Kako preživeti dan?

ODKRIVANJE PLEČNIKOVE LJUBLJANE

Maksimalno Plečnik. Maksimalno ubrano.

MaxiTrg republike 11000 Ljubljana, Slovenija Tel.: +386 (0)1 476 68 00Fax: +386 (0) 1 426 20 86 e-pošta: info@maxi.siwww.maxi.si

Toplo vabljeni.

ODKRIVANJE PLEČNIKOVE LJUBLJANE

Predstavitev razstave avtorjev Staneta Jeršiča in Barbare Jakše Jeršič;Nastop godalnega kvarteta Calisto;Program bo povezovala Tjaša Hrobat;Podpisovanje knjige Glasba panoram Plečnikove arhitekture;Predstavitev projekta Plečnikova čokoladna piramida slaščičarne Maxi s pokušino sladice.

Kaj: FOTOGRAFSKA RAZSTAVA PLEČNIKOVE LJUBLJANEKako: Skozi pogled vertikalnih panoramKdaj: Četrtek, 20.01.2011 ob 17. uri Kje: Maxi - razstavni prostor v pasažiKulturni program:

v Maxiju

MAXI LJUBLJANA MC JESENICE MC LJUBLJANA ŠIŠKA MC KRANJ PRIMSKOVO MC MARIBOR MC VELENJE MC POSTOJNA MC CELJE MC NOVA GORICA MC NOVO MESTO

ODKRIVANJE PLEČNIKOVE LJUBLJANE

Podpisovanje knjige Glasba panoram Plečnikove arhi-tekture in prodaja oštevilčenih in podpisanih fotografij bo na zgoraj navedenih lokacijah in terminih.

Otroška delavnica Lov na bisere Ljubljane bo v četrtek, 10. 02. ob 17. uri v MC Ljubljana Šiška pod vodstvom Mojce Perat, Socialna akademija.

Originalne fotografije so prav tako naprodaj v prostorih TIC Ljubljana na Stritarjevi, galeriji kavarne Maxi in preko spleta www.artbutik.si.

20. 01. - 30. 01.31. 01. - 06. 02.07. 02. - 13. 02. 14. 02. - 20. 02.21. 02. - 27. 02. 28. 02. - 06. 03. 07. 03. - 13. 30. 14. 03. - 20. 03. 21. 03. - 27. 03. 28. 03. - 03. 04.

/ čet, 20. 01. 2011 ob 17. uri/ čet, 03. 02. 2011 ob 10. uri/ čet, 10. 02. 2011 ob 17. uri/ čet, 17. 02. 2011 ob 10. uri/ čet, 24. 02. 2011 ob 10. uri/ čet, 03. 03. 2011 ob 10. uri/ čet, 10. 03. 2011 ob 10. uri/ čet, 17. 03. 2011 ob 10. uri/ čet, 24. 03. 2011 ob 10. uri/ čet, 31. 03. 2011 ob 10. uri

v Mercatorjevih centrih po Sloveniji

“Resnična pot raziskovanja ni iskanje novih kra-jev, temveč odkrivanje sveta z novimi očmi.” Marcel Proust (1871 - 1922)

Fotografija: Jurij Popov, 2010

Jurij Popov: “Zakaj? Zato ker nas foto-grafija obkroža, ker je povsod okoli nas, ker s fotografijo v vsakem izmed nas nas-taja vzporedni svet. Ker se naš spomin s fotografijo krepi, bistri. Ker je naš svet poln različne vrste fotografije, ki jo mnogi mečejo vso v isti koš. A fotografija je razve-jan svet komunikacije, delitev na poklicno in tako imenovano družinsko fotografijo, je le najbolj groba. Znotraj tega je veliko fotografskih podob. Fotografija je jezik, ki ga na videz govorimo vsi, včasih se ra-zumemo, včasih ne. Fotografija je kot jezik, kot so jeziki. En sam jezik je mogoče deliti na knjižni jezik, pogovorni, narečja, di-alekte, slenge, funkcijske jezike in še in še. Tako je tudi s fotografijo. Kako zelo veliko različnih govoric ima. Zakaj bi se torej bilo vredno pogovarjati o fotografiji? Ker bi se radi naučili brati fotografijo. Ker bi se radi naučili vseh govoric znotraj te govorice imenovane fotografija. Govorice, ki jih bomo spoznavali skozi tematsko domišljene pogovore.”

