UNIVERZA V LJUBLJANI

FAKULTETA ZA ŠPORT

DIPLOMSKO DELO

DUŠAN HOČEVAR

Ljubljana, 2016

UNIVERZA V LJUBLJANI

FAKULTETA ZA ŠPORT

Športna vzgoja

Elementarna športna vzgoja

ŠPORTNOREKREACIJSKI CENTER OTOČEC IN VLOGA DELOVANJA KLUBOV V NJEM

DIPLOMSKO DELO

MENTOR: AVTOR:

izr. prof. dr. Aleš Filipčič Dušan Hočevar

SOMENTOR:

prof. dr. Otmar Kugovnik

RECENZENT:

prof. dr. Miran Kondrič

Ljubljana, 2016

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju izr. prof. dr. Alešu Filipčiču za pomoč pri nastajanju

diplomskega dela.

Še posebej se zahvaljujem družini in partnerici Jani, ki so mi ves čas stali ob strani.

4

Ključne besede: tenis, organizacija, upravljanje, teniški programi

NASLOV DIPLOMSKEGA DELA

Športnorekreacijski center Otočec in vloga delovanja klubov v njem

Dušan Hočevar

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, 2016

Športna vzgoja, Elementarna športna vzgoja

Število strani: 55; število slik: 18; število virov: 23; število preglednic: 0

IZVLEČEK:

Osnovni cilj in namen diplomskega dela je predstaviti organizacijske in poslovne vidike Športnega centra in Teniškega kluba Krka Otočec. V nalogi je prikazano dosedanje stanje delovanja športnega centra in kluba na Otočcu, vse prednosti in slabosti ter njune sinergije. To je tudi izhodišče za nadaljnji razvoj obeh športnih subjektov na tem področju. Delo je monografskega tipa z uporabo spoznanj in tridesetletnih lastnih izkušenj, pridobljenih pri delu na tem področju.

Razvoj in zasedenost ter uspešnost športnega centra sta in bosta odvisna od različnih klubov, ki morajo aktivno delovati v športnem centru, saj takšna ponudba ustvari množico stalnih obiskovalcev in uporabnikov storitev.

Športni manager in stalna ekipa sodelavcev v športnem centru ali klubu so ključne osebe za uspešen in dolgotrajen razvoj dejavnosti. To velja tudi za Športni center Otočec.

Nujen je fleksibilen in hiter odnos v postavitvi večnamenskih dvoran v času prireditev, koncertov, seminarjev, sejmov in drugih gospodarskih dejavnosti. Treba je zagotoviti primerne pogoje dvorane – status večnamenske dvorane, v kateri bodo delovali različni klubi in dejavnosti, a pod pogojem hitrega prilagajanja in fleksibilnosti priprave dvorane v čim krajšem času, tj. do treh ur.

Z omogočanjem osnovne dejavnosti različnim klubom v športnem centru se bodo klubi razvijali, organizirali nove dogodke, širili športno ponudbo in s tem iskali rešitve tudi v izgradnji novih igrišč in infrastrukture na Otočcu. Tako se bo ustvarila večja zasedenost in posledično pozitivno finančno poslovanje športnega centra in hotelsko-gostinske dejavnosti na Otočcu.

5

Key words: tennis, children, competition, club

TITLE

Sports Centre Otočec and the Role of Clubs Working as Part of It

Dušan Hočevar

UNIVERSITY OF LJUBLJANA, Faculty of Sport, 2016

Physical education, Elementary physical education

Number of pages: 55; number of images: 18; number of sources: 23; number of tables: 0

ABSTRACT:

The main objective and pupose of the diploma thesis is to present the organizational and business perspecitve of the Sports Centre and Tennis Club Krka Otočec. The thesis presents the curent state of the Sports Centre and Tennis Club, as well as all the advantages and weaknesses of their synergy. This is also a starting point for the future development of both sports entities engaged in this area. In the monographic-type thesis I used thirty years of my own experience in this field of work.

The development, occupancy and the success of a sports centre dependes on different sports clubs, which must be actively involved in it. Only such range of services can ensure permanent visitors and users of services.

The key for a successful and permenent development of the Sports Centre Otočec lies in a sports manager and a permanent team of co-workers. It is important to have a multipupose hall that can quickly be rearranged for other purposes (cultural events, fairs and other economic activities).

A sports centre must enable various sports clubs to engage in their basic activities, so that they can develop and organize new activities and expand their offer, and possibly also seek solutions for new infrastructures in Otočec. Conseqently, the occupancy and financial management of the Sports Centre as well as the hotel and restaurant industry in Otočec will improve.

6

Kazalo 1. UVOD ................................................................................................................................................... 8

1.1. ZGODOVINA TENISA ......................................................................................................................... 9

1.2. ZAČETKI TENISA .............................................................................................................................. 10

1.3. ZAČETKI TENISA NA SLOVENSKEM ................................................................................................. 12

1.4. TENIS NA DOLENJSKEM .................................................................................................................. 13

2. PREDMET IN PROBLEM...................................................................................................................... 15

2.1. TENIŠKA IGRA ................................................................................................................................. 15

2.2. ŠPORTNA REKREACIJA IN POTREBE LJUDI ...................................................................................... 15

2.3. ŠPORTNI CENTER KOT POSLOVNI SUBJEKT .................................................................................... 19

2.4. ŠPORTNI PROIZVOD IN TRŽENJE STORITEV .................................................................................... 20

2.5. NALOGE IN PROCESI V ŠPORTNEM CENTRU .................................................................................. 23

2.5.1. MARKETING ŠPORTNEGA CENTRA .............................................................................................. 24

2.5.2. NAČRTOVANJE……………………………………………………………………………………………………………………….25

2.5.3. ORGANIZIRANJE……………………………………………………………………………………………………………………..27

2.5.4. VODENJE………………………………………………………………………………………………………………………………...29

2.5.5. POROČANJE……………………………………………………………………………….31

2.5.6. NADZOROVANJE .......................................................................................................................... 31

2.5.7. OCENJEVANJE …………………………………………………………………………………………………………..…………...31

2.5.8. OSNOVNA NAČELA DELOVANJA ORGANIZATORJA – ŠPORTNEGA MANAGERJA ........................ 32

3. CILJI DIPLOMSKEGA DELA .................................................................................................................. 33

4. METODE DELA ................................................................................................................................... 34

5. RAZPRAVA ......................................................................................................................................... 35

5.1. ŠPORTNI CENTER OTOČEC .............................................................................................................. 35

5.2. TENIŠKI KLUB KRKA OTOČEC……… .................................................................................................. 43

PROGRAMI TENIŠKEGA KLUBA KRKA OTOČEC ..................................................................................... 43

5.2.1. ORGANIZIRANJE ŠPORTNIH DOGODKOV TENIŠKEGA KLUBA KRKA OTOČEC .............................. 47

5.3. Pogled na skupno delovanje kluba in Športnega centra Otočec v prihodnje ................................ 50

6. SKLEP ................................................................................................................................................. 52

7. Literatura ........................................................................................................................................... 54

7

Kazalo slik

Slika 1: Začetki sodobnega tenisa ............................................................................ 10

Slika 2: Teniški center Otočec .................................................................................. 14

Slika 3: Otočec ......................................................................................................... 14

Slika 4: Dvorana Teniškega centra Otočec............................................................... 36

Slika 5: Zmagovalki mednarodnega turnirja.............................................................. 36

Slika 6: Dvorana ....................................................................................................... 37

Slika 7: Kolesarska akcija ......................................................................................... 37

Slika 8: Savne ........................................................................................................... 37

Slika 9: Fitnes in bistro ............................................................................................. 38

Slika 10: Odbojka na mivki ....................................................................................... 38

Slika 11: Golf na Otočcu ........................................................................................... 38

Slika 12: Namizni tenis ............................................................................................. 38

Slika 13: Šport in sprostitev ...................................................................................... 39

Slika 14: Člani Teniškega kluba Krka Otočec ........................................................... 43

Slika 15: Davis Cup………………………………………………………………………...44

Slika 16: Animacija za otroke .................................................................................... 44

Slika 17: Državna reprezentanca Slovenije v tenisu……………………………………45

Slika 18: Mini tenis turnir za otroke ........................................................................... 45

Slika 19: Zaključni teniški turnir TZS....………………………………………………….45

Slika 20: Reklamni lok pokrovitelja ........................................................................... 45

Slika 21: Najboljši v klubu………………………………………………………………….46

Slika 22: Vpis v teniško šolo ..................................................................................... 46

Slika 23: Zmagovalci turnirja za otroke…………………………………………………..48

Slika 24: Plakati za turnirje, ki jih organizira klub ...................................................... 48

Slika 25: Državno prvenstvo do 16 let……………………………………………………49

Slika 26: Izvedba zaključnega turnirja TZS Masters ................................................. 49

Slika 27: Najboljša tekmovalka in klubski trener ....................................................... 51

8

1. UVOD

Prastaro olimpijsko geslo »hitreje, višje, močneje« ali v latinščini »citius, altius, fortius« velja v tekmovalnem športu še danes. Ljudje se zaradi vse več prostega časa in želje po kvalitetnejšem načinu življenja množičneje in pogosteje ukvarjajo s športom in rekreacijo.

Šport je v zadnjem času v svetu in pri nas dobil nove razsežnosti. Danes v športu vse bolj prihaja do izraza človek kot posameznik, kot edinstvena osebnost in s tem tudi njegov individualni pogled na svet in vrednotenje posameznih dobrin.

Kaj je vzrok za takšen napredek v športu, tenisu in potrebi po rekreaciji? Poleg zgoraj naštetih vzrokov (prosti čas in kvaliteta življenja) se pojavi še interes športne industrije in s tem povezana reklama ter razvoj medijske industrije, ki pospešuje zanimanje ljudi za šport in gibanje.

Ljudje so spoznali, da bodo morali za svoje počutje poskrbeti sami, za kar bodo morali odvajati del družinskega proračuna. Čas, ko naj bi za vse skrbela »država« oz. družba, je tudi pri nas minil, kajti šport je vse manj sofinanciran iz občinskih in krajevnih proračunov, v podjetjih pa organizirane športne rekreacije praktično ni več.

V današnjem času je možnosti za rekreativno aktivnost čedalje več. Tudi v tenisu kot športni panogi je množičnost odvisna od objektov in občinskega denarja za šport. V Sloveniji je bilo v letu 2015 registriranih 87 teniških klubov. Od tega je 21 klubov delujočih v teniških dvoranah, 38 klubov deluje v teniških balonih, 28 klubov pa žal nima pokritega objekta, temveč le zunanja igrišča.

Dvanajst športnih centrov ima širšo ponudbo s fitnesom, savnami, bistroji, otroškimi igrali, prostori za ples, aerobiko, seminarje in klubskimi prostori.

Različni mali in veliki športni centri in delujoča športna društva, klubi ter agencije za šport imajo zelo pestro ponudbo športnih programov, ki zajemajo starostne skupine že od predšolskega obdobja pa do skupine starejših ljudi. Tako je na srečo tudi na Dolenjskem in v Novem mestu.

Prav vključevanje programov za vse starostne skupine omogoča športnemu centru stabilnost, zasedenost in stalen razvoj novih programov.

Pomemben subjekt v športu v Novem mestu in na Otočcu je Teniški klub Krka Otočec. Kot najemnik predstavlja jedro in osnovo delovanja centra, saj je s svojimi programi in aktivnostmi poskrbel za zasedenost športnega centra in dogodke v njem. Teniški klub Krka Otočec je s svojimi programi vnesel rdečo nit in dušo za delovanje športnega centra.

Cilj diplomskega dela je ugotoviti način (so)delovanja teniškega kluba in Športnega centra Otočec in njuno medsebojno odvisnost.

Ugotoviti želimo, kakšna sta stanje in perspektiva razvoja športnega centra s pomočjo športnih klubov in njihovih dejavnosti.

Poskušali bomo opredeliti razvoj športnega centra z različnih vidikov ter oceniti vlogo dejavnosti teniškega kluba kot najemnika v športnem centru za dobro zasedenost, poslovanje centra in rast v prihodnje.

9

Namen pisanja diplomskega dela je širša predstavitev Športnega centra Otočec in znotraj njega delujočega Teniškega kluba Krka Otočec, predstavitev njune odvisnosti in povezanosti ter predstavitev vloge teniškega kluba in drugih klubov za uspešno delovanje centra. Nujna je opredelitev produktov kluba in športnega centra, ki bodo potem pozitivno vplivali na stabilnost, trajnost in rast preko stalnih tekmovanj, dogodkov in prireditev.

Informacije, ki so pridobljene in zbrane v diplomskem delu, so koristne za podjetja, Terme Krka, Športni center Otočec, Teniški klub Krka Otočec in druge klube (golf, badminton, namizni tenis) in njihove zveze, ki bi svojo dejavnost želeli preseliti v Športni center Otočec.

Diplomsko delo lahko razumemo kot predstavitev, kako organizirati športni center, in tudi kot nasvet za nujnost povezovanja centra s klubi, ki vsebinsko polnijo kapacitete turističnega podjetja ter s tekmovanji in prireditvami tudi bogatijo širšo turistično ponudbo občine in širše regije Dolenjske.

Hkrati želimo v diplomskem delu podati nekatere praktične izkušnje, ki sem jih pridobil v času, ko sem bil 18 let zaposlen kot vodja teniškega centra v Termah Krka, ki je sčasoma z različnimi programi preraščal v športni center. Informacije bi lahko bile uporabne morebitnemu vlagatelju v športno infrastrukturo in podjetnikom, ki se nameravajo ukvarjati s trženjem športa in športne rekreacije.

1.1. ZGODOVINA TENISA

Tenis je danes priljubljena športna družabna igra, ki ima po vsem svetu milijone privržencev. Je koristen za telo, zabaven, če v njem tekmujemo na vseh ravneh znanja, ter nam omogoča razvoj in krepitev vrlin, ki so pomembne tudi v življenju nasploh. Tenis je igra, ki vzgaja, oblikuje osebnost, vpliva na telo in duha ter osrečuje. Po nekaterih ameriških raziskavah je tenis najboljši šport za razvoj osebnostnih karakteristik. V primerjavi z drugimi športi dosega tenis najvišjo stopnjo družabnosti, spontanosti, ustvarjalnosti, tekmovalnosti, odločnosti, koncentracije in samozavesti.

Tenis se lahko pojavlja v različnih oblikah. Tako poznamo mini, midi in veliki tenis, igro posameznikov in dvojic ter mešanih dvojic, tenis na vozičku, tenis na različnih podlagah in v različnih prostorih, tekmovalni in rekreativni tenis. Vsaka od pojavnih oblik zahteva od posameznika določeno prilagoditev in način igranja, vendar pa je vsem pojavnim oblikam skupna osnovna ideja igre z loparjem, tj. udariti žogico s svoje strani preko mreže do nasprotnika (Kušer, 2011).

10

1.2. ZAČETKI TENISA

Pred več kot dva tisoč leti je človeštvo poznalo igro, ki je bila podobna današnjemu tenisu. Rimljani so imenovali igro »trigon«, kjer so imeli malo usnjeno žogo, napolnjeno s semeni fig. Dva nasprotnika sta udarjala z majhnimi lesenimi vesli preko napete vrvi toliko časa, dokler ni obležala na kamnitih tleh (Klemenc, 1997).

V 11. stoletju se je v Italiji pojavil »gioco del pallone«. Igra je bila v tistem času zelo razširjena in se je obdržala dolgo časa. Imela je moštven značaj. V moštvu so igrali 3–4 igralci, ki so zavzeli podoben položaj kot atleti pri štartu. Igrišče je bilo vzdolž visokih zidov. Stali so na poševni pregradi in izmenoma udarjali žogo, ki jo je proti njim zalučal nasprotnik, dokler ni ta obležala v enem izmed obeh igralnih polj. Za zaščito dlani in podlakti so uporabili leseno ali usnjeno rokavico – pokrivalo. V Španiji se je iz te igre razvila igra »juego de pelota«, ki je v Baskiji še danes nacionalna športna igra. Pri tej igri so volneno žogo s trakovi udarjali z veslom v visok zid (Klemenc, 1997).

V 14. stoletju se je v Franciji razvila igra, imenovana »jeu de paume«, oz. slovensko »igra z dlanjo«. Sprva so jo igrali na dvoriščih gradov. Za plemstvo galantna igra, v kateri so nastopali tudi mešano moški in ženske, je pomenila dobrodošlo nasprotje napornim in nevarnim srednjeveškim viteškim turnirjem (Klemenc, 1997).

V 17. stoletju so začeli graditi tudi pokrite »žogarne«. V Parizu jih je bilo kar 250. Igrišča v žogarnah so merila približno 30x10 metrov, nasprotnikovi polovici pa je najprej ločevala črta, kasneje vrv in na koncu obešena mreža. Igra, ki so jo v Franciji poimenovali »kratka dlan«, se je v srednjem veku pričela širiti v srednjo Evropo in med angleške plemiče. Postala je zelo priljubljena na dvoru razvpitega angleškega kralja Henrika 8., ki je bolj kot po rezanih udarcih, ki jih je tudi obvladal, slovel po rezanju vratov svojih žena. Leta 1529 je dal zgraditi znamenito igrišče Hampton Court (Klemenc, 1997).

