DIPLOMSKO DELO - pefprints.pef.uni-lj.sipefprints.pef.uni-lj.si/1239/1/Anja_Petric.pdf · Contracted arm hang ... Najbolj me je pritegnilo predavanje o osnovah športnega treniranja,

UNIVERZA V LJUBLJANI

PEDAGOŠKA FAKULTETA

DIPLOMSKO DELO

ANJA PETRIČ

UNIVERZA V LJUBLJANI

PEDAGOŠKA FAKULTETA

ODDELEK ZA RAZREDNI POUK

RAZLIKE V TELESNIH ZNAČILNOSTIH IN GIBALNIH

SPOSOBNOSTIH MED PLESNO AKTIVNIMI IN PLESNO

NEAKTIVNIMI OTROKI

DIPLOMSKO DELO

Mentorica: dr. Vesna Štemberger, docentka Kandidatka: Anja Petrič

Ljubljana, november, 2012

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Anja Petrič; diplomsko delo

I

ZAHVALA

Najprej naj se zahvalim mentorici dr. Vesni Štemberger za potrpežljivost, pomoč,

dostopnost in svetovanje.

Hvala vsem plesalcem (in staršem) Športno plesnega kluba AK-RO za sodelovanje pri

nastajanju diplomskega dela pa tudi za vsakodnevne vzpone in padce, vsi ste ENA A!

Robert, hvala za priložnost, vzpodbude, usmerjanje ... Hvala ti za prevod izvlečka.

Hvala tudi moji družini, ki me je tako ali drugače podpirala ves čas mojega študija in

mi omogočala moje najrazličnejše podvige.

Alenka, Ines, Katja, Nina in Tea, hvala vam za nepozabna 4 leta.

In hvala vsem vam, ki ste mi zelo blizu, ker mi stojite ob strani, me poslušate,

podpirate, mi svetujete, z mano vztrajate ... Brez vseh vas ne bi bila to, kar danes

sem.

Hvala vsem skupaj, da ste verjeli vame.

“Ko hodiš, pojdi zmeraj do konca.

Spomladi do rožne cvetice, poleti do zrele pšenice,

jeseni do polne police, pozimi do snežne kraljice,

v knjigi do zadnje vrstice, v življenju do prave resnice,

v sebi do rdečice čez eno in drugo lice.

A če ne prideš ne prvič, ne drugič do krova in pravega kova

poskusi: vnovič in zopet in znova.”

(T. Pavček)


II

IZVLEČEK

V diplomskem delu z naslovom Razlike v telesnih značilnostih in gibalnih sposobnostih

med plesno aktivnimi in plesno neaktivnimi otroki smo primerjali nekatere telesne

značilnosti in gibalne sposobnosti dveh skupin otrok: tistih, ki se ukvarjajo s plesom in tistih,

ki se s plesom ne ukvarjajo. V teoretičnem delu smo predstavili ponudbo plesnih šol v

Sloveniji, projekt Šolski plesni festival, pojavnost plesa v osnovni šoli, vpliv plesa na razvoj

otrok, gibalne sposobnosti ter športnovzgojni karton.

V raziskavo smo vključili 339 otrok od 1. do 5. razreda devetletne osnovne šole, ki so nam, z

dovoljenjem staršem, posredovali svoj športnovzgojni karton. V vzorcu otrok je bilo 150

otrok, ki se ukvarjajo s plesom, 189 pa se jih s plesom ne ukvarja. V empiričnem delu smo

torej ugotavljali, ali obstajajo statistično značilne razlike med skupinama pri rezultatih testov

za športnovzgojni karton. Podatke smo urejali s programoma SPSS in Microsoft Office Excel.

Iz dobljenih rezultatov smo ugotovili, da na določenih področjih obstajajo razlike. Plesalci so

boljši pri naslednjih testih gibalnih sposobnosti:

premagovanje ovir nazaj (koordinacija),

skok v daljino z mesta (hitra, eksplozivna moč),

predklon na klopci (gibljivost telesa v smeri naprej),

vesa v zgibi (mišična vzdržljivost ramenskega obroča in rok) in

tek na 600 m (splošna vzdržljivost).

Statistično značilne razlike pa so se pokazale tudi na področju telesnih značilnosti in sicer pri

merjenju kožne gube nadlahti, kjer so imeli plesalci, v primerjavi z neplesalci, manjšo kožno

gubo.

KLJUČNE BESEDE: ples, gibalne sposobnosti, telesne značilnosti, športnovzgojni karton, plesalci, neplesalci.


III

ABSTRACT

In Degree dissertation titled “Differences in some physical characteristics and motor

abilities at dance active and dance inactive children” we compared some physical

characteristics and motor abilities in the two groups of children: the ones that are taking the

interests in dance and the ones that are not interested in dance. In theoretical part of

dissertation we presented the offer of dance schools in Slovenia, projects School dance

festival, recognition of dance in elementary schools, influence of dance regarding the children

growth, motor abilities and sport measurement data of the children.

There were 339 children from first to fifth class of elementary school included in the research

who presented us, by the parents permission, their sport measurements data. In the whole

pattern there are 150 children who have interests in dance and 189 children who do not have

interests in dance. In the empirical part we tried to establish if there are differences between

those two groups regarding the test results for sport measurement data basis. The data were

edited by SPSS and Microsoft Office Excel.

From the acquired data we established that there are some differences in certain areas. The

dancers are better in following tests of motor abilities:

Testing ground with obstacles moving backward (coordination),

Standing long jump (swift and explosive strenght),

Bent over on the bench (body flexibility forward),

Contracted arm hang ( muscular endurance of shoulders and arms) and

Running on 600 meters course (general endurance).

Statistically known characteristic differences were also shown in range of physical

characteristics which are measurement of skin fold on upper arm where the dancers compared

with non-dancers had better results (thinner skin fold).

KEY WORDS: dance, motor abilities, physical characteristisc, sport measurment data, dancers, non-dancers.


IV

VSEBINA

1.0 UVOD ........................................................................................................................ - 1 -

2.0 PREDMET IN PROBLEM ..................................................................................... - 3 -

2.1 KAJ JE PLES? ..................................................................................................... - 3 -

2.2 KAJ JE PLESNOST? .......................................................................................... - 4 -

2.3 POMEN PLESA ZA OTROKE .......................................................................... - 5 -

2.4 PONUDBA PLESNIH ŠOL V SLOVENSKEM PROSTORU ........................ - 8 -

2.4.1 ŠOLSKI PLESNI FESTIVAL ........................................................................... - 8 -

2.5 PLESNA VZGOJA V OSNOVNI ŠOLI .......................................................... - 11 -

2.5.1 PRVO VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO OBDOBJE ..................................... - 13 -

2.5.2 DRUGO VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO OBDOBJE .................................. - 15 -

2.5.3 TRETJE VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO OBDOBJE .................................. - 16 -

2.6 VPLIV PLESA NA CELOSTEN RAZVOJ MLADIH .................................. - 19 -

2.6.1 VPLIV PLESA NA EMOCIONALNI RAZVOJ ............................................ - 20 -

2.6.2 VPLIV PLESA NA SOCIALNI RAZVOJ ...................................................... - 20 -

2.6.3 VPLIV PLESA NA INTELEKTUALNI RAZVOJ ......................................... - 21 -

2.6.4 VPLIV PLESA NA TELESNI RAZVOJ ........................................................ - 21 -

2.7 TELESNE ZNAČILNOSTI .............................................................................. - 22 -

2.8 GIBALNE SPOSOBNOSTI .............................................................................. - 22 -

2.8.1 KOORDINACIJA ............................................................................................ - 23 -

2.8.2 MOČ................................................................................................................. - 24 -

2.8.3 HITROST ......................................................................................................... - 25 -

2.8.4 PRECIZNOST ................................................................................................. - 26 -

2.8.5 GIBLJIVOST ................................................................................................... - 26 -

2.8.6 RAVNOTEŽJE ................................................................................................ - 28 -

2.9 ŠPORTNOVZGOJNI KARTON...................................................................... - 29 -

2.9.1 TELESNA VIŠINA ......................................................................................... - 31 -

2.9.2 TELESNA TEŽA ............................................................................................. - 31 -

2.9.3 KOŽNA GUBA NADLAHTI .......................................................................... - 32 -

2.9.4 DOTIKANJE PLOŠČE Z ROKO .................................................................... - 33 -

2.9.5 SKOK V DALJINO Z MESTA ....................................................................... - 34 -

2.9.6 PREMAGOVANJE OVIR (POLIGON) NAZAJ ............................................ - 35 -

2.9.7 DVIGANJE TRUPA ........................................................................................ - 36 -


V

2.9.8 PREDKLON NA KLOPICI ............................................................................ - 37 -

2.9.9 VESA V ZGIBI ............................................................................................... - 37 -

2.9.10 TEK NA 60 METROV ................................................................................ - 38 -

2.9.11 TEK NA 600 METROV .............................................................................. - 38 -

3.0 CILJ RAZISKAVE ............................................................................................... - 40 -

4.0 HIPOTEZE ............................................................................................................ - 40 -

5.0 METODE DELA ................................................................................................... - 40 -

5.1 VZOREC MERJENCEV .................................................................................. - 40 -

5.2 VZOREC SPREMENLJIVK ........................................................................... - 42 -

5.3 ORGANIZACIJA MERITEV .......................................................................... - 42 -

5.4 METODE OBDELAVE PODATKOV ............................................................ - 42 -

6.0 REZULTATI IN INTERPRETACIJA ................................................................ - 43 -

7.0 RAZPRAVA ........................................................................................................... - 59 -

8.0 SKLEP .................................................................................................................... - 71 -

9.0 LITERATURA IN VIRI ....................................................................................... - 75 -


VI

KAZALO GRAFOV

Graf 1: Povprečni rezultati merjenja “telesna višina” za plesalce in neplesalce od 1. do 5.

razreda................................................................................................................................................. - 59 -

Graf 2: Povprečni rezultati merjenja “telesna teža” za plesalce in neplesalce od 1. do 5.

razreda................................................................................................................................................. - 60 -

Graf 3: Povprečni rezultati merjenja "kožna guba" za plesalce in neplesalce od 1. do 5.

razreda................................................................................................................................................. - 61 -

Graf 4: Povprečni rezultati merjenja "dotikanje plošče z roko" za plesalce in neplesalce od 1.

do 5. razreda ...................................................................................................................................... - 62 -

Graf 5: Povprečni rezultati merjenja "skok v daljino z mesta" za plesalce in neplesalce od 1.

do 5. razreda ...................................................................................................................................... - 63 -

Graf 6: Povprečni rezultati merjenja "premagovanje ovir nazaj" za plesalce in neplesalce od 1.

do 5. razreda ...................................................................................................................................... - 64 -

Graf 7: Povprečni rezultati merjenja "dviganje trupa" za plesalce in neplesalce od 1. do 5.

razreda................................................................................................................................................. - 65 -

Graf 8: Povprečni rezultati merjenja "predklon na klopci" za plesalce in neplesalce od 1. do 5.

razreda................................................................................................................................................. - 66 -

Graf 9: Povprečni rezultati merjenja "vesa v zgibi" za plesalce in neplesalce od 1. do 5.

razreda................................................................................................................................................. - 67 -

Graf 10: Povprečni rezultati merjenja "tek na 60 m" za plesalce in neplesalce od 1. do 5.

razreda................................................................................................................................................. - 68 -


razreda................................................................................................................................................. - 69 -


VII

KAZALO TABEL

Tabela 1: Merske naloge podatkovne zbirke športnovzgojni karton iz leta 1986 ............... - 29 -

Tabela 2: Razmerje plesalcev in neplesalcev ...................................................................... - 41 -

Tabela 3: Število učencev po razredih ............................................................................... - 41 -

Tabela 4: Razmerje učencev in učenk glede na spol ........................................................... - 41 -

Tabela 5: Osnovna statistika gibalnih sposobnosti in telesnih značilnosti plesalcev in

neplesalcev 1. razreda .................................................................................................. - 43 -

Tabela 6: Rezultati analize variance telesnih značilnosti in gibalnih sposobnosti plesalcev in



















VIII

SEZNAM KRATIC

PZS = Plesna zveza Slovenije

ŠPF = Šolski plesni festival

MŠŠ = Ministrstvo za šolstvo in šport

ZSŠ = Zavod za šport Slovenije

ZPVUTS = Zveza plesnih vaditeljev, učiteljev in trenerjev Slovenije

ŠVK = športnovzgojni karton


- 1 -

1.0 UVOD

Ples. Za veliko mojih znancev je ta beseda sinonim zame. Vedo, da sem plesu predana že od

malih nog in da si brez plesa težko predstavljam svoj vsakdanjik.

Spomnim se, da sem že kot majhna deklica opazovala plesalke in plesalce, ki so blesteli v

svojih prelepih plesnih oblekah in se na raznovrstne načine vrteli po plesišču. Spremljala sem

različne plesne oddaje in z željo, da bi bila nekoč na njihovem mestu, pridno hodila v plesno

šolo in se učila novih plesnih korakov.

Pri štirih letih sem zmagala na tekmovanju plesne šole in takrat sem se odločila, da se bom

začela ukvarjati z akrobatskim rokenrolom, saj sta me plesalca, ki sta nastopila, popolnoma

prevzela. Čez nekaj let je mojo dolgoletno, a tiho željo uresničila moja mama – vpisala me je

v tečaj rokenrola. Bila sem tako vesela, da bi lahko objela cel svet. Izkazalo se je, da sem

rojena za ples. Kmalu sem dobila zelo dobrega soplesalca, s katerim sva postala državna

prvaka in člana državne reprezentance. Končno sem začela doživljati tisti blišč plesalcev in

plesalk, ki sem ga kot majhna deklica opazovala pred televizijskimi ekrani oziroma med

publiko. Ko sva se s soplesalcem razšla, sem doživljala najhujše obdobje v svojem življenju,

ki bi ga lahko poimenovala “Brez plesa mi živeti ni.” Ampak tudi jaz sem dočakala novega

soplesalca in preživela nekaj uspešnih let, posvečenih predvsem plesu. Žal se je čez nekaj let

končala tudi najina skupna plesna pot. Toda jaz sem bila odločena, da s plesom ne bom

zaključila. Želela sem si delati z otroki, jih učiti plesnih korakov, se z njimi veseliti uspehov

in jih bodriti ob neuspehih.

Od te odločitve je minilo že sedem razburljivih let, polnih vzponov in padcev. Sprva sem se

učila, kaj in kako otroke oz. plesalce sploh učiti, na kaj moram biti pozorna, kje moram

postaviti takšne in drugačne meje. Kasneje sem ugotovila, da moram sama postati boljša na

različnih področjih, da bodo tudi oni lahko boljši. S tem namenom sem pridobila licenco za

učitelja plesa in usvojila nekaj znanj z različnih področij. Najbolj me je pritegnilo predavanje

o osnovah športnega treniranja, predvsem razlaga o gibalnih sposobnostih. Sprva sem si

gibalne sposobnosti predstavljala kot nekaj, s čimer se rodiš, in če gradiš na tem, da bi jih

izboljšal, se stvar dejansko premakne v to smer. Ugotovila sem, da se pri lastni razlagi nisem

močno zmotila.


- 2 -

Obstaja kar nekaj razlag oz. definicij gibalnih sposobnosti, povzela bom dve. Pistotnik (2011)

opredeljuje gibalne sposobnosti kot sposobnosti, odgovorne za izvedbo človekovega gibanja.

Zagorčeva (2005) pa dodaja, da je za plesalce pomembno, da povečamo razvoj osnovnih in

specialnih gibalnih sposobnosti, saj so pomembne za izvajanje tehnike, izvedbo tekmovalne

koreografije in seveda za uspešen nastop.

Menim, da je naloga trenerjev in učiteljev, da spremljamo otrokov telesni razvoj. To pomeni,

da opazujemo, ali se npr. njegova gibljivost izboljšuje, ali otrok napreduje pri kompleksnejših

vajah in podobno. Če se to ne dogaja, mu moramo omogočati različne vaje, s katerimi lahko

razvija svoje gibalne sposobnosti. Vaje moramo prilagoditi tako otrokom, ki ne napredujejo,

kot tistim, ki napredujejo.

Eden izmed pokazateljev ne/napredujočega razvoja gibalnih sposobnosti je lahko

športnovzgojni karton, ki ga definiramo kot “centralni informacijski sistem, s katerim

spremljamo in ovrednotimo vsakoletne spremembe v telesni zmogljivosti šolajočih se otrok in

mladine, starih od 6 do 19 let” (Kovač, Jurak, Starc, Leskošek, & Strel, 2011).

Prav zgoraj omenjeno predavanje je v meni zbudilo zanimanje za razlike med tistimi učenci,

ki se ukvarjajo s plesom, in tistimi, ki se z njim ne ukvarjajo. Moje mnenje je bilo, da imajo

otroci, ki plešejo, bolj razvite gibalne sposobnosti od tistih, ki ne plešejo. Res pa je, kot pravi

Pistotnik (2011), da so gibalne sposobnosti v določeni meri prirojene, v določeni meri pa tudi

pridobljene. Človeku so torej že ob rojstvu dane neke osnovne zasnove, ki opredeljujejo

stopnjo, do katere se bodo sposobnosti lahko razvile ob njegovi normalni rasti in razvoju, z

ustrezno gibalno aktivnostjo oz. treningom pa lahko dane možnosti v razvitosti gibalnih

sposobnosti tudi presežemo.

V diplomskem delu smo torej želeli ugotoviti, ali obstajajo razlike v telesnih značilnostih in

gibalnih sposobnostih med otroki, ki se ukvarjajo s plesom, in med tistimi, ki se s plesom ne

ukvarjajo. Do rezultatov bomo prišli s pomočjo pridobljenih športnovzgojnih kartonov.


- 3 -

2.0 PREDMET IN PROBLEM

Dejstvo, da bo moje diplomsko delo temeljilo predvsem na plesu, je bilo neizogibno, saj me

ples spremlja že od mojega drugega leta. Ker že nekaj let opravljam delo trenerke

akrobatskega rokenrola in ker sem v zadnjih letih poslušala nekaj predavanj na temo gibalnih

sposobnosti, sem kaj hitro prišla do ideje o logični povezavi plesa in gibalnih sposobnosti.