Diskusijsko srečanje v kavarni Maxi v četrtek, 03. 02. ob 17. uri. Moderator pogovora s Stanetom Jeršičem bo Jurij Popov;

Diskusijsko srečanje v kavarni Maxi v četrtek, 31. 03. ob 17. uri. Moderatorka pogovora z Barbaro Jakše Jeršič bo Mojca Perat, Socialna akademija.

ODKRIVANJE PLEČNIKOVE LJUBLJANE v diskusijskih srečanjih

Fotografija: Jurij Popov, 2010

Kaj: BREZPLAČNI OGLEDI PLEČNIKOVE LJUBLJANE Kdaj: Nedelja, 23.01.2011 ob 10:00 in 14:00Urnik in trajanje: 10:00 in 14:00; 2 uriŠtevilo oseb: 30 po odhoduKje: Mestna hiša - zbirno mestoPot ogleda:

Zainteresirani dvignejo karto za brezplačno vodstvo na TIC-u na Stritarjevai ulici. Dodatne infor-macije: TIC, Adamič-Lundrovo nabrežje 2, 1000 Ljubljana, 01 306 12 15, info@visitljubljana.si

Mestna hiša;Plečnikove tržnice;Tromostovje;Hribarjevo nabrežje;Plečnikova gimnazija;Ogled fotografske razstave vertikalnih panoram Plečnikove arhitekture v podhodu Maxija;Rimski zid;Plečnikova hiša - vodeni ogled notranjosti (15 min);Krakovski nasip - ogled fotografske razstave horizontalnih panoram Plečnikove arhitekture;Narodna in univerzitetna knjižnica;Križanke.

Ogled razstave skupaj z avtorjema Stanetom Jeršičem in Barbaro Jakše Jeršič;Poskusili in posladkali se bomo s prefinjeno Plečnikovo čokoladno piramido.

Kaj: FOTOGRAFSKA RAZSTAVA GLASBA PANORAM PLEČNIKOVE ARHITEKTUREKako: Skozi pogled horizontalnih panoramKdaj: Nedelja, 23.01.2011 ob 16. uri Kje: Krakovski nasip

ODKRIVANJE PLEČNIKOVE LJUBLJANE

Popolnoma umirjeno. Popolna nedelja.

Toplo vabljeni.

skozi brezplačne oglede mesta Ljubljana in fotografske razstave

GLASBA PANORAM PLEČNIKOVE ARHITEKTUREKrakovski nasip, 03. 01. - 02. 03. 2011, Ljubljana

“Kar mi je lepo želim, da se ponovi. Znova in znova. ” Maurits Cornelis Escher (1898 – 1972)

RAZKRITI POGLEDI ARHITEKTURE JOŽETA PLEČNIKAMaxijeva Galerija v izložbi, 21. 01. - 28. 02. 2011, Ljubljana

“Vse dogajanje se vrši v nasprotjih in vse je v toku kakor reka.” Heraklit (550 pr. n. št. - 475 pr. n. št)

Čokolada. Sodi med živila do katerih ljudje čutijo strast, vendar ta slast seže preko ljubez-ni za “sladkostjo” večine slaščic, kot so kara-mela, stepena smetana, žvečilni bonboni. Za resnične čokoholike že sama misel na čokolado pomirja in prebuja prijetne občutke. Čokolada je preprosto drugačna. Očara in vzpodbuja. Tako kot Plečnikova dela.

Čokoladna piramida z zlatim Plečnikovim podpisom je drobna zdrava poslastica, naj popestri in polepša vaš dan.