Čeprav je mogoče natančno rekonstruirati igre, ki so bile predhodnice tenisa, pa si zgodovinarji še danes niso na jasnem o izvoru samega imena igre. Največ zgodovinarjev se ogreva za to, da naj bi ime prišlo iz francoskega glagola »tenir« (vzeti, sprejeti, držati) oz. po njegovi velelni obliki »tenez« (vzeti, sprejeti). TENEZ naj bi bil vzklik, s katerim je server opozoril nasprotnika na začetni udarec. Iz tega naj bi nastalo angleško ime za samo igro, tj. »tennis« (Klemenc, 1997).

Slika 1: Začetki sodobnega tenisa

11

Začetki modernega tenisa segajo v leto 1874, ko je bila igra zaradi višine mreže (150 cm) skoraj bolj podobna badmintonu kot tenisu. Leto kasneje je igrišče dobilo današnjo obliko in igro so preprosto poimenovali »lawn tennis«. Igra se je uveljavila, ker je omogočala živahno razgibavanje tako močnejšega kot šibkejšega spola. Prvo nacionalno prvenstvo Anglije leta 1877 v Wimbledonu so igrali po pravilih, ki so podobna današnjim. Tenis se je nato skokovito širil na vse celine, najprej v ZDA, kjer se je iz družabnega razvedrila razvil v športno panogo.

Leta 1896 je postal tenis olimpijska panoga. Obdržal se je vse do leta 1942 in bil ponovno vključen med olimpijske športe leta 1988 na olimpijskih igrah v Seulu. Leta 1900 je Dwight Davis ponudil dragoceno zlato – srebrni pokal za zmagovalca moštvenega spopada med Britanci in ZDA. Pojavili so se prvi teniški učitelji in knjige o tenisu, odigrani so bili prvi dvoboji za denar in prva ekshibicijska srečanja. Leta 1923 sta v New Yorku ob odprtju teniškega stadiona v Forest Hillu tekmovali ženski reprezentanci Velike Britanije in ZDA.

Danes poznamo štiri velike in najbolj gledane ter obiskane turnirje, ki jih imenujemo Grand Slam, in sicer za pokal Wimbledon v Londonu (travnata podlaga), US Open v New Yorku (trda podlaga – plastika), Roland Garros v Parizu (na peščenem igrišču) in v Avstraliji v Melbournu (najprej veliko let travnato igrišče, zdaj pa trda podlaga – plastika). Poleg turnirjev za Grand Slam pa se skozi vse leto odvija množica profesionalnih turnirjev po vsem svetu na različnih nivojih in z različnimi velikostmi nagradnih skladov in gledalcev. Mreža tekmovanj od individualnega rekreativnega ljubitelja tenisa do profesionalnega igralca je sklenjena in skrbno vodena preko mednarodnih sistemov in zaposlenih na ITF, ATP, TE in drugih teniških organizacij do najmanjših osnovnih celic – klubov.

12

1.3. ZAČETKI TENISA NA SLOVENSKEM

Po letu 1876 se je tenis razširil po vsej Evropi. V Avstro-Ogrski, katere del so bile tudi slovenske dežele, se je igra razširila v industrijsko najbolj razviti del – na Češko. Okoli leta 1890 je bilo tam zgrajenih več kot 500 igrišč. V Pragi, Brnu, na Dunaju in v Gradcu so se slovenski študentje seznanili s tenisom in ga tako ponesli v domovino. Tudi avstrijski častniki so tenis igrali v vojašnicah v Mariboru in Ljubljani. Tenis v tem obdobju ni bil športna panoga, ampak predvsem družabna zabava z zelo natančnim oblačenjem in primernim vedenjem. Dame so igrale tenis v dolgih stisnjenih oblekah, nosile so klobuk in v eni roki držale pahljačo. Moški so nosili dolge hlače, srajco z dolgimi rokavi, kravato in bili obuti v črne nizke čevlje. Črne teniške žogice brez filca so dečki pobirali v posebne košarice. Če je moški želel zavihati rokave na srajci, je moral dobiti privoljenje svoje soigralke. Loparji so bili napeti diagonalno. Skrajšana rezana žoga (ang. drop shot) je pomenila nešportno potezo in takega igralca so imeli za nevzgojenega.

Ob prelomu stoletja so bila teniška igrišča tudi ob boljših hotelih v središčih, za katera so takrat veljali kraji Bled, Portorož in Rogaška Slatina. Hoteli so organizirali teniške turnirje. Vse kaže, da je bil tenis zabavna družabna igra, ki je družila liberalno meščanstvo in tiste, ki bi se radi prištevali vanj. Ob prelomu stoletja so tenis gojili na Uršulinski dekliški gimnaziji v Ljubljani. Ivan Tavčar je bil prvi Slovenec, ki je zgradil teniško igrišče na svojem posestvu na Visokem v Poljanski dolini leta 1897. Igral je tenis in v njem užival kot v igri in športu.

Kasneje so se začeli oblikovati tudi prvi slovenski teniški klubi. Prvi je bil ustanovljen leta 1899 v Celju. Imel je 17 članov, med katerimi je bilo kar 5 žensk. Sledilo mu je Slovensko športno društvo Maribor leta 1900. Tako se je tenis razširil po ozemlju vse Slovenije. Ob začetku prve svetovne vojne je zamrla klubska dejavnost in znova so jo obudili šele 1927. leta, ko se je do druge svetovne vojne lepo razvijala med meščanstvom, a je potem zopet zamrla, tudi zaradi stigme »neprimernosti elitnega športa« v takratnem socialističnem sistemu.

13

1.4. TENIS NA DOLENJSKEM

Tudi na Dolenjskem, najprej v Novem mestu, smo v letu 1900 dobili teniško igrišče. Po zapisih Leona Štuklja, našega znanega olimpijskega zmagovalca in po rodu Novomeščana, zasledimo, da je peščica Nemcev v mestu prva zgradila teniško igrišče ob cesti proti Grmu in igrala tenis. Tudi slovenski meščani niso zaostajali za Nemci. Takratna gostilničarja Jakša in Štembur sta posnemala Nemce in zgradila teniško igrišče v Kandiji in na Drski. Toda tenis je igralo neznatno število ljudi, večinoma iz uradniških poklicev, drugi pa si zaradi siromašnosti niso mogli privoščiti tega lepega športa. Sokolsko društvo, ki je bilo edino v tistem obdobju, je mladini nudilo le kopališče na Loki, kopanje, skakanje, drsanje pozimi in vožnje s čolni po potrebi. Šele sčasoma so si nekateri premožnejši meščani nabavili nekaj tako imenovanih angleških čolnov z dvema paroma vesel in za zabavo veslali po Krki. Kot omenja Leon Štukelj (Štukelj, 1910), so že v njegovih prvih sokolskih letih na enih od treh igrišč na Grmu pridno vadili telovadci in telovadke Sokola in imeli svoje prireditve. Teniška evforija je trajala le dobrih štirinajst let, ko jo je, kot povsod po Evropi, prekinila 1. svetovna vojna.

Po letu 1926 je v Novem mestu novo teniško igrišče in dejavnost oživel dr. Davorin Gros, ki je s prostovoljnim delom naredil teniško igrišče nad kopališčem na Loki ter pridobil članstvo s teniško dejavnostjo, pozimi pa z ureditvijo drsališča na igrišču. Pri gradnji in dejavnosti je črpal nasvete dr. Stanka Bloudka in izkušnje iz kluba Ilirija iz Ljubljane. V Grosovem obdobju do druge svetovne vojne je bilo na novomeškem igrišču veliko prijateljskih srečanj z domačimi in tujimi klubi. Žal sta se teniška pravljica in Grosovo obdobje z drugo svetovno vojno zaključila. Nastopilo je mrtvo obdobje v razvoju teniškega športa na Dolenjskem, ki je trajalo vse do leta 1957, ko so ustanovili nov teniški klub Elan, zgradili tri nova igrišča na Loki, ter zaposlili trenerja Adama Korla. Začelo se je obdobje tekmovanj in prireditev, rasti ter sodelovanja s Teniško zvezo Slovenije in s podporo dejavnosti s strani občine in direktorja podjetja Krka, g. Borisa Adrijaniča.

Leta 1975 so porušili obstoječa igrišča in na tej lokaciji zgradili dom JLA z obljubo, da bodo zgradili nova igrišča na drugi lokaciji, in sicer ob reki Krki. To jim je uspelo komaj leta 1980 z izgraditvijo petih novih igrišč. Zopet je nastopila teniška pomlad in začel se je klubski razvoj z naraščanjem članstva in začetkom delovanja prvih tekmovalnih skupin v obdobju med letoma 1985 in 1998, ko je zaradi hude krize v novomeškem teniškem klubu sledila selitev tekmovalcev in otrok na Otočec. Novi teniški center na Otočcu je bil zgrajen 1994. leta. To je bila velika pridobitev za to okolje, saj sta bila objekt in infrastruktura s 3 notranjimi igrišči in 6 zunanjimi igrišči, fitnesom, večnamenskim prostorom, savnami in prostori za sprostitev idealna za razvoj klubske dejavnosti in zadovoljstva članov ter drugih obiskovalcev, hotelskih gostov.

14

Slika 2: Teniški center Otočec

S tem je postal Teniški klub Krka Otočec najemnik in motor delovanja Teniškega Centra Otočec in njegove zasedenosti.

Na zunanjih igriščih v Novem mestu je začela delovati skupina teniških zanesenjakov, staršev otrok, ki je ustanovila nov Teniški klub Portovald.

Slika 3: Otočec

15

2. PREDMET IN PROBLEM

Osnovno vprašanje in glavna tema diplomskega dela je: kakšni so in kakšni naj bi bili uspešen športni center in delujoči klubi v njem? Ker pa bi odgovor na to vprašanje zajel le ozek del, je naloga podprta s teoretičnem delom, ki je v športu in delovanju športnih organizacij še kako pomemben.

Predmet diplomskega dela predstavlja sodelovanje športnega centra in teniškega kluba. Predvsem me zanima, kakšen je oziroma naj bi bil njun medsebojni odnos. Na oblikovanje odnosa vpliva veliko dejavnikov. Ta del bo natančneje predstavljen v praktičnem, zadnjem delu naloge.

2.1. TENIŠKA IGRA

Svet športa in športne rekreacije se nenehno spreminja. To vpliva tudi na športne centre in delujoče klube. V športu in še zlasti v športni rekreaciji se namreč zrcalijo spremembe, ki se odvijajo v družbi, tako ekonomske, tehnološke kot tudi socialne. Vseskozi se dokazuje, da je šport interdisciplinarno področje, ki je tesno povezano s sociologijo, psihologijo, medicino, v zadnjem času pa tudi z arhitekturo in gradbeništvom ter predvsem z ekonomijo in drugimi vedami, povezanimi s trženjem izdelkov na trgu, ki je čedalje bolj zahteven. Prav tako menim, da sta šport in športna rekreacija z vidika osnove fizioloških učinkov redne vadbe in ekonomskih učinkov družbeno koristna. Žal so bili učinki nenatančno merljivi in le posredni. Težnja v svetu je meriti in spoznati neposredne učinke, zlasti pozitivne, ki bodo ugodno vplivali na počutje človeka in kakovost njegovega življenja. Teniška igra je šport, ki obeta, kjer se da zaslužiti in napolniti športne objekte z uporabniki, ki se tam družijo in sproščajo ob rekreaciji ali različnih tekmovalnih dogodkih, sistemih. Glede priljubljenosti je tenis v svetu na visokem mestu, pojavljajo se dobri igralci na vseh celinah in s tem tudi zanimanje ljudi za teniško rekreacijo tudi na nižjem nivoju. Toda četudi je tenis zanimiv in odličen, njegovo trženje še ni samoumevno. Kupci imajo na voljo ogromno dejavnosti, med katerimi morajo prepoznati kakovostne športne storitve, ki jim za najnižjo ceno ponujajo največ glede na pričakovanja in zahteve. Zato mora športni center ali klub zasnovati primeren program, poiskati ustrezne poti do kupca ter ga prepričati, da se bo na ponudbo odzval.

2.2. ŠPORTNA REKREACIJA IN POTREBE LJUDI

Športna rekreacija in tekmovalni šport otrok in mladine predstavljata pomembno dejavnost in vsebino delovanja športnega centra.

Šport za razvedrilo ima poudarek na ohranjanju in izboljšanju zdravja, sprostitvi in druženju. Znana je definicija, ki pravi, da so športnorekreativne dejavnosti (tekmovalne ali netekmovalne) tiste, ki spodbujajo ljudi k višjim dosežkom ali aktivnejšemu počitku in obnovitvi moči. Tu gre za premagovanje lastnih ciljev. Udejstvovanje ljudi v športu za razvedrilo je lahko individualno ali skupinsko, ki ima tudi sociološki pomen.

16

Pri otrocih je športno udejstvovanje tudi funkcija športne vzgoje od prvih motoričnih gibov dojenčka do pozne starosti. V šolah in vrtcih gre za pedagoški proces, ki poizkuša preko športa sooblikovati celovito človekovo osebnost.

Nasprotno pa je pri tekmovalnem športu ali bolje športu za dosežek, kjer je temeljni namen športnikov doseči dosežek, rezultat, ki bi pomenil vrhunsko športno ustvarjalnost. Sam dosežek mora biti primerljiv v svetovnem merilu.

Športna aktivnost in teniška igra sta ključ do visoke starosti, saj je teniška igra raznovrstna in tako krepi celotno telo od mišic do srčno-žilnega sistema in uma. Ob intenzivni igri igralci pri izenačenem nizu do 6 pretečejo 4 kilometre v pribl. 40 minutah in s tem porabijo veliko kalorij, kar pomeni skladen razvoj vsega telesa, gradnjo samozavesti, nadzorovanje živcev in stresa, izoblikovanje taktike in ciljev ter pozitivne naravnanosti v življenju. Vplivi in učinki telesne dejavnosti na človekovo počutje so mnogostranski. Na prvem mestu je motivacija za ukvarjanje s športom. Vsak posameznik prek življenjskih potreb spoznava vse koristne vplive športne dejavnosti na svoje počutje. S temi dejavnostmi postopno oblikuje svoj sistem vrednot, v katerem ima šport pomembno mesto. To je življenjska filozofija ali način življenja.

Športna rekreacija pri nas je organizirana na treh ravneh: v javnem, prostovoljnem in komercialnem sektorju (Videmšek, 2003).

Pod javni sektor se uvrščajo vse dejavnosti, ki jih vodijo lokalne oblasti, da bi čim širšemu krogu ljudi omogočile udeležbo v športnorekreativnih dejavnostih. Subvencije iz občinskega proračuna so iz leta v leto manjše in tudi v bodoče je pričakovati trend upadanja sredstev iz njihovega proračuna. V ta namen iz lokalnih proračunov tudi sofinancirajo dobršen del naložb, vzdrževanje in stroške za te dejavnosti. Prav tako tu poteka tudi načrtovanje, kar je še največja pomanjkljivost, saj državni mlini meljejo počasi, zato je prilagajanje spremembam in novim zahtevam prepočasno in odvisno od stroškov.

Prostovoljni sektor obsega vse od najmanjšega vaškega kluba do organizacij na državni ravni. Namen teh organov je skupen: čim večjemu številu ljudi omogočiti organizirano ukvarjanje s športom. Ta dejavnost je marsikje prerasla v komercialno, saj se zahteve večajo, to pa zahteva tudi vključevanje sponzorjev oz. tesne povezave s komercialnim sektorjem. Prostovoljne organizacije dajejo ljudem možnost, da se rekreirajo in da se vključijo v organizacijsko delo. Nudijo jim možnost identifikacije s skupino oz. poseben statusni simbol, ki je kar pomemben.

Komercialni sektor se ne ukvarja z načrtovanjem raznih aktivnosti, ampak vidi v športu vir dohodka. Tu gre za povezave s športno industrijo, ki nudi različne športne izdelke, ki jih je mogoče uporabiti v športni rekreaciji. S tem mislimo tudi na povezave z mediji, ki usmerjajo ljudi v razne aktivnosti in na razne destinacije. Tu gre tudi za povezavo s turizmom kot eno najbolj razvijajočih se gospodarskih panog zadnjih let in za visoko organizirana podjetja z odlično usposobljenimi managerji, ki med drugim dobro poznajo tudi šport (Krka in Terme Krka).

