Do boljše kakovosti storitev z več svetovalci zaposlitve

Do boljše kakovosti storitev z več svetovalci zaposlitvee Zbornik Zaključnih nalog Zaposlenih na projektu

Do boljše kakovosti storitev z več svetovalci zaposlitvee Zbornik Zaključnih nalog Zaposlenih na projektu

uvodno besedilo 6

Zaposleni na projektu 2009-2015 16

Zaključne naloge 17

območna služba Celje 17barbara prislan 18

Damjan slatinek 22

jerneja pavčnik 26

območna služba koper 29suzana Đerman 30

suzana prelovec 34

območna služba kranj 40adrijana križanec 41

jana erman 44

petra koblar 49

območna služba ljubljana 53ana Mutec 54

anja Vesel 58

Domen trost 62

irena (Zidar) smrke 66

juan andres ahčin 69

julija Milović 73

luka Mažgon 78

Marko gabrovšek 82

Matej Molan 86

Mateja Meden Šerbelj 90

Matjaž Merhar 94

Mirjana savić 99

natali horvat 104

neža hlebanja 108

nina svete 111

petra Marinko 115

rok Vukčevič 119

sanja bračič 123

sanja keser 125

snežana golob 128

tanja bukovec 132

tanja lazarevič 136

tina Žnidaršič 140

tjaša salamon truden 143

urška gerbajs 147

Veronika kuralt 151

območna služba Maribor 154tadeja Ferk 155

območna služba Murska sobota 160anita ostrič 161

bojana balajc gorza 168

Daniel pukl 173

jasmina koroša 178

jožica puconja 182

lidija horvat 186

Manja ranc kosar 189

nataša Forjan 191

slavica gerenčer 196

območna služba nova gorica 201borut igor Fiorelli 202

jana knapič 206

Melita skočir 211

Monika Štrancar 215

urška Domnik 219

območna služba novo mesto 223ana kukić 224

Maja bašelj 228

polonca lamovšek 232

tadeja Zupančič hočevar 236

tanja Medle 241

tanja staniša 245

Vesna irt 249

območna služba ptuj 254nataša koderman 255

območna služba sevnica 260ana-Marija Cetin 261

evgen uršič 264

območna služba trbovlje 267Maja požun 268

Matej krajšek 273

rosana Vnuk 278

urška hočevar 283

območna služba Velenje 288barbara oprčkal 289

bojana Matajdl 293

Marko Valte 298

Mateja hribernik 302

nastja raj 304

neža Deželak 308

nina gošnik 312

tanja rečnik 315

tina Vrhovnik Melanšek 320

Valerija Verdnik 324

projekt je delno financirala evropska unija iz evropskega socialnega sklada v okviru

operativnega programa razvoja človeških virov (op rčV) za obdobje 2007-2013, 5.

razvojne prioritete institucionalna in administrativna usposobljenost in 5.2. prednostne

usmeritve reforma institucij na trgu dela.

eZbornik zaključnih nalog projekta »Do boljše kakovosti storitev z več svetovalci zaposlitve«

naziv ali ime nosilca avtorskih pravic: Zavod republike slovenije za zaposlovanje

izdaja, dotis, ponatis, dopolnitve, ponovitve, ipd.: izdaja in zapis na usb

Zbrala in uredila: Marija gale, mag. medk. menedž., vodja projekta

ime in sedež izdajatelja: Zavod republike slovenije za zaposlovanje, ljubljana, za izdajatelja

Mavricija batič, generalna direktorica

leto izdelave in izida publikacije: 2015

Število izvodov: 250

Maloprodajna cena publikacije: brezplačno

eZbornik ni lektoriran in besedila zaključnih nalog so objavljena v izvirnem zapisu svetovalca.

Do boljše kakovosti storitev z več svetovalci zaposlitve e zbornik zaključnih nalog 6

Projekt »Svetovalci«

krepiteV instituCionalne in aDMinistratiVne

usposobljenosti instituCij na trgu Dela

je bila ena izmed razvojnih prioritet Operativnega programa razvoja človeških virov

za obdobje 2007–2013 (OP RČV 2007-2013) in Evropska komisija je s tem ustvarila

podlago za koriščenje sredstev Evropskega socialnega sklada (ESS). V ta okvir

doseganja razvojnih prioritet je sodil tudi projekt »Do boljše kakovosti storitev z več

svetovalci zaposlitve« (projekt “Svetovalci«), ki ga je Zavod RS za zaposlovanje izvajal

v obdobju od septembra 2009 do novembra 2015. Projekt »Svetovalci«, je delno

financirala Evropska unija iz ESS v okviru OP RČV 2007-2013, 5. razvojne prioritete -

Institucionalna in administrativna usposobljenost in 5.2. prednostne usmeritve -

Reforma institucij na trgu dela.


UVODNO BESEDILO

O namenu, ciljih in rezultatih projekta

projekt »svetovalci« je imel dvojni namen:

• izboljšati kakovost storitev Zavoda RS za zaposlovanje (ZRSZ) za svoje uporabnike storitev (brezposelni, iskalci zaposlitve, delodajalci);

• zagotoviti neposredno zaposlitev mladih brezposelnih oseb (BO) in iskalcev prve zaposlitve (IZ) ter povečati njihovo usposobljenost s krepitvijo in razvojem kompetenc za delo svetovalca zaposlitve.

kot izhaja že iz samega naziva, je bil projekt “Do boljše kakovosti z več svetovalci zaposlitve” usmer-jen v dvig kakovosti storitev ZrsZ, ki se kaže v:

• hitrejši in kakovostnejši obravnavi uporabnikov storitev;

• izboljšanju razmerja*1med številom brezposelnih in posameznim svetovalcem;

• bolj inovativnem, neposrednem in osebnem pristopu pri obravnavi brezposelnih in iskalcev zaposlitve;

• okrepljenem sodelovanju ZrsZ z delodajalci.

s svetovalci na projektu »svetovalci« je ZrsZ, ob naraščajočem številu brezposelnih, uspelo ohranjati število obravnav brezposelnih in iskalcev zaposlitve, podaljšati čas posamezne obravnave za povprečno 35 minut in s tem izboljšati kakovost posameznih obravnav ter širiti nabor storitev na individualna in sku-pinska svetovanja, pospešiti izbiro kandidatov za prosta delovna mesta, pospešiti posredovanja in spre-

* na svetovalca ZrsZ je bilo uvrščenih 60-70 manj bo/iZ zaradi zaposlitve 45 projektnih svetovalcev.


mljanje posredovanj kandidatov na prosta delovna mesta ter okrepiti sodelovanje z delodajalci, vključno z obiski na terenu. s svetovalci na projektu je ZrsZ omogočal tako hitrejšo kot kakovostnejšo obravnavo uporabnikov svojih storitev, in sicer z izboljšanjem razmerja med številom brezposelnih oseb ter iskalcev zaposlitve in posameznim svetovalcem ter krepil sodelovanje z delodajalci.

projekt »svetovalci« je inovativno vplival na povečanje zaposljivosti ter socialne vključenosti dveh ciljnih skupin:

• prve - uporabnikov storitev ZrsZ: brezposelnih, iskalcev zaposlitve in delodajalcev;

• druge - svetovalcev, ki z zaposlitvijo na projektu »svetovalci« niso bili več brezposelni ali iskalci prve zaposlitve temveč so se z zaposlitvijo na projektu ter nato, s pomočjo mentorjev in ob vključitvi v ce-lovit, temeljit in zelo obsežen izobraževalni program, opremili z ustreznimi formalnimi in neformalnimi znanji ter razvili kompetence za učinkovito svetovalno delo v lokalnem okolju.

na projektu »svetovalci« je šlo za uvajanje sodobnega načina zaposlovanja, saj so svetovalci sami prišli iz vrst brezposelnih oziroma iskalcev prve zaposlitve. svoj osebni pristop so nadalje nadgrajevali z usposabljanjem preko mentorstva in s specifičnimi izobraževanji. na ta način jih je ZrsZ opremil z ustreznim formalnim in neprecenljivim neformalnim znanjem za operativno delo v posameznem lokalnem okolju.

na projektu »svetovalci« je bilo v celotnem obdobju izvajanja na predvidenih 45-tih delovnih mestih po različnih obdobjih zaposlenih 113 svetovalcev, ki so bili prednostno izbrani iz evidenc bo/iZ. od tega jih je bilo ob zaključevanju projekta 82 še vedno zaposlenih na ZrsZ: 45 v okviru tega projekta (»svetoval-ci«), 37 pa na drugih projektih (10 – projekt Vseživljenjska karierna orientacija (Vko), 1 - kontaktni center, 1 tehnična pomoč); 25 jih je dobilo zaposlitev v redni dejavnosti po vseh os ZrsZ. V delo na delovnem mestu svetovalca zaposlitve na ZrsZ, je zaposlene na projektu »svetovalci« uvedlo 53 mentorjev.

aleksandra tea Vesnaver jožica razpet nevenka les

andreja ipavec julita petrovič nuša laznik

angela Marton lučka pezdir renata petek

anita brunec Maja pantar renata Šeško potočnik

anita kovačik Majda homar rija srkoč

barbara gogala Manja smisl čufar romana lapajne

branka kuzma smolič Marija pelcar sabina tomlje

branka Škulj nussdorfer Mateja lisac sanja jazbinšek sever

branko baša Matjaž Verbič smiljana černezel hrastar

brigita anzeljc Milenka simšič sonja Mlejnik

Daira balta Mira krejan stanislava perčič

Darja Škrjanc Miran Murko tatjana Muhič

erika benko Mirjana golič urška Dolinar

irena korošec Mojca klement Vlasta herman

jasmina uršič nada Markelj Zdenka borštnik Štublar

jasna seražin nataša Žniderič Zdenka kristan

jasna Šistek čopar neda Mohorič kešelj Željka toličič Drobež

jelka jež neva rutar smole


Zaključne naloge na projektu zaposlenih svetovalcev

ob zaključku projekta so svetovalci napisali vsak svojo zaključno nalogo v katerih so predstavili svoj pogled na izvajanje dela svetovalca zaposlitve v kriznih gospodarskih razmerah. predstavili so, kako je potekalo njihovo sodelovanje v izobraževalnih programih in programih usposabljanja. podali so svoje osebno mnenje o prednostih koncepta dela pod okriljem mentorjev, ki so jih spremljali in uvajali v delo. predstavili so mnenja o tem, kakšen je bil njihov doprinos h kakovostnejši obravnavi uporabnikov storitev ZrsZ. V svojih nalogah so svetovalci opisali primere dobre prakse, ki so neposredno in inovativno vplivali na povečanje zaposljivosti ter socialne vključenosti obeh ciljnih skupin projekta.

1. Predstavitev izvajanja dela svetovalca zaposlitve na projektu v kriznih gospodarskih razmerah.

krizne gospodarske razmere posledično prinašajo visoko brezposelnost. V času naraščanja števila brez-poselnih in hkratnega javnofinančnega varčevanja z nacionalnimi sredstvi, ZrsZ z obstoječim številom svetovalcev ne bi zmogel zagotoviti kakovostnega izvajanja dodatnih nalog, ki so posledica predvsem povečanega števila brezposelnih oseb in izvajanja ukrepov ess ter jamstva za mlade.

Delo svetovalca zaposlitve je v takšnih razmerah še posebno zahtevno v smislu zadovoljitve potreb strank, ki želijo ponovno vstopiti na trg dela v najkrajšem času. poznavanje trga dela je za svetovalca za-poslitve ključnega pomena, kajti s pomočjo ukrepov aktivne politike zaposlovanja, nudi svetovalec stranki možnost aktivne vključitve na trg dela.

s svojim znanjem in izkušnjami, pridobljenimi pri vsakodnevnem delu s strankami, so na projektu zaposleni svetovalci uvedli sodobne načine iskanja zaposlitve preko socialnih omrežij, spodbudili oblikovanje kreativnih predstavitvenih dokumentov, pospešili uporabo sodobnih it orodij za kreiranje predstavitvenih dokumentov, v svoje delo so vključevali uporabo metode coachinga, izvajali so predstavitve za zaposlitvene sejme in hitre zmenke z delodajalci.

Citat: evgen uršič

Brezposelne osebe seznanjam z e-orodji in pripomočki vseživljenjske karierne orientacije (VKO), podjetništvom (tudi socialnim), start-up-i, množičnim finan-ciranjem, primeri dobrih praks, možnostmi pridobivanja veščin in izkušenj pre-ko prostovoljnega dela v okviru nevladnih in drugih organizacij in z delom preko podjemnih in avtorskih pogodb, z družbenimi omrežji, s ponudbo prostih de-lovnih mest v tujini (EURES informiranje), s ponudbo prosto dostopnih spletnih tečajev za učenje tujih jezikov (deutsch.info, coursera.org) in drugih možnosti brezplačnega izobraževanja. Brezposelne osebe informiram o finančnih spodbu-dah in olajšavah delodajalcev ob novem zaposlovanju, možnostih zavodovega subvencioniranega zaposlovanja, in pridobivanja dodatnih znanj in izkušenj pre-ko Zavoda (programi institucionalnega usposabljanja in usposabljanja z delom).

Hkrati pa zainteresirane osebe sproti obveščam o vseh dogodkih s področja dela preko družabnega omrežja Facebook pod imenom Zaposlitvene možnosti.


Zaposleni na projektu »svetovalci« so v svojih zaključnih nalogah predstavili svoje delo v globalnih razme-rah finančne in gospodarske krize lokalnega okolja. Zaposleni na projektu, ki so bili razporejeni po vseh območnih službah ZrsZ, so v okviru svojega dela:

• izvajali individualna in skupinska svetovanja in svetovanja za različne ciljne skupine,

• informirali in motivirali uporabnike storitev ZrsZ glede različnih vsebin in na različnih področij de-javnosti,

• vodili delavnice za pridobivanje veščin iskanja zaposlitve,

• sodelovali pri planiranju in realizaciji dogovorov o sodelovanju in obiskov pri delodajalcih,

• sodelovali na zaposlitvenih razgovorih,

• organizirali in vodili soočenja bo in delodajalcev,

• napotovali bo v ukrepe apZ in specialistične obravnave,

• spremljali in koordinirali time za posredovanje,

• vodili zaposlitvene kotičke,

• sodelovali s koncesionarji v okviru sklenjenih pogodb in pri načrtovanju prihodnjega sodelovanja,

• sodelovali s centri za socialno delo in z drugimi partnerji v lokalnem okolju,

• sodelovali pri organizaciji in izvedbi zaposlitvenih sejmov, itd.

njihovo delo je bilo usklajeno s prenovljeno doktrino dela z delodajalci, brezposelnimi in iskalci zaposlitve.

2. Sodelovanje svetovalca zaposlitve na morebitnih konferencah, usposabljanjih, študijskih obiskih v tujini oziroma na internih, eksternih izobraževanjih in izobraževanjih v okviru Izobraževalnega centra ZRSZ.

na projektu zaposleni svetovalci so v svojih Zaključnih nalogah navajali in opre-deljevali svojo aktivno participacijo, povzemali so lastni prispevek s področja za-poslovanja, s katerim so sodelovali pri izmenjavi praks z drugimi državami eu. izpostavljali so poglavitne izzive prihodnosti na trgu dela, ki so bili predstavljeni s strani drugih držav. predstavljali so širše zanimive raziskave, kot je na primer usklajevanju dela in družinskega življenja, predstavljali so izobraževalne sisteme ali nove perspektive o prožni varnosti, ipd. svetovalci so predstavili izkušnje z izobra-ževanji in usposabljanji, ki so jim omogočili nove poglede, tako na osebnem kot na delovnem področju, ter jih s tem obogatili in jim razširili obzorja.

Mladi brezposelni in iskalci zaposlitve, ki so se zaposlili na projektu kot svetovalci za uporabnike storitev ZrsZ, so bili skozi celotno obdobje trajanja njihove zaposlitve na projektu vključeni v celovit program izobraževanja in usposabljanja. prek seminarjev in delavnic ter treningov s fizično prisotnostjo na izobra-ževalnih dogodkih, pa tudi prek eučenja, so bili svetovalci vključeni v eksterna izobraževanja v programih zunanjih izvajalcev in institucij ter v izobraževanja v okviru redne dejavnosti ZrsZ, predvsem intenzivno pa v izobraževanja in usposabljanja v okviru projekta izobraževalni center ZrsZ (iC ZrsZ).

Zaposleni na projektu so enotnega mnenja, da so bili nadgradnja, izboljševa-nje, širjenje in razvijanje znanja na vseh področju svetovanja, vseživljenjsko učenje ter pridobivanje novih veščin, nujni za kakovostno obravnavo strank – uporabnikov storitev ZrsZ, tako brezposelnih oseb kot iskalcev zaposlitve in delo-dajalcev.


Citat: jožica puconja:

»Menim, da mora imeti dober svetovalec nenehno potrebo po nadgrajevanju svojega znanja. Osebno lahko rečem, da so vsa izobraževanja, ki sem se jih imela priložnost udeležiti, izjemnega pomena. Na takšen način si pridobivam strokovno znanje in širino pri svojem delu. Zelo dobrodošla oblika izobraževanja so tudi t.i. e-Učenja, sestavljena so iz e-gradiva in testiranja. Gre za osvežitev in tudi poglobitev znanja ter konstantno samoizobraževanje«

»Moje osebno mnenje glede novo pridobljenih veščin, kompetenc in znanja v smislu vseživljenjskega učenja so predvsem strokovnost, komunikativnost, fleksibilnost, vztrajnost, strpnost do različnih strank, sposobnost obvladanja sebe v težavnih in stresnih situacijah in tako naprej.«

Podatki o izobraževanjih:• Število vseh izobraževanj po dneh: preko 4000 izobraževalnih dni ali povprečno

več kot 36 dni na enega svetovalca• Področja izobraževanja

svetovalci so se v okviru iC ZrsZ, od zaposlitve oziroma od nastopa dela na projektu dalje, izobraževali in se usposabljali po posebej zasnovanem programu, ki je bil sestavljen iz posameznih modulov in pro-gramskih sklopov, kot so na primer: usposabljanje za delo z brezposelnimi osebami, usposabljanje za delo z delodajalci, komunikacija, coaching, ikt usposabljanja, osnovno karierno svetovanje, poglobljeno karierno svetovanje, kompetence, svetovalni proces, motivacija, ravnanje v težavnih situacijah, usposa-bljanje za uporabo različnih pripomočkov in za vodenje skupinskih oblik dela (MFbt test, iskanje poklicne poti po j. hollandu, kik, uporaba psihodiagnostike v selekcijskem procesu itd.), aktualna zakonodaja, varnost in zdravje pri delu, delo z aplikacijami ZrsZ in druge vsebine s področij dejavnosti ZrsZ na trgu dela.

• Usposabljanje v tujini

Primer: nastja raj – Cross border seminar v Varšavi

»Maja 2013 sem se udeležila mednarodnega dogodka, Cross Border Seminar-ja, na temo Methods, Techniques and Tools to diagnose Competences v Varša-vi v okviru Euroguidanca. Na štirih delavnicah sem se seznanila še z nekaterimi novimi metodami, tehnikami in orodji za učinkovito prepoznavanje kompetenc (ekspresivne, izkustvene metode, ABI Powertest). Udeležba na tem medna-rodnem dogodku je bila zame zelo pomembna, saj sem se lahko neposredno seznanila z delom na področju prepoznavanja kompetenc tudi v drugih državah. Poznavanje dobrih praks iz drugih držav članic EU je zelo koristno. Menim, da ima vsaka mednarodna izkušnja neko dodano vrednost, ki omogoča umesti-tev, vrednotenje in primerjavo lastnega dela in sistema z drugimi primerljivimi.«


Primer: natali horvat - academia

»Med vsemi organiziranimi izobraževanji in samo-izpopolnjevanji bi kot dodano vrednost lastnemu delu izpostavila študijski obisk v okviru projekta ACADEMIA 2012. Udeležila sem se obiska v Nemčiji, ki ga je kot organizatorica gostiteljica koordinirala Visoka šola zavoda za zaposlovanje (Hochschule der Bundesagentur für Arbeit) v Mannheimu). Cilj učne mobilnosti je bilo spoznavanje izobraževalnega sistema in kariernega svetovanja v drugih državah, izmenjava dobrih praks ter vzpostavitev mreže kariernih svetovalcev. Primer dobre prakse v tujini vsekakor predstavlja študijski program, preko katerega se usposobijo karierni svetovalci. Študij je osnovan na pridobivanju teoretičnih in praktičnih znanj, ki se navezujejo na opravljanje dejavnosti na uradih za delo, pri izvajalcih storitev socialnih zavarovanj kot tudi privatnih ponudnikih osebnih storitev. Študij zagotavlja, da se bodoči stro-kovni delavci usposobijo za specifično delo na področju zaposlovanja.«

3. Osebno mnenje svetovalca zaposlitve o pridobljenih prednostih, izhajajoč iz procesa dela na projektu oziroma iz usposabljanja na delovnega mestu pod okriljem mentorja na podlagi mentorskega sistema.

svetovalci so v tem delu identificirali lastne - novo pridobljene kompetence, veščine ter znanja v smislu vseživljenjskega učenja, ki so jim omogočale strokovno ravnanje na področju zaposlovanja in so hkrati pripomogle pri razvoju njihove poklicne kariere kot posameznika na trgu dela, tudi po zaključku projekta. predstavljali so svoja razmišljanja in refleksije na to, kako je na pridobivanje kompetenc in polne usposo-bljenosti vplival njihov primarni poklic in morebitne pretekle delovne izkušnje. po drugi stran so razmišljali, kako je na njihovo delovanje vplivala neizkušenost ter sodelovanje z mentorjem, kako je potekal prenos znanja tudi s strani drugih sodelavcev ter, kako so vse to integrirali v svojo aktivno vlogo svetovalca.


CItat: barbara prislan

»S spodbujanjem pri vključevanju v številne delovne skupine, mi je mentorica omo-gočila, da sem razvijala sposobnost sodelovanja, spoznavala sodelavce ter njihov pogled na probleme s katerimi sem se soočala pri delu. Mentorstvo mi je dalo možnost izmenjave informacij, stališč, mnenj, pomislekov in izkušenj, tako o vsebi-ni kot tudi o načinu dela. Težke situacije ali situacije s katerimi se še nisem srečala, sem lahko s pomočjo nasvetov mentoric bolje razrešila in se iz njih več naučila. Stalno komuniciranje z mentoricama o svojem delu mi je omogočilo, da sem si izoblikovala stališča o najpomembnejših vidikih svojega dela, da sem se naučila jasno izražati svoje mnenje, prepoznavati in osvestiti probleme, jih razčlenjevati iz različnih perspektiv in iskati rešitve za njih. Z njuno podporo sem lahko v okviru strokovnih standardov ter z upoštevanjem temeljnih vrednot Zavoda izoblikovala lasten način opravljanja dela svetovalca zaposlitve.«

4. Soustvarjanje kakovostnejše obravnave uporabnikov storitev ZRSZ z osebno noto zaposlenega.

V tem sklopu so svetovalci v svojih zaključnih nalogah predstavili osebna razmišljanja o lastnem pristopu pri obravnavi brezposelnih oseb, glede na to, da so do delovnega mesta svetovalca prišli prek izkušnje brezposelnosti.

svetovalci, zaposleni na projektu, so enotnega mnenja, da so njihove osebne iz-kušnje, glede na to, da so izšli iz vrst brezposelnih, neposredno zelo pomembno pripomogle pri motivaciji, usmerjanju in razumevanju brezposelnih oseb.

Iskanje zaposlitve je zaposlitev.

»Prijava v evidenci brezposelnih oseb je zagotovo pripomogla k razumevanju dela svetovalca zaposlitve in razumevanju potreb brezposelnih oseb, njihovih strahov in negotovosti zaradi situacije v kateri so se znašli. Sama sem lahko izkusila, kako de-jansko poteka iskanje zaposlitve: od objave prostega delovnega mesta, pisanja pro-šenj, razgovorov, čakanju na odgovore in dejanske potrebe po posameznih poklicih.«


»Prednost poznavanja trga dela skozi lastno iskanje zaposlitve je prišla do izraza pri vodenju skupinskih oblik dela z brezposelnimi osebami (Informacijsko motivacijski seminar, delavnice v Zaposlitvenem kotičku, delavnica Poti do dela in zaposlitve), saj sem lahko pri vodenju le teh uporabila primere iz lastnih izkušenj ob podajanju teoretičnega znanja in predpisanih temah seminarja oziroma delavnice. Prav na primerih podajanja lastnih izkušenj doživljanja brezposelnosti, se je vedno razvila konstruktivna diskusija med udeleženci in mano, ki se je nanašala na številne te-matike, ki pestijo brezposelne osebe in sicer od različnih vrst razgovorov in načinov komuniciranja z delodajalci, o psiholoških testiranjih, ki jih izvajajo delodajalci do premagovanja stanja stresa in otopelosti ob neštetih zavrnitvah delodajalcev ter o možnostih premagovanja vseh ovir, ki nastanejo zaradi brezposelnosti. Prihajanje iz vrst brezposelnih oseb in poznavanje trga dela mi kot pridobljena življenjska izkušnja koristi tudi pri opravljanju osnovnega kariernega svetovanja, saj na pod-lagi poslušanja in razgovora z brezposelno osebo ter slišanega, hitro prepoznam potrebe brezposelne osebe in jo na podlagi tega opremim z informacijami, ki jih bo lahko uporabila za razrešitev situacije v kateri se je znašla oziroma posameznika opremim z veščinami iskanja zaposlitve, skušam povečati njegovo samozavest, aktivnost, samostojnost ter odgovornost za načrtovanje in vodenje lastne kariere.«

svetovalci, ki pripadajo »mlajši generaciji«, v tem delu izpostavljajo tudi svoje poglede na sodelovanje s starejšimi sodelavci. ob tem poudarjajo pomembnost konstruktivnega udejanjanje učinkov menedžmenta znanja in vzajemnega sode-lovanja, ki je bilo vzpostavljeno kljub navidezno težko obvladljivim generacijskim razlikam.

JamstvO Za mlade

V okviru projekta so se svetovalci usposabljali tudi za ciljno svetovanje ranljivim skupinam brezposelnih oseb, glede na njihove specifike. Velik del novo zaposlenih svetovalcev se je usposobil za specifično delo z mladimi, saj je delež mladih v času krize bistveno porastel, v okviru Jamstva za mlade pa se za brezpo-selne mlade predvideva tudi intenzivna obravnava te ciljne skupine z namenom čim hitrejšega prehoda v zaposlitve. izvajanje jamstva za mlade in drugih ukrepov ess, ki so namenjeni brezposelnim, je za ZrsZ naloga, ki izboljšuje kakovost celotne storitve za brezposelne.

V okviru projekta »svetovalci« je bilo 28 zaposlenih na projektu razporejenih izključno na delo z mladimi.


delO Z delOdaJalci

intenzivnejše sodelovanje svetovalcev zaposlitve z delodajalci na regijskem nivoju ocenjujemo kot veliko dodano vrednost projekta »svetovalci«.

CItat: tanja rečnik

»Ključno za rešitev stanja večine naših strank je napotovanje k delodajalcem. Delo lažje in kvalitetneje opravimo, če podrobneje poznamo delodajalce, njihove zah-teve ter delovna mesta, zato pogosto obiščemo delodajalce, tako v lokalnem, kot tudi v širšem delovnem okolju. Do sedaj sem bila prisotna na kar nekaj obiskih delodajalcev, še posebej uspešen je bil zadnji dogodek, ko smo sodelavci cel dan namenili obiskom malih in mikro podjetij. Odzivi delodajalcev so bili fantastični, prepoznali so nas kot zaupanja vrednega partnerja, mi pa s pomočjo obiskov do-bimo vpogled v dejansko stanje na terenu, kar nam olajša napotovanje. Pogosto se po obisku ohrani, še pogosteje pa okrepi sodelovanje s takim delodajalcem.«

5. Razpoznaven primer dobre prakse iz konkretnega dela svetovalca zaposlitve v lokalnem okolju ali predlog za morebitno izboljšanje procesa dela ter optimizacijo določenega postopka.

svetovalci so v svojih zaključnih nalogah opisovali zanimive, pozitivne praktične primere, dogodke ali konkretne življenjske primere. povedali so za pohvale, ki so jih prejeli, izražali so lastno zadovoljstvo ob primeru uspešno rešene določene na-loge ali situacije ter predstavljali so ideje za izboljšanje procesa dela. hkrati so opozarjali na tveganja, ki so jih zaznali in svoje naloge zaključili s sklepnimi mislimi.

Primer: nina svete

»Primer dobre prakse, ki se navezuje na poslanstvo Zavoda RS za zaposlovanje in je vodil v zaposlitev več brezposelnih oseb je sodelovanje z delodajalcem iz področja varovanja (SINTAL koncern), ko so v kratkem času potrebovali večje število varnostnikov z opravljeno nacionalno poklicno kvalifikacijo. Naloga, da opravim predizbor kandidatov za delovno mesto varnostnik je bil dodeljen meni in v ta namen sem organizirala skupinsko predstavitev delodajalca in delovnega mesta. Povabila sem 69 brezposelnih oseb z opravljeno nacionalno poklicno


kvalifikacijo za varnostnika iz Uradov za delo Ljubljana, Litija, Kamnik, Vrhnika. Predstavitve se je udeležilo 38 brezposelnih oseb, ki so imele možnost za kandidaturo za omenjeno delovno mesto. Po predstavitvi delodajalca in delovnega mesta je ostalo 25 zainteresiranih brezposelnih oseb s katerimi sem individualno opravila krajši intervju, ki mi je pomagal pri končnem naboru primernih kandidatov za delodajalca. Izkazalo se je, da je bil nabor opravljen kvalitetno, saj je bil delodajalec z mojim delom zelo zadovoljen in rezultat je bila zaposlitev 6 varnostnikov.«

s projektom »Do boljše kakovosti storitev z več svetovalci zaposlitve«, ki

smo ga izvajali od 1. 9. 2019 do 30. 11. 2015, je ZrsZ lažje uresničeval svoje

poslanstvo iz naslova projekta – motiviranje brezposelnih, učinkovita pomoč pri

iskanju zaposlitve, izboljšanje zaposlitvenih možnosti, izvajanje ukrepov aktivne

politike zaposlovanja, ojačitev posluha za delodajalce in čim boljše obvladovanje

neskladij med ponudbo in povpraševanjem na trgu dela.


adrijana križanec

ana grašinar

ana kukić

ana Mutec

ana stavber

ana - Marija Cetin

andraž koželj

andrej Vidmar

andreja jurček

anita ostrič

anja Vesel

barbara komel

barbara oprčkal

barbara prislan

barbara seme

bojana balajc gorza

bojana Matajdl

borut igor Fiorelli

branka levpušček

brigita Vončina

brina Weissensteiner

Damjan slatinek

Daniel pukl

Darinka Vode

Darja lazić

Domen trost

evgen uršič

gašper Zakrajšek

ida Zaviršek

irena smrke

ivanka ahlin

jana erman

jana knapič

jasmina koroša

jasna kovač

jernej prednik

jerneja pavčnik

jožica puconja

juan andres ahčin

julija Milović

karmen brumen

karmen Mikolj Filipčič

katarina kavčič

katarina kožel

katja guštin

katja plazar

lea klemenčič strniša

lidija horvat

luka Mažgon

Maja bašelj

Maja požun

Maja Vuković Walland

Manja ranc kosar

Marjeta arh kvartuh

Marko gabrovšek

Marko Valte

Matej krajšek

Matej Molan

Mateja hribernik

Mateja Meden Šerbelj

Mateja Zupančič

Matjaž Merhar

Melita skočir

Mia Marasović

Miha stanonik

Milojka Fortuna

Mirjana savić

Mojca kolman

Monika Štrancar

nastja raj

natali horvat

nataša Forjan

nataša koderman

nataša Varagić

nevenka lukić rojšek

neža hlebanja

neža sevčnikar

nina gošnik

nina svete

petra knific

petra koblar

petra Marinko

polonca lamovšek

rok Vukčevič

rosana Vnuk

sabina jurič

sanja bračič

sanja jazbinšek sever

sanja keser

slavica gerenčer

snežana golob

suzana Đerman

suzana prelovec

tadeja Ferk

tadeja Zupančič hočevar

tamara potočnik

tanja bukovec

tanja lazarević

tanja Medle

tanja rečnik

tanja staniša

tina Vrhovnik Melanšek

tina Žnidaršič

tjaša salamon truden

urška Domnik

urška gerbajs

urška hočevar

Valerija Verdnik

Veronika kuralt

Vesna irt

Vesna Močnik

Zvezdana Žbontar

ZaPOSLENI Na PROJEktU 2009-2015


ZakLJUčNE NaLOgE

Območna služba Celje

uraDi Za Delo

urad za delo Celje

urad za delo laško

urad za delo Šentjur

urad za delo slovenske konjice

urad za delo Šmarje pri jelšah

urad za delo Žalec

Celje



ZaKlJUČNa NalOGa

projekt »Do boljše kakovosti storitev z več svetovalci zaposlitve« v okviru operativnega programa razvoja človeških virov (op rčv) za obdobje 2007–2013 5. razvojne prioritete institucionalna in administrativna usposobljenost in 5.2. prednostne usmeritve reforma institucij na trgu dela

ime in priimek svetovalca zaposlitve na projektu:

Barbara Prislanstrokovna izobrazba:univerzitetni diplomirani komunikolog

ime in priimek mentorja: smiljana černezel Hrastar, mag. jožica razpet

organizacijska enota: območna služba ptuj (1. 9. 2009–31. 3. 2013), območna služba celje (1. 4. 2013–30. 11. 2015)

oddelek / služba:

proGraMi zaposlovaNja / zaposlovaNje

obdobje izvajanja dela na projektu: 1. 9. 2009–30. 11. 2015


na začetku projekta sem delo svetovalke zaposlitve opravljala na oddelku za zaposlovanje in oddelku za programe zaposlovanja na območni službi ptuj. na področju zaposlovanja sem bila zaposlena v kariernem središču urada za delo ptuj. Moje delo je zajemalo pripravo in izvedbo informativnih ur za brezposelne osebe, ki so bile ob prijavi na Zavod ali s strani osebnega svetovalca prepoznane kot osebe, ki potrebujejo storitve kariernega središča. Za to skupino brezposelnih oseb sem izvajala individualno svetovanje, ki je obsegalo: pripravo zaposlitvenega načrta, informiranje o prostih delovnih mestih in motiviranje za iskanje alternativnih rešitev pri soočanju s problemom brezposelnosti. pri pripravi zaposlitvenega načrta z brezpo-selno osebo sem poizkušala doseči predvsem to, da je bil zaposlitveni načrt skupen »izdelek« brezposelne osebe in mene (svetovalke), da sem z brezposelno osebo vzpostavila zaupanje in ji pojasnila vse pravice in obveznosti, ki sva jih oseba in jaz (svetovalka) prevzele s podpisom zaposlitvenega načrta. V kariernem središču sem sodelovala tudi z delodajalci, in sicer tako da sem sprejemala prijave prostih delovnih mest in opravljala delo skrbnika posredovalca. Moje izkušnje kažejo, da je za dobro sodelovanje z delodajalci pomembna natančna opredelitev zahtev prostega delovnega mesta, določitev kompetenc, ki jih iščejo pri novih sodelavcih in poznavanje njihove organizacije dela v podjetju. kot skrbnica prijave prostega delovne-ga mesta sem opravljala izbore ustreznih brezposelnih oseb glede na pogoje delovnega mesta, preverjala zainteresiranost in kompatibilnost brezposelnih oseb z delovnim mestom in spremljala izbor delodajalca. Menim, da je za uspešnejše sodelovanje z delodajalci potrebno jasno informiranje in komuniciranje, vztra-janje pri povratnih informacijah in vztrajanje pri sprejemanju soodgovornosti delodajalca pri izboru novega sodelavca. Dvosmerno komuniciranje in povratne informacije omogočajo izboljšanje storitev in ustvarijo partnerskih odnos z delodajalci. Za delodajalce, ki so dlje časa neuspešno iskali nove sodelavce, sem v kariernem središču organizirala predstavitve delovnih mest in z njimi sodelovala pri zaposlitvenih razgo-vorih. Moje delo je obsegalo tudi občasno sodelovanje v različnih delovnih skupinah, ki so se na območni službi organizirale predvsem zaradi specifičnih potreb določene skupine brezposelnih oseb ali delodajalcev. V timih smo skupaj s sodelavci prilagajali obstoječe storitve Zavoda njihovim potrebam ali ustvarjali nove storitve ter skupinske oblike svetovanja. Delo na področju zaposlovanja sem nadaljevala na območni službi Celje, kjer sem kot svetovalka zaposlitve izvajala osnovna karierna in poglobljena svetovanja za brezposelne osebe na uradu za delo Šmarje pri jelšah in uradu za delo slovenske konjice. izvajala sem tudi različne skupinske oblike svetovanja in informativne ure. Moja naloga je bila brezposelne osebe pripraviti na sa-mostojno iskanje zaposlitve na trgu dela in povečati njihovo zaposljivost s pomočjo vključevanja v različne programe aktivne politike zaposlovanja. osebam sem pomagala reševati in odpravljati morebitne ovire pri iskanju zaposlitve.



na področju programov zaposlovanja sem delala kot skrbnik različnih programov aktivne politike zapo-slovanja na območni službi ptuj. bila sem skrbnik programov: Delovni preizkus, Zaposli.me – subvenci-ja za zaposlitev težje zaposljivih brezposelnih oseb, priprava na samozaposlitev in samozaposlovanje in Formalno izobraževanje. pri vključitvi brezposelnih oseb v programe aktivne politike zaposlovanja je zame pomembno, da oseba z vključitvijo poveča svojo zaposljivost, pridobi nove izkušnje, razširi svojo socialno mrežo in se nauči uveljavljati svoje pravice ter izpolnjevati obveznosti, ki izhajajo iz pogodbe o vključitvi v program. Moje delo skrbnice programa je obsegalo stalno informiranje, svetovanje, sodelovanje, spremlja-nje brezposelnih oseb in delodajalcev, ki so bili vključeni v te programe oziroma v njihovo izvedbo. informi-rala in koordinirala sem svetovalce zaposlitve pri vključitvi brezposelnih oseb v program. Delo je vključevalo tudi sodelovanje s partnerji v lokalnem okolju. programa Delovni preizkus in Zaposli.me sta zahtevala stalno izmenjavo podatkov in informacij z Davčnim uradom, inšpektoratom za delo in Zavodom za zdravstveno za-varovanje slovenije. pri programu priprava na samozaposlitev sem sodelovala s podjetjem, ki je opravljalo presojo poslovnih idej in izvajalo delavnice za samozaposlitev. skupaj z njimi sem organizirala tudi brezplač-ne delavnice za brezposelne osebe na področju podjetništva. pri programu Formalno izobraževanje sem sodelovala z vsemi izobraževalnimi institucijami pri katerih so brezposelne osebe pridobivale formalno iz-obrazbo. Z njimi sem izmenjevala predvsem informacije o poteku izobraževanja posamezne brezposelne osebe in sodelovala pri reševanju morebitnih težav, s katerimi se osebe spopadale med šolanjem. Ves čas vključitve brezposelne osebe v program Formalno izobraževanje sem tesno sodelovala tudi s poklicnim svetovalcem ali osebnim svetovalcem, ki je spremljal osebo pri izobraževanju. pri večjih težavah oseb, ki so bile vključene v ta program, sem organizirala tudi strokovni time, ki so iskali rešitve za posamezne osebe. kot skrbnik programa aktivne politike zaposlovanja sem bila zadolžena še za: pripravo pogodb o vključitvi v program, izplačilo pravic, ki pripadajo brezposelnim osebam po pogodbi, spremljanje realizacije pogodb in vzpostavitev terjatev v primeru kršenja pogodb. tudi na področju programov zaposlovanja sem sodelovala v delovnih skupinah. bila sem članica komisije za odlog in obročno odplačevanje dolga na območni službi ptuj. komisija je na pobudo dolžnikov (brezposelnih oseb ali delodajalcev) obravnavala vloge za odlog ali obročno odplačevanje terjatev, ki so bile vzpostavljene s strani Zavoda zaradi kršitev pogodb aktivne politi-ke zaposlovanja ali preplačil pri denarnih nadomestilih. kot podjetniški svetovalec za mlade sem sodelovala v mednarodnem projektu poM (podjetnost in podjetništvo za mlade), kjer sem s sodelavko opravljala indi-vidualne intervjuje z mladimi brezposelnimi osebami, ki so predstavljali svoje podjetniške ideje. na podlagi ocen intervjujev smo nato skupaj s sodelavci s projekta mlade usmerjali v izobraževanja, ki so jih potrebovali za razvoj svoje kariere.

2. Sodelovanje svetovalca zaposlitve na morebitnih konferencah, usposabljanjih, študijskih obiskih tujini oziroma na internih, eksternih izobraževanjih in izobraževanjih v okviru Izobraževalnega centra.

V času zaposlitve na projektu sem se izobraževala in usposabljala na različnih strokovnih področjih. na usposabljanjih in delavnicah, ki jih je organiziral izobraževalni center ZrsZ, sem se usposabljala na po-dročju komuniciranja in e-komuniciranja z brezposelnimi osebami in delodajalci. pridobivala sem veščine vzpostavljanja strokovnega, spoštljivega in prijaznega odnosa, ki temelji na obojestranskem zaupanju in je usmerjen k reševanju problemov, s katerimi se iskalci zaposlitve danes soočajo na trgu dela. udeležila sem se tudi izobraževanja na področju vodenja skupinskih oblik svetovanja, kjer je bil poudarek predvsem na upoštevanju skupinske dinamike, timskem reševanju problemov, na upoštevanju različnosti oseb in nji-hovih potreb. pomembna znanja, ki so nujna za sam svetovalni proces, sem pridobila tudi na delavnicah Motivacija in Motivacijski intervju z brezposelno osebo. Motiviranje je namreč v času gospodarske krize in dejanskega pomanjkanja delovnih mest ključen proces pri iskanju zaposlitve. brezposelne osebe se danes na trgu dela soočajo z objektivnimi problemi in ovirami pri iskanju dela, kar zmanjšuje njihovo motivacijo. poznavanje vzvodov motiviranja, razumevanje samega procesa in metod motiviranja svetovalcu olajša delo z brezposelnimi osebami. na področju programov zaposlovanja sem se izobraževala na naslednjih pod-ročjih: postopek vzpostavljanja terjatev, proces pridobivanja evropskih sredstev iz evropskega socialnega sklada in delo v strokovni komisiji programa aktivne politike zaposlovanja. udeležila sem se tudi nekaterih eksternih izobraževanj, kot sta bili na primer delavnici Veščine iskanja zaposlitve in Delo z ljudmi. na tej delavnici smo z udeleženci, ki v svojem poklicu prav tako veliko delajo s strankami (učitelji, ravnatelji šol, uradniki, psihologi, socialni delavci), izmenjali izkušnje ter primere dobrih praks pri delu s strankami. sode-lovala sem tudi v fokusni skupini izobraževanje odraslih v občini ptuj, ki ga je organizirala ljudska univerza ptuj in na okrogli mizi evropskega projekta aktivno staranje, ki jo je vodila Fundacija prizma. nov pogled na delo z delodajalci sem pridobila na delavnici Delo z delodajalci, ki ga je v prvem delu izvajal zunanji izvajalec (podjetje profiles slovenija d. o. o.). izpostavili so predvsem pomembnost zaposlenih v podjetju in njihov vpliv na to, ali je neko podjetje uspešno ali neuspešno. Z raziskavami so nazorno prikazali, da je delavec,



ki je zaposlen na pravem delovnem mestu, bolj učinkovit in prinaša podjetju dobiček. Delavec, ki se ne uje-ma dobro z delovnim mesto, sicer delo opravi, vendar je pri tem manj učinkovit in pomeni za podjetje večji strošek. opozorili so predvsem na to, da se večina podjetji v sloveniji še vedno ne zaveda, da so zaposleni njihova največja konkurenčna prednost in da je zato nujno, da vlagajo v znanje, motiviranje zaposlenih in izboljšujejo delovne pogoje. Zaradi navedenih razlogov je naloga tistih, ki pomagamo podjetjem pri iskanju novega sodelavca, osveščati podjetja, da gre pri izboru novih sodelavcev za izredno pomembno odločitev, saj ta vpliva na uspešnost njegovega poslovanja. predavatelji so še poudarili, da je pri iskanju novega so-delavca ključno upoštevati vrednote, osebnostne značilnosti, kompetence in poklicna sidrišča brezposelne osebe na eni strani ter vrednote in značilnosti podjetja na drugi strani. bolj se profil osebe in profil delovnega mesta prekrivata, večja je možnost, da bo izbrana oseba na delovnem mestu zadovoljna, učinkovita, uspe-šna in bo podjetju povečala konkurenčnost in uspešnost poslovanja.

3. Osebno mnenje svetovalca zaposlitve o pridobljenih prednostih, izhajajočih iz procesa dela na projektu oziroma iz usposabljanja na delovnem mestu pod okriljem mentorja na podlagi mentorskega sistema.

Delo svetovalca zaposlitve je zelo raznoliko in zahteva dobro strokovno podkovanost na številnih področjih. po izobrazbi sem komunikologinja, kar pomeni, da sem skozi študij, ki je bil naravnam interdisciplinarno, pridobila izobrazbo iz različnih družboslovnih področij. kljub izobrazbi in nekaj že pridobljenih izkušnjah, je delo svetovalca zaposlitve zahtevalo pridobitev številnih novih znanj, veščin in kompetenc. Zato je sodelo-vanje z mentoricama v začetku pomenilo predvsem njuno usmerjanje na strokovna izobraževanja, njuno po-moč pri spoznavanju delovanja Zavoda in poslovnega okolja, seznanjanje s pravili stroke ter z institucijami, ki delujejo na trgu dela. s pomočjo prenosa znanja in izkušenj sem razvijala kompetence, ki so potrebne za opravljanje poklica svetovalca. naučila sem se osredotočati na potrebe in zadovoljstvo strank. Zadovoljstvo strank in sodelavcev je tisto, kar je v prvi vrsti osmišljalo moje delo svetovalca. s spodbujanjem pri vklju-čevanju v številne delovne skupine, mi je mentorica omogočila, da sem razvijala sposobnost sodelovanja, spoznavala sodelavce ter njihov pogled na probleme s katerimi sem se soočala pri delu. Mentorstvo mi je dalo možnost izmenjave informacij, stališč, mnenj, pomislekov in izkušenj, tako o vsebini kot tudi o načinu dela. težke situacije ali situacije s katerimi se še nisem srečala, sem lahko s pomočjo nasvetov mentoric bolje razrešila in se iz njih več naučila. stalno komuniciranje z mentoricama o svojem delu mi je omogočilo, da sem si izoblikovala stališča o najpomembnejših vidikih svojega dela, da sem se naučila jasno izražati svoje mnenje, prepoznavati in osvestiti probleme, jih razčlenjevati iz različnih perspektiv in iskati rešitve za njih. Z njuno podporo sem lahko v okviru strokovnih standardov in z upoštevanjem temeljnih vrednot Zavoda izoblikovala lasten način opravljanja dela svetovalke zaposlitve. Z opravljanjem dela svetovalke zaposlitve sem razvila pomembne kompetence, kot so interdisciplinarnost, samostojnost, ustvarjalnost, sposobnost prilagajanja in sposobnost sprejemanja sprememb in pozitivnega odzivanja na njih. pridobila sem tudi druge veščine in znanja. na primer veščino komuniciranja in dela s skupinami ter komuniciranja in sodelovanja z državnimi ustanovami. pridobila sem znanja s področja delovne zakonodaje in varovanja zdravja na delovnem mestu. Vse te pridobljene kompetence, znanja in nove delovne izkušnje mi bodo po-magale pri razvoju svoje poklicne kariere kot posameznica na trgu dela. predvsem sem z delom na projektu in preko mentorskega sistema spoznala, da bom napredovala pri opravljanju svojega dela in poklicni karieri samo, če bom svoje znanje nadgrajevala, izpopolnjevala, se prilagajala spremembam in sprejemala nove izzive. Danes namreč samo vseživljenjsko učenje omogoča posamezniku, da ohranja svojo konkurenčnost in zaposljivost na trgu dela.

4. Soustvarjanje kakovostnejše obravnave uporabnikov storitev Zavoda z osebno noto zaposlenega.

pri obravnavi brezposelnih oseb je zelo pomembno, predvsem za vzpostavitev zaupanja med osebo in svetovalcem, da oseba začuti, da svetovalec zaposlitve razume njeno situacijo. Mora ji sporočati, da so njeni občutki jeze, nemoči, nekoristnosti, in prizadetosti upravičeni, in da te občutke upošteva v procesu svetovalne obravnave. pred zaposlitvijo na tem projektu sem bila dvakrat brez zaposlitve, zato sem se lažje vživljala v potrebe brezposelnih oseb in njihove stiske, razumela, da se soočajo s pritiski ali nerazu-mevanjem družbe ali družine. predvsem pa mi je izkušnja, ko sem problem brezposelnosti uspešno rešila, pomagala pri motiviranju brezposelnih oseb, da se s situacijo čim bolj aktivno spopadejo. Z opravljanjem dela svetovalca, sem lahko tudi bolj objektivno in kritično ocenila svoj način reševanja brezposelnosti ter ugotovila, kako bi lahko aktivneje iskala zaposlitev. bolje sem razumela tudi vlogo svetovalca, tj. kaj je tisto,



pri čemer lahko svetovalec pomaga brezposelni osebi in česa ne more nihče drug narediti namesto brez-poselne osebe. Menim, da je pogoj za uspešen svetovalni odnos z brezposelno osebo uskladitev priča-kovanj osebe glede svetovanja, torej tistega kar si oseba želi in tistega kar lahko dejansko svetovalec za-poslitve osebi ponudi. svojo izkušnjo brezposelnosti sem delila predvsem s skupinami mladih brezposelnih oseb, ki so se po pridobitvi izobrazbe prvič soočale s tem problemom. reševanje problema brezposelnosti je za iskalce prve zaposlitve v tej gospodarski situaciji zelo zahtevna naloga. hkrati predstavlja priložnost za spoznavanje samega sebe, premišljevanje o svojih željah, potrebah, sposobnostih in o pomenu dela v življe-nju posameznika. Zahteva seznanjanje s situacijo v gospodarstvu in s situacijo na trgu dela, ki se je v zadnjih letih zelo spremenila, v smislu načrtovanja poklicne kariere, povečanju fleksibilnosti in zmanjšanju varnosti delovnih mest, zahtev po večji učinkovitosti na delovnem mestu, nujnem vseživljenjskem učenju za napre-dovanje v poklicu, iskanju alternativnih možnosti in rešitev pri iskanju zaposlitev. Z izkušnjo brezposelnosti se danes sooča veliko več ljudi kot pred leti. nekateri posamezniki tudi večkrat v življenju, največkrat zaradi objektivnih razlogov na katere niso imeli nobenega vpliva. brezposelnost na žalost ali na srečo postaja tudi v sloveniji vedno bolj vsakdanji pojav v življenju posameznika in vedno manj izredna situacija samo nekaterih posameznikov, zato bi bilo treba ljudi osveščati, da je brezposelnost res pomembna in težka sprememba v življenju posameznika, vendar je lahko ta sprememba tudi nekaj pozitivnega, je lahko izziv in možnost za napredovanje v poklicni karieri.

tako kot sem jaz prenašala svoje izkušnje in znanja na brezposelne osebe, sem s strani starejših in izku-šenejših kolegic in kolegov pridobila številna znanja, ki so mi olajšala delo svetovalke. izmenjava informacij z njimi mi je v začetku pomagala pri organizaciji svojih delovnih obveznosti, ki sem jih tako lahko opravila pravočasno, kljub nezadostnim izkušnjam. njihov pogled na opravljanje dela svetovalca mi je pomagal pri oblikovanju pričakovanj v zvezi s tem delom in mi dal vpogled v to, katera znanja še potrebujem, da bo moje delo bolje potekalo. pomoč sodelavcev omogoča novemu zaposlenemu, da hitreje pridobi nova znanja in napreduje. Z izmenjavo izkušenj in idej sem se naučila sodelovati v kolektivu, sprejemati in spoštovati raz-ličnost in se prilagajati skupnim interesom, s čimer sem razvila občutek pripadnosti in koristnosti. konstruk-tivno sodelovanje s sodelavci zaradi različnih perspektiv bogati izkušnje posameznika, izboljšuje njegovo delo, omogoča sinergijo izkušenj in novih idej pri iskanju rešitev ter s tem napredek pri izvajanju storitev. sodelovanje, medsebojna pomoč in posveti s sodelavci pri posameznih primerih naredijo delovno okolje prijaznejše in manj stresno, kar je posebej pomembno pri stalnem spopadanju s spremembami, pri obrav-navanju zahtevnih strank in pri reševanju težkih situacij. Z medsebojnim deljenjem primerov dobrih praks in predvsem z izmenjavo informacij o napakah, ki smo jih storili med opravljanjem dela, lahko sodelavcem in sebi velikokrat olajšamo delo ter hkrati tudi omogočimo, da bomo v prihodnosti svoje delo opravljali bolj kakovostno in bomo kos novim izzivom.


Vsak posamezen pozitivno rešen primer brezposelnosti, zadovoljstvo delodajalca pri zaposlitvi novega so-delavca, uspešno zaključen program aktivne politike in zaposlitev delodajalca s pomočjo programa aktivne politike zaposlovanja, je zame pomenil spodbudo in motivacijo za delo v prihodnosti. Še posebej takrat, ko je bilo za to treba poiskati drugačne, nove, alternativne rešitve. Moje vodilo pri delu z vsemi strankami je bilo predvsem to, da sem jih s pomočjo svetovalnega procesa poizkusila naučiti, kako si lahko sami pomagajo pri spopadanju z določenim problemom. osebe, ki se naučijo pomagati same sebi, potrebujejo samo prilož-nost, da svoje znanje uporabijo. so veliko bolj zadovoljne, ko jim uspe najti rešitev, prav tako lahko to znanje v prihodnosti še večkrat uporabijo. Vlogo svetovalca zaposlitve torej vidim predvsem v tem, da spodbuja brezposelne osebe in delodajalce pri ustvarjanju partnerskih odnosov, jih osvešča o pomembnosti procesa zaposlovanja, predvsem pa ustvarja priložnosti, da se bodo brezposelne osebe in delodajalci čim bolje spoznali, uskladili pričakovanja, se naučili medsebojnega komuniciranja in ustvarjanja dolgoročno pozitivnih odnosov. ustvarjanje priložnosti in pozitivnega okolja za zaposlovanje spada pod najpomemb-nejše naloge Zavoda kot ustanove, ki ureja trg dela. Vsakokrat, ko sem v konkretnem primeru pripomogla k ustvarjanju win-win odnosa med brezposelno osebo in delodajalcem, je to zame pomenilo tudi pozitiven vpliv na lokalni trgu dela in izboljšanje odnosov na njem. V prihodnosti bi bilo treba izboljšati in vzpostaviti še tesnejše odnose v trikotniku svetovalec-brezposelna oseba-delodajalec. Moramo se še bolje spoznati, uskladiti pričakovanja in ustvariti dolgoročne partnerske odnose. osveščati moramo drug drugega o potre-bah, odgovorno sodelovati, skupaj iskati rešitve in razreševati spore. predvsem pa moramo vztrajno iskati in ustvarjati priložnosti za sodelovanje, kljub slabim gospodarskim razmeram, ki so lahko tudi izziv in priložnost za izboljšanje razmer na trgu dela.



ZaKlJUČNa NalOGa

projekt »Do boljše kakovosti storitev z več svetovalci zaposlitve« v okviru operativnega programa razvoja človeških virov (op rčv) za obdobje 2007-2013, 5. razvojne prioritete institucionalna in administrativna usposobljenost in 5.2. prednostne usmeritve reforma institucij na trgu dela


Damjan Slatinekstrokovna izobrazba: univ. dipl. teolog

ime in priimek mentorja: sonja Mlejnik (že upokojena)

organizacijska enota: os celje – UD celje, laško, Žalec

oddelek / služba: slUŽba za zaposlovaNje

obdobje izvajanja dela na projektu: 20. 6. 2012 – 30. 11. 2015


V obdobju zaposlitve na ZrsZ se svetovalec sreča s številnimi vprašanji, ki zadevajo različna področja. s pomočjo sodelavcev išče ustrezne odgovore nanje in usmerja stranke na pot k zaposlitvenemu cilju. bistvena razlika, ki se v zadnjem času odpira so razširjene skupinske oblike dela, preko katerih posameznik lahko pri-dobi številne informacije in se na podlagi le teh lažje odloči za korake v iskanju zaposlitve. kot svetovalec sem se v začetku precej udejstvoval prav preko skupinskih oblik dela v okviru stečajnikov podjetja radeče papir. os Celje je ob tej priložnosti dokazala, da se trudimo ustvarjati zavod prijazen uporabnikom in jim kar najbolje omogočiti aktivno iskanje zaposlitve. skupinske oblike so se odvijale v prostorih domače občinske stavbe. Več srednje velikih skupin se je srečevalo dvakrat mesečno z namenom seznanitve s prostimi delovnimi mesti in reševanjem tekočih vprašanj, ki so si bila glede na homogenost skupine precej podobna. Zaznati je bilo, da se je velika večina bo vrtela nekako v začaranem krogu z upanjem na ponovni zagon podjetja v katerem so bili zaposleni. kasneje v letu 2014 je podjetje dejansko pričelo z obratovanjem in večina delavcev se je s pomočjo ukrepov apZ zaposlilo nazaj. spremljanje teh iskalcev je bilo ves čas pozitivno ocenjeno, saj so vzpostavljali osebne in telefonske kontakte ne zgolj v domačem okolju in bližnji okolici, ampak tudi na območjih sosednjih os, prav tako so se redno udeleževali vseh skupinskih oblik dela, vzdrževali socialne stike in med seboj iz-menjavali informacije glede možnosti zaposlitve. opaziti je bilo, da pri večini ni vzpostavljena tako imenovana »sprememba v načinu mišljenja na nov začetek«. raziskovanje trga dela in iskanje zaposlitve, se je nenehno nanašala na željo po ponovnem delu v podjetju, kjer so bili zaposleni večino časa. s skupinskih svetovanjem oz. vodenjem skupine nikakor nismo želeli sprožiti »upora«, ampak odpreti oči za bistveno spremembo. na prvem mestu predvsem z motivacijo, da izguba službe ne pomeni konec, ampak zgolj konec dosedanje za-poslitve, ki je prešla v iskanje nove. primere je bilo potrebno podkrepiti z pozitivnimi primeri sodelavcev, ki so v prvih štirih mesecih prijave na zavodu našli novo zaposlitev v stabilnih podjetjih in ustanovah. ob tem so jim bile predstavljene možnosti učenja veščin za vodenja kariere oz. za uspešen nastop na trgu dela. prav tako tudi različne možnosti za vključitev v ukrepe apZ. precej posameznikov se je odločilo, da svoje znanje za iskanje zapositve nadgradi zato je bilo smotrna vključitev v delavnice Vko. Vključeni so bili predvsem v delavnici »kariera po petdesetem« in »učinkovit nastop na trgu dela«. potrebno je poudariti, da je bila zaradi specifičnosti poklica zaposlenih »papirniški tehnik« in dolgoletne izkušnje zgolj na tem področju, smotrna pri-dobitev novih znanj za poklice v katerih se predvideva zaposlovanje. Določeni vzdrževalni delavci v podjetju (profil: električarji, obdelovalci kovine, strojni tehniki) so hitro ugotovili, da lahko opravljajo marsikatero delo in da jim je iskanje olajšano (iskanje dela kot varilci, monterji in serviserji el. naprav ipd.). Še vedno pa je bila potrebna motivacija (skupinska in velikokrat tudi individualna) ter veliko spodbude. na uradu za delo so bo prihajale v karierno središče z manj homogenimi vprašanji, zato je bilo potrebno znanje pridobiti z različnih področij. informacije, katere jim je bilo potrebno posredovati so zadevala področja zdravstvenega zavarova-



nja, uveljavljanja pravic iz javnih sredstev, pridobivanja informacij iz zpiz-a, uveljavljanje denarnega nadomesti-la ipd. svetovalec v kariernem središču lahko precej razbremeni delo samostojnih svetovalcev na individualnih razgovorih, saj strankam s podobnimi vprašanji naenkrat poda odgovor oz. jih usmeri na ustrezno institucijo.

ob sodelovanju na zaposlitvenih sejmih za področje gradbeništva, zavarovalništva, gostinstva …, sem ugoto-vil, da zaposlitveni sejmi predstavljajo dobre možnosti za brezposelne in prav tako za delodajalce. iskalec za-poslitve ima tako možnost, da se delodajalcu osebno predstavi, izpostavi svoje izkušnje in izmenja kontakte; prav tako pa ima delodajalec možnost izbire usposobljenega, ustreznega in motiviranega kadra. obiski delo-dajalcev na terenu svetovalcu ponudijo možnost spoznati zahtevano naravo dela uvid v potrebe delodajalca; hkrati pa pridobi informacije o tem, kakšni ukrepi apZ pomagajo ustvarjati nova delovna mesta.

sodelovanje na medinstitucionalnih komisijah s CsD mi je ponudilo vpogled v ukrepe, ki jih za začasno neza-posljive ponujajo centri za socialno delo. V letu 2014 in 2015 pa je moja naloga postala bolj usmerjena v izvajanje Jamstva za mlade. Predvsem s pomočjo ukrepov aPZ in individualnim delom omogočiti prvim iskalcem zaposlitve lažji prehod v zaposlitev.

2. Sodelovanje svetovalca zaposlitve na morebitnih konferencah, usposabljanjih, študijskih obiskih v tujini oziroma na internih, eksternih izobraževanjih in izobraževanjih v okviru Izobraževalnega centra.

V sklopu izobraževalnega centra se vsak svetovalec zaposlitve lahko »opremi« z novimi znanji in napotki za delo z zelo pestro populacijo brezposelnih oseb. bodisi gre tukaj za osebnostne karakteristike, različnimi načini dela od coachinga, do kompetenčnega intervjuja, dela s skupino na zaposlovanju in pa tudi z tistimi bolj specifičnimi znanji, ki zadevajo klasifikacijo poklicev in osebnostnih lastnosti brezposelnih. Prav poseb-no znanje pa je bilo usvojeno na področju dela z mladimi oz. za izvajanje jamstva za mlade. Specifika populacije je popolnoma drugačna. Mladi ne iščejo zaposlitve v podjetjih kjer bi delali 40 let oz. bi ostali do upokojitve, ampak jih bolj pritegne fleksibilni trg dela. Zaposlitev za 3 mesece ali eno leto, jim prestavlja nabiranje bogatih izkušenj, ki jih bodo lahko uporabili pri nadaljnjem delu drugje. Velik del te populacije je usmerjen tudi v iskanje dela na področju EU, tudi ostali del anglosaksonskega sveta pri tem ni izvzet (posebej privlačna avstralija). prav coaching, ki smo ga nekateri utrjevali individu-alno ali v paru, se je izkazal za pomembno pridobitev pri delu z mladimi. Coaching stranki omogoča uvide in spoznanja o sebi, opustitev neučinkovitih oblik razmišljanja, vedenja in ravnanja, kar prikliče na plan vse strankine zmožnosti in sposobnosti. Večkratna srečanja z mentorico iz izobraževalnega centra, so počasi pilila in oblikovala tudi mojo sposobnost uvida oz. zmožnosti coachinga. posameznik spozna v kateri situa-ciji je potrebno zastaviti vprašanje, zopet v drugi pa samo povzemati povedano.

sodelavke iz pisarne za delodajalce na os Celje so mi jasno razložile tudi sodelovanje z delodajalci, da ne govorimo samo o prijavi potrebe po delavcih, ampak tudi pomembnost osebnega kontakta med ZrsZ in delodajalci. Z informacijami pridobljenimi na takšen način, lahko predvidevamo kje se bo v prihodnje zaposlovalo, kakšen profil oz. po katerih poklicih bo povpraševanje, po drugi strani pa tudi, kje se bo odpuščalo - priprava ukrepov ob morebitnih stečajih ali drugih množičnih oblikah porasta brezposelnosti. Dobra informiranost je namreč ključ do dobre pripravljenosti ob različnih situacijah. informiranost in učenje se je nadaljevalo ob samem delu na uradu za delo. spoznavanje različnih procesov v kariernem svetovanju in usmerjanju posameznikov v ukrepe apZ, je bil ključnega pomena za nadaljne delo. teoretično znanje, ki ga posameznik pridobi s študijo zakonske podlage, lahko na uradu za delo »poosebi« jo v praksi uporabi, vendar pri vsakem primeru popolnoma razično. lahko bi rekli različnost v drugačnosti. Vsako vprašanje, ki mi je bilo predstavljeno je ponujalo več možnih odgovorov, ki so bili za posameznike različno uspešni. ne le zakon o urejanju trga dela, ampak tudi zakon o poklicni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov ter zakon o delovnih razmerjih so v praksi dobili povsem novo podobo. ustvarjanje pozitivnega delovnega okolja v katerem kot svetovalec usmerjamo posameznika k cilju – zaposlitvi.


precej let sem se kot vzgojitelj za mladostnike s čustveno vedenjskimi motnjami ukvarjal prav z možnostjo zaposlitve oseb s posebnimi potrebami. Mladostniki oz. osebe s čustveno vedenjskimi motnjami so za-radi svojih nihanj v razpoloženju oz. zaradi »neodgovornega« vedenja težje zaposljive osebe. no vsaj



takšno je bilo moje mnenje pred delom na projektu. kar je manjkalo v mojem razmišljanju je bil vmesni link oz. vmesna povezava. kdo usmerja in kdo se odloča, ali bo iskal in se zaposlil, ali bo zgolj voden kot brezposelna oseba. na mesto kjer se posameznik sreča z iskanjem zaposlitve stopa svetovalec, ki usmerja posameznika v aktivnost. V našem primeru v aktivno iskanje zaposlitve. Vzporednice, ki jih lahko potegnem z dosedanjim delom so takšne, da se nenehno posameznik odloča ali bo iskal delo, ali bo aktiven ali pa bo samo čakal in upal, da se nihče ne bo »spomnil na njega«. odgovornost za odločitve je venomer posameznikova in nikakor ne od druge osebe. enake občutke kakor vzgojitelj za omenjeno populacijo doživljam kot svetovalec na zavodu za zaposlovanje. potrebno je spremljati, posredovati in ne nazadnje tudi sankcionirati. predvsem v zaposlitvenem kotičku se srečujem z različnimi strankami, z različnimi problemi. nekateri prihajajo zgolj zato, da bi iskali odgovornost za stanje v katerem se naha-jajo, nekateri zato, ker se »morajo« javiti v središču, zopet naslednji ker morjo priti nekam in izpovedati svoje težave. kako in na kakšen način pomagati in koga kam usmeriti? saj res, da so dosedanje izkušnje lahko v veliko primerih pomagale pri pravilni odločitvi. V primerih, kjer pa se je skoraj nemogoče odločiti pa vstopajo sodelavci in mentor z bogatimi življenjskimi in poklicnimi izkušnjami. res je, da so nekatere stranke neiznajdljive na trgu dela, da se ne znajo predstaviti in pokazati na svoje posebnosti, na svoje močne strani, na lastnosti v katerih so dobre ali kjer so boljše od ostalih. bistvo mojega mentorja je bilo v tem, da je znal v meni vzpodbuditi takšno razmišljanje, da me je preko svojih bogatih izkušenj usmeril v razmišljanje, ki bo konec koncev pripomoglo tudi iskalcu zaposlitve. Moja naloga je vzpodbuditi toliko pozitivne energije pri posamezniku, da začne verjeti v to, da je zaposljiv prav zaradi svojega znanja in posebnosti. različne situacije od posameznika zahtevajo različne odzive. preko mentorja in sodelavcev sem spoznal, da je lahko svetovalec trdna oseba ki verjame v svoje poslanstvo, svoje znanje in svoj cilj. narobe bi bilo, če bi svetovalci delali samo v smeri kot si želijo brezposelne osebe, da jim ne bi ponujali ukrepov apZ, da jih ne bi motivirali za vključitev v delavnice kjer pridobivajo znanje, da jih ne bi zadrževali aktivnih, ampak da bi jih pustili v samoti, brezdelju prepuščene samim sebi. smrt za človeka je socialna smrt, da se počuti brez ciljnega in brez vrednega, da upa na nekaj česar ni. po vsakem skupinskem srečanju oz. skupinskih oblikah dela sem opazil, da so se stranke še nekaj časa zadrževale skupaj. izme-njavale informacie in se bodrile, da situacija mogoče le ni tako črna, da za dežjem vedno posije sonce in da delo vedno je, vprašanje je le, ali sem pripravljen to delo opravljati. nekateri so se ob takšnih izjavah sporekli, zopet drugi so dejali, da to drži, manj kot pol pa je takšnih, ki v kariernem središču pridejo do svetovalca in mu rečejo, »karkoli bi delal, le da bi delal in s tem preživel svojo družino«. na krajših oblikah skupinskega dela predstavljamo strankam pomembnost ustvarjanja – dela; to je res, a pri osebah manjka motivacije, motiviranosti predvsem pa pozitivne samopodobe. Znanje s področja pozitivnega samo-vrednotenja po dr. Reasonerju, mi je med zaposlitvenimi uricami pomagalo, da sem znal utemeljiti določene trditve, vzpostaviti lestvico vrednot in posameznike nagovoriti v smeri zaupanja vase in v boljši jutri. kakorkoli se obračam v svojem razmišljanju in ugotovitvah, vedno pridem do trditve, da sta pozitivna samopodoba, delovne izkušnje in nekdo, ki nas usmerja bistvena za uspeh. Prav tako kakor to velja za iskalce zaposlitve velja zame, kot svetovalca. ob zaupanju v lastne sposob-nosti, pridobljeno znanje in ob podpori mentorja ter sodelavcev lahko svojo energijo usmerimo naprej, smo uspešni v motivaciji strank, jim odpremo obzorje možnosti in jih usmerimo na pravo pot iskanja. ne smemo pozabiti, da možnosti vedno so, včasih pač niso prav blizu in je treba za to »prepotovati« nekaj kilometrov, mogoče tudi v tujino.


posameznik se v svojem življenju sreča s številnimi izzivi, med njim je tudi iskanje zaposlitve. sam sem bil dvakrat iskalec zaposlitve in se zelo veliko energije vložil prav v iskanje dela. Širil sem svoja znanja in prav tako socialno mrežo. opravil npk za maserja, licenco za fitness inštruktorja se odločil za podiplomski štu-dij inkluzivne pedagogike,obenem pa se poglobil v nekatere tuje jezike. kaj sem hotel doseči? čim večjo konkurenčnost na trgu dela. sama situacija brezposlenosti je precej stresna. od dela in dohodka je marsikaj odvisno, v mojem primeru je bilo od tega odvisna skrb za tri otroke. nenehna vprašanja, ki so me silila v iskanje dela so bila: ali bom lahko poravnal stroške prehrane, obšolskih dejavnosti; ali jim lahko zagotovil kaj več kot zgolj najnujnejše? Da. ampak samo z delom. Delo preko podjemne pogodbe, projektno delo in nenehno iskanje zaposlitve so me bogatile z izkušnjami predvsem pa z tem, da sem se znal dobro predsta-viti, zaupati v svoje sposobnosti in to povedati tudi drugim. kot svetovalec na projektu se srečam z enakimi vprašanji, na katere sem sam iskal odgovore. Popolnoma drugače je, kadar posameznika motiviraš s svojim zgledom in svojo izkušnjo. Mnogokrat se zgodi, da posamezniki trdijo, da je nemogoče sploh



kaj delati. Da dela enostavno ni. ko pa jim je preko lastnih izkušenj svetovalca predstavljeno, kje vse in na kakšen način se da najti delo, mnogi obmolknejo. čeprav je potrebno od doma opraviti sto kilometrov v eno smer, in delati samo nočno delo, je to delo s katerim preživimo družino. na koncu meseca nihče ne vpraša kaj si delal, ampak samo ali lahko preživimo v tem času. po skupinskih oblikah dela marsikdo ostane še kakšno minuto ali več in postavi kup vprašanj o možnostih zaposlitve ali o dodatnih usposabljanjih. seveda ne vsi. preko skupinske obravnave zberejo nekateri posamezniki toliko poguma, da zastavijo individualna vprašanja, odločitve in naredijo korak v smeri iskanja dela in zaposlitve. ti posamezniki se nato vračajo v karierno središče, postajajo aktivni in iščejo vedno nove možnosti za delo.

kot osebni svetovalec imam do vsakega posameznika spoštljiv odnos. Zavedam se, da ni dveh popolnoma enakih individuumov in tako jih tudi obravnavam. Vsakega z osebno noto. Že na prvem srečanju poskušam izvedeti kar največ o dosedanjih delovnih izkušnjah, osebnostnih karakteristikah ter željah in sposobnostih glede iskanja zaposlitve. od sodelavcev sem se marsikaj naučil in določene njihove pristope in način sveto-valnega dela priredil, ter razvil svoj slog. brez težav sem pridobival znanje in informacije in se včasih zatekel k sodelavcem po drugo mnenje ali namig za delo z določeno brezposelno osebo.


kot zanimiv primer, katerega se mi zdi vredno izpostaviti je sodelovanje z EURES pri iskanju dela in zaposlitvi brezposelne osebe na Norveškem. V letu 2014 se je bilo objavljeno prosto delovno mesto za delo na letališču v oslu. Želena oseba, naj bi govorila tekoče angleško, prav tako pa je bilo zaželeno dobro znanje drugega tujega jezika (nemško). Dobro poznavanje strank mi je pomagalo, da sem se v hipu spomnil, da imam v evidenci brezposelnih oseb diplomantko ekonomije, ki je del študija opravila v Švici in govori oba omenjena tuja jezika tekoče. V sloveniji je že dlje časa iskala delo, a je bila zaradi pomanjkanja delovnih iz-kušenj vedno zavrnjena. poklical sem jo po telefonu in ji predstavil pogoje za zasedbo delovnega mesta, da se delovno mesto nahaja v tujini in se predvideva zaposlitev za najmanj eno leto. bila je navdušena nad idejo in se je osebno oglasila na urad za delo. skupaj sva pregledala še enkrat vse pogoje, prav tako življenjepis in spremna pisma, ki jih je imela sestavljene v angleškem jeziku. Zahtevana dokumentacija je bila nato preko eures svetovalke poslana delodajalcu. po dobrih 14 dnevih pa sem preko elektronske pošte prejel fotoko-pijo »contract-a« in dopis, da lahko uredim odjavo saj je z določenim datumom zaposlena na norveškem. V tem primeru je bilo ključnega pomena dobro poznavanje strank in osebni pristop svetovalca ter hiter odziv na razpisano delovno mesto.

Drug primer, ki se mi ga zdi prav tako vredno izpostaviti je zaposlitev prvega iskalca zaposlitve preko progra-ma usposabljanja na delovnem mestu. Delodajalcu je bilo potrebno kar v najkrajšem času zagotoviti kandi-data, ki bi ga preko usposabljanja na delovnem mestu usposobil za delo in kasneje tudi zaposlil. Delodajalec ni posebej zahteval osebe z določeno izobrazbo, želel je pa osebo z veseljem do dela v strežbi. Med prvimi iskalci zaposlitve je bilo precej kandidatov, ki so vsaj formalno zadostovali potrebi, opaziti pa je bilo, da je zelo malo tistih, ki so se pripravljeni usposabljati za tovrstno delo. pomanjkanje motivacije in želje po zasedbi delovnega mesta so precej zožili izbor kandidatov. kandidat, ki je bil izbran je uspešno zaključil program usposabljanja na delovnem mestu; kasneje pa ga je delodajalec zaposlil za eno leto. ob obisku delodajalca sva s sodelavko izvedela, da je delodajalec z delavcem zelo zadovoljen. Zelo hitro se je priučil zahtevanega znanja, prednost je bila tudi dobro poznavanje tujih jezikov. čeprav ima pogodbo o zaposlitvi za eno leto, mu namerava delodajalec ponuditi pogodbo za nedoločen čas. ne samo, da smo prišli do zelo pozitivne povra-tne informacije; delodajalec je imel prav tako možnost podati mnenje o tem, kateri ukrepi apZ so zanj še po-sebej dobrodošli. prav program usposabljanja mu je namreč ponudil možnost, da je kandidata usposobil za kasnejše samostojno delo, obenem pa kandidata spoznaval in ugotavljal primernost za kasnejšo zaposlitev.

Delo svetovalca zaposlitve je zelo pestro. povezujejo se različni vidiki in zahteva se široki spekter znanja. samo poznavanje zakonodaje, razmer na trgu dela; še posebej v lokalnem okolju omogočajo hiter odziv na nastale situacije. s pametnim in premišljenim napotovanjem na potrebe delodajalcev pa pomagamo pri ustvarjanju novih delovnih mest. Znanje,ki ga posameznik pridobi na še omenjenih področjih, je sicer pot-rebno nenehno obnavljati in skrbeti, da so informacije vedno sveže, da gre za dober pretok med različnimi službami od zaposlovanja do izvajanja socialne varnosti. ustanova lahko namreč dobro deluje le, če vsak njen del dela odgovorno, efektivno in v skladu z etiko javnih uslužbencev.



ZaKlJUČNa NalOGa



Jerneja Pavčnikstrokovna izobrazba: univerzitetna diplomirana pravnica

ime in priimek mentorja: jasmina Uršič

organizacijska enota:območna služba velenje

oddelek / služba: zaposlovaNje

obdobje izvajanja dela na projektu: od 1. 9. 2009 do 20. 6. 2012

po opravljeni diplomi na pravni fakulteti Maribor v letu 2009 sem se kot brezposelna oseba prijavila na Za-vod republike slovenije za zaposlovanje, urad za delo Velenje. Zelo hitro sem se začela zavedati krizne situacije na trgu dela in se tako lotila iskanja zaposlitve širše, torej tudi izven okvirov pridobljene izobraz-be. V tistem obdobju sem se prijavila tudi na razpis ZrsZ »Do boljše kakovosti storitev z več svetovalci zaposlitve« in uspela, da sem bila med šestimi izbranimi v os Velenje, ki smo s 1.9.2009 pričeli z delom na omenjenem projektu. ker je bila to zame prva zaposlitev sem opravljala pripravništvo, ki sem ga po opravljenem strokovnem izpitu za izvajanje storitev vseživljenjske karierne orientacije in posredovanja za-poslitve in izpitu iz upravnega postopka po šestih mesecih tudi uspešno zaključila. Sprva sem opravljala delo kot »mobilna« svetovalka, kar pomeni, da sem se tedensko selila iz urada na urad. tako sem spoznala vseh šest Uradov za delo: Velenje, Mozirje, Slovenj gradec, Ravne na koroškem, Radlje ob Dravi in Dravograd. Lahko rečem, da je bila to zame zelo pozitivna izkušnja. Pridobila sem veli-ko novega znanja in ugotovila, da se ljudje glede na to iz kakšnega okolja prihajajo med seboj zelo razlikujemo. torej je zelo pomembno, da kot svetovalec zaposlitve prepoznaš različnost ljudi in vsakemu posebej nudiš pomoč in podporo na način, ki mu bo najbolj blizu. Zadnje leto in pol opravljam delo sve-tovalke zaposlitve na uradu za delo slovenj gradec. Večino časa opravljam individualno svetovalno delo v kariernem središču kjer stranke predvsem informiram, motiviram, vključujem v ukrepe aktivne politike zaposlovanja, nudim pomoč pri pisanju prijavne dokumentacije. stranke želim čim prej aktivirati in jih pripeljati do spoznanja, da morajo iskanje zaposlitve vzeti kot službo. torej, da dnevno spremljajo prosta delovna mesta, se prijavljajo na razpisana prosta delovna mesta in se predvsem osredotočijo na skriti trg dela, svetovalec zaposlitve pa je tisti, ki jim skozi ta proces nudi ustrezno pomoč. Velikokrat se zgodi, da stranka zaradi takšnih ali drugačnih ovir ne more samostojno iskati zaposlitve. naloga svetovalca zapo-slitve je, da ovire prepozna in ponudi možnost oziroma pot do najustreznejše rešitve. na uradu za delo slovenj gradec je glede na ostale urade v os Velenje prijavljenih največ invalidnih oseb. to število se je po stečaju preventa v letu 2010 še povečalo. Pri obravnavi teh oseb največkrat sodelujem z rehabili-tacijsko svetovalko in zdravnikom svetovalcem. Prav motivacija in ponovna aktivacija zaposlenih na Preventu je zame predstavljal poseben izziv. V veliki meri je šlo za osebe z nižjo stopnjo izobrazbe, ženske, ki so vso svojo kariero oddelale v omenjenem podjetju. Veliko truda in napora smo vložili v to, da smo pri osebah dosegli miselni premik, da smo jih ponovno pripravili do tega, da so napisali prijavo, jim pokazali pot k novim ciljem. V teh primerih smo se posluževali tudi ukrepov aktivne politike zaposlovanja: usposabljanje na delovnem mestu, priprava na potrjevanje in potrjevanje npk, institucionalno izobraže-vanje.

na eni strani svetovalec zaposlitve sodeluje z brezposelnimi osebami in jim nudi ustrezno podporo, na drugi strani pa svetovalec zaposlitve sodeluje tudi z delodajalci. pomembno je, da delodajalcu na prosta delovna mesta napotimo predhodno preverjene kandidate, jih seznanjamo z novostmi in z njimi vseskozi



ohranjamo stik, ter tako spremljamo aktivnosti v podjetju. sama sem večkrat sodelovala na razgovorih za prosta delovna mesta, ki smo jih organizirali na uradu za delo. skozi razgovore spoznaš delodajalca in njegove zahteve, ter brezposelne osebe in njihove morebitne ovire, ki jih pri naslednjem svetovalnem intervjuju poizkušaš pomagati odpraviti.

poleg individualnega dela se na svojem delovnem mestu srečujem tudi s skupinskimi oblikami dela: vo-denje informativnega seminarja, ki ga vodim enkrat na mesec in delavnica po študiju v zaposlitev. namen izvedbe informativnega seminarja je osnovno informiranje strank o delovanju zavoda, storitvah zavoda, pravicah in obveznosti brezposelnih oseb in predvsem kakšne oblike pomoči lahko stranke pričakujejo. Vsebino jim poizkušam podati čim bolj jasno in razumljivo, kar pomeni, da skušam komunikacijo prila-goditi okolju, ciljni skupini in sogovorniku. Vodenje dvodnevne delavnice po študiju v zaposlitev zame predstavlja poseben izziv, saj se pričakovanja mladih izobraženih ljudi, ki prvič vstopajo na trg dela v veliki meri ne skladajo z realnim stanjem na trgu dela. ključnega pomena je sposobnost svetovalca, da iskalca prve zaposlitve pripelje do tega, da spozna, da je poti do zastavljenega cilja več, pri čemer ga spodbuja in motivira.

sposobnost sprejemanja, razumevanja in pozitivnega odzivanja na spremembe ter vpeljevanje sprememb v obstoječe delo, seznanjanje z novostmi na strokovnem področju od svetovalca zaposlitve zahteva ne-nehno usposabljanje. usposabljanja potekajo po različnih uradih za delo kjer med drugim spoznamo sodelavce iz drugih območnih služb ter z njimi izmenjujemo mnenja, kar pripomore k razširjanju znanja. Menim, da usposabljanja ne prinesejo samo novih znanj, ki jih lahko uporabimo le na delovnem mestu, temveč spoznanja, ki nam lahko koristijo tudi v osebnem življenju. kot na primer delo z ljudmi – konstruk-tivno reševanje konfliktov, sprejemanje mnenj oziroma drugačnosti in izraziti osebno stališče.

Do sedaj sem se udeležila več delavnic: Motivacijski intervju, komunikacija in svetovalni intervju, aktiva-cija svetovalnega procesa, usposabljanje za izvedbo delavnice po študiju v zaposlitev, usposabljanje za uporabo hollandovega testa, Delo s skupino na zaposlovanj, usposabljanje za uporabo računalniškega programa »kam in kako«, usposabljanje za uporabo spletne storitve eborza in eŽivjenjepis ter učinkovita e-komunikacija. Najbolj mi je v spominu ostalo Usposabljanje za uporabo Hollandovega testa. S testom sem se prvič spoznala v selekcijskem postopku za pridobitev zaposlitve na Projektu »Do boljše kakovosti storitev z več svetovalci zaposlitve«. Že takrat se mi je zdelo zelo zanimivo, da lahko na podlagi interesov posameznika, določimo poklic, ki bi lahko posamezniku najbolj ustre-zal, oziroma okolje kjer bi kot posameznik uspešno deloval. strankam, ki ne vedo kaj točno bi delale oziroma, ki ne znajo prepoznati svojih kompetenc, znanj, sposobnosti v reševanje ponudim prav ta test. nemalokrat se zgodi, da lahko s pomočjo tega testa dodava ali spremeniva zaposlitvene cilje.

svoje znanje skozi leto preverjamo tudi s pomočjo eučenja. pri tem, poteka izobraževanje preko računal-nika, ki je zaradi drugačnega načina pridobivanja znanja in reševanja testov toliko bolj zanimivo. Doktrina dela z delodajalci, brezposelnimi in iskalci zaposlitve, Zakon o urejanju trga dela, Microsoft office 2010, Microsoft office outlook so teme, ki sem jih do sedaj predelala in na koncu uspešno opravila tudi test.

Delovno mesto Svetovalec zaposlitve je bilo moje prvo delovno mesto na katerega sem se po za-ključenem študiju, nekaj poslanih prijavah in opravljenih razgovorih tudi zaposlila. od septembra 2009 pa do marca 2010 sem opravljala pripravništvo, ki sem ga po opravljenem strokovnem izpitu tudi zaključila. V času pripravništva pa vse do zaključka dela na projektu sem delo opravljala na področju zaposlovanja in pod budnim očesom mentorice, ki je nedvomno pripomogla k temu, da svoje delo korek-tno in dobro opravljam. Menim, da je mentorstvo eden izmed najbolj učinkovitih in dobrodošlih načinov učenja pri delu in pri izboljševanju različnih procesov. Mentor je tisti, ki na tebe prenese znanje, ti pomaga pri izgradnji socialne mreže znotraj organizacije, te podpira, usmerja in spodbuja. lahko rečem, da sta mi moji mentorici vse zgoraj omenjeno tudi dali. sprva sem se z mentorico srečevala dnevno, kasneje pa, zaradi dela na različnih uradih za delo, to ni bilo več mogoče. prav iz tega razloga sva večino časa komu-nicirali preko telefona, enkrat mesečno pa sva se srečevali tudi osebno na uradih, kjer sva reševali težave tekočega dela. največkrat mi je priskočila na pomoč, ko sem naletela na meni še neznano področje dela in v primeru ravnanja s tako imenovanimi težavnimi strankami. s svojimi izkušnjami in znanjem mi je bila v veliko pomoč. tako sem lahko naslednjič, ko sem naletela na težavo primerno in ustrezno odreagirala. k širini znanja in pridobivanju izkušenj pa so pripomogle tudi vse dosedanje sodelavke. Dolgoletno delo na uradu, poznavanje ljudi in okolja so pozitivne izkušnje, ki so jih delile z mano in sem jih pri svojem delu lahko uporabila. Dnevno si izmenjujemo mnenja. Večkrat skupaj poiščemo rešitev za brezposelno osebo, ki ima ovire pri zaposlovanju.

Danes se srečujemo z zelo visoko brezposelnostjo mladih izobraženih ljudi. gre za osebe, ki imajo veliko znanja, so motivirani in aktivni iskalci zaposlitve. Zaradi pomanjkanja delovnih izkušenj pa za delodajalca



v veliki meri žal niso zanimivi. ker sem bila tudi sama nekaj časa prijavljena na Zavodu za zaposlovanje kot brezposelna oseba, menim, da se lahko z mladimi iskalci zaposlitve, predvsem s tistimi s Vii. stopnjo izobrazbe bolj poistovetim kot, starejše sodelavke in sodelavci, ki so v času pred gospodarsko krizo takoj oziroma v zelo kratkem času po zaključku šolanja dobili službo. osebno se z mladimi srečujem dnevno v kariernem središču in na delavnici po študiju v zaposlitev. in prav na tej delavnici sem opazila, da je bilo mladim zelo všeč, ko sem predstavila svojo zgodbo o iskanju zaposlitve in jim povedala, da sem dokaz, da se da danes zaposlitev dobiti tudi brez vez in poznanstev.

Mladi imamo veliko samoiniciative, angažiranosti, vendar malo izkušenj in prav izkušnje so prednost starejših. Zato je pomembno, da se spoštujemo in sodelujemo, kar tudi koristno uporabljam na svojem delovnem mestu. starejše sodelavke največkrat poprosim za pomoč, ko se znajdem v neznani situaciji, name pa se obrnejo v primeru pridobitve dodatnega mnenja in pri uporabi računalnika ter druge sodobne tehnologije. na uradu za delo slovenj gradec smo dokaz, da lahko različne generacije ljudi funkcionira-mo v sožitju, čeprav smo odraščali v drugih ekonomskih, moralnih in družbenih razmerah za katere so značilne različne vrednote, cilji in načini delovanja v organizaciji. pri medgeneracijskem sodelovanju pa je po mojem mnenju najpomembneje imeti tudi veliko mero potrpežljivosti, razumevanja, fleksibilnosti in dobre verbalne sposobnosti.

kot svetovalka zaposlitve želim brezposelnim osebam pomagati do čimprejšnje zaposlitve. Moja vloga pri svetovanju je, da osebo pripeljem do samoiniciativnega iskanje ustrezne zaposlitve. najpogosteje je za to potrebno, da skušam stranki spremeniti pogled na njeno lastno brezposelnost, ki je v večini prime-rov stresen in negativen. kot primer naj navedem fanta, ki sprva iskanja zaposlitve ni vzel kot obveznost ampak bolj kot nujno zlo. Zaradi neaktivnega iskanja zaposlitve sem ga povabila na svetovalni intervju na katerem sem ga ponovno seznanila z obveznostmi, takrat mi je tudi zaupal, da ima težave s policijo, družino in prijatelji. okolje iz katerega je izhajal zanj torej ni bilo najbolj spodbudno. preko pogovora sem ga pripeljala do spoznanja, da službo potrebuje, saj si bo le tako lahko uredil svoje življenje. Dogovorila sva se, da od tiste trenutka dalje aktivno išče zaposlitev, kar mi je tedensko dokazoval z obiski na uradu za delo. kaj kmalu se je pokazala priložnost v lokalnem podjetju in sicer preko programa usposabljanje na delovnem mestu. po dvomesečnem uspešno zaključenem usposabljanju je fant prišel k meni vidno bolj zadovoljen in samozavesten, ter z informacijo, da so bili v podjetju z njim tako zadovoljni, da so se prijavili še na razpis Zaposli.me. sedaj je minilo že več kot eno leto in fant je v tem istem podjetju še vedno zaposlen. Zamenjal je okolje, se preselil od družine in sedaj živi novo, lepše in boljše življenje. Menim, da je bil fant tudi pred pogovorom z mano sam zmožen iskanja zaposlitve, manjkalo mu je le malo spodbude in podpore. če je to dobil pri meni kot svetovalki zaposlitve smo kot Zavod naredili veliko. takšen razplet situacije svetovalcu daje energijo in motivacijo, da poizkušaš pri vsaki stranki doseči podoben rezultat. Fant je imel tudi srečo, da podjetje v katerem je zaposlen spremlja novosti pri programih aktivne politike zaposlovanja in imajo kadrovsko službo, ki je vešča prijavljanja na razpise. Večkrat se namreč zgodi, da delodajalci med postopkom prijave na posamezne razpise obupajo. obsežna dokumentacija, za njih nejasna navodila jih večkrat odvrnejo od prijave. pogosto se zgodi, da brezposelna oseba pove, da je v želji po zaposlitvi, sama namesto delodajalca izpolnjevala vlogo za javni razpis. Za to menim, da bi bilo potrebno v prihodnosti razmisliti o tem, kako bomo določene birokratske postopke poenostavili in jih tako približali vsakomur. stranke se na nas velikokrat obračajo tudi v primeru, ko želijo opraviti registracijo v naše elektronske storitve. Zaradi očitno preobremenjenega sistema naletijo na težave pri shranjevanju svojih elektronskih življenjepisov. Menim, da bi bilo potrebno sistem posodobiti, vsebine pa še bolj poe-nostaviti in jih tako približati preprostemu uporabniku elektronskih storitev.

Delo na projektu »Do boljše kakovosti storitev z več svetovalci zaposlitve« se je zame zaključilo v juniju 2012. s svojim znanjem, angažiranostjo, doslednostjo pri delu sem opravičila pričakovanja vodstva tako, da so me na objavljenem razpisu za svetovalca zaposlitve zaposlili za nedoločen čas. Delo na projektu mi je dalo veliko, tako na delovnem, kot osebnem področju. kljub vsemu pa se zavedam, da svetovalec zaposlitve ne more biti vsak. Za dobrega svetovalca je poleg ustrezne izobrazbe potrebna predvsem pri-merna osebnost. torej oseba, ki je komunikativna, empatična, vedoželjna, strpna, sodelovalna, dovzetna za spremembe, da zna prepoznati ovire, ko je to najbolj potrebno, …, predvsem pa, da se zaveda, da dober svetovalec zaposlitve ne postaneš iz danes na jutri, ampak gre za proces vseživljenjskega učenja.


ZakLJUčNE NaLOgE

uraDi Za Delo

urad za delo ilirska bistrica

urad za delo izola

urad za delo koper

urad za delo piran

urad za delo postojna

urad za delo sežana

Koper

Območna služba Koper



ZaKlJUČNa NalOGa

projekt »Do boljše kakovosti storitev z več svetovalci zaposlitve« v okviru operativnega programa razvoja človeških virov (op rčv) za obdobje 2007–2013 5. razvojne prioritete institucionalna in administrativna usposobljenost in 5.2. prednostne usmeritve reforma institucij na trgu dela


Suzana Đermanstrokovna izobrazba:univerzitetna diplomirana psihologinja

ime in priimek mentorja: Milenka simšič

organizacijska enota: območna služba koper

oddelek / služba: UD postojNa



kot svetovalka zaposlitve samostojno opravljam različna dela na področju zaposlovanja: prijava brezpo-selnih osebe v evidence ZrsZ, informiranje o trgu dela, vodenje krajših skupinskih oblik dela v kariernem kotičku, svetovalno delo z brezposelnimi osebami, strokovno informiranje, osnovno in poglobljeno kari-erno svetovanje, psihološke obravnave z uporabo psihodiagnostičnih sredstev, ugotavljanje potrebe po predstavitvi na rehabilitacijski komisiji, ugotavljanje potrebe po predstavitvi na medinstitucionalni komisiji za ugotavljanje začasne nezaposljivosti in ugotavljanje smiselnosti vključevanja v aktivnost zdravstvene-ga zaposlitvenega svetovanja.

Moja ključna dela so poglobljene obravnave brezposelnih oseb. V svetovalnih razgovorih in obravnavah je pomembno prepoznavanje posameznikovih lastnosti, interesov, sposobnosti, vrednot, kompetenc in motiviranosti. pri neposredno zaposljivih brezposelnih osebah se že ob prvi svetovalni obravnavi pripravi zaposlitveni načrt o aktivnem iskanju zaposlitve. skupaj z brezposelno osebo določiva zaposlitvene cilje in aktivnosti za njihovo doseganje. V svetovalnem procesu spremljam uresničevanje aktivnosti brezposel-ne osebe in jo na podlagi tega usmerjam k dopolnjevanju zaposlitvenega načrta.

Z namenom povečanja možnosti zaposlitve, samoaktivnosti ter prevzemanja odgovornosti vključujem brezposelne osebe v različne ukrepe aktivne politike zaposlovanja. nudim jim informacije o trgu dela in jih aktivno napotujem na razpisana prosta delovna mesta.

pri brezposelnih osebah, ki imajo zaradi posledic telesne ali duševne okvare ali bolezni ovire pri vključitvi v delovni proces, izvajam poglobljeno karierno svetovanje, ki zajema reševanje problemov ter premago-vanje motivacijskih in situacijskih ovir. V ta namen uporabljam tudi različna psihodiagnostična sredstva. svetovalni proces lahko poteka v daljšem časovnem obdobju z več zaporednimi svetovanji. brezposelna oseba ostaja v obravnavi pri svetovalcu do rešitve problema. ko ugotovim, da ima brezposelna oseba ovire pri zaposlovanju, skušam najprej ugotoviti, kakšne so njene potrebe in jo glede na to napotujem na različne oblike poglobljenega kariernega svetovanja. glede na ugotovljene ovire se odločam o vključitvi v delavnice vseživljenjske karierne orientacije, zaradi pridobivanja novih znanj in veščin za učinkoviti na-stop na trgu dela, nadgradnje veščin iskanja zaposlitve in načrtovanja kariere ter večje samostojnosti in uspešnosti pri iskanju zaposlitve. Za nadaljnje delo so mi v pomoč mnenja in timske obravnave z vodjo delavnic na katerih se dogovorimo o nadaljnjih korakih.

V okviru poglobljenega kariernega svetovanja vključujem tudi v zdravstveno zaposlitveno svetovanje kot pomoč brezposelnim invalidom in drugim brezposelnim osebam z zdravstvenimi omejitvami pri iskanju ustrezne in primerne zaposlitve ali kot pomoč in svetovanju pri vključitvi v ustrezen ukrep aktivne politike zaposlovanja.



V primeru, da ima oseba eno ali več težav (težave z odvisnostjo, težave v duševnem zdravju in večje socialne in druge podobne težave) pripravim predlog za ugotavljanje začasne nezaposljivosti. aktivno sodelujem na medinstitucionalni komisiji za ugotavljanje začasne nezaposljivosti brezposelnih oseb z namenom razrešitve okoliščin, ki vplivajo na začasno nezaposljivost.

Z namenom ugotavljanja zaposljivosti osebe, invalidnosti in povečanja zaposljivosti pri osebah z ugotov-ljenimi dolgotrajnimi zdravstvenimi težavami pri iskanju zaposlitve opravljam rehabilitacijsko svetovanje.

pri osebah kjer so bile ovire odpravljene jih s spremenjenimi zaposlitvenimi cilji in novimi aktivnostmi v zaposlitvenem načrtu napotujem na ustrezna prosta delovna mesta. S takšnim načinom dela vidim do-datno vrednost in učinkovitejši vstop na trg dela, predvsem za osebe, ki imajo ob prijavi v eviden-co brezposelnih oseb določene ovire za uspešno iskanje zaposlitve. tako omogočim brezposelni osebi, da celovito poglobljeno obravnavo opravi pri svoji osebni svetovalki.

Zelo pomembno področje dela svetovalcev je tudi sodelovanje z delodajalci z namenom učinkovitega zagotavljanja kritja delodajalčevih kratkoročnih in dolgoročnih potreb po delavcih in ohranjevanja partner-stva. s tem namenom sem se udeležila skupinskih obiskov delodajalcev: Delamaris kal, Marmor sežana, Frizerski salon Mitja d.o.o in z ogledom proizvodnje ter tako spoznala zahteve delovnega mesta, ki jih mora posameznik izpolnjevati za uspešno opravljanje dela. učinkovito kritje potreb delodajalcev lahko zagotovimo, če na prosto delovno mesto napotimo brezposelno osebo, ki izpolnjuje zahteve in kriterije delodajalca. ob objavi prostega delovnega mesta in zapisanih pogojev je potrebno upoštevati tudi druge zapise svetovalcev, ki so zapisani v aplikaciji pod sposobnosti, lastnosti, dodatna znanja, delovna doba, izobrazba, itd. na ta način dobim skupino brezposelnih oseb, ki izpolnjujejo vse te zahteve in kriterije. iz-brane brezposelne osebe obvestim in preverim njihovo motivacijo za konkretno razpisano prosto delovno mesto. tisto brezposelno osebo, ki je najbolj primerna napotim na prosto delovno mesto.


V času zaposlitve na projektu »Do boljše kakovosti storitev z več svetovalci zaposlitve« sem se udeležila različnih izobraževanj in usposabljanj:

• selekcijski intervju• kompetenčni intervju• izobraževanje za uporabo novega testa MFbt• usposabljanje za eportal poiščidelo.si• reha dnevi 2014 • Varnost poslovanja na ZrsZ• Zdrava prehrana na delovnem mestu• klasius (splošno, modul vnos pD in ps, modul Zpnet)• regijski posvet medinstitucionalnega sodelovanja na področju duševnega zdravja• izobraževanje s področja težav v duševnem zdravju• izobraževanje s področja samozaščite v kriznih situacijah in nevarnih okoliščinah na delovnem mestu• izobraževanje eDs• eures usposabljanje

Vsa usposabljanja in izobraževanja, ki sem se jih udeležila, so pripomogla k razvoju moje poklicne kariere kot samostojnega svetovalca. izpostavila bi delavnico kompetenčni intervju.

ker trg dela postaja vse bolj konkurenčen, se poraja vprašanje, kako izbrati najboljše kandidate, ki bodo ustrezali organizacijskim vlogam in delovnem procesu. Vprašanja v kompetenčnem intervjuju so zelo specifična in konkretna ter usmerjena v to, da posameznik opiše svoje odzive, doživljanja in vedenja v različnih okoliščinah, s katerimi se je srečal pri opravljanju svojega dela. kompetenčni intervju sestavljajo vprašanja, ki se nanašajo na kandidatove pretekle delovne ali življenjske izkušnje in so povezane z zna-njem, veščinami in s sposobnostmi, ki so potrebne za uspešno opravljanje dela. Uporaba vedenjskih vprašanj mi pripomore, da dobim čim več informacij o posameznikovih kompetencah, lastnostih in tudi občutljivejših informacijah (kako se brezposelna osebe vede pod pritiskom, kako sodeluje z drugi-mi, kako se odzove na kritiko in v neprijetnih situacijah,itd.). Z zastavljenimi vprašanji skušam pridobiti čim več želenih informacij, na podlagi katerih se odločam za določanje aktivnosti zaposlitvenega



načrta. Predvsem pa so v pomoč pri ugotavljanju primernosti kandidatov za prosta delovna mesta in jih skladno s tem ustrezno napotujem.


kot psiholog se zavedam, da je za uspešno delo s stranko potrebno vzpostaviti zaupno okolje, kajti na ta način se oseba lahko sprosti in sooči s čustvi, ki jih običajno ne upa izraziti. skozi svetovalne obravnave prepoznavam takšna čustva na način, ki stranko ne ogroža. stranke spodbujam k povečanju njihovega samospoštovanja in samozavesti.

poleg psiholoških znanj imam tudi potrebna dodatna znanja posameznih psihodiagnostičnih postopkov in sredstev, ki so prilagojena posameznim ciljnim skupinam brezposelnih oseb. Delam neposredno z ljudmi, sem razumevajoča in tolerantna. imam razvito sposobnost empatičnega poslušanja, sposobnost motiviranja in spodbujanja, razvite komunikacijske veščine, sposobnost individualnega dela in dela v timu, sposobnost dialoga, aktivno poslušanje, sposobnost sprejemanja in razumevanja drugačnosti. te sposobnosti s pridom uporabljam v svetovalnem delu z brezposelnimi osebami, medsebojnem sode-lovanju in timskim delom s sodelavci. Dosledno izpolnjujem naloge, sem delovna, odgovorna, skrbna, vztrajna in vedoželjna. sem pozitivno osebnostno naravnava in prilagodljiva različnim skupinam ljudi. pri svojem delu s strankami se ravnam po etičnem kodeksu.

kompetence, znanja, veščine in delovne izkušnje sem pridobila skozi izobraževanje in na različnih delov-nih mestih. V zdravstvenem domu sem sodelovala pri svetovalnem delu s starši in otroki v okviru komisije za pregled otrok z razvojnimi motnjami, opravljala razvojno svetovanje, svetovanje osebam, ki se zdravijo zaradi odvisnosti, izvajala klinični intervju ter pripravljala oceno osebnosti in intelektualnih sposobnosti.

V varni hiši za ženske in otroke sem izvajala svetovalno delo z ženskami in otroki, ki so žrtve nasilja, vodila skupine za samopomoči in izdelovala ocene osebnosti in intelektualnih sposobnosti. kot šolski psiholog oziroma svetovalni delavec sem opravljala svetovanje dijakom, sodelovala sem pri svetovalnem delu s starši in poučevala predmet psihologije v srednji šoli. izkušnje imam tudi kot sodni porotnik v pravnem oddelku za družinska razmerja.

Dosedanje izobraževanje, delovne izkušnje, predvsem pa delo preko projekta na Zavodu RS za za-poslovanje je prispevalo k razvoju mojih kompetenc, veščin in sposobnosti, tako da v svetovalnem procesu z brezposelnimi osebami, ki imajo kakršnekoli ovire oziroma težave pri vključevanju v delovni proces, odločam zrelo, z osebnostno in emocionalno stabilnostjo. svojimi izkušnjami in psi-hološkim znanjem lahko lažje prepoznam ovire in težave na področju duševnega zdravja in skušam osebe motivirati, da se soočijo s težavami in so tudi pripravljene, da jih začnejo reševati. po potrebi jih usmerim k za to usposobljenim strokovnjakom (klinični psiholog, psihiater, psihoterapevt, zdravnik svetovalec, rehabilitacijski svetovalec na Zavodu rs za zaposlovanje). reševanje zgoraj navedenih težav pripomore uspešnejšemu vključevanju brezposelnih oseb v delovni proces in socialno omrežje.


pri svojem delu mi je v veliko pomoč to, da sem bila tudi sama v situaciji brezposelne osebe. lastne iz-kušnje in občutja mi pomagajo pri motivaciji, usmerjanju in razumevanju brezposelnih oseb. V času svoje brezposelnosti sem aktivno iskala zaposlitev, se vključevala v krajše skupinske oblike veščin vodenja ka-riere, opravljala prostovoljno delo na različnih področjih (Društvo svit, ue koper), se udeleževala zaposlit-venih razgovorov in si na različne načine prizadevala za čim prejšnjo zaposlitev. V individualnih razgovorih in pri izvajanju krajših modelarnih delavnic v kariernem kotičku, na osnovi svojih izkušenj brezposelne osebe aktiviram in motiviram za čim hitrejšo vključitev v različne oblike dela. Brezposelnim osebam sku-šam skozi svoj primer predstaviti različne načine aktivnega iskanja zaposlitve, predvsem širjenje socialne mreže, navezovanje stikov, prepoznavanje lastnih interesov in želja skozi vključevanja v različne oblike dela, ki niso nujno povezane z ravnijo izobrazbe. Menim, da je za uspešno vključeva-nje v delovni proces in osebno zadovoljstvo brezposelne osebe pomembno kontinuirano spodbujanje in motiviranje skozi vse svetovalne obravnave.



Za uspešno opravljanje dela svetovalca zaposlitve je zelo pomemben dober odnos s sodelavci, med-sebojno sodelovanje in pomoč, pozitivna naravnanost, prilagodljivost, strpnost, tolerantnost in dobro delovno vzdušje. na moj osebnostni razvoj so pozitivno vplivale delovne izkušnje in kompetence starejših sodelavcev, ki sem jih pridobila skozi delovni proces in sodelovanje.


kot svoj primer dobre prakse bi navedla delo z dolgotrajno brezposelnimi osebami in osebami s potrebo po dodatnih aktivnostih.

pri svojem delu pogosto obravnavam osebe iz tretjih držav, ki so brez izobrazbe, delovnih izkušenj, dlje neaktivne, nemotivirane, običajno tudi z zdravstvenimi težavami ter težavami na področju duševnega zdravja. te osebe ponavadi tudi slabo razumejo oziroma se težko sporazumevajo v slovenskem jeziku. pri teh osebah je prisotno pomanjkanje delovnih sposobnosti in navad, saj nekatere med njimi še nikoli niso bile zaposlene. nimajo spretnosti in znanj, ki so potrebna za uspešno in kakovostno vključevanje v delovni proces. Menim, da je pri teh osebah pogost pojav pomanjkanja življenjske in delovne energije zaradi specifične življenjske situacije in načina življenja. V mislih imam predvsem ženske brezposelne osebe, ki pogosto prihajajo iz kulturnega okolja, kjer velja, da je ženska gospodinja. navadno imajo okr-njeno socialno mrežo.

kot primer navajam primer brezposelne osebe, ki je imela težave pri komunikaciji v slovenskem jeziku in vključevanju v delovni proces. osebo smo po prijavi na Zavod rs za zaposlovanje vključili v tečaj sloven-skega jezika za tujce na ljudski univerzi postojna. oseba je tečaj uspešno zaključila in opravila izpit iz slovenskega jezika. V nadaljnjih svetovalnih obravnavah pa ni bilo opaziti napredka pri aktivnem iskanju zaposlitve. kljub moji podpori in motivaciji oseba ni izkazovala interesa za čim hitrejšo vključitev v delovni proces. Zaradi slabšega znanja slovenskega jezika ni bilo smiselno vključevanje v delavnice vseživljenjske karierne orientacije ali programe aktivne politike zaposlovanja. Zaradi neuspešnosti pri določenih aktiv-nostih sem pripravila predlog za uvedbo postopka za ugotavljanje začasne nezaposljivosti brezposelne osebe. na komisiji za ugotavljanje začasne nezaposljivosti je bilo ugotovljeno, da pri osebi ni mogoče opredeliti vzrokov za začasno nezaposljivost, ki bi jih bilo mogoče v okviru obravnave na Centru za social-no delo odpraviti. oseba je na podlagi mnenja komisije ostala v evidenci brezposelnih oseb. glede na vse ovire, ki jih ima oseba pri zaposlovanju, sem predlagala vključitev v Dnevni center Šent, ki bi lahko pripo-mogel k odpravljanju težav pri socialni vključenosti. Za obiskovanje centra sem se predhodno dogovorila s strokovnimi delavci Šenta. oseba redno in uspešno enkrat tedensko obiskuje Šent. Na zadnji sveto-valni obravnavi je oseba izkazala navdušenje in zadovoljstvo, saj meni, da ji to pomaga pri širjenju socialnega omrežja, vključevanju v okolje, izboljšanju znanja slovenskega jezika in pridobivanju novih znanj in veščin, ki so pomembne za življenjsko in delovno okolje, uspešno iskanje zaposlitve.

6. Izrazite svoje mnenje o področju, ki ni zajeto v prejšnjih točkah, in se vam zdi pomembno pozornosti

pri svojem delu se srečujem z brezposelnimi osebami, ki imajo ovire pri zaposlovanju, ki pa jih oseba s trenutno razpoložljivimi ukrepi ne more odpraviti v krajšem roku. pri takih primerih nam manjkajo ustrezni programi in ukrepi za odpravljanje njihovih ovir, vključitev v primerno delovno okolje, na primer Zavod za vključevanje invalidov v delo.



ZaKlJUČNa NalOGa

projekt »Do boljše kakovosti storitev z več svetovalci zaposlitve« v okviru operativnega programa razvoja člo-veških virov (op rčv) za obdobje 2007-2013, 5. razvojne prioritete institucionalna in administrativna usposo-bljenost in 5.2. prednostne usmeritve reforma institucij na trgu dela


Suzana Prelovecstrokovna izobrazba: univerzitetna diplomirana pedagoginja

ime in priimek mentorja: barbara Gogala, Daira balta

organizacijska enota: os koper, UD koper, UD izola




svoje konkretno delo na področju svetovalca zaposlitve lahko z eno besedo označim kot delo v »prvi bojni vrsti«, delo ki zahteva celostni vpogled in poznavanje vseh procesov dela. svetovalca zaposlitve dojemam kot ključni vezni člen med brezposelno osebo, iskalci zaposlitve na eni strani in delodajalci ter potrebami na trgu dela na drugi strani. svetovalec zaposlitve sodeluje z vsemi uporabniki storitev Zavo-da, zato mora imeti ustrezna znanja, sposobnosti in kompetence za ustrezno komunikacijo med vsemi uporabniki, biti mora usposobljen za interdisciplinarno delo, za timsko delo, za delo v kompleksnih in tudi težavnih situacijah. poleg tega sodeluje tudi z zunanjimi sodelavci Zavoda, z drugimi institucijami in organizacijami v širši lokalni skupnosti. skratka visoke zahteve, pričakovanja in visoka odgovornost.

Zaostrene gospodarske razmere, veliko število brezposelnih oseb, majhno število prostih delovnih mest, propadanje velikih gospodarski sistemov, ki so zagotavljali zaposlitev velikemu številu ljudi, izredno huda konkurenca na trgu dela, bistveno vplivajo na delo svetovalcev zaposlitve, ki se dnevno soočajo z velikimi pričakovanji uporabnikov storitev, ki upravičeno zahtevajo hitro odzivnost, visoko strokovnost, fleksi-bilnost, učinkovite rešitve, skratka visoko strokovnost ob prijaznem, individualno usmerjenem pristopu.

po enem mesecu usposabljanja sem začela samostojno delati. najprej sem bila svetovalka zaposlitve neposredno zaposljivim osebam, nato osebam z ovirami pri zaposlovanju, po uvedi novega sistema dela v kariernem središču pa sem bila svetovalka vsem brezposelnim osebam ne glede na vrsto zaposljivosti in iskalcem zaposlitve. tako sem spoznala različnost in specifičnost pri obravnavi brezposelnih oseb, ki narekuje skupini prilagojen svojstven način svetovanja, informiranja, motiviranja in aktiviranja z izbiro raz-ličnih pristopov in metod dela ob skupnem cilju čim prejšnje aktivacije svetovancev, ki so z močjo lastnih notranjih resursov sposobni samostojno in odgovorno reševati problem brezposelnosti.

Delala sem:

• na prijavno odjavni službi

• izvajala sem individualno in skupinsko svetovanje

• vodila informativne seminarje

• aktivno sodelovala pri posredovanju in povečanju posredovanja v zaposlitev

• izvajala različne oblike svetovanja, motiviranja in aktiviranja

• vodila delavnice za pridobivanje veščin iskanja zaposlitve

• izvajala modularne delavnice v kariernem središču



• izvajala različne oblike sodelovanja z delodajalci (obiski, svetovanje, soočanja, izbori kandidatov, predstavitve delodajalcev, mini zaposlitveni sejmi, hitri zmenki…)

• sodelovala na zaposlitvenih razgovorih

• sodelovala na zaposlitvenih sejmih

• napotovala in vključevala v ukrepe apZ

• napotovala in vključevala v Vko

• sodelovala pri izvajanju specialističnih obravnav (timske obravnave, monitoring, zdravniška služ-ba,…)

• sodelovala s svojimi sodelavci (socialna varnost, apZ, posredovanje, rehabilitacijsko svetovanje,…)

• uvajala v delo dve sodelavki

• odločala v postopkih

• urejala dokumentacijo, arhivirala

• aktivno sodelovala na delovnih sestankih urada, zborih delavcev

• sodelovala s Centrom za socialno delo, Zavodom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, s konce-sionarji v okviru sklenjenih pogodb

• sodelovala sem z drugimi zunanjimi izvajalci in partnerji v lokalni skupnosti (obrtna zbornica, gospo-darska zbornica, pravni center up, razvojno regionalni center, šole in drugi)

• aktivno sem sodelovala na strokovnih srečanjih

• sodelovala sem pri izvedbi promocijskih gradiv Zavoda (snemanje filma o večkanalni komunikaciji)

• pripravila in izvajala sem delavnice aktivacije in motivacije v okviru tedna vseživljenjskega učenja in sodelovala pri pripravi drugih aktivnosti v okviru tVu (delavnice premagovanje stresnih situacij s smehom, novi izzivi-druge oblike dela indr.)

• sodelovala na dnevih odprtih vrat

V času dela svetovalca zaposlitve na projektu je bil sprejet nov Zakon o urejanju trgu dela in prenovljena doktrina dela, ki z uvajanjem koncepta varne prožnosti pred nas svetovalce postavlja nov izziv, s poudar-kom na aktivaciji in spodbujanju brezposelnih oseb h konkretni aktivnosti.

spremenjene in zaostrene razmere na trgu dela so narekovale premik v dojemanju in reševanju situacije brezposelnosti s pozicije varnosti zaposlitve na pozicijo varnosti upravljanja svoje karierne poti, z opolno-močenjem posameznika in vlogo Zavoda kot ustanovo vseživljenjske karierne orientacije, ki mu z učin-koviti ukrepi Vko, informiranjem in posredovanjem v zaposlitev zagotavlja orodja in znanja za doseganje svojih kariernih ciljev.


kot svetovalka zaposlitve na projektu sem se udeležila vrste internih, eksternih in izobraževanj pod okri-ljem izobraževalnega centra tako v obliki delavnic kot seminarjev, seveda pa ne morem tudi mimo nešte-tih vsakodnevnih neformalnih usposabljanj, izobraževanj, predstavitev, pojasnil na uradu, kjer sem zapo-slena. navedla bom le nabor najpomembnejših za vsako leto.

leto 2009:

• Varstvo pri delu, požarno varstvo, prva pomoč

• predstavitev doktrine dela z brezposelnimi osebami in delodajalci

• svetovanje, ovire v svetovalnem procesu

• Zaposlitveni načrt, prijava

• Zp.net, posredovanje

• poklicna orientacija

• rehabilitacijsko svetovanje

• eures



• usposabljanje za uporabo standardne klasifikacije poklicev

• analitika

• usposabljanje apZ

leto 2010:

• strokovni izpit iz upravnega postopka, ki obsega določbe splošnega upravnega postopka

• usposabljanje komunikacija in svetovalni intervju

• pristopi k ocenjevanju kadrovskih ter razvojnih potencialov sodelavcev

• usposabljanje za uporabo spletne storitve e-borza dela in e-življenjepis

• predstavitev nove zakonodaje in programov CsD

• usposabljanje aktivacija svetovalnega procesa

• opravljen strokovni izpit

• Delavnica razumeti sodobni trg dela

• strokovno srečanje delavcev ZrsZ

• predstavitev info točke za tujce

• Delovodnik

• usposabljanje za uporabo računalniškega programa kam in kako

• posvet o nacionalnih poklicnih kvalifikacijah

• Zakon o urejanju trgu dela

• Varnost poslovanja na srsZ

• posvet na temo karierne orientacije s predstavitvijo praks iz Velike britanije in domačih projektov

leto 2011:


• predstavitev izobraževanja na daljavo

• primeri dobrih praks

leto 2012:

• okrogla miza odvisnost od prepovedanih drog

• predstavitev kontaktnega centra

• izobraževanje e-komunikacija

• e-učenje doktrina dela z bo in iskalci zaposlitve

• e-učenje doktrina dela z delodajalci

• ravnanje v težavnih situacijah

• Zdravje na delovnem mestu

• prenovljeni kodeks etike Zavoda

• upravno poslovanje na ZrsZ

leto 2013:

• splošno usposabljanje poiščiDelo.si

leto 2014:

• samozaščita v kriznih situacijah

• eDs modul Zap

leto 2015:

• kompetenčni intervju

• Zdrava prehrana na DM e-učenje

• kompetenčni intervju e-učenje

Vsa izobraževanja so me opremila s prtljago znanja in orodij ter smernicami kako vse to uporabiti na delovnem področju, vendar z dodano vrednostjo, saj vse lahko uspešno uporabim na različnih področjih življenja, tako na osebnem kot na kariernem področju in tako udejanjam koncept vseživljenjske karierne orientacije.


Vsako znanje nas bogati, je pa res, da se nas določena področja bolj dotaknejo, so mogoče bolj pisana nam na kožo, na naš način razmišljanja in pogled na svet. Nedvomno me je najbolj prevzela delav-nica aktivacija svetovalnega procesa, saj pristopa na področje svetovalnega procesa s povsem nove perspektive – s perspektive konstruktivizma in inteligence srca, seveda s poudarkom na individualnem pristopu do različnih oseb. Z uvajanjem novih tehnik, novih metod, novih načinov komunikacije, ozaveščanja problemov, novih strategij reševanja problemov orientiranih na rešitve in predvsem z novim poudarkom na notranji moči oseb, na njihovi odgovornosti in na sposobnosti kreiranja svoje realnosti v povezavi z nad zavednim, sem z novimi možnostmi, z novo energijo in prepričanjem stopala po poti motivacije in aktivacije brezposelnih oseb. Moram povedati, da je bil v večini primerov cilj spodbuditi in opogumiti brezposelne osebe, da aktivirajo svoje moči za reševanje brezposelnosti, dosežen.


kot svetovalka zaposlitve na projektu sem bila takoj vključena v neposredno usposabljanje na delovnem mestu na način, ki mi je kot udeleženki zagotovil maksimalno podporo pri delu, saj sem lahko neposred-no povezovala strokovno znanje z praktičnimi delovnimi izkušnjami v konkretnih situacijah na delovnem mestu z neposrednim stikom z uporabniki storitev Zavoda.

različna usposabljanja in delavnice, ki so zajela prav vsa področja dela Zavoda, so mi omogočila celos-ten in poglobljen vpogled v delo Zavoda, kar me je opremilo ne samo z znanjem ampak tudi z zmožnostjo povezovanja različnih področij dela pri doseganju zastavljenih ciljev.

usposabljanje na delovnem mestu pod okriljem mentorja ni potekalo na klasičen mentorski način, kjer je mentor primarno usmerjevalec in prenašalec znanja. sodelovanje z mentorjem je potekalo na nivoju od-nosa dveh enakovrednih partnerjev, ki vnašata v odnos vsak svoje izkušnje, poglede, pristope in skupaj snujeta, ustvarjata nove strokovne rešitve na področju zaposlovanja oziroma iščeta najustreznejša rav-nanja v danih situacijah. to je bil vseskozi odnos, ki je temeljil na zaupanju, medsebojnem spoštovanju, prenosu strokovnega znanja mentorja na svetovalca ob hkratnem spodbujanju aktivnosti, inovativnosti in kritičnega mišljenja svetovalca.

prav gotovo so mi pri delu svetovalca zaposlitve bile v veliko pomoč in podporo tudi pretekle delovne izkušnje, kompetence, znanja in veščine, ki sem jih pridobila na področju dela svetovalne delavke na šoli, učiteljice na osnovnih in srednjih šolah, vodje izobraževanja odraslih, izvajalke ukrepov apZ ( vodenje klu-bov za iskanje zaposlitve in izvajanje delavnic Druga možnost) in vodje marketinga v gospodarski družbi. na novo področje dela sem prenesla usposobljenost za delo z ljudmi, komunikacijske veščine, zmožnost empatije, vodenja individualnih in skupinskih oblik svetovanja, zmožnost prepoznavanja problemov in iskanja rešitev, zmožnost interdisciplinarnega dela, timskega dela s poudarkom na lastni ustvarjalnosti in odgovornosti.

Delo v gospodarski družbi, poznavanje potreb gospodarstva in tržnih zakonitosti, pa je bila neprecenljiva izkušnja za razumevanje potreb delodajalcev in delo z njimi.

pri delu svetovalke zaposlitve pa sem pridobila tudi nove kompetence, veščine in znanja, s katerimi sem poglobila in razširila svoja vedenja o zakonitostih trga dela, sodobnih načinih kadrovanja, učinkovitih vešči-nah iskanja zaposlitve, novih pristopih v svetovalnem procesu in na področju Vko, s poudarkom na zaveda-nju zmožnosti kreiranja svoje življenjske poti. spoznala in osvojila sem nove strategije in metode odločanja, nove veščine komunikacije, nove tehnike in predvsem novo perspektivo, ki navdihuje osebe k uporabi lastne imaginacije in kreativnosti, pri čemer se za dosego svojih ciljev opremo na lastne notranje vire.


brezposelnost otežuje in onemogoča vrsto človekovih potreb in pravic. Delo ni samo temelj materialne eksistence človeka, ampak tudi eden najpomembnejših pogojev za dejansko udeležbo v skupnosti in lastni prispevek v njej.



kot svetovalka zaposlitve sem bila zaposlena iz vrst brezposelni oseb, torej sem tudi sama skozi osebno izkušnjo živela situacijo brezposelnosti in tako dobro poznam pogled, stiske, doživljanja, razmišljanja z »druge strani«. prav zato sem razumela stiske in težave, ki so velikokrat spremljevalke iskanja zaposlitve. nastop malodušja, nezaupanja v lastne sposobnosti, obup, jeza, občutek izgubljenosti in brezizhodno-sti… vse to vpliva na zmožnost iskanja zaposlitve in hromi ali pa celo blokira osebo, da se ni sposobna soočiti s situacijo brezposelnosti in poiskati pot in načine za aktivno reševanje tega problema. tako je predvsem, kadar so osebe dalj časa neuspešne pri iskanju zaposlitve in se sprašujejo, zakaj se vse do-gaja prav njim in ne zmorejo naredijo nič, da bi se situacija izboljšala.

prav zato sem se pri svojem delu še prav posebno osredotočila na motiviranje in aktiviranje brezposelnih oseb. pri osebah sem poudarjala zaupanje v lastne sposobnosti, spodbujala osebe, da pogledajo na sta-nje brezposelnosti s perspektive, ki omogoča reševanje problemov in predvsem, da se pri tem oprejo na notranje vire, poiščejo svoje močne točke, jih izpostavijo in uporabijo kot sidra ter verjamejo v dosego cilja.

pri tem sem uporabljala metode in tehnike, ki sem jih osvojila na različnih izobraževanjih predvsem pa na delavnici aktivacija svetovalnega procesa, saj sem želela na novo osvojeno znanje prenesti v praktično delo z brezposelnimi osebami v konkretnih situacijah. predvsem sem želela, da konkretizirajo svoje ci-lje, preverijo koliko so naredili za dosego teh ciljev in sprejmejo svojo lastno odgovornost za dosego le teh. pri tem sem osebe usmerjala k rešitvam in v svoji komunikaciji uporabljala vprašanja orientirana na rešitve, poudarjala sem tri osnovna pravila delovanja, se posluževala zgodb,... seveda sem se metod in tehnik posluževala diferencirano, jih uporabila pri tistih osebah za katere sem presodila, da bi bile zanje primerne glede na njihov način razmišljanja in delovanja. pri mlajših osebah sem velikokrat poskusila z usmerjanjem v uporabo metod amundsena, vizualizacijo ciljev in pozitivno afirmacijo. najtežje je bilo osebe prepričati, da stopijo korak naprej, da spoznajo, da je vse odvisno od njih samih.


Vsak zaposleni pri svojem delu naleti na področje dela, za katerega si želi tudi sam prispevati svoj delež pri iskanju novih pristopov, novih načinov dela ali želi izpostaviti določena ravnanja in postopke v ustvar-jalni premislek.

pri svojem delu sem najprej želela predstaviti pogled »z druge strani«, s pozicije brezposelnih oseb, kate-rim so naši postopki oziroma storitve namenjene.

na humoren način sem na strokovnem srečanju zaposlenih v logarski dolini predstavila monolog stella išče službo z namenom predstaviti kako brezposelne osebe dojemajo, doživljajo naše postopke, v premi-slek nam izvajalcem ali so le ti jasni, razumljivi in uporabnikom prijazni. Želela sem, da se malo nasmejimo in da se nam ob tem mogoče porodi kakšna dobra ideja ali izboljšava.

očitno je smeh metoda v katero pozitivno moč verjamem in sem jo poskusila uporabiti tudi kot orodje motivacije in aktivacije oseb. tako sem za teden vseživljenjskega učenja pripravila delavnico premago-vanje stresnih situacij s smehom, s posebnim poudarkom na brezposelnosti kot stresni situaciji. Delavni-ca je bila namenjena brezposelnim osebam ciljne skupine 50+.

V prvem delu delavnice sem govorila o stresu, vrstah stresa, povzročiteljih stresa, simptomih stresa, o strategijah premagovanja stresa z uporabo različnih metod in tehnik.

V drugem delu delavnice sem govorila o iskanju zaposlitve, ki je povezano s stresom in o tem kako se le ta odraža skozi različne faze v procesu iskanja zaposlitve. stres lahko povzroča fizične, zdravstvene težave in psihične težave, ki se kažejo kot čustvene reakcije kot so slabo razpoloženje, jeza, pomanjkanje volje, obup, nezaupanje ipd. Vse to nedvomno vpliva na zmožnost iskanja zaposlitve in je zato izredne-ga pomena, da osebe znajo stres najprej prepoznati, si ga priznati in nato začeti obvladovati z uporabo različnih strategij. Šele takrat, ko so osebe sposobne obvladovati stresne situacije in ohraniti nadzor nad pritiski, lahko aktivno iščejo zaposlitev. pri tem se lahko uspešno poslužujejo tudi metode smeha, ki ima močan protistresni učinek.

tretji del delavnice je bila praktična demonstracije metode smeha. osebe je obiskala brezposelna oseba ciljne skupine 50+, ki je prisotne nasmejala s svojo zgodbo uspešnega iskanja zaposlitve. brezposelne osebe, ki so se udeležile delavnice, so tako v prvi osebi spoznale in izkusile pozitivno moč smeha.



smeh sprošča telo in psihično napetost, osebe imajo več energije, izboljša se komunikacija, poveča se ustvarjalnost in inovativnost. predvsem pa se v osebah ponovno obudi pripravljenost na soočanje s pro-blemi in pozitivna naravnanost pri reševanju izzivov ter osredotočenost k cilju, kar so pogoji za uspešno aktivno iskanje zaposlitve.

Za konec še nekaj razmišljanj. spremenjene in zaostrene razmere na trgu dela zahtevajo od svetovalca zaposlitve visoko strokovnost in usposobljenost za delo. posebno ob izrazitem povečanju števila brezpo-selnih je svetovalec zaposlitve dnevno soočen z velikimi obremenitvami kar predstavlja občutno tveganje za pojav izgorelosti na delovnem mestu.

V procesu dela smo svetovalci zaposlitve s svojimi sodelavci sodelovali v snovanju izboljšav v procesu dela, predlagali spremembe in posredovali nove ideje. pri delu z brezposelnimi osebami z odločbo o inva-lidnosti in zmožnostjo za delo za krajši delovni čas, sem ugotovila, da imajo te osebe zelo malo možnosti za zaposlitev, saj je takih potreb na trgu dela izredno malo. Zato predlagam, da se za to prav posebno ranljivo skupino brezposelnih oseb zagotovijo večje možnosti vključitve v javna dela z zaposlitvijo za kraj-ši delovni čas in bi tako delo na določenem delovnem mestu opravljali dve osebi. tako bi osebe ostale aktivne, ohranile in utrdile bi občutek lastne vrednosti in pripadnosti skupnosti.

Za zaključek pa le sklepna misel:

»Svetovalec zaposlitve je tista oseba s katero imajo uporabniki storitev Zavoda največ stikov in tudi prve stike, zato je še toliko bolj pomembna kvaliteta dela svetovalcev zaposlitve, saj se na osnovi njihovega dela gradi ocena zadovoljstva uporabnikov z delom Zavoda. Osebno mi je blizu metafora, da so svetovalci zaposlitve predstavitvena vizitka Zavoda«.



ZakLJUčNE NaLOgE

uraDi Za Delo

urad za delo jesenice

urad za delo kranj

urad za delo radovljica

urad za delo Škofja loka

urad za delo tržič

Kranj

Območna služba Kranj


ZaKlJUČNa NalOGa

projekt »Do boljše kakovosti storitev z več svetovalci zaposlitve« v okviru operativnega programa razvoja človeških virov (op rčv) za obdobje 2007–2013, 5. razvojne prioritete institucionalna in administrativna usposobljenost in 5.2. prednostne usmeritve reforma institucij na trgu dela


adrijana križanecstrokovna izobrazba: univerzitetna diplomirana socialna delavka

ime in priimek mentorja: Manja smisl čufar

organizacijska enota: območna služba kranj

oddelek / služba: oDDelek za zaposlovaNje



Moje delo pri projektu »Do boljše kakovosti storitev z več svetovalci zaposlitve« je potekalo na prijav-no-odjavni službi urada za delo kranj. Žal sem zaradi zdravstvenih razlogov pri projektu sodelovala le 3 mesece, zato bo moje poročilo zajemalo samo aktivno obdobje sodelovanja pri projektu.

na podlagi programa usposabljanja sem se najprej uvajala v delo, seznanjala z delovnim okoljem in na-činom funkcioniranja urada. Zlasti sem bila pozorna na temeljna načela dela z brezposelnimi osebami, iskalci zaposlitve in delodajalci.

po opravljenem uvajanju sem pričela z delom na prijavno-odjavni službi. prizadevala sem si, da bi prijava brezposelne osebe potekala prijazno in strokovno. to se mi je zdelo še posebej pomembno pri obrav-navanju tistih brezposelnih oseb, ki so z Zavodom stopale v stik prvič. poseben izziv mi je predstavljala tudi prijava tujcev v evidenco brezposelnih oseb. ena izmed mojih nalog je bila tudi sprejem e-prijave in njena naknadna obdelava ter identifikacija osebe. prav tako sem vodila upravne postopke (izdaja sklepa o ustavitvi prijave v evidenco zaradi umika vloge, izdaja zavrnilne odločbe – ker še ni minilo 6 mesecev od odjave …).

Drugo pomembno področje dela je bilo sprejemanje vlog in pomoč pri izpolnjevanju vlog za uveljavljanje pravice do denarnega nadomestila, ki je za brezposelne zelo pomembno. Zato je bilo tudi pomembno podajanje točnih in razumljivih navodil. informacije o aktivni politiki zaposlovanja (npr. usposabljanje na delovnem mestu, samozaposlovanje), o uveljavljanju pravice do denarnega nadomestila in o uveljavljanju prevoznih stroškov brezposelne osebe, sem podajala tudi po telefonu.

sodelovala sem z Zavodom za zdravstveno zavarovanje ter Zavodom za pokojninsko in invalidsko zava-rovanje, pri katerih sem pridobivala določene informacije javnega značaja, potrebne za delo z strankami.


udeležila sem se predavanja svetovalni proces na zaposlovanju, kjer so nam predstavili načela obrav-nave brezposelnih, oblike svetovanja (individualno, skupinsko, e-svetovanje),kako definirati zaposlitvene cilje in celostno obravnavo stranke v postopku svetovalnega procesa. spoznala sem, kako zelo so po-




membne kompetence zaposljivosti, ki so poleg kompetenc posameznega poklica potrebne za pridobitev, opravljanje in ohranitev zaposlitve.

na predavanju Doktrina dela z delodajalci, brezposelnimi in iskalci zaposlitve, sem spoznala, da je za doseganje zastavljenih ciljev Zavoda nujno delovanje po nakazanih smernicah v doktrini. te med drugim navajajo tudi pomembnost koncepta varne prožnosti, ki se mi je zdel še posebej zanimiv, saj hkrati zago-tavlja določeno stopnjo varnosti iskalca zaposlitve med prehajanjem med posameznimi delovnimi mesti ter večjo prilagodljivost podjetij, ki take delavce zaposlijo. ti si namreč med razvojem svoje kariere tudi s pomočjo Zavoda pridobivajo nova znanja, ki jih lahko kasneje ponudijo delodajalcem.

pri delavnici »ravnanje v težavnih situacijah« so nam predstavili strategije reševanja konfliktov ter za-nje značilno vedenje, kar mi je pomagalo razumeti profile posameznih osebnosti, s katerimi se lahko srečam pri svojem službenem delu in osebnem življenju. opažam, da se z uporabo omenjenih strategij lažje soočam s težavnimi tipi sogovornikov ter z njimi tudi hitreje najdem skupno besedo. tipi težavnih sogovornikov imajo določene značilnosti, zato se s pomočjo strategij na njih lahko vnaprej pripravim (razgovor).


sodelovanje na projektu je bilo zame osebno, še zlasti pa za mojo kariero, zelo dobra izkušnja. proces uvajanja mi je pomagal bolje razumeti delovanje Zavoda, z dodatnimi predavanji in seminarji pa sem pog-lobila znanje o tehnikah in strategijah dela s strankami. kompetenca, ki sem jo pridobila v času projekta, zajema sposobnost prilagajanja komunikacije z različnimi ciljnimi skupinami in sogovorniki v obliki pisne in ustne komunikacije. poglobila sem sposobnost timskega dela ter komunikacije z različnimi službami izven Zavoda. Z izboljšanjem komunikacije sem pridobila tudi več samozavesti, kar je še posebej po-membno za delo s strankami, drugimi institucijami in še posebej z delodajalci. na podlagi izkušenj sem pridobila tudi na strokovnosti. Moj primarni poklic socialne delavke je do neke mere sovpadal z delom na projektu. socialne veščine, ki sem jih pridobila s študijem, in predhodne izkušnje pri delu z ljudmi, so mi zelo koristile. projekt se mi je zdel kot dobra nadgradnja teoretičnih znanj ter odlična priprava na moj sedanji poklic svetovalke zaposlitve. Znanje pridobljeno na delavnicah in predavanjih v času trajanja projekta sedaj uporabljam v praksi pri vsakodnevnem delu z brezposelnimi, iskalci zaposlitve ter pri delu z delodajalci. ker se zavedam pomena vseživljenjskega učenja, si prizadevam pridobljene veščine še utrditi in nadgraditi.


postopek prijave v evidenco brezposelnih oseb na prijavno-odjavni službi je za vse enak, zato obstaja »nevarnost« rutinske, neosebne obravnave in svetovanja oziroma podajanja informacij. prijaznost sve-tovalca, njegova strokovnost in zavzetost za pomoč lahko to spremeni. ker sem bila nekoč tudi sama prijavljena na Zavodu za zaposlovanje, vem, kako se počutijo brezposelne osebe, ko stopijo v stik z Zavodom. prav obziren, strokoven pristop uradne osebe na Zavodu za zaposlovanje mi je vlil največ upanja. Zato sem tudi poskušala in še vedno poskušam osebam vliti zaupanje predvsem tako, da jim razumljivo predstavim in strokovno obrazložim postopek prijave v evidenco in pravice ter dolžnosti, ki iz tega izhajajo. osebe motiviram tako, da poizkusim izpostaviti njihove atribute in jim predlagam dodatno nadgradnjo ali izobraževanje.

sodelovanje s starejšimi sodelavci je zelo pomembno, saj se izkušenj, ki so jih pridobili z leti dela, eno-stavno ne da naučiti na nobenem izobraževanju. prav na podlagi dolgoletnih izkušenj ter širšega uvida v politiko zaposlovanja skozi daljše obdobje, so starejši sodelavci tisti, na katere se lahko obrnem, če se znajdem pred dilemo.




V času aktivnega dela na projektu sem delala izključno na prijavno-odjavni službi, zato bom primer dobre prakse navedla iz svoje sedanje zaposlitve (delam kot svetovalka zaposlitve), kjer s pridom uporabljam tudi izkušnje pridobljene pri projektu:

imela sem primer brezposelne osebe, ki je prišla k meni na razgovor. bila je zelo pesimistično razpolože-na. oseba je že dlje časa iskala zaposlitev. Vmes je bila samo nekaj dni zaposlena v podjetju kot proizvo-dna delavka. povedala je, da jo je strah razgovorov z delodajalci, ker je imela pri prejšnjem delodajalcu slabe izkušnje s sodelavkami. po krajšem pogovoru o tem, kako lahko premaga strah pred razgovorom z delodajalcem in kako se lahko pripravi na vprašanja delodajalca, se je pomirila. predstavila sem ji mož-nost dodatnega izobraževanja ter aktivnosti v kariernem središču. pregledala sem primer vloge za delo, ki jo je prinesla na svetovalni razgovor, in ji predlagala popravke. Dobili sva se še dvakrat in pregledali prosta delovna mesta. kasneje sem jo napotila na delovno mesto pralke perila, kjer so jo tudi zaposlili. Vem, da to ni izredno izstopajoč primer, vendar mi vseeno veliko pomeni in sem ob njem čutila osebno zadovoljstvo, zato ga ob tej priložnosti tudi navajam.

Za konec bi poizkusila združiti vse vtise, občutke in dejstva, ki sem jih pridobila v okviru projekta, čeprav nisem mogla biti ves čas prisotna. Spoznala sem, da je Zavod za zaposlovanje, predvsem njegova politika zaposlovanja, zelo dinamičen in zahteva celega človeka, predanost delu in inovativnost pri iskanju rešitev ter izzivov, ki se dnevno pojavljajo. projekt predstavlja začetek moje kariere, prvi ka-men v nizu mnogih, ki še pridejo. Zagotovo se nisem naučila vsega, sem se pa naučila načina, kako svoje znanje lahko nadgradim in ga vključim v svoje vsakodnevno delo in se soočam z izzivi, ki delo spremljajo. Z njim lahko poleg služenja vsakdanjega kruha pomagam tudi ljudem v stiski, kar mi je še posebej v zado-voljstvo. Vesela sem, da sem lahko bila del dinamičnega kolektiva in sem hvaležna za ponujeno priložnost sodelovanja pri projektu.



ZaKlJUČNa NalOGa



Jana Ermanstrokovna izobrazba: univerzitetni diplomirani organizator dela

ime in priimek mentorja: Mojca klement

organizacijska enota: UraD za Delo kraNj,

UraD za Delo jeseNice,

UraD za Delo raDovljica

oddelek / služba: obMočNa slUŽba kraNj



na ZrsZ sem se zaposlila kot samostojna svetovalka v območni službi kranj, na uD kranj. Med uvaja-njem na delo sem spoznala posamezne oddelke območne službe – zaposlovanje, poklicna orientacija, socialna varnost, zaposlitveni programi. Moje uvajanje in delo je bilo vezano na oddelek zaposlovanja.

prvi dan sem prejela literaturo oziroma drugo gradivo, ki se je nanašalo na delo svetovalca zaposlitve in s katerim sem se morala seznaniti. naučiti sem se morala uporabljati aplikacijo Zpnet, saj brez tega ni mo-goče samostojno delati. V pomoč mi je bilo, da sem bila prisotna ob obravnavah strank pri posameznih svetovalcih. Vsak svetovalec ima drugačen pristop in način vodenja svetovalnega procesa. kljub temu, da gre za podajanje enake vsebine, je vsak pogovor s stranko drugačen, unikaten.

seveda delo samostojnega svetovalca ni samo svetovanje, motiviranje, napotovanje in informiranje strank. Zajema še vrsto nalog, ki sem jih spoznala v času usposabljanja:

• Prve obravnave oseb brez ovir: izdelava zaposlitvenega načrta, določanje realnih zaposlitvenih ciljev, usklajenih z možnostmi in sposobnostmi iskalcev zaposlitve in ponudbo na trgu dela, infor-miranje in napotovanje v zaposlitev-pregled prostih delovnih mest na namizju, ponudba aktualnih prostih delovnih mest brezposelnim osebam, predhodno preverjanje ustreznosti brezposelnih oseb pred napotitvijo, obveščanje z sMs , obveščanje po pošti, napotovanje z napotnicami, spremljanje aktivnosti in izdajanje odločb o črtanju iz evidenc, priprava dokumentacije za posredovanje podatkov drugim institucijam

• Nadaljevanje obravnav brezposelnih: spoznavanje sistema dela, priprava na delo, vodenje sve-tovalnega razgovora, določanje realnih zaposlitvenih ciljev, prepoznavanje prednosti in ovir brezpo-selne osebe, izdelava zaposlitvenega načrta, spremljanje aktivnosti brezposelne osebe, analiza in evalvacija aktivnosti, posredovanje v zaposlitev, seznanitev z ukrepi aktivne politike zaposlovanje, napotovanje v ukrepe aktivne politike zaposlovanja, napotovanje v specialistična svetovanja, pripra-va na timsko obravnavo, seznanitev s postopki za uveljavljanje bolniškega staleža, za prenehanje vodenja v evidenci, za pripravo delovne dokumentacije za ZpiZ, za pripravo presoje delazmožnosti, način zapisovanja podatkov v aplikacijo Zpnet

• poleg tega, da svetovalci dobro poznajo administrativno izvajanje postopkov, morajo biti seznanjeni z aktualnim dogajanjem v zvezi z vključevanjem v programe aktivne politike zaposlovanja – apZ,



vedeti morajo, kam, kdaj in pod kakšnimi pogoji lahko vključujejo brezposelne v programe aktivne politike zaposlovanja Vko delavnice, tečaji, tpk, npk, prvi izziv, Zaposli.me, priložnost zame, sa-mozaposlitev, uvajanje na delovnem mestu, javna dela)

kmalu po končanem uvajanju na uD kranj sem bila premeščena na uD jesenice, kjer sem opravljala delo svetovalke zaposlitve. Delala sem na odprtem sistemu in opravljala delo dežurnega svetovalca. Moje delo je obsegalo izdelavo prvih zaposlitvenih načrtov, kasneje spremljanje odzivov strank po ele-ktronski pošti.

uvajala sem se na prijavno-odjavni službi. to delo zahteva poznavanje zakonodaje in izvajanje veliko različnih postopkov in uporabo več obrazcev. Zame je to pomenilo učenje postopkov: prijava v evidenco brezposelnih oseb, prijavni obrazec, naročanje k svetovalki in na čakalno vrsto za informativno motiva-cijski seminar, prijava v evidenco tujca (obrazložitev posebnosti pri prijavi - bivanje, izobrazba, seznani-tev z vsebino navodila o vodenju evidenc glede pogojev za prijavo tujca), obrazci v zvezi z delovno dobo iz tujine (eu) in republik bivše Yu, odjava iz evidence (na podlagi telefonskega klica, osebno na prijavni službi), izvajanje postopkov v Zpnet-u, obrazci ob odjavi iz evidence, denarno nadomestilo - priloge in pravice do denarnega nadomestila, pregled obrazcev glede na pravico (preostanek, prispevki, krajši čas), izdaja potrdil, naučiti sem se morala voditi delovodnik - knjiženje vlog za denarno nadomestilo, knji-ženje vlog za denarno nadomestilo, knjiženje posameznih dokumentov v delovodnik (uradni zaznamek svetovalca ob črtanju iz evidence, sporočila o izidu posredovanja v in delovodnik, predlogi svetovalcev v posamezne aktivnosti-apZ, vnos vročilnic, odločb o črtanju iz evidence, bolniški list, vabilo, razne odločbe ZpiZ-a, zaprosila za podatke…, pošta (kreiranje oddajnih knjig, vnos pošiljk v oddajne knjige, tiskanje vročilnic), potek prejema in oddaje pošiljk, datiranja, tiskanje in objava preglednic prostih de-lovnih mest itd.

na ZrsZ sem se zaposlila ravno v času večje spremembe pri delu oziroma obravnavi brezposelnih oseb. V skladu s cilji poslovnega načrta za leto 2012 - torej s ciljem povečanja zaposlenosti, zmanjševanja brezposelnosti ter aktivacije prejemnikov denarnega nadomestila, izboljšanja razmerja med aktivnimi in pasivnimi ukrepe na trgu dela ter skrajševanje časa prijave brezposelnih oseb v območni službi, so se začele izvajali aktivnosti, ki naj bi spodbudile prejemnike denarnega nadomestila k čimprejšnji aktivaciji in njihovi zaposlitvi:

Vzpostavljen je bil odprti sistem, ki je usmerjen v proaktivnost stranke, brezposelne osebe niso več v sistemu naročanja. Delavnic se udeležujejo na lastno pobudo, same izvajajo aktivnosti, dogovorjene v zaposlitvenem načrtu in o tem redno poročajo svoji svetovalki. s 7. 5. 2012 se je glede na poslovni načrt za leto 2012 precej spremenilo delo tako svetovalk, kot njihove obravnave strank.

Zaradi doseganja cilja – večje aktivacije prejemnikov denarnega nadomestila, se aktivnosti prejemnikov spremljajo najmanj dvakrat mesečno. izvajanje tega navodila je povzročilo hitro polnjenje urnikov zapo-slitvenih svetovalk. Delno rešitev je prinesel dogovor, da stranke, ki znajo uporabljati spletno pošto spo-ročila pošiljajo na kontaktni center. urniki pa zato niso bili manj polni, saj so se določili termini tudi v urnik zaposlitvenega svetovalca zaradi spremljanja. polni urniki pomenijo težavo, saj osebo, ki bi se morala zglasiti osebno pri svetovalcu zaradi spremljanja aktivnosti, ni mogoče uvrstiti v urnik.

leta 2013 se je odprti sistem ukinil. Dežurnih svetovalcev na os kranj ni več. svetovalci smo morali pri-lagoditi urnike ter določiti termine, namenjene obravnavi strank takoj po prijavi. Še vedno smo sledili cilju, da se z novo prijavljeno osebo opravi prvi razgovor in izdela zaposlitveni načrt v roku 14 dni po prijavi.

ponovno smo prešli na naročanje strank.

Z mladimi še vedno delamo v skladu s strategijo dela z mladimi. Vse ostale stranke na uradu so razdelje-ne glede na datum rojstva. leta 2014 so bili cilji zavoda usmerjeni predvsem v delo z mladimi-posredova-nje v zaposlitev, vključevanje v ukrepe apZ. V letošnjem poslovnem načrtu je poudarek na spodbujanju čimprejšnje aktivacije in zaposlitve mladih brezposelnih oseb, kot tudi dolgotrajno brezposelnih in brez-poselnih prejemnikov denarnega nadomestila. Zato letošnji cilji še vedno sledijo delu z mladimi, dodatno pa je poudarek na delu s starejšimi od 55 let in Dbo.

novost so tudi pisarne za delodajalce, katerih glavna naloga je, da delodajalcem posredujejo kompeten-tne in motivirane brezposelne osebe, hkrati pa so vir informacij o prostih delovnih mestih nam, svetoval-cem zaposlitve.




V času zaposlitve na projektu sem se udeležila mnogo internih izobraževanj:

• udeležila sem se dvodnevne delavnice o motivaciji: udeležba na tej delavnici je prispevala k navezo-vanju stikov z zaposlenimi na drugih uradih, seznanila pa sem se tudi s konkretnimi primeri iz prakse. Motivacija je kompleksna in težko opredeljiva, saj je zaradi raznolikosti čustev in odzivov nanje za vsakega posameznika unikatna. Delavnica mi je bila v pomoč pri oblikovanju in postavljanju pravih vprašanj v pogovoru s stranko. pomembno je, kako nagovorim stranko, da se ne zapre vase, da mi je pripravljena zaupati, da jo bom skozi razgovor lahko motivirala za nadaljnje delo. poudarili smo pomen pohvale. spoznala sem, da je pomembneje poslušati, kot dajati nasvete in reševati težave ljudi. tako se zdaj pri svojem delu trudim, da ne bi človeka zasula z nasveti o tem, kako naj se loti iskanja zaposlitve. oseba se bo bolje počutila, če bo sama prišla do rešitve. sicer pa mnogokrat potrebujemo le nekoga, ki mu brez slabe vesti lahko predstavimo situacijo v kateri smo se znašli.

• predstavitev projekta »povežimo znanje« - predstavitev medgeneracijskega sodelovanja, spoznava-nje lastnosti posameznih generacij in kako z njimi najlaže sodelovati; koristno pri svetovalnem delu, saj različne generacije različno razmišljajo, različno gledajo na zaposlitev in jih motivirajo različne stvari.

• »kako vzpostaviti kontakt z delodajalcem« – zaradi lažjega sodelovanja pri posredovanju strank delo-dajalcem; pozitiven pristop, nasmeh, poudarek na tem kaj delodajalce pridobi s sodelovanjem

• Delavnice svetovalni in kompetenčni intervju, ravnanje v težavnih situacijah, coaching so vse tesno povezane z delom svetovalca zaposlitve. naučile so me ravnanja v situacijah, ko so stranke agre-sivne, zaprte vase, kako postavljati vprašanja, da pridemo do več informacij, da nam stranka pove več…


svojo prednost vidim v tem, da sem si pridobila veliko teoretičnega znanja s področja zaposlovanja v času študija. teorijo sem postavljala v prakso, ko sem eno leto pripravljala in vodila delavnice za zaposli-tev. Dodatno prednost pa vidim tudi v tem, da sem dve leti delala kot svetovalka na e-vem točki na obrtni zbornici. torej dobro poznam področje podjetništva, predvsem samostojnih podjetnikov.

Vse zgoraj našteto mi res pomaga pri opravljanju dela samostojne svetovalke. strankam lahko svetujem, kako naj oblikujejo in ustrezno popravijo svojo prijavno dokumentacijo, poznam postopek zaposlovanja, načine preverjanja kandidatov, sam izbor, možna vprašanja na razgovoru,… strankam, ki razmišljajo o samozaposlitvi, lahko iz lastnih izkušenj in znanj svetujem ali je smiselno udejanjiti njihovo idejo, kaj potrebujejo, kje naj iščejo informacije, na koga se še lahko obrnejo, katere dejavnosti registrirati, kakšni so stroški…

seveda mi pri delu pridejo prav tudi izkušnje, ki sem si jih pridobila z delom v administraciji in kot poslov-na sekretarka. ta znanja največ uporabljam pri opravljanju dela na prijavno-odjavni službi. pri sprejemu, vpisovanju, oddaji pošte-torej pri vodenju delovodnika, pri organiziranju in samostojnem načrtovanju dela in opravljanja nalog.

pri delu svetovalke mi je v pomoč tudi lastna izkušnja z brezposelnostjo. Vem, da je težko dobiti zaposli-tev tudi, če si zdrav, brez ovir, če imaš znanje in izkušnje. Vem, da je težko priznati ljudem okoli sebe, da si »na borzi«, vem, da se je težko »prodajat«, če nisi tak človek.

Vsekakor mi je zaposlitev na ZRSZ prinesla mnogo spoznanj – o sebi in o drugih. Delo svetovalca je kompleksno, ne gre zgolj za klikanje po aplikaciji in tiskanje zaposlitvenih načrtov. ker bi res rada pozitivno vplivala na ljudi, jim pomagala in jih motivirala, se res trudim naučiti se čim več.

Pri tem so mi v veliko pomoč moja mentorica in sodelavke iz celotne Območne službe kranj. Brez ostalih svetovalk in njihove pomoči, nasvetov in opore bi bilo opravljanje tega dela skoraj nemogo-če. Zdi se mi res pomembno, da zaposleni sodelujejo, izmenjujejo znanja in izkušnje.




na svojo izkušnjo brezposelnosti gledam kot na veliko prednost pri obravnavanju in delu z brezposelnimi. ZrsZ je imel razpisano delovno mesto samostojnega svetovalca ravno v času, ko sem izvedela, da mi delodajalec ne bo podaljšal pogodbe. ker še nisem bila brezposelna, nisem ustrezala pogojem razpisa, a sem vseeno poslala prijavo in kot dokazilo poslala še kopijo pogodbe v upanju, da bo vseeno kaj poma-galo, saj je šlo zgolj za dan razlike. seveda nisem bila izbrana…

prvi mesec po poteku delovnega razmerja sem bila prepričana, da mi zaposlitve ne bo težko najti. pisala sem prijave, ponudbe, klicala po telefonu…dokler mi negativni odgovori po telefonu in neodzivnost delo-dajalcev na moje prijave in ponudbe niso prišli od živega.

Minilo je nekaj časa, saj sem morala ponovno prepričati samo sebe, da sem sposobna dobro opravljati delo, da moram le dobro razmisliti, kaj in kje si želim delati in se na to osredotočiti.

povedati želim, da če bi se na ZrsZ zaposlila že takrat, takoj po poteku pogodbe o zaposlitvi, ne bi ra-zumela velikega števila strank, brezposelnih oseb, ki mi pravijo, da si želijo delati, da res aktivno iščejo, a ne dobijo zaposlitve.

Včasih kaki stranki povem, da sem bila tudi sama brezposelna, da jo razumem in da vem kako ji je. Zau-panje, razumevanje med mano in stranko se zaradi tega poglobi. Zaradi te spremembe v najinem odnosu pa je tudi svetovanje boljše in uspešnejše.

kot sem že prej omenila, se mi zdijo dobri odnosi med sodelavci zelo pomembni. Mislim, da so v os kranj odnosi med zaposlenimi dobri, da se razumejo in med seboj sodelujejo. Moja neizkušenost, nepoznava-nje postopkov dela se je hitro manjšala, prav zaradi sodelavk, ki so mi bile vedno pripravljene pomagati, razložiti zadeve in mi svetovati.


kot pozitiven praktičen primer, ki gre v plus skupinski obravnavi strank, bi navedla vključevanje v apZ program za samozaposlitev. imela sem možnost spremljati rešitev enake naloge na dveh uradih.

na uD radovljica sta se svetovalki dogovorili, da bosta svoje kandidate povabili na skupinsko obravnavo. razdelili sta jih v dve skupini po pet, eno ob 8, drugo skupino ob 9 uri. Vso potrebno dokumentacijo smo pripravile že vnaprej (priprava zaposlitvenih načrtov s potrebnimi aktivnostmi, pogodbe o vključitvi, izpis poti za potne stroške, pogled v ajpes). ko so stranke prišle ob določeni uri sta vsem predstavili potek postopka za pridobitev subvencije in jim dali vsa potrebna navodila. Vse stranke so bile obravnavane v roku dveh ur. prvo skupino sem začela vpisovati v delovodnik že v času predstavitve drugi skupini. Drugo skupino pa sem vnesla v roku naslednje ure. s celotno nalogo smo zaključile v roku dveh ur (od 8-10).

na uD na jesenicah sva se s svetovalko dogovorili, da potencialne kandidate pokličem in jih naročim na pol ure. svetovalka je imela stranke od 8 do 12 in še dve 13 do 14 ure. Zaradi individualnega naročanja je svetovalka vsaki stranki posebej razložila isti postopek in predložila enako dokumentacijo. krajša prosta obdobja je porabila za opravljanje drugih manj zahtevnih nalog. Zahtevnejših postopkov, pri katerih je potrebno biti bolj pozoren ni uspela opraviti. Dokumentacija za samozaposlitev se je v delovodnik vpiso-vala šele naslednji dan.

Vsekakor se mi zdi rešitev, ki so jo uporabile delavke na uD radovljica bolj racionalna, časovno manj zamudna ter hkrati strankam prijazna.

Primer organizacije dela: V času odprtega sistema smo rešile težavo s polnimi urniki svetovalk zapo-slitve zaradi spremljanja strank preko e-kanala tako, da smo stranke svetovalk naročale kar v moj urnik. ker sama nisem imela svojih strank, je bil moj urnik povsem prazen, zato nisem imela težav z določanjem terminov za spremljanje. pred tem sem stranki določila datum za spremljanje, v urniku pa je bilo to zaradi prezasedenosti urnikov razvidno dan ali dva kasneje. tudi spremljanje je bilo tako lažje, saj so se osebe izpisale na namizje. konec delovnega dne sem si vzela le nekaj minut, da sem pregledala, ali so stranke aktivnost izvedle, si primerno zabeležila in sporočila svetovalkam.



Primer dobrega sodelovanja s sodelavci, delodajalci in brezposelnimi osebami: pred kratkim je bila pri meni stranka, ki mi je omenila, da je bila pri določenem delodajalcu na razgovoru v zvezi s prostim delovnim mestom v pralnici. ta isti delodajalec je tudi oddal ponudbo za uDM. Zaradi zdravstvenih razlo-gov je že vključena oseba prenehala delati in delodajalec je izrazil željo, da bi poiskali novega kandidata. skupaj s sodelavko iz pisarne za delodajalce sva s stranko opravili razgovor. Dogovorile smo se, da sodelavka iz pisarne za delodajalce pokliče delodajalca, če bi bil pripravljen gospo naknadno povabiti na razgovor. Delodajalec je privolil in bo sem še isti dan obvestila o terminu razgovora pri delodajalcu. po opravljenem razgovoru nam je delodajalec sporočil, da so se odločili za vključitev.


ZaKlJUČNa NalOGa



Petra koblarstrokovna izobrazba: univ. dipl. sociolog

ime in priimek mentorja: Darja škrjanc, anita brunec

organizacijska enota: območna služba kranj

oddelek / služba: oddelek za programe zaposlovanja

obdobje izvajanja dela na projektu: 18. 7. 2012 - 30. 11. 2015


Moje delo je v tem času obsegalo delo na področju Vko, skrbništvo pD-jev, posredovanje bo v zaposli-tev, napotovanje bo v programe zaposlovanja, urejanje dokumentarnega gradiva in evidenc, sodelovanje pri izmenjavi podatkov z zunanjimi institucijami, informiranje strank, sodelovanje pri razpisnih komisijah in ostale zadolžitve po navodilih nadrejenih.

Od aprila 2015 opravljam delo svetovalke v Pisarni za delodajalce, kjer med moje zadolžitve sodi tudi napotovanje preverjenih in ustreznih oseb na prosta delovna mesta, izvajanje predizborov in hitrih zmenkov za delodajalce in informiranje delodajalcev o aktualnih javnih razpisih.

april 2015 – še traja: svetovalka v pisarni za delodajalce

• skrbništvo nad pD-ji (sprejem in obdelava)

• posredovanje ustreznih in preverjenih oseb na prosta delovna mesta in v zaposlitev

• izvajanje predizborov in hitrih zmenkov za delodajalce

• informiranje delodajalcev o aktualnih javnih povabilih

• izvajanje timov

• obiski pri delodajalcih

• priprava dogodkov za delodajalce

2013 – marec 2015: svetovalka zaposlitve in prijavno-odjavna služba

• izvajanje kariernega svetovanja (pomoč strankam pri postavljanju kariernih ciljev, pri prepoznavanju interesov in kompetenc, pri premagovanju različnih ovir)

• posredovanje na prosta delovna mesta

• napotovanje v programe zaposlovanja in v različne oblike izobraževanja

• urejanje dokumentarnega gradiva in evidenc (pisanje zapisnikov, uradnih zaznamkov, odločb)

• informiranje strank

• sodelovanje pri izmenjavi podatkov z zunanjimi institucijami

• učenje strank veščin vodenja kariere

• prijava/odjava v evidenco brezposelnih oseb in v evidenco iskalcev zaposlitve

• pomoč strankam pri oddaji vlog za denarno nadomestilo



2012 – 2013: oddelek za programe zaposlovanja

• sodelovanje pri razpisnih komisijah

• sodelovanje pri ukrepu spodbujanja samozaposlovanja na vseh nivojih: presoja poslovne ideje, de-lavnice za samozaposlitev, subvencija za samozaposlitev

• sodelovanje pri javnem povabilu prvi izziv: kontrola podatkov delodajalca in vključene brezposelne osebe za obravnavo na razpisni komisiji, podpisi pogodb z delodajalci in brezposelnimi osebami, seznanjanje strank s pravicami in obveznostmi

• deljeno skrbništvo za ukrep usposabljanje na delovnem mestu: kontrola podatkov delodajalca in vključene brezposelne osebe za komisijo, podpisi pogodb z delodajalci in brezposelnimi osebami, seznanjanje strank s pravicami in obveznostmi, kontrola in obračun dodatka za aktivnost, dodatka za prevoz udeleženca, obračun zahtevka za izplačilo upravičenih stroškov za izvajalca, priprava do-kumentacije za podpis pogodb za izvajalca

2012 – 2013 (1 mesec): oddelek socialne varnosti

• sodelovanje pri izdaji sklepov o izvršbi

• pregledi in kontrola vlog pri odločanju za uveljavljanje pravice do denarnega nadomestila


• v oktobru 2014 sem se kot poslušalka udeležila zaključka konference expak v gradcu z naslovom nove poti? jamstvo za mlade: pristopi evropskih zavodov za zaposlovanje in primeri dobrih praks. V okviru konference so bili predstavljeni aktualni rezultati srečanja vzajemnega učenja, primeri dob-rih praks iz nemčije, avstrije in slovenije. Zanimiva se mi je zdela avstrijska in nemška predstavitev obrtniških poklicev in njihovega dualnega sistema izobraževanja, kar se mi zdi dober način pridobi-vanja delovnih izkušenj in dobra podlaga za vstop na trg dela.