Jasno je, da so gibalne sposobnosti in telesne značilnosti del vsakdana, vendar sem mnenja, da

imajo otroci, ki se ukvarjajo s plesom in trenirajo od dva- do štirikrat na teden, imajo vsaj dva

plesna treninga in nekateri tudi en gimnastični trening na teden, bolj razvite nekatere gibalne

sposobnosti in tudi boljše telesne značilnosti kot otroci, ki niso plesno aktivni.

S pomočjo rezultatov športnovzgojnih kartonov bom poskušala dokazati, da imajo plesno

aktivni otroci bolj razvite nekatere gibalne sposobnosti in boljše telesne značilnosti.

2.1 KAJ JE PLES?

Ples je nekaj, kar si vsak izmed nas razlaga drugače. Vsi najbrž vemo, da nas ples spremlja že

od nekdaj. Že kot otroci smo imeli v sebi prvinsko potrebo po gibanju, še posebej po gibanju

v ritmu. Zagorčeva pravi, da se s plesom srečamo takrat, ko se določeni gibalni odzivi

dogajajo v ritmu ali ob glasbi (Zagorc, 2006).

Hosta (2000, str. 17) piše, da je “ples ena redkih stvari, ki jo je mogoče najti v vseh kulturah,

ki so obstajale in še obstajajo”. Morda je ples ravno zato, ker je prisoten v vsaki kulturi, tudi

nek poligon za učenje družabnosti in razvijanja odnosa, pomaga nam ustvariti idealno okolje

za razvoj odnosa tam, kjer neka iskrica že obstaja (Tušak, 2009). Podobno piše tudi

Zagorčeva, ki ob vprašanju, kaj je ples, zajema različna področja: “Ples je radoživost gibanja,

je govorica telesa ob ritmu, glasbi, v tišini, je del kulturne izobrazbe vsakega posameznika in

je del kulture naroda. Je izbirna športna panoga, najlepši dvoranski šport, je “mati vseh

umetnosti”, je pot do sebe ...” (Zagorc, 2001, str. 10). S plesom lahko izrazimo vse, kar se nas

je na nek način dotaknilo, postajamo senzibilnejši, bolj odzivni, stremimo k izmišljanju novih

gibalnih vzorcev in s tem postajamo vedno bolj ustvarjalni (Zagorc, 2006).

Tudi Bizjan podobno kot Zagorčeva na ples gleda širše. Pravi, da je ples ena najpopolnejših in

tudi najelementarnejših oblik umetnosti, ker zajema človekovo telesno, gibalno, duhovno in


- 4 -

duševno izraznost in ustvarjalnost. Ples je za nekatere vrhunska tekmovalna športna

dejavnost, za druge pa gibalna aktivnost družabnega značaja, hkrati je del osnovne gibalne

izobrazbe. S plesom pridobimo kultivirano, uglajeno vedenje in gibanje, tudi družabnost in

povezanost z nasprotnim spolom. Ples v športno kulturo vnaša elemente lepega, s tem

mislimo na elemente oblačenja, vedenja in gibanja, vnaša pa tudi gibalno izraznost, usklajeno

z glasbo (Bizjan, 1999).

2.2 KAJ JE PLESNOST?

“Plesnost ali plesna sposobnost se kaže v sposobnosti ustvarjanja gibov – ritmičnih,

prostorskih in dinamičnih sestavin plesa – v gibalnem dojemanju in obnavljanju teh sestavin

ter sposobnosti zaznavanja in doživljanja plesa ter izražanja ustvarjanja in sproščanja s

plesom.” (Kroflič, Gobec, 1989, str. 14).

Zagorčeva pravi, da se plesnost razvija v sklopu celotnega duševnega in telesnega razvoja.

Razvija se pod vplivom dispozicij, spodbud okolja in posameznikove aktivnosti. Pri

posamezniku se plesnost razvije različno. Nekateri so bolj gibčni, drugi ritmično spretnejši,

nekateri imajo boljšo telesno ali prostorsko orientacijo, spet nekdo izstopa z gibalno

domišljijo (Zagorc, 2006, str. 17).

Osnove plesnosti pet-, šest- in sedemletnega otroka se kažejo v naslednjih značilnostih:

• gibanje je razčlenjeno, obvladuje več različnih gibov istočasno in zaporedno;

• oblikuje prostor v skupini in samostojno, v ravni in krožni liniji, v različnih smereh;

• natančno povzema gibanje in oblike v vsakdanjem življenju in v naravi;

• povzema gibalne motive odraslih ali otrok ob poljubni tematiki ali brez nje;

• sledi ritmu in melodiji glasbe, jo doživlja in z gibanjem izraža;

• ustvarja lastne ritme v gibanju;

• ob poljubni spodbudi ustvarja nove gibalne motive;

• se vživlja v spodbude in se izraža z lastnim načinom gibanja (Kroflič, Gobec, 1989,

str. 16).


- 5 -

2.3 POMEN PLESA ZA OTROKE


- 6 -

Ples otroku sprva pomeni igro z gibanjem: igra se z gibanjem lastnega telesa in z gibanjem v

skupini. Oblikovanje, izražanje in ustvarjanje z gibanjem mu pomenijo igro. Plesna vzgoja

vzpodbuja ustvarjalni proces in s tem tudi njegove sestavine: predstavno mišljenje, domišljijo

in kreativno mišljenje. Otroku je omogočeno sodelovanje v skupini na različne načine:

aktivno sodeluje v gibalnem ustvarjanju majhne skupine, vključi se v enotno gibanje skupine

ali pa prevzame določeno dolžnost v skupini. Na ta način otrok razvija pozitivne medčloveške

odnose. Sprostitev je še ena izmed značilnosti, ki jo otroku omogoča plesna vzgoja (Kroflič,

Gobec, 1989).


- 7 -

Otroci, ki se ukvarjajo s plesom, največkrat tudi sami izpostavijo dejstvo, da jim ples

predstavlja sprostitev, zabavo/veselje, prijateljstvo …

Garanje,

vendar se v

večini

primerov

trud poplača.

Lina, 10 let

Ko sem začela plesati,

mi ples ni pomenil

veliko, sedaj pa si

življenje brez plesa

težko predstavljam!

Maša, 11 let

S plesom sem

spoznal nove

prijatelje.

Žan, 10 let

Ko plešem, izražam čustva,

pa naj bo to jeza, veselje,

ljubezen …

Žanet, 10 let

Pomeni mi to, da znaš biti

poražen in sprejeti to, da je

nekdo boljši od tebe.

Nana, 10 let

Zapravljanje

prostega časa,

druženje s

prijatelji,

včasih tudi

trdo delo.

Tibor, 10 let

Način življenja.

Plešem doma, v šoli,

na igrišču, pri babici,

skratka povsod!

Julija, 11 let

Sprostitev in

spoznavanje novih

prijateljev.

Katrin, 10 let

Ples mi ni všeč,

ker je zelo

zahteven in moraš

ponavljati eno in

isto stvar.

Jon, 8 let

Zabavno

rekreacijo

ob dobri

glasbi.

Eva, 11 let

Užitek, ker se

gibam.

Jure, 7 let


- 8 -

2.4 PONUDBA PLESNIH ŠOL V SLOVENSKEM PROSTORU

Plesno zvezo Slovenije so ustanovili leta 1954. Bila je amaterska, združevala je le plesne

klube in tekmovalce, plesni učitelji pa so delovali samostojno. Leta 1958 so sprejeli sklep o

razširitvi delovanja in ponovni ustanoviti Plesne zveze Slovenije, od takrat naprej združuje

tudi plesne šole in plesne učitelje. Naloga plesne zveze je bila širjenje plesne kulture na

Slovenskem (Zagorc, 2001).

Danes pri nas beležimo 79 plesnih klubov in plesnih šol (stanje na dan 8. 3. 2012), članic

Plesne zveze Slovenije. Večina plesnih klubov in plesnih šol je v Ljubljani in njeni okolici,

njihova ponudba je različna. Nekateri ponujajo samo tekmovalno usmerjene zvrsti plesa: 13

klubov ponuja akrobatski rokenrol, 62 klubov moderne tekmovalne plese, 28 klubov pa

standardne in latinsko ameriške plese. Drugi ponujajo zelo dobro znane in raznovrstne

programe otroške plesne šole ter plesno rekreacijo, kamor spadajo šolski plesni festival,

ulična četvorka in rekreacija odraslih (Seznam članic PZS).

2.4.1 ŠOLSKI PLESNI FESTIVAL

Poglavje je povzeto po Pravilniku za Šolski plesni festival, ki se nahaja na spletnem naslovu:

http://www.plesna-zveza.si/pzs/plesna-rekreacija/solski-plesni-festival-223152/pravilnik-za-

solski-plesni-festival/ (pridobljeno 5. 7. 2012).

“Šolski plesni festival je oblika plesnega izobraževanja otrok in mladine v osnovni in srednji

šoli (družabni dogodek - druženje vrstnikov ob plesu, glasbi, zabavi).”

Festival prireja Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije (MŠŠ), organizira pa ga

Zavod za šport Slovenije (ZŠS) v sodelovanju s Plesno zvezo Slovenije (PZS). Festival

izvajajo osnovne in srednje šole (v šolskem letu 2011/2012 je bilo v projekt vključenih 144

osnovnih šol in 28 srednjih šol) v sodelovanju s PZS, njenimi članicami (to so plesni klubi, ki

delujejo v Sekciji za plesno rekreacijo), s plesnimi šolami, te morajo biti članice Sekcije

plesnih šol Slovenije (SPŠS), in Združenjem plesnih vaditeljev, učiteljev in trenerjev

Slovenije (ZPVUTS). Predpisane koreografije lahko poučujejo le športni pedagogi na

osnovnih in srednjih šolah oziroma strokovni kader, ki je evidentiran pri PZS, SPŠŠ in

ZPVUTS.

http://www.plesna-zveza.si/pzs/plesna-rekreacija/solski-plesni-festival-223152/pravilnik-za-solski-plesni-festival/



- 9 -

“Šolski plesni festival poteka v okviru Šolskih športnih tekmovanj, ki jih organizira ZŠS v

sodelovanju s PZS pod nadzorom Odbora za Šolska športna tekmovanja pri ZŠS, ki za

koordinacijo vseh aktivnosti v zvezi s Šolskim plesnim festivalom pooblasti Sekcijo za plesno

rekreacijo pri PZS” (Pravilnik o Šolskem plesnem festivalu, 2. člen).

Festival se odvija na štirih nivojih: šolskem, občinskem, področnem in državnem. Učenci so

razdeljeni v štiri tekmovalne/starostne kategorije, ne ločijo se glede na spol (dekleta in fantje

tekmujejo v isti kategoriji) in so na vseh nivojih enake:

• kategorija A: učenci osnovnih šol 1. - 3. razred,

• kategorija B: učenci osnovnih šol 4. - 6. razred,

• kategorija C: učenci osnovnih šol 7. - 9. razred,

• kategorija D: dijaki srednjih šol vseh razredov.

Tekmujejo lahko le redno vpisani učenci šole in samo v eni izmed zgoraj naštetih kategorij.

Tekmovanja potekajo posamično, v paru ali ekipno. Šolske ekipe ne smejo sestavljati učenci

drugih šol. Pravico do tekmovanja imajo le tisti tekmovalci, ki niso registrirani kot aktivni

tekmovalci pri eni izmed tekmovalnih sekcij PZS (akrobatski rokenrol, moderni tekmovalni

plesi, standardni in latinsko ameriški plesi), lahko pa sodelujejo pri ostalih aktivnostih ŠPF.

Oblačila niso predpisana, lahko nosijo enotna oblačila z napisi osnovne ali srednje šole,

prepovedane pa so plesne obleke, ki jih uporabljajo registrirani tekmovalci Plesne zveze

Slovenije.

Tekmovalci tekmujejo v predpisanih tekmovalnih plesih s predpisanimi koreografijami in na

predpisano glasbo. Prepovedano je dodajanje plesnih korakov in plesnih kombinacij, ki niso v

skladu s koreografijo. Plesne koreografije je prepovedano spreminjati (Pravilnik o Šolskem

plesnem festivalu, 5. člen).

V sodelovanju s strokovnim kadrom se na zainteresirani šoli organizira brezplačen plesni

tečaj, ločeno za vsako kategorijo. Kasneje se na šoli organizira šolski plesni festival v dveh

delih: prvi del je namenjen učencem od prvega do tretjega razreda, drugi del pa učencem od

četrtega do devetega razreda. Na festivalu nastopajo učenci, ki so se udeležili organiziranega

plesnega tečaja, in pokažejo, česa so se naučili.

Na festivalu šolskega nivoja izberejo sodniki po prvem odplesanem krogu praviloma največ


- 10 -

24 posameznikov in ti se uvrstijo v naslednji tekmovalni krog. V polfinalni del tekmovanja se

uvrsti 12 izbranih posameznikov, nato pa se 6 najboljših uvrsti še v finale. Sodniki razvrstijo

finaliste od 1. do 6. mesta, zmagovalca pa se razglasi za “naj plesalca/plesalko šole” v

posamezni starostni kategoriji za tekoče leto.

Vseh 6 finalistov iz posameznih kategorij se uvrsti na občinsko tekmovanje, kjer predstavljajo

eno od šolskih ekip izbrane občine. Tekmovalci tukaj tekmujejo na enak način kot na

šolskem nivoju in tudi ekipno. Zmagovalca med posamezniki se razglasi za “naj

plesalca/plesalko občine”. Ekipni zmagovalec je tista šola, ki je v seštevku posameznih

rezultatov svojih predstavnikov imela najboljši rezultat. Pri osnovnih šolah so to rezultati iz

kategorije A ali B ali C, ta šola je razglašena za “najbolj plesno osnovno šolo v občini”.

Na področno tekmovanje napredujejo vsi člani zmagovalnih šolskih ekip kategorij B, C in D

ter do 6 najbolje uvrščenih posameznikov, ki niso že člani zmagovalnih šolskih ekip iz

posameznega občinskega tekmovanja. Pri tekmovanjih v parih napredujejo na področno

tekmovanje prav tako zmagovalni plesni pari. Zmagovalca razglasijo za “naj plesalca/plesalko

področja”, ekipno pa se šolo razglasi za “najbolj plesno šolo področja”.

S področnega nivoja napredujejo na državno tekmovanje vsi člani zmagovalnih šolskih ekip

kategorij C in D ter do 6 najbolje uvrščenih posameznikov, ki niso že člani zmagovalnih ekip

iz posameznega področnega tekmovanja. Pri tekmovanjih v parih napredujejo na državno

tekmovanje prav tako zmagovalni plesni pari. Zmagovalca državnega nivoja tekmovanja

razglasijo za “naj plesalca/plesalko Slovenije”, ekipnega zmagovalca pa za “najbolj plesno

šolo v Sloveniji”.

Namen nivojskih prireditev Šolskega plesnega festivala je druženje učencev (in dijakov) s

širše regije, navezovanje stikov z vrstniki iz drugih krajev, iz celotne Slovenije (Pravilnik za

Šolski plesni festival).


- 11 -

2.5 PLESNA VZGOJA V OSNOVNI ŠOLI

Zagorčeva (2006) pravi, da so naloge in smotri, ki jih izpolnjujemo z gibalno vzgojo,

biološkega, izobraževalnega, vzgojnega in razvedrilnega značaja: otrokom budimo veselje do

gibanja in jim dajemo pobudo za normalen, enakomeren in vsestranski telesni razvoj,

zadovoljujemo njihove naravne potrebe po gibanju, razvijamo miselne funkcije in

privzgajamo značajske ter moralne vrednote (npr: namerna pozornost, koncentracija,

vztrajnost, samostojnost, discipliniranost ...), otrokom privzgajamo tudi čut za čistočo, osebno

higieno in higieno prostorov.

V učnem načrtu za športno vzgojo že med splošnimi cilji zasledimo prisotnost in vpliv plesa

pri različnih dejavnostih, operativni cilji pa te dejavnosti dovolj podrobno tudi opišejo.

Poglavje sem povzela po Učnem načrtu za športno vzgojo iz leta 2011 (Kovač et al., 2011).

SPLOŠNI CILJI:

o ustrezna gibalna učinkovitost in oblikovanje zdravega življenjskega sloga:

skladna telesna in gibalna razvitost, pravilna telesna drža,

zavesten nadzor telesa pri izvedbi položajev in gibanj,

zdrav način življenja (ustrezna kondicijska pripravljenost; telesna nega; zdrava

prehrana; razbremenitev in sprostitev; ravnovesje med učenjem, športno

dejavnostjo, počitkom in spanjem; odpornost proti boleznim; sposobnost

prenašanja naporov; nevtralizacija negativnih učinkov sodobnega življenja),

o usvajanje spretnosti in znanj, ki omogočajo sodelovanje v različnih športnih

dejavnostih:

seznanjanje z varnim in odgovornim športnim udejstvovanjem,

spodbujanje gibalne ustvarjalnosti,

razumevanje koristnosti rednega gibanja in športa ter njune vloge pri

kakovostnem preživljanju prostega časa,


- 12 -

o pozitivno doživljanje športa, ki bogati posameznika:

zadovoljstvo ob gibanju, premagovanju naporov in doseganju osebnih ciljev,

krepitev zdravega občutka samozavesti in zaupanja vase,

oblikovanje pristnega, čustvenega, spoštljivega odnosa do narave ter okolja kot

posebne vrednote,

o oblikovanje pozitivnih vedenjskih vzorcev (spodbujanje medsebojnega sodelovanja,

strpnosti in sprejemanja drugačnosti, razvoj zdrave tekmovalnosti in spoštovanje

športnega obnašanja – ferpleja).

OPERATIVNI CILJI

V šoli so najpomembnejši, saj z njimi točno opredelimo, kaj želimo doseči s plesnimi

dejavnostmi. Delimo jih lahko na:

izobraževalne,

vzgojne,

biološke,

razvedrilne.

Zagorčeva (2006) pravi, da cilji skušajo zajeti kompleksnost in se zato med seboj prepletajo

ter tvorijo celoto.

V učnem načrtu so operativni cilji deljeni v štiri skupine, ki poudarjajo:

ustrezno gibalno učinkovitost (telesni razvoj, razvoj gibalnih in funkcionalnih

sposobnosti),

usvajanje temeljnih gibalnih spretnosti in športnih znanj, ki omogočajo varno in

odgovorno sodelovanje v različnih športnih dejavnostih,

razumevanje pomena gibanja in športa,

oblikovanje stališč, navad in načinov ravnanja ter prijetno doživljanje športa.


