DIPLOMSKO DELO - University of Ljubljana...ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju, doc. dr. Tomaţu Pavlinu, za strokovno pomoč in pomoč pri literaturi. Prav tako se zahvaljujem svoji druţini,

UNIVERZA V LJUBLJANI

FAKULTETA ZA ŠPORT

DIPLOMSKO DELO

NINA SOVINEK

Ljubljana, 2010

UNIVERZA V LJUBLJANI

FAKULTETA ZA ŠPORT

Specialna športna vzgoja

Elementarna športna vzgoja

PLAVALNI KLUB OLIMPIJA 1987–2010

DIPLOMSKO DELO

MENTOR

doc. dr. Tomaţ Pavlin

RECENZENT Avtorica dela

doc. dr. Nejc Kapus NINA SOVINEK

KONZULTANT

doc. dr. Boro Štrumbelj

Ljubljana, 2010

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju, doc. dr. Tomaţu Pavlinu, za strokovno pomoč in pomoč pri

literaturi. Prav tako se zahvaljujem svoji druţini, Tomaţu in prijateljem, ki so mi v študijskih

letih stali ob strani, me vzpodbujali in mi pomagali. Zahvala gre tudi trenerskemu timu PK

Olimpija za pomoč pri zbiranju gradiva in ostalih podatkov.

Ključne besede: plavanje, plavalni klub Olimpija, zgodovina, razvoj, uspehi kluba

PLAVALNI KLUB OLIMPIJA 1987–2010

Nina Sovinek

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, 2010

Specialna športna vzgoja – elementarna športna vzgoja

Število strani: 107 Število slik: 19 Število tabel: 22 Število virov: 19

Število prilog: 20

IZVLEČEK

V vsakem športu morajo tako trenerji kot športniki poznati vsaj nekaj o zgodovini svoje

športne panoge ter svojega kluba. O nastanku plavalnega kluba Olimpija in o njegovi

preteklosti je nekaj sicer ţe napisanega vendar le do leta 1987. V tem času se je klub močno

spremenil, zrasel, postal kvalitetnejši v več pogledih in navsezadnje tudi uspešnejši. Namen in

osrednji cilj diplomskega dela je torej predstaviti obdobje plavalnega kluba Olimpija med leti

1987 in 2010. Najobseţnejši del opisuje razvoj kluba in njegovo delovanje, hkrati pa

prikazuje uspehe klubskih plavalcev na drţavnih prvenstvih in drugih večjih reprezentančnih

tekmovanjih. V diplomskem delu so opisane tudi teţave kluba in slabi pogoji za delo, s

katerimi se je klub srečeval. Kljub vsemu pa je postala Olimpija v opisanem obdobju eden

izmed najštevilčnejših plavalnih klubov v Sloveniji, ki je za nameček še zelo uspešen.

Diplomsko delo torej ponuja informacije o tem, kako je plavalni klub Olimpija dosegel takšno

podobo kot jo ima danes. S tem je doseţen osrednji cilj diplomskega dela, da lahko vsak član

kluba prebere njegovo zgodovino.

Pri pisanju tega monografskega dela je bila uporabljena deskriptivna metoda. Pomagali smo

si z obstoječimi domačimi in tujimi viri, z metodo osebne komunikacije, veliko pa tudi z

lastnimi izkušnjami.

Key words: swimming, swimming club Olimpija, history, development, results

SWIMMING CLUB OLIMPIJA 1987-2010

Nina Sovinek

University of Ljubljana, Faculty of sport, 2010

Special Physical Education, Elementary Physical Education

Numbers of pages: 107 Numbers of pictures: 19 Numbers of tables: 22

Numbers of sources: 19 Number of additions: 20

ABSTRACT

In every sport, coaches and athletes must know some history about their own branch and club.

The beginnings of origin of swimming club Olimpija are already written, but only up to year

1987. In that time, the club has changed a lot, it became larger, more qualitative and after all

more successful. The main purpose and object of the work is to represent the period of

swimming club Olimpija between years 1987 and 2010. The diploma work includes the

development of swimming club and its acts and also results of club’s swimmers in national

and other international competitions. The club’s difficulties and poor working conditions the

club has dealt with are also described in this diploma work. In spite all that, Olimpija became

one of the largest swimming clubs in Slovenia, and also being very successful. Thus the work

provides the information how swimming club Olimpija got the present image and reputation.

By doing so, the main objective is achieved and every member of the club can read its history.

Descriptive method of gathering information was used when writing this diploma work. We

helped ourselves by using domestic and foreign sources of information and also by using the

method of personal communication. We have also used our own experiences.

KAZALO VSEBINE

1 UVOD _______________________________________________________________ 10

1.1 ZGODOVINA PLAVANJA V SVETU _____________________________________ 10

1.2 ZGODOVINA PLAVANJA V SLOVENIJI __________________________________ 11

1.3 PREDMET IN PROBLEM ______________________________________________ 14

2 METODE DELA _______________________________________________________ 16

3 PK OLIMPIJA OD NJEGOVEGA NASTANKA DO DANES ___________________ 17

3.1 PREGLED RAZVOJA KLUBA OD USTANOVITVE DO LETA 1987 ____________ 17

3.1.1 USTANOVITEV IN DELOVANJE KLUBA _______________________________ 17

3.1.2 PROBLEMATIKA __________________________________________________ 18

3.1.3 OBDOBJE USPEHOV IN NEUSPEHOV _______________________________ 19

3.1.3.1 Leto 1979 _____________________________________________________ 19

3.1.3.2 Leto 1980 _____________________________________________________ 20

3.1.3.3 Leto 1981 _____________________________________________________ 20

3.1.4 KRIZNO OBDOBJE KLUBA (1982–1984) ______________________________ 21

3.1.4.1 Sezona 1981/1982 ______________________________________________ 21

3.1.4.2 Sezona 1982/1983 ______________________________________________ 21

3.1.4.3 Sezona 1983/1984 ______________________________________________ 23

3.1.5 KLUB PO PREMAGANI KRIZI IN OBDOBJE VZPENJANJA TEKMOVALNIH

REZULTATOV _________________________________________________________ 24

3.1.5.1 Sezone 1984–1987 _____________________________________________ 24

3.2. PK OLIMPIJA DO OSAMOSVOJITVE ___________________________________ 27

3.2.1 NADALJNJI VZPON KLUBA 1988–1991 _______________________________ 27

3.2.1.1 Sezona 1988/1989 ______________________________________________ 27

3.2.1.2 Sezona 1989/1990 ______________________________________________ 28

3.2.1.3 Sezona 1990/1991 ______________________________________________ 29

3.3 PK OLIMPIJA OD OSAMOSVOJITVE DO LETA 1999 _______________________ 30

3.3.1 OBDOBJE UTRJEVANJA KLUBA ____________________________________ 30

3.3.1.1 Sezona 1991/1992 ______________________________________________ 30

3.3.1.2 Sezona 1992/1993 ______________________________________________ 31

3.3.1.3 Sezona 1993/1994 ______________________________________________ 33

3.3.1.4 Sezona 1994/1995 ______________________________________________ 35

3.3.1.5 Sezona 1995/1996 ______________________________________________ 38

3.3.1.6 Sezona 1996/1997 ______________________________________________ 42

3.3.1.7 Sezona 1997/1998 ______________________________________________ 45

3.3.1.8 Sezona 1998/1999 ______________________________________________ 47

3.4 PK OLIMPIJA V NOVEM TISOČLETJU __________________________________ 49

3.4.1 OBDOBJE SPREMEMB IN NAJVEČJIH USPEHOV ______________________ 49

3.4.1.1 Sezona 1999/2000 ______________________________________________ 49

3.4.1.2 Sezona 2000/2001 ______________________________________________ 51

3.4.1.3 Sezona 2001/2002 ______________________________________________ 53

3.4.1.4 Sezona 2002/2003 ______________________________________________ 54

3.4.1.5 Sezona 2003/2004 ______________________________________________ 56

3.4.1.6 Sezona 2004/2005 ______________________________________________ 58

3.4.1.7 Sezona 2005/2006 ______________________________________________ 60

3.4.1.8 Sezona 2006/2007 ______________________________________________ 61

3.4.1.9 Sezona 2007/2008 ______________________________________________ 63

3.4.1.10 Sezona 2008/2009 _____________________________________________ 65

3.4.1.11 Sezona 2009/2010 _____________________________________________ 69

4 SKLEP _______________________________________________________________ 71

5 VIRI _________________________________________________________________ 75

6 PRILOGE ____________________________________________________________ 77

KAZALO SLIK

Slika 1. Kopališče na Ljubljanici (Prešern in Trbovc, 1995). _________________________ 12

Slika 2. Bloudkova Ilirija (Prešern in Trbovc, 1995). _______________________________ 13

Slika 3. Mnogoboj Bratstva in enotnosti v Beogradu (arhiv PKO). ____________________ 22

Slika 4. Drago Dolenc (arhiv PKO). ____________________________________________ 24

Slika 5. Nika Brežnik (arhiv PKO). _____________________________________________ 32

Slika 6. Klubska piramida (arhiv PKO) _________________________________________ 36

Slika 7. Jure Bučar (arhiv Aleš Fevžer). _________________________________________ 39

Slika 8. Mina Ulčar (arhiv TomažTorkar); _______________________________________ 47

Slika 9. Tjaša Brežnik (arhiv TomažTorkar); ______________________________________ 47

Slika 10. Stojijo z leve proti desni: Gregor Govše, Tjaša Brežnik, Iza Jančar in Gregor Kit

(arhiv Tomaž Torkar). _______________________________________________________ 47

Slika 11. Dragana Sterdjevič in Lili Pihler (arhiv Tomaž Torkar). _____________________ 52

Slika 12. Plavalni kamp na Ptuju (arhiv PKO). ___________________________________ 53

Slika 13. Veteranska selekcija (arhiv Breda Smolnikar). ____________________________ 55

Slika 14. Maja Sovinek (arhiv Tomaž Torkar). ____________________________________ 59

Slika 15. Nina Sovinek (arhiv Aleš Fevžer). ______________________________________ 64

Slika 16. Na predstavitvi olimpijske reprezentance (arhiv Aleš Fevžer). ________________ 64

Slika 17. Katja Hajdinjak (arhiv Tomaž Torkar). __________________________________ 66

Slika 18. Zmagovalci prvenstva Slovenije v Radovljici (arhiv Breda Smolnikar). _________ 69

Slika 19. Primerjava osvojenih medalj v posameznih sezonah. _______________________ 72

KAZALO TABEL

Tabela 1: Uvrstitve plavalcev PK Olimpija do 3. mesta na prvenstvih Jugoslavije in SR

Slovenije za različne kategorije v sezoni 1988/1989 (Statistično poročilo PZS, 1989): __ 27





Tabela 4: Uvrstitve plavalcev PK Olimpija do 3. mesta na prvenstvih Slovenije za različne

kategorije v sezoni 1991/1992 (Statistično poročilo PZS, 1992): ___________________ 31
















kategorije v sezoni 1999/2000 (Tekmovanja v sezoni 1999/2000, 2010): _____________ 50



















Tabela 22: Uvrstitve plavalcev PK Olimpija do 3. mesta na prvenstvih Slovenije v sezoni

2009/2010 (Tekmovanja v sezoni 2009/2010, 2010): _____________________________ 70

10

1 UVOD

Plavanje je kot sestavni in nedeljivi del splošne vzgoje trajen in planiran proces delovanja na

človeka, še posebno v mladosti, v kateri se z različnimi sredstvi, posebej pa s telesnimi

vajami, razvija in gradi bitje v smislu usposobljenosti za delo in za obrambo domovine,

formira pa se tudi njegova osebnost (Avbelj-Stanišič, 1987).

V moderni vzgoji zavzema šport zelo pomembno mesto, saj so dinamika, borba, merjenje in

primerjanje z drugimi ter sproščanje energije karakteristike, zaradi katerih je šport postal zelo

učinkovito in priljubljeno sredstvo športne vzgoje pri mladih (Klinec, 1991).

Med plavanjem se aktivirajo vse glavne mišične skupine, še posebej ugodno pa deluje na

mišice prsnega koša in hrbtenico. Zaradi tega tudi zdravniki včasih priporočajo plavanje kot

korekcijske vaje. Plavanje ugodno vpliva na delovanje notranjih organov (pljuča) in na

krvoţilni sistem. S plavanjem se kot s športno aktivnostjo lahko začnemo ukvarjati v zgodnji

mladosti, saj je zaradi specifičnega vodoravnega poloţaja telesa v vodi olajšano delovanje

srčne mišice in se lahko z njim ukvarjamo tudi v starosti (Avbelj-Stanišič, 1987).

1.1 ZGODOVINA PLAVANJA V SVETU

Ţe od nastanka človeka so vse generacije čutile potrebo po znanju plavanja in to znanje so

ljudje uporabljali, kakor so vedeli in kakor so dejanski pogoji to omogočali in zahtevali.

Nekateri so znanje plavanja uporabljali za zagotavljanje vsakodnevnega prehranjevanja in

osebnega obstoja, medtem ko so ga drugi uporabljali za obrambo svojih ali osvojenih tujih

dobrin. Pojav organiziranega učenja in celo rednega pouka plavanja v šolah je ţe star, saj je

vsaka minula generacija na določen način učila plavati svoj naraščaj in si tako prizadevala, da

bi bil ta naraščaj boljši, spretnejši in sposobnejši za ţivljenje. Vloga plavanja se je v več

milijonov let trajajočem človekovem razvoju spreminjala glede na vsebino, razumevanje in

tudi usmerjenost. Preučevalci plavanja v svetu in zgodovinarji so razvoj plavanja razdelili na

tri obdobja (Kapus idr., 2002).

Obdobje razvoja plavanja ima poleg sestavin in vsebinskih značilnosti iz drugih obdobij tudi

svoje značilnosti in svoj motiv. V začetnem obdobju je bilo pomembno predvsem, da človek

obvlada vodo in da svoje telo ohranja na vodni gladini, v naslednjem obdobju je bila glavna

teţnja, da se človek nauči plavati na neki določen način in da se vrne k svojemu

zanemarjenemu telesu. Osnovni motiv tretjega obdobja pa je bil hitreje in učinkoviteje plavati

(Kapus idr., 2002).

Ţe pred začetkom našega štetja so bila organizirana plavalna tekmovanja na Japonskem v

času carja Siugiuja. Zabeleţena so tudi tekmovanja v srednjem veku v Benetkah. Proces

11

učenja plavanja je bil organiziran ţe v starem Rimu in stari Grčiji (gimnazije), vendar se

začetki načrtovanega in metodičnega procesa učenja plavanja pripisujejo obdobju ob prehodu

iz 15. v 16. Stoletje (Klinec, 1991).

V obdobju razvoja plavanja so bili prepoznavni tudi vojaški, zdravstveni, vzgojni, higienski,

rekreativni in drugi vrednostni vidiki plavanja, ki so aktualni tudi v današnjem času (Kapus

idr., 2002).

V kriznem obdobju se je potrebno vrniti k človeku, k njegovemu bistvu in poskusiti uresničiti

ideal čim bolj polnega in harmoničnega razvoja druţbe. Ob tem razvoju sodobne

civilizacijske teţnje vse bolj usmerjajo ljudi v gibanje tudi v vodi – torej v plavanje (Kapus

idr., 2002).

Podloţniki faraonov v starem Egiptu so uporabljali gibanje, ki je bilo zelo podobno ali enako

plavalnemu gibanju asirskih vojakov, Špartancev, Atencev, Etruščanov, rimskih legionarjev,

Vikingov, juţnoameriških Aztekov in Majev, narodov stare Kitajske in Japonske ter narodov

polinezijskega arhipelaga pa tudi narodov podonavskega in posavskega območja. Glavni

namen tega gibanja je bil, da bi svoje telo ohladili v hladnih vodah. V daljni zgodovini je

obstajalo nekakšno skupno poreklo preprostih plavalnih gibanj, ki so posnemali plazenje in

lazenje v smislu pritegovanja telesa z rokami ob podpiranju z nogami izmenično ali sočasno.

Ob iskanju ugodnejših in hitrejših načinov plavanja, so se sčasoma oblikovale štiri plavalne

tehnike: delfin, hrbtno, prsno in kravl. Hkrati so nastajali tudi programi učenja in

izpopolnjevanja teh plavalnih tehnik ter različni vadbeni programi (Kapus idr., 2002).

1.2 ZGODOVINA PLAVANJA V SLOVENIJI

Tako kot se je v svetu pojavljalo plavanje v treh oblikah (vzgojni, rekreativni in tekmovalni),

tako se je v podobnih oblikah plavanje pojavljalo tudi na ozemlju današnje Slovenije. Temelj

vseh treh pojavnih oblik, oplavanjevanje, je bilo v preteklosti in je tudi danes odvisno od

primernih vodnih površin (kopališča in plavališča) ter od strokovnih kadrov (Kapus idr.,

2002).

Na ozemlju današnje Slovenije so bila zgrajena prva kopališča ţe v antiki, vendar so za

pojavnost plavanja v Sloveniji pomembnejša kopališča, ki so bila zgrajena v 18. in 19. stoletju

(Prešern in Trbovc, 1995).

Organizirano športno plavanje se je pričelo šele po prvi svetovni vojni, čeprav je ţe pred njo

obstajalo kopališče na Ljubljanici v Ljubljani, ki so ga zgradili leta 1904 (Avbelj-Stanišič,

1987).

12

Slika 1. Kopališče na Ljubljanici (Prešern in Trbovc, 1995).

Na Sliki 1 vidimo kopališče, ki predstavlja začetke športno tekmovalnega plavanja.

Zelo zgodaj so bila zgrajena kopališča tudi v Mariboru, na Ptuju, Bledu, v Dobrni, Kamniku,

Dolenjskih in Rimskih toplicah, Čateţu, Izoli, Škofji Loki, Radencih in Rogaški Slatini. V

začetku 20. stoletja so zgradili kopališča še na Ravnah in na reki Poljanska Sora. Leta 1929 je

bila zgrajena za plavanje v Sloveniji pomembna Bloudkova Ilirija, ki pa je vzpodbudila tudi

druge slovenske kraje, da so pričeli z gradnjo letnih kopališč in tako so bila zgrajena še

kopališča po večini preostale Slovenije (Kapus idr., 2002).

Eno od pomembnejših vlog v slovenskem tekmovalnem plavanju v letih po prvi svetovni

vojni je imel Ljubljanski športni klub (v nadaljevanju LSK). Ustanovljen je bil leta 1906 s

strani ljubljanskih meščanov, med njimi so bili Prelovšek Matko, Škarja Ivan, Trnkoczy

Trudko, Bleiweis, Murnik Viktor idr. Njegova glavna dejavnost je bilo veslanje in nadaljevali

so tudi ljubljansko čolnarsko tradicijo. Glavni prostor so imeli na levem bregu Ljubljanice, ob

izlivu Malega grabna v Ljubljanico, kjer so si uredili čolnarno ter garderobe in kopališče.

LSK je imel posredno zaslugo za razvoj ljubljanskega in slovenskega plavanja. V čolnarni so

po dogovoru s šolskimi oblastmi hranili tudi dijaški veslaški čoln. LSK je dijakom določil

»veţbalne popoldneve in voditelje«, za veslaško aktivnost pa je klub zahteval, da mora vsak

dijak dokazati, da je »izurjen plavač« (Pavlin, 1997).

Za prvo plavalno tekmo na slovenskem štejemo »plavalno dirko« na Bledu leta 1911, ki se je

je udeleţil LSK, priredila jo je Avstrijska veslaška zveza, LSK pa je sodeloval pri organizaciji

oz. tehnični izvedbi. Tekma je bila označena kot mednarodna, saj so sodelovali različni narodi

Avstro-Ogrske. Glavna je bila tekma na 2800 metrov dolgi progi od kopališča pod hotelom

Louisenbad (danes Toplice) do otoka, okoli njega in nazaj, kjer je zmagal Praţan Prull,

Ljubljančan Fran Kandare pa je bil četrti. O plavanju je na začetku leta 1912 na občnem zboru

poročal tudi tajnik LSK, ki je poudaril, da se je plavanje še posebej »gojilo« leta 1911,

plavalna ponudba pa se je še bolj razširila, ko so nabavili skakalno desko (Pavlin, 2005).

Samostojno organiziran razvoj plavanja je preprečila prva svetovna vojna, po njej pa je LSK

leta 1919 oţivil svojo športno dejavnost in organiziral svojo prvo plavalno sekcijo. Ta se je

avgusta, leta 1920 udeleţila tekmovanja na Bledu, ki jo je organizirala plavalna sekcija

Športne zveze Ljubljane (SZL). Istega leta, 12. septembra, pa je bila pomembnejša tekma, ki

13

je potekala na kopališču LSK na Ljubljanici in jo lahko štejemo za prvo uradno prvenstvo

Slovenije. SZL je organizirala »športni teden«, tekmovanje po vzoru Olimpijskih iger, ki je

vključevalo vse v SZL organizirane športne panoge. Največ plavalcev je bilo iz Ilirije in LSK.

Z brega Ljubljanice naj bi prireditev spremljalo okrog 1000 gledalcev (Pavlin, 1997).

Središče plavalne dejavnosti je bila takrat Ljubljana, saj je imela leta 1921 kar štiri plavalne

organizacije in sicer: Primorje, Ljubljanski športni klub (LSK), Ilirijo in Svobodo (Prešern in

Trbovc, 1995).

Leta 1921 je bilo ţe več plavalnih tekmovanj. Konec julija je bila v programu LSK-jevega

»plavalnega mitinga« tudi prva vaterpolska tekma v Sloveniji med LSK in Primorjem. Konec

avgusta je bila na Bledu organizirana »Tekma v plavanju in skoku za prvenstvo Jugoslavije«,

a brez udeleţbe nekaterih jadranskih klubov. Izmed slovenskih moštev je bilo najbolje

uvrščeno ljubljansko Primorje. Sezona pa se je zaključila s tekmovanji za slovenskega prvaka

v okviru »športnega tedna« (Pavlin, 1997).

V letu 1922 je 16. junija potekala ustanovna skupščina Ljubljanske plavalne podzveze (LPP),

kar bi ustrezalo današnji Plavalni zvezi Slovenije (Prešern in Trbovc, 1995).

Prvenstvo Slovenije za leto 1922 je bilo sredi avgusta na Bledu in ga je organiziral

Ljubljanski plavalni podsavez (Pavlin, 1997).

Leta 1929 je po odprtju svojega bazena plavalni klub Ilirija prevzel vodstvo v Sloveniji in

pomembno mesto tudi v jugoslovanskem plavanju. Odprtje bazena olimpijskih dimenzij je

vsekakor pomenilo zelo veliko pridobitev za tekmovalni plavalni šport v Ljubljani in v

Sloveniji nasploh. Kopališče ob Ljubljanici je tako ob Ilirijini bazenski pridobitvi postalo za

športno plavanje nekonkurenčno, kljub temu pa je LSK ohranil čolnarno in ostale klubske

prostore. Nasprotno je dotedanji prvak Primorje zaključilo s športnim plavanjem, njihov tedaj

najboljši plavalec, Draško Wilfan, pa je nadaljeval športno pot pri Iliriji (Pavlin, 1997).

Slika 2. Bloudkova Ilirija (Prešern in Trbovc, 1995).

Slika 2 prikazuje novo zgrajeno ljubljansko kopališče Ilirija, takrat najmodernejši plavalni

objekt v Sloveniji.

14

Od leta 1931 naprej in do začetka 2. svetovne vojne, je na kopališču Ilirija potekala prva

jugoslovanska plavalna šola, ki je organizirala tečaje za otroke, mladino, odrasle in tudi

invalide. Prirejali so tudi prve tečaje za učitelje in vaditelje plavanja. Obsegali so 30 učnih ur

in so imeli podobno vsebino kot danes, in sicer: splošno o plavanju, prilagajanje učencev na

vodo, igre v vodi, učenje plavalnih tehnik, skoki v vodo, potapljanje, osnove reševanja

utopljenca in prva pomoč utopljencu, funkcije telesnih organov pri plavanju, higiena pri

kopanju, športna masaţa in tudi prehrana (Kapus idr., 2002).

Leta 1935 je D. Ulaga napisal knjiţico Kravl, prsno in hrbtno plavanje, ki pomeni prvo

strokovno publikacijo na področju plavanja v slovenščini (Prešern in Trbovc, 1995).

Druga svetovna vojna je z razkosanjem slovenskega ozemlja posegla v športno dejavnost v

Sloveniji, zato je po končani drugi vojni nastopila nova razvojna etapa. Sprva so zaţivela

predvojna klubska plavalna središča, za kaj več (prodor plavanja v osnovne šole) pa ni bilo

niti kadrovskih niti materialnih moţnosti. Zato je bilo znanje plavanja Slovencev zelo slabo,

število utopljenih ljudi na leto pa zelo visoko (več kot 130). Zato je leta 1963 zvezna komisija

za telesno kulturo pri izvršnem svetu takratne Jugoslavije dala pobudo za večletno akcijo

»Naučimo se plavati«. Tako je bil še istega leta v Sloveniji imenovan republiški odbor za

vodenje te akcije, v občinah pa so začeli ustanavljati občinske štabe. Akcija tako sedaj poteka

ţe skoraj pet desetletij (Kapus idr., 2002).

Oplavanjevanje prebivalcev se je nato nadaljevalo v samostojni Sloveniji. Usklajevalno vlogo

je prevzel Zavod za šport v Ljubljani z občinskimi zavodi za šport (Kapus idr., 2002).

Danes šteje Plavalna zveza Slovenije 34 društev in klubov in njen član je tudi plavalni klub

Olimpija. Njegova ustanovitev je bila povezana z izgradnjo zimskega kopališča Tivoli. Klub

je tekom svojega razvoja in delovanja doţivel številne vzpone in padce, imel je tudi obdobje

hujše krize, ko je bil vprašljiv tudi njegov obstoj. Kljub teţavam, s katerimi se je srečeval od

ustanovitve naprej, danes klub predstavlja enega izmed najštevilčnejših in najmočnejših

plavalnih kolektivov v Sloveniji. Člani kluba so dosegli veliko uspehov, saj so imeli uspešne

tekmovalce prav v vseh starostnih kategorijah.

1.3 PREDMET IN PROBLEM

V diplomskem delu nas bo podrobneje zanimalo novejše obdobje, t.j. od leta 1987 naprej, saj

je do tega leta ţe napisano diplomsko delo na to temo. Zanimal nas bo razvoj kluba ter

spremembe, ki so se dogajale v tem času ter kako je klub rasel in se razvijal. Natančneje bomo

raziskali, kako so tekom svojega razvoja v klubu poleg izvajanja tekmovalnih programov in

učenja plavanja organizirali tudi druge načine in oblike vadbe za tiste, ki nimajo tekmovalnih

ambicij. Nenazadnje nas bo zanimalo tudi, kakšne uspehe so dosegli tekmovalci kluba na

drţavnih in na večjih reprezentančnih tekmovanjih ter kakšne pogoje so imeli za trenaţni

15

proces. Dotaknili se bomo tudi teme, na kakšen način je Mestna občina Ljubljana pripomogla

k razvoju plavanja v Ljubljani in s tem tudi k razvoju plavalnega kluba Olimpija. Glavni cilj

diplomskega dela bo torej ta, da bo preteklost kluba nekje zapisana.

16

2 METODE DELA

Pri pisanju diplomskega dela je uporabljena deskriptivna metoda in analiza primarnih virov.

Primarni viri so uporabljeni za opis razvoja kluba ter sprememb in novosti. Uporabljeni viri so

dostopni v knjiţnični bazi, na spletu in v arhivu Plavalnega kluba Olimpija. Za podatke, ki jih

ni bilo mogoče pridobiti iz obstoječih virov, smo si pomagali tudi z lastnimi izkušnjami in pa

metodo neformalnega intervjuja.

17

3 PK OLIMPIJA OD NJEGOVEGA NASTANKA DO DANES

3.1 PREGLED RAZVOJA KLUBA OD USTANOVITVE DO LETA 1987

3.1.1 USTANOVITEV IN DELOVANJE KLUBA

Plavalni klub Olimpija je bil ustanovljen 11. marca 1975 z namenom, da odpravijo plavalno

nepismenost v občini Šiška in je bil tesno povezan z izgradnjo takrat največjega plavalnega

kompleksa v Sloveniji, zimskega kopališča Tivoli. V mesecu januarju leta 1975 je bil pri

Športnem društvu Olimpija (danes Akademska športna zveza Olimpija) profesionalni trener z

nalogo, da organizira plavanje v občini Šiška. Na ustanovni skupščini kluba so sprejeli

statutarne akte kluba, izvolili vodstvo in začrtali tudi smernice razvoja kluba. Za prvega

predsednika kluba je bil izvoljen Urban Dermastia, prvi profesionalni trener je postal Andrej

Ţnidaršič (Avbelj-Stanišič, 1987).

Na ustanovni skupščini sta bila sprejeta tudi kratkoročni in srednjeročni program, ki sta klubu

zagotovila nalogo nosilca akcije »Naučimo se plavati« v občini Šiška. Programa naj bi

zagotavljala, da bo klub skrbel za širjenje in dvig kvalitete znanja plavanja šišenskih občanov

in njihovih otrok. Klub je bil takrat osnovna plavalna organizacija v Šiški in je nastal tudi iz

potrebe in ugotovitve, da so zgolj šole v naravi premalo in nezadostne. Kljub temu je na

začetku ponekod naletel na nezaupljivost in celo na odpor, kar pa je izhajalo iz preteklosti

delovanja drugih plavalnih organizacij, ki so zelo malo ali skoraj nič skrbeli za sistematično

učenje plavanja. Zato si je plavalni klub Olimpija v tem času začrtal povsem novo nalogo –

skrbeti za popularizacijo plavanja v Šiški in Ljubljani, organizirati plavalne tečaje skozi vse

leto, organizirati rekreacijo v občini in kot posledično mnoţičnega dela z mladino formirati

tekmovalno ekipo. Edina večja ovira za uresničitev tega cilja in večji razmah rekreativnega

plavanja je bilo dejstvo, da plavalni klub Olimpija edini izmed treh ljubljanskih klubov ni

imel lastnega bazena (Avbelj-Stanišič, 1987).

Centralno kopališče Tivoli so odprli leta 1975 in takrat je klub pričel z delom v bazenu.

