Embed Size (px)
DESCRIPTION
Glasilo Laškega akademskega kluba
Citation preview
MATEJAPOZEB-OČKO S KAKŠNIM
ZNANJEM SELAHKO POHVALIŠ?
COUCH- SURFING
GREGORKLEZIN
ERASMUS+
ŠTEVILKA 1/2, 2013(dvojna izdaja)
intervju
delo v tujini
MOJSTRICA LIČENJA
PLUS ALI MINUS?
Generacije, ki so pred nami ustvarjale in bile del LAK-a, so v več kot 50-letni zgodovini pustile močan pečat tradicije, ki se je v društvu držimo še danes. Vendar vedno znova, z vsako naslednjo generacijo, pridejo tudi novi izzivi, navdihi in ideje. In tako je danes pred vami prvi dLAKocepnik. Namenjen je vsem vam, članom LAK-a, da najdete nekaj zase, da preberete kar vas zani-ma in da morda odkrijete kaj novega.
Tradicija, ki ji v klubu dajemo velik pomen, se danes zliva s sodobnostjo. Več kot 50 brucovanj in akademskih plesov so dokaz, da tradicija ostaja živa. Dogodka sta priložnost za druženje vseh generacij LAK-a, za obujaje spominov in ustvarjanje novih. In medtem, ko se ohranja staro, nastaja tudi novo – novi dogodki, ki postajajo tradicionalni in za katere upamo, da jih bodo nadaljevale tudi naslednje generacije. Predvsem pa, da se jih boste vi, člani LAK-a, z vesel-jem udeleževali in da bomo skupaj lahko stkali nove zgodbe.
Pravijo, da so študentska leta najlepša. Že res, da je treba veliko časa name-niti knjigam, učenju in pisanju seminarskih nalog. Če pa pogledamo še z druge strani, je študentsko življenje tudi čas druženja, zabave, spoznavanja novih ljudi in ustvarjanja novih prijateljstev. Je čas za ustvarjanje nepozabnih spominov, odkrivanje neznanega, spoznavanje samega sebe in osamosvajanja. Študentsko življenje ima svoj čar, zato si naredite takšnega, da se ga boste z veseljem spominjali!
DRAGI LAK-OVCI,DRAGE LAK-OVKE!
UV
OD
NIK
Nika Košak
glasilo Laškega akademskega kluba
izdajatelj:Laški akademski klub
Trubarjeva ulica 33270 Laško
051 384 005
Uradne ure: petek, 18.00 - 20.00,
sobota, 10.00 - 12.00
leto:2013, številka 1/2 (dvojna izdaja)
udredniški odbor:
odgovorna urednica:Nina Lenko
[email protected] 542 286
Barbara Zorko,Lucija Zorko,
Urša Sojč,Barbara Jančič,
Nika Košak,Marko Šantej,
Anže Siljan,Adrijana Ojsteršek,
Nika Gobec
oblikovna zasnova:Matic Prosen
naklada:100 izvodov
tisk:Demago
avtor naslovne fotografije:Maja Kos
1
3
4
6
8
10
INTERVJU Z NINO LENKO
DIJAŠKASEKCIJA LAK-APRIDNO DELUJE
YOUTH GUARANTEE: RECIMO STOPBREZPOSELNOSTI!
NACIONALNIPROGRAM ZAMLADINO2012 - 2021
ABSOLVENTIPONOVNO VŠTUDENTSKIHDOMOVIH
instaLAK
KO
OR
DIN
ATE
21
24
11 26
13 28
14 29
17 17
19
INTERVJU Z MATEJO POZEB OČKO
UMETNIŠKIKOTIČEK
S KAKŠNIMZNANJEM SELAHKO POHVALIŠ?
RAZVEDRILO
COUCH-SURFING
ALI STE VEDELI?
KARATE-DO:KAJ, ZAKAJ,KAKO?
KAKO LAHKOPOSTANEŠČLAN LAK-A?
ERASMUS+PLUS ALI MINUS?
DELO V TUJINI:
GREGORKLEZIN
LAK-OVCINA TRIGLAVU
Nina Lenko je študentka 4. letnika komuni-kologije – medijskih in komunikacijskih študij na Fakulteti za družbene vede. Aktivna je pri mnogih obštudijskih dejavnosti, že vrsto let je članica Mažoret Laško, s katerimi žanje(jo) uspehe v slovenskem in evropskem prostoru, od lanskega oktobra pa je tudi predsednica Laškega akademskega kluba. Za vse dijake, ki se boste v naslednjih letih odločali o akademski poti, je Nina spregovorila o študi-ju komunikologije in pomenu obštudijskih dejavnosti, za člane LAK-a pa je predstavila svojo vizijo društva.
Katere prednosti in pomanjkljivosti tvojega študija bi izpostavila?
To smer sem izbrala predvsem zato, ker me zanima delo z mediji in v medijih. Pričakovala sem seveda več poudarka na delu v medijih, torej več praktičnega dela. Ampak kot na marsikateri fakulteti, je tudi tu študij usmer-jen v raziskovanje medijev na zelo teoretični ravni. Izjema sta le drugi in četrti letnik, kjer v posebnih modulih, ki jih izvajajo znane medi-jske osebnosti (npr. Aljoša Bagola, Gordana Sredojevič – Goga, Jure Longyka), dobimo tudi malo bolj aktualen in realen vpogled v svet medijev.
NINALENKO
Nika Košak
Prednost študija je tudi v sprotnem delu, ki meni osebno bolj odgovarja kot kopica snovi, ki jo je potrebno predelati za izpit na koncu semestra. K sprotnemu delu se tako poleg kolokvijev šteje tudi veliko število esejev in seminarskih nalog, kar je velika prednost za tiste, ki radi pišemo.
Aktivna si na PR področju - si članica Študentske sekcije Slovenskegadruštva za odnose z javnostmi, kjer sise preizkusila že v številnih projektih, tudikot vodja, med drugim pred kratkim izpel-janega projekta PR teater - enodnevne Štu-dentske konference o odnosih z javnostmi, sodelovala si pri TEDxCelje. Kakopomembne se ti zdijo vse te obštudijskedejavnosti za tvojo prihodnost in možnostkasnejše zaposlitve?
Zavedam se, da brez vseh teh dejavnosti ob študiju dandanes težko najdeš zaposlitev na mojem področju in so zato tovrstne izkušnje ključnega pomena. Takoj po študiju se samo s papirjem v roki verjetno ne bi zlahka zaposlila, zato poskušam že sedaj razširiti svoje obzorje in poznanstva izven študijskih klopi. Verjam-em, da se z delom, ambicijami in angažira-nostjo da uresničiti vsak cilj. Ker poleg tega v vseh teh dejavnostih tudi resnično uživam, pa je zadovoljstvo še toliko večje.
Kakšna je tvoja vizija LAK-a v času tvojega predsedovanja?
Ker je LAK društvo s tradicijo, se bom še na-prej trudila za kvalitetno izpeljane tradiciona-lne dogodke kot sta brucovanje in akademski ples, ki dajeta LAK-u tisti edinstveni pečat. Seveda pa si želim, da bi izpeljali tudi čim več novih, drugačnih, izvirnih projektov, s katerimi bi pripomogli k pozitivnemu razvoju in ugledu LAK-a.
Svojim članom bomo poskušali ponuditi dogodke na raznolikih področjih in pri sno-vanju le-teh upoštevati tudi njihove interese. Želimo namreč poskrbeti za pestro dogajanje za mlade v UE Laško in še bolj razširiti zavest, da delamo dobro in v korist vseh.
Še naprej bomo študentom in dijakom nudili številne ugodnosti kot so subvencionirani izleti in vstopnice za razne prireditve. Tudi v prihodnje želimo ohraniti visok nivo sodelo-vanja pri projektih, ki jih izvajamo z drugimi društvi iz laške občine.
Ker se zavedamo, da je pomembno poskrbeti tudi za naš podmladek, je LAK v lanskem letu ustanovil dijaško sekcijo. Poskrbeli bomo, da bodo imeli možnost aktivnega delovanja in z njimi delili dragocene izkušnje. Svoje delovanje pa želimo razširiti tudi v druge kraje UE Laško, zato načrtujemo projekte v Rimskih Toplicah in Radečah.
Kje še vidiš odprte možnosti za prepoznav-nost LAK-a?
Menim, da smo v zadnjem času z nekaj novimi projekti, ki so naleteli na zelo dober odziv, in skrbno načrtovano komunikacijsko strategijo že kar precej dosegli na področju prepoznavnosti. Možnosti je seveda še veliko v sami upravni enoti in tudi širše. Menim pa, da so ključ do prepoznavnosti predvsem novi privlačni dogodki, ki ustrezajo mladim in jih pritegnejo, s čimer se dober glas začne širiti sam od sebe.
Si tudi članica Mažoret Laško. Kako usklaju-ješ študijske odveznosti z vsemi interesnimi dejavnostmi?
Pravijo, da sem pravi ekspert v time manage-mentu. (smeh) Pomembno je predvsem to, da znaš načrtovati svoj dan, ker se le s tem izogneš, da bi te povozil čas. Saj je včasih na-porno in se je treba čemu tudi odreči, vendar uspehi na posameznih področjih in končni rezultati poplačajo ves trud.
Kje se vidiš po koncu študija?
Želim si delati predvsem na področju orga-nizacije dogodkov, odnosov z javnostmi ali medijev. Zaenkrat puščam še vse poti odprte, saj nikoli ne veš, kakšne priložnosti ti bo življenje naklonilo.
