DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKEGA STROKOVNEGA ŠTUDIJA

Varnost in policijsko delo

Uporaba ostrostrelne puške kalibra 12,7 mm

v Slovenski vojski

Marec, 2016 Sergej Pučnik

Mentor: viš. pred. mag. Srečko F. Krope

3

Kazalo

1 Uvod 8

2 Metodološko-hipotetični del 8

2.1 Namen in cilji diplomskega dela 8

2.2 Hipoteze 8

2.3 Metode 9

3 Usposabljanje ostrostrelcev v Slovenski vojski 9

3.1 Cilji programa 9

3.2 Pridobitev naziva Ostrostrelec 10

4 Splošno o ostrostrelni puški kalibra 12.7 mm 11

4.1 Sestavni deli ostrostrelne puške 11

4.2 Zgodovina 14

4.3 Definicija 15

4.4 Zakonska uporaba kalibra 12.7mm v Slovenski vojski 15

4.5 Ostrostrelne puške 16

4.5.1 Barrett M82A1 16

4.5.2 Accuracy International AX 50 18

4.5.3 Steyr HS .50M1 20

4.5.4 Armalite AR-50 22

4.6 Ostrostrelna puška PGM Hecate II 23

4.6.1 Tehnični podatki 23

4.6.2 Delovanje 24

4.6.3 Strelni daljnogled 25

4.6.4 Strelivo 28

4.7 Pripomočki ostrostrelnega para 29

4.7.1 Spektiv Leupold 12-40 x 60 mm Mark 4 Tactical 29

4.7.2 Balistična aplikacija 30

4.7.3 Vremenska postaja Kestrel 4500 NV 31

5 Balistika 31

5.1 Splošno o balistiki 31

5.2 Notranja balistika 31

5.2.1 Netilka 32

4

5.2.2 Smodnik 32

5.2.3 Pritisk 32

5.2.4 Naboj 32

5.2.5 Cev 32

5.2.6 Odsun 34

5.2.7 Strelivo 34

5.2.8 Hladni strel 34

5.3 Zunanja balistika 35

5.3.1 Upor zraka 41

5.3.2 Vpliv na izstrelek 41

5.3.3 Vlaga 42

5.3.4 Temperatura 42

5.3.5 Vpliv nadmorske višine in atmosferskih pogojev 42

5.3.6 Balistični koeficient 43

5.3.7 Coriolisova sila 43

5.4 Balistika zadetka 45

6 Praktičen preizkus na strelišču 45

6.1 Streljanje s orožjem 45

6.2 Strelišče 47

6.3 Opis tarče 47

6.4 Vremenski pogoji 48

6.5 Razdalja do tarč in nastavitve na optiki 48

6.6 Rezultati 49

7 Testiranje hipotez 49

8 Zaključek z napotki za prakso 51

9 Uporabljeni viri 53

5

Kazalo slik

Slika 1: Ostrostrelna puška Berrett M82A1 18

Slika 2: Ostrostrelna puška Accuracy International AX50 20

Slika 3: Ostrostrelna puška Steyr HS .50M1 21

Slika 4: Armalite AR-50 23

Slika 5: Ostrostrelna puška Hecate II 24

Slika 6: Strelni daljnogled Nightforce NXS 5.5-22x50 26

Slika 7: Namerilni križ MIL-DOT 26

Slika 8: Pika v namerilnem risu MIL-DOT 27

Slika 9: Del namerilnega risa MIL-DOT, 1 tisočit predstavlja 10 cm na razdalji 100 m 27

Slika 10: Spektiv Leupold 12-40 x 60 mm Mark 4 Tactical 30

Slika 11: Balistična aplikacija Strelok Pro v povezavi s Kestrel 4500 31

Slika 12: Ročna vremenska postaja Kestrel 4500 NV z balističnim kalkulatorjem in

Bluetooth brezžično povezavo 31

Slika 13: Levo izstrelek v obliki krme čolna ter desno izstrelek z ravno bazo 33

Slika 14: Elevacijska krivulja, ko je orožje naravnost 35

Slika 15: Elevacijska krivulja, ko je orožje pod kotom 36

Slika 16: Padec izstrelka pod optično os 38

Slika 17: Brisani prostor 39

Slika 18: Brisani domet 40

Slika 19: Brisani prostor pri negativnem naklonu 40

Slika 20: Brisani prostor pri pozitivnem naklonu 41

Slika 21: Fotografija ostrostrelnega para in strelišča v ozadju 47

Slika 22: Tarča 47

Kazalo tabel

Tabela 1: Razlika v rezultatih med podatki 49

6

Povzetek

Diplomska naloga obravnava uporabo ostrostrelne puške 12,7 mm v Slovenski vojski.

Koncept tega orožja je v uporabi po svetu že dolgo časa ampak je dokaj mlad v

Slovenski vojski, saj se je nakup izvedel leta 2005 s projektom imenovanim Bojevnik

21. stoletja. V nalogi spoznamo razvoj tega orožja in naboja, ter nekaterih

ostrostrelnih pušk kalibra 12.7 mm. Seznanili se bomo tudi s ostrostrelno puško PGM

Hecate II, ki je v uporabi v Slovenski vojski. Zastavili smo si hipoteze in skozi nalogo

ugotovili, da dejansko po definiciji ostrostrelna puška, ki jo uporabljamo, ne ustreza

pogoju natančnosti ene kotne minute. Spoznali smo tudi opremo, ki jo uporablja

ostrostrelni par v Slovenski vojski.

Z definiranjem vrst balistike smo se poglobili v dejavnike potrebne za zadetek v

veščini ostrostrelstva. Eden izmed njih je tudi Coriolisova sila, ki vpliva na let

izstrelka v zraku zaradi vrtenja Zemlje. Za pomoč ostrostrelcem smo dodali tudi

matematični formuli za izračun tega popravka. Uporabo orožja na živo silo smo

podkrepili s pravno podlago in opredelili kaj sploh pomeni kaliber 12.7 mm. Ugotovili

smo tudi, da prvi zadetek izstreljen iz hladnega orožja odstopa od vseh, ki sledijo.

Za konec smo opravili eksperiment na strelišču. Tam smo poskusili uporabiti

nastavitve na strelnem daljnogledu iz podatkov, ki nam jih posreduje balistična

aplikacija. Ugotovili smo, da so ti podatki nezanesljivi, ker so zadetki imeli veliko

odstopanje. Streljanje smo nadaljevali s pomočjo opazovalca in tako uspeli zbrati

podatke o nastavitvah na razdaljah, ki smo jih vnesli v tabelo.

Ključne besede: ostrostrelna puška, kaliber 12.7 mm, balistika, zadetek, balistična

aplikacija, Slovenska vojska

7

Summary – 12.7 mm caliber sniper rifle and its use in

the Slovenian Army

The graduation thesis addresses the use of a .50 cal sniper rifle in the Slovenian

Armed Forces. The concept of using this weapon has been known in the world for a

long period of time, but it is still young in the Slovenian Armed Forces because the

weapon system was bought in 2005, during a project called »Bojevnik 21. Stoletja«.

In the thesis we looked into the development of the weapon as the bullet. We also

reviewed a few well known .50 cal sniper rifles. We overviewed the .50 cal sniper

rifle named PGM Hecate II, owned by the Slovenian Armed Forces. We set some

hypothesis and over the course of the thesis we realized that the definition of a

sniper rifle is not true for our weapon, because the rifles accuracy is higher than one

minute of angle. We also got to know the equipment of a sniper team.

With the definition of the term ballistics we got to know the elements of hitting long

range targets. One of the elements is the Coriolis Effect, which offsets the bullet

trajectory because of the planets rotation. To help the shooter we put some

mathematic formulas to help calculate the offset. We looked into some legal

limitations of using such rifles and also into the proper definition of a .50 cal bullet.

We researched, that the first bullet shot from a cold barrel rifle has an offset

comparing to the following ones.

At the conclusion, we conducted an experiment at the shooting range yard. There,

we tried to use riflescope settings data obtained from a ballistics application. We

found out, that the data is unreliable, because of a large bullet offset at the target.

Later the shooting was continued with the help of a spotter. That way, we were able

to collect riflescope settings for some target ranges and create a proper sniper table.

Keywords: sniper rifle, .50 cal, ballistics, hit, ballistic application, Slovenian Armed

Forces

8

1 Uvod

V nadaljevanju se bomo seznanili s orožjem, ki ga bomo podrobneje preučili v tej

nalogi. Ker je njegova uporaba podkrepljena z zakonsko podlago, bomo vzeli pod

drobnogled zakonske akte. Seznanili se bomo z razvojem ostrostrelne puške na

splošno in kam je vodil razvoj tega orožja specifičnega kalibra, ki naposled ni služil

samo mitraljezu za katerega je bil razvit. Po tem ko bomo poučeni o zgodovini se

bomo dotaknili ostrostrelne puške, ki je v uporabi v Slovenski vojski, njenim

sestavnim delom ter raznim tehničnim podatkom orožja, strelnega daljnogleda in

tudi spektiva ki je nepogrešljiv za ostrostrelni par. Da zaključimo s seznanitvijo

našega orožja in si postavimo hipoteze, ki jih bomo razrešili ob koncu te naloge, pa

pred tem ne bomo pozabili na balistiko.

Ostrostrelno puško 12.7 mm ne moremo primerjati v celoti z ostalimi manjšimi

kalibri. Njeno delovanje je specifično in marsikomu uganka, kar se odraža na

zadetkih. Zaradi uporabnega dometa orožja bomo opisali vrste balistik in na

praktičnem primeru dokazali ali je balističen kalkulator dovolj natančen, da nam

zagotovi zadetek s prvim strelom na tarčo. Na primeru bomo tudi sestavili tablico z

balističnimi podatki.

2 Metodološko-hipotetični del

2.1 Namen in cilji diplomskega dela

Namen diplomske naloge je predstaviti dejstva iz tuje in domače literature o uporabi

ostrostrelne puške, sestaviti literaturo, ki bo v pomoč ostrostrelcu, kateri je operater

na takšnem orožju in mu pomagati pri razumevanju orožja ter pri streljanju.

Cilj diplomskega dela je predstaviti ostrostrelno puško Slovenske vojske Hecate II in

opisati dejavnike potrebne za strel. Ugotovili bomo ali je balistični kalkulator, ki ga

imamo na razpolago, dovolj natančen z podatki za zadetek s prvim strelom in, ali se

je potrebno zanesti na drugačne načine pridobivanja le teh.

2.2 Hipoteze

Od ostrostrelca je potrebno pričakovati, da je prvi strel natančno tam, kjer je

predviden pred strelom. Pri svojem delu si lahko pomaga z podatki iz balističnih

tablic ali balističnega kalkulatorja. S konkretnim orožjem imamo že izkušnje,

9

pojavljajo pa se še vedno vprašanja, na katera je potrebno odgovoriti, da bomo lahko

prepričani v prvi strel.

Na podlagi izkušenj iz strelišča in pomanjkanja v slovenski literaturi, smo si postavili

naslednje hipoteze na katere bomo odgovorili:

Hipoteza številka 1: S kalibrom 12.7 mm lahko vojaški ostrostrelec strelja na

živo silo.

Hipoteza številka 2: Coriolisova sila vpliva na let krogle.

Hipoteza številka 3: Prvi izstreljen naboj je na tarči vedno nižje od vseh ki

sledijo.

Hipoteza številka 4: Orožje zadošča minimalnim standardom natančnosti za

ostrostrelno puško

Hipoteza številka 5: Balistični kalkulator nam poda natančne podatke za prvi

strel.

2.3 Metode

V diplomski nalogi bomo najprej uporabili deskriptivno metodo s študijem domače in

tuje literature. Skozi diplomsko nalogo se bomo osredotočili na dejstva, ki nam bodo

v pomoč potrditve hipotez in ter pri preizkusu na strelišču.