Testirali so otroke tretjih in četrtih razredov iz nekaterih osnovnih šol v občini Šiška ter tako

ugotovili, da 25 metrov preplava le pribliţno tretjina otrok in še to vsak po svojih zmoţnostih

in brez prave tehnike. Zaradi tako slabih rezultatov so začeli sistematično vabiti otroke v

začetne tečaje plavanja in tako se je vanje vključila večina učencev. V poletnih mesecih so

izvajali tečaje tudi za druge otroke, ki so se prijavili na razpis (Avbelj-Stanišič, 1987).

Klub je med izvajanjem tečajev izbral manjšo tekmovalno ekipo, ki se je poleti leta 1975

udeleţila treh plavalnih prvenstev za različne starostne kategorije (mlajši pionirji A, B in C).

Kljub temu, da klub še takrat ni imel velikih tekmovalnih ambicij, so na vsakem izmed

prvenstev dosegli po eno tretje mesto in nekaj solidnih rezultatov. V kategoriji mlajših

pionirjev so ekipno osvojili 7. mesto od 15 sodelujočih klubov. Klubu je tekom prvenstev

18

uspelo zbrati 15 fantov, ki so se redno udeleţevali vadbe in so predstavljali nekakšen zametek

tekmovalne ekipe plavalnega kluba Olimpija (Avbelj-Stanišič, 1987).

Izvajanje plavalnih tečajev se je kasneje razširilo na celotno območje Ljubljane in tudi na

srednje šole. Neplavalce so na začetku šolskega leta povabili v tečaje, otroke, ki pa ţe znajo

plavati, so povabili v nadaljevalne tečaje, v katerih so se seznanili ali pa so izpopolnjevali

svoje znanje različnih tehnik plavanja. Udeleţba je bila prostovoljna. Posamezni tečaj je trajal

10 ur in v vsakem tečaju je sodelovalo 30 otrok. Vodila sta ga dva kvalificirana učitelja, ki sta

delovala pod vodstvom profesionalnega trenerja. Tudi v času poletnih počitnic so organizirali

začetne in nadaljevalne plavalne tečaje, ki so tako postali stalna in celoletna dejavnost kluba

in hkrati tudi njegovo bistvo. Sčasoma se je povečala tudi tekmovalna ekipa, in sicer na 43

članov, preteţno so bili to mlajši pionirji A in B. Treninge sta vodila profesionalni trener, ki je

skrbel tudi za plavalne tečaje, in en honorarni trener (Avbelj-Stanišič, 1987).

Delo profesionalnega trenerja je bilo sprva usmerjeno v akcije učenja plavanja, poleg tega pa

se je amatersko ukvarjal tudi s tekmovalnim plavanjem. Delo v tečajih je pokazalo, da je

profesionalni trener za nadaljnje delo potreben, vendar pa je bilo nemogoče, da bi se v celoti

posvetil tudi tekmovalnim treningom. Zato si je klub ţe od samega začetka prizadeval, da bi

zaposlil še profesionalnega trenerja za delo s tekmovalno skupino. Leta 1978 se je klubu ta

ţelja uresničila in tako so zaposlili profesionalnega trenerja tudi za organizacijo vrhunskega

tekmovalnega plavanja, Mirana Hercoga. Poleg profesionalnih trenerjev pa je klub k

sodelovanju vabil tudi honorarne trenerje in vaditelje, ker je bil obseg dela tolikšen, da so

nujno potrebovali pomočnike. Kasneje je bilo usposobljenih 40 vaditeljev plavanja, ki so

uspešno opravljali delo v tečajih, nekaj pa jih je delalo tudi v niţjih selekcijah (Avbelj-

Stanišič, 1987).

Kot smo ţe omenili, so v klubu poleg mnoţičnosti, razvijali tudi tekmovalno aktivnost. V

prvih dveh letih izvajanja tečajev so se omejili na organizacijo nekaj nadaljevalnih tečajev in

iz najbolj nadarjenih otrok formirali tekmovalno skupino. Število članov le-te pa se je

nenehno spreminjalo zaradi prihajanja novih plavalcev in odhoda tistih, katerim je trenaţni

proces predstavljal breme. Ekipa je sodelovala na slovenskih prvenstvih in mitingih v

kategorijah pionirjev do 10 in do 12 let, kjer so dosegli vidne uspehe (Avbelj-Stanišič, 1987).

3.1.2 PROBLEMATIKA

Klub pa v tem času ni imel lastnega bazena in zato so se posluţevali objektov, ki so poslovali

na komercialni osnovi z ekonomskimi cenami. Ljubljana ni imela primernega zimskega

bazena za izvedbo močnejšega plavalnega tekmovanja, Centralno kopališče Tivoli pa tudi ni

bilo najbolj primerno za to. Včasih ni bil primeren niti za izvajanje treningov in plavalnih

akcij, saj je bila njegova kapaciteta premajhna za vse. Tako se je dogajalo, da so bili člani

kluba prisiljeni deliti bazen s kopalci, da bi zniţali stroške najemnin. Velikokrat se je zgodilo,

da so morale različne starostne kategorije trenirati celo v isti progi (Avbelj-Stanišič, 1987).

19

Klub je bil s svojim razvojem in vse večjim številom članov večkrat prisiljen obremenjevati

obstoječi kader s prevelikim obsegom dela ali pa sprejemati nove vaditelje, kar je posledično

zmanjševalo kvaliteto dela. Zaradi tega so bili neurejeni nekateri odnosi in je zato klub leta

1978 zapustil profesionalni trener za organizacijo in izvedbo mnoţičnih akcij učenja plavanja,

Andrej Ţnidaršič. To področje so zato zasilno prevzeli honorarni vaditelji, kar pa jim ni

zagotavljalo rednega in uspešnega dela. Honorarni vaditelji so bili predvsem študentje, ki so v

klubu ostajali samo nekaj časa. Teţavnost dela in odgovornost sta bila manj pomembna od

zasluţka. Vsako leto se je dogajalo, da so v času počitnic vaditelji odhajali in tako so se

pojavile teţave pri izvedbi programov (Avbelj-Stanišič, 1987).

Za tekmovalno aktivnost je dobival klub sredstva od Mestne telesno-kulturne skupnosti (v

nadaljevanju MTKS), najemnine pa so pokrivali v okviru Ljubljanske območne plavalne

zveze (v nadaljevanju LOPZ). Zaradi pomanjkanja sredstev so morali stroške rekvizitov,

priprav in tekmovanj pokrivati sami, oziroma so le-te nase prevzeli starši otrok. Klub je zaradi

finančne odvisnosti postal zgolj servis za opravljanje uslug, ne pa mesto dogovarjanja. Delo

kluba se je poskušalo na vseh nivojih razvrednotiti in nastale so tudi negativne posledice.

Kvaliteten šport je izginil iz programov občin, kazati se je začela nepovezanost mnoţičnosti z

vrhunskim športom, šport je začel izgubljati osnovni pomen v druţbi in je postal zgolj še

sredstvo dokazovanja posameznikov (Avbelj-Stanišič, 1987).

3.1.3 OBDOBJE USPEHOV IN NEUSPEHOV

3.1.3.1 Leto 1979

V leto 1979 je klub štartal brez enega profesionalnega trenerja, ker mu je Zveza telesno-

kulturnih organizacij (v nadaljevanju ZTKO) Šiška ustavila financiranje. Predsednik kluba je

bil takrat Dario Danieli. Še vedno so izvajali programe učenja plavanja, ki so temeljili na

izkušnjah iz prejšnjih let. V tečaje plavanja so poskušali vključiti tudi učence prvih in drugih

razredov osnovnih šol v Ljubljani, najprej v občini Šiška in nato še iz drugih osnovnih šol v

Ljubljani. Osnovno vodilo vseh zaposlenih v klubu je bilo, naučiti čim več otrok plavati.

Stremeli so za ciljem, da naj bi vsak otrok, ki konča osnovno šolo, znal plavati. Pri tem pa se

jim je pomembnejša kot število otrok zdela metodika učenja plavanja (Avbelj-Stanišič, 1987).

V tem obdobju je bila kadrovska zasedba v klubu naslednja: profesionalni trener je bil še

vedno Miran Hercog, honorarni vaditelji plavanja so bili Janko Pertot, Boris Gorjanc in

študentje, ki so v klubu delali manj kot dva meseca. Še zmeraj jim je nestalnost vaditeljev, ki

so v poletnih mesecih raje odhajali v šole v naravi, predstavljala velik problem. Zato je bila

uspešnost v tečajih plavanja dostikrat tudi slabša (Avbelj-Stanišič, 1987).

Na tekmovalnem področju, katerega vodja je bil Miran Hercog, so tekmovalci dosegli nekaj

lepih uvrstitev. Na zimskem drţavnem prvenstvu za mlajše pionirje so dosegli dve prvi, dve

20

drugi in dve tretji mesti, skupno pa so izmed 14 sodelujočih klubov osvojili 4. mesto (Avbelj-

Stanišič, 1987).

3.1.3.2 Leto 1980

Predsednik kluba je bil še vedno Dario Danieli. Na kadrovskem področju so delovali

profesionalni trener Miran Hercog in honorarni vaditelji Pertot, Capuder, Ovca, Novak,

Filipčič in Pfeifer. Še vedno so nadaljevali z delom v tečajih učenja plavanja. Poleg treningov

v bazenu, so imeli 2-krat tedensko tudi »suho vadbo« v telovadnici za Beţigradom, kjer so

pridobivali osnovne motorične spretnosti s področja gimnastike. Otroci so si tako razvijali

osnovne gibalne sposobnosti in se spoznali z najrazličnejšimi prvinami gimnastike in

različnimi gibalnimi situacijami. Tisti, ki so vadbo obiskovali redno , so se hitreje znašli in so

praviloma tudi hitreje osvojili zahtevnejše naloge v vodi (Avbelj-Stanišič, 1987).

Na področju tekmovalnega plavanja so plavalci 3. in 4. selekcije še vedno trenirali pod

vodstvom Mirana Hercoga. Pri delu mu je pomagal honorarni vaditelj Janko Pertot, ki pa je

bil pri takšnem delu začetnik, a se je hitro učil. Napotke in navodila, ki jih je prejel od Mirana

Hercoga, je hitro osvojil in jih je znal hitro in učinkovito uporabiti. Načrtno in usklajeno delo

je kmalu obrodilo sadove. V vrh niso več posegali samo posamezniki, ampak ţe skoraj

polovica plavalcev iz selekcij. Na zimskem prvenstvu Jugoslavije za mlajše pionirje A so

dosegli eno prvo, tri druga in dve tretji mesti. Ekipno so takrat osvojili 3. mesto med 17

sodelujočimi klubi. Na zimskem prvenstvu Jugoslavije za mlajše pionirje B so osvojili eno

prvo in dve drugi mesti, skupno pa so med 16 sodelujočimi klubi zasedli 7. mesto. Na letnem

prvenstvu Jugoslavije za mlajše pionirje A so osvojili pet prvih, eno drugo in tri tretja mesta, v

kategoriji mlajših pionirjev B pa so osvojili eno prvo in eno tretje mesto (Avbelj-Stanišič,

1987).

3.1.3.3 Leto 1981

Klub je še vedno vodil predsednik Dario Danieli, honorarni vaditelj pa je bil Janko Pertot in

še nekaj drugih, ki so v klubu delali le nekaj časa. Še vedno so uspešno izvajali tečaje

plavanja (Avbelj-Stanišič, 1987).

Četrto in peto selekcijo sta vodila Miran Hercog in Janko Pertot. Tudi v tem letu se je

pokazalo dobro delo kluba in so plavalci zopet dosegli dobre uvrstitve na drţavnih prvenstvih

in tudi na drugih tekmovanjih. Na zimskem prvenstvu za mlajše pionirje A so tekmovalci

osvojili eno prvo, dve drugi in dve tretji mesti, na letnem prvenstvu Jugoslavije pa so osvojili

tri zlate medalje (Avbelj-Stanišič, 1987).

21

3.1.4 KRIZNO OBDOBJE KLUBA (1982–1984)

3.1.4.1 Sezona 1981/1982

Na začetku leta 1982 je dobil klub novega člana, Gregorja Kita, ki je delo opravljal

honorarno, saj ga kot profesionalnega trenerja niso smeli zaposliti, ker jim je ZTKO Šiška

ukinila vsakršno sofinanciranje programa selekcij. Gregor Kit je treninge vodil samo

popoldne, v dopoldanskih urah pa so plavalci trenirali pri Plavalnemu klubu Ljubljana po

programu, ki ga je napisal Gregor Kit. Pod njegovim vodstvom so delo v klubu in treningi

potekali tako, kot so si delavci kluba samo ţeleli. Bil je zelo dober trener, ki ga je bilo vredno

posnemati. Treningi so se odvijali po predpisanem programu, drugim trenerjem in vaditeljem

pa je vedno dal kakšen koristen nasvet ali jim je pomagal pri reševanju strokovnih in drugih

problemov, ki so nastali med treningi (Avbelj-Stanišič, 1987).

Takšnega zanesenjaškega dela pa na ţalost ni spremljalo delo ostalih delavcev klubu. Po prvih

treh mesecih v letu 1982 je postajalo vse bolj jasno, da tako ne bo šlo več naprej in da bo slej

kot prej nekje prišlo do razdora. Problemi in nerešena vprašanja, kot so vprašanje zaposlitve

profesionalnega trenerja, pomanjkanje finančnih sredstev, uporabljanje drugih tujih bazenov v

poletnih mesecih za izvajanje treningov, so bili tisti, ki so dejansko ovirali napredovanje

plavalcev. Zato je še istega leta na drţavnem prvenstvu v Dubrovniku prišlo do tega, da sta

skoraj dve tretjini plavalcev, tako mlajših kot starejših, prestopili k drugima dvema

ljubljanskima kluboma, Plavalnemu klubu Ljubljana in Plavalnemu klubu Ilirija. Odšli so

praktično vsi boljši plavalci, ostali so le tisti, ki niso imeli večjih tekmovalnih ambicij, nekaj

pa je bilo tudi takšnih, ki so zamudili prestopni rok. V tem času so kroţile povsem upravičene

govorice, da bo klub celo propadel (Avbelj-Stanišič, 1987).

Prvo selekcijo sta vodila trenerja Meta Novak in Tomaţ Završnik. V tej selekciji je treniralo

tudi 13 tekmovalcev pod vodstvom trenerjev Marka Capudra in Slavka Logaja. V oktobru je

vodstvo prve selekcije prevzela Maja Dietz. Drugo selekcijo sta od januarja do junija vodila

Gregor Kit in Vincent Filipič, nato sta v oktobru selekcijo prevzela Tomaţ Završnik in Drago

Dolenc. Tretjo selekcijo je v prvi polovici sezone prav tako vodil Gregor Kit, v oktobru, po

njegovem odhodu pa je selekcijo prevzel Pfeifer. (Avbelj-Stanišič, 1987).

Velik problem v klubu je v tem obdobju predstavljalo stalno menjavanje tekmovalcev, saj jih

je le malo v klubu ostalo več kot pol leta (Avbelj-Stanišič, 1987).

3.1.4.2 Sezona 1982/1983

V novi sezoni je bil predsednik kluba še vedno Dario Danieli. Po prestopu 12 plavalcev v

druga dva kluba so delo nadaljevali po načrtovanem programu. Klub je v tem času zapustil

22

profesionalni trener Miran Hercog, ki je odšel zaradi problemov, s katerimi se je klub takrat

srečeval. Klub je imel 5 selekcij in sicer (Avbelj-Stanišič, 1987):

- mlajši pionirji B in C (letnik 1973 in mlajši)

- pionirji A (letnik 1971 in 1972)

- starejši pionirji (letnik 1969 in 1970)

- mladinci (letnik 1967 in 1968)

- člani (1966 in starejši).

V skupini mlajših pionirjev B in C je treniralo 25 tekmovalcev, ki so bili razdeljeni v dve

skupini. V zimski sezoni se je na prvenstvu SR Slovenije selekcija uvrstila na skupno 7.

mesto. Samo Juvan je osvojil 1. mesto na 100 metrov prosto in 2. mesto na 400 metrov

prosto, Tomaţ Torkar pa je dvakrat zmagal. Oba sta se kot člana slovenske reprezentance

udeleţila mnogoboja Bratstva in enotnosti v Beogradu, kjer je Juvan dosegel eno prvo in eno

drugo mesto, Torkar pa je dvakrat zmagal (Avbelj-Stanišič, 1987).

Slika 3. Mnogoboj Bratstva in enotnosti v Beogradu (arhiv PKO).

Na Sliki 3 je podelitev v Beogradu, na najvišji stopnički Tomaţ Torkar, za njim stoji Samo

Juvan.

Selekcijo kategorije pionirjev A je vodil Leon Pfeifer, čigar mesto je po odhodu na sluţenje

vojaškega roka prevzel Marko Kocjančič. Do menjave trenerja je prišlo ravno na vrhuncu

sezone, zato se je to poznalo na rezultatih tekmovalcev. Na prvenstvu SR Slovenije so ekipno

dosegli 6. mesto, na prvenstvu Jugoslavije pa 11. mesto v ekipnem tekmovanju. Rok Završnik

je na prvenstvu SR Slovenije osvojil 3. mesto v disciplini 200 metrov prsno ter 2. na 100

metrov prsno, 4. na 200 metrov prsno in 6. mesto na 400 metrov mešano na prvenstvu

Jugoslavije. Marko Juvan je na prvenstvu SR Slovenije osvojil dve četrti mesti, in sicer v

disciplinah 100 in 200 metrov hrbtno (Avbelj-Stanišič, 1987).

Starejši pionirji so na slovenskem prvenstvu so ekipno zasedli 9., na jugoslovanskem pa 8.

mesto. Na zimskem prvenstvu SR Slovenije je Tadej Zebec v tej sezoni postal 5-kraten

drţavni prvak. Prav tako je osvojil 5 naslovov drţavnega prvaka na poletnem prvenstvu

Slovenije. Kot član slovenske reprezentance je nastopil tudi na Troboju Slovenije, Julijske

Krajine in Koroške v Italiji in Troboju narodov v Cerknem (Avbelj-Stanišič, 1987).

23

V mladinski selekciji je bilo samo 7 članov, ki so na prvenstvu SR Slovenije osvojili ekipno

10., na jugoslovanskem prvenstvu po 12. mesto. Najboljši posameznik je bil Peter Pfeifer, ki

se je uvrstil med 16 najboljših na prvenstvu Jugoslavije v svoji kategoriji (Avbelj-Stanišič,

1987).

Skupina članov je štela samo dva tekmovalca, ki sta na absolutnem prvenstvu SR Slovenije

ekipno osvojila 8. mesto. Oba člana, Aljoša Danieli in Drago Dolenc, sta dosegla rezultate, ki

so jima prinesli uvrstitev med 16 najboljših v SR Sloveniji (Avbelj-Stanišič, 1987).

V tem letu so bili v klubu naslednji trenerji in vaditelji: starejše tekmovalce je vodil Marko

Capuder, mlajši so trenirali pod vodstvom Leona Pfeiferja, najmlajše je vodil Drago Dolenc.

Delo s starejšimi je potekalo povsem nenačrtno in nepripravljeno. Sprva je poleg Draga

Dolenca in Aljoše Danielija zanimanje za napredek in dvig kvalitete dela kazal tudi Marko

Capuder, začetna zagnanost za izboljšanje kakovosti dela pa se je na ţalost kmalu razblinila,

zato se je zgodilo, da sta treninge največkrat vodila Drago Dolenc in Aljoša Danieli sama.

Zaradi spora med trenerji, je klub v novembru leta 1982 ostal še brez enega trenerja. V

mesecu decembru je iz Visoke šole za telesno kulturo v klub prišel nov trener, Marjan Valce.

Zaposlen je bil honorarno in ni kazal pretirano velikega interesa za delo z mladimi. Zato je

kmalu, po koncu zimske sezone, klub tudi zapustil. Na koncu sezone je zaradi sluţenja

vojaškega roka klub začasno zapustil tudi Aljoša Danieli, po treh mesecih pa še Drago

Dolenc. Tako je klub ostal skoraj brez vseh trenerjev. Prišlo je do tega, da so klub zapustili

skoraj vsi najboljši plavalci v klubu, saj se je klub znašel v stanju, za katerega ni bilo rešitve.

K Plavalnemu klubu Ilirija so med starejšimi prestopili Peter Pfeifer in Tadej Zebec ter med

mlajšimi pa Samo Juvan in Tomaţ Torkar (Avbelj-Stanišič, 1987).

3.1.4.3 Sezona 1983/1984

V sezoni 1983/1984 je v klubu prišlo do zamenjave mesta predsednika. Dolgoletni predsednik

kluba, Dario Danieli, je postal predsednik plavalne zveze Slovenije. Na mesto predsednika v

klubu pa je prišel Anton Avčin, ki je imel v klubu sina in hčerko. Zelo si je prizadeval, da bi

klub rešil iz brezizhodnega poloţaja, kar mu je tudi uspelo. Takoj po prihodu iz vojske je

nagovoril »bivšega« trenerja kluba Draga Dolenca za trenerska dela v PK Olimpija in s to

potezo je Avčin definitivno rešil klub pred razpadom. Seveda je bilo v tej situaciji potrebno

pričeti skoraj od začetka, saj starejših plavalcev, razen nekaj izjem, praktično ni bilo, trenerski

in vaditeljski kader pa je bil zelo brezvoljen in nemotiviran. Sadovi dobrega dela pod

vodstvom Dolenca so se pokazali v dokaj kratkem času (G. Kit, osebna komunikacija, 12. 7.

2010).

24

Slika 4. Drago Dolenc (arhiv PKO).

Na Sliki 4 je trener, ki se je po sluţenju vojaškega roka vrnil v klub.

V klubu je bila takrat še trenerka Maja Dietz, ki je vodila skupino mlajših tekmovalcev, ki pa

se je odločila, da zaradi neorganiziranega dela, v klubu ne bo več delala. Stanje v klubu je bilo

vse prej kot ugodno. Drago Dolenc je zato prevzel skupino, ki jo je zapustila Maja Dietz.

Zaradi primanjkovanja strokovnega kadra so v klubu sklenili, da bodo sprejeli pomoč staršev

iz te selekcije. Na začetku so delo le spremljali, kmalu pa so se tudi sami aktivno vključili v

pomoč pri delu. Največ zaslug za to gre pripisati ravno trenerju, Dragu Dolencu, saj je on

pridobil starše na svojo stran. Prepričal jih je s svojim načinom dela. Tako se je klub počasi

začel reševati iz zelo teţkega poloţaja, v katerem se je znašel (Avbelj-Stanišič, 1987).

3.1.5 KLUB PO PREMAGANI KRIZI IN OBDOBJE VZPENJANJA

TEKMOVALNIH REZULTATOV

3.1.5.1 Sezone 1984–1987

V sezono 1984/1985 je klub zakorakal bolj optimistično in tudi z večjimi pričakovanji.

Tekmovalci so bili razdeljeni v tri selekcije, in sicer (Avbelj-Stanišič, 1987):

- 3. selekcija: mlajši pionirji A (letnik 1973 in 1974)

- 2. selekcija: mlajši pionirji B (letnik 1975 in 1976)

- 1. selekcija: mlajši pionirji C (letnik 1977 in mlajši)

Delo s selekcijami sta vodila Drago Dolenc in Barbara Avčin ter tehnična komisija kluba.

Tekmovalo je 23 plavalcev, od tega so bili samo trije v kategoriji mlajših mladincev,

preostalih 20 pa je tekmovalo med mlajšimi pionirji A in B. Pet plavalcev se je v svoji

kategoriji z rezultati v slovenskem merilu uvrstilo med prvih deset najboljših, trije izmed teh

pa so se z rezultati uvrstili med 50 najboljših v absolutni kategoriji v SR Sloveniji. V tej

sezoni je Urška Zupančič na zimskem in poletnem prvenstvu SR Slovenije v kategoriji za

mlajše pionirje B zasedla po eno 3. mesto. Plavalci so dosegli 50 rezultatov, ki so zadoščali

25

normam za nastop na prvenstvu SR Slovenije, kar je kazalo izboljšanje stanja v klubu

(Avbelj-Stanišič, 1987).

V tej sezoni se je popolnoma spremenila kadrovska zasedba kluba. Za tekmovalne selekcije

sta kot honorarna trenerja ostala Drago Dolenc in Barbara Avčin, pridobili pa so še enega

profesionalnega trenerja za delo v klubu. Klub je zamenjal vse vaditelje v šoli plavanja in

plavalnih tečajih. Problem je še vedno predstavljalo vprašanje o zaposlitvi profesionalnega

trenerja, brez katerega so si teţko zamišljali nadaljnji razvoj kluba (Avbelj-Stanišič, 1987).

Problem je predstavljala tudi sestava tehnične komisije. Člani le-te so bili samo starši

plavalcev, ki pa niso bili tehnično podkovani z značilnostmi plavalnega športa in so opravljali

delo povsem amatersko. Zato se je glavni trener kluba velikokrat znašel v zelo teţki situaciji,

ko je ostal sam, kadar je prišlo do teţav pri trenaţnem procesu, saj mu tehnična komisija ni

mogla pomagati na tem področju, pomagala mu je lahko le pri organizacijskih zadevah


V sezoni 1985/1986 so imeli trenerji glavni cilj, da bi čim več plavalcev doseglo norme za

nastop na prvenstvih SR Slovenije. Pod vodstvom treh trenerjev je redno treniralo 50

plavalcev. V plavalni šoli je plavalo 49 otrok pod vodstvom vaditeljev Erike Petelin in Borisa

Dolenca. Tečaje in športno šolo je vodil Tomaţ Završnik. Klub je v tem času letu organiziral

tudi 15 začetnih plavalnih tečajev, ki se jih je skupno udeleţilo 261 otrok (Avbelj-Stanišič,

1987).

Predsednika kluba, Avčina, je v začetku leta 1986 zamenjal Stane Kovač, eden tistih staršev

tedanjih plavalcev, ki so zelo resno in poţrtvovalno pričeli z delom, da bi se stanje v klubu

izboljšalo (G. Kit, osebna komunikacija, 12. 7. 2010).

Na prvenstvih SR Slovenije so plavalci plavalnega kluba Olimpija dosegli nekaj vidnejših

uvrstitev. V kategoriji mlajših pionirjev A so si leta 1985 fantje priplavali tudi prvo medaljo na

zimskem prvenstvu SR Slovenije v štafeti 4x200 metrov prosto, in sicer so se uvrstili na tretje

mesto. Istega leta je na zimskem prvenstvu za mlajše pionirje B Dejan Madjarič enkrat

zmagal in bil štirikrat tretji. Najbolj razveseljiv pa je bil uspeh mlajših pionirjev A na

poletnem prvenstvu SR Slovenije leta 1986, kjer so se dvakrat uvrstili na tretje mesto v

štafetah 4x200 metrov prosto in 4x100 metrov mešano (Avbelj-Stanišič, 1987).

Kljub premagani krizi, je finančni problem v klubu ostal in je še vedno oviral normalno delo

kluba in s tem tudi še boljše rezultate. Zasluga, da so lahko otroci brez problema nastopali na

tekmovanjih in nemoteno izvajali načrtovani program, gre zagnanosti njihovih staršev. Klub

je tako počasi začel pridobivati prave oblike sodobnega modernega plavalnega kolektiva


V tej sezoni so zaposleni v klubu veliko časa posvetili tudi pridobivanju finančnih sredstev.

Ogromno časa in veliko dela ter vse organizirane akcije so se vrteli okoli nabiranja denarnih

sredstev. Kljub temu so lahko izplačevali le stroške za uporabo bazena in honorarje trenerjem

26

in vaditeljem. Stroški z odhodi na tekmovanja in stroški bivanja so zaenkrat ostajali bremena

staršev. Kljub temu se starši niso pritoţevali zaradi stroškov, saj so njihovi otroci dosegli

rezultate in uvrstitve, o katerih so lahko pred letom dni le sanjali, in so tako dobili neko

zadoščenje (Avbelj-Stanišič, 1987).

V tem času je prišlo zopet do zamenjave predsednika, in sicer je Kovač po letu in pol

predsednikovanja vodstvo kluba predal Kostji Divjaku. Novi predsednik je k delu sekretarja

kluba prepričal Nika Poljaka. V tem obdobju je v klubu zopet zraslo nekaj zelo dobrih in

kvalitetnih plavalk in plavalcev, ki so se v svojih kategorijah uvrščali med najboljše

jugoslovanske plavalce. Glavnemu trenerju Dolencu je pri strokovnem vodenju kluba izdatno

pomagal Martin Karlin (G. Kit, osebna komunikacija, 12. 7. 2010).

V sezoni 1986/1987 so plavalci kluba dosegli največji uspeh do tedaj, saj so tudi najstarejši

tekmovalci na prvenstvih SR Slovenije osvojili prvo medaljo. Med njimi sta na poletnem

prvenstvu SR Slovenije za starejše pionirje v Kranju svoje prvi medalji osvojila Rok Dornik

in Denis Terzimehič, oba po eno bronasto kolajno. Urška Zupančič je na zimskem drţavnem

prvenstvu Jugoslavije v Sarajevu v kategoriji mlajših pionirjev A zmagala enkrat in osvojila

tudi pet srebrnih medalj, na zimskem in poletnem prvenstvu SR Slovenije pa je v isti

kategoriji kar osemkrat postala drţavna prvakinja. Ekipno so tekmovalci plavalnega kluba

Olimpija na zimskem prvenstvu SR Slovenije v kategoriji mlajših pionirjev A zasedli 3.

mesto, na poletnem pa so se uvrstili mesto niţje (Statistično poročilo PZS, 1987).

V tej sezoni so bili v klubu zaposleni trenerji Drago Dolenc, ki je treniral starejše pionirje,

mlajše pionirje B je trenirala Katarina Ţibert, Erika Petelin pa je vodila mlajše pionirje C.

Vodja športne šole je bil Tomaţ Završnik, pomagali pa so mu še Erika Petelin ter Boris

Dolenc in Robi Dolenc (Avbelj-Stanišič, 1987).

