Upload
others
View
1
Download
0
Embed Size (px)
Citation preview
UNIVERZA V LJUBLJANI
FAKULTETA ZA ŠPORT
Športno treniranje
Šport in mediji
IGRANJE NA TUJIH NOGOMETNIH ZELENICAH
DIPLOMSKO DELO
MENTORICA:
prof. dr. Mojca Doupona Topič Avtor dela:
RECEZENT: SARAH VIDMAR STIBILJ
prof. dr. Milan Žvan
KONZULTANT:
asist. dr. Samo Rauter
Ljubljana, 2014
ZAHVALA
Hvaležna sem vsem tistim posebnim ljudem v mojem življenju, ki so me podpirali, mi
pomagali, me dvignili in tolažili, vsem tistim, ki so mi prinesli toliko sreče in veselja.
Hvala vsem, ki so kakorkoli pripomogli k nastanku tega diplomskega dela.
Predvsem hvala mentorici prof. Mojci Doupona Topič, da ni obupala nad mano ter za
usmeritve na poti h končnemu izdelku.
KLJUČNE BESEDE: nogomet, migracije, tuji klub, socializacija v tujini, kulturni
in socialni kapital
IGRANJE NA TUJIH NOGOMETNIH ZELENICAH
Sarah Vidmar
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, 2014
Športno treniranje, Šport in mediji
Število strani: 77, število slik 14, število diagramov: 5, število virov: 31
IZVLEČEK
V diplomski nalogi smo analizirali migracije slovenskih nogometašev. Migracije danes
niso nič nenavadnega. Pravzaprav so tudi migracije v športu prisotne že od nekdaj.
Namen diplomskega dela je bil s pomočjo intervjuja ugotoviti nekatere značilnosti
migracij naših nogometašev, ki živijo v tujini. Za intervju je bilo izbranih petnajst
nogometašev, ki so v letu 2013 nastopali za našo reprezentanco. Postavili smo jim
enajst vprašanj odprtega tipa. Migracije smo utemeljili s pomočjo teorije Jospeha
Maguire-a, socialni ter kulturni kapital pa opredelili po teoriji Pierre-a Bourdieu-a.
Dobljeni odgovori so bili obdelani s pomočjo programa za obdelavo podatkov NVIVO.
Ugotovljeno je bilo, da so slovenski reprezentanti kot glavni razlog za prehod v tujino
navedli boljše pogoje za delo, poleg tega pa še finančni razlog ter športne ambicije. V
tujini se v glavnem dobro počutijo, so pa vsi vprašani v enem trenutku v tujini občutili
samoto. Pri prestopu jim pomaga menedžer pa tudi družina. Izobrazba jim veliko
pomeni, in so mnenja, da se da uskladiti kariero in izobraževanje. O koncu kariere jih
nekaj že razmišlja, večina se jih vidi nazaj v Sloveniji. Kot nasvet za naslednike so
poudarili, da naj sledijo svojim športnim ambicijam, naj se izobražujejo ter, če se jim
ponudi možnost, naj le odidejo v tujino - saj tujina prinaša edinstveno izkušnjo, in po
mnenju večine pomeni, da se s tem tvoja kariera stopnjuje.
Na temo migracij in športa, pa tudi v povezavi z nogometom, je bilo že veliko
raziskovanega, redko kdaj pa so raziskovani motivi. Le ti, pa po mojem mnenju, dajo
pomemben vpogled na to pomembno vprašanje migracij in športa.
Key words: football, migration, foreign club, socialisation, cultural and social
capital
PLAYING ON FOREIGN FIELDS
Sarah Vidmar
University of Ljubljana, Faculty of Sport, 2014
Sports training, Sports and media
Num. of pages:77, Num. of pictures:14, Num. of diagrams:5, Num.of sources:31
ABSTRACT
The establishment of the world football market, the increased mobility of players,
foreign capital investments in clubs, and the involvement of traditional and alternative
media in sports are clear indicators that globalisation has influenced the world of
football. Migration is a global phenomenon encountered by all countries around the
world.
The thesis outlines the reasons and types of migration in footballers trail to the
outside world. I discuss Slovenia related migrations in football focusing on key
factors for migrating into another country. The aim is to explain migratory factors, the
patterns considering fundamental networks, social and cultural capital by Pierre
Bourdieu and migratory process and migration typology by Jospeh Maguire.
The observations presented in the thesis are based on interviews with fifteen
members from Slovenian national squad, who have played for the squad in year
2013 and have experienced moving abroad.
The collected data was then analysed with the Nvivo programe.
The thesis outlines that the key factors for an athlete to move abroad are better
conditions and better organization, whcih enable the best possible circumstances for
an athlete to train and achieve the highest level of performance. As expected the
finnacial factor is importaint but surely is not the key factor for the move. Moreover all
interviewed footballers agreed that going abroad, takes their career further.
It is also importaint to stress that Slovenian footballers abroad feel that they easily
accommodate to the new environment and enjoy some personal and professional
gains in their career. They have all outlined the importance of manager in giving them
opportunity to go abroad. All of the interviewed athletes have experienced loneliness
at some point of their career, they overcome it with keeping contact with friends and
family for their support. Mostly they socialize with other team members or people
related to the football field. They all appreciate the importance of education and all
agree that it is possible to manage pursuing career and education. As advice for
youngsters who follow them, they should take their education seriously, and if at
some point they get a chance to go abroad, they should take it. Going abroad is an
experience they should not miss, as it takes your career further.
The field of sport and migration is quite researched already, but I find it, that the
motives that make an athlete leave their own country, are the ones that give the full
picture of the situation at home and what needs to change.
KAZALO VSEBINE
ZAHVALA .................................................................................................................................................. 9
IZVLEČEK ................................................................................................................................................ 10
PLAYING ON FOREIGN FIELDS ............................................................................................................... 11
ABSTRACT .............................................................................................................................................. 11
KAZALO VSEBINE ................................................................................................................................... 13
KAZALO SLIK....................................................................................................................................... 15
KAZALO DIAGRAMOV ........................................................................................................................ 15
KAZALO TABEL ................................................................................................................................... 15
1 UVOD .................................................................................................................................................... 7
2 MIGRACIJE V ŠPORTU ......................................................................................................................... 10
3 GLOBALIZACIJA ................................................................................................................................... 15
4 NOGOMET IN MIGRACIJE ................................................................................................................... 17
4.1 PREGLED RAZISKAV NA PODROČJU ŠPORTNIH MIGRACIJ ........................................................... 21
4.2 UTEMELJITEV MIGRACIJ PO JOSEPHU MAGUIREJU .................................................................... 22
4.3 RAZLOGI KLUBOV ZA NAKUP IGRALCA ........................................................................................ 24
4.5 IZKORIŠČANJE MLADIH ................................................................................................................ 27
4.6 PRIMER PRAKSE: AKADEMIJE V TUJINI ........................................................................................ 28
5 NOGOMET IN MIGRACIJE V SLOVENIJI ............................................................................................... 31
5.1 »ČE JE MLAD, POTEM JE DOBER« ................................................................................................ 32
5.2 »IGRALCI – DNEVNI MIGRANTI« .................................................................................................. 33
6 SOCIALNI IN KULTURNI KAPITAL PO BOURDIEU-U ............................................................................. 35
6.1 OPREDELITEV SOCIALNEGA KAPITALA ........................................................................................ 36
6.2 NEGATIVNE POSLEDICE SOCIALNEGA KAPITALA ......................................................................... 37
7 PREDMET IN PROBLEM ....................................................................................................................... 41
7.1 CILJI .............................................................................................................................................. 41
7.2 HIPOTEZE ..................................................................................................................................... 41
8 METODA DELA ................................................................................................................................... 42
8.1 VZOREC MERJENCEV ................................................................................................................... 42
8.3 OBDELAVA PODATKOV – NVIVO PROGRAM ............................................................................... 43
8.4 VZOREC SPREMENLJIVK ............................................................................................................... 43
9 REZULTATI........................................................................................................................................... 45
9.1 RAZLOGI ZA ODHOD V TUJINO .................................................................................................... 45
9.2 PRESTOP ...................................................................................................................................... 47
9.3 STOPNJEVANJE KARIERE .............................................................................................................. 51
9.4 KAJ PRI NAS IGRALCI POGREŠAJO ................................................................................................ 52
9.5 ASIMILACIJA V NOVO OKOLJE ..................................................................................................... 53
9.6 SOCIALIZACIJA Z LJUDMI IZVEN NOGOMETNEGA KROGA .......................................................... 55
9.7 SOOČANJE DRUŽINE Z ODHODOM .............................................................................................. 57
9.8 KONEC KARIERE ........................................................................................................................... 60
9.9 POMEN REPREZENTANCE ............................................................................................................ 63
9.10 ČE BI BILE RAZMERE IDEALNE, BI OSTAL DOMA? ...................................................................... 64
9.11 KAJ BI SVETOVAL SVOJIM NASLEDNJIKOM? .............................................................................. 65
10 SKLEP ................................................................................................................................................ 69
11 VIRI ................................................................................................................................................... 72
KAZALO SLIK
Slika 1.Izkušnje športnikov migrantov, njihovi problemi in vprašanja (Maguire, 1999)...........14
Slika 2. Prikaz povprečne starosti, višine, % domačih, % mednarodnih, % tujih igralcev, ter
njihova povprečna doba v določeni ligi na določenem levelu. ...............................................19
Slika 3. Slika prikazuje število igralcev, ki so v sezoni 2012/2013 odšli igrati v nižjo italijansko
ligo. Lahko razberemo tudi, da je manj kot deset slovenskih nogometašev opravilo prestop v
Italijo. ....................................................................................................................................20
Slika 4. Krožna shema šestih tipov migrantov v povezavi z izobrazbo. Naseljenci (Settler),
Povratniki (Returnee), Nomadski svetovljani (Nomadic Cosmopolitan), Ambiciozneži
(Ambitionist), Izgnanci (Exile) (Love & Kim, 2011). ...............................................................23
Slika 5. Prikaz vrednosti tujih in domačih igralcev v angleški Premier ligi. Jasno se vidi razlika
v vrednotenju tujih in domačih igralcev .................................................................................24
Slika 6. Prikaz veljave igralca v Gani, ki igra v tuji in si s tem veča možnosti za vpoklic v
reprezentanco . ....................................................................................................................27
Slika 7. Število reprezentantov, ki igrajo v tujini, udeleženih na Svetovnem prvenstvu 2010 v
Južnoafriški republiki. ...........................................................................................................31
Slika 8. Razlogi za odhod v tujino. ........................................................................................45
Slika 9. Ideja za prestop v tujino. ..........................................................................................47
Slika 10. Pri katerih letih so izvedli prvi transfer. ...................................................................49
Slika 11. Kaj po tvojem mnenju slovenski klubi nimajo. ........................................................53
Slika 12. Podpora družine ob odhodu v tujino. ......................................................................58
Slika 13. Ali ste se že prej pogovarjali o tujini. ......................................................................58
Slika 14. Starost primerna za prehod v tujino po mnenju vprašanih nogometašev. ...............68
KAZALO DIAGRAMOV
Diagram 1. Konec kariere. ....................................................................................................62
Diagram 2. Pomen igranja za reprezentanco. .......................................................................64
Diagram 3. Ali bi ostal doma, če bi bila liga enakovredna. ....................................................65
Diagram 4. Kaj bi športniki svetovali mlajšim športnikom. .....................................................67
Diagram 5. Ali se nogometašem zdi izobrazba pomembna. .................................................68
KAZALO TABEL
Tabela 1. Število opravljenih prestopov in starost igralca. ....................................................50
7
1 UVOD
Enaindvajseto stoletje obljublja, da bo nova doba migracij. Močnejši mednarodni
migracijski pritiski predstavljajo mnogim družbam velike dileme v politiki;
večina držav v svetu postaja vse bolj multikulturna, multietnična, multireligiozna in
večjezična. Te spremembe so izziv za vlade in civilno družbo, da namešča in koristi
te raznolikosti na način, ki spodbujajo mir in spoštovanje človekovih pravic.
Eden na vsakih petdeset ljudi, več kot 150 milijonov ljudi, živi zunaj svojih matičnih
držav kot priseljenci ali begunci (International Labour Office, 2001).
Šport je fenomen. Šport je nekaj živega, saj se iz dneva v dan spreminja in raste ter
se širi.
S temo športa se ukvarja veliko ljudi, saj je tako široko področje, da se lahko dotika
skorajda vsakega posameznika oziroma vsake panoge. Šport in sociologija tudi
povezujeta mnoge znanstvenike, raziskovalce in druge, ki jih ti dve temi zanimata.
Lahko bi rekli, da se s športom in prostorom ukvarja kar nekaj ljudi, če pa namesto
prostora vzamemo geografski prostor, pa se število kar zmanjša. Sploh v Sloveniji.
V tej diplomski nalogi se bo govorilo predvsem o enem športu, ki je lahko sam zase
fenomen. To je nogomet, ki ga bomo povezali z gibanjem ljudi. In to v smislu selitev.
Vsakdo zagotovo ve, da migracije v današnjem času niso nič novega in
nenavadnega v današnjem času. Z vso sodobno tehnologijo in miselnostjo je svet
posamezniku postal manjši in bolj dostopen. Gotovo je to tudi eden izmed razlogov,
da je migracij vse več. Vedno več pa jih je tudi v nogometu (Giulianotti & Robertson,
2007).
Migracijske poti so v tem športu zakoreninjene že kar daleč nazaj. Seveda so bile
izkoriščene v manjšem številu. Vendar so bile. In ravno stare poti so bile tiste, ki so
jih nogometaši izbirali najprej. Po raziskavah nekaterih znanstvenikov so prvi športni
migranti izbirali poti, ki so bile najbolj utrjene. Izbirali so destinacije, ki so bile utrjene
še iz časa kolonizacije, kjer so bile jezikovne ovire manjše, kulturni šok pa tudi ni bil
tako zelo velik (Maguire & Pearton, 2000b).
8
Danes je zaradi globalizacije mogoče kakšna pot utrjena na novo, drugačna.
Ugotovili pa so, da športniki povečini izberejo že znano utrjeno pot.
Migracije v nogometu bodo torej glavna nit tega diplomskega dela. Gre za področje,
katerega se ga v Sloveniji lotevajo mnogi, ker vsakdo zase misli in točno ve, zakaj
nek slovenski nogometaš zapusti naše zelenice in izbere tuje. Saj že stari rek pravi,
da je sosedova zelenica vedno bolj zelena.
Pa vendar je bilo kljub mnenjem in mislih drugih bore malo raziskanega in
predstavljenega. Zato sem intervjuvala nekatere nogometaše naše izbrane vrste in
se iz prve roke pozanimala, kaj je na tem.
Migracije in nogomet so nekateri že povezovali, na primer: »Prestopi in migracije
nogometašev« je bilo diplomsko delo Roka Zorka (2003), migracije in druge športe
so nekateri v Sloveniji že raziskovali, največ na področju rokometa z deli, kot so na
primer: »Modeli migracij v rokometu glede na nekatere teritorialne karakteristike«
avtorjev Marta Bon, Mojca Doupona Topič, Marko Šibila, Primož Pori, Bojan
Leskošek, leta 2012. Mojca Doupona Topič in Marta Bon sta kot mentorica in
somentorica pomagali pri nastanku del Matije Zakrajška (Nekatere značilnosti
migracij rokometašic, 2013), Polone Rožič (Medkulturna primerjava migracij v
rokometu, 2011) ter nekaterih drugih.
Tema migracij športnikov je vedno in povsod aktualna. Je pa vloga, ki jo v svetu
športnih izmenjav igrajo posamezne države zelo različna. Ene države so predvsem v
vlogi gostiteljic in imajo svojo vrsto težav, druge imajo prihodov in odhodov v nekem
sorazmernem številu, spet pa so tretje, ki se soočajo v večini samo z odhodi in je to
spet drugačna težava – afriške države (Darby, 2012).
Slovenija je vseeno Evropska država, zato ima zagotovo kar nekaj prišlekov, vendar
domačine bolj peri težava odhodov naših najboljših igralcev. Tistih, ki jih imamo
najraje. Tistih, ki jih poznajo pravzaprav vsi Slovenci. Kaj nam manjka, da bi ostali?
Kaj so njihovi razlogi za odhod? Kaj vse je tam drugače? Se drugje res bolje
počutijo? Vsa ta in še nekatera druga vprašanja bodo odgovorjena na naslednjih
straneh. In s pomočjo polstrukturnega intervjuja so jih podali naši izbrani in najboljši.
9
Študija o migracijah naših nogometašev lahko da vpogled v pojav športnih migracij in
nam pomaga razumeti, kaj žene klube v nakup tujih igralcev in športnike migrante, da
zapustijo svojo domovino.
