DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKEGA STROKOVNEGA ŠTUDIJA

Varnost in policijsko delo

Raziskovanje spletnih tveganj med mladimi

September, 2013 Tea Jan

Mentor: doc. dr. Igor Bernik

2

ZAHVALA

Iskreno se zahvaljujem svojemu mentorju, prof. dr. Bernik Igorju, za vso

pomoč, spodbudo in strokovno vodenje pri izdelavi naloge in čas, ki mi

ga je posvetil.

Zahvalila bi se rada tudi svoji družini, še posebej mami Suzani in

očetu Radotu, ki sta mi omogočila študij in mi z vso ljubeznijo in

potrpljenjem stala ob strani v vseh lepih in slabih trenutkih. Hvala

tudi Romanu in prijateljem za vso moralno in ostalo pomoč pri študiju

in izdelavi naloge.

Hvala!

3

Kazalo vsebine

Kazalo grafov ................................................................................................ 5

Kazalo tabel ................................................................................................. 6

Povzetek ..................................................................................................... 7

1 Uvod .................................................................................................... 9

1.1 Opredelitev problema in namen .............................................................. 10

1.2 Metode raziskovanja ........................................................................... 10

1.3 Postavitev hipotez .............................................................................. 10

2 Internet in njegova uporaba ........................................................................ 12

2.1 Uporaba interneta pri mladostnikih .......................................................... 12

2.1.1 Kje otroci uporabljajo internet? ........................................................ 13

2.1.2 Preko katerih naprav otroci dostopajo do interneta? ................................ 13

2.1.3 Kako pogosto otroci uporabljajo internet? ............................................ 14

2.2 Uporaba socialnih omrežij med mladimi .................................................... 14

3 Problemi pri uporabi spleta ........................................................................ 17

3.1 Internetno trpinčenje (»Online harassment«) .............................................. 17

3.2 Problem varstva osebnih podatkov ........................................................... 18

3.3 Spletno nasilje (»Bullying«) ................................................................... 18

3.4 Prejemanje/pošiljanje seksualnih sporočil (»sexting«) ................................... 19

3.5 »Spoznavanje novih ljudi« ..................................................................... 19

4 Spletno nasilje med vrstniki ........................................................................ 21

5 Vloga staršev, učiteljev in vrstnikov .............................................................. 24

5.1 Starši ............................................................................................. 24

5.1 1 Starševski nadzor .......................................................................... 24

5.2 Učitelji ........................................................................................... 25

5.3 Vrstniki ........................................................................................... 25

6 Priporočila in navodila za varno rabo interneta in SSO ......................................... 27

6.1 Priporočila za starše ........................................................................... 28

6.2 Priporočila za učitelje oziroma pedagoge................................................... 28

7 Analiza ankete ........................................................................................ 30

7.1 Metode ........................................................................................... 30

7.2 Opis vprašalnika ................................................................................ 30

7.3 Opis vzorca ...................................................................................... 31

4

7.4 Ključne ugotovitve ............................................................................. 32

7.4.1 Raziskovanje spletnih tveganj med mladostniki ...................................... 32

7.4.2 Naprave, preko katerih otroci dostopajo do interneta .............................. 32

7.4.3 Osebnost otrok ............................................................................. 33

7.4.4 Tveganja in škoda pri uporabi interneta ............................................... 34

7.4.5 Spletno nasilje in ustrahovanje ......................................................... 35

7.4.6 Sexting ...................................................................................... 36

7.4.7 Sklepanje novih poznanstev ............................................................. 38

7.4.8 Druga tveganja ............................................................................ 39

7.5 Ključne ugotovitve analize vprašalnika ...................................................... 42

7.6 Testiranje hipotez .............................................................................. 44

8 Zaključek .............................................................................................. 46

9 Uporabljeni viri ....................................................................................... 48

10 Priloge .............................................................................................. 51

Raziskovanje spletnih tveganj ........................................................................... 51

5

Kazalo grafov

Graf 1: Spol anketirancev ................................................................................ 31

Graf 2: Starost anketirancev ............................................................................. 31

Graf 3: Si v preteklem letu na internetu videl/a ali doživel/a karkoli, ob čemer si se počutil/a

neprijetno? ................................................................................................. 35

Graf 4: Ali se je v preteklem letu preko interneta do tebe kdo vedel žaljivo? ................... 35

Graf 5: Ali si v preteklem letu kjerkoli na internetu videl/a spolno vsebino? .................... 37

Graf 6: Ali si se kdaj z nekom, ki si ga v preteklem letu spoznal/a na internetu, kasneje

srečal/a tudi v živo?....................................................................................... 38

6

Kazalo tabel

Tabela 1: Preko katere naprave dostopaš do interneta?............................................. 32

Tabela 2: Kako pogosto uporabljaš internet? .......................................................... 32

Tabela 3: V kolikšni meri naslednje trditve držijo zate? ............................................ 33

Tabela 4: Ko sem vznemirjen/a glede česa se pogovorim z... ...................................... 34

Tabela 5: Kje na internetu se je v preteklem letu do tebe kdo vedel žaljivo ali neprimerno? 36

Tabela 6: Na katerih spletnih straneh si v preteklem letu videl/a spolno vsebino? ............. 37

Tabela 7: Ali si v zadnjem letu naredil/a katero od naštetih stvari? .............................. 38

Tabela 8: Kje si prvič stopil/a v stik z osebami, ki jih še nisi spoznal/a v živo? ................. 39

Tabela 9: Katere od naštetih stvari so se ti na internetu zgodile v preteklem letu? ............ 39

Tabela 10: Ali se je katera izmed naštetih stvari v preteklem zgodila tebi? ..................... 40

Tabela 11: Kje na internetu si v preteklem letu videl/a ali prejel/a sporočilo s spolno vsebino?

............................................................................................................... 40

7

Povzetek

Razvoj sodobne tehnologije nam je mnogokrat že olajšal delo. Z razvojem interneta in

njegovo uporabo nam je bil prihranjen marsikateri obisk knjižnice, kupujemo lahko praktično

iz naslonjača, prav tako lahko beremo časopis in pa klepetamo s prijatelji. In v ta namen so se

razvile tudi strani socialnega omrežja (v nadaljevanju SSO), da bi s prijatelji oziroma

spletnimi prijatelji, z znanci, s člani družine ali na splošno z ljudmi, delili informacije, misli,

fotografije ipd. In z razvojem interneta in SSO, se je razvila tudi nova oblika nasilja – spletno

nasilje, ki ima pod seboj več vej. Večina uporabnikov interneta ob brskanju po spletu in

objavljanjem raznih fotografij ali misli, sploh ne pomisli na to, da le te informacije lahko

bere oziroma gleda nekdo, za katerega nebi želeli, da to vidi. Problem pa postane še večji,

kadar govorimo o otrocih. O njihovem neznanju, kar se tiče varne rabe interneta, o

brezglavem brskanju po spletu. Otroci so naše največje bogastvo in dejstvo, da zaradi

napredne tehnologije niso več varni niti doma, je dokaj zaskrbljujoče. In prav oni so

največkrat žrtve spletnega nasilja, ki lahko traja 24 ur na dan, vse dni v letu in kasneje lahko

preide v fizično nasilje. Za seboj pa pusti strašanske psihične posledice na otroku samem, kot

tudi na ljudeh okoli njih.

Diplomska naloga je usmerjena k raziskovanju spletnih tveganj med mladimi, k opisovanju

pojmov kot je, spletno medvrstniško nasilje, k odkrivanju vrst spletnega nasilja med

slovenskimi otroki stari od 12 do 19 let ipd. Preučene so tudi posledice spletnega nasilja med

slovenskimi otroki, podana so tudi navodila za otroke in njihove starše ter za učitelje o varni

rabi spleta. Z metodo spletnega vprašalnika je bila izvedena anketa, s katero se je ugotavljalo

stanje rabe interneta in izkušnje z spletnim nasiljem med slovensko mladino. Vprašanja so se

nanašala na osebnost otrok, raba računalnika in interneta, vprašanja so bila povezana z

nekaterimi vrstami spletnega nasilja kot so zlorabe osebnih podatkov, grožnje, nadlegovanje,

prejemanje sporočil s spolno vsebino in podobno. Vprašanja so se nanašala tudi na reakcije, ki

so jih doživljali ob spletnem nadlegovanju – kako razburjeno so se počutili, kako so ukrepali in

kateri ukrepi so zadoščali ter s kom so se o tem pogovorili. Vsa vprašanja so se nanašala na

preteklo leto 2012. Na podlagi ugotovitev iz ankete so bili podani rezultati raziskave.

Ključne besede: mladina, internet, spletno socialno omrežje, spletno nasilje, žrtve in

storilci, tehnologija

8

Summary – Researching of online risks among youth

The development of modern tehnology has made our life a lot easier. With the development

of internet and its use hase saved us many visits to library, we can buy everything out of our

armchair, we can also read newspaper and chat with our friends. The social networking sites

(hereinafter SNS) have evolved so that web friends, acquaintances, members of family and

people in general could share information, thoughts, photographs etc. In eddition to that

with the evolution of SNS a new forms of violence have appeared - cyber-bullying. While

surfing the web, posting diferent pictures and thouhts, the internet users don't consider the

posssibility that someone is reading this information. The problem becomes disturbing when

there are children invovlved, because they mindlessly surf the web and they don't know much

about safe use of internet. Children are our bigest tresure, and the fact that because of

advanced tehnology, they are not safe even at home is disturbing. Children alone are most

frequent victims of violence, which can last 24 hours, all year and can evolve into physical

violence. The emotional consequences are very severe and are not noticeable just on

childrean but on people around them to.

My thesis is oriented to reaserch online risks among young people, describing concepts like

online peer violence, discovering different sorts of violence among children of age 12 and 19,

etc. We also researched the consequences among Slovenian children. With the methode of

online questionnaire, a survey was conducted, with which we were finding out the situation

of online use of internet and experiences with violence among Slovenian jouth. The questions

were about personality of children, the use of computer and internet, questions were

conected with some other types of online violence like abuse of personal data, threats,

harassmen, receving messages with sexual content, etc. Questions have also been related to

cyber-bullying and the reaction to it, how upset they felt, how they acted, what kind of

measures were sufficient and with who did they talk about this problem. All questions were

related to the year 2012. Based on the findings from the survey were developed

recommendations of safe use internet use for children and their parents, and alsto for the

teachers.

Key words: youth, internet, online social networking, online violence, victims and

perpetrators, technology

9

1 Uvod

Večina ljudi, še posebej mladina, si ne predstavlja več, kako bi bilo brez moderne

tehnologije, ki nas na vsakem koraku spremlja prav vsak dan. Računalniki in razne naprave za

dostop do interneta so danes skoraj nepogrešljiv pripomoček za vsakega posameznika in vsako

gospodinjstvo. Dejstvo pa je, da je prekomerna uporaba le teh danes na svetovni ravni. Z

prekomerno uporabo teh naprav pa se posledično širi tudi kriminal povezan z uporabo

interneta.

Z razvojem interneta in aplikacij so se razvile tudi oblike nasilja. Storilci nasilja pa s pomočjo

dostopa do spleta, nadlegujejo in zalezujejo ljudi kar preko računalnika oziroma naprav za

dostopanje do interneta, kot so mobilni telefon, dlančniki, prenosni računalniki ipd. In danes

je takega nasilja vse več.

Z naprednim razvojem interneta pa so se razvila tudi spletna socialna omrežja (v

nadaljevanju SSO), katera imajo vse več uporabnikov in le ti so vedno mlajši. Danes skoraj ni

več otroka oziroma najstnika, ki ne bi imel ustvarjenega vsaj enega izmed mnogih profilov

SSO (MySpace, Facebook, Twitter...). Po SSO kroži vse več osebnih podatkov, ki so vse prej

kot težko dostopni in storilci spletnega nasilja brez težav dostopajo do njih. Ljudje, še

posebej pa mladina, se ne zavedajo, da kakršna koli stvar, ki jo vtipkajo na medmrežje, tam

ostane in je nekomu vidna.

Uporabniki, še posebno otroci, se slabo zavedajo, da prekomerno objavljanje sporočil na

spletu privede do istih groženj, katera nas obdajajo v vsakdanjem življenju. In to nevednost

pridoma izkoriščajo nepridipravi in izkoriščajo vsebino, z namenom prizadeti posameznika ali

večji del družbe. In že lahko govorimo o zlorabi podatkov, ki je le ena od oblik spletnega

nasilja.

Velik problem spletnega nasilja predstavlja neodkritost storilcev. Današnja tehnologija

omogoča vsem uporabnikom interneta anonimnost, zato je tovrstne storilce izredno težko

odkriti. Potrebno bi se bilo razvijati v smeri odkrivanja tovrstnega kriminala, še bolj pa v

zmanjšanju tovrstnega kriminala – to lahko delno storimo z navodili in priporočili varne rabe

interneta, z izobraževanji tako za otroke, kot tudi njihove starše, učitelje in druge strokovne

delavce.

10

1.1 Opredelitev problema in namen

V diplomskem delu želimo poudariti pomen in problem varne rabe interneta med slovenskimi

otroki. Dandanes imajo skoraj vsi otroci prav na vsakem koraku dostop do interneta in vse je

lepo in prav dokler se le to uporablja v mejah normale, kot je za komuniciranje s prijatelji,

šolske obveznosti. Vendar problem nastane ko uporaba postane prekomerna in meja, koliko

lahko objavimo na internetu, izgine.

Namen diplomske naloge je ugotoviti, s kakšnimi internetnimi zlorabami so se že soočili

otroci, z kakšno neprimerno vsebino so že imeli opravka – kot pošiljatelji ali prejemniki.

Cilj je predstaviti ugotovitve, ter na podlagi opravljene ankete in zbrane literature, pripraviti

priporočila varne rabe interneta.

1.2 Metode raziskovanja

Pri izdelavi diplomske naloge je bila uporabljena deskriptivna metoda s pomočjo domače in

tuje literature, člankov iz strokovnih revij in internetnih virov. S pomočjo anketnega

vprašalnika, povzetega po raziskavi EU Kids Online, so bile analizirane vrste nasilja med

osnovnošolci in srednješolci, ki so že bili morebitne žrtve internetnega nasilja, ukrepi ob tem

in razumevanje družine oziroma prijateljev. S temi metodami smo želeli doseči večjo zavest o

problematiki pri mladih uporabnikih spleta ter ustvariti priporočila za varno rabo interneta.

1.3 Postavitev hipotez

Spletne dejavnosti so vsak dan bolj napredne, in z napredkom sodobne tehnologije

napredujejo tudi spletna tveganja, katerim so otroci najbolj podvrženi. V Sloveniji sem

zasledila dve podobni raziskavi, zato se mi zdi to področje dokaj neraziskano.

Diplomsko delo temelji na naslednjih hipotezah:

● najbolj pogosto tveganje pri spletnih aktivnostih je komuniciranje z ljudmi, ki jih še niso

spoznali oziroma srečali v živo,

● preko strani spletnega socialnega omrežja se otroci najpogosteje srečajo s katerim od

spletnih tveganj

S pomočjo hipotez se osredotočamo na eno izmed mnogih tveganj pri uporabi spleta, pokazati

želimo,katera tveganja pri uporabi spleta so najbolj pogosta med slovenskimi otroki, s

11

pomočjo anketnega vprašalnika pa želimo tudi dokazati oziroma potrditi tveganja uporabe

SSO.