V sezoni 1987/1988 sta na zimskem prvenstvu Jugoslavije v kategoriji starejših pionirjev v

Zrenjaninu medalje osvojila Rok Dornik, ki je bil enkrat tretji, in Urška Zupančič, ki pa je bila

prav tako enkrat bronasta. Na tem prvenstvu je zlato medaljo osvojila tudi moška štafeta

4x200 metrov prosto. Na zimskem prvenstvu SR Slovenije v kategoriji starejših pionirjev v

Celju je Marjan Kalinič osvojil eno srebrno in dve bronasti medalji, Urška Zupančič pa je

osvojila tri srebrne in tri bronaste medalje. Tri medalje je osvojila tudi moška štafeta, ki je

zmagala dvakrat in bila enkrat tretja. Ekipno so takrat osvojili drugo mesto. V kategoriji

mlajših pionirjev A je na zimskem prvenstvu SR Slovenije v Kranju Dejan Madjarič osvojil

eno drugo in eno tretje mesto, dve tretji mesti pa je osvojila tudi moška štafeta. V kategoriji

mlajših pionirjev B sta na zimskem prvenstvu SR Slovenije v Mariboru medalje osvojila

Davor Krepfl, ki je bil enkrat tretji, in Mojca Ocvirk, ki je enkrat zmagala, poleg tega pa je

osvojila še 7 drugih mest. Na zimskem pokalu Plavalne zveze Slovenije so plavalci v

kategoriji mlajših pionirjev A osvojil 3. mesto. V tej sezoni so plavalci na poletnih prvenstvih

Jugoslavije v kategoriji mlajših mladincev osvojili eno bronasto medaljo, in sicer jo je dobila

Mojca Zupančič, v kategoriji starejših pionirjev so medalje osvojili Marjan Kalinič, ki je bil

enkrat prvi in enkrat tretji, srebrno medaljo je osvojila tudi moška štafeta. Na poletnih

prvenstvih SR Slovenije je bil v kategoriji mlajših mladincev Denis Terzimehič enkrat tretji, v

27

kategoriji starejših pionirjev je Marjan Kalinič osvojil eno prvo, štiri druga in eno tretje

mesto, Rok Dornik eno drugo mesto ter moška štafeta dve prvi in eno tretje mesto. V isti

kategoriji med ţenskami je medalje osvojila Urška Zupančič, ki je bila enkrat druga in petkrat

tretja. Ekipno je klub v tej kategoriji osvojil 1. mesto. Na prvenstvu SR Slovenije je med

mlajšimi pionirji A Dejan Madjarič osvojil eno drugo mesto, v kategoriji mlajših pionirjev B

pa je več medalj osvojila Mojca Ocvirk, ki je trikrat zmagala in bila štirikrat druga (Statistično

poročilo PZS, 1988).

3.2. PK OLIMPIJA DO OSAMOSVOJITVE

3.2.1 NADALJNJI VZPON KLUBA 1988-1991

3.2.1.1 Sezona 1988/1989

Jeseni leta 1989 se je »trenerskemu timu« priključil Gregor Kit, ki je prevzel zelo

nehomogeno skupino mlajših plavalcev. Tako so »trenerski tim« poleg njega sestavljali še

Drago Dolenc, Katja Ţibert in Brane Milosavljevič. Še vedno so mnoţično izvajali plavalne

tečaje, podpirali delovanje športne šole, prvič pa so poskusili organizirati tudi rekreacijo za

odrasle, v katero pa so se v glavnem vključevali starši plavalcev (G. Kit, osebna

komunikacija, 12. 7. 2010).

V tem času je plavalni klub Olimpija zrasel v ţe dokaj velik klub, še vedno pa so imeli zelo

slabe pogoje za delo. Klub je dobil tudi prvega sponzorja in domicil na bazenu Vevče. Bazen

pa je imel za slabo stran to, da bil je dokaj oddaljen od središča mesta, vendar so imeli

plavalci, vsaj v poletnem obdobju, veliko boljše pogoje za treniranje. V kategoriji kadetov je

moška štafeta, v postavi Kalinič, Dornik, Jere in Bavec, postavila nov slovenski rekord na

4x100 metrov prosto (G. Kit, osebna komunikacija, 13. 7. 2010).

Tabela 1

Uvrstitve plavalcev PK Olimpija do 3. mesta na prvenstvih Jugoslavije in SR Slovenije za

različne kategorije v sezoni 1988/1989 (Statistično poročilo PZS, 1989):

ZIMSKA PRVENSTVA RS PO KATEGORIJAH

Priimek in ime Kraj in datum KAT. Z S B skupaj

Zupančič Urška Maribor, 17.–19. 2. 1989 ML 1 2 1 4

Kalan Nina Maribor, 17.–19. 2. 1989 ML 2 2 4

Kalinič Marjan Maribor, 17.–19. 2. 1989 KA 2 1 3

Moška štafeta Maribor, 17.–19. 2. 1989 KA 2 2

Madjarič Dejan Cerkno, 11.–12. 3. 1989 PI 2 2

28

POLETNA PRVENSTVA RS PO KATEGORIJAH


Juvan Samo Ljubljana, 7.–9. 7. 1989 ML 1 1

Zupančič Urška Ljubljana, 7.–9 .7. 1989 ML 2 1 3

Kalinič Marjan Ljubljana, 7.–9. 7. 1989 KA 2 2

Moška štafeta Ljubljana, 7.–9. 7. 1989 KA 3 3

Štrukelj Grega Kranj, 22.–23. 7. 1989 PI 1 1

Legenda: ML – mladinci/mladinke; KA – kadeti/kadetinje; PI – pionirji/pionirke; KAT –

kategorija; Z – število zlatih medalj; S – število srebrnih medalj; B – število bronastih medalj

3.2.1.2 Sezona 1989/1990

Prva ţenska predsednica kluba je leta 1990 postala Maja Koritnik. Ob njeni izdatni pomoči je

klub v obdobju poletnega treniranja na Vevčah pridobil tudi prva dva generalna sponzorja v

svoji zgodovini. Prvi sponzor plavalnega kluba Olimpija je bila firma Super Li, ki je prevzela

tudi upravljanje vevškega bazena. V letih kasneje pa je za nekaj let generalni sponzor kluba

postal Salomonov oglasnik. Zaradi teh razlogov je imel klub tudi različna imena, in sicer:

plavalni klub Olimpija, plavalni klub Olimpija Super Li in plavalni klub Olimpija Salomonov

oglasnik (G. Kit, osebna komunikacija, 12. 7. 2010).

Novost v tej sezoni je bila tudi ta, da so plavalci pričeli sodelovati s trenerjem za suho vadbo,

ki je skrbel za kondicijsko pripravo plavalcev v vseh selekcijah. To je bil Štrumbelj Boro, ki je

imel vlogo kondicijskega trenerja vse do leta 1994 (B. Štrumbelj, osebna komunikacija, 9. 9.

2010).

V tem zelo plodnem obdobju je klub slovel tudi kot dober organizator različnih tekmovanj in

drugih prireditev, saj je samostojno organiziral ljubljanska predtekmovanja za pokal Plavalne

zveze Slovenije, republiško prvenstvo za kategorijo starejših dečkov in deklic na Vevčah ter

prvenstvo Jugoslavije za kategorijo kadetov in mladincev v Tivoliju. Nekaj let zapored je klub

organiziral tudi miting »za dan JLA (jugoslovanske ljudske armade)«, ki se je pozneje

preimenoval v »Mednarodni plavalni miting Miklavţ«. Skupaj s preostalima ljubljanskima

plavalnima kluboma, Ilirijo in Ljubljano, je klub organiziral tudi Absolutno republiško

prvenstvo Slovenije. Odmevna je bila tudi prireditev »100 ţensk« v bazenu Tivoli, ki so jo

organizirali skupaj z revijo »Naša ţena« (G. Kit, osebna komunikacija, 12. 7. 2010).

29

Tabela 2



ZIMSKA PRVENSTVA JUGOSLAVIJE PO KATEGORIJAH


Štrukelj Grega Zrenjanin, 10.–11. 3. 1990 PI 1 1

ZIMSKA PRVENSTVA SR SLOVENIJE PO KATEGORIJAH


Dornik Rok Maribor, 16.–18 .2. 1990 ML 1 1

Moška štafeta Maribor, 16.–18 .2. 1990 ML 3 3

Kordiš Primoţ Maribor, 16.–18 .2. 1990 KA 2 2

Moška štafeta Maribor, 16.–18 .2. 1990 KA 3 3

Štrukelj Grega Celje, 3.–4. 3. 1990 PI 1 1



Ţenska štafeta Krško, 22.–24. 6. 1990 ABS 2 2

Kalinič Marjan Krško, 22.–24. 6. 1990 ML 1 1 2

Dornik Rok Krško, 22.–24. 6. 1990 ML 1 1

Zupančič Urška Krško, 22.–24. 6. 1990 ML 1 1

Moška štafeta Krško, 22.–24. 6. 1990 ML 3 3

Ekipna uvrstitev PK Olimpija: 2. mesto

Kordiš Primoţ Krško, 22.–24. 6. 1990 KA 1 2 3

Moška štafeta Krško, 22.–24. 6. 1990 KA 3 3

Kozjek David Titovo Velenje, 21.–22. 7. 1990 MP 2 2

Ţenska štafeta Titovo Velenje, 21.–22. 7. 1990 MP 1 1

Legenda: ABS – absolutno; ML – mladinci/mladinke; KA – kadeti/kadetinje; PI –

pionirji/pionirke; MP – mlajši pionirji/mlajše pionirke; KAT – kategorija; Z – število zlatih

medalj; S – število srebrnih medalj; B – število bronastih medalj

3.2.1.3 Sezona 1990/1991

V klubu so jeseni leta 1990 pričele aktivno delovati vse potrebne komisije, saj so določili

statut kluba, izdelan je bil tudi pravilnik o nagrajevanju in štipendiranju, začel je izhajati

klubski bilten, ki je odraţal celoletno klubsko delovanje. S pomočjo Fakultete za šport

(takratne Visoke šole za telesno kulturo) so organizirali izobraţevanje za sodnike in trenerje

ter vaditelje in učitelje. »Trenerski tim« je bil eden prvih v Sloveniji za strokovno delo, ki je

imel na voljo videorekorder, kamero in televizor. Plavalni klub Olimpija je sodeloval s

Športnim društvom Olimpija in tudi s Športno zvezo. V tem času so v klubu uredili tudi

pisarno in prostor za suho vadbo, nabavili so nove rekvizite za učenje plavanja ter uteţi in

30

ostale pripomočke za suho vadbo. Nabavili so tudi opremo za trenerje in organizirali sodniški

zbor (G. Kit, osebna komunikacija, 12. 7. 2010).

Ţal pa vse omenjene klubske poteze niso zadoščale, da bi klubski plavalci dobili več prostora

za treniranje in da bi mestna občina Ljubljana klubu dodelila mesto profesionalnega trenerja.

Slabi pogoji za delo in občasna nezadovoljnost s potezami klubske uprave so povzročili, da je

klub zapustil prvi trener Dolenc. Odhod prvega trenerja, ki je imel velike zasluge za vzpon po

hudi krizi in ponoven razvoj kluba, bi za vsak klub pomenil šok in tudi korak nazaj. Tako je

bilo tudi pri Plavalnemu klubu Olimpija. V tem obdobju je v zato zopet prišlo do manjše

krize. To je bilo tudi eno teţjih obdobij v zgodovini kluba, saj so izgubili generalnega

pokrovitelja, podjetje Super Li, in takrat je iz kluba odšel tudi tajnik, Niko Poljak (G. Kit,

osebna komunikacija, 12. 7. 2010).

Tabela 3



ZIMSKA PRVENSTVA JUGOSLAVIJE PO KATEGORIJAH


Kordiš Primoţ Herceg Novi, 8.–10. 3. 1991 ML 1 1

Moška štafeta Herceg Novi, 8.–10. 3. 1991 ML 1 1



Kordiš Primoţ Maribor, 8.–13. 2. 1991 ML 1 1 2

Dornik Rok Maribor, 8.–13. 2. 1991 ML 1 1



Kordiš Primoţ Kranj, 26.–28. 7. 1991 ML 2 1 3

Legenda: ML – mladinci/mladinke; KAT – kategorija; Z – število zlatih medalj; S – število

srebrnih medalj; B – število bronastih medalj

3.3 PK OLIMPIJA OD OSAMOSVOJITVE DO LETA 1999

3.3.1 OBDOBJE UTRJEVANJA KLUBA

3.3.1.1 Sezona 1991/1992

Prvič se je v zgodovini kluba zgodilo, da so bili plavalci in trenerji po zaključku sezone tudi

denarno nagrajeni, kar se je zgodilo na koncu te sezone. V klubu so uvedli tudi akcijo za

najboljšo plavalko in najboljšega plavalca sezone. V tem obdobju se je v klubu zgodilo veliko

stvari za razvoj in napredek, marsikaj koristnega in zanimivega. Tajniške posle je v letu 1991

prevzel Zdravko Fic, oče plavalca v klubu, formiralo pa se je, tako kot pred leti, tudi zelo

31

močno zastopstvo staršev, ki so v klubu ustvarili zelo prijetno in pozitivno atmosfero (G. Kit,


Plavalci so na tekmovanjih, ki so se jih udeleţili v tej sezoni, postavili tudi nekaj drţavnih

rekordov v različnih starostnih kategorijah. Najuspešnejša je bila Nika Breţnik, ki je skupaj

postavila 3 drţavne rekorde, dva v kategoriji kadetinj in enega v kategoriji pionirk. V

kategoriji mladincev sta po en drţavni rekord odplavala Manca Ţupanc in Aleš Poljak, med

kadeti pa še enega Davor Petrovič. Nika Breţnik se je kot članica slovenske plavalne

reprezentance udeleţila tudi mednarodnega plavalnega mitinga »Spilbergo«, ki je potekal v

italijanskem Pordenenu (Statistično poročilo PZS, 1992).

Tabela 4

Uvrstitve plavalcev PK Olimpija do 3. mesta na prvenstvih Slovenije za različne kategorije v

sezoni 1991/1992 (Statistično poročilo PZS, 1992):



Petrovič Davor Ljubljana, 21.–23. 2. 1992 KA 1 1

Breţnik Nika Ljubljana, 28. 2.–1. 3. 1992 PI 2 2

Ţenska štafeta Ljubljana, 28. 2.–1. 3. 1992 PI 1 1

ZIMSKO ŠPRINTERSKO PRVENSTVO PO KATEGORIJAH


Petrovič Davor Ljubljana, 18. 4. 1992 KA 1 1

Breţnik Nika Koper, 18. 4. 1992 PI 1 1 2

Ţenska štafeta Koper, 18. 4. 1992 PI 1 1



Moška štafeta Trbovlje, 24.–26. 7. 1992 KA 1 1

Legenda: KA – kadeti/kadetinje; PI – pionirji/pionirke; KAT – kategorija; Z – število zlatih

medalj; S – število srebrnih medalj; B – število bronastih medalj

3.3.1.2 Sezona 1992/1993

V jeseni leta 1992, ko je prenehal z delom v klubu Divjak, je klub pred ponovno krizo rešilo

to, da sta očeta tedanjih plavalcev, Zdravko Fic in Franc Smolinsky, v klub pripeljala

takratnega drţavnega poslanca, Dušana Kumra, ki je postal predsednik kluba. Kumer je

prevzel dokaj finančno razmajano klubsko ladjo, jo rešil pred finančnimi teţavami in jo

uspešno vodil vse do leta 1997. V tem letu se je miting, »za dan JLA (jugoslovanske ljudske

armade)«, preimenoval v »Mednarodni plavalni miting Miklavţ« (G. Kit, osebna


32

Med plavalci je bila v tej sezoni najuspešnejša plavalka Nika Breţnik, ki je poleg številnih

medalj na prvenstvih Slovenije postavila tudi nekaj drţavnih rekordov v kategoriji kadetinj,

dva rekorda pa je v kadetski kategoriji na zimskem in poletnem prvenstvu postavila tudi

ţenska štafeta v disciplini 4x50 metrov prosto, v kateri so plavale: Ajda Zupančič, Maja

Ulčnik, Nika Breţnik in Tina Zakonjšek. Zelo uspešna je bila tudi Tjaša Breţnik, ki je

postavila kar pet drţavnih rekordov v kategoriji mlajših pionirk. V slovensko reprezentanco

sta se uvrstili Nika Breţnik in Manca Ţupanc. Breţnikova se je kot članica reprezentance

poleti udeleţila tudi Evro olimpijskih dnevov mladih v Valkenswaardu, kjer je osvojila 10. in

12. mesto ter 8. mesto kot članica ţenske štafete. Manca Ţupanc pa se je kot članica

reprezentance poleti udeleţila mladinskega troboja v Ljubljani (Statistično poročilo PZS,

1993).

Slika 5. Nika Breţnik (arhiv PKO).

Na Sliki 5 je reprezentantka Slovenije, rekorderka in nosilka številnih kolajn.

Tabela 5



ZIMSKA PRVENSTVA PO KATEGORIJAH


Poljak Aleš Ljubljana, 26.–28. 2. 1993 ML 1 1

Senjur Nataša Ljubljana, 26.–28. 2. 1993 ML 2 2

Ţupanc Manca Ljubljana, 26.–28. 2. 1993 ML 1 1

Breţnik Nika Ljubljana, 26.–28. 2. 1993 KA 2 1 1 4

Zakonjšek Tina Ljubljana, 26.–28. 2. 1993 KA 1 1

Ţenska štafeta* Ljubljana, 26.–28. 2. 1993 KA 3 3

*Štafete so plavale:

Zupančič A., Zakonjšek T., Ulčnik, Breţnik N.



Petrovič Davor Trbovlje, 13. 3. 1993 ML 1 1

Senjur Nataša Trbovlje, 13. 3. 1993 ML 2 2

Moška štafeta* Trbovlje, 13. 3. 1993 ML 1 1

33

*Štafeto so plavali: Petrovič, Poljak, Skrbin, Zupančič M.

Breţnik Nika Maribor, 3. 4. 1993 KA 2 1 3

Ţenska štafeta* Maribor, 3. 4. 1993 KA 2 2

*Štafeti so plavale:

Ulčnik M., Zakonjšek T., Breţnik N., Zupančič A.

POLETNA PRVENSTVA PO KATEGORIJAH


Petrovič Davor Trbovlje, 23.–25. 7. 1993 ML 1 1

Ţupanc Manca Trbovlje, 23.–25. 7. 1993 ML 1 1 2

Senjur Nataša Trbovlje, 23.–25. 7. 1993 ML 1 1

Breţnik Nika Trbovlje, 23.–25. 7. 1993 KA 3 1 4

Ulčnik Maja Trbovlje, 23.–25. 7. 1993 KA 1 1

Ţenska štafeta* Trbovlje, 23.–25. 7. 1993 KA 3 3

*Štafete so plavale: Ulčnik M., Zakonjšek T., Breţnik N., Zupančič A.

POLETNO ŠPRINTERSKO PRVENSTVO PO KATEGORIJAH


Senjur Nataša Maribor, 31. 7. 1993 ML 2 2

Breţnik Nika Maribor, 31. 7. 1993 KA 1 1 2

Zakonjšek Tina Maribor, 31. 7. 1993 KA 1 1

Ţenska štafeta* Maribor, 31. 7. 1993 KA 1 1 2

*Štafete so plavale: Ulčnik M., Breţnik N., Zupančič A., Zakonjšek T.

Legenda: ML – mladinci/mladinke; KA – kadeti/kadetinje; KAT – kategorija; Z – število

zlatih medalj; S – število srebrnih medalj; B – število bronastih medalj

3.3.1.3 Sezona 1993/1994

V tej sezoni je iz plavalnega kluba Ljubljana k Olimpiji prestopil Jure Bučar, ki je bil takrat ţe

zelo uspešen tekmovalec. To je bilo šokantno za ljubljanski plavalni prostor, saj je Olimpija še

vedno slovela kot najmlajši in najmanjši plavalni klub v mestu. Iz plavalnega kluba Ljubljana

sta k Olimpiji prestopila tudi uspešna brata Ivan in Grega Govše. V tej sezoni je klub izgubil

sponzorja Salamonov oglasnik, vendar je bil ţe toliko močan in organiziran, da to ni

povzročilo ponovnega boja za obstanek (G. Kit, osebna komunikacija, 17. 7. 2010).

V tem obdobju je imel klub veliko tekmovalcev, ki so se kot člani slovenske plavalne

reprezentance udeleţevali številnih mednarodnih mitingov po svetu. To so bili Jure Bučar,

Ivan,Govše Grega Govše, David Kozjek, Nika Breţnik in Tjaša Breţnik. Nekateri izmed njih

so postavili tudi nekaj drţavnih rekordov, in sicer dva rekorda je v kategoriji kadetov postavil

Grega Govše, v kategoriji mlajših deklic pa je drţavne rekorde kar enajstkrat izboljšala Tjaša

Breţnik (Statistično poročilo PZS, 1994).

34

Tabela 6





Bučar Jure Celje, 1. 4.–3.4.1994 ABS 1 3 4

Govše Ivan Celje, 1. 4.–3.4.1994 ABS 1 1

Govše Grega Celje, 1. 4.–3.4.1994 ABS 1 1 2

Petrovič Davor Velenje, 18. 3.–20. 3. 1994 ML 1 1 2

Breţnik Nika Velenje, 18. 3.–20. 3. 1994 ML 1 1 2

Zakonjšek Tina Velenje, 18. 3.–20. 3. 1994 ML 1 1 2

Ţenska štafeta* Velenje, 18. 3.–20. 3. 1994 ML 1 2 3

*Štafete so plavale: Zakonjšek T., Ulčnik M., Zupančič A., Fic T., Breţnik N.

Govše Grega Velenje, 18. 3.–20. 3. 1994 KA 7 7

Kozjek David Velenje, 18. 3.–20. 3. 1994 KA 1 1 2

Moška štafeta* Velenje, 18. 3.–20. 3. 1994 KA 2 1 3

*Štafete so plavali: Kozjek D., Belina T., Turk T., Govše G.

Breţnik Tjaša Cerkno, 25. 3.–27. 3. 1994 DE 1 1 2

Jančar Iza Cerkno, 25. 3.–27. 3. 1994 DE 1 1

Ţenska štafeta* Cerkno, 25. 3.–27. 3. 1994 DE 1 1 2

*Štafeti so plavale: Jančar I., Fic A., Lavrinšek T., Turk C., Sušnik M., Breţnik T



Govše Ivan Ljubljana, 16. 4. 1994 ČL 2 2

Govše Grega Ljubljana, 16. 4. 1994 KA 2 1 3

Kozjek David Ljubljana, 16. 4. 1994 KA 2 2

Breţnik Tjaša Ljubljana, 16. 4. 1994 DE 2 2

Jančar Iza Ljubljana, 16. 4. 1994 DE 1 1



Govše Grega Radovljica, 12. 8.–14. 8. 1994 ABS 1 1

Petrovič Davor Krško, 22. 7.–24. 7. 1994 ML 1 1 2

Breţnik Nika Krško, 22. 7.–24. 7. 1994 ML 2 2

Moška štafeta* Krško, 22. 7.–24. 7. 1994 ML 1 1

*Štafeto so plavali: Ţgur L., Fajon M., Petrovič D., Zemljič G.

Ţenska štafeta* Krško, 22. 7.–24. 7. 1994 ML 1 1 2

*Štafeti so plavale: Zakonjšek T., Ulčnik M., Fic T., Breţnik N.

Govše Grega Krško, 22. 7.–24. 7. 1994 KA 6 1 7

Kozjek David Krško, 22. 7.–24. 7. 1994 KA 1 1

Moška štafeta* Krško, 22. 7.–24. 7. 1994 KA 3 3

*Štafete so plavali: Belina T., Kozjek D., Turk T., Torlak M., Govše G.

Kranjc Matija Kranj, 29. 7.–31. 7. 1994 DE 1 1

35

Breţnik Tjaša Kranj, 29. 7.–31. 7. 1994 DE 2 2

Jančar Iza Kranj, 29. 7.–31. 7. 1994 DE 2 2

Ţenska štafeta* Kranj, 29. 7.–31. 7. 1994 DE 1 1 2

*Štafeti so plavale: Celar A., Kelčec M., Jančar I., Fic A., Lavrinšek T., Breţnik T.



Govše Ivan Kamnik, 10. 8. 1994 ČL 1 1

Zakonjšek Tina Kamnik, 10. 8. 1994 ML 1 1

Govše Grega Kamnik, 10. 8. 1994 KA 1 1 2

Breţnik Tjaša Kamnik, 10. 8. 1994 DE 2 2

Legenda: ABS – absolutno; ČL – člani/članice; ML – mladinci/mladinke; KA –

kadeti/kadetinje; DE – dečki/deklice; KAT – kategorija; Z – število zlatih medalj; S – število


3.3.1.4 Sezona 1994/1995

V klubu je bilo sedaj včlanjenih ţe preko 160 plavalcev, kar je pomenilo, da se je klub

uspešno razvijal in rasel. Klubska struktura (piramida) plavalcev je postajala vse pravilnejša,

saj je v niţjih selekcijah prevladovala mnoţičnost, v višjih pa kvaliteta in vrhunski rezultati.

Takšna struktura je klubu zagotavljala obstoj na trdnih temeljih tudi za daljše časovno

obdobje, vedno bolj kvalitetne tekmovalce in bliţanje idealnim normam za delovanje velikega

plavalnega kolektiva z jasno začrtano vizijo prihodnosti (G. Kit, osebna komunikacija, 17. 7.

2010).

Plavalci so bili razdeljeni v 5 selekcij. Prvi dve je treniral Gregor Kit, tretjo Marko Kostelec,

četrto Nina Kalan in peto Črtomir Tavzes. Vodji športne šole sta bila Tamara Danieli in Aleš

Špetič, slednji pa je bil tudi vodja plavalnih tečajev. V plavalnih tečajih je kot učitelj pričel z

delom tudi bivši plavalec PK Olimpija, Tomaţ Torkar, sicer študent Fakultete za šport. V

klubu pa so imeli organizirano tudi izpopolnjevalno šolo, v kateri so bili otroci razdeljeni v

barvne skupine, stari pa so bili med 6. in 12. let. Modro skupino je vodil Tomaţ Torkar, zeleno

Primoţ Kordiš, rdečo Nina Kalan in rumeno Aleš Špetič (T. Torkar, osebna komunikacija, 26.

8. 2010).

36

Slika 6. Klubska piramida (arhiv PKO)

Na Sliki 6 je prikazana piramidna struktura kluba, od začetnih tekmovalnih programov, vse do

najboljših vrhunskih plavalcev.

Tekmovalci PK Olimpije so v tej sezoni dosegli največji uspeh do tedaj, saj so v vseh

kategorijah, razen pri mlajših dečkih in deklicah, dobili vsaj po enega drţavnega prvaka. Zelo

velik uspeh so dosegli plavalci v kategoriji dečkov in deklic, saj so na drţavnem prvenstvu

ekipno osvojili 2. mesto. V tej kategoriji je plavalka Tjaša Breţnik postavila tudi nov drţavni

rekord v disciplini 50 metrov delfin. Za slovensko reprezentanco sta na mednarodnih mitingih

nastopila Jure Bučar in Grega Govše, Bučar pa se je udeleţil tudi članskega evropskega

prvenstva na Dunaju (Statistično poročilo PZS, 1995).

Tabela 7





Bučar Jure Ljubljana, 24. 2.–26. 2. 1995 ABS 3 1 4

Govše Grega Ljubljana, 24. 2.–26. 2. 1995 ABS 1 1 2

Moška štafeta* Ljubljana, 24. 2.–26. 2. 1995 ABS 1 1

*Štafeto so plavali: Govše G., Govše I., Poljak A., Bučar J.

Govše Grega Maribor, 17. 2.–19. 2. 1995 ML 2 1 1 4

Belina Tomaţ Maribor, 17. 2.–19. 2. 1995 ML 2 2

Moška štafeta* Maribor, 17. 2.–19. 2. 1995 ML 1 2 3

*Štafete so plavali: Ţgur L., Kozjek D., Belina T., Govše G.

Kelčec Mateja Maribor, 17. 2.–19. 2. 1995 KA 1 1

Jančar Iza Maribor, 17. 2.–19. 2. 1995 KA 2 2

Ţenska štafeta* Maribor, 17. 2.–19. 2. 1995 KA 2 1 3

37

*Štafete so plavale: Fic A., Lavrinšek T., Kelčec M., Jančar I., Turk C.

Breţnik Tjaša Trbovlje, 10. 3.–12. 3. 1995 DE 4 2 1 7

Ţenska štafeta* Trbovlje, 10. 3.–12. 3. 1995 DE 1 1 1 3

*Štafete so plavale: Celar A., Namjesnik S., Breţnik T., Buda K.



Ţupanc Manca Ljubljana, 24. 3.–25. 3. 1995 ČL 1 1

Belina Tomaţ Ljubljana, 24. 3.–25. 3. 1995 ML 1 1

Kelčec Mateja Ljubljana, 24. 3.–25. 3. 1995 KA 1 1

Jančar Iza Ljubljana, 24. 3.–25. 3. 1995 KA 1 1

Breţnik Tjaša Ljubljana, 24. 3.–25. 3. 1995 DE 2 1 3



Bučar Jure Trbovlje, 4. 8.–6. 8. 1995 ABS 1 1 2

Govše Grega Trbovlje, 4. 8.–6. 8. 1995 ABS 2 2

Moška štafeta* Trbovlje, 4. 8.–6. 8. 1995 ABS 3 3

*Štafete so plavali: Govše I., Kozjek D., Govše G., Bučar J., Skrbin I.

Govše Grega Krško, 28. 7.–30. 7. 1995 ML 2 2 4

Breţnik Nika Krško, 28. 7.–30. 7. 1995 ML 1 1 2

Moška štafeta* Krško, 28. 7.–30. 7. 1995 ML 1 2 3

*Štafete so plavali: Govše G., Belina T., Ţgur L., Kozjek D., Fajon M., Turk T.

Ţenska štafeta** Krško, 28. 7.–30. 7. 1995 ML 1 1 2

**Štafeti so plavale: Ulčnik M., Marn L., Marn B., Fic T., Breţnik N.

Torlak Matija Krško, 28. 7.–30. 7. 1995 KA 1 1

Turk Cita Krško, 28. 7.–30. 7. 1995 KA 1 1

Kelčec Mateja Krško, 28. 7.–30. 7. 1995 KA 1 1

Jančar Iza Krško, 28. 7.–30. 7. 1995 KA 1 1 2

Ţenska štafeta* Krško, 28. 7.–30. 7. 1995 KA 1 2 3

*Štafete so plavale: Jančar I., Turk C., Kelčec M., Lavrinšek T., Jager L., Fic A.