Adrijana Ojsteršek in Nika Gobec
DIJAŠKA SEKCIJA LAK-A PRIDNODELUJEV Laškem akademskem klubu že nekaj časa aktivno deluje dijaška sekcija. Sestanke ima-mo približno dvakrat na mesec, odvisno od dela na naših projektih. Na vsakem srečanju je tudi predsednica Laškega akademskega kluba, ki nas usmerja in vodi.
Običajno se pogovarjamo o projektih in njihovi izvedbi pa tudi o povsem vsakdanjih temah in aktualnih dogodkih. Poleg tega, da se bolj ali manj udeležujemo projektov, ki jih organizira-jo študentje, se skušamo vse bolj povezovati z dijaki drugih dijaških sekcij. Naš cilj je, da bi z raznovrstnimi projekti v naš klub privabili čim več dijakov in jih pritegnili k sodelovanju.
Glede na to, da dijaška sekcija še ne deluje prav dolgo in nimamo veliko izkušenj, prip-ravljamo manjše projekte, pri organizaciji pa nam pomagajo tudi študentje. V preteklem letu smo v telovadnici osnovne šole organi-zirali tečaj samoobrambe, ki ga je vodil eden od članov kluba, naučili pa smo se, kako je treba odreagirati v primeru morebitne ne-varnosti. Prav tako smo se družili na večeru družabnih iger. Konec junija smo v Bajti organizirali dogodek ob koncu šolskega leta in začetku poletja z naslovom Aloha summer party. V goste smo povabili DJ Illusion-a, ki je poskrbel za glasbo, mi pa smo pripravili še pi-jačo dobrodošlice in majhne sadne prigrizke.
Mladoletni dijaki so se zabavali ob igri Juice pong, starejši od 18 let pa so se lahko pomeri-li v originalni različici Beer ponga.
Fotografije z dogodka si lahko ogledate na naši Facebook strani Dijaška sekcija LAK. Obenem vas vabimo, da jo všečkate in tako širite našo dejavnost.
Počitnice so seveda prehitro minile in spet smo sedli v šolske klopi. Vendar Dijaška sekcija LAK ne počiva! 11. septembra smo izvedli akcijo na železniški postaji, kjer smo ob zdravih prigrizkih dijake želeli opozoriti nase, jih povabiti k včlanitvi v dijaško sekcijo ali celo k aktivnejšemu sodelovanju. 27. septembra smo nato izvedli predstavitveni sestanek, kjer smo novim članom podrobneje predstavili naše delovanje.
Oktober je zopet prinesel kar dva dogodka. 19. oktobra smo organizirali kostanjev piknik na dvorišču Trubarjeve ulice 3, kjer smo se družili ob jesenskih dobrotah. 29. oktobra pa smo se urili na tečaju fotografije, ki ga je vodil član LAK-a, Rok Deželak.
Vse dijake in tiste, ki ste to postali v letošn-jem letu, vabimo, da se oglasite na naših uradnih urah in s seboj prinesete potrdilo o vpisu za tekoče šolsko leto ter s tem poleg praktičnih daril pridobite mnogo ugodnosti (cenejše vstopnice za kino, kupončki za tenis in odbojko …).
DIJAŠKA SEKCIJA LAK-A PRIDNODELUJE
Nina Lenko
YOUTH GUARANTEE:RECIMO STOPBREZPOSELNOSTI!
Za kaj gre?
Svet EU za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov je 28. februarja 2013 dosegel politični dogovor o predlaganem priporočilu o jamstvih za mlade. Mehanizem Jamstva za mlade omogoča mladim do 25 let, da v roku štirih mesecev po zaključku formalnega izobraževanja ali nastopu brez-poselnosti pridobijo zaposlitev, nadaljevanje izobraževanja ali praktično usposabljanje, vajeništvo oziroma pripravništvo.
Finančna sredstva
Del finančnih sredstev za izvajanje Jamstva za mlade bo zagotovljen s pomočjo sklada, ki ga je ustanovil Evropski svet znotraj novega finančnega okvira, ko je sprejel odločitev o zagotovitvi posebnih sredstev za zaposlovan-je mladih v višini 6 milijard EUR. Ta sredstva bodo uporabljena za ukrepe, ki bodo skladni s smernicami o zaposlovanju mladih ter za regije, kjer je bila brezposelnost mladih v letu 2012 višja od 25 odstotkov.
Za kaj je program koristen?
Znanje, pridobljeno v formalnem izo-braževanju, je na nekaterih področjih neusklajeno s pričakovanji in željami, ki jih do mladih na trgu dela gojijo zaposlovalci. Zato je nujno, da mladi, če za pridobitev zaposlitve ne posedujejo primernih veščin in znanja, le-te čim prej pridobijo. Le tako se lahko poveča zaposljivost in zaposlenost mladih. S tovrstnim programom lahko preprečimo tudi pojav t.i. izgubljene generacije mladih – to je mladih, ki v času krize poskušajo vstopiti na trg dela, a so zaradi neugodnih razmer na trgu dela pri tem neuspešni, razočarani in jezni. Zavedati se je treba, da so vsaka dodat-na sredstva in vsak dodaten program, ki bo smiselno umeščen v povezavi med sistemom izobraževanja in trgom dela, investicija in ne strošek.
Jamstvo za mlade v Sloveniji
V Sloveniji je pri implementaciji programa Jamstva za mlade potrebno upoštevati, da je 11.303 brezposelnih starih do 24 let, medtem ko je brezposelnih mladih, starih med 25 in 29 let kar 18.096.
Danes je preveč mladih, ki po končanem študiju preprosto ne najdejo zaposlitve. Tako na evropski kot na nacionalni ravni so številke zastrašujoče. V Evropi je 5,5 milijona brezposelnih mladih, s čimer stopnja brezposelnosti presega 20 odstot-kov, v Sloveniji pa je kar 29.399 mladih do 29 let registriranih kot nezaposlenih. Stopnja brezposelnosti je v letu 2012 med januarjem in decembrom drastično narasla z 16,7 % na 27,1 %. Aktivne politike zaposlovanja, ki jih pripravlja in izvaja država, so do določene mere uspešne, vsekakor pa problem rešujejo prepozno. Morda se rešitev skriva v programu Youth Guarantee oz. Jamstvo za mlade!
Avstrija ima danes eno najnižjih stopenj brezposelnosti v Evropi, in sicer približno 4 odstotke, brezposelnost med mladimi pa znaša okrog 8 odstotkov.
Zaključek
Pri nas bi lahko za eno izmed bolj učinkovitih politik zaposlovanja izpostavili študentsko delo, ki mladim, vključenim v proces formal-nega izobraževanja, že omogoča pridobitev neformalnih znanj in kompetenc, ki olajša začetek rednega dela.
Vendar nezaposlenost kljub vsemu neusmil-jeno narašča, zato so ukrepi na tem področju nujni. In Jamstvo za mlade bi lahko bil eden izmed njih. A kot je v enem izmed intervjujev dejala Tea Jarc, predsednica Mladinskega sveta Slovenije: ‘’Na potezi so predvsem naši odločevalci, da končno rečejo: Čas je! Čas je za vlaganje v mlade, da bodo resnično avtonom-ni in prevzemali odgovornost za lastno kot tudi prihodnost naše družbe.’’
Zato bo Slovenija pri implementaciji jamstva za mlade upoštevala skupino mladih brez-poselnih do 30. leta. Program bo vseboval tudi ukrep, ki se bo financiral posebej iz evropskih sredstev, namenjenih financiranju zgolj mehanizma Jamstvo za mlade, kot ga je potrdil Svet na seji 28. junija letos in je namenjen samo mladim do 24. leta starosti.
V okviru tega bo Slovenija lahko črpala 9 milijonov EUR sredstev namenjenih samo Vzhodni regiji. V septembru 2013 je ob pris-otnosti Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter predstavnikov različnih mladinskih organizacij in organi-zacij za mlade potekalo oblikovanje ukrepov znotraj Jamstva za mlade 2013-2020. Čas, v katerem se oblikuje program Jamstva za mlade 2014-2020, je ključen, saj trenutno poteka oblikovanje operativnih programov prihodnje finančne perspektive 2014-2020 ter proračuna RS za leti 2014 in 2015.
Primer dobre prakse
Ideja za uveljavitev programa Jamstva za mlade je izvedljiva, kar dokazuje primer dobre prakse v Avstriji. Avstrijski zavod za zaposlo-vanje (Austria’s employment service – AMS) poskuša skupaj z delodajalci ustvariti bazen delovnih mest, ki so namenjena izključno mladim.
Delodajalce, ki so sprva dvomili v ta sistem, so spodbudili s subvencijami. S programom jamstvene sheme za mlade je avstrijska vla-da pričela že leta 2001. Od takrat se je število mladih interesentov, ki so vključeni vanj, že podvojilo, prav tako pa se je znatno povečala tudi vsota denarja, ki je programu namenjena.
Program je zastavljen tako, da mladi pridejo v podjetje kot vajenci, s čimer pridobivajo dodatna znanja, deležni so dodatnega izo-braževanja in ker so vključeni v zaposlovalni sistem, jim je lažje poiskati nove zaposlitvene možnosti. Del sredstev za izvajanje programa je Avstrija pridobila iz Evropskega socialnega sklada. In rezultati programa?
Nina Lenko
NACIONALNIPROGRAM ZAMLADINO2012-2021
Gre za ključni strateški dokument, ki bo določal razvoj mladinskega dela in mladinske politike do leta 2021. Opredeljuje prednostne naloge in ukrepe, ki so v javnem interesu v mladinskem sektorju. Nosilec priprave programa je Urad Republike Slovenije za mladino (URSM), državni organ, ki je pristojen za področje mladine oziroma za uresničevan-je javnega interesa v mladinskem sektorju na državni ravni.