- 13 -

2.5.1 PRVO VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO OBDOBJE

OPERATIVNI CILJI

a) Ustrezna gibalna učinkovitost.

Z zavestnim nadzorom telesa oblikujejo pravilno telesno držo, izboljšujejo gibalne in

funkcionalne sposobnosti: skladnost (koordinacijo) gibanja, moč, hitrost, gibljivost,

natančnost, ravnotežje, splošno vzdržljivost, izvajajo gibanja v različnem ritmu ob glasbeni

spremljavi, primerjajo svojo gibalno učinkovitost glede na svoj biološki razvoj.

b) Usvajanje temeljnih gibalnih spretnosti in športnih znanj, ki omogočajo varno in

odgovorno sodelovanje v različnih športnih dejavnostih.

Učenci usvajajo temeljne gibalne vzorce in pridobivajo izkušnje, na katerih je mogoče

nadgrajevati različna športna znanja tako, da sproščeno izvajajo naravne oblike gibanja,

zavestno nadzorujejo telo v različnih položajih in gibanjih, ki jih izvajajo v različnih smereh

in ravneh ter okoli različnih telesnih osi, posnemajo najrazličnejše predmete, živali, pojave in

pojme v naravi, izražajo svoje občutke in razpoloženja z gibanjem, zaplešejo izbrane otroške

in ljudske plese.

c) Prijetno doživljanje športa in vzgoja z igro.

Učenci preizkušajo svoje zmogljivosti ob obvladanju svojega telesa in izražanju z gibanjem,

razvijajo samozavest, odločnost, borbenost in vztrajnost, pridobivajo osnovne higienske

navade, povezane s športno vadbo, oblikujejo pozitivne vedenjske vzorce (strpno in

prijateljsko vedenje v skupini, upoštevanje pravil v igrah in pravil športnega obnašanja,

odgovorno ravnanje s športno opremo, odgovoren odnos do narave in okolja).

d) Razumevanje pomena gibanja in športa.

Učenci v prvem razredu poznajo pravilno telesno držo, v drugem in tretjem razredu pa

razumejo pomen pravilne drže in higiene. Za prvo triletje velja, da spoznajo primerna športna

oblačila in obutev, poimenujejo položaje telesa, različne gibe in nekatere učne oblike, poznajo

različne športne površine in pripomočke. V prvem razredu poznajo osnovna načela varnosti v

telovadnici, v drugem in tretjem razredu pa ta načela že upoštevajo.


- 14 -

PRAKTIČNE VSEBINE PLESNIH IGER:

gibanja posameznih delov telesa in celotnega telesa (nihanja, valovanja, kroženja,

padanja),

posnemanje predmetov, živali, rastlin, pravljičnih junakov s pantomimo (ob glasbeni

ali ritmični spremljavi),

gibanje ob notranjih (izražanje občutkov, razpoloženj, funkcionalnih lastnosti

predmetov) in zunanjih spodbudah (različne zvrsti glasbe, različni predmeti, drobno

orodje),

interpretacija različnih enostavnih ritmov s ploskanjem in preprostim gibanjem,

vaje dihanja in sproščanja,

otroški plesi: izštevanke, rajalne igre, plesne igre,

preprosti ljudski plesi,

v tretjem razredu lahko učitelj predstavi tudi osnovne gibalne strukture aerobike in

njihovo povezovanje ob glasbeni spremljavi v preproste koreografije.

TEORETIČNE VSEBINE PLESNIH IGER:

vloga gibanja in ritma v vsakdanjem življenju,

enakomeren in neenakomeren ritem,

glasbeni in ritmični pripomočki za spremljanje gibanja,

ljudski plesi in običaji na Slovenskem.


- 15 -

2.5.2 DRUGO VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO OBDOBJE

OPERATIVNI CILJI


Učenci izboljšujejo svojo gibalno učinkovitost tako, da z zavestnim nadzorom telesa

oblikujejo pravilno telesno držo, izboljšujejo gibalne in funkcionalne sposobnosti: skladnost

(koordinacija) gibanja, moč, hitrost, gibljivost, natančnost, aerobna vzdržljivost, zaznajo ritem

v gibanju, primerjajo svojo gibalno učinkovistost glede na rast in razvoj ter populacijske

vrednosti.

b) Usvajanje športnih znanj, ki omogočajo sodelovanje v različnih športnih

dejavnostih.

Učenci zavestno nadzorujejo svoje telo pri gimnastičnih položajih in gibanjih v različnih

smereh, okoli različnih osi, zaplešejo izbrane otroške, ljudske in družabne plese.

c) Razumevanje pomena gibanja in športa.

Poznajo pomen takta in tempa v gibanju, razumejo prednosti primernega športnega oblačila in

obutve v različnih pogojih, poznajo in upoštevajo pravila obnašanja ter osnovna načela

varnosti v telovadnici, poznajo in razumejo pomen vpliva redne in dovolj intenzivne športne

vadbe na telesno držo, kondicijsko pripravljenost, zdravje in dobro počutje. V četrtem razredu

učenci poznajo dejavnike gibalne učinkovitosti (telesne značilnosti, gibalne in funkcionalne

sposobnosti). V petem in šestem pa razumejo pomen redne spremljave gibalne učinkovitosti.

d) Prijetno doživljanje športa, oblikovanje in razvoj stališč, navad ter načinov

ravnanja.

Učenci oblikujejo pozitivne vedenjske vzorce (vztrajnost, samozavest, medsebojno

sodelovanje in pomoč, strpnost, sprejemanje drugačnosti, spoštovanje športnega obnašanja,

odnos do varovanja šolske lastnine in športne opreme, naravovarstveno ozaveščanje),

razumejo različnost v gibalni učinkovitosti posameznikov, upoštevajo higienska pravila,

povezana z vadbo (preoblačenje, umivanje po vadbi, čistoča prostorov in osebne športne

opreme), razumejo pomen varovanja naravne in kulturne dediščine.


- 16 -

PRAKTIČNE VSEBINE PLESA:

gibanja posameznih delov telesa v različnih smereh, na različnih ravneh in z uporabo

različne sile,

plesne igre,

povezovanje ljudskih plesov posameznih pokrajin v sklop,

preprosti družabni plesi svetovnega plesnega programa (osnovne slike in kombinacije

standardnih in latinskoameriških plesov),

vaje pravilnega dihanja in sproščanja,

gibalno ustvarjanje na določeno temo,

gibalne strukture aerobike in njihovo povezovanje ob glasbeni spremljavi v preproste

koreografije,

učitelj lahko predstavi elemente joge in druge tehnike sproščanja.

TEORETIČNE VSEBINE PLESA:

osnovni glasbeni pojmi, povezani s plesom: ritem, tempo, dinamika,

pomen ritma v različnih življenjskih pojavih in gibanju,

ljudski plesi slovenskih pokrajin in njihove značilnosti,

družabni plesi,

plesni bonton.

2.5.3 TRETJE VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO OBDOBJE

OPERATIVNI CILJI


Svojo gibalno učinkovitost izboljšujejo učenci tako, da izboljšujejo gibalne in funkcionalne

sposobnosti (moč, hitrost, koordinacija, gibljivost, ravnotežje, natančnost, aerobna

vzdržljivost), oblikujejo pravilno telesno držo in skladno postavo.


- 17 -

b) Usvajanje in spopolnjevanje športnih znanj, ki omogočajo sodelovanje v

različnih športnih dejavnostih.

Učenci izboljšujejo športna znanja tako, da skladno in estetsko izvajajo različne gibalne

naloge ob glasbeni spremljavi in sproščeno zaplešejo izbrane standardne in latinskoameriške

plese.

c) Razumevanje pomena gibanja in športa.

Učenci razumejo vpliv redne športne vadbe in primerne prehrane na zdravje in dobro počutje,

razumejo pojave v telesu pri različnih načinih vadbe in odzivanje organizma na napor,

razlikujejo aerobno in anaerobno vadbo glede na vrednost srčnega utripa, znajo glede na svoje

telesne značilnosti in telesno kondicijo izbrati sebi primerno športno dejavnost, poznajo

primerno prehrano ob nekaterih športnih dejavnostih, pomen nadomeščanja izgubljene

tekočine, vitaminov in mineralov, poznajo nevarnosti poživil in preparatov, ki vsebujejo

hormone, prepoznajo dejavnike tveganja v vsakdanjem življenju in v športu, upoštevajo

osnovna načela varnosti v športu, spoznajo in razumejo preventivno vlogo športa v

ozaveščanju proti različnim oblikam zasvojenosti (kajenje, alkohol, droge) in drugim

patološkim pojavom sodobne družbe (nasilje, samomorilstvo), spoznajo možnosti

vključevanja v športne dejavnosti v šoli in kraju bivanja.

d) Prijetno doživljanje športa, oblikovanje in razvoj stališč, navad ter načinov

ravnanja.

Učenci imajo odgovoren odnos do svojega zdravja (redno, dovolj intenzivno gibanje,

primeren izbor športnih vsebin), oblikujejo pozitivne vedenjske vzorce (vztrajnost,

medsebojno sodelovanje in pomoč, zdrava tekmovalnost), spoštujejo različnost in

drugačnost v gibalni učinkovitosti posameznika, ob doživljanju večjih telesnih

obremenitev spoštujejo vložen napor, spoznajo ekološka vprašanja, povezana s športnimi

dejavnostmi, imajo svoja stališča do stranpoti sodobnega športa (doping, komercialni

izdelki in storitve).


- 18 -

PRAKTIČNE VSEBINE PLESA:

gibalno ustvarjanje posameznika, partnerjev, skupine,

interpretacija različnih ritmov v povezavi z glasom in gibom,

vaje pravilnega dihanja in sproščanja,

ljudski plesi izbranih slovenskih pokrajin,

družabni plesi svetovnega plesnega programa (osnovne slike in kombinacije

standardnih in latinskoameriških plesov),

elementi sodobnega plesa in džeza (pozicije, kombinacije v prostoru, skoki,

povezani z lažjo koreografijo),

različne oblike aerobike,

učitelj lahko predstavi osnove rokenrola, nekaterih disko in skupinskih plesov,

pantomimo in različne oblike sproščanja.

TEORETIČNE VSEBINE PLESA:

pomen sproščenega gibanja in komuniciranja,

ples kot kulturna in družabna dejavnost,

plesni bonton,

učitelj lahko predstavi tudi ples kot obliko sodobne multimedijske umetnosti

(Kovač et al., 2011).

Frostigova (1989, v Zagorc 2006) pravi, da je gibanje vir zadovoljstva in sprostitve, zato bi

moralo biti vpleteno v celotni učno-vzgojni prosces, ne samo v ure športne vzgoje, porabljeni

čas pa bi se bogato obrestoval, saj bi bili otroci sposobni bolj zbrano in zavzeto delati.


- 19 -

2.6 VPLIV PLESA NA CELOSTEN RAZVOJ MLADIH

Z gibanjem, v našem primeru s plesom, vplivamo na celosten razvoj otroka. Vplivamo na

otrokov telesni, gibalni, čustveni, umski, duhovni in socialni vidik (Šušteršič, Zagorc, 2010).

Frostigova (1989, v Zagorc, 2006) navaja podobne pozitivne plati plesa, ki vplivajo na

zdravstveno stanje in dobro počutje, telesno spretnost, čutnogibalno spretnost, lastno

občutenje, občutek časa in prostora, izboljšanje splošnih funkcij, socialno in čustveno

prilagodljivost, razvoj duševnih funkcij in na ustvarjalnost.

Ririe in Woodbury (1996, v Zagorc, 2006) zgoraj naštete lastnosti še razložita:

ples je celovita izkušnja, ki zajema telesno, umsko, čustveno, duhovno in estetsko

dimenzijo posameznika, pomaga nam zaznavati, kdo smo in po čem hrepenimo,

plešemo lahko v vseh starostnih obdobjih, ne glede na spol ali sposobnosti, vsakdo

lahko pleše tudi brez posebnega talenta ali izkušenj,

ples je izrazno gibanje, ki ima moč obogatiti življenje, človeku daje občutek za veselje

in razvija samozavedanje,

ples omogoča raziskovanje samega sebe,

ples lahko uporabimo v procesu učenja, ker razvija mišljenje in predstavljanje,

ples omogoča vsem otrokom, da raziskujejo ter izrazijo svoje telesne in ustvarjalne

potenciale na netekmovalen način,

ples omogoča, da pridobimo ali izboljšamo stopnjo samospoštovanja in samozavesti,

če razvijamo lastno enkratnost,

ples omogoča razvoj sposobnosti za koncentracijo in sposobnost za učenje,

ples razvija razumevanje in odnos do telesa, ki se lahko razvije v življenjski pogled na

telesno pripravljenost in zdravje, ples nas uči kreativnega reševanja problemov,

ples spodbuja intuitivne, čustvene in tudi verbalne odzive, izostri percepcijo in

spodbuja samovrednotenje ter kritično presojanje,

ples nas motivira.


- 20 -

Za ples bi torej lahko rekli, da osvobaja otrokova čustva, otrok z njim izraža svoj notranji

svet, oblikuje vedenje, vzpostavlja stike z drugimi, se prilagaja, sodeluje, vodi in podreja, ne

smemo pa pozabiti tudi na ostale oblike socializacije.

2.6.1 VPLIV PLESA NA EMOCIONALNI RAZVOJ

“Ko plešem, izražam čustva, pa naj bo to jeza, veselje, ljubezen ...” Žanet, 10 let

Ples nam pomaga pri zavedanju svojega telesa, začnemo se zavedati telesnih lastnosti.

Plešemo lahko tudi zato, da izrazimo svoja čustva, pa naj bo to veselje, ljubezen, žalost ali

jeza, s tem povečamo sposobnost izražanja čustev, hkrati pa sprostimo napetost, togost,

napadalnost ali apatijo.

S plesom pripomoremo k povečanju otrokove samozavesti, pripravimo jih lahko tudi na

pritiske in strahove, s katerimi se bodo srečevali v mladosti, k občutku za delo v skupini, za

doseganje skupnih ciljev in k občutku za sočloveka.

“Gibanje samo je lahko sredstvo za izboljšanje funkcij živčnega sistema” (Zagorc, 2006).

Otroci pridobivajo nove izkušnje in spretnosti, tistim z vedenjskimi motnjami (impulzivnost,

razdražljivost) pomaga, da se umirijo, oz. njihove težave vsaj malo ublaži, izboljša (Zagorc,

2006).

2.6.2 VPLIV PLESA NA SOCIALNI RAZVOJ

Otroci največkrat plešejo v skupini in za skupine je značilno medsebojno sodelovanje, to

pripomore k pridobivanju izkušenj, ki jih bodo otroci potrebovali za življenje (Šušteršič,

Zagorc, 2010). Videmškova in Pišot (2007) pišeta, da v socialnem razvoju praviloma hitreje

napredujejo tisti otroci, ki so bolj napredni tudi na gibalnem, intelektualnem in čustvenem

področju.

“Na treningih se družim s prijatelji, s katerimi si na tekmah delimo dobre in slabe trenutke.”

Julija, 11 let


- 21 -

Zagorčeva (2006) navaja, da ples otroku pomaga, da se socialno in čustveno prilagaja, ko mu

prinaša doživljanje uspeha ali medsebojni odnos z drugimi otroki, pa naj bo to posameznik ali

skupina. S plesom se otroci začnejo zavedati prostora, deliti ga morajo z drugimi in z njimi

sodelovati. Z igro otrok razvija socialno zavest in odnos do svojih vrstnikov. Nauči se

socialnih vlog vodje in partnerja, sposobnejši je pomagati drugemu in se prilagajati novim

okoliščinam. Zagorčeva (1997) še piše, da ples spodbuja stike z drugimi, razvija občutljivost,

prilagodljivost, sodelovanje in skupinsko reševanje problemov, vliva zaupanje, otroka sooči z

upoštevanjem pravil, spodbuja vzdrževanje pozornosti, podrejanje in vodenje pa tudi

iniciativnost in sodelovanje pri najrazličnejših aktivnostih.

Gibalne igre pripomorejo k številnim pozitivnim učinkom na otrokovem čustveno-socialnem

razvoju, govorimo o: čustvenem dozorevanju, pridobivanju socialnih spretnosti, medosebne

interakcije in privlačnosti, razvijata pa se tudi otrokova samopodoba in samospoštovanje

(Videmšek, & Pišot, 2007).

2.6.3 VPLIV PLESA NA INTELEKTUALNI RAZVOJ

Ustvarjalno gibanje pripomore k integraciji uma, čustev, telesa in duha; tu govorimo o

razvijanju domišljije, pomnjenju, predstavljanju in mišljenju, razvija se nam tudi govor in

širimo besedišče. Otrok pri plesnih dejavnostih posnema druge, potekata pa tudi procesa

identifikacije in personifikacije (Zagorc, 2006). Za vse umetniške dejavnosti (mednje spada

tudi ples) je značilno, da stimulirajo zavest o telesnih močeh, zmanjšujejo mišične inhibicije,

krepijo predstavljivost, prispevajo k razvoju hkratnega zavedanja sebe in okolja, integrirajo

zavedanje, spoznavanje, spominjanje, občutenje, pretok misli in akcijo (Zagorc, 1997).

2.6.4 VPLIV PLESA NA TELESNI RAZVOJ

Ples vpliva na boljši razvoj osnovnih gibalnih sposobnosti, torej na koordinacijo, gibljivost,

ravnotežje, moč, hitrost in preciznost, pripomore pa tudi k boljšemu občutku za orientacijo v

prostoru in času. S plesom pa vplivamo tudi na razvoj in ohranjanje funkcionalnih

sposobnosti, predvsem na srčno-žilni in dihalni sistem ter posledično tudi na razvoj in

ohranjanje vzdržljivosti (Šušteršič, & Zagorc, 2010).

Zagorčeva (1997) piše, da prav pri plesni aktivnosti telo deluje kot sprejemnik, posredovalec

in tudi kot izvajalec, saj sprejema kinestetične, ritmične in socialne dražljaje ter se na različne


- 22 -

načine nanje odziva. Navaja še, da se posameznik začne pri plesnem gibanju zavedati svojega

telesa in različnosti gibanja, časa in prostora, pa tudi raznih načinov, kako bi lahko porabil

svojo energijo. Medtem ko se razvija motorika, se razvija tudi celotna sposobnost kontrole

telesa, ta pa je odvisna od obvladovanja gibanja in pogojuje telesni, emocionalni in mentalni

razvoj (Zagorc, 1997).

