ENERGETSKA SANACIJA IN PRENOVA 3 JAVNIH STAVB OČINE ... · DIIP - Energetska sanacija 3 javnih stavb Občine Hrpelje-Kozina 1 DOKUMENT IDENTIFIKACIJE INVESTICIJSKEGA PROJEKTA Po

DIIP - Energetska sanacija 3 javnih stavb Občine Hrpelje-Kozina

1

DOKUMENT IDENTIFIKACIJE INVESTICIJSKEGA PROJEKTA Po Uredbi o enotni metodologiji za pripravo investicijske dokumentacije na področju javnih financ

(Uradni list RS, št. 60/2006, 54/2010) IN

ENERGETSKA SANACIJA IN PRENOVA 3 JAVNIH STAVB OBČINE HRPELJE-KOZINA

Hrpelje, Junij 2016


2


3

Naziv projekta: Energetska sanacija 3 javnih stavb Občine Hrpelje-

Kozina

Vrsta dokumenta:

Dokument identifikacije investicijskega projekta

z oceno možnosti javno-zasebnega partnerstva

Investitor in naročnik: OBČINA HRPELJE-KOZINA Hrpelje, Reška cesta 14, 6240 Kozina

Odgovorni s strani naročnika: Saša Likavec Svetelšek, županja

Žig in podpis:

Izvajalec: Goriška lokalna energetska agencija GOLEA

Mednarodni prehod 6, Vrtojba

5290 Šempeter pri Gorici

Odgovorni s strani izvajalca: Rajko Leban, direktor

Žig in podpis:

Datum izdelave DIIP: Junij 2016


4


5

KAZALO VSEBINE

0 UVODNO POJASNILO ................................................................................................................ 7

1 Navedba investitorja in izdelovalca investicijske in projektne dokumentacije, upravljavca ter strokovnih sodelavcev .................................................................................................................... 8

1.1 Podatki o investitorju oz. nosilcu projekta ........................................................................ 8

1.2 Podatki o izdelovalcu investicijske dokumentacije ............................................................ 9

1.3 Podatki o upravljavcih stavb ............................................................................................ 10

2 Analiza stanja z opisom razlogov za investicijsko namero...................................................... 12

2.1 Predstavitev investitorja – Občina Hrpelje-Kozina .......................................................... 12

2.2 Predstavitev stavb, ki so predmet energetske sanacije .................................................. 14

2.2.1 OSNOVNA ŠOLA DRAGOMIRJA BENČIČA – BRKINA HRPELJE ................................. 14

2.2.2 VRTEC SEŽANA – ENOTA HRPELJE........................................................................... 18

2.2.3 ZDRAVSTVENI DOM SEŽANA - ZDRAVSTVENA POSTAJA HRPELJE .......................... 23

2.3 Razlogi za investicijsko namero ....................................................................................... 28

3 Opredelitev razvojnih možnosti in ciljev investicije ter preveritev usklajenosti z razvojnimi strategijami in politikami .............................................................................................................. 29

3.1 Opredelitev razvojnih ciljev ............................................................................................. 29

4 Predstavitev upoštevanih variant ........................................................................................... 30

4.1 Varianta 0: »brez« investicije .......................................................................................... 30

4.2 Varianta 1: izvedba investicije v lastni režiji Občine Hrpelje-Kozina ............................... 32

4.3 Varianta 2: izvedba investicije po modelu javno-zasebnega partnerstva ....................... 33

5 Opredelitev vrste investicije ter ocena investicijskih stroškov ............................................... 36

5.1 Opredelitev osnovnih tehnično-tehnoloških rešitev v okviru operacije ......................... 36

5.2 Ocena investicijskih stroškov ........................................................................................... 37

5.2.1 Celotna ocena investicijskih stroškov ..................................................................... 37

5.2.2 Ocena upravičenih in preostalih stroškov .............................................................. 39

5.3 Navedba osnove za oceno vrednosti ............................................................................... 40

6 Temeljne prvine, ki določajo investicijo ................................................................................. 41

6.1 Predhodna idejna rešitev ali študija ................................................................................ 41

6.2 Opis lokacije ..................................................................................................................... 41

6.3 Obseg in specifikacija investicijskih stroškov s časovnim načrtom izvedbe .................... 43

6.4 Analiza vplivov na okolje .................................................................................................. 43

6.5 Kadrovsko organizacijska shema s prostorsko opredelitvijo ........................................... 44

6.6 Predvideni viri financiranja .............................................................................................. 45

6.6.1 Varianta 1.: OBČINA PREVZAME CELOTNO ENERGETSKO SANACIJO .................... 46

6.6.2 Varianta 2.1.: ESCO financira celotno energetsko sanacijo ................................... 46

6.6.3 Varianta 2.2.: ESCO financira celotne upravičene stroške ..................................... 47

6.6.4 Varianta 2.3.: Zasebni pogodbenik financira 51% upravičenih stroškov ............... 47

6.6.5 Varianta 2.4.: Zahtevana donosnost za zasebnega partnerja 7% ........................... 47

7 OCENA MOŽNOSTI JAVNO ZASEBNEGA PARTNERSTVA ......................................................... 49

7.1 Varianta 1: investitor v energetsko sanacijo in prenovo je Občina Hrpelje-Kozina ........ 54

7.2 Varianta 2: investitor v energetsko sanacijo in prenovo je zasebni partner ................... 55

8 Ugotovitev smiselnosti in možnosi nadaljnje priprave investicijske, projektne in druge dokumentacije s časovnim načrtom ............................................................................................. 60

8.1 Potrebna investicijska dokumentacija ............................................................................. 60

8.1 Potrebna projektna dokumentacija s časovnim načrtom ............................................... 60

9 končne ugotovitve in povzetki ................................................................................................ 61


6


7

0 UVODNO POJASNILO Dokument identifikacije investicijskega projekta (v nadaljevanju DIIP) je skladno z Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS št. 60/06 in 54/10 – v nadaljevanju Uredba) osnovni dokument, ki vsebuje podatke, potrebne za določitev investicijske namere in ciljev v obliki funkcionalnih zahtev, ki jih bo morala investicija izpolnjevati. Predstavlja tudi podlago za odločanje o nadaljnji izdelavi investicijske dokumentacije oz. nadaljevanju investicije. Skladno z zastavljenimi cilji in pogoji RS, opredeljenimi v Podrobnejših usmeritvah javnim partnerjem pri ukrepu energetske prenove stavb javnega sektorja (Ministrstvo RS za infrastrukturo, februar 2016) naročnik z izdelavo DIIP pričenja predhodni postopek po Zakonu o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06 – v nadaljevanju ZJZP).

Del predhodnega postopka je, poleg izdelave investicijskega elaborata, skladno z Uredbo, tudi izdelava ocene možnosti javno-zasebnega partnerstva, skladno z 8. členom ZJZP in Pravilnikom o vsebini upravičenosti izvedbe projekta po modelu javno-zasebnega partnerstva (Uradni list RS, št. 32/07), zato vsebuje DIIP, poleg obvezne vsebine, opredeljene v Uredbi, tudi oceno možnosti javno zasebnega partnerstva. Na podlagi pozitivne ocene možnosti javno zasebnega partnerstva bo naročnik v nadaljevanju pripravil javni poziv, s katerim bo pozval morebitne promotorje k oddaji vlog o zainteresiranosti za izvedbo javno-zasebnega partnerstva. Na podlagi prejetih vlog sledi test javno-zasebnega partnerstva in sicer se v okviru ocene o upravičenosti izvedbe projekta po modelu javno-zasebnega partnerstva, ki jo predvideva ZJZP, in ki jo kot predpostavko za pridobitev sredstev Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014 - 2020 predvideva Dolgoročna strategija za spodbujanje naložb energetske prenove stavb, skladno s Pravilnikom o vsebini upravičenosti izvedbe projekta po modelu javno-zasebnega partnerstva primerja dokumentacija, ki jo javni partner pripravi v skladu z Uredbo ter dokumentacija, ki jo mora predložiti zainteresirana oseba.

Navedenim procesnim ravnanjem po določitvi vseh relevantnih modalitet razmerja in ugotovitvi izpolnjenosti zakonskih predpostavk sledi izdaja odločitve o javno-zasebnem partnerstvu, skladno z 11. členom ZJZP, in akta o javno-zasebnem partnerstvu, skladno s 36. členom ZJZP, ali skupnega akta, skladno s 40. členom ZJZP, ki jih sprejme predstavniški organ samoupravne lokalne skupnosti.

Predmetni dokumenti predstavljajo celovito pravno podlago za izvajanje javno-zasebnega partnerstva, saj oblikujejo splošne pravne okvirje glede nameravanega izvajanja javno-zasebnega partnerstva, predmet, pravice in obveznosti javnega in zasebnega partnerja, postopek izbire zasebnega partnerja in druge sestavine posameznega razmerja javno-zasebnega partnerstva.


8

1 NAVEDBA INVESTITORJA IN IZDELOVALCA INVESTICIJSKE IN PROJEKTNE DOKUMENTACIJE, UPRAVLJAVCA TER STROKOVNIH SODELAVCEV

1.1 Podatki o investitorju oz. nosilcu projekta

Naziv: OBČINA HRPELJE-KOZINA

Naslov: Hrpelje, Reška cesta 14, 6240 Kozina

Odgovorna oseba: Saša Likavec Svetelšek, županja

Žig in podpis

Telefon: +386 5 680 01 50

Telefax: +386 5 680 01 80

E-pošta: [email protected]

ID za DDV: SI 96355557

Odgovorna oseba za izvajanje investicije: Andrej Bolčič, Direktor občinske uprave

Telefon: +386 5 620 53 64



9

1.2 Podatki o izdelovalcu investicijske dokumentacije

Naziv upravljavca: GOLEA GORIŠKA LOKALNA ENERGETSKA AGENCIJA NOVA GORICA

Naslov: Mednarodni prehod 6, Vrtojba, 5290 Šempeter pri Gorici

Odgovorna oseba: Rajko Leban, direktor

Žig in podpis

Telefon: 05 393 24 60

Telefax: 05 393 24 63


ID za DDV: SI78059038

Odgovorna oseba za pripravo investicijskih dokumentov:

Irena Pavliha, dipl. ekon.

Telefon: 05 3932460


Avtorji:

Rajko Leban, univ.dipl.inž.str. IZS S-1396 (GOLEA, Nova Gorica) Irena Pavliha, dipl. ekon. (GOLEA, Nova Gorica) Boštjan Mljač, dipl. gosp. inž. (GOLEA, Nova Gorica) Ivana Kacafura, univ. dipl. ekol. (GOLEA, Nova Gorica) Nejc Božič, dipl. inž. str. (GOLEA, Nova Gorica) Matej Pahor, univ. dipl. inž. str. (GOLEA, Nova Gorica) Janez Melink, mag. inž. gradb. (GOLEA, Nova Gorica)


10

1.3 Podatki o upravljavcih stavb

STAVBA 1 – UPRAVLJAVEC

Naziv upravljavca: Osnovna šola Dragomirja Benčiča – Brkina Hrpelje

Naslov: Reška cesta 30, 6240 Kozina

Odgovorna oseba: Sebastijan Mavrič, ravnatelj

Žig in podpis

Telefon: 05 / 689 20 60

Telefax: /

E-pošta: [email protected] in [email protected]

Spletna stran http://www.os-hrpelje.si

Namembnost zgradbe Vzgojno - izobraževalna ustanova

Število zaposlenih 48

Število otrok 307

STAVBA 2 – UPRAVLJAVEC

Naziv upravljavca: Vrtec Sežana – Enota Hrpelje

Naslov: Ulica Dragomirja Benčiča - Brkina 4, 6240 Kozina

Odgovorna oseba: Radica Slavković, ravnateljica

Žig in podpis

Telefon: +386 5 7310 222

Telefax: +386 5 7310 226


Spletna stran http://www.vrtec-sezana.si

Namembnost zgradbe Vzgojno - izobraževalna ustanova

Število zaposlenih 21

Število otrok 130

mailto:[email protected]


11

STAVBA 3–UPRAVLJAVEC

Naziv upravljavca: Zdravstveni dom Sežana - Zdravstvena postaja Hrpelje

Naslov: Reška cesta 18, 6240 Kozina

Odgovorna oseba: Tadeja Pogacnik Godnic dr.med., spec.druž.med., direktorica

Žig in podpis

Telefon: 05 73 11 400

Telefax: 05 73 11 426


Spletna stran http://www.zd-sezana.si

Namembnost zgradbe Ambulantno-dispanzersko zdravstvo z nujno medicinsko pomočjo ter stomatološko zdravstveno varstvo


12

2 ANALIZA STANJA Z OPISOM RAZLOGOV ZA INVESTICIJSKO NAMERO

2.1 Predstavitev investitorja – Občina Hrpelje-Kozina

Regija: Obalno-kraška statistične regija Občina: Občina Hrpelje-Kozina Občina Hrpelje - Kozina je del obalno-kraške statistične regije. Meri 195 km2. Po površini se med slovenskimi občinami uvršča na 27. mesto. Razprostira se od italijanske meje preko Matarskega podolja in južnega dela Brkinov skoraj do Podgrada proti hrvaški meji. Naselji Kozina in Hrpelje skupaj tvorita celoto.

Slika 1: Občina Hrpelje-Kozina

Naselja Občine Hrpelje-Kozina so Artviže, Bač pri Materiji, Beka, Brezovica, Brezovo Brdo, Golac, Gradišče pri Materiji, Gradišica, Hotična, Hrpelje, Javorje, Klanec pri Kozini, Kovčice, Kozina, Krvavi Potok, Markovščina, Materija, Mihele, Mrše, Nasirec, Obrov, Ocizla, Odolina, Orehek pri Materiji, Petrinje, Poljane pri Podgradu, Povžane, Prešnica, Ritomeče, Rodik, Rožice, Skadanščina, Slivje, Slope, Tatre, Tublje pri Hrpeljah, Velike Loče, Vrhpolje, Ostrovica. Občina Hrpelje-Kozina leži na stičišču prometnih povezav: Ljubljana - Koper ter Trst - Kvarner. Geografsko se območje občine razprostira na območju Brkinov, Čičarije in Malega Krasa. Osnovna značilnost je velika prometna tranzitnost območja, saj tu vodijo glavne prometne poti Ljubljana-Koper in Reka-Trst. Širše jo obdajajo tri severno jadranska pristanišča (Koper, Trst in Reka). Na zahodu meji z Republiko Italijo, na jugu pa z Republiko Hrvaško. Mejne občine so Divača, Sežana, Koper in Ilirska Bistrica. Občina obsega 39 naselij in ima 4.286 prebivalcev (podatki SURS za leto 2012). Poseljenost je zelo redka, saj znaša 22 prebivalca / km2, prav tako pa je neugodna starostna struktura. Gospodarsko, kulturno in upravno središče občine

https://sl.wikipedia.org/wiki/Artvi%C5%BEe

https://sl.wikipedia.org/wiki/Ba%C4%8D_pri_Materiji

https://sl.wikipedia.org/wiki/Beka,_Hrpelje_-_Kozina

https://sl.wikipedia.org/wiki/Brezovica,_Hrpelje_-_Kozina

https://sl.wikipedia.org/wiki/Brezovo_Brdo

https://sl.wikipedia.org/wiki/Golac

https://sl.wikipedia.org/wiki/Gradi%C5%A1%C4%8De_pri_Materiji

https://sl.wikipedia.org/wiki/Gradi%C5%A1ica

https://sl.wikipedia.org/wiki/Hoti%C4%8Dna

https://sl.wikipedia.org/wiki/Hrpelje

https://sl.wikipedia.org/wiki/Javorje,_Hrpelje_-_Kozina

https://sl.wikipedia.org/wiki/Klanec_pri_Kozini

https://sl.wikipedia.org/wiki/Kov%C4%8Dice

https://sl.wikipedia.org/wiki/Kozina

https://sl.wikipedia.org/wiki/Krvavi_Potok

https://sl.wikipedia.org/wiki/Markov%C5%A1%C4%8Dina

https://sl.wikipedia.org/wiki/Materija,_Hrpelje_-_Kozina

https://sl.wikipedia.org/wiki/Mihele

https://sl.wikipedia.org/wiki/Mr%C5%A1e

https://sl.wikipedia.org/wiki/Nasirec

https://sl.wikipedia.org/wiki/Obrov

https://sl.wikipedia.org/wiki/Ocizla

https://sl.wikipedia.org/wiki/Odolina

https://sl.wikipedia.org/wiki/Orehek_pri_Materiji

https://sl.wikipedia.org/wiki/Orehek_pri_Materiji

https://sl.wikipedia.org/wiki/Petrinje

https://sl.wikipedia.org/wiki/Poljane_pri_Podgradu

https://sl.wikipedia.org/wiki/Pov%C5%BEane

https://sl.wikipedia.org/wiki/Pre%C5%A1nica

https://sl.wikipedia.org/wiki/Ritome%C4%8De

https://sl.wikipedia.org/wiki/Rodik

https://sl.wikipedia.org/wiki/Ro%C5%BEice

https://sl.wikipedia.org/wiki/Skadan%C5%A1%C4%8Dina

https://sl.wikipedia.org/wiki/Slivje,_Hrpelje-Kozina

https://sl.wikipedia.org/wiki/Slope

https://sl.wikipedia.org/wiki/Tatre,_Hrpelje_-_Kozina

https://sl.wikipedia.org/wiki/Tublje_pri_Hrpeljah

https://sl.wikipedia.org/wiki/Velike_Lo%C4%8De

https://sl.wikipedia.org/wiki/Vrhpolje,_Hrpelje_-_Kozina


13

predstavljata naselji Hrpelje in Kozina. Nove gospodarske in razvojne možnosti se kažejo v rasti malih podjetij, z dograditvijo obrtno industrijske cone, v transportu, v turizmu in v prekomejnem sodelovanju. Tabela 1: Statistični podatki Občine Hrpelje-Kozina za leto 2012