Na podlagi številnih analiz in raziskav je bil v sodelovanju z drugimi ministrstvi ter pred-stavniki mladih pripravljen dokument, ki ga je vlada na svoji seji 6. junija 2013 potrdila in ga poslala v sprejem Državnemu zboru RS.
Po sprejetju resolucije o NPM v slovenskem parlamentu bo sledila priprava izvedben-ega načrta, ki bo usklajen s proračunskim obdobjem in sredstvi, ki bodo namenjena za posamezne ukrepe.
Zakaj sploh potrebujemo še eno strategijo/program?
Temeljni cilj NPM je zagotoviti bolj pregleden in med posameznimi resorji usklajen pristop do problemov, s katerimi se soočajo mladi. Ker bo z njim URSM lahko spremljal učinke posameznih sektorskih politik in jih meril, bo s tem omogočeno lažje in na vladni ravni enotno odzivanje na probleme.
Prav tako bo omogočil, da se mladi in po-dročja, ki mladino ključno zadevajo, ustrezno umestijo na dnevni red političnega odločanja in v vidno polje širše javnosti.
Kakšna je struktura NPM in na kakšni podlagi slonijo ukrepi?
NPM je zasnovan tako, da je pomembnost posameznega področja za življenje mladih najprej nazorno utemeljena, tudi z grafi in tabelami. Izpostavljeni so trendi skozi čas in primerjave s položajem drugih generacij
Mladina je tisti del družbe, ki je v Sloveniji v zadnjih desetletjih doživel obširne spremembe, ki vplivajo na kakovost njenega življenja. To velja tako za družbeno okolje kot družino, izobraževanje in zaposlovanje oziroma položaj mladih na trgu dela. Število mladih v Sloveniji poleg tega vztrajno pada. Od leta 1990 je skupno zmanjšanje že preseglo število 45.000. Posledica tega pa je dejstvo, da bo v pop-ulaciji čedalje manj mladih in delovno aktivnih ter čedalje več starih in delovno neaktivnih. Upanje za rešitev je v Nacionalnem programu za mladino (NPM) 2012-2021
v Sloveniji ter stanjem v drugih evropskih državah. Temu sledijo cilji, ki so skladni s slovenskimi in evropskimi strateškimi doku-menti. Posameznemu cilju je določeno merilo, izhodiščna vrednost in pričakovani razvojni učinek.
Določena so prioritetna področja, ki podpirajo uresničitev cilja, nosilec (ali več nosilcev) na vladni ravni ter finančni vir in obdobje ures-ničevanja. Posamezno prioritetno podpo-dročje se zaključi s kazalniki, ki so podlaga za merjenje učinkov ukrepov.
Katera področja NPM zadeva in kateri so ključni cilji?
Izobraževanje:
Izboljšanje kompetenčne opremljenosti mladih in povečanje mednarodne (študijske) mobilnosti mladih.
Zaposlovanje in podjetništvo:
Mladim olajšati začetek delovne kariere, izboljšati kakovost zaposlitev in omogočiti lažje usklajevanje poklicnega ter zasebnega življenja mladih.
Bivanjske razmere mladih:
Zagotavljanje kapacitet in sistemsko urejene dostopnosti stanovanj za mlade ter vz-postavitev ustreznih podpornih mehanizmov.
Mladi in družba:
Spodbujanje participacije in enakopravne zastopanosti mladih žensk in moških; spod-bujanje ustanavljanja in razvoja organizacij v mladinskem sektorju; razvoj ključnih področij mladinskega sektorja in zagotavljanje delo-vanja neorganizirane mladine; spodbujanje vključevanja v mednarodno mladinsko delo in učnih mobilnosti v mladinskem delu ter njihova krepitev; okrepitev segmenta raziskav in analiz na področju mladine; spodbujanje prostovoljstva med mladimi; spodbujanje trajnostnega načina družbenega delovanja s poudarkom na prehodu v nizkoogljično
družbo in zeleno gospodarstvo; večja socialna vključenost mladih z manj priložnostmi.
Zdravje in dobro počutje:
Spodbujanje redne telesne dejavnosti in uravnoteženega prehranjevanja; pre-prečevanje kajenja, tvegane in škodljive rabe alkohola in prepovedanih drog; zagotavljanje zdrave in varne zabave mladih ter obvla-dovanje nasilja; krepitev skrbi za spolno in reproduktivno zdravje mladih ter načrtovanje družine; krepitev pozitivnega duševnega zdravja in zmanjševanje umrljivosti zaradi samomora med mladimi; zagotavljanje višje ravni varnosti in zdravja pri delu za mlade delavce; izboljšanje prometne varnosti in zmanjšanje poškodb in smrti mladih v prometu; izboljšanje potovalnih navad med mladimi kot zaveza k trajnostni mobilnosti ter zmanjševanje vplivov spreminjajočega okolja na zdravje mladih.
Kultura, dediščina, mediji:
Skrb za dostopnost kakovostne kulturne ponudbe in participacijo mladih v kulturi; skrb za pismenost v slovenskem jeziku, drugih maternih in tujih jezikih ter medijsko pismenost in skrb, da se kultura in ustvarjal-nost v družbi prepoznata kot temelja splošne izobrazbe vsakega posameznika.
Barbara Zorko
ABSOLVENTIPONOVNO V ŠTUDENTSKIHDOMOVIHŠtudentje, ki se odločijo za bivanje v kraju študija, imajo več različnih možnosti. Če nimajo lastnega stanovanja v bližini fakultete, sorodnikov ali prijateljev, pri katerih bi lahko živeli, so soočeni z iskanjem začasnega bivališča. Nekoliko dražja opcija je iskanje bi-vališča na prostem trgu, ugodnejša možnost za študente pa je vložitev vloge za sprejem v študentski dom ali za bivanje pri zasebniku s subvencijo.
Subvencionirano bivanje študentov izvajajo Študentski domovi v Ljubljani in je urejeno v Pravilniku o subvencioniranem bivanju. Ta določa, da morajo študentje, ki želijo koristiti subvencionirano bivanje, izpolnjevati nasled-nje splošne pogoje:
1. so državljani Republike Slovenije;
2. imajo status študenta in se izobražujejo po študijskih programih, ki se izvajajo kot redni ali izredni študij najmanj tri dni v tednu;
3. niso v delovnem razmerju, samozaposleni oziroma samostojni podjetniki;
4. povprečni bruto dohodek na člana družine v preteklem letu ne presega 150 % povprečne bruto plače na zaposlenega v Republiki Slo-veniji v istem obdobju;
5. imajo stalno prebivališče oddaljeno na-jmanj 25 km od kraja študija;
6. niso izključeni iz študentskega doma
Novost letošnjega leta je razveseljiva za vse absolvente, ki lahko svoje bivanje podaljšajo tudi v dodatnem letu študija. Naj spomnimo, pred tem niso bili več upravičeni do subven-cioniranega bivanja do dvanajst mesecev po koncu zadnjega semestra, kar je bilo še posebej problematično za študente, ki takrat še vedno opravljajo študijske obveznosti, vendar pa v kraju študija nimajo več možnosti bivanja.
V neugodnem položaju so bili tudi študentje, ki po letu absolventskega staža nadaljujejo študij na 2. bolonjski stopnji. Ker se jim je vmes prekinila pravica do subvencioniranega bivanja, so morali na novo vselitev ponovno čakati na čakalni listi. Izselitev absolventov je škodila tudi študentskim domovom, saj je bilo npr. v Ljubljani zaradi tega praznih več 100 postelj.
Potrebe po študentskih ležiščih v Ljubljani namreč niso bile tako velike, saj se gener-acije manjšajo, ponudba študijskih mest je vse bolj razpršena po državi, svoje pa so doprinesli tudi subvencionirani prevozi. Poleti, ko študentje v Ljubljani ne študirajo, je moral Študenstki svet stanovalcev zaradi financ oddajati prazne postelje mednarodnim poletnim šolam in vseljevati tuje študente, postelje pa so ostale prazne tudi po ponov-nem razpisu za sprejem.
S tem, ko imajo z novim študijskim letom ponovno možnost subvencioniranega bivanja tudi absolventi, se rešita dva problema: bivanjski problem marsikaterega študenta, ki mu ne bo treba iskati namestitve pri zaseb-nikih, ki je običajno precej dražja kot bivanje v študentskem domu, hkrati pa se omogoči zapolnitev praznih postelj v študentskih domovih.
Za lažje iskanje stanovanja pri zasebnikih so v pomoč tudi brezplačne posredovalnice štu-dentskih sob: M2 na področju Ljubljane, Kamrica za Maribor in Mojcimer.si na Primorskem.
Ljubljana
Maribor
Koper
Kranj
skupaj
sprejem
4748
1515
800
31
7094
sprejem
5231
1653
984
30
7862
podaljšanje
6656
2165
629
25
9475
podaljšanje
6951
2270
757
18
9996
S ponovnim bivanjem absolventov nekat-eri opozarjajo na pomanjkanje prostora v študentskih domovih in nujnost izgradnje novih, predvsem na Obali. Na razpis za sub-vencionirano bivanje je letos namreč prispelo skoraj 18.000 vlog, od tega skoraj 10.000 za podaljšanje, kar je precej več kot 14.533 sub-vencioniranih postelj, ki so na voljo.
2012/2013 2013/2014
LAKLAK
Tega se menda učijo
na pedagoški...