Ahmad Alain Maribor, 21. 7.–23. 7. 1995 DE 1 1

Knapič Matjaţ Maribor, 21. 7.–23. 7. 1995 DE 1 1

Breţnik Tjaša Maribor, 21. 7.–23. 7. 1995 DE 6 1 1 8

Moška štafeta* Maribor, 21. 7.–23. 7. 1995 DE 1 1

*Štafeto so plavali: Breznik T., Ristanovič U., Knapič M., Ahmad A.

Ţenska štafeta* Maribor, 21. 7.–23. 7. 1995 DE 2 1 3

*Štafete so plavale: Celar A., Vlačič D., Breţnik T., Buda K.

Ekipna uvrstitev PK Olimpije: 2. mesto



Moška štafeta* Kamnik, 26. 5. 1995 ABS 1 1 2

*Štafeti so plavali: Govše I., Govše G., Kozjek D., Ţgur L.

Ţenska štafeta* Kamnik, 26. 5. 1995 ABS 1 1

38

*Štafeto so plavale: Breţnik T., Breţnik N., Senjur N., Marn L.

Govše Ivan Kamnik, 26. 5. 1995 ČL 2 2

Ţupanc Manca Kamnik, 26. 5. 1995 ČL 1 1

Govše Grega Kamnik, 26. 5. 1995 ML 1 1

Belina Tomaţ Kamnik, 26. 5. 1995 ML 1 1

Breţnik Nika Kamnik, 26. 5. 1995 ML 1 1

Marn Brina Kamnik, 26. 5. 1995 ML 1 1

Jančar Iza Kamnik, 26. 5. 1995 KA 1 1

Kelčec Mateja Kamnik, 26. 5. 1995 KA 1 1

Turk Cita Kamnik, 26. 5. 1995 KA 1 1

Knapič Matjaţ Kamnik, 26. 5. 1995 DE 1 1

Breţnik Tjaša Kamnik, 26. 5. 1995 DE 2 2 4




3.3.1.5 Sezona 1995/1996

Prvič so v klubu organizirali izpopolnjevalno šolo plavanja, v kateri so na dodatno učenje

pravilnih tehnik plavanja povabili prvo in drugošolce ljubljanskih osnovnih šol.

Izpopolnjevalna šola je bila razdeljena na jesenski in spomladanski, kar je veliko prispevalo k

za nadaljnjem vključevanju otrok v športno šolo. V tem obdobju je pričel klub močno rasti,

saj se je vsako leto največ otrok v redni trenaţni proces priključilo ravno iz izpopolnjevalne

šole. Leta 1996 klub pomembno sodeloval pri akciji 24 ur plavanja, ki ga je vodil Miloš

Tavzes, dolgoletni aktivni član kluba. Leta 1995 so prvič organizirali tudi »DAN OLIMPIJE«,

na katerem so predstavili vse svoje programe, predvsem pa je bil namenjen otrokom iz

izpopolnjevalne šole plavanja, ki so ob tej priloţnosti pokazali, česa so se naučili. Dan se je

zaključili s klubskim piknikom in ta akcija je ostala tradicionalna vse do danes. Plavalci so

bili razdeljeni v 6 selekcij in dodatno selekcijo, ki je bila označena tudi kot prehodna skupina,

saj so tukaj izpopolnjevali znanje 4 tehnik, cilj pa je bil ta, da se ob koncu sezone člani te

skupine pridruţijo selekcijam njihove starosti. Treniral jo je Aleš Poljak, prvo in drugo

selekcijo sta vodila Gregor Kit in Tomaţ Torkar, tretjo Marko Kostelec, četrto Nina Kalan,

peto Črtomir Tavzes in šesto Tamara Danieli, ki je bila tudi vodja izpopolnjevalne šole

(barvnih skupin). Športno šolo sta vodila Marija Kit in Aleš Špetič, ki je bil tudi vodja

plavalnih tečajev, njegovo mesto pa je po zimskih počitnicah prevzela Andreja Kostelec (G.

Kit, osebna komunikacija, 27. 7. 2010).

Zaradi vse boljše organiziranosti, je klub postal zanimiv tudi za plavalce in plavalke, ki so

prišli študirat v Ljubljano. K Olimpiji sta prestopili plavalki plavalnega kluba Celulozar iz

Krškega, Urška Slapšak in Natalija Repec (G. Kit, osebna komunikacija, 27. 7. 2010).

39

Mednarodnih mitingov so se kot člani reprezentance udeleţili Jure Bučar, Grega Govše,

Natalija Repec, Urška Slapšak in Lara Marn. Grega Govše je kar petkrat izboljšal absolutni

drţavni rekord na 200 metrov prsno v 50-metrskih bazenih in enkrat v kategoriji mladincev v

25-metrskih bazenih. Ţenska mladinska štafeta, v kateri so plavale Iza Jančar, Cita Turk,

Brina Marn in Lara Marn, pa je rekord na 4x50 metrov mešano izboljšala dvakrat. Ţenska

štafeta, v kateri so plavale: Celar, Buda, Vlačič in Breţnik, je v kategoriji deklic postavila

rekorda na 4x50 in 4x100 metrov prosto. Največji uspeh v zgodovini kluba pa je zagotovo

bila uvrstitev Jureta Bučarja na Olimpijske igre v Atlanti (Statistično poročilo PZS, 1996).

Slika 7. Jure Bučar (arhiv Aleš Fevţer).

Na Sliki 7 je legenda slovenskega plavanja, danes uspešen trener v klubu.

Tabela 8






Govše Grega Ljubljana, 16. 2.–18. 2. 1996 ABS 1 1 2

Slapšak Urška Ljubljana, 16. 2.–18. 2. 1996 ABS 3 1 4

Repec Natalija Ljubljana, 16. 2.–18. 2. 1996 ABS 1 1


*Štafeti so plavali: Govše G., Kozjek D., Skrbin I., Bučar J., Torkar T.

Ţenska štafeta* Ljubljana, 16. 2.–18. 2. 1996 ABS 3 3

*Štafete so plavale: Repec N., Slapšak U., Breţnik T., Marn L., Jančar I.

Govše Grega Maribor, 9. 2.–11. 2. 1996 ML 1 1 2 4

Jančar Izza Maribor, 9. 2.–11. 2. 1996 ML 1 1


*Štafete so plavali: Torlak M., Kozjek D., Belina T., Govše G.

Ţenska štafeta* Maribor, 9. 2.–11. 2. 1996 ML 2 2

*Štafeti so plavale: Marn L., Lavrinšek T., Jančar I., Marn B., Turk C., Marn B.

Breţnik Tjaša Maribor, 9. 2.–11. 2. 1996 KA 1 5 1 7

40

Celar Anja Maribor, 9. 2.–11. 2. 1996 KA 4 4

Pirih Tatjana Maribor, 9. 2.–11. 2. 1996 KA 1 1

Moška štafeta* Maribor, 9. 2.–11. 2. 1996 KA 1 1

*Štafeto so plavali: Pihler A., Zalar M., Kranjc M., Kocjan D.

Ţenska štafeta I* Maribor, 9. 2.–11. 2. 1996 KA 3 3

Ţenska štafeta II* Maribor, 9. 2.–11. 2. 1996 KA 3 3

**Štafete so plavale: Breţnik T., Buda K., Vlačič D., Celar A., Ulčar M., Pirih T.,

Witwicky V., Namjesnik S., Poeschl G., Lotrič B., Bajţelj B.

Kopač Teja Trbovlje, 9. 2.–11. 2. 1996 DE 1 1



Torkar Tomaţ Ljubljana, 9. 3.–10. 3. 1996 ABS 1 1

Govše Grega Ljubljana, 9. 3.–10. 3. 1996 ABS 1 1


*Štafeti so plavali: Kozjek D., Govše G., Skrbin I., Bučar J., Torkar T.

Torkar Tomaţ Ljubljana, 9. 3.–10. 3. 1996 ČL 2 2

Slapšak Urška Ljubljana, 9. 3.–10. 3. 1996 ČL 2 1 3

Repec Natalija Ljubljana, 9. 3.–10. 3. 1996 ČL 1 1

Belina Tomaţ Ljubljana, 9. 3.–10. 3. 1996 ML 1 1

Kozjek David Ljubljana, 9. 3.–10. 3. 1996 ML 2 2

Govše Grega Ljubljana, 9. 3.–10. 3. 1996 ML 2 2

Turk Cita Ljubljana, 9. 3.–10. 3. 1996 ML 1 1

Kelčec Mateja Ljubljana, 9. 3.–10. 3. 1996 ML 1 1

Marn Brina Ljubljana, 9. 3.–10. 3. 1996 ML 1 1

Marn Lara Ljubljana, 9. 3.–10. 3. 1996 ML 1 1

Knapič Matjaţ Ljubljana, 9. 3.–10. 3. 1996 KA 1 1

Breţnik Tjaša Ljubljana, 9. 3.–10. 3. 1996 KA 1 1 2 4



Bučar Jure Trbovlje, 4. 8.–6. 8. 1995 ABS 3 1 4

Govše Grega Trbovlje, 4. 8.–6. 8. 1995 ABS 1 1 2

Torkar Tomaţ Trbovlje, 4. 8.–6. 8. 1995 ABS 1 1

Slapšak Urška Trbovlje, 4. 8.–6. 8. 1995 ABS 1 1 2

Moška štafeta* Trbovlje, 4. 8.–6. 8. 1995 ABS 1 2 3

*Štafete so plavali:

Belina T., Kozjek D., Govše G., Bučar J., Skrbin I., Fajon M., Torkar T.

Ţenska štafeta* Trbovlje, 4. 8.–6. 8. 1995 ABS 1 2 3

*Štafete so plavale: Marn L., Slapšak U., Breţnik T., Repec N., Turk C., Jančar I.

Kozjek David Maribor, 26. 7.–28. 7. 1996 ML 2 2

Torlak Matija Maribor, 26. 7.–28. 7. 1996 ML 1 1

Govše Grega Maribor, 26. 7.–28. 7. 1996 ML 4 4

Marn Lara Maribor, 26. 7.–28. 7. 1996 ML 2 2

41

Turk Cita Maribor, 26. 7.–28. 7. 1996 ML 2 2

Jančar Iza Maribor, 26. 7.–28. 7. 1996 ML 2 2


*Štafete so plavali: Belina T., Govše G., Kozjek D., Torlak M.

Ţenska štafeta* Maribor, 26. 7.–28. 7. 1996 ML 1 2 3

*Štafete so plavale: Jančar I., Turk C., Lavrinšek T., Marn L., Marn B.

Breţnik Tjaša Maribor, 26. 7.–28. 7. 1996 KA 5 1 1 7

Celar Anja Maribor, 26. 7.–28. 7. 1996 KA 3 3

Ulčar Mina Maribor, 26. 7.–28. 7. 1996 KA 1 1

Moška štafeta* Maribor, 26. 7.–28. 7. 1996 KA 1 1

*Štafeto so plavali: Kocjan D., Knapič M., Kranjc M., Pihler A.

Ţenska štafeta* Maribor, 26. 7.–28. 7. 1996 KA 3 3

*Štafete so plavale: Celar A., Bajţelj B., Ulčar M., Breţnik T., Vlačič D.

Ţenska štafeta* Ljubljana, 19. 7.–21. 7. 1996 DE 1 1 2

*Štafeti so plavale: Preradovič U., Ulčnik A., Bedič A., Kopač T., Pezdir A.



Turk Cita Kamnik, 25. 5.–26. 5. 1996 ABS 1 1

Jančar Iza Kamnik, 25. 5.–26. 5. 1996 ABS 1 1

Moška štafeta* Kamnik, 25. 5.–26. 5. 1996 ABS 2 2

*Štafeti so plavali: Torkar T., Bučar J., Kozjek D., Belina T., Torlak M.

Ţenska štafeta* Kamnik, 25. 5.–26. 5. 1996 ABS 2 2

*Štafeti so plavale: Breţnik T., Breţnik N., Marn L., Jančar I., Marn B., Turk C.

Bučar Jure Kamnik, 25. 5.–26. 5. 1996 ČL 1 1

Torkar Tomaţ Kamnik, 25. 5.–26. 5. 1996 ČL 1 1

Breţnik Nika Kamnik, 25. 5.–26. 5. 1996 ČL 1 1

Belina Tomaţ Kamnik, 25. 5.–26. 5. 1996 ML 1 1

Breţnik Nika Kamnik, 25. 5.–26. 5. 1996 ML 1 1

Marn Brina Kamnik, 25. 5.–26. 5. 1996 ML 2 2

Marn Lara Kamnik, 25. 5.–26. 5. 1996 ML 1 1

Turk Cita Kamnik, 25. 5.–26. 5. 1996 ML 1 1

Kocjan Dejan Kamnik, 25. 5.–26. 5. 1996 KA 1 1

Knapič Matjaţ Kamnik, 25. 5.–26. 5. 1996 KA 1 1

Breţnik Tjaša Kamnik, 25. 5.–26. 5. 1996 KA 1 1 2




42

3.3.1.6 Sezona 1996/1997

V tem času je bil klub ţe zelo številčen in dobro organiziran. Klubska piramida plavalcev je

imela prav v vsaki generaciji dobre tekmovalce. S trenerskim delom je v klubu prenehal

Marko Kostelec, klubska uprava pa se je odločila, da zaposlijo Matjaţa Novaka, ki je skupaj z

Gregorjem Kitom vodil prvo in delo v bivši tretji, letošnji drugi selekciji. Tomaţ Torkar je

prevzel vodenje suhe vadbe, po dogovoru z Gregorjem Kitom pa je v zimski sezoni predvsem

za potrebe kluba zopet pričel trenirati, saj si je le-ta ţelel sestaviti solidno moško štafeto, česar

pa brez Torkarjeve pomoči ne bi mogli izvesti. Tretjo selekcijo je vodila Nina Kalan, četrto

Črtomir Tavzes, peto in šesto pa sta skupaj vodili Marija Kit in Tamara Danieli. Trener

dodatne selekcije je bil še vedno Aleš Poljak, ki je decembra prevzel tudi delo v plavalnih

tečajih (G. Kit, osebna komunikacija, 27. 7. 2010).

Najuspešnejša plavalca med člani sta bila Jure Bučar in Urška Slapšak, ki sta se udeleţila

Sredozemskih iger v Bariju, evropskega prvenstva v Sevilli ter več svetovnih pokalov in

Slapšakova še univerzijade v Messini in evropskega prvenstva v Rostocku. Med mladinci je

bil najuspešnejši Grega Govše, ki se je udeleţil svetovnega pokala in mladinskega evropskega

prvenstva v Glasgowu. Med kadetinjami je bila članica reprezentance tudi Tjaša Breţnik.

Grega Govše je postavil tudi dva drţavna rekorda, po en rekord pa so postavile tudi klubske

štafete, ţenska v absolutni in kadetski, moška pa v kategoriji dečkov (Statistično poročilo

PZS, 1997).

Tabela 9





Govše Grega Celje, 14. 2.–16. 2. 1997 ABS 2 2

Slapšak Urška Celje, 14. 2.–16. 2. 1997 ABS 1 1 2 4

Jančar Iza Celje, 14. 2.–16. 2. 1997 ABS 1 1

Ţenska štafeta* Celje, 14. 2.–16. 2. 1997 ABS 1 2 3


Marn B., Slapšak U., Breţnik T., Marn L., Jančar I., Breţnik N., Turk C.

Govše Grega Kranj, 7. 2.–9. 2. 1997 ML 2 2 4

Jančar Iza Kranj, 7. 2.–9. 2. 1997 ML 1 1

Marn Brina Kranj, 7. 2.–9. 2. 1997 ML 1 1

Ţenska štafeta* Kranj, 7. 2.–9. 2. 1997 ML 2 2

*Štafeti so plavale: Marn L., Lavrinšek T., Jančar I., Marn B., Turk C., Marn B.

Breţnik Tjaša Kranj, 7. 2.–9. 2. 1997 KA 2 3 5

Celar Anja Kranj, 7. 2.–9. 2. 1997 KA 3 3

43

Moška štafeta* Kranj, 7. 2.–9. 2. 1997 KA 1 1

*Štafeto so plavali: Pihler A., Knapič M., Kranjc M., Kocjan D.

Ţenska štafeta* Kranj, 7. 2.–9. 2. 1997 KA 3 3

*Štafete so plavale: Breţnik T., Sušnik T., Celar A., Ulčar M., Kopač T., Bajţelj B.

Bedič Anita Kranj, 31. 1.–2. 2. 1997 DE 1 1

Malbaša Nikola Maribor, 8. 2. 1997 in

Kranj, 15. 2. 1997 MD 1 1

Matjašič Lina Maribor, 8. 2. 1997 in

Kranj, 15. 2. 1997 MD 1 1

Lešnjak Sendi Maribor, 8. 2. 1997 in

Kranj, 15. 2. 1997 MD 3 2 5

Ţenska štafeta* Maribor, 8. 2. 1997 in

Kranj, 15. 2. 1997 MD 2 2

*Štafeti so plavale: Lešnjak S., Škarja I., Witwicky V., Matjašič L., Slovenc N.




Torkar Tomaţ Ljubljana, 30. 11.–1. 12. 1996 ABS 2 2


Slapšak Urška Ljubljana, 30. 11.–1. 12. 1996 ABS 3 3

Turk Cita Ljubljana, 30. 11.–1. 12. 1996 ABS 1 1

Repec Natalija Ljubljana, 30. 11.–1. 12. 1996 ABS 1 1


*Štafeti so plavale: Slapšak U., Repec N., Breţnik T., Marn L., Turk C.

Torkar Tomaţ Ljubljana, 30. 11.–1. 12. 1996 ČL 1 1 2

Bučar Jure Ljubljana, 30. 11.–1. 12. 1996 ČL 1 1

Slapšak Urška Ljubljana, 30. 11.–1. 12. 1996 ČL 3 3

Govše Grega Ljubljana, 30. 11.–1. 12. 1996 ML 2 2


Jančar Iza Ljubljana, 30. 11.–1. 12. 1996 ML 1 1

Marn Brina Ljubljana, 30. 11.–1. 12. 1996 ML 1 1

Marn Lara Ljubljana, 30. 11.–1. 12. 1996 ML 1 1


Breţnik Tjaša Ljubljana, 30. 11.–1. 12. 1996 KA 1 1 1 3



Bučar Jure Kamnik, 8. 8.–10. 8. 1997 ABS 1 1

Govše Grega Kamnik, 8. 8.–10. 8. 1997 ABS 1 1 2

Slapšak Urška Kamnik, 8. 8.–10. 8. 1997 ABS 2 1 3

Ţenska štafeta* Kamnik, 8. 8.–10. 8. 1997 ABS 1 1 2

*Štafeti so plavale: Slapšak U., Breţnik T., Jančar I., Breţnik N.

Govše Grega Kamnik, 25. 7.–27. 7. 1997 ML 1 1 2

44

Jančar Iza Kamnik, 25. 7.–27. 7. 1997 ML 1 1 2

Ţenska štafeta* Kamnik, 25. 7.–27. 7. 1997 ML 3 3

*Štafete so plavale: Jančar I., Fic A., Turk C., Lavrinšek T., Marn L., Marn B.

Pihler Anţe Kamnik, 25. 7.–27. 7. 1997 KA 1 1

Breţnik Tjaša Kamnik, 25. 7.–27. 7. 1997 KA 4 2 6

Ulčar Mina Kamnik, 25. 7.–27. 7. 1997 KA 1 1

Celar Anja Kamnik, 25. 7.–27. 7. 1997 KA 1 1

Moška štafeta* Kamnik, 25. 7.–27. 7. 1997 KA 1 2 3

*Štafete so plavali: Kocjan D., Kranjc M., Knapič M., Pihler A.

Ţenska štafeta* Kamnik, 25. 7.–27. 7. 1997 KA 2 1 3


Ulčar M., Preradovič U., Celar A., Breţnik T., Sušnik T., Kopač T.

Ulčnik Ajda Ljubljana, 1. 8. – 3. 8. 1997 DE 1 2 1 4

Malbaša Nikola Ljubljana, 12. 7. in

Radovljica 19. 7. 1997 MD 1 1

Matjašič Lina Ljubljana, 12. 7. in


Lešnjak Sendi Ljubljana, 12. 7. in


Moška štafeta* Ljubljana, 12. 7. in


*Štafeto so plavali: Malbaša N., Učakar A., Zibelnik M., Kopač J.

Ţenska štafeta* Ljubljana, 12. 7. in

Radovljica 19. 7. 1997 MD 1 1 2

*Štafeti so plavale: Witwicky V., Matjašič L., Pavčič S., Lešnjak S., Slovenc N.




Torkar Tomaţ Kranj, 7. 6.–8. 6. 1997 ABS 1 1

Slapšak Urška Kranj, 7. 6.–8. 6. 1997 ABS 1 1

Jančar Iza Kranj, 7. 6.–8. 6. 1997 ABS 1 1

Ţenska štafeta* Kranj, 7. 6.–8. 6. 1997 ABS 2 2

*Štafeti so plavale: Slapšak U., Breţnik T., Repec N., Jančar I., Marn B., Turk C.

Torkar Tomaţ Kranj, 7. 6.–8. 6. 1997 ČL 1 1

Slapšak Urška Kranj, 7. 6.–8. 6. 1997 ČL 1 1

Repec Natalija Kranj, 7. 6.–8. 6. 1997 ČL 1 1

Breţnik Nika Kranj, 7. 6.–8. 6. 1997 ČL 1 1

Belina Tomaţ Kranj, 7. 6.–8. 6. 1997 ML 1 1

Jančar Iza Kranj, 7. 6.–8. 6. 1997 ML 1 1

Turk Cita Kranj, 7. 6.–8. 6. 1997 ML 1 1

Pihler Anţe Kranj, 7. 6.–8. 6. 1997 KA 1 1

Breţnik Tjaša Kranj, 7. 6.–8. 6. 1997 KA 1 1 2

45


kadeti/kadetinje; DE – dečki/deklice; MD – mlajši dečki/mlajše deklice; KAT – kategorija; Z

– število zlatih medalj; S – število srebrnih medalj; B – število bronastih medalj

3.3.1.7 Sezona 1997/1998

V tej sezoni je v klubu prišlo do zamenjave predsednika, in sicer je Kumra zamenjal Jani

Celar. Plavalci so bili razdeljeni v 6 selekcij, športno šolo in v dodatno selekcijo. Gregor Kit

je treniral 1. selekcijo, Tomaţ Torkar drugo in Nina Kalan tretjo ter četrto Črtomir Tavzes,

peto Tamara Danieli in šesto selekcijo Marija Kit. Vodja športne šole je bil Matjaţ Novak,

dodatno selekcijo pa je treniral Aleš Poljak (T. Torkar, osebna komunikacija, 26. 8. 2010).

Klub je izgubil zelo dobro plavalko Urško Slapšak, ki je prestopila k PK Radovljica Park

Hotel Bled, izgubil pa je še eno plavalko, Natalijo Repec, ki je končala svojo plavalno kariero.

V letošnji sezoni so plavalci na drţavnem prvenstvu v Ljubljani osvojili toliko medalj, kot še

nikoli doslej v zgodovini kluba, zelo uspešni pa so bili tudi mlajši dečki in mlajše deklice, ki

so poleti ekipno osvojili 2. mesto. V vseh kategorijah so se plavalci kluba kot člani slovenske

reprezentance udeleţevali mednarodnih mitingov v tujini. Najuspešnejši med njimi so bili

Jure Bučar, ki se je junija udeleţil dveh mednarodnih mitingov Grand Prix v Barceloni in

Monaku, udeleţil pa se je tudi svetovnega prvenstva v Perthu. Gregor Govše je postavil nov

absolutni drţavni rekord v disciplini 100 metrov prsno. Med mlajšimi sta bili članici

reprezentance tudi Mina Ulčar in Tjaša Breţnik, ki sta se udeleţili kadetskega dvoboja s

Hrvaško, Breţnikova pa je za reprezentanco nastopala tudi na tekmovanju Alpe Adria. Štafeta,

v kateri so plavale Mina Ulčar, Urška Preradovič, Tjaša Breţnik in Tjaša Sušnik, so v

kategoriji kadetinj na 4x50 metrov prosto postavile nov drţavni rekord (Statistično poročilo

PZS, 1998).

Tabela 10




Priimek in ime Kraj in datum KAT Z S B skupaj



Moška štafeta Ljubljana, 13. 2.–15. 2. 1998 ABS 1 1

Ţenska štafeta II Ljubljana, 13. 2.–15. 2. 1998 ABS 1 1

Breţnik Tjaša Kranj, 6. 2.–8. 2. 1998 ML 4 1 5

Turk Cita Kranj, 6. 2.–8. 2. 1998 ML 1 1

Jančar Iza Kranj, 6. 2.–8. 2. 1998 ML 1 1 2

Ţenska štafeta Kranj, 6. 2.–8. 2. 1998 ML 1 1

Knapič Matjaţ Kranj, 6. 2.–8. 2. 1998 KA 2 2

46

Ulčnik Ajda Kranj, 6. 2.–8. 2. 1998 KA 1 1

Ţenska štafeta Kranj, 6. 2.–8. 2. 1998 KA 1 1 2

Lešnjak Sendi Kranj, 7. 3. 1998 in 14. 3. 1998 MD 6 1 7

Ţenska štafeta Kranj, 7. 3. 1998 in 14. 3. 1998 MD 2 2




*Štafeti so plavale: Ulčar M., Preradovič U., Sušnik T., Breţnik T.

Štafeta 4x50 metrov prosto: REKORD SLOVENIJE ZA KADETINJE


Jančar Iza Ljubljana, 30. 11.–1. 12. 1997 ML 1 1

Breţnik Tjaša Ljubljana, 30. 11.–1. 12. 1997 ML 3 3

Ulčar Mina Ljubljana, 30. 11.–1. 12. 1997 ML 1 1 2


Kopač Teja Ljubljana, 30. 11.–1. 12. 1997 KA 1 1

Sušnik Tjaša Ljubljana, 30. 11.–1. 12. 1997 KA 1 1



Bučar Jure Ljubljana, 17. 7.–19. 7. 1998 ABS 2 1 1 4

Breţnik Tjaša Ljubljana, 17. 7.–19. 7. 1998 ABS 1 1

Turk Cita Ljubljana, 17. 7.–19. 7. 1998 ABS 1 1

Ulčar Mina Ljubljana, 17. 7.–19. 7. 1998 ABS 1 1

Breţnik Tjaša Maribor, 24. 7.–26. 7. 1998 ML 2 2 1 5

Ulčar Mina Maribor, 24. 7.–26. 7. 1998 ML 1 1 1 3

Turk Cita Maribor, 24. 7.–26. 7. 1998 ML 2 2

Jančar Iza Maribor, 24. 7.–26. 7. 1998 ML 2 2

Celar Anja Maribor, 24. 7.–26. 7. 1998 ML 1 1

Ţenska štafeta I Maribor, 24. 7.–26. 7. 1998 ML 2 2

Ţenska štafeta II Maribor, 24. 7.–26. 7. 1998 ML 2 2

Ţenska štafeta III Maribor, 24. 7.–26. 7. 1998 ML 1 1

Breznik Tadej Maribor, 24. 7.–26. 7. 1998 KA 1 1

Knapič Matjaţ Maribor, 24. 7.–26. 7. 1998 KA 1 1

Sušnik Tjaša Maribor, 24. 7.–26. 7. 1998 KA 1 1

Ţenska štafeta I Maribor, 24. 7.–26. 7. 1998 KA 2 2

Ţenska štafeta II Maribor, 24. 7.–26. 7. 1998 KA 1 1 2

Zorman Janez Kranj, 17. 7.–19. 7. 1998 DE 1 1

Pihler Lili Kranj, 17. 7.–19. 7. 1998 DE 1 1

Lešnjak Sendi Nova Gorica, 4. 7. 1998 in

Radovljica 11. 7. 1998 MD 2 2 3 7

Ţenska štafeta Nova Gorica, 4. 7. 1998 in

Radovljica 11. 7. 1998 MD 1 1 2


47



Breţnik Tjaša Kranj, 7. 6.–8. 6. 1998 ML 1 1

Ulčar Mina Kranj, 7. 6.–8. 6. 1998 ML 1 1

Knapič Matjaţ Kranj, 7. 6.–8. 6. 1998 KA 1 1




3.3.1.8 Sezona 1998/1999

Predsednik kluba je bil še vedno Jani Celar. Prvo selekcijo je še zmeraj treniral Gregor Kit,

drugo Nina Kalan, tretjo Tomaţ Torkar, četrto Aleš Poljak, peto Marija Kit in šesto Matjaţ

Novak. Aleš Poljak je bil tudi vodja izpopolnjevalne šole in dodatne selekcije ( T. Torkar,


Tekmovalci so zopet dosegli veliko kolajn na prvenstvih Slovenije, veliko izmed njih pa se jih

je uvrstilo tudi v slovensko reprezentanco. Najuspešnejši izmed njih so bili: Jure Bučar, ki se

je poleg številnih mednarodnih mitingov udeleţil tudi evropskega prvenstva v Carigradu, kjer

je osvojil 15. in 16. mesto, udeleţil pa se je tudi svetovnih vojaških iger v Zagrebu. Zelo

uspešen je bil tudi Gregor Govše, ki se je udeleţil evropskega prvenstva v Sheffieldu, postavil

pa je tudi absolutni drţavni rekord na 200 metrov prsno. V kategoriji mladink je drţavni

rekord na 100 metrov delfin kar trikrat izboljšala Tjaša Breţnik, rekord Slovenije pa je

postavila tudi mladinska štafeta, v kateri so plavale Iza Jančar, Cita Turk, Tjaša Breţnik in

Mina Ulčar, slednji dve pa sta se uvrstili tudi na mladinsko evropsko prvenstvo v Moskvi, kjer

je Breţnikova osvojila 15. mesto (Statistično poročilo PZS, 1999).

Slika 8. Mina Ulčar (arhiv Tomaţ Torkar);

Slika 9. Tjaša Breţnik (arhiv Tomaţ Torkar);

Slika 10. Stojijo z leve proti desni: Gregor Govše, Tjaša Breţnik, Iza Jančar in Gregor Kit

(arhiv Tomaţ Torkar).

Na Slikah 8 in 9 sta udeleţenki mladinskega evropskega prvenstva v Moskvi, na Sliki 10 pa

sta poleg Breţnikove še uspešna plavalca in rekorderja Gregor Govše in Iza Jančar ter njihov

trener Gregor Kit.