Podatki za leto 2012 Občina Slovenija

Površina km2 195 20.273

Število prebivalcev 4.286 2.056.262

Število moških 2.176 1.017.414

Število žensk 2.110 1.038.848

Naravni prirast 1 2.681

Skupni prirast 51 3.325

Število vrtcev 2 938

Število otrok v vrtcih 135 83.090

Število učencev v osnovnih šolah 284 161.051

Število dijakov (po prebivališču) 126 78.208

Število študentov (po prebivališču) 153 97.706

Število delovno aktivnih prebivalcev (po prebivališču) 1.734 810.001

Število zaposlenih oseb 1.278 717.043

Število samozaposlenih oseb 205 92.958

Število registriranih brezposelnih oseb 208 110.183

Povprečna mesečna bruto plača na zaposleno osebo (EUR) 1.314,79 1.525,47

Povprečna mesečna neto plača na zaposleno osebo (EUR) 880,12 991,44

Število podjetij 360 161.636

Prihodek podjetij (1.000 EUR) 136.024 90.739.422

Število stanovanj, stanovanjski sklad 2.288 853.860

Število osebnih avtomobilov 2.538 1.066.028

Količina zbranih komunalnih odpadkov (tone) 1.304 671.835

Vir: SURS 2012

Slika 2: Meje občine Hrpelje-Kozina


14

Občina Hrpelje-Kozina je bila ustanovljena na osnovi 139. člena ustave po zakonu o ustanovitvi občin in določitvi njihovih območij, po predhodno opravljenem referendumu. Pred tem je bilo območje občine sestavni del skupne občine Sežana. Novoustanovljena občina je z delovanjem pričela 1.1.1995, ko so funkcijo nastopili njeni izvoljeni organi. Organizacija občine Županja občine Hrpelje-Kozina je Saša Likavec Svetelšek. Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine in šteje 13 članov. Občinski svet sprejema statut občine, odloke in druge splošne akte ter poslovnik občinskega sveta. Organizacija občinske uprave je določena z odlokom o organizaciji in delovnem področju občinske uprave Občine Hrpelje-Kozina (Uradni list RS, št. 61/99). Po tem odloku je organizirana kot enovit organ. Občinska uprava opravlja upravne, strokovne in druge naloge v okviru pravic in dolžnosti občine na delovnih področjih , določenih z odlokom. Klimatski parametri na lokaciji stavb Temperaturni primanjkljaj (TP) v sezoni je vsota dnevnih razlik temperature med 20 °C in zunanjo dnevno povprečno temperaturo zraka za tiste dni od 1. julija do 30. junija, ko je dnevna povprečna temperatura nižja ali enaka 12 °C (15 °C). V okviru zadnjih treh koledarskih let obratovanja stavb smo določili temperaturne primanjkljaje za lokacijo stavbe. Podatki so določeni na podlagi meritev pridobljenih iz najbližje meteorološke postaje (elektronski registrator) Tatre (št. 655). Elektronski registrator je od lokacije stavb oddaljen 10,5 kilometrov. Trideset letno povprečje temperaturnega primanjkljaja za lokacijo stavbe je 3.300 Kdan. Projektna temperatura je - 13°C. Povprečna mesečna zunanja temperatura najhladnejšega meseca je 2 °C. Povprečna mesečna zunanja temperatura najtoplejšega meseca znaša 20°C.

2.2 Predstavitev stavb, ki so predmet energetske sanacije

2.2.1 OSNOVNA ŠOLA DRAGOMIRJA BENČIČA – BRKINA HRPELJE

Osnovna šola Dragomirja Benčiča – Brkina Hrpelje (v nadaljevanju OŠ Hrpelje) je bila zgrajena leta 1964 stari del in leta 1991 novi del ter telovadnica. Pouk poteka v dopoldanski izmeni za vse tri triade. Šola ima organizirano podaljšano bivanje in številne interesne dejavnosti. Pouk poteka v 13 učilnicah in petih kabinetih v starem delu šole, kjer je tudi knjižnica in v osmih učilnicah in dveh kabinetih v novem delu šole. Šola ima razdelilno kuhinjo z jedilnico. Kosila pripeljejo iz kuhinje vrtca. Telovadnico uporabljajo v dopoldanskem času, v popoldanskem času občina oddaja telovadnico v najem. Spodaj je fotografija šole.


15

Slika 3: Fotografija - OŠ Hrpelje

V spodnji tabeli so zbrani ključni podatki o objektu in služijo identifikaciji ciljne kategorije upravičenih objektov celovite energetske prenove. Tabela 2: Podatkovna zbirka o objektu s ključnimi podatki

Naziv stavbe OŠ Hrpelje

Lokacija Reška cesta 30, 6240 Kozina

Namembnost stavbe 12630 Stavbe za izobraževanje in

znanstvenoraziskovalno delo

Lastnik/ Upravljavec Občina Hrpelje-Kozina/OŠ Hrpelje

Uporabnik OŠ Hrpelje

Kondicionirana površina stavbe (Ak) 4.337,00 m2

Energenti Električna energija, Peleti (lesna biomasa)

Poraba primarne energije za ogrevanje in toplo sanitarno vodo

36,3 MWh

Poraba električne energije 227 MWh

Letnica izgradnje stari del šole zgrajen l. 1964, novi del ter

telovadnica l. 1991

Leto večje prenove stavbe, ogrevalnega, hladilnega , prezračevalnega sistema in razsvetljave ter opis posega

kotel 2008

Intenzivnost uporabe stavbe

Stavba se uporablja ob delavnikih 8 ur dnevno,

občasno za vikende, telovadnica dopoldne in

popoldne (najem)

Osnova za uvajanje in vrednotenje ukrepov na področju učinkovite rabe energije je poznavanje trenutnega stanja in preteklih trendov. V spodnjih diagramih in tabelah je prikazana raba končne energije v obdobju 2013 do 2015 ter s tem povezani stroški. Podatke smo pridobili od OŠ Hrpelje in Občinske uprave Občine Hrpelje-Kozina. Povprečna skupna dovedena energija je v opazovanih letih znašala 472.934 kWh. Povprečni letni strošek je v opazovanih letih predstavljal 46.377,25 € z vključenim DDV. Glej naslednjo tabelo.

http://www.google.si/url?sa=i&rct=j&q=&esrc=s&source=images&cd=&cad=rja&uact=8&ved=0ahUKEwi28vXbjLbNAhVEchQKHXDBAt4QjRwIBw&url=http%3A%2F%2Fportal.sio.si%2Fno_cache%2Fsio%2Fnovice%2Fnovica%2Farticle%2F1468%2F&psig=AFQjCNGLuV067D06BqCZkttWRYhlSJXhZQ&ust=1466494725455120


16

Tabela 3: Dovedena (končna) energija in stroški

Toplota Električna energija Skupni stroški

enota kWh € (z DDV) kWh € (z DDV) € (z DDV)

2013 378.667

34.120,60 149.393,00 22.571,13 56.691,73

2014 328.615 27.955,02 98.840,00 14.094,06 42.049,08

2015 380.435 28.001,94 82.849,00 12.389,01 40.390,95

Povprečje 362.573 30.025,85 110.360,67 16.351,40 46.377,25

Na spodnjem diagramu je prikazano razmerje med dovedeno energijo peletov in električno

energijo. Delež peletov predstavlja večji del dovedene končne energije.

Diagram 1: Triletno povprečje razmerja dovedene energije za pelete in električno energijo

Peleti imajo večinski delež tudi pri stroških, saj ti v povprečju znašajo 65 % vseh stroškov. Glej

spodnji diagram.

Diagram 2: Triletno povprečje razmerja stroškov za za pelete in električno energijo


17

Skupno energijsko število oziroma specifična raba energije (električna energija in toplota skupaj) na kvadratni meter kondicionirane površine 109,05 kWh/m2. Povprečne skupne emisije CO2, ki nastanejo zaradi uporabe fosilnih goriv in električne energije znašajo 54 ton/leto. Pregled ovoja stavbe Zunanji zidovi so grajeni iz zidakov in betona, zid novega dela je debeline 36 cm, starega dela 45 cm. Fasada je brez toplotne izolacije, na nekaterih delih je v precej slabem stanju in v deževnih dneh zamaka. Nad prostori so ravne AB plošče z obešenim stropom. Streha je hidroizolirana in toplotno izolirana z minimalno toplotno izolacijo debeline 3 cm. Streha nad novim delom šole je ravna – delno pohodna, krita s pločevino. Streha nad starim delom in srednjim delom šole je dvokapnica krita z Bramac strešniki. Streha nad telovadnico je dvokapnica, pločevinasta in pokrita s fotovoltaičnimi paneli. Tlaki so 15 cm betonska plošča, hidroizolirana brez toplotne izolacije. Telovadnica in del šolske zgradbe je zastekljen z Alu okni (U = 2,1 W/m2K), del pa z novimi PVC okni(U = 1,4 W/m2K). Fotovoltaična elektrarna Na strehi telovadnice je fotovoltaična elektrarna, ki je v lasti in upravljanju Občine Hrpelje-Kozina. Pregled naprav za pretvorbo energije

Ogrevalni sistem - Kotlovnica Objekt se ogreva na lesno biomaso in minimalno z ELKO. V kotlovnici sta dva kotla na pelete Biodom 32 po 47 kW in zastarel kotel 700 kW z oljnim gorilcem. Kotla na pelete sta poddimenzionirana, kar je vzrok za nedoseganje ustreznih temperatur v objektu in predolg čas segretja prostorov na delovno temperaturo.

Ogrevalni sistem - Ogrevala Ogrevanje je radiatorsko. V objektu je 143 radiatorjev s termostatskimi ventili. Grelna telesa so različnih vrst.

Sistem za oskrbo s toplo sanitarno vodo (TSV) Za pripravo STV uporabljajo električne bojlerje. Za potrebe telovadnice imajo 1.500 l bojler, v razdelilni kuhinji 2x po 100 l, po razredih novega dela šole 10 l, v fizikalni, likovni učilnici in prostoru za čistilke 50 l in v nekaterih razredih starega dela šole 10 l bojlerje (skupno 25 različnih bojlerjev).

Sistem za oskrbo s hladno vodo Objekt je oskrbovan s hladno vodo preko javnega vodovodnega omrežja. Vodomer je vgrajen pri vstopu v objekt. Hladna voda se uporablja predvsem kot sanitarna voda in za potrebe razdelilne kuhinje. Instalacije so v funkcionalnem stanju.

Prezračevanje in klimatizacija Prostori se prezračujejo naravno preko oken, temu primerne so toplotne izgube in neprimerni bivalni pogoji. Prisilnega prezračevanja v telovadnici ni in prav tako ne v učilnicah. Po zamenjavi


18

oken se izmenjava zraka v prostorih bistveno zmanjša. Ker tesnijo nova okna mnogo bolje, se kvaliteta zraka v prostorih še poslabšuje.

Elektroenergetski sistemi in porabniki Objekt je med srednjimi porabniki električne energije tovrstnih objektov. Za razsvetljavo se večinoma uporablja navadne in klasične fluorescenčne žarnice. Precejšen porabnik električne energije so bojlerji s katerim krijejo celotno ogrevanje vode. Naprave za kompenzacijo jalove energije ni. Ko se bodo vgradile sodobne žarnice, naprava tudi ne bo potrebna.

2.2.2 VRTEC SEŽANA – ENOTA HRPELJE

Vrtec Sežana je del mreže javnih vrtcev, ki so ga za namen izvajanja vzgoje in izobraževanja predšolskih otrok ustanovile štiri občine: Občina Divača, Občina Hrpelje – Kozina, Občina Komen in Občina Sežana. Vrtec Sežana je samostojen javni zavod za predšolsko vzgojo in opravlja javno veljavni program za predšolske otroke. Enota Hrpelje spada pod javni zavod Vrtec Hrpelje.

Slika 4: Fotografija Vrtec Sežana -Enota Hrpelje


Naziv stavbe Vrtec Sežana - Enota Hrpelje

Lokacija Ul. Dragomirja Benčiča-Brkina 4

Namembnost stavbe 12630 Stavbe za izobraževanje in

znanstvenoraziskovalno delo

Lastnik/ Upravljavec Občina Hrpelje-Kozina/Vrtec Sežana

Uporabnik Vrtec Sežana – vrtec Hrpelje

Uporabna površina stavbe 562,7 m2


19

Neto tlorisna površina stavbe 562,7 m2

Kondicionirana površina stavbe (Ak) 485,5 m2

Energenti Električna energija, Lesna biomasa


111 MWh

Poraba električne energije 75 MWh

Letnica izgradnje 1976 (1. faza), 1998 (2. faza)


Stavbno pohištvo (2002), streha (2009)

Intenzivnost uporabe stavbe Stavba se uporablja ob delavnikih 8 ur dnevno

Osnova za uvajanje in vrednotenje ukrepov na področju učinkovite rabe energije je poznavanje trenutnega stanja in preteklih trendov. V spodnji grafih in tabelah je prikazana raba končne energije in vode v obdobju 2013 do 2015 ter s tem povezani stroški. Podatke smo pridobili od vrtca Sežana in Občine Hrpelje-Kozina. Povprečna skupna dovedena energija je v opazovanih letih znašala 185.799 kWh. Povprečni letni strošek je v opazovanih letih predstavljal 19.833 € z vključenim DDV. Tabela 5: Dovedena (končna) energija. poraba vode in stroški

Toplota Električna energija Voda

Skupni stroški

enota kWh € kWh € m3 € €

2013 119.268 9.988 70.263 8.561 967 1.590 20.139

2014 98.645 8.398 73.179 8.908 1.115 1.802 19.108

2015 114.754 8.478 81.288 9.837 1.201 1.935 20.250

Povprečje 110.889 8.955 74.910 9.102 1.094 1.776 19.833

Na spodnjem diagramu je prikazano razmerje med dovedeno energijo toplote in električno

energijo. Delež toplote predstavlja večji del dovedene končne energije.

Diagram 3: Triletno povprečje razmerja dovedene energije za lesno biomaso (peleti) in električno energijo


20

Delež stroška toplote in električne energije sta skoraj enaka (45-46 % vseh stroškov), kot je

vidno na spodnjem diagramu. 9 % celotnega stroška predstavlja strošek oskrbe s pitno vodo.