Bowlanje ima menda pozitivne učinke na več mišičnih skupin.
Tako se dela z dobrimi peki.
Nad 2000 m je vse dovoljeno...
We LAK u!
Lačen si ful drugačen.Prejmite prav lepe, vroče, vodne pozdrave z našega
dopusta na Karibskem otoku. LAK.
Njegove zadnje besede so bile: Zoki je car!
MATEJAPOZEBOČKO
MOJSTRICA LIČENJA
INTERVJU
INTERVJU9. marca smo v Vili Monet Laško za naše članice pripravili tečaj ličenja, ki ga je vodila umetnica ličenja Mateja Pozeb Očko. Novopečena mamica in žena, ki pri-haja iz Celja, je v zelo kratkem času ustvarila veliko navdihujočih rezultatov, njene stranke pa so več kot zadovoljne. Sodeluje tudi s priznanimi modnimi agencijami izven meja Slovenije.
Barbara Jančič
Kaj vas je pripeljalo do tega, da ste se odločili postati mojstrica ličenja?
To se je zgodilo zelo spontano in nenačrto-vano. V svet kreativnega ustvarjanja modnih zgodb sem se ‘’zaljubila’’, ko sem bila prisotna na snemanjih mojega moža (takrat še fanta) ter sem z navdušenjem opazovala skladnost in ustvarjalnost celotne ekipe. Nikoli se nisem odločila postati make up artistka, sem se pa odločila, da odprem novo poglavje v življenju in se prepustim energiji, ki me je vzpodbudila k odkrivanju sebe in novih poti.
Katere so za vas najbolj pomembne st-vari, ki jih mora imeti vsaka ženska v svoji kozmetični torbici?
Osvetljevalec/korektor, maskaro, balzam za ustnice, transparentni puder, po želji še tekočo podlago.
Katere so najpogostejše napake, ki jih opazite pri predstavnicah nežnejšega spola pri vsakodnevnem ličenju?
Nenatančni nanosi, napačni odtenki pudrov in senčil ter kombiniranje make up-a k stylingu.
Kako izbrati barvo senčila, ki bo lepo poudari-la naše oči?
Držim se komplementarnih barv. Na primer modre oči poudarimo z ‘’oranžnimi’’ odtenki, ki variirajo v intenzivnosti in prosojnosti.
Kaj najraje počnete v svojem prostem času?
Sprehajam se s svojo družinico, berem strokovne knjige o marketingu in umetnosti ter razmišljam o novih načrtih.
Katera znamka ličil vam je najbližje? Kaj priporočate našim bralkam?
Pri svojem delu največ uporabljam MAC kozmetiko, priporočam pa izdelke, ki sem jih sama preizkusila. Na tečajih dajem poudarek predvsem poznavanju lastnosti kvalitetnih izdelkov, tako lahko stranke same izbirajo med ponudbo in se odločijo za nakup znamke, ki jim ustreza v celoti. Veliko je znamk s kvalitetnimi izdelki, a nobena ni absolut-no najboljša, zato se mi zdi svetovanje na takšen način veliko bolj uporabno in efektiv-no v praksi, kot svetovanje točno določenih izdelkov. Stranka dobi boljši vpogled in širino informacij, s katerimi si lahko pomaga, ne glede na spreminjanje ponudbe na policah.
Kam se najraje odpravite nakupovati novo kozmetiko? Nam zaupate koliko časa preživi-te v tej trgovini?
Najraje grem na Dunaj ali v Milano, kjer si privoščim pravi nakupovalni maraton. V MAC-u sem ponavadi pol izmene, torej prib-ližno štiri ure, tako da se na koncu z vizažisti, ki svetujejo, tudi spoprijateljimo.
Kje dobivate nove navdihe za ličenje?
Iz umetnosti, zgodovine, modnih magazinov, revij, narave ...
Kam lahko bralke pridejo še po kakšen nasvet, make up?
Vse lepo vabim v svoj make up studio, Alter Ego, ki se nahaja v hotelu Evropa v Celju. Kakšno zanimivo informacijo lahko pridobijo na blogu (matejapozeb.com) ali na FB strani (Alter Ego – make up studio).
S KAKŠNIMZNANJEM SE LAHKO POHVALIŠ?
Mladi se po končani formalni izobrazbi ne morejo vključiti na trg dela in situacija je vse bolj kritična. Dejstvo pa je, da isti posamezniki v različnih nevladnih organizacijah pridobijo ogromno neformalnega znanja, ki jim prinese številne kompetence in izkušnje. Ker tovrstno znanje običajno ni primerno zabeleženo, se tudi ne priznava širše. Za namene priznavanja neformalnega izobraževanja je bil v marcu organiziran sim-pozij. Kljub priporočilom Evropske komisije in Sveta Evrope v Sloveniji namreč na tem področju žal še ni vidnega napredka. Gostje simpozija so se strinjali, da mora država nevladne organizacije vključiti v procese snovanja politik in vzpostaviti sistem, ki bo neformalno pridobljeno znanje priznaval na vseh ravneh formalnega izobraževanja in bo tako koristen za vse državljane.
Eden izmed primerov dobre prakse, ki je bil omenjen tudi na zadnjem srečanju ministrov EU v Bruslju, je NEFIKS. Sistem omogoča enoten zapis znanja, dosežkov in kompetenc, kar sledi trendom na ravni EU in omogoča tudi izpis Europass življenjepisa.
Hkrati projekt mlade opolnomoči, da so sposobni zabeležiti in predstaviti svoje znan-je, na podlagi tega razviti več možnosti za zaposlitev, s pregledom pridobljenih znanj pa tudi načrtovati svojo kariero.
Tematska področja, ki jih sistem obsega, so prilagojena slovenskemu mladinskemu prostoru in pokrivajo vsa področja udejstvo-vanja mladih – tako lahko posameznik vanj smiselno vključi prav vse kompetence, ki jih želi predstaviti drugim. Sistem obstaja v obliki knjižice, brezplačno dostopna pa je tudi elek-tronska verzija. Postopek je pri tem vedno enak: po vpisu neke aktivnosti nam jo mora potrditi izvajalec izobraževanja ali delodajalec, pomembno pa je, da pridobljene kompetence ustrezno opišemo.
Zelo pomemben primer beleženja neformal-nih izkušenj je tudi sistem “moje izkušnje”, ki na enem mestu beleži izkušnje iz e-štu-dentskega servisa s kompetencami, ki jih je določeno delo prineslo. Morda se niti ne zavedate, koliko ste se skozi neformalno izobraževanje naučili, ampak dejstvo je, da se izkušnje vsekakor splača beležiti. Če lahko naredite nekaj za večjo zaposljivost, je o priložnosti vredno razmisliti.
Sodeluješ v kakšni nevladni organizaciji? Si kdaj izven šole ali faksa organiziral kakšen projekt in se pri tem česa naučil? Bi rad, da ti pridobljene izkušnje koristijo pri zaposlovanju?
Lucija Zorko
Urša Sojč
COUCH-SURFING
S KAKŠNIMZNANJEM SE LAHKO POHVALIŠ?
Couchsurfing ali kavčanje je neprofitno socialno omrežje članov iz celega sveta, ki preko spletne strani www.couchsurfing.org ponujajo izmenjavo prenočišč.
Ta skopa definicija se nahaja na uradni spletni strani, vendar je v resnici couchsurfing mnogo več kot le zastonj spanje. Je spozna-vanje novih ljudi, izmenjavanje izkušenj in nasvetov, učenje o določeni državi in njeni kulturi na najbolj neposreden način.
Couchsurfing je pravi socialni fenomen, kajti njegov koncept izmenjave prenočišč preko spletne strani je zelo preprost. Verjetno prav vsakega na začetku navdaja dvom, kako lahko takšna stvar uspeva v današnjem nevarnem, odtujenem, kapitalističnem svetu, kjer mrgoli kriminalcev in perverznežev. A kljub temu je couchsurfing v porastu, njegovi uporabniki pa se v veliki večini vračajo s potovanj s pozi-tivnimi izkušnjami.
Ideja se je porodila Američanu Caseyju Fen-tonu leta 1999, ko se je odpravljal na obisk Islandije. Da bi privarčeval na stroških poto-vanja, je pisal naključnim 1.500 študentom Islandske univerze in jih prosil, če lahko biva pri njih. Takoj je prejel 50 pritrdilnih odgovo-rov. Na poti nazaj v ZDA je začel razmišljati o postavitvi spletne strani, ki bi na tak način povezovala vse svobodomiselne ljudi sveta.
Pet let je potreboval, da je zamisel uresničil in v začetku leta 2004 je spletna stran www.couchsurfing.org zaživela. Do danes je sprva enostavna spletna stran prerasla že v pravo družbeno omrežje z več kot 5 milijoni članov iz 97.000 mest in iz vseh držav sveta. 22. 3. 2013 je bilo v Ljubljani registriranih 2.825 couchsurferjev, v Mariboru 535, Celju 220, Kopru 180 in v Laškem 12, od trega nas je 9 takšnih, ki nudimo nočitev, ostali so na razpo-lago za druženje.
Kako couchsurfing deluje?
Vse poteka preko spletne strani www.couch-surfing.org. Najprej je treba opraviti brez-plačno registacijo oziroma postati član. Nato ustvarite svoj profil, v katerem se predstavite (kaj počnete v življenju, kateri so vaši hobiji, življenska filozofija, najljubši film/glasba itd.) in naložite poljubno količino profilnih slik.