48

Tabela 11





Bučar Jure Kranj, 5. 2.–7. 2. 1999 ABS 3 1 4

Ulčar Mina Kranj, 5. 2.–7. 2. 1999 ABS 1 1

Breţnik Tjaša Kranj, 5. 2.–7. 2. 1999 ABS 1 1

Ţenska štafeta* Kranj, 5. 2.–7. 2. 1999 ABS 2 1 3


Breţnik T., Marn L., Sušnik T., Ulčar M., Ulčnik A., Kopač T., Turk C.

Kocijan Dejan Ljubljana, 12. 2.–14. 2. 1999 ML 1 1 2

Knapič Matjaţ Ljubljana, 12. 2.–14. 2. 1999 ML 1 1 2

Breţnik Tjaša Ljubljana, 12. 2.–14. 2. 1999 ML 2 3 5

Ulčar Mina Ljubljana, 12. 2.–14. 2. 1999 ML 1 1 2 4

Celar Anja Ljubljana, 12. 2.–14. 2. 1999 ML 2 2

Ţenska štafeta* Ljubljana, 12. 2.–14. 2. 1999 ML 2 1 3

*Štafete so plavale: Sušnik T., Breţnik T., Preradovič U., Ulčar M., Kopač T., Celar A.

Ulčnik Ajda Ljubljana, 12. 2.–14. 2. 1999 KA 1 2 3

Jovanovski Marko Kranj, 20. 3. 1999 in

Maribor, 17. 3. 1999 MD 1 1

Moška štafeta* Kranj, 20. 3. 1999 in

Maribor, 17. 3. 1999 MD 1 1

*Štafeto so plavali: Ninčevič M., Urbanija T., Jovanovski M., Učakar T.


Priimek in ime KAT Z S B skupaj

Govše Gregor Kranj, 19. 12.–20. 12. 1999 ABS 2 2

Breţnik Tjaša Kranj, 19. 12.–20. 12. 1999 ABS 2 2

Ţenska štafeta* Kranj, 19. 12.–20. 12. 1999 ABS 1 1 2

*Štafeti so plavale: Ulčar M., Sušnik T., Breţnik T., Marn L., Jančar I., Turk C.

Govše Grega Kranj, 19. 12.–20. 12. 1999 ČL 2 2

Turk Cita Kranj, 19. 12.–20. 12. 1999 ČL 1 1

Marn Lara Kranj, 19. 12.–20. 12. 1999 ČL 1 1

Kocijan Dejan Kranj, 19. 12.–20. 12. 1999 ML 1 1

Breţnik Tjaša Kranj, 19. 12.–20. 12. 1999 ML 2 1 3

Ulčar Mina Kranj, 19. 12.–20. 12. 1999 ML 1 1



Bučar Jure Radovljica, 6. 8.–8. 8. 1999 ABS 3 1 4

Ulčar Mina Radovljica, 6. 8.–8. 8. 1999 ABS 1 1

Ţenska štafeta* Radovljica, 6. 8.–8. 8. 1999 ABS 1 1

*Štafeto so plavale: Ulčar M., Ulčnik A., Preradovič U., Breţnik T.

49

Kocijan Dejan Radovljica, 6. 8.–8. 8. 1999 ML 1 1

Breţnik Tjaša Radovljica, 6. 8.–8. 8. 1999 ML 2 1 2 5

Ulčar Mina Radovljica, 6. 8.–8. 8. 1999 ML 3 1 4

Moška štafeta* Radovljica, 6. 8.–8. 8. 1999 ML 1 1

*Štafeto so plavali: Bitenc A., Knapič M., Ristanovič U., Kocijan D.

Ţenska štafeta* Radovljica, 6. 8.–8. 8. 1999 ML 1 2 3


Preradovič U., Ulčar M., Kopač T., Breţnik T., Jelnikar K., Dolinar S.

Ulčnik Ajda Maribor, 30. 7.–1. 8. 1999 KA 1 1

Sterdjevič Dragana Maribor, 30. 7.–1. 8. 1999 KA 1 1

Moška štafeta* Kamnik, 23. 7. – 25. 7. 1999 DE 1 1

*Štafeto so plavali: Malbaša N., Zibelnik M., Učakar T., Sterdjevič S.

Učakar Tevţ Maribor, 17. 7. 1999 in

Ljubljana 24. 7. 1999 MD 2 2

Jovanovski Marko Maribor, 17. 7. 1999 in

Ljubljana 24. 7. 1999 MD 2 2

Moška štafeta* Maribor, 17. 7. 1999 in

Ljubljana 24. 7. 1999 MD 1 1

*Štafeto so plavali: Jovanovski M., Urbanija T., Roţnik K., Učakar T.





*Štafeti so plavale: Ulčar M., Breţnik T., Ulčnik A., Zupančič M., Kopač T.

Govše Grega Ljubljana, 22. 5.–23. 5. 1999 ČL 1 1

Breţnik Tjaša Ljubljana, 22. 5.–23. 5. 1999 ML 2 1 3

Ulčar Mina Ljubljana, 22. 5.–23. 5. 1999 ML 1 1




3.4 PK OLIMPIJA V NOVEM TISOČLETJU

3.4.1 OBDOBJE SPREMEMB IN NAJVEČJIH USPEHOV

3.4.1.1 Sezona 1999/2000

V tej sezoni je v klubu prišlo do kar nekaj sprememb. Ţe v lanski sezoni so v mesecu juniju

razpustili celotno upravo, saj le-ta na prvem mestu ni imela tekmovalnih ambicij, ampak jim

je plavanje pomenilo zgolj zabavo in druţenje, predlagali so celo, da se bo v naslednji sezoni

50

manj tekmovalo, ker klub naj ne bi imel dovolj finančnih sredstev za optimalno pripravo

plavalcev. V novi sezoni je torej pričela klubske posle opravljati povsem nova uprava. Novi

predsednik kluba je postal Bojan Korsika, ki je na tem mestu ostal do leta 2004, tajniške posle

v klubu pa je prevzel Gregor Kit. V mesecu januarju je v okviru programa Športne šole

nacionalnega pomena, Ministrstva za šolstvo in šport, klub ob podpori Plavalne zveze

Slovenije (PZS) kandidiral za sofinanciranje plačila profesionalnega trenerja. Aprila je tako

štiriletno pogodbo s klubom in PZS sklenil diplomant Fakultete za šport, Tomaţ Torkar. Na

PZS je občasno opravljal delo koordinatorja za mlajše plavalce, večino dela pa je opravljal v

klubu (T. Torkar, osebna komunikacija, 26. 8. 2010).

Do sprememb je prišlo tudi med klubskimi plavalci. Sredi decembra je s plavalno kariero

prenehal Dejan Kocijan, na novo pa sta v klub prišla Jure Melon iz Ilirije, klubu pa se je v

juniju pridruţil tudi Borut Poje, ki je prestop, prav tako iz Ilirije, opravil kar iz Zdruţenih

drţav Amerike, kjer pa je imel operirano ramo in so mu treningi pri Olimpiji pomenili zgolj

rehabilitacijo in razgibavanje. Trener prve selekcije je bil Gregor Kit, drugo in tretjo je vodil

Tomaţ Torkar, četrto Aleš Poljak, peto Nina Kalan in šesto Matjaţ Novak. Aleš Poljak je vodil

tudi izpopolnjevalno šolo in dodatno selekcijo (G. Kit, osebna komunikacija, 26. 7. 2010).

Najuspešnejši tekmovalec kluba, Jure Bučar, je nastopil na evropskem prvenstvu v Helsinkih,

ponovno pa se je udeleţil Olimpijskih iger, in sicer v Sydney-ju. Na ţalost takrat ni bil v

najboljši formi, saj je za uvrstitev v olimpijsko reprezentanco izvedel prepozno in forme ni

stopnjeval za igre, ampak za prvenstvo v Helsinkih. Kot članica reprezentance se je iger Alpe

Adria v italijanski Gorici udeleţila tudi Dragana Sterdjevič. (G. Kit, osebna komunikacija, 2.

8. 2010).

Tabela 12


sezoni 1999/2000 (Tekmovanja v sezoni 1999/2000, 2010):


Priimek in ime KAT. Z S B skupaj

Bučar Jure Celje, 3. 2.–6. 2. 2000 ABS 2 1 3

Melon Jure Celje, 3. 2.–6. 2. 2000 ABS 1 1

Ulčar Mina Celje, 3. 2.–6. 2. 2000 ABS 1 1

Moška štafeta Celje, 3. 2.–6. 2. 2000 ABS 1 1

Ulčnik Ajda Kranj, 18. 2.–20. 2. 2000 ML 2 1 3

Odar Vlado Kranj, 18. 2.–20. 2. 2000 KA 1 1 2

Sterdjevič Dragana Kranj, 18. 2.–20. 2. 2000 KA 1 1

Pihler Lili Kranj, 18. 2.–20. 2. 2000 KA 1 1 2

Kontelj Tamara Kranj, 18. 3.–19. 3. 2000 MD 1 1



Bučar Jure Maribor, 13. 7.–16. 7. 2000 ABS 1 1 2

Melon Jure Maribor, 13. 7.–16. 7. 2000 ABS 1 2 3

Breţnik Tjaša Maribor, 13. 7.–16. 7. 2000 ABS 1 1 2

51

Ulčnik Ajda Kamnik, 4. 8.–6. 8. 2000 ML 2 2

Odar Vlado Kamnik, 4. 8.–6. 8. 2000 KA 1 1 2

Pihler Lili Kamnik, 4. 8.–6. 8. 2000 KA 1 1

Sterdjevič Dragana Kamnik, 4. 8.–6. 8. 2000 KA 2 2

Kontelj Tamara Kranj, 22. 7.–23. 7. 2000 MD 1 1




3.4.1.2 Sezona 2000/2001

V letu 2000 je PK Olimpija praznoval 25 let svojega obstoja. V teh 25 letih je klub postal

dobro organiziran velik plavalni kolektiv, ki je dosegel celo vrsto odličnih rezultatov v vseh

starostnih kategorijah. Klub je dobil svojo maskoto, ki se je imenovala Tjulko (Kit G., Torkar

T. in Poljak A., 2008).

V okviru izobraţevanja je na Florido v plavalni kamp Pine Crest odpotoval Tomaţ Torkar, ki

je takšno obliko priprave tekmovalcev prenesel v slovenski prostor. PK Olimpija je takšen

kamp organiziral v naslednji sezoni na Ptuju (T. Torkar, osebna komunikacija, 27. 8. 2010).

Iz PK Ljubljana sta v tej sezoni k Olimpiji prestopila Gregor Miklič in Luka Velikonja, ki sta

močno okrepila člansko ekipo, predvsem v smislu štafet. Klub je brez posebnih razlogov

zapustila Tjaša Breţnik in je odšla trenirat k plavalnemu klubu Kamnik. Prvo selekcijo je še

zmeraj vodil Gregor Kit, drugo in Tomaţ četrto Torkar, tretjo Aleš Poljak, peto Matjaţ Novak

in šesto Marija Kit. V Športni šoli pa so skupine vodili Nina Kalan, Aleš Poljak, Jos Škrinjar,

Marija Kit, Mitja Ličen in Matija Kranjc (G. Kit, osebna komunikacija, 26. 7. 2010).

Dragana Sterdjevič in Lili Pihler sta se uvrstili na mladinsko evropsko prvenstvo na Malti.

Lili Pihler je v kategoriji kadetinj postavila tudi nov drţavni rekord na 50 metrov prsno.

Najobetavnejši dogodek te sezone pa je bila osvojitev tretjega mesta na moštvenem prvenstvu

Slovenije za dečke in deklice v Mariboru, kar je pomenilo, da ima klub zelo dobre mlade

plavalce. Zelo dobro je sezono začel tudi Jure Bučar, ki se je pripravljal na člansko evropsko

prvenstvo v Valenciji, vendar mu je nastop dan pred začetkom prvenstva preprečila bolezen,

ki pa je trajala več kot mesec dni, kar pa se je Juretovemu treningu poznalo do konca sezone

in zato tako v tej sezoni ni dosegel boljših rezultatov (T. Torkar, osebna komunikacija, 27. 8.

2010).

52

Slika 11. Dragana Sterdjevič in Lili Pihler (arhiv Tomaţ Torkar).

Na Sliki 11 sta udeleţenki dveh mladinskih evropskih prvenstev.

Tabela 13






Miklič Gregor Ljubljana, 8. 2.–11. 2. 2001 ABS 2 2

Pihler Lili Ljubljana, 8. 2.–11. 2. 2001 ABS 1 1


Odar Vlado Kranj, 16. 2.–18. 2. 2001 ML 1 1

Pihler Lili Kranj, 16. 2.–18. 2. 2001 ML 2 2

Sterdjevič Dragana Kranj, 16. 2.–18. 2. 2001 ML 1 2 3

Kocjančič Miha Kranj, 16. 2.–18. 2. 2001 KA 1 1

Jovanovski Marko Maribor, 2. 2.–4. 2. 2001 DE 1 1 2

Kontelj Tamara Maribor, 2. 2.–4. 2. 2001 DE 1 1

Čemaţar Luka Kranj, 17. 3.–18. 3. 2001 MD 1 1

Erjavec Gregor Kranj, 17. 3.–18. 3. 2001 MD 2 2 4



Bučar Jure Koper, 2. 8.–5. 8. 2001 ABS 3 3

Melon Jure Koper, 2. 8.–5. 8. 2001 ABS 2 2

Miklič Gregor Koper, 2. 8.–5. 8. 2001 ABS 1 1

Pihler Lili Koper, 2. 8.–5. 8. 2001 ABS 2 2

Sterdjevič Dragana Koper, 2. 8.–5. 8. 2001 ABS 1 1 2

Pihler Lili Koper, 2. 8.–5. 8. 2001 ML 1 1 2

Sterdjevič Dragana Koper, 2. 8.–5. 8. 2001 ML 1 1 2

Kocjančič Miha Radovljica, 13. 7.–15. 7. 2001 KA 1 1

Sterdjevič Aleksander Radovljica, 13. 7.–15. 7. 2001 KA 1 1

Slovenc Nika Radovljica, 13. 7.–15. 7. 2001 KA 1 1

Jovanovski Marko Kranj, 22. 7.–23. 7. 2001 DE 1 1

Erjavec Gregor Kranj, 22. 7.–23. 7. 2001 MD 2 1 3

53




3.4.1.3 Sezona 2001/2002

V tej sezoni je klub organiziral prvi plavalni kamp v Sloveniji, ki je potekal med

prvomajskimi prazniki na Ptuju. Poleg plavalcev Olimpije, so se kampa udeleţili tudi plavalci

iz Bosne ter plavalci iz še dveh slovenskih klubov. Odzivi so bili brez izjeme dobri. Poleg

treningov v vodi in na suhem, so izvajali tudi individualne ure izpopolnjevanja plavalnih

tehnik, video-analize in predavanja. Plavalni kamp je postal tradicija, ki jo klub izvaja še

danes. Novost je bila tudi, da so v klubu v obliki zgibanke natančneje opredelili plavalne

tečaje in izpopolnjevalne šole, s katerimi so seznanjali starše s programi in vabili otroke v

klub. Plavalci so bili razdeljeni v pet selekcij, katerih trenerji so bili: Gregor Kit, Aleš Poljak,

Tomaţ Torkar, Nina Kalan, Matjaţ Novak in Marija Kit (T. Torkar, osebna komunikacija, 23.

8. 2010 )

Dragana Sterdjevič in Lili Pihler sta se uspešno udeleţili mladinskega evropskega prvenstva v

Linzu, Lili se je udeleţila tudi iger Alpe Adria, kjer je osvojila eno zlato medaljo. Klub pa je

imel predstavnika tudi na evropskem prvenstvu za gluhoneme v Amsterdamu, tam je nastopil

Rok Vegelj. ki je osvojil odlični 6. in 7. mesto. V članski kategoriji sta se svetovnega

prvenstva v daljinskem plavanju v Sharm el Sheiku udeleţila Jure Bučar in Igor Majcen, Jure

pa je nastopil tudi na evropskem prvenstvu v Berlinu (Tekmovanja v sezoni 2001/2002,

2010).

Slika 12. Plavalni kamp na Ptuju (arhiv PKO).

Na Sliki 12 so plavalci in trenerji kar sami izoblikovali napis OLIMPIJA.

54

Tabela 14





Bučar Jure Celje, 7. 2.–10. 2. 2002 ABS 1 2 3

Miklič Gregor Celje, 7. 2.–10. 2. 2002 ABS 1 1

Pihler Lili Celje, 7. 2.–10. 2. 2002 ABS 1 1 2

Breţnik Tjaša Celje, 7. 2.–10. 2. 2002 ABS 2 2

Sterdjevič Aleksander Celje, 7. 2.–10. 2. 2002 ML 1 1 2

Odar Vlado Celje, 7. 2.–10. 2. 2002 ML 1 1

Kocjančič Miha Celje, 7. 2.–10. 2. 2002 ML 1 1

Prolič Daniela Celje, 7. 2.–10. 2. 2002 ML 1 1

Pihler Lili Celje, 7. 2.–10. 2. 2002 ML 3 2 5

Cerar Petra Celje, 7. 2.–10. 2. 2002 ML 1 1

Hrovatin David Celje, 7. 2.–10. 2. 2002 KA 1 2 3

Slovenc Nika Celje, 7. 2.–10. 2. 2002 KA 1 1

Kolačkov Filip Maribor, 1. 2.–3. 2. 2002 DE 1 1

Urbanija Tomaţ Maribor, 1. 2.–3. 2. 2002 DE 1 1

Kerč Aljaţ Celje, 16. 3.–17. 3. 2002 MD 1 1 1 3



Bučar Jure Radovljica, 7. 8.–10. 8. 2002 ABS 1 1 2

Pihler Lili Radovljica, 7. 8.–10. 8. 2002 ABS 1 1

Sterdjevič Dragana Radovljica, 7. 8.–10. 8. 2002 ABS 1 1

Zibelnik Metod Radovljica, 7. 8.–10. 8. 2002 ML 1 1

Pihler Lili Radovljica, 7. 8.–10. 8. 2002 ML 1 1 4 6

Sterdjevič Dragana Radovljica, 7. 8.–10. 8. 2002 ML 1 1 1 3

Hrovatin David Radovljica, 7. 8.–10. 8. 2002 KA 1 1 2

Kolačkov Filip Kranj, 26. 7.–28. 7. 2002 DE 1 1 2 4

Kerč Aljaţ Kranj, 20. 7.–21. 7. 2002 MD 1 4 5

Trnovec Nikki Kranj, 20. 7.–21. 7. 2002 MD 1 1




3.4.1.4 Sezona 2002/2003

Predsednik kluba je bil še zmeraj Bojan Korsika, tajnik pa Gregor Kit. Vodstvo kluba in

uprava je vse svoje funkcije opravljala dobro, kar je tekmovalcem omogočalo nemoteno

55

treniranje. Vseeno pa v tej sezoni klub ni imel nobenega udeleţenca večjih tekmovanj v

članski kategoriji, izmed mlajših reprezentantov pa se je večjega tekmovanja udeleţil Marko

Jovanovski, ki je nastopil na Olimpijskem festivalu mladih (EYOF) v Parizu. V reprezentanco

za kadetski šesteroboj se je poleg Marka Jovanovskega uvrstil še Tevţ Učakar. Zaradi

študijskih obveznosti v Ljubljani, sta k Olimpiji prestopila David Danev iz Velenja in Matevţ

Boţičko s Ptuja . Plavalci so bili razdeljeni v pet selekcij, katerih trenerji so bili: Gregor Kit,

Aleš Poljak, Tomaţ Torkar, Nina Kalan, Matjaţ Novak in Marija Kit (T. Torkar, osebna


V klubu pa so v tej sezoni pričeli z izvajanjem novega programa, in sicer so pričeli z

veteranskim plavanjem. V skupino veteranov so se vključili bivši plavalci in starši plavalcev

ter tudi drugi posamezniki, ki radi plavajo. Tisti s tekmovalnimi ambicijami so uspešno

rezultatsko napredovali, ostali, ki pa jih tekmovanja niso zanimala, pa so se pridno učili in

izpopolnjevali plavalne tehnike. Skupino veteranov je sprva vodil Tomaţ Torkar, kasneje pa

se mu je pridruţila še Marija Kit. Veterani so se udeleţili tudi drţavnega prvenstva, ki je

potekalo v Kopru (T. Torkar, osebna komunikacija, 28. 8. 2010).

Slika 13. Veteranska selekcija (arhiv Breda Smolnikar).

Na Sliki 13 so bivši plavalci, ter starši plavalcev vključeni v nov program PK Olimpije.

Tabela 15





Melon Jure Maribor, 6. 2.–9. 2. 2003 ABS 1 1

Pihler Lili Maribor, 6. 2.–9. 2. 2003 ABS 1 1

Sterdjevič Dragana Maribor, 6. 2.–9. 2. 2003 ABS 1 1 2

Kocjančič Miha Maribor, 6. 2.–9. 2. 2003 ML 1 1

Jovanovski Marko Maribor, 6. 2.–9. 2. 2003 KA 2 1 3

Kolačkov Filip Maribor, 6. 2.–9. 2. 2003 KA 1 1

Kontelj Tamara Maribor, 6. 2.–9. 2. 2003 KA 2 2

Erjavec Gregor Celje, 14. 2.–16. 2. 2003 DE 3 3 6

56

Manojlovič Rok Celje, 14. 2.–16. 2. 2003 DE 1 1

Verovšek Domen Celje, 14. 2.–16. 2. 2003 DE 1 3 4

Trnovec Nikki Celje, 14. 2.–16. 2. 2003 DE 1 1

Hajdinjak Katja Celje, 15. 3.–16. 3. 2003 MD 1 2 2 5



Melon Jure Kranj, 5. 8.–8. 8. 2003 ABS 1 1 2

Pihler Lili Kranj, 5. 8.–8. 8. 2003 ABS 2 2

Sterdjevič Dragana Kranj, 5. 8.–8. 8. 2003 ABS 1 1 2

Sterdjevič Aleksander Kranj, 5. 8.–8. 8. 2003 ML 1 1 2

Kocjančič Miha Kranj, 5. 8.–8. 8. 2003 ML 1 1 2

Jovanovski Marko Kranj, 5. 8.–8. 8. 2003 KA 1 3 1 5

Kolačkov Filip Kranj, 5. 8.–8. 8. 2003 KA 1 1 2

Erjavec Gregor Maribor, 25. 7.–27. 7. 2003 DE 5 1 6

Manojlovič Rok Maribor, 25. 7.–27. 7. 2003 DE 4 1 5

Verovšek Domen Maribor, 25. 7.–27. 7. 2003 DE 2 3 5

Kerč Aljaţ Maribor, 25. 7.–27. 7. 2003 DE 1 1

Pilko Kaja Maribor, 25. 7.–27. 7. 2003 DE 2 2

Trnovec Nikki Maribor, 25. 7.–27. 7. 2003 DE 1 1

Hajdinjak Katja Ljubljana, 19. 7.–20. 7. 2003 MD 1 2 3




3.4.1.5 Sezona 2003/2004

V tej sezoni je bilo prenovljeno kopališče v Ljubljani, in sicer na Kodeljevem, kar je pomenilo

tudi boljše pogoje za plavalce. Ţe pred začetkom te sezone, so se v klubu odločili, da bodo

zdruţili 1. in 2. selekcijo. Le-ta je treninge pričela izvajati na prenovljenem kopališču, kar pa

je pomenilo precej boljše pogoje, kakor so jih imeli v preteklosti, medtem ko so mlajši ostali v

tivolskem bazenu. Klub je zaradi velikega povpraševanja po netekmovalnih oblikah plavanja

več prostora namenil rekreativnemu plavanju za osnovno in srednješolce. Rekreativna vadba

je potekala v 25-metrskem bazenu v Tivoliju. Vodja plavalnih tečajev in izpopolnjevalne šole,

Nina Kalan, je prenovila večino programov in jim dala nov pomen. Plavalni tečaji so se

preimenovali v začetni plavalni tečaj Tjulko. Opredelila je nove kriterije znanja plavanja, na

osnovi ţe obstoječega sistema nazivov za znanje plavanja (Delfinček) pa je izdelala tudi

lasten klubski sistem (Tjulko). Otroci so ob koncu tečaja prejeli diplomo, ki je ustrezala

njihovemu osvojenemu plavalnemu znanju (Tjulko pripravnik, bronasti Tjulko, srebrni Tjulko

ali zlati Tjulko). Na začetku sezone je klub sodeloval na sejmu Rekreacija, ki je potekal na

Gospodarskem razstavišču, kjer je predstavil vse svoje programe. Prvo selekcijo je treniral

57

Aleš Poljak, drugo Tomaţ Torkar, tretjo Matjaţ Novak, četrto Gregor Kit, peto Anţe Mihovec

in Aleš Poljak, vodja izpopolnjevalne šole in tečajev pa je postala Nina Kalan (T. Torkar,


Plavalci so zopet dosegli nekaj dobrih rezultatov. Jure Bučar in Igor Majcen sta se poleti

udeleţila evropskega prvenstva v maratonu v Madridu. Marko Jovanovski pa je kot član

reprezentance nastopil na igrah Alpe Adria na Reki. Moška štafeta, v kateri so nastopili Marko

Jovanovski, Uroš Šiljeg, Filip Kolačkov in Tevţ Učakar, je v disciplini 4x200 metrov prosto

v kategoriji kadetov popravila drţavna rekorda v 25- in 50-metrskem bazenu. Nekaj veteranov

je uspešno nastopilo na svetovnem prvenstvu za veterane v San Marinu (Tekmovanja v sezoni

2000/2001, 2010).

Tabela 16





Melon Jure Celje, 5. 2.–8. 2. 2004 ABS 1 1

Danev David Celje, 5. 2.–8. 2. 2004 ABS 1 1

Jovanovski Marko Celje, 5. 2.–8. 2. 2004 ML 2 2

Šiljeg Uroš Celje, 5. 2.–8. 2. 2004 KA 1 1

Erjavec Gregor Celje, 5. 2.–8. 2. 2004 KA 1 1

Kolačkov Filip Celje, 5. 2.–8. 2. 2004 KA 2 2

Longar Tjaša Celje, 5. 2.–8. 2. 2004 KA 1 1 2

Kontelj Timotej 13. 2. – 15. 2. 2004 DE 1 1

Hajdinjak Katja 13. 2. – 15. 2. 2004 DE 1 1 2

Kričaj Patricija 13. 2. – 15. 2. 2004 DE 1 1

Rotar Eva 13. 2. – 15. 2. 2004 DE 1 1

Trnovec Nikki 13. 2. – 15. 2. 2004 DE 1 1



Danev David Kranj, 5. 8.–8. 8. 2004 ABS 1 1 2

Pihler Lili Kranj, 5. 8.–8. 8. 2004 ABS 1 1 2

Jovanovski Marko Kranj, 5. 8.–8. 8. 2004 ML 1 2 3

Verovšek domen Kranj, 5. 8.–8. 8. 2004 KA 1 1

Šiljeg Uroš Kranj, 5. 8.–8. 8. 2004 KA 1 1

Kolačkov Filip Kranj, 5. 8.–8. 8. 2004 KA 1 1

Plut Jan Kranj, 5. 8.–8. 8. 2004 KA 1 1

Manojlovič Rok Kranj, 5. 8.–8. 8. 2004 KA 2 2

Longar Tjaša Kranj, 5. 8.–8. 8. 2004 KA 1 1 2

Pilko Kaja Kranj, 5. 8.–8. 8. 2004 KA 1 1

Kontelj Timotej Maribor, 30. 7.–1. 8. 2004 DE 2 2 4

58

Kerč Aljaţ Maribor, 30. 7.–1. 8. 2004 DE 1 1 2 4

Hajdinjak Katja Maribor, 30. 7.–1. 8. 2004 DE 2 2

Kričaj Patricija Maribor, 30. 7.–1. 8. 2004 DE 1 1 1 3

Trnovec Nikki Maribor, 30. 7.–1. 8. 2004 DE 1 1

Torkar Maša Maribor, 17.7.–18.7.2004 MD 1 1




3.4.1.6 Sezona 2004/2005

V tej sezoni je na mesto predsednika prišel Robert Dominič, ki je ostal predsednik vse do leta

2008. Prejšnji predsednik, Korsika, pa je klubu v kriznih trenutkih še vedno priskočil na

pomoč, tako materialno, kot tudi s svojimi nasveti in predlogi. Prav po njegovi zaslugi je

vodstvo uspelo »počistiti« temni madeţ klubskega poslovanja, ki ga je zapustila klubska

uprava iz devetdesetih let. Plavalci so bili razvrščeni v 5 selekcij. Prva selekcija je bila

razdeljena na dva dela 1. a in 1. b, trenirala pa sta jih Aleš Poljak in Tomaţ Torkar. Drugo

selekcijo je vodil Matjaţ Novak, tretjo Gregor Kit, četrto sta skupaj trenirala Aleš Poljak in

Anţe Mihovec, peto pa je treniral bivši plavalec Jure Bučar (G. Kit in T. Torkar, osebna


V klub sta zaradi študijskih obveznosti v Ljubljani iz PK Velenje prestopili Maja Sovinek in

Nina Sovinek, ki sta sodili v sam vrh slovenskega ţenskega plavanja. Močno sta okrepili tudi

klubsko štafeto, ki je pričela ponovno osvajati medalje na prvenstvih Slovenije v članski

kategoriji. V tej sezoni se je za zaključek svoje plavalne kariere odločil Jure Bučar, legenda

slovenskega plavanja, ki pa je nato pričel z delom v klubu kot trener ter je tako svoje navade

in izkušnje pričel prenašati na mlajši rod plavalcev; treninge je obiskoval občasno, a v vlogi

veterana. Z resnim treniranjem je prenehal tudi Jure Melon, ki je treninge prav tako obiskoval

le še občasno (G. Kit, osebna komunikacija, 17. 7. 2010).

Rok Vegelj se je udeleţil Olimpijade za gluhe in naglušne, kjer se je dvakrat uvrstil v

polfinale. Nina Sovinek je nastopila na Sredozemskih igrah v Almeriji, udeleţila pa se je tudi

Univerzijade v Izmirju, kjer je nastopila tudi njena sestra Maja. Med mlajšimi sta se Jan Plut

in Uroš Šiljeg kot člana reprezentance udeleţila petetoboja srednjeevropskih drţav, Marko

Jovanovski je slovenske barve zastopal na dvoboju Slovenije s Hrvaško, Rok Manojlovič in

Kaja Pilko pa sta nastopila na Olimpijskem festivalu evropske mladine v Lignanu. Ekipa

dečkov in deklic je na poletnem drţavnem prvenstvu ekipno osvojila 3. mesto. Katja

Hajdinjak je kar trikrat izboljšala drţavni rekord za deklice na 50 metrov delfin. Veterani PK

Olimpije pa so se udeleţili evropskega prvenstva za veterane v Stockholmu, kjer je najboljšo

uvrstitev dosegel Tomaţ Torkar, ki je bil 6. na 200 metrov hrbtno (Tekmovanja v sezoni

2004/2005, 2010).