• v okviru internih, eksternih in izobraževanj iz naslova izobraževalnega centra sem se udeležila sle-dečih:

• delavnic: kompetenčni intervju; usposabljanje za uporabo pripomočkov Vko; Motivacijski intervju; delavnica če želim da bi bilo drugače; ravnanje v težavnih situacijah; Motivacijsko intervjujanje; obvladovanje stresa in učinkovita organizacija časa; komunikacija

• eučenja: eučenje kompetenčni intervju; eučenje poslovni razgovor; eučenje klasius; eučenje tele-fonska komunikacija, eučenje Zdrava prehrana na delovnem mestu

• izobraževanj/seminarjev: učinkovanje zakona o delovnih razmerjih v praksi; predstavitev zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o splošnem upravnem postopku (Zup-g); predstavitev pra-vilnika o spremembah in dopolnitvah pravilnika o prijavi in odjavi iz evidenc, zaposlitvenem načrtu, pravicah in obveznostih pri iskanju zaposlitve ter nadzoru nad osebami, prijavljenimi v evidencah; izobraževanje s področja težav v duševnem zdravju; usposabljanje za eures; seminar Zelena delovna mesta, njihov potencial in vloga svetovalcev os; usposabljanje za uporabo portala poiščiDelo.si; usposabljanje za uporabo standardne klasifikacije poklicev 2008 (skp-08); usposabljanje za upora-bo standardne klasifikacije poklicev 2008 (skp-08); usposabljanje za svetovalce za delo z mladimi

• coaching za izboljšanje praktičnih veščin in znanj, učinkovitemu sodelovanju s strankami ter razvoju osebne odličnosti

posebej bi izpostavila:

• eučenje poslovni razgovor, v katerem sem obogatila svoje veščine pogovora z delodajalcem za analizo zahtev delovnega mesta, z namenom učinkovitejšega posredovanja. gradivo je vključevalo video posnetke telefonskega in osebnega poslovnega razgovora, obogatene z vmesnimi opombami za lažje učenje.

• delavnico kompetenčni intervju, katera je bila nadgrajena z eučenjem kompetenčni intervju. na de-lavnici sem razširila veščine prepoznavanja kompetenc za učinkovito določanje zaposlitvenih ciljev in posredovanje zaposlitve (klasifikacije in pomembne skupine kompetenc, orodja za ugotavljanje in prepoznavanje kompetenc, vedenjski intervju za ugotavljanje kompetenc pri iskalcih zaposlitve).




Prva mentorica mi je razložila in predstavila delovanje oddelka za programe zaposlovanja, namen in vrsto ukrepov aktivne politike zaposlovanja, seznanila sem s specifičnostjo posameznih progra-mov oz. ukrepi aPZ in uporabo aplikativnih orodij, celotnim delovanjem Zavoda (Območna služba, Uradi za delo). sodelovala sem pri pripravi pogodb z bo in z izvajalci ukrepov, pri obračunu pravic, sodelovala sem s svetovalci zaposlitve, brezposelnimi in delodajalci.

Druga mentorica mi je razložila in predstavila področje zaposlovanja, ki vključuje delo na področju VkO, napotovanje preverjenih in ustreznih oseb BO v programe zaposlovanja in na prosta delovna mesta, informiranje strank, skrbništvo PD-jev, sodelovanje in informiranje delodajalcev, izvajanje predizborov in hitrih zmenkov, kar štejem za relevantno delovno izkušnjo.

V pomoč so mi pretekle izkušnje na področju komuniciranja, prilagajanja in organiziranosti. Iz delovnega procesa na projektu pridobivam usposobljenost, dvigujem kompetence v organiziranem, struk-turiranem in prijaznem delovnem okolju, kjer so naloge ciljno usmerjene. Pridobivam na transpa-rentnosti (jasnost in preglednost postopkov), iniciativnosti (nova znanja in rešitve), strokovnosti (usklajevanje delovnih nalog, stremljenje k uresničitvi zastavljenih ciljev), kognitivnih sposobnostih (analitične sposobnosti, reševanje problemov), osebnostnem razvoju (vseživljenjsko učenje).


Možnost zaposlitve v okviru projekta svetovalci 45 vidim kot veliko in dragoceno priložnost, zlasti v času obstoječe gospodarske krize. kot brezposelna oseba sem spoznala stisko ob izgubi zaposlitve, težave in vprašanja, ki se porajajo ob tem. naučila sem se veščin mreženja, vzpostavljanja stikov s potencialnimi delodajalci, učinkovitega pisanja vlog, zahvalnih pisem, iskanja delovnih mest po spletnih straneh zapo-slitvenih agencij, uporabe spletne strani Zavoda, uporabe portala poiščiDelo.si, e-svetovanja, delovanja kot prostovoljka.

Delo na projektu vidim iz dveh perspektiv:

1. V možnosti za karierno rast in razvoj, v krepitvi konkurenčnosti in fleksibilnosti ter pozitivni naravnanosti.

2. V možnosti uporabe preteklih izkušenj in prenosljivih kompetenc na novo delovno področje. kot svetovalka sem pričela delovati na projektu po predhodni brezposelnosti. Z osebno noto, s svoji-mi lastnimi izkušnjami v obdobju brezposelnosti, znanjem, razumevanjem prispevam in svetujem, da se napotene brezposelne osebe lahko čim prej vključujejo v programe zaposlovanja in napotujejo na prosta delovna mesta. na področju svetovanja delodajalcem se aktivnost odraža v bolj poglobljenih in intenzivnih oblikah sodelovanja, da se na prosta delovna mesta napotujejo preverjene in zaintere-sirane osebe.

pri delu delam z mlajšimi in starejšimi sodelavci, kot tudi z uporabniki storitev. sodelovanje med gene-racijami mi je prineslo večji vpogled v potrebe posameznikov, radovednost oz. priložnost za pridobiva-nje novih informacij in tolerantnosti. skozi uresničevanje interesov in projekta razvoja človeških virov se dviguje kakovost opravljenih storitev za uporabnike storitev Zavoda in posledično zadovoljstvo bo in delodajalcev.




oseba se je prijavila v evidenco brezposelnih oseb po končanem študiju na Vi. ravni izobrazbe. na osnov-nem kariernem svetovanju sem osebo seznanila s pravicami in obveznostmi, seznanila sem jo z javnima povabiloma Delovni preizkus in iz faksa takoj praksa ter oprostitev plačila prispevkov za zaposlovanje. Že na samem svetovanju je oseba izrazila zanimanje za javno povabilo iz faksa takoj praksa, saj je izpol-njevala pogoje: ciljna skupina starost do 30 let, iskalec prve zaposlitve in brez delovne dobe. oseba je bila zelo zainteresirana za čimprejšnjo aktivacijo pridobivanja delovnih izkušenj in vključitev na trg dela, s ciljem zaposlitve. Med prvim in drugim svetovanjem me je oseba kontaktirala in povedala, da je našla delodajalca, ki je zainteresiran za javno povabilo iz Faksa takoj praksa. Delodajalcu, ki se je tudi osebno oglasil pri meni sem predstavila pogoje za pridobitev subvencije (postopek izbire na pDM, upoštevanje pogoja ciljne skupine, pogoji za delodajalca, število vključitev, oddaja vloge, zaposlitev osebe, program izpopolnjevanja). V roku 1 meseca od datuma prijave v evidenco brezposelnih oseb, je bila oseba zapo-slena pri delodajalcu, ki je oddal ponudbo na javno povabilo. kasneje sem od delodajalca prejela tudi zahvalno pismo, v katerem se mi zahvaljuje za moje koristne informacije, katere sem prijazno dala, ko so iskali možnosti na zaposlitev osebe. Vesela sem bila, da se je subvencioniranje zaposlitve lahko realiziralo v zadovoljstvo vključenega v ukrep, delodajalca in Zavoda.

Najbolj pomembno pri napotovanju preverjenih brezposelnih oseb se mi zdi, da se predhodno vzpostavi dober partnerski odnos z delodajalcem. potrebno jih je informirati o naših storitvah, javnih povabilih, spodbudah za zaposlovanje, oprostitvi plačila prispevkov, davčnih olajšavah, možnostih pre-dizborov oz. hitrih zmenkov, s ciljem aktivirati in zaposliti čim več oseb. spodbudno sem mi zdi, da se delodajalci vedno bolj zavedajo brezplačnih možnosti oz. storitev, katere ponuja Zavod.

S potrebnimi resursi znotraj Zavoda, bi lahko dobrim delodajalcem omogočili čim več predizborov oz. hitrih zmenkov in jih s tem razbremeniti ter jim napotiti v dogovoru z njimi le najboljše kandidate. Za slednje upam, da se realizira v dolgočnejšo obliko zaposlitve tudi zame.



ZakLJUčNE NaLOgE

uraDi Za Delo

urad za delo Cerknica

urad za delo Domžale

urad za delo grosuplje

urad za delo kamnik

urad za delo kočevje

urad za delo ljubljana

urad za delo logatec

urad za delo ribnica

urad za delo Vrhnika

Ljubljana

Območna služba Ljubljana



ZaKlJUČNa NalOGa



ana Mutecstrokovna izobrazba: univerzitetna diplomirana politologinja

ime in priimek mentorja: sonja Mlejnik

organizacijska enota: območna služba celje

oddelek / služba: UraD za Delo celje, laško, Žalec



V globalnih razmerah finančne in gospodarske krize bom predstavila projekt karierno svetovanje za iskalce prve zaposlitve, ki smo ga izvajali na območni službi Celje. pri tem projektu sem aktivno so-delovala v letu 2010–2011 in ga vodila na uradu za delo Celje, uradu za delo laško in uradu za delo Žalec. V projekt kariernega svetovanja za iskalce prve zaposlitve so bili zajeti tisti iskalci prve zaposli-tve (ipZ), ki so se v evidenco brezposelnih oseb prijavili v obdobju med 1. 10. 2009 in 31. 12. 2009 in v obdobju med 1. 10. 2010 in 31. 10. 2010. omenjeni projekt smo za ipZ izvajali prvih šest mesecev prijave v evidenci brezposelnih oseb (bo).

iskalci prve zaposlitve so specifična skupina mladih brezposelnih oseb (večina je bila po zaključku ali prekinitvi šolanja starih do 26 let), ki so dokaj neizkušeni na trgu dela. to pomeni, da so brez delovnih izkušenj za profil za katerega so izobraženi in posledično neizkušeni pri aktivnem iskanju zaposlitve (po-mankanje informacij glede realne situacije na trgu dela v smislu deficitarnih in sufiticarnih poklicev, v večini primerov tudi brez osvojenih oziroma utrjenih veščin iskanja zaposlitve). hkrati so ipZ v večini zelo ambiciozni, željni zaposlitve, računalniško pismeni in posledično dokaj samostojni pri iskanju zaposlitve.

projekt smo zastavili tako, da smo za ipZ organizirali individualno in skupinsko karierno svetovanje v prvih šestih mesecih od prijave na Zavodu republike slovenije za zaposlovanje (ZrsZ). takoj po prijavi so se udeležili informativnega seminarja, nato pa so bili vključeni v najmanj dve skupinski karierni svetovanji (predstavitev aktivne politike zaposlovanja in predstavitev trga dela). namen predstavitve aktivne politike zaposlovanja (apZ) je bil, da smo ipZ informirali o smiselnosti vključitve v ukrepe apZ, s čimer bi čim hitreje prišli do zaposlitve. po predstavitvi apZ smo izvajalci predstavitve v primeru potreb individualno obravnavali posamezno bo na podlagi možnosti, potreb in smiselnosti vključevanja v posamezni ukrep apZ. na predstavitvi trg dela smo ipZ motivirali za aktiven nastop na trgu dela, informirali smo jih o tren-dih na trgu dela, o možnostih zaposlovanja, predstavili smo jim skrit trg dela in jih usmerjali, pri čemer smo upoštevali njihove zaposlitvene cilje, želje, zmožnosti in možnosti na trgu dela. ponudili smo jim tudi osnovne napotke glede pisanja vlog, ponudb, življenjepisov in ravnanja na zaposlitvenih razgovorih. ipZ so vseskozi imeli tudi možnost, da so se udeležili skupinske predstavitve eures in predstavitve e-stori-tve ZrsZ. po vsaki predstavitvi smo ipZ seznanili z aktualnimi prostimi delovnimi mesti in se pogovorili o možnostih prijave posameznikov na te objave.

V času trajanja projekta so ipZ vseskozi imeli možnost koristiti poleg skupinskega tudi individualno kari-erno svetovanje, in sicer ob določenih dnevih in brez predhodnega naročanja.

projekt je temeljil na samoiniciativnosti ipZ, ki je posledično prispevala k aktivnejši vlogi pri iskanju za-poslitve.


namen projekta je torej bil:

• informiranje o storitvah, oblikah pomoči ZrsZ in o obveznostih bo,

• predstavitev trga dela s poudarkom na razširitvi zaposlitvenih ciljev,

• napotovanje ustreznih in motiviranih bo na prosta delovna mesta,

• spremljanje realizacije dogovorov in izpolnjevanja obveznosti iz naslova brezposelnosti.


V času zaposlitve na projektu sem se udeležila številnih usposabljanj, internih in eksternih izobraževanj ter izobraževanj v okviru izobraževalnega centra.

Med njimi želim izpostaviti dve delavnici: aktivacija svetovalnega procesa/svetovancev, ki jo je izvajal peter gabor, in Metode in tehnike dela s skupino, ki jo je izvajala julija pirnat.

na delavnici aktivacija svetovalnega procesa/svetovancev smo se seznanili s posameznimi pristopi in metodami dela, ki omogočajo dodatno aktivacijo in motiviranost strank. Delavnica se je nanašala pred-vsem na aktivnost svetovancev. predstavljene so bile nekatere konceptualne in metodološke novosti s področja svetovanja, namen katerih je bil, da bi slednje vključili v vsakdanje delo svetovanja. posledično je bil namen delavnice, da bi osvojili novejše konceptualne okvirje in posamezna praktična orodja, si či-mer bi dosegli dodatno aktivacijo oziroma dodatno motivacijo svetovancev.

namen te delavnice je bil dvojen, in sicer da smo ozavestili nekatere vsebine iz teh novejših pristopov v svetovanju, ki so že bile del svetovalnega procesa, in hkrati predstaviti in predlagali vpeljavo nekaterih novosti.

kot rečeno, smo se na delavnici seznanili z nekaterimi novimi pristopi svetovanja, zaradi česar je delavnica name naredila velik vtis. Dobro je bilo, da smo nove pristope preizkusili in sami spoznali, da delujejo. kar se tiče vpeljave teh pristopov v svetovanje pri svetovancih, je praksa pokazala, da so tudi pri svetovancih novi pristopi zelo dobrodošli in posledično pripomorejo k bolj kakovostnem kariernemu svetovanju.

pogoj, ki mora biti po mojem mnenju v prvi vrsti izpolnjen za kakovostno izvajanje novejših pristopov svetovanja je, da morajo ti pristopi biti blizu kariernim svetovalcem, ki jih uporabljajo.

res je, da je osnovnega pomena, da se zadeve lotimo postopoma in predhodno presodimo oziroma ocenimo ali je svetovanec pripravljen na te oblike sodelovanja oziroma svetovanja.

na Delavnici Metode in tehnike dela s skupino smo pridobivali veščine vodenja skupinskih oblik dela z brezposelnimi osebami, izpostavili in ozavestili smo prednosti skupinskih oblik dela, okrepili smo zave-danje, kako pomembna je priprava in organizacija delavnice, govorili smo o skupinski dinamiki, učili smo se učinkovitega vedenja v konfliktnih situacijah in nenazadnje razvijali komunikacijske in socialne veščine.

na delavnicah in usposabljanjih sem pridobila veliko znanja, ki ga vsakodnevno uporabljam pri svojem delu in potrditev o strokovnem izvajanju kariernega svetovanja.

udeleženci smo imeli na omenjenih delavnicah možnost izmenjave mnenj in izkušenj, kar ponavadi pri-pomore k še bolj strokovni obravnavi brezposelnih oseb in problemov, s katerimi se srečujemo pri opra-vljanju svojega dela.


V času zaposlitve na projektu sem imela mentorico, gospo sonjo Mlejnik, vodjo uradov za delo Celje, laško in Žalec. Mentorica me je v času zaposlitve na projektu usposabljala, bdela je nad mojim delom, v primeru morebitnih dilem glede mojega dela, mi je bila vedno na razpolago, da sva se skupaj pogovorili o posamezni zadevi; spodbujala me je in bila vseskozi dovzetna za moje predloge in mnenja.



omogočila mi je, da sem bila deležna zelo kakovostnih usposabljanj s strani sodelavcev na uradu za delo Celje in me tako postopoma vpeljevala v delovni proces svetovalke zaposlitve.

Mentorica mi je omogočila, da sem spoznala, kako živi in deluje urad za delo in posledično območna služba Celje. usposobila sem se za prijavo v evidenco brezposelnih oseb, izvajanje informativnih semi-narjev, izvajanje skupinskih oblik kariernega svetovanja in predstavitev aktualnih tem (trg dela, aktivna politika zaposlovanja, e-storitve ZrsZ, učinkovita prijava je vstopnica na zaposlitveni razgovor, kako prepričam delodajalca, da se bo odločil zame, Moj načrt pri iskanju zaposlitve in Zaposlitvena urica), karierno svetovanje, prilagojeno določenim ciljnim skupinam, individualno osnovno in poglobljeno kari-erno svetovanje, karierno svetovanje v kariernem središču, spremljanje izvajanja aktivnosti brezposelnih oseb in ustrezno ukrepanje v primeru neizpolnjevanja obveznosti, posredovanje ustreznih in motiviranih brezposelnih oseb na prosta delovna mesta, smiselno vključevanje brezposelnih oseb v ukrepe aktivne politike zaposlovanja in ostala dela, ki so sestavni del nalog svetovalke zaposlitve.

Mentorski sistem, v katerega sem bila vključena, moram pohvaliti, saj sem bila pod strokovnim vodstvom deležna postopne vpeljave v samostojno delo na vseh področjih delovanja svetovalke zaposlitve. Da-nes sem usposobljena za samostojno delo. pridobila sem znanja in veščine za samostojno in strokovno obravnavo brezposelnih oseb, ki zajema individualno osnovno in poglobljeno svetovanje, izvajanje stori-tev usmerjenih k uporabnikom, vodenje skupinskih oblik kariernega svetovanje, samostojno odločanje v skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku, učinkovitost pri razreševanju problemov brezposel-nih oseb in posredovanje ustreznih in motiviranih oseb na prosta delovna mesta.


pred nastopom delovnega razmerja na Zavodu republike slovenije za zaposlovanje na projektu »Do boljše kakovosti storitev z več svetovalci zaposlitve«, sem bila prijavljena kot brezposelna oseba – iskalka prve zaposlitve, prijavljena na ZrsZ, in sicer na uradu za delo Žalec.

Z nastopom delovnega razmerja sem dobila priložnost pridobivanja dragocenih delovnih izkušenj in po-sledično usposobljenost za samostojno opravljanje dela.

V kriznih gospodarskih razmerah sem sama občutila, kako je biti brezposelna oseba po zaključku šolanja. V času brezposelnosti sem bila zelo motivirana, optimistična in posledično željna zaposlitve, kljub temu, da sem se zavedala realne situacije na trgu dela, še posebej kar se tiče svoje izobrazbe oziroma poklicev, po katerih dejansko ni večjega povpraševanja s strani delodajalcev. pri tem je bilo zelo pomembno, da sem verjela vase, v svoje sposobnosti in po drugi strani, da sem bila deležna kakovostnih obravnav s strani svoje svetovalke zaposlitve (v smislu podpore, spodbujanja, usmerjanja, nudenja informacij, obve-ščanja o prostih delovnih mestih, vpogleda v realno situacijo na trgu dela, možnosti vključitve v ukrepe aktivne politike zaposlovanja).

pri svojem delu s pomočjo lastnih izkušenj lažje razumem brezposelne osebe, kaj pomeni biti brezposelna oseba, kako se soočati s problemom brezposelnosti. Zavedam se kaj brezposelne osebe pričakujejo od svojih svetovalcev in kako zelo pomembno je, da smo jim na voljo v primeru morebitnih vprašanj oziroma dilem pri iskanju zaposlitve.

na območni službi Celje sem kmalu dobila priložnost opravljati zaposlitveno svetovanje, in sicer v tis-tem trenutku sebi najbližji ciljni skupini, iskalcem prve zaposlitve. po mojem mnenju, je bil ta korak zelo dober, ravno zaradi tega, ker sem zaradi lastnih izkušenj zelo dobro poznala problematiko iskalcev prve zaposlitve, s katero se srečujejo na trgu dela. po drugi strani pa sem spoznala kakšne so realne možnosti zaposlovanja iskalcev prve zaposlitve, kaj vse je pri tem pomembno oziroma katere so tiste prednosti, ki jih imajo in se jih v večini primerov sploh ne zavedajo. ker smo na območni službi Celje iskalce prve zaposlitve v prvih šestih mesecih od prijave v evidenco brezposelnih oseb obravnavali ločeno od ostalih brezposelnih oseb, smo individualno in skupinsko karierno svetovanje prilagajali tej ciljni skupini. iskal-cem prve zaposlitve smo takoj na začetku ponudili tiste informacije in oblike pomoči, ki so jih zaradi svoje neizkušenosti na trgu dela najbolj potrebovali. skozi svetovalni proces smo to ciljno skupino ves čas usmerjali, motivirali in informirali z namenom še večje aktivacije. rezultati so bili dobri, kar se je odražalo tudi v zadovoljstvu iskalcev prve zaposlitve s storitvami Zavoda rs za zaposlovanje.

na mojo kakovostnejšo obravnavo uporabnikov storitev so v veliki meri pripomogli sodelavci, od katerih sem se imela možnost učiti oziroma usposabljati in so bili pripravljeni z mano deliti dragocene delovne izkušnje na področju kariernega svetovanja. V tem času smo izmenjavale izkušnje, poglede, načine re-




ševanja posameznih problemov, s katerimi se srečujemo pri vsakodnevnem delu z namenom hitrejše zaposljivosti brezposelnih oseb. kljub medgeneracijskim razlikam menim, da je bilo sodelovanje s sode-lavci zelo koristno in pomembno, tekoče in produktivno. posledično se je odvijal proces prenosa znanja in proaktivnega delovanja, usmerjen k še bolj kakovostnim storitvam Zavoda.


V skladu z Zakonom o urejanju trga dela in Doktrino dela z delodajalci, brezposelnimi osebami in iskalci zaposlitve je 1. 9. 2011 na območni službi Celje zaživelo karierno središče. V fazi nastajanja kariernega središča sem bila del delovne skupine, ki je bila zadolžena za vsebinski del v sklopu Zaposlitvenega kotička in posledično za oživitev kariernega središča. to pomeni, da sem bila v začetni fazi zadolžena za vsebinsko oblikovanje krajših delavnic in plakatov, ki so napovedovali te delavnice. s sodelavko sva pripravili vsebine za tri krajše delavnice: učinkovita vloga je vstopnica na zaposlitveni razgovor, kako prepričam delodajalca, da se bo odločil zame in Moj načrt pri iskanju zaposlitve. Vsebine krajših delavnic so zasnovane na osnovi pridobljenega znanja iz strokovne literature in usposabljanj, ki sem se jih udeleži-la, pri čemer sem upoštevala izkušnje o tem, katere informacije in kakšno usmerjanje brezposelne osebe pri iskanju zaposlitve najbolj potrebujejo.

omenjene krajše delavnice se od ponedeljka do petka izvajajo v okviru kariernega središča, poleg njih pa tudi delavnica e-storitve ZrsZ, ki je sestavljena iz: registracija v e-storitve ZrsZ, predstavi se – vnos elektronskega življenjepisa po korakih in poišči delo.si ter e-svetovanje. prav tako se v kariernem sre-dišču na štirinajst dni izvaja predstavitev eures, ki jo izvaja eures svetovalka. teh delavnic se stranke udeležujejo samoiniciativno, kar posledično pripelje do zelo dinamične skupine udeležencev.

ko je karierno središče zaživelo, sva bili s sodelavko zadolženi za izvajanje teh delavnic.

Vsako posamezno delavnico sem v okviru skupinskega kariernega svetovanja prilagajala potrebam sku-pine. Delavnice so bile naravnane tako, da so imeli udeleženci možnost sodelovati, kar je pripeljalo do izmenjave izkušenj, mnenj in informacij.

V sklopu kariernega središča imajo stranke možnost kariernega svetovanja takrat, ko ga potrebujejo. V kariernem središču je v času uradnih ur vedno na voljo zaposlitvena svetovalka, ki nudi informacije o pro-stih delovnih mestih in posredovanju na prosta delovna mesta, usmerja pri iskanju zaposlitve in nudi in-formacije in pomoč pri iskanju zaposlitve. V kariernem središču strankam nudimo pregled vlog, ponudb in življenjepisov in prav tako tudi pomoč pri pisanju prijavne dokumentacije. stranke imajo na voljo računal-nik in tiskalnik za namene iskanja zaposlitve, nudimo jim pomoč pri uporabi e-storitev Zavoda. V primeru potrebe po razširitvi zaposlitvenih ciljev in iskanju možnosti, imajo stranke možnost reševati test kam in kako. tudi sama sem delovala v kariernem središču, kar je samo še obogatilo moje delovne izkušnje.

Menim, da je projekt »Do boljše kakovosti storitev z več svetovalci zaposlitve« odlična priložnost za zaposlitev iskalcev prve zaposlitve, kar sem pred to priložnostjo bila tudi sama. V prvih devetih mesecih delovnega razmerja na projektu sem uspešno opravila pripravništvo, v nadaljevanju pa sem še vedno imela mentorico in posledično delovne naloge opravljala pod mentorstvom. V času trajanja projekta sem pridobila delovne izkušnje in kompetence, ki mi bodo nudile prednost in pomoč pri nadaljnjem razvijanju svoje kariere. Usposobila sem se za samostojno in strokovno svetovalko zaposlitve na individualni kot tudi na skupinski ravni pri delu z brezposelnimi osebami.

ob tej priložnosti se zahvaljujem mentorici sonji Mlejnik za strokovno pomoč in podporo pri usposablja-nju za samostojo delo ter ostalim sodelavcem, ki so me usposabljali in z menoj delili znanje, ki je potrebno za strokovno in učinkovito karierno svetovanje.



ZaKlJUČNa NalOGa



anja Veselstrokovna izobrazba: uni. dipl. politologinja

ime in priimek mentorja: aNita kovačik

organizacijska enota: območna služba ljubljana

oddelek / služba: UraD za Delo GrosUplje, ribNica, kočevje



V času velike brezposelnosti sem bila sama aktivna iskalka zaposlitve. Zaradi želje po delu z ljudmi je bilo moje iskanje zaposlitve usmerjeno predvsem na delovna mesta, kjer se izvajajo storitve za pomoč ljudem in kjer lahko uporabim svoje komunikacijsko-svetovalne kompetence.

po 9 mesecih aktivnega iskanja sem se zaposlila kot svetovalka zaposlitve na Zavodu rs za zaposlovanje. na projektu »Do boljše kakovosti storitev z več svetovalci zaposlitve« sem pričela z delom septembra 2014. na delovnem mestu sem se najprej seznanila z zakonodajo in akti, ki jih je potrebno poznati za us-pešno in strokovno delo. spoznala sem Zakon o urejanju trga dela, Doktrino dela z brezposelnimi osebami in delodajalci in interne akte in pravila za delo na področju zaposlovanja. Z namenom poznavanja celotne-ga procesa in zagotavljanja celovitih storitev sem svoje delo najprej začela opravljati na področju prijave in odjave oseb iz evidenc Zavoda rs za zaposlovanje. pri tem sem osvojila uporabo internih aplikacij Zavoda rs za zaposlovanje, kot sta Zpnet in eDs. Moja naloga je bila tudi sprejemanje vlog za denarna nadome-stila in posredovanje informacij.

po osvojitvi osnovnih postopkov se je moje delo osredotočilo na delo svetovalke zaposlitve. ključne naloge svetovalca zaposlitve so svetovanje, motiviranje in informiranje brezposelnih oseb. Z brezposelno osebo pripravimo zaposlitveni načrt, ki vključuje dogovore za hitrejšo aktivacijo in zaposlitev osebe. Zavod rs za zaposlovanje v sodelovanju z drugimi institucijami uporabnikom ponuja tudi ukrepe in programe za zapo-slovanje. osebam je tako v svetovalnem procesu ponujena možnost vključitve v programe aktivne politike zaposlovanja. pri vsaki pripravi zaposlitvenega načrta se trudim, da skupaj s stranko prepoznava potrebe in poiščeva razpoložljive storitve in pomoč, ki jo potrebuje pri iskanju zaposlitve. stranko poskušam čim bolj motivirati za aktivno iskanje zaposlitve, reševanje situacije brezposelnosti, jim pokazati drugačne pris-tope pri iskanju zaposlitve in pri stiku z delodajalci. ker moje delo pretežno zajema delo z mladimi brez-poselnimi osebami, sem seznanjena tudi s programom jamstva za mlade. Zaradi sprememb na trgu dela, zahtev delodajalcev in velike konkurence med iskalci zaposlitve je za uspešno zaposlitev potrebno vložiti veliko truda in časa ter pogosto prilagoditi pristop k iskanju zaposlitve. tako želimo brezposelne osebe čim bolj opolnomočiti pri iskanju zaposlitve. s tem namenom sem na uradu za delo ribnica in uradu za delo kočevje ob dogodku Dan odprtih vrat izvedla delavnico učinkovita predstavitev delodajalcu. poudarek de-lavnice je bil na pristopu »elevator pitch«, kjer se osebe kratko, jedrnato in z navajanjem konkretnih prime-rov predstavijo delodajalcem in vzbudijo zanimanje za nadaljnje sodelovanje. osebe z dobro pripravljenim »pitchem« so bolj učinkovite pri razgovorih in imajo večje možnosti za pridobitev zaposlitve.

naloga svetovalca zaposlitve je tudi napotovanje in posredovanje ustreznih oseb delodajalcem. pri tem je potrebno poznavanje tako brezposelne osebe in njihovih kompetenc kot tudi zahtev delodajalca. so-



delovanje pri obisku delodajalcev mi je omogočilo spoznanje njihovega pogleda na vlogo Zavoda in pri-čakovanja v sodelovanju z nami. naša naloga je, da delodajalcem ponudimo najbolj primeren kader, ki bo zadovoljil njihove potrebe. Z novim znanjem in informacijami sem izboljšala proces svojega dela pri svetovalnem procesu.

Zavod rs za zaposlovanje uspešno sodeluje tudi s koncesionarji, ki izvajajo delavnice za pridobivanje veščin iskanja zaposlitve. Z udeležbo na delavnicah spodbujamo iskalce zaposlitve k večji aktivnosti in hitrejšemu izhodu v zaposlitev.

pri svojem delu stremim k strokovnosti, kakovosti izvajanja storitev in uresničevanju ciljev Zavoda rs za zaposlovanje.


Znani izumitelj, znanstvenik, državnik in politik benjamin Franklin je zapisal: »investiranje v znanje izplača najvišje obresti.«

Vlaganje v znanje zaposlenih je zagotovo področje, ki tako kratkoročno kot dolgoročno daje pozitivne rezultate in zagotavlja kakovostno dela. Delo svetovalca zaposlitve zahteva neprestano izobraževanje in nadgrajevanje znanja ter iskanje novih načinov dela. Za dobro opravljanje dela je treba nadgrajevati strokovnost, kakovost in uspešnosti. Zavod rs za zaposlovanje ima področje izobraževanja zaposlenih zelo dobro urejeno, saj zaposlene vključuje v različna usposabljanja. Zaradi nenehnih sprememb na trgu dela, različnih zahtev delodajalcev in kompetenc iskalcev zaposlitve je treba prilagajati dela svetovalca in sprejemati nova znanja in pristope.

V času zaposlitve sem se udeležila različnih usposabljanj, kot so usposabljanje iz varnosti in zdravja pri delu, samozaščita v kriznih situacijah in nevarnih okoliščinah na delovnem mestu, predstavitev različ-nih programov za aktivno vključevanje brezposelnih oseb (kot npr. program puM, delovanje mladinskih centrov …) in sodelovanje pri različnih dogodkih in delavnicah. usposabljanje in nadgrajevanje znanja zaposlenih poteka tudi preko sodobnih komunikacij in z vključitvijo v e-učenje.

Udeležba na izobraževanju kompetenčni intervju in Europass je pripomogla k izboljšanju procesa priprave zaposlitvenega načrta in svetovanja uporabnikom storitev Zavoda RS za zaposlovanje. Za-radi nadgradnje sistemov in prehoda na elektronski dokumentacijski sistem smo imeli večkrat organizirana interna usposabljanja za delo z novimi aplikacijami. V času zaposlitve sem uspešno opravila tudi strokov-ni izpit za zaposlene, ki opravljajo storitve vseživljenjske karierne orientacije in posredovanja zaposlitve.

ker smo svetovalci različni in imamo različne pristope, je za boljše opravljanje dela treba svoje poglede, težave in rešitve predstaviti sodelavcem. V ta namen smo se svetovalci srečali in izmenjali dobre prakse ter nekatere predloge za izboljšanje našega procesa dela. ker se pri delu srečujem z različnimi osebami, moram komunikacijo in pristop prilagoditi glede na stranko. Znanje in izkušnje pri delu z mladimi je na svetovalce prenesel dr. Zoran Milivojević. različni pristop k delu z mladimi, pomoč pri postavljanju in doseganju ciljev, motivacija in osamosvajanje mladih – vse to je tudi naloga svetovalcev.

Dobra komunikacija med svetovalcem in stranko je nujna, saj lahko samo tako dosežemo dogovor, ki bo najbolj pripomogel k hitrejši zaposlitvi brezposelne osebe. izobraževanje oziroma vključitev v trening Coachinga, ki ga je organiziral izobraževalni center ZrsZ, je še posebej pripomogel k razvijanju mojih kompetenc. naučila sem se, kako s pomočjo lastnega razvoja in miselnega procesa doseči rešitve in izboljšave. elemente coachinga uporabljam tudi pri svetovanju stranki in jo spodbujam k razmišljanju in prepoznavanju sposobnosti in zmožnosti reševanja svojih ovir in težav.


Vsak začetek dela na določenem delovnem mestu predstavlja izziv in seveda novo učenje. V procesu vključevanja v novo delovno okolje je zelo pomembna tudi vloga mentorja. Mentor s svojimi bogatimi izkušnjami in znanjem pomaga mlajšemu pri razvoju in ga usmerja z nasveti. naloga mentorja je vodenje,



svetovanje in podpora manj izkušenemu zaposlenemu. pri uvajanju na novem delovnem mestu mi je bilo v veliko pomoč, da sem se lahko obrnila na mentorico in ji zaupala morebitna vprašanja ali težave. usmerjala in motivirala me je pri delu in izboljšavah. ob zahtevnejših primerih sem skupaj z mentorico in tudi z ostalimi sodelavci na uradih poiskala najustreznejšo rešitev glede na potrebe strank in v okviru razpoložljivih možnosti. Delo z ljudmi, ki se znajdejo v različnih situacijah ob izgubi zaposlitve ali drugih socialnih težavah, sem spoznala že v okviru predhodne zaposlitve na Centru za socialno delo. obstoječe kompetence, ki jih potrebujemo za opravljanje svetovalnega dela, sem skozi usposabljanje, mentorstvo in preko konkretnega dela svetovalke zaposlitve še bolj razvila. Verjamem, da znam osebe poslušati, jim ponuditi podporo in informacije, ki jih potrebujejo, vse z namenom, da lahko uspešno rešijo trenutno situacijo brezposelnosti.

Delo na projektu »Do boljše kakovosti storitev z več svetovalci zaposlitve« in pod vodstvom mentorice ocenjujem kot pozitivno. svetovalno delo z brezposelnimi osebami, ki so pogosto v stiski zaradi nastale situacije je zelo zahtevno, tako s strokovnega kot čustvenega vidika, zato je za mlajše oziroma tiste, ki smo manj časa zaposleni kot svetovalci zaposlitve, posebej pomembno in pozitivno, da imamo možnost spremljati delo drugih sodelavcev in mentorja ter z njihovo pomočjo in vodenjem svoje delo opravljamo bolj strokovno, kakovostno in učinkovito.


»stori, kar moreš, s tem, kar imaš, in tam, kjer si.« (t. roosevelt)

ta citat je lahko vodilo v življenju in delu, ki ga opravljamo. Delo svetovalca je velikokrat zahtevno in pričakovanja strank so lahko zelo velika. Moramo poznati in razumeti veliko zakonodaje, delovanje trga dela, zahteve delodajalcev in potrebe brezposelnih, dejavnikov človekovega delovanja, da lahko oce-nimo, kakšno podporo stranka potrebuje. naloga svetovalca je usmerjati stranko v tistem trenutku in v dani situaciji. če je treba, ji moramo tudi omogočiti drug vpogled na iskanje zaposlitve oziroma reševanje problemov. Z elementi coachinga je svetovalni proces bolj kakovosten in učinkovitejši, saj temelji na tem, da osebi pomagamo, da sama spozna in zazna težave in ovire, kasneje pa tudi da sama poišče možne rešitve in s tem naredi korak bližje do cilja. ljudje smo različni, zaradi česar je različno tudi naše mišljenje, vedenje in pogled na določene situacije. kot svetovalka zaposlitve osebo sprejmem brez vnaprej določenih mnenj in predsodkov, saj je le tako moje delo in svetovanje strokovno, kakovostno in učinkovito.

pri vsakodnevnem delu je sodelovanje s sodelavci, ki so dalj časa zaposleni, nujno potrebno. prispe-vek, ki ga prenesejo na mlajše zaposlene, je zelo velik, saj s svojih znanjem, izkušnjami in strokovnostjo pomagajo izboljšati delovni proces. Meni osebno priljubljen citat pisatelja in urednika petra ustinova, ki velikokrat ponazarja medgeneracijsko sodelovanje, je: »ljudje bi se morali več učiti drug od drugega in manj učiti drug drugega.« Z vsakodnevnim konstruktivnim sodelovanjem s starejšimi sodelavci in men-torico sem pridobila potrebne kompetence za opravljanje dela svetovalke. s svojim znanjem, izkušnjami in dolgoletnim delom s strankami so mi pomagali pri izboljšanju kakovosti in strokovnosti mojega dela in iskanju rešitev nastalih situacij.


Cilj Zavoda rs za zaposlovanje in vsakega svetovalca je čim hitrejša in ustrezna zaposlitev osebe. Vsakič, ko mi oseba sporoči, da je pridobila zaposlitev, sem tudi osebno zelo zadovoljna. pri vsakem svetoval-nem razgovoru s stranko se trudim, da stranko spodbudim k aktivnejšem iskanju zaposlitve oziroma uresničevanju ciljev, ki si jih stranka zastavi. Zadovoljstvo stranke, da je dosegla zadani cilj, predstavlja tudi zame kot svetovalko zadovoljstvo. Včasih osebe, ki so že dalj časa brezposelne, ne vidijo več smisla v iskanju zaposlitve, pošiljanju prijav in podobnem. takrat moramo kot svetovalci spodbuditi osebo, ji pokazati tudi druge poti v zaposlitev in v njih ponovno vzpodbuditi pozitiven pogled na trg dela.

najbolj mi je v spominu ostala stranka, ki je na svetovalni razgovor prišla s pesimističnim pogledom na realizacijo svoje zaposlitve. oseba ni vedela in videla možnosti, kako naj išče zaposlitev in kakšen naj ima



pristop k delodajalcem. skupaj smo pregledali možnost in spodbude, ki jih ponuja Zavod rs za zaposlo-vanje in druge državne institucije. V tistem času je bil na voljo tudi program usposabljanja na delovnem mestu. glede na izkazane potrebe in ugotovitve skozi dosedanjo svetovalno obravnavo sem ocenila, da bi bil to ustrezen ukrep, ki bi povečal zaposlitvene možnosti stranke, zato sem ji ga predstavila in bila je zelo zainteresirana za vključitev. ker je oseba ravno opravila prekvalifikacijo in ni imela delovnih izkušenj na svojem področju, je bil program usposabljanja najbolj primeren zanjo. oseba je svoje iskanje aktivnosti usmerila v spremljanje potreb delodajalcev. Delodajalec je v tistem času potreboval kader in z osebo smo se dogovorili, da se delodajalcu tudi predstavi. Delodajalec je osebo izbral kot primerno za vključitev v program usposabljanja in oseba se je vključila. Že pred samim začetkom usposabljanja je bila oseba bolj pozitivna in energična, saj je dobila možnost, da svoje kompetence in znanja predstavi na konkretnem delovnem mestu.

Dobro sodelovanje in povezovanje med svetovalcem, brezposelno osebo in delodajalcem je nujno pot-rebno za doseganje skupnih ciljev in omogoča zadovoljstvo vseh vpletenih.



ZaKlJUČNa NalOGa



Domen troststrokovna izobrazba:

univerzitetni diplomirani politolog

ime in priimek mentorja:

brigita anzeljc

organizacijska enota:

območna služba ljubljana

oddelek / služba:

UraD za Delo ljUbljaNa

obdobje izvajanja dela na projektu:

6.10.2010 – 30.11.2015


sam zelo rad delam z ljudmi, sem z njimi v socialnem stiku in jim pomagam. V projektu »Do boljše ka-kovosti storitev z več svetovalci zaposlitve« sem videl možnost, da to uresničim tudi v praktičnem delu. Moram priznati, da sem si najprej lahkomiselno delo svetovalca zaposlitve predstavljal nekoliko drugače. kot svetovalec zaposlitve se dnevno srečujem z ljudmi, ki so ostali brez zaposlitve. s svojimi nasveti jim skušam pomagati, da ponovno stopijo na pot, ki vodi do zaposlitve. Da pa je svetovanje karseda učin-kovito, je pomembna temeljna strokovna usposobljenost, sprotno izpopolnjevanje in usposabljanje ter nenehno praktično delo. ob pomoči mentorja in ostalih svetovalcev zaposlitve je delo, ki ga opravljam vsekakor lažje. Znašli smo se v času, ki od nas terja razmislek. gospodarske razmere na trgu dela so vse prej kot idealne. Število brezposelnih narašča, prostih delovnih mest je vse manj, ljudje postajajo apatični in brezvoljni. torej, povečanje števila in deleža dolgotrajno brezposelnih oseb, ter stopnje brezposelnih mladih vsekakor zahteva pozornost države in z njo povezane politike zaposlovanja. tukaj stopi v ospredje osrednja institucija na trgu dela Zavod rs za zaposlovanje in njen temeljni člen dela, svetovalec zaposli-tve. Delo z brezposelnimi osebami v tem času gospodarske krize, terja od mene in od vseh ostalih sve-tovalcev zaposlitve še konkretnejše delo z brezposelnimi osebami, njihovo vključevanje v ukrepe aktivne politike zaposlovanja, nudenje drugih možnih alternativ in hkrati biti opora, izpodbuda in pomoč. Zato so potrebna nova znanja, novo pridobljene kompetence, širši pogled na trenutno situacijo na trgu dela in z njo tesno povezana povečana brezposelnost. prav delo na projektu »Do boljše kakovosti storitev z več svetovalci zaposlitve« mi omogoča vse to v okviru udeleževanja delavnic povezanih na temo trga dela, brezposelnosti in drugih aktualnih problemov, razna interna in eksterna izobraževanja in usposabljanja. le tako, opremljen z novimi znanji, kompetencami sem lahko kos nalogi. ključni prioritetni nalogi sveto-valca ostajata svetovalno delo z brezposelno osebo, ter delo z delodajalci. V okviru svetovalnega procesa sodelujem z brezposelno osebo, z njo ustvarjam razgovor, pogovor, jo poslušam in vzajemno iščeva rešitve. Vse dogovorjeno nato zapiševa v zaposlitveni načrt, ki je pisni dogovor o izvajanju dogovorjenih aktivnostih, s podpisom katerega se stranka zaveže k izpolnjevanju dogovorjenega. glede na smiselnost, stranko napotim tudi v naše ukrepe aktivne politike zaposlovanja. bodisi v delavnice (za učinkovitejši na-stop na trgu dela, ki jih izvajajo tudi koncesionarji), razne tečaje, ki bi brezposelni osebi dejansko povečala možnosti na trgu dela, vključevanje v pridobivanje nacionalne poklicne kvalifikacije – npk ali pa zgolj na pogovor k poklicni svetovalki. prav tako brezposelnim osebam predstavim karierno središče, trenutne ak-tualne ukrepe in seznanim z dolžnostmi in obvezami. kadar ima brezposelna oseba kakršne koli omejitve, ovire, jo ustrezno napotim do svetovalcev, ki izvajajo poglobljeno svetovalo delo ali po potrebi naročim k



zdravniku specialistu. Z delodajalci navezujem osebni stik, obdelujem njihove potrebe po delavcih, iščem primerne in ustrezne kandidate, ki jih nato napotim ali zgolj obvestim o prostem delovnem mestu. V okviru dela z delodajalci, organiziram tudi razna soočenja (predvsem pri večjemu številu prostih delovnih mest), kjer se delodajalec predstavi in na kratko opiše prosto delovno mesto zainteresiranim udeležencem so-očenja. prav tako se udeležujem obiskov pri delodajalcih, zlasti pri tistih, ki še ne sodelujejo z Zavodom rs za zaposlovanje. tam jim predstavim na kratko našo institucijo, aktualne ukrepe namenjene prav njim in zakaj pravzaprav vidim smisel, da nadaljujejo oziroma začnejo sodelovati z nami. pri obiskih mi stro-kovno pomoč nudi tudi sodelavka, ki ima ogromno izkušenj na področju dela z delodajalci. Med ostale naloge mojega dela spadajo tudi vodenje delavnic, informativno - motivacijskih seminarjev, sodelovanje v projektnih in delovnih skupinah, udeležba na sejmih in sprotno administrativno delo. V zadnjih treh letih zaposlitve so moje naloge osredotočene predvsem na delo in svetovanje z brezposelnimi osebami. V tej krizni situaciji, ko je delovnih mest veliko premalo za veliko število brezposelnih oseb (stanje se počasi stabilizira, brezposelnost počasi zmanjšuje) je moja naloga, da ljudi poskušam motivirati, jim nuditi oporo, jim prisluhniti ob tem pa ostati profesionalen, kljub vsem žalostnim zgodbam, ki jih poslušam.


omenil bi, da sem se v projekt »Do boljše kakovosti storitev z več svetovalci zaposlitve« vključil nekoliko kasneje, zato nisem bil deležen vsega organiziranega procesa usposabljanja za razliko od ostalih, ki so bili vključeni ob začetku izvajanja projekta. V času zaposlitve v okviru projekta sem pridobil vrsto certifika-tov, potrdil s področja komunikacije, svetovalnega procesa in poznavanja zakonodaje trga dela. prav tako sem opravil obvezen strokovni izpit in izpit iz Zupa, kot predpogoj opravljanja dela svetovalca zaposlitve. V okviru izobraževalnega centra ZrsZ in v sodelovanju z zunanjimi institucijami sem se udeležil delavnic, seminarjev, dogodkov in vrsto internih izobraževanj: »komunikacija in svetovalni intervju, svetovalni pro-ces na zaposlovanju, skupinske oblike svetovanja, Veščine iskanja zaposlitve, težavne situacije, odvi-snost od prepovedanih drog, Zdravje na delovnem mestu, trening z coachingom, samozaščita v kriznih in nevarnih situacijah, Začetni tečaj Zp.net –prijava, spletni testi Zakon o urejanju trga dela, Doktrina dela z delodajalci, Doktrina dela z brezposelnimi osebami in iskalci zaposlitve, Delovni stili, eDs, klasius, Zdrava prehrana, Varnost poslovanja, ravnanje v težavnih situacijah, dogodek sodelovanje« prav skupek vseh usposabljanj, izobraževanj, obiska raznih delavnic, mi je prinesel tisto potrebno širino pogleda na delo, ki ga opravljam. kot nujno in obvezno delavnico vidim »komunikacija in svetovalni intervju«. Moje mnenje je, da predstavlja osnove svetovalnega procesa, ki so potrebne za uspešno delo z ljudmi. na delavnici smo spoznali načine vodenja intervjuja z brezposelno osebo oziroma kako pravilno izpeljati celoten proces svetovalnega dela. prav tako seminar »ravnanje v težavnih situacijah«. pri delu se sreču-jem z različnimi brezposelnimi osebami. od nekomunikativnih ljudi iz kateri je potrebno vleči informacije do jeznih, agresivnih ljudi. Dejstvo je, da so v medsebojnih odnosih konflikti neizogibni, zato je potrebno vsak nastali konflikt reševati konstruktivno. Vsak posameznik tako terja svojevrsten pristop, strategijo svetovalca zaposlitve. na seminarju smo se tako naučili prevladujočih strategij reševanja konfliktov glede na tipe težavnih sogovornikov in način komunikacije z zahtevnimi strankami.

V okviru Zavoda rs za zaposlovanje se aktivno sodeloval na sejmih los in inoVatiVa. tukaj vidim priložnost sodelovanja med tremi ključnimi akterji na trgu dela. to so Zavod rs za zaposlovanje kot osrednja institucija na trgu dela, delodajalci z svojimi potrebami po delavcih in seveda na drugi strani vsi iskalci zaposlitve. Možnost neposredne izmenjave mnenj, dogovorov itd. prav tako seminarji, dogodki in konference s strani Zavoda rs za zaposlovanje, ki so se navezovali na trenutne aktualne razmere na trgu dela, obenem motivirale zaposlene in poudarjale temeljne vrednote Zavoda. V veliki meri oziroma pomoč pri opravljanju dela kot svetovalec zaposlitve so seveda tudi starejši sodelavci z bogatimi izkušnjami iz vseh področij dela, ki jih kot svetovalec opravljam. tukaj ne smem seveda pozabiti delo mojega mentorja, ki me usmerja, spodbuja, priskoči na pomoč kadar je to potrebno in je vsekakor opora pri delu. V času zaposlitve še nisem imel priložnosti sodelovati pri izmenjavi praks z drugimi državami eu na področju zaposlovanja. Zadnji dve leti sem bil aktivni udeleženec dogodka, ki ga je Zavod organiziral prvič, »Dan odprtih vrat«. Dogodek se mi zdi ključen za povezovanje brezposelnih oseb, zaposlenih na Zavodu in delodajalcev. V okviru dogodka (letos in prejšnje leto) se je odvilo vrsta predstavitev, nudenje aktualnih informacij, hitrih zmenkov z delodajalci itd. letos smo prvič organizirali tudi dogodek »Dan pri malih in mikro podjetjih« in obiskali delodajalce, jim predstavili Zavod, ter storitve, ki jih ponujamo.




ob prihodu na delovno mesto v okviru projekta »Do boljše kakovosti storitev z več svetovalci zaposli-tve« so mi dodelili mentorja. Mentorstvo se mi zdi nujno potrebno, saj se s tem prenašajo znanja in veščine od izkušenih zaposlenih na manj izkušene novo zaposlene. najslabše je, če je posameznik, ki prevzame neke nove naloge, ne glede na zahtevnost in odgovornost, prepuščen samemu sebi in svoji lastni iznajdljivosti. sam vidim vlogo mentorja predvsem v nudenju podpore, da me usmerja, uvaja v de-lovno okolje in ne rešuje probleme s katerimi se soočam. Cilj mentorja je aktivno sodelovanje v procesu učenja, prilagajanja in spoznavanja delovnega mesta, ki ga zasedam z namenom, da dosežem višji nivo osebnega in profesionalnega razvoja, in da spoznam celoten proces narave dela. Z mentorjem sva najprej dorekla kako bo potekalo moje usposabljanje, izobraževanje, izpopolnjevanje in spoznavanje novega de-lovnega okolja. Začelo se je z kroženjem med različnimi delovnimi mesti oziroma oddelki z ciljem spoznati vsa delovna področja, način dela, sodelovanja na posameznem oddelku, hkrati pa pridobiti nova znanja, veščine, ki so potrebna za opravljanje določenih nalog. prav tako sem spoznal vse zaposlene po posame-znih oddelkih. sprva sem jasno moral spoznati in preučiti temeljni Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (ZZZpb), ki pa ga je 1. 1. 2011 nadomestil nov Zakon o urejanju trga dela (ZutD). poleg omenjenih zakonov sem se seznanil tudi z doktrino dela z brezposelnimi osebami in delodajalci, raznimi pravilniki, internimi akti na področju zaposlovanja. Z spoznavanjem delovnega okolja sem pričel na prijavno – odjavni službi. Menim, da je to osnova vsakega svetovalca zaposlitve, da spozna postopek prijave, odjave, sistem naročanja, izdaje potrdil in drugih dokumentov itd. sprva sem zgolj opazoval so-delavce pri delu, jih nenehno spraševal, nato pa tudi sam končno poskusil z praktičnim delom. Vse novo pridobljene informacije, način dela na prijavno - odjavni službi sem nato testiral na testni aplikaciji Zpnet.

pri delu z brezposelnimi osebami predstavlja eno ključnih veščin komunikacija med udeležencema. sve-tovalec zaposlitve mora vsekakor znati takoj vzpostaviti delovni odnos z stranko, se znati z njo pogovarjati in jo poslušati. Možnost direktne komunikacije sem imel pri vodenju uvodnega seminarja za brezposelne osebe, kjer brezposelne osebe dobijo osnovne informacije, ki so za njih pomembne, bistvene dolžnosti in obveznosti do Zavoda in obratno. po večkratnem poslušanju sodelavcev pri vodenju informativno – motivacijskega seminarja, sem se preizkusil tudi sam. Moram priznati, da sem s težavo premagal strah pred toliko veliko množico ljudi. Vendar mi je uspelo, uspešno. spoznavanje delovnega procesa sem nadaljeval pri sodelavcih svetovalcih. bistveno je bilo, da sem spoznal podrobneje način dela vsake-ga svetovalca posebej. prav tako sem se udeležil različni delavnic na temo komunikacije, svetovalnega intervjuja, skupinskih oblik svetovanja, pridobivanja novih veščin in znanj. ena izmed nalog svetovalca zaposlitve v okviru projekta »Do boljše kakovosti storitev z več svetovalci zaposlitve« je bila tudi pisanje mesečnih poročil dela. torej, kako je dnevno delo potekalo, katerih seminarjev, delavnic sem se udeležil. Zadnja faza mojega spoznavanja delovnega procesa je bilo praktično delo z brezposelnimi osebami. Delo svetovalca zaposlitve, ki ga opravljam sedaj.

skozi delo spoznavam, da mi določeno širino dajejo tudi stranke same. prav tako tukaj ne gre zanemariti starejših, izkušenejših sodelavcev, ki so mi in mi nudijo neko neformalno mentorstvo, prenos znanj in izkušenj, ki so jih pridobili z časom tukaj.


pred prihodom na Zavod rs za zaposlovanje na delovno mesto svetovalca zaposlitve sem tudi sam bil osem mesecev prijavljen v evidenci brezposelnih oseb, kjer sem bil obravnavan s strani svetovalca zapo-slitve. kakor sem že v uvodu zapisal, sem sprva delovno mesto svetovalca videl in si predstavljal nekoliko drugače ( z vidika gledanja brezposelne osebe). Šele uvajanje, spoznavanje in prilagajanje na delovno mesto ( z vidika svetovalca zaposlitve) mi je dejansko odprl oči. gre za delovno mesto, kjer je potrebno ne zgolj široko znanje z področja zaposlovanja, zakonodaje, trga dela in podobno ampak prav tako tudi sposobnost komunikacije, zmožnost brezposelno osebo poslušati, slišati. nazadnje vzpostaviti delov-ni odnos, ki omogoči sodelovanje. svetovalec zaposlitve in brezposelna oseba morata v tem odnosu postati sodelavca v njunem skupnem projektu iskanja rešitev problema posameznikove brezposelnosti. Velikokrat je to zelo težko vzpostaviti. namreč srečujem se z vsemi vrstami težavnih strank in vsaka od



njih zahteva poseben pristop. to, da sem pred prihodom na delovno mesto tudi sam prišel iz vrst brez-poselnih oseb, mi je osebno zelo pomagalo. razumem stranko v njeni trenutni vlogi, da je po možnosti obupana, jezna na cel svet, pod stresom, apatična. tako smo velikokrat svetovalci zaposlitve tista tapeta, kjer brezposelne osebe stresejo svojo jezo. ampak stranko razumem. Velikokrat omenim pri pogovoru z brezposelno osebo tudi lastno izkušnjo z Zavodom in dajem lastni zgled. sam menim, da je šele praktično delo tisto, ki ti daje potrebne izkušnje, zmožnost prepoznavanja interesov brezposelnih oseb, jih znati pravilno usmeriti in se lotiti reševanja individualnih problemov posameznika in ga navsezadnje tudi rešiti ali vsaj nakazati pot k rešitvi. Velikokrat sem se znašel tudi pred problemom, ki ga sam nisem znal rešiti. takrat sem se obrnil na pomoč k starejšim sodelavcem, ki imajo mnogo več izkušenj in so mi seveda pomagali pri rešitvi problema. ključno se mi zdi, da se z sodelavci povezujemo, izmenjujemo mnenja in informacije, ter navsezadnje tudi praktično delo. Medgeneracijsko sodelovanje ja tako nujno potrebno in potrebno je krepiti zavedanje o pomenu medgeneracijske solidarnosti in dialoga med vsemi generacija-mi, saj vsi stremimo k skupnemu cilju. Zakaj menim, da je tako sodelovanje nujno in potrebno? starejša generacija, je definitivno bogatejša z izkušnjami, za seboj imajo veliko uspešnih in neuspešnih poskusov, so lahko tudi vir idej, nasvetov za mlajše generacije, ki imajo pa morda več zagnanosti, idealizma. Dodal bi še to…primer dobre prakse? Vsakič, ko me stranka pohvali (v pisarni, javno…) je zame to primer dobre prakse. predvsem pa potrdilo samemu sebi, da delam dobro.


Delo na Zavodu rs za zaposlovanje je obsežno in zahtevno. jasno je, da mora svetovalec zaposlitve poznati široko področje svojega dela, saj lahko le tako svetovalni proces poteka nemoteno. proces dela oziroma njegova optimizacija je seveda vedno možna. pri tem je potrebno upoštevati vse faktorje, ki bo-disi vplivajo na proces. Menim, da je svetovalni proces na Zavodu dobro zastavljen in da deluje. to pa ne pomeni, da ga ni moč izboljšati, optimizirati in narediti še boljšega. situacija na trgu dela, ki neposredno narekuje ritem našega dela vsekakor ni rožnata. od nas svetovalcev zaposlitve zahteva še večjo pozor-nost, osredotočenost na delo z brezposelnimi osebami. sam vidim potencialne možnosti še izboljšati sistem dela oziroma organizacijo dela na Zavodu rs za zaposlovanje. kot sem že omenil, sestavljata moje delo dve bistveni področji dela. svetovalni proces z brezposelno osebo, ter delo z delodajalci in z njim tesno povezano posredovanje brezposelnih oseb na prosta delovna mesta. glede na povečano število brezposelnih oseb, ki se dnevno oglasijo pri svetovalcu (tudi po 30 in več) in zahtevnost dela z delodajalci, vidim rešitev v tem, da bi se svetovalci organizirali v dve skupini. »svetovalci«, ki bi opravljali zgolj svetovalno delo, ter »posredovalci«, ki bi sodelovali z delodajalci, organizirali soočenja z delodajalci in posredovali ljudi na prosta delovno mesta. le tako menim, da bi lahko ohranili enako kvaliteto dela kljub povečanem številu brezposelnih oseb. področje dela bi bilo jasno razdeljeno, vsak pa bi se lahko posvetil zgolj svojemu področju.

na Zavodu rs za zaposlovanje svetovalci zaposlitve obravnavamo veliko število svojih strank. Vsaka stranka posebej zahteva kvalitetno storitev, obravnavo. in prav je tako. Zaradi povečanega števila brez-poselnih oseb se pojavlja problem, da svetovalci dnevno obravnavamo preveliko število strank. takrat prihaja do nezadovoljstva, jeze in nepotrpežljivosti s strani ljudi, ki čakajo na pogovor in obravnavo z svetovalcem. tukaj se želim navezati na lastni konkretni primer iz prakse. gospod je vstopil v pisarno z namenom pridobiti določene informacije in z željo se pogovoriti z svetovalcem. Žal je zaradi prej omenje-ne težave z gnečo, čakal kar nekaj časa, preden je prišel na vrsto za obravnavo. povsem razburjen, vidno jezen je svojo nezadovoljstvo stresal nad menoj svetovalcem. Znašel sem se v situaciji kako nastali pro-blem rešiti. po uvodnem razburjenju sem stranko z umirjenim tonom poprosil, če mi pusti priti do besede, da pojasnim nastalo situacijo. povedal sem, da ga razumem, da sem tudi sam nekoč bil na njegovem mestu in da bova le skupaj na miren način prišla do rešitve. opravičil sem se mu za čakanje, obenem pa dal vedeti, da se svetovalci trudimo za vsako stranko posebej. jasno je, da ob povečanem številu dnevnih strank narašča tudi vrsta pred vrati svetovalca. Z gospodom sva se pogovorila in izmenjala mnenja. od svetovalca je pridobil vse informacije, ki jih je želel. razgovor pa sva zaključila z stiskom rok in opraviči-lom gospoda. sprva nerešljivo situacijo sem rešil na miren način. takrat sem se spomnil na misel starejše sodelavke, ki je dejala, da je stranko vedno potrebno ne zgolj poslušati, ampak tudi slišati. Misel ostaja pri meni dnevna opora pri reševanju konfliktnih situacij z brezposelnimi osebami.



ZaKlJUČNa NalOGa



Irena (Zidar) Smrkestrokovna izobrazba: univerzitetni diplomirani psiholog

ime in priimek mentorja: barbara eršte jurkovič


oddelek / služba: UraD za Delo ljUbljaNa



V začetku sem se uvajala in spoznavala delo na prijavi, spremljala sem prijavo v evidenco brezposelnih oseb in iskalcev zaposlitve. V nadaljevanju sem spremljala osnovno in poglobljeno karierno svetovanje pri svetovalcih zaposlitve. kot svetovalka zaposlitve sem najprej spremljala in nato vodila informativne semi-narje takoj po prijavi v evidenco brezposelnih oseb. ob tem sem ljudi na informativnem seminarju motivi-rala, vse z namenom doseganja skupnega cilja – čimprejšnje zaposlitve v kriznih gospodarskih razmerah.

V primeru, ko se oseba ni zglasila na informativnem seminarju in ni bila opravičeno odstotna, sem jo kazensko odjavila iz evidence brezposelnih oseb. izdajala sem odločbe v zvezi z odjavo iz evidence in pritožbe na izdane odločbe posredovala naprej v pravno službo.

V okviru osnovnega kariernega svetovanja sem delala zaposlitvene načrte za neposredno zaposljive ose-be, v nadaljevanju tudi zaposlitvene načrte v okviru poglobljenega kariernega svetovanja, (svetovanje za stranke z različnimi zdravstvenimi, situacijskimi in drugimi omejitvami). Z brezposelnimi osebami sem sklepala pisne dogovore o zaposlitvenih ciljih, aktivnostih pri iskanju zaposlitve, načinih dosegljivosti, območju iskanja zaposlitve, premagovanju situacijskih, motivacijskih in drugih ovir pri iskanju zaposlitve. po potrebi sem stranke z omejitvami napotovala k zdravniku svetovalcu oz. drugim svetovalcem, (rehabi-litacijski svetovalci, poklicni svetovalci, eures svetovalci).

poleg tega sem brezposelne osebe napotovala v ukrepe aktivne politike zaposlovanja, to je v delav-nice učenja veščin vodenja kariere, (delavnica C – Učinkovit nastop na trgu dela, delavnica B – ka-riera po petdesetem, delavnica D – Svetovalnica).

poleg svetovanja sem strankam nudila osebno in telefonsko informiranje brezposelnih oseb in delodajalcev o programih in storitvah Zavoda za zaposlovanje, (programi usposabljanja in izobraževanja, zaposlovanja, samozaposlovanja, finančne spodbude delodajalcem,…). če je bilo potrebno, sem osebe v zvezi z določe-nimi informacijami napotila na druge oddelka Zavoda, (oddelek za socialno varstvo, karierno središče,…) oziroma na skrbnike posameznih programov aktivne politike zaposlovanja, (javna dela, Zaposli.me,…).


V okviru moje zaposlitve na projektu sem se udeležila predvsem internih izobraževanj, to je usposabljanje Zp.net: prijava, zaposlitveni načrt. V kratkem me čaka še usposabljanje Zp.net: posredovanje v zaposlitev.



Moje usposabljanje je zajemalo spoznavanje dela na vseh glavnih oddelkih Zavoda, (zaposlovanje, aktiv-na politika zaposlovanja – apZ, oddelek socialne varnosti, poklicna orientacija).

eksternih izobraževanj in izobraževanj v okviru izobraževalnega centra se v teh 4 mesecih dela na pro-jektu nisem udeležila.

Posebno mi je v spominu ostalo interno izobraževanje na temo Delovnopravna zakonodaja. Osno-ve iz področja delovnega prava nam je predstavila pravnica, ga. Jenko. Na tem izobraževanju sem pridobila obilo koristnih informacij iz prakse, ki sem jih lahko uporabila pri vsakodnevnem delu s strankami. Prav tako sem z dodatnim znanjem iz področja delovnega prava razširila in obogatila svoje strokovno znanje na področju zaposlovanja in trga dela.

Moje izobraževanje je potekalo tudi preko eučenja. samostojno sem predelala podano gradivo na temo Delovni stili in uspešno opravila zaključni test. tema mi je bila zelo blizu. na delovnem mestu svetovalca zaposlitve, ki je v današnjih časih zelo zahtevno, je ključnega pomena, da dobro poznamo tako zahteve delovnega mesta, kot tudi sodelavce okoli nas in njihov način dela. poznavanje različnih delovnih stilov med posamezniki lahko izboljša delo, (različne ideje, drugačen pogled na situacijo, različni načini reševa-nja težav,…). tako lahko zaposleni bolj uspešno sodelujemo v timih in različnih delovnih skupinah ter se bolj približamo potrebam strank in delodajalcev. Menim, da lahko zaposleni na Zavodu bolje sodelujemo in dosegamo zastavljene cilje, če poleg vsebinskega in organizacijskega nadgrajevanja in dopolnjevanja znanja poznamo še razlike v delovnih stilih ter osebnostne razlike. Vse razlike lahko koristno združimo v uspešno celoto.


Delo na projektu »Do boljše kakovosti storitev z več svetovalci zaposlitve« je pripomoglo k nadgradnji mojih že obstoječih kompetenc, ki so povezane z mojim strokovnim znanjem. kot psihologinja sem na preteklih delovnih mestih in tudi v drugih organizacijah delala z ljudmi, zato sem določene kompeten-ce lahko prenesla že iz preteklih izkušenj, (komunikacija s strankami, motiviranje, reševanje problemov, timsko delo – delo v smeri doseganja skupnih ciljev, učinkovito načrtovanje in organiziranje dela, stalno učenje in izpopolnjevanje na strokovnem področju,...).

specifične kompetence, ki so povezane s strokovnim znanjem in veščinami, ki so potrebne za opravljanje poklica svetovalca zaposlitve, sem pridobila pri delu svetovalca zaposlitve na Zavodu za zaposlovanje, (izvedba osnovnega oz. poglobljenega kariernega svetovanja s strankami, vodenje informativnih seminar-jev, izdelava zaposlitvenih načrtov,…).

pri mojem delu mi je bila v podporo moja mentorica barbara eršte jurkovič, ki mi je pomagala z napotki pri vsakodnevnem delu. Z mentorico sva si izmenjali mnenja in predloge tako glede vsebine in organiza-cije dela, kot tudi glede smernic za nadaljnje izobraževanje in usposabljanje.

Dobrodošla mnenja o delovnih izkušnjah sem izmenjala tudi z ostalimi sodelavci, ki so bili na uradu za delo ljubljana zaposleni na mestu svetovalca zaposlitve.

Vsekakor sem svoja obstoječa znanja na področju svetovanja in dela z ljudmi dopolnila in dodatno nadgradila, obogatena znanja bom lahko uporabila pri svojem nadaljnjem delu, saj se v svetovalnem delu vidim tudi v prihodnje.


obravnava bi bila lahko še bolj kakovostna, če bi svetovalec zaposlitve imel na voljo več časa za sveto-valni razgovor, za podporo in pomoč iskalcem zaposlitve, ki se v času gospodarske krize včasih znajdejo v res hudih ekonomskih, socialnih in osebnih stiskah. Dobro bi bilo, če bi bilo zaposlovanje določenih ran-ljivih skupin še bolj prilagojeno in bi bilo še več specializiranih programov, (za mlade, marginalne skupine, tujce, starejše, invalide,…). administrativni postopki bi bili lahko bolj poenostavljeni. se pa zavedam, da je v trenutnih kriznih razmerah, ko je stopnja brezposelnosti visoka, to pogosto nemogoče.



tudi sama sem bila pred zaposlitvijo na projektu prijavljena v evidenci brezposelnih oseb. glede na stanje na trgu dela in slabše možnosti zaposlovanja za mlade v zadnjih letih, sem bila na Zavodu za zaposlova-nje prijavljena že večkrat, zaposlitve za določen čas me redno spremljajo. s tega vidika imam zelo bogate izkušnje tudi kot iskalka zaposlitve. Vse izkušnje, ki sem jih pridobila pri večkratnem iskanju zaposlitve, (pisanje prijav, ponudb, osebni kontakti z delodajalci, izkušnje z zaposlitvenimi razgovori, iskanje koristnih informacij in novih možnosti na trgu dela,…), sem lahko koristno uporabila pri vsakdanjem delu. ljudi sem tako motivirala in usmerjala tudi na podlagi mojih osebnih izkušenj. Zavedam se, da je v današnjem času potrebno zelo dobro osvojiti veščine iskanja zaposlitve in se zavedati svojih kompetenc, saj si le tako lahko konkurenčen na današnjem trgu dela.

pri delu svetovalca zaposlitve se mi zdi ena izmed bistvenih komponent dela medgeneracijsko sodelo-vanje. pogosto pozabljamo, da so starejši sodelavci vir bogatih izkušenj in znanj, ki se dajo v določeni obliki prenesti tudi v današnji čas in na mlajše sodelavce, (mentorji, coaching,…). tako se znanje starejših prenaša na mlajše generacije, pri tem pa oboji pridobijo nekaj zase; mlajši potrebna znanja in ideje za uspešno delo, starejši verjetno občutek zadovoljstva in zagon za nadaljnje delo.

V tem kriznem obdobju je na Zavodu veliko medsebojnega sodelovanja in izmenjave znanja, ne nazadnje nas v to silijo vsakodnevne spremembe, s sodelovanjem in medsebojno izmenjavo izkušenj pa lahko pogosto rešimo še tako težavne situacije.


posebej si bom zapomnila pohvalo gospe, ki je bila pri meni na poglobljenem svetovanju, (gospa ni do-končala srednje šole, imela je veliko osebnih težav). po poglobljenem pogovoru pri meni je razmislila in začela aktivno reševati svojo situacijo. povedala mi je, da se ne vidi pri delu kuharice oziroma snažilke. govorili sva o njenih interesih, povedala je, da dobro piše da ima svojo stran na internetu, (piše blog). Motivirala sem jo, da začne aktivno delati v smeri pisanja. napisala je zanimiv prispevek o tem, kako je doživela svetovalni razgovor na Zavodu. s prispevkom se je prijavila na literarno tekmovanje in bila naj-boljša v državi. na zadnjem razgovoru mi je povedala, da jo je na tekmovanju poslušal tudi založnik neke knjigarne, ki želi, da nadaljuje s pisanjem in izda knjigo. gospa je bila po uspehu zelo zadovoljna, rekla je, da se ji je življenje začelo obračati na bolje. Začela je verjetni vase in v to, da lahko dejansko dela v želeni smeri. Dobila je dodaten zagon in motivacijo za dokončanje šolanja.

na podlagi tega konkretnega primera sem začela razmišljati, kako pomembno je, da je svetovalec zapo-slitve strokoven in hkrati človeški. Da res zna prisluhniti vsakemu posamezniku, da zna poiskati strankina šibka in močna področja, da skupaj s stranko najdeta čim bolj ustrezno rešitev za obe strani. tako se oseba res zaposli na tistem področju, kjer lahko s svojimi znanji in talenti največ prispeva k lastnemu napredku in napredku celotne družbe. na drugi strani tudi delodajalec zaposli osebo, ki lahko najbolj učinkovito prispeva k napredku podjetja oziroma organizacije, v kateri dela. pri tem je pomembno, da se zavedamo, da je vsak posameznik na nek način edinstven in da lahko določene pristope pri delu res uporabimo na splošno za vse ljudi, da pa je potrebno pristope dela pogosto prilagajati posameznikom, še posebej tistim, ki so drugačni od večine.

Zato se mi zdi stalno dopolnjevanje znanj, usposabljanje, hkrati pa delo na medosebnih odnosih nujen pogoj za kakovostno opravljanje dela svetovalca zaposlitve. poleg tega je pomembno, da se vsi sode-lujoči na trgu dela, (Zavod, Ministrstvo, delodajalci, iskalci zaposlitve,…) čim bolj povežejo in med sabo sodelujejo, da se čim bolje in hitreje rešujejo vsakodnevne težave in dosegajo cilji, ki dolgoročno rešujejo problematiko brezposelnosti.



ZaKlJUČNa NalOGa



Juan andres ahčinstrokovna izobrazba: univ. dipl. sociolog, smer kadrovski menedžment

ime in priimek mentorja:Majda Homar

organizacijska enota: os ljubljana

oddelek / služba: UD DoMŽale, UD ljUbljaNa, UD kaMNik



• osnovno in poglobljeno zaposlitveno svetovanje. takoj po prijavi v evidenco brezposelnih oseb se osebe napoti na izdelavo prvega zaposlitvenega načrta. po oceni svetovalca se stranko naroči na obisk informativnega seminarja, lahko pa se osnovne informacije glede pravic in obveznosti pošljejo stranki kar po elektronski pošti.

Velik povdarek pri izdelavi zaposlitvenega načrta je namenjen določanju zaposlitvenih ciljev in ugota-vljanju kompetenc stranke. Za pomoč pri določanju ciljev stranko za katero ocenimo, da ima osnovna znanja usmerimo na esvetovanje. po potrebi se stranko napoti tudi do karierne svetovalce.

Za mlade iskalce prve zaposlitve so zelo primerna oblika za pomoč in nadaljno orientacijo kratke delavnice v katerih se izboljšajo veščine iskanja zaposlitve. stranke se ob vsakem srečanju s svojim svetovalcem dogovorijo glede nadaljnih aktivnosti in se jim določi naslednji termin javljanja.

spremljanje aktivnosti. na vsaki obravnavi se s stranko analizira realizirane aktivnosti in dogovori glede novih, ustrezno dopolni zaposlitvene cilje, osveži osebne podatke. pri pregledu aktivnosti do-bimo tudi jasno sliko o tem, kakšne načine iskanja brezposelne osebe uporabljajo in kakšne veščine iskanja že imajo.

pomembna vloga svetovalca je ugotavljanje in usklajevanje potreb brezposelnih in delodajalcev. V primeru ugotovljenih pomanjklivosti je potrebno stranko informirati, jo motivirati ter smiselno vključiti v ustrezna izobraževanja oziroma usposabljanja ali druge ukrepe apZ.

• Vključevanje brezposelnih oseb v ukrepe in programe zavoda

stranke vključujemo v različne delavnice za pomoč pri iskanju zaposlitve.

Delavnica tipa b – “kariera po petdesetem” je namenjena aktivaciji brezposelnih, ki so starejši od 50 let.

nekateri brezposelni, ki so sicer neposredno zaposljivi in sposobni samostojnega iskanja zapo-slitve, vendar morajo svoje veščine nadgraditi, smiselno napotujemo v delavnico tipa C – “učin-kovit nastop na trgu dela”. Dolgotrajno brezposelne osebe potrebujejo veliko motiviranja in akti-viranja ter predvsem podporo pri spreminjanju stališč ki jih ovirajo pri aktivnem iskanju zaposlitve in pri premagovanju situacijskih ovir. njih vključimo v delavnico tipa D – “svetovalnica”.

svetovalci izvajamo tudi skupinske oblike dela z brezposelnimi osebami:

- izvajanje informativnih seminarjev – za osebe po prijavi v evidenco brezposelnih oseb z namenom osnovnega informiranja glede pravic in obveznosti, vlogi in storitvah Zavoda



- izvajanje storitev v kariernem središču – delo obsega predvsem pomoč pri pisanju vlog, CV, pregled že napisanih vlog, informiranje glede aktualnih prostih delovnih mest, pridobivanju različnih informacij o delodajalcih, pomoč pri uporabi elektronskih storitev.

- pri nekaterih strankah svetovalci težko ugotovimo, kaj je sploh glavna ovira pri iskanju. Za- nje je primerna delavnica “skupinska oblika svetovanja” (sos). Delavnico na uradu za delo izvaja poklicna svetovalka.

nekatere osebe so zaposlitveno ovirane zaradi zdravstvenih omejitev. Zelo velik porast je tudi oseb, ki imajo težave v duševnem zdravju (depresije ipd), ki še dodatno vplivajo na iskanje za-poslitve. V teh primerih stranke vključimo v Zdravstveno zaposlitveno svetovanje, ki je primerno za določitev ustreznosti zaposlitvenih ciljev in oceno delazmožnosti. Zdravnik svetovalec oceni smiselnost predstavitve na rehabilitacijski komisiji, ali invalidski komisiji Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. če so zdravstvene ovire tolikšne, da je smiselni predlog za predstavi-tev na invalidski komisiji ali vključitev v programe zaposlitvene rehabilitacije je nujno sodelovanje z rehabilitacijskim svetovalcem. rehabilitacijski svetovalec opravlja svetovanje na uradu za delo.

javna dela so zelo primeren program za osebe za katere je malo zaposlitvenih možnosti. kandidate napotujemo v skladu s ciljnimi skupinami, ki so zajete v javnem povabilu.

• Sodelovanje z zunanjimi institucijami.NaUradu za delo sodelujemo tudi na timskih obravnavah.Za veliko brezposelnih oseb se ugotavlja, da so trenutno nezmožni za delo zaradi raznih odvisnosti (alkohol, droge…), zaradi psihičnih bolezni in je potrebno zdravljenje. Za te primere se pogovorimo s predstavniki Centra za socialno delo in se dogovorimo glede postopkov ki so opredeljeni v ZutD.

V nekaterih primerih se dogovorimo s pristojnim CsD za začasen odstop stranke (medinstitucionalna komisija).

• sodelovanje z delodajalci in posredovanje. svetovalci napotujemo kandidate na prosta delovna mesta. V nekaterih primerih se z delodajalci dogovorimo za skupinsko predstavitev potrebe in hitre zmenke s potencialnimi kandidati.

V letu 2014 in 2015 smo na uradih organizirali dneve odprtih vrat v katerih smo našim uporabnikom uspešno predstavili storitve zavoda. okrepili smo sodelovanje z lokalnimi delodajalci in motivirali iskalce zaposlitve k bolj aktivnemu in ustvarjalnemu načinu iskanja rešitev. V okviru teh aktivnosti smo organizirali tudi nekaj zanimivih delavnic in predstavitev, nekatere v sodelovanju z lokalnimi izvajalci.

V letu 2015 smo organizirali tudi “dan pri malih in mikropodjetjih”, svetovalci smo obiskali lokalne delodajalce s katerimi še nismo oziroma že dolgo časa nismo sodelovali.

Na Uradu izvajamo tudi srečanja z delodajalci in brezposelnimi osebami, kjer večjemu številu kandidatov predstavimo delodajalca, ta pa predstavi potencialnim kandidatom svojo potrebo po novih sodelavcih oziroma zaposlitveno možnost. Po predstavitvi pa je možnost opravljaja zaposlitvenih razgovorov ob prisotnosti svetovalca zaposlitve. V praksi se je to izkazalo kot zelo uporabno pri sodelovanju z delodajalci, ker je to krajša pot v selekcijskem postopku, je pa tudi za svetovalce zelo koristno, ker dobimo veliko informacij o nastopu posameznih kani-datov na zaposlitvenem razgovoru.


V okviru projekta “Do boljše kakovosti storitve z več svetovalci zaposlitve” sem se udeležil sledečih usposabljanj:

• V letu 2009: predstavitev ZrsZ – Varnost pri delu in varstvo pred požarom - Doktrina dela z brez-poselnimi osebami in delodajalci - Zp.net – Zaposlitveni načrt - Zp.net prijava - eures – rehabili-tacijsko in poklicno svetovanje - standardna klasifikacija poklicev – aktivna politika zaposlovanja

• V letu 2010: Delavnica “komunikacija in svetovalni intervju” – priprava za vodenje delavnice “poti do dela in zaposlitve” - uporaba spletne storitve “eborza dela” in “eŽivljenjepis” pri delu z brezposelni-mi in delodajalci – strokovni izpit - Delavnica “socialne competence” - delavnica “ Veščine iskanja zaposlitve” – strokovno srečanje v logarski dolini


• V letu 2011: opravil etest o ZutD - usposabljanje iz zdravja pri delu in požarne varnosti - predsta-vitev “Malo delo” - udeležba na srečanju zaposlenih, dogodek “sodelovanje” - Delavnica “aktivacija svetovalnega procesa” - usposabljanje za uporabo skp - predstavitev Zakona o zaposlovanju in delu tujcev - strokovno srečanje ZrsZ v Wellness centru laško - obisk uD Maribor, izmenjava dobrih praks - obisk zaposlitvenega sejma Moje delo-

• V letu 2012: e-izobraževanje “doktrina dela z delodajalci” in “doktrina dela z brezposelnimi in iskalci zaposlitve” - usposabljanje o odvisnosti od prepovedanih drog – ekomunikacija - Delavnica “akti-vacija svetovalnega procesa”.

• V letu 2013: poglobljeno poisciDelo – eDs modul pot – klasius – prehod na Windows 7V letu 2014: požarna varnost – Zaposlovanje in delo tujcev – prijava tujcev v angleškem jeziku - eDs modul Zap

• V letu 2015: individualni trening na delovnem mestu – izmenjava dobrih praks svetovalcev za mla-de – trening s coachingom – Zdrava prehrana na delovnem mestu

od vseh usposabljanj mi je bila najbolj všeč delavnica “komunikacija in svetovalni intervju” katere sem se udeležil v začetku leta 2010. na te delavnici sem pridobil kar nekaj koristnih informacij in imel tudi možnost potrditve oziroma dopolnitve že pridobljenih znanj.

prav tako se mi zdi zelo koristna delavnica “aktivacija svetovalnega procesa”, katere sem se udeležil v letu 2012. tudi tukaj sem pridobil veliko praktičnih napotkov za uspešnejše delo s strankami.


V teh letih dela na projektu sem se veliko naučil. premagal sem tudi nekaj težav, kot na primer strah pred javnim nastopanjem. k temu se sigurno prispevalo spremljanje mentorja in pomoč ostalih sodelavcev in sodelavk. brez timskega vzdušja, brez sodelovanja bi bilo naše delo nemogoče.

Menim, da je mentorski sistem zelo ustrezen. Vendar se mi zdi, da je v praksi 3 letno mentorstvo brezpred-metno in neekonomično. Mislim, da bi bilo mentorstvo v praksi smiselno največ eno leto in, da gre po tem obdobju bolj za sodelovanje. svetovalci si po potrebi izmenjujemo mnenja in se posvetujemo znotraj organizacije. tukaj gre za sodelovanje in usklajevanje z namenom učinkovitejšega dela.


Verjamem, da je ključna vloga svetovalca za zaposlitev usklajevanje potreb. Delodajalci iščejo ustrezne, izkušene in motivirane kandidate za zaposlitev. brezposelni iščejo možnosti za uresničitev zaposlitve-nih oziroma kariernih ciljev, kar vključuje osebni dohodek, primerne delovne pogoje, socialno varnost in vključenost. V teh kriznih časih je prav to usklajevanje ogromen izziv. ne samo za prej imenovane akterje temveč tudi za svetovalce na Zavodu. tako delodajalci kot iskalci zaposlitve imajo v ozadju prekrite želje in namene in je odkrivanje prav teh skrivnosti dodatna naloga svetovalcev. seveda imamo zakonodajo, predpise katere moramo vsi upoštevati. Vendar ko gre za delo z ljudmi in če želimo ustvariti poziven in dolgoročen odnos potrebujemo okrepiti poslovno partnerstvo. to velja še posebej pri delu z delodajalci. koncept sodelovanja naj bi pomenil nekaj več kot samo lepa beseda na papirju. Zaupanje, iskrenost, pri-lagodljivost, fleksibilnost, pravičnost so nekatere od potrebnih značilnosti.

Delo svetovalca opravljam pretežno v individualni obliki, s poudarkom na osebnem odnosu. od maja 2014 delam pretežno z mlajšo populacijo (do 35 let).

V časih ko je vse manj vidnih možnosti za zaposlitev je bistvena motiviranost, iznajdljivost in usposoblje-nost iskalcev. tako brezposelne kot tudi delodajalce usmerjam na intenzivno uporabo sodobnih načinov komuniciranja in pridobivanja informacij. karierno središče, info točka za tujce, esvetovanje, komuniciranje preko elektronske pošte. Za poglobljeno pomoč pri ugotavljanju ovir smiselno napotujem brezposelne na specialistične obravnave. Za pomoč pri ugotavljanju poklicnih in kariernih ciljev napotujem stranke k poklicni svetovalki; stranke ki navajajo dolgotrajne zdravstvene težave ali omejitve napotim k zdravniku svetovalcu. po potrebi napotim stranke tudi k rehabilitacijskemu svetovalcu. V veliko pomoč so razni ukre-



pi aktivne politike zaposlovanja o katerih informiram tako iskalce zaposlitve kot tudi delodajalce. redno vključujem stranke v skupinske oblike ki jih izvajamo na zavodu in v katerih tudi sodelujem. občasno vo-dim tudi krajše skupinske oblike v kariernem središču (zaposlitveni kotiček, sodelovanje pri predstavitvah zaposlitvenih možnosti). redno vodim informativne seminarje in nudim strankam splošne informacije na razne načine (osebno, telefonsko, preko elektronske pošte). po potrebi sodelujem pri prijavi brezposelnih in uveljavljanju pravic. sprotno usmerjam stranke na pristojne institucije kjer se lahko informirajo in uveljav-ljajo razne pravice (Center za socialno delo, Zavod za zdravstveno zavarovanje, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, inšpektorat za delo, upravna enota). občasno nadomeščam sodelavko ki skrbi za objavljene potrebe po delavcih iz našega območja. komuniciram z delodajalci, jih informiram o aktualnih ukrepih aktivne politike zaposlovanja, o postopkih in možnostih ki jih nudi Zavod. napotovanje ustreznih oziroma primernih kandidatov za potrebe delodajalcev je redna naloga.


pri vsaki izboljšavi je prvi korak ugotovitev in priznanje, da je izboljšava potrebna oziroma smiselna. pri tem je pomembna ugotovitev dejanskega stanja in morebitnih težav ali ovir. težave s katerimi se dnevno soočamo svetovalci so zelo obširne. nekatere so:

• računalniška aplikacija Zp.net je nestabilna, zastarela, pomanjkljiva in na splošno bolj v breme kot v korist. to velja še posebej pri iskanju primernih kandidatov za potrebe delodajalcev. V vsakem pri-meru je nujno potrebno, da svetovalec pregleduje čisto vse podatke in zapise obiskov, običajno ne gre brez dodatnega telefonskega preverjanja.

• precejšni delež strank se prijavi na naš zavod izključno zaradi drugih ugodnosti ki so vezane na sta-tus brezposelne osebe. te stranke črpajo ogromno energije in truda (seveda tudi denarja), imajo pa lahko čisto druge namene kot zahtevano aktivno iskanje zaposlitve.

• Veliko je tudi delodajalcev ki iščejo kandidate preko zavoda ker jim očitno na drugačen način ne uspe dobiti kandidatov ki bi bili pripravljeni sprejeti njihove pogoje.

• neskladnost navodil, in nejasnost pri določanju prioritet. pretiravanje in nejasnost pri internem dopi-sovanju v elektronski obliki. administracija na račun dela z ljudmi.

Menim, da so v današnjem svetu pomembne prilagodljivost, fleksibilnost, smiselnost (zdrava kmečka pamet), ustvarjalnost. na teh področjih imamo še kar nekaj izzivov.




ZaKlJUČNa NalOGa



Julija Milovićstrokovna izobrazba: Univerzitetna diplomirana socialna delavka

ime in priimek mentorja: zdenka borštnik štublar


oddelek / služba: UraD za Delo ljUbljaNa – karierNo sreDišče

obdobje izvajanja dela na projektu: oD-Do 22. 11. 2012 - 31. 3. 2013 in 5. 5. 2014 – 30. 11. 2015


V okviru zaposlitve na projektu »Do boljše kakovosti storitev z več svetovalci zaposlitve« sem se prvič zaposlila konec leta 2012, ko sem nadomeščala sodelavko. Moje uvajanje se je začelo na prijavno – od-javni službi, kjer sem spoznala vstopne korake ljudi, ki postanejo naše stranke, oziroma uporabniki naših storitev. po uvajanju sem še sama nekaj dni delala na tem delovnem mestu in na lastni koži spoznala, kako zahtevno in stresno delo je to. sodelavci na prijavno – odjavni službi so prvi, ki sprejmejo ljudi. prijaviti se na Zavod kot brezposelna oseba, ni prijeten občutek. ob tej gospodarski krizi, ko se na trgu dela pojavlja veliko nepravilnosti, izkoriščanja delodajalcev, neplačevanja prispevkov, neplačnikov stori-tev ipd. Veliko ljudi je prišlo zelo slabe volje, jeznih na sistem, na državo, na delodajalce. nemalokrat se je zgodilo tudi, da so posamezniki žalili in bili verbalno agresivni do zaposlenih. občudovala sem mirnost in profesionalnost prijavnih referentov in referentk. ravno zaradi prijaznega in spoštljivega odnosa se je velikokrat zgodilo, da so stranke, ki so prišle jezne in agresivne, zapustile stavbo pomirjene. Menim, da predvsem zato, ker so začutili, da so se zaposleni do njih vedli z vsem spoštovanjem in so dobili na nek način potrditev, da so vredni, da so še vedno spoštovanja vredni ljudje, čeprav so ostali brez zaposlitve.

Moje usposabljanje se je nadaljevalo pri svetovalkah in svetovalcu, ki delajo s strankami, ki potrebujejo dodatno podporo pri iskanju zaposlitve. gre predvsem za starejše, dolgotrajno brezposelne, invalide, ljudi z zdravstvenimi težavami, s težavami v duševnem zdravju in podobno. tam sem od blizu videla, kaj po-meni delo z ljudmi in se takoj prepoznala na tem delovnem mestu. takrat je bila potrditev, da je to res to, kar si želim delati. Voditi razgovore z ljudmi, jih peljati skozi svetovalni proces, pridobivati informacije za njih in skupaj z njimi. te stranke so velikokrat bolj kot pomoč pri iskanju zaposlitve potrebovale nekoga, ki jih posluša, ki jih sliši in je pripravljen skupaj z njimi delati na cilju, ki so si ga stranke same izbrale. stranke so velikokrat prišle povsem na tleh, razočarane nad trgom dela. Veliko strank je dobilo prvo zaposlitev v nekih drugih časih, ko je bil trg dela drugačen, kjer se je do zaposlitve lažje prišlo. tudi same svetovalke so pripovedovale, da je bilo njihovo delo na Zavodu včasih bistveno drugačno. Da se je nemalokrat zgo-dilo, da so poklicale v neko podjetje in vprašale, če potrebujejo delavce. odgovor je bil velikokrat »ja, kar pošljite ga. bomo že.« in se je človek lahko naslednji dan že zaposlil. in ljudje so bili po 20 let in več v enem podjetju, ki jim je predstavljalo vso življenje. tam so se tkale močne prijateljske, če ne že kar dru-žinske, vezi. in ko oseba po 20 letih pride na Zavod in se prijavi med brezposelne, ji ni enostavno. ko po 2, 3 letih še kar ostaja na Zavodu, pa to močno vpliva na samopodobo, samospoštovanje, samozavest, občutek vrednosti in na zdravje. trg dela danes pa je neizprosen. Zaposlitve so predvsem za določen čas, projektno delo, pojavila se je sp-izacija. če človek ni hiter, fleksibilen in iznajdljiv, ga trg dela hitro izvrže. Zato občudujem svetovalke, ki so tako strokovne in profesionalne, da znajo dvigniti in motivirati stranke,



ki so popolnoma na tleh, ki ne vidijo več rešitve in izhoda iz problema. največji izziv tega delovnega mesta mi je bil »pustiti službo v službi«, oziroma ne razmišljati o strankah in njihovih težavah doma, v zasebnem življenju. Mnoge zgodbe so se me dotaknile in me niso pustile ravnodušne. po dobrih 4 mesecih se je moje nadomeščanje sodelavke izteklo.

ponovno sem se zaposlila na projektu »Do boljše kakovosti storitev z več svetovalci zaposlitve« 5. 5. 2014. najprej sem delala z neposredno zaposljivo populacijo vseh starosti, kasneje sem se specializirala za delo z mladimi brezposelnimi (starimi do 30 let).

Moje naloge danes obsegajo tako individualno kot skupinsko karierno svetovanje, informiranje, moti-viranje, vodim informativno motivacijske seminarje in kratke modularne delavnice »samopromocija«, »trening zaposlitvenega razgovora« in »aktivno do cilja«. V okviru tedna vseživljenjskega učenja sva s sodelavko razvili še novo delavnico na temo ocenjevalnega centra »assessment center«, ki je bila zelo dobro sprejeta in se bo zato izvajala kot redna kratka modularna delavnica ter se seveda vpisala v katalog. svoje stranke prav tako vključujem v razne ukrepe aktivne politike zaposlovanja, ko so na voljo, posredujem predloge strank skrbnikom delovnih mest, dvakrat tedensko sem dežurna v Zaposlitvenem kotičku, kjer strankam svetujem pri oblikovanju prijav na prosta delovna mesta ter življe-njepisov in seveda še pri vseh ostalih vprašanjih, s katerimi pridejo stranke k meni. stranke vključujem tudi k izbranim koncesionarjem za izvajanje delavnic Vseživljenjske karierne orientacije. svetovalce in svoje stranke obveščam o aktualnih dogodkih v lokalnem okolju. obvestila vedno tudi objavim na ogla-sni deski v kariernem središču.

lahko rečem, da sem na idealnem delovnem mestu zame. tu sem se res našla. Všeč mi je, ker je moje delo razgibano in tudi v zasebnem življenju vedno iščem informacije in nova znanja, ki jih lahko prene-sem na svoje delo. ugotavljam, da je za veliko naših strank zaposlitev »stranski učinek«. ko ljudi zares poslušam, mi povedo veliko zgodb. Velikokrat so v dilemi ali slediti svojim sanjam ali enostavno pograbiti katerokoli zaposlitev, ker so danes težki časi in ni veliko priložnosti na trgu dela. Veliko (mladih) ljudi ne ve, kaj je tisto, kar si želijo delati, kaj je njihova »sanjska služba«. ko se spustijo v samoraziskovanje in si določijo nek cilj, ki je resnično njihov, se po navadi zaposlitev kar hitro zgodi. najtežje v teh turbolentnih časih je ugotoviti, kaj pravzaprav sploh hočemo.


V času moje zaposlitve na projektu sem se udeležila naslednjih izobraževanj:

• »learn to pitch« Zavoda Ypsilon,

• izobraževanje s področja težav v duševnem zdravju

• samozaščita v kriznih situacijah in nevarnih okoliščinah na delovnem mestu

• usposabljanje za svetovalce za delo z mladimi

• Delo s težavnimi strankami

• Varovanje osebnih podatkov

• prakse dela z mladimi

• uporaba Vko pripomočkov

• trening s coachingom

• individualni trening na delovnem mestu

• Družbena omrežja

• izmenjava dobrih praks svetovalcev za mlade s predavanjem dr. Zorana Milivojevića

aktivno sem sodelovala na strokovnem posvetu ameriške gospodarske zbornice amCham - »Mladi in zaposlovanje – veščine 21. stoletja«. skoraj 7 mesecev (od decembra 2014 do junija 2015) sem se samoiniciativno in v svojem prostem času izobraževala na prvem slovenskem Modularnem uspo-sabljanju za karierne svetovalce, na kratko Muks, v obsegu 160 pedagoških ur. Vsebina usposabljanja je bila strnjena v 4 splošne module in dodatni specialni modul. splošni moduli so bili: »karierna orientacija kot stroka«, »svetovanec in svetovalec v procesu svetovanja«, »teorije, modeli in metode, pripomočki«,



»Družbene skupine in skupinske oblike dela v karierni orientaciji« in »specialni modul za svetovalce v zaposlovanju«. V okviru usposabljanja smo morali udeleženci izdelati dve seminarski nalogi, eno izmed obeh pa tudi javno predstaviti. napisala sem seminarski nalogi »assessment center« in »karierno središ-če«, slednjo nalogo sem tudi predstavila ostalim udeležencem usposabljanja.

jeseni 2015 bo organizirano še usposabljanje za delavnico »če želim, da bi bilo drugače, moram nekaj spremeniti«, za katero se nameravam usposabljati. prav tako bi se želela usposabljati za interpretacijo hollandovega interesnega vprašalnika.


po izobrazbi sem univerzitetna diplomirana socialna delavka, tako da sem se že v času študija veliko nau-čila in tudi pridobila praktične izkušnje pri delu z ljudmi. kot absolventka sem bila zaposlena na takratnem Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, na Direktoratu za trg dela v službi za evropske projekte. na tem delovnem mestu sem spoznala delovanje trga dela, aktivno politiko zaposlovanja, sodelovala na projektu eQual, ki je bil del strategije eu za vzpostavljanje številnejših in boljših delovnih mest ter za zagotavljanje, da nikomur ni zavrnjen dostop do njih. spodbujal je nove načine spopadanja z diskrimina-cijo in neenakostjo na trgu dela tako pri zaposlenih kot pri tistih, ki iščejo delo. eQual je vključeval tudi pomoč pri socialni in poklicni integraciji prosilcev za azil in žrtev trgovanja z ljudmi.

pri prejšnjem delodajalcu sem bila zaposlena najprej kot izvajalka programov aktivne politike zaposlova-nja in sem vodila delavnice »poti do dela in zaposlitve«, »Druga možnost«, »svetovalnica« in »Zaposlitveni klub«. kasneje sem bila zaposlena kot strokovna delavka v programu socialne vključenosti (programi socialne vključenosti so socialni programi, namenjeni podpori in ohranjanju invalidovih delovnih sposob-nosti). nato sem postala vodja koncesionarja za področje Vseživljenjske karierne orientacije.

Ves čas študija in tudi v času redne zaposlitve sem se še pred prihodom na Zavod rs za zaposlovanje izobraževala na različnih področjih dela z ljudmi. izobraževanja, ki sem se jih udeležila pred zaposlitvijo na Zavodu:

• strokovni izpit, ki je predpisan za strokovne delavce na področju zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti,

• strokovni izpit iz upravnega postopka,

• Zakonodaja na področju izvajanja Vseživljenjske karierne orientacije,

• Mediacija,

• specifične karakteristike obravnavanih brezposelnih oseb in iskalcev zaposlitve,

• Delo v malih skupinah,

• komunikacija in njen pomen pri delu z različnimi ciljnimi skupinami,

• emocionalna inteligentnost,

• čustva,

• stres,

• poklicna izgorelost,

• intervju in individualni razgovor,

• posledice brezposelnosti,

• Metode dela z različnimi ciljnimi skupinami,

• trženje,

• etika pri delu, vodenje sestanka in učinkovita izraba časa,

• poslovni bonton,

• struktura delavnice,

• kreiranje delavnice,

• trening socialnih veščin,



• nacionalni dogodek »bodi evropa. bodi prihodnost«,

• nacionalni seminar: »ustvarimo priložnosti!« za mlade z manj možnostmi,

• evropsko srečanje mladih »spodbujanje soudeležbe mladih z manj priložnostmi v družbi«.

Menim, da sem pred zaposlitvijo na Zavodu imela zelo dobro vsebinsko podlago za delo svetovalke. Mentorica me je usmerjala predvsem v bolj organizacijskih in tehničnih vidikih (sistem delovanja Zavoda, pravilniki, doktrina dela, aplikacija Zpnet, eDs, postopki vključevanja oseb v ukrepe apZ, napotitve k delodajalcem in podobno).

Zelo pomembno se mi zdi, da se svetovalci ves čas izobražujemo, dodatno usposabljamo za delo, ki ga opravljamo. predvsem se je pomembno zavedati, da je veliko svetovalcev, ki niso iz t.i. humanističnih smeri in v času študija niso imeli usposabljanja za vodenje svetovalnega procesa, svetovalnih razgovo-rov, pomembnosti zapisovanja. Prav tako je po mojem mnenju pomembno, da je poskrbljeno za supervizijo svetovalcev kot sredstvo razbremenitve, reševanja dilem, osebno rast in nenazadnje razvoj poklicne zrelosti.


spomnim se svojega prvega vstopa na urad za delo Domžale, kjer sem se prvič prijavila v evidenco brezposelnih oseb. bila sem polna pričakovanj, kako mi bo »Zavod našel službo«. prišla sem z vsemi potrdili, certifikati in priporočili, ki sem jih imela. ko mi je svetovalka predlagala delavnico »poti do dela in zaposlitve« sem se počutila grozno, kot da me smatra za nesposobno napisati dober življenjepis, zato sem odšla domov, odločena dokazati ji, da ne potrebujem delavnice. ure in ure dela sem vložila v pisanje prijav in oblikovanje dobrega življenjepisa. poslala sem 5 prijav, bila povabljena na 2 razgovora in dobila zaposlitev.

ko sem se naslednjič prijavila na Zavodu se spomnim slabih občutkov, ki so me spremljali. Dala sem odpoved delodajalcu, pri katerem sem imela pogodbo za nedoločen čas. V teh časih, ko služb ni ravno na pretek. Vendar sem dobila super svetovalko, ki me motivirala in mi vlila poguma. po 2 mesecih prijave sem se ponovno zaposlila. tokrat na projektu »Do boljše kakovosti storitev z več svetovalci zaposlitve«.

izkušnja brezposelnosti mi je bila velikokrat v pomoč, da sem lažje razumela stranke. opazila sem, da je tudi strankam všeč in kar nekako dobijo upanje, ko jim povem, da sem bila tudi sama brezposelna, da nisem dobila zaposlitve takoj, ampak je bilo potrebno vztrajati in vložiti veliko truda. bili so vzponi in padci, slabi dnevi, obup. Vendar resnično verjamem, da priložnosti na trgu dela kljub vsemu so in da je marsikaj mogoče doseči.

sodelavke in sodelavci, ki so starejši in so dlje časa zaposleni na Zavodu, so bogat vir znanja, informacij, izkušenj in ko se znajdem v zadregi, ko pri kakšni stranki ne vem več, na kakšen način bi vodila svetovalni proces, se velikokrat obrnem na starejše sodelavke, ki mi svetujejo. in to se mi zdi nepogrešljivo in abso-lutno nujno. Prenos znanj, izkušenj in neformalnega mentorstva. to nas bogati in dviga kakovost našega dela na višjo raven. Zelo spoštujem starejše sodelavke in sem vesela, ko z menoj podelijo svoje videnje skozi izkušnje, ki jih imajo. Velikokrat se po nasvet obrnem na svojo mentorico Zdenko Borštnik Štublar, ki ima veliko znanja in izkušenj in sem vesela, da jih podeli z menoj.


Velikokrat mi stranke na začetku, ko se še ne poznamo, povedo tisto, kar se na Zavodu pač pove – »ja, iščem službo. pošiljam prijave, pa ne dobim odgovora. Danes so vsa delovna mesta že tako zase-dena in vnaprej dogovorjena.« Velikokrat povejo, da bi delali »karkoli«, ko pa se začnem z njimi resnično pogovarjati, spoznam, da je njihovo bistvo, njihova vizija precej drugačna. tako je na primer bila pri meni punca, s katero se je pogovor začel kot je opisano v zgornjih vrsticah, da išče delo v administraciji. ko sem ji postavila vprašanje: »kaj pa je vaša sanjska služba?« mi je povedala, da se v prostem času ukvarja z oblikovanjem in šivanjem kostumov za poustvarjanje zgodovinskih dogodkov, da šiva tudi fantazijske kostume japonskih risanih junakov in da za konvencijo teh risanih junakov prostovoljno organizira dogod-ke za 1000 do 1500 ljudi. našla je tudi mentorja, ki jo uči zelo zahtevnih programov grafičnega obliko-



vanja. kakšen zaklad se skriva v posameznikih, če smo jim le pripravljeni prisluhniti. in takih zgodb je še veliko. je pa seveda pomembno na tej točki poudariti tudi to, da smo svetovalci zelo omejeni s časom. Do razkrivanja takih zgodb lahko pride le, če si lahko vzamemo dovolj časa.

V zadnjih vrsticah prilagam javno pohvalo stranke, ki mi jo je namenil.

»najnaprej iskrena hvala za vaš trud. res sem bil zelo prijetno presenečen ker se mi to prvič dogaja. V 5 let kolikor sem tukaj niti eden svetovalec-ka se nikoli ni angažiral zame, tko da mi posreduje info, napoti nekjer al nekakor drugače. tko da sem v času mojega bivanja na delovnem trgu kompletno sam, dosti mi je tudi uspevalo da „plavam“ v nemirnih valovih življenja in dela. res sem malo zmeden in hvaležen. Še prvi vtis o Vam mi je povedal da ste taprava oseba za to delovno mesto, ko bi vsi ostali opravljali svoje delo tko iskreno in zagnano ... prebral sem vaš mail in kolikor sem ugotovu gre za pisarniško delo za katero je prvo treba uvajanje potem pa je zaslužek odvisen od aktivnosti,truda,dela kar meni kaže da bo plačilo na provizijo po sistemu koliko narediš-toliko zaslužiš !!! iskren bom, nisem izbirčen do dela, dosedaj sem delal vse, gradbeništvo, gostinjstvo, kmetija, ... sam še avtomehanik in ginekoloh nisem bil ... upam da bom to tudi ... ampak vedno sem se izogibal takšnim delom, komercijalist na terenu, telefon-ski prodajalec v studiju, svetovalec na terenu ...nima nič od tega. jaz mam svoje stroške, pošiljam denar otrokom, plačujem najamnino,hrana ostalo... kar pomeni rabim konkretno Delo in konkreten ZasluŽek, takšna dela kot sem jih omenil v lepo slovenščino po domače se reče „lari-Fari“ ... poklical bom, mogoče nimam prav,mogoče bo kaj ratalo, poklical bom tud iz spoštovanja do vas in vaš trud. Da-nes čakam denarno nakazilo in ko dvignem napolnim telefon in pokličem ker sedaj sem totalno na tleh, niti za kruh, niti za urbano niti za telefon, sam dobra volja do življenja! na koncu se opravičujem če sem vam težil z tim mailom, hotel sem le samo da se iskreno zahvalim za vaš trud to mi daja kanček upanja da nekaj lepega se bo zgodilo oziroma da bom uspel najti delo. iskreno hvaležen.«

gospod se je zaposlil in ostaja zaposlen.



ZaKlJUČNa NalOGa



Luka Mažgonstrokovna izobrazba: uni. dipl. socilog

ime in priimek mentorja: Nataša Žnidarič

organizacijska enota: UD ljubljana

oddelek / služba: karierNo sreDišče



Z delom na ZRSZ sem začel v maju leta 2013, lahko bi rekli v času t.i. »krize«, ko je bilo v evidenci ZRSZ prijavljenih skupaj z menoj dobrih 125 000 brezposelnih oseb. Zelo hitro sem spoznal, da zavod ponuja marsikaj, česar sam do takrat kot uporabnik nisem koristil in bil pozitivno presenečen. Da sem lahko na delovnem mestu svetovalca sploh začel z delom sem moral spoznati vsa področja, ki jih moramo karierni svetovalci poznati, da lahko uspešno svetujemo in usmerjamo stranke do čim hitrejše primerne zaposlitve. kot prvo je potrebno ljudem znati razložiti pravice in obveznosti, ki jih imajo na ZrsZ, v kar me je uvedla mentorica nataša Žnidarič, katero sem spremljal ob delu in se ob njej marsikaj naučil.

V prvih mesecih sem prisostvoval delu na prijavni službi, kjer sem dobil dobro osnovo za naprej, saj sem se naučil kako prijaviti in odjaviti stranko, obračunati potne in poštne stroške, izdati primerne obrazce glede na potrebe strank, svetovati glede možnosti plačevanja prispevkov za socialno varnost, svetovati strankam glede izpolnjevanja pogojev za upokojitev, kako pridobiti delovna in druga potrebna dovoljenja za delo pri nas, kako prenesti delovno dobo iz tujine in nasploh vse o prijavnem postopku, kar mi je zelo pomagalo pri nadaljnjem delu, saj sem dobil neko širino, potrebno za to delo.

eden glavnih razlogov, zakaj se ljudje prijavijo na ZrsZ je pravica do denarnega nadomestila, če je bila oseba zaposlena vsaj 9 mesecev v zadnjih 2 letih od prijave v evidenco brezposelnih oseb oz. vsaj 6 me-secev v zadnjih 2 letih za osebe mlajše od 30 let. na oddelku za socialo sem tako spoznal ves postopek od oddaje vloge brezposelne osebe, do izdaje odločbe, zakonsko določene roke, vzroke za odobritev ali zavrnitev vloge ipd., kar mi je kasneje prišlo še kako prav pri obravnavi na novo prijavljenih strank in da-janju informacij tako strankam kot tudi drugim ljudem s katerimi sem se srečeval izven delovnega mesta.

V nadaljevanju izobraževanja sem se seznanil z vsemi programi aktivne politike zaposlovanja (v nadalje-vanju apZ) na oddelku apZ, saj so bile subvencije kasneje del mojega vsakdana pri predstavitvah stran-kam tako na individualnih obravnavah kot skupinskih seminarjih in kasneje delavnicah. V času mojega delovanja na ZrsZ smo tako stranke vključevali v več programov. največ zanimanja je požela subvencija Zaposli me, kjer je delodajalec, za zaposlitev osebe, ki je izpolnjevala določene pogoje glede starosti in časa prijavljenosti na zavodu, dobil 5000eur subvencije. Zelo uspešno je večkrat podaljšano je bilo tudi usposabljanje na delovnem mestu (v nadaljevanju uDM), kjer se je oseba mlajša od 30 let, ki je vsaj 3 mesece prijavljena v evidenci brezposelnih oseb lahko preizkusila/dokazala pri delodajalcu, kateremu so bili povrnjeni stroški za zdravniški pregled in stroški za mentorja, ki je uvajal osebo, le ta pa je dobila povrnjene potne stroške v višini 0,13eur/km in dodatek na aktivnost v višini 3eur/h. podoben slednjemu je Delovni preizkus, v katerega so se lahko mlajši kandidati od 30 let vključili že takoj ob prijavi na zavod,



vendar največ za 1 mesec. prav tako uspešen program je bil namenjen mladim do 30, z vsaj 6. stopnjo izobrazbe, ki niso bili še nikoli v rednem delovnem razmerju in se je imenoval prvi izziv, v katerem je delodajalec za zaposlitev takšne osebe za obdobje vsaj enega leta prejel 6000eur pomoči. obstajajo še druge zakonsko določene davčne olajšave tako za mlajšo kot starejšo populacijo, za invalide ter za osebe iz regij, ki niso tako razvite, vendar je potrebno poudariti, da so bili zgoraj opisani programi najbolj iskani in smo imeli karierni svetovalci s pripravo dokumentacij za vključevanje v te programe tudi največ dela.

kot svetovalec sem spoznal tudi drugo stran, torej sodelovanje v komisijah, ki so dodeljevala ta sredstva podjetjem, sam sem bil član komisije za uDM in Dp. Znanje pridobljeno z sodelovanjem v komisijah mi je pomagalo pri samem svetovalnem procesu, ko so stranke imele tehnična vprašanja glede izpolnjevanja vlog in nasploh pogojev za podjetja, da se prijavijo za subvencije. Večkrat se namreč zgodi, da po tem ko brezposelna oseba ponudi podjetju sodelovanja v kakšnem od prej omenjenih programov, le to osebi naroči, da uredi dokumentacijo zanje, zato jim je potrebno pomagati.

prav tako smo v času trajanja projekta na ZrsZ svetovalci veliko sodelovali z novoustanovljenim oddel-kom za delodajalce, kar je po mojem mnenju najbolj pripomoglu k izboljšanju posredovanja primernih kandidatov delodajalcem. Veliko lažje je narediti dobro selekcijo kandidatov, če ti jih svetovalec priporoči in jih pozna, ker je z njimi ves čas v stiku na individualnih obravnavah, delavnicah ali drugih aktivnostih, kot je pregled CVjev, pomoč pri pisanju prošenj ipd., kot če mora nekdo na oddelku za delodajalce iz samega zapisa iz Zpneta razbrati ali je brezposelna oseba primerna za neko delo ali ne. na tem področju prav tako vidim še veliko rezerv za naprej, saj je iskanje kandidatov velikokrat oteženo kljub temu, da jih svetovalec načeloma pozna, vendar mu hitro in učinkovito iskanje onemogoča sama aplikacija Zpnet, ki zaradi tehničnih omejitev in zastarelosti ni najprimernejša za današnje potrebe. V nekaterih primerih sem oddelku delodajalcev oz. oddelku eures, ki skrbi za objavo prostih delovnih mest iz držav eu pri nas, zaradi znanja nemščine tudi pomagal pri predstavitvi nemških delodajalcev, ki so iskali gradbince, fasaderje, tesarje ipd. in simultano prevajal tako predstavitev kot kasneje razgovore z izbranimi kandidati.

Večino delovnega časa svetovalci namenjamo individualnim obravnavam strank, kjer sem skoz čas in različna izobraževanja spoznal, da na različne tipe oseb učinkujejo različni pristopi. kar pri enem velja, ni nujno da tudi pri drugem. tako se skozi sam svetovalni proces tudi sam učiš na napakah, ki si jih storil oz. spoznaš, da bi morda bilo pri kakšni stranki bolje popustiti, spet drugo aktivirati bolj kot si mislil. to se mi zdi tudi največji izziv pri vsakodnevnem delu, da stranko skozi pogovor motiviram, da slednja izpelje to kar si je zadala, ne glede na to ali govorimo o iskanju dela, dokončanju izobrazbe, zbiranju informacij glede odprtja s.p.ja, vključevanju v delavnice Vko ipd. kar sem najbolj spoznal je dejstvo, da smo si ljudje zelo različni in to kar bo delovalo pri enem ne bo nujno pri drugem, sploh pa pri nobenem ne boš uspel, če ga ne boš uspel motivirati, da bo sam tako hotel in si zadal nek cilj. naslednja stopnja nastopi, ko si stranka zada nek cilj, katerikoli že je, da ji ga pomagam na tej poti doseči z nasveti, usmerjanjem, pomočjo v obliki izobraževanj, usposabljanj na modularnih delavnicah, vključevanjem v institucionalna izobraževanja (iZo) in nacionalno poklicno kvalifikacijo (npk) ipd.

skozi modularne delavnice, ki jih izvajamo v kariernem središču (v tem trenutku izvajamo delavnice na 8 različnih tem) poskušamo stranke dvigniti na višji nivo, izboljšati veščine iskanja zaposlitve kot so pisanje prošenj, spremnih pisem, simuliramo situacije na zaposlitvenih razgovorih, pomagamo pri odkrivanju kompetenc strank, njihovih interesov in želj, učimo izdelati CV vizitke ipd. sam sem v tem času vodil 3 različne tipe delavnic in 1 informativni seminar, posledično sem sčasoma izgubil tremo pred nastopanjem v javnosti, postal boljši govorec in tudi določene vsebine, ki jih ponavadi predavam našim strankam pre-stavil ob drugih priložnostih v drugih inštitucijah (konferenca Delo mene išče na ekonomski fakulteti ter v študentskih domovih v rožni dolini).

iz zgoraj opisanega je lahko razbrati, da je delo svetovalca v teh časih zelo raznoliko, saj moramo biti »opremljeni« z različnimi znanji, ki jih lahko uporabljamo tudi izven delovnega časa, saj je veliko življenskih situacij, kjer nam pridejo prav ravno pridobljena znanja in izkušnje s tega področja.


V času usposabljanja in kasneje dela na ZrsZ smo imeli veliko različnih oblik izobraževanja in možnosti udeležbe na predavanjih, seminarjih, mednarodnih konferencah ipd. sam sem se udeležil večih organizi-ranih s strani izobraževalnega centra (v nadaljevanju iC), še posebej pa sta mi v spominu ostali delavnici



Couching in Varnost na delovnem mestu. na slednji smo udeleženci spoznali različne tehnike umirjanja strank, saj se slej ko prej kot svetovalec znajdeš v poziciji, ko je potrebno pametno odreagirati in znati umiriti morebitno nejevoljno stranko, saj se dnevno srečujemo z ljudmi, ki tudi zaradi svoje brezposelnosti doživljajo različne duševne stiske, kar velikokrat pride na dan ravno na sami obravnavi. V takšnih trenut-kih je potrebno znati odreagirati, prav tako smo izvedeli marsikaj koristnega o sami psihologiji človeka in možnih reakcijah v kriznih situacijah.

name je naredila vtis tudi predavateljica julija pirnat iz iC na izobraževanju Couching, kjer smo spoznali še drug možen način obravnave strank. bistvo te tehnike je, da stranko skozi pravilno zastavljena vprašanja vodiš do končnega cilja, katerega na začetku ne poznata ne ti ne ona. skozi pogovor torej ugotovita, kaj bi stranka dejansko želela in z vprašanji samo odkrivaš to kar morda že ve, vendar se ni zavedala, posle-dično stranka sama pride do rešitve kaj želi in na kak način bi lahko to dosegla. Z dobrim poslušanjem in zastavljanjem vprašanj stranki tako samo pomagaš da si sama odgovori na določena vprašanja. ta tehnika zahteva precej vaje in sem jo kasneje tudi s pridom uporabljal pri strankah, ki so bile po mojem mnenju za to pripravljene, saj tehniko ni mogoče izvajati na vsakomur. največja skušnjava oz. problem pri uporabi te tehnike je nakazovanje rešitve ali namerno vodenje pogovora v določeno smer, saj v takšnem primeru reši-tev ne pride od same stranke in je zatorej tudi manj učinkovito. kot že omenjeno pri prejšnjem sklopu sem tudi to tehniko lahko uporabljal v svojem vsakdanjem življenju pri druženju s prijatelji, družino in partnerico.

V zelo dobrem spominu mi je ostala tudi udeležba na mednarodnem Cross border seminarju v Zagrebu v juniju 2014, ki ga je organiziral euroguidance hrvaška. na tej konferenci smo se zbrali predstavniki različnih držav eu, ki delamo na področju svetovanja, zaposlovanja in izobraževanja mladih z namenom izmenjave dobrih praks. navdušila me je švicarska predstavnica sarah kaufmann v predstavitvi Case Ma-nagement Vocational education, a long-term approach for professional integration of adoloscents at risk. Delavnica je predstavila švicarski način spremljanja in pomoči mladim, ki se odločajo za izobraževanje oz. nadaljevanje kariere. svetovalec spremlja osebo in skupaj z vprašalniki in različnimi metodami dela osebo motivira in prepoznava njegove lastnosti. s tem stranka ugotavlja kaj ga zanima in v kateri smeri bi gradil kariero. osebe so v postopku obravnave različno dolgo, tudi več let. Vključitev je na prostovoljni bazi.

CMb je bil ustanovljen leta 2006, v sodelovanju švicarske konfederacije z industrijskimi organizacijami. Švica je razdeljena po kantonih in v vsakem se je razvil model, ki ustreza šolskemu sistemu izobraževa-nja, razvoja in inovacij. sarah nam je predstavila primer kantona lucern, ki je nastal 2008. opisala nam je delo svetovalcev CMb-ja, ki v sodelovanju z gospodarskimi organizacijami zelo uspešno pomagajo mla-doletnikom od 14-25 let, ki zaradi slabih ocen, raznih vzgojnih ukrepov ali drugih ovirajočih problemov, lahko pridobijo izobrazbo in si izboljšajo možnost zaposlitve. Vključitev mladoletne osebe v ta program lahko naredijo starši, učitelji, podjetja za opravljanje pripravništva, vzgojni centri, javni zavodi,..s tem, da se mladoletna oseba strinja s to obliko izobraževanja. po registraciji v izobraževanje sledi sodelovanje s svetovalcem, s katerim vzpostavita zaupnost za dobro sodelovanje. sledi izbira področja izobraževanja, psihološki testi, karierno svetovanje in determinacija zastavljenih ciljev. CMb priskrbi, da se nato mladole-tna oseba delno zaposli v podjetju, kjer opravlja dela, delno pa obiskuje študij. V Švici imajo dualni šolski sistem, ki omogoča tak način izobraževanja. svetovalci vseskozi sodelujejo tudi s starši, predstavniki podjetij, kjer se izvaja izobraževanje, šolskimi pedagogi, zavodi oz. s predstavniki raznih institucij, javnih zavodov, posamezniki, ki kasneje vstopijo v cikel izobraževanja mladoletne osebe z namenom, da pripo-morejo, da se zaključi ali bolje odvija študij. izobraževanje traja 2 – 3 leta in ob zaključku mladoletna oseba pridobi diplomo. s to pridobljeno izobrazbo se nato lahko zaposlijo ali pa nadaljujejo študij. svetovalci CMb so zelo uspešni s to obliko pomoči »kriznim« mladoletnikom, saj zelo velik procent mladoletnikov uspešno opravi izobraževanje.

Menim, da bi bilo zelo pomembno dobre prakse iz tujine prenesti v naš sistem in da bi se morali takšnih in podobnih mednarodnih konferenc množično udeleževati tisti, ki imajo vpliv na sestavo in pisa-nje zakonov na tem področju.


o pridobljenih izkušnjah in kompetencah s področja dela, ki ga opravljam sem veliko pisal že tako v prvem kot drugem sklopu tega spisa, zato naj na tem mestu povzamem, da sem na delovnem mes-tu samostojni svetovalec izboljšal predvsem svoje komunikacijske veščine, javni nastop, spoznal zahtevnost medosebnih odnosov in predvsem postal strpnejši in boljši slušatelj. po določenem



času sem se začel zavedati, da nekatere stranke enostavno ne rabijo ne pridige, ne nasvetov kako in kje iskati zaposlitev, prav tako ne želijo pomoči ali kakršne druge interakcije z ZrsZ temveč le nekoga, ki jih bo poslušal in razumel. Dejansko je največ kaj lahko brezposelni osebi daš, čas da se izpove. Velikokrat je takšna oseba kasneje bolj dovzetna za tvoje predloge, nasvete in morebitno pomoč, saj bosta lažje vzpostavila nek pristen odnos, kot če nastopiš v funkciji svetovalec-brezposelna oseba. ob nastopu svo-je nove zaposlitve sem imel morda težave s tem načinom razmišljanja, saj sem bil v pretekli zaposlitvi na vodstvenem položaju, kjer sem moral znati prevzeti odgovornost, dirigirati delo in jasno izražati stališča in razdeljevati naloge. tak avtoritativen način pa kot rečeno ni vedno uspešen, ko si želiš pridobiti zaupanje strank, zato sem delal predvsem na tem kako se približati ljudem, jih razumeti in poskušati motivirati za naprej.

na tem mestu ne morem reči, da sem se največ naučil prav od svoje dodeljene mentorice nataše Žni-derič, s katero sem bil vsekakor zelo zadovoljen, temveč nasploh od vseh pri katerih sem se uvajal, saj je izobraževanje potekalo tako, da sem prisostvoval različnim svetovalcem in si pri vsakem poskušal zapomniti tisto, kar mi je bilo pri njegovem delu najbolj všeč.


če se navežem na prejšnji odstavek lahko pohvalim sodelovanje vseh zaposlenih in starejše generacije svetovalcev, ki so nam vedno stali ob strani in nam poskušali z nasveti pomagati in nas usmerjati. Ve-likokrat smo se mladi svetovalci znašli v situaciji, v kateri do tedaj še nismo bili in takrat je bilo mnenje svetovalca s 'kilometrino' še kako pomembno. Morda malce pogrešam pripravljenost starejše generacije, da tudi oni kaj prevzamejo oz. se naučijo od mladih in jim znajo prisluhniti, saj so včasih spremembe pri načinu in organizaciji dela potrebne za večjo in boljšo učinkovitost storitev, ki jih nudi ZrsZ. Všeč mi je ideja projekta Svetovalci 45, da se za svetovalce zaposlijo mladi iz vrst brezposelnih, saj konec koncev ti resnično poznamo stanje na trgu dela, ko smo se dnevno soočali z zavrnitvami prošenj, neuspehi na razgovorih, drugimi težavami pri pisanju motivacijskih pisem in ponudb ter nasploh iskanjem dela. S temi izkušnjami in poznavanjem problematike seveda lažje razumemo težave tre-nutno brezposelnih mladih in jim poskušamo tako pomagati in svetovati. sam sem kot rečeno imel to srečo, da sem se lahko v življenju preizkusil tudi na drugi strani, torej strani delodajalca, ki zaposluje in sem v preteklosti tudi sam vodil razgovore, kar sem s pridom izkoriščal pri vodenju delavnic, ko sem brezposelne mlade opozarjal na napake, ki so jih delali kandidati, ki sem jih povabil na razgovor.


ugotavljam, da pride marsikdaj do nesporazuma ali nesoglasij na ravni oddelkov, ki so odgovorni za raz-lične skupine brezposelnih, področja dela, programov, subvencij ipd. izključno zaradi nepoznavanja tega kar delajo drugi. na tem mestu bi poudaril, da bi bilo koristno, če bi uvedli redno kroženje zaposlenih, kateri bi morali določeno časovno obdobje pomagati na drugih oddelkih, s tem bi spoznali delo, ki ga izvajajo na določenem oddelku, kot tudi dobili širino za boljše in učinkovitejše delo na svojem področju. po mojem mnenju je vsak posameznik preveč ozko usmerjen v tisto področje, ki ga sam pokriva in zato ne pozna dela drugih.

ZrsZ bi si lahko prizadeval več sodelovati v projektih, kjer dobijo mladi priložnost kot je Zaposlitveni izziv s podjetjem kolektor.

Veliko je možnosti za organizacijske izboljšave, ki jih zaposleni redno javljamo na letnih razgovorih. po mojem mnenju najpomembnejša sprememba je nujna določitev kriterijev uspešnosti in ciljev za same zaposlene, še pomembneje pa tudi spremljanje doseganja le teh s strani nadrejenih in posledično prila-goditev plačnega sistema v dobrobit variabilnega dela, saj med tistimi zaposlenimi, ki dosegajo najboljše in tistimi, ki dosegajo najslabše rezultate ni razlik. takšno okolje deluje destimulativno na vse. Zavedam se, da to ni v pristojnosti ZrsZ temveč zakonodajalca, da te zadeve uredi.



ZaKlJUČNa NalOGa



Marko gabrovšekstrokovna izobrazba: univerzitetni diplomirani teolog

ime in priimek mentorja: Maja pantar


oddelek / služba: UraD za Delo loGatec, samostojni svetovalec iii



Osebna naravnanost in pozitiven odnos je ključnega pomena za svetovalno delo in za odzivanje na globalno in lokalno gospodarsko krizo.

svoje delo sem v največji meri opravljal na uradu za delo logatec, občasno tudi na drugih notranjskih (uD idrija, uD Cerknica, uD Vrhnika) in na uradu za delo ljubljana. od samega začetka sem bil vključen v individualno in skupinsko svetovanje. proces uvajanja je dobro potekal v okviru mentorstva in osebnega spremljanja mentorice Maje pantar ter v sklopu izobraževanj/usposabljanj na ravni »projekta 45«. Mehak način uvajanja so omogočali tudi prostori in majhnost urada, saj sem bil lahko posredno ali neposredno prisoten tako pri postopkih prijave/odjave, kakor tudi pri svetovalnih obravnavah osebnega svetovalca in pri drugih specialističnih obravnavah. od samega začetka sem vodil informativno motivacijske seminarje, prisoten sem bil na soočenjih z delodajalci. po opravljenem strokovnem izpitu iz upravnega postopka sem občasno opravljal tudi prijavo/odjavo na prijavnem pultu. izpostavljenost zelo različnim situacijam in posameznim primerom prijave zaposlenega spodbuja k stalnemu utrjevanju, izpopolnjevanju in razširjanju znanja.

V tem oziru je bila za mene prelomna točka preselitev v nove prostore v okviru upravnega centra logatec (junij 2010). nova razporeditev pisarn je oba svetovalca postavila v enakovreden položaj v smislu izposta-vljenosti strankam, saj je glede na odprti sistem lahko vsaka stranka dostopala do ene ali do druge pisar-ne. Funkcija »prijavnega pulta« kot prvega valobrana se je tako razporedila na oba svetovalca (mentorja in mentoriranca). referenta za prijavo in odjavo nisva imela. Moje tri-tedensko nadomeščanje sodelavke v času dopustov in samostojno dežurstvo na uD logatec, je tako pripomoglo k utrditvi znanja in veščin. popolnoma samostojno delo brez možnosti »zasilnega izhoda« v sodelavki ali sodelavcu, situacijsko prisili v samostojno in v polnosti odgovorno držo do vseh delovnih procesov na uradu. V juniju 2010 sem dobil svoje stranke; zadolžen sem bil za neposredno zaposljive brezposelne osebe. nabor znanj in veščin, ki so potrebne za kakovostno svetovalno delo je izredno širok.

Vsebina sVetoValnega Dela:

• prijava strank v evidenco bo brez zahtevka Dn. opravljen prvi svetovalni razgovor + Zn.

• Vodenje is (+priprava gradiva, prostora, tehnike…), vpis obiska v Zp-net.

• prenaročanje strank na drug termin. tiskanje in pošiljanje novih vabil. obveščanje preko telefona ali elektronske pošte.



• sprejem pD obrazca + pogovor z delodajalcem. Zbiranje informacij o prostih delovnih mestih v priho-dnosti, seznanjanje z razpisi, seznanjanje z načini sodelovanja z Zavodom (posredovanje kandidatov, soočenja, …). Možnost dogovora za obisk pri delodajalcu.

• nadomeščanje sodelavke v času dopusta/bolniške ali druge odsotnosti.

• seznanitev stranke z izobraževanji, usposabljanji, izročitev iZo obrazca. priprava dokumentacije za programe apZ (zaposlitveni načrt, predlog, tis). telefonski klic - seznanitev stranke s podpisom. podpis dokumentacije, posredovanje dokumentacije na os ljubljana.

• Delavnice, izobraževanja, usposabljanja za zaposlene.

• posredovanje: pregledovanje evidenc in nabor kandidatov za prosto delovno mesto. uvrščanje na čakalno listo, obveščanje prek sMs, elektronske pošte ali navadne pošte. obveščanje preko telefo-na. skrbništvo pD-jev.

• posredovanje: nabor kandidatov in uvrščanje na čakalno listo za soočenje z delodajalcem.

• Vodenje svetovalnih razgovorov. nadaljnje obravnave, redna javljanja, naročanje na specialistične obravnave: zdravnik svetovalec, rehabilitacijsko in poklicno svetovanje. priprava in podpis zaposlit-venega načrta. pregledovanje življenjepisov.

• Vodenje svetovalnih razgovorov. nadaljnje obravnave, redna javljanja, naročanje na specialistične obravnave: zdravnik svetovalec, rehabilitacijsko in poklicno svetovanje. priprava in podpis zaposlit-venega načrta. pregledovanje življenjepisov.

• reševanje pritožbe na odločbo o prenehanju vodenja v evidenci na i. stopnji ali odstop pritožbe na ii. stopnjo - priprava celotnega spisa, organizacija podpisa dokumentacije s strani vodje urada (os ljubljana ali uD Vrhnika).

• priprava opomb glede na opravljeni monitoring. bo brez aktivnosti, pretečen Zn, neposredovane stranke na prosta delovna mesta

• timska obravnava strank.

• urejanje dokumentacije ter priprava fasciklov za tekoče leto. priprava gradiva za arhiviranje in za razrez.

• priprava mesečnega poročila (akcijski plan) vodji urada. 1 x na leto priprava letnega poročila za vodjo urada.

• pregledovanje evidenc bo, priprava tabele excel - uvoz podatkov iz Zp.net, priprava opomb in pre-dlogov za delo s strankami, temeljit pregled strank pod različnimi kriteriji.

• sestanek z vodjo urada na uD logatec. seznanitev z novostmi, podpisovanje dokumentacije, reše-vanje tekoče problematike, načrtovanje aktivnosti

• pomoč na drugih uradih ClV. Vodenje svetovalnih razgovorov.

• pomoč na drugih uradih zaradi stečajev. prvi svetovalni razgovori; takoj po prijavi v evidenco bo.

• operativni sestanek svetovalcev na ClV. sestanek zaposlenih na ClV.

• obiski pri delodajalcih. Vzpostavitev kontakta (telefon, e-pošta), dogovor za termin obiska, priprava dovolilnic/potnih nalogov za službeni izhod, priprava gradiva za delodajalca, pregled spletnih strani delodajalca, pregled podatkov na ajpes-u. izvedba obiska, vpis podatkov v Zp.net, evalvacija.

• sprejem vlog za Zoisove štipendije. V kolikor čas dopušča, seznanitev z neFiks-om.

• priprava dokumentacije glede na uradna zaprosila drugih inštitucij: občine, CsD, okrajno sodišče, … pregled podatkov v Zp.net, priprava dokumenta, pošiljanje dokumentov po pošti ali preko e-po-šte, skeniranje dokumentov, dogovor z vložiščem za vnos v delovodnik.

• uvajanje nove sodelavke v svetovalno ali referentsko delo na uradu.

• pregled vsebine elektronske pošte, odgovarjanje strankam in zaposlenim na ZrsZ. seznanjanje z novostmi, zakonodajo, navodili, prebiranje strokovne literature.

• sodelovanje z DeŽurniM inForMatikoM: popravilo strežnika v primeru nedelovanja programov ZrsZ.

• skrbništvo za delavnice; obveščanje sodelavcev o naboru kandidatov in priprava dokumentacije. Dokončni nabor kandidatov, priprava in pošiljanje vabil strankam, priprava dokumentacije za delav-nico. Dogovori z izvajalci delavnice.

Vsebina reFerentskega Dela:

• redne vsakodnevne delovne naloge: sprejem telefonskih klicev, osnovno informiranje strank, preve-zave telefonskih klicev; izdaja potrdil; izpis finančne kartice za bo. sprejem pD obrazcev, bolniških



listov. Vpisovanje v knjigo odposlane pošte; prevzem in oddaja pošte. sprejem vlog za delovna do-voljenja, osnovno informiranje tujcev, usmerjanje na inFo točko Za tujCe. obračuni nadomestil stroškov za bo.

• prijava strank v evidenco bo, sprejem zahtevka Dn s prilogami, pregled in primerjava delovne dobe z ZZZs, vnos delovne dobe, naročanje na iMs, naročanje na 1. svetovalni razgovor. izdaja potrdila o sprejemu zahtevka Dn in obvestila za dopolnitev vloge.

• priprava razpisov prostih delovnih mest. priprava zunanje oglasne deske in mape z razpisi (tiskanje, vstavljanje v mapo, lepljenje listov in obešanje na oglasno desko).

• priprava zahtevka za povrnitev stroškov za iskanje zaposlitve (preverjanje datumske ustreznosti in opredelitev v Zn, izračun stroškov in kilometrine, izdelava tisa, izpis Zahtevka in odločbe)


V okviru izobraževalnega centra sem sodeloval kot udeleženec na različnih delavnicah. izpostavljam teme-lja spoznanja in poudarke, ki mi omogočajo nov pogled na osebnem in delovnem področju. na konferen-cah, študijskih obiskih v tujini in na eksternih izobraževanjih nisem bil. udeležil sem se sledečih delavnic:

• delavnica po ŠtuDiju V ZaposliteV: skupna udeležba svetovalcev in poklicnih svetovalcev je bila zelo dobrodošla; tako v luči medsebojnega spoznavanja kakor tudi strokovnega dopolnjevanja. na delavnici je bil izpostavljen položaj mladih, ki prehajajo iz enega sistema v drug sistem. Menim, da je namen delavnice dosežen, v kolikor mladi uspejo preseči stanje naučene nemoči. pomembno je, da mladim ne dajemo receptov, ampak da z njimi delimo izkušnje. sam se bil dve leti ravnatelj študent-skega doma, kjer sem bil odgovorne za administrativno in pedagoško vodenje ustanove. Vsebina delavnica je potrdila moje vedenje in izkušnje ter poglobila znanje na področju zaposlovanja mladih.

• delavnica MotiVaCija: na delavnici sem se v prvi vrsti seznanil z etimološko razlago (motivus – gibalen, gibajoč; razlog/sila za premik, akcijo ali delovanje). Z navdušenjem sem sprejemal risanje kot zelo močno tehniko v svetovalnem procesu; spodbuja delovanje desne možganske hemisfere ter stranko in svetovalca ogreva na delovno energijo. Zelo pomembno spoznanje, ki sem ga vsaj v teoriji osvojil je, da ni potrebno, da se na energetski ravni preveč vklapljamo v stranke. spoznavali smo moč potisne in privlačnostne energije, motivacijski tris (čustveni vidik, MotiVaCija, kognitivni vidik), teorije motivacije, dinamiko motivov ter življenjski smisel. Za osebnostni in profesionalni razvoj so pomembni trije motivatorji: avtonomija, mojstrstvo in namen. Delam na tem, da bi vse troje izpo-polnjeval v najboljši možni meri.

• konzultacija kako postaViti Meje? (uradi CilV, vodil andrej smole): na konzultaciji smo spozna-vali različne sprožilce konfliktnih situacij. »naša energija je ključna.« »postavljanje meja = ključno.« pomembno je, da moram v konfliktnih situacijah hitro vzpostaviti notranji dialog in se uglasiti na po-zitivno. hitro moram angažirati misli, da potem lahko upravljam čustva. to veščino moramo trenirati. spoznali smo različne tipe konfliktnih strank, tudi s pomočjo igre vlog. obvladovanje tehnik postav-ljanja meja je izrednega pomena za delo s strankami. ključ do uspeha pa je gotovo lastna mirnost.

• delavnica aktiVaCija sVetoValnega proCesa: na delavnici so bile predstavljene konceptualne in metodološke novosti s področja svetovanja. pri delu s strankami je zelo uporabna simbolična pri-merjava težavnih tipov sogovornikov (merjasec, školjka, tiger, kamela, dihur, zajkla, …).

• delavnica sVetoValni proCes na ZaposloVanju. na delavnici smo preverjali in spoznavali svetovalni proces v okviru elementov: definiranje zaposlitvenih ciljev, potrebno poznavanje lastnosti osebe za delo (kaj zmore, kaj hoče, podatki o trgu dela), samospoznavanje (interesi, vrednote), ve-ščine iskanja dela, informacije o trgu dela, napotovanje v skladu s cilji brezposelne osebe, povečanje zaposljivosti z ustreznimi ukrepi. delavnica

• Delo s skupino: Dobrodošla dopolnitev znanja na teoretični ravni je bil predstavljen graf – so-očanje z brezposelnostjo (amundson, 2005). osebno me je angažiralo predvsem skupinsko delo in priprave za predstavitev prezentacije ter ostale dinamične igre. Definiranje zaposlitvenih ciljev je ključna podlaga za učinkovito iskanje zaposlitve in za učinkovito posredovanje.

• e-delavnica: Doktrina Dela Z DeloDajalCi, bo in iskalCi ZaposlitVe: predelano gradivo in opravljena e-delavnica je dober temelj za prenos teorije v prakso. V svojem delu sem skušal čim več napotkov uvajati in preizkušati v praksi.



• e-delavnica: DeloVni stili: predelano gradivo in opravljena delavnica daje informacijo in vpogled v različne delovne stile. osebna odprtost in angažiranost je osnova za spoznavanje in sprejemanje raz-ličnih delovnih stilov. napori na tem področju se odražajo v medsebojnih odnosih; v kolikor so dobri, se (lahko) pokažejo tudi rezultati na ravni doseženih poslovnih ciljev ustanove, v tem primeru Zavoda.


Menim, da smo v okviru delovnega procesa na projektu in na podlagi mentorskega sistema osvojili iz-redno velik nabor pridobljenih znanj in veščin. Znanja so prenosljiva na različna delovna področja znotraj Zavoda ali v drugih sorodnih inštitucij, kjer je glavna vsebina delo z ljudmi.


kot iskalec zaposlitve sem bil zelo aktiven, saj sem sodeč po izobrazbi sodil med »težko zaposljiv ka-der«. osnovno držo iskalca zaposlitve sem tako lahko brez težav prenesel v delovni proces oz. v delo s strankami. poznavanje notranjega procesa iskalca zaposlitve je po mojem mnenju bistveno prispevalo k razumevanju strank in k aktiviranju pozitivnih sprožilcev na različnih ravneh dela. hkrati sem se skušal čim prej distancirati od zgolj svoje izkušnje iskanja zaposlitve in se predvsem uglasiti na profesionalno držo svetovalca zaposlitve. na uradih C(i)lV sem se dobro vključil v kolektiv. netolerantnih generacijskih razlik nisem občutil. svoje delo opravljam z veseljem. Menim, da sem pri svojem delu uspešen.


• srečanje Za MlaDe, 30.11.2010: V dogovoru z vodjo urada sem pripravil srečanje za mlade. po-vabili smo cca. 30 kandidatov v starostnem razponu do 26 let. udeležba je bila dobra. na srečanju sem predvajal filmček »Mojca išče službo« (pripravila os koper). po kratki osebni predstavitvi mla-dih sem jim predstavil ukrepe apZ, predvsem razpise za Delovni preizkus, usposabljanje na delov-nem mestu in Zaposli.Me. predstavil sem tudi e-storitve ter možnost objave življenjepisa oziroma ostalih funkcij v okviru e-storitev. ker je bilo srečanje ravno pred sejmom kariera 2010, sem jim razdelil še letake za sejem. Vzdušje na srečanju je bilo sproščeno. Menim, da je bil pristop primeren.

• Delo na majhnem uradu, spoznavanje z zelo širokim področjem dela ter osebna odgovornost za vse postopke na uD logatec. Možnost rotacije na različnih uradih, mobilnost, prožnost, spoznavanje detajlov

• promocija CV vizitke v sklopu svetovalnega procesa: osebno imam zelo pozitivno izkušnjo z uporabo CV vizitke, saj sem bil tudi sam večkrat prijavljen na Zavodu oziroma iskalec zaposlitve. Menim, da je CV vizitka enostaven, hiter, poceni in zelo odziven zaposlitveni pripomoček. iskalcem zaposlitve lahko zelo olajša vzpostavljanje mreže in dosega nadpovprečno odzivnost tistih, ki jih nagovarjamo. CV vizitko lahko uporabljamo samostojno ali v kombinaciji z življenjepisom in motivacijskim pismom, v elektronski ali natisnjeno v obliki poslovne vizitke. samopredstavitev v smislu »manj je več« in osebna aktivna angažiranost iskalca zaposlitve lahko bistveno pripomore k dobri komunikaciji in k doseganju končnega cilja – zaposlitve. ideja CV vizitke je bila pogosto sprejeta z navdušenjem.

Po besedah gordane kamnik, proces učenja in nabiranja izkušenj res lahko strnemo v en stavek: »Stranke vas bodo naučile.« Ja, res sem se veliko naučil.



ZaKlJUČNa NalOGa



Matej Molanstrokovna izobrazba: univerzitetni diplomirani filozof in hrvatist, srbist in makedonist

ime in priimek mentorja: Neda Mohorič - kešelj


oddelek/služba: UraD za Delo ljUbljaNa



svojo pot v sklopu projekta »Do boljše kakovosti storitev z več svetovalci zaposlitve« na Zavodu rs za zaposlovanje sem začel leta 2013. uvajanje sem pričel z delom na prijavno-odjavni službi, kjer sem se spoznal s samim začetnim postopkom uvrstitve brezposelne osebe v evidenco, nato pa sem počasi prev-zemal naloge, ki so mi bile dodeljene z zasedbo delovnega mesta samostojni svetovalec iV.

Moje delo obsega predvsem svetovanje brezposelnim osebam, ki so težje zaposljive. gre za ranljive sku-pine oseb na trgu dela med katere spadajo starejši od 50 let, dolgotrajno brezposelne osebe, brezdomci, migranti, begunci in iskalci azila, odvisniki, osebe s težavami v duševnem zdravju, bivši zaporniki, osebe z zdravstvenimi omejitvami, osebe brez strokovne izobrazbe ipd. največji izziv pri tovrstnem delu mi pred-stavlja, kako najti ustrezen način za reševanje problematike, ki je pri vsakem posamezniku specifična in implementacija tistih metod reševanja težav, ki bodo v danem trenutku najbolj koristile brezposelni osebi. V konkretnem primeru to pomeni, da sodelujem pri vključitvi oseb v aktivnost zdravstveno zaposlitvenega svetovanja, ki ga izvaja zdravnik svetovalec, prav tako sodelujem v komisiji za ugotavljanje začasne ne-zaposljivosti brezposelne osebe ter pri timskih obravnavah, kjer rešujemo povsem individualne probleme brezposelne osebe. V povezavi z reševanjem problematike ranljivih skupin, pa je tu še redno sodelovanje s koncesionarji, ki izvajajo učenje veščin vodenja kariere na način skupinske oblike svetovanja.

poleg zgoraj omenjenih nalog, ki so vezane predvsem na obravnavo strank z omejitvami, sem opravljal oziroma opravljam tudi druge bolj splošne naloge, kot so sodelovanje na zaposlitvenih sejmih, vodenje informacijskih seminarjev, aktivna udeležba na »dnevu odprtih vrat Zavoda« itd. V času večjega priliva brezposelnih oseb v evidenco pa pomagam sodelavcem na prijavno-odjavni službi, kjer se srečujem tudi z zahtevki za denarno nadomestilo, tako da sem spoznal tudi delo službe za socialno varnost.

Vsakdanje naloge, ki jih opravljam kot svetovalec, seveda obsegajo tudi svetovalni intervju in z njim izdelavo zaposlitvenega načrta, kjer je najbolj pomembno opredeliti zaposlitvene cilje brezposelne ose-be, v našo aplikacijo pa natančno zabeležiti dosedanje delovne izkušnje, pomembne lastnosti osebe in opažanja, ki jih prepoznam med samo svetovalno obravnavo pri morebitnih omejitvah iskanja zaposlitve. strankam tudi sproti nudim informacije, povezane z reševanjem brezposelnosti, jih aktivno napotujem v programe aktivne politike zaposlovanja in smiselno ter skladno z zaposlitvenimi možnostmi v institu-cionalno usposabljanje ali usposabljanje za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije. Vsakodnevno spremljam objave prostih delovnih mest in o njih obveščam primerne kandidate ter sodelujem s pisarno za delodajalce, kjer poskušamo skupaj najti najustreznejše kandidate za zasedbo prostih delovnih mest.



kot sem že omenil, delam predvsem z ranljivimi skupinami, zato večkrat sodelujem tudi z rehabilitacijski-mi svetovalkami, kjer sem v sklopu ene izmed aktivnosti v zaporu obiskal osebo, ki sem ji bil dodeljen za kariernega svetovalca.

kar pa zadeva druge naloge, za katere sem zadolžen ali pa sem bil zadolžen v času trajanja projekta, pa je tudi sodelovanje v strokovnih komisijah Zavoda pri obravnavi ponudb za izvedbo programov, ki sodijo v sklop aktivne politike zaposlovanja. Dva taka programa, pri katerih sem sodeloval kot član komisije, sta bila usposabljanje na delovnem mestu in Delovni preizkus.


Da lahko uresničimo vizijo Zavoda rs za zaposlovanje, ki želi postati moderen in prepoznan ključni par-tner na trgu dela v sloveniji in evropski uniji, je pomembno, da se njegovi zaposleni nenehno izobražuje-mo in usposabljamo ter s tem ohranjamo svojo strokovnost. le z razvojem lastnih človeških virov lahko Zavod nudi kakovostne storitve vseživljenjske karierne orientacije brezposelnim osebam.

skladno z vizijo Zavoda sem se udeležil kar nekaj izobraževanj in usposabljanj, s pomočjo katerih svoje delo lahko opravljam bolj kakovostno in strokovno. Menim, da je bilo najpomembnejše izobraževanje za nas, ki smo zaposleni preko projekta, izobraževanje za strokovni izpit s področja opravljanja storitev vse-življenjske karierne orientacije. ta izpit in z njim pridobljeno znanje sta osnova našega dela z brezposel-nimi osebami, da lahko strokovno in v okviru zakonov ter pravilnikov strankam nudimo zanesljivo oporo v času njihove brezposelnosti. sicer pa sem se v času zaposlitve v sklopu projekta udeleževal predvsem izobraževanj v okviru izobraževalnega centra, tu bi dodal še e-učenje, nekaj pa je bilo tudi internih in eksternih izobraževanj. konferenc, usposabljanj in študijskih obiskov v tujini pa se do danes na žalost še nisem udeležil. izobraževanja preko iC-ja se mi vsa po vrsti zdijo smiselna in uporabna pri mojem delu. Med izobraževanji, ki sem se jih udeležil na začetku moje kariere svetovalca, se tako spomnim delavnic »Motivacija«, »komunikacija« in »svetovalni intervju«. Za samo delovno področje kot najbolj koristno prepoznavam delavnico »svetovalni intervju«, saj sem se na njej seznanil s pravilno in najbolj učinkovito izvedbo pogovora s stranko. pridobil sem znanje, kako izpeljati strukturiran intervju, kako od stranke pri-dobiti najpomembnejše informacije, relevantne za posredovanje na prosta delovna mesta in predvsem, kako stranki pokazati, da ima lahko korist od Zavoda za zaposlovanje ter da ji z lastnim angažiranjem, lahko pomaga tudi naš zavod. kar pa zadeva usposabljanje, ki mi je omogočilo tudi osebno rast oziroma mi je predstavilo nove poglede ter razširilo obzorja, bi izpostavil delavnico »Motivacija«. kljub temu, da je tema namenjena motiviranju brezposelnih oseb, na kakšen način naj bi svetovalec poskušal motivirati tako osebo, smo se na delavnici dotaknili tudi lastne motivacije. lastna motivacija kot tista motivacija in predpogoj, da je svetovalec sploh sposoben in zmožen motivirati brezposelno osebo, da ne obupa na poti iskanja zaposlitve. Na daljši rok je za dobrega svetovalca, po mojem mnenju, najpomembnejša notranja motivacija, da kot delavci, ki se vsak dan srečujemo s socialno ogroženimi, ne obupamo in se ne prepustimo stagnaciji, temveč z ustrezno motivacijo poskušamo pomagati našim stran-kam po najboljših močeh. kljub strokovnemu znanju in bogatim izkušnjam, nemotivirani svetova-lec svojega dela gotovo ne more opravljati kakovostno.

V okviru izobraževalnega centra sem se udeležil še delavnice »svetovalni proces na zaposlovanju«, »Mo-tivacijski intervju«, »Delo s skupino na zaposlovanju«, »stres in izgorelost«, »aktivacija svetovalnega pro-cesa«, in »e-komunikacija«. od internih izobraževanj pa je za moje delo bilo uporabno izobraževanje s področja zaposlovanja tujcev in izobraževanje o Zakonu o delovnih razmerjih. prav gotovo pa ne morem niti mimo izobraževanja o Zakonu o urejanju trga dela.

Vsekakor pa je za uspešno implementacijo pridobljenega znanja potrebna tudi določena kilometrina dela s strankami, saj primeri iz prakse bogatijo in opredmetijo pridobljeno teoretično znanje. na tem mestu se spomnim besed mentorice nede Mohorič – kešelj, ki je dejala, da se kot svetovalci oblikujemo šele nekje po treh letih dela s strankami ali več.




pred samim usposabljanjem sva z mentorico nedo Mohorič-kešelj sestavila načrt usposabljanja, ki je vseboval tudi spoznavanje delovanja vseh služb znotraj območne službe ljubljana. tako sem spoznal službo , ki se ukvarja s socialnim varstvom (denarna nadomestila), službo, ki pokriva aktivno politiko za-poslovanja in eures. Vezano na moje ožje področje svetovalca za zaposlovanje pa sem spoznal prijav-no-odjavno službo, pisarno za delodajalce in seveda službo za zaposlovanje oziroma karierne svetovalce. usposabljanje je bilo usmerjeno predvsem v spoznavanje dela svetovalca, zato sem v okviru tega nekaj časa »krožil« po pisarnah od svetovalca do svetovalca in si nabiral znanje in bogate izkušnje starejših sodelavk in sodelavcev. najbolj intenzivno nabiranje znanja pa se je začelo, ko sem dobil svoje stranke (brezposelne osebe) in s tem postal na nek način soodgovoren za razvoj njihove nadaljnje kariere. Vse dileme in odprta vprašanja sva z mentorico reševala sproti, saj je bila vedno na voljo in mi tudi delila nasvete, kako ravnati v določeni situaciji. usposabljanje pod okriljem mentorja se mi zdi za osebo, ki se uvaja za delovno mesto, najboljša rešitev, saj mentor oziroma mentorica spremlja razvoj in napredek sve-tovalca, pri tem pa ima tudi vpogled v pridobljeno znanje in izkušnje mladega svetovalca, zato ga lahko z napotki popravlja ter ga usmerja, da postane pri svojem delu še bolj strokoven.

kompetence, ki sem jih pridobil ali izpopolnil v času vseživljenjskega učenja na projektu so: re-ševanje problemov (iskanje različnih možnih rešitev z uporabo analitičnega mišljenja, logike, iz-kušenj …), delo pod časovnim pritiskom (dobro obvladovanje stresa), prilagajanje in fleksibilnost (soočanje z novimi, nepričakovanimi dogodki), načrtovanje in organizacija (uspešno upravljanje časa, energije in potrebnih virov), timsko delo (aktivno delovanje za dosego skupnih ciljev), komu-niciranje (prilagajanje in odpravljanje komunikacijskih ovir) itd. Naštel sem kompetence, ki so po mojem mnenju bistvene za uspešno opravljanje našega poklica kariernega svetovalca ter hkrati bistvene za uspešen in učinkovit nastop na trgu dela tudi po zaključku projekta. nekatere od teh kompetenc sem posedoval že na podlagi predhodnih delovnih izkušenj, večino njih pa sem v polni meri dejansko razvil kot karierni svetovalec. tako lahko trdim, da sem svoji formalni izobrazbi dodal še veliko drugih znanj in izkušenj, ki sem jih pridobil na neformalen način, in sicer med samim opravljanjem delov-nega procesa.

kar zadeva povezavo med mojo primarno izobrazbo oziroma poklicem in vlogo svetovalca, sem pretekle izkušnje in znanja uspešno apliciral na sedanje delo. gre bolj za predmetno-specifične kompetence, ki sem jih razvil v času študija in jih s pridom izkoriščam pri sedanjem delu. namreč, v evidenci je prijavljenih veliko oseb iz bivše skupne države jugoslavije, ker pa sem študiral južnoslovanske jezike, mi to olajša proces svetovalnega intervjuja, saj nekatere stranke, posebej iz Makedonije, ne razume-jo slovensko, zato lahko z njimi komuniciram tudi v njihovem jeziku. s svojim znanjem cirilice ter srbščine in makedonščine sem že nekajkrat pomagal sodelavcem pri sporazumevanju s tujci ali s prevodom tuje dokumentacije, na primer pri obrazcih za prenos tuje delovne dobe, pri zdravniških potrdilih itd. prav tako imam nekaj izkušenj z delom na Centru za socialno delo in ravno te izkušnje ter tam pridobljene kompeten-ce so mi velikokrat pomagale, da sem se tudi v vlogi svetovalca znal spopasti z zahtevnejšimi strankami.


ko sedaj gledam nazaj, ugotavljam, da mi je izkušnja brezposelnosti prej koristila kot pa da bi to jemal kot negativen moment v svoji karieri. Zagotovo je pri delu svetovalca, ki ga trenutno opravljam, prednost, da sem na podlagi lastne izkušnje doživel in preživel obdobje brezposelnosti. s stališča bivše brezposelne osebe lahko mirno trdim, da Zavod rs za zaposlovanje ni sam sebi namen, kot to večkrat slišimo iz vrst brezposelnih, ampak je veliko odvisno od nas samih, kaj lahko in bomo kot brezposelna oseba dobili od Zavoda. ta izkušnja mi največ pomaga pri motiviranju in aktiviranju strank, in sicer v smislu: če bom sam pokazal interes in voljo po zaposlitvi, potem mi Zavod lahko pomaga, v nasprotnem primeru pa Zavod pomeni zgolj nebodigatreba v moji karieri. izkusil sem tudi delo preko programa apZ, in sicer sem nekaj mesecev delal prek javnih del na Centru za socialno delo, kjer sem pridobil bogate izkušnje, ki se de-jansko povezujejo z izzivi na delovnem mestu svetovalca na Zavodu.

pomemben vidik obravnave brezposelnih oseb je tudi občutek enakopravnosti stranke. tu mislim pred-vsem na obravnavo strank, kjer moramo težiti k temu, da nas stranka dojema kot zaveznika in ne kot uradnika, za katerega je brezposelni še ena številka več v statistiki. če stranka spozna, da smo njihovi



zavezniki, lahko v sami obravnavi in pri reševanju konkretne brezposelnosti stranke dosežemo veliko, v nasprotju z minimalnim vložkom, ki ga damo, zgolj zato, da bi zadostili kriterijem, ki jih narekuje prazna statistika. prednost, ki jo večkrat opažam v procesu svetovanja, je tudi ta, da poznam razmere na trgu dela in to ne samo z vidika svetovalca, temveč tudi kot brezposelna oseba. to mi omogoča lažje sve-tovanje in kredibilnost pred stranko v primeru podajanja napotkov in usmeritev pri iskanju zaposlitve. pomembno je, da nas zavrnitve delodajalcev in negativni odgovori ne odvrnejo od pošiljanja vlog za zaposlitve, ampak da iz tega poskušamo izvleči vedno kaj koristnega. stranke, ki jih dnevno srečujem, poskušam motivirati tudi na način, da postanejo bolj aktivne na skritem trgu dela, da se povezujejo z os-talimi in aktivno mrežijo na svojem profesionalnem področju, saj je to ena zanesljivejših poti do zaposlitve, kar vedno podprem na podlagi lastne izkušnje.

s sodelavci pa pot do kakovostnejše obravnave uporabnikov storitev Zavoda iščemo tudi na skupnih, povsem neformalnih sestankih, kjer izmenjujemo primere dobre prakse. ta način sodelovanja, v krogu sodelavcev, je zame kot mlajšega svetovalca še posebej dragocen, saj imajo starejši sodelavci in sodelav-ke nedvomno veliko več prakse kot jaz. Imam to srečo, da sem bil dodeljen v skupino svetovalcev, ki se ukvarja predvsem s težje zaposljivimi osebami, ti svetovalci pa so običajno starejši in imajo že dolgoletno prakso dela z brezposelnimi ter bogate izkušnje. Zakaj srečo? Delo s težje zaposljivimi, z osebami, ki imajo kup zaposlitvenih ovir, zahteva večplastno obravnavo, zato menim, da je tu potrebnega več znanja in širši pogled na situacijo ter nenehno iskanje kompromisov med zado-voljstvom stranke in realizacijo ciljev, ki jih imamo zaposleni. Več znanja in vsakdanje reševanje težavnih situacij pa pomeni, da se kot svetovalec razvijam tako strokovno kot osebnostno. Za to znanje in osvojene metode reševanja težavnih situacij pa imajo največ zaslug starejši sodelavci, ki vse pri-dobljene izkušnje in znanja nesebično prenašajo na nas, mlajšo generacijo svetovalcev. Da pa ne ostanem dolžan starejšim sodelavcem, jim pomagam pri uporabi računalnika, spletnih družbenih omrežij in nasploh na področju informacijsko-komunikacijske tehnologije, saj smo praviloma mlajši bolj računalniško pismeni od starejših kolegov. Medgeneracijske razlike, ki prav gotovo obstajajo, v sredini, v kateri delam, uspešno premagujemo in jih obračamo v prid našim strankam na način čim bolj učinkovitega svetovanja.


najboljši občutek in zadovoljstvo vsak svetovalec verjetno začuti, ko se brezposelna oseba zaposli, bo-disi sama ali pa s pomočjo storitev Zavoda. Še posebej so dragoceni trenutki, ko vemo, da smo osebi pomagali do zaposlitve povsem konkretno in je tudi oseba zadovoljna s storitvijo ter ceni naše delo. običajno je tako, da se pohvale in zadovoljstvo strank premalo izpostavljajo, na drugi strani pa je veliko negativizma in izpostavljanja slabih praks. V času mojega dela na področju svetovanja me je presene-tila stranka, ki me je javno pohvalila z elektronskim sporočilom na splošni naslov Zavoda. Stranke se niti posebej ne spomnim, niti ji nisem nudil kakšne posebne storitve Zavoda, saj je bila povsem samostojna iskalka zaposlitve. Izpostavila pa je odnos brezposelna oseba – svetovalec, ker sta ji bila všeč moj človeški pristop in obravnava, to pa je ravno to, o čemer sem pisal že v zgornjih vrsticah. svetovalci lahko veliko naredimo že zgolj s samim pristopom in nastopom, ki odpirata vrata k nadaljnji uspešni svetovalni obravnavi brezposelne osebe.

konkreten primer dobre prakse in rezultat mojega dela pa je viden v primeru mlajšega fanta, ki se je za-poslil pri varnostni družbi sintal, danes pa ga kot varnostnika redno srečujem na recepciji našega zavoda, kjer preko sintala dela v našem objektu. skozi svetovalno obravnavo in na podlagi njegovih neformalnih izkušenj ter osebnostnih lastnosti sva ugotovila, da bi bilo morda smiselno, če bi pridobil licenco za var-nostnika. nato sem utemeljil smiselnost njegove vključitve v program za pridobitev licence, fant je uspeš-no zaključil usposabljanje in pridobil licenco ter se nato v roku enega meseca zaposlil v omenjeni družbi, kjer dela še danes. ta primer bi izpostavil kot tipičen primer, kjer lahko Zavod tudi v prihodnosti odigra eno izmed svojih vlog na trgu dela - prepoznavanje zahtev trga dela na eni strani in opolnomočenje oseb na drugi strani, da ponudba postane čim bolj kompatibilna z zahtevo.

izboljšanje procesa dela in optimizacije samega delovanja Zavoda rs za zaposlovanje vidim v večji sa-mostojnosti in fleksibilnosti svetovalcev. Vse preveč imam občutek, da nas pri svetovalni obravnavi ovi-rajo togi pravilniki in zakoni, ki jih prepočasi prilagajamo razmeram na trgu dela, zato Zavod kot osrednja povezovalna inštitucija na trgu dela velikokrat izpade kot anahronizem. spremembe na boljše so sicer vidne, to lahko trdim tako kot svetovalec in nekoč brezposelna oseba, a vsekakor prepočasne, da bi lahko bolj kredibilno stopili pred delodajalce in brezposelne osebe.



zakljUčNa NaloGa



Mateja Meden Šerbeljstrokovna izobrazba: univerzitetna diplomirana sociologinja

ime in priimek mentorja: Neva rutar smole



obdobje izvajanja dela na projektu: od 29.4.2013 do 30.11.2015


projekt je omogočil slovenskemu trgu dela v kriznem obdobju okrepljeno moč pri zaposlovanju. sveto-valci zaposlitve v kriznih razmerah prevzemajo veliko vlogo pri ublažitvi socialnih stisk ljudi, ki se znajdejo na križišču svojih karier. tudi sama sem se v svoji karieri zaradi krize v gospodarstvu znašla na trgu brezposelnih oseb. V vlogi svetovalke zaposlitve pa sem spoznala nov zorni kot učinkovitega dela pri zaposlovanju.

ob nastopu dela sem najprej osvojila normativne podlage za delo (ZutD, Zup, doktrino dela), nato sku-pine uporabnikov ter organizacijsko strukturo in storitve Zavoda. ob vključitvi v svetovalno delo sem dobila pomoč s strani mentoric; v delo sem se začela vključevati na prijavno-odjavni službi in nadaljevala z uvajanjem v samostojno delo svetovalke za zaposlovanje.