ODKRIVANJE PLEČNIKOVE LJUBLJANE Skozi okus Plečnikove čokoladne piramide

Marko Košan: “Jože Plečnik je Ljubljani zapisal svoj arhitekturni testament. Koz-mopolitski Dunaj in zlata Praga sta morda navdihnila nekatera njegova najboljša in najbolj izvirna dela, a šele v rojstnem mestu in nastajajoči metropoli mladega ev-ropskega naroda na poti slutnje uresničitve večstoletnega cilja državne samostojnosti je izrisal monumentalno podobo opusa ev-ropskih dimenzij, ki povezuje graditeljske ideje včerajšnjega in jutrišnjega sveta v čudovito urbano tkivo tenkočutno razpre-denih niti neponovljivega ustvarjalnega nasnutka. Plečnikova arhitektura spaja minulost in sedanjost, včerajšnjemu svetu omogoča vstop v trenutek, ki ga živimo, žlahtne usedline preteklosti zavrtinči v brstenje sedanjosti. Plečnik je moderno oblikovane forme odel v plašč klasične stro-gosti in jih prekril z nadzgodovinsko opno. Vzorec preteklosti je vtisnil v večnostni iz-raz, ki se vselej ravna po zavesti sedanjosti, ko v sebi nosi toliko preteklosti, kolikor jo je moč občutiti v sedanjosti.”

Barbara Jakše Jeršič: “Ljubljana je zavita v duh Plečnika in z njegovimi stvaritvami se srečuješ na vsakem koraku. Romantičnost arkad med Tromostovjem in Zmajskim mostom, očarljivost Čevljarskega mostu, prijazna ureditev Jakopičevega drevore-da, veličastnost Narodne in univerzitetne knjižnice ... te zapeljejo v ustvarjalno san-jarjenje in nehote te ubranost vizualnih ritmov v trenutku osvoji. Plečnikova arhi-tektura je poduhovljeno darilo ljudem in Jožeta Plečnika sem začutila kot velikega in žlahtnega umetnika.”

Stane Jeršič: “Vračam se v iste prostore ve-dno znova. Pomlad je od vseh letnih časov najmlajša… zima me napoti v preteklost, ko postanejo Plečnikovi ambienti polni pre-tanjene intimnosti. Pomlad, poletje, jesen, zima… in pomlad. Drug letni čas, se pravi nekaj drugega? Pogledi pripoznavajo pro-store razvidno in skrivnostno. Glas zveni v velikem Plečnikovem ambientu drugače kot v malem; povsem drugače odzvanja v odpr-tem kot v zaprtem prostoru. Neskončno število popolnih kompozicij, ki razkrivajo različne kulture in čas.”

TROMOSTOVJE (1929/32)

Plečnik je približal reko mestu s stranskimi stopnišči, ki se spuščajo k Ljubljanici. Po svoji kompozicijski ureditvi in namestitvi balustrov na osrednjem mostu in stranskih brveh, Tromostovje spominja na beneške mostove, s čimer je arhitekt želel poustvariti sredozemski značaj Ljubljane. Stranski brvi nista postavljeni vzporedno, temveč tako, da usmerjata prostor Prešernovega trga proti Mestni hiši in z osrednjim mostom - na katerem so tudi lepo oblikovani svetilni stebri - tvorita enotno kompozicijo, s čimer je trg s Prešernovim spomenikom postal os-rednji javni prostor mesta.

»Harmonija je najlepša stvar na svetu in veličina ni odvisna od količine investiranega denarja, ampak veličine arhitektovega sloga in plemenitosti njegove ideje.« Giovanni Lorenzo Bernini (1598 - 1680)

NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA (1930/41)

Narodna in univerzitetna knjižnica stoji na mestu kjer je nekdaj stal Deželni dvorec in sodi med Plečnikova najpomembnejša dela. Opečna fasadna ploskev, ki jo členijo kam-niti vložki, podaja izrazito plastičen učinek, streha antičnega templja je nakazana in ust-varja, z veliki navpičnimi okni umaknjenimi iz fasadne površine, vtis mogočnosti. Glav-ni in stranski portal izstopata iz ravnine fasadne ploskve. Ker si je arhitekt zamislil knjižnico kot posvečen prostor učenosti, usmerja obiskovalca od vhoda iz temnega pritličja proti svetli čitalnici, simbolno - od teme neznanja k svetlobi modrosti.