Diagram 4: Triletno povprečje razmerja stroškov za lesno biomaso (peleti), električno energijo in vodo

Energijsko število oziroma specifična raba energije za ogrevanje znaša 228,4 kWh/m2 na leto, kar pomeni, da je potencial za prihranke toplotne energije velik. Energijsko število za električno energijo znaša 154,3 kWh/m2 na leto, kar je glede na izkušnje večje kot energijska števila podobnih objektov. Skupno energijsko število oziroma specifična raba energije na kvadratni meter kondicionirane površine znaša 382,7 kWh/m2. Povprečne skupne emisije CO2, ki nastanejo zaradi uporabe fosilnih goriv in električne energije znašajo 37 ton/leto. Pregled ovoja stavbe Stavba je zgrajena iz opečnih modularnih zidakov debeline 29 cm in 19 cm. Novejši del vrtca (zgrajen leta 1998) ima na zunanjih stenah vgrajen sloj toplotne izolacije debeline 6 cm. Stene v kleti starejšega dela so zgrajene iz betonskih zidakov debeline 29 cm, ki so na notranji strani grobo in fino ometani. Zaradi gradnje brez toplotne izolacije oziroma z vgrajeno izolacijo nezadostne debeline vrednosti toplotnih prehodnosti zunanjih sten ne zadoščajo pogojem o dovoljeni toplotni prehodnosti zunanjih sten iz pravilnika PURES 2010. V talni konstrukciji je v obeh delih vgrajena toplotna izolacija. Finalni sloj je PVC talna obloga (igralnice, hodniki) ali keramika v sanitarijah oziroma kuhinji, pod estrihom pa podložni beton (estrih) na hidroizolaciji ter podložnem betonu. Konstrukcija presega dovoljeno maksimalno vrednost toplotne prehodnosti. Tla v neogrevani kleti so narejena iz klinker ploščic na cementni malti, ki je vgrajena na hidroizolacijo, pritrjeno na podložni beton. Medetažna konstrukcija med neogrevano kletjo in ogrevanim pritličjem je izvedena v sestavi: talna keramika (kuhinja) oziroma laminat (zbornica in didaktični kabinet), cementna malta ter betonska plošča debeline 14 cm. V igralnicah, vetrolovu ter garderobi starejšega dela vrtca je strop izveden kot del poševne strehe stavbe (brez podstrešja) v sestavi: mavčno kartonske plošče, mineralna volna debeline 5 cm, zračni sloj med stropniki, lesen opaž 2,4 cm, sekundarna kritina ter opečni strešniki. V preostalem delu (hodniki in sanitarije) je stropna konstrukcija proti neogrevanemu podstrešju


21

narejena z armiranobetonsko ploščo debeline 14 cm; strešna konstrukcija pa z opečnimi strešniki na sekundarni kritini, ki je položena na lesen opaž. Manjši del stropne konstrukcije v novejšem delu vrtca je izveden kot del strešne konstrukcije iz armiranobetonske stropne plošče debeline 20 cm, na katero je položena parna zapora ter mineralna volna debeline 20 cm. Kritina je iz opečnih strešnikov, položenih na lesen opaž. Preostal del stropne konstrukcije novejšega dela proti podstrešju je narejen z betonsko ploščo debeline 20 cm, na kateri je parna zapora ter mineralna volna debeline 20 cm. Strešna konstrukcija je prav tako sestavljena iz opečnih strešnikov in lesenega opaža na lesenih špirovcih. Na ovoju starejšega dela stavbe so vgrajena okna in vrata s PVC okvirji in dvoslojno zasteklitvijo brez plinskega polnjenja, vgrajena leta 2002. V novejšem delu so vgrajena okna z lesenimi okvirji in dvoslojno zasteklitvijo brez plinskega polnjenja, vgrajena v času gradnje novejšega dela leta 1998. V starejšem delu je vgrajena tudi kopelit zasteklitev. Dovedena energija za pokrivanje transmisijskih toplotnih izgub se lahko oceni na podlagi razmerja med računskimi transmisijskimi in ventilacijskimi izgubami stavbe iz elaborata gradbene fizike. Transmisijske izgube znašajo 85 %. Ocenjena končna energija, namenjena pretvorbi v toploto za pokrivanje ventilacijskih izgub, znaša 79.732 kWh. Pregled naprav za pretvorbo energije

Ogrevalni sistem - Kotlovnica Toplotna postaja se nahaja v kletnih prostorih stavbe. Napaja se iz kotlovnice Osnovne šole Hrpelje. Za pripravo toplote skrbita dva kotla na lesno biomaso (pelete) Biodom 27 vsak z nazivno toplotno močjo 149 kW. Kot dodaten vir ogrevanja je vgrajen starejši kotel na ekstra lahko kurilno olje nazivne moči 700 kW. Dovedena toplota za potrebe ogrevanja vrtca se beleži na kalorimetru, vgrajenem na ogrevalni veji. Toplotna postaja se nahaja v severozahodnem delu kleti. Dovodna ogrevalna veja iz osnovne šole se nato razdeli na tri ogrevalne veje: • radiatorska ogrevalna veja, • klimat (ni v uporabi), • ogrevanje TSV. Za transport vode so vgrajene stopenjsko regulirane obtočne črpalke. Na radiatorski ogrevalni veji je vgrajena obtočna črpalka IMP GHN 504 B-R (Pel = 505 W), enaka rezervna toplotna črpalka ter dodatna obtočna črpalka Grundfos UPS 25-50 130 (Pel = 65 W). Na veji klimat je vgrajena neregulirana obtočna črpalka IMP 538 50-4 (Pel = 170 W). Na veji za pripravo TSV je vgrajena obtočna črpalka Grundfos UPS 25-40 130 (Pel = 45 W). Vstopna temperatura vode v ogrevalni sistem se regulira z regulacijo Danfoss in elektrom. mešalnimi ventili, vgrajenimi na veji radiatorskega ogrevanja in klimata. Za transport vode po prostorih je na eni ogrevalni veji vgrajena obtočna črpalka. V jaslih je vgrajen termostat za regulacijo temperature v prostoru. Ogrevalni sistem ima eno ogrevalno vejo, ki napaja radiatorski ogrevalni krog. Sistem je dvocevni, nadometni in ima zaprto ekspanzijsko posodo. Razvodne cevi niso optimalno toplotno izolirane.


22

Čas delovanja ogrevalnega sistema v delovnem (dnevnem) režimu je v okvirno ob delovnikih od 1:00 – 15:00, v ostalem času in ob vikendih je sistem izklopljen.

Ogrevalni sistem - Ogrevala Po objektu so cevi dvocevnega ogrevalnega sistema speljane nadometno. Vsa ogrevalna telesa so na eni ogrevalni veji. Večji del radiatorjev ima vgrajene ventile s termostatskimi glavami, 9 radiatorjev pa ima vgrajene še klasične ventile. Delno so po objektu vgrajeni jekleni členasti radiatorji, aluminijasti radiatorji in dvojni ploščni radiatorji.

Sistem za oskrbo s toplo sanitarno vodo (TSV) Topla sanitarna voda se del leta pripravlja preko centralnega ogrevalnega sistema, delno pa preko električnega grelca. Hranilnik TSV Lentherm-invest OWL-E-200 z volumnom 295 L je nameščen v kletnih prostorih stavbe. Na hranilniku toplote je vgrajen električni grelec moči 3 kW. Ob prostoru kuhinje je vgrajen hranilnik TSV volumna 220 L z vgrajenim plinskim grelcem z maksimalno ogrevalno močjo 28,5 kW in električno močjo (obtočna črpalka) z močjo 62 W. Po stavbi so dodatno vgrajeni še trije lokalni električni bojlerji volumna 80 L z električnimi grelci moči vsak 2 kW.

Sistem za oskrbo s hladno vodo Oskrba s sanitarno vodo je izvedena preko enega odjemnega mesta za vodo. Po objektu je razpeljana napeljava hladne sanitarne vode. V sanitarijah so nameščene klasične enoročne sanitarne armature. Vgrajeni so kotlički brez možnosti omejenega izpusta in pisoarji s senzorji za časovno omejen iztok vode.

Prezračevanje in klimatizacija Večina stavbe se prezračuje naravno, torej z odpiranjem oken in z infiltracijo zunanjega zraka skozi netesnosti v ovoju stavbe. V kuhinji je nad termičnim blokom vgrajena napa za odvod zraka, ter parolovilec, vgrajen nad konvektomati. Za odvod zraka sta vgrajena strešna odvodna ventilatorja (Pichler in Systemair (0,15/0,09 kW)). Skozi dovodne rešetke kanalskem razvodu se v kuhinjo dovaja svež zrak. Za odvod zraka iz sanitarij sta vgrajena dva starejša strešna odvodna ventilatorja Klima Celje z el. močjo 0,34 / 0,25 kW. Za odvod zraka iz garderob in sanitarij oddelka jasli je na podstrešju vgrajen odvodni ventilator Pichler CK 200B (Pel = 165 W).

Elektroenergetski sistemi in porabniki Stavba ima nizko napetostni NN priključek izveden iz javnega distribucijskega omrežja. Glavna elektro omara se nahaja levo od glavnega vhoda v stavbo. Napajalna napetost sistema je 230/400V. Glavna elektro omara se nahaja ob vhodu v šolo. Od tu je izveden razvod po objektu do podrazdelilcev in naprej do posameznih porabnikov. V elektro omarici je merilna garnitura in varovalke na talilni vložek. Glavne varovalke so 3x63 A. Raba električne energije glede na področje uporabe je ocenjena na podlagi dostopnih podatkov o nazivni moči porabnikov, obratovalnem času oziroma drugih dosegljivih podatkov (npr. deklarirana letna poraba, energijski razred itd.). Večji porabniki električne energije v stavbi so kuhinja, razsvetljava in priprava TSV. Glej spodnjo tabelo.


23

Tabela 6: Raba električne energije po področju rabe

Letna raba električne energije [kWh]

Kuhinja 43.597

Prezračevanje 1.151

Pralnica 3.010

Multimedijska oprema 1.296

Razsvetljava 8.804

Klimatizacija 4.050

Kotlovnica 1.422

Priprava TSV 6.000

SKUPAJ 69.330

2.2.3 ZDRAVSTVENI DOM SEŽANA - ZDRAVSTVENA POSTAJA HRPELJE

Zdravstveni dom Sežana je neprofitni javni zavod, vključen v javno zdravstveno mrežo na primarni ravni za območje občin Sežana, Hrpelje-Kozina, Divača in Komen. Ustanovljen je za opravljanje osnovne in specialistične zdravstvene dejavnosti s sedežem v Sežani ter med drugimi enotami tudi v Zdravstveni postaji Hrpelje. Stavba zdravstvene postaje Hrpelje se nahaja na naslovu Reška cesta 18 v Hrpeljah. V objektu sta dve splošni ambulanti s previjalnicama, dve zobni ambulanti, patronažna služba, zobna tehnika, v kleti pa so poleg tehničnih prostorov locirane tudi dežurne sobe , garderobe ter čajna kuhinja. V delu prostorov deluje tudi lekarna – Obalne lekarne Koper. Stavba je bila zgrajena leta 1975, leta 2002 so bila vgrajena PVC okna, v letu 2005 pa sta bili obnovljeni fasada in streha stavbe.

Slika 5: Fotografija - Zdravstvena postaja Hrpelje


24


Naziv stavbe Zdravstveni dom Sežana - Zdravstvena postaja Hrpelje (v nadaljevanju Zdravstvena postaja Hrpelje)

Lokacija Hrpelje, Reška cesta 18

Namembnost stavbe 12640 Stavbe za zdravstvo

Lastnik/ Upravljavec Zdravstveni dom Sežana

Uporabnik Zdravstvena postaja Hrpelje

Uporabna površina stavbe 881,3 m2

Neto tlorisna površina stavbe 881,3 m2

Kondicionirana površina stavbe (Ak) 829,1 m2

Energenti Električna energija, Ekstra lahko kurilno olje


88 MWh

Poraba električne energije 41,8 MWh

Letnica izgradnje 1975


okna 2002, fasada in streha 2005

Intenzivnost uporabe stavbe Stavba se uporablja ob delavnikih 13 ur dnevno, ob vikendih v času dežurne službe

Osnova za uvajanje in vrednotenje ukrepov na področju učinkovite rabe energije je poznavanje trenutnega stanja in preteklih trendov. V spodnji grafih in tabelah je prikazana raba končne energije in vode v obdobju 2013 do 2015 ter s tem povezani stroški. Za rabo toplote je upoštevano tudi leto 2012. Podatke smo pridobili od računovodstva ZD Sežana ter podatkov iz računovodstva Obalnih lekarn Koper. Povprečna skupna dovedena energija je v opazovanih letih znašala 121.346 kWh. Povprečni letni strošek je v opazovanih letih predstavljal 15.186 € z vključenim DDV. Tabela 8: Dovedena (končna) energija. poraba vode in stroški

Toplota Električna energija Voda

Skupni stroški

enota kWh € kWh € m3 € €

2012 161.720 16.384 n.p. n.p. n.p. n.p. /

2013 0 0 42.139 6.167 964 2.040 8.207

2014 80.010 7.811 40.699 5.348 1.264 2.474 15.633

2015 76.480 6.166 42.542 5.628 343 1.131 12.926

Povprečje 79.553 7.590 41.793 5.714 857 1.882 15.186

Na spodnjem diagramu je prikazano razmerje med dovedeno energijo ekstra lahkega kurilnega

olja in električno energijo. Delež ELKO predstavlja dve tretjine dovedene končne energije.


25

Diagram 5: Triletno povprečje razmerja dovede energije za ELKO in električno energijo

Kurilno olje ima večinski delež tudi pri stroških, saj ti v povprečju znašajo 50 % vseh stroškov.

Glej spodnji diagram. Na drugem mestu je z 38 % strošek električne energije, na zadnjem pa

strošek oskrbe s pitno vodo z 12 %.

Diagram 6: Triletno povprečje razmerja stroškov za ELKO, električno energijo in vodo

Energijsko število oziroma specifična raba energije za ogrevanje znaša 96 kWh/m2 na leto, kar pomeni, da je potencial za prihranke toplotne energije relativno velik. Energijsko število za električno energijo znaša 50 kWh/m2 na leto, kar je glede na izkušnje primerljivo energijskemu številu podobnih objektov. Skupno energijsko število oziroma specifična raba energije na kvadratni meter kondicionirane površine znaša 146 kWh/m2. Povprečne skupne emisije CO2, ki nastanejo zaradi uporabe fosilnih goriv in električne energije znašajo 41 ton/leto. Pregled ovoja stavbe Zunanji zid je zgrajen iz opečne modularne opeke debeline 29 cm, ki je na notranji strani ometan, na zunanji strani pa toplotno izoliran z ekspandiranim polistirenom debeline 6 cm ter zaključen s fasadnim ometom. Ocenjena toplotna prehodnost te konstrukcije je U = 0,418 W/m2K. Zidovi v kleti so prav tako iz modularne opeke in ometani, na zunanji strani pa so obloženi s kamnitimi ploščami, brez vgrajene toplotne izolacije. Parapeti pod okni v čakalnici ter preklade so iz armiranega betona in niso toplotno zaščiteni. Na fasadi so prisotni tudi armiranobetonski napušči nad okni, ki niso toplotno izolirani. Obodne stene neogrevanega


26

zaklonišča so iz betona debeline 40 cm. Konstrukcije presegajo dovoljene maksimalne vrednosti toplotne prehodnosti. Talna konstrukcija na terenu je izvedena v sestavi: PVC obloga, cementni estrih, hidroizolacija ter podložni beton. Manjši del talne konstrukcije ogrevane cone predstavlja stropna plošča nad neogrevanim zakloniščem, upoštevan pa je tudi del talne konstrukcije nad zunanjim zrakom, ki se nahaja nad vhodom v stavbo. Stavba ima poševno streho, ki je krita z opečnimi strešniki v malti. Nosilna konstrukcija strehe je izvedena z armiranobetonsko strešno ploščo v naklonu cca 14°. Ločilni sloj med ogrevanimi prostori in strešno konstrukcijo predstavlja spuščen strop iz perforirane pločevine brez vgrajene toplotne izolacije, zaradi česar prihaja do velikih toplotnih izgube skozi stropno konstrukcijo. Konstrukcija presega dovoljeno maksimalno vrednost toplotne prehodnosti. Na celotni stavbi so vgrajena okna in vrata s PVC in dvoslojno zasteklitvijo, ki so bila vgrajena leta 2002. Ocenjena toplotna prehodnost vgrajenega stavbnega pohištva znaša U = 2,2 W/m2K. Del toplotnega ovoja ogrevane cone so tudi PVC vrata v skladišču lekarne, kovinska vrata v kleti ter garažna vrata. Dovedena energija za pokrivanje transmisijskih toplotnih izgub se lahko oceni na podlagi razmerja med računskimi transmisijskimi in ventilacijskimi izgubami stavbe iz elaborata gradbene fizike. Transmisijske izgube znašajo 81,6 %. Ocenjena končna energija namenjena pretvorbi v toploto za pokrivanje transmisijskih izgub tako znaša 60.770 kWh. Pregled naprav za pretvorbo energije

Ogrevalni sistem - Kotlovnica Prostori Zdravstvene postaje Hrpelje in prostori lekarne se ogrevajo iz kotlovnice, ki se nahaja v kletnih prostorih stavbe ob garaži. Za ogrevanje zdravstvenega doma skrbi kotel na ekstra lahko kurilno olje proizvajalca Arca tip MHR z nazivno toplotno močjo 105 kW. Letnik izdelave kotla je 1996. Na kotlu je vgrajen ventilatorski gorilnik Weishoupt tip WL30-A (letnik 1995). Kotel se krmili z regulacijo proizvajalca Arca nameščeno na kotlu. Kotel deluje s konstantno temperaturo. V pritličnih prostorih je nameščeno termostatsko stikalo, katero krmili delovanje obtočne črpalke. Na radiatorski ogrevalni veji je vgrajena frekvenčno regulirana obtočna črpalka Wilo TOP-S40/7 185-370 W. Za transport vode v hranilnik TSV je vgrajena stopenjsko regulirana obtočna črpalka Grundfos UPS 25-50 180 (Pel = 85 W). Cevne povezave v toplotni postaji so pomanjkljivo toplotno izolirane. Na jugozahodni strani stavbe je vkopana cisterna volumna 10 m3, kjer se skladišči kurilno olje.

Ogrevalni sistem - Ogrevala

Po objektu so cevi dvocevnega ogrevalnega sistema speljane nadometno. Ogrevalna telesa so vezana na eno ogrevalno vejo. Po stavbi so vgrajeni aluminijasti radiatorji dvoslojni pločevinasti radiatorji. Vsi radiatorji imajo vgrajene ventile s termostatskimi glavami.

Sistem za oskrbo s toplo sanitarno vodo (TSV) Topla sanitarna voda se za potrebe zdravstvenega doma pripravlja z bojlersko toplotno črpalko proizvajalca TermoShop tip C2/300-A z nazivno toplotno močjo 2,15 kW, ter električno močjo 0,63 kW (leto proizvodnje 2013). Sanitarna voda se pripravlja v hranilniku TSV volumna 300 L.


27

Po potrebi je v zimskem času kot pomoč pri pripravi TSV kotel na ELKO. V sistemu TSV je vgrajena cirkulacijska črpalka Wilo Stratos ECO-Z 25/1-5 z električno močjo od 5,8 do 59 kW. Črpalka je vezana na časovno stikalo.