V kriznih gospodarskih razmerah, ko se je brezposelnost zviševala, je zahteval pristop k svetovalnemu delu veliko mero sprejemanja, razumevanja in pozitivnega odzivanja na spremembe. prehajanje med opravili in nalogami, usmerjenimi k uporabnikom storitev Zavoda, je zahtevalo osredotočanje na bistvene naloge, prilagajanje dela in prioritet spremembam in potrebam delovnega procesa in tako osvojitev učin-kovitega opravljanja dela. ob tem velja poudariti tudi zavezanost h kodeksu varovanja osebnih podatkov in integritete svetovancev.

tako sem postopoma začela s svetovanjem, informiranjem in napotovanjem dodeljeni populaciji brez-poselnih oseb, ki so bili v razponu od neposredno zaposljivih, prvih iskalcev zaposlitve, pa do težje zaposljivih oseb, vseh izobrazbenih in vseh starostnih skupin. neposredno sem se vključila tudi v napoto-vanje brezposelnih oseb na prosta delovna mesta, sodelovanje z delodajalci po telefonu in na soočenjih neposredno na Zavodu. izvajati sem začela informativno motivacijske seminarje. V kratkem času sem se uvedla v izvajanje skupinske delavnice veščin iskanja zaposlitve z naslovom poti do dela in zaposlitve. pri tem mi je bilo v pomoč mentorstvo sodelavke in izkušnja nastopanja pred večjimi skupinami, kar sem občasno izvajala že pri svojih predhodnih delodajalcih. nastopanje pred večjimi skupinami oseb je zah-tevalo kvalitetno poznavanje pravil, vsebine sporočanja in hkrati prepoznavanje potreb in zahtev skupin strank kot tudi posameznikov.

Za svetovalno delo so mi bili v veliko pomoč aktualni ukrepi aktivne politike zaposlovanja: vključitve v tečaje in delavnice za pridobitev veščin iskanja zaposlitve, od krajših do daljših skupinskih oblik, ki smo jih izmenično izvajali svetovalci zaposlitve, pa do delavnic, ki jih izvajajo zunanji izvajalci ter programov finančnih spodbud za delodajalce oziroma samozaposlitve. ključno pri svetovalnem procesu je prepo-znavanje potreb svetovancev ter strokovna ocena smiselnosti vključitve v določen ukrep.



V pomoč mi je bila možnost napotitve strank na specialistične obravnave, ko potrebujejo pri orientaciji na svoji karierni poti dodatno oziroma poglobljeno strokovno pomoč. na osnovi strokovne presoje sem lahko brezposelno osebo usmerjala na poglobljeno karieno svetovanje, na rehabilitacijko svetovanje in tudi na zdravstveno zaposlitveno svetovanje k zdravniku splošne medicine oziroma zdravniku psihiatru. Za take obravnave, ki so po svoji vsebine bolj občutljive narave, sem morala pridobiti soglasje ali celo iniciativo svetovane stranke. ker individualno delo svetovanja zahteva občasno bolj kompleksen pristop, sem specifične primere določenih brezposelnih oseb lahko reševala s pomočjo timske obravnave v raz-širjeni skupini sodelavcev iz različnih strokovnih področij Zavoda.

V kriznih razmerah je ključno pri svetovalnem delu tudi sodelovanje s Centri za socialno delo, kadar gre za stranke, ki imajo pri iskanju zaposlitve objektivne socialne zadržke. svetovalno delo je povezano tudi s sodelovanjem z drugimi ključnimi institucijami, Zavodom za pokojninsko, Zavodom za zdravstveno zavarovanje slovenije in invalidsko zavarovanje, ministrstvi, inšpektoratom za delo, ter drugimi pravnimi osebami.


svetovalec zaposlitve je v kriznih razmerah na trgu dela intenzivno vpet v družbena dogajanja, saj je potrebno razumevanje situacije na trgu dela preko gospodarskih gibanj, predvsem pa vzroke za porast brezposelnosti v družbi. Zato je dodatno usposabljanje in samoizobraževanje nujno za obvladovanje svetovalnega dela. hkrati je za vzdrževanje kvalitete dela nujno sodelovanja z drugimi svetovalci in stro-kovnjaki iz konkretnih področij našega dela.

osebno sem veliko praktičnih znanj za svoje delo pridobila na internih izobraževanjih v okviru izobraževal-nega centra: komunikacija in svetovalni intervju mi je dal osnove za prepoznavanje problemov in potreb strank, jih razčleniti z različnimi pristopi, od poslušanja, spraševanja do analize in uporabe izkušenj ter posredovanja ustreznih informacij za rešitev problema. Med ključnimi usposabljanji za svetovalno delo pa mi je bilo v veliko pomoč tudi seznanjanje z vsebino Mobing – opredelitev pojma in preprečevanje. pojav je v kriznih razmerah v gospodarstvu pri delodajalcih žal v porastu, tako je njegovo razumevanje in pomoč svetovancem nujna.

V nekaj mesecih svetovalnega dela sem v okviru projekta prevzela v svetovanje populacijo težje zaposlji-vih brezposelnih oseb, zato mi je veliko pojasnil in pomoči pri delu omogočilo interno izobraževanje rav-nanje v težavnih situacijah – komunikacija z zahtevnimi strankami , kako prepoznati osebe, ki potrebujejo drugačen ali bolj skrben pristop v svetovalnem razgovoru, kako zadržati primeren okvir razgovora in do-seči želen učinek razgovora. nedvomno je v krizni situaciji delo s težavnejšimi strankami v porastu, zato je obvladovanje te populacije še toliko zahtevnejše. poznati lastnosti in dinamiko tovrstnih razgovorov je veščina, ki jo je potrebno vzdrževati in nadgrajevati. pa vendar - pravijo izkušenejše svetovalke – pri vseh bogatih izkušnjah te še vedno katera stranka preseneti.

pri izobraževanju za delo s težje zaposljivimi brezposelnimi osebami je bil zame posebej koristno sooče-nje z vsebino s področja vpliva drog in drugih nedovoljenih substanc pri brezposelnih osebah. kako – če sploh – je mogoče prepoznati takega posameznika v svetovalnem razgovoru, kako ga razumeti, ko se sam razkrije in kako mu pomagati pri zaposlovanju. gotovo tovrstne stigme na tako konkurenčnem trgu dela, kot je ta v krizi, ne omogočajo lahkega vstopa na trg dela, pa vendar je pri razgovorih potrebno prepoznati tudi možnost zaposlovanja takih iskalcev in ga usmeriti na primernejše delovno področje na strani delodajalcev.

V okviru napotovanja v ukrepe apZ sem se udeležila posveta o razvoju nacionalnih poklicnih kvalifikacij (npk), ki jih razvijajo na Centru za poklicno izobraževanje slovenije. Vpogled v priložnosti, ki jih nudijo razvijalci npk ter širitev področij npk je bilo koristno ne le pri prenosu znanj na sodelavce v okviru ura-da za delo, pač pa tudi pri svetovanju strankam, kam se lahko na trgu dela še usmerjajo glede na svoje karierne cilje.

Za svetovalno delo je bilo zelo zanimivo tudi izobraževanje na dve strokovni temi: socialnih kompetenc ter predstavitev pravnih vsebin, po katerih brezposelne osebe največkrat povprašujejo. osebno mi je velik pečat pustila na Zavodova konferenca o sodelovalnosti. ta pojem se je močno okrepil v delovnem



okolju svetovalnega procesa, saj gre za sodelovanje s sodelavci, strokovnjaki, delodajalci ter zunanjimi institucijami. le s skupnimi močmi je cilj lažje doseči. učinek dela je bil podprt tudi s strani vodje urada, ki je spodbudila idejo o izmenjavi znanj med sodelavci in mi omogočila izpeljavo internega izobraževanja sodelavcev na področju računalniških orodij, ki jih zdaj boljše uporabljamo pri dnevnih opravilih.

izkušenj iz študijskih obiskov v tujini žal nisem imela možnosti pridoboti, čeprav bi si jih pri svojem delu želela. Mi je pa zato pri delu s težjimi strankami zelo poglobil znanje izobraževaje, ko so nam zunanji stro-kovnjaki, zdravnik, psihiatrer ter kliniči psiholog nazorneje predstavili situacije dela z ljudmi, ki se soočajo z težavami zaradi depresije, samomorilnosti ali zlorabe alkohola in drugih prepovedanih substanc. ker je vse močno povezano s stanjem brezposelnosti na trgu dela, še posebej pri dolgotrajnejši brezposelnosti, je prav, da take situacije pri svojem delu pravilno prepoznam in primerno rešujem.


Moje poklicno področje je sociologija, kar me vedno znova obrača k ljudem in skupinam ljudi. razisko-vanje družbenih dogajanj na področju zaposlovanja je bila že moja diplomska raziskovalna tematika. nadaljevala se je pri predhodnih delodajalcih, kjer sem delala na področju razvoja kadrov. spremljanje, analiziranje in raziskovanje različnih delovnih skupin mi je odprlo nove možnosti kariernega poglabljanja z nastopom dela zaposlitvene svetovalke. lahko rečem, da mi je ta poklic »pisan na kožo«.

tako sem se umestila v delo, kjer je bilo potrebno hitro definiranje značilnosti različnih skupin oseb. ob-čutljive nacionalne ali kulturne razlike so zahtevale tudi sprejemanje in prilagajanje tujegovorečim brez-poselnim osebam. predvsem pa mi je pri komuniciranje veliko širino podalo dejstvo, da sem ob zbiranju informacij v svetovalnem razgovoru znala prepoznati potrebe stranke, jo ustrezno razvrstiti v obravnavo ter najti zanjo možno rešitev. ključno je, da je potrebno prisluhniti in šele nato delati analizo in ustrezne zaključke.

Že ob uvajanju v svetovalno delo sem se uvajala s pomočjo mentorice, ki mi je pomagala pri organizaciji dela s strankami, kot tudi pri uvajanju v konkretni svetovalni proces. V nadaljevanju sem z mentorico, ki mi je bila v veliko podporo pri tem delu, sodelovala pri razreševanju težjih ali odmevnejših problemov in postopkov. neposredno delo z mentorico je bilo najbolj intenzivno pred začetkom dela svetovalke zapo-slitve. pristop, človeška in strokovna plat sta tu zelo prepleteni, pa vendar skupni okvir svetovalnega dela temelji na Zakonu o urejanju trga dela in vseh drugih pravil. Mentorica mi je posebej predstavila delo na osnovi kodeksa varovanja podatkov ter pristop do različnih skupin posameznikov. nadaljevanje dela je bilo že samostojno svetovanje ter občasno sodelovanje z mentorico pri razreševanju konkretnih primerov. sodelovalnost, ki je bila izpostavljena kot nova paradigma Zavodovega dela mi je le še utrdila pomen sodelovanja s sodelavci in sodelavkami iz ožjega in širšega delovnega področja. pred samostojnim vode-njem delavnic za pridobitev veščin iskanja zaposlitve je to sodelovanje in izmenjava dobrih praks gotovo lahko rastla le na osnovi mentorskega pristopa. pri tem sem poleg vsebin in posebnosti ciljnih skupin morala obvladati tudi dalj časa trajajoče nastopanje pred udeleženci tega izobraževanja. lahko rečem, da je bil doprinos mentorice koristen pred in po izvedeni delavnici, ko je sledila evalvacija opravljenega dela. pri tem so dodatno težo dodali tudi anketni podatki od udeležencev, saj velja, da je kritika najboljše darilo. kadar so bili ti rezultati pozitivni, pa so mi potrdili dobro pripravo in ves vložek v izvedbo delavnic tudi za naprej.

pri delu, ki sicer zahteva veliko sodelovanja s sodelavci in sodelavkami tako znotraj svetovalnega področ-ja kot tudi na drugih delovnih področjih, je bilo sodelovanje z mentorico nadvse koristno pri usmerjanju k najboljšim rešitvam, razumevanju našega dela in strank.


brezposelnost je vsekakor pojav, ki si ga delovni človek večinoma ne izbere prostovoljno, toliko redkeje v kriznih razmerah na trgu dela. Zaradi krize v gospodarstvu sem se tudi sama znašla v vlogi brezposelne osebe. ta izkušnja mi je dala priložnost, da sem se lažje vživela v vlogo svetovancev.



Menim, da sem pri tej vlogi s pomočjo empatije hitreje in lažje zaznala situacijo, v kateri so se znašli mnogi svetovanci. osebni doprinos k temu procesu me je usmeril k visoki tolerantnosti in empatiji, tako do brez-poselnih oseb, kot tudi do delodajalcev in sodelavcev. ker pa je tudi pri tem potrebno ohraniti strokovnost v okviru Zakona in pravil za delo, sem razvila tudi asertivnost.

V času brezposelnosti je bil moj interes, da uspešno opravim preizkus iz znanja o upravnem posto-pu. s tem sem povečala znanja o delovanju javne uprave, kar me je že dalj časa zanimalo. čez nekaj mesecev sem na svoje presenečenje prišla do priložnosti za zaposlitev na področju zaposlovanja, kar so mi omogočila ravno ta znanja in izkušnje iz predhodnih zaposlitev. o možnosti zaposlitve v Zavodu namreč nisem veliko razmišljala zaradi začetka povečevanja krize pri zaposlovanju v javni upravi. po za-poslitvi sem ob vseh pravilih dela in pripomočkih ter osvojitvi doktrine dela z brezposelnimi in delodajalci opravila tudi strokovni izpit. sledilo je uvajanje pod strokovnim vodstvom izkušenih sodelavk. Velik dop-rinos pa so kasneje opravile kar svetovalke s svojim zgledom in sodelovalnostjo. lahko rečem, da je bila sodelovalnost najboljši pristop, da je delo svetovanja nemoteno steklo. Z veseljem sem vlogo sodelovanja v obliki interne pomoči delila tudi z drugimi sodelavci in sodelavkami, ki so se uvajali kasneje. nadgradnjo po daljšem obdobju dela na področju svetovanja pa sem pridobila na poglobljenem izobraževanju, kjer sem postavila nov pojem svetovalnemu razgovoru, metapatijo. ker je strank na urniku vsak dan več, je prav, da znam ne le izpeljati svetovalni razgovor, pač pa tudi zaščititi samo sebe; empatija jemlje veliko energije, z metapatijo pa sem se zavedla pojma, da je dovolj, da »se postavim v čevlje dru-gega« in ga s tem lažje razumem ter vseeno dobro opravim svoje delo.

izkušnja brezposelnosti mi je dala vpogled v stanje in počutje iskalcev zaposlitve in ugotovila sem, da je to čas, ko je potrebno sprejeti proaktivno vlogo tudi v tem obdobju. ureditev psihofizične kondicije, več samoizobraževanja, raziskovanje novih interesov, ki bi bili zanimivi za nova znanja na trgu dela, vse to so bile nujne aktivnosti, ki jih zdaj priporočam tudi svojim svetovancem. hkrati pa sem se z izkušnjami soočila tudi z vlogo delodajalcev na trgu dela. potrdila sem ugotovitev, da je potrebno s proaktivnim delo-vanjem posameznika in organizacije tudi v kriznih razmerah ohranjati vztrajnost pri iskanju novih delovnih izzivov v zaposlovanju in samozaposlovanju.


glavni cilj pri svetovalnem delu je zaposlitev, ker pa je število delovnih mest omejeno, število iskalcev zaposlitve pa narašča, je ključni uspeh svetovalca razumevanje in motiviranje brezposelnih oseb. lahko rečem, da je osebno zadovoljstvo največje, ko človeku najprej prisluhnem, nato pa vodim razgovor tako, da stranka sama prepozna svojo vlogo na trgu dela, da prepozna svoje pozitivne poteze, ali pa neučin-kovite poteze, ki jih dela pri neuspešnem iskanju zaposlitve. ko to naredim na asertiven način in zaznam zadovoljstvo stranke, je to najboljši uspeh, ki vem, da se slej ko prej pozna tudi v hitrejši poti do zaposli-tve. Motiviranje oseb je nekaj, kar lahko svojim svetovancem nudim dnevno in iz izkušenj lahko rečem, da je uspeh viden.

konkreten primer, ki sem ga lahko nudila v delovnem procesu, je bila izvedba internega izobraževanja za svetovalce iz področja nastopanja pred skupinami. s tovrstnimi vsebinami sem se teoretično in praktično srečevala že v preteklosti, ko je šlo za drugačne skupine ljudi. pri delu z brezposelnimi osebami pa sem izhajala iz dejstva, da so to še posebej zahtevna ali celo ranljiva skupina ljudi, zato je profesionalen in spoštljiv odnos še toliko bolj pomemben.

V svetovalnih razgovorih ali skupinskih oblikah svetovanja se brezposelnim osebam lažje približam, če jim predstavim kar svojo izkušnjo iskalke zaposlitve. Z veseljem lahko povem, da je bil najboljši odziv slušate-ljev ob zaključku delavnice poti do dela in zaposlitve, ko so slušatelji v anketnih listih povzeli ugotovitev, da sem jim v dveh dneh skupinskega dela pomagala pri dvigu samopodobe ob iskanju prave zaposlitve. V prihodnjih mesecih sem občasno preverila, kaj se dogaja s temi slušatelji v okviru svetovalnih razgovo-rov in ugotovila, da se je večina zaposlila. s tem sem potrdila, da lahko z lastno pozitivno komunikacijo postavljam standarde dobre spodbude tako za naše stranke in s tem krepim dober ugled Zavoda.



ZaKlJUČNa NalOGa



Matjaž Merharstrokovna izobrazba: Univerzitetni diplomirani politolog

ime in priimek mentorja: julita petrovič

organizacijska enota: zrsz, območna služba ljubljana

oddelek / služba: Urad za delo Grosuplje, ribnica, kočevje



Moja zaposlitev na Zavodu rs za zaposlovanje (v nadaljevanju: ZrsZ) se je začela z 2.11.2011 s preho-dom iz statusa brezposelne osebe v zaposlitev pri čemer je šlo za nadomeščanje delavke, ki je bila takrat na porodniškem dopustu in do tega datuma zaposlena na projektu: »Do boljše kakovosti storitev z več svetovalci zaposlitve« (v nadaljevanju: projekt). Delo sem začel opravljati na uradih za delo grosuplje, ribnica, kočevje.

gospodarska kriza je bila v mojem času zaposlitve na vrhuncu in kot brezposelna oseba sem se zelo tru-dil pri iskanju zaposlitve, zato mi je zaposlitev v nazivu samostojni svetovalec predstavljala zadovoljstvo in istočasno odgovornost za sprejem službenih nalog ter čim prejšnji prehod v delovno okolje. hitro sem se soočil s pravilniki in akti, ki urejajo naše delo, preučil Zakon o urejanju trga dela (v nadaljevanju: ZutD), doktrino dela z brezposelnimi in delodajalci, se seznanil z vsebinami informativno motivacijskega seminarja in Zaposlitvenega kotička ter z vsem dodatnim gradivom, ki mi je služilo tudi za opravljanje strokovnega izpita za zaposlene kot določa 81.člen ZutD.

uvajanje v delo sem sprva začel na prijavi in odjavi v evidence brezposelnih oseb in iskalcev zaposlitve, izpolnjevanjem vlog za priznanje pravice do denarnega nadomestila, izdajanjem potrdil za brezposel-ne osebe, izpisov potrdil o denarnem nadomestilu in nudenju pomoči, nasvetov ter informacij, ki so jih potrebovale osebe, ko so prišle na urad za delo. povečane prilive oseb po izteku zaposlitve se je čutilo predvsem ob koncu koledarskega leta, ko je gospodarstvo še bolj stagniralo. Menim, da predvsem zaradi tega, ker se je v zimskem času ustavilo izvajanje storitev v gradbeništvu, kar je vplivalo tudi na ostale storitve povezane s to dejavnostjo in s tem povečalo število brezposelnih. to je bilo opaziti predvsem v lokalnih – manjših okoljih, saj ob majhnem številu prebivalcev vsaka dodatna brezposelna oseba vpliva na stopnjo registrirane brezposelnosti.

nadalje sem začel z skupinskimi oblikami vodenja informativno motivacijskih seminarjev ter Zaposlitvenih kotičkov, kar mi je ponudilo poglobljeno znanje na področju svetovanja in komunikacije z brezposelnimi osebami. pri delu z brezposelnimi se soočaš s pristnim odnosom, obilico povratnih čustev kot so jeza, strah in obup, včasih celo konflikt, zato je potrebno biti dobro pripravljen na reagiranje v zahtevnih situa-cijah. konfliktne situacije lahko povzročijo občutek ogroženosti, zato je za svetovlace bilo dobrodošlo tudi usposabljanje kako ravnati v tovrstnih situacijah.

V marcu 2012 se je iztekel porodniški dopust delavki, ki sem jo nadomeščal, ampak ker je vodstvo v tem kratkem času prepoznalo mojo učinkovitost, delovno vnemo, zainteresiranost, pozitivnost in organiziranost, mi je posledično ponudilo nadomeščanje bolniško odsotne delavke na Uradu za


delo Ljubljana, ki pa ni bila zaposlena preko projekta. tam se je izkazala potreba po opravljanju dela v timu petih svetovalcev, ki je zelo uspešno organizirala vodenje informativno motivacijskih seminarjev za skupine do 30 ljudi ter z njimi takoj za tem izdelala tudi zaposlitvene načrte. V kolikor osebe niso bile aktivni iskalci zaposlitve smo vodili tudi postopke prenehanja vodenja v evidenci brezposlenih oseb. ob povečanih potrebah smo sodelovali s svetovalci za delodajalce, kontaktirali z delodajalci in posredovali osebe na prosta delovna mesta.

Moja ponovna zaposlitev na projektu je sledila v aprilu leta 2013 – prav tako na uradu za delo ljubljana, kot svetovalca zaposlitve. V tem času zaposlitve oz nadomeščanja sem osvojil veliko znanja in obvladal že precej delovnih področij, še posebej, ker sem imel stalno podporo starejših sodelavcev in bil sproti napoten na več usposabljanj in izobraževanj v okviru izobraževalnega centra ZrsZ.

kot svetovalec zaposlitve je potrebno biti fleksibilen, iznajdljiv in prilagodljiv, poiskati v okviru obstoječih možnosti pravo rešitev za brezposelno osebo, jo po potrebi vključiti v ukrepe aktivne politike zaposlovanja, ki preko finančnih spodbud za delodajalce in brezposelne osebe privedejo do prednostnih in dodatnih delovnih izkušenj in morebiti do prehoda v trajnejšo zaposlitev. Osebe sem zaradi posameznikovega dviga konkurenčnosti na trgu dela vključeval tudi v formalno izobra-ževanje, institucionalna usposabljanja, v opravljanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij, projektno učenje mladih, usposabljanja za življenjsko uspešnost, opravljanje javnih del, prav tako pa tudi v poglobljene obravnave in k zdravniku svetovalcu.

od septembra leta 2013 dalje opravljam delo večinoma na uradu za delo kočevje. obravnavam široko populacijo brezposelnih oseb in iskalcev zaposlitve. V tem času sem se tudi usposobil za svetovanje pre-ko e-portala in nudim informiranje in svetovanje strankam, vešče računalniške komunikacije.

V januarju 2014 sem prevzel populacijo brezposelnih oseb mlajših od 30. leta starosti na dveh uradih in poskušam mlade uspešno usmerjati, celovito nuditi podporo pri iskanju rešitev pri na-črtovanju njihove poklicne poti in iskanju zaposlitve. V okviru izvedbenega načrta »Jamstva za mlade« se trudim mlade čim prej aktivirati, tudi z vključevanjem v ukrepe aPZ, posledično olajšati prehod iz izobraževanja v zaposlitev ter na ta način zmanjšati število brezposelnih oseb. na uradu za delo sodelujemo tudi z ostalimi institucijami v lokalnem okolju, kot je Zavod za zdravstveno zavarova-nje, Center za socialno delo, ljudska univerza kočevje, občina kočevje ter še ostalimi javnimi ustanovami in delodajalci. Zelo dobro sodelujemo tudi s sodelavci na projektu »Za pokolpje – aktivno in dejavno!«, s skupnim namenom zagotoviti čimprejšnjo in celostno obravnvavo brezposelnih oseb. V okviru projekta »Za pokolpje – aktivno in dejavno!« enkrat letno organizirajo tudi karierni sejem, na katerem aktivno so-delujemo tudi svetovalci zaposlitve.


V času zaposlitve na ZrsZ sem bil vključen v vrsto izobraževanj in usposabljanj, ki so mi pripomogla in doprinesla k večji strokovnosti, komunikacijski kompetenci, zanesljivosti, učinkovitosti pri doseganju osebnih ciljev ter ciljev in strategije ZrsZ. Velik pomen za moj začetek dela kot svetovalca zaposlitve je bilo opravljanje strokovnega izpita za zaposlene, ki opravljajo storitve vseživljenjske karierne orientacije in posredovanja zaposlitve. Širino, ki mi jo je dalo gradivo za izpit, sem moral kmalu še potrditi v praksi in se učiti na določenih primerih ter ob napotkih dolgoletno zaposlenih sodelavk in mentorja. kaj kmalu po zaposlitvi sem moral opravljati tudi usposabljanje in izpit iz varstva pri delu, ki pa mi ni povzročal večjih težav, saj sem član prostovoljnega gasilkega društva Dolenja vas s funkcijo in činom gasilskega častni-ka – vodjo enot. kasneje me je vodja napotila na usposabljanje na psihodiagnostični center, kjer smo se usposabljali za izvedbo testiranja s pripomočkom za iskanje poklicne poti po j.l. hollandu. gre za to, da imamo posamezniki različne interese in z dobrim poznavanjem svojih interesov lažje ocenimo katera delovna področja in poklici nam bolj odgovarjajo.

pestra mera izobraževanj je bila izpeljana v organizaciji ZrsZ in izobraževalnega centra ZrsZ, pa tudi preko elektronskih poti: e-učenje. Moja prisotnost in uspešen zaključek je bil na naslednjih delavnicah: svetovalni proces na zaposlovanju, svetovalni intervju, Doktrina dela z delodajalci, Doktrina dela z brez-poselnimi, Delovni stili, Varnost poslovanja os lj, prenovljeni kodeks etike Zavoda, prehod na Windows 7, novosti v office 2010, eDs moduli, poglobljeno poiščidelo.si, klasius moduli, prijava tujca v angle-



škem jeziku, usposabljanje za delo z mladimi, kompetenčni intervju, Delavnica »elevator pitch«, Zdrava prehrana na delovnem mestu, excel 2010 za poslovne uporabnike, izmenjava dobrih praks svetovalcev za mlade in trening s coachingom.

največji vtis je zame osebno imela delavnica »elevator pitch«, saj nam jo je predstavnica iz Zavoda Y predstavila na način, ki nas je fasciniral in očaral. gre za to, da se naučimo in treniramo svojo osebno predstavitev za namen zaposlitvenih razgovorov in s tem vzbudimo zanimanje sogovorca oz poslušalca, da nas povabi v ožji krog svojega izbora in nenazadnje izbere za zaposlitev. kljub temu, da se »elevator pitch« bolj uporablja v poslovnem svetu, je vse bolj uporaben tudi pri zaposlitvenih razgovorih. časovno zahteva kar nekaj priprav in organizacije, saj si je osebni »pitch« potrebno spisati na papir, ga izpiliti ver-balno pred ogledalom ali pred vrstniki, sorodniki, nenazadnje pa se lahko tudi posnamemo in kasneje na posnetku opazujemo našo verbalno in neverbalno komunikacijo, ki je vsekakor tudi pomemben dejavnik osebnega »pitcha«. rezultat iskalcev zaposlitve, ki s svojim zanimivim in jedrnatim osebnim »pitchem« vzbudijo dovolj zanimanja pri delodajalcu je, da so pri iskanju zaposlitve veliko bolj uspešnejši v primerjavi z ostalimi, ki se tega ne poslužujejo.


Vključitev v projekt oz zaposlitev je zame predstavljala določen izziv, zadovoljstvo, predvsem pa sprejem odgovornosti in obvezo za vse zadolžitve in delovne naloge v nazivu svetovalca zaposli-tve. Ob zaposlitvi moraš prilagoditi svoj dotedanji način življenja ter se smiselno organizirati, da lahko medsebojno usklajuješ delo ter ostale aktivnosti v življenju. Sam delo postavljam na prvo mesto v svojem življenju, saj prinaša mentalno rast, osebni razvoj, vključenost v organizirane de-lovne procese, delovne zadolžitve, medsebojno komunikacijo, prilagajanje in sodelovanje tako s posamezniki, kot s skupinami. Nenazadnje prinaša določene dobrine ter plačilo, da si lahko svoj življenjenjski standard dvignemo ter uresničujemo svoje osebne ali družinske cilje in na ta način investiramo v svojo prihodnost, kot si jo zastavimo sami.

takoj na začetku sem se zavedal, da bom moral sprejeti ogromno količino znanja, aktivnosti, organizaci-je, da se bom lahko čim prej aktivno vključil v delo posameznega urada za delo ter bom na ta način lažje sledil in doprinesel zastavljeni strategiji in ciljem ZrsZ. pri tem so mi pomagale moje komunikacijske veščine, fleksibilnost, organiziranost, sposobnost hitrega pomnenja in prilagajanja. Z mentorico sva vsak mesec, včasih celo za vsak dan posamezno zastavila delovni plan in delovno področje, ki ga moram osvojiti. V prvem obdobju mojega dela na projektu smo mesečno oddajali poročila za projekt, kaj smo se naučili ter kje pridobili usposobljenost za vsak delovni dan posebej.

V veliko oporo in pomoč so mi bile poleg mentorice tudi ostale zaposlene sodelavke, ki so name prenaša-le aktualno znanje ter informacije, strokovnost, organiziranost, veščine komunikacije in vodenja delavnic ter druge pomembne kompetence in veščine, ki so za delo svetovalca še kako pomembne. ker nase gledam kot na perfekcionista, je zame sprejemljivo le najboljše, zato sem stremel in želel doseči odličnost pri opravljanju svojega dela, v nasprotnem primeru tudi sam s seboj nisem bil zadovoljen. potrebno je bilo veliko samoiniciative, učenja ter poslušanja samega sebe ter refleksije o svojem delu v svetovalnem procesu, da sem znal izluščiti tisto najboljšo pot, idejo ali predlog in skupaj s stranko poiskal optimalno rešitev na poti do zaposlitve. s strani vsakega sodelavca in sodelavke svetovalke zaposlitve sem posku-šal poiskati njihove najboljše svetovalne tehnike, komunikacijske veščine in kompetence ter jih integrirati v svoje delo. Zadovoljstvo in uspeh brezposelne osebe na njegovi karierni poti je bil zame največji dose-žek in tudi zame moj osebni uspeh.

odprtost do ljudi, sodelovalnost ter komunikacijske veščine so dvignile mojo samozavest pri opravlja-nju mojega dela, vplivale na moj osebni razvoj in na mojo nadaljno poklicno kariero. Zase to štejem kot pomemben dosežek, saj je v hitro razvijajočem se svetu vedno več poudarka ravno na teh veščinah in kompetencah, povezovanju in komunikaciji na socialnih omrežjih, dogovarjanju v poslovnih projektih, trgovanju in pomembnih sestankih. Množična, hitra in ustrezna komunikacija daje priložnosti ljudem po vsem svetu, da se spoznajo, dogovorijo in poslujejo na vse več nivojih. tudi sam stremim k temu, da bom znal te veščine in kompetence v pravi meri ohranjati v moji prihodnosti in biti na ta način nenehno povezan z družbeno okolico v moji neposredni bližini ali morebiti v povezavi preko sodobnih socialnih omrežjih ter spletnih aplikacij z ljudmi v daljavi daleč stran preko oceana.




osebno se mi zdi zelo pomembno, da je na vsakem začetku potrebno čim bolje spoznati organizacijo, delovne procese in delovno okolje v katerega se vključujemo kot novo zaposleni. Vse to je potrebno hitro osvojiti in vcepiti v svoje lastno že osvojeno znanje, izkušnje in delo. tudi sam sem sledil tej poti in kasneje začel razmišljati, kako in na kakšen način lahko k tej organizaciji tudi sam doprinesem z idejami, izboljša-vami, predlogi, mojim dosedanjim znanjem ter izkušnjami in nenazadnje tudi osebnim mnenjem, ki lahko vpliva na nadaljne odločanje sodelavcev ali vodstva glede organizacije in izvrševanja delovnih nalog.

ker sem prihajal iz vrst brezposelnih, sem imel izkušnjo brezposelne osebe, katera mi je pripomogla pri oblikovanju vloge svetovalca, tako sem v nekaterih primerih bolje razumel situacijo brezposelnih oseb, se tudi večkrat spraševal, kakšne prijeme, veščine in tehnike sem sam uporabljal pri iskanju zaposlitve, da sem svoje izkušnje nato lahko posredoval osebam, ki so to potrebovale. seveda ne morem mimo dejstva, da so mi organizacija ter zaposleni ponudili ogromno širino razumevanja trga dela, svetovalnega dela ter ostalih pripomočkov, ki se jih lahko poslužujemo tako svetovalci kot brezposelne osebe. Zahtevnejše primere in probleme sem predstavil mentorju ali pa sem jih predstavil na timskih obravnavah svetovalcev in tako lažje prišel do optimalne rešitve oz. odgovora. kljub medgeneracijskim razlikam bi na tem mestu izpostavil konstruktivno sodelovalnost, povezovanje ter pohvalo svetovalcem ter mentorju, saj so mi ved-no pomagali poiskati rešitev, kadar je sam nisem uspel najti.

pristen stik z brezposelnimi osebami sem doživel tako pri svetovalnem procesu, še bolj pa pri vodenju skupinskih oblik informativnih seminarjev, Zaposlitvenih kotičkov ter delavnic »elevator pitch«. tu prej-meš veliko povratnih informacij iz katerih se lahko tudi nekaj naučiš, predvsem pa začutiš čustven izraz posameznikov, ki so izgubili svojo zaposlitev. nekateri precej kritično reagirajo, drugi pokažejo strah, obup, dvome, žalost itd. V tistem trenutku si oseba, ki jih moraš pozitivno ter karizmatično spodbuditi, da dobijo voljo in začnejo osvajati svoje zastavljene cilje, ki so si jih zastavili v življenju in na svoji karierni poti. opazil sem, da je ljudem lažje, če deliš svojo izkušnjo iz časov brezposelnosti z njimi ter imaš svoj primer kot dobro prakso.

na uradih za delo sem doprinesel k večji informacijsko komunikacijski razgledanosti, poznavanju našega e-portala, portala poiščidelo.si, ostalih spletnih socialnih omrežjih ter pomagal pri napakah na računal-nikih ali drugih informacijskih sistemih. na uradih za delo, kjer velja odprti sistem sprejemanja strank in nimamo varnostnika na sprejemu na urad, so sodelavke izrazile pohvalo, ker imajo moškega na uradu in se na ta način počutijo bolj varno, saj sem vedno priskočil na pomoč v primeru, da je oseba nastopila zelo agresivno.

izkustveno dejstvo je, da je v organizaciji kot je Zavod rs za zaposlovanje nujno potrebno vsestransko sodelovanje med zaposlenimi na vseh nivojih, oddelkih, službah in tudi med drugimi območnimi službami ZrsZ, z namenom čim prejšnje obravnave stranke, soočanja s problematiko, vlogami in željami brez-poselne osebe. tako Zavod ter tudi zaposleni znotraj te organizacije ohranjamo ugled in spoštovanje v javnosti, ter potrjujemo slogan: »ustvarjamo prijazen in učinkovit Zavod, usmerjen k uporabnikom naših storitev«.


V kolikor z brezposelno osebo najdeva pot do nekega osebnega cilja, pomeni tudi zame zadovoljstvo in uspeh. s stranko prioritetno poskušava najti možnost prehoda v zaposlitev, v primeru omejitev poskuša-va odpravljati le te, skupaj pogledava možnosti za dvig njene konkurenčnosti na poklicni poti, v določenih primerih možnosti dokončanja formalnega izobraževanja v osnovni šoli ter vključevanja v ukrepe aktivne politike zaposlovanja ali delavnice vseživljenjske karierne orientacije, ki jih izvajajo koncesionarji.

Vsako brezposelno osebo obravnavam celostno in enakopravno, zato se mi zdi še posebej pomembno, da je prvi intervju brezposelne osebe pri svetovalcih čim bolj poglobljen. Menim, da je na začetku pot-rebno dobro zastaviti cilje, načrte in aktivnosti v prihodnjih treh mesecih, da lahko naknadno preverjamo izpolnjevanje le teh. V kolikor se na najini poti z obravnavano osebo kaj zaustavi, poskušava to reševati sproti na drug način. pri tem si veliko pomagam z uporabo coachinga v svetovalnih procesih in sem prepričan, da je ta metoda zelo uspešna pri nadaljnih aktivnostih brezposelne osebe.



Zame primer dobre prakse predstavlja interes stranke po uresničevanju njenih ciljev, da sledi začrtani karierni poti, ki si jo je zastavila, jaz pa jo poskušam usmerjati s predlogi, aktivnostmi, z možnostjo dog-rajevanja njenega znanja s smiselno vključitvijo v opravljanje nacionalne poklicne kvalifikacije ali insitu-cionalnega izobraževanja ter ostale ukrepe apZ, ki pomagajo stranki na poti do zaposlitve. ali kot bi se v prenesenem pomenu izrazili: »kjer je volja, je tudi pot«. sam pa bi k temu dodal: »kjer je cilj, je tudi zastavljena pot do tega cilja in nenazadnje tudi uspeh«.

pri svetovalnem delu sem največje tveganje zaznal, ko se brezposelna oseba prijavi na ZrsZ zaradi dru-gih ugodnosti in ne zaradi tega, da bo aktivno iskala zaposlitev. svetovalec vodi svetovalno obravnavo se trudi s pozornostjo in usmerjanjem, uporablja različne načine in metode svetovanja, vendar stranka to ne sprejme. tudi pri spremljanju osebe opažam, da so nekateri premalo aktivni, kar lahko vodi v dolgotrajno brezposelnost.

Moje mnenje je, da se vsak proces dela da izboljšati oz optimizirati. pri svojem delu sem zaznal, da precej časa zahteva tudi vnašanje podatkov v aplikaciji Zp.net in eDs. tako je potrebno prilagoditi čas razgo-vora in način ter količino spremljanja aktivnosti brezposelne osebe. sam sem optimizacijo predlagal v računalniškem programu eDs, tako, da se nekateri postopki sedaj opravijo z manj klikanja oz potrjevanja.

predlagam tudi spremembe na e-portalu, da nam osebo odpre v aplikaciji Zp.net, takrat ko nam ta nekaj sporoča, piše ali sprašuje, ker imamo na ta način pred seboj njene zadnje zapise, omejitve, lastnosti, torej vse kar smo v preteklosti že delali z brezposelno osebo. potrebno bi tudi optimizirati procese na portalu poiščidelo.si, saj se brezposelne osebe večkrat pritožujejo, da ne deluje in imajo probleme pri vnašanju europass življenjepisa, kar je največkrat tudi posledica, da obupajo in ne poskušajo ponovno.

Mojo zaposlitev v okviru projekta vidim kot velik doprinos Zavodu, saj v času gospodarske krize, velike stopnje brezposelnosti, zahtevnosti delodajalcev in strank, olajšamo delo že zaposlenim svetovalcem in s seboj prinašamo veliko motivacije, energije ter zagona pri izvajanju storitev vseživljenjske karierne orientacije.

Za izboljšanje ugleda ZrsZ v javnosti, bi predlagal oz.organiziral medijsko podprto krvodajalsko akcijo za zaposlene in s tem javnosti pokazal, da smo odprti ljudje, ki želimo pomagati tudi širše.




ZaKlJUČNa NalOGa



Mirjana Savićstrokovna izobrazba: univerzitetni diplomirani psiholog

ime in priimek mentorja: anita kovačik

organizacijska enota: zavod republike slovenije za zaposlovanje, območna služba ljubljana

oddelek / služba:UraD za Delo GrosUplje, ribNica, kočevje



na projektu »Do boljše kakovosti storitev z več svetovalci zaposlitve« se nas je na Zavodu za zaposlo-vanje (v nadaljevanju Zavod) zaposlilo 45 svetovalcev. glede na svojo izobrazbo in predhodna znanja iz področja psihologije sem se zaposlila kot poklicna svetovalka, katere temeljna naloga po Doktrini dela je izvajanje poglobljenega kariernega svetovanja. svoje delo opravljam na treh uradih, urad za delo grosu-plje, ribnica in kočevje, znotraj območne službe ljubljana.

Zaradi narave dela na uradih in osebne naravnanosti opravljam široko paleto delovnih nalog. Cilje skupine pri mojem delu pa so brezposelne osebe, šolajoča mladina in šolska svetovalna služba, delodajalci, drugi partnerji (ljudska univerza, Center za socialno delo) in drugi.

Moja osnovna delovna naloga je izvajanje poglobljenega kariernega svetovanja in znotraj tega svojim svetovancem nudim pomoč pri premagovanju posebnih potreb in ovir na poti do zaposlitve. Z brezpo-selnimi osebami širim zaposlitvene/poklicne cilje tudi tako da sam raziskuje svoje interese, kompetence, zmožnosti, osebnostne lastnosti (tudi z uporabo psihodiagnostičnih pripomočkov) in možnosti razvoja kariere v svojem okolju. hkrati jim pomagam uvideti prednosti sprejetja določene zaposlitve z vidika povečanja zaposljivosti. V okviru celostne obravnave brezposelnih oseb, skupaj z osebo pregledujeva ve-ščine iskanja zaposlitve, vadiva zaposlitveni razgovor in iščeva razloge za neuspešno iskanje zaposlitve. kadar svetovalke zaposlite pri obravnavi brezposelnih oseb prepoznajo neaktivnost in nemotiviranost, me vključijo v obravnavo. V takih primerih je moj cilj prepoznati razloge za neaktivnost in obrambne me-hanizme, pomagati pri oblikovanju strategij za spoprijemanje z določenimi težavami in povečati lastno odgovornost za spremembo. nekatere osebe se vključujejo v obravnavo tudi, če potrebujejo pomoč pri spoprijemanju z omejitvami, ki izhajajo iz določenih zdravstvenih težav. skupaj ocenjujeva zaposljivost osebe, sposobnosti in spretnosti, ki jih osebe imajo in jih kljub nekaterim omejitvam lahko ponudijo. kar veliko pa je primerov pri katerih je potrebno premagovanje situacijskih ovir. V svetovalnem procesu z brezposelno osebo prepoznava in ozavestiva oviro in zanjo iščeva ustrezne strategije za odpravo le teh. prav tako preverjam vse elemente za smiselno vključevanje v ukrepe aktivne politike zaposlovanja. pri delu s šolajočo mladino pa gre za testiranja, interpretacijo rezultatov, poklicno informiranje (sodelovanje z eno sŠ), individualno poklicno svetovanje in delo s svetovalci na osnovnih in srednjih šolah. enkrat leto se srečamo s svetovalnimi delavci na Delovnih srečanjih svetovalnih delavcev oŠ in sŠ, kjer sem imela tudi priložnost predstavljati Zavod s predstavitvijo trga dela.

Vključujem se tudi v zelo pomembno področje dela Zavoda, delo z delodajalci. po potrebi sem organizi-rala soočenja med delodajalci in potencialnimi kandidati za zaposlitev, brezposelnimi osebami, po katerih



so si skoraj vedno sledili tudi zaposlitveni razgovori. V nekaterih primerih sem tudi sama izvedla psihodia-gnostično testiranje kandidatov za prosto delovno mesto, pripravila psihološko poročilo in ga predstavila predstavniku delodajalcev. sicer pa gre pri delu z delodajalci na uradu največkrat za informiranje o trgu dela, predvsem o ukrepih aktivne politike zaposlovanja, ter nudenje pomoči pri prijavi in objavi prostih delovnih mest. kot predstavnica Zavoda sem sodelovala tudi na kariernem sejmu, kjer je bila moja pogla-vitna naloga informiranje o storitvah Zavoda in zbiranja informacij o prostih delovnih mestih in načinu kadrovanja v posameznih podjetjih.

po potrebi izvajam individualno osnovno karierno svetovanje, kjer nudim pomoč in podporo pri prepo-znavanju poklicnih interesov z namenom oblikovanja ustreznih zaposlitvenih ciljev. Z brezposelno osebo dogovoriva aktivnosti za uresničitev čim hitrejše zaposlitve, pri čemer poskušam ozavestiti njihovo lastno odgovornost za reševanje svoje brezposelnosti.

na področju storitev vseživljenjske karierne orientacije informiram brezposelne osebe in iskalce zaposli-tve o storitvah Zavoda, možnostih zaposlovanja in drugih oblikah pomoči. to dejavnost sem imela prilož-nost izvajati na Študentski areni in sejmu informativa, sicer pa poteka informiranje po telefonu, osebno individualno preko storitev v kariernem središču in skupinsko na informativnih seminarjih. poleg tega nu-dim tudi oporo pri uporabi pripomočkov za samostojno vodenje kariere (npr. kam in kako, esvetovanje).

Večina mojega svetovanja poteka individualno, občasno, glede na potrebe, pa tudi skupinsko. pri slednjem gre za izvajanje skupinskih oblik informiranja (npr. i(M)s), motiviranja (npr. vključevanje v delav-nice) in delavnice za pridobivanje veščin iskanja zaposlitve in učenje vodenja kariere. Delavnice, ki sem jih izvajala, so poti do dela in zaposlitve, po študiju v zaposlitev in Zaposlitveni kotiček.

posebna aktivnost, ki bi jo izpostavila na tem mestu, je sodelovanje med Centrom za socialno delo, izva-jalcem izobraževanja odraslih in Zavoda pri spremljanju vključenosti romov pri šolanju (oŠ). na skupnih srečanjih smo izmenjali informacije o vključenih osebah, kakšne razloge navajajo kot opravičilo, preverili koliko je dejansko vključenih romov, kako jih bomo dodano motivirali, kje bi našli nove kandidate, kako jih bomo spremljali in na koncu tudi kakšne bodo posledice neuresničevanja pogodbenih obveznosti. pomembna točka je bila časovna opredelitev zaradi sistemske povezanosti Zavoda in Centra za socialno delo.


Dogodek, ki mi je najbolj ostal v spominu je bil znanstveno in raziskovalno srečanje »Šibke vezi, zaposlitev in delovna mesta prihodnosti«, ki ga je organiziral IP@k inštitut. Najbolj sem si ga za-pomnila zaradi drugačnega pogleda na zaposlovanje, prihodnost in različnih pristopov zaposlo-vanja. predstavljeni so bili načini iskanja zaposlitve in vloge časovne perspektive pri zaposlovanju, tudi kot povzetki raziskav. posebno mi je bil všeč potencial nevladnega sektorja. V sloveniji imamo veliko prostovoljnih društev, ki nudijo storitve, ki jih bomo v prihodnosti potrebovali še veliko bolj (npr. pomoč starostnikom). predstavljenih je bilo nekaj možnosti kako bi lahko vlada sistemsko omogočila možnosti zaposlovanja v takih društvih in zavodih, ker izobraženega kadra imamo dovolj, dela je dovolj, le zaposli-tve so tisti vezni člen, ki manjka. Za svoje delo poklicne svetovalke pa se mi je zdela uporabna časovna perspektiva, saj mi poznavanje posameznikove časovne perspektive lahko olajša delo, ker z vsakim lahko delam z njemu najprimernejšo tehniko.

Z namenom spoznavanja delovanja kariernih središč po evropi pa sem se udeležila tudi usposabljanja novi pristopi h karierni orientaciji. predstavljena so bila nekatera karierna središča v evropi, skozi njihovo zgodovino in predlogi za prihodnost. najbolj me je impresioniralo Ministrstvo za poklicno orientacijo Veli-ke britanije in pomen poklicne orientacije pri formalnem izobraževanju. Mislim, da je slovenija premajhna, da bi imela tako ministrstvo, kljub temu pa menim, da imamo še nekaj manevrskega prostora za ozave-ščanje o poklicni oziroma karierni poti posameznika. Menim, da bi morali poklicni svetovalci na Zavodu ohraniti in okrepiti to področje sodelovanja s šolani in šolajočo mladino. pri svojem delu sem se že sreča s stisko šolske svetovalke, ki je prosila še za mojo pomoč pri interpretaciji rezultatov Multifaktorske ba-terije testov. prav tako starši še vedno kličejo in prosijo za svetovanja, tudi leto pred samim odločanjem vpisu naprej. pozitiven premik je že ustanovitev kariernih središč in kariernih svetovalcev na fakultetah. podobno bi bilo potrebno tudi na nižjih stopnjah šolskega sistema.



sicer pa smo svetovalci zaposleni na projektu »Do boljše kakovosti storitve z več svetovalci zaposlitve« imeli skupinsko centralno usposabljanje in posebej se je vsak zaposleni, ki je opravljal delo svetovalca na uradu, moral priučiti še specifike posameznega urada oziroma okolja. splošna usposabljanja, brez katerih ne bi mogla opravljati dela kot zaposlena na Zavodu za zaposlovanje, so bila Varstvo pri delu, strokovni izpit iz upravnega postopka, strokovni izpit iz področja zaposlovanja in usposabljanje za uporabo stan-dardne klasifikacije poklicev ter tudi usposabljanje zaradi spremembe zakona o zaposlovanju.

Za opravljanje dela kot svetovalec zaposlitve sem se udeležila delavnice komunikacija in svetovalni in-tervju, ki je osnovo orodje svetovalca zaposlitve. pridobljeno znanje in izkušnje sem kasneje nadgradila z udeležbo na delavnici aktivacija svetovalnega procesa, kjer so nam bili predstavljeni novi pristopi za zvišanje aktivnosti svetovancev.

Druga usposabljanja, katerih sem se udeležila zaradi specifike dela poklicne svetovalke, so bila usposa-bljanje za uporabo računalniškega programa »kam in kako«, usposabljanje za interpretacijo vprašalnikov iz aplikacije esvetovanje in usposabljanje iskanje poklicne poti po j. l. hollandu.

Za namene skupinskih oblik dela z brezposelnimi osebami sem se udeležila usposabljanja za vodenje delavnic Zaposlitveni kotiček, poti do dela in zaposlitve, po študiju v zaposlitev in skupinske oblike svetovanja. Za dopolnitev pridobljenih znanj sem se udeležila še delavnice Veščine iskanja zaposlitve in usposabljanja za uporabo spletne storitve eborza dela in eŽivljenjepis. ker pa delo s skupino zahteva posebne kompetence in znanja, sem nekaj tega pridobila z udeležbo na delavnici Metode in tehnike dela s skupino. Vsebine sem dopolnjevala z informacijami, ki sem jih pridobila na seminarju o možnosti zapo-slovanju v institucijah evropske unije.


V projekt »Do boljše kakovosti storitev z več svetovalci zaposlitve« sem se vključila kot brezposelna oseba, iskalka prve zaposlitve. to je pomenilo, da sem prvih devet mescev zaposlitve opravljala priprav-ništvo, kjer je ključno vlogo usposabljanja prevzel mentorski sistem.

Za skupino 45 novo zaposlenih bodočih svetovalcev se je že prvi teden začel izvajati poseben program usposabljanja, ki je bil zelo dobro načrtovan. usposabljanje je temeljilo na seznanjanju z vsebinami dela na Zavodu rs za zaposlovanje po posameznih področjih oziroma oddelkih. prednost takega usposablja-nje je bila predvsem ta, da smo udeleženci v relativno kratkem času spoznali skoraj vso paleto storitev, ki jih Zavod izvaja. časovni razmiki med posameznimi predstavitvami oziroma usposabljanji pa so nam omogočili, da smo predstavljeno vsebino preverili tudi v praksi. Zame je bilo to zelo pomembno, da sem kasneje lahko storitve enako kvalitetno izvajala ne glede na nekatere posebnosti, ki se razlikujejo od urada do urada. pod vodstvom mentorice se je postopno povečevala zahtevnost nalog, ki sem jih opravljala in s tem tudi prevzemanje odgovornosti. tako se je povečevala moja strokovnost.

sicer pa je zaposlitev na delovnem mestu (poklicnega) svetovalca na treh uradih Zavoda za zaposlovanje v prvi vrsti od mene zahtevala okrepitev kompetence upravljanja s časom in postavljanja prioritet. brez tega svojega dela ne bi opravljala dovolj učinkovito in uspešno. prednost imam že pri tem, da mi je di-namično delo všeč in sem pripravljena opravljati zelo različne delovne naloge, kar je za delo na manjših uradih zelo pomembno. hitro se tudi prilagajam spremembam in jih sprejemam, saj v njih vidim možnost za izboljšanje delovnega procesa.

ker gre pri mojem delu za delo z ljudmi, sem napredovala tudi na komunikaciji. naučila sem se prilaga-jati komunikacijo pripadnikom različnih skupin in kultur, z namenom vzpostavitve ustreznega odnosa in sodelovanja za dosego skupnega cilja, tako pri delu z skupino kot s posameznikom. posebej je potrebno poudariti sodelovalnost in timsko delo, ki je za delo svetovalca na Zavodu prav tako pomembna, še po-sebej, če gre za delo med uradi. Dobro sodelovanje s sodelavci, iskanje kompromisov in učinkovit prenos informacij so ključ za doseganje zastavljenih ciljev. ker pa mi je osebno ugodna delovna klima zelo po-membna, sem samoiniciativno iskala rešitve za učinkovitejše operativno delo in skrbela za dobro vzdušje s svojo pozitivno naravnanostjo do sodelavk in dela.



Veliko znanj in veščin sem prevzela iz preteklih izkušenj in študija, kljub temu je delo s strankami od mene zahtevalo okrepitev »selfmanagementa«, v smislu povečanja samozavedanja, refleksije na svoje delo in svoje odzive. naučiti sem se morala zavedati se lastnih potencialov, omejitev in na podlagi tega zaveda-nja načrtovati nadalje usposabljanja in učenje za lasten razvoj.


Zavod je imel v preteklih letih omejeno zaposlovanje novih sodelavcev in prvič se je zgodilo, da se nas je zaposlilo toliko novih oseb na enkrat. najbolj opazen doprinos vključitve v projekt »Do boljše kakovosti storitve z več svetovalci zaposlitve« je po moji oceni medgeneracijsko sodelovanje, na področju prenosa in izmenjave znanj, spoznavanja novih pogledov, načina razmišljanja in fleksibilnosti.

sodelavke, ki so že vrsto let zaposlene na Zavodu, so mi predajale znanje in me učile specifike dela na posameznih uradih. poleg tega so mi znale posamezne primere prikazati zelo nazorno. s slikovitimi primeri so mi omogočile, da sem si nekatere stvari tudi bolj zapomnila. na tak način so mi sodelavke z mentorjem omogočile, da sem hitreje postala samostojna pri svojem delu, še vedno pa se je ohranila stopnja zaupanja in spoštovanja, da se tudi kasneje lahko posvetujemo v timu. ker pa je medgeneracijsko sodelovanje dvosmeren proces, sem tudi jaz nekaj doprinesla, predvsem s svojo računalniško pismeno-stjo in tehničnim znanjem.

na začetku je šlo predvsem za predajanje tehničnega znanja. na primer: v času prehoda iz grafoskopa na projektor, sem sodelavke naučila rokovanja s projektorjem (od priklopa, projekcije, do izklopa) in jim predstavila prednosti uporabe projektorja.

kasneje pa sem lahko svoje znanje predajala tudi na področjih, ki so imela veliko več pomenila za naše uporabnike. Z novimi spletnimi storitvami Zavoda za zaposlovanje, e-Življenepis in e-borzaDela, sem sodelavke tudi povabila na skupinsko predstavitev in kratko delavnico. namen je bil spoznati se z orodji za katere želimo, da jih uporabljajo tudi naše stranke. sami tako spoznamo prednosti in pomanjkljivosti posameznik storitev, ki jih nudimo širši javnosti. osebno menim, da se lažje pogovarjamo z osebo, če imamo lastno izkušnjo, kot če le teoretiziramo in ne uvidimo dejanskega problema na katerega je oseba naletela. Še posebej je to pomembno, ker lahko osebi pomagamo takoj.

s svojim načinom mišljenja, fleksibilnostjo in izkušnjami na trgu dela, sem se poskušala približati sode-lavkam in brezposelnim osebam. nenamerno sem povzročila, da se je v nekaterih primerih ustaljeni krog misli premaknil na drugi tir. s svojo energijo in mišljenjem sem poskušala svet predstaviti v vseh barvnih paletah, saj ne gre le za črno-bel scenarij, predvsem z namenom aktiviranja in motiviranja brezposelnih oseb. Včasih se kot svetovalci znajdemo v situacijah, ko z dolgotrajno brezposelno osebo en drugega »tolaživa«, da tako ni izhoda iz tega začaranega kroga, in ravno v takih primerih je potrebno vključiti osebo z drugačnim mišljenjem, da obravnavo premakne iz mrtve točke. ravno zato, da bi se izognili navezanosti med svetovalci in brezposelnimi osebami, podpiram idejo o spremljanju brezposelnih oseb in nudenja storitev v sklopu kariernega središča, kjer se brezposelne osebe srečujejo z različnimi svetovalci. tudi meni, kot brezposelni osebi, je bilo vseeno ali se vsakič pogovarjam z isto osebo ali ne, pomembneje mi je bilo, da ta oseba ve o čem govorim, razume moje težave in jih skupaj predelujeva. taka svetovalka sem želela postati tudi sama.


kot poklicna svetovalka sem pri obravnavi kandidatov za program izobraževanje brezposelnih oseb uve-dla svoj pristop. Za programe, kjer se je pokazal velik interes kandidatov (npr. prekvalifikacija v pomoč-nika vzgojitelja predšolskih otrok) sem pripravila poseben vprašalnik in izbrala interesu primerna psihodi-agnostična sredstva. kandidati so imeli po zaključenem skupinskem testiranju in reševanju vprašalnikov še individualne intervjuje. tako so imeli pred samim intervjujem veliko informacij o poklicu in delu za katerega so se želeli npr. prekvalificirat in časa, da so o njih razmišljali. na intervjuju se je potem dogajalo, da so kandidati sami uvideli, da morda izbira poklica za njih ni bila najbolj primerna. kandidati so tako prevzeli odgovornost za izbiro poklicne poti. pri spremljanju vključenih kandidatov, sem opazila visoko stopnjo zadovoljstva in uspešnost.



na podoben način bi lahko predstavili možnost vključevanja v različne delavnice vseživljenjske orien-tacije. skupina oseb reši vprašalnik o veščinah iskanja zaposlitve, napiše ali predloži primer vloge in/ali življenjepisa in nato sledi razgovor med brezposelno osebo in svetovalcem zaposlitve. ko brezposelna oseba prepozna svoje šibke točke in koliko je možnosti za izboljšavo, se bo lažje odločila za vključitev v delavnico, kot če jo mi poskušamo le teoretično motivirati ali v skrajnih primerih prisiliti. brezposelne ose-be imajo tako še pred pričetkom delavnice bolje izoblikovana svoja pričakovanja in ob koncu bolj realno ocenijo znanje, ki so ga pridobili.

Mislim, da je bila možnost zaposlitve na Zavodu iz vrst brezposelnih oseb zelo pozitivna za obe strani. Izobraženi in motivirani brezposelni smo dobili možnost (prvih formalnih) delovnih izkušenj. S svojimi znanji, računalniško pismenostjo in izkušnjo brezposelnosti smo Zavodu dali dodatno energijo za nadaljnji razvoj in modernizacijo storitev. Zavod pa je nam omogočil kvalitetno izobra-ževanje in delovne izkušnje, ki so/bodo v prihodnosti pozitivno nadgrajevale naše kariere.



ZaKlJUČNa NalOGa



Natali Horvatstrokovna izobrazba: univ. dipl. psiholog

ime in priimek mentorja: irena Dejak


oddelek / služba: poklicNa orieNtacija in UraD za Delo ljUbljaNa

obdobje izvajanja dela na projektu: od 10. 5. 2010 do 31. 3. 2013 in od 5. 5. 2014 do 15. 12. 2014


V luči kriznih gospodarskih razmer se izkazuje še večja potreba po celovitem pristopu in zagotavljanju kakovosti storitev Zavoda rs za zaposlovanje s ciljem večje zaposljivosti, usposobljenosti in konkurenč-nosti.

kot svetovalka zaposlitve oz. karierna svetovalka na projektu »Do boljše kakovosti storitev z več sveto-valci zaposlitve« sem se usposobila za delo z različnimi skupinami brezposelnih oseb. slednje zahteva prilagajanje in individualiziranje načina dela potrebam stranke. tako se npr. svetovanje mlajšim, ki na-vajajo pomanjkanje delovnih izkušenj in ustreznih veščin iskanja zaposlitve, vsekakor razlikuje od načina dela s starejšimi osebami, ki se soočajo z različnimi zdravstvenimi ali pa situacijskimi težavami. skupen cilj pa je usposobitev stranke za samostojno razreševanje brezposelnosti in usmerjenost na vseživljenjsko karierno orientacijo.

na področju individualnega kariernega svetovanja sem izvajala poglobljeno karierno svetovanje, v katero se vključujejo osebe s potrebo po dodatnih aktivnostih (pomoč pri prepoznavanju zaposlitvenih ciljev, ugotavljanje smiselnosti pridobitve dodatnih znanj, motiviranje in aktiviranje itd.). V svetovalni obravnavi sem se posluževala različnih svetovalnih metod in tehnik kot so: aktivno poslušanje stranke, soočanje, zrcaljenje itd. poleg tega sem v namen ugotavljanja interesov, sposobnosti, osebnostnih lastnosti in kom-petenc stranke v svoje delo vključevala uporabo psihodiagnostičnih sredstev in strankam nudila strokov-no interpretacijo rezultatov. to jim je predstavljalo dodatno pomoč pri sprejemanju kariernih odločitev in premagovanju ovir. pri svojem delu sem sodelovala v notranjih timskih obravnavah brezposelnih oseb, ki so namenjene izmenjavi mnenj in iskanju novih rešitev pri delu z brezposelno osebo. V primeru ugotovlje-nih zdravstvenih omejitev, ki zahtevajo dodatno specialistično obravnavo, sem stranko napotila k rehabi-litacijskemu svetovalcu in/ali zdravniku svetovalcu in pri svojem delu upoštevala priporočila specialistov.

Moje delo pa ni vključevalo zgolj individualne obravnave, temveč tudi skupinske oblike dela. Vodila sem skupinske oblike dela s šolajočo mladino in predstavitve dejavnosti kariernega središča drugi zaintere-sirani javnosti. poleg tega sem izvajala modularno delavnico aktivno do cilja in delavnico samoocena. usposabljala sem se tudi za vodenje delavnice skupinska oblika svetovanja in delavnice po študiju v zaposlitev. prispevala sem k sestavi in oblikovanju člankov, ki so se nanašali na dejavnost Cips-a in svetovanje učencem/dijakom ob vpisu v srednjo šolo oz. izbiri študija.

V okviru svojih delovnih nalog sem sodelovala pri organizaciji in izvedbi psiholoških testiranj in predizboru kandidatov za delodajalce. slednje je vključevalo tako sodelovanje pri izboru ustreznih psiholoških testov kot tudi pri izvedbi testiranja, vrednotenju testov in interpretaciji rezultatov udeležencev.



pri svojem delu me od samega začetka spremlja mentorica, ki med drugim zagotavlja stalno usposablja-nje. slednje področje je podrobneje predstavljeno v naslednji točki.


Zagotavljanja strokovnosti zahteva neprestano spremljanje novosti na področju zakonodaje ter izpopol-njevanje na strokovnem področju.

udeležila sem se izobraževanj, ki so se nanašala na osvojitev različnih metod in tehnik dela:

• komunikacija in svetovalni intervju,

• aktivacija svetovalnega procesa,

• socialne kompetence,

• svetovalni proces na zaposlovanju,

• Delo z delodajalci,

• Delavnica e-komunikacija,

• Delo s težavnimi strankami,

• usposabljanje za svetovalce za delo z mladimi ipd.

poleg tega sem se usposobila za uporabo različnih pripomočkov in za vodenje skupinskih oblik dela:

• usposabljanje za uporabo testa MFbt,

• usposabljanje iskanje poklicne poti po j. hollandu,

• usposabljanje kik,

• uporaba psihodiagnostike v selekcijskem procesu 1,

• usposabljanje za izvedbo delavnice po študiju v zaposlitev ipd.

Med vsemi organiziranimi izobraževanji in samo-izpopolnjevanji bi kot dodano vrednost lastnemu delu izpostavila študijski obisk v okviru projekta aCaDeMia 2012. udeležila sem se obiska v nemčiji, ki ga je kot organizatorica gostiteljica koordinirala Visoka šola zavoda za zaposlovanje (hochschule der bunde-sagentur für arbeit) v Mannheimu). Cilj učne mobilnosti je bilo spoznavanje izobraževalnega sistema in kariernega svetovanja v drugih državah, izmenjava dobrih praks ter vzpostavitev mreže kariernih sveto-valcev. primer dobre prakse v tujini vsekakor predstavlja študijski program, preko katerega se usposobijo karierni svetovalci. Študij je osnovan na pridobivanju teoretičnih in praktičnih znanj, ki se navezujejo na opravljanje dejavnosti na uradih za delo, pri izvajalcih storitev socialnih zavarovanj kot tudi privatnih ponu-dnikih osebnih storitev. Študij zagotavlja, da se bodoči strokovni delavci usposobijo za specifično delo na področju zaposlovanja. V primerjavi z diplomantom družboslovne smeri, ki se s svetovanjem na področju zaposlovanja še ni srečal, ima lahko tak diplomant boljšo izhodiščno točko. na drugi strani pa lahko v štu-diju, kot ga ponuja Visoka šola zavoda za zaposlovanje, zasledimo določene pomanjkljivosti. kljub temu, da študenti pridobijo na strokovnosti, gre za poklicno specifična znanja, ki so v veliki meri vezana na delo znotraj Zavoda za zaposlovanje. glede na to, da v sloveniji ne obstaja študij na področju poklicnega svetovanja je potrebno kontinuirano usposabljanje in izobraževanje. slednje tudi predstavlja prednost, saj razmere na trgu dela zahtevajo prilagodljivost in neprestano pridobivanje dodatnih znanj, veščin.


Dandanes se na vsakem koraku srečujemo s pojmom vseživljenjsko učenje, saj je spretnosti in kompe-tence potrebno razvijati vse življenje. slednje nam ne narekujejo zgolj spremembe v svetu dela, temveč tudi motiv po doseganju osebne izpolnitve in zadovoljstva na delovnem mestu.

pomena nenehnega izpopolnjevanja sem se zavedala kmalu po zaključku študija psihologije, ko sem se zaposlila na delovnem mestu šolske svetovalne delavke. podporo pri reševanju problemov mi je že takrat



predstavljala izmenjava izkušenj z mentorico in sodelovanje na aktivu šolskih svetovalnih delavk, kjer smo izmenjale primere dobre prakse in se udeleževale strokovnih obiskov na drugih institucijah. nadgradnjo spoznanj in kompetenc sem nadaljevala kot skupinska habilitatorka v varstveno delovnem centru, ki je bilo usmerjeno na individualno in skupinsko obravnavo oseb s posebnimi potrebami. predhodne izkušnje in znanja pri delu z učenci s posebnimi potrebami sem prenesla na delo s ciljno skupino odraslih in znanja nadgradila s specifičnimi znanji in pristopi, ki jih prinaša delo z osebami s težavami v duševnem in men-talnem razvoju. podobno izkušnjo sem doživela pri vključitvi v javna dela, ki se je nanašalo na varstvo in pomoč osebam s poškodbo glave.

tudi v delo karierne svetovalke na projektu sem vnašala že pridobljene izkušnje in znanja pri delu z različnimi ciljnimi skupinami oseb. Zaradi navedenega sem hitreje prepoznala prisotnost dodatnih ovir pri zaposlovanju kot so zdravstvene težave, situacijske ovire ali prisotnost duševnih težav. Že od vsega začetka sledim prepričanju, da je svetovanje potrebno prilagoditi potrebam strank in izhajati iz njihove av-tonomnosti pri odločanju. Delo na projektu je prispevalo k razvoju socialnih kompetenc v smislu učinkovi-tega in konstruktivnega sodelovanja pri reševanju problemov. kadar sem pri reševanju problema naletela na ovire, sem se posvetovala z mentorico in drugimi strokovnimi delavci (timske obravnave strank, interni sestanki oddelka poklicne orientacije ipd.). iskanje najustreznejših rešitev je namreč možno le z razume-vanjem različnih pogledov. Menim, da je slednje prispevalo k razvoju moje pripravljenosti za timsko delo. Že sama narava dela zahteva višjo izraženost komunikacijskih veščin. Opažam, da sem izpopolnila svojo sposobnost vzpostavljanja stika z različnimi strankami, saj komunikacijo prilagodim nivoju sogovornika. V razgovorih se usmerjam na bistvo in metodo dela prilagajam glede na prepoznane znake verbalne in neverbalne komunikacije.

Prednost dela na projektu predstavlja zagotavljanje stalnega usposabljanja. sistem mentorstva je omogočal redno spremljanje, načrtovanje strokovnega izpopolnjevanja, evalvacijo lastnega dela in spre-jemanja predlogov za izboljšave. glede na stalnost sprememb na trgu dela je potrebno nenehno sledenje novostim na področju zakonodaje in uporabe ustreznih tehnik, orodij za učinkovito delo. to je pripomo-glo k nadgradnji kompetence strokovnosti in dovzetnosti za spremembe ter fleksibilnosti.

Menim, da mi bodo novo pridobljene kompetence koristile pri razvoju nadaljnje kariere tudi po zaključku projekta. čeprav so nekatera znanja vezana na področje zaposlovanja, sem pridobila tudi splošne kompetence, ki so prenosljive v različne poklice kot tudi življenjske situacije. iz izku-šenj, ki jih prinaša podpora posameznikom pri načrtovanju kariere, se še bolj zavedam lastnih interesov in vrednot. Menim, da proces učenja ne poteka zgolj enosmerno, temveč vloga svetovalca zahteva tudi sprejemanje konstruktivnih strategij razreševanja problemov, veščin iskanja zaposlitve s strani brezpo-selne osebe.


projekt »Do boljše kakovosti storitev z več svetovalci zaposlitve« je omogočil zaposlitev več osebam, ki so bile prednostno izbrane iz evidence brezposelnih oseb oziroma iz vrst prvih iskalcev zaposlitve. tudi sama sem pred zaposlitvijo na projektu bila prijavljena na Zavodu in se aktivno vključevala v storitve za spodbujanje zaposlovanja.

Vsekakor je lastna izkušnja pri razreševanju brezposelnosti pripomogla k razumevanju in motiviranju strank za aktiven pristop k razreševanju problemov. predvsem pri vzpostavljanju začetnega, partnerske-ga odnosa je pomembno, da je svetovalec zmožen razumeti stisko stranke. tudi sama sem se namreč pogosto znašla v situaciji, ko iskanje zaposlitve ni vodilo do želenih rezultatov, zato razumem razočaranje stranke ob tovrstnih izkušnjah. pomembno je, da ob razumevanju situacijskih težav brezposelne osebe vzdržujem ustrezno distanco oziroma se usmerjam na konstruktivno reševanje problemov.

glavno vodilo pri obravnavi brezposelnih oseb mi predstavlja usmerjenost na notranji lokus (mesto) kon-trole. pri obravnavi dolgotrajno brezposelnih oseb pogosto opažam, da jih vodi zunanji lokus kontrole, saj imajo občutek, da njihovo življenje vodijo zunanje sile (npr. razmere na trgu dela). takim osebam spremembe predstavljajo grožnjo, da bi se lahko njihova situacija še dodatno poslabšala, zato se raje sprijaznijo s stanjem in preidejo v neaktivnost. stranki ne smemo vsiljevati svojih rešitev in se odločati namesto nje, saj jo bo to dodatno potrdilo v prepričanju, da nima vpliva na dogodke v svojem življenju. raje jo preko analize situacije vodim do spoznanja, da so spremembe stalnica življenja in da je v vsaki spremembi možno najti pozitiven vidik. Zlasti lastna izkušnja, da je želen cilj (zaposlitev) možno doseči



le z vlaganjem energije v spremembo situacije (brezposelnost), mi je koristila pri soočanju brezposelne osebe s pomenom samostojnega vodenja kariere. tako sem npr. kot aktivna iskalka zaposlitve izkoristila priložnost in se vključila v program javnih del, ki mi je omogočil pridobitev novih znanj in vključenost v delovno okolje. slednja izkušnja je neposredno pripomogla k motivaciji in usmerjanju strank za iskanje priložnosti na trgu dela in pridobivanju novih kompetenc ter sklepanju novih poznanstev.

kljub temu, da se svetovalnega procesa lotevam samostojno in se zavedam lastne strokovne avtono-mnosti pri delu, sem dojemljiva za predloge bolj izkušenih sodelavcev. kadar naletim na težavnejši primer, se o dilemah in vprašanjih posvetujem z mentorico in drugimi sodelavci. na tak način je omogočen prenos znanja in primerov dobre prakse, ki so se izoblikovale pri dolgoletnem delu z različnimi ciljnimi skupinami. pri tem pa ne smemo zanemariti tudi prednosti mlajših generacij, ki vnašajo svežino in nove pristope v delo s strankami. bolj izkušeni in mlajši sodelavci konstruktivno sodelujemo pri oblikovanju novih skupinskih oblik dela, prepričali pa smo se tudi v prednosti računalniške uporabe psihodiagnostičnih testov.

kar pa pri delu s strankami pogrešam so vodene supervizije, ki jih bi izvajali usposobljeni zunanji izva-jalci. pri delu z ljudmi pogosto ni možno določiti merljivih rezultatov ali celo uspešnosti pri delu, to pa občasno vodi v občutek nemoči in simptomov izgorelosti. Menim, da bi supervizijski proces moral voditi zunanji izvajalec, ki ni povezan z dejavnostjo Zavoda, saj bi na ta način omogočili dovolj objektiven pri-stop pri spodbujanju profesionalne rasti in učinkovitega obvladanja stresa.


pri brezposelni osebi se pogosto pojavljajo odpori in obrambnimi mehanizmi, ki jo ovirajo pri sprejemanju sprememb. Dokler oseba ne uvidi konkretnih koristi, ni dojemljiva za spreminjanje lastne situacije. to je še posebej značilno za dolgotrajno brezposelne osebe, ki zaradi negativnih izkušenj ne vidijo smisla v iskanju zaposlitve. V takih primerih je potrebno svetovalni proces prilagoditi potrebam stranke in jo postopoma soočati s postavljanjem ciljev ter načrtovanjem aktivnosti za doseganje le-teh. rezultate takega pristopa bom predstavila na primeru brezposelne osebe, ki jo spremljam približno 1 leto in je v tem času izrazito napredovala v smislu načrtovanja lastne kariere.

ob prvem svetovalnem razgovoru, ki sem ga opravila s stranko, je bila ta že več kot 6 let prijavljena v evidenci brezposelnih oseb in ni aktivno iskala zaposlitve. opredelili sva situacijske težave, ki jih je za-znavala kot ovire pri iskanju zaposlitve. slednje so se nanašale na skrb za otroke, zdravstvene težave, navsezadnje pa tudi na njeno starost in dolgotrajno neaktivnost na trgu dela. ugotovili sva, da je vse to vplivalo tudi na slabšo samopodobo in podkrepilo njeno pasivnost. skupno sva prišli do sklepa, da se je potrebno osredotočiti na krepitev občutka lastne vrednosti in ozaveščanje sposobnosti, veščin. po predstavitvi različnih možnosti se je odločila za vključitev v delavnico »Veščine vodenja kariere s samoco-achingom«. ponoven razgovor je vključeval evalvacijo delavnice in opredelitev močnih področij. Vključitev v delavnico ji je predstavljala pozitivno izkušnjo, saj je vzpostavila socialno mrežo in dobila priložnost za udejstvovanje na želenem področju. spodbuda izvajalcev in udeležencev delavnice jo je prepričala, da je uresničila dolgoletno željo – izdajo zbirke pesmi. poleg tega je izvedla več literarnih večerov. spremembo je opisala kot »premikanje stvari na bolje«. V naslednjem koraku sva se osredotočili na postavitev realnih zaposlitvenih ciljev. glede na njene neformalne izkušnje pri oskrbi starejših in opravljen npk socialni oskrbovalec, sva se osredotočili na področje dela z ljudmi. ko se je pojavila možnost vključitve v projekt sipa (sistem pomoči na domu), sem preverila njen interes za tovrstno delo. Vključila se je v usposabljanje za izvajalko pomoči na domu in ga tudi uspešno zaključila. po opravljenem zaposlitvenem razgovoru z izvajalci so jo obvestili, da je izbrana za zaposlitev v okviru projekta.

Menim, da opisan primer nazorno prikazuje pomembnost učenja v tretjem življenjskem obdobju, preko katerega posameznik spozna in izkoristi možnosti za razvoj lastne kariere. poleg tega sem ob zado-voljstvu stranke tudi sama doživljala učinkovitost in smiselnost svojega dela.

kljub temu pa sem prepričana, da bo posameznik pripravljen nekaj spremeniti, ko in če se za to sam od-loči. Dejstvo je, da je notranja motivacija (sledenje lastnim interesom) trajnejša ter vodi v boljše rezultate in zadovoljstvo, kot pa uporaba zunanjih motivacijskih spodbud (nagrada, sankcije ipd.). Delo svetovalca bo torej vodilo do dolgoročnih rezultatov le, kadar je brezposelna oseba iz lastnih razlogov odločena, da nekaj spremeni.

Vloga svetovalca zaposlitve pa je, da jo pri tem podpira in ji nakaže različne možnosti. skratka, stranki je potrebno zagotoviti avtonomijo in svobodo pri sprejemanju odločitev.



ZaKlJUČNa NalOGa



Neža Hlebanjastrokovna izobrazba: univerzitetni diplomirani zgodovinar

ime in priimek mentorja: Nataša Žniderič





gospodarska kriza, ki je zajela svet leta 2008 in še traja, je povzročila precejšnjo turbulenco tudi na slo-venskem trgu dela. ker brezposelnost v sloveniji relativno narašča se s tem več tudi potreba po kariernih svetovalcih oziroma svetovalcih zaposlitve. projekt »Do boljše kakovosti storitev z več svetovalci zapo-slitve« pa je v tem pogledu stopil nasproti stanju na slovenskem trgu dela. V danih razmerah je, poleg preventivne funkcije svetovalcev, t.j. omogočiti prehod iz zaposlitve neposredno v zaposlitev, njihova ključna naloga je, da omogočijo čim hitrejši prehod iz brezposelnosti v zaposlitev.

svetovalec zaposlitve mora seveda poleg obvladovanja strokovnega področja, razumeti tudi širšo druž-beno klimo ter mikrookolje posameznika oziroma njegovo življenjsko situacijo, za kar je potrebna pre-cejšna mera čustvene inteligence.

pri svojem delu sem se na začetku dodobra seznanila z zakonom o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (ZZZpb), ki ga je januarja 2011 nadomestil Zakon o urejanju trga dela. seveda sem se seznanila tudi z doktrino dela z brezposelnimi osebami in delodajalci ter pravili in internimi akti za delo na področju zaposlovanja. pri usvajanju novih znanj sem imela veliko podporo pri sodelavkah in sodelavcih, ki so mi s primeri iz prakse olajšali osvajanje teorije. pridobljena znanja pa sem utrdila z izpitom iz Zakona o upravnem postopku ter s strokovnim izpitom iz področja zaposlovanja.

sprav sem delala na prijavno – odjavni službi, kjer sem osebe prijavila v evidenco ZrsZ, jih odjavila iz evidence, sprejemala zahtevke za uveljavitev denarnega nadomestila, zahtevke za prenehanje denarnega nadomestila in nudila osebam splošne informacije o pogojih za prijavo v evidenco.

po utrditvi teh osnovnih znanj, sem začela z individualnim svetovanjem osebam v Zaposlitvenem kotičku. Moje delo je bilo obširno, saj sem pomagala strankam pri razvijanju veščin vodenja kariere ter jih splošno informirala o trenutno aktualnih ukrepih aktivne politike zaposlovanja. Voditi pa sem začela tudi prve sku-pinske oblike informiranja, t.i. informativno motivacijske seminarja. namen le – teh je, da novo prijavljene osebe seznanimo z osnovnimi nalogami in storitvami Zavoda ter pravicami in obveznostmi brezposelnih oseb prijavljenih v evidenci.

ko sem osvojila relativno širok spekter znanj sem začela opravljati delo dežurnega svetovalca. pri tem delu gre za najširšo obliko svetovanja, saj kot dežurni svetovalec obravnavaš vse ciljne skupine oseb prijavljenih v evidenci, seveda pa pri tem delu nudiš informacije o trgu dela tudi osebam, ki niso prijavljen v evidenci ter prav tako delodajalcem, ki se obračajo na nas. ker sem bila hkrati tudi matična svetovalka svoji populaciji, je moje delo obsegalo zelo široko področje – od vključevanj v ukrepe aktivne politike



zaposlovanja (za povečanje možnosti za prehod v zaposlitev – zajema vključevanje v tečaje, npk, druga institucionalna izobraževanja ter tudi formalno izobraževanje in tudi neformalno – puM, vsekakor pa tudi vključevanje oseb v delavnice za učenje veščin vodenja kariere oziroma veščin iskanja zaposlitve), po-sredovanja v zaposlitev kot tudi izdelovanje delovnih anamnez ter svetovanje osebam pred upokojitvijo, pri čemer se je moje delo dotikalo tudi področja ZpiZ-a; pri obravnavi oseb s situacijskimi ovirami pri iskanju zaposlitve pa tudi dela s Centri za socialno delo. Vsekakor pa sem spoznala ti dve področju tudi pri nudenju splošnih informacij.

Z novim Zakonom o urejanju trga dela ter prenovo doktrine dela z brezposelnimi osebami in delodajalci se je v duhu hitrejše obravnave novo prijavljeni oseb začela tudi nova organizacija dela na uD ljubljana. glavni namen je bil, da bi bile osebe, ki so se prijavile v evidenco brezposelnih oseb takoj deležne sveto-valnega razgovora in izdelave prvega zaposlitvenega načrta. tako sem začela opravljati prve svetovalne razgovore in izdelovati prve zaposlitvene načrte. ker sem si pri tem delu dobila veliko izkušenj sem pre-dlagala novo organizacijo dela. sestavljen je bil tim petih svetovalcev, ki so po uvodnem informativnem seminarju, kjer so novo prijavljen osebe seznanili s splošnimi informacijami, izdelala z njimi tudi prvi zaposlitven načrt.

pri delu svetovalke zaposlitve, pa sem še poglobila svoje znanje. poleg individualnega svetovanja sem izvajala tudi skupinske oblike svetovanja. napotovanje oseb na specialistične obravnave (poklicne ozi-roma karierne svetovalke), v delavnice ter druge ukrepe apZ, ki omogočajo hitrejši prehod v zaposlitev. poleg tega sem poglobila tudi svoje poznavanje področja dela za delodajalci. intenzivneje sem pričela z obdelavo prijavljenih potreb po delavcih, pri čemer se redno poslužujem telefonske komunikacije za de-lodajalci. pregledam ustreznost kandidatov za delovno mesto, pri čemer preverim njihovo ustreznost ter primernost tako telefonsko kot osebno. Z namenom še izboljšati delo z delodajalci pa sem izvajala tudi osebne obiske pri delodajalcih, kjer sem jim predstavila organizacijo dela z delodajalci na uD ljubljana kot tudi ukrepe aktivne politike zaposlovanja.

V času dela na projektu je moje strokovno znanje napredovalo do te mere, da sem postala samostojna svetovalka zaposlitve, kjer lahko posameznikom svetujem pri iskanju zaposlitve ter jih posredujem na prosta delovna mesta.


sprva sem seznanila z zakonom o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (ZZZpb), ki ga je januarja 2011 nadomestil Zakon o urejanju trga dela. prav tako sem osvojila doktrino dela z brezposelnimi osebami in delodajalci ter pravili in internimi akti za delo na področju zaposlovanja. pri osvajanju novih znanj sem imela veliko podporo pri sodelavkah in sodelavcih, ki so mi s primeri iz prakse olajšali osvaja-nje teorije. svoja pridobljena znanja sem utrdila z opravljam izpita iz Zakona o upravnem postopku ter iz opravljanja strokovne izpita iz področja zaposlovanja.

narava mojega dela zahteva neprestano učenje, pri čemer so mi v veliko pomoč delavnice, ki jih izvaja izobraževalni center (iC) ZrsZ. V času svoje zaposlitve sem se do sedaj udeležila delavnic na temo sve-tovalni intervju, svetovalni proces na zaposlovanju ter Motivacija. Z e-učenjem pa sem nadgrajevala to že pridobljeno znanje. V veliko pomoč pa so mi bila tudi interna izobraževanja na temo motivacije, komuni-kacije s strankami ter konferenca na temo sodelovalnosti.


kot družboslovec in zgodovinar imam veliko željo po usvajanju novih znanj ter po želji, videti celostno podob. to mi je zelo pripomoglo pri individualnem svetovanju, saj mi je to omogočilo boljše razumevanje posameznikove situacije. Moje komunikacijske veščine pa so mi bila v pomoč pri skupinskih oblikah svetovanja.



po zaključku projekta želim svojo pot nadaljevati na področju zaposlovanja, pri čemer mi bodo gotovo v pomoč pridobljena znanja in izkušnje.

Z mentorskim sistemom imam odlične izkušnje. Moje sodelovanje z mentorico je bilo odlično in je potekalo po različnih poteh ter komunikacijskih kanalih (osebno, telefonsko, elektronsko). Sprva sem mentorico spremljala pri delu (svetovalni intervju, telefonska komunikacija s strankami). Hkra-ti pa je zasedala tudi vlogo vodje tima, kamor sem bila dodeljena. kasneje pa se je najino sodelo-vanje še bolj prepletlo, saj sva obe sodelovali v timu svetovalce, ki izdelujejo prvi zaposlitven načrt.


izkušnja brezposelnosti mi je omogočila razumevanje vseh faz brezposelnost in to je vsekakor pripomo-glo pri boljšem razumevanju stisk v katerih se znajdejo svetovanci. pri osvajanju novih znanj sem imela veliko podporo pri sodelavkah in sodelavcih, ki so mi s primeri iz prakse olajšali osvajanje teorije. svoja pridobljena znanja sem utrdila z opravljam izpita iz Zakona o upravnem postopku ter iz opravljanja stro-kovne izpita iz področja zaposlovanja. ter tudi z drugimi notranjimi izobraževanji v povezavi s svetovalnim intervjujem, komunikacijo, motiviranje ter izobraževanjem za delo z mladimi.


nova organizacija dela na uD ljubljana se je začela z novim Zakonom o urejanju trga dela ter s prenovo doktrine dela z brezposelnimi osebami ter delodajalci. Z namenom, da bi novo prijavljene osebe v evi-denci brezposelnih oseb, čim hitreje prišla do prve obravnave pri svetovalcu, se je začel sistem izdelave zaposlitvenega načrta neposredno po prijavi v evidenci. Začela sem opravljati prve svetovalne razgovore neposredno po prijavi in izdelovati prve zaposlitvene načrte. pri tem delu sem dodobra spoznala njegove prednosti, prepoznala pa sem tudi nekatere pomanjkljivosti takega sistema in zato sem se odločila, da predlagam novo organizacijo dela pri prvi obravnavi novo prijavljeni oseb v evidenci brezposelnih. Moj predlog je bil, da se sestavi tim vsaj petih svetovalcev, ki bi izdelovali zaposlitvene načrte šele po uvodnem informativnem seminarju, ki bi nudil osebam nujne osnovne informacije o nalogah in storitvah Zavoda ter druge splošne informacije. Moj predlog je bil sprejet in tako so osebe, ki se prijavijo v evidenco brezpo-selnih oseb na uD ljubljana, najprej naročene na uvodni informativni seminar, ki mu sledi izdelava prvega zaposlitvenega načrta. nova organizacija se je izkazala za učinkovito, saj se osebe tekom informativnega seminarja že pripravijo na zaposlitven razgovor ter so na samem razgovoru bolj informirane, kar omogoča večji fokus na določitvi zaposlitvenih ciljev ter dogovoru glede aktivnosti pri iskanju zaposlitve.



ZaKlJUČNa NalOGa



Nina Svete strokovna izobrazba: univerzitetna diplomirana pedagoginja, smer andragogika

ime in priimek mentorja: Neda Mohorič - kešelj





Ves čas opravljanja dela na projektu »Do boljše kakovosti storitev z več svetovalci zaposlitve« strmim k temu, da bi brezposelnim osebam pomagala pri njihovi ponovni zaposlitvi ali pa pripomogla pri oblikova-nju/razvoju njihove poklicne poti ali celo pri njihovem osebnem razvoju ter obenem, seveda zagotavljala tudi delodajalcem kakovostno kritje njihovih potreb po novi delovni sili. V slednjem vidim tudi smisel Zavoda za zaposlovanje v prihodnje, saj se že danes po mojem mnenju približuje k temu cilju z reorgani-zacijo dela in sicer z nudenjem storitev Zavoda rs za zaposlovanje v kariernih središčih.

s svojim delom kot samostojni svetovalec iV. na uradu za delo ljubljana sem pričela v Zaposlitvenem kotičku, ki je poleg njegovega vodenja obsegalo še individualno in skupinsko informiranje, svetovanje in motiviranje brezposelnih oseb, vodenje delavnic za pridobivanje veščin iskanja zaposlitve (informativna predstavitev Zaposlitvenega kotička, pisanje prijavne dokumentacije, priprava na zaposlitveni razgovor), napotovanje brezposelnih oseb na prosta delovna mesta in v ukrepe aktivne politike zaposlovanja, iz-delavo mesečne statistike obiskov v Zaposlitvenem kotičku, analizo anket uporabnikov Zaposlitvenega kotička, predstavitev Zaposlitvenega kotička tujim delegacijam in novinarjem.

Vsako leto sodelujem tudi pri izvedbi zaposlitvenih sejmov (Študentska arena, karierni sejem MojeDelo) na katerih predstavljam Zavod rs za zaposlovanje in njegove storitve. Menim, da je sodelovanje Zavoda rs za zaposlovanje na različnih sejmih, dober način povezovanja in sodelovanja z različnimi partnerji v lokalnim okoljem in obenem dobra promocija.

občasno sem opravljala tudi delo na prijavni/odjavni službi (prijava, odjava, izdaja potrdil o vpisu v evi-denco, sprejem vlog za denarno nadomestilo). poleg omenjenih del sem še samostojno vodila delavnico poti do dela in zaposlitve ter informacijsko motivacijski seminar, kjer sem z udeleženci seminarja izdelala prvi zaposlitveni načrt. V sklopu tedna vseživljenjskega učenja sem sodelovala pri organizaciji in izvedbi skupinske obravnave za naglušne osebe, prav tako sem tudi izvedla delavnico za pridobivanje veščin is-kanja zaposlitve za skupino oseb iz Centra za zdravljenje odvisnih od prepovedanih drog. skozi razvojne projekte, ki so se izvajali na Zavodu leta 2010 pa sem večkrat organizirala udeležbo brezposelnih oseb na delavnici učinkovita komunikacija, ki jo je izvajala glotta nova, ki sem se je tudi sama udeležila in mi je le to omogočilo kvalitetno napotovanje brezposelnih oseb.

sedaj opravljam delo kariernega svetovalca na uradu za delo ljubljana, kjer informiram in svetujem brez-poselnim osebam, jih napotujem na prosta delovna mesta in ukrepe aktivne politike zaposlovanja ter sodelujem z delodajalci. Delo z delodajalci poleg napotovanja brezposelnih oseb na prosta delovna mes-ta obsega še obiske na katerih seznanjam delodajalce z aktualnimi ukrepi aktivne politike zaposlovanja



in možnostmi sodelovanja, organizacijo in vodenje soočenj brezposelnih oseb in delodajalcev, nabor najustreznejših kandidatov med brezposelnimi osebami ter izvedbo zaposlitvenih predizborov strank in zaposlitvenih razgovorov.


Menim, da je uspešno uresničevanje poslanstva, poslovne strategije in sprejetih ciljev organizacije tesno povezano z znanjem zaposlenih, njihovimi veščinami in izkušnjami. tako sta za ohranjanje strokovnosti zaposlenih nujna izobraževanje in usposabljanje, saj za kakovostno in učinkovito opravljanje svojega dela ni dovolj le dosežena ustrezna stopnja izobrazbe, temveč so potrebna tudi druga znanja in veščine, ki jih moramo zaposleni pridobiti z izobraževanjem in usposabljanjem na delovnem mestu ali pa že pred samo zaposlitvijo. Desimone in harris1 (1998, str. 3) opredeljujeta razvoj človeških virov kot splet premišljenih sistematičnih in načrtovanih aktivnosti v podjetju/organizaciji, ki zagotavljajo, da se zaposleni seznanijo in opremijo z nujnimi znanji, veščinami in spretnostmi za opravljanje dela v skladu s sedanjimi in prihodnjimi zahtevami na delovnem mestu. aktivnosti za razvoj človeških virov se začnejo z vstopom posameznika v podjetje/organizacijo in se nadaljujejo skozi njegovo celotno kariero ne glede na to, na katerem delovnem mestu dela. slednje je v skladu z izobraževanji in usposabljanji, ki sem se jih udeležila v času opravljanja dela na projektu »Do boljše kakovosti storitev z več svetovalci zaposlitve« in sicer vse od usposabljanja iz varstva pri delu do izobraževanja za vsakodnevno uporabo računalniške aplikacije Zp.net.

Za nemoteno opravljanje dela sem bila vključena v izobraževanje iz katerega sem opravila strokovni izpit iz Doktrine dela z brezposelnimi osebami in Zakona za zaposlovanje in zavarovanje za primer brezposel-nosti ter tudi opravila izobraževanje in izpit iz upravnega postopka, ki obsega določbe splošnega uprav-nega postopka (Zup). izobraževanja v okviru izobraževalnega centra, ki so bila organizirana tako s strani internih kot eksternih izvajalcev, so se nanašala na osvojitev različnih metod in tehnik dela (komunikacija in svetovalni intervju, Delo s skupino na zaposlovanju, socialne kompetence, »learn to pitch« Zavoda Ypsilon, izobraževanje s področja težav v duševnem zdravju, samozaščita v kriznih situacijah in nevarnih okoliščinah na delovnem mestu, usposabljanje za svetovalce za delo z mladimi, Delo s težavnimi stran-kami, prakse dela z mladimi, uporaba Vko pripomočkov, trening s coachingom, individualni trening na delovnem mestu, Družbena omrežja, izmenjava dobrih praks svetovalcev za mlade s predavanjem dr. Zo-rana Milivojevića). poleg tega sem se usposobila za uporabo standardne klasifikacije poklicev in iz le tega opravila preizkus znanja ter za vodenje skupinskih oblik dela (usposabljanje za vodenje informacijsko motivacijskega seminarja, usposabljanje za izvedbo delavnice poti do dela in zaposlitve in delavnice po študiju v zaposlitev). omenim naj še dva izobraževanja (prvo interno, drugo eksterno), ki sta me opremila z znanji, ki jih nujno potrebujem za kvalitetno opravljanje dela (izobraževanje iz Zakona o urejanju trga dela in zaposlovanja ter pomembno predavanje o Zakonu o delovnih razmerjih).

Že nekaj časa komunikacije obvladujejo svet, in če človek želi obvladovati sebe in najti mesto v svetu informacij, jih je prisiljen obvladovati. Še toliko bolj pa to velja za svetovalca zaposlitve, ki mora znati pridobiti informacije o brezposelni osebi in na podlagi povedanega, podati informacije, ki bodo koristne in namenjene brezposelni osebi ob razreševanju individualnih situacij in dilem. Veščine pridobivanja in dajanja informacij skozi različne vrste komuniciranja, mi je dopolnila/poglobila delavnica z naslovom ko-munikacija in svetovalni intervju na kateri sem skozi izkustveno učenje pridobila nove poglede tako na osebnem kot delovnem področju (vzpostavitev odnosa s stranko, zbiranje informacij in podajanje le teh na primeren način, ugotavljanje potreb in dajanje predlogov za njihovo zadovoljitev, plan aktivnosti).


Danes, v času gospodarskih in političnih kriz, se eden izmed izhodov vidi prav v znanju in izobraževanju. Meni dodatno pridobivanje znanja in usposabljanje nista tuja oziroma ju z veseljem sprejmem/sprejemam že zaradi narave dokončanega študija. Že za časa študija sem se srečala z različnimi definicijami vseži-

1 Desimone, r. l., harris, D. M. (1998). human resource Development (second edition). united states of america: the Dryden press.



vljenjskega učenja2 in različnimi vrstami učenja (npr. formalno, neformalno). Mnogo uporabnega znanja sem pridobila tudi po neformalni poti, v mnogih različnih okoljih in situacijah. neformalno učenje ima v sklopu vseživljenjskega učenja pomembno vlogo, saj se ne učimo le v formalnih okoljih, temveč tudi v drugih učnih okoljih, ki jih prinašata delo in življenje. in prav tu vidim, doprinos projekta »Do boljše ka-kovosti storitev z več svetovalci zaposlitve«, ki je nam zaposlenim na njem, omogočil usposabljanje na delovnem mestu pod okriljem mentorja, s katerim smo delili/mo medsebojno odgovornost za doseganje jasno zastavljenih ciljev/nalog, ki smo jih skupaj oblikovali.

Že od samega začetka opravljanja dela na projektu »Do boljše kakovosti storitev z več svetovalci zapo-slitve«, mi je bila dodeljena mentorica – vodja urada za delo ljubljana, neda Mohorič kešelj, ki je ves čas skrbela poleg vodenega izobraževanja, še za stalno usposabljanje na delovnem mestu. skupaj sva naredili okvirni akcijski plan oziroma dorekli čas za spoznavanje delovnega okolja (kroženje med oddel-ki), katerih usposabljanj in izobraževanj se bom udeležila za nemoteno, samostojno opravljanje dela in strokovnega izpopolnjevanja. le to sva opravljali sproti, na najinih tedenskih sestankih, kjer sva reševali morebitne dileme in določale delovne naloge ter evalvirali že storjeno. prednost mentorskega sistema vidim torej v tem, da mi je omogočil individualno neformalno izobraževanje skozi mentorski odnos, ki ga lahko opišem z naslednjim citatom: »Mentor ni modrec in ni guru. ne zna in nima moči prenesti modrosti, ki bo olajšala življenje učečemu, vendar mu zna pomagati naučiti se tisto, kar je zanj najpomembnejše«3 in prav to je uspelo moji mentorici, saj sedaj samostojno opravljam delo svetovalca zaposlitve.

Menim, da mi bodo kompetence pridobljene skozi delo na projektu »Do boljše kakovosti storitev z več svetovalci zaposlitve« služile tudi v prihodnje oziroma pri nadaljnjem poklicnem razvoju, čeprav je večina pridobljenih kompetenc vezanih na področje zaposlovanja, sem osvojila tudi splošne, prenosljive kom-petence. skozi delo z različnimi ciljnimi skupinami (različne starosti brezposelnih oseb, osebe s poseb-nimi potrebami oziroma ovirami, motivirane/nemotivirane osebe) sem bila uspešna tako v komunikaciji (individualna komunikacija, komunikacija s skupino oziroma javno nastopanje) kot tudi v empatiji in pri vzpostavitvi sodelovalnega odnosa. prav tako pa sem socialna znanja pridobila skozi izobraževanja in usposabljanja (delavnica komunikacija in svetovalni intervju, izobraževanje z naslovom socialne kompe-tence). pridobila sem si tudi organizacijska znanja in kompetence, saj sem si le te pridobila skozi izkušnje iz samostojne organizacije in vodenja predstavitev podjetij in delodajalcev ter delavnic/seminarjev za brezposelne osebe in iskalce zaposlitve. Med osvojene prenosljive kompetence, ki sem si jih pridobila kot svetovalka zaposlitve pa bi omenila še raziskovalne metode in metode samostojnega učenja, ki sem jih nujno potrebovala za nemoteno, kvalitetno in fleksibilno opravljanje dela na projektu »Do boljše kakovosti storitev z več svetovalci zaposlitve«.


projekt »Do boljše kakovosti storitev z več svetovalci zaposlitve« je omogočil zaposlitev kandidatov iz vrst brezposelnih oseb, med katere sem sodila tudi sama. izkušnja lastne, kratkotrajne brezposelnosti mi je nedvomno prinesla določene prednosti, ki jih bom v nadaljevanju na kratko opisala, pri opravljanju dela na uradu za delo ljubljana oziroma pri obravnavi, motivaciji, usmerjanju in razumevanju brezposelnih oseb ter iskalcev zaposlitve. Prednost poznavanja trga dela skozi lastno iskanje zaposlitve je prišla do izraza pri vodenju skupinskih oblik dela z brezposelnimi osebami (Informacijsko motivacijski seminar, delavnice v Zaposlitvenem kotičku, delavnica Poti do dela in zaposlitve), saj sem lahko pri vodenju le teh uporabila primere iz lastnih izkušenj ob podajanju teoretičnega znanja in predpisa-nih temah seminarja oziroma delavnice. prav na primerih podajanja lastnih izkušenj doživljanja brezpo-selnosti, se je vedno razvila konstruktivna diskusija med udeleženci in mano, ki se je nanašala na številne tematike, ki pestijo brezposelne osebe in sicer od različnih vrst razgovorov in načinov komuniciranja z delodajalci, o psiholoških testiranjih, ki jih izvajajo delodajalci do premagovanja stanja stresa in otopelosti ob neštetih zavrnitvah delodajalcev ter o možnostih premagovanja vseh ovir, ki nastanejo zaradi brezpo-selnosti. Prihajanje iz vrst brezposelnih oseb in poznavanje trga dela mi kot pridobljena življenjska izkušnja koristi tudi pri opravljanju osnovnega kariernega svetovanja, saj na podlagi poslušanja in razgovora z brezposelno osebo ter slišanega, hitro prepoznam potrebe brezposelne osebe in jo na

2 ena izmed definicij vseživljenjskega učenja se glasi, da je vseživljenjsko učenje dejavnost in proces, ki obsega vse oblike učenja bodisi formalno bodisi neformalno ter naključno ali priložnostno (jelenc. Z. (2007, str. 10) osnutek za razpravo, strategija vseživljenskosti učenja v sloveniji, javni zavod pedagoški inštitut, ljubljana).

3 herman, l. Mandell, a. (2004). From teaching to mentoring. routledge Falmer taylor & Francis group. london and new York.



podlagi tega opremim z informacijami, ki jih bo lahko uporabila za razrešitev situacije v kateri se je znašla oziroma posameznika opremim z veščinami iskanja zaposlitve, skušam povečati njegovo samozavest, aktivnost, samostojnost ter odgovornost za načrtovanje in vodenje lastne kariere. pri tem izhajam iz načela spoštljivosti, celovitosti in načrtnosti obravnave ter iz načela avtonomnosti ter prilagojenega pristopa.

pri opravljanju vsakodnevnega dela prihaja tudi do novih situacij, ko moram hitro in strokovno odreagirati ter opraviti nalogo. prav tu pa se izkaže pomembnost sodelovanja s starejšimi sodelavci ne glede na navidezno »netolerantnim« generacijskim razlikam. Menim, da je prav to sodelovanje poveže različne generacije sodelavcev, da izmenjujejo svoje izkušnje, ki prinašajo obojestransko korist. osebne izkušnje, kultura, doživeti pomembni osebni in družbeni dogodki in način kako smo izkusili te dogodke, vse to posamezne generacije naredi drugačne od drugih generacij. Menim, da prav medgeneracijsko učenje in izmenjavanje izkušenj vodita v medsebojno poznavanje in priznavanje različnosti med generacijami ter da prav to učenje odpira prostor za medsebojno povezovanje pripadnikov različnih generacij, za prenos znanja in za izmenjavo izkušenj pridobljenih skozi dolgoletno delo z brezposelnimi osebami. Medtem, ko lahko tudi pripadniki mlajših generacij pripadnikom starejših doprinesemo k medsebojnemu generacij-skemu povezovanju skozi dotok svežega znanja, z novimi pristopi do dela in npr. z boljšo računalniško pismenostjo. Menim, da namen medgeneracijskega povezovanja ni le v prenašanju znanja, ampak tudi v skupnostnem delovanju in reševanju problemov, ki jih srečujemo ob opravljanju svetovalnega dela.


občutek zadovoljstva ob uspešno opravljenem delu se pojavi, ko skupaj z brezposelno osebo prideva vsaj do ene rešitve, ki vodi do sprejemanja novih odločitev in premagovanja ovir ter »vrtenja v krogu« oziroma kadar zagotovim brezposelni osebi storitve, ki jih nudi Zavod rs za zaposlovanje z vključeva-njem tistih koncesionarjev, svetovalcev, ki pripomorejo k reševanju problema ali v sodelovanju z drugimi institucijami. kadar so vsi stiki in komunikacije izvedene spoštljivo iz obeh strani, kadar vključenost v ukrep aktivne politike zaposlovanja vodi v zaposlitev ali vsaj v pridobivanje novih delovnih izkušenj ali pa v ponovno socialno vključenost in nenazadnje kadar skozi vodeni intervju brezposelna oseba sama prepozna svoje potrebe, postavi realne zaposlitvene ali izobraževalne cilje ter oblikuje učinkovit načrt za dosego le teh. Vsekakor pa je zadovoljstvo največje, kadar mi brezposelna oseba sporoči, da se je zaposlila. primer dobre prakse, ki se navezuje na poslanstvo Zavoda rs za zaposlovanje in je vodil v zaposlitev več brezposelnih oseb je sodelovanje z delodajalcem iz področja varovanja (sintal koncern), ko so v kratkem času potrebovali večje število varnostnikov z opravljeno nacionalno poklicno kvalifikacijo. naloga, da opravim predizbor kandidatov za delovno mesto varnostnik je bil dodeljen meni in v ta namen sem organizirala skupinsko predstavitev delodajalca in delovnega mesta. povabila sem 69 brezposelnih oseb z opravljeno nacionalno poklicno kvalifikacijo za varnostnika iz uradov za delo ljubljana, litija, kamnik, Vrhnika. predstavitve se je udeležilo 38 brezposelnih oseb, ki so imele možnost za kandidaturo za omenjeno delovno mesto. po predstavitvi delodajalca in delovnega mesta je ostalo 25 zainteresira-nih brezposelnih oseb s katerimi sem individualno opravila krajši intervju, ki mi je pomagal pri končnem naboru primernih kandidatov za delodajalca. izkazalo se je, da je bil nabor opravljen kvalitetno, saj je bil delodajalec z mojim delom zelo zadovoljen in rezultat je bila zaposlitev 6 varnostnikov.

izkušnje pridobljene skozi delo svetovalca zaposlitve so mi pokazale, da večina ljudi ne želi spreminja-ti svojega vedenja, delovanja sama od sebe, ampak to od njih terjajo spremembe v okolju. ljudje se najhitreje spreminjajo, če se spremeni okolje v katerem delajo in živijo. Vse te spremembe v okolju pa povzročajo probleme in če se želimo spremembam prilagoditi, jih obvladati, smo prisiljeni nenehno reše-vati probleme, kar je tudi osnovno vodilo vseh aktivnosti vseživljenjske karierne orientacije. osebno vidim svetovalce zaposlitve kot mostove med brezposelnimi osebami in delodajalci, ki na eni strani opremljajo brezposelne osebe z veščinami in različnimi informacijami, ki jim bodo koristile pri iskanju zaposlitve in načrtovanju lastne kariere ter na drugi strani sodelujejo z različnimi delodajalci na katere vplivajo s pravo-časnim posredovanjem ustreznih kandidatov na prosta delovna ter posledično k nemotenemu izvajanju delovnih procesov in s tem k večji uspešnosti in konkurenčnosti delodajalcev.



ZaKlJUČNa NalOGa



Petra Marinkostrokovna izobrazba:

Univerzitetna diplomirana psihologinja

ime in priimek mentorja:

Neva rutar smole (do marca 2014)

organizacijska enota:

območna služba ljubljana, karierno središče

oddelek / služba:

zaposlovaNje/ UD ljUbljaNa

obdobje izvajanja dela na projektu:

18. 2. 2013 – 30. 11. 2015


svojo kariero na Zavodu za zaposlovanje sem v februarju 2013 pričela kot svetovalka v kariernem središču urada za delo ljubljana. V 1-letnem obdobju sem skrbela za svetovanje strankam, ki so same poiskale pomoč v prostorih kariernega središča, predvsem glede priprave prijavne dokumentacije (pregled in pomoč pri pripravi življenjepisov, vlog, ponudb za zaposlitev). nudila sem jim pomoč tako gle-de vsebine kot tudi pri uporabi računalnikov, glede usmerjanja na spletne strani, prijave na portalu www.poisciDelo.si,… poleg tega sem stranke informirala o aktualnih ukrepih aktivne politike zaposlovanja ter skrbela za urejenost prostorov (opremljanje oglasne deske z aktualnimi dogodki, prostimi mesti, informacijami o aktualnih ukrepih in ugodnostih, priprava primerov prijavne dokumentacije, skrb za zadostno število kopij).

V tem času sem se s pomočjo mentorice neve rutar smole seznanjala s samim svetovalnim proce-som ter aplikacijo Zp net. Mentorica mi je pripravljala literaturo (s področja svetovanja, pridobivanja kom-petenc iskanja zaposlitve, delovanja ZrsZ in podobno), ki sem jo predelovala ter si ob tem pripravljala svojo mapo s pomembnejšimi obrazci in zapiski. obenem mi je mentorica večkrat omogočila, da sem bila s privoljenjem strank lahko prisotna v prostoru v času individualne obravnave in tako sem se sezna-nila z načinom komunikacije, uporabe aplikacije, samim svetovanjem. sčasoma sem se pod njenim men-torstvom tudi sama preizkusila v pripravi zaposlitvenega načrta s stranko ter v osnovnem individualnem svetovanju. na tem mestu bi poudarila pomembnost spremljanja s strani mentorja vsaj v prvih mesecih zaposlitve in vesela sem, da mi je svetovalka neva rutar smole vedno stala ob strani, saj bi bilo drugače moje uvajanje veliko napornejše.

V prvem letu zaposlitve sem uspešno opravila Strokovni izpit za storitve vseživljenjske karierne ori-entacije in posredovanja zaposlitve zaposlenega delavca. pri tem mi je bila zopet v veliko oporo mentorica in tudi ostali sodelavci, nanje sem se lahko brez težav obračala z vprašanji.

Z marcem 2014 sem kot samostojna svetovalka za mlade prevzela svojo populacijo strank, mlade, stare do 30 let. Moje delo je poleg osnovnega kariernega svetovanja in informiranja zaradi kontinuiranega spremljanja iste stranke skozi določeno časovno obdobje pridobilo kompleksnejši značaj in je zajemalo (in še zajema) motiviranje, napotovanje v ukrepe aPZ ter specialistične obravnave, spremljanje aktiv-nosti stranke, vodenje svetovanja prek e-kanala na portalu poisciDelo.si, sodelovanje z oddelkom za delodajalce in predlaganje napotitev, sodelovanje s kolegicami, ki izvajajo poglobljeno karierno svetovanje, spremljanje dogajanja v lokalnem okolju ter informiranje kolegov ter strank o le-tem.



V prvi polovici leta 2015 sem obiskovala 6-mesečno intenzivno usposabljanje za karierne svetovalce Muks (več o tem kasneje v nadaljevanju poročila), kjer sem pridobila mnogo novega materiala, idej in tudi osebne suverenosti za bolj poglobljeno obravnavo strank. s strankami, ki to potrebujejo, sedaj opravljam tudi poglobljeno svetovanje.

V zadnjem letu in pol sem prevzela tudi dežurstva v CIPS-u in svetovanje ob vpisu v nadaljnje izobra-ževanje. pri tem so mi v veliko oporo kolegice psihologinje iz kariernega središča, na katere se po potrebi lahko obrnem kadarkoli.

od vsega začetka sem tudi vodila modularne delavnice v kariernem središču, v pričetku modularno delavnico aktivno do cilja za mlade iskalce prve zaposlitve ob prvi prijavi v evidenco brezposelnih ter 2-dnevno delavnico, ki je združevala seznanjanje s prostori kariernega središča, s trgom dela, s pisa-njem prijavne dokumentacije ter nastopom na zaposlitvenem razgovoru. kasneje smo s kolegi omenjeno 2-dnevno delavnico preoblikovali v več krajših, pri čemer sem aktivno sodelovala tako z vsebinskimi predlogi kot pri pripravi same ppt predstavitve. prevzela sem vodenje delavnice Dobra prijava, spo-mladi 2014 pa sva s kolegico polono Vehovec razvili novo delavnico: Samopromocija, ki se uspešno izvaja še sedaj in so interes zanjo pokazali tudi kolegi z drugih območnih služb.

sama sem imela pred zaposlitvijo na ZrsZ stik s to organizacijo le nekaj mesecev kot brezposelna oseba, zato težko primerjam delovanje ZrsZ pred in po uvedbi nove doktrine dela z delodajalci, brezposelnimi in iskalci zaposlitve. lahko pa povem, da so mnoge stranke presenečene zaradi visoke angažiranosti in predanosti svetovalcev za mlade, pohvalijo odnos in način komunikacije ter našo fleksibilnost.


Zavod za zaposlovanje mi je ves čas zaposlitve omogočal udeleževanje na izobraževanjih, usposabljanjih in izmenjavah, kar sem z veseljem izkoristila, saj se mi zdi konstantno izobraževanje ključ do osebnostne rasti ter poklicnega uspeha.

V aprilu 2014 sem se udeležila enotedenske academia mednarodne izmenjave na Finskem na temo »Mladi odrasli in prihodnost – možnosti in izzivi na severu evrope.« namen izmenjave je bilo v mednaro-dni zasedbi kolegov (poleg slovenske zasedbe so se izmenjave udeležili še predstavniki Francije, belgije, irske, Španije in estonije), ki delajo na področju dela z mladimi, spoznati, kako se s težavami pri zapo-slovanju mladih soočajo na Finskem. Finsko mesto oulu, kjer je izmenjava potekala, je mesto z visokim odstotkom mladega brezposelnega prebivalstva in način dela tamkajšnjih delavcev na tem področju bi lahko vzeli kot primer dobre prakse. Začne se že pri izobraževalnem sistemu, ki je zelo fleksibilen (olaj-šano prestopanje med smermi) in ima visoko kvalificiran učiteljski kader. sama sem ostalim udeležen-cem predstavila slovenski sistem izobraževanja in spoznala šolske sisteme matičnih držav ostalih udeležencev izmenjave; med sabo smo izmenjali pozitivne in negativne vidike posameznih sistemov. ob obisku finskega zavoda za zaposlovanje mi je kot primer dobre prakse v spominu ostal predvsem način komuniciranja s strankami, ki je v veliki meri elektronski. prijava večinoma poteka prek e-kanala, prvi za-poslitveni načrt roku nekaj dni po prijavi opravijo prek telefona, srečanja s svetovalcem pogosto potekajo prek skypa. kot primer dobre prakse pri delu z mladimi pa bi izpostavila predvsem delo »outreach« de-lavcev, torej tistih, ki iščejo mlade, ki so »izpadli iz sistema« (se ne šolajo, niso zaposleni, niso registrirani kot brezposelni, …). gre za ukrep države, ki ga izvajajo že od leta 2007 in s katerim skušajo zajeti čim več mladih, ki bi se drugače »izgubili«. Primere dobrih praks sem kolegom predstavila na dnevu odprtih vrat v oktobru 2014 in sicer v kariernem središču v kopru. podrobnejše poročilo z izmenjave je do-stopno na naslednjem naslovu: http://www.ess.gov.si/_files/6634/aCaDeMia_2014.pdf .

V času zaposlitve na projektu sem se udeležila večih eno ali dvo-dnevnih izobraževanj izobraževalnega centra ZrsZ, npr. Svetovalni intervju, Delo v skupini, Vedenje v težavnih situacijah. skozi ta način dela svetovalci dobimo predvsem priložnost, da predstavimo svoje primere, svoje doživljanje in slišimo, s kakšnimi (podobnimi) težavami se pri svojem delu srečujejo drugi kolegi. poleg izobraževalne note imajo ta srečanja tudi »katarzično« noto. izobraževalni center ZrsZ nam je omogočil tudi individualbne in skupinske (v skupini treh sodelavcev) treninge Coachinga, skozi katere smo osvojili osnove izvajanja omenjene tehnike, dobili priložnost, da jo izvedemo z eno od svojih strank v praksi in rezultat predelamo skupaj s svetovalcem z izobraževalnega centra. Mislim, da mi je omenjeno usposabljanje dalo predvsem samozavest, zaradi katere omenjeno tehniko uporabim tudi pri svojih strankah.

http://www.ess.gov.si/_files/6634/ACADEMIA_2014.pdf



Zelo močno oporo za delo svetovalke sem pridobila s 6-mesečnim usposabljanjem MUkS (Modularno usposabljanje kariernih svetovalcev), katerega naročnik je bil ZrsZ in je potekalo v prvi polovici leta 2015. izobraževanje je pokrivalo usposabljanje s področja petih modulov in sicer karierne orientacije kot stroke, svetovalnega dela in kariernega odločanja, spoznavanja tehnik/metod in pripomočkov pri delu kariernega svetovalca, dela s skupinami ter šolskega svetovalnega dela. skozi izobraževanje sem dobila vpogled v trenutno stanje karierne orientacije v sloveniji, navezala stik s strokovnjaki drugih inštitucij, ki opravljajo podobno delo, prejela konkretne pripomočke in tehnike, ki jih lahko uporabim pri svojem delu. novo pri-dobljeno znanje sem delila in še delim z ostalimi sodelavci.

udeležujem se različnih predavanj v lokalnem okolju, ki se dotikajo tudi mojega dela, npr. »aktualni izzivi zaposljivosti diplomantov« v decembru 2013 na sedežu univerze v ljubljani; »karierna orientacija za študente: inovativni pristopi in dobre prakse« v februarju 2015 na Društvu za karierno orientacijo, »Vajeništvo- priložnost za boljšo zaposljivost?« na gospodarski zbornici slovenije v juniju 2015; stro-kovnega posveta “Svetovanje za zaposlene za večjo vključenost v izobraževanje in usposabljanje ter razvoj kariere” v organizaciji Združenja izobraževalnih in svetovalnih središč slovenije v juliju 2015. sama sem pripravila in izvedla predavanje o pisanju prijavne dokumentacije na Študentski areni 2014.

usposobila sem se za delo s testom »kam in kako« pod okriljem sodelavke Zlate Šlibar ter uporabo prenovljenega testa MFBt – verzija za odrasle na 3-dnevnem usposabljanju na Centru za psihodiagno-stična sredstva slovenije.

opravljen imam Strokovni izpit za storitve vseživljenjske karierne orientacije in posredovanja zapo-slitve zaposlenega delavca ter Strokovni izpit iz upravnega postopka ZUP.


sprva samega področja dela ZrsZ nisem poznala in je bilo prvih nekaj mesecev zaposlitve zame gle-de pridobivanja novega znanja zelo intenzivno (od seznanjanja z zakoni, vezanimi na področje dela do spoznavanja organizcije Zavoda ter glavnih nalog posameznega oddelka). s pomočjo modelnega uče-nja, kasneje priložnost opravljanja svetovalnega razgovora ob mentorskem nadzoru ter nazadnje skozi mesece individualnih srečanj s strankami, sem razvila svoj način komuniciranja, ki mi najbolj ustreza in s katerim poskušam z osebami vzpostaviti zaupen parnerski odnos, ki je po mojem mnenju osnova za kvalitetno izpeljan svetovalni proces skozi daljše časovno obdobje. Medtem ko sem imela pri prvih svetovalnih razgovorih še težave in niso tekli gladko, kot bi želela (zaradi treme, zaradi negotovosti pri uporabi aplikacije Zp net) in sem še potrebovala podporo mentorja, se sedaj počutim suvereno pri razgo-voru ena-na-ena, vem, kakšni so moji (najini) cilji in jih znam predstaviti stranki. Prilagajam tehnike dela glede na osebo, ki jo imam pred sabo in prisluhnem potrebam stranke.

Veliko sem pridobila v času mednarodne izmenjave na Finskem, kjer sem morala komunicirati v angleš-čini o strokovnih temah. po tej izmenjavi nimam težav s tem, da prevzamem angleško govorečo stran-ko v svetovalni proces.

pred zaposlitvijo na ZrsZ sem bila med drugim zaposlena kot učiteljica psihologije na srednji šoli. s poučevanjem sem pridobila kompetence dela s skupino, predavateljske sposobnosti (pred večjim šte-vilom ljudi), ter sposobnosti učinkovitega vizualnega prikaza obravnavane snovi. Vse to mi zelo koristi pri vodenju modularnih delavnic v kariernem središču. skozi delavnice sem postopoma osvojila tudi specifike populacije brezposelnih in se dobro znajdem tudi v skupini s težavnimi udeleženci. Mnogo novih tehnik vodenja skupin sem se naučila tudi na omenjenem Modularnem usposabljanju za karierne svetovalce Muks.

nenazadnje pa sem razvila kompetence vodenja lastne kariere, kar je ena osnovnih kompetenc karierne-ga svetovalca.




na delovno mesto svetovalke sem bila izbrana iz vrst brezposelnih in spomin na to obdobje skušam ohranjati svež. Strankam dam vedeti, da sem bila tudi sama na njihovem mestu, posebej na modu-larnih delavnicah, kjer v skupini lahko na to temo steče pogovor. izpostavim stiske, ki sem jih doživljala, »napake«, ki sem jih počela kot brezposelna in menim, da se s tem približam strankam, lažje sprejmejo mene kot predavateljico in vsebino, ki jo želim predstaviti. Zaradi izkušnje stika z Zavodom kot brezpo-selna oseba sem tudi pozorna na to, da vedno preverim, ali me stranka razume. pazim, da v pogovorih s strankami ne prevlada poklicni žargon, ki ga uporabljam s sodelavci, saj se oseba lahko zmede, zaradi uradne situacije pa ne upa povprašati, za kaj gre. eno mojih glavnih načel je torej približati se stranki kot enakovreden partner, ne kot nekdo, ki »ve več« in zapoveduje.

na ZrsZ imam priložnost delati v timu, ki ga sestavljajo tako izkušenejši starejši sodelavci z več-de-setletnimi izkušnjami, kot mlajši, manj izkušeni ali sploh ne izkušeni s tega področja dela (kamor sem v začetku spadala sama). izkušenejši so bogati z znanjem, informacijami, nanje se brez težav obrnem, ko potrebujem nasvet, izdelane imajo vzorce vedenja, ki jim omogočajo, da delo opravijo učinkovito in hitro. sama sem npr. v začetku opazila, da sem za isto delovno nalogo porabila lahko tudi še enkrat toliko časa, kot izkušenejši kolegi. po drugi strani mladi v tim prinesemo določeno mero fleksibilnosti, odprti smo za spremembe, sprejemamo nove ideje (npr. pri oblikovanju delavnic), povezujemo se z lokalnim oko-ljem, uporaba e-komunikacije, ki jo mlade stranke posebej cenijo, nam je bolj domača. V spominu mi je ostala prispodoba starejših kolegov, ki so opisovali naše delo: »svež veter«. tesno sodelovanje s sta-rejšimi sodelavci se mi zdi torej zelo konstruktivno, prihaja do pozitivnih učinkov v obeh smereh.


Zavod za zaposlovanje okolje zelo pogosto konotira negativno, veljajo predsodki, da so svetovalci togi, počasni, nezainteresirani, postopki zasičeni z nepotrebno administracijo ... kot svoj uspeh jemljem dej-stvo, da sem ena od svetovalk, ki ta predsodek (vsaj v določeni meri) razbija. stranki se skušam ma-ksimalno posvetiti (npr. zaposlitvene cilje dorečem individualno z vsako stranko in jih ročno vpišem, individualiziram namesto uporabe šifranta), strankam sem na voljo prek različnih kanalov (e-kanal) in sem hitro odzivna. stranke mojo predanost same začutijo in mi to tudi povejo, priznajo, da tako pozitivnega in zavzetega odnosa niso pričakovali. prav tako smo s kolegi svetovalci podobno oceno ostalih doživeli na 6-mesečnem izobraževanju Muks. Zaposleni drugih inštitucij so ves čas izobraževanja presenečeni ugotavljali, da Zavod sestavljamo motivirani mladi, ki nam ni vseeno, da pripravljamo delavnice, ki so kvalitetne in zelo konkurenčne, da opravljamo kvalitetno karierno svetovanje in da Zavod ni več (citiram) »zaprašeni dinozaver«. Menim torej, da v lokalnem okolju skrbim za prikaz pozitivne podobe Zavoda.

Moji predlogi za izboljšanje procesov dela se morda dotikajo samega (načina) dajanja navodil za delo. Veliko lažje je opravljati naloge, če kot zaposleni čutiš jasno vizijo in enotnost vodstva. ključ do uspeha motiviranih zaposlenih (ki so jedro Zavoda) je tudi v negovanju odnosov, spoštovanju dogovorov, pohvali, nagrajevanju tistih, ki pokažejo več, pravočasni informiranosti glede statusa in predanosti tudi s strani vodstva. predvsem je to tisto, kar najbolj cenim pri svojem delodajalcu.



ZaKlJUČNa NalOGa



Rok Vukčevičstrokovna izobrazba: univerzitetni diplomirani pedagog, smer andragogika

ime in priimek mentorja: Željka toličič Drobež


oddelek / služba: poklicNa orieNtacija



V svojem štirimesečnem obdobju zaposlitve kot karierni svetovalec pri Zavodu za zaposlovanje sem bil vpet v raznolike naloge z različnimi ciljnimi skupinami uporabnikov storitev. Deloval sem kot svetovalec v okviru kariernega središča, v Zaposlitvenem kotičku, kjer je bila moja poglavitna naloga nuditi konkretne in hitre informacije iskalcem zaposlitve.

Med poglavitne naloge zagotovo sodijo konkretni napotki o pripravi učinkovite prijave, spremnega pisma ter življenjepisa ob kandidiranju na zaposlitveni oglas. V okviru svojega delovnega mesta sem svetoval o primernih veščinah iskanja zaposlitve, kjer smo v kariernem središču še posebej izpostavljali aktivne obli-ke iskanja – kot so mreženje, uporabo osebnih referenc, osebno kontaktiranje delodajalcev s pripravljeno učinkovito ponudbo. brezposelnim in drugim osebam sem v okviru svojega dela nudil informacije o trgu dela, delodajalcih ter drugih značilnostih delovanja trga dela.

Moje delo je zajemalo tudi skupinske oblike dela z uporabniki. Vodil sem skupinske oblike dela v karier-nem središču, kjer sem z uporabo skupinskih metod dela predstavil učinkovito razpisno dokumentacijo za prijavo na delovno mesto. Z udeleženci smo se dotaknili in ovrednotili njihove izkušnje iskanja zaposli-tve, najpogostejše napake in dobre primere aktivnega iskanja zaposlitve. pri skupinskem delu sem izhajal iz predpostavke, da gre predvsem za izmenjavo izkušenj in vrednotenje različnih izkušenj brezposelnih oseb v skupini s končno sintezo najboljših praks iskanja zaposlitve. V sklopu skupinskih metod so ude-leženci usvojili napotke za pripravo na zaposlitveni intervjuju, pridobili osnovne informacije o neverbalni govorici med razgovorom z delodajalcem ipd. udeleženci so spoznali tudi storitve, ki jih izvajamo v sklopu kariernega središča, storitve portala poiščidelo.si in nabor ukrepov aktivne politike zaposlovanja.

izvajal sem delavnico aktivno do cilja namenjeno prvim iskalcem zaposlitve. pri izvajanju delavnice sem se lahko opiral na svoje osebne izkušnje iskalca zaposlitve in mladim iz prve roke posredoval lastne izku-šnje. pri izvajanju delavnice sem stremel k aktivni vlogi udeležencev, kjer smo v skupini, seveda na željo udeležencev, ovrednotili posameznikove predhodne delovne izkušnje (s slednjim imajo po mojih izkuš-njah iskalci prve zaposlitve največ težav) in se pogovorili o zaposlitvenih ciljih. če ti pri posamezniku niso bili jasno definirani, sem jih usmerjal na uporabo različnih orodij in storitev Zavoda s pomočjo katerih jih lahko konkretizirajo. V sklopu delavnic sem poudarjal aktivno vlogo iskalca zaposlitve na trgu dela in se z udeleženci pogovoril o primerni razpisni dokumentaciji za namene iskanja zaposlitve.

Sodeloval sem pri razvoju nove modularne delavnice, ki jo izvajamo v kariernem središču: Dobra prijava – moja vstopnica na razgovor. namenjena je iskalcem zaposlitve, ki imajo težave, kako učinko-vito pisno predstaviti sebe, svoje kompetence ter osebnostne lastnosti delodajalcem.



V sklopu svojega dela sem vodil tudi skupine šolajoče se mladine, ki v karierno središče prihaja, z namenom odločanja o nadaljnjem izobraževanju. nudil sem jim informacije o srednjih šolah, srednje-šolskih programih ter opisih poklicev.


V kratkem času zaposlitve na delovnem mestu kariernega svetovalca sem se imel možnost izobraževati v okviru izobraževalnega centra ZrsZ. Vključil sem se v strokovno izpopolnjevanje »komunikacija in sveto-valni intervju«, ki se je nanašal na usvojitev določenih metod v procesu svetovalnega intervjuja.

udeležil sem se tudi priprave na izpit iz Zakona o upravnem postopku in uspešno opravil izpit.

Še posebej pa bi izpostavil študijski obisk na Finskem (29.5. – 2.6. 2012) – Delo z mladimi iskalci zaposlitve v okviru evropskega programa Mladi v akciji, s katerim imam predhodne izkušnje preko prostovoljnega dela, ki ga opravljam. Na razpis za študijski obisk sem se prijavil sam, tudi sam sem nosil vso organizacijo študijskega obiska. Strokovni okvir ZRSZ pa mi je omogočil širok vpogled v dejansko situacijo na trgu dela doma, kar je bil predpogoj za aktivno nadgradnjo z izkušnjo v tujini.

Med študijskim obiskom sem pridobil pregled nad strukturami, ki nudijo podporo mladim iskalcem za-poslitve ter obiskal različne organizacije, ki delujejo s to ciljno populacijo. srečal sem se s strokovnjaki, ki delujejo v slednjih organizacijah in ob njihovih predstavitvah spoznaval delo z nezaposlenimi mladimi. spoznal sem veliko primerov dobrih praks vključevanja mladih v poklicno rehabilitacijo, učenje življenjskih kompetenc in praktično usposabljanje z namenom vključevanja mladih na trg dela. poseben poudarek so organizatorji namenili obisku organizacij, ki izvajajo različne delavnice, kamor vključujejo nezaposlene mlade ljudi.

najvišjo dodano vrednost obiska vidim v neprecenljivi izmenjavi mednarodnih izkušenj s kolegi o delu z mladimi, ki niso prisotni na trgu dela in so izpadli iz izobraževanja, hkrati pa jih ne zajemajo druge evidence, ki jih vodi država. navdušil me je predvsem način dela s tovrstno populacijo na Finskem, kjer imajo razvito mrežo terenskih svetovalcev, ki nagovorijo mlade neposredno na domu – delež mladih, ki jih uspejo integrirati v družbo na ta način, predstavlja kar 95 odstotkov.


o pomenu vseživljenjskega učenja in izpopolnjevanja se zavedam že dolgo časa. Verjamem, da posame-znikovo znanje v sodobnem času ob izostanku izpopolnjevanja, kar hitro ni več ustrezno in ne omogoča dobrih delovnih rezultatov. hkrati pa tudi ne nudi podpore uspehom na osebnostnem področju posame-znika.

nenehno izpolnjevanje je pri delu kariernega svetovalca na Zavodu izjemno pomembno, saj prihaja do ne-nehnih sprememb na trgu dela ter zakonodaje povezane z zaposlovanjem in obravnavanjem uporabnikov storitev Zavoda. le stalno izpopolnjevanje zaposlenih omogoča učinkovito opravljanje delovnih nalog in nudi odgovore na številna strokovna vprašanja, s katerimi se srečujemo svetovalci na ZrsZ. strokovna izpopolnjevanja nudijo nova znanja, omogočajo pogled s širše perspektive, spodbujajo nove ideje, pris-tope ter izmenjavo dobrih praks.

s pomočjo strokovnega izpopolnjevanja sem dodatno ozavestil nekatere kompetence, ki sem jih raz-vijal že pred zaposlitvijo pri Zavodu, kot so usmerjenost k uporabnikom, altruizem, sposobnost iskanja konkretnih rešitev ipd.

s pomočjo izpolnjevanja sem nadgradil prilagajanje potreb specifičnim strankam ter ciljnim skupinam ter okrepil svetovalne metode kot so: aktivno poslušanje stranke, zrcaljenje in parafraziranje.



V sklopu »projekta 45« sem spoznal, da se daje precejšen poudarek spremljavi, izpopolnjevanju sveto-valcev ter sistemu mentorstva. Mentorstvo omogoča redno spremljavo, razjasnjevanje določenih neja-snosti, korigiranje, načrtovanje strokovnega razvoja ter sprotno evalvacijo strokovnega dela kariernega svetovalca.

Vloga mentorice je pripomogla k strokovnosti mojega dela, razvijanju novih kompetenc potrebnih za de-lovno mesto kariernega svetovalca ter seznanjanju z izjemno širokim področjem dela na katerem delujem.


izhajanje iz lastnih izkušenj kot iskalec zaposlitve in brezposelna oseba mi daje v odnosu do strank avtentičnost pri upoštevanju potreb uporabnika. izhajam lahko iz svojih neposrednih preteklih izkušenj z brezposelnostjo in s položaja, ki ga zavzemam na trgu dela kot izrazito delovno mobilen posameznik (zaposlitev na Zavodu je začasna zaposlitev). V svoji delovni zgodovini sem opravlja različne vrste del in pri tem razvil številne prenosljive kompetence.

uporabnikom lahko svetujem tudi o bivanju v tujini, udeležbi na delovnih usposabljanjih, prostovoljnih aktivnostih, saj imam za sabo tudi izkušnjo desetmesečnega delovnega usposabljanja na Danskem.

Zaradi podobnih življenjskih izkušenj lahko pri svetovanju lažje razumem stisko, dileme in druge oko-liščine, ki jih ovirajo pri razreševanju njihove situacije. skozi svoje izkušnje poudarim in pokažem zgled aktivnega delovanja v primeru brezposelnosti in svetujem o različnih priložnostih, ki jih lahko izkoristijo posamezniki med brezposelnostjo in na ta način povečajo svojo zaposljivost. strankam dostikrat na pod-lagi osebnih izkušenj svetujem o pomenu hitrega prilagajanja, menjavanja in iskanja različnih oblik dela med obdobjem brezposelnosti z namenom reševanja problema.

izhajam tudi iz izkušnje profiliranja lastnih sposobnosti in kompetenc, ki so vodile do jasnih zaposlitvenih ciljev in posledično k uspešnejšemu kandidiranju na ustrezna delovna mesta. na zaposlitvenem intervju-jem pa sem na podlagi učinkovite samoocene lažje prepričal bodočega delodajalca o svojih sposobnosti in kompetencah.

kljub temu, da se vodenja delavnic in svetovanja v kariernem središču lotevam samostojno, se ob dile-mah vedno posvetujem s starejšimi kolegi ter seveda mentorico. na ta način je omogočen prenos dobrih praks in izmenjava izkušenj ter pogledov tako mlajših kot starejših kolegov. gre za nekakšno zmes akcij-skega pristopa reševanja problemov ob hkratnem tehtnem premisleku specifične situacije, ki opredeljuje nek problem.


ker gre pri moji vlogi v kariernem središču predvsem za svetovanje brezposelnim osebam o učinkoviti predstavitvi delodajalcem, pri svojem delu pogosto svetujem o osebni predstavitvi na zaposlitvenem razgovoru ter pisni predstavitvi s pomočjo prijave, ponudbe ter življenjepisa.

Moja izkušnja študijskega obiska na Finskem (delo z mladimi iskalci zaposlitve) mi je dala nove metode ter strategije uspešnega nastopa na trgu dela. kot primer dobre implementacije usvojenih znanj lahko navedem primer mladega dekleta, ki je iskala dodatne nasvete o primerni predstavitvi delodajalcu. preko mojega svetovanja sva se najprej pogovorila o delodajalcu, njegovih zahtevah, delovnem okolju in zahte-vanih kompetencah za prosto delovno mesto.

skozi pogovor sva naredila samooceno dekletovih osebnostnih lastnosti in kompetenc, opredelila pre-nosljive kompetence in jih umestila v pisno predstavitev. svetoval sem ji, da za njene potrebe (visoko zahtevno delovno mesto) pripravi obliko življenjepisa, o katerem sem se poučil v tuji strokovni literaturi. V življenjepis je dekle vključilo kratek povzetek prenosljivih kompetenc, svoj osebni brand ter izpostavila svoje najpomembnejše dosežke na poklicnem in osebnem področju. te je navedla konkretno, eksplicitno ter jasno. poseben poudarek je namenila tudi obliki življenjepisa (na primer, v življenjepis je vključila tudi logotipe preteklih delodajalcev).



po mojih nasvetih je dekle podrobno preučilo delodajalčevo panogo in podjetje samo, nato pa sva od-igrala igro vlog zaposlitvenega razgovora pri delodajalcu. pri ustni predstavitvi sva se osredotočila na področja, ki bodo delodajalcu pomembna pozitivna informacija o primernosti dekleta za zasedbo delov-nega mesta.

Dekle je po uspešnem razgovoru pri delodajalcu dobilo zaposlitev. Dobro novico mi je sporočila tudi sama v kariernem središču in se mi zahvalila za vso podporo, obenem pa je bila zame dobra povratna informacija tudi delodajalčev pozitiven odziv na netipično prijavno dokumentacijo, ki ga je prepričala.

Menim, da zaposlene motivira predvsem povratna informacija in konkretni rezultati, ki so sledljivi. Zato situacije, ki vodijo do konkretnih rezultatov – zaposlitev, dajejo našemu delu poseben zagon in motiva-cijo. svetovalci smo velikokrat soočeni z nemotiviranimi posamezniki, ki si sicer želijo spremembe, niso pa pripravljeni na lastno aktivnost v tej smeri. če se posameznik ne odloči za lastno spremembo in ni pripravljen na aktivno soočenje z nastalo situacijo, bodo po mojem mnenju intervencije svetovalca za-poslitve manj uspešne in kratkotrajnejše. Zaradi navedenega vse pogosteje opažam, kako velik pomen ima soočanje posameznika z nujnostjo samoaktivacije in prevzemanjem lastne odgovornosti pri iskanju zaposlitve, kar vidim kot eno izmed ključnih nalog kariernega svetovalca.



ZaKlJUČNa NalOGa



Sanja Bračičstrokovna izobrazba: Univerzitetni diplomirani politolog

ime in priimek mentorja: /


oddelek / služba: urad za delo cerknica, logatec, vrhnika



glede na precej neugodne obstoječe gospodarske razmere se mi zdi, da naše stranke potrebujejo najprej predvsem razumevanje nato pa zelo veliko motivacije, tem načelom poskušam slediti pri svojem sve-tovalnem delu. glede na konkretno osebno situacijo, ki jo ima stranka poizkušam pomagati z različnimi ukrepi, ki jih ponuja zavod. skupaj s stranko se dogovoriva kakšna vrsta aktivacije bi bila zanj najprimer-nejša in najbolj učinkovita (delavnice, izobraževanja, reha svetovalec, zdravnik svetovalec).


Za pomemben dosežek štejem opravljeni strokovni izpit za Vko in posredovanje delovne sile. Drugih posebnih izobraževanj doma ali v tujini nisem bila deležna.


Določen mi ni bil noben mentor.


izkušnja brezposelnosti mi je omogočila razumevanje vseh faz brezposelnost in to je vsekakor pripomo-glo pri boljšem razumevanju stisk v katerih se znajdejo svetovanci. pri osvajanju novih znanj sem imela veliko podporo pri sodelavkah in sodelavcih, ki so mi s primeri iz prakse olajšali osvajanje teorije.




glede na to, da delam na uD Cerknica, logatec, Vrhnika bi izpostavila predvsem potrebo po decentra-lizaciji dogajanja. našim strankam je pomembno, da imajo možnost izobraževanj, delavnic v lokalnem okolju. Da se ni potrebno za vsako stvar voziti v ljubljano. tako sva npr. s kolegico v okviru dneva odprtih vrat izvedli delavnico samopromocija.


ZaKlJUČNa NalOGa



Sanja keserstrokovna izobrazba: univ. dipl. pedagoginja

ime in priimek mentorja: Mira krejan

organizacijska enota: Urad za delo ljubljana

oddelek / služba: obMočNa slUŽba ljUbljaNa



Moje delo kot svetovalka zaposlitve zajema različne naloge in zadolžitve. pretežno pri svojem delu izva-jam individualno in skupinsko svetovanje za neposredno zaposljive osebe kot tudi za dolgotrajno brez-poselne osebe. brezposelne osebe informiram, motiviram, spodbujam, pomagam, usmerjam, da se lažje znajdejo na trgu dela, da hitreje dobijo zaposlitev. pri svetovanju mi je v veliko pomoč ‚coaching‘ metoda (metoda individualnega usmerjanja), pri kateri posameznik sam pri sebi ugotavlja rešitve, kreira načrt aktivnosti, ugotavlja in raziskuje točke na katerih bi lahko delal oziroma prepoznaval ovire pri iskanju dela in jih s pomočjo mojih (coaching) vprašanj skuša odpraviti/omiliti.

poleg svetovanja izvajam tudi informativni seminar za novo prijavljene brezposelne osebe ter delavnice za pridobivanje veščin iskanja zaposlitve: aktivno do cilja i-iV, brainstorming (aktivno do cilja V-Vii) ter samopromocija. aktivno do cilja je delavnica, ki je bolj informativne narave, načeloma namenjena prvim iskalcem zaposlitve, saj si v dveh urah pridobijo tiste ključne informacije (o zavodu, trgu dela – zaposlitev, samozaposlitev, apZ, pripomočki za samostojno vodenje kariere ipd.), namige in nasvete pri iskanju dela medtem ko na delavnici samopromocija udeleženci spoznajo, kako pomembno je delati na svoji blagovni znamki (v širšem pomenu – tako pisno, ustno), se znati predstaviti, ‚tržiti‘ skozi ‚elevator pitch‘ (hitra oseb-na predstavitev v 5 minutah) in skrbeti za spletni ugled/podobo.

poleg sodelovanja z brezposelnimi osebami sem se pri svojem delu srečevala tudi z delom z delodajalci.

ob dnevu odprtih vrat zavoda pri delodajalcih ter ob dnevu slovenskega gospodarstva z mladino in star-še 27. 11. 2014 sem imela priložnost obiskati podjetje papirnica Vevče v ljubljani, kjer sem se seznanila s poklici v njihovem podjetju ter spoznala, da imajo veliko potrebo po delovni sili, ki ima izobrazbo v tehniški stroki ne glede na raven izobrazbe. udeležila sem se tudi soočenja brezposelnih oseb in dveh delodajalcev v računalniški stroki ter sodelovala pri zaposlitvenih razgovorih (hitrih zmenkih). poleg infor-miranja o ukrepih apZ tako brezposelnim osebam kot tudi delodajalcem pri individualnem svetovalnem delu ocenjujem ustreznost oziroma smiselnost vključitve brezposelne osebe v določen ukrep apZ. sko-raj leto dni sem bila tudi članica komisije apZ (Delovni preizkus ter usposabljanje na delovnem mestu), kjer sem svoje znanje o javnih povabilih še dodatno razširila in okrepila ob odpiranju, ocenjevanju, točk-ovanju in preverjanju ustreznosti poslanih ponudb.

pri svojem delu prav tako nenehno sodelujem in se povezujem s partnerji v lokalnem okolju, tudi s CsD.




V okviru izobraževalnega centra sem se udeležila različnih usposabljanj: svetovalni intervju, komunikacija, svetovalni proces na zaposlovanju, usposabljanje za delo z mladimi ter izobraževanje s področja težav v duševnem zdravju. najbolj se mi je vtisnilo v spomin izobraževanje na področju usposabljanja za delo z mladimi, predvsem zato, ker sem imela možnost pobližje spoznati metodo coachinga in se dejansko pove-zati (jih obiskati) z institucijami v lokalnem okolju, ki ponujajo različne informacije, aktivnosti, programe za mlade in vabijo k vključevanju, sodelovanju. Menim, da bi bilo še bolje, če bi še kakšno dodatno institucijo obiskali ter na takšen način aktivno sodelovali, delovali navzven kot ‚odprt‘ zavod ter seveda to tudi objavili na družbenih omrežjih.

Metodo coachinga prej nisem spoznala, a menim, da je lahko (vsaj meni) v veliko pomoč svetoval-cem pri iskanju dela, čeprav vzame kar nekaj časa obravnave, ki ga žal zaradi količine strank nimam dovolj za vse stranke. Vsekakor pa menim, da je ta metoda koristno znanje, veščina, spretnost in kompetenca, ki nam pomaga, da se naša učinkovitost dela s strankami še poveča.

Velikokrat opazim, da so stranke malce prenesenečene nad vprašanji, saj niso vajene coaching obravnave, a vendar jih vprašanja spodbudijo k razmisleku, aktivnosti, dejanjem, za katere ne bi nikoli bili prej prip-ravljeni storiti. naj navedem primer komentarja stranke nad coaching vprašanji: „uh, dobro vprašanje!‘‘ pri iskanju dela pa je ključno, da priložnosti na trgu dela lahko vidimo/opazimo in nenazadnje, da jih ne spregledamo.

V tednu 9. 6. 2015 - 10. 6. 2015 sem se udeležila Euroguidance cross border seminars v Retzu v av-striji. to je bilo eno od mojih lepših doživetij, predvsem zato, ker sem imela možnost povezovanja in diskusije s kolegi drugih članic EU, ki prav tako delajo na področju svetovanja z ljudmi tako ali drugače. na izmenjavi me je najbolj impresionirala delavnica, ki jo je vodila poljakinja Dorota raniszewska. na delavnici nam je predstavila pomen fotografije na področju poklicnega, kariernega svetovanja in načr-tovanja poti. Z uporabo različnih fotografij je v nas vzbudila pomen in razvoj samorefleksije, samopodobe ter aktivno sodelovanje med člani skupine. odprta vprašanja za diskusijo v parih so bila različna – nekatera so se nanašala na osebno življenje, naše sanje, želje, cilje, ki jih imamo v karieri in nasploh v življenju. s po-močjo fotografij smo tako diskutirali, opisovali svoje odgovore, kar je močno odpiralo sproščeno komuni-kacijo med udeleženci. predavateljica je poudarila pomen naših sanj, naše notranjosti, notranje motivacije, hrepenenja na način; vse kar je, je v nas.

Vsekakor menim, da bi bila ta delavnica primerna tudi na dolgotrajno brezposelne osebe. svojo izkušnjo sem že delila s sodelavci in skupaj že načrtujemo, kreiramo, zbiramo naloge, predloge, teme za delavnico za ‚rešitev‘ dolgotrajne prijave v evidenci brezposelnih oseb.


Vsekakor se ob svojem delu nenehno razvijam in dopolnjujem – samoiniciativno in s strani strank. Vsak dan se nekaj novega naučim, pa naj bo to v delovnem okolju ali v vsakdanjem življenju.

Veliko kompetenc sem osvojila – splošne in delovno specifične kompetence (strokovne kompetence). od splošnih kompetenc bi izpostavila socialne kompetence, ki se kažejo na področju verbalne in neverbalne komunikacije s strankami. kot sem omenila, moje delo zahteva tudi nastopanje pred skupino. tekom študija nisem imela toliko priložnosti, da bi razvijala to kompetenco, saj je študij večinoma temeljil na predavanjih, frontalnem delu s študenti, zato sem morala veliko delati na sebi, da te delovne naloge lahko uspešno izvajam in dosegam cilje. ni bilo enostavno, ampak z močno željo in ljubeznijo do sedanjega dela se vse da.

izpostavila bi tudi to, da sem svoje verbalne kompetence zelo nadgradila v času dela kot svetovalka za-poslitve. Vsakodnevna komunikacija s strankami daje vedno več prakse in kilometrine, da v določenem (omejenem) času obravnave – ob izdelavi zaposlitvenega načrta - podaš bistvene informacije kratko, jedr-nato, a za stranko jasno in razumljivo, poleg drugih nasvetov iskanja dela.

Vseživljenjsko učenje mi je bilo vedno blizu, saj tudi v času, ko nisem v službi, skrbim za svojo strokovno izpopolnjenost in razvoj, zbiram, raziskujem informacije, ki bi lahko prišle prav pri obravnavi mojih strank.



poleg splošnih kompetenc se pri delu vsakodnevo srečujem tudi s strokovnimi kompetencami in tako poteka konstantno prepletanje med njimi. V času študija in pripravništva nisem bila toliko seznanjena z delovno pravno zakonodajo kot jo poznam sedaj. Večkrat si rečem: ‚‘neverjetno, kako se človek lahko razvije v tako kratkem času.‘‘ Začeti praktično iz nule – ni bilo lahko – a je dragocena izkušnja/pot.

ob svojem strokovnem izpopolnjevanju so mi bili vedno v oporo sodelavci in mentorica - menim, da brez takšne mreže, prenosa znanj in povezovanja ne bi prišla do sedanje vloge svetovalca. pri delu me najbolj očara to, da je vedno nekaj novega - aplikativna sprememba, zakonodaja ali organizacija dela in to je tisto, kar lahko človeka le izpopolni in mu daje občutek radovednosti za nova spoznanja in poti k novim izzivom.


Delo z brezposelnimi osebami mi ni tuje kot nasploh delo z ljudmi. brezposelne osebe lahko razumem, saj sem tudi sama izkusila 5 mesečno brezposelnost in to obdobje je bilo najtežje in obremenjujoče zame, sploh zato, ker sem bila vedno delovno aktivna, takrat pa nisem imela več možnosti opravljala dela prek študentskega servisa, prek katerega sem še v času srednje šole delala in si pridobivala različne delovne izkušnje in moje prve delovne navade.

kot brezposelna oseba sem bila aktivna prav vsak dan, raziskovala trg dela, delodajalce, se povezovala z ljudmi, bodočimi delodajalci, iskala informacije, spremljala objave, pošiljala ponudbe itd..

pri individualnem in skupinskem svetovanju rada izhajam iz svoje izkušnje, če opazim, da bi lahko moja izkušnja koristila stranki in ji skušam pomagati, podam smernice (izhajajoč iz svoje perspektive brezpo-selnosti), da tudi sama s polno energijo in pozitivno usmerjenostjo/naravnanostjo v svet raziskuje poten-cialne delodajalce in (širšo) okolico v kateri prebiva. opažam, da stranke rade prisluhnejo mojim osebnim izkušnjam/doživetjem – nekateri tudi sami vprašajo po mojih izkušnjah, kar se mi zdi še bolj zanimivo.

pri delu se mi vsekakor zdi zelo pomembno konstruktivno sodelovanje s starejšimi sodelavci, saj imajo za seboj bogate izkušnje, znajo prisluhniti vprašanjem in ustrezno pomagati/svetovati oziroma podati pravo in predvsem koristno smernico, ki jo nato skrbno hraniš v svojem spominu. Delo z ljudmi zahteva različne pristope dela, saj so si stranke različne med seboj, zato je povezovanje med različnimi generacijami in izmenjava idej, izkušenj ključnega pomena za poklicni razvoj.


kot primer dobre prakse (z uporabo coaching metode), bi izpostavila stranko – dolgotrajno brezposelno osebo (približno 2 leti in pol), ki je bila po njenem mnenju prijavljena zaradi iskanja dela. Z vključitvijo te metode se je aktivnost stranke bistveno spremenila. Dogovorili sva se namreč, da bo vsaka dva meseca prišla na svetovanje ter dokazovala aktivnosti iskanja dela; določila si je nalogo, da bo poslala 5 vlog in 5 ponudb na mesec ter z zaposlitvenim dnevnikom in poslanim življenjepisom ob srečanju dokazovala, saj ji služba predstavlja cilj. prva dva srečanja je še šlo, medtem ko se je pri tretjem zalomilo. poklicala me je po telefonu in mi sporočila, da ne najde dokazil iskanja dela – opozorila sem jo na najin dogovor, saj je sama skozi coaching vprašanja prišla do sklepa, da bo začela intenzivno iskati delo, da je to njen cilj. na dogovorjen datum srečanja se ni zglasila, v aplikaciji pa sem zasledila, da se je odjavila iz evidence brezposelnih zaradi lastne volje. bila sem presenečena, začudena, saj nisem pričakovala takšne rešitve, rezultata, a vendar menim, da stranka svojega cilja ni ponotranjila in ji ni pomenil toliko, kot mi je ob sre-čanju dejansko predstavila.

pri svojem delu večkrat razmišljam o izboljšavah, predvsem aplikativnih, saj je delo z aplikacijo in be-leženje ključno pri obravnavi strank. aplikacija vsebuje ogromno bazo podatkov, a večkrat do kakšnih informacij ne moremo priti oziroma nam ne razvrsti želele vsebine, pregleda evidenc glede na kriterije. prav tako se pri svojem delu večkrat zalotim, da je pri individualnih obravnavah ključen pogovor, a kaj ko je treba dosledno beležiti izjave stranke, saj mi to lahko pomaga pri določanju nadaljnjih aktivnosti ob naslednjem individualnem srečanju. Ob letnem razgovoru sem podala predloge, ideje za izboljša-vo zaposlitvenega načrta in poenostavitev ukazov (manj klikanja) do izpisa/printa zaposlitvenega načrta – z razlogom, da ne bi bilo treba toliko gledanja v sam monitor, temveč bolj vzdrževanje očesnega kontakta s stranko, saj je lahko komunikacija bistveno drugačna.



ZaKlJUČNa NalOGa



Snežana golobstrokovna izobrazba: univerzitetni diplomirani sociolog

ime in priimek mentorja: Mirjana Golič


oddelek / služba: UraD za Delo DoMŽale – kaMNik, samostojni svetovalec iv



Delo svetovalke zaposlitve sem opravljala na začetku karierne poti na Zavodu rs za zaposlovanje na dveh uradih za delo, urad za delo kamnik in urad za delo Domžale. Že od začetka sem bila vključena v individu-alno karierno svetovanje, ter v vodenje kariernega središča na obeh uradih. proces uvajanja je potekal brez težav pod okriljem mentorice ga. Mirjane golič, s katero sva naredili mesečni plan uvajanja in izobraževanja. na projekt sem bila sprejeta zaradi nadomeščanja odsotnosti sodelavke. ravno zaradi tega ni bilo predvide-nih izobraževanj v skupini, tako da so izobraževanja potekala predvsem s strani sodelavcev na obeh uradih.

uvajanje v delo je potekalo hitro in bolj strnjeno. Dnevno sem bila prisotna tako pri postopku prijave in odjave, kot tudi pri individualnih kariernih obravnavah, specialističnih obravnavah. ogromno izkušenj tako z delom z brezposelnimi kot tudi z delodajalci sem pridobila z delom v kariernem središču. tedensko sem vodila delavnice za brezposelne (prijava na delovno mesto, zaposlitven razgovor, telefonski kontakti z de-lodajalci, portal poišči delo.si) na obeh uradih za delo. V kariernih središčih sem bila zadolžena za pomoč brezposelnim pri pisanju vlog, iskanju prostih delovnih mest, napotovanju. prav tako sem mesečno vodila informativne seminarje, ter skrbela za podajanje aktualnih informacij osebam po telefonu.

po opravljenem izpitu iz upravnega postopka (Zup-a) sem pod mentorstvom pričela s prijavo in odjavo oseb, ter z delom svetovalke. Zaradi potrebe po prevzemu strank na uradu za delo kamnik, (stranke so bile zaradi porodniške nerazporejene) se je oblikovalo mnenje, da bi lahko pričela z delom svetovalke na uradu za delo kamnik. s tem sem pridobila svojo populacijo - mlade osebe iskalce prve zaposlitve. Znanja in veščine, ki sem jih osvojila v okviru uvajalnega dela, so nato pri samostojnem delu prišle do izraza. iskalci prve zaposlitve so specifična skupina mladih brezposelnih oseb, ki so dokaj neizkušeni na trgu dela (brez delovnih izkušenj - razen študentskih izkušenj). Določeni iskalci zaposlitve nimajo realnega vpogleda na trg dela, in posledično nimajo izkušenj z aktivnim iskanjem zaposlitve hkrati pa jih je tudi težko motivirati. ravno zaradi tega želim pri svojem delu na prvem razgovoru izvedeti čim več o osebi, ter to tudi vnesti v aplikacijo.

Vseskozi je bila vsebina mojega dela razdeljena na različna področja dela:

Delo referentke na prijavi

• prijava strank v evidenco bo.

• oddaja zahtevka za denarno nadomestilo.

• naročanje strank na is.

• prenaročanje strank v primeru odsotnosti sodelavcev.

• prejem pošte ter vnos le te v delovodnik.



• sprejem obrazcev za prosto delovno mesto ter zbiranje osnovnih informacij o prostem delovnem mestu.

• podajanje osnovnih informacij po telefonu, elektronsko in osebno.

• izdaja potrdil, finančnih kartic, priprava dopisov za ZpiZ, CsD.

• skrb za urejen prostor, priprava zunanje oglasne deske in mape z razpisi (tiskanje, vstavljanje v mapo, lepljenje listov in obešanje na oglasno desko).

• sodelovanje pri prijavi stečajev (kik kamnik, Viator vektor).

Delo svetovalke

• izdelava prvih zaposlitvenih načrtov, vodenje nadaljnjih svetovalnih procesov, sodelovanje s po-klicno svetovalko, rehabilitacijsko svetovalko in napotovanje k zdravniku svetovalcu.

• Vodenje informativnih seminarjev ter vpis realizacije.

• pripravo dokumentacije za obravnavo v timu.

• priprava zahtevka za povrnitev stroškov za iskanje zaposlitve (preverjanje datumske ustreznosti in opredelitev v Zn, izračun stroškov in kilometrine, izdelava tisa, izpis Zahtevka in odločbe).

• sodelovanje s CsD pri osebah, ki nimajo realnih možnosti zaposlovanja na prostem trgu dela.

• Vključevanje oseb v delavnice, ki jih vodijo tako koncesionarji kot tudi v interne delavnice.

• izdelava odločb o prenehanju vodenja.

• priprava mesečnih poročil (monitoring).

• priprava gradiva za arhiviranje in za razrez.

• priprava mesečnega poročila za vodjo in mentorico.

• Delo e-svetovalke (seznanitev oseb s predostjo sodelovanja preko portala, vključevanje oseb na portal poiščidelo.si, napotovanje preko mailov).

• udeležba na mesečnih sestankih v okviru obeh uradov za delo.

Delo v kariernem središču

• skrb za urejeno karierno središče.

• pomoč brezposelnim z vlogami in življenjepisi, (pomoč pri uporabi računalnika).

• pregled aktualnih prostih delovnih mest ter napotovanje na prosta delovna mesta.

• pregled spletnih strani za iskanje zaposlitev, spletnih strani delodajalcev.

• Vodenje delavnic; odpiranje čakalnih vrst, uvrščanje potencialnih kandidatov, obveščanje sode-lavcev o naborih, izvajanje delavnic v kariernem središču (iskanje zaposlitve, vloga, prijava, po-nudba, zaposlitven razgovor, telefonski kontakt z delodajalci, e-portal).

Delo z delodajalci

• seznanitev z aplikacijo dela z delodajalci (spoznavanje obrazcev za oddajo potreb po delavcih, vodenje razgovora z delodajalci, pridobivanje informacij o aktualnih prostih delovnih mestih, ter o prostih delovnih mestih v prihodnosti, napotovanje kandidatov na prosta delovna mesta, pregled aktualnih informacij o delodajalcih, ki so oddali potrebo (pregled podatkov v ajpesu, i-bonu, ak-tualne informacije na internetu).

