DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKEGA STROKOVNEGA ŠTUDIJA

Varnost in policijsko delo

Zagotavljanje varnosti v lokalnem okolju: primer občine Oplotnica

November, 2016 Gašper Pečar

Mentor: izr. prof. dr. Branko Lobnikar

3

KAZALO

1 UVOD...................................................................................................................................................... 7

1. 1 OPREDELITEV PROBLEMA ...................................................................................................................... 7

1.2 NAMEN DIPLOMSKEGA DELA .................................................................................................................. 7

2 POMEN POLICIJE ZA LOKALNO SKUPNOST .............................................................................................. 8

2.1 OPREDELITEV LOKALNE SKUPNOSTI ......................................................................................................... 8

2.2 OPIS OBČINE OPLOTNICA ...................................................................................................................... 9

2.3 POLICIJSKO DELO V LOKALNI SKUPNOSTI ................................................................................................. 10

3 POMEN LOKALNE SKUPNOSTI V RESOLUCIJI O PREPREČEVANJU IN ZATIRANJU KRIMINALITETE ........... 12

3.1 PODROČJA PREPREČEVANJA IN ZATIRANJA KRIMINALITETE .......................................................................... 13

4 VARNOSTNI ORGANI NA OBMOČJU OBČINE OPLOTNICA ....................................................................... 19

4.1 POLICIJA .......................................................................................................................................... 19

4.2 OBMOČNA POLICIJSKA POSTAJA............................................................................................................ 19

4.3 VLOGA IN PRISTOJNOSTI VODJE POLICIJSKEGA OKOLIŠA .............................................................................. 20

4.4 VARNOSTNI SOSVET ........................................................................................................................... 21

4.5 MEDOBČINSKO REDARSTVO ................................................................................................................. 22

4.6 SVET ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU OBČINE OPLOTNICA ................................................. 24

5 OBČINSKI NAČRT VARNOSTI OBČINE OPLOTNICA .................................................................................. 25

5.1 STRATEŠKI CILJI ................................................................................................................................. 25

5.2 OPERATIVNI CILJI OBČINSKEGA PROGRAMA VARNOSTI OBČINE OPLOTNICA ................................................... 26

6 OPIS UPORABLJENE METODE, VZORCA IN INSTRUMENTARIJA .............................................................. 27

7 PREDSTAVITEV IN INTERPRETACIJA REZULTATOV RAZISKAV ................................................................. 31

7.1 REZULTATI ANKETE ............................................................................................................................ 31

7.2 RAZGOVOR Z VODJO POLICIJSKEGA OKOLIŠA ............................................................................................ 44

8 SKLEPI .................................................................................................................................................... 46

9 ZAKLJUČEK ............................................................................................................................................. 49

10 UPORABLJENI VIRI ................................................................................................................................. 51

11 PRILOGE ................................................................................................................................................. 53

4

KAZALO GRAFIKONOV

GRAFIKON 1: DELEŽ ANKETIRANCEV GLEDE NA SPOL. .............................................................................................. 28

GRAFIKON 2: STAROSTNA STRUKTURA ANKETIRANCEV ............................................................................................ 28

GRAFIKON 3: IZOBRAZBENA STRUKTURA ANKETIRANCEV.......................................................................................... 28

GRAFIKON 4: ZAPOSLITVENI STATUS ANKETIRANCEV ............................................................................................... 29

GRAFIKON 5: KAKO MOČNO NA OBMOČJU OBČINE OPLOTNICE OBČUTITE OGROŽENOST, DA BI POSTALI ŽRTEV KAZNIVEGA

DEJANJA? ............................................................................................................................................. 31

GRAFIKON 6: V KOLIKŠNI MERI NAVEDENI DEJAVNIKI VPLIVAJO NA VAS, DA BI POSTALI ŽRTEV KAZNIVEGA DEJANJA? ............ 32

GRAFIKON 7: ALI TRENUTNO UPORABLJATE KATEREGA IZMED SPODAJ NAŠTETIH SAMOZAŠČITNIH OZIROMA VAROVALNIH

UKREPOV? ............................................................................................................................................ 33

GRAFIKON 8: V KOLIKŠNI MERI NAVEDENE DEJAVNIKE OBČUTITE V OBČINI OPLOTNICA? ................................................ 34

GRAFIKON 9: IZOGIBAM SE NEKATERIH PREDELOV NAŠE OBČINE. ............................................................................... 35

GRAFIKON 10: PONOČI ME JE STRAH SAM/A HODITI PO SVOJEM KRAJU IN OKOLICI. ...................................................... 35

GRAFIKON 11: NA NAŠEM OBMOČJU SE MI NE MORE ZGODITI NIČ SLABEGA. ............................................................... 36

GRAFIKON 12: ZARADI STRAHU, DA BI POSTAL/A ŽRTEV KAZNIVEGA DEJANJA, SE POGOSTO ODPOVEM NOČNEMU ŽIVLJENJU. 36

GRAFIKON 13: LJUDJE NA NAŠEM OBMOČJU SI MEDSEBOJNO POMAGAJO. .................................................................. 37

GRAFIKON 14: LJUDEM SE ZDIM PRIVLAČNA TARČA KAZNIVIH DEJANJ. ........................................................................ 37

GRAFIKON 15: TUJCEM NA NAŠEM OBMOČJU NE ZAUPAM. ...................................................................................... 38

GRAFIKON 16: STE BILI V ZADNJEM ČASU ŽRTEV ALI PRIČA KAZNIVEGA DEJANJA? .......................................................... 38

GRAFIKON 17: STE KAZNIVO DEJANJE PRIJAVILI POLICIJI? ......................................................................................... 39

GRAFIKON 18: STE BILI S POSREDOVANJEM POLICIJE V VAŠEM PRIMERU ZADOVOLJNI? .................................................. 39

GRAFIKON 19: OCENE PRIČAKOVANJ OD SUBJEKTOV/ORGANIZACIJ/INŠTITUCIJ K ZAGOTAVLJANJU VARNOSTI ..................... 41

GRAFIKON 20: MNENJE OBČANOV O DELU POLICISTOV ........................................................................................... 42

GRAFIKON 21: OCENE BIVANJA IN VARNOSTI V OBČINI ............................................................................................ 43

KAZALO TABEL

TABELA 1: VARNOSTNI POJAVI V OBČINI OPLOTNICA OD LETA 2013 DO PRVEGA POLLETJA 2015 (OBČINA OPLOTNICA, 2013,

2015)........................................................................................................................................................... 23

TABELA 2: OPERATIVNI CILJI OBČINSKEGA PROGRAMA VARNOSTI OBČINE OPLOTNICA PO POSAMEZNIH PODROČJIH (VIR:

OBČINSKI NAČRT VARNOSTI OPLOTNICA). ............................................................................................................. 26

TABELA 3: ZAKAJ KAZNIVEGA DEJANJA NISTE PRIJAVILI POLICIJI? ................................................................................ 40

5

Povzetek

V zadnjem desetletju je prišlo v Sloveniji do korenitih družbenih sprememb:

gospodarske krize s številnimi negativnimi posledicami, nazadovanja v gospodarstvu,

naraščanjem brezposelnosti ter revščine, v zadnjem času iščemo rešitve tudi za

migracijske tokove. Vse negativne posledice povečujejo možnosti za kriminaliteto na

nekaterih področjih preprečevanja in zatiranja kriminalitete, zato zahtevajo

učinkovite ukrepe zagotavljanja varnosti. V diplomski nalogi nas je zanimalo, kako se

zagotavlja varnost v lokalnem okolju.

Naloga je razdeljena na dva dela. V teoretičnem delu smo opredelili lokalno

skupnost, pojasnili organizacijo Slovenske policije, predstavili občino Oplotnica,

povzeli rezultate predhodnih raziskav s področja zagotavljanja varnosti v lokalnih

skupnostih, osvetlili pomen delovanja policije v lokalni skupnosti, predstavili pomen

drugih organov (varnostnega sosveta, občinskih redarjev idr.), povzeli varnostni načrt

Občine Oplotnica, predstavili trende varnostnih pojavov v obdobju 20132015 in

predstavili vlogo lokalne policije, opredeljeno v Resoluciji o preprečevanju in

zatiranju kriminalitete. V empiričnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika

ugotavljali, kako varno se počutijo občani, kakšna so njihova pričakovanja od

varnostnih organov, subjektov in institucij, kakšno mnenje imajo o policiji idr.

Uporabne informacije smo preko razgovora pridobili tudi od vodje policijskega

okoliša.

Čeprav so navedeni družbeni premiki državnega in celo mednarodnega pomena, je

kakovostno zagotavljanje varnosti na lokalni ravni pomembno in smiselno zaradi

nešteto možnosti sodelovanja med prebivalci in varnostnimi organi, možnosti

neformalnega opazovanja, nadzora in hitrega odziva, tesnejše vpetosti policije ter

drugih organov v življenja občanov ter s tem hitrejšega pretoka informacij ter

ukrepanja. Predhodne raziskave in tudi naša potrjujejo, da je zagotavljanje varnosti

zelo učinkovito tudi na področju preprečevanja kriminalitete.

Ključne besede: lokalna skupnost, občina, program varnosti, območna policijska

postaja, medobčinsko redarstvo, varnostni sosvet, področja preprečevanja

kriminalitete.

6

Summary – Ensuring the safety in local environment:

example municipality of Oplotnica

Radical social changes took place in Slovenia within last decade: economic crises

with numerous negative consequences, regressions in an economy, increasing of

unemployment and poverty, lately also migration flows. All these negative

consequences are increasing possibilities for criminality on some fields of preventing

and repressions of criminality, therefore they demand efficient measures of safety

ensurinf. In my thesis we have been wondering, how safety is ensured in local

environment.

The thesis has two parts. In its theoretical part we determinated local community,

explained organization of Slovenian police department, introduced Municipality of

Oplotnica, summarized results of previous researches about safety ensuring in local

communities, lited up the purpose of other bodies (safety advisory group, the

municipal traffic wardens, etc.), summarized safety plan of Municipality of

Oplotnica, introduced trends of safety occurences within time period from 2012 to

2015 and introduced role of local police considering Resolution of the prevention and

combating of crime. In the empirical part we used questionnaire and, based on that,

we found out, how safe citizens feel, what are their expectations of security and

safety agencies, what opinion do they have about police, etc. We gained useful

informations also over a conversation with the executive of precinct.

Although these listed social moves have national and international import, ensuring

of safety is important well on local level and reasonable because of countlessly

options of cooperation between residents and security agencies, possibilities of

informal observance, surveillance and quick response, tigher connection of the police

and other bodies with residents and their lifes, which leads to faster flux of

information and acting. Preliminary researches as our own confirm, that ensuring of

safety is very efficient also on field of preventing criminality.

Keywords: local community, municipality, programme of safety, regional police

station, multi-municipality of traffic warden, safety advisory group, fields of

preventing criminality.

7

1 Uvod

1.1 Opredelitev problema

Leta 2008 je tako kot v večini članic Evropske unije prišlo do velikih družbenih

sprememb na področju gospodarstva (brezposelnost, stečaji podjetij, korupcije,

množično priseljevanje, nezaupanje javnosti v politiko in njeno vodstvo), za katere

predpostavljamo, da prizadevajo in vplivajo na življenje in vedenje ljudi na manjših

lokalnih območjih, kot so občine, ob tem pa spreminjajo oziroma so potrebni

spremeniti način in strategije zagotavljanja varnosti. Te strategije je potrebno

prilagoditi družbenim spremembam. Tudi na območju manjše občine oziroma

območja, kjer se prebivalci med seboj praviloma dobro poznajo, so v tesnih

medosebnih stikih in bi se po tej logiki počutili varne, se lahko tovrstne spremembe

še kako odražajo in negativno vplivajo na varnost in strah pred kriminaliteto.

Zagotavljanje varnosti bomo v pričujoči diplomski nalogi raziskovali na primeru

občine Oplotnica. Kljub majhnosti je ta občina območje s številnimi naravnimi in

kulturnimi znamenitostmi ter prireditvami. Oplotnica, osrednje mesto pod Pohorjem,

je obcestni kraj, ki s številnimi cestnimi odcepi vodi do večjih naselij in turističnih

točk, kjer se zbirajo množice ljudi, zato sta promet in gibanje ljudi razmeroma

gosta. Zanimali so nas varnostni pojavi na tem območju ter njihovo preprečevanje.

Predmet raziskovanja je predstaviti policijsko dejavnost in druge modele

zagotavljanja varnosti, sodelovanje med policisti kot temeljnimi protagonisti v občini

Oplotnica z drugimi varnostnimi organi, institucijami in občani.

1.2 Namen diplomskega dela

Namen dela je predstaviti policijsko dejavnost ter druge modele zagotavljanja

varnosti v občini Oplotnica, v sodelovanju z varnostnimi organi in institucijami.

Zanimalo nas je tudi sodelovanje policije z drugimi institucijami oziroma varnostnimi

organi (šole, vrtci, gasilska društva, občinsko redarstvo, morebitne družbe za zasebno

varovanje), ki prav tako pomembno prispevajo ne le k preventivi, temveč k

zagotavljanju varnosti.