Profil služi temu, da se predstavite uporab-nikom (potencialnim gostiteljem ali popot-nikom) couchsurfinga, pokažete svoj značaj in na nek način s tem tudi dokažete svojo pristnost. Nudenje bivališča ni obvezen pogoj za uporabo couchsurfinga. Na svojem profilu lahko označite tudi, da ste pripravljeni samo za druženje ali da ste trenutno odsotni. Dodajate lahko prijatelje, ki vam zagotavl-jajo večjo kredibilnost. Pri izdelavi profila se splača potruditi in narediti čim bolj osebnega, privlačnega ter tako poskrbite, da ste čim bolj zanimivi za potencialne gostitelje.
Ko ste enkrat registrirani, so vam odprte vse možnosti. Lahko gostite popotnike, jim raz-kažete mesto, sodelujete na forumih in delite ali prejemate uporabne nasvete, se družite z ostalimi couchsurferji iz vašega kraja, ki pripravljajo srečanja (pri nas sicer večinoma v Ljubljani), povprašate za kakšen recept, lahko iščete družbo za potovanje ali pa nočitev za svojo že izbrano destinacijo.
Ko iščete gostitelje predlagam, da si vzam-ete nekaj časa in da skrbno preberete profil gostitelja, njegove reference in, če se vam zdi primeren, napišete v prošnjo nekaj osebnega, iz česar bo razvidno, da ste res prebrali njegov profil. Bolje je, da pošljete manj prošenj, am-pak tiste kvalitetne in takšnim naslovnikom, pri katerih mislite, da vam bo prijetno (bodisi zaradi skupnih interesov, bivalnih razmer, lokacije bodisi česa drugega).
Morate se namreč zavedati, da bivanje pri nekom zahteva precej večjo mero prilagodlji-vosti kot spanje v hostlu ali hotelu.
Kaj pa varnost?
Največji pomislek pred uporabo couchsurfin-ga je seveda varnost. Sama sem, ko sem pred kakšnimi petimi leti prvič slišala za couch-surfing od prijateljice, ki je na ta način potova-la po Irski, mislila, da je nora. Ni mi bilo jasno, kako si upa spati pri neznancih, s katerimi je v kontakt stopila prek interneta, in pri njih puščati svoje stvari medtem, ko je ni. Potem pa sem počasi, z vsako pozitivno izkušnjo, ki sem jo slišala, postajala bolj odprta do te ideje.
Sam sistem spletne strani je narejen tako, da gre za neke vrste socialno kontrolo, ki sama izloči ‘’slaba semena’’. Vsak couchsurfer ima na svojem profilu vidne reference prejšnjih popotnikov, ki so bili z njim v kontaktu, ko-mentarje svojih prijateljev in seznam ljudi, ki so jamčili za njegovo istovetnost in pošte-nost. Kontaktirate lahko tudi koga izmed couchsurferjev, ki so že bivali pri potencial-nem gostitelju in jih konkretno vprašate za njihovo mnenje.
Gostitelji, ki imajo široko mrežo prijateljev in veliko število pozitivnih referenc, so v veliki meri vredni zaupanja. Pogosto gostitelji dajo tudi svojo telefonsko številko, tako da lahko stopite z njimi v kontakt že pred dnevom prihoda. V prid zanesljivosti spletne strani verjetno najbolj govorijo rastoče številke čla-nov in navezanih kontaktov ter dejstvo, da je 99 % vseh referenc, ki jih pustijo couchsurferji, pozitivnih.
Kljub temu couchsurfing ni vedno 100 % zanesljiv. Vedno obstaja možnost, da ne naj-dete primernega gostitelja, da le-ta zadnji čas odpove ali da ob prihodu ugotovite, da oseba ali bivalne razmere niso takšne, kot ste priča-kovali. Ob takšnih zagatah obstaja skupina ‘’last minute couch’’, še vedno pa priporočam, da imate za rezervo pri sebi številko in naslov kakšnega hostla.
Moje izkušnje s couchsurfingom
S couchsurfingom sem se spoznavala počasi in postopno. Pred petimi leti se mi je zdela ideja še zelo eksotična in malo nerealna. Pričakovala sem, da bo zadeva kaj kmalu podlegla zlorabam in negativnim izkušnjam ter propadla. Vendar nasprotno – rasla je, se širila in tudi vedno več mojih prijatljev se je je posluževalo.
Dva izmed mojih cimrov sta bila prava ambasadorja. Kamorkoli sta potovala, sta se posluževala couchsurfinga in vedno sta se domov vračala z novimi poznanstvi, zanimivi-mi izkušnjami in doživetji, ki jih običajen turist ne izkusi. Kmalu smo v našem študentskem stanovanju začeli tudi gostiti. Prišel je par s Hrvaške, nek mlad sramežljiv fant, za katere-ga zaradi njegove nezgovornosti še vedno ne vem, od kod je bil, Američan, ki živi v Beogradu in se je naučil srbsko, ter drugi, večinoma izredno zanimivi in zabavni ljudje.
Vedno, ko smo imeli goste v stanovanju, so bili večeri pestri, zabavni ter polni pripovedo-vanj in izmenjavanja anekdot s potovanj.
Očitno je bilo, da uporabniki couchsurfin-ga niso čudaki, kriminalci in perverzneži, temveč zelo prijetni ljudje, zabavni, zgovorni, razgledani, avanturistični in včasih res malo odštekani. Ko sem se izselila iz stanovanja in odšla na izmenjavo v Črno goro, sem si tudi sama ustvarila profil.
Sicer nisem imela prostora, da bi gostila, vendar so se name večkrat obračali popotniki z raznoraznimi prošnjami o nasvetih glede potovanja. Srečala sem se s popotnikom iz Nove Zelandije, ki je po končani fakulteti šel na potovanje okoli sveta in ‘’izbiral kraj, kjer bi rad živel’’, in z Američanom, s katerim smo skupaj odšli na rafting na Taro in Durmitor. Oba sta se izkazala kot dobra družba in kot prijetna popestritev mojega bivanja v tujini
Lani jeseni pa sem tudi sama poskusila bi-vanje pri couchsurferjih. ‘’Moj prvi’’ je bil Dan-ny, odvetnik iz San Francisca. Mlad, prijeten fant, utopljen v kopici zakonov in papirjev, ki pravi, da mu je največje veselje, ko pride zvečer iz službe in ima malo družbe, ljudi iz različnih delov sveta, s katerimi skupaj nekaj skuhajo in se pogovarjajo o njihovi državi, kulturi, potovanjih. Tudi sam bi rad malo več potoval, vendar trenutno zaradi službe ne more, zato pa toliko bolj uživa v raznoraznih pripovedovanjih. Pravi, da ima na tak način privatna potopisna predavanja.
Drugi je bil Eric, računalničar iz Los Angelesa, ki nas je peljal surfat, z njegovimi prijatelji pa smo en večer gledali burno razglasitev izidov predsedniških volitev, drugega pa smo izko-ristili za peko muncmallowov in hot dogov kot pravi Američani. Povedal je, da je že bil v Slo-veniji - eno noč je namreč spal pod klopjo na bencinski črpalki v Murski Soboti. Bilo mu je le žal, da je tako hitro šel naprej in bi naslednjič rad ostal nekoliko dlje. Upam, da sem naredila dobro reklamo in da se bo zares še vrnil.
Moja oba gostitelja sta bila odlična in rečem lahko, da bom ob naslednjem potovanju zagotovo spet poskusila poiskati domačine. Ne samo, da sem privarčevala denar za osem nočitev na 14-dnevnem potovanju, ampak sem bila deležna tudi domačnosti in gostol-jubnosti, zabavne družbe ter obilice koristnih nasvetov glede prevoza, netipičnih atrakcij, raznoraznih prireditev, dobrih restavracij oziroma lokalov.
Couchsurfing bi priporočala vsem, ki imajo malo avanturističnega duha, so prilagodljivi in družabni. Je resnično odlična popestritev potovanja, ki iz golega ogledovanja znameni-tosti preraste v celovito spoznavanje življenja v neki državi, profila ljudi, tradicije in navad.
Anže Siljan
KARATE-DO:KAJ, ZAKAJ, KAKO?
Kaj je karate?
Karate je borilna veščina, ki se je pod močnim vplivom kitajskih veščin pred več stoletji razvila na Okinavi, majhnem otočju med Japonsko in Kitajsko. Zajema številne tehnike - udarce (z rokami, nogami, komolci, koleni, …), mete, prijeme, zvine in napade sklepov, davljenje ipd.
Beseda karate se loči na dva dela: prvi (kara) pomeni prazno, drugi (te) pa roka. Karate torej pomeni ‘’prazna roka’’ in tako ponazarja, da gre za goloroko borilno veščino.
V prvi polovici 20. stoletja se je iz Okinave razširil na Japonsko, kjer se je sčasoma razvil športni karate, namenjen predvsem tekmo-vanju. Po drugi svetovni vojni se je veščina razširila po celem svetu, kjer jo danes prakti-cira več milijonov ljudi.
Karate kot tradicionalna borilna veščina
Na Okinavi se je karate začel intenzivno razvi-jati predvsem po tem, ko je takratni kralj Sho Hashi leta 1429 prepovedal nošenje orožja.
Namenjen je bil torej goloroki samoobrambi. Tradicionalni karate zato uči številne zelo ne-varne tehnike, na primer udarce v občutljive dele telesa (v vrat, oči, genitalije, hrbtenico), saj je namen treniranja čim hitreje onesposo-biti nasprotnika. Tehnike se tako osredotoča-jo predvsem na praktično učinkovitost in uporabnost.