59

Slika 14. Maja Sovinek (arhiv Tomaţ Torkar).

Na Sliki 14 je nova članica kluba, nosilka številnih kolajn s prvenstev Slovenije in članica

reprezentance.

Tabela 17





Danev David Celje, 5. 2.–8. 2. 2005 ABS 1 2 3

Sovinek Nina Celje, 5. 2.–8. 2. 2005 ABS 3 3

Sovinek Maja Celje, 5. 2.–8. 2. 2005 ABS 1 2 3

Pihler Lili Celje, 5. 2.–8. 2. 2005 ABS 1 1 2

Jovanovski Marko Celje, 5. 2.–8. 2. 2005 ML 1 5 6

Verovšek Domen Celje, 5. 2.–8. 2. 2005 KA 1 1 2

Kerč Aljaţ Celje, 5. 2.–8. 2. 2005 KA 1 1 2

Erjavec Gregor Celje, 5. 2.–8. 2. 2005 KA 1 1 2

Manojlovič Rok Celje, 5. 2.–8. 2. 2005 KA 1 1

Pilko Kaja Celje, 5. 2.–8. 2. 2005 KA 1 1

Kričaj Patricija Celje, 5. 2.–8. 2. 2005 KA 1 1

Hajdinjak Katja Kranj, 18. 2.–20. 2. 2005 DE 2 3 1 6

Rotar Eva Kranj, 18. 2.–20. 2. 2005 DE 4 4

Slovenc Tilen Kranj, 12. 3.–13. 3. 2005 MD 3 3



Danev David Radovljica, 4. 8.–7. 8. 2005 ABS 1 1 2

Sovinek Nina Radovljica, 4. 8.–7. 8. 2005 ABS 3 3

Jovanovski Marko Radovljica, 4. 8.–7. 8. 2005 ML 3 2 5

Plut Jan Radovljica, 4. 8.–7. 8. 2005 ML 1 1

Verovšek Domen Radovljica, 4. 8.–7. 8. 2005 KA 2 1 1 4

Kerč Aljaţ Radovljica, 4. 8.–7. 8. 2005 KA 1 1

Erjavec Gregor Radovljica, 4. 8.–7. 8. 2005 KA 2 1 3

Manojlovič Rok Radovljica, 4. 8.–7. 8. 2005 KA 2 2 1 5

60

Kričaj Patricija Radovljica, 4. 8.–7. 8. 2005 KA 1 1

Pilko Kaja Radovljica, 4. 8.–7. 8. 2005 KA 2 2

Jamnikar Pina Radovljica, 4. 8.–7. 8. 2005 KA 1 1

Polič Anţe Ravne na Koroškem, 29. 7.–31. 7. 2005 DE 2 2

Hajdinjak Katja Ravne na Koroškem, 29. 7.–31. 7. 2005 DE 3 3 6

Rotar Eva Ravne na Koroškem, 29. 7.–31. 7. 2005 DE 3 3


Slovenc Tilen Maribor, 23. 7.–24. 7. 2005 MD 2 1 3




3.4.1.7 Sezona 2005/2006

V tej sezoni je bilo v klubu 6 selekcij, katerih trenerji so bili: Aleš Poljak, Tomaţ Torkar,

Matjaţ Novak, Gregor Kit, Anţe Mihovec, Jure Bučar in Uroš Jurjec. Tekmovalci PK

Olimpija se v članski kategoriji niso uvrstili na nobeno večje tekmovanje. Nina in Maja

Sovinek , ki sta v lanskem letu pokazali dober potencial za še boljše rezultate, sta se v okviru

študija rahlo poškodovali – Nina je tako izgubila mesec in pol treninga, zato ji posledično ni

uspelo odplavati norm za večja tekmovanja. S športno kariero je zaključil David Danev. Pri

mlajših plavalcih pa je bila v kategoriji kadetinj najuspešnejša Katja Hajdinjak, ki je na

drţavnih prvenstvih osvojila dva prva, eno drugo in eno tretje mesto. Pred iztekom leta, ko je

tekmovala še v kategoriji deklic, je postavila tudi nov drţavni rekord v disciplini 50 metrov

delfin. (T. Torkar, osebna komunikacija, 28. 8. 2010).

V tej sezoni so bili zelo uspešni veterani, ki so se udeleţili svetovnega veteranskega prvenstva

v San Franciscu. »Legenda slovenskega plavanja«, Jure Bučar, je postavil dva svetovna

rekorda v svoji starostni kategoriji v disciplinah 200 in 400 metrov prosto in skupno zasedel

eno prvo in eno tretje mesto (T. Torkar, osebna komunikacija, 28. 8. 2010).

Tabela 18





Zibelnik Metod Kranj, 31. 1.–5. 2. 2006 ABS 1 1

Sovinek Maja Kranj, 31. 1.–5. 2. 2006 ABS 2 1 3

Pihler Lili Kranj, 31. 1.–5. 2. 2006 ABS 1 1

Čemaţar Luka Kranj, 31. 1.–5. 2. 2006 ML 1 1

Plut Jan Kranj, 31. 1.–5. 2. 2006 ML 1 1

61

Manojlovič Rok Kranj, 31. 1.–5. 2. 2006 ML 1 1

Jamnikar Pina Kranj, 31. 1.–5. 2. 2006 ML 1 1

Kerč Aljaţ Kranj, 31. 1.–5. 2. 2006 KA 1 1 2 4

Hajdinjak Katja Kranj, 31. 1.–5. 2. 2006 KA 1 1

Trnovec Nikki Kranj, 31. 1.–5. 2. 2006 KA 1 1

Slovenc Tilen Celje, 17. 2.–19. 2. 2006 DE 2 2

Bernat Miha Celje, 10. 2.–12. 2. 2006 MD 1 1



Zibelnik Metod Ravne na Koroškem, 13. 7.–16. 7. 2006 ABS 1 1

Sovinek Nina Ravne na Koroškem, 13. 7.–16. 7. 2006 ABS 3 2 5

Sovinek Maja Ravne na Koroškem, 13. 7.–16. 7. 2006 ABS 1 1 2

Šiljeg Uroš Ravne na Koroškem, 13. 7.–16. 7. 2006 ML 1 1

Manojlovič Rok Ravne na Koroškem, 13. 7.–16. 7. 2006 ML 2 2

Lipovec Nejko Ravne na Koroškem, 13. 7.–16. 7. 2006 ML 1 1

Čemaţar Luka Ravne na Koroškem, 13. 7.–16. 7. 2006 ML 1 1

Plut Jan Ravne na Koroškem, 13. 7.–16. 7. 2006 ML 1 1

Verovšek Domen Ravne na Koroškem, 13. 7.–16. 7. 2006 ML 1 1

Pilko Kaja Ravne na Koroškem, 13. 7.–16. 7. 2006 ML 1 1 2

Kerč Aljaţ Ravne na Koroškem, 13. 7.–16. 7. 2006 KA 2 1 3

Kontelj Timotej Ravne na Koroškem, 13. 7.–16. 7. 2006 KA 1 1

Hajdinjak Katja Ravne na Koroškem, 13. 7.–16. 7. 2006 KA 1 1 1 3

Slovenc Tilen Kranj, 28. 7.–30. 7. 2006 DE 2 1 3

Bernat Miha Maribor, 22. 7.–23. 7. 2006 MD 1 1

Roţnik Kaja Maribor, 22. 7.–23. 7. 2006 MD 1 1




V Tabeli 18 je prikazano število osvojenih medalj na prvenstvih Slovenije glede na različne

starostne kategorije v sezoni 2005/2006.

3.4.1.8 Sezona 2006/2007

Predsednik kluba Robert Dominič in celotna uprava so tudi v tej sezoni skrbeli, da so imeli

trenerji in plavalci solidne pogoje za treninge. Predvsem plavalci prve selekcije so pričeli

sodelovati z zdravnico, dr. Nado Rotovnik Kozjek, ki jim je pomagala pri osnovni in dodatni

prehrani za športnike, pomagala pa je tudi pri sanaciji poškodb in bolezni. Klub pa je dobil še

eno pridobitev, saj so trenerji začeli sodelovati s trenerjem za suho vadbo, Miho Korenom. V

tej sezoni je bilo v klubu šest selekcij, ki so jih trenirali Aleš Poljak, Tomaţ Torkar, Gregor

62

Kit, Anţe Mihovec, Jure Bučar, Uroš Jurjec ter Matjaţ Novak in Tjaša Sušnik.

Izpopolnjevalno šolo in plavalne tečaje je vodila Tamara Danieli (T. Torkar, osebna


Izmed starejših plavalcev sta se večjih tekmovanj udeleţili plavalki Maja in Nina Sovinek, ki

sta uspešno nastopili na Univerzijadi v Bangkoku, na evropskem prvenstvu pa so nastopili

tudi veterani. Na tem tekmovanju sta vidnejši uvrstitvi dosegla bivša aktivna plavalca

Olimpije, Jure Bučar, ki je osvojil 3. mesto, in Tomaţ Torkar, ki je bil šesti. Med mlajšimi je

na Olimpijskem festivalu evropske mladine v Beogradu uspešno nastopila tudi Katja

Hajdinjak. Prvič v zgodovini kluba pa se je zgodilo, da je ekipa mlajših dečkov in mlajših

deklic postala ekipni drţavni prvak v poletni sezoni, kar je nedvomno pokazatelj dobrega

dela tudi z najmlajšimi (Tekmovanja v sezoni 2006/2007, 2010).

Tabela 19





Zibelnik Metod Celje, 18.–19. 11. 2006 in

Kranj , 25.–26. 11. 2006 ABS 1 1

Plut Jan Celje, 18.–19. 11. 2006 in

Kranj , 25.–26. 11. 2006 ABS 1 1

Sovinek Nina Celje, 18.–19. 11. 2006 in

Kranj , 25.–26. 11. 2006 ABS 1 2 3 6

Zibelnik Metod Maribor, 1. 2.–4. 2. 2007 ČL 1 1 2

Melon Jure Maribor, 1. 2.–4. 2. 2007 ČL 1 1 2

Knapič Matjaţ Maribor, 1. 2.–4. 2. 2007 ČL 2 2

Plut Jan Maribor, 1. 2.–4. 2. 2007 ČL 1 1

Sovinek Nina Maribor, 1. 2.–4. 2. 2007 ČL 4 3 7

Sovinek Maja Maribor, 1. 2.–4. 2. 2007 ČL 2 1 3

Kerč Aljaţ Maribor, 1. 2.–4. 2. 2007 ML 1 1

Manojlovič Rok Maribor, 1. 2.–4. 2. 2007 ML 1 1

Pilko Kaja Maribor, 1. 2.–4. 2. 2007 ML 1 1 2

Polič Anţe Maribor, 1. 2.–4. 2. 2007 KA 1 2 3

Hajdinjak Katja Maribor, 1. 2.–4. 2. 2007 KA 3 2 5

Bernat Miha Celje, 10. 2.–11. 2. 2007 MD 3 2 2 6

Rus Luka Celje, 10. 2.–11. 2. 2007 MD 1 1

Roţnik Kaja Celje, 10. 2.–11. 2. 2007 MD 1 3 4 8



Zibelnik Metod Ljubljana, 28. 7.–31. 7. 2007 ABS 1 1

Plut Jan Ljubljana, 28. 7.–31. 7. 2007 ABS 1 1

Sovinek Nina Ljubljana, 28. 7.–31. 7. 2007 ABS 1 1 1 3

63

Sovinek Maja Ljubljana, 28. 7.–31. 7. 2007 ABS 1 1

Kerč Aljaţ Ljubljana, 28. 7.–31. 7. 2007 ML 2 2

Manojlovič Rok Ljubljana, 28. 7.–31. 7. 2007 ML 1 1

Kontelj Timotej Ljubljana, 28. 7.–31. 7. 2007 ML 1 1

Verovšek Domen Ljubljana, 28. 7.–31. 7. 2007 ML 1 1

Pilko Kaja Ljubljana, 28. 7.–31. 7. 2007 ML 1 1 2

Polič Anţe Ljubljana, 28. 7.–31. 7. 2007 KA 1 1

Hajdinjak Katja Ljubljana, 28. 7.–31. 7. 2007 KA 2 1 3

Purkart Špela Ljubljana, 28. 7.–31. 7. 2007 KA 1 1

Bernat Miha Ravne na Koroškem, 14. 7.–15. 7. 2007 MD 6 1 1 8

Rus Luka Ravne na Koroškem, 14. 7.–15. 7. 2007 MD 2 2 4

Zulič Jaka Ravne na Koroškem, 14. 7.–15. 7. 2007 MD 1 2 2 5

Roţnik Kaja Ravne na Koroškem, 14. 7.–15. 7. 2007 MD 2 3 2 6

Pincolič Š. Lara Ravne na Koroškem, 14. 7.–15. 7. 2007 MD 1 1 2





3.4.1.9 Sezona 2007/2008

V olimpijski sezoni je mesto predsednika prevzel Silvo Hajdinjak, ki je imel v klubu dve

hčeri. Od leta 2000 naprej, ko se je zamenjala celotna uprava, so v klubu uspeli zadrţati

smernice, ki so si jih takrat začrtali. PK Olimpija je postal velik klub z vsemi potrebnimi

aduti, saj so imeli v reprezentančnih nastopih tako člane in članice, mladinke in mladince ter

kadete in kadetinje. Osvojili so ţe veliko število drţavnih naslovov in tudi drţavnih rekordov

(G. Kit, Torkar T. in Poljak A., 2008).

Plavalci so bili razdeljeni v 6 selekcij, ki so jih trenirali Aleš Poljak, Gregor Kit, Anţe

Mihovec, Jure Bučar, Uroš Jurjec, Tomaţ Torkar in Tjaša Sušnik. Izpopolnjevalno šolo in

plavalne tečaje sta vodili Tamara Danieli in Tjaša Breţnik (G. Kit in T. Torkar, osebna


Med člani je bila to sezono najuspešnejša Nina Sovinek, ki se je udeleţila evropskega

prvenstva v Eindhovnu, kjer se je dvakrat uvrstila v polfinale svetovnega prvenstva v

Manchestru, ponovno pa je imel klub udeleţenca na Olimpijskih igrah, in sicer je Nina

nastopila tudi v Pekingu, vendar se za igre na ţalost ni uspela optimalno pripraviti, saj je za

uvrstitev v olimpijsko reprezentanco izvedela le mesec pred začetkom iger, pred tem pa je ţe

imela dva vrhunca v sezoni. Med mlajšimi je bila zopet najuspešnejša Katja Hajdinjak, ki se

je udeleţila svetovnega mladinskega prvenstva v Mehiki in evropskega mladinskega

64

prvenstva v Beogradu, kjer je izboljšala rekord za mladinke na 50 metrov delfin. Na obeh

tekmovanjih se je uvrstila v polfinale. Pred iztekom leta, ko so tekmovale še v kategoriji

kadetinj, so Katja Hajdinjak, Eva Rotar, Špela Purkart in Ana Karin Kozjek postavile dva

drţavna rekorda v štafetah 4x50 in 4x100 metrov prosto in prav tako po novem letu v

kategoriji mladink. Med fanti je na igrah Alpe Adria kot član reprezentance nastopil Artjom

Azarkevič. Zelo uspešni pa so bili tudi najmlajši plavalci v klubu, saj so v kategoriji mlajših

dečkov in mlajših deklic osvojili ekipno 3. mesto tako na zimskem kot na poletnem drţavnem

prvenstvu, v kategoriji dečkov in deklic pa so prav tako osvojili 3. mesto na poletnem

drţavnem prvenstvu. Miha Bernat je v kategoriji dečkov postavil nov drţavni rekord v

disciplini 100 metrov delfin (Tekmovanja v sezoni 2007/2008, 2010).

Slika 15. Nina Sovinek (arhiv Aleš Fevţer).

Slika 16. Na predstavitvi olimpijske reprezentance (arhiv Aleš Fevţer).

Na Sliki 15 je polfinalistka evropskega prvenstva in udeleţenka svetovnega prvenstva ter

Olimpijskih iger, Nina Sovinek, na Sliki 16 pa ţenski del plavalne reprezentance na

Olimpijskih igrah (zgoraj levo: Teja Zupan, Sara Isakovič in Anja Čarman; spodaj levo: Anja

Klinar in Nina Sovinek).

Tabela 20





Zibelnik Metod Maribor, 31. 1.–3. 2. 2008 ČL 2 2

Valčič Toni Maribor, 31. 1.–3. 2. 2008 ČL 1 2 3

Plut Jan Maribor, 31. 1.–3. 2. 2008 ČL 1 1

Hercigonja Dejan Maribor, 31. 1.–3. 2. 2008 ČL 1 1

Jeranko Samo Maribor, 31. 1.–3. 2. 2008 ČL 1 1 2

Lipovec Nejc Maribor, 31. 1.–3. 2. 2008 ČL 1 1

Sovinek Nina Maribor, 31. 1.–3. 2. 2008 ČL 7 7

Sovinek Maja Maribor, 31. 1.–3. 2. 2008 ČL 2 2 1 5

Pilko Kaja Maribor, 31. 1.–3. 2. 2008 ČL 1 1

Brumec Jana Maribor, 31. 1.–3. 2. 2008 ČL 1 3 3

65

Longar Tjaša Maribor, 31. 1.–3. 2. 2008 ČL 1 1 2

Kerč Aljaţ Maribor, 31. 1.–3. 2. 2008 ML 3 3 1 7

Hajdinjak Katja Maribor, 31. 1.–3. 2. 2008 ML 3 2 2 7

Bernat Miha Celje, 15. 2.–17. 2. 2008 DE 1 4 1 6

Rajkovič Denis Ce Celje, 15. 2.–17. 2. 2008lje, 15. 2. –

17. 2. 2008 DE 3 3

Roţnik Kaja Celje, 15. 2. – 17. 2. 2008 DE 3 3

Demšar Blaţ Kranj, 9. 2.–10. 2. 2008 MD 5 1 6




Manojlovič Rok Ravne na Koroškem, 31. 7.–3. 8. 2008 ČL 1 1 2

Dolinar Gregor Ravne na Koroškem, 31. 7.–3. 8. 2008 ČL 1 1

Sovinek Maja Ravne na Koroškem, 31. 7.–3. 8. 2008 ČL 2 2

Pilko Kaja Ravne na Koroškem, 31. 7.–3. 8. 2008 ČL 1 1

Rotar Eva Ravne na Koroškem, 31. 7.–3. 8. 2008 ČL 1 2 3

Kerč Aljaţ Ravne na Koroškem, 31. 7.–3. 8. 2008 ML 1 1 1 3

Purkart Špela Ravne na Koroškem, 31. 7.–3. 8. 2008 ML 5 5

Rotar Eva Ravne na Koroškem, 31. 7.–3. 8. 2008 ML 1 2 3

Azarkevič Artjom Ravne na Koroškem, 31. 7.–3. 8. 2008 KA 5 1 6

Moška štafeta* Ravne na Koroškem, 31. 7.–3. 8. 2008 KA 1 1

*Štafeto so plavali: Azarkevič A., Potočar J., Tubin J., Anţur T.

Bernat Miha Nova Gorica, 25. 7.–27. 7. 2008 DE 3 3 6

Rajkovič Denis Nova Gorica, 25. 7.–27. 7. 2008 DE 3 2 5

Roţnik Kaja Nova Gorica, 25. 7.–27. 7. 2008 DE 1 1


Demšar Blaţ Ljubljana, 19. 7.–20. 7. 2008 MD 6 6





3.4.1.10 Sezona 2008/2009

V tej sezoni je vodstvo kluba po dolgem času organiziralo skupščino kluba. Na njej je bil

predstavljen nov pravilnik kluba o obnašanju in dolţnostih plavalcev, trenerjev in tudi staršev,

na novo so bila opredeljena tudi pravila za štipendiste v klubu (G. Kit, Torkar T. in Poljak A.,

2008).

66

V tej sezoni je bilo v klubu 7 selekcij, ki so jih trenirali Aleš Poljak, Gregor Kit, Anţe

Mihovec, Jure Bučar, Tomaţ Torkar, Tjaša Sušnik in Uroš Jurjec. Izpopolnjevalno šolo je

vodil Tomaţ Torkar, tečaje Uroš Jurjec in športno šolo Tjaša Breţnik (G. Kit in T. Torkar,


Plavalci kluba so bili v tej sezoni najuspešnejši do sedaj, saj so na prvenstvih Slovenije

osvojili največje število medalj v zgodovini kluba doslej, zato jo lahko označimo kot vrhunec

delovanja PK Olimpije. Plavalci in plavalke so se udeleţili večjih tekem tako v članski kot v

mladinski kategoriji. Med članicami sta se sestri Sovinek kot slovenski reprezentantki

udeleţili Sredozemskih iger v Pescari, kjer je Nina osvojila eno 6. mesto, udeleţili pa sta se

tudi svetovnega prvenstva v Rimu. Nina se je pozimi udeleţila tudi evropskega prvenstva na

Reki, kjer se je dvakrat uvrstila v polfinale in postavila dva drţavna rekorda, in sicer v

disciplinah 50 in 100 metrov prosto, na zimskem prvenstvu Slovenije pa je rekord na 50

metrov prosto še izboljšala. Nov slovenski rekord je postavila tudi v disciplini 100 metrov

prsno in se tako kot prva Slovenka spustila pod mejo, ki je znašala 1 minuto in 10 sekund.

Toni Valčič se je udeleţil Univerzijade v Beogradu. Na zimskih prvenstvih Slovenije je

ţenska štafeta postavila absolutna rekorda na 4x100 metrov prosto in 4x100 metrov mešano.

Kar pet plavalcev se je udeleţilo mladinskega evropskega prvenstva v Pragi, in sicer: Katja

Hajdinjak, ki se je dvakrat uvrstila v finale, Špela Purkart, Eva Rotar in Artjom Azarkevič.

Hajdinjakova je na 50 metrov kar štirikrat izboljšala rekorde za mladinke v 50-metrskih

bazenih in dvakrat na 100 metrov delfin, v 25-metrskih pa enkrat na 50 in dvakrat na 100

metrov delfin. V absolutni kategoriji v 25-metrskih bazenih pa je rekord popravila dvakrat na

100 in enkrat na 50 metrov delfin. Tri mladinske rekorde je postavila tudi štafeta Olimpije, v

katerih so plavale: Eva,Rotar Katja Hajdinjak, Ana Karin Kozjek, Špela Krašovec in Špela

Purkart. Rekorde so postavile v štafetah 4x50 metrov mešano v 50-metrskem bazenu ter 4x50

in 4x100 metrov prosto v 25-metrskem bazenu. Uspešni so bili tudi mlajši plavalci, saj jo

mlajši dečki in mlajše deklice pozimi postali ekipni zmagovalci, Blaţ Demšar pa je v

kategoriji mlajših dečkov postavil tudi rekord v disciplini 50 metrov delfin. V kategoriji

deklic je drţavni rekord na 50 metrov delfin postavila tudi Kaja Roţnik. V klub je zaradi

študijskih obveznosti iz PK Fuţinar Ravne prestopila Vita Sonjak, zaradi enakega razloga pa

sta se klubu iz PK Inles Ribnica pridruţila Toni Valčič in Samo Jeranko (Tekmovanja v sezoni

2008/2009, 2010).

Slika 17. Katja Hajdinjak (arhiv Tomaţ Torkar).

Na Sliki 16 je finalistka mladinskega evropskega prvenstva, rekorderka in udeleţenka

svetovnega mladinskega prvenstva.

67

Tabela 21





Valčič Toni Celje, 29. 1.–1. 2. 2009 ABS 1 1

Sovinek Nina Celje, 29. 1.–1. 2. 2009 ABS 3 3 6

Sovinek Maja Celje, 29. 1.–1. 2. 2009 ABS 2 1 3

Hajdinjak Katja Celje, 29. 1.–1. 2. 2009 ABS 1 1 2

Breţnik Tjaša Celje, 29. 1.–1. 2. 2009 ABS 1 1

Moška štafeta* Celje, 29. 1.–1. 2. 2009 ABS 2 2

*Štafeti so plavali: Azarkevič A., Dolinar G., Kerč A., Manojlovič R., Šiljeg U.


*Štafete so plavale: Sovinek M., Sovinek N., Hajdinjak K., Rotar E., Purkart Š.

Azarkevič Artjom Celje, 29. 1.–1. 2. 2009 ML 1 1

Hajdinjak Katja Celje, 29. 1.–1. 2. 2009 ML 6 1 7

Rotar Eva Celje, 29. 1.–1. 2. 2009 ML 2 2

Moška štafeta* Celje, 29. 1.–1. 2. 2009 ML 1 1

*Štafeto so plavali: Anţur T., Potočar J., Azarkevič A., Gruntar J.

Ţenska štafeta* Celje, 29. 1.–1. 2. 2009 ML 3 3

*Štafete so plavale: Hajdinjak K., Rotar E.. Kozjek A., Purkart Š, Krašovec Š..

Bernat Miha Maribor, 13. 2.–15. 2. 2009 DE 6 6

Zulič Jaka Maribor, 13. 2.–15. 2. 2009 DE 1 1 2

Rus Luka Maribor, 13. 2.–15. 2. 2009 DE 3 3

Roţnik Kaja Maribor, 13. 2.–15. 2. 2009 DE 2 3 1 6

Simčič Anja Maribor, 13. 2.–15. 2. 2009 DE 1 1

Moška štafeta* Maribor, 13. 2.–15. 2. 2009 DE 1 2 3

*Štafete so plavali: Bernat M., Rus L., Strle J., Zulič J.

Ţenska štafeta* Maribor, 13. 2.–15. 2. 2009 DE 1 1

*Štafeto so plavale: Pincolič Šajber L., Kamnikar M., Čemaţar M., Roţnik K.

Demšar Blaţ Ljubljana, 7. 2.–8. 2. 2009 MD 6 2 8

Poravne Lara Ljubljana, 7. 2.–8. 2. 2009 MD 1 1 2

Šilar Maša Ljubljana, 7. 2.–8. 2. 2009 MD 1 1

Kocijan Neţa Ljubljana, 7. 2.–8. 2. 2009 MD 4 3 7

Milanez Izabela Ljubljana, 7. 2.–8. 2. 2009 MD 1 1 4 6

Moška štafeta* Ljubljana, 7. 2.–8. 2. 2009 MD 2 2

*Štafeti so plavali: Demšar B., Švajger Č., Car Ţ., Bučar B., Kostelec K.

Ţenska štafeta* Ljubljana, 7. 2.–8. 2. 2009 MD 2 2

*Štafeti so plavale: Kocijan N., Šilar M., Milanez I., Poravne L.


68



Valčič Toni Radovljica, 6. 8.–9. 8. 2009 ABS 2 2

Sovinek Nina Radovljica, 6. 8.–9. 8. 2009 ABS 1 1

Sovinek Maja Radovljica, 6. 8.–9. 8. 2009 ABS 1 1

Hajdinjak Katja Radovljica, 6. 8.–9. 8. 2009 ABS 1 2 1 4

Sonjak Vita Radovljica, 6. 8.–9. 8. 2009 ABS 1 1

Moška štafeta* Radovljica, 6. 8.–9. 8. 2009 ABS 1 1

*Štafeto so plavali: Azarkevič A., Valčič T., Kerč A., Melon J.

Ţenska štafeta* Radovljica, 6. 8.–9. 8. 2009 ABS 1 2 3


Sovinek N., Sovinek M., Hajdinjak K., Rotar E., Purkart Š., Sonjak V.

Hajdinjak Katja Radovljica, 6. 8.–9. 8. 2009 ML 5 5

Purkart Špela Radovljica, 6. 8.–9. 8. 2009 ML 1 1 2

Ţenska štafeta* Radovljica, 6. 8.–9. 8. 2009 ML 2 2

*Štafeti so plavale: Hajdinjak K., Purkart Š., Rotar E., Kozjek A., Krašovec Š.

Rajkovič Denis Radovljica, 6. 8.–9. 8. 2009 KA 1 1 2

Bernat Miha Ravne na Koroškem, 24. 7.–26. 7. 2009 DE 6 6

Soos Adrian Ravne na Koroškem, 24. 7.–26. 7. 2009 DE 1 1 2

Zulič Jaka Ravne na Koroškem, 24. 7.–26. 7. 2009 DE 2 1 3

Roţnik Kaja Ravne na Koroškem, 24. 7.–26. 7. 2009 DE 5 1 6

Moška štafeta* Ravne na Koroškem, 24. 7.–26. 7. 2009 DE 3 3

*Štafete so plavali: Zulič J., Soos A., Bernat M., Rus L.

Ţenska štafeta* Ravne na Koroškem, 24. 7.–26. 7. 2009 DE 1 1

*Štafeto so plavale: Kamnikar M., Roţnik K., Kralj B., Čemaţar M.


Demšar Blaţ Kranj, 18. 7.–19. 7. 2009 MD 3 4 1 8

Soos Daniel Kranj, 18. 7.–19. 7. 2009 MD 3 3

Kocijan Neţa Kranj, 18. 7.–19. 7. 2009 MD 1 2 3 6

Milanez Izabela Kranj, 18. 7.–19. 7. 2009 MD 2 2 2 6

Poravne Lara Kranj, 18. 7.–19. 7. 2009 MD 1 1 2

Moška štafeta Kranj, 18. 7.–19. 7. 2009 MD 2 2

Štafeti so plavali: Demšar B., Car Ţ., Bučar B., Modic J., Kostelec K.

Ţenska štafeta Kranj, 18. 7.–19. 7. 2009 MD 2 2

Štafeti so plavale: Poravne L., Klančar N., Kocijan N., Milanez I.