Za zbiranje lastnih podatkov in da bo raziskava čim bolj pristna, bomo opravili

praktičen preizkus, podatke zbrane iz deskriptivne metode bomo vpeljali na teren in

opravili praktičen preizkus na strelišču. Uporabili bom orožje PGM Hecate II. Na

podlagi strokovne literature in primera iz strelišča bomo potrdili ali ovrgli hipoteze.

3 Usposabljanje ostrostrelcev v Slovenski vojski

3.1 Cilji programa

Škof (2012) ugotavlja naslednje:

“Sam program osnovnega vojaško-strokovnega usposabljanja za vojaka – VED –

A11103 – OSTROSTRELEC je nastal na podlagi programa usposabljanja

ostrostrelcev ameriške mornariške pehote »USMC Scout Sniper Course«. Omogoča

pa pridobivanje znanj in veščin, ki jih potrebuje vojak ostrostrelec za

opravljanje osnovnih nalog vojaške dolžnosti oz. poklica vojaka samostojno, v

sestavi ostrostrelskega para oz. skupine in v sestavi formacijskih enot.

10

Program je oblikovan iz potreb, ki izhajajo iz lastnosti vojaškega poklica v

sodobnih oboroženih silah in sodobnega bojišča ter zahtevajo dobro

usposobljenega posameznika, pripadnika oboroženih sil, dopolnjenih s pogodbeno

rezervo.

Na programu OVSU se vojakom zagotovi, da pridobijo dopolnjena teoretična in

praktična specialistična znanja, veščine in spretnosti za opravljanje bojnih nalog

ostrostrelca samostojno, v sestavi ostrostrelskega para oz. skupine in v sestavi

formacijskih enot v različnih bojnih, vremenskih in zemljiščih razmerah, podnevi

ter ponoči.

Vojaki pridobijo in razvijajo tiste sposobnosti in navade, ki jim omogočajo

opravljanje osnovnih nalog vojaške evidenčne dolžnosti oz. poklica rodu pehote

samostojno, v sestavi ostrostrelskega para oz. skupine in v sestavi formacijskih

enot v miru, vojni in pri nalogah zaščite in reševanja doma, ter v tujini.

Vzpostavi se osnovo, ki naj bi bila uporabljena in nadgrajena v drugih

izobraževalnih ustanovah SV, na vzgojnem področju po končanem OVSU. Pri

vojakih se razvijejo vojaške navade, vrednote in domoljubje, ter se naučijo, da

vzpostavljajo take odnose, ki ohranjajo dostojanstvo v hierarhičnih odnosih in

temeljijo na osebnem zgledu vsakega posameznika.

Cilj tega usposabljanja je, da se z dobro načrtovanim, dinamičnim in materialno

ustrezno podprtim usposabljanjem, ki ga izvajajo ustrezno usposobljeni

pripadniki SV, vojakom omogoči pridobitev ustreznega znanja ter pridobitev in

razvoj tistih veščin in navad, na podlagi katerih nato lahko opravljajo naloge

ostrostrelca v enotah SV (str. 11).”

3.2 Pridobitev naziva Ostrostrelec

Usposabljanja se udeležijo vojaki, ki že veljajo v enotah za dobre strelce. Predpogoj,

da vojak postane kandidat za ostrostrelca je tudi opravljeno urjenje za pripadnika

posebnih ali izvidniških enot Slovenske vojske. Po mesecu dni preverjanja osnovnih

vojaških veščin pričnejo s streljanjem na razdalje večje od 800 metrov. Pogoj za

naziv ostrostrelca je trimesečno urjenje iz streljanja in taktike. Streljanje poteka na

strelišču Bač kjer najprej strelci opravijo hladen strel. Da se razdalja do tarče

povečuje se strelci premikajo stran od tarč in na vsaki razdalji izstrelijo nekaj strelov

pod budnim očesom inštruktorja. Strelci so deležni tudi urjenja iz alternativnih

11

položajev, kot so stoječi, sedeči ali klečeči položaj. Usposabljanje konča približno

dve tretjini kandidatov (Zupan in Raičević, 2013).

Veščina, ki jo urijo na usposabljanju kandidatov za ostrostrelca je tudi zalezovanje.

Velik poudarek je na maskiranju, izbiri ognjenega položaja in opazovanju.

Zalezovanje pomeni, da se ostrostrelec zamaskiran neopaženo premakne na določeno

razdaljo do tarče, jo opazuje in postavi ognjeni položaj. Pri zalezovanju sodelujejo

tudi inštruktorji v vlogi tarče in za lociranje ostrostrelca uporabljajo daljnoglede.

Kandidati uporabljajo, za ta namen slepe naboje in so izločeni iz vaje, če ga

inštruktor opazi na poti do ognjenega položaja ali ob strelu. Ta veščina je pomembna

zaradi nalog kjer je ostrostrelec uporabljen samo kot opazovalec v sovražnikovem

območju (Raičević in Zupan, 2013).

Zaključna vaja na usposabljanju za ostrostrelca je trajala štiri dni. Kandidati so

morali opazovati iz opazovalnice dve lokaciji od koder so morali identificirati

sovražnika. Po izdanem ukazu so morali likvidirati sovražnika in se premakniti na kraj

pristanka helikopterja, ki jih je odpeljal na varno območje. Po uspešnem končanem

usposabljanju pridobijo kandidati naziv Ostrostrelec (Raičević in Zupan, 2013).

4 Splošno o ostrostrelni puški kalibra 12.7 mm

4.1 Sestavni deli ostrostrelne puške

Ostrostrelna puška je orožje z veliko natančnostjo zadetkov na razdaljah večjih od

klasičnega pehotnega orožja. Strelec lahko z njo deluje samostojno in ko takšno tudi

prenaša. Orožje ima zaradi streljanja na dolge razdalje nameščen strelski daljnogled

kot pripomoček za večjo natančnost.

1 MOA je minimalna natančnost policijske ostrostrelne puške zaradi preciznosti pri

strelu kjer so vpleteni talci. Ta 1 MOA je dovolj razumen standard tudi za vojaškega

ostrostrelca kateri mora delovati na tarče na večjih razdaljah (Plaster, 2006).

Kasneje bomo podrobneje razložili enoto MOA oziroma kotno minuto. Z izkušenj je

doseganje tega normativa precej relativno. Če streljamo na razdalji 100 metrov, je

sila preprosto ustvariti skupino zadetkov manjšo od ene kotne minute. S povečanjem

razdalje do tarče zvišuje tudi raztros zadetkov. Razlog za ta pojav so dejavniki

zunanje balistike ter napaka strelca zaradi položaja telesa bodisi nepravilnega

12

proženja orožja. Vsaka napaka, ki se nam zdi zanemarljiva ali je spregledana na

razdalji 100m, bo na 800 metrov popolnoma preusmerila zadetek.

Ostrostrelna puška je pri zadetkih natančnejša in ima manjši raztros nabojev na

tarči. Poznamo polavtomatske in repetirne puške, ki se razlikujejo po sistemu

polnjenja. Polavtomatske delujejo na principu odvoda smodniških plinov kjer se nov

naboj vsakič po izvršenem strelu zaklene v ležišče naboja, ter čaka na pritisk

sprožilca strelca. Repetirne pa delujejo samo z ročnim polnjenjem naboja v ležišče,

za kar je vsakič potreben strelčev premik ročice na orožju. Ta dva načina delovanja

se odražata v hitrosti streljanja ter dometu izstrelka, pri čemer ima repetirna puška

daljši domet, ker ne izgublja energije smodniških plinov za ponovno polnjenje

(Florjančič, 2013).

Ostrostrelec se lahko udeleži naloge v urbanem okolju, patrulji z vozili, pogozdenem

območju, na opazovalnici, kritju svoje enote, itd. Od vsake situacije se razlikuje tudi

izbira orožja. Če se ostrostrelec poda v pogozdeno območje, zamaskiran in

pripravljen zalezovati tarčo bo izbral repetirno orožje, ker je zasnova bolj učinkovita

in preprostejša, zaradi česar je posledično manj okvar. Če pa bo naloga patruljiranje

v vozilu, si bo ostrostrelec izbral polavtomatsko orožje, ki mu resda onemogoča

streljanje le na krajše razdalje, ampak bo imel privilegij hitrejšega udejstvovanja na

tarčo in kritje vozila.

Sodobne ostrostrelne puške so prilagojene strelcu tako, da je njegovo delo čim bolj

udobno. Za to poskrbi pištolski ročaj na katerem počiva strelčeva roka in je

oblikovana za trden oprijem. Zaradi specifičnosti streljanja na dolge razdalje imajo

puške nastavljiva kopita po dolžini in višini. Kopito se ob urjenju z orožjem nastavi

tako, da je lahko strelec dlje časa v položaju za strel in se njegovo telo ne napreza. S

tem bi spremenil namerilno točko in vplival na puško z silnicami ki bi ob strelu

zamaknile orožje.

Če se vrnemo k nastavitvi kopita, je vredno omeniti še opremo na ostrostrelcu. Če je

na nalogi v pogozdenem območju z maskirno obleko brez zaščitnih sredstev, kot je

neprebojni jopič, so nastavitve kopita drugačne od tistih s njim. Neprebojni jopič bi

se uporabil v urbanem okolju in nastavitev kopita bi se morala spremeniti, saj je

posledično glava bolj oddaljena od strelnega daljnogleda karbi povzročilo nepopoln

pogled čez okular.

13

Z leti se je na ostrostrelnih puškah kot tudi ostalem orožju pričelo dodajati vodilo

Picatinny rail, ki je v principu montažni sistem za dodatke na orožju. S tem je

mogoče na ostrostrelno puško dodajati strelne daljnoglede, infrardeče označevalce

ciljev, laserske sisteme oziroma daljinomere, ter vse ostale dodatke, ki imajo temu

primerno montažo za pritrditev na Picatinny rail.

Pogosti materiali pri izdelavi ostrostrelne puške, so plastične mase ter kovinski deli,

ki pripomorejo k manjši teži puške. Sestavni deli iz plastične mase so kopito in

pištolski ročaj, kovinski so pa zaklepišče, cev in nogice. Le te so pomembne zaradi

stabilizacije orožja na tleh in so nastavljive na primerno dolžino, kadar je to

potrebno zaradi terena. Napaka, ki se pojavlja pri streljanju kandidatov za

ostrostrelca je prisilno stabiliziranje orožja na način, da se strelec z ramo nasloni na

kopito orožja in s telesom zarine nogice v zemljo ter ostane naslonjen na puško.

Takšen položaj ni samo neugoden za strelca, ampak tudi za zadetek, saj je položaj

prisiljen in nesproščen.

Če smo do te točke opisovali tehnične značilnosti splošne sodobne ostrostrelne puške,

se bomo še dotaknili specifike puške kalibra 12.7mm. Na koncu cevi je v tem primeru

nepogrešljiva plinska zavora, ki lahko zmanjša odsun orožja tudi do 50 %. Zaradi

takšne plinske zavore je streljanje manj naporno kot v primeru, kjer bi ob strelu

orožje sunkovito potisnilo v strelčevo ramo z vso silo. Zavora služi tudi kot

usmerjevalec smodniških plinov ter razbijalo plamena in do precejšne mere prikrije

ostrostrelčev položaj.

Ameriška mornarica je ugotovila, da je plinska zavora ostrostrelne puške Barrett

zmanjšala odsun za 72 %. Da je zavora tako učinkovita se mora zaviranje pričeti še

pred izhodom izstrelka iz cevi. V cevi je pred strelom približno 262 kubičnih

centimetrov mirujočega zraka. V trenutku proženja in premikanja izstrelka se ta zrak

prične premikati s približno 890 m/s. Ta zrak bo zadel plinsko zavoro in skozi njo

potoval kot tudi smodniški plini za izstrelkom. Čeprav hladen zrak ni tako učinkovit v

zmanjševanju odsuna, kot so smodniški plini, vseeno vpliva na zmanjšan odsun. Plini

zmanjšajo odsun na način, da odvrnejo silo stran od strelčeve rame. Hladen zrak v

cevi ima enako funkcijo, četudi ni njegov učinek enako izrazit (Michaelis, 2000).