2.7 TELESNE ZNAČILNOSTI

V osnovni šoli s pomočjo športnovzgojnega kartona spremljamo tri telesne značilnosti:

telesno višino, telesno težo in količino podkožnega maščevja (kožno gubo).

Horvat (1994, v Strel et al., 2003) piše, da se otrokova telesna rast med 6. in 10. letom

upočasni, mišična masa pa se začne hitreje povečevati. Telesna rast se nato med 10. in 15.

letom zopet pospeši. Strokovnjaki opozarjajo na dejstvo, da pri merjenjih telesne teže in

kožne gube nadlahti prihaja do večjih, presenetljivih in nepričakovanih sprememb. Telesna

teža otrok do 13. leta se povečuje, prav tako kožna guba nadlahti (Strel idr, 2003).

2.8 GIBALNE SPOSOBNOSTI

Gibalne sposobnosti so sposobnosti, ki so odgovorne za izvedbo človekovega gibanja, so tudi

skupek notranjih dejavnikov, ki so odgovorni za razlike v človekovi gibalni učinkovitosti. V

določeni meri so prirojene, v določeni pa tudi pridobljene, vendar različno za vsako gibalno

sposobnost. Ob rojstvu so nam torej že dane neke osnovne zasnove, te opredeljujejo stopnjo,

do katere se sposobnosti lahko razvijejo ob normalni rasti in razvoju. S treningom ali ustrezno

gibalno aktivnostjo pa lahko dane možnosti v razvitosti tudi presežemo (Pistotnik, 2011).


- 23 -

Poznamo šest primarnih gibalnih sposobnosti:

koordinacijo,

moč,

hitrost,

preciznost,

gibljivost in

ravnotežje.

Navznoter se delijo še na nekaj pojavnih oblik, ki natančneje določajo gibalno sposobnost.

Primer:

primarna gibalna sposobnost: moč,

pojavne oblike: eksplozivna moč, repetitivna moč in statična moč (Pistotnik, 2011).

2.8.1 KOORDINACIJA

“Koordinacija je sposobnost učinkovitega oblikovanja in izvajanja kompleksnih (sestavljenih,

zapletenih) gibalnih nalog. Kaže se v učinkoviti uskladitvi časovnih in prostorskih elementov

gibanja” (Pistotnik, 2011).

Zagorčeva (2005) navaja štiri dejavnike, ki vplivajo na koordinacijo. Ti so:

količina podatkov o različnih motoričnih nalogah v spominu,

predstava o trenutnem stanju notranjega in zunanjega okolja pri izvedbi motorične

naloge,

utrujenost (poslabša koordinacijo),

psihološki dejavniki (centralni živčni sistem je osrednje mesto, odgovorno za

koordinacijo).

Pistotnik (2011) navaja še pet osnovnih značilnosti koordiniranega gibanja:

pravilnost (natančnost/ustreznost izvedbe gibov),

pravočasnost (časovna usklajenost gibov oz. ustrezno zaporedje gibov),

racionalnost (ekonomičnost izvedbe gibov),

izvirnost (samoiniciativnost v prilagajanju gibanja različnim zahtevam),


- 24 -

stabilnost (zanesljivost; identičnost izvedbe v ponavljanjih – stalnost)

(prav tam, str. 76).

Pomembnost koordinacije se odraža predvsem v športih, ki zahtevajo veliko zapletenost

gibanja, to so na primer: ples, gimnastika in akrobatika. Ker je koordinacija kompleksna

sposobnost, ločimo več njenih pojavnih oblik, pri športnem plesu pa se največkrat

pojavljajo naslednje:

sposobnost opravljanja ritmičnih motoričnih storitev: izraža se v okoliščinah, ko

jih je treba opravljati v določenem ritmu (časovnem zaporedju); navadno je

zaporedje motoričnih nalog znano in se ga najprej nauči, končna izvedba pa mora

biti v glasbenem ritmu, česar se plesalci posebej naučijo;

sposobnost pravočasne izvedbe motoričnih nalog: izraža se v pravilnem timingu

glede na izbrano glasbo ter v interakciji s plesnim partnerjem; gre za izvajanje

gibalnih nalog v točno določenem trenutku. Če tega le za hip zamudimo,

nadaljevanje gibanja ne more biti uspešno;

sposobnost usklajenega gibanja zgornjih in spodnjih okončin: pojavlja se v vseh

motoričnih nalogah, kjer morajo roke in noge delovati usklajeno;

sposobnost hitrega spreminjanja smeri (agilnost): gre za sposobnost hitrega

spreminjanja smeri, kar je v športnem plesu izrednega pomena;

sposobnost natančnega vodenja gibanja: gre za sposobnost natančnega in

nenehnega vodenja in prilagajanja gibanja plesnemu partnerju od začetka do konca

plesnega nastopa (Zagorc, 2005, str. 58).

2.8.2 MOČ

Pistotnik (2011) moč definira kot “sposobnost za učinkovito izkoriščanje sile mišic pri

premagovanju zunanjih sil” (prav tam, str. 46). Zagorčeva (2005) pa piše, da je “moč

sposobnost premagovanja odpora” (prav tam, str. 79).

Ušaj (2003) razlikuje med tremi vrstami moči:

splošna in specifična moč (vidik deleža telesa, s katerim premagujemo obremenitev),

statična in dinamična moč (vidik značilnosti mišičnega krčenja),

maksimalna in eksplozivna moč, vzdržljivost v moči (vidik silovitosti)

(prav tam, str. 118-120).


- 25 -

Dejavnike, ki pogojujejo moč, Pistotnik (2011) strne v štiri skupine:

morfološki dejavniki telesa: oblikovnost telesa,

funkcionalni dejavniki: fiziološki sistemi telesa,

psihološki dejavniki: psihološke značilnosti in

biološki dejavniki: naravne zakonitosti (prav tam, str. 46).

V plesu najbolj izstopata repetitivna in statična moč. “Repetitivna moč je sposobnost

ponavljajočega se premagovanja zunanjih sil in sposobnost opravljanja dalj časa trajajočega

dela, z izmeničnim krčenjem in sproščanjem mišic. Statična moč pa je sposobnost za

dolgotrajno izometrično mišično napenjanje, oziroma sposobnost zadrževanja položaja pod

dalj časa trajajočo obremenitvijo” (prav tam, str. 56-57).

Pri plesu se repetitivna moč rok, nog in trupa pokaže pri plesnih koreografijah, saj le-te

zahtevajo večkratno ponovitev določenih gibov, statična moč pa se pokaže pri ohranjanju

pokončne drže, zadrževanju različnih položajev ... Ples zahteva tudi vzdržljivost v moči, ki je

opredeljena kot “sposobnost celega telesa ali njegovih delov za premagovanje določenega

napora dalj časa” (Zagorc, 2005, str. 82).

2.8.3 HITROST

“Hitrost je mogoče opredeliti kot največjo hitrost gibanja, ki je posledica delovanja lastnih

mišic” (Ušaj, 2003, str. 156), definirana pa je tudi kot “sposobnost izvedbe gibanja z največjo

frekvenco ali v najkrajšem možnem času” (Pistotnik, 2011, str. 104).

Pistotnik (2011) navaja tudi “dejavnike, ki vplivajo na izraz hitrosti:

fiziološki dejavniki, ki so povezani z delovanjem živčnega sistema,

biološki dejavniki, ki so povezani s sestavo mišičnega tkiva,

psihološki dejavniki, ki vplivajo na odzivnost posameznika,

morfološke značilnosti telesa (predvsem pri hitrem premikanju telesa) in

nivo ostalih gibalnih sposobnosti (prav tam, str. 104).

Hitrost je pri plesu največkrat odvisna od hitrosti glasbe. Z raznimi metodami in sredstvi

lahko hitrost tudi izboljšamo, te pa morajo v organizmu povzročiti spremembe, ki bodo


- 26 -

zagotovile višjo raven hitrosti. Omogočimo treninge s povečano obremenitvijo, kjer je treba

vaje izvajati z maksimalno intenzivnostjo; pri treningih v olajšanih pogojih izvajamo vaje z

veliko hitrostjo in tudi v povečanem ritmu; pri treningih v spremenljivih pogojih pa izvajamo

številna in raznovrstna ponavljanja vaj. Ko nastopijo prvi znaki utrujenosti, omogočimo

odmor (Zagorc, 2005).

2.8.4 PRECIZNOST

“Preciznost ali natančnost je sposobnost določitve prave smeri in intenzivnosti pri zadevanju

ali pri gibanju v prostoru” (Pistotnik, 2011, str. 117). Preciznost izstopa pri tistih nalogah,

kjer je treba zadeti nek cilj/tarčo, in tam, kjer poteka gibanje po določeni tirnici. Ker je v

povezavi z vsemi gibalnimi sposobnostmi, omogoča višji nivo gibalnih sposobnosti

(gibljivost, moč, koordinacija) tudi višji nivo preciznosti (Pistotnik, 2011).

2.8.5 GIBLJIVOST

Pistotnik (2011) opredeljuje gibljivost oz. fleksibilnost kot “gibalno sposobnost izvajanja

velikih razponov/amplitud gibov v sklepih ali sklepnih sistemih posameznika” (prav tam, str.

22). Podobno navaja tudi Ušaj (2003) in dodaja, da “takšen način omogoča delovanje sile na

daljši poti (odrivi, sunki, meti, zamahi), manjšo frekvenco gibov, pri enaki hitrosti (šprint) in

bolj racionalno premagovanje ovir (tek čez ovire, gimnastika)” (prav tam, str. 108). Tako

Pistotnik (2011) kot tudi Ušaj (2003) menita, da je gibljivost pomembna pri estetskih športih,

kot so na primer ples, gimnastika, drsanje, saj izraža videz lepega in lahkotnega, pomembna

pa je tudi pri izražanju drugih motoričnih sposobnosti.

Na gibljivost vplivajo različni dejavniki. V grobem jih delimo na notranje in zunanje, ti pa se

delijo še naprej:

NOTRANJI: vezani na zgradbo in delovanje telesa:

o anatomski: zgradba telesa,

o morfološki: telesne razsežnosti,

o fiziološki: delovanje telesnih sistemov,

o biološki: naravne zakonitosti,

o psihološki: človekovo duševno stanje.


- 27 -

ZUNANJI: na človekovo telo vplivajo iz okolja:

o temperatura okolja,

o obdobje dneva,

o prehrana (Pistotnik, 2011, str. 23-27).

Gibljivost se deli na tri glavne pojavne oblike:

gibljivost ramenskega obroča,

gibljivost trupa,

gibljivost kolčnega sklepa (Pistotnik, 2011, str. 28).

Zagorčeva (2003) piše, da je gibljivost v plesu ena pomembnejših sposobnosti, ker omogoča

izvajanje gibov z različno veliko amplitudo, kar plesalcu omogoča lahkotno in lepo gibanje

ter obvladovanje telesa z vidika gibalne izraznosti. Ker je ples predvsem estetska disciplina in

so plesne koreografije zasičene z različnimi virtuoznimi elementi, je zato gibljivost res

izjemnega pomena. Izmed vseh gibalnih sposobnosti, je prav gibljivost tista, ki se jo najhitreje

izgubi in ravno zato je trening gibljivosti nekaj nepogrešljivega pri športnih plesalcih (Zagorc,

2005). V literaturi je mogoče zaslediti, naj trening gibljivosti poteka vsak dan, lahko je

vključen v ogrevalni del in traja od 10 do 15 minut, lahko pa imamo trening gibljivosti v

dopoldanskem času kot posebno enoto. Ušaj (2003) navaja osem nasvetov za povečanje

gibljivosti:

1. Izbira vaj naj bo prilagojena zahtevam tekmovalne discipline, drugim vajam in

natreniranosti športnika.

2. Uporabiti je treba vaje, ki povečajo amplitudo gibov v več smereh.

3. Gibljivost povečujemo sistematično in načrtno: vaje je treba ponoviti 10- do 15-krat, v

več serijah. Odmor mora biti aktiven in mora vključevati sprostilne vaje.

4. Znotraj ene vadbene enote je treba večkrat doseči stopnjo največje amplitude gibov.

5. Gibljivost se povečuje s pomočjo večje količine ponovitev, ki se lahko uresniči z

vsakodnevno vadbo, večkratno vadbo v enem dnevu, posebno pa z “domačimi

nalogami”.

6. Najpogosteje se vaje opravijo v sklepni fazi ogrevanja ali v posebnem, glavnem delu

vadbene enote. Nikoli jih ne izvajamo takrat, ko je športnik utrujen.

7. Gibljivost je primerno povečevati, če je le mogoče, v otroški dobi do pubertete.

8. Ohranjanje gibljivost naj poteka nenehno in naj se nikoli ne konča.(prav tam, str. 115)


- 28 -

2.8.6 RAVNOTEŽJE

“Ravnotežje je sposobnost hitrega oblikovanja kompenzacijskih, tj. dopolnilnih oz.

nadomestnih gibov, ki so sorazmerni z odkloni telesa v stabilnem položaju, kadar se ta ruši.”

Opredelimo ga lahko tudi kot “sposobnost za natančno določitev smeri in intenzivnosti

kompenzacijskih gibov, s katerimi se ohranja ali vzpostavlja stabilen položaj telesa v

prostoru”.

Poleg ravnotežnega organa ga pogojujejo tudi pomožni organi: čutilo vida, čutilo sluha,

taktilni receptorji, kinestetična čutila in center za ravnotežje (Pistotnik, 2011, str. 112-113).

Znani sta dve obliki ravnotežja. To sta sposobnost ohranjanja ravnotežnega položaja in

sposobnost vzpostavljanja ravnotežnega položaja.

1. Sposobnost ohranjanja ravnotežnega položaja ali statično ravnotežje se po besedah

Zagorčeve (2005) pri plesu pokaže, “ko se plesalec ne premika in stoji statično v

kakšen položaju, v takšnem položaju so lahko tudi linije telesa, ki zahtevajo

medsebojno podporo”.

2. Sposobnost vzpostavljanja ravnotežnega položaja ali dinamično ravnotežje pa se,

ravno tako po besedah Zagorčeve (2005), pri plesu izraža s “prihodi v različne linije in

položaje, ki jih plesalca oblikujeta” (Zagorc, 2005, str. 116). Pistotnik (2011) pa

dodaja, da je ta sposobnost pomembna, ko plesalec izvaja hitre spremembe smeri

gibanja in zaustavitve pri rotacijskih gibanjih (Pistotnik, 2011).

Zagorčeva (2005) zaključuje, da je ples dinamična igra ravnotežja, kjer prihaja do

premagovanja teže in iskanja mejnih točk v doseganju ravnotežja z namenom, da bi dosegli

tekoče gibanje (prav tam, str. 116).


- 29 -

2.9 ŠPORTNOVZGOJNI KARTON

Športnovzgojni karton bi lahko opredelili kot nek centralni informacijski sistem, ki se je v

Sloveniji razvil med leti 1969 in 1989, lahko pa ga opredelimo tudi kot obvezno podatkovno

zbirko; od leta 1996 jo morajo (skladno s šolsko zakonodajo) izvajati vse šole v Sloveniji

(razen šol s prilagojenim programom). Podatke lahko zbirajo le od učencev ali dijakov s

pisnim soglasjem (Kovač, Jurak, Starc, Leskošek, & Strel, 2011).

Bizjan (1999) še dodaja, da s pomočjo različnih meritev za športnovzgojni karton

ugotavljamo, kakšno je stanje telesnih značilnosti in gibalnih sposobnosti učencev oz.

dijakov, pa tudi trende razvoja v daljšem časovnem obdobju. Testiranje se izvaja aprila vsako

leto.

V spodnji preglednici so naštete tri merske naloge, s katerimi spremljamo in vrednotimo

telesne značilnosti, in osem merskih nalog, ki nam pomagajo pri vrednotenju in spremljanju

gibalnih sposobnosti.

Tabela 1: Merske naloge podatkovne zbirke športnovzgojni karton iz leta 1986

Merska naloga Področje merjenja

Telesna višina Dolžinska razsežnost telesa

Telesna teža Voluminoznost (masa) telesa

Kožna guba na nadlahti Količina podkožnega maščevja

Dotikanje plošč z roko Frekvenca izmeničnih gibov

Skok v daljino z mesta Hitra (eksplozivna) moč

Premagovanje ovir nazaj Koordinacija (skladnost) gibanja vsega telesa

Dviganje trupa Moč mišičja trupa

Predklon na klopici Gibljivost

Vesa v zgibi Mišična vzdržljivost ramenskega obroča in rok

Tek na 60 m Šprinterska hitrost

Tek na 600 m Splošna vzdržljivost

(Kovač et al., 2011, str. 14)


- 30 -

Slika 1: Obrazec Osebni športnovzgojni karton


- 31 -

Za vsako mersko nalogo so predpisani pripomočki in naloga ter postopek merjenja. Na kratko

bom predstavila 11 merskih nalog, ki sestavljajo športnovzgojni karton.

2.9.1 TELESNA VIŠINA

Z merjenjem ugotavljamo dolžinsko razsežnost posameznikovega telesa. Z dobljenimi

podatki je mogoče ugotoviti, v katerem starostnem obdobju je rast pospešena in kdaj se

upočasni. Za merjenje telesne višine potrebujemo Martinov antropometer ali višinomer.

Postopek poteka tako, da merilno napravo postavimo na vodoravno podlago, merjenec se pred

pričetkom merjenja sezuje. Posameznik mora stati vzravnano, stopala ima vzporedno drugo

ob drugem, glavo ima v položaju, v katerem je črta, ki

veže spodnji rob očesne orbite in zgornji rob slušne

odprtine, vodoravna. Merilec se postavi na merjenčevo

levo stran in pazi, da je antropometer pravokotno na

podlago in neposredno vzdolž merjenčevega hrbta.