Diplomska naloga je razdeljena na dva dela. V prvem, teoretičnem, smo predstavili

organizacijo Slovenske policije na državni, regionalni in lokalni (slednja je za našo

raziskavo ključna). Na tem mestu smo opredelili pojem lokalne skupnosti, vlogo in

delovanje policije v lokalni skupnosti, predstavili delo vodje policijskega okoliša KS

8

Oplotnica, povzeli in osvetlili namen ter naloge občinskega programa varnosti ter

osvetlili delo in naloge občinskih redarjev ter Sveta za preventivo in vzgojo v

cestnem prometu Občine Oplotnica. Ob tem smo na zlasti na področju delovanja

policije v lokalni skupnosti pregledali in povzeli izsledke raziskav. Za osvetlitev in

razmejitev nalog ter pristojnosti posameznih organov smo prebrali zakonodajo in

drugo literaturo ter uporabili pomembne podatke in rezultate.

2 Pomen policije za lokalno skupnost

2.1 Opredelitev lokalne skupnosti

Lokalno skupnost opredeljujemo kot organizirano skupino ljudi, ki sama odloča o

svojih, lokalnih zadevah. Temeljne samoupravne lokalne skupnosti so občine ali

mestne občine, te pa se samostojno odločajo o povezovanju v širše skupnosti, tudi

pokrajine, ki urejajo in opravljajo lokalne zadeve širšega pomena. Mestne občine se

delijo na mestne četrti oziroma četrtne skupnosti, medtem ko se občine delijo na

lokalne skupnosti, naselja oziroma krajevne skupnosti (Zavezanci in njihove

dolžnosti, 2011).

Po Stokerju (1991; v Brezovšek & Haček: 2012) je lokalna samouprava »ključni

element v političnem sistemu (evropske) demokracije«. Brezovšek in Haček (2012)

dodajata, da je lokalna samouprava civilizacijska pridobitev in teoretična ter

praktična sestavina vseh sodobnih demokratičnih političnih sistemov. Opredeljujeta

jo kot tisto raven oblasti oziroma vladanja, ki je najbližja državljanom oziroma

občanom, tako da je njena naloga zastopanje pomena in stališča lokalnosti.

Po Vlaju (1998: 17) je lokalna skupnost tista teritorialna skupnost, kjer se na najnižji

ravni pojavljajo določene skupne potrebe prebivalstva, ki jih je mogoče reševati le

skupno. Lokalne skupnosti so naravne skupnosti, ki so nastale z zgodovinskim

razvojem in imajo svojo ozemeljsko razsežnost. Drugi element lokalne skupnosti so

ljudje, ki jih v skupnosti povezujejo potrebe (v mestu so drugačne kot na podeželju).

Vlaj glede na številne definicije lokalne skupnosti povzame njihove bistvene

elemente:

določeno ozemlje;

ljudje, ki so naseljeni na tem ozemlju;

skupne potrebe in interesi teh ljudi;

zavest ljudi o skupnosti, ki ji pripadajo.

9

Šmidovnik lokalno skupnost konkretno opredeljuje kot prvo in najnižjo v hierarhiji

skupnosti, ki se na višjih nivojih pojavljajo bodisi kot lokalne skupnosti širšega

pomena, zlasti pa kot državne teritorialne skupnosti. Gre torej za najožjo

teritorialno oziroma elementarno teritorialno skupnost ljudi (1995: 18).

V naši raziskavi smo se osredotočili na zagotavljanje varnosti na območju Občine

Oplotnica. Pred empirično raziskavo v omenjenem območju smo se poglobili v

rezultate že opravljenih raziskav, ki se nanašajo na zagotavljanje varnosti v drugih

lokalnih skupnostih. Med drugim nas je zanimalo, kakšno vlogo ima na teh območjih

policija. Čeprav ob zagotavljanju varnosti večina ljudi pomisli na policijo, so na

lokalnem območju pomembni tudi drugi organi in vsi občani.

2.2 Opis občine Oplotnica

Občina Oplotnica leži v severovzhodnem delu Slovenije. Pod jugovzhodnimi obronki

Pohorja se razprostira na 33 km2, na nadmorski višini od 320 do 679 m in ima 4076

prebivalcev (podatek iz leta 2016). Vključuje 21 zaselkov (Občinski program varnosti,

2008).

Izmed vseh dejavnosti sta najbolj razvita poljedelstvo in vinogradništvo, živinoreja in

gozdarstvo pa bolj na obrobju Lačne Gore, Fošta, Gorice in Okoške Gore (Občinski

program varnosti, 2008).

Iz kraja vodijo ceste na Pohorje, Roglo, v Zreče, Slovenske Konjice, Tepanje in

Slovensko Bistrico. Občina Oplotnica meji na občine: Zreče, Slovenske Konjice in

Slovensko Bistrico (Občinski program varnosti, 2008).

V občini Oplotnica je 1342 gospodinjstev (2015), povprečna velikost gospodinjstva je

2,8 člana (2015). Na področju gospodarstva je 225 podjetij (2014), število kmetijskih

gospodarstev 248 (2010) in kmetijskih zemljišč v uporabi 350 ha (2010). Občinske

ceste zajemajo 113,4 km (2012), državne 12,2km od tega je lokalnih 41,0 km,

javnih poti pa 72,4 km. Gostota cestnega javnega omrežja je 3,8 km/km2 (Statistični

urad RS, 2016).

Izmed izobraževalnih ustanov se na tem območju nahajajo trije vrtci, ena matična OŠ

in ena podružnična OŠ (Statistični urad RS, 2016).

10

2.3 Policijsko delo v lokalni skupnosti

V eni izmed raziskav je zapisano, da »sodobno zagotavljanje varnosti na lokalni ravni

temelji na t. i. policijskem delu v skupnosti; poleg represivne dejavnosti policija

izvaja tudi preventivne naloge in sodeluje z lokalnim prebivalstvom, lokalno

skupnostjo in različnimi službami, ki izvajajo svoje dejavnosti na lokalni ravni.

Omenjeni pristop predstavlja temeljni način preprečevanja in soočanja s

kriminaliteto v zahodnem svetu t. i. multiagencijski pristop« (Meško, Sotlar,

Lobnikar, Jere, Tominc, 2012: 63).

Sklepamo, da je povezanost policije na manjšem območju z življenjem in delovanjem

prebivalcev zelo tesna, za zagotavljanje varnosti pa je pomembno njihovo

sodelovanje. Pomembne so tudi preventivne dejavnosti, ki jih manjše območje kot

takšno zaradi praviloma sodelovalnih medosebnih stikov lahko učinkovito nudi. Zaradi

tovrstne povezanosti in povezovanja menimo tudi, da je pretok informacij (npr. za

preprečevanje kriminalitete) v manjšem okolju hitrejši.

Na kakovost življenja v lokalni skupnosti pomembno vpliva občutek pripadnosti

lokalnemu okolju, ki ga lahko povezujemo z varnostjo in občutkom ogroženosti. V eni

izmed raziskav je zapisano, da »na oblikovanje občutka pripadnosti lokalnemu okolju

in kvaliteto življenja bistveno vpliva posameznikova subjektivna ocena o ogroženosti

v tem okolju oziroma posameznikov občutek ogroženosti« (Meško, Sotlar, Lobnikar,

Jere, Tominc, 2012: 63).

Adam J. Mckee (2001) je definiral merjenje stopnje implementacije policijskega dela

s štirimi, med seboj povezanimi koncepti:

kakovost stikov policistov s prebivalci,

stopnja percepcije kriminalitete in nereda,

strah pred viktimizacijo in

stopnja skupnostne povezanosti.

Tudi ta koncept merjenja stopnje policijskega dela vključuje stike med policisti in

prebivalci oziroma njihovo sodelovanje. Vključuje pa tudi čustvo strah (pred

viktimizacijo), ki se povezuje z občutkom ogroženosti (nasproten je občutek

varnosti). Ena izmed raziskav prav tako ugotavlja, da ima policijsko delo v skupnosti

relativen vpliv na zmanjševanje kriminalitete, predvsem pa pozitiven vpliv na

zmanjšanje strahu pred kriminaliteto pri prebivalcih.

11

Raziskava (Meško, Sotlar, Lobnikar, Jere, Tominc, 2012: 19) ugotavlja tudi, da naj bi

k večjemu občutku varnosti državljanov in demotivaciji potencialnih storilcev

kaznivih dejanj prispevala predvsem fizična prisotnost policistov na lokalni ravni,

njihova vpetost v življenje lokalnega okolja, kot je na primer osebni stik s

problematičnimi osebami, pomemben je tudi osebni zgled policistov.

Sodelovanje s prebivalci in policisti kot pomembno komponento policijskega dela v

skupnost dokazujejo tudi raziskave, ki jih so jih med drugim zanimali tudi predlogi

občanov za uspešnejše policijsko delo. Njihovi predlogi so sledeči (Meško, Sotlar,

Lobnikar, Jere, Tominc, 2012: 22):

policijske patrulje v lokalnem okolju;

prisotnost in dostopnost policistov na terenu;

izboljšanje komuniciranja in sodelovanja med policisti ter lokalnim

prebivalstvom;

razvijanje komunikacijskih in socialnih veščin ter

poglabljanje znanja policistov s področja kulturne raznolikosti.

Pregledali smo raziskave, ki so ugotavljale, na katerih področjih so občine najbolje

ocenjene. Ugotovili smo, da so občine najbolje ocenjene pri izvajanju nalog, kot so

(Meško, Sotlar, Lobnikar, Jere, Tominc, 2012: 14):

delovanje vrtcev in šol,

skrb za požarno varnost,

organiziranje reševalne pomoči in

skrb za javno razsvetljavo.

Najslabše so občine ocenjene pri pospeševanju služb socialnega skrbstva in

ustvarjanju pogojev za gradnjo stanovanj (Meško, Sotlar, Lobnikar, Jere, Tominc,

2012).

Zanimalo nas je, katere dejavnike v lokalni skupnosti občani navajajo kot najbolj

ogrožajoče. Tako prebivalci kot policisti so kot najbolj ogrožajoče dejavnike v lokalni

skupnosti navedli (Meško, Sotlar, Lobnikar, Jere, Tominc, 2012):

dejavnike negotovosti,

opojne substance,

organizirano kriminaliteto in

ogrožanje varnosti v prometu.

12

3 Pomen lokalne skupnosti v Resoluciji o preprečevanju

in zatiranju kriminalitete

Uvodni del se začne z besedami, da je »življenje v varnem okolju temeljna človekova

pravica in neprecenljiva družbena vrednota.« V nadaljevanju je pojasnjeno, kako

lahko številne negativne, socialne, ekonomske in družbeno-moralne posledice

prizadenejo prebivalce ter v celoti ogrozijo nacionalno varnost. V času globalizacije

predstavljajo grožnjo mednarodni organizirani kriminal, ilegalni migracijski tokovi,

trgovanje z ljudmi, ilegalno trgovanje s prepovedanimi drogami, orožjem ter

predmeti kulturne dediščine. Za zdravje in življenje pa je posebno nevarna ekološka

kriminaliteta, medtem ko nacionalno identiteto slabijo oblike ogrožanja kulturne

dediščine. V nadaljevanju je omenjeno tudi delovanje ljudi v lokalnem okolju, saj

soočanje s kriminaliteto zahteva odziv ne le državnih inštitucij in civilne družbe,

temveč »vseh državljanov na nacionalni, regionalni in lokalni družbeni ravni«

(Resolucija o preprečevanju in zatiranju kriminalitete, 2006).

V poglavju Usmeritve na področju boja proti kriminaliteti, natančneje podpoglavju

Preprečevanje kriminalitete, sta osvetljena pomen in vloga lokalnih skupnosti, kar bo

pojasnjeno v nadaljevanju (Resolucija o preprečevanju in zatiranju kriminalitete,

2006).

Za preprečevanje kriminalitete je pomembna decentralizacija državnih institucij in

njihova večja prisotnost na lokalni ravni (ideje Evropske listine o lokalni samoupravi).

S tem se pri preprečevanju kriminalitete več odgovornosti namenja lokalni upravi.

Prav tako je preprečevanje kriminalitete učinkovito, če je zasnovano na lokalni

ravni. Zaradi narave problematike (preprečevanje kriminalitete je namreč povezano

z vsemi prebivalci lokalne skupnosti) se poleg institucij (policija, lokalna uprava,

šolstvo, mediji ipd.) lahko v aktivnosti neposredno vključijo tudi prebivalci.

Preprečevanje kriminalitete se lahko na lokalni ravni izvaja v obliki preventive v

ožjem smislu, kar lahko zmanjša možnosti in priložnost za izvajanje kaznivih dejanj,

in sicer (Resolucija o preprečevanju in zatiranju kriminalitete, 2006):

s povečanjem prometne varnosti z izgradnjo križišč, nadvozov;

z ureditvijo pločnikov;

z javno razsvetljavo;

s tehničnim in fizičnim varovanjem;

z urbanističnim načrtovanjem in gradnjo stanovanjskih naselij in

z obnovo zanemarjenih naselij, zgradb ipd.

13

Lokalna skupnost je z varnostno problematiko v okolju najbolje seznanjena, zato so

formalne oblike nadzora ter številni ukrepi tudi dejansko učinkoviti. Zaradi

neformalnih oblik nadzora pa so lahko problemi pravočasno prepoznani.

3.1 Področja preprečevanja in zatiranja kriminalitete

Področja preprečevanja in zatiranja kriminalitete, njihove vzroke in rešitve

podrobneje obravnava Resolucija o preprečevanju in zatiranju kriminalitete (2006):

3.1.1 Premoženjska kriminaliteta

Republika Slovenija leži na območju, kjer se križajo mednarodne tranzitne poti med

jugovzhodno in zahodno Evropo, kar vpliva na obremenjenost slovenskega prostora s

premoženjsko kriminaliteto. To je najštevilčnejši segment kriminalitete, preiskanost

pa je relativno nizka. Posebno premoženjska kriminaliteta je pogostejša v urbanih

oziroma gosteje naseljenih območjih.