14

4.2 Zgodovina

Če hočemo razumeti na kakšen način je nastala ostrostrelna puška kalibra 12.7mm,

se moramo vrniti v čas 1. Svetovne vojne. Razumeti moramo, da se je prvotno ta

kaliber pojavil v mitraljezu in ni bil izkoriščen za namene kot so danes vse do

osemdesetih let prejšnjega stoletja.

V letu 1918 sta inženirja John Browning in Fred Moore dobila nalogo izdelati orožje

enako dobro kot je Francoski mitraljez M1914 11 mm. Odločila sta se izpopolniti svoj

model M1917 in mu povečati kaliber na 12.7 mm. Rezultat tega je bil model M1921.

To je prvi primer uporabe kalibra 12.7x99 mm v mitraljezu in nasploh (Staff Writer,

2015).

Model M1921 je imel vodno hlajeno cev, ki je omogočala dolge rafale ognja in

onemogočala pregrevanje cevi. Orožje je bilo polnjeno z nabojnikom povezanim s

členi. Ti naboji z kombinacijo mitraljeza so postali znani kot najbolj smrtonosni vseh

časov. Uporabljali so jih v mnogih vojskah po svetu in v neštetih konfliktih (Staff

Writer, 2015).

Nedolgo za tem je izšel model M1921A1, ki je bil izboljšana različica prejšnjega

modela. Ampak njegova zasnova se je zopet spremenila leta 1933 ko je podjetje Colt

izdalo model Browning M2, ki je sprva bil vodno hlajen ampak se je še v istem

desetletju začelo proizvajati model z zračno hlajeno cevjo ter kasneje s težjo cevjo

(Staff Writer, 2015).

Heavy Barrel je cev, ki je povišala število izstreljenih nabojev preden se je pregrela.

Model se je imenoval M2HB. Ampak ker to še vedno ni bilo dovolj in se je cev še

vedno lahko začela pregrevati so inženirji iznašli sistem hitro zamenljive cevi Quick

Change Barrel (QCB), ki je omogočal uporabniku enostavno menjavo cevi na orožju

(Staff Writer, 2015).

Model M2HB QCB se je obdržal v uporabi celotno 2. Sv. Vojno kot pehotno,

protiletalsko in letalsko orožje. Uporabljale so ga države kot so Anglija, Kanada,

Južna Afrika ter tudi Sovjetska Zveza (Staff Writer, 2015).

Po 2. Sv. Vojni se je mitraljez uporabljal v mnogih konfliktih po svetu, kot je vojna v

Koreji in v Vietnamu, ter ostalih manj znanih žariščih. V Vietnamu so vojaki iznašli

15

nov način uporabe mitraljeza in sicer kot ostrostrelno orožje. Mitraljez so opremili z

primernim daljnogledom, kar je v konfliktu najbolje izkoristil marinec Carlos

Hathcock ( Staff Writer, 2015).

Naboj 12.7x99mm se je izkazal zanesljiv v kombinaciji z protimaterialno ostrostrelno

puško. To prednost je dobro izkoristilo tudi podjetje Barrett, ki je najbolj znano po

svojem modelu polavtomatske ostrostrelne puške M82A1, katero so posvojile mnoge

vojske po svetu zaradi njene učinkovitosti (Staff Writer, 2015).

4.3 Definicija

Za razumevanje uporabe naše puške moramo poiskati njeno pravilno definicijo, saj

obstaja več vrst pušk v Slovenski vojski.

Za velikokalibrsko puško velja, da uporablja naboje velikega kalibra s premerom 12,7

mm. Če pa poiščemo izraz ostrostrelna puška velikega kalibra, ugotovimo, da je to

»ostrostrelna puška, pri kateri se uporablja strelivo velikega kalibra, namenjena

uničevanju pomembnih živih ciljev na razdaljah do 1500 m, zaradi močnega streliva

tudi izjemno prebojna« (Ministrstvo za obrambo, 2009: 44).

4.4 Zakonska uporaba kalibra 12.7mm v Slovenski vojski

Najprej definirajmo, v katerih primerih lahko vojak uporabi orožje. Zakon o obrambi

(ZObr), v 51. členu o uporabi orožja navaja:

»(1) Vojaška oseba lahko uporabi orožje pri opravljanju stražarske, patruljne,

požarne ali druge podobne službe, če ne more drugače:

- zavarovati življenja moštva, ki ga varuje;

- odvrniti napada na objekt ali druga sredstva, ki jih varuje;

- odvrniti napada na objekt ali druga sredstva, ki jih varuje;

(2) Vojaške osebe, ki službo opravljajo pod neposrednim vodstvom nadrejenega,

smejo orožje uporabiti le po njegovem povelju.

(3) Vojaške osebe pri opravljanju bojnih nalog uporabljajo orožje po pravilih za bojno

delovanje.

(4) V skladu s prejšnjim odstavkom ravna tudi poveljstvo ali enota, ki je napadena v

miru« (Zakon o obrambi, 2004).

16

Ključnega pomena za delovanje ostrostrelca z kalibrom 12.7mm ali kakšnim drugim

orožjem je načelo sorazmernosti. Načelo od nas zahteva, da izgube, ki nastanejo v

vojaški akciji niso prekomerne v razmerju do pričakovane prednosti. Predstavlja

zvezo med načeloma vojaške nujnosti in humanosti (Ambrož, Sancin in Švarc, 2006).

Ugotovili smo, da je uporaba ostrostrelne puške 12.7mm v Slovenski vojski dovoljena

za uničevanje žive sile in materialnih sredstev ampak le po načelu sorazmernosti.

4.5 Ostrostrelne puške

4.5.1 Barrett M82A1

Leta 1982 je Američan Ronnie Barrett izumil prvo puško kalibra 12.7mm, ki jo je

imenoval M82. Prvih 100 kosov orožja je kupila Švedska vojska leta 1989 ter leto za

tem še 125 kosov Ameriška vojska, ter marinci. Za nakup so se odločili, ker se je

pričela operacija Zalivski vihar v Iraku. Puška je še danes z nekaj modifikacijami ena

najbolj znanih polavtomatskih orožij tega tipa na svetu (Barrett, 2016).

Namen modela M82A1 je preciznost na dolgih razdaljah in moč, ki daje strelcu

kontrolo nad območjem na bojišču. To je taktično orožje s daljšim učinkovitim

dometom, kot ostale puške. Za vse modele proizvajalca Barrett velja, da nudijo

posebne zmožnosti zahvaljujoč kalibru 12.7 mm (Burgreen, 2016)

Barrett je po predstavitvi prvega modela M82 v osemdesetih letih nadaljeval s

razvojem ter leta 1986 predstavil model M82A1. Po uspehu prodaje Švedski vojski je

sledil ponoven uspeh med leti 1990 in 1991, ko je Ameriška vojska kupila precej

kosov M82A1 modelov med operacijami Puščavski vihar in Puščavski ščit v Kuvajtu in

Iraku. 125 kosov ostrostrelnih pušk je bilo prvotno kupljenih za Marince, sledila so še

ostala naročila za kopensko vojsko in zračne sile. M82A1 je znana za uničevanje

materialnih sredstev in eksplozivnih sredstev. Dolg učinkovit doseg v kombinaciji s

visoko energijo izstrelka in pravim strelivom ustreza uničevanjem tarč kot so radarji,

tovorna vozila, mirujoča zračna plovila itd. M82A1 se lahko uporabi tudi za

nevtralizacijo sovražnih ostrostrelcev ali kriminalcev na daljših razdaljah ali kadar so

tarče v kritju (Popenker, 2016).

Nadaljni razvoj je vodil tudi k modelu M82A1M. Kupljena iz strani Ameriških Marincev

se razlikuje od modela M82A1 v tem, da ima nameščeno daljšo Picatinny letev,

17

zadnjo nogico na kopitu, lažji mehanizem ter odstranljive sprednje nogice in plinska

zavora. Ostrostrelne puške družine M82 je kupilo vsaj 30 držav kot so Belgija, Danska,

Finska, Francija, Grčija, Italija, Mehika, Portugalska, Savdska Arabija, Španija,

Švedska, Turčija, Velika Britanija in ostale, za policijske in vojaške namene. M82 je

popularen pri športnih strelcih, ki dosegajo precizne rezultate tudi na 900 metrov in

dlje (Popenker, 2016).

Omenimo lahko, da je puška M82A1 bila leta 2002 uporabljena kot platforma za

ekperimentalno orožje. Na njo je bila nameščena krajša cev kalibra 25 mm, s katero

so streljali podzvočne eksplozivne izstrelke razvite posebej za ta prototip. Preizkus

je pokazal, da je bilo orožje zelo učinkovito vendar je bil odsun premočen za

človeško telo (Popenker, 2016).

M82 deluje na principu odsuna orožja, kratkega trzanja cevi in je polavtomatsko

orožje. Ko je naboj izstreljen orožje sune nazaj za približno 25 mm medtem, ko je v

ležišču naboja zaklenjen zaklep. Ko orožje sune nazaj, se zaklep odklene in pomakne

v celoti nazaj kjer medtem izvrže tulec. Vzmet potisne zaklep iz zadnjega položaja

naprej proti cevi, do katere med potjo pobere naboj iz nabojnika in ga potisne v

ležišče naboja kjer se tudi zaklene (Popenker, 2016).

Nabojnik je izdelan iz zgornjega in spodnjega dela. Cev ima po dolžini od zunaj

vrezane žlebove zaradi doseganja manjše teže in hitrejšega hlajenja in na koncu

nameščeno plinsko zavoro. Ta je bila na zgodnjih modelih okrogle oblike kasneje jo

je pa nadomestila trikotna. M82A1 modeli so opremljeni s montažo za strelni

daljnogled in zložljivimi mehanskimi merki. Vsi modeli imajo nameščeno tudi ročico

za prenašanje in zložljive sprednje nogice. Kopito je obloženo s mehkim materialom

za večjo absorpcijo odsuna ob strelu. Orožje je mogoče s temu namenjeno montažo

namestiti na podstavek za mitraljez. Prenašanje je mogoče s priloženim pasom

ampak je zaradi teže orožja in dolžine to precej oteženo (Popenker, 2016).

Streljanje s standardnim vojaškim strelivom je precej nenatančno. Tudi s match

grade strelivom ima orožje težave s zadetki v skupini širine 1MOA ker je sestavljeno

iz preveč premikajočih delov. Orožje je kljub temu učinkovito za uničevanje

materialnih sredstev zaradi polavtomatskega načina delovanja in desetih nabojev v

nabojniku (Ewing, 2014a)

18

Ameriška vojska je imenovala M82A1 model kot svojo ostrostrelno puško za posebne

namene. Uradno ime za model se imenuje XM107. Maksimalen učinkovit domet na

materialne tarče je 1500 metrov in 1000 metrov na živo silo (Ewing, 2014a).

Tehnični podatki Polavtomatske ostrostrelne puške Barrett M82A1 (Barrett, 2009):

Kaliber .50 BMG (12.7 x 99mm)

Režim delovanja Polavtomatsko

Teža 13.6 kg

Dolžina 145 cm

Dolžina cevi 74 cm

Korak navoja 1:15

Kapaciteta nabojnika 10 nabojev

Slika 1: Ostrostrelna puška Berrett M82A1 (vir: Hunting and Defence, 2015)

4.5.2 Accuracy International AX 50

Leta 1987 so v Angliji ustanovili podjetje Accuracy international, katerega

ustanovitelji so bili Malcolm Cooper, Dave Caig in Dave Walls. Leta 1985 je Angleška

vojska opravila manjši nakup modelov ostrostrelne puške Precision Marksman

7.62mm, ter kasneje po obsežnem testiranju leta še 1212 kosov modela L96A1. S tem

je postal Accuracy International glavni dobavitelj ostrostrelnih pušk 7.62 mm v tistem

obdobju ter tudi v prihajajočih letih (Accuracy Interantional, 2015a).