Sistem za oskrbo s hladno vodo Oskrba s sanitarno vodo je izvedena preko enega odjemnega mesta za vodo: Zdravstvena postaja Hrpelje (št. odjemnega mesta: 105205) Po objektu je razpeljana napeljava hladne sanitarne vode. V sanitarijah so nameščene klasične enoročne sanitarne armature. Vgrajeni so kotlički brez možnosti omejenega izpusta - t.i. varčni kotlički.

Prezračevanje in klimatizacija Stavba se v večini prezračuje naravno, torej z odpiranjem oken in z infiltracijo zunanjega zraka skozi netesnosti v ovoju stavbe. Iz sanitarij so izvedeni odvodi zraka z odvodnimi ventilatorji vgrajenimi na strehi, vendar niso v uporabi. Prav tako je v pralnici vgrajen odvodni ventilator, ki se uporablja. Za hlajenje v poletnem času so v prostorih vgrajene klima naprave split izvedbe. Skupno je vgrajenih 10 klima naprav split izvedbe različnih proizvajalcev (Mitsubishi El., Fujitsu,..). Skupna električna moč je cca. 15 kW, moč hlajenja pa 35 kW.

Elektroenergetski sistemi in porabniki Stavba ima nizko napetostni NN priključek izveden iz javnega distribucijskega omrežja. Napajalna napetost sistema je 230/400V. Glavna elektro omara se v kletnih prostorih ob kotlovnici. Od tu je izveden razvod po objektu do podrazdelilcev in naprej do posameznih porabnikov. Stavba ime dve odjemni mesti za električno energijo: 7-135978 (Zdravstvena postaja) ter 7-7581 (lekarna). V elektro omarici je merilna garnitura in varovalke. Glavne varovalke zdravstvene postaje so 3x50A oziroma 3x20 A (Lekarna). Rabo električne energije glede na področje uporabe so ocenjeni na podlagi dostopnih podatkov o nazivni moči porabnikov, obratovalnem času oziroma drugih dosegljivih podatkov (npr. deklarirana letna poraba, energijski razred itd.). Večji porabniki el. energije v stavbi so razsvetljava, multimedijska oprema ter klimatizacija in priprava TSV. Glej spodnjo tabelo. Tabela 9: Raba električne energije po področju rabe

Letna raba električne energije [kWh]

Kuhinja 816

Prezračevanje 48

Pralnica 1.507

Multimedijska oprema 8.136

Razsvetljava 11.359

Klimatizacija 6.300

Kotlovnica 636

Priprava TSV 6.744

Zdravstveni aparati 6.247

SKUPAJ 41.793


28

2.3 Razlogi za investicijsko namero

Slovenija se je v okviru strateškega izvedbenega dokumenta »Operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020« zavezala, da bo v okviru izbrane prednostne naložbe »Spodbujanje energetske učinkovitosti, pametnega ravnanja z energijo in uporabe obnovljivih virov energije v javni infrastrukturi, vključno z javnimi stavbami, in stanovanjskem sektorju« podprla specifična cilja povečanja učinkovitosti rabe energije v javnem sektorju in gospodinjstvih. Kot ukrep, ki bo podpiral oba navedena specifična cilja, je v okviru prednostne naložbe predviden razvoj sistema energetske prenove stavb na temelju energetskega pogodbeništva kot nove oblike izvajanja in financiranja energetskih prenov stavb. Izbor specifičnega cilja temelji na določbah evropske in posledično nacionalne zakonodaje, kjer Direktiva o energetski učinkovitosti (Direktiva 2012/27/EU) od držav članic zahteva, da pripravijo dolgoročno strategijo za spodbujanje naložb v prenovo stavb in da od 1. januarja 2014 vsako leto prenovijo 3% skupne uporabne tlorisne površine stavb v lasti in rabi oseb ožjega javnega sektorja, ki se ogrevajo in/ali ohlajajo, in da tako izpolnijo vsaj minimalne zahteve glede energetske učinkovitosti po Direktivi o energetski učinkovitosti stavb (Direktiva 2010/31/EU). »Dolgoročna strategija za spodbujanje naložb energetske prenove stavb«, sprejeta s strani Vlade RS konec oktobra 2015, je krovni dokument, ki določa namen, cilje, predmet in okvirne postopke energetske prenove stavb javnega sektorja. Podrobna navodila za izvajanje ukrepa energetske prenove stavb ožjega javnega sektorja so zajeta v dokumentu Navodila za delo posredniških organov in upravičencev pri ukrepu energetske prenove javnih stavb (v nadaljevanju Navodila) s prilogama Podrobnejše usmeritve javnim partnerjem pri ukrepu energetske prenove stavb javnega sektorja in Priročnik upravičenih stroškov. Navodila, za delo upravičencev v okviru širšega javnega sektorja, katerih ustanovitelj je občina oziroma za občine, bodo podrobneje opredeljena v dokumentaciji javnega razpisa, pri čemer pa se bodo kot pogoji in merila za izbor operacije ter pripravo dokumentacije smiselno uporabili pogoji in merila, kot so opredeljeni v Navodilih. Temeljni razlogi Občine Hrpelje-Kozina za investicijsko namero so:

zmanjšanje rabe energije v javnih objektih in s tem

potencialni prihranki na energiji in s tem povezani manjši stroški za energijo,

izboljšanje pogojev dela in ugodja bivanja v javnih objektih občine,

ureditev prostorske problematike v zavodu_________,

upoštevanje Pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah (PURES) in Energetskega zakona.

Operacija se bo izvajala v okviru javnega razpisa Ministrstva za infrastrukturo RS, ki bo objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije predvidoma v juliju 2016.


29

3 OPREDELITEV RAZVOJNIH MOŽNOSTI IN CILJEV INVESTICIJE TER PREVERITEV USKLAJENOSTI Z RAZVOJNIMI STRATEGIJAMI IN POLITIKAMI

Planirana investicija je predvidena v naslednjih programih in načrtih:

Proračunu Občine Hrpelje-Kozina,

Načrtu razvojnih programov Občine Hrpelje-Kozina. Energetska sanacija objektov je v skladu z:

Operativnim programom za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020«;

Dolgoročno strategija za spodbujanje naložb energetske prenove stavb (Vlada RS, oktober 2015);

Pravilnikom o spodbujanju učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije (Uradni list RS, št. 89/08, 25/09, 58/12 in 17/14 – EZ-1);

Pravilnikom o učinkoviti rabi energije v stavbah (Uradni list RS, št. 93/08, 47/09 in 52/10);

Navodili za delo posredniških organov in upravičencev pri ukrepu energetske prenove stavb javnega sektorja, februar 2016, Ministrstvo za infrastrukturo;

Priročnikom upravičenih stroškov upravičencev pri ukrepu energetske prenove stavb javnega sektorja, februar 2016, Ministrstvo za infrastrukturo;

Podrobnejšimi usmeritvami javnim partnerjem pri ukrepu energetske prenove stavb javnega sektorja, februar 2016, Ministrstvo za infrastrukturo;

Direktivo o energetski učinkovitosti (Direktiva 2012/27/EU);

Direktivo o energetski učinkovitosti stavb (Direktiva 2010/31/EU).

3.1 Opredelitev razvojnih ciljev

Cilji predvidene investicije so energetska sanacija stavb, zmanjšanje porabe toplotne energije in s tem posledično ustvarjanje prihrankov ter zmanjšanje onesnaževanja okolja zaradi uporabe obnovljivih virov energije za ogrevanje. Z dosego ciljev želi Občina Hrpelje-Kozina doseči naslednje rezultate:

z energetsko učinkovito sanacijo omogočiti boljše pogoje za izvajanje vzgojno – izobraževalnega procesa in zdravstvene oskrbe v svojih javnih objektih;

izboljšanje bivalnega ugodja v javnih objektih;

prihranek pri stroških za energijo;

zmanjšanje emisij CO2 v okolje;

upoštevanje normativov, ki jih postavlja PURES.

http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?sop=2008-01-3822








30

4 PREDSTAVITEV UPOŠTEVANIH VARIANT V DIIP-u so obdelane 3 variante in sicer.

0. Varianta brez investicije; 1. Varianta z investicijo, kjer je investitor Občina Hrpelje-Kozina ; 2. Varianta z investicijo po modelu javno-zasebnega partnerstva;

4.1 Varianta 0: »brez« investicije

Varianta "brez" investicije predstavlja ohranitev sedanjega stanja obravnavnih javnih objektov Občine Hrpelje-Kozina. Objekti, ki so predmet obdelave v DIIP, so energetsko potratni in potrebni obnove. Dejstvo je, da bo z le z energetsko sanacijo svojih javnih stavb občina lahko sledila zastavljenim ciljem, tako svojim kot tudi širšim družbenim. V primeru, da občina ne bi izvedla investicije, bi to pomenilo vedno večje izgube toplotne in električne energije in s tem povezane večje stroške za ogrevanje ter neugodne bivalne razmere v objektih. Ob tem bi Občina Hrpelje-Kozina v naslednjih letih morala zagotoviti tudi izdatna dodatna sredstva za tekoče in investicijsko vzdrževanje teh stavb, saj je v preteklih letih v to vlagala minimalna sredstva glede na predvideno izvedbo energetske sanacije, objekti pa so potrebni obnove. Za oceno variante brez investicije smo izdelali projekcijo operativnih stroškov Občine Hrpelje-Kozina v opazovanem obdobju 15 let. Kot izhodišče smo upoštevali obstoječe stroške ogrevanja in električne energije za predmetne stavbe ter izdelali projekcijo skozi leta ob upoštevanju povprečne predvidene letne rasti cen energije v višini 2,5 %. Obstoječi stroški ogrevanja in električne energije so izračunani kot povprečni stroški v tri-letnem obdobju (vir: Razširjeni energetski pregledi) in znašajo: Tabela 10: Podatki o obstoječi rabi energije pred sanacijo

OBJEKTI

Zdravstvena postaja Hrpelje

Vrtec Sežana - Enota Hrpelje OŠ Hrpelje

Raba toplotne energije pred sanacijo

kWh/leto 79.533 110.889 362.572

Strošek za ogrevanje pred sanacijo

€/leto z DDV

7.590,30 8.954,70 30.025,00

Raba električne energije pred sanacijo

kWh/leto 41.793 74.910 110.361

Strošek za električno energijo pred sanacijo

€/leto z DDV

5.714,40 9.102,04 16.351,40

Skupna raba toplotne in električne energije pred sanacijo

kWh/leto 121.346 185.799 472.933

Skupni strošek - ogrevanje+ elektrika - pred sanacijo

€/leto z DDV

13.304,70 18.056,74 46.376,40

Stroške vzdrževanja smo ocenili v višini 0,5 % letno od ocenjenih vrednosti nepremičnin po podatkih GURS. V projekciji smo upoštevali, da bo zaradi slabega stanja potrebno vsako leto več


31

vzdrževanja na teh stavbah, zato smo predvideli 5% letno rast stroškov vzdrževanja. Zaradi istih razlogov smo upoštevali tudi rast stroškov energije v višini 3% letno. Tabela 11: Ocena stroškov obratovanja brez investicije v dobi 15 let

OBJEKTI


Vrtec Sežana - Enota Hrpelje OŠ Hrpelje SKUPAJ

Vrednost nepremičnine vir: GURS

€ 648.881 490.169 756.146 1.895.196

Stroški vzdrževanja brez investicije-ocena 0,5% od vrednosti nepremičnine

€/ leto

3.244 2.451 3.781 9.476

V nadaljevanju je prikazana projekcija stroškov v obravnavanem obdobju 15 let. Glede na predvideno dinamiko investiranja smo kot prvo leto v analizi upoštevali leto 2018, ko so investicije zaključene in predane v uporabo. Tabela 12: Projekcija operativnih stroškov v ekonomski dobi brez izvedbe investicije

LETO

Stroški ogrevanja

brez izvedbe investicije

Stroški električne energije brez

izvedbe investicije

Stroški vzdrževanja brez izvedbe

investicije

Operativni stroški brez izvedbe investicije SKUPAJ z 22% DDV

1 2018 46.570 31.168 11.561 89.299

2 2019 49.166 33.544 12.139 94.849

3 2020 51.907 36.102 12.746 100.755

4 2021 54.801 38.855 13.383 107.039

5 2022 57.856 41.818 14.052 113.726

6 2023 61.082 45.006 14.755 120.843

7 2024 64.487 48.438 15.492 128.417

8 2025 68.082 52.131 16.267 136.481

9 2026 71.878 56.106 17.080 145.065

10 2027 75.885 60.384 17.934 154.204

11 2028 80.116 64.989 18.831 163.936

12 2029 84.582 69.944 19.773 174.299

13 2030 89.298 75.277 20.761 185.336

14 2031 94.276 81.017 21.799 197.093

15 2032 99.532 87.195 22.889 209.616

SKUPAJ 10 let 601.715 443.553 145.409 1.190.677

SKUPAJ 15 let 1.049.518 821.976 249.463 2.120.957

V kolikor Občina Hrpelje-Kozina ne izvede energetske sanacije objektov, bo v naslednjih obdobjih morala plačevati visoke stroške električne in toplotne energije, naraščali pa bodo tudi stroški vzdrževanja. V 10-letnem obdobju bo tako občina morala nameniti za te stroške 1.190.677 €, v 15 letnem obdobju pa se bodo ti stroški skoraj podvojili na 2.120.957 €, zaradi česar »varianta brez investicije« za Občino Hrpelje-Kozina ni sprejemljiva.


32

4.2 Varianta 1: izvedba investicije v lastni režiji Občine Hrpelje-Kozina

Varianta 1 obravnava model, po katerem je investitor v celovito prenovo javnih stavb Občina Hrpelje-Kozina. V naslednjih tabelah so predstavljeni operativni stroški skozi leta. Upoštevana je rast v višini 1% pri stroških vzdrževanja, pri strošku energije pa je upoštevana 2,5 % ocenjena letna rast cene energije. V izračunu so upoštevani tudi stroški financiranja v višini 2,5% stroškov kapitala. Tabela 13: Projekcija operativnih stroškov v ekonomski dobi brez izvedbe investicije – varianta 1

LETO

Stroški toplotne in električne energije

Stroški vzdrževanja

Stroški financiranja

Operativni stroški brez izvedbe investicije SKUPAJ z 22% DDV

1 2018 41.289 782 25.617 67.688

2 2019 42.321 790 22.605 65.715

3 2020 43.379 798 20.132 64.308

4 2021 44.463 806 17.462 62.730

5 2022 45.575 814 14.878 61.267

6 2023 46.714 822 12.121 59.657

7 2024 47.882 830 9.508 58.220

8 2025 49.079 838 6.824 56.741

9 2026 50.306 847 4.096 55.249

10 2027 51.564 855 1.461 53.880

11 2028 52.853 864 53.717

12 2029 54.174 872 55.046

13 2030 55.529 881 56.410

14 2031 56.917 890 57.807

15 2032 58.340 899 59.238

SKUPAJ 10 let 474.136 8.261 109.086 591.484

SKUPAJ 15 let 699.095 11.803 109.086 819.985

Pričakovani operativni stroški vključno z DDV znašajo:

- v 10-letnem obdobju 591.484 €. - v 15-letnem obdobju 819.985 €. -

V nadaljevanju smo izračunali še prihranke v ekonomski dobi projekta, jih diskontirali s 4% diskontno stopnjo ter tako dobili diskontirane neto prihranke, kar prikazuje naslednja tabela. Prihranek občine, ki predstavlja razliko med operativnimi stroški pred izvedbo investicije in operativnimi stroški z upoštevanjem investicije, je predstavljen v tretjem stolpcu. V četrtem stolpcu so prikazane diskontirane vrednosti prihrankov.


33

Tabela 14: Izračun prihrankov v ekonomski dobi za varianto 1

LETO Operativni

stroški pred investicijo

Operativni stroški z upoštevanjem

investicije Prihranek

Diskontirani neto prihranek

1 2018 89.299 67.688 21.611 20.780

2 2019 94.849 65.715 29.134 26.936

3 2020 100.755 64.308 36.447 32.401

4 2021 107.039 62.730 44.309 37.875

5 2022 113.726 61.267 52.459 43.118

6 2023 120.843 59.657 61.185 48.356

7 2024 128.417 58.220 70.197 53.344

8 2025 136.481 56.741 79.740 58.265

9 2026 145.065 55.249 89.816 63.103

10 2027 154.204 53.880 100.324 67.776

11 2028 163.936 53.717 110.219 71.596

12 2029 174.299 55.046 119.252 74.485

13 2030 185.336 56.410 128.927 77.430

14 2031 197.093 57.807 139.286 80.434

15 2032 209.616 59.238 150.378 83.499

SKUPAJ 10 let 1.265.314 591.484 673.830 502.770

SKUPAJ 15 let 2.031.658 819.985 1.211.673 818.619

Prihranki znašajo:

- v 10-letnem obdobju 673.830 €. - v 15-letnem obdobju 1.211.673 €.

Izračun ekonomske učinkovitosti posamezne variante je prikazan v poglavju 7.