12

2 Internet in njegova uporaba

Računalnik (namizni računalnik, prenosni računalnik, tablični računalnik ali dlančnik) in s tem

dostop do interneta je imelo v Sloveniji leta 2012 74 % gospodinjstev in večina od teh je do

interneta dostopala preko širokopasovnih internetnih povezav. 26 % gospodinjstev pa je bilo

takih, ki niso imela dostopa do interneta – nepotreba po internetu, pomanjkljivo znanje o

uporabi interneta, previsoki stroški opreme in dostopa, pomisleki glede zasebnosti ali varnosti

ipd. Do interneta so dostopali tako od doma kot tudi od drugje – na delovnem mestu ali preko

mobilnih telefonov oziroma drugih ročnih naprav. Več uporabnikov interneta je bilo med

mlajšimi in bolj izobraženimi osebami – med osebami starimi od 16 do 24 let je bilo rednih

uporabnikov interneta kar 97 %. Glede na izobrazbo so internet največ uporabljali tisti z

višješolsko ali visokošolsko izobrazbo (95 %), najmanj pa tisti z osnovnošolsko izobrazbo (52

%). Med moškimi in ženskami so bile razlike v uporabi interneta zelo majhne – 72 % moških in

68 % ženskih. Osebe stare od 10 do 74 let so internet uporabljale za različne namene –

pošiljanje in prejemaje elektronske pošte, iskanje informacij o blagu in storitvah, iskanje

informacij povezanih z zdravjem, branje ali prenašanje spletnih novic, časopisov ali revij,

branje spletnih forumov, pridobivanje znanja s pomočjo spletnih enciklopedij ipd. Osebe so

se vključevale tudi v različne oblike spletnih skupnosti – spletna socialna omrežja, neposredno

sporočanje, pošiljanje sporočil v spletne forume, pošiljanje komentarjev za spletne dnevnike

drugih oseb, pošiljanje sporočil v spletne klepetalnice ipd. Malo manj kot polovica oseb (38 %)

je uporabljalo internet za igranje ali prenašanje računalniških iger, fotografij, filmov ali

glasbe, za storitve, povezane s potovanji, za poslušanje spletnih radijskih postaj, za prodajo

blaga ali storitev, za gledanje spletne TV in pa za e-bančništvo (Statistični urad RS, 2012).

2.1 Uporaba interneta pri mladostnikih

»Mladost lahko definiramo kot obdobje med otroštvom in odraslostjo, ki predstavlja

pomembno obdobje od ene k drugi fazi življenja. Mladost je razvojni premor, moratorij v

razvoju, ki dopušča posamezniku eksperimentiranje s socialnimi vlogami, iskanje njegovega

mesta v družbi.« (Globočnik v Bučar-Ručman, 2004) Tej definiciji lahko dodamo še

klasifikacijo Urada za mladino Republike Slovenije, ki za mlado šteje osebo staro med 15 in 29

let (Bučar-Ručman, 2004).

Raziskava Mladi na netu, ki je bila v Sloveniji izvedena 2011, nam daje naslednje ugotovitve:

13

• internet dnevno uporablja 70 % slovenskih otrok in mladih, večkrat na dan pa internet

uporablja nekaj manj kot polovica in sicer 45 % uporabnikov. Delež uporabnikov

interneta se s starostjo povečuje, dnevna uporaba pa je največja pri starejših

najstnikih (od 15 do 19 let),

• otroci in mladi pri svojih spletnih aktivnostih najpogosteje uporabljajo splet za

dostopanje do SSO in sicer 41 % otrok te strani uporablja dnevno. 56 % otrok na

internetu nekajkrat na teden gleda zabavne vsebine, 48 % pa uporablja takojšnje

sporočanje. Najmanj pogosto je nakupovanje preko spleta, malo več kot polovica (52

%) jih to nikoli ne počne, izdelovanje osebnih spletnih strani in pisanje bloga,

• starejši otroci bolj pogosto uporabljajo internet kot mlajši

• 51 % vseh otrok in mladih meni, da so povprečno spretni pri uporabi interneta, četrtina

jih meni, da je nadpovprečno spretna, 9 % otrok in mladih pa meni, da so pri uporabi

interneta strokovnjaki. Tega mnenja se poslužujejo bolj dečki kot deklice. Dečki so

tudi mnenja, da so doma najboljši poznavalci oziroma uporabniki interneta prav oni

sami (Lobe in Muha, 2011).

2.1.1 Kje otroci uporabljajo internet?

S širjenjem mobilnih in osebnih naprav, je način dostopa do interneta postal zelo različen.

Otroci do spleta lahko dostopajo kjerkoli želijo – soba, dvorišče, kavarna ipd. In tudi šole so

čedalje bolj opremljene z računalniki in napravami za dostopanje do interneta. Prav tako ima

danes že skoraj vsaka, vsaj srednja šola ali gimnazija, možnost dostopanja do spleta preko

brezžičnega omrežja. Po svetu obstaja tudi že kar nekaj kavarn, ki so urejene prav v namen

druženja in brskanja po internetu. In tukaj lahko otroci presedijo ure in ure, nenadzorovano

brskajo po internetu, obenem pa so prepuščeni sami sebi brez kakršnegakoli nadzora

starejših. Še vedno pa je uporaba interneta na javnih mestih (kavarna, knjižnica…) manjša,

kot v domačem okolju (Livingstone, Haddon, Gorzig in Ólafsson, 2011). Računalniki oziroma

naprave, ki jih otroci uporabljajo za dostop do interneta se nahajajo na različnih lokacijah.

2.1.2 Preko katerih naprav otroci dostopajo do interneta?

Odkar nam osebne in mobilne naprave omogočajo dostop do interneta praktično na vsakem

koraku, je čedalje bolj prekrito, kje in preko katere naprave otroci dostopajo do interneta.

Livingstone in drugi (2011) navajajo, da večina otrok največkrat dostopa do interneta preko

14

osebnega prenosnega računalnika, nekaj manj pa jih dostopa preko mobilnih telefonov.

Zmeraj bolj pa popularni pa so tudi dlančniki in pametni telefoni.

2.1.3 Kako pogosto otroci uporabljajo internet?

Bolj kot otroci uporabljajo internet, bolj so “digitalno pismeni”, bolj so izpostavljeni

različnim tveganjem. Večja uporaba interneta kaže na globljo vključitev v spletne aktivnosti v

vsakdanjem življenju otroka doma, v šoli in s prijatelji. Večina otrok uporablja internet vsak

dan, malo manj otrok pa uporablja internet tam nekje do dvakrat tedensko. Iz raziskave EU

Kids Online, ki je bila leta 2010 izvedena po vsej Evropi, je bilo ugotovljeno, da dečki internet

uporabljajo malenkost več kot deklice, največkrat za šolo. Otroci internet uporabljajo tudi za

igranje spletnih igric, za objavljanje slik, pošiljanje sporočil, za uporabo spletne kamere,

pisanje blogov ipd (Livingstone et al., 2011).

Mladostniki se za uporabo spleta odločijo zato, ker jim pride v pomoč pri šolskih

obveznostih,večina mladostnikov se za uporabo spleta odloča zato ker tako preživijo prosti

čas. Vendar sčasoma pride do tega, da postanejo odvisni in zaradi tega zmanjkuje časa za

karkoli drugega – zanemarjajo družino in prijatelje, šolske obveznosti in izven šolske

dejavnosti. Tudi za slabši šolski uspeh je kriva prekomerna uporaba spleta. Zato je potrebno

graditi in razvijati metode za starševski nadzor pri uporabi spleta.

2.2 Uporaba socialnih omrežij med mladimi

Odkar obstajajo SSO, kot so MySpace, Facebook, Twiter, MSN Messenger,Linkeldn, Google+,

Youtube, Flickr so privabila oziroma pridobila milijone uporabnikov. Mnogim otrokom je

uporaba SSO postala vsakdanja rutina. Obstaja že na stotine strani, ki podpirajo široko paleto

interesov. Boyd in Ellison (2008) navajata, da večina strani SSO podpira vzdrževanje že

obstoječe mreže, veliko pa je novih strani, na katerih se povezujejo skupni interesi, kot so

politika, glasba, film, umetnosti ipd. Nekatere SSO so namenjene zadovoljevanju različnih

ciljnih skupin, druge strani pa so pritegnile ljudi, ki pripadajo skupni rasi, državnosti, imajo

ista verska in spolna prepričanja. Strani se razlikujejo tudi po tem, koliko obsežne so. Vendar

danes že večina strani podpira večino aplikacij – objavljanje fotografij, video posnetkov,

linkov iz drugih spletnih strani ipd.

15

Se pravi da SSO definiramo kot spletna storitev, ki omogoča uporabniku ustvariti javni ali

zasebni profil na spletu, omogoča ustvariti seznam drugih uporabnikov s katerimi so lahko

povezani in si delijo aplikacije in omogoča vpogled na vse to. Ta vidnost ponavadi privede do

povezav, do katerih drugače sploh nebi prišlo. Vendar povezovanje in srečanje z neznanci,

spoznavanje novih ljudi, načeloma ni cilj uporabe SSO. Ampak je cilj ponavadi komuniciranje

z ljudmi, ki so nekako že del njihovega življenja oziroma del socialne mreže.

Livingstone in drugi (2011) menijo, da so SSO so verjetno najhitreje rastoča internetna

aktivnost med mladimi. Po njihovem mnenju SSO zagotovo najbolj pritegnejo otroke in

mladostnike, tiste ki ustvarjajo politiko in tudi širšo publiko, se pravi tudi starejše ljudi. Z

vključevanjem klepeta, sporočanja, ustvarjanjem kontaktov in foto albumov, z pisanjem

blogov, so SSO neopazno najbolj podvržena tveganjem.

SSO so postale popularne strani mladih, ker si na enostaven način izmenjajo veliko

informacij, ostajajo v stiku tudi če so med seboj oddaljeni in jim je drugačna komunikacija

onemogočena.

1Ob vprašanju, zakaj otrok uporablja katerega od SSO, Boyd (2007) navaja, da zato, ker ga

uporablja tudi moj prijatelj. Iz tega je vidno, da je uporaba SSO že globoko zakoreninjena v

družbo. Najstniki se pridružujejo SSO, da bi ohranili prijateljstva. Otroci informacije o raznih

SSO ponavadi izvejo od svojih prijateljev, ki le tega že uporabljajo. Pridružijo se mreži, ker

jih prijatelji povabijo, naj se pridružijo.

Livingstone in drugi (2011) navajajo veliko faktorjev,ki vplivajo na število kontaktov oziroma

»prijateljev« pri uporabi SSO. Od »prijateljev tvojega prijatelja«, do velikosti šolske

skupnosti. Otroci so previdni pri nastavitvah zasebnosti in pri objavljanju osebnih informacij

saj dosti informacij obdržijo zase, previdni so tudi pri deljenju informacij z drugimi.Iz

raziskave EU Kids Online 2010, je razvidno, da so deklice so pri tem še posebej previdne.

Vendar pri nastavitvah pogojev zasebnosti obstajajo starostne razlike. Presenetljivo je, da so

starejši najstniki manj previdni pri nastavitvah zasebnosti, kot mlajši uporabniki, namesto da

1 Primer: “Sem v sedmem razredu. Stara sem 13 let in nisem navijačica. Nisem predsednica študentskega sveta ali vodja debatnega krožka. Nisem najbolj luštno dekle v razredu. Nisem najbolj popularno dekle v razredu. Sem samo otrok. Malo sem sramežljiva. In v šoli je težko narediti vtis na druge šolarje, da bi bili tvoji prijatelji, če nisi nekaj od naštetih stvari. Ampak grem na res dobre božične počitnice s starši. Slikala bom kraje, kamor bomo šli. Pisala bom o krajih, kamor bomo šli. Slike in komentarje bom objavila na moj profil Xanda.Če bodo otroci v šoli to videli, bodo želeli biti moji prijatelji.« (Boyd, 2007)

16

bi starejši uporabniki svetovali mlajšim kaj je prav in kaj ne. Starejši najstniki tudi pogosteje

objavljajo »provokativna« sporočila z namenom izpostavljanja širši množici.

Livingstonova ugotovitev se zdi logična, mlajši kot so otroci, manjša je njihova samozavest.

Zato so starši tisti, na katere se obračajo otroci. Z leti se samozavest dvigne in takrat že

starejši otroci delajo tako, kot sami mislijo da je prav, mnenje staršev pa za njih ne pomeni

nič več in se po mnjenje zatečejo k svojim sovrstnikom. In otrokov »prav« je lahko napačen

ali velo usoden. Starejši otroci, ki končujejo osnovno šolo oziroma se vključujejo v srednjo

šolo, velikokrat podležejo pritiskom sovrstnikov, ki jih prepričujejo, naj si ustvarijo profil, da

bodo zanimivi in imeli več prijateljev. Ko pa se navadijo, da svoje podatke delijo z drugimi

uporabniki, včasih ne vejo več kje je meja. Zato se na njihovih profilih pojavljajo podatki, kot

so telefonska številka, naslov kje živijo, kam pravkar odhajajo, kaj počnejo, …

Stafford (2006) navaja, da je na MySpace – u mogoče najti ne samo preveč podatkov na

profilu, ampak tudi veliko slik mladine, ki pijejo alkohol, najstnice, ki se slikajo v spodnjem

perilu ipd. Strani SSO so odlični vir pedofilom in seksualnim zvodnikom, saj jim praktično

lahko služijo kot nekakšni katalogi, po katerem listajo in si izbirajo žrtve. Pred njimi niso

varni niti tisti, ki pazijo, koliko podatkov objavljajo.

17

3 Problemi pri uporabi spleta

Splet je vedno bolj dostopen medij, ki povezuje ljudi na različnih področjih življenja. Splet

pa je tudi idelno mesto za tiste, katerih namen je nekoga ustrahovati in ga nadlegovati, mu

groziti in ga izkoriščati. Tem spletnim tveganjem so največkrat in najbolj izpostavljeni mlajši

otroci, ki so še laiki varne rabe spleta.

Storilec je pri spletnem nasilju v večini primerov anonimen in neviden. In prav anonimnost

storilca je tista, ki spletno nasilje označuje za enega hujših. Anonimnost daje storilcu občutek

varnosti, hkrati pa zmanjšuje njegov strah ob razkritju. Storilci internetnega nasilja so manj

pozorni oziroma sploh niso pozorni na posledice, ki jih lahko povzročijo s svojimi dejanji

(Senkovič, Dečman Drobnjič, Ferk in Macura, 2012).

Spletno nasilje je vsaka dejavnost preko interneta, ki je bila storjena z namenom nekoga

ustrahovati ali nekomu škodovati (Kowalski, Limber in Agatson, 2008).

3.1 Internetno trpinčenje (»Online harassment«)

Pšunder (2005) navaja, da internetno trpinčenje vključuje žaljiva, nesramna in neprimerna

ponavljajoča se sporočila, z namenom draženja, norčevanja, izsiljevanja ali groženj druge

osebe. Tovrstna izmenjava sporočil v večini primerov poteka preko zasebnih sporočil (MSN,

Yahoo, Skype ipd.), preko elektronske pošte, preko zasebnih sporočil na forumih ali preko

mobilnih telefonov. Žrtev je izpostavljena žaljivim oziroma neprimernim sporočilom, dobiva

pa tudi neprimerna SMS sporočila. Nadlegovanje poteka dlje časa, je enostransko, pri čemer

sta žrtev in nasilnež lahko prepoznavni. Nasilnežev je lahko tudi več in v tem primeru

govorimo o skupinskem nadlegovanju. Šenkovič et al. (2012) pa navajajo, da se ta vrsta

nasilja širi zelo hitro, ker poteka preko spleta. Storilci uporabljajo elektronsko pošto,

programe za izmenjavo neposrednih sporočil, spletne strani, forume, SSO in druge. Med

sporočili je mogoče najti namerno spremenjene slike, ocenjevanje videza oziroma zunanjosti

in posameznikovih spretnosti, posnetke, ki prikazujejo ljudi v nelagodnih položajih ipd. In ta

sporočila lahko povzročijo psihične in fizične posledice, kot tudi škodijo ugledu posameznika.

Velik problem teh sporočil pa je tudi, da ne predstavljajo le trenutnega problema za

posameznika, ampak ostanejo na internetu in za posameznika pomenijo trajajočo nadlogo, ki

lahko resno ogrozi njegovo integriteto in socialno življenje.

Otroci velikorat sploh ne vedo, da so žrtve spletnega nadlegovanja. Spletno nadlegovanje

lahko pusti hude posledice, predvsem duševno stanje mladostnikov – depresija, zmanjšanje

18

samozavesti, slabši šolski uspeh, slabo psihosocialno življenje, samomorilske ideje ipd. Takšne

posledice imajo daljši učinek, kot pa traja samo zastrahovanje. Te posledice pa kasneje

nosijo tudi starši oziroma svojci žrtev, vzgojitelji, učitelji ipd.

3.2 Problem varstva osebnih podatkov

S pravico do varstva zasebnosti se vsak posameznik srečuje vsak dan. Velikokrat se ne

zavedamo, da nam je pravica zasebnosti pravzaprav kršena. Ampak glede na to, kako narašča

število novih tehnologij, postaja potreba po varovanju podatkov vse večja, potrebno se jo je

zavedati vse bolj. Zakon o varstvu osebnih podatkov [ZVOP] pa to omogoča. Vendar kljub

zagotovljeni človekovi pravici in zakonu do kršitev še vedno prihaja (Informacijski

pooblaščenec, 2012).