Vodoravno prečko spusti na teme merjenca in nato odčita

rezultat na milimeter natančno. Rezultat vpišemo v ŠVK v

polje s štirimi okenci, višino merimo v milimetrih. Primer:

zapis 1563 pomeni, da je merjenec visok 156,3 cm, zapis

0999 pa pomeni višino 99,9 cm. (prav tam)

2.9.2 TELESNA TEŽA

Merjenje nam pokaže maso oz. voluminoznost telesa. Rezultati omogočajo ugotavljanje

naraščanja telesne teže za posamezno starostno obdobje. S pomočjo izračunov indeksov

telesne mase pa je možno na podlagi teh rezultatov ugotoviti stopnjo prehranjenosti

populacije (deleže normalno težkih, podhranjenih, prekomerno težkih in debelih). Za merjenje

potrebujemo medicinsko decimalno tehtnico ali osebno tehtnico (priporočeno je, da se po

vsaki deseti meritvi tehtnico umeri po navodilih proizvajalca). Merjenje pričnemo tako, da

tehtnico postavimo na vodoravno podlago, merjenec je v telovadnem oblačilu (to naj ne bo

Slika 2: Merjenje telesne višine

(Kovač et al., 2011)


- 32 -

trenirka) in bos. Stopi na sredino tehtnice in se ne

premika, merilec nato odčita rezultat z natančnostjo 0,1

kg. Merjencem, ki želijo zasebnost, le-to omogočimo v

posebnem prostoru. V športnovzgojni karton vpišemo

rezultat do 0,1 kg natančno, torej: 444 pomeni, da ima

merjenec 44,4 kg. V primeru, da je merjenec težji od 100

kg, zapišemo izmerjeni rezultat v osebni ŠVK, v zbirni

ŠVK pa 999, kar pomeni 99,9 kg oz. več (v rubriko

opombe zapišemo dejansko težo) (prav tam).

2.9.3 KOŽNA GUBA NADLAHTI

S to meritvijo ugotavljamo količino podkožnega

maščevja. Za merjenje uporabljamo kaliper (ta je

umerjen tako, da je pritisk na kožo 1 bar). Merjenje

poteka tako, da ima merjenec ohlapno sproščeni roki,

merilec s palcem in kazalcem (naravnanima vzdolž)

dvigne kožno gubo na zadnji strani leve nadlahti (nad

tricepsom), kožno gubo stisne s prstoma in z vrhovoma

krakov kaliperja odčita rezultat (na 1 mm natančno). V

posebnem prostoru izmerimo kožno gubo učencem, ki

želijo zasebnost. Rezultat zapisujemo v milimetrih,

npr. zapis 14 pomeni 1 cm in 4 mm, zapis 07 pa

pomeni 7 mm (prav tam).

Slika 4: Merjenje kožne gube nadlahti


Slika 3: Merjenje telesne teže



- 33 -

2.9.4 DOTIKANJE PLOŠČE Z ROKO

Namen te naloge je meritev frekvence izmeničnih gibov. Za merjenje potrebujemo desko z

elektronskim merjenjem števila dotikov. Na desko sta pritrjeni dve okrogli plošči (premer 20

cm), ki sta z najbližnjimi robovi medsebojno oddaljeni 61 cm. Potrebujemo tudi mizo in stol,

ki morata biti prilagojena starosti in velikosti učencev. Če elektronske deske nimamo, mora

imeti merilec štoparico z natančnostjo merjenja do 1 sekunde. Merjenec se usede na stol za

mizo, kjer je deska s ploščama. Višina stola mora ustrezati velikosti merjenca (med stegni in

goleni je pravi kot, stopala pa naj se opirajo tal). Merjenec položi nedominantno roko na

sredino (med plošči) drugo roko pa položi na ploščo nasprotno roki. Merilec poda znak “zdaj”

in merjenec se začne z dominantno roko najhitreje dotikati obeh plošč izmenično. Naloga

traja 20 sekund, za eno točko se mora merjenec dotakniti obeh plošč. Če nimamo deske z

elektronskim merjenjem, nalogo opravljata dva merilca: eden da znak “zdaj”, drugi pa šteje

dotike. Dotik se šteje že sam dotik s prstom, zato je treba merjencem, ki nalogo opravljajo

prvič, razložiti, naj ne udarjajo po plošči, temveč naj se poskušajo plošč čim hitreje izmenično

dotikati. V športnovzgojni karton vpišemo število točk, ki jih je merjenec dosegel v 20

sekundah, npr. zapis 30 pomeni 30 dotikov na eni izmed okroglih plošč (prav tam).

Slika 5: Merjenje dotikanja plošče z roko



- 34 -

2.9.5 SKOK V DALJINO Z MESTA

Slika 6: Skok v daljino z mesta


Naloga pokaže rezultate hitre/eksplozivne moči spodnjih okončin. Potrebujemo posebno

preprogo za merjenje skoka v daljino in kredo ali magnezij. Če preproge nimamo, uporabimo

3,5 m dolgo blazino (lahko tudi dve blazini, vendar morata biti trdno pritrjeni), samolepilni

trak in kovinski lepilni trak. Preprogo oz. blazine postavimo tako, da sta odskočišče in

doskočišče v isti ravnini, mesto odriva je označeno s črto oz. s samolepilnim trakom.

Merjenec se lahko pred odrivom vzpne na prste, ne sme pa izvesti poskoka pred odrivom.

Vsak lahko opravi tri skoke, v ŠVK pa vpišemo najdaljši rezultat. Rezultat odčitamo na

merilni skali (če nimamo posebne preproge, si pomagamo z merilnim trakom) pri

merjenčevih petah. V športnovzgojni karton rezultat vpisujemo v cm, npr. zapis 210 pomeni

210 cm, 080 pa pomeni 80 cm (prav tam).


- 35 -

2.9.6 PREMAGOVANJE OVIR (POLIGON) NAZAJ

Namen te meritve je merjenje skladnosti oz. koordinacije gibanja vsega telesa. Pri tej meritvi

potrebujemo štoparico, samolepilni trak in švedsko skrinjo. Prostor meritve mora biti vsaj 12

x 3 metre, podlaga mora biti ravna in ne sme drseti. S samolepilnim trakom označimo en

meter dolgo startno črto, deset metrov stran od črte pa označimo še ciljno črto. Od startne črte

najprej odmerimo tri metre in tam postavimo spodnji del švedske skrinje, nanj pa položimo še

zgornji del skrinje (višina je 50 cm, odstopanje je dovoljeno za 2 cm); nato od startne črte

odmerimo še šest metrov, pravokotno na stezo postavimo okvir švedske skrinje (globina je 23

cm), ki se dotika tal s svojo daljšo stranjo.

Merjenec se postavi na vse štiri, stopala so tik pred startno črto, s hrbtom je obrnjen proti

poligonu. Njegova naloga je, da po znaku “zdaj” začne s hojo nazaj po vseh štirih, prepleza

prvo oviro, skozi drugo pa zleze. Z dlanmi ne sme drseti po tleh in ves čas naloge lahko nazaj

gleda le med nogami. Nalogo opravi, ko je z obema rokama prišel čez ciljno črto. Merilec

vpiše rezultat v tri okenca na športnovzgojnem kartonu, primer: 099 pomeni, da je merjenec

za opravljen poligon potreboval 9 sekund in 9 desetink, zapis 123 pa pomeni, da je merjenec

potreboval 12 sekund in 3 desetinke za opravljen polygon (prav tam).

Slika 7: Premagovanje ovir nazaj



- 36 -

2.9.7 DVIGANJE TRUPA

Slika 8: Merjenje dviganja trupa


Z nalogo izmerimo vzdržljivost mišičnih skupin trupa. Potrebujemo štoparico in blazino.

Merjenec se uleže na blazino in pokrči noge pod pravim kotom, stopala ima na podlagi, roke

ima prekrižane na prsih (dlani so na nasprotnih ramenih), eden izmed merilcev pa ga drži za

gležnje. Merjenje se začne na merilčev znak “pozor – zdaj” in v 60 sekundah se poskuša

merjenec čim večkrat dvigniti iz ležečega v sedeč položaj in nato spustiti nazaj v ležečega.

Dvig v sed je končan, ko se merjenec s komolci dotakne stegna, v začetnem položaju pa je

šele takrat, ko je s sredino hrbta v stiku s podlago. Rok ne sme odmikati od prsi. Tisti, ki drži

merjenčeve gležnje, šteje število dvigov trupa, drugi merilec pa ima več nalog: da znak za

začetek, nadzoruje čas, popravlja napake, da znak “stoj” ob koncu naloge. Rezultat zapišemo

v ŠVK kot število pravilno izvedenih ponovitev v 60 sekundah, npr. zapis 06 pomeni 6

ponovitev, zapis 20 pa pomeni 20 ponovitev (prav tam).


- 37 -

2.9.8 PREDKLON NA KLOPICI

S to nalogo merimo gibljivost telesa v smeri naprej. Za

izvedbo naloge potrebujemo merilni komplet ali 40 cm visoko

klopco, lesen okvir in deščico. Na klopco pritrdimo 80 cm

dolgo leseno merilo, ki ga razdelimo na centimetre, segati mora

do tal in biti 40 cm nad klopco. Začetek merske skale je na

zgornjem delu merila.

Merjenec stoji na klopci z iztegnjenimi nogami in vzporedno

postavljenimi stopali. S predklonom potisne deščico najgloblje,

v končnem položaju mora ostati 2 sekundi. Nalogo lahko izvaja

dvakrat, vpiše se boljši rezultat (prav tam).

2.9.9 VESA V ZGIBI

S to meritvijo merimo mišično vzdržljivost

ramenskega obroča in rok. Za merjenje potrebujemo

nizek telovadni drog, blazino in štoparico. Pri nalogi

merjenec vztraja v vesi s pokrčenimi rokami v

podprijemu čim dlje časa, njegova brada mora biti ves

čas nad višino žrdi (merilec ustavi štoparico, ko

njegova brada ni več v tem položaju). Če merjenec

izvaja nalogo več kot 120 sekund (2 minuti), pomeni,

da je dosegel najvišji rezultat in z meritvijo

prekinemo. Rezultat pišemo v sekundah, npr. 103

pomeni 103 sekunde (1 minuto in 43 sekund), zapis

030 pa pomeni 30 sekund (prav tam).

Slika 9: Predklon na klopici

(Kovač et al., 2011, str. 26)

Slika 10: Merjenje vese v zgibi



- 38 -

2.9.10 TEK NA 60 METROV

Namen naloge je meritev šprinterske hitrosti. Potrebujemo štoparico, piščalko, zastavico in

primerno tekališče (vodoravno, ne sme biti spolzko ali kotanjasto, primerno dolgo).

Merjenci začnejo z visokim štartom, merilec poda dve štartni povelji: na mesta in žvižg s

piščalko; pri žvižgu še na kratko in hitro zamahne z zastavico. Merjenci morajo torej čim

hitreje preteči 60 m, tečejo v paru ali pa v skupinah. Merjenje se izvaja enkrat. Merilec vpiše

čas enako kot pri premagovanju ovir nazaj (zapis 099 bi pomenil, da je merjenec potreboval 9

sekund in 9 desetink za 60 m, zapis 123 pa, da je merjenec potreboval 12 sekund in 3

desetinke) (prav tam).

2.9.11 TEK NA 600 METROV

Pri nalogi se pokaže splošna vzdržljivost učencev. Osnova so aerobni energijski procesi, ki so

odvisni od delovanja dihalnega, srčno-žilnega sistema in krvi. Potrebujemo štoparico,

zastavico, piščalko, krožno tekališče (vodoravno, gladko, brez jam ali kotanj, en krog mora

meriti najmanj 120 m). Merjenci začnejo z visokim štartom, merilec naznani štart z “na

mesta”, nato pa sledi žvižg piščalke in hkrati tudi zamah z zastavico. Merjenci tečejo v

skupinah po največ 16 učencev, čim hitreje poskušajo preteči razdaljo 600 m, tisti, ki ne

Slika 11: Merjenje teka



- 39 -

zmorejo, lahko tudi hodijo. Čas merimo v sekundah, tistim, ki tečejo (in hodijo) več kot 5

minut, vpišemo rezultat 300 (torej 5 minut), to je najslabši rezultat, ki ga beležimo.

Priporočeno je, da so učenci pred tekom na 600 m seznanjeni z razporejanjem moči na progi,

dobro je, da razdaljo prej tudi že pretečejo (pri uri športne vzgoje), da razporejanje moči tudi

preizkusijo. Rezultate vpisujemo v sekundah, torej 080 pomeni 1 minuta in 20 sekund, 149

pa pomeni 2 minuti in 29 sekund (prav tam).

Pri večini merjenj moramo tistim merjencem, ki nalogo opravljajo prvič, nalogo pokazati in

pojasniti, kako jo izvajamo, lahko jo nekajkrat izvedejo tudi sami. (prav tam)

V tem poglavju smo spoznali, zakaj se izvajajo meritve za ŠVK, kako se izvajajo, kaj nam

določeni rezultati lahko povedo. V naslednjih poglavjih pa bomo ugotavljali, ali res obstajajo

razlike v določenih gibalnih sposobnostih in telesnih značilnostih med otroki, ki se ukvarjajo

s plesom, in tistimi, ki se s plesom ne ukvarjajo.


- 40 -

3.0 CILJ RAZISKAVE

Glede na predmet in problem raziskave smo si zastavili cilj:

ugotoviti, ali so med otroki, ki plešejo, in tistimi, ki ne plešejo, razlike v izbranih

gibalnih sposobnostih.

4.0 HIPOTEZE

Glede na zastavljen cilj, smo opredelili naslednje hipoteze:

H1: Med otroki, ki plešejo, in tistimi, ki ne plešejo, obstajajo statistično značilne

razlike v rezultatih nekaterih merjenj:

premagovanje ovir nazaj (merimo koordinacijo),

predklon na klopci (merimo gibljivost),

vesa v zgibi (merimo statično moč rok in ramenskega obroča),

tek na 60 m (merimo šprintersko hitrost),

tek na 600 m (merimo splošno vzdržljivost).

H2: Med otroki, ki plešejo in ki ne plešejo, ne obstajajo statistično značilne razlike v

rezultatih nekaterih merjenj:

dotikanje plošče z roko (merimo frekvenco izmeničnih gibov),

dviganje trupa (merimo moč mišičja trupa),

skok v daljino z mesta (merimo eksplozivno moč).

H3: Med telesnimi značilnostmi ni statistično značilnih razlik med plesalci in

neplesalci.

5.0 METODE DELA

5.1 VZOREC MERJENCEV

V raziskavi je sodelovalo 339 učencev in učenk od 1. do 5. razreda. Sodelovali so tisti učenci

in učenke, ki so z dovoljenjem staršev prinesli svoj športnovzgojni karton. Izmed 339 učencev

in učenk se jih 150 ukvarja s plesom, 189 pa se jih s plesom ne ukvarja.


- 41 -

Tabela 2: Razmerje plesalcev in neplesalcev

f f%

plesalci 150 44,2

neplesalci 189 55,8

skupaj 339 100,0

Razlaga oznak v tabeli: f – frekvenca ali število vrednosti, f% - odstotek vrednosti.

Tabela 3: Število učencev po razredih

plesalci f f% neplesalci f f% f (vsi) f% (vsi)

1. r 30 20,0 1. r 45 23,8 75 22,1

2. r 29 19,3 2. r 44 23,3 73 21,5

3. r 32 21,3 3. r 33 17,5 65 19,2

4. r 29 19,3 4. r 35 18,5 64 18,9

5. r 30 20,0 5. r 32 16,9 62 18,3

skupaj 150 100,0 skupaj 189 100,0 339 100,0

Razlaga oznak v tabeli: f – frekvenca ali število vrednosti, f% - odstotek vrednosti, f (vsi) –

frekvenca ali število vseh vrednosti, f% (vsi) – odstotek vseh vrednosti

Tabela 4: Razmerje učencev in učenk glede na spol

plesalci f f% neplesalci f f% f (vsi) f% (vsi)

deklice 76 50,7 deklice 94 49,7 170 50,1

dečki 74 49,3 dečki 95 50,3 169 49,9

skupaj 150 100,0 skupaj 189 100,0 339 100,0

Razlaga oznak v tabeli: f – frekvenca ali število vrednosti, f% - odstotek vrednosti, f (vsi) –

frekvenca ali število vseh vrednosti, f% (vsi) – odstotek vseh vrednosti


- 42 -

5.2 VZOREC SPREMENLJIVK

Inštrument zbiranja podatko, potrebnih za našo raziskavo, je bil športnovzgojni karton.

Učence in učenke smo ločili glede na razred (od 1. do 5. razreda) in ukvarjanje oz.

neukvarjanje s plesom.

5.3 ORGANIZACIJA MERITEV

Najprej smo otrokom, ki se ukvarjajo s plesom, razdelili prošnje, ki so bile namenjene

njihovim staršem. Zaprosili smo jih za dovoljenje za fotokopiranje športnovzgojnega kartona

njihovega otroka. Podpisano dovoljenje so otroci prinesli v šolo svoji razredničarki in dobili

fotokopijo športnovzgojnega kartona. Nato smo postopek ponovili še z naključnimi otroki, za

katere smo vedeli, da se s plesom ne ukvarjajo, in dobili še njihove športnovzgojne kartone.

Zbiranje kartonov je potekalo septembra 2012.

5.4 METODE OBDELAVE PODATKOV

Zbrane športnovzgojne kartone smo pregledali in izbrali tiste, ki so imeli vpisane vse meritve,

nato pa smo podatke obdelali s pomočjo programov Microsoft Office Excel in SPSS.

Uporabili smo metode osnovne statistike. Dobljene rezultate smo prikazali v tabelah, iz njih

so razvidni frekvence, aritmetične sredine, odstotki, minimalne in maksimalne vrednosti.