Vzroki zanjo so: odprtost meja, prost pretok ljudi, preoblikovanje gospodarstev v

večini vzhodnoevropskih držav v tranziciji ter oblikovanje novih socialnih kategorij,

predvsem nastanek nove elite, hkrati pa se slabša socialno stanje pomembnega

števila državljanov.

Storilci kaznivih dejanj ropov in tatvin so pogosto nasilni, uporabljajo orožje in druge

nevarne predmete. Storilci ropov so običajno mlajše osebe in pogosto odvisniki od

opojnih substanc. Za objekt oziroma cilj si pogosto izberejo pošte, trgovine in

bencinske servise. Zaznavajo tudi izvrševanje ropov v skupinah, beležijo rope v

finančne ustanove in trgovske centre. Potencialne žrtve so lahko bančni in poštni

uslužbenci, prodajalci, stranke, mimoidoči, uslužbenci podjetij za zasebno varovanje

ter ne nazadnje policisti.

Opazno je, da so storilci medsebojno povezani, in sicer tako med posamezniki kot

tudi med mednarodnimi združbami specialnih povratnikov premoženjskih kaznivih

dejanj, zlasti med združbami z Balkana, Romunije, Madžarske, Poljske ter držav,

nastalih na območju nekdanje Jugoslavije. Za storilce je značilna mobilnost.

3.1.2 Gospodarska kriminaliteta

Pojavne oblike te vrste kriminalitete so odvisne od družbenega in gospodarskega

sistema, v katerem se pojavljajo, zakonodaje, razvoja novih tehnologij in drugih

dejavnikov, ki vplivajo na poslovanje. Značilnost je precejšnje temno polje, saj

posledice največkrat niso neposredno vidne, zlasti takrat, kadar oškodovanec ni

14

fizična ali pravna oseba, temveč država. Gospodarsko kriminaliteto je zelo težko

odkriti, preiskovati in sankcionirati. Vedno bolj je razširjena korupcija, vse več je

tudi organiziranih kaznivih dejanj s področja davčnih zatajitev, obogatitve

posameznikov, ki so si preko sumljivo pridobljenega premoženja z zlorabo položaja,

divjo privatizacijo, neupoštevanjem zakonodaje in pranjem denarja pridobili veliko

premoženja ter gospodarski in politični vpliv.

Leta 2010 je bil z namenom izboljšanja stanja pri obravnavi teh težav ustanovljen

Nacionalni preiskovalni urad. Leta 2003 je Vlada RS sprejela Strategijo obvladovanja

gospodarske kriminalitete v Republiki Sloveniji, v kateri so zapisani strateški cilji in

programi za uspešno in učinkovito obvladovanje gospodarske kriminalitete.

3.1.3 Kibernetska kriminaliteta

Informacijsko tehnološko področje se hitro razvija, zato je mogoče napovedati, da bo

v prihodnosti število kaznivih dejanj naraščalo. Pri teh dejanjih je na različne načine

vpletena informacijska tehnologija (pametni telefoni, tablični računalniki in druge

elektronske naprave), prihajale pa bodo nove elektronske naprave. Temu napredku

se bodo morali prilagoditi vsi organi pregona, ki bodo morali učinkovito in tesno

sodelovati.

Tudi za to vrsto kriminalitete je značilno ogromno temno polje, kjer storjena dejanja

niso zaznana oziroma odkrita ali pa ostanejo neprijavljena. Značilnost je tudi

zahtevnost preiskovanja.

Vzroki so v tem, da je v Republiki Sloveniji več vladnih, nevladnih in izobraževalnih

institucij ter pomembnih infrastruktur, za katere je pomembno nemoteno in varno

delovanje informacijskih sistemov. Trenutno v Sloveniji ni vzpostavljenega

učinkovitega, varnega in ažurnega obveščanja ter izmenjave informacij o incidentih

ali napadih na informacijske sisteme vladnih/nevladnih institucij in pomembnih

infrastruktur. Problematično je tudi pomanjkanje računalniških strokovnjakov, veliko

institucij nima izdelanih ustreznih ukrepov in metod delovanja.

3.1.4 Prepovedane droge

Gre za zelo kompleksen družbeni problem. Droge vplivajo tako na posameznika kot

širšo družbo, saj lahko ogrožajo zdravje in varnost. S problematiko drog se na

globalni ravni ukvarjajo različne mednarodne organizacije.

15

V obdobju med letoma 2004 in 2010 se je problematika uporabe heroina pri nas

stabilizirala, leta 2009 je delež uživalcev heroina znatno upadel. Narašča tudi starost

odvisnikov, kar pomeni, da se populacija odvisnikov od heroina v Sloveniji stara.

Ugotavljajo, da imamo premalo informacij o uporabi kokaina in drugih stimulativnih

drog v splošni populaciji. V zadnjem času je bilo zaznati povečanje iskalcev pomoči

zaradi uživanja kokaina, ob tem pa primanjkuje ustreznih programov pomoči za te

uporabnike. Po nekaterih podatkih je delež uporabnikov konoplje še vedno visok.

V novem Nacionalnem programu na področju drog za obdobje 20112020 je glavni

poudarek na celovitem in nadaljnjem razvoju vseh ukrepov, programov in dejavnosti.

Vzroki za to, da je Slovenija država uporabnica prepovedanih drog, so v relativno

razširjeni dostopnosti prepovedanih drog ter v tranzitnosti države, kjer delujejo

organizirane kriminalne združbe. Vzroki za uporabo teh drog so različni in so odvisni

od starosti uporabnika ter trajanja uporabe drog. Otroci in mladostniki začnejo

uporabljati droge zaradi užitka, razburjenja, nizke samopodobe, nezadovoljstva s

samim seboj, občutka manjvrednosti in pomanjkanja zaupanja vase, vpliva vrstnikov,

radovednosti, premajhne ozaveščenosti o posledicah idr. Nekateri ljudje pa se

zatekajo k drogam v stresnih okoliščinah in si skušajo olajšati obremenitve.

3.1.5 Mladoletniško nasilje

Je kompleksen pojav, saj se v njem odražajo družbena vprašanja. Mladoletniško

nasilje je namreč potrebno obravnavati skupaj z vprašanji o socialno-ekonomskem

položaju družin, s položajem mladih v družbi in drugimi družbenimi okoliščinami, ki

vplivajo na mlade.

Eden izmed prostorov, v katerem se srečujejo mladoletniki z nasiljem, je vzgojno-

izobraževalni sistem. V vzgojno-izobraževalni sistem so otroci in mladi vključeni vse

dalj časa in je pomemben socializacijski dejavnik. Uspeh v šoli pa pomembno vpliva

na nadaljnje življenje posameznika.

V VIZ se tako vključujejo učenci, ki so deležni nasilja tudi denimo v družini, kar

vpliva na njihova ravnanja v VIZ. Otroci, zaposleni in starši v šolski prostor in

medsebojne odnose prinašajo tudi svoje vrednote, stališča, stereotipe, predsodke,

moralne norme, ki so jih pridobili v procesu socializacije, preko medijev in drugih

vplivov iz okolja.

16

Zakon o preprečevanju nasilja v družini iz leta 2008 je vlogo vrtca prvič vsebinsko in

sistemsko opredelil kot obvezo in zunanjo pravno odgovornost, Kazenski zakonik je

opustitev prijave nasilja nad otrokom v družini opredelil kot kaznivo dejanje.

V VIZ obstaja več vrst nasilja: vrstniško, ki je najpogosteje omenjeno; nasilje

učiteljev nad učenci; nasilje učencev nad učitelji in nasilje v odnosu med starši in

učitelji. Pri nekaterih gre za izrazito zlorabo moči in izvajanje nadzora

(ustrahovanje, spolno nadlegovanje na delovnem mestu, trpinčenje na delovnem

mestu).

Dejavniki tveganja za mladoletniško nasilje so: odnosi, vzgoja, komunikacija,

vrednote v družini otroka, osebnostna struktura, samospoštovanje, emocionalna

pismenost otrok, sposobnost empatije, vedenjski vzorci idr. Eden izmed pomembnih

dejavnikov je vpliv socialno-ekonomskih dejavnikov na učno uspešnost, ta pa je

pomemben dejavnik tveganja za mladoletniško nasilje.

3.1.6 Nasilje v družini

Gre za splošen družbeni problem, ki je presegel meje zasebnosti družine. Slovenija je

uveljavila Zakon o preprečevanju nasilja v družini (Uradni list RS, št. 16/08),

Resolucijo o nacionalnem programu preprečevanja nasilja v družini 20092014

(Uradni list RS, št. 16/08) in Akcijski načrt za preprečevanje nasilja v družini 2011. S

temi dokumenti se je zavezala k soustvarjanju družbe, v kateri nobena oblika nasilja

ni sprejemljiva in kadar se pojavi, jo je potrebno ustrezno sankcionirati.

Od uveljavitve Zakona o preprečevanju nasilja v družini je nasilje obravnavano

drugače kot pred letom 2008. Številne žrtve se prej dolgo niso odločile za prijavo

nasilneža, ker niso verjele, da bo njim samim kot tudi njihovim otrokom zagotovljena

pomoč.

Po kriminoloških raziskavah na obseg nasilja v družini ni mogoče vplivati s

kazenskopravnimi ukrepi, temveč z zagotavljanjem sodelovanja različnih organov in

organizacij in s strokovnim delom, usmerjenim k dolgoročni ureditvi življenjskih

razmer žrtve.

17

3.1.7 Varstvo okolja

V najširšem pomenu zajema varovanje ljudi, živali, rastlin, naravnih in drugih virov.

Zaradi družbenih sprememb so bile potrebne spremembe in prilagoditve zakonodaje

na področju varstva okolja. Vendar je težko reči, da so nam te spremembe prišle v

zavest. V zadnjem času je vedno bolj razširjena ekološka kriminaliteta, o kateri

govorimo, kadar pride do infiltracije organiziranih kriminalnih združb v gospodarsko

sfero z namenom ustvarjanja zaslužka. Pozitiven vpliv pa je imela denimo pobuda

nevladnih organizacij za vseslovensko akcijo Očistimo Slovenijo v enem dnevu, zaradi

katere se veča število prijav kaznivih dejanj s področja varstva okolja.

Vzroki za težave na področju varstva okolja v Sloveniji so: odsotnost sistematičnega

odkrivanja in proaktivnega preprečevanja kaznivih dejanj, nevarnih za okolje;

premajhen krog pravnih subjektov, ki po zakonu smejo odkrivati in predlagati

postopek o prekršku kršiteljev okoljske zakonodaje in prenizka stopnja tveganja za

kršitelje predpisov s področja varstva okolja.

3.1.8 Pomoč žrtvam kaznivih dejanj

Pomembna ni le zaradi zagotavljanja varnosti in celovite pomoči posameznikom v

stiski, temveč je to pot do prepoznavanja, odkrivanja in prijavljanja kaznivih dejanj.

Državni organi in nevladne organizacije morajo ob usklajenem in enotnem delovanju

učinkovito obravnavati žrtev z različnimi vrstami pomoči (terapevtsko, svetovalno,

nastanitveno idr.). Posebno pozornost je treba nameniti ranljivim skupinam,

otrokom, mladostnikom, starejšim osebam in ženskam. Nasilje se pojavlja v različnih

oblikah (telesno, psihično, spolno, ekonomsko, zanemarjanje).

3.1.9 Strah pred kriminaliteto

Občutki ogroženosti in strah pred viktimizacijo obremenjujejo predvsem starejše in

tiste iz bolj ogroženih skupin. Strah pred kriminaliteto pa zmanjšuje zaupanje

državljanov v skupnost, omejuje ekonomski razvoj in zmanjšuje kakovost življenja.

Zelo pomembno vlogo pri ustvarjanju občutka ogroženosti imajo mediji. Ti imajo

ključno vlogo pri informiranju ljudi in možnostih za njihovo preprečevanje, pri tem

pa seveda obstaja možnost dramatiziranja nekaterih oblik kriminalitete.

Na strah pred kriminaliteto vplivajo naslednji dejavniki: socialne mreže, socialni

kapital, neurejenost soseske, zaupanje v javne institucije, starost, spol,

družbenoekonomski položaj idr.

18

Najpogostejši dejavniki, ki vplivajo na strah pred kriminaliteto, so povezani z

izkušnjo s kriminaliteto: mediji, ki objavljajo senzacionalne primere; policija,

državno tožilstvo in sodišča, saj oškodovanci želijo, da bi ti odkrili storilce.

3.1.10 Odvzem premoženjske koristi

Pri tem gre za podjetniško organizirane kriminalne družbe, katerih glavni motiv je

finančni dobiček. Vzroki so predvsem v neusklajenem delovanju pristojnih državnih

organov v zvezi z odkrivanjem, začasnim zavarovanjem in odvzemom premoženjske

koristi: nepoznavanje in nerazumevanje pomena zakonsko predvidenih ukrepov za

odkrivanje, začasno zavarovanje in odvzem premoženjske koristi v predkazenskem in

kazenskem postopku; neobstoj pravnih podlag za razširjeni odvzem premoženja

nezakonitega izvora v civilnem postopku.