• sodelovanje pri obiskih pri delodajalcu (pridobivanje vseh informacij, ter dogovor o lokaciji in uri izvedbe obiska – impos grošelj tomaž s.p., alcu kamnik, eta d.d. biogen d.o.o. ).

• pomoč pri pripravi soočenj za delodajalce (nabor kandidatov, pošiljanje vabil, priprava prostora, sodelovanje pri predstavitvi delovnega mesta).

• Vnos podatkov v aplikacije Zavoda.


V času zaposlitve na projektu sem se udeležila tako internih kot eksternih izobraževanj ter izobraževanj v okviru izobraževalnega centra Zavoda za zaposlovanje.

na delavnicah in usposabljanjih sem pridobila veliko znanja, ki ga dnevno svetovalci zaposlitve uporab-ljamo pri svojem delu. prav tako smo imeli na delavnicah možnost izmenjavo mnenj in izkušenj s konkret-nimi primeri iz prakse naši sodelavcev.



V enajst mesečnemu delu na projektu sem se srečala z izobraževanji na temo:

• Doktrina dela z delodajalci, brezposelnimi osebami in iskalci zaposlitve - seznanitev z novo Doktrino dela z delodajalci, ki jo uporabljamo pri svojem delu.

• sodelovanje na delavnici predstavitev e-storitev ZrsZ - namen izobraževanja je bila seznanitev in predstavitev e-storitev zavoda, ter implementacija e-storitev našim končnim uporabnikom.

• usposabljanje za uporabo standardne klasifikacije poklicev 2008 – na usposabljanju smo pregledali pomembne značilnosti uporabe skp, njihov namen, koncept in zgradbo. sestavne dele oz pripo-močke, ki so pomembni za našo uporabo. ter pravila razvrščanja oseb glede na skp. na koncu smo na praktičnih primerih prikazali razvrstitev glede na opis del in nalog. izobraževanje nam je pomagalo, da smo lažje prešli na nov klasifikacijski šifrant poklicev.

• odvisnost od prepovedanih drog – predstavitev uporabe drog v družbi, predstavitev značilnosti po-sameznih drog, ter tveganja povezana z njihovo uporabo. na izobraževanju so bila predstavljena po-samezna društva, ki se ukvarjajo z možnostjo vključevanja oseb, uživalcev prepovedanih drog- prav tako je bil predstavljen center za preprečevanje in zdravljene odvisnosti od drog.

• reševanje pritožb na odločbe o prenehanju vodenja, seznanitev z reševanjem pritožb ter implemen-tacija v svoje delo.

• Delavnica sVetoValni interVju – obravnava in osvajanje veščin za vodenje svetovalnega inter-vjuja ter uporaba v posameznih fazah (napotki, kaj je svetovalni intervju, pomembnost svetovalnega intervjuja, kako ga vodimo, na katere elemente moramo biti pozorni, da lahko strankam v danem trenutku pomagamo). Delo na konkretnih primerih.

• usposabljanje na temo varnost in zdravje pri delu ter požarne varnosti – opravljen tudi izpit iz zdravja pri delu in požarne varnosti.

• e koMunikaCija – povečanje učinkovitosti elektronske poslovne komunikacije s strankami in me-dosebne elektronske komunikacije na delovnem mestu. spoznavanje pomena in učinka učinkovite elektronske poslovne komunikacije v stiku s strankami, seznanitev poslovnega bontona, seznanitev s standardi e-komunikacije znotraj Zavoda, seznanitev z varovanjem osebnih podatkov v elektronski komunikaciji

• opravljen strokovni izpit in izpit iz Zakona o splošnem upravnem postopku.

po dogovoru z vodjo in mentorico smo oblikovali dodatna izobraževanja oz. predstavitve znotraj obmo-čne službe v izvedbi sodelavcev:

• predstavitev delovanja Cips ljubljana, seznanitev z delom poklicnih svetovalk, svetovanje mladim pri odločanju kam po osnovni šoli, predstavitev nCips.

• sodelovanje na sejmu kariera – predstavljanje Zavoda za zaposlovanje na sejmu kariera, pogovori z delodajalci, ki so se predstavili na sejmu, pomoč pri eures svetovalcih ki so predstavljali svoje države v okviru sejma.

• usposabljanje za delo v delovodniku ter prikaz na praktičnih primerih knjiženja.


V okviru zaposlitve na projektu sem imela mentorico Mirjano golič iz urada za delo Domžale. Menim, da sem v okviru delovnega procesa pod njenim okriljem osvojila ogromno znanja in veščin. s prenosom znanja in pod vodstvom je bil proces zaposlitve in vključevanje v delo lažji predvsem pa hitrejši. Mentorica mi je namreč v času moje zaposlitve nudila dnevno podporo, skupaj sva o nejasnostih dnevno komuni-cirali, vseskozi me je uspešno vodila, hkrati pa je bila za moje predloge in mnenja dovzetna. Menim, da nudi tovrstni mentorski sistem dobro prakso prenosa znanja starejših na mlade. prav tako mi je v času moje zaposlitve na projektu nudila vso pomoč vodja urada za delo karmen potočnik, ter vse sodelavke in sodelavci na uradih za delo kamnik in Domžale.




V kriznih razmerah sem kot brezposelna oseba sama občutila kako se počuti oseba, ki neuspešno išče zaposlitev. V času brezposelnosti sem bila zelo aktivna in motivirana za iskanje. na trgu dela sem lahko ponudila veliko svojega znanja, saj sem za seboj že imela nekajletne delovne izkušnje, obenem pa sem bila vseeno neuspešna pri zaposlitvi. po nastopu delovnega razmerja na Zavodu rs za zaposlovanje na projektu »Do boljše kakovosti storitev z več svetovalci zaposlitve« sem brez težav prenesla izkušnje, ki sem jih pridobila kot brezposelna oseba, v svoj svetovalni proces. ravno zaradi moje izkušnje sem lažje svetovala strankam v teh kriznih gospodarskih razmerah, hkrati pa sem na podlagi novih orodij in novega znanja tovrstne izkušnje uspešno implementirala v svoje delo. rezultati dela so bili dobri, prav tako pa se je pokazalo zadovoljstvo pri strankah saj so bili mnenja, da jih razumem. na mojo kakovostnejšo obrav-navo so vplivali tudi sodelavci, ki so bili vedno na voljo za odgovore ter pomoč.


po prvih treh mesecih uvajanja sem na uradu za delo kamnik prevzela svojo populacijo brezposelnih oseb hkrati pa sem ponovno oživela delo Zaposlitvenega kotička. Delo v kotičku je potekalo ob petkih. razdeljeno je bilo na individualno obravnavo ter na skupinsko delo. V jutranjem delu je najprej sledila individualna obravnava brezposelnih oseb, pregled vlog in življenjepisov, pomoč pri opisu delovnih izku-šenj, napotovanje na prosta delovna mesta, pregled prostih delovnih mest na drugih portalih, vpis življe-njepisov v e-portal, nudenje informacij. stranke imajo možnost uporabe računalnika, tiskalnika, telefona. popoldanski del pa je namenjen delu s skupino, kjer se izvajajo krajše delavnice na temo: predstavitev zaposlitvenega kotička in aktivne politike zaposlovanja, načini iskanja zaposlitve, informativni pogovor – telefonski razgovor , pogovor z delodajalcem, e-storitve. Vsaka delavnica oz. predstavitev je prilagojena glede na skupino in njihove potrebe. pri jutranjem delu so se brezposelne osebe udeleževale samoinici-ativno ali pa so bile napotene s strani svetovalk na uradu za delo. ravno zaradi tega je bilo dopoldansko delo zelo dinamično.

Proti koncu zaposlitve na projektu smo pričeli na Uradu za delo vedno več poudarka namenjati delu z delodajalci. Namreč oblikovalo se je mnenje, da bil zaposleni na Uradu za delo kamnik prevzeli samostojno sami delodajalce iz kamniškega okoliša. Zaradi vedno večjih potreb po zapo-slovanju mladih kandidatov se je oblikovalo mnenje, da prevzamem skrb za delo s kamniškimi de-lodajalci. Zato smo postavili temelje dela z delodajalci. Delodajalce, ki so prinesli objavo prostega delovnega mesta na urad, so na prijavi napotili k meni, da smo skupaj dorekli osnovne informacije ter potrebna znanja in kompetence za zasedbo delovnega mesta. Delodajalce smo poskusili prep-ričati, da smo tam zaradi njih, jim ponuditi soočenje na uradu za delo, se dogovorili za možno obisk. s tem smo jim nudili vse informacije o zaposlitvi na enem mestu. iz rezultatov je sledilo, da je tovrstni način prinesel večjo dinamiko na področju zaposlovanja.

V času trajanja projekta sem pridobila delovne izkušnje in kompetence, ki mi bodo v prednost in pomoč pri moji nadaljnji karieri.

ob tej priložnosti se zahvaljujem mentorici Mirjani golič in vodji urada za delo karmen potočnik za vso pomoč in podporo pri usposabljanju za delo ter ostalim sodelavcem, ki so delili z mano znanja, brez ka-terih moje karierno svetovanje ne bi bilo tako učinkovito.



ZaKlJUČNa NalOGa



tanja Bukovecstrokovna izobrazba: univerzitetna diplomirana sociologinja, kadrovsko menedžerske smeri

ime in priimek mentorja: aleksandra tea vesnaver


oddelek / služba: UD vrHNika



V obdobju hitrih sprememb, ob preoblikovanju trga dela, je posledično prišlo tudi do večjih odpuščanj, stečajev, likvidacij ter posledično do dviga ravni brezposelnosti. ker pa je v vsaki krizi tudi nova prilož-nost, se je v tem času odprla možnost za 45 novih zaposlitev na ZrsZ, za nove svetovalce zaposlitve, ki naj bi pripomogli k boljši kakovosti storitev ZrsZ.

hitre spremembe zahtevajo posameznike, ki so se jim sposobni prilagajati in hkrati ohranjati pozitiven pogled in upanje na ugodno razrešitev situacije.

pomoč pri čimprejšnji ponovni zaposlitvi brezposelnih oseb oziroma pri razvoju poklicne poti posamezni-ka sem zagotavljala s svojim svetovalnim delom na uradu za delo Vrhnika, ki je zajemalo skupno določi-tev posameznikovih zaposlitvenih ciljev, motiviranje, usmerjanje na aktivno samostojno iskanje zaposli-tve, tudi s pomočjo raznovrstnih storitev (karierno središče, zaposlitveni kotiček, e-svetovanje na spletnih straneh Zavoda, delavnice vseživljenjske karierne orientacije, tečaji, nacionalne poklicne kvalifikacije, ki jih brezplačno in kakovostno zagotavlja ZrsZ ter zunanji izvajalci).

na drugi strani je delo z delodajalci pripomoglo k učinkovitem kritju njihovih potreb z ustreznimi brezpo-selnimi osebami. potrebe delodajalcev sem odkrivala s pomočjo obiskov, z informacijami iz lokalnega okolja in s spremljanjem trga dela. sodelovala sem tudi pri srečanjih z delodajalci, kjer smo jim predstavili trg dela, dogajanje v lokalnem okolju in promovirali storitve in ukrepe ZrsZ.

Vseskozi sem opravljala tudi delo prijavno/odjavnega referenta, katerega delo zajema prijavo brezpo-selnih oseb v evidenco, odjave ob zaposlitvah in upokojitvah, izdajo potrdil, sprejemanje pD obrazcev, sprejem vlog za denarno nadomestilo, ažuriranje preglednic na oglasni deski in v mapi.

sodelovala sem v ekipi svetovalcev zaposlitve na različnih zaposlitvenih sejmih, kot sta karierni sejem in sejem los, kjer se srečujejo tako delodajalci, kot iskalci zaposlitve, zaposleni, študentje, kjer so se odvi-jala predavanja o aktualnih temah na trgu dela za širšo javnost. pregledovala sem življenjepise obiskoval-cem, predstavljala storitve ZrsZ, informirala obiskovalce stojnice o aktualnih ukrepih in razpisih ZrsZ.

sem članica v komisiji za zaposlitveno oviranost, za odstop brezposelnih oseb na Centru za socialno delo na Vrhniki, za katero sem preučila primerne kandidate in pripravila ustrezno dokumentacijo in sodelovala pri samem odločanju.

uspešno koordiniram Zaposlitveni kotiček na Vrhniki že 2 leti, in sicer v sodelovanju z gospodom alber-tom Štrancarjem iz svetovalnega središča ljubljana (vršim nabor kandidatov, pošiljam vabila, obveščam predavatelja o kandidatih, vnašam realizacijo izvedenih obiskov strank). kot dodano vrednost bi izposta-



vila prilagajanje vsebin zaposlitvenega kotička z vsebinami, pripravljenih s strani predavatelja svetoval-nega središča ljubljana glede na potrebe iskalcev zaposlitve na Vrhniki.

redno vodim tudi informativne seminarje, v preteklosti še s skupinsko izdelavo prvega zaposlitvenega načrta, s skupinskim delom pa sem bila soočena tudi z vodenjem dvodnevne delavnice poti do dela in zaposlitve, ki jo izvaja ZrsZ.

hitro prilagajanje spremembam je v teh kriznih časih temeljna vrlina posameznika, prav tako pa tudi mul-tidisciplinarnost in prevzemanje odgovornosti za svoja dejanja za danes in jutri... Vsa pridobljena znanja in izkušnje skušam prenašati naprej, na vse uporabnike; stranke, delodajalce in sodelavce.


ZrsZ se zavzema za vseživljenjsko učenje, omogoča izobraževanja brezposelnim osebam in učenje no-vih veščin za prilagajanje trgu dela. edino prav je, da se tudi mi, zaposleni izobražujemo in vsakodnevno usposabljamo. ZrsZ nam nudi podlago za strokovnost s pomočjo usposabljanj, predvsem v okviru izo-braževalnega centra, internih in eksternih izobraževanj in kroženja po oddelkih celotne območne službe.

V okviru teh možnosti sem se že na začetku udeležila izobraževanja za uporabo aplikacije Zpnet, katero uporabljam v vsakdanjem delovnem procesu. udeležila sem se usposabljanja iz varstva pri delu, opravila sem strokovni izpit iz doktrine dela z brezposelnimi osebami in iz Zakona za zaposlovanje in zavarovanje za primer brezposelnosti, izpit iz Zakona o upravnem postopku sem opravila tudi s pomočjo predhodne-ga izobraževanja. na izobraževalnem centru sem bila prisotna na delavnicah komunikacija in svetovalni intervju, katera mi je pomagala pri suverenem delu s strankami in v samem svetovalnem procesu. Delav-nica Delo s skupino na zaposlovanju me je pripravila za delo s skupino, z delavnico socialne kompetence sem pridobila tudi širše znanje, ki mi koristi ne le na delovnem mestu, temveč tudi v vsakdanjem življenju. Veliko izobraževanj je bilo tudi interne narave. primer sodelovalnosti in dobre komunikacije je bil, ko sem obiskala oddelek za socialno varnost, kjer mi je bilo predstavljeno delo reševanja vlog za denarno nadomestilo in reševanja pritožb na odločbe o prenehanju vodenja v evidenci. to znanje sem zbrala v t.i. opomnik in ga delila z vsemi svojimi sodelavci za nemoteno kasnejše tekoče delo na tem področju.

ker gre ZrsZ dobro v korak s časom in trendi komunikacije, nam je bilo omogočeno tudi e-učenje, sama sem se udeležila dveh, in sicer na temo učinkovita komunikacija in Delo z delodajalci.

gospod andrej smole nam je delil svoje dolgoletne izkušnje in znanje, kako ravnati v težavnih situacijah, s konfliktnimi strankami in pri postavljanju osebnih ciljev v življenju.

gospa ida kapus Šavel mi je s svojim mentorstvom pri vodenju delavnice poti do dela in zaposlitve pomagala, da sem lahko kasneje sama uspešno vodila dvodnevno delavnico. udeležila pa sem se tudi usposabljanja za vodenje delavnice po študiju v zaposlitev, katera je bila organizirana na centralni službi ljubljana.

ob vseh nastalih spremembah v tem kratkem, intenzivnem času, nas je ZrsZ vedno dobro seznanil z no-vitetami novo sprejetega Zakona o urejanju trga dela in o pomembnih členih Zakona o delovnih razmerjih.


kot sem že v predhodnih točkah omenila, je v teh časih najbolj pomembno hitro prilagajanje spremem-bam in različnim profilom ljudi, multidisciplinarnost, sodelovalnost ter večkrat omenjeno vseživljenjsko učenje.

glede na svojo izobrazbo kot sociolog kadrovsko menedžerske smeri, mi ti pristopi niso tuji. to predhod-no znanje s pridom uporabljam pri svojem delu že od samega začetka, pri čemer pa sta mi bili v veliko pomoč moji dve mentorici. najprej sem bila mentoriranka takratne vodje uradov za delo Cerknica, idrija, logatec in Vrhnika, gospe Zdenke borštnik-Štublar, kasneje, ob menjavi vodij po enem letu pa sem na-daljevala svoje delo na uradu za delo Vrhnika z novo vodjo, gospo aleksandro teo Vesnaver. to »dvojno



mentorstvo« štejem kot veliko prednost, saj sta mi obe, vsaka s svojim sistemom izjemno pomagali pri oblikovanju svojega pristopa in dela na ZrsZ.

obema se moram zahvaliti za trdno oporo in hkrati proste roke pri ustvarjanju in oblikovanju moje vloge na ZrsZ. komunikacija je vedno potekala dvosmerno, moj drugačen pogled je vedno spoštovan in upo-števan pri soustvarjanju delovnega procesa, pri razreševanju situacij in pri sami organizaciji dela, mojega lastnega in tudi v naši skupini. hvaležna sem, da sem se od njiju obeh ogromno naučila, tako poklicno, kot tudi osebno, da sta mi zaupali, ne glede na mojo neizkušenost na začetku in da sta mi dopustili, da sem lahko doprinesla svoje ideje in energijo za boljšo kakovost storitev ZrsZ.

kompetence, pridobljene skozi moje delo na ZrsZ mi že in bodo koristile pri moji nadaljnji karieri, saj je pri samem delu zajetih ogromno področij, tako strokovnih s področja zaposlovanja, kot tudi splošnih in prenosljivih.

izpostavila bi prepoznavanje potreb strank zelo različnih profilov in okrepljene komunikacijske veščine za zagotavljanje najustreznejše pomoči, v okviru storitev ZrsZ kot tudi osebno motiviranje, opolnomočenje in usmerjanje na karierni in tudi osebni poti strank.

organizacijske veščine sem najprej z opazovanjem svojih mentoric ponotranjila, nato pa jih tudi sama izpilila s pomočjo samostojnega organiziranja naborov kandidatov in koordinacijo za naš zaposlitveni kotiček, koordinacijo z delodajalci in na koncu organiziranje razgovorov za potrebe javnih del. prav tako sem svoje organizacijske veščine izpopolnila pri organiziranju in vodenju delavnic za brezposelne osebe, pri organiziranju obiskov delodajalcev, katerih sva se udeleževali skupaj z našo vodjo.

po opravljenem delu je sledil pogovor z mentorico in podaja ocene ter predlogov za nadaljnje, boljše delo. recenzije so bile vedno konstruktivne, objektivne in namenjene izboljšavam, kar mi je pripomoglo k moji poklicni in osebni rasti.

Zaradi veliko prilagajanj, prehajanj med uradi, medsebojni pomoči, pa sem okrepila tudi svoj sodelovalni odnos do strank, delodajalcev in ne nazadnje do svojih nadrejenih in sodelavcev.


Zaradi svoje kratkotrajne izkušnje brezposelnosti sem se vedno bila sposobna vživeti v vsakega iskalca zaposlitve in njegove občutke, ne samo pri iskanju trenutne zaposlitve, ampak tudi pri iskanju svoje po-klicne poti. s pomočjo empatije in posluhom za sočloveka, s hitrim prepoznavanjem potreb sogovornika sem uspešno pomagala ljudem pri razreševanju različnih življenjskih problemov, od iskanja svoje po-klicne poti, do učinkovitega iskanja zaposlitve. na drugi strani sem, zaradi dobrega poznavanja strank, uspešno zagotavljala ustrezen kader za potrebe delodajalcev. posluževala sem se najrazličnejših metod, s pomočjo najosnovnejšega pogovora, do raziskovalnega dela. Ciljna naravnanost in pozitiven pogled na situacije sta bistveni vodili pri mojem delu. prepričana sem, da je ključ do uspeha aktivno poslušanje in zavedanje, da gre pri svetovalnem delu za obojestransko učenje, ki pripomore k vzpostavitvi zaupanja s stranko. sprejemanje različnosti in edinstvenosti stranke ter trenutka, v katerem se srečata, je velik fak-tor pri vzpostavitvi odnosa, kar se je treba zelo dobro zavedati, da lahko svetovalec stranki pomaga pri doseganju želenega cilja.

razvijanje strokovnosti je vsakodnevna potreba in nuja za dobro opravljanje dela na hitro spreminjajočem se trgu.

Multidisciplinarnost je dandanes nujna, saj se je dnevno potrebno prilagajati življenjskim razmeram in prostora za rutino skorajda več ni.


ni ga svetovalca, kateri ne bi občutil zadovoljstva, ko skupaj z obravnavano stranko prideta do skupne rešitve, še posebej v primeru, da je ta rešitev - zaposlitev.

V letošnjem letu sem prevzela tudi skrbništvo za ukrep javnih del na uradu za delo Vrhnika. S tem skrb-ništvom sem sprejela veliko odgovornost kritja potreb neprofitnih delodajalcev iz lokalnega okolja



z ustreznimi kandidati. Večji izziv predstavlja dejstvo, da je smer izobrazbe strank pri tem nepomembna, kar pomeni, da je potrebno dobro poznati vsako stranko posebej in v njej prepoznati tiste kompetence, katere potrebuje delodajalec.

specifična dela, kot je skrb za otroke, za starejše in za socialno ogrožene zahtevajo »odprtega« posa-meznika, kateri pa si načeloma takega dela ni izbral za svoj zaposlitven cilj. pri tem delu gre za dejansko uporabo, predhodno večkrat omenjenega, dobrega prepoznavanja potreb na strani delodajalcev in po-znavanje kompetenc strank, ki bi bile sposobne opravljati tovrstno delo.

Zapomnila si bom dan, ko sem skupinsko vabila na podpis pogodbe za delo preko javnih del pet kandidatk, katere so bile izjemno vesele za ponujeno priložnost in za njihov dejanski izbor na raz-govorih v vrtcu. Med sabo so že stkale vidne vezi in se veselile, da bodo sodelavke. Nasmejani ob-razi so bili najlepše plačilo. kasneje me je obvestila ravnateljica vrtca, da je neizmerno zadovoljna z izborom kadra in da se vsi skupaj veselijo sodelovanja.

podobna situacija se je zgodila ob kritju potreb na vrhniškem Centru za socialno delo, kjer so v poletnem času zaposlili 4 kandidate, kateri so bili navdušeni nad novim delom preko programa javnih del. prav tako je bila povratna informacija direktorice zelo pozitivna in je bila z izborom več kot zadovoljna.

V lokalnem okolju pa bi prav tako izpostavila dobro sodelovanje s svetovalnim središčem ljubljana, po-sebno z gospodom albertom Štrancarjem, saj smo skupaj pripravili prilagojen program Zaposlitvenega kotička, glede na potrebe iskalcev zaposlitve na Vrhniki in prostorskimi zmožnostmi na uradu za delo Vrhnika.

sodelovali smo tudi s policijski enoto Vrhnika zaradi primera konfliktne stranke. Z njimi smo sklenili do-govor za intervencijo v primeru morebitnih težavnih situacij.

Vsi skupaj se moramo zavedati, da se lahko kaj hitro znajdemo v vlogi iskalca zaposlitve in da se bomo v življenju še srečali s kakšno od naših strank v drugih življenjskih okoliščinah, zato bi to nalogo zaključila z mislijo, da je svoje delo potrebno opravljati dobro in pravično, saj opravljamo odgovorno delo, ki pa je hkrati zelo nagrajujoče in izpopolnjujoče.



ZaKlJUČNa NalOGa



tanja Lazarevičstrokovna izobrazba: univerzitetni diplomirani pedagog, smer andragogika

ime in priimek mentorja: julita petrovič





hitre spremembe na trgu dela, ki so nastale zaradi globalne ter posledično finančne in gospodarske krize, so od svetovalca zaposlitve v zadnjih letih zahtevale veliko hitrega prilagajanja ter nenehno nadgrajevanje delovanja, opravljanja osnovnih storitev. prav tako je na spremenjen način dela svetovalca zaposlitve vpli-val nov Zakon o urejanju trga dela ter uvedba nove, prenovljene doktrine dela z delodajalci, brezposelnimi in iskalci zaposlitve.

Število brezposelnih hitro narašča, slabša se zaposlovanje, pojavile so se nove kategorije iskalcev zapo-slitve in pri vsakodnevnem delu opažam, da vse več ljudi razširja svoje zaposlitvene cilje, kar pa ni nujno vodilo v hitrejše zaposlovanje. prav tako so iskalci zaposlitve postajali vse bolj zaskrbljeni in negotovi, ni bilo prave motivacije. Dnevno poročanje medijev o stanju na trgu dela, ki je bilo in je še vedno zastrašu-joče (množična odpuščanja, stečaji, izkoriščanje delavcev…), iskalcem zaposlitve ne predstavlja svetle prihodnosti. iz tega razloga sem kot svetovalec zaposlitve, poleg rednega dela, veliko časa posvetila tudi dodatnemu motiviranju, ozaveščanju iskalcev zaposlitve o tem, da je potrebno v tako težkih časih še bolj strukturirano in načrtovano kreirati svojo poklicno pot, iskati nove, proaktivne načine do potencialnih de-lodajalcev. Veliko truda sem pri delu vložila v vzpodbujanje samostojnega in predvsem aktivnega iskanja zaposlitve vsakega posameznika.

na drugi strani so delodajalci postali vse bolj zahtevni pri razpisanih prostih delovnih mestih in pričakujejo najboljši kader, to pa je posledično pri iskalcih zaposlitve povzročalo še večje dileme, kako se ustrezno predstaviti, katera znanja in kompetence izpostaviti. opaziti je, da ne samo nižje izobraženim, v zadnjem času tudi vse več višje izobraženim iskalcem zaposlitve, primanjkuje osnovnih veščin iskanja zaposlitve (kako se ustrezno predstaviti z razpisno dokumentacijo – prijava, življenjepis; kako se predstaviti na za-poslitvenem razgovoru). V ta namen sem v svoje vsakdanje delo vpeljala tudi izvajanje vsebinsko prila-gojenih krajših oblik skupinskih delavnic, ki zajemajo izdelavo dobre prijave na razpisano delovno mesto, pripravo na zaposlitveni razgovor kot tudi predstavitev delovanja trga dela. Z omenjenimi delavnicami želim udeležence vzpodbuditi k iskanju novih, aktivnih načinov iskanja zaposlitve. pogosto namreč opa-žam, da se večina iskalcev zaposlitve še vedno zgolj pasivno loti iskanja zaposlitve (prijave na objavljena prosta delovna mesta) in zanemarja, danes tako zelo pomemben tržni pristop. Vsak posameznik si mora danes sam poiskati ustreznega delodajalca in ga prepričati v to, da je zanj nepogrešljiv kader.

politične, gospodarske in ekonomske spremembe so vplivale tudi na to, da sem se kot svetovalka za-poslitve vse bolj srečevala z dolgotrajno brezposelnimi osebami, mladimi/prvimi iskalci zaposlitve, ki jim



povečujemo zaposlitveno možnost tudi z ukrepi aktivne politike zaposlovanja. pri vsakodnevnem delu sem se srečevala z vse večjim številom tujih delavcev in vse pogosteje tudi z iskalci zaposlitve, ki svojo priložnost iščejo izven meja slovenije. Zaradi učinkovitejšega in bolj strokovnega delovanja sem svoja že obstoječa znanja razširila z znanji s področja zaposlovanja tujcev, iskanja zaposlitve v tujini in v zadnjem času vse pogosteje opažam, da je potrebno in nujno tudi poznavanje delovno pravne zakonodaje.


k boljšemu in predvsem učinkovitejšemu delovanju svetovalca zaposlitve nedvomno veliko doprinesejo tudi številna interna izobraževanja in usposabljanja, ki se izvajajo v okviru izobraževalnega centra ZrsZ. naj omenim le nekatera izobraževanja in usposabljanja, ki sem se jih udeležila: komunikacija in svetovalni intervju, aktivacija svetovalnega procesa, svetovalni proces na zaposlovanju itd.). bistveno pripomorejo k večji strokovnosti delovanja (boljše poznavanje stroke, poznavanje okolja delovanja, boljše poznavanje orodij za učinkovito delo – k temu so doprinesla tudi interna usposabljanja ob uvedbi novosti delovanja različnih aplikacij, ki jih svetovalci zaposlitve dnevno uporabljamo pri svojem delu). Dajejo predvsem širi-no, nove ideje ter omogočajo izmenjavo dobrih praks.

Za učinkovito in predvsem boljše delo je potrebno tudi poznavanje drugih strokovnih področij in inštitu-cij, ki so posredno ali neposredno povezane z delovanjem Zavoda za zaposlovanje. Številna gostovanja različnih zunanjih partnerjev (Center za socialno delo, druge sorodne inštitucije ter zavodi, s katerimi posredno sodelujemo), so mi tako omogočila tudi bolj suvereno in strokovno svetovanje ter podajanje informacij. prav tako so tovrstna interna ali eksterna izobraževanja ter usposabljanja veliko doprinesla tudi k boljšemu prepoznavanju značilnosti različnih strank.

pridobljena znanja, veščine, nove ideje, ki sem jih pridobila tudi z gostovanji na različnih zaposlitvenih sejmih, predstavitvah delodajalcev in kadrovskih delavcev sem uporabila pri vsakodnevnem svetovanju in prenovi ter izvajanju delavnic. sodelovala sem pri vsebinski prenovi delavnice predstavitev kariernega središča ter učenje veščin iskanja zaposlitve. Štiridnevna delavnica zajema kratko predstavitev storitev v kariernem središču, predstavitev delovanja trga dela, kako se pripravi dobra razpisna dokumentacija ter pripravo na zaposlitveni razgovor.


Z opravljanjem dela samostojnega svetovalca sem pridobila veliko novih znanj, veščin in predvsem raz-vila nove kompetence ter določene okrepila. Delovanje na različnih področjih, tako neposredno delo z brezposelnimi osebami kot na drugi strani delo z delodajalci, mi je razširilo obzorja razumevanja delova-nja trga dela, kako pomembno se je prilagajati razmeram in še dodatno potrdila prepričanje o tem, da je vsak posameznik odgovoren za svoj položaj na trgu dela. V kolikor se bom v prihodnje znašla v položaju iskalca zaposlitve, mi bodo vsa ta znanja in izkušnje, ki jih dnevno pridobivam v pogovorih z brezposel-nimi osebami iz različnih ciljnih skupin, dragoceno pripomogla k uspešnejšemu iskanju nove zaposlitve.

Veliko teoretičnega znanja s področja brezposelnosti in predvsem s področja vseživljenjskega izobra-ževanja sem si pridobila že med rednim študijem andragogike, na Filozofski fakulteti v ljubljani, kar mi je nedvomno pomagalo pri samem začetku. Vendar pa sem šele z aktivnim vstopom v zaposlitev kot samostojni svetovalec začela spoznavati realno vlogo svetovalca, delovanje Zavoda za zaposlovanje ter politiko zaposlovanja v praksi. V veliko pomoč pri sestavljanju celotne slike dogajanja, razumevanja stanja in razreševanja številnih usod posameznikov, ki so iz takšnih ali drugačnih razlogov postali uporabniki storitev Zavoda, mi je veliko pomagalo tudi tesno sodelovanje z mentorico, ki mi je predvsem v začetku tesno stala ob strani in mi kasneje tudi omogočila samostojno spoznavanje različnih področij delovanja Zavoda za zaposlovanje. to mi je v veliki meri omogočilo lažje razumevanje ter posledično bolj strokovno, samozavestno in učinkovito opravljanje dela svetovalca, ki je postajalo vse bolj samostojno.



Še pred zasedbo delovnega mesta svetovalca zaposlitve, sem razvila veliko pomembnih kompetenc za uspešno opravljanje dela svetovalca zaposlitve. predvsem so bile to temeljne kompetence, kot so usmer-jenost k strankam, komunikativnost in sodelovalnost. Z opravljanjem konkretnega dela pa sem začela razvijati tudi ključne, specifične kompetence, ki so potrebne za dobro in učinkovito opravljanje dela. Specifične kompetence, kot so prepoznavanje in reševanje problemov (sposobnost zazna-vanja potrebe stranke, ugotavljanje njenih sposobnosti, nudenje njej najustreznejših rešitev tako v okviru storitev, ki jih ponuja Zavod, kot tudi izven okvira delovanja in ukrepov Zavoda), sprejema-nje različnosti, strokovnost ter multidisciplinarnost. k učinkovitejšemu delu mi je nedvomno pripo-mogla tudi lastna izkušnja z brezposelnostjo, predvsem v smislu lažjega razumevanja doživljanja nastale situacije pri strankah. V praksi se to kaže kot sposobnost vzpostavitve zaupanja pri stranki, kar je po mojem mnenju ključni element za razvoj uspešnega procesa svetovalnega intervjuja. pri izvajanju delavnic teoretična znanja pogosto podkrepim z lastnimi izkušnjami, kar daje posredovani vsebini večjo vrednost. odziv strank je zelo pozitiven. Zanje nisem zgolj javna uslužbenka, v varnem položaju, ki preda-ja neživljenjska teoretična znanja. Vsekakor pa je moja prednost tudi sposobnost aktivnega poslušanja in dejstvo, da si priznavam, da se veliko naučim ravno od svojih strank.

Vloga mentorice je ključno pripomogla predvsem pri razvijanju kompetenc strokovnosti, v smislu spozna-vanja okolja delovanja celotnega Zavoda ter različnih aktov za učinkovito delo ter zavzetosti in zaneslji-vosti, v smislu upoštevanja pravil, rokov ter varovanja poslovnih in osebnih podatkov.


osebno doživljanje brezposelnosti in to celo dolgotrajne brezposelnosti, mi pogosto omogoča lažje razu-mevanje položaja in občutkov, ki jih doživljajo brezposelne osebe, bodisi ob izgubi zaposlitve, kot tudi v doživljanju dolgotrajno neuspešnega iskanja nove zaposlitve. po šoku, ki ga posameznik občuti ob izgubi zaposlitve, pogosto sledi kratko obdobje optimizma (le-to sovpada z obdobjem prejemanja denarnega nadomestila). po izteku prejemanja denarnega nadomestila se kar naenkrat zavedo resnosti položaja, a za mnoge je takrat že prepozno in potrebujejo veliko več spodbude za ponovno aktiviranje. upad samo-zavesti, mnogi neuspešni poizkusi, posameznika pripeljejo v stanje pesimizma. Včasih si v svetovalnem procesu kot tudi pri izvajanju delavnic pomagam z osebnimi primeri. na ta način strankam lažje približam razumevanje takojšnje aktivacije, ter jim na ta način osmislim številne aktivnosti, ki so jih kot iskalci za-poslitve dolžni sprejeti.


največje zadovoljstvo in potrditev za uspešno delovanje, mi nedvomno predstavlja zadovoljstvo upo-rabnikov storitev Zavoda za zaposlovanje. naj si bodi zadovoljstvo brezposelnih oseb, ki mi z velikim veseljem sporočijo, da so dobile zaposlitev, bodisi s strani delodajalcev, ki so zadovoljni z izborom posre-dovanih kandidatov. Vse pogosteje s strani iskalcev zaposlitve dobivam pozitivne odzive glede mojega prijaznega in učinkovitega svetovalnega pogovora. pri obravnavi strank se namreč pogosto poslužujem direktne konfrontacije s problemom, skušam razumeti položaj vsakega posameznika, mu prisluhnem, vendar ne zapadem v pretirano sočustvovanje in pomilovanje. Z dodatnim motiviranjem, ohranjanjem pozitivizma ter večanjem samozavesti posameznika, kljub za mnoge težki osebni situaciji, mi je v največje zadovoljstvo, ko vidim, da se oseba ponovno aktivno spopade z iskanjem zaposlitve in jo posledično tudi dobi.

kot primer dobre prakse lahko izpostavim primer gospoda, ki je redno prihajal v Zaposlitveni kotiček v karierno središče območne službe ljubljana, kjer trenutno delam. gospod je bil aktiven iskalec, vendar je bila njegova starost (nad 50 let) za večino delodajalcev omejujoča. gospod je zato občasno obupaval, saj je vsak dan kontaktiral delodajalce, jim pošiljal prijave, bil na razgovorih, kljub vsemu je bilo veliko zavrnitev. Dnevno je prihajal v Zaposlitven kotiček in postajal vse bolj jezen ter razočaran nad situacijo. Z mojim motiviranjem, vzpodbudo in pomočjo pri pisanju prijav ter svetovanju glede komunikacije na razgo-vorih in drugih veščinah iskanja zaposlitve, se je gospodu pred kratkim uspelo zaposliti. V Zaposlitvenem kotičku namreč sodelujemo tudi z delodajalci. name se je obrnil delodajalec, ki je iskal kader za delo v



proizvodnji. Z delodajalcem sva se pogovorila o zahtevah delovnega mesta in pričakovanjih, spretnostih in osebnostnih lastnostih kandidatov, ki naj bi mu jih napotili na zaposlitveni razgovor. V tistem trenutku sem se spomnila gospoda, ki je tako vztrajno, a žal že dolgo neuspešno iskal zaposlitev ravno na tem področju. po poglobljenem razgovoru, sva ugotovila, da bi bil gospod ustrezal delodajalčevim zahte-vam. gospoda sem napotila na razgovor k delodajalcu in po uspešno opravljenem razgovoru je sledila zaposlitev. skupek pozitivnih elementov (svetovanje, motiviranje osebe, prepoznavanje potreb delodajal-ca, organizacija kariernega središča) je pripeljal do bistva našega dela, zaposlitve brezposelne osebe in ustrezno napotitev pravega kandidata k delodajalcu.

6. Izrazite svoje mnenje o področju, ki ni zajeto v prejšnjih točkah, in se vam zdi pomembno pozornosti.

Večji priliv brezposelnih oseb različnih ciljnih skupin se opaža tudi v povečanem številu uporabnikov sto-ritev v kariernem središču (mesečni obisk se giblje v povprečju med 800 in 1000), predvsem uporabnikov storitev Zaposlitvenega kotička. to potrjuje tudi moja mesečna analiza obravnavanih strank. Število sve-tovanj v povprečju zajema 200 strank na mesec in število informiranih strank okoli 800 na mesec. Moje delo zajema tudi dnevno izvajanje kratkih oblik skupinskih delavnic veščin iskanja zaposlitve ter občasno izvajanje različnih modularnih delavnic (dve delavnici na mesec). poleg pretežnega dela z brezposelnimi osebami, iskalci zaposlitve ter iskalci zaposlitve, katerih zaposlitev je ogrožena. najmanj enkrat tedensko opravljam tudi delo z delodajalci, ki v večini primerov zajema kontaktiranje delodajalcev in napotovanje ustreznih brezposelnih oseb.



ZaKlJUČNa NalOGa



tina Žnidaršičstrokovna izobrazba: Magistra socialnega dela in univerzitetna diplomirana varstvoslovka

ime in priimek mentorja: zdenka borštnik štublar


oddelek / služba: Ura za Delo ljUbljaNa – karierNo sreDišče



na Zavodu rs za zaposlovanje sem od 22. maja 2015 zaposlena kot svetovalka v okviru projekta »Do boljše kakovosti storitev z več svetovalci zaposlitve«. V projekt sem se vključila zaradi nadomeščanja sodelavke. Moje spoznavanje delovanja Zavoda se je začelo v pritličju, kjer se vzpostavi prvi stik s stranko in sicer v prijavno odjavni službi. tam sem spoznala postopke prijave stranke v evidenco brezposelnih. Masa ljudi, ki čakajo v vrsti, da se prijavijo v našo evidenco, je velika. pretok ljudi in kompleksnost njihovih zgodb je zaskrbljujoča. Mojemu uvajanju, kjer sem sledila delu referenta in se učila postopkov na primeru konkretnih zgodb je sledilo samostojno prijavljanje strank v našo evidenco. priznati moram, da je delo stresno, saj so ljudje v stiski in pričakujejo ažurno pomoč s strani zaposlenih. po začetnem uvajanju na pri-javno odjavni službi, sem prišla v karierno središče na nadaljnjo uvajanje. prisostvovala sem svetovalnim razgovorom, ki so jih imeli svetovalci s svojimi strankami. V vlogi opazovalca sem skozi različne zgodbe spoznavala svetovalni proces. Videla sem, da imajo ljudje različna pričakovanja. Mnogokrat so svetovalci poleg podajanja informacij in dogovarjanja o aktivnostih za lažjo iskanje zaposlitve, tudi veliki motivatorji in neke vrste terapevti, saj slišijo različne stiske in probleme posameznikov. Velikokrat posamezniku pade motivacija za iskanje zaposlitve in upanje, da najde ustrezno službo, pojavita se brezvolja in obup. V takih primerih potrebujejo posamezniki dvig motivacije in pomoč pri določanju aktivnosti, ki bi jim pomagali pri iskanju zaposlitve.

Žal pa je zaradi velikega števila strank svetovalni razgovor časovno omejen. Velikokrat bi skozi daljši pogo-vor in svetovanje lahko prišli do boljših rešitev in bolj primernega načrta za iskanje zaposlitve toda zaradi časovne stiske je delo svetovalca omejeno. informacije, ki jih podajamo strankam niso vedno enake, vsak posameznik ima svojo specifično zgodbo in potrebuje individualni načrt za iskanje zaposlitve. posledič-no za spoznavanje posameznikove situacije potrebujemo več časa, ki pa ga kot svetovalec pogosto žal nimamo. Mnogokrat problem pri iskanju zaposlitve leži v neki globlji stiski ali pa je problem tako velik, da ga v tem kratkem razgovornem sestanku ne odkrijemo, ker smo časovno omejeni in nam zmanjka časa.

Moje delo trenutno zajema dežurstvo v zaposlitvenem kotičku in opravljanje nalog dežurne svetovalke. V kariernih središčih ponujamo različne brezplačne storitve in aktivnosti, namenjene tako brezpo-selnim osebam, iskalcem zaposlitve kot tudi drugim z namenom spodbujanja zaposlovanja brez-poselnih oseb. stranke lahko samostojno ali ob pomoči dežurnega svetovalca dostopajo do informacij na spletu ali osebno pri svetovalcu, omogočen imajo dostop do ponudbe prostih delovnih mest, na voljo jim je podpora svetovalca pri iskanju zaposlitve. Moje naloge so individualno karierno svetovanje, poda-janje informacij strankam, motiviranje strank, pregledovanje življenjepisov in spremnih pisem ter dajanje napotkov za izboljšave. Delo zajema predvsem delo z mladimi (do trideset let). skrbnikom delovnih mest



posredujem predloge primernih kandidatov. V dogovoru s strankami, jih vključujem v krajše modularne delavnice ali v delavnice izbranih koncesionarjev. Velik del zajema tudi vnašanje podatkov v aplikacijo in delo z računalnikom.

Menim, da je delo dežurne svetovalke v zaposlitvenem kotičku uporabno in predstavlja pomemben vir in-formacij strankam, ki se jim porajajo različna vprašanja. Delo kariernega svetovanja je zaposlitev s katero sem zelo zadovoljna. ustreza tako mojim osebnostnim lastnostim kot tudi kompetencam in naučenemu znanju. Všeč mi je razgibano delo in pa predvsem delo s strankami. V nadaljevanju bo moje delo poleg vsega zgoraj naštetega, vključevalo tudi vodenje delavnic za pridobivanje veščin iskanja zaposlitve, sve-tovanje svojim strankam, napotovanje v ukrepe aktivne politike zaposlovanja.


V kratkem času, odkar sem zaposlena na projektu, ni bilo izvajanih nobenih delavnic. Veščin in dela kot svetovalec sem se učila skozi opazovanje svojih sodelavcev, uvajanjem na delovnem mestu. kadarkoli se znajdem v dilemi, se brez skrbi lahko obrnem na sodelavce, ki mi prijazno pomagajo. skozi delovni pro-ces in samostojno delo se učim in pridobivam konkretne veščine, ki jih potrebujem pri svojem delu. kar se tiče dela z aplikacijo sem bila na usposabljanju za delo v aplikaciji eDs-gC – modul izvajanje storitev za trg dela (Zap). na usposabljanju je bil predstavljen celoten proces aplikacije Zpnet v povezavi z aplikacijo eDs-gC. Dela, predvsem z aplikacijo Zpnet, sem se naučila od sodelavcev in samostojnega učenja na testni liniji, ki je zelo priročna in uporabna. udeležujem se tudi krajših modularnih delavnic, ki jih izvajajo svetovalci na Zavodu in so namenjeni iskalcem zaposlitve. Delavnice so zanimive in so mi v pomoč pri svetovanju in informiranju strank.


usposabljanje na delovnem mestu pod okriljem mentorja se mi zdi zelo koristno. uvajanje v delo in spremljanje dela ter postopno uvajanje v samostojno delo pripomore h kasnejšemu bolj učinkovitem sa-mostojnem delu. tudi spoznavanje različnih oddelkov Zavoda je smiselno, spoznavanje dela na različnih oddelkih je potrebno za lažje razumevanje delovanje Zavoda. prav se mi zdi, da se uvajanje začne na prijavno odjavni službi, kjer se naučimo nujno potrebnih osnov. učenje na praktičnih primerih pod men-torstvom in prisostvovanje pri delu drugih svetovalcev ter spremljanje primerov dobrih praks se mi zdi najboljši način kakovostnega uvajanja uslužbenca na določeno delovno mesto.

tekom usposabljanja sem pridobila nove kompetence na področju svetovanja in veščine uporabljanja računalniških orodij za namene kariernega svetovanja. svoji primarni izobrazbi kot univerzitetna diplomi-rana varstvoslovka in magistra socialnega dela sem nadgradila z usposabljanjem na delovnem mestu pod okriljem mentorja. izobrazba mi je pripomogla k hitrejšemu dojemanju bistva delovanja organizacije in laž-jega ter bolj učinkovitega sodelovanja s strankami. Zaradi predhodne izobrazbe sem lažje in hitreje sledila navodilom ter hitreje osvojila delovni proces. pretekle delovne izkušnje, tako formalne kot neformalne so mi bile v pomoč pri delu s strankami. Moje predhodne izkušnje so predvsem delo s strankami na področju prodaje in delo z osebami s posebnimi potrebami. tekom prostovoljnega dela sem pridobila pomembne izkušnje. kot vodja socialnih programov v društvu sožitje sem sodelovala z različnimi družinami, ki imajo otroka z intelektualno oviro in hkrati komunicirala s krovno organizacijo ter uvrščala družine na ustrezne razpise. kot koordinatorka programov vseživljenjskega učenja namenjenih osebam z intelektualno oviro sem se naučila dela v skupini, ustrezne komunikacije in vodenja večje skupine. opravljeno imam tudi strokovno usposabljanje za delo z romi z motnjo v duševnem razvoju exp-rom. pri hitrejšem uvajanju mi je bil v pomoč že opravljen strokovni izpit iz splošnega upravnega postopka.

Vse te izkušnje so mi zelo v pomoč pri sedanjem delu kot svetovalka na Zavodu za zaposlovanje. tekom preteklih izkušenj sem ugotovila, da rada delam z ljudmi in delo na tem projektu je to ugotovitev še potr-dilo. Zaradi dobrega uvajalnega obdobja in predvsem dobre razlage in mentorstva menim, da sem sposobna samostojnega dela ter da s svojimi lastnostmi ter delovnimi navadami prispevam k večji učinkovitosti in vsesplošnemu zadovoljstvu.



kljub predhodnemu znanju in dobrem uvajalnem obdobju, se mi zdi pomembno, da se zaposleni nepre-stano izobražujejo in dodatno usposabljajo. neprestano se pojavljajo spremembe na trgu dela tako znot-raj organizacije kot tudi zunaj in pomembno je, da vsi zaposleni poznamo najnovejše smernice in oblike dela. tudi vsa dodatna izobraževanja v smislu dobre prakse dela z mladimi ali delo s težavnimi strankami in podobno se mi zdijo nadvse koristna in nujno potrebna pri našem delu. V kolikor bodo v prihodnosti možnosti raznih izobraževanj, se jih bom z veseljem udeležila. seveda pa me najprej čaka opravljanje strokovnega izpita za zaposlene, ki opravljajo storitve vseživljenjske karierne orientacije in posredovanja zaposlitve, ki ga imam namen opraviti na prvem možnem razpisanem roku.


tudi sama sem bila pred zaposlitvijo kot svetovalec prijavljena na Zavodu rs za zaposlovanje kot brez-poselna oseba. po zadnji zaposlitvi sem se prijavila na Zavod, kjer sem uveljavljala denarno nadomestilo. sama sem bila zelo aktivni iskalec zaposlitve in nasveti moje svetovalke so bili dobrodošli. seveda pa sem to iz druge strani gledala drugače, kot na delo svetovalca gledam danes. Menim, da mi ta izkušnja pomaga pri delu z brezposelnimi. ravno ta lastna izkušnja brezposelnosti, proces iskanja zaposlitve in iskanje motivacije so mi omogočile lažje poistovetenje s strankami in posledično lažje motiviram in usmerjam posameznika, ki je prišel na karierno svetovanje. razumevanje situacije brezposelnosti in lažja predstava kako poteka iskanje zaposlitve in kakšna je konkurenca na trgu dela so mi bili razumljivi in skozi lastno zgodbo sem vedno našla navdih in motivacijo za podajanje spodbudnih besed in razumevanje stranke. torej na eni strani poznavanje situacije iskanja zaposlitve in razumevanje brezposelnih oseb, na drugi strani pa uvajanje na delovno mesto s konstruktivnim sodelovanjem sodelavcev. sodelavci, ki so že več let zaposleni na Zavodu, so bogat vir znanja in njihova pripravljenost pomagati in deliti to znanje omogoča kakovostno delo vseh zaposlenih. kadarkoli se mi poraja vprašanje, sem v dilemi ali rabim drugo mnenje, vem, da se lahko vedno obrnem na sodelavce, ki mi bodo s svojimi bogatimi izkušnjami in znanjem vedno pomagali. ta občutek varnosti in vedenje, da se vedno lahko obrneš po nasvet, omogo-čajo lažje delo. pomembni so razgovori in sodelovanje v timu saj omogočajo razbremenitev in podajanje drugega mnenja ter skupno iskanje rešitev. torej je pomembno tudi dobro sodelovanje znotraj organiza-cije in možnost razgovorov, debat in sestankov


Delo v zaposlitvenem kotičku zajema med drugim tudi pregled življenjepisov, vlog in ponudb. V tem krat-kem času sem imela priložnost spoznati, koliko lahko pomagamo z dajanjem nasvetov in informiranjem. ena od strank se je oglasila v »kotičku« in potožila, da ji kljub izobrazbi in motivaciji za delo ne uspe priti niti na razgovor. Dogovorili sva se, da mi prinese pokazati življenjepis in spremno pismo. po pregledu do-kumentacije govoriva o bolj kreativnih oblikah življenjepisa in inovativnem pristopu. njen življenjepis je bil nepregleden, preveč informacij in neizstopajoč. govoriva o popravkih, predlagam nekaj sprememb in jo usmerim na različne spletne strani, kjer imajo narejene vzorce za izdelavo življenjepisa. skupaj ugotavlja-va katera oblika življenjepisa bi bila najbolj primerna za izražanje njene osebnosti. tudi pri pisanju spre-mnega pisma se dogovoriva, da bo izpostavila svoje kompetence in pisno izrazila svojo močno motivacijo za delo na konkretnem delovnem mestu. hkrati pa se dogovoriva, da bo tako življenjepis kot spremno pismo prilagodila potrebam delodajalca in ga uredila temu primerno. Že čez dva tedna se stranka zopet oglasi v kariernem središču. tokrat z dobrimi novicami – prišla mi je namreč povedati, da so jo povabili na razgovor. obe sva se strinjali, da je dobro napisana prijava ključ za vse nadaljnje stike z delodajalcem. V kolikor bi stranka našla primanjkljaj tudi pri samih razgovorih z delodajalcem, bi ji na tem mestu svetovala še eno izmed naših krajših modularnih delavnic, ki jih izvajajo svetovalci za zaposlitve in sicer trening zaposlitvenega razgovora. s pomočjo različnih delavnic imajo stranke možnost pridobiti tako teoretične kot praktične izkušnje z razgovori in intervjuji ter se posledično lahko bolje pripravijo in samozavestnejše nastopijo pri konkretnem delodajalcu za delovno mesto, ki si ga želijo zasesti. Menim, da je tako sve-tovanje v kariernem kotičku kot tudi izvajanje različnih modularnih delavnic zelo koristno in uporabo pri iskanju zaposlitve. svetovalec skupaj s stranko ugotovi na katerih področjih stranki primanjkuje veščin in lahko gradita na tem tudi skozi udejstvovanja na različnih delavnicah. seveda pa je na prvem mestu dober odnos svetovalec – stranka, kajti skozi pogovor, medsebojno sodelovanje in skupno iskanje alternativnih možnosti ter idej za iskanje zaposlitve ter premagovanje ovir in preprek najbolj pozitivno vpliva na pozi-tivni izid aktivnega iskanja zaposlitve.



ZaKlJUČNa NalOGa



tjaša Salamon trudenstrokovna izobrazba: univ. dipl. pravnica

ime in priimek mentorja: Mateja lisac

organizacijska enota: Urad za delo ljubljana, območna služba ljubljana

oddelek / služba: apz, karierNo sreDišče, zaposlovaNje

obdobje izvajanja dela na projektu: 28. 5. 2012 do 31. 3. 2015


kot samostojna svetovalka sem bila sprva zaposlena na oddelku aktivne politike zaposlovanja, nato pa se je moja karierna pot na zavodu nadaljevala v kariernem središču in se v okviru predmetnega projekta zaključila na oddelku zaposlovanja. s prehodom z enega na drug oddelek sem opravljala številne naloge, ki se izvajajo v okviru zavoda, gotovo pa je pri vsem imelo bistveno vlogo ravno svetovanje brezposelnim osebam. četudi se na oddelku apZ neposredno z zaposlitvenim oziroma kariernim svetovanjem nisem srečala, sem svojo vlogo doživljala kot zelo pomembno, saj sem bila del ekipe, ki smo brezposelnim osebam pomagali do dejanske zaposlitve. Moja glavna naloga na oddelku apZ je bila skrb za celotno izvedbo postopka tedaj aktualnih javnih povabil (Zaposli.me, prvi izziv, priložnost zame), gotovo pa je bil najprijetnejši in najspodbudnejši del postopka ravno vabljenje brezposelnih oseb na podpis pogodb za vključitev v katerega od javnih povabil, kar je pomenilo, da se je oseba vsaj za kratek čas vendarle zapo-slila. glede na dejstvo, da situacija na trgu dela dandanes še vedno ni spodbudna, je bilo zato toliko bolj prijetno gledati vesele in optimistične posameznike, ki so podpisovali omenjene pogodbe. Delo v karier-nem središču in nato na oddelku zaposlovanja pa mi je žal pokazalo še drugo plat dejanske situacije na trgu dela in tudi na zavodu. na teh delovnih mestih se nisem več srečevala z zadovoljnimi nasmehi mojih strank in očmi, polnimi optimizma, pač pa pogosto ravno z nasprotnim – z nezadovoljnimi, obupanimi, predvsem pa razočaranimi posamezniki, ki jih je po večini nesrečen splet okoliščin pahnil na trg dela kot iskalce zaposlitve. bodisi so bili to mladi, neizobraženi, bodisi mladi (pre)visoko izobraženi, a brez pravih izkušenj, gotovo pa je bilo še težje najti dovolj spodbudne besede za starejše, ki so bili dolga leta pridni delavci, sedaj pa naj bi si nenadoma spet iskali zaposlitev. pri slednjih se je kot največji problem velikokrat pokazal obup, nemotiviranost, saj so verjeli, da jih zaradi njihove starosti ne bo nihče več želel zaposliti. pogosto jim je težavo predstavljala že priprava prijavne dokumentacije, nov način razgovorov in na sploh vse spremembe, ki so na trenutnem trgu dela hitre, saj je bilo vse to v časih, ko so oni nazadnje iskali zaposlitev, precej drugače. Zato sem kot svetovalka vselej spodbujala vključevanje v delavnice, ki so posameznikom, ki so se morda malce »izgubili v drugem času« glede iskanja zaposlitve ali jim je težave povzročala neizobraženost, omogočile pridobiti vsaj osnovna znanja, veščine iskanja zaposlitve. nekaj časa sem tudi vodila dvodnevno delavnico v kariernem središču, na kateri smo v prvem delu predelali prijavo na prosto delovno mesto, oblikovanje življenjepisa in na sploh psihično pripravo na ponovno/prvo iskanje zaposlitve, v drugem delu pa smo se posvetili komunikaciji z delodajalcem, pripravi na zaposlitve-ni razgovor in podrobno predelali sam razgovor. načeloma so udeleženci z omenjene delavnice odhajali zadovoljni, gotovo pa oboroženi z novimi in pomembnimi informacijami. nikakor ni šlo brez nejevolje zaradi vabila na to delavnico, a smo kaj hitro našli skupni jezik, saj je pri temi, kot je iskanje zaposlitve, vedno veljal in še velja pregovor, da »več glav več ve«. udeleženci so delili svoje izkušnje, sama, kot



zaposlena iz vrst brezposelnih sem ravno tako rada z njimi delila katero izmed mojih izkušenj in videti je bilo, da smo se tako bolj povezali, saj s tem nenadoma nisem bila več zgolj »pametna predavateljica, ki predava teorijo, kako je v praksi pa sploh ne ve«, pač pa so lahko spoznali, da mi je njihova situacija zelo dobro poznana. Vselej sem svoje stranke tudi spodbujala, da ne glede na to, kako brezizhoden se zdi njihov položaj, se lahko kaj hitro zavrti v drugo, svetlejšo smer in da zato ni prostora za obup, da naj vlagajo vase, pridobivajo kompetence, nova znanja, naj poizkusijo nove načine predstavitve, predvsem pa, da naj verjamejo vase. ker zaradi situacije na trgu dela in majhnega števila zaposlitev, večini nisem mogla ponuditi katerega izmed prostih delovnih mesti, je bil poudarek pri mojem delu pred-vsem na motiviranju, gradnji strankine samozavesti ter pomoči pri vključevanju v želene (smiselne) tečaje, izobraževanja in druge pomembne ukrepe. kot svetovalka sem vedno verjela, da je najbolj bistveno, da iskalcem zaposlitve pokažemo, kako smiselna je vsaka vključitev v delavnice, bodisi tečaje ali druge ak-tivnosti, h katerim so povabljeni s strani Zavoda, saj je zgolj znanje tisto, česar nam prav nihče ne more vzeti, zato ga je treba ceniti in še nadgrajevati. nihče izmed nas namreč ne ve, kdaj bomo lahko svoje znanje in pridobljene informacije (spet) učinkovito unovčili.


Vsakršno dodatno izobraževanje, usposabljanje ali drugo delovanje izven lastnega delovnega mesta je za vsakega zaposlenega bistvenega pomena. tako napredujemo, širimo svoje znanje in ne stagniramo na točki, na katero smo bili postavljeni ob nastopu zaposlitve. tudi sama sem zato zelo zainteresirana za udeležbo na usposabljanjih, ki se izvajajo.

pri delu mi je zelo pomagalo znanje s področja splošnega upravnega postopka kot tudi poznavanje Zakona o urejanju trga dela. Že samo v okviru delavnic za pridobivanje veščin iskanja zaposlitve (Vko) je namreč velik poudarek predvsem na rokih, tako pri samih vabilih kot pri odzivu vabljenih oz. njihovih opravičilih. roki so določeni z zakoni in pravilniki in zato je poznavanje slednjih bistvenega pomena, saj lahko njihovo neupoštevanje nosi resne posledice (npr. zamuda roka za opravičilo udeleženca delavnice lahko pomeni njegovo neaktivnost in posledično brisanje osebe iz evidence aktivnih iskalcev zaposlitve). udeležila pa sem se tudi več usposabljanj in izobraževanj, kot na primer svetovalni intervju, komunika-cija, aktivacija svetovalnega procesa, … na omenjenih izobraževanjih sem pridobila pomembna znanja, kako ravnati s strankami, kakšna komunikacija je primerna, kako reagirati v morebitnih kočljivih situacijah, kako umirjati, spodbujati obupane iskalce zaposlitve, kako v njih spet vzbuditi kanček upanja na boljšo prihodnost. naučila sem se še marsičesa drugega, med drugim pa spoznavala druge sodelavce, slišala njihove izkušnje in s tem pridobila neprecenljiva znanja, ki sem jih zelo rada uporabila pri svojem delu.


ker sem v času dela v okviru predmetnega projekta zamenjala nekaj delovnih mest, sem s tem pridobila tudi veliko neprecenljivih izkušenj, novih znanj, osvojila nove veščine in se osebnostno razvijala. Delo s strankami, sploh v kriznih gospodarskih razmerah, ko je ponudba dela bistveno manjša od povpraševanja po slednjem, ko med ljudmi ni več veliko optimizma in zagnanosti, je še posebej zahtevno in od sveto-valca pogosto zahteva maksimum. tako sem se bila primorana naučiti hitro prilagajati na marsikatere spremembe (zakonske, kadrovske, nove stranke, novi – drugačni primeri), se znajti in graditi svoja znanja, da sem lahko korektno posredovala informacije strankam in jim pomagala. Zaradi nekaj precej zahtevnih strank in njihove nejevolje, včasih celo osebnega napada, sem se osebnostno precej razvila v bolj odloč-no, natančno, previdno osebo, ki zna ohraniti mirno kri v še tako provokativni situaciji. ob tem sem se na-učila še bolje, bolj natančno, prepričljivo in brez odstopanj argumentirati svoje odločitve, samozavestno stala za njimi in začela vse bolj zaupati sama sebi, saj so me situacije naučile, da le, če smo prepričani sami vase, lahko prepričljivo nastopamo in v drugih zbudimo občutek, da vemo, kaj zagovarjamo, da imamo ustrezna in zadostna znanja, da smo odločni, resni in predvsem korektni.



pri delu, ki sem ga opravljala, je bilo tudi precej komunikacije preko telefona in elektronske pošte, zato sem ves čas gradila tudi na tej veščini. spoštljiv odnos do strank in prijazen ton glasu po telefonu, ko osebe nimamo neposredno pred sabo, sta vselej ključ do uspešno rešenih še tako zapletenih situacij, ki pri našem delu lahko nastanejo. hkrati pa je zadovoljstvo in morebiti celo pohvala stranke še dodatna motivacija za delo.

ker je bilo moje delo usmerjano s točno določenimi navodili, predpisi, usmeritvami, je bilo potrebno v ve-čini primerov (če ne kar v vseh) ravnati zgolj skladno s slednjimi, nikakor pa ne zgolj po »srcu«, saj bi sicer težko vzpostavili red in disciplino med uporabniki storitev Zavoda. le tako je mogoče zagotoviti enako obravnavo vseh posameznikov in trdno stati za svojimi odločitvami.

Vsekakor pa so na pridobivanje potrebnih kompetenc kot tudi usposobljenost za opravljanje tega dela pomembno vplivale moje predhodne izkušnje. kot pripravnica na sodiščih v ljubljani sem bila priča naj-različnejšim situacijam, ki so me naučile razumeti stisko ljudi in reagirati na čim bolj primeren način. V interakciji z neznanimi osebami lahko marsikdaj pride do nepredvidenih situacij, ko je bodisi potrebno umirjati napetost, pojasnjevati, morda zgolj poslušati ali pravilno usmeriti osebo. to so situacije, ki so mi bile kot sodniški pripravnici velikokrat predočene ter sem lahko izkušnje iz teh situacij marsikdaj preslikala v situacije pri opravljanju svojega dela na zavodu.


na delovno mesto samostojne svetovalke iV sem bila po več mesecih brezupnega iskanja zaposlitve sprejeta preko projekta »Do boljše kakovosti storitev z več svetovalci zaposlitve«. pri samem delu oz. predvsem pri komunikaciji z brezposelnimi osebami je bilo zagotovo velikega pomena dejstvo, da sem bila predhodno tudi sama iskalka zaposlitve na ZrsZ in zato marsikdaj lažje razumela situacijo posame-znikov.

kot že omenjeno je velikokrat težko iti preko čustev in ravnati zgolj in samo po predpisih, a vendar je potrebno. ob tem je bistveno zavedanje, da delujemo v ogromnem sistemu, ki ne dopušča izjem. če se začnemo posluževati sistema z izjemami, bomo kaj kmalu ravnali zgolj s slednjimi in nastal bo kaos, delo pa nevzdržno, nemogoče in brezuspešno. Mnogokrat sem slišala obupane glasove, ki so izgubljali upa-nje v boljšo prihodnost, ki so besno spraševali, kaj jim Zavod sploh lahko ponudi in kako jim sploh lahko pomaga. take posameznike je včasih mogoče pomiriti ravno z osebno izkušnjo. ko sem s slednjimi delila svojo izkušnjo z iskanjem zaposlitve, je bilo mogoče takoj opaziti, da se je njihov odnos spremenil, da so se morda celo bolj odprli in postali bolj dovzetni za informacije, ki sem jim jih posredovala, saj so mi očitno končno bolj zaupali. Dejstvo je, da ljudje bolj verjamemo nekomu, ki je neko situacijo že pre-/doživel, kot posameznikom, ki nam posredujejo informacije zgolj iz nekega kataloga, brez vsakršne prakse. tako da na tem mestu zaključujem, da mi je dejstvo, da sem bila tudi sama zaposlena iz vrst brezposelnih, zelo pomagalo pri motivaciji, usmerjanju kot tudi razumevanju brezposelnih oseb.

kakovost opravljanja moje funkcije pa je gotovo pogojena tudi s sodelovanjem s sodelavci, ki že dlje časa nabirajo izkušnje na predmetnem področju. sama sem se v vseh oddelkih znašla v izredno prijetnem kolektivu, kjer smo si bili vsi vsak trenutek po svojih zmožnostih pripravljeni priskočiti na pomoč in tako vzdušje je naredilo moje delo še toliko bolj prijetno. starejši oz. bolj izkušeni sodelavci so z veseljem delili svoje izkušnje, nasvete in mi v težkih začetkih pri spoznavanju dela prijazno pomagali. Zato menim, da je konstruktivno sodelovanje s starejšimi sodelavci izrednega pomena.


V času, ko sem delala kot osebna svetovalka zaposlitve, sem se srečevala z mlado gospo, tujko iz gruzi-je, ki ima krasno poslovno idejo o odprtju gruzijske restavracije pri nas, zaradi česar si je v okviru zavoda pridobivala podjetniška znanja in glede na njeno zavzetost in krasno osebnost, resnično upam, da se njena karierna pot nadaljuje v uspešnem podjetništvu. nekajkrat sem jo še srečala na zavodskih hodnikih, nazadnje na oddelku, ki se ukvarja z delodajalci, kar morda vendarle pomeni, da je njena ideja oživela.



je pa morda omembe vreden primer z mojega začetka karierne poti na zavodu, in sicer primer osebe, ki se je preko programa Zaposli.me 4 uspešno zaposlila. Šlo je za osebo v poznih tridesetih letih, viso-ko izobraženo, ki pa je bila že več kot 12 mesecev prijavljena na Zavodu kot aktivna iskalka zaposlitve. ponudba delodajalca je bila popolna, oseba je izpolnjevala pogoje ciljne skupine, zato sem po podpisu pogodbe z delodajalcem pripravila še pogodbo o vključitvi te osebe v predmetni program in osebo skla-dno s stalno prakso povabila na podpis. oseba ni bila dosegljiva, zato sem se z delodajalcem oz. njegovo kontaktno osebo dogovorila, da se oseba javi, ko se vrne, da se dogovoriva za termin podpisa pogodbe. bila je sreda, tisti teden sem bila zaradi dopustov sama v pisarni, kjer sicer sodelujemo trije, in v polnem zagonu sem pripravljala material za četrtkovo sejo ter hkrati urejala še zadnje nedokončane zadeve. izven uradnih ur za sprejem telefonskih klicev, sem se zaradi velike količine dela na telefon javljala le izjemoma. tako sem spustila tudi klic gospoda, ki je po neuspešnem poskusu kontaktiranja z mano v besu naslovil na vložišče skrajno nespoštljivo sporočilo. V sporočilu je žalil tako mene kot Zavod ter se jezil nad našim sistemom, ki naj bi od njega zgolj in samo vlekel denar za naše »mastne in nezaslužene« plače. Z bese-dami »kaj hudiča še sploh hočete« je poizvedoval, zakaj mora priti podpisati pogodbo, ko pa mu je bilo s strani svetovalke predhodno pojasnjeno, da je opravil vse, kar je bilo potrebno. Da ga pomirim in situacijo rešim, sem gospoda takoj po prejemu sporočila poklicala. normalna komunikacija z gospodom ni bila mogoča, in ko sem po nekaj minutnem monologu ocenila, da tak pogovor ne vodi nikamor, sem mu še zadnjič pojasnila, kdaj lahko pride podpisat pogodbo ter dodala, da je to absolutno njegova pravica in nikakor dolžnost, ter pogovor zaključila. gospod se je nato še tisti teden v petek res zglasil v moji pisarni. prepričana, da bo na štiri oči komunikacija zagotovo brez težav stekla, sem bila takoj ob vstopu v pisar-no deležna napada, očitkov in zbadanja, češ kako »javna uprava« nič ne dela in ob četrtkih, ko nimamo uradnih ur za stranke, poležavamo. Vsakršno komentiranje gospodovih izjav je bilo brezpredmetno, zato sem ga skušala umiriti in prosila, naj bodisi podpiše pogodbo ali pa zapusti pisarno. storil ni ne enega ne drugega in se skliceval na svojo pravico do svobodne volje pri odločanju, kaj bo storil in kdaj bo odšel. Vzel si je čas in podrobno prebral vsak člen pogodbe, nato pa začel s precej nesmiselnimi in pikolovski-mi vprašanji glede posameznih členov. ker mu na vsa vprašanja zaradi neizkušenosti nisem znala dati povsem točnih odgovorov, sem ga napotila na sodelavko, skrbnico projektov. pri njej se je omenjeni način komunikacije nadaljeval, nespoštljiv odnos pa celo stopnjeval, zato sem bila prisiljena poklicati varnostnika. ob njegovem prihodu pa se je gospod nenadoma umiril, podpisal pogodbo in brez besed odšel. res da je bila pot do (skorajšnjega) zaključka procesa zaposlitve v okviru programa Zaposli.me 4 zahtevna in polna razburljivih dogodkov, pa vendar smo tudi ob teh preprekah pomagali pri zaposlitvi še eni dolgotrajno brezposelni osebi.

na tem mestu bi zato želela zaključiti, da je res pomembno, da vsakega posameznika, če je to le mogoče, obravnavamo enako, mu zagotovimo enake možnosti in naredimo kar je v naši moči, da doseže želeni cilj – zaposlitev.



ZaKlJUČNa NalOGa



Urška gerbajsstrokovna izobrazba: univerzitetni diplomirani politolog mednarodnih odnosov

ime in priimek mentorja: Urša Dolinar (od 28. 5. 2012 do 13. 11. 2012)

organizacijska enota: ceNtralNa slUŽba / os ljUbljaNa, karierNo sreDišče

oddelek / služba: zaposlovaNje / UraD za Delo ljUbljaNa



Delo na projektu »Do boljše kakovosti storitev z več svetovalci zaposlitve« sem 28.5.2012 pričela na po-dročju vsebinske podpore pri nadgradnji enotnega informacijskega prostora za iskalce zaposlitve, portala PoiščiDelo.si.

Moje delo se je nanašalo na uvajanje novega kanala komuniciranja Zavoda z uporabniki njegovih storitev ter prenosa storitev na elektronsko poslovanje. spletni portal poiščiDelo.si 24 ur na dan nudi dostop do informacij za iskanje zaposlitve, osebam, prijavljenim na Zavodu pa možnost elektronskega sodelovanja z osebnim svetovalcem. Z zmanjševanjem števila osebnih obiskov uporabnikov naj bi portal razbremenil delo svetovalcev, iskalci zaposlitve pa bi prevzeli več odgovornosti za samostojnejše iskanje zaposlitve.

V tem času s strankami (brezposelnimi, iskalci zaposlitve, delodajalci) neposredno nisem imela stika. V prvih tednih so bile moje delovne naloge osredotočene na spletno urednikovanje (preoblikovanje in ob-javljanje navodil na testni liniji portala). V času pred prehodom nadgradnje portala na produkcijsko linijo sem sodelovala v številnih, pogosto ad-hoc testiranjih portala in aplikacije ZPNet in se pri tem dobro seznanila z uporabo portala in aplikacije Zpnet. prevzemala sem tudi skrb za zbiranje rezultatov vsebin-skega testiranja portala in komunikacijo z it službo, ki je odkrite napake odpravljala.

aktivno sem sodelovala pri pripravi gradiv za pilotno izvedbo portala, ki je potekala na treh območnih službah (ljubljana, trbovlje in ptuj). tako sem sodelovala pri popravljanju in vsebinski nadgradnji Priroč-nika za uporabo portala, namenjenega svetovalcem, ki so v času pilota uporabljali portal pri svojem delu. pripravila sem tudi gradivo za predstavitev delovanja in uporabe portala namenjeno iskalcem zaposlitve, vključenim v pilotno izvedbo portala. po uspešni nadgradnji portala poiščiDelo.si in prehodu na produkcijsko linijo, sem dobila nove zadolžitve. kot kontaktna oseba sem postala zadolžena za nu-denje pomoči pri izvajanju pilota svetovalcem Urada za delo trbovlje za nemoteno delo s portalom.

Zaradi povečanega obsega dela, sem bila sredi novembra 2012 premeščena na novo delovno mesto svetovalke zaposlitve na os ljubljana, uD ljubljana. postala sem del ekipe t.i. e-svetovalcev, ki s strankami poslujejo tudi/pretežno preko portala poiščiDelo.si. Sprememba delovnega okolja, predvsem pa delovnih nalog in odgovornosti je bila velika, predvsem pa nenadna, v nekaj dneh. V zelo kratkem roku sem se priučila osnov obravnave strank, brezposelnih oseb, prijave in odjave iz evidence brezpo-selnih oseb, osnovnega kariernega svetovanja, postopkov v zvezi z uveljavljanjem pravice do denarnega nadomestila, sodelovanja z drugimi oddelki (apZ, oddelek za delodajalce, oddelek za socialo), vključe-




vanje v ukrepe aktivne politike zaposlovanja ipd. V tem času sem uspešno opravila tudi strokovni izpit za storitve vseživljenjske karierne orientacije in posredovanja zaposlitve zaposlenega delavca.

Sprva mi je bila dodeljena starostno mešana populacija strank, izvajala sem celoten postopek prijave in identifikacije stranke po elektronski vložitvi vloge za vpis v evidenco brezposelnih oseb. ravno tako sem samostojno vodila prvi del postopka za vložitev vloge za denarno nadomestilo. izvajala sem osnovno karierno svetovanje, predlagala kandidate za napotitev na delovna mesta in jih smiselno vključevala v delavnice vseživljenjske karierne orientacije in ukrepe aktivne politike zaposlovanja. Vodila sem tudi kratke informativne sestanke (iMs) za stranke, ki so se prijavile v evidenco brezposelnih oseb. starostno mešano populacijo strank sem imela do reorganizacije dela marca 2014, ko sem prev-zela izključno populacijo mladih, do dopolnjenega 30. leta starosti.

Z mladimi pretežno sodelujem preko elektronskega kanala komuniciranja, bodisi portala poiščiDelo.si, bodisi preko elektronske pošte. redno jih vabim tudi na kratke osebne obiske, smiselno po presoji pa tudi na daljše pogovore glede iskanja zaposlitve.

V kariernem središču ljubljana sem aktivno vpeta tudi v pripravo in izvajanje kratkih modularnih de-lavnic za brezposelne osebe. Za stranke sem pripravila in mesečno izvajala dvourno delavnico iskanje zaposlitve s pomočjo družbenih omrežij Facebook, twitter in linkedin, delavnico inovativne oblike osebne predstavitve s spletnimi programi powtoon in Wix, delavnico zaposlitveni brainstorming in dvodnevno delavnico povej mi zgodbo – priprava dobre predstavitve. stranke so delavnice zelo dobro sprejele, zato smo nekatere poseben za obiskovalce ZrsZ izvedli tudi v okviru dneva odprtih vrat leta 2014 in 2015.

Delo z mladimi neizogibno vključuje tudi spremljanje aktualnega dogajanja v lokalnem okolju. pri tem aktivno sodelujem z Zavodom Ypsilon, s katerim smo v letu 2015 v okviru Dneva odprtih vrat skupaj uspešno izvedli promocijsko akcijo za projekt Slovenija – mentorska država. na Zavodu sem v ta na-men za stranke pripravila predstavitev programa in motivacijsko srečanje. predstavitve se je udeležilo 45 mladih.

V marcu 2015 sem postala del delovne skupine za uvajanje novega kanala internega komuniciranja na ZrsZ v sklopu projekta employiD.


V času zaposlitve na Centralni službi sem se udeležila izobraževanja o uporabi aplikacije ZPNet. pri izvajanju priprav na pilotno izvedbo portala poiščiDelo.si sem junija 2012 sodelovala na delavnici za svetovalce, vključene v pilot, kjer smo predstavili delovanje in funkcionalnosti portala. udeležila sem se tudi več periodičnih sestankov s svetovalci in trenerji, na katerih je bila tema izmenjava izkušenj pri delu z nadgrajenim portalom poiščiDelo.si.

konec leta 2012, ko sem bila premeščena na delo svetovalke zaposlitve, sem se na izobraževalnem centru ZrsZ (iC) udeležila internih izobraževanj: svetovalni proces na zaposlovanju, individualni coa-ching, Učinkovita komunikacija. uspešno sem rešila tudi vrsto e-učenj: office 2010, varnost poslovanja na zrsz, Učinkovita komunikacija, telefonska komunikacija, prijava tujca, klasius, Delovni stili, zdrava prehrana na delovnem mestu.

V februarju in marcu 2014 sem se udeležila večdnevnega usposabljanja za svetovalce za delo z mla-dimi, ki je potekalo tako pri internih izvajalcih (iC) kot pri sodelujočih lokalnih organizacijah (Šos). aprila 2014 sem se v kranju udeležila še dvodnevnega izobraževanja na temo podjetništva podjetništvo kot karierni izziv današnjega časa. junija 2015 sem za sodelavce iz oddelka aktivne politike zaposlovanja izvedla predavanje o iskanju zaposlitve z družbenimi omrežji v okviru njihovega usposabljanja za delo z brezposelnimi osebami.

kot svetovalka zaposlitve sem Zavod večkrat zastopala tudi na zunanjih dogodkih – kot gostujoča predavateljica sem na zaposlitvenem sejmu Moje Delo oktobra leta 2013 in 2014 predstavila e-storitve Zavoda in podala nekaj nasvetov kako uspešno iskati zaposlitev s pomočjo družbenih omrežij, ravno tako sem podobno predavanje izvedla maja 2014 na sejmu los. Decembra 2014 sem na socialni akademiji predavala na temo aktivnega iskanja zaposlitve.



udeležene sem bila tudi več dogodkov, ki so jih izvedle mladinske organizacije v lokalnem okolju. na povabilo Zavoda Ypsilon sem se maja 2014 udeležila dogodka poweroN, namenjenega ozaveščanju mladih glede priložnosti, ki se odpirajo na področju ikt-ja, novembra 2014 pa sem se (ravno tako na povabilo Zavoda Ypsilon) udeležila dogodka „Mladim prižigamo hitre iskrice“, kjer sem v vlogi delodajalca sodelovala v hitrih zmenkih z mladimi. oktobra 2014 sem se udeležila dvodnevnega eurodesk info semi-narja: priložnosti eu za mlade - novi evropski programi in priložnosti, ki jih ti programi ponujajo mladim. na podlagi tega sem kasneje strankam in sodelavcem predstavila ključne točke in vsebino seminarja.


največ sem se naučila predvsem v vsebinskem smislu, saj mi je bilo področje dela Zavoda rs za za-poslovanje prej poznano le z vidika brezposelne osebe. Veliko sem se naučila o svetovalnem procesu, načinu dela z brezposelnimi, predvsem pa o doktrini, ki za vsem tem stoji, zato tudi z vidika nekdanjega uporabnika storitev zdaj na delo Zavoda gledam nekoliko drugače.

po drugi strani mi je ravno neizkušenost oziroma nepoznavanje vsebine dela pomagala, da na nekatere stvari gledam kot uporabnik, za katerega so storitve namenjene, in ohranim določeno mero kritične dis-tance ter tako podam nove ideje.

pri uvajanju portala poiščiDelo.si na Centralni službi ZrsZ mi je so mi prav prišle predvsem izkušnje pri oblikovanju in pisanju besedil, pripravi predstavitev ter objavljanja besedil na spletu. ta znanja sem ko-ristno uporabila pri spletni administraciji, pisanju in oblikovanju navodil za uporabnike portala poiščiDelo.si ter pri pripravljanju raznih gradiv in predstavitev. pri delu svetovalke zaposlitve so mi najbolj prav prišle izkušnje z delom v kontaktnem centru, predvsem v smislu učinkovite komunikacije, javnega nastopanja in splošnega dela z ljudmi.


Da je potek uvajanja potekal čim hitreje, kar je bilo zaradi časovnih rokov nujno, sem sploh na začetku tesno sodelovala s svojo mentorico, ki me je vodila po korakih, dokler nisem osvojila logike vsebinske priprave portala poiščiDelo.si. tudi drugi sodelavci so mi bili pri tem v veliko pomoč, predvsem z vidika svetovalnega procesa, ki stoji v ozadju in je temelj za vzpostavitev portala. svetovalnega proces namreč na začetku nisem poznala.

podpora dobrega tima se je še posebej pokazala, ko sem bila premeščena na delo svetovalke zaposlitve. ker se je ta sprememba zgodila dobesedno čez noč, ker svetovalnega procesa nisem poznala in sem bila predvsem tudi sama še le na začetku karierne poti, mi je bilo delo z brezposelnimi osebami na začetku precejšnji izziv. brez vsebinske pomoči starejših sodelavcev bi bilo delo veliko težje, sploh zaradi časov-

ne stiske, ki ni dopuščala veliko prostora za počasno navajanje na delo, s katerim sem se srečala prvič.

Z vidika bivše brezposelne osebe sem s spoznavanjem doktrine dela z brezposelnimi pridobila na večjem razumevanju načina dela Zavoda. predvsem z delom na portalu poiščiDelo.si sem spoznala pomen aktiv-nega in samostojnega vodenja kariere. predvsem pa sem hvaležna za izkušnjo spoznati delo svetovalca zaposlitve in ljudi, ki tvorijo Zavod, saj je (z vidika zaposlenih) pogled »od znotraj« popolnoma drugačen od pretežno negativne javne podobe, ki jo Zavod ima.


V začetnem obdobju moje kariere na Zavodu bi kot končni uspeh skupnega dela na uvajanju portala poiščiDelo.si izpostavila dejstvo, da portal sedaj uporabljajo svetovalci na vseh območnih službah na eni in brezposelne osebe na drugi strani. za vsakdanjo komunikacijo in delo s strankami ga uporabljam tudi



sama, in zadovoljna sem, da sem bila del te zgodbe tudi jaz. po drugih strani pa opažam, da se delo na portalu ne nadaljuje s hitrostjo, ki bi si jo želeli tako svetovalci kot tudi uporabniki in da nadgradnja stoji. ker dobra elektronska komunikacija danes ni nič posebnega in je bolj samoumevna nuja kot kaj drugega, je to vsekakor pomanjkljivost v razvoju e-kanalov Zavoda.

pri delu svetovalke zaposlitve bi izpostavila predvsem fleksibilnost dela, za katero so mladi resnično hva-ležni. hitra, e-komunikacija, dostop do informacij in prilagajanje individualnim potrebam so stvari, ki jih visoko vrednotijo. Dodana vrednost mojega dela je vsekakor tudi povezovanje z lokalnim okoljem, s čimer skušam biti na tekočem z aktivnim dogajanjem in potencialno zanimivimi informacijami za moje stranke. kot primer dobre prakse bi izpostavila tudi dejstvo, da smo v letu 2014 dosegli uved-bo Facebook profila ZRSZ, letos (2015) pa tudi uvedbo dodatne podstrani na spletni strani ZRSZ, namenjeno informiranju o aktualnem dogajanju v kariernem središču.

področje učinkovitejšega informiranja, komuniciranja in predvsem obveščanja strank bi se dalo še izbolj-šati, predvsem obveščanje s strani svetovalca, zato sem tudi sama aktivno sodelovala v pripravi predlo-gov za nadgradnjo obstoječih kanalov.



ZaKlJUČNa NalOGa



Veronika kuraltstrokovna izobrazba: Univerzitetno diplomirani politolog

ime in priimek mentorja: renata šeško potočnik


oddelek / služba: Urad za delo Grosuplje in območna služba ljubljana

obdobje izvajanja dela na projektu: 28. 5. 2012 – 18. 11. 2012 in 16. 3. 2015 – 30. 11. 2015

V prvi polovici ostajajo politične, gospodarske in finančne razmere v sloveniji neugodne in nestabilne. bi-stvenega gospodarskega pospeška ni, domače povpraševanje se zmanjšuje, zato povečanja zaposlovanja na trgu dela za enkrat še ne moremo napovedati. Zaupanje v slovensko gospodarstvo in trenutno vlado rs je zelo nizko. Možnosti za okrevanje domačega gospodarstva v letu 2012 pa zaradi okrevanja zasebnega sektorja in konsolidacije javnih financ ostajajo majhne. Vlada je zaradi nestabilnih javnofinančnih in gospo-darskih razmer tako doma kot v tujini s 31.5.2012 sprejela paket varčevalnih ukrepov, ki so se dotaknili večine prebivalcev. s sprejetjem Zakona o uravnoteženju javnih financ (v nadaljevanju ZujF) pa se je poseglo tudi v Zakon o urejanju trga (v nadaljevanju ZutD) v določene pravice brezposelnih oseb. Z upo-števanjem letošnjih indikatorjev gospodarske aktivnosti ter neugodnih napovedi različnih domačih in tujih mednarodnih institucij se lahko pričakuje, da se bo registrirana brezposelnost na Zavodu za zaposlovanje do konca leta 2012 še povečala na 115.000 brezposelnih oseb. konec junija je bilo na Zavodu prijavljenih 105.630 oseb. V drugi polovici leta pričakujemo postopno zviševanje brezposelnosti, ki naj bi bila izrazi-tejša v zadnji polovici leta, ko se bodo prijavljali po izteku pogodbe za določen čas in pa seveda iskalci prve zaposlitve torej po dokončanju šolanja. V prvi polovici leta se je na Zavod prijavilo 4275 iskalcev prve zaposlitve. predvidevajo, da se jih bo do konca leta prijavilo še dodatnih 8000 oseb. taka brezposelnost pomeni, da bodo potrebna dodatna delovna mesta in aktivno sodelovanje Zavoda z ukrepi aktivne politike zaposlovanja na področju posredovanja brezposelnih na prosta delovna mesta ter drugimi aktivnostmi Zavoda, ki bi lahko ublažila veliko brezposelnost, v nasprotnem primeru pa se bo močno povečalo število dolgotrajno brezposelnih. (število bo bo strmo naraščalo). V pripravi pa je tudi reforma o trgu dela, kjer je bil podan koncept o uvedbi enotne pogodbe za nedoločen čas, s katerimi bi lahko rešili problematiko zaposlovanja predvsem mladih oziroma iskalcev prve zaposlitve po končanem šolanju. V sloveniji na trgu dela trenutno prevladujejo pogodbe za določen čas, pogodbene oblike zaposlitve ( podjemna, avtorska), pogodbe s skrajšanim delovnim ali polovičnim časom, samozaposlitve. to je tudi razlog, da se mladi vse težje uveljavijo na trgu dela v sloveniji in da prav zaradi tega posegajo po negotovih, projektnih delih, veliko med njimi jih celo podaljšuje študij zato, ker jim to omogoča delo prek študentskih servisov.

precej manj možnosti za zaposlovanje bo (tako kot leta 2011) v javnem sektorju in na področju kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnosti.

Zavod za zaposlovanje je leta 2009 razpisal 45 prostih delovnih mest za bodoče svetovalce zaposlitve, gre z projekt Do boljŠe kakoVosti storiteV Z Več sVetoValCi ZaposlitVe, ki ga delno financira evropska unija iz evropskega socialnega sklada. osebe, ki so zasedle nova delovna mesta so bila predno-stno izbrana iz evidenc brezposelnih oseb oziroma iz vrst iskalcev prve zaposlitve, s katerim je Zavod skle-nil pogodbo za določen čas, za čas trajanja projekta. namen je dvig kakovosti storitev za ciljne skupine in pa zagotoviti zaposlitev in kompetence novo zaposlenim svetovalcem. Delo svetovalca v grobem obsega delo informiranja, delo z različnimi ciljnimi skupinami brezposelnih ljudi in delodajalci ter ostale delovne na-loge, ki so povezane z delom svetovanja in posredovanja v zaposlitev. kot sem že omenila delo svetovalca



zajema tako delo informiranja o pravicah, obveznostih in pa svetovanje kot oblika spoznavanja, zajemanja ključnih podatkov pri prepoznavanju določenih veščin, kompetenc in ne nazadnje tudi ovir pri nadaljnjem posredovanju v zaposlitev. Delo svetovalca je torej pridobiti koristne podatke o določeni osebi, ki se prijavi na Zavod, ki hkrati predstavljajo njegove prednosti ali močne izstopajoče kompetence/značilnosti/atribute in katerih se zaveda, na katerih gradi svojo čimprejšnjo zaposlitev oziroma je konkurenčen in kandidira na trgu dela. Vendar pa se moramo zavedati, da obstajajo tudi osebe, ki imajo ovire pri posredovanju v zaposlitev, to so v prvi vrsti invalidi, in pa osebe z hudimi zdravstvenimi težavami, priseljenci, etnične skupine, bivši prestopniki, mladi – iskalci prve zaposlitve in starejši, dolgotrajno brezposelni, brez formalne izobrazbe, brez delovnih izkušenj, ki se prav tako soočajo z problemom zaposlovanja. svetovalec mora za hitrejše posredovanje prepoznati njegove prednosti in ovire, da se lahko le tako racionalizira zaposlitev.

Cilj Zavoda in pa oseb prijavljenih na Zavodu, je čimprejšnja zaposlitev, zato je povezovanje z lokalnim okoljem in kontakt z delodajalci nujen. Vsak svetovalec mora poznati aktualna politična in gospodarska dogajanja doma in po svetu, trg dela, po kakšnih poklicih se povprašuje, po kateri izobrazbi se največ povprašuje, katera podjetja so na negativni listi delodajalcev, katera so podjetja, ki zaposlujejo invalide, kako in kam preusmeriti tiste osebe, ki imajo delovne izkušnje ali izobrazbo ali pa oboje pa v svojem poklicu oziroma stroki ni povpraševanja oziroma so ta delovna mesta začasno nedosegljiva. primer dob-re prakse je zaposlovanje v javnem sektorju, ki je do preklica prepovedi zaposlovanja onemogočeno. postavlja se vprašanje, kam se bodo zaposlile tiste osebe, ki imajo vrsto let izkušnje v javnem sektorju, na določenem delovnem mestu.

Zavod brezposelnim osebam omogoča tudi različne programe zaposlovanja in razpise za delodajalce. programi za iskalce zaposlitve po katerih je največ povpraševanja so Zaposli.me, prvi izziv in pa prilož-nost zame. Veliko povpraševanje je tudi po subvenciji za samozaposlitev in npk certifikatih, dodatnem izobraževanju (jeziki, računalniški tečaji) in pa možnost nadaljevanja šolanja.. program Zaposli.me se je že v preteklosti pokazal kot učinkovit in uspešen ukrep zaposlovanja. program je namenjen tržnim deloda-jalcem, ki želijo pridobiti subvencijo za zaposlitev osebe ki, spada v ciljno skupino. Zaposlitev mora trajati neprekinjeno najmanj eno leto. Ciljna skupina so predvsem invalidi, starejši in dolgotrajno brezposelni. javno povabilo prvi izziv omogoča pridobitev subvencije za zaposlitev brezposelnih mladih, ki še niso dopolnili 30 let. prvi izziv sofinancira evropska unija iz evropskega socialnega sklada. je edini program s ciljno skupino mladi do 30 let. Drugi tak program, ki omogoča zaposlitev mladih so javna dela. po jav-nih delih povprašujejo vsi, ne glede ali so ciljna skupina ali ne, je tudi eden izmed najbolj prepoznavnih subvencioniranih programov zaposlovanja Zavoda, ki se je v preteklih letih izkazal za zelo učinkovit ukrep zaposlovanja in pridobivanja delovnih izkušenj.

prav tako se moramo zavedati da, delodajalci v kriznih časih ne zaposlujejo, namesto tega obremenijo redno zaposlene delavce, ker delodajalec z nadurnim delom praktično nima stroškov ali pa izbere obliko zaposlitve preko študentskega servisa, podjemne ali avtorske pogodbe, ki seveda nista obliki redne oblike zaposlitve. prav tako se poslužujejo zaposlovanja preko samostojnega podjetništva, ki zopet ni redna oblika zaposlitve. pravijo, da je država predraga. strošek dela je predrag. Vsi stremijo k temu, kje in kako bi se lahko še privarčevalo v podjetju. kako je z mladimi na trgu dela? lahko bi rekli, da gre za generacijo, ki so bolj ali manj izključeni iz trga dela. so visoko izobraženi, so zdravi, sposobni, imajo potencial imajo določene delovne izkušnje, pa jim nikakor ne uspe dobiti službe. Druga skrajnost so starejši, imajo delovne izkušnje, so sposobni, imajo potencial, vendar pa so pogosto stigmatizirani. kako je mogoče da so tisti, ki so izobraženi, sposobni, posedujejo ključne predpostavke za zaposlitev, in so potencialni kandidati za takojšnjo zaposlitev, izključeni iz trga dela? oziroma vprašati se moramo zakaj delodajalci ne izkoristijo njihovega potenciala? opozoriti moramo, da tu ne gre samo za višji odstotek brezposelnosti mladih in starejših. gre za pritiske po doseganju včasih nemogočih ciljev, torej obliko izkoriščanja. gre za pritiske, ki se vršijo nad delavci, v tej meri in obsegu, da v primeru neizpolnitve pričakovanj oziroma norm delodajal-ca, lahko pride do odpovedi, vedo da nihče ni nenadomestljiv kader. Vsakega delavca se lahko praktično nadomesti z novim. pogosto so zaposleni za določen čas ali preko oblike pogodbenega dela, pogodb civilnega prava /avtorska in podjemna pogodba). Mladi nimajo socialne varnosti, ne morejo si ustvariti družine...vprašati se moramo kako se lotiti problema, kam to vodi? ali bodo programi namenjeni pove-čanju zaposlitev, zmanjšanju brezposelnosti, okrepitvi usposobljenosti posameznikov in jim pomagati do zaposlitve. različni programi usposabljanje in izobraževanja, zaposlovanja in aktivne politike zaposlovanja so del storitev Zavoda za zaposlovanje ki omogočajo povečanju zaposljivosti brezposelnih oseb.

kot svetovalka zaposlitve – začetnik sem se udeležila usposabljanja delavnice svetovalni intervju. namen usposabljanja je bil pridobiti čim več informacij, ki bi mi koristile pri delu, torej svetovanju. Delavnica mi je omogočila vpogled v strukturo svetovalnega intervjuja, kakšen je potek svetovalnega intervjuja, kateri so ključni elementi, veščine in pa spretnosti ki jih ne smemo prezreti, kako usmerjati stranko in predvsem na



kaj moramo biti pozorni tekom pogovora s stranko in kaj je cilj, torej dogovor in zaposlitev. na delavnici smo pridobili koristne nasvete in podatke kako izpeljati intervju z namenom pridobiti podatke, iskanje možnih rešitev in skupno postavljanje ciljev. prav tako smo imeli praktične vaje, ki so nam pokazale tri-dimenzionalen vpogled na svetovalni intervju (vloga svetovalca, stranke in opazovanca). Vzročno-posle-dična razmerja med željo in ciljem, kako ga izmerimo, dosežemo in spremljamo. Vsekakor zelo poučna in koristna delavnica, kjer se naučiš/osvežiš kako pristopiti k stranki, kaj so veščine in spretnosti, ki jih kot svetovalec ne bi smeli pozabiti tekom dela.

tekom dela sem si pridobila dodatna znanja o poklicnem svetovanju in vrstah delovnih dovoljenj. poklicna svetovalka mi je na kratko predstavila svoje delo, kdo ga lahko opravlja, zakaj, komu je namenjen in kdaj. Delovna dovoljenja so svojevrsten primer prepletanja in poznavanja različnih področij dela. Vsak primer delovnega dovoljenja je specifičen sam po sebi.

Delo sem nadaljevala kot svetovalka zaposlitve z mešano populacijo, torej s mladimi do 30 let in pa s starejšimi od 35 let. Mladi iskalci zaposlitve, torej do 30 let, so uvrščeni v program jamstvo za mlade, ki vključuje tudi ukrepe za spodbujanje ustvarjalnosti, podjetnosti in inovativnosti med mladimi ter druge ukrepe, ki bodo na bolj učinkovit način kot doslej povezovali izobraževalni sistem s trgom dela, spodbujali realizacijo podjetniške ideje pri mladih in mladim olajšali vstop v svet podjetništva. Jamstvo za mlade ponuja vse informacije o zaposlovanju, torej ob vstopu na trg dela, kateri program pride v poštev za mlade, do katerih olajšav so upravičeni delodajalci ki zaposlujejo mlade iskalce zaposlitve. V okviru tega sta bila so bili zelo uspešni programi kot so. usposabljanje na delovnem mestu, delovni preizkus za mlade, iz faksa takoj v prakso, olajšave za prvo zaposlitev ….

podjetje broline d.o.o. pozna skoraj vsak izmed nas, če ne po nazivu podjetja, pa po njihovi prepoznavni dejavnosti, to je po distribuciji vode radenska in Zala, distribuciji aparatov za točenje vode (Watercoolerji) in samim vzdrževanjem (so edini pooblaščeni servis vodnih balonov). aparati z izvirsko vodo radenska so vam na razpolago praktično kjerkoli - v pisarnah, trgovinah, šolah, razstavnih salonih, celo na ulici. so tudi največji ponudnik vodnih balonov v sloveniji. Malokdo pa ne ve, da je to tudi podjetje, ki zaposluje invalide. obisk podjetja mi je omogočil, boljši vpogled v delovanje podjetja, torej kdo so, koliko ljudi zapo-slujejo, koliko je zaposlenih invalidov, katera je njihova primarna dejavnost s katero se ukvarjajo/po kateri so prepoznavni, zakaj so konkurenčni drugim podjetjem na trgu in kako trenutna gospodarska in politična kriza vplivata na razvoj in uspeh podjetja ipd. predstavnica podjetja broline d.o.o., romana rus nam je povedala tudi da, zaradi krize vodilni iščejo vedno nove rešitve in ideje kako uspeti na gospodarskem trgu, kje bi še lahko zaposlili invalide ( usposabljanje na delovnem mestu, pomoč v administraciji..), da bi jim omogočili delovne izkušnje. obisk podjetja broline d.o.o. in neformalni stik z direktorico podjetja Moja zaposlitev.si, sašo boštjančič je vsekakor velik korak k cilju; mreženju, navezovanju, povezovanju, torej k iskanju strokovno usposobljenega kadra.

sam projekt je v teh kriznih, nestabilnih gospodarskih razmerah omogočil Zavodu dodatno delovno silo, določeno stopnjo razbremenitve dela obstoječim svetovalcem. Vendar pa se moramo zavedati, da šte-vilo brezposelnih narašča, 45 svetovalcev projekta pa je zaposlenih samo za čas trajanja projekta. Vsak svetovalec ima svojega mentorja, ki mu pomaga in ga usmerja. Dodeljena mentorica je rehabilitacijska svetovalka, ki mi je predstavila drugo obliko svetovanja – delo z osebami, ki imajo zdravstvene ovire pri zaposlovanju. Vsi vemo, da obstajajo invalidska podjetja, ki zaposlujejo invalide, prav tako vemo, da do-ločana podjetja zaposlujejo invalide zaradi kvote, zelo malo ljudi pa pozna obliko rehabilitacijskega sveto-vanja. skupaj z vodjo urada mi je omogočila in predstavila; rehabilitacijsko svetovanje, delavnico iC, obisk podjetja broline d.o.o, poklicno svetovanje, delavna dovoljenja ipd, vendar pa včasih zna biti ovira tudi to, da je njena organizacijska enota dela v ljubljani, sama pa opravljam delo na uradu za delo grosuplje, ribnica in kočevje.

stik z delodajalci in z lokalnim okoljem je nujen iz vidika posredovanja v čimprejšnjo zaposlitev, zlasti v času politične, gospodarske in finančne krize. Delodajalci se pri iskanju najbolj ustreznega kadra (strokov-no usposobljenega), tistega, ki ima znanje in sposobnosti, torej potencial, pogosto poslužujejo iskanja s posredovanjem Zavoda, preko zaposlitvenih agencij in socialne mreže. končni cilj vsakega posameznika je zaposlitev, tudi samo rehabilitacijsko svetovanje ima za cilj zaposlitev osebe – invalida. Vsekakor mora biti vsakemu svetovalcu cilj takojšnje posredovanje in čimprejšnja zaposlitev, mreženje v lokalnem okolju in navezovanju in ohranjanju stikov z delodajalci. Področje dela, ki bi ga izpostavila pa je delo z etnič-nimi skupinami, pri katerem bi potrebovali drugačen pristop dela in absolutno popolno podporo pri iskanju rešitev s pomočjo lokalnega okolja.

tekom usposabljanja in dela sem imela čast spoznati izjemne ljudi, ki v teh kriznih, neugodnih časih opravljajo zelo zahtevno in včasih tudi nehvaležno delo – delo svetovalca zaposlitve.


ZakLJUčNE NaLOgE

uraDi Za Delo

urad za delo lenart

urad za delo Maribor

urad za delo pesnica

urad za delo ruše

urad za delo slovenska bistrica

Maribor

Območna služba Maribor



ZaKlJUČNa NalOGa



tadeja Ferk strokovna izobrazba: univerzitetna diplomirana pravnica

ime in priimek mentorja: renata petek

organizacijska enota: Urad za delo Maribor




Delovno mesto svetovalke zaposlitve sem nastopila z dnem 1. 9. 2009 na uradu za delo v Mariboru, v obdobju,ki je že nakazovalo vse večjo razsežnost gospodarske krize, v kateri smo se znašli in je po ura-dnih ekonomskih izračunih še nekaj let ne kani biti konca.to je tudi botrovalo okrepitvi kadra na področju zaposlovanja vse več brezposelnih oseb, ki so se zaradi množičnih stečajev številčno prijavljale na urade za delo. V začetnem obdobju svojega uvajanja za delo svetovalke zaposlitve sem - z namenom, da bi se seznanila z vsemi fazami dela z brezposelno osebo - krožila po oddelkih urada in spoznavala sistem dela.uvodoma v prijavni službi, kjer sem prijavljala in odjavljala osebe iz evidence, vzporedno spoznala hitre storitve na informativnem okencu, sledilo je uvajanje na področju svetovalnega dela brezposelnih oseb z ovirami in neposredno zaposljivih oseb, seznanila sem se tudi z delom na področju sodelovanja z delodajalci,s postopki dela oddelka aktivne politike zaposlovanja ter delom poklicnih in rehabilitacij-skih svetovalk na področju specialističnih obravnav. V času usposabljanja sem se redno udeleževala usposabljanj in izobraževanj ter delavnic za različna delovna področja, ki jih sedaj zasedamo udeleženci zaposleni v okviru tega projekta. kmalu mi je bil dodeljen referat in s pomočjo takratne mentorice Zlatice Marinič, sem se postopoma uspešno vpeljala v samostojno delo. prevzela sem referat oseb z ovirami, ki zahteva veliko poglobljenega individualnega svetovalnega dela. ker je bilo med strankami veliko oseb z zdravstvenimi omejitvami, med katerimi so prevladovale starejše osebe, sem jih, kadar je bilo smiselno usmerjala v specialistične obravnave,kjer so se ukvarjali z odpravo tistih ovir, ki jih na svetovalnem inter-vjuju ni bilo (več) možno razreševati ali pa je bila njihova ne/odpravljivost potrjena s strani zdravstvene svetovalne službe, kasneje pa so sodila v pristojnost drugih specialističnih služb zavoda. hkrati sem tudi pripravljala utemeljitve za predstavitve teh oseb na timskih obravnavah za njihov odstop Centru za soci-alno delo.takšna in podobna timska srečanja so za svetovalko zmeraj spodbuda in priložnost za širjenje novih vidikov problema in pomnožitev idej za ukrepanje pri reševanju podobnih primerov v lastni sveto-valni praksi. uspešno sem se spopadla tudi z delom ob velikih stečajih, ki so na Štajerskem spravile na kolena podjetja CpM, Mtb, tVM in ostala, ki so sledila. na uradu smo bili za namene tega povečanega števila prijav brezposelnih delavcev vsakič dobro organizirani. V spominu mi ostaja prijavljanje nekdanjih delavcev Cestnega podjetja Maribor, ki je šlo v stečaj, kjer je izredna situacija zahtevala razporeditev dela na oddelku celodnevno do večera. V skladu z doktrino je naloga Zavoda za zaposlovanje tudi, da izmed velikega števila prijavljenih brezposelnih oseb ki so čez noč izgubljali zaposlitev v čim krajšem možnem času zagotovi delodajalcem ustrezne kandidate na prosta delovna mesta. Mnogi izmed teh so se medtem že zaposlili na svojih nekdanjih področjih dela, nekateri poiskali zaposlitev v tujini ali se celo odločili za sa-mostojno podjetništvo. Marsikomu je bilo težko podati se na drugo področje dela, vendar so jim vključitve



v razne oblike ukrepov apZ,s katerimi so izboljšali znanja, veščine, spretnosti in svoje kompetence in s tem povečali svojo zaposljivost in konkurenčnost na trgu dela le utrle pot naprej. potrebnega je veliko mo-tiviranja, predvsem tedaj, če stranka sama ne zmore imeti objektivnega uvida v lastno situacijo in izhoda iz brezposelnosti. opazen je premik v razmišljanju oseb kaj kmalu po udeležbi v kakšni daljši poglobljeni skupinski obliki delavnice,pri neposredno zaposljivih osebah je pomembno temeljito informiranje in mo-tiviranje stranke. pred nastopom dela svetovalke sem sodelovala in vodila Zaposlitveni kotiček, katerega cilj je učenje veščin iskanja zaposlitve, nudenje podpore pri iskanju zaposlitve in oblikovanju zaposlitvenih in kariernih ciljev. osebe po realizirani delavnici zadovoljno povedo,da jim je bila aktivnost v pomoč pri prvih korakih v navezovanju stikov z delodajalci ter pri opravljanju zaposlitvenih razgovorov. V letih 2010 in 2011 sem tudi sodelovala pri izvedbi dveh čezmejnih zaposlitvenih in kariernih sejmov, namenjenim predstavitvi lokalnih in tokrat tudi tujih čezmejnih delodajalcev. pri tem je opazno, da jih številčneje obi-skujejo ne le osebe prijavljene na zavodu, marveč tudi tisti, ki so še zaposleni in si iščejo nove zaposlitve-ne priložnosti ali pa jim v prihodnosti že preti izguba zaposlitve. Za namene boljšega poznavanja deloda-jalcev v lokalnem okolju sem v letu 2011 opravila obisk pri delodajalcu pekarna hlebček,ki kot podjetje že več let uspešno posluje. gre za družinsko podjetje,ki je kot predstavnik tega tipa podjetij počasi rastoče, ki se ne spušča v enormna finančna tveganja, svojo uspešnost pa si gradi na temelju kohezivnosti in so-lidarnosti med člani. Delodajalka nam je predstavila nekatere strategije njihovega delovanja in kako se z modernizacijo proizvodnih postopkov ter dvigovanjem standardov kakovosti lotevajo poslovnih izzivov. V letu 2011 je tudi zaradi spremenjene doktrine dela z delodajalci na uradu nastopilo nekaj organizacijskih sprememb. uveden je bil tako imenovani »odprti sistem« obravnav neposredno zaposljivih oseb brez vnaprejšnjega naročanja, namenjen predvsem informiranju, napotovanju ter k njihovi takojšnji aktivaciji k iskanju nove zaposlitve, ki usmerja uporabnike k storitvam kariernih središč. prevzela sem delo svetoval-ke za neposredno zaposljive osebe. pri tej ciljni populaciji je potrebnega veliko intenzivnega napotovanja in tudi motiviranja, za katerega sem bila sicer osebnega mnenja, da ga bo manj. ko sedaj vrednotim delo z brezposelnimi osebami v sistemu »hitrih« obravnav neposredno zaposljivih oseb, ki poleg preveritve re-alizacije strankinih preteklih aktivnosti,nove ažurne napotitve na prosto delovno mesto vključuje tudi »in-stant motiviranje« za ukrep, (ob nevštevanju vseh strankinih odporov,ki jih je treba odpraviti ali zmehčati, še posebej pri osebah z ovirami) in se rezultira v ustrezni vključitvi osebe in dolgoročno v realizaciji le-te – lahko sklenem, da imamo svetovalci še posebej v času globalne gospodarske krize, ko trg delovne sile obvladuje velika konkurenca brezposelnih kandidatov in majhnih potrebah po njih – zelo zahtevno delo.


V času svojega dela na projektu sem se udeleževala tudi izobraževanj,delavnic in usposabljanj v izvedbi izobraževalnega centra, območne službe, urada, kjer delam, nekaj pa je bilo tudi zunanjih izvajalcev. V prvem letu dela na projektu jih je bilo največ. V naslednjih letih se je število teh izobraževanj nekoliko zmanjšalo, kljub osebnemu interesu po tovrstni udeležbi, ki ga imam. navedla jih bom v kronološkem sosledju. V letu 2010 so bila to usposabljanja s področja: (tedaj poimenovane) doktrine dela z brezposel-nimi in delodajalci, usposabljanja na področju rehabilitacijskega in poklicnega svetovanja, usposabljanja s področja Zp.net-a, prijave in izdelave zaposlitvenega načrta,usposabljanje s področja Zp.net-posredo-vanja, usposabljanja za uporabo skp, usposabljanja iz področja zakonskih podlag in izjem od objave in obr. pD, usposabljanja iz področja šifranta poklicev in strokovne izobrazbe ter npk šifranta. udeležila sem se usposabljanja iz estoritev zavoda, ter delavnice o novostih na nov office 2007, poklicne orientaci-je, Cips-a, usposabljanja za uporabo apZ, komunikacije in svetovalnega intervjuja, usposabljanja za akti-vacijo svetovalnega procesa, delavnice o mobingu, delavnice o socialnih kompetencah ter izobraževanja iz tedaj novega ZutD. V mesecu maju 2010 sem uspešno opravila tudi strokovni izpit iz zaposlovanja. Fe-bruarja 2011 sem se udeležila delovnega obiska v Centru za usposabljanje slovenske vojske. to leto sem sodelovala na prvem strokovnem srečanju delavcev v logarski dolini. V mesecu marcu 2011 sem kot vsak zaposlen na v tej ustanovi opravila še obvezni izpit iz varstva pri delu. 2011 sem se na naši območni službi udeležila tudi usposabljanja za uporabo skp, ter seminarja »sodelovanje«,ki je potekalo v ljublja-ni,kjer so nam slušateljem na drugačen, predvsem pozitiven in spodbuden način predavatelji s primeri dobre prakse osvetlili vidike na brezposelnost in drugačno pot iz nje. Delavnica z imenom »težavne situ-acije«, mi je bila nekoliko v pomoč pri mojem strokovnem delu, saj mi je pomagala pri ravnanju v različnih konfliktnih situacijah. V letu 2011 sem se že drugič zapored udeležila strokovnega srečanja delavcev



ZrsZ v laškem, kjer smo sodelavci vseh območnih služb Zavoda za zaposlovanje, izmenjali informacije ter navezali medosebne stike, ki so nujni za ažuren pretok informacij in dobro delovno klimo. V mesecu oktobru sem se udeležila okrogle mize z naslovom »odvisnost od prepovedanih drog«, ki vedno bolj pos-tajajo eden izmed razlogov za brezposelnost ali celo trajnejšo nezaposljivost osebe na trgu delovne sile. ker so prihajala vprašanja tudi iz vrst delavcev Centra za socialno delo, smo se dotaknili tudi področja medinstitucionalnega sodelovanja. V letošnjem letu 2012 sem se junija udeležila dvodnevne delavnice »Delo z delodajalci« v izvedbi izobraževalnega centra. to je bilo zame nekoliko manj poznano področje, saj imam neposrednega dela z delodajalci na svojem delovnem mestu občutno manj. predstavila se nam je kadrovska agencija in v skupini smo izdelali profil kandidata za zasedbo določenega delovnega mesta. nato smo na podlagi rezultatov vprašalnikov prijavljenih kandidatov izbirali najprimernejšega izmed njih, ki bi to delovno mesto zasedel. ker smo se gibali v okviru sedaj že izdelanih določenih kompetenc za zasedbo konkretnega delovnega mesta, mi je bila naloga velik izziv, saj sem morala pri tem razmišljati v obratni smeri, kot sicer na svojem delovnem mestu. ta delavnica mi je spremenila perspektivo pogleda na delodajalce, saj sem prejela uporabne ideje sodelavk različnih uradov, ki opravljajo glavnino dela v sodelovanju z njimi. hkrati pa se bolj zavedam, da imamo svetovalci v svojih bazah bogat nabor oseb z dobrimi kompetencami, ki resnično želijo, hočejo in znajo delati, so prilagodljivi in vztrajni. V imamo bazen kandidatov z inovativnimi idejami, zagonom za delo in pogumom, da dosežejo prepoznavnost na trgu dela. imamo veliko takih, ki žele končno dobiti priložnost za zaposlitev mnogi teh morda prvo. V vsakem izobraževanju,usposabljanju in delavnici, ki sem se ga udeležila sem izluščila nekaj, kar je zame in za moje delo uporabnega in pomembnega. Škoda le,da v naglici in tempu dela nismo utegnili zbrati vseh vtisov ter dovoliti, da bi se nas vsebine globlje dotaknile in sedle v nas, saj so novopridobljena znanja kmalu začele izrivati intenzivne zahteve in obveznosti službenega vsakdana.


V obdobju treh let odkar sem nastopila delo svetovalke zaposlitve in predhodnega dela z brezposelnimi sem v procesu dela pridobila kompetence, veščine in znanja tudi z vidika vseživljenjskega učenja. spo-znala sem poslovno okolje in postopke dela drugih oddelkov urada, institucij s katerimi sodeluje Zavod za zaposlovanje, se seznanila in se še seznanjam z delodajalci v svojem lokalnem okolju. kot pravnica izhajam iz pravil stroke, in upoštevam normativne okvirje za učinkovito delo. iz različnih virov se tekoče seznanjam z novostmi svojega področja in tudi ostalih, ki so/ali niso vezana na področje mojega dela, sledim razvoju in uporabljam nova znanja in strokovno napredujem. sem dovzetna za spremembe, kar sem dokazala tudi s prehodom na novo organizacijo dela, se v teh letih naučila osredotočati na bistveno in zaradi raznolikosti dela hitro prehajati med delovnimi nalogami. nedvomno mi je to pomagalo k večji prožnosti. poleg tega sem kot uradna oseba zavezana k varovanju osebnih in poslovnih podatkov in se-veda sem s tem tudi okrepila zavest o sebi kot zaupanju vredni osebi. ker sem usmerjena k strankam in delovanju v zadovoljstvo vseh strani,tako sodelavcev kot uporabnikov, sem to prenesla tudi na področja svojega izvenpoklicnega delovanja. V procesu dela sem okrepila sodelovanje z drugimi, spoštujem njiho-va mnenja in če je potrebno ponudim pomoč sodelavcem, jim posredujem in iz njimi izmenjam relevantne informacije. na delavnicah sem v obliki skupinskega dela v praksi urila svojega timskega duha ter se naučila sodelovalnosti. upoštevam skupne interese in spoštujem različnost mnenj drugih. Da pa je ko-munikacija bistvena kompetenca učinkovitega in nenazadnje tudi notranje zadovoljujočega svetovalnega dela, sem se naučila na konkretnem vsakodnevnem delu z različnimi uporabniki storitev zavoda. s tem, da nepoznavanje prava škodi, sem se velikokrat srečala, zato sem vsaki stranki skušala približati zako-nodajo v njej razumljivem jeziku, vedno znova spreminjati nivoje komunikacije in ohraniti vtis razumljivosti in jasnosti. obravnave ljudi različnih poklicev, pripadnikov različnih življenjskih obdobij,različnih ras in veroizpovedi, življenjskih stališč ter odnosa do pojma »delo«. hkrati pa sem se - predvsem zaradi hitrosti obravnav v sistemu neposredno zaposljivih oseb-naučila učinkovitega povzemanja bistva problema in izdelave povzetkov. pridobila sem na veščinah komunikacije in se izurila v opravljanju rutinskih admini-strativnih postopkov. po izobrazbi sem univerzitetna diplomirana pravnica in zavod za zaposlovanje je nedvomno institucija, kjer zakonodaja opredeljuje obseg pravic in dolžnosti, ki jih moramo poznati tako zaposleni kot uporabniki, vsak v svojem deležu. Delo z brezposelnimi me spremlja že več let, v različnih oblikah sodelovanja z njimi, od izvajalke učne pomoči do strokovne sodelavke v Cips-u pri vodenju Zapo-slitvenega kotička. Zavedam se, da sem z delom svetovalke prevzela večjo odgovornost v manevrskem



prostoru lastne presoje predvsem pri vključevanju oseb v ukrepe apZ, napotovanju in pri samem sveto-valnem delu. tudi v samostojno delo sem kmalu vstopila. sprva sem potrebovala več operativne pomoči, zato sem se po pomoč obrnila na sodelavke, ki so že reševale podobne primere in sem se z mentorico posvetovala predvsem v ključnih težje rešljivih zadevah. Še posebej dobrodošlo zame je bilo, da sva s takratno mentorico obe razumeli »isti jezik zakona«. kasneje se je najino sodelovanje ustalilo ob pripravi mesečnih poročil o delu, ki smo jih morali oddajati zaposleni na projektu. Vedno pa mi je bila na razpola-go, kakor tudi drugim sodelavcem oddelka. ob njeni upokojitvi sta se najini poti razšli in v novembru 2011 sem prešla pod vodstvo nove mentorice s katero pravtako dobro sodelujeva. seveda je razumljivo, da se-daj, ko sem se že uvedla na to delovno mesto ne potrebujem več toliko pomoči. načeloma sem, gledano s perspektive mentoriranke mnenja, da je mentorski sistem za novo uvajajočega se delavca pomemben in začetniku veliko pripomore pri napredku v procesu izgradnje, da bi dosegel višji nivo profesionalnega razvoja in delovne socializacije, pomaga mu pri odpravljanju strokovnih težav, v najboljšem primeru mu nudi celo moralno podporo in ga vzpodbuja. poglavje bom sklenila z mislijo, da sem na delovnem mestu svetovalke pridobila nekatere izkušnje in ideje, ki mi bodo v pomoč pri nadaljevanju poklicne poti.


Delovno mesto, ki ga zasedam ima naziv »samostojni« svetovalec in delo s stranko v končni fazi terja odnos svetovalec – brezposelna oseba,vendar je za kakovostno delo nujno in pomembno sodelovanje z ostalimi sodelavci. Še posebej neprecenljiva je vloga pri prenosu znanj od tistih z daljšim stažem na tem delovnem mestu na novega sodelavca. sleherni strokovni napotek, sodelovanje, pomoč in potrpežljivost, ki so mi jo izkazali na začetku je dragocen kamenček v mozaiku moje svetovalne kariere. seveda si tudi zdaj, zagotovo veliko bolj vzajemno medsebojno pomagamo, se informiramo, razjasnjujemo, se posve-tujemo in predlagamo kakšno spremembo, ki nam olajša ali izboljša delo, katerega ga nikoli ne zmanjka. V trenutnem kriznem obdobju, ko je število brezposelnih oseb že neobvladljivo poraslo, je konstruktivno sodelovanje svetovalcev še posebej pomembno, dodano vrednost pa daje kolektivu osebna topla člo-veška povezanost in pripadnost. s triletno prakso, ki sem jo pridobila v projektu so se veliko bolj razločno izrisale nekatere moje osebnostne značilnosti pri delu z različnimi uporabniki, poleg tega pa bolje poznam kompetence učinkovitega svetovalca zaposlitve. Dobila sem vpogled v veliko različnih poti preživetja človeka v stiski. hkrati pa hitreje prepoznavam potenciale v obravnavanih kandidatih. razširila sem svoje obzorje videnja na določene prelomne življenjske situacije, (med katerimi je tudi izguba zaposlitve) in pridobila večji občutek za osvetlitev problema z različnih zornih kotov. naredila sem premik v razmišljanju od »kaj vse mi še manjka« na princip »kaj vse že imam« da mi uspeva. slednjega vpeljujem tudi v svoje delo. pot, ki sem jo prehodila in po kateri še stopam je zahtevna in od človeka zahteva tudi delo na sebi, veliko izobraževanja, veliko odprtosti in tolerance za različnost. ni moč izmeriti učinkov in statistično umestiti sprememb, ki se v tem kriznem času vendarle rojevajo v človeških dušah in se posledično izraža-jo v njihovih boljših in konstruktivnih odločitvah, bolj pozitivnem razmišljanju (in jih včasih odvrne celo od najhujšega), odražajo se v večjem vrednotenju sebe in ne le v statično preštetih, dnevno obravnavanih, napotenih, odjavljenih in črtanih osebah. globoko se zavedam, da je in mora biti moj doprinos človeku, večji od tega. tudi sama sem v preteklosti, v času lastne brezposelnosti stala na drugi strani, v vlogi stranke, zato z večjim razumevanjem pristopam k temu delu. in najtežja stvar v takem trenutku je…biti svetovalec samemu sebi.


seveda se je v velikem številu obravnav nabralo ogromno rešenih praktičnih primerov z dobrim rezul-tatom. spomin mi seže na stranko, gospo pri štiridesetih, ki je ostala brez zaposlitev zaradi prenehanja dejavnosti, katere nosilec je bila njena mama, ki se je upokojila. Dejavnost je bila rentabilna, imeli so svoje stalne stranke in trajne poslovne partnerje. poslovali so pozitivno. kandidatka je dobro obvladala svoje dosedanje delo, imela je dokaj redek in neiskan poklic, ob prijavi na zavod za zaposlovanje pa ni imela v mislih nič drugega kot to, da si najde novega delodajalca, ki jo bo zaposlil. povedala je, da so stroje sedaj premestili v garažo, z namenom, da bi jih prodali. takrat pa sva začeli iskati rešitve in glede na že prehojene korake v podjetništvu sem ji predlagala, da bi sama odprla svojo dejavnost. glede na to, da je


bila njena podjetniška ledina že deloma zorana, sem videla v tem veliko prednost. nenazadnje sta se z mamo, nekdanjo šefico dobro razumeli tako poslovno kot osebno. gospa me je začudeno pogledala in rekla:«joj,o tem pa sploh nisem nikdar razmišljala. Mama je vodila dejavnost in ko mi je povedala, da se namerava upokojiti, sem pač sprejela dejstvo, da bom brez službe. ampak na to, da bi jaz nadaljevala mamino dejavnost, pa sploh nisem pomislila! « bila je precej presenečena nad mojo idejo in dogovorili sva se, da vse skupaj prespi, za začetek pa se udeleži informativne ure za bodoče podjetnike, kjer si bo pridobila nekaj ključnih informacij. ravno v tem obdobju so bila na razpolago finančna sredstva iz naslo-va aktivne politike zaposlovanja, torej subvencija za samozaposlitev. čez nekaj časa se je gospa znova oglasila in se vključila v postopek za samozaposlitev. uspešno je opravila presojo poslovne ideje ter iz starih temeljev na novo zagnala že utečeno dejavnost. ponovno je pridobila nekdanje poslovne partner-je in nekaj novih. kasneje sem izvedela, da dobro posluje in vesela sem, da se je tako odločila. takšni primeri iz »življenja svetovalca za pisarniškimi vrati« ki odpira ljudem nove priložnosti, me napolnjujejo z zadovoljstvom ter mi dajejo potrditev in vzpodbudo za nadalnje delo. tedaj sem še posebej vesela, da opravljam ta poklic. in ne glede na to, kam me bo v prihodnosti pripeljala poklicna pot, je svetovalno delo odličen karierni poligon za kakršnokoli drugo kasnejšo zaposlitev, ki vključuje delo z ljudmi.



ZakLJUčNE NaLOgE

uraDi Za Delo

urad za delo gornja radgona

urad za delo lendava

urad za delo ljutomer

urad za delo Murska sobota

Murska Sobota

Območna služba Murska Sobota


ZaKlJUČNa NalOGa



anita Ostričstrokovna izobrazba: univerzitetna diplomirana pedagoginja (smer andragogika)

ime in priimek mentorja: branka kuzma smolič

organizacijska enota: Urad za delo Murska sobota

oddelek / služba: zaposlovanje



svetovanje je kompleksno, interdisciplinarno področje, ki zahteva veliko znanja iz različnih drugih podro-čij: upravljanja človeških virov, organizacije, komunikologije, vodenja, psihologije, menedžmenta. sveto-vanje brezposelnim osebam je v današnjih nemirnih časih prav gotovo velik izziv za vsakega svetovalca.

ni enostavno opredeliti, kaj delo svetovalca pravzaprav obsega.

Živimo v času vsesplošnih sprememb na političnem, ekonomskem, demografskem, tehnološkem, eko-loškem in etičnem področju in prav zato moramo vsi oceniti in pripraviti svoje prilagoditve za prihodnost. če hočemo delo svetovalca zaposlovanja dobro opravljati, moramo razumeti nekatere najpomembnejše spremembe v sodobnem svetu.

globalizacija ponuja različne izzive in včasih neverjetne priložnosti, toda hkrati prinaša negotovost. ljudje se bojijo, da bodo ostali brez službe. tudi podjetja, ki so sicer na dobrem glasu, ne zagotavljajo več varne zaposlitve. nihče namreč ne ve, kaj se bo zgodilo jutri. V zameno za varnost zaposlitve podjetja zaposle-nim ponujajo večjo zaposljivost in obljubljajo, da bodo vlagala v njihovo znanje in tako povečala njihovo vrednost na trgu delovne sile. priložnosti in tveganja se v zvezi s poklicnim delom vse bolj prepletajo z osebnim življenjem, predstavo o sebi, samorazvojem in osebnimi odločitvami. Širi se koncept dela: delo je lahko tudi neplačano, prostovoljno, emocionalno … odgovornost za načrtovanje kariere se vse bolj seli od organizacije k posamezniku.

organizacije lahko tekmujejo na globalnih trgih s sodelovanjem vseh zaposlenih in dehierarhizacijo notra-njih struktur – opisi delovnih mest se umikajo portfelju sposobnosti, spretnosti, znanja in vrednot, ki se v kadrovski praksi z eno besedo imenujejo kompetence. tako kot se spreminja gospodarska stvarnost, se spreminja tudi narava dela. Delu namenjamo vse več časa, kar se zdi spričo povečanja brezposelnosti, krajšanja delovnega časa, uvajanja dela »part-time« in dela na domu protislovno, vendar v praksi opaža-mo, da skušajo organizacije opraviti čim več dela z manj časa in manj zaposlenimi.

treba je izpostaviti, da je delo povezano s človekovo identiteto, človek potrebuje svojo vlogo kot homo faber.

Delo in delovno okolje imata pomembno vlogo pri vzpostavljanju medsebojnih vezi in strukture časa. V moderni je delovno okolje označevalo okolje, v katerem so ljudje ustvarjali svoje socialne mreže. poleg razmeroma stabilnih odnosov s skupinami sodelavcev so bili vir stabilnosti tudi poklici. Zdaj ni več tako. na eni strani se pojavi brezposelnost, na drugi hitro spreminjanje dela in potreb po profesionalnem zna-nju. Delovni čas je gibljiv, prav tako delovno mesto.




Za današnje obdobje so značilni nestanovitna zaposlitev, individualizacija, spremembe vrednot, nezmo-žnost posameznikovega vplivanja in nadzora nad širšimi družbenimi spremembami.

koncept zaposlenosti se umika konceptu zaposljivosti. Množičnega zaposlovanja ni več, tako da mora vsakdo poskrbeti zase. Mladi, ki izstopajo iz vloge študenta in stopajo na trg dela, morajo vložiti v iskanje prve zaposlitve veliko več truda kot nekoč, poleg tega pravzaprav ne vedo, kaj jih čaka. spoprijeti se morajo tudi z generacijskimi razlikami, različnim sistemom vrednot in drugačno kulturo.

soočanje s pritiski vse bolj negotovega trga dela je v današnji dobi še hujše, saj se morajo posamezniki, kljub temu, da gre za družbeni pojav, z njimi soočati predvsem sami. tu pa med drugim nastopi pomemb-na vloga kompetentnega svetovalca zaposlitve – da ljudem, ki so prijavljeni na ZrsZ, pomaga, jih motivira ter opolnomoči pri iskanju zaposlitve.

uspešen svetovalec je oziroma bo tisti, ki zna oziroma bo znal pri svojem delu združiti znanje in izkušnje. pomembna je svetovalčeva zmožnost, da razume brezposelne osebe in njihove vrednote.

ključne naloge in odgovornosti, ki jih imam pri sedanjem delu, so naslednje:

• celovita obravnava brezposelne osebe (svetovanje, informiranje in napotitve na ustrezna delovna mesta v skladu z ustrezno določenimi zaposlitvenimi cilji, pri čemer upoštevam zahteve delodajalca),

• sodelovanje z delodajalci.

svetovalec zaposlitve ne sme pozabiti, da se potrebe strank razlikujejo med seboj; tudi v posameznih fazah brezposelnosti.svetovalec mora med seboj ves čas prepletati tri aktivnosti: spodbujanje stranke k aktivnemu iskanju zaposlitve, definiranje zaposlitvenih ciljev in posredovanje. skozi svetovalni proces ugotavljamo, katere veščine iskanja zaposlitve brezposelna oseba že ima in katere potrebuje.

nekatere brezposelne osebe navajajo različne situacijske ovire (prevoz, mali otroci, brezdomstvo, skrb za bolnega starša …); tukaj pride do izraza iznajdljivost svetovalca in njegovo strokovno znanje – rešitev nekje obstaja –, v pomoč so lahko tudi druge institucije. Zmeraj je treba upoštevati zakonske določbe aktivnega iskanja zaposlitve.


Da se svet, v katerem živimo, dnevno spreminja, vemo skoraj že vsi. novi izzivi postavljajo svetovalce v položaj, da kar je dobro danes, verjetno ne bo dovolj dobro jutri. tudi to za dobre svetovalce zaposlitve ne sme biti novo.

Moramo se vprašati: kdo sem jaz? kakšne prednosti imam? kako delam? kako se učim? kam spadam? kakšen je moj prispevek? Moramo prevzeti odgovornost za odnose s svojimi sodelavci, nadrejenimi in strankami (tako brezposelnimi osebami kot delodajalci).

če želi biti posameznik uspešen v življenju in pri svojem delu mora biti sposoben uspešno voditi samega sebe; na koncu se moramo vprašati tudi: »kakšne so moje vrednote?« Dejstvo je, da imajo organizacije svoj sistem vrednot. a hkrati velja, da imajo tudi ljudje svoje sisteme vrednot. in če želi biti posameznik uspešen v organizaciji, mora biti njegov sistem vrednot združljiv s sistemom vrednot te organizacije. ni nujno, da sta njuna sistema vrednot popolnoma enaka, morata pa biti dovolj blizu, da omogočata sožitje med posameznikom in njegovo organizacijo.

posameznik zato, da sploh lahko dela, potrebuje razna znanja.

svetovanja se je sicer težko učiti, vendar se ga je mogoče naučiti. Veščine svetovanja je mogoče spoznati, osvojiti in razvijati na več načinov, na primer na podlagi vsakodnevnih izkušenj s pomembnih dogodkov/situacij in nalog, preko vpliva sodelavcev in nadrejenih ter učenja. pri tem je pomembnih več dejavnikov in sicer mora potencialni svetovalec imeti možnosti manevriranja, priložnost spremeniti zadeve, biti mora samoiniciativen in pripravljen na eksperimentiranje. nadalje je pomembno, da svetovalec verjame vase. biti mora odprt za nove ideje ter si pridobiti dovolj široko znanje in pestre izkušnje. in končno, posameznik si mora želeti postati svetovalec zaposlitve.



priložnosti za učenje se pojavljajo na vseh področjih delovanja svetovalca. svetovalci se lahko učimo s pridobivanjem izkušenj na delovnem mestu in skozi interakcije z drugimi ljudmi. učimo se lahko tudi s pomočjo mentorjev, izobraževanja, različnih delavnic in treningov. učimo se z aktivnim iskanjem vseh vrst povratnih informacij, ki nam omogočajo, da bolje razumemo učinek, ki ga imamo na druge ljudi, in dojemamo svoj napredek. tudi sodelavci so odličen vir povratnih informacij o našem obnašanju, veščinah in tem, kako nas dojemajo drugi.

Dejstvo je, da se dobri svetovalci ne razvijejo le s pomočjo nekajdnevnih delavnic, temveč je treba ves čas preizkušati nove stvari na delovnem mestu, premišljevat o svojih dejanjih ali dejanjih drugih, njihovih vzrokih, učinkih in posledicah ter se iz tega kaj naučiti. treba je opazovati dogajanje okoli sebe in iz njega črpati znanje.

Da bi bilo usposabljanje ljudi za vlogo svetovalca uspešno, potrebujemo trajen in dolgoročen pristop.

Dobrega zaposlitvenega svetovalca odlikujejo naslednje kompetence: strokovnost, dovzetnost za spre-membe in prožnost, zavzetost in zanesljivost (pripadnost in delovanje v skladu s poslanstvom, temeljnimi vrednotami in cilji ZrsZ, skrb za njegov ugled in pozitivno podobo); usmerjenost k strankam (usmerjenost k potrebam in skrb za zadovoljstvo notranjih in zunanjih strank); sodelovanje; komunikativnost; prepo-znavanje in reševanje problemov; multidisciplinarnost – delo svetovalca zahteva poznavanje različnih predpisov, potrebno je pravočasno, sprotno obvladovanje vseh novosti; sprejemanje različnosti ( pozna-vanje, razumevanje, spoštovanje in sprejemanje različnosti, strpnost in prilagajanje različnim družbenim skupinam in kulturam).

Do sedaj sem bila vključena v mnoga izobraževanja:

• udeležba na delavnici svetovalni proces na zaposlovanju

• udeležba na delavnici svetovalni intervju

• udeležba na delavnici učinkovita e-komunikacija

• usposabljanje za uporabo skp-08

• delo s skupino na zaposlovanju

• trening s coachingom

• ravnanje v težavnih situacijah

• udeležba na okrogli mizi odvisnost od prepovedanih drog

• s pomočjo e-učenja sem izpopolnila svoje znanje iz Doktrine dela z brezposelnimi osebami, iskalci zaposlitve ter delodajalci

• s pomočjo e-učenja sem pridobila/obnovila znanje o različnih delovnih stilih; e-svetovalni intervju; e-klasius …

• varnost poslovanja

• udeležila sem se tudi eures skupinskega informiranja in svetovanja – predstavitev možnosti zapo-slovanja v tujini in v eu

• eDs

• MFbt – oD v kompetenčnem modelu ZrsZ …

• uspešno sem opravila izpit iz Zakona o upravnem postopku ter strokovni izpit iz zaposlovanja

Verjamem, da nam vsako dodatno znanje, izmenjava izkušenj med sodelavci ( iz istega urada kot tudi iz drugih uradov) in potrjevanje že vedenega, koristi pri vsakodnevnem delu s strankami. posebej bi iz-postavila delavnico svetovalni intervju, saj so mi bila znanja, pridobljena s pomočjo te delavnice, v pomoč pri izboljšanju vodenja svetovalnega intervjuja. pred samo delavnico nisem bila toliko pozorna na vse mikrospretnosti svetovalnega razgovora, ki jih sedaj s pridom uporabljam pri vsakodnevnem delu. Dejav-nikov, ki vplivajo na kakovost in učinkovitost svetovalnega intervjuja je veliko in se med seboj prepletajo. suveren, strokovno izpeljan svetovalni razgovor, ki izhaja iz doktrine dela, etike ter vseh mikrospretnosti (parafraziranje, konfrontiranje, sumiranje …), pri čemer upoštevamo stanje na trgu dela, je ključ do uspe-ha; vsakokrat je seveda treba izhajati iz posameznikovih potreb (aktiviranje, motiviranje, premagovanje situacijskih, zdravstvenih ovir …).

glede na stanje na trgu dela je razvidno, da so ljudje resnično v stiski; marsikdo nima urejenega niti zdravstvenega zavarovanja in ne more priti niti do nujno potrebnih zdravil. ljudje so prestrašeni, jezni, ne-jevoljni. svoj strah, stisko in bes morajo »nekje dati ven«, zaradi česar je ZrsZ oz. svetovalec zaposlitve velikokrat »tarča« t. i. težavnih strank. tega se je treba zavedati ter izpeljati svetovalni razgovor čim bolj



učinkovito (tudi s pomočjo znanja, pridobljenega na delavnicah). V spominu mi je ostal gospod srednji let, ki je neprestano poudarjal, da je vojni veteran in da ga naj pustimo pri miru. Zaupal mi je vse svoje težave, a zaposlitve si ni iskal. nikakor se nisva ujela, omenjal je manipulacijo ZrsZ; ni želel določiti zaposlitvenih ciljev, češ da ga bomo na podlagi tega napotovali na prosta delovna mesta. grozil mi je z odvetniki, no-vinarji in podobno. po delavnici sem spremenila svoj pristop; odprta vprašanja sem formulirala drugače, uporabila sem več konfrontiranja ter parafraziranja – rezultat: groženj ni bilo več in določila sva zaposlit-vene cilje. gospod je odšel zadovoljen; svetovalni intervju sva zaključila s stiskom roke.

odkar izvajam kratko modularno delavnico učinkovita vloga, ponudba, CV – vstopnica v zaposlitev in osebam pomagam pri prijavni dokumentaciji, mi je več iskalcev zaposlitve sporočilo, da so bili vabljeni na zaposlitveni razgovor.

Vsekakor je tudi na ZrsZ vedno več poslovanja/sodelovanja s strankami s pomočjo različnih e-storitev; izpopolnjevanje znanja o učinkoviti e-komunikaciji je vsekakor dobrodošlo, celo nujno pri vsakodnevnem delu svetovalca zaposlitve; tovrstna znanja so zelo uporabna tudi v posameznikovem zasebnem življenju.


naj na začetku opredelim dva pojma, in sicer mentorstvo ter coaching.

Mentorstvo je proces, pri katerem nam oseba z več izkušnjami namenja posebno pozornost in nam po-maga z nasveti ter lastnimi delovnimi in življenjskimi izkušnjami. Še posebej je treba poudariti, da morajo imeti mentorji tudi posebne vrste znanja za izvajanje mentorskega procesa, predvsem pa si morajo za mentorstvo vzeti čas.

Coaching je dejavnost, ki združuje spoznanja iz različnih področij. je proces/partnerstvo med coachem in posameznikom, pri katerem coach predstavlja podporo posamezniku pri doseganju in izkoriščanju vseh svojih potencialov. po definiciji international Coach Federation (ZDa) je coaching interaktivni proces, ki pomaga posameznikom, podjetjem/organizacijam, da dosežejo hitre in odlične rezultate z uporabo po-sebnih coaching tehnik, ki pripeljejo do lastnega miselnega procesa in razvoja.

Verjamem, da bi svetovalci zaposlitve morali temeljito obvladati veščine coachinga, da bi ga lahko aktiv-no vključevali v svoje vsakodnevno svetovalno delo. Coaching je oblika individualnega profesionalnega svetovanja in podpore posamezniku pri doseganju zahtevnejših ciljev ter pri prepoznavanju in premago-vanju ovir, s katerimi se sooča. svetovalec/coach v procesu coachinga spodbuja razvoj posameznikovih potencialov. Cilj coachinga je odkriti in okrepiti posameznikove zmožnosti in sposobnosti, ga motivirati in tako čim bolje usmeriti v delovanje, ki bo prineslo želene rezultate.

Coach stranki pomaga, da sama najde rešitve brez ponujanja nasvetov in dajanja receptov. Coachi so izurjeni, da poslušajo in zastavljajo ključna vprašanja, ki pomagajo posameznikom in organizacijam, da sami pridejo do najboljših rešitev. koristi coachinga so naslednje: izboljšanje osebnih in poslovnih do-sežkov; »osvoboditev« osebnih potencialov in virov notranje moči; znati učinkovito postavljati cilje in jih dosegati v čim krajšem času; spoznati učinkovite tehnike, ki bodo izboljšale komunikacijo z drugimi in samim seboj; biti bolj učinkovit v medsebojnih odnosih; znati uporabiti vse neizrabljene potenciale.

Coach je strankin zaveznik; zaznava, kje so strankini potenciali in kako jih povišati. s specifično izpopol-njeno tehniko coachinga in postavljanjem vprašanj, stranka odkriva bolj učinkovite strategije razmišljanja in odločanja. sodelovanje med stranko in coachem je poglobljeno in intenzivno. stranki omogoča vpog-led vase in spoznanja o sebi, opustitev neučinkovitih oblik razmišljanja, vedenja in ravnanja, kar prikliče na dan vse njene zmožnosti in sposobnosti ter jo vzpodbudi k doseganju višjih rezultatov.

na podlagi opisanega lahko zaključim, da delo coacha predstavlja delo usposobljenega svetovalca za-poslitve.

svetovalec zaposlitve opravlja zahtevno delo informiranja in svetovanja brezposelnim osebam. svetuje brezposelnim osebam, da bi jim pomagal čim hitreje najti zaposlitev. skupaj z brezposelno osebo defi-nirata zaposlitvene cilje in oblikujeta zaposlitveni načrt. ta vsebuje aktivnosti za dosego zaposlitvenega cilja. V svetovalnem procesu spremlja uresničevanje aktivnosti in glede na to usmerja stranko/brezpo-selno osebo k ustreznem dopolnjevanju zaposlitvenega načrta. prepoznati mora dejavnike, ki bi povečali



možnost posameznikove zaposlitve in mu v zvezi s tem svetuje ter ga vključuje v ustrezne ukrepe, ki jih ima na razpolago.

svetovalec zaposlitve, ki obvlada veščine coachinga in te pri svojem delu tudi uporablja, dodatno pomaga posameznikom tako, da jih motivira za samoaktivnost in jih navdušuje za aktiviranje njihove sposobnosti in zmožnosti za iskanje zaposlitve do kar največje mere. nadvse pomembna je tudi vloga svetovalca pri spodbujanju nadaljnjega razvoja brezposelnih oseb na področju vseživljenjskega učenja in zmanjševanju posameznikovega strahu pred spremembami.

kot sem že zapisala, je delo svetovalca zaposlitve izredno interdisciplinarno – zahteva poznavanje različ-nih področij, ki jih ni mogoče osvojiti kar tako iz danes na jutri. ne glede na posameznikov primarni poklic in pretekle delovne izkušnje je pri delu svetovalca veliko specifike in potreben je čas, da osvojiš potrebno znanje za ustrezno izpeljavo svetovalnega dela.

Možnost enomesečnega usposabljanja pred samostojnim pričetkom dela je bila meni osebno, in verja-mem, da tudi drugim svetovalcem, ki so zaposleni na ZrsZ preko projekta, v veliko pomoč. Vse sodelav-ke in sodelavci so bili pripravljeni deliti svoje znanje in izkušnje z menoj – tako med samim usposabljanjem kot tudi ob pričetku mojega samostojnega dela in seveda tudi sedaj vsakodnevno. Zelo nam je tudi po-magalo, da je bil vsakomur izmed nas dodeljen mentor, na katerega se lahko posameznik vedno obrne, ko potrebuje nasvet, pomoč pri reševanju problemov in podobno. Vsem se ob tej priložnosti iskreno zahvaljujem in verjamem, da je za kakovostno opravljanje vsakodnevnega dela pomemben prenos vsega znanja (tudi tihega) med zaposlenimi ter med vodstvom in zaposlenimi.

po poklicu sem andragoginja. ob samem pričetku dela svetovalke zaposlitve so mi bila v veliko po-moč tudi teoretična znanja, ki sem jih osvojila med študijem. ocenjujem, da so predmeti (in tematike, ki so jih pokrivali) dobra osnova za tovrsten poklic. naj naštejem samo nekaj predmetov: antropologija, psihologija osebnosti, razvojna psihologija, pedagoška psihologija, etika, andragoška didaktika, procesi socializacije odraslih, andragogika ciljnih skupin (že med študijem smo se poglabljali tudi v ciljno skupi-no brezposelnih), načrtovanje razvoja kadrov (osvojitev znanja s področja hrM ter hrD) ter predvsem andragoško svetovalno delo. V četrtem letniku študija smo se celo študijsko leto seznanjali s pomenom svetovalnega dela, dejavniki in teorijami.o ravnanju z ljudmi sem se veliko naučila tudi pri pisanju svoje diplomske naloge (Vodenje ljudi in izobraževanje za vlogo vodje). k razvoju svojih poklicnih kompetenc je pripomogla tudi aktivna udeležba (v sklopu priprave diplomske naloge) na različnih treningih: situacijsko vodenje, trening Dale Carnegie, učinkovito vodenje, sociusov paket vodenja leader – seveda sem si znanja in izkušnje na tem področju pridobila ter izpopolnila tudi med samim delom pri različnih deloda-jalcih. izpostavila bi zaposlitev v nevladni organizaciji papilot (ki še zmeraj izvaja delavnice, namenjene brezposelnim osebam, katerih naročnik je ZrsZ).

tudi sama sem se preizkusila v vlogi izvajalke delavnic namenjenih brezposelnim osebam (izvajala sem sledeče delavnice: poti do dela in zaposlitve, nov začetek, Druga možnost, klub za iskanje zaposlitve). preko izvajanja delavnic sem se seznanila z vsebino različnih ukrepov apZ (aktivne politike zaposlova-nja) – tako sem lahko ta znanja ter izkušnje dela z brezposelnimi osebami vključila v svojo sedanjo vlogo svetovalke.


odgovor na to vprašanje je zaobjet v odgovorih na vsa ostala zastavljena vprašanja. na tem mestu naj le zabeležim, da že nekaj časa izvajam kratko modularno delavnico za bo – učinkovita vloga, ponudba, CV – vstopnica v zaposlitev.

brezposelnim osebam pregledam prijavne dokumente, dani so jim predlogi za izboljšave (predvsem pri konkretizaciji njihovih veščin, kompetenc, konkurenčnih prednosti – s tem ima namreč večina težave). odziv bo je dober in tudi uspeh je viden, kar so povedale tudi bo. po udeležbi jih je bilo več vabljenih na zaposlitvene razgovore (upam, da je/bo čim večkrat prišlo tudi do realizacije zaposlitve). na delavnici jim predstavimo tudi ukrepe apZ, ki jih lahko ponudijo delodajalcem, pogovorimo se o drugačnih oblikah zaposlitve/dela, s ciljem povečati njihove zaposlitvene možnosti na trgu dela (prostovoljstvo, osebno dopolnilno delo, avtorska pogodb itn.).

V mesecu septembru bom začela (skupaj s še tremi sodelavci) izvajati še delavnice namenjene dolgo-trajno brezposelnim osebam (prijavljenimi v eVbo 2–4 leta). Delavnica bo malo drugače zastavljena,



udeležba bo prostovoljna, z osebami bomo imeli predvidoma 2 srečanji. Cilj delavnice je, da se z oseba-mi pogovorimo o stališčih, prepričanjih (zakaj so tako dolgo bo, koliko so sami vložili časa in energije v iskanje zaposlitve, kje so rezerve, na koga se lahko še obrnejo, kaj pričakujejo od ZrsZ …).nameravamo popisati vsa njihova neformalna znanja, kompetence, želje, hobije, sanje, morebitno opravljanje prosto-voljnega dela in podobno, da dobimo sliko, kako z njimi zgodbo peljati v smeri povečanja zaposljivosti.

naj še dodam, da se kot brezposelna oseba niti približno nisem zavedala, kaj vse zajema delo svetovalca. ko sva s svetovalko zaposlitve ustvarjali zaposlitveni načrt, sem njeno delo zaznavala kot ponavljajoče, monotono (le nekaj »poklika« in nato natisne dokument, ki ga ob najini naslednji obravnavi samo nekoliko dopolniva/spremeniva), a temu vsekakor ni tako.


svetovalci poleg osnovnih nalog opravljamo številne druge administrativne naloge. obseg dela na ZrsZ je velik. svetovalci se moramo znati vživeti v brezposelno osebo in razumeti, da je nekomu, ki je dolga leta plačeval prispevke in davke in nato dobi pri svetovalcu le nekaj minut časa za reševanje svojega življenjskega problema res težko. brezposelni lahko kaj hitro postanejo dolgoročno brezposelni in se ved-no težje uspešno vrnejo v zaposlitev. Morda bi na ZrsZ lahko z reorganizacijo svetovalce razbremenili administrativnega dela, s čimer bi imeli več časa, ki bi ga lahko namenili obravnavi brezposelnih oseb.

skladno z lizbonskimi cilji bi bilo tudi v sloveniji treba povečati zaposlenost, ustvariti več kakovostnih delovnih mest in povečati socialno vključenost na trgu dela. treba je ustvariti okolje, ki bo prepričalo in-vestitorje, tudi tuje, da imajo v sloveniji vsi uporabniki storitev javnega sektorja enostaven in kakovosten dostop do vseh storitev, ki jih zagotavlja država.

ZrsZ je institucija, ki lahko s stalnim odpravljanjem birokratskih ovir pri izvajanju storitev javne službe prispeva k dobri rasti ugodnega okolja, tudi za tuje investitorje, ki so potencialni nosilci novih delovnih mest v sloveniji.

neposredno in posredno mora prispevati k povečanju zaposlenosti prebivalstva v sloveniji, tako da bo lahko omogočil učinkovito porabo sredstev za izvajanja ukrepov apZ, da bo pospešil in posodobil so-delovanje z delodajalci in jim s pomočjo posredovanja zaposlitev omogočil nabor delovne sile iz uradnih evidenc brezposelne osebe. Zavod se mora tudi aktivno zavzemal za povečanje mobilnosti delovne sile v sloveniji. Meriti je treba izhod v zaposlenost; cilj je zaposliti brezposelno osebo skozi kakovostno obrav-navo v procesu svetovanja; merilo učinkovitosti ZrsZ mora biti optimalna poraba sredstev za vključe-vanja brezposelnih v ukrepe apZ s čim večjim izhodom v zaposlitev. če oseba postane brezposelna, se ne sme zgoditi, da se znajde v brezizhodni situaciji; svetovalec za zaposlitev mora brezposelno osebo spodbuditi in prepričati, da biti prijavljen na ZrsZ ni travma ampak le ena od mnogih stopnic v življenju, ki jih je treba prestopiti in se ponovno vrniti na trg dela. pomembna je tudi usmerjenost ZrsZ v dolgotrajno pospeševanje zaposlovanja brezposelnih; med strukturne probleme trga dela v sloveniji spadajo visoka stopnja brezposelnosti med mladimi, nizka stopnja zaposlenosti starejših žensk, nizka stopnja izobra-ženosti brezposelnih, visok delež invalidov in skoraj 90% brezposelnost pripadnikov romske skupnosti.

Dejstvo je, da nekaterih brezposelnih oseb ni mogoče takoj zaposliti, zato je naloga svetovalca za zaposli-tev vključitev teh oseb v ustrezen program ukrepov apZ. svetovalec mora znati ustrezno oceniti, kdo pot-rebuje poglobljeno obravnavo in dodatna znanja, da ne bo zašel v začaran krog, in kdo se bo znašel sam.

ena izmed nalog ZrsZ je tudi usmerjenost v medregionalno sodelovanje in povečanje geografske mobil-nosti delovne sile. tehnične možnosti so že dane z izgrajenim avtocestnim omrežjem – večja geografska mobilnost delovne sile bi zagotovo znižala število brezposelnih pri nas.

novih delovnih mest pri nas ne bo mogoče ustvariti brez večje vloge investitorjev, tudi/predvsem tistih iz tujine. Zato je pomembno vedeti kaj tuji vlagatelji od slovenije pričakujejo in kako hitro jim je slovenija sposobna ponuditi ustrezne pogoje za zaposlovanje kadrov iz slovenskega trga – pomembna naloga ZrsZ je soustvarjanje ugodnega okolja za tuje investitorje.

ZrsZ v javnosti ne sme imeti negativnega predznaka; uporabniki njegovih storitev ga ne bi smeli razumeti kot »zavod za registracijo brezposelnih« ali kot institucijo ki pomeni začetek njihovega osebnega propa-danja (v blogih, ki sem jih prebirala, je mnenje mnogih žal prav takšno, a se počasi spreminja v pozitivno smer).



Cilj Zavoda je pomoč brezposelnim osebam, da si bodo lažje našli novo zaposlitev.

učinkoviti svetovalci imajo navadno dobre odnose tako s podrejenimi kot z nadrejenimi, pa tudi z ljudmi iz okolja organizacije. pri odločanju pogosto uporabljajo participacijo in delegiranje odgovornosti, saj s tem dosežejo večje strinjanje in vpletenost brezposelnih v doseganje ciljev.

Še enkrat bi rada izpostavila pomen samovodenja: usposobiti bi namreč morali sebe in druge, da bi znali voditi samega sebe. to pomeni, da bomo morali odkriti delovna področja, na katerih bomo največ prispevali in razvili svoje sposobnosti. razvoj sebe in drugih terja dobro poznavanje sedanjega stanja ter pripravljenost na spreminjanje. poznati je treba sebe in druge tako s socialnega in delovnega kot tudi iz drugih vidikov. poznati moramo tudi dejavnike, ki nam pomagajo ali nas ovirajo pri razvoju.

Za svetovalce zaposlitve so bistvene »mehke« veščine, ki temeljijo na obvladovanju odnosov. Da bomo svetovalci v globalnem gospodarstvu lahko uspešni, bodo morali dobro poznati socialno-ekonomsko in politično ozadje. Da bi lahko razumeli, kaj se dogaja okoli nas, bomo hkrati morali obvladati verbalno in neverbalno komunikacijo.

Vrline uspešnih svetovalcev bodo fleksibilnost, odprtost za nove ideje in sposobnost za uporabljanje zna-nja in izsledkov drugih institucij; primerov dobrih praks iz tujine, sposobnost za motiviranje in razvijanje ljudi. predvsem je pomembno, da se spremembam ne bomo zgolj pasivno prilagajali, ampak jih bomo tudi aktivno oblikovali.

Za učinkovito izboljšanje »umetnosti« svetovanja je treba več stvari. Poznati moramo osnovne karakteristike (lastnosti) svetovalcev in njihovega obnašanja. Potreben je tudi »trening«, tako na osebni kot organizacijski ravni. Predvsem pa je pomembno vpeljevanje celovitih in sistemskih or-ganizacijskih sprememb, ki pravzaprav omogočajo uspešno svetovanje.

Zavedati se je treba, da se razvoj in izpopolnjevanje sposobnosti za svetovanje nikdar ne končata. sve-tovalci bomo morali sprejeti načela vseživljenjskega učenja, pri čemer se moramo zavedati, da se svet spreminja zelo hitro in nepredvidljivo. samo s stalnim učenjem in raziskovanjem bomo lahko poglabljali teoretična znanja, oblikovali nove poglede in pojme ter iskali nove poti v praksi.

Vsi imamo nekaj svetovalnih veščin, ki so na nekaterih področjih bolj, na drugih pa manj razvite. Potrebujemo le ogledalo, ki nam bo pomagalo videti svoje prednosti in slabosti. Šele ko se jih za-vemo, lahko začnemo izkoriščati svoje prednosti in odpravljati svoje slabosti.

naj nalogo zaključim z mislijo hermanna hesseja, ki pravi: »človek je vedno več kot samo on sam. pred-stavlja tudi enkratno, zelo posebno, vedno pomembno in znamenito točko, na kateri se sekajo svetovni pojavi in samo enkrat na tak način in nikoli več. Zato je zgodba vsakega človeka pomembna, neskončna in sveta. Zato je vsak človek tako dolgo dokler živi in izpolnjuje voljo narave čudovit, nenavaden in vreden pozornosti in spoštovanja.«

ali kot je dejal goethe: »ravnajte s človekom, kakršen se kaže, in ostal bo tak; ravnajte s človekom, kakr-šen bi mogel ali moral biti, in postal bo, kakršen bi mogel ali moral biti.« to ne pomeni, da mu brezpogojno zaupamo; pomeni pa, da ravnamo z njim spoštljivo.

hessejevih ter goethejevih besed se moramo zavedati vsi, tako posamezniki kot tudi svetovalci zaposli-tve.



ZaKlJUČNa NalOGa



Bojana Balajc gorzastrokovna izobrazba: univerzitetna diplomirana pravnica

ime in priimek mentorja: branko baša



obdobje izvajanja dela na projektu: 19. 5. 2011 – 18. 4. 2012 in 24. 9. 2012–31. 3. 2013

1. Predstavitev izvajanja dela svetovalca zaposlitve na projektu v kriznih gospodarskih razmerah

V okviru projekta »Do boljše kakovosti storitev z več svetovalci zaposlitve« sem bila zaposlena na delov-nem mestu samostojne svetovalke iV na uradu za delo Murska sobota v pomurju. pomurje je regija, ki se že desetletja kronično spopada s problemom brezposelnosti. stopnja brezposelnosti v pomurju se v zadnjih desetletjih giblje med 15 in 20 %. ko je udaril glavni val krize in ko je leta 2009 šla v stečaj Mura, je brez dela naenkrat ostalo 2600 ljudi. takrat je vlada pripravila Zakon o razvojni podpori pomurski regiji, ki je uvedel spodbude za zaposlovanje, kot so zmanjšanje davčne osnove ter povrnitev plačanih prispev-kov. s pomočjo tega ukrepa in s pomočjo različnih ukrepov aktivne politike zaposlovanja, kot so delovni preizkus, usposabljanje na delovnem mestu in s pomočjo subvencioniranih zaposlitev, se je kar nekaj stečajnikov Mure zaposlilo v družbah Mura in partnerji, prevent-halog, Carthago, Xal svetila, Wolford in arcont. ranljive družbene skupine, kot so invalidi, osebe starejše od 50 let, ženske na podeželju, bivši odvisniki in kaznjenci, ki so pod največjim pritiskom pri vključevanju na trgu dela, so se lahko vključile v socialno podjetništvo. Vključevali smo jih v »spodrast«, kjer so se usposabljali za pletenje in izdelovanje iz naravnih materialov, ekološko pridelavo živil, ekološki turizem in leta 2013 še v socialno podjetništvo »Mura nas povezuje«, ki je bilo prav tako namenjeno izključno nekdanjim Murinim delavcem. pomemben korektivni dejavnik za ohranjanje delovne kondicije brezposelne osebe v pomurju so tudi javna dela. Za marsikaterega iskalca zaposlitve so včasih edina možnost za pridobivanje sredstev, ki so pomembna za preživetje in socialno varnost. Velik pomen javnih del je tudi ohranjanje delovnih navad ter pridobivanje novih znanj in izkušenj za stalno zaposlitev. a pot do stalne zaposlitve za večino oseb, ki so ostale brez zaposlitve v kriznih gospodarskih razmerah, ko so se po stečaju podjetja prvič srečale z brezposelnostjo, a so mislile, da bodo v podjetju, kjer so bile zaposlene za nedoločen čas, ostale vse do upokojitve in so se mnoge znašle ne le v socialni ampak tudi duševni stiski, je bila težka in zahtevna. Morali smo jih čim prej aktivirati, da ne bi zapadli v še hujšo stisko in depresijo. kljub začetnemu nasprotovanju, je bila ve-čina vključena v sklade dela, in sicer regionalni sklad dela za pomurje in sklad dela prekmurje, kjer so pridobili osnovne veščine iskanja zaposlitve in informacije glede stanja na trgu dela. raziskali so lahko možnosti zaposlitve v lokalnem okolju. sama sem se z problemov vključevanja bivših Murinih delavcev v sklade srečala ob drugem odpuščanju večjega števila delavcev. Med temi so bili taki, ki so leta 2009 že bili vključeni v sklade, zato je bila njihova motiviranost za vključitev še manjša. potrebna je bila notranja spodbuda brezposelnih oseb. Z razumevanjem sem sprejela obrambe brezposelnih oseb, ki prej niso bile deležne ukrepov, ki vplivajo na reševanje problema. kot svetovalka začetnica sem morala značilnosti po-samezne brezposelne osebe prepoznati in ji pomagati, da sama odkrije vzroke in se pripravi na ustrezno soočenje s stvarnostjo. Večja je bila motiviranost za vključitev v usposabljanje na delovnem mestu, ki je bilo v tistem obdobju namenjeno posebej bivšim delavcem Mure. Vanj so se lahko vključili brezposelni



po stečaju Mure in njenih podrejenih družb. povabilo je bilo namenjeno delodajalcem z območja Murske sobote, Maribora in ptuja. Delodajalce smo informirali o aktualnih ukrepih aktivne politike zaposlovanja s pomočjo spletne strani ZrZs, e-storitev, kontaktnega centra, neposredno na Zavodu, na kariernih sejmih ter na načrtovanih obiskih delodajalcev, kar je po mojem mnenju edini pravi način za vzpostavitev osebnega odnosa. na obisk delodajalca se vedno predhodno pripravim, tako da opravim vpogled v po-datke o dejavnosti in organiziranosti podjetja in velikost in število zaposlenih. obisk najavim po telefonu ali preko e-pošte. svetovalci zaposlitve delodajalcem ob obisku predstavimo vse storitve za delodajalce: informiranje, prijava in objava potrebe po delavcu, posredovanje, možnost sodelovanja z delodajalci pri izboru kandidatov in izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja. V skladu z novo Doktrino dela z de-lodajalci, brezposelnimi osebami in iskalci zaposlitve, moramo zagotoviti čim hitrejši prehod brezposelnih v zaposlitev ter obenem delodajalcem zagotoviti učinkovito kritje njihovih potreb.