Ostrostrelna puška ima 68.6 cm dolgo prosto plavajočo cev in nabojnik s petimi

naboji. Kopito se zloži v levo kar zmanjša dolžino puške. Korak navoja v visoko

natančno izdelani cevi iz nerjavečega jekla je 1:15. Hitrost izstrelka pri ustju cevi je

po podatki proizvajalca 823 m/s. Plinska zavora je navita na cev in pritrjena s dvema

19

vijakoma. Z leti je Accuracy International eksperimentiral s različnimi oblikami

plinskih zavor in trenutna zasnova s tremi komorami se je izkazala za najbolj

učinkovito. Kljub temu ima eno pomanjkljivost, ob strelu dvigne v zrak dosti prahu iz

tal in je s taktičnega vidika precej neustrezna. Ta težava se reši z montažo dušilca in

dodatnimi ukrepi pred dvigom prahu (Grine, 2016).

AX 50 ima nameščen dvostopenjski sprožilec, ki je predhodno nastavljen na 1.8 kg

sile proženja ampak ima s nastavitvijo razpon med 1.5 in 2 kg. Sprožilec je mogoče

nastaviti le s pomočjo usposobljene osebe iz podjetja Accuracy International.

Sprožilni mehanizem je mogoče odstraniti brez da bi posegali v zaklepišče kar, je

priročna funkcija pri čiščenju (Grine, 2016).

AX 50 je zelo dobro zasnovano orožje. Prednji ročaj za nošnjo je ravno na težišču

puške, varovalka je uporabna za levičarje in desničarje, ter nastavljiva sila proženja

dokazujejo, da so v podjetju pomislili tudi na malenkosti. Celo vogali orožja so

zaobljeni, da deluje orožje bolj »udobno«. Kopito ima nastavljivo ličnico, da si lahko

strelec nastavi primerno višino očesa glede na strelni daljnogled, ker je kopito tudi

nastavljivo po globini pa mu lahko oko tudi približamo ali oddaljimo. Picatinny letev

je mogoče premikati po zaščiti cevi, ki je namensko naluknjana za različne montaže

(Grine, 2016).

Grine (2016) ugotavlja, da je 30.5 cm dolg, 30 mm širok in 1.2 kg težek zaklep

izvrstno izdelan in omogoča lahkotno repetiranje. Pri nekaterih ostrostrelnih puškah

12.7 mm kalibra se zaklep prične zatikati in je potrebno dosti sile za izmet tulca.

Varnostni dodatek na orožju so tudi točke na zaklepu in ležišču naboja, ki so zalite s

plastično maso. Skozi te točke se sprosti smodniški plin, če bi nastal prevelik pritisk

(Grine, 2016).

Cena, ki se giblje v Sloveniji trenutno za model AX 50, brez strelnega daljnogleda je

9.790 € (Artekcenter, 2016).

20

Tehnični podatki modela AX 50 (Accuracy International, 2015):

Kaliber .50 BMG (12.7 x 99mm)

Režim delovanja Repetirka

Teža 12.5 kg

Dolžina 137 cm

Dolžina cevi 68. 6cm

Korak navoja 1:15

Kapaciteta nabojnika 5 nabojev

Slika 2: Ostrostrelna puška Accuracy International AX50 (vir: Accuracy International, 2015b)

4.5.3 Steyr HS .50M1

Podjetje je nastalo v Avstriji leta 1864. Po koncu 2. Sv. Vojne je podjetje s

dovoljenjem zveznih sil leta 1950 ponovno pričelo z proizvodnjo. Prvi SSG 69 model

ostrostrelne puške je bil predstavljen leta 1969 .To je bila prva ostrostrelna puška

tega podjetja, ki se je takrat že imenovalo Steyr Mannlicher (Steyr Mannlicher,

2015a).

Ostrostrelna puška HS .50 je bila javnosti predstavljena leta 2004. Steyr je prvotno

izdeloval to orožje specifično za kaliber 12.7 mm ampak, ko se je uvedla prepoved

zanj za državljane Avstralije in Kalifornije, so pričeli tudi s izdelavo za kaliber 11.65

mm. Steyr HS .50 strelja na principu posamičnih strelov s repetiranjem in s pomočjo

integriranih nožic. Sila proženja je nastavljena na 2 kg, vendar jo je možno tudi

zmanjšati. Tako kot ostala orožja je kopito popolnoma nastavljivo. Cev orožja je

dolga 83.8 cm in ima od zunaj na prvi polovici izdolbene žlebove za hitrejše hlajenje.

Razbijalo plamena in Picatinny letev sta standarden dodatek, manjkajo pa sicer

kovinski merki. Ko se orožje razstavi je dolgo 91 cm, strelni daljnogled pa ostane ob

tem pritrjen na cev in orožja nam ni potrebno ponovno pristreljevati. Plinska zavora

povzroči precej pritiska na obeh straneh orožja, zaradi česar morajo osebe, ki stojijo

21

zraven poskrbeti za dodatno zaščito sluha. Pok je glasnejši od Barrett ali ArmaLite

kalibra 12.7 mm (Murphy, 2014).

Steyr HS .50 je postala znana, ko je prišlo do odkritja, da je podjetje Steyr prodalo

500 kosov orožja Iranu leta 2005. Ostrostrelna puška je bila zasledena kasneje v

Iraku. S strani medijev je bilo poročano, da je bil 45 dni po odposlani pošiljki z njim

ubit ameriški vojak. Ameriške sile so kasneje v svojo posest pridobile čez 100 kosov

tega orožja v Iraku. Puška je naprodaj v združenih državah Amerike za okoli 4400

dolarjev (4028 €) (Murphy, 2014).

Steyr HS .50 strelja s posamičnimi streli, ampak nima možnosti vstavitve nabojnika v

orožje. Naboj je treba posamično vstavljati v ležišče s vsakim strelom. Po

posvetovanju z uporabniki se je podjetje Steyr odločilo dodati nabojnik in s tem

omogočilo hitrejše polnjenje. Ostrostrelna puška s eno izmed najdaljših tovarniško

izdelanih cevi za ta kaliber je pridobila stranski uvodnik nabojnika s petimi naboji ter

novo ime, HS .50M1 (Fontcuberta, 2010).

Tehnični podatki HS .50M1 (Steyr Mannlicher, 2015b):

Kaliber .50 BMG (12.7 x 99mm)

Režim delovanja Repetirka

Teža 14.2 kg

Dolžina 148 cm

Dolžina cevi 91 cm

Kapaciteta nabojnika 5 nabojev

Slika 3: Ostrostrelna puška Steyr HS .50M1 (vir: Small Arms Defense Journal, 2014)

22

4.5.4 Armalite AR-50

Podjetje Armalite je bilo ustanovljeno v Združenih državah Amerike leta 1954.

Armalite je licenco za avtomatsko puško AR-15 ponudilo podjetju Colt, katero je s

letom 1964 uspešno prodrlo v Ameriško vojsko in ji pričelo dobavljati AR-15 model.

Ta je postal osnovna oborožitev, ki se je obdržala v različnih oblikah do danes.

Podjetje je imelo vzpone in padce in od leta 1999 proizvaja tudi ostrostrelno puško

12.7 mm kalibra imenovano AR-50.

AR-50 je repetirna ostrostrelna puška, ki se polni s 12.7 x 99 mm nabojem. Da je

mogoče streljati s tako velikim nabojem je vse na puški večjih dimenzij. Teža

sestavljene je 15 kg in s 76 cm dolgo cevjo celotna puška doseže 152 cm dolžine.

Zaradi transporta lahko puški odstranimo kopito in zmanjšamo dolžino na 127 cm.

Zaradi teže in močnega odsuna orožja pri streljanju se pojavi težava pri namestitvi

dovolj trpežnih sprednjih nogic, ki bi obdržale orožje usmerjeno na tarčo.

Proizvajalec je zato poskrbel za masivne sprednje nogice in dovolj veliko razbijalo

plamena za zmanjšanje odsuna (Leghorn, 2011).

Montaža za strelni daljnogled je nad zaklepiščem. Kopito ima nastavljivo ličnico, ki

se nastavi na ustrezno višino s pomočjo vijakov za boljši pogled očesa skozi strelni

daljnogled. Poskrbljeno je tudi za nastavitev kopita po globini. Polnjenje poteka

gladko, pomikanje zaklepa je lahkotno razen ob zaklepanju naboja v cev prihaja do

nekaj odpora. Izvlečnik in izmetalo tulca delujeta brez težav saj izmečeta vsak tulec

na isto mesto zraven puške (Leghorn, 2011).

Glede na velikost kalibra bi lahko pričakovali precejšen odsun, ampak dejansko ni

tako močan. Sunek se čuti kot rahel potisk zaradi gumijaste obloge na kopitu tako po

šestdesetih strelih ni čutiti posledic na rami. Lahko pa trdimo, da je orožje težko

prenašati saj je za 15 kilogramov teže kriva cev, ki je dodatno odebeljena, da ne

prihaja do deformiranja zaradi streljanja (Leghorn, 2011).

Tehnični podatki ostrostrelne puške Armalite AR-50 (Armalite, 2016):

Kaliber .50 BMG (12.7 x 99mm)

Režim delovanja Repetirka

Teža 15 kg

Dolžina 152cm

23

Dolžina cevi 76 cm

Kapaciteta nabojnika nima nabojnika

Slika 4: Armalite AR-50 (vir: Armalite, 2016)

4.6 Ostrostrelna puška PGM Hecate II

V letu 2005 se je pričela integracija Slovenske vojske v vojaško strukturo Nata. S

srednjeročnim obrambnim programom 2005-2010 so se postavili cilji in naloge za

razvoj obrambne zmogljivosti (Ministrstvo za obrambo, 2006).

Leta 2005 se je podpisala pogodba, ki zagotovila izvajanje projekta Bojevnik 21.

stoletja. V okviru tega projekta se je dobavilo tudi ostrostrelno puško 12.7 mm

(Ministrstvo za obrambo, 2006).

Ostrostrelna puška 12,7 mm Hecate II, učinkovito deluje na zelo oddaljene tarče. Je

repetirno orožje s prosto plavajočo cevjo ter učinkovito plinsko zavoro, ki močno

zmanjša povratni sunek. Puška se polni z nabojnikom kapacitete za sedem nabojev.

Ima tudi nastavljivo kopito po višini in dolžini ter preklopno tretjo nožico. Orožje

izdeluje francosko podjetje PGM Precision, ki je pod okriljem koncerna FN Herstal.

Puška je opremljena z nočno namerilno napravo Night Force (Ministrstvo za obrambo,

2006a).