4.3 Varianta 2: izvedba investicije po modelu javno-zasebnega partnerstva

V izbrani varianti je predvideno, da bo investitor v energetsko sanacijo javnih objektov Občine Hrpelje-Kozina zasebni partner oziroma izvajalec javno-zasebnega partnerstva, ki je po Zakonu o javno-zasebnem partnerstvu ena ali več pravnih ali fizičnih oseb, ki sklene razmerje javno-zasebnega partnerstva, v katerem tudi pridobi pravico in obveznost izvajati javno-zasebno partnerstvo. Zasebni partner je izvajalec storitve pogodbenega zagotavljanja prihrankov. Občina Hrpelje-Kozina vidi za sodelovanje med javnim in zasebnim partnerjem kot najprimernejšo obliko prihodnjega upravljanja investicijskega projekta sklenitev koncesijskega razmerja, saj lahko ima za obe strani številne prednosti. Bodoči koncesionar bo moral na lastne stroške zagotoviti prenovo javnih objektov ter zagotavljati nemoteno obratovanje in vzdrževanje infrastrukture, ki je predmet obravnave tega projekta. Osnovne koristi partnerstva med javnim in zasebnim sektorjem so:

- prihranki pri stroških gradnje in obratovanja, - angažiranje zasebnega kapitala in zmanjševanje pritiska na javna sredstva, - investicijski prenos tveganj na partnerje iz zasebnega sektorja in - učinkovitejše izvajanje storitev.


34

Prednosti vključitve zasebnega partnerja v predmetni projekt so:

- prenos tveganj na zasebnega partnerja (tveganja doseganja prihrankov, financiranja, upravljanja,…);

- nižji stroški upravljanja in vzdrževanja objektov. Z zasebnim partnerjem se bo sklenilo dolgoročno pogodbo o zagotavljanju prihrankov, ki bo zajemala investicijo in vzdrževanje. Zasebni partner bo imel nadzor nad stavbami in zagotavljal vzdrževanje, hkrati pa bo imel zagotovljen donos skozi prihranke električne energije, ki jih bo dosegel z učinkovitim in varčnim upravljanjem. Model pogodbenega zagotavljanja prihrankov preko zasebnega partnerja kot alternativa lastnemu financiranju prinaša občini ključne prednosti:

- Javne stavbe bodo prenovljene brez obremenitve lastnega proračuna, razpoložljiva sredstva se lahko porabijo za druge namene.

- Najemanje kredita za namene te operacije ne bo potrebno. - Celotno tveganje v zvezi z doseganjem pogodbeno dogovorjenih prihrankov za čas

trajanja pogodbe prevzame zasebni partner. - Občina je že v času trajanja pogodbe udeležena v doseženem prihranku, torej so stroški

občine (stroški porabljene energije ter tekoči stroški vzdrževanja) že takoj po izvedbi naložbe nižji od obstoječih. Po poteku pogodbe občina sama v celoti koristi učinke izvedene prenove, prav tako tudi vsa oprema preide v njeno last.

- Tako občina kot tudi zunanji izvajalec sta na podlagi modela delitve prihrankov motivirana za realizacijo čim višjih prihrankov.

- Upravljanje in vzdrževanje se za čas trajanja pogodbe prenese na zunanjega izvajalca, ki je za to ustrezno strokovno usposobljen. Občina ima s tem tudi zagotovilo, da bo po izteku pogodbe dobila v last strokovno upravljano in redno ter dobro vzdrževano infrastrukturo.

- Občina ima zanesljivega partnerja za upravljanje in vzdrževanje javnih stavb. - Poenostavitev postopkov vzdrževanja stavb: ni namreč potrebno oddajati naročil za

vsako vzdrževanje posebej, pač pa je sklenjena enkratna pogodba o vzdrževanju za celotno obdobje.

- Po preteku pogodbe o zagotavljanju prihrankov bodo stavbe v stanju, ki bo občini še vedno zagotavljalo visoke povprečne letne prihranke pri stroških (tako iz naslova porabe energije kot tudi iz naslova njenega vzdrževanja).

Model pogodbenega zagotavljanja prihrankov poteka na sledeč način:

1. Občina na podlagi javnega razpisa izbere najugodnejšega ponudnika storitve izvajanja koncesije - koncesionarja.

2. Občina izbranemu ponudniku podeli dolgoročno koncesijo za postavitev (prenovo), vzdrževanje in izvajanje pogodbenega zagotavljanja prihrankov.

3. Izbrani izvajalec se s pogodbo zaveže, da bo v času trajanja pogodbe zagotavljal prihranke pri stroških za energijo. Pogodbena partnerja pogodbeno razmerje podrobno definirata s koncesijsko pogodbo, ki je hkrati tudi pogodba o zagotavljanju prihrankov.

4. Občina v pogodbenem obdobju izvajalcu poplača investicijo iz naslova doseženih prihrankov, pri katerih je sicer tudi sama udeležena že od trenutka izvedene prenove dalje. Stroški občine so torej že takoj po izvedeni prenovi nižji od obstoječih.

5. Po preteku koncesijske dobe občina vse dosežene prihranke beleži v svojo korist.


35

Zasebni partner izvaja storitev zagotavljanja prihrankov in izvede ustrezno prenovo ter vzdržuje javne stavbe. Občina plačuje pogodbeniku strošek storitve zagotavljanja prihrankov v višini dogovorjenega deleža delitve prihrankov.

Za izračun upravičenosti izvedbe projekta po tem modelu kot primer obravnavamo delitev prihrankov med zasebnim in javnim partnerjem v razmerju 1% javni partner in 99% zasebni partner. To je razmerje, ki omogoča koncesionarju povračilo investicije v koncesijski dobi 15 let in zahtevano donosnost. V tem primeru bi znašala delitev prihrankov v ekonomski dobi: Tabela 15: Delitev neto prihrankov med javnega in zasebnega partnerja

LETO

Strošek storitve Faktor =

Prihranek za občino

99,00% 1,00%

1 2018 46.756 472

2 2019 47.925 484

3 2020 49.123 496

4 2021 50.351 509

5 2022 51.610 521

6 2023 52.900 534

7 2024 54.222 548

8 2025 55.578 561

9 2026 56.967 575

10 2027 58.392 590

11 2028 59.851 605

12 2029 61.348 620

13 2030 62.881 635

14 2031 64.453 651

15 2032 66.065 667

SKUPAJ 10 let 523.823 5.291

SKUPAJ 15 let 838.422 8.469

Po koncu koncesijske dobe vsi prihranki preidejo na koncedenta – Občino Hrpelje-Kozina. Občina v tej varianti nima stroškov za del investicije, ki jo izvede koncesionar, razen stroškov za pripravo projektne in investicijske dokumentacije, pripravo javnega razpisa in nadzor nad izvedbo ukrepov. Izračun ekonomske učinkovitosti posamezne variante je prikazan v poglavju 7. Navedena varianta 2 ima prednosti pred varianto 1 predvsem v dejstvu, da bo investicija izvedena brez dodatne obremenitve lastnega proračuna Občine Hrpelje-Kozina ter da je tveganje za čas trajanja pogodbe preneseno na zasebnega partnerja (tveganja doseganja prihrankov, financiranja, upravljanja). Hkrati pa varianta 2 občini že takoj prinaša prihranek v obstoječih operativnih stroških za čas trajanja pogodbe, po poteku pogodbe pa občina sama v celoti koristi učinke izvedene prenove.


36

5 OPREDELITEV VRSTE INVESTICIJE TER OCENA INVESTICIJSKIH STROŠKOV

5.1 Opredelitev osnovnih tehnično-tehnoloških rešitev v okviru operacije Povzetki iz izdelanih energetskih pregledov

OŠ HRPELJE; NOVO STANJE _ IZVEDBA UKREPOV

INVESTICIJSKI UKREPI:

Ukrepi na ovoju objekta: -toplotna izolacija dela strehe, -zamenjava stavbnega pohištva, -toplotna izolacija fasade.

Ukrepi na strojnih instalacijah: -izvedba centralnega prezračevanja z rekuperacijo, -hidravlično uravnoteženje sistema ogrevanja, -sanacija kotlovnice, vgradnja novega kotla na lesno biomaso (300kW), -vgradnja solarnega sistema z povezavo STV, -CNS sistem + monitoring 5 let.

Ukrepi na elektro instalacijah: - vgradnja varčnih svetil.

VRTEC SEŽANA - ENOTA HRPELJE; NOVO STANJE _ IZVEDBA UKREPOV


Ukrepi na ovoju objekta: -zamenjava stavbnega pohištva, -toplotna izolacija fasade, -toplotna izolacija dela strehe, -toplotna izolacija tal proti neogrevani kleti.

Ukrepi na strojnih instalacijah: -vgradnja termostatskih ventilov, -vgradnja toplotne črpalke zrak/voda, -izvedba centralnega prezračevanja z rekuperacijo toplote.

Ukrepi na elektro instalacijah: -zamenjava svetilk z LED.

ZDRAVSTVENA POSTAJA HRPELJE; NOVO STANJE _ IZVEDBA UKREPOV


Ukrepi na ovoju objekta: -toplotna izolacija stropa, -zamenjava stavbnega pohištva, -toplotna izolacija fasade, -toplotna izolacija tal proti neogrevani kleti.

Ukrepi na strojnih instalacijah: -vgradnja toplotne črpalke zrak/voda in kotla na ELKO, -izvedba centralnega prezračevanja z rekuperacijo toplote.

Ukrepi na elektro instalacijah: -zamenjava svetilk z LED.


37

5.2 Ocena investicijskih stroškov

V nadaljevanju je navedena ocena celotne investicijske vrednosti za izvedbo investicijskega projekta, ki je namenjen energetsko učinkoviti sanaciji javnih stavb Občine Hrpelje-Kozina. V končni investicijski vrednosti so upoštevani vsi stroški energetske prenove objektov. Prav tako pa je v projektu zajeta tudi priprava projektne in investicijske dokumentacije, ter strokovni nadzor po Zakonu o graditvi objektov. Celotna investicijska vrednost je ocenjena v € z DDV. Podana je v stalnih, saj terminski plan izvajanja investicije predvideva časovni razpon, krajši od enega leta.

5.2.1 Celotna ocena investicijskih stroškov

Investicijska vrednost je pridobljena s strani izdelovalcev energetskega pregleda: 1. Razširjeni energetski pregled Zdravstveni dom Sežana – enota Zdravstvena postaja

Hrpelje, izdelal: Goriška lokalna energetska agencija, Trg Edvarda Kardelja 1, 5000 Nova Gorica, junij 2016,

2. Razširjeni energetski pregled Vrtca Sežana – Enota Hrpelje, izdelal: Goriška lokalna energetska agencija, Trg Edvarda Kardelja 1, 5000 Nova Gorica, junij 2016,

3. Razširjeni energetski pregled za objekt Osnovna šola Dragomirja Benčiča – Brkina Hrpelje, izdelal: PSP d.o.o., Jeranova 12, 1000 Ljubljana, marec 2014.

Tabela na naslednji strani prikazuje strukturo investicijskih vlaganj za posamezne stavbe. Investicijski stroški so porazdeljeni v dve skupini stroškov:

Energetska sanacija – upravičeni stroški: po podatkih iz izdelanih REP

Energetska sanacija – neupravičeni stroški: ocenjeno v višini 20% vrednosti ukrepov energetske sanacije

Skupna ocenjena vrednost investicije po stalnih cenah znaša 1.204.595 € brez DDV, DDV znaša 265.011 €, ocenjena vrednost investicije z DDV pa znaša 1.469.606 €, od tega: ZP Hrpelje: 239,224 € brez DDV 291,853 € z DDV Vrtec Sežana, enota Hrpelje: 186,466 € brez DDV 227,488 € z DDV OŠ Hrpelje: 778,906 € brez DDV 950,266 € z DDV


38

Tabela 16: Celotna investicijska vrednost projekta po stalnih cenah brez in z DD

VRSTA DEL/OBJEKT Zdravstvena

postaja Hrpelje Vrtec Sežana - Enota Hrpelje

OŠ Hrpelje SKUPAJ

ENERGETSKA SANACIJA-UPRAVIČENI STROŠKI

toplotna izolacija stropa 13.909,84 € 13.909,84 €

zamenjava stavbnega pohištva 44.561,48 € 42.452,46 € 87.786,89 € 174.800,82 €

toplotna izolacija fasade 43.532,95 € 21.713,93 € 167.459,02 € 232.705,90 €

toplotna izolacija tal proti neogrevani kleti 2.074,18 € 2.157,38 € 4.231,56 €

toplotna izolacija dela strehe 21.632,79 € 101.426,23 € 123.059,02 €

vgradnja termostatskih ventilov 442,62 € 442,62 €

vgradnja kotla na pelete 0,00 €

izvedba centralnega prezračevanja z rekuperacijo toplote 33.979,51 € 19.897,54 € 122.950,82 € 176.827,87 €

vgradnja bojlerske toplotne črpalke za pripravo tsv 0,00 €

zamenjava svetilk z LED 19.265,51 € 11.389,34 € 30.654,85 €

vgradnja toplotne črpalke zrak/voda 24.860,66 € 24.860,66 €

vgradnja hranilnika TSV 0,00 €

hidravlično uravnoteženje sistema ogr. 4.918,03 € 4.918,03 €

sanacija kotlovnice, vgradnja novega kotla na lesno biomaso (300kW) 65.983,61 € 65.983,61 €

vgradnja solarnega sistema z povezavo STV 24.590,16 € 24.590,16 €

vgradnja varčnih svetil 12.295,08 € 12.295,08 €

CNS sistem + monitoring 5 let 16.393,44 € 16.393,44 €

vgradnja toplotne črpalke zrak/voda in kotla na elko 28.121,31 € 28.121,31 €

projektna in investicijska dokumentacija 9.272,24 € 7.227,34 € 30.190,16 € 46.689,74 €

nadzor 3.708,90 € 2.890,93 € 12.076,07 € 18.675,90 €

ostale storitve inženiringa 927,22 € 722,73 € 3.019,02 € 4.668,97 €

SKUPAJ 199.353,13 € 155.387,73 € 649.088,52 € 1.003.829,38 €

ENERGETSKA SANACIJA - NEUPRAVIČENI STROŠKI 0,00 €

neupravičeni stroški - ocena 39.870,63 € 31.077,55 € 129.817,70 € 200.765,88 €

0,00 €

SKUPAJ 39.870,63 € 31.077,55 € 129.817,70 € 200.765,88 €

VSE SKUPAJ BREZ DDV 239.223,75 € 186.465,27 € 778.906,23 € 1.204.595,25 €

22% DDV (NEUPRAVIČ.STR.) 52.629,23 € 41.022,36 € 171.359,37 € 265.010,96 €

SKUPAJ Z DDV 291.852,98 € 227.487,63 € 950.265,60 € 1.469.606,21 €


39

5.2.2 Ocena upravičenih in preostalih stroškov

V skladu z Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ so upravičeni stroški tisti del stroškov, ki so osnova za izračun (so)financerskega deleža udeležbe javnih sredstev v projektu ali programu. Operacija se bo izvajala v okviru javnega razpisa Ministrstva za infrastrukturo RS, ki bo objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije predvidoma v juliju 2016 na podlagi že objavljenih dokumentov, ki jih je Ministrstvo za infrastrukturo RS objavilo v februarju 2016:

Navodila za delo posredniških organov in upravičencev pri ukrepu energetske prenove stavb javnega sektorja, februar 2016, Ministrstvo za infrastrukturo;

Priročnik upravičenih stroškov upravičencev pri ukrepu energetske prenove stavb javnega sektorja, februar 2016, Ministrstvo za infrastrukturo;

Podrobnejše usmeritve javnim partnerjem pri ukrepu energetske prenove stavb javnega sektorja, februar 2016, Ministrstvo za infrastrukturo;;

V okviru izvajanja Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014- 2020 bo velik poudarek na spodbujanju naložb v energetsko prenovo javnih stavb, ki predstavlja velik potencial za zmanjšanje rabe energije. Namen je spodbuditi celovito energetsko prenovo stavb, kar vključuje ukrepe energetske prenove celotnih stavb ali posameznih elementov stavb, zamenjave stavbnega pohištva, prenovo ali zamenjavo ogrevalnih sistemov in sistemov hlajenja, notranje razsvetljave, idr. Da bi pripravljavci vlog lahko ustrezno načrtovali finančna sredstva, skrbniki pogodb pa transparentno in nediskriminatorno obravnavali dokumentacijo, ki je posredovana s strani upravičencev in je podlaga za črpanje finančnih spodbud, so izdelane ustrezne strokovne podlage s priročnikom upravičenih stroškov (v nadaljevanju Priročnik), ki nastanejo pri celoviti energetski prenovi stavb. Upravičeni stroški so:

stroški storitev zunanjih izvajalcev,

gradnja in nakup opreme,

stroški informiranja in komuniciranja.

Neupravičeni stroški so:

davek na dodano vrednost,

nepredvidena dela,

davek na promet z nepremičninami,

nakup rabljene opreme,

notarski in odvetniški stroški. Stroški za izdelavo projektne in investicijske dokumentacije za izvedbo operacije so upravičeni v skupni višini največ 7 % vrednosti celotne operacije (brez DDV). Stroški nadzora so upravičeni v skupni višini največ 3 % vrednosti celotne operacije (brez DDV). Nadzor lahko zajema: strokovni nadzor po ZGO, projektantski nadzor, geomehanski in geotehnični nadzor ter arheološki nadzor. Med upravičenimi stroški paketa objektov Občine Hrpelje-Kozina so upoštevani:

upravičeni stroški izvedbenih del energetske sanacije

stroški strokovnega nadzora v ocenjeni višini 2% vrednosti upravičenih stroškov,


40

stroški projektne in investicijske dokumentacije v višini 5% ocenjene vrednosti upravičenih stroškov,

ostale storitve inženiringa v višini 0,5% vrednosti upravičenih stroškov. Med neupravičenimi stroški paketa objektov Občine Hrpelje-Kozina so upoštevani:

ocena nepredvidenih stroškov predvidenih ukrepov energetske sanacije: ti stroški bodo natančneje opredeljeni v fazi izdelave popisov,

celotni DDV.