Kljub temu, da je karate lahko zelo groba in nevarna veščina, se je v tradicionalnem karateju vedno ogromno pozornosti namenilo tudi moralnim načelom. Eden izmed najbolj znanih japonskih rekov se glasi ‘’Karate ni sente nashi’’, kar pomeni, da v karateju ni prvega udarca. Ta rek simbolizira, da gre za popolnoma samoobrambno borilno veščino. Karate torej ni veščina, ki uči zgolj borbe, temveč sledi pristopu ‘’shin-gi-tai’’ (men-taliteta-tehnika-telo).
Dober karateist naj bi namreč imel pravilen odnos in duhovno zrelost (shin), dobro teh-niko (gi) in zdravo telo (tai), kar so trije glavni nameni treniranja (tradicionalnega) karateja. Podobno kot pri večini vzhodnoazijskih bo-rilnih veščinah, je tudi v karateju močan vpliv filozofije, predvsem taoistične, konfucion-istične in kasneje, po širitvi na Japonsko, budistične.
Karate niso samo udarci, brce in blokade – to je zgolj tehnika. Karate je umetnost.“ “
Chojiro Tani (1921 – 1998)
KARATE-DO:KAJ, ZAKAJ, KAKO?
Stili karateja
Na Okinavi sta se razvijali dve glavni šoli, iz katerih so kasneje nastali nekateri stili, ki jih po svetu poznamo še danes. Prva šola je bila Shuri-te, ki je prakticirala daljše, dinamične in ravne tehnike, primerne za boj na daljši razdalji. Iz te šole so se razvili Shorin-ryu, Shotokan in Wado-ryu stili. Druga šola je bila Naha-te, ki je prakticirala krajše, krožne in mehkejše tehnike, primerne za boj na krajši razdalji. Potomec te šole je Goju-ryu stil karateja. Tu je še Shito-ryu, ki je Shuri-te in Naha-te povezal v en stil, po svetu pa najdemo še številne druge, kot so Uechi-ryu, Isshin-ryu, Kyokushin ipd.
Zakaj trenirati karate?
Glavni čar karateja leži v tem, da lahko v njem vsakdo najde nekaj zase. Nekatere zanima samoobramba, drugi radi tekmujejo, tretji trenirajo samo kate ‘’za zdravje’’. Prav tako je primeren za vse starostne skupine, za moške in ženske, po svetu se s karatejem ukvarjajo tudi številni z omejenimi fizičnimi in psi-hičnimi zmožnostmi.
Brez dvoma gre za dejavnost, ki se lah-ko prilagodi vsakemu posamezniku. Ima pozitiven učinek na človeško telo, predvsem pa izboljšuje motorične sposobnosti posa-meznikov. Ob večletnem treniranju lahko hitro postane način življenja.
Karate v Laškem
Laško je mesto z dolgoletno tradicijo karateja, katerega korenine segajo v 70. leta prejšnjega stoletja. Danes znotraj organizacije Kofu-kan International treniramo Shito-ryu stil. Najdete nas ob ponedeljkih med 17.00-18.30 in petkih med 18.00-19.30 v telovadnici OŠ Primoža Trubarja Laško.
Za več informacij lahko pišete na e-mail naslov [email protected] ali pokličete na telefonsko številko 031-554-495.
Karate kot šport
Ker je v človeški naravi, da svoje sposobnosti med seboj primerja z ostalimi, je po širitvi karateja na Japonsko prišlo do interesa po tekmovanjih. Ker je na prvih takšnih dogod-kih prihajalo do številnih resnih poškodb, so začeli z uvajanjem pravil. Karate je zato sčasoma kot šport postal pol-kontakten ali celo nekontakten.
Tehnično gledano je tako namen športnega karateja predvsem treniranje tehnik, s kat-erimi na tekmovanjih uspemo doseči točke in posledično zmagati. Samoobrambni vidik je v veliki meri zanemarjen, prav tako pa ne posveča veliko pozornosti filozofski in moralni plati veščine. Športni karate je vsekakor zelo primeren za otroke, saj razvija motorične sposobnosti, povečuje njihovo samozavest in skrbi za splošni razvoj zdravega telesa.
Elementi treniranja karateja
Pri karateju se vse začne pri osnovah. Na začetku se naučimo osnovne tehnike, torej udarce, blokade, stave ipd. Nato je na vrsti najpomembnejši element treniranja karateja: ‘’kata’’. Kate so individualne, vnaprej določene forme, sestavljene iz osnovnih in zahtevne-jših tehničnih elementov. Kot pomemben del treniranja kat je treba omeniti ‘’bunkai’’ ali praktično apliciranje tehnik, ki jih najdemo v kati, proti napadalcu. Prav to daje treningu kate tudi praktično, samoobrambno vrednost.
Med treniranjem kat v tradicionalnem in tekmovalnem karateju je precejšnja razlika. Če je v tradicionalnem karateju kata orodje za treniranje samoobrambnih tehnik, se v tekmovalnem karateju daje največ pozor-nosti eleganci. Naslednji element treniranja je ‘’kumite’’ ali borba. Tu govorimo o vnaprej predvideni oz. določeni borbi ali o prosti borbi.Predvsem pri okinavskem karateju, poleg zgoraj omenjenih elementov, pomembno vlogo igra tudi utrjevanje telesa in različne fizične vaje, ki krepijo točno določene mišice, potrebne za pravilno izvedbo določenih tehnik.
Urša Sojč
ERASMUS+PLUS ALI MINUS?
Gre za prenovljen in poenostavljen program, ki bo združeval in nadomeščal že obstoječe programe iz tega sektorja, vključno s pro-gramom Vseživljensko učenje VŽU (Life-long Learning Programme), kamor spadajo Comenius, Leonardo, Erasmus, Grundtvig in program za sodelovanje z industrializiranimi državami ter programi Mladi v akciji (Youth in Action), Jean Monnet, Tempus in Erasmus Mundus.
Vsi programi bodo ohranili svoja imena, po katerih so prepoznani v javnosti. Nova struk-tura programa Erasmus+ je bila predlagana zaradi potrebe po poenotenju in poenos-tavitvi, z združevanjem različnih programov in iniciativ pa upajo, da bo nov program bolj učinkovit in dostopen.
Program je bil izglasovan na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta 19. 11. 2013 in 3. 12. 2013 ter je podprt tudi s strani Sveta EU. Uveden bo s 1. 1. 2014 in bo potekal do leta 2020. Prvi razpisi bodo predvidoma objavljeni v sredini decembra 2013.
Cilji programa Erasmus+ so izboljšanje kompetenc in zaposljivosti, modernizacija izobraževanja, usposabljanja in dela mladih. Proračun sedemletnega programa bo znašal 14,7 milijarde EUR in predstavlja 40 odstotno povečanje v primerjavi s trenutnimi sredstvi.
Več kot štiri milijone ljudi bo prejelo podporo za študij, usposabljanje, delo ali prostovoljno delo v tujini, med njimi dva milijona študen-tov, 650 tisoč dijakov poklicnega in strokovne-ga izobraževanja in vajencev ter več kot 500 tisoč mladih na izmenjavi in prostovoljnem delu v tujini. Do programa so upravičeni tudi učitelji, vodje usposabljanj, prostovoljci in športniki.
Večina aktivnosti, ki bodo potekale pod poenostavljenim Erasmus+ programom, bodo združene pod tremi različnimi tipi projek-tov, znanimi kot ključne dejavnosti (»Key Actions«).
Ključne dejavnosti bodo:
1. učna mobilnost posameznikov,2. sodelovanje pri inovacijah in izmenjava dobre prakse,3. podpora pri reformah izobraževalnega sistema.
Program bo prinašal tudi nekaj novosti. Ena takšnih bo vzpostavitev 400 »koalicij znanja« in »koalicij sektorskih znanj«. Koalicije znanja so obsežna partnerstva med izobraževalnimi ustanovami in podjetji.
Omogočala bodo usposabljanja v realnem delovnem okolju z namenom spodbujanja ustvarjalnosti, inovativnosti in podjetništva.
Erasmus+ je nov program, financiran s strani Evropske unije, namenjen izo-braževanju, usposabljanju, mladini in športu.
Prvič do sedaj bo program vključeval športne programe. Poudarek bo na preprečevanju vnaprejšnjega dogovarjanja izidov tekem, dopinga, nasilja in rasizma v športu. Podprlo se bo tudi meddržavne projekte, ki vključujejo organizacijo amaterskega športa, na primer s spodbujanjem socialne vključenosti, dvojnih poklicnih poti in telesne dejavnosti za vse.
Novost bodo tudi nudenje posojilnih jamstev magistrskim študentom, ki bi radi celoten magistrski študij opravili v tujini. Tem bo prenovljeni program omogočal pridobitev ugodnih posojil iz Evropskega investicijskega sklada, in sicer do 12.000 EUR za enoletni magistrski študij in do 18.000 EUR za dvoletni magistrski študij v drugi državi EU.
V Evropski uniji so optimistični, da bo program Erasmus+ prispeval k boju proti brezposelnosti mlajših generacij in mlad-im omogočal, da razširijo svoje znanje in kompetence z izkušnjami iz tujine. Eras-mus+ naj bi mladim pomagal pri tranziciji iz šolanja v zaposlitev ter spodbujal reforme za posodobljen in bolj učinkovit sistem za izo-braževanje, prilagojen potrebam na trgu dela. To smatrajo kot ključno, če se želijo mlade generacije opremiti s sposobnostmi in znanji, ki jih potrebujejo za uspeh v življenju.