V času vključitve v projekt sem izvajala vse storitve vseživljenjske karierne orientacije v skladu z načelom enakopravne spoštljivosti, ne glede na raso, spol, versko pripadnost, gmotno stanje posameznika, izo-brazbo ali invalidnost, in sicer z namenom čim hitrejše aktivacije in priprave posameznika na samostojno, aktivno in uspešno reševanje brezposelnosti. tistim brezposelnim osebam, ki se soočajo z večjimi teža-vami pri oblikovanju zaposlitvenih ciljev in pridobivanju veščin iskanja zaposlitve ali imajo zdravstvene te-žave, pa sem svetovala poglobljeno karierno svetovanje. napotili smo jih k rehabilitacijski svetovalki ali v zdravstveno zaposlitveno svetovanje, ki ga izvajajo zdravniki medicine dela. Za marsikatero brezposelno osebo je bilo pomembno tudi vključevanje v različne delavnice s ciljem učenja veščin iskanja zaposlitve, ki je učinkovito, ker poteka v skupini in se udeleženci z izmenjavo izkušenj učijo drug od drugega, se vzajemno podpirajo in nenazadnje pridobijo tudi sposobnost pogajanja. Večkrat je bilo treba sodelovati tudi z drugimi ustanovami, kot so Centri za socialno delo, ki smo jim posredovali brezposelne osebe, prejemnike denarne socialne pomoči za vključitev v psihosocialne programe.

2. Sodelovanje svetovalca zaposlitve na morebitnih konferencah, usposabljanjih, študijskih obiskih v tujini oziroma na internih, eksternih izobraževanjih in izobraževanjih v okviru Izobraževalnega centra

spremembe trga dela nas silijo k nenehnem izobraževanju in izpopolnjevanju. ugotovila sem, da lahko le kompetentni svetovalci zaposlitve, ki suvereno nastopajo v komunikaciji z brezposelno osebo, kako-vostno opravljajo svetovalno delo. V času dela na projektu »Do boljše kakovosti storitev z več svetovalci zaposlitve« sem se udeležila naslednjih izobraževanj:

• ravnanje v težavnih situacijah,

• okrogla miza »odvisnost od prepovedanih drog«,Veščine iskanja zaposlitve,

• Metode in tehnike dela s skupino in

• razumeti sodobni trg dela.

V spominu mi je najbolj ostala delavnica razumeti sodobni trg dela, ki jo je vodil predavatelj gorazda pra-ha iz podjetja MojeDelo.com. svetovalcem zaposlitve je predstavil sodobne veščine iskanja zaposlitve. na svojstven način nam je predstavil, kako delodajalci iščejo kader. Meni, da večinoma ne znajo iskati kadra, saj ne zagotavljajo dodatnih informacij, omenjajo samo izobrazbo in izkušnje, ne pa tudi osebnosti in mehkih veščin, pri čemer ne znajo navduševati nad svojim podjetjem. Zaposlovanje je za njih časovno in finančno zahtevno opravilo z visoko stopnjo tveganja; delodajalce je pravzaprav strah zaposlovanja. Delodajalci zmanjšujejo tveganje tako, da v primeru odličnega kandidata slednjega takoj zaposlijo. kan-didate preverjajo na več načinov, uporabijo zunanje kadrovske svetovalce ali pa sploh ne zaposlujejo. Delodajalci, ki niso vešči iskanja, izpostavljajo kot najbolj logično možnost zaposlovanje z napotova-njem ZrsZ. pogosto izražajo nezadovoljstvo, saj so kandidati slabo informirani in nemotivirani za delo. pogosto mnenje je tudi, da brezposelni niso sposobni za delo. Da bi preprečili taka negativna mišljenja delodajalcev, ima osebni svetovalec pomembno vlogo pri izbiri ustreznih, motiviranih brezposelnih oseb za konkretno zaposlitev. brezposelne osebe se morajo na zaposlitveni razgovor pri delodajalcu dobro pripraviti. pred razgovorom s konkretnim delodajalcem se je treba pozanimati o podjetju in o delovnem mestu, za katero je razpisano prosto delovno mesto. priti je treba pravočasno, kandidat mora biti spočit, urejen in dobre volje in s seboj prinesti življenjepis in ostalo potrebno dokumentacijo. brezposleni osebi priporočamo, da je na samem razgovorui vljudna in pozitivna. o reševanju problemov, kot so prevoz na delo, varstvo otrok in plača, naj razpravlja šele takrat, ko je prepričana, da se delodajalec zanima zanjo. na delavnici sem spoznala, da je v današnjih časih zaposlitveni razgovor avdicija. brezposelna oseba



mora delodajalca prepričati s svojimi kvalifikacijami, s svojo osebnostjo in s svojo željo po delu. to spoz-nanje mi je bilo v pomoč pri svetovalnem delu.

preko e-učenja sem spoznala Zakon o urejanju trga dela, Doktrino dela z delodajalci, brezposelnimi ose-bami in iskalci zaposlitve, varnostno politiko in zdravo prehrano na delovnem mestu. e-učenje mi omo-goča hitrejše pridobivanje novega znanja in preverjanje že osvojenega. Všeč mi je, ker mi omogoča , da se lahko učim kar v pisarni in si čas, vsebino in ritem učenja prilagajam sama glede na lastne zmožnosti. učne vsebine so mi dostopne tudi po zaključenem izobraževanju.

Vsako leto je za vse zaposlene v os Murska sobota organiziran Zbor delavcev, kjer pregledamo realiza-cije ciljev, analiziramo opravljeni letni razgovor in predstavimo poslovni načrt. to je tudi priložnost, da se srečamo vsi zaposleni, predvsem se veselimo srečanja s sodelavci z drugih uradov za delo, ki jih redko vidimo in si ob tej priliki izmenjamo izkušnje.

3. Osebno mnenje svetovalca zaposlitve o pridobljenih prednostih, izhajajočih iz procesa dela na projektu oziroma iz usposabljanja na delovnem mestu pod okriljem mentorja na podlagi mentorskega sistema

novo zaposleni ob nastopu vsakega novega delovnega razmerja potrebuje nekoga, pri katerem bo dobil nasvet, odgovor na vprašanje, ki terja takojšnji odgovor, predvsem pa vodenje in podporo. Menim, da mentorski sistem nudi vse to in še več. Mentorsko vodenje je najbolj prijazna oblika vodenja in predstavlja najmanj stresno uvajanje v nov sistem dela. V mojem primeru je šlo za odprto in spoštljivo dvosmerno komunikacijo. Deležna sem bila tudi konstruktivnih kritik oziroma pohval. pohvala mi pomeni veliko. po-membno je, da nas ne grajajo, ko naredimo nekaj narobe ampak še bolj pomembno je, da nas pohvalijo, ko naredimo nekaj dobro. Moj mentor je bila oseba, ki mi je skozi svoja dejanja in delo, pomagala pri uresničevanju mojih potencialov, ki sem jih imela kot neizkušena oseba. na Zavod za zaposlovanje sem sicer prišla z večletnimi delovnimi izkušnjami v tekstilni industriji, kjer sem delala kot poslovna sekretarka, referentka za obračun plač in referentka za kadrovske zadeve. Delo s strankami mi ni bilo tuje, saj sem kot referentka v kadrovski službi delala tudi z ljudmi. Vedno sem bila prijazna do ljudi in pripravljena po-magati. ob trimesečnem usposabljanju na Centru za socialno delo v Murski soboti sem se prvič znašla v vlogi javnega uslužbenca. V mesecu septembru, ko se oddajajo vloge za štipendije za novo šolsko leto, sem pomagala pri sprejemanju vlog. tam sem spoznala, kaj pomeni delati s strankami, ki v vrsti čakajo na oddajo vloge. ko pridejo na vrsto pri referentu za sprejem vloge, so večinoma že jezne, nastrojene proti državi in sistemu in seveda proti tebi, ker si državni uslužbenec. sama slabih izkušenj ob delu z ljudmi nisem dobila. presenetilo me je, ko so stranke opazile mojo prijaznost in ustrežljivost in se zanjo tudi zah-valile in mi segle v roko. pozabila sem na to, da sem ves dan sprejemala stranko za stranko brez oddiha in na koncu dneva sem srečna in zadovoljna zapustila delovno mesto. Moje prvo srečanje z delom javne uslužbenke je bilo pozitivno in odločila sem se, da po končanem usposabljanju na delovnem mestu, ki mu ni sledila zaposlitev, opravim strokovni izpit iz upravnega postopka in si tako izboljšam možnosti za zapo-slitev s kandidiranjem na delovna mesta v javni upravi. Vsa znanja, izkušnje in delovne navade, pridobljene v času pred vključitvijo v projekt, niso bile kos izzivu, ki me je čakal ob sprejemu vloge samostojne sveto-valke. svetovalec zaposlitve mora razpolagati z znanji s področja komunikacije, računalništva, svetovanja odraslim, pokojninske in invalidske zakonodaje, delovnopravne zakonodaje in nekaj tega znanja sem kot univerzitetna diplomirna pravnica prinesla s seboj. kompetence, kot so sprejemanje različnosti, multidi-sciplinarnost, prepoznavanje in reševanje problemov, sem si pridobila ob delu z brezposelnimi osebami, ko sem bila dnevno postavljena v nepričakovane situacije in dogodke, ki jih večinoma nisi mogel vnaprej predvideti in se nanje pripraviti, in seveda s stalnim izobraževanjem in usposabljanjem. setovalci zaposli-tve se pri svojem strokovnem delu srečujemo z različnimi posamezniki, kar nam narekuje, da razvijemo in iščemo nove poti reševanja njihovih težav, s čimer bogatimo tudi lastno življenjsko in poklicno znanje, kar nam omogoča osebno in poklicno rast ter razvoj.

4. Soustvarjanje kakovostnejše obravnave uporabnikov storitev Zavoda z osebno noto zaposlenega

to, da sem tudi sama šla skozi dva stečaja podjetij, ostala brez zaposlitve za nedoločen čas in v zrelih letih pristala v evidenci brezposelnih oseb Zavoda za zaposlovanje, je moja zgodba in jo je slišala tudi marsikatera brezposelna oseba. ta zgodba mi je pomagala vzpostaviti začetni pristni odnos in pridobiti



zaupanje ob delu s skupinami. kot samostojna svetovalka zaposlitve sem namreč vodila tudi skupinsko obravnavo brezposelnih oseb, ki so bile zaradi zdravstvenih težav začasno nezmožne za iskanje zapo-slitve, in starejših oseb tik pred upokojitvijo. skupinsko obravnavo smo večinoma začeli s predstavitvi-jo brezposelnih oseb in takrat sem jaz kot voditeljica delavnice najprej povedala svojo zgodbo in nato predala besedo brezposelnim osebam. pri delu s skupino sem ugotovila, da mora biti svetovalec zapo-slitve dober poslušalec, saj se ljudje izražajo na različne načine. svetovalec mora poslušati, opazovati, se vživljati in sklepati ter tako prepoznati, če je kdo v stiski in potrebuje pomoč. Vedno moramo kazati zanimanje za stiske in skrbi brezposelnih oseb in hkrati verjeti v lastne sposobnosti, da lahko pomagamo. poglavitna vloga svetovalca zaposlitve je v tem, da brezposelni osebi pomaga preživeti obdobje brezpo-selnosti tako, da ga bo čim bolj konstruktivno izkoristil za pripravo na ponovno zaposlitev. V primerih, ko je bilo potrebno brezposelno osebo motivirati za izobraževanje, sem v svetovalni razgovor rada vpletla tudi svojo zgodbo o odločitvi za pridobitev univerzitetne izobrazbe, potem ko sem zaradi stečaja prista-la med brezposelnimi in o tem, kako sem to obdobje brezposelnosti koristno porabila za nadaljevanje izobraževanja. če se takrat ne bi tako odločila, verjetno nikoli ne bi pridobila univerzitetne izobrazbe in tako tudi ne bi mogla kandidrati za svetovalko zaposlitve. s takšno pripovedjo tudi rada zaključim svojo zgodbo o uspehu.

uspešnost svetovalnega dela je po mojem mnenju odvisna tudi od empatije svetovalca.

Sposobnost razumevanja čustev nekoga drugega bi izpostavila kot svojo pozitivno lastnost in prednost. Zmorem sočustvovati s posamezno brezposelno osebo in razumem, kako se počuti v situaciji brezposelnosti, saj sem se v njej večkrat znašla tudi sama. Življenje nam s svojimi izzivi daje priložnost, da se razvijemo na čustvenem, fizičnem in psihičnem področju in tisti, ki se znamo iz zapletene in težke situacije naučiti nekaj novega in pozitivnega, bomo znali to modrost splesti v način razmišljanja, sami sebe nadgrajevati in razvijati svojo empatijo. bistvo empatij je, da se poskušamo vživeti v svet in probleme tistega, ki nam kaj pripoveduje, tako da smo se sposobni ustrezno odzvati, aktivno poslušati in ustrezno vrniti sporočilo.

V času vključitve v projekt »Do boljše kakovosti storitev z več svetovalci zaposlitve« sem ugotovila, da velikokrat ni pomembna samo strokovnost, temveč tudi velika pripravljenost in dobra volja ter pozitivna življenjska naravnanost svetovalcev. Veliko pripravljenosti in dobre volje so ob mojem prihodu na delo svetovalke zaposlitve pokazali tudi starejši sodelavci z dolgoletnimi izkušnjami svetovalcev zaposlitve, ki so bili z mano pripravljeni deliti svoje zgodbe in mi svetovati, kako rešiti konkreten primer, ki se je meni sicer zdel nerešljiv. »nič se ne boj, vse se da rešiti in vsako napako se da popraviti«, so me vzpodbujali. ugotovila sem, da so starejši prava zakladnica znanja in so pripravljeni to deliti in prenašati na mlajše. starejši zaposleni se kljub temu težje prilagajajo spremembam in novostim, tu pa sem jim bila v pomoč in podporo jaz, saj imam sposobnosti prilagajanja in sem dovzetna za spremembe in novosti, ki mi predsta-vljajo izziv in ne stres, kot velja za večino starejših sodelavcev.


Za učinkovito delo svetovalca zaposlitve je pomembno, da razume svetovanje kot iskanje rešitve skupaj z brezposelno osebo, tako da je brezposelna oseba tista, ki sprejema odločitve, svetovalec pa ji pri tem le pomaga, jo podpira in spremlja. svetovalec mora propoznati lastnosti brezposelne osebe in ji pomagati, da sama odkriva vzroke in se usposablja za ustrezno soočenje s stvarnostjo. svetovalec zaposlitve mora biti v medosebnih odnosi sposoben percepcije in razumevanja potreb, stališč in problemov drugih ljudi. nanje mora znati ponuditi ustrezen odgovor oziroma se primerno odzvati. uspešen svetovalec zaposli-tve brezposelno osebo pozorno posluša, na njen morebiten ugovor pa poišče ustrezne protiargumente, ne da bi kritiziral ali celo grozil.V spominu mi je ostal primer brezposelne osebe, ki je svojo poklicno pot začela kot delavka v Muri, nadaljevala kot natakarica in zaradi poteka pogodbe za določen čas pristala v evidenci brezposelnih pseb na Zavodu za zaposlovanje. po prvem svetovalnem intervjuju sem jo ocenila kot zelo prijazno, nasmejano osebo z pozitivno energijo. a njena življenjska zgodba je bila drugačna. Delo v gostilni je pravzaprav pustila, ker je imela probleme z bivšim možem, ki jo je zalezoval tudi na delovnem mestu. nisem vztrajala, da bi še naprej iskala zaposlitev kot natakarica, čeprav je bilo delo natakarice iskano in bi zaposlitev najlažje dobila. njena odločitev je bila, da gre po drugačni poti in jaz sem jo pri tej poti podpirala in ji pomagala. Dobro stoječe podjetje, ki izdeluje medicinsko opremo, je iskalo delavce za vključitev v usposabljanje na delovnem mestu v program monter elektronskih medicinskih naprav. prip-



ravljeni so bili usposobiti tudi žensko z ročnimi spretnostmi in kot bivša Murina delavka je bila ustrezna za napotitev. opravila je razgovor, bila sprejeta in uspešno končala usposabljanje za monterja elektronskih medicinskih naprav. po uspešno končanem usposabljanju na delovnem mestu me je obiskala in z največ-jim zadovoljstvom sem ji povedala, da je podjetje vložilo vlogo za subvencionirano zaposlitev. omenila sem, da jo bodo zaposlili za določen čas za obdobje enega leta, če bo vloga odobrena. bila je srečna, zadovoljna in hvaležna za ponujeno priložnost. pokazala mi je umazane, zdelane roke, a povedala, da je zadovoljna, saj ima urejen delovni čas in stalno plačo, kar ji največ pomeni. Vloga za subvencionirano zaposlitev je bila odobrena, osebo so zaposlili za določen čas 1 leta. sklepam, da je po poteku pogodbe za določen čas podpisala pogodbo za nedoločen čas, saj se na Zavod za zaposlovanje ni več vrnila.

ob vsakem takem uspešno rešenem primeru brezposelnosti sem začutila lastno zadovoljstvo. ljudje smo zadovoljni, če so naša pričakovanja izpolnjena. Zadovoljstvo je praviloma tem večje, čim pomebnejše je izpolnjeno pričakovanje. ljudje dobro opravljamo stvari, ki jih radi počnemo, ki jih naredimo s srcem, saj nam prinašajo srečo in izpolnjenost ter imajo za nas nek smisel.



ZaKlJUČNa NalOGa



Daniel Puklstrokovna izobrazba: profesor sociologije in zgodovine

ime in priimek mentorja: stanislava perčič

organizacijska enota: območna služba Murska sobota

oddelek / služba: UD leNDava



Delo svetovalca zaposlitve v času težkih in nepredvidljivih gospodarskih razmerah je zelo zahtevno. Po-seben problem predstavlja specifičnost lokalnega območja (UE Lendava). gre za območje, ki je z madžarsko in hrvaško mejo zamejeno in preko katerih ni nobenega povpraševanje po sloven-skih delavcih. gospodarska situacija je tam še slabša. lendava, ki je edino mesto na tem območju je v močnem gospodarskem stagniranju zadnjih nekaj desetletij. Veliko nekdaj velikih podjetij je ugasnilo oz. so se močno zmanjšala. logično bi bilo sklepati, da bo območje nekako začelo gravitirati na center pomurja, Mursko soboto. Žal temu ni tako. Visoka brezposelnost tudi na tem območju ne ponuja mož-nosti brezposelnim iz našega. Vsakemu delodajalcu v Murski soboti predstavljajo potni stroški delavca iz lendave (pre) velik strošek. torej območje je nekako obstalo zaprto in se dejansko lahko opre le na lastne zmožnosti in potenciale. Da se to da in da je moč narediti zares veliko je bleščeč primer občine Odranci (ena sama vas), kjer cveti poslovna cona, ki dejansko že konkurira industrijski coni mestu lendava. kaj takšnega je bilo še pred nekaj leti popolnoma nepredstavljivo. brez večje angažiranosti predstavnikov lokalne samouprave privabiti investitorje, bo območje zelo težko prosperiralo. svojevrsten problem pred-stavlja tudi dejstvo, da ima tako malo območje kar 7 občin. Mladi izobraženci iz naše območja razmišljajo o delu v ljubljani ali v tujini, kamor se tudi zaoposlujejo. to še dodatno zmanjšuje potenciale območja.

kot svetovalec se angažiram v individualnem in skupinskem svetovanju. Veliko priložnosti obstaja predvsem pri spodbujanju, motiviranju strank. stranke so velikokrat obupane in potrebujejo podporo sve-tovalca. informativno motivacijske seminarje izvajam redno. izvajal sem več delavnic za težje zaposljive in starejše osebe. trenutno pa izvajam delavnico, ki se osredotoča na predstavitev portala EURES. eures izredno hitro raste in ponuja zares veliko priložnosti. Lahko si predstavljam, da bi nekoč tudi sam delal kot EURES svetovalec. V pripravi so tudi nove delavnice za dolgotrajno brezposelne. samega me najbolj motivira in uživam kadar lahko osebam konkretno pokažem na priložnosti, ki so in jih še niso preizkusili. sodeloval sem tudi na skupinskih razgovorih delodajalcev z brezposelnimi osebami in koordiniral sreča-nja. osebno sem obiskoval delodajalce, jim predstavljal storitve, ki jim jih ponujamo, vzpostavljal nova partnerstva ter jih povabil k sodelovanju. imam zelo pozitivne izkušne na tem področju.

pri vključevanju oseb v programe apZ in Vko me predvsem vodi smiselnost le-te. Želel bi si predvsem programov, ki ponujajo izobraževanje za deficitarne poklice in tistih, ki ponujajo možnost usposabljanja konkretno pri delodajalcih. Veliko preveč je programov, ki ponujajo svetovanje na področju pridobiva-nja veščin iskanja zaposlitve. nekatere stranke so po tovrstnih delavnicah dejansko postale zelo vešče pri samopredstavitvi in veščinah iskanja, kar pa ni sorazmerno z njihovimi delovnimi kompetencami. Do teh pa bi lahko prišli vsaj preko programov apZ. njihova hitra učljivost na delavnicah za pridobivanje



veščin iskanja mi pove, da so sigurno enako učljivi tudi na delovnih mestih. sodelovanje s koncesionarji je ves čas dobro, vendar kot rečeno mislim, da je določenih programov preveč, drugih premalo. imam pa žal slabe izkušnje s sodelovanjem s Centrom za socialno delo lendava. nepredstavljiva pasivnost in nepripravljenost na sodelovanje z ZrsZ me je v vseh teh letih razočarala. namreč, v evidencah imamo nemalo število oseb, ki so vsekakor primerne za odstop v obravnavo Centru za socialno delo. Zaradi cele vrste razlogov namreč vsaj začasno niso zaposljivi. Zelo dobrodošla in kot koristna za svetovalca oce-njujem ukrepa zdravstveno in rehabilitacijsko svetovanje. sem velik podpornik organiziranja zaposlitvenih sejmov, ki omogočijo obema stranema, da hitro skleneta dogovor o zaposlitvi. Zaposlitveni sejem je za iskalce zaposlitve konkretna izkušnja.

glede doktrine dela bi povedal, da je sicer dobro zastavljena, vendar je preveč fokusa na iskanju rešitev za brezposelnost pri osebah samih. osebe nikakor niso same in edine krive za svojo situacijo. in rešitve pravtako ne izhajajo le iz njihove aktivnosti. Mislim, da bi večje učinke lahko dobili s sistemskimi rešit-vami, kjer bi moral imeti ZrsZ večjo in dejavnejšo vlogo. Vsekakor mi je pa všeč in to tudi uporabljam pri svojem delu, pristop, ki je nekoliko »mehkejši«. Dogovore s stranko sklepam skupaj, da so to potem res tudi njeni dogovori in ne direktive ZrsZ ali svetovalca. s tem imam zelo pozitivne izkušnje. Vsak sveto-valec bi naj imel znotraj doktrine dela svoj »stil«.


kot že omenjeno me zelo zanima delovanje mreže EURES. priložnosti, ki se ponujajo na področju zaposlovanja v eu, ki ga dejansko moramo (prihajajoča generacija pa ga bo kot samoumevnega) sprejeti kot tudi naš prostor, ki ponuja možnosti dela in življenja, so velike. Žal na to temo nisem imel priložnosti sodelovati, prisostvovati na konferencah, usposabljanjih, ali obiskih tujine. sem pa sodeloval na predsta-vitah eures svetovalcev o mreži eures in nekaj informacij pridobil tudi preko neformalnih pogovorov z znanci in prijatelji, ki živijo v eu. seveda ne pozabljam eures portal in ostale podporne spletne strani, kjer sem pridobil še mogoče največ informacij.

izziv, ki se pojavljajo in se bodo v prihodnosti vse bolj prisotni na trgu dela v prihodnosti bi predvsem izpostavil izjemno hitro digitalizacijo storitvenega sektorja in prav tako vedno bolj prisotno robotizacija in avtomatizacija produkcijskega sektorja. prav zaradi tega je potreba s strani delodajalcev vse večja po maksimalno fleksibilni delovni sili. Delodajalci danes zaposlujejo ljudi za 8 urne zaposlitve, ker jim tako nalaga zakonodaja. Za marsikatero delovno mesto ne bo več potreben ali pa ne bo primeren klasični 8 urni delovnik. na drugi strani pa se spreminjajo vrednote mlajše generacije, ki išče priložnosti za krajše delovnike, ker si želijo imeti več časa za prostočasne dejavnosti (hobije, prostovoljna in humanitarna dela, izobraževanje, šport, kultura,…) in zaradi skrbi za otroke in družino. tudi deljena delovna mesta bi lahko postala zelo zanimiva v prihodnje.

Meni osebno zanimivo idejo predstavlja uvedba univerzalnega temeljnega dohodka. Študijo o tem je pripravila Dr. Valerija korošec, izdal pa urad rs za makroekonomske analize in razvoj http://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/publikacije/dz/2010/dz06-10.pdf sicer pa imamo v sloveniji kar nekaj ug-lednih ekonomistov in intelektualcev, ki takšen dohodek zagovarjajo: bivša ministra dr. jože Mencinger, Dr. janez Šušteršič in še dr. tanja rener, dr. srečo Dragoš idr. pred njimi je podobno idejo zagovarjal tudi dr. Veljko rus član saZu. V tujini se pilotni projekti že izvajajo na Švedskem, Danskem, nizozemskem in Finskem. o uvedbi le tega razmišlja tudi Švica. gre za države, kjer je socialna slika veliko boljša kakor v sloveniji. V sloveniji živi pod pragom revščine sramotno veliko število ljudi. V 21. stoletju in ob takšni tehnološki stopnji naše družbe, civilizacije je bilo leta 2007 je bilo skoraj četrtina prebivalcev. na nizo-zemskem je že danes skoraj polovica zaposlitev za krajši delovni čas. torej omenjene države vsekakor vedo v katero smer pelje tehnološki razvoj in svoje socialne sisteme že pripravljajo za novo realnost. Že nekaj časa je znano, da služb za vse v prihodnosti, vsaj ne v klasični obliki (8urni delovnik) ne bo več. Fleksibilnost delovne sile pa bomo lahko dosegli le tako, da močno spremenimo naš socialni sistem, ki bo zagotavljal veliko večjo varnost za iskalce dela in ki bo hkrati dobro odgovarjal na potrebe delodajalcev. Mesto utrecht (večje od ljubljane) skupaj z utrechtsko univerzo na nizozemskem pravkar izvaja pilotni projekt, ki bo ugotavljal posledice izplačevanja univerzalnega temeljnega dohodka. Za izvajanje enakega projekta se potegujejo tudi mesta nijmegen, Wageningen, tilburg in groningen.

http://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/publikacije/dz/2010/dz06-10.pdf

http://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/publikacije/dz/2010/dz06-10.pdf


Vsekakor ne mislim, da bi bila uvedba takšnega dohodka edina in najboljša rešitev, bi pa bila najbolj do-brodošla za tiste iz socialnega dna in bi jih povzdignila iz najhujše revščine. ideja je vredna razmisleka in ZrsZ bi se sigurno lahko dejavneje vključeval pri izvajanju morda kakšnih pilotskih projektov, kjer bi lahko ugotavljali pozitivne in negativne posledice uvedbe takšnega dohodka. Velika prednost uvedbe takšnega dohodka je tudi v tem, da se izredno močno posredno spodbudi tiste, ki želijo opravljati prostovoljna, hu-manitarna, obče družbeno koristna dela itd. za katera na obstajajo plačane zaposlitve. V ZDa je razmerje med plačanimi urami zaposlenih in številom prostovoljno opravljenih del, ki jih ljudje opravljajo zastonj, so pa izjemno koristna za družbo, 1:1.


če se vrnem nazaj na delo svetovalca bi predvsem izpostavil, da je za kompetentno opravljanje dela sve-tovalca potrebna usmerjenost k strankam. prepoznavanje strankinih potreb, njihovih zmožnosti, ciljev in želja, načina razmišljanja, vse to je včasih zelo dolgotrajno in zahtevno delo. kadar pa to pomnožimo s 500 – 600 strankami si vsak lahko sam predstavlja kaj to pomeni. Menim, da sem v tem oziru izjemno napredoval tudi kot oseba, ljudi poizkušam razumet v njihovem bistvu, torej zakaj so takšni kot so. nji-hovo kulturološko ozadje in socialne razmere so izjemno koristne informacije, vendar do njih ni lahko priti. kadar ti kot svetovalcu to uspe je delo s stranko veliko bolj učinkovito in dejansko lažje. izjemno pomembno je ugotoviti pravi komunikacijski pristop za določeno stranko, da so informacije tudi v smeri k stranki podane jasno a nevsiljivo. poseben izziv je tudi pomagati strankam, da same prepoznajo svoje delovne kompetence, ki se jih velikokrat ne zavedajo ali jih ne znajo opisati.

pri tako zahtevnem delu kot je delo svetovalca zaposlitve je izjemno pomembna tudi pripravljenost na spremembe in novosti. Prilagajanje vsakokratni situaciji, ki se velikokrat zelo hitro spreminja je ena od ključnih kompetenc, ki jo na takšnem delovnem mestu moraš imeti. izpostavil bi tudi sodelovanje pred-vsem z ostalimi svetovalci, ki so me izjemno veliko naučili. Delam v timu zelo izkušenih svetovalk, ki imajo bogato poslovno pot za seboj in jim moram dati priznanje na tem mestu. tudi sicer brez sodelovanja, medsebojne pomoči, izmenjevanja informacij, skupnih strokovnih posvetov, nefor-malnih pogovorov, nikakor ne moreš postati dober svetovalec zaposlitve. to si lahko le v timu. podlaga za dobro delo pa leži tudi v strokovni podkovanosti. stalna izobraževanja, seminarji, delavnice, predavanja so izjemno koristna. brez njih si delo svetovalca zaposlitve ne morem predstavljati. gre za zelo specifično delovno mesto, kjer je potrebna izjemno široka razgledanost s področij ekonomije in gospodarstva, sociologije, psihologije, komunikacijske veščine, pravni vidiki, itd… Vsekakor pa je bila zastavitev vpeljevanja svetovalcev zaposlitve na projektu »Do boljše kakovosti storitev z več svetovalci zaposlitve« v obliki mentorstva pravilna. Mentor mi še danes stoji ob strani in me spodbuja pri svojem delu, čeprav delo opravljam popolnoma samostojno.

poleg omenjenih kompetenc, ki so po mojem nujne na delovnem mestu svetovalca zaposlitve bi omenil še sledeče. po izobrazbi sem profesor sociologije in zgodovine. nikoli nisem bil zaposlen v svoji stroki. Zaposlen sem bil na razvojnem centru lendava, kjer smo skupaj z občinami ue lendava izvajali razne, predvsem eu projekte, ki so prav tako imeli namen vplivanja na izboljšanje na trgu dela. Vendar je bil tu pristop drugačen in tudi ciljne skupine so bile druge, predvsem že zaposleni. Šlo je za vavčerski sistem svetovanja za podjetnike; povezovanje prekomejnih poslovnih in obrtnih con; mreženje različnih lokalnih turističnih ponudnikov hrane (ekološke) in drugih izdelkov z namenom skupnega nastopa na trgu; infra-strukturni projekti, ki bi dali zagon lokalnemu gospodarstvu. seveda smo velikokrat trčili v ovire, ki so bile čisto političnega značaja in še enkrat izpostavljam razdrobljenost tako malega območja na 7 občin. na ZrsZ pa je pristop tudi usmerjen k delodajalcem, vendar veliko bolj k strankam, ki so pri nas prijavljene, torej brezposelne osebe. reševanje njihove situacije je zelo individualno in nekako atomizirano, zato se pa velikokrat stranke določenih stvari ne upajo lotiti. ne počutijo se del neke skupine, neke celote. Velikokrat se počutijo osamljene v svoji usodi in zaradi tega je malodušje stalno prisotno. Zato so mi kot izhaja iz moje izobrazbe blizu nekoliko bolj širokopotezne rešitve in ne samo individualna svetovanja, ki sicer lahko prinesejo nekaj rezultatov. ZrsZ bi po mojem moral oblikovati strokovno projektno skupino, ki bi bila zadolžena za razmislek in za vpeljavo ali predloge bolj smelih rešitev z zelo konkretnimi vplivi na trg dela. imamo namreč najboljše informacije o iskalcih zaposlitve o njihovi strukturi, znanjih, kompeten-cah, željah, socialni sliki itd.




o svoji osebni noti oz. svojem »stilu« sem nekaj že napisal. glede na to, da sem bil pred nastopom dela kot svetovalca tudi sam brezposelna oseba mi morda napisal kaj več o tem. napisam bom nekaj stvari, ki bodo mogoče sprva izgledale negativno, vendar tisti, ki so jih pripravljeni iskreno prebrati bodo videli, da so v resnici dobronamerne in imajo le namen izboljšati delo, storitve in podobo ZrsZ. najpomembneje je razumeti kako stranke velikokrat gledajo na nas in na našo institucijo. brezposelne osebe povečini gledajo na ZrsZ kot nujno zlo, kjer »morajo« biti prijavljeni, ker je tako možno koristiti socialne transferje, subvencije ali se npr. vključiti v javna dela. torej ta vstopna naravnanost je zaradi tega povečini negativna in posledično je pripravljanost na sodelovanje s svetovalcem omejeno in oteženo. ZrsZ se velikokrat dojema skorajda kot represivna organizacija, ki brezposelne sili v določene programe (predvsem tukaj mislim na nepriljubljene delavnice za pridobivanje veščin iskanja zaposlitve – pri koncesionarjih, ne in-terne na ZrsZ). težave znajo nastopiti tudi pri napotovanju, kjer je ZrsZ marsikdaj v nehvaležni vlogi, da mora napotovati tudi k nesolidnim delodajalcem (ki sicer niso na listi z negativnimi referencami). kljub izjemnemu trudu svetovalcev, da bi predstavili in ponudili prej omenjene delavnice kot koristne in zanimi-ve, se vključitev pri stranki še vedno dojema kot kazen s strani državnega uradnika (svetovalca). Število delavnic je tako velikansko, da včasih trpi tudi smiselnost vključitve, ker delavnice pač morajo biti polno zasedene. od tu naprej je odnos med obema stranema hitro lahko skrhan. poleg tega se vsebine delavnic ponavljajo, njihovo število bi bilo potrebno najmanj prepoloviti. osebe povečini zvedo malo novega. pri napotovanju pa je logika sledeča, iskalci zaposlitve si npr. želijo zaposlitve v določeni branži, vendar ne pri delodajalcu h kateremu ga pošilja ZrsZ. pri teh dveh stvareh je daleč največ nejevolje pri strankah. Da pa ne bo pomote, seveda je tudi veliko primerov, ko so izkušnje strank tako na delavnicah, kakor tudi pri napotovanju zelo pozitivne.

brez dvoma se slika o ZrsZ v zadnjih letih izboljšuje, predvsem z novim načinom oglaševanja in ponu-janja svojih storitev (prenovljena spletna stran, Facebook profil, spleti svojo karitero), torej s približe-vanjem ZrsZ strankam, da nas lahko bolje spoznajo. tu je bil po mojem narejen kar velik korak naprej. predvsem dobro delujejo storitve, kjer se stranke dejansko same ali pa skupaj s svetovalcem odločijo, da jih želijo koristiti. V času ko sem bil še sam brezposeln, sem storitve poznal razmeroma dobro, vendar šele ko sem nastopil delo svetovalca sem spoznal s kako velikim in pestrim naborom storitev ZrsZ razpolaga. ravno zaradi zavedanja, da stranke ne poznajo dovolj dobro naših storitev, sam to pri svojih individu-alnih in skupinskih obravnavah redno vključujem v pogovor. s tem imam zelo pozitivne izkušnje, ker se strankam pri predstavitvi storitev kar samim odpirajo ideje in se kažejo nove možnosti, ki so se jim zdele prej nedosegljive. torej dvig osebne motivacije v kombinaciji s storitvami ZrsZ je po mojem prava pot in skupaj lahko daje dobre rezultate. ključ v razumevanju brezposelne osebe leži tudi v njihovem dojemanju nas kot institucije. postati moramo njihov partner, mislim, da smo na dobri poti.


Za konec bi se vrnil na svojo misel o velikih sprememrah, ki se že dogajajo in se bodo še hitreje dogajale v prihodnosti. Velike tehnološke in informacijske spremembe v zadnjih 25 letih so določene branže spremenile tako močno, da lahko z nekajkrat manj zaposlenimi naredijo veliko več in vsako leto še več. potreba po delu se je zaradi tega zelo zmanjšala. Zabrisale so se tudi meje med delom in prostim časom in tudi razmerje med delom in plačo. prihajamo do spoznanja, da je potrebno za takšno novo prihajajočo realnost močno spremeniti socialni sistem, ki danes pogojuje socialne transferje z aktivnostjo na trgu dela. s tem ni nič narobe, dela bo vedno dovolj, le plačanega dela ni in ga ne bo dovolj za vse. konkre-tno izkušnjo sem doživel, ko sem se dogovoril z lokalnim podjetjem za obisk. tema pogovora bi naj bila kako pomagati pri zagotovitvi kadra podjetju v naslednjem letu, ker potrebujejo dodatne varilce. Med dogovorom za sestanek in dejanskim obiskom je minilo maj kot mesec dni. ob obisku sem jim predstavil možnosti, ki jih ima ZrsZ glede izobraževanja za deficitarne poklice in koliko časa je potrebno, da se nekdo priuči za varilca. Žal si je podjetje v treh tednih premislilo in se odločilo za nakup sicer dragega varilnega stroja, ki bo nadomestilo vse potrebe po dodatnih delavcih in še dodatnih nekaj, ki se jih bo upokojilo. tako so se odločili, da ne bodo zaposlovali. takšnih poslovnih odločitev je vse več. Velikokrat sem v neformalnih pogovorih z delodajalcih zvedel, da se niso prijavili na določene razpise za pridobitev sredstev za posodobitev proizvodnje, ker so bili vezani z novimi zaposlitvami, ki pa jih ne potrebujejo, če bodo imeli boljšo tehnologijo in stroje. prej obratno.




pojav vzporednih plačilnih sredstev, časovnih bank, kooperativ za pridelavo hrane, ostalih iniciativ (izme-njava vozil, zastonj vrtci,…) nam povedo, da so se močno začele odvijati aktivnosti, kjer si ljudje izme-njujejo delo, storitve in znanje paralelno z obstoječim sistemom. Izmenjevalna ekonomija še predvsem preko spleta bo imela izjemno velik vpliv na gospodarstvo. V kombinaciji z informacijsko tehnologijo, ki je praktično zastonj in predstavlja glavni delež pri oblikovanju cene produktov bo to pomenilo, da bodo cene izdelkov le še padale, se približevale ničli in tako še zmanjšale potrebno po delu. Zaradi premajhne-ga obsega zaključne naloge tukaj dajem povezavo s podrobno razlago te ideje http://www.theguardian.com/books/2015/jul/17/postcapitalism-end-of-capitalism-begun

Zanimive so tudi ideje in raziskave, ki govorijo o uvedbi 6 urnih delovnikov. Dokazano je, da gre za najbolj optimalen delovnih čas za posamezno osebo. pri vsaki naslednji delovni uri začne storilnost moč-no upadat. tudi tukaj dajem na voljo članek, kjer Dr. Valerija korošec razloži idejo http://www.mladina.si/53462/za-krajsi-delovni-cas/ namreč s skrajšanjem delovnega časa bi ustvarili prostor in čas za ostale nezaposlene, ki bi jih lahko na tak način zaposlili. glede kakovosti opravljenih delovnih ur na leto je zani-miv naslednji podatek za države oeCD. in sicer največ ur opravijo grki okrog 2000 delovnih ur. najmanj pa nemci 1400 na leto, vendar je študija pokazala, da je produktivnost »nemške ure« 70 odstotkov višja od »grške«. Zgodovinsko gledano so se delavci vseskozi borili za boljše delovne pogoje in v tem okviru tudi za krajše delovnike. sprva so se iz 16 urnih delovnikov izborili za 12 in 10 urne in čez čas za 8 urne delovnike. tukaj sedaj ne izpostavljam ostalih pravic in regulativ, ki so bile pridobljene in uvedene. ne vidim razloga zakaj bi se ta proces za vekomaj moral ustaviti na točki na kateri smo sedaj, svet se spre-minja in mi se moramo z njim.

o vsem tem bi lahko tekla po mojem plodna debata na ZrsZ, ki bi lahko imel ambicijo postati najmočnej-ši akter pri uvajanju takšnih sistemskih rešitev na trgu dela v povezavi z drugimi institucijami, ki delujejno na trgu dela.

http://www.theguardian.com/books/2015/jul/17/postcapitalism-end-of-capitalism-begun

http://www.theguardian.com/books/2015/jul/17/postcapitalism-end-of-capitalism-begun

http://www.mladina.si/53462/za-krajsi-delovni-cas/

http://www.mladina.si/53462/za-krajsi-delovni-cas/



ZaKlJUČNa NalOGa



Jasmina korošastrokovna izobrazba: Univerzitetna diplomirana socialna pedagoginja

ime in priimek mentorja: rija srkoč





Dandanes vse več ljudi občuti, kaj pomeni biti brezposelna oseba. nekateri brezposelnosti ne doživljajo kot nekaj travmatičnega, spet na drugih pusti velik pečat. V času finančne in gospodarske krize se v večji meri srečujemo predvsem z drugimi, torej z osebami, ki brezposelnost in nedelo doživljajo precej boleče. navajeni na delo in dolgoletno redno zaposlitev se komajda znajdejo v novi situaciji, ki jim je povsem neznana. gre za skupino oseb, ki je vajena rutine, oseb ki se v novi situaciji, kjer rutine več ni, preprosto ne znajdejo več. svetovalec zaposlitve ima zato še posebej pomembno vlogo pri obravnavi brezposelne osebe, saj je on tisti, ki osebo spremlja in je z njo največ v stiku v času, ko je prijavljena v evidenci brez-poselnih oseb. svetovalec je tisti, ki osebo informira, ji svetuje in jo motivira za vključevanje v različne ukrepe aktivne politike zaposlovanja. Vloga svetovalca je torej precej pomembna in zelo široka, kar zah-teva tudi širok spekter znanja. V času trajanja projekta se je v evidenco brezposelnih oseb prijavilo veliko število oseb. Moje zadolžitve v času trajanja projekta so bile zelo raznolike. ključna naloga, ki jo imam kot svetovalka zaposlitve, je vsekakor obravnava brezposelnih oseb od njihove prijave v evidenco do odjave iz evidence oziroma osnovno karierno svetovanje, ki se, kot navaja tudi doktrina dela z delodajalci, brez-poselnimi in iskalci zaposlitve, izvaja individualno ali skupinsko kot pomoč pri izdelavi in uresničevanju zaposlitvenega načrta. pri svojem delu izvajam večinoma individualno osnovno karierno svetovanje, v okviru katerega pomagam brezposelnim na podlagi njihovih preteklih delovnih izkušenj oziroma drugače pridobljenih znanj prepoznati svoje poklicne interese ter na podlagi tega oblikovati zaposlitvene cilje ter aktivnosti za dosego teh. Zastavljene zaposlitvene cilje ter aktivnosti skupaj z osebo dosledno spremljam ter osebe spodbujam k čim večji lastni aktivnosti, da bi dosegla najin skupni cilj, tj. čim hitrejšo zaposli-tev. Dosledno spremljanje pomeni, da nepretrgoma preverjam ustreznost zaposlitvenih ciljev glede na aktualne potrebe na trgu dela in prav tako ustreznost aktivnosti, ki jih oseba izvaja, da bi jih dosegla. V kolikor je treba, skupaj z osebo določiva nove zaposlitvene cilje, po potrebi tudi dodatne aktivnosti. če ugotovim, da oseba potrebuje intenzivnejše ukrepe in aktivnosti, jih predlagam. nato skleneva dogovor o vključitvi v določen ukrep aktivne politike zaposlovanja, poglobljeno karierno svetovanje oziroma v ukrep učenja veščin vodenja kariere. V skladu z doktrino dela z delodajalci, brezposelnimi in iskalci zaposlitve se torej trudim, da skozi svetovanje opolnomočim posameznika za uspešno iskanje zaposlitve, pripo-morem k povečanju njegove samozavesti, aktivnosti, samostojnosti ter odgovornosti za načrtovanje in vodenje lastne kariere. V vseh primeri pa samo obravnava osebnega svetovalca in kariernih svetovalcev ni dovolj, saj zaradi premagovanja ovir, ki jih oseba ima, potrebujemo mnenje drugih strokovnjakov. V takšnih primerih se skupaj z ostalimi svetovalci zaposlitve, kariernimi svetovalci ter s strokovnjaki zunaj Zavoda (CsD) izpelje timska obravnava, s katero pridobimo nova mnenja in primerjamo različne poglede na situacijo ter za osebo oblikujemo nove aktivnosti. poleg timov, izvedenih na uradu, pa sem bila sama



tudi že večkrat povabljena na timski sestanek na pristojni center za socialno delo. poleg že navedenega je moja ključna naloga tudi posredovanje oseb na prosta delovna mesta ter dosledno spremljanje rezultatov napotitev, kar pomeni, da mi oseba za vsako napotitev poroča o rezultatih v najkrajšem možnem času. na ta način prejmem povratno informacijo s strani osebe, ter kasneje, po izteku roka za prijavo, tudi s strani delodajalca. povratne informacije obeh nato primerjam ter v primeru različnih povratnih informacij, povabim osebo na dodaten razgovor k meni. ker je v času gospodarske krize možnosti za zaposlitev vse manj, veliko delodajalcev pa prav tako krši delovnopravno zakonodajo, je posledično tudi zaupanje ljudi v slednje slabo. Zaradi tega se trudimo in čim več delodajalcev, ki si želijo našega posredovanja, povabimo na opravljanje razgovorov na uradu, kjer je prisoten tudi svetovalec zaposlitve. na ta način se brezposelne osebe morda počutijo varneje, svetovalci pa hkrati vidimo, kako se oseba na razgovoru vede, ali so za njen neuspeh dejansko krive gospodarske razmere, ali pa je sama tista, ki nam govori eno, na razgo-voru pa si za zaposlitev ne prizadeva oziroma morda potrebuje dodatne veščine za iskanje zaposlitve ipd. skupaj z nosilci programov aktivne politike zaposlovanja poleg spremljanja posredovanja dosledno spremljamo tudi osebe, v času njihove vključitve v program usposabljanja na delovnem mestu. namen obiskov je spremljanje poteka usposabljanja, preverjanje ali oboji, tako brezposelni kot delodajalci, izpol-njujejo svoje naloge, ali ni prišlo do kakšnih kršitev in kakšno je zadovoljstvo enih in drugih. preverimo tudi kakšne so možnosti zaposlitve po zaključku programa. V letošnjem letu pa smo se poleg spremljanja oseb vključenih v program usposabljanja na delovnem mestu odločili tudi za spremljanje oziroma obisk delavnic Vko. seveda poleg omenjenega izvajamo obiske tudi drugih delodajalcev. največkrat tistih, za katere ugotovimo, da zaposlujejo večje število oseb, a zmeraj brez našega sodelovanja. Z obiskom jim želimo predstaviti naše ukrepe, pomoč, ki jim jo lahko nudimo pri naboru ustreznih kandidatov za zapo-slitev, in jih povabimo k morebitnemu sodelovanju v prihodnje. V času trajanja projekta sem sama dvakrat sodelovala tudi pri izvedbi zaposlitvenega sejma, kjer sem na samem prizorišču brezposelnim osebam dajala splošne informacije in napotke ter jih spodbujala k navezovanju stikov s čim več delodajalci.


tudi svetovalci zaposlitve se neprestano izobražujemo in usposabljamo z udeležbami na različnih uspo-sabljanjih, da bi svojo vlogo in naloge čim bolje opravljali. sama sem se v času trajanja projekta udeležila večjega števila usposabljanj in izobraževanj. predvsem v prvih mesecih od nastopa dela, ko smo se jih zaposleni na projektu udeleževali tedensko. naj jih naštejem nekaj: »komunikacija in svetovalni intervju«, »Delavnica za razvoj kompetenčnega modela«, »Delo s skupino na zaposlovanju«, izobraževalni dogodek »sodelovanje«, delavnica »Veščine iskanja zaposlitve«, »ravnanje v težavnih situacijah«, okrogla miza »odvisnot od prepovedanih drog« … osebno sem največ pridobila na delavnici »komunikacija in sveto-valni intervju», ki sem se je udeležila leta 2009. izvajalca delavnice, zelo dobro strokovno podkovana ter oba z bogatimi delovnimi izkušnjami, sta namreč na delavnici ustvarila zelo pozitivno ozračje in teorijo ne-prestano povezovala s praktičnimi primeri iz lastnih izkušenj, kar se mi zdi za dobro in kakovostno izved-bo delavnice nujno. čeprav je delavnica trajala tri dni in zahtevala veliko mero našega sodelovanja, čemur sama nisem preveč naklonjena, sem bila na tej delavnici ena izmed aktivnejših udeležencev. teorija, ki sta jo izvajalca posredovala, mi je sicer bila znana še iz študentskih let, sem pa vsekakor veliko pridobila na praktičnem področju, saj je delo svetovalca zaposlitve moja prva zaposlitev in sem zelo cenila vsakršno informacijo, ki sem jo prejela glede vodenja svetovalnega razgovora: kako ravnati v težavnih situacijah, kakšna vprašanja postavljati osebi, da dobiš prave informacije, kako ohraniti rdečo nit pogovora, kako pogovor zaključiti, na kakšen način stranko motivirati, opogumljati in podobno. Zadnji dan delavnice smo se preizkusili tudi v igri vlog, ki sta jo pripravila izvajalca. od njiju smo potem dobili tudi povratno infor-macijo. kljub svoji neizkušenosti sem prejela kar pozitivno povratno informacijo in tudi napotke na katere stvari še paziti. te sem tudi upoštevala, saj sem cenila povratno informacijo, ki sem jo prejela od osebe, ki ima bogate delovne izkušnje na tem področju. Za zaključek lahko povem, da sem se na tej delavnici veliko naučila, morda celo največ izmed vseh.




če se sedaj ozrem tri leta nazaj, lahko povem, da sem z zaposlitvijo na delovnem mestu svetovalca za-poslitve zelo veliko pridobila. ker sem bila sprejeta v delovno razmerje kot pripravnik, je izkušnja še toliko bolj dragocena, saj je bilo to moje prvo delovno mesto, moje prve delovne izkušnje, če ne upoštevam tistih iz študentskih let. čeprav se moja poklicna pot ne bo nadaljevala na tem delovnem mestu, sem vse-kakor pridobila ogromno izkušenj, saj sem pridobila veščine vodenja svetovalnih intervjujev, izpo-polnila svoje komunikacijske spretnosti, razvila organizacijske sposobnosti, se izpopolnila v delu s strankami in še bi lahko naštevala. V veliko pomoč pri vsem so mi bile tudi moje mentorice. kot vemo, je mentorstvo eden najučinkovitejših načinov učenja pri delu. gre namreč za prenos znanja in veščin z izkušenih zaposlenih na manj izkušene (v mojem primeru na pripravnika) ter seznanjanje posameznika z organizacijsko kulturo organizacije. poleg mentorja pa so veliko vlogo, morda celo največjo, imele tudi druge svetovalke zaposlitve. one so v veliki meri tiste, ki so prenašale znanje na nas »novince« in nas uvajale v žargon in druge navade na delovnem mestu. sama sem njihov trud in energijo, ki so jo vložile v moje usposabljanje, morda še toliko bolj cenila, saj sem bila edina, za katero je bila ta zaposlitev prehod iz študijskih klopi – prehod, ki je lahko precej stresen, če ob sebi nimaš oseb, ki so ti pripravljene pomagati, ti prisluhniti in potrpežljivo spremljati tvoje učenje. kot sem že omenila, sem imela pri tem veliko srečo, saj so mi takoj priskočile na pomoč, če sem kaj potrebovala oz. česar nisem vedela.


Moram priznati, da se s samo brezposelnostjo sama nisem dolgo spopadala, saj sem po dveh mesecih prijave v evidenci že dobila to zaposlitev. Vse, kar sem kot brezposelna oseba dala skozi, je bil informa-tivno motivacijski seminar ter izdelava zaposlitvenega načrta. s samim delom svetovalcev torej nisem bila preveč seznanjena, sem pa zelo dosledno izpolnjevala svoje obveznosti, ki sem jih imela kot brezposelna oseba, zato to pričakujem tudi od svojih strank. je pa res, da sem zaposlitev zelo aktivno iskala že v času absolventskega staža, ampak neuspešno, zato kljub moji kratki prijavi v evidenci svoje brezposelne, ki so aktivni, zelo dobro razumem, ko obupujejo nad iskanjem zaposlitve in jih poskušam motivirati za korišče-nje vseh kanalov pri iskanju zaposlitve, jih usmerjati v vključevanje v različne ukrepe, da pridobijo kakšna dodatna znanja in si s tem povečajo možnosti za zaposlitev. tudi sama sem namreč zaradi neuspelih prijav na prosta delovna mesta stremela k čim hitrejšemu zaključku diplomskega dela. slabo poznavanje dela svetovalcev zaposlitve hkrati ni bil edino, kar me je ob nastopu dela pestilo. poleg tega sem namreč bila in sem še najmlajša zaposlena na območni službi in sem se ob prihodu morda tudi nekoliko zbala, saj večkrat slišimo o netolerantnih generacijskih razlikah, vendar na uradu o kakšni netolerantnosti ni sledi. sama sem se na začetku res počutila neizkušeno in nedoraslo, saj sem bila, kot sem že omenila, edina brez delovnih izkušenj. Vendar sem hitro pozabila na to in se začela zavedati, da kljub neizkuše-nosti nisem sama in da imam okrog sebe veliko izkušenih ljudi, ki mi s posredovanjem svojih izkušenj lahko olajšajo marsikatero pot, ki bi jo sicer ubrala brez njihovih nasvetov. tako sem vse, ki so name prenašali svoje znanje, izkušnje in tudi osebnostne vrednote ter veščine, potrebne za delo, dojemala kot svoje mentorje. Zavedam se, da se morda moji cilji in določeni pogledi razlikujejo od ciljev in pogledov starejših zaposlenih in to tudi spoštujem. kljub temu sem vsekakor mnenja, da je največje bogastvo vsa-kega podjetja ravno delovna sila mnogih generacij, saj vsaka starostna skupina v organizacijo doprinese svoja spoznanja, vrline in vsebine. Druga težava, s katero sem se kar nekaj časa spopadala, pa so bile stranke, ki so bile bistveno starejše od mene. Delo svetovalke zaposlitve sem namreč pričela opravljati pri 23 letih. poleg mladosti sem bila še neizkušena, negotova v svoje znanje, kar so brezposelni zelo hitro opazili. tako se ni malokrat dogajalo, da sem od kakšne stranke, ki sem ji razlagala obveznosti, ki jih ima kot brezposelna oseba, slišala komentarje kot so »lahko bi mi bila hči«, »kaj boš ti meni govorila smrklja ena« in podobno. sprva sem si to zelo jemala k srcu, ko pa se je iz meseca v mesec krepilo moje znanje, sem te težave postopa uspela premagati.




kljub težkemu začetku mi je ravno slednji ostal najbolj v spominu, saj smo se kmalu po nastopu dela soočili s stečajem podjetja Mura, nekoč zelo obetajočega in uspešnega podjetja, ki je zagotavljalo kruh in preživetje velikemu številu pomurskih družin. Za nas je to pomenilo velik priliv oseb, s katerimi je bilo treba v zelo kratkem času učinkovito speljati vse postopke, kar je od vseh vpletenih zahtevalo veliko truda in angažiranosti – od pripravljenosti delati tudi izven ustaljenega delovnega časa do dela nekoliko izven svojega delovnega področja. postopke, ki jih po navadi izvajajmo na ustaljen način, smo morali neko-liko prilagoditi, saj je, kadar se oseba prvič znajde v neki novi, neznani situaciji, zanjo zelo pomembno, da v čim krajšem času pridobi določene informacije, ki jih v tistem trenutku potrebuje oziroma so zanjo pomembne, da njeno stisko vsaj nekoliko ublažimo. brezposelna oseba ob svoji prijavi v evidenco brez-poselnih oseb želi izvedeti čim več o svojih pravicah, obveznostih in možnostih, ki jih ima kot oseba s tem statusom, o aktualnih možnostih glede vključitev v programe aktivne politike zaposlovanja, oblikah pomoči pri iskanju zaposlitve, aktualnih potrebah na trgu dela, veščinah iskanja zaposlitve in še bi lahko naštevala. V ta namen se pripravljajo informativno motivacijski seminarji, ki na uradu potekajo nepretr-goma v manjših skupinah. ob stečaju podjetja Mura, ko je priliv brezposelnih naglo narasel, pa ti semi-narji niso bili najbolj primerna oblika informiranja, saj bi brezposelne osebe prepozno prišle do njim zelo pomembnih informacij. potrebno je bilo torej najti novo rešitev, ki bi omogočila posredovanje informacij v čim krajšem času. V ta namen so bile osebe napotene v sklad dela za pomurje, kjer so te informacije tudi prejele. poleg seminarjev je bilo treba najti ustrezno rešitev tudi za izdelavo zaposlitvenih načrtov, da bi se le ti lahko izdelali v predvidenem roku. prvi zaposlitveni načrti so tako nastali že ob sami prijavi, kasneje ob svetovalnih intervjujih pri svetovalcih zaposlitve pa so se nato dopolnjevali, pri čemer smo velikokrat naleteli na težave pri določanju zaposlitvenih ciljev, ki jih kot svetovalci zaposlitve nismo zmogli zmeraj rešiti sami. V takšnem primeru smo osebe napotili h kariernim svetovalcem, ki je brezposelni osebi pomagal pridobiti informacije o lastnih zmožnostih, interesih ter določitvi realnih zaposlitvenih ciljev. kot zelo velik problem se je namreč izkazalo nezanimanje sprejeti ustrezno zaposlitev, saj jih veliko ni želelo več opravljati dela, ki so ga opravljali pred nastopom brezposelnosti. Večinoma je šlo za šivanje, delo, ki ga te osebe opravljajo odlično. pogosto je bilo to tudi edino, kar znajo početi in v ćemer so vešči. poleg zaposlitvenih ciljev so se pri omenjeni skupini oseb pojavljale tudi druge težave. te so pogosto zdravstvene narave oziroma invalidnost (veliko jih je iz podjetja Muralist, ki je zaposlovalo predvsem invalide), veliko jih nima strokovne izobrazbe in možnosti lastnega oziroma javnega prevoza. treba je bilo torej veliko motiviranja k iskanju zaposlitve, saj so bili prepričani, da zanje zaposlitve ni več. nekaj jih zaposlitve do prvega svetovalnega razgovora s svetovalcem sploh ni iskalo. polni zavedanja, da bi si bilo dobro pridobiti kakšna poklicna znanja in veščine, so se z v veliko optimizma in motivacije vključevali v institucionalno izobraževanje, da bi si pridobili vsaj nekatera osnovna znanja na določenih področjih (predvsem na področju tujih jezikov in računalništva). če povzamem, lahko rečem, da smo svojo nalogo takrat izvedli zelo uspešno in je vsekakor primer dobre prakse tudi za naprej. uspelo nam je namreč, da smo osebam, ki so prišle k nam zelo obupane, razočarane in jezne, ki so vsekakor potrebovale nekoliko drugačno obravnavo, saj je šlo za ljudi, ki v situacijah, v katerih jim ni nihče točno povedal kako naj po-stopajo, ki niso funkcionirale, ker so bile vajene dolgoletne rutine in varnega okolja, pomagati, da danes precej manj črnogledo gledajo na vse skupaj. kljub temu je res, da je bilo potrebno veliko volje, motiva-cije in pravi pristop vseh deležnikov, tako nas svetovalcev kot tudi njih, da nam je uspelo priti do našega skupnega cilja, to je zaposlitve. če ne do zaposlitve, pa vsaj do socialne vključenosti oseb preko različnih ukrepov aktivne politike zaposlovanja. V naši evidenci jih je dejansko ostalo zelo malo, in še to večinoma osebe, ki so zaradi zdravstvenih ali drugih omejitev dejansko težko zaposljive.


glede na to, da se moja poklicna pot na Zavodu republike slovenije za zaposlovanje kot svetovalke zaposlitve s 31. 8. 2012 zaključuje, bi ob koncu mojega pisanja rada dodala še, da sem zelo vesela za priložnost, ki mi je bila dana, da sem takoj po zaključenem študiju bila izbrana za to delovno mesto. Zame je bila to velika priložnost, saj sem s tem pridobila prve delovne izkušnje, ki mi bodo v veliko pomoč tudi pri moji nadaljnji poklicni poti. čeprav sem delala z zelo ranljivo skupino oseb, ki preživlja velike finančne in druge stiske, kar je še posebej izrazito v današnjih kriznih gospodarskih razmerah, in zaradi tega veli-kokrat slišala kakšne grožnje s strani brezposelnih oseb, sem delo z veseljem opravljala in mi je bilo zelo všeč. iz tega razloga je tudi odhod toliko težji.



ZaKlJUČNa NalOGa



Jožica Puconjastrokovna izobrazba: profesorica sociologije in angleškega jezika

ime in priimek mentorja: angela Marton

organizacijska enota: območna služba Murska sobota, Urad za delo Gornja radgona, ljutomer

oddelek: zaposlovanje, svetovalka zaposlitve


Moje delo na zavodu kot svetovalka zaposlitve se je začelo leta 2011. prvi mesec sem imela organiziran program usposabljanja in seznanitev z delom, nalogami in organizacijo na uradu za delo Murska sobota. seznanila sem se na splošno z organizacijo dela na uradu, doktrino dela z delodajalci in brezposelnimi osebami, ZutD, pravilniki o prijavi in odjavi iz evidenc, zaposlitvenimi načrti, intranetom zavoda, splošno službo in tako naprej. spoznala sem postopek posredovanja brezposelnih oseb v zaposlitev in zapo-slitvene razgovore. bila sem prisotna konkretno na dveh zaposlitvenih razgovorih z delodajalcema. na kratko sem se seznanila s sodelavci apZ in kariernega ter rehabilitacijskega svetovanja. nato sem bila prisotna pri prijavi/odjavi oseb v evidenco brezposelnih oseb. Večji del mojega usposabljanja je zajemal konkretno delo svetovalke zaposlitve. prisotna sem bila na prvih svetovalnih razgovorih ter nadaljnjih obravnavah brezposelnih oseb. nadalje sem že sama poskušala z obravnavo brezposelnih oseb ter z osnovnim kariernim svetovanjem, seveda z pomočjo svetovalke zaposlitve, ki mi je takrat bila dnevno na razpolago. po programu usposabljanja sem začela s samostojnim delom kot svetovalka zaposlitve. Vsi sodelavci na uradu, na področju zaposlovanja in apZ, kakor tudi vodje, so mi stali ob strani in mi pomaga-li. ugotovila sem, da je delo precej razgibano in pestro. Zajema osnovno karierno svetovanje in pripravo zaposlitvenih načrtov, določanje zaposlitvenih ciljev skupaj z brezposelnimi osebami, nudenje pomoči in podpore pri prepoznavanju veščin, znanj, kompetenc pridobljenih z delovnimi izkušnjami, izobraževanjem ter prepoznavanje poklicnih interesov z namenom oblikovanja ustreznih zaposlitvenih ciljev. pri vsakem načrtovanju aktivnosti iskanja zaposlitve in oblikovanju dogovorov spodbujam aktivnost, motiviranost in avtonomnost osebe z namenom njegovega doslednega spremljanja in izpolnjevanja. V okviru vsakega osnovnega kariernega svetovanja spremljam aktivnost osebe in ugotavljam ustreznost zaposlitvenih ciljev z vidika konkretnih priložnosti na trgu dela ter učinkovitost dosedanjih aktivnosti iskanja zaposlitve. na podlagi skupnih ugotovitev s stranko, pa oblikujem dodatne cilje ter aktivnosti. pri vsem tem, izhajam iz načel dela z brezposelnimi osebami in iskalci zaposlitve. poskušam vzpostavljati dober svetovalni odnos, pozitivno vrednotim brezposelno osebo in iskalca zaposlitve ter spodbujam enakopravnost in avtono-mnost obeh udeležencev v svetovalnem procesu.

Moje delo poleg osnovnega kariernega svetovanja zajema tudi skupinsko informiranje in seznanitev z pravicami in dolžnostmi prijave/odjave z zavoda, posredovanje zaposlitve in obveščanje ter napotovanje ustreznih, motiviranih oseb in iskalcev zaposlitve na prosta delovna mesta. po smiselnosti poskušam povečati zaposljivost z vključevanjem oseb v ukrepe aktivne politike zaposlovanja ter zagotavljam pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti. V zadnjem letu izvajam modularne delavnice predvsem za mlade iskalce zaposlitve, kjer jih informiram o e-storitvah zavoda, ukrepih aktivne politike zaposlovanja, drugih aktualnih informacijah, kandidiranju na prosta delovna mesta ter aktivnem pristopu iskanja zaposlitve. soudeležena sem tudi na hitrih zmenkih, ki potekajo v okviru termina »elevator pitch«. Cilj po terminu elevator pitch, je da poslušalcu predstavimo idejo tako, da pri njem vzpodbudimo dovolj pozornosti, da



si z njim izmenjamo vizitke in se dogovorimo za nadaljnji sestanek. termin in vsebina elevator pitch-a je zelo uporabna pri našem delu, sploh pri hitrih zmenkih oziroma zaposlitvenih razgovorih. gre predvsem za kratko predstavitev s strani stranke, kjer je potrebno predstaviti bistvo na zanimiv in navdihujoč način. V predstavitvi je potrebno izpostaviti ključne značilnosti in osebnostne lastnosti, kateri so primerni za delovno mesto za katere kandidati kandidirajo. kandidati predstavijo svoje pretekle izkušnje in znanja, ki so relevantna za zaposlitveni razgovor. Združijo svoje cilje in vizijo za prihodnost ter jih navežejo na pos-lanstvo in cilje podjetja. stranke na hitrih zmenkih seznanjamo z vsebino elevator pitch-a, dobrih predsta-vitev in predvsem to, da se na zaposlitveni razgovor pripravijo. kar je ključnega pomena za samo možnost zaposlitve. po moji oceni osebe prihajajo premalo pripravljene in vešče na zaposlitvene razgovore, zato je ključnega pomena, da jih mi svetovalci opozarjamo na te stvari ter jih pripravljamo.

od lanskega leta se je struktura mojih brezposelnih spremenila, stranke so se razdelile glede na starost, tako da delava z mladimi do 30 let dve svetovalki, ostale stranke so nad 30 let. Moja struktura glede na starost pa obsega osebe do in nad 30 let. Velik poudarek dajem delu z mladimi in dolgotrajno brezpo-selnimi. Del strank obravnavam tudi preko e-komunikacije preko portala. V bodoče bi želela več take komunikacije, vendar so stranke še nekako bolj pripravljene priti osebno na zavod, sproti pa kontaktirati preko telefona in elektronske pošte.

sodelujem tudi pri timskih obravnavah, kjer se posvetujem s strokovnjaki znotraj zavoda. Večinoma pri-dobim strokovno mnenje enega ali več svetovalcev, na primer različni primeri dobre prakse. strokovno pomoč si zagotavljam tudi zunaj zavoda, na primer s Centrom za socialno delo, Zavodom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, Zavodom za zdravstveno svetovanje, raznimi občinami, nevladnimi organiza-cijami, interesnimi združenji, zdravstvenimi zavodi ter z drugimi lokalnimi organi. Sodelujem tudi pri pla-niranju in realizaciji obiskov pri delodajalcih in poskušam spodbujati komunikacijo z delodajalci, kar želim v prihodnje povečati, kar se tiče konkretnega obiska pri delodajalcih. Po mojem mnenju je smiselno in dobro, da je zavod seznanjen z potrebami delodajalcev, da delodajalcem promovi-ra svoje storitve, predstavlja aktualne ukrepe na trgu dela ter delodajalce seznanja z možnostjo uporabe eStoritev. Zavod se poskuša približati delodajalcem v okviru dogodkov , ki se zadnji čas pojavljajo, na primer je en tak dogodek letos bil pod naslovom Skupaj iščemo priložnosti. namen dogodka je bil krepitev sodelovanja z mikro in malimi delodajalci in združenji na področju obrti in malega podjetništva, ter izboljšanje ugleda zavoda v javnosti. predvideno število obiskov delodajalcev je bilo približno 600. V dogodek smo bili vključeni vsi zaposleni na zavodu. konkretno sva s sodelavko obiskali delodajalce, s katerimi do sedaj nismo sodelovali ali smo z njimi sodelovali nazadnje pred dvema letoma. Vsi delodajalci, ki sva jih obiskali so bili presenečeni ter veseli najinega obiska, prav tako sva se tudi midve dobro počutile.

V obdobju štirih let sem se udeležila kar nekaj izobraževanj, delavnic in usposabljanj v okviru izobraževal-nega centra s sodelovanjem zunanjih izvajalcev. udeležila sem se dvodnevne delavnice svetovalni inter-vju v ljubljani. na delavnici smo usvajali veščine za vodenje svetovalnega intervjuja ter ustrezni uporabi v posamezni fazi intervjuja. spoznala sem različne spretnosti vplivanja in strategije, strukturo intervjuja, kako intervju poteka, pomen čustev pri tem in njihova refleksija, potem različne spretnosti opazovanja svetovanca, napake pri postavljanju vprašanj. ugotovila sem tudi prednosti aktivnega poslušanja ter se seznanila z različnimi spretnostmi poslušanja. Veliko pozornost moram posvečati neverbalni komuni-kaciji. na delavnici smo imeli tudi nekaj iger vlog. Vsebina delavnice mi je bila v veliko pomoč, ker sem nedolgo nazaj začela kot samostojna svetovalka zaposlitve. Znanje ter informacije iz delavnice so še zdaj koristne pri mojem delu.

V takratnem Cipsu smo imeli okroglo mizo na temo odvisnost od prepovedanih drog. ta okrogla miza je bila precej zanimiva, ker sem se seznanila z različnimi vrstami drog, dejansko sem jih videla. predstavljen je bil dejanski učinek, kako posamezna droga deluje na posameznika, kar je precej koristno, da lahko pri svojem delu prepoznam osebo, ki je pod vplivom droge. koristne so bile tudi informacije glede posa-meznih organizacij, ki nudijo pomoč zasvojenim in njihovim bližnjim. tako da lahko svoje stranke, ki so zasvojene ali njihove svojce informiram in usmerjam v konkretno določeno društvo ali organizacijo, ki bi jim bila v morebitno pomoč.

potem sem bila prisotna na delavnici ravnanje v težavnih situacijah, kjer sem spoznala komunikacijo z zahtevnimi strankami in čustveno učinkovitost, kako reševati medosebne konflikte. ta delavnica mi je bila v pomoč predvsem pri prepoznavanju težavnih strank, kako v takih primerih odreagirati pri svetovalnem procesu. konkretno sem dobila informacijo katero komunikacijsko strategijo vzpostaviti z duševno mote-nimi osebami, kar se mi zdi pri mojem delu zelo pomembno.



potem sem bila na dvodnevni delavnici aktivacija svetovalnega procesa na ptuju. poudarek te delavnice je bil predvsem, da moramo svetovalci zaposlitve brezposelne osebe in iskalce zaposlitve bolj aktivirati in jim naložiti odgovornost, da so sami aktivni, avtonomni pri svojem iskanju zaposlitve in načrtovanju svoje kariere. svetovalci smo pri tem le usmerjevalci in svetovalci, kar se mi zdi pomembno in opažam, da pri mojem delu učinkuje. udeležila sem se tudi delavnice učinkovita e-komunikacija, ki mi je bila predvsem v pomoč, kar se tiče povečanega elektronskega komuniciranja z brezposelnimi osebami in iskalci zapo-slitve. nato sem bila na dvodnevni delavnici komunikacija v Mariboru. namen delavnice je bil povečati učinkovitost poslovne komunikacije s strankami in medsebojne komunikacije na delovnem mestu. na tej delavnici so mi bili predvsem všeč in pri moje delu koristni podatki, kako prepoznati različne stile komu-nikacije, kako se izogniti konfliktu z pomočjo drugega načina komunikacije. pozneje so sledila predvsem enodnevna izobraževanja ter delavnice, na primer kompetenčni intervju, europass, uporaba MFbt-oD pri našem delu v več delih in še kakšno bi se našlo. Všeč so mi predvsem enodnevne delavnice, ker lažje uskladim svoje delo in prenaročanje strank. potem sem imela še kar nekaj e-učenj, na primer Doktrina dela z delodajalci, Doktrina dela z brezposelnimi osebami in iskalci zaposlitve, telefonska komunikacija, učinkovita komunikacija, Zdravje na delovnem mestu, prehod na operacijski sistem Windows 7 in Micro-soft office 10 ter še kakšno. e-učenja se nekako pojavijo mogoče po tri do štiri na leto. Vsa e- učenja do sedaj sem uspešno opravila, vsebina in gradiva e-učenj so bila jasna in koristna. Vsa dosedanja usposa-bljanja in delavnice ter e-učenja so bila učinkovita in koristna pri mojem delu kot svetovalka zaposlitve.

Moje osebno mnenje glede novo pridobljenih veščin, kompetenc in znanja v smislu vseživljenjskega učenja so predvsem strokovnost, komunikativnost, fleksibilnost, vztrajnost, strpnost do različnih strank, sposobnost obvladanja sebe v težavnih in stresnih situacijah in tako naprej. glede na moj primarni poklic in delovne izkušnje v šolstvu, je delo svetovalke zaposlitve precej drugačno, ker so že same stranke dru-gačne, potem se razlikuje samo delovno okolje, odnos in konkretno delo s strankami. tako da me je delo na področju zaposlovanja še dodatno izpopolnilo in razvilo moje kompetence, znanja. naučila sem se aktivno poslušati, suvereno in strokovno reagirati. k temu so tudi pripomogla usposabljanja in delavnice ter e-učenja. Moje usposabljanje, ki sem ga bila deležna na začetku, pa mi je bilo zelo koristen uvod v samo delo. predstavljene so mi bile določene strategije in metode samega svetovalnega procesa pod okriljem mentorja svetovalca, ki mi je bil vedno na voljo, kar se tiče prenosa znanja in konkretnih infor-macij. na sami območni službi in uradu za delo pa si vsi sodelavci pomagamo in sodelujemo med sabo, tako da mi je to v veliko pomoč. Vse to krepi mojo avtonomnost in strokovnost na delovnem mestu. lahko bi rekla, da si ustvarjam kariero na zavodu, ki mi ustreza in me izpopolnjuje ter nadgrajuje. pri obravnavi brezposelnih oseb so mi svoje osebne izkušnje, takrat kot sem se sama srečevala z brezposelnostjo, ne-posredno v veliko pomoč. pripomogle so mi k lažjemu razumevanju brezposelnosti. pogosto se srečujem in poslušam enake situacije, s katerimi sem se sama srečevala. to mi omogoča, da se lažje poistovetim s situacijo brezposelne osebe, jo lažje razumem, motiviram in usmerjam, mogoče k razširitvi zaposlitvenih ciljev ali drugim pristopom aktivnega iskanja zaposlitve. pogosto tudi strankam konkretno povem svojo situacijo, da sem se tudi sama srečala z brezposelnostjo. takrat imam občutek, da je strankam lažje in vidijo, da je tudi kje možnost zanje, da je vredno vztrajati in biti aktiven. pogosto dobijo upanje in dodatno motivacijo, ker jih nekdo dejansko razume in je potem tudi odnos do svetovalnega procesa z njihove stra-ni drugačen, je bolj suveren in kakovosten. samo sodelovanje s sodelavci tako na uradu, kot na celotni območni službi pa mora biti konstruktivno in sodelovalno. osebno cenim starejše sodelavce, predvsem kar se tiče večje izkušenosti in primerov dobre prakse. pri mojem delu se je velikokrat izkazalo, da stvari, ki so bile na začetku slabe, predvsem brezposelnost strank, so se pozneje izkazale za dobre. konkretno lahko izpostavim več primerov, ko so predvsem mlajše stranke ali stranke, ki so že dlje časa v evidenci brezposelnih oseb, bile na svetovalnih razgovorih in so že popolnoma obupale nad neuspešnostjo iska-nja zaposlitve in brezposelnostjo, uspele dobiti zaposlitev preko ukrepov aktivne politike zaposlovanja, na primer usposabljanje na delovnem mestu, prvi izziv, spodbujanje zaposlovanja prejemnikov denarne socialne pomoč, Zaposli.me, Delovni preizkus, raznih oprostitev plačil prispevkov za delodajalce in tako naprej. ukrepov, ki vodijo v zaposlitev bi si želela več, kar bi pomenilo, da bi več strank brez ustreznih znanj ter izkušenj dobilo priložnost za zaposlitev. Pri svetovanju in informiranju sem se predvsem osredotočila na primer dobre prakse. Izhajala sem iz svoje brezposelnosti in na lastni izkušnji mo-tivirala stranko. Stranki sem naložila aktivno iskanje zaposlitve in prenesla odgovornost na stran-ko. Jaz sem bila le svetovalka. osebno mislim, da je največji uspeh pri mojem delu, ko stranka, ki ima veliko zdravstvenih in situacijskih problemov, dobi zaposlitev, tudi na primer preko javnih del. izpostavila bi tudi konkreten primeri, ko je stranka imela prav take težave in ni imela več možnosti zaposlitve v svojem poklicu, tega fizično ni več zmogla. prostovoljno pa je bila zelo aktivna na vseh področjih, tudi v domu starejših občanov. s stranko sva poskušale na vse načine najti rešitve za njeno brezposelnost in sva uspeli. Vključila sem jo v javna dela, za enako delo, ki ga je opravljala prostovoljno. stranka je bila zelo ve-



sela in hvaležna. Dobila sem informacijo s strani delodajalca, da so zelo zadovoljni z novo sodelavko. leta 2011 smo tudi na območni službi vključevali veliko brezposelnih oseb v usposabljanje po stečaju Mure preko usposabljanja na delovnem mestu Mura. to obdobje je bile izredno pozitivno, ker so brezposelni, ki so mogoče bili skoraj trideset let na enem delovnem mestu, izkusili nekaj drugačnega. navajeni so bili enega normiranega dela za strojem, razočarani nad delodajalcem, samim seboj, z določeni zdravstve-nimi težavami in omejitvami. takrat so imeli možnost se preizkusili v povsem drugem delovnem okolju, eni v domovih za starejše, drugi v različnih organizacijah, naslednji v drugačnih proizvodnjah, nekateri v gostinstvu in tako naprej. pred vključevanjem je s strani brezposelnih bilo nekaj dvomov, če bodo to zmogli ali bodo uspešni, ker so bili večinoma delovni invalidi ali dolgotrajno brezposelni. po končanem usposabljanju je večji del brezposelnih, bil zelo zadovoljen in so bili razočarani, ker se je usposabljanje izteklo. njihova pretekla izkušnja je pozitivno vplivala na svetovani odnos. stranke so postale bolj aktivne, motivirane, želele so dodati zaposlitvene cilje in razširiti svoje aktivnosti. počutile so se vredne in koristne. takih primerov je še več. pozneje se je večji del zaposlilo nazaj. Do avgusta 2015 je žal sledilo mislim da trikratno ali štirikratno prijavljanje Murinih zaposlenih, zaradi ponovnega stečaja in prevzema drugih delodajalcev. Delavci oziroma brezposelnimi so na prijavi in obravnavi vsakič bili bolj pozitivni in odprti.

Delo kot svetovalka zaposlitve je zagotovo naporno, stresno in pestro. Zelo sem zadovoljna in vesela, da sem se lahko preizkusila v vlogi svetovalke zaposlitve, tudi na splošno sama zaposlitev na zavodu za za-poslovanje mi je velik izziv, ker sem lahko razvila svoje kompetence, pridobila dodatna znanja in izkušnje. Veselilo bi me, da bi lahko nadaljevala svojo pot na zavodu, kjer se resnično dobro počutim.


ZaKlJUČNa NalOGa



Lidija Horvatstrokovna izobrazba: univerzitetni diplomirani ekonomist

ime in priimek mentorja: branko baša




Delo svetovalca zaposlitve sem sprejela z velikimi pričakovanji za moj prispevek k reševanju problematike brezposelnosti v naši regiji, pa tudi s pričakovanji za doprinos mojega svetovalnega dela k mojim dosedanjim poklicnim izkušnjam. Zavedala sem se, da bom v neposrednem stiku s posebej ranljivimi posamezniki, ki iščejo delo v neobetajočih gospodarskih razmerah, saj sem do zaposlitve kot svetovalka zaposlitve bila sama med njimi.

Celovito poznavanje vseh področij delovanja Zavoda je bilo ključnega pomena za učinkovit in strokoven pristop k delu, zato je bilo uvajanje v delo z internimi usposabljanji in v okviru izobraževalnega centra ZrsZ odlična osnova pred samostojnim prevzemom dela. ob samem nastopu dela sem prvi in osnovni pregled nad svetovalnim delom, programi aktivne politike zaposlovanja in drugimi področji dela dobila s strani men-torja. na skupnih intenzivnih seminarjih in usposabljanjih pa smo novi svetovalci zaposlitve sistematično in podrobneje spoznavali posamezna področja dela Zavoda. tako smo se najprej seznanili s področjem zapo-slovanja, v tem okviru pa preučili pravne podlage za vodenje in obravnavanje brezposelnih oseb in iskalcev zaposlitve, doktrino dela z brezposelnimi osebami, iskalci zaposlitve in delodajalci ter svetovalnim procesom, kar skupaj predstavlja temelj za sam svetovalni proces in način dela z uporabniki storitev Zavoda. na sku-pnih usposabljanjih smo se podrobneje seznanili tudi s poglobljenim kariernim svetovanjem, sam proces dela svetovalca zaposlitve pa smo neposredno spoznavali z individualnim prisostvovanjem na obravnavah brezposelnih oseb pri starejših, tj. izkušenih sodelavcih naše območne službe. na skupnih uvodnih uspo-sabljanjih smo bili podrobneje vodeni skozi delo v podpornih programskih orodjih pri vodenju svetovalnega procesa, predstavljena pa so nam bila tudi dopolnjujoča področja dela Zavoda, to so programi zaposlovanja, socialna varnost, analitika, eures in mednarodno sodelovanje Zavoda. tekom dela smo se udeleževali še več internih in eksternih usposabljanj, ki so pripomogli h krepitvi naših kompetenc na področju razumevanja trga dela, komunikacije, motivacije in drugih socialnih spretnosti.

Izmed vseh usposabljanj, ki smo se jih udeleževali, bi izpostavila večdnevno delavnico o vodenju svetovalnega intervjuja. S to delavnico sem namreč pridobila nove, predvsem pa drugačne poglede na komunikacijo ter vodenje in učinkovito izpeljavo svetovalnega procesa, kar sem potem vgrajevala ne samo v svoje delo s strankami in sodelavci, temveč tudi v odnose na osebnem področju. V sklopu delavnice sem osvojila ali dogradila tehnike socialnega zaznavanja, verbalnega spremljanja, govo-rice telesa, spretnosti vplivanja preko vodenja stranke, opogumljanja in dobila koristne napotke o kompetencah, ki so za delo svetovalca zaposlitve ključnega pomena. Sicer pa so vsa usposabljanja obogatila moje znanje in veščine na delovnem in poklicnem področju.

temeljne dejavnosti Zavoda se prepletajo in dopolnjujejo, zato tudi delo svetovalca zaposlitve posega ne samo na zaposlitveno svetovanje in posredovanje zaposlitve, temveč tudi na področje ukrepov aktivne po-litike zaposlovanja, poklicne orientacije, zavarovanja za primer brezposelnosti, informiranje o trgu dela in ne nazadnje sodelovanja z delodajalci in koncesionarji. ob pričetku dela sem imela priložnost temeljiteje spoznati delo na področju ukrepov aktivne politike zaposlovanja, kar je predstavljalo zelo dobro iztočnico



mojemu nadaljnjemu svetovalnemu delo. Dobila sem vpogled in pregled nad samim izvajanjem posame-znih ukrepov, kar pomeni sodelovanje z izvajalci usposabljanj in izobraževanj, z delodajalci, vključevanje brezposelnih oseb v posamezne programe zaposlovanja ter spremljanje njihove uspešnosti pri programih in posledično zaposlitve.

sicer pa je pričetek mojega dela vezan na obdobje, ko je takrat največji pomurski delodajalec Mura d.d. napovedal stečaj. to je za vse svetovalce zaposlitve pomenilo dodatno angažiranost za primerno obravnavo, usmerjanje in motivacijo zelo občutljivih ciljnih skupin oseb, ki so se posledično prijavile na Zavodu. te osebe so namreč od svetovalca zaposlitve zahtevale posebej pozorno obravnavo, saj so se na Zavod prijavljale prvič, večina jih ni videla rešitve iz nastale situacije, saj so bili vajeni ustalje-nega ritma dela pri dotedanjem delodajalcu, hkrati pa niso imeli delovnih izkušenj ali bili usposobljeni za dela v drugih dejavnostih. pri obravnavi smo bili posebej pozorni na njihovo ustrezno informiranje, svetovanje in motiviranje, predvsem pa njihovo vključevanje v različne ukrepe aktivne politike zaposlovanja z namenom, da čim prej najdejo izhod v zaposlitev. po drugi strani pa smo v tem času svetovalci zaposlitve bili soočeni z nejevoljo dosedanjih iskalcev zaposlitve oziroma brezposelnih, ki so zaradi velikega »booma« ob stečaju Mure dobili občutek, da so postavljeni na stranski tir. Vsekakor pa smo z veliko mero strokov-nosti in sodelovanja uspeli zajeziti nastalo situacijo, saj so se izhodi kazali v več smereh. V tej povezavi smo svetovalci upoštevajoč želje in potrebe brezposelnih oseb iskali rešitve v prekvalifikaciji, dodatnemu uspo-sabljanju in pridobivanju veščin ali zaposlitvi pri drugih delodajalcih. pri tem smo tudi svetovalci zaposlitve sodelovali z drugimi podjetji v branži, predvsem s podjetjema prevent-halog d.o.o. in Wolford d.o.o., pa tudi drugimi delodajalci, ki so v pomurju širili svojo dejavnost, med njimi bi izpostavila podjetje Xal svetila d.o.o. in Carthago d.o.o..

iz dosedanjih izkušenj dela kot svetovalka zaposlitve lahko poudarim, da se obravnava neposredno zaposlji-vih oseb zelo očitno razlikuje od obravnave brezposelnih, ki imajo takšne ali drugačne omejitve pri vstopu na trg dela. s tem pa se kaže tudi razlika glede časa prijave ene in druge skupine oseb na Zavodu za zaposlo-vanje. V večini primerov sem s strankami soočena individualno in vsakega posebej poskušam opogumljati in usmerjevati k aktivnemu iskanju rešitve za nastalo situacijo brezposelnih ne ozirajoč se na trenutne gospo-darske razmere. pri prvem intervjuju spoznavam strankine želje in potrebe po pomoči za povečevanje zapo-sljivosti, njeno motiviranost za reševanje brezposelnosti, skupaj pa tudi ugotavljava njene poklicne veščine in veščine iskanja zaposlitve in skladno s tem določiva zaposlitvene cilje za ustrezno posredovanje dela. Vsekakor je potrebno več truda za motivacijo in usmeritev, pa tudi časa nameniti brezposelnim, ki rešitve svoje brezposelnosti ne vidijo, saj v prvi vrsti vidijo zgolj svoje omejitve, ne pa kompetenc ali izkušenosti. Zato ponavadi niti niso pripravljeni prevzeti odgovornosti niti aktivno pristopiti k rešitvi svoje situacije, pri obravna-vi teh strank je s strani svetovalca zaposlitve potrebna velika mera strokovnosti in uporaba veščin vodenja in vplivanja ter posluževanja poglobljenega svetovanja in dodatnih ukrepov spodbujanja zaposlovanja.

ob tem tudi ne morem mimo situacije, s katero smo svetovalci zaposlitve soočeni pri strankah, ki niso motivi-rane za aktivno iskanje zaposlitve. pri nekaterih brezposelnih osebah namreč sama uporabim veliko časa za ustrezno motiviranje in aktiviranje, poslužujem se raznih metod, ukrepov in drugih oblik aktivnosti, kljub vse-mu pa vedno znova ugotavljam, da stranka v resnici ne išče rešitve za svojo brezposelnost. razlogi za to so lahko različni in v nekaterih primerih mi jih brezposelne osebe odkrito razkrijejo. primer: prijava na Zavodu za zaposlovanje je pogoj, da osebe s priznano invalidnostjo pridobijo pravico do prejemkov iz naslova invalidni-ne. V kolikor ima brezposelni invalid odločbo za 20-urni tedenski delavnik, so ti prejemki nekako sorazmerni s plačilom, ki bi ga dobili v primeru zaposlitve. Za take osebe je tudi sicer posredovanje ustreznega dela težje oziroma omejeno, v kolikor pa ni izkazanega interesa niti z njihove stran, ostajamo v začaranem krogu brezposelnosti. podobno so tudi prejemki s Centra za socialno delo vezani na prijavo osebe na Zavodu za zaposlovanje, tako da tudi v teh primerih obstajajo izjeme in osebe kljub dogovorjenim aktivnostim in napo-tovanjem v ukrepe, ki jih ponuja Zavod za zaposlovanje, ostajajo brezposelni. Med dolgotrajno brezposelnimi osebami je tudi veliko takih, ki vedno znova dostavljajo ustrezna zdravniška potrdila o začasni in tudi trajni nezmožnosti za delo.

obseg mojega dela za učinkovito in kakovostno svetovanje in posredovanje dela brezposelnim za njihovo čim prejšnje aktiviranje na trgu dela zajema tudi spremljanje trga dela v lokalnem, nacionalnem in tudi med-narodnem okolju, spremljanje zakonskih predpisov in navodil, ob individualnih osnovnih kariernih svetovanjih pa tudi vodenje skupinskih informativnih seminarjev, napotovanje brezposelnih oseb v ukrepe aktivne politike zaposlovanja in skupinske oblike učenja vodenja karierne orientacije ter usmerjanje v specialistične obravna-ve k zdravniku svetovalcu,rehabilitacijskemu svetovalcu ali poklicnemu svetovalcu. svetovalci zaposlitve vse-skozi sodelujemo z delodajalci pri izboru ustreznih kandidatov za zaposlitev, sodelujemo na internih timih za posredovanje in nadaljnje aktiviranje brezposelnih oseb in pri predstavitvah na medinstitucionalnih komisijah.

Z vsemi izkušnjami, ki sem jih skozi delo svetovalca zaposlitve pridobila, sem dobila tudi nov pogled na tematiko brezposelnosti in na kompleksnost ter celovite storitve Zavoda rs za zaposlovanje za reševanje te pereče gospodarske problematike. Do uvedbe v delo svetovalca zaposlitve sem kot ekonomist na brezpo-



selnost gledala v večji meri skozi ekonomske kazalce in makroekonomske ukrepe za njeno rešitev. Z delom svetovalca pa sem bila soočena z individualno obravnavo primerov brezposelnosti ter posameznimi ukrepi za reševanje problematike, ob tem pa dobila vpogled na problematiko tudi s socialnega vidika, ki se z eko-nomskim vsekakor zelo prepleta. Pridobljena znanja v okviru projekta sem dogradila tudi v magistrski nalogi, v kateri obravnavam problematiko brezposelnosti v Pomurju v povezavi z delovno migracijo. Zanimalo me je namreč v kakšni smeri dobivajo delovne migracije nove razsežnosti po odpravljenih omejitvah za zaposlovanje delavcev iz Slovenije v avstriji in kateri so tisti dejavniki, ki vplivajo na te migracije. Na osnovi teh izsledkov ugotavljam vpliv teh migracij na gospodarski razvoj Pomurja.

Učinkovito in sistematično usposabljanje z vpeljevanjem v delo in samostojno delo mi je omogočilo tudi velik premik ne samo v kariernem, temveč tudi v osebnostnem razvoju. Dotedanja in vsa novo pri-dobljena znanja sem vgrajevala v svetovalni proces, ob tem pa krepila in razvijala kompetence in veščine, ki so pri neposrednem delom z ljudmi ključnega pomena: profesionalen odnos, ustrezna emocionalna angažira-nost, zainteresiranost, odprtost do različnih skupin posameznikov, objektivnost, učinkovitost dela s posredo-vanjem kvalitetnih informacij v najkrajšem času, ki je namenjen stranki, motiviranje, usmerjanje, prepričljivost, odločnost, fleksibilnost, učinkovita organizacija delovnega postopka in nenazadnje spoštovanje avtonomnosti in odločitev posameznika. Vse to mi sedaj omogoča tudi večjo konkurenčnost na samem trgu dela.

skupek delovnih in poklicnih izkušenj ter novo pridobljenih znanj in veščin mi je tudi omogočil strokovno ravnanje v procesu dela. Dejstvo, da sem pred prevzemom dela svetovalca zaposlitve bila sama med brez-poselnimi osebami, pa mi je omogočilo zadostno mero empatije in razumevanje brezposelnih oseb. Zato pri obravnavi in odnosu z brezposelnimi osebami gradim na medsebojnem zaupanju in spoštovanju posamezni-kovih odločitev ob hkratni zavezi za aktivno iskanje izhoda v zaposlitev. kot zahteva tudi sam proces dela, individualne obravnave brezposelnih oseb prilagajam posameznikovim potrebam. Večjo mero prepričevanja in vodenja moram namreč uporabiti pri strankah, ki imajo takšne ali drugačne omejitve pri zaposlovanju, ob tem pa mi je v veliko pomoč konstruktivno sodelovanje z vsemi sodelavci in svetovanje starejših svetovalcev zaposlitve z več izkušnjami. ti so vedno pripravljeni pomagati pri iskanju rešitev za dileme, ki se pojavljajo in za koristne nasvete glede obravnave strank. nad samim sodelovanjem zaposlenih na uradu za delo Murska sobota sem bila tudi zelo prijetno presenečena ob mojem nastopu dela. Da sem prišla v tim, ki drži skupaj, prenaša svoje izkušnje na sodelavce in si deli pridobljena znanja, se je potrdilo že pri mojem uvajanju v delo, tako da tudi temu pripisujem uspešnost mojega dela. Morebitnih medgeneracijskih razlik ali netolerantnosti do novo zaposlenih pri svojem delu nisem zaznala.

podporo pri izvedbi dela sem od vsega začetka bila deležna tudi s strani mentorja, ki je za moja vprašanja, dileme in pojasnila vedno imel čas in mi dajal potrebne smernice za delo. sicer pa je v moje delo in strokov-nost tudi vseskozi zaupal. na moje delo je imelo pozitiven vpliv tudi zaupanje in podpora s strani vodje urada za delo.

nenazadnje bi rada izpostavila tudi dva primera dobre prakse pri motiviranju in aktiviranju brezposelnih oseb. primera potrjujeta zaključek, do katerega sem v okviru svojega svetovalnega procesa prišla, namreč, da je ključnega pomena pri uspešnem svetovalnem procesu in usmerjanju odkrit in zaupen odnos.

pred mojim nastopom dela je bila konkretna oseba, brezposelna več kot tri leta, oproščena iskanja zapo-slitve na podlagi zdravniškega potrdila. ob najinem prvem svetovalnem razgovoru je razkrila, da so njene zdravstvene težave v veliki meri vezane na premagovanje določenih situacijskih ovir, s katerimi je soočena in da si pravzaprav želi najti zaposlitev, čeprav v tej smeri ni preveč aktivna, saj v določeni meri tudi dvomi v svojo uspešnost. V svetovalnem razgovoru sem spoznala strankine zmožnosti, želje in usmerjenost za njeno ponovno poklicno aktiviranje, uspeli sva ponovno definirati in dopolniti njene zaposlitvene cilje, tako da jo lahko uspešno informiram in usmerjam na prosta delovna mesta, dorekli pa sva tudi njene aktivnosti za premagovanje situacijskih ovir in čim krajšo pot do zaposlitve. stranka se v dosedanjih treh mesecih zelo pozitivno odziva na moje predloge in napotovanja, redno me obvešča o svojih uspehih na razgovorih in kontaktih z delodajalci, pogosto pa se poslužuje tudi individualnega svetovanja v okviru kariernega središča za sprotno informiranje o novostih na trgu dela.

priložnost pa sem imela spoznati tudi stranko srednjih let, ki se je prvič v svoji karieri prijavila na Zavodu rs za zaposlovanje. V prvem svetovalnem razgovoru sem ugotovila, da je zelo angažirana za vsakršno delo in da se zaveda svoje vloge pri ponovnem aktiviranju na trgu dela. bila je zelo vesela moje tedanje napotitve na prosto delovno mesto. bila pa je tudi zelo prijetno presenečena, ko sem ji povedala, da v zelo kratkem času pričakujem njeno zaposlitev. stranka me je deset dni po najinem svetovalnem razgovoru poklicala, poudarila, da je ona tista, ki sem ji ob najinem prvem srečanju povedala, da bo zelo hitro dobila novo zaposlitev in mi z veseljem sporočila, da se bo prišla odjavit iz evidence brezposelnih oseb, saj je res dobila zaposlitev.

taki in podobni primeri mi dajejo potrditev, da s svojim delom pomagam in pozitivno vplivam na življenje ljudi, posredno s tem pa dajem svoj prispevek tudi k razvoju dinamičnega trga dela. Zato sem tudi zelo vesela in hvaležna, da sem dobila priložnost delati kot svetovalka zaposlitve.




ZaKlJUČNa NalOGa



Manja Ranc kosarstrokovna izobrazba: Univerzitetna diplomirana pedagoginja

ime in priimek mentorja: jelka jež


oddelek / služba: UD Gornja radgona



ker sama delo svetovalke zaposlitve opravljam kratek čas, posebne primerjave v načinu dela ne morem podati, lahko pa opišem delo svetovalke, za katero sem se usposobila in ga samostojno opravljam od začetka maja 2012. Začetek dela je potekal po sistemu usposabljanja pri sodelavcih na uradu za delo, ki delo svetovalcev opravljajo že dalj časa. prav tako sem se usposabljala tudi na drugih področjih, ki jih izvaja Zavod na območni enoti. tukaj mislim predvsem na programe in ukrepe apZ, ki jih izvaja Zavod, v smislu večjega opolnomočenja brezposelnih oseb za pridobitev nove zaposlitve. Delo svetovalke poteka preko pogovora s stranko. skozi pogovor kot svetovalka dobim informacije, v kakšni situaciji se stranka nahaja, kakšni so njeni motivi ali cilji in pa kompetence za doseganje teh ciljev. na podlagi tega pripravim s stranko zaposlitveni načrt. ta vsebuje poleg osnovnih ciljev, ki so npr. pisanje vlog in ponudb, tudi konkretne in bolj specifične aktivnosti, s katerimi bi stranka lažje prišla do zaposlitve ali pa pridobila do-datne veščine za iskanje zaposlitve. sem spada napotovanje v različne delavnice, zaposlitvene kotičke, eures svetovanje, saj je v našem okolju prisoten tudi večji interes za delo v tujini. če pri stranki zaznam večje ovire, za katere smatram, da lahko obdobje brezposelnosti podaljšajo ali pa zmanjšujejo možnost zaposlitve, napotim osebo na specialistično svetovanje k rehabilitacijskem svetovalcu, poklicnem sveto-valcu ali na zdravniško službo. Vsekakor je pa osnovno delo posredovanje, ki pa je v sedanjih razmerah oteženo, saj je prostih delovnih mest izjemno malo in prav zaradi tega vidim svojo vlogo tudi v tem, da ljudi spodbujam k samostojnemu reševanju problema brezposelnosti z navezovanjem stikov z delodajalci tudi izven razpisov ter pa iskanja informacij o potrebah preko socialne mreže.


V času svoje zaposlitve na Zavodu sem bila do sedaj vključena šele v dve izobraževanji, in sicer e – ko-munikacija ter komunikacija, kot pogoj za zasedbo delovnega mesta pa sem opravila tudi izpit iz Zakona o upravnem postopku. poznavanje veščin dobrega komuniciranja se mi zdi pomembno tako na nivoju komunikacije s strankami, kot tudi na nivoju sodelovanja s sodelavci, predvsem zaradi raznolikosti med nami, tako da obe izobraževanji smatram kot dobri in ustrezni, saj sem bodisi obstoječa znanja osvežila, seveda pa pridobila tudi nova znanja in usmeritve za še boljše obvladovanje kritičnih situacij s poznava-njem načinov komunikacije v le teh. Vsakodnevno se namreč srečujemo z različnimi ljudmi, raznolikost se vidi tako v temperamentih, načinih zaznavanja ljudi v neki situaciji, ne nazadnje ni zanemarljiv tudi položaj ljudi, ki so kot brezposelni prijavljeni na Zavodu, saj velikokrat ta položaj dojemajo kot podrejen. prav tako sem bila zelo zadovoljna z izobraževanjem na temo e – komunikacija, saj do sedaj na to temo nisem bila



deležna posebnega izobraževanja, zdi pa se mi tudi, da elektronsko komunikacijo pogosto smatramo kot samo po sebi umevno, da o vsebini in formi ne razmišljamo preveč, ampak nas vodi mišljenje, da le to obvladamo in da posebna pozornost le tej ni potrebna. tako sem preko vsebine izobraževanja vsekakor pridobila veliko novih znanj in smernic z vidika t.i. bontona elektronskega komuniciranja, kot tudi po-membna opozoril na bistvene tehnične napake, ki jih delamo pri elektronski komunikaciji.


Menim, da je mentorstvo ter sodelovanje s starejšimi sodelavci Zavoda za usposabljanje na delovnem mestu izjemnega pomena. gre za intenziven delovni odnos med starejšimi po delovnem stažu ter no-vincem, v katerem se odvija prenos znanja ter izkušenj, s katerimi se pospeši delovni razvoj novega sodelavca. temeljne prednosti mentorstva vidim predvsem v ustvarjanju pogojev za učenje, preno-su strokovnega znanja, spodbujanju in dajanju podpore ter pripravljenosti na pogovor in dajanju odgovorov na vprašanja s področij ali izsekov dela, ki jih kot novinec še ne obvladaš in se sprotno pojavljajo skozi delovni proces.

Vsekakor pa je to odnos, ki mora temeljiti na zaupanju in spoštovanju, saj se le tako lahko doseže obo-jestranski cilj – čimprejšnja samostojnost ter kompetentnost novinca za opravljanje nalog na delovnem mestu. Z moje perspektive gre za ponovno oz dodatno osmislitev življenjske in poklicne poti, ki pomeni intelektualno rast, spremembe in razvoj.


kakovost svetovanja je vsekakor odvisna od poznavanja stranke: situacije, v kateri se nahaja, njenih potreb ter ne nazadnje tudi njenih lastnosti. Vse to kot svetovalci lahko razberemo skozi dobro opravljen intervju. na podlagi intervjuja lahko ugotovimo, v kakšni situaciji se brezposelna oseba nahaja, kakšne so njegove izkušnje, omejitve, težave, katera znanja poseduje, kakšne so njegove želje. Z analizo pridoblje-nih informacij lahko ugotovimo potrebe brezposelne osebe in na podlagi teh spoznanj pripravimo ustre-zno strategijo in plan aktivnosti, ki bodo brezposelno osebo pripeljale do zaposlitve ali rešitve njenega problema. Sama menim, da dajanje direktnih nasvetov stranki ni najboljša pomoč. Boljše se mi zdi skupno odstiranje vzrokov za nastale težave, samo rešitev in pot pa je verjetno smiselno prepustiti osebi sami, tudi če se iz naše perspektive ne zdi najboljša. Predvsem se mi zdi pomembno, da kot svetovalci brezposelnim pomagamo ohranjati realno sliko njihove situacije, jim pomagamo osve-tliti njihove potrebe, pomagamo jim ponovno postaviti prioritete in pokažemo pot k načrtovanju aktivnosti, ki bodo osebo pripeljale do zaposlitve. Vse to seveda ob prepoznavanju realnih možnosti, ki izhajajo iz okolja, v katerem stranka živi in v katerem išče možnosti zaposlitve.


Za uspešno rešitev problema brezposelnosti stranke se mi zdi ključno vzpodbujanje njene neodvisnosti pri iskanju zaposlitvenih možnosti. glede na to, da sama delo svetovalke opravljam kratek čas, posebne-ga primera ne morem navesti. Vsekakor pa je moja ugotovitev ta, da lahko stranki najbolje pomagam s tem, da skupaj preveriva situacijo, v kateri se je znašla, pogledava vzroke, ki so do te situacije pripeljali, ustvariva okoliščine, v kateri stranka ponovno reflektira svoje kompetence ter pridobi moč, da se kon-struktivno spopade s svojo situacijo. pomembna se mi zdi tudi to, da stranka uvidi svoje možnosti na trgu dela, da dobi občutek o trgu dela in trenutnih zakonitostih, ki veljajo na njem ter da znotraj tega vedenja poišče svojo lastno pot in strategije, ki pripeljejo do zaposlitve. Opazila sem namreč, da se najtežje s težavo brezposelnosti soočajo stranke, ki so daljšo delovno dobo pridobile kontinuirano v istem podjetju, svojo zaposlitev pa izgubile prvič. te stranke se soočajo z največjimi strahovi, hkrati pa tudi nimajo razvitih veščin za iskanje nove zaposlitve, prisotno pa je seveda tudi nepoznavanje trga dela in potreb. prav tukaj se mi zdi primerno, da stranko spodbudimo ali seznanimo z našim vedenjem o tem. takšne stranke namreč nimajo povsem realne predstave, kako pristopiti k problemu, običajno novo zaposlitev iščejo samo na podlagi dosedanjega dela in izkušenj, prav tako se ne zavedajo, da je potrebno delo iskati razpršeno, na različnih in seveda več področjih, saj s tem svoje zaposlitvene možnosti širijo.



ZaKlJUČNa NalOGa



Nataša Forjanstrokovna izobrazba: Univerzitetni diplomirani sociolog kadrovsko-menedžerske smeri

ime in priimek mentorja: erika benko





V okviru projekta »Do boljše kakovosti storitev z več svetovalci zaposlitve« sem ves čas trajanja projekta bila zaposlena na delovnem mestu samostojne svetovalke iV na uradu za delo Murska sobota. V času nastopa dela na projektu se je tudi pomurska regija zaradi gospodarske krize začela soočati z narašča-jočo brezposelnostjo. neugodne gospodarske razmere so močno prizadele zlasti tekstilno, živilsko-pre-delovalno in kovinsko-predelovalno industrijo, ki so v preteklosti dajale »največ kruha« večini delavcev v pomurju. največ oseb v pomurski regiji je postalo brezposelnih zaradi stečaja tekstilnega giganta Mura in mesnopredelovalne industrije pomurka. Večji priliv brezposelnosti je pomenil povečan obseg dela na Zavodu, tako da smo se tudi na novo zaposleni kar hitro soočili z zahtevnostjo in pomembnostjo naše vlo-ge. jeseni 2009 je namreč potekala prijava delavcev Mure d.d., ko se je prijavilo v evidenco brezposelnih oseb čez 2.400 delavcev nekdanje Mure. ob prijavi sem pomagala pri zbiranju vlog za jamstveni sklad, šele na individualnih razgovorih pa se je pokazalo, kakšen način in obseg dela bo potreben s to strukturo brezposelnih. gre namreč za osebe, ki večinoma še niso imele osebne izkušnje brezposelnosti, so težje zaposljive zaradi nezadostne ali neustrezne izobrazbe, zdravstvenih težav, nefleksibilnosti.

od samega začetka je bilo skozi individualna in skupinska svetovanja, informiranja in motiviranja vlože-no veliko truda in napora z namenom njihove čimprejšnje aktivacije. kljub začetno izraženemu odporu, negodovanju in pesimizmu, smo jih večino vključili v sklade dela – v regionalni sklad dela za pomurje in sklad dela prekmurje. toliko bolj so bili zadovoljni in pozitivno presenečeni po zaključku, saj so pridobili osnovne veščine iskanja zaposlitve, informacije glede stanja na trgu dela, o možnostih zaposlitve v lokal-nem okolju.

s pomočjo različnih ukrepov aktivne politike zaposlovanja smo uspeli bistveno izboljšati njihove zaposlit-vene možnosti. Veliko smo jih vključili v delovnih preizkus, usposabljanje na delovnem mestu, kar nekaj je bilo zaposlitev s pomočjo subvencij za delodajalce. hkrati se je v tem času povečalo povpraševanje po tekstilnih delavcih v naši regiji. Večje število se jih je zaposlilo v družbi Mura in partnerji, prevent-halog, Wolford.

Z že drugim stečajem Mure in ponovnim razočaranjem kar 1200 ljudi smo se soočali junija 2014. pred nami je bila ponovno zahtevna naloga in tudi tokrat smo s pomočjo aktivne politike zaposlovanja povečali njihovo zaposljivost, tudi z vključevanjem v javna dela v letošnjem letu.

Veliko pozornost pa na Zavodu posvečamo tudi partnerskemu odnosu z delodajalci. sama sem bila prisotna na kar nekaj zaposlitvenih razgovorih. razgovorov med iskalci zaposlitve in delodajalci se poslu-



žujemo tudi v primerih, ko ni konkretno razpisano prosto delovno mesto, ampak želimo na ta način informirati in motivirati večjo število iskalcev naenkrat, npr. vključevanje v sezonska dela. slednja pome-nijo dodaten vir zaslužka za brezposelne, kljub temu se vsako leto soočamo s problemom vključevanja, posebej v primeru obiranja jagod. Vzrok je verjetno tudi v tem, da veliko ljudi odhaja na sezonska dela v bližnjo avstrijo, kjer je zaslužek višji. tudi tu pomembno vlogo odigra strokovnost in kompetentnost sve-tovalcev zaposlitve, prisotnih na razgovorih, da potem na koncu uspemo skupaj z delodajalci zagotoviti delavce iz lokalnega okolja.

Več let smo organizirali tudi zaposlitvene sejme, kjer smo k sodelovanju vabili predvsem delodajalce, ki v prihodnje nameravajo zaposlovati. pri izvedbi zaposlitvenih sejmov sem tudi sama sodelovala – od razpošiljanja vabil, do informiranja obiskovalcev o aktualnih prostih delovnih mestih na samem sejmu, usmerjanja k ogledu vseh stojnic ter dajanja splošnih informacij o Zavodu.

glede na letni plan sem opravljala tudi obiske delodajalcev, z namenom pravočasnega informiranja o potrebah po zaposlovanju v prihodnje in informiranja delodajalcev o aktualnih ukrepih aktivne politike zaposlovanja. pričetek veljave spremenjenega Zakona o urejanju trga dela aprila 2013 pa je prinesel spre-membe tudi na tem področju. odprava obvezne prijave prostega delovnega mesta na Zavodu je nareko-vala drugačen pristop pri delu z delodajalci. tako smo tudi na našem uradu septembra 2014 vzpostavili pisarne za delodajalce. na podlagi načrtovanih obiskov delodajalcev prepoznavamo njihove trenutne in prihodnje potrebe, predvsem pa jim nudimo podporo pri prepoznavanju pravih potencialnih kandidatov v postopku izbire novih sodelavcev. na tem mestu se mi zdi pomembno izpostaviti t.i. hitre zmenke med delodajalci in iskalci zaposlitve, katere kot pozitivne ocenjujejo tudi delodajalci. kandidate predhodno pripravimo, da se v nekaj minutah znajo učinkovito predstaviti delodajalcem. slednji tako spoznajo v kratkem času več kandidatov in lažje izberejo prave glede na aktualna prosta delovna mesta. tovrstnim oblikam sodelovanja smo največ pozornosti namenili tudi na drugem Dnevu odprtih vrat maja 2015.

V okviru Dneva pri malih in mikro podjetjih junija 2015 smo tudi na našem uradu obiskali delodajalce, s ciljem še bolj tržnega pristopa pri delu z njimi. aktivno smo sodelovali vsi zaposleni na Zavodu.

opravljala sem tudi vsa druga opravila in naloge, ki spadajo v obseg dela svetovalca: napotovanje brez-poselnih oseb na prosta delovna mesta, v ukrepe aktivne politike zaposlovanja in specialistične obravna-ve, vodenje informativnih seminarjev, sodelovanje na timskih sestankih s svetovalci zaposlitve, kariernimi in rehabilitacijskimi svetovalci ter s Centri za socialno delo, ugotavljanje morebitnih kršitev obveznosti brezposelnih, pripravljanje različnih dopisov za druge institucije.

poleg individualnega informiranja in svetovanja brezposelnim sem izvajala tudi skupinske oblike informi-ranja in svetovanja za starejše brezposelne osebe pred upokojitvijo, za brezposelne osebe s statusom invalidnosti in za osebe, ki so na Zavodu prijavljene v evidenci iskalcev zaposlitve. Menim, da je takšen način obravnave zelo učinkovit za tiste brezposelne osebe, ki ne potrebujejo poglobljene individualne obravnave, saj v za to predvidenem času obravnavamo več oseb hkrati.

k večji učinkovitosti in prijaznosti Zavoda do svojih uporabnikov bistveno prispevajo tudi sodobni načini poslovanja z Zavodom. na individualnih razgovorih svetovalci zaposlitve spodbujamo iskalce zaposlitve k elektronskemu načinu poslovanja. na ta način postajajo storitve Zavoda dostopnejše uporabnikom, s spodbujanjem k samostojnemu vodenju kariere pa posledično razbremenimo svetovalce zaposlitve.

2. Sodelovanje svetovalca zaposlitve na morebitnih konferencah, usposabljanjih, študijskih obiskih v tujini oziroma na internih, eksternih izobraževanjih in izobraževanjih v okviru Izobraževalnega centra

Za kvalitetno in strokovno opravljanje dela je potrebno kontinuirano izobraževanje in usposabljanje. poleg strokovnega izpita, ki je predpisan za vse strokovne delavce, so nam bila na številnih usposabljanjih pred-stavljena vsa področja dela na Zavodu: splošni akti Zavoda, doktrina dela z brezposelnimi osebami in de-lodajalci, svetovalni proces, evidence Zavoda, karierno svetovanje, rehabilitacijsko svetovanje, eures, področje analitike, usposabljanje na Zp.net aplikaciji, usposabljanje in izpit iz varnosti in zdravja pri delu in požarne varnosti, predstavitev nove spletne strani Zavoda, izobraževanje o vsebini novega Zakona o urejanju trga dela, usposabljanje za uporabo skp-08 v evidencah Zavoda, izobraževanje na temo nove Doktrine dela z delodajalci, brezposelnimi osebami in iskalci zaposlitve.

prisotna sem bila na zborih delavcev, kjer so na dnevnem redu različne teme: realizacija ciljev, analiza letnih razgovorov, poslovni načrt, seznanitev z raziskavo zadovoljstva brezposelnih oseb s storitvami



Zavoda. udeležila sem se delavnic izobraževalnega centra: komunikacija in svetovalni intervju, Veščine iskanja zaposlitve, svetovalni proces, Delo s skupino na zaposlovanju, Metode in tehnike dela s skupino, svetovalni intervju, ravnanje v težavnih situacijah, aktivacija svetovalnega procesa, Motivacijsko inter-vjuvanje.

predvsem pa podpiram zavzemanje izobraževalnega centra za sodobnejše oblike komunikacije (e-učenje oz. e-izobraževanje). prednosti tega načina izobraževanja je veliko tako za zaposlene, kot tudi za Zavod sam. ni potnih stroškov v primeru službene odsotnosti, manj je izostanka z dela, večja je časovna neod-visnost, saj se v nekem časovnem okvirju sami odločimo, kdaj se bomo posvetili e-izobraževanju, sami si določamo tempo nadaljevanja oz. spoznavanja nove teme in še mnoge druge prednosti. preko e-učenja sem opravila preizkus znanja glede Zakona o urejanju trga dela, Doktrine dela z delodajalci, Doktrine dela z brezposelnimi osebami in iskalci zaposlitve, Delovni stili., Zdrava prehrana na delovnem mestu, Varnost poslovanja na ZrsZ.

posebej pozitivno pa sem sprejela individualne »treninge« za izboljšanje praktičnih veščin in znanj.

Za lažje obvladovanje stresa in obremenitev pa se mi zdi zelo pomembno, da se zaposleni na Zavo-du udeležujemo predvsem izobraževanj in usposabljanj v tej smeri ter izobraževanj, ki nam koristijo pri konkretnih primerih, v praksi. ena od takih je bila okrogla miza »odvisnost od prepovedanih drog«. V pomurju je namreč zaskrbljujoča naraščajoča problematika odvisnikov in tako smo tudi svetovalci zapo-slitve pogosto v stiski, kako prepoznavati težave z odvisnostjo in kako osebe obravnavati v svetovalnem procesu. razprava strokovnjakov, posebej prisotnost oseb z tovrstno izkušnjo, da nov pogled na pro-blematiko. poudarjen je bil pomen socialne integracije v procesu zdravljenja, tudi v smislu aktivacije in ponovne integracije v delovno okolje.

Zelo zanimiva je bila tudi delavnica soustvarjanje svetovalnega procesa in samovarovanje. Dr. gabi ča-činovič Vogrinčič je skozi konkretne primere poudarjala, da mora biti v ospredju odnosa svetovalec za-poslitve – brezposelna oseba proces soustvarjanja. skupaj z vsako brezposelno osebo moramo posebej raziskati, kaj je zanjo pomembno oziroma kaj dejansko potrebuje, razviti je potrebno spoštljiv in odgovo-ren odnos, v katerem lahko brezposelna oseba pridobi občutek lastne vrednosti, je vidna in slišana. na ta način vplivamo na njeno opolnomočenje, da se lažje sooča z brezposelnostjo in bolj aktivno pristopi k razreševanju svoje situacije. posledično to vpliva na lastno samovarovanje v smislu razbremenitve sve-tovalca zaposlitve.

Zelo koristna je bila tudi udeležba na izobraževalnem dogodku na temo sodelovanje. poudarjena je bila sodelovalnost kot ena izmed temeljnih kompetenc Zavoda z vidika upoštevanja skupnih interesov, spo-štovanja mnenj drugih in sprejemanja kompromisov. predstavljeno je bilo sodelovalno in konstruktivno razmišljanje, pomen upoštevanja stališč drugih, iskanje pozitivnih zornih kotov, nadomeščanje kritičnega razmišljanja s konstruktivnim – namesto negodovanja predlagati rešitve. skozi zanimive zgodbe akade-mikov, profesorjev in podjetnikov so bili predstavljeni pogledi na sodelovanje, tudi v duhu medgeneracij-skega sodelovanja.

Dogodek je zaključil glavni gost Deiric McCann, ki ima dolgoletne izkušnje na področju razvoja človeške-ga kapitala in prodaje. izpostavil je sposobnost komuniciranja kot enega od ključnih dejavnikov karizma-tičnosti in kako pomembno je, da znamo poslušati.

3. Osebno mnenje svetovalca zaposlitve o pridobljenih prednostih, izhajajoč iz procesa dela na projektu oziroma iz usposabljanja na delovnem mestu pod okriljem mentorja na podlagi mentorskega sistema

na oblikovanje poklicne identitete nedvomno vplivajo osebnostne lastnosti in izkušnje. pri uvajanju v svetovalno delo je tudi meni bilo v pomoč pridobljeno znanje v času študija. rdeča nit študija je bil pou-darek na upravljanju s človeškimi viri v podjetjih (t.i. hrM) ter pomen upoštevanja vsakega posameznika za uspeh podjetja – zavzetost in motiviranost zaposlenih kot ključ do uspeha podjetja. če se zaposlenim zaupa, se počutijo bolj vredne, spoštovane in posledično tudi bolj motivirane za opravljanje svojega dela. pri odnosu svetovalec zaposlitve-brezposelna oseba gre za isto stvar. ustvariti moramo pogoje oz. razviti že prej opisani spoštljiv in odgovoren odnos, jim dati občutek lastne vrednosti. tudi diplomsko delo na temo »stanje tekstilne industrije v sloveniji: primer Mure d.d., je pomembno vplivalo na moje delo na projektu. na podlagi študije konkretnega primera sem v diplomi potrdila hipotezo o tem, da organizacije,



ki zanemarjajo pomen človeškega dejavnika v podjetju, dolgoročno ne morejo uspeti. na ta način sem lažje razumela situacijo, v kateri so se znašli bivši Murini delavci, kar mi je bilo v pomoč pri individualnih svetovalnih razgovorih.

tudi izkušnje, pridobljene na delovnem mestu informatorke v kariernem središču, so pomembno vplivale na pridobivanje kompetenc. to delo je obsegalo informiranje brezposelnih oseb o novostih v izobraže-vanju in svetovanje o možnostih izobraževanja in izpopolnjevanja, vodenje manjših skupin brezposelnih. svojo poklicno pot sem nadaljevala kot namestnica vodja kluba za iskanje zaposlitve, kar je pomenilo intenzivno delo z skupino brezposelnih oseb, njihova motivacija in aktivacija. Vsa znanja, izkušnje in spretnosti, pridobljena v času pred vključitvijo v projekt, so pomembno vplivala na pridobivanje in ra-zvoj kompetenc na delovnem mestu samostojne svetovalke. V okviru temeljnih kompetenc Zavoda sem okrepila veščine komuniciranja z vidika sposobnosti komunikacije z različnimi strankami, strokovnost v smislu stalnega izpopolnjevanja in seznanjanja z novostmi na svojem področju, usmerjenost k strankam z vidika pozitivnega in konstruktivnega reševanja problemov ter predvsem že prej navedena sodelovalnost. okrepila sem tudi specifične kompetence, ki so nujne pri delu svetovalca zaposlitve: multidisciplinarnost, sprejemanje različnosti, prepoznavanje in reševanje problemov. ker se kompetence odražajo v našem vedenju, ko smo postavljeni pred različne naloge, v različnih situacijah in okoliščinah, niso pomembne zgolj v delovnem okolju, ampak v procesu vseživljenjskega učenja, saj vplivajo na osebno delovanje in na učenje nasploh.

tako bodo nedvomno pripomogle pri razvoju moje nadaljnje poklicne poti po zaključku projekta.

pri prenosu znanja mi je vseskozi bila v veliko pomoč mentorica, ki mi je s svojim znanjem in izkušnjami omogočila hitro in učinkovito usposabljanje neposredno na delovnem mestu. ob nastopu delovnega raz-merja vsak na novo zaposleni potrebuje nasvet, sveže znanje, mnenje, podporo, usmeritev in vodenje, da lahko strokovno opravlja svoje delo. Menim, da je t.i. formalen mentorski sistem, ki ga imamo razvitega na Zavodu, zelo učinkovit, ker omogoča, da se vedno lahko na nekoga obrnemo, dodeljeni mentor pa tako čuti odgovornost za učinkovit prenos znanja. poudarila bi, da sem v času trajanja projekta bila deležna pomoči in podpore tudi vseh ostalih sodelavcev, predvsem izkušenejših svetovalcev zaposlitve. ko sem postala dovolj samostojna in strokovna pri svojem delu in sem osvojila določen obseg znanja, sem tudi sama rada priskočila na pomoč novozaposlenim s prenašanjem znanja.

na ta način mentorstvo krepi medosebne odnose med sodelavci različnih generacij.


Spremenjene gospodarske razmere terjajo, da tudi na Zavodu dajemo še večji poudarek konstruk-tivnemu medgeneracijskemu sodelovanju. S spodbujanjem dejavnega sodelovanja, ustvarjanjem pozitivnega vzdušja in medsebojne pomoči med vsemi sodelavci zagotavljamo učinkovit prenos znanja in tako lažje sledimo ciljem Zavoda. Izkušnje starejših omogočajo lažje uvajanje mlajših v delovni proces, mlajši pa so pogosto v veliko pomoč starejšim v času hitrega tehnološkega ra-zvoja in s tem povezanega spremenjenega načina komuniciranja. Vse to je možno dosegati z veliko mero potrpežljivosti, razumevanja, fleksibilnosti in verbalnih sposobnosti. slednje kompetence se morajo odražati tudi v odnosu svetovalec zaposlitve-brezposelna oseba. na to pa imajo velik vpliv osebnostne lastnosti in izkušnje svetovalca zaposlitve. tudi moja izkušnja z brezposelnostjo je pripomogla k lažjemu razumevanju, motivaciji in usmerjanju brezposelnih oseb. Večina ljudi se v času brezposelnosti sooča z občutkom nemoči, pride lahko do znižanja samospoštovanja, občutka manjvrednosti, psihološko stanje nasploh je slabše. Z določenimi negativnimi občutki sem se soočala tudi sama v času brezposelnosti, vendar sem se zavedala, da zgolj pasivno čakanje ne bo prineslo rezultata. Zato mi je bilo pomembno, da se ne odrečem aktivnostim in področjem, ki mi veliko pomenijo, kjer doživljam lastno vrednost in dobro samopodobo. predvsem bi izpostavila, da je bila ključna pripravljenost prilagajanja. pripravljena sem bila sprejeti delo, ki je drugačno od preteklega in tudi delo, ki ni v neposredni povezavi s primarnim poklicem. pripravljena sem se bila tudi dodatno izpopolnjevati in usposabljati. Med drugim sem opravila praktično usposabljanje v obliki volonterskega dela v društvu za socialno vključenost, kjer sem pomagala najob-čutljivejšim družbenim skupinam ljudi (invalidi, osebe z motnjo v razvoju, mlajše osebe brez izobrazbe) pri njihovem usposabljanju. ta izkušnja je prispevala k še boljšemu razumevanju, spoštovanju in spreje-manju različnosti, strpnosti in prilagajanja različnim družbenim skupinam. Pri sprejemanju različnosti gre namreč za eno izmed specifičnih kompetenc svetovalca zaposlitve v kontekstu zagotavljanja možnosti enake obravnave ter zmožnosti komunikacije s pripadniki različnih družbenih skupin.



5. Razpoznaven primer dobre prakse in konkretnega dela svetovalca zaposlitve v lokalnem okolju ali predlog za morebitno izboljšanje procesa dela ter optimizacijo določenega postopka

V procesu svetovalnega razgovora je svetovalec zaposlitve vsak dan izpostavljen preizkušnji lastne stro-kovnosti, kompetentnosti in učinkovitosti. na tem mestu bi poudarila pomen učenja na podlagi izkušenj oz na podlagi lastnega konkretnega primera. takšen način učenja omogoča ozaveščanje lastnih načinov delovanja in samovrednotenje svojega dela, kar vpliva na večjo strokovnost, uspešnejše obvladovanje stresa, povečuje zaupanje v svoje delo in občutek koristnosti ter vpliva na občutek kompetentnosti. Za učinkovito delo svetovalca zaposlitve je zelo pomembno, da ozavesti oz. razume svetovalni proces v kontekstu skupnega iskanja rešitve, dogovarjanja in sodelovanja. kot strokovnjak dela skupaj z brezposelno osebo in ne za njega. na ta način je brezposelna oseba aktivno vključena v svoje odločit-ve, bolje se znajde in odloča, lažje razkriva svoja razmišljanja, občutke in želje, svetovalec pa jo pri tem podpira, spremlja in ji pomaga tudi z vključevanjem v določen program ali storitev Zavoda, ki je zanjo najbolj smiselna. na tem mestu bi izpostavila pozitiven praktičen primer brezposelne osebe, ki je že več let prijavljena na Zavodu. gre za brezposelno osebo z vrsto omejitev, ki predstavljajo veliko oviro pri za-poslovanju, saj je kot taka manj zanimiva za delodajalce. nima možnosti lastnega prevoza, ima določene zdravstvene težave, nedokončano osnovnošolsko izobrazbo, je starejša, poleg tega pa spada v posebno etnično skupino, kar še dodatno otežuje njen položaj. skozi vsa leta brezposelnosti se je prilagodila tej situaciji, tako da niti ne razmišlja v smeri zaposlitve, je absolutno nemotivirana. se pa je skozi več sve-tovalnih razgovorov pokazalo, da ima veliko željo – naučiti se pisati. nepismenost ji je predstavljala velik problem, posebej nelagodno se je počutila ob podpisu zaposlitvenega načrta. Dokončanje osnovne šole je ni zanimalo, toliko bolj pa je bila vesela, ko sva se dogovorili za vključitev v program aktivne politike zaposlovanja, katerega se je redno udeleževala in na koncu s ponosom pokazala, da se tudi ona zna podpisati. prav v tem je dodana vrednost v svetovalnem procesu, ki prinaša obojestransko zadovoljstvo. spoštljiv in odgovoren odnos, prilagojen posamezniku, povečuje zaupanje v svetovalca zaposlitve, kar je podlaga za kakovostno svetovalno obravnavo. s pozitivnim in konstruktivnim pristopom lažje sledimo ključnemu cilju Zavoda – prispevati k povečanju zaposljivosti in zaposlenosti. kar je prav tako pomembno pa je, da na ta način spodbujamo razvoj na področju vseživljenjskega učenja.

iz tega vidika bo izkušnja dela na projektu dobra popotnica za vnaprej na nadaljnji poklicni poti.



ZaKlJUČNa NalOGa



Slavica gerenčerstrokovna izobrazba: Univerzitetni diplomirani pravnik

ime in priimek mentorja: Marija pelcar


oddelek / služba: oDDelek za zaposlovaNje

obdobje izvajanja dela na projektu: od 1. 9. 2009 – do 30. 11. 2015


Delo svetovalca zaposlitve, katerega sem opravljala v okviru zaposlitve v kriznih gospodarskih razmerah je potekalo v naslednjih sklopih:

• izdaja odločb o prenehanju vodenja v evidenci brezposelnih oseb oziroma v evidenci oseb, vključe-nih v programe apZ,

• odstop in priprava spisov v zvezi s pritožbami, vloženimi zoper izdane odločbe o prenehanju vode-nja v evidenci brezposelnih oseb oziroma v evidenci oseb, vključenih v programe apZ v odločanje organu druge stopenje,

• individualno svetovanje posameznim brezposelnim osebam in drugim iskalcem zaposlitve,

• informiranje brezposelnih oseb in drugih iskalcev zaposlitve,

• vodenje soočenj brezposelnih oseb in delodajalcev,

• sprejem zahtev jamstvenega sklada.

Najobsežnejši sklop dela se je nanašal na izdajanje odločb o prenehanju vodenja v evidenci brez-poselnih oseb oziroma v evidenci oseb, vključenih v programe aPZ. V primeru, da je svetovalka ugotovila, da je pri določeni osebi nastal razlog za prenehanje vodenja v evidenci mi je posredovala celoten spis. najprej sem pregledala spis in preverila ali razpolagam z vso potrebno dokumentacijo, da lahko izvedem dokazni postopek v skladu s Zakonom o splošnem upravnem postopku in izdam pravno veljavno odločbo. Dejstva na podlagi katerih sloni izdaja odločbe sem morala podkrepiti tudi z dokazi. V primeru, da je bilo potrebno preskrbeti kakšno dodatno dokazilo glede ugotovitve določenih dejstev, sem si navedeno tudi sama preskrbela ali od posamezne svetovalke, izvajalca programov apZ, posameznih delodajalcev ali pa opravila tudi soočenje med stranko in delodajalcem. soočenje sem vedno opravila, ko je oseba npr. samovoljno prekinila opravljanje poskusnega dela, usposabljanje na delovnem mestu ali odklonila primerno oziroma ustrezno zaposlitev. na soočenje je bila vedno povabljena oseba v postopku, delodajalec in po potrebi tudi oseba s strani Zavoda, ki je sodelovala z osebo v postopku oziroma delo-dajalcem, ter bi lahko prispevala k razjasnitvi določenega dejstva.

Drug pomemben sklop dela se je nanašal na odstop in priprava spisov v zvezi s pritožbami, vlože-nimi zoper odločbe o prenehanju vodenja v evidenci brezposelnih oseb oziroma v evidenci oseb, vključenih v programe aPZ. pritožbo je lahko oseba oddala v vložišču ali preko pošte, lahko pa jo je podala tudi na zapisnik pri Zavodu. Vložitev pritožbe na zapisnik s strani brezposelne osebe, je spadalo



tudi v delovno področje svetovalca zaposlitve in lahko povem, da so se za navedeno možnost odločale predvsem tiste osebe, ki niso bile seznanjene z vsebino, torej niso vedele, kaj sploh mora vsebovati posa-mezna pritožba, zato so se raje obrnile po pomoč na Zavod. ko mi je bila dodeljena posamezna pritožba sem najprej ugotavljala ali je pritožba pravočasna, dovoljena ali poslana po upravičeni osebi. nato sem se posvetila vsebini pritožbe, ter jo skrbno preštudirala in preskrbela eventuelne dodatne dokaze, katere je navajala oziroma predlagala oseba v pritožbi in dokaze, za katere sem menila, da bi bili potrebni pri razjasnitvi novo nastalega dejstva. po izvedenem predhodnem postopku se je nato spis po popisu poslal v reševanje organu druge stopnje, to je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ali pa je bila pritož-ba rešena v lastni pristojnosti. pritožba se rešuje v lastni pristojnosti v primeru, ko je oseba navedla kako novo dejstvo, katero se je na podlagi izvajanja dokazov izkazalo za resnično in ob odločanju organu prve stopnje še ni bilo znano. pri odstopu pritožbe v obravnavo drugostopenjskemu organu pa je bilo potrebno dosledno spoštovati rok 15 dni.

Že sam naziv projekta pove, da smo bili zaposleni dejansko v kriznih gospodarskih razmerah, ko so se množično začeli predlagati stečajni postopki nad gospodarskimi družbami, tako, da je pri tem vloga sve-tovalca zaposlitve bila zelo pomembna. kot svetovalka zaposlitve sem tako s strani Zavoda sodelovala tudi na zborih delavcev, katere je sklical stečajni upravitelj, ter jim razdelil odpovedi delovnega razmerja. Vloga svetovalca na teh zborih je bila ta, da smo brezposelnim osebam dajali osnovne informacije glede prijave in uveljavljanja pravic na Zavodu in jim razdelili tudi brošure, preko katerih so se lahko še podrob-neje seznanili z pravicami, ki jih lahko uveljavljajo kot brezposelna oseba. razen na zborih delavcev pa smo navedeno informiranje in tudi svetovanje brezposelnim osebam in drugim iskalcem zaposlitve svetovalci zaposlitve opravljali tudi vsakodnevno na delovnem mestu. lahko povem, da je bilo takih in-formiranj in svetovanj veliko, saj je bilo v času moje zaposlitve uvedenih v pomurju večje število stečajnih postopkov in s tem veliko odpuščanj delavcev s strani delodajalcev, zoper katere sicer ni bil uvedeni stečajni postopek, so se pa znašli v trenutno v težki gospodarski situaciji. kot svetovalka zaposlitve sem sodelovala tudi pri zbiranju vlog za jamstveni sklad, katere so vlagali delavci, ki so šli v stečaj in tako vsaj delno dobili povrnjeni del terjatev, katere so jim dolgovali delodajalci.


kot svetovalka zaposlitve sem bila na internih in eksternih izobraževanjih ter izobraževanjih v okviru izo-braževalnega centra kot sledi:

• izpit iz Zup-pisni in ustni del

• usposabljanje s področja poklicne orientacije

• Zp- net, prijava, zaposlitveni načrt, posredovanje

• socialne kompetence

• e-komunikacija, telefonska komunikacija, učinkovita komunikacija, komunikacija in svetovalni inter-vju

• predstavitev Zakona o urejanju trga dela

• usposabljanje za uporabo skp-08

• Mobing-opredelitev in preprečevanje

• razumeti sodobni trg dela-veščine iskanja zaposlitve

• soustvarjanje svetovalnega procesa

• težavne situacije

• okrogla miza-delo z odvisniki


• usposabljanje za uporabo apZ

• strokovni izpit iz zaposlovanja

• Varstvo pri delu in predstavitev ZrsZ

• Doktrina dela z bo in delodajalci

• rehabilitacijsko in poklicno svetovanje



• Zakonske podlage, izjeme od objave pD obrazca

• Šifre, poklici in strokovno izobraževanje-npk šifranti

• e-storitve zavoda

• Doktrina dela z delodajalci in brezposelnimi osebami.

Menim, da je v trenutnih kriznih gospodarskih razmerah upravičila svoj namen delavnica-razumeti so-dobni trg dela, ki jo je izvedel zunanji izvajalec. na njej smo dejansko spoznali sodobne veščine iskanja zaposlitve. Zaposlitev namreč ni več nekaj samoumevnega, kot je to veljalo v preteklosti v naši družbi. V 70 letih namreč ni bilo težko dobiti zaposlitve. V času kriznih gospodarskih razmer pa je situacija čisto obrnjena. iskalec zaposlitve se namreč mora znati sam tržiti oziroma prodajati. tako je izvajalec izobraže-vanja pojem »iskanje zaposlitve« enačil s pojmom »prodaja«. kandidat nastopa dejansko kot »prodajalec« in delodajalec kot »kupec«, posledično pa je nakupna odločitev neizogibno čustvena odločitev. tudi če delodajalec navaja samo »objektivne« kriterije, se dejansko odloča na podlagi zelo čustvenih in subjek-tivnih kriterijev. Življenjepis je izvajalec poimenoval kar prodajni prospekt, ki mora vsebovati pet obveznih elementov in sicer:povzetek kariernega profila, opis želenega delovnega mesta, izobrazba, izkušnje in kontaktni podatki. ob tem je zelo pomembno spremno pismo oziroma motivacijski spis, ki izraža željo po delu v podjetju ali na delovnem mestu, vendar je ob tem potrebno predhodno dobro preštudirati samo dejavnost podjetja in eventuelno njeno vizijo za prihodnost. Dobro poznavanje podjetja ti namreč omogoča tudi večjo uspešnost nastopa na zaposlitvenem razgovoru, katerega je izvajalec pojmoval kar »avdicija«. Delodajalca je potrebno namreč na razgovoru prepričati trikrat in sicer z svojimi kvalifikacijami, osebnostjo in željo po delu. glede nato, ker projekt na podlagi katerega smo bili zaposleni traja določen čas, nam bodo izvajanja na citirani delavnici še kako prišla prav pri iskanju nove zaposlitve.


pred zaposlitvijo v okviru projekta krizne gospodarske razmere sem delala na različnih delovnih mestih v gospodarstvu in sicer pretežni del na pravnem področju. kot pravnica v podjetju sem skozi poklicno kariero osvojila kompetence, veščine in znanja v smislu vseživljenjskega učenja, ki so mi omogočale stro-kovno ravnanje na področju dela, ki sem ga opravljala v gospodarstvu. Dejansko sem se zaposlila na pro-jektu v času dosega vrhunca svoje poklicne kariere, ko sem žal, zaradi zaostrenih gospodarskih razmer izgubila zaposlitev. bila sem že izoblikovana osebnost, ki ve, kaj hoče, pripravljena na samostojno opra-vljanje dela, obvladala organizacijo dela ter si znala postavljati prioritete pri svojem delu. Delo svetovalca zaposlitve pa je bil zame čisto nov izziv, saj mi je bilo navedeno področje dokaj neznano, ker se z njim nisem toliko srečevala skozi poklicno kariero. Mentor pod okriljem katerega sem opravljala delo v mojem primeru ni imel čisto klasične funkcije. pri opravljanju dela na področju zaposlovanja sem dejansko dobila od mentorja določena znanja, ki jih je on že pridobil skozi svojo poklicno kariero in je navedene izkušnje , ki si jih je ob tem pridobil prenesel name. prav tako sem s pomočjo mentorstva dobila pomoč pri izgradnji socialne mreže. Meni kot novo zaposleni osebi je namreč to omogočilo, da sem hitreje dobila dostop do potrebnih informacij in spoznala kulturo organizacije. Še posebej je bilo ob tem pomembno, da sem si znotraj Zavoda izgradila socialno mrežo z osebami, ki so bile povezane na kakršen koli način z mojim de-lovnim mestom. V preteklosti sem kot pravnica v podjetju že vodila disciplinske postopke zoper kršitelje delovnih obveznosti in sem navedeno strokovno znanje lahko aplicirala na področje izdajanje odločb o prenehanju vodenja v evidencah bo in apZ. tako pri opravljanju navedenega dela nisem imel nobenega problema glede strokovnega pristopa k delu. problem je bil edino nepoznavanje materialnega prava, kar sem pa z študioznim delom tudi kmalu osvojila. Menim, da je bilo meni kot izkušeni delavki prihranjeno marsikaj, saj sem lahko že po mesecu dni samostojno opravljala delo svetovalke zaposlitve ter začela izdajati odločbe o prenehanju vodenja oseb v evidenci bo in apZ. Mi je pa ob navedenem delu bilo men-torstvo v toliko v pomoč, da sem lahko z mentorjem izmenjala mnenja glede posameznega problema, ki se je ob opravljanju dela pojavil in ga na koncu s skupnimi močmi tudi rešila. na mentorja sem se lahko vedno obrnila, ker si je vzel vedno čas zame, tako da delo zaradi tega ni trpelo.

V času poteka projekta sem opravila tudi strokovni izpit iz Zakona o upravnem postopku ter iz področja zaposlovanja ter s tem pridobila nova znanja v smislu vseživljenjskega učenja, ki so mi odprla nova obzor-ja tudi na področju negospodarstva. Menim, da sem ena redkih delavk, ki lahko pove, da je skozi poklicno kariero delala tako na gospodarskem kot negospodarskem področju, ter pri tem dobila neprecenjljive delovne izkušnje in me je kot oseba tudi notranje obogatilo.




Z pojmom brezposelne osebe se v času zaposlitve v gospodarstvu nisem kaj dosti ukvarjala, saj sem se zaposlila v času razcveta gospodarstva, ki je trajal nekako do osamosvojitve slovenije, ko se je začela gospodarska kriza. navedene krize nisem sicer občutila osebno, ker sem zamenjala zaposlitev in se zaposlila v bančni dejavnosti. tako sem se dejansko prvič seznanila s statusom brezposelne osebe ob izgubi zaposlitve v začetku nastanka finančne krize. Vprašanja, ki so se mi takrat pojavljala so bila: Zakaj ravno jaz? to so vprašanja, ki si jih zastavlja vsaka brezposelna oseba, kar sem spoznala tudi skozi sve-tovanja brezposelnim osebam. brezposelna oseba se trenutno znajde v neki stiski, ko ne vidi nobenega izhoda iz nje. sčasoma pa se ti začnejo odpirati nova obzorja, vendar moraš biti za to sam pripravljen in si nova obzorja tudi želeti odpreti.. tvoji najbližji so ti v trenutku izgube zaposlitve lahko v veliko oporo, pozneje pa moraš kot osebnost sam dozoreti, da se podaš na pot ponovnega iskanja zaposlitve. ker sem bila sama brezposelna oseba tudi razumem s kakšnimi občutki se najprej spoprijemajo brezposelne osebe. brezposelna oseba mora sigurno imeti nekaj časa, da premaga stisko, ki nastane zaradi izgube zaposlitve, ter šele nato lahko trezno razmišlja o svoji nadaljnji poklicni karieri. največji problem pa se po-javi pri osebi, ki ima kvalifikacijo, za katero že dalj časa ni povpraševanja na trgu dela, ker mora ta oseba resno začeti razmišljati tudi o prekvalifikaciji v poklicu in ne le iskati nove zaposlitve, kar pa je verjetno ena izmed najtežjih odločitev v življenju posameznika. pri tem so v veliko pomoč brezposelnim osebam tudi karierni svetovalci, kateri lahko brezposelno osebo zaradi dodatnega strokovnega znanja, s katerim razpolagajo tudi bolje motivirajo in usmerjajo k dosegu cilja, to je prekvalifikacijo brezposelne osebe. osebna izkušnja mi je pri svetovanjih brezposelnim osebam bila v veliko pomoč, saj sem točno vedela, kaj se dogaja z brezposelno osebo, da mora biti brezposelna oseba slišana, saj šele z izpovedjo čustev, ki jih oseba podoživlja pri izgubi zaposlitve lahko na koncu tudi premaga trenutno stisko, ki se je pojavila ob izgubi zaposlitve. Da je temu res tako, sem dobila tudi osebno potrditev, saj so bile nekatere brezposelne osebe na koncu razgovora zadovoljne, ker sem jih bila pripravljena poslušati, torej so bile slišane in ne le poslušane. iz osebne izkušnje namreč vem, da je tudi meni to pomagala, da sem bila slišana in sem hitreje lahko premagala trenutno stisko v kateri sem se znašla.

nadalje ugotavljam, da sem bila na projektu ena redkih delavk, ki je sodelovala s mlajšimi sodelavci in ne s starejšimi. glede na to, ker sem komunikativna in nekonfliktna oseba s konstruktivnim sodelovanjem z mlajšo generacijo nisem skozi celotno poklicno kariero imela nekih težav. Menim, da so me v Zavodu z zaposlitvijo na projektu sprejeli takoj kot že izkušeno osebo in je komunikacija takoj stekla v oboje-stransko zadovoljstvo. skozi celotno zaposlitev na projektu smo si s sodelavci izmenjali nešteto mnenj glede rešitve problemov, ki so se pojavili pri opravljanju našega dela. Menim, da je tako sodelovanje med posameznimi generacijskimi razlikami zelo pomembno, saj le tako sodelovanje lahko vodi Zavod k uspe-šnejšemu delu z brezposelnimi osebami.


V prvi polovici leta 2006 je bilo z delno reorganizacijo dela že uvedeno izvajanje dela na področju izdajanja odločb o prenehanju vodenja v evidencah bo in apZ v oddelku za socialno varnost in sicer za urad za delo Murska sobota. Z dodatno zaposlitvijo svetovalcev zaposlitve na projektu v kriznih gospodarskih razmerah v drugi polovici leta 2009 se je navedena reorganizacija dela na področju izdajanja odločb prenesla tudi še na ostale urade za delo v okviru območne službe Murska sobota. tako sem bila kot pravnica sprejeta na delovno mesto svetovalca zaposlitve, ter mi je med drugimi bilo dodeljeno tudi delovno področje izdajanje odločb o prenehanju vodenja BO v evidencah BO in aPZ. V okviru projekta za obdobje od 1.9.2009 do 31.7.2015 je bilo zaradi kršitve obveznosti izdanih 3511 odločb o prenehanju vodenja v evidenci brezposelnih oseb in aPZ. Največ odločb je bilo izdanih zaradi kršitve obveznosti brezposelnih oseb, ker niso bili aktivni iskalci zaposlitve. kar precej predlogov za prenehanje vodenja v evidenci je bilo tudi zavrnjenih, ker v skladu z obstoječimi materialnimi predpisi niso obstajali razlogi za izdajo odločbe.

Zoper izdane odločbe je bilo vloženih 348 pritožb, predvsem v primerih, ko so se brezposelne osebe pre-nehale voditi v evidenci zaradi tega, ker oseba ni aktivni iskalec zaposlitve, odklonitev ustrezne zaposli-tve, odklonitev vključitve v program apZ in kršitev pogodbenih obveznosti. od vloženih pritožb jih je bilo 234 zavrnjenih in 23 pa ugodenim s strani organa ii. stopnje to je Ministrstva za delo, družino in socialne



zadeve, kar predstavlja 0,66 % od skupnega števila izdanih odločb. nadalje je bilo izdanih 76 nadome-stnih odločb, katere so bile izdane na podlagi ugotovitve novih dejstev, ki so se pojavile v pritožbenem postopku, ter organu i. stopnje še niso bile znane. Med nova dejstva lahko uvrstimo zdravstvene težave brezposelnih oseb ali druge opravičljive razloge, zaradi katerih oseba ni mogla biti aktivni iskalec zaposli-tve, izvedena soočenja, naknadna pridobitev dokazov, katere je predlagala brezposelna oseba v pritožbi. nerešenih pritožb pa je trenutno 15. kot vsaka sankcija imajo tudi v konkretnem primeru izdane odločbe o prenehanju vodenja v evidencah tako vzgojni kot tudi kaznovalni namen. lahko povemo, da se skozi postopke o izdaji nadomestnih odločb kaže nekako vzgojni namen za brezposelno osebo. brezposelna oseba se namreč v trenutku izdaje take odločbe zave, da mora kakršno koli zadržanost, zaradi katere ne more biti aktivna iskalka zaposlitve sporočiti tudi svoji svetovalki zaposlitve. Menim, da je izdajanje odločbe o prenehanju vodenja v evidencah brezposelnim osebam in aPZ s strani enega svetovalca zaposlitve, ki je po poklicu pravnik kot primer dobre prakse iz naslednjih razlogov:

• brezposelne osebe, katere so se prenehale voditi v evidencah so izvajale bistveno manjši pritisk na osebne svetovalce zaposlitve, ker niso bili podpisani na izdani odločbi,

• vsebinsko so odločbe bolj obrazložene in podkrepljene s citiranjem materialnih predpisov,

• svetovalci zaposlitve, kateri so bili prej v dilemi glede prenehanja vodenja v evidencah imajo boljši občutek, saj dokumentacijo pred izdajo odločb preveri še oseba pravne stroke,

• svetovalcu zaposlitve so odpadla določena opravila kot: izdaja odločb, delo s pritožbami, soočenja, pridobivanje novih dokaznih sredstev, vnos povratnic, paziti na pravnomočnost in postopek v prime-ru nadomestne odločbe,

• že pred uvedbo postopka so se razčistili določeni dvomi in se postopek za prenehanje vodenja sploh ni uvedel,

• odločbo izda svetovalec zaposlitve, ki brezposelne osebe ne pozna in se lahko posveti le pravno-formalni in materialni podlagi, ki je podlaga za izdajo odločbe.


ZakLJUčNE NaLOgE

uraDi Za Delo

urad za delo ajdovščina

urad za delo idrija

urad za delo nova gorica

urad za delo tolmin

Nova Gorica

Območna služba Nova Gorica



ZaKlJUČNa NalOGa

projekt »Do boljše kakovosti storitev z več svetovalci zaposlitve«v okviru operativnega programa razvoja človeških virov (op rčv) za obdobje 2007–2013, 5. razvojne prioritete institucionalna in administrativna usposobljenost in5.2. prednostne usmeritve reforma institucij na trgu dela


Borut Igor Fiorellistrokovna izobrazba: univ. dipl. ing. lesarstva

ime in priimek mentorja: andreja ipavec

organizacijska enota: območna služba Nova Gorica

oddelek / služba: Urad za delo Nova Gorica

obdobje izvajanja dela na projektu: od 10. 5. 2013–30. 6. 2015


V projekt »Do boljše kakovosti storitev z več svetovalci zaposlitve« sem se vključil z mesecem majem 2013. bil sem prijavljen kot brezposelna oseba. pričel sem z delom na projektu v času, ko je bila stopnja registrirane brezposelnosti na območju območne službe nova gorica najvišja, in sicer 11,9 % oziroma 5942 oseb, kar je najvišji odstotek brezposelnosti po letu 2000. Visok odstotek prijavljenih brezposelnih oseb je posledica finančne in gospodarske krize po letu 2008, ki je privedla do začetka večjih odpuščanj in stečajev podjetij. največ priliva oseb, ki so izgubile zaposlitev, je bilo zaradi izteka zaposlitve za dolo-čen čas v gradbeni in predelovalni dejavnosti. V letu 2013 je bilo skupno za 32,8 % manj prostih delovnih mest v primerjavi s predhodnim letom. V takih razmerah je pomen Zavoda rs za zaposlovanje zelo velik, saj ima zelo pomembno nalogo, in sicer da čim hitreje in kakovostno napoti brezposelno osebo na prosto delovno mesto.

na projektu sem zaposlen kot samostojni svetovalec iV in delam s 407 osebami. Moje delo zaobjema sodelovanje v projektnih in delovnih skupinah, izvajanje strokovnega dela s strankami, opravljanje stro-kovnih nalog po zadolžitvi nadrejenega, opravljanje zahtevnih strokovnih nalog in oblikovanje gradiv na delovnem področju. osnovna zadolžitev, ki jo imam kot samostojni svetovalec, je pomoč brezposelnim osebam pri učinkovitem iskanju zaposlitve, ki obsega osnovno informiranje o trgu dela in možnostih zaposlitve, kot je informiranje o prostih delovnih mestih, stanju na trgu dela, možnostih vključitve v pro-grame aktivne politike zaposlovanja, o pridobitvi pravic denarnega nadomestila, možnostih izobraževanja in usposabljanja, o iskanju zaposlitve v državah evropske unije s portalom eures, bilateralni sporazumi, itd. Vodenje evidenc po ZutD ter prijava in odjava iz evidence brezposelnih, e-prijava in e-svetova-nje, izdelava zaposlitvenega načrta, osnovno in poglobljeno karierno svetovanje, ki zaobjema pomoč pri prepoznavanju veščin, znanj in kompetenc, prepoznavanje interesov in oblikovanje zaposlitvenih ciljev, spremljanje in preverjanje uresničevanja zaposlitvenih ciljev; izvajanje poglobljenega svetovanja, ki za-objema prepoznavanje potreb oseb in iskanje ustreznih rešitev, reševanje problemov, napotovanje na specialistične obravnave, napotovanje na zdravstveno zaposlitveno, rehabilitacijsko in eures svetovanje. svetovalni proces vsebuje tudi informiranje in vključevanje v programe aktivne politike zaposlovanja ter vodenje postopka vključitve in spremljanje učinka, vključevanje v delavnice vseživljenske karierne orien-tacije z namenom pridobivanja znanj za učinkovit nastop na trgu dela.

Opravljam delo skrbnika delavnic VkO, ki vključuje koordinacijo izpeljave delavnic, komunikaci-jo z zunanjim izvajalcem delavnic, skrb za napotovanje brezposelnih oseb v delavnice, obračun potnih stroškov udeležencev, vodenje arhiva, vključitev in obračun udeležencev v delavnice VkO



ter obveščanje o izpolnjevanju/neizpolnjevanju pogodbenih obveznostih udeležencev delavnic. skrbim za obračun storitve izvajalca in vračila potnih stroškov udeležencev zdravstvenega zaposlitve-nega zaposlovanja. Dnevno pregledujem potrebe po posredovanju v zaposlitev, preverjam kandidate in pripravljam nabor ter spremljam odzivnost. k nalogam, ki jih opravljam, spadajo tudi ugotavljanje začasne nezaposljivosti brezposelnih oseb, informiranje strank o zaposlovanju tujcev iz tretjih držav o pravnih pod-lagah, vrste delovnih dovoljen in pogoji, kot tudi informacije in uporaba večkanalnega poslovanja Zavoda, e-storitve. posredujem podatke zunanjim institucijam. poleg svetovanja skrbim za nemoteno delovanje kariernega središča, pripravljam preglednice prostih delovnih mest, nudim pomoč pri pisanju prošenj, ponudb in življenjepisov ter pripravljam obračune stroškov aktivnega iskanja zaposlitve. pomagam pri uporabi elektronskih storitev, pri e-prijavi in pregledovanju prostih delovnih mest. izvajam delavnico in-formativni motivacijski seminar ter pripravljam gradivo. skupaj s sodelavko izvajava kratko modularno delavnico – kreativni življenjepis. sodelujem pri izvedbi mini zaposlitvenih sejmov na uradu za delo nova gorica. Vključen sem v komisijo za popis osnovni sredstev na os nova gorica.


V času sodelovanja pri projektu »Do boljše kakovosti storitev z več svetovalci zaposlitve« sem se izo-braževal preko notranjih in zunanjih izobraževanj in v okviru izobraževalnega centra Zavoda rs za zapo-slovanje. imel sem se priložnost ustrezno in kakovostno izobraževati za izvajanje storitev vseživljenske karierne orientacije in posredovanja zaposlitve za uporabnike storitev ZrsZ. izobraževanja so mi zelo koristila. omogočila so mi lažje uvajanje v delovni proces; kasneje sem znanje nadgradil in pridobil nove kompetence in osebnostno rast.

udeležil sem se delavnice svetovalni proces na zaposlovanju, ki ga je vodila irina raišić, in delavnice kompetenčni intervju pod vodstvom Daše babič. Vključen sem bil v e-učenje in v okviru tega sem opravil izobraževanje Varnost poslovanja na Zavodu rs za zaposlovanje, izobraževanje pri uvedbi klasifikacij-skega sistema izobraževanja in usposabljanja (klasius) – splošni del ter klasius modul vnos pD in ps, Delovni stili, Zdrava prehrana na delovnem mestu ter poslovni razgovor. udeležil sem se izobraževanja za usposabljanje »priprava na strokovni izpit iz Zakona o splošnem upravnem postopku Zup«, ki sem ga tudi uspešno opravil. udeležen sem bil usposabljanja Varstvo in zdravje pri delu, udeležil sem se delav-nice Zdravje na delovnem mestu in usposabljanja za digitalni sistem prikazovanja informacij in obvestil na ZrsZ. V času projekta sem opravil izpit Varnost pri delu in požarna varnost ter strokovni izpit, ki je predpisan za strokovne delavce na področju izvajanja ukrepov na trgu dela ter za storitve vseživljenjske karierne orientacije in posredovanja zaposlitve. V okviru pomoči pri uvajanju elektronskega dokumenta-cijskega sistema (eDs) sem bil na izobraževanju za trenerje eDs. ker se vodstvo na območni službi nova gorica zaveda, da so strokovno usposobljeni, izobraženi in motivirani zaposleni ključ do kakovostnih storitev, sem bil udeležen pogostih internih izobraževanj in usposabljanj, z namenom seznaniti zaposlene z novostmi ter izboljšati strokovnost in medsebojno komunikacijo.

pri usposabljanju za delovno mesto sem bil deležen internega izobraževanja na splošnem področju (predstavitev ZrsZ, veljavnih splošnih aktov ZrsZ, zakonodaje (ZutD, ZDr), predstavitev projekta) ter izobraževanj s področja dela (doktrina dela z delodajalci, brezposelnimi osebami in iskalci zaposlitve, svetovalni proces, osnovno karierno svetovanje, usposabljanje za aplikaciji Zpnet ter apZnet, izobra-ževalni sistem v rs, področje eures, pisarna za delodajalce, sprejem in objava prostega delovnega mesta). interno izobraževanje s področja aktivne politike zaposlovanja je obsegalo predstavitev ukrepov aktivne politike zaposlovanja, katalog ukrepov apZ, vključevanje v ukrepe apZ, postopke, pravice in obveznosti. na področju zaposlovanja tujcev sem pridobil znanja, ki zadevajo pogoje za zaposlitev in delo tujcev, pri čemer sem se tudi izobrazil o pravnih podlagah, vrstah delovnih dovoljen in postopkih in o bilateralnih sporazumih. interno izobraževanje na področju pravic iz obveznega in prostovoljnega zava-rovanja je obsegalo predstavitev vrste in pogojev za pridobitev pravic, trajanje denarnega nadomestila, predstavitev razlogov za odklonitev, mirovanje, znižanje, prenos pravic v eu in podobno. udeležil sem se delavnice Zaposlitvena vizitka na uD Maribor pod vodstvom Vide lerš z namenom vpeljave delavnice na os nova gorica. usposabljanja in izobraževanja so potekala in še potekajo vsakodnevno v komunikaciji s sodelavkami in nadrejenimi. Vedno so pripravljene priskočiti na pomoč, za kar sem jim zelo hvaležen. izobraževanja, ki sem se jih udeležil, so bila zelo dobrodošla in koristna za osvojitev novih znanj. prido-bljena znanja poskušam predvsem učinkovito in čim bolj kakovostno posredovati brezposelnim osebam.




pred vključitvijo v projekt »Do boljše kakovosti storitev z več svetovalci zaposlitve« sem bil brezposeln oziroma sem preko avtorskih pogodb vodil tečaje informatike, računalniškega opismenjevanja in nudil učno pomoč za srednješolsko izobraževanje. teh tečajev in izobraževanj so se udeleževale predvsem ranljive osebe, pri katerih je treba imeti veliko mero potrpežljivosti in smisla za delo z ljudmi. ker mi je delo zelo ustrezalo, sem delo svetovalca zaposlitve videl kot nadgradnjo svojega dela in možnost za pridobitev novih znanj, kompetenc in priložnosti za osebno rast. Z vzpostavitvijo korektnega odnosa s strankami ter lastno pozitivno naravnanostjo poskušam brezposelno osebo razbremeniti bremena trenu-tne situacije in vzpostaviti podlago za čim hitrejšo ponovno vključitev na trg dela. Med usposabljanjem sem se seznanil z različnimi deli na Zavodu rs za zaposlovanje. spoznal sem delo v pisarni, ki se ukvarja s programi aktivne politike zaposlovanja, nato je sledilo interno usposabljanje za delo v prijavni službi in delo kot svetovalec v procesu osnovnega in poglobljenega kariernega svetovanja in poklicnega svetova-nja. interno usposabljanje mi je omogočilo spoznati proces dela v glavni pisarni ter pisarni, ki se ukvarja s področjem socialne varnosti. lahko sem spoznal delo na področju aktivne politike zaposlovanja kot tudi delo na področju zaposlovanja, kjer sem se usposobil za svetovalca zaposlitve. kot skrbnik delavnic za vseživljensko karierno orientacijo imam vpogled v področje dela aktivne politike zaposlovanja, kar mi zelo koristi pri delu svetovalca zaposlitve.