Največkrat so žrtve kršitev varstva zasebnih podatkov prav otroci, saj ne vedo, da so podatki

ki jih objavljao na spletu, lahko dostopni in vrjetno nikoli več skriti. Starši morajo svoje

otroke poučiti, kaj lahko posredujejo na splet in kaj ne. Soočiti jih je potrebno o posledicah,

do katerih lahko pride ob napačno posredovani vsebini na splet. Livingstone in Haddon (2009)

navajata, da so v mnogih državah otroci opozorjeni na nevarnost, ki nastane pri objavi

osebnih podatkov (kot so imena, fotografije, kontaktni podatki ipd.), prav tako so opozorjeni

na to, kako pomembna je anonimnost kot zaščitni ukrep pri navezovanju novih stikov.

Na spletu je moč najti veliko strani in publikacij za starše in otroke z nasveti, kako zavarovati

osebne podatke otrok in tudi njih samih. Večina nasvetov je bilo povzeto iz samih primerov.

Vendar se ti nasveti z leti spreminjajo, saj se spreminja tudi uporaba interneta, v primerjavi s

preteklimi leti.

3.3 Spletno nasilje (»Bullying«)

Roberts (2010) opisuje spletno nasilje kot obliko agresije, ki se kaže v javnosti. To lahko

razumemo kot zloraba moči z neupravičenimi in ponavljajočimi agresivnimi vedenji in dejanji

z namenom povzročitve škode.

Spletno nasilje se lahko nanaša na dogodke, ki se dogajajo osebno – »face to face«, preko

mobilnega telefoniranja ali pošiljanja sporočil, ali pa preko interneta s pošiljanjem

elektronske pošte ali uporabe SSO. V raziskavi EU Kids online (2010) je bilo ugotovljeno, da je

bolj pogosto osebno nasilje, še posebej pri mlajših otrocih, vendar se ne sme izpustiti

dejstva, da je dokaj pogosto prisotno tudi spletno nasilje. Ugotovljeno je bilo, da je spletno

nasilje bolj pogosto pri starejših najstnikih. In sicer najbolj pogost način spletnega nasilja je

19

pošiljanje neprimernih, grozilnih sporočil, objavljanje video posnetkov, ki so bili posneti

preko mobilnega telefona in imajo zli namen, popravljanje in objavljanje fotografij ipd.

Rezultati raziskave EU Kids online (2010) pa kažejo tudi podatke o tem, da so tudi otroci tisti,

ki izvajajo spletno nasilje nad drugimi otroci. Tovrstno nasilje se ponavadi dogaja med

vrstniki. Velikokrat so to otroci, ki so bili sami žrtve spletnega nasilja, vendar so v večini

primerov to otroci, ki sami niso bili žrtve spletnega nasilja (Livingstone et al., 2011).

Mislim, da je vse več otrok podvrženih spletnemu nasilju. Vendar otroci, še posebej mlajši

otroci, niti ne vejo, da so žrtve spletnega nasilja. Zato je pri uporabi spleta potrebno

pridobiti otrokovo zaupanje, da le ta govori o vsebini, ki se mu morebiti zdi neprimerna. V

takih primerih lahko starši ukrepajo dovolj zgodaj. Otroke pa je potrebno učiti tudi vedenja,

ne škodovati drugim otrokom – »ne delaj stvari za katere ne želiš, da jih drugi naredijo tebi«.

Tudi v primeru, ko otrok sam pove, da je nekomu posredoval neprimerno sporočilo, je

potrebno ukrepati brez nepremišljenosti. Z otrokom se je treba pogovoriti o tem, ga

kaznovati, saj mora vedeti, da je storil napako. V nasprotnem primeru otrok lahko še vedno

posreduje neprimerna sporočil, vendar o tem molči.

3.4 Prejemanje/pošiljanje seksualnih sporočil (»sexting«)

Jaiskhankar (2009) opisuje sexting kot enostaven pojem, s katerim opisujemo pošiljanje

sporočil, v katerem so fotografije gole osebe ali deli telesa, kot tudi besedila, katera se

nanašajo na spolno vsebino. Sexting se največkrat pojavlja prav pri otrocih oziroma

najstnikih, ki običajno nastopajo kot pošiljatelji in prejemniki sporočil s spolno vsebino.

Redkokdaj so udeleženci starejši. Pošiljanje sporočil največkrat poteka med otroki

nasprotnega spola in med otroki, ki se med seboj poznajo. Najpogostejše naprave za izvajanje

sextinga so mobilni telefoni oziroma naprave, ki so opremljene s spletnimi kamerami.

Tak način pošiljanja sporočil je najbolj pogosto pri najstnikih oziroma otrocih, ki so v

puberteti. Velikokrat je to eden izmed načinov, kako pritegniti pozornost nekoga drugega,

naprimer simpatije. Problem pa nastane, ko pride do zlorabe takšne vsebine. Prejemnik

vsebine je lahko napačen, in lahko to vsebino izkoristi nekomu v škodo. In ta škoda je lahko

nepopravljiva.

3.5 »Spoznavanje novih ljudi«

Varnostna politika, ki se zavzema za varno rabo interneta med otroki se dobro zaveda tega,

da otroci preko spleta spoznavajo nove ljudi. Takšna spoznavanja posledično prinašajo osebna

20

srečanja z neznancem in kasneje tudi zlorabe otrok. V raziskavi EU Kids Online (2010) je bilo

ugotovljeno, da so ta srečanja bolj pogosta pri starejših najstnikih, večina otrok vzpostavlja

stike z ljudmi, ki jih ne poznajo, razlike med spoloma načeloma ni, pri vzpostavljanju

tovrstnih stikov pa spet prevladujejo starejši najstniki. Otroci to počnejo predvsem zaradi

zanimanja, želje po spoznavanju ljudi iz drugega okolja. Eden izmed razlogov, zakaj

vzpostaviti stik z neznancem, so tudi videoigre, ki jih igrajo preko spleta. Tukaj pa

prevladujejo predvsem dečki (Livingstone et al., 2011).

Obstaja tudi mnogo drugih spletnih mest, ki so prav tako zelo nevarna za otroke. Youtube

ipd., kjer otroci lahko gledajo posnetke z neprimerno vsebino, je zelo lahko dostopen.

Načeloma ni potreba niti prijava, če pa je, je le ta zelo enostavna. Nekateri posnetki z

neprimerno vsebino pred predvajanjem posnetka uporabnika vpraša, če je polnoleten. Otrok

lahko brez kakršnega koli dokazovanja, da je temu res tako, klikne na potrditveno polje in že

dostopa do posnetkov. Potrebno je omeniti tudi SSO, kjer ljudje objavljajo fotografije,

naprimer Flickr ipd. Tudi na tej strani lahko uporabnik interneta gleda fotografije drugih

uporabnikov brez vsakršne prijave. Deklice, predvsem tiste, ki so v puberteti, gledajo slike

sovrstnic in manekenk in se primerjajo z njimi. Zaradi pomankanja samozavesti lahko privede

do anoreksije in podobne bolezni, tudi do samomorov. Veliko tveganj, povezanih s

komunikacijskimi tehnologijami, ogroža ljudi na splošno. Otroci pa so pogosteje tarča

"spletnih plenilcev", ki iščejo naivne ljudi, ki jih lahko zlorabijo - prevzamejo lažno

identiteto, s katero lažje navežejo stik z otroki v klepetalnicah in drugje na spletu.

21

4 Spletno nasilje med vrstniki

Spletno nasilje med otroki in mladostniki je prisotno že od samega začetka razvoja novih

tehnologij. S tem se je nadlegovanje iz šolskega igrišča preselilo na svetovni splet in

komunikacijska sredstva. Spletno nasilje se razlikuje od klasičnega nasilja na igrišču, in sicer

po tem, da lahko poteka vsak dan, cel dan in prav vse dni v letu. V današnjem času ima vsak

od nas naprave preko katerih lahko dostopamo do spleta. Dokaj pomemben dejavnik je razlika

nadlegovanja po obsegu udeležencev, saj je množica otrok v spletnem okolju zelo velika in se

še povečuje. In pri tem lahko spletni nadlegovalci ostanejo anonimni (Bernik in Rus, 2012).

Čeprav je splet popoln prostor za izvajanje nasilja anonimnežev, so spletni nasilneži ponavadi

vrstniki, ki so na različen način povezani z žrtvijo – sošolci, prijatelji, učenci iste šole ipd. In

tako lahko mladostniki, ki morda sploh niso nasilni, postanejo spletni nasilneži.

Smith in Cillessen (2010) navajata, da se nasilneži in žrtve med seboj poznajo, na primer iz

šole, vendar se spletno nasilje prične, ko zazvoni šolski zvonec, kar pomeni da spletni

nasilneži izvajajo nasilje izven šole, le peščica jih izvaja nasilje tudi v času šole. Do več kot

95 % ustrahovanja oziroma spletnega nasilja prihaja večkrat tedensko - trajanje spletnega

nasilja je intenzivno, a kratko, ponavadi je to mesec dni ali manj (tretjina spletnih nasilnežev

je nasilje izvajalo več kot mesec dni).

• Skoraj 70 % spletnih nasilnežev je nasilnih tudi v resničnem življenju (»allround

bullies«), med njimi je več kot polovica nasilnih tako preko spleta kot tudi v živo,

• preostalih 30 % spletnih nasilnežev je nasilnih le preko spleta (»pure bullies«), večina

od njih še ni bila žrtev nasilja, ampak le sami izvajajo spletno nasilje (Sanders et al.,

2010).

Namesto trpinčenja vrstnikov v šoli in njeni okolici, so mladi začeli uporabljati tehnologijo,

kot so računalniki, mobilni telefoni in druge naprave, preko katerih lahko dostopajo do

interneta in se s tem povežejo z drugimi vrstniki. Povečana uporaba le teh naprav prinaša

dobre in slabe strani. Po eni strani sodobna tehnologija spodbuja socialno povezanost med

mladimi in povečuje sodelovalno učenje, ima pa tudi pozitivne lastnosti pri drugih učnih

predmetih. Vendar istočasno elektronska komunikacija prinaša tudi težave, med katerimi je

treba izpostaviti prav nasilja preko interneta (Senkovič et al., 2012).

22

Včasih mladi sami namerno razkrivajo svoje osebne in intimne podatke, saj hitro vzpostavijo

zaupanje preko interneta, ker imajo občutek anonimnosti in zaščite, ob tem pa niso pozorni

na to, da bi oseba na drugi strani, te podatke lahko izkoristila. Splet tako mladim omogoča,

da se samoizražajo, pa vendar je hkrati prostor, kjer otroci manj verjetno zavirajo svoja

čustva, vključno z negativnimi čustvi, kot je jeza.

Sanders in drugi (2010) navjajo naslednje vzroke, zaradi katerih prihaja do spletnega nasilja

med vrstniki: ljubosumje med vrstniki, maščevanje med vrstniki, zadovoljstvo in potreba po

različnih virih (domača naloga), prevlada oziroma dominantnost, nizka ali previsoka

samozavest, pridobivanje pozornosti in pa izživljanje nad drugimi zaradi osebnih težav.

Šenkovič in drugi (2012) pa kot možne razloge za medvrstniško internetno nasilje navajajo:

sproščanje negativne energije, pridobivanje zadovoljstva in ugleda, dolgčas, želja po moči in

nadvladi, maščevanje za nasilje v šoli, iskanje pozornosti, ljubosumje ipd.

Spletno nasilje je indirektna oblika nasilja, saj nasilnež ne trpinči žrtve direktno, temveč

preko posrednika, v tem primeru računalnika ali mobilnega telefona in se lahko dogaja na

vsakem koraku. Takšno nasilje med vrstniki je izredno težko spremljati med drugim tudi

zaradi tega, ker se le ta dogaja tudi izven šolskega območja. Od takšnega nasilja je skoraj

nemogoče pobegniti, saj lahko žrtev dobiva sporočila preko naprav, kjerkoli že je.

Kako prepoznati otroka, ki je morebiti žrtev spletnega nasilja?

Hinduja in Patchin (2009) navajata naslednje ugotovitve:

• nepričakovano prenehanje z uporabo računalnika,

• otrok postane živčen ko se pojavi sporočilo, na primer SMS ali email,

• otrok postane slabe volje, ko je treba iti v šolo ali samo ven,

• otrok se zdi jezen, depresiven ali raozačaran po prenehanju uporabe računalnika,

• otrok poskuša preprečiti pogovore o tem, kaj počne na računalniku,

• otrok se nenadoma umakne iz kroga prijateljev ali družine.

Kako prepoznati otroka, ki izvaja spletno nasilje nad drugimi?

Hinduja in Patchin (2009) navajata naslednje ugotovitve:

23

• otrok hitro preklaplja med odprtimi okenci na računalniku, medtem ko starši hodijo

mimo,

• uporaba računalnika dolgo v noč,

• otrok postane nenavadno razburjen, če ne more oziroma ne sme uporabiti računalnika,

• izmikanje pogovorov o tem, kaj počne na računalniku,

• otrok uporablja več spletnih računov, ali pa uporablja račun, ki ni v njegovi lasti

oziroma na njegovo ime.

Kot starš ali skrbnik otrok je potrebno biti pozoren na vse zgoraj naštete znake. Ob ugotoviti,

da je otrok žrtev spletnega nasilja, se je z otrokom potrebno pogovoriti o težavah, o spletnem

nasilju, otroku je treba stati ob strani in poiskati ustrezno pomoč, preden pride do resnejših

psihičnih ali pa tudi fizičnih težav. Prav tako je potrebno ukrepati, kadar se ugotovi, da je

njihov otrok tisti, ki izvaja spletno nasilje nad drugimi otroki. Potrebno se je vprašati zakaj se

to dogaja in poskušati najti odgovor na to vprašanje, ker se potem s težavo lahko soočimo. Če

starši tega sami ne zmorejo oziroma ne znajo, bi bilo treba nujno poiskati strokovno pomoč v

šoli ali zdravstvu.

24

5 Vloga staršev, učiteljev in vrstnikov

Otroci v večini primerov ne vedo, kako ukrepati, ko pride do zlorabe. Zato morajo vedeti, da

imajo ob sebi osebe, na katere se lahko obrnejo v primeru zlorabe.

5.1 Starši

Livingstone et al. (2011) so mnenja, da večina staršev govori z svojimi otroki o uporabi spleta

in to je najpogostejši način vpletenosti staršev. Starši otroke učijo varne rabe in jim dajejo

nasvete, nekateri si tudi delijo aktivnosti ki jih počnejo na internetu. Vendar samo vpletenost

ne pomeni, da starši vedo vse o otrokovi uporabi spleta. Še posebno težko je to pri najstnikih,

saj se nekateri najstniki in starši med seboj ne razumejo najbolje in se o takih stvareh ne

pogovarjajo. Razlog za nevpletenost je tudi slaba ozaveščenost staršev, kar se tiče delovanj

spleta.

5.1 1 Starševski nadzor

Starši so poročali o rabi interneta pri svojih otrocih in o strategijah oziroma metodah za

nadzor otrok pri delu z računalnikom (Eurobarometer – Towards a safer use of the Internet for

children in the EU; a parents perspective, Oktober 2008): 90 % staršev poroča, da se s svojimi

otroki pogovarjajo potem, kaj počne za računalnikom (35 % jih to počne vedno, 39 % zelo

pogosto, 16 % pa občasno). 60 % staršev je v bližini, ko njihov otrok uporablja računalnik (30 %

jih to počne vedno, 31 % jih to počne zelo pogosto in 22 % občasno). O tem, da bi starši

pregledovali ustvarjene spletne profile, pogovore ali elektronsko pošto,ni veliko govora –

polovica staršev tega nikoli ne počne, polovica pa nikoli ne preveri ali ima njihov otrok sploh

ustvarjen profil na kateri od spletnih strani (European Commision, 2008).