Zato se bomo v tej nalogi najprej spoznali o fenomenu nogometnih migracij v svetu,
sledila bo raziskava dela pri nas, srečali se bomo tudi s pojmom socialnega in
kulturnega kapitala. Na koncu pa bo predstavljena analiza motivov naših igralcev za
odhod v tujino in njihova izkušnja tam.
10
2 MIGRACIJE V ŠPORTU
Navadno na športnike, ki so v tujini, ne gledamo kot na delavce. Proces dela je
prepleten s komercializacijo športa v svetovnem gospodarstvu. Športniki so drugačni
kot delavci v drugih sektorjih, saj morajo namreč iz različnih razlogov vlagati v njihovo
trgovanje na nacionalni, kontinentalni in transkontinentalnih delokacijah- lokacijah.
Profesionalni športniki se kot skupina soočijo in izkusijo različne stopnje izkoriščanja
in premikanja, poleg tega pa tudi uživajo status osebnih koristi. Kakršnekoli prednosti
so, sledijo vlogi spola, saj za globalno migracijo v športu velja, da se je udeležujejo
pretežno moški. Njihova možnost za selitev temelji na patriarhalni strukturi, ki
omogoča, da so po večini ženske tiste, ki skrbijo za dom in to ali potujoč z njimi ali
čakajoč doma. Take delovne migracije v športu se pojavijo znotraj države, med
državami na istem kontinentu in med državami na drugih kontinentih. Družbeno in
geografsko mobilna delovna sila je značilnost sodobne industrijske družbe (Maguire
& Pearton, 2000a).
Do sedaj namreč lahko trdimo le to, da migracij v športu ne moremo pojasnjevati
zgolj iz ekonomskega vidika, saj so športne migracije kompleksen in stalno
spreminjajoč se pojav, ki je večplasten in se ne dotika le ekonomskih, temveč tudi
političnih, zgodovinskih, geografskih, socioloških in kulturnih plasti.
In ravno zato je treba športne migracije pojasnjevati iz globalnega vidika. Preučiti je
potrebno tako širše socialne procese, kot tudi samo športno industrijo (Maguire &
Pearton, 2000b).
Vprašanje migracij v evropskem športu je določeno v ozadju procesa globalizacije, iz
katerih športni sektor ni izvzet. Globalizacija in zbliževanje športnih narodov tako
glede potovalnih časov (pomorski, železniški in zračni) in naših zaznav so postavili
celo vrsto novih vprašanj v zvezi z migracijskimi tokovi v športu.
Obstaja nekaj študij o mobilnosti športnikov, ki se preselijo prek meja, in te študije
lahko prispevajo k razumevanju migracij okrog nogometašev, skupaj s teorijo migracij
v generalnem smislu. Ta pristop, zato odpira povezavo med prostorsko in časovno
razsežnostjo migracij (Eliasson, 2009).
11
Migracije se da naslikati kot igre ničelne vsote, ki zajemajo ali dobičke ali izgube,
zmagovalce ali poražence, vzrok za optimizem ali pesimizem. Optimisti so trdili, da bi
se kapital ujel in dobiček, ki ga dosežejo narodi donatork prek nakazal, (domneva),
vračanje priseljencev in s tem povezano kroženja, višjih plač in nadnacionalnih
mislečih diaspore, kar vse bi lahko deloval kot potencialne motorjev in nosilcev
razvoja. Pesimisti pa upodabljajo migracije kvalificiranih, kot rudarskih proces
označen s krvjo dragocenih virov v tujini, nerazvitostjo, poglabljanje revščine in
globalne neenakosti in škodljivih sociokulturnih vplivov na pošiljanje društva (Darby,
2007).
Mednarodni športni uspeh v poznem dvajsetem stoletju vključuje tekmovanje med
sistemi, ki so v sami svetovni eliti športnih tekmovanj. Razvoj športa je odvisen od
več dejavnikov: izkoristka osredotočenosti in učinkovitosti športne organizacije,
dostopnosti in identifikacije človeških virov, metod treniranja in usposabljanja,
uporabe športne medicine in športnih ved (Maguire & Falcous, 2011).
Poleg tega je razvoj specifičnih športov v določenih družbah odvisen od statusa tega
športa na mednarodni ravni. Šport v manj razvitih državah po navadi premalo
izkoriščajo, zato je njihov talent manj izkoriščen in ga celo izgubljajo z močnejšimi
državami v svetovnem športu (Maguire & Pearton, 2000b).
Globalni športni proces lahko pripelje do manj odvisnega ali popolnoma odvisnega
razvoja nacionalnega talenta. Ti globalni športni procesi so oblikovani družno z vrsto
globalnih tokov, še posebej ljudi, tehnologije, kapital, posredovane podobe in
ideologije. Svetovna športna figuralika ustrezno vključuje mehanizme proizvodnje
izkušenj in potrošnje (Maguire, 1999).
Elitni šport pomeni prepoznavanje in razvoj talentov, njegova proizvodnja na
svetovnem odru v enem ali več športnih dogodkih in njegovo porabo
preko masovnih medijev kot globalno občinstvo. V zadnjem časovnem obdobju je
zaslediti težnjo k pojavu svetovne športne monokulture, to je kultura, kjer skrbniki,
trenerji in učitelji spodbujajo elitni šport, vrednote in ideologijo, kjer so tekmovanja in
turnirji strukturirani visoko uveljavljenih in racionaliziranih linijah. V okviru globalnega
12
športnega procesa, na primer, na olimpijskih igrah ni le mednarodnega ranga
narodov, vendar so ti narodi lahko združeni, po več ali manj skupnih političnih,
gospodarskih in kulturnih linijah.
V jedru ležijo države Zahodne Evrope, Severne Amerike in Avstralija ter Nova
Zelandija. Semi- periferne države po navadi vključujejo nekdanje socialistične države,
nekatere države Srednje in Južne Amerike in nekatere države v vzponu, kot je na
primer Južna Koreja. Periferne države so večinoma islamskih narodi, večina afriških
držav in tiste iz Južne Azije. To je pomembno, ker ima »zahod« nadzor nad vsebino,
ideologijo in gospodarskimi viri, ki so povezani s športom. Vendar lahko ne jedrne
države uporabijo velike športne festivale za utrditev notranje nacionalne identitete in
krepitev mednarodnega priznanja ter ugleda. Z upoštevanjem zgoraj omenjenega
vidimo velik pomen športa tudi preko hitre rasti članstva v olimpijskem gibanju in
svetovni nogometni federaciji. Zahod prevladuje v mednarodnem priznanju,
spoštljivosti, ter ima svojevrsten status in prestiž (Maguire & Pearton, 2000b).
Joseph Maguire je izpostavil štiri glavna vprašanja, ki so lahko temelj za preučevanje
migracij.
1. VPRAŠANJA PRAVIC DELAVCEV, ki se namreč razlikujejo med športnimi
migranti in domačini, pa tudi na kontinentalni ravni so drugačne, se pa prav
tako spreminjajo s časom. Pravice (zaposlitve) se občutno razlikujejo med
športniki v ekipnih ali individualnih športih, sploh pa v svoboščini pravic.
Čeprav se je z Bosmanovim pravilom veliko spremenilo, se posamezniki izven
držav Evropske unije deležni procesa selekcije. Ponujajo jim manjše plače.
Čeprav evropski klubi uporabljajo nogometne šole na tujih tleh. To gibanje
najboljših športnikov iz države pušča vidne posledice doma, in ravno zaradi
teh posledic jih v domači državi ni.
2. VPRAŠANJE LASTNE POLITIČNE EKONOMIJE
Mednarodna federacija nogometnih zvez (FIFA), pravzaprav vodi, upravlja in
izkorišča mednarodni proces migracij.
13
Že v letu 1993 je želela vzpostaviti prosti pretok igralcev, a so na konferenci
najvišji angleški nogometni organi in oddelek za zaposlovanje stopili skupaj in
dosegli, da se to ni zgodi, oziroma ravno nasprotni, saj so še zaostrili pogoje
za prestop. Opazili so namreč, da se zaradi nakupov tujih igralcev zanemarja
delo pri mlajših selekcijah, zato se je manjšalo število mlajših, in še zmanjšale
so se njihove možnosti, da se dokažejo.
3. VPRAŠANJE USPEHA NACIONALNIH MOŠTEV
Gre za vprašanja pripadnosti državi, lastne identitete, navezanosti na domači
prostor, ki so zelo pomembna. Nova generacija športnih migrantov pokaže
malo navezanosti na določeno državo, skupnost in zato naj bi se čutil manjši
naboj na tekmovalni ravni (primer Anglija). S procesom športnih migracij
postane nacionalnost bolj fleksibilna.
4. SOCIALNO PSIHOLOŠKI PROBLEMI ZARADI ODDALJENOSTI OD DOMA
IN PRILAGODITVE
Problem jezika, komunikacije v nekaterih državah. Športniki opisujejo relativno
majhen kulturni šok, drugi pa to doživljajo drugače (Maguire & Pearton,
2000a).
Joseph Maguire in John Bale sta kot pionirja v študijah športnih migracij že leta 1994
opazila, da se selitev športnega dela krepi in se pojavlja v obsežnem geografskem
področju in se tudi številno vedno bolj krepi znotraj športnih subkultur. Čeprav sta
pionirja iskala odgovore na vprašanja športnih migracij pred že skoraj dvema
desetletjema, je še zmeraj malo literature znotraj različnih športnih disciplin (Maguire
& Pearton, 2000b).
14
Prepoznavanje talenta in razvoja je odvisno od dobre tehnologije in uveljavitve
športa, zato Zahod po navadi zmaga. Pri širših migracijskih procesih se je v zadnjih
desetletjih zaposlovanje s strani zahodnih držav povečalo, ne le v športu, temveč tudi
z znanstveniki in trenerji iz nekdanjega sovjetskega bloka, pa tudi bega atletskih
talentov iz Afrike in Južne Amerike. To zaposlovanje je bilo najbolj očitno v nogometu
v ekonomsko močnejših ligah in klubih. Periferne države ostanejo odvisne v odnosu
na evropsko jedro. V drugih športih kot sta atletika in baseball pa je to beg talentov v
ZDA (Maguire & Pearton, 2000b).
Slika 1. Izkušnje športnikov migrantov, njihovi problemi in vprašanja (Maguire, 1999).
15
3 GLOBALIZACIJA
Raziskave v športu so v zadnjem času razvile zanimanje za globalizacijo (Eliasson,
2009).
Lahko bi rekli, da so vprašanja v zvezi s športom konstantna, okoliščine pa so se zelo
spremenile. Ko se dotaknemo področja globalizacije in športa pa se vedno
sprašujemo ali nas, narode in regije šport loči ali druži.
Razvoj in širjenje sodobnega športa je vezan v globalne procese. Rast in razvoj
svetovnih športnih organizacij, globalno sprejetje pravil športa in vzpostavitev
mednarodnih svetovnih tekmovanj, so povezana v seriji tokov, ki strukturirajo
interakcije športnih svetov. Na prvi vtis se zdi, da šport spodbuja mednarodno
upadanje kontrastov, saj s številnimi globalnimi dogodki prihajajo narodi skupaj – to
pa je minljivo.
Vseeno tesna povezanost med športom in nacionalno kulturo pomeni tudi, da
mednarodni šport le to slabi in to, se bo nadaljevalo in bo v prihodnosti ogrozilo bolj
regionalno politično integracijo.
Svet športa predstavlja naravno partnerstvo sistemu Združenih narodov. Po svojem
je bit športa v udeležbi. Gre za vključevanje in državljanstvo. Šport prinaša
posameznika in skupnosti skupaj, tako da poudarja skupno narodnost in premošča
kulturne in etnične razlike. Šport lahko premosti prepreke, ki delijo družbo, zaradi
česar je močno orodje za podporo s prizadevanjem za preprečevanje konfliktov in za
vzpostavitev miru, tako simbolično na globalni ravni in zelo praktično znotraj
skupnosti. Ko se dejansko uporablja, športni programi, spodbujanje socialnega
vključevanja, spodbujanje strpnosti, prispeva k zmanjšanju napetosti in ustvarja
dialog. Moč športa omogoča dodatno prepričljivo orodje kot zagovorništvo in
komunikacija.
Šport je verjetno najbolj učinkovit način komuniciranja v sodobnem svetu, mimo tako
verbalno kot pisne komunikacije in dosega neposredno iz več milijard ljudi po vsem
svetu. Nobenega dvoma ni o tem, da je šport izvedljiv in zakonit način grajenja
prijateljstva med narodi (Maguire, 2005).
16
Pa šport pomaga pri izgradnji prijateljstva med ljudmi in narodi? Pri tem, kot del
širšega globalnega civilizacijskega procesa, podaljša tudi stopnjo čustvene
identifikacije med člani različnih družb in civilizacij? S tokom športnih talentov po
svetu in z organizacijo svetovnih tekmovanj uprizorjenih pred ljudmi različnih narodov
in s preko milijard ogledov preko kompleksa športnih medijev, organizira in
predstavlja bolj svetovljanska čustva, razvita znotraj in med ljudmi različnih narodov?
Ali obratno, so globalizacijski procesi podprti z bolj močnimi decivilizacijskimi pritiski,
med katerimi, znotraj in med različnimi civilizacijami, agresivno poseže v tuje
vrednote, artefakte in kulturne izdelke, od katerih je sodoben šport primer »par
excellence«. Če bi bilo tako, potem bi nacionalizem in nasilje, ki označuje vidike
svetovnega športa, lažje razumeli. Resnično bi občutek namerne nostalgije, in želja,
da bi imeli »enega od naših«, ki predstavlja narod, je lahko simptom občutka
negotovosti ljudi, ki ga čuti vse več ljudi v vse bolj globaliziranem svetu in njihovo
zavračanje svetovljanskih/kozmopolitanskih vrednot (Maguire, 2005).
Šport lahko igra na videz protislovno vlogo pri globalnih procesih in oblikovanju
identitete. Z vidikov socioloških procesov ni presenetljivo, da šport tako razširja
emocionalno identifikacijo med pripadniki različnih družb in civilizacij in istočasno
podžiga decivilizacijske protinapade sunke (Maguire, 2005).
Globalni športni proces, zato lahko pripelje do, pod –odvisnega ali odvisnega razvoja
nacionalnega talenta (Maguire & Pearton, 2000b).
17
4 NOGOMET IN MIGRACIJE
Nogomet je še vedno šport številka ena v svetu in je svojevrsten fenomen. Število
igralcev še vedno narašča in z gotovostjo lahko trdimo, da je najbolj igran šport na
svetu. Čeprav so mnogi trdili, da ga bo finančna kriza prizadela, temu športu ne pade
priljubljenost in so vrtoglave vsote, ki se vrtijo v tem športu le še višje. Na račun česa
in koga pa je že druga zgodba.
Skupaj z razvojem nogometa pa se pojavljajo tudi nove dimenzije te igre, kot so na
primer mednarodne migracije igralcev. Kljub pomanjkljivi literaturi se lahko v medijih
zasledi, da se vedno več nogometašev odloči za prestop v tujino. Ti prestopi segajo
širše od tradicionalnih meja migracij v našem okolju in so že del globalizacijskih
lastnosti.
V preteklem desetletju je nogometni proizvod postal svetovna znamka. Evropa je bila
opredeljena kot ključen regionalni subjekt, kjer se nogomet goji in to precej uspešno
v zadnjih 10 letih. V tem smislu je Evropski nogomet "jedro" gospodarstva
nogometne blagovne znamke in predstavlja okoli 80 % prihodkov nogometa.
Pomembno je, da se Evropa prepozna tudi kot center za migracije igralca. Nogomet
v Evropi je globalno podjetje z evropskimi klubi in je pogosto sestavljen iz kompozita
igralcev iz različnih nacionalnih držav Evrope, Severne in Južne Amerike, Azije,
Afrike in Avstralije. Za evropske klube se zdaj zdi, da nosijo globalno zaposlovanje in
ne išče in razvija talentov (tj. avtohtonih doma vzgojenih igralcev). V zvezi s tem se
zdi, da so ti klubi pridobivali bolj in bolj konkurenčno osebje iz najrazličnejših držav
(Littlewood, Mullen, & Richardson, 2011).
V nogometu danes tuji igralci predstavljajo več kot tretjino vseh igralcev v 36
evropskih prvenstvih, kjer je mogoče reči, da bolj ko je uspešno prvenstvo bolj
verjetno je, da bi pritegnili igralce, ki niso državljani države, v kateri se trenutno
predvaja. Glede na demografske študije nogometašev v Evropi leta 2010, so bili
igralci, ki so zapustili matično državo ob prestopu stari v povprečju 22,2 let v
povprečju, ko so to storili; kar dokazuje, da je mednarodna zaposlovanje klubov v
najbolj uspešnih lig bolj usmerjene k mladimi igralcem (Enlarged Partial Agreement
on Sport, 2011).