4.6.1 Tehnični podatki

Tehnični podatki ostrostrelne puške Hecate II (Ministrstvo za obrambo, 2006a):

Dimenzije:

dolžina – raztegnjeno kopito 1439 mm

dolžina – stisnjeno kopito 138 6 mm

dolžina – brez kopita 1120 mm

širina – z vstavljenim zaklepom 116 mm

višina podlage do osi cevi (min/max) 285/375 mm

24

Masa:

puška s praznim okvirjem, brez daljnogleda 15,3 kg

cev 4,38 kg

okvir (prazen/poln) 0,59/1,44 kg

Ostali podatki:

dolžina cevi 700 mm

število žlebov 8

korak in smer ožlebljenja 15'', desna

princip delovanja valjasti zaklep,

posamični streli

sila proženja 14-22 N

kapaciteta okvirja 7

kaliber 12,7 x 99 (.50 BMG)

efektivni domet do 1800 m

Slika 5: Ostrostrelna puška Hecate II (vir: Ministrstvo za obrambo, 2016)

4.6.2 Delovanje

Ministrstvo za obrambo (2006a) ugotavlja:

“Ostrostrelna puška HECATE II je repetirno orožje, torej je vse operacije

potrebno izvajati ročno. Med pomikom zaklepa nazaj (že med obračanjem

navzgor) se napne udarna igla, izvleče tulec (ali naboj) iz ležišča naboja v cevi,

izmetalo pa ga med pomikom zaklepa nazaj izvrže. Iz napolnjenega okvirja

vzmet okvirja potisne navzgor nov naboj. Zaklep ga med pomikom naprej pobere

25

in potisne v ležišče naboja v cevi. Ob koncu pomika zaklepa v sprednji položaj,

se ta zavrti v desno, trije zobje na čelu zaklepa pa se zaklenejo v zaklepni

vložek, ki je vstavljen v zadnji del cevi. S pritiskom na sprožilec se sprosti

napenjalo, ki ga dotlej v napetem položaju zadržuje zaskočka. Napenjalo se

torej skupaj z udarno iglo naglo pomakne naprej, vrh udarne igle se zaleti v

netilko naboja, nakar pride do vžiga. Zaklep ostane »zaklenjen«. Z odpiranjem

zaklepa spet napnete udarno iglo in postopek se ponovi (str. 11).”

4.6.3 Strelni daljnogled

Na puški, ki jo opisujemo, je nameščen strelni daljnogled NXS, Avstralskega

proizvajalca Nightforce. Naprava je bila razvita za orožja ameriške vojske ki

premorejo streljati na dolge razdalje. Model 5.5-22 Nightforce NXS omogoča visoko

povečavo ter nastavitev 100 kotnih minut po elevaciji (Nightforce, 2016).

Strelni daljnogled je pritrjen na puško z vijaki v montažo. Priporočljivo je, da se

vijaki pred pritrjevanjem namažejo z lepilom za vijake, saj je s tem zmanjšana

možnost poškodbe optike, če popustijo ob konstantnih sunkih zaradi streljanja.

Poglejmo si tehnične podatke o daljnogledu (Ministrstvo za obrambo, 2006b):

Povečava 5.5-22x

Premer objektiva 50 mm

Premer izhodne pupile 9.1 mm pri povečavi 5,5x

2,3 mm pri povečavi 22x

Vidno polje 5,33 m pri povečavi 5,5x/91,4 m

1,43 m pri povečavi 22x/91,4 m

Oddaljenost očesa od okularja 95 mm

Območje nastavitve 100 kotnih minut (MOA) po elevaciji

60 kotnih minut (MOA) po smeri

Vrednost »klika« 0,25 kotne minute (MOA)

Premer tubusa 30 mm

Premer okularja 36 mm

Dolžina montaže 168 mm

Masa 879 g

Skupna dolžina 384 mm

Namerilni ris mil-dot

26

Slika 6: Strelni daljnogled Nightforce NXS 5.5-22x50

(vir: Hunting Illustrated, 2016)

Strelni daljnogled ima za nastavitve po smeri ter elevaciji bobna na katerih je

vrednost enega klika ¼ kotne minute (1/4 MOA=7,25 mm). To pomeni, da štirje kliki

znesejo vrednost polne kotne minute, kotna minuta na razdalji 100 m pa premakne

zadetek za 2,9 cm (Ministrstvo za obrambo, 2006b).

Merske enote na strelnem daljnogledu so prilagojene ameriškemu imperialnemu

sistemu. Ker so nam bolj domače evropske enote, bomo zaokrožili nastavitve na

optiki, da bo računanje enostavnejše. 1 klik bo na 100 m predstavljal 7,5 mm. Tudi

kotna minuta bo na 100 m predstavljala 3 cm (Strelni daljnogled Nightforce, 2006).

Puščice na bobnih nam nakažejo v katero smer hočemo narediti popravek. Če hočemo

zadetek višje, moramo boben za elevacijo vrteti v smeri puščice U - gor. Če hočemo

zadetek prestaviti v desno, moramo boben za smer vrteti v smeri puščice R – desno

(Ministrstvo za obrambo, 2006b).

Namerilni ris MIL-DOT v daljnogledu služi za namerjanje, ocenjevanje razdalje in

iskanje cilja.

Slika 7: Namerilni križ MIL-DOT (vir: Ministrstvo za obrambo, 2006b)

27

Namerilni ris mil-dot je nekajkrat nameščena referenčna točka na namerilnem risu.

Namerilni ris na tem strelnem daljnogledu so votle pike, ki za razliko od običajnih ne

pokrijejo celega cilja. Pike so med sabo v razdalji enega tisočita, kar predstavlja

vrednost 10 cm na razdalji 100 m (Strelni daljnogled Nightforce, 2006).

Da izračunamo razdaljo do cilja (d) potrebujemo dimenzije objekta (v metrih), ki ga

opazujemo (h) in kot (t), ki ga cilj oklepa v tisočitih.

Kot, ki ga oklepa cilj izmerimo s pomočjo oznak v namerilnem risu.

Slika 8: Pika v namerilnem risu MIL-DOT

(vir: Ministrstvo za obrambo, 2006b).

Slika 9: Del namerilnega risa MIL-DOT, 1 tisočit predstavlja 10 cm na razdalji 100 m

(vir: Ministrstvo za obrambo, 2006b).

Razdalja, ki jo izračunamo s formulo velja sami 22 kratni povečavi (v primeru našega

strelnega daljnogleda). Če širino merimo na 11 kratni povečavi moramo deliti

1000 t

h d

1 tis 1 tis 1 tis 1 tis

5 tis

28

rezultat iz formule s 2 in če ga merimo z 5.5 kratno povečavo pa delimo razdaljo s 4

(Ministrstvo za obrambo, 2006b).

Merjenje z namerilnim križem je mogoče v primeru, ko so nam že znane dimenzije

objekta. Za lažje delo predhodno pridobimo informacije o najpogostejših objektih in

predmetih v naravi. To so naprimer dimenzije oken in vrat na hišah, električni

drogovi, opozorilne table v prometu, najpogostejša vozila itd.

4.6.4 Strelivo

Vodopivec (2011) ugotavlja naslednje:

“Strelivo se izdeluje v serijah, zato ima vsaka serija svojo številko, ki je navadno

odtisnjena na škatli. Ostrostrelec mora poznati številko serije, kajti vsaka serija

se malo razlikuje od druge. Ko proizvajalec spremeni samo eno komponento,

hkrati spremeni tudi številko serije. Ni nenavadno, da ostrostrelec opazi razliko

med različnimi serijami streliva, čeprav je strelivo enako in od istega

proizvajalca. Ostrostrelec zato zapisuje številko serije in razlike med njimi za

poznejšo referenco (str. 109).”

Strelivo, ki ga najpogosteje uporabljamo z ostrostrelno puško Hecate II, je od

proizvajalca Nammo. Podjetje izdeluje »Match Grade« strelivo, kar pomeni, da ima

višjo toleranco in večjo natančnost od ostalih nabojev. Takšen naboj lahko stane tudi

do desetkrat več kot navaden, saj je proizvodnja, testiranje ter nadzor kvalitete na

višji ravni. Če hočemo da so naši zadetki natančni, moramo uporabljati »Match

Grade« strelivo.

Naboj, ki ga bomo bolje opisali, se imenuje NM241 Match Grade in je kvalificiran iz

strani podjetja Nammo. Poleg naše PGM Hecate II ostrostrelne puške se uporablja

tudi za puško Barrett M82, Steyr .50, Accuracy International AX-50 ter mnoge ostale.

Tehnični podatki o strelivu (Nammo, 2015):

Teža zrna 46g

Hitrost 903m/s

Največji raztros

29

označevalen izstrelek, infrardeči izstrelek viden ponoči le z nočnogledom, prebojni

izstrelek z močjo prestreliti 22 mm debelo neprebojno jeklo na 900 metrih,

prebojno-označevalni itd.

4.7 Pripomočki ostrostrelnega para

Da se lahko ostrostrelni par učinkovito usposablja na strelišču potrebuje za to

posebno opremo. Če bi se par odpravljal na nalogo bi imel pripravljenih več

pripomočkov in opreme. V naslednjih vrsticah bomo opisali le tisto, ki jo uporabljata

na strelišču.

4.7.1 Spektiv Leupold 12-40 x 60 mm Mark 4 Tactical

S spektivom Mark 4 prepoznavamo cilje, usmerjamo zadetke z popravki, ocenjujemo

razdaljo ter sledimo izstrelku. Spektiv je gumificiran, kar ga ščiti pred poškodbami.

Poleg dobrih optičnih lastnosti je tudi kompakten, lahek in ima možnost menjave

povečave. V spektivu je namerilni križ mil-dot (Vodopivec, 2011).

Splošne lastnosti so (Vodopivec, 2011):

neprepustno ohišje

spektiv je polnjen z dušikom (preprečuje zameglitev)

popolnoma zaščiteno ohišje

robustnost

visoka ločljivost

štirikratna prevleka leč

Spektiv ima nameščen tudi gumijasto školjko. Ta omogoča opazovanje z očali, brez

da bi jih snemali, saj se leča nasloni na gumo. Velikost povečave nastavljamo z

bobnom kateri je v ta namen številčno označen. To je večji del, ki ga lahko

obračamo na spektivu. Med njim in očesom je tudi boben, ki služi nastavitvi ostrine.

30

Slika 10: Spektiv Leupold 12-40 x 60 mm Mark 4 Tactical

(vir: Ewing, 2014b)

4.7.2 Balistična aplikacija

Programsko opremo v obliki aplikacij za pametne telefone in tablične računalnike

uporabljamo v pomoč pri streljanju na dolge razdalje. Uporaba teh aplikacij je sila

enostavna in primerna za športne strelce in lovce. Aplikacija nam s določanjem

elevacijske krivulje, premikom izstrelka zaradi vetra, kinetične energije izstrelka na

tarčo in časom leta nudi podatke o popravkih na strelskem daljnogledu pred strelom

na tarčo. Ker nam aplikacija nudi tudi vnos podatkov o poljubnem strelivu, orožju

vremenu ter strelskem daljnogledu, so podatki še toliko natančnejši.

V našem primeru bomo uporabljali aplikacijo Strelok Pro, ki nam omogoča vnos

podatkov o ostrostrelni puški, naboju, vremenskih razmerah, smeri ter moči vetra,

naklon do tarče, ter informacije o strelskem daljnogledu in namerilnem križu. Da so

podatki še natančnejši pri streljanju na dolgih razdaljah, ima aplikacija možnost

vnosa azimuta do tarče in zemljepisne širine za izračun Coriolisovega efekta. Dodamo

lahko tudi temperaturo smodnika v naboju. Z bluetooth brezžično povezavo se lahko

povežemo z ročno meteorološko napravo, ki v realnem času prenaša podatke o

vremenu v aplikacijo. Čeprav smo tako tehnološko podprti, ne smemo zanemariti

dejstva, da v taktični situaciji ne moremo vedno uporabiti teh pripomočkov, ampak

se lahko zanesemo le na izkušnje, katere ne moremo pridobiti z tehnologijo.

31

Slika 11: Balistična aplikacija Strelok Pro v povezavi s Kestrel 4500 (vir: Strelok Pro, 2016)

4.7.3 Vremenska postaja Kestrel 4500 NV

Med streljanjem bomo uporabljali ročno vremensko postajo proizvajalca Kestrel. Z

njeno pomočjo bomo natančneje pridobili podatke o moči vetra, vlagi v zraku,

zračnem pritisku in temperaturi. Ti podatki se bodo prenesli preko bluetooth

brezžične povezave v balistično aplikacijo Strelok Pro na pametnem telefonu.