Starši v Sloveniji svoje otroke slabo nadzirajo. Najpogosteje uporabljena metoda je pogovor z

otroki o spletnih aktivnostih (31 % staršev se o tem pogosto pogovarja, 44 % staršev pa zelo

pogosto). Starši otroke nadzirajo tudi tako, da so ob uporabi računalnika v njihovi bližini (20

%). Ostale metode nadzora in spremljanja spletnih aktivnosti otrok slovenskih staršev niso

poznane. Zelo malo staršev (6 %) svojega otroka nadzira tako, da z njimi sedijo za

računalnikom in jih vodijo med samo rabo interneta (17 % staršev to počne zelo pogosto). 12

% staršev vedno preveri spletne strani, ki jih je obiskoval otrok, 10 % pa jih vedno preveri, ali

ima njihov otrok morda ustvarjen profil na katerem od spletnih mest. 7 % staršev pa preverja

tudi elektronsko pošto in druge spletne pogovore (European Commision, 2008). Manj kot

25

polovica staršev (47 %) svojim otrok ne postavlja pravil glede uporabe interneta. Skrb staršev

za otrokovo varnost na spletu je razmeroma nizka (kljub visoki stopnji strahu staršev glede

rabe interneta med otroki). To pa je predvsem zaradi pomanjkanja veščin, znanja ali

motivacije za opravljanje teh aktivnosti (Livingstone in Haddon, 2009).

Starši svojim otrok najpogosteje prepovedujejo podajanje osebnih informacij osebam, ki jih

ne poznajo (93 %), prepoved za spletno nakupovanje ima 84 % otrok, 83 % otrok ima prepoved

navezovanja stikov z neznanci, 79 % otrok pa ima časovno omejitev uporabe interneta. Starši

prepovedujejo tudi uporabo klepetalnic (61 %), presnemavanje glasbe in drugih materialov

(38%) in uporabo elektronske pošte (37 %) (European commision, 2008).

Pri vsem tem nadzoru se pojavlja vprašanje, v kolikšni meri je res učinkovito, saj otrok s

svojim znanjem v mnogih primerih že prekaša znanje svojih staršev. Tako je primerno

ravnanje na spletu najlažje doseči s pogovorom, starši bi morali biti otrokovi prijatelji, saj

nenehen nadzor ali prepovedi nista primerni strategiji. Starši bi morali biti obveščeni o tem,

katere podatke otroci na spletu razkrivajo, katere dejavnosti jih veselijo in s kom

komunicirajo preko spleta.

Kar se tiče ozaveščenosti staršev in uporabe interneta mislim, da bi se morale začeti odvijati

delavnice za starše, kjer bi se naučili rabe interneta, da bi lahko to znanje prenašali naprej

na otroke. Učili bi se, kako učiti otroka pravilno in predvsem varno, uporabljati splet. Danes

pa je slika povsem drugačna – otroci učijo starše, kako uporabljati internet.

5.2 Učitelji

Starši niso edini odrasli, ki imajo odgovornost otroka naučiti o varni rabi interneta. Tudi

učitelji so tisti, ki pomagajo in učijo otroke kako iskati stvari na internetu, jim razlagajo

zakaj so nekatere strani slabe ali dobre, predlagajo načine, kako varno brskati po spletu,

učijo kaj storiti v primeru, če bi se jim zgodilo kaj neprimernega. Učitelji so tisti, ki v šolah

postavljajo pravila o tem, kaj lahko počnejo na spletu, vsaj v času pouka. Menim, da stvar

lažje deluje pri mlajših otrocih, kot pa pri najstnikih.

5.3 Vrstniki

Kar se tiče vpletenosti vrstnikov, se mi zdi da je ta še najbolj tesna. Menim, da bi otrok, še

posebej najstnik, šel prej pomnenje k prijatelju, kot pa k staršem. Ampak to še ne pomeni,

26

da so ti nasveti vedno primerni. Zakaj? Ker so to vrstniki, se pravi so iste starosti, imajo

podobna mnenja in interese, zato se med seboj podpirajo in strinjajo. Redko kdaj je med

mladimi vrstniki kdo toliko bolj zrel, da bi zmogel dati primeren nasvet, kako ukrepati.

Mogoče pri starejši generaciji mladine.

Starši, učitelji in vrstniki so zelo pomembni pri vpletenosti rabe interneta pri otrocih. Vendar

pa obstaja tudi veliko drugih dejavnikov, ki lahko vplivajo na to in sicer televizija, radio,

časopisi in revije ipd.

27

6 Priporočila in navodila za varno rabo interneta in SSO

Na spletu lahko najdemo kar nekaj spletnih strani, na katerih so povzeta več ali manj ista

navodila za mlade pri uporabi interneta (Varni na internetu, 2012 in 10 zlatih pravil za

varno uporabo spleta, 2008):

• svojih osebnih podatkov, niti podatkov svojih staršev, nikoli ne posredujemo preko

interneta, le tako nadlegovalci ne bodo imeli dostopa do teh informacij in jih ne bo

mogoče zlorabiti

• ne objavljamo slik na internetu

• ne objavljamo podrobnosti o naših kreditnih karticah, bankah in ostalih zaupnih

podatkih

• na spletu se nikoli se ne smemo izdajati, da smo druga oseba

• ni nujno, da ljudje na internetu govorijo resnico, zato je potrebno biti pazljiv in ne

nasedati prevaram ali lažem

• nikoli ne odpiramo sporočil neznanih pošiljateljev, potrebno se je posvetovati z

odraslo osebo, ki ji zaupamo

• če se nam nekaj ne zdi v redu, potem zagotovo ni – potrebno je zaupati svojim

občutkom, vsebine ob katerih se počutimo neprijetno je treba pokazati ali o njih

povedati odrasli osebi, ki ji zaupamo

• potrebno se je zaščititi in se nikoli ne srečevati z ljudmi, ki jih poznamo le preko

spleta

• ne smemo odgovarjati na sporočila, ki so sovražna ali žaljiva, saj odgovarjanje na

sporočila lahko nadlegovalca le spodbudi

• sporočila z neprimerno vsebino je potrebno shraniti, zbirati je potrebno vse možne

dokaze nadlegovanja, saj so nujno pomembni pri dokazovanju ob prijavi primera

• pri klepetanju na spletu je potrebno vedno uporabljati vzdevek

• gesla so skrivnosti, zato jih je potrebno pogostokrat spremeniti

• ne odpiramo elektronske pošte oziroma priponk v elektronski pošti, če je pošiljatelj

nam neznana oseba

• pri brskanju na spletu je potrebno uporabljati antivirusni program in požarni zid

28

6.1 Priporočila za starše

Hinduja in Patchin (2009) priporočata naslednje:

• otroci naj bi imeli dostop do interneta izven svojih sob, oziroma izven otroške sobe,

• z otroki se je treba pogovarjati o spletnih dejavnostih, v katere je otrok vključen,

• otroke je treba poučiti o spletnem nasilju, treba je poudarjati nevarnosti spleta in

uporabe SSO, da bodo lahko sami prepoznali, ali so žrtve spletnega nasilja in se o tem

takoj pogovorili s starši,

• otrokom je treba pojasnjevati, da ne bodo kaznovani, v primeru da bodo vpleteni v

spor na spletu,

• otroke je potrebno spodbujati, naj govorijo o spletnem nasilju, četudi niso sami žrtve

spletnega nasilja, saj lahko sami poznajo koga, ki je žrtev,

• čeprav morajo odrasli spoštovati otrokovo zasebnosti, lahko prihaja do pomislekov

zaradi varnosti,

• otrokom bi bilo treba povedati, da imajo kot odgovorni starši, pravico kdaj vpogledati

v njihove komunikacije oziroma pogovore na spletu, kadar je to razlog za

zaskrbljenost,

• programsko opremo bi bilo treba prilagoditi za namen starševskega nadzora, za

spremljanje programov

6.2 Priporočila za učitelje oziroma pedagoge

Hinduja in Patchin (2009) priporočata naslednje:

• učence, učitelje in druge pedagoge je treba poučevati o varni rabi interneta in SSO, o

nevarnostih, in kaj storiti v primeru, če je nekdo žrtev spletnega nasilja,

• potrebno je širiti prepričanje, da je boj proti spletnem nasilju pravilo v šoli,

• pozorno je treba spremljati uporabo računalnikov v šoli in učiti starše, da isto počnejo

tudi doma,

• preučevati je potrebno prijave spletnega nasilja, še posebno če se to dogaja v šoli, je

šola dolžna pravilno ukrepati, zato je potrebno razmišljanje o ukrepih, če pride do

takšne situacije,

• starše žrtev in spletnih nasilnežev je potrebno seznanjati o dogajanju, o tem da

obstaja sum nadlegovanja,

29

• potrebno je organizirati predavanja z vsemi učenci na šoli o škodi, ki jo povzroči

spletno nasilje,

• potrebno je biti pozoren na govorice o spletnem nasilju med učenci, saj se lahko le te

izkažejo za resnične,

• kadar obstaja sum, da se v šoli dogaja spletno nasilje kot:

- izsiljevanje,

- nadlegovanje preko telefonskih klicev,

- zalezovanje, nadlegovanje, sovražna sporočila,

- otroška pornografija,

- spolna zloraba,

- pojav sporne fotografije, je potrebno nemudoma obvestiti višje organe šole oziroma

organe, ki se ukvarjajo s tovrstnim nasiljem.

Ob upoštevanju navodil in priporočil za varno rabo interneta zagotovo ne bomo povsem

preprečili, da bi prišlo do spletnega tveganja. Vendar lahko ob upoštevanju navodil

zmanjšamo možnost, da bi prišlo do katerega od spletnih tveganj.

30

7 Analiza ankete

7.1 Metode

Anketa se je izvajala na spletni strani: https://www.1ka.si/. Spletni vprašalnik je bil aktiviran

dne 10. 2. 2013 in zaključen dne 10. 5. 2013. Pri reševanju ankete je sodelovalo 63

anketirancev, učencev iz Osnovne šole Koroška Bela in Srednje šole Jesenice. Ker so bili med

anketiranci tudi mladoletni učenci, so bila pred samo anketo pridobljena ustrezna soglasja

staršev, katere so starši prebrali in podpisali, s tem pa dovolili otroku sodelovanje pri anketi.

Pridobljeni podatki so bili vneseni v bazo podatkov, pridobljeni rezultati so bili povzeti in

vneseni v grafe oziroma tabele. Pri urejanju podatkov je bil uporabljen program Microsoft

Excel.

7.2 Opis vprašalnika

Anketni vprašalnik je bil sestavljen iz osmih sklopov, v katerih je bilo skupno 87 vprašanj.

Vprašanja so se nanašala na preteklo leto – 2012.

Demografski del vprašalnika zajema spol in starost anketirancev.

Vsebinski del vprašalnika pa zajema sedem sklopov in sicer:

1. Osebnost anketiranih otrok

2. Uporaba računalnika in dostopanje do interneta

3. Tveganje in škoda pri uporabi interneta

4. Spletno nasilje in ustrahovanje

5. Sexting

6. Sklepanje novih poznanstev

7. Druga tveganja

Vprašanja se nanašajo na to, kako se anketiranec znajde v neprijetnih situacijah, katere

naprave so mu na voljo za uporabo interneta kot tudi kraji, kjer dostopa do interneta, kako se

anketiranec sooča z že zgoraj naštetimi tveganji, kako se ob tem počuti kot tudi o tem, s kom

se o teh tveganjih pogovarja. Vprašanja se nanašajo tudi na to, kako anketiranec ukrepa ob

nastalem tveganju in kateri od ukrepov mu je na kakršen koli način pomagal.

31

7.3 Opis vzorca

Anketa se je izvajala na spletni strani: https://www.1ka.si/. Pri reševanju ankete je

sodelovalo 63 otrok Osnovne šole Koroška Bela in Srednje šole Jesenice, starih od 12 do 19

let.

Graf 1: Spol anketirancev

Od 63 anketirancev je bilo 44 % dečkov in 56 % deklic.

Graf 2: Starost anketirancev

56%

44%

Spol

Ženski Moški

16%

8%

13%

9%25%

18%

9%

2%

Starost

12 let

13 let

14 let

15 let

16 let

17 let

18 let

19 let

32

Od 63 anketiranih je bilo 16 % otrok starih 12 let, 8 % otrok starih 13 let, 13 % otrok starih 14

let, 9 % otrok starih 15 let, 25 % otrok starih 16 let, 18 % otrok starih 17 let, 9 % otrok starih

18 let in 2 % otrok starih 19 let.

7.4 Ključne ugotovitve

7.4.1 Raziskovanje spletnih tveganj med mladostniki

Poročilo predstavlja ugotovitve iz raziskave spletnih tveganj. Anketiranih je bilo 63 otrok iz

Osnovne šole Koroška Bela in Srednje šole Jesenice. Vprašanja se nanašajo na preteklo leto

2012.

7.4.2 Naprave, preko katerih otroci dostopajo do interneta

Tabela 1: Preko katere naprave dostopaš do interneta?

f %

Svoj prenosni računalnik ali prenosni računalnik, ki ga lahko vzameš v svojo sobo 41 65 %

Skupni računalnik, ki je na voljo vsem pri vas doma 45 71 %

Mobilni telefon 50 79 %

Igralna konzola (Play Station, Nitendo) 13 21 %

Druge ročne naprave (iPhone, iPod Touch, dlančnik) 16 25 %

Največ otrok za dostopanje do interneta uporablja mobilni telefon, nekaj manj otrok pa

uporablja skupni računalnik in pa prenosni računalnik, majhen procent otrok pa do interneta

dostopa preko igralne konzole ali drugih ročnih naprav.

Tabela 2: Kako pogosto uporabljaš internet?

f %

Vsak dan ali skoraj vsak dan 56 92 %

Enkrat ali dvakrat na teden 5 8 %

NA OBIČAJEN ŠOLSKI DAN

Le nekaj minut 3 5 %

Približno pol ure 13 21 %

Približno eno uro 15 24 %

Približno dve uri 14 23 %

Približno tri ure 8 13 %

Več kot tri ure 9 15 %

NA OBIČAJEN PROSTI DAN

Le nekaj minut 2 3 %

33

Približno pol ure 9 14 %

Približno eno uro 13 21 %

Približno dve uri 8 13 %

Približno tri ure 11 17 %

Več kot tri ure 20 32 %

Otroci v večini uporabljajo internet vsak dan oziroma skoraj vsak dan, le nekaj otrok pa

internet uporablja enkrat ali dvakrat na teden.

Na običajen šolski dan največ otrok uporablja internet približno pol ure, na običajen prosti

dan pa največ otrok internet porablja več kot tri ure.

Vsakdanja uporaba interneta pri je otrocih nekaj povsem normalnega, le da si čas, preživet na

internetu, razporedijo glede na proste dni.

7.4.3 Osebnost otrok

Otroci so bili vprašani kako se soočajo s problemi, kakšni so njihovi prijateljski odnosi, kaj

počnejo v prostem času ipd.

Tabela 3: V kolikšni meri naslednje trditve držijo zate?

f %

Imam vsaj enega dobrega prijatelja 59 74 %

Pogosto sem v konfliktu z drugimi otroki 1 2 % Na splošno sem priljubljen pri drugih otrocih približno moje starosti 27 43 %

Pogosto me obtožijo da goljufam ali lažem 11 17 %

V novih situacijah sem živčen in hitro izgubim samozavest 8 13 %

Če sem v težavah se lahko hitro domislim česa, kar lahko storim 38 60 % Prepričan/a sem, da se lahko soočim z nepričakovanimi problemi 26 41 %

Pogosto me kaj skrbi 15 24 %

Zelo hitro se razjezim in pogosto vzrojim 3 5 %

Običajno naredim, kar odrasli od mene zahtevajo 20 32 %

Bolje se razumem z odraslim kot z drugimi otroki 9 15 %

Vrstniki se včasih do mene vedejo, kot da me sploh ni tam 4 6 %

Popil/a sem toliko alkohola, da sem bil/a resnično pijan/a 24 39 %

Izostal/a sem od pouka, brez da bi starši to vedeli 14 23 %

Bil/a sem v težavah zaradi slabega vedenja v šoli 12 19 %

Bil/a sem v težavah s policijo 3 5 %

34

Skoraj polovica otrok meni, da se s svojimi problemi uspešno sooča po drugi strani pa imajo

otroci težave s pogostimi skrbmi. Otroci, sicer malo manj, so hitro jezni in nepotrpežljivi in so

pogosto v konfliktu z drugimi, nekaj več otrok pa ponavadi naredi, kar drugi, predvsem

odrasli, od njega zahtevajo.

Večina ima vsaj enega dobrega prijatelja in menijo, da so v družbi na splošno priljubljeni,

nekaterim otrokom pa v novih situacijah primanjkuje te samozavesti.

