1
Č »Č č č ž č č č č č « Š č ž č č »Č č ž č ž čšč š ž č ž ž č »Č č č ž č « č « » ž ž š č č ž č ž č č č ž š ž« š š × ž ž Č š ž š č » ž č š « ž ž č– č č ž š ž ž č ž ž ž

Dnevnik 5.11.2014 15.14 CYMK 26 Vlaganje v prometno … · 2017. 4. 21. · Dnevnik 5.11.2014 ob 15.14 hCYMKst ra n 26 26 Oglasna priloga // Logistika in transport// Četrtek, 6

  • Upload
    others

  • View
    0

  • Download
    0

Embed Size (px)

Citation preview

  • Dnevnik 5. 11. 2014 ob 15.14

    h

    CYMK st ra n 26

    Četrtek, 6. 11. 20 1426

    // Logistika in transport //

    Oglasna priloga

    transportne poti

    Vlaganje v prometno infrastrukturo je nujno

    »Če ne bomo vlagali v razvoj prometne

    infrastrukture v Sloveniji in če ne bomo

    obstoječe infrastrukturne objekte ustrez-

    no vzdrževali, se nam lahko zgodi, da bo

    obstoječi sistem pregorel in da ne bomo v

    stanju zadostiti potrebam, ki so v tem

    prostoru. Zaradi tega smatram, da mora

    Slovenija začeti sistematično vlagati tako

    v obstoječe infrastrukturne objekte, ka-

    kor tudi pametno razvijati svoje infras-

    trukturne kapacitete, ki bodo v stanju

    prevzeti te pričakovane obremenitve,«

    opozarja Slovenko Henigman, direktor in-

    med Šentiljem in Mariborom ter Ljubljano

    in Jesenicami. Te proge moramo skupaj z

    modernizacijo preostalih urediti do leta

    2030 tudi zaradi zahtev evropske komisi-

    j e.

    Transport in logistika sta razvita

    Slovenija je na področju transporta in lo-

    gistike razmeroma razvita država, ki je v

    zadnjih desetih letih naredila občuten na-

    predek na tem področju. »Če jo primerja-

    mo z logistično zelo razvitimi državami in

    tudi povprečjem EU, pa vidimo, da smo

    Slovenija leži na presečišču najkrajših transportnih poti, ki

    povezujejo Baltik, Srednjo Evropo, Jadran ter jugovzhod in jugozahod

    Evrope ter Balkan. Zato skozi Slovenijo že zdaj poteka zelo veliko

    tovornega in tudi preostalega prometa, več kot 7000 težkih tovornih

    vozil na dan samo na primorski avtocesti, medtem ko na slovenskih

    železnicah prepeljejo več kot 17 milijonov ton blaga na leto.

    Promocijsko besedilo / Pošta Slovenije

    Hitrost imamo v genih

    V večjih mestih dostava

    v manj kot pol ure

    S storitvijo Hitra pošta bomo vašo poši-ljko dostavili naslovniku najpozneje vdveh urah po naročilu. Storitev je navoljo v večjih slovenskih mestih (Celju,Kopru, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Mur-ski Soboti, Novi Gorici, Novem mestu)in v bližnji okolici teh mest. Drugod po-šiljko dostavimo v 4 urah od prevzemapošiljke pri pošiljatelju oziroma od od-daje pošiljke na pošti. Namesto vas so-delavci pošte opravijo tudi zamudnepoti, kot so opravki na uradih, sodiščih,bankah, agencijah. Če želite na pošiljkioznačiti vrednost, jo poslati kot odkup-

    no pošiljko ali pošiljko s povratnico, jetreba izpolniti pripadajoče dokumentein pošiljko pripraviti v ustrezni ovojnici.Pošiljke za večje kraje po Sloveniji dos-tavimo še isti dan, če jih oddate do do-ločene ure (seznam najdete na splet-nem naslovu www.posta.si, lahko papovprašate kar na pošti), sicer pa nas-lednji delovni dan po dnevu oddaje po-šiljke v prenos. Pošiljke Hitre pošte poSloveniji sprejema in dostavlja več kot55 odstotkov pošt, kar pomeni, da je vdostavo istega dne vključena večinagospodinjstev v Sloveniji, preostalimgospodinjstvom pa dostavimo pošiljkenaslednji delovni dan po sprejemu.