69

3.4.1.11 Sezona 2009/2010

Plavalci kluba so bili v tej sezoni razdeljeni v 6 selekcij, ki so jih trenirali: Gregor Kit, Aleš

Poljak, Tomaţ Torkar, Jure Bučar, Anţe Mihovec in Tjaša Sušnik. Slednja dva sta z delom v

tekmovalnih programih kasneje prenehala, in sicer Tjaša v mesecu maju in Anţe po koncu

poletne sezone. Na razpisu MOL je klub kandidiral za trenerja plavalnih šol in v okvirju tega

razpisa je bila izbrana tudi Tjaša Breţnik, ki je s klubom podpisala 4-letno pogodbo. Postala

je vodja plavalnih tečajev ter izpopolnjevalne in športne šole (T. Torkar, osebna komunikacija,

28. 8. 2010).

Zopet pa so bili uspešni tekmovalci kluba. V članski kategoriji sta na evropskem prvenstvu

nastopili Katja Hajdinjak, ki se je udeleţila zimskega prvenstva v Istanbulu, kjer je postavila

absolutni drţavni rekord v disciplini 100 metrov delfin, poletnega prvenstva v Budimpešti pa

se je udeleţila Nina Sovinek. Hajdinjakova se je udeleţila tudi Olimpijade mladih v

Singapurju, kjer je osvojila 8. in 10. mesto, nastopila pa je tudi na igrah Alpe Adria, kjer je

tudi enkrat zmagala. Na teh igrah je nastopila tudi Špela Purkart, ki se je prav tako enkrat

povzpela na najvišjo stopničko. Hajdinjakova je postavila tudi drţavni rekord v disciplini 50

metrov delfin na tekmovanju v Zagrebu. Zelo uspešni so bili tudi dečki in deklice, saj so na

prvenstvih Slovenije pozimi ekipno osvojili 2. mesto, poleti pa so postali drţavni prvaki.

Miha Bernat in Kaja Roţnik sta se kot člana reprezentance udeleţila CO.ME.N Cup-a v

Cataniji, Bernat je postavil tudi pet drţavnih rekordov za dečke v disciplinah 200 metrov

prosto in 400 metrov mešano v 50-metrskih bazenih ter 100 in 200 metrov delfin in 200

metrov mešano v 25-metrskih bazenih (Tekmovanja v sezoni 2009/2010, 2010).

Slika 18. Zmagovalci prvenstva Slovenije v Radovljici (arhiv Breda Smolnikar).

70

Na Sliki 17 so aktualni moštveni drţavni prvaki v kategoriji dečkov in deklic za poletno

sezono 2009/2010.

Tabela 22

Uvrstitve plavalcev PK Olimpija do 3. mesta na prvenstvih Slovenije v sezoni 2009/2010

(Tekmovanja v sezoni 2009/2010, 2010):



Bernat Miha Celje, 28. 1.–31. 1. 2010 ABS 1 1

Kerč Aljaţ Celje, 28. 1.–31. 1. 2010 ABS 1 1

Sovinek Nina Celje, 28. 1.–31. 1. 2010 ABS 3 3

Sovinek Maja Celje, 28. 1.–31. 1. 2010 ABS 1 1

Hajdinjak Katja Celje, 28. 1.–31. 1. 2010 ABS 2 1 2 5

Sonjak Vita Celje, 28. 1.–31. 1. 2010 ABS 1 1


*Štafete so plavale: Sovinek M., Sovinek N., Hajdinjak K., Purkart Š., Sonjak V.

Anţur Tihomir Celje, 28. 1.–31. 1. 2010 ML 1 1

Ţenska štafeta* Celje, 28. 1.–31. 1. 2010 ML 1 1

*Štafeto so plavale: Kozjek A., Zupet N., Janeţič P., Milanez A.

Bernat Miha Celje, 28. 1.–31. 1. 2010 KA 2 1 3

Rajkovič Denis Celje, 28. 1.–31. 1. 2010 KA 1 1

Zulič Jaka Celje, 28. 1.–31. 1. 2010 KA 1 1

Roţnik Kaja Celje, 28. 1.–31. 1. 2010 KA 1 1

Moška štafeta* Celje, 28. 1.–31. 1. 2010 KA 1 1 2

*Štafeti so plavali: Rajkovič D., Bernat M., Soos A., Zulič J., Rus L.

Demšar Blaţ Maribor, 12. 2.–14. 2. 2010 DE 1 1

Gašpar Jan Maribor, 12. 2.–14. 2. 2010 DE 1 1

Soos Daniel Maribor, 12. 2.–14. 2. 2010 DE 1 1

Moška štafeta* Maribor, 12. 2.–14. 2. 2010 DE 2 1 3

*Štafete so plavali: Pavešič L., Soos D., Demšar B., Trebše A., Zupet J., Gašpar J.


Mihalič David Ljubljana, 6. 2.–7. 2. 2010 MD 1 1

Klančar Neţa Ljubljana, 6. 2.–7. 2. 2010 MD 1 1

Ţenska štafeta* Ljubljana, 6. 2.–7. 2. 2010 MD 1 1 2

*Štafeti so plavale: Klančar N., Golja G., Bučar K., Matkovič M.



Valčič Toni Ravne na Koroškem, 22. 7.–25. 7. 2010 ABS 2 2

Bernat Miha Ravne na Koroškem, 22. 7.–25. 7. 2010 ABS 1 1

Sovinek Nina Ravne na Koroškem, 22. 7.–25. 7. 2010 ABS 2 2

Hajdinjak Katja Ravne na Koroškem, 22. 7.–25. 7. 2010 ABS 1 1 2

Purkart Špela Ravne na Koroškem, 22. 7.–25. 7. 2010 ABS 1 1

Moška štafeta* Ravne na Koroškem, 22. 7.–25. 7. 2010 ABS 2 2

71

*Štafeti so plavali: Valčič T., Kerč A., Bernat M., Manojlovič R., Šiljeg U.

Ţenska štafeta* Ravne na Koroškem, 22. 7.–25. 7. 2010 ABS 1 2 3

*Štafete so plavale: Sovinek N., Sovinek M., Hajdinjak K., Purkart Š.

Bernat Miha Ravne na Koroškem, 22. 7.–25. 7. 2010 KA 2 2 1 5

Rus Luka Ravne na Koroškem, 22. 7.–25. 7. 2010 KA 1 2 3

Ručman Tavčar Jakob Ravne na Koroškem, 22. 7.–25. 7. 2010 KA 1 1

Roţnik Kaja Ravne na Koroškem, 22. 7.–25. 7. 2010 KA 2 1 3

Moška štafeta* Ravne na Koroškem, 22. 7.–25. 7. 2010 KA 1 1 2

*Štafeti so plavali: Rajkovič D., Strle J., Rus L., Bernat M.

Ţenska štafeta* Ravne na Koroškem, 22. 7.–25. 7. 2010 KA 1 1

*Štafeto so plavale: Kamnikar M., Kralj B., Roţnik K., Čemaţar M.

Demšar Blaţ Radovljica, 30. 7.–1. 8. 2010 DE 2 2

Soos Daniel Radovljica, 30. 7.–1. 8. 2010 DE 1 1 2

Zupet Jure Radovljica, 30. 7.–1. 8. 2010 DE 1 1

Martinčič Gala Radovljica, 30. 7.–1. 8. 2010 DE 2 1 3

Rajkovič Patricija Radovljica, 30. 7.–1. 8. 2010 DE 1 1

Plut Zana Radovljica, 30. 7.–1. 8. 2010 DE 1 1

Moška štafeta* Radovljica, 30. 7.–1. 8. 2010 DE 2 2

*Štafeti so plavali:

Zupet J., Pavešič L., Soos D., Trebše A., Demšar B., Gašpar J., Jernejčič J.

Ţenska štafeta* Radovljica, 30. 7.–1. 8. 2010 DE 2 2

*Štafeti so plavale: Plut Z., Martinčič G., Rajkovič P., Kocijan N., Jelesijevič Š.


Mihalič David Kranj, 17. 7.–18. 7. 2010 MD 1 1

Arko Jerman Jon Kranj, 17. 7.–18. 7. 2010 MD 1 1

Ţenska štafeta* Kranj, 17. 7.–18. 7. 2010 MD 2 2

*Štafeti so plavale: Troha K., Golja G., Bučar K., Matkovič M., Lozar A.




3.5 PREGLED USPEHOV

Tekom svojega delovanja je plavalni klub Olimpija dosegel veliko. Število osvojenih medalj

(Slika 19) v posameznih sezonah se je spreminjalo iz leta v leto in je bilo pogojeno z

razmerami v klubu ter s pogoji za delo, kar je najbolj razvidno v sezoni 1999/2000, ko je klub

zamenjal celotno upravo in so morali praktično začeti znova, zato je število osvojenih medalj

v tisti sezoni majhno. Na število osvojenih medalj pa so vplivale tudi starostne kategorije. S

tem mislimo predvsem na dejstvo, da je posameznik v vsaki kategoriji tekmoval dve leti, pri

čemer je najprej tekmoval kot plavalec/plavalka mlajšega letnika v eni starostni kategoriji,

drugo leto pa kot plavalec/plavalka v starejšem letniku, kar pomeni, da je bilo medalje teţje

72

osvojiti kot plavalec/plavalka, ki tekmuje v mlajšem letniku in laţje kot plavalec/plavalka, ki

tekmuje v starejšem letniku ene starostne kategorije. Kar se tiče števila osvojenih medalj, so

največji uspeh tekmovalci dosegli v sezoni 2008/2009, ko so osvojili daleč največ medalj

izmed vseh tekmovalnih sezon v zgodovini kluba, najmanj pa so jih osvojili na začetku

preučevanega obdobja (1989–1992), ko se je klub počasi vzpenjal iz premagane krize in so

bili praktično brez najstarejših tekmovalcev, vzgajali pa so mlajše rodove plavalcev, ki so

dosegali medalje na prvenstvih v svojih starostnih kategorijah.

Slika 19. Primerjava osvojenih medalj v posameznih sezonah.

Na Sliki 19 vidimo dinamiko gibanja osvojenih kolajn na prvenstvih Slovenije plavalcev PK

Olimpija. V primerjavo niso vključene medalje, osvojene na prvenstvih Jugoslavije in

šprinterskih prvenstvih Slovenije, saj le-teh skozi celotno preučevano obdobje ni in tako

primerjave osvojenih medalj v posamezni sezoni ne bi bile objektivne.

73

4 SKLEP

Plavalni klub Olimpija je bil ustanovljen leta 1975 z namenom, da bi širil plavalno dejavnost

v občini Šiška in odpravljal plavalno nepismenost.

Od ustanovitve kluba do leta 1982 so uspešno organizirali začetne in nadaljevalne plavalne

tečaje za osnovne in srednje šole. Iz mnoţice otrok, ki so se vključevali v tečaje, so formirali

tekmovalne skupine (selekcije), ki so dosegale vidne uspehe ţe v SR Sloveniji in tedanji

Jugoslaviji. Leta 1982 se je klub znašel v hudi krizi, ko je bil vprašljiv tudi njegov obstoj.

Peščica ljudi se je borila za njegov obstoj, kar jim je tudi uspelo. Z delom so morali pričeti

praktično od začetka, saj starejših plavalcev skorajda ni bilo, trenerski in vaditeljski kader pa

je bil zelo brezvoljen in nemotiviran. Premagana kriza in sadovi dobrega dela so se pokazali

dokaj hitro, veliko pa so k temu pripomogli tudi starši plavalcev. Klub je imel tekom svojega

delovanja tudi dva sponzorja ter domicil na bazenu Vevče.

Kljub slabim pogojem za delo, je klub postajal sčasoma vse večji, močnejši in bolj

organiziran. Pričeli so izvajati različne akcije, kot so vsakoletne priprave na Ptuju (plavalni

kamp), Dan Olimpije, ki se zaključi s klubskim piknikom, večalo se je tudi število različnih

plavalnih programov. V plavalnem kampu na Ptuju se v času priprav plavalci poleg treningov

in suhe vadbe tudi dodatno izobraţujejo v obliki predavanj, okroglih miz in delavnic. Poleg

klubskih trenerjev se v kamp vključijo tudi zunanji strokovnjaki, ki svoje znanje prenašajo

tako na trenerje kot tudi na plavalce. Izvajati so pričeli tudi začetni plavalni tečaj Tjulko,

izpopolnjevalno in športno šolo, ter rekreacijsko vadbo in vadbo za veterane, v katero so se

vključevali bivši plavalci in njihovi starši. Te programe so vodili izkušeni ter pedagoško

izobraţeni učitelji in trenerji. Akcije so postajale iz leta v leto večje, vsebinsko kvalitetnejše in

predvsem bolje organizirane. Klub si je ustvaril tudi svojo spletno stran.

Vsi člani in vodstvo kluba so PK Olimpija pripeljali do tega, da je postal eden izmed

najštevilčnejših plavalnih kolektivov v Sloveniji, ki je dosegel veliko. Tekmovalci so dosegli

dobre rezultate prav v vseh starostnih kategorijah. V reprezentančnih nastopih so člani in

članice, mladinci in mladinke dosegli vidne uvrstitve, saj so se na večjih tekmovanjih uvrščali

v polfinala in finala, dva plavalca pa sta se udeleţila tudi Olimpijskih iger, ki so sanje vsakega

športnika. Osvojili so tudi številne kolajne na drţavnih prvenstvih ter postavili veliko

drţavnih rekordov v vseh starostnih kategorijah. Uspešni so bili tudi najmlajši tekmovalci, saj

so osvojili tudi ekipne naslove prvakov Slovenije v kategorijah dečkov in deklic ter mlajših

dečkov in mlajših deklic.

Trenerji in učitelji so s svojim skupinskim delom in medsebojnim sodelovanjem ustvarili

klubsko piramido, ki so jo strokovnjaki dajali kot primer uspešnosti v svojih plavalnih

učbenikih.

74

Kljub vsemu uspešnemu delu, pa še vedno ostaja problem plavalnih površin v celotni

Sloveniji, še posebej pa Ljubljani, ki ne premore pokritega olimpijskega bazena. Število otrok

narašča, pogoji za delo pa ostajajo nespremenjeni. Med trenerji, plavalnimi klubi in vodstvom

Plavalne zveze Slovenije se postavlja vprašanje, zakaj se plavanje pri nas ne more razviti,

tako kot je razvito v drugih evropskih drţavah? V drugih drţavah +po svetu je plavanje bolj

cenjen šport kot pri nas in zato imajo plavalci tudi boljše pogoje za delo. Glede na pogoje v

Sloveniji pa si lahko postavimo še eno vprašanje, kako uspešni bi bili slovenski plavalci ob

boljših pogojih, če imamo ţe zdaj osvojeno srebrno olimpijsko medaljo ter druge medalje iz

svetovnih in evropskih prvenstev?

Problem pri pisanju dela se je pojavil tudi pri zbiranju podatkov. Zbrali smo jih iz obstoječe

literature, pomagali smo si tudi z lastnimi izkušnjami, za pridobitev podatkov, ki pa jih ni bilo

mogoče dobiti med razpoloţljivimi viri, smo za pomoč prosili trenerje in pedagoške delavce v

klubu. Podatke o rezultatih iz drţavnih prvenstev smo dobili v statističnih poročilih Plavalne

zveze Slovenije, vendar so le-ta v tiskani obliki samo do leta 1999, od leta 2000 naprej pa so

poročila na spletni strani Plavalne zveze Slovenije. Nekatera so zelo pomanjkljiva, saj v njih

ni rezultatov štafet ter nastopajočih, večinoma manjkajo tudi rezultati ekipnega tekmovanja

pri mlajših plavalcih, zabeleţene pa niso niti kronologije rekordov za nekatere discipline.

Nekatere podatke smo pridobili s pomočjo letnih poročil trenerjev ali ob pogovoru z

nekaterimi delavci kluba, nekateri izmed njih pa v diplomskem delu niso navedeni. Plavalna

zveza Slovenije bi morala ta problem rešiti čim prej, saj takšni podatki predstavljajo osnovo

vsake panoţne zveze.

75

5 VIRI

Avbelj-Stanišič, O. (1987). Zgodovina plavalnega kluba Olimpija. Diplomsko delo,

Ljubljana: Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, Fakulteta za telesno kulturo.

Kapus, V. idr. (2002). Plavanje, učenje. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport.

Kit, G., Torkar, T. in Poljak A. (2008). PKO SWIM TEAM. Neobjavljeno delo.

Klinec, B. (1991). Zgodovina plavalnega kluba Ilirija Ljubljana. Diplomsko delo,

Ljubljana: Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, Fakulteta za telesno kulturo.

Pavlin, T. (2005). »Zanimanje za šport je prodrlo med Slovenci že v široke sloje«.

Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport.

Pavlin, T. (1997). 95 let »plavalne dirke« na Bledu in delovanje Ljubljanskega športnega

kluba. Šport, 45(2), 29-30.

Prešern, M. in Trbovc, S. (1995). Plavanje v Sloveniji 1919-1994. Ljubljana: Parex.

Statistična poročila PZS 1987-1999, 1987-1999.

Tekmovanja v sezoni 1999/2000. Pridobljeno 10. 7. 2010, iz http://www.pzsana.net/pzsana










http://www.pzsana.net/pzsana










76



77

6 PRILOGE

Priloga 1

Izrezek iz časopisa; prispevek iz mitinga »Bratstvo in enostnost« v Beogradu, leta 1983

78

Priloga 2

Naslovnica iz 1. miklavţevega mitinga, 1992

79

Priloga 3 Priloga 4

Izrezek iz časopisa; prispevek iz mitinga Izrezek iz časopisa; prispevek iz

»Lučkin memorial« v Trbovljah, leta 1994 mednarodnega mitinga »Akropolis 95« v

Atenah, leta 1995

80

Priloga 5

Izrezek iz časopisa; prispevek iz šprinterskega drţavnega prvenstva v Ljubljani, leta 1995

81

Priloga 6

Izrezek iz časopisa; prispevek iz mitinga »Miklavţ 95« v Ljubljani, leta 1995

82

Priloga 7

Izrezek iz časopisa; prispevek iz drţavnega prvenstva v Ljubljani, leta 1996

83

Priloga 8

Izrezek iz časopisa; prispevek iz drţavnega prvenstva v Kamniku, leta 1997

Priloga 9

Izrezek iz časopisa; prispevek iz iger Alpe Adria v Italiji (Caorle), leta 1998

84

Priloga 10

Izrezek iz časopisa; ekipa pred odhodom na mladinsko evropsko prvenstvo v Rusiji (Moskva),

leta 1999

Priloga 11

Izrezek iz časopisa; prispevek iz mladinskega evropskega prvenstva v Rusiji (Moskva), leta

1999

85

Priloga 12

Izrezek iz tujega časopisa; prispevek po pripravah v Franciji (Font Romeu), leta 2000

Priloga 13

Izrezek iz časopisa; prispevek ob zaključku kariere Bučar Jureta, leta 2005

86

Priloga 14

Izrezek iz časopisa; prispevek po Univerzijadi, leta 2005

Priloga 15

Izrezek iz časopisa; prispevek iz drţavnega prvenstva v Ljubljani, leta 2007

87

Priloga 16

Priloga 17

Prilogi 16 in 17 sta izrezka iz časopisov; prispevek iz mitinga na Dunaju, leta 2008

88

Priloga 18

Lestvice desetih najboljših plavalcev Olimpije v 50 metrskih bazenih. disc. 50 K disc. 50 K

Mesto Ime in priimek Let.roj. Rezultat Datum Mesto Ime in priimek Let.roj. Rezultat Datum