Glede na potrebe ljudi po gibanju lahko rečemo, da sta šport in športna rekreacija res stvar vsakega posameznika. Vsakdo si sam določa pogostost, količino, intenzivnost in vrsto vadbe. Vsakdo si določa vsoto, ki jo bo iz družinskega proračuna namenil športu, ter kdaj, s kom in kje se bo rekreiral. Menim, da je prav to ena od pomembnejših značilnosti, ki opredeljujejo človekovo aktivnost v prostem času.

17

Človek ima namreč prisile in hitenja dovolj že na delovnem mestu, zato si v prostem času želi sprostitve. Tisti, ki se sproščajo dejavno, torej s športom, pa so v prednosti, saj s tem poskrbijo za svoje zdravje, vitalnost, telesno kondicijo in tudi za proces sekundarne socializacije, ki poteka z druženjem na športnih terenih. S tem pa zadovoljuje tudi pomembno notranjo potrebo po druženju in čustveni zadovoljitvi svojih potreb, tj. občutek zadovoljstva in uspešnosti.

Telesna dejavnost ohranja človeka v dobri telesni in duševni kondiciji. Priporočene ravni telesne dejavnosti za zdravje se nanašajo na štiri starostne skupine, in sicer: do 5 let, 5–17 let, 18–64 let, 65 let in več (Videmšek, Berdajs in Karpljuk, 2003).

OBDOBJE OD 0 DO 5 LET

To obdobje je pri otrocih najbolj pomembno, saj s plazenjem, lazenjem in drugimi motoričnimi aktivnostmi krepijo vse mišične skupine in pridobivajo prve izkušnje v grobi koordinaciji in orientaciji v prostoru, ki bodo osnova za razvoj motorike v poznejših obdobjih. Za malčke je priporočljivo, da čas, ki ga preživijo v neaktivnem sedečem položaju (gledanje risank ipd.) ne presega dveh ur dnevno. Prekoračitev tega časa vodi v slabši razvoj motorike, slabše kognitivne funkcije in kratkoročni spomin, nižje akademske dosežke ter slabši besedni zaklad.

OBDOBJE OD 5 DO 17 LET

Telesna dejavnost otrok in mladostnikov je predvsem pomembna za izboljšanje srčno-žilne in mišične telesne pripravljenosti, boljši razvoj motoričnih sposobnosti, zdrav razvoj kosti in zmanjšanje simptomov tesnobe ter depresije. Priporočeno je vsaj 60 min zmerno do močno intenzivne telesne dejavnosti dnevno.

OBDOBJE OD 18 DO 64 LET

V tej starostni dobi telesna dejavnost, poleg zgoraj navedenega, zmanjša tudi tveganje za pojav nenalezljivih bolezni. Priporočeno je vsaj 150 min zmerno intenzivne ali vsaj 75 min močno intenzivne aerobne telesne dejavnosti tedensko, pri čemer mora vadba trajati neprekinjeno vsaj 10 min.

OBDOBJE 65 LET IN VEČ

Telesna dejavnost v tej starostni dobi zmanjšuje tudi tveganje za upad kognitivnih funkcij. Priporočena dolžina tedenske vadbe je enaka kot pri zgornji starostni skupini, v kolikor to dopušča zdravstveno oz. telesno stanje posameznika. Pomembno je tudi izvajanje vaj za izboljšanje ravnotežja, s čimer se preventivno poskuša preprečiti padce, ki lahko vodijo v negibljivost. Vedno več ljudi zadovoljuje svoje interese po sprostitvi s športno dejavnostjo, kajti človek se po notranji biti pogosto prepozna prek igre in v njej. Res je tudi, da se le notranje svoboden človek lahko igra (Petrovič, 1991) in prav zato sta šport in rekreacija v zadnjem času pridobila na pomenu.

V današnjem času je možnosti za razvoj gibalnih sposobnosti in veščin čedalje več. Vse več je ponudbe športnih aktivnosti (razvoj sposobnosti, veščin, zabava, aktivno preživljanje prostega časa …). Različna športna društva, klubi in razne agencije za šport imajo zelo pestro ponudbo športnih programov, ki zajemajo starostne skupine že od predšolskega obdobja naprej. Seveda mora biti cilj pridobivanja motoričnih izkušenj usmerjen le v pridobivanje gibalnega znanja preko različnih iger. Pri vadbi z

18

otroki v naši teniški šoli na Otočcu upoštevamo in skrbimo za kvalitetno vadbo, doseganje motoričnih ciljev in zadovoljstva otrok ter staršev. Letos smo vadbo preselili v osnovne šole in jo po začetni selekciji izvajamo v dvorani na Otočcu. Z igro spodbujamo in usmerjamo otroka k novim, miselno zahtevnejšim dejanjem. Z njo se otrok razvija, izraža ustvarjalnost, domiselnost, praktičnost in iznajdljivost. V igri so združeni zabava, sprostitev, opazovanje, razmišljanje, odkrivanje, spoznavanje, delo in učenje.

Beseda igra je najpogosteje povezana z besedama otrok in otroštvo. V splošnem pa se pojem igra nanaša na vsako aktivnost, ki se je loti posameznik zaradi nekega zadovoljstva, ne glede na končni rezultat te dejavnosti. Edini motiv za igro je zadovoljstvo, ki ga otrok ob tem doživlja, zato ne potrebuje nikakršne prisile (Videmšek, Berdajs in Karpljuk, 2003).

Športna aktivnost otrok ima velik pomen ne samo kot sprostitveni dejavnik, pač pa je pomembna z vidika pozitivnih vplivov gibanja na otroka ter je predpriprava na spoznavanje športne vzgoje, ki sledi v poznejših letih pod vodstvom športnega pedagoga. Otroci se tako pobližje spoznajo z izbranimi cilji, vsebinami, metodami in oblikami dela. Spoznavanje športa preko tenisa mora temeljiti predvsem v zadovoljevanju otrokove prvinske potrebe po gibanju in igri ter čustvenega in razumskega dojemanja športa za otrokov celostni razvoj.

In kako je pri odraslih?

Neodvisno od tega, kolikšen delež prostega časa namenjamo vadbi in kako zdravo se prehranjujemo, je dolgotrajno sedenje nevarno, saj v veliki meri povečuje verjetnost prezgodnje smrti. Odrasle osebe, ki dnevno presedijo 11 ur ali več brez vsaj občasnih prekinitev, imajo 40 % večjo možnost, da bodo v naslednjih treh letih umrle (Pušnik, 2015). Že če sedenja ne prekinjamo na priporočenih 45 minut, to prispeva k večji možnosti pojava debelosti, bolezni srca in ožilja, različnih vrst raka, diabetesa tipa II in nekaterih drugih bolezni sodobnega časa. Za ohranjanje oziroma izboljšanje kvalitete življenja je torej aktiven življenjski slog ključnega pomena, zato si moramo kljub prenatrpanemu urniku vsak dan vzeti dovolj časa za svoje telo.

Nekdaj je bil tenis v Sloveniji le šport za izbrane, danes pa je postal zelo množičen in popularen šport, ki ga igrajo mladi in starejši. Je odličen kot igra za starost od 5. do 99. leta. Tudi možnosti za igro so odlične. Pred leti smo imeli statistično gledano največ zunanjih teniških igrišč na število prebivalcev, približno 1000 teniških igrišč. Igramo lahko skozi vse leto, je pa res, da je ponudba notranjih igrišč malo slabša, a ne glede na to je populacija ljudi v starosti od 35 let navzgor najbolj aktivna in množična na teniških igriščih.

19

2.3. ŠPORTNI CENTER KOT POSLOVNI SUBJEKT

Športni center je poslovni subjekt, ki je dolžan poslovati smotrno ter ustvarjati prihodek, dobiček in seveda dosegati vsebinske cilje. Je pridobitna organizacija. Pri nepridobitni organizaciji, kot so klubi, pa želimo doseči vsebinske cilje in v celoti pokriti ustvarjene stroške. Da bi nam to uspelo, moramo najprej imeti urejeno infrastrukturo in kader, ki bo uresničeval zastavljene vsebinske cilje in celotno vizijo ter poslanstvo organizacije (Mulej, 1992). Ko vse to imamo, se lotimo analize trga, ki ga delimo na:

- trg športa za vse,

- trg dosežkov in tekmovalnega športa,

- trg športnega spektakla in prireditev,

- športnoturistični trg.

Seveda brez poznavanja potrošnikov, naših potencialnih članov, ne gre. Poznati moramo njihovo kupno moč, njihov prosti čas, potrebe in želje. Nujna je tudi analiza makrookolja in njegovih socioloških, demografskih, ekonomskih in kulturnih značilnosti.

Sledi analiza naših primerjalnih prednosti in konkurenčnih organizacij.

Ko smo to naredili, se lotimo storitev in opredelitve produktov, ki jih bomo ponujali članom, gostom. Tukaj moramo poudariti, da so osnovne storitve zdrave, da je treba vselej ustvarjalno dodajati nove, sveže in domiselne ter odzivne storitve. Nezanimive storitve pa je treba ukiniti. Vse storitve morajo biti usmerjene k poslanstvu podjetja ali kluba. Pomembna je izvirna in tržno zanimiva storitev, podprta z marketinškimi aktivnostmi.

Zelo pomemben je kraj, prostor, kjer se storitev trži oziroma prodaja. To je stičišče, prodajno mesto, športna površina, kjer kupec in prodajalec opravljata menjalni proces. Ko tržimo športne storitve, moramo vedeti, v kateri kraj sodijo in kje so potrebne.

Za dobro prodajo je cena storitev pomemben element tržnega spleta in je odvisna od vložene vrednosti v izdelek in kakovosti storitve ter povpraševanja na trgu po tem izdelku, storitvi. Glede na ponudbo konkurenčnih organizacij na tem področju imajo društva prednost na področju subvencij in olajšav države . To pomeni, da podjetje kljub ugodnim plačilnim pogojem, kreditiranju, diskontni prodaji, obročnem plačevanju, razprodaji in podobnim akcijam težko konkurira športnim društvom. Vodja, športni manager, mora ugotoviti in postaviti pravo ceno za ciljno skupino kupcev, ki ji hočemo prodati storitev.

Ko smo opredelili storitev, se lotimo predstavitve in oglaševanja z načrtnim posredovanjem informacij na zanimiv in privlačen način s ciljem, da potrošnika pritegnemo k nakupu storitve ali izdelka. Ta dejavnost mora potekati stalno, saj le tako lahko pridobimo več kupcev, večji obisk in dobiček podjetja. Sklepanje poslov je pogajanje, kjer moramo komunicirati jasno in brez emocij, se osredotočiti na probleme, poudariti interese in ne mnenja ali stališč, predstaviti obojestranske koristi in vztrajati na objektivnih kriterijih.

20

Prodaja je najobčutljivejši del trženja, kjer prihaja do neposredne menjave storitev.

Segment prodaje lahko razdelimo na:

- neposredno:

1.) za kupce, ciljne skupine, člane kluba, druge športne organizacije, podjetja, posameznike doma in širše, državne institucije;

2.) po storitvah: prireditve, tekmovanja, najem oglaševalnih površin, najem športnih površin, najem objektov, najem trenerjev;

- posredno: najem posrednikov managerjev, agencij, zastopnikov, ki prodajajo storitve za podjetje ali društvo.

Pri tem uporabljamo različne tehnike prodaje, kot so prodaja na sejmih, po pošti, kataloška prodaja, prodaja na domu, v agencijah in na prireditvah.

Za nove kupce uporabimo različna sredstva promocije, ugodnosti in s tem pospešujemo prodajo. Če delujemo kot športno društvo, potrebujemo za svoje delovanje in financiranje programov sponzorje, ki za svoj vloženi denar preko kluba pridobijo prepoznavnost, pozitivno podobo športa in približevanje, odpiranje novim ciljnim skupinam, kupcem.

Brez dobrega odnosa z mediji z javnostjo težko vzpostavimo pozitivno podobo športne organizacije in njunega poslanstva. Že sami sponzorji skozi vse leto zahtevajo določene povezave in nujna opravila preko medijev. Športna organizacija mora imeti urejeno mikrookolje – videz, opremo, čistost in lepo podobo prostorov, kjer se dejavnost izvaja, trži. Tudi makrookolje vpliva na kvaliteto in prodajo storitev. Ugled kraja, okolja za vadbo se vgrajuje v ceno storitve in je nova dodana vrednost. Celostna podoba športne organizacije pa zajema celotni splet že naštetih kriterijev, kako se predstavljamo javnosti. Ta postavi storitev v višji cenovni razred in večje povpraševanje.

Vsi našteti elementi so lahko kvalitetno narejeni, a nimajo pravega učinka, če je sama izvedba storitev nekvalitetna. Tu odloča človeški faktor – trener, izvajalec, ki mora imeti v storitvi svojo osebnost, podobo in biti del storitve.

2.4. ŠPORTNI PROIZVOD IN TRŽENJE STORITEV

Temeljni zakon v tržnem gospodarstvu je zakon vrednosti. Ta nam pove, da je poslovni uspeh odvisen od produktivnosti, ekonomičnosti in kakovosti ponudbe ter od skladnosti ponudbe s potrebami in željami kupcev ter uporabnikov. To je zakon ponudbe in povpraševanja. Povpraševanje je v našem primeru izrazito individualno oz. vezano na družino in manjše skupine. To pomeni, da je odjemalec tisti, ki narekuje, kakšna ponudba naj se oblikuje. Glede na vrsto in količino povpraševanja se oblikujeta tudi vrsta ponudbe in cena izdelka, storitve. Najvažnejši segmenti trga so ponudba, povpraševanje in cena, ko gre za vidne tržne mehanizme, v ozadju pa so inovativnost, produktivnost in ekonomičnost ter poslovna politika, strategija in taktika. Trženje kot splet teh in še mnogih sekundarnih dejavnikov pa obsega vse dejavnosti, ki so potrebne, da izdelki in storitve dosežejo končnega uporabnika (Tavčar, 1994).

21

Storitev je neotipljiva in minljiva, zato se njeno trženje nekoliko razlikuje od trženja izdelkov. Tu gre za to, da se v športnih centrih, turističnih mestih in drugje ljudem nudijo športne storitve, ki jim omogočajo, da se aktivno udejstvujejo v različnih športnih panogah v športnih objektih, skrbijo za zdravje in dobro počutje, sprostitev in dejavno preživljajo prosti čas.

Med oblikovanjem športne ponudbe in zadovoljevanjem kupcev športnih storitev se tako oblikuje športni proizvod, ki je enakovreden vsem drugim proizvodom, kot so blagovni, turistični, zdraviliški, saj ima svojo koristnost, ceno, ponudbo in povpraševanje.

Konkurenca je eden izmed dejavnikov, ki določajo ceno proizvoda. Če si prvi v danem okolju, je konkurenca za nekaj časa onemogočena. Vendar to ne traja večno. Res je, da ima tisti, ki je prvi, začasno prednost, vendar pod pogojem, da ima izdelano jasno vizijo nadaljnjega razvoja in vpogled v trende športne industrije oz. športa nasploh. Obenem mora skrbeti za lastno izobraževanje in poznavanje tržnih usmeritev. Tako bi svojo prednost lahko ohranil, kajti dosežen uspeh na trgu je samo vstopnica za naslednja tekmovanja in ne počivanje na lovorikah. Vsak proizvod ima svoj življenjski cikel. Vsako leto se pojavljajo nove športne panoge, ki se jim prilagaja tudi športna industrija s svojimi proizvodi in konkurenca starih dejavnosti.

Povpraševanje po športnih storitvah ni stalno tako kot po nekaterih materialnih dobrinah, ampak je spremenljivo, nepredvidljivo in vezano na trenutne družbene in naravne razmere ter individualno počutje. To pa pomeni za nas ponudnike športnih storitev, da moramo paziti in poznati življenjske razmere potencialnih uporabnikov, odzivnost okolja na športno ponudbo in položaj drugih gospodarskih panog. Temelj uspešne percepcije in ocene pa je poznavanje osnov ekonomije, psihologije, sociologije, organizacije in še nekaterih drugih ved ter povezovanje vseh v sinergijsko spoznanje s pomočjo sistemskega razmišljanja.

Upoštevati je treba, da je uporabnik športnih storitev ali produkta zelo samostojen in svoboden pri svojih odločitvah. Glede na želje in potrebe se lahko odloči, kdaj, kako in s kom se bo rekreiral. Je pa vezan na svoj prosti čas in prostor, kjer bi športne aktivnosti izvajal. Izkušnje so pokazale, da si človek želi zadovoljevati svoje potrebe v bližini doma, da ne izgublja dragocenega časa. Zato je ponudba lokalnih športnih centrov zelo pomembna. Športni center je kot poslovni sistem in ga v poslovanju tudi obravnavamo kot kompleksen, odprt sistem, ne pa izoliran v okolju na trgu športnih storitev. Tu velja zakon ponudbe in povpraševanja. Nove ideje morajo prinašati pozitivne učinke in s tem rast, razvoj in oblikovanje novega kroga ponudbe in povpraševanja v poslovnem sistemu. Ta cikel pa vseskozi spremlja oblikovanje cen in njihovo prilagajanje trgu, ki omogoča racionalno in pozitivno poslovanje.