Presenetljivo velik odstotek otrok je že imelo stik z alkoholom, popili so celo toliko alkohola,

da so bili pijani. Otroci so tudi že imeli težave zaradi slabega vedenja v šoli in s policijo, tudi

spolni odnosi jim niso več tuji.

Med vprašanimi prevladujejo otroci, ki nimajo težav s samozavestjo, so iznajdljivi v težavah,

imajo dosti prijateljev in so v družbi priljubljeni. Manjši del otrok pa ima težave z drugimi

otroki, so v družbi ignorirani, imajo skrbi in se pustijo manipulirati odraslim.

Otroci imajo ponavadi ob sebi osebe ki jim zaupajo, s katerimi se o težavah lahko pogovorijo.

Tabela 4: Ko sem vznemirjen/a glede česa se pogovorim...

f %

Z mamo ali očetom 34 54 %

Z bratom ali sestro 18 29 %

S prijateljem 49 78 %

Z učiteljem 2 3 % Z drugo odraslo osebo, ki je zaposlena v službi za pomoč otrokom 1 2 %

Z drugo odraslo osebo, ki ji zaupam 18 29 %

Z nikomer 7 11 %

Ne vem 2 3 %

Otroci se o težavah v večini primerih pogovarjajo s prijatelji , saj so po njihovem mnenju prav

oni tisti, ki bi jih lahko razumeli in pa s starši, nekaj otrok se o težavah pogovarja z bratom ali

sestro in pa z drugo odraslo osebo, ki ji zaupajo. Malo otrok se o težavah pogovarja z učitelji

in socialnimi delavci.

7.4.4 Tveganja in škoda pri uporabi interneta

Otroci so bili vprašani, ali so se kdaj srečali s katerim od spletnih tveganj, ali so se ob tem

počutili neprijetno in s kom so o tem govorili.

35

Graf 3: Si v preteklem letu na internetu videl/a ali doživel/a karkoli, ob čemer si se počutil/a neprijetno?

Na zgoraj navedeno vprašanje je odgovarjalo 62 otrok, pri čemer jih je 15 odgovorilo

pritrdilno. Večina otrok ni imela neprijetne izkušnje na internetu, en otrok pa o tem ni želel

govoriti – po tem lahko predvidevamo, da je vseeno doživel neprijetno izkušnjo na internetu,

vendar o tem enostavno noče ali ne more govoriti. Enemu od petnajstih otrok se je neprijetna

izkušnja na internetu zgodila enkrat ali dvakrat na mesec, ostalim pa manj pogosto.

7.4.5 Spletno nasilje in ustrahovanje

Graf 4: Ali se je v preteklem letu preko interneta do tebe kdo vedel žaljivo?

24%

58%

16%

2%

Neprijetne izkušnje na

internetu

Da Ne Ne vem ne želim povedati

54%42%

4%

Neprijetno vedenje na

internetu

Da Ne Ne vem

36

Na zgornje vprašanje je odgovarjalo 26 otrok, od tega jih je več kot polovico, to je 14

odgovorilo pritrdilno.

Tabela 5: Kje na internetu se je v preteklem letu do tebe kdo vedel žaljivo ali neprimerno?

f %

Na spletni strani socialnih omrežij (Facebook, twitter…) 10 77 %

Preko neposrednega sporočanja (MSN, Skype, googletalk…) 1 8 %

V Klepetalnici 1 8 %

Na spletni strani iger 1 8 %

Kot lahko vidimo na tabeli, so se do večine otrok vedli žaljivo ali neprimerno prav na spletni

strani socialnih omrežij, kot je Facebook.

21 % otrokom so na internetu grozili, skoraj polovica pa jih je prejelo neprimerna ali žaljiva

sporočila. Otroci so bili ob tem razburjeni in so o dogodku razmišljali še nekaj dni, 5 % otrok

pa sploh ni bilo razburjenih in so dogodek takoj preboleli.

Preden otroci prosijo za pomoč, ponavadi poskušajo ukrepati sami; v tem primeru jih je 50 %

poskusilo preprečiti ponovno vzpostavitev stika z drugo osebo, 36 % otrok je zbrisalo

neprimerna sporočila, 21 % jih je spremenilo kontaktne nastavitve in nastavitve zasebnosti, le

7 % pa jih je povsem prenehalo uporabljati internet.

Večina otrok se je o neprijetnem dogodku pogovorilo s prijatelji, 38 % otrok pa je o tem

govorilo s starši. O tem so se pogovarjali tudi z drugo odraslo osebo, ki je zaposlena v službi

za pomoč otrokom, kot je socialni delavec .

Otroci pa niso vedno samo žrtve spletnega nasilja ampak so lahko tudi sami tisti, ki izvajajo

spletno nasilje in ustrahovanje nad drugimi uporabniki interneta; kar 36 % otrok je takih, ki so

se sami do drugih vedli žaljivo ali neprimerno, 12 % otrok je to počelo vsak dan ali skoraj vsak

dan, 68 % otrok pa je to počelo manj pogosto.

7.4.6 Sexting

Otroci na internetu lahko vidijo veliko različnih podob – slik, fotografij, video posnetkov, le te

pa so očitno povezane s spolnostjo.

37

Graf 5: Ali si v preteklem letu kjerkoli na internetu videl/a spolno vsebino?

Na to vprašanje je odgovarjalo 37 otrok, več kot polovica jih je odgovorila pritrdilno, dva

otroka pa o tem nista želela govoriti. Med spolno vsebino so prevladovale fotografije ali video

posnetki golih oseb, sledijo jim fotografije ali video posnetki ljudi med spolnimi odnosi, nekaj

otrok pa je videlo fotografije ali video posnetke, ki prikazujejo nasilne spolne odnose. Štirje

otroci o tem niso želeli govoriti.

Tabela 6: Na katerih spletnih straneh si v preteklem letu videl/a spolno vsebino?

f %

Na spletni strani socialnih omrežij (Facebook, Twitter…) 16 50 %

Preko "pop - up" oken (nekaj, kar se pojavi samo od sebe) 6 19 %

Na spletnih straneh, kjer lahko najdeš video posnetke (youtube) 9 28 %

Na spletnih straneh za odrasle 11 32 %

Na spletni strani iger 1 3 %

Na drugih spletnih straneh 13 41 %

Otroci so največ spolne vsebine videli na strani socialnih omrežij kot so Facebook, nekaj manj

pa na spletnih straneh za odrasle.

Tukaj se pojavlja veliko vprašanj povezanih z objavo spolne vsebine na spletnih straneh, do

katere ima dostop prav vsak. Prav na spletni strani socialnih omrežij bi moral biti nadzor nad

takšno vsebino posebej poostren, saj imajo le te strani največ uporabnikov od najmlajših do

starejših. Kaj pa možnost dostopa do strani za odrasle? Res je, se ob vstopu na stran pojavi

vprašanje o polnoletnosti, vendar če bo otrok želel spolno vsebino videti, enostavno označi,

da je polnoleten In takrat je lahko že prepozno, saj je bilo 22 % otrok, potem ko so že videlo

vsebino, razburjenih in so o tem razmišljali še nekaj dni. O tem so se kasneje vsi anketirani

otroci pogovorili s prijatelji, 25 % otrok pa se je o tem pogovorilo s starši.

86%

11%0%3%

Spolna vsebina

Da Ne Ne vem ne želim povedati

38

7.4.7 Sklepanje novih poznanstev

Najbolj pogosto spletno tveganje je komuniciranje otrok z ljudmi, ki jih še ne poznajo

oziroma jih v živo še niso srečali.

Tabela 7: Ali si v zadnjem letu naredil/a katero od naštetih stvari?

f %

Iskal/a sem nove prijatelje na internetu 29 47 % Poslal/a sem osebne podatke nekomu, ki ga še nikoli nisem srečal/a v živo 5 8 % Med svoje stike ali naslove sem dodajal/a ljudi, ki jih še nisem srečal/a v živo 23 37 %

Na internetu sem se pretvarjal/a, da sem drugačna oseba kot v resnici 12 19 %

Skoraj polovica otrok je dokaj pogosto na internetu iskalo nove prijatelje ali pa med stike

dodajali ljudi, ki jih še niso srečali v živo. Otroci so se tudi pretvarjali, da so drugačne osebe,

kot so v resnici, menim da zaradi pomanjkanja samozavesti, o kateri smo že pisali. To

tveganje pa se še bolj okrepi, ko otrok nekomu, ki ga sploh še ne pozna, pošlje svoje osebne

podatke, saj ne ve, v kakšen namen bo druga oseba podatke uporabila.

Graf 6: Ali si se kdaj z nekom, ki si ga v preteklem letu spoznal/a na internetu, kasneje srečal/a tudi v živo?

Presenetljivo velika večina otrok se je z osebo, ki so jo spoznali na internetu, kasneje srečali

tudi v živo; v povprečju so spoznali eno ali dve osebi, največkrat osebi, ki pred tem ni imela

nikakršne povezave z njihovim življenjem. Te osebe so bile v večini nasprotnega spola kot

otrok sam, stare približno isto kot otroci sami, nekaj otrok se je srečalo tudi z starejšim

najstnikom in pa z odraslimi osebami. Otroci na tako srečanje niso šli sam, saj jih je nekaj s

seboj vzelo vrstnike oziroma prijatelje, ali pa drugo odraslo osebo, ki ji zaupajo.

81%

19%

Sklepanje novih poznanstev

Da Ne

39

Tabela 8: Kje si prvič stopil/a v stik z osebami, ki jih še nisi spoznal/a v živo?

f %

Na spletni strani socialnih omrežij (Facebook, Twitter) 22 76 %

V klepetalnici 1 3 %

Preko elektronske pošte 2 7 %

Na spletni strani iger 6 21 %

Na drug način na internetu 3 10 %

Večina otrok, to je 76 %, je prvi stik vzpostavilo na strani socialnih omrežij, nekaj procentov

manj pa na spletni strani iger.

Po srečanju je bilo 29 % otrok vznemirjenih in so o srečanju razmišljali še nekaj dni, saj so na

srečanju slišali stvari, ki so se jim zdele neprijetne, nekaterim otrokom so celo povzročili

telesno poškodbo, 22 % otrok pa o tem ni želelo govoriti in po tem lahko predvidevam, da je

bilo to srečanje vse prej kot prijetno. Večina otrok je o tem govorila s prijatelji. Otroci so

mislili, da se bo problem rešil sam od sebe, majhen odstotek otrok pa se je želelo maščevati

oziroma poskušalo preprečiti vnovičen stik s to osebo.

7.4.8 Druga tveganja

Dokaj pogosta tveganja pri uporabi interneta so tudi kraja osebnih podatkov in zloraba le teh,

problematična pa je tudi razna vsebina, ki jo otrok lahko vidi na internetu in se ob tem

razburi. Vse to je posledica prav prekomerne uporabe računalnika in posledično tudi

interneta.

Tabela 9: Katere od naštetih stvari so se ti na internetu zgodile v preteklem letu?

F %

Nekdo je uporabil moje geslo za dostop do mojih podatkov, ali za pretvarjanje, da sem to jaz 9 15 %

Zaradi interneta nisem jedel/la ali spal/a 49 80 %

Počutil/a sem se nelagodno, ko nisem mogel/la biti na internetu 38 62 %

Ujel/a sem se pri brskanju po internetu o stvareh, ki me niso niti zanimale 34 55 % Zanemaril/a sem družino ali prijatelje zaradi časa, ki sem ga preživel/a na internetu 49 79 %

Neuspešno sem poskušal/a preživeti manj časa na internetu 33 55 %

Na internetu sem videl vsebino o načinu telesnega poškodovanja 15 24 %

Na internetu sem videl vsebino o načinih samomora 11 18 %

Na internetu sem videl vsebino o načinu, kako biti zelo suh (anoreksija, bulimija) 28 45 %

Na internetu sem videl vsebino o izkušnjah z drogo 20 33 %

40

Z zlorabami osebnih podatkov so otroci že imeli težave, a ne veliko, zastrašujoči pa so

podatki o tem, kako se otroci soočajo z uporabo interneta – skoraj vsi anketiranci zaradi

uporabe interneta niso jedli ali spali, počutili so se neprijetno v času, ki ga niso mogli

preživeti na internetu, brskali so o stvareh, ki jih niso niti zanimale, zanemarjali so prijatelje

in neuspešno poskušali preživeti manj časa na internetu.

Vsebina, ki jo otroci berejo na internetu je lahko vse prej kot primerna – načini telesnega

poškodovanja ali samomora, danes vse bolj pogosta anoreksija, izkušnje z drogo.

Dokaj pogosto tveganje pri uporabi interneta so tudi sporočila, ki jo prejemajo otroci. In prav

otroci, stari med 12 in 19 let so že v puberteti, kjer je spolnost vse prej kot tabu tema. Zato

naj takšna sporočila nebi povzročala težav. Lahko pa se zgodi ravno obratno – otroci so ob

prejemanju takšnih sporočil lahko vznemirjeni in razburjeni.

Tabela 10: Ali se je katera izmed naštetih stvari v preteklem zgodila tebi?

F %

Na internetu mi je bilo poslano sporočilo s spolno vsebino 7 12 %

Na internetu sem bil/a naprošen/a za pogovor o spolnem početju z nekom 5 9 % Na internetu sem bil/a naprošen/a za sliko ali video posnetek, ki prikazuje moje intimne dele 4 7 %

Videl/a sem druge ljudi pri spolnem početju 9 10 %

69 % otrok, ki so prejeli sporočilo s takšno vsebino, to sploh ni razburila, medtem ko se je 15

% otrok počutilo vznemirjeno, neprijetno oziroma si je želelo, da to sploh nebi videlo – taka

sporočila so prejeli redkeje kot dvakrat na mesec. 33 % otrok je o tem govorilo z mamo ali

očetom, kar 67 % otrok pa s prijateljem, medtem ko 6 % otrok o tem ni želelo govoriti z

nikomer.

Tabela 11: Kje na internetu si v preteklem letu videl/a ali prejel/a sporočilo s spolno vsebino?

f %

Na spletni strani socialnih omrežij (Facebook, Twitter…) 11 21 %

Preko "pop - up" oken (nekaj, kar se pojavi samo od sebe) 3 6 %

Preko takojšnjega sporočanja Skype, MSN, Googletalk) 2 4 %

Na spletni strani iger 1 2 %

Na drugih spletnih straneh 6 11 %

41

Največ od naštetih stvari se je, kot že v prejšnjih primerih, zgodilo na strani socialnih

omrežij, nekaj manj preko takojšnjega sporočanja kot je MSN Messenger, Skype, še manjši

odstotek otrok pa je to sporočilo prejelo preko elektronske pošte.

Vendar niso otroci samo tisti, ki takšna sporočila prejemajo, ampak jih pošiljajo tudi sami. 11

% otrok je namreč kar enkrat ali dvakrat na teden, poslalo sporočilo s spolno vsebino.

42

7.5 Ključne ugotovitve analize vprašalnika

Poročilo predstavlja ugotovitve ankete, zastavljene in izvedene v skladu s standardi in pravili.

Od februarja do aprila so bile na Osnovni šoli Koroška Bela in na Srednji šoli Jesenice

opravljene ankete med otroki starimi od 12 do 19 let, ki uporabljajo internet. Anketa se je

nanašala na preteklo leto 2012 in je proučevala naslednja tveganja na internetu:

ustrahovanje, pornografija, prejemanje sporočil s spolno vsebino, stiki z ljudmi, doslej

nepoznanimi v živo, srečanje z ljudmi, doslej še nepoznanimi v živo, zloraba osebnih

podatkov in druge škodljive vsebine. Izraz »otroci« se v poročilu nanaša na otroke stare od 12

do 19 let, ki uporabljajo internet, Izraz »uporabljati internet« se nanaša na vse naprave, ki

jih lahko otroci uporabijo za dostop do interneta, in vse kraje, koder lahko dostopajo do

interneta, izraz »neprijetna ali žaljiva sporočila« se nanaša na vse neprijetne besede, slike ali

video posnetek, izraz »odrasla oseba, ki ji zaupam« se nanaša na osebo starejšo od 18 let,

izraz »stvari povezane s spolnostjo« se nanaša na gole ljudi, ljudi pri spolnih odnosih, izraz

»starejši najstnik« se nanaša na osebo mlajšo od 20 let, izraz »odrasla oseba« se nanaša na

osebo starejšo od 20 let, izraz »zmotilo« se nanaša na vsa dejanja, ob katerih so se počutili

neprijetno ali razburjeno in kot da tega nebi smeli videti.