18
Prve pomembnejše mednarodne prestope v nogometu lahko zasledimo okoli leta
1950 (Falcous & Maguire, 2005).
Športniki so igrali tudi v drugih državah, že nekje od začetkov modernega športa v
devetnajstem stoletju, na primer, na Newton Heath LYR nogometnega kluba,
predhodnika Manchester United-a, ki je vključevala irske in škotske igralce.
McGovern (2002) je opisal razloge klubov v Premier ligi za nakup tujih igralcev med
leti 1946 in 1995 in pokazal, da so klubi nagnjeni k nakupu igralcev s podobnimi
karakteristikami, izborom igralcev s podobnim jezikom, slogom nogometa, kulturo in
po večini iz krajev, kjer je nekoč Anglija imela kolonije (Enlarged Partial Agreement
on Sport, 2011).
Pravzaprav je globalizacija trga dela tista, ki je spodbudila najbolj talentirane
športnike k mednarodnim migracijam, tako imenovanim »begom stopal«, ali bolje
rečeno »begom mišic«, po analogiji bega možganov v globalnem gospodarstvu.
Taka globalizacija je bila sprožena po uveljavitvi Bosmanovega pravila iz leta 1995
(Andreff, 2010).
Evropska nogometna zveza (UEFA) je potrjeno jedro ekonomije znotraj svetovnega
nogometa.
Evropa je primarna destinacija za najboljše nogometaše sveta. In zato so vzorci za
rekrutiranje najboljših igralcev v Evropo jasno znani. Najboljši klubi v najprestižnejših
angleških, španskih, italijanskih, nemških ter francoskih ligah si lahko privoščijo
najboljše nogometaše, in so največji uvozniki športnih talentov (Maguire & Pearton,
2000a).
Danes je nogomet glavna stran mednarodne mobilnosti delovne sile. Igralci se gibajo
v skladu z več vprašanji, kot sta talent in denar. Zaradi mobilnosti v finančnem
smislu, so bili marsikateri igralci predmet izkoriščanja. Ta težnja je tako pomembna,
da je bila povod za observatorij profesionalnih nogometašev Professional Football
Players, ki kaže na uspeh in vrednost igralcev, skupaj z interaktivno spletno
instrumenta za ponazoritev migracije (Miller, Rowe in Lawrence, v Maguire and
Falcous, 2011).
19
Za CIES Football Observatorij sta edinstven projekt leta 2005 začela Dr. Raffaele
Poli in Loic Ravenel pod imenom igralcev observatorija za profesionalni nogomet.
(Professional Football (PFPO). Od leta 2011 je eden od temeljev Projekta športni
observatori in je namenjen statistični analizi športa v vsej njegovi raznolikosti. Letno
izdajo dva poročila za nogomet, v januarju pa Demografske študije, ki predstavljajo
poglobljeno analizo sestave kluba in lastnosti igralcev 31 najboljših divizijah lige
držav članic. Metodološka strogost skupaj z globokim poznavanjem nogometa
zagotavljajo visoko kakovost analiz po konkurenčnih cenah (Poli, Besson in Ravenel,
2014).
Primer grafičnih prikazov s spletne strani observatorija profesionalnih nogometašev:
Slika 2. Prikaz povprečne starosti, višine, % domačih, % mednarodnih, % tujih igralcev, ter njihova
povprečna doba v določeni ligi (Football observatory, 2014).
20
Slika 3. Slika prikazuje število igralcev, ki so v sezoni 2012/2013 odšli igrati v nižjo italijansko ligo. Lahko razberemo tudi, da je manj kot deset slovenskih nogometašev opravilo prestop v Italijo (Football observatory, 2014).
21
4.1 PREGLED RAZISKAV NA PODROČJU ŠPORTNIH MIGRACIJ
Odprava meja, da se nogometaši prosto selijo (globalizacija na splošno in v posebnih
primerih, kot je odločanje o primeru Bosman), se je tako posledično razširila na
zaposlovanje vrhunskih klubov, da zajema ves svet (Bale, 2003).
in glavna stvar v najemanju teh top klubov je iskanje nadarjenih mladih v tujini in jih
"privleči" v Evropo z gospodarskimi spodbudami (Maguire in Stead, v Maguire and
Falcous, 2011).
Poli je leta 2004 poudaril, da so moški dosti bolj nagnjeni k migracijam in tudi k
nogometnim migracijam, saj naj bi ženske v večini raje ohranjale svojo tradicionalno
vlogo; Sine Agergaard pa je poudarila, da je tudi kar nekaj žensk, ki se tega
poslužuje in kot primer gostiteljice predstavila Dansko (Agergaard in Botelho, 2011).
Odprava meja, da se nogometaši prosto selijo (globalizacija na splošno in v posebnih
primerih, kot je odločanje o primeru Bosman), se je tako posledično razširila na
zaposlovanje vrhunskih klubov, da zajema ves svet, in glavna stvar v najemanju teh
top klubov je iskanje nadarjenih mladih v tujini in jih "privleči" v Evropo z
gospodarskimi spodbudami.
Kljub temu, teorije ekonomske migracije, ki imajo migracije na splošno pojasnjene
tako, da funkcija ponudbe in povpraševanja na trgu dela sestane z velikimi izzivi pri
opazovanih podatkih. Naj navedem primer, trg dela za nogometaše po vsej Evropi, je
tako dobro založen z igralci, da ni dovolj delovnih mest, da gredo naokoli: od začetka
do sredine leta 2000 se je število igralcev, ki nimajo zaposlitev "spektakularno
povečalo" v vsaki evropski ligi,to pa je zaradi gospodarskih strategij bogatih
evropskih klubov, katerih akademije proizvajajo zasičenost kvalificiranih delavcev, da
bi se znižale dela cene. Kot sta Maguire in Pearton pisala, »čeprav ekonomija igra
bistveno vlogo pri določanju vzorcev nogometne migracij, ki nikakor niso edini
dejavnik. Namesto tega gre za sklope soodvisnosti, ki gradijo in oblikujejo športne
migracije globalno ... [in] politika, zgodovina, geografija in kultura, vse to vpliva na
strukturiranje poti nogomet migrantov« (Maguire and Pearton, 2000).
22
Vloga mrež migrantov se zdi ključnega pomena za razumevanje mednarodnih
nogometnih migracij. Nogometaši, ki se selijo, navadno uporabljajo že vzpostavljene
poti migracij: nagibanju se k potovanju k bivšim kolonialnim gospodarjem, kot je na
primer Francija pa tudi Belgija in Portugalska, čeprav ti ligi nista najbolj prestižni
(Darby, 2007).
V Afriki velja prepričanje, da je iti v tujino na svojo nogometno pot, edini način za
pobeg pred grozečo revščino (Darby & Solberg, 2010).
V sodobnem svetu nogometa so te poti zgrajene in vzdržane s strani agentov, ki
izkoriščajo »migracijsko industrijo« (Darby, 2012).
4.2 UTEMELJITEV MIGRACIJ PO JOSEPHU MAGUIREJU
Kot je že bilo omenjeno sta športne migracije najprej začela raziskovati Joseph
Maguire in John Bale s tipologijo motivov športnikov za odhod v tujino. Magee in
Sugden pa sta jo leta 2002 dopolnila.
Maguire je že leta 1996 predstavil predhodno tipologijo za migrante, ki temelji na
študijah različnih športnih disciplin in poudarja kombinacijo različnih vidikov
migrantovih motivov. Ta tipologija identificira pet kategorij migrantov:
1. Pionirji, tisti, ki so s skoraj evangeličansko vnemo željni, da bi se njihov šport
širil,
2. Naseljenci, to so tisti, ki so prvotno odločeni, da bodo ostali v gostujoči državi,
3. Plačanci, tisti, ki jih motivirajo kratkoročni dobički,
4. Nomadski svetovljani, športniki, ki svoj šport izkoriščajo za potovanje in
spoznavanje novih držav, mest ter kultur,
5. Povratniki, tisti, ki jim je cilj vrnitev domov, npr. po koncu kariere.
Magee in Sugden sta leta 2002 dopolnila opisano tipologijo, osredotočena pa sta bila
zgolj na nogomet. Dodala sta še tri nove kategorije.
1. Športne ambiciozneže sta razdelila v tri podskupine,
23
a. Tisti, ki migrirajo, da bi se uresničila njihova želja po profesionalni
karieri,
b. Tisti, ki migrirajo v točno določeno državo v točno določen klub,
c. Tisti, ki želijo dobiti pogodbo, v najvišji možni ligi.
2. Izgnanci, so tisti, ki iz športu povezanih, osebnih, političnih ali drugih razlogov
prostovoljno zapustijo državo, ter
3. Izločenci, tisti, ki so prisiljeni zapustiti državo, zaradi problemov in
izpostavljenosti medijev (Maguire & Falcous, 2011).
Zgoraj navedene tipologije lahko razumemo kot idealne tipe, s katerimi lahko
razložimo glavne motive za odhod v tujino, ki pa morajo vsekakor biti nadaljnje
raziskani in pojasnjeni. Nikakor ne gre pozabiti še pomembnosti osebnih lastnosti in
okoliščin športnika, ki so pri vsakem drugačne in posebne, zato je vsaka migracija
posebna in lahko pojasnjena na svojevrsten način (Love & Kim, 2011).
Slika 4. Krožna shema šestih tipov migrantov v povezavi z izobrazbo. Naseljenci (Settler), Povratniki (Returnee), Nomadski svetovljani (Nomadic Cosmopolitan), Ambiciozneži (Ambitionist), Izgnanci (Exile) (Love & Kim, 2011).
24
Slika 5. Prikaz vrednosti tujih in domačih igralcev v angleški Premier ligi. Jasno se vidi razlika v
vrednotenju tujih in domačih igralcev (Soccer by the numbers, 2014).
Do danes ni bilo prav dosti raziskanega na področju motivov, ki vabijo igralce, da
prestopijo v tuj klub. Čeprav so ekonomski razlogi zelo pomembni za migracijo, pa
niso ključni razlog, saj so si skupaj z ostalimi razlogi, soodvisni (Maguire & Pearton,
2000a).
4.3 RAZLOGI KLUBOV ZA NAKUP IGRALCA
Možen razlog, za najem tujega igralca je ekonomske narave. Z nakupom zvezdnika,
se pridobi veliko sponzorjev in medijskega zanimanja. Maguire je že leta 1998
povzel, da z nakupom tujega igralca pripomoremo k publiciteti in preko tega
ekonomski pridobitvi za klub.
Klubi, ki simpatizirajo z mednarodno izmenjavo igralcev, poleg zgoraj omenjenega
motiva, pridobijo tudi na slovesu prijaznim za tujce, z oglaševanjem dobijo ugled
multi-kulturnega kluba in s tem tujce posledično tudi privabljajo (Darby & Solberg,
2010).
V danskih klubih, ki so predvsem privlačna destinacija v ženskem nogometu, pravijo,
da je že toliko tujih igralk, da postaja delo težko. Tudi klubi morajo namreč za tujce
veliko narediti: poskrbeti za vse papirje, poskrbeti za nastanitve igralk, navsezadnje
poskrbeti tudi za njihovo dobro počutje, da se ne osamijo, pomagajo jim pri
vključevanju v skupnosti preko različnih predavanj ter pomagajo pri asimiliranju v
novo okolje (Agergaard in Botelho, 2011).
25
Najemanje tujih igralcev je tvegan posel. Da bi klubi lahko uspešno poslovali in
najemali igralce, morajo dobro poznati kvalitete igralcev in njihovo sposobnost
sodelovanja s klubom ter njihova pričakovanja glede adaptacije v novo okolje.
Delodajalci si želijo transakcije izmenjave z znanimi in odgovornimi viri in na tak
način zmanjšati možnosti za neuspešno mednarodno izmenjavo igralca.
»Nogometaši« pravi Poli 2005 »pa so sploh drugačni, saj njihovo delo ne more biti
osebne socialne značilnosti.« Za klube je pomembno, da zagotovijo možnosti, da bo
migrant uspešen športnik enako kot socialna oseba.
Tako ugotovimo, da niso zgolj ekonomski razlogi tisti, ki so pomembni v klubu za
nakup tujcev. Gre se tudi za njihovo željo po tem, da vzpostavijo in širijo dobro
socialno omrežje v katerem lahko tudi bivši igralci pripomorejo k bodočim nakupom,
katerih si jih klubi želijo (Darby & Solberg, 2010).
Nogometaši radi občutijo, kako se igra nogomet drugje. Če se nogometaši težko
najdejo v novi državi v drugem sistemu, se to zagotovo pozna na njihovi igri in
neudobje vodi celo do vrnitve nazaj domov.
Zdi se, da imajo igralci tudi dodatne motive, saj so poleg denarja poudarili tudi željo
po socialnem stiku. Pomembno jim je, da je okolje iz tega vidika ugodno in da jim
omogoča širjenje socialnega omrežja ter druženje. Na podlagi teh izkušenj, ki jih
njihovi predhodniki dobijo, odločajo o svoji destinaciji.
Poli je leta 2006 opisal, kako, na primer, Afričanom migracija predstavlja pot do
samouresničitve, pa tudi njihovo edino upanje. Poleg tega pa doma doživijo ob vrnitvi
več slave in prestiža (Darby & Solberg, 2010).
26
Tveganje je veliko za tiste migrante, ki so v mladih letih zapustili svojo domačo
državo zato, da bi igrali nogomet v tujini. Ko kot profesionalen nogometaš prideš v
tujino, imaš namen, da pridobiš večji fizični kapital in ne akademskega, ki ti zagotovi
celotno prihodnjo družbeno pozicijo. Z drugimi besedami, nogometna kariera je le
začasna in velikokrat riskantna, ker temelji samo na tvojih telesnih sposobnostih
(Agergaard in Botelho, 2011).
Kot sta napisala Elliot in Maguire (2008b) so omrežja za rekrutiranje razvita v
medsebojni odvisnosti med migranti in klubi in pritegnejo k dejstvu, da delavci in
delodajalci uporabljajo veliko poznanstev zato, da bi našli delovne možnosti izven
domačega okolja. Obstajajo številni razlogi za migracijo. Kot prvi je navadno finančna
iniciativa za klub ali igralca. Čeprav se kljub temu zdi, da je vodilni razlog športna
ambicija, saj si klub želi zboljšati možnosti za uspeh, igralec pa uresničiti željo po
pravi karieri. S tem razlogom je povezan tudi motiv za zboljšanje nogometne izkušnje
»football experience« in s strani kluba realizacijo možnega stranskega učinka –
uspešna socializacija talentov. Pomemben faktor je namreč vprašanje adaptacije,
koncept asimilacije in integracije, ki so v klubih uporabljeni različno. Poleg nogometa
na Danskem naj bi se, za čim boljše počutje, poskrbelo tudi na drugih področjih, na
druge načine – za uspešno kulturno adaptacijo.
Stead in Maguire sta opazila, da se morajo novi migranti prilagoditi, ne pa nujno
asimilirati v novo kulturno okolje, saj jih disciplina, narava športa dovolj motivira, z
družino in prijatelji pa doma ali preko meja ostanejo v stiku preko Skypa ali
Facebooka, ipd (Agergaard and Botelho, 2009).
Izkušnja v tujini pripomore tudi veliko k temu, ali boš vpoklican v nacionalno ekipo.
Spodaj grafični primer za Gano.
27
Slika 6. Prikaz veljave igralca v Gani, ki igra v tuji in si s tem veča možnosti za vpoklic v reprezentanco
(Onwumelechili, 2013).
4.5 IZKORIŠČANJE MLADIH
V evropskem poklicnem nogometu, se več kot sedem od vsakih sto igralcev prvič
seli v Evropo pri manj kot osemnajstih letih, medtem ko se jih kar 33 % pri manj kot
enaindvajsetih letih. Trenutno je več kot 400 poklicnih igralcev, ki so prešli v evropske
države, kot mladoletniki. Prestopi mladih in zelo mladih (mlajših od 15 let), igralcev so
torej realnost v športu, kot je razvidno iz primera enega izmed najboljših igralcev, ki
trenutno Lionel Messi, ki je bil star šele deset let, ko je prišel na stadion FC
Barcelona. Poleg tega se v tem primeru odvija nenavadna zgodba o uspehu, saj
nikjer ne obstajajo statistični podatki, ki kažejo, da je stopnja napak med pod-16 let
ali še manj, ter odstotka nesrečnih izkušenj, vključno s kršitvami otrokovih pravic,
človekovih pravic in športne etike (Enlaged Partial Agreement on Sport, 2011).
Ko se mlad človek v državi odloči za kariero kot nogometaš, je njegova izbira
družbeno konstruirana kot legitimna pot, ki bo usposobljenemu mlademu igralcu
omogočila pot na tuje k uspešnejšim delovnim mestom.