Dobiček je jasen splošni cilj, ki so mu podrejene vse druge aktivnosti. Poslovna odločitev je, kdaj in kako naj bi bil ta cilj uresničen. Kratkoročno ali dolgoročno.

Menim, da je kratkoročno zaslužkarstvo v trženju športa nesmiselno, saj odganja dolgoročne odjemalce. Pri tem moramo vedeti kaj, zakaj, kdaj, kje in kako. To prinese pozitivne rezultate dela in nova vlaganja v dejavnost. Tu ni prostora za neodgovornost, neustvarjalnost, necelovitost in nepravilen vzvišen odnos do ljudi. Uporabniki morajo vedeti, čutiti, da so nove dejavnosti in prireditve namenjene njim in ne dobičku. Načrtovanje dejavnosti je zelo pomembno, natančno, smotrno in racionalno. Pri tem je treba upoštevati razvoj športnega centra kot celote, njegovo notranjo in zunanjo kompleksnost in vpletenost v dano okolje. Pri majhnem športnem

22

centru gre za poseben odnos, ki je v športu bolj domač, oseben, neposreden in pristen, zato so potrebni drugačni postopki kot v velikih podjetjih.

Načrtovalci športne dejavnosti in oblikovalci športnega produkta so tisti, ki morajo vnaprej opredeliti, katere aktivnosti so najboljše oz. najbolje prodajane v predvidenem času in prostoru. Načrtovanje je dinamičen proces, spreminjajoč, kar zlasti velja v športu.

Pojavi se problem, da tisti, ki dejansko delujejo v športu, nimajo dovolj znanja za strokovno in celovito načrtovanje, saj je celotna teorija vezana na industrijske proizvode. Športni managerji pa se ukvarjajo samo z managementom povpraševanja po športnih storitvah, kako čim več ljudi spraviti v športni center v sedanjem času. Pri tem pa jim zmanjka časa za načrtovanje prihodnosti oz. študij tega.

Načrtovanje športnega proizvoda naj bi zajemalo le nekaj smernic, ki jih je treba pogosteje preverjati, popravljati in dopolnjevati. Nujno je treba:

določiti osnovne smernice razvoja športnega centra, kar pomeni, v kateri

dejavnosti se bomo udejstvovali v prihodnosti, kakšne so povezave z lokalno

skupnostjo, športnimi klubi, šolami, podjetji in drugimi ustanovami. Odnos z

njimi je treba vseskozi nadgrajevati in projekte izpeljati skupaj;

vrednotiti tekoče poslovanje in aktivnosti;

analizirati prihodek in dobiček, starostno strukturo obiskovalcev, spol, socialni položaj, njihove želje in potrebe, zasedenost zmogljivosti ter stroške tekočega poslovanja in njihovo zmanjševanje;

oceniti morebitne zahteve: pri tem gre za to, da se prisluhne željam,

pripombam uporabnikov, predvsem glede drobnih izboljšav standarda –

objekta ali storitev;

določiti morebitne pomanjkljivosti, ki jih skuša športni center čim prej in

racionalno odpraviti, najprej od velikih do manjših napak in na koncu še

podrobnosti. Tu ne gre samo za tehnične pomanjkljivosti, ampak tudi za

programske, organizacijske in izvajalske;

oceniti možne finančne vire: sprotni prihodek, vezan na pokrivanje tekočega

poslovanja, dobiček in na pridobitev denarja za nadaljnje širjenje in izboljšanje

ponudbe;

pripraviti strategijo nadaljnjega razvoja ali vsaj osnovne smernice, in sicer

kratkoročne, dolgoročne, srednjeročne, načrte in programe, povezane z

objekti, dejavnostjo, načinom izvedbe. Nujno je opredeliti ciljne skupine in

aktivnosti;

določiti sredstva za izvedbo v praksi: urediti status športnega centra, podjetja

in status zaposlenih v njem (honorarno, redno) ter njihove dolžnosti in naloge.

Vsi ti dejavniki so vezani bolj na majhne gospodarske enote, majhne športne centre. Pri večjih je treba upoštevati kompleksnost in interese na različnih ravneh in večji nadzor.

23

V projektu razvoja malega športnega centra se združujejo različni interesi, znanosti in stroke. Vse te povezave ustvarjajo celoto, ki jo v končni fazi ponudijo kupcu športnega proizvoda oz. športne storitve. Človek, ki ne obvlada nekega dela delovnega področja, bo to zanemarjal, čeprav podzavestno. To bo čutiti tudi v ponudbi, zato je pomembno, da se vlagatelji povezujejo s strokovnjaki različnih področij ali pa se dodatno izobražujejo, kar je sicer manj učinkovito, a vseeno pripomore k izboljšanju razmer. Važno je zajeti vse bistvene vidike in povezave med njimi. Po Muleju (1995) so ti vidiki: tehnologije, demografskega stanja, spreminjanje vrednot in pravnih okvirov ter splošnih gospodarskih razmer.

Inovativnost v športni ponudbi se veže na svetovne trende, ki narekujejo nastajanje novih športnih panog in rekvizitov zanje. Obstajajo tudi nešportne inovativnosti, ki so prav tako pomembne. Po vsebini so to: programske, organizacijske, vodstvene, metodološke, tehnično-tehnološke. V športnem centru je nujno vsako leto zagotoviti minimalno mero inovativnosti, da ne zapademo v rutino in s tem stagnacijo razvoja in manjši finančni učinek, zasedenost. Za inovacije je treba skrbeti in jih nadgrajevati s stalnim izobraževanjem zaposlenih, spremljanjem trendov in načrtnim delom. Trende v svetu lahko upoštevamo ali pa ne. Poznavanje trenutnih razmer bo namreč omogočilo odločitev nadrejenih o tem, katere dejavnosti bodo sprejeli ali zavrgli, odvisno od strategije načrtovalcev dejavnosti v športnih centrih. Menimo, da je treba kot osnovne dejavnosti vpeljati tiste, ki so postale ljudem potreba, in jih dopolnjevati z novimi. Ljudem je vedno treba ponuditi nekaj novega. Če bo zadeva aktualna in odzivna, je smiselno, da se vpelje v dolgoročno prakso, v nasprotnem primeru pa se lahko opusti. Vsak poskus uvajanja nove dejavnosti seveda ne uspe. Brez tveganja v podjetništvu tudi ne gre.

2.5. NALOGE IN PROCESI V ŠPORTNEM CENTRU

V okviru diplome bom poskušal obravnavati medsebojno razmerje športnega centra in teniškega kluba kot celote. Gre za poseben odnos, ki je v športu veliko bolj neposreden in pristen, zato so potrebni drugačni postopki in osebna energija kot v ustaljeni gospodarski praksi.

Poleg osnovnih nalog managementa:

*načrtovanje – kaj hočemo doseči?

*organiziranje – kako uresničimo svoj načrt?

*vodenje – kako drugim naročimo, kaj naj delajo in to nato preverimo?

*nadzorovanje – ali so naloge opravljene?

obstajajo še druge, saj je športni management zelo dinamičen, kompleksen, nepredvidljiv in specifičen proces.

Pred načrtovanjem potekata najmanj dve nalogi: snovanje in predvidevanje ali anticipacija.

Preden vržemo na papir svojo idejo in začrtamo pot, se v naših glavah plete veliko opravil, idej, želja, sanj, zamisli in asociacij. Snovanja ne gre podcenjevati in ni nekaj

24

samoumevnega. Vsebuje mnogo aktivnosti, ki so potem temelj za dobro načrtovanje. Moramo raziskati, ali je naša ideja sprejemljiva v okolju in ali jo potrebujemo. Bo povečala našo kvaliteto in učinkovitost? Zato moramo secirati zunanje in naše notranje okolje in si postaviti realne cilje, jih zapisati in predstavljati.

Vizualizacija končnega stanja in natančna opredelitev cilja sta težki opravili, saj ne moramo vsega natančno opredeliti, zato je predvidevanje vseh opcij nujno pred načrtovanjem. S predvidevanjem opredelimo stanje v prihodnosti, napoved in razvojno težnjo. Glede na svoje predvidevanje moramo sprejeti neke odločitve in dobre odločitve so produkt dobrih informacij in informacijskega sistema.

2.5.1. MARKETING ŠPORTNEGA CENTRA

Gre za proces, ki traja od oblikovanja do prodaje. Pri tem uporabljamo različne metode, da bi lažje in hitreje dosegli zastavljene cilje. To je proces, ki razvija proizvode in storitve ter določa cene, promocijo, distribucijo in prodajo (Torkildsen, 1993). Marketinški pristop je sestavljen iz 3 stopenj:

1. selekcije ciljnih trgov: opredelitve ciljne skupine ljudi, ki bodo uporabniki

športnih storitev. Pomembno je poznati značilnosti krajev, miselnost ljudi, sistem

vrednot, gospodarske razmere v okolju, treba je poznati možnosti za športno

ponudbo in oblikovati kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne cilje, ki jih je težko

določiti, saj je težko predvideti smeri razvoja in odziv ljudi. Pomembno je vztrajati na

začrtani poti, jo zagovarjati, razvijati in se ne odzivati na vsako spremembo v okolju;

2. izbire konkurenčne pozicije: tu gre za ugotovitev, koliko športnih objektov je v

širšem in ožjem okolju, njihovo zmogljivost, turistično organizacijo v okolici, razvoj

konkurenčnih športnih centrov, podporo lokalnih oblasti, sledi pa mini raziskava trga.

Še prej pa moramo opredeliti dejavnost našega športnega centra;

3. oblikovanja marketinškega spleta, ki je nujno za dosego želene pozicije na

trgu. Opredelitev proizvoda oz. programa, mesta izvedbe, cene, reklame, ciljne

skupine, osebni pristop in proces izvedbe = 7P. Vseh 7P tvori celovit sistem

marketinga v športnem centru.

Gost je najpomembnejši. Pri športnih programih nenehno prihaja do medsebojnih stikov in do izmenjave mnenj. Pogovori so velik korak v promociji športnega centra. Goste je treba vključiti v oblikovanje športne ponudbe. Šport je področje, za katerega vsaj udeleženci menijo, da ga zelo dobro poznajo in da se o tem lahko tudi pogovarjajo. Seveda ni nujno in smiselno upoštevati vsega povedanega, je pa smiselno delati reklamo in oblikovati zunanjo podobo športnega centra v medsebojnih pogovorih in osebnih stikih. V športnem centru je nujen marketinški načrt – dokument, ki opredeljuje odprta vprašanja s tega področja in pomaga zaposlenim, da lažje dosežejo zastavljene cilje.

25

2.5.2. NAČRTOVANJE

Svojega početja ne želimo prepustiti naključju, zato načrtujemo. Načrtovanje je aktivnost, ki naše ideje, zamisli pripelje do cilja, seveda na papirju.

Pri načrtovanju se običajno pojavlja razkol med teorijo in prakso. Ljudem je treba dati vedeti, da je tisti, ki športni center upravlja, lastnik in vodja, ki je seznanjen z novostmi v svetu in namerava ta spoznanja prenesti tudi v prakso. Načrtovanje športnorekreativne dejavnosti je zelo pomembno, zlasti načrtovanje motoričnih aktivnosti in opredeljevanje športnih dejavnosti, managementa, marketinga, organizacije, financ. Načrtovanje mora biti celovito ter dolgoročno in kratkoročno. Pomembna sta realnost v načrtovanju in postavljanje smiselne hierarhije zaporedja v opredeljevanju in doseganju ciljev. Ključni segmenti pri načrtovanju so:

- ljudje na enem mestu zadovoljujejo želje in potrebe po gibanju in druženju

v prostem času, zato je nujna pestra in kakovostna, cenovno privlačna

športna pobuda;

- pri načrtovanju in opredeljevanju izhodišč je treba zajeti različne dejavnike,

kot so gospodarske razmere, število prebivalcev, prosti čas, zaposlenost,

struktura prebivalstva, geografske značilnosti, vpliv tujih usmeritev in

kultur, nacionalne posebnosti in to kot sistem – medsebojni vplivi in

sinergije;

- strokovne podlage, interdisciplinarnost – informacije za vlagatelje in

strokovnjake za sodelovanje pri izvedbi;

- kompleksnost športnega centra in čim več povezav z mejnimi področji, ki

so pogoj za delovanje in uspešnost poslovanja centra;

- prenašanje svetovnih trendov in lastnih idej, znanj v prakso in vplivanje na

uporabnike športnih storitev, ki bodo s povpraševanjem uravnavali razvoj;

- pridobivanje novih znanj in idej in oblikovanje novega sistema vrednot,

odnos do življenja, okolja, do sebe in drugih – odnos do športa.

Neposredna naloga vodje ali lastnika športnega centra je, da smiselno opredeljuje ponudbo centra in vse dejavnosti skladno s povpraševanjem ter kakovost in s tem poveča obisk gostov in da ima jasno vizijo ter vključuje koristne zunanje vplive v program. Podjetništvo v športu je prav tako neizprosno kot v drugih gospodarskih panogah in skrajni čas je že, da se šport oz. tenis v tem kontekstu začne obravnavati kot gospodarska panoga, ki zavzema pomembno mesto v:

- turizmu – v turističnih krajih je šport prerasel iz predmeta sekundarne v

predmet primarne turistične ponudbe, saj je v turističnih krajih čedalje več

različnih športnih objektov, tako da se vedno več ljudi na podlagi športne

ponudbe odloča, kje bodo preživeli del svojega prostega časa (Bunc,

1986);

- zdravstvu – šport je pomemben člen preventive in rehabilitacije ter

nabiranja moči, zato na športnih aktivnostih temelji ponudba mnogih

26

zdravilišč in termalnih središč kot pomembnih dejavnikov v slovenski

turistični ponudbi;

- industriji – športna industrija je ena najbolj razširjenih v svetu in zaposluje

veliko ljudi, ki se ukvarjajo z njo in sodelujejo pri oblikovanju športne

ponudbe v prihodnosti;

- trgovini – kot ena najpomembnejših panog v turistični ponudbi je

spremljajoča ponudba športnih izdelkov in izdelkov za prosti čas;

- gostinstvu – tudi ta panoga vedno najde skupni jezik s športom. Seveda je

treba najti pozitivne povezave, ki omogočajo popolno zadovoljitev gostov in

njihovih želja;

- marketinškem oglaševanju – PR – stiki z javnostjo, pomemben del

promocij oziroma reklamnega oglaševanja poteka prek vrhunskega športa,

kar pa vpliva tudi na mnenje o športu;

- gradbenem in tehničnem inženiringu – tu gre na začetku za projektiranje

objektov in urbanistično načrtovanje, kasneje pa za redno vzdrževanje in

servisiranje, kar posredno zaposluje precejšnje število ljudi.

Našteli smo le nekaj panog, za katere menimo, da so pomembne, seveda pa bi lahko našli povezave tudi z drugimi. Tako je v bistvu vse naše življenje prepleteno s športom, čeprav se tega ne zavedamo. Zato je pomembno, da se tega zavedajo načrtovalci in da s svojim delom ozaveščajo ljudi v njihovem odnosu do športa.

Smernice, kako čim bolj verodostojno uresničiti dana izhodišča, so opredeljene z vprašanjem, kaj hočemo doseči in kako naj ravnamo, da dosežemo cilje.

Nekaj pravil in smernic (Mulej, 1992, prirejeno):

CELOVITOST – ponudba športnega centra naj bo celovita, tako da bodo

interese skupaj zadovoljevali športniki, rekreativci in tudi posamezniki, ki so

željni druženja v prostem času. Obenem imajo svoje interese tudi podjetniki,

zaposleni in poslovni partnerji športnega centra ter tudi lokalni in širši državni

organi. Vse to je treba usklajevati s čim manj konflikti.

ODPRTOST – športni center je lahko odprtega ali zaprtega tipa. Pri nas je

odprti tip dostopen vsem ljudem. Pomembno je, da so pravila o možnostih

udejstvovanja opredeljena in se ne spreminjajo ali so neopredeljena;

DINAMIČNOST – v športnem centru se mora vedno nekaj dogajati. Vseskozi

naj bo prisotna pozitivna energija, ki izraža nove ideje, sproščenost in dobro

počutje ljudi. Ponudba mora spremljati nove trende in potrebe ljudi, ki jih

moramo obravnavati kot posameznike vsemi posebnostmi. Na začetku je

dinamičnost lahko doseči, saj ljudje ne poznajo postopkov, ki popestrijo

športno rekreacijo, in je zanje vsaka stvar nova. Kasneje pa postanejo

27

zahtevni, zato se je treba izpopolnjevati, da bi uresničili lastni model –

ustrezna cena, kakovost, izbira in enkratnost ponudbe.