Tabela 17: Povzetek upravičenih in neupravičenih stroškov z DDV

Z. št. PAKET: OBČINA

HRPELJE-KOZINA UPRAVIČENI

STROŠKI NEUPRAVIČENI

STROŠKI VSE SKUPAJ

1 ZP Hrpelje 199.353,13 € 92.499,85 € 291.852,98 €

2 Vrtec Hrpelje 155.387,73 € 72.099,90 € 227.487,63 €

3 OŠ Hrpelje 649.088,52 € 301.177,08 € 950.265,60 €

4 VSE SKUPAJ 1.003.829,38 € 465.776,83 € 1.469.606,21 €

Upravičenih stroškov z DDV je 1.003.829 €, neupravičenih stroškov po tekočih cenah pa 465.777 €; DDV je v celoti neupravičen strošek.

5.3 Navedba osnove za oceno vrednosti

Strokovna podlaga za pripravo vrednosti investicije so popisi del iz izdelane projektne dokumentacije, navedene v točki 5.1. Investicijske stroške smo prikazali kot vse izdatke in vložke v denarju in stvareh, ki so neposredno vezani na investicijo in jih investitor nameni za študije, pridobivanje dokumentacije, soglasij in dovoljenj, pripravljalna dela, izvedbo gradbenih in obrtniških del, nabavo materiala, svetovanje in nadzor izvedbe ter druge izdatke za blago in storitve. Za obseg potrebne vsebine DIIP-a smo upoštevali Uredbo o enotni metodologiji za pripravo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/2006, 54/2010 in 27/2016).


41

6 TEMELJNE PRVINE, KI DOLOČAJO INVESTICIJO

6.1 Predhodna idejna rešitev ali študija

Za pregled obstoječega stanja smo uporabili naslednje podlage: 1. Razširjeni energetski pregled Zdravstveni dom Sežana – enota Zdravstvena postaja

Hrpelje, izdelal: Goriška lokalna energetska agencija, Trg Edvarda Kardelja 1, 5000 Nova Gorica, junij 2016,

2. Razširjeni energetski pregled Vrtca Sežana – Enota Hrpelje, izdelal: Goriška lokalna energetska agencija, Trg Edvarda Kardelja 1, 5000 Nova Gorica, junij 2016,

3. Razširjeni energetski pregled za objekt Osnovna šola Dragomirja Benčiča – Brkina Hrpelje, izdelal: PSP d.o.o., Jeranova 12, 1000 Ljubljana, marec 2014.

6.2 Opis lokacije

Predmet energetske sanacije so objekti na naslednjih lokacijah: Tabela 18: Podatki o lokaciji in lastništvu stavb

OŠ Hrpelje Vrtec Sežana - Enota Hrpelje


Katastrska občina 2560 Hrpelje 2560 Hrpelje 2560 HRPELJE

Številka stavbe 555, 87, 558, 559, 61 554 53

Število etaž P+1 1 3

Deli stavbe 5 1 1,2,3

Površina stavbe [m2] Celotna stavba 4337

m2

Celotna stavba

562,7 m2

Celotna stavba

827 m2

Številka parcele 3222/8, 5040 3222/5 254/81

Površina parcele [m2] 5122 3.579 1.129

Lastništvo Občina Hrpelje-Kozina Občina Hrpelje-

Kozina Občina Hrpelje-

Kozina


42

Na spodnji sliki je prikazana lokacija stavbe OŠ Hrpelje.

Slika 6: Lokacija stavbe OŠ Hrpelje (vir: GURS http://prostor3.gov.si/)

Na spodnji sliki je prikazana lokacija stavbe Vrtec Sežana - Enota Hrpelje.

Slika 7: Lokacija stavbe Vrtec Sežana - Enota Hrpelje (vir: GURS http://prostor3.gov.si/)


43

Na spodnji sliki je prikazana lokacija stavbe Zdravstvena postaja Hrpelje.

Slika 8: Lokacija stavbe Zdravstvena postaja Hrpelje (Vir: GURS http://prostor3.gov.si/)

6.3 Obseg in specifikacija investicijskih stroškov s časovnim načrtom izvedbe

Izvedba celotnega paketa investicij je predvidena v letu 2017. Glede na to, da gre tudi za objekt šole oz.vrtca, bo izvedba del predvidoma v poletnih počitnicah, to je v juliju in avgustu 2017.

6.4 Analiza vplivov na okolje

Pri projektiranju, izvedbi in obratovanju objekta, kjer bodo sanirane stavba, ki so predmet investicije, bodo upoštevani vsi veljavni predpisi in standardi, ki urejajo varstvo okolja, tako da obravnavana investicija ne bo imela negativnih vplivov na okolje. Vplivi na okolje, ki bodo nastajali pri predmetnih delih ob izvajanju investicije, bodo časovno omejeni in so kot takšni sprejemljivi za okolje. Vpliv na okolje bo nastajal med rekonstrukcijo, po rekonstrukciji bo, zaradi nižje rabe energije ter uporabe obnovljivih virov energije, vpliv na okolje nižji. Da bomo med in po investiciji omejili vpliv na okolje, bodo pri izvedbi investicijskega projekta upoštevana naslednja izhodišča:

okoljska učinkovitost (uporaba najboljših razpoložljivih tehnik, uporaba referenčnih dokumentov, nadzor emisij in tveganj, zmanjšanje rabe energije, količin odpadkov in ločeno zbiranje odpadkov);

trajnostna dostopnost (spodbujanje okolju prijaznejših načinov prevoza);

zmanjševanje vplivov na okolje;

učinkovitost izrabe naravnih virov (energetska učinkovitost, učinkovita raba vode in surovin);

pri izvedbi naročanj se upošteva Uredba o zelenem javnem naročanju. Okoljska učinkovitost Okoljska učinkovitost bo zagotovljena z ločenim zbiranjem odpadkov, izvedba projekta bo težila k znižanju količin odpadkov, uporaba okolju najboljših in najprijaznejših tehnik ter načinov izvajanja gradbenih del. Prav tako bo s strani strokovnega nadzora spremljan nadzor emisij in


44

tveganj. S sanacijo vrtca se bo izboljšala energetska učinkovitost stavbe, kar pomeni nižje potrebe po toploti in boljše pogoje za kakovostno izvajanje vzgojno – izobraževalnega procesa ter manjše vplive na okolje iz vidika onesnaževanja okolja. Trajnostna dostopnost Energetsko sanirane stavbe bodo povečale varnost otrok in zaposlenih, urejeno okolje bo prispevalo k trajnostnemu razvoju občine. Zmanjševanje vplivov na okolje Izvedba del bo nadzirana s strani strokovnega nadzora, ki bo preverjal, da bo izvedba projekta potekala v skladu z okoljskimi omilitvenimi ukrepi. Do onesnaževanja tal, vode in podtalne vode ne bo prihajalo. Hrup bo pod mejno vrednostjo. Učinkovitost izrabe naravnih virov Pri izvedbi gradbenih del se bo upoštevala učinkovita raba naravnih virov, kar pomeni učinkovita poraba vode, nadomestitev surovin z enakovrednimi substituti in ekonomična poraba energije. Pri tem se bodo vgrajevali energetsko učinkoviti materiali. Prav tako se bo poleg nižje rabe energije za ogrevanje zamenjal tudi vir ogrevanja iz neobnovljivega na obnovljiv vir, s čimer se bo povečala učinkovitost izrabe naravnih virov. Ocena vpliva na okolje za projekt ni bila izdelana, saj negativni vplivi ne bodo presegali mejnih vrednosti.

6.5 Kadrovsko organizacijska shema s prostorsko opredelitvijo

Investicijo bo izvajala Občina Hrpelje-Kozina. Za izvedbo investicijskega projekta bo odgovorna županja občine, ga. Saša Likavec Svetelšek. Projektna skupina Občine Hrpelje-Kozina, ki obravnava projekt »Energetsko učinkovita sanacija javnih stavb v občini Hrpelje-Kozina«, je sledeča:

Andrej Bolčič - direktor občinske uprave (Področje dela: Javna naročila, investicije, nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, komunalni prispevek, občinsko premoženje, informatika),

Ester Renko - višja svetovalka (Področje dela: družbene dejavnosti (šolska in predšolska vzgoja), občinski svet),

Aleksandra Iskra Boštjančič - višja svetovalka (Področje dela: finance),

Vasja Valenčič- svetovalec (Področje dela: družbene dejavnosti (kultura, šport, sociala, mladina),

Alenka Pečar - višja svetovalka (Področje dela: okolje, prostor in prostorsko planiranje).

Projektna in investicijska dokumentacija je izdelana s strani strokovnih izdelovalcev tovrstne dokumentacije, ki so bili izbrani v skladu z ZJN-2. Postopke javnega naročanja izvajalcev bo izvedla projektna skupina Občine Hrpelje-Kozina ob sodelovanju zunanjih strokovnih sodelavcev. Gradbeni nadzor bo izvajal usposobljeni nadzornik. Izvajalec bo izbran v skladu z ZJN-2. V nadaljevanju prikazujemo organizacijsko shemo za omenjen projekt.


45

6.6 Predvideni viri financiranja

S sredstvi evropske kohezijske politike bo po javnem razpisu za energetsko sanacijo javnih stavb S sredstvi evropske kohezijske politike bo po javnem razpisu za energetsko sanacijo javnih stavb v lasti lokalnih skupnosti predvidoma sofinanciranih 40 % javno upravičenih stroškov operacije, kar bo zagotovljeno iz Kohezijskega sklada in Proračuna RS v razmerju 90 : 10. Predvidene vire financiranja prikazujemo v naslednjih tabelah. Izračun je bil izveden za vse varianto 1, kjer je investitor v energetsko prenovo Občina Hrpelje-Kozina ter za variante kjer se prenova izvede po modelu javno zasebnega partnerstva.

UPORABNIKI

IZVEDBA INVESTICIJE

VODJA ZA VZDRŽEVANJE

STROKOVNO TEHNČNI NADZOR

OBČINA HRPELJE-KOZINA

KOHEZIJSKI SKLAD, RS

PROJEKT ENERGETSKA SANACIJA JAVNIH OBJEKTOV OBČINE HRPELJE-KOZINA

IZDELOVALCI PROJEKTNE IN INVESTICIJSKE DOKUMENTACIJE

VODENJE POSTOPKA JAVNEGA NAROČILA

OBČINA HRPELJE-KOZINA


46

6.6.1 Varianta 1.: OBČINA PREVZAME CELOTNO ENERGETSKO SANACIJO

Tabela 19: Viri financiranja v €: varianta 1.

Z. št.

PAKET: OBČINA HRPELJE–KOZINA

SKUPAJ BREZ DDV

OBČINA delež MzI

40% US delež ESCO delež

1 ZP Hrpelje 239.223,75 159.482,50 79.741,25

2 Vrtec Hrpelje 186.465,27 124.310,18 62.155,09

3 OŠ Hrpelje 778.906,23 519.270,82 259.635,41

4 SKUPAJ BREZ DDV 1.204.595,25 803.063,50 66,7% 401.531,75 33,3% 0,0%

5 DDV 265.010,96 265.010,96 0,00

6 SKUPAJ Z DDV 1.469.606,21 1.068.074,46 72,7% 401.531,75 27,3% 0,0%

V primeru, da gre Občina Hrpelje-Kozina v izvedbo investicije po javno-naročniškem modelu, bo morala sama financirati investicijo v višini 1.469.606 €. Znesek sofinanciranja iz javnega razpisa znaša 401.532 €. DDV znaša 265.011 € in je v celoti strošek občine.

6.6.2 Varianta 2.1.: ESCO financira celotno energetsko sanacijo

Tabela 20: Viri financiranja v €: varianta 2.1.

Z. št.


SKUPAJ BREZ DDV

OBČINA delež MzI


1 ZP Hrpelje 239.223,75 9.272,24 79.741,25 150.210,26

2 Vrtec Hrpelje 186.465,27 7.227,34 62.155,09 117.082,84

3 OŠ Hrpelje 778.906,23 30.190,16 259.635,41 489.080,66

4 SKUPAJ BREZ DDV 1.204.595,25 46.689,74 3,9% 401.531,75 33,3% 756.373,76 62,8%

5 DDV 10.271,74 10.271,74

6 SKUPAJ Z DDV 1.214.867,00 56.961,48 4,7% 401.531,75 33,1% 756.373,76 62,3%

V primeru, da občina pridobi zasebnega partnerja za izvedbo investicije po modelu JZP znaša pričakovana višina vlaganj v primeru, da zasebni pogodbenik financira celotno energetsko sanacijo javnih stavb Občine Hrpelje-Kozina, 756.374 €, občina pa bo v tem primeru morala zagotoviti 56.961 € ob pričakovanem znesku sofinanciranja iz javnega razpisa v višini 401.532 €. DDV kot strošek, ki ga mora pokrivati občina znaša v tem primeru 10.272 €, kar predstavlja kar 254.739 € manj DDV kot v varianti 1.


47

6.6.3 Varianta 2.2.: ESCO financira celotne upravičene stroške


Z. št.


SKUPAJ BREZ DDV

OBČINA delež MzI


1 ZP Hrpelje 239.223,75 39.870,63 79.741,25 119.611,88

2 Vrtec Hrpelje 186.465,27 31.077,55 62.155,09 93.232,64

3 OŠ Hrpelje 778.906,23 129.817,70 259.635,41 389.453,11

4 SKUPAJ BREZ DDV 1.204.595,25 200.765,88 16,7% 401.531,75 33,3% 602.297,63 50,0%

5 DDV 44.168,49 44.168,49

6 SKUPAJ Z DDV 1.248.763,75 244.934,37 19,6% 401.531,75 32,2% 602.297,63 48,2%

V primeru, da zasebni partner financira celotne upravičene stroške v višini 602.298 €, bo občina morala zagotoviti 244.934 € ob pričakovanem znesku sofinanciranja iz javnega razpisa v višini 401.532 €. DDV kot strošek, ki ga mora pokrivati občina znaša v tem primeru 44.168 €, kar predstavlja kar 220.842 € manj DDV kot v varianti 1.

6.6.4 Varianta 2.3.: Zasebni pogodbenik financira 51% upravičenih stroškov


Z. št.


SKUPAJ BREZ DDV

OBČINA delež MzI


1 ZP Hrpelje 239.223,75 57.812,41 79.741,25 101.670,10

2 Vrtec Hrpelje 186.465,27 45.062,44 62.155,09 79.247,74

3 OŠ Hrpelje 778.906,23 188.235,67 259.635,41 331.035,15

4 SKUPAJ BREZ DDV 1.204.595,25 291.110,52 24,2% 401.531,75 33,3% 511.952,98 42,5%

5 DDV 64.044,31 64.044,31

6 SKUPAJ Z DDV 1.268.639,57 355.154,83 28,0% 401.531,75 31,7% 511.952,98 40,4%

V primeru, da zasebni pogodbenik financira 51% celotnih upravičenih stroškov, znaša pričakovana višina vlaganj zasebnega partnerja ob danih pogojih 511.953 €, občina pa bo v tem primeru morala zagotoviti 355.155 € ob pričakovanem znesku sofinanciranja iz javnega razpisa v višini 401.532 €. DDV kot strošek, ki ga mora pokrivati občina, znaša v tem primeru 64.044 €, kar predstavlja kar 200.967 € manj DDV kot v varianti 1.

6.6.5 Varianta 2.4.: Zahtevana donosnost za zasebnega partnerja 7%

Izračun je izdelan skladno zahtevami MzI iz Navodil za delo posredniških organov in upravičencev pri ukrepu energetske prenove stavb javnega sektorja. Ob pogoju zahtevane minimalne donosnosti za zasebnega partnerja v višini 7% znaša višina vlaganj zasebnega partnerja 497.112 €, občina pa bo v tem primeru morala zagotoviti 373.262 € ob pričakovanem znesku sofinanciranja iz javnega razpisa v višini 401.532 €. DDV kot strošek, ki ga mora pokrivati občina znaša v tem primeru 67.310 €, kar predstavlja kar 197.701 € manj DDV kot v varianti 1.