    V vsakodnevni bitki s časom postaja hitrost tistadimenzija, ki je poleg zanesljivosti, cene insledljivosti najpomembnejša. Zagotavljamo izjemnokratke roke dostave znotraj mest, po Sloveniji in vtujino. Prevzem pošiljk Hitre pošte na svojemnaslovu lahko naročite na brezplačni telefonskištevilki 080 14 10. Pošiljko bomo prevzelinajpozneje v 30 minutah. Po predhodnem dogovorulahko pismonoša dnevno ali občasno prevzemapošiljke na vašem naslovu povsod po Sloveniji.

    »Če ne bomo vlagali v

    razvoj prometne

    infrastrukture v Sloveniji

    in če ne bomo obstoječe

    infrastrukturne objekte

    ustrezno vzdrževali, se

    nam lahko zgodi, da bo

    obstoječi sistem pregorel

    in da ne bomo v stanju

    zadostiti potrebam, ki so

    v tem prostoru.«

    Slovenko Henigman

    solutno premalo, in preden gradimo kar

    koli novega, ne smemo zanemariti obsto-

    ječih sistemov,« pojasnjuje Slovenko He-

    nigman .

    Pri tem vlaganju ni tveganja

    »V Sloveniji ministrstvo za infrastrukturo

    pribli žno že eno leto in pol pripravlja

    strategijo o vlaganjih v prometno infras-

    trukturo. To je strategija, ki jo zahteva EU,

    vendar jo še bolj potrebujemo v Sloveniji.

    Prvič bomo namreč na skupni imenova-

    lec postavili vse prometne sektorje v Slo-

    veniji, od cest, železnic do zračnega in po-

    morskega transporta, in s to strategijo

    postavili smernice prihodnjega razvoja

    prometa v Sloveniji. Ta strategija je pri-

    l ožnost, da na osnovi trendov, napovedi

    rasti prometa, ugotovimo, da pri vlaganju

    v prometno infrastrukturo in logistično

    dejavnost pravzaprav ničesar ne tvega-

    mo. Tukaj so namreč zelo velike možnos -

    ti nadaljnjega razvoja naše države,« še

    ra zmišlja sogovornik. × ap

    ženirskega podjetja Sloman

    in predsednik Združenja as-

    falterjev Slovenije. Če pogle-

    damo prometne obremenit-

    ve do leta 2030, ki izhajajo iz

    prometnih študij iz posamez-

    nih držav Evropske unije,

    lahko ugotovimo, da bo v

    Evropi tovorni promet od le-

    ta 2010 do leta 2030 zrastel za

    57 odstotkov.

    Na robu kapacitet

    Podobne oziroma celo višje

    rasti navajajo tako zvezna

    prometna ministrstva Nem-

    čije in Avstrije, kakor tudi

    Slovenije. »Te ceste, pred-

    vsem avtoceste, so že zdaj preobremenje-

    ne. Povečanje prometa bi pomenilo, da bi

    lahko prišlo do kompletnega zastoja ozi-

    roma bi avtoceste pregorele,« pojasnjuje

    Slovenko Henigman. Po drugi strani pa

    imamo slovenske železnice, ki so tudi,

    predvsem na enotirnih progah, že daj na

    robu kapacitet, v nekaj letih odsek Diva-

    ča –Koper, po letu 2025 pa odseki prog

    zelo povprečni ali celo pod povprečjem.

    Tudi delež zaposlenih v logistiki je manjši,

    kot je v najbolj razvitih državah. Zato vidi-

    mo tukaj možnost za dodatna delovna

    mesta. Dejstvo je, da moramo vlagati v

    nove razvojne projekte, vendar ne smemo

    pozabiti na obstoječe infrastrukturne sis-

    teme. Tako železnice, državne ceste in tu-

    di avtoceste. V vzdrževanje vlagamo ab-

    trgovina.dnevnik .si

    HITRA POŠTA