INTERDISCIPLINARNOST – vsi projekti, prireditve in aktivnosti morajo biti

zasnovani tako, da so primerni za krog ljudi, ki se želi ukvarjati s športno

rekreacijo po sodobnih metodah brez stereotipa od prej. Treba je združevati

šport in druge vidike, npr. gospodarske panoge, in s tem dati centru širše

razsežnosti, s katerimi se lažje začne postavljati ob bok navadnim podjetjem.

S tem pa je tudi vrednotenje dela športnega vodje oz. managerja drugačno,

zanj ugodnejše.

VERJETNOST – v primeru kakovostnega dela obstaja velika verjetnost, da se

dogodki in razvoj predvidijo in zato tudi bolje pripravijo, organizirajo. Tako

lahko športni center postane shajališče ljudi v prostem in celo v delovnem

času. A brez tveganja, da ponudba ne bo ustrezala vsem uporabnikom, ne

gre.

Načrtovanje je ena najpomembnejših funkcij managementa, seveda v povezavi z

drugimi nalogami. Je trajen proces. Rentabilni bodo le tisti centri, katerih lastniki,

upravljavci se bodo stvari lotili strokovno in celostno ter bodo v okviru načrtovanja

vseskozi izvajali postopke, ki so izhodišče za nadaljnje načrtovanje in delovanje

(analize mnenj obiskovalcev, kontrole, vrednotenje, primerjave, modifikacije

programa, investicije, vzdrževanje).

2.5.3. ORGANIZIRANJE

Naloga organiziranja je vzpostavljanje, prilagajanje, ohranjanje in izvajanje sistema

notranjih razmerij med viri. Vse aktivnosti morajo biti opravljene pravočasno in v

ustreznem zaporedju. To je delovni okvir v organizacijski strukturi, ki zagotavlja

delovanje. Podsisteme med seboj povezujejo pravila in procedure ter profesionalen

odnos, kar pomeni, da je avtoriteta utemeljena s strokovnostjo in ne s pravili (Ferjan,

1998). Ko govorimo o večji skupini ljudi, ki delajo skupaj, posamezna delovna mesta

povežemo v oddelke ter v večje enote in na koncu v organizacijo. Smotrnost dela se

tako izboljša, saj hierarhija omogoča povezovanje različnih oddelkov, tako da manjša

enota pripomore k uspehu večje (Hočevar in Jaklič, 1999). Naloge je treba dodeliti

posameznim izvajalcem in jim priskrbeti delovne pripomočke, material in jih omejiti s

časom. Vsak mora biti seznanjen z načrtom dela, tako da se zaporedne naloge

izvajajo tekoče in da sta odgovornost in pristojnost jasni ter imata cilj skupnega

interesa s pomočjo komunikacije.

Po Mintzbergu (1996) lahko povzamemo 6 načinov usklajevanja dela:

1. Medsebojno komuniciranje, prilagajanje

28

2. Neposreden nadzor

3. Predpisan način dela – standard

4. Stanje virov mora biti določeno

5. Standardizacija znanja in veščin

6. Standardizacija norm in vedenja

Profesionalna organizacija naj ima veliko strokovnjakov, ki naj delajo po strokovnem

znanju. Njihovo napredovanje in s tem tudi naš uspeh naj bosta odvisna od

rezultatov. Organiziranost dela naj omogoča pretok informacij horizontalno in

vertikalno, saj s tem omogočimo razvoj strokovnih skupin, ki delujejo na visoki stopnji

medsebojne povezanosti in ne formalizaciji. Če govorimo o športnem centru kot

poslovnem sistemu, potem lahko trdimo, da se prek dejavnosti centra pojavljajo

številne poslovne priložnosti, ki omogočajo ustvarjanje prihodka. Od posameznika je

odvisno, ali bo priložnost zaznal in izkoristil v praksi. Športni storitvi je treba ustvariti

ali dodati neko koristnost, ki je na višji ravni še bolj kakovostna. To pomeni korak

pred konkurenco. Uvajanje novih storitev ima višjo ceno. Vodilno vlogo v procesu ima

človek, ki je vir idej, znanja, pobud za izvedbo, sodelovanja in postavlja sistem

vrednot. Posameznik težko uspeva sam, zato potrebuje delovanje v skupini,

managerski ekipi, kjer so vključeni ljudje iz različnih strok in z različnimi znanji, a

vendar z enakim končnim ciljem. Pri tem ne gre mešati pojmov ustanovitelja oz.

lastnika kapitala in managerja oz. vodje. Lastnik je tisti, ki izbere svojo ekipo

managerjev, da skupaj določijo smernice delovanja športnega centra in opredelijo

nadaljnji razvoj. Praksa kaže, da več lastnikov kapitala običajno nima enakih

interesov ali pa so predstave o poti doseganja ciljev različne, kar pogosto vodi v

neuspeh. Poslovna zamisel je ideja o storitvi ali proizvodu, ki še ni preverjena v

praksi, medtem ko je poslovna priložnost že preverjena in uresničljiva zamisel

(Vahačič, 1994). V Sloveniji na tem področju nismo mednarodno inovativni. Izkušnje

razvoja športnih centrov jemljemo od drugod. V športu smo videli poslovno

priložnost, ki je drugje že zdavnaj preizkušena. Tu ne gre za izvirno ustvarjalnost ali

inovativnost oz. nove zamisli, temveč za inovativen prenos znanja v našo stvarnost

(Mulej, 1992). Ustvarjalnost nastopi, ko je treba storitve športnih centrov tudi tržiti in

pri tem iskati ter izkoriščati poslovne priložnosti, ki jih podjetnik odkriva.

Za izpeljavo poslovne priložnosti so potrebna sredstva. Jasno je, da lahko žanje le tisti, ki seje, a brez tveganja ne gre. V zastavljene projekte je treba vložiti sredstva in paziti, da so vložena racionalno in smiselno. Tu ne gre samo za denar, ampak tudi za kadre, projekte in notranjo organizacijo podjetja. Tu je pomembno, da je poslovanje urejeno. Treba je vedeti, kakšni so procesi dela in sodelovanja in hierarhija odločanja in seveda odgovornosti. Dobra organizacija poslovanja je tudi pogoj za gospodarsko uspešnost in dobiček. Športni center je izpostavljen notranjim in zunanjim vplivom. Med notranje štejemo vse dogajanje znotraj podjetja, ki izhaja iz različnega mišljenja, idej, interesov zaposlenih, upraviteljev. Med zunanje pa štejemo vse pripombe uporabnikov, ki želijo zadovoljiti svoje interese in potrebe. Vseskozi je treba ohranjati

29

kakovost odločanja in vse spremembe uvajati smiselno. Nenačrtno rušenje notranje strukture in nepremišljene spremembe lahko privedejo do slabših rezultatov. Navsezadnje se v športnem centru vseskozi nekaj dogaja, glavni interes pa je, da pridobivajo vsi:

vlagatelji vložena sredstva in dobiček;

zaposleni delo in socialno varnost;

uporabniki pa športno storitev, kakršno si želijo.

2.5.4. VODENJE

Vodja mora imeti sposobnost vplivanja, spodbujanja in usmerjanja drugih za

doseganje želenega stanja (Kotler, 1990). Vodenje pomeni tudi določanje dela,

komuniciranje med nadrejenim in podrejenim ter motiviranje sodelavcev k

zaželenemu vedenju in doseganju skupnih ciljev (Hočevar in Jaklič, 1999). Vodja

vedno poskuša vplivati na ljudi, jih usmerja, motivira ali kako drugače pripravi, da bi

nalogo, delo opravili najboljše. Stil vodenja je odvisen od okoliščin. Delegiranje in

naročanje se v športu ne obneseta, boljši stil vodenja je poučevanje in sodelovanje.

Demokracija v odločanju in diktatura v udejanjanju sta dobri. Managersko vodenje

omogoča zaupanje med vodjem in delavcem, tako da mu vodja pokaže pot do cilja.

Tako bo delavec z veseljem in bolj kvalitetno opravil nalogo, kar pa pri avtokratskem

vodenju izostane. Pri vodenju moramo biti previdni in imeti moramo veliko mero

poštenosti. Stil vodenja je odvisen od situacije: lahko je avtokratičen, demokratičen

ali liberalen.

Na hitro in površinsko lahko rečemo, da je delovanje športnega centra in njegovo poslovanje zelo enostavno. Pa vendar je njegova problematika kompleksna, zlasti če jo obravnavamo v daljšem časovnem obdobju s ciljem popolnosti.

Izvedba športnega centra v izbranem okolju je stvar posameznika oz. skupine ljudi, ki ima podoben cilj. Pri tem gre za kompleksen sklop načrtovanja:

1. Ideja o športnem centru – izkušnje in spoznanja od drugod in iz prakse.

2. Opredelitev možnosti: katere – pravne, strokovne, prostorske, finančne. Ker

ideje posredujejo posamezniki, bodo ti s pomočjo podjetniške miselnosti

najlažje opredelili možnosti v skladu z realnostjo in okoljem. Drugače ideje ne

bomo izpeljali v praksi.

3. Vrednost investicije oz. projekta: vsi, ki želijo vlagati v razvoj športnega centra,

morajo poznati vložek in donos. Nujna je primerjava lastnih izračunov s

podobnimi projekti, da se izognemo napaki.

30

4. Izračun poslovanja: temeljni elementi so stroški in drugi odhodki, delitev

prihodka in dobička, posebnosti. Brez navedenega ni mogoče poslovati

uspešno in obdržati čistih odnosov znotraj ekipe, ki center upravlja.

5. Opredelitev nadaljnjega razvoja: že med načrtovanjem je smiselno določiti, na

kakšni kakovostni ravni bo center deloval in s tem merila in norme za storitve,

ki jih bomo ponudili trgu. Vpliv na razvoj pa imajo tudi povpraševanje na trgu

športnih storitev, finančna osnova, stroka in spremljajoče dejavnosti.

Da bi športni proizvod v praksi dobil mesto, ki mu pripada, in da bi športni center zaživel ter zares služil svojemu namenu, so potrebni ljudje, ki to področje poznajo in ga hkrati zmorejo tržiti in promovirati. Nikoli ni dovolj samo postaviti objekte, treba jim je vdahniti življenje in jih vpeti v okolje. To je management, ki ga opredelimo kot načrtovanje, organiziranje, vodenje in kontroliranje dela v podjetju in s tem v zvezi vseh nalog in aktivnosti, ki jih zaposleni opravljajo (Možina, 1994).

Razlika glede na podjetništvo je torej v tem, da gre za izrabo danih možnosti opreme in zaposlenih v korist podjetja, za katerega vodje skrbijo po pogodbi s podjetniki – lastniki. V Sloveniji je v športnih centrih in termah delo športnih vodij oz. managerjev premalo cenjeno ali pa športnih vodij oz. managerjev sploh nimajo. Športni vodja je v veliko primerih samo operativni izvajalec dogodkov. Naloge vodje centra oz. poslovodske odgovornosti pa prevzemajo direktorji poslovnih enot ali hotela, ki pa imajo premalo izkušenj pri vodenju športnih centrov in tudi premalo časa, saj vso energijo vlagajo v vodenje hotela. Mali športni centri so tu v prednosti, saj so lastniki tudi managerji oz. vodje, ki poznajo športno okolje in sami tržijo svojo športno ponudbo.

Delo športnega vodje je podobno delu managerjev v gospodarskih panogah in lahko poteka na več različnih področjih.

Glavne naloge športnega managerja so:

Vodenje: pri vodenju gre za to, da ljudi usmerja v tiste dejavnosti, ki so po

mnenju vodje primerne zanje in koristne za podjetje. Usmerjanje mora biti

nevsiljivo, prepričljivo in strokovno. Pri tem ne gre za to, da bi moral odločati

tudi namesto podrejenih, ampak da prisluhne njihovim zamislim, željam,

potrebam in na tej podlagi pripravi programe za trženje.

Odločanje: v procesu dela se vodja vsak dan znajde v položaju odločanja, tudi

manj pomembnega, ki sestavlja mozaik celostne podobe. Nujna je največja

mera odgovornosti. Odločitve morajo biti v skladu s poslovno usmeritvijo

podjetja in njim v dobro. Pri tem gre tudi za načrtovanje nadaljnjega razvoja, ki

je osnova za delo v prihodnosti. Na podlagi znanja z različnih področij dela v

ekipi se odloča o smereh razvoja in načinu doseganja ciljev.

Komunikacija: manager je za uspeh v vodenju in odločanju nujno

komunikativen in to v obe smeri, tj. biti slišan in znati poslušati. V športnih

centrih so obiskovalci uporabniki in tisti, ki prispevajo k prihodku in dobičku.

Oni ocenjujejo kakovost ponudbe. Nujno je, da o določenih problemih

31

spregovori tudi z obiskovalci, saj vemo, da odjemalci zapustijo dobavitelja v 70

% zaradi nezadovoljstva z odnosi, 15 % zaradi cene in 15 % zaradi kakovosti

(Mulej, 1995).

Športni centri potrebujejo dobre vodje oz. managerje, ki bodo delali po smiselnih načelih in z namenom, da se dosegajo zastavljeni cilji, za kar pa potrebujejo precej strokovnega znanja o športu, mejnih znanostih o športu pa tudi precej tehničnih spretnosti in iznajdljivosti.

V okviru diplomske naloge bomo poskušali obravnavati razvoj športnega centra kot celote, za kar mora poskrbeti dober vodja z veliko širino in operativnim znanjem. Gre za poseben odnos, ki je v športu veliko bolj neposreden in pristen, zato so marsikje potrebni drugačni postopki kot v ustaljeni gospodarski praksi.

2.5.5. POROČANJE

Poročanje je naloga v procesu managementa, ki je prisotna povsod. Povezuje

posamezne vire pri usklajevanju dela med sodelavci ali med nadrejenim in

podrejenim. Po vertikali je običajno enosmerno poročanje, po horizontali med

sodelavci pa dvosmerno. Je oblika komunikacije, ki je odvisna od stila vodenja in

končnega interesa. Nujne so dobra komunikacija, pomoč, poštena izmenjava

informacij in iskrenost. Horizontalno poročanje je manj formalno kot na vertikalni

ravni. Poročanje omogoča naš nadzor nad procesom. V poročilu sta zajeta trenutno

stanje in predvidevanje za naprej na podlagi načrta.

2.5.6. NADZOROVANJE

Je aktivnost, ki se ukvarja s presojanjem pravilnosti o trenutnem stanju glede na

želeno (Hočevar in Jaklič, 1999). Gre za iskanje odklonov uresničenega oziroma

doseženega od načrtovanega. Z nadzorom želimo trenutno stanje obrniti v pravo

smer glede na cilj in načrt. Sledijo ukrepi. Naloga nadzora je zajeta v vseh fazah

procesa in aktivnosti. Merimo trenutno stanje in ga ocenjujemo.

2.5.7. OCENJEVANJE

Nadzor in ocenjevanje sta stalnica delovnega procesa. Ta naloga je zelo pomembna,

saj se na osnovi rezultatov odločamo o nadaljnjih ukrepih. Skratka, na nek način

(analiza, anketa) ocenimo delovanje procesa in podamo oceno z vidika uspešnosti in

učinkovitosti.

Šport je zelo specifičen. Pri delovanju v njem, ko je treba množico teoretičnih nalog

in procesov izpeljati tudi v praksi, nam pomagajo osnovna načela, po katerih

delujemo in dosežemo končne cilje in dobre rezultate.

32

2.5.8. OSNOVNA NAČELA DELOVANJA ORGANIZATORJA – ŠPORTNEGA MANAGERJA

Ker je treba omenjene usmeritve izpeljati tudi v praksi in doseči cilje, je smiselno delovati po naslednjih načelih:

Sodelovati je treba ustvarjalno z upoštevanjem soodvisnosti z drugimi

panogami, biti je treba dojemljiv za spoznanje drugih strok in mnenja

posameznikov zunaj ter odjemalcev in sodelavcev znotraj športnega centra.

Šport je treba vključiti v utrip kraja, kjer je športni center. Izolirano delovanje

ne omogoča niti napredka niti obstoja.

Delo mora potekati organizirano z jasno opredeljenimi nalogami vseh

zaposlenih ter z jasno strukturo pristojnosti in odgovornosti za uspeh in

neuspeh. Pri tem sta pomembna tudi lastniški odnos ter lastnikovo

upoštevanje strokovnosti in ustvarjalnosti sodelavcev.

Cilji naj bodo utemeljeni, ne le želeni, obenem etapni in končni. Prek etapnih

se lažje dosežejo končni cilji. Vsa nova spoznanja je treba analizirati in

dejavnost ob izvajanju naslednjih projektov izboljšati oz. obdržati na visoki

kakovostni ravni. Na ta način dosežemo korekten odnos do uporabnikov

storitev v športnem centru in ljudje začnejo sami širiti pozitivno reklamo.

Pomembno je, da naprej v sistemu predvidimo vse bistveno, potem

popravljamo bistvene napake pri organizaciji različnih prireditev ali kateri drugi

dejavnosti, kasneje pa se lotimo manjših. Ko bomo te odpravili, bomo rekli, da

lahko postanemo odličen organizator in športni manager. Tudi uporabniki

bodo to začutili in se radi vračali v športni center.