- 43 -

6.0 REZULTATI IN INTERPRETACIJA V tem poglavju so predstavljeni rezultati raziskave in njihova interpretacija.

Razlaga oznak v tabelah:

ATV – telesna višina, merimo v mm,

ATT – telesna teža, merimo v dag,

AKG – kožna guba nadlahti, merimo v mm,

DPR – dotikanje plošče z roko, merimo število ponovitev,

SDM – skok v daljino z mesta, merimo v cm,

PON – premagovanje ovir nazaj, merimo v sek,

DT – dviganje trupa, merimo število ponovitev,

PRE – predklon na klopici, merimo v cm,

VZG – vesa v zgibi, merimo v sek,

60 m – tek na 60 m, merimo v sek,

600 m – tek na 600 metrov, merimo v sek.


neplesalcev 1. razreda

N M σ Standardna

napaka MIN MAX

ATV

1

2

skupaj

30

45

75

1247,27

1249,67

1248,71

46,256

61,543

55,606

8,445

9,174

6,421

1229,99

1231,18

1235,91

1264,54

1268,16

1261,50

ATT

1

2

skupaj

30

45

75

242,83

273,33

261,13

34,910

69,182

59,579

6,374

10,313

6,880

229,80

252,55

247,43

255,87

294,12

274,84

AKG

1

2

skupaj

30

45

75

10,37

14,49

12,84

2,988

6,181

5,509

0,546

0,921

0,636

9,25

12,63

11,57

11,48

16,35

14,11


- 44 -

Razlaga oznak v tabeli: 1 – plesalci, 2 – neplesalci, N – numerus vzorca, M – aritmetična

sredina, σ – standardni odklon, MIN – najmanjša vrednost, MAX – največja vrednost

DPR

1

2

skupaj

30

45

75

23,47

20,89

21,92

3,246

3,298

3,494

0,593

0,492

0,403

22,25

19,90

21,12

24,68

21,88

22,72

SDM

1

2

skupaj

30

45

75

127,77

111,53

118,03

16,055

16,696

18,190

2,931

2,489

2,100

121,77

106,52

113,84

133,76

116,55

122,21

PON

1

2

skupaj

30

45

75

172,03

206,33

192,61

33,291

58,664

52,600

6,078

8,745

6,074

159,60

188,71

180,51

184,46

223,96

204,72

DT

1

2

skupaj

30

45

75

28,60

26,00

27,04

6,510

8,241

7,657

1,189

1,228

0,884

26,17

23,52

25,28

31,03

28,48

28,80

PRE

1

2

skupaj

30

45

75

44,47

42,53

43,31

4,066

5,941

5,327

0,742

0,886

0,615

42,95

40,75

42,08

45,98

44,32

44,53

VZG

1

2

skupaj

30

45

75

30,83

10,33

18,53

24,917

7,693

19,512

4,549

1,147

2,253

21,53

8,02

14,04

40,14

12,64

23,02

60 m

1

2

skupaj

30

45

75

127,67

130,82

129,56

12,419

15,702

14,473

2,267

2,341

1,671

123,03

126,10

126,23

132,30

135,54

132,89

600 m

1

2

skupaj

30

45

75

210,50

256,18

237,91

38,494

61,244

57,606

7,028

9,130

6,652

196,13

237,78

224,65

224,87

274,58

251,16


- 45 -

Tabela 6: Rezultati analize variance telesnih značilnosti in gibalnih sposobnosti plesalcev

in neplesalcev 1. razreda

ANOVA Vsota

kvadratov

Stopnja

prostosti

Povprečje

kvadratov

F Statistična

pomembnost

ATV

med skupinami

znotraj skupin

skupaj

103,680

228703,867

228807,547

1

73

74

103,680

3132,930

0,033 0,856

ATT

med skupinami

znotraj skupin

skupaj

16744,500

245930,167

262674,667

1

73

74

16744,500

3368,906

4,970 0,029

AKG

med skupinami

znotraj skupin

skupaj

305,869

1940,211

2246,080

1

73

74

305,869

26,578

11,508 0,001

DPR

med skupinami

znotraj skupin

skupaj

119,609

783,911

903,520

1

73

74

119,609

10,739

11,138 0,001

SDM

med skupinami

znotraj skupin

skupaj

4743,380

19740,567

24483,947

1

73

74

4743,380

270,419

17,541 0,000

PON

med skupinami

znotraj skupin

skupaj

21176,820

183564,967

204741,787

1

73

74

21176,820

2514,589

8,422 0,005

DT

med skupinami

znotraj skupin

skupaj

121,680

4217,200

4338,880

1

73

74

121,680

57,770

2,106 0,151

PRE

med skupinami

znotraj skupin

skupaj

67,280

2032,667

2099,947

1

73

74

67,280

27,845

2,416 0,124

VZG

med skupinami

znotraj skupin

skupaj

7564,500

20608,167

28172,667

1

73

74

7564,500

282,304

26,796 0,000


- 46 -

60 m

med skupinami

znotraj skupin

skupaj

179,236

15321,244

15500,480

1

73

74

179,236

282,304

0,854 0,358

600 m

med skupinami

znotraj skupin

skupaj

37556,269

208010,078

245566,347

1

73

74

37556,269

2849,453

13,180 0,001

V tabelah 5 in 6 so predstavljene gibalne sposobnosti in telesne značilnosti. Iz tabele 5 je

razvidno, da je v raziskavi sodelovalo 30 plesalcev in 45 neplesalcev 1. razreda. Glede na

rezultate lahko iz tabele 6 razberemo, da obstajajo med plesalci in neplesalci statistično

značilne razlike v naslednjih spremenljivkah: telesna teža, kožna guba nadlahti, dotikanje

plošče z roko, skok v daljino z mesta, premagovanje ovir nazaj, vesa v zgibi, tek na 600 m.

Do razlik so pripeljali boljši rezultati plesalcev na zgoraj naštetih področjih.

Tabela 5 pa nam pokaže bolj očitne razlike v razhajanju med skupinama. Plesalci imajo v

povprečju manjšo telesno težo, za 4,12 mm tanjšo kožno gubo na podlahti, v povprečju imajo

2,5 dotika plošče več, v daljino skočijo z mesta približno 16,24 cm več, pri premagovanju

ovir nazaj so hitrejši za 3,43 sekunde, povprečni rezultat vese v zgibi se razlikuje za kar 20,5

sekund v prid plesalcev in pri teku na 600 m so v povprečju hitrejši za 45,68 sekund.



N M σ Standardna

napaka MIN MAX

ATV

1

2

skupaj

29

44

73

1303,21

1315,70

1310,74

46,778

64,853

58,316

8,686

9,777

6,825

1285,41

1295,99

1297,13

1321,00

1335,42

1324,35

ATT

1

2

skupaj

29

44

73

273,55

293,77

285,74

42,156

60,427

54,507

7,828

9,110

6,380

257,52

275,40

273,02

289,59

312,14

298,46


- 47 -

AKG

1

2

skupaj

29

44

73

10,52

12,91

11,96

3,101

4,699

4,280

0,576

0,708

0,501

9,34

11,48

10,96

11,70

14,34

12,96

DPR

1

2

skupaj

29

44

73

26,79

24,48

25,40

3,619

3,000

3,431

0,672

0,452

0,402

25,42

23,57

24,60

28,17

25,39

26,20

SDM

1

2

skupaj

29

44

73

137,28

126,75

130,93

14,010

16,543

16,330

2,602

2,494

1,911

131,95

121,72

127,12

142,60

131,78

134,74

PON

1

2

skupaj

29

44

73

153,76

164,27

160,10

32,433

39,334

36,877

6,023

5,930

4,316

141,42

152,31

151,49

166,10

176,23

168,70

DT

1

2

skupaj

29

44

73

32,45

32,36

32,40

7,209

5,731

6,311

1,339

0,864

0,739

29,71

30,62

30,92

35,19

34,11

33,87

PRE

1

2

skupaj

29

44

73

46,03

42,68

44,01

3,968

5,425

5,141

0,737

0,818

0,602

44,52

41,03

42,81

47,54

44,33

45,21

VZG

1

2

skupaj

29

44

73

30,59

17,80

22,88

24,506

12,103

18,993

4,551

1,825

2,223

21,26

14,12

18,45

39,91

21,48

27,31

60 m

1

2

skupaj

29

44

73

121,79

122,93

122,48

8,508

10,278

9,569

1,580

1,550

1,120

118,56

119,81

120,25

125,03

126,06

124,71

600 m

1

2

skupaj

29

44

73

179,28

183,91

182,07

14,861

35,457

29,016

2,760

5,345

3,396

173,62

173,13

175,30

184,93

194,69

188,84


- 48 -

Tabela 8: Rezultati analize variance telesnih značilnosti in gibalnih sposobnosti plesalcev

in neplesalcev 2. razreda

ANOVA Vsota

kvadratov

Stopnja

prostosti

Povprečje

kvadratov

F Statistična

pomembnost

ATV

med skupinami

znotraj skupin

skupaj

2730,137

242121,918

244852,055

1

71

72

2730,137

3410,168

0,801 0,374

ATT

med skupinami

znotraj skupin

skupaj

7147,155

206768,900

213916,055

1

71

72

7147,155

2912,238

2,454 0,122

AKG

med skupinami

znotraj skupin

skupaj

99,999

1218,878

1318,877

1

71

72

99,999

17,167

5,825 0,018

DPR

med skupinami

znotraj skupin

skupaj

93,744

753,736

847,479

1

71

72

93,744

10,616

8,830 0,004

SDM

med skupinami

znotraj skupin

skupaj

1936,614

17264,043

19200,658

1

71

72

1936,614

243,156

7,965 0,006

PON

med skupinami

znotraj skupin

skupaj

1932,291

95980,038

97912,329

1

71

72

1932,291

1351,832

1,429 0,236

DT

med skupinami

znotraj skupin

skupaj

0,125

2867,354

2867,479

1

71

72

0,125

40,385

0,003 0,956

PRE

med skupinami

znotraj skupin

skupaj

196,475

1706,511

1902,986

1

71

72

196,475

24,035

8,174 0,006

VZG

med skupinami

znotraj skupin

skupaj

2859,697

23114,194

25973,890

1

71

72

2859,697

325,552

8,784 0,004


- 49 -

60 m

med skupinami

znotraj skupin

skupaj

22,665

6569,554

6592,219

1

71

72

22,665

92,529

0,245 0,622

600 m

med skupinami

znotraj skupin

skupaj

375,228

60243,429

60618,658

1

71

72

375,228

848,499

0,442 0,508

Iz tabele 7 lahko razberemo, da je v raziskavi sodelovalo 29 plesalcev in 44 neplesalcev 2.

razreda. Statistično značilne razlike so se pokazale pri petih merjenjih: kožna guba, dotikanje

plošče z roko, skok v daljino z mesta, predklon na klopci in merjenje vese v zgibi. Vse to je

razvidno iz tabele 8. Rezultati merjenja kožne gube podlahti so pokazali, da imajo plesalci v

povprečju manjšo kožno gubo za 2,39 mm, pri merjenju dotikanja plošče z roko imajo

plesalci v povprečju 2,31 udarca več kot neplesalci, v povprečju imajo za 10,53 cm daljši

skok v daljino z mesta, pri predklonu so boljši za približno 3,35 cm in v vesi v zgibi zdržijo

približno 12,79 sekunde več.



N M σ Standardna

napaka MIN MAX

ATV

1

2

skupaj

32

33

65

1352,00

1361,76

1356,95

53,671

69,402

61,869

9,488

12,081

7,674

1332,65

1337,15

1314,62

1371,35

1386,37

1372,28

ATT

1

2

skupaj

32

33

65

297,28

310,12

303,80

42,703

61,577

53,113

7,549

10,719

6,588

281,89

288,29

290,64

312,68

331,96

316,96

AKG

1

2

skupaj

32

33

65

9,72

11,76

10,75

2,976

4,569

3,973

0,526

0,795

0,493

8,65

10,14

9,77

10,79

13,38

11,74


- 50 -

DPR

1

2

skupaj

32

33

65

28,94

28,15

28,54

3,272

3,615

3,446

0,578

0,629

0,427

27,76

26,87

27,68

30,12

29,43

29,39

SDM

1

2

skupaj

32

33

65

145,03

137,24

141,08

14,713

20,696

18,287

2,601

3,603

2,268

139,73

129,90

136,55

150,34

144,58

145,61

PON

1

2

skupaj

32

33

65

135,69

169,21

152,21

30,926

55,011

47,557

5,467

9,576

5,899

124,54

149,71

140,92

146,84

188,72

164,49

DT

1

2

skupaj

32

33

65

39,81

37,39

38,58

8,468

8,775

8,644

1,497

1,527

1,072

36,76

34,28

36,44

42,87

40,51

40,73

PRE

1

2

skupaj

32

33

65

47,28

40,64

43,91

4,719

5,835

6,247

0,834

1,016

0,775

45,58

38,57

42,36

48,98

42,71

45,46

VZG

1

2

skupaj

32

33

65

37,50

23,82

30,55

24,788

18,168

22,587

4,382

3,163

2,802

28,56

17,38

24,96

46,44

30,26

36,15

60 m

1

2

skupaj

32

33

65

113,25

116,67

114,98

10,371

10,614

10,554

1,833

1,848

1,309

109,51

112,90

112,37

116,99

120,43

117,60

600 m

1

2

skupaj

32

33

65

166,31

195,00

180,88

16,614

52,725

41,624

2,937

9,178

5,163

160,32

176,30

170,56

172,30

213,70

191,19


- 51 -

Tabela 10: Rezultati analize variance telesnih značilnosti in gibalnih sposobnosti

plesalcev in neplesalcev 3. razreda

ANOVA Vsota

kvadratov

Stopnja

prostosti

Povprečje

kvadratov

F Statistična

pomembnost

ATV

med skupinami

znotraj skupin

skupaj

1546,801

243430,061

244967,862

1

63

64

1546,801

3863,969

0,400 0,529

ATT

med skupinami

znotraj skupin

skupaj

2678,416

177863,984

180542,400

1

63

64

2678,416

2823,238

0,949 0,334

AKG

med skupinami

znotraj skupin

skupaj

67,532

942,529

1010,062

1

63

64

67,532

14,961

4,514 0,038

DPR

med skupinami

znotraj skupin

skupaj

10,036

750,117

760,154

1

63

64

10,036

11,907

0,843 0,362

SDM

med skupinami

znotraj skupin

skupaj

958,586

20417,029

21402,615

1

63

64

985,586

324,080

3,041 0,086

PON

med skupinami

znotraj skupin

skupaj

18259,056

126488,390

144747,446

1

63

64

18259,056

2007,752

9,094 0,004

DT

med skupinami

znotraj skupin

skupaj

95,031

4686,754

4781,785

1

63

64

95,031

74,393

1,277 0,263

PRE

med skupinami

znotraj skupin

skupaj

717,341

1780,105

2497,446

1

63

64

717,341

28,256

25,388 0,000

VZG

med skupinami

znotraj skupin

skupaj

3041,152

29610,909

32652,062

1

63

64

3041,152

470,014

6,470 0,013


- 52 -

60 m

med skupinami

znotraj skupin

skupaj

189,651

6939,333

7128,985

1

63

64

189,651

110,148

1,722 0,194

600 m

med skupinami

znotraj skupin

skupaj

13370,140

97512,875

110883,015

1

63

64

13370,140

1547,823

8,638 0,005

Zgornji tabeli prikazujeta, da je v raziskavi 3. razreda sodelovalo 65 učencev. Tabela 10 nam

pokaže, da je prišlo pri merjenjih kožne gube podlahti, premagovanja ovir nazaj, predklona na

klopci, vese v zgibi in teka na 600 metrov do statistično značilnih razlik v prid plesalcev.

Izmed 65 učencev 3. razreda je bilo 32 plesalcev in 33 neplesalcev. Iz tabele 10 smo

ugotovili, da je pri nekaterih merjenjih prišlo do statistično značilnih razlik, tabela 9 pa nam o

teh razlikah poda bolj točne rezultate. Zopet je nastopila razlika v rezultatih pri merjenju

kožne gube podlahti, povprečni rezultati tokrat kažejo, da imajo plesalci za 2,04 mm tanjšo

kožno gubo. Pri premagovanju ovir nazaj so bili plesalci v povprečju hitrejši za 3,35 sekunde,

prav tako imajo boljše rezultate pri predklonu na klopci (razlika: 6,64 cm), vesi v zgibi

(razlika: 13,68 sekunde) in pri merjenju teka na 600 m, kjer imajo v povprečju boljši rezultat

za 28,69 sekunde.


- 53 -



N M σ Standardna

napaka MIN MAX

ATV

1

2

skupaj

29

35

64

1388,79

1416,43

1403,91

42,175

70,992

60,850

7,832

12,000

7,606

1372,75

1392,04

1388,71

1404,84

1440,82

1419,11

ATT

1

2

skupaj

29

35

64

324,34

350,20

338,48

46,704

67,402

59,912

8,673

11,393

7,489

306,58

327,05

323,52

342,11

373,35

353,45

AKG

1

2

skupaj

29

35

64

9,38

13,49

11,63

4,144

5,669

5,406

0,770

0,958

0,676

7,80

11,54

10,27

10,96

15,43

12,98

DPR

1

2

skupaj

29

35

64

33,24

28,17

30,47

3,214

3,626

4,261

0,597

0,613

0,533

32,02

26,93

29,40

34,46

29,42

31,53

SDM

1

2

skupaj

29

35

64

162,38

143,43

152,02

14,925

17,352

18,759

2,771

2,933

2,345

156,70

137,47

147,33

168,06

149,39

156,70

PON

1

2

skupaj

29

35

64

126,00

161,03

145,16

36,819

39,580

41,915

6,837

6,690

5,239

111,99

147,43

134,69

140,01

174,62

155,63

DT

1

2

skupaj

29

35

64

45,55

44,29

44,86

8,546

8,972

8,736

1,587

1,517

1,092

42,30

41,20

42,68

48,80

47,37

47,04

PRE

1

2

skupaj

29

35

64

48,34

42,17

44,97

5,380

6,299

6,624

0,999

1,065

0,828

46,30

40,01

43,31

50,39

44,34

46,62

VZG

1

2

skupaj

29

35

64

48,00

24,83

35,33

29,823

18,042

26,573

5,538

3,050

3,322

36,66

18,63

28,69

59,34

31,03

41,97


- 54 -



ANOVA Vsota

kvadratov

Stopnja

prostosti

Povprečje

kvadratov

F Statistična

pomembno

st

ATV

med skupinami

znotraj skupin

skupaj

12112,107

221159,330

233271,437

1

62

63

12112,107

3567,086

3,396 0,070

ATT

med skupinami

znotraj skupin

skupaj

10601,833

215536,152

226137,984

1

62

63

10601,833

3476,390

3,050 0,086

AKG

med skupinami

znotraj skupin

skupaj

267,430

1573,570

1841,000

1

62

63

267,340

25,380

10,537 0,002

DPR

med skupinami

znotraj skupin

skupaj

407,656

736,282

1143,937

1

62

63

407,656

11,876

34,327 0,000

SDM

med skupinami

znotraj skupin

skupaj

5695,585

16473,399

22168,984

1

62

63

5695,585

265,700

21,436 0,000

PON

med skupinami

znotraj skupin

skupaj

19459,466

91220,971

110680,438

1

62

63

19459,466

1471,306

13,226 0,001

60 m

1

2

skupaj

29

35

64

106,93

115,31

111,52

10,128

18,232

15,578

1,881

3,082

1,947

103,08

109,05

107,62

110,78

121,58

115,41

600 m

1

2

skupaj

29

35

64

163,72

184,69

175,19

24,132

30,290

29,404

4,481

5,120

3,675

154,54

174,28

167,84

172,90

195,09

182,53


- 55 -

DT

med skupinami

znotraj skupin

skupaj

25,419

4782,315

4807,734

1

62

63

25,419

77,134

0,330 0,568

PRE

med skupinami

znotraj skupin

skupaj

604,414

2159,523

2763,938

1

62

63

604,414

34,831

17,353 0,000

VZG

med skupinami

znotraj skupin

skupaj

8515,138

35970,971

44486,109

1

62

63

8515,138

580,177

14,677 0,000

60 m

med skupinami

znotraj skupin

skupaj

1114,579

14173,405

15287,984

1

62

63

1114,579

228,603

4,876 0,031

600 m

med skupinami

znotraj skupin

skupaj

6968,414

47499,336

54467,750

1

62

63

6968,414

766,118

9,096 0,004

Iz zgornje tabele lahko razberemo, da so se pri učencih 4. razreda pokazale statistično

značilne razlike kar pri osmih merjenjih (izmed enajstih). Plesalci so torej v povprečju boljši

pri naslednjih merjenjih: kožna guba nadlahti, dotikanje plošče z roko, skok v daljino z mesta,

premagovanje ovir nazaj, predklon na klopci, vesa v zgibi, tek na 60 m in tek na 600 m.