Slika 12: Ročna vremenska postaja Kestrel 4500 NV z balističnim kalkulatorjem in Bluetooth

brezžično povezavo (vir: Midway USA, 2016)

5 Balistika

5.1 Splošno o balistiki

Izraz balistika se navezuje na izstrelitev izstrelka skozi atmosfero do točke, ki jo

želimo zadeti. Ta proces vsebuje elemente od pritiska na sprožilec, vžiga netilke

naboja, gorenje smodnika, pot izstrelka po cevi, let izstrelka v zraku in stika s tarčo.

5.2 Notranja balistika

32

Izraz notranja balistika uporabljamo zaradi celotnega procesa, ki se dogaja v orožju.

Povzeli bomo glavne dejavnike notranje balistike, od proženja netilke do izstopa

krogle iz cevi.

5.2.1 Netilka

Netilka je prvi pomemben element vžiga naboja. Z vžigom začne potekati proces

notranje balistike. Najpogostejše so netilke vrste Boxer in Berdan (Vodopivec, 2011).

5.2.2 Smodnik

Poznamo dve vrsti smodnikov. Enobazni ter dvobazni smodnik. Vsi sodobni smodniki

imajo tri vrste oblik: luske, kroglice in cevasto obliko.

Temperatura smodnika vpliva tudi na hitrost izstrelka, ter domet. Ko je strelivo na

direktni sončni svetlobi, se smodnik segreje, kar poveča hitrost izgorevanja. To vpliva

na nekaj dodatnih m/s pri izstopu izstrelka (Vodopivec, 2011).

5.2.3 Pritisk

Pritisk v cevi bi v najboljšem primeru bil največji tik preden izstrelek zapusti cev. Za

največjo hitrost izstrelka bi morala biti cev tako daljša, kot je na našem orožju. Naša

cev je krajša zaradi lažjega rokovanja (Vodopivec, 2011).

5.2.4 Naboj

Naboj ima štiri namene (Vodopivec, 2011):

Kot »embalaža«, v kateri so smodniško polnjenje, izstrelek in netilka

Po vžigu smodniškega polnjenja tulec omogoča, da se pritisk širi v vse

strani

Zagotavlja zračnost (tulec omogoča natančno lego naboja v ležišču z

vsemi tolerancami)

Zagotavlja vedno enako postavitev v ležišču naboja

5.2.5 Cev

Cev v puški je ožlebljena. Ob proženju se prične izgorevanje smodnika v tulcu in

naboj se začne premikati. Izstrelek se ureže v rise in v tem trenutku je temperatura

v zaklepišču od 1900 ºC kar posledično povzroča korozijo, ki pripomore k

nenatančnosti orožja (Vodopivec, 2011).

33

Na cev delujejo različne vrste vibracij. Vzdolžne vibracije povzroča vtiranje izstrelka

v cev. Vertikalne vibracije, ki jih povzroča odsun ob strelu. Stranske vibracije,

katerih krivci so ušesca na zaklepu ter torzijske vibracije, ki jih povzroča utiranje

izstrelka v cevi, ampak se odražajo po »odbijanju« po cevi, preden predenj zapusti

cev (Vodopivec, 2011).

Vodopivec (2011) je ugotovil, da na notranjo balistiko vplivajo tudi izstrelki in

njihova pot po cevi. Izstrelek se prične vrteti okoli vzdolžne osi, ker se ureže v

žlebove. Najbolj na natančnost vpliva obrat žlebov v cevi. Ta obrat zasuče izstrelek

po vzdolžni osi za 360º. Korak 1 : 10 pomeni, da je izstrelek naredil obrat, ko je

prepotoval razdaljo 10 inčev (25.4 cm). Izstrelek je zaradi te rotacije tudi stabilnejši.

Težji kot je izstrelek, hitrejša mora biti rotacija, kar omogoča večjo stabilnost, ter

večja mora biti tudi seveda hitrost.

Vodopivec (2011) ugotavlja naslednje:

“Ko je izstrelek v cevi, je najpomembnejša oblika baze. Obstajata ravna baza in

baza v obliki krme čolna. Baza izstrelka mora popolnoma zapreti cev, da plini ne

uhajajo naprej, temveč ostajajo za izstrelkom. Izstrelek deluje enako kot bat, ki

ga potiskajo plini. Kadar baza v trenutku izstopa izstrelka iz cevi ni popolnoma

ravna, se sile, ki potiskajo izstrelek naprej, ne porazdelijo enako. Zato je

izstrelek rahlo »iztirjen«. Rezultat te iztiritve se imenuje osna napaka, ki je

opredeljena kot kotni premik glede na os rotacije. Osna napaka 0,0025 milimetra

lahko poveča nastreljeno skupino na razdalji 100 metrov za kotno minuto, kar na

600 metrih znaša 18 centimetrov. To je tudi eden od vzrokov, da izstrelek za

ostrostrelno puško nima ravne baze (str. 108).”

Slika 13: Levo izstrelek v obliki krme čolna ter desno izstrelek z ravno bazo

(vir: Mayer, 2011)

34

5.2.6 Odsun

Vodopivec (2011) ugotavlja naslednje:

“Element notranje balistike, ki neposredno učinkuje na ostrostrelca, je odsun.

Ko udarna igla zadene netilko in vžge zmesi v njej, kar se prenese na smodnik, se

začne puška premikati nazaj in navzgor. Učinek odsuna povzroči hitrost, s katero

se puška premakne nazaj, in energijo, ki nastane zaradi tega. Odsun je mogoče

nadzirati s tremi dejavniki”:

oblika kopita: če oblika kopita omogoča, da je točka kontakta na rami

bližja liniji cevi, je gibanja navzgor manj;

teža orožja: povečanje mase orožja zmanjša odsun;

strelski položaj: stabilen strelski položaj in pravilen prijem orožja

zmanjšata silo odsuna (str. 109)

5.2.7 Strelivo

Vodopivec (2011) ugotavlja naslednje:

“Strelivo se izdeluje v serijah, zato ima vsaka serija svojo številko, ki je navadno

odtisnjena na škatli. Ostrostrelec mora poznati številko serije, kajti vsaka serija

se malo razlikuje od druge. Ko proizvajalec spremeni samo eno komponento,

hkrati spremeni tudi številko serije. Ni nenavadno, da ostrostrelec opazi razliko

med različnimi serijami streliva, čeprav je strelivo enako in od istega

proizvajalca. Ostrostrelec zato zapisuje številko serije in razlike med njimi za

poznejšo referenco (str.109).”

5.2.8 Hladni strel

Prvi strel izstreljen iz hladne cevi se imenuje hladni strel. To je strel, ko je cev še

nedotaknjena, hladna in ko v utorih ožlebljenja izstrelek še ni potoval. V teoriji bi

prvi zadetek na tarči moral odstopati od vseh kasneje izstreljenih, saj je cev kovinska

in se zaradi trenja ter lastnosti vročine na kovino le ta deformira.

Ko izstrelimo en strel iz orožja, bo cev topla na otip. Vendar se po izstreljenih pet do

deset nabojev toplota cevi poveča toliko, da se je ne moremo več dotakniti. Ker je

deformacija kovine fizikalen pojav smo lahko torej mnenja, da bo vplivala na

zadetek.

35

Hladni strel lahko definiramo kot prvi strel izstreljen iz cevi, katera je čista in

hladna. Ta strel ne bo na istem mestu, kot tisti izstreljen iz cevi, ki je topla zaradi

izstreljenih nabojev (Irving, 2015).

Irving (2015) je ugotovil, da lahko če je cev hladna in čez njo ni potoval naboj,

pričakujemo zadetek višje od namerilne točke.

5.3 Zunanja balistika

Naboj, izstreljen iz ostrostrelne puške, bo ob izstrelitvi potoval po cevi naravnost. To

smer izstrelka imenujemo podaljšana os cevi. Ko izstrelek zapusti cev, začne zaradi

vpliva gravitacijske sile vertikalno padati glede na podaljšano os cevi. Imenovan

»padec« je razdalja med podaljšano osjo cevi in točko na elevacijski krivulji

izstrelka, kjerkoli na razdalji med ustjem cevi in tarče. Ta »padec« se meri zaradi

vpliva gravitacije, tudi če je cev usmerjena navzgor ali navzdol (Vodopivec, 2011).

Izstrelek se zaradi gravitacije začne pri vodoravni smeri cevi pomikati po vertikali

navzdol.

Slika 14: Elevacijska krivulja, ko je orožje naravnost (vir: Vodopivec, 2011, str. 109)

Če želimo zadeti, mora ostrostrelec usmeriti cev v točko C. Izstrelek bo potoval po

podaljšani osi cevi ampak bo zaradi vpliva gravitacije in zračnega upora zadel točko

A. Kot, pod katerim je potoval izstrelek, bo enak tistemu med podaljšano osjo cevi in

točko A.

36

Slika 15: Elevacijska krivulja, ko je orožje pod kotom (vir: Vodopivec, 2011, str. 110)

Pred strelom ostrostrelec nameri v tarčo s pomočjo strelnega daljnogleda, podoba

tarče je seveda vidna skozi daljnogled v isti ravnini. Podaljšana os cevi ni usmerjena

enako kot naša optična os, ki jo vidimo čez strelni daljnogled, ampak je med njima

kot, ki je potreben za zadetek v tarčo. Ob strelu izstrelek začne dejansko potovati

pod optično osjo, saj je tam tudi cev. Izstrelek se nato začne pomikati navzgor,

zaradi že prej omenjenega kota, nad optično osjo, ter se po doseženi najvišji točki

prične spuščati navzdol, kjer drugič doseže optično os. Popravki so manjši, če je

merek na orožju mehanski, saj je bližje cevi kot pa strelni daljnogled (Vodopivec,

2011)

Izraz, ki se uporablja za opis vertikalne razdalje med točko na optični osi in točko na

elevacijski krivulji je »pot izstrelka«. Pot izstrelka lahko določimo na katerikoli

razdalji med cevjo in tarčo. Ne glede na usmerjenost cevi se pot izstrelka meri

pravokotno na optično os. Kot smo že omenili, je pot izstrelka glede na optično os pri

ustju cevi negativna za toliko, kolikor je razlika med njo in ustjem cevi. Ko izstrelek

prvič prečka optično os zaradi elevacijske krivulje, postane pot izstrelka pozitivna,

saj je nad njo. Najvišja točka na elevacijski krivulji se imenuje ordinata in se pri

izstrelkih, ki imajo večjo težo ter manjšo hitrost nahaja na 55 % razdalje do tarče. Za

izstrelke, ki imajo večjo začetno hitrost in manjšo težo, pa se ordinata nahaja na

okoli 70 % poti do tarče. Ko izstrelek doseže ordinato prične padati in še drugič

prečka optično os (Vodopivec, 2011).

Izstrelek bo začel upočasnjevati zaradi upora zraka. Večja kot je hitrost, večji bo

upor in s tem upočasnjevanje. Če bo izstrelek imel majhno začetno hitrost, bo upor

manjši in bo zadržal do tarče večji odstotek začetne hitrosti. Lažji izstrelek bo s

večjo začetno hitrostjo dosegel položnejšo elevacijsko krivuljo na začetku poti in

37

manjšo moč pri tarči. Večji vpliv nanj bo imel veter in bolj strma bo elevacijska

krivulja na večjih razdaljah. Če bo izstrelek težji in podobne oblike, bo dosegel

manjšo začetno hitrost, večji kot pod katerim bo izstreljen in obdržal bo večji

odstotek začetne energije na razdaljo ki jo prepotuje. Veter bo manj vplival na

takšen izstrelek in krivulja bo tudi položnejša na daljših razdaljah. Upoštevati

moramo pravilo, da je energija, ki jo izstrelek obdrži sorazmerna z njegovo težo

(Vodopivec, 2011).