3.1.11 Obveščevalno vodena policijska dejavnost

Nobena policijska organizacija nima na razpolago neomejenih sredstev zoper celoten

spekter kriminalnih groženj, zato je za učinkovito preprečevanje in omejevanje

kriminalitete potrebno promovirati objektivno kriminalistično obveščevalno

dejavnost, katerega končni produkt je kriminalistična obveščevalna informacija. Ta

po Europolovi definiciji temelji na neobdelani informaciji o kaznivem dejanju,

dogodku, storilcu, osumljencu idr. Poleg tega zagotavlja dodatno znanje o dejavnosti

storilcev kaznivih dejanj in predstavlja nadgradnjo osnovne informacije. Namen te

dejavnosti je izboljšati dejavnost policije.

3.1.12 Izvrševanje kazenskih sankcij

V zadnjih letih je opazna težnja po izrekanju daljših zapornih kazni. Med storilci

kaznivih dejanj je visok odstotek povratnikov, zato je mogoče trditi, da sistem

resocializacije storilcev ni v celoti uspešen.

Motiv večine kaznivih dejanj je pridobivanje premoženjske koristi. Pri teh je ustrezno

visoka denarna kazen lahko učinkovitejša od zaporne kazni.

Večina razvitih držav se je posvetila premoženjski plati kaznivih dejanj in skušala čim

natančneje oceniti škodo, ki jo povzročajo družbi, vključno s stroški državnih organov

in pravosodnega sistema. Organizirani finančni in gospodarski kriminal škodljivo

vpliva na javne finance, dohodke podjetij in premoženje posameznikov. V Sloveniji

se vse bolj uveljavlja spoznanje, da denarno sankcioniranje zaleže bolj kot zaporna

kazen.

19

4 Varnostni organi na območju Občine Oplotnica

4.1 Policija Slovenska policija je organ v sestavi Ministrstva za notranje zadeve. Svoje delo

opravlja na treh ravneh: državni, regionalni in lokalni. Organizacijsko jo sestavljajo

Generalna policijska uprava, policijske uprave in območne policijske postaje.

Območje policijskih postaj je razdeljeno na policijske okoliše, ki lahko obsegajo eno

ali več občin, lahko pa tudi le del občine (Policija, 2012).

Policijski okoliš je namenjen uresničevanju socialne funkcije policije, vodja

policijskega okoliša pa je nosilec preventivnih nalog na območju lokalne skupnosti. V

primeru oddaljenosti od policijske postaje se določijo policijske pisarne, ki

omogočajo neposredno policijsko prisotnost (Policija, 2012).

Na območju Občine Oplotnica se v okviru Policijske postaje Slovenska Bistrica (ta

spada pod Policijsko upravo Maribor) nahaja policijska pisarna Oplotnica, ki jo vodi

Branko Mesarič. Komandir policijske postaje v Slovenski Bistrici je Aleksander Lubej.

Območje Občine Oplotnice spada torej pod okrilje Policijske postaje Slovenska

Bistrica.

4.2 Območna policijska postaja

Ker diplomska naloga obravnava varnost na območju občine, smo natančneje

opredelili vlogo območne policijske postaje ter navedli njena pooblastila in naloge.

V 27. členu Zakona o organiziranosti in delu v policiji (2013) je območna policijska

postaja opredeljena kot »organizacijska enota policije, ustanovljena za neposredno

opravljanje nalog policije na določenem območju policijske uprave«. Sedež in

območje policijskih postaj določi minister na predlog generalnega direktorja policije.

Prav tako morajo biti območja policijskih postaj usklajena z mejami občin, tako da

ena policijska postaja izvaja naloge policije na celotnem območju ene ali več občin,

lahko pa tudi, tako da na območju ene mestne občine izvaja naloge policije več

policijskih postaj.

V nadaljevanju 27. člena Zakona o organiziranosti in delu v policiji so opredeljene

naloge območne policijske postaje v skladu z letnim načrtom dela, ki ga sprejme

komandir območne policijske postaje. Letni načrt dela mora biti izdelan na podlagi

ciljev generalne policijske uprave in policijske uprave, kamor sodi. Pred pripravo

20

letnega delovnega načrta območna policijska uprava pozove občine, da podajo

predloge prioritetnih nalog pri zagotavljanju varnosti.

Kot pojasnjuje Resolucija o preprečevanju in zatiranju kriminalitete (2006), na

lokalni ravni situacijsko preventivno uspešno deluje predvsem policija; že pred leti je

namreč začela izvajati strategijo v skupnost usmerjenega policijskega dela, ki v

ospredje postavlja situacijsko preventivo. Metode in oblike dela, ki jih uporablja, so:

svetovanje, delo v posvetovalnih telesih, delo v policijskih pisarnah, izobraževanje

otrok in odraslih, neformalne oblike druženja in povezovanja. K večjemu občutku

varnosti pa pomembno prispevajo fizična prisotnost policistov na lokalni ravni,

njihova vpetost v življenje lokalnega okolja ter njihov osebni zgled.

Ob policistih so za zagotavljanje varnosti v lokalni skupnosti pomembni tudi drugi

organi organizacije, društva, institucije, zavodi in fizične osebe. Zanimalo nas je,

katere in na kakšen način delujejo na območju Občine Oplotnica. Vloge teh organov,

njihove pristojnosti in naloge so opisane v nadaljevanju.

4.3 Vloga in pristojnosti vodje policijskega okoliša

Kot smo že omenili, je vodja policijskega okoliša na območju KS Oplotnica Branko

Mesarič.

Zakonodaja vodji določa naslednje pristojnosti (Policija, 2012):

opravlja predvsem preventivne naloge v policijskem okolišu;

sodeluje pri preprečevanju in odkrivanju kaznivih dejanj ter pri odkrivanju in

prijemanju storilcev kaznivih dejanj in drugih iskanih oseb;

ugotavlja kriminalna žarišča in sodeluje pri njihovem nadzoru;

sodeluje s prebivalci, predstavniki lokalnih oblasti, predstavniki podjetij,

organizacij in društev ter jih seznanja s pojavnimi oblikami kriminalitete in

kršitvami;

svetuje občanom, jih opozarja in jim daje navodila v zvezi s preprečevanjem

kaznivih dejanj in prekrškov ter

obiskuje oškodovance in žrtve kaznivih dejanj, vrača najdene oziroma

zasežene ukradene predmete in z razgovori pridobiva informacije.

Glede na svoje naloge je vodja policijskega okoliša tesno vpet v lokalno dogajanje,

saj sodeluje z različnimi organizacijami, društvi, zavodi, vzgojno-izobraževalnimi

institucijami idr.

21

4.4 Varnostni sosvet

Varnostni sosveti so del strategije policijskega dela v skupnosti in predstavljajo

organiziran način določanja prednostnih nalog na področju kriminalne preventive in

zagotavljanja varnosti na lokalni ravni (Meško, Sotlar, Lobnikar, Jere, Tominc, 2012).

Predstavljali naj bi delovno telo ali organizacijo, kjer se srečujejo lokalna skupnost,

policija in druge interesne skupine iz lokalnega okolja, ki iščejo skupne rešitve za

izboljšanje varnosti na lokalni ravni (Meško, 2006). V sodelovanju s sosednjimi

občinami je bil ustanovljen tudi v občini Oplotnica, kar bo podrobneje pojasnjeno v

nadaljevanju.

Na področju zagotavljanja splošne varnosti ljudi in premoženja so se župani občin

Oplotnica, Poljčane, Makole in Slovenska Bistrica s policijsko postajo Slovenska

Bistrica dogovorili za projekt partnerskega sodelovanja. Pravno podlago tega akta

predstavljajo: Zakon o lokalni samoupravi, Zakon o policiji in Statut Občine

Oplotnica. V ta namen so občinski sveti navedenih občin 30. 10. 2012 sprejeli akt o

ustanovitvi Varnostnega sosveta (Občinska uprava Občine Oplotnice). Ponovno je bil

obravnavan na 5. redni seji Občinskega sveta 2. 7. 2015 (Občinska uprava Občine

Oplotnica, 2015).

Varnostni sosvet je posvetovalno telo, ustanovljeno z namenom, da:

obravnava in analizira varnostne razmere s področja klasične kriminalitete,

javnega reda in miru, varnosti v cestnem prometu, zaščite in reševanja;

predlaga ukrepe zagotavljanja prijaznejšega in varnejšega življenjskega in

bivalnega okolja ter

predlaga sporočila s preventivno vsebino.

Stalni člani varnostnega sosveta na območju Občin Slovenska Bistrica, Makole,

Oplotnica in Poljčane so: župan občine Slovenska Bistrica, župan občine Poljčane,

župan občine Makole, župan občine Oplotnica, podžupan občine Slovenska Bistrica,

komandir Policijske postaje Slovenska Bistrica, predstavnik občinskega sveta vsake

občine soustanoviteljice varnostnega sosveta, predsedniki svetov za preventivo in

vzgojo v cestnem prometu občin soustanoviteljic varnostnega sosveta, predstavnik

službe za zaščito in reševanje, vodja Medobčinskega inšpektorata in redarstva,

predstavnik Upravne enote Slovenska Bistrica, predstavnik Centra za socialno delo

Slovenska Bistrica in predstavnik zainteresirane javnosti vsake občine

soustanoviteljice varnostnega sosveta.

22

Člani varnostnega sosveta imajo naslednje naloge:

aktivno sodelujejo pri delu posvetovalnega telesa,

dajejo pobude in predloge za reševanje varnostnih problemov,

izvajajo naloge, ki so jih prostovoljno sprejeli ter

delujejo v korist splošne varnosti.

4.5 Medobčinsko redarstvo

Namen vzpostavitve medobčinskega redarstva je (Občinski program varnosti):

zagotavljanje javne varnosti v lokalni skupnosti oziroma izvajanje vseh pristojnosti

občinskih redarjev, ki so opredeljene v določbi drugega odstavka 3. člena Zakona o

občinskem redarstvu (2006):

varen in neoviran cestni promet v naseljih;

varnost cest in okolja v naseljih in na občinskih cestah zunaj naselij;

varnost na občinskih javnih poteh, rekreacijskih in drugih javnih površinah;

varnost javnega premoženja, naravne in kulturne dediščine ter

vzdrževanje javnega reda in miru.

Po Zakonu o varstvu javnega reda in miru (2006) je v tretjem odstavku 27. člena

opredeljena pristojnost za odločanje o prekrških:

nedostojno vedenje,

beračenje na javnem kraju,

uporaba nevarnih predmetov,

poškodovanje uradnega napisa, oznake ali odločbe,

pisanje po objektih,

vandalizem,

kampiranje,

uporaba živali in

neupoštevanje zakonitega ukrepa uradnih oseb.

Pooblastila občinskih redarjev opredeljuje tudi Zakon o varnosti cestnega prometa

(2008), in sicer je v 14. členu navedeno, da:

izvajajo nadzor nad ustavljenimi in parkiranimi vozili ter ovirami v naselju;

urejajo in nadzirajo promet na cestah subjektov samoupravnih lokalnih

skupnosti in državnih cestah v naselju;

izvajajo nadzor nad ravnanjem udeležencev cestnega prometa v območju

umirjenega prometa in območju za pešce in

23

ugotavljajo kršitve določb 113. člena ZVCP o varstvu cest in okolja v naselju in

na občinskih cestah zunaj naselja.

Tabela 1: Varnostni pojavi v občini Oplotnica od leta 2013 do prvega polletja 2015 (Občina

Oplotnica, 2013, 2015).

Področja Število dogodkov z znaki kaznivega dejanja

Leta 2013 Leta 2014 Prvo polletje 2015

Splošna kriminaliteta

53 52 34

Gospodarska kriminaliteta

4 6 3

Organizirana kriminaliteta

0 1 0

Javni red in mir 28 29 9

Prometna varnost (obravnavanje

prometnih nesreč)

24 34

15

Izvajanje predpisov o tujcih

1 0 0

Samomori 2 2 0

Nenadna smrt 0 1 0

Požari 2 3 6

Delovne nesreče 1 0 0

Naravne nesreče 1 0 0

Glede na značilnosti dela policije, kot jih opisuje Informacija o trendih varnostnih

pojavov, so na delo policistov vplivali mnogi zunanji in notranji dejavniki. Območje,

ki ga pokriva Policijska postaja Slovenska Bistrica, je največje na območju Policijske

uprave Maribor in zajema poleg območje Občine Oplotnica tudi območja Občine

Slovenska Bistrica, Poljčane in Makole. V letu 2013 je bilo stanje varnosti ocenjeno

kot stabilno in kaže upad števila kaznivih dejanj za 15 %, število kršitev zoper javni

red in mir se je zmanjšalo za 10 %, za 4 % se je zmanjšalo tudi število prometnih

nesreč. Celotno območje je poseljeno z mnogimi manjšimi naselji in ga je z

varnostnega vidika težko permanentno nadzirati. To je obenem tudi tranzitno

območje, ki pritegne storilce kaznivih dejanj iz drugih območij. (Informacija o

trendih varnostnih pojavov na območju Občine Oplotnica v letu 2013, 2014).

24

Leta 2014 je bilo stanje varnosti v občini Oplotnica ocenjeno kot stabilno, saj so

policisti realizirali zastavljene naloge in cilje. Za 7 % so porasla kazniva dejanja,

glede na leto 2013 so zabeležili enako število prekrškov zoper javni red in mir, število

prometnih nesreč se je povečalo za kar 42 %. V tem času niso beležili odmevnejših

negativnih pojavov (Informacija o trendih varnostnih pojavov v letu 2014, 2015).

V prvem polletju je stanje stabilno, trendi varnostnih pojavov pa kažejo visok porast

kaznivih dejanj (za kar 54 %), upad kršitev zoper javni red in mir in upad števila

prometnih nesreč za 21 % (Trendi varnostnih pojavov prvem polletju 2015, 2015).