V 4. razredu je v raziskavi sodelovalo 64 učencev, 29 je bilo plesalcev, 35 pa neplesalcev. Kot

smo že omenili, so plesalci v 4. razredu boljši od neplesalcev na kar osmih področjih. Pri

merjenju skoka v daljino so boljši za 18,95 cm, pri premagovanju ovir nazaj so hitrejši za 3,5

sekunde, v predklonu na klopci so boljši za 6,17 cm, veso v zgibi vzdržijo 23,17 sekunde dlje

od neplesalcev. Tudi pri obeh meritvah teka so malce boljši: npr. pri teku na 600 m je njihov

rezultat v povprečju boljši za 20,97 sekunde.


- 56 -



N M σ Standardna

napaka MIN MAX

ATV

1

2

skupaj

30

32

62

1445,17

1480,75

1463,53

52,725

77,024

68,249

9,626

13,616

8,668

1425,48

1452,98

1446,20

1464,85

1508,52

1480,86

ATT

1

2

skupaj

30

32

62

364,10

394,41

379,74

58,297

87,487

75,753

10,644

15,466

9,621

342,33

362,86

360,50

385,87

425,95

398,98

AKG

1

2

skupaj

30

32

62

9,17

13,47

11,39

4,044

5,048

5,042

0,738

0,892

0,640

7,66

11,65

10,11

10,68

15,29

12,67

DPR

1

2

skupaj

30

32

62

38,77

32,97

35,77

4,408

4,796

5,427

0,805

0,848

0,689

37,12

31,24

34,40

40,41

34,70

37,15

SDM

1

2

skupaj

30

32

62

169,87

149,06

159,13

17,518

16,743

19,955

3,198

2,960

2,534

163,33

143,03

154,06

176,41

155,10

164,20

PON

1

2

skupaj

30

32

62

104,67

143,72

124,82

19,347

50,313

43,035

3,537

8,894

5,465

97,43

125,58

113,89

111,90

161,86

135,75

DT

1

2

skupaj

30

32

62

55,20

43,94

49,39

13,268

10,990

13,314

2,422

1,943

1,691

50,25

39,98

46,01

60,15

47,90

52,77

PRE

1

2

skupaj

30

32

62

51,17

41,41

46,13

4,829

9,266

8,883

0,882

1,638

1,128

49,36

38,07

43,87

52,97

44,75

48,38

VZG

1

2

skupaj

30

32

62

84,13

28,88

55,61

32,543

24,845

39,903

5,941

4,392

5,068

71,98

19,92

45,48

96,28

37,83

65,75


- 57 -



ANOVA Vsota

kvadratov

Stopnja

prostosti

Povprečje

kvadratov

F Statistična

pomembno

st

ATV

med skupinami

znotraj skupin

skupaj

19605,269

264530,167

284135,435

1

60

61

19605,269

4408,836

4,447 0,039

ATT

med skupinami

znotraj skupin

skupaj

14221,452

335832,419

350053,871

1

60

61

14221,452

5597,207

2,541 0,116

AKG

med skupinami

znotraj skupin

skupaj

286,574

1264,135

1550,710

1

60

61

286,574

21,069

13,602 0,000

DPR

med skupinami

znotraj skupin

skupaj

520,503

1276,335

1796,839

1

60

61

520,503

21,272

24,269 0,000

SDM

med skupinami

znotraj skupin

skupaj

6701,626

17589,342

24290,968

1

60

61

6701,626 22,860 0,000

PON

med skupinami

znotraj skupin

skupaj

23613,913

89359,135

112973,048

1

60

61

23613,913

1489,319

15,856 0,000

60 m

1

2

skupaj

30

32

62

103,20

109,81

106,61

8,680

15,737

13,144

1,585

2,782

1,669

99,96

104,14

103,27

106,44

115,49

109,95

600 m

1

2

skupaj

30

32

62

151,37

177,81

165,02

16,168

34,653

30,200

2,952

6,126

3,835

145,33

165,32

157,35

157,40

190,31

172,69


- 58 -

DT

med skupinami

znotraj skupin

skupaj

1964,035

8848,675

10812,710

1

60

61

1964,035

147,478

13,317 0,001

PRE

med skupinami

znotraj skupin

skupaj

1475,082

3337,885

4812,968

1

60

61

1475,082

55,631

26,515 0,000

VZG

med skupinami

znotraj skupin

skupaj

47279,743

49846,967

97126,710

1

60

61

47279,743

830,783

56,910 0,000

60 m

med skupinami

znotraj skupin

skupaj

677,035

9861,675

10538,710

1

60

61

677,035

164,361

4,119 0,047

600 m

med skupinami

znotraj skupin

skupaj

10829,142

44805,842

55634,984

1

62

63

10829,142

746,764

14,501 0,000

V petem razredu je sodelovalo 30 plesalcev in 32 neplesalcev. Rezultati so pokazali, da imajo

plesalci v povprečju boljše rezultate meritev na skoraj vseh področjih, razen na enem –

merjenje telesne teže, kjer se statistično značilne razlike niso pokazale.


- 59 -

7.0 RAZPRAVA

Graf 1: Povprečni rezultati merjenja “telesna višina” za plesalce in neplesalce od 1. do 5.

razreda

Zgornji graf prikazuje povprečne rezultate merjenj telesne višine plesalcev in neplesalcev

od 1. do 5. razreda. Opazimo lahko, da so plesalci v povprečju nekoliko nižji od

neplesalcev.

V prvem razredu je razlika med skupinama zelo majhna; neplesalci so višji za približno

2,5 mm, v drugem razredu so plesalci v povprečju nižji za 12,5 mm, v tretjem razredu je

razlika med skupinama približno 9,7 mm v prid neplesalcev, v četrtem razredu pa so

plesalci v povprečju nižji za približno 27,6 mm. Statistično značilne razlike so se

pokazale šele v 5. razredu, kjer so neplesalci v povprečju višji za 35,58 mm.

Priporočljivo je, da so v plesu plesalke tiste, ki so nižje od plesalcev, saj lahko kasneje

lažje izvajajo akrobatske figure. Iz dobljenih rezultatov bi lahko (tako kot Vogrinec,

2008) ugotavljali, ali starši k plesu vpisujejo otroke nižje rasti, vendar zaradi rezultatov,

ki niso pokazali na statistično značilne razlike (navadno se k plesu vpisujejo otroci nižjih

razredov in ne šele v 5. razredu), lahko le sklepamo, da starši k plesu vpisujejo otroke

zaradi njihove lastne želje.


- 60 -

Graf 2: Povprečni rezultati merjenja “telesna teža” za plesalce in neplesalce od 1. do 5.

razreda

Graf 2 nam pokaže, da je telesna teža neplesalcev v povprečju nekoliko višja od teže

plesalcev v vseh razredih. Rezultat bi si lahko razložili z dejstvom, ki ga navajata Šturm in

Strel (1979): teža in velikost sta med seboj odvisni spremenljivki, to pomeni, da se pri

enakem razmerju kostnega, mišičnega in maščobnega tkiva ob povečanju ene značilnosti,

poveča tudi druga.

Ob pogledu na graf 1 in graf 2 bi se lahko s tem dejstvom strinjali. Med skupinama nastopijo

statistično značilne razlike samo v 1. razredu, kjer so neplesalci težji za 3,05 kg. V 2. razredu

so plesalci lažji za približno 2 kg, v tretjem za 1,3 kg, v četrtem razredu so neplesalci v

povprečju težji za 2,6 kg, v petem razredu pa razlika med skupinama učencev znaša 3 kg v

prid neplesalcev.

Lahko bi sklepali, da so razlike v povprečnih rezultatih telesne teže nastopile zaradi redne

vadbe plesalcev.


- 61 -

Graf 3: Povprečni rezultati merjenja "kožna guba" za plesalce in neplesalce od 1. do 5.

razreda

Čeprav smo v hipotezi 3 trdili, da statistično značilnih razlik pri merjenju telesnih

značilnosti med skupinama ne bo, so pri tem merjenju nastopile v vseh razredih. Statistično

značilne razlike se pokažejo v vseh razredih v prid plesalcev.

V prvem razredu imajo plesalci v povprečju tanjšo kožno gubo nadlahti za 4,12 mm, v

drugem razredu za 2, 39 mm, v tretjem pa za 2, 04 mm. V četrtem razredu se razlika zopet

poveča, kožna guba plesalcev je od neplesalcev tanjša za 4,11 mm, v petem razredu pa za 4,3

mm. Takšno razliko bi seveda lahko pripisali načinu treninga, saj plesalci posvetijo kar nekaj

pozornosti tudi vajam za moč, mednje sodijo sklece in različne oblike vaj, pri katerih krepimo

mišice rok, pa tudi količini treningov, saj trenirajo od dva- do štirikrat na teden, en trening pa

traja uro in pol.

Zgradba telesa je pri plesu zelo pomembna, saj ples spada med estetske športe, zato zahteva

vitka telesa (majhen odstotek podkožnega maščevja), tanke in dolge mišice, ki dajejo občutek

lahkotnosti. Visoki plesalci/pari dajejo občutek večje elegance, manjši pa lahko to

“pomanjkjlivost” nadomestijo s hitrostjo, energičnostjo in posebej prilagojeno koreografijo

(Zagorc, 2005, str. 48 – 49).


- 62 -

Graf 4: Povprečni rezultati merjenja "dotikanje plošče z roko" za plesalce in neplesalce

od 1. do 5. razreda

V hipotezi 2 smo trdili, da pri treh merjenjih ne bo prišlo do statistično značilnih razlik.

Eno izmed merjenj je tudi merjenje dotikanja plošče z roko, kjer so statistično značilne razlike

nastopile kar v štirih razredih. V prvem razredu imajo plesalci boljši rezultat za 2,58 udarca, v

drugem pa za 2,31 udarca. V tretjem razredu se statistično značilne razlike niso pojavile, tudi

razlika med skupinama je manjša od enega udarca. V četrtem razredu se razlika med

skupinama zopet poveča v prid plesalcev in znaša 5,07 udarca, v petem razredu pa je razlika

5,8 udarcev.

Razliko bi morda lahko pripisali načinu treninga: plesalci so navajeni, da vse poteka v nekem

ritmu, ta pa določa nadzorovanje gibanja (Zagorc, 2005); veliko je poudarka na moči (seveda

tudi moči rok) in hitrih, eksplozivnih gibih, kar najbrž pripomore k boljšim rezultatom tega

merjenja.


- 63 -

Graf 5: Povprečni rezultati merjenja "skok v daljino z mesta" za plesalce in neplesalce

od 1. do 5. razreda

Tudi za merjenje skoka v daljino z mesta smo v hipotezi 2 trdili, da ne bo prišlo do

statistično značilnih razlik, vendar smo se motili. V vseh razredih so povprečni rezultati

plesalcev nekoliko boljši kakor povprečni rezultati neplesalcev, a je do statistično značilnih

razlik prišlo v 1., 2., 4. in 5. razredu. Največja razlika se pokaže v petem razredu, ta znaša

20,81 cm, v četrtem razredu so v povprečju plesalci skočili 18,95 cm dlje, v drugem razredu

so bili daljši za 10,53 cm, v prvem razredu pa za 16,24 cm.

Vzrok za takšne razlike v rezultatih je najbrž v sami strukturi gibanja pri plesu. Plesalci imajo

bolj razvito eksplozivno moč zaradi načina treninga, to moč pa razvijamo na različne načine:

s tako imenovanimi “kicki” oz. brci, ki so sestavni del rokenrola, s poskoki, s treningi

gimnastike ... in kot piše Vogrinec (2008), lahko posameznik, ki ima večjo moč nog, razvije

večjo silo na podlago, posledično pa to pomeni tudi večji pospešek pri odrivu, rezultat tega pa

je boljši rezultat pri skoku v daljino z mesta.


- 64 -

Graf 6: Povprečni rezultati merjenja "premagovanje ovir nazaj" za plesalce in

neplesalce od 1. do 5. razreda

S testom premagovanja ovir nazaj merimo koordinacijo gibanja. Iz grafa 6 je razvidno, da

med skupinama obstajajo razlike. V tem primeru nižji stolpec pomeni boljši rezultat, torej so

imeli plesalci v povprečju zopet boljše rezultate.

Statistično značilne razlike so nastopile v 1., 3., 4. in 5. razredu. Splošno gledano so za

premagovanje poligona najmanj časa porabili v petem razredu. Povprečni čas plesalcev je

znašal 10,5 sekunde, povprečni čas neplesalcev pa 14,4 sekund. Razlika med skupinama torej

znaša 3,9 sekunde in je tudi največja razlika, ki pri tem merjenju nastopi med skupinami. V

četrtem razredu so bili plesalci v povprečju hitrejši za 3,5 sekunde, v tretjem za 3,6 sekunde, v

prvem pa razlika med skupinama znaša 3,4 sekunde.

Ker ples tako kot gimnastika in akrobatika spada med discipline, za katere je značilna velika

zapletenost gibanja (Zagorc, 2005), lahko rečemo, da se pri treniranju plesa (in gimnastike)

izrazito razvija koordinacija gibanja, to dejstvo (ki sicer bolj drži za gimnastiko) pa potrjujejo

tudi nekatere druge raziskave (Marinšek, 2001; Vogrinec, 2008).


- 65 -

Graf 7: Povprečni rezultati merjenja "dviganje trupa" za plesalce in neplesalce od 1. do

5. razreda

V hipotezi 2 smo trdili, da pri dviganju trupa ne bo prišlo do statistično značilnih razlik.

Te so nastopile samo v 5. razredu, kjer so imeli plesalci boljši rezultat za 11 dvigov. Tudi v

ostalih razredih so nastopile razlike, vendar so bile le-te zelo majhne.

Razlika bi lahko bila posledica plesnih treningov, kjer plesalci razvijajo moč celotnega telesa,

torej tudi moč mišičevja prednje strani trupa (to pa merimo ravno s tem testom). Podobno

ugotavlja tudi Vogrinec (2008).


- 66 -

Graf 8: Povprečni rezultati merjenja "predklon na klopci" za plesalce in neplesalce od 1.

do 5. razreda

Iz grafa 8 lahko opazimo, da tudi pri merjenju predklona na klopci prihaja do razlik med

skupinama učencev. Stolpci kažejo na boljše povprečne rezultate plesalcev, vidimo lahko

tudi, da so povprečni rezultati plesalcev vedno boljši, lahko bi rekli, da so vedno bolj gibljivi,

pri neplesalcih pa gibljivost nekoliko niha oz. ostaja “na istem mestu”.

Statistično značilne razlike se niso pokazale samo v 1. razredu, kjer je bila razlika med

skupinama 1,9 cm. Večje razlike (in statistično značilne razlike) nastopijo v ostalih razredih.

Plesalci drugega razreda so imeli boljši rezultat za 3,35 cm, v tretjem razredu je razlika med

rezultatoma 6,64 cm, v četrtem 6,17 cm, v petem razredu pa je povprečni rezultat plesalci

boljši kar za 9,76 cm.

Glede na to, da je trening gibljivosti pri plesu nekaj neizogibnega, bi lahko trdili, da ima

treniranje plesa pozitiven in velik vpliv na gibljivost. Podobno se pokaže tudi v nekaterih

drugih raziskavah, kjer so ugotavljali pozitiven vpliv vadbe gimnastike na gibljivost

(Marinšek, 2001; Šrot, 2001; Vogrinec, 2008).


- 67 -

Graf 9: Povprečni rezultati merjenja "vesa v zgibi" za plesalce in neplesalce od 1. do 5.

razreda

Iz zgornjega grafa lahko razberemo, da so med plesalci in neplesalci razlike v tem merjenju

kar velike, boljše povprečne rezultate imajo plesalci. V vseh petih razredih obstajajo

statistično značilne razlike.

V prvem razredu je razlika med skupinama 20,5 sekunde, v drugem razredu je razlika malce

manjša in znaša 12,79 sekunde, v tretjem razredu so plesalci v povprečju boljši za 13,68

sekunde. V četrtem razredu razlika med skupinama zopet malce naraste in znaša 23,17

sekunde, plesalci petih razredov pa imajo v povprečju boljši rezultat za 55,25 sekunde, kar

pomeni tudi največjo razliko med skupinama v vseh petih letih.

Zagorčeva (2005) piše, da je pri plesu ključnega pomena tudi statična moč, ravno s tem

testom pa merimo statično moč rok in ramenskega obroča, zato lahko sklepamo, da je do

razlike v rezultatih prišlo zaradi treniranja plesa.