Zelo sem hvaležen Zavodu rs za zaposlovanje, ker mi je omogočil vsa izobraževanja, ki so pripomogla k temu, da sem se hitro in uspešno vživel v vlogo svetovalca zaposlitve. na podlagi mentorskega siste-ma sem pod okriljem mentorice andreje ipavec pridobil vsa potrebna znanja in podporo za osvojitev in nadgradnjo znanj in kompetenc. Z njeno strokovnostjo in pripravljenostjo pomagati sem uspešno opravil strokovni izpit iz Zakona o upravnem postopku in strokovni izpit iz področja izvajanja ukrepov na trgu dela. Skozi mentorstvo sem pridobil veliko strokovnega znanja, veščin, kompetenc in potrebno samozavest, ki so ključni za dobro opravljanje dela v oddelku za zaposlovanje OS Nova gorica. Os-vojil sem temeljne kompetence, predvsem na področju strokovnosti, komunikativnosti s strankami in s sodelavci, usmerjenosti k strankam, na prepoznavanju in reševanju konfliktov in sposobnost delovanja v skupini. Zahvalil bi se mentorici andreji ipavec, ker je bila vedno na voljo, ko sem potreboval pomoč, za svetovanje in razumevanje.


ker sem bil pred vključitvijo v projekt »Do boljše kakovosti z več svetovalci zaposlitve« tudi sam brezpo-seln, dobro razumem, kako se počuti oseba, ki izgubi zaposlitev. Zaradi finančne in gospodarske krize se vse več oseb sooča s statusom brezposelnosti; marsikdo si nikoli ni predstavljal, da bo potreboval pomoč Zavoda rs za zaposlovanje pri iskanju nove zaposlitve. izkušnja statusa brezposelne osebe mi pri tem veliko pomaga, saj osebe, ki se prijavijo na Zavod, veliko lažje poslušaš in razumeš. ker se tudi vloga svetovalca zaposlitve s časom spreminja, funkcija ni več toliko diagnostične narave, kot je pogla-vitna naloga, da poskuša brezposelno osebo čim bolje razumeti in pripraviti na novo zaposlitev, ponavadi izven njenega poklica. Zato se poskušam vživeti v brezposelno osebo, ki v trenutni situaciji ne vidi izhoda, s skrbnim poslušanjem z vsemi čutili in razumom. osebo poskušam peljati čez obdobje brezposelnosti s tem, da čim prej sprejme status brezposelnega ter med aktivnim iskanjem zaposlitve poskuša ohraniti motivacijo in voljo do iskanja zaposlitve. brezposelnost je lahko obdobje, ki nudi možnost za premislek, možnost za spremembo poklica, dodatno izobraževanje ali začetek dejavnosti, za katero med zaposlitvijo ni bilo časa oziroma poguma.

poleg izkušnje s statusom brezposelnosti imam veliko izkušenj iz pedagoškega področja in pomoči ranlji-vim skupinam. opravljeno imam usposabljanje strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju in licenco za mentorja študijskih krožkov. Veliko let sem vodil tečaje računalniškega opismenjevanja za različne profile ljudi, predvsem za ranljive skupine, kot so brezposelni in starejši. Zavedam se, kaj pomeni potrpežljivost in poslušanje oseb z navidez nerešljivimi problemi, kar prenašam na vsakdanje delo kot svetovalec. osebi poskušam na preprost in enostaven način obrazložiti vse pravice in obveznosti, ki jih ima kot brezposelna oseba. najpomembnejša je strokovnost, poznavanje Zakona o upravnem postopku in Zakona o trgu dela;



na tem področju sem tudi največ pridobil. Vodstvo ima pri soustvarjanju kakovostnejše obravnave uprab-nikov storitev Zavoda zelo pomembno vlogo, saj omogoča interna in zunanja izobraževanja, predvsem o tekočih informacijah, in skrbi za pozitivno vzdušje in klimo med zaposlenimi. Vodstvo z letnimi razgovori prav tako omogoča vpogled v preteklo delo, oceno doseženih ciljev in dodatno spodbudo za naprej. sam sem bil deležen dveh letnih razgovorov, ki sta me dodatno motivirala za izboljšanje in nadgradnjo dela svetovalca zaposlitve. Vse to se skozi svetovalca prenese tudi na brezposelno osebo.


obdobje zadnjih 7 let je obdobje velikih sprememb, veliko oseb je ostalo brez služb, nekateri si nikoli niso predstavljali, da bodo morali ponovno iskati zaposlitev ali celo zamenjati poklic. brezposelne osebe se za pomoč in rešitev situacije izgube dela obračajo na Zavod rs za zaposlovanje. svetovalec zaposlitve je oseba, ki pride v stik z brezposelno osebo. kot taka ima nalogo, da čim prej aktivira brezposelno osebo za ponovno iskanje zaposlitve. svetovalcu so v pomoč različna orodja in programi za čim hitrejšo zapo-slitev osebe. prvih nekaj mesecv po izgubi zaposlitve je ključnih, saj je oseba v tem času zelo motivirana za pridobitev nove zaposlitve in sposobna sama rešiti problem brezposelnosti. brezposelni osebi mora svetovalec nuditi vso strokovno pomoč in hkrati upoštevati ter razumeti situacijo, v kateri se je oseba zna-šla. svetovalec mora osebi dati vedeti, da jo razume in spoštuje poleg, tega pa nuditi veliko pripravljenost in dobro voljo ter pozitivno življenjsko naravnanost.

svetovalec mora biti v obdobju hitrega razvoja in napredka fleksibilen in sposoben, da se neprestano prilagaja novostim in novo nastalim situacijam na trgu dela. Zelo pomembna so izobraževanja o tekočem dogajanju, novostih, izobraževanja o izboljšanju komunikacije ter poudarek na sprostitvenih tehnikah. Zelo dobrodošla je bila delavnica s poudarkom na dobrih praksah, ki je potekala na uD nova gorica. svetovalec-psiholog peter gaber je predstavil metode dela za samoaktivacijo in motiviranje strank. po-membno je, da stranka ne preloži bremena na svetovalca, temveč se zaveda, da je breme na sami stranki, svetovalec pa nudi vso strokovno pomoč in podporo pri doseganju ciljev. pomembna funkcija svetovalca zaposlitve je, da na jasen in enostaven način obrazloži pravice in obveznosti brezposelni osebi ter čim bolje prepozna kompetence osebe, morebitne dodatne aktivnosti pri iskanju zaposlitve in na podlagi tega zastavi dosegljive cilje, ki jih zapiše v zaposlitveni načrt.

kot primer dobre prakse bi izpostavil delavnico kreativni življenjepis, ki jo vodiva skupaj s sodelavko Mojco kušnjerek. brezposelnim osebam predstaviva možnosti kreativnih življenjepisov in nadgradnjo njihovega življenjepisa ter jim nudiva pomoč pri izvedbi. Večinoma so osebe na začetku nezaupljive ozi-roma nimajo poguma nadgraditi življenjepis, ko pa se opogumijo, z veseljem vrnejo informacijo, da so po spremembi oziroma nadgraditvi življenjepisa končno dobile povabilo na razgovor.



ZaKlJUČNa NalOGa



Jana knapičstrokovna izobrazba: univ. dipl. sociolog (kadrovski management)



oddelek / služba: UD Nova Gorica – zaposlovaNje



V okviru projekta »Do boljše kakovosti storitev z več svetovalci zaposlitve« sem se na Zavodu rs za zaposlovanje (v nadaljevanju Zavod) os nova gorica, zaposlila maja 2013. V letu 2013 je bila stopnja registrirane brezposelnosti 13 % na ravni slovenije in 11,8 % na območni službi nova gorica. kasneje se je stanje na trgu delovne sile izboljšalo. V letu 2014 je stopna brezposelnosti na nivoju slovenije padla na 12,5 %. na območju os nova gorica pa na 10,7 %. V prvi polovici leta 2015 se je stopnja registrirane brezposelnosti še znižala na 12,3 % na ravni slovenije in 10,3 % na ravni os nova gorica. Število prostih delovnih mest na os nova gorica je iz 3.975 leta 2013 padlo na 2.935 leta 2014. V prvih šestih mesecih leta 2015 je bilo prostih delovnih mest 1.266. na os nova gorica je bilo konec leta 2013 registriranih 5.942 brezposelnih oseb, 5.386 konec leta 2014 in 4.965 konec junija 2015.

leta 2013 se je v programe aktivne politike zaposlovanja (v nadaljevanju apZ) na ravni celotne države vk-ljučilo 40.711 oseb, na os nova gorica 2.063. leta 2014 je bilo vključenih 36.906 na področju slovenije, na os nova gorica 1.371. Do konca junija 2015 je na področju celotne slovenije 18.152 oseb koristilo ukrepe apZ, na os nova gorica pa 818. krizna situacija na trgu delovne sile je zahtevala še večjo anga-žiranost Zavoda ter svetovalcev zaposlitve.

V maju 2013 sem prevzela stranke na uradu za delo ajdovščina, ki sem jih obravnavala do konca leta 2013. Delo urada je bilo organizirano po načelu »odprtega sistema«. stranke so se nenapovedano zgla-šale v roku 15 dni po poteku veljavnosti zaposlitvenega načrta. Zaradi stečaja podjetja primorje d.d., odpuščanj s strani tekstine d.d., agroinda Vipava d.d., Mlinotesta d.d., Fructala d.d. in drugih manjših podjetij, se je med leti 2011– 2013 stanje na trgu delovne sile precej spremenilo. stopnja registrirane brez-poselnosti je bila leta 2013 na uD ajdovščina 14,2 %, kar je precej več od povprečja na os nova gorica (11,8 %) in v tem obdobju celo večja od slovenskega povprečja (13 %).

leta 2014 sem na uradu za delo nova gorica nadomeščala odsotne svetovalke zaposlitve, v kariernem središču nudila potrebno pomoč strankam ter prijavljala v evidenco brezposelnih oseb in iskalcev zapo-slitve. ob sami prijavi sem z osebo opravila tudi prvi zaposlitveni intervju, v katerem sem popisala znanja, kompetence, delovne izkušnje ter izkušnje preko študentskega dela, hobije in želje brezposelnih oseb. podajala sem informacije o pravicah in obveznostih brezposelnih oseb ali iskalcev zaposlitve, aktualnih ukrepih apZ ter stanju na trgu delovne sile. kot svetovalka v kariernem središču sem osebam nudila informacije o trgu delovne sile, delodajalcih, prostih delovnih mestih v Sloveniji in v okviru EU/EgP ter pomoč pri pisanju prijav, ponudb in življenjepisov ter uporabi elektronskih storitev.



po tridnevnem izobraževanju na temo mladih, kjer je bila predstavljena tudi delavnica socialna omrežja, namenjena uporabi socialnih spletnih omrežij, sem prevzela svetovanje osebam mlajšim od 33 let. na območni službi nova gorica sem izvajala in izvajam tako delavnico na temo socialnih omrežij kot tudi delavnico Zaposlitvena vizitka. Delavnica socialna omrežja zajema predstavitev uporabe omrežij kot so Youtube, twitter, Facebook in linkedin pri iskanju zaposlitve. predstavljene so aktualne informacije o prostih delovnih mestih in o načrtovanem zaposlovanju, torej pomembne informacije, ki lahko privedejo do zaposlitve (podjetje pridobi sredstva za projekt, za nov razvoj, širi dejavnost na nove trge ali v nove produkte ipd.). sledi pregled aktualnih dogodkov, kjer lahko oseba naveže osebni stik s potencialnim delodajalcem (srečanja, obrtni sejmi, različni dogodki …). iščemo tudi možnosti pridobivanja dodatnih izkušenj, ki bi koristile pri iskanju zaposlitve, kot so tečaji, predstavitve, natečaji, prostovoljno delo ipd. Delavnica traja približno 1,5 do 2 uri. Za vsako predstavitev oz. delavnico je potrebna predpriprava, infor-macije je potrebno poiskati v okviru omrežij, da so učinkovito posredovane udeležencem.

prav tako izvajam delavnico Zaposlitvena vizitka. V okviru te delavnice je predstavljena tudi rubrika e-svetovanje na spletni strani Zavoda. poudarek je na pomenu interesov, kompetenc, znanj, želja in oseb-nostnih lastnosti osebe. predstavljeni so različni testi in primeri, kako lahko določena kompetenca, interes itd. pomaga pri iskanju zaposlitve oz. kako veščine predstaviti delodajalcu. V programu Microsoft publi-sher smo izdelali primer vizitke, predstavljena je bila priporočena osnovna vsebina in različne možnosti oblikovanja vizitke. Vizitka naj bi predstavljala krajšo in priročnejšo obliko življenjepisa, ki jo ima lahko oseba vedno s seboj.

kot svetovalka zaposlitve za mlade opravljam različne naloge z osnovnim ciljem pomagati osebi do zapo-slitve. V okviru osebnega svetovanja osebe informiram o ponudbi in povpraševanju, možnostih vključitve v apZ, stanju na trgu dela, finančnih pomočeh, razpisih za delodajalce, možnostih izobraževanja in uspo-sabljanja, informacije glede pravice do denarnega nadomestila ter druge informacije na trgu dela tako v sloveniji kot tudi v državah evropske unije ter evropskega gospodarskega prostora. poleg tega stranke preko elektronskih sporočil, e- portala, osebno ali preko sms sporočil informiram o zanimivostih, kot so predavanja glede podjetništva, kariere, socialnih podjetij, različnih tečajev in dogodkov. Delovno mesto svetovalca zaposlitve zajema tudi sprejemanje ter obdelavo elektronskih prijav, spremljanje izpolnjevanja pogojev za vodenje v evidencah, vodenje postopka zavrnitve vpisa v evidenco brezposelnih oseb/iskal-cev zaposlitve, prenehanje vodenja oseb v evidencah Zavoda, izdajanje potrdil, vodenje različnih postop-kov, sodelovanje v timskih obravnavah oseb ter določanje zaposlitvenih ciljev. V sodelovanju s stranko je treba prepoznati tudi različne življenjske situacije in težave ter se z osebo dogovoriti o nadaljnjih korakih reševanja problematike. osebe na podlagi pogovora in drugih dejstev napotujem k specialistom (rehabi-litacijsko svetovanje, karierno svetovanje, zdravstveno zaposlitveno svetovanje itd.) ali na obravnavo za odstop na Center za socialno delo oz. v druge postopke.

V okviru svetovalnega razgovora in na podlagi pogovora s stranko osebe ustrezno vključujem v apZ uk-repe, Vko delavnice in druge programe. pri tem je treba pripraviti ustrezno dokumentacijo in sodelovati z drugimi oddelki v okviru zavoda (apZ, pisarna za delodajalce in drugi oddelki). tekom programa in po zaključku ustrezno ukrepam, če je ugotovljeno neizpolnjevanje obveznosti.

poleg tega je naloga svetovalca zaposlitve tudi učinkovito posredovanje na prosta delovna mesta: izbor ustreznih in motiviranih kandidatov ter napotitev na razpisano delovno mesto, spremljanje odzivnosti kandidatov na napotitev in ukrepanje na podlagi izida o posredovanju ter spremljanje števila zaposlitev na podlagi posredovanja in odjav.

na os nova gorica smo od leta 2014 organizirali kar nekaj Mini zaposlitvenih sejmov. V okviru teh akcij je bilo potrebno tesno sodelovanje s pisarno za delodajalce. skupaj smo določili temo oz. panogo za-poslitvenega sejma na podlagi delodajalčevih potreb po zaposlitvi. sledil je nabor ustreznih oseb, pre-gled njihovih življenjepisov, posebej pripravljenih za posamezen dogodek. po zaključenem sejmu smo na podlagi pridobljenih podatkov, zaznamkov delodajalcev ter pogovorov z udeleženci preverili zaposlitvene cilje, jih dopolnili, zamenjali z novimi ali sprejeli kakšen drug dogovor.

V okviru vseslovenskega dogodka Dan odprtih vrat slovenskega gospodarstva za mladino in starše no-vembra 2014 sem aktivno sodelovala z podjetjem salonit anhovo d.d.. osnovnošolcem smo predstavili različna delovna mesta na področju kemije, strojništva, geologije in podobno. predstavili smo tudi trenu-tno povpraševanje in stanje na trgu delovne sile glede na posamezen poklic oz. poklicno sfero.

prav tako sem novembra 2014 skupaj z rehabilitacijsko svetovalko obiskala društvo gluhih in naglušnih v novi gorici. Moja zadolžitev je bila osebam prestaviti ukrepe za mlade, spletno stran Zavoda z zanimivimi podatki, aktualnimi informacijami, povezavami itd. hkrati sem izvedla krajšo obliko delavnice na temo socialnih omrežij.



junija 2015 se je odvijal vseslovenski dogodek »Dan pri malih in mikro podjetjih«, kjer sva s sodelavko obiskali dva delodajalca – Zatex d.o.o. in tomaža Faganela s.p. V okviru dogodka smo želeli ohraniti stik z delodajalcem ter pridobiti njegovo mnenje o delovanju Zavoda. oba obiska sta bila uspešna, saj smo se dogovorili za nadaljnje sodelovanje.


Cilj Zavoda je tudi nepretrgano izobraževanje zaposlenih, tako v okviru lastnega izobraževalnega centra kot tudi zunanjih izvajalcev ter e-izobraževanj. Zaposlitev na Zavodu mi je omogočila udeležbo na raz-ličnih izobraževanjih, kjer sem pridobila veliko dodatnih znanj, veščin, spretnosti ter kompetenc. Večina teh je zahtevala tudi določeno stopnjo sodelovanja s primeri dobrih praks, predstavitvami, igranjem vlog in podobno.

V okviru projekta »Do boljše kakovosti storitev z več svetovalci zaposlitve« sem se udeležila izobraževanj za uporabo standardne kvalifikacije poklicev, za izvedbo prvega svetovalnega intervjuja, za prijavo in vodenje evidenc Zavoda, za delo v težavnih situacijah in izvajanje kompetenčnega intervjuja. udeležila sem se tudi predstavitve delavnice Zaposlitvena vizitka. Vsa izobraževanja so prispevala k boljšemu, bolj strokovnemu in bolj poglobljenemu delu s strankami. V okviru izobraževanj sem prejela veliko informacij, idej in načinov dela, da lahko vzpostavim pristen kontakt s stranko in od nje pridobim informacije in kom-petence, pomembne za učinkovito ter uspešno obravnavo ter graditev zaupanja in primernega odnosa.

leta 2014 sem se udeležila predstavitvenega izobraževanja, namenjenega svetovalcem za populacijo brezposelnih oseb mlajših od 30 let. izobraževanje je zajemalo prepoznavanje lastnosti generacije Y v pri-merjavi z ostalimi generacijami in učinkovito koriščenje apZ programov in Vko pripomočkov. prav tako nam je bilo predstavljeno postavljanje vedenjskih vprašanj za pridobivanje informacij o kompetencah ter izvajanje svetovalnega intervjuja z elementi coachinga.

obiskala sem tudi delavnico o uporabi socialnih omrežij pri iskanju zaposlitve. pridobljene informacije sem izkoristila za oblikovanje delavnice o socialnih omrežjih za izvajanje na os nova gorica. Marca 2014 sem se udeležila izobraževanja, organiziranega skupaj s Študentsko organizacijo slovenije, kjer so nam bila predstavljena različna okolja za spodbujanje razvijanja podjetniških idej in soustvarjanja delovnih mest. imeli smo možnost spoznati delovanje univerzitetnega inkubatorja ter različne spodbude, mentor-stvo in ostale storitve, ki jih organizacija nudi. predstavljeni so nam bili tudi konkretni projekti, ki so že uspeli, nekateri, ki niso bili uspešni kot tudi tisti v teku. ponudili so nam tudi informacije glede socialnega podjetništva. podobno delavnico je kasneje v letu 2015 organizirala tudi regijska razvojna agencija za severno primorsko in nam predstavila projekte na tem področju.

septembra 2014 sem se udeležila delavnice pitch elevator, na kateri smo se naučili oz. pridobili ideje, kako pripraviti kratek predstavitveni nagovor, če se mora iskalec zaposlitve na hitro predstaviti poten-cialnemu delodajalcu. izobraževanje je bilo uporabno in elemente slednjega sem uporabila pri izvajanju delavnice Zaposlitvena vizitka.

Delavnico Zaposlitvena vizitka sem spoznala na uradu za delo Maribor in jo kasneje malo preoblikovano izvajala na os nova gorica.

V času moje zaposlitve smo že delno prešli na eDs sistem. na to temo smo se udeležili več izobraževanj za uporabo programa na različnih področjih od apZ do zaposlovanja.

9. in 10. junija 2014 sem se udeležila Cross border seminarja za svetovalce, ki delajo z mladimi v Zagrebu. seminar je potekal po delavnicah. predstavili so nam nemški izobraževalni sistem, Zvezno agencijo za zaposlovanje ter delo svetovalcev z mladimi. udeleženci smo primerjali izobraževalne sisteme sodelujo-čih držav. Zanimiv je bil nemški dualni sistem in velik pretok mladih v zaposlitev neposredno po zaključku šolanja. nato nam je bil predstavljen švicarski način spremljanja in pomoči mladim, ki se odločajo za izobraževanje oz. nadaljevanje kariere. tamkajšnji svetovalci spremljajo in vodijo osebe z vprašalniki in različnimi metodami dela, s katerimi prepoznavajo lastnosti in interese oseb. Vključitev je na prostovoljni bazi in namenjena mladim od 14 do 25 let, ki zaradi slabih ocen, raznih vzgojnih ukrepov ali drugih pro-blemov opustijo šolanje, a si želijo pridobiti izobrazbo.



tehniko, kako se posamezniki spopadamo s spremembami, sem spoznala na naslednji delavnici – the introduction to the Four rooms of Change. Za proces soočanja s spremembami se uporablja prispodoba štirih sob (zadovoljstvo, zanikanje, zmeda in obnovitev). V vsako izmed teh sob prehajamo na poseben način, ponazorjen z vrati. Vsaka oseba, vključno z našimi strankami in nami, se v določenem trenutku nahajamo v različni sobi. seznanili smo se z naborom vprašanj, ki nam lahko koristi pri tem, da znamo stranki pomagati prehajati v različne sobe.

naslednja delavnica nam je približala delo avstrijske ustanove, ki pomaga mlajšim osebam pri izbiri ustre-znega izobraževanja. Mlajše osebe imajo različne probleme (na primer socialne in zdravstvene težave). obravnava oseb je usmerjena v odkrivanje njihovih interesov ter zanimanj. predstavili so nam različne metode odkrivanja teh. ko ugotovijo lastnosti, talente in interese posamezne osebe, s pomočjo zunanjih sodelavcev najdejo primernega delodajalca za usposabljanje ter za pridobitev izobrazbe.

tudi na območni službi nova gorica imamo nepretrgana izobraževanja in usposabljanja, ki so pomemb-na za profesionalno rast in delo s strankami.


Z zaposlitvijo na projektu sem veliko pridobila. Od dela z različnimi strankami, prepoznavanja nji-hovih kompetenc, interesov in želja do vzpostavitve primernega odnosa, ki zajema tudi zaupanje in spoštovanje. Pri tem so mi pomagali različni prijemi in načini, s katerimi sem se seznanila v okviru delavnic in izobraževanj. Veliko sem se naučila tudi iz izkušenj sodelavcev. pri delu svetoval-ca zaposlitve je potrebna precejšnja stopnja lastne angažiranosti in motivacije, tako pri delu s stranka-mi, posredovanju informacij, prepoznavanju osebe, kot tudi pri izvajanju delavnic in drugih skupinskih predstavitev. ravno izvajanje delavnic je močno pomagalo pri izražanju kreativnosti in prepoznavanju lastnih kompetenc ter premagovanju strahu za nastop pred skupino. po izobrazbi sem sociologinja za kadrovski menedžment in sem pred zaposlitvijo na Zavodu opravljala dela v kadrovski službi in precej drugih del. Vsekakor mi je zaposlitev na Zavodu, zaradi srečevanja z različnimi osebami, osebnostmi ter načini življenja, veliko prinesla. glede na to, da sem v preteklosti preizkusila kar nekaj zaposlitev, prido-bivala izkušnje skozi prostovoljstvo in nevede ustvarjala socialno mrežo, sem to lahko uporabila pri delu s strankami. Marsikaj sem se naučila tudi od strank samih. Veliko oseb sprejme brezposelnost kot izziv za nadaljnje življenje. Vsekakor bom tudi sama sprejela zaključek projekta kot izziv in odskočno desko za vse, kar me še čaka v prihodnosti.


Menim, da sem zaradi preteklih izkušenj, angažiranosti in aktivnosti pri oblikovanju lastnega življenja veli-ko doprinesla strankam, ki sem jih obravnavala. lažje sem prepoznavala in upoštevala osebnost stranke. Zadala sem si, da bom strankam nudila čim več ustreznih informacij, zato redno posredujem tako ustre-zne informacije, ki jih dobivamo svetovalci za mlade, kot tudi vse ostale lokalne informacije, ki bi utegnile zanimati stranke. hkrati se držim doktrine in pravil ter spremljam obveznosti strank. V času uvajanja na delovno mesto sem lahko spoznala več različnih načinov dela s strankami oz. dela svetovalca zaposli-tve. Določene vidike sem prisvojila, določene sama izoblikovala. Zelo mi je všeč, da se lahko kadarkoli obrnem na sodelavce, še posebej ožje sodelavce na zaposlovanju, ki so pripravljeni pomagati in predati naprej svoje znanje. Mentorica je strokovna in tudi na njo se lahko kadarkoli obrnem in zaupam, da so posredovane informacije ne samo pravilne, temveč tudi razumljive. tudi sodelovanje z drugimi oddelki teče gladko in na posamezen oddelek se lahko kadarkoli obrnem za informacije. seveda sem z določe-nimi osebami več v kontaktu in je tudi odnos bolj pristen in poglobljen. prav gotovo mi bo marsikdo od zaposlenih na Zavodu ostal v zelo dobrem spominu tudi po projektu.



primerov dobre prakse je bilo kar nekaj. od ustreznega vključevanja v usposabljanja in delovne preizkuse, ki jim je sledila zaposlitev, do učinkovitega napotovanja, ustreznega svetovanja itd.

naj izpostavim le en primer. iskalka prve zaposlitve se je 13. 1. 2014 prijavila v evidenco brezposelnih oseb. aktivno je iskala zaposlitev, a ni našla nič ustreznega in se je odločila, da se bo samozaposlila kot predstavnica za linijo izdelkov, saj po več mesecih neuspešnega iskanja zaposlitve ni videla druge mož-nosti. ta možnost pa ji ni najbolj ležala. na enem izmed svetovanj je omenila, da je v domačem podjetju pomagala v računovodstvu. podrobneje je opisala svoje naloge, povedala, kaj ji je bilo pri tem všeč in kaj vse se je naučila. na Zavod se je obrnilo podjetje, ki je želelo samostojno osebo v računovodstvu. kljub temu, da omenjena oseba ni ustrezala vsem kriterijem, ki jih je delodajalec zahteval, sem jo vseeno predstavila pisarni za delodajalce. oddelek za delodajalce je posredoval informacijo delodajalcu. odločili so se, da osebo povabijo na razgovor. 10. 10. 2014 se je pri delodajalcu zaposlila preko ukrepa Zaposli.me.

pri delu s strankami je ključna tako naša strokovna usposobljenost in znati prisluhniti, kot tudi organizacija dela in samo število strank. trenutno imam nekaj manj kot 400 strank in le s takim številom brezposelnih je mogoče poglobljeno in učinkovito delati.




ZaKlJUČNa NalOGa



Melita Skočirstrokovna izobrazba: univ. dipl. socialna antropologinja in kulturologinja



oddelek / služba: Urad za delo tolmin



V projekt »Do boljše kakovosti storitev z več svetovalci zaposlitve« sem se vključila v času, ko je bila stopnja registrirane brezposelnosti v sloveniji najvišja v zadnjih petnajstih letih. podoba situacija je bila tudi na uradu za delo tolmin, kjer se število brezposelnih od leta 2013 - 2015 giblje med 700 in 800 re-gistriranimi brezposelnimi, kar povprečno predstavlja dobrih 11 odstotkov. urad za delo tolmin pokriva območje treh občin – bovec, kobarid in tolmin, ki predstavljajo veliko teritorialno območje. najvišji delež brezposelnosti beležimo v občini bovec (povprečno 11,7 odstotna v letu 2014), sledita pa ji občina tol-min (10,6 odstotna) in kobarid (10,2 odstotna).

V letu 2013 sem bila svetovalka osebam različnih starostnih skupin, od leta 2014 pa sem zaradi izvajanja jamstva za mlade postala svetovalka za mlade in obdržala še nekaj brezposelnih iz ostalih starostnih skupin. Sem svetovalka 291 brezposelnim osebam od katerih je 90 odstotkov zaposljivih z doda-tnimi aktivnostmi, 6,2 odstotka zaposljivih s poglobljeno podporo, 3,8 odstotka pa je neposredno zaposljivih. Mlajših od 30 let je 44,3 odstotkov, 25,1 odstotkov pa starejših od 50 let. kar 42,3 od-stotkov vseh obravnavanih oseb pa je dolgotrajno brezposelnih.

Moje delo obsega osnovno karierno svetovanje: individualno svetovanje mladim in ostalim strankam iz drugih starostnih skupin, seznanjanje s pripomočki za samostojno vodenje kariere (portal poiščiDelo.si, kam in kako, esvetovanje, e-priročnik spleti svojo kariero) in pomoč pri njihovi uporabi, pomoč pri prepoznavanju veščin, znanj in kompetenc, pomoč pri določanju zaposlitvenih ciljev in ugotavljanju ustre-znosti zaposlitvenih ciljev, izvajanje poglobljenega svetovanja pa obsega: prepoznavanje in reševanje situacijskih, zdravstvenih, socialnih in drugih ovir in napotovanje na specialistične obravnave k karierne-mu in rehabilitacijskemu svetovalcu ter zdravniku svetovalcu, sodelovanje pri timskih obravnavah znotraj Zavoda in sodelovanje na komisijah za ugotavljanje začasne nezaposljivosti oseb s Centrom za socialno delo, brezposelne osebe v skladu s smiselnostjo napotujem v ukrepe aktivne politike zaposlovanja (apZ). V prvi polovici leta 2015 sem vključila 69 oseb od katerih je bilo 68,1 odstotkov mlajših od 30 let, 10,1 odstotkov starejših od 50 let in kar tretjina dolgotrajno brezposelnih. s pomočjo ukrepov smo tako v prvi polovici leta 2015 omogočili izhod v zaposlitev 16-im brezposelnim osebam. V kariernem kotičku vodim kratke modularne delavnice za pridobivanje veščin iskanja zaposlitve (iskanje zaposlitve s pomočjo so-cialnih omrežij, izdelava predstavitvene vizitke, kreativni življenjepis in Zaposlitveni razgovor). sodelujem pri izvedbi zaposlitvenih sejmov in soočenjih z delodajalci z naborom ustreznih kandidatov in njihovo pripravo za zaposlitveni sejem/soočenje. ustrezne brezposelne osebe dnevno posredujem na prosta de-lovna mesta in predhodno preverjam njihovo ustreznost glede kompetenc, znanj, interesa in motivacije.



poleg tega pa moje delo na projektu obsega še informiranje o trgu dela, možnostih zaposlovanja v lo-kalnem okolju in širše, možnostih izobraževanja in usposabljanja, možnostih za pridobitev pravic do de-narnega nadomestila za primer brezposelnosti in sprejem vloge za denarno nadomestilo, informiranje o spodbudah in olajšavah za zaposlovanje in samozaposlovanje, informiranje o trgu dela v sloveniji in državah eu, Švice in eg, informiranje o pravicah in obveznostih po Zakonu o urejanju trga dela, vodenje evidenc Zavoda, preverjanje pogojev za vpis v evidenco brezposelnih oseb in iskalcev zaposlitve, vodenje postopka zavrnitve vpisa v evidence, spremljanje izpolnjevanja obveznosti in pogojev za vodenje v evi-dencah, prenehanje vodenja oseb v evidencah zaradi neizpolnjevanja obveznosti določenih z zakonom, izdaja potrdil, posredovanje podatkov zunanjim institucijam, kot so Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, sodišča, občine, upravna enota, Center za socialno delo, stečajni upravitelji ipd., urejanje tekoče zbirke dokumentarnega gradiva, evidentiranje vhodnih in izhodnih dokumentov ter prevzem in odpremo pošte.


V času v vključitve v projekt sem se udeležila različnih izobraževanj in usposabljanj. Zavod namenja stal-nemu izobraževanju in usposabljanju velik poudarek, saj so usposobljeni in strokovno podkovani zapos-leni ključnega pomena. na izobraževalnem centru sem se udeležila naslednjih delavnic: komunikacija, Motivacijski intervju, svetovalni proces na zaposlovanju, izobraževanje s področja težav v duševnem zdravju, Zdravje na delovnem mestu, individualni in skupinski trening s coachingom za področje dela z mladimi, e-učenje klasius, telefonska komunikacija in učinkovita komunikacija.

opravila sem tudi usposabljanje in izpit Varstvo in zdravje pri delu in strokovni izpit, ki je predpisan za strokovne delavce na področju izvajanja ukrepov na trgu dela ter storitve vseživljenjske karierne orientaci-je in posredovanja zaposlitve. Večkrat sem se udeležila usposabljanj za delo z aplikacijo eDs (elektronski dokumentacijski sistem), ki se postopno uvaja v uporabo in bo uvedel sodobno, brezpapirno poslovanje.

udeležila sem se tudi izobraževanj in usposabljanj, ki so jih izvedele zunanje organizacije. to sta bili de-lavnica elevator pitch in funkcionalno izobraževanje slovenija – mentorska država, kjer smo se svetovalci usposobili za vodenje delavnice Zakaj ne bi tudi ti imel mentorja?, s katero smo projekt predstavili mladim iskalcem zaposlitve in jih skušali opogumiti in motivirati, da bi si poiskali svojega mentorja, ki bi jim nudil podporo na njihovi življenjski in karierni poti. obe delavnici je izvedel zavod Ypsilon. udeležila sem se tudi delavnice z naslovom: europass ter osebna predstavitev: nadgradnje in izzivi za prihodnost, kjer smo pripravili svoj europass življenjepis in oblikovali smernice za oblikovanje osebne predstavitve europass.

Vodstvo območne službe nova gorica se tudi zaveda kako pomembno je da se kader stalo izobražuje in usposablja in je zato organiziralo več praktičnih in uporabnih usposabljanj, ki so bila del rednih sestankov: usposabljanje za uporabo pripomočkov vseživljenjskega kariernega učenja, usposabljanje za uporabo standardne klasifikacije poklicev, usposabljanje o zaposlovanju in delu tujcev, prepoznavanje in merjenje kompetenc ipd.

V lokalnem okolju sem sodelovala v projektu uredite od doma – e-storitve javnih ustanov, ki ga je za širšo javnost v svojih prostorih organizirala knjižnica Cirila kosmača tolmin, kjer sem predstavila e-storitve (portal poiščidelo.si in portal za delodajalce). udeležila sem se delavnice priložnosti socialnega podje-tništva in socialno podjetništvo na goriškem, kjer sem se seznanila s primeri dobrih praks iz socialne-ga podjetništva v lokalnem okolju. sodelovala sem z zunanjim izvajalcem posoškim razvojnim centrom kamor sem kot svetovalka za mlade napotovala ciljne mlade na udeležbo v projektno učenje za mlade odrasle – puM in se udeležila kot predstavnik ZrsZ na zaključku projekta puM tolmin, kjer so udele-ženci predstavili dva projekta – fotografija in pohištvo iz palet. kot predstavnik ZrsZ v lokalnem okolju sem se udeležila tudi posveta za mlade z naslovom priložnosti za mlade in njihove potrebe v posočju, s predstavitvijo aktualnih ukrepov za zaposlovanje in usposabljanje mladih. V okviru dogodka Dan pri mikro in malih podjetjih sem s sodelavko obiskala dva lokalna delodajalca, ki sta bila z obiskom in predstavitvijo zavodskih storitev zelo zadovoljna.

Vsa izobraževanja in usposabljanja, ki sem se jih udeležila v okviru zaposlitve na projektu, so nadgradila moja prejšnja znanja in spoznanja ter mi omogočala lažje, kvalitetnejše, strokovnejše in predvsem bolj učinkovito vsakdanje delo na področju zaposlovanja. Veliko sem se naučila z



izmenjavo dobrih praks, ki smo si jih lahko izmenjali na usposabljanjih in izobraževanjih, predvsem pa na delavnici Izmenjava dobrih praks svetovalcev za mlade. Najbolj mi je ostalo v spominu pre-davanje dr. Zorana Milivojevića, ki je na enostaven in slikovit način predstavil značilnosti genera-cije mladih s katerimi smo svetovalci za mlade v vsakodnevnih stikih, in čeprav, sodim tudi sama v mlajšo generacijo, imam kdaj pa kdaj občutek, da tistih, deset let mlajših, ne razumem. takrat se spomnim na predavanje dr. Milivojevića, ki mi je pomagalo, da znam bolje prepoznati načine vedenja te generacije in tako prilagoditi svetovanje in obravnavo. Zagotovo je znanje, ki sem ga pridobila na tem in ostalih izobraževanjih in usposabljanjih, znanje, ki me je dopolnilo na osebnostnem in strokovnem področju.


Vključenost v mentorski program in individualni načrt usposabljanja na projektu sta mi omogočila posto-pno uvajanje v delo ter osvojitev znanj in veščin, ki jih vsakodnevno uporabljam pri samostojnem delu ter. s pomočjo mentorice in ostalih sodelavk sem razvijala temelje in specifične kompetence svetovalca zaposlitve. kompetenco strokovnost sem razvijala tako, da sem se seznanila z organizacijo in dejavnostjo ZrsZ, veljavnimi splošnimi akti, zakonodajo (ZutD, ZDr) in veljavnimi predpisi s področja trga dela in za-poslovanja. udeležila sem se številnih izobraževanj in usposabljanj, zaradi katerih lahko sedaj opravljam delo strokovno in samostojno. opravila sem strokovni izpit za izvajalce storitev vseživljenjske karierne orientacije in posredovanja zaposlitve ter izpit iz Varstva pri delu in požarnega varstva. na območni službi nova gorica – uradu za delo nova gorica, sem se praktično usposabljala pri sodelavkah na področjih vseživljenjske karierne orientacije in posredovanja zaposlitve, aktivne politike zaposlovanja, zaposlovanja tujcev in zavarovanja za primer brezposelnosti. tudi ko se je formalno usposabljanje zaključilo in sem samostojno začela z delom, sem imela pri sodelavki na uradu in mentorici vedno strokovno podporo.

Zahvaliti se moram mentorici andreji ipavec, ki mi je ne samo v času usposabljanja, temveč ves čas, podajala svoje strokovno znanje ter imela odgovore na vsa vprašanja, dileme in nejasnosti. hvaležna sem ji, ker zna pohvalit in povedati kaj delam dobro, še več pa mi pomeni, da me s predlogi kaj bi lahko izboljšala spodbuja k stalnemu trudu, saj se s tem strokovno razvijam in rastem. po mojem mnenju so to ključne vrline, ki jih mentor mora imeti.

V preteklih delovnih izkušnjah v turističnem gospodarstvu sem vsakodnevno komunicirala s strankami in osvojila kompetence, ki so pomembne tudi za opravljanje dela svetovalca zaposlitve, to so komunika-tivnost, sodelovalnost, usmerjenost k strankam, zavzetost, zanesljivost, prožnost in zavzetost za spre-membe. V času dela na projektu sem te kompetence še dodatno razvila z usposabljanjem na delovnem mestu ter ostalimi usposabljanji in izobraževanji, ki so mi bila omogočena. tako so sedaj te kompetence pri meni veliko bolj izražene. V času študija pa sem pridobila znanje in vedenje o različnih kulturah in navadah ljudi ter osvojila kompetenco sprejemanja različnosti, ki sem jo v praksi pri delu na projektu razvijala, prav tako kot tudi kompetenci prepoznavanja in reševanja problemov ter multidisciplinarnost. Osvojitev novih znanj in veščin ter razvoj kompetenc, ki sem jih pridobila z delom na projektu, so me tudi osebnostno izpopolnila in mi bodo vsekakor pomagala k uspešnemu nadaljevanju karierne in življenjske poti.


V evidenci brezposelnih sem bila prijavljena dvakrat. najprej takoj po zaključku študija, nato pred zaposli-tvijo na trem projektu. poznam občutke in dejstva s katerimi se brezposelni, predvsem mladi diplomanti v posočju,

soočajo: najprej kratek »oddih od stare službe«, potem spremljanje razpisov in soočanje s tem, da je ustreznih razpisanih mest že tako malo, v času krize pa še toliko manj, sledi razmišljanje kaj bi lahko še delal, kje so še možnosti … iščeš in iščeš in čez nekaj časa te kar potegne v začaran krog dolgotrajne brezposelnosti in se ne moreš premakniti naprej. Meni se to na srečo ni zgodilo in sem zaposlitev našla po štirih mesecih brezposelnosti. omenjene znake pa prepoznam pri svojih strankah, ki jih je 42,3 odstot-



kov dolgotrajno brezposelnih. Zato se kot svetovalka zaposlitve trudim preprečiti prehod v dolgotrajno brezposelnost z motivacijo in spodbujanju k aktivnejšem iskanju zaposlitve, s pogostejšimi obravnava-mi, vključevanjem v ukrepe aktivne politike zaposlovanja, vključevanjem v delavnice vseživljenjskega učenja, napotovanjem na specialistične obravnave in podobnimi aktivnostmi. podoben odstotek (44,3) brezposelnih katerim sem svetovalka zaposlitve, pa je mlajših od 30 let. pri teh večinoma zaznavam, da jim je všeč, ker jim lahko svetuje nekdo, ki je nekje iste generacije in se je soočal s podobnimi izzivi – tj. brezposelnostjo nedolgo nazaj. prav tako pozdravljajo nove, sodobnejše oblike iskanja zaposlitve, ki jih je razvil Zavod, kar potrjujejo tudi ocene obiskovalcev kratkih modularnih delavnic. izkušnja brezposelnosti mi olajša razumevanje oseb in s tem lažje in hitrejše prepoznavanje potreb ter prilagajanje obravnave.

Moja osebna svetovalka v času brezposelnosti je sedaj sodelavka s katero skupaj delava na urad za delo tolmin. kljub generacijskim razlikam je najino sodelovanje uspešno. Z njenimi strokovnimi nasveti, rešit-vami in primeri dobrih praks sem razpletla nemalo vprašanj, dilem in ovir, ki so se mi pojavljale pri delu. odprta je tudi za moje predloge in mnenja, ki včasih tudi njej olajšajo delo. tako povezujeva prednosti starejše generacije in prednosti mlajše, pri čemer prednosti starejše generacije izpodrivajo slabosti mlajše in prednosti mlajše generacije spodrivajo slabosti starejše, kar pa je nedvomno rezultat za uspeh.


Zavod izvaja raznovrstne aktivnosti, katerih cilj je povečati zaposlitvene možnosti brezposelne osebe, de-lodajalcem pa zagotoviti ustrezen kader oziroma povedano krajše – uskladiti povpraševanje in ponudbo. Moj osebni uspeh je vsakokrat, ko ustrezne osebe uspešno posredujem v zaposlitev ali usposabljanje, ki mu sledi zaposlitev. uspeh in zadovoljstvo sta še toliko večja, če dobim povratne informacije, da sta oba uporabnika (delavec in delodajalec) zadovoljna in uspešno sodelujeta. pri tem je zelo pomembno prepo-znavanje strankinih veščin, znanj, osebnostnih lastnosti, kompetenc, sposobnosti in motiviranosti. prime-rov dobrih praks je bilo tekom zaposlitve na projektu več, izpostavila pa bi soočanje z lokalnim podjetjem, ki se ukvarja, s predelavo divjačinskega mesa. potrebovali so mlajše moške za delo v predelavi, ki obsega odstranjevanje kože, kosanje, razrez in pakiranje mesa za nadaljnjo prodajo. po pregledu evidence smo ugotovili, da oseb s takimi delovnimi izkušnjami ali s primerno izobrazbo ni, zato smo se z delodajalko uskladili, da preverimo pri osebah izključno motiviranost in interes za opravljanje takega dela, ne glede na predhodne izkušnje in izobrazbo. preverili smo okoli 20 brezposelnih oseb, od katerih je bilo motiviranih 12. te osebe smo povabili naslednji dan na soočanje z delodajalcem in predstavitev delovnega mesta, ki je potekalo na uradu. Delodajalka je takoj po predstavitvi delovnega mesta povabila vse kandidate na zaposlitveni razgovor in po opravljenih razgovorih je izbrala 6 najprimernejših oseb. to so bili večinoma dolgotrajno brezposelni in iskalci prezaposlitve. Celoten potek od obiska delodajalke do končnega izbora se je odvil zelo hitro – v 3 dneh, s čimer je bila delodajalka zelo zadovoljna. Zaradi specifične narave dela in strukture izbranih brezposelnih oseb, smo se z delodajalko dogovorili, da se vključijo v program apZ – delovni preizkus. V decembru 2014 se je vključitev v program iztekla. Delodajalka je takoj za tem zaposlila 3 osebe, ostali pa imajo po njenih besedah možnost zaposlitve v kolikor bodo imeli povečan obseg dela.

Drug primer pa dokazuje kako pomembno je stranko usmerjati in ji pomagati prepoznati zaposlitvene cilje, ki izhajajo iz hobijev in prostočasnih aktivnosti. tako sem stranko z univerzitetno izobrazbo družbo-slovne smeri, ki je v prostem času pomagala na kmetiji pri izdelavi mlečnih izdelkov in pridelavi zelenjave, napotila za delo v zeliščnem centru in trženju izdelkov iz zelišč. ker je imela potrebne kompetence, je bila izbrana in je še danes uspešno zaposlena. Prepoznavanje ključnih in specifičnih kompetenc iskalcev zaposlitve, preverjanje njihovih znanj, veščin, interesov in motivacije pa je svetovalcu zaposlitve omogočeno le, če ima na voljo dovolj časa za kvalitetno obravnavo. proces dela je po mojem mnenju učinkovitejši sedaj, ko imamo svetovalci za mlade manjše število obravnavanih oseb, jim lahko namenimo več časa in intenzivnejšo obravnavo.



ZaKlJUČNa NalOGa



Monika Štrancarstrokovna izobrazba:univ. dipl. politolog


organizacijska enota:območna služba Nova Gorica

oddelek / služba:Urad za delo ajdovščina

obdobje izvajanja dela na projektu:17. 5. 2012 – 30. 11. 2015


primarna naloga svetovalca zaposlitve je nudenje strokovne pomoči brezposelnim osebam za čimprejšnje vključevanje le-teh na trg dela in njihov prehod v zaposlitev. svetovalec zaposlitve preko različnih vrst sti-ka z brezposelno osebo: preko svetovalnih intervjujev - osnovnega in poglobljenega kariernega svetova-nja, obiskov kariernega središča, raznih delavnic o učenju veščin iskanja zaposlitve, morebitnih dodatnih usposabljanj in drugih oblik izobraževanj, le-to pripravi na aktivno in samostojno načrtovanje kariere. pri svojem delu mora biti objektiven, strokoven, skrben, natančen in mora znati poslušati oz. se povezati z brezposelnimi ter jih tudi motivirati.

glede na trenutno situacijo na trgu dela delodajalci pri iskanju potencialnega kadra iščejo predvsem nova in sveža znanja, ki pripomorejo k rasti podjetja in mu prinašajo konkurenčno prednost. neposredno zaposljivih oseb je v evidencah ZrsZ relativno malo, zato se svetovalci zaposlitve največkrat srečujejo z osebami, ki zahtevajo bolj poglobljeno obravnavo, saj nimajo dovolj kompetenc glede na razmere na trgu dela, imajo slabo razvite veščine iskanja zaposlitve in so manj motivirani za reševanje problema brezpo-selnosti (npr. nižje izobraženi, migranti, invalidi, iskalci prve zaposlitve, starejši, osebe z zdravstvenimi težavami, dolgotrajno brezposelni,...). in prav na področju motivacije ima svetovalec bistveno nalogo, da brezposelno osebo podpira in spodbuja k reševanju njegove situacije in samostojnemu oblikovanju kariere (da osebo »aktivira«).

Zaradi trenutnih gospodarskih razmer, stečajev večjih podjetij, propada manjših in številna odpuščanja v gospodarstvu nasploh in uveljavitev ZpiZ2, se je priliv v evidence Zavoda v zadnjih letih povečeval. Zaradi negotovih gospodarskih razmer niso samo brezposelne osebe tiste, ki uporabljajo storitve ZrsZ, pač pa tudi zaposleni, katerih zaposlitev je ogrožena in mladi proti koncu oz. ob zaključku šolanja ter osebe pred upokojitvijo.

trendi v gospodarstvu se konstantno spreminjajo – ta hip prihaja do procesov prestrukturiranj (zmanjša-nje primarnega gospodarskega sektorja in rast storitvenega sektorja) in posledično se pojavljajo nesklad-ja med ponudbo in povpraševanjem, ki so najbolj vidna na področjih gradbeništva, kovinarstva, strojni-štva, gostinstva in zdravstva. s tega vidika je še posebej pomembno sodelovanje ZrsZ z delodajalci: planiranje obiskov pri delodajalcih, pravilen predizbor kandidatov, priprava mini zaposlitvenih sejmov, sodelovanje na zaposlitvenih razgovorih in organiziranje ter vodenje soočenj brezposelnih oseb z deloda-jalci. Za najbolj ranljive skupine brezposelnih oseb in povečanje njihove delovne in socialne vključenosti, so zelo dobrodošla različna javna dela.

kot primer iz lokalnega trga dela bi navedla stečaj gradbenega podjetja primorje d.d. v juniju 2012 in po-tek prijave njihovih delavcev na ZrsZ, urad za delo ajdovščina. Šlo je za vpis cca 700 novih brezposelnih



oseb, ki so bili zelo različni glede na starost, izkušnje, izobrazbo, poznavanje slovenskega jezika in ome-jitve pri zaposlovanju zaradi invalidnosti. kot njihova svetovalka sem ob prijavi opravljala predvsem na-loge informiranja in seznanjanja z obveznostmi aktivnega iskanja zaposlitve. ob prvih obiskih kariernega središča sem največkrat nudila pomoč pri pisanju prijav in pregledovanju prostih delovnih mest, vkolikor so bile aktualne objave primerne njihovim zaposlitvenim ciljem, sem jim izdajala obvestila in napotnice. največ je bilo zidarjev in drugih delavcev v gradbeni stroki, ki niso vešči uporabe računalnika, in so pot-rebovali samo malo spodbude in motivacije, tako da sem številne med njimi prvič seznanila z uporabo spleta in elektronskih storitev. kasneje se je število mojih zadolžitev povečalo in je obsegalo nasled-nje naloge: osnovno informiranje o aktualnih finančnih spodbudah, izvajanje informacijskih seminarjev ter krajših modularnih delavnic, sprejemanje in obdelava e-prijav, uporaba e-svetovalca, sodelovanje v timskih obravnavah, osnovno karierno svetovanje, napotovanje v poglobljene in specialistične obrav-nave, izdajanje potrdil, obvestil in odločb, dopisi zunanjim institucijam, prediizbori kandidatov za prosta delovna mesta in posredovanje kandidatov, sodelovanje na mini zaposlitvenih sejmih in pri predstavitvi programov ljudske univerze in drugo. samostojni svetovalec ima torej številne naloge, zato mora poleg strokovnosti razviti tudi kompetenco prilagodljivosti oz. fleksibilnosti.


V letu 2012 sem se udeležila delavnice iC ZrsZ »Delo s skupino na zaposlovanju«. Vodja delavnice nam je predstavila napotke glede vodenja diskusije v skupini, dajanja navodil skupini in priprave primerne predstavitve pred skupino. skozi primere vaj sem spoznala pomen podajanja jasnih informacij uporab-nikom storitev ZrsZja, torej pomen informiranja brezposelnih oseb na preprost in zapomnljiv način. pri praktični vaji priprave prezentacije pa sem se obenem srečala tudi z različnimi tipi strank, njihovimi la-stnostmi in načinom ravnanja z njimi: pri jeznih strankah ohranimo mirnost in se samoobvladamo, klepe-tavo stranko usmerimo k bistvu in tistemu, kar je pomembno, pri nesramnih in žaljivih strankah se prav tako obvladamo in ostanemo zadržani, vzvišani stranki ne ugovarjamo in ji dopustimo njeno drugačnost, pri nezupljivih strankah pa smo potrpežljivi in se držimo svojega znanja. Vodja delavnice je poudarila glavne prednosti skupinski oblik dela z brezposelnimi osebami, ki so: prihranek časa, saj informiramo več ljudi hkrati, izmenjava izkušenj med udeleženci ter spoznanje, da tudi drugi preživljajo enako situacijo, ki osebam pomaga, da se počutijo manj izolirane in si medsebojno nudijo podporo, pomoč in spodbude, kar vodi v razvoj socialnih mrež.

V letu 2013 sem se udeležila svetovalnega intervjuja. predavateljica je poudarila pomen uporabe odprtih vprašanj in postavljanja podvprašanj, aktivnega poslušanja, pravilne komunikacije in »vračanja žogice« ter pravilnega prepoznavanja kompetenc. spoznala sem, da svetovalka zaposlitve ne more reševati pro-blema brezposelne osebe oz. premagovati situacijskih ovir namesto njega, temveč ga mora pravilno usmeriti in spodbujati k aktivnemu reševanju lastnega problema.

V letu 2015 sem se udeležila kompetenčnega intervjuja z namenom izboljšanja »matchinga« na relaciji kompetenc brezposelnih oseb in potreb delodajalca, usposabljanja iz ZDr v praksi s konkretnimi primeri sodne prakse ter usposabljanja eDs v povezavi z zp-net. Za večino navednih izobraževanj sem potem opravila tudi e-učenja. nekatera so mi nudila tudi veliko iztočnic za moje nadaljnje svetovalno delo.


Vsak kvaliteten svetovalni proces se začne z vzpostavitvijo odnosa s svetovalcem: sprejetost, motivacija, empatija, pozitivna energija, optimizem in vzajemno spodbujanje so pri temu zelo pomembni. svetovalka spodbuja posameznika k razvijanju veščin za vodenje kariere, razvijanju veščin prepoznavanja svojih potencialov oz. kompetenc in k trženju le-teh potencialov na trgu dela. ena ključnih prednosti takšnega svetovalnega procesa na začetku obravnave je možnost hitre dostopnosti takoj po prijavi v evidenco, saj je v kasnejšem obdobju posameznike že možno vključevati v ostale oblike ukrepov za razvijanje veščin vodenja kariere oz. veščin iskanja zaposlitve ter v druge ukrepe aktivne politike zaposlovanja.



strokovno ravnanje na področju svetovanja brezposelnim osebam poteka v več korakih. najprej je pot-rebno osebo pravilno informirati, pri čemer moramo biti obenem dovolj profesionalni in dovolj jasni – po-dajati informacije čimbolj pregledno in razumljivo. svetovalni proces zahteva dobro komunikacijo, kar pomeni tudi aktivno poslušanje brezposelne osebe, razumevanje njenih težav in stisk ter sprejemanje morebitnih novih pobud, idej s strani brezposelnih oseb, kar v praksi pomeni prepoznavanje in usklajeva-nje njenih želja glede na potrebe trga dela. sposobnosti, ki sem jih kot svetovalka zaposlitve pod okriljem mentorice razvila in ki mi bodo za vedno v pomoč pri iskanju trajnejših rešitev problemov so: pravilna komunikacija z ljudmi (govorec-poslušalec-povratna informacija), kar včasih zahteva tudi obvladovanje težjih situacij in pogajanja z osebami, prepoznavanje potreb in kompetenc brezposelnih skladno s trenu-tno situacjo na trgu dela, samostojno iskanje smiselnih rešitev posameznikovih težav, ohranjanje profe-sionalnega in spoštljivega odnosa do bližnjih ter prevzemanje odgovornosti za svoja dejanja, nemalokrat pa je bilo potrebno brezposelne osebe tudi motivirati in opogumljati.

V postopkih obravnave sva z mentorico vedno posvečali dodatno pozornost opredeljevanju zaposlitve-nih ciljev stranke glede na njene izkušnje, sposobnosti, kompetence, omejitve in prednosti ter aktualne možnosti na trgu dela.


na uradu za delo ajdovščina smo s svetovanjem v kariernem središču pričeli spomladi 2012. takrat sem bila kot svetovalka zaposlitve prisotna v kariernem središču in brezposelnim osebam v času uradnih ur na voljo za različne informacije oz. svetovanje o veščinah iskanja zaposlitve. brezposelne osebe imajo raznovrstne potrebe glede na spol, starost, izobrazbo, delovno dobo in možnosti zaposlitve, povečini pa vsi izražajo željo po pomoči pri pisanju prijav in življenjepisov. Moja naloga je osebe spodbujati na način »izzivanja in prepoznavanja« lastnih potencialov ter jih spodbujati k dobrim predstavitvam svojih kompe-tenc in izkušenj, s katerimi se plasirajo na trg dela.

Večkrat je tudi potrebno nuditi pomoč osebam z osnovnim poznavanjem računalnika oz. tistim, ki so opravile začetni tečaj računalniškega usposabljanja in se jim še zatika pri pisanju prijav, iskanju aktualnih prostih delovnih mest po spletu in uporabi elektronskih storitev Zavoda. poleg tega je potrebno poseben poudarek dati tudi tistim iskalcem zaposlitve, ki ne uporabljajo računalnika in izdelajo ročno napisane prijave, saj se le-ti pogosto počutijo odrinjene. Zato je zelo pomembno, da se vsako osebo ob prihodu prijazno sprejme, jo povpraša, kaj potrebuje in jo takoj povabi k aktivnosti.

od aprila 2015 delam kot samostojna svetovalka cca 560 brezposelnim osebam. Spoznala sem, da skozi svetovalni proces ni tako enostavno opredeliti kompetence posameznika, njegove potrebe in morebitne ovire pri zaposlovanju. osebo je potrebno predvsem poslušati, saj je ponavadi v šoku, stiski ali v malodušju. tekom pogovora jo poskušamo motivirati in spodbuditi k takojšnji aktivaciji. to pa ni vedno mogoče, saj nekaterim osebam ustreza status quo - torej, da se stvari na področju zaposlitve nikamor ne premaknejo, zato je potrebno v sodelovanju s svetovalci specialisti na ZrsZ ali drugimi in-stitucijami najprej poskusiti odpraviti razne ovire, nato šele pride na vrsto pomoč pri iskanju zaposlitve.

glede na moje pretekle delovne izkušnje iz raznih upravnih postopkov in poznavanja zakonodaje lahko trdim, da so mi bile tovrstne kompetence v pomoč, niso bile pa dovolj. Veliko sem morala narediti v ko-mukaciji, delu s skupinami, ravnanju s težavnimi strankami, pri aktivnem poslušanju oseb, pri prepozna-vanju posebnosti na trgu dela inp. izobraževanja v okviru iC ZrsZ in stalna razpoložljivost moje mentorice pri kakršni koli težavi so bila vsekakor dobrodošla. glede na to, da sem bila tudi sama prej brezposelna, mi tovrstna izkušnja pri svetovalni obravnavi ponavadi predstavlja neko izhodišče oz. neko skupno točko, iz katere potem razvijem intervju. na os nova gorica so zaposleni ponotranjili cilje in vizijo ZrsZ in so mi vedno pripravljeni priskočiti na pomoč ali svetovati kako naj nastalo situacijo rešim.


urad za delo ajdovščina posebno pozornost namenja delodajalcem in vzpostavljanju partnerskega odno-sa z njimi pri upoštevanju njihovih potreb, saj se zavedamo, da so ključni dejavnik na trgu dela. pri izvedbi postopkov posredovanja težimo k enakovrednemu in kakovostnemu obravnavanju kandidatov, zato se



pri napotovanju na prosta delovna mesta aktivno poslužujemo vseh kanalov predhodnega preverjanja: osebno, telefonsko, preko sMs, e-pošte,, izvajamo predizbore kandidatov, soočenja z delodajalci, mini zaposlitvene sejme, hitre zmenke ipd. Zelo pomembno je tudi ustrezno posredovanje na prosta delovna mesta. Da dosežemo to, je potrebno sodelovati z lokalnimi delodajalci in spremljati smernice na lokalnem trgu dela. na območni službi nova gorica to delo opravlja pisarna za delodajalce, ki pri naboru, prediz-borih in posredovanju tesno sodeluje s svetovalkami zaposlitve. Eden največjih uspehov v zadnjem času je organizacija mini zaposlitvenih sejmov. samo na uradu za delo ajdovščina smo v obdobju januar-junij 2015 pripravili kar nekaj mini zaposlitveni sejmov s področja: gradbeništva, kovinarstva, teste-ninarstva in pekarstva ter socialne oskrbe. odziv brezposelnih na tovrstno obliko soočenja z delodajalci je bil pozitiven. tudi delodajalci so s tovrstnimi nabori zelo zadovoljni.

bližina italijanske meje in posledično tudi italijanskega tržišča narekuje stalne potrebe po voznikih to-vornjaka v mednarodnem prometu, zato bi kot primer dobre prakse posebej izpostavila primer voznika tovornjaka na gradbišču s C kategorijo, ki je bil prej zaposlen na primorju. njega sem leta 2012 vključila v institucionalno izobraževanje za pridobitev e kategorije. oseba se je takoj po zaključku tečaja samozapo-slila in sedaj nudi prevoze in dostavo na relaciji slovenija-italija številnim naročnikom. svoj posel je v treh letih podvojil in letos spomladi je po zaključenem usposabljanju na delovnem mestu tudi sam zaposlil enega voznika iz naše evidence.

kot razpoznaven primer dobre prakse bi navedla tudi sodelovanje ZrsZ, os nova gorica, urad za delo ajdovščina s tukajšnjo ljudsko univerzo in vključevanje brezposelnih oseb v njene izobraževalne dejav-nosti, npr. dokončanje osnovne šole, v druge neformalne oblike dejavnosti, kot so npr. projektno učenje za mlajše odrasle, vseživljenjsko učenje, tečaj slovenščine za tujce in drugo.

poleg dejstva, da mora svetovalec osebo čimprej in čimbolje spoznati, se mi zdijo še posebej pomembni tudi kakovostni nabori in učinkovito posredovanje brezposelne osebe na prosta delovna mesta. le s takšnim načinom dela lahko pridemo do želenega cilja, torej realizacije v zaposlitev.



ZaKlJUČNa NalOGa



Urška Domnikstrokovna izobrazba: univ. dipl. pedagoginja



oddelek / služba: Urad za delo ajdovščina

obdobje izvajanja dela na projektu: od 4. januarja 2010 do 15. aprila 2012


leta 2010, ko sem se vključila v projekt »Do boljše kakovosti storitev z več svetovalci zaposlitve«, je bilo število brezposelnih na območni službi nova gorica najvišje v zadnjih osemnajstih letih. konec decem-bra 2010 in leta 2011 je bila v okviru območne službe nova gorica stopnja registrirane brezposelnosti najvišja na območju urada za delo ajdovščina, kjer smo zabeležili najvišje število brezposelnih oseb od leta 1991. najbolj se je povečal delež oseb, ki so izgubile delo zaradi stečaja ali kot presežni delavci, ter oseb, starejših od 50 let.

na uradu za delo ajdovščina je v evidenci brezposelnih oseb prijavljenih 1500 oseb, osebna svetovalka zaposlitve sem 671 osebam. povpraševanje delodajalcev po delavcih je nizko. Število objavljenih delov-nih mest na območni službi nova gorica je za 20,3% nižje kot lani v enakem obdobju.

Velik razkorak med ponudbo in povpraševanjem na trgu dela, posledica finančne in gospodarske krize, občutimo vsi: brezposelne osebe, iskalci zaposlitve, zaposleni in delodajalci. V času krize je pomen Za-voda rs za zaposlovanje (v nadaljevanju Zavod) še toliko pomembnejši, vsi zaposleni se moramo hitro, kvalitetno in ustrezno odzivati na potrebe delodajalcev.

temeljna naloga svetovalca zaposlitve je zaposlitev brezposelne osebe. Moje zadolžitve obsegajo: osnov-no informiranje o trgu dela in možnostih zaposlovanja (informacije o ponudbi in povpraševanju, stanju in spremembah na trgu dela, možnostih vključitve v ukrepe na trgu dela, finančnih pomočeh, poglavitnih delovnih nalogah sodobnih poklicev in veščin, možnostih izobraževanja in usposabljanja, možnostih za pridobitev pravic do denarnih nadomestil in spodbud ter drugih informacijah na trgu dela v sloveniji in državah evropske unije, evropskega gospodarskega prostora in Švicarske konfederacije), izvajanje infor-macijskih seminarjev, sprejemanje e-prijav, vodenje postopka zavrnitve vpisa v evidenco brezposelnih oseb/iskalcev zaposlitve, prenehanje vodenja oseb v evidencah Zavoda na podlagi podatkov iz drugih uradnih evidenc ali zaradi neizpolnjevanja zakonskih obveznost, spremljanje izpolnjevanja pogojev za vo-denje v evidencah, izdajanje potrdil, vodenje postopkov v zvezi z nezmožnostjo za delo, urejanje tekoče zbirke in odlaganje v stalno zbirko dokumentarnega gradiva, sodelovanje v timski obravnavi za spremlja-nje oseb (monitoring), izvajanje osnovnega kariernega svetovanja (pomoč pri prepoznavanju veščin, znanj in kompetenc, podpiranje prepoznavanja interesov in oblikovanje zaposlitvenih ciljev, spodbujanje pre-verjanja uresničljivosti zaposlitvenih ciljev na trgu dela in aktivnosti za uresničevanje le-teh, spremljanje aktivnosti oseb in ugotavljanje ustreznost zaposlitvenih ciljev, oblikovanje dodatnih ciljev in načrtovanje aktivnosti, ki bodo učinkoviteje prispevale k uresničevanju zaposlitvenih ciljev), izvajanje poglobljenega kariernega svetovanja (prepoznavanje potreb oseb in iskanje ustreznih rešitev, opredeljevanje in reše-



vanje problemov, napotovanje na specialistične obravnave in spremljanje izidov: napotovanje na zdra-vstveno zaposlitveno svetovanje, rehabilitacijsko svetovanje ter napotovanje na eures svetovanje, pomoč pri učenju veščin vodenja kariere ter čim večji samostojnosti), informiranje in priprava dokumentacije za vključevanje v delavnice koncesionarjev, vodenje postopka vključitve v programe aktivne politike zapo-slovanja, individualno in skupinsko informiranje o programih aktivne politike zaposlovanja, ukrepanje pri ugotovitvi neizpolnjevanja obveznosti, dnevni pregled potreb po posredovanju v zaposlitev, preveritev obstoja ustreznih kandidatov, priprava nabora ustreznih kandidatov, predhodno preverjanje ustreznosti in motiviranost kandidatov (obveščanj preko telefonskih sporočil, elektronske pošte, osebno ali po pošti), izbira ustreznih in motiviranih kandidatov ter napotitev k delodajalcu, spremljanje odzivnosti kandidatov na napotitev in ukrepanje, spremljanje zaposlitev na podlagi odjav, posredovanje podatkov zunanjim institucijam (Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, sodišča, upravna enota, Center za soci-alno delo …). poleg osnovnega dela svetovalca zaposlitve sem nadomeščala svetovalko v kariernem središču (pomoč pri pisanju prijav, ponudb, življenjepisov, uporabi elektronskih storitev, pregledovanju prostih delovnih mest, prepoznavanju možnosti na prikritem, skritem trgu dela …) ter svetovalko za delo-dajalce (nabor kandidatov za prijavljeno delovno mesto, preverjanje in napotitev motiviranih, preverjenih kandidatov, pošiljanje sporočila delodajalcem ob zaključku objave, spremljanje realizacije napotitev ter odziv brezposelnih oseb). sodelovala sem pri skupinskih prijavah stečajnih delavcev. prav tako sem pri-sostvovala pri aktivnem sodelovanju z ljudsko univerzo ajdovščina, kamor smo napotovali osebe, da so pridobili informacije o možnostih vključevanja v formalno in neformalno izobraževanje.

poznavanje lokalnega trga dela, potreb delodajalcev, kompetenc delovnih mest pa je temelj za kvalitetno in učinkovito napotovanje. V okviru spoznavanja kompetenc delovnih mest sem obiskovala delodajalce ter spoznavala poleg potreb delodajalcev, kompetenc delovnih mest, tudi poglede delodajalcev na de-lovanje Zavoda.


Zavod posveča veliko pozornost usposabljanju lastnih kadrov. odkar je s pomočjo evropskih sredstev v okviru razvojnega projekta ustanovil svoj izobraževalni center, svojim zaposlenim nudi različna strokovna usposabljanja. V okviru izobraževalnega centra se razvija in odvija veliko projektov s področja izpopolnje-vanja in usposabljanja zaposlenih.

prav preko izobraževalnega centra Zavoda sem se tekom vključitve v projektu »Do boljše kakovosti storitev z več svetovalci zaposlitve« udeležila naslednjih izobraževanj in usposabljanj: usposabljanje za eborzo dela in eŽivljenjepisa, aktivacija svetovalnega procesa, sodelovanje, socialne kompetence, ko-munikacija in svetovalni intervju, svetovalni intervju, svetovalni proces na zaposlovanju, Delo s skupino na zaposlovanju, po študiju v zaposlitev, Delo z delodajalci, Metode in tehnike dela s skupino, Mobing – območna služba nova gorica in Motivacija, težavne situacije, Veščine iskanja zaposlitve, Merjenje orga-nizacijske energije ng, izobraževanje Zakon o urejanju trga dela, usposabljanje za uporabo standardna kvalifikacija poklicev-08, okrogla miza: delo z odvisniki in e-komunikacija. hkrati sem bila vključena tudi v e-učenje: Doktrina dela z delodajalci ter Doktrina dela z brezposelnimi osebami. V času projekta sem opravila tudi: usposabljanje in izpit Varnost pri delu, izpit iz Zakona o upravnem postopku ter strokovni izpit po 81. členu Zakona o urejanju trga dela.

Maja 2011 sem prisostvovala izobraževalnemu dogodku, imenovanem sodelovanje.

tudi vodstvo na območni službi nova gorica se zaveda pomembnosti ustrezno izobraženih, strokovno usposobljenih ter visoko motiviranih zaposlenih za opravljanje svetovalnega dela, za profesionalno rast oziroma osebnostni razvoj. Da bi bili vsi zaposleni seznanjeni z novostmi na strokovnem področju in z drugimi strokovnimi področji in institucijami, povezanimi z delom in trgom dela, vodstvo redno organizira interna usposabljanja.

priznati moram, da mi je prav vsako izobraževanje in usposabljanje koristilo kot novinki na Zavodu. pri-meri dobrih praks in izmenjava izkušenj so pripomogli k boljšemu spoznavanju svetovalnega dela.

najbolj pa mi je ostalo v spominu in se me tako na poklicnem kot tudi osebnostnem področju »dotaknilo« izobraževanje aktivacija svetovalnega procesa, ki jo je izvajal psiholog peter gaber. na delavnici smo se seznanili z nekaterimi pristopi in metodami dela, ki omogočajo dodatno (samo) aktivacijo in motiviranje strank. Drugačen pristop pri obravnavi brezposelnih oseb/iskalcev zaposlitve mi je dal veliko iztočnic pri



nadaljnjem delu ter osebnostni rasti. ozavestila sem, da kot svetovalka zaposlitve ne smem odgovorno-sti za razreševanje problema prevzemati samo na lastna ramena, kajti najbolj pristojna in odgovorna za iskanje rešitve svojega problema je stranka sama, s pomočjo oz. pod vodstvom svetovalca zaposlitve. Poglavitna naloga svetovalca je torej pomoč stranki pri (samo) prebuditvi notranjega svetovalca v stranki sami.


V okviru mentorskega programa sem spoznala različna področja dela na Zavodu in obstoječo zako-nodajo. udeležila sem se internega usposabljanja za delo v prijavni službi, spoznala proces osnovnega in poglobljenega kariernega svetovanja, rehabilitacijskega in poklicnega svetovanja ter področje posre-dovanja. seznanila sem se tudi s specifikami dela na področju socialne varnosti, dela v glavni pisarni (knjiženje) in deloma v računovodstvu, ter se postopno v skladu z mentorskim programom spoznavala ter uvajala v delo svetovalke zaposlitve. srečo sem imela, da so me prav vsi zaposleni na območni službi nova gorica toplo sprejeli, mi pomagali, svetovali, nudili oporo, odgovarjali na številna vprašanja in me vodili med usposabljanjem.

udeležila sem se številnih izobraževanj, ki so mi pomagala pri razumevanju ter usvojitvi strokovnih pod-ročjih svetovalnega procesa. opravila sem tudi izpit iz Zakona v upravnem postopku, Varstva pri delu ter strokovni izpit. Pod okriljem mentorice ter vseh zaposlenih sem razvijala ter izpopolnjevala temelj-ne kompetence (strokovnost, dovzetnost za spremembe in prožnost, zavzetost in zanesljivost, usmerjenost k strankam, sodelovalnost, komunikativnost, prepoznavanje in reševanje problemov, multidisciplinarnost in sprejemanje različnosti).

Za učinkovito, uspešno in strokovno delo zaposlenega na Zavodu je odločilnega pomena usposobljenost, katere pa ne bi dosegla brez mentorstva in odlično pripravljenega mentorskega programa.

omogočeno mi je bilo prepoznavanje lastnih sposobnosti, kompetenc, interesov in želje po pomoči dru-gim. Zato se trudim brezposelnim osebam/iskalcem zaposlitve pomagati pri odločanju o lastni izobraže-valni in karierni poti, saj verjamem, da se ob strokovni podpori naučijo samostojno odločati in načrtovati svojo kariero. istočasno jih spodbujam in podpiram aktivnosti in samostojnost pri iskanju zaposlitve, saj sem prepričana, da je aktivacija brezposelne osebe /iskalca zaposlitve bistvenega pomena pri reševanju problema brezposelnosti in preprečevanju socialne izključenosti, saj čas hitrih sprememb zahteve od vseh nas vseh večjo prilagodljivost in prožnost.

Mentorici andreji ipavec se moram zahvaliti za vso pomoč, svetovanje in vodenje. s strokovnostjo ter podajanjem lastnih izkušenj ter dobrih praks mi je pomagala pri usvajanju znanj, potrebnih za kvalitetno delo svetovalca zaposlitve in spodbudila željo po stalnem samoizpopolnjevanju, sledenju razvoja in upo-rabi novih znanj pri delu.


brezposelnost je stanje, s katerim se dandanes sooča vedno več oseb. pri delu svetovalke mi je bilo poznavanje brezposelnosti iz lastnih izkušenj v veliko pomoč. prvotno pri samem sprejemanju in razu-mevanju ter soočanju s statusom brezposelnosti ter predvsem pri iskanju možnosti zaposlitve. Deljenje izkušenj z brezposelnim osebam/iskalcem zaposlitve prebije led in omogoča lažjo komunikacijo ter vzpo-stavitev dobrega odnosa, ki je osnova za nadaljnjo svetovalno obravnavo.

prehod iz brezposelnosti mi je olajšalo usposabljanje in izobraževanju v okviru mentorskega programa. postopno vključevanje v vse vidike dela na Zavodu mi je pomagalo pri razumevanju ter osvojitvi strokov-nih znanj, pomembnih za delo svetovalca zaposlitve. prenos teorije, podkrepljene z zakonodajo, novim zakon o urejanju trga dela, pravilniki, doktrino …, v prakso je ena izmed ključih nalog, s katerimi sem se srečevala tekom usposabljanja. kot je pomembna usklajenost kompetenc delovnih mest s kompetenca-mi brezposelnih oseb/iskalcev zaposlitve, ja tudi usklajenost osebnostnih lastnosti in kompetenc sveto-valca zaposlitve z delovnim mestom svetovalca zaposlitve.



ker sem po izobrazbi univerzitetna diplomirana pedagoginja, smer andragogika, mi pojmi vseživljenjske-ga učenja in permanentnega izobraževanja niso tuji. res pa je, da sem lahko veliko izkušenj iz preteklih zaposlitev (organizator izobraževanja ter nudenje učne pomoči na ljudski univerzi ter izvajalec strokovne dodatne pomoči otrokom s posebnimi potrebami) prenesla na delo svetovalke zaposlitve. Vendar stro-kovne podlage, poznavanje Zakona o upravnem postopku, trga dela ter zakonov nisem poznala, zato sem se tekom usposabljanja veliko izobraževala in usposabljala prav na teh področjih. pri tem sem prido-bivala veščine in znanja, ki izoblikujejo svetovalca zaposlitve in omogočajo celostno obravnavo brezpo-selnih oseb/iskalcev zaposlitve. Veliko sem pridobila pri komunikaciji, aktivnem poslušanju, postavljanju odprtih in zaprtih vprašanj, parafraziranju, ugotavljanju potreb, iskanju rešitev, sodelovanju pri strokovnih sestankih - timih, poznavanju lokalnega trga dela, kompetenc delovnih mest, ravnanju pri težavnih situ-acijah, delu z delodajalci … Vsi zaposleni na območni službi nova gorica se trudimo pri izpolnjevanju poslanstva Zavoda, ustvarjamo prijazen ter učinkovit Zavod.

Da skupaj doseženo cilj, pa je potrebna sodelovalnost ter ponotranjanje ciljev ZrsZ kot naših osebnih. Vodstvo poskrbi, da smo na tekočem z vsemi informacijami, potrebnimi za uspešno poslovanje oz. za-poslovanje, v obliki dnevov učenja, stalnim izobraževanjem zaposlenih ter kvalitetno izvedenimi letnimi razgovori. letni razgovor z vodjem vidim kot pomoč pri prepoznavanju lastnih potencialov, spremljanju rezultatov, povzemanju ključnih nalog, načrtovanju samoizobraževanja in samoizpopolnjevanja - pomoč pri načrtovanju kariere.


različne teorije, ki se ukvarjajo z učinki brezposelnosti na posameznika, poudarjajo pomen čim hitrejše aktivacije posameznika že pred oz. takoj po nastanku brezposelnosti. kot svetovalka zaposlitve imam nalogo, da učinkovito in uspešno pomagam ljudem pri iskanju zaposlitve ter jih preko različnih aktivnosti na poti do službe opremiti s pravimi orodji za uspešen nastop na trgu dela.

poleg čimprejšnje aktivacije in zaposlitve brezposelnih oseb/iskalcev zaposlitve je cilj Zavoda tudi pove-čevanje učinkovitosti posredovanja na prosta delovna mesta, kar pa lahko dosežemo le, ko brezposelna oseba spozna, kako pomembni so dobro postavljeni zaposlitveni cilji. temelj pri učinkovitem postavlja-nju zaposlitvenih ciljev pa je tako poznavanje trga dela kot tudi prepoznavanje kompetenc brezposelnih oseb/iskalcev zaposlitve ter kompetenc delovnih mest, kar pa je naloga in dolžnost obeh: svetovalca zaposlitve in brezposelnih oseb.

naloga svetovalca je torej, da brezposelno osebo/iskalcev zaposlitve čim bolje spozna, ji pomaga pri postavljanju realnih zaposlitvenih ciljev, jo obvešča o prostih delovnih mestih in pred napotitvijo preveri ustreznost in skladnost kompetenc oseb s kompetencami delovnih mest ter motiviranostjo brezposelnih oseb/iskalcev zaposlitve za prosta delovna mesta.

V to področje sem vložila veliko truda in menim, da je prav vsaka zaposlitev, ki je posledica učinkovitega posredovanja tudi moj osebni uspeh. prav vsaka brezposelna oseba/iskalec zaposlitve lahko na Zavodu dobi vse, kar pri iskanju zaposlitve potrebuje: kvalitetne informacije, pomoči pri samostojnem iskanju zaposlitve, veščine iskanja zaposlitve, pomoč pri postavljanju realnih zaposlitvenih ciljih, posredovanju, vključevanju v daljše poglobljene obravnave, v ukrepe aktivne politike zaposlovanja… največkrat se pro-ces svetovalne obravnave upočasni oz. ustavi, ker je osebi težko sprejeti dejstvo brezposelnosti. ose-ba poleg zaposlitve izgubi socialni status, finančno neodvisnost, socialno vključenost in največkrat tudi dostojanstvo. aktivacija take brezposelne osebe je bistvenega pomena za nadaljnjo obravnavo. ko oseba spozna, da ni sama v nastali situaciji in sprejme svojo brezposelnost, se obravnava šele začne. tudi preseganje vzorcev, da je izobraževanje in usposabljanje ter iskanje drugih poklicnih poti, spreminjanje zaposlitvenih ciljev ter načrtovanje kariere le za mlade, je podlaga za nadaljnje delo. Zame je uspeh in primer dobre prakse tudi vsak premik brezposelne osebe/iskalca zaposlitve pri razumevanju situ-acije brezposelnosti, ki sem ga uspela doseči.

kot zaposlena na Zavodu sem osredotočena na uporabnike Zavoda, tako brezposelne osebe kot tudi delodajalce. Med vsako svetovalno obravnavo se trudim za čimprejšnjo opredelitev brezposelne ose-be/iskalca zaposlitve (njenih ovir ter potreb), spodbujanje k takojšnji aktivaciji (vključevanje v delavnice Zavoda, koncesionarjev ter ukrepov aktivne politike zaposlovanja, obiskovanja kariernega središča) ter povečanju posredovanja v zaposlitev, kar pa lahko dosežemo tudi s krepitvijo sodelovanja z delodajalci. na uradu za delo ajdovščina je obiskovanje delodajalcev z namenom strateškega sodelovanja ter spo-znavanjem delovnih mest stalnica.


ZakLJUčNE NaLOgE

uraDi Za Delo

urad za delo črnomelj

urad za delo Metlika

urad za delo novo mesto

urad za delo trebnje

Novo mesto

Območna služba Novo mesto



ZaKlJUČNa NalOGa



ana kukićstrokovna izobrazba: Univerzitetni diplomirani etnolog in kulturni antropolog

ime in priimek mentorja: lučka pezdirc

organizacijska enota: območna služba Novo mesto

oddelek / služba: Urad za delo črnomelj


ko sem septembra 2009 začela z delom na delovnem mestu svetovalke zaposlitve na uradu za delo čr-nomelj, so se gospodarske razmere že začele zaostrovati in negativni vplivi gospodarske krize so se čutili tudi v lokalnem okolju. stopnja brezposelnosti v beli krajini je danes visoko nad slovenskim povprečjem, gospodarske razmere so zaradi različnih aspektov izredno neugodne, zaostanek pa se na žalost še pove-čuje. V letih 2010, 2011 in 2012 so sledila večja odpuščanja delavcev, zaposlenih v podjetjih, ki so nekdaj predstavljala temelj gospodarstva tega območja. na njihovo delovanje je med drugim vezanih še veliko število majhnih in mikro podjetij, ki za potrebe svojega delovanja oziroma proizvodnje izdelujejo posa-mezne izdelke in polizdelke ali pa opravljajo različne storitve. Vse to je vplivalo na celotno klimo območja in kot svetovalka zaposlitve sem pri strankah zaznavala negotovost, strah in obupanost, kar se danes čedalje bolj potencira in hromi njihova zmožnost aktivnega iskanja zaposlitve. Veliko težavo predstavlja tudi sama struktura brezposelnih oseb; nizka stopnja izobrazbe, mladi, iskalci prve zaposlitve, starostniki, invalidi, ženske, socialno ogroženi, tujci, romi itd., kar največkrat vodi v dolgotrajno brezposelnost in močno socialno izključenost omenjenih ranljivih ciljnih skupin. hkrati se pojavlja težava omejenega preha-janje delovne sile v druge regije, čemur v prvi vrsti botruje slaba infrastruktura in oddaljenost območja od razvitejših centrov (prebivalci območja so zaradi omenjenih ovir cenovno neugoden oz. nezanimiv kader) in dejstvo, da gre za obmejno območje, ki že zaradi same geografske danosti nima enakih možnosti na trgu dela. Zaprtost območja bi bilo treba premagovati s strateško usmerjenostjo k delodajalcem izven območja bele krajine, za kar bi bili potrebni celoviti in sistematični ukrepi. bela krajina je zaradi bližine meje z republiko hrvaško zaznamovana tudi z večjim deležem tujcev z osebnimi delovnimi dovoljenji ali dovoljenji za zaposlitev, večina od njih pa je dnevnih migrantov. čezmejno prehajanje delovne sile je stalnica, saj je življenje obmejnih prebivalcev prepleteno na vseh ravneh. Dejstvo je, da tujci predstavljajo cenejšo delovno silo, vendar za enkrat še ni čutiti večje nestrpnosti, kar ne pomeni, da se s poglabljanjem gospodarske krize ne bo povečevala.

kot sodelavka na manjšem uradu sem opravljala delovne naloge, ki se navezujejo na delo prijavnega referenta in svetovalca zaposlitve. prednost tovrstnega dela vidim v tem, da sem se naučila opravljati vsa dela, ki so potrebna za nemoteno delovanje urada ter zadovoljstvo strank, hkrati pa bi izpostavila dejstvo, da je v posameznih primerih težko preklapljati med številnimi delovnimi opravili. Z željo, da bi strankam zagotovili kvalitetno obravnavo, smo s sodelavci na uradu uvedli ciklični sistem menjave na delovnem mestu prijavno- odjavnega referenta, kar nam je omogočilo, da smo na posamezne dneve lahko izvajali zgolj svetovalne storitve ali se posvetili aktivnemu sodelovanju z delodajalci.

V času, ko sem bila zaposlena kot svetovalka zaposlitve, sem se imela priložnost srečati z vsemi ključnimi deli svetovalca zaposlitve, poleg informiranja, svetovanja, vodenja informativno motiva-cijskih seminarjev, dela v odprtem sistemu oziroma kotičku, individualnega in skupinskega sveto-


vanja, sodelovanja na zaposlitvenih razgovorih, napotovanja na prosta delovna mesta, napotova-nja v ukrepe aktivne politike zaposlovanja in specialistične obravnave, sodelovanja na strokovnih timih, izvedbi zaposlitvenih sejmov itd., sem aktivno delovala tudi pri sodelovanju z delodajalci, predstavništvi delodajalcev ter drugimi institucijami in subjekti v lokalnem okolju, ki tako ali dru-gače vplivajo na razvoj zaposlitvenih možnosti in priložnosti.

Za novo zaposlene na projektu »Do boljše kakovosti storitev z več svetovalci zaposlitve« so bila na samem začetku organizirana izobraževanja, ki so vključevala različna področja in tematike. tako sem se najprej seznanila z delovanjem Zavoda, njegovimi cilji in poslanstvom, nadaljevala z izobraževanji za pridobitev osnovnih znanj za delo s standardno klasifikacijo poklicev ter uporabo aplikacije za delo na zaposlovanju.

pod mentorstvom je bil skupaj z vodstvom območne službe začrtan individualni program izobraževanja, ki je vključeval različne oblike usposabljanj ter mi omogočil, da sem dobila vpogled v delovanje različnih služb in se posredno tudi vključila v njihovo delo.

V okviru izobraževalnega centra sem se udeležila delavnic svetovalni proces na zaposlovanju, Delo s skupino na zaposlovanju in aktivacija svetovalnega procesa. udeležila sem se tudi izobraževanja Veščine iskanja zaposlitve predavatelja gorazda praha iz podjetja MojeDelo. na podlagi predavanj o Zakonu o upravnem postopku sem uspešno opravila tudi strokovni izpit iz tega področja. nadalje sem preko e-uče-nja opravila delavnici elektronske komunikacije in Delovni stili.

Med vsemi omenjenimi bi izpostavila delavnico predavatelja petra gaborja, aktivacija svetovalnega pro-cesa na zaposlovanju, na kateri sem se seznanila z nekaterimi inovativnimi pristopi in metodami dela, ki omogočajo samoaktivacijo in motiviranje strank. samo predavanje se mi je zdelo izredno zanimivo tudi zaradi tega, ker posameznih teorij, ki smo jih obravnavali, še nisem poznala oziroma o njih nisem razmi-šljala iz tovrstnega zornega kota. predavatelj je poglobljeno izpostavil in predstavil poglavitne probleme svetovalcev in svetovancev, strategije odločanja, teorijo o enotnem polju zavesti ter konstruktivizmu, različne generacije komunikacij, stile kooperacije, tehnike samoocenjevanja in samorazreševanja proble-mov in vse to na zanimiv način povezal s svetovalnim procesom. Celotna delavnica je bila zastavljena v smeri prepoznavanja in uporabe kreativnih in aktivnih tehnik, ki bi jih lahko prenesli v svetovalni proces in tako vzpostavljali pozitivno in dinamično klimo s pomočjo katere lahko pripomoremo k pospešenemu reševanju problemov strank. posamezne tehnike sem kasneje skušala kar največkrat uporabiti na delov-nem in tudi osebnem področju, še zlasti pa sem skušala biti pri delu s strankami bolj kreativna v skladu z načeli nove perspektive. ponotranjila sem pravilo, da stranke od svetovalca potrebujejo zgolj drugo mnenje in ne nekoga, ki bi namesto njih reševal probleme, kar mi je bistveno olajšalo delo pri strankah z ovirami. naučila sem se usmerjati stranke k postopnemu reševanju manjših ovir za dosego končnega cilja – zaposlitve. iz lastnega zanimanja sem se lotila prebiranja predlagane literature, še posebej pa je moje zanimanje pritegnilo strokovno področje antropologije ustvarjalnosti.

na tem mestu bi rada poudarila tudi pomen izobraževanja oziroma usposabljanja, ki je vseskozi pote-kalo v delovnem okolju. svetovalec zaposlitve mora biti izredno multidisciplinaren in biti pripravljen se vseskozi učiti in izpopolnjevati, saj je njegovo delovno področje zelo široko in nemalokrat presega okvire zaposlovanja. Dejansko je najdragocenejše znanje pridobljeno iz izkušenj, znanje, ki se ga ne da osvojiti s prebrano knjigo ali priročnikom, znanje in zmožnost, da v danem trenutku najdeš rešitev ali zgolj vir informacij preko katerega kasneje najdeš odgovore na zastavljena vprašanja.

Z zasedbo delovnega mesta svetovalke zaposlitve na uradu za delo črnomelj se je moja do tedaj zastav-ljena poklicna pot bistveno spremenila oziroma odstopila od načrtovane. poleg tega, da je bila po konča-nem študiju to moja prva redna zaposlitev, sem se podala v strokovne vode, ki jih do tedaj nisem dobro poznala. tekom študija na oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo na Filozofski fakulteti, sem se sicer veliko ukvarjala tudi s področji, ki so se posredno dotikala zaposlovanja, antropologije migracij in pravic tujcev ter z drugimi tematikami, ki tako ali drugače odstirajo socialna vprašanja posameznih marginalnih skupin. kot svetovalka zaposlitve sem tako dobila priložnost, da sem opravljala delo, ki sem si ga dejansko želela opravljati in me je kot tako tudi izredno veselilo in izpopolnjevalo. pridobila sem si dragocene izkušnje za delo z ljudmi, okrepila svoje komunikacijske veščine, sposobnost timskega dela, gradila na fleksibilnosti ter multidisciplinarnosti. kot pridobljeno veščino bi še zlasti izpostavila zmožnost prepoznavanja in reševanja problemov strank, s poudarkom na zmožnosti razčlenjevanja in iskanja učin-kovitih pristopov. Z znanjem in izkušnjami, ki jih imam danes, bi v določenih situacijah zagotovo pristo-pila drugače; kot mlada sodelavka sem na samem začetku kar nekajkrat težave svojih strank »odnesla domov« oziroma so se me globoko dotaknile. a s časoma sem se naučila, da prevzemanje odgovornosti



za reševanje problemov strank pripada njim samim. Že od nekdaj se prepoznavam kot oseba z močno izraženo občutljivostjo za problematiko ljudi različnih skupin in kultur. Močno izražena kompetenca spre-jemanja različnosti je zagotovo prispevala tudi k zagotavljanju enake obravnave in zmožnosti učinkovite komunikacije. Že omenjena osebnostna lastnost in dejstvo, da prepoznavam potrebe drugih ljudi, je od mene terjala ne samo, da sem vseskozi težila k kvalitetnemu nudenju pomoči strankam, temveč da sem delovala proaktivno in na ta način strmela k ideji, da bi bil Zavod kot institucija v mojem lokalnem okolju opora ljudem, ki so se zaradi brezposelnosti znašli v socialno-ekonomski stiski. Delo svetovalke zapo-slitve me je zagotovo zaznamovalo do te mere, da si svojo poklicno pot želim nadaljevati na tem stro-kovnem področju. k posameznikovi osebni rasti pripomore katerokoli delo, ki ga veseli in osrečuje, saj ta prav zaradi tega tudi izven delovnega okolja išče možnosti dodatnega izobraževanja in usposabljanja.

Moja izkušnja z brezposelnostjo me osebnostno ni globoko zaznamovala, saj sem bila na Zavodu kot ak-tivna iskalka zaposlitve prijavljena le kratek čas. Zelo hitro po prijavi v evidenco brezposelnih oseb sem se namreč vključila v ukrep aktivne politike zaposlovanja, v usposabljanje na delovnem mestu, ki mi je omo-gočil pozitivno izkušnjo in možnost pridobitve novih znanj in veščin tekom dela na območnem združenju rdečega križa črnomelj. po končanem usposabljanju sem bila v okviru tega projekta izbrana na delovno mesto svetovalke zaposlitve. kljub kratkotrajni brezposelnosti sem vseeno imela precej dober vpogled v to, kako brezposelnost dojemajo mladi, iskalci prve zaposlitve, ki so pred kratkim zaključili šolanje. Še zlasti občutljiva skupina se mi zdijo mladi s pridobljeno visokošolsko ali univerzitetno izobrazbo družbo-slovnih smeri, med katere sem spadala tudi sama, saj so prosta delovna mesta za tovrsten kader redka. V regijah, ki so oddaljena od večjih središč jih praktično skorajda ni, kar povzroča »beg možganov« in s tem še dodatno škodo omenjenim območjem. Vse to povzroča zelo veliko ekonomsko in osebnostno stisko mladih, ki dejansko ne vedo, kako po zaključku študija nadaljevati svojo karierno oziroma zaposlitveno pot. Mnogi med njimi se prav zaradi tega odločajo za nadaljevanje šolanja, saj jim to omogoča lažje pre-živetje, vendar osebno menim, da tovrstno odločanje za nadaljnjo pridobivanje formalnega izobraževanja ni vselej ciljno naravnano in največkrat predstavlja le beg iz brezizhodne situacije na trgu dela.

Med drugim sem kot brezposelna oseba oziroma kot mlada iskalka prve zaposlitve med svojimi znanci, prijatelji in sorodniki, ki so pripadniki iste generacije, zaznavala miselnost, da brez vez in poznanstev ni moč priti do zaposlitve. pri tem bi rada poudarila, da je pri tem besedna zveza, veze in poznanstva, obrav-navana z izrazito negativno konotacijo. tekom dela in sodelovanja z delodajalci ter z na novo prido-bljenim pogledom na področje zaposlovanja, sem ugotovila, da je navezovanje socialnih stikov, torej mreženje, eden izmed ključnih vidikov na katerega bi morali biti mladi pri iskanju zaposlitve pozorni. svoje stranke sem spodbujala k vključevanju v različne aktivnosti, tako formalne kot tudi tiste, ki se odvijajo v osebnem življenju vsakega izmed nas ter izpostavljala možnost volonterskega dela in pro-stovoljstva, saj menim, da je tudi to ena izmed možnosti, ki lahko vodi do zaposlitve. Strah mladih brez-poselnih oseb izvira predvsem iz pomanjkljivih delovnih izkušenj, na žalost pa se le redki zavedajo, da imajo sveže znanje, ki med drugim pokriva tudi napredno znanje računalništva in tujih jezikov, inovativnost, mobilnost, fleksibilnost in željo po dodatnem izobraževanju. Po mojih izkušnjah so to ene izmed ključnih lastnosti, ki jih delodajalci iščejo pri kandidatih. Z ozirom na poznavanje proble-matike dojemanja brezposelnosti pri mladih, sem te spregledane prednosti skušala predstaviti tudi svojim strankam ter s tem dodatno spodbuditi njihovo motivacijo k aktivnemu iskanju zaposlitve.

Dandanes v delovnih okoljih zagotovo prihaja do izrazitega trka različnih generacij in povsem drugačnih načinov delovanja, kar od vseh nas zahteva veliko mero prilagajanja in medsebojnega spoštovanja. izzivi sedanjega časa so poleg hitrih sprememb (trg dela, zakonodaja), negotove in nemalokrat tudi zastrašu-joče napovedi glede prihodnosti, nejasnih temeljnih načel, zagotovo tudi spremembe v načinu delovanja, ki se ga zahteva od zaposlenih. čedalje večji je poudarek na inovativnem in proaktivnem delovanju ter nujnosti mobilizacije znanj, izkušenj in sposobnosti. Za doseganje ciljev in uspešno premagovanje ovir je zagotovo velikega pomena konstruktivno sodelovanje med sodelavci. tekom zaposlitve na Uradu za delo črnomelj, kjer smo delovali predstavniki treh različnih generacij, sem dobila priložnost, da se izpopolnjujem v timskem delu in različnih delovnih stilih. Z upoštevanjem skupnih interesov, spoštovanjem mnenj drugih, iskanjem kompromisov in izmenjavo relevantnih informacij, smo ustvarili pozitivno vzdušje, ki nam je omogočilo, da smo se drug od drugega učili in z lastnim zgledom vnašali izboljšave v delovno okolje. osebno menim, da ima dobra klima v delovnem okolju velik vpliv na uspeš-no in kakovostno opravljeno delo. od svojih starejših kolegov sem pridobivala znanja, ki so izhajala iz izkušenj in so mi tekom uvajanja v nove delovne naloge in na poti k samostojnemu delu izredno koristile. poleg omenjenega sem preko njih hitro spoznavala poslovne in delovne procese in imela priložnost širiti svojo socialno mrežo, kar mi je omogočalo hitro pridobivanje različnih informacij. sama menim, da sem v delovno okolje zagotovo prinesla nov zagon ter drugačne življenjske poglede. kot pravita moja sodelavca



še danes, sem vsekakor ogromno prispevala k njunemu boljšemu znanju računalništva in uporabe ostale tehnične podpore. Mislim, da je pestrost generacij v posameznem delovnem okolju ključ do poslovnega uspeha podjetja ali institucije.

Že zgoraj omenjeni ciklični način dela na uradu za delo črnomelj je povsem po naključju pripeljal do tega, da sem ob sredah opravljala delo v prijavno-odjavni službi. na ta dan, zlasti v popoldanskem času, je po informacije in pomoč prihajalo največ tujcev, kar me je tako poslovno kot tudi osebno angažiralo, da sem se dodobra seznanila z njihovo problematiko. Vseskozi sem stremela k temu, da bi omenjeni ranljivi ciljni skupini, kar se le da pomagala pri premagovanju ovir in jim, če pogledam nekoliko širše, pomagala tudi pri uspešnem vključevanju v družbo. Vključevanje v družbo ne temelji zgolj na načelih in vrednotah enakopravnosti, svobode in vzajemnega sodelovanja, temveč tudi na pripravljenosti posameznika, da spozna značilnosti družbe v katero se vključuje, torej jezika, zgodovine in družbene ureditve. Zavzemala sem se, da so vedno pridobili koristne informacije ali bili pravilno usmerjeni dalje, bodisi zaradi ureja-nja osebnih delovnih dovoljenj, socialnega varstva, zdravstvenega zavarovanja, pravne pomoči ali zgolj vključitve v programe izobraževanja in učenja slovenskega jezika. pri tem sem z razumevanjem njihove osebne stiske, v kateri so se znašli kot tujci, pogostokrat skušala pomagati tudi s svojim posredovanjem pri pridobivanju relevantnih informacij. Zaradi pripravljenosti pomagati ali zgolj prisluhniti me še da-nes, ko sicer ne opravljam več dela svetovalke zaposlitve, ustavijo na ulici z namenom, da se mi zahvalijo za izkazan trud in ravno to je tisto, kar mi največ pomeni in hkrati kaže tudi na to, da sem bila pri svojem delu, vsaj kar se tiče zagotavljanja zadovoljstva strank, uspešna.

ker je moja življenjska izkušnja taka, da sem do sedaj živela na treh različnih območjih oziroma regijah Slovenije – na gorenjskem, v Ljubljani in v Beli krajini –, sem imela priložnost spremljati pestrost in neverjetno raznolikost v načinu življenja ljudi omenjenih okolij. Pri tem ne gre zgolj za drobce kulturnih razlik, temveč tudi za razlike v dojemanju sveta okoli sebe, postavljenih vredno-tah in samem načinu življenja, kar vpliva tudi na različne potrebe ljudi iz zgoraj izpostavljenih okolij. prav zaradi tega sem se večkrat ukvarjala z vprašanjem možnosti povečanja učinkovitosti Zavoda kot in-stitucije z upoštevanjem teh razlik. pri tem sem imela v mislih predvsem lokalizacijo posameznih storitev, kar bi morda pripomoglo k večji učinkovitosti in lažjemu doseganju strateških ciljev. osebno razmišljanje izhaja zgolj iz dejstva, da se posamezni trendi na drugih področjih delovanja družbe že obračajo k večje-mu upoštevanju razlik in poznavanju prednosti ali slabosti posameznih lokalnih okolij.




ZaKlJUČNa NalOGa



Maja Bašeljstrokovna izobrazba: Univerzitetna diplomirana sociologinja

ime in priimek mentorja: tatjana Muhič


oddelek / služba: Urad za delo Novo mesto



kot svetovalka zaposlitve, sem začela delati septembra 2009, v okviru projekta » Do boljše kakovosti storitev z več svetovalci zaposlitve« na uradu za delo novo mesto. sem uslužbenka Zavoda za zapo-slovanje, ki izvaja storitve vseživljenjske karierne orientacije. pri svojem delu se ravnam po načelu dela z brezposelnimi osebami in iskalci zaposlitve. ravno tako je moja glavna naloga kot svetovalka zaposlitve posredovanje zaposlitve. pri tem delu je potrebno upoštevati cilje Zavoda, ki se nanašajo na zmanjšanje brezposelnosti. posredovanje zaposlitve mora potekati ažurno, temeljito in v sodelovanju z delodajalci. pri samem posredovanju svetovalci sodelujemo na področju posredovanja in obveščanja, lahko pa so-delujemo tudi na posameznih razgovorih z delodajalci. V takih primerih lahko dobimo več informacij o potrebah, ki jih imajo delodajalci za določeno delovno mesto. obenem pa lahko vidimo tudi drugo stran, ki jo predstavljajo brezposelne osebe. njihovi pogledi in razlogi, ki jih pokažejo na razgovoru. največkrat predlagam tako soočenje, ko delodajalec iz nabora napotenih oseb ne dobi ustreznega kandidata. ta praksa se je izkazala kot zelo uspešna, saj delodajalci ob naslednji potrebi po delavcu kot prvo obliko sodelovanja, torej načina prijave brezposelnih oseb, predlagajo soočenje na uradu za delo.

kot najbolj pomembno nalogo vidim svetovanje, ki ga namenjam brezposelnim osebam. kot poglavitna enota svetovanja bi lahko bila informiranje. Mnoge osebe se prijavijo kot brezposelne osebe in nimajo osnovnega znanja za uspešno iskanje zaposlitve. ena ključnih nalog zato je informiranje, ob tem pa ugo-tavljane kaj oseba potrebuje in pri čem ji lahko pomagam. na koncu svetovalnega intervjuja lahko osebi tako tudi svetujem. na našem uradu imamo obliko karierno središče, ki je zaradi velikosti urada okrnjena. predstavlja ga Cips in krajše oblike delavnic, ki potekajo redno dvakrat mesečno. poslušalcem predstavi-mo esvetovanje in eŽivljenjepis. svetovanje in izdelava zaposlitvenega načrta pa poteka po predhodnem naročanju strank. Moje delo je predvsem v zadnjem omenjenem sistemu, vendar sodelujem s svetovalko zaposlitve, ki dela v Cipsu. stranke, ki potrebujejo dodatne informacije pri pisanju vlog, poklicni orientaci-ji ali samo potrebujejo dodatno svetovanje, svetujem, da ga obišče. po izvedenem obisku se s svetovalko iz Cipsa pogovorimo o njenih predlogih za nadaljnje sodelovanje in pomoč stranki. sodelujem pa tudi pri krajših oblikah delavnic, ki sem jih zgoraj omenila. tako lahko povežem moje dve glavni nalogi, ki sta posredovanje in svetovanje. če je svetovalni intervju dobro izveden in pridobim vse potrebne informacije o brezposelni osebi, je lahko tudi posredovanje uspešno in vodi do zaposlitve. če je na tej poti oseba neuspešna, se glede na smiselnost, odločim za vključitev v kakšnega izmed ukrepov aktivne politike zaposlovanja. osebi lahko pomaga že kakšen osnovi tečaj ali morda pridobitev nacionalne poklicne kvali-fikacije. osebi pa lahko pot uspešnega iskanja zaposlitve prekine zdravstvena težava ali druga omejitvev. V takih primerih jo napotim na poglobljeno karierno svetovanje, in sicer na zdravstveno zaposlitveno sve-



tovanje ali na svetovanje k rehabilitacijski svetovalki. tekom pogovora lahko ocenim, da oseba potrebuje poglobljeno karierno svetovanje v smeri poklicnega svetovanja. sodelovanje s poklicnimi svetovalkami v mojem primeru poteka zelo uspešno. ko oseba zaključij svetovanje pri poklicni svetovalki, se s svetoval-ko pogovorim o posamezni osebi in o konkretnih rešitvah in predlogih.

skrbim tudi za aktualne vsebine na seminarjih. ob novostih uredim vizualne pripomočke in zloženke. skrbim za oglasno desko, da so na njej aktualne zadeve, ki zadevajo zavod za zaposlovanje in ostale zunanje izvajalce. priložim tudi druge aktualne zadeve z našega okolja in drugih zanimivosti, ki se na nanašajo na zaposlovanje ali veščine iskanja zaposlitve. po potrebi tudi sama izdelam zloženke ali pla-kate. osebe, ki čakajo na osnovno karierno svetovanje pred pisarno, si lahko le-te ogledajo ter vzamejo zloženke.

Moje delo pa je tudi na drugih področjih. eno izmed teh je vodenje informativnega seminarja. sama sem mnenja, da je le-ta zelo pomemben, saj osebe dobijo prvo informacijo kaj je Zavod, kaj prestavlja, kakšne imajo pravice in kakšne obveznosti kot brezposelne osebe. Vsaka oseba, ki se prijavi prejme termin za seminar. če je oseba že obiskala seminar in je že nekaj časa minilo od tega, jo ponovno povabim, da lahko pridobi nove, sveže informacije, predvsem o programih, ki potekajo in novih pripomočkih za lažje iskanje zaposlitve. kot eno izmed oblik informativnega seminarja pa vodim tudi skupine, ki jih obisku-jejo romi. oblika seminarja je prilagojena. skušam se jim približati z lažjo, neformalno vsebino in ob tem predstaviti kakšne imajo obveznosti, kot prijavljeni in obenem pravice. sodelujem tudi na timskih obravnavah, ko skupaj z ostalimi zaposlenimi odločamo o vključitvah v formalno izobraževanje. tudi z zunanjimi institucijami kot je Center za socialno delo in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje sem imela timske obravnave. le-te so se nanašala predvsem na odstope nezaposljivih oseb omenjenim institucijam. timsko obravnavo pa skličem tudi sama, če potrebujem pomoč za nadaljnjo delo. tako se lahko s svetovalkami posvetujem in skupaj pridemo do najbolj ugodne rešitve. to se je izkazalo za zelo učinkovito metodo in se svetovalke na našem uradu zelo pogosto sestanemo z namenom, da predstavi vsaka svoje težavne situacije, ki jih ima z brezposelnimi osebami.


izobraževanje svetovalcev zaposlitve je ena izmed ključnih dejavnosti zaposlenih na Zavodu. pomembno je za razvoj Zavoda za zaposlovanje in s tem njegovo uspešno delovanje. pri tem pridobimo znanja in sposobnosti, ki jih uporabljamo pri svojem delu in ob tem postane to način in navada dela. svetovalci s tem razvijemo sposobnosti, ki so potrebne za naše uspešno delo, hkrati pa menim, da sami pridobiva-mo na osebnem razvoju. Meni so pomagala izobraževanja predvsem v tem, da sem si bolje organizirala svoje delo. svoje delo sem opravljala lažje in bolj uspešno. Mnogo doprinesejo tudi izkušnje drugih pos-lušalcev, ki ji na izobraževanjih delijo z drugimi in to pripomore k bolj enotni obravnavi strank. Zato sem zagovornik izobraževanj v skupinski obliki. V sodobnem času izobraževanja potekajo vse bolj preko ele-ktronske oblike. so bolj konkurenčna, če gledamo na čas, so tudi finančno bolj ugodna. imajo pa veliko pomanjkljivosto saj ni več delitev izkušenj drugih svetovalcev in ni več osebnega stika med svetovalci iz različnih območnih služb. ravno to je meni pomagalo, da je bil pri delu kontakt z drugimi svetovalci uspešen in mnogokrat lažji.

Moja pot izobraževanja poteka že od samega začetka dela na uradu za delo. izobraževanja so zajemala predavanja, delavnice, strokovne sestanke, seminarje, ki so jih izvajali strokovni delavci. Med prvimi iz-obraževanji je bilo spoznavanje območne službe novo mesto, kjer sem bolj konkretno spoznala razna področja zaposlovanja. prikazano mi je bilo področje zaposlovanje tujcev, programe aktivne politike za-poslovanja, poklicno in rehabilitacijsko svetovanje, delo z zahtevki za denarno nadomestilo in podobno. nekaj časa sem bila tudi na uradu za delo trebnje, kjer sem lahko videla kako poteka delo na drugih uradih znotraj območne službe. ravno tako smo imeli vsi zaposleni na projektu » Do boljše kakovosti storitev z več svetovalci zaposlitve« usposabljanja na iC ZrsZ v ljubljani. predstavljen nam je bil Zavod za zaposlovanje kot organizacija in opravili smo usposabljanje iz varnosti in zdravja pri delu ter varstva pred požarom. na uvodnih srečanjih smo se spoznali in podelili začetne izkušnje in opažanja. V nada-ljevanju so se pričela bolj konkretna izobraževanja, kjer smo že spoznali potek izdelave zaposlitvenega načrta, potek prijave ali odjave brezposelne osebe. ob tem smo na novo spoznavali tudi program zpnet. sledilo je usposabljanje za uporabo standardne klasifikacije poklicev. tekom izobraževanja smo si ogle-



dali celoten skp, primere povezav med elementi dela in izobraževanja in njeno strukturo. ob pregledu in spoznavanju temeljnega koncepta, smo dobili predstavo kako lahko osebi pomagamo pri določitvi njenih zaposlitvenih ciljev in kaj oseba glede na pridobljeno izobrazbo lahko dela. imeli pa smo tudi organizirano predstavitev poklicne orientacije in esvetovanje.

ko sem bolj konkretno začela delati kot svetovalka zaposlitve, sem začela obiskovati večdnevne delav-nice. Med prvimi je bila delavnica Veščine iskanja zaposlitve. spoznali smo proces iskanja zaposlitve in trenutne spremembe na trgu dela. hkrati smo pregledali kaj delodajalci pričakujejo od iskalcev zaposlitve. aktivacija svetovalnega intervjuja je bila ena izmed delavnic. Delavnica je pripomogla k boljšemu razume-vanju samega procesa svetovanja in svetovanja strankam. podobno tematiko mi je približala tudi delavni-ca svetovalni proces na zaposlovanju, ki nam je na malo drugačen način prikazala to tematiko. izboljšala sem tudi svojo komunikacijo in način javnega nastopanja po tem, ko sem obiskala delavnico Delo s sku-pino na zaposlovanju. obiskala sem tudi delavnico, ki se je posvetila predvsem delu z delodajalci. izbolj-šala nam je vpogled v razmišljanje delodajalcev in orisala kaj delodajalci pričakujejo od nas svetovalcev zaposlitve in od zavoda kot institucije, ki posreduje brezposelne oseb na prosta delavna mesta. udeležila sem se tudi delavnice, ki nam je pomagala pri osebni rasti in naši motivaciji. kako si sami pomagamo pri motivaciji in kako brezposelnim osebam pomagamo pri motiviranju in uspešnem iskanju dela.

Menim, da so strokovno izobraženi in usposobljeni kadri temeljni dejavnik razvoja in učinkovitega delo-vanja Zavoda za zaposlovanje. Celovit pristop k izobražavnju nas zaposlenih in s tem večje učinkovitosti je jasen odgovor zakaj vlagati v izobraževanje. izobraževanje omogoča pridobitev strateško pomembnih znanj. temu sledi učinkovitejše delo, uspešno doseganje ciljev in podpira osebni razvoj zaposlenih. hkrati pa lahko omenim, da pripomorejo k večanju občutka pripadnosti organizaciji.


Zaposleni na projektu »Do boljše kakovosti storitev z več svetovalci zaposlitve« smo svoje delo pričeli z uvodnimi seminarji. na teh seminarjih smo pridobili osnovne informacije o samem Zavodu, o njegovem poslovanju. to je bil velik doprinos, da sem se lažje vpeljala v svoje delo. s tem je bilo tudi moje delo bolj učinkovito. na teh srečanjih sem se spoznala z vsemi zaposlenimi na projektu. na omenjenih seminarjih smo izmenjali izkušnje in zapiske, kar sem s pridom uporabljala na svojem delavnem mestu. Vsi smo se soočali s podobnimi problemi in z novostmi.

ena izmed pozitivnih strani projekta, kar sem že omenila v nalogi, so bila uvodna srečanja zaposlenih na projektu.

imeli smo tudi razna usposabljanja, ki jih drugi zaposleni niso imeli možnost opraviti, ko so nastopili delo. s tem sem dobila vse potrebne informacije, ki so bile potrebne za lažji in učinkovit prehod v delo sveto-valca.

tudi moje delo z mentorjem je bilo zelo uspešno. tekom projekta sem imela dva mentorja, vendar se delo z njima ni bistveno razlikovalo. sam občutek ob tem, da imam mentorja, je bil zelo dober. Mentoriranec ima možnost, da mu strokovno usposobljen mentor nudi podporo, kot manj izkušenemu začetniku. ena izmed večjih slabosti v večini podjetji je, da je posameznik, ki prevzame nove naloge, ne glede na zahtev-nost in odgovornost, prepuščen samemu sebi in s tem lastni iznajdljivosti. namesto, da bi ta oseba takoj lahko pričela učinkovito delati, se mora ukvarjati z osnovnimi stvarmi, ki so drugim že znane, ona pa jih mora odkriti sama. s tem, ko smo bili v omenjenem projektu in smo imeli mentorje smo se temu praviloma izognili. Mentorstvo je potekalo v duhu spoštovanja in pripadnosti. Mentorja sta mi vedno pomagala pri težavah, odgovarjala na vprašanja, pomagala pri uvajanju v delo in nudila možnosti vključitve v delavni proces. V tem času sem imela uspešno praktično usposabljanje. opozarjala sta me na novosti, na stva-ri, ki so pomembne za moje delo, na specifična in trenutno aktualna znanja. Vendar njuno mentorstvo ni vplivalo na moje osebne možnosti za razvoj dela in novosti. Mentorstvo je bilo predvsem praktično usmerjeno.

Druga pozitivna stran tega projekta je bilo mentorstvo, ki je bilo pomembno predvsem zaradi prenosa znanj in izkušenj. ni boljšega načina za učenje o nekem delovnem mestu, poklicu, kot pa učenje od ose-be, ki že ima izkušnje s tem delovnim mestom in pozna osnove ter ve kako podajati znanje, naučiti ali usposobiti.




Z nastopom dela zaposlenih na projektu, se je kakovost obravnave z brezposelnimi osebami izboljšala. ena plat izboljšanja kakovosti je izboljšanje kakovosti zaposlenih na uradu za delo. Zaposlenim se je olajšalo delo, saj sem prevzela del delovnih nalog. ko sem začela delati kot referentka na prijavno-odjavni službi, so bili uporabniki deležni hitrejše obravnave. ko sem čez čas pridobila dovolj znanja in sem se usposobila, sem začela delati kot svetovalka zaposlitve. prevzela sem določeno število strank od drugih svetovalk. olajšalo se je delo svetovalk, saj je ob velikem številu brezposelnih oseb delo zelo naporno in stresno. to negativno vpliva tudi na delo s strankami. s svojim pogledom sem sooblikovala način dela na našem uradu. ne glede na mojo kratko delavno dobo, svetovalke upoštevajo moje ideje za izboljšanje našega dela, ki bi bilo tako tudi bolj prijazno do uporabnikov.

Druga plat kakovostnejše obravnave, je bila moja lastna izkušnja z brezposelnostjo, ki jo lahko delim z brezposelnimi. pred začetkom dela na projektu sem bila prijavljena na Zavodu za zaposlovanje in sem bila iskalka prve zaposlitve. Moje izkušnje in poglede največkrat podam že kar na uvodnem informativ-nem seminarju. Mnogi spoštujejo moje izkušnje in večkrat delijo z mano tudi svoja razmišljanja. ko jim povem mojo izkušnjo, mnogi lažje spregovorijo, saj dobijo občutek, da jih res razumem.


Zadovoljstvo mi pomeni izpolnjevanje mojih pričakovanj pri uresničevanju tako osebnih kot skupnih ciljev Zavoda za zaposlovanje. občutim ga kot pozitivno čustvo. pri delu se skušam čim bolj potruditi z name-nom, da bi pri svojem delu čutila veliko zadovoljstvo. Menim, da pri mojem delu ni potrebno veliko, da lahko to tudi dosežem. Morda je pomembna informacija, nasvet ali preprosto čas, da osebi prisluhnem.

kot eno izmed dobrih praks, moram omeniti informativni seminar, ki ga vodim za rome. to obliko smo na uradu za delo uvedli, ko so sami predlagali obliko seminarja, ki bi bila njim bližja in bolj dostopna. in-formativni seminar sem tako prilagodila po vsebini in dolžini. Vodim ga v prijetnem vzdušju, kjer je oblika seminarja bolj kot delavnica, kjer imajo možnost podajati svoje mnenje in razmišljanje. ob tem jim podam vse osnovne informacije o Zavodu za zaposlovanje. skupine so zelo uspešne. Mnogi se razgovorijo, povedo svoje izkušnje, svoje vidike. ker se jim na ta način približamo, je tudi sodelovanje mnogo lažje.

pred časom smo začeli prejemnike denarnega nadomestila v prvih dveh mesecih prijave aktivno spre-mljati.

način na katerega spremljamo le-te je bil moj predlog, ki sem ga predlagala na timskem srečanju sveto-valk. ta oblika sistema, se je izkazala za zelo uspešno. oblikovale smo čakalne vrste na katere uvrščamo brezposelne osebe. imamo pa različen oblike spremljanja oz. čakalnih vrst. ena oblika je predstavitev e-Življenjepisa, druga esvetovanja in ob tem preveritev aktivnosti. lahko gre pa samo za izkazovanje aktivnosti, ki je lahko pri referentki ali pri svetovalki. svetovalka ob izdelavi prvega zaposlitvenega načrta osebo uvrsti na čakalne vrste. skupaj z obravnavano osebo se odločita na katere vse oblike izkazova-nja aktivnosti bo prišel. oseba je naročena na 30 minutno predstavitev esvetovanja, kjer na koncu še predstavi svoje aktivnosti. čez 14 dni je lahko naročena na drugo obliko predstavitve, svetovanja. Delo se nam je olajšalo, saj preprosto označimo čakalne vrste in osebi se ob izpisu zaposlitvenega načrta izpišejo vsi datumi. ob tem je tudi spremljanje oseb lažje, saj je možno preverjanje prisotnosti iz seznama.

brezposelne osebe, ki pridejo na svetovalni razgovor moraš spoštovati in jim prisluhniti. tako tudi one mene, kot svetovalko, spoštujejo. proces svetovanja tako poteka gladko in tudi uspešno. se zgodi, da je potrebna le majhna informacija, ki osebi lahko spremeni pot iskanja zaposlitve in se uspešno zaključi. če je moja pomoč dobra in jo osebe kot tako prepoznajo, me osebe ob koncu pohvalijo. to vzamem kot dobro zaključeno svetovanje. to me motivira k doseganju višjih ciljev in samopotrjevanju.



ZaKlJUČNa NalOGa



Polonca Lamovšekstrokovna izobrazba: uni. dipl. ekonomist

ime in priimek mentorja: Matjaž verbič


oddelek / služba: UraD za Delo trebNje

obdobje izvajanja dela na projektu: 1. 9. 2009-30. 4. 2012


Z delom svetovalca zaposlitve na uD trebnje sem začela v neugodnem času, v času gospodarske krize. bilo je veliko prijav, tudi masovnih. Vsaka izguba zaposlitve, tako po lastni krivdi kot po spletu različnih okoliščin, predstavlja na začetku šok za posameznika. nezmožnost najti novo ali ponovno zaposlitev lahko namreč vodi tako do težav na finančnem področju kot tudi povzroči zdravstvene in psihične težave, izgubo socialnih stikov, zmanjša samospoštovanje. V teh kriznih časih, sploh v zadnjem času je veliko ljudi v zelo slabem socialnem položaju, predvsem pa tudi z psihičnimi težavami in se ti odprejo, jokajo, tožijo in takrat se ne počutim najbolje. si pa vzamem čas, da jih poslušam, ker včasih rabijo samo to, da jih nekdo posluša. Vse več ljudi se obrača na nas po informacije, ki se sicer ne tičejo Zavoda za zaposlo-vanje, predvsem so to informacije glede upokojevanja, prejemanja denarne socialne pomoči,…

Delam na manjšem uradu, kjer vsak zaposleni dela vse, se pravi od prijave, odjave, svetovalnega dela, informiranja, posredovanja, napotovanja v ukrepe aktivne politike zaposlovanja, izvajanja krajših skupin-skih oblik dela z bo in modularnih delavnic za učenje veščin, pa soočenja z delodajalci, informativne se-minarje, sodelovanje na zaposlitvenih sejmih, obiskujemo delodajalce in vzdržujemo produktivne odnose z drugimi javnimi službami v lokalnem prostoru.

na začetku zaposlitve sem seveda opravljala samo prijave in preverjala aktivnosti pri iskanju zaposlitve pri brezposelnih osebah, kaj kmalu pa je sledilo tudi svetovalno delo, napotovanje v ukrepe aktivne politike zaposlovanja. V primeru zaznave težav (invalidnost, želja po šolanju, izobraževanju) napotovanje na spe-cialistične obravnave k rehabilitacijski svetovalki, poklicni svetovalki, v primeru zdravstvenih težav (kadar ne vemo ali je oseba sposobna opravljati določeno delo) sledi napotitev na zdravniško službo.

na uD trebnje nimamo prostorskih in kadrovskih pogojev za več storitev kariernega središča, tudi ra-čunalnika za stranke nimamo kam postaviti. smo bili pa toliko bolj dejavni pri napotovanju v zaposlitveni kotiček, opredelili pa smo se tudi za oblikovanje modularnih delavnic za učenje veščin iskanja zaposlitve za manjše skupine.

sama sem zastavila enourno delavnico na temo pisanje prošenj, (e) življenjepisa, hkrati pa preverim tudi aktivnosti iskanja zaposlitve. na delavnico vabim mlajše brezposelne osebe, ki niso obiskale zaposlitve-nega kotička. opozorim na napake pri pisanju prošenj, pogledamo kako se napiše prošnja, življenjepis. pokažem jim, kako enostavno se je registrirati in vnesti življenjepis na naši spletni strani. Vedno se v skupini razvije kaka debata, izmenjujejo si informacije. opažam, da mladi, čeprav so računalniško pisme-ni, se ne registrirajo. V nadaljevanju izvajanja te delavnice bom dodala še posebno delavnico izbora in dopolnjevanja zaposlitvenih ciljev.



s sodelavko in tudi sama sem obiskala kar nekaj delodajalcev iz našega področja z namenom predsta-vitve dela Zavoda in programov aktivne politike zaposlovanja, obenem pa smo izkoristili priložnost videti proizvodnjo in spoznati delovna mesta, seveda pa tudi ugotavljanje aktualnih in strateških potreb deloda-jalcev po delovni sili v prihodnje. obiski so mi zelo pomagali pri napotovanju brezposelnih oseb na prosta delovna mesta, saj sedaj vem, kako poteka delo v določenem podjetju oziroma kaj delajo.

Posebno pozornost posvečam večkanalnemu obveščanju brezposelnih oseb, zato sem že orga-nizirala tudi soočenja brezposelnih oseb in delodajalcev na Uradu za delo, saj je v teh primerih realizacija zaposlitve boljša, kot če izvedemo golo napotovanje.

sodelujem tudi z tukajšnjim Centrom za socialno delo (izmenjava informacij, komisije za začasno neza-posljivost), Centrom za izobraževanje in kulturo trebnje (eden od izvajalcev za določene npk in iu) in drugimi partnerji v našem okolju.

na naši območni službi smo vsako leto do letos organizirali zaposlitveni sejem z namenom predstavitve možnosti zaposlovanja, usposabljanja in izobraževanja v lokalnem okolju ter delodajalcev in obetavnih poklicev, na katerem smo potem sodelovali vsi zaposleni. letos pa nismo imeli svojega zaposlitvenega sejma, smo pa sodelovali na festivalu zate- Znanje aktivira te, ki ga je organiziral razvojni center novo mesto, na katerem smo imeli svojo stojnico in smo promovirali storitve in programe Zavoda za zaposlo-vanje.

bilo je veliko masovnih prijav, ki so bile posledica stečajev podjetij na našem območju - prevent, tom, novoles. takrat je bilo potrebno drugače organizirati delo na samem uradu za delo, kjer sva zaposleni dve svetovalki. naredili smo seznam in osebe so vpisale dan in uro prijave in moram reči, da so se tudi stranke potrudile in prišle točno. Dobili smo pomoč ene osebe na prijavi, ena svetovalka je v tistem času opravljala redno delo, dve pa sva samo prijavljale stečajnike. tako smo v najkrajšem času uspešno pri-javili veliko ljudi, na vrsto so prišli v dogovorjenem času, brez nepotrebnega čakanja, s seboj pa so imeli vse, kar je bilo potrebno za prijavo in uveljavitev denarnih pravic.

Možnosti za ponovno zaposlitev brezposelnih oseb postajajo vedno manjše, kolikor dlje je oseba brez-poselna. tu gre predvsem za starejše ljudi, ljudi z omejitvami, posebej so prizadeti invalidi. gre namreč za to, da taka oseba na trgu dela nima možnosti opravljati delo, za katerega je bila izučena. Delodajalci se že vnaprej izogibajo zaposlovanju dolgotrajno brezposelnih oseb, te osebe pa s tem izgubljajo upanje na zaposlitev.

ugotavljam tudi, da je čedalje več »slabih« delodajalcev. Zadnji bizaren primer je, da je delodajalec zah-teval od stranke, da si sama plača zdravniški pregled in varstvo pri delu.

na Zavodu za zaposlovanje sem sedaj zaposlena skoraj tri leta, vendar se delo sedaj zelo razlikuje od dela treh let nazaj. na začetku mojega dela nismo bili tako »spremljani« (seznami neposredovanih oseb, seznam oseb brez aktivnosti, seznam oseb brez realizirane aktivnosti,…) ali obremenjeni s cilji. Cilje za naš urad mesečno spremljam in komentar k ciljem pošljem nadrejenemu, ker imava tak dogovor. Včasih se mi zdi, da smo nemočni in da se ne da narediti nič, da bi bili boljši pri doseganju le-teh.


udeležila sem se veliko delavnic in seminarjev, ki so bile nujne za kakovostno delo z brezposelnimi ose-bami.

ena od prvih delavnic je bila komunikacija in svetovalni intervju, kjer sem izvedela kako pomembno je učinkovito poslušati, vešče postavljanje vprašanj, skupno postavljanje ciljev, da doseženo skupen cilj, dogovor. na svetovalni intervju se moramo pripraviti, saj so stranke, ki pridejo k nam, pogosto boječe, negotove, ne vedo kaj se bo zgodilo in mi se jim moramo približati. Že samo nasmeh ob vstopu zadoš-ča, da se počuti varna. nasmeh menda odpira srce in tega se poslužujem. Vsako stranko poskušam pozdraviti z nasmehom.

naslednja delavnica je bila aktivacija svetovalnega procesa na kateri smo se seznanili s pristopi in me-todami dela, ki omogočajo dodatno aktivacijo in motiviranje strank. pri tej delavnici mi je bilo zelo všeč, ker smo pogledali tudi znotraj nas, na našo duhovno raven. Vprašali smo se recimo, po čem naše srce



trenutno najbolj hrepeni. ali pa tako imenovano čudežno vprašanje: »če bi vse potekalo dobro zame v poslu, v pisarni, v družini, kaj bi bilo drugače?« Zanimivo, ko se malo zazreš v sebe.

kako delati s skupino, o oblikah dela s skupino, kdaj je sploh primerno delo s skupino, smo izvedeli na delavnici Delo s skupino na zaposlovanju. skupinskega dela se poslužujemo v primerih, ko je treba in-formirati, motivirati več ljudi hkrati. tako tudi prihranimo na času. udeleženci si tudi izmenjujejo izkušnje, dobimo povratne informacije, medsebojno si pomagajo. pri nas na uradu izvajamo naslednje skupinske oblike: informativne seminarje, soočenja, spremljanje aktivnosti in pisanje življenjepisa.

svetovalnemu procesu je bila posvečena delavnica Svetovalni proces na zaposlovanju, kjer smo raz-iskovali in ugotavljali možnosti za zaposlitev, definirali realistične zaposlitvene cilje, iskali in definirali ko-rake za doseganje cilja.

o različnih pristopih do strank smo se poučili na delavnici Motivacijski intervju. kako ravnati v težav-nih situacijah, smo se poučili na delavnici ravnanje v težavnih situacijah. V težavnih situacijah je več strategij reševanja konfliktov, in sicer umik, prevlada, prilagajanje, kompromis in transformacija. katero strategijo izberemo je pa odvisno od tega, kako nam je pomembna dosega osebnega cilja in ohranitev dobrih medsebojnih odnosov. sledile je delavnica Motivacija – dejavnik, ki posameznika spravi k delo-vanju, spodbuja in usmerja naše delovanje. sledili sta še delavnica Metode in tehnike dela s skupino in Delo z delodajalci. Vse te delavnice so bile izvedene pod okriljem izobraževalnega centra ZrsZ. bilo pa je tudi nekaj delavnic, ki so bile izpeljane s pomočjo zunanjih izvajalcev, in sicer e-svetovanje s strani podjetja kadis, pisanje e-CV je bilo predstavljeno s strani razvojno izobraževalnega centra novo mesto.

Vse delavnice so bile zanimive in uporabne, vendar mi je najbolj koristila delavnica Metode in tehnike dela s skupino. na podlagi pridobljenih znanj sem tudi sama pripravila krajšo delavnico. spoznala sem načela učenja odraslih, sodobne metode učenja v skupini, kakšne naloge ima vodja pri diskusiji. Vodja mora namreč zagotoviti izražanje mnenj, idej, stališč, predlogov, usmerjati mora diskutante, spodbujati interakcijo. Veščine, ki jih mora imeti vodja so aktivno poslušanje, razjasnjevanje, empatija, povzemanje, moderiranje, povezovanje, ustavljanje in blokiranje, opora, omejevanje, preverjanje stanja, spraševanje, soočenje, neposrednost, samorazkritje, biti zgled, opazovalec procesa, določanje ciljev. predvsem pa mi je bilo zelo zanimivo kako vzpostaviti prijetno klimo, vzdušje s tako imenovanimi »icebreaker-ji« (ledolo-milci) in zabavne aktivnosti za aktiviranje udeležencev – na primer uganke.

Še ena izkušnja-udeležba na različnih delavnicah je koristna tudi zaradi druženja s sodelavci iz drugih območnih služb in izmenjava izkušenj, česar ni nikoli preveč.


Skozi celotno usposabljanje sem imela mentorja, ki je oblikoval strateški program in stalno skrbel za prenos znanja, me spodbujal v smeri lastne iniciativnosti, kar je tudi obrodilo sadove. Zastavila sem enourno delavnico na temo pisanje prošenj, življenjepisa, hkrati pa tudi preveritev aktivnosti iskanja zaposlitve. Mentor mi je bil vedno na voljo, če sem imela kakršnokoli vprašanje, dilemo, kadarkoli pa sem se lahko obrnila tudi na sodelavko na uD, ki je zaradi prostorske dislokacije mentorja nastopala v vlogi mentorjeve pomočnice. V tej navezi mentor in sodelavka mislim, da sem zelo hitro osvojila znanje in začela samostojno delati kot svetovalka. V predhodni zaposlitvi nisem imela opravka s strankami, delala sem kot administrator v trgovini z belo tehniko. sicer pa je tudi sedaj veliko administrativnega dela, orga-nizacije in s tega vidika mi ni bilo težko. tudi delo s strankami mi ni predstavljalo nobenega problema, je pa bil to zame nov izziv in izkušnja.

od svetovalca zaposlitve se zahteva osvojitev več kompetenc. poznati je potrebno poslovno okolje, pravila stroke in se stalno izpopolnjevati ter spremljati novosti (strokovnost). sposobnost prehajanja med opravili in nalogami, osredotočanje na bistveno, prilagajanje dela (dovzetnost za spremembe in prožnost). Zavezanost, pripadnost in delovanje v skladu s poslanstvom, temeljnimi vrednotami in cilji Zavoda (zav-zetost in zanesljivost). osredotočenost na potrebe in skrb za zadovoljstvo notranjih in zunanjih strank (usmerjenost k strankam). upoštevanje skupnih interesov, spoštovanje mnenj drugih, iskanje in spreje-manje kompromisov (sodelovalnost). sposobnost vzpostavljanja stikov z različnimi strankami ter tudi de-lodajalci (komunikativnost). prepoznavanje problema, sposobnost njegovega reševanja (prepoznavanje



in reševanje problemov). suvereno, samostojno in strokovno obravnavanje strank (multidisciplinarnost). poznavanje, razumevanje, spoštovanje in sprejemanje različnosti, strpnost in prilagajanje različnim druž-benim skupinam in kulturam (sprejemanje različnosti). nekatere kompetence sem že imela osvojene, recimo komunikativnost, dovzetnost za spremembe in prožnost, strokovnost, zavzetost in zanesljivost, druge pa sem morala osvojiti tekom dela, vendar nisem imela s tem nobenih problemov. pri nas na uradu imamo precej romov, s katerimi normalno sodelujem in nimam težav s sprejemanjem različnosti.

Vsi se moramo učiti in izobraževati na vseh področjih življenja. Z učenjem pridobivamo interese, značaj-ske poteze, vrednote, odnos do sebe in drugih. če želim kakovostno pomagati brezposelnim osebam, se moram vseskozi izobraževati. ne morem zahtevati od strank uporabo spletnih orodij, sama pa jih na primer ne bi poznala. iskalce zaposlitve in brezposelne osebe je potrebno spodbuditi za aktiven pristop k reševanju lastne brezposelnosti. Vsak svetovalec zaposlitve mora stranke informirati o trgu dela, jim predstaviti pripomočke za samostojno vodenje kariere, ki jih opredeljujemo kot storitve vseživljenjske ka-rierne orientacije. Zaposlitve dandanes so kratkotrajne in zahtevajo nenehno prilagodljivost in fleksibilnost posameznika. V prednosti bodo tisti z boljšim vpogledom v svoje želje, cilje, interese in ki se znajo soočati s spremembami. izobraževanje je ključni dejavnik zaposljivosti in igra pomembno vlogo pri kakovosti ponudbe delovne sile.


glede na to, da sem bila pred to zaposlitvijo tudi jaz brezposelna, sem to lahko izkoristila kot prednost pri obravnavi brezposelnih oseb. Lažje se poistovetim z brezposelno osebo in jo razu-mem. Jaz menim, da bi se vsak svetovalec zaposlitve moral postaviti v kožo brezposelne osebe, predvsem pri napotovanju v različne programe in delavnice. res pa je, da se težko poistovetiš, če tega ne doživiš. Zase lahko rečem, da je bilo tisto obdobje zelo stresno, čeprav je šlo pri meni za srečno naključje: moja prijava v evidenco bo je namreč časovno sovpadala z oddajo prošnje na razpis za delo, ki ga sedaj opravljam.

Vsi brezposelni in iskalci zaposlitve imajo isti problem: ne dobijo zaposlitve. svetovalci zaposlitve jih mo-ramo motivirati, aktivirati, postaviti na realna tla, ter usmeriti, da zadeve pogledajo še iz drugega zornega kota. Da ta problem ni ovira ampak mogoče priložnost, izziv, da najdejo nekaj drugega, drugačnega. in če nam uspe ta preobrat, smo zmagali. Zelo se trudim, da prepoznam težavo stranke in ji potem poskušam čim bolje pomagati.

Vsakdo od zaposlenih na Zavodu mora spoštovati osebnost in zasebnost stranke. trudim se, da je moje delovno okolje čisto, v smislu, da ne puščam podatkov od prejšnjih strank na mizi, da so vsi dokumenti zaklenjeni v omarah.

imam starejšo sodelavko s katero se dobro razumeva in sodelujeva. če je pri kaki stranki dilema, skupaj pokomentirava in se odločiva kako in kaj, kajti dva sta že tim.


na podlagi mentorjevih spodbud in moje zamisli kratke (modularne) delavnice na temo pisanje prošenj in e-življenjepisa (načrtujem nadgradnjo na temo zaposlitvenih ciljev) so nastale podobne delavnice na uradih za delo Metlika in novo mesto za potrebe kariernega središča.

od samega začetka mi ni všeč vprašalnik Moja pot do zaposlitve, sem tudi že oddala predlog, kako bi ga bilo treba izboljšati, vendar očitno še ni čas za to. ni mi všeč zato, ker v bistvu mi ne pove nič novega, vse stvari izvem tekom prijave.

Vesela sem vedno, ko se kaka moja stranka zaposli. Še posebej pa, če sem jo jaz usmerila ali napotila. lepo je videti nasmejane obraze ljudi in jih kasneje srečati na ulici.

Za zaključek pa mi je zelo všeč naslednja misel, žal pa ne vem avtorja.

»popolnoma sem zadovoljna. le rada bi več.«



ZaKlJUČNa NalOGa



tadeja Zupančič Hočevarstrokovna izobrazba: univ. dipl. socialni delavec

ime in priimek mentorja: Nada Markelj


oddelek / služba: UraD za Delo Novo Mesto, črNoMelj, Metlika, trebNje



Začetki mojega dela na Zavodu rs za zaposlovanje segajo v leto 2009, ko je bil čas hude gospodarske krize in so na Zavod prihajale množice ljudi zaradi izgube zaposlitve. pred zaposlitvijo na Zavodu sem bila tudi sama ena izmed njih, zato sem še toliko bolj razumela njihovo stisko, sramoto, nemoč in podobno. stati v vrsti pred informativnim pultom z namenom prijave in upati na čimprejšnjo zaposlitev, upati, da dobiš sogovornika, ki mu bo mar, ki ti bo prisluhnil in razumel ter se spomnil nate, ko bo potrebno, in te sprejel v času, ko nisi naročen, so želje vsakega posameznika. te stiske ljudi so na žalost prisotne še da-nes. situacija na trgu dela se še ni spremenila, še posebej ne v beli krajini ( Metlika ), kjer sem službovala nekje do sredine leta 2012. Večina podjetij v beli krajini je odpuščala svoje delavce ali pa zapirala svoja vrata ( stečaj ), tako da so osebe, četudi takrat še zaposlene, bile zelo prestrašene, saj niso vedele, kaj lahko v bližnji prihodnosti pričakujejo. ker smo obmejna regija s hrvaško, je ogromno brezposelnih oseb tujcev, ki so si kruh služili v sloveniji. izguba službe jih je še toliko bolj prizadela, saj dela na hrvaškem preprosto ni mogoče dobiti. Možnosti za ponovno zaposlitev v tamkajšnji regiji postajajo vedno manjše, predvsem za ljudi z omejitvami, za starejše, iskalce prve zaposlitve, po drugi strani pa se srečujejo z »nesolidnimi delodajalci«, ki ne izplačujejo plač, ne plačujejo prispevkov, osebe ne prijavijo v socialna zavarovanja in podobno. ljudje postajajo kritični do okolja, do uradnih institucij in so vedno bolj previdni pri ponovnem zaposlovanju. podobna slika je tudi v novomeški regiji, kjer sem trenutno zaposlena.

Moji začetki službovanja na Zavodu rs za zaposlovanje so se pričeli na uradu za delo Metlika, kjer vsak svetovalec zaposlitve opravlja vse naloge zaposlovanja. to pomeni, da moraš poznati vsa področja dela, tako prijave, odjave, svetovalno delo, posredovanje pravih, natančnih informacij, posredovanje, napotovanje v ukrepe aktivne politike zaposlovanja, izvajanje informativnih seminarjev, krajših skupin-skih oblik dela z brezposelnimi , soočenja z delodajalci, sodelovanje na izobraževanjih in usposabljanjih, zaposlitvenih sejmih, sodelovanje z lokalnim okoljem in še bi lahko naštevala. in ravno iz razloga, ker je delo svetovalke zaposlitve tako obširno, sem na začetku svojega dela sprva pozorno opazovala delo sodelavke, sproti spraševala, si beležila in se učila, nato pa kmalu tudi sama intenzivno prijela za delo. Za temeljite priprave zaradi različnih okoliščin ni bilo časa. Morala sem »splavati« in se zanesti na svoje znanje, napotke sodelavcev, upoštevati vsa strokovna in interna navodila, hkrati pa se zanesti na pomoč sodelavcev in mentorice na daljavo.

Moje prve zadolžitve kot novinke so bile prijave, odjave, izdaja potrdil, preverjanje aktivnosti ob zgla-šanju, izvajanje informativnih seminarjev. takoj po opravljenem izpitu iz Zakona o upravnem postopku ter strokovnem izpitu pa je sledilo svetovalno delo z brezposelnimi osebami in delodajalci, soočenja brezposelnih oseb in delodajalcev, napotovanje na ustrezne specialistične obravnave, v ukrepe aktivne



politike zaposlovanja, sodelovanje z lokalnim okoljem in podobno, v kar sem se deloma vključevala že pred opravljenima izpitoma. sodelovala sem tudi pri zaposlitvenem sejmu, ki ga naša območna služba organizira vsako leto, ali pri njem sodeluje, z namenom predstavitve možnosti zaposlovanja, usposabljanj, izobraževanja v lokalnem okolju, hkrati pa na ta način omogoča neposredni stik brezposelnih oseb z de-lodajalci. Mesečno spremljam tudi zastavljene cilje Zavoda in urada, ki jim bolj ali manj uspešno sledimo.

uD Metlika je urad, kjer sta bili zaposleni dve svetovalki zaposlitve. pogosto se je zgodilo, da je bila ena odsotna bodisi zaradi službenih in drugih obveznosti, vseeno pa menim, da sem v danih razmerah delala optimalno. Z okoljem sem dobro sodelovala, brezposelne osebe in delodajalci so se pogosto in radi ob-račali name po nasvet, podporo, informacije. imeli smo razvit spoštljiv, prijateljski, obenem pa uradni in strokovni odnos, kar je posledično vplivalo tudi na številčno odzivnost bodisi pri informativnih seminarjih, skupinskih oblikah dela, pri napotovanju in podobno, česar sem izredno vesela. Da pa so stvari tekle še hitreje, elegantneje in s čim manjšimi stroški, sem posebno pozornost namenjala tudi večnakalnemu obveščanju.

konec leta 2011 smo znotraj kadrovskih zmogljivosti in tehnične opreme na uradu uvedli krajšo skupinsko obliko dela z brezposelnimi osebami z namenom podrobneje predstaviti naših spletnih pripomočkov, pred-vsem pa registrirati se v bazo bo in izdelati e-CV. obenem sem strankam posredovala napotke, primere, nasvete pri pisanju vlog, ponudb za delo ter nudila pomoč pri sestavi/izdelavi e-CV. na tovrstne delavnice, ki sem jih na uradu izvajala sama, je bila vabljena manjša skupina oseb, za katere sem iz svetovalnega razgovora razbrala, da bi potrebovale pomoč ali vsaj napotke pri sodobnem načinu iskanja zaposlitve. V skupini je bilo prisotno sodelovalno vzdušje. osebe se bolj odprejo in ker imajo možnost, da sami konkreti-zirajo svoje delo, aktivnost, motiviranost za delo, opazim tudi njihove prednosti ali slabosti, pomanjkljivosti, o katerih smo spregovorili na naslednjem individualnem srečanju. na ta način sem si pomagala pri vključe-vanju brezposelnih oseb v primerno institucionalno usposabljanje ali v katere druge ukrepe.

V začetku leta 2012 smo začeli še z eno novostjo. in sicer je nadpovprečna rast brezposelnosti v Beli krajini med drugim sprožila uvedbo »pokolpskih delavnic«, katere omogočajo skupinam ljudi iz odmaknjenih središč približati storitve Zavoda ter jim glede na potrebe okolja zagotoviti dodatno pomoč pri vključevanju na trg dela in iskanju zaposlitve. Hkrati krepijo sodelovanje z delodajalci, njihovimi zbornicami in združenji, izobraževalnimi in drugimi organizacijami, ki vplivajo na razvoj novih zaposlitvenih priložnosti v Pokolpju. s tem razlogom smo brezposelnim osebam predstavili, jih motivirali in napotovali v omenjene delavnice, ki so luč sveta zagledale konec marca 2012 pod okriljem izvajalca in naše projektne skupine pokolpje. V tovrstne delavnice se osebe vključujejo še danes, bodisi v krajše, modularne delavnice, bodisi v daljše, poglobljene delavnice in so pravzaprav namenjene spo-znavanju trga dela, spodbujanju zaposlovanja in aktivnega iskanja zaposlitve, prepoznavanju razvojnih in zaposlitvenih priložnosti v pokolpju ter možnosti izobraževanja, usposabljanja in samozaposlovanja.

če povzamem svoje delo na Zavodu od začetka pa do sedaj, lahko rečem, da sem z delom izredno zadovoljna. ogromno sem se naučila. svoje znanje lahko unovčim oziroma uporabljam na različnih pod-ročjih dela, saj sem se usposobila za raznoliko delo, zatorej lahko krožim po različnih lokacijah uradov za delo znotraj območne službe. s sodelavci in strankami lepo sodelujem. pokazatelj, da delam učinkovito in strokovno, je seveda strokovno delo brez večjih napak, po drugi strani pa zadovoljstvo na strani delo-dajalcev, brezposelnih oseb in oseb, s katerimi sodelujem v lokalnem okolju.

je že res, da se je obseg dela na uD novo mesto znatno povečal, pa ne samo po številu obravnavanih oseb, potreb po delavcih in podobno, pač pa tudi po specifikah, zahtevnostih, raznolikosti dela kot tudi potreb, želja, zahtev, pričakovanj brezposelnih oseb in iskalcev zaposlitve ter delodajalcev, a ravno zara-di tega delo svetovalca zaposlitve ne postaja monotono.


Že od samega začetka prisostvujem na mnogih delavnicah, ki so ključne za kakovostno delo z brezposel-nimi osebami, iskalci zaposlitve ter delodajalci, usposabljanjih, izobraževanjih, predavanjih in e-učenjih, še zlasti na začetku moje »kariere« na Zavodu. prve mesece sem se kot ena iz projekta »45 svetovalk« redno udeleževala usposabljanj s področij dela, ki jih moram kot svetovalka zaposlitve poznati in obvla-dati, še zlasti, ker je to področje izredno obširno. V začetni fazi, priznam, so bila zame zgolj informativne narave, saj jih kot novinka, ki sem sprva le opazovala delo sodelavke in bila ravno zaradi teh usposabljanj



veliko odsotna, nisem mogla povezovati z delom v praksi. pa kljub temu je prišel čas, ko sem tudi sama sedla za računalnik, odprla aplikacijo ter z brezposelno osebo pričela z osnovnim kariernim svetovanjem. takrat je prišel čas povezovanja teorije s prakso in takrat so se porajala številna vprašanja, dvomi, ki pa sem jih ob pomoči sodelavke in ostalih sodelavcev na daljavo ter mentorico uspešno reševala.

ena prvih delavnic, ki jih je organiziral izobraževalni center ZrsZ in katera je povzela moje študijsko zna-nje, je komunikacija in svetovalni intervju. govori o aktivnem poslušanju, o postavljanju pravih vprašanj, o skupnem postavljanju ciljev ter dejansko o tem, da se je potrebno na vsako dogovorjeno srečanje pripra-viti. Zagotovo pripomore topel sprejem in topla beseda ter nasmešek na obrazu, ki še tako »togo«»stran-ko pripravi na sodelovanje ali vsaj na razgovor.

Da moramo pri svetovalnem razgovoru dejansko pomisliti tudi nase, na naše počutje, vrednote in cilje, da je v procesu potrebno izbrati pravilne pristope in metode dela, je govorila delavnica aktivacija sve-tovalnega procesa. sledila je delavnica Delo s skupino na zaposlovanju. slednja me usmerja, kako si lahko s skupino pomagam pri sodobnem, hitremu tempu in načinu dela, kako preko skupinskih oblik dela prihranim s časom, obenem pa pridobim vse relevantne informacije, ki jih tisti trenutek potrebujem. svetovalni proces na zaposlovanju me je vzpodbudil k razmišljanju in postavljanju realnih možnostih glede zaposlovanja ter definiranju zaposlitvenih ciljev in korakov za doseganje zastavljenega cilja. sledili sta še Motivacijski intervju in Motivacija, kjer sem spoznala različne pristope do strank in s katerimi orodji in metodami je mogoče nagovoriti/vzpodbuditi tako lastno motivacijo kot motivacijo strank. Zanimivi in poučni sta tudi delavnici Metode in tehnike dela s skupino, Delo z delodajalci, kompetenčni intervju, izobraževanje s področja težav v duševnem zdravju, kot tudi vse ostale, katerih sem se udeležila. Med drugim sem se udeležila tudi posveta za člane rehabilitacijskih komisij, rehabilitacijske svetovalce in iz-vajalce zaposlitvene rehabilitacije, pa dneva poklicne in zaposlitvene rehabilitacije 2011, prav tako sem bila prisotna na programih socialne vključenosti. nekaj delavnic je bilo izpeljanih s pomočjo zunanjih izvajalcev kadis in razvojno izobraževalnega centra, kot so e-svetovanje in pisanje e-CV, ogromno pa je bilo izpeljanih preko e-učenja, ki ga je pripravil izobraževalni center.

če strnem vsebino vseh delavnic in če se poglobim v lastno delo opažam, da smo svetovalke vse preveč preobremenjene z mislijo, da hočemo iz vsakega svetovalnega razgovora doseči nek napredek, dogovor, morebitno vključitev v ukrep aktivne politike zaposlovanja. najraje bi nase prevzele odgovornost o aktivnem iskanju zaposlitve, o uresničevanju obveznosti, zapisanih v zaposlitvenem načrtu, a temu ni tako. na delav-nicah sem dejansko dobila potrditev, da je to naloga brezposelnih in ne moje delo, da je potrebno strankam preprosto povedati, katere so njihove dolžnosti in kakšna je moja vloga kot svetovalke zaposlitve.


Delo na projektu » Do boljše kakovosti z več svetovalci zaposlitve« ne označujem kot individualno delo, čeprav je bilo vloženega veliko truda, učenja, usposabljanja, samoiniciativnosti in podobno. Projekt je terjal, da smo se sodelavci med seboj povezovali, sodelovali, četudi delamo na različnih področjih, službah, z različnimi znanji in različno kilometrino, saj le na ta način lahko dosežemo želeni cilj. Budno me je spremljala mentorica, ki je skrbela za prenos relevantnih informacij, znanj, zlasti na začetku kariere, me spodbujala in tudi pohvalila. Na voljo je bila v primeru dilem, vprašanj, sodelovali sva tudi pri obravnavi brezposelnih oseb, ko je na Uradu izvajala poglobljeno karierno svetovanje. Obenem moram izpostaviti sodelavko, ki je nastopala kot »pomočnica mentorice«, saj je bila ona tista, ki me je z delom seznanila, me poučila in usmerjala, in za katero lahko rečem, da je veliki krivec, da lahko sedaj samostojno opravljam delo samostojne svetovalke, seveda z dodano lastno, osebno noto. kot sodelujočega v procesu mentorstva lahko izpostavim tudi svo-jega takratnega šefa, ki me je vedno spodbujal pri samoiniciativnosti, kreativnem razmišljanju ter povezoval z ostalimi področji dela, zlasti z rehabilitacijsko svetovalno službo. V okviru le- te sem se udeleževala raznih srečanj, predavanj, izobraževanj skupaj z ostalimi rehabilitacijskimi svetovalkami ter sodelovala pri zdravniški svetovalni službi.

sad tega sodelovanja oziroma povezovanja je zagotovo samostojno nastopanje v vlogi svetovalke za-poslitve, izvajanje krajših oblik dela z brezposelnimi osebami, izvajanje informativnih seminarjev, aktivno sodelovanje na zaposlitvenih sejmih, sodelovanje s partnerji v lokalnem okolju, kot so CsD, ZZZs, ZpiZ, šole, vrtci, itd.



tekom izobraževanja in prejšnje zaposlitve sem se nenehno udeleževala raznih posvetov, usposabljanj, izobraževanj, delavnic, na katerih sem spoznavala novosti, se izpopolnjevala pri svojem delu ter prenaša-la svoje znanje naprej. tako je tudi danes. Vseživljenjsko učenje je potrebno, saj dejansko to zahtevata sodobni čas in sodobni način dela, če želiš biti konkurenčen, primerljiv sogovornik z osebo na drugi strani v času nenehne prilagodljivosti in fleksibilnosti na trgu dela. Venomer se trudim vzdrževati svoje veščine v koraku s časom, saj razvoj in nova znanja razumem kot stalnico današnjega sodobnega življenja.

(»učimo se zato, da bi več vedeli, bolje delali, spoznali in sprejemali sebe in se učili sobivati z drugimi.« D.jordan)


Dejstvo oziroma izkušnja, da sem bila kot svetovalka zaposlitve dejansko zaposlena iz vrst brezposelnih, mi veliko pripomore pri motivaciji in aktivaciji brezposelnih oseb, pri usmerjanju in empatiji v pogovoru z brezposelnimi osebami. naj bodo stiske, občutki nemoči, strah pred negotovo prihodnostjo, pred dolgo-trajno brezposelnostjo, še tako prisotni, jih razumem, saj sem se tudi tekom študija srečevala s takšnimi in drugačnimi stiskami, težavami ljudi, ki v prvi vrsti pričakujejo toplo besedo, topel sprejem, občutek varnosti in upanje na boljši jutri. primarna izobrazba mi pri delu pomaga tudi, da razumem, spoštujem in sprejemam različnosti, se prilagajam različnim družbenim skupinam in kulturam ter vsem zagotavljam možnost enake obravnave. slednje je zapisano tudi v kompetenčnem modelu Zavoda. ljudje se de-jansko razlikujejo med seboj ter se različno spopadajo s svojo stisko; nekateri jo vidijo kot nov izziv, za druge pomeni še globlje padanje v brezno, zatorej nujno potrebujejo podporo. Včasih je potrebna večja mera razumevanja, strpnosti, motivacije in usmerjanja, sploh pri napotovanju v ukrepe apZ; spet drugič te stranke presenetijo in pridejo z načrtom, zarisano potjo, ki so jo pripravljeni prehoditi, da dosežejo svoj želeni cilj. tega se ne naučiš naenkrat. potrebne so delovne izkušnje, »kilometrina«, dobrodošla so razna izobraževanja, usposabljanja, okrogle mize in podobno. govorim o multidisciplinarnosti, povezanosti, sprejemanju novosti, prenosu znanja, informacij in izkušenj s starejših na mlajše in obratno. bojim se, da ob obilici in obsegu dela, z nenehnimi novostmi, zahtevami, spremljanju in sledenju ciljev, vse primarne vrednote kopnijo v pozabo ali bolje rečeno v stanje ravnodušnosti. a kljub vsemu se poskušam, tako s pomočjo osnovnega kariernega svetovanja, krajših skupinskih oblik dela, motiviranja in monitoringa izogniti apatičnosti oziroma prehodu v ravnodušnost. tudi »Dnevi odprtih in zaprtih vrat, kar je novost Za-voda rs za zaposlovanje, veliko pripomorejo k ustvarjanju pozitivne podobe Zavoda v javnosti, odnosa, pristopa, razumevanja in konec koncev tudi pričakovanj in zahtev s strani delodajalcev kot tudi samega svetovalca zaposlitve v odnosu do obravnave stranke.


pri svojem delu bi v prvi vrsti izpostavila korekten, spoštljiv, prijazen odnos s svojimi strankami, ki so mi ob odhodu na drugo lokacijo dela priznale, da me bodo pogrešale, ker odhajam, da so se počutile v moji družbi sprejete, slišane, da so cenile odprt odnos, še posebej, ker nisem tako »uradna« kot so uradniki na drugih institucijah.

V letu 2011 smo na uradu uvedli odprti sistem (karierno središče) kot obliko dela z brezposelnimi, iskalci zaposlitve in delodajalci. gre za možnost, da vsi zainteresirani ob uporabi sodobne ikt samostojno in samopostrežno pridobijo informacije o delu zavoda, ponudbi delovnih mest in veščinah, ki omogočajo čim prejšnjo aktivacijo in uspešen nastop na trgu dela. glede na kadrovske in prostorske možnosti smo oblikovali tudi info točko z možnostjo uporabe računalnika in osebno asistenco svetovalca.

kot primer dobre prakse v beli krajini bi izpostavila uvedbo skupinskih oblik dela z brezposelnimi oseba-mi, saj na ta način prihranimo veliko časa pri sami obravnavi, hkrati pa opazimo prednosti in pomanjklji-vosti, ki jih sicer brezposelna oseba ne izpostavi in jih lahko v prihodnje upoštevamo pri naboru, izboru in posredovanju.

Vsekakor je dodatna zaposlitev preko projekta »45 svetovalcev« vplivala na temeljitejšo obravnavo brez-poselnih oseb, na doseganje zastavljenih ciljev, na žalost pa trg dela v beli krajini ni naklonjen.



na uD novo mesto poleg rednega dela občasno izvajam krajše skupinske oblike dela kot je npr. predsta-vitev portala poiščidelo.si, hitri zmenki, moj svetovalec, kot izvajalka sodelujem pri zaposlitvenem sejmu z imenom Festival zate, kar me še dodatno poveže tako strokovno kot profesionalno z osebami, ki se obračajo na Zavod oziroma potrebujejo naše storitve.

pri svetovalnih razgovorih velikokrat naletim na zgodbe ljudi o obupu, osuplosti in ponižanju, saj so de-lali 30 let in več, sedaj pa so zaradi recesije ostali brez služb. govorim o ljudeh, ki so starejši od 50 let in več, in se počutijo prestare, da bi bile še konkurenčne na trgu dela. Vsem tem in podobno mislečim poskušam približati stališča oziroma dejstva, katera sem zasledila v članku časopisa Finance, avtorja janeza tomažič. gre dejansko za to, da je potrebno iskati delo in ne službe, da težko vplivamo na stališče tistega, ki ne želi zaposliti starejšega, zatorej mora vsakdo pri sebi razmisliti, katere prednosti pri iskanju zaposlitve lahko poudari. Vsekakor je potrebna skrb za redno osveževanje znanja in veščin s področja, na katerem iskalec zaposlitve želi delati; delodajalcu je potrebno predstaviti tisto, kar znamo, prepričljivo, samozavestno, a nikoli arogantno. pomembne so ideje, starejši pa k temu lahko dodajo še izkušnje, kako ideje uresničiti, kar je odlična kombinacija. prav tako starejši lahko izpostavijo dejstvo, da imajo načeloma odrasle otroke, zatorej ni bolniških dopustov zaradi otrok, šole in podobno. ob poslušanju in tehtnem raz-misleku stranke uvidijo, da povedano dejansko drži in če vsaj peščica od njih upošteva slednja stališča, slej ko prej pridejo do zaposlitve, kar zame pomeni uspeh.

trenutno je na trgu dela poudarjena vrednota znanja, do katerega pa lahko pridemo na več načinov, mimo formalnega izobraževanja. razmere na trgu dela nas silijo v pridobivanje konkretnih, specifičnih znanj, saj več ko imamo različnega znanja, lažje se uveljavimo na trgu dela. ravno zaradi teh potreb/razmer smo v preteklosti veliko napotovanja v institucionalno usposabljanje in pridobivanje nacionalne poklicne kvalifikacije, saj posamezniki ob dodatnih znanjih vidijo edino oziroma malo večjo možnost po zaposlitvi. sama zagovarjam želje, ambicije posameznikov, zlasti če se potrebe po želenem znanju na trgu dela dejansko pojavljajo. Zlasti dobrodošlo je za diplomante, iskalce prve zaposlitve, ki nikakor ne uspejo prodreti v sfero dela, tudi zaradi pričakovanj, zahtev delodajalcev po delovnih izkušnjah. Današnji čas pač ni naklonjen osebam, ki ravnokar zaključujejo izobraževanje, vsekakor pa ni smotrno pričakovati delovno mesto in plačilo, ki bi ustrezalo dokončanemu poklicu oziroma izobrazbi. Zatorej ne blokirajmo napotitev v omenjene programe, pač pa omogočajmo osebam možnost vključitve v programe, s katerimi bodo pridobili konkretna znanja in izkušnje za opravljanje konkretnega dela.


resnično upam, da se projekt »45 svetovalcev« brez prekinitve nadaljuje, saj menim, da svoje delo op-ravljamo dobro, z zadovoljstvom, da nekateri svoje znanje in izkušnje prenašamo na ostale sodelavce, da smo vredni zaupanja in vlaganja novih znanj, in da so se nekatere stvari pa le spremenile na bolje v obdobju izvajanja projekta ter da smo resnično dodana vrednost Zavodu rs za zaposlovanje.



ZaKlJUČNa NalOGa



tanja Medlestrokovna izobrazba: univ. dipl. politologinja

ime in priimek mentorja: zdenka kristan


oddelek / služba: UD Novo Mesto



Zaradi kriznih gospodarskih razmer, zaradi stečajev podjetij, zaradi kratkotrajnih zaposlitev, se število na novo prijavljenih na Zavodu povečuje. seveda so tudi nove zaposlitve, a še vedno je delež tistih, ki se prijavljajo večji kot tistih, ki se odjavljajo z namenom zaposlitve. Zato je pretok ljudi na Zavodu velik. Vsakodnevno se jih veliko na novo prijavi, nekateri kot presežki delavcev v podjetjih, spet drugi, ker jim je potekla pogodba in jih delodajalci ne morejo oz. želijo naprej zaposliti. prijavljajo se iskalci prve zaposli-tve, ki so končali šolanje, študij. nekateri se prijavijo za čas kolektivnih dopustov, ker zaradi kratkotrajnih pogodb za določen čas nimajo dovolj dopusta, zato jih za ta čas delodajalec odjavi in po potrebi potem spet nazaj zaposli.

Zaradi vseh teh razlogov so tudi stranke, ki se prijavljajo na Zavod za zaposlovanje, zelo različne. so takšni, ki so povsem prestrašeni, ki ne vejo kaj in kako, jih je sram, strah. Drugi so zaradi svoje stiske tudi malo agresivni. spet tretji se smejijo in zbijajo šale, čeprav čutiš njihovo stisko. ne glede na vse te različne skupine oseb pa je pomembno, da vsi dobijo korektno obravnavo, prave informacije in pomoč, ki jo potrebujejo.