4.6 Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine

Oplotnica

Ta organ ima za lokalno skupnost pomembno vlogo, saj prispeva k ozaveščanju in

ocenjuje varnost še pred morebitnimi nezgodami oziroma prometnimi nesrečami.

Zaradi ozaveščanja in vzgojno-izobraževalne vloge predstavlja prispevek

preventivnim dejavnostim. Odlok o ustanovitvi sveta za preventivno in vzgojo v

cestnem prometu Občine Oplotnica je bil sprejet s strani Občinskega sveta Občine

Oplotnica in je začel veljati 19. 7. 2016. Svet deluje kot posvetovalno telo in ima,

kot je navedeno v 5. členu odloka, naslednje naloge (Odlok o ustanovitvi Sveta za

preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Oplotnica, 2016):

ocenjuje stanje varnosti v cestnem primeru na lokalni rani;

predlaga organom lokalne skupnosti programe za varnost cestnega prometa in

ustrezne ukrepe za njihovo izvajanje;

koordinira izvajanje nalog na podlagi programov za varnost cestnega prometa

na lokalni ravni;

sodeluje pri izvajanju prometne vzgoje, dodatnem izobraževanju in

obveščanju udeležencev cestnega prometa o ukrepih za doseganje prometne

varnosti;

koordinira izdajanje in razširjanje prometno vzgojnih publikacij in drugih

gradiv, pomembnih za preventivno in vzgojo v cestnem prometu na lokalni

ravni in

sodeluje z javno agencijo in ministrstvom, pristojnim za promet.

25

5 Občinski načrt varnosti Občine Oplotnica

Občina Oplotnica je novembra leta 2008 izdala Program varnosti, ki je temeljni

strateški dokument, ki opredeljuje izhodišča za zagotavljanje varnega in kvalitetnega

življenja občanov. Namen programa varnosti Občine Oplotnica (2008) je:

določiti enotne kriterije za zagotavljanje javne varnosti v občini Oplotnica;

opredeliti ukrepe, ki zagotavljajo javno varnost na tem območju;

načrtno zagotavljati kvaliteto javnega prostora v občini Oplotnica (to pomeni

predvsem zadovoljstvo občanov z okoljem, kjer bivajo in delajo ter kjer se

šolajo in igrajo njihovi otroci; pomeni tudi zadovoljivo stopnjo javne varnosti

in javnega reda konkretno to pomeni čisti, urejeni in varni občinski parki,

ulice, ceste ter drugi odprti prostori);

vzpostaviti partnerski odnos med policijo in občinskim redarstvom pri

zagotavljanju javne varnosti v lokalni skupnosti oziroma pri izvajanju vseh

pristojnosti občinskih redarjev (opredeljenih v 3. členu Zakona o občinskem

redarstvu).

Program varnosti pa obenem predstavlja tudi izhodišče za delovanje občinske

redarske službe, katere naloge in pooblastila smo v tem poglavju že pojasnili.

5.1 Strateški cilji

Strateški cilji so dvig kakovosti življenja in dela občanov ter dvig varnosti javnega

prostora v občini Oplotnica. Na tem mestu so navedene tudi aktivnosti ter ukrepi za

doseganje ciljov, ki so: upoštevanje pravnih predpisov; upoštevanje programskih

usmeritev Ministrstva za promet glede varnosti v cestnem prometu, Ministrstva za

notranje zadeve in Policije glede varnosti v cestnem prometu; varnosti javnega reda

in miru; preprečevanje kriminalnih pojavov ter varovanja ljudi in premoženja;

izvajanje operativnih ciljev; preprečevanje prekrškov in kaznivih dejanj;

obvladovanje varnostnih tveganj; zmanjševanje posledic škod in izgub, povezanih z

naravnimi nesrečami, prometnimi nesrečami, onesnaževanjem okolja,

poškodovanjem objektov naravne in kulturne dediščine; uvajanjem standardov

kakovosti ter strokovnim izobraževanjem občinskih redarjev.

26

5.2 Operativni cilji Občinskega programa varnosti Občine

Oplotnica

Zaradi preglednosti so operativni cilji po posameznih področjih navedeni v

preglednici.

Tabela 2: Operativni cilji Občinskega programa varnosti Občine Oplotnica po posameznih

področjih (Vir: Občinski načrt varnosti Oplotnica).

Področje varnosti Operativni cilji

Varnost cestnega prometa

Zmanjšati število prometnih nesreč in njihovih posledic. Zmanjšati število prometnih prekrškov na cestah v naseljih in na občinskih cestah izven naselij. Zagotoviti prevoznost in prehodnost intervencijskih poti. Povečati pretočnost prometa z operativno dinamiko občinske redarske službe in Policijske postaje Slovenska Bistrica.

Varstvo javnega reda in miru

Obvladovati javni prostor s fizično prisotnostjo redarjev na način, ki je v skladu s pravnimi predpisi, oceno varnostnih razmer in varnostno stroko.

Varnost občinskih javnih poti in rekreacijskih površin

Varnostno obvladovati javne poti in rekreacijske površine ob prisotnih občinskih redarjih ter s strokovno pomočjo policistov.

Varnost zgradb in drugih objektov naravne in kulturne dediščine

Preprečevati ogroženost kulturne dediščine (zgradb, spomenikov) in napade nanjo na območju občine.

Varstvo okolja Izboljšati pregled nad stanjem in dogajanji na področju varstva okolja ter povečanje obsega in profesionalnosti nad obvladovanjem občinske okoljske problematike.

27

6 Opis uporabljene metode, vzorca in instrumentarija

Za izdelavo diplomske naloge smo uporabili deskriptivno metodo; pregledali in

povzeli smo predhodne rezultate. S povzemanjem dejstev, sklepov in rezultatov

raziskav različnih avtorjev smo uporabili metodo kompilacije. S komparativno metodo

smo primerjali pridobljene podatke, denimo število varnostnih pojavov v različnih

obdobjih ter pomen institucij/organov za zagotavljanje varnosti. V empiričnem delu

naloge smo uporabili metodo anketo, s katero smo pridobili podatke, jih analizirali in

prikazali v grafikonih ter tabelah. Uporabili smo tudi metodo intervjuja oziroma

razgovora.

Ankete smo na terenu razdelili 100 občanom občine Oplotnica ter skušali zagotoviti

reprezentativnost glede na spol, starost, izobrazbo, zaposlitveni status, s čimer smo

zagotovili objektivnost. Vzorec populacije je zajemal 100 anketirancev, izmed

katerih je glede na spol odgovarjalo 44 % moških in 55 % žensk. Glede na starost sta

bila dva anketiranca stara 1519 let, 27 (oziroma 27 %) starih 2029 let, 26 %

anketirancev 3039 let, 18 % 4049 let, 16 % 5059 let, 11 anketirancev pa je bilo

starejših od 60 let. Pod drobnogled smo vzeli tudi izobrazbeno strukturo

anketirancev: 70 % anketirancev je navedlo srednješolsko izobrazbo; 20 % visoko šolo,

univerzo ali akademijo; 6 % jih je obkrožilo, da imajo osnovnošolsko izobrazbo; 2

anketiranca sta navedla višjo šolo, prav toliko tudi specializacijo ali magisterij.

Doktorata ni navedel nihče izmed anketiranih. Pri vprašanju, ki se je nanašalo na

zaposlitveni status, smo ugotovili tudi zaposlitveno strukturo anketirancev: 61 %

anketirancev je ogovorilo, da so zaposleni, 13 % je bilo dijakov ali študentov, 12 %

upokojencev, 8 % samozaposlenih, 5 % brezposelnih in ena gospodinja.

28

Grafikon 1: Delež anketirancev glede na spol.

Grafikon 2: Starostna struktura anketirancev.

Grafikon 3: Izobrazbena struktura anketirancev.

45 550

100

moški ženske

0

5

10

15

20

25

30

15-19 let 20-29 let 30-39 let 40-49 let 50-59 let nad 60 let

01020304050607080

Dokončanaosnovna šola

Dokončanasrednja šola

Dokončana 2-letna višja šola

Dokončanavisoka šola,fakulteta aliakademija

Specializacija,magisterij

29

Grafikon 4: Zaposlitveni status anketirancev.

Izvedli smo terensko anketiranje, raziskava je potekala izključno v občini Oplotnica.

Anketiranci so odgovarjali na zaprti tip vprašanj (z ocenami od ena do pet) ali z da

ali ne.

V anketi so občani občine Oplotnica ocenjevali strah pred tem, da bi postali žrtev

kaznivega dejanja; ocenjevali so dejavnike, ki vplivajo na ta strah; označili, katere

varovalne ukrepe uporabljajo oziroma jih ne; ocenjevali, v kolikšni meri občutijo

dejavnike v občini Oplotnica; ocenjevali, v kolikšni meri trditve držijo za njih;

odgovorili, ali so že bili žrtev ali priča kaznivega dejanja. Sledila so vprašanja o tem,

ali so kaznivo dejanje prijavili, zakaj da ali zakaj ne ipd. Ob navedenih

subjektih/organizacijah/zavodih so navedli, kolikšna pričakovanja imajo od njih

glede na zagotavljanje varnosti v občini.

S pomočjo intervjuja, ki smo ga opravili z vodjo policijskega okoliša Oplotnica

Brankom Mesaričem, smo ugotavljali, kako vodja policijskega okoliša na tem območju

splošno ocenjuje stanje varnosti, kako v občini sodelujejo v vzgojno-izobraževalnimi

institucijami, katere preventivne dejavnosti izvajajo, kakšen je pomen in kakšna je

vloga varnostnega sosveta, kakšen je vpliv trenutne gospodarske situacije in

migracijskih tokov na stanje varnosti. Ugotavljali smo tudi, kako vodja policijskega

okoliša ocenjuje odziv občanov na varnostne pojave ter kateri obliko kriminalitete

ocenjuje kot najbolj problematično in potrebno konkretnih izboljšav.

0

10

20

30

40

50

60

70

30

Pred raziskavo smo si v diplomski nalogi zastavili naslednje hipoteze:

Hipoteza 1: Na območju Občine Oplotnica se je zaradi negativnih družbenih

sprememb zvišala raven splošne kriminalitete, npr. vlomov, ropov in vandalizma.

Hipoteza 2: Tako policija kot občani dobro ocenjujejo preventivne dejavnosti za

preprečevanje kriminalitete oziroma se zavedajo njihovega pomena.

Hipoteza 3: Prebivalci se zavedajo pomena sodelovanja s policijo na lokalni ravni.

31

7 Predstavitev in interpretacija rezultatov raziskav

7.1 Rezultati ankete

Na prvo vprašanje »Kako močno na območju Oplotnice občutite ogroženost, da bi

postali žrtev kaznivega dejanja?«, so anketiranci obkrožili oceno od 1 do 5 (1 = sploh

ne, 2 v zelo majhni meri, 3 v znatni meri, 4 = v veliki meri in 5 = v zelo veliki meri).

Odgovorilo je 100 oseb, izmed katerih jih je kar 41 % odgovorilo, da občutijo

ogroženost v zelo majhni meri, 34 % anketirancev ogroženosti sploh ne občuti. Dobro

petino ali 22 % občutijo ogroženost v znatni meri, v veliki meri pa 3 %. Največje mere

občutka ogroženosti ni izrazil nihče. Glede na pogostost odgovorov 1 in 2 lahko

sklepamo, da se večina občanov v lokalnem območju ne občuti ogrožene.

Grafikon 5: Kako močno na območju Občine Oplotnice občutite ogroženost, da bi postali žrtev

kaznivega dejanja?

Rezultat, ki kaže težnjo, da večina anketirancev ne občuti ogroženosti ali pa je ta

zelo mala, je najverjetneje posledica razmeroma varnega, majhnega lokalnega

območja, kjer se ljudje med seboj dobro poznajo in posledično počutijo varno.

Večina jih tudi ni bila oziroma ni vpeta v kriminaliteto.

34 %

41 %

22 %

3 % 0 %

sploh ne v zelo majhni meri v znatni meri

v veliki meri v zelo veliki meri

32

Pri naslednjem vprašanju so anketiranci ocenjevali, v kolikšni meri navedeni

dejavniki vplivajo na strah, da bi postali žrtev kaznivega dejanja. Odgovorilo je vseh

100 (100 %) anketirancev. Podatke smo obdelali z izračunom aritmetične sredine ter

tako dobili seznam dejavnikov in tako ugotovili, kateri so se znašli na vrhu najbolj

strah vzbujajočih dejavnikov. Dejavniki, ki predstavljajo največji strah občanom, so:

trenutne gospodarske razmere v Sloveniji, aktualne politične razmere ter poročanje

medijev o kaznivih dejanjih. Na dnu lestvice se je znašlo delo, ki ga opravljajo.

Glede na gospodarsko negotovost in družbene spremembe ti strahovi, ki so jih ocenili

anketiranci, niso presenetljivi.

Grafikon 6: V kolikšni meri navedeni dejavniki vplivajo na vas, da bi postali žrtev kaznivega

dejanja?

Glede na nazadovanje gospodarstva v zadnjih letih je ta rezultat pričakovan. Na

drugem mestu so se znašle aktualne politične razmere. Menimo, da strah vzbujajo

predvsem zaradi povišane stopnje ljudi v politiko (v povezavi s slabim gospodarskim

stanjem) in medijev, ki pogosto negativno poročajo o političnih temah.