Kot med podaljšano osjo cevi in optično osjo je odvisen od krivulje leta izstrelka. Ta

se spreminja z razdaljo do tarče. Oblika krivulje se spreminja glede na (Vodopivec,

2011):

začetno hitrost

podaljšano osi cevi (usmerjenost cevi),

gravitacijo,

upor zraka,

rotacijo izstrelka okoli svoje osi.

Večji kot, kot je med podaljšano osjo cevi in optično osjo, večji je vertikalni padec

izstrelka, preden zadane ob tla. Neodvisno od horizontalnega gibanja izstrelka, je

hitrost v vertikali konstantna, čas leta izstrelka pa je odvisen od kota izstrelitve. Čas

leta izstrelka v zraku in prepotovane poti, je odvisen od velikosti kota. Kot pod

katerim doseže izstrelek največjo višino je 33º. Mnenje, da doseže izstrelek najvišjo

višino pod izstreljenim kotom 45º je napačno (Vodopivec, 2011).

Vodopivec (2011) ugotavlja naslednje:

“Kot izstrelitve ni stalen. Čeprav lahko ostane enak, pa nanj vpliva več

dejavnikov, čeprav ostrostrelec z več zaporednimi streli strelja na isti razdalji.

Zaradi različnega streliva v seriji nastanejo razlike v notranji balistiki. Začetna

hitrost v eni seriji streliva lahko odstopa tudi do 20 m/s, odvisno od naboja.

Napake v vidu bodo pri zaporednem streljanju vplivale na natančnost zadetka in

ti ne bodo enaki. Prav tako vplivajo na natančnost morebitne napake na orožju,

kot so nenatančno ležišče naboja, poškodovana cev ter izrabljeni ali poškodovani

namerilni sistemi. Ravno tako bodo na udarni kot vplivali tudi različni nagibi in

držanje orožja. To je samo nekaj napak, zaradi katerih so na enaki razdalji in v

enakih razmerah zadetki na različnih mestih v cilju (str. 111).”

38

Na elevacijsko krivuljo vseskozi gravitacija vpliva enakomerno, neodvisno od časa in

razdalje. Če na let izstrelka najbolj vplivata upor in gravitacija, potem na obliko

elevacijske krivulje vpliva neposredno zračni upor in začetna hitrost (Vodopivec,

2011).

Na let izstrelka v zraku najbolj vpliva upor zraka in ne gravitacija. Če bi vplivala

samo gravitacija, potem bi imela elevacijska krivulja obliko parabole in bi kot

izstrelitve bil enak udarnemu kotu izstrelka. Vpliv upora zraka torej povzroči večji

udarni kot od izstrelitvenega, kar povzroči elipsasto obliko elevacijske krivulje

(Vodopivec, 2011).

Izstrelek v zraku rotira okoli svoje osi zaradi žlebov in polj v cevi ostrostrelne puške.

Rotacija in premik izstrelka potekata največkrat v desno smer, kar je posledica upora

zraka, ki deluje na izstrelek. Ta pojav lahko primerjamo s žiroskopom. Rotacija bo

ostala enaka, ampak sila, ki pritiska na konico bo povzročila premik v desno. Premik

Izstrelka bo postal pomemben na razdaljah daljših od 900 m (Vodopivec, 2011).

Zaradi vseh naštetih vplivov izstrelek prečka optično os in se začne pomikati po

elevacijski krivulji do najvišje točke. Ta točka se imenuje teme in se nahaja čez

polovico razdalje do cilja. Pot se nadaljuje navzdol in izstrelek zadane cilj. Točka,

kjer optična os križa tarčo se imenuje namerilna točka. Mesto kjer izstrelek zadane

cilj, pa se imenuje točka zadetka (Vodopivec, 2011).

Slika 16: Padec izstrelka pod optično os (vir: Vodopivec, 2011, str. 111)

Vodopivec (2011) ugotavlja naslednje:

“Del elevacijske krivulje od konca cevi do temena se imenuje vzpenjajoči se

krak, naprej do cilja pa padajoči krak. Ostrostrelce predvsem zanima padajoči

del, kajti v tem delu so cilj in tla. Za računanje višine krivulje: kadar je optična

os v vodoravni smeri in običajnih razmikih (navadno na 100 metrov), se višina

39

krivulje izračuna in zapiše kot ordinata. Razdalja med koncem cevi in ordinato

pa se imenuje abscisa. Razdalja pred cevjo, po kateri se izstrelek ne dvigne višje

od višine objekta, na katerega ostrostrelec strelja, se imenuje brisani prostor

(ameriško poimenovanje – nevarni prostor) dvigajočega se kraka elevacijske

krivulje. Ravno tako vsebuje brisani prostor padajoči krak elevacijske krivulje.

Brisani prostor pri padajočem kraku je mesto, na katerem se izstrelek spusti na

višino ciljnega objekta in od tam nadaljuje proti tlom (str. 112).”

Če se namerilna točka nahaja na sredini tarče, potem je velikost brisanega prostora

odvisna od (Vodopivec, 2011):

višine položaja – ali ostrostrelec stoji, kleči ali leži,

višine cilja – cilj stoji, kleči ali leži,

“položnosti” elevacijske krivulje – balistične lastnosti izstrelka,

kot optične osi – pod ali nad horizontalo,

naklon terena – kje se cilj nahaja.

Dolžina brisanega prostora je odvisna tudi od namerilne točke. Če je ta na vrhu

tarče, potem je brisani prostor v celotni dolžini za njo. Če pa je namerilna točka pod

tarčo, potem je ta v celoti pred njo. Brisani prostor bo enak na obeh straneh le v

primeru, če bo namerilna točka na sredini tarče (Vodopivec, 2011).

Slika 17: Brisani prostor (vir: Vodopivec, 2011, str. 112)

Če se izstrelek na svoji poti ne dvigne nad najvišjo točko tarče, potem to imenujemo

brisana pot. Razdaljo do tarče pa brisani domet. Če pristrelimo orožje na razdalji 300

m, potem bo ostrostrelec zadel tarčo na vseh razdaljah do 450 m, če bo namerilna

točka na sredini tarče. Brisani domet pride prav v primeru, če je na strelišču več

tarč, ki jih je potrebno zadeti, ampak ni časa za nastavitve na strelnem daljnogledu

(Vodopivec, 2011).

40

Slika 18: Brisani domet (vir: Priročnik za ostrostrelce, str. 112)

Na zadetek bo vplival tudi teren, na katerem strelja ostrostrelec. Ta bo usmerjen

naravnost, navzdol in navzgor.

Obseg brisanega prostora je odvisen od (Vodopivec, 2011):

povezave med letom izstrelka in optično linijo, padajočega kraka

elevacijske krivulje (udarni kot) in višine (ukrivljenosti) elevacijske

krivulje,

višine cilja,

namerilne točke,

točke zadetka

Spoznali smo, da je brisan prostor odvisen od velikosti udarnega kota izstrelka. Večja

kot je razdalja do tarče, večji bo udarni kot in posledično manjši brisani prostor. Pri

streljanju si želimo čim manjši udarni kot, saj je pri daljših razdaljah potrebno v tem

primeru natančneje izmeriti razdaljo do tarče (Vodopivec, 2011).

Kot smo že omenili bo ostrostrelec streljal v različne smeri in s tem se tudi spreminja

brisani prostor. Pri streljanju navzgor se bo brisani prostor zmanjšal in pri streljanju

navzdol se bo povečal, pri večji naklonih tudi za nekaj 100 metrov.

Slika 19: Brisani prostor pri negativnem naklonu (vir: Vodopivec, 2011, str. 114)

41

Slika 20: Brisani prostor pri pozitivnem naklonu (vir: Vodopivec, 2011, str. 114)

5.3.1 Upor zraka

Večji kot je upor zraka, hitreje se bo izstrelek upočasnil. Manjša kot bo izstopna

hitrost, manj bo na izstrelek vplival upor in dlje časa bo zadrževal hitrost na dani

razdalji. Če bo lahek izstrelek imel večjo hitrost, bo njegova krivulja leta na začetku

položnejša in cilj bo zadel z manjšo močjo. Takšen izstrelek bo imel večji padec in

bolj bo nanj vplival veter (Vodopivec,2011).

Težji izstrelek bo imel manjšo hitrost, za razliko od lažjega bo obdržal več energije

in bo cilj zadel z večjo močjo, veter bo imel nanj manjši vpliv, ter krivulja leta bo

bolj položna (Vodopivec,2011).

5.3.2 Vpliv na izstrelek

Vodopivec (2011) ugotavlja, da na izstrelek med letom vplivata dve skupini sil. Prva,

gravitacijska sila, omogoča, da izstrelek doseže cilj, saj bi v nasprotnem primeru

odpotoval v vesolje. Gravitacijska sila vleče izstrelek k tlom, kar ostrostrelec izkoristi

za izvajanje popravkov po višini. S tem doseže želeno razdaljo. Druge, aerodinamične

sile, so pomembne zaradi upora, sil ki delujejo navzgor in na stran izstrelka,

Magnusova sila in druge. Od vseh teh je najpomembnejši upor.

Vodopivec (2011) ugotavlja naslednje:

“Upor je zelo kompleksna funkcija hitrosti izstrelka glede na zrak skozi katerega

se izstrelek premika. Kako močan je upor, je odvisno od gostote zraka. Na

gostoto zraka vpliva zračni pritisk, temperatura zraka in odstotek relativne

zračne vlage področja, kjer leti izstrelek. Tej atmosferski parametri pa so

odvisni od nadmorske višine kjer ostrostrelec strelja (str. 115).”

Veter ima tudi vlogo pri elevacijski krivulji. Kadar veter piha od strelca proti tarči,

dejansko zračna masa dvigne izstrelek in je zadetek višji. Kadar veter piha od tarče

42

proti strelcu, pa zračne mase povzročijo dodaten upor na izstrelek, kar povzroči nižji

zadetek.

5.3.3 Vlaga

Vodopivec (2011) ugotavlja naslednje:

“Vlaga se spreminja s spremembo temperature in nadmorske višine. Ostrostrelec

lahko naleti na težave če se vlažnost drastično spremeni v področju delovanja.

Ostrostrelec si zapomni, da če vlaga naraste je zadetek višji, če vlaga pade je

zadetek nižji. Seveda pa je potrebno da ima ostrostrelec dobre zapiske in

dejansko stanje primerja z njimi. Učinek vlage je enako opazen na krajših in

daljših razdaljah. Najzanesljivejša ocena vpliva na streljanje se pridobi z vajo in

streljanjem v različnih pogojih. Ostrostrelec ne sme pozabiti zapisati vse vplive

vremena (str. 115).”

5.3.4 Temperatura

Temperatura smodniškega polnjenja naboja vpliva na elevacijsko krivuljo. Višja

temperatura povzroča večji pritisk v cevi. Pri streljanju na večje razdalje, je

pomembno, da se upošteva to dejstvo, saj bo zadetek odstopal od podatkov prejšnjih

streljanj, če ne upoštevamo tudi temperature smodniškega polnjenja pri beleženju

podatkov (Vodopivec,2011).

Florjančič (2013) pravi, da topel zrak predstavlja manjši upora za izstrelek kot mrzel

zrak in je zato zadetek višje na tarči.

5.3.5 Vpliv nadmorske višine in atmosferskih pogojev

»Gostota zraka je množitelj v enačbi za upor, ki deluje na izstrelek, zaradi tega se

upor z naraščanjem nadmorske višine manjša. Padec gostote zraka zaradi povečanja

nadmorske višine ima na elevacijsko krivuljo največji vpliv« (Vodopivec,2011).