28
Giulianotti piše, da posredniki držav pošiljateljic menijo, da so športniki naravni viri,
pridobljeni, zbrušeni, in se prodajajo z dobičkom, na enak način kot kavna zrna ali
diamanti (Giulianotti & Robertson, 2007).
Veliko priseljencev veliko tvega, predvsem ki so zapustili svojo domovino v mladosti
za igranje nogometa v tujini. Kot profesionalni nogometaš so prišli, da pridobijo fizični
kapital in ne akademskega kapitala, ki lahko zagotovi vaš socialni položaj. Z drugimi
besedami povedano, nogometna kariera je začasna in pogosto zelo tvegana ter
temelji le na vaših telesnih sposobnostih (Agergaard in Sorensen, 2009).
Na profesionalne zahodne evropske nogometne lige močno vpliva globalizacija in
komercializacija. Migracije profesionalnih nogometašev so temeljne za moderno igro,
z najboljšimi igralci iz revnejših perifernih lig, ki potujejo v samo osrčje bogatih lig, v
Anglijo, Italijo, Nemčijo, Španijo in Francijo (Maguire & Pearton, 2000b).
4.6 PRIMER PRAKSE: AKADEMIJE V TUJINI
Že od zgodnjih devetdesetih so bile ustanovljene poti med afriškimi nogometnimi
akademijami in Evropo z namenom okrepiti najbogatejše klube in to na dva načina.
Prvič, evropski klubi vzpostavijo in financirajo nove centre za usposabljanje, ali pa
vlagajo v že obstoječe, v zameno, da prvi pridejo do kvalificirane delovne sile. Gre za
izkoriščanje poceni kvalificirane delovne sile, zlasti v politično stabilnih državah, kot je
Gana, in jo obravnavajo kot naravni vir. Nizozemski klub Feyenoord, na primer, ima
največjo akademijo v Gani in svoj satelitski klub v ganski Premier ligi, ki zagotavlja
akademsko in nogometno izobrazbo lokalnih mladih igralcev z javno izraženim ciljem,
zagotoviti enakomeren pretok mladih talentov nazaj v svoj matični klub v Rotterdamu
(Darby, 2012).
Podobne akademije vodijo neprofitne organizacije (kot so pravice do Dream
Academy v Gani) in velike nacionalne in multinacionalne družbe in vlagatelji, kot so
Red BullAcademy FC v Sogakope, ki je tesno povezana kot talent podajalnik za Red
29
Bull, New York Red Bulls in Red Bull Salzburg. Drugič, močni evropski klube včasih
kupijo kontrolni delež v afriških nogometnih moštvih: to je naredil AFC Ajax iz
Amsterdama do leta 1999, ko je kupil večinski delež ganske ekipe Obuasi Goldfields,
čeprav je od leta 1999 prodala svoje zaloge, zaradi slabe donosnosti svojih naložb
(Darby, 2007).
Selitvene poti so tudi uporabljene s strani uspešnih nekdanjih igralcev nogometa, ki
sami vzpostavijo te akademije doma, pogosto s človekoljubnim namenom »oddolžiti
se« svoji domači skupnosti. S pomočjo denarja zasluženega v tujini, omogočajo
mladim izobrazbo ter možnost slediti njihovemu uspehu.
Akademija razpreta pomembno vlogo v svetovni sistem, ki afriškim državam in
igralcem, prikrajšanim z "begom mišic", omogoča selitev talenta stran od države
izvora. Čeprav se znanstveniki nagibajo stran od vrste pretiravanj Sepp-a Blatter-ja,
ki se uporablja proti evropskim klubom, navedeno zgoraj, akademske raziskave na
splošno kažejo, da mednarodne nogometne migracije prispevajo k ohranjanju
nerazvitosti afriškega domačega nogometa, de - izobrazbi afriške nogometne
delovne sile in zaradi česar so afriški klubi odvisni od financ in usposabljanja iz tujine
(Darby, 2007b).
Večinoma so bile do sedaj izpostavljene negativne ali bolje rečeno pesimistične
strani migracij, ki pa so povečini tudi mnenja znanstvenikov in jih veliko zasledimo v
akademskih člankih. Zagotovo pa imajo migracije nogometašev tudi pozitivne strani,
pozitiven pečat na igralce, saj lahko nogometaši z boljšo plačo dosežejo višji
življenjski standard, boljše pogoje za delo.
Predlagam, da imajo nogometnih migranti izjemno dvojno identiteto. Ti so, na eni
strani, usposobljeni delavci, ki jim teorija migracij služi enako kot katera koli druga
ekonomskim migrantom. Medtem svetovno nogometno gospodarstvo obravnava
migrante kot gospodarsko blago. Bogatejši klubi izberejo najboljše igralce iz obrobnih
držav, dodajo vrednost, tako da jih izboljšujejo v akademijah, jim nudijo strokovno
usposabljanje in konkurenco, in jih končno prodajo naprej z dobičkom. Nogometni
klubi ocenijo igralčevo vrednost kot sredstvo na podlagi njihovih začetnih stroškov,
koliko so vanj vložili in mu dodali na vrednosti, njihov cilj pa je povečati njegov
potencial kot ekonomsko sredstvo. V zadnjih nekaj desetletjih je postalo sprejemljivo
- in ni žaljiv - opisati nogometaša kot blago. Dejstvo je, da so bolje razumljeni kot
30
človeške dobrine, ki so jih kupili od vplivnih akterjev, s katerimi se trguje v bogatih
državah, njihovih selitvenih poteh - pojavljajo se nekoliko v zvezi s kulturno,
geografsko, zgodovinsko in jezikovno bližino, močno vplivajo predvidljive uporabe
svetovnega sistema ali neo-kolonialne teorije migracij. Nekateri pojavi mednarodne
nogometne migracije se ujemajo z drugimi vrstami migracije: uporaba posrednikov za
pridobitev dovoljenja za delo v namembni državi, na primer. Uveljavitev nogometašev
pa pomeni, da mednarodna nogometna migracija ni povsem primerljiva z drugimi
vrstami migracij delovne sile. Kot primer točke na trgih dela v evropskem nogometu -
ki dajejo igralcem malo reči, kjer končajo še zlasti afriški igralci, ki so na splošno nižje
plačani, bolj odvisni od posrednikov, je pa bolj verjetno, da se podpiše na
izkoriščevalskih pogodbo - uporaba nogometašev, kot ekonomskih sredstev, ki se
usposabljajo, kupujejo in prodajajo v vrednostne verige, ali pa se uporabljajo kot
kvalificirana delovna sil, ki se ji lahko izplača nižje plače, zlasti s strani klubov v nižjih
ligah (Darby, 2012).
31
5 NOGOMET IN MIGRACIJE V SLOVENIJI
V tujini naj bi igralo preko 50 najboljših slovenskih nogometašev. Velja izpostaviti, da
je igralcev, ki igrajo v tujini, bistveno več. V največji meri gre za slovenske amaterske
ali bivše profesionalne igralce, ki svoj kruh v celoti ali delno priigrajo v tujini.
Spodaj je grafičen prikaz števila igralcev iz reprezentance na Svetovnem prvenstvu
leta 2010 v Republiki Južna Afrika, ki so igrali v tujini. Jasno razvidno je, da je
Slovenija z 21 igralci, ki igrajo v tujini posegla v sam vrh držav z veliko nogometnimi
migranti.
Slika 7. Število reprezentantov, ki igrajo v tujini, udeleženih na Svetovnem prvenstvu 2010 v
Južnoafriški republiki (World Cup Migration Infographic, 2010).
V časopisnih medijih sem zasledila zelo nazoren in lep opis praks, ki jih v domači
nogometni sferi prakticiramo.
32
5.1 »ČE JE MLAD, POTEM JE DOBER«
»Slovenska nogometna liga naj bi bila poligon za razvoj mladih nogometašev. Toda,
kako se bodo razvili, če ob sebi nimajo starejših, od katerih bi se učili? Da je
slovenska liga med najmlajšimi v Evropi, je pokazala tudi študija Mednarodnega
centra za raziskave v športu (CIES).
Slovenija se je znašla v demografski raziskavi Mednarodnega centra za raziskave v
športu. Ugotovili so, da so slovenski nogometaši najmlajši med vsemi preučevanimi.
Povprečna starost je 23,65 leta.
Mladim nogometašem je motiv le tujina. Motivi za v tujino pa so bolj ali manj znani.
Položaj v slovenskih klubih ni ravno zavidljiv: nizki prejemki nogometašev, pogosto
zamujanje s plačili in vse manj sklenjenih profesionalnih pogodb. Posledično se
dogaja drsenje iz profesionalizma v pol profesionalizem. Ali celo gnili
profesionalizem, ko nogometaši trenirajo kot profesionalci, plačani so pa kot amaterji.
Takšne razmere je imel v mislih Marko Levovnik, predstavnik športnega sindikata, ko
je izpostavil problem: »Ni bistvena starost nogometašev, ampak ekonomske
razmere. Nogometaši ne vidijo izziva v igranju za slovenske klube, ampak kot edino
prihodnost vidijo odhod v tujino«.
Tam je trenutno okoli 50 slovenskih nogometašev. V tuje klube se mnogi odpravljajo
zelo mladi in tam ostanejo, če se le da. Domov se vrnejo po sili razmer. Že pred leti
se je začelo poveličevati mlade nogometaše. Pomembna je bila starost in ne
kakovost igralca. Mlad nogometaš je postajal nekakšen mit, grad v oblakih, a ko so
se oblaki razkadili, v večini primerov iz stekla. Na tak način so se zatekli k najcenejši
in kratkovidno naravnani možnosti, ki nima veliko skupnega s trudom za razvoj
klubov, lige in nogometašev, pri čemer so upali na zaslužek s prodajo mladega
nogometaša. V takšnega je treba namreč precej manj vložiti. Možnost so videli le v
neizbrušenih diamantih, saj je bilo brušenje predrago ali še bolj verjetno brusiti niso
znali, so mladi hitro postali stari, zamenjevali pa so jih še mlajši. Z leti je naša liga
postala prazna, podobno kot rudnik, ki je bil nekoč pol rude, a so ga iztrebili.
33
Pri tem smo pozabili na staro zlajnano pravilo, ki ga radi ponavljajo trenerji:
nogometaši niso mladi in stari, temveč so dobri in slabi. Na to, da v slovenski ligi
mladi nimajo zgleda v starejših in izkušenejših, od katerih bi lahko razvijali svoje
znanje, že nekaj časa opozarja trener Bojan Prašnikar. »Kvaliteta prihaja tudi s
starostjo. Ko nižamo starostno mejo, prihajajo igralci, ki se razvijajo. Zato je že v
startu kakovost na nižji ravni. Ker igralci hitro postanejo odpisani, nastaja vakuum.
Mislim, da bomo v prihodnje padli še na nižjo starostno mejo, ki jo danes dviguje
peščica tridesetletnikov. Imamo zelo malo prenosa znanja starejših na mlade. Zato je
razvoj otežen«, meni Bojan Prašnikar.
O tem, da so razmere na trgu težavne, se strinjajo tudi na Nogometni zvezi Slovenije
(NZS). Matjaž Jaklič, ki je vodja tehničnega sektorja meni da: »Razmere v športu so
vedno povezane z razmerami v državi.«
Dejal je tudi: »Vprašanje pa je, ali je prav, da mladi igralci odhajajo pri 16 letih v
tujino? Ali so nogometno pripravljeni, da funkcionirajo v tujem okolju? Pri tem pa
imajo veliko odgovornost starši.«
Dejal je tudi: »Vprašanje pa je, ali je prav, da mladi igralci odhajajo pri 16 letih v
tujino? Ali so nogometno pripravljeni, da funkcionirajo v tujem okolju? Pri tem pa
imajo veliko odgovornost starši.« (Rozman, 2013).«
5.2 »IGRALCI – DNEVNI MIGRANTI«
»V letošnji sezoni (2013/2014) se je občutno povečalo število primorskih
nogometašev v zamejstvu oziroma italijanskih nižjih ligah. Vedno več slovenskih
nogometašev podaljšuje svoje kariere v sosednji Italiji, kjer so odpravili omejitve za
tujce.
Slovenski igralci, ki so dnevni migranti, so posamezniki, ki jim igranje nogometa ni
primarni vir prihodka, saj jih ima veliko tudi že službo. A tako z igranjem nogometa
združijo prijetno s koristnim, torej igranje nogometa z določenim zaslužkom. Ta sicer
ni visok, a je lep priboljšek. In kar je najpomembnejše: dohodki so za razliko od
slovenske nogometne scene višji in praviloma redni. Dogovorov se torej v zamejstvu
držijo. Izplačila, ki so bila v preteklosti že večja, variirajo. Odvisna so do
34
tekmovalnega ranga, klubskih potreb ter zmožnosti ter seveda od lastnosti
nogometaša (leta, izkušnje, igralski profil). Razpon naj bi bil od 200 do 1500 evrov.
Pomemben dejavnik, je tudi vadbeni proces, ki je prilagojen delovnemu ritmu. Lahko
se pohvalijo tudi z bolj razvito infrastrukturo. Posebno poglavje so tudi tradicionalne
nedeljske tekme, ki predstavljajo športni praznik. V zamejstvu je zakoreninjena
klubska pripadnost na vseh ravneh, kar pomeni, da tvorijo domači nogometaši jedro
moštva (Aleš Sorta).«
35
6 SOCIALNI IN KULTURNI KAPITAL PO BOURDIEU-U
Pojem socialni kapital je vstopil v družboslovni besednjak relativno pozno, v 90. letih
prejšnjega stoletja. Branje del, ki se v naslovu kitijo s pojmi socialni kapital, človeški
kapital in socialna omrežja razkrije bogato pestrost vsebin navedenih pojmov. Pojem
socialni kapital nima enotne in splošno sprejete opredelitve. Razprave o
obravnavanih pojmih se običajno pričnejo pri prikazu zamišljenih vsebin pojmov, kot
jih je predstavil »oče« obravnavanih pojmov P. Bourdieu.
Bourdieu govori o treh temeljnih pojavnih oblikah kapitala: o ekonomskem kapitalu, ki
ga je mogoče hitro spremeniti v denarno obliko oziroma lastniško pravico, o
kulturnem kapitalu, ki ga je pod določenimi pogoji mogoče spremeniti v ekonomski
kapital in se lahko izkazuje v obliki izobrazbenih kvalifikacij, in nenazadnje o
socialnem kapitalu, ki vključuje »družbene vezi, stike in odnose« ter se ga prav tako
lahko pod določenimi pogoji spremeni v ekonomski kapital. Socialni kapital Bourdieu
opredeli kot skupek dejanskih ali potencialnih virov, ki so združeni v mrežo bolj ali
manj institucionaliziranih odnosov, poznanstev, ali z drugimi besedami, s članstvom v
skupinah. Posameznikov socialni kapital se lahko opredeljuje z velikostjo socialnega
omrežja, vsoto akumuliranih virov (kulturnih in ekonomskih) in s tem, kako uspešno
lahko posameznik z njimi upravlja (Baranja, S., dr. Bešter, R., Brajnik, M., Bukovec,
B., Friederich,. K., mag. Geržina, S., I., 2010).
Socialni kapital se izraža, ko stopamo v medsebojne odnose z drugimi ljudmi, ko
pride do interakcij in omrežij, ki se vzpostavljajo v družbi na podlagi skupnih vrednot.
Socialni kapital pomeni tudi družbeno zaupanje in vezi, ki prispevajo k temu, da ljudje
delujejo koordinirano in kooperativno in v skupno korist. Socialni kapital torej
predstavlja pogonsko sredstvo za razvoj civilne družbe, organizacij in socialnih
omrežij, ki delujejo v prostoru sodobne družbe. Zakaj je torej krepitev socialnega
kapitala tako pomembna za našo družbo? Ker je osnova za izgradnjo uspešne
družbe, kamor spada tudi medsebojno spoštovanje med ljudmi ali drugače rečeno
strpnost (Klepec, 2007).
36
6.1 OPREDELITEV SOCIALNEGA KAPITALA
Nekateri avtorji povezujejo izvor obravnave socialnega kapitala z deli Hanifana in
Jacobsa. Rossi ima zasluge za zgodnjo omenitev izraza družbeni resursi. Laumann
se je zgodaj lotil obravnave odnosa med socioekonomskim statusom in družbenimi
viri. Sčasoma so se strokovnjaki zedinili, da so resursi (viri) drugega reda se pravi viri
ljudi, ki jih poznamo lahko obravnavani kot oblika kapitala in bi jih bilo treba ločevati
od osebnega (finančni, človeški, kulturni, politični) kapitala.