0 0,5 1 1,5 2 2,5 3

Trenutne gospodarske razmere v Sloveniji

Aktualne politične razmere v Sloveniji

Poročanje medijev o kaznivih dejanjih

Aktualna migrantska problematika

Izkušnje sorodnikov in prijateljev zrazličnimi oblikami varnostnih pojavov

Moje lastne pretekle izkušnje z različnimioblikami varnostnih pojavov (nesreče,

tatvine, nasilje)

Delo, ki ga opravljam

Povprečne ocene vpliva dejavnikov , ki vplivajo na strah, da bi postali žrtevkaznivega dejanja

33

Sledilo je vprašanje, pri katerem so anketiranci z da ali ne označili, katere

samozaščitne oziroma varovalne ukrepe uporabljajo in katerih ne. Ukrepi, ki jih

anketiranci uporabljajo najpogosteje, so: redno zaklepajo vrata, neznancem ne

odpirajo vrat, ne puščajo ključev na posebnih mestih, v času daljše odsotnosti

poskrbijo, da je videti, kot da je nekdo doma in s seboj ne nosijo vrednejših stvari.

Zelo redki uporabljajo varovalne kamere in alarmne naprave.

Grafikon 7: Ali trenutno uporabljate katerega izmed spodaj naštetih samozaščitnih oziroma

varovalnih ukrepov?

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

Da

Ne

34

Ker se občani na tem območju počutijo razmeroma varne, se tudi ne poslužujejo

posebnih varovalnih ukrepov. Njihovi ukrepi se nanašajo predvsem na varovanje

premoženja.

Pri naslednjem vprašanju so anketiranci ocenjevali, v kolikšni meri navedene

dejavnike občutijo v občini Oplotnica (1 = sploh ne, 2 v zelo majhni meri, 3 v znatni

meri, 4 = v veliki meri in 5 = v zelo veliki meri).

Grafikon 8: V kolikšni meri navedene dejavnike občutite v občini Oplotnica?

0 0,5 1 1,5 2 2,5 3 3,5

Brezposelnost

Klasični kriminal (ropi, tatvine)

Točenje alkohola mladoletnim in vinjenim…

Naravne nesreče (poplave, potresi, neurja)

Onesnaženost

Zanemarjanje zgradb

Ogroženost voznikov v prometu

Kopičenje smeti na javnih mestih

Nered in hrup

Zloraba drog na javnih mestih

Gospodarska kriminaliteta

Tuji delavci

Požari v naravnem okolju

Huligani na priredtivah

Nasilje na ulicah

Spolni napadi

Prostitucija

Povprečna ocena vpliva dejavnikov

Povprečna ocena vpliva dejavnikov od 1 do 5

35

Odgovorili so vsi. Najbolj občutijo naslednje dejavnike: brezposelnost (znašla se je

na prvem mestu), alkoholizem, klasični kriminal (ropi, tatvine), revščino, točenje

alkohola mladoletnim in vinjenim osebam in gospodarsko nazadovanje. Sledijo

naravne nesreče, ogroženost kolesarjev v prometu, onesnaženost, prireditve na

prostem, zanemarjanje zgradb, vandalizem idr. Na dnu so se znašli prostitucija,

beračenje in postopaštvo na ulicah, spolni napadi ter ilegalni migranti.

Grafikon 9: Izogibam se nekaterih predelov naše občine.

Rezultat ponovno dokazuje začetno ugotovitev, da se občani počutijo razmeroma

varne, saj se brez strahu gibajo na tem območju.

Grafikon 10: Ponoči me je strah sam/a hoditi po svojem kraju in okolici.

Tudi v nočnem času ni bistvene razlike glede doživljanja strahu, saj se tudi v tem

času anketiranci počutijo razmeroma varne.

71%

14%

10%3% 2%

sploh ne

v zelo majhnimeri

v znatni meri

v veliki meri

v zelo veliki meri

67%

16%

9%4% 4%

sploh ne

v zelo majhnimeri

v znatni meri

v veliki meri

36

Grafikon 11: Na našem območju se mi ne more zgoditi nič slabega.

Ocena te trditve je pokazala, da anketiranci vendarle ne mislijo popolnoma, da se

jim ne more zgoditi nič slabega. Večina se jih zaveda, da vendarle obstaja možnost,

da se jim zgodi kaj slabega.

Grafikon 12: Zaradi strahu, da bi postal/a žrtev kaznivega dejanja, se pogosto odpovem

nočnemu življenju.

Velika večina se ne odpoveduje nočnemu življenju; najverjetneje zato, ker nočno

življenje večinoma preživljamo v skupinah in le redko sami, s čimer je občutek

varnosti povišan.

20%

44%

23%

8% 5% sploh ne

v zelo majhnimeri

v znatni meri

v veliki meri

76%

14%

5% 4% 1%sploh ne

v zelo majhni meri

v znatni meri

v veliki meri

v zelo veliki meri

37

Grafikon 13: Ljudje na našem območju si medsebojno pomagajo.

Rezultat odraža šibko povezovanje in solidarnost med občani, nižjo, kot smo

pričakovali, saj gre za manjše območje, kjer se ljudje med seboj dobro poznajo.

Pomanjkanje solidarnosti in občutek za sočloveka pa lahko ima tudi negativne

posledice za varnostno problematiko, saj je njeno reševanje odvisno tudi od pretoka

informacij in sodelovanja med občani.

Grafikon 14: Ljudem se zdim privlačna tarča kaznivih dejanj.

Večina občanov se ne čuti izpostavljenih kot tarče kaznivih dejanj. Najverjetneje

med anketiranci ni bilo veliko oseb, ki bi imeli kakršen koli razlog za takšno

občutenje (na primer, da bi bili vpeti v gospodarski, premoženjski kriminal, droge

idr.).

5 %

19 %

36 %

30 %

10 %sploh ne

v zelo majhni meri

v znatni meri

v veliki meri

v zelo veliki meri

73 %

10%

10 %5 % 2 %

sploh ne

v zelo majhni meri

v znatni meri

v veliki meri

v zelo veliki meri

38

Grafikon 15: Tujcem na našem območju ne zaupam.

Rezultat ne odraža niti zelo visoke niti nizke stopnje zaupanja v tujce. Stopnja

zaupanja je odvisna od mnogih dejavnikov, tudi od osebnostnih lastnosti in preteklih

izkušenj s kriminaliteto.

Sledilo je vprašanje, pri katerem so anketiranci z da ali ne odgovorili, ali so bili v

zadnjih letih žrtev ali priča kaznivega dejanja. Več kot četrtina (79 %) je odgovorila

nikalno, pritrdilno pa 21 % anketirancev. Anketiranci, ki so na to vprašanje odgovorili

z ne, na nadaljnja vprašanja niso odgovarjali.

Grafikon 16: Ste bili v zadnjem času žrtev ali priča kaznivega dejanja?

Glede na rezultat tega vprašanja je razmeroma malo oseb na tem območju, ki so

imele kakšenkoli stik s kaznivim dejanjem.

Na sedmo vprašanje je odgovorilo je 21 oseb skoraj tri četrtine oziroma 71 % je

dejanje prijavilo policiji, dobra četrtina (29 %) ga ni.

30%

29%

29%

9% 3%sploh ne

v zelo majhni meri

v znatni meri

v veliki meri

v zelo veliki meri

21%

79%

da

ne

39

Grafikon 17: Ste kaznivo dejanje prijavili policiji?

Skoraj tretjina vprašanih dejanja ni prijavila policiji. Zaradi tega podatka bi bilo

dobro razmisliti, kako izboljšati število prijav policiji in raziskati vzroke neprijave

(strah, nezaupanje id.).

Pritrdilno je na osmo vprašanje odgovorilo 15 oseb, izmed teh je bilo več kot

polovica (9 anketirancev oziroma 60 %) nezadovoljnih s posredovanjem policije,

ostalih 6 pa zadovoljnih.

Grafikon 18: Ste bili s posredovanjem policije v vašem primeru zadovoljni?

Rezultat odraža nizko stopnjo zadovoljstva s posredovanjem policije. V nadaljevanju

so anketiranci za to navajali vzroke.

Anketiranci, ki so na prejšnje vprašanje odgovorili z ne, so med ponujenimi odgovori

izbrali vzroke, zakaj se niso obrnili na policijo. Možnih je bilo več odgovorov, največ

anketirancev je odgovorilo, da se nimajo časa ukvarjati s policijo (trije), ter da ni šlo

za veliko kaznivo dejanje (trije).

71%

29%

da

ne

40%

60%da

ne

40

Tabela 3: Zakaj kaznivega dejanja niste prijavili policiji?

Trditev Število odgovorov

Policija mi ne bi mogla pomagati.

1

Policija mi ne bi hotela pomagati.

2

S prijavo bi si nakopal/a same težave.

2

Nimam časa, da bi se ukvarjal/a s policijo.

3

Prej in bolje sem lahko težavo rešil/a sam/a.

2

Ni šlo za veliko kaznivo dejanje.

3

Strah me je bilo posledic prijave kaznivega dejanja.

1

Najpogosteje izbrana odgovora sta se nanašala na pomanjkanje časa ali sklicevanje,

da ni šlo za tako veliko kaznivo dejanje, da bi bilo vredno prijave. Zaznan je tudi

strah, da bi si s prijavo nakopali same težave ter da bi težavo bolje rešili sami.

Pri desetem vprašanju so anketiranci od 1 do 5 ocenili, kolikšna pričakovanja imajo

od posameznega subjekta/institucije/organizacije k zagotavljanju varnosti, pri

čemer je 1 = nimam nobenih pričakovanj, 2 = imam zelo majhna pričakovanja, 3 =

imam znatna pričakovanja, 4 = imam velika pričakovanja in 5 = imam zelo velika

pričakovanja. V grafu so navedene povprečne ocene odgovorov. Največ pričakovanj

imajo anketiranci od prostovoljnih gasilcev, samih prebivalcev in policije. Na dnu se

je znašel Center za socialno delo.

41

Grafikon 19: Ocene pričakovanj od subjektov/organizacij/inštitucij k zagotavljanju varnosti.

Ni presenetljivo, da so se gasilci znašli na vrhu pričakovanj, saj so tesno in osebno

vpeti v življenje in delovanje občanov, ti pa jim pogosto tudi zaupajo. Da so

prebivalci sami sebe umestili z anketo na drugo mesto, kaže na zavedanje pomena

samih prebivalcev za varnost v lokalnem okolju, kar je spodbujajoče. Policija se je

znašla na 3. mestu.

0 0,5 1 1,5 2 2,5 3 3,5 4 4,5

Center za socialno delo

Detektivi

Zdravstvene službe

Mediji

Podjetja

Zavod za zaposlovanje

Varnostni sosvet

Športna in kulturna društva

Šole, vrtci

Tožilstva

Inšpekcija

Župan in občinska uprava

Občinsko redarstvo

Sodišča

Reševalna društva

Policija

Sami prebivalci

Prostovoljni gasilci

Povprečna ocena pričakovanj

Povprečna ocena pričakovanj

42

Pri 11. vprašanju so anketiranci na podlagi danih trditev ocenjevali delo policistov v

občini.

Grafikon 20: Mnenje občanov o delu policistov.

Za najbolj pritrdilne so se izkazale naslednje trditve: da lahko policiste brez težav

prosijo za pomoč; da si želijo, da bi prebivalci pogosteje sodelovali s policijo in da

imajo s policijo dobre izkušnje. To ponovno kaže na pomen sodelovanja prebivalcev s

policijo v lokalnem okolju. Po drugi strani pa so anketiranci slabše ocenili trditve, da

se počutijo varneje, če vidijo policiste patruljirati peš, ter da policisti v njihovem

območju učinkovito zagotavljajo varnost.

2,3 2,4 2,5 2,6 2,7 2,8 2,9 3 3,1

Varneje se počutim, če vidim policistepatruljirati peš.

Policisti v našem območju učinkovitozagotavljajo varnost.

Zaupam policiji, da se odloča v interesuprebivalcev.

Policisti se trudijo, da je naša občinavarna.

Z delom policistov v naši občini semzadovljen/na.

Policisti so pri obravnavi posamenzikovobjektivni.

Imam dobre izkušnje s policijo.

Želim si, da bi prebivalci našega odmočjapogosteje sodelovali s policijo.

Policiste lahko brez težav prosim zapomoč.

Ocene pričakovanj od 1 do 5

43

Sledilo je zadnje vprašanje z ocenjevanjem, pri katerem so anketiranci navajali, v

kolikšni meri navedene trditve držijo za njih.

Grafikon 21: Ocene bivanja in varnosti v občini.

Vse trditve so ocenili z najmanj 3, torej v znatni meri. Na območju svoje občine se

glede na ocene počutijo varno, svoje sosede poznajo.

0 1 2 3 4 5

Sosedje se med sebojpoznamo

V naši občini se počutimvarno.

Ponoči se v občini počutimvarno.

V času moje odsotnosti selahko zanesem na sosede, da

bodo varovali moj dom.

Prebivalci naše občine si medseboj pomagamo.

Ocene trditev od 1 do 5

44

7.2 Razgovor z vodjo policijskega okoliša

Dne 18. avgusta 2016 smo opravili razgovor z vodjo policijskega okoliša Oplotnica,

gospodom Brankom Mesaričem. Vprašanja so bila predhodno pripravljena.

1. Kako na splošno ocenjujete stanje varnosti v občini Oplotnica?

Stanje varnosti ocenjujem kot dobro oziroma stabilno. Trendi varnostnih

pojavov na območju Občine Oplotnica že nekaj let zaporedoma kažejo rahla

nihanja števila obravnavanih kaznivih dejanj, prekrškov, prometnih nesreč in

drugih dogodkov, ki vplivajo na varnost na tem območju. Pri tem pa

ugotavljamo, da posebej izstopajočih primerov v zadnjih letih nismo

obravnavali.