Pričakovanja programa so, da bo mobil-nost študentov in vajencev spodbudila tudi mobilnost delavcev med državami članica-mi. Vsekakor Erasmus+ stopa v veljavo v obdobju, ko je v EU skoraj 6 milijonov mladih brezposelnih, istočasno pa je na voljo več kot dva milijona prostih delovnih mest, kjer se delodajalci soočajo s problemov pridobivanja ustrezno usposobljenega kadra. Spremembe in spodbude na tem področju so torej več kot potrebne , povečanje proračuna za financiran-je pa kaže na zavezanost EU k investiranju na teh področji.
Upajmo, da se bo program Erasmus+ tudi v praksi pokazal za uspešnega in bo upravičil svoje ime ter na področja, ki jih zajema, res-nično prinesel plus.
GREGORKLEZIN
DELO V TUJINI
Starost: 31 letZaposlen: NXP Semiconductors, Gradec, Avstrija
Izobrazba: univ. dipl. inž. el.Čas dela v tujini: 3,5 let
Si se takoj zaposlil v tujini ali imaš izkušnje tudi z delom v Sloveniji?
Prvič sem začel v svoji stroki delati leta 2005, v 4. letniku fakultete, ko sem preko štu-dentskega servisa dobil delo na bivši Ultri v Mariboru. Podjetje se je ukvarjalo s program-iranjem plačilnih terminalov. Študenti npr. dobro poznate plačevanje preko Monete, sistem študentskih bonov in kartico Urbana, ki omogoča vožnjo z Ljubljanskim potniškim prometom.
Leta 2007, po končanem študiju in opravl-jeni diplomi na Fakulteti za računalništvo, elektrotehniko in informatiko (FERI), sem se zaposlil v Ultrinem hčerinskem podjetju Margento.
Kdaj si se odločil, da bi iskal delo v tujini?
Margento je skupaj s podjetjem Bertelsmann, ki je med drugim lastnik televizijske hiše RTL in največji evropski izdajatelj publikacij kot so Cosmopolitan itd., ustanovilo novo podjetje v Münchnu in pokazala se je priložnost za delo v tujini. Ponudili so mi zaposlitev za določen čas in ponudbo sem sprejel.
Kako pomembne so izkušnje in znanje tujega jezika? Ali za delo potrebuješ certifikat o znanju tujega jezika?
Moje znanje nemščine je bilo precej slabo, nekje na nivoju Tarzana (rekla – kazala; jaz Tarzan, ti Čita). Moj prvi tuji jezik je bil namreč angleščina. Tudi v nemško govorečih deželah se namreč v večjih podjetjih in korporacijah zaradi mešane strukture delavcev po večini sporazumeva v angleščini. Certifikatov ne potrebuješ.
Kako si se spoprijel z novim okoljem?
Precej večja težava kot jezikovne prepreke je to, da se sam znajdeš v novem okolju. München je tu dober šolski primer, saj gre za eno večjih in hkrati najdražjih evropskih mest.
Marko Šantej Zaradi tega je zelo težko dobiti stanovanje, saj povpraševanje presega ponudbo. Nič nenavadnega ni, če najemodajalec opravi razgovor z več kot 10 osebami, ki želijo najeti stanovanje, in se šele nato odloči za najprim-ernejšega kandidata. Tudi sam sem imel težave pri iskanju in sem prvi dan prespal v hotelu. Nato sem z veliko sreče našel sta-novanje preko oglasa, ga rezerviral in najel, preden sem si ga sploh ogledal. Večkrat se zgodi, da v Münchnu iščejo stanovanja tudi po mesec dni. Za 40 m2 veliko stanovanje sem plačal 590,00 EUR na mesec in še dodatnih 100 EUR za stroške. Tudi z birokracijo je bilo kar precej dela. Podjetje, v katerem sem bil zaposlen, je moralo zame jamčiti, da sem pri njih redno zaposlen in da imam dovolj visok dohodek, da sem spodoben plačevati najemnino.
Vnaprej sem moral plačati trimesečno varšči-no (1.770,00 EUR) in dvomesečno provizijo nepremičninskemu agentu (1.080,00 EUR). Naslednja težava je opremljenost stanovanja. Stanovanje po navadi dobiš brez pohištva, tudi kuhinja je redko vgrajena. Ker sem bil v Münchnu sam, mi ni nihče pomagal nositi TV-ja, kavča in ostalega pohištva. Tako sem prva dva meseca spal v napol praznem stanovan-ju, na napihljivi blazini.
Si bil zadovoljen s službo?
Podjetju po enem letu ni kazalo najbolje, tako da pogodbe po preteku nisem podaljšal. Odločil sem se, da še nekaj časa ostanem v Münchnu in poskusim najti službo. Med iskanjem, pošiljanjem prošenj in opravljanjem razgovorov sem opravil tečaj nemščine, kar mi je služilo za boljšo referenco in uglednejši CV. V Nemčiji sicer službe nisem našel, več sreče pa sem imel v Avstriji. Na razgovor so me povabili že iz prvega podjetja, kamor sem poslal prošnjo.
Kako je izgledal razgovor in v katerem jeziku je potekal?
Prvi razgovor je potekal kar po telefonu, sledi-la pa sta še dva osebna.
Vsi so potekali v angleškem jeziku. Po prib-ližno treh mesecih in opravljenih razgovo-rih so mi v podjetju NXP Semiconductors, kjer sem trenutno zaposlen, ponudili delo. Po enomesečni poskusni dobi so mi takoj ponudili pogodbo za nedoločen čas, kar je v Sloveniji prava redkost.
Za kakšno podjetje gre? Kakšna je struktura delavcev? Kako gledajo nate kot tujca?
Gre za veliko podjetje, ki ima po svetu preko 25.000 zaposlenih. Od tega nas v Avstriji dela približno 450. Razvijamo in proizvajamo polprevodniške čipe, npr. takšne, kot so v bančnih karticah.Sporazumevanje poteka v angleščini, saj sodelujemo s podjetji s celega sveta, med katera spadajo Mastercard, Google, Samsung, Microsoft, Visa, Diners in drugi. Približno 60 % zaposlenih je Avstrijcev, poleg nekaj Slovencev je še veliko Francozov, Slovakov, Indijcev, Hrvatov, Čehov, Madžarov itd. Prednost mešane strukture je ta, da ni nobene rasne diskriminacije in da se vsi, tudi tujci, počutimo enakovredne domačim delav-cem. Po izobrazbi smo vsi najmanj inženirji, se pravi z vsaj VI. stopnjo izobrazbe.
Kakšne so prednosti in slabosti dela v tujini? Zakaj DA, zakaj NE?
Prednosti je več. V podjetju, kjer sem zapos-len, so mi povrnili stroške selitve iz Münchna in omogočili dva meseca bivanja v hotelu, medtem ko sem si iskal stanovanje v Gradcu. Glede na slovenske razmere smo upravičeni do več dni dopusta, kar 32. Letno prejmemo 14 plač, kar je v Sloveniji zelo redko. Imamo plačano malico, čeprav to v tujini ni ravno pravilo. Nudijo nam različna izobraževanja in izpopolnjevanja. Seveda je tudi nekaj slabosti. V nasprotju s Slovenijo ne dobimo povrnjenih potnih stroškov. Veliko časa preživim na poti, saj službena potovanja večkrat vključujejo tudi vikende. Ker ogromno sodelujemo z zahodnoameriškim trgom, moj delovni dan zaradi časovne razlike velikokrat traja več kot 10 ur. Tudi med vikendi težko povsem »odklopiš« možgane in se spočiješ, saj je dela precej.
Dodatna odrekanja povzročajo odsotnost od doma. Pogrešam predvsem več druženja in preživljanja prostega časa s prijatelji.
Na kaj je treba biti pozoren, ko se zaposliš v tujini?
Birokracije je kar precej. Najprej sem moral Uradu za prijavo prijaviti bivališče. Prav tako sem moral odpreti nov TRR račun pri avstri-jski banki in odjaviti zdravstveno zavarovanje v Sloveniji.
Prispevke za socialno zavarovanje za pokojni-no plačuje podjetje, enako kot je to navada v Sloveniji. Urediti je potrebno tudi avtomobils-ko zavarovanje, ki je dražje kot pri nas. Prav tako so dražje cestnine, a je bencin presenetl-jivo cenejši.
Če bi se ponovno odločal o svoji akademski in službeni poti, bi se odločil enako? Bi kaj spremenil?
Če bi imel še enkrat možnost postati študent, bi se sicer pri izbiri poklica odločil podobno, a bi vseeno precej stvari spremenil oz. izboljšal. tujino bi se podal že prej kot študent, najver-jetneje preko Erasmus izmenjave ali pa bi se odločil za opravljanje prakse v tujini. Na ta način namreč pridobiš ogromno izkušenj, poznanstev itd. Prav tako bi preko študents-kega servisa med študijem izbiral predvsem dela in sodelovanje s podjetji, v katerih bi se videl v prihodnosti. Delo v strežbi, v skladišču ali trgovini namreč težko navedeš kot dobro referenco pri pisanju CV-ja. Mislim, da ljudje vse preveč stokajo, kako je življenje težko in kako ni nikjer nobenih priložnosti za boljše življenje. A delo in služba te ne bosta našla sama.
Potruditi se moraš sam, sam moraš nekaj spremeniti in poiskati primerno službo, ki te veseli, ti ustreza in jo želiš opravljati vsaj naslednjih nekaj let. Vse je odvisno od tebe, koliko si pripravljen vložiti v iskanje dela, koliko si pripravljen tvegati in malo seveda tudi od sreče.