Večino časa sem delala na prijavah in odjavah oseb v evidence Zavoda, na spremljanju aktivnosti iz za-poslitvenega načrt. na splošno so stranke dobro informirane o tem, kaj potrebujejo za prijavo na Zavod oz. jim ni problem dostaviti manjkajočo dokumentacijo. pomembno je, da jih na prijazen način opomniš in jim razložiš zakaj je določena stvar, ki jo morajo narediti ali dostaviti potrebna in potem to tudi naredijo. Za zdaj sama še nisem imela negativnih izkušenj v zvezi s tem. stranke je potrebno na primeren način aktivirati, da same pridejo do spoznanja, da ne rabijo izkazovati aktivnosti v dobro Zavoda, ampak je vse kar naredijo v njihovo dobro in korist. ko to ugotovijo in sprejmejo, jim je tudi kakšno stvar lažje narediti.

največ težav, ki sem jih zaznala s spremljanjem aktivnosti iz Zn-ja, je bilo pri vpisovanju aktivnosti v zaposlitveni dnevnik. Večina se je redno javljala in poročala o aktivnostih, a tega ni imela zapisanega v zaposlitvenem dnevniku. ko sem jih opozorila, da to rabimo, da preverimo in zabeležimo njihove aktiv-nosti v zvezi z iskanjem službe, so nekateri odreagirali pozitivno, drugi so zmajevali z glavo, da je to brez veze, a vseeno so na koncu vpisali, v veliki večini, aktivnosti v dnevnik. V glavnem se zavedajo, da je to pomembno tudi za njihovo evidenco, da sami spremljajo kam so pošiljali vloge, kam so klicali, kje bili na razgovoru in kakšni so rezultati teh aktivnosti. ko jim predstaviš zadevo tako, da sami ugotovijo prednost vpisovanja, zaradi njihove osebne evidence, vpisujejo bolj vestno in se veliko ne pritožujejo. pri rednem javljanju stranke kar dosledno upoštevajo datume in se zglašajo tako kot so naročeni.



Druga dela, ki sem jih opravljala je spremljanje posredovanja, vnos aktivnosti o obiskih v kariernem sre-dišču pri zunanjih izvajalcih, izdaja raznih potrdil in pomoč v kariernem središču.

V kariernem središču se v največji meri oglasijo stranke, ki rabijo pomoč pri pisanju vloge, rabijo nasvet kako naj iščejo prosta delovna mesta tudi na spletnih brskalnikih, kje lahko iščejo prosta delovna mesta, kje so objavljeni razpisi. na voljo imajo pomoč pri izboru orodij za samostojno učenje in pomoč pri iskanju informacij o poklicih in delovnih mestih. sodelovala sem tudi pri krajših delavnicah, e-življenjepis in e-sve-tovanje. strankam je na teh delavnicah predstavljena možnost in način izdelave elektronskega življenje-pisa. stranko se vodi po posameznih korakih in pomaga pri izdelavi e-življenjepisa ter ji je predstavljena smiselnost takšnega življenjepisa.

pri drugi delavnici, e-svetovanje, pa stranki predstavimo možnosti, ki jih imajo pri e-svetovanju in jo vodimo po posameznih poglavjih – samoocena, zaposlitveni cilji, veščine iskanja zaposlitve in trg dela. stranke, ki se udeležijo teh delavnic tako dobijo boljši vpogled v to, kaj dejansko iščejo, kaj hočejo in katere so še možnosti, ki jih lahko izkoristijo pri iskanju zaposlitve. tako bolje prepoznajo svoje interese, želje, cilje in možnosti, oblikujejo in širijo si zaposlitvene cilje in tako začnejo z načrtovanjem svoje kariere.

V začetnih dveh tednih sem obiskala vse oddelke znotraj območne službe z namenom seznanjenja z de-javnostmi in delovanjem območne službe. bila sem na oddelku socialne varnosti (pravice iz zavarovanja, postopek vlaganja zahtevka za denarno nadomestijo, mirovanje in prenehanje denarnega nadomestila), Varstvo pri delu in požarna varnost, aktivna politika zaposlovanja (predstavitev ukrepov aktivne politike zaposlovanja, katalog apZ, izvajalci, vključevanje bo, predstavljeni so bili aktualni ukrepi - javna dela, usposabljanje na delovnem mestu, samozaposlitev, Formalno izobraževanje, institucionalno izobraže-vanje, priložnost zame in Zaposli me), predstavljen mi je bil evropski socialni sklad – ess, javni razpisi in javna povabila. bila sem na oddelku analitike (prijava in sprejem potrebe po delavcu), v vložišču (sprejem, obdelava in odprema pošte) in kadrovske zadeve. prestavljena so mi bila področja poklicne orientacije, rehabilitacije in invalidov, Zaposlovanja (predstavitev Doktrine dela z brezposelnimi osebami in deloda-jalci, Zakon o urejanju trga dela, eures), standardne klasifikacije poklicev, vodstva ZrsZ in organizacija ZrsZ, bila sem na predstavitvi Cips-ovega kotička (Centra za informiranje in poklicno svetovanje) in bila seznanjena s pogoji za zaposlitev in delo tujcev in vrstami delovnih dovoljenj. spremljala in seznanila sem se tudi z delom svetovalke zaposlitve (priprava zaposlitvenega načrta, določitev zaposlitvenih ciljev, preverjanje in spremljanje aktivnosti, vpogled v javne evidence (Crp, ajpes, ZZZs), napotovanje brezpo-selnih oseb, svetovanje strankam in informiranje strank).


V času od začetka zaposlitve na projektu sem se udeležila delavnice aktivacija svetovalnega procesa in Motivacijski intervju. pri obeh delavnicah sem dobila določene veščine, ki mi oz. mi še bodo omogočale uspešnejše delo z brezposelnimi osebami. predvsem pa sem dobila vpogled v to, da svetovalci vse pre-več energije vlagamo, da bi brezposelno osebo motivirali, predvsem tam, kjer oseba resnično ne izkaže nobene želje po tem, da bi našla zaposlitev, oz. da svetovalci preveč prevzemamo njihove probleme na sebe. naše delo je, da ljudem predstavimo možnosti, ki jih imajo na področju iskanja zaposlitev, možnosti kaj lahko v času svoje brezposelnosti naredijo, katerih aktivnosti se lahko udeležijo, da bi jim to v bodoče omogočilo lažje dobiti zaposlitev. naša naloga je, da jim pri tem pomagamo in svetujemo, odgovornost za iskanje in pridobitev zaposlitve pa je potrebno v celoti iz svetovalca prenesti na brezposelno osebo. seveda se vsi tega zavedamo, a v praksi je to včasih težko. sploh, ko vidiš, da je oseba povsem nevešča in se ne znajde na trgu dela. Še vedno je potrebno osebo informirati in ji nuditi pomoč na njeni poti iskanja zaposlitve. V javnosti je še vedno močna misel, da je Zavod sam sebi namen in da je vse brez pomena, ker da oni (brezposelni) nimajo nič od Zavoda. Zavedati se morajo, da je Zavod samo še ena od možnosti več, da lažje dobijo zaposlitev. preveč pogosto sem v teh mesecih slišala trditev, kaj bom pa jaz imel od tega, če bom prijavljen na Zavodu oz. zakaj vam moram kazati kje in kako iščem zaposlitev. nekateri ne uvidijo smisla izkazovanja aktivnosti in poročanja o njih. Zato je delo svetovalke, da jim obrazloži njihove obveznosti in dolžnosti, ki jih imajo do Zavoda, potem pa je njihova svobodna volja, kaj bodo naredili oz. kako se bodo odločili.

najbolj pomembno je, da brezposelna oseba ve kaj želi. na kakšen način želi iskati zaposlitev in kje bi si želela delat. Vsak ima pravico, da se svobodno odloča glede svoje zaposlitve. najslabše je, da so na Za-



vodu prijavljene osebe, ki so povsem nemotivirane, mi jih »silimo«, da iščejo službo, oni pa imajo v mislih povsem nekaj drugega (pa karkoli že to je). pomembno je torej, da prepoznamo želje strank, da jim preds-tavimo možnosti, ki jih imajo, potem pa se svobodno odločijo kako naprej. V kolikor bodo pisali to zgodbo iskanja zaposlitve skupaj z Zavodom, potem smo mi tu, da jim pri tem pomagamo, jih usmerjamo, če se odločijo drugače, pa tudi prav. in na teh dveh delavnicah sem spoznala ravno to. Da moramo stranke vzpodbujati, motivirati in jih usmerjati, da bodo sami uspeli prepoznati svoje želje, potrebe in hrepenenja. ker samo tisti, ki bodo resnično želeli najti zaposlitev, jo bodo tudi iskali in bodo uspešni.

ker poznamo različne tipe strank (pasivne, aktivne, zahtevne, težavne) se moramo tudi svetovalke pri-lagajati različnim situacijam in pomembno je z brezposelno osebo vzpostaviti odnos. ključno pri vzpo-stavitvi odnosa je aktivno poslušanje, nasmeh, spoštovanje in sprejemanje drugačnosti, napeljevanje k razmišljanju, da stranka sama predlaga rešitve in potrebno je postaviti jasna pravila, da stranka ve, koliko je v tem odnosu dovoljeno in katere so meje. pomembno je, da ko ugotoviš, da nek način dela deluje, da ga uporabljaš še več, če kaj ne deluje, delaj na tem, da ga spremeniš.

bila sem tudi na predstavitvi prenovljenega kodeksa etike Zavoda, varnostne politike, načrta integritete, upravljanja tveganja in elektronskega dokumentarnega sistema.


V času, odkar sem zaposlena na projektu, sem šele začela pridobivati informacije in znanja s področja vseživljenjskega učenja. Vsekakor sem pridobila vpogled na Zavod s čisto druge perspektive, kot sem jo imela kot brezposelna oseba. Določene zadeve šele sedaj razumem in spoznavam zakaj so jih svetoval-ke od mene zahtevale, ko sem sama bila brezposelna oseba. Vsekakor so novi prijemi in nove izkušnje dobrodošle tudi pri morebitnem novem iskanju službe. Vsaka zaposlitev, vsaka izkušnja ti da nekaj doda-tnega, nekaj kar ti omogoča, da postajaš boljši, da lahko lažje kandidiraš na razpisih za nove zaposlitvene možnosti in morebitne nove zaposlitve. Zaposlitev na Zavodu za zaposlovanje mi je vsekakor dala še en pogled na področje zaposlovanja in na razmere na trgu dela.

pretekle delovne izkušnje so mi veliko pomagale pri sedanjem delu, ker sem tudi prej delala na področju zaposlovanja in svetovanja. seveda pa so napotki, usmeritve mentorja in ostalih sodelavcev zelo po-membni in mi veliko pomagajo pri mojem delu. predvsem zato, ker imajo sami v dolgoletni praksi veliko praktičnih izkušenj, ki lahko poleg teorije veliko pripomorejo, da lažje opravljam delo in da se izognem morebitnim neprijetnim situacijam. izmenjava izkušenj in praks mi omogoča, da tudi sama lažje reagiram v različnih situacijah s strankami.


Moje mnenje je, da nekdo, ki nikoli ni bil brez zaposlitve, ki ni nikoli bil na tem krutem trgu iskanja zapo-slitve, zelo težko razume kaj pomeni, če nekdo izgubi službo in kaj pomeni se soočiti s statusom brezpo-selne osebe. kako se prvič soočiti s prijavo na Zavodu za zaposlovanje in sprejeti dejstvo, da si sam brez službe. seveda ti izkušnje drugih lahko podajo nek uvid v to, kakšna je stiska brezposelnih oseb, po drugi strani pa težko veš kako se dejansko počutijo. Zato je moja izkušnja brezposelnosti sigurno pripomogla k temu, da nekatere ljudi lažje razumem in zato mogoče tudi lažje motiviram. ampak to je zelo posplo-šena izjava, ker smo si ljudje različni in vsak na svoj način sprejema to situacijo. Zato je potrebno ljudem prisluhniti in ugotoviti kaj si želijo in jih na tej poti usmerjati. pomembno je, da ljudem predstaviš, da vse kar delajo oz. »morajo« delati je v njihovo dobro, da ne rabijo biti prijavljeni na Zavodu pa vseeno iščejo zaposlitev, da ne rabijo nam poročati o aktivnostih zaradi nas, ampak da so vse dejavnosti pomembne za njih, da je to v njihovo dobro, da je svetovalka tu le zato, da jim pri tem pomaga, jih usmerja, svetuje in od-govarja na morebitna vprašanja, ki jih na tej poti iskanja zaposlitve imajo. tudi sama sem kot brezposelna oseba na moje obveznosti do Zavoda gledala drugače, kot jih vidim sedaj. hitro se ti pojavi misel pa kaj je tega treba. ja, pa saj po eni strani je res, če je oseba sama dovolj motivirana in ji je res v interesu dobiti službo, potem jo bo tudi slej ko prej našla, ne glede na vse obveznosti, ki jih ima do Zavoda. problem je nastane pri tistih brezposelnih osebah, ki so nemotivirane, ki se ne znajdejo na trgu in rabijo pomoč, da



jih usmerimo, kje in kako iskati zaposlitev. brezposelne osebe se premalo zavedajo, da je iskanje službe velik projekt, da je potrebno veliko energije, časa in potrpljenja, da dobijo službo. Da je biti brezposelna oseba služba za osem ur na dan.

izmenjava mnenj in izkušenj s starejšimi sodelavci je zelo dobrodošla in mi veliko pomaga pri mojem delu. tudi izmenjava mnenj in praktičnih primerov na delavnicah mi je bila zelo dobrodošla. predvsem zato, ker smo teorijo, ki smo jo obravnavali na delavnici pokomentirali tudi s primeri iz prakse.


V tem kratkem času od začetka zaposlitve sem ugotovila, da ne glede na različne stranke, ne glede na različne usode povezane v zvezi z zaposlitvijo oz. brezposelnostjo, je prijazna beseda vedno tisto, kar ljudje rabijo. tudi, če jim takoj ta trenutek ne moremo pomagati, lahko s pozitivnim in prijaznim nastopom veliko pripomoremo k temu, da stranka odide od nas zadovoljna in z upanjem, da bo, če bo aktivna pri iskanju zaposlitve, mogoče res kmalu našla delo tudi zase. tveganja pri delu z ljudmi so vedno prisotna, ampak korekten odnos, dostopnost in odprtost sta sigurno garancija za dober odnos. Zelo pomembno se mi zdi tudi, da ljudem ne obljubljaš nekaj, kar veš da ni izvedljivo. situacijo jim je potrebno predstaviti realno in jih opogumiti pri iskanju zaposlitve. pomemben je torej prijazen odnos in korektno informiranje.

Me je pa presenetilo v tem času to, da je na Zavodu veliko prijavljenih oseb, ki so povsem neza-posljivi, so osebe, ki so tik pred tem, da se upokojijo, so invalidi nezmožni za delo in ostale skupine oseb, ki so prijavljeni na Zavodu kot brezposelne osebe, a njihov namen ni iskanje zaposlitve. to pa se mi ne zdi v redu. Ne rečem, da te osebe ne potrebujejo obravnave, seveda jo, ampak mislim, da Zavod za zaposlovanje ni pravi naslov za to. Obstajajo druge institucije v državi, ki bi morale prevzeti obravnavo teh oseb.

Zanimivo pa se mi zdi tudi dejstvo, kakšno vlogo zaseda Zavod za zaposlovanje na trgu dela. Mislim, da bi moral prevzeti večjo pobudo na področju posredovanja delovne sile delodajalcem. izkušnje, ki sem jih imela še od prejšnjih zaposlitev kažejo, da se delodajalci pogosto poslužujejo vseh možnosti pri iskanju kadra in se na Zavod obrnejo šele, ko po drugih poteh (agencije za zaposlovanje, razpisi na različnih portalih…) res ne najdejo primernega kandidata oz. ko želijo pridobiti subvencijo za zaposlitev brezpo-selne osebe. pred tem z Zavodom ne želijo oz. ne sodelujejo. res je, da ni razlike, tudi če delodajalci najdejo kader po drugih poteh, ne pa s pomočjo Zavoda, število brezposelnih v državi se zmanjša, če je ta oseba prijavljena na Zavodu, vendar menim, da bi moral Zavod prevzeti večjo pobudo pri iskanju in selekciji kadra za delodajalce.



ZaKlJUČNa NalOGa



tanja Stanišastrokovna izobrazba: Univerzitetna diplomirana ekonomistka

ime in priimek mentorja: lučka pezdirc


oddelek / služba: UraD za Delo črNoMelj, UraD za Delo Metlika



Začetki dela na Zavodu za zaposlovanje kot svetovalka zaposlitve so predstavljali predvsem uvajanje v delo in opravljanje dela v prijavno odjavni službi, ki je zajemalo prijavo v evidenco ZrsZ ter odjavo iz evidence ZrsZ, osnovno informiranje strank, izdaja potrdil o prijavi, uvrščanje strank v razne čakalne vrste, sprejem in dopolnjevanje zahtevkov za denarno nadomestilo, pomoč strankam pri izpolnjevanju zahtevkov ter poziv strankam za dopolnitev nepopolnih vlog. na začetku je bilo potrebno veliko časa za seznanitev in poznavanje vseh zakonskih predpisov, navodil, katalogov in postopkovnikov področja ter seznanitev dela na računalniški aplikaciji. V delo sem se uvajala na manjšem uradu območne službe novo mesto, na uradu za delo črnomelj, kjer sem dobila širok vpogled v celoten obseg področja dela in delovnih nalog.

uporabniki storitev Zavoda v času finančne in gospodarske krize potrebujejo predvsem osnovne informa-cije o pogojih prijave na zavod, o njihovih obveznostih in pravicah na zavodu ter pogojih za uveljavljanje denarnega nadomestila. osnovne informacije strankam predstavimo tudi na informativnem seminarju za brezposelne osebe in iskalce zaposlitve katerih zaposlitev je ogrožena, kjer stranke pridobijo osnovne informacije o Zavodu republike slovenije za zaposlovanje, kako deluje, njegovih storitvah, o pravicah in obveznostih brezposelnih oseb, e storitvah zavoda, trgu dela in storitvah na trgu dela. brezposelnim ose-bam svetovalci nudimo storitve motiviranja in informiranja v kariernem središču, pomoč pri pregledovanju prostih delovnih mest, nasvete pri iskanju zaposlitve, informacije o sodobnih načinih iskanjih zaposlitve in jih po potrebi usmerjamo na različne druge institucije kot je Center za socialno delo, Zavod za zdravstve-no zavarovanje, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, …. V primeru dodatne pomoči usmer-jamo v Zaposlitveni kotiček, Center za informiranje in poklicno svetovanje - Cips ter info točko projekta »Za pokolpje – aktivno in dejavno!«. napotovanje brezposelnih oseb v projekt »Za pokolpje – aktivno in dejavno!«, zajema obisk info točke, ki deluje v lokalnem okolju ter vključevanje v modularne in poglobljene delavnice, ki so namenjene usposabljanju za dvig konkurenčnosti brezposelnih oseb. s sodelavci na pro-jektu »Za pokolpje – aktivno in dejavno!« sodelujemo in planiramo tudi dogovore obiskov pri delodajalcih.

po opravljenem strokovnem izpitu za izvajalce vseživljenjske karierne orientacije in posredovanja zapo-slitve sem prevzela tudi ostale obveznosti svetovalca zaposlitve. ključni del tega je svetovalni razgovor in posredovanje zaposlitve. na vsakem svetovalnem razgovoru s brezposelno osebo preverim in dopol-njujem aktivnosti v Zaposlitvenem načrtu. Z brezposelno osebo se po potrebi dogovarjam tudi za naro-čanje k ostalim kariernim svetovalcem (poklicnim in rehabilitacijskim) ali zdravniku svetovalcu. glede na smiselnost vključitve stranke napotujem v razne ukrepe aktivne politike zaposlovanja, kot so programi



institucionalnega usposabljanja, priprave na postopke ugotavljanja in potrjevanja nacionalnih poklicnih kvalifikacij ter drugi in spremljam izvajanje dogovorjenih aktivnosti v zaposlitvenem načrtu. glede na vklju-čitve v razne ukrepe aktivne politike zaposlovanja je potrebno tudi sodelovanje z koncesionarji v okviru sklenjenih pogodb.

kot svetovalec zaposlitve seznanjam in obveščam brezposelne osebe in delodajalce o aktualnih javnih povabilih in razpisih, ki delodajalcem omogočajo nepovratna sredstva za zaposlitev in usposabljanje no-vih delavcev, ti programi so Zaposli.me, prvi izziv, priložnost zame, usposabljanje na delovnem mestu, samozaposlovanje,… Delo svetovalca zaposlitve zajema tudi sodelovanje z drugimi organizacijami v re-giji, kot je na primer Zavod za izobraževanje in kulturo črnomelj ter sodelovati na raznih zaposlitvenih sej-mih. Zadnji takšen zaposlitveni sejem je potekal v novem mest pod naslovom 1. regijski festival znanja zate, ki je potekal v organizaciji razvojno izobraževalnega centra novo mesto.


konferenc, usposabljanj ali študijskih obiskov v tujini se nisem udeležila, sem se pa udeležila številnih delavnic v okviru izobraževalnega centra Zavoda republike slovenije za zaposlovanje. te delavnice so bile: »svetovalni proces na zaposlovanju«, »aktivacija svetovalnega procesa«, »Delo s skupino na zapo-slovanju« in »svetovalni intervju«. Do konca leta 2012 pa se bom predvidoma udeležila še dveh delavnic in sicer »Motivacijskega intervjuja« ter »komunikacije«.

na delavnici »svetovalni proces na zaposlovanju« smo obravnavali vsebine v svetovalni obravnavi, vlogo svetovalca, potrebe in ukrepe za povečanje zaposljivosti ter kompetence in zaposlitvene cilje. Delavnica »aktivacija svetovalnega procesa« je zajemala pristope in metode dela, ki omogočajo dodatno aktivacijo in motiviranje strank. V delavnici »Delo s skupino na zaposlovanju« smo pridobili znanje o skupinskih ob-likah dela na zaposlovanju, spoznali potrebe udeležencev in osvojili dodatne veščine za izvajanje.

Delavnica svetovalni intervju mi je še posebej omogočila nove poglede na delovnem področju in mi obo-gatila in razširila znanje za vodenje svetovalnega intervjuja. namen delavnice je bil obravnava in osvajanje veščin za vodenje svetovalnega intervjuja ter njegova ustrezna uporaba v posameznih fazah intervjuja. Med delavnico smo naredili veliko praktičnih vaj v skupini in si ogledali različne primere iz prakse in reše-vali konkretne situacije in si natančno pogledali vse štiri stopnje svetovalnega intervjuja. na primerih smo vadili veščine za vodenje svetovalnega intervjuja, tako spretnosti vplivanja kot konfrontacija in pozivanje. pri praktičnih vajah smo se postavili tako v vlogo svetovalke, stranke kot tudi v vlogo opazovalca ter va-dili neverbalno kot verbalno vedenje ter uporabo različnih spretnosti in ali je uporaba le teh dosegla svoj namen. na konkretnih primerih smo vadili vedenje, ki kaže pozornost, to je očesni kontakt, ton in hitrost govora, govorico telesa ter verbalno spremljanja kot tudi uporaba vseh drugih spretnosti kot so odprta in zaprta vprašanja, spretnosti opazovanja, opogumljanje, parafraziranje, sumiranje, refleksija čustev, kon-frontiranje, fokusiranje in refleksija pomena.

udeležila sem se tudi okrogle mize »odvisnost od prepovedanih drog«, kjer so strokovnjaki različnih praks predstavili obstoječe programe zdravljenja ter programe socialne integracije ter se seznanili o pos-ledicah uživanja drog, prepoznavanju težav z odvisnostjo in problematiko pristopa k zdravljenju. opravila sem tudi izobraževanje »e-komunikacija«, ki je bilo namenjeno povečanju učinkovitosti elektronske po-slovne komunikacije s strankami in medosebne elektronske komunikacije na delovnem mestu.

V okviru projekta izobraževalni center in načrta dela za leto 2011 in 2012 sem opravila tudi e-učenje Dok-trina dela z delodajalci, e-učenje Doktrina dela z brezposelnimi osebami in iskalci zaposlitve ter e-učenje Delovni stili.

udeležila sem tudi »usposabljanje iz varstva in zdravja pri delu ter požarne varnosti« ter opravila preizkus znanja na tem področju, ter opravila strokovni izpit na področju izvajanja ukrepov na trgu dela ter za storitve vseživljenjska karierne orientacije in posredovanja zaposlitve.




Novo pridobljene kompetence, znanja in veščine bodo vsekakor pripomogle k razvoju moje poklic-ne kariere tudi po zaključku projekta in bodo pripomogle k učinkovitejšem nastopu na trgu delovne sile. kot svetovalka zaposlitve na Zavodu rs za zaposlovanje se še bolj zavedam pomena vseživljenjske-ga učenja, saj je le to ključnega pomena za posameznike vseh starosti. opozarja nas, da smo v učenje vključeni vse življenje, pa ne le z formalnim izobraževanjem, tudi z usposabljanjem v različnih izobraže-valnih ustanovah, na delovnem mestu in z delovnimi izkušnjami. Vse to povečuje našo informiranost, učinkovitost, kreativnost, inovativnost in spodbuja ekonomsko in družbeno sodelovanje. kot svetovalka zaposlitve se sedaj še bolje zavedam pomena vseživljenjskega učenja za razvoj uspešne poklicne kariere.

Vsekakor so pomembne vse pretekle poklicne izkušnje ki jih pridobi posameznik z delom, tudi tiste iz študentskega dela. tudi moje pretekle poklicne izkušnje so mi v določeni meri pomagale, da sem lažje začela z delom kot svetovalka zaposlitve. te poklicne izkušnje so bile delovne navade, izkušnje z delom in stiki z ljudmi – brezposelnimi osebami, sodelovanje in komunikacija z sodelavci in zunanjimi izvajalci oz. delodajalci, …

ker pa je pri vsaki novi zaposlitvi potrebno novo pridobivanje kompetenc in dodatna usposobljenost na delovnem področju je zelo pomembno sodelovanje z mentorjem in prenos znanja in izkušenj od ostalih sodelavcev. na začetku usposabljanja je bilo potrebno veliko časa za seznanitev in poznavanjem vseh zakonskih predpisov, navodil, katalogov in postopkovnikov področja ter seznanitev dela na računalniški aplikaciji, v ta namen sem imela narejen individualen načrt usposabljanja, ki je vključeval vsa delovna področja s katerimi se je potrebno na začetku seznaniti.

Velik poudarek bi dala na spoznavanju posameznega sodelavca in njegovega področja dela ter sodelova-nje in prenos znanja dodeljenega mentorja. s spoznavanjem vseh področji dela se pridobi širina obsega dela zavoda kot same organizacije ter delo in pristojnosti svetovalca zaposlitve. ključnega pomena je tudi mentorstvo, dodeljeni mentor ti je v pomoč pri osnovnih organizacijskih vprašanjih kot tudi opora konkretnemu delu.


Vsak svetovalec zaposlitve pri svojem delu pusti lastni prispevek k obravnavi brezposelne osebe. tako sem tudi jaz kot svetovalka zaposlitve doprinesla svoj prispevek ter drugačen in svež pogled pri obrav-navi oseb, saj sem bila zaposlena iz vrst brezposelnih oseb. pred zaposlitvijo kot svetovalka zaposlitve sem bila prijavljena v evidenci brezposelnih oseb na Zavodu rs za zaposlovanje. osebne izkušnje kot brezposelna oseba so mi neposredno pripomogle pri razumevanju in usmerjanju brezposelnih oseb, pri poudarku na ključno pomembnih informacijah, motivaciji brezposelnih oseb in razumevanju njihove tre-nutne stiske. V samem procesu svetovalnega intervjuja poudarim tiste stvari, ki so mi bile kot brezposelni osebi nejasne ali nerazumljive. prav tako te stvari oz. določene informacije poizkušam bolje izpostaviti na informativnih seminarjih za brezposelne osebe in iskalce zaposlitve katerih zaposlitev je ogrožena. lažje se postavim v situacijo brezposelne osebe ter lažje razumem njene občutke ob prvem obisku zavoda, saj sem bila tudi sama ne dolgo nazaj v taki situaciji. razumeti je potrebno, da za brezposelne osebe in iskal-ce zaposlitve katerih zaposlitev je ogrožena nobena informacija, ki jo pridobi na zavodu ni samoumevna in da je vsako vprašanje pomembno.

Vsekakor pa sedaj – z vidika svetovalke zaposlitve bolje dojemam celoten proces svetovalnega intervjuja ter njegovo dosledno izvajanje. Zavedam se, da je na začetku zelo pomembna predstavi-tev svetovalca ter razjasnitev namena in cilja intervjuja. Zelo pomembno se mi vzpostavitev zaupnosti in partnerskega odnosa, prijazen odnos in prilagoditev govora stranki. ker sama kot brezposelna oseba nisem razumela obširno zapisovanje svetovalke zaposlitve na sami računalniški aplikaciji, poizkušam stranki sproti razložiti, da je potrebno najine dogovore tudi zapisati in narediti Zaposlitveni načrt, ki je pisni dogovor med Zavodom rs za zaposlovanjem in brezposelno osebo. nadalje je pomembno zbiranje po-datkov za nadaljnjo obravnavo, postavljanje odprtih in zaprtih vprašanj, opogumljanje in povzemanje za razjasnitev in preveritev ali smo se prav razumeli. brezposelno osebo je potrebno spodbuditi, da razmisli



o svojih preteklih delovnih izkušnjah, morebitnih delovnih dosežkov, dosedanjih izobraževanjih, interesih, aktivnostih in omejitvah, kar je zelo pomembno v procesu svetovalnega intervjuja. skupaj postavimo cilje, iščemo rešitve in določimo nadaljnje aktivnosti ter na koncu še enkrat opozoriti na vse dogovorjene aktivnosti in roke.

pomembno je tudi sodelovanje z starejšimi in izkušenejšimi sodelavci za učinkovitejše izvajanje nalog na delovnem področju. Zelo pomemben se mi zdi prenos znanja in delovnih izkušen ter konstruktivno sodelovanje z starejšimi sodelavci. Medgeneracijsko sodelovanje prinaša veliko prednosti, te so učenje, druženje, sprejemanje drugačnosti in preseganje lastnih omejitev, predsodkov in stereotipov. izkušnje in nasveti starejših sodelavcev so lahko zelo koristni in mladim olajšajo marsikatero delo. starejši delavci so lahko mentorji mlajšim, na katere prelijejo svoje znanje, izkušnje in tudi osebnostne vrednote ter veščine, potrebne za delo. največje bogastvo vsakega podjetja pa je ravno delovna sila mnogih generacij, saj vsaka starostna skupina doprinese svoja spoznanja, vrline in vsebine.


največje zadovoljstvo svetovalca zaposlitve je, da brezposelna oseba pridobi zaposlitev, kar je vzpodbu-da tako za brezposelno osebo kot svetovalca zaposlitve. pozitivno so stranke zadovoljne ob vključitvi v razne ukrepe aktivne politike zaposlovanja, ob uspešnem pridobljenem certifikatu nacionalne poklicne kvalifikacije ali uspešnem zaključku institucionalnega izobraževanja. brezposelne osebe tako dobijo nov zagon za iskanje zaposlitve ter lastno potrditev ob uspešnem zaključku. svetovalec zaposlitve v svo-jem procesu vsekakor doživi veliko pozitivnih kot tudi negativnih dogodkov. ob dolgotrajnem reševanju brezposelnosti z določeno osebo in ob večkratnih stikih ter reševanjih zadev se lahko splete tudi zelo dobra vez med svetovalcem zaposlitve in brezposelno osebo, določene brezposelne osebe se lahko zelo navežejo na svojega svetovalca zaposlitve, ki mu zaupajo in so samo njemu pripravljene zaupati dolo-čene informacije. seveda je pri konkretnemu delu najlažje delati z odprtimi in komunikativnimi osebami, ki ti same od sebe zaupajo podatke, ki so pomembne pri svetovalnemu delu. seveda pa se brezposelne osebe med sabo zelo razlikujejo in temu se mora svetovalec zaposlitve prilagoditi. Za učinkovito sveto-valno delo je zelo pomembna pozitivna klima v delovnem okolju, v katerem se tako svetovalec zaposlitve, brezposelna oseba ali druge morebitne stranke dobro počutijo, ter so pripravljene spregovoriti o svojih izkušnjah, trenutni situaciji, ovirah, zdravstvenih težavah, kompetencah,…. kar vsekakor vpliva na učin-kovito svetovalno delo.

V času finančne in gospodarske krize, ko je potreb po storitvah zavoda naraslo je še bolj pomembna prip-ravljenost svetovalcev ter njihova potrpežljivost za posvetitev stranki v njeni težki ali že brezupni situaciji. Vsekakor je za celostno in kakovostno obravnavo brezposelne osebe in njihovih težav in potreb potrebno posvetiti veliko časa in energije, kar zanjo brezposelne osebe tudi ceniti.

Vsekakor mi je zaposlitev na Zavodu rs za zaposlovanje preko projekta »Do boljše kakovosti storitev z več svetovalci zaposlitve«, ki ga delno financira evropska unija in sicer iz evropskega socialnega sklada prinesla veliko pozitivnih delovnih in življenjskih izkušenj. Zaposlitev mi je prinesla veliko novo pridobljenih kompetenc, veščin in znanj, ki mi bodo pripomogle pri razvoju moje poklicne kariere ter lažji uporabi večin in storitev na trgu dela tudi po zaključku projekta.


ZaKlJUČNa NalOGa



Vesna Irtstrokovna izobrazba: univ. dipl. pedagog in prof. sociologije

ime in priimek mentorja: Matjaž verbič


oddelek / služba: UraD za Delo Novo Mesto



h kakovosti storitev ZrsZ vsekakor prispeva svetovalec zaposlitve, ki svoje delo opravlja strokovno, od-govorno, kakovostno, predvsem pa z velikim veseljem in zavzetostjo. Zase lahko z vso gotovostjo trdim, da ves čas zaposlitve na projektu strmim h kakovostnemu opravljanju dela. kot svetovalka zaposlitve sodelujem tako z brezposelnimi osebami, delodajalci ter ostalimi akterji na trgu dela.

Več let aktivno sodelujem z institucijami in delodajalci v lokalnem okolju. aktivno sem sodelovala na okrogli mizi »problematika brezposelnosti v regiji jugovzhodna slovenija« (izmenjava strokovnih mnenj in predlogov). V sklopu Dneva odprtih vrat slovenskega gospodarstva sem izvedla obisk delodajalca z na-menom vzpostavitve partnerstva z delodajalcem. na Festivalu Za-te – Znanje aktivira te sem predstavljala storitve ZrsZ ter izvajala karierno svetovanje v svetovalnem kotičku.

sodelovanje z delodajalci obsega izvedbo obiskov delodajalcev z namenom vzpostavitve ali ohranja par-tnerstva z ZrsZ ter sodelovanje na zaposlitvenih razgovorih. Z delodajalci v večjem obsegu sodelujem na področju vključevanja brezposelnih oseb v ukrepe aktivne politike zaposlovanja – npr. usposabljanje na delovnem mestu, delovni preizkus za mlade, javna dela ipd. V postopku posredovanja poleg formalnih zahtev ugotavljam tudi zahtevane kompetence za opravljanje dela – tako splošne kot specifične.

Za brezposelne osebe izvajam vrsto storitev in aktivnosti kot so osnovno karierno svetovanje, predsta-vljam pripomočke za samostojno vodenje kariere, napotujem v poglobljeno karierno svetovanje, delav-nice učenja veščin vodenja kariere ter izvajam postopek posredovanja v zaposlitev ali ukrepe aktivne politike zaposlovanja.

brezposelne osebe v postopku kariernega svetovanja usmerjam k prepoznavanju in zavedanju lastnih kompetenc ter izpostavljam pomen prenosljivosti kompetenc. tekom dodatnih usposabljanj sem prido-bila tudi znanje s področja coachinga. aktivno sem sodelovala pri treningu z modaliteto coachinga. pri delu uporabljam vedenjska vprašanja za ugotavljanje kompetenc brezposelne osebe.

samostojno sem pripravila in izvedla več kratkih modularnih delavnic z namenom krepitve veščin vodenja kariere. V juniju sem pripravila in izvedla delavnico na temo »priprava na zaposlitveni razgovor«. V nada-ljevanju navajam nekaj odzivov udeležencev: »bilo je zelo poučno in korak naprej k čim hitrejši pridobitvi zaposlitve«. Mnenje udeleženca delavnice je bilo tudi: »Zelo poučno za iskanje zaposlitve. Zanimivo, raz-gibano«. Drugi udeleženec je zapisal: »Zelo sproščeno, odlična razlaga svetovalke in prijetni sogovorniki«. glede na zgoraj navedeno menim, da pomemben del dela svetovalca zaposlitve predstavlja kombinacija individualnega in skupinskega svetovanja.



Z uporabniki storitev ZrsZ krepim večkanalno poslovanje z ZrsZ. brezposelnim osebam, ki imajo dostop do spleta, omogočam učinkovito elektronsko komunikacijo preko portala poiščidelo.si. Z name-nom promocije možnosti večkanalnega poslovanja z ZrsZ sem v okviru Dneva odprtih vrat ZrsZ izvedla delavnico na temo portal poiščidelo.si.

pomembno področje mojega dela pa predstavlja delo trenerja Zpnet. kot trener Zpnet se udeležujem usposabljanj in sestankov trenerjev Zpneta, ob masovnih testiranjih zbiram mnenja udeležencev testiranj ter posredujem predloge in opažanja. izvedla sem izobraževanje za novozaposlene svetovalce za mlade – področje Zpnet ter za sodelavce urada za delo novo mesto – področje Zpnet – eDs.

glede na precejšnjo heterogenost tako skupine brezposelnih oseb kot tudi delodajalcev je za svetovalca zaposlitve bistveno, da zna prilagajati intenzivnost pomoči glede na dejanske potrebe brezposelne osebe oz. delodajalca. poleg strokovnosti pa opažam, da je glede na hitre spremembe na trgu dela vedno bolj pomembna tudi hitra odzivnost ter fleksibilnost.


pričetek dela je zaznamovalo več internih in eksternih izobraževanj v skladu z individualnim načrtom usposabljanja ter sproti izraženih potreb. interna izobraževanja so obsegala področje organizacije in de-javnosti Zavoda rs za zaposlovanje, splošnih aktov Zavoda rs za zaposlovanje in zakonodaje, pravilni-kov ter navodila o vodenju evidenc. predstavljen je bil projekt »Do boljše kakovosti storitev z več sveto-valci zaposlitve« ter način vodenja projekta. Del usposabljanja je predstavljala predstavitev doktrine dela z delodajalci, brezposelnimi osebami in iskalci zaposlitve ter spletnih strani ZrsZ in e-storitev Zavoda. usposabljala sem se v uporabi aplikacije Zpnet. predstavljeno mi je bilo področje poklicnega in rehabi-litacijskega svetovanja. Del usposabljanja je predstavljalo področje tujcev in sicer pogoji za zaposlitev in delo tujcev, vrste delovnih dovoljenj ter postopek pridobitve le-teh, postopek ob sprejemu prijave proste-ga delovnega mesta za tujce ter izdaja obvestil o (ne)obstoju domačih kandidatov. s pomočjo usposa-bljanja sem pridobila tudi spretnost vpogleda v javne evidence (Crp, ajpes, ZZZs). seznanjena sem bila s postopkom pridobitve pravice do denarnega nadomestila ter področjem varnosti in zdravja pri delu ter požarne varnosti. nadalje je del internega izobraževanja predstavljala predstavitev ukrepov aktivne politi-ke zaposlovanja. udeležila sem se predstavitve prenovljenega kodeksa etike Zavoda, varnostne politike, načrta integritete, upravljanja tveganj in elektronskega dokumentarnega sistema.

izobraževanj sem se udeležila tudi v okviru izobraževalnega centra ZrsZ. strokovno izpopolnjevanje je obsegalo naslednja področja: kompetenčni intervju, usposabljanje za delo z mladimi, komunikacija, metode in tehnike dela s skupino, svetovalni intervju, motivacijsko intervjuvanje, aktivacija svetovane-ga procesa. udeležila sem se usposabljanj s področja težav v duševnem zdravju, zaposlovanja in dela tujcev, ravnanja v težavnih situacijah ter poglobljenega usposabljanja za uporabo portala poiščidelo.si.

Del strokovnega izpopolnjevanja je potekalo tudi s pomočjo e-učenja – poslovni razgovor ter prijava tujca v evidenco brezposelnih oseb v angleškem jeziku.

Dodatna znanja pridobivam s področja usposabljanja za delo z aplikacijo eDs – gC – Modul izvajanje storitev za trg dela (zaposlovanje). udeležujem se izobraževanj za trenerje Zpnet.

V okviru izobraževanj in usposabljanj bi izpostavila zlasti izreden pomen dveh usposabljanj. prvo predsta-vlja usposabljanje za trenerje Zpnet. glede na predviden prehod zaposlovanja na elektronski dokumen-tacijski sistem (eDs) ter dejstvo, da imam precej razvito kompetenco prenos znanja, ocenjujem slednjo priložnost kot izredno dobrodošlo. istočasno sem dovzetna za spremembe in pridobivanje novih znanj ter motiviranje zaposlenih za dovzetnost za spremembe in novosti.

Drugo področje pa predstavlja trening z modaliteto coachinga. skozi več srečanj s coachom sem izpo-polnila tehniko postavljanja vedenjskih vprašanj. ozavestila sem vlogo svetovalca zaposlitve kot spodbu-jevalca kariernega razvoja.

ob tem želim poudariti, da vsako takšno izobraževanje ni zgolj možnost za pridobitev novih spretnosti, znanj in veščin, pač pa tudi priložnost za izmenjavo izkušenj in mnenj.

Menim, da je poleg možnosti udeležbe na različnih internih in eksternih izobraževanjih pomembno tudi aktivno prevzemanje odgovornosti za osebni in strokovni razvoj. V skladu s tem del mojega izobraževanja



poleg zgoraj opisanih izobraževanj predstavlja tudi vlaganje v samoizobraževanje, predvsem informira-nje in seznanjanje z gibanji na trgu dela in z novostmi na področju trga dela. prepletanje izobraževanj, usposabljanj in neposrednega dela z uporabniki storitev Zavoda predstavlja priložnost za implementacijo znanj, spretnosti in veščin v konkretno delovno mesto svetovalca zaposlitve.


pomembnost vseživljenjskega učenja, krizne gospodarske razmere, varnost kariere in povečevanje zapo-sljivosti je le nekaj izmed terminov, s katerimi se posameznik sooča na trgu dela. ugotavljam, da je za-vedanje slednjega ključnega pomena pri razvijanju lastnih kompetenc in povečevanju svoje zaposljivosti in zaposlenosti. Delo na projektu »Do boljše kakovosti storitev z več svetovalci zaposlitve« mi predstavlja priložnost, da svoja znanja in kompetence, kot tudi izkušnje uporabim pri neposrednem delu z uporabniki storitev ZrsZ ter s tem prispevam k dvigu kakovosti storitev za uporabnike storitev ZrsZ. istočasno pa mi delo svetovalke zaposlitve omogoča dvig lastnih kompetenc. pomembno področje kompetenc predstavlja kompetenca komunikacije in odnosov z ljudmi in sicer sposobnost medosebne komunikacije, javnega nastopanja, ravnanja z ljudmi, pogajanja ter obvladovanja konfliktov. razvijanje kompetence ko-munikacije omogoča strokovno ravnanje na področju zaposlovanja, kar prihaja do izraza pri uporabi vseh kanalov poslovanja z uporabniki storitev ZrsZ.

nedvomno se mi pri delu svetovalke zaposlitve razvija kompetenca dela pod časovnim pritiskom. V skla-du s tem se dodatno razvija kompetenca načrtovanja in organizacije. Z dosedanjim delom, prostovoljnim delom, volonterskim pripravništvom ter formalnim in neformalnim izobraževanjem sem že razvila kompe-tenco strokovnosti, saj poznam in uporabljam svetovalne tehnike, spretnosti krepitve moči in usmerjanja uporabnikov. Dodatno pa bolj poglobljeno spoznavam, uporabljam in povezujem možnosti, ki jih imam kot svetovalka zaposlitve pri delu z brezposelnimi osebami, delodajalci ter ostalimi uporabniki storitev ZrsZ. stalno skrbim za razvoj kompetence načrtovanja kariere. Delo svetovalke zaposlitve mi omogoča neposreden uvid v to, kako zelo pomembno je prevzemanje odgovornosti za lasten razvoj, vključevanje v nenehno učenje in usposabljanje, uporaba novonaučenega v konkretnih delovnih nalogah ter (samo)re-fleksija lastnega dela. Delo svetovalke zaposlitve mi omogoča tudi razvijanje kompetence za delo z infor-macijami, občutek za natančnost in razvijanje ustrezne informacijske pismenosti. nenehne spremembe prispevajo k razvijanju spretnosti prilagajanja in fleksibilnosti. pri tem je izrednega pomena sposobnost timskega dela ter usposabljanje na delovnem mestu pod okriljem mentorja na podlagi mentorskega sis-tema. Mentor z izdelavo individualnega načrta usposabljanja in spremljanjem praktičnega usposabljanja prispeva h koordinaciji usposabljanja in nadaljnjemu strokovnemu razvoju svetovalca zaposlitve na pro-jektu. Dodatno strokovno izobraževanje in usposabljanje v kombinaciji z osebnostnimi lastnostmi in že osvojenimi znanji, spretnostmi in veščinami, pa pomeni tudi povečevanje zaposljivosti. poklic svetovalke zaposlitve mi pomeni priložnost, da izkoristim svoje dosedanje izkušnje, znanja in kompetence, jih razvi-jam in izpopolnjujem. pred nastopom dela svetovalke zaposlitve sem opravljala delo svetovalne delavke kot volonterske pripravnice, svetovalke za osebe s težavami z odvisnostjo ter prostovoljke v dnevnem centru za tujce. Vsa dosedanja dela vključno z delom svetovalke zaposlitve obsegajo delo z ljudmi, po-dročje komunikacije in odnosov, načrtovanje in organizacijo, strokovnost, informacijsko pismenost, na-tančnost, odgovornost ipd. slednje mi predstavlja prednost, saj sem že pred nastopom dela svetovalke zaposlitve izvajala aktivnosti na področju karierne orientacije (izvedba analize stanja, opredelitev ciljev, ključnih dejavnikov uspeha, priprava vprašalnika in strukturiranega intervjuja, izdelava načrta osebnega in poklicnega razvoja, izvedba delavnic s področja motivacije, postavljanja ciljev, komunikacije itd.). imela sem tudi izkušnjo z aktivno udeležbo na zaposlitvenem sejmu, saj sem obiskovalcem zaposlitvenega sejma v okviru prejšnje organizacije predstavljala možnosti zaposlovanja, usposabljanja in izobraževa-nja, možnosti za pridobitev strokovne izobrazbe, npk ter ponudbo izobraževanja odraslih. poznala sem postopek določanja zaposlitvenih ciljev in priprave zaposlitvenega načrta ter imela znanja ter spretnost izvajanja svetovalnih razgovorov. primarna izobrazba (pedagog in prof. sociologije) pa predstavlja osvoje-na znanja s področja vodenja svetovalnih razgovorov, spretnost organizacije, pedagoško-andragoška ter didaktična znanja, poznavanje izobraževalnega sistema in sistema pridobitve npk, poznavanje področja razvijanja kariere itd. V okviru andragoške prakse sem izvedla tudi analizo uvajalnega seminarja za novo-zaposlene. Že v času študija in tekom nadaljnje kariere imam izdelan portfolio, ki ga sproti dopolnjujem z novimi delovnimi izkušnjami, nalogami, obveznostmi ter pridobljenimi potrdili, vključno z vsebino izobra-



ževanj in usposabljanj. V spretnosti priprave portfolia želim usposobiti tudi brezposelne osebe, saj le-tega ocenjujem kot odličen pripomoček za dokazovanje kompetenc.


osebno izkustvo brezposelnosti me je vsekakor obogatilo, saj me je opremilo z znanji, spoznanji, pred-vsem pa pogumom in vztrajnostjo. Da bi kot iskalka prve zaposlitve obogatila delovne izkušnje, sem osem mesecev opravljala volontersko pripravništvo kot svetovalna delavka ter istočasno opravljala delo po podjemni pogodbi (izvajanje dodatne strokovne pomoči za osebe s posebnimi potrebami). slednje mi je okrepilo socialno mrežo, s pomočjo katere sem našla naslednjo zaposlitev. po izteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas je zopet sledilo prostovoljno delo. Delo brez finančnega plačila, istočasno pa z neprecenljivim plačilom: osebna in strokovna rast. tekom tega obdobja se je potrdila izjava svetovalke zaposlitve na informativnem seminarju na ZrsZ, ki sem se ga udeležila kot takrat brezposelna oseba: »iskanje zaposlitve je zaposlitev«.

spominjam se, da se me je takrat ta izjava dotaknila in me še vedno spremlja. iskanje zaposlitve je res-nično proces, ki zahteva načrtovanje, veliko časa in truda ter predvsem vztrajnosti in poguma. V času lastnega iskanja zaposlitve sem se poglobila v e-storitve Zavoda in odkrivala oziroma morda bolj potr-jevala prepričanja o lastnih interesih, osebnostnih lastnostih ter kompetencah. pred prvim svetovalnim razgovorom pri svetovalki zaposlitve sem imela s pomočjo e-storitev ZrsZ določene tudi zaposlitvene cilje, med katerimi je bil visoko na vrhu zaposlitveni cilj svetovalec zaposlitve. raziskala sem merila pri določanju zaposlitvenih ciljev kot so izobrazba, izkušnje, zahteve delovnega mesta, osebnostne lastnosti, želje in možnosti na trgu dela. svetovalka zaposlitve me je takrat opozorila na omejene možnosti na trgu dela v zvezi z izbranim zaposlitvenim ciljem. tako je bil cilj določen, vendar še ni prišlo do realizacije le-tega. Zgoraj opisana izkušnja me spremlja pri obravnavi brezposelnih oseb. osebno izkustvo brezpo-selnosti je vsekakor izkušnja, ki človeka sprva ohromi, lahko pa tudi bogati, saj v primeru, da posameznik izstopi iz vloge žrtve in prične aktivno iskati zaposlitev, prične odkrivati nove možnosti in priložnosti. Mož-nosti spoznavanja sebe, svojih interesov, osebnostnih lastnosti, znanj, spretnosti, veščin, ciljev, izkušenj, kompetenc itd. brezposelne osebe spodbujam k osredotočanju na zmožnosti, priložnosti ter krepitev poguma in vztrajnosti. osebno izkustvo brezposelnosti vsekakor prispeva k širšemu pogledu na iskanje zaposlitve, večjemu razumevanju in učinkovitejšemu usmerjanju brezposelnih oseb. ob tem pa želim izpostaviti, da nihče od svetovalcev zaposlitve, ki izhaja iz vrst brezposelnih, ne sme postati uslužbenec lastne izkušnje. Vsak človek je namreč edinstveno bitje z lastnimi spoznanji, izkušnjami in pogledom na svet, zato je pomembno spoštovanje integritete slehernega posameznika.

pri delu z brezposelnimi osebami kot pomemben vir znanja ocenjujem zgoraj opisano izkušnjo brezpo-selnosti. Veliko znanja pridobivam tudi s pomočjo konstruktivnega sodelovanja s starejšimi sodelavci. Zavedam se, da je znanje osebna lastnina, ki jo posameznik pridobi s trdim delom. organizacijska klima na uradu za delo je v moje zadovoljstvo in zadovoljstvo uporabnikov storitev ZrsZ naklonjena deljenju znanja. prenos znanja poteka predvsem z osebnim stikom, pa tudi s pomočjo učenja z opazovanjem, s pogovorom, s pomočjo zapisanih navodil in intraneta. ob tem naj izpostavim, da cenim pripravljenost sodelavcev za deljenje znanja ter njihovo dostopnost. starejši sodelavci so se v času iskanja zaposlitve nedvomno srečevali z drugačnimi razmerami na trgu dela, kot se srečujejo danes iskalci zaposlitve. kon-struktivno sodelovanje s sodelavci vsekakor omogoča bolj produktivno delo ter krepi celostni pogled na iskanje zaposlitve.


tekom zaposlitve kot svetovalka zaposlitve na ZrsZ aktivno sodelujem z akterji na trgu dela v lokalnem okolju. V poseben izziv mi je bilo sodelovati na okrogli mizi »problematika brezposelnosti v regiji jugo-vzhodna slovenija«. skupaj z ostalimi predstavniki ZrsZ ter predstavniki izobraževalnih institucij sem imela priložnost izmenjati strokovna mnenja s področja trga dela in brezposelnosti. Med gosti okrogle mize sem bila najmlajša, s svežimi idejami in zamislimi glede proaktivnega pristopa k reševanju brez-poselnosti. Dejstvo je, da so prehajanja med zaposlitvijo, brezposelnostjo, dodatnim izobraževanjem in



usposabljanjem vedno pogostejša, zato je še toliko pomembnejše brezposelnim osebam v obdobju brez zaposlitve ponuditi kakovostne storitve, ki bodo omogočale čim hitrejšo ponovno vrnitev osebe na trg dela. ZrsZ pa ima osrednjo vlogo tudi pri ranljivih skupinah na trgu dela (npr. mladi, invalidi, starejši, osebe brez strokovne izobrazbe) ter njihovemu vključevanju na trg dela. na okrogli mizi se je izrazil tudi pomen povezovanja ter usklajevanja med izobraževalnim sistemom in trgom dela.

pomemben del dela predstavljajo tudi obiski delodajalcev z namenom vzpostavitve ali ohranja partner-stva z ZrsZ. kot primer dobre prakse želim izpostaviti obisk delodajalca z namenom vzpostavitve par-tnerstva z ZrsZ. Delodajalcu sem predstavila storitve ZrsZ ter ukrepe aktivne politike zaposlovanja. po predstavitvi le-teh se je delodajalec odločil za vključitev brezposelne osebe v usposabljanje na delov-nem mestu. slednjo aktivnost ocenjujem kot uspešno, saj poleg vzpostavitve partnerstva z delodajalcem predstavlja tudi primer dobre prakse svetovalca zaposlitve. gre za povezovanje delodajalca, svetovalca zaposlitve, kreiranje novega delovnega mesta za brezposelno osebo ter s tem povečevanje zaposljivosti in zaposlenosti brezposelne osebe.

glede na vedno večji poudarek pridobivanja dodatnih znanj in kompetenc povezanih z zaposlitvijo predlagam, da se vzpostavi podporna aplikacija za beleženje kompetenc brezposelnih oseb – splošnih in specifičnih. glede na odgovorno in zahtevno delo svetovalca zaposlitve bi bilo smiselno razmisliti tudi o vzpostavitvi inter in/ali supervizije ter intenzivnejši izmenjavi primerov dobrih praks med območnimi službami ZrsZ.


Želim izpostaviti pomen kontinuitete izvajanja projekta, saj slednje predstavlja priložnost, da se svetovalec zaposlitve uveljavi v lokalnem okolju, razvije prepoznavnost ter zaupanje tako delo-dajalcev kot ostalih akterjev na trgu dela za proaktivno sodelovanje. pred kratkim je delodajalec, s katerim sem sodelovala v postopku izbora brezposelne osebe za vključitev v delovni preizkus za mlade v sporočilo o izidu posredovanja na usposabljanje – delovni preizkus - zapisal komentar: »Zelo sem bil zadovoljen z napotitvijo oseb, njihovo ustreznostjo in samim postopkom, ki je več kot utečen. Z moje strani na vso zadevo nimam nobene pripombe«.

glede na zgoraj navedeno se želim na tem mestu zahvaliti vsem, ki so proaktivno delovali v smeri iskanja priložnosti za projekt »Do boljše kakovosti storitev z več svetovalci zaposlitve«. Večletno izvajanje pro-jekta odlično prispeva h kakovosti storitev ZrsZ, utečenosti postopkov ter istočasnemu iskanju novih predlogov in izboljšav. s tem pa se utrjuje pozitivnejša podoba ZrsZ v javnosti.



ZakLJUčNE NaLOgE

uraDi Za Delo

urad za delo ormož

urad za delo ptuj

Ptuj

Območna služba Ptuj



ZaKlJUČNa NalOGa



Nataša kodermanstrokovna izobrazba: univ. dipl. ekon.

ime in priimek mentorja: Miran Murko

organizacijska enota: UD ptuj




Brezposelne osebe

Delo svetovalke smatram kot odgovornost za pomoč osebam, ki so brez zaposlitve. potreben je čut za razumevanje težav ljudi, ki si morajo postaviti jasne in konkretne cilje. pomemben je za uporabnika prija-zen način in sposobnost motiviranja oseb.

V veliko zadovoljstvo so mi pri strankah majhni premiki, a dolgoročno nujno potrebni – tako imenovani premiki v načinu razmišljanja. pogost argument za neaktivno iskanje dela je pomanjkanje motivacije in opravičila kot so: sem prestar, še mladi ne dobijo dela, ni zaposlitev, nimam izkušenj, nisem sposoben opravljati dela… ko stranka spozna, da vse to ne drži v celoti in da lahko sama s svojimi dejanji in svojimi odločitvami vpliva na končne izzide, je polovica svetovalnega dela opravljena. Druga polovica predsta-vlja usposobitev stranke z veščinami iskanja dela ter iznajdljivostjo na trgu dela. pri svetovalnem delu z brezposelnimi osebami vzpodbujam drugačnost, kreativnost strank, izstopanje iz povprečja. to je vodilo, ki se ga držim tudi sama.

na skupinskih obravnavah strank z namenom spremljanja aktivnosti, uporabljam vaje, na osnovi katerih odpremo prosto pot drugačnemu načinu razmišljanja in ozaveščanju, da stranke iz situacije v kateri so se znašle, poiščejo same za njih najustreznejšo pot. blizu mi je vizualizacija, moč pozitivnega razmišljanja ipd.. Z namenom ponuditi uporabnikom drugačne pristope, tudi v prostem času z velikim zanimanjem prebiram tovrstno literaturo ter se udeležujem raznih seminarjev, predavanj in delavnic.

Vodila sem tudi informativne motivacijske seminarje za novo prijavljene in interno obliko dela s skupino, ki nosi naslov aktivacija mladih brezposelnih oseb. usposobila sem se za izvajanje delavnice skupinska oblika svetovanja ter Drugače. smatram, da so pri svetovalnem delu različnih oblik, zelo pomembni mo-tivacijski nagovori in energija moderatorja/svetovalca.

pri delu z brezposelnimi osebami sem zaznala tudi nezaupanje v sebe na strani starejših brezposelnih oseb. sram brezposelnih oseb, da so ostali brez dela, manjša motivacija zaradi večkratnih odklonitev pri iskanju zaposlitve na strani delodajalcev, starost brezposelnih oseb… me je privedlo do kreiranja samo-stojne delavnice za motiviranje in predstavitev prednosti zaposlovanja starejših oseb. poimenovala sem jo gremo naprej in jo tudi izvedla.

način razmišljanja svetovalca zaposlitve mora biti kreativen, inovativen. biti mora prilagodljiv in se hitro odzivati na nastale situacije. Vsaka stranka je namreč zgodba zase.



pri delu se srečujem z različnimi situacijskimi ovirami brezposelnih oseb. po potrebi jih napotujem na zdravniško službo, sodelujem s Centrom za socialno delo, Zavodom za pokojninsko in invalidsko zava-rovanje… tudi tukaj je bilo zelo pomembno vzpostaviti ustrezen odnos in na njem dolgoročno graditi.

Delodajalci

V zadnjem obdobju delam kot svetovalka za mlade v pisarni za delodajalce. V pisarni za delodajalce delava dva zaposlena, hkrati pa sva tudi svetovalca brezposelnim osebam. način dela se je pokazal kot učinkovit, saj je lažje posredovati osebo, ki jo poznaš.

Delo z delodajalci smatram kot prioriteto v nalogah in ciljih Zavoda, zato se trudim vzpostavljati partnerske odnose z njimi, jih spoznati. Veliko časa namenjamo na Ptuju obiskom ter srečanjem z delodajalci. Šele ko smo seznanjeni z njihovimi poslovnimi cilji, načrti, vizijo, ter spoznamo v okolju delovna mesta, ki so/bodo na razpolago – lahko posredujemo prave brezposelne kandidate. Zgodi se, da delodajalca obiščemo skupaj z brezposelnimi osebami, večkrat pa organiziramo raznovr-stna srečanja: razgovore za delo, predstavitve delodajalcev, sejme ipd. Delodajalci se vse pogo-steje obračajo na nas tudi v primeru vprašanj, zagat in nasvetov. a dela, pa tudi idej je še veliko. na ptuju imamo željo, da v prihodnje pripravimo tematska izobraževanja in delavnice tudi za delodajalce. pred tem želimo v jesenskih mesecih med lokalnimi delodajalci izvesti kratko anketo na osnovi katere bi prišli do rezultatov, katere teme bi jih zanimale in če bi se tovrstnih srečanj udeleževali. Zavedati se mo-ramo, da je grajenje sodelovanja z delodajalci dolgoročni proces. Vsak korak pa pomeni nov kamenček v skupnem mozaiku.

Programi aPZ

V preteklosti sem bila tudi skrbnica programa 48.a) člena ZZZpb.

prav tako sem se seznanila s programom samozaposlitve, saj sem v daljši odsotnosti nadomeščala na tem programu dve sodelavki.

sodelujem v komisijah za javna dela, Dp, uDM, razne subvencije za zaposlitev...


Vključena sem bila v mednarodni projekt good newss. V projektu smo sodelovali udeleženci iz avstrije (Zentrum fur ausbildung Management Prizma) in Slovenije (svetovalci zaposlitve ZRSZ in zaposleni iz Ekonomskega inštituta Maribor – Centra razvoja človeških virov). Vsebina je temeljila na prenosu dobre prakse na področju zaposlovanja žensk v netipičnih ženskih poklicih. Poudarek je bil na razbijanju stereotipov in usmerjanju v zagotavljanje enakih možnosti žensk na lokalnem trgu dela. V času trajanja projekta 2009-2012 sem pridobila nove izkušnje, znanja in kompetence, ki so se izkazale kot uporabne pri delu svetovalca zaposlitve nasploh. pridobljeno znanje smo udeleženci pro-jekta predstavili v tednu vseživljenjskega učenja sodelavcem, junija 2012 pa tudi vodstvu ZrsZ. ker je vsebina projekta zelo uporabna pri delu svetovalcev in ker nam je bila predstavljena na kreativen način, skozi igre in naloge, upam, da bo v obliki delavnice za svetovalce našla mesto tudi v programu izobraže-valnega centra ter obogatila znanje sodelavcev - svetovalcev na vseh os.

udeleževala sem se internih in eksternih usposabljanj. pridobljeno znanje ocenjujem kot koristno in pri delu uporabno. Vsebine so bile v večini skrbno in ustrezno izbrane. Znanje nadgrajujem tudi preko e-učenja in s prebiranjem strokovne literature, tudi v prostem času. izredno pomembno se mi zdi sprotno seznanjanje s trenutno situacijo na trgu dela in poznavanjem delodajalcev v lokalnem okolju.

opravila sem strokovni izpit iz zaposlovanja ter izpit iz Zakona o upravnem postopku.

usposabljala sem se za vodenje delavnic: aktivacija mladih brezposelnih oseb, skupinska oblika sveto-vanja in Drugače.

sodelovala sem tudi kot e-svetovalka v pilotnem izvajanju uporabe portala poiščidelo.si.




Z zaposlitvijo na ZrsZ kot svetovalka zaposlitve sem pridobila veliko kompetenc, veščin in znanj za opravljanje dela na različnih področjih. pridobila sem strokovna znanja iz področja zaposlovanja, trga dela in delovne zakonodaje. spremljanje zakonodaje, predpisov, udeleževanje v delavnicah, na seminarjih, raznih srečanjih in usposabljanjih ter seveda spremljanje dogajanja na trgu dela v lokalnem okolju in v sloveniji nasploh ter povezovanje informacij med seboj, so ustvarili nov pogled in nov način razmišljanja. Zelo me zanima tudi človeška psiha, psihološke vsebine.

Zraven literature, izobraževanj, ipd., pa mi je pomembno zapisati, da nas tudi ljudje spremenijo in oboga-tijo. Vsaka brezposelna oseba ali delodajalec je prejel nekaj mene, jaz pa del njih.

V času zaposlitve na ZrsZ sem tako ustvarila nov pogled na trg dela, pridobila strokovna znanja, pa tudi sama osebnostno rastla.

ZrsZ je delodajalec, ki mu za svoje zaposlene ni vseeno. izobražuje ne le iz strokovnih vsebin, temveč tudi iz kvalitete življenja, pomembnosti sproščanja in dobrega počutja, zdrave prehrane... kolektiv na ptu-ju je dobro organiziran, medsebojno sodelovanje in poznavanje pa zagotavljata zadovoljstvo zaposlenih ter posledično dobre rezultate dela.

Za delo svetovalca bi na splošno lahko napisala, da je naporno, stresno, zahtevno in odgovorno. a le, če ga takšnega doživljaš. Moje delo svetovalke zaposlitve je prijetno, koristno, z izzivi in s pričakovanji. tudi odgovorno, a napolni me z energijo.

V projektu »Do boljše kakovosti storitev z več svetovalci zaposlitve« smo od 1. 9. 2009 pa do danes dobili veliko teoretičnega znanja in veliko neprecenljivih praktičnih izkušenj. Vse to nam bo koristilo pri nadalj-njem delu, pa tudi v vsakdanjem življenju.


uporabniki storitev Zavoda so različni. brezposelne osebe, iskalci zaposlitve, delodajalci. Vsak potrebuje drugačen pristop, za vsako dolgotrajno brezposelno osebo se skriva druga zgodba ali druga ovira. Včasih so osebe pripravljene o tem spregovoriti, večinoma pa ne. a v kolikor oseba za zaposlitev ni motivirana in vanjo ne verjame, so vsa prizadevanja svetovalca zaposlitve brezplodna. kaj primernega reči? kako vzpostaviti pristen, pa še vedno profesionalen pristop? kako svetovati? Vse to so vprašanja, na katera dajo odgovor predvsem izkušnje. posameznika je potrebno pripraviti na samostojno, odgovorno, aktivno in uspešno reševanje problema brezposelnosti in oblikovanje ustreznih zaposlitvenih ciljev ter načrtovanje aktivnosti za uresničitev čim hitrejše zaposlitve.

primer:

V mislih imam zgodbo več kot dve leti prijavljene osebe, na videz neposredno zaposljive. po sodelovanju v delavnici skupinska oblika svetovanja, je pričela prihajati kar sama od sebe k meni, čeprav nisem bila njena svetovalka. povedala je, da ima psihične težave ker se je njena (prevladujoča) dvojčica odselila iz mesta, da nima prijateljic, da ni zmožna delati. tega v dveh letih prijave svoji svetovalki nikoli ni omenila. pogovarjali sva se, sama je podajala rešitve in predloge, obiskala tudi kliničnega psihologa ter mi v roku meseca dni prišla povedat, da se je zaposlila. res ni bila to njena želena zaposlitev, a zadala si je cilj, da bo tudi v času sedanje zaposlitve iskala naprej. odločila se je, da zaživi drugače in se soočila z dejstvom, da je za svoje življenje odgovorna sama.

pravi pristopi niso dobronamerno pametovanje in svetovanje temveč vzpodbujanje oseb, da same zase poiščejo najustreznejšo rešitev. ta rešitev je v večini tudi prava. Zaupanje in primeren odnos med sveto-valcem in stranko sta bila v tem primeru ključnega primera. Zgodil se je premik in oseba se je odločila, da gre naprej.

težko pa na splošno zapišem, na kakšen način bi lahko bile obravnave uporabnikov kakovostnejše. Razliko med obravnavami strank delamo s svojo energijo zaposleni, pri čemer izkušnje niso zane-marljive. Vsak posameznik- zaposleni pa mora razmisliti, ali ga delo, ki ga opravlja osrečuje. ali dosega



rezultate, ki ga motivirajo. le srečen in zadovoljen delavec, lahko deli to tudi naprej. nobena strokovnost ne pomaga, nobena izobraževanja ali literatura – tudi v kolikor nekdo osebnostno ni primeren za sveto-valca. Menim, da mora biti svetovalec iznajdljiv, inovativen, pozitivno naravnan, izrednega pomena pa je tudi energija, ki jo izžareva. Velikokrat že nasmeh in prijazen pogled razorožita še tako neprijetnega sogovornika in komunikacija lahko steče. seveda pa mora znati svetovalec dobro sodelovati tudi v timu sodelavcem, ob sebi pa potrebuje vodstvo, ki ga pri delu podpira, svetuje, usmerja. in tako bo tudi pozi-tivnih zgodb-primerov dobre prakse vse več!


V prvi nalogi, ki smo jo pripravili zaposleni po projektu »Do boljše kakovosti storitev z več svetovalci zaposlitve«, sem pisala o projektu good newss, spoznanih novih tehnikah in metodah dela. ker se je v vmesnem času veliko dogajalo in ker tudi največ časa trenutno posvečam delu z delodajalci, se bom osredotočila na to temo in izpostavila naslednji primer dobre prakse, ki je bil objavljen tudi v časopisu Večer:

V našem lokalnem okolju je veliko delodajalcev, ki se srečujejo s pomanjkanjem delovne sile za delo v tujini. Moja pozitivna zgodba so tri mlada dekleta, ki so se vsaka zase podala novi izkušnji naproti. V tu-jini, v moški ekipi, brez izkušenj. Dve skupaj kot monterki ter tretja zase kot pomočnica elektromonterja. naše posredovanje in dogovori so bili v tem primeru ključnega pomena, saj se v nasprotnem primeru delodajalec kljub želji in motiviranosti kandidatk, za zaposlitve ne bi odločil. tveganje je bilo veliko. kako bo funkcioniral mešani tim? kako se bodo znašle v tujini? nimajo znanja, ne izkušenj. Delo je fizično na-porno... Delodajalčeve odločitve so tako temeljile tudi na našem medsebojnem zaupanju in v tem primeru lahko govorimo že o partnerskem odnosu.

izobrazbe in izkušnje oseb ki iščejo zaposlitev so za delodajalca pomembne, a ne gre zanemariti tudi osebnostnih lastnosti potencialne osebe za zaposlitev. nekdo, ki ima ustrezno izobrazbo in zahtevane delovne izkušnje ni nujno primeren za konkretnega delodajalca. Vse to je pri napotovanju potrebno upo-števati, seveda pa je za takšno napotovanje potrebno dobro poznati delodajalca, njegov tim delavcev, delovni čas, proizvodnjo, filozofijo, cilje.

kaj še lahko stori ZRSZ?

Delovanje ZrsZ mora iti v smeri vzpostavljanja dobrih, dolgoročnih sodelovanj z delodajalci. na kak na-čin? s hitrim, ažurnim delom, z inovativnostjo, nasveti, izobraževanji. s čim manj birokracije. neprimerno se mi zdi tri- tedensko čakanje na odobritev nekega programa, ki traja nato npr. en mesec (Dp). V realnem gospodarskem okolju je to nesprejemljivo in marsikdo ob tem zamahne z roko; češ birokrati, ne greste nam naproti. Zagotovo se dajo zadeve postaviti drugače, morda z naknadnimi zahtevki za izplačila/povra-čila za nazaj ob izpolnjevanju prej znanih pogojev. Velika večina delodajalcev je odvisna od naročnikov, dela morajo opraviti v predpisanih rokih in si težko privoščijo čakalne dobe. res je- z zaposlitvijo lahko dobijo kandidata takoj, a to je že drugi način razmišljanja. ne gre namreč pozabiti, da potrebujejo prilož-nosti tudi brezposelne osebe in da so programi namenjeni tudi njim. po večini mladim, neizkušenim. in tem s predolgimi postopki jemljemo priložnosti.


Delodajalci

področje, ki ga trenutno najbolj poznam, je področje sodelovanja z delodajalci. kot sem napisala že v prvi točki, bi si želela več pozornosti ZrsZ v tej smeri in to se počasi tudi že dogaja. Dnevi odprtih vrat, obiski delodajalcev, sejmi, srečanja...

Za brezposelne osebe imamo organiziranih ogromno delavnic, izobraževanj, kaj pa za delodajalce? (kakšne želje imamo glede tega ptuju, sem opisala v prvi točki te naloge).

pojavljanje ZrsZ v medijih: Vseskozi smo izpostavljeni poročanju medijev o stiskah, težkem življenju in prav je da smo seznanjeni s tem kar se dogaja. po drugi strani pa te zgodbe negativno vplivajo in ljudje si


nato rečejo: vse je slabo, ni služb, vsi kradejo, nič ne morem storiti... Dajmo jim kolikor je le v naši moči - s pozitivnimi zgodbami, predstavljanjem dobrih delodajalcev ki iščejo kader in ne nazadnje tudi s samim obveščanjem o pDM več upanja v boljšo prihodnost!

Brezposelne osebe

na ZrsZ se prijavljajo ljudje iz različnih vzrokov: eni iščejo zaposlitev, drugi morajo biti prijavljeni zaradi CsD in Dsp ipd. V množici oseb niso vsi iskreni in svetovalec velikokrat ne ve, kdo dejansko in kdo na-videzno išče zaposlitev. Včasih pride do spoznanja šele po nekajkratnih napotitvah k delodajalcem, kar pa v nobenem primeru ni v redu. V idealni organizaciji bi si želela, da bi bile na ZrsZ prijavljene osebe, ki si zaposlitve želijo. Da, tudi takšne z zdravstvenimi in drugimi ovirami, a z željo po zaposlitvi. Veliko jih ne sodi v naše pisarne in niso primerni za napotovanje. ali je nujen pogoj prijave na ZrsZ za pridobitev ugo-dnosti na drugih inštitucijah (npr. CsD) bi morala biti ena izmed tem, o kateri bi morali začeti razmišljat.

ZRSZ

ZrsZ uspešno popravlja svojo negativno, birokratko sliko in rezultati se počasi kažejo. pri brezposelnih osebah, pri delodajalcih, pri partnerskih inštitucijah, pri ljudeh nasploh. ne pozabimo pa, da to novo in pri-jazno podobo ustvarjamo predvsem zaposleni. kjerkoli in kadarkoli. bodisi v službi ali popoldan v družbi prijateljev. Z veseljem sem del tega!



ZakLJUčNE NaLOgE

uraDi Za Delo

urad za delo brežice

urad za delo krško

urad za delo sevnica

Sevnica

Območna služba Sevnica


ZaKlJUČNa NalOGa



ana-Marija Cetinstrokovna izobrazba: univerzitetna diplomirana sociologinja, kadrovsko-menedžerska smer

ime in priimek mentorja: Nevenka les

organizacijska enota: os sevnica

oddelek / služba: zaposlovanje


od 18. 7. 2011 do 6. 5. 2012

s projektom »Do boljše kakovosti storitev z več svetovalci zaposlitve« sem začela 3. 3. 2010. Študij sociologije sem zaključila z diplomsko nalogo spremembe v kariernem svetovanju v svetu in sloveniji, zato sem z veseljem kandirala za sodelovanje na projektu. pri delu sem se najprej seznanila z oddelki, službami in njihovimi nalogami kot tudi z zakonodajo in pravilniki, ki postavljajo okvirje delovanje Zavoda rs za zaposlovanje. V prvem obdobju sem se srečala z različnimi uporabniki storitev Zavoda: brezpo-selnimi, iskalci zaposlitve, delodajalci in drugimi inštitucijami. gre za izjemno široko področje poznavanja trga dela in situacije, v kateri se je znašla država v času globalne finančne in gospodarske krize. to znanje je bilo treba kombinirati s specifično strokovnim področjem, da bi uporabnikom storitev lahko posredovali čim boljše in zanje najkoristnejše informacije in usmeritve. Vse s ciljem, da uporabniki – iskalci zaposlitve – čim prej pridejo do ustrezne zaposlitve in delodajalci do novih sodelavcev.

najprej sem se seznanila z delom sprejemne pisarne, z dokumentacijo in vlaganjem v spise. Danes vidim, kako pomemben je tak začetek, kjer sem se najprej seznanila s podatki, ki jih vodimo o osebah. to mi je omogočilo prvi stik z delom s stranko, preden se je vzpostavil prvi osebni stik. opravljala sem delo v spre-jemni pisarni in dobila občutek za zahteve in pričakovanja, ki jih imajo uporabniki Zavoda. nadaljevala sem delo na prijavni službi in sprejemala zahtevke za uveljavljenje pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti. tu sem spoznala, kako pomemben je prvi stik z osebo, da ima stranka dobro iz-kušnjo, in da začuti, da ji bomo na Zavodu pomagali skozi težke čase. Vodila sem informativne seminarje, kjer sem brezposelnim podala informacije o pravicah, obveznostih in drugih storitvah, ki jih ponuja Zavod. to je bila moja prva izkušnja z delom s skupino, ki mi je zelo prav prišla kasneje, ko sem začela voditi delavnice za iskanje zaposlitve. nadalje sem poglobila znanje o načinih iskanja zaposlitve, si ogledala izvajanje delavnic na sosednjih območnih službah in svoje znanje prenašala uporabnikom v Zaposlitvenih kotičkih. na delavnicah sem stranke seznanjala s trgom dela, mreženjem, zbiranjem informacij, priprav-ljanjem vlog, življenjepisov, vadili smo tudi zaposlitvene razgovore. takšna konkretna znanja so, skupaj z osebnim odnosom stranke do iskanja zaposlitve, ključna za uspešno iskanje zaposlitve.

izkušnja z vodenjem seminarjev in delavnic je bila vedno pozitivna, oblikovala pa me je tako profesi-onalno kot tudi osebnostno. V tem času sem se udeleževala še usposabljanj za svetovalca in z vsem pridobljenim znanjem postala svetovalka zaposlitve. skupaj s strankami smo s pomočjo zaposlitvenega načrta pripravili strategijo za iskanje zaposlitve, preverjali možnosti in smiselnost vključevanja v razna izobraževanja in programe, z namenom čim hitrejše ponovne vključitve na trg dela. nova doktrina dela z brezposelnimi in delodajalci je med drugim prinesla tesnejše sodelovanje v razmerju iskalec zaposlitve – Zavod za zaposlovanje – delodajalec. pri iskalcih zaposlitve se preverja usposobljenost in interes za konkretno delo pri delodajalcu, s čigar dejavnostjo smo sedaj bolje seznanjeni. to pomeni, da delodajalce



povabimo na Zavod, da predstavijo svoje podjetje in potrebo po kadrih, po drugi strani pa jih lahko na sedežu obiščemo in njihovo delo dobro spoznamo. takšno sodelovanje že prinaša pozitivne rezultate za vse sodelujoče.

ravno tako je potekalo izpopolnjevanje za delo z iskalci zaposlitve, zaradi katerih smo se svetovalci udeležili številnih usposabljanj, kot so delavnica »Veščine iskanja zaposlitve«, ki jo je izvedlo podjetje Mojedelo.com, in ravnanje v težavnih situacijah. V okvirju izobraževalnega centra ZrsZ sem se udeležila delavnic svetovalni proces na zaposlovanju, Motivacija, Motivacijski intervju, kompetenčni intervju, akti-vacija svetovalnega procesa in druge. prav zadnja delavnica je bila prva, ki sem se je udeležila. Delavnica pooseblja celosten pristop k obravnavi stranke v svetovalnem procesu, ki opolnomoči iskalca zaposlitve. prevzemanje odgovornosti in pozitiven pristop sta ključna procesa pri iskanju zaposlitve. po nekajletnih izkušnjah kot svetovalka lahko to iz prakse tudi sama potrdim. Veliki premiki pri iskalcu se pokažejo še pri tako majhnem napredku na teh dveh področjih. Delavnica nas vedno znova spomni, da je stranke treba obravnavati celostno, jo usmerjati k rešitvam in motivirati za proaktivnost. pri tem mi je bila v po-moč naslednja delavnica, Motivacijski intervju. Delavnica mi je bila všeč predvsem zaradi zelo koristnih in neposredno uporabnih načinov dela s strankami: odprta vprašanja, reflektivno poslušanje, afirmacije in povzemanje in utrjevanje samomotivirajočih trditev. to so deli svetovalnega procesa, ki jih svetovalci po-gosto uporabljamo na intuitivni ravni, ko pa jih ozavestimo in izpilimo, lahko postanemo še boljša podpora našim strankam. ključno vodilo skozi obe delavnici je, da je stranka tista, ki mora biti aktivna. svetovalec jo usmerja, da se sama nauči razrešiti svoj trenutni problem.

pohvalila bi delo izobraževalnega centra, ki je zelo dobro skrbel za usposobljenost svetovalcev in njihov stik z novostmi, novim načinom iskanja zaposlitve glede na globalno krizo in sploh za napredek pri delu z uporabniki Zavoda. V času zaposlitve na Zavodu, vidim v našem delu pripravljenost za novosti, ki vodijo k konstantenmu napredku.

Zato, da lahko svetovalec uspešno sodeluje z iskalcem zaposlitve, še posebej razvija kompetence, kot so multidisciplinarnost, sprejemanje različnosti in usmerjenost k strankam, ki sem jih do določene mere že posedovala, skozi prakso in dodatna usposabljanja pa še poglobila. ker gre za zelo široko in strokovno zahtevno področje, je podpora mentorja pri razvoju svetovalca ključnega pomena. izkušnje sodelavcev, ki že vrsto let delajo s strankami, so za novega svetovalca neprecenljive. Že sama narava dela kliče po sodelovanju, timskih posvetih in medsebojni podpori. Zatrdim lahko, da je bilo slednje ključnega pomena pri razvoju v svetovalko, kakršna sem danes. strokovnost je tista kompetenca, ki zaokroži vse ostale. svetovalno delo zahteva izjemno široko znanje, obvladovanje okolja in vpenjanje vedno novih informacij v naše delo. strokovnost vodi naše delo in tukaj so mentorji in sodelavci nepogrešljivi.

poleg obiskovanja delavnic in usposabljanj za svetovalce sem se na svojem področju svetovalke zapo-slitve tudi sama izpopolnjevala. Moje raziskovalne sposobnosti se z zaposlitvijo na Zavodu nikakor niso zaključile. stranke imajo zelo različna vprašanja in različne ovire pri iskanju zaposlitve, zato se trudim ostati v stiku z iskanjem zaposlitve tudi skozi strokovno literaturo, tako domačo kot tujo. tudi to skušam prenesti na stranke.

Danes je v svetovalni proces vse bolj vpeta tudi informacijska tehnologija. Zaradi hitrega pretoka informacij se iskanje zaposlitve počasi, a vztrajno, vse bolj seli na spletno omrežje in s tem tudi na vse večje število različnih družbenih omrežij. gre za področje, ki me tudi osebno zelo zanima, zato ga s toliko večjim veseljem prenašam tudi na delo s strankami. Med drugim vodim delavnice, s katerimi stranke seznanim z možnostmi, ki jih ponujajo portal Poiščidelo.si in nekatera družbena omrežja. Portal Poiščidelo.si ponuja možnosti iskalcu zaposlitve, da tehnologijo uporabi tudi pri vsakodnevnem stiku z Zavodom. Poudarki so tudi tu ponovno na osebni odgovornosti in samo-iniciativnosti za iskanje zaposlitve, glede na vse informacije, ki so danes iskalcem zaposlitve na voljo. Ravno to lahko stranko opolnomoči in spodbudi samozavest pri iskanju zaposlitve. Hkrati jih spomnim na podporo, ki jo pri tem nudita Zavod in svetovalec zaposlitve.

ena od kompetenc pri delu s strankami in samem procesu iskanja zaposlitve je tudi kreativnost. kako iz-stopati od konkurence ob prijavi na delovno mesto. tudi pri razvoju te kompetence sta podpora mentorja in sodelavcev zelo pomembni. Dovzetnost za pretekle izkušnje, vsa znanja, ki so jih skozi leta pridobili in jih sedaj vpenjamo v zelo hitro se spreminjajočo se družbo (in s tem iskanjem zaposlitve), pomagajo pri prilagajanju na svet, za katerega se zdi, da ne bo nikoli izšel iz krize.

Zdi se mi, da smo se svetovalci zaposlitve kar naenkrat soočili z nenehno prisotnim strahom strank za prihodnost in novim gospodarskim sistemom, ki zahteva vse večjo fleksibilnost iskalcev zaposlitve. ob-čutek je, da smo preskočili celo generacijo – na eni strani imamo generacijo, ki je bila vrsto let zaposlena



pri enem samem delodajalcu in z brezposelnostjo in iskanjem nove zaposlitve, vsaj do zadnje globalne ekonomske krize, v večini ni imela izkušenj. Za njimi prihaja generacija, ki mora kar naenkrat postati zelo fleksibilna in živeti v nenehni nepredvidljivi prihodnosti. ta pri iskalcih zaposlitve vzbuja strah, saj ni bilo vmesnega »nežnega« prehoda. niso se imeli od kje naučiti »novega sistema«.

ravno v tem prehodu je danes vloga Zavoda in svetovalcev ključna. kriza, v kateri se nahajamo, najbolj vpliva na obe ključni značilnosti uspešnosti iskalcev zaposlitve: pri odnosu do iskanja zaposlitve je vse bolj prisoten pesimizem in občutek nemoči, zaradi tega pa pade tudi osebna odgovornost. pri obeh lahko svetovalci s svojimi izkušnjami in podporo pomagamo ravno pri razvijanju samostojnega iskanja zapo-slitve. Dragocene so tudi izkušnje lastne brezposelnosti, zaradi česar nedvomno precej lažje razumemo položaj iskalcev zaposlitve, njihova doživljanja in počutja.

pomen samostojnosti, kreativnosti in samoiniciativnosti se je pokazal pri stranki, ki se mi je zelo vtisnila v spomin. bila je mlajša oseba, ki je ravnokar zaključila študij sociologije. Med drugim je izrazila občutek izgubljenosti, ker je imela veliko širokega znanja, za katerega pa ni vedela, kje ga lahko uporabi in kako ga lahko ponudi delodajalcem. predstavila sem ji lastne izkušnje, kako sem se sama soočila s trgom dela. Dobrodošle so bile predvsem zato, ker imava podobno izobrazbo. iskanje zaposlitve je najprej temelji-lo na raziskovanju spleta, domačih in predvsem tujih virov, ki naj bi jo privedlo do jasnejše slike, kako ponuditi svoje znanje. po opravljeni raziskavi je samoiniciativno kontaktirala enega od delodajalcev, mu ponudila svoja znanja in se pri njem končno tudi zaposlila. podobnih primerov je bilo kar nekaj. trudim se, da bi iskalce zaposlitve aktivirala, da bi sami prišli do novih spoznanj. Velikokrat se mi zgodi, da oseba pravi »super, na to pa še nisem pomislila« oz. »hvala, to ste mi pa dali dobro idejo« in jih moram potem popraviti, da so do novih spoznanj prišli sami in tega še opazili niso. V čast in veselje mi je bilo, da sem jim pri tem lahko pomagala in jih usmerjala.

priznati moram, da sem se v času zaposlitve tudi sama zelo spremenila. rada verjamem, da bo bolje. De-lujem v kolektivu, ki mi dnevno nudi podporo. to je zelo pomembno. tudi od strank sem se veliko naučila, še vedno me kakšna stvar preseneti, kar je dobro za strokovno in osebno rast. sama se še po nekaj letih nenehno oblikujem v svetovalko zaposlitve in dobro je, da sem zaposlena nekje, kjer se od mene zahteva nepretrgan napredek. to vseživljenjsko učenje je vpeto v delovanje zavoda, naš svetovalni proces in v naš vsakdan v vse hitreje spreminjajočem se svetu in ga zato lažje prenašamo na naše uporabnike.



ZaKlJUČNa NalOGa



Evgen Uršičstrokovna izobrazba: Magister ekonomskih in poslovnih ved

ime in priimek mentorja: Nevenka les

organizacijska enota: os sevnica

oddelek / služba: UD krško

obdobje izvajanja dela na projektu: od 1. 6. 2012 - do 31. 11. 2015

Z delom na projektu sem začel z 1. 6. 2012 v prvem obdobju intenzivno spoznaval delo Zavoda rs za zaposlovanje in vse potrebne materialne predpise na področju zaposlovanja. po osvojitvi potrebnih znanj sem začel opravljati delo na informacijah urada za delo brežice, kjer sem poleg ostalih nalog, posebno pozornost namenjal ustreznemu informiranju strank, tako brezposelnih oseb, kot tudi iskalcev zaposlitve in delodajalcev. usposabljanje sem nadaljeval z prijavo brezposelnih oseb, ki jo izvajam še vedno in se pri tem srečujem z različnimi situacijami ob prenehanju delovnih razmerij. pred vključitvijo v projekt sem bil tudi sam v evidenci brezposelnih oseb, zato iz lastnih izkušenj vem, da je samoiniciativnost izrednega pomena. Zaradi gospodarske situacije in pomanjkanja ustreznih delovnih mest lahko posameznik hitro obupa in tu je pomoč Zavoda in svetovalcev ključna. izrednega pomena so tudi ukrepi aktivne politike zaposlovanja, ki marsikomu pomagajo do ustrezne rešitve.

ključno pa je bilo usposabljanje za izvajanje svetovanja, ki je izredno kompleksen in zahteven proces. Zahteva precej specialnega strokovnega znanja, zlasti poznavanje zakonodaje s področja trga dela in delovno pravnega področja ter doktrine dela z delodajalci in iskalci zaposlitve. Doktrina opredeljuje izva-janje svetovalnega procesa, ki izhaja iz prepoznavanja potreb strank glede na njene sposobnosti, znanja, izkušnje, motivacijo, situacijo na trgu dela. Zaznal sem, da imajo brezposelni težave pri samoocenjevanju, prepoznavanju kompetenc in da zato tudi težje oblikujejo zaposlitvene cilje. Še težje pa je prilagajanje teh ciljev (zlasti kratkoročnih) možnostim na trgu dela. temu posvečam v svetovalnem razgovoru posebno pozornost. Zaradi upada povpraševanja in maloštevilnih delovnih mest, ki jih delodajalci objavljajo preko Zavoda, spodbujam brezposelne k aktivnosti (proaktivnosti), podjetnosti in uporabi sodob-nih načinov lastne promocije in iskanja zaposlitve preko socialnih omrežij.

V času vključitve v projekt sem bil deležen številnih usposabljanj in izobraževanj. poleg seznanjanja z Doktrino dela z delodajalci in iskalci zaposlitve, konkretnim usposabljanjem za prijavo v evidenco brez-poselnih oseb in usposabljanjem s področja socialne varnosti, je bilo zame ključno usposabljanje za vodenje svetovalnega in kompetenčnega intervjuja ter izvajanje svetovalnega procesa s poudarkom na usmerjenosti k strankam, sprejemanju njihove različnosti in prepoznavanju ter učinkovitem reševanju njihovih ovir pri zaposlovanju.

V ta sklop sodi tudi delo z zahtevnejšimi strankami, prilagajanje komunikacije, kar sem osvojil skozi uspo-sabljanje za ravnanje v težavnih situacijah.

ker vključuje delo svetovalca tudi skupinske oblike dela z brezposelnimi osebami (metode, tehnike, vo-denje komunikacije) sem se udeležil tudi usposabljanj za izvajanje teh načinov dela. te veščine koristno uporabljam pri vodenju krajših modularnih delavnic.



ker me podjetništvo in računalniške tehnologije posebej zanimajo, sem se s posebnim veseljem udeleže-val usposabljanj s teh področij in pridobljena znanja in informacije z veseljem prenašam na svoje stranke.

Delo na področju zaposlovanja omogoča širok nabor znanja, ki se nenehno dopolnjujejo in izboljšujejo ter pripomorejo k osebni rasti posameznika. ocenjujem, da mi bodo pridobljene kompetence veliko pri-pomogle k samostojnemu iskanju zaposlitve, v kolikor mi delovno razmerje preneha. krepko sem razširil tudi svojo socialno mrežo, brez katere ne bi mogel uspešno opravljati svojega dela, vzpostavljeni stiki pa mi bodo gotovo koristili tudi v prihodnje.

V času, odkar sem na projektu, sem pridobil precej novih kompetenc. V prvi vrsti gre za strokovnost, povezovanje različnih strokovnih področij in prepoznavanje problemov strank z iskanjem najustreznejših rešitev zanje. precejšnji napredek sme dosegel pri komunikativnosti, z razvojem veščine uspešnega raz-reševanja konfliktnih situacij (obvladovanja težavnih strank), kompetenčnega intervjuja (tudi s pomočjo groW (goal reality options Will) modela in preko samega coachinga), javnega nastopanja, prenosom znanj, prilagajanjem podajanja informacij posameznim skupinam oseb. kot svetovalec sem namreč za-dolžen za mlade od osnovnošolskega izobraževanja do univerzitetnega ter podiplomskega izobraževa-nja, zato je izrednega pomena poznavanje značilnosti posamezne ciljne skupine.

brez tesnega medgeneracijskega sodelovanja znotraj urada za delo in pomoči mentorja gotovo ne bi dosegel takšne ravni strokovnosti in svetovanja, kot sem jo. sodelavke so name prenašale neprecenljive izkušnje, usmerjenost k strankam, strpnost in mi v začetku nudile tudi pomoč pri sami organizaciji dela.

ugotavljam, da je mentorski sistem zelo dobrodošel, saj te usmerja s konkretnimi informacijami v pravo smer.

Mentorica mi je pri usposabljanju neprestano podpirala pri doseganju ciljev, ki smo si jih zadali. ključno je bilo njeno spodbujanje za čimprejšnjo osvojitev novih znanj in uspešno vodenje svetovalnega procesa. nemalokrat sem bil deležen tudi njenih pohval (in pohval strank), ki so me še dodatno motivirale in dvi-govale zadovoljstvo z delom.

gotovo pa sem tudi sam prispeval k njihovem razvoju, zlasti s prenosom znanja s področja računalniških tehnologij, socialnih omrežij in podjetništva, odprtostjo za spremembe v pristopih in načinih dela in lastno zavzetostjo. oblikoval sem tudi kar nekaj pobud in predlogov za doseganje višje učinkovitosti in večjega zadovoljstva naših strank.

glede na to, da sem bil tudi sam prijavljen v evidenci brezposelnih oseb Zavoda, so mi te izkušnje pri iskanju zaposlitve prišle še kako prav pri samem svetovanju oz. informiranju brezposelnih oseb in drugih strank zavoda. pri samem delu, pa so mi zelo dobrodošle tudi izkušnje, ki sem jih pridobil na predhodnih delovnih mestih, s področja podpore in svetovanja strankam ter izvajanja javnih povabil.

brezposelne osebe, seznanjam s spletnimi povezavami do zaposlitvenih portalov, informacij, zaposlit-venih dogodkov, javnih povabil, izobraževanj ipd. na kratkih modularnih delavnicah jih seznanjam z veščinami iskanja zaposlitve preko družbenih omrežij, s pripravami na zaposlitvene razgovore ter osebne predstavitve na trgu dela z izdelavo predstavitvene vizitke.

s svojimi izkušnjami z brezposelnimi osebami vzpostavljam vzajemni partnerski odnos. V času turbulen-tnega spreminjanja potreb na trgu dela jih spodbujam k proaktivnosti, samoiniciativnosti ter samopro-mociji z ustrezno predstavitvijo svojih kompetenc, osebnostnih lastnosti zaposlitvenih ciljev (preko pro-fesionalne predstavitve vsaj na enem izmed družabnih omrežij). hkrati jih usmerjam k načrtovanju ciljev, seznanjam za »gradnjo stopničk«, ki jih vodijo do cilja, tj. zaposlitve. V ta sklop sodijo aktivnosti prepo-znavanja lastnih potencialov in kompetenc, predstavitve le-teh skozi spletno e-portfolio (te možnosti po-nuja brezposelnim osebam ljudska univerza krško v okviru projekta vrednotenja neformalno pridobljenih znanj), izdelava predstavitvene vizitke, kreativnega življenjepisa (Wix, Weebly powtoon, jimdo), pridobi-vanje osnovnih veščin iskanja zaposlitve in načrtovanja poklicne kariere v delavnici učinkovit nastop na trgu dela, aktivno vključevanje v Zaposlitvene klube slovenije (v organizaciji Zavoda nefiks) ipd.

brezposelne osebe seznanjam z e_orodji in pripomočki vseživljenjske karierne orientacije (Vko), podje-tništvom (tudi socialnim), start-up-i, množičnim financiranjem, primeri dobrih praks, možnostmi prido-bivanja veščin in izkušenj preko prostovoljnega dela v okviru nevladnih in drugih organizacij in z delom preko podjemnih in avtorskih pogodb, z družbenimi omrežji, s ponudbo prostih delovnih mest v tujini (eres informiranje), s ponudbo prosto dostopnih spletnih tečajev za učenje tujih jezikov (deutsch.info, coursera.org) in drugih možnosti brezplačnega izobraževanja. brezposelne osebe informiram o finančnih spodbudah in olajšavah delodajalcev ob novem zaposlovanju, možnostih zavodovega subvencionira-



nega zaposlovanja, in pridobivanja dodatnih znanj in izkušenj preko Zavoda (programi institucionalnega usposabljanja in usposabljanja z delom).

hkrati pa zainteresirane osebe sproti obveščam o vseh dogodkih s področja dela preko družabnega omrežja Facebook pod imenom Zaposlitvene možnosti.

Zelo pomembno je ustrezno informiranje delodajalcev z ukrepi aktivne politike zaposlovanja, veseli pa so tudi informacije o spodbudah lokalnega okolja (občine) za novo zaposlovanje oz. zagon podjetij.

kot sem že omenil, mi dodatno spodbudo za delo vlivajo zadovoljstva mojih strank, njihovi dosežki in zahvale za nasvete, usmeritve, pomoč in razumevanje.

Med številnimi obravnavami strank, se mi je najbolj vtisnil v spomin fant, ki je že razmišljal o samomoru in ni sposoben opravljati delo več kot 4 ure dnevno. Doma je, ko je imel čas je vrezoval šablone v les. ko sem mu omenil možnost spletne brezplačne predstavitve del na socialnih omrežjih, je dobil zagon, prijavil osebno dopolnilno delo na ue in ima že naročila cvetličarn, gostiln, ipd. V bodoče razmišlja o odprtju svojega podjetja. ob delu, ki mu je kot hobi pozabi tudi na vse negativne misli. Vsakič ko se oglasi in me tudi ponavadi povabi na predstavitve svojih del.

Druga zgodba je podobna. oseba je po izobrazbi tehnik – optik, vendar neizmerno uživa pri peki slaščic. napotil sem jo najprej na izobraževanje, ki ga izvaja Šolski center nM ter usmeril na pisanje spletnega dnevnika. Začela je pisati recepte in slikati svoje izdelke. Vmes se je pojavila potreba po osebi preko usposabljanja na gradu rajhenburg. Z napotitvijo in svojim portfolijem, ki ga je imela s seboj, je bila izbrana in je trenutno še na usposabljanju, kjer zelo uživa in neizmerno zadovoljna s svojim delom in delodajalcem.



ZakLJUčNE NaLOgE

uraDi Za Delo

urad za delo hrastnik

urad za delo litija

urad za delo trbovlje

urad za delo Zagorje

Trbovlje

Območna služba Trbovlje


ZaKlJUČNa NalOGa



Maja Požunstrokovna izobrazba: Univerzitetna diplomirana pedagoginja

ime in priimek mentorja: jasna šistek čopar

organizacijska enota: območna služba trbovlje

oddelek / služba: Urad za delo zagorje, urad za delo litija



Moje delo zajema predvsem izvajanje strokovnega dela s strankami (brezposelnimi osebami, iskalci za-poslitve), občasno delo na prijavno – odjavni službi, napotovanje strank na ustrezna delovna mesta, napotitve v programe aktivne politike zaposlovanja, v delavnice, ki so prilagojene ciljnim skupinam in po-trebam strank, sodelovanje z delodajalci – informiranje, posredovanje, načrtovanje in izvedba obiskov pri delodajalcih, sodelovanje na zaposlitvenih sejmih, na strokovnih srečanjih delavcev Zavoda, na okroglih mizah, obisk Cips–ov v ljubljani, Mariboru, sodelovanje z zunanjimi institucijami (Center za socialno delo, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, Zavod za zdravstveno zavarovanje,..) in koncesionarji, ki v sodelovanju z nami izvajajo delavnice, prilagojene različnim ciljnim skupinam brezposelnih oseb.

pri vsem skupaj so mi v pomoč načela dela z brezposelnimi osebami in iskalci zaposlitve in izvajanje vseživljenjske karierne orientacije (splošno informiranje, informiranje o možnostih zaposlovanja, osnov-no karierno svetovanje – podpora stranki pri oceni njenega položaja na trgu dela, pomoč pri določanju zaposlitvenih ciljev in aktivnosti za doseganje le-teh, opolnomočenje stranke, da lahko sama načrtuje in vodi lastno kariero, prepoznavanje potreb stranke po dodatnih aktivnostih (za vključevanje v poglobljeno karierno svetovanje – karierno, rehabilitacijsko in zdravstveno zaposlitveno svetovanje in v ukrepe aktivne politike zaposlovanja, kot tudi v timske obravnave).

kot eno izmed najpomembnejših nalog bi izpostavila aktiviranje in opolnomočenje posameznika za sa-mostojno in odgovorno reševanje problema brezposelnosti, ljudje še vedno razmišljajo na način, da naj bi jim svetovalec zaposlitve priskrbel službo, saj marsikdo v tem procesu ne želi prevzeti aktivne vloge in svojega deleža odgovornosti ter le-to prelaga na svojega svetovalca.

Moje delo je od začetka obsegalo vodenje informativno motivacijsko seminarjev in zaposlitvenih kotičkov, v zadnjem času pa predvsem informativnih seminarjev in skupinskih zaposlitvenih načrtov, tako, da sem se lahko preizkusila v izvajanju tako individualnih kot skupinskih oblik. Menim, da so skupinski informa-tivni seminarji dobra zamisel, saj lahko v kratkem času veliko skupino ljudi seznaniš z informacijami, ki se tičejo prav vseh in so tudi vsem v korist. najboljši rezultati pa se po mojem mnenju pokažejo, če se osnovno karierno svetovanje izvaja po individualni poti, kajti le na ta način se stranka lahko odpre in s svojim svetovalcem ustvari neko zaupanje, na katerem se kasneje lahko gradi konstruktiven in uspešen svetovalni odnos, ki potem privede do željenih rezultatov. Zaposlitveni kotički so primerni za manjše sku-pine, da lahko vodja delavnice prilagodi vsebino skupini in da se preko medsebojnega pogovora izmenju-jejo različna mnenja, stališča in vrednote in ima vsak udeleženec možnost prispevati svoj delež v skupini.



Menim, da naj bi stranke čas prijave na Zavodu kar najbolje izkoristile v svoj prid na način, da bi okrepile svoje veščine iskanja zaposlitve s pomočjo krajših in daljših delavnic, svoj izobrazbeni primanjkljaj ali pomanjkanje izkušenj pa izboljšale s formalnim šolanjem ali tečaji in nacionalnimi poklicnimi kvalifika-cijami ter da bi bile seznanjene z aktualnimi razpisi, subvencijami in zaposlitvenimi izzivi, ki jih lahko v tistem obdobju koristijo delodajalci in jih na ta način spodbudile k večjemu zaposlovanju. Želim si, da bi stranke prišle na razgovor odlično pripravljene in bi znale delodajalca s svojim nastopom prepričati, da v njih prepozna svojega bodočega sodelavca. pri vsem je lahko zelo v pomoč svetovalec zaposlitve, ki po svoji presoji in najboljših močeh pripomore k izboljšanju konkurenčnosti posamezne stranke, predvsem v kriznih gospodarskih razmerah, ki se kažejo v večji brezposelnosti in povečanju števila brezposelnih oseb. Delodajalci imajo zaradi tega na voljo veliko več ustreznih kandidatov in le najboljši med njimi so vabljeni v ožji izbor.


V tujini se nisem usposabljala, izkušnje pa imam na področju internih in eksternih izobraževanj in pred-vsem izobraževanj v okviru izobraževalnega centra, ki na leto izvede delavnice, ki so namenjene podro-čjem, s katerimi se srečujemo zaposleni. tako sem se že imela možnost udeležiti delavnic svetovalni intervju, svetovalni proces na zaposlovanju, ravnanje v težavnih situacijah, Metode in tehnike dela s skupino, aktivacija svetovalnega procesa, e-borza dela in e-življenjepis, komunikacija in svetovalni inter-vju, usposabljanje s področja aktivne politike zaposlovanja, Mobing, opredelitev pojma in preprečevanje.

Vsaka delavnica je po mojem mnenju koristna, saj se srečamo zaposleni iz cele slovenije in tako dobimo priložnost, da si izmenjamo izkušnje, se pogovorimo o perečih problemih in možnih raznolikih rešitvah. Dobro se mi zdi, da ima vsakdo možnost prispevati svoje mnenje in s tem lahko da svoj doprinos k kvaliteti delavnice. po vsaki delavnici izpolnimo tudi vprašalnik o prednostih in slabostih in s tem damo povratne informacije moderatorjem za izboljšanje delavnic.

od eksternih izobraževanj bi izpostavila delavnico Veščine iskanja zaposlitve, kjer nam je predavatelj gorazd prah postregel z zvrhano mero energije in koristnimi nasveti, ki pridejo prav vsem, ki želijo za-menjati delovno mesto oziroma so v iskanju nove zaposlitve. Zapomnila sem si ga prav zaradi njegove energičnosti.

izpostavila bi tudi delavnico učinkovita predstavitev, ki jo je za nas izvedla zunanja predavateljica bernar-da potočnik, ki nas je s svojo karizmatičnostjo vodila skozi pravila komuniciranja. Vsaka od udeleženk je izvedla lasten improviziran nastop, pri tem pa smo skušale občinstvo motivirati, informirati, izobraževati in zabavati ter tako doseči zastavljen cilj predstavitve. pogovarjale smo se tudi o 4-Mat sisteMu, ki izhaja iz štirih izhodišč in sicer Zakaj (iskanje osebnega pomena), kaj (iskanje intelektualnosti), kako (iskanje rešitev za probleme) in kaj pa, če (iskanje skritih možnosti). s tem sistemom avtorice bernice McCarthy damo vsebini strukturo, saj je enostaven, učinkovit, zajame vse ciljne skupine in tudi prilagodljiv.

Še eno od eksternih izobraževanj, ki mi je ostalo v spominu je sodelovanje na okrogli mizi odvisnost od prepovedanih drog, kjer so posamezniki oziroma različne institucije – policist, zdravnica, Društvo up, Društvo stigma, Center za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od nedovoljenih drog iz ljubljane iz različnih vidikov orisali problem odvisnosti in iskanje rešitev.

tudi dogodek »sodelovanje« - skupaj oblikujemo Delovni elan ljudi v koloseju v ljubljani v maju 2011 je bil uspešno zastavljen in izveden, saj smo lahko poslušali najboljše slovenske podjetnike z lastnimi primeri dobrih praks, predstavljen nam je bil nov kompetenčni model, ki ga zdaj vsi uporabljamo pri svo-jem delu, celotna vsebina pa je bila popestrena z glasbenimi vložki, obiskom stand up komika in mlade slikarke, ki je v ta namen prispevala svojo sliko, ki jo je izdelala med samim dogodkom. Dogodek pa je zaključil Deiric McCain, ki nam je na humoren način predstavil razvoj človeškega kapitala.

Želela bi se udeležiti še več takšnih podobnih dogodkov in delavnic, kjer predavatelji s svojo karizmo, energičnostjo, simpatičnostjo in humorjem pritegnejo pozornost publike, saj nam s tem načinom komuniciranja pokažejo, kako se lahko podaja vsaka zvrst vsebine in na ta način lahko poslušalci kar največ odnesemo od takšnih predstavitev in nam še dolgo ostanejo v spominu. takšne predstavitve so nam lahko v veliko pomoč in vzor, ko se tudi sami znajdemo v vlogah moderatorjev.




na prvem mestu moram omeniti, da sem bila zelo vesela, da sem se lahko začela usposabljati pod okriljem mentorice Jasne Šistek čopar, ki mi je v celotnem usposabljanju vedno stala ob strani s svojim znanjem, veščinami, spretnostmi in nasveti, zato gre največja zahvala ravno njej. to je bila moja prva služba, prvi korak v moji karieri in vesela sem, da sem imela kot pripravnica možnost imeti mentorico, saj sem lahko nanjo obrnila kadarkoli v primeru dilem, težav in nejasnosti. brez nje bi mi bilo veliko težje. kot pripravnici mi ni bilo nič samoumevnega, zato je bila podpora celotnega kolektiva več kot dobrodošla. tako da podpiram usposabljanje na delovnem mestu oziroma priprav-ništvo v okviru projekta, ker se je na ta način veliko lažje spopasti z delovnimi izzivi in se integrirati v celoten delovni proces.

Veliko sem se naučila tako na profesionalnem kot na osebnem področju. S pomočjo celotnega kolek-tiva in zavodskega kompetenčnega modela sem se veliko naučila o sodelovalnosti, komunikativ-nosti, organiziranosti, zavzetosti, zanesljivosti, prepričljivosti, vztrajnosti, natančnosti, lojalnosti, dovzetnosti za spremembe, prilagajanju, fleksibilnosti, taktnosti, o multidisciplinarnosti, timskem delu, sprejemanju različnosti in predvsem o prepoznavanju in reševanju problemov, kar vse skupaj pripomore k večji strokovnosti in seveda k temu, da se da z neprestanim trudom in delom izbolj-ševati naštete kompetence.

ravno preko dela s strankami se lahko največ naučiš, kakšno pomoč in način svetovanja potrebujejo, katera bi bila za njih najbolj učinkovita rešitev, pri vsem skupaj pa ogromno prispeva prijazen, naklonjen, spoštljiv in strokoven odnos svetovalca zaposlitve ter usmerjenost v pozitivno in celostno reševanje pro-blemov. ker se stranke med seboj razlikujejo, sem se naučila tudi prilagajanja komunikacije vsakemu sogovorniku in poskusila biti pri podajanju informacij čim bolj jasna, prepričljiva in razumljiva. to je dolgo-trajen proces, a ko enkrat preide v kri in ga osvojiš, ga lahko uspešno integriraš v svoje delo in postajaš vedno bolj suveren.

pri tem mi je v pomoč stalno izobraževanje, vseživljenjsko učenje in samoizpopolnjevanje, sledenje novo-stim in pridobivanje novih znanj ter timsko delo s celim kolektivom.

Zdaj, po treh letih delovne dobe, se mi zdi, da sem čisto drugačna kot na začetku, saj je bila to moja prva služba, tako, da sem se lahko opazovala od svojih prvih »nerodnih« korakov pa do zdaj, ko se mi zdijo bolj odločni in pogumni. Zdi se mi, da sem prehodila dolgo pot, čeprav je čas treh let zelo hitro minil in s seboj prinesel zakladnico neprecenljivih izkušenj in nepozabnih spominov.

Vesela sem, da imam možnost biti del tega projekta in upam, da sem s svojim delom pomagala svojim strankam in pustila dober vtis. lepo je, ko stranka odide zadovoljna in z zavedanjem, da ima svetovalko, na katero se lahko vedno obrne po pomoč.


na Zavod za zaposlovanje sem se prijavila, malo preden sem diplomirala, in po šestih mesecih brezpo-selnosti sem dobila priložnost se zaposliti kot svetovalka zaposlitve, tako, da sem se znašla tako v vlogi brezposelne osebe kot v vlogi zaposlene. tako lažje razumem svoje stranke, saj sem bila tudi sama ena izmed njih.

V času prijave sem od svoje svetovalke pričakovala, da me informira in mi svetuje, kako lahko najbolje izkoristim čas na Zavodu, katere storitve lahko koristim in tako povečam svojo konkurenčnost in kar naj-hitreje preidem v zaposlitev.

ko sem bila še brezposelna, sem svoji svetovalki povedala, da se tudi sama vidim na njenem delovnem mestu, za katerega sem menila, da ni posebej zahtevno. ko pa sem se tudi sama znašla v enaki situaciji, sem ugotovila, da sem se precej zmotila in da potrebuješ leta izkušenj, da postaneš dober svetovalec svojim strankam. na prvi pogled je mogoče videti lahko, vendar temu ni tako. Vsaka stranka je poglavje zase in kot svetovalec se moraš znati približati vsaki, da lahko potem uspešno zasledujeta zastavljene cilje.

tako se zdaj kot svetovalka zaposlitve skušam čimbolj vživeti v situacijo brezposelne osebe in ji nuditi tisto, kar menim, da ji v tistem trenutku najbolj ustreza. stranka se pri tem mora zavedati, da mora biti sama kar najbolj aktivna in se resno zavzeti iskanja zaposlitve, kajti vsakdo je odgovoren za lastno kariero.



pa da se po določenem času iskanja zaposlitve ne smeš predati in obupati, temveč zbrati nove moči in se pogumno podati naprej, kajti vztrajnost se ti slej kot prej poplača. to dokazujejo stranke s primeri dobrih praks, ko si sami ali s pomočjo Zavoda najdejo zaposlitev, ki jim ustreza. Za še kakovostnejšo obravnavo uporabnikov bi se mogoče obrnili nanje in jih povprašali, s katerimi storitvami so zadovoljni in katere bi se še lahko izboljšale ali uvedle nove. Da bi ravno od njih pridobili povratne informacije, saj ima vsaka stranka lastno perspektivo, ko se znajde v vlogi iskalca zaposlitve. brezposelne osebe, ki preidejo v zaposlitev bi lahko tudi ostalim iskalcem zaposlitve, svetovale kakšnih načinov so se same posluževale in s tem podelile svojo pozitivno izkušnjo.

Dodala bi še, da je svetovalec zaposlitve ravno to – svetovalec, ki lahko z informiranjem, svetovanjem, motiviranjem, seznanjanjem z ukrepi in storitvami, ki jih nudi Zavod in posredovanjem zaposlitve v skladu z zaposlitvenimi cilji, brezposelno osebo usmerja na poti do skupnega cilja – zaposlitve. težišče dela svetovalca naj bi bilo spodbujanje klienta, da v odnosu do problema vzpostavi novo perspektivo, ki omo-goča uspešno razrešitev vsaj enega dela problema, pri čemer se je treba opreti na strankine notranje vire. Vsaka stranka ima svoje potenciale in močna področja, zato je včasih potrebna tudi bolj poglobljena in daljša obravnava, da se ugotovi, kje se lahko stranka najbolj izkaže.

sodelovanje z mentorico, vodjo in ostalimi sodelavci je bilo konstruktivno, vselej sem se lahko obrnila nanje v primeru kakršnihkoli težav in nejasnosti, vedno sem dobila koristne nasvete in rešitve, saj smo s skupnimi močmi lahko strli vsak še tako težek oreh. Menim, da je prenos znanja zelo učinkovit predvsem preko sodelovanja s celotnim timom in sploh s starejšimi sodelavci, ki so s svojim dolgoletnim znanjem, izkušnjami in modrostjo na splošno vsem v kolektivu v veliko pomoč. Všeč mi je, ko si medsebojno pomagamo in rušimo mit o nepremagljivih generacijskih razlikah. le tako se lahko najbolj približamo uresničevanju zavodskih ciljev.


smiselno se mi zdi, da kot svetovalka zaposlitve dobro spoznam svoje stranke, kajti več kot vem o njih, lažje jih potem usmerjam in jim nudim ustrezne storitve oziroma jih napotujem na delovna mesta, na katerih bi se lahko kar najbolj odrezali in znašli. Vesela sem, ko se nekdo z mojo pomočjo zaposli, pa naj je k temu pripomogel le droben nasvet pri povezovanju z delodajalcem ali pa smiselna vključitev v tečaj, šolanje, poglobljeno karierno svetovanje ali pa razpis, s pomočjo katerega je lažje prišlo do zaposlitve.

Zelo pozitivno se mi zdi tudi, ko svetovalke svoje stranke napotimo k delodajalcem in so potem delodajal-ci zadovoljni s poslanim naborom kandidatov in lahko med njimi izberejo kar najbolj ustreznega bodočega sodelavca oziroma sodelavko za svoje podjetje oziroma institucijo. Vedno se dobro počutim, ko vem, da sem za nekoga naredila nekaj koristnega in se bo lažje znašel na svoji poti iskanja zaposlitve.

Želela bi si še več razpisov in subvencij, kot so javna dela in Zaposli.me, priložnost zame, usposabljanje na delovnem mestu, prvi izziv, spodbujanje zaposlovanja prejemnikov denarne socialne pomoči in drugi, ki spodbujajo zaposlovanje ranljivih ciljnih skupin ter so strankam zelo v pomoč pri iskanju potencialnih delodajalcev. kot tudi delavnic, kjer je namen pridobitev veščin iskanja zaposlitve, komunikacijskih in socialnih veščin, veščin vodenja kariere ter delo na sebi. priporočljivo bi bilo tudi, da bi se delavnic udeleževali delodajalci in predstavili zahteve, kriterije, naloge delovnega mesta in način selekcije kandidatov ali da bi stranke, ki so bile včasih prijavljene na Zavodu, pa so zdaj že zaposlene, prišle deliti svojo pozitivno izkušnjo z ostalimi udeleženci. te delavnice naj bi povezovali strokovno usposobljeni moderatorji, ki bodo znali ustvariti prijetno sproščeno ozračje in na ta način pripomogli k temu, da se bodo stranke rade udeleževale delavnic in jih z veseljem poprosile za nasvete in se nanje obrnile v primeru težav. pa da bi stranke po zaključenih delavnicah dobile priložnost napisati oziroma podati povratno informacijo, kakšna se jim je zdela kvaliteta izvedene delavnice in kakšni so njihovi predlogi za izboljšave.

tudi tečaji in nacionalne poklicne kvalifikacije so zelo dobrodošli, saj si marsikdo na ta način poveča konkurenčnost na trgu dela in si tako izboljša zaposlitvene možnosti.

izmed primerov dobre prakse bi izpostavila informiranje in svetovanje strank o aktualnih razpisih in subvencijah, ki prepričajo delodajalce in jih spodbudijo k večjemu zaposlovanju. koriščenje tečajev ali nacionalnih poklicnih kvalifikacij, ki strankam pomagajo k pridobitvi ravno tistih znanj, ki jih bodoči delodajalec potrebuje ali jih na trgu dela primanjkuje. tudi Zaposlitveni izzivi so primer odlične prakse, saj



jih izvedejo podjetja, ki slovijo kot najboljši zaposlovalci in se preko selekcijskih postopkov lahko zaposlijo ravno stranke iz naših vrst. Vesela sem tudi, da ko k lokalnim ali zunanjim delodajalcem napotim stranke, ki so potem izbrane in vesele, da so se zaposlile z našo pomočjo. izpostavila bi tudi, da je za osebe, mlajše od 26 let, ki so opustile šolanje primeren program puM – projektno učenje za mlajše odrasle, ki mlade spodbuja, da se vrnejo v izobraževanje ali se zaposlijo. V ta program sem vključila tudi nekaj svojih strank, ki so se potem odločile nadaljevati šolanje ali delajo prekvalifikacijo ali pa so že prešle v zaposlitev in so preko tega ukrepa našli nek smisel oziroma cilj na svoji nadaljnji življenjski in poklicni poti.

Za povečanje zaposlitev je po mojem mnenju ključno sodelovanje in povezovanje z delodajalci. obiske pri delodajalcih bi morali še povečati in se srečevati med seboj na Zavodu ali pri njih v podjetjih in institucijah, na različnih okroglih mizah, dnevih odprtih vrat, zaposlitvenih sejmih in ostalih dogodkih, povezanih z zaposlovanjem in si izmenjevati predloge, s katerimi bi skušali odpraviti razlike med ponudbo in povpra-ševanjem, ki se pojavljajo na trgu dela.

6. Dodatne misli

Želim si, da bi naši uporabniki storitev večkrat prispevali svoje mnenje, ugotovitve, dejstva, kaj se jim zdi koristno, kaj potrebujejo, kaj jim je prišlo prav v času prijave, kaj bi spremenili, kaj so pogrešali in kakšna je po njihovem mnenju najpomembnejša vloga in naloga svetovalca zaposlitve. kakšno je bilo njihovo mišljenje, preden so se prijavili na Zavod, v času prijave in po odjavi iz Zavoda.

hkrati bi še želela poudariti, da bi lahko svetovalci zaposlitve imeli več avtonomije pri svojem delu, več samostojnosti pri presoji v vključevanje v možne zavodske ukrepe in storitve, kajti navsezadnje se ravno svetovalka zaposlitve največ srečuje z brezposelno osebo, kar ji da možnost uvida v to, kaj bi stranki lahko najbolj koristilo in kakšne so strankine potrebe. Mogoče nameniti oziroma posvetiti več časa za obravnavo strank, ki so se znašli čisto prvič pri nas ali so se po dolgih letih znašli brez zaposlitve in jim manjka še nekaj let delovne dobe, torej ranljivim ciljnim skupinam oziroma tistim, ki našo pomoč še kako potrebujejo.

Želela bi izpostaviti, da sem zelo vesela, da sem bila izbrana na projekt 45 svetovalcev, da sem se zna-šla ravno na takšnem delovnem mestu in se v tem času ogromno naučila o delu z ljudmi in da mi bodo vse pridobljene izkušnje, ki so neprecenljive, prišle še kako prav v moji nadaljnji karieri, ne glede na to, v katero smer jo bom ubrala.

na tem mestu najlepŠa hVala celotnemu kolektivu območne službe trbovlje

za vse kamenčke, ki jih je prispevala v moj karierni mozaik!

Za vedno mi boste ostali v lepem spominu!




ZaKlJUČNa NalOGa



Matej krajšekstrokovna izobrazba: univ. dipl. ekonomist

ime in priimek mentorja: vlasta Herman

organizacijska enota: os trbovlje

oddelek / služba: apz

obdobje izvajanja dela na projektu: od 1. 9. 2009 dalje


V juniju leta 2009 se je na Zavodu republike slovenije za zaposlovanje (v nadaljevanju Zavod) začel iz-vajati projekt »Do boljše kakovosti storitev z več svetovalci zaposlitve« (v nadaljevanju projekt). V okviru tega projekta se je na Zavodu zaposlilo 45 novih svetovalcev. namen projekta je dvojen, in sicer dvig kakovosti storitev za uporabnike storitev ZrsZ ter zagotoviti neposredno zaposlitev, usposobljenost in dvig kompetenc novo zaposlenih svetovalcev. Zaposlitve so bile razpršene po vseh območnih službah in na Centralni službi Zavoda. sam sem se 1.9.2009 zaposlil na območni službi trbovlje kot svetovalec na področju programov aktivne politike zaposlovanja. po začetnem izobraževanju, usposabljanju in ob podpori mentorja sem sčasoma prevzel skrbništvo določenih programov aktivne politike zaposlovanja:

• javna dela

• pomoč pri samozaposlitvi

• subvencija za samozaposlitev

• priložnost zame

• pomoč pri načrtovanju poklicne poti in iskanju zaposlitve (delavnice poti do dela in zaposlitve, Druga možnost, svetovalnica)

• klub za iskanje zaposlitve

• Delovni preizkus za mlade

ti programi aktivne politike zaposlovanja so namenjeni predvsem izboljšanju usposobljenosti, delovne-mu in socialnemu vključevanju brezposelnih oseb ter njihovemu zaposlovanju. kot njihov skrbnik sem odgovoren za njihovo izvajanje na os trbovlje, kar pomeni, da zagotavljam oziroma obvladujem njihovo izvedbo, izvajam, spremljam, ukrepam v primeru odstopanj ter predlagam spremembe. naj naštejem nekaj konkretnih opravil, ki jih opravljam:

• koordinacija dela z izvajalci delavnic in načrtovanje sodelovanja ter samo sodelovanje z izvajalci

• vključevanje brezposelnih oseb v programe zaposlovanja (priprava pogodb z osebami, izvajalci…)

• spremljanje realizacije pogodb

• informiranje oseb in delodajalcev o posameznih programih

• spremljanje izvajanja posameznih programov

• priprava obračunov za izplačilo stroškov programa in pravic udeležencem

• preverjanje izpolnjevanja pogojev vključitve v posamezni program



• ukrepanje v primeru nepravilnosti (pozivi za odpravo nepravilnosti, terjatve…)

• dogovarjanje z izvajalci (delodajalci) o začetku izvajanja programa

• sodelovanje v razpisnih komisijah

• izmenjava podatkov z drugimi institucijami in pogledovanje v javne evidence…

glede na trenutne krizne gospodarske razmere je program aktivne politike zaposlovanja eden ključnih ukrepov države na trgu delu, ki lahko prispeva k povečevanju zaposlenosti in zmanjševanju brezposel-nosti, večji zaposljivosti oseb in povečanju konkurenčnosti in prožnosti delodajalcev. naša naloga je, da programe izvajamo tako, da bomo s sredstvi, ki jih imamo na voljo pomagali čim več delodajalcem in brezposelnim osebam, jim z vključitvijo v ukrepe aktivne politike zaposlovanja dolgoročno pomagali pri zaposlovanju in ohranjanju zaposlitve.

od maja letos pa sem se začel izobraževati in uvajati tudi za delo svetovalca zaposlitve in sedaj opravljam delo na področju zaposlovanja in aktivne politike zaposlovanja. trenutno organiziram in skrbim za izva-janje delavnic Vko (vseživljenjske karierne orientacije) ter se intenzivno uvajam za samostojno izvajanje:

• kariernega svetovanja

• posredovanja brezposelnih oseb v zaposlitev

• napotovanja brezposelnih oseb v programe zaposlovanja

• sodelovanja s koncesionarji in delodajalci

• urejanja dokumentarnega gradiva in evidenc

• informiranja strank…


osnovni pogoj za uspešnost vsake organizacije je nenehno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposablja-nje njihovih zaposlenih, kar velja tudi za Zavod kot osrednjo institucijo na slovenskem trgu dela. Zaposleni na Zavodu s svojo ustvarjalnostjo in znanjem odločilno vplivamo na učinkovitost Zavoda in položaj na trgu dela. svetovalci na projektu smo se od zaposlitve dalje stalno usposabljali z udeležbo na različnih notranjih in zunanjih izobraževanjih, kot tudi na samem delovnem mestu ob neposrednem delu s ključ-nimi uporabniki storitev Zavoda in ob podpori mentorja. od zaposlitve dalje sem se udeležil naslednjih izobraževanj:

• Varstvo pri delu in predstavitev ZrsZ

• Doktrina dela z brezposelnimi osebami in delodajalci

• Zp.net, prijava, zaposlitveni načrt


• rehabilitacijsko, poklicno svetovanje

• usposabljanje za uporabo skp

• aplikacija apZ.net

• novosti office 2007

• Zakonske podlage, izjeme od objave, obrazci pD

• Šifre poklicne in strokovne izobrazbe, npk šifre

• e-storitve Zavoda

• usposabljanje in uporaba apZ


• usposabljanje s področja poklicne orientacije ii - Cips

• komunikacija in svetovalni intervju

• usposabljanje za aplikacijo apZ.net – terjatve

• Mobing



• strokovni izpit iz zaposlovanja

• Veščine iskanja zaposlitve

• apZ – modul terjatve


• usposabljanje za uporabo skp


• e-komunikacija


• predstavitev kratkih modularnih delavnic in načinov dela z mladimi

• eDs

• elektronsko izvajanje javnih povabil z aplikacijami

• klasius

• e-portal poiščidelo.si

• Vodenje svetovalnega procesa

na teh delavnicah sem v veliki meri pridobil predvsem teoretično znanje, ki mi je bilo v veliko pomoč pri opravljanju dela. Med njimi bi izpostavil predvsem izobraževanje z naslovom komunikacija in svetovalni intervju.

V okviru te delavnice sem se podrobneje seznanil z različnimi komunikacijskimi modeli, ki so mi v praksi pomagali hitreje spoznati različne komunikacijske šume, ki nam onemogočajo, da bi s sogovornikom ustvarili učinkovito komunikacijo. poleg tega smo na podlagi teoretičnega znanja izvajali simulacije sve-tovalnega intervjuja, kjer nam je bilo praktično prikazano, kakšna je primerna verbalna in neverbalna ko-munikacija. to delavnico sem izpostavil, ker je komunikacija s strankami, izvajalci in drugimi uporabniki storitev Zavoda zelo pomembna, poleg tega pa je znanje, ki sem ga tu pridobil univerzalno in je uporabno tako v zasebnem kot službenem okolju.


Moje usposabljanje in izpopolnjevanje je potekalo od prvega dne vključitve v projekt dalje. svoje znanje in kompetence sem pridobival na podlagi raznih organiziranih izobraževanj, ob neposrednem delu na samem delovnem mestu in ob podpori mentorja. Veliko sem se naučil na delavnicah, vendar menim, da je najboljše usposabljanje za določeno delo učenje na samem delovnem mestu od osebe, ki ima že zna-nje in izkušnje z opravljanjem tega dela, oziroma tako imenovano usposabljanje na podlagi mentorskega sistema.

Mentorski sistem je sistem, pri katerem izkušeni in usposobljeni mentorji po naprej izdelanem programu uvajajo novozaposlene, jim predstavijo podjetje, splošno organizacijo, način dela in jih uvedejo v delovni proces, da lahko novozaposleni čim prej prične samostojno opravljati delo. Mentorstvo vpliva na produk-tivnost pri doseganju ciljev, na razvoj zaposlenega, na medsebojne odnose in kakovost življenja na de-lovnem mestu. ne samo, da se izboljša učinkovitost zaposlenega, zaposleni se veliko hitreje prilagodijo na svoje delovno okolje.

ob zaposlitvi mi je bila določena mentorica, ki me je od takrat dalje usmerjala pri mojem delu, spodbujala, name prenašala svoje znanje in izkušnje ter pomagala v vseh pogledih. Zaradi nje in tudi vseh ostalih sodelavcev, ki so mi pomagali in so mi bili vsi nekakšni neformalni mentorji, sem napredoval veliko hitreje ter opravljal delo vse bolj samostojno. pri tem sem pridobil nove kompetence, znanje in veščine, ki mi omogočajo strokovno ravnanje na področju zaposlovanja, programov zaposlovanja in drugih področjih. kompetence, ki sem jih na novo pridobil oziroma kompetence, ki sem jih že imel in jih nato še dodatno izpopolnil, so predvsem:

• strokovnost

• komunikativnost



• fleksibilnost

• sodelovalnost

• načrtovanje in organizacija

• usmerjenost k strankam

• multidiscipliniranost

• zanesljivost in zavzetost

• prepoznavanje in reševanje problemov

• sprejemanje različnosti

• učinkovito spopadanje s stresom

• vodenje…

Določene kompetence sem imel v precejšnji meri razvite tudi že pred nastopom dela na Zavodu, saj sem jih pridobil skozi življenje. na razvoj nekaterih je vplivalo tudi moje formalno izobraževanje in pretekle delovne izkušnje. čeprav morda ekonomist ni tipična izobrazba zaposlenega na Zavodu, pa sem sam ugotovil, da mi pri mojem delu le-ta oziroma znanje, ki sem ga pridobil pri študiju, pomaga. na primer pri organiziranju, načrtovanju, izvedbi obračunov, sklepanju pogodb, spremljanju izvajanja programov in podobnih opravilih, ki so značilna za delo skrbnika programov zaposlovanja. na programu subvencija za samozaposlitev mi je moje znanje s področja podjetništva v veliko pomoč, prav tako pri načrtovanje porabe sredstev, ki je zelo pomembno pri programu javnih del in podobno.

po drugi strani pa sem pri delu z otroci v programu javnih del z nazivom učna pomoč in delu v Zdravstve-nem domu v programu z nazivom spremljevalec v reševalnem vozilu pridobil veliko izkušenj za delo z ljudmi. pri obeh delovnih izkušnjah so bile zelo pomembne komunikacijske sposobnosti, sprejemanje raz-ličnosti, razvita empatija in sposobnost dela v timu. lahko bi rekel, da mi je moje formalno izobraževanje dalo določeno strokovno znanje, medtem, ko so mi občutek za delo z ljudmi in socialni čut poleg ostalih življenjskih izkušenj dale tudi pretekle delovne izkušnje.


pri delu z brezposelnimi osebami je pomembna še ena kompetenca, in sicer razumevanje strank in nji-hovega položaja. tudi sam sem bil pred zaposlitvijo na Zavodu brezposeln in se dobro zavedam kaj preživljajo te osebe. po začetnemu entuziazmu pri iskanju službe sledi padec na realna tla, ko ugotoviš dejstvo, da službe ni tako lahko dobiti. Da je stanje na trgu dela takšno, da služb ni na pretek. pojavijo se razni problemi kot so pomanjkanje denarja, izguba zaupanja in samospoštovanja, izolacija, občutek drugorazrednosti, osebni in družinski problemi, občutek apatičnosti in podobno. Vse, kar si želiš je, da bi dobil službo. in sam se dobro spomnim dneva, ko sem se zaposlil in občutka, ki sem ga pri tem občutil.

ta izkušnja se mi je globoko vtisnila v spomin in zaradi nje sem nedvomno boljši pri svojem delu. omogo-čila mi je namreč boljše razumevanje brezposelnih oseb, vpogled v njihovo razmišljanje, čustva, probleme in želje. Svetovalec mora biti namreč ne samo strokovno usposobljena oseba, ampak tudi sposob-na razumeti svoje stranke ter položaj v katerem so. in da je lahko slednje, se mora znati postaviti v kožo brezposelne osebe, kar se sam zaradi te izkušnje lahko.

na moj razvoj na delovnem mestu je vplivalo tudi sodelovanje s starejšimi sodelavci, ki imajo daljši staž na Zavodu. izkušnje starejših oziroma bolj izkušenih sodelavcev so zelo koristne in mladim oziroma novim zaposlenim olajšajo marsikatero pot, ki bi jo sicer ubrali brez njihovih nasvetov. starejši delavci so lahko mentorji mlajšim, na katere prelijejo svoje znanje, izkušnje in tudi osebnostne vrednote ter veščine, ki so potrebne za to delo. na drugi strani pa lahko tudi mlajši veliko ponudijo starejšim na področjih, kjer jih ponavadi mladi prekašajo, kot so na primer računalniška znanja, teoretična dejstva, ki so se jih šele pred kratkim učili v šoli in podobno.

sodelavci so v veliki meri vplivali name, oziroma na moj razvoj na delovnem mestu s svojimi izkušnja-mi. le-ta bi bil veliko počasnejši in verjetno z več napakami, če ne bi bilo njihove pomoči, nasvetov in dobrega sodelovanja z njimi. Dobro sodelovanje s sodelavci je zelo pomembno, saj omogoča dobro in tekoče delo. V mojem delovnem okolju sodelovanje s sodelavci poteka v sproščenem vzdušju, ki temelji na medsebojnem spoštovanju, vzajemni pomoči in zaupanju.




Motivacija je temeljni dejavnik uspešnosti posameznika in je poleg znanja, usposobljenosti ter ustreznih pogojev za delo eden najbolj pomembnih dejavnikov, ki pripomorejo k učinkovitem delovnem procesu dela in uspešnosti posameznika. Eden glavnih faktorjev moje motivacije je zadovoljstvo ob uspešno realiziranih nalogah ali povratne informacije o uspešnih zgodbah ljudi, ki so se zaposlili ali vključili v programe aktivne politike zaposlovanja. na primer, informacija o brezposelni osebi, ki je uspešno op-ravila program pomoč pri samozaposlitvi in se preko programa subvencija za samozaposlitev samozapo-slila, ter ima sedaj uspešno podjetje, ki zaposluje večje število zaposlenih. ali pa dolgotrajno brezposelna starejša oseba, ki se je vključila v program javnih del in jo je izvajalec zaposlil tudi po zaključku programa. takih in podobnih zgodb je še več in so konkretni rezultati našega dela, ob kateri začutiš zadovoljstvo in so nedvomno velika spodbuda za nadaljnje dobro delo.

povratne informacije uporabnikov naših storitev na splošno so lahko pri našem delu pomemben faktor, saj nam povedo ali smo uspešni, oziroma nam nakazujejo, kaj je treba izboljšati. čeprav se povratne informacije nanašajo na izvajanje v preteklosti, je njihov namen spremeniti izvajanje v prihodnosti. pri večini programov dobimo povratne informacije od oseb in izvajalcev, vendar so le-te včasih lahko precej skope. na podlagi še bolj specifičnih povratnih informacij uporabnikov, njihovih predlogih in izkušnjah, bi lahko analizirali, ovrednotili, dodatno izboljšali posamezne programe, njihovo uporabnost prilagodili spremembam na trgu dela in jih približali potrebam uporabnikov. Živimo namreč v času hitrih sprememb, ki od nas zahteva nenehno prilagajanje in izobraževanje, tako z vidika organizacije kot posameznika. trg dela se spreminja in sposobnost hitrega odzivanja na nove zahteve je ena izmed ključnih nalog Zavoda za ohranjanje svoje vloge osrednje institucije na trgu dela.

V teh šestih letih dela na Zavodu sem se veliko naučil. pridobil sem nova znanja, kompetence in izku-šnje. Menim, da svoje delo opravljam strokovno in učinkovito, da pa pri tem ne pozabljam, da so moje primarne stranke brezposelne osebe, ki so v težki situaciji, zato je pri njihovem obravnavanju potrebno tudi razumevanje in empatija. čeprav delo že dalj časa opravljam samostojno, pa se zavedam, da je za dobro in strokovno delo potrebno nenehno izobraževanje in usposabljanje. Vsak dan se naučim kaj no-vega oziroma pridobim izkušnje, ki mi pomagajo, da sem še boljši svetovalec. k temu, da se na svojem delovnem mestu dobro počutim, pa v veliki meri prispevajo sodelavci. rad bi se zahvalil vsem na Zavodu, še posebej sodelavkam na os trbovlje, s katerimi odlično sodelujem in zaradi katerih je dan v službi lepši.



ZaKlJUČNa NalOGa



Rosana Vnukstrokovna izobrazba: univ. dipl. politolog

ime in priimek mentorja: Nuša laznik

organizacijska enota: območna služba trbovlje




ob pričetku dela na Zavodu republike slovenije za zaposlovanje na projektu »Do boljše kakovosti stori-tev z več svetovalci zaposlitve« v okviru operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013 septembra 2009, sem se najprej usposabljala na prijavni službi, kjer sem se seznanila s postopki, ki potekajo ob prijavi osebe v evidenco. Dobro poznavanje dela prijavne službe se je izkazalo kot osnova za nadaljnje usposabljanje za samostojno delo svetovalke zaposlitve, ki je potekalo na podlagi mentorskega sistema. Mentorica mi je podrobno predstavila proces obravnave brezposelne osebe, zakonske podlage in navodila, kakor tudi delo s samo aplikacijo Zpnet. Delo z brezposelnim osebami sem tako spoznavala praktično pod okriljem mentorice, teoretično znanje pa sem še dodatno pridobivala z izobraževanji, ki jih izvaja izobraževalni center v ljubljani in druge sodelujoče izobraževalne ustanove.

Z januarjem 2010 sem pričela s samostojnim delom svetovalke zaposlitve. V sklopu svojega dela sem opravljala naslednje naloge:

• informiranje o trgu dela: osebe sem informirala o pogojih za vpis v evidenco brezposelnih oseb ali iskalcev zaposlitve, možnostih za pridobitev pravice do denarnih nadomestil, pravicah in obveznostih brezposelnih oseb, storitvah Zavoda za zaposlovanje, prostih delovnih mestih, možnostih vključitve v ukrepe na trgu dela v okviru usposabljanja, izobraževanja, zaposlovanja in samozaposlovanja; informiranje brezposelnih oseb sem izvajala individualno in skupinsko z vodenjem informativnih se-minarjev, zaposlitvenih kotičkov, delavnice aktivno do cilja;

• z osebami sem vodila postopek prijave v evidenco brezposelnih oseb, oziroma iskalcev zaposlitve, uveljavljanje pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti, kakor tudi postopke odjave iz evidenc;

• osnovno karierno svetovanje: skupaj z brezposelnimi osebami in ogroženimi iskalci zaposlitve sem izdelala Zaposlitveni načrt, v katerem smo dorekli zaposlitvene cilje, migracijo, aktivnosti pri iska-nju zaposlitve in komunikacijske kanale, preko katerih bomo poslovali; osebam sem nudila pomoč pri določanju kratkoročnih in dolgoročnih zaposlitvenih ciljev, prepoznavanju že pridobljenih veščin, znanj in kompetenc, jih motivirala za aktivno iskanje zaposlitve, vključevanje v ukrepe vseživljenj-skega kariernega učenja in jih seznanila z možnostmi vključevanja v ukrepe aktivne politike zapo-slovanja; brezposelne osebe sem obveščala in napotovala na prosta delovna mesta; brezposelne osebe, ki so potrebovali več podpore pri oblikovanju zaposlitvenih ciljev, vodenju kariere, veščinah iskanja zaposlitve, ali pa so se soočali pri iskanju zaposlitve z zdravstvenimi težavami ali situacijskimi ovirami, sem napotila na poglobljeno karierno svetovanje k poklicni, rehabilitacijski svetovalki in na zaposlitveno zdravstveno svetovanje;



• brezposelnim osebam in iskalcem zaposlitve sem predstavljala pripomočke za samostojno vodenje kariere kot so e-svetovanje, spleti svojo kariero, program »kam in kako«, in jih motivirala k uporabi le-teh;

• vodila zaposlitvene kotičke, sodelovala na timskih obravnavah v Multidisciplinarnem timu v sode-lovanju s Centrom za socialno delo zaradi zagotavljanja celovitosti obravnave brezposelnih oseb;

• urejala dokumentacijo in spise brezposelnih oseb, spremljala razmere na trgu dela in s tem povezane spremembe zakonodaje;

• sodelovala s koncesionarji in delodajalci: delodajalce sem informirala o aktualnih ukrepih aktivne politike zaposlovanja in na prosta delovna mesta napotovala najustreznejše osebe; delodajalce sem kontaktirala kot skrbnica objavljene potrebe po delavcu, po potrebi sem organizirala soočenje z brez-poselnimi osebami; po zaključenem napotovanju sem spremljala povratne informacije delodajalcev in brezposelnih oseb v zvezi s posredovanjem; izvedla sem obiske pri delodajalcih, prav tako sem sodelovala na zaposlitvenih sejmih v lokalnem okolju;

• kot e-svetovalka sem sodelovala pri izvajanju pilotnega projekta poiščiDelo.si, katerega namen je nadgraditi in razširiti večkanalno poslovanje Zavoda za zaposlovanje.


nenehne spremembe v družbi in na trgu dela od nas zahtevajo, da svoje znanje vedno znova nadgra-jujemo in izpopolnjujemo. na Zavodu za zaposlovanje imamo v okviru izobraževalnega centra izdelan kakovosten sistem internih izobraževanj, kakor tudi eksternih izobraževanj v sodelovanju z različnimi zunanjimi izvajalci. V sklopu svojega dela sem se imela priložnost udeležiti naslednjih usposabljanj:

• usposabljanje za eborzo dela in eŽivljenjepis

• aktivacija svetovalnega procesa

• sodelovanje

• Zp. net, prijava, zaposlitveni načrt


• Veščine iskanja zaposlitve

• usposabljanje s področja poklicne orientacije – Cips

• novosti office 2007

• usposabljanje za uporabo skp – 08


• učinkovita predstavitev

• usposabljanje in izpit iz varstva pri delu

• odvisnost od prepovedanih drog

• e-komunikacija


• usposabljanje za uporabo apZ

• Mobing

• iskanje poklicne poti – holland

• Doktrina dela z brezposelnimi osebami in delodajalci

• rehabilitacijsko, poklicno svetovanje

• usposabljanje za uporabo skp, iii.

• Zakonske podlage, izjeme od objave, obrazec pD

• svetovalni intervju

• Šifrant poklicne in strokovne izobrazbe, npk šifrant

• e-storitve Zavoda



• komunikacija in svetovalni intervju

• svetovalni proces na zaposlovanju

• Delo s skupino na zaposlovanju

• predstavitev zakona o urejanju trga dela

• e-učenje: Doktrina, e-delovni stili

• usposabljanje za delo z mladimi

• kompetenčni intervju

• trening s coachingom, idr.

Vsako usposabljanje zase mi je nudilo nove informacije, izmenjavo idej, različnih izkušenj predavateljev in udeležencev ter usmeritve, kako svoje delo opravljati bolj učinkovito. eno izmed prvih izobraževanj, ki sem se ga udeležila, in mi je ostalo v spominu, je bila delavnica komunikacija in svetovalni intervju. struk-tura svetovalnega intervjuja, pomen profesionalnega odnosa, različni tipi življenjskih pozicij, na katere moramo biti pozorni pri delu s strankami, komunikacijski model, ustvarjanje dobre klime, nivoji posluša-nja, zaznavanja ter spretnosti analiziranja informacij, so bili tema delavnice, ki mi je s svojo širino podala vpogled v osnove teoretičnega znanja pri delu z brezposelnimi osebami.

Z inovativnim pristopom k obravnavi strank me je navdušila delavnica aktivacija svetovalnega procesa, na kateri smo spoznali tehnike kot so uporaba metafor, risanja, pisanja zgodb, uporaba vprašanj, orien-tiranih na rešitev, tehnika »hoditi problem« in druge. te tehnike v procesu svetovalnega razgovora ob ustrezni uporabi razbijajo enoličnost komunikacije in prispevajo h kreativnemu razmišljanju tako svetoval-ca kot obravnavane osebe.

V letošnjem letu sem bila vključena v individualni trening s coachingom, ki mi je pomagal še bolj razjasniti vlogo svetovalca v samem svetovalnem procesu.


Z izobraževanji, ki sem se jih udeležila, sem na novo pridobivala ali pa nadgrajevala svoje sposobnosti, spretnosti, znanja in motiviranost za opravljanje nalog – z eno besede kompetence. le-te so ključen ele-ment za doseganje višje usposobljenosti zaposlenih, kar dolgoročno krepi učinkovitost in konkurenčnost organizacije.

ljudje svoje kompetence razvijamo skozi celoten potek formalnega in neformalnega izobraževanja, kakor tudi v vsakdanjem življenju.

raznovrstnost delovnih izkušenj, ki se jih opravljala preko študentskega servisa in v času pripravništva, je prispevala k razvoju kompetenc kot so zmožnost komuniciranja z različnimi uporabniki, zmožnost na-črtovanja in organizacije, zmožnost dela z računalnikom, prilagodljivost, sposobnost opravljanja dela v timu in sodelovanja, z vključevanji v neformalna izobraževanja v prostem času pa sem si izpopolnjevala kompetenco v sklopu vseživljenjskega učenja.

pri delu svetovalke zaposlitve sem nekatere od teh že pridobljenih kompetenc še dodatno razvijala, z ne-katerimi kompetencami, ki so poklicno specifične pa sem se srečevala prvič. V 2011 letu smo na Zavodu republike slovenije za zaposlovanje pridobili orodje, imenovano kompetenčni model, ki je zaposlenim omogočil kompetence, ki so potrebne za uspešno opravljanje nalog določenega poklica lažje razpoznati, izpopolnjevati in ocenjevati.

kompetenčni model nam je omogočil kompetence svetovalca zaposlitve ustrezno umestiti. te-meljne kompetence, ki sem ji pridobila in jih še pridobivam z delom svetovalke zaposlitve so: stro-kovnost (spoznala sem poslovno novo okolje, spremljam spremembe na trgu dela, spremembe zako-nodaje, internih navodil na mojem strokovnem področju kot tudi strokovnih področjih institucij, ki so povezane z delom in trgom dela), dovzetnost za spremembe in prožnost (naučila sem se prilagajati raz-ličnim uporabnikom storitev in spremembam v delovnem procesu), zavzetost in zanesljivost (seznanje-na sem s poslanstvom, vrednotami in načeli Zavoda za zaposlovanje, kar pri delu ustrezno upoštevam), usmerjenost k strankam (z razvojem individualnega pristopa do strank), sodelovalnost (z upoštevanjem



mnenj, interesov drugih, s sprejemanjem kompromisov, medsebojno pomočjo) in komunikativnost (s prilagajanjem komunikacije raznolikim sogovornikom, aktivnim opazovanjem, podajanjem povratnih in-formacij). Delovno specifične kompetence, značilne za svetovalce, ki sem ji tekom dela pridobila, pa so naslednje: prepoznavanje in reševanje problemov (s sposobnostjo razbrati najustreznejšo rešitev), multidisciplinarnost (s strokovno obravnavo strank na podlagi poznavanja razmer na trgu dela in znotraj možnosti ukrepov) ter sprejemanje različnosti (s strpnostjo, občutljivostjo in razumevanjem pripadnikov različnih skupin in kultur).

Zgoraj naštete kompetence sem hitreje pridobivala s pomočjo mentorice in vseh ostalih sode-lavcev, ki so mi pomagali z motiviranjem, strokovnim usmerjanjem in povratnimi informacijami o mojem delu. Z usposabljanjem v okviru mentorskega sistema sem znanje precej hitreje pridobivala, saj sem se imela priložnost učiti neposredno od mentorice.

Mentorski sistem se mi zdi zelo pozitiven tako s stališča racionalne porabe časa za uvajanje novo zapo-slenih za samostojno opravljanje dela, kakor tudi s stališča prenosa znanja in izkušenj med generacijami zaposlenih.

V času vsesplošne negativne družbene klime je medgeneracijsko povezovanje še posebej pomembno, saj krepi sodelovanje in solidarnost družbe, dviga njeno zavest ter spodbuja vseživljenjsko karierno učenje.


Pogoj za uspešno delo z ljudmi je na prvem mestu dobro poznavanje samega sebe, nato strokovna podkovanost, obvladovanje veščin učinkovitega komuniciranja ter sposobnost, da ljudi sprejme-mo takšne kot so, brez lastnih predsodkov. Dober svetovalec v vsakem posamezniku vidi pozitivne lastnosti, ga usmerja k razvijanju njegovih potencialov in mu daje občutek sprejetosti. Delo z brezposel-nimi osebami je še posebej specifično, ker gre za delo z ljudmi, ki se soočajo s stresom in negativnimi občutki zaradi izgube službe in socialne izključenosti ali neuspešnega iskanja prve zaposlitve.

nek rek pravi, da ljudem ni mar, koliko veš, dokler ne vedo, koliko ti je mar. koliko ti je mar, izvira iz občut-ka empatije in razumevanja situacije, v kateri se je nekdo znašel. če razumevanje lahko črpamo iz lastnih izkušenj, je to še toliko pristnejše. Zanimivo, kako se lahko soočanje z brezposelnostjo dolgoročno izkaže kot pozitivno, čeprav se v tistem trenutku zdi vse prej kot to. ker sem se z iskanjem dela kot prijavljena v evidenci brezposelnih oseb pred nastopom službe na projektu soočala tudi sama, sedaj kot svetovalka zaposlitve veliko lažje razumem brezposelne osebe, ki se soočajo z vzponi in padci pri iskanju zaposlitve. tudi sama sem delala napake, iz katerih sem se vedno znova učila. Zato na podlagi lastne izkušnje brez-poselne osebe in iskalce zaposlitve lažje motiviram k načrtovanju aktivnosti in iskanju lastnih prednosti, opozorim na »nevarnosti«, ter jih usmerjam k pozitivnemu pristopu pri iskanju zaposlitve. pri svojem delu skušam že na začetku vzpostaviti odnos spoštovanja in medsebojnega zaupanja, saj se zavedam, da je to ključno za uspešno sodelovanje z brezposelnimi osebami in iskalci zaposlitve.


Delovno okolje, v katerem delo poteka v stiku z ljudmi, prinaša s seboj pestrost in dinamiko. Delo z brez-poselnimi osebami zahteva od posameznika še posebej dobro psihofizično pripravljenost, saj se na svo-jem delovnem mestu pogosto srečuje s stresom. Delo svetovalca zaposlitve postaja vse bolj kompleksno in večplastno zaradi družbenih sprememb in s tem povečanimi zahtevami za nenehno prilagajanje novim situacijam in nadgrajevanje znanja po strokovni plati, po drugi strani pa so tudi zahteve uporabnikov naših storitev vse večje. V sled temu bi si želela, da bi imeli svetovalci možnost vključitve v individualno super-vizijo. občutek zadovoljstva, vrednost in smiselnost lastnega dela mi prinaša praktično vsak korak, ki ga naredi moja stranka s pomočjo mojih nasvetov, usmeritev, posredovanj ali vključitev v ukrepe aktivne politike zaposlovanja.

primerov dobre prakse se je v teh letih nabralo že kar nekaj, vseeno pa mi je v spominu najbolj ostal fant, ki je v roku dveh let dvakrat opustil srednješolsko šolanje. prvič mi je ob prijavi v evidenco zaupal, da je imel družinske okoliščine težke in ni zmogel nadaljevati šolanja. na jesen je znova poskusil z nadaljeva-



njem šolanja v smeri elektrotehnike. V decembru se je ponovno prijavil v evidenco, kajti spoznal je, da smer ni primerna zanj. po pogovoru sva ugotovila, da si on pravzaprav želi postati kuhar. naključje je ho-telo, da je Zavod za ustvarjanje priložnosti za mlade ravno v tistem času razpisal natečaj za usposabljanje za mlade, ki bi si želeli postati kuharji. informacijo sem mu posredovala, napisal je zelo dobro motivacijsko pismo in seveda je bil izbran. po polletnem usposabljanju v kuharski akademiji se je pri njih tudi zaposlil in tako praktično v roku enega leta izpolnil svoje sanje.

naše delo je pogosto zaradi nemerljivosti nekaterih učinkov težko ovrednotiti v celoti, ker je ena izmed naših vlog tudi spreminjanje stališč ljudi, kar pa zahteva čas in so dosežki vidni šele na dolgi rok. Menim, da bi kot institucija morali slediti temu, da zares prisluhnemo ljudem in jim v danem trenutku nuditi zanje najboljšo storitev, ki jo imamo. takšen sistem bi deloval le, v kolikor bi svetovalci imeli na voljo več časa za stranke, da bi se jim resnično lahko posvetili.

nadalje bi rada izpostavila pomanjkanje časa svetovalcev zaposlitve za obiske delodajalcev. Zavod za zaposlovanje ne bi smel biti le točka, kjer se objavi prosto delovno mesto in napotuje brezposelne ose-be. Z možnostjo, da bi na terenu lahko obiskali več delodajalcev, bi hkrati bolje spoznali njihov delovni proces, delovna mesta, ki jih potrebujejo, kakor tudi kompetence, ki jih pričakujejo od napotenih oseb.

Želela bi si tudi, da bi bil Zavod za zaposlovanje zares ljudem prijazen v tem smislu, da bi brezposelni imeli priložnost obiskovati na primer delavnice v sklopu vseživljenjskega kariernega učenja v kraju, kjer živijo. V praksi se namreč vse pogosteje dogaja, da ljudje zaradi vse hujše socialne stiske nimajo sredstev, da bi se udeležili delavnice, ki poteka v drugih krajih. Zaradi materialne ogroženosti dejansko nimajo sredstev niti za preživetje, kje naj jih potem imajo še za prevoz do kraja izvajanja delavnice in nazaj. svetovalci se v takšnih primerih znajdemo v zelo neprijetnem položaju, ko moramo izbirati med moralnimi načeli in zahtevami, ki jih narekujejo delovne obveznosti.

ob zaključku pisanja naloge bi se rada zahvalila vsem zaposlenim na Zavodu republike slovenije za zaposlovanje, še posebej pa vsem sodelavcem na območni službi trbovlje, ki so me zelo lepo sprejeli v svojo delovno sredino, mi nudili oporo, me spodbujali, motivirali in ogromno prispevali k moji osebnostni in strokovni rasti. če si del tako prijetnega kolektiva, noben prihod v službo ni težak.



ZaKlJUČNa NalOGa



Urška Hočevarstrokovna izobrazba: Univerzitetni diplomirani psiholog

ime in priimek mentorja: Nuša laznik

organizacijska enota: območna služba trbovlje – projekt svetovalci 45




na Zavodu za zaposlovanje (ZrsZ) sem pričela delati pred dobrimi tremi leti kot svetovalka za pogloblje-no karierno svetovanje. kot brezposelna oseba sem imela dobre izkušnje z Zavodom, zato sem bila zelo vesela te možnosti zaposlitve. pojasniti potek zapolistve na projektu svetovalci

V tem času sem dobila različna znanja, ki so mi pomagala pri zdajšnjem osnovnem kariernem svetovanju. opravljala sem specialistične (poglobljene) obravnave za dolgotrajno brezposelne osebe z namenom motiviranja in premagovanja ovir, za brezposelne osebe z namenom preverjanja zaposlitvenih ciljev ali vključitve v ustrezno usposabljanje ter za brezposelne osebe z zdravstvenimi in drugimi težavami, ki jih močno ovirajo pri zaposljivosti. opravljala sem individualno ali skupinsko psihološko testiranje brezpo-selnih oseb in šolajoče mladine. izvajala sem skupinske oblike svetovanja za brezposelne osebe v obliki dvodnevnih delavnic. sodelovala sem v timskih obravnavah s šolskimi svetovalkami. predstavila sem novosti s področja vseživljenjske karierne orientacije šolskim svetovalkam, staršem, otrokom in mladini (projekt MaMa). opravljala sem delo koordinatorja tedna vseživljenjskega učenja za ZrsZ območna služba (os) trbovlje in koordinatorja Dneva odprtih vrat slovenskega gospodarstva za ZrsZ območna služba os trbovlje. izvajala sem selekcijske postopke za izbiro kandidatov za delodajalce.

kot svetovalka za poglobljeno karierno svetovanje sem pridobila raznoliko teoretično in praktično znanje na področju vseživljenjske karierne orientacije. Dobila sem širši vpogled v interese, potrebe in motivacijo brezposelnih oseb. Dobro poznam možnosti, ki jih imajo brezposelne osebe z ukrepi aktivne politike zaposlovanja in sem pridobila bogate izkušnje z vključevanjem oseb v tovrstne ukrepe. Naučila sem se svetovati strankam pri izbiri ustreznih zaposlitvenih ciljev in razvijanju za-poslitvenih veščin. spoznala sem cilje, ki si jih zastavlja Zavod za zaposlovanje pri svojem delu. Dobro sem sodelovala z drugimi strokovnjaki.

Z marcem 2015 sem pričela z delom svetovalke zaposlitve. pri tem je osnova zaposlitveni načrt, ki ga naredim skupaj s stranko. stranka izbere migracijo iskanja zaposlitve in načine komuniciranja z zavodom. pri izdelavi zaposlitvenega načrta sva se najbolj posvetili zaposlitvenim ciljem in določanju aktivnosti pri iskanju zaposlitve. stranko sem seznanila z njenimi možnostmi na trgu dela, glede na njene delovne izku-šnje, kompetence in znanja. V primeru, da išče zaposlitev v skladu s svojo (novo) pridobljeno izobrazbo, sva pogledali možnosti na trgu dela. če je nabor njenih ciljev suficitarne narave, poskušava dodati kakšen deficitarni zaposlitveni cilj. če težko dobi zaposlitev s svojo terciarno izobrazbo, poskušava najti zaposlit-veni cilj, ki ni najbolj ustrezen, je pa primeren. s stranko poiščeva dolgoročne in kratkoročne zaposlitvene cilje. s tem se mogoče lahko reši eksistencialno stisko in poveča zaposljivost. pri izbiri zaposlitvenih ciljev upoštevam želje stranke, hkrati pa stranko seznanim z realnim stanjem na trgu dela ter s priložnostmi in



možnostmi v okolju. stranke seznanjam s tem, da je pomembna zaposljivost in da se moramo danes na vsakem delovnem mestu naučiti kaj novega. skupaj poiščeva kompetence, izkušnje in znanja, ki jih že ima. stranke namreč dostikrat ne cenijo svojih znanj, jih ne znajo izpostaviti in imajo strah pred novimi delov-nimi mesti. če pride do upada motivacije za iskanja zaposlitve zaradi neuspešnega iskanja zaposlitve in slabih izkušenj z delodajalci, poskušam s stranko poiskati pozitivne plati zaposlenosti. spodbujam aktivno iskanje zaposlitve.

pri določanju aktivnosti iskanja zaposlitve sledim strankinim zmožnostim, znanjem in kompetencam.

s stranko želim določiti realne aktivnosti iskanja, ki jih bo tudi izpeljala. stranke osveščam, da samo z enim načinom iskanja zaposlitve, kot je na primer pošiljanje prijav na razpisana delovna mesta, nimajo dovolj možnosti za uspešno iskanje zaposlitve. glede na to, da ima dosti dolgotrajno brezposelnih strank ovire, tako zdravstvene kot situacijske, velikokrat s stranko sami določiva aktivnost v smislu dogovora v svetovalnem postopku.

stranke obveščam o možnostih vključitve v ukrepe aktivne politike zaposlovanja; usposabljanje in izobra-ževanje, spodbude za zaposlovanje in kreiranje novih delovnih mest. stranke vključujem glede na ustrez-nost ciljne skupine in smiselnost vključitve (npr. usposabljanje in izobraževanje za pridobivanje delovnih izkušenj ali pridobitve znanj deficitarnega poklica). pri tem zopet upoštevam njena znanja, kompetence, izkušnje in možnosti v okolju. V določenih primerih je potrebno izvesti timske obravnave za ocenitev in preveritev smiselnosti o vključitvi v ukrepe apZ. V timsko obravnavo so vključene vodja urada in sveto-valke zaposlitve. Vsaka poda svoje mnenje in na koncu se skupno dogovorimo za rešitev situacije ter za usmeritve za naprej.

stranke vključujem v delavnice za razvoj kariernih veščin, saj je na trgu dela velika konkurenca in so te veščine nujno potrebne.

strankam dajem različne splošne informacije o pogojih za vpis v evidenco brezposelnih oseb ali iskalcev zaposlitve in o možnost pridobitve denarnega nadomestila. seznanim jih s tem, kakšno pomoč lahko pridobijo pri nas in kakšne so njihove pravice ter dolžnosti. seznanjam jih z našimi spletnimi stranmi: pro-grami aktivne politike zaposlovanja, portalom poiščidelo.si, e-svetovanjem, e-priročnikom, vprašalnikom poklicnih interesov kam in kako in uporabo drugih Vko pripomočkov. stranke informiram individualno ali skupinsko na informativnem seminarju.

V primeru zdravstvenih težav napotujem stranke k rehabilitacijski svetovalki ali pa na zaposlitveno zdra-vstveno svetovanje. V primeru upada motivacije, notranjih ali zunanjih ovir pri iskanju zaposlitve, ugota-vljanju in preverjanju zaposlitvenih ciljev, ugotavljanju smiselnosti za vključitev v usposabljanje in izobra-ževanje ter potrebe po razvijanju zaposlitvenih veščin jih napotim na poglobljeno karierno svetovanje. če se pri stranki pojavljajo tako hude ovire, da je onemogočeno iskanje zaposlitve, jo napotim k svetovalki za poglobljeno karierno svetovanje za ugotavljanje potrebe po predstavitvi medinstitucionalni komisiji.

spremljam aktivnost stranke in ustrezno ukrepam v primeru neizpolnjevanja njenih dolžnosti. skrbim za urejanje dokumentarnega gradiva in evidenc.