• Uporaba interneta je danes globoko zakoreninjena v vsakdan otrok: 92 % otrok,

uporablja internet vsak dan oziroma skoraj vsak dan. Najpogostejša naprave, preko

dostopajo do interneta je mobilni telefon (79 %), sledita mu skupni računalnik, ki je na

voljo vsem doma (71 %) in pa prenosni računalnik, ki ga lahko vzamejo s seboj v svojo

sobo (65 %).

• Otroci so si med seboj zelo različni: večina otrok je mnenja, da so v družbi na splošno

zelo priljubljeni (43 %) in imajo vsaj enega dobrega prijatelja (74 %). Skoraj polovica

otrok meni, da se s svojimi problemi soočajo uspešno (41 %) in se v težavah hitro

domislijo rešitve (60 %), medtem ko ima nekaj otrok pogoste skrbi (24 %), malo otrok

se hitro razjezi (5 %) in je pogosto v konfliktu z drugimi otroki (2 %). Nekaj otrok se

bolje razume z odraslimi kot s svojimi vrstniki (15 %), saj se drugo otroci do njih

vedejo, kot da jih sploh ni tam (6 %), zato posledično delajo tako kot drugi, predvsem

odrasli, od njih zahtevajo (32 %). Presenetljivo veliko otrok je glede na starost že

imelo stik z alkoholom, popili so celo toliko alkohola, da so bili pijani (39 %), imeli so

tudi že težave v šoli zaradi slabega vedenja (19 %) in tudi s policijo (5 %).

• Otroci se v večini primerov o težavah, neprijetnih stvareh in tudi na splošno,

pogovorijo s prijatelji (78 %) in pa s starši (54 %), nekaj otrok se pogovori z bratom ali

43

s sestro (29 %) oziroma odraslo osebo, ki ji zaupajo (29 %), zelo malo otrok pa se

pogovori z učiteljem (3 %) oziroma socialnim delavcem (2 %).

• Do 54 % otrok se je na internetu nekdo vedel žaljivo, največkrat na Facebooku. 21 %

otrokom so grozili, 43 % jih je prejelo neprimerna ali žaljiva sporočila vendar to otrok

ni posebej ganilo – le 3 % otrok se je ob tem počutilo razburjene in so o tem razmišljali

še nekaj dni. Otroci so ob tem različno ukrepali: 50 % otrok je poskušalo preprečiti

vnovično vzpostavitev stika, 36 % otrok je zbrisalo ta neprijetna sporočila, 21 % otrok

je spremenilo nastavitve zasebnosti oziroma kontaktne nastavitve in 7 % otrok je

povsem nehalo uporabljati internet. O tem so se pogovorili s prijatelji (92 %), z mamo

ali očetom (38 %) in z bratom ali sestro (23 %). Vendar so tudi otroci tisti, ki izvajajo

nasilje nad drugimi otroki – 36 % otrok se je do drugih vedlo žaljivo ali neprimerno, 12

% jih je to počelo vsak dan ali skoraj vsak dan, 68 % otrok pa manj pogosto.

• 86 % otrok je na internetu že videlo spolno vsebino, 3 % otrok pa o tem ni želelo

govoriti. 87 % jih je videlo fotografijo ali video posnetek gole osebe, 41 % otrok je

videlo fotografijo ali video posnetek spolnih organov, 59 % otrok je videlo fotografijo

ali video posnetek ljudi med spolnimi odnosi, 19 % otrok je videlo fotografijo ali video

posnetek, ki prikazuje nasilne spolne odnose. 69 % otrok, ki so prejeli sporočilo s

takšno vsebino, to sploh ni razburilo, medtem ko se je 15 % otrok počutilo

vznemirjeno, neprijetno oziroma si je želelo, da to sploh nebi videlo – taka sporočila

so prejeli redkeje kot dvakrat na mesec. 33 % otrok je o tem govorilo z mamo ali

očetom, kar 67 % otrok pa s prijateljem, medtem ko 6 % otrok o tem ni želelo govoriti

z nikomer. Tako vsebino so največkrat videli na Facebooku (50 %), na spletnih straneh

za odrasle (32 %) ali pa na spletnih straneh z video posnetki, kot je Youtube (28 %). 5 %

otrok se je ob tem počutilo razburjene in so o tem razmišljali še nekaj dni, večina pa

jih ni bila razburjena. O tem so se pogovorili s prijateljem (100 %), z drugo odraslo

osebo, ki ji zaupajo (50 %) in pa s starši (28 %). Vendar niso otroci samo tisti, ki takšna

sporočila prejemajo, ampak jih pošiljajo tudi sami. 11 % otrok je namreč kar enkrat ali

dvakrat na teden, poslalo sporočilo s spolno vsebino.

• Najbolj pogosta tveganja online aktivnost, o kateri poročajo otroci, je komuniciranje z

novimi ljudmi, ki jih še niso srečali v živo. Kar 81 % otrok se je z nekom, ki so ga

spoznali na internetu, kasneje srečali tudi v živo, na tak način so v povprečju spoznali

eno do dve osebi, največkrat so bile to osebe ki pred tem niso imele nikakršne

povezave z njihovim življenjem (59 %), osebe so bile ponavadi nasprotnega spola kot

otrok, stare približno isto kot otroci sami (58 %), nekaj otrok se je srečali tudi z

44

starejšim najstnikom (16 %) oziroma odraslo osebo (16 %). Otroci so za srečanje

povedali drugi osebi približno iste starosti (38 %), ali pa odrasli osebi ki ji zaupajo (25

%), 18 % otrok je na srečanje nekoga vzelo s seboj – oseba približno iste starosti (58 %),

starejši najstnik (8 %) in pa odrasla oseba, ki ji zaupajo (17 %). Kar 76 % otrok je prvi

stik vzpostavilo na SSO, 21 % na spletni strani iger, 3 % v klepetalnici, 7 % pa preko

elektronske pošte. Po srečanju je bilo 29 % otrok vznemirjenih in so o srečanju

razmišljali še nekaj dni – na srečanju so namreč slišali stvari, ki so se jim zdele

neprijetne (6 %), otrokom je bila povzročena telesna poškodba (6 %), 22 % otrok pa

pravi, da se jim je zgodilo nekaj drugega slabega. 11 % otrok je upalo, da se bo

problem rešil sam, 6 % otrok je poskušalo preprečiti drugo osebi vnovičen stik, 6 %

otrok se je želelo maščevati. Večina otrok, ki je prek interneta prejelo opolzka ali

žaljiva sporočila, je poiskalo podporo - tem so se pogovorili s prijateljem (63 %), z

socialnim delavcem (38 %), z bratom ali sestro (25 %) ali pa s starši (13 %).

• Dokaj pogosto tveganje je izpostavljenost škodljivim uporabniškim vsebinam –

samopoškodbe (24 %), samomor (18 %), podpora anoreksije in bulimije (45 %),

sovraštvo (21 %), izkušnje z drogo (33 %). 6 % otrok je doživelo zlorabo osebnih

podatkov – zlorabo njihovega gesla ali osebnih informacij (15 %), ali pa so bili na

internetu ogoljufani za denar (3 %). Večina otrok poroča o doživetjih, ki so posledica

pretirane uporabe interneta – 80 % otrok ni jedlo ali spalo, 62 % otrok se je počutilo

nelagodno v času ko niso mogli biti na internetu, 55 % otrok je brskalo o stvareh ki jih

sploh niso zanimale, 79 % otrok je zanemarilo prijatelje ali družino, 55 % otrok je

neuspešno poskušalo preživeti manj časa na internetu.

7.6 Testiranje hipotez

V diplomskem delu sta bili postavljeni dve hipotezi. Na podlagi opravljene ankete in

testiranja hipotez preko zbrane literature so podane naslednje ugotovitve:

• Najbolj pogosto tveganje pri spletnih aktivnostih je komuniciranje z ljudmi, ki jih še

niso spoznali oziroma srečali v živo. Na podlagi ankete je bilo ugotovljeno, da se je

velika večina otrok (81 %) z ljudmi, ki so jih spoznali na spletu, kasneje srečala tudi v živo.

Izmed vseh raziskanih spletnih tveganj je to najbolj pogosto tveganje. Za nekatere otroke

je bila ta izkušnja tudi neprijetna. Lahko pa pusti tudi psihične in fizične posledice.

Velikokrat se osebe na spletu predstavljajo za drugačne, kot so v resnici (ponavadi rečejo,

45

da so mlajše kot so) in ob takšni naivnosti oziroma nepazljivosti otrok, pridejo do svojih

priložnosti pedofili in posiljevalci. S to ugotovitvijo je prva hipoteza potrjena.

• Preko strani spletnega socialnega omrežja se otroci najpogosteje srečajo s katerim

od spletnih tveganj. Ob vprašanjih, kje na spletu so je do otrok nekdo vedel žaljivo ali

neprimerno, kje so videli neprimerno spolno vsebino, kje so prvič stopili v stik z osebo, ki

je še ne poznajo, kje so prejeli sporočilo s spolno vsebino ipd., je bil odgovor »na spletni

strani socialnih omrežij (Facebook, Twitter ipd.)«. Več kot 70 % otrok, ki so odgovarjali na

ta vprašanja, je pritrdilo da so njim neprimerno vsebino največkrat videli na strani SSO.

To je predvsem zaradi prekomerne in nepazljive uporabe SSO. Danes skoraj ni več otroka,

ki nebi imel ustvarjen profil na katerem izmed SSO, se pravi je na SSO moč najti množico

podatkov, slik, video posnetkov ipd. In le ta vsebina je lahko vse prej kot primerna. S to

ugotovitvijo je potrjena tudi druga hipoteza.

46

8 Zaključek

Sodobna tehnologija je postala in še bolj postaja del našega vsakdana, saj si brez nje in

interneta marsikdo ne predstavlja življenja. Sodobna tehnologija nam prinaša veliko

pozitivnih učinkov, prihranjenega nam je veliko časa in dela, marsikatero podjetje brez

sodobne tehnologije danes nebi bilo tako uspešno kakor je. Tudi otroci so vsak dan bolj vešči

pri uporabi sodobne tehnologije in s tem spleta. In tudi otrokom olajša delo v zvezi s šolo ali

jim krajša prosti čas. Vendar ta sodobna tehnologija prinaša tudi številne slabosti. Govorimo o

spletnem nasilju, katerega žrtve so največkrat otroci.

Otroci do spleta dostopajo preko vseh mogočih naprav, največ pa preko mobilnega telefona,

kar pomeni, da so otroci na splet povezani praktično na vsakem koraku in posledično na spletu

preživijo veliko časa. V raziskavi so otroci namreč priznali, da so se že ujeli pri brskanju o

stvareh, ki jih niso niti zanimale in pa da so zaradi uporabe interneta zanemarjali prijatelje in

družino, ponoči niso spali ali pa niso utegnili jesti. In prekomerna uporaba je nedvomno eden

od vzrokov zakaj prihaja do spletnega nasilja. Žrtve nasilja so največkrat tisti otroci, ki so

bolj ranljivi oziroma manj samozavestni in tudi ti isti otroci se pri pogovoru z nepoznano

osebo predstavljajo drugačne, kakršni so v resnici. Žrtve spletnega nasilja pa so lahko tudi

tisti otroci, ki se močneje razlikujejo od vrstnikov na primer so bolj uspešno v šoli ali

učiteljevi ljubljenci, otroci s posebnimi potrebami ali z drugačno spolno usmerjenostjo.

Tekom raziskave je bilo ugotovljeno, da so se otroci že seznanili z nekaterimi vrstami

spletnega nasilja. Najmanj pogosto spletno nasilje med slovenskimi otroki je internetno

trpinčenje oziroma »online harassment«. Vendar s tem, ko rečemo najmanj, ne mislimo malo,

saj je ta odstotek kar visok in sicer 54 %. Internetnega trpinčenja so bili največkrat deležni na

SSO in sicer preko Facebooka, kjer so otrokom grozili in jih žalili. Posledično so se otroci

počutili neprijetno. Najbolj pogosto spletno tveganje med slovenskimi otroci pa je

spoznavanje ljudi preko spleta, saj se je kar 81 % otrok z osebami kasneje srečalo tudi v živo.

In tudi ti otroci so prvi stik vzpostavili pravi na SSO, se pravi na Facebooku. Nekaj otrok je

bilo po srečanju vznemirjenih. Kadar otroci brskajo po internetu so tudi na splošno

izpostavljeni neprimernim vsebinam,kot so izkušnje z drogo, samopoškodbah, samomorih,

anoreksijo ipd. in imajo lahko na njih neprijeten vpliv. V raziskavi je bilo ugotovljeno, da so

imeli otroci že izkušnje tudi s takšnimi vsebinami.

Ob vsakem doživetem spletnem nasilju lahko nastanejo nepopravljive posledice, le te so

lahko psihične ali pa celo fizične. In te posledice je težko, če jih je sploh mogoče, odpraviti.

47

Velik problem spletnega tveganja je tudi da, da je nasilje lahko javno in ostane na spletu, kar

pa lahko otroku ogrozi normalno socialno življenje.

Zato starši in učitelji oziroma pedagogi, kot tudi prijatelji, igramo pomembno vlogo. Potrebno

je biti otrokov prijatelj, ga poslušati, mu znati pomagati in pravilno svetovati. In v ta namen

je vsepovsod moč najti veliko nasvetov in priporočil, kako stopiti do otroka v primeru da je

žrtev spletnega nasilja. In tudi kadar otrok o tem ne govori, je potrebno z njim govoriti o

spletnih tveganjih, saj včasih otroci ne vedo, da so v bistvu žrtve spletnega nasilja. Zato je

žrtev spletnega nasilja potrebno najprej prepoznati.

Mladostniki si dandanes življenje brez sodobne tehnologije oziroma interneta težko

predstavljajo. Takšen način življenja ima svoje prednosti in slabosti. Starši imajo zaradi

službenih obveznosti vse manj časa, da bi se posvečali svojim otrokom. Posledično se le ti

zabavajo na drugačen način – z uporabo sodobne tehnologije in interneta. Danes je uporaba

SSO postala »nujno zlo« - če nimaš ustvarjenega svojega profila, sploh ne obstajaš. Med

najpopularnejša in najbolj obiskana socialna omrežja spada prav Facebook. Prednosti in

slabosti je potrebno iskati predvsem v količini podatkov, ki jih objavljamo. V primeru iskanja

starih prijateljev ali znancev ali predstavitvi neke ideje, se Facebook izkaže za prednost, ki

nam prinese neko korist in zadovoljstvo. Pri vsej tej tehnologiji pa pozabljamo oziroma

nehote teptamo pravo druženje – obisk prijateljev, klepetanje ob kavi, sprehodi… namesto,

da znanca obiščemo, lahko tisto, kar nas zanima, razberemo kar iz njegovega profila. Tudi

starši so dandanes prezaposleni s svojim delom in nimajo več toliko nadzora nad svojimi

otroki. Slepo mislijo, da če je otrok doma in sedi za računalnikom, imajo večji nadzor nad

njimi, kot pa če so nekje zunaj, na igrišču. Mislim, da so časi, polnih ulic in otroških igrišč,

otrok, otroškega smeha in igranja, minili.

48

9 Uporabljeni viri

Bernik, I. in Rus, R. (2012). Spletno vrstniško nasilje. Ljubljana: Fakulteta za varnostne vede.

Boyd, D. (2007). Why youth (heart) Social Networks Sites: The Role of Networked Publicis in

Teenage Social Life. Pridobljeno na

http://www.danah.org/papers/WhyYouthHeart.pdf

Boyd, D. in Ellison, N. (2008). Social Network Sites: Definition, History and Scholarship.

Journal of Computer-Mediated Communication, 13(1). Pridobljeno na

http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/j.1083-6101.2007.00393.x/full

Bučar-Ručman, A. (2004). Nasilje in mladi. Ljubljana: Klub mladinski kulturni center.