- 68 -


razreda

Zgornji graf nam pokaže, da so imeli pri teku na 60 m boljše rezultate plesalci. V tem primeru

pomeni nižji stolpec boljši rezultat, plesalci so torej v povprečju potrebovali manj časa za tek

na 60 m.

Najmanjša razlika med skupinama učencev je nastopila v 2. razredu, največja razlika med

plesalci in neplesalci pa v 4. razredu, kar je razvidno iz zgornjega grafa. Statistično značilne

razlike so se pokazale le v 4. in 5. razredu. Plesalci 4. razreda so bili v povprečju boljši za

8,38 desetink sekunde, v 5. razredu pa za 6,61 desetink sekunde.

Kot v svoji raziskavi navaja Vogrinec (2008), je najbrž do razlik prišlo zato, ker je šprinterska

hitrost odvisna tudi od eksplozivne moči nog, ples pa zahteva hitre, eksplozivne gibe. Na ta

način učenci, ki se ukvarjajo s plesom, razvijajo eksplozivno moč in morda ravno to vpliva na

malce boljše rezultate plesalcev v teku na 60 m.


- 69 -

Graf 11: Povprečni rezultati merjenja "tek na 600 m" za plesalce in neplesalce od 1. do

5. razreda

Tudi pri zadnjem testu merjenja za športnovzgojni karton je prišlo do razhajanj med

skupinama in tudi tu v prid plesalcev. Nižji stolpci zgornjega grafa nam povedo boljši

rezultat, to pomeni, da so za razdaljo 600 metrov plesalci potrebovali manj časa.

Iz grafa lahko razberemo, da je do največjih razlik prišlo v 1. razredu, do najmanjših pa v 2.

razredu. Statistično značilne razlike so se pokazale v 1., 3., 4. in 5. razredu. Plesalci 1. razreda

so bili v povprečju boljši za 45,68 sekunde, v 3. razredu so bili hitrejši za 28,69 sekunde, v 4.

razredu za 20,97 sekunde, v 5. razredu pa za 26,44 sekunde. Iz rezultatov lahko sklepamo, da

imajo plesalci v povprečju boljšo splošno vzdržljivost kot neplesalci.

Splošna vzdržljivost sodi med funkcionalne sposobnosti, ker je odvisna od dobrega delovanja

dihalnega in srčno-žilnega sistema. Vzdržljivost je opredeljena tudi kot sposobnost, ki

omogoča, da se določen telesni napor izvaja dalj časa brez zmanjševanja njegove

intenzivnosti (Bravničar – Lasan, 1996). Na treningih plesa se velikokrat ravnamo po

metodah Zagorčeve (2005). Naj povzamem: 1. metoda s ponavljanji (aktivnost traja od 90 do

180 sekund, odmor traja enako dolgo kot aktivnost oz. do vrednosti srčnega utripa v

mirovanju, v eni vadbeni enoti izvedemo od 3 do 6 ponovitev), 2. intervalna metoda

(izberemo aktivnost do 30 sekund oz. od 30 sekund do 90 sekund, pripravimo izjemno hitro


- 70 -

glasbo, odmor je odvisen od trajanja ponovitev, glede na izbrano dolžino aktivnosti izvedemo

od 5 do 15 ponovitev).

Ravno zato bi lahko rekli, da treniranje plesa vpliva na boljšo splošno vzdržljivost. Podobno,

le da rezultati in ugotovitve veljajo za gimnastiko, ugotavlja tudi Vogrinec (2008). Pri

povprečnih rezultatih njegove raziskave ne prihaja do tako velikih razlik kot pri naši

raziskavi, a vendar razlike pripisuje vadbenim oblikam in načinu treningov.


- 71 -

8.0 SKLEP Ples otrokom sprva predstavlja neko obliko igre, druženje, sproščanje ob glasbi. Kasneje, ko

se (s pomočjo staršev) odločijo, da bi to igro jemali bolj resno in ta druženja obiskovali

večkrat na teden, jim ples začne predstavljati del njihovega vsakdana, ki ga enostavno ne

smejo izpustiti. Pridobijo nove prijatelje, upoštevajo nove avtoritete, učijo se delovanja v

večjih skupinah in seveda hrepenijo po tem, da bi bili iz dneva v dan boljši, da bi dosegali

boljše rezultate in se posledično uvrstili v državno reprezentanco.

Za vsemi temi željami se seveda skriva trdo delo in marsikdo se še ne zaveda, da s trdim

delom pripomore k boljšemu razvoju telesa, s tem pa tudi k boljšim telesnim značilnostim in

gibalnim sposobnostim.

Z raziskavo smo torej želeli ugotoviti, ali obstajajo razlike v telesnih značilnostih in gibalnih

sposobnostih med otroki, ki se ukvarjajo s plesom, in tistimi, ki se s plesom ne ukvarjajo. Pri

tem smo si pomagali z rezultati podatkovne zbirke Športnovzgojni karton. Pri raziskavi so

sodelovali plesalci, to so učenci, ki se s plesom ukvarjajo od dva- do štirikrat na teden, in

učenci, ki se s plesom sploh ne ukvarjajo. V raziskavo smo lahko vključili le tiste otroke, ki so

v soglasju s starši prinesli svoje športnovzgojne karton; identiteta otroka (ime, priimek) ni

vidna, viden je samo razred, ki ga je otrok obiskoval, in spol. Otroke smo lahko razdelili glede

na razred (od 1. do 5.) in glede na to, ali se s plesom ukvarjajo ali ne (plesalci, neplesalci).

Postavili smo si tri hipoteze. Pri prvi smo trdili, da obstajajo statistično značilne razlike

med plesalci in neplesalci pri naslednjih testih:

premagovanje ovir nazaj (merimo koordinacijo),

predklon na klopci (merimo gibljivost),

vesa v zgibi (merimo moč),

tek na 60 m (merimo šprintersko hitrost) in

tek na 600 m (merimo splošno vzdržljivost).

Ugotovili smo, da je do statistično značilnih razlik prišlo pri vseh zgoraj naštetih merjenjih v

4. in 5. razredu. V 1. razredu so se pokazale statistično značilne razlike pri treh merjenjih

(premagovanje ovir nazaj, vesa v zgibi in tek na 600 m), v 2. razredu so se statistično značilne


- 72 -

razlike pokazale le pri dveh merjenjih, to je pri predklonu na klopci in pri vesi v zgibi. V 3.

razredu so statistično značilne razlike nastopile pri merjenju premagovanja ovir nazaj,

predklona na klopci, vese v zgibi in teka na 600 m.

Rezultati testa premagovanje ovir nazaj, s katerim testiramo koordinacijo oz. skladnost

gibanja celega telesa, nam pokažejo boljše rezultate pri plesalcih. Sklepamo lahko, da

treniranje plesa pozitivno vpliva na koordinacijo gibanja celega telesa. V športnem plesu se

koordinacija pokaže v veliki zapletenosti gibanja vsakega plesalca, potrebna je visoka stopnja

naučenosti osnovne gibalne naloge oz. tehnike (Zagorc, 2003).

Pri merjenju vese v zgibi so imeli plesalci boljše povprečne rezultate. S tem testom merimo

mišično vzdržljivost ramenskega obroča in rok oz. statično moč rok in ramenskega obroča

(Vogrinec, 2008). Zopet lahko sklepamo, da treniranje plesa pozitivno vpliva na razvoj moči

ramenskega obroča in rok.

Rezultati merjenja predklona na klopci povedo, da imajo plesalci v povprečju boljše rezultate

in da njihova gibljivost “narašča”. Statistično značilne razlike so se pokazale v 2., 3., 4. in 5.

razredu. K razliki je očitno res pripomogel način treninga, saj kot smo že omenili, treningi

plesa vključujejo pomembne vaje, ki pripomorejo k povečanju gibljivosti.

Tudi pri merjenju šprinterske hitrosti (tek na 60 m) je prišlo do razlik, kjer so imeli plesalci

nekoliko boljše rezultate. Statistično značilne razlike so nastopile le v 4. in 5. razredu. Glede

na manjše razlike med skupinama bi lahko vseeno trdili, da je do razlik pripeljal način

treningov, ki spodbujajo eksplozivno moč pri plesalcih.

Test teka na 600 m je pokazal očitno boljše rezultate pri otrocih, ki se ukvarjajo s plesom.

Statistično značilne razlike so nastopile v 1., 3., 4. in 5. razredu. Dejstvo, da plesne

koreografije trajajo dlje od 1,5 minute in da zahtevajo kar nekajkratno ponovitev, nas lahko

pripeljejo do zaključka, da ples vpliva tudi na boljšo splošno vzdržljivost, ki jo merimo s

testom “tek na 600 m”.


- 73 -

Glede na rezultate bi lahko hipotezo 1 delno potrdili. Statistično značilne razlike so se sicer

pokazale, vendar ne vse in ne pri vseh razredih.

S hipotezo 2 smo trdili, da med skupinama otrok ne obstajajo statistično značilne razlike

pri treh merjenjih:

dotikanje plošče z roko,

dviganje trupa in

skok v daljino z mesta.

Ugotovili smo, da statistično značilne razlike obstajajo:

dotikanje plošče z roko: 1. r, 2. r., 4. r. in 5. r.,

dviganje trupa: 5. r.,

skok v daljino z mesta: 1. r, 2. r., 4. r. in 5. r.

Rezultati so pokazali, da je pri testiranju frekvence izmeničnih gibov (test “dotikanje plošče z

roko”) prišlo do razlik med skupinama učencev. Plesalci so bili v povprečju boljši, statistično

značilne razlike pa se niso pokazale samo v 3. razredu. Kot smo že omenili zgoraj, bi to lahko

pripisali načinu treninga: plesalci so navajeni, da vse poteka v nekem ritmu, ta pa določa

nadzorovanje gibanja (Zagorc, 2005); velik je poudarek na moči (seveda tudi moči rok) in

hitrih, eksplozivnih gibih, kar najbrž pripomore k boljšim rezultatom tega merjenja.

Test moči mišičja trupa oz. merska naloga “dvigovanje trupa” je prav tako pokazala

statistično značilnih razlike, vendar le v 5. razredu. V povprečju so bili plesalci v ostalih

razredih vseeno malce boljši v številu ponovitev. Razliko bi morda lahko pripisali trenirjanju

plesa, saj le-ta pozitivno vpliva tudi na razvoj moči trebušnih mišic. Podobno ugotavlja tudi

Vogrinec (2008).

Tudi s testom hitre oz. eksplozivne moči smo dosegli statistično značilnih razlike. Aritmetične

sredine nam pokažejo, da so bili plesalci pri testu “skok v daljino z mesta” boljši v vseh

razredih, statistično značilne razlike pa se niso pokazale samo v 3. razredu. Zopet lahko

sklepamo, da so k razliki pripomogli treningi plesa, ki spodbujajo razvoj eksplozivne moči.

Hipotezo 2 lahko v celoti ovržemo. Trdili smo, da med skupinama otrok pri treh merjenjih

ne bo prišlo do statistično značilnih razlik, a zgodilo se je ravno to.


- 74 -

Pri tretji hipotezi smo se osredinili na telesne značilnosti otrok in trdili, da se med

skupinama ne bodo pokazale statistično značilne razlike pri merjenjih telesne višine,

telesne teže in kožne gube nadlahti.

Rezultati merjenja telesne višine so nam statistično značilne razlike pokazali samo v 5.

razredu, kjer so plesalci v povprečju manjši od neplesalcev. Povprečni rezultati nam torej

povedo, da so neplesalci nekoliko višji od plesalcev.

Podobno je bilo pri merjenju telesne teže. Do statistično značilnih razlik je prišlo samo v 1.

razredu, kjer so rezultati plesalcev nižji od rezultatov neplesalcev. Aritmetična sredina pa nam

je pokazala, da so plesalci v povprečju lažji od neplesalcev. To razliko bi najbrž lahko

pripisali rednemu treniranju plesa.

Statistično značilne razlike pa so se pokazale pri merjenju kožne gube nadlahti v vseh

razredih. Kožna guba plesalcev je v vseh petih razredih tanjša od kožne gube neplesalcev. K

razliki najbrž pripomore način treninga, ki je usmerjen tudi k temu, da učinkovito vpliva na

količino podkožnega maščevja (Vogrinec, 2008).

Tretjo hipotezo lahko delno potrdimo. Statistično značilne razlike so se pri dveh merjenjih

pokazale samo v enem razredu, pri tretjem merjenju pa so bile statistično značilne razlike

prisotne v vseh petih razredih.

Iz dobljenih rezultatov lahko sklepamo, da imajo treningi plesa učencev od 1. do 5. razreda

določen vpliv na razvoj njihovih gibalnih sposobnosti. Ugotovili smo, da ples pozitivno

vpliva na razvoj koordinacije (test “premagovanje ovir nazaj”), mišične vzdržljivosti

ramenskega obroča in rok (test “vesa v zgibi”), gibljivosti telesa v smeri naprej (test

“predklon na klopci”), razvoj hitre in eksplozivne moči (test “skok v daljino z mesta”) in na

splošno vzdržljivost (test “tek na 600 m”). Pri teh meritvah so imeli plesalci očitno boljše

rezultate od neplesalcev, statistično značilne razlike so se pojavile v skoraj vseh razredih.

Raziskava lahko spodbudi razredne učitelje k raznolikim uram športne vzgoje, pri katerih bi

lahko otroci še bolj razvijali svoje gibalne sposobnosti in s tem poskušali zmanjšati razlike

med tistimi, ki plešejo oz. se ukvarjajo s kakšnim športom, in drugimi.


- 75 -

9.0 LITERATURA IN VIRI

1. Bizjan, M. (1999). Šport od mladosti k zrelosti: iskanje poti. Ljubljana: Knjigarna

Karantanija.

2. Bravničar – Lasan, M. (1996). Fiziologija športa: harmonija med delovanjem in

mirovanjem. Ljubljana: Fakulteta za šport: Inštitut za šport, Viharnik.

3. Hosta, M. (2000). Figure športa. Ljubljana: samozaložništvo.

4. Kovač, M. et al. (2011). Učni načrt. Program osnovna šola. Športna vzgoja.

Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo.

5. Kovač, M., Jurak, G., Starc, G., Leskošek, B., Strel, J. (2011). Športnovzgojni karton.

Diagnostika in ovrednotenje telesnega in gibalnega razvoja otrok in mladine v

Sloveniji. Univerza v Ljubljani: Fakulteta za šport.

6. Kroflič, B. in Gobec, D. (1989). Plesna vzgoja za najmlajše. Novo mesto: Pedagoška

obzorja.

7. Marinšek, M. (2001). Analiza napredka telesnih značilnosti in gibalnih sposobnosti

devetletnih dečkov v drugi kategoriji obveznih vaj v športni gimnastiki. Diplomsko

delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.

8. Pistotnik, B. (2011). Osnove gibanja v športu. Osnove gibalne izobrazbe. Ljubljana:

Fakulteta za šport.

9. Pravilnik za Šolski plesni festival. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod za

šport Slovenije. Pridobljeno 11. 4. 2012 s svetovnega spleta: http://www.plesna-

zveza.si/pzs/plesna-rekreacija/solski-plesni-festival-223152/pravilnik-za-solski-plesni-

festival/.





- 76 -

10. Seznam članic Plesne zveze Slovenije. Pridobljeno 11. 4. 2012 s svetovnega spleta:

http://www.plesna-zveza.si/o-plesni-zvezi-slovenije/seznam-clanic-pzs/

11. Strel, J., Kovač, M., Jurak, G., Bednarik, J., Leskošek, B., Starc, G., Majerič, M., &

Filipčič, T. (2003). Nekateri morfološki, motorični, funkcionalni in zdravstveni

parametri otrok in mladine v Sloveniji v letih 1990 – 2000. Ljubljana: Fakulteta za

šport. Inštitut za kineziologijo.

12. Šrot, D. (2001). Analiza sprememb telesnih značilnosti in gibalnih sposobnosti v času

osnovnošolskega šolanja. Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta

za šport.

13. Šušteršič, A., Zagorc, M. (2010). Sodobni ples pri pouku športne vzgoje v osnovni

šoli. Ljubljana: Fakulteta za šport.

14. Šturm, J., Strel, J. (1979). Nekateri parametri morfološkega in motoričnega statusa

učencev in učenk 1. in 5. razredov osnovnih šol v občinah osrednje Slovenije.

Ljubljana: Inštitut za kineziologijo Visoke šole za telesno kulturo.

15. Ušaj, A. (2003). Osnove športnega treniranja. Ljubljana: Fakulteta za šport.

16. Videmšek, M., Pišot, R. (2007). Šport za najmlajše. Ljubljana: Fakulteta za šport.

17. Vogrinec, A. (2008). Analiza gibalnih sposobnosti in telesnih značilnosti otrok,

vključenih v program Gimnastične zveze Slovenije “Gimnastika v osnovni šoli”.

Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.

18. Tušak, M. (9. november 2009). Ples kot most med športom in življenjem. Viva.

Pridobljeno 13. 4. 2012 s svetovnega spleta: http://www.viva.si/V-gibanju/3436/Ples-

kot-most-med-športom-in-življenjem.

19. Zagorc, M. (1997). Ples – ustvarjanje z gibom. Ljubljana: Fakulteta za šport.

http://www.plesna-zveza.si/o-plesni-zvezi-slovenije/seznam-clanic-pzs/

http://www.viva.si/V-gibanju/3436/Ples-kot-most-med-športom-in-življenjem

http://www.viva.si/V-gibanju/3436/Ples-kot-most-med-športom-in-življenjem


- 77 -

20. Zagorc, M. (2001). PLES – družabnost, šport, umetnost. Ljubljana: Domus.

21. Zagorc, M., Jarc - Šifrar, T. (2003) Model športnikove priprave v plesu. Ljubljana:

Fakulteta za šport, Inštitut za šport.

22. Zagorc, M. (2006). Ples v sodobni šoli – prvo triletje I. Ljubljana: Fakulteta za šport.

Documents

DIPLOMSKO DELO - pefprints.pef.uni-lj.sipefprints.pef.uni-lj.si/1239/1/Anja_Petric.pdf · Contracted arm hang ... Najbolj me je pritegnilo predavanje o osnovah športnega treniranja,