Izraz socialni kapital je prvi uporabil Hanifan leta 1920. Z njim je opisal jasne in
otipljive substance vsakdanjega življenja: naklonjenost ali dobrohotnost, tovarištvo,
simpatijo in družbeno interakcijo med posamezniki in družinami, ki tvorijo družbeno
enoto. Pri socialnem kapitalu gre za fenomen, ki ga je družboslovje začelo podrobno
preučevati šele v zadnjem obdobju, vendar so številni avtorji že nakazali pomembno
vlogo tega dejavnika razvojne uspešnosti. Gre za pojavno raznolik in kontekstualno
specifičen fenomen, ki se lahko v določenem okolju pojavlja v obliki, ki pozitivno
prispeva k pospeševanju povezovanja in vzpostavljanju komunikacijskih kanalov in s
tem spodbuja razvojne performance, v drugem okolju pa lahko isti dejavnik priprelje
do zaviranja razvojnih dinamik. Drugi vzrok pa je ta, da gre za neopredmeten
fenomen, s katerim se družboslovje intenzivno ukvarja relativno kratko obdobje.
Zaradi tega ne razpolagamo z zelo bogatimi in podrobnimi časovnimi vrstami, na
temelju, katerih bi lahko ovrednotili dolgoročne spremembe v količini socialnega
kapitala. Socialni kapital je posebna oblika družbenih relacij med posamezniki, ki jim
omogoča sodelovanje in dosego svojih ciljev. Socialni kapital je običajno javna
dobrina, njegove značilnosti pa so zaupanje in socialna omrežja. Lahko ga
obrazložimo kot povezave med ljudmi, ki služijo po pridobitvi virov. Značilnost
socialnega kapitala je, da je neotipljiv in, da rešuje probleme zaupanja, koordinacije
in sodelovanja v konkretnih socialnih okolji. Socialni kapital se torej nanaša na norme
in socialna omrežja, ki omogočajo ljudem kolektivno obnašanje. Norme se oblikujejo,
da bi spodbujale pozitivne zunanje učinke, ali pa, da bi zavirale negativne zunanje
učinke. Socialni kapital sestavljajo socialne strukture, ki olajšujejo določene akcije
posameznikov.
37
Socialni kapital je premoženje v socialnih omrežjih. Tukaj govorimo o vpletenosti
virov v socialna omrežja. Koncept socialnega kapitala je torej: Skupek dejanskih ali
potencialnih virov, ki so povezani v posest trajnega socialnega omrežja ali pa v manj
formalne odnose poznanstev. Ožje gledano je socialni kapital skupek horizontalnih
zvez med ljudmi, ki vključujejo socialna omrežja in z njimi povezane norme, ki
vplivajo na produktivnost in dobrobit skupnosti. Socialni kapital ugodno vpliva na
koordinacijo in sodelovanje. Širše gledano pa je socialni kapital skupek pozitivnih in
negativnih lastnosti, kar vključuje horizontalne in vertikalne zveze oziroma
povezovalne ali premostitvene veze med ljudmi. Ta pogled nas pripelje do
spoznanja, da so horizontalne zveze pomembne, da dajo članom skupnosti občutek
pripadnosti in skupen cilj. Nič manj pa niso pomembne premostitvene vezi, ki
presegajo raznovrstne družbene razlike (religija, etničnost, socio – ekonomski status
…). Povezovalne vezi lahko postanejo temelj zasledovanja ozkih interesov in aktivno
onemogočajo dostop do informacij in materialnih virov, ki bi bili velikega pomena za
skupnost. Skupnost kot celota bo dobila korist od sodelovanja vseh njenih delov,
posameznik pa bo v svojih zvezah našel ugodnosti pomoči, simpatije in tovarištva
njegovih sosedov. Prvi pogoj je torej akumulacija socialnega kapitala skupnosti. Na
akumulacijo lahko vplivajo razna družabna srečanja, kot so recimo pikniki. Ko se
ljudje določene skupnosti spoznajo med seboj in oblikujejo navado občasnega
srečevanja in druženja z namenom zabave, družbenih odnosov in osebnega
uživanja, se nato z učinkovitim vodenjem ta socialni kapital lahko usmeri v splošno
izboljšanje skupnosti (Klepec, 2007).
6.2 NEGATIVNE POSLEDICE SOCIALNEGA KAPITALA
Potres (1998) opozarja na eksplicitno razlikovanje med pozitivnimi in negativnimi
posledicami socialnega kapitala ali močnimi socialnimi omrežji. Negativne posledice
se odražajo v socialni izključenosti, premočnih zahtevah do pripadnikov skupine,
restrikcija posameznikove svobode zaradi zahtev po konformnosti ter dilema med
posameznikovo svobodo in nenazadnje izenačevanje norm na nižji ravni (down-
levelling norms). Posameznik je zaradi svoje drugačnosti lahko popolnoma izključen
iz družbe. Lahko pa se zgodi, da bo konformnost skupini, ki goji negativna čustva ali
38
celo sovražnost do druge skupine vplivala na obnašanje svojega pripadnika, ki sicer
ne bi gojil negativnih čustev do te druge skupine. Če se ozremo nazaj v zgodovino je
nacizem zgleden primer negativnega vpliva socialnega kapitala. Vezi med pripadniki
tega gibanja so bile tako močne, da so se posamezniki brez razmišljanja podredili
idejam nacizma. Med drugim tudi idejam o ničvredni židovski rasi. Novo rojena
nestrpnost do Židov je dobila nesluten razmah, ki je vodil v smrt nedolžne množice
ljudi. Bourdieu je poudaril, da lahko določeni sloji ali socialne skupine okrepijo svoj
socialni kapital z namenom zadržanja dominantnega položaja v družbi. To pride do
izraza še zlasti v pogojih naraščajoče tekmovalnosti v družbi. Socialni kapital je torej
sredstvo s katerim srednji ali višji sloj zavarujeta svoje privilegije. Bourdieu je definiral
socialni kapital kot agregat potencialnih in dejanskih resursov, ki so povezani s
posredovanjem trajnih omrežij bolj ali manj institucionaliziranih odnosov vzajemnega
poznanstva in prepoznavanja ali z drugimi besedami, s članstvom v skupini, ki
vsakemu od članov nudi podporo kolektivno posredovanega kapitala, »priporočilo«,
ki jim daje pravico do zaupanja v različnih pomenih besede.
Fukuyama (1999) se je vprašanja o negativnih posledicah socialnega kapitala lotil
skozi razlago koncepta »Radij zaupanja«. Vse skupine, ki utelešajo socialni kapital
imajo določen radij zaupanja, to je krog ljudi, med katerimi so norme sodelovanja
učinkovite in praktične. Če socialni kapital neke skupine proizvaja pozitivne
stvarnosti, je radij zaupanja te skupine večji, kot je skupina sama. Možno je tudi, da
je radij zaupanja manjši od skupine, kot je na primer v večjih organizacijah, ki
negujejo le norme sodelovanja le med vodstvom skupine ali redno zaposlenimi
delavci. Moderna družba je tako razumljena kot serija koncentričnih in prekrivajočih
se radiev zaupanja. Socialni kapital je lahko torej razumljen kot družbena dobrina ali
kot vir negativnih posledic za neko družbo, skupino ali posameznika (Klepec, 2007).
Za Bourdieu-a, ima kapital vlogo o reprodukciji družbenega reda. V tem kontekstu
družbene reprodukcije ni mogoče ostro ločiti v kontekstih doma, delo in politike.
Sožitja zamenljivih ekonomskih, socialnih in kulturnih oblik kapitala odražajo
medsebojne povezanosti procesov proizvodnje, družbenih praks ter kulturnih identitet
v ohranitev neenakosti in reprodukcijo kapitalistične družbe. Na primer, temeljijo na
empiričnih delih razlikovanja v Franciji, Bourdieu kaže, da lahko člani elitne družbene
skupine izrazijo svoje stanje prek pooseblja kulturnega kapitala v obliki subtilnih "gest
ali navidezno najbolj nepomembnih telesnih izrazov za hojo ali pihanje nosa, načine
39
prehranjevanja ali govorjenja. "V tem primeru ljudje, ki ne razberejo, nimajo dostopa
do pomembnih simbolov statusa. Privlačnost pristopa po Bourdieu-u je, da pojasni
stanje na trgu dela migrantov, ki leži v geografski naravi proizvodnje kapitala. Sistemi
ustvarjanja, cenjenja in izmenjavi kapitala so kraju pogojene: v različnih krajih
obstajajo različni sistemi (Bauder, 2008).
Industrijsko razvita gospodarstva so postala strukturno odvisna od razpoložljivosti in
stalne ponudbe priseljencev. Pierre Bourdieu trdi, da je državljanstvo funkcije ključni
mehanizem razlikovanja, ki naredi migrante ranljive in bolje izkoriščene, zato je še
posebej dragocen za gospodarstva na svetovnem severu. Državljanstvo, kot kulturno
proizvedeno, se kaže v formalnih (pravnih in institucionalnih) in neformalnih
(prakticirali in kulturnih) oblikah. Predlagam, da oba pogoja državljanstva
funkcionirata kot oblika kapitala in mehanizma razlikovanja. Kot oblika kapitala,
državljanstvo služi kot strategija akumulacije, ki so namerno razporejene in se lahko
izmenjujejo v druge oblike kapitala (Bauder, 2008).
Prvotno se teorija človeškega kapitala uveljavlja preko izobrazbe. (Barros & Alves,
2003)
Izobrazba je med športniki, navadno na drugem mestu, torej po karieri. Glede na
vrnitev nazaj k izobraževanju športnikov po končani karieri, lahko rečemo, da ima
človeški kapital še vedno pomembno vlogo, a se je k tej teoriji približal po
pomembnosti tudi socialni kapital. V zadnjem času pa teorija socialnega kapitala
uveljavlja vlogo tržišča v povezavi s socialnimi stiki in omrežji. Včasih se je veliko
dalo na človeški kapital. Po drugi strani pa se je vloga socialnega kapitala postavila
na stranski tir. Saj je zagotovo socialni stik in omrežje tisto, ki da moč posamezniku,
da lažje doseže nek vpliv. V nogometu je, Barros (2001) zaključil, da nogometno
tržišče ceni bolj talent kot pa izobraževanje, kot človeški kapital. Coleman (1990) pa
je že veliko prej sumil, da je povezanost me socialnim kapitalom ter zaslužkom, saj je
socialni kapital dal vrednost, ko so se odnosi med ljudmi spremenili, na načine, ki so
omogočili instrumentalno dejanje (Barros & Alves, 2003).
Trenutno obstajajo tri formule teorije socialnega kapitala. Prvi pristop je teorija
šibkega poznanstva, ki je fokusirana na moč tega poznanstva za pridobitev službe. V
individualnem razmerju, sta dva tip poznanstev. Šibka in močna poznanstva. Močna
poznanstva so frekventna, emocionalno močne vezi z prijatelji, svetovalci in
40
sodelavci. Tu se dana informacija lahko hitro razširi med vse v krogu. Šibka
poznanstva oziroma vezi pa niso tako čustveno nabita in po navadi pomenijo ozek tip
odnosa. Strogo poslovni recimo. Zato informacija ne zaokroži.
Drugi pristop je uveljavil Burt leta 1992, ki je strukturiral cel pristop k socialnemu
kapitalu okoli ega in alter ega. Skupaj s to teorijo, je koristno, da se ego priključi na
mnogo alter egov, ki so sami nepovezani z drugimi alter egi v omrežju nekega ega.
Tako se posamezniku zagotovijo tri osnovne koristi: (1) večjo pogajalsko moč, (2) bolj
edinstven in pravočasen dostop do informacij, in (3), večjo prepoznavnost in karierne
priložnosti v okviru socialnega sistema.
Tretji pristop je teorija socialnih resursov. Socialni resursi so osredotočeni na naravo
resursov prepletenih znotraj omrežja. Kateri koli alter, ki poseduje neko karakteristiko
ali kontrolira resurs uporaben za cilj nekega ega, mu je na razpolago, in ga
obravnava kot socialni resurs. Tisti alterji, ki omogočajo uporabne koristi, nasvete,
podporo in razvoj (Barros & Alves, 2003).
Vrednost konceptualizacije državljanstva kot obliko kapitala, je vključitev procese
vključevanja in izključevanja v okviru razlikovanja in pri iskanju strateškega pomena
državljanstva z motivacijo reprodukcije (Bauder, 2008).
41
7 PREDMET IN PROBLEM
7.1 CILJI
Postavila sem si sledeče cilje:
Ugotoviti značilnosti prestopov slovenskih nogometašev.
Ugotoviti potek prilagajanja na novo socialno okolje po selitvi v tujino.
Ugotoviti, kako se z odhodom soočajo njihovi najbližji.
7.2 HIPOTEZE
Na podlagi zastavljenih ciljev sem si zastavila sledeče hipoteze.
Hipoteza 1: Glavni razlog za odhod v tujino je večji zaslužek.
Hipoteza 2: Pri prestopu v tujino jim v glavnem pomaga menedžer.
Hipoteza 3: V tujini je organiziranost klubov boljša, malo je negativnih izkušenj.
Hipoteza 4: Odločitev za odhod v tujino je lahka, družina in bližnji športnika podpirajo
in spodbujajo k odhodu.
42
8 METODA DELA
8.1 VZOREC MERJENCEV
V raziskavo je bilo vključenih 15 nogometašev slovenske izbrane vrste, ki igrajo v
tujini, in so bili vpoklicani v reprezentanco v letu 2013.
8.2 EKSPERIMENTALNI PROGRAM – INTERVJU
V svoji raziskavi sem uporabila metodo dela, kjer pridobivamo odgovore z intervjuji.
Vnaprej sem pripravila enajst vprašanj z nekaj podvprašanji. S temi sem želela še z
drugih zornih kotov osvetliti določeno temo. Najbolj so me zanimali razlogi, ki so
prevladali, da nogometaš zapusti svojo državo in odide v tujino. Zanimalo me je tudi,
kaj po njihovem mnenju primanjkuje naši nogometni sferi, kako se v tujini počutijo,
kako in s kom se družijo, kaj jim pomeni igranje za slovenski grb ter kaj bi svetovali
mlajšim naslednikom. Pogovor sem izvedla z dvanajstimi igralci v živo, z enim preko
mobilnega telefona, dva, pa sta mi poslala odgovore preko socialnega omrežja.
Želela sem si intervjuvati več igralcev, saj jih je bilo takrat vpoklicanih večina tistih, ki
igrajo v tujini, a jih je, kar nekaj pokazalo nezanimanje za pogovor. Omeniti velja tudi
to, da bi v idealnih okoliščinah pogovor lahko izvedli bolj v detajle in se tako obširneje
posvetili nekaterim temam. A okoliščine in interes igralcev niso bili na najboljši ravni,
zato so nekateri odgovori bolj skopi. Velja se zavedati, da gre za vzorec slovenskih
izbrancev, ki v času priprav na kvalifikacijsko tekmo, ne radi razmišljajo o čem
drugem, kot o tekmi, ki jih čaka.
43
8.3 OBDELAVA PODATKOV – NVIVO PROGRAM
Nvivo program je eden izmed kvalitativnih raziskovalnih orodij, ki omogoča
uporabnikom enostavno organizirati in analizirati nestrukturirane vire podatkov, tako
da lahko na koncu izberejo oziroma imajo boljšo preglednost nad bazo podatkov.
Program redno uporabljajo na različnih področjih recimo za zdravstvene raziskave,
službe za pomoč uporabnikom, službe za kadrovanje ter službe za proizvodne
storitve. Funkcije Nvivo-a so: uvoz podatkov, ustvarjanje, urejanje, kodiranje,
shranjevanje ter komentiranje podatkov, povezovanje podatkov, vse tja do cilja, torej
dobre vizualizacije in raziskave podatkov. Preko testov, katerih izdelaš z urejanjem
podatkov Nvivo omogoča tudi hitro prepoznavanje novih trendov. Nvivo omogoča tudi
spletno komuniciranje, torej omogoča raziskovanje večji skupini ljudi, ki si med seboj
podaja ter popravlja podatke in tako hitreje razišče podatke ter ostale informacije.
8.4 VZOREC SPREMENLJIVK
Iz intervjujev sem poskušala izvedeti razloge za odhod v tujino, kdo jim pri prestopu
pomaga, kako se ob prestopu počutijo njihovi bližnji, kako se v tujini asimilirajo, s
kom se največ družijo, ter kaj bi svetovali mlajšim.
Vprašanja, ki so bila zastavljena vsem intervjuvanim nogometašem:
1. Kakšni so tvoji razlogi za odhod v tujino (zaslužek, slava, …)?
2. Kdo ti je dal idejo za prestop, kam in kdaj je bil tvoj prvi prestop (več
prestopov)?
3. Ali misliš, da se s prestopom v tujino tvoja kariera stopnjuje?
4. Kaj imajo tuji klubi kar slovenski nimajo?
5. Kako si se asimiliral v novo okolje, kaj ti je bilo še posebej všeč?
6. Si poleg ljudi z nogometnega kroga navezal stik še z nekom? Si se kdaj v tujini
počutil osamljenega?