10 zlatih pravil za varno uporabo spleta. (2008). Safe.si. Pridobljeno na

http://uploadi.safe.si/editor/1313664103plakat_safe_si_tisk.pdf

European Commision. (2008). Eurobarometer survery: Toward a safer use of internet for

children in the EU – a parent's perspective. Pridobljeno na

http://ec.europa.eu/public_opinion/flash/fl_248_en.pdf

Hinduja, S. in Patchin, J. W. (2009). Cyberbullying warning signs: Red flags that your child is

involved in cyberbullying. Pridobljeno na

http://www.cyberbullying.us/cyberbullying_warning_signs.pdf

Informacijski pooblaščenec. (2012). Pravice posameznika. Pridobljeno na https://www.ip-

rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/pravice-posameznika/

Jaishankar, K. (2009). Sexting: A new form of Victimless Crime? International Journal of

Cyber Criminology, 3(1), 21–25.

Kowalski, A., Limber, S. in Agatston, P. (2008). Cyber bullying: Bullying in the digital age.

(2nd ed.). Chichester: Blackwell publishing.

49

Livingstone, S. in Haddon, L. (2009). Kids online: Opportunities and risks for children. Bristol:

The Policy press.

Livingstone, S. in Haddon, L. (2009). EU Kids Online: Final report. Pridobljeno na

http://www.danah.org/papers/WhyYouthHeart.pdfhttp://www2.lse.ac.uk/media@lse

/research/EUKidsOnline/EU%20Kids%20I%20%282006-

9%29/EU%20Kids%20Online%20I%20Reports/EUKidsOnlineFinalReport.pdf

Livingstone S., Haddon L., Gorzig, A. in Olafsson, K. (2011). Risk and safety on the internet:

The perspective of European children. Full findings. Pridobljeno na

http://www.lse.ac.uk/media@lse/research/EUKidsOnline/EU%20Kids%20Online%20rep

orts.aspx

Lobe, B. in Muha, S. (2011). Internet v vsakdanjem življenju slovenskih otrok in

mladostnikov. Ljubljana: FDV.

Pšunder, M. (2005). Identification of discipline violations and its role in planning corrective

and preventive discipline in school. Educational studies, 31(3), 335-345.

Roberts, M. (2010). Helping your child who is being bullied. Pridobljeno na

http://tgn.anu.edu.au/sites/default/files/Helping%20your%20child%20who%20is%20bei

ng%20bullied.pdf

Sanders, P., Smith, P. in Cillessen, N. (2010). All about Cyberbullies: Who they are and what

they do. Pridobljeno na http://www.education.com/reference/article/cyberbullies-

who-they-are-what-do/

Stafford, R. (2010). Why parents must mind MySpace. Pridobljeno na

http://www.msnbc.msn.com/id/11064451/

Šenkovič, M., Dečman Drobnjič, O., Ferk, J. in Macura, M. (2012). Modeli vzgoje v globalni

družbi: Medvrstniško nasilje preko interneta in primerjava s tradicionalnim nasiljem.

50

Pridobljeno na

http://eprints.ugd.edu.mk/5085/1/Dr.%20Miloseva%20Ljubljana.pdf#page=43

Statistični urad Republike Slovenije. (2012). Uporaba informacijsko-komunikacijske

tehnologije [IKT] v gospodinjstvih in pri posameznikih, Slovenija 2012 – končni

podatki. Pridobljeno na http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=5179

Varni na internetu. (2012). Vodila spletne varnosti. Pridobljeno na

https://www.varninainternetu.si/article/vodila-spletne-varnosti/#

51

10 Priloge

Raziskovanje spletnih tveganj

Natančno preberi vsako vprašanje in odgovori z označevanjem odgovorov v okvirček. Če na vprašanje ne želiš odgovoriti, enostavno odgovori z »Ne vem« ali »Ne želim povedati«. Anketa je anonimna, kar potemni, da ti ni treba pisati imena.

1. Spol:

Moški

Ženski

2. Starost:

3. KJE IN KDAJ DOSTOPAŠ DO INTERNETA. Preko katere naprave dostopaš do interneta?

DA NE

Svoj prenosni računalnik, ali prenosni računalnik, ki ga največkrat uporabljaš in ga lahko vzameš v svojo sobo

Skupni PC (namizni računalnik), računalnik, ki je na uporabo vsem pri vas doma

Skupni prenosni računalnik

Mobilni telefon

PlayStation, Wii, Nitendo

Druge ročne naprave (iPod Touch, iPhone, dlančnik)

4. V katerem od naštetih prostorov uporabljaš internet?

DA NE

V svoji sobi (ali drugi zasebni sobi )

V dnevni sobi (ali v drugem skupnem prostoru)

V šoli

V spletni kavarni (javno dostopna internetna točka, cybercafé)

V javni knjižnici ali drugih javnih mestih

Pri prijatelju doma

Pri sorodniku doma

Ko si zunaj in naokoli (npr. prek mobilnega telefona, iPodTouch, Blackberry)

52

5. Kako pogosto uporabljaš internet?

Vsak dan ali skoraj vsak dan

Enkrat ali dvakrat na teden

Enkrat ali dvakrat na mesec

Manj kot enkrat na mesec

Ne vem

6. Približno koliko časa uporabljaš internet na običajen ŠOLSKI DAN?

Le nekaj minut

Približno pol ure

približno eno uro

približno dve uri

približno tri ure

več kot tri ure

7. Približno koliko časa uporabljaš internet na običajen PROSTI DAN (vikend, počitnice)?

Le nekaj minut

Približno pol ure

Približno eno uro

Približno dve uri

Približno tri ure

Več kot tri ure

OSEBNOST 8. V kolikšni meri to drži zate?

NE DRŽI DELNO DRŽI DRŽI

Lahko se soočim s nepričakovanimi problemi

Pogosto imam glavobole ali pa mi je slabo

Hitro se razjezim

Držim se bolj zase

Običajno naredim kar odrasli od mene zahtevajo

53

NE DRŽI DELNO DRŽI DRŽI

Pogosto me kaj skrbi

Svojih ciljev se držim in jih tudi dosegam

9. V kolikšni meri to drži zate?

NE DRŽI DELNO DRŽI DRŽI

Imam vsaj enega dobrega prijatelja

Pogosto se tepem z drugimi otroki

Drugi delajo tako, dot to zahtevam jaz

Med svojimi vrstniki sem priljubljen

Hitro izgubim samozavest, v novih situacijah postanem živčen

Pogosto sem obtožen goljufanja in laganja

10. V kolikšni meri to drži zate?

NE DRŽI DELNO DRŽI DRŽI

Težave imam pri koncentraciji

V težavah se hitro domislim rešitve

Od drugih jemljem stvari, ki niso moje

Bolje se razumem z odraslimi kot z otroki moje starosti

Običajno se spomnim kako reagirati v novih situacijah

Imam mnogo strahov

Ignoriran sem s strani vrstnikov

11. V kolikšni meri to drži zate?

NE DRŽI DELNO DRŽI DRŽI

Za zabavo počnem nevarne stvari

Počnem razburljive stvari, četudi so nevarne

12. Ali si v preteklem letu naredil katero od naštetih stvari?

Možnih je več odgovorov

Popil/a toliko alkohola, da sem bil/a resnično pijan/a

Izostal/a od pouka, brez da bi starši to vedeli (špricanje, zalivanje)

54

Imel/a spolni odnos

Bil/a v težavah zaradi slabega vedenja v šoli

Bil/a v težavah s policijo

Nobena od teh stvari

Ne želim povedati

13. Kadar sem vznemirjen/a glede česa se pogovorim...

Možnih je več odgovorov

Z mamo ali očetom

Z bratom ali sestro

S prijateljem

Z učiteljem

Z drugo odraslo osebo, ki je zaposlena v službi za pomoč otrokom (socialni delavec, svetovalec)

Z drugo odraslo osebo, ki ji zaupam

Z nekom drugim

Z nikomer

Ne vem

14. Si v preteklem letu na internetu videl/a ali doživel/a karkoli, kar te je vznemirilo?

Da

Ne

Ne vem

Ne želim povedati

15. Kako pogosto si v preteklem letu na internet videl/a ali doživel/a karkoli, kar te je vznemirilo?

Vsak dan ali skoraj vsak dan

Enkrat ali dvakrat na teden

Enkrat ali dvakrat na mesec

Manj pogosto

Ne vem

55

OTROCI LAHKO REČEJO ALI NAREDIJO NEKAJ ŽALJIVEGA DRUGIM OTROKOM:

• - draženje nekoga na način, ki mu ni všeč

• - udarjanje, brcanje ali potiskanje nekoga

• - izpuščanje nekoga iz dejavnosti

TO SE LAHKO DOGAJA:

• - v živo (osebno)

• - preko mobilnega telefona (tekstovna sporočila, klici, video posnetki)

• - na internetu (e-mail, takojšnje sporočanje (npr. Skype, MSN), socialna omrežja (npr. Facebook), klepetalnice)

16. Se je v preteklem letu do tebe kdo vedel na žaljiv način?

Da

Ne

Ne vem

Ne želim povedati

17. Kako pogosto se je v preteklem letu do tebe kdo obnašal na žaljiv način?

Vsak dan ali skoraj vsak dan

Enkrat ali dvakrat na teden

Enkrat ali dvakrat na mesec

Manj pogosto

Ne vem

18. Do tebe se je nekdo vedelj žaljivo...

Možnih je več odgovorov

V živo

S klici ali slikami/video posnetki preko mobilnega telefona

Na drug način

Ne vem

19. Ali se je do tebe nekdo vedel žaljivo preko INTERNETA?

Da

56

Ne

Ne vem

20. Kje na internetu se je do tebe nekdo vedel žaljivo ?

Možnih je več odgovorov

Na spletni strani socialnih omrežij (Facebook, Twitter...)

Preko neposrednega sporočanja (MSN, Skype, Googletalk...)

V klepetalnici

Preko elektronske pošte

Na spletni strani iger

Na drug način na internetu

Ne vem

21. Katera od teh stvari se ti je v preteklem letu zgodila na internetu?

Možnih je več odgovorov

Nekdo mi je poslal žaljiva sporočila (besede, slike, video)

Žaljiva sporočula so bila obljavljena na internetu, lahko so jih videli tudi

Na internetu so mi grozili

Zgodile so se druge neprijetne ali žaljive stvari

Ne vem

Ne želim povedat

22. Ko se je nazadnje to zgodilo, kako razburjen/a si bil/a?

Zelo razburjen/a

Dokaj razburjen/a

Malo razburjen/a

Nisem bil/a razburjen/a

Ne vem

23. Kako dolgo si se tako počutil/a?

57

Takoj sem prebolel/a

O tem sem razmišljal/a še nekaj dni

O tem sem razmišljal/a še nekaj tednov

O tem sem razmišljal/a še nekaj mesecev ali dlje

Ne vem

24. Si potem naredil/a katero od teh stvari?

Možnih je več odgovorov

Upal/a sem, da se bo problem rešil sam

Sam/a sem poskušala rešiti problem

Počutil/a sem se krivo za to, kar se je zgodilo

Poskušal/a sem dopovedati drugi osebi, naj me pusti na miru

Poskušal/a sem se maščevati

Nobene od teh stvari

Ne vem

25. Si se o tem, kar se je zgodilo, s kom pogovoril/a?

Da

Ne

Ne vem

Ne želim povedati

26. S kom si se pogovoril/a o tem, kar se je zgodilo?

Možnih je več odgovorov

Z mamo ali očetom

Z bratom ali sestro

S prijateljem

Z učiteljem

Z drugo odraslo osebo, ki je zaposlena v službi za pomoč otrokom (socialni delavec, svetovalec)

Z drugo odraslo osebo, ki ji zaupam

58

Z nekom drugim

27. Si po tem, ko se je do tebe nekdo vedel na žaljiv način, storil katero od stvari...

Možnih je več odgovorov

Za nekaj časa sem prenehal/a uporabljati internet

Zbrisal/a sem sporočila od te osebe

Spremenil/a sem svoje nastavitve zasebnosti, kontaktne nastavitve

Osebi sem preprečil/a vzpostavitev stika z mano

Prijavil/a sem problem ("prijavi zlorabo")

Nobene od teh stvari

Ne vem

28. Katera od teh stvari ti je pomagala?

Možnih je več odgovorov

Za nekaj časa sem prenehal/a uporabljati internet

Zbrisal/a sem sporočila od te osebe

Spremenil/a sem svoje nastavitve zasebnosti, kontaktne nastavitve

Osebi sem preprečil/a vzpostavitev stika z mano

Prijavil/a sem problem ("prijavi zlorabo")

Nobene od teh stvari

Ne vem

29. Ali si se v preteklem letu sam do nekoga drugega vedel/a na žaljiv način?

Da

Ne

Ne vem

Ne želim povedati

30. Kako pogosto si se v preteklem letu do nekoga obnašal/a na žaljiv način?

Vsak dan ali skoraj vsak dan

59

Enkrat ali dvakrat na teden

Enkrat ali dvakrat na mesec

Manj pogosto

Ne vem

31. Na žaljiv način sem se do nekoga vedel/a…

Možnih je več odgovorov

V živo, nekomu v obraz

S klici, sporočili preko mobilnega telefona

Na internetu

Na drugačen način

Ne vem

NA INTERNETU JE MOGOČE NAJTI RAZNORAZNO VSEBINO, LE TA PA JE LAHKO POVEZANA S SPOLNOSTJO – NA PRIMER KAŽEJO GOLE LJUDI, ALI LJUDI PRI SPOLNIH ODNOSIH. 32. Si v preteklem letu videl/a karkoli s takšno vsebino?

Da

Ne

Ne vem

Ne želim povedati

33. Kako pogosto si v preteklem letu videl/a te stvari?

Vsak dan ali skoraj vsak dan

Enkrat ali dvakrat na teden

Enkrat ali dvakrat na mesec

Manj pogosto

Ne vem

34. Na katerem od teh mest si v preteklem letu videl/a takšne stvari?

Možnih je več odgovorov

V reviji ali knjigi

60

Na televiziji, v filmu ali video posnetku/DVD

Prek sporočila (SMS), večpredstavnostnega sporočila (MMS), na drug način na mojem mobilnem telefonu

Drugje

Ne vem

35. Ali si v preteklem letu takšno vsebino videl/a kjerkoli na internetu?

Da

Ne

Ne vem

Ne želim povedati

36. Na katerih spletnih straneh si v preteklem letu videl takšno vsebino?

Možnih je več odgovorov

Na spletni strani socialnih omrežij (Facebook, Twiiter...)

Preko pop-up oken (nekaj, kar se pojavi samo od sebe)

Na spletnih straneh, kjer lahko najdeš video posnetke (Youtube)

Na spletnih straneh za odrasle

Na spletni strani iger

Na drugih spletnih straneh

Ne vem

37. Katero od naštetih stvari si v preteklem letu videl/a na internetu?

Možnih je več odgovorov

Fotografijo ali video posnetek gole osebe

Fotografije ali video posnetke spolnih organov

Fotografije ali video posnetke ljudi med spolnimi odnosi

Fotografije ali video posnetke, ki prikazujejo nasilne spolne odnose

Nekaj drugega

Ne vem

Ne želim povedati

61

38. Včasih ni nič narobe, če vidimo podobe o spolnosti. Včasih pa je to lahko tudi narobe. Ali si v preteklem letu videl/a katerekoli podobe od spolnosti, ki so te vznemirile? Si se počutil razburjeno, neprijetno, si imel/a občutek, kot da tega nebi smel/a videti?