Urša Sojč
LAK-ovciNATRIGLAVUV soboto, 21. 7. 2013, je v 57. letu starosti Laški akademski klub doživel planinski krst in postal pravi Slovenec. 33 predstavnikov je poleg slovenske zastave na vrhu Triglava ponosno izobesilo tudi LAK-ov transparent.
Na pot smo krenili ob času, ko se običajno šele vračamo domov, in sicer smo se ob 4. uri zjutraj zbrali na avtobusni postaji. Peljali smo se proti Krmi in v lepem sončnem jutru pogumno krenili proti Planiki. Dobra volja in navdušenje sta nas spremljala celo pot in tudi težki nahrbtniki nam niso mogli do živega.
Na koči smo odložili nahrbtnike, se malo spočili in okrepčali, nato pa si nadeli čelade in jo mahnili proti vrhu. Kljub temu, da je nekatere predhodno malo skrbelo, kako se bodo soočili s klini in jeklenicami, so vsi premagali strah in družno smo stopali proti vrhu. Ko smo zagledali Aljažev stolp, je vsem zaigralo srce! 23 udeležencev je prvič osvojilo našega očaka, zato je bilo navdušenje na vrhu resnično nepopisno.
Prisotne so bile celo solze sreče ter seveda fotografiranje, fotografiranje in fotografiran-je. Ko so vsi poskrbeli za arhivske posnetke z vrha domovine, je sledil planinski krst, pri katerem so se vodniki iz PD Laško kar malo utrudili, saj je bilo treba našeškati precej riti.
Pri sestopu so se nekateri raje navezali, drugi pa se močno oprijeli jeklenice in se previdno vračali proti Planiki. Veliko veselja pri sesto-panju nam je naredilo tudi snežišče tik pred kočo, ki ga je pustila letošnja obilna zima, saj smo ga lahko izkoristili za »smučanje« in kepanje. Na koči pa se je razkrilo še največje presenečenje! Na plano je prikukala naša skrita potnica, harmonika!
KONČNO
Praznovati je namreč bilo potrebno rojst-ni dan. In kot naročeno je slavil ravno tisti izmed nas, ki ima prehojenih največ višinskih metrov.
Slavje se je tako vršilo na njemu ljubi nad-morski višini in gostoti zraka. Planinski dom na Planiki se je tresel in oskrbnica je dejala, da ne pomni takšne zabave na nadmorski višini 2.401 metrov. Kljub temu smo šli kmalu spat, saj se je bilo treba naslednji dan varno vrniti v dolino. Ko smo se zjutraj zbudili, so bili vrhovi še vedno pokriti z meglo in so sladko spali. Kljub temu smo se ponosni in zadovol-jni nad uspešnim podvigom vrnili nazaj v Krmo.
Iti v gore je že samo po sebi užitek, iti v tako dobri družbi in ob takšnem veselem vzdušju pa je nepopisno in enkratno doživetje.
UMETNIŠKI KOTIČEK
Na izpituŠpela Medvešek
Smrtno resno stopamproti kabinetu 425,
tam čaka namesmrt za zaprtimi vrati.
Čisto po tiho se usedemna stol za zaprtimi vrati,
počakam še sotrpine,6 jih namen ˈma zaklati.
In potlej počasi opazuje,kako se znojimo kot svinje,
v želodcu močno mu že kruli,oči se mu svetijo sinje.
Kadar pa konec se bliža,raztrga nam jetra na troje,
smeh mu hromi po hodnikih,ob odzvanjanju rubarije.
Nikoli ne boš znal pisati,sika čez svoje zobe,
niti pokončno ne stati,butast bruc, gorje!
In potlej te majčkeno stisne,da tekel nazaj bi domov,
skril se pod mamino krilo,zelen od planic in dolgov.
Za konec pa kakor sam pravi:»Robec je beli metulj slovesa,«
pomahamo z njim v daljavi,na svidenje na naslednjem roku telesa!
Melanholija ponedeljkovega jutra
Valerija Jakopič
Spet ujeta v melanholiji pijanega jutravrtim se v krogih,
v elipsah stremenjak nečemu nemogočemu,
nedosegljivemu,neobstoječemu.
Stopim na prste,a ne sežem preko zidov počutja.Trudim se pasti nazaj v vsakdan.
Praskam, trgam, luščimtišino izrečenih trenutkov.
Brcam, udarjam, zabadam, ubijamstrani knjige brez pomena.
Okenska polica bledo zre.Zrem nazaj.
Izkljuvam ji oči.Izkljuvam oči beli vrani ujetja.
Raztrgam perje.Raztrgam perje krvavim labodom,
kričečim labodom odrešenja.
Misel sede mi na ramo.Misel, ki bodri me.
Trpki vonj rjuh me prebudi.Kava prekipi.
Spet. Spet me čaka kletka ponedeljkove usode.
PESMI
ApokalipsaZofija
In ko konec bo sveta, bova zrla v nebo,
ko se Večnost bo spustila, dotaknila se obzorja,
prah obrisala s telesa.Vesolju roko bo podala,
skupaj bosta v Noč odšla, objela bosta Vse in Nič in vse se zlilo bo v Eno. Takrat ne bo poti nazaj,
ker pot ostaja vedno ista, začetek konec bo ujel in svet bo znova tu.
---- (nova pesem, brez naslova)
Ne morem ujeti zvezd – lahko jih samo vidim.
Ne morem ujeti vetra – lahko ga samo čutim.Ne morem ujeti tebe – lahko te samo ljubim.
ObjektValerija Jakopič
si objektle predmet v rokah usode
v pajčevini življenjalutka v rokah eksistence
nič mi ne pomeniš
ne obstajašne obstajaš v realnostile v mreži mojih misliplod si moje domišljijeustvarila sem tvojo bit
si mojobjekt občudovanja
nisi snoven, si nikogaršnjiker ne obstajašzato si te lastim
RAZVEDRILOSUDOKU
5 1
7 3 2 9
6 3 1 2
2 6
6 7
9
3 8 1 7
6 5
2 4 9
ALI STE VEDELI?DA
DA
DA
… da LAK deluje pod okriljem Zveze ŠKIS, ki združuje 52 študentskih klubov (in 5 pridruženih članov) iz lokalnih okolij po vsej Sloveniji.
... da je LAK v letu 2013 izvedel 27 samostojnih projektov, dijaška sekcija pa štiri.
... da je letos vinski izlet na Dolenjsko in v Belo krajino podrl vse re-korde, saj se je 50 mest od poznih večernih ur, ko smo odprli prijave, zapolnilo v pičlih 16 urah!
DA
DA
... da je v Upravni enoti Laško 935 študentov.
... da je LAK letos organiziral že 55. akademski ples, ki tako poudarja dolgoletno tradicijo društva.
KAKO LAHKO POSTANEŠČLAN LAŠKEGA AKADEMSKEGA KLUBA?Član LAK-a lahko postane vsak študent ali dijak, ki prihaja iz Upravne enote Laško (Laško, Rimske Toplice, Zidani Most, Radeče).
Včlanitev je brezplačna, prinesti je treba le potrdilo o vpisu za študijsko leto 2013/2014 v pro-store LAK-a, ki se nahajajo na Trubarjevi 3 v Laškem. Uradne ure imamo vsak petek od 18. do 20. ure in ob sobotah od 10. do 12. ure.
Ob včlanitvi dobi vsak tudi simpatično darilce!
ZAKAJ JE ZAKON BITI ČLAN LAK-a?!
- ker hodim ceneje v kino,- ker koristim 20% popust pri storitvah v Thermani Laško,- ker imam subvencionirane koncerte in študentske prireditve, tudi v tujini,- ker grem s super družbo na poletne izlete,- ker sem upravičen do enega brezplačnega odmerka cepiva proti virusu klopnega menigitisa,- ker dobim cenejše karte za smučanje,- ker imam brezplačno članarino v Knjižnici Laško,- ker se sprostim na adrenalinskih dogodivščinah: karting, paintball, rafting, obisk adrenalinskih parkov …,- ker se do srca nasmejim na vsakoletnem brucovanju,- ker se imam super na klubskih žurih v Laškem in Ljubljani,- ker skupaj počnemo razne zimske vragolije: sankanje, smučanje …,- ker vsako leto odkrivamo lepote vinorodnih okolišev Slovenije,- ker se lahko LAK-ovcem pridružim na najboljšem poletnem pikniku in tekmujem na turnirju v odbojki,- ker se brezplačno rekreiram v telovadnici OŠ Laško,- ker lahko koristim brezplačno uro tenisa v Vitaparku Laško,- ker imam popust pri najemu odbojkarskega igrišča v Rečici,- ker ga lahko super žuram na silvestrovanjih v evropskih prestolnicah,- ker se lahko vsako leto udeležim akademskega plesa,- ker je članstvo brezplačno in ob včlanitvi dobim super darilo,- ker sem vedno dobrodošel
KOLEDARDOGODKOVŠe malo, pa skok v leto 2014, ki bo polno novih izzivov in doživetij! Da boste imeli v mislih, kateri datumi bodo v prvih mesecih novega leta namenjeni LAK-u, vam predstavljamo okvirno časovnico dogodkov.
Vas bomo pa seveda sproti obveščali o morebitnih spremembah in novostih! ;)
11. 1. 2014
15. 2. 2014
25. 2. 2014
1. 3. 2014
29. 3. 2014
11. in 12. 4. 2014
LAK-OV BOWLING TURNIR
VEČER DRUŽABNIH IGER
POIZPITNI ŽUR V LJUBLJANI
SMUČANJE
AKADEMSKI PLES
KULTURNI VIKEND