7. Kako se je z odhodom soočala tvoja družina? Ali so odhod vsi domači
podpirali?
8. Ali že razmišljaš o tem, kaj bo po koncu kariere, imaš že kakšne načrte? Se
nameravaš vrniti v Slovenijo?
44
9. Kaj ti pomeni igranje za reprezentanco?
10. Če bi več vlagali v slovenski nogomet in bi le ta bil kakovostnejši in medijsko
bolj izpostavljen, bi v tem primeru ostal doma?
11. Kaj bi svetoval mlajšim športnikom, ko pridejo do morebitnega prestopa v
tujino? Pri kateri starosti se ti zdi prestop najbolj primeren? Bi svetoval
mlajšemu športniku da je šola pomembna, ali naj se ji za kariero odrečejo? Bi
se dalo pri nas uskladiti šolanje in šport v času ko je športnih pri
kadetih/mladincih? Misliš, da bi bilo lažje, če bi obstajal kakšen svetovalec –
da bi se športnik in njegova družina lahko pogovorila o morebitnem prestopu?
45
9 REZULTATI
Glavnega dela raziskave sem se lotila tako, da sem najprej razvrstila odgovore
igralcev na zastavljenih enajst vprašanj po podobnosti na različne teme ter tako
ustvarila grafe in diagrame. Dobljene rezultate sem tudi komentirala.
9.1 RAZLOGI ZA ODHOD V TUJINO
Kakšni so tvoji razlogi za odhod v tujino (boljši zaslužek, slava, boljši pogoji za
treniranje, večja tekmovalnost, želja po dokazovanju – samopotrditvi, si od majhnega
želel v tujino …)?
Slika 8. Razlogi za odhod v tujino.
0
2
4
6
8
10
12
Razlogi za odhod v tujino
število odgovorov
46
Iz zgornjega grafa je razvidno, da so sanje iz otroštva oz. želja po igranju v tujini ter
denar najbolj pogost motiv za odhod. Iz podanih odgovorov je samo en nogometaš
najpomembnejšega poudaril finančni motiv. Vsi ostali so finančni razlog omenili kot
pomemben dejavnik, ne pa ključen.
Zelo močan motiv igralcem predstavljajo boljši pogoji, ki jim omogočajo najboljši
napredek in razvoj.
En igralec je zelo lepo povzel, zakaj se je odločil za tuje nogometne zelenice: »Želja
po odhodu v tujino je bila prisotna že od mlajših selekcij, je pa prevladala šele po
večjih uspehih v mladinski selekciji in pa v članski konkurenci v Sloveniji. Razlogi so
bili predvsem želja po napredku in dokazovanju. Vsekakor vse, kar ste že v
vprašanju našteli, pride za vsem tem. Kot profesionalni nogometaš postane to tvoj
poklic in vsekakor je pomemben tudi zaslužek. Te pa predvsem v prvi polovici
nogometne poti v tujini naprej vleče zelja po napredku in uspehu, samopotrditev. To
so pri meni tudi glavni razlogi za odhod iz Slovenije.« (Etien V.)
Ali z drugimi besedami: »Gnala me je želja po dokazovanju, boljših pogojih za moj
osebni nogometni razvoj ter seveda velika otroška želja.« (Rene K.)
Drugi intervjuvanci pa so motive opisali tako:
… Že od malega sem gojil željo po odhodu v tujino. Mislim, da so sanje vsakega
slovenskega nogometaša, da odide v tujino … (Dejan L.)
Zanimivo je to, da je samo en igralec poudaril slavo, ki pa z odmevnim prestopom
zagotovo pride.
... Razlogi so bili boljši zaslužek, slava, večja tekmovalnost … (Tim M.)
Pri tem vprašanju se je našla še ena izjema med igralci.
… Ko sem začel z nogometom so bili ti našteti razlogi nepomembni. Predvsem je bila
to želja in ljubezen do tega športa … (Valter B.)
47
9.2 PRESTOP
Kdo ti je dal idejo za prestop, kam in kdaj je bil tvoj prvi prestop (v primeru več
prestopov jih prosim naštej)? Kdo ti je pomagal doma (menedžer, starši, kdo
drug v družini …), kdo ti je pomagal, ko si prispel v tujino, je kdo skrbel zate?
Slika 9. Ideja za prestop v tujino.
Zanimalo me je predvsem, kdo je igralcem dal idejo za prestop v tuj klub. Veliki večini
k temu koraku pomaga menedžer. Igralci so med drugim priznali, da je včasih bil
menedžer tisti, ki je pristopil k tebi z idejo, danes pa je trg s prostimi igralci tako
zasičen, da nekateri menedžerje pokličejo sami. In če 41% vprašanim igralcem
pomaga pri prestopu menedžer za tem sledijo starši oziroma družina z 23%.
Pomembno velja izpostaviti tudi dejstvo, da je Dejan L. poudaril, kako veliko vlogo
igrajo poznanstva, saj mu je en igralec predstavil to življenjsko priložnost: »Idejo za
prestop v tujino sta mi dala moja brata ter Rene Krhin. Seveda sem pri 16. letih dobil
največ pomoči prav od družine. Morem pa dodati, da se moreš kar sam najbolje
znajti v tujini.«
41%
6% 12% 6%
6%
23%
6%
Ideja za prestop v tujino
Menedžer
Trener
Sam
Brata
Drug igralec
Starši
Agencija
48
Športni menedžerji igrajo vlogo v razvoju športnih tržišč. V sodobnih športnih klubih,
številni posamezniki opravljajo vlogo menedžerja. Le te pa so lahko različne. Od
vodenja financ, direktorjev do vodenja ekip. (Barros & Alves, 2003)
Kdo jim v tujini pomaga, največkrat, kar klub in menedžer pravijo. Z nekaterimi pa se
na pot odpravijo tudi starši:
… Pri prestopu v tuji klub mi je pomagal menedžer. V klubu so ljudje, ki ti na začetku
pomagajo pri stvareh kot so: iskanje primernega stanovanja, pomoč pri urejanju
dokumentacije…Ostale zadeve urejaš seveda sam … (Andraž S.)
… Idejo za prvi prestop, ki je bil na Portugalsko mi je podal agent in pa seveda ker
sem bil še mlad (16 let) so bili tudi starši za to da se izboljšam v tem kar imam
najraje, v igranju nogometa. Doma so me tako rekoč podpirali vsi (oče,mama,brat), ki
so mi tudi stali ob strani vedno in mi pomagali. V tujini sem živel na bazi kjer smo
bivali vsi mladi nogometaši iz tujine … (Gregor B.)
… Moj prvi prestop v tujino sem naredil pri rosnih 16. letih, ko sem odšel k angleškem
Newcastlu. Ob strani mi je stal moj oče, kateri je odšel z mano v Anglijo. Trenutno je
moj oče tudi moj menedžer … (Haris V.)
Prav tako me je zanimala tudi njihova starost, pri kateri so se odpravili na novo pot.
49
Slika 10. Pri katerih letih so izvedli prvi transfer.
Največ jih je transfer opravilo pri 16, 17 letu starosti. Verjetno zato, ker je takrat ravno
prehod iz nižjih selekcij k članski. Zatem sledijo prestopi, opravljeni nekje okoli 20.
leta.
Igralec Haris V. je povedal, da so se klubi zanj zanimali že, ko je bil še pravzaprav
otrok: »Že pri 14. letih sem imel ponudbe iz tujine, vendar smo se z družino
dogovorili, da sem še premlad za prestop v tujino.«
Pred intervjujem sem pomislila, tudi na to, da mogoče starejši igralci v svoji daljši
karieri zamenjajo več klubov. V spodnji tabeli pa je prikazano, da starost in število
pristopov nista nikakor povezani, saj pri izkušnji v tujini in tako dinamično ter hitro
spreminjajočem se športu, kot je nogomet, za prestop odloča preveč različnih
dejavnikov.
50
Tabela 1
Število opravljenih prestopov in starost igralca.
Število prestopov
v tujino Starost
Andraž S. 2 24
Bojan J. 4 27
Branko I. 5 31
Dejan L. 5 24
Etien V. 2 25
Gregor B. 3 26
Haris V. 3 21
Jasmin K. 4 25
Marko Š. 3 31
Milivoje N. 9 34
Mišo B. 5 29
Rene K. 2 23
Tim M. 4 25
Valter B. 5 27
Zlatko D. 7 29
51
9.3 STOPNJEVANJE KARIERE
Ali misliš, da se s prestopom v tujino tvoja kariera stopnjuje (zakaj)?
Prav vsi vprašani športniki so mnenja, da se z odhodom v tujino njihova kariera
stopnjuje.
… Zagotovo lahko potrdim, da sem napredoval po prestopu v tujino. … (Andraž S.)
… 100% sem, da sem s tem naredil velik korak v moji karieri katero poskušam
nadgrajevati tudi danes … (Bojan J.)
… Seveda, ker so v tujini boljši pogoji za trening in za bolj učinkovit razvoj
posameznika … (Dejan L.)
… Kariera se stopnjuje s tem, da igraš proti močnejšim tekmecem in na višjem
nivoju, kakor tudi pogoji za trening, ki so nedvomno boljši od tistih pri nas … (Gregor
B.)
… Sigurno, saj je igranje v tujini en velik plus za slovenske nogometaše … (Mišo B.)
… Seveda, saj igram v boljši ter kakovostnejši ligi … (Jasmin K.)
… Seveda, saj pridobiš pomembne izkušnje ter tudi trdneje delaš.… (Rene K.)
Samo en igralec pa se je spomnil ob tem vprašanju tudi na padce v karieri.
… Normalno, da se je s tem, ko sem šel v tujino moja kariera stopnjevala. So bili pa
vmes tudi padci, kar je pa normalno pri športu … (Valter B.)
52
9.4 KAJ PRI NAS IGRALCI POGREŠAJO
Kaj imajo tuji klubi kar slovenski nimajo?
Že iz razlogov, zakaj naši najboljši nogometaši zamenjajo domače zelenice s tujimi,
lahko razberemo, da tam iščejo predvsem boljše pogoje ter finančno sigurnost. Ti
pogoji, v katerih se trenira in ustvarja kariero doma, so zelo drugačni od tistih v tujini.
V prvem vprašanju je razvidno, kako veliko vlogo igrajo dobri pogoji za trening in
razvoj. So pa nekateri omenili še druge pomanjkljivosti doma.
… Slovenski klubi pogrešajo denar, gledalci, klubska organiziranost ter pogoji. …
(Jasmin K.)
… Največja razlika je po mojem mnenju v organiziranosti klubov. V tujini ti nudijo
praktično vse, kar nogometaš potrebuje za razvoj in življenje. … (Dejan L.)
… Tuji klubi imajo večjo finančno kupno moč, boljše športne objekte ter nasploh
nogometne centre, ki jih pri nas še ni. … (Branko I.)
… Po mojem mnenju je razlika v tem, da imajo v tujini npr. več kvalitetnih igrišč v
nogometnih centrih, težje in močnejše treninge, ob poškodbah poskrbijo zate že v
klubu, večja konkurenca kar te še dodatno motivira. … (Haris V.)
… Celotna zgodba okrog nogometa samega, kot športa je majhna, tako da smo že v
tem pogledu za tujini (infrastruktura, občinstvo, ...) da bi rekel, da se v Sloveniji slabo
dela, ne morem. Tudi trenerji so primerno usposobljeni, samo ni nekakšnega
dogajanja, ni prave motivacije. Slovenija je tudi, kot sama majhna, tako da je za tujino
dokaj nezanimiva. Zato se po navadi prodajajo igralci, ki so prisotni tudi v
reprezentanci. … (Valter B)
Njihova mnenja sem po številu izpostavljenih pomanjkljivosti doma grafično
razporedila v piramido, tako se vidi v čem vse so si njihovi odgovori najbolj podobni.
53
Slika 11. Kaj po tvojem mnenju slovenski klubi nimajo.
9.5 ASIMILACIJA V NOVO OKOLJE
Kako si se asimiliral v novo okolje, kaj ti je bilo še posebej všeč? Je bilo v tujini kdaj
tudi kaj neprijetnega/negativnega?
Zamenjava okolja za vsakega posameznika predstavlja nek stres. Vključevanje v
novo okolje je stresno zato, ker so igralci podvrženi določenemu pritisku, ki si ga
ustvarijo sami, ali pa gre za pričakovanja domačih, kluba, medijev in drugih vpletenih
v njihovo nogometno zgodbo.
Že pri vprašanju o prestopu, so nekateri omenili, da so z njimi v tujino šli tudi nekateri
družinski člani, zato, da bi se lažje asimilirali v novo okolje.
Večina pravi, da s prilagajanjem na novo okolje nima večjih težav. Dosti igralcev skrbi
tuj jezik, vendar pravijo, da so jezikovne prepreke prebrodili, in se naučili novega
jezika. Večini klubi ponudijo učenje jezika. Da bi jim bilo ob menjavi okolja lažje jim v
največji meri pomaga dobra organiziranost kluba. Nekateri pa so izpostavili, da so v
tujini prepuščeni sebi in je treba za marsikaj poskrbeti sam.
Priznali so, da se srečajo tudi z neprijetnimi stvarmi, vendar te zelo variirajo pri vsaki
izkušnji zase, saj je vsak prestop v tujino edinstven in poseben, če pa gre za
Sloves
Več gledalcev
Nogometne centre
Večja veljava
Več navijačev
Večja konkurenca
Boljša medicinska oskrba
Boljša infrastruktura
Boljši pogoji za delo
Boljša organiziranost
Finančna sigurnost in stabilnost
54
osamljenost, ki je velika negativna posledica ob prestopu v tujino, jim pri tem najbolj
pomagajo družina, prijatelji ter dekle. Tudi tehnologija je danes tako napredovala, da
je komunikacija z bližnjimi vedno dostopna, preko mobilnih telefonov in globalnega
omrežja.
… Začetek je vedno težak, vendar ko enkrat prebiješ led ti je vse lažje, torej tudi, ko
naslednjič prestopiš drugam, veš, kaj te čaka tako, da te nič več ne more presenetiti
… (Zlatko D.)
… Dobro ter hitro sem se asimiliral, všeč mi je bilo veliko mesto in pogoji za igranje
nogometa … (Mišo B.)
… V tujini rabiš določen čas adaptacije, kajti prideš v novo okolje z novimi kulturnimi
in vsakodnevnimi običaji, ter komunikacijo ki je povsem drugačna v vsaki državi. Je
pa seveda lažje, če imaš koga ob sebi, kot v mojem primeru dekle. Tudi privilegij ni
glede tujih nogometašev in se kar hitro lahko znajdeš na udaru kritik … (Gregor B.)
… Že od samega začetka sem bil navdušen nad večino stvari, predvsem mesto je
krasno, ljudje odprti in pripravljeni pomagat, tako da nisem imel nobenih težav okrog
življenja na otoku. Hrana sicer res ni tako okusna kot v Sloveniji, vendar imamo za to
poskrbljeno tudi v klubu. Mogoče je bilo malce bolj zahtevno z vožnjo po levi strani,
vendar sem se kmalu privadil tudi na to. Je pa za nogometaša seveda najbolj
pomembna prilagoditev na igrišču. Začel sem super, novi soigralci so me super
sprejeli, v zadnjem času pa nisem dobil veliko priložnosti na tekmah, tako da je
mogoče to najbolj neprijetna izkušnja do sedaj. Vendar v tujini lahko pride to
neigranja hitro, tako da sem bil na to pripravljen in mi je to nekakšna motivacija, da
dokažem, da si zasluzim igrat. V takih trenutkih pa v tujini pride do izraza družina,
dekle, prijatelji, s katerimi prestaneš lažje težje čase … (Etien V.)
… Potreboval sem nekaj časa, da se privadim na novo okolje, ampak ti v klubu zelo
pomagajo. Ogromno mi je pomagal tudi oče … (Haris V.)
55
9.6 SOCIALIZACIJA Z LJUDMI IZVEN NOGOMETNEGA KROGA
Si poleg ljudi z nogometnega kroga navezal stik še z nekom? Si se kdaj v tujini
počutil osamljenega?
Vsekakor je človek socialno bitje. Na socialno življenje posameznika vpliva mnogo
dejavnikov, zato se le to tudi hitro spreminja. In če že v svojem povprečnem
vsakdanu zamenjaš prijatelje, spoznaš neke nove, druge izgubiš se vse to spremeni
še z vlogo, ki jo zamenjaš v svojem življenju. Kot šolar imaš še sošolce v svojem
okolju, potem kot študent spet srečaš neko drugo skupino ljudi, in kot starš prav tako.
Kot nogometaš v tujini pa se srečaš z širokim krogom ljudi. Tuj nogometaš lahko v
zelo kratkem času spozna ogromno ljudi in pridobi veliko novih poznanstev.