»Ritem in harmonija najdeta pot v notranjost duše.« Platon (427-347 Pr. n. št.)

LETNO GLEDALIŠČE KRIŽANKE (1952/56)

Zadnje obsežnejše Plečnikovo delo je obno-va Križevniškega samostana v gledališče na prostem, ki ga je dokončal njegov asistent arhitekt Anton Bitenc. Predlog za prenovo v avditorij je podal šele Plečnik in v ta na-men prostrano osrednje dvorišče tlakoval z betonskimi ploščami, k stari fasadi dozidal arkade z balkoni in jih poslikal s sgrafiti. Ob vhodu na dvorišče je lapidarij z ostanki nekdanje Križevniške cerkve, prav tako pa je Plečnik vključil vrsto arhitekturnih ele-mentov porušenih ljubljanskih hiš in drugih zgodovinskih skulptur in portalov. Šele po dokončanih delih se je izkazalo, da dvorišče ni ustrezno za prireditve, zato so ga name-nili za preddverje. Prenova je vključevala še dva manjša prostora in sicer Peklensko dvorišče, oblikovano v sredozemskem duhu in malo dvorišče z arheološkim vrtom.

“Z dotikom ljubezni vsakdo postane pesnik.” Platon (427-347 Pr. n. št.)

“Kdor stopi v reko, mu pritekajo druge in zmerom druge vode” - Heraklit (550 pr. n. št. - 475 pr. n. št)

ZAPORNICA NA LJUBLJANICI (1933/39)

Zapornico na Ljubljanici je Plečnik zasnoval kot monumentalno mestno zgradbo, post-avljeno na koncu ograjenega korita reke, ki služi za uravnavanje pretoka vode skozi središče mesta. Objekt je zasnovan kot hiša na vodi s tremi stolpi – piloni, opirajočimi se na mogočno oblikovano stebrovje. Most nosijo jonski stebri z vkomponiranimi obra-zi - oblikoval jih je Božo Pengov – ki zrejo v smeri odtekajoče reke. Zapornica daje vtis nepremakljive celote in obvladovanja vod-nega elementa.

Fotografija odseva lepote in nepravilnosti urbane krajine. Naloga umetnika je, da sliko uravnoteži, napolne z ritmom, ustvari dinamiko, prišepne izpoved.

Vsako mesto potrebuje svoj tes-tament zapisan v podobi. Foto-grafija sledi udejanjenemu in v trenutku svetloba nariše sliko. S sugestijami in prisotnostjo foto-grafski umetniki lahko postanejo soustvarjalci čarobne podobe našega mesta Ljubljane in naše države Slovenije.

“Bog je v detajlih” - Mies van de Rohe (1886 - 1969)

POSLANSTVO

Družbena odgovornost se gradi skozi zavest vsakega posameznika, pomembno je, da v okolju, ki obeta možnosti. Nova področja delovanja snujemo ljudje s pametnimi odločitvami, ki so ključ do uspeha. Začetek boljšega sveta je, da verjamemo vanj. Uresničevanje cilja se tako prične z jasno vizijo in nadaljuje z izvirnimi idejami in predanim delom.

PROJEKTI

2011 Odkrivanje Plečnikove Ljubljane2010 Glasba panoram Plečnikove arhitekture2009 Nebo nad Ljubljano2009 Zgodovina prihodnosti2008 Ljubljana - Washington 2008 Plečnikova Slovenija2008 Miniature Slovenije2005 Diskretni šarm miru2004 Slovenija nova zvezda Evrope

VIZIJA

Zavod ArtKontakt aktivno deluje na področju kulturnega ustvarjanja in s svo-jimi projekti bogati slovensko, evropsko in svetovno družbo, sodeluje s širokim krogom sodelavcev z različnih področij, razvija za-nimive produkte za najširši krog ljudi in vzpodbuja pozitivno in konstruktivno delovanje.