Ker delo v športnem centru poteka neprekinjeno, prihajamo do novih in novih

spoznanj, ki jih je smiselno uporabiti v praksi, vendar le, če so korektno

interpretirana in strokovno analizirana. S tem bomo vzpostavili delo na višji

ravni in omogočili nadaljnje prehajanje informacij. Tako lažje zadovoljimo

uporabnike športnih storitev, ki podobnih dejanj ne pričakujejo in ne vedo, da

je vedno moč ponuditi tudi nekaj drugačnega. Vsa pravila so opredeljena iz

prakse v povezavi z aktivnostmi v Športnem centru Otočec. So smiselna in jih

je treba vključiti v prostor in čas, kjer oz. ko bodo uporabljena.

33

3. CILJI DIPLOMSKEGA DELA

Cilj diplomskega dela je ugotoviti vse možne načine sodelovanja kluba in športnega centra ter preko opredeljenih načinov sodelovanja obeh akterjev opredeliti prednosti in slabosti delovanja teniškega kluba v Športnem centru Otočec in njuno medsebojno odvisnost.

Ugotoviti želim, kakšna sta stanje in perspektiva razvoja športnega centra s pomočjo športnega kluba in njegove dejavnosti. Kakšne so možnosti za nadaljnji razvoj športnega centra, teniškega kluba?

V skladu z naslovom ter predmetom in problemom je bil osnovni cilj mojega dela naslednji:

1. predstaviti splošne zahteve in pogoje za uspešno delovanje športnega

podjetja in kluba;

2. prikazati organizacijsko strukturo športnega centra in teniškega kluba;

3. kritično ovrednotiti dosedanjo organizacijo in rezultate športnega centra in

kluba in nakazati skupne smernice za nadaljnji razvoj.

Hkrati pa želim podati tudi nekatere praktične izkušnje, kritično ovrednotiti in predlagati izboljšave, ki bi lahko koristile pri nadaljnjem delu v teniškem klubu ali morebitnim vlagateljem v športno infrastrukturo in tistim podjetnikom, ki se nameravajo ukvarjati s trženjem športa in športne rekreacije.

34

4. METODE DELA

Delo je monografskega tipa. Podatke sem zbral predvsem z intervjuji gostov športnega centra in članov kluba in analizo dokumentov ter dostopnih virov. Pri tem sem se opiral na dokumente in poročila, ki sem jih dobil v 26 letih delovanja kot vodja športnega centra, trener in član upravnega odbora teniškega kluba, ki deluje v tem centru. Nekatere podatke sem zbral tudi z intervjuji z vodji v podjetju in člani upravnega odbora kluba od ustanovitve do danes. Nalogo sem dopolnil z navajanjem lastnih izkušenj pri organiziranju, vodenju in delovanju športnega centra in kluba. Diplomsko delo je tudi izdelano na osnovi študije, kritične obdelave in zbiranja informacij iz domače ter tuje literature in virov, pridobljenih s svetovnega spleta.

35

5. RAZPRAVA

V pričujoči interpretaciji bomo poskušali podati informacije čim bolj objektivno. Pri tem gre zato, da dobimo čim bolj jasno sliko o razmerah v športnem centru na Otočcu in Teniškem klubu Krka Otočec.

5.1. ŠPORTNI CENTER OTOČEC

Skupino Krka poleg obvladujoče družbe Krka, d. d., Novo mesto sestavljajo tudi odvisne družbe v Sloveniji in tujini. Skupina se ukvarja z razvojem, proizvodnjo, trženjem in prodajo izdelkov za humano uporabo (zdravila na recept, izdelki brez recepta), veterinarskih izdelkov in zdraviliškoturističnih storitev. Proizvodnja izdelkov poteka v Sloveniji, na Poljskem, v Ruski federaciji, na Hrvaškem in v Nemčiji, druge odvisne družbe zunaj Slovenije pa se ukvarjajo s trženjem in/ali prodajo izdelkov.

Ena temeljnih vrednot Krke in njenih zaposlenih je odgovornost do skupnosti, v kateri delajo in živijo. Sponzoriranje športnih dejavnosti se ujema s Krkino osnovno dejavnostjo in poslanstvom omogočati ljudem zdravo in kakovostno življenje. Farmacevtsko podjetje Krka se zelo zaveda pomembnosti vlaganja v segment zdravja za zaposlene. Preko delovanja internega Trim kluba Krka zaposleni v podjetju, njihovi družinski člani in drugi člani kluba za ugodno ceno dobijo možnost redne vadbe, rekreacije in druženja v kvalitetnih športnih objektih blizu doma. Celoletno vadbo in rekreacijo na koncu zimskega in poletnega obdobja preverijo s tekmovanji in Krkinim športnim dnevom, ki vsem udeležencem daje novo motivacijo za delo in druženje preko vadbe in tekmovanja po sektorjih podjetja. Ta segment vadbe in rekreacije v podjetjih Dolenjske nadgradi mestna občina Novo mesto z Agencijo za šport v Novem mestu, ki organizira rekreativna tekmovanja med podjetji v različnih športnih panogah in s tem vzpodbuja športno aktivnost njenih prebivalcev.

Podjetja se za sponzoriranje odločajo sistematično, zato ni naključje, da se Krka pojavlja tudi kot sponzor Teniškega kluba Krka Otočec. Tenis spada med športne panoge, ki so v zadnjih desetletjih doživljale izredno hiter razvoj. Tudi za farmacijo je značilen dinamičen razvoj. Priti v sam vrh najuspešnejših in tam tudi obdržati vidno mesto tako v tenisu kot v farmacevtski dejavnosti zahteva veliko znanja, motivacije in strateške naravnanosti. Terme Krka kot del skupine Krka so eno vodilnih turističnih podjetij v Sloveniji. Sestavljajo jih Terme Dolenjske Toplice in Terme Šmarješke Toplice, Hoteli Otočec in Hotel Krka v Novem mestu, pod njihovo okrilje pa spadata tudi obmorski center Talaso Strunjan in Golf Grad Otočec. V Termah Krka že vrsto let nudijo visoko kakovost storitev in oseben pristop do vsakega posameznika. S pestro ponudbo tako zdravstvenih in sprostitvenih kot tudi gostinskih, športnorekreacijskih in počitniških storitev pomagajo gostom pri njihovih prizadevanjih za prijetnejše, ustvarjalnejše in bolj zdravo življenje.

Hoteli Otočec so tisti del Term Krka, ki se je še posebej usmeril v športno ponudbo. Leta 1994 je bil v ta namen zgrajen teniški center, ki je po kakovosti sodil v sam evropski vrh tovrstnih objektov.

36

Slika 4: Dvorana Teniškega centra Otočec

Športni center Otočec razpolaga s športno dvorano, ki ima tepih podlago za tri teniška igrišča, prostor za namizni tenis, badminton, borilne veščine, ples, zunanja teniška igrišča, večnamensko asfaltno igrišče za košarko, rokomet, nogomet in odbojko, igrišče za odbojko na mivki, travnato igrišče za nogomet, trim stezo, lokostrelstvo, fitnes studio, prostor za skupinske vadbe, masažni bazen, savne, solarij, bistro, skike center, kolesarski center in center za pohodništvo. Te dejavnosti delujejo v skladu z nacionalnimi standardi in imajo označene poti v okolici Otočca in Dolenjske. V bližini športnega centra se nahaja veliko golf igrišče. Veliko možnosti za športno aktivnost nudi tudi reka Krka (kajak, kanu, rafting, ribolov). Za namestitev poskrbijo v Hotelu Grad***** (35 ležišč) in Hotelu Šport**** (162 ležišč) ter kampu** ob reki Krki (40 parcel).

Slika 5: Zmagovalki mednarodnega turnirja

Stalna dejavnost je obsegala igranje tenisa, tečaje tenisa, masažni center, fitnes, savne, vadbo aerobike, organizacijo športnega dne za podjetja in šole, organizacijo športnih prireditev in tekmovanj, gostinsko ponudbo. Tudi vadba v fitnesu (osebni trener, ponudba športne prehrane in pijače), skupinska vadba, kot so joga, aerobika, vadba za nosečnice, fitball in pilates, je bila zelo obiskana. Z odprtjem bazena in novih savn pri hotelu so podoben regeneracijski del v športnem centru zaprli.

Zdaj se v Športnem centru Otočec nudi vse manj široka ponudba vadbe, programi ugašajo in se zapirajo, nove pa uvajajo žal v novih nekonkurenčnih segmentih glede na ponudbo v okolici in v Novem mestu. Tu gre za tečaje badmintona, tečaje namiznega tenisa, tečaje skika, organizacijo rojstnodnevnih zabav. Uspešen je najem dvorane za redno vadbo Namiznoteniške zveze Slovenije in postavitev

37

nacionalnega centra za namizni tenis in s tem tudi izvedba vseh dogodkov in priprav v dvorani na Otočcu. Tudi hotelsko-gostinski dogodki, kot so sejmi in koncerti, dosegajo dobre rezultate, a je treba narediti še več organizacijskih in prodajnih korakov, da bo center zaživel ( glej fotografije - objektov in aktivnosti v športnem centru ).

Slika 6: Dvorana

Slika 7: Kolesarska akcija

Slika 8: Savne

38

Slika 9: Fitnes in bistro

Slika 10: Odbojka na mivki

Slika 11: Golf na Otočcu

Slika 12: Namizni tenis

39

Slika 13: Šport in sprostitev

Opredeliti je treba glavno dejavnost športnega centra in teniških objektov ter uporabiti načelo hitre fleksibilnosti pri najemih in uporabi športnih kapacitet. V športnem centru gostujeta namiznoteniški klub in badminton klub predvsem za tekmovanja in prireditve, a brez temeljne stalne vadbe otrok, dvorana pa se oddaja tudi za nešportne dejavnosti, kot so sejmi, koncerti, kar pa negativno vpliva na stalnost in kvaliteto vadbe teniške dejavnosti. Ponudba teh klubov je slaba in ne temelji na stalnosti, ampak na kratkoročnih projektih. Starši so tudi člani upravnih odborov v klubih, zato so ti aktivni, dokler imajo svoje otroke v procesu vadbe. Kot resen najemnik v športnem centru deluje Namiznoteniška zveza, ki ima dolgoročne načrte s to dejavnostjo na Otočcu. To je konkurenčno in v neskladju s prvotno teniško dejavnostjo, ki je letos že izgubila eno igrišče za vadbo in večkrat celotno dvorano.

Zato je težko načrtovati stalno dejavnost, kar bi moral lastnik v prvem koraku narediti in opredeliti. Na Otočcu je vse to v nekem prehodnem obdobju, v čakanju lastnika, kako bo to dejavnost turizma razvijal ali prodal. Novi lastniki, ki bodo živeli s športno dejavnostjo, bodo zagotovo bolj osredotočeni in aktivni, da se te zadeve uredijo in usmerijo v boljšo zasedenost, dobiček in pozitiven odziv okolja in kupcev, obiskovalcev.

Dejavnosti v športnem centru so v splošnem odvisne od tega, kateri objekti so v športnem centru. V Športnem centru Otočec je trenutno 3+6 igrišč za tenis, majhen fitnes, masažni center, ki ni še zaživel, konferenčna soba in bistro s teraso ter asfaltno igrišče. Sobe za ples in savne z masažnim bazenom žal ni več, čeprav je ravno ta dejavnost najbolj v porastu. Na večnamenskih zunanjih igriščih se igra največ košarka, nogomet. V dvorani pa ima trenutno na tretjem igrišču svoj stalni domicil Namiznoteniška zveza. Individualni športi in rezervacije na klic imajo prednost, saj se ni treba dodatno dogovarjati za sestavo ekipe in čas vadbe. V zadnjih 10 letih nismo nadgradili dodatnih novih dejavnosti in smo zaspali na vsebinskem razvoju in s tem tudi novi ciljni skupini stalnih obiskovalcev.

Slabost je tudi nestalna zaposlenost ekipe, ki vodi športni center. Nekoč so trije redno zaposleni poskrbeli za celotno dejavnost v športnem centru: recepcijo, vzdrževanje objekta, razvoj novih produktov, izvedbo dogodkov, prodajo, stike z javnostjo, obračun in predstavitev na sejmih.

Stalna zaposlenost v športnem centru pada ali pa je povezana z zaposlitvijo delavca, ki po izobrazbi ni športni delavec in izhaja iz hotela ali bistroja, gostinstva. Število redno zaposlenih variira od 1–3 oseb, je pa prisoten trend padanja, zato se je

40

povečalo število honorarno zaposlenih. Hierarhija zaposlenih ne obstaja. Vsi so za vse, brez razdelitve nalog in opredelitve delovnih mest. Tu nastane vprašanje zagotavljanja kvalitete, stabilnosti in rasti. Zaposlenost ali nezaposlenost sta ključni težavi razvoja športnih centrov, saj v takem delovnem okolju objekti samo oddajajo in ne razvijajo dejavnosti.

V praksi se vse bolj kaže, da je individualni lastnik najboljši gospodar in razvijalec dejavnosti ter ustvarjalec dodane vrednosti, boljše ponudbe in kvalitete. To je eden pomembnejših dejavnikov pri načrtovanju dejavnosti, saj lastnik odloča o strategiji razvoja. Pri nas je lastnik objektov turistično podjetje, čigar glavna naloga je zasedenost postelj v hotelu. Prihaja čas oddajanja objektov v najem športnim delavcem ali njihova prodaja.

Tudi odnos, sodelovanje z občinskimi in državnimi organi je nezadovoljiv, a se v zadnjem času spreminja v pozitivno smer. Prilagajanje državnih organov in birokracije za potrebe subjektov na trgu je prepočasno, zato zavirajo še bolj smeli razvoj, gradnjo in širitev. Nudijo samo sredstva za vzpodbudo dejavnosti, ki je minimalna. To je odraz, da država ni lastnica centrov, da ni prave pomoči pri nadaljnjem razvoju in skupnem nastopu. Športni centri se glede na lastnika, ki se ukvarja z gostinstvom kot glavno dejavnostjo, usmerjajo in razvijajo v večnamenske športno-gostinske objekte, kjer se organizirajo koncerti in druge družabne masovne prireditve. Le s takšno dopolnjeno ponudbo lahko športni center preživi. Prirejanje koncertov, zabave, plesa, poslovnih sestankov, razstav in seminarjev je smiselno in rentabilno, a poudarjam, da sta za to nujna hitrost priprave in pospravljanje objektov po dogodku. Nujna je sprememba podlage dvorane v plastično podlago, tj. »color set«, ki omogoča takojšnjo spremembo dejavnosti in športne aktivnosti. Rešitev je v večnamenski dvorani in sodelovanju z zunanjimi ponudniki. V športnem centru delajo zaposleni samo kot vzdrževalci objektov in ne kot organizatorji in izvajalci dogodkov.

Izvedba prireditev v športnem centru je nujna za rentabilnost športnega objekta. To je gonilo razvoja, ki omogoča ustvarjanje ugleda, pridobivanja novih gostov tudi v športne produkte in novih idej za vzpostavitev celovite ponudbe. Teniški tečaji, šola tenisa in rekreativni turnirji v različnih športnih panogah ter profesionalni turnirji so nujna nadgradnja dejavnosti športa in kluba. Načrtovane prireditve je treba izvajati pogosto, najmanj enkrat mesečno. Pri načrtovanju in izvajanju akcij je treba optimalno, natančno opredeliti ciljne skupine in predvidevati prireditve za vse leto. Ne smemo si dovoliti zasičenosti uporabnikov, kar bi vplivalo na slabšo obiskanost prireditev in športnega centra nasploh.

Vadbo v športnem centru delimo na poletno in zimsko sezono. Veliko Slovencev smuča, zato je zimsko obdobje ranljivo, poletno pa je odvisno od morja in lokacije. Zelo pomembno je dejstvo, kje je športni center, torej v mestu ali zunaj središča. Otočec je umaknjen iz mesta, zato je toliko težje organizirati dejavnosti. Oddaljenost bivanja od športnega centra je zelo pomembna, že zaradi prostega časa, ki je omejen. Več moških si vzame čas zase in so aktivni. Se pa to počasi spreminja, kar je odvisno tudi od ponudbe. Ženski segment populacije si tudi vzame čas zase in odkriva pomembnost športa v socializaciji.

Iz strateškega in marketinškega načrta športnega centra izhaja, da je treba opredeliti ciljne skupine, ki jim bo namenjen pretežni del dejavnosti v športnem centru. Vse aktivnosti morajo biti usmerjene v pridobitev čim večjega števila obiskovalcev: družin, moških, žensk, mladine, otrok, invalidov, upokojencev. Težišče je na

41

ženskah, moških in družinah in takšna je tudi ponudba. Pomembno je, kdo ima čas in denar. Trend se spreminja. Čedalje več ljudi se ukvarja s športom zaradi rekreacije in dobrega počutja. Vse več je žensk in upokojencev, ki so v društvih zelo aktivni in dejavni. Upokojenska društva so pomemben kupec storitev tudi zaradi dopoldanskih dejavnosti, ko je zasedenost manjša.