Vloga poznanstev je zelo pomembna tudi za športnika, ki gradi kariero v tujini. Včasih
že naključno poznanstvo spremeni tvojo pot.
Igralci se med sabo pogovarjajo o svojih doživetjih v tujini, in velikokrat izkušnje
znanca v tujini pripomorejo k posameznikov odločitvi za selitev v dotični klub.
V klubih si prizadevajo, da bi se igralci tam čim bolj dobro počutili, se družili, zato tudi
sami organizirajo različne dejavnosti oziroma dogodke izven nogometnih igrišč.
Veliko pomeni tudi, če imajo igralci interese tudi izven nogometa.
Pa vendar se zdi, da danes veliko ljudi teži osamljenost. In osamljenost je zelo
pereča težava. Nekateri se osamljene počutijo že v svojem domačem okolju.
Osamljenost pa v tujini proč od vseh svojih najljubših lahko še bolj boli.
In čeprav je danes z moderno tehnologijo nekako omogočeno, da se ta težava lažje
premosti, se športnikom na tujem socialno življenje precej spremeni.
Prilagajanje na pošportno življenje, ki sledi aktivni športni karieri, je odvisno od
raznolikosti posameznikove socialne identifikacije s športom. Zaradi dolgoletnega
ukvarjanja s športom poteka primarna socializacija športnikov v športnem okolju. To
pomeni, da se športniki večinoma naučijo prevzemati le tiste vloge, ki so povezane s
športom, prav tako pa se večji del interakcij dogaja znotraj ozkega, s športom
povezanega okolja. Za vrhunske športnike sta pogosto značilna manjše število in
manjša raznolikost socialnih vlog. (Sindikat, 2012)
56
Igralci so o stikih z drugimi povedali sledeče:
… Družim se več ali manj s soigralci tako, da nimam dosti prijateljev izven
nogometnega kroga … (Andraž S.)
… Seveda, spoznal sem ogromno zanimivih ljudi iz različnih družbenih in službenih
krogov … (Bojan J.)
… Na začetku sem bil malce osamljen, vendar s pomočjo druženja s soigralci sem
hitro prebrodil to začetno fazo … (Branko I.)
… Težko je navezati stike z nekom v tujini, ki ga spoznaš oz. ga poznaš določen čas.
To so bolj znanci, tisti prijatelji, ki jih pa imaš od nekdaj pa ostanejo za zmeraj.
Osamljenega sem se tu pa tam počutil na Portugalskem, kjer sem bil še mlad in tako
rekoč živel sam v tujini … (Gregor B.)
… Z novim okoljem prihajajo tudi novi ljudje, seveda predvsem tisti povezani z
nogometom, sem pa v stiku z mogoče enim redkih Slovencev v Cardiffu, ki je sicer
študent novinarstva. Vsekakor pridejo tudi dnevi, ko se počutiš osamljenega, vendar
sam nisem imel veliko le teh. Predvsem svoj prosti čas zapolnim z druženjem s
soigralci, prav tako pa imam veliko obiskov iz Slovenije tako od družine kot od
prijateljev. Veliko časa je pri meni tudi dekle, tako da je dni, ko sem sam malo …
(Etien V.)
… Da, stike sem navezal še z nekaterimi ljudmi, ki delajo na drugih področjih, večina
pa prihajajo iz držav bivše skupne države … (Mišo B.)
57
9.7 SOOČANJE DRUŽINE Z ODHODOM
Kako se je z odhodom soočala tvoja družina? Ali so odhod vsi domači podpirali? Ste
se pred tem že doma kdaj pogovarjali o tujini?
Pomena družine in staršev v življenju katerega koli športnika ne smemo
podcenjevati, saj imajo nanj najpomembnejši vpliv, čeprav v celotnem sistemu
predstavljajo tisti člen, ki je od športnega prizorišča najbolj oddaljen. Šport otrok
postane v marsikateri družini središče družinskega dogajanja in tudi pomemben del
življenja staršev.
Pozitivna vloga staršev v športnem udejstvovanju otrok se nanaša na starševsko
podporo in spodbudo, ki morata biti zmerni, saj je najpogostejša napaka staršev prav
prevelika ali premajhna vpletenost v šport. Primerna spodbuda in podpora vplivata na
raven otrokovega zadovoljstva, zvišujeta samozavest, sposobnost zaupanja vase,
dajeta občutek sprejetosti in lastne vrednosti ter občutek varnosti in stabilnosti.
Cecić Erpič (2002) je v svoji študiji ugotovila, da so imeli bivši vrhunski športniki med
aktivno športno kariero in po njej večinoma dobre odnose s starši in da so jim le-ti
nudili socialno-emocionalno oporo in jih spodbujali. Po mnenju slovenskih športnikov
naj bi bili starši in družina vir opore, ne pa tudi stresa, kar kažejo nekatere tuje
študije. Da je družina športniku eden glavnih virov spodbude in opore ter hkrati
pomemben vir stresa, se kaže kot svojevrsten paradoks. Družina ima v vsakem
pogledu zelo pomembno vlogo pri uresničevanju športnih ciljev posameznika: Je
začetna točka, od koder se človek poda v njegovo resnično delo – tekmovanje. Naši
športniki poročajo o srednje močni podpori obeh staršev v prvih letih njihovega
treninga. Očetje so jih pri njihovi športni dejavnost na začetku nekoliko bolj
vzpodbujali kot matere. Športnice so nekoliko bolj močno čutile podporo mater.
Polovica športnikov priznava, da je bilo ukvarjanje s športom velik finančni vložek za
njihove starše in pri tem se kažejo statistično značilne razlike med spoloma, saj so
športnice močneje občutile finančno pomoč svojih staršev. (Doupona Topič & Kajtna,
2011)
58
61 % športnikov ima zelo dobre odnose s svojimi starši, 27 % dobre, prav noben
športnik pa ne čuti, da bi imel v času športne kariere s starši slabe odnose (Doupona
Topič & Kajtna, 2011).
Slika 11. Podpora družine ob odhodu v tujino.
Slika 12. Ali ste se že prej pogovarjali o tujini.
0
2
4
6
8
10
12
14
16
Pozitivna podpora v družini
Družinski član proti
Žalost ob odhodu
Odhod v tujino
Podpora družine ob odhodu v tujino
Število odgovorov
33%
67%
Ali ste se že prej pogovarjali o tujini?
Število odgovorov Da Število odgovorov Ne
59
Zelo zanimivo je dejstvo, da se je samo pet izmed petnajstih intervjuvancev doma
pogovarjalo o odhodu v tujino, še preden je do te možnosti prišlo. To lahko pomeni
več možnosti, najverjetneje pa to, da starši doma mladega športnika niso pretirano
silili k profesionalni karieri in pustili, da vidijo, kako se bo njegova športna pot odvila.
Nekaj intervjuvancev je priznalo, da je ob novici za odhod v tujino, doma prišlo do
manjšega trenja. Navadno je bil en družinski član proti, z razlogom, da je igralec
premlad, da bi sam odpotoval v tujino. Kljub začetnemu nesporazumu so športniki
pojasnili in predstavili, kako velika je želja po uresničitvi otroških sanj o tujini ter pri
starših dobili odobravanje in sprejetje tega dejstva. Zato so posledično vsi
intervjuvanci potrdili, da jih domači podpirajo in spodbujajo na njihovi poti v tujini.
O tem so povedali sledeče:
… Vse se je odvijalo v dokaj kratkem času tako, da ni bilo problemov s sprejemanjem
te odločitve. Sicer pa smo se pogovarjali že pred prestopom o morebitni selitvi v
tujino, ki so jo družinski člani podpirali ... (Andraž S.)
… Ob odločitvi, da bom šel igrat v tujino je bila prisotna tudi žalost v družinskem
krogu , saj je bila to pomembna odločitev zame in družino, vendar so me podpirali na
moji poti … (Dejan L.)
… Ni nam bilo lahko, saj so v Sloveniji ostali moja mama ter moj brat. Z očetom sva
sama odšla v Anglijo vendar smo se zaradi današnjih tehnologij dnevno slišali tako,
da smo vseeno zelo enotni ... (Haris V.)
… Normalno, ker so vedeli, da je to moja velika želja. Podpirali so me ter pogovarjali
smo se o tem kaj in kako bo, ko bo prišlo do prestopa … (Jasmin K.)
... Začetek in prestop v tujino predstavlja težek in velik korak zame in za mojo družino
vendar je bil to vedno moj cilj, pri katerem so me bližnji vedno podpirali … (Tim M.)
60
… Starši so me vedno podpirali, le moja mama je bila na začetku proti, ker sem v
tujino odšel že pri 16.letih, vendar je potem videla, da je to moja življenjska pot …
(Rene K.)
9.8 KONEC KARIERE
Ali že razmišljaš o tem, kaj bo po koncu kariere, imaš že kakšne načrte? Se
nameravaš vrniti v Slovenijo?
Kariera športnikov je omejena z leti udejstvovanja, z nevarnostjo poškodb in s
številnimi drugimi dejavniki, ki jim lahko spremenijo življenje. Zato morajo športniki
med svojo kariero misliti tudi na preživetje po končani športni karieri, saj vsi ne
zaslužijo toliko, da bi jim privarčevani kapital zadostoval za »brezdelno življenje«.
Prav tu pa nastopi problem, saj vrhunski šport od posameznika zahteva popolno
osredotočenost, skoncentriranost zgolj na proces treninga, regeneracije, tekmovanja,
tehniko …
Številni perspektivni športniki ravno v času, ko bi lahko dosegali najbolj odmevne
rezultate, končajo športno kariero, saj ne morejo uskladiti študijskih ali službenih
obveznosti z zahtevami športa. Vrhunska športna kariera je v današnjem času do
potankosti voden proces, v katerem deluje vrsta strokovnjakov, ki stremijo zgolj za
vrhunskimi dosežki. Pošportno življenje - s tem je mišljena predvsem poklicna kariera
in izobraževanje športnikov med kariero - zagotovo ni le stvar športnikov, ampak tudi
vseh, ki delujejo v tem procesu. Zato je naloga vseh posredno in neposredno
sodelujočih pri tem »problemu«, da v prihodnosti najdejo ustrezne rešitve. Športna
era je časovno omejena. Tega se mladi športniki malo zavedajo, zato pretiranih
vprašanj, vsaj v šolski dobi, če le niso na to posebej opozorjeni, ne zastavljajo.
Vprašanje, kaj početi po koncu kariere, si mnogi športniki začnejo zastavljajo v zreli
dobi. Le redki z dohodki iz športne dobe lahko živijo brezskrbno naprej tudi v pokoju.
Tudi redki si lahko olajšajo eksistenco v zreli dobi. Vseeno velja trditev, da se
športniki po koncu kariere dobro znajdejo.
61
Šport v določenih primerih zahteva polno zaposlenost. Projekt panožnih športnih šol
delno podira tudi to oviro. Tudi z napredkom sodobnih komunikacij pade še več
tovrstnih preprek. Kdor ima voljo, lahko študira na daljavo. In ne nazadnje večina, ki
jih specifika športa prisili v skrb za zdravje, se zna tudi kasneje bolje spopasti s
tovrstnimi tegobami časa. Da bi se športniki po koncu kariere laže znašli, pomaga
tudi državni projekt državnih služb (vojska, policija, carina), s katerim je cvetu
slovenskega športa omogočena zaposlitev v teh organih tudi po koncu kariere
(Sindikat, 2012).
O koncu kariere so intervjuvanci povedali sledeče:
… Po končani karieri se še vedno vidim v nogometnem biznisu, najverjetneje v
Sloveniji vendar ne izključujem možnosti dela v tujini tudi po končani nogometni
karieri … (Branko I.)
… Zagotovo se bom vrnil v Slovenijo. Imam pa tudi že nekaj planov za prihodnost
izven nogometnih zelenic … (Milivoje N.)
… Nekaj načrtov je povezanih s prihodnostjo, z delom po karieri. Vendar o tem je še
prezgodaj. Bomo videli sproti, kaj prinese čas. Zaenkrat sem osredotočen na kariero.
Plani so pa povezani s Slovenijo … (Valter B.)
… Ne razmišljam kaj bom delal po koncu kariere, ker se raje osredotočam na
sedanjost ter še boljšem napredku v karieri … (Zlatko D.)
… Zaenkrat sem z glavo pri Newcastlu. Sem še zelo mlad in me čaka še dolga
kariera tako, da še ne planiram za po koncu kariere. Morem se prepustiti toku
dogodku ter toku razvoja … (Haris V.)
… Zaenkrat ne, vendar že imam določene ideje kaj bom počel po karieri. Bom pa
definitivno živel v Sloveniji po končani nogometni karieri … (Jasmin K.)
62
Diagram 1. Konec kariere.
Konec kariere
Vrnitev v Slovenijo
Vidim se v
Sloveniji
Ne vidim se v
Sloveniji
Ne vem, Mogoče
Ne razmišljam o
tem
Raje se osredotočim
na kariero
Razmišljam o koncu kariere
Imam načrt v
nogometni sferi
(Trener)
Imam načrt izven
nogometne sfere
63
9.9 POMEN REPREZENTANCE
Kaj ti pomeni igranje za reprezentanco?
Reprezentanca ima pomemben družbeni pomen.
V prvih letih po osamosvojitvi Slovenije, je bilo zanimanje za državno reprezentanco
zelo majhno. Predvsem po letu 1991 so se Slovenci identificirali s športi, ki so jih
najbolj razlikovali od ostalih narodov nekdanje skupne domovine Jugoslavije. Športi,
kot so smučanje, hokej in smučarski skoki, so uživali največji status zanimanja ter bili
sinonim za nacionalno identiteto. Leta 2001 je dr. Peter Stanković npr. napisal: „[...]
Tako so se v praksi različne dejavnosti Slovencev začele osredotočati okoli točk, ki
so bile v simbolnem smislu najbolj nebalkanske. Triglav, Bojan Križaj, Planica,
Avseniki, vse to so različni označevalci, ki so tako ali drugače vezani na Gorenjsko in
so bili v kontekstu potrebe po slovenskem distanciranju od juga privzeti kot
vsesplošna nacionalna posebnost.“ Šele po prvih vidnih uspehih domače
reprezentance se je zanimanje slovenske javnosti za nogomet spet obudilo. Po
uvrstitvah reprezentance na EP 2000 in SP 2002 je nogomet nadomestil smučanje
kot najpopularnejšo športno panogo v Sloveniji. V tem obdobju se je vedno več
Slovencev pričelo identificirati z izbrano vrsto. Zanimanje za reprezentanco je vedno
bilo tesno povezano z njenimi uspehi. Tako se je popularnost nogometa v Sloveniji
vse od leta 2002 postopoma zmanjšala, kar je posledica slabih rezultatov na klubski
in reprezentančni ravni (Slovenska nogometna reprezentanca, 2014).
64
Diagram 2. Pomen igranja za reprezentanco.
9.10 ČE BI BILE RAZMERE IDEALNE, BI OSTAL DOMA?
Če bi več vlagali v slovenski nogomet in bi le ta bil kakovostnejši in medijsko
bolj izpostavljen, bi v tem primeru ostal doma?
Reprezentanca
Ogromno zadovoljstv
o Čast in
dokaz, da dobro delam
Priložnost za druženje
s slovenskimi nogometaši
Uresničitev sanj
Igranje z najboljšimi
iz svoje države
Ponos
Odgovornost
Nosiš breme celotne države
65
Diagram 3. Ali bi ostal doma, če bi bila liga enakovredna.
9.11 KAJ BI SVETOVAL SVOJIM NASLEDNJIKOM?
Kaj bi svetoval mlajšim športnikom, ko pridejo do morebitnega prestopa v tujino?
Pri kateri starosti se ti zdi prestop najbolj primeren? Bi svetoval mlajšemu
športniku, da je šola pomembna, ali naj se ji za kariero odrečejo? Bi se dalo pri
nas uskladiti šolanje in šport v času, ko je športnih pri kadetih/mladincih? Misliš,
da bi bilo lažje, če bi obstajal kakšen svetovalec – da bi se športnik in njegova
družina lahko pogovorila o morebitnem prestopu?
… Svetoval bi jim, naj bodo odločni, vendar naj ne gredo na vso silo v tujino. Mislim,
da starost okoli 18 let je že dovolj za prvi prestop v tujino. Tudi šolo se uskladiti z
nogometno kariero, če je le prisotna močna volja … (Šuler M.)
66
… Svetoval bi jim naj se osredotočijo samo na nogomet, naj živijo športno, naj imajo
vizijo v kateri tekmujejo z najboljšimi. Mislim, da je šola in izobrazba zelo pomembna
in mislim, da se da dobro uskladiti nogometno kariero in izobraževanje … (Bojan J.)