48


Z. št.


SKUPAJ BREZ DDV

OBČINA delež MzI


1 ZP Hrpelje 239.223,75 60.759,90 79.741,25 98.722,61

2 Vrtec Hrpelje 186.465,27 47.359,89 62.155,09 76.950,29

3 OŠ Hrpelje 778.906,23 197.832,62 259.635,41 321.438,20

4 SKUPAJ BREZ DDV 1.204.595,25 305.952,41 25,4% 401.531,75 33,3% 497.111,09 41,3%

5 DDV 67.309,53 67.309,53

6 SKUPAJ Z DDV 1.271.904,78 373.261,94 29,3% 401.531,75 31,6% 497.111,09 39,1%


49

7 OCENA MOŽNOSTI JAVNO ZASEBNEGA PARTNERSTVA skladno z 8. členom ZJZP in Pravilnikom o vsebini upravičenosti izvedbe projekta po modelu

javno-zasebnega partnerstva (Uradni list RS, št. 32/07) Namen predhodnega postopka po Zakonu o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06) je, da se na podlagi investicijskega elaborata ugotovi, ali so izpolnjeni ekonomski, pravni, tehnični, okoljevarstveni in drugi pogoji za izvedbo projekta in sklenitev razmerja javno-zasebnega partnerstva, in da se opredelijo temeljni elementi javno-zasebnega partnerstva za določitev vsebine odločitve in/ ali akta o javno-zasebnem partnerstvu. Tako sta del predhodnega postopka tudi izdelava investicijskega elaborata skladno z Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/06 in 54/10), in pa predvsem izdelava ocene možnosti javno-zasebnega partnerstva, skladno z 8. členom ZJZP in Pravilnikom o vsebini upravičenosti izvedbe projekta po modelu javno-zasebnega partnerstva (Uradni list RS, št. 32/07). Postopek za sklenitev javno-zasebnega partnerstva lahko v praksi začneta tako javni partner kot tudi (bodoči) zasebni partner. Predhodni postopek, na podlagi katerega se sprejme odločitev o izvedbi projekta javno-zasebnega partnerstva ali zaključku postopka, se namreč začne na lastno pobudo javnega partnerja ali na podlagi vloge o zainteresiranosti za izvedbo javno-zasebnega partnerstva, ki jo poda pravna ali fizična oseba, ki ima interes za izvajanje javno-zasebnega partnerstva (t. i. promotor). Občina Hrpelje-Kozina do sedaj ni prejela nobene vloge promotorjev, zato bo na osnovi potrjenega DIIP in izdelane projektne dokumentacije v nadaljevanju pripravila poziv promotorjem in pozvala promotorje k oddaji vlog o zainteresiranosti za izvedbo predmetnega projekta po modelu JZP. Za izdelavo ocene možnosti javno-zasebnega partnerstva, ki predstavlja tudi oceno upravičenosti celotnega projekta, smo uporabili vhodne podatke, prikazane v tabeli na naslednji strani. Podatki so prikazani po posameznih stavbah in kumulativno. Za izračun upravičenosti smo uporabili kumulativne vrednosti. Iz tabele so razvidna energijska števila pred in po operaciji, skupno energijsko število pred operacijo je 138,03 kWh/m2 kondicionirane površine, po operaciji pa je pričakovano energijsko število 82,86 kWh/m2 kondicionirane površine.


50

Tabela 24: Vhodni podatki analize

PAKET STAVB: OBČINA HRPELJE-KOZINA

ZP Hrpelje

Vrtec Hrpelje

OŠ Hrpelje

SKUPAJ VSE STAVBE

Letni nivo enota Vrednosti

(€ brez DDV)

Vrednosti (€ z DDV)

Vrednosti (€ brez DDV)






Višina investicije € 239.223,75 291.852,98

186.465,27 227.487,63

778.906,23 950.265,60

1.204.595,25 1.469.606,21

Višina upravičenih stroškov € 199.353,13 199.353,13

155.387,73 155.387,73

649.088,52 649.088,52

1.003.829,38 1.003.829,38

Višina subvencije (stalne cene / tekoče cene) BREZ DDV € 79.741,25 79.741,25

62.155,09 62.155,09

259.635,41 259.635,41

401.531,75 401.531,75

Višina neupravičenih stroškov € 39.870,63 92.499,85

31.077,55 72.099,90

129.817,70 301.177,08

200.765,88 465.776,83

Neto tlorisna površina m2 881,30

562,70

1.444,00 0,00

Kondicionirana površina m2 829,10

485,50

4.337,00

5.651,60 0,00

Raba toplotne energije pred sanacijo kWh/leto 79.553,00

110.889,00

362.572,00

553.014,00 0,00

Strošek za ogrevanje pred sanacijo €/leto 7.590,30

8.954,70

30.025,00

0,00 46.570,00

Raba električne energije pred sanacijo kWh/leto 41.793,00

74.910,00

110.360,70

227.063,70 0,00

Strošek za električno energijo pred sanacijo €/leto 5.714,40

9.102,04

16.351,40

0,00 31.167,84

Skupna raba toplotne in električne energije pred sanacijo kWh/leto 121.346,00 0,00

185.799,00 0,00

472.932,70 0,00

780.077,70 0,00

Skupni strošek - ogrevanje+ elektrika - pred sanacijo €/leto 10.905,49 13.304,70

14.800,61 18.056,74

38.013,44 46.376,40

63.719,54 77.737,84

Potreba po toplotni energiji po sanaciji kWh/leto 39.776,50

55.444,50

177.660,28

272.881,28 0,00

Potreba po električni energiji po sanaciji kWh/leto 45.653,00

83.521,20

66.216,42

195.390,62 0,00

Skupna raba toplotne in električne energije po sanaciji kWh/leto 85.429,50

138.965,70

243.876,70

468.271,90 0,00


51

Strošek za toplotno in električno energijo po sanaciji €/leto 5.712,87 6.969,70

9.298,15 11.343,74

22.975,15

15.011,02 41.288,59

Delež energije iz OVE po sanaciji % 46,6%

39,9%

80,90

80,90 0,87

Prihranek toplotne energije kWh/leto 39.776,50

55.444,50

184.911,72

280.132,72 0,00

Delež prihranka potrebe po toplotni energije % 50%

50%

51%

0,00

Prihranek električne energije kWh/leto -3.860,00

-8.611,20

44.144,28

31.673,08 0,00

Delež prihranka potrebe po električni energiji % -9%

-11%

40%

0,00

Skupni prihranek - toplotna in električna energija kWh/leto 35.916,50 0,00

46.833,30 0,00

229.056,00 0,00

311.805,80 0,00

Delež skupnega prihranka energije % 30%

25%

48%

0,00 40%

Skupni prihranek stroškov energije - ogrevanje + elektrika €/leto 5.192,62 6.335,00

5.502,46 6.713,00

19.181,35 23.401,25

29.876,43 36.449,25

Vrednost nepremičnine po GURS € 648.881,00

490.168,62

756.146,00

1.895.195,62

Stroški vzdrževanja brez investicije -ocena 0,5% od vrednosti nepremičnine GURS €/leto 3.244,41 3.958,17

2.450,84 2.990,03

3.780,73 4.612,49

9.475,98 11.560,69

Stroški vzdrževanja po investiciji ocena 3% od amortizacije €/leto 127,27 155,27

99,20 121,02

414,38 505,54

640,84 781,83

Prihranki pri stroških vzdrževanja €/leto 3.117,14 3.802,91

2.351,64 2.869,01

3.366,35 4.106,95

8.835,13 10.778,86

En. število pred rekonstrukcijo kWh/m2 146,36

382,70

109,05

138,03

En. število po rekonstrukciji kWh/m2 103,00

286,2

56,23

82,86


52

Ostali parametri investicije:

1. Ekonomska doba (referenčno obdobje): V okviru ekonomske analize smo skladno z Navodili MzI upoštevali ekonomsko dobo 15 let. Dinamične in statične kazalnike upravičenosti investicijskega projekta oz. operacije smo tako izračunali za obdobje izvedbe investicijskega projekta v ekonomski dobi (referenčno obdobje) obravnavanega investicijskega projekta, torej od leta 2018 do 2032; kot bazično leto smo upoštevali leto 2017, ko je predviden zaključek izvedbe investicije.

2. Projekcija stroškov projekta Operativne stroške v ekonomski dobi predstavlja strošek energije in strošek vzdrževanja, ki sta po izvedbi investicije nižja kot pred izvedbo investicije ter amortizacija. V projekciji je upoštevana 2,5 % rast stroškov iz naslova rasti cen energije. Stroške vzdrževanja smo ocenili v višini 3 % letno od amortizacije in znašajo v baznem letu 640.84. Amortizacija je obračunana po 2% letni stopnji in znaša letno 21.361 EUR. Od amortizacijske osnove smo odbili znesek pričakovanega sofinanciranja. Tabela 25: Izračun amortizacije

Struktura osnovnega

sredstva po stalnih cenah brez DDV

vrednost OS letna stopnja

amortizacije v %

letni znesek

amortizacije v €

OSTANEK VREDNOSTI PROJEKTA

ZP Hrpelje 212.111,73 2,00 4.242,23 148.478,21

Vrtec Hrpelje 165.332,54 2,00 3.306,65 115.732,78

OŠ Hrpelje 690.630,19 2,00 13.812,60 483.441,13

SKUPAJ 1.068.074,46 21.361,49 747.652,12

3. Projekcija prihodkov projekta

Z izpeljano investicijo se bo zmanjšala poraba energije in stroški za energijo, hkrati pa se bodo zmanjšali tudi stroški vzdrževanja javnih stavb. Prihodke projekta predstavljajo prihranki, izračunani kot razlika med stanjem brez investicije in stanju po izvedeni investiciji. Ocena prihrankov stroškov energije – toplota in ogrevanje v prvem polnem letu obratovanja po investiciji znaša 36.449,25 € z DDV. Ocenjeni prihranki stroškov vzdrževanja znašajo 10.779 €. Varianta 1: Občina Hrpelje-Kozina je, glede na to, da po tej varianti sama investira v prenovo javnih stavb, udeležena v prihrankih 100%,. Varianta 2: Občina Hrpelje-Kozina je udeležena na delu prihrankov, izračunanem glede na faktor delitve prihrankov. Za potrebe analize smo uporabili faktor 99% za občino in 1% za pogodbenega partnerja kot tisto razmerje, ki omogoča pogodbeniku v koncesijski dobi 15 let zagotavljanje zahtevanega donosa, ki se giblje med 7% in 10%.


53

4. Finančna analiza Namen finančne analize je na podlagi napovedi denarnih tokov projekta izračunati kazalnike finančne učinkovitosti oziroma upravičenosti izvedbe investicijskega projekta kot so stopnje donosnosti ter pripadajoče finančne neto sedanje vrednosti projekta.

Finančna analiza in ekonomska analiza za izračun kazalnikov upravičenosti izvedbe investicijskega projekta sta bili narejeni na podlagi naslednjih predpostavk:

Dinamični kazalniki upravičenosti investicijskega projekta so izračunani za obdobje izvedbe investicijskega projekta in za 15 letno ekonomsko dobo (referenčno časovno obdobje obratovanja), in sicer od prvega leta rednega obratovanja (2018) pa do vključno leta 2032,

Za namen ocene možnosti javno-zasebnega partnerstva je finančna analiza izdelana s stališča investitorja (lastnika) Občine Hrpelje-Kozina; za varianto 2 je izdelana finančna analiza s stališča potencialnega koncesionarja.

Analizo upravičenosti izvedbe investicijskega projekta smo pripravili na podlagi statičnih in dinamičnih kazalnikov upravičenosti investicijskega projekta,

Skladno z Navodili za delo posredniških organov in upravičencev pri ukrepu energetske prenove stavb javnega sektorja, februar 2016 in Podrobnejšimi usmeritvami javnim partnerjem pri ukrepu energetske prenove stavb javnega sektorja, februar 2016, Ministrstvo za infrastrukturo, smo v izračunih upoštevali 4% diskontno stopnjo za javnega partnerja in 5% diskontno stopnjo za zasebnega partnerja.

Vsi stroški (investicijska in ostala vlaganja) in prihodki investitorja so prikazani v finančni analizi v stalnih cenah z DDV;

Ostanek vrednosti projekta na koncu 15 letne ekonomske dobe je 747.652,12 EUR.

Kazalniki finančne analize so statični in dinamični. Statični kazalci oziroma metode ne upoštevajo komponente časa in dajo samo prvo grobo presojo poslovnih rezultatov projekta. Dinamični kazalniki odpravljajo slabost statičnih metod, s tem ko upoštevajo različno časovno dinamiko vlaganja sredstev in donosov, upoštevajo pa tudi ekonomsko življenjsko dobo investicije. Vlaganja in donosi v različnih letih namreč niso med seboj neposredno primerljivi, temveč jih je treba predhodno preračunati na isti časovni trenutek. Doba vračanja investicijskih sredstev je opredeljena kot čas, v katerem kumulativa neto donosov v času obratovanja investicije doseže vsoto investicijskih stroškov in ne sme biti daljša od ekonomske dobe projekta. Neto sedanja vrednost investicije (NSV) je eno od najpogosteje uporabljenih meril za presojanje smiselnosti investicijskega projekta. Višina neto sedanje vrednosti je neposredno odvisna od uporabljene obrestne mere kot cene kapitala oziroma od uporabljenega pripadajočega diskontnega faktorja 1+i, s katerim reduciramo bodoče finančne tokove na začetni trenutek. Interna stopnja donosa (ISD) je tista diskontna stopnja, pri kateri je neto sedanja vrednost enaka 0. V nadaljevanju je predstavljen denarni tok finančne analize ter rezultati posamezne variante.


54

7.1 Varianta 1: investitor v energetsko sanacijo in prenovo je Občina Hrpelje-Kozina

V varianti 1 je izveden izračun ekonomske uspešnosti Občine Hrpelje-Kozina v primeru, da sama investira v prenovo svojih javnih stavb. Vrednosti v tabeli v nadaljevanju vsebujejo tudi 22% DDV, ker občina DDV ne poračunava in predstavlja zanjo strošek, ki ga je potrebno financirati. Višina celotne investicije zajema tako upravičene kot neupravičene stroške in znaša 1.469.606,21 € z DDV. Z upoštevanjem pričakovane subvencije v višini 401.532 € znaša investicija, ki smo jo upoštevali v analizi 1.068.074 €. Tabela 26: Finančni tok - VARIANTA 1

Leta Investicija Prihranek pri stroških obratovanja

Ostanek vrednosti projekta

Neto prihodek

Diskontirani neto prihodki

0 2017 1.068.074 0 -1.068.074 -1.068.074

1 2018 21.611 21.611 20.780

2 2019 29.134 29.134 26.936

3 2020 36.447 36.447 32.401

4 2021 44.309 44.309 37.875

5 2022 52.459 52.459 43.118

6 2023 61.185 61.185 48.356

7 2024 70.197 70.197 53.344

8 2025 79.740 79.740 58.265

9 2026 89.816 89.816 63.103

10 2027 100.324 100.324 67.776

11 2028 110.219 110.219 71.596

12 2029 119.252 119.252 74.485

13 2030 128.927 128.927 77.430

14 2031 139.286 139.286 80.434

15 2032 150.378 747.652 898.030 498.644

Tabela 27: Rezultati finančne analize VARIANTE 1

Neto sedanja vrednost (NSV) 186.468 EUR

Interna stopnja donosa (IRR) 5,51%

Varianta 1 izkazuje pozitivne rezultate, saj dosega zahtevano donosnost in ima pozitivno neto sedanjo vrednost. Investicija je za občino upravičena, v kolikor je zanjo sprejemljiva izvedba investicije v lastni režiji, torej če ima možnost zadolževanja oz. ima na razpolago lastna finančna sredstva. V kolikor se občini ne bi bilo potrebno zadolžiti za izvedbo predmetne investicije, je rezultat še ugodnejši: Tabela 28: Rezultati finančne analize VARIANTE 1 – brez stroškov financiranja




55

7.2 Varianta 2: investitor v energetsko sanacijo in prenovo je zasebni partner

V izbrani varianti je predvideno, da bo investitor v energetsko sanacijo javnih objektov Občine Hrpelje-Kozina zasebni partner oziroma izvajalec javno-zasebnega partnerstva, ki je po Zakonu o javno-zasebnem partnerstvu ena ali več pravnih ali fizičnih oseb, ki sklene razmerje javno-zasebnega partnerstva, v katerem tudi pridobi pravico in obveznost izvajati javno-zasebno partnerstvo. Zasebni partner je izvajalec storitve pogodbenega zagotavljanja prihrankov. Občina Hrpelje-Kozina vidi za sodelovanje med javnim in zasebnim partnerjem kot najprimernejšo obliko prihodnjega upravljanja investicijskega projekta sklenitev koncesijskega razmerja, saj lahko ima za obe strani številne prednosti. Bodoči koncesionar bo moral na lastne stroške zagotoviti prenovo javnih objektov ter zagotavljati nemoteno obratovanje in vzdrževanje infrastrukture, ki je predmet obravnave tega projekta. Zasebni partner izvaja storitev zagotavljanja prihrankov in izvede ustrezno prenovo ter vzdržuje javne stavbe. Občina plačuje pogodbeniku strošek storitve zagotavljanja prihrankov v višini dogovorjenega deleža delitve prihrankov.

Po izvedbi investicije je pričakovan 311,8 MWh prihranek porabe energije letno, kar predstavlja cca 40% nižjo rabo energije. Pri izvedbi projekta javno-zasebnega partnerstva je potrebno ugotoviti, ali je možna realizacija projekta glede na povprečne zahtevane donosnosti pri zasebnih ESCO podjetjih, saj se le na ta način lahko zagotovi zainteresiranost zasebnih partnerjev za izvedbo projekta in uspešnost javnega razpisa. V izračunu so upoštevani vsi finančni tokovi projekta za koncesionarja ter naslednja izhodišča:

Operativni stroški - stroški vzdrževanja

Stroški financiranja z obrestno mero 2,3%

Prihodke koncesionarja predstavlja plačilo storitve zagotavljanja prihrankov

Vse zneske smo pri koncesionarju upoštevali brez DDV, ker je ta pri zasebnih podjetjih povračljiv.