“Če imaš rad življenje ne zapravljaj časa, kajti čas je snov iz katere je sestavljeno življenje.” - Benjamin Franklin (1706 - 1790)

15.02.2010 Otvoritev meseca slovenske kulture v Békéscsabi12. februarja 2010 je v mestu Békéscsaba potekala otvoritev meseca slovenske kulture v okviru mednarodnega leta gledališča Jókai s premierno uprizoritvijo drame Draga Jančarja “Halštat” v madžarskem prevodu. Slovenski pisatelj je ob tej priložnosti imel tudi srečanje z madžarskimi dramaturgi ter zainteresiranimi bralci. Popoldne je bila slovesna otvoritev fotografske razstave Urada vlade za komunici-ranje “Plečnikova Ljubljana”, ki je delo fotografov Staneta Jeršiča ter Barbare Jakše Jeršič, ter tiskovna konferenca za slovenske in madžarske medije. Zvečer je bil sprejem, na katerem so gostitelji predstavili znamenitosti slovenske kulinarike sku-paj s tradicionalnimi jedi županije Békés. Kulturnih dogodkov ob otvoritvi meseca slovenske kulture sta se udeležila tudi predsednik županije Békés László Domokos ter župan mesta Békéscsaba Gyula Vantara. V okviru meseca slovenske kulture v Békéscsabi bo veleposlaništvo skupaj z gledališčem Jókai organiziralo tudi koncert godalnega kvarteta z Akademije za glasbo v Ljubljani, ki bo 23. februarja 2010, ter predvajanje dveh slovenskih filmov z madžarskim prevodom v kino klubu.

08.03.2010 Dan Slovenije na budimskem graduV sodelovanju z županom prvega okrožja Budimpešte Tamásom Nagyom Gábo-rom je Veleposlaništvo RS v Budimpešti 5. marca 2010 organiziralo niz dogodkov v okviru dneva Slovenije. Dopoldne sta veleposlanica Darja Bavdaž Kuret in župan Tamás Nagy Gábor v avli Mestne hiše odprla fotografsko razstavo Staneta Jeršiča ter Barbare Jakše Jeršič o Plečnikovi Ljubljani. Po otvoritvi je potekal slovensko-madžarski poslovni forum z udeležbo desetih slovenskih in približno tridesetih madžarskih podjetij. Na dogodku so se slovenska podjetja predstavila madžarskim udeležencem foruma, potem pa je bila priložnost za navezavo poslovnih stikov. Po gospodarskem forumu so udeleženci dogodka lahko poskusili slovenska vina v avli stavbe Mestne hiše. (vir: http://www.budimpesta.veleposlanistvo.si/)

Sinfo, apr 2010

26. 10. 2010“Move Moment” z ameriške celine nazaj domov Zgodovinski atrij Mestne hiše od danes nudi zavetje reprezentativni likovni razstavi 24 slovenskih slikarjev, kiparjev in grafikov. Ti so del projekta “Move Movement”, ki ga je že leta 2007 sprožilo Društvo likovnih umetnikov Ljubljane, izbral pa likovni kritik in kurator Aleksander Bassin. Razstava je gostovala na severnoameriški celini – v Washingtonu, Ottawi, Clevelandu in New Yorku. Na razstavi, ki jo bodo odprli ob 18. uri, sodelujejo Bo-jan Bensa, Viktor Bernik, Dragomil Bole, Marko Butina, Hamo Čavrk, Jurij Dobrila, Jelka Flis, Bojan Gorenec, Barbara Jakše Jeršič, Stane Jeršič, Dušanka Kajfež, Dušan Kirbiš, Damjan Kracina, Bojan Mavsar, Dušan Muc, Silvan Omerzu, Tobias Putrih, Brane Sever, Mojca Smerdu, Zora Stančić, Alenka Vidrgar, Žarko Vrezec, Jožef Vrščaj in Mojca Zlo-karnik. (vir: http://ms.sta.si/)