… Vsak posameznik ima svojo pot v življenju in prav tako je tudi v nogometu. Zato se
starosti, kdaj bi bil najbolj primeren čas za odhod v tujino, ne da določiti. Mislim pa,
da je slovenska liga za mlade igralce odlična odskočna deska za tujino, saj ob
pomanjkanju denarja prej in tudi lažje dobijo priložnost, saj so starejši igralci oziroma
tujci predragi. Ko pa v slovenski ligi prideš do določenega nivoja, oziroma si med
boljšimi posamezniki lige, pa je mogoče pravi trenutek za prestop. Prav tako je
pomemben dejavnik v življenju sola, kar se mladi premalo zavedajo. Poškodbe so
sestavni del športa, zato je pomembno ob nogometu dokončati solo. Prav tako
kariera nogometaša traja do približno 35. leta, brez sole pa se v današnjem času ne
dobi službe. Šolanje v času kadetov, mladincem je mislim, da kar obvezno, uskladiti
se ga da tudi pri članih, le če je volja. V današnjem času večina ljudi na žalost gleda
vse skozi denar, zato je težje najti poštenega svetovalca. Mislim, da je prav tako vpliv
staršev pri prestopu premajhen, zato mislim, da je na igralcih samih, da zahtevajo
imeti starše poleg. Vsekakor bodo starši delali v prid svojim sinovom. Mislim tudi, da
je vsak posten menedžer pripravljen sodelovati s starši oz. se z njimi odkrito
pogovoriti o opcijah morebitnega prestopa … (Etien V.)
… Mlajšim igralcem bi svetoval odhod v tujino, ampak da to naredijo premišljeno in z
osebo, ki ima izkušnje v tem poslu. Če v družini ni nobenega, ki ima izkušnje na tem
področju, bi jim prav prišel svetovalec ali zastopnik. Ampak za uspeh ni dovolj samo
talent, na vsakem področju, ne samo v športu je potrebno veliko trdega dela in veliko
odrekanja.
Šolo lahko delaš preko izpitov v Sloveniji ali pa na akademiji, ki jo imajo v tujih klubih,
tako je bilo tudi v mojem primeru. Tako, da lahko uspešno končaš šolanje ter
normalno igraš v tamkajšnjem klubu … (Haris V.)
67
… Svetoval bi jim, naj poslušajo starše. Šola je pomembna, vendar se dandanes da
brez težav uskladiti z vrhunskim športom, nekdaj to ni bilo tako lahko kot danes …
(Milivoje N.)
… Mlajšim športnikom bi svetoval, naj imajo vizijo o sebi v tujini, naj vztrajajo in dobro
trenirajo, naj seveda dokončajo šolo v tem času, naj športno živijo in naj sprejmejo
najboljšo ponudbo, katera jim bo pomagala pri njihovem cilju … (Valter B.)
Diagram 4. Kaj bi športniki svetovali mlajšim športnikom.
68
Slika 13. Starost primerna za prehod v tujino po mnenju vprašanih nogometašev.
Diagram 5. Ali se nogometašem zdi izobrazba pomembna.
Ni omejitve
Najprej končaj šolo
Starosti se ne da določiti
Naj se vsak igralec odloči sam
zase
Pri 18. letih.
Primerna starost je nekje 16.let
Starost za prehod v tujino
69
10 SKLEP
Z opravljeno raziskavo, sem želela osvetliti in spoznati motive naših najboljših
nogometašev za odhod v tujino, jih analizirati ter predstaviti njihovo mnenje o situaciji
doma, kako se v tujini počutijo, s kom se družijo, kaj vidijo po koncu kariere, ter kaj bi
svetovali mlajšim naslednikom, ter njihovim bližnjim.
Igralci, ki so pri tej raziskavi sodelovali, so različnih starosti, prihajajo z različnih
koncev Slovenije in v večini igrajo v različnih klubih v tujini. Vprašanja so bila vsem
postavljena enako, pa vendar so se nanje zelo različno odzvali ter podajali različne
odgovore. Nekateri so se bolj odprli, drugi pa so odgovarjali bolj skopo z manj
besedami. Vseeno pa so zaključki, ki jih lahko iz teh odgovorov potegnemo zelo
podobni, kar velja pripisati podobnim okoliščinam, v katerih so se igralci v tujini in
doma znašli. Ker gre za reprezentante, so v domači nogometni sferi užili skorajda
vse, kar lahko nogometaš doživi. V tujini, se izgubijo v širni množici njim podobno
kvalitetnim igralcem, in se zato podobno počutijo. Le redki tudi v tujini doživijo tak
sloves kot doma.
Hipoteze, ki sem jih postavila v uvodnem delu tega diplomskega dela, sem na
podlagi intervjujev potrdila ali zavrgla:
Hipoteza 1: Glavni razlog za odhod v tujino je večji zaslužek.
Ni potrjena. Od petnajstih intervjuvancev jih je v enako velikem številu omenilo kot
razlog omenilo tudi boljše pogoje.
Hipoteza 2: Pri prestopu v tujino jim v glavnem pomaga menedžer.
Je potrjena. Kar 41 % intervjuvancev je potrdilo, da je menedžer tista oseba, ki jim
v tujino pomaga.
Hipoteza 3: V tujini je organiziranost klubov boljša, malo je negativnih izkušenj.
Je potrjena. Vseh petnajst igralcev je izpostavilo in potrdilo boljšo organiziranost
klubov v tujini. Negativnih izkušenj v zvezi s klubi ni izpostavil nihče izmed
intervjuvanih.
Hipoteza 4: Odločitev za odhod v tujino je lahka, družina in bližnji športnika
podpirajo in spodbujajo k odhodu.
70
Ni potrjena. Trije izmed petnajstih vprašanih so izpostavili, da odločitev ni bila
enostavna oziroma lahka, predvsem zato, ker je nekdo temu v družini nasprotoval
(mama) ali pa, zato, ker so bili premladi. Ko so odločitev sprejeli, pa so čisto vsi
igralci potrdili, da je družina steber opore in podpira ter v večini spodbuja športnika k
odhodu v tujino. Čeprav večina ljudi meni, da je ekonomski razlog glavni in v večini
stereotipnih glav edini motiv za odhod v tujino, menim, da gre predvsem za športne
ambicije, torej njihovo željo po boljši karieri in boljših možnostih za uresničitev sanj o
profesionalni karieri. Velika večina športnikov je izpostavila boljše pogoje za trening
in življenje na tujem, in ravno ti so zaradi ekonomske krize pri nas in v svetu zadnje
čase vse pomembnejši. Ni problem v (znatno) manjšem plačilu v naši ligi, temveč v
rednem pritoku le te. Tudi športniki, ravno tako kot drugi delavci, čutijo pritisk, in
imajo željo preživeti in preživljati svojo družino in bližnje. Z nerednim in nestabilnim
položajem se tudi športniki težko soočajo. Vsi si želijo stabilnosti in pogojev, ki
omogočajo napredek – teh pa je pri nas bore malo ali pa jih sploh ni. Ker na
športnike, navadno res ne gledamo kot na delavce, včasih javnost težko razume
njihove stiske in neuspehe.
Ker športnik odide v tujino, se sreča z novimi okoliščinami ne le on, temveč tudi
njegovi bližnji. Zelo dobro se počutijo ob podpori svojih bližnjih in tako včasih lažje
premagajo razdalje, ki so med njimi. Pomembno je vedeti, da se morajo novem
okolju, kar se da dobro prilagoditi, da bodo posledično tudi na igrišču kar se da
učinkovitejši. Večina prizna, da se brez težav vklopijo in prilagodijo na novo okolje,
ter, da se po večini družijo z soigralci ali pa ljudmi iz nogometne sfere. Le redki so
omenili, da se na tujem družijo tudi z ljudmi iz drugih krogov. Vsaka družina se z
izgubo svojega člana sooča drugače, v veliki meri jim sodobna tehnologija olajša
komunikacijo in seznanjanje z dnevnimi novicami. Nekaj staršev je za voljo sinovega
uspeha zapustilo tudi svoj dom, ter se preselilo z njim v tujino. Ta je opaziti predvsem
pri mlajših igralcih, ki se v tujino odpravijo že zgodaj v svoji karieri.
Rada bi omenila, da imam občutek, da so se športniki nekoč veliko bolj družili in si
tako širili svoj krog poznanstev, ki lahko v karieri posameznika veliko pomeni.
Prijateljstva so sklepali v živo. To se mi zdi pomembno zato, ker so skorajda vsi
intervjuvanci izpostavili, da so nekoč občutili občutek osamljenosti, skrbi me, da je v
71
večini primerov kriva ravno sodobna tehnologija. Saj zaradi nje igralci naredijo manj
osebnih stikov, in je zato občutek osamljenosti večji, ker se veliko športnikov raje kot
z drugimi ljudmi družijo z mobilnimi napravami in ustvarijo manj neposrednih stikov.
Socialni stiki igrajo pomembno vlogo, saj je socialni kapital tisti, ki v mnogih primerih
pomaga in prinese nove priložnosti v karieri posameznika. Veliko pomeni tudi
poznavanje z igralci, in deljenje izkušenj med sabo.
Igralce sem spraševala o starostni meji za prestop v tujino, vendar sta samo dva
podala neko številko. Čeprav ima svetovna nogometna zveza (FIFA) starostno
omejitev za transfer pri petnajstih letih, je pustila to omejitev delno odprto in se zato
zgodi veliko nepravilnosti, ki pripeljejo do izkoriščanja mladih igralcev.
Sklenila sem, da se je malce razblinil še en stereotip, saj je večina mnenja, da
nogometašem izobrazba ni zelo pomembna. Prav vsi so bili mnenja, da je izobrazba
zelo pomembna, izpostavili so celo nekatere rešitve, ki pri nas še niso povsem v
polnem teku (možnosti dvojne kariere) ter pokazali, da so se do izobrazbe začrtale
mnoge poti od študija na daljavo, do nogometnih akademij katerih se je moč udeležiti
ter poleg po karieri poseči tudi po izobrazbi.
Z odgovori naših reprezentantov sem prišla do nekaj novih spoznanj in si odgovorila
na zastavljena vprašanja. Mislim, da so migracije in nogomet tako široko polje, da
puščam za seboj veliko ne raziskanega in maneverskega prostora za bodoča
raziskovanja. Predvsem vidim veliko možnost pri povezavi reprezentantov v tujini in
tistih, ki igrajo v nižjih oziroma amaterskih ligah. Oboji imajo z tujimi praksami veliko
izkušenj, želim si, da bi o njih izvedeli čim več in v naš nogometni svet vnesli čim več
pozitivnih praks, ki bi jih lahko uživali naši nasledniki.
72
11 VIRI
Agergaard, S., Botelho, V., (2011) Female football migration: motivational factors for early migratory processes. V Sport and Migration: borders, boundaries and corssings. New York: Routledge.
Andreff, W. (2011) Why tax international athlete migration? The "Coubertobiin" tax in a contexst of financial crisis. V Sport and Migration: borders, boundaries and crossings. New York: Routledge.
Bale, J., (2003). Sports Geography (2nd ed., p. 196). New York: Routledge.
Baranja, S., dr. Bešter, R., Brajnik, M., Bukovec, B., Friederich,. K., mag. Geržina, S., I. (2010) Dvig socialnega in kulturnega kapitala v okoljih, kjer živijo predstavniki romske skupnosti.(Projektna knjiga) Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja.
Barros, C. P., & Alves, F. M. P. (2003). Human Capital Theory and Social Capital Theory on Sports Management. Iaer, 9(3), 218–226.
Bauder, H. (2008). Citizenship as Capital: The Distinction of Migrant Labor. Alternatives: Global, Local, Political, 33(3), 315–333.
Council of Europe, Enlarged PArtial Agreement on Hearing on the Draft Recommendation on Migrations in sport and protection of youngsters. Introduction to the issue of migration in sport in Europe.15 Feberuary 2011. (Pariz).Pridobljeno 28.3.2014, iz http://www.coe.int/t/dg4/epas/Source/Ressources/2011/09%20Bibliography%20on%20migration%20in%20sport.pdf
Darby, P. (2007). African Football Labour Migration to Portugal: Colonial and
Neo‐Colonial Resource. Soccer & Society, 8(4), 495–509.
doi:10.1080/14660970701440774
Darby, P. (2012). Gains Versus Drains : Football Academies and the Export of Highly Skilled Football Labor. The Brown Journal of World Affairs, xviii(ii).
Darby, P., & Solberg, E. (2010). Differing trajectories: football development and patterns of player migration in South Africa and Ghana. Soccer & Society, 11(1-2), 118–130. doi:10.1080/14660970903331433
Eliasson, A. (2009). The European football market, globalization and mobility among players. Soccer & Society, 10(3-4), 386–397. doi:10.1080/14660970902771449
Falcous, M., & Maguire, J. (2005). Globetrotters and Local Heroes ? Labor Migration , Basketball , and Local Identities. Sociology of Sport Journal, 22, 137–157.
Football observatory, (2014) Pridobljeno 28.3.2014, iz http://www.mapping-football-
observatory.com/modules/carto/map.php?lg=en.
73
Giulianotti, R., & Robertson, R. (2007). The globalization of football: a study in the glocalization of the “serious life”. The British Journal of Sociology, 55(4), 545–68. doi:10.1111/j.1468-4446.2004.00037.x
International Labour Office, International Organization for Migration in Office of the United Nations High Commissioner for Human Rights (2001). International Migration, Racism, Discrimination and Xenophobia. Publikacija pridobljena 28.3.2014, iz http://www.ilo.org
Klepec, K. ,(2007). Socialni kapital in (ne) strpnost med slovensko mladino.Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Faakulteta za družbene vede.
Littlewood, M., Mullen, C., & Richardson, D. (2011). Football labour migration: an examination of the player recruitment strategies of the “big five” European football leagues 2004–5 to 2008–9. Soccer & Society, 12(6), 788–805.
Love, A., & Kim, S. (2011). Sport labor migration and collegiate sport in the United States: A typology of migrant athletes. Journal of Issues in Intercollegiate Athletics, 90–104. Pridobljeno 26.9.2013, from http://csri-jiia.org/documents/puclications/research_articles/2011/JIIA_2011_4_6_90_114_Labor_Migration.pdf
Maguire, J. (1999). Global Sport : identities, societies, civilizations (p. 239). New York: Polity Press.
Maguire, J. (2005). Power and Global Sport (p. 198). New York: Routledge.
Maguire, J. in Falcous, M., (2011). Sport and Migration : borders, boundaries and crossings. New York: Routledge.
Maguire, J., & Pearton, R. (2000a). Global sport and the migration patterns of France ’98 World Cup finals players: Some preliminary observations. Soccer and Society. Pridobljeno 26.9.2013, iz http://eds.a.ebscohost.com/ehost/pdfviewer/pdfviewer?sid=31fad0b1-e891-46d1-8338-ae1791252e3a%40sessionmgr4003&vid=5&hid=4202
Maguire, J., & Pearton, R. (2000b). The impact of elite labour migration on the identification , selection and development of European soccer players. Journal of Sport Sciencies, 18, 759–769.
74
Miller, T., Rowe, D. in Lawrence, G.,The new international division of cultural labour
and sport v Sport and Migration,Borders, Boundaries and Crossings, 2011(217-229)
Onwumelechili, C., (2013) Migration of Nigerian Footballers
“Oh Lord, you are the Lord who remembered John Obi Mikel, Christiano Ronaldo,
and Ronaldinho – remember us as you remembered them”. Pridobljeno 28.3.2014 iz
http://www.ohio.edu/sportsafrica/journal/volume8/onwumelechili.html
Poli, R., Besson, R., Ravnell, L., (2014). Demographic studies. Raziskava pridobljena
dne 28.3.2013 iz http://www.football-observatory.com/IMG/pdf/DS2014_excerpt-2.pdf
Rozman, A. (2013). Če je mlad, potem je dober. Dnevnik, 24.12.2013, (17).
Sindikat profesionalnih igralcev nogometa Slovenije.(2012) Družbeni status
slovenskih nogometašev po zaključeni športni karieri. Raziskava pridobljena dne
28.3.2013 iz
http://www.spins.si/design/uploads/content/K_PO_K_RAZISKAVA_2013.pdf
Slovenska nogometna reprezentanca (2014). Wikipedia The Free Enyclopedia.
Pridobljeno 28.3.2014, iz
http://sl.wikipedia.org/wiki/Slovenska_nogometna_reprezentanca#Dru.C5.BEbeni_po
men
Soccer by the numbers (2014). Pridobljeno 28.3.2014, iz
http://www.soccerbythenumbers.com/2012/11/the-myth-of-english-premium.html
Sorta, A. (2013) Združijo prijetno s koristnim. Primorske novice, (266) 14-15.
World Cup Infographic Information (2014). Pridobljeno 28.3.2014, iz
www.famfamfam.com/lab/icons/flags