Florjančič (2013) pravi, da večja kot je nadmorska višina, bolj je zrak redek. To

pomeni, da se zračni upor manjša in posledično bolj raztegne elevacijsko krivuljo,

kar pomeni, da večja kot je nadmorska višina, višje je zadetek. To velja seveda samo

v primeru, če streljamo na nadmorski višini, ki je večja od tiste, kjer smo nastrelili

orožje.

43

Vlaga predstavlja zelo majhen vpliv na izstrelek. Napačno prepričanje je, da je zrak

z visoko vsebnostjo vlage bolj gost, kot suh zrak, kar posledično povzroča na izstrelek

večji upor. Dejstvo je, da višina vlage v zraku skoraj ne vpliva na višino zadetka. To

ugotovimo iz dejstva, da je molekula vode zaradi kisika lažja od molekule suhega

zraka. Vlažen zrak ima dejansko manj gostote kot suh zrak.

Zračni tlak je sila teže, s katero atmosfera pritiska na tla. S pomočjo meteorološke

postaje izmerimo zračni tlak na določeni nadmorski višini. Če nimamo možnosti

uporabe meteorološke postaje, nam je v pomoč tabela standardnih atmosferskih

pogojev, kjer razberemo zračni tlak na podlagi nadmorske višine, ter nato ugotovimo

obliko elevacijske krivulje z vnosom podatka v balistični kalkulator.

5.3.6 Balistični koeficient

Vodopivec (2011) ugotavlja naslednje:

“Najpogosteje uporabljena definicija pravi, da je balistični koeficient določena

vrednost, opisana s številko, ki predstavlja balistično učinkovitost izstrelka. To

pomeni, da bo z višjo vrednostjo izstrelek dalj časa letel nadzvočno. Posledično

bo nanj tudi manj vplival veter, elevacijska krivulja pa bo položnejša (str. 118).”

Večji kot je kaliber, večji je balistični koeficient. Nikoli pa ni enak na vseh razdaljah

kar pomeni, da se spreminja zaradi hitrosti izstrelka.

5.3.7 Coriolisova sila

Vprašanje, ki si ga mnogi ostrostrelci postavijo, je tudi vpliv vrtenja zemlje na

balistiko krogle. Za premik krogle med letom zaradi Coriolisove sile je krivo vrtenje

Zemlje, ter kje na planetu smo in kam streljamo. Premik krogle se izraža v

horizontalni in vertikalni smeri.

Horizontalni premik je odvisen od naše zemljepisne širine, oziroma koliko smo

oddaljeni severno ali južno od ekvatorja. Največji horizontalni vpliv na kroglo je na

severnem in južnem polu, ničelni pa na ekvatorju. Pri horizontalnem vplivu tudi ni

pomembno, v katero smer streljamo, saj je odmik vedno v desno na severni polobli in

vedno v levo na južni polobli (Applied Ballistics, 2016).

44

Pa izračunajmo z preprosto formulo premik krogle po horizontali na strelišču Bač:

D= š

D=horizontalni premik

= rotacija zemlje = 0.00007292

X=razdalja v metrih

Š=zemljepisna širina v stopinjah

Vp=povprečna hitrost naboja (razdalja/čas leta)

Primer: Če je čas leta krogle kalibra 12.7 mm na razdalji 1000 metrov 1.4 sekunde,

potem je Vp (1000 m /1.4 sek) 714 m/s.

Na strelišču kjer je zemljepisna širina 45º je premik krogle :

D=

=7.21cm

Vertikalni premik je odvisen od smeri v katero streljamo in kje smo na planetu.

Streljanje na Sever ali Jug ne povzroča premika, streljanje na Vzhod premakne

zadetek višje ter na Zahod nižje. Premik zadetka je najbolj izrazit na ekvatorju ter

najmanj na polih planeta (Applied Ballistics, 2016).

Formula za izračun količnika:

=rotacija zemlje=0.00007292

Vxo=hitrost naboja pri ustju cevi

G=gravitacija=9.8 m/s2

L=zemljepisna širina

Az=azimut

Primer: Če je na strelišču Bač zemljepisna širina 45 º in na ostrostrelni puški hitrost

zrna pri ustju cevi 903 m/s. Koliko je odmik po vertikali če streljamo v smeri Az=90 º?

45

Rezultat je faktor 1.0095 ki je absolutna vrednost. Faktor množimo z podatkom o

padcu krogle na razdalji do poljubne tarče. Če je na primer naša tarča na razdalji

1000 m, smo iz balističnega kalkulatorja pridobili podatek, da krogla pade za 636 cm.

Torej pomnožimo 636 cm s faktorjem 1.0095 in pridobimo vrednost 642 cm. Razlika,

ki je torej vertikalen premik zadetka, znese 6 cm (642 cm – 636 cm=6 cm).

Ta zadetek bo, kot smo že omenili, vedno višje v primeru ko streljamo na vzhod in

nižje ko streljamo na zahod.

5.4 Balistika zadetka

Vodopivec (2011) ugotavlja naslednje:

“Ob zadetku izstrelek zlomi, stisne in trga tkivo za seboj pa pušča “okroglo

odprtino” oziroma kanal, ki se imenuje strelni kanal. Odvisno od tipa izstrelka

(polno oplaščen naboj, votla ali mehka konica) je lahko strelni kanal nekoliko

širši kot kaliber izstrelka. Škoda na tkivu je odvisna tudi od smeri, poti strelnega

kanala oziroma mesta zadetka. Če je izstrelek zadel mehko mesto (mišica) in je

telo prestreljeno je verjetno, da cilj ne bo popolnoma onesposobljen. V primeru

da je pa zadetek na mesto kot je sredina prsi, kjer je kanal skozi vitalne organe

je velika verjetnost, da bo cilj imel smrtne poškodbe na srcu, hrbtenici, pljučih

in glavnih arterijah iz česar sledi, da je cilj hitro onesposobljen. Drugo vprašanje

balistike zadetka je kolikšen je učinek začasne kaverne na tkivo. Pritisk ob

zadetku povzroči, da se tkivo “napihne”, kar traja le delček sekunde in če ima

izstrelek majhno hitrost ne pride do efekta onesposobitve (str. 119).”

6 Praktičen preizkus na strelišču

6.1 Streljanje s orožjem

Na strelišču moramo upoštevati nekaj osnovnih pravil. Najpomembnejša so strelska

načela, katera mora strelec upoštevati ob vsakem stisku na sprožilec:

Strelski položaj

46

Drža orožja

Poravnava merkov

Namerilna slika

Dihanje

Proženje

Spremljanje zadetka

Ponovitev

Glede na to, da je kaliber 12.7 mm s katerim streljamo iz rame, ena izmed

najmočnejših polnitev v kategoriji pušk, se moramo zavedati, da so posledice

neizogibne.

Michaelis (2000) ugotavlja naslednje:

“»Human Engineering laboratory« je postavil najvišjo mejo izstreljenih nabojev

na 50 kosov na dan. Zvok in pritisk povzročita škodo na telesu. Inštruktorji, ki se

gibljejo okoli orožja lahko zbolijo zaradi prekomernega pritiska zaradi

ponavljajočih strelov. To je vpliv, na katerega se ni mogoče privaditi. Leta 1993

sva z partnerjem oba zbolela dan po streljanju častnikov s ostrostrelno puško

kalibra 12.7 mm. Premikala sva se okoli orožja cel dan brez počitka. Naslednji

dan sva oba zbolela zaradi pritiska, ki ga ustvarijo sunki pri streljanju. Strelec in

opazovalec sta dejansko na najboljšem položaju ker sta za orožjem. Inštruktor,

ki se konstantno premika, pogovarja in kleči zraven strelca in opazovalca je

najbolj izpostavljen pritisku zaradi strela. Inštruktor mora biti neprestano

pozoren na to, kje se nahaja na strelišču (str. 231).”

Iz lastnih izkušenj ugotavljam, da streljanje s takšnim orožjem pusti posledice na

telesu strelca. Če streljanje poteka redko, nekajkrat na leto, so posledice naslednji

dan bolečina v predelu rame, kjer se nahaja kopito puške. Zaradi odsuna je tudi

mogoče čutiti bolečino in opaziti modrice v predelu komolcev, ker so izpostavljeni

podlagi. Zaščita sluha je obvezna z ušesnimi čepi in dodatno še s strelskimi glušniki.

Z namenom, da zberemo podatke o nastavitvah strelnega daljnogleda smo se podali

na strelišče. Opravili bomo tudi preizkus, ki nam bo odgovoril na eno izmed hipotez.

47

6.2 Strelišče

Strelišče na katerem bomo streljali z ostrostrelno puško je v lasti Slovenske Vojske in

se nahaja v bližini kraja Bač. Zemljepisna širina na kateri se nahaja je 45º37΄

severno. Azimut od strelca do tarče je 90º.

Slika 21: Fotografija ostrostrelnega para in strelišča v ozadju (vir: lasten)

6.3 Opis tarče

Tarče ki jih uporabljamo so iz neprebojnega jekla, ki zadrži naboj kalibra 12,7 mm

od razdalje 300 m. Pobarvane so z belo barvo, katera se odkruši na točki, kjer

izstrelek zadane tarčo. Na tem mestu ostane siva kovinska sled, kar omogoča

opazovalcu, ki opazuje tarčo z spektivom, da lažje določa popravke ostrostrelcu.

Tarča je široka 50 cm in visoka 100 cm.

Slika 22: Tarča (vir: lasten)

48

6.4 Vremenski pogoji

Na dan streljanja je bila temperatura na strelišču 22ºC, 50 % vlažnost zraka in zračni

pritisk 926 hPa (mb). Strelišče se nahaja na nadmorski višini 640 m nad morjem. Dan

je sončen in brez vetra.

6.5 Razdalja do tarč in nastavitve na optiki

Na dan streljanja so bile tarče razporejene naključno po strelišču in sicer od 300 m

do 1212 m. Postavljenih je bilo šest tarč z katerimi smo določili dvanajst razdalj.

Tarče so stale na mestu, strelec si je pa z premikanjem stran od njih povečal število

možnih razdalj na katerih je vsakič streljal.

Na streljanju si je strelec pomagal z podatki iz balistične aplikacije Strelok Pro in

vremenskimi podatki iz ročne vremenske postaje Kestrel 4500 NV. Podatki iz

balistične aplikacije so bili po prvih vnosih na strelski daljnogled napačni. Izstrelek je

vsakič zadel tla pred tarčo. Ker podatki niso ustrezali, smo se odločili, da bomo

določali nastavitve na optiki s pomočjo dialoga med opazovalcem in ostrostrelcem.

Po končanem streljanju smo določili nastavitve na strelskem daljnogledu na vseh

razdaljah brez pomoči balističnega kalkulatorja.

Balistična aplikacija omogoča, da vnesemo podatke vanj tudi po streljanju. S to

funkcijo lahko vnesemo najdaljšo razdaljo na katero streljamo in njeno nastavitev na

strelskem daljnogledu v aplikacijo. Ta vnos nam spremeni podatke o trenutnem

balističnem koeficientu in hitrosti izstrelka iz cevi, kar sta ključna podatka za

določanje nastavitev. Po končanem streljanju smo ugotovili, da so bili prvotni

podatki iz kalkulatorja nenatančni zaradi previsoke hitrosti zrna. Proizvajalec streliva

navaja, da je hitrost izstrelka 903 m/s. Ta podatek je balistični kalkulator po vnosu

podatka vanj ovrednotil na 731 m/s. Novi podatki so bili z tem natančnejši in so

odstopali od vseh že pridobljenih na strelišču za največ 4 kotne minute, kar je precej

manj od prvotnih izračunov.

49

6.6 Rezultati

Na strelišču smo pridobili naslednje rezultate preizkusa:

Tabela 1: Razlika v rezultatih med podatki

7 Testiranje hipotez

S pomočjo tuje in domače literatu