  1

  2

  3

   4

  5

  6

  7

  8

  9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

32

33

34

35

36

37

38

39

40

41

16

  1

  2

  3

   4

  5

  6

  7

  8

  9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

32

33

34

35

36

37

38

39

40

41

1717r e a d e r ’ s d i g e s t r d s l o v e n i j a . s i 9 / 1 016

Okno življenje zdaj

stane Jeršič (1957) pro-fesionalno ustvarja na fotografskem področ-

ju od leta 1989. V začetku je njegovo zanimanje – poleg portretne in ekološke foto-grafije, s katero je posegel v sam vrh takratne jugoslo-vanske fotografske scene – vzbujala predvsem studijska fotografija. Z Barbaro Jakše Jeršič sta leta 1990 prodrla v mednarodni prostor ter samostojno razstavljala v po-membnih muzejih in galerijah v evropi, Zda in na Japonskem. delo staneta Jer-šiča je prejelo številna priznanja in nagra-de, bilo je vključeno v pregledne razstave in antologije, predstavljeno v knjigah in revijah ter je danes del pomembnih javnih in zasebnih zbirk, vključujoč zbirko fotogra-fij pri Bibliotheque nationale de France.

RD: V vašem izjemno bogatem arhivu naj-demo številna Plečnikova dela, ki pa jih vedno znova odkrivate in gledalcu prika-zujete na nov, doslej še ne videni način. Zakaj ravno Plečnik?Jeršič: arhitektura prav gotovo sodi med najbolj zahtevne umetnosti. izzvati mora naše čustvene odzive, sočasno pa je po-membno, da se v teh prostorih počutimo prijetno in da “habitat” opravlja zastavlje-no poslanstvo v dobro človeka. Zlasti po teh kriterijih lahko najviše vrednotimo do-sežke mojstra Plečnika. Njegovi ambienti

na. Uporaba leč s popravki perspektive vzpodbuja k iskanju edinstvenega, novega pogleda, ki je, fizikalno gledano, tudi bliže pogledu našega očesa. Zato mi pri delu poznavanje klasične tehnike sinar-Linhof pride pogosto zelo prav.

RD: Velik poudarek dajete tudi portretni fotografiji. Kaj je tisto, kar umetniško por-tretno fotografijo razlikuje od “industrij-ske”?Jeršič: V samem začetku je bilo moje de-lovanje usmerjeno v ekologijo, nato v por-trete, sledilo je obdobje studijske fotogra-fije, da se lahko zdaj vračam k t. i. urbani fotografiji in portretiranju. Ljudje tudi na “urbanih” posnetkih niso povsem odsot-ni. Vendar poizkušam prikazati človekovo navzočnost tudi takrat, ko v kadru ni ljudi oz. so povsem v ozadju. Zame je portreti-ranje ambientov lahko zelo blizu portreti-

Več informacij o avtorju in njegovem delu lahko najdete na stane-jersic.si, www.facebook.com/plecnik.si,

www.facebook.com/stane.jersic, www.facebook.com/portret.net

Igriva večnost trenutka

ranju človeka. gre za neke vrste iskanje identitete, ko odstraniš vso nepotrebno navlako in “očistiš” motiv, da spregovori tudi s sebi lastno govorico. in pri portreti-ranju je to še posebno vznemirljivo, saj je na drugi strani fotografske kamere oseb-nost in je zato odgovornost morda še ne-koliko večja.

RD: Kateri motivi so vam največji izziv?Jeršič: Od nekdaj sem poizkušal povedati nekatere stvari, s svojim delom prikazati občutja, poglede in raziskovati ... in tako sem odkril fotografijo. Fotografska kamera je postala instrument mojega izražanja in fotografija moja strast ne glede na motiv.

imajo močno notranjo logiko, ni naključnosti – je koncept. in to razkriva tudi knjiga Glas-ba panoram Plečnikove arhi-tekture, ki bo izšla v začetku septembra letos. V njej z Bar-baro Jakše Jeršič razkrivava izbrane detajle in manj obi-čajne poglede, ki jih ne po-znajo niti vsakdanji občudo-valci niti poznavalci Plečniko-vega opusa. Pomemben del knjige pa so besedila števil-nih imenitnih avtorjev, ki po-

gled na Plečnikovo Ljubljano osvetljujejo povsem na novo.