Da

Ne

Ne vem

Ne želim povedati

39. Ko si v preteklem letu videl/a katerekoli podobe o spolnosti, ki so te vznemirile, kako razburjen/a si bil/a?

Zelo razburjen/a

Dokaj razburjen/a

Malo razburjen/a

Nisem bil/a razburjen/a

Ne vem

40. Ko se je to zgodilo nazadnje, kako dolgo si se počutil/a razburjen/a?

Takoj sem prebolel/a

O tem sem razmišljal/a še nekaj dni

O tem sem razmišljal/a še nekaj tednov

O tem sem razmišljal/a še nekaj mesecev ali dlje

Ne vem

41. Si potem storil/a katero od teh stvari?

Možnih je več odgovorov

Upal/a sem, da se bo problem rešil sam

Sam/a sem poskušal/a rešiti problem

Počutil/a sem se krivo za to, kar se je zgodilo

Poskušal/a sem dopovedati drugi osebi, naj me pusti na miru

Poskušal/a sem se maščevati

Nobeno od teh stvari

Ne vem

42. Si s kom govoril/a o tem, kar se je zgodilo?

62

Da

Ne

Ne vem

Ne želim povedati

43. S kom si govoril/a o tem, kar se je zgodilo?

Možnih je več odgovorov

Z mamo ali očetom

Z bratom ali sestro

S prijateljem

Z učiteljem

Z drugo odraslo osebo, ki je zaposlena v službi za pomoč otrokom (socialna delavka, svetovalec)

Z drugo odraslo osebo, ki ji zaupam

Z nikomer od naštetih

Ne vem

44. Ali si po tem, kar se je zgodilo, storil/a katero od teh stvari?

Možnih je več odgovorov

Za nekaj časa sem prenehal/a uporabljati internet

Brisal/a sem kakršna koli sporočila od osebe, ki mi jih je poslala

Spremenil/a sem svoje nastavitve zasebnosti/kontaktne nastavitve

Preprečil/a sem osebi, ki mi je te stvari poslala, da bi vzpostavila stik z mano

Prijavil/a sem problem (prijavi zlorabo)

Nobeno od teh stvari

Ne vem

45. Katera od teh stvari ti je pomagala?

Možnih je več odgovorov

Za nekaj časa sem prenehal/a uporabljati internet

Brisal/a sem kakršna koli sporočila od osebe, ki mi jih je poslala

63

Spremenil/a sem svoje nastavitve zasebnost/kontaktne nastavitve

Preprečil/a sem osebi, ki mi je te stvari poslala, da bi vzpostavila stik z mano

Prijavil/a sem problem (prijavi zlorabo)

Nobeno od teh stvari

Ne vem

NA INTERNETU LJUDJE RAZPRAVLJAJO O RAZLIČNIH STVAREH, KI SE OTROKOM LAHKO ZDIJIO NEPRIMERNE. 46. Ali si v preteklem letu videl/a spletne strani, kjer ljudje razpravljajo o...

Da Ne Ne vem Ne želim povedati

Načinu telesnega samopoškodovanja ali poškodovanja drugih

Načinih samomora

Načinih, kako biti zelo suh (anoreksija, bulimija)

Objavljajo sporočila z namenom napada na določene skupine ali posameznike

Govorilo o izkušnjah z drogo ali delijo te izkušnje z drugimi

47. Katere od naštetih stvari so se ti v preteklem letu zgodile na internetu?

Da Ne Ne vem

Nekdo je uporabil moje osebne podatke na škodljiv način

Računalnik je dobil virus

S prevaro na internetu sem izgubil/a denar (resnični denar!)

Nekdo je uporabil moje geslo za dostop do mojih podatkov, ali za izdajanje/pretvarjanje, da sem to jaz

48. Kako pogosto v preteklem letu se ti je zgodila katera od naštetih stvari?

Nikoli/skoraj nikoli Ne zelo pogosto Dokaj pogosto Zelo pogosto

Zaradi interneta nisem jedel/la in spal/a

Počutil/a sem se nelagodno, ko nisem mogel/la biti na internetu

Ujel/a sem se pri surfanju po internetu, o stvareh, ki me niso niti zanimale

Zanemaril/a sem družino ali prijatelje, sošolce ali hobije, zaradi časa, ki sem ga preživel na internetu

Neuspešno sem poskušal/a preživeti manj časa na internetu

54)

OTROCI UPORABLJAJO INTERNET ZA RAZLIČNR NAMENE. 49. Si v preteklem letu naredil/a katero od naštetih stvari?

64

Da Ne

Iskal/a sem nove prijatelje na internetu

Poslal/a sem osebno podatke (svoje polno ime, naslov ali telefonsko številko) nekomu, ki ga še nikoli nisem srečal/a v živo

Med svoje stike ali naslove dodaja/a ljudi, ki jih še nikoli nisem srečal/a v živo

50. Kako pogosto si naredil/a katero od označenih stvari?

Vsak dan ali

skoraj vsak dan

Enkrat ali

dvakrat na teden

Enkrat ali

dvakrat na mesec Redkeje

Nikoli/ne v

zadnjem letu Ne vem

Ne želim

povedati

Iskal/a sem nove prijatelje na internetu

Poslal/a sem osebne podatke (svoje polno ime, naslov ali

telefonsko številko) nekomu, ki ga še nikoli nisem srečal/a v živo

Med svoje stike ali naslove dodajal/a ljudi, ki jih še nikoli nisem

srečal/a v živo

51. Si v zadnjem letu naredil/a katero od naštetih stvari?

Da Ne

Na internetu sem se pretvarjal/a, da sem drugačna oseba kot sem v resnici

Poslal/a sem svojo sliko ali video posnetek nekomu, ki ga še nisem srečala v živo

52. Če si odgovoril/a z da, kako pogosto si naredil/a katero od naštetih stvari?

Vsak dan ali skoraj

vsak dan

Enkrat ali dvakrat

na teden

Enkrat ali dvakrat

na mesec Redkeje

Nikoli/ne v

zadnjem letu Ne vem

Ne želim

povedati

Na internetu sem se pretvarjal/a, da sem drugačna

oseba kot sem v resnici

Poslal/a sem svojo sliko ali video posnetek nekomu, ki

ga še nisem srečala v živo

NA INTERNETU LAHKO SPOZNAMO NOVE LJUDI. 53. Ali si kdaj imel/a stik z nekom na internetu, ki ga prej nisi poznal/a v živo?(preko elektronske pošte, klepetalnice, Facebook, MSN, Skype, spletna stran iger...)

Da

Ne

Ne vem

54. Ali si se kdaj z nekom, ki si ga spoznal/a na internetu, kasneje srečal/a tudi v živo?

Da

Ne

Ne vem

65

Ne želim povedati

55. Koliko novih ljudi si na tak način spoznal/a v zadnjem letu?

1 - 2

3 - 4

5 - 10

Več kot 10

Ne vem

56. Katere osebe, ki si jih v preteklem letu spoznal/a na internetu, kasneje srečal/a tudi v živo?

Možnih je več odgovorov

Spoznal/a sem nekoga, ki je prijatelj ali družinski član osebe, ki jo že poznam v živo

Spoznal/a sem nekoga, ki pred tem ni imel nikakršne povezave z mojim življenjem

Nobenega od naštetih

57. Kje si prvič stopil/a v stik s temi osebami?

Možnih je več odgovorov

Na spletni strani socialnih omrežij (Facebook, Twitter...)

V klepetalnici

Preko elektronske pošte

Na spletni strani iger

Na drugačen način na internetu

Ne vem

58. Včasih so srečanja z ljudmi, ki jih najprej spoznaš na internetu in nato v živo v redu, včasih pa tudi ne. Si se v preteklem letu srečala z osebo, ki si jo spoznal/a na internetu, kasneje tudi v živo, pri tem pa te je nekaj skrbelo? Si se počutil/a vznemirjeno, razburjeno, si imel/a občutek kot da nebi smel/a biti tam?

Da

Ne

Ne vem

Ne želim povedati

59. Ko si se zadnjikrat srečala z osebo na ta način, koliko je bila ta oseba stara?

66

Srečal/a sem se z osebo približno moje starosti

Srečal/a sem se z osebo mlajšo od mene

Srečal/a sem se z starejšim/o najstnikom/co (mlajši/a od 20 let)

Srečal/a sem se z odraslim (starejši od 20 let)

Ne vem

60. Je bila oseba ženskega ali moškega spola?

Moški - fant ali starejši moški

Ženski - dekle ali starejša ženska

61. Ko si se zadnjič odpravil/a na takšno srečanje, si o tem komu povedal/a?

Da

Ne

Ne vem

Ne želim povedati

62. Komu si povedal/a za srečanje?

Povedal/a sem osebi približno moje starosti

Povedal/a sem starejšemu/i najstniku/ci (mlajši/a od 18 let)

Povedal/a sem odrasli osebi, ki ji zaupam (starejša od 18 let)

Povedal/a sem nekomu drugemu

Ne vem

63. Ko si šel/la na to srečanje, si koga vzel/a s seboj?

Da

Ne

Ne vem

Ne želim povedati

64. Koga si vzel/a s seboj na srečanje?

67

Z menoj je šla oseba približno moje starosti

Z menoj je šel/la starejši/a najstnik/ca (mlajši/a od 18 let)

Z menoj je šla odrasla oseba, ki ji zaupam (več kot 18 let)

Ne vem

65. Katera, če sploh katera, od teh stvari se ti je na srečanju zgodila?

Možnih je več odgovorov

Druga oseba mi je govorila neprijetne stvari

Druga oseba mi je povzročila bolečino (telesna poškodba)

Druga oseba mi je naredila nekaj povezanega s spolnostjo

Nekaj drugega slabega se mi je zgodilo

Ne vem

Ne želim povedati

66. Kako razburjenega si se počutil/a takrat, ko se je to zgodilo? (Če se je zgodilo)

Zelo razburjen/a

Dokaj razburjen/a

Malo razburjen/a

Nisem bil/a razburjen/a

Ne vem

67. Kako dolgo si se tako počutil/a?

Takoj sem prebolel/a

O tem sem razmišljal/a še nekaj dni

O tem sem razmišljal/a še nekaj tednov

Ne vem

68. Si potem storil/a katero od teh stvari?

Upal/a sem, da se bo problem rešil sam

Sam/a sem poskušal/a rešiti problem

68

Za to, kar se je zgodilo, sem se počutil/a krivo/ega

Poskušal/a sem dopovedati drugi osebi, naj me pusti na miru

Poskušal/a sem se maščevati

Nobeno od teh stvari

Ne vem

69. Si se o tem, kar se je zgodilo, s kom pogovoril/a?

Da

Ne

Ne vem

70. S kom si se o tem pogovoril/a?

Možnih je več odgovorov

Z mamo ali očetom

Z bratom ali sestro

S prijateljem

Z učiteljem

Z drugo odraslo osebo, ki je zaposlena v službi za pomoč otrokom (socialni delavec, svetovalec)

Z drugo odraslo osebo, ki ji zaupam

Z nekom drugim

Ne vem

71. Ali si po tem dogodku storil/a katero od te stvari?

Možnih je več odgovorov

Za nekaj časa se prenehal/a uporabljati internet

Brisal/a sem kakršna koli sporočila od druge osebe

Spremenil/a sem svoje zasebne/kontaktne nastavitve

Preprečil/a sem osebi vzpostavitev stika z mano

Prijavil/a sem problem (prijavi zlorabo)

Nobeno od teh stvari

69

Ne vem

72. In katera od teh stvari ti je pomagala?

Možnih je več odgovorov

Za nekaj časa sem prenehal/a uporabljati internet

Brisal/a sem kakršna koli sporočila od druge osebe

Spremenil/a sem svoje zasebne/kontaktne nastavitve

Preprečil/a sem osebi vzpostavitev stika z mano

Prijavil/a sem problem (prijavi zlorabo)

Nobeno od teh stvari

Ne vem

OTROCI PA SO TUDI TISTI, KI SAMI POŠULJAJO SPOROČULA S SPOLNO VSEBINO. 73. Ali si v preteklem na internetu videl/a ali prejel/a kakršnokoli sporočilo s spolno vsebino?

Ja

Ne

Ne vem

Ne želim povedati

74. Kako pogosto si v preteklem letu na internetu videl/a ali prejel/a kakršnokoli sporočilo s spolno vsebino

Vsak dan ali skoraj vsak dan

Enkrat ali dvakrat na teden

Enkrat ali dvakrat na mesec

Redkeje

Ne vem

75. Ali se je v preteklem letu katera izmed naslednjih stvari tebi zgodila na internetu?

Možnih je več odgovorov

Na internetu mi je bilo poslano sporočilo s spolno vsebino

Videl/a sem objavljeno sporočilo s spolno vsebino na internetu, kjer ga lahko vidijo tudi ostali

70

Na internetu sem bil/a naprošen/a za pogovor o spolnem početju z nekom

Na internetu sem bil/a naprošen/a za sliko ali video posnetek, ki prikazuje moje intimne dele

Videl/a sem druge ljudi pri spolnem početju

Nič od navedenega

Ne vem

Ne želim povedati

76. Če pomisliš na takrat v, ko si v zadnjem letu videl/a ali prejel/a sporočilo s spolno vsebino na internetu, kje se je zgodilo?

Možnih je več odgovorov

Na spletni strani za socialno mreženje (npr. Facebook, MySpace)

Prek takojšnjega sporočanja (npr. Skype, MSN, Googletalk)

V klepetalnici

Prek elektronske pošte

Na spletni strani, kjer so igre

Prek 'pop-up' okna (nekaj, kar se pojavi samo od sebe)

Na drugačen način prek interneta

Ne vem

77. Ali te je v zadnjem letu kakšno prejeto ali videno sporočilo na kakršenkoli način vznemirilo? Na primer, si se zato počutil/a neprijetno, si se razburil/a ali si želel/a, da tega nebi videl/a?

Ja

Ne

Ne vem

Ne želim povedati

78. Če pomisliš na zadnjikrat, ko si se vznemiril/a zaradi nečesa takšnega, kako razburjen/a si bil/a (če si sploh bil/a)?

Zelo razburjen/a

Dokaj razburjen/a

Malo razburjen/a

Nisem bil/a razburjen/a

71

Ne vem

79. Kako dolgo si se še tako počutil/a?

Takoj sem prebolel/a

O tem sem razmišljal/a še nekaj dni

O tem sem razmišljal/a še nekaj tednov

O tem sem razmišljal/a še nekaj mesecev ali dlje

Ne vem

80. Si po tem storil/a, katero od teh stvari?

Upal/a sem, da se bo problem rešil kar sam

Sam/a sem poskušal/a rešiti problem

Počutil/a sem se krivo zaradi tega kar se je zgodilo

Poskušal/a sem dopovedati drugi osebi, naj me pusti pri miru

Poskušal/a sem se maščevati

Nobeno od teh stvari

Ne vem

81. Ali si povedal/a komu kaj se je zgodilo?

Ja

Ne

Ne vem

Ne želim povedati

82. S kom si se pogovarjala o tem?

Možnih je več odgovorov

Z mamo ali očetom

Z bratom ali sestro

S prijateljem

Z učiteljem

72

Z drugo odraslo osebo, ki je zaposlena v službi za pomoč otrokom (npr. “policija”, “socialni delavec”)

Z drugo odraslo osebo, ki ji zaupam

Z nekom drugim

Ne vem

83. Če imaš v misliš še vedno tisti dogodek, ali si storil/a katero od teh stvari?

Možnih je več odgovorov

Za nekaj časa sem prenehal/a uporabljati internet

Brisal/a sem kakršnakoli sporočila druge osebe

Spremenil/a sem svoje nastavitve zasebnosti/kontaktne informacije

Preprečil/a sem osebi vzpostavljanje stika z mano

Prijavil/a sem problem ("prijavi zlorabo")

Nobeno od teh stvari

Ne vem

84. In katera, če sploh, od teh stvari ti je pomagala?

Možnih je več odgovorov

Za nekaj časa sem prenehal/a uporabljati internet

Brisal/a sem kakršnakoli sporočila druge osebe

Spremenil/a sem svoje nastavitve zasebnosti/kontaktne informacije

Preprečil/a sem osebi vzpostavljanje stika z mano

Prijavil/a sem problem ("prijavi zlorabo")

Nobeno od teh stvari

Ne vem

85. Ali si v preteklem letu na internetu poslal/a ali objavil/a kakršnokoli sporočilo s spolno vsebino (primer: besede, slike ali video posnetek)? To je lahko o tebi ali o nekom drugem.

Da

Ne

Ne vem

73

Ne želim povedati

86. Če si odgovoril/a z da, kako pogosto si v to počel/a v zadnjem letu?

Vsak dan ali skoraj vsak dan

Enkrat ali dvakrat na teden

Enkrat ali dvakrat na mesec

Redkeje

Ne vem

87. Ali si v preteklem letu naredil/a katero izmed naslednjih stvari na internetu …?

Možnih je več odgovorov

Na internetu sem nekomu poslal/a sporočilo s spolno vsebino (npr. besede, slike ali video posnetek)

Videla sem objavljeno sporočilo s spolno vsebino na internetu (npr. besede, slike ali video posnetke), kjer ga lahko vidijo tudi ostali

Govoril/a sem o spolnem početju z nekom na internetu

Prosil/a sem nekoga na internetu, naj mi pošlje sliko ali video posnetek, ki prikazuje njegove/njene intimne dele

Nekomu sem poslal/a sliko ali video posnetek, ki prikazuje moje intimne dele

Nobeno od teh stvari

Ne vem

Ne želim povedati

(Vir: EU Kids Online)