1 VALČIČ TONI 1989 0:23,11 9.8.08 1 SOVINEK NINA 1985 0:26,12 24.5.09

2 ZIBELNIK METOD 1985 0:23,89 13.7.06 2 SLAPŠAK URŠKA 1972 0:26,59 19.8.97

3 MELON JURE 1978 0:24,01 5.8.03 3 SOVINEK MAJA 1985 0:26,75 26.4.09

4 VELIKONJA LUKA 1981 0:24,20 5.8.03 4 HAJDINJAK KATJA 1993 0:27,00 9.8.09

5 KERČ ALJAŢ 1990 0:24,46 3.8.08 5 PURKART ŠPELA 1993 0:27,27 25.7.10

6 MIKLIČ GREGOR 1981 0:25,08 10.7.03 6 ROTAR EVA 1993 0:27,40 9.8.09

7 BUČAR JURE 1966 0:25,17 25.5.96 7 BREŢNIK TJAŠA 1983 0:27,59 16.7.00

8 POJE BORUT 1978 0:25,29 2.8.01 8 KOZJEK ANA KARIN 1994 0:28,14 18.4.09

9 JOVANOVSKI MARKO 1987 0:25,40 5.8.03 9 ULČAR MINA 1983 0:28,46 6.8.99

10 BOŢIČKO MATEVŢ 1983 0:25,44 31.5.03 10 SLOVENC NIKA 1988 0:28,51 21.4.04

disc. 100 K disc. 100 K

Mesto Ime in priimek Rezultat Datum Mesto Ime in priimek Rezultat Datum

1 MELON JURE 1978 0:52,59 23.4.04 1 SOVINEK NINA 1985 0:55,93 21.12.08

2 VALČIČ TONI 1989 0:52,61 7.8.08 2 HAJDINJAK KATJA 1993 0:57,23 20.12.09

3 VELOKONJA LUKA 1981 0:52,73 5.8.03 3 PURKART ŠPELA 1993 0:57,65 23.7.10

4 BUČAR JURE 1966 0:53,40 14.6.97 4 SLAPŠAK URŠKA 1972 0:58,68 19.8.97

5 KERČ ALJAŢ 1990 0:53,53 20.12.09 5 ROTAR EVA 1993 0:59,05 7.8.09

6 ZIBELNIK METOD 1985 0:53,85 28.7.07 6 SOVINEK MAJA 1985 0:59,15 9.6.07

7 MIKLIČ GREGOR 1981 0:55,00 2.8.01 7 KOZJEK ANA KARIN 1994 1:00,18 7.8.09

8 VEROVŠEK DOMEN 1989 0:55,15 21.7.04 8 REPEC NATALIJA 1976 1:00,45 25.5.96

9 GOVŠE IVAN 1976 0:55,33 21.4.95 9 ULČAR MINA 1983 1:00,68 14.7.99

10 JOVANOVSKI MARKO 1987 0:55,36 21.7.04 10 BREŢNIK TJAŠA 1983 1:00,94 13.7.00



1 BUČAR JURE 1966 1:52,93 13.6.98 1 SOVINEK NINA 1985 2:02,24 22.3.08

2 AZARKE-VIČ ARTJOM 1992 1:57,68 30.5.09 2 PURKART ŠPELA 1993 2:05,64 24.7.10

3 MELON JURE 1978 1:57,72 2.8.01 3 HAJDINJAK KATJA 1993 2:05,89 22.5.10

4 VELIKONJA LUKA 1981 1:58,13 2.8.01 4 SOVINEK MAJA 1985 2:08,05 9.6.07

5 GOVŠE IVAN 1976 1:58,25 21.4.95 5 SLAPŠAK URŠKA 1972 2:08,69 8.8.97

6 POJE BORUT 1978 1:58,37 2.8.01 6 ULČAR MINA 1983 2:09,06 9.4.99

7 JOVANOVSKI MARKO 1987 1:58,80 21.7.04 7 BRUMEC JANA 1985 2:10,56 28.7.07

8 KERČ ALJAŢ 1990 1:59,09 16.4.10 8 SONJAK VITA 1989 2:10,69 8.8.09

9 ŠILJEG UROŠ 1988 2:00,01 13.7.06 9 BREŢNIK TJAŠA 1983 2:10,87 6.8.99

10 BERNAT MIHA 1995 2:00,67 24.4.10 10 BREŢNIK NIKA 1980 2:13,47 16.4.93



1 BUČAR JURE 1966 3:56,20 5.9.94 1 PURKART ŠPELA 1993 4:28,31 17.5.09

2 AZARKEVIČ ARTJOM 1992 4:07,66 6.8.09 2 ULČAR MINA 1983 4:32,81 8.5.99

3 BERNAT MIHA 1995 4:14,33 24.7.09 3 BRUMEC JANA 1985 4:35,23 27.4.07

4 GOVŠE IVAN 1976 4:16,28 8.4.94 4 SOVINEK MAJA 1985 4:37,66 19.5.07

5 ŠILJEG UROŠ 1988 4:17,20 4.8.05 5 SLAPŠAK URŠKA 1972 4:37,94 1.6.96

6 STERDJEVIČ SAŠO 1985 4:18,21 8.6.02 6 LONGAR TJAŠA 1990 4:37,96 21.7.04

7 MAJCEN NACE 1968 4:19,46 14.8.82 7 BREŢNIK TJAŠA 1983 4:38,40 25.7.97

8 KERČ ALJAŢ 1990 4:19,47 28.7.07 8 KOZJEK ANA KARIN 1994 4:39,14 6.8.09

9 MANOJLOVIČ ROK 1989 4:19,75 28.7.07 9 MARN LARA 1981 4:39,59 2.8.96

10 SKRBIN IGOR 1977 4:21,87 4.8.95 10 STERDJEVIČ DRAGANA 1986 4:41,58 11.5.02



1 BUČAR JURE 1966 15:41,31 5.7.94 1 MARN LARA 1981 9:30,38 2.8.96

2 MAJCEN IGOR 1969 16:14,12 10.7.03 2 PURKART ŠPELA 1993 9:32,92 1.8.08

3 AZARKEVIČ ARTJOM 1992 16:25,03 1.8.08 3 STERDJEVIČ DRAGANA 1986 9:36,07 9.8.02

4 STERDJEVIČ SAŠO 1985 16:47,48 31.5.03 4 ULČAR MINA 1983 9:38,70 24.7.98

5 BERNAT MIHA 1995 17:03,37 10.6.10 5 BREŢNIK TJAŠA 1983 9:39,18 26.7.96

6 MAJCEN NACE 1968 17:12,19 8.8.81 6 ULČNIK AJDA 1985 9:44,70 6.8.00

7 KERČ ALJAŢ 1990 17:35,83 4.6.05 7 ZUPANČIČ URŠKA 1975 9:46,21 23.7.89

8 ČEMAŢAR LUKA 1989 17:39,63 14.7.05 8 LONGAR TJAŠA 1990 9:47,53 28.7.07

9 SOOS ADRIAN 1995 17:41,12 26.7.09 9 BRUMEC JANA 1986 9:49,95 17.3.07

10 TUBIN JAN 1993 17:43,03 18.5.08 10 KONTELJ TAMARA 1990 9:53,32 20.5.06

disc. 200 M disc. 200 M


1 JOVANOVSKI MARKO 1987 2:14,03 21.7.04 1 SOVINEK NINA 1985 2:18,53 20.3.08

2 BERNAT MIHA 1995 2:14,07 23.7.10 2 HAJDINJAK KATJA 1993 2:26,30 4.5.08

3 GOVŠE GREGOR 1979 2:14,63 30.4.99 3 ROŢNIK KAJA 1997 2:26,96 23.7.10

4 DANEV DAVID 1983 2:16,09 14.7.05 4 PIHLER LILI 1986 2:27,95 5.8.03

5 VEROVŠEK DOMEN 1989 2:17,39 13.7.06 5 SOVINEK MAJA 1985 2:28,18 7.5.05

6 MANOJLOVIČ ROK 1989 2:18,01 23.7.10 6 SLAPŠAK URŠKA 1972 2:29,05 18.5.96


8 POLJAK ALEŠ 1976 2:20,18 4.8.95 8 SONJAK VITA 1989 2:33,13 26.4.09

9 PETROVIČ DAVOR 1977 2:20,27 22.7.94 9 BRUMEC JANA 1986 2:33,74 6.5.06

10 RAJKOVIČ DENIS 1994 2:20,41 19.4.09 10 TRNOVEC NIKKI 1992 2:34,55 13.7.06

89



1 BERNAT MIHA 1995 4:46,92 24.7.10 1 SOVINEK NINA 1985 5:06,77 8.6.06

2 GOVŠE GREGOR 1979 4:49,47 28.4.95 2 PIHLER LILI 1986 5:16,51 8.8.02

3 MANOJLOVIČ ROK 1989 4:56,04 4.8.05 3 ROŢNIK KAJA 1997 5:17,93 24.7.10

4 DANEV DAVID 1983 4:56,33 23.6.05 4 KONTELJ TAMARA 1990 5:25,51 21.7.04

5 STERDJEVIČ SAŠO 1985 4:56,92 5.8.03 5 HAJDINJAK KATJA 1993 5:26,67 7.6.07

6 RUS LUKA 1995 4:57,00 24.7.10 6 KRIČAJ PATRICIJA 1992 5:27,13 4.8.05

7 KONTELJ TIMOTEJ 1990 4:57,85 28.7.07 7 MARN LARA 1981 5:31,33 25.7.96

8 PETROVIČ DAVOR 1977 4:58,60 22.7.95 8 CELAR ANJA 1983 5:32,03 25.7.97

9 KERČ ALJAŢ 1990 5:01,40 4.8.05 9 DOLINAR SIMONA 1984 5:33,42 8.8.02

10 HOMOVC FEDERICO 1988 5:05,11 23.6.07 10 STERDJEVIČ DRAGANA 1986 5:34,26 7.6.01

disc. 50 D disc. 50 D


1 POJE BORUT 1978 0:26,06 2.8.01 1 HAJDINJAK KATJA 1993 0:27,74 12.7.09

2 MIKLIČ GREGOR 1981 0:26,11 26.4.02 2 SOVINEK NINA 1985 0:29,19 10.7.10

3 MELON JURE 1978 0:26,68 15.7.00 3 BREŢNIK TJAŠA 1983 0:29,69 22.5.99

4 VALČIČ TONI 1989 0:26,73 24.7.10 4 ROŢNIK KAJA 1997 0:30,05 24.7.10

5 JOVANOVSKI MARKO 1987 0:27,31 4.6.05 5 PILKO KAJA 1991 0:30,36 1.8.08

6 GOVŠE GREGOR 1979 0:27,35 22.5.99 6 ROTAR EVA 1993 0:30,46 8.8.09

7 PLUT JAN 1988 0:27,51 28.7.07 7 BRUMEC JANA 1986 0:30,50 7.7.07

8 KERČ ALJAŢ 1990 0:27,56 1.8.08 8 SLOVENC NIKA 1988 0:30,62 2.7.05

9 BELINA TOMAŢ 1979 0:27,61 7.6.97 9 ZUPANČIČ MOJCA 1985 0:30,93 9.8.02

10 HERCIGONJA DEJAN 1983 0:27,61 28.7.07 10 PIHLER LILI 1986 0:30,96 12.7.03





3 MELON JURE 1978 0:59,34 21.7.04 3 BREŢNIK TJAŠA 1983 1:04,79 13.7.00

4 PLUT JAN 1988 0:59,81 28.7.07 4 PILKO KAJA 1991 1:06,23 2.6.08

5 JOVANOVSKI MARKO 1987 1:00,57 4.8.05 5 ROTAR EVA 1993 1:06,97 1.8.08

6 BERNAT MIHA 1995 1:00,86 25.7.10 6 PURKART ŠPELA 1993 1:07,38 1.8.08

7 BELINA TOMAŢ 1979 1:00,99 25.7.97 7 REPEC NATALIJA 1976 1:07,72 1.6.96

8 HERCIGONJA DEJAN 1983 1:01,00 9.6.07 8 ROŢNIK KAJA 1997 1:08,61 25.7.10

9 KOZJEK DAVID 1979 1:01,59 22.6.96 9 BRUMEC JANA 1986 1:09,16 5.5.07

10 KOLAČKOV FILIP 1988 1:01,63 20.12.03 10 BEDIČ ANITA 1985 1:09,86 7.8.02



1 PLUT JAN 1988 2:08,97 28.7.07 1 HAJDINJAK KATJA 1993 2:20,73 6.8.09

2 BUČAR JURE 1966 2:09,82 17.7.98 2 PILKO KAJA 1991 2:25,89 28.7.07


4 FAJON MATEVŢ 1978 2:16,09 28.7.95 4 BRUMEC JANA 1986 2:28,89 27.4.07

5 KOLAČKOV FILIP 1988 2:16,14 5.8.03 5 JAGER LUCIJA 1982 2:34,58 24.7.98

6 MANOJLOVIČ ROK 1989 2:18,44 4.8.05 6 BEDIČ ANITA 1985 2:34,77 5.8.03

7 KONTELJ TIMOTEJ 1990 2:19,60 23.12.08 7 KONTELJ TAMARA 1990 2:35,23 4.8.05

8 DORNIK ROK 1974 2:21,05 24.6.90 8 NEMANIČ TIVA 1990 2:38,22 21.6.07

9 ZEBEC TADEJ 1969 2:22,57 31.7.83 9 ULČAR MINA 1983 2:38,44 6.8.99

10 LIPOVEC NEJKO 1989 2:23,69 20.5.06 10 LONGAR URŠA 1990 2:38,45 12.7.04

disc. 50 H disc. 50 H


1 DANEV DAVID 1983 0:29,06 4.8.05 1 SOVINEK MAJA 1985 0:29,79 11.7.09

2 TORKAR TOMAŢ 1973 0:29,33 25.5.96 2 SLAPŠAK URŠKA 1972 0:32,12 25.5.96

3 RAJKOVIČ DENIS 1994 0:29,55 11.7.09 3 JANČAR IZA 1982 0:32,58 7.6.98

4 ANŢUR TIHOMIR 1992 0:29,76 22.7.10 4 BRUMEC JANA 1986 0:32,71 27.4.07

5 ZULIČ JAKA 1995 0:29,83 26.7.09 5 HAJDINJAK KATJA 1993 0:32,73 14.6.09

6 GOVŠE IVAN 1976 0:29,93 26.5.95 6 ROTAR EVA 1993 0:32,85 6.8.09

7 ODAR VLADO 1984 0:30,32 2.8.01 7 SOVINEK NINA 1985 0:33,12 9.7.05

8 JOVANOVSKI MARKO 1987 0:30,37 5.8.03 8 KOZJEK ANA KARIN 1994 0:33,35 27.4.08

9 KOCJANČIČ MIHA 1985 0:30,40 7.2.07 9 MARN BRINA 1981 0:33,59 26.5.95

10 ZIBELNIK METOD 1985 0:30,43 7.7.07 10 MARN LARA 1981 0:33,72 26.5.95





3 TORKAR TOMAŢ 1973 1:03,76 2.8.96 3 JANČAR IZA 1982 1:09,55 23.5.97

4 PETROVIČ DAVOR 1977 1:04,24 22.7.95 4 SLAPŠAK URŠKA 1972 1:09,58 12.7.96

5 RAJKOVIČ DENIS 1994 1:04,30 27.6.09 5 BRUMEC JANA 1986 1:10,93 7.7.07

6 ZULIČ JAKA 1995 1:04,64 26.7.09 6 SOVINEK NINA 1985 1:11,96 6.5.06

7 KOCJANČIČ MIHA 1985 1:04,66 5.8.03 7 HAJDINJAK KATJA 1993 1:12,93 26.5.07

8 ODAR VLADO 1984 1:04,86 2.8.01 8 PROLIČ DANIELA 1986 1:13,18 21.7.04

9 JOVANOVSKI MARKO 1987 1:05,57 22.11.03 9 TRNOVEC NIKKI 1992 1:13,29 6.5.06

10 TUBIN JAN 1993 1:05,58 21.11.09 10 MARN BRINA 1981 1:13,32 12.4.96





90

3 ODAR VLADO 1984 2:18,89 30.6.01 3 ROTAR EVA 1993 2:30,46 1.8.08

4 ZULIČ JAKA 1995 2:19,01 25.7.09 4 BRUMEC JANA 1986 2:33,09 7.2.07

5 PETROVIČ DAVOR 1977 2:19,97 22.7.94 5 PROLIČ DANIELA 1986 2:35,17 21.7.04

6 KOCJANČIČ MIHA 1985 2:20,69 5.8.03 6 NEMANIČ TIVA 1990 2:35,77 13.7.06

7 TORKAR TOMAŢ 1973 2:20,81 2.8.96 7 KRIČAJ PATRICIJA 1992 2:35,84 20.5.06

8 POLJAK ALEŠ 1976 2:20,88 4.8.95 8 GREGORČIČ SIMONA 1968 2:37,51 25.7.82

9 KORDIŠ PRIMOŢ 1975 2:22,71 28.7.91 9 KAMNIKAR MARTINA 1997 2:37,60 23.7.10


disc. 50 P disc. 50 P



2 VELIKONJA LUKA 1981 0:29,93 1.6.02 2 PIHLER LILI 1986 0:33,87 5.4.02

3 KERČ ALJAŢ 1990 0:30,47 23.7.10 3 KRALJ BISTRA 1997 0:34,76 23.7.10

4 KNAPIČ MATJAŢ 1982 0:30,48 19.5.07 4 STERDJEVIČ DRAGANA 1986 0:34,93 5.4.02

5 UČAKAR ANŢE 1985 0:30,51 19.5.07 5 SONJAK VITA 1989 0:35,70 7.8.09

6 GOVŠE GREGOR 1979 0:30,67 22.5.99 6 KRAŠOVEC ŠPELA 1994 0:35,75 7.8.09

7 DOLINAR GREGOR 1986 0:31,16 1.8.08 7 MATJAŠIČ LINA 1987 0:35,88 18.12.04

8 JOVANOVSKI MARKO 1987 0:31,28 21.5.05 8 TURK CITA 1982 0:36,00 27.6.98

9 ANŢUR TIHOMIR 1992 0:31,92 23.7.10 9 ROŢNIK KAJA 1997 0:36,19 25.7.09

10 BELINA TOMAŢ 1979 0:32,19 25.5.96 10 JAMNIKAR PINA 1991 0:36,25 20.5.06



1 GOVŠE GREGOR 1979 1:05,42 17.4.98 1 SOVINEK NINA 1985 1:09,55 17.5.09

2 MIKLIČ GREGOR 1981 1:05,69 12.6.01 2 STERDJEVIČ DRAGANA 1986 1:14,83 5.8.03

3 KNAPIČ MATJAŢ 1982 1:07,34 19.5.07 3 PIHLER LILI 1986 1:15,27 5.8.03


5 UČAKAR ANŢE 1985 1:09,64 5.8.03 5 R0ŢNIK KAJA 1977 1:18,21 22.7.10

6 DOLINAR GREGOR 1987 1:10,31 1.8.08 6 TURK CITA 1982 1:18,44 17.7.98

7 BELINA TOMAŢ 1979 1:10,41 12.4.96 7 KRALJ BISTRA 1997 1:18,55 22.7.10

8 RUS LUKA 1995 1:10,73 22.7.10 8 MATJAŠIČ LINA 1987 1:19,18 4.6.05

9 JOVANOVSKI MARKO 1987 1:11,46 27.5.04 9 ŢUPANC MANCA 1978 1:20,12 5.6.93

10 KRAŠOVEC MATIC 1991 1:13,12 28.7.07 10 CELAR ANJA 1983 1:20,69 30.7.98





3 RUS LUKA 1995 2:31,68 25.7.10 3 STERDJEVIČ DRAGANA 1986 2:38,56 11.7.02

4 MANOJLOVIČ ROK 1989 2:34,54 10.5.09 4 PIHLER LILI 1986 2:43,47 7.8.02

5 MIKLIČ GREGOR 1981 2:34,79 26.4.01 5 ŢUPANC MANCA 1978 2:48,11 16.7.93

6 BELINA TOMAŢ 1979 2:35,31 12.4.96 6 ROŢNIK KAJA 1997 2:49,68 25.7.09

7 DOLINAR GREGOR 1986 2:35,65 1.8.08 7 CELAR ANJA 1983 2:50,07 20.6.98

8 KNAPIČ MATJAŢ 1982 2:36,81 13.7.00 8 KRIČAJ PATRICIJA 1992 2:50,28 4.8.05

9 RUČMAN TAVČAR JAKOB 1994 2:37,89 25.7.10 9 TURK CITA 1982 2:50,43 26.7.96

10 BERNAT MIHA 1995 2:38,45 26.6.10 10 KRALJ BISTRA 1997 2:52,27 23.5.10

Priloga 19

Lestvice desetih najboljših plavalcev Olimpije v 25 metrskih bazenih. disc. 50 K disc. 50 K


1 ZIBELNIK METOD 1985 0:23,29 1.2.07 1 SOVINEK NINA 1985 0:25,33 1.2.09

2 VALČIČ TONI 1989 0:23,40 1.2.09 2 HAJDINJAK KATJA 1993 0:26,35 5.12.09

3 VELIKONJA LUKA 1981 0:23,53 9.2.03 3 SLAPŠAK URŠKA 1972 0:26,40 14.2.97

4 MELON JURE 1978 0:23,61 1.2.07 4 SOVINEK MAJA 1985 0:26,91 31.1.08

5 KERČ ALJAŢ 1990 0:23,74 31.1.10 5 ROTAR EVA 1993 0:27,03 21.11.09

6 GOVŠE IVAN 1976 0:24,64 16.4.94 6 KOZJEK ANA KARIN 1994 0:27,54 14.11.09

7 KOZJEK DAVID 1979 0:24,72 16.2.96 7 BREŢNIK TJAŠA 1983 0:27,55 1.2.09

8 JOVANOVSKI MARKO 1987 0:24,72 2.2.06 8 PURKART ŠPELA 1993 0:27,70 31.1.10

9 BUČAR JURE 1966 0:24,78 30.11.96 9 JAMNIKAR PINA 1991 0:27,89 18.11.05

10 KOCIJAN DEJAN 1981 0:24,89 12.2.99 10 BRUMEC JANA 1986 0:27,89 31.1.08



1 VELIKONJA LUKA 1981 0:50,86 9.2.02 1 SOVINEK NINA 1985 0:54,51 11.12.08

2 MELON JURE 1978 0:51,23 7.2.04 2 HAJDINJAK KATJA 1993 0:55,41 10.12.09

3 BUČAR JURE 1966 0:51,58 13.2.98 3 PURKART ŠPELA 1993 0:57,33 22.11.09

4 ZIBELNIK METOD 1985 0:51,90 1.2.07 4 ROTAR EVA 1993 0:57,70 22.11.09

5 GOVŠE GREGOR 1979 0:52,10 13.2.98 5 SLAPŠAK URŠKA 1972 0:57,71 14.2.97

6 GOVŠE IVAN 1976 0:52,77 24.2.95 6 SOVINEK MAJA 1985 0:58,07 31.1.08

7 KERČ ALJAŢ 1990 0:52,82 10.1.10 7 BRUMEC JANA 1986 0:58,64 31.1.08

8 KOCIJAN DEJAN 1981 0:53,37 12.2.99 8 REPEC NATALIJA 1976 0:58,97 16.2.96

9 MIKLIČ GREGOR 1981 0:53,58 1.2.03 9 KOZJEK ANA KARIN 1994 0:59,71 22.11.09

10 JOVANOVSKI MARKO 1987 0:53,66 5.2.05 10 BREŢNIK TJAŠA 1983 0:59,88 12.2.99

91



1 BUČAR JURE 1966 1:49,62 13.2.98 1 SOVINEK NINA 1985 1:58,83 14.12.08

2 GOVŠE IVAN 1976 1:53,37 24.2.95 2 HAJDINJAK KATJA 1993 2:03,92 30.1.10

3 MELON JURE 1978 1:53,48 7.2.03 3 PURKART ŠPELA 1993 2:04,23 14.11.09

4 VELIKONJA LUKA 1981 1:53,89 8.2.02 4 SOVINEK MAJA 1985 2:06,01 1.2.07

5 KERČ ALJAŢ 1990 1:55,50 29.1.10 5 SLAPŠAK URŠKA 1972 2:06,20 16.2.96

6 JOVANOVSKI MARKO 1987 1:55,52 2.2.06 6 SONJAK VITA 1989 2:07,11 30.1.10

7 KOCJAN DEJAN 1981 1:55,62 12.2.99 7 ULČAR MINA 1983 2:07,57 3.2.00

8 AZARKEVIČ ARTJOM 1992 1:55,82 1.2.09 8 BRUMEC JANA 1986 2:07,66 31.1.08

9 GOVŠE GREGOR 1979 1:56,83 16.2.96 9 BREŢNIK TJAŠA 1983 2:08,54 3.2.00

10 ŠILJEG UROŠ 1988 1:56,91 2.2.06 10 KOZJEK ANA KARIN 1994 2:08,99 22.11.09



1 BUČAR JURE 1966 3:52,14 8.1.97 1 BRUMEC JANA 1986 4:28,34 1.2.07

2 GOVŠE IVAN 1976 4:05,03 1.4.94 2 PURKART ŠPELA 1993 4:28,59 31.1.08

3 JOVANOVSKI MARKO 1987 4:06,01 22.1.05 3 SOVINEK NINA 1985 4:29,44 18.11.05

4 BERNAT MIHA 1995 4:06,14 28.1.10 4 ULČAR MINA 1983 4:29,73 18.12.99

5 AZARKEVIČ ARTJOM 1992 4:07,04 1.2.09 5 BREŢNIK TJAŠA 1983 4:30,98 6.2.98

6 STERDJEVIČ SAŠO 1985 4:11,47 6.2.02 6 SONJAK VITA 1989 4:31,67 14.11.09

7 ŠILJEG UROŠ 1988 4:11,64 5.2.04 7 STERDJEVIČ DRAGANA 1986 4:34,91 26.1.02

8 KERČ ALJAŢ 1990 4:12,64 6.12.08 8 MARN LARA 1981 4:35,34 16.2.96

9 UČAKAR TEVŢ 1987 4:15,50 5.2.04 9 LONGAR TJAŠA 1990 4:36,18 31.1.08

10 POLJAK ALEŠ 1976 4:15,58 24.2.95 10 ULČNIK AJDA 1985 4:36,45 18.2.00



1 BUČAR JURE 1966 15:33,79 11.2.01 1 SONJAK VITA 1989 9:16,87 28.11.09

2 GOVŠE IVAN 1976 16:16,73 1.4.94 2 STERDJEVIČ DRAGANA 1986 9:17,93 30.11.02

3 AZARKEVIČ ARTJOM 1992 16:26,41 31.1.08 3 MARN LARA 1981 9:19,90 14.2.97

4 STERDJEVIČ SAŠO 1985 16:28,96 11.1.03 4 PURKART ŠPELA 1993 9:24,66 31.1.08

5 KERČ ALJAŢ 1990 17:00,37 5.2.05 5 ULČNIK AJDA 1985 9:28,62 25.11.00

6 NOVAK ALJAŢ 1991 17:05,74 7.1.06 6 ZUPANČIČ URŠKA 1975 9:28,73 22.2.91

7 POLJAK ALEŠ 1976 17:10,50 1.4.94 7 LONGAR TJAŠA 1990 9:29,11 31.1.08

8 SKRBIN IGOR 1977 17:15,00 4.2.95 8 ULČAR MINA 1983 9:33,86 23.1.99

9 PIHLER ANŢE 1981 17:15,50 7.2.97 9 BRUMEC JANA 1986 9:34,19 28.12.07

10 ČEMAŢAR LUKA 1989 17:15,71 1.2.07 10 BREŢNIK TJAŠA 1983 9:37,41 25.1.97




2 KERČ ALJAŢ 1990 0:59,04 28.1.10 2 SOVINEK MAJA 1985 1:05,24 30.11.08

3 ZIBELNIK METOD 1985 0:59,84 1.2.07 3 HAJDINJAK KATJA 1993 1:05,81 1.2.09

4 JOVANOVSKI MARKO 1987 1:00,11 2.2.06 4 SLAPŠAK URŠKA 1972 1:05,93 29.12.95

5 TORKAR TOMAŢ 1973 1:00,83 30.11.96 5 ROTAR EVA 1993 1:07,75 14.11.09

6 DANEV DAVID 1985 1:01,63 5.2.05 6 ROŢNIK KAJA 1997 1:08,56 17.1.10

7 ANŢUR TIHOMIR 1992 1:02,12 28.1.10 7 PIHLER LILI 1986 1:08,72 9.2.02


9 RAJKOVIČ DENIS 1994 1:02,94 28.1.10 9 KOZJEK ANA KARIN 1994 1:09,48 1.2.09

10 KOCJAN DEJAN 1981 1:03,04 19.12.98 10 SLOVENC NIKA 1988 1:09,52 2.2.06



1 KERČ ALJAŢ 1990 2:08,45 29.1.10 1 SOVINEK NINA 1985 2:17,14 8.11.08

2 JOVANOSKI MARKO 1987 2:09,09 2.2.06 2 HAJDINJAK KATJA 1993 2:21,56 1.2.09

3 BERNAT MIHA 1995 2:10,13 29.1.10 3 SOVINEK MAJA 1985 2:22,12 1.2.07

4 GOVŠE GREGOR 1976 2:11,93 7.2.97 4 SLAPŠAK URŠKA 1972 2:23,81 16.2.96

5 HROVATIN DAVID 1986 2:15,92 9.2.03 5 PIHLER LILI 1986 2:26,13 10.2.02

6 POLJAK ALEŠ 1976 2:16,05 24.2.95 6 SONJAK VITA 1989 2:27,82 28.11.09

7 PETROVIČ DAVOR 1977 2:16,15 1.4.94 7 ROŢNIK KAJA 1997 2:30,26 29.1.10

8 MANOJLOVIČ ROK 1989 2:16,39 2.2.06 8 NEMANIČ TIVA 1990 2:30,82 2.2.06

9 STERDJEVIČ SAŠO 1985 2:18,00 22.11.03 9 DOLINAR SIMONA 1984 2:31,68 9.2.03

10 KRAŠOVEC MATIC 1991 2:18,02 31.1.08 10 CELAR ANJA 1983 2:31,74 6.2.98



1 GOVŠE GREGOR 1979 4:36,05 24.2.94 1 HAJDINJAK KATJA 1993 4:58,15 21.3.09

2 BERNAT MIHA 1995 4:39,37 30.1.10 2 SOVINEK NINA 1985 5:02,24 18.11.06

3 KERČ ALJAŢ 1990 4:44,21 19.4.08 3 SLAPŠAK URŠKA 1972 5:09,25 3.2.96

4 PETROVIČ DAVOR 1977 4:45,07 18.3.94 4 PIHLER LILI 1986 5:17,47 8.12.01

5 MANOJLOVIČ ROK 1989 4:46,75 2.2.06 5 REPEC NATALIJA 1976 5:17,86 3.2.96

6 PLUT JAN 1988 4:50,01 2.2.06 6 STERDJEVIČ DRAGANA 1986 5:18,08 8.12.01

7 POLJAK ALEŠ 1976 4:52,58 24.2.95 7 ROŢNIK KAJA 1997 5:21,28 23.1.10

8 AZARKEVIČ ARTJOM 1992 4:53,06 31.1.08 8 KRIČAJ PATRICIJA 1992 5:22,00 3.12.05

9 KONTELJ TIMOTEJ 1990 4:53,31 31.1.08 9 MARN LARA 1981 5:22,18 7.2.97

10 STERDJEVIČ SAŠO 1985 4:54,06 7.2.03 10 CELAR ANJA 1983 5:22,38 6.2.98



1 DANEV DAVID 1983 0:26,46 5.2.05 1 HAJDINJAK KATJA 1993 0:27,13 22.11.09

2 MIKLIČ GREGOR 1981 0:26,48 8.2.03 2 BREŢNIK TJAŠA 1983 0:28,45 8.11.08

92


4 KERČ ALJAŢ 1990 0:26,83 23.1.10 4 PILKO KAJA 1991 0:29,99 8.11.08

5 KOZJEK DAVID 1979 0:26,84 3.2.00 5 ROTAR EVA 1993 0:30,20 14.11.09

6 ANŢUR TIHOMIR 1992 0:26,90 30.1.10 6 REPEC NATALIJA 1976 0:30,21 30.11.96

7 JOVANOVSKI MARKO 1987 0:27,03 5.2.05 7 SLOVENC NIKA 1988 0:30,35 5.2.05

8 HERCIGONJA DEJAN 1983 0:27,06 31.1.08 8 PIHLER LILI 1986 0:30,50 8.2.03

9 ZIBELNIK METOD 1985 0:27,09 1.2.07 9 ROŢNIK KAJA 1997 0:30,62 30.1.10

10 PLUT JAN 1988 0:27,09 8.11.08 10 KOZJEK ANA KARIN 1994 0:30,69 22.11.09





3 PLUT JAN 1988 0:59,17 31.1.08 3 BREŢNIK TJAŠA 1983 1:04,77 5.2.99

4 JOVANOVSKI MARKO 1987 0:59,49 5.2.05 4 BRUMEC JANA 1986 1:06,04 31.1.08

5 BELINA TOMAŢ 1979 0:59,55 7.2.97 5 REPEC NATALIJA 1976 1:06,09 16.2.96

6 BUČAR JURE 1966 0:59,67 1.4.94 6 PILKO KAJA 1991 1:06,09 1.2.07

7 KOCJANČIČ MIHA 1985 1:00,33 4.12.04 7 SOVINEK MAJA 1985 1:06,20 24.1.10

8 BERNAT MIHA 1995 1:00,40 14.11.09 8 MARN BRINA 1981 1:07,69 7.2.97


10 KOZJEK DAVID 1979 1:00,52 16.2.96 10 NEMANIČ TIVA 1990 1:08,25 1.2.07



1 PLUT JAN 1988 2:06,66 1.2.07 1 HAJDINJAK KATJA 1993 2:17,97 28.1.10

2 BUČAR JURE 1966 2:07,82 24.2.95 2 BREŢNIK TJAŠA 1983 2:24,52 5.2.99

3 VELIKONJA LUKA 1981 2:11,40 19.1.02 3 PILKO KAJA 1991 2:24,92 1.2.07

4 BERNAT MIHA 1995 2:11,88 14.11.09 4 REPEC NATALIJA 1976 2:29,36 16.2.96

5 KOLAČKOV FILIP 1988 2:13,28 8.2.04 5 MARN BRINA 1981 2:31,62 7.2.97

6 FAJON MATEVŢ 1978 2:14,39 16.2.96 6 BEDIČ ANITA 1985 2:31,85 22.11.03

7 MANOJLOVIČ ROK 1989 2:15,14 5.2.05 7 ZUPANČIČ URŠKA 1975 2:34,11 16.2.90

8 KONTELJ TIMOTEJ 1990 2:15,32 29.12.07 8 LONGAR URŠA 1990 2:35,07 5.2.05

9 DORNIK ROK 1974 2:16,06 10.3.91 9 FLORJANC SABINA 1990 2:36,00 2.2.06

10 BELINA TOMAŢ 1979 2:17,03 7.2.97 10 LONGAR TJAŠA 1990 2:36,03 8.2.04






4 ODAR VLADO 1984 0:28,85 8.2.01 4 BRUMEC JANA 1986 0:31,59 31.1.08


6 KOCJANČIČ MIHA 1985 0:29,06 6.2.03 6 HAJDINJAK KATJA 1993 0:31,73 31.1.08

7 ZULIČ JAKA 1995 0:29,12 23.1.10 7 KOZJEK ANA KARIN 1994 0:31,97 1.2.09

8 ANŢUR TIHOMIR 1992 0:29,19 28.1.10 8 SOVINEK NINA 1985 0:32,01 20.1.07

9 PETROVIČ DAVOR 1977 0:29,24 16.4.94 9 TRNOVEC NIKKI 1992 0:32,64 2.2.06

10 JOVANONSKI MARKO 1987 0:29,33 21.1.06 10 PIHLER LILI 1986 0:32,72 6.2.03





3 RAJKOVIČ DENIS 1994 1:01,57 24.11.09 3 ROTAR EVA 1993 1:06,36 28.11.09

4 JERANKO SAMO 1989 1:01,61 1.2.09 4 JANČAR IZA 1982 1:07,38 16.2.96

5 PETROVIČ DAVOR 1977 1:01,79 1.4.94 5 BRUMEC JANA 1985 1:07,58 31.1.08

6 ODAR VLADO 1984 1:01,79 11.2.01 6 SOVINEK NINA 1985 1:08,41 23.1.10

7 KOCJANČIČ MIHA 1985 1:01,94 10.2.02 7 PROLIČ DANIELA 1986 1:09,37 8.2.04

8 ZULIČ JAKA 1995 1:01,95 30.1.10 8 KRIČAJ PATRICIJA 1992 1:09,49 1.2.09

9 KERČ ALJAŢ 1990 1:02,52 31.1.08 9 KOPAČ TEJA 1984 1:09,80 5.2.99

10 HROVATIN DAVID 1986 1:02,54 7.2.03 10 KOZJEK ANA KARIN 1994 1:10,36 1.2.09




2 GOVŠE IVAN 1976 2:10,18 1.4.94 2 SLAPŠAK URŠKA 1972 2:22,53 16.2.96

3 BERNAT MIHA 1995 2:11,93 17.1.10 3 ROTAR EVA 1993 2:24,49 1.2.09

4 TORKAR TOMAŢ 1973 2:12,55 14.2.97 4 JANČAR IZA 1982 2:24,69 16.2.96

5 KOCJANČIČ MIHA 1985 2:12,57 7.2.03 5 KRIČAJ PATRICIJA 1992 2:27,56 1.2.09

6 ODAR VLADO 1984 2:12,75 21.12.00 6 BRUMEC JANA 1986 2:27,74 21.12.06

7 RAJKOVIČ DENIS 1994 2:12,91 29.1.10 7 NEMANIČ TIVA 1990 2:29,71 2.2.06

8 PETROVIČ DAVOR 1977 2:13,50 18.3.94 8 PROLIČ DANIELA 1986 2:30,20 6.2.04

9 ZULIČ JAKA 1995 2:14,29 29.1.10 9 KOPAČ TEJA 1984 2:31,34 12.2.99





2 GOVŠE GREGOR 1979 0:29,25 11.12.98 2 PIHLER LILI 1986 0:33,38 2.2.06

3 VELIKONJA LUKA 1976 0:29,32 7.2.03 3 HAJDINJAK KATJA 1993 0:33,93 14.11.09


5 KERČ ALJAŢ 1990 0:29,58 29.1.10 5 MATJAŠIČ LINA 1987 0:35,26 21.1.06


7 UČAKAR ANŢE 1985 0:30,51 6.2.04 7 KRAŠOVEC ŠPELA 1994 0:35,44 1.2.09

93

8 JOVANOVSKI MARKO 1987 0:30,59 18.11.05 8 JAMNIKAR PINA 1991 0:35,69 2.2.06

9 BELINA TOMAŢ 1979 0:31,54 9.3.96 9 SONJAK VITA 1989 0:35,71 1.2.09

10 ZIBELNIK METOD 1985 0:31,63 20.1.07 10 DOLINAR SIMONA 1984 0:36,46 18.2.00




2 MIKLIČ GREGOR 1981 1:04,37 9.2.02 2 PIHLER LILI 1986 1:13,24 5.2.05



5 UČAKAR ANŢE 1985 1:07,47 7.2.04 5 MATJAŠIČ LINA 1987 1:15,45 14.1.06


7 JOVANOVSKI MARKO 1987 1:07,88 12.11.05 7 KRAŠOVEC ŠPELA 1994 1:17,15 1.2.09

8 BELINA TOMAŢ 1979 1:08,57 9.2.96 8 ROŢNIK KAJA 1997 1:17,35 28.1.10

9 KRAŠOVEC MATIC 1991 1:10,14 31.1.08 9 SOVINEK MAJA 1985 1:17,48 23.1.10

10 BERNAT MIHA 1995 1:10,92 5.12.09 10 SLAPŠAK URŠKA 1972 1:17,74 8.12.95




2 DOLINAR GREGOR 1986 2:27,37 1.2.07 2 STERDJEVIČ DRAGANA 1986 2:36,24 8.2.01

3 KNAPIČ MATJAŢ 1982 2:27,47 12.2.99 3 SONJAK VITA 1989 2:38,29 1.2.09

4 MANOJLOVIČ ROK 1989 2:28,96 1.2.09 4 PIHLER LILI 1986 2:38,76 7.2.02

5 MIKLIČ GREGOR 1981 2:30,41 17.11.01 5 ŢUPANC MANCA 1978 2:45,37 26.2.93

6 BELINA TOMAŢ 1979 2:30,42 16.2.96 6 CELAR ANJA 1983 2:46,03 5.2.99

7 KERČ ALJAŢ 1990 2:31,07 31.3.07 7 TURK CITA 1982 2:46,46 6.2.98

8 RUS LUKA 1995 2:31,62 31.1.10 8 KRIČAJ PATRICIJA 1992 2:46,81 19.3.06

9 BERNAT MIHA 1995 2:33,10 9.1.10 9 MATJAŠIČ LINA 1987 2:46,87 14.1.06

10 KRAŠOVEC MATIC 1991 2:35,80 31.1.08 10 SLOVENC NIKA 1988 2:47,47 5.2.04

Priloga 20

Uradna maskota kluba, »Tjulko«.

Documents

DIPLOMSKO DELO - University of Ljubljana...ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju, doc. dr. Tomaţu Pavlinu, za strokovno pomoč in pomoč pri literaturi. Prav tako se zahvaljujem svoji druţini,