Glede na celoletno obdobje je najboljša zasedenost v mesecu maju, juniju in septembru. Pozimi je dvorana najbolj zasedena v novembru in decembru.

Takšno gibanje povpraševanja in udejstvovanja ljudi na Otočcu v športu in športni rekreaciji je mogoče razložiti na ta način, da si v spomladanskih mesecih ljudje najbolj zaželijo gibanja in preživljanja prostega časa v naravi in na svežem zraku. Poleti si svojo dejavnost oblikujejo glede na dopust in za preživljanje poletnih dni ali večerov v okolju, zidanici, kjer se vedno nekaj dogaja.

Septembra se čutijo učinki poletnih dopustov, ki so jih ljudje preživeli v drugih krajih in se želijo zopet vrniti v normalen življenjski ritem s športom in rekreacijo ter druženje v okviru tega.

Pozimi je večina dejavnosti vezana na smučišča in pokrite prostore, s katerimi se gradi nova in kakovostnejša ponudba in tukaj je priložnost za športni center Otočec.

Obiskovalci se najraje udejstvujejo omenjenih aktivnostih v poznem popoldanskem času med 16. in 22. uro. To izhaja iz delovnega časa vsakega posameznika in njegovega dnevnega načrta. Ob koncu tedna se dnevna zasedenost razdeli na dva dela, in sicer na jutranji od 8. do 12. ure in popoldanski od 15. ure dalje. Tudi to vprašanje je pomembno za načrtovanje dejavnosti, saj se pokaže, da je delovni čas v športnih centrih vezan na prosti čas uporabnikov, kar terja popoldansko in večerno delo zaposlenih. To pa je tudi eden izmed razlogov, da je treba delovanje športnega centra racionalno in profesionalno organizirati in več delati na upokojencih ter podjetjih. Razvijati produkte samo za ciljno skupino hotelskih gostov je pogubno in nerentabilno. Nujen je razvoj produktov za hotelske goste in obiskovalce iz domačega okolja. Cilj je, da se v športnem centru vseskozi nekaj dogaja. Športni center je podjetje, ki je s ponudbo in storitvami načrtno programirano in preko izobraževanj, dogodkov in tekmovanj povabi zainteresirane strani v objekt.

Dejavnost mora temeljiti na programiranem, tekmovalnem in izobraževalnem značaju. Zelo malo je spontane dejavnosti. Ljudje se vse bolj zavedajo potrebe po gibanju, a krizno obdobje in manjšanje srednjega sloja zmanjšujeta obisk v športnem centru na Otočcu. Pa tudi klubi imajo tekmovalne interese in premalo pokritega segmenta rekreacije in šole za pridobitev otrok in staršev, ki odločajo, kam bodo usmerili del svojega družinskega proračuna.

Športni center se kot odprt sistem s svojo ponudbo in različnimi oblikami dejavnosti povezuje z drugimi pravnimi subjekti. To je skupni interes. Povezuje se s klubi, ki pa imajo preveč pooblastil in nestalnosti ali stabilnosti v svojem delovanju. To je največja slabost klubov, katerih delovanje je odvisno od predsednika in njegove delovne pobude. Upravni odbori so formalni in žal neučinkoviti ter kratkoročni in odvisni od aktivnosti otrok članov upravnih odborov. Vse več klubov je formalno društvenih, a realno privatnih v roki enega trenerja ali starša.

Šole so pomembne uporabnice športnih storitev. So vir novih morebitnih obiskovalcev športnih centrov in zanesljive partnerke. Žal ni opredeljenega stalnega

42

sodelovanja. Več pa je uspešnega sodelovanja s podjetji, saj podjetja pospešujejo zdrav način življenja in se zavedajo koristnosti promocije prek športa in tradicije.

Pri načrtovanju nadaljnjega razvoja ima pri širjenju športnega centra najpomembnejšo vlogo kapital. Brez vlaganj in novih investicij razvoj zastane. Poti za pridobivanje sredstev so različne. Gre za lastna sredstva, posojila večinoma domačih in manj tujih vlagateljev. Lastniki so zasebna, družinska podjetja, ki ne želijo prepustiti odločanja drugim pravnim in fizičnim osebam, zato ne dopuščajo vlaganj. Odločajo se za lastno pridobivanje sredstev iz same dejavnosti. To sicer onemogoča ekstremno hiter razvoj, je pa po eni strani racionalno, saj omogoča postopen razvoj, ki se veže na nove trende in zahteve uporabnikov. V kriznih časih pa so težave velike: posojila, če jih že lahko dobimo, imajo neobičajno visoke obrestne mere, kar predstavlja še večje tveganje, ni investicij in prisotna je velika brezposelnost. Okolje je trenutno nezdravo in na žalost neprimerno za vlaganja v šport in rekreacijo. Teniški klub Krka Otočec ima interes financirati novo teniško igrišče s hitro podlago na obstoječem asfaltnem igrišču in mogoče tudi pokritost igrišča.

Upamo, da bodo na Otočcu uredili in spet oživili savne, fitnes in masažni center, ki so delovali pred leti, ter investirali v notranja igrišča in hitro plastično podlago igrišča. Seveda pa je rešitev večja vloga lastnika pri investicijah v šport in odpiranje novih storitev (priprav, vadbe, tekmovanj, dogodkov) za več različnih športov (namizni tenis, badminton, šah) in s tem povečanje obiska.

Za še boljši razvoj športnega centra in športne dejavnosti je prisotna tudi težava lastništva objektov ljudi, ki jim je šport nepomembna in tudi neznana dejavnost. Premajhna je tudi vloga managementa pri načrtovanju dejavnosti, če je vzpostavljen. Lastnik narekuje vrsto dejavnosti in ciljne skupine, zato ni kreativnosti managementa. Premajhna je povezanost centra z bazo, povezanost med upravo in športnim centrom in premajhna je tudi vloga strokovnjakov na tem področju.

43

5.2. TENIŠKI KLUB KRKA OTOČEC

Slika 14: Člani Teniškega kluba Krka Otočec

Tenis je bil v svetu dolgo časa zabava in šport bogatih. Na začetku ni bilo drugače niti v Novem mestu. Miselnost, da je bil ta šport svoj čas namenjen samo za izbrano družbo, se je skozi stoletja spreminjala vse do danes, ko ni več tako in je tenis postal šport širokih množic. To omogočata tudi narejena infrastruktura in ponudba teniških storitev s strani delujočih klubov, ki delujejo v novomeškem okolju.

Teniška dejavnost se je na Otočcu začela:

- 1994. leta z izgradnjo teniškega centra in se je pozneje okrepila;

- 1998. leta z ustanovitvijo Teniškega kluba Krka Otočec.

PROGRAMI TENIŠKEGA KLUBA KRKA OTOČEC:

teniški vrtec in teniška šola;

tekmovalna šola;

veteranska sekcija;

organizacija športnih tekmovanj in prireditev;

mednarodna izmenjava tekmovalcev, organizacija in vključitev tekmovalcev iz

drugih držav v vadbo v našem klubu;

sodelovanje na kampih v Evropi in na mednarodnih tekmovanjih;

izobraževanje: trenerski in sodniški seminarji in predavanje za starše otrok.

44

Slika 15: Davis Cup Slika 16: Animacija za otroke

Teniški center je bil dograjen decembra 1994 in večino tekmovalcev, ki sem jih vodil v klubu v Novem mestu, smo »preselili« na Otočec, kjer smo pomagali pri razvoju športnih storitev v novonastalem centru in kasneje v Teniškem klubu Krka Otočec. Teniška dvorana je bila prvotno zgrajena v okviru turistične ponudbe Term Krka za hotelske goste in je še danes naravnana na ta osnovni cilj. V prvi fazi je bila zgrajena dvorana, v letu 1995 pa je bilo zgrajenih še 6 zunanjih peščenih igrišč, večnamensko asfaltno igrišče, igrišče za odbojko na mivki in mini travnato igrišče za nogomet. Teniški klub Novo mesto, kjer sem deloval kot glavni trener, je vadil v zimskem času na Otočcu, poleti pa v Novem mestu. Zaradi potreb in dobre ponudbe lastnika dvorane na Otočcu, Term Krka, sem zapustil klub v Novem mestu s 120 otroci in 30 tekmovalci, ki so že dosegali odlične rezultate v mlajših kategorijah na državnem nivoju, in se zaposlil kot vodja Teniškega centra Otočec ter začel z razvojem in izvedbo množičnih storitev za podjetja in turiste v dvorani. Zaradi večjih težav je Teniški klub Novo mesto propadal in čedalje več otrok in staršev je prestopilo k vadbi na Otočec, kjer sem organiziral tečaje, tekmovanja in vadbo za vse starostne skupine in različne nivoje teniških igralcev. Ko je klub v Novem mestu propadel, smo leta 1998 ustanovili nov klub na Otočcu – Športno društvo Krka Otočec, pokrovitelj katerega je bil lastnik teniškega centra, saj je uvidel nujnost in pozitivno sinergijo kluba in njegovih članov v zasedenosti dvorane, igrišč in Otočca ter njihovi prepoznavnosti doma in v svetu. V propadlem klubu iz Novega mesta pa so vodilni videli rešitev, prihodnost in možnost vadbe v teniškem centru na Otočcu in novo ustanovljenem klubu. Dogovorili smo se, da klub na Otočcu prevzame dejavnost teniške šole in tekmovalcev, rekreativni del pa je teniški center razvijal še naprej sam.

Preselitev je bila hitra. Poslanstvo kluba je šlo v dve smeri: delo s tekmovalci in teniško šolo. Organizirali smo prevoze otrok s kombijem na Otočec in s tem omogočili redno vadbo 120 otrokom. Tudi trenerska ekipa je bila močna in se je razvijala. Pogoji za vadbo so bili enkratni.

45

Slika 17: Državna reprezentanca Slovenije v tenisu Slika 18: Mini tenis turnir za otroke

Teniški center je kmalu zaslovel po vsestranski športnorekreativni ponudbi in izjemnem udobju. Privabili smo tudi svetovno znane strokovnjake s pomočjo Teniške zveze Slovenije in trenerske organizacije, Fakultete za šport, Državnega zbora in podjetij, poslovnih partnerjev tovarne zdravil Krka. Nekateri produkti še danes živijo in tako bodo letos praznovali 20. obletnico trenerskih konferenc na Otočcu. V tistem času so bili odlični tudi turnirji za profesionalce – teniški sateliti za moške in dekleta (Krka Ladies Open), kjer so se mladi člani kluba in gostje Teniškega centra Otočec srečevali z našimi najboljšimi, ki so se prebijali v mednarodne teniške vode.

Slika 19: Zaključni teniški turnir TZS Slika 20: Reklamni lok pokrovitelja

46

Teniški klub Krka Otočec je v obdobju od ustanovitve leta 1998 do danes naredil veliko korakov v smeri razvoja profesionalnih tekmovalcev, teniške šole in tudi množičnosti v rekreativnem delu.

V obdobju od 2008. leta do danes

Zadnjih 8 let smo želeli pokrivati vse segmente in ciljne skupine od otrok v teniški šoli, tekmovalcev, profesionalnih tekmovalcev in rekreativnih igralcev za zdravje, kar je razvidno tudi iz ciljev kluba. Za kratkoročne cilje smo si postavili kvalitetne rezultate tekmovalcev v državnem okviru in želeli omogočiti prehod najboljših na mednarodna tekmovanja, kot so Tennis Europe do 12 let, Tennis Europe do 14 let in mednarodno ITF do 18 let. Nujna pa je bila uvrstitev vseh 4 igralk in igralca v reprezentanco Slovenije in s tem igranje v mednarodni konkurenci. Kot pomoč pri prehodu na mednarodne turnirje je klub organiziral mednarodni turnir ITF do 18 let in se pripravljal na organizacijo turnirja serije Futures z denarnim skladom 10.000 $. Vsi opredeljeni cilji so v skladu s pokrovitelji kluba, ki jim mesečno poročamo o naših uspehih in realizaciji opredeljenih ciljev.

Slika 21: Najboljši v klubu Slika 22: Vpis v teniško šolo

47

5.2.1. ORGANIZIRANJE ŠPORTNIH DOGODKOV TENIŠKEGA KLUBA KRKA OTOČEC

Nujno je, da se v športnem centru vseskozi nekaj dogaja. Tega se v Teniškem klubu Krka Otočec zavedamo. Športni center je podjetje, ki s športnimi storitvami pridobi zainteresirane osebe, zato ni logično, da v njem ne bi bilo dogajanja. Pri tem ne mislimo le na to, da tu potekajo velike športne ali druge prireditve, ampak tudi majhni športni dogodki.

Dejavnost v športnem centru je lahko:

- spontana – ljudje se ukvarjajo z aktivnostmi, ki so jim najbolj pri srcu, v

poljubnem času in s poljubno obremenitvijo;

- programirana – ljudje se vključijo v določene športne programe in jih

sprejmejo. Nujno je prilagajanje skupini, kraju, času, intenzivnosti,

homogenosti;

- izobraževalna – različni tečaji za izpopolnjevanje znanja;

- tekmovalna – različna tekmovanja na različnih ravneh, v različnih

starostnih skupinah in različnih športnih panogah.

V naravi človeka je namreč, da rad tekmuje, se primerja z drugimi in seveda zmaguje. Pri tem se rekreativna tekmovanja razlikujejo od profesionalnih. Vsakemu udeležencu morajo nuditi zadovoljstvo, saj je to glavno jamstvo, da se bodo udeleženci vrnili. Gre za to, da se rekreativno tekmovanje organizira po prirejenih pravilih, z vmesnimi vložki, gostinsko ponudbo in komponento družabnosti, da bi zagotovili obe bistveni lastnosti prireditve: ekonomski interes in zadovoljitev interesov vseh udeležencev. Nujno je treba najti kompromis med obema, obojestransko zadovoljstvo, saj v nasprotnem primeru prireditev nima smisla.

Seveda so prireditve in športni dogodki v športnih centrih lahko različnih vrst, vse pa je odvisno marketinškega načrta in načrta dejavnosti v športnem centru. Vedno je treba ponuditi nekaj novega, privlačnega in dobro organiziranega. V teniškem klubu vsako leto organiziramo niz dogodkov, srečanj in tekmovanj. V letu 2015 smo izvedli:

1. državno prvenstvo do 16 let, in sicer od 3. do 12. januarja;

2. mednarodno prvenstvo ITF do 18 let med 18. in 26. januarjem;

klubske priprave konec marca;

konec aprila otvoritveni klubski turnir, dan odprtih vrat, Kids Tour turnir za

otroke, Masters zimskih klubskih veteranskih lig;

12. cvičkov turnir 30. maja;

ligo do 14 let, za člane in veterane v maju in juniju;

poletno državno prvenstvo do 12 let med 6. in 12. junijem;

48

Tennis Europe do 12 let od 4. do 12. julija;

Tennis Europe do 14 let od 11. do 19. julija;

teniške tabore od 15. do 28. avgusta;

ligo do 14 let in za veterane v septembru;

6. mednarodno veteransko prvenstvo med 18. in 20. septembrom;

4.–7. oktobra – TS – Tilia Masters, Masters poletno ligo za veterane in

zaključek poletne sezone, dan odprtih vrat, kostanjev piknik;

trenersko konferenco 2015 v novembru;

Miklavžev turnir 29. novembra;

20. decembra zaključek teniške šole in Božiček, podelitev spričeval;

kot rdečo nit skozi vse leto organiziramo Kids Tour – turnir za otroke, in sicer

2-krat pozimi in 3-krat poleti. Za veterane lige organiziramo rekreativno ligo

posamezno, v dvojicah in za vse člane kluba srečanja z drugimi domačimi in

tujimi klubi.

Slika 23: Zmagovalci turnirja za otroke Slika 24: Plakati za turnirje, ki jih organizira klub

Eden od ciljev kluba je izboljšati delo, treninge in program vadbe za najmlajše in s tem povečati vpis novih otrok v teniško šolo. Novost, ki smo jo uvedli letos, je, da vadbo za najmlajše izvajamo po osnovnih šolah v času podaljšanega bivanja ali v predurah. Vadimo na 6 osnovnih šolah, kjer smo zajeli okoli 120 otrok, ki jih bomo povabili k vadbi v klubu in na dogodke kluba. Iz množičnosti, ki bo še vedno glavni

49

cilj, je in bo naš klub namenil večji poudarek kvalitetnejšemu programu in metodam dela z otroki. Tudi trenerska ekipa se je razširila z novimi domačimi trenerji, kar omogoča še bolj individualen pristop k vadbi otrok v našem klubu. Nujno je organiziranje ligaške ekipe kluba do 12, 14 let in članov ter izvedba turnirjev Teniške zveze Slovenije, odprtega prvenstva za otroke od 8–11 let, državnih prvenstev do 12, 14 in 16 let, kjer smo vsako leto uspešno gostili najboljših 400 otrok v teh kategorijah. Ponovno je treba organizirati mednarodne turnirje za otroke Tennis Europe do 12 in 14 let. Letos je treba znova organizirati profesionalni turnir Futures Krka Otočec Ladies Open 2016. Za še boljše delo veteranske sekcije je treba organizirati tri srečanja in tekmovanja s pobratenimi klubi, mednarodni veteranski turnir KRKA Cup ter veteranski turnir v mešanih parih za vso Slovenijo.