2. Eden izmed načinov izboljšanja varnosti so tudi preventivne dejavnosti. Ali v

tem smislu sodelujete z vzgojno-izobraževalnimi institucijami (vrtci, šolami)?

Kako in na kakšen način?

Z vzgojno-izobraževalnimi institucijami sodelujemo na več načinov oziroma

izvajamo različne aktivnosti:

aktivnosti pred začetkom novega šolskega leta (pregled prometne

signalizacije v bližini šole in vrtca, sestanek s predstavniki sveta za

preventivo in vzgojo v cestnem prometu, medobčinskim redarstvom in

predstavnikom občine v zvezi aktivnosti ob začetku šolskega leta);

aktivnosti ob začetku šolskega leta (varovanje otrok na poti v šolo v

prvih 14 dneh šolskega leta, predavanje oziroma razgovor s starši otrok

prvih razredov OŠ, predavanje otrokom prvih razredov in skupen ogled

varne šolske poti);

pri učencih 5. razredov OŠ izvajanje preventivnega projekta Policist

Leon svetuje;

sodelovanje otrok 4. razredov OŠ na Otroški varnostni olimpijadi;

pred božično–novoletnimi prazniki predavanje otrokom višjih razredov

glede zlorabe pirotehničnih izdelkov preventivni projekt Bodi

zvezda, ne meči petard;

predavanje na OŠ pred pričetkom zimskih in letnih počitnic in

druge aktivnosti na željo oziroma pobudo šole (predavanja v zvezi

uporabe varnostnega pasu, oziroma na splošno udeležbe v prometu).

3. Kako ocenjujte vlogo in pomen varnostnega sosveta?

Ocenjujem, da ima varnostni sosvet pomembno vlogo za krepitev splošne

varnosti na območju občine. Na sestankih varnostnega sosveta obravnavamo

aktualno problematiko, pomembno za splošno varnost ljudi in premoženja.

Člani sosveta lahko prenesejo informacije do občanov in jih animirajo k

boljšemu samozaščitnemu ravnanju ter spodbujajo k boljšemu sodelovanju z

vsemi službami, ki skrbijo za splošno varnost.

45

4. Menite, da trenutna gospodarska situacija in migracije vplivajo na varnost v

naši občini?

Trenutna gospodarska situacija in migracije vsekakor vplivajo na varnost, kar

se kaže v nihanju števila kaznivih dejanj premoženjske kriminalitete. Kakšnih

posebnih negativnih pojavov zaradi migracij pa do sedaj nismo obravnavali.

5. Kakšen je odziv občanov na stanje varnosti v smislu dajanja pobud,

predlogov za izboljšave?

Menim, da odziv občanov ni povsem zadovoljiv, predvsem zato, ker občani v

večji meri ne storijo ničesar za izboljšanje splošne varnosti, dokler niso

osebno prizadeti, bodisi kot žrtve kaznivih dejanj, prekrškov zoper javni red

in mir bodisi zaradi prometnih nesreč. Menim, da še vedno preveč prevladuje

miselnost »češ to se mene ne tiče in se ne bom vmešaval, hodil po sodišču …«.

Prav tako velikokrat opažam nezadovoljivo samozaščitno ravnanje.

6. Katero obliko kriminalitete na območju Oplotnice ocenjujete kot najbolj

problematično oziroma takšno, ki zahteva največ zastavljenih ciljev in

konkretne izboljšave?

Kot je razvidno iz trendov varnostnih pojavov, obravnavamo največ kaznivih

dejanj premoženjske kriminalitete, in sicer je največ tatvin, sledijo velike

tatvine in poškodovanje tujih stvari. Zaradi velike kadrovske podhranjenosti

policijske postaje Slovenska Bistrica, ki pokriva območje Občine Oplotnica, je

prisotnost policijskih patrulj slabša. K izboljšanju te problematike bi

nedvomno pripomoglo ozaveščanje in spodbujanje občanov k boljšemu

samozaščitnemu ravnanju (dosledno zaklepanje, tehnično varovanje, video

nadzori …), odprtost občanov za sodelovanje z vsemi službami, ki delajo za

splošno varnost ljudi in premoženja.

46

8 Sklepi

Po opravljeni raziskavi smo jih bodisi potrdili, delno potrdili ali zavrgli.

Hipoteza 1: Na območju Občine Oplotnica se je zaradi negativnih družbenih

sprememb zvišala raven splošne kriminalitete, npr. vlomov, ropov in vandalizma.

Glede na trende varnostnih pojavov in število dogodkov se je raven splošne

kriminalitete zares zvišala. Tudi anketiranci so na vprašanje, pri katerem so od 1 do 5

ocenjevali, v kolikšni meri navedene dejavnike najbolj občutijo v občini, med prvimi

tremi ocenili prav splošni oziroma klasični kriminal (ropi, tatvine). Poleg teh

informacij lahko dejstvo potrdimo tudi z odgovori vodje policijskega okoliša, g.

Branka Mesariča, po besedah katerega se je zvišala raven premoženjske

kriminalitete; največ je tatvin, sledijo velike tatvine in uničenje tujih stvari.

Menimo, da je k porastu te kriminalitete veliko prispevala tudi višja brezposelnost in

revščina, kot ju je bilo zaznati leta prej.

Hipoteza 2: Tako policija kot občani dobro ocenjujejo preventivne dejavnosti za

preprečevanje kriminalitete oziroma se zavedajo njihovega pomena.

Drugo hipotezo smo lahko preverili s pomočjo odgovorov anketirancev ter razgovora z

vodjo okoliša. Preventivne dejavnosti so denimo prometna signalizacija, vzgojno-

izobraževalne vsebine za otroke, samozaščitna ravnanja idr. Glede na ocene

pričakovanj od subjektov, ki prispevajo k varnosti, so prebivalci sami sebe postavili

zelo visoko na lestvico, takoj za gasilci. Prebivalci sami so pomembni za pretok

informacij in posledičnega ukrepanja, poleg tega pa lahko s samozaščitnim

ravnanjem dokaj uspešno, preventivno zaščitijo sebe. Glede na ta odgovor bi lahko

sklepali, da se prebivalci zavedajo pomena preventive oziroma preprečevanja

kriminalitete. Na vprašanje katere samozaščitne oziroma varovalne ukrepe

uporabljajo, jih je večina navedla »klasične«: redno zaklepanje vrat, ne odpirajo

vrat neznancem, ne puščajo ključev na posebnih mestih, v času daljše odsotnosti

poskrbijo, da je videti, kot da je nekdo doma in s seboj ne nosijo vrednejših stvari.

Gospod Branko Mesarič meni, da odziv občanov ni povsem zadovoljiv, saj občani ne

storijo dovolj za izboljšanje varnosti na svojem območju, pri čemer je podal prav

primer uporabe samozaščitnih ukrepov (tudi video kamere in tehnično varovanje) ter

pomen odprtosti občanov za sodelovanje z vsemi službami, ki skrbijo za varnost ljudi

47

in premoženja. To hipotezo lahko le delno potrdimo, saj sicer zaznavamo zavest

občanov za preventivne dejavnosti, ki pa jih ne izkoristijo v celoti.

Hipoteza 3: Prebivalci se zavedajo pomena sodelovanja s policijo na lokalni ravni.

Tretjo hipotezo smo preverili s pomočjo vprašanja v anketi, ki se nanaša na

sodelovanje s policijo, pričakovanja občanov do varnostnih služb ter odnosa do

policije. Na vprašanje, ali so bili v zadnjih letih žrtev ali priča kaznivega dejanja, jih

je 79 % odgovorilo nikalno, 21 % pa pritrdilno. Izmed teh 21 anketirancev jih je bilo

več kot polovica oziroma 60 % nezadovoljnih s posredovanjem policije, kar je

vsekakor ugotovitev, vredna razmisleka o izboljšavah. Tisti, ki dejanja niso prijavili

policiji, so večinoma podali razlog, da se nimajo časa ukvarjati s policijo ter da ni šlo

za tako veliko kaznivo dejanje. Tudi vodja policijskega okoliša slabo ocenjuje

odzivnost občanov, dokler niso osebno vpleteni, saj kot pravijo, nimajo časa hoditi po

sodiščih in mislijo, da se jih dejanja ne tičejo. Pri ocenjevanju so trditve, ki najbolj

držijo za večino občanov, izkazale, da lahko policiste brez težav prosijo za pomoč; da

si želijo, da bi prebivalci pogosteje sodelovali s policijo in da imajo s policijo dobre

izkušnje, kar sicer kaže določeno stopnjo volje do sodelovanja, zato lahko to

hipotezo le delno potrdimo.

S preverjanjem hipotez smo potrdili, da se je stopnja splošne kriminalitete zvišala,

po drugi strani in glede na dve delno potrjeni hipotezi pa zaznavamo določeno mero

apatije in strahu (najverjetneje zaradi tega, ker občani ne želijo, nimajo časa ali se

bojijo sodelovati, dokler niso osebno prizadeti). Zaznavamo ozaveščenost občanov o

pomenu njihovega sodelovanja, težava pa nastane pri dejanjih oziroma ko je treba

kaznivo dejanje prijaviti. Na tem področju je potrebno še veliko storiti, da bi okrepili

sodelovanje občanov ter stopnjo zaupanja še zvišali.

Tekom raziskave smo prišli še do naslednjih ugotovitev:

Kar tri četrtine anketirancev se v občini Oplotnica počuti varno, saj jih bodisi

sploh ni strah, da bi postali žrtev kaznivega dejanja, bodisi je strah zelo

majhen.

Največji dejavniki, ki povzročajo strah, so gospodarska kriminaliteta, aktualne

politične razmere in poročanje medijev o kaznivih dejanjih.

Izmed dejavnikov, ki jih ocenjujejo kot najbolj ogrožajoče, najpogosteje

navajajo brezposelnost (znašla se je na prvem mestu), alkoholizem, klasični

kriminal (ropi, tatvine), revščino, točenje alkohola mladoletnim in vinjenim

osebam ter gospodarsko nazadovanje.

48

Največ pričakovanj glede subjektov zagotavljanja varnosti imajo anketiranci

od prostovoljnih gasilcev (na prvem mestu), samih prebivalcev in policije. To

je najverjetneje zaradi visoke stopnje zaupanja v gasilce, saj so tesno vpeti v

življenje občanov in pogosto vidni, denimo na prireditvah, ob šolah, vrtcih

idr.

Večina občanov se v občini Oplotnica počuti varno in so tesno medsebojno

povezani. Glede na majhnost kraja to ni presenetljivo.

Stanje varnosti v občini Oplotnica je dobro, stabilno, ni zaznati izstopajočih

primerov, čeprav število obravnavanih dogodkov že nekaj let zaporedoma

niha. Pojavljajo se predvsem prekrški in prometne nesreče.

Policija skupaj z občinskim redarstvom in Svetom za preventivo in vzgojo v

cestnem prometu sodeluje z vrtcem in šolo preko različnih aktivnosti; s

predavanji, z ozaveščanjem o uporabi varnostnega pasu, s pregledom

prometne signalizacije, z ozaveščanjem glede uporabe pirotehničnih sredstev

idr.

49

9 Zaključek

V diplomski nalogi nas je zanimalo, kako se zagotavlja varnost v občini Oplotnica;

kateri organi, službe, ustanove in konkretne osebe skrbijo za preprečevanje ter

reševanje varnostne problematike; kako je varnostna problematika lokalnega okolja

opredeljena v zakonodaji; kako jo doživljajo občani in kako sami prispevajo k

zagotavljanju in preprečevanju varnosti; s pomočjo vodje policijskega okoliša smo

ugotavljali, katera področja kriminalitete potrebujejo izboljšave in kaj bi bilo v

praksi še mogoče narediti na področju preprečevanja ter zagotavljanja varnosti.

Na splošno smo ugotovili, da se občani Oplotnice počutijo razmeroma varno, stopnja

zaupanja v policijo pa ni na visoki ravni. Gospodarska kriza skupaj z brezposelnostjo

in revščino negativno vpliva na porast splošne kriminalitete (ropi, tatvine), za razliko

od migracijske problematike, ki pri občanih ne vzbuja pretiranega strahu, niti ne

povečuje kriminalitete. Zvišala se je tudi raven premoženjske kriminalitete. Ugotovili

smo, da na območju Občine Oplotnica delujejo naslednji varnostni organi: Policijska

postaja Slovenska Bistrica, katere komandir je Aleksander Lubej; varnostni sosvet

(ustanovljen v projektu partnerskega sodelovanja med občinami Slovenska Bistrica,

Oplotnica, Poljčane in Makole); vodja policijskega okoliša KS Oplotnica Branko

Mesarič, medobčinsko redarstvo in Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu

Oplotnica. Občina redno sodeluje z vzgojno-izobraževalnimi institucijami (vrtci in

šolami), s katerimi izvajajo različne preventivne dejavnosti, pri katerih se otroci in

mladostniki že zgodaj srečajo z zagotavljanjem varnosti v cestnem prometu ter

načinom, kako zavarujejo sebe in druge (npr., uporaba pirotehničnih sredstev).

Predlogi in pobude, ki jih ob zaključku navajamo v diplomski nalogi:

Spodbujanje občanov k doslednemu odzivanju na varnostno problematiko in

ozaveščanje občanov o pomenu pretoka varnostnih informacij.