RD: Čeprav mnogi fotografi zatrjujejo, da bo digitalna fotografija pokvarila umetnost fotografiranja, pa vi odlično kombinirate sodobno tehnologijo s tradicionalnimi fo-tografskimi tehnikami. Katera vam je naj-ljubša?Jeršič: V časih, ko sem začel s fotografijo, ni bilo razmišljanja, dajmo fotografirati, nekaj bo že uporabnega, če bo le posnet-kov dovolj veliko. ta ideja postaja stalnica v času, ko je fotografija v vsakem trenutku dostopna vsakemu od nas. in fotografskih posnetkov je vedno več, preplavljajo nas in se izgubljajo v času. težko pa rečem, da je res dobrih fotografij vedno več.

Pri fotografiji je pomembna ideja, kon-cept, ki se oblikuje skozi projekt ustvarja-nja. Pri t. i. urbani fotografiji pa je nadzor perspektive kljub vsemu bistvenega pome-

FOTOGRAFIJE: STANE JERŠIČ

Reader’s Digest, sep in nov 2010

Predstavitev knjige Glasba panoram Plečnikove arhitekture na vrtu Plečnikove hiše v Ljubljani 23. 09. 2010

Fotografija: Sašo Kovačič

Fotografija: Sašo Kovačič

Udeležba na festivalu nevladnih organizacij Lupa, Tromostovje 30. 09. 2010

ArtKontakt je leta 2010 pripravil vrsto uspešnih projektov. Najodmevnejši je bil zagotovo Glasba panoram Plečnikove arhitekture, ki se je zaokrožil v obliki edinstvene publikacije znotraj projekta Ljubljana - svetovna prestolnica knjige 2010.

ArtKontakt je zasnoval in oblikoval predstavitveno zloženko Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Besedilo je prip-ravil akad. dr. Andrej Kranjc, portrete akademikov in naslov-no fotografijo je posnel Stane Jeršič, grafično oblikovanje je izdelala Barbara Jakše Jeršič.

Arhitekturni biro Sadar + Vuga d.o.o. je v sodelovanju z Barbaro Jakše Jeršič opremil predprostor športne dvorane v Stožicah. Fotografije dokumentirajo razvoj gradnje objekta v razdobju od leta 2008 do leta 2010.

Urša Marn, Mladina št. 31, 06. 08. 2010

“Posebnost VIP-predprostora so črno-bele foto tapete, ki prikazujejo posamezne faze gradnje športnega parka.”

Stane Jeršič je s svojo fotografijo 4. februarja 2010 uspešno sodeloval na dobrodelni dražbi, ki jo je izvrstno organiziralo društvo reporterskih fotografov Enooki v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana v galeriji Kresija.

Dobre fotografije vselej gradijo na svetlobi. Z njeno pomočjo se izrišeta struktura in kontrast, vzpostavi se ritem, določijo se medsebojni odnosi med posa-meznimi deli vidnega polja. Takšne posnetke lahko razumemo na dejanski, tehnični ravni, lahko pa jih – zaradi vključenega last-nega čustvovanja in izkušenj – doživimo mnogo bolj poglobljeno.

Fotografija ima torej močan učinek na gledalca. Ne le kot za-pisovalka trenutkov, temveč kot medij s komunikacijsko močjo, ki skuša odsevati stvarnost življenja.

Januar 2011

Vsebinska zasnova in grafično oblikovanje: ArtKontakt © 2011Avtorja fotografij, z izjemo tam kjer je navedeno drugače: Stane Jeršič, Barbara Jakše Jeršič © 2004 - 2011Priprava besedil: Stane Jeršič

“Manj je več” - Mies van de Rohe (1886 - 1969)

ArtKontaktViška cesta 25

1000 Ljubljana

tel.: +386 (0)5 994 71 10

gsm: +386 (0)41 334 034, (0)41 627 123

artkontakt@rocketmail.com

www. artkontakt.si