Slika 25: Državno prvenstvo do 16 let Slika 26: Izvedba zaključnega turnirja TZS Masters

50

5.3. Pogled na skupno delovanje kluba in Športnega centra Otočec v prihodnje

Športni center Otočec je prešel začetno fazo in je trenutno v najtežjem obdobju

svojega razvoja. Na to kažejo zadnji podatki o malih investicijah v športno

infrastrukturo. Tudi slab odziv obiskovalcev je kazalec tega dejstva. Povezovanja z

društvi in klubi, ki bi skupaj ponujali športne produkte in s tem zapolnili športne

površine in objekte, ni.

Po mojem mnenju in izkušnjah mora biti dejavnost športnega centra bolj pestra in

povezava športnega centra s klubi bolj aktivna in stalna. Iz skromnih začetkov v obliki

teniških igrišč, fitnes centrov, prostorov za aerobiko in podobnih enot mora nastati

celovita ponudba večnamenskih igrišč in športnih produktov za hotelske goste in

hkrati za goste iz domačega okolja. Poleg športnorekreativnega udejstvovanja sta z

mnogimi ugodnimi učinki pomembna tudi druženje in socialna komponenta. To še

posebej velja za družine ali pa skupine ljudi, ki se želijo družiti v prostem času na

enem skupnem mestu, čeprav njihovi interesi na športnem področju niso identični.

Treba je združiti možnosti športne vadbe, kot so tenis, namizni tenis, badminton,

sprostitvena in regeneracijska dejavnost v skupnem objektu, v športnem centru z

zunanjimi in notranjimi kapacitetami, ki bodo delovale vsak dan, celodnevno. Športni

center mora s svojo celotno ponudbo zapolnjevati objekt vse leto in pri tem

sodelovati z drugimi pravnimi subjekti, kot so klubi, društva, šole in podjetja. Hitrejši

razvoj po eni strani zavira majhnost trga in oddaljenost od mesta, po drugi strani pa

gre za prepočasno prilagajanje lastnika objektov nastalim spremembam. Notranja

organiziranost športnega centra mora biti podobna oblikam organiziranosti, ki so

prisotne tudi v drugih gospodarskih panogah. Kratkoročno in dolgoročno bodo

uspešnejši tisti centri, ki jih ustanavljajo in vodijo posamezniki, ki izhajajo iz športa in

imajo sodobnejše pojmovanje podjetništva, vodenja ter uporabljajo sodobnejše

metode marketinga in managementa povpraševanja. Usmeritev Teniškega kluba

Krka Otočec je aktivno delovanje v smeri odprtega povezovanja z ljubitelji tenisa na

čim širšem področju Slovenije, saj tudi tako dosežemo širino in pestrost našega

delovanja, pridemo do novih idej in pogledov, si poiščemo novih izzivov in ustvarimo

prijetno druženje ter nova poznanstva. Velik poudarek dajemo delu z mladimi.

Spodbujali bomo njihovo udejstvovanje v njim namenjenih aktivnostih in jim ponudili

možnost sodelovanja in tekmovanja z mladimi iz različnih teniških klubov po

domovini. To sodelovanje pa je lahko uspešno samo z odličnim, stalnim

sodelovanjem z najemodajalcem igrišč in drugih kapacitet športnega centra ter

skupnim ustvarjanjem športnih produktov in delovanjem na trgu. V Teniškem klubu

Krka Otočec posvečamo izredno pozornost razvoju mladih v vrhunske športnike, ki

so in bodo uspešni na mednarodni ravni. Upravni odbor kluba skrbi za stabilno

finančno stanje kluba. Sprejete so smernice delovanja kluba s širokim in pestrim

programom za letno in večletno obdobje. Nujno je treba zagotoviti vadbo skozi

51

celotno leto, vključno z zimskim časom, postaviti novo igrišče s hitro podlago in

pokriti igrišče. V prihodnosti si predvsem želimo čim bolj aktivnega sodelovanja vseh

članov kluba. Dobrodošli so zanimivi predlogi in tudi konstruktivne kritike bomo

obravnavali kot izzive ter še naprej iskali možnosti za izboljšave. Teniški klub Krka

Otočec ima v svojih vrstah uspešne tekmovalke in tekmovalce, ki so na preteklih

državnih prvenstvih v kategorijah 12, 14, 16, 18 let osvojili 38 naslovov državnih

prvakov. Prvič v 18-letnem delovanju kluba zmage slavimo hkrati v vseh kategorijah,

in sicer tako posamezno kot tudi v igri dvojic, kar je odraz kvalitetnega in načrtnega

dela z vsemi otroki od 5-letnikov v teniškem vrtcu do članske vrste. Žal nam zaradi

nestalne vadbe v dvorani in koncentracije energije trenerjev na štiri najboljše

tekmovalce število otrok v teniški šoli upada. Zato smo vadbo prestavili na osnovne

šole, kjer se 140 otrok uči osnov mini tenisa in se kasneje vključijo k vadbi v klubu.

Načrtno strokovno delo z mladimi teniškimi igralci in množičnost bosta ob organizaciji

mednarodnih turnirjev in drugih pomembnih dogodkov tudi v prihodnje prednostna

cilja kluba. Letos je na januarskih državnih prvenstvih tekmovalna sekcija kluba z

rezultati spet dokazala, da sodi v sam vrh slovenskega tenisa, prvič pa so začutili, da

lahko zmagujejo tudi na turnirjih z mednarodno konkurenco. Posamezne odlične

rezultate so tekmovalci otoškega kluba v zadnjem obdobju kronali tudi na

tekmovanjih v slovenskih ligah. Pri tem je bila med uspešnimi ekipa veteranske

sekcije Krkinega teniškega kluba, ki tudi sicer dejavno sodeluje pri organizaciji

različnih dogodkov in turnirjev. Ob uspešno izpeljanih projektih po osnovnih šolah,

kjer potekajo vadbe, so povečali tudi zanimanje za teniško igro in športno rekreacijo

nasploh ter tako polnili teniška igrišča na Otočcu. Da bi zastavljenim ciljem lahko

sledili tudi v letu 2016, bodo za še kakovostnejše delo v klubu izobrazili nove teniške

sodnike in trenerje. TK Krka Otočec sodeluje tudi pri mednarodni izmenjavi

tekmovalcev, prav tako sodeluje na teniških kampih v Evropi in na mednarodnih

tekmovanjih. Organiziral bo profesionalni Futures Krka Otočec Ladies Open 2016,

tudi dobrodelni turnir, Miklavžev turnir za veterane, veteransko ligo v mešanih

dvojicah, otroške turnirje in lige za veterane in otroke Krka Kids Tour.

Slika 27: Najboljša tekmovalka in klubski trener

52

6. SKLEP

V diplomskem delu sem uporabil monografsko metodo dela. Pomagal sem si z domačimi in tujimi viri iz različnih medijev ter z lastnimi izkušnjami, ki sem jih pridobil v 28 letih pri vodenju športnega centra, kluba in kot trener. V njem sem poskušal prikazati celovit položaj kluba kot najemnika v športnem centru in določiti nekatere smernice, ki so po mojem mnenju pomembne za razvoj športnega centra, teniškega kluba in športa kot gospodarske panoge.

Slovenija je v zadnjih 25 letih doživela velike družbene in gospodarske spremembe. Temu so sledile spremembe na področju športa in športne rekreacije. Šport je z razvojem podjetništva začel pridobivati ustrezno mesto med gospodarskimi panogami, saj je postal sredstvo za pridobivanje prihodka in dobička. Nastajati so začeli športni centri in klubi, ki so postali pomembna središča športnega in družabnega življenja v svojih okoljih. Integralni razvoj športnega centra je proces, ki poteka vsakodnevno, zato bi morali tudi ta razvoj ustrezno spremljati. Šport, ki je eden izmed fenomenov današnjega časa, bo zavzemal čedalje pomembnejše mesto v življenju posameznikov in družbe nasploh.

Razvoj in zasedenost ter uspešnost športnega centra sta in bosta odvisna od različnih klubov, ki morajo aktivno delovati v športnem centru, saj takšna ponudba ustvari množico stalnih obiskovalcev in uporabnikov storitev. Nujno pa je, da se različne dejavnosti ne prekrivajo in izločujejo med seboj in da ima športni center opredeljeno osnovno dejavnost – šport, tenis, namizni tenis, badminton – in preko nje hiter in fleksibilen odnos v postavitvi večnamenskih dvoran v času prireditev, koncertov, seminarjev, sejmov in drugih gospodarskih dejavnosti. Da bi to izpeljali v takšnem ritmu in času, je nujno potrebna nova podlaga dvorane, tj. plastika, ki bo uporabna za večino športov. Najboljša potrditev uspešnega dela pa je pozitivna zaključna bilanca celotnega poslovanja in ta bo dobra, če bo v športnem centru deloval osnovni klub, ki pa bo prilagodljiv tudi do drugih klubov, društev in dejavnosti. Zaradi slabše zasedenosti v dopoldanskem času so pomemben segment in ciljna skupina, ki jo moramo razvijati in zanjo pripraviti programe, upokojenska društva. Dopoldan lahko kapacitete, igrišča ponudimo za vadbo boljših igralcev, ki vadijo dvakrat dnevno v klubih.

Odgovorni zaposleni v podjetju se morajo zavedati, kakšne so možnosti na športnem področju. Brez dobrega vodstva, športnega managerja, ki pozna šport in okolje, v katerem deluje, športni center ne more dolgoročno uspešno delovati.

Športni manager in stalna ekipa sodelavcev v športnem centru ali klubu so ključne osebe za uspešen in dolgotrajen razvoj dejavnosti. To velja tudi za Športni center Otočec, ki ima redno zaposlenega samo vzdrževalca infrastrukture. Tudi teniški klub deluje brez redno zaposlenih.

Teniški center se je tudi uradno spremenil v športni center, ki poizkuša tudi s ponudbo za druge klube s podobno infrastrukturo, kot so namizni tenis, badminton, kar je prav. Toda nujno je treba zagotoviti primerne pogoje dvorane oz. status večnamenske dvorane, kjer bodo delovali različni klubi in dejavnosti, vendar pod pogojem hitrega prilagajanja in fleksibilnosti priprave dvorane v čim krajšem času do treh ur. S tem se bo omogočila možnost redne vadbe za tenis, namizni tenis in badminton kljub tekmovanjem in različnim nešportnim dogodkom, ki so organizirani in izvedeni med vikendi, ko ne poteka redna vadba, in možnost večje zasedenosti ter

53

pozitivnega finančnega poslovanja športnega centra in hotelsko-gostinske dejavnosti na Otočcu.

To so le osnove za uspešno delovanje športnega centra in klubov v njem. Vendar v svetu veljajo in štejejo uspehi, popolnost in prepoznavnost. To pa bomo dosegli, če bo vsa osnovna dejavnost vseh klubov potekala nemoteno in kvalitetno, da bomo ustvarjali državne prvake in mednarodne uspehe in s kvalitetnim, konstantnim delom pridobili veliko članstva v klubih. Le tako bomo lahko organizirali tekmovanja in dogodke za svoje člane. Za najboljše pa moramo organizirati mednarodni profesionalni ženski turnir, ki bi povečal prepoznavnost in prinesel dodatno reklamo športnemu centru ter klubu.

Poudarjam, da ni nujno, da se strinjate z mojimi ugotovitvami, saj gre predvsem za mojo subjektivno oceno, pridobljeno v osemindvajsetletnem delu na tem področju. Vendar sem se pri sami analizi stanja držal načela resničnosti, objektivnosti in nepristranskosti. Upam, da bodo moji predlogi in zaključki uporabljeni v nadaljnjem razvoju Športnega centra in Teniškega kluba Krka Otočec, da bomo dejavnosti razvijali naprej in vključili čim več otrok in odraslih v šport, tenis in rekreacijo.

To je tudi moje življenjsko poslanstvo.

54

7. Literatura

1. Šugman, R. – Bednarik, J. – Kolarič, B.: Športni menedžment, Ljubljana 2002

2. Berčič, H.: Zasnova programa na področju športne rekreacije, VŠTK, Ljubljana, 1980

3. Retar, I.: Športni marketing ali kako tržiti šport, Koper, 1992

4. Kolar, E. – Zaletel, Z.: Management športnih prireditev, Ljubljana, 2013

5. Crespo, M. – Miley, D.: Priročnik za teniške trenerje, ITF, 1998

6. ITF,: Leadership, Management and Administration Manual, ITF

7. Turk, V.: 100 let tenisa v Novem mestu, Novo mesto, 2004

8. Doupona, M. in Petrović, K. (2000). Šport in družba: sociološki vidiki. Ljubljana: Fakulteta za šport.

9. Filipčič, A. in Lorencon, R. (1996). Otroci in tenis. Ljubljana: Maya

10. Filipčič, A. (1999). Tenis. Učenje. Ljubljana: Fakulteta za šport

11. Filipčič, A. (2000). Tenis. Tehnika in taktika. Ljubljana: Fakulteta za šport

12. Filipčič, A. (2002). Tenis. Treniranje. Ljubljana: Fakulteta za šport

13. Filipčič, A. Metodika razvoja teniške igre. Pridobljeno iz http://www.aftennis.si/files/predavanja/igre_z_loparji/2010_metodika_ razvoja_teniske _igre.pdf

14. Kaj je Teddy tennis? (b. d. ). Pridobljeno iz http://www.teddytennis.si/TEDDYTENNIS,kaj_je_teddy/teddy_tennis_splosno.htm

15. Kovač M. in Novak. D. (2011). Učni načrt. Program osnovnošolskega izobraževanja šola. Športna vzgoja. Pridobljeno iz http://www.mss.gov.si/fileadmin/mss.gov.si/pageuploads/podrocje/os/devetletka/pr...

16. Kušer, M. (2011). Primerjava rezultatov motoričnih testiranj reprezentantov in ostalih igralcev TZS. Diplomsko delo, Ljubljana: Fakulteta za šport

17. Lasan, M. (1996). Fiziologija športa – harmonija med delovanjem in mirovanjem. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport

18. Pistotnik, B. (2003). Osnove gibanja: [osnove gibalne izobrazbe]: gibalne sposobnosti in osnovna sredstva za njihov razvoj v športni praksi. Ljubljana: Fakulteta za šport

19. Pistotnik, B. (2011). Osnove gibanja v športu: osnove gibalne izobrazbe. Ljubljana: Fakulteta za šport

20. Škof, B., Zabukovec, V., Cecić Erpič, S. in Boben, D. (2005). Pedagoško-psihološki vidiki športne vzgoje. Ljubljana: Fakulteta za šport

21. Šugman, R. (2006). Športni menedžment. Ljubljana: Fakulteta za šport

22. Videmšek, M., Strah, N. in Stančevič, B. (2001). Igrajmo se skupaj: program športnih dejavnosti za otroke in starše. Ljubljana: Fakulteta za šport

55

23. Videmšek, M., Berdajs, P. in Karpljuk, D. (2003). Mali športnik. Ljubljana: Fakulteta za šport

24. Bednarik, J. (1998). Management v športu. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Inštitut za šport

25. Bednarik, J. (1999). Nekateri vidiki financiranja in organiziranosti športa v Sloveniji. Ljubljana: Fakulteta za šport

26. Kotler, P. (1988). Upravljanje marketingom. Zagreb: Informator

27. Kotler, P. (1996). Marketing management – trženjsko upravljanje. Ljubljana: Slovenska knjiga

28. Možina, S. (1992). Osnove vodenja. Ljubljana: Ekonomska fakulteta

29. Kovačič, M. in Pirnat, M. (1994). Donacije, oglaševanje, sponzorstvo. Ljubljana: Gospodarski vestnik

30. Šugman, R. (1995), Športna prireditev. Ljubljana: Fakulteta za šport

31. Bunc, M. (1986), Integrirani marketing v turizmu, Delavska enotnost, Ljubljana

32. Jančič, Z. (1990), Marketing, strategija menjave, Gospodarski vestnik, Ljubljana

33. Več avtorjev: (1991), Osnove i mogučnosti poduzetništva u sportu, Fakulteta za fizičku kulturu Zagreb

34. Zajec, D. (1995), Anketa Dela o prostem času, Ljubljana