Spodbujanje občanov za sodelovanje s policijo (pred tem pa raziskati, zakaj

sodelovanje ni zadovoljivo in izboljšati zadeve na tem področju).

Izboljšati stopnjo zaupanja občanov v policijo.

Nadaljevanje z dejavnostmi, ki jih policija v Oplotnici izvaja skupaj z

občinskim redarstvom ter Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu

Oplotnica, saj pozitivno vplivajo na varnostno preventivo.

50

Še podrobneje pod drobnogled vzeti splošno in gospodarsko kriminaliteto na

tem območju, saj sta najbolj problematični.

Menimo, da smo s pregledom virov ter raziskavo dosegli cilje diplomske naloge,

preučili načine zagotavljanja varnosti v občini Oplotnica ter odkrili vrzeli v

zagotavljanju in preprečevanju varnosti, ki se jih zagotovo da izboljšati.

51

10 Uporabljeni viri

Brezovšek, M. in Haček, M. (2012). Politični sistem Republike Slovenije. Ljubljana:

Fakulteta za družbene vede.

Fakulteta za varnostne vede. (2012). Občutek ogroženosti in vloga policije pri

zagotavljanju varnosti na lokalni ravni. Pridobljeno na:

http://www.mnz.gov.si/fileadmin/mnz.gov.si/pageuploads/SOJ/word/Tacen

_15112012/Porocilo_CRP_zagotavljanje_varnosti_v_lokalni_skupnosti_FVV_201

0_2012.pdf

Fakulteta za varnostne vede. (2014). Zagotavljanje varnosti v lokalni skupnosti,

Projekt URBIS – pilotski projekt o zagotavljanju varnosti v Ljubljani.

Pridobljeno na: http://www.fvv.um.si/knjigarna/eknjige/raziskave/projekt-

urbis.pdf

Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti. (2004). Zagotavljanje varnosti v lokalni

skupnosti. Pridobljeno na: http://www.inst-

krim.si/fileadmin/user_upload/Gorazd_Me%C5%A1ko.pdf

McKee, A. J. (2001). The community policing evaluation survey: Reliability, validity

and structure. American Journal of Criminal Justice, 25 (2).

Meško, G. (2006): Policing in a post-socialist country: Critical reflections.

Understanding crime: Structural ad Developmental Dimensions, and their

Implications for Policy (Plenary Address at the Annual Conference od the ESC).

Tübingen: Institut für Kriminologie der Universität Tübingen.

Občina Oplotnica (7. 9. 2015). Informacija o trendih varnostnih pojavov na območju

Občine Oplotnica v letu 2014.

Občina Oplotnica. (7. 9. 2015). Trendi varnostnih pojavov na območju Občine

Oplotnica za 1. polletje 2015.

Občina Oplotnica (4. 9. 2013). Trendi varnostnih pojavov na območju Občine

Oplotnica v letu 2013.

Občinski svet Občine Oplotnica. (2008). Občinski program varnosti.

Občinska uprava Občine Oplotnica. (2. 7. 2015). Akt o ustanovitvi varnostnega

sosveta.

Občinska uprava Občine Oplotnice. (25. 5. 2016). Odlok o ustanovitvi sveta za

preventivo in vzgojo v cestnem prometu Oplotnica.

Policija (2012). Organiziranost. Pridobljeno na http://www.policija.si/index.php/o-

policiji?lang=

Resolucija o preprečevanju in zatiranju kriminalitete. (2006). Uradni list RS, (43/06).

52

Statistični urad Republike Slovenije (1. 1. 2016). Podatki o izbranem naselju.

Pridobljeno na:

http://www.stat.si/krajevnaimena/default.asp?txtIme=O&selNacin=zacetek&

selTip=naselja&ID=5677

Šmidovnik, J. (1995). Lokalna samouprava. Ljubljana: Cankarjeva založba.

Vlaj, S. (1998). Lokalna samouprava. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.

Zakon o varstvu javnega reda in miru. (2006). Uradni list RS, (70/2006).

Zakon o občinskem redarstvu. (2006). Uradni list RS, (139/06).

Zakon o varnosti cestnega prometa. (2008). Uradni list RS, (56/2008).

Zakon o organiziranosti in delu v policiji. (2013). Uradni list RS, (15/2013).

Zavezanci in njihove dolžnosti. (2011). Pridobljeno na https://www.kpk-

rs.si/sl/zavezanci-in-njihove-dolznosti/kdo-so-zavezanci/lokalne-skupnosti

53

11 Priloge

Pozdravljeni,

Sem Gašper Pečar, študent Fakultete za varnostne vede v Mariboru. Študij zaključujem z

diplomsko nalogo Zagotavljanje varnosti v lokalnem okolju: primer občine Oplotnica. Za

pridobitev rezultatov smo sestavili anketo, ki nam bo pomagala ugotoviti, na kakšen način

prebivalci na tem območju prispevajo k varnosti in preprečevanju kriminalitete. Sodelovanje

v anketi je prostovoljno in anonimno, pridobljene rezultate bomo uporabili izključno v

študijske namene.

ANKETA

1. Kako močno na območju Občine Oplotnica občutite ogroženost, da bi postali žrtev

kaznivega dejanja? Obkrožite ustrezno številko (1 = sploh ne, 2 = v zelo majhni meri, 3 = v

znatni meri, 4 = v veliki meri, 5 = v zelo veliki meri).

1 2 3 4 5

2. V kolikšni meri našteti dejavniki vplivajo na vaš strah, da bi postali žrtev kaznivega

dejanja? (1 = sploh ne, 2 = v zelo majhni meri, 3 = v znatni meri, 4 = v veliki meri, 5 = v

zelo veliki meri). Označite z »X«.

Dejavniki 1 2 3 4 5

Poročanje medijev o kaznivih dejanjih (nesrečah, kaznivih

dejanjih).

Moje lastne pretekle izkušnje z različnimi oblikami varnostnih

pojavov (nesreče, tatvine, nasilje).

Izkušnje sorodnikov in prijateljev z različnimi oblikami

varnostnih pojavov.

Delo, ki ga opravljam.

Aktualna migrantska problematika.

Aktualne politične razmere v Sloveniji.

54

Trenutne gospodarske razmere v Sloveniji.

3. Ali trenutno uporabljate katerega izmed spodaj naštetih samozaščitnih oziroma varovalnih

ukrepov? Označite z »X«.

Ukrepi Da Ne

Imam nameščene varovalne kamere.

Imam nameščene alarmne naprave.

Imam nameščene senzorske luči.

Redno zaklepam vrata.

Vrednejše predmete shranjujem v sefu ali na banki.

Imam ojačana ali posebna protivlomna vrata.

Neznancem ne odpiram vrat.

Imam psa.

Ne puščam ključev na posebnih mestih (predpražniki, lončki za rože, nabiralniki

…).

Imam ustrezno zavarovano premoženje.

Okrog hiše je ograja.

V času daljše odsotnosti poskrbim, da je videti, kot da je nekdo doma.

Pazim, da s seboj po mestu ne nosim vrednejših stvari ali večje vsote denarja.

4. Prosimo vas, da v spodnji tabeli pri vsakem dejavniku označite, v kolikšni meri ga občutite

kot problem v okolju, kjer živite (1 = sploh ne, 2 = v zelo majhni meri, 3 = v znatni meri,

4 = v veliki meri, 5 = v zelo veliki meri).

Dejavniki 1 2 3 4 5

Organiziran kriminal.

Gospodarska kriminaliteta.

55

Nasilje na ulicah.

Klasični kriminal (ropi, tatvine).

Nered in hrup.

Ogroženost pešcev v prometu.

Ogroženost kolesarjev v prometu.

Ogroženost voznikov v prometu.

Onesnaženost.

Točenje alkohola mladoletnim in vinjenim osebam.

Prostitucija.

Mladoletniško prestopništvo.

Beračenje in postopaštvo na ulicah.

Zanemarjanje zgradb.

Vandalizem.

Zloraba drog na javnih mestih.

Alkoholizem.

Kopičenje smeti na javnih mestih.

Prireditve na prostem.

Glasna glasba iz lokalov ali zasebnih zabav.

Tujci.

Tuji delavci.

Ilegalni migranti.

Turisti.

Korupcija.

56

Gospodarsko nazadovanje.

Brezposelnost.

Revščina.

Naravne nesreče (potresi, poplave, neurja).

Tehnološke nesreče.

Požari v naravnem okolju.

Spolni napadi/posilstva.

Huligani na prireditvah.

5. Prosimo vas, da označite, v kolikšni meri spodnje trdite držijo za vas (1 = sploh ne, 2 = v

zelo majhni meri, 3 = v znatni meri, 4 = v veliki meri, 5 = v zelo veliki meri).

Trditev 1 2 3 4 5

Izogibam se nekaterih predelov našega območja oziroma mesta.

Ponoči me je strah sam/a hoditi po svojem kraju/mestu.

Na našem območju se mi ne more zgoditi nič slabega.

Zaradi strahu pred tem, da bi postal/a žrtev kaznivega

dejanja, se pogosto odpovem nočnemu življenju.

Ljudje na našem območju si medsebojno pomagajo.

Ljudem se zdim privlačna tarča kaznih dejanj.

Ljudem in tujcem okrog sebe ne zaupam

6. Ste bili v zadnjih letih žrtev ali priča kaznivega dejanja?

a) da

b) ne (če ste na to vprašanje odgovorili z ne, vam ni potrebno odgovarjati na 7. in 8.

vprašanje)

57

7. Če ste na prejšnje vprašanje odgovorili pritrdilno, ali ste to kaznivo dejanje prijavili

policiji?

a) da (če ste odgovorili z da, vam ni potrebno odgovarjati na 9. vprašanje)

b) ne (če ste odgovorili z ne, vam ni potrebno odgovarjati na 8. vprašanje)

8. Če ste na prejšnje vprašanje odgovorili pritrdilno, ste bili z delom policije v vašem

primeru zadovoljni?

a) da

b) ne

9. Če ste na 7. vprašanje odgovorili z ne, zakaj kaznivega dejanja niste prijavili? Možnih

je več odgovorov.

a) Policija ne bi mogla pomagati.

b) Policija mi ne bi hotela pomagati.

c) S prijavo kaznivega dejanja bi si nakopal/a same težave.

d) Nimam časa, da bi se ukvarjal/a s policijo.

e) Prej in bolje sem lahko stvar rešil/a sam/a.

f) Ni šlo za tako veliko kaznivo dejanje.

g) Strah me je bilo posledic prijave kaznivega dejanja.

10. V spodnji tabeli so navedeni subjekti/organizacije/institucije. Prosimo, da označite,

koliko pričakujete od posameznega subjekta/organizacije/institucije, da bo s svojim

delom prispeval k zagotavljanju varnosti v občini (1 = nimam nobenih pričakovanj, 2 =

imam zelo majhna pričakovanja, 3 = imam znatna pričakovanja, 4 = imam velika

pričakovanja, 5 = imam zelo velika pričakovanja).

Pričakovanja 1 2 3 4 5

Mediji (televizija, radio, časopis).

Šole, vrtci.

Sodišča.

Tožilstva.

Podjetja.

Župan.

Občinsko redarstvo.

58

Varnostni sosvet.

Inšpekcija.

Športna in kulturna društva.

Reševalna društva.

Poklicni gasilci.

Prostovoljni gasilci.

Policija.

Detektivi.

Zdravstvene službe.

Center za socialno delo.

Zavod za zaposlovanje.

Sami prebivalci

11. V spodnji tabeli je nekaj trditev, ki se navezujejo na vaše mnenje o delu policistov na

območju Občine Oplotnica. Prosimo, da označite, v kolikšni meri držijo za vas (1 =

sploh ne, 2 = v zelo majhni meri, 3 = v znatni meri, 4 = v veliki meri, 5 = v zelo veliki

meri).

Trditev 1 2 3 4 5

Policiste lahko brez težav prosim za pomoč.

Z delom policistov v naši občini sem zadovoljen/na.

Varneje se počutim, če vidim policiste patruljirati peš.

Imam dobre izkušnje s policijo.

Želim si, da bi prebivalci našega območja pogosteje sodelovali s

policijo.

Policisti v našem okolju učinkovito zagotavljajo varnost.

Policisti se trudijo, da je naša občina varna.

Zaupam policiji, da se odloča v interesu prebivalcev občine.

Policisti so pri obravnavi posameznikov objektivni.

59

12. V tabeli je nekaj trditev, ki se nanašajo na bivanje v skupnosti. Označite, v

kolikšni meri držijo za vas (1 = sploh ne, 2 = v zelo majhni meri, 3 = v znatni

meri, 4 = v veliki meri, 5 = v zelo veliki meri).

Trditev 1 2 3 4 5

Prebivalci naše soseske si med seboj pomagamo.

Sosedje se med seboj poznamo.

V naši soseski se počutim varno.

Ponoči se v soseski počutim varno.

V času moje odsotnosti se lahko zanesem na sosede, da bodo pazili na moj

dom.

V svoji okolici poznam ljudi dovolj dobro, da bi jih lahko prosil za pomoč.

13. Spol (obkrožite):

a) Moški

b) Ženski

14. V katero starostno skupino spadate?

a) 15‒19 let

b) 20‒29 let

c) 30‒39 let

d) 40‒49 let

e) 50 let‒59 let

f) 60 let ali več

15. Označite vašo dokončano izobrazbo:

a) Brez osnovne izobrazbe

b) Dokončana osnovna šola

c) Dokončana srednja šola

d) Dokončana 2-letna višja šola

e) Dokončana visoka šola, fakulteta ali akademija

f) Specializacija, magisterij

g) Doktorat