Koncesija se sklepa za obdobje 15 let.

Diskontna stopnja za koncesionarja: 5%


56

Varianta 2.1.: KONCESIONAR IZVEDE CELOTNO ENERGETSKO SANACIJO Najprej smo preverili ekonomsko učinkovitost projekta za koncesionarja z višino celotnih stroškov energetske sanacije zmanjšano za višino subvencije. Investicija v tem primeru znaša 756.374 € in ne vključuje pričakovane subvencije v višini 401.532 € in stroške, ki jih v vsakem primeru pokriva občina Hrpelje – Kozina, to so stroški dokumentacije ter strokovnega nadzora v višini 56.961 € (vrednost z DDV). Tabela 29: Finančni tok - VARIANTA 2.1.

Leta Investicija Operativni

stroški 0,98

Prihodek 1,01


Neto prihodek

Diskontirani tokovi

0 2017 756.374 -756.374 -756.374

1 2018 641 38.324 16.690 20.994 19.994

2 2019 647 39.283 14.727 23.908 21.685

3 2020 654 40.265 13.116 26.495 22.887

4 2021 660 41.271 11.377 29.234 24.051

5 2022 667 42.303 9.693 31.943 25.028

6 2023 674 43.361 7.897 34.790 25.961

7 2024 680 44.445 6.195 37.569 26.700

8 2025 687 45.556 4.446 40.423 27.360

9 2026 694 46.695 2.669 43.332 27.932

10 2027 701 47.862 952 46.209 28.369

11 2028 708 49.059 - 48.351 28.270

12 2029 715 50.285 - 49.570 27.602

13 2030 722 51.542 - 50.820 26.951

14 2031 729 52.831 - 52.101 26.315

15 2032 737 54.151 - 53.415 25.693

Tabela 30: Rezultati finančne analize VARIANTE 2.1.

Neto sedanja vrednost (NSV) -371.575 EUR

Interna stopnja donosa (IRR) -2,63%

Investicija v energetsko prenovo objektov po modelu javno zasebnega partnerstva ob pričakovanju, da bo zasebni partner financiral celotno energetsko prenovo javnih stavb v občini Hrpelje-Kozina, ni realna, saj ekonomski kazalci izkazujejo negativne vrednosti. Na podlagi prikazanega izračuna je potrebno, da določen del energetske sanacije objektov sofinancira občina iz lastnih proračunskih sredstev.


57

Varianta 2.2.: KONCESIONAR PREVZAME IZVEDBO UPRAVIČENIH STROŠKOV V tej različici smo preverili ekonomsko učinkovitost projekta v primeru, da bi se sklenilo koncesijo samo za izvedbo upravičenih stroškov energetske sanacije (brez subvencije), kar znaša 602.298 €. Tabela 31: Finančni tok - VARIANTA 2.2.


stroški 0,98

Prihodek 1,01


Neto prihodek

Diskontirani tokovi

0 2017 602.298 -602.298 -602.298

1 2018 641 38.324 13.290 24.393 23.232

2 2019 647 39.283 11.727 26.908 24.406

3 2020 654 40.265 10.444 29.167 25.195

4 2021 660 41.271 9.059 31.552 25.958

5 2022 667 42.303 7.719 33.917 26.575

6 2023 674 43.361 6.288 36.399 27.161

7 2024 680 44.445 4.933 38.831 27.597

8 2025 687 45.556 3.540 41.329 27.973

9 2026 694 46.695 2.125 43.876 28.283

10 2027 701 47.862 758 46.403 28.488

11 2028 708 49.059 - 48.351 28.270

12 2029 715 50.285 - 49.570 27.602

13 2030 722 51.542 - 50.820 26.951

14 2031 729 52.831 - 52.101 26.315

15 2032 737 54.151 - 53.415 25.693


Neto sedanja vrednost (NSV) -202.599 EUR


Tudi v tem primeru ekonomski kazalci ne izkazujejo upravičenosti projekta, kar kaže na to, da ni realno pričakovati, da bi lahko zasebni partner sofinanciral celotne upravičene stroške investicije.

Varianta 2.3.: KONCESIONAR FINANCIRA 51% UPRAVIČENIH STROŠKOV V analizi smo v nadaljevanju poiskali še tisto višino sofinanciranja s strani pogodbenika, pri kateri dosežemo ustrezno donosnost za zasebnega partnerja ter najmanjšo zahtevano višino vložka zasebnega partnerja skladno z Navodili za delo posredniških organov in upravičencev pri ukrepu energetske prenove stavb javnega sektorja Ministrstva za infrastrukturo, ki znaša 51%. V kolikor je višina vložka zasebnega partnerja najmanj 51%, to predstavlja klasično javno-zasebno partnerstvo po modelu BOT – built/operate/transfer. Pogodbenik investira v svojem imenu in na svoj račun in knjiži investicijo kot naložbo v tuja sredstva. Ta model za občino ne predstavlja zadolževanja.


58

Tabela 33: Finančni tok - VARIANTA 2.3.


stroški 0,98

Prihodek 1,01


Neto prihodek

Diskontirani tokovi

0 2017 511.953 -511.953 -511.953

1 2018 647 39.283 11.297 27.339 26.037

2 2019 654 40.265 9.968 29.643 26.887

3 2020 660 41.271 8.878 31.733 27.412

4 2021 667 42.303 7.700 33.936 27.919

5 2022 674 43.361 6.561 36.126 28.306

6 2023 680 44.445 5.345 38.419 28.669

7 2024 687 45.556 4.193 40.676 28.907

8 2025 694 46.695 3.009 42.992 29.098

9 2026 701 47.862 1.806 45.355 29.236

10 2027 708 49.059 644 47.707 29.288

11 2028 715 50.285 - 49.570 28.983

12 2029 722 51.542 - 50.820 28.298

13 2030 729 52.831 - 52.101 27.630

14 2031 737 54.151 - 53.415 26.978

15 2032 6.705 429.363 - 422.659 203.306




Ob tem pogoju projekt izkazuje pozitivno neto sedanjo vrednost in relativno visoko stopnjo donosa. Ob teh pogojih ter dodatnih pogajanjih z zasebnim partnerjem bi projekt za zasebnika lahko bil zanimiv.


59

Varianta 2.4.: DONOSNOST ZA KONCESIONARJA: 7% Skladno z zahtevami MzI iz Navodil za delo posredniških organov in upravičencev pri ukrepu EPS javnega sektorja smo izračunali še ekonomske kazalce ob zahtevani stopnji donosnosti za pogodbenika v višini 7%. Poiskali smo tisto višino investicije, pri kateri je ob zahtevani donosnosti 7% neto sedanja vrednost enaka nič.

Tabela 35: Finančni tok - VARIANTA 2.4.


stroški 0,98

Prihodek 1,01


Neto prihodek

Diskontirani tokovi

0 2017 497.111 - - - -497.111 -497.111

1 2018 647 39.283 10.905 27.730 26.409

2 2019 654 40.265 9.623 29.988 27.200

3 2020 660 41.271 8.570 32.041 27.678

4 2021 667 42.303 7.434 34.203 28.139

5 2022 674 43.361 6.334 36.353 28.484

6 2023 680 44.445 5.160 38.604 28.807

7 2024 687 45.556 4.048 40.821 29.011

8 2025 694 46.695 2.905 43.096 29.169

9 2026 701 47.862 1.744 45.417 29.276

10 2027 708 49.059 622 47.729 29.301

11 2028 715 50.285 - 49.570 28.983

12 2029 722 51.542 - 50.820 28.298

13 2030 729 52.831 - 52.101 27.630

14 2031 737 54.151 - 53.415 26.978

15 2032 6.705 429.363 - 422.659 203.306


Neto sedanja vrednost (NSV) 0 EUR


Iz prikazanih rezultatov analize izhaja, da bi znašala najvišja višina deleža zasebnega partnerja ob danih pogojih 497.111 €.

Projekt sicer ne izkazuje zahtevanega donosa 7%, vendar je rezultat relativno blizu želenega. Iz prikazanih rezultatov analize izhaja, da je izvedba investicije po modelu javno-zasebnega partnerstva izvedljiva ob pogajanjih s potencialnimi zasebnimi partnerji, zato se predlaga naročniku, da po potrditvi DIIP objavi poziv promotorjem za podajo vlog o zainteresiranosti ter na njihovi podlagi izvede test JZP.


60

8 UGOTOVITEV SMISELNOSTI IN MOŽNOSI NADALJNJE PRIPRAVE INVESTICIJSKE, PROJEKTNE IN DRUGE DOKUMENTACIJE S ČASOVNIM NAČRTOM

8.1 Potrebna investicijska dokumentacija

Uredba o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ v 4. členu določa mejne vrednosti za pripravo in obravnavo posamezne vrste investicijske dokumentacije po stalnih cenah z vključenim davkom na dodano vrednost in sicer:

za investicijske projekte z ocenjeno vrednostjo med 300.000 in 500.000 € najmanj dokument identifikacije investicijskega projekta;

za investicijske projekte nad vrednostjo 500.000 € dokument identifikacije investicijskega projekta in investicijski program;

za investicijske projekte nad vrednostjo 2.500.000 € dokument identifikacije investicijskega projekta, predinvesticijska zasnova in investicijski program;

za investicijske projekte pod vrednostjo 300.000 € je treba zagotoviti dokument identifikacije investicijskega projekta, in sicer:

o pri tehnološko zahtevnih investicijskih projektih; o pri investicijah, ki imajo v svoji ekonomski dobi pomembne finančne posledice

(na primer visoki stroški vzdrževanja); o kadar se investicijski projekti (so)financirajo s proračunskimi sredstvi.

Celotna ocenjena vrednost investicije po stalnih cenah vključno z davkom na dodano vrednost presega 500.000 € in ne presega 2.500.000 €. V skladu z Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ je potrebno za omenjen projekt izdelati poleg Dokumenta identifikacije investicijskega projekta še Investicijski program.

8.1 Potrebna projektna dokumentacija s časovnim načrtom

Po potrditvi DIIP bo potrebno izdelati projektno dokumentacijo: za potrebe testa JZP oceno vrednosti projekta ter idejne zasnove, v nadaljevanju pa bo potrebno nadgraditi izdelavo vseh potrebnih projektov skladno z določili ZGO ter izbranim modelom javnega razpisa. PZI – projekt za izvedbo bo v primeru, da bo občina pridobila pogodbenika po modelu JZP, izdelal pogodbenik v obsegu, ki se nanaša na predmet javno-zasebnega partnerstva.


61

9 KONČNE UGOTOVITVE IN POVZETKI Dokument identifikacije investicijskega projekta je izdelan skladno z Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS št. 60/06, 54/10 in 27/16 – v nadaljevanju Uredba). Poleg obvezne vsebine, opredeljene v Uredbi, vsebuje DIIP tudi oceno možnosti javno zasebnega partnerstva in predstavlja podlago za odločanje o nadaljnji izdelavi investicijske dokumentacije oz. nadaljevanju investicije. Predmet operacije je energetska prenova 3 javnih stavb občine Hrpelje-Kozina, v dokumentu obravnavanih kot Zdravstveni dom Sežana - Zdravstvena postaja Hrpelje, Vrtec Sežana – enota Hrpelje in Osnovna šola Hrpelje. Izvedba celotnega paketa investicij je predvidena v letu 2017. Skupna ocenjena vrednost investicije po stalnih cenah znaša 1.204.595 € brez DDV, DDV znaša 265.011 €, ocenjena vrednost investicije z DDV pa znaša 1.469.606 €, od tega: ZP Hrpelje: 239,224 € brez DDV 291,853 € z DDV Vrtec Sežana, enota Hrpelje: 186,466 € brez DDV 227,488 € z DDV OŠ Hrpelje: 778,906 € brez DDV 950,266 € z DDV

Upravičeni stroški znašajo 1.003.829,38 €, neupravičeni stroški z DDV pa znašajo 465.776,83 €. S sredstvi evropske kohezijske politike bo po javnem razpisu za energetsko sanacijo javnih stavb v lasti lokalnih skupnosti predvidoma sofinanciranih 40 % javno upravičenih stroškov operacije, kar znaša 401.531,75 €. V DIIP-u so obdelane 3 variante izvedbe investicije in sicer:

Varianta brez investicije

Varianta z investicijo, kjer je investitor Občina Hrpelje-Kozina

Variante z investicijo po modelu javno-zasebnega partnerstva V primeru, da Občina Hrpelje-Kozina ne izvede investicije, bodo znašali stroški obratovanja v 10-letnem obdobju 1.190.677 €, v 15 letnem obdobju pa se bodo ti stroški zaradi potrebnih vedno večjih vlaganj v tekoče in investicijsko vzdrževanje stavb skoraj podvojili na 2.120.957 €, zaradi česar »varianta brez investicije« za Občino ni sprejemljiva. V primeru, da se Občina Hrpelje-Kozina odloči za izvedbo investicije po drugi varianti, bo morala vsa sredstva zagotoviti sama. Tveganje je, da bo s tem dosegla manj točk na javnem razpisu, dodaten strošek pa bo strošek DDV od deleža pogodbenega partnerja, ki pri občini ni povračljiv. V tem primeru bo občina izvedla javno naročilo po Zakonu o javnih naročilih. V zadnji varianti je predvideno, da bo investitor v energetsko sanacijo javnih objektov Občine Hrpelje-Kozina zasebni partner oziroma izvajalec javno-zasebnega partnerstva (ESCO), ki je po Zakonu o javno-zasebnem partnerstvu ena ali več pravnih ali fizičnih oseb, ki sklene razmerje javno-zasebnega partnerstva, v katerem tudi pridobi pravico in obveznost izvajati javno-


62

zasebno partnerstvo. Zasebni partner je izvajalec storitve pogodbenega zagotavljanja prihrankov. Investicija v energetsko prenovo objektov po modelu javno zasebnega partnerstva ob pričakovanju, da bo zasebni partner financiral celotno energetsko prenovo javnih stavb v občini Hrpelje-Kozina ni izvedljiva, saj ekonomski kazalci izkazujejo negativne vrednosti. Na podlagi prikazanega izračuna bo potrebno, da bo določen del energetske sanacije objektov dodatno sofinancirala Občina Hrpelje-Kozina iz lastnih proračunskih sredstev.

PRIMERJAVA VARIANT OBČINA delež

MzI 40% US delež ESCO delež

Investicija z DDV Razlika DDV

VARIANTA 1: INVESTITOR OBČINA 1.068.074 73% 401.532 27% 0 0% 1.469.606 0

Varianta 2.1.: ESCO CELOTNA ENERGETSKA SANACIJA 56.961 5% 401.532 33% 756.374 62% 1.214.867 254.739

Varianta 2.2.:ESCO CELOTNI UPRAVIČENI STROŠKI 244.934 20% 401.532 32% 602.298 48% 1.248.764 220.842

Varianta 2.3.: ESCO 51% UPRAVIČENIH STROŠKOV 355.155 28% 401.532 32% 511.953 40% 1.268.640 200.967

Varianta 2.4.: ESCO 7% STOPNJA DONOSNOSTI 373.262 29% 401.532 32% 497.111 39% 1.271.905 197.701

Povzetek izračuna ekonomskih in finančnih kazalnikov posameznih variant je prikazan v spodnji tabeli:

PRIMERJAVA VARIANT NSV IRR

VARIANTA 1: INVESTITOR OBČINA 186.468,38 5,5%

Varianta 2.1.: ESCO CELOTNA ENERGETSKA SANACIJA -371.575,39 -2,6%

Varianta 2.2.:ESCO CELOTNI UPRAVIČENI STROŠKI -202.598,97 0,1%

Varianta 2.3.: ESCO 51% UPRAVIČENIH STROŠKOV 85.002,42 6,6%

Varianta 2.4.: ESCO 7% STOPNJA DONOSNOSTI 0,00 7,0%

Iz prikazanih rezultatov analize izhaja, da je izvedba investicije po modelu javno-zasebnega partnerstva izvedljiva ob pogajanjih s potencialnimi zasebnimi partnerji, zato se predlaga naročniku, da po potrditvi DIIP objavi poziv promotorjem za podajo vlog o zainteresiranosti ter na njihovi podlagi izvede test JZP. Predmet javno zasebnega partnerstva je lahko tudi pogodbena oskrba z energijo, kar predstavlja dodatni element motivacije zasebnega partnerja za sklenitev pogodbe. Po izvedbi investicije je pričakovano 311,8 MWh prihranka porabe energije letno, kar predstavlja cca 40% nižjo rabo energije. Iz naslova do sedaj izdelane projektne dokumentacije ter razširjenih energetskih pregledov znaša skupno energijsko število pred operacijo 138,03 kWh/m2 kondicionirane površine, po operaciji pa je pričakovano energijsko število 82,86 kWh/m2 kondicionirane površine.

Documents

ENERGETSKA SANACIJA IN PRENOVA 3 JAVNIH STAVB OČINE ... · DIIP - Energetska sanacija 3 javnih stavb Občine Hrpelje-Kozina 1 DOKUMENT IDENTIFIKACIJE INVESTICIJSKEGA PROJEKTA Po