Zelo pomembno delo kariernega svetovalca je tudi posredovanje ustreznih in primernih kandidatov delo-dajalcu. s tem hkrati lahko obvestim ali pa napotim stranko na ustrezno ali primerno delovno mesto. pri tem je treba biti pozoren na različne zahteve dela in zmožnosti strank. svetovalec za delodajalce pokliče delodajalca in pridobi informacije o zahtevah delovnega mesta. nato obvesti svetovalke zaposlitve o že-lenih kompetencah, znanjih in delovnih izkušnjah. pri napotovanju oseb na prosta dela sem pozorna na te informacije, saj lahko na podlagi le-teh poiščem najbolj ustrezne kandidate. predhodno preverjam zanima-nje ustrezne ali primerne stranke za prosto delo in jih na podlagi tega napotujem na prosta delovna mesta.

Vključena sem v fokusno skupino za kompetenčni model in delovno skupino za dolgotrajno brezposelne.


Za opravljanje našega dela potrebujemo veliko znanja in podpore pri pridobivanju tega. V času opravljanja dela svetovalke za poglobljeno svetovanje, sem bila vključena v različna usposabljanja in izobraževanja, ki so mi dala kakovostne smernice pri mojem delu:

• usposabljanje „Motivacija“ (ZrsZ), 6. in 7. 2. 2012

• izobraževanje „odvisnost od prepovedanih drog“ (ZrsZ), 16. 2. 2012



• e-učenje „Doktrina brezposelnih oseb“ (ZrsZ), 3. 4. 2012

• usposabljanje „svetovalni proces na zaposlovanju“ (ZrsZ), 23. - 24. 4. 2012

• usposabljanje „e-komunikacija“ (pro acta), 26. 4. 2012

• Cross border seminar „Carrer Managment skills“ (euroguidance), 22.- 23. 5. 2012

• usposabljanje „Zdravje na delovnem mestu“ (univerzitetni rehabilitacijski inštitut rs - soča), 7. 6. 2012

• e-učenje „Delovni stili“ (ZrsZ), 23. 7. 2012

• usposabljanje za izvedbo delavnice po študiju v zaposlitev (ZrsZ), 22.- 23. 8. 2012

• usposabljanje „ravnanje v težavnih situacijah“ (taktika plus), 13. 9. 2012

• „usposabljanje za uporabo testa MFbt - interpretacija rezultatov“ (ZrsZ), 21. 9. 2012

• usposabljanje „Motivacijski intervju“ (ZrsZ), 26. - 27. 9. 2012

• e-učenje „Varnost poslovanja“ (ZrsZ), 12. 11. 2012

• pripravljalni seminar iz Zup-a, (pravna fakulteta Maribor), 15. 11. 2012

• usposabljanje „hollandov test poklicnih interesov“ (Center za psihodiagnostična sredstva), 30. 11. 2012

• usposabljanje „upravno poslovanje na ZrsZ“ (ZrsZ), 13. 12. 2012

• usposabljanje „uporaba psihodiagnostke v selekcijskem procesu 1“ (Center za psihodiagnostična sredstva), 20. 12. 2012

• usposabljanje „prehod na Windows 7“ (ZrsZ), 1. 2. 2013 in 1. 3. 2013

• usposabljanje „novosti v office 2010“ (ZrsZ), 1. 3. 2013

• usposabljanje za vodenje delavnice skupinska oblika svetovanja (ZrsZ), 3.- 4. 6. 2013

• usposabljanje „komunikacija“ (ZrsZ), 22. - 23. 4. 2013

• usposabljanje „osebne vrednote in lestvica vrednot“ (Center za psihodiagnostična sredstva), 4. 6. 2013

• usposabljanje „eDs“ - potni nalog in odsotnost (ZrsZ), 13. 6. 2013

• e-učenje „učinkovita komunikacija“ (ZrsZ), 8. 7. 2013

• e- učenje „Doktrina bo“ (ZrsZ), 5. 8. 2013

• usposabljanje „selekcijski intervju“ (skupina primera), 18. - 19. 9. 2013

• usposabljanje „aktivacija svetovalnega procesa“ ( ZrsZ ), 7. in 8. 10. 2013

• udeležba na predstavitvi projekta „nacionalna koordinacijska točka za vseživljenjsko karierno orien-tacijo“ ( ZrsZ ), 10. 10. 2013

• e-učenje „klasius“ ( ZrsZ ), 22. 10. 2013, 25. 11. 2013 in 17. 12. 2013

• trening s coachingom tekom leta 2014 ( ZrsZ )

• „izobraževanje s področja težav v duševnem zdravju“ ( ZrsZ ), 24. 4. 2014

• konferenca „spleti svojo kariero“ (ZrsZ), 25. 9. 2014

• usposabljanje „uporaba MFbt -oD v kompetenčnem modelu ZrsZ, 1. modul“ (Center za psihodia-gnostična sredstva), 18. 12. 2014

• usposabljanje „eDs modul Zap“ (ZrsZ), 15. 12. 2014

V času opravljanja dela svetovalke zaposlitve na projektu sem bila vključena v naslednja izobraževanja:

• » 2. modul izobraževanja za uporabo novega testa MFbt-oD v kompetenčnem modelu ZrsZ« (Cen-ter za psihodiagnostična sredstva), 9.4.2015,

• »3. modul izobraževanja za uporabo novega testa MFbt-oD v kompetenčnem modelu ZrsZ« (Cen-ter za psihodiagnostična sredstva), 7.5.2015,

• e-učenje »Zdrava prehrana na delovnem mestu« (ZrsZ), 22.5.2015.

Dne 22. in 23. maja 2012 sem bila udeležena na Cross border seminar-ju »Career managment skills«. Vključeni smo bili v delavnice, kjer je vsak lahko doprinesel svoj vidik. poglavitna tema je bila, da se trg dela hitro spreminja in imajo brezposelne osebe vedno večje težave s tem izzivom. Zaposlitev ni več zanesljiva, posameznik je primoran zaznati priložnosti in biti učljiv. potrebna je samorefleksija, posame-znik mora prepoznati močna in šibka področja, vrednote, kompetence in izdelati akcijski načrt za svojo kariero. govorili smo o novih, nujnih načinih spoprijemanja s kompleksnimi situacijami. spoznala sem, da



glede na večje zahteve trga dela, ni potrebno spremeniti delovanja samo brezposelnim osebam, ampak tudi svetovalcem zaposlitve.

Zelo sem zadovoljna z delavnicami in izobraževanji našega izobraževalnega centra. Delavnice in izobra-ževanja so mi bila v veliko oporo pri uvajanju na delovno mesto svetovalca za poglobljeno karierno sve-tovanje. tudi kasneje so mi pomagala pri osveževanju in dopolnjevanju znanja. najbolj se mi je vtisnila v spomin delavnica Motivacijski intervju, ki je po mojem mnenju najbolj povezana s kariernim svetovanjem. Delavnica spodbuja razumevanje stranke in daje smernice za stranki prijazno komunikacijo. Vse delavni-ce izobraževalnega centra delujejo na principu, da je stranka tista, ki sama rešuje svoje probleme, mi pa jo pri tem spodbujamo. Delavnice so dinamične, napredne, kreativne in praktične. lahko se preizkusimo v igri vlog in izmenjujemo svoje izkušnje ter mnenja. Vse to se mi zdi pri našem delu nujno potrebno.

kot psiholog sem bila vključena v usposabljanja za uporabo psihodiagnostičnih sredstev, ki so mi bila v oporo pri preverjanu poklicnih interesov in ugotavljanju smiselnosti vključevanja strank v usposabljanja in izobraževanja.

bila sem deležna treninga s coachingom. na ta način sem lahko učinkovito izboljševala moja šibka pod-ročja in širila znanje praktičnega dela.


kot svetovalka za poglobljeno karierno svetovanje sem pridobila različne kompetence kot so:

• razumevanje potreb strank, motiviranost za pomoč drugemu,

• spretnost medosebnega sporazumevanja, aktivno poslušanje in ustrezno odzivanje; stranki

• prilagojena specialistična obravnava, vodenje skupinske delavnice, delo z različno starimi osebami...,

• dobro sodelovanje z drugimi strokovnjaki za iskanje najprimernejših rešitev ali načinov dela,

• dobra organizacija svojega dela v smislu usklajevanja različni delovnih nalog,

• ustrezna priprava na delo s posameznikom ali skupino,

• vodenje dela v skupini, motiviranje skupine, skupinsko testiranje, predavanje; priprava obravnavane snovi, delovnega materiala, prostora, časovno usklajevanje...,

• prilagodljivost situaciji, fleksibilnost in vztrajnost,

• raznoliko teoretično in praktično znanje na področju vseživljenjske karierne orientacije,

• vodenje specialistične obravnave glede na namen napotitve, spremljanje potreb brezposelne osebe (verbalna in neverbalna komunikacija, psihodiagnostka, kompetence...) ter posledično prilagajanje storitev,

• uporaba psihodiagnostičnih sredstev za ugotavljanje poklicnih interesov, oceno osebnostnih last-nosti in kognitivnih sposobnosti z namenom individualne svetovanja ali skupinske selekcije,

• interpretacija testne baterije MFbt in Vprašalnika poklicnih poti za timsko obravnavo učencev s šolskimi svetovalkami,

• priprava vprašalnikov za brezposelne osebe z namenom ugotavljanja smiselnosti o vključitvi v dolo-čeno usposabljanje,

• pomoč pri postavljanju kariernih ciljev brezposelnim osebam in šolajoči mladini.

ta pridobljena znanja, izkušnje in kompetence so mi v močno oporo pri opravljanju dela svetovalke za-poslitve. Zadovoljna sem, da delo opravljam v kolektivu, ki mi nudi vso potrebno strokovno pomoč za opravljanje dela svetovalke zaposlitve.


Mojim strankam je veliko lažje, če vedo, da je na drugi strani nekdo, ki je tudi sam okusil njihovo situacijo Zato menim, da je moja prednost pri obravnavi naših uporabnikov v tem, da sem bila tudi že sama v njihovi koži. Vem kaj pomeni preživeti z nizkimi prihodki. opravljala sem delo tudi za minimalen dohodek.



Dolgo sem študirala ob delu in sem vmes že skoraj obupala, dokler si nisem zadala, da bom na vsak način prišla do cilja. iz dolgoletnega opravljanja poklica za srednješolsko izobrazbo, sem preskočila na opravljanje poklica za univerzitetno izobrazbo. to so velike karierne spremembe.

stranke spodbujam k samostojnemu iskanju rešitev. če stranka že dolgo stoji na istem mestu in je že obupala, jo spodbujam k aktivnosti in vztrajnosti. nič ni zamujenega, še vedno se da dobiti zaposlitev, zaključiti šolanje ali študij, narediti spremembe v karieri…če se človek potrudi, potem se počuti bolje, tudi, če uspeh ne pride takoj. takšno povratno informacijo mi dajo tudi stranke. pri strankah želim doseči, da niso obremenjene z neuspehi, ampak da je pomembno priti do cilja.


Dober primer prakse se mi zdi, ko stranko vključimo v usposabljanje za pridobitev npk-ja (nacionalno poklicne kvalifikacije). ker vključujemo v usposabljanja za deficitarne poklice, je vedno dober občutek, ko se brezposelna stranka potem zaposli v tem poklicu. primer je stranka z osnovnošolsko izobrazbo, neza-dovoljna z možnostmi, ki jih ima na trgu dela (prostimi deli, ki jih lahko opravlja, nizkimi prihodki…). ima dobre ročne spretnosti, naučila bi se nekaj novega, razmišlja tudi o delu v tujini. Zanima jo poklic varilec, vendar razen amaterskega varjenja doma nima nobenih delovnih izkušenj. Vključili smo jo v usposabljanje in preverjanje znanja za npk varilec. opravljanje tega poklica ji je bilo všeč in si je z aktivnim iskanjem zaposlitve našla zaposlitev kot varilec. s pridobitvijo poklica in njenimi novimi izkušnjami je povečala svo-jo zaposljivost na trgu dela. Dober primer prakse je pravzaprav vsaka zaposlitev, ki vodi iz ukrepa apZ.

Vedno si vesel, če narediš kakšen pozitiven premik pri stranki ali če se stranka zaposli. npr. dober primer prakse je, ko odide stranka iz svetovalnega razgovora z novo energijo, odločena, da bo poskusila še na druge načine najti zaposlitev. ni pomembno, če bo jutri dobila zaposlitev, pomebno je, da z iskanjem vztraja do zaposlitve.


V praksi se vedno dobro izkažejo pridobljena znanja, ki smo jih pridobili na izobraževanjih in usposablja-njih vseživljenjske karierne orientacije. Zadovoljna sem, da sem imela možnost treninga s coachingom. s to možnostjo si želim še nadaljevati. Zaradi stresnega dela s strankami pa pogrešam možnost supervizije. to bi izboljšalo kvaliteto dela, saj bi svetovalke namesto na obremenitvi, delale na osebni rasti.


ZakLJUčNE NaLOgE

uraDi Za Delo

urad za delo Dravograd

urad za delo Mozirje

urad za delo radlje ob Dravi

urad za delo ravne na koroškem

urad za delo slovenj gradec

urad za delo Velenje

Velenje

Območna služba Velenje



ZaKlJUČNa NalOGa



Barbara Oprčkalstrokovna izobrazba: univerzitetna diplomirana ekonomistka

ime in priimek mentorja: branka škulj Nussdorfer

organizacijska enota: območna služba velenje

oddelek / služba: Urad za delo velenje



obdobje v katerem se nahajamo je čas turbulentnih sprememb. Zaostrene gospodarske razmere, ter posledično upad zaposlitvenih možnosti, imajo za rezultat velika odpuščanja. brezposelne osebe, ki se znajdejo v takšni neprijetni situaciji so prizadete in se v prvi vrsti obračajo po nasvete in pomoč na sve-tovalce zaposlitve na zavodih za zaposlovanje. prvi strokovni delavci, ki se srečamo s takšnimi osebami smo nemalokrat svetovalci zaposlitve.

pri prvem kontaktu z brezposelno osebo je pomembno vzpostaviti pozitiven odnos ter s strani brezpo-selne osebe pridobiti zaupanje, da smo tukaj zato, da ji pomagamo. Zaposlitveni svetovalec mora biti usposobljen čim bolje voditi svetovalni razgovor, poleg tega mora poznati zakonodajo, aktualne razmere na trgu dela, zlasti v lokalnem okolju, programe aktivne politike zaposlovanja, možnosti izobraževanja in usposabljanja. Vešč možnosti in zmožnosti zaposlovanja, izobraževanja in usposabljanja, lahko brezpo-selni osebi nudi celovito svetovanje in skupaj z brezposelno osebo v okviru zaposlitvenega načrta definira zaposlitvene cilje in aktivnosti za dosego le – teh. pri vodenju svetovalnega razgovora je pomembno pridobiti zaupanje brezposelne osebe v svetovalca zaposlitve. Vsaka brezposelna oseba, ki se prijavi na ZrsZ potrebuje motivacijo s strani svetovalca zaposlitve pri soočanju s težavo zaposlovanja in aktivacijo v aktivno iskanje zaposlitve.

pri svetovalnem delu se kot svetovalka zaposlitve srečujem z različno populacijo brezposelnih oseb. ne-katere brezposelne osebe same pridobijo veliko informacij in na ta način same pripomorejo k oblikovanju in dopolnjevanju zaposlitvenega načrta. predvsem starejša populacija brezposelnih oseb in osebe z nižjo ravnjo izobrazbe nimajo veščin iskanja zaposlitve in potrebnega znanja, nemalokrat pa se tudi srečujejo z ovirami pri zaposlovanju. ta populacija brezposelnih oseb potrebuje več pomoči svetovalca zaposlitve.

na voljo je precejšen nabor ukrepov aktivne politike zaposlovanja, ki rešuje problematiko težje zaposljivih oseb na trgu dela. ti ukrepi dvigujejo zaposlenost in zaposljivost oseb, ki so težje zaposljive. prav tako ukrepi aktivne politike zaposlovanja izboljšujejo zaposlitvene možnosti težje zaposljivih oseb z dodatnim izobraževanjem, usposabljanjem in spodbujanjem samozaposlovanja. brezposelne osebe se pri iskanju novih zaposlitvenih možnosti velikokrat srečajo z mankom znanja na določenem področju, ali pa želijo preusmeriti svoje nadaljnjo zaposlitveno delovanje na drugo področje. Možnosti institucionalnega izobra-ževanja omogočajo povečanje zaposlitvenih možnosti teh oseb in konkurenčno prednost na trgu dela. največkrat se stranke odločajo za institucionalno usposabljanje v okviru pridobivanja novega znanja na področju izpopolnjevanja tujih jezikov, vključitev v usposabljanje za pridobitev nacionalne poklicne kvali-fikacije za voznika in varnostnika, kot tudi ostala usposabljanja, ki jim povečujejo zaposlitvene možnosti na trgu dela.



Doktrina dela daje svetovalcu zaposlitve smernice delovanja. odprti sistem dela, kot oblika nenaročenih strank, daje brezposelnim osebam možnost, da se lahko brez predhodnega naročanja zglasijo do sveto-valca zaposlitve in so deležni informiranja o aktualnih možnostih na trgu dela. uporabniki teh storitev izka-zujejo pozitiven odnos do takšnega načina dela in ta sistem aktivno uporabljajo. brezposelne osebe same velikokrat preverjajo možnosti zaposlitve ter se pri tem soočajo s paleto vprašanj. nemalokrat se tudi zgodi, da osebe pridejo po informacije in nasvete še v času zaposlitve, ko sami predvidevajo odpuščanje ali pa so že v procesu odpovedi pogodb. Možnosti uporabe računalnikov so jim je v veliko pomoč, tako pri iskanju prostih delovnih mest, kot pri pisanju prošenj. pri pisanju prošenj so jim v veliko zadovoljstvo in pomoč pripravljeni obrazci in primeri, saj jim olajšajo delo priprave dokumentacije za kandidiranje na prosta delovna mesta. na ta način prispevamo k večji motivaciji brezposelnih oseb, njihovi aktivaciji in lažjemu prehodu v novo zaposlitev. svetovalci zaposlitve smo se s takšnim načinom dela izognili dolgim čakalnim vrstam, saj stranke hitreje in lažje pridejo do želenih informacij.

način motiviranja in vključevanja so tudi delavnice. osebam predlagamo in jih napotujemo na tiste de-lavnice, za katere presodimo, da jim bodo najbolj koristile. V sodelovanju s koncesionarji, ki izvajajo posamezne delavnice, osebe pridobijo veščine iskanje zaposlitve in so nemalokrat pozitivno motivirane, saj prihajajo po zaključenih delavnicah zadovoljne do svetovalcev zaposlitve z novimi pogledi in idejami za reševanje problema brezposelnosti. sodelovanje s koncesionarji na ta način prinaša brezposelnim odlične rezultate, povratne informacije pa dajejo svetovalcu zaposlitve smernice za nadaljnjo obravnavo.

Zelo učinkovita oblika sodelovanja je tudi sodelovanje z delodajalci v lokalnem okolju, kjer se svetoval-ci zaposlitve seznanimo z zahtevami delovnih mest, kar nam omogoča lažjo predstavitev konkretnega delovnega mesta brezposelnim osebam. na ta način lažje motiviramo osebe, napotovanje pa glede na posamezno delovno mesto izvedemo bolj učinkovito.


V času zaposlitve na projektu se še nisem udeležila nobenega usposabljanja, izobraževanja ali druge oblike izpopolnjevanja. – ni preverjeno obdobje do 30.6.2015


Mentorica na projektu mi je gospa branka Škulj nussdorfer, vodja urada za delo Velenje in Mozirje. Mentorica mi, v času moje kratke zaposlitve na projektu, nudi strokovno podporo in me usposablja za samostojno delo svetovalca zaposlitve. V primeru dodatnih vprašanj me s strokovno pomočjo usmerja k iskanju pravilnih odločitev. pri delu mi omogoča usposabljanje s strani sodelavcev na uradu za delo Velenje, ki me kvalitetno vpeljujejo v svetovalni proces.

Delo na ZrsZ sem imela priložnost spoznati že v času predhodne zaposlitve na uradu za delo Celje, Žalec, laško, kjer sem bila zaposlena 15 mesecev. pridobljeno predznanje mi je bilo v postopku uvajanja na delovno mesto svetovalca zaposlitve v veliko pomoč, saj sem aplikativno, zakonodajno in svetovalno delo že deloma poznala, prav tako sem že imela opravljen strokovni izpit in izpit iz upravnega postopka. predhodno znanje prijave v evidenco brezposelnih oseb, izvajanje informativnih seminarjev, informiranja strank ter znanje zakonodaje mi omogoča lažje nadgrajevanje in širjenje znanje.

pridobljeno novo znanje s področja aktivne politike zaposlovanja, kariernega svetovanja v kariernem središču, napotovanje ustreznih oseb na prosta delovna mesta, mi omogočajo celovito vpeljavo v proces dela svetovalca zaposlitve.

primarni poklic mi je v procesu dela omogočil lažje razumevanje ekonomske situacije na trgu dela in lažje razumevanje ukrepov aktivne politike, aktivno sodelovanje v različnih študentskih organizacijah pa mi je dalo izkušnje na področju dela z ljudmi, vodenja delavnic in javnega nastopanja. na ta način se nisem soočala s težavami vodenja skupin v obliki informativnih seminarjev.



pretekle izkušnje sem s pridom uporabila v delovni vlogi svetovalca zaposlitve, ki jih bom pod učinkovitim mentorskim sistemom uspešno bogatila še naprej.

Verjamem, da me je znanje s področja zaposlovanja obogatilo in ga bom lahko uporabljala tudi v na-daljnji poklicni poti. V primeru iskanja zaposlitve se bom lažje orientirala in zagotovo vedela kje poiskati potrebne informacije za učinkovit nastop na trgu dela. predvsem pa se bom lažje in bolj samozavestno spopadala z izzivi na trgu dela.


pred pričetkom dela na projektu sem bila kot iskalka zaposlitve prijavljena v evidenci brezposelnih oseb, kjer sem se sama soočala z težavo iskanja zaposlitve, nefleksibilnim trgom dela ter izbirala najboljše na-čine za pridobitev zaposlitve.

prijava v evidenci brezposelnih oseb je zagotovo pripomogla k razumevanju dela svetovalca zaposlitve in razumevanju potreb brezposelnih oseb, njihovih strahov in negotovosti zaradi situacije v kateri so se znašli. sama sem si lahko izkusila, kako dejansko poteka iskanje zaposlitve: od objave prostega delovne-ga mesta, pisanja prošenj, razgovorov, čakanju na odgovore in dejanske potrebe po posameznih poklicih.

izkušnja iskalke zaposlitve mi je pripomogla bolje razumeti mlade iskalce zaposlitve, ki se s to situacijo srečujejo prvič. lastna motivacija pri iskanju nove zaposlitve me je vodila v iskanje vedno novih izzivov, optimizem pa mi je vlival upanje, da kljub težkim razmeram na trgu dela nič ni nemogoče. ker sem podro-čje dela že predhodno deloma poznala, sem se znala lažje orientirati, svetovalci zaposlitve pa so mi bili v veliko oporo in so mi z svojim znanjem in izkušnjami pomagali pri iskanju zaposlitve.

Morda je bila moja osebna situacija nekoliko olajšana, saj sem se zaradi predhodnega dela na uradu za delo Celje, Žalec, laško, znala bolje orientirati, ter možnosti in veščine iskanja zaposlitve poznala. kot mlada iskalka zaposlitve razumem problem mladih, ki se soočajo z zaposlitvijo za določen čas. pri delu jim lahko svetujem tudi o pomembnosti angažiranja in motiviranja v primeru dobljene zaposlitve za dolo-čen čas, ter jim iz lastnih izkušenj posredujem pridobljeno znanje.

te pridobljene izkušnje sem vključila v svetovalni proces, kjer z nasveti pomagam brezposelnim osebam, da se na trgu dela lažje znajdejo. predvsem pa želim motivirati brezposelne osebe, saj za vsakim trudom stoji tudi dober rezultat dela.

Vpogled v trg dela in realne možnosti zaposlovanja so prav tako pomembno spoznanje, ki sem ga lah-ko spoznala tako na strani brezposelnosti, kot tudi na strani svetovanja. te izkušnje so pomemben del svetovalnega procesa, saj brezposelne osebe lažje orientiramo v iskanje realnih zaposlitvenih možnosti. te izkušnje tudi pripomorejo k lažjemu razumevanju brezposelnih oseb in lažjo identifikacijo z njihovimi težavami pri iskanju zaposlitve.

teoretično znanje je le del področja dela svetovalca zaposlitve, izkušnje na področju dela pa so tisti pomemben del, ki ga mladi svetovalci osvojimo tekom svojega dela. Zelo pomembno je sodelovanje z ostalimi svetovalci zaposlitve. izkušnje starejših svetovalcev so zagotovo bogat prispevek pri oblikova-nju kvalitetnega dela mladih svetovalcev zaposlitve. Dejstvo je, da je vsak posameznik individuum, tako brezposelna oseba kot svetovalec. slednji z bogatimi izkušnjami in prenosom znanja omogoči lažje delo mlademu svetovalcu. tudi različna izobrazbena struktura zaposlenih ima pozitiven učinek pri celovitem reševanju problemov iz različnih zornih kotov, ki v sodelovanju pripomorejo h kvalitetnemu delu Zavoda za zaposlovanje kot celote.


Delovne naloge, ki sem jih v trimesečnem obdobju na delovnem mestu svetovalca zaposlitve na novo osvojila, se nanašajo predvsem na področje ukrepov aktivne politike zaposlovanja, svetovalnega dela, napotovanja brezposelnih oseb na prosta delovna mesta in delo v kariernem središču.

V tem obdobju sem imela priložnost spoznati pozitivne učinke sodelovanja z delodajalci, predvsem na primeru velikega podjetja v lokalnem okolju – gorenje ipC d.o.o. podjetje nam je ob novi potrebi po



zaposlovanju ponudilo možnost ogleda podjetja in predstavitev zahtev posameznega delovnega mesta. predstavitve smo se udeležili tako svetovalci zaposlitve, kot tudi brezposelne osebe. le – te so bile nad predstavitvijo delovnih mest, s praktičnim prikazom zahtev delovnega področja, zelo navdušene. posle-dično je bilo možno zaznati izredno motiviranost brezposelnih oseb. V konkretnem primeru se je zapo-slitev nanašala na zaposlovanje v invalidskem delu podjetja gorenje ipC z vključitvijo težje zaposljivih oseb – invalidov. svetovalci smo se s predstavitvijo posameznega delovnega mesta in prikazom le - tega dodobra seznanili z zahtevami posameznega delovnega področja. predstavitev je bila zelo koristna v nadaljnjem delu svetovalnega procesa, iskalce zaposlitve pa zaradi identifikacije posameznega področja lahko informiramo s tistimi informacijami, ki so za njih pomembne. na ta način so stranke, ki so bile z nami na predstavitvi, vzpostavile z svetovalci zaposlitve pozitiven odnos. lahko bi rekla, da ima veliko katera brezposelna oseba boljši občutek, premagan strah pred obiskom urada in je s svetovalcem vzpostavila partnerski odnos. tak način sodelovanja olajša delo svetovalca zaposlitve, motivira in aktivira brezposel-ne osebe in posledično vpliva na zadovoljstvo delodajalca, saj mu glede na potrebe delovnega mesta lahko posredujemo motivirane in ustrezne brezposelne osebe. to potrjuje dejstvo, da je timsko delo in sodelovanje ključ do uspešnega dela Zavoda rs za zaposlovanje kot celote.

brezposelne osebe ob vzpostavljenem partnerskem odnosu s svetovalcem zaposlitve bolj sproščeno so-delujejo in se v primeru dodatnih vprašanj lažje obračajo na mene. V množici informacij, ki na obkrožajo, so brezposelne osebe zmedene. svetovalci smo tisti, kateri moramo osebi posredovati ustrezne informa-cije. ob uspešno doseženi zaposlitvi brezposelne osebe velikokrat pridejo k meni nazaj, se zahvalijo in ob njihovem osebnem uspehu čutim, da sem del uspeha tudi sama.



ZaKlJUČNa NalOGa



Bojana Matajdlstrokovna izobrazba: Univerzitetna diplomirana sociologinja

ime in priimek mentorja: jasmina Uršič

organizacijska enota: območna služba velenje, UD radlje ob Dravi


obdobje izvajanja dela na projektu: avgust 2012–november 2015


gospodarska kriza, ki je zajela skoraj celotno svetovno, predvsem pa evropsko gospodarstvo, je pustila številne negativne posledice. ena izmed največjih je vsekakor brezposelnost, ki nastane, ko je na trgu de-lovne sile prevelika ponudba, na drugi strani pa premajhno povpraševanje po delovni sili. brezposelnost ima negativne posledice tako na samo gospodarstvo države, kot tudi na brezposelnega posameznika. Za sistem državne socialne varnosti ima brezposelnost dvojne negativne posledice, saj narastejo izdatki za dajatve brezposelnim, hkrati pa se zmanjšajo prispevki za področja socialne varnosti, ker so slednji odvisni od števila zaposlenih in njihovih plač. Vsekakor se moramo zavedati, da tudi v času gospodarske rasti in stabilnosti nikoli ne moremo pričakovati brezhibnega stanja na trgu dela, saj ni možno, da bi bila ponudba in povpraševanje po delu popolnoma usklajena. Frikcijska brezposelnost (ki nastopi ob prehodu mladih na trg dela ali ob izgubi zaposlitve in torej predstavlja obdobje med začetkom iskanja zaposlitve ter njeno pridobitvijo) kot tudi strukturna brezposelnost (ki je posledica neusklajenosti med ponudbo kadrov na trgu delovne sile ter povpraševanjem po njih) bosta vedno tako ali drugače prisotni. Vse od začetka nastopa službe v avgustu 2012, ko sem se priključila projektu »Do boljše kakovosti storitev z več svetovalci zaposlitve« in sem po predhodnem uvajalnem obdobju na območni službi Velenje začela novembra 2012 opravljati delo samostojne svetovalke zaposlitve na manjšem uradu za delo radlje ob Dravi, pa se v veliki meri srečujem s ciklično brezposelnostjo, ki je odraz kriznih gospodarskih razmer, saj se v času recesije zaradi zmanjšanega obsega proizvodnje odpušča veliko delovne sile. tako sem v teh sorazmerno kratkih treh letih bila priča kar nekaj stečajem v lokalnem območju, ki so močno zaznamovali okolico. urad radlje ob Dravi deluje v ruralnem okolju, kjer je bila vse do 20. stoletja slabo razvita indu-strija, nato pa se je to spremenilo, ko je Dravska dolina dobila pomembno hidroenergetsko vlogo (zgradili so prvo dravsko elektrarno na Fali). hkrati se je razvila tudi industrija, predvsem kovinska, kemična, tek-stilna, lesnopredelovalna in gradbena. Zato je gospodarska kriza pustila velik pečat tudi v tem okolju. V stečaj so šla razna podjetja, med njimi nekaj zelo velikih, kjer je bilo zaposlenih veliko ljudi iz te okolice: gradbeno podjetje radlje v začetku leta 2013, boxmark leather v marcu 2013 in lesna industrija radlje ob Dravi januarja 2014. na tem območju je bila stopnja registrirane brezposelnosti nekako vedno precej visoka in nad slovenskim povprečjem. po vseh teh stečajih in gospodarskem »šoku« smo v januarju 2014 beležili 17,1% stopnjo registrirane brezposelnosti. seveda k temu prispeva tudi dejstvo, da se v zimskem času prijavi na ZrsZ veliko sezonskih delavcev iz okolice, predvsem iz avstrije, ki opravljajo dela, katerih upad je občutnejši v zimskem času. Vloga svetovalca zaposlitve je v teh gospodarsko težkih časih zelo pomembna, saj je v tem obdobju povpraševanje po delovni sili precej zmanjšano in brezposelnim ose-bam ne moreš takoj (oziroma v kratkem času) ponuditi ustrezne ali primerne zaposlitve. s tem se obdobje

https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Trg_delovne_sile&action=edit&redlink=1



prehoda iz ene zaposlitve v drugo precej poveča. to pa lahko privede do višje latentne brezposelnosti, saj lahko brezposelni postanejo apatični in prenehajo iskati zaposlitev, ker so izgubili upanje v to, da jo bodo našli, zato razvijejo pasiven odnos do iskanja zaposlitve, saj nekateri nekako tudi ocenijo, da plača v primeru zaposlitve niti ni vredna takšnih naporov in stroškov iskanja. kot svetovalka zaposlitve čutim obvezo in odgovornost, da s svojim delom poskušam to preprečiti, in sicer tako, da poleg informiranja glede aktualnih potreb na trgu dela brezposelne osebe čimbolj motiviram in jih obravnavam kot posa-meznike s specifičnimi potrebami, ki so v točno določeni situaciji. izguba zaposlitve pomembno vpliva tako na posameznika kot na njegovo celotno družino. poleg najočitnejše ekonomsko-finančne izgube se osebe soočajo še s psihološkimi posledicami, ki lahko v različni meri pri posameznikih povzročajo razne psihosomatske in psihosocialne težave, ki lahko posameznika kmalu privedejo v začarani krog iskanja zaposlitve. poleg vseh teh notranjih dejavnikov, ki prizadenejo posameznika, je treba upoštevati še speci-fiko okolja, za katerega so na mojem področju delovanja značilne velika razpršenost prebivalstva in slabe prometne povezave. poleg zmožnosti prepoznavanja svojih strank in njihovih potreb imam kot svetovalka zaposlitve nalogo opravljati svetovalno delo in brezposelnim čim hitreje pomagati do zaposlitve. skupaj z brezposelnim osebam definiram njihove zaposlitvene cilje in oblikujem zaposlitvene načrte z aktivnostmi, ki bi osebo čimprej privedle do zaposlitve. V svetovalnem procesu redno spremljam uresničevanje aktiv-nosti in ustrezno usmerjam stranke k dopolnjevanju zaposlitvenega načrta. trudim se pravočasno pre-poznati dejavnike, ki bi povečali možnost zaposlitve brezposelnih oseb, jim pri tem svetujem ter jih po potrebi vključujem v aktualne ukrepe aktivne politike zaposlovanja. po potrebi osebe napotim tudi na katero izmed treh Vko delavnic, ki jih izvaja koncesionar in so prilagojene potrebam udeležencev. Za brezposelne tudi sama izvajam krajše delavnice pridobivanja veščin za iskanje zaposlitve in seminarje, na katerih brezposelni pridobijo informacije o vrstah pomoči, ki jim jih omogoča prijava na ZrsZ in o trendih na trgu dela. te kratke modularne delavnice prilagodim skupini in posameznike spodbujam, da aktivno sodelujejo z izražanjem mnenj in z deljenjem lastnih izkušenj: skratka, imajo možnost, da soustvarjajo dinamiko dela.

na tem mestu bi omenila, da je do danes na mojem koncu delovanja že opaziti občutno izboljšanje. na uradu za delo radlje ob Dravi je število brezposelnih močno upadlo (maja 2015 je bila stopnja registrirane brezposelnosti 12,5 %) in je nekje na stopnji slovenskega povprečja. V teh krajih se je v tem času go-spodarska situacija stabilizirala, predvsem se je okrepila kovinska industrija, skupaj z lesno in gradbeno panogo. Zato se pojavlja večje povpraševanje po takšnih kadrih (CnC operaterji, varilci, ključavničarji, mizarji, tesarji, zidarji …). Delodajalci množično iščejo tudi v gostinstvu (kuharje, natakarje in pomočnike kuharjev). tako imamo potrebe po delavcih, ki jih niti ne zapolnimo, saj takšnih profilov s temi znanji in zaposlitvenimi cilji nimamo več v naših evidencah. Zato pa smo svetovalci zaposlitve postavljeni pred nov izziv. brezposelne osebe poskušamo usmerjati v poklice, ki se iščejo. pri tem pogosto naletimo tudi na odpor, saj brezposelne osebe nimajo želje delati v poklicih, ki so jim tuji. trenutno svetovalci veliko ener-gije vlagamo v to, da osebam predstavljamo, kje se iščejo delavci in da jih poskušamo preusmeriti v te profile, torej da jim približamo iskane poklice, ki so jih pripravljeni sprejeti za svoje zaposlitvene cilje. V ta namen imamo kar nekaj usposabljanj, da pridobijo vsaj osnovna znanja v iskanih poklicih (usposabljanje za CnC operaterja, usposabljanje za varilce). seveda moramo zaradi vsega tega brezposelne osebe zelo smotrno vključevati v tečaje in druge programe apZ.


spremembe trga dela zahtevajo nenehno izobraževanje in izpopolnjevanje svetovalcev zaposlitve. samo fleksibilni svetovalci s širokim spektrom znanja lahko kakovostno opravljajo funkcijo svetovanja. s tem sebi in sogovorniku omogočajo osebnostno in strokovno rast. svetovalci brez dobrega poznavanja brez-poselne osebe slednje ne morejo uspešno posredovati na trg dela in k primernemu delodajalcu. na splošno smo se znašli v družbi, kjer je pomen vseživljenjskega učenja vedno prisotnejši. lahko bi rekli, da živimo v družbi znanja, kjer je visoko razvita informacijsko-komunikacijska tehnologija in kjer je človeški kapital vse pomembnejši, kjer so zaposleni prednost podjetja/organizacije, če se investira v njih in njihov razvoj ter znanje. Šolanje, izobraževanje, strokovna usposabljanja na delovnem mestu in zdravstvo so najpomembnejše investicije v človeški kapital. tega se ZRSZ kot delodajalec tudi zaveda in tako s projektom Izobraževalni center z uveljavljanjem ciljnega usposabljanja zaposlenih, zagota-vlja mnogo koristnih vsebin za svetovalce zaposlitve. tako sem se imela v vsem tem času priložnost udeležiti naslednjih delavnic, usposabljanj in strokovnih srečanj:



• svetovalni proces na zaposlovanju, ptuj, 5.–6. 9. 2012;

• kodeks etike, varnostne politike, načrta integritete, upravljanja tveganj in elektronskega dokumenta-cijskega sistema, Velenje, 13. 9. 2012;

• svetovalni intervju, ljubljana, 17.–18. 9. 2012;

• Zdravje na delovnem mestu, Velenje, 18. 10. 2012;

• usposabljanje za uporabo standardne klasifikacije poklicev 2008 (skp-08), Maribor, 25. 10. 2012;

• predstavitev novega klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja – klasius, Dravog-rad, 15. 11. 2012;

• ravnanje v težavnih situacijah ii, Velenje, 6. 12. 2012;

• predstavitev novega šifranta zaposljivosti in delavnica Delo v kariernem središču, Velenje, 31. 1. 2013;

• splošno usposabljanje za uporabo portala poiščiDelo.si, Velenje, 14. 2. 2013;

• poglobljeno usposabljanje e-svetovalcev za uporabo portala poiščiDelo.si, Celje, 27. 3. 2013;

• Delavnica Delo s skupino na zaposlovanju, Maribor, 13.–14. 5. 2013;

• usposabljanje eDs, Dravograd, 27. 6. 2013;

• Motivacijsko intervjuvanje, Maribor, 16.–17. 9. 2013:

• usposabljanje Zpnet trenerjev,Celje, 12. 12. 2013:

• usposabljanje za varstvo in zdravje pri delu, ljubljana, 6. 3. 2014;

• usposabljanje za delo z mladimi, ljubljana, 11. 3.–3. 4. 2014;

• izobraževanje s področja prepoznavanja težav v duševnem zdravju, Velenje, 10. 4. 2014;

• usposabljanje na temo Zaposlovanje tujcev, Velenje, 17. 4. 2014;

• spodbujamo zelena delovna mesta, Velenje, 8. 5. 2014;

• samozaščita v kriznih situacijah in nevarnih okoliščinah na delovnem mestu, Velenje, 9. 10. 2014;

• Dodatno usposabljanje klasius, Velenje, 20. 11. 2014;

• strokovno srečanje na temo »kako ukrepati v primeru duševnih stisk in bolezni«, ravne na koro-škem, 27. 11. 2014;

• usposabljanja za delo v aplikaciji eDs-gC – modul izvajanje storitev za trg dela (zaposlovanje), Ma-ribor, 10. 12. 2014;

• predstavitev novih orodij Vko (vseživljenjske karierne orientacije), Velenje, 11. 12. 2014.

na teh delavnicah se srečujemo tudi s preostalimi sodelavci naše območne službe in svetovalci drugih območnih služb, s katerimi si lahko izmenjamo kakšno idejo in izkušnje, kar je še dodaten plus. ena izmed oblik izobraževanja, ki se izvaja na ZrsZ, je tudi e-učenje (sestavljeno iz e-gradiva in končnega testira-nja). občasno je namenjeno za nove vsebine ali kot osvežitev in poglobitev že obstoječega znanja oziro-ma znanja, ki smo ga pred tem pridobili na delavnicah. prednost takšnega načina je, da si lahko sam ča-sovno organiziraš učenje in najdeš najprimernejši trenutek, ko nisi preobremenjen s preostalimi zadevami. tukaj bi poudarila, kako pomembno je, da se na že obstoječem delovnem mestu samoizobražujemo za samoizpopolnitev. Že samo učenje, namenjeno zgolj temu, da »vemo več« je tudi ključnega pomena. pri našem delu je treba spremljati spremembe zakonodaje, se seznanjati z novitetami in nenehno spremljati trg dela. Zato se mi zdi samoiniciativa pri učenju pomemben vidik uspešnega svetovalca zaposlitve.


Vsako delo, ki ga opravljaš, ti prinese nov spekter znanja in informacij ter ti nakloni dodatno širino. na samem začetku, ko se srečaš z delom svetovalca zaposlitve, ko se uvajaš, seznanjaš z računalniškimi aplikacijami ZrsZ, z doktrino dela, z zakoni, ki so pomembni pri tem delu, igra mentor zelo pomembno vlogo. Mentorico sem imela od začetka v avgustu 2012 do marca 2013, ko se je zaključil mentorski sis-tem. bila je prva oseba na katero sem se obrnila in vsekakor je bila prava oseba za to delo, saj mi je delo znala predstavit, bila je potrpežljiva pri mojih začetkih in množici vprašanj, ki sem ji jih zastavljala. glede



na to, da to ni moja prva zaposlitev, moram reči, da je bila vključitev v delovni proces zaradi mentorice, njene pomoči in njenih nasvetov vsekakor najlažja. Vendar mentorica ni bila edina, ki mi je pomagala pri vključitvi v delovni proces. tudi vse ostale svetovalke zaposlitve in referentke prijavno-odjavne službe so bile vedno pripravljene pomagati in kakšno stvar obrazložiti. prednost dela na manjših uradih vidim tudi v tem, da moraš svoje znanje še razširiti. na manjšem uradu namreč strogo ločevanje delovnih nalog ni mogoče, zaradi česar se moraš praktično vsega naučiti. Moraš znati speljati celoten postopek od prijave oseb v evidenco do kariernega svetovanja. seveda moraš znati tudi sodelovati z delodajalci in napotovati ustrezne osebe na prosta delovna mesta. poleg tega je potem pomembna še lokalna raznolikost dela. imela sem priložnost delati na vseh 4 koroških uradih območne službe Velenje, ki se zelo razlikujejo po svoji lokalni specifiki. sam način dela seveda ostaja isti, ljudje pa se glede na okolje iz katerega prihajajo precej razlikujejo. te razlike se poznajo v načinu komuniciranja, v njihovih pričakovanjih, v njihovi iznaj-dljivosti in v končni fazi tudi v samem načinu in količini pomoči, ki jo potrebujejo pri aktivnem iskanju zaposlitve.

tako kot vsako pridobljeno znanje in izkušnje mi bodo tudi te, ki sem jih prejela na ZrsZ, v veliko pomoč pri moji nadaljnji karierni poti, ne glede na to v katero smer bo ta zavila. tudi predhodne izkušnje so mi bile v korist pri trenutnem delu svetovalke zaposlitve. Že od prej sem imela izkušnje dela z ranljivimi skupinami (delala sem z bolniki, ki so se psihiatrično zdravili, z osebami s težjo ali težko motnjo v duševnem razvoju in tudi z učenci, ki so potrebovali dodatno učno pomoč). izkušnje sem imela tudi z administrativno-orga-nizacijskimi zadevami. Vso to predhodno znanje mi je koristilo pri zdajšnjem delu, zato ne dvomim, da me je in me še bo tudi ta izkušnja obogatila z novimi pogledi, ki jih bom v prihodnosti unovčila.


tudi svetovalci smo različni glede na osebnostne značilnosti, glede na nivo strokovnega znanja, v po-znavanju svetovalnih tehnik in zmožnosti empatije. Vsak svetovalec razvije svoj stil dela, ki mora biti v okviru sprejetih smernic dela. Verjamem, da se vsi trudimo, da naš način dela čimbolj odgovarja našim uporabnikom. svetovanje mora ustrezati potrebam posameznika, ob čemer moramo upoštevati njegove lastnosti in situacijo v kateri se je znašel. s svetovalnim procesom naj bi pomagali posamezniku pri nje-govem napredku in razvoju. skozi svetovalni proces (v obliki pogovora ali skupinskega dela) naj bi mu omogočili, da se spoprime s svojimi težavami, opredeli ovire in najde način, kako ga lahko premaga. V vlogi svetovalca zaposlitve moraš biti zmožen osebo »prebrati«, tako da ji lahko nudiš najboljšo možno pomoč. to lahko narediš samo, če se nenehno izpopolnjuješ, usposabljaš in strokovno razvijaš. stranko je obvezno treba sprejemat takšno, kakršna je. spremeniti je ne moremo in tega se moramo zavedati, lahko pa z našim delom in s pravim načinom svetovanja osebo pripravimo do tega, da sčasoma spremeni način razmišljanja, da sama opredeli svoje težave, se jih zave in dela na tem, da jih premaga in s tem pride do končnega cilja – zaposlitve. Da oseba sama pride do tega spoznanja je potreben čas in kar nekaj »drobnih« korakov oziroma premikov. uspešno svetovanje posameznika torej pripravi do tega, da samoi-niciativno išče možnosti, ki jih tudi udejanji oziroma realizira. kot svetovalec si uspešen, ko pomagaš dru-gim, da se znajdejo sami, ne da namesto njih rešuješ težave. Meni pri svetovalnem delu vsekakor zelo pomaga tudi osebna izkušnja brezposelne osebe in to svojo izkušnjo delim tudi s svojimi stranka-mi. Opažam zelo pozitivne odzive, ko povem, da sem bila v podobni situaciji in ko jim povem, kaj vse sem v tistem času naredila, da sem pridobila zaposlitev. Nato so se bolj pripravljeni odpreti, »porušijo« svoje obrambne zidove/mehanizme, uvidijo, da niso edini, ki so se znašli v tej situaciji. Lahko se poistovetijo z mano v smislu »torej, lahko tudi meni uspe«. Včasih je vse kar potrebujejo, da jih poslušamo in upoštevamo, spet drugič potrebujejo več pomoči v obliki dodatne pridobitve ustreznih znanj in veščin iskanja zaposlitve. pomembno je, da pri svojem svetovalcu dobijo kar potrebujejo, da se premaknejo naprej, da so korak bližje cilju. Meni je pri delu pomembno tudi konstruktivno sodelovanje s preostalimi sodelavci, tako na uradu za delo kot na območni službi. V ožjem kolektivu v katerem delam se nikoli ni problem posvetovati z ostalimi svetovalkami zaposlitve, pogosto si izmenjujemo izkušnje in se obračamo ena na drugo. to iskanje in nudenje pomoči je vsekakor recipročno. to vedenje, da se lahko vedno obrneš na nekoga, je pomembno tudi v situacijah, ko imam opravka s težavnimi oz. konfliktnimi strankami. način, pri katerem se učiš od izkušenejših, je dober za hitro osebno rast. Cenim dejstvo, da delam z ljudmi, ki so pripravljeni pomagati, se posvetovati, saj mi to daje občutek še večje pripadnosti kolektivu.




nekako se znajdem v zagati, ko sem postavljena v situacijo, ko bi morala izpostaviti en primer dobre prakse. saj glede na ves trud, ki ga vložiš v delo, stremiš k temu, da bi dobro delal za vse. potrudim se za vsakega posameznika, kar je tudi edino pravilno. Z veseljem opazujem ljudi, ko pridejo do mene, da bi se odjavili zaradi zaposlitve. Njihova obrazna mimika in pokončna drža včasih že ob prihodu naz-nanjata razlog prihoda, saj jih nekako »razganja« od ponosa. Spet drugi pridejo bolj prestrašeni, saj se podajajo na novo pot, zanje še neznano, postavljeni so pred dejstvo, da se morajo navadati na novo delovno mesto, spoznavati nove sodelavce in podobno. V obeh primerih smo dosegli cilj svetovalnega procesa – zaposlitev.

trenutno imam v mislih primer 46-letne gospe, ki se je leta 2009 po 24 letih dela prijavila na ZrsZ. Zaradi zdravstvenih težav je imela na novo pridobljen status invalida iii. kategorije in ni bila več zmožna opravljat poklica, ki ga je opravljala vsa leta. gospa je imela precej ovir pri iskanju zaposlitve. poleg zdravstvenih težav je brez vozniškega izpita in zaradi tega tudi precej lokacijsko omejena pri iskanju službe, je brez strokovne izobrazbe z omejitvijo dela po odločbi o invalidnosti, ki ji onemogoča delo v proizvodnji. njena miselnost je bila, da ne bo dobila zaposlitve, ker se invalidi ne zaposlujejo. tekom obravnave je navajala še druge zdravstvene težave (oslabljen imunski sistem, želodčne težave in nabiranje kalcija v rami). skozi svetovalni proces sva počasi »porušili« to njeno prepričanje, da je nezaposljiva in da sploh ne more več delat. tako je po več kot 6 letih prijavljenosti pri nas bila pripravljena iti na razgovor za vključitev v javno delo in se nato v to javno delo kot družabnica v domu starejših junija letos tudi vključila in se mi še pose-bej zahvalila za vso pomoč. podobnih primerov je seveda še več. Vsak tak primer ti daje kot svetovalcu zaposlitve posebno zadovoljstvo in potrditev da si delo dobro opravil in dobiš še dodatno motivacijo, da v vsako svojo stranko vložiš napor in vse svoje moči ter da se vsak dan posebej trudiš biti še boljši.

svetovalka zaposlitve je vsekakor delo, ki me veseli in ga rada opravljam. Še vedno mi predstavlja izziv, da se izpopolnjujem in osebnostno rastem. ravno zaradi tega in kljub dejstvu, da se projekt zaključuje, še ne želim razmišljati o drugih poklicnih poteh, ker je to poklic, kjer se vidim tudi v prihodnje. Žal ne morem predvidet, kaj bo prihodnost prinesla. lahko le upam na najboljše.



ZaKlJUČNa NalOGa



Marko Valtestrokovna izobrazba: univerzitetni diplomirani ekonomist


organizacijska enota: Urad za delo Mozirje

oddelek/služba: zaposlovaNje



krizne gospodarske razmere posledično prinašajo visoko brezposelnost. Delo svetovalca zaposlitve je v takšnih razmerah še posebno zahtevno v smislu zadovoljitve potreb strank, ki želijo ponovno vstopiti na trg dela v najkrajšem času. poznavanje trga dela je za svetovalca zaposlitve ključnega pomena, kajti s pomočjo ukrepov aktivne politike zaposlovanja, nudi svetovalec stranki možnost aktivne vključitve na trg dela. pridobljena znanja na usposabljanjih in izobraževanjih omogočajo svetovalcu kvalitetno podlago za svetovanje. opravljen strokovni izpit in izpit iz upravnega postopka pa podlago za svetovanje in odloča-nje. individualno svetovanje v sistemu nenaročenih strank je najpogostejša oblika svetovanja stranki, ki želi konkretno informacijo. Veliko strank je visoko motiviranih za iskanje zaposlitve, zato imajo na sveto-valnem razgovoru že veliko vprašanj in idej. te stranke ne potrebujejo dodatne motivacije, ker so njihovi zaposlitveni cilji jasni. te stranke dobro poznajo tako delodajalce v lokalnem okolje kakor tudi širše, seznanjene so tudi z aktivno politiko zaposlovanja in se odločajo za ukrepe, ki so jim na voljo. Širijo svoje zaposlitvene možnosti s pridobivanjem novih znanj. institucionalno usposabljanje je priljubljen ukrep, za-radi povečanja možnosti na trgu dela in konkurenčnosti se stranke odločajo za učenje tujih jezikov, tečaje za manikerja, pedikerja, maserja, voznika, varnostnika. ravno pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije pa prinaša nove možnosti in hitrejši vstop na trg dela.

nemotivirane stranke potrebujejo veliko več podpore svetovalca in vloženega truda, da jih aktiviramo. praviloma rabijo daljše in pogostejše obravnave, potrebno jih je celovito informirati in večkrat motivirati. skupinske oblike svetovanja so primerne za učinkovit nastop na trgu dela. stranke napotujemo na delav-nice, ki jih izvajajo zunanji izvajalci. V sodelovanju s koncesionarji, kjer dobijo veščine iskanja zaposlitve, stranke uspešno pripravimo na aktivno iskanje zaposlitve.

Zaradi boljše informiranosti pri napotovanju strank se pogosto povezujemo z delodajalci v lokalnem okolju in jih občasno obiščemo, kar nam omogoča direkten vpogled v poslovni proces delodajalca. svetovanje je zato lažje, napotovanje strank pa prilagojeno delodajalcu in njegovim specifičnim zahtevam, kar na eni strani pomeni zadovoljstvo delodajalca, ki dobi dobrega potencialnega kandidata za zasedbo delovnega mesta, na drugi strani pa visoko motiviranega iskalca zaposlitve. sodelovanje z delodajalci je ključnega pomena, kajti le tako dobimo svetovalci celovito informacijo na trgu dela, ki nam pomaga pri našem delu s strankami. povratne informacije delodajalcev in iskalcev zaposlitve so dragocen vir podatkov in izku-šenj, ki jih s pridom uporabljamo pri našem vsakdanjem delu. ravno takšne izkušnje omogočajo dobro organizacijo in vodenje soočenj brezposelnih oseb in delodajalcev. kvalitetno izdelan zaposlitveni načrt, ki vsebuje realne zaposlitvene cilje, omogoča stranki kontinuirano napotovanje na prosta delovna mesta. Vzajemno sodelovanje svetovalca in stranke ter partnerski odnos pa vodi iskalca do hitrejše zaposlitve.




Projekt usposabljanja je odlično koordiniran. Sodelovanje z eksternimi in internimi izvajalci izobra-ževanj je bilo ciljno zastavljeno. Na usposabljanjih smo razvili metode, s pomočjo katerih zadovo-ljimo poklicne potrebe, s katerimi smo nadgradili naše obstoječe spretnosti in veščine pri vodenju naših strank. Sodeloval sem na različnih delavnicah in seminarjih, ki so dopolnjevala moja znanja. V praksi se pokažejo rezultati, izkušnje in posebna znanja pridobljena s številnimi usposabljanji. Pri obravnavi strank tako aktivno uporabljamo pridobljena znanja, pri prijavi oseb v evidenco, razpo-rejanju le-teh, stranke z ovirami, stranke brez ovir, lažje precenimo namen in kriterij razvrščanja. Celovito informiranje in svetovanje stranki pri določanju njenih zaposlitvenih ciljev, možnost takojšnjega posredovanja stranke v zaposlitev, ugotavljanje zaposljivosti stranke, ugotavljanje ovir in razreševanje le-teh, napotovanje v ukrepe aktivne politike zaposlovanja, zagotavljanje kontinuiranih obravnav.

naj izpostavim nekatere delavnice, ki so bistveno pripomogle k celovitemu razumevanju dela s stranko. ravnanje v težavnih situacijah, komunikacija in svetovalni intervju. izpostavil bi usposabljanje, ki mi je obogatilo razumevanje in spodbudilo razmišljanje z naslovom komunikacija in svetovalni intervju. osnov-ne komunikacijske zakonitosti pri delu z ljudmi so temelj partnerskega odnosa s stranko. V procesu vseživljenjskega učenja pa se dviga raven profesionalne pripravljenosti delavcev Zavoda. komunikacija kot proces izmenjave informacij in sporočil ima cilj pripraviti sogovornika usmeriti v želeno smer. ravno komunikacijske spretnosti, kot so tehnika postavljanja vprašanj in tehnika poslušanja, so prvine, ki so ključne pri delu s stranko. usklajena komunikacija omogoča stranki zaupanje, spoštovanje, pozitivna čustva in partnerstvo, kar se pogosto izraža v strankini govorici telesa. Za strokovno delo s strankami je potrebna določena psihološka distanca, da s stranko vzpostavimo kontakt, ki je najprimernejši. stranke pa nikakor ne smemo spustiti preblizu ali predaleč, temveč gradimo partnerski odnos. V enakovrednem odnosu dosežemo sinergijo med stranko in svetovalcem, kar vodi v vzajemno reševanje problemov pri doseganju skupno dogovorjenih ciljev. različnost strank pa se kaže tudi v večvrednem odnosu, kjer se kaže premoč, nadrejenost, oblastnost. ljudje v tej poziciji vidijo le svoje prednosti, druge prezirajo, ponižujejo, prepričani so, da so edino njihova razmišljanja pravilna. tudi manjvredni odnos je težaven, kaže se kot odvisnost, podrejenost in pokornost, ljudje v tej poziciji vidijo le svoje pomanjkljivosti in imajo manjvrednostni občutek. se podcenjujejo o drugih pa razmišljajo večvredno in jih precenjujejo. V življenju običajno slabo uspevajo, so v strahu in zaskrbljeni ter odvisni od drugih. V težjih situacijah se znajdejo osebe, ki se glede na trenutno krizno prepuščajo usodi. odnos brezvrednosti izraža nemoč, maloduš-je, depresijo. pogosta potrtost, na življenjski poti vidijo le pasti, stvari ne želijo spreminjati problemov ne želijo reševati. reševanje teh težav je najtežje in zahteva »celega človeka«. Verbalna komunikacija predstavlja govorno vsebino s ciljem, da jo sogovornik shrani v svojem spominu. govorica telesa ali neverbalna komunikacija pa sogovorniku posreduje skrita sporočila. sestava komunikacijskega procesa mora vsebovati uvodno klimo, ki je namenjena izmenjavi splošnih informacij. ugotavljanje želja je name-njeno natančni opredelitvi potreb in želja partnerja v komunikaciji, kar posledično vpliva na možno rešitev problema. prezentacija vsebine, ki zagotovi potrebe, želje in pričakovanja stranke. usklajevanje želja in vsebine z možnimi ugovori, ki nastanejo ob predlagani rešitvi problema. sprejemanje dogovora je ključna faza, v kateri natančno opredelimo, kaj smo se dogovorili, in vključimo možne alternativne rešitve pro-blema. Zaključna klima je pomembna zaradi priprave na naslednje srečanje, tukaj vključimo sprostitveni pogovor, očesni kontakt, nasmeh in pozdrav. način poslušanja je zaznavanje, razumevanje in dojemanje povedanega. poslušamo todi z očmi, in razumom, ne samo z ušesi. pozorno je potrebno poslušati kako sogovornik govori, hitrost, ton in jakost njegovega glasu, obrazna mimika, kretnje in drugi neverbalni znaki. osredotočimo se na psihični svet sogovornika in se poskušamo vživeti v njegovo razmišljanje. tako ugotovimo kakšen je odnos sogovornika do vsebine o kateri govori, kakšen odnos ima do sebe in sogovornika. intervju naj bo načrtovan. izogibamo se hitremu ustvarjanju mnenja o sogovorniku. pazimo na vrstni red informacij, sogovornik si bolje zapomni informacije na začetku in koncu intervjuja. izogibati se je treba vnaprejšnji oceni sogovornika, ki smo ga doživeli pozitivno ali negativno. Zato profesionalno pripravljen intervju zahteva kakovostno pripravo. naročene stranke omogočajo predvidene ključne točke pogovora. nenaročene stranke pa zahtevajo ažurno spremljanje predpisov in navodil za delo. lastna psihična samopriprava zahteva odprtost, spontanost in strpnost. potrebna je fleksibilnost, spoštovanje stranke, iskrenost in pozornost. usposabljanje je ključno vplivalo na svetovanje in intervjuvanje, pridoblje-na znanja s teorijo in prakso pa omogočajo kvalitetno obravnavo strank.




Znanja pridobljena v obdobju od začetka projekta do danes so plod ciljnega in načrtovanega uspo-sabljanja, kjer smo kot svetovalci dobili ogromno podporo s strani mentorja, delovnega kolektiva in drugih podpornih služb. pomoč v začetni fazi nam je pomagala pri ključnih nalogah in odgovornostih. po izobrazbi sem univerzitetni diplomirani ekonomist. izkušnje prejšnjih zaposlitev, predvsem iz realnega sektorja, so mi odprla nov pogled na javni sektor. Delo svetovalca zaposlitve zahteva nenehno sprotno učenje in prilagajanje, pretekle praktične izkušnje pa so pogoj za kvalitetno opravljanje dela na področju osnovnega in poglobljenega svetovanja, raziskave trga in sodelovanje z akterji na trgu, sodelovanja z de-lodajalci, razna soočanja, sodelovanje na komisijah, vodenje informativnih seminarjev. ravno poznavanje dela v gospodarskem sektorju mi je velikokrat pomagalo pri praktičnih nasvetih strankam, ki jim na tak-šen način lahko alternativno poiščemo rešitev. strokovnost zahteva izpopolnjevanje z vsemi novitetami, ki jih prenašamo v svoje delo, ter tako kvalitetno servisiramo stranke. ravno dovzetnost za spremembe in prožnost omogoča učinkovitost pri delu. pravočasna pomoč pomeni osredotočenost, usmerjenost in zadovoljitev potreb stranke. Zaradi vse večje zahtevnosti strank, mora biti svetovalec pripravljen na sprejemanje različnosti ter enakopravne obravnave. pomembna pridobljena kompetenca je nedvomno sodelovalnost. brez dobrega kolektivnega vzdušja, dajanja in prejemanja pomoči sodelavcev, izmenjava izkušenj in mnenj, skupni interesi, kompromisi, zgledi, povezovalnost, ni kvalitete pri delu svetovalca. Mnoge pozitivne in tudi negativne izkušnje nas kot človeka oblikujejo skozi prijateljske pogovore sodelav-cev, ki nas opozarjajo na napake, nam svetujejo, nas pohvalijo, pa v nas oblikujejo pozitivno samopodo-bo, ki nas spodbuja pri nadaljnjem delu.


glede na okoliščine, kot predhodno brezposelna oseba, v katerih smo nastopili delovno mesto samostoj-ni svetovalec, je bilo prilagajanje v smislu razumevanja brezposelnih mnogo lažje. pri svojem svetovanju smo poznali občutek, kako je stati na drugi strani pulta. Vživeti se v stranko, glede na izkušnje, ni bila tež-ka naloga, večji problem pa je nastal pri vprašanjih stranke, ki so včasih tako kompleksna, da je potreben temeljit premislek ali podati okrnjen odgovor ali se posvetovati s sodelavci in uporabiti njihove izkušnje. Velikokrat se je izkazalo, da so izkušenejši sodelavci že imeli podobne primere in so z veseljem podali svoja mnenja in predloge, ki smo jih naknadno posredovali strankam. Za skupek teh bogatih izkušenj v času uvajanja in tudi kasneje se je potrebno zahvaliti mentorjem in sodelavcem, ki so nas usmerjali pri delu. Dobri nasveti in odprt pogovor pa omogoča sistematično delo, v katerega vnašamo natančnost in pravočasnost. pogosto so delovne naloge časovno omejene in je potrebna dobra samoorganiziranost za pravočasno izpeljavo le-teh. integracija v kolektiv je bila hitra, tudi generacijski prepad se je hitro zameglil, kar pomeni, da smo homogeni v razmišljanju, razlike pa so samo naša prednost, kajti »vsak ne ve vsega in tudi vsak ni za vsako stvar«. Vsakodnevno se porajajo nova vprašanja in zahteve tako nas zaposlenih kot uporabnikov naših storitev. V večini primerov se odzivamo hitro. strankam smo na voljo kot svetovalci, včasih pa se nam dogaja, da bi lahko bili celo mama, oče ali prijatelj. Vse informacije, obvestila, nasvete včasih ponovimo tisočkrat, ampak skozi določeno časovno obdobje se pokaže učinek le-teh. Zato z veseljem opažamo, da se stranke zavedajo pomena Zavoda kot institucije. razumejo pomen in namen svetovanja. pozitivno gledanje strank pomeni dvig ugleda Zavoda in posledično zadovoljstvo svetovalca, kar pa je glavno gonilo za nadaljnje delo. Dobro delo omogoča osebno zadovoljstvo in posledično polnje-nje lastne baterije, ki bi brez teh občutkov, opešala.


Želel bi poudariti primer dobre prakse, ki zajema svetovalce kot team. Z združenimi močmi smo uspeli pripraviti in uspešno zaključiti projekt, ki je terjal ogromno koordinacije in fleksibilnosti ter iznajdljivosti tako svetovalcev zaposlitve kot svetovalcev za delodajalce in drugih strokovnih in podpornih služb. gorenje Velenje kot največji zaposlovalec je pridobil nova naročila, ki so morala biti realizirana kar v najkrajšem času. Izdelki pa so morali biti zaradi projektne izvedbe pravočasno



pri naročniku. Nemudoma se je organiziral koordinacijski team, ki je uskladil interes in zahteve delodajalca. razpisano je bilo večje število delovnih mest. svetovalci smo v združeni akciji preverili vse brezposelne osebe, ki ustrezajo kriterijem predstavljenih s strani delodajalca. V prvem dnevu smo dobili izbor delovne sile, ki je ustrezala kriterijem. takoj smo oblikovali primerno besedilo, ki smo ga poslali potencialnim kandidatom. skoraj tristo kandidatov je bilo obveščenih in povabljenih, da se zglasijo na Zavod osebno ali po dežurnih telefonskih številkah kontaktirajo svojega svetovalca. Drugi dan je bil v znamenju brnenja telefonov. stranke so se odzvale v velikem številu. kljub temu pa smo ugotovili, da ve-liko število sMs sporočil ni prišlo na pravi naslov. stranke niso sprotno in ažurno spreminjale svojih novih telefonskih številk. Zato smo v nadaljnjem tromesečju pri svetovanju preverjali tudi ta podatek. popoldne smo že imeli oblikovano večjo skupino po predhodnem preverjanju. tako posameznika kot skupino smo motivirali in podrobno informirali o pogojih, trajanju, plačilu dela … tretji dan je delodajalec opravil za-poslitvene razgovore in izbral skupino, ki je ustrezala zahtevam delovnega mesta. izbrani kandidati so še isti dan opravili zdravniški pregled. naslednjega dne so že bili na delovnem mestu. V naslednjih dneh smo dobili odziv delodajalca, administrativno uredili odjavo, vse tri stranke tako brezposelne osebe, deloda-jalec in Zavod pa smo bili zadovoljni po uspešno opravljenem delu. primer teamskega dela je vsakemu izmed strank prinesel nove izkušnje in neprecenljiva znanja. sodelovanje pri takšnih projektih nedvomno prinaša dodano vrednost svetovalcu kot posamezniku in tudi ugled institucije na trgu dela. Zadovoljen naročnik se zato obrača na nas kot institucijo, ki ji zaupa. konkreten primer nam je razkril celotno sliko in potek dela pri katerem je treba načrtovati vsako podrobnost, jo pazljivo umestiti v projekt, da ne pride do neljubih zastojev. projekt je bil speljan po najboljših močeh, vsak posameznik pa je prispeval svoj del z različnimi izkušnjami in rešitvami. primer mi osebno služi kot motivacijski dodatek pri predavanju brez-poselnim osebam na informativnem seminarju.


krizni časi so časi namenjeni novim iznajdbam, izumom, ki nam tako ali drugače krojijo življenje. tehno-logija nam omogoča neslutene možnosti razvoja. hitenje na naši poti je naš vsakdan. Menim, da je delo svetovalca zahtevno in družbeno odgovorno, glede na razmišljanje javnosti pa premalo cenjeno.



ZaKlJUČNa NalOGa



Mateja Hribernikstrokovna izobrazba: mag. poslovnih ved - management izobraževanja

ime in priimek mentorja: irena korošec

organizacijska enota: os velenje

oddelek / služba: UD slovenj Gradec



po opravljenem izobraževanju sem v mesecu juniju 2014 dobila svoje stranke in z njimi začela bolj in-tenzivne obravnave. V samem začetku so prevladovale individualne obravnave strank, ki so temeljile na spoznavanju njihovih zaposlitvenih ciljev, kompetenc, omejitev pri zaposlovanju in drugih tem povezanih z iskanjem zaposlitve. sočasno sem podrobneje spoznavala aplikacijo in njene možnosti, ukrepe apZ in smiselnost vključevanja, pomen zaposlitvene rehabilitacije in dodelitve statusa invalida, pomen pre-verjanja kandidatov za napotovanja na prosta delovna mesta in spremljanje realizacije. V tem kontekstu sem se seznanila s pogoji vključitve v posamezne ukrepe, spoznala sam postopek in sodelovala s stro-kovnimi komisijami za dodelitev statusov po drugih zakonih. Začela sem izvajati tudi skupinske oblike dela-kratke modularne delavnice v kariernem središču, kjer sem za »Dan odprtih vrat ZrsZ« izvajala delavnico na temo predstavitev in izdelava portfolia, v mesecu decembru pa sem dvakrat, za potrebe razgovorov z delodajalci javnega sektorja, izvajala delavnico na temo komunikacija z delodajalcem, s ciljno skupino dolgotrajno brezposelnih, ki še niso bili vključeni v delavnico pri našem koncesionarju. Z izvajanjem kratkih modularnih delavnic sem nadaljevala, izvedla sem vsaj eno mesečno, tematike so bile različne (predstavitev npk, uporaba socialnih omrežij pri iskanju zaposlitve, hitri zmenki z delodajalci, predstavitev projekta rra- podjetno v svet podjetništva) , odvisno od potreb strank. ko sem postala pri delu bolj suverena sem pričela tudi s skupinskimi oblikami svetovanja in izdelave zaposlitvenega načrta. skupine so štele do 5 udeležencev in so bile dokaj homogene glede na izobrazbo, zaposlitvene cilje in vrsto obravnave. Menim, da ima skupinska dinamika pozitiven vpliv na udeležence, izmenjavajo se mne-nja, ideje, informacije in nudi podpora ter vzpodbuda, kadar zmanjka volje in motivacije za iskanje dela. skupine neposredno zaposljivih je smotrno spremljati in vabiti na skupinske oblike vsake tri mesece, po potrebi pa še tudi izvajati individualni razgovor. na skupinskih oblikah dela sem jim predstavila uporabo spletnega priročnika »spleti svojo kariero.si, registracijo na portal poišči delo.si in e- svetovanje ter vro-čila vprašalnike (vprašalnik o odnosu do iskanja zaposlitve, dejavniki privlačnosti na delovnem mestu, lestvica za oceno kompetenc, ipd).




ob zaposlitvi sem se udeleževala internih izobraževanj v okviru iC. tematike so bile različne in vse dobra podpora pri konkretnemu delu s strankami ( apZ, katalog-aktualni ukrepi, analitika, skp, klasius, kon-taktni center, eDs, poslovni bonton, stiki z mediji, karierna središča, Cips, e-storitve ZrsZ, delavnica svetovalni intervju, svetovalni proces na zaposlovanju, Delo s skupino, delo z mladimi bo ipd…)


Mentorski sistem se mi, ob zaposlitvi novega delavca, zdi zelo ustrezen in potreben. ob samem delu se kot novinec vseskozi srečuješ s situacijami, ki jih sam ne znaš rešiti. pri mojem delu sem se pogosto srečevala s primeri težavnejših strank in vodenjem postopkov po Zup. V teh primerih sem za pomoč in vodenje skozi postopke dobila ustrezne informacije in podporo pri mentorici ireni korošec.


Menim, da je na obravnavavah poglaviten prvi kontakt, ki ga vzpostaviš s stranko. ob prvih srečanjih sem se rokovala in predstavila, kar deluje zelo pozitivno na nadaljno obravnavo. predhodno sem se prip-ravila in si zapisala par poglavitnih informacij o naročeni stranki (izobrazba, delovne izkušnje, morebitne zdravstvene težave ali ostale ovire pri iskanju zaposlitve ipd…), ki so mi služile kot iztočnica za razgovor. kasneje ljudje cenijo kontiuniranost in nadgradnjo svetovalne obravnave, ki jo lahko podkrepiš s pomočjo orodij Vko, izvajanjem krajših modularnih delavnic, skupinskimi oblikami svetovanja ter vključevanjem v izobraževanja oziroma ukrepe apZ. Delo svetovalca zaposlitve si predstavljam kot zelo aktivno, ne zgolj individualno svetovanje, spremljanje aktivnosti oziroma dogovorov v zaposlitvenem načrtu. Ščasoma, ko skozi karierna svetovanja, spoznaš ljudi, dokaj hitro ugotoviš, kaj bi jim lahko še ponudil, kakšna znanja/ veščine- formalna ali neformalna jim manjkajo in na tej osnovi lahko ponudiš izvajanje skupinskih oblik. kot uspešen primer dobre prakse bi izpostavila delavnico na tematiko pomena socialnih omrežij in prostovoljnega dela kot podpora pri iskanju zaposlitve. to delavnico je pripravil in izvedel brez-poselni za brezposelne, ko sem tekom svetovalne obravnave ugotovila, da ima na tem področju veliko znanja in konkretnih izkušenj. Šlo je za primer deljenja znanja in povezovanja med iskalci zaposlitve. V prihodnje, če bi še imela možnost delati kot svetovalec zaposlitve bi z deljenjem znanja, izkušenj nadaljevala. V evidenco se namreč prijavi kar nekaj ljudi z dolgoletnimi izkušnjami na vodstvenih položajih, s posebnimi računalniškimi znanji, samostojni podjetniki, s drugimi posebnimi talenti ali znanji, ki se lahko delijo, posredujejo dalje, kar pozitivno vpliva tudi na njihovo samozavest.


izpostavila bi primer fanta, starega 33 let. rodil se je v Makedoniji, kjer je končal tudi gimnazijo, potem pa se je preselil v slovenijo k svoji babici, s katero sta živela skupaj. skozi obravnave je veliko poudarjal finančno stisko in željo po zaposlitvi. preko ZrsZ je končal izobraževanje za tig varilca, vendar je imel na zaposlitvenih razgovorih težave predvsem zaradi pomanjkanja delovnih izkušenj. s pomočjo individualnih obravnav v kariernem središču, kjer sva se pomočjo simulacije zaposlitvenega razgovora in popravkov na CV in ponudbi osredotočila na druge prednosti (volja do dela, želja po novih znanjih, zanesljivost, odgovornost do dela ipd). kmalu se je ponovno pojavila možnost zaposlitvenega razgovora pri lokalnem podjetniku. pred razgovorom sva se slišala in poudarila vse njegove druge odlike. tokrat je bil razgovor uspešen in prišlo je do realizacije zaposlitve, kljub temu, da je delodajalec želel osebo z delovnimi izku-šnjami.



ZaKlJUČNa NalOGa



Nastja Rajstrokovna izobrazba: univ. dipl. filozof in politolog

ime in priimek mentorja:irena korošec

organizacijska enota: os velenje, UD slovenj Gradec


obdobje izvajanja dela na projektu: oktober 2011 - november 2015


brezposelnost je danes eden najbolj perečih problemov zahodne družbe. predstavlja velik izziv tako za posameznika kot družbo v širšem smislu. brezposelnost je zaradi številnih sprememb in dinamike na trgu dela stanje, pred katerim praktično ni varen nihče in je v tem smislu del vsakdana vsakega posameznika, tako brezposelnega kot tudi zaposlenega. Varne zaposlitve so prej izjema kot pravilo, saj smo v zadnjih letih priča izrazitim spremembam na trgu dela, ki so nastale kot odziv na razmere v gospodarstvu. slednje močno zaznamujejo strukturo brezposelnosti, ki jo tvorijo t.i. ranljive skupine. to so mladi do 30 let, dolgo-trajno brezposelni (prijavljeni v evidenci brezposelnih več kot 1 leto), starejši, invalidi, osebe z zdravstvenimi težavami, ženske in osebe brez oz. z nedokončano osnovno šolo, ki so za delodajalce manj zanimive. Za koroško regijo je značilno, da pri zaposlovanju prednjačijo moški poklici. od stečaja preventa, ko se je v velikem obsegu skrčila šiviljska industrija, je ostalo brez zaposlitve veliko število žensk, katerim še do danes ni uspelo realizirati zaposlitve. Ženske so pri zaposlovanju v naši regiji v slabšem položaju, predvsem sta-rejše nad 50 let z nižjo izobrazbo. soočamo se s strukturnimi neskladji, ki nastanejo zaradi neskladja med ponudbo kadrov na trgu delovne sile ter povpraševanja po njih in pogosto vodijo v t.i. dolgotrajno brezpo-selnost, ki je problem, kateremu je namenjena večja pozornost v letu 2015 v okviru strategije dela z dol-gotrajno brezposelnimi osebami. torej gre za pomanjkanje delavcev na eni strani in pomanjkanje ustreznih iskalcev zaposlitve na drugi strani. govorimo o poklicnem neskladju in pojavu številnih deficitarnih poklicev. na našem območju mednje spadajo trenutno vozniki v mednarodnem prometu, kovinarji, gostinci, pred-vsem samostojni kuharji, tehnični in gradbeni poklici in poklici na področju elektro stroke. na zelo razgiban in nepredvidljiv trg dela vpliva poleg omenjenega še dejstvo, da so zaposlitve po večini nestabilne, da je ogromno prehajanj in da so zahteve večje tako po prilagajanju znanj kot tudi zaposlitvenih ciljev trenutnim potrebam na trgu. sam položaj brezposelnih se je v zadnjih letih bistveno spremenil. nastale razmere pa so na drugi strani zahtevale tudi smiselno prilagojen način svetovanja na Zavodu rs za zaposlovanje (ZrsZ).

Vloga svetovalca zaposlitve je danes spremenjena, obravnave pa usmerjene v iskanje rešitev in spodbujanje posameznika v večjo proaktivnost, opolnomočenje, kritično mišljenje in sprejemanje odgovornosti za lasten položaj. obravnava primarno ni več usmerjena v probleme, temveč v tiste prednosti in pozitivne lastnosti posameznika, na katerih je smiselno graditi in jih razvijati. Fokus je na prihodnosti, ne na problemu. na samo iskanje zaposlitve je potrebno gledati kot izziv, ki ima jasno določen končni cilj. pasivno spremljanje trga dela in čakanje na ponujeno rešitev s strani Zavoda sta preteklost. svetovalno delo je v tem kontekstu zelo dinamično in individualno usmerjeno.

Delo samostojne svetovalke iV opravljam na ZrsZ v okviru projekta »Do boljše kakovosti storitev z več svetovalci zaposlitve« od oktobra 2011 in v tem času sem imela priložnost spoznati in se dobro seznaniti z različnimi področji dela na zaposlovanju. po začetnem uvajanju sem svoje delo najprej opravljala na ura-



du za delo radlje ob Dravi, nato v kariernem središču na uradu za delo Velenje, sedaj pa že od leta 2013 na uradu za delo slovenj gradec, kjer trenutno pokrivam karierno svetovanje za brezposelne, ki so starej-ši od 30 let. pri svojem delu se srečujem z različnimi oblikami brezposelnosti (sezonsko, frikcijsko in naj-pogosteje strukturno). Moje delo obsega svetovanje različnim strankam, tako neposredno zaposljivim kot tudi strankam z ovirami. Zaradi omenjenih zahtevnih razmer na trgu dela je vloga svetovalca zaposlitve precej razširjena, saj je takojšnji izhod v zaposlitev redkost. osebam je potrebno glede na njihov položaj in zaposlitvene interese ponuditi ustrezno pomoč in oporo, da čim bolj konstruktivno in namensko izkoristijo obdobje brezposelnosti, ki se na žalost podaljšuje. posledice daljše brezposelnosti so negativne tako v socialnem kot ekonomskem smislu in vplivajo tudi na bližnje v okolici. izguba zaposlitve je pogosto težka preizkušnja, še posebej za tiste, ki spadajo v starejšo generacijo in nimajo praktično nobenih izkušenj z iskanjem zaposlitve, ne ustreznih znanj (računalniška pismenost, komunikacijske veščine, mreženje) in so povečini prvič soočeni s trgom dela. na tem mestu je vloga svetovalca zaposlitve ključna, da prepozna in obravnava osebo kot posameznika, torej da razišče in upošteva sam kontekst (lokalni, institucionalni, glo-balni in časovni) v katerem je brezposelnost nastala ter okoliščine, v katerih se oseba nahaja. uspešnost svetovalne obravnave temelji na vzajemnem sodelovanju in zaupanju, ki ga mora brezposelna oseba za-čutiti. sposobnost empatije svetovalcu omogoča, da razume in občuti stisko posameznika. osebno lahko rečem, da je prednost tudi osebna izkušnja brezposelnosti, kar daje svetovalnemu procesu vsekakor določeno mero pristnosti neposredne izkušnje in v končni fazi enakovrednosti. ključno je, da svetovalec prepozna in pravilno umesti situacijo posameznika, kar je osnova za dobro delo in pravilne usmeritve ter nudenje potrebne opore pri iskanju zaposlitve.

kot svetovalka imam pri tem na voljo številne pripomočke in orodja, ki mi pomagajo, da lahko dob-ro opravljam svoje delo. Prenovljena spletna stran ZRSZ, nadgradnja portala PoiščiDelo.si (mož-nost praktično on-line komunikacije s stranko), e-Svetovanje, spletna stran Spletisvojokariero.si, številni vprašalniki, portal za Mlade, posodobitev EURES portala za zaposlitveno mobilnost, mobil-na aplikacija ter prisotnost ZRSZ na socialnih omrežjih, mi omogočajo sodoben pristop do strank. Stranke glede na potrebe in smiselnost vključujem tudi v storitve vseživljenjske karierne orientaci-je, v poglobljene karierne obravnave (poklicno, rehabilitacijsko in zdravstveno svetovanje), v aktu-alne ukrepe aktivne politike zaposlovanja ter jih napotujem na prosta delovna mesta. Prizadevam si, da vsem strankam nudim, za njihove potrebe, aktualne informacije o stanju na trgu dela tako na svetovalnih obravnavah kot tudi telefonsko (SMS informiranje) ter preko e-kanala. Individualne obravnave v zadnjem času zelo dobro dopolnjujem z izvajanjem številnih skupinskih obravnav, s t.i. kratkimi modularnimi delavnicami (kMD), daljšimi delavnicami, informativnimi seminarji in predstavitvami aktualnih dogodkov oz. priložnosti v okviru ZRSZ. Do sedaj sem izvedla naslednje kratke modularne delavnice: elevator pitch ali hitri razgovori z delodajalci na podlagi konkretnega delov-nega mesta ter izvedba treninga za zaposlitveni razgovor, predstavitvena vizitka – izdelava CV vizitke, prepoznavanje kompetenc za iskanje zaposlitve in predstavitev e-storitev Zavoda. V jeseni nameravam izvajati še kMD Motivacija za dolgotrajno brezposelne in 50+ ter predstavitev eures storitev. Do sedaj sem izvedla dve ponovitvi delavnice Drugače – če želim, da bi bilo drugače, moram nekaj spremeniti. izvajanje delavnica mi je, zaradi drugačnega pristopa do strank (t.i. mehke tehnike, ekspresivne, vizuali-zacija…), odprla nov, celosten pogled na obravnavanje brezposelnih. ker je delavnica sestavljena iz več srečanj, lahko spremljam stranko, kako ozavešča tako svoja pozitivna kot negativna stališča, predvsem pa svoj položaj. stranke se s pomočjo teh tehnik opogumijo, da pridejo v boljši stik s samimi seboj, kar je zelo pomembno za prevzemanje aktivne vloge pri reševanju problemov in premika iz statusa quo njihove situacije. poleg rednega izvajanja informativnih seminarjev aktivno sodelujem tudi na eures seminarjih in eures dogodkih na našem območju. občasno sodelujem tudi pri razgovorih z delodajalci. pri delu mi zelo koristijo tudi vsi obiski delodajalcev, kjer se imam priložnost seznaniti s konkretnim delovnim okoljem in delovnimi mesti. sodelujem tudi na medinstitucionalnih komisijah s Centrom za socialno delo slovenj gradec, kjer timsko obravnavamo osebe, ki imajo določene ovire oziroma omejitve pri zaposlovanju. po potrebi se udeležujem tudi drugih aktualnih dogodkov (Zaposlitvena tržnica, Dialog mladih, zaposlitveni sejmi, čezmejni zaposlitveni sejmi,…).


potreba po nadgradnji znanja na področju svetovanja ter osvajanje novih veščin je nujna za kakovostno obravnavo strank. Menim, da mora imeti dober svetovalec nenehno potrebo po izboljšanju, širjenju in razvijanju svojega znanja. osebno lahko rečem, da so vsa izobraževanja, ki sem se jih imela priložnost udeležiti, izjemnega pomena. na takšen način si pridobivam strokovno znanje in širino pri svojem delu.


Zelo dobrodošla oblika izobraževanja so tudi t.i. e-učenja, ki jih občasno opravljamo. sestavljena so iz e-gradiva in testiranja. gre za osvežitev in tudi poglobitev znanja. Dejstvo je namreč, da je svetovalec pogosto v nevarnosti, da zapade v neko utečenost, tudi na podlagi predvidevanj, ki so največja nevarnost za napačno oceno in obravnavo stranke. svetovanje ne sme postati rutinsko, zato so potrebne različne oblike dodatnih izobraževanj in tudi konstantno samoizobraževanje.

poleg opravljenega izpita iz upravnega postopka in strokovnega izpita na področju izvajanja ukrepov na trgu dela ter za storitve vseživljenjske karierne orientacije in posredovanja zaposlitve, sem se udeležila številnih delavnic v okviru izobraževalnega centra (kik – kam in kako, Delo s skupino na zaposlovanju, komunikacija, svetovalni intervju, Motivacija, Drugače), delavnic zunanjih izvajalcev (ravnanje v težavnih situacijah, Motnje v duševnem zdravju), medinstitucionalnega posveta (projekt človek) in okrogle mize (odvisnost od drog), ki mi pomagajo pri strokovnosti in širšemu razumevanju dela z brezposelnimi. aprila 2013 sem se udeležila dvodnevnega usposabljanja za eures asistentko. V skladu s pridobljenim zna-njem pomagam pri izvajanju eures storitev, predvsem informiranju in nudenju pomoči strankam, ki si iščejo zaposlitev na območju eu in egp. Zavedanje in poznavanje številnih možnosti, ki jih ponuja odprti trg dela, ima še toliko večji vpliv na območju, ki ga pokriva naša območna služba, saj praktično meji na sosednjo avstrijo, ki je za marsikoga zelo dobra priložnost za zaposlitev. oktobra 2013 sem se udeležila tudi največjega zaposlitvenega sejma pri nas. to je sejem Moje delo – kariera, na katerem so bili prisotni eures svetovalci iz 13 evropskih držav. udeležila sem se predavanja eures svetovalcev iz italije, Velike britanije, Švedske, avstrije in nemčije. na tem dogodku sem se imela priložnost seznaniti z delom drugih eures svetovalcev po evropi in si pridobila številne koristne informacije.

Maja 2013 sem se udeležila mednarodnega dogodka, Cross Border Seminarja, na temo Methods, techniques and tools to diagnose Competences v Varšavi v okviru Euroguidanca. Na štirih delav-nicah sem se seznanila še z nekaterimi novimi metodami, tehnikami in orodji za učinkovito prepo-znavanje kompetenc (ekspresivne, izkustvene metode, aBI Powertest). Udeležba na tem medna-rodnem dogodku je bila zame zelo pomembna, saj sem se lahko neposredno seznanila z delom na področju prepoznavanja kompetenc tudi v drugih državah. Poznavanje dobrih praks iz drugih držav članic EU je zelo koristno. Menim, da ima vsaka mednarodna izkušnja neko dodano vrednost, ki omogoča umestitev, vrednotenje in primerjavo lastnega dela in sistema z drugimi primerljivimi.


V času dela na projektu sem si pridobila veliko koristnih znanj in izkušenj, ki jih bom poskušala še izbolj-šati, saj me delo z ljudmi veseli in zelo zanima v strokovnem smislu. Vsekakor si želim ostati dejavna na tem področju tudi v prihodnje. Moja izobrazba je humanistično-družboslovna in menim, da zelo dobro ustreza poklicu, ki ga opravljam. ob nastopu dela na projektu sem dobila tudi mentorico, ki me je aktiv-no spremljala vse do marca 2013. ker delo svetovalca zaposlitve obsega številna področja, je uvajanje pod okriljem mentorja zelo dober način, kako se hitro vključiti v precej obširen proces dela. osebno sem prepričana, da je mentorstvo obojestransko koristna stvar. Mentorica je tista oseba, na katero sem se najpogosteje obračala za nasvete pri odprtih vprašanjih in ustrezne usmeritve. ključno pri sistemu mentorstva je, da gre za osebni prenos znanja, ki ne temelji samo na strokovnem znanju, temveč tudi na osebni izkušnji.

Ves čas se pri svojem delu, predvsem kadar gre za reševanje kompleksnejših težav, posvetujem s so-delavkami na uradu ter po potrebi s strokovnimi sodelavci na območni službi. ravno kolegialnost in timsko delo sta pogosto ključna elementa za uspešno reševanje težav. V delovnem okolju je zame zelo pomembno, da sem obdana z ljudmi, ob katerih se lahko razvijam in z njimi dobro sodelujem. Zelo cenim tudi vse, ki so pripravljeni pomagati in deliti svoje znanje na podlagi dolgoletnih izkušenj, hkrati pa so od-prti za spremembe in sodobne pristope. to so odlični mentorji mlajšim, še ne izkušenim kadrom. na tem mestu bi se zahvalila vsem sodelavkam in sodelavcem, s katerimi sem v času projekta sodelovala, saj so veliko pripomogli, da danes z veseljem in samostojno opravljam svoje delo.

Delo svetovalca zaposlitve na projektu mi je omogočilo zelo velik napredek tako v moji poklicni karieri, kot tudi osebno. Menim, da sem zelo dobro razvila komunikacijske veščine in se strokovno usposobila na področju zaposlovanja. Dober svetovalec mora imeti določene izhodiščne kompetence, ki jih razvija in nadgrajuje na podlagi izkušenj. V tem smislu mi svetovalno delo predstavlja izziv, ki ni nikoli zaključen. ravno to je motivacija za delo, ki je pri meni vedno prisotna.




Dober svetovalec ne moreš postati čez noč, ampak so potrebne izkušnje in praksa. svetovalec ni le stro-kovnjak na svojem področju, temveč oseba z vsemi svojimi značilnostmi, ki pomembno vplivajo na sam način dela. poleg smeri izobrazbe in strokovne usposobljenosti ima vsekakor pomemben vpliv na sveto-valno delo t.i. osebi stil svetovalca oz. pristop, ki se od svetovalca do svetovalca razlikuje. ta različnost nas bogati in omogoča, da se dopolnjujemo, da smo tudi kreativni in ustvarjalni. konkretno sem imela zelo dobro izkušnjo s sodelavko, s katero sva skupaj izvedli, za večjo skupino brezposelnih, delavnico hitri razgovori z delodajalci (elevator pitch). najin slog svetovanja se zelo razlikuje, kar pa se je pokazalo kot zelo dobro na sami delavnici. Ves čas sva se zelo dobro dopolnjevali. Delavnica je bila zelo učinkovita, saj sva vsaka na svoj način izpolnili pričakovanja udeležencev.

Zelo cenim nasvete starejših sodelavk, ki na podlagi dolgoletnih izkušenj zelo hitro prepoznajo in dobro ocenijo situacijo. Na mojo sedanjo vlogo svetovalke je pomembno vplivala neprecenljiva izkušnja, ko sem imela priložnost sodelovati s starejšo sodelavko, ki je sedaj že upokojena. kljub najinim razlikam v letih sva odlično sodelovali in se veliko naučili druga od druge. gre namreč za to, da so lahko generacijske razlike zelo koristne. kombinacija mojih znanj in pogledov ter njenih, se je pogosto pokazala kot zelo dobra. V tem oziru sem prepričana, da je medgeneracijsko sodelovanje edina prava pot in da družba, ki se tega ne zaveda nima prihodnosti.

kakovost svetovalnega dela je torej odvisna od številnih dejavnikov, ki jih je potrebno upoštevati. eden izmed takih, ki so v zadnjem času spremenili dinamiko svetovalnega procesa, je možnost večkanalnega komuniciranja s strankami. s posodobitvijo e-storitev Zavoda se je namreč povečal obseg e-svetovanja. sama sem velika zagovornica e-komunikacije, predvsem v obdobju med obravnavami. Večja kot je aktiv-nost in rednost komunikacije, več je možnosti, da dobi stranka pravočasne in prave informacije. Večka-nalno komuniciranje omogoča boljše spremljanje. Velja pa tudi obratno. tudi stranke imajo možnost, da lahko kadarkoli dajo povratne informacije, na katere se mora svetovalec nujno odzvati.

svetovalec mora biti danes sposoben hitro prilagajati storitve potrebam brezposelnih. V tem oziru postaja vedno bolj coach, ki ozavešča, vodi in motivira. pri tem je pomembno, da svetovalec ni vseveden strokov-njak in da se tega zaveda. torej ni nujno, da ima tisto strokovno znanje, ki ga ima stranka. nujno pa ob-vlada strukturo procesa, da lahko stranko iz problemskega stanja pripelje v želeno, pri tem pa prepozna in uporabi vse njegove potenciale. svetovalec zaposlitve, ki pri delu uporablja veščine coachinga, lahko bolje motivira osebe, da prevzamejo aktivno vlogo pri iskanju zaposlitve in postanejo čim bolj samostojni pri načrtovanju, realizaciji in nato ohranitvi zaposlitve. pogosto je za to potreben tudi miselni premik. ose-ba mora zavzeti drugačno gledišče na lastno situacijo brezposelnosti.


na delo svetovalca zaposlitve vpliva tudi pozitiven odziv oziroma feedback strank, ki je močna motivacija za dobro delo vnaprej. konkretno sem bila deležna tega odziva po zaključku prve izvedene delavnice Drugače. sama sem se v vlogi moderatorka takšne delavnice znašla prvič. ugotovila sem, da mi izvajanje takšnih oblik dela s skupino leži. rezultat je bil, poleg zelo pozitivne ocene udeležencev (izpolnjeni vpra-šalniki), tudi zelo dobra realizacija, dve zaposlitvi in eno usposabljanje na delovnem mestu. Zelo sem si zapomnila besede ene izmed udeleženk, ki mi je zelo prepričljivo povedala, da si je postavila konkreten cilj. odločila se je, da se bo zaposlila pred mojim odhodom na porodniški dopust. Zastavila si je akcijski načrt, na delavnici pa določila korake, kako bo dosegla zastavljeni cilj - zaposlitev. ravno v času delavni-ce je bila napotena na razgovor za javno delo, katero ji je zelo ustrezalo. to je bila enkratna priložnost za dobro pripravo na zaposlitveni razgovor. oseba je s pomočjo različnih tehnik naredila lastno samooceno in ozavestila svoje prednosti. razgovor je bil uspešen. ko sem jo kasneje srečala na delovnem mestu, se mi je nasmehnila »…sem vam rekla, da se bom zaposlila…«.

Občutek, da lahko nekomu pomagaš na poti do zaposlitve je zame neprecenljiv in zaradi tega svoje delo zelo rada opravljam. V času dela na projektu sem si pridobila veliko dragocenih izkušenj, ki bodo vsekakor pomembno vodilo v nadaljevanju moje poklicne kariere, saj sem spoznala, da mi poklic svetovalke zaposlitve zelo odgovarja in ga želim opravljati tudi v prihodnje.



ZaKlJUČNa NalOGa



Neža Deželakstrokovna izobrazba: profesor sociologije in uni. dipl. prev. za nemški jezik

ime in priimek mentorja: jasna seražin

organizacijska enota: velenje



pestro dogajanje na trgu dela in na gospodarskem področju, še posebej v času zaostrenih gospodarskih razmer, vpliva na delo Zavoda republike slovenije za zaposlovanje. negativni vplivi in posledice gospo-darskih razmer ponujajo nove priložnosti, da prevetrimo način dela, ga moderniziramo, celo uvedemo nove poti. projekt »Do boljše kakovosti storitev z več svetovalci zaposlitve« je omogočil petinštiridesetim svetovalcev zaposlitve, med njimi tudi meni, da postanemo del zgodbe Zavoda republike slovenije za zaposlovanje.

Moja karierna na ZrsZ se je začela na uradu za delo Velenje, kjer sem se usposobila za delo svetovalke zaposlitve. brezposelne osebe, ki se prijavijo v evidenco brezposelnih oseb na ZrsZ, so stranke sveto-valcev zaposlitve, ki delujejo v okviru uradov za delo. svetovalec zaposlitve mora v teh razmerah, ko se brezposelnost povečuje in s tem tudi število njegovih strank, še bolj prisluhniti potrebam svojih strank, da jim v sklopu možnosti, ki jih ponuja ZrsZ zagotovi najboljši servis in pomoč. naše stranke so raznolike, vsaka ima svojo zgodbo in individualna pričakovanja, zato je še toliko bolj pomembno, da dobijo infor-macije, ki jih potrebujejo. ključna naloga svetovalca zaposlitve je torej poznavanje lokalnega okolja, po-znavanje potreb na trgu dela v sloveniji in širše ter informiranje in motiviranje strank na poti do zaposlitve.

krizne razmere so v obdobju od leta 2009, ko sem se zaposlila na ZrsZ, že povzročile določene premike pri delovanju zavoda za zaposlovanje. če smo na začetku moje kariere na uradu imeli možnost sprejemati stranke ob točno določeni uri, se je to do sedaj toliko spremenilo, da lahko stranka kadarkoli stopi do svetovalca zaposlitve in pridobi želeno informacijo.

svetovalec zaposlitve je operativec na svojem področju in mora biti zelo fleksibilen. ob večjih stečajih ali najavi presežnih delavcev smo se na uradih organizirali tako, da smo s pomočjo akcijskega načrta uspeli v evidence brezposelnih oseb prijaviti večje število oseb in v najkrajšem možnem času z njimi opravili sve-tovalne intervjuje, jim določili zaposlitvene cilje in sklenili zaposlitvene načrte. na ta način smo se izognili dolgim čakalnim vrstam in skupaj segli ter opravili zastavljene naloge.

hitro spreminjajoči trg dela in vseživljenjsko učenje nas pri našem delu spodbujata k temu, da s stranko ob vsakem individualnem svetovalnem intervjuju pregledamo zaposlitvene cilje, se pogovorimo o dose-danjih aktivnostih in si zastavimo nove, to naredimo s pomočjo zaposlitvenega načrta, ki je izid vsakega svetovalnega intervjuja. konkurenčnost na trgu dela je za brezposelne osebe zelo pomembna, zato je ključno, da jih svetovalci zaposlitve znamo usmeriti v programe aktivne politike zaposlovanja, ki lahko povečajo njihovo konkurenčnost, jih opremijo z novimi veščinami iskanja zaposlitve, z znanji in izkušnjami ali celo ponudijo možnost za zaposlitev s pomočjo subvencij.

svetovalec zaposlitve mora svoji stranki nuditi celo paleto različnih informacij, zato se mora ves čas izpopolnjevati in usposabljati ter slediti novostim tako v gospodarstvu, na trgu dela, na izobraževalnem



ter socialnem področju. Za nudenje teh informacij je zelo pomembno, da se redno vzpostavljajo stiki z delodajalci. Veliki delodajalci so pomembni, vendar se je v trenutnih razmerah pokazalo, da ti delodajalci ne zaposlujejo oz. zaposlujejo v manjši meri. predvsem se je treba osredotočiti na sodelovanje z malimi in srednjimi podjetji, ki zaposlujejo, a jih stranke težje odkrijejo v lokalnem okolju. Obiski in dobro sodelo-vanje z delodajalci in spoznavanje delovnih mest na terenu je ključnega pomena za delo svetovalca zaposlitve, ki obvešča osebe brez zaposlitve o možnostih na trgu dela.

soočanja in zaposlitveni razgovori so od lani oktobra potekali v okviru novega projekta Zaposlitveni ko-tiček, ki je zaživel na uradu za delo Velenje oktobra meseca 2011. Zaupana mi je bila naloga vodenja Zaposlitvenega kotička, ki sem jo z veseljem sprejela. Vsakodnevni stiki in skupinska svetovanja z na-šimi strankami so pripomogla k temu, da sem predstavila zaposlitveni kotiček in njegov namen večjemu številu že prijavljenih strank v evidencah brezposelnih oseb. Cilj vsakodnevnih skupinskih predstavitev in zaposlitvenih načrtov je bil v prvi vrsti seznanjanje strank z novim načinom dela. a srečanja so bila tudi več, šlo je za informiranje o trenutnih razmerah na trgu dela in prostih delovnih mestih. s pomočjo skupin-ske dinamike so udeleženci pridobili konkretne informacije o ponudbi programov aktivne politike zaposlo-vanja, o eures-u, o izobraževanjih in usposabljanjih na zavodu za zaposlovanje in širše. Med udeleženci pa so bile najbolj dobrodošle konkretne izkušnje s terena, ki so si jih v debati lahko izmenjali. V sklopu zaposlitvenega kotička, sedaj imenovanega karierno središče, smo vsaj dvakrat na mesec organizirali delavnice za učenje veščin iskanja zaposlitev. V teh delavnicah smo v posameznih modulih udeležence učili pisanja prijav na prosta delovna mesta, pripravljali smo življenjepise, se pogovarjali o razgovorih za zaposlitev in se urili v informativnih razgovorih. Module so udeleženci večinoma pozdravljali, saj smo se na ta način bolj spoznavali in vzpostavili trdnejše sodelovanju tudi za prihodno sodelovanje. na drugi strani pa je zaposlitveni kotiček oz. karierno središče idealen prostor za vzpostavljanje stika med iskal-cem zaposlitve in delodajalcem. V kariernem središču so se zvrstila različna predavanja in zaposlitveni razgovori. Delovna naloga je bila sicer zahtevna in je potrebovala priprave, vendar se je delovna vnema izplačala, kar smo hitro ugotovili, saj smo s številom obiskovalcev lahko zadovoljni.

Ves čas sem z zanimanjem spremljala tudi različne projekte, ki so se odvijali znotraj Zavoda za zaposlovanje in zato sem se novembra 2011 odločila, da oddam vlogo za sodelovanje na projektu academia 2012. V roku dobrega meseca po oddaji vloge sem prejela obvestilo o izboru in se maja letos odpravila na študijsko izmenjave na Finsko, točneje v mestu helsinki. namen izmenjave je bil spo-znavanje vseživljenjske karierne orientacije na Finskem ter tridnevno spremljanje kariernih svetovalcev na delovnem mestu, kjer smo udeleženci spoznavali način dela na različnih stopnjah izobraževalnega siste-ma. Dvanajst udeležencev iz sedmih evropskih držav smo bili gostje Centra za mednarodno mobilnost (CiMo), ki promovira mednarodno sodelovanje in izmenjavo na področju izobraževanje, trga dela, kulture in mladih. CiMo deluje pod okriljem ministrstva za izobraževanje in kulturo in sodeluje z univerzami, osnovnimi in srednjimi šolami, zavodu za zaposlovanje ter s podjetji. Center za mednarodno mobilnost nam je omogočil spoznavanje različnih izobraževalnih sistemov evropskih držav, kariernega svetovanja ter primere dobrih praks v posameznih državah. V sklopu enotedenskega študijskega obiska sem pri delu spremljala karierno svetovalko na srednji poklicni medijski šoli, ki mi je predstavila svoje delo.

karierni svetovalci promovirajo svoje šole pri osnovnošolski mladini, sprejemajo nove učence in sklepajo z njimi individualne učene načrte, prav tako pomaga pri svetovanju zadnjim letnikom pred zaključkom šolanja ter svetuje glede nadaljevanja poklicne ali izobraževalne poti. Zelo dobro so seznanjeni z raz-merami na trgu dela in z možnostmi za zaposlitev njihovih dijakov. arja separra, karierna svetovalka, ki sem jo spremljala na delovnem mestu, redno vzdržuje stiku z medijskimi hišami in ostalimi potencialnimi delodajalci z medijskega področja, saj dijakom pomaga pri kandidiranju na prosta delovna mesta oziroma pisanju ponudb za opravljanje obvezne prakse. poleg kariernega svetovalca vsaka šola zaposluje soci-alnega delavca in zdravnika, ki skupaj tvorijo strokovne time in pomagajo pri reševanju morebitnih težav dijakom. na Finskem poteka brezplačno šolanje za vse starostne skupine, torej za mladino in odrasle, pogoj za vstop v šolanje pa je opravljen sprejemni izpit na izbrani šoli. selekcijski postopek na sprejemnih izpitih je kar hud, zato se morajo kandidati na sprejemne izpite dobro pripraviti.

na Finskem veliko pozornost posvečajo mladim, ki so predčasno zapustili šolanje.. s pomočjo različ-nih programov in projektnih skupin se izobraževalne institucije in zavod za zaposlovanje trudijo tej ciljni skupini čim prej omogočiti možnost ponovne vključitve v izobraževalni sistem. na medijski šoli delujejo dve projektni skupini, kamor so vključeni mladi med 17. in 24. letom. Mladi se urijo v medijskih tehnikah, spoznavajo fotografijo, radijski medij in film. prav tako spoznavajo računalniške programe, fotografirajo in razvijajo slike, pripravijo radijske oddaje, snemajo kratke filme ter likovno ustvarjajo. na ta način se mladi spet vključujejo v šolski sistem, spoznavajo učitelje in šolski predmetnik. Določeni mladi izkoristijo



šest mesečno usposabljanje za povečanje možnosti vpisa na to medijsko šolo, drugi pa zasledujejo in spoznavajo svoje kompetence in veščine ter prek kreativnosti spoznavajo samega sebe. Mentorji mlade v sklopu projektne skupine motivirajo za vnovično vključitev v izobraževalni sistem ali pa jih usmerjajo na trg dela, kjer bodo lahko pridobljena znanja ponudili potencialnim delodajalcem.

Zelo zanimiv je bil obisk zavoda za zaposlovanje v helsinkih, saj smo lahko konkretno spoznavali delo svetovalca zaposlitve in ostalih specialističnih svetovalcev. Zavod za zaposlovanje spada pod ministrstvo za delo in ekonomijo. stopnja brezposelnih oseb na Finskem znaša 7.8 odstotkov v januarju 2012 in je nižja kot v istem obdobju lani. Zanimiv je statistični podatek, ki pravi, da je višja brezposelnost med mo-škimi, ki znaša 8.6 odstotkov, kot med ženskami, ki je 6.9 odstotna. tako kot pri nas imajo na Finskem visoko brezposelnost med mladimi, starimi med 16 in 24 let, ki se jim še posebej posvečajo. na zavodu za zaposlovanje zasledujejo cilj, da morajo vse mlade vključiti v vsaj eno aktivnost v sklopu treh mesecev prijave na zavodu. pri doseganju tega cilja so zelo uspešni, saj uspejo v prvih treh mesecih vključiti kar 92 odstotkov mladih. ponudijo jim projektne skupine za mlade za različna področja, prosta delovna mesta, različne podporne delavnice ali vključitev v izobraževalni sistem. Z mladimi se ukvarja poseben svetova-lec zaposlitve za mlade, ki je zadolžen za mlade med šestnajstim in petindvajsetim letom.

priložnost udeležbe na mednarodnih izmenjavah je zelo dobrodošla in poveča motivacijo na samem delovnem mestu. izmenjava je zame pomenila širjenje obzorij in spoznavanje novih kultur, praks in pri-merjav, kar je na delovnem mestu vedno dobrodošlo. Osebno mi je možnost udeležbe na mednarodni izmenjavi pomenila zelo veliko, saj sem na ta način spoznavala zelo zanimive ljudi, nova mnenja in delovne izkušnje ter s tem pridobila nov pogled na samo delo, ki ga vsakodnevno opravljam kot svetovalka zaposlitve.

Dobrodošla in poučna so vsa izobraževanja, ki jih je organiziral izobraževalni centre ZrsZ, pomaga-jo nam pri premagovanju dnevnih izzivov na delovnem mestu, predstavljajo nova obzorja in ponujala možnost izmenjave novih praks ter medgeneracijskega sodelovanja z mojimi starejšimi kolegi, kar je še posebno dobrodošlo pri delu s strankami.

sodelovanje pri organizaciji čezmejnega zaposlitvenega sejma, kjer so se na stojnicah predstavljali av-strijski delodajalci, je bila zame zelo zanimiva izkušnja. V ta namen sem lahko uporabila moje znanje nemškega jezika in tolmačila pogovore med iskalci zaposlitve in avstrijskimi delodajalci. Verjamem, da je na podlagi sejma marsikateri iskalec zaposlitve odkril svojo možnost zaposlitve v tujini. Še posebej dobro obiskano je bilo srečanje, kjer sem tolmačila zelo zanimivo predavanje eures svetovalca iz avstrije o delu in življenju v avstriji. predavanja se je udeležilo zelo veliko število iskalcev zaposlitve, kar kaže na to, da je zanimanje za delo v tujini med iskalci zaposlitve vedno bolj prisotno.

Zelo dobrodošel je bil zame sistem mentorstva, ki ga predvideva projekt »Do boljše kakovosti storitev z več svetovalci zaposlitev«. Na delovno mesto sem kandidirala kot iskalka prve zaposlitve, kar je na trgu dela še posebej velik izziv. po izobrazbi sem profesor sociologije in prevajalec za nemški jezik, ven-dar me pot po končani fakulteti ni zanesla v šolo, ampak sem iskala druge možnosti na trgu dela. iskanje zaposlitve se je pokazalo kot velik izziv, ki je potreboval vso mojo angažiranost in kreativnost. ker sem bila kot večina aktivnih iskalcev zaposlitve deležna veliko razgovorov za zaposlitev, čakanja na odgovor, zavrnitev, strahu pred finančno prihodnostjo in neuspehom, lahko brezposelne osebe v njihovi situaciji bolje razumem in jim v njihovi stiski lažje stojim ob strani. predvsem je treba zasledovati vodilo, da na stranko gledamo kot na individualno osebo, ki ima svojo zgodbo in pričakovanja. sama sem se kot brez-poselna oseba udeležila delavnice poti do dela in zaposlitve, ki je pripomogla k moji še večji angažiranosti pri iskanju zaposlitve, zato tudi kot svetovalka zaposlitve vključitve v te delavnice zelo podpiram. poleg tega sem to izkušnjo uporabila tudi pri kreiranju in vodenju modularnih delavnic v kariernem središču. kot iskalka zaposlitve sem zaznala, da ni dovolj pisanje prijav na prosta delovna mesta, pomembne so še druge veščine iskanja zaposlitve, ki jih sedaj posredujem mojim strankam v svetovalnih intervjujih. prav tako je pomembno, da so pri iskanju zaposlitve kreativni, da se družijo, pogovarjajo in spremljajo lokalno okolje. Vse te osebne izkušnje še danes uporabljam pri svojem delu s strankami.

pred nastopom dela sem delovne izkušnje pridobivala s prostovoljnim delom in z vodenjem delavnic. prav tako sem se preizkusila v komerciali ter v kadrovski službi. Dosedanje delovne izkušnje so mi po-kazale, da rada delam z ljudmi, da jim rada priskočim na pomoč, predvsem pa mi je po pedagoški plati izziv delo s skupinami, ki sem jih vodila v sklopu delavnic zaposlitvenega kotička. Vse te delovne naloge združuje svetovalec zaposlitve, vendar moram pripomniti, da je bil začetek na delovnem mestu poseben izziv. Še posebej za začetnike je zato mentorstvo zelo dobrodošlo, saj mentor sistematično in načrtno usposobi novega sodelavca in ga vodi skozi celoten proces dela. Predvsem je zelo pomembno dejstvo, da je mentor tista oseba, na katerega se lahko obrneš, ko potrebuješ nasvet, namig ali pomoč



pri reševanju primerov, ki se pojavijo na delovnem mestu. V času trajanja projekta je sodelovanje z mentorico jasno seražin potekalo brezhibno. Mentorici sem bila hvaležna za vsako povratno informacijo in pomoč pri opravljanju delovnih nalog in zadolžitev. po mojem mnenju je mentorstvo pripomoglo tudi k temu, da sem na delovnem mestu nenehno napredovala in se razvijala v svetovalko zaposlitve, ki je usmerjena k strankam. predvsem sprotno spremljanje ciljev je zelo dobrodošlo, saj se v tem času vidi na-predek na delovnem mestu, analizirajo se posamezne delovne naloge in predlagajo izboljšave. Velikokrat so se med analiziranjem delovnih nalog razvile zelo poučne diskusije o aktualnih dogajanjih na delovnem mestu in s tem možnost izboljšav in drugega mnenja. Neprecenljiva je tudi osebna izkušnja, da v men-torju najdeš zaupnika, sogovornika in vzornika, kar služi še večni motivaciji na delovnem mestu in dobremu sodelovanju tudi v prihodnje.

prav tako pa je na delovnem mestu pomembno timsko naravnan delovni kolektiv. svetovalec zaposlitve je pri svojem delu sicer samostojen, vendar je za delovni proces in uspeh potrebna angažiranost celot-nega tima. pri tem želim poudariti na pozitiven prenos znanja, izkušenj in mnenj na delovnem mestu med sodelavkami in sodelavci različnih generacij. Moja izkušnja je, da se ta prenos znanja po navadi zgodi nenačrtovano, na sestankih, na organiziranih timih ali na hodniku pri neformalnih pogovorih. gre za obo-jestransko korist novega in starejšega sodelavca, ki na ta način širita medsebojno obzorje in kompetence. izkušnje naših starejših sodelavcev, ki že vrsto let opravljajo ta poklic, so neprecenljive pri vsakodnevnem delu in jih mladi z veseljem sprejemamo in uporabljamo. seveda pa mladi dajemo starejšim delavcem z novimi pogledi na situacije in z idejami tudi neko novo perspektivo, torej gre za medsebojno spoštovanje in vzajemnost, ki sta nujno potrebna za opravljanje posla na vseh področjih delovanja naše institucije.

naj zaključim s trditvijo, da je delo svetovalca zaposlitve vsak dan pestro in fleksibilno ter nikakor ne rutinsko. Zahteva nenehna usposabljanja in samoizobraževanja na različnih področij. lahko rečem, da nas naše stranke dnevno postavljajo pred izzive in razvijajo v nas detektivsko žilico, saj nas z vprašanji spodbujajo k brskanju, prebiranju in ugotavljanju pri čemer opominjajo, da je pojem vseživljenjsko učenje res prisoten v vseh področjih našega življenja.




ZaKlJUČNa NalOGa

projekt »Do boljše kakovosti storitev z več svetovalci zaposlitve«v okviru operativnega programa razvoja človeških virov (op rčv) za obdobje 2007-2013, 5. razvojne prioritete institucionalna in administrativna usposobljenost in5.2 prednostne usmeritve reforma institucij na trgu dela


Nina gošnikstrokovna izobrazba: uni. dipl. socialni delavec

ime in priimek mentorja: sanja jazbinšek sever

organizacijska enota: območna služba velenje, zaposlovanje

oddelek /služba: Urad za delo Mozirje, samostojni svetovalec iv

obdobje izvajanja dela na projektu: 1. 9. 2009 -19. 9. 2012

Današnje razmere na trgu dela so bistveno bolj negotove, kot so bile včasih. Zahtevajo večjo angaži-ranost, mobilnost in fleksibilnost posameznikov. nestabilnost služb je zaradi globalne tekmovalnosti in uvajanja novih tehnologij vse večja. posledično je vse več oseb zaposlenih za določen čas, kar pa za posameznike pomeni tudi vse večje tveganje in manjšo socialno varnost. posameznika lahko brezpo-selnost zaznamuje predvsem na področju samopodobe in spoštovanja, ter stališč do sveta in življenja. kot negativna posledica dalj trajajoče brezposelnosti se lahko razvije socialno negativen odnos do dela. posameznikom delo predstavlja visoko vrednoto, zato odsotnost z dela oziroma nezmožnost vstopa na trg dela doživljajo kot močno psihično obremenitev. brezposelnost je izrazit stresni položaj, ki pušča po-sledice v posameznikovi duševnosti in telesnem zdravju.

posledično je v današnjem času delo svetovalke zahtevno in raznoliko, saj zajema velik spekter strank, njihovih potreb in različnih delovnih nalog, področij in prilagajanje trgu dela. Zato je še toliko bolj po-membno, da kot svetovalka zaposlitve poznavam problematiko in vpliv statusa brezposelnosti na posameznika in njegovo socialno mrežo.

pri dosedanjem delu svetovalke na Zavodu rs za zaposlovanje sem pridobila veliko delovnih izkušenj iz prakse in usmeritev za nadaljnje delo. pri tem so mi v veliko pomoč pretekle delovne izkušnje, teoretična znanja, ki sem jih osvojila v času šolanja in nadgradila z vključitvijo v sedanja izobraževanja in samoiz-obraževanja. Velik vpliv na delo svetovalke pa predstavljajo tudi moje dosedanje izkušnje s statusom brezposelnosti in seveda tudi moje osebne značilnosti, vrednote in prepričanja. V nadaljevanju vam pred-stavljam svoj način dela in usmeritve, ki predstavljajo delovni okvir dela s strankami.

stranko pri svojem delu obravnavam širše in ne-le kot iskalca zaposlitve, ki potrebuje zaposlitev. po-membno je, da pri svojem delu s strankami upoštevam predpisana načela Doktrine dela, ki predstavljajo usmeritev za delo z brezposelnimi osebami in iskalci zaposlitve. Vsi stiki s strankami in komunikacija morajo potekati v okoliščinah in na način, ki izpričuje spoštljivo in nediskriminatorno vedenje, ne glede na narodnost, spol, starost, jezik, vero, gmotno stanje, izobrazbo, družbeni položaj, invalidnost ali katero drugo osebno okoliščino. Delo s strankami in aktivnosti, opredeljene v zaposlitvenem načrtu, izhajajo iz razmer osebe, priložnosti in ovir, ki jih ima na poti do zaposlitve. Vsaki stranki poskušam zagotoviti sto-ritve, ki pripomorejo k reševanju problema. Moja naloga je, da načrtujem in izvajam aktivnosti skupaj s stranko in s tem preprečujem prehajanje stranke v status dolgotrajno brezposelne osebe. V svetovalnem procesu skupaj s stranko soustvarjam storitve vseživljenjske karierne orientacije tako, da stranka prepoz-na svoje potrebe, postavi realne in dosegljive zaposlitvene in karierne cilje ter oblikuje učinkovit načrt za dosego le-teh. kot svetovalka prilagajam intenzivnost in način izvajanja storitev trga dela ter ukrepov po-samezni stranki tako, da upoštevam njene osebnostne lastnosti, potrebe in sposobnosti. s tem dosegam racionalno poslovanje, individualizacijo obravnave in skrbim za to, da so osebe deležne storitev, ki jih



zares potrebujejo. Dobro poznavanje stranke mi omogoča hitrejše in učinkovitejše posredovanje stranke v ustrezno zaposlitev ter obenem delodajalcu zagotoviti kritje njihovih potreb po delovni sili.

pomembno vlogo imajo tudi stalna strokovna izobraževanja, poznavanje zakonodaje, predpisov, dok-trine, posptopkovnikov področja. s tem, mi je omogočeno, da kot svetovalka ostajam v stalnem stiku s spremembami na trgu dela in novimi metodami in načini dela s strankami.

tako sem se do sedaj udeležila raznolikih izobraževanj notranjih in zunanjih izvajalcev; (delavnica veščine iskanja zaposlitve; delavnica svetovalni proces na zaposlovanju, delavnica svetovalni intervju, okrogla miza »odvisnost od prepovedanih drog«,,usposabljanje za uporabo računalniškega programa »kaM in kako«, mednarodna konferenca »skupnost po meri invalidov«, delavnica motivacija, delavnica motiva-cijski intervju, regijsko konferenco »spreminjanje prepričanj in odnosa do alkohola«). od vseh izobraže-vanj se me je najbolj dotaknila interna delavnica motivacija. na delavnici smo obravnavali naslednjih tem; dejavniki motivacije, vpliv negativnih čustev na motivacijo in ustrezni ukrepi, krepitev pozitivnih čustev za motivacijo, cona udobja – ukrepi za aktivacijo, prepoznavanje pomanjkljive motivacije pri strankah, časovna perspektiva kot orodje za izboljšanje motivacije, cilj kot orodje za motiviranje strank, načrtovanje aktivnosti za aktivacijo strank. Vse naštete teme so se med seboj povezovale in zajele področje motiva-cije, čustvene odzive, cilje, osebnostne lastnosti strank in nas zaposlenih. ta delavnica se me je najbolj dotaknila, ker sem poglobila in osvežila znanja s tega področja, razmislila o lastnih karakterne značilnosti, cilje, o »osebnem delu mene«, ki se izraža v delovnem procesu s stranko. hkrati sem osmislila delo sa-mostojne svetovalke še iz drugih vidikov. Vsa pridobljena znanja iz te delavnice so še bolj podkrepila moj osebni pogled na stranke. Vsaka stranka zase predstavlja svoj individum, zato je nujno potrebno, da v svetovalnem procesu najprej navežemo dober osebni stik s stranko, izhajamo iz njenih realnih zmožnosti in soustvarjamo nove realne cilje in možnosti glede zaposlitve stranke. V skupini sem pridobila dodatne izkušnje zaposlenih glede motiviranja strank in glede ohranjanja lastne motivacije za delo s strankami.

Menim, da so pri tem delu zelo pomembne osebnostne lastnosti zaposlenega, njegove kompetence, fleksibilnost in posluh za stranke. hkrati moram kot svetovalka ves čas delati na lastni motivaciji, na osebnostni rasti, da lahko črpam energijo za delo iz lastnih virov moči.

na tej točki ima pomembno vlogo tudi mentorica, ki me je od vsega začetka spodbujala, vpeljala v sam proces dela, me spremljala pri delu s strankami in mi bila v pomoč ob dilemah. hkrati sem jo spremljala pri njenem delu in se tako iz prakse izkušene sodelavke učila in razvila svoj način dela s strankami.

k razvoju osebnih kompetenc je pripomogla tudi moja dosedanja izobrazba srednje medicinske sestre in nadgradnja le-te v univerzitetno diplomirano socialno delavko. Menim, da so ta znanja več kot dobrodo-šla in so dobro predznanje za lažje razumevanje strank.

Že v času študija na Fakulteti za socialno delo sem se v sklopu prakse srečala z ranljivimi skupinami ljud-mi, se naučila sprejemati in spoštovati različnost, prepoznavati probleme in soustvarjati rešitve, vzpostav-ljati stik in tako osvojila veliko teoretičnih znanj iz področja dela z ljudmi.

pri delu s strankami so mi v oporo tudi znanja, ki sem jih pridobila na izobraževanju za osebno rast- tre-ning asertivnosti, ki sem se ga udeležila v letošnjem letu, in s tem okrepila učinkovito komunikacijo in dopolnila znanja konstruktivnega reševanja konfliktov, ki sem jih osvojila v času študija. Da sem se lažje vpeljala v način dela svetovalke, so mi pomagale tudi pretekle delovne izkušnje, ki sem jih pridobila kot učiteljica v oddelku podaljšanega bivanja.

na tem delovnem mestu sem okrepila svojo fleksibilnost, nadgradila komunikacijo in odnos s strankami, ki so bili v tej vlogi učenci in njihovi starši. največ organizacijskih in komunikacijskih izkušenj sem prido-bila kot vodja otroške igralnice in animatorka, kjer sem osvojila dodatna znanja glede sodelovalnosti in odgovornosti pri svojem delu.

kot svetovalka zaposlitve sem na Zavodu RS za zaposlovanje nadgradila in na novo pridobila posamezne kompetence, ki sem jih predhodno pridobila na zgoraj opisanih delovnih mestih: sa-mostojnost, dovzetnost za spremembe in prožnost, zavzetost in zanesljivost, usmerjenost k stran-kam, sodelovalnost, komunikativnost, prepoznavanje in reševanje problemov, multidisciplinarnost in sprejemanje različnosti.

pri delu se bistveno lažje vživim v stisko stranke, ki jo doživlja kot brezposelna oseba. k temu pripomore tudi to, da sem bila že bila prijavljena na Zavodu rs za zaposlovanje. na podlagi osebnih izkušenj se še dodatno zavedam, da stranka od svetovalke zaposlitve poleg pomoči in osnovnih informacij pri iskanju ustrezne zaposlitve pričakuje oseben, pošten in prijazen odnos. V veliko pomoč pri delu so mi tudi



povratne informacije in pohvale strank, ki sem jih deležna s strani svojih strank. stranke navajajo, da jim pomagam prebroditi stiske, jih razumem, se ne počutijo kot številka, jih informiram in usmerjam, jim pomagam pri iskanju dela, jih spodbujam, jih motiviram, krepim njihov optimizem, jih motiviram, jim pomagam s svojimi izkušnjami… Vse te povratne informacije strank, moja osebna izkušnja kot brezpo-selna oseba in dosedanja znanja te problematike in stisk brezposelnih oseb mi dajejo dodatno motivacijo, usmeritev in spodbudo pri svojem delu.

V nadaljevanju predstavljam primer dobre prakse, ki je bil eden izmed mnogih, od kar sem zaposlena kot svetovalka na projektu na Zavodu za zaposlovanje.

osnovni podatki; stranka XY, ženska, starost 33 let, nedokončan študij zgodovine in sociologije, prija-vljena 2 leti in 7 mesecev, brez formalnih delovnih izkušenj, zaključena peta raven izobrazbe- gimnazijski maturant, znanje angleškega jezika, lasten prevoz, opravljen izpit b-kategorije. s stranko XY sem se srečala na prvem svetovalnem intervjuju, ko je bila prijavljena 1 leto in 7 mesecev v evidenci brezposelnih oseb. stranka XY je tako že postala dolgotrajno brezposelna oseba. najprej sva vzpostavili osebni stik in delovni odnos. na začetku sem imela vpogled v osnovne informacije in podatek, da že nekaj časa zaključuje študij zgodovine in sociologije.

na začetku sva pregledali prijavo, ponudbo in življenjepis. stranka je ves čas prinašala dokazila o prijavah na predpisana prosta delovna mesta. prijavljala se je na razpise za peto raven izobrazbe, delovno mesto administrator, receptor. Za sedmo raven nedokončane izobrazbe je pošiljala ponudbe in osebno navezo-vala stike s potencialnimi delodajalci. srečevali sva se nekje na 3-4 mesece. V tem primeru sem se spom-nila kako je bilo, ko sem bila brezposelna oseba - lažje sem jo razumela in se vživela v njeno situacijo.

tudi sama stranka me je sprejela in se mi odprla, ko sem ji zaupala, da sem bila tudi sama v podobnem položaju. V vsem času prijave v evidenci brezposelnih oseb je pričela dvomiti vase, v svoje sposobnosti, bližnji socialni krog se ji je zmanjšal, domači je niso razumeli, zakaj ne dobi zaposlitve, sama pa se je počasi »privadila« in » sprijaznila« s statusom brezposelne osebe in se preživljala z denarno socialno po-močjo. na fakulteti so ji dodelili dodatne izpite, ker ni prav čas diplomirala in ji omogočili prijavo na izpit le enkrat letno zaradi novega bolonjskega sistema. na podlagi vseh dejstev, ki mi jih je stranka zaupala v svetovalnem procesu, sem poleg osnovnega informiranja o prostih delovnih mestih, o možnosti kori-ščenja ukrepov aktivne politike zaposlovanja, veliko časa namenila tudi motivaciji, aktivaciji, spodbujanju, krepitvi pozitivnih osebnostnih lastnosti.

svoje osebnostne lastnosti in prednosti je raziskala in spoznala preko e-storitev s pomočjo osebnih testi-ranj. V nadaljevanju se je vključila tudi v daljšo obliko delavnice učenja veščin vodenja kariere - svetovalni-ca. na podlagi prenovljene Doktrine dela sva se dogovorili tudi za pogostejša srečanja in obiskovanje ka-riernega središča, kjer je koristila predvsem literaturo, kako se predstaviti pri delodajalcu in kako opraviti telefonski razgovor. stranka je s časom ponovno pridobivala zaupanje vase in v svoje sposobnosti, kar se je odražalo v večji motiviranosti po zaposlitvi in večji angažiranosti. skozi delovni proces sem stranko ves čas opogumljala, spremljala, preverjala in povzemala njeno doživljanje, njene poglede in njeno pot iskanja prve zaposlitve. spodbujala sem jo, da je navezala kontakt z izvajalci javnih del v njenem okolju. V času vključitve v delavnico svetovalnica sem jo napotila na razgovor k izvajalcu javnih del za peto raven izobrazbe. na razgovor se je pripravila, se dobro predstavila in bila posledično sprejeta na to delovno mesto. Verjamem, da sem k temu pripomogla tudi sama s spodbujanjem, opogumljanjem, motiviranjem stranke v času delovnega procesa. ko je prišlo do realizacije zaposlitve je bila presrečna, da je dobila prvo možnost zaposlitve. Deležna sem bila odkrite zahvale za priložnost, ki smo ji jo omogočili in za to, ker sem verjela vanjo. ko je bila vključena v javna dela, sva se večkrat srečali in mi je pripovedovala same pozi-tivne stvari o delu. prav tako pa sem pridobila povratno informacijo od izvajalca, da so z njenim delom in odnosom zelo zadovoljni. sama pa sem z zadovoljstvom stranke in pozitivnimi povratnimi informacijami dobila največjo nagrado za dobro opravljeno delo in motivacijo za vnaprej.

največje zadovoljstvo in motivacijo v vlogi svetovalke zaposlitve predstavljajo primeri dobre prakse,, za-dovoljni pogledi, iskrene zahvale strank za pomoč in zaupanje in pozitivne povratne informacije strank o mojem načinu delu. pri svojem delu se poskušam držati reka »do strank bodi takšen, kot bi si sam želel, da bi bili drugi do tebe v takšni situaciji«. Delo s strankami, delodajalci na področju zaposlovanja in zapo-slitvene rehabilitacije mi predstavlja vsakodnevni izziv in me motivira za dodatno osebno rast in dodatna znanja, ki so potrebna za to delo.

ob koncu bi se dotaknila še enega pomembnega področja. V vlogi svetovalke nikakor ne smemo pozabiti nase in na dejavnosti, ki nas razbremenijo vsakdanjega stresa, ki smo ga deležni ob delu s strankami, na sproščanje, ki nas napolni z novo energijo in na nujnost supervizije in intervizije v delovni organizaciji.



ZaKlJUČNa NalOGa



tanja Rečnikstrokovna izobrazba: profesorica geografije in sociologije

ime in priimek mentorja: irena korošec, sabina tomlje


oddelek / služba: zaposlovaNje/karierNa orieNtacija



V letu 2009, ko so se v medijih že pojavljale čedalje slabše novice in napovedi za prihodnost, ko se je v naš vsakdan že tihotapila beseda »recesija«, sem postala del Zavoda republike slovenije za zaposlovanje, kot ena izmed petinštiridesetih novih svetovalcev na projektu »Do boljše kakovosti storitev z več svetovalci zaposlitve«.

V situaciji, kot smo ji bili priča v preteklih letih, je vloga svetovalca zelo pomembna. ljudje, ki izgubljajo zaposlitev, potrebujejo v prvi vrsti človeka, ki jih posluša, poskuša razumeti njihov položaj, obenem pa v svetovalcu vidijo vez med njimi in možnim bodočim delodajalcem. načini dela so glede na potrebe strank različni. Večina strank je po izgubi zaposlitve oz. dokončanju šolanja dovolj motivirana, da že preden prestopijo prag Zavoda za zaposlovanje, zbirajo informacije, tako o trgu dela v lokalnem in širšem okolju, kot tudi o možnih ukrepih aktivne politike zaposlovanja, ki so jim lahko na novi karierni poti v pomoč. Zato mora biti svetovalec strokovnjak, ki lahko tem strankam odgovori na čim več vprašanj in jim tako olajša morebitne dvome. take stranke imajo v glavnem že predstavo o njihovih nadaljnjih korakih, svetovalec jih po skrbno pripravljenem zaposlitvenem načrtu z realnimi zaposlitvenimi cilji le spremlja. pred realizacijo cilja, torej zaposlitve, pa v primeru, kadar je to potrebno, lahko poseže tudi po neformalnih, institucionalnih oblikah izobraževanja, ki stranki pogosto povečajo zaposljivost.

kljub temu se dnevno srečujemo s strankami, ki pri iskanju zaposlitve potrebujejo več pozornosti. pogosto ljudem po določenem obdobju, ko kljub veliki motiviranosti in aktivnosti pri navezovanju stikov z deloda-jalci, ne uspe dobiti ustrezne ali primerne zaposlitve, pade motivacija, ali pa na dan izplavajo druge ovire, ki so pogosto zdravstvene narave. na preizkušnji je njihova samopodoba in samospoštovanje. takrat se pokaže ključna naloga svetovalca, da pozna osebo kot celoto, ter da prepozna možne ovire, ki ji otežujejo pot do želenega cilja. V teh primerih se svetovalec pogosto za dodatno mnenje obrne še na rehabilitacij-skega in kariernega svetovalca, ki strankino situacijo osvetlita še iz drugih zornih kotov in tako pripomo-reta k napredku v obravnavi. Vseskozi pa je naloga svetovalca, da s stranko ohranja odnos, ki temelji na medsebojnem zaupanju in spoštovanju, saj lahko le tak način sodelovanja privede do kvalitetnega izida svetovanja ali napotovanja na prosta delovna mesta.

ključno za rešitev stanja večine naših strank je napotovanje k delodajalcem. Delo lažje in kvalitetneje opravimo, če podrobneje poznamo delodajalce, njihove zahteve ter delovna mesta, zato pogosto obiš-čemo delodajalce, tako v lokalnem, kot tudi v širšem delovnem okolju. Do sedaj sem bila prisotna na kar nekaj obiskih delodajalcev, še posebej uspešen je bil zadnji dogodek, ko smo sodelavci cel dan namenili obiskom malih in mikro podjetij. odzivi delodajalcev so bili fantastični, prepoznali so nas kot zaupanja vrednega partnerja, mi pa s pomočjo obiskov dobimo vpogled v dejansko stanje na terenu, kar nam olajša napotovanje. pogosto se po obisku ohrani, še pogosteje pa okrepi sodelovanje s takim delodajalcem.



Večino časa sem delala kot svetovalka na manjšem uradu za delo radlje ob Dravi, kjer je bila stopnja brezposelnosti dolgo najvišja v os Velenje. k temu so prispevali številni dejavniki, kot so način poselitve, slabše prometne in druge povezave, oddaljenost od središč ter tradicionalna usmerjenost dejavnosti v lesarsko kovinarsko in gradbeno področje, ki jih je svetovna gospodarska kriza najbolj prizadela, prav tako je v strukturi brezposelnih oseb zaznati velik odstotek invalidov. piko na i je dodal še stečaj preventa v letu 2010, ko so se v evidenco brezposelnih oseb prijavile predvsem ženske, večinoma z nižjo oz. poklicno izobrazbo, ki so že same po sebi ena izmed ranljivejših in težje zaposljivih oseb, ter stečaj gradbenega podjetja radlje v začetku leta 2013, ko so se v evidenco brezposelnih oseb prijavljali predvsem moški, ki jim je bila zaposlitev v tem podjetju prva po šoli in edina do tedaj. Večino dela sem opravila preko indivi-dualnega svetovanja in glede na situacijo na lokalnem trgu dela največ truda vložila v motiviranje strank, da iščejo tudi širše, da ne ostajajo v okvirih domače doline, da ne premišljujejo toliko o tem česa nimajo, temveč skušajo prepoznati in izpostaviti kvalitete ki jih zagotovo imajo. po uvedbi nove oz. spremenjene doktrine dela in spremenjenem načinu dela z delodajalci, brezposelnimi in iskalci zaposlitve se je tudi zame spremenilo področje dela. Z začetkom leta 2012 sem začela delati na področju karierne orientacije. ker je šlo tokrat za delo s strankami ki imajo različne ovire na poti do zaposlitve, sem nadgradila, poglobila in razširila svoje znanje ter načine dela oziroma komunikacije s strankami. ti ljudje večkrat potrebujejo pogo-stejše obravnave in več dela na motivaciji.

individualno svetovanje smiselno dopolnjujejo skupinske oblike dela, ki so prilagojene določenim skupi-nam strank. najpogostejša skupinska oblika ki jo izvajam, so informativni seminarji. njihov glavni namen je v kratkem (omejenem) času vsem novoprijavljenim strankam, oz. tistim, ki se po določenem obdobju vračajo v evidenco, dati čim več uporabnih informacij glede delovanja in storitev Zavoda. skupina nikoli ni homogena, zato način podajanja in količino informacij prilagodim tako, da jih lahko vsi sprejmejo. bolje sprejet in učinkovitejši kot suhoparno predavanje je pogovor, razgovor, predvsem pa dodajanje primerov iz vsakdanjega življenja. na ta način lahko poslanstvo Zavoda približam strankam in postavim temelj med-sebojnemu spoštovanju in zaupanju, ki je kot že rečeno, ključnega pomena pri delu s strankami. poleg informativnega seminarja sem izvajala še skupinsko svetovanje, modularne delavnice v kariernem kotičku (izdelava zaposlitvene vizitke, priprava na zaposlitveni razgovor, Veščine iskanja zaposlitve, predstavitev uporabe portala poiščiDelo.si, Moja pot do zaposlitve-za dolgotrajno brezposelne), dvodnevne delavnice po študiju v zaposlitev ter delavnico Drugače. Delavnici po študiju v zaposlitev in delavnica Drugače, sta zame najtežji izmed skupinskih oblik, saj v prvo vključujemo mlade, ki so zaključili različne študijske pro-grame, imajo izvrstna teoretična, tudi nekatera praktična znanja s svojega študijskega področja, vendar povečini šele vstopajo na trg dela. Velikokrat so njihove predstave o trgu dela in karierni poti drugačne od trenutnih realnih možnosti, zato delamo predvsem na načinih, kako njihovo znanje in sposobnosti učin-kovito predstaviti na trgu in uspešno pretopiti v zaposlitev. V drugo (Drugače) pa vključujemo predvsem dolgotrajno brezposelne osebe z namenom spremembe nekaterih stališč in prepričanj, ki jih dolgotrajno brezposelne osebe gojijo o samih sebi in o svoji situaciji brezposelnosti. je pa res, da sem po vsaki izvedbi tudi sama notranje bogatejša.

kot predstavnica Zavoda se (skupaj s sodelavci) udeležujem tudi dogodkov, ki jih pripravljajo različne in-stitucije, npr. osnovne šole, gospodarska zbornica. Velikokrat za tak dogodek uporabimo izraz »poklicna tržnica« in učinkuje predvsem preventivno, da ne bi prihajalo do tako velikih strukturnih neskladij na trgu dela. na dogodkih predstavimo vlogo Zavoda, stanje na lokalnem trgu dela, morebitne ukrepe aktivne politike in podobno, ter mogoče s tem staršem in otrokom osvetlimo še dodatne dejavnike, ki vplivajo na njihovo poklicno pot. Vsaj dvakrat na leto pa me medse povabijo študenti in mentorica kariernega centra VsŠ slovenj gradec, da bi že pred zaključkom študija pridobili ključne veščine, ki jih potrebujejo za uspe-šen nastop na trgu dela.

2. Sodelovanje svetovalca zaposlitve na morebitnih konferencah, usposabljanjih, študijskih obiskih v tujini oziroma na internih, eksternih izobraževanjih in izobraževanjih v okviru izobraževalnega centra

Delo svetovalca je izredno dinamično, tako glede vsebine, kot tudi glede pristopov, ki jih uporabljamo v interakciji z različnimi uporabniki Zavodovih storitev. kljub temu bi se lahko zgodilo, da bi svetovalec zapadel v t.i. vsakodnevno delovno rutino. ker so si informacije, ki jih dajemo strankam lahko zelo po-dobne, prav tako so si lahko postopki kontakta s stranko, npr. v kariernem kotičku pogosto podobni, je izrednega pomena občasno presekati dnevni ritem z udeležbo izobraževanj, najpogosteje v obliki delav-nic, ki jih izvajajo sodelavci izobraževalnega centra ali zunanji predavatelji. Udeležila sem se večdnevnih delavnic komunikacija in svetovalni intervju, Socialne kompetence, Delo s skupino na zaposlova-



nju, Metode in tehnike dela s skupino, Motivacija, Svetovalni proces na zaposlovanju, Motivacijski intervju, aktivacija svetovalnega procesa, ter usposabljanja za izvedbo delavnic Po študiju v zapo-slitev ter Drugače in usposabljanja za uporabo Hollandovega testa, ter krajših enodnevnih usposa-bljanj, kot so na primer Učinkovita E-komunikacija, Ravnanje v težavnih situacijah, usposabljanje za uporabo spletne storitve eBorza dela in eŽivljenjepis, usposabljanje za uporabo računalniškega programa »kam in kako«, Veščine iskanja zaposlitve. Prav tako smo v zadnjem letu imeli priložnost svoje znanje nadgrajevati in bogatiti s pomočjo coachinje Julije Pirnat. Delo je potekalo v majhni skupini, bilo je problemsko naravnano. tak način dela je vsekakor pri meni spodbudil »inovativen«, drugačen način razmišljanja-usmerjen k rešitvam in v prihodnost.

Vsaka izmed njih je z njeno vsebino in njenim moderatorjem dodala košček v mojo širino znanja na po-dročju dela s strankami, prav tako lahko marsikatero vsebino, nasvet prenesem v svoje vsakodnevno življenje izven delovnega časa, ko prav tako vstopam v interakcije z ljudmi. poleg pridobitve novih ali osvežitve znanj so bili taki dogodki krasna priložnost za srečanje s sodelavci z drugih območnih služb, s katerimi smo imeli takrat priložnost izmenjati mnenja, spoznati še druge poglede na konkretno situacijo ter medsebojno predstaviti dobre prakse. sodelavci, s katerimi smo se srečevali na delavnicah imajo po-gosto »daljšo kilometrino« pri obravnavi strank in so lahko dragocen vir možnih zaključkov v konkretnih, tudi konfliktnih situacijah, s katerimi se dnevno srečujemo. Za svetovalce bi bila velikanska izguba, če se takih in podobnih oblik izobraževanja ne bi mogli udeleževati.

ob različnih priložnostih sem svoje znanje preverila tudi s pomočjo eučenja, ki poteka v dveh delih. V prvem delu je potrebno predelati učno gradivo, učenje zaključimo s testom. ta oblika izobraževanja je zelo dobrodošla, saj lahko čas in tempo učenja prilagodiš vsakodnevnemu delovnemu procesu.

Velikokrat imamo različne institucije enake stranke, zato se lahko pogovarjamo o dokaj identičnih pro-blemih, s katerimi se srečujemo pri vsakodnevnem delu. Medsebojno se dopolnjujemo, dobro je poznati pogled drugih institucij na vlogo in delovanje Zavoda, prav tako je dobrodošlo poznati obseg delovanja in možnosti, ki jih nudijo drugi. V ta namen sem se udeležila okrogle mize o odvisnosti od drog in medin-stitucionalnega posveta o projektu človek, ter drugih podobnih srečanj (srečanje s predstavnico ZpiZa ob spremembi zakonodaje, srečanje na temo Depresije in samomorilnosti s prestavniki Zavoda za zdra-vstveno varstvo…).

Dogodkov na mednarodni ravni se žal še nisem udeležila, prepričana sem, da bo za to še priložnost v prihodnje, saj je slovenija le majhen košček evropskega zemljevida in je povezovanje z drugimi, vsaj s sosednjimi državami nujno, sploh po odprtju trga dela za naše državljane. prenašajo pa na nas dobre prakse iz drugih držav sodelavci, ki so se mednarodnih projektov že udeležili.

3. Osebno mnenje svetovalca zaposlitve o pridobljenih prednostih, izhajajoč iz procesa dela na projektu oziroma iz usposabljanja na delovnem mestu pod okriljem mentorja na podlagi mentorskega sistema

Delo na projektu mi je dalo veliko novih znanj in lastnih izkušenj ter me še utrdilo v prepričanju, da želim tudi v prihodnje delati ali ostati na delovnih mestih, kjer delamo z ljudmi. Moja izobrazba je pedagoška, na tem področju sem že imela delovne izkušnje. prepričana sem, da sem v delo svetovalca uspešno pre-nesla kompetence, ki sem jih pridobila na preteklih delovnih mestih, ter mojemu načinu dela s strankami na ta način dodala vsaj nekaj kreativnosti. strokovno usposobljenost sem potrdila tudi z opravljenim strokovnim izpitom za izvajanje storitev vseživljenjske karierne orientacije in posredovanja zaposlitve. Z začetkom dela na Zavodu sem dobila mentorico s področja zaposlovanja. po začetnem strnjenem uvaja-nju, sva se kasneje srečevali občasno, po presoji oz. potrebi, pogosto sva komunicirali telefonsko, saj sva delali na različnih, dokaj oddaljenih uradih. je oseba, ki je name prenesla ogromno strokovnega znanja, dodano vrednost najinega sodelovanja pa vsekakor prestavljajo osebne izkušnje, ki jih je bila pripravljena deliti z mano. pogosto je meni, začetnici, z včasih prevelikimi dvomi, vlila potrebno samozavest, dala potrditev, da je delo pravilno in dobro opravljeno, ter mi dvignila krila za polet naprej. V letu 2012 sem poleg področja zaposlovanja pobliže spoznala še področje karierne orientacije, kjer mi je stala ob strani nova mentorica, ki me je spremljala. tudi ona je oseba s široko paleto strokovnega znanja, na katero sem se lahko obrnila kadarkoli, včasih je bila za boljši občutek potrebna le njena potrditev. ker sva prav tako delali na različnih uradih, sva najpogosteje komunicirali telefonsko, po potrebi sva se za analizo aktualnih, odprtih vprašanj srečali. Menim, da je bil sistem mentorstva ključen za mojo strokovno rast, saj sem se imela priložnost učiti od dveh oseb, ki sta obe fantastični na področjih, ki jih pokrivata.




kot že rečeno k dobremu delu poleg črpanja strokovnega znanja sodi tudi učenje na podlagi osebnih iz-kušenj, ki jih izmenjujemo s sodelavkami na uradih ali s sodelavci na območni službi, ki pokrivajo različna področja. prav odlično sodelovanje in komunikacija med nami je tisto ključno, ki pripomore k temu, da vsakodnevno delo dobro teče in da morebitne kompleksnejše težave rešimo na način, ki je optimalen za uporabnike naših storitev.

pri delu s strankami je osebnost svetovalca zelo pomembna. stranka namreč najprej stopi v kontakt z nami kot oseba, človek s težavo, šele kasneje postane stranka, ki ji lahko z našo strokovnostjo pomaga-mo na poti do cilja, torej zaposlitve, ali do premostitve morebitne drugačne ovire. naše vodilo mora biti, da stranko ne le poslušamo, temveč tudi slišimo, da zaznamo njeno situacijo kompleksno, da se pred-vsem pri strankah, ki so težje zaposljive malenkost odmaknemo od naše osnovne dejavnosti, t.j. posre-dovanja zaposlitve in na posamezen primer pogledamo z večih zornih kotov. pogosto se ljudje znajdejo v začaranih krogi vzrokov in posledic, ki jih sami ne zmorejo presekati. V takih primerih imamo priložnost, da se izkažemo in stranki v skladu z zmožnostmi nakažemo možne izhode. seveda je pri tem pomembno, da se ne postavljamo v vlogo vseveda in rešitelja, temveč da v človeku prebudimo zavest, da je treba za rešitev ali premostitev ovire prvi korak oz. premik vedno narediti pri sebi. iz izkušenj vidim, da je za stran-ko lahko zelo koristno, da po potrebi obravnavo izpeljemo nekoliko drugače, bolj poglobljeno. Pogosto si pri obravnavi pomagamo z različnimi testiranji, ki so jih za nas razvili/priredili za uporabo sodelav-ci, ki so delali na projektu »Razvoj in promocija storitev ter pripomočkov za vseživljenjsko karierno orientacijo brezposelnih, drugih iskalcev zaposlitve in neaktivnih«, ki je prav tako sofinanciran s strani evropskega socialnega sklada. Vesela sem, da se lahko v zadnjem letu ukvarjam z mladimi-starimi do 30 let. tudi oni se srečujejo s številnimi »začaranimi krogi«, in v veliko zadovoljstvo so mi od-zivi strank, ki jim je morda tudi z mojo pomočjo uspelo speljati stvari na pravo pot. Večkrat lahko črpam iz moje lastne situacije in poti do zaposlitve na ZRSZ, ko sem po začetku karierne poti v šolstvu, preko brezposelnosti, »brez vez« zasedla delovno mesto svetovalca na Zavodu. Svetovan-cu pogosto osebna izkušnja pomaga do spoznanja, da svetovalci nismo le teoretiki, temveč smo tudi sami izkusili, kako je »biti na drugi strani mize«.

kot že omenjeno, sem večino časa delala na manjšem uradu, kjer sem imela priložnost delati s sodelav-ko, ki je sedaj že upokojena. če so mi izobraževanja in usposabljanja dala teoretično znanje, lahko za to sodelavko rečem, da mi je predala številne primere dobrih praks, z njeno pomočjo sem izpilila občutek za ljudi, ter se naučila v pravih trenutkih od obravnave osebno distancirati, da lahko pogovor kvalitetno pripeljem do konca. Vsekakor se je z njeno pomočjo v mojem delu udejanil rek, ki govori o tem, da se no-bena juha ne poje tako vroča, kot se skuha. taki ljudje so lahko za novozaposlene, še ne toliko izkušene, dragocen vir osebnih spoznanj, če jim le dovolimo, da to postanejo.

5. Razpoznaven primer dobre prakse iz konkretnega dela svetovalca zaposlitve v lokalnem okolju ali predlog za morebitno izboljšanje procesa dela ter optimizacijo določenega postopka

svetovalcu je največja nagrada in motivacija za nadaljnje delo zadovoljna stranka, če doseže glavni cilj, zaposlitev, je zadovoljstvo še toliko večje. kot primer bi navedla plaho dekle, ki se je v našo evidenco prijavilo z dokončano osnovno šolo in enim mesecem delovne dobe, ki jo je pridobilo v gostinstvu. po-leg manjka v izobrazbi, jo je pri iskanju zaposlitve bistveno ovirala tudi domača situacija, na katero pa sama ni gledala, kot na možno težavo. po neuspelih poskusih pri delodajalcih je spoznala, da je čas za spremembo. odločila se je za izobraževanje in Zavod jo je takrat še lahko pri tem podprl. Začela je od začetka, od zaključka osnovne šole je minilo že precej časa, obuditi je morala učne navade, ampak, ker je imela željo in cilj, s tega vidika ni imela težav, poslabšala pa se je situacija v njenem domačem okolju. le-to je ni podprlo v taki meri, kot bi si želela. kljub temu je vztrajala in se trudila, vmes parkrat zdrsnila in poiskala podporo tudi pri nas, ter na koncu cilj tudi dosegla, postala je prodajalka. kmalu po zaključenem izobraževanju, se mi je prišla zahvalit in obenem povedat, da so se ji uresničile sanje. Dobila je zaposli-tev. takrat ji je bila to osnova za osamosvajanje in ureditev še vseh drugih področij življenja. Še vedno je zaposlena kot prodajalka pri istem delodajalcu in pri svojem delu uspešna.

nekje v obdobju začetnega uvajanja nam je bilo rečeno, da je pot do dobrega svetovalca dolga najmanj dve leti. takrat se mi je to obdobje zdelo nepredstavljivo dolgo, sedaj pa vidim, da do zares samostojne-



ga, suverenega nastopa pot resnično ni lahka. na tej poti sem se ogromno naučila, sploh zaradi menjave področij in lokacij dela, trenutno delam na dveh različnih uradih in moram biti maksimalno fleksibilna in hkrati organizirana. kljub spremembam, ki se mi nenehno dogajajo, pri svojem delu uživam in z veseljem spremljam napredek strank, opažam pa tudi, da v »življenju po službi« lažje zaznavam ljudi in se bolje znajdem v morebitnih konfliktnih situacijah.

kakorkoli oz. kamorkoli pa se bo nadaljevala moja karierna pot, vedno bo moje vodilo nekako v skladu z naslednjim citatom:

»Dva zapornika sta zrla skozi rešetke. prvi je gledal blato na tleh, drugi zvezde na nebu. (Frederich langbridge)«

Želim, da bi čimveč ljudem dvignila pogled v zvezde.



ZaKlJUČNa NalOGa



tina Vrhovnik Melanšekstrokovna izobrazba: profesorica nemškega jezika


organizacijska enota: območna služba velenje

oddelek / služba: zaposlovanje / svetovalec za zaposlovanje iv



Delo svetovalca na uradu za delo Velenje je v času izvajajnja projekta 45 dobilo na moči in pomenu, saj če samo pogledamo na število strank, ki so bile prijavljene v letu 2009, ugotavljamo, da je bil prevelik obseg in premalo svetovalcev.

Stranka je s Projektom 45 dobila ime, priimek, svojo zgodbo, ki jo je nekdo slišal, poslušal in po-skušal pomagati na načine, ki so nam na voljo na Zavodu za zaposlovanje.

tudi slovenski trg dela je po letu 2008 doživel veliko krizo in veliko pomanjkanje naročil podjetij, kar je za seboj pustilo veliko brezposlenih ljudi. tudi v našem okolju. brezposelnost se je v okolici Velenja in celotne koroške povečevala predvsem zaradi stečajev dveh velikih podjetih Vegrada in preventa. Veliko pa je bilo seveda tudi prenehanj zaposlitev za določen čas, kar seveda tudi sovpada z gospodarsko krizo. se pa s tem letom začne povečevati tudi prijava prvih iskalcev zaposlitve.

ob prvi prijavi stranke na Zavodu za zaposlovanje je ključnega pomena, da si svetovalec lahko »vzame« čas in se konkretno pogovori s stranko najprej o njegovem videnju prihodnosti, pričakovanjih, ciljih in seveda moramo poudariti tudi pretekle izkušnje, zaposlitve, neformalno znanje, študentsko delo, hobije, ki bi lahko prerasli v zaposlitev, prekerno delo, zanimanja in interese stranke. natančneje se je potreb-no pogovoriti o dodatnih znanjih, certificiranem znanju in seveda vedno bolj pomembnem znanju tujih jezikov. V Velenju še posebej zaznavam veliko potrebo delodajalcev po delavcih, ki tekoče govorijo vsaj dva tuja jezika – v ospredju nemški jezik. Zato smo v letošnjem in lanskem letu vključili zelo veliko število brezposelnih oseb v tovrstno pridobivanje znanja. s stranko se je ob prvem srečanju tudi potrebno pogo-voriti o osvojenem računalniškem znanju in pridobljenih vozniških izpitih, saj je mobilnost pri veliko pok-licih ključnega pomena. Vse to nam še kako prav pride pri nadaljnem napotovanju in posredovanju oseb na delovna mesta. Dobro pripravljen prvi zaposlitveni načrt in temeljit pogovor s stranko, prinese boljše rezultate. seveda je poleg izobrazbe potrebno pridobiti tudi informacije o nedokončani izbrazbi, ki prav tako velikokrat pripelje osebe do zaposlitve. Zanemariti tudi ne smemo ovir, ki spremljajo naše stranke (prevoz, varstvo otrok, zdravje). Vse ovire je potrebno predelati in narediti načrte in si postaviti cilje za odpravo ovir (seveda tistih, ki se jih odpraviti da). naj se kar tule navežem na rehabilitacijsko svetovalko, ki nam je svetovalcem v veliko pomoč in nudi strokovne nasvete in seveda tudi sprejema stranke, pri katerih se pokažejo ovire, ki jih je potrebno reševati ali preko našega zdravnika ali vključitve v programe preko naših koncesionarjev (ruj, integra,…).

s stranko je seveda potrebno doreči tudi migracijsko območje, ki se velikokrat na našem območju razširi tudi v tujino. te informacije nam služijo pri napotovanju na prosta dela, ki se pogosto izvajajo na obmej-



nem področju slovenije z avstrijo ali pa širše po evropi. s stranko seveda dorečemo tudi zaposlitvene cilje, ki so odločilni pri našem delu.konkretni in realno postavljeni cilji do ključ do boljšega posredovanja ter hitrejše realizacije, to je zaposlitve. ključna delovna naloga vsakega svetovalca je napotovanje na prosta delovna mesta in seveda predhodno preverjanje kandidatov, ki pa je hitrejše in krajše, če je prvi zaposlitveni načrt in vse sprotne spremembe, pripravljen natančno in temeljito.

Motiviranje in informiranje poteka med vsakim svetovalnim procesom, osebno pa velikokrat kontaktiram stranke tudi preko maila in sedaj seveda preko Mojega svetovalca, ki je dodobra olajšal delo in pospešil obveščanje. na uradu za delo Velenje izvajam tudi delavnice za posebne ciljne skupine – velikokrat kot priprava na razgovore z delodajalci. svoje delo na uradu sem pričela kot svetovalka v »odprtem« sistemu, kar pomeni, da stranke niso imele določenega termina. Delo sem nadaljevala kot svetovalka za različne skupine brezposelnih oseb (mladi, osipniki, starejši od 50 let, osebe z ovirami).

poleg vodenja informativnih seminarjev sem kmalu pričela izvajati tudi delavnico če ŽeliM, Da bi bilo ŽiVljenje Drugače, MoraM nekaj spreMeniti in delavnico preDstaVitVena ViZitka, hitri ZMenki. V okviru hitrih zmenkov veliko sodelujem tudi s pisarno za delodajalce, kjer se dogovarjamo in načrtujemo napotovanja k delodajalcem predhodno preverjenih in pripravljenih oseb na razgovore z de-lodajalci. Delavnice so obrodile že prve sadove in resnično ugotavljam, da se veliko več oseb uspešneje predstavi in tudi zaposli. V sklopu sodelovanja s pisarno za delodajalce sodelujem tudi pri obiskih pri delodajalcih, sodelujem na zaposlitvenih razgovorih, pri organizaciji mini zaposlitvenih sejmov po uradih za delo.

od leta 2014 delujem kot svetovalka za mlade. s pričetkom jamstva za mlade smo vključili veliko oseb v ukrepe apZ – največ v usposabljanje na delovnem mestu, Delovni preizkus, lani prvi izziv, Zaposli.me, letos iz faksa takoj praksa. bilo je pestro leto.

sem pa v prvem letu dela na projektu veliko delovala tudi v kariernem središče, kjer se izmenja kar nekaj besed motivacije in informiranja naših strank. karierno središče ima velik pomen pri dobrem počutju in motiviranju naših strank, saj se osebe tam »morajo« počutiti domače in sprejete, kjer se lahko v miru posvetijo iskanju dela in pridobivanju informacij.

naše delo zajema tudi veliko komunikacije z zunanjimi koncesionarji – predvsem v okviru delavnic abC. sodelovanje s Centrom za socialno delo, kjer dnevno izmenjujemo podatke, nam pomaga pri obravnavi najzahtevnejših strank.

Delo svetovalca zajema celega človeka, ki se lahko prelevi v golega uradnika ali pa sprejme delo kot člo-vek in skuša pomagati tudi s pomočjo medinstucionalnega povezovanja in motiviranja v upanju, da vsaj nekaj ljudem pomagamo do boljšega jutri.


na izmenjavi praks z drugimi državami eu na žalost nisem sodelovala. Moram pa pohvaliti široko pale-to izobraževanj, ki nam jih je omogočil Zavod. naj naštejem nekaj izmed njih: iC ZrsZ – kompetenčni intervju, aktivacija svetovalnega procesa, izobraževanje s področja težav v duševnem zdravju, stres in izgorelost, komunikacija, klasius splošno, klasius Zpnet, klasius modul vnos pD in ps, telefonska ko-munikacija, prijava tujca, tehnika spoprijemanja s stresom, Varnost poslovanja na ZrsZ, Microsoft office 2010, univerzitetni rehabilitacijski inštitut soča: Zdravje na delovnem mest, taktika plus: ravnanje v težavnih situacijah ii,…

Še posebej bi pohvalila vsa izobraževanja preko izobraževalnega centra, ki so nam velikokrat poleg stro-kovnega znanja s področja našega dela, posredovala tudi življenske napotke, ki nam olajšajo vsakodnev-ne muke in tegobe slehernega človeka. izpostavila pa bi pripravo na vodenje delavnice če ŽeliM, Da bi bilo neklaj Drugače MoraM nekaj spreMeniti, kjer smo se usposabljali za samostojno vodenje delavnice. s pomočjo mentorja petra gaborja sem prišla do kar nekaj spoznanj o življenju, o samopomo-či, proaktivnosti za katero smo zaslužni le mi sami. Mi sami smo sami sebi ovira ali pa gonilo za nadaljne uspehe. tega mota se poskušam držati tudi pri delu s strankami – sama lahko zelo veliko naredim na motivaciji osebe, jo potegnem naprej in ji dam moči spoznanja, ki ga vsaka oseba nosi v sebi. svetovalec lahko usmerja, ne more pa spreminjati življenja stranke – to lahko stori stranka le sama. s koraki. ne enim,



dvema, mnogokrat je potrebno ogromno korakov, da pridemo do želenega cilja. Cilj pa ni vedno vsem enak. Zato je vsako stranko potrebno obravnavati individualno in s spoštovanjem.


izhajam iz profesorskega poklica, kjer sem pridobila kar nekaj kompetenc, ki so mi pomagale pri dose-danjem delu. Vendar se je moja rast na ZrsZ še nadaljevala, saj sem s pomočjo že prej naštetih delavnic pridobila ogromno strokovnega znanja iz delovnega področja in seveda s področja dela z ljudmi. Delo z ljudmi je specifično. spoznala sem, da znam biti potrpežljiva, kominikativna in dobra poslušalka, uživam pri delu s skupinami, kjer lahko predajam strokovna znanja učenja veščin na trgu dela, se držim pravil in s strankami postopam spoštljivo in enakopravno. uspešno se spopadam s stresom in veliko količino delo, saj mi včasih še dodatno da zagona, da se še bolj potrudim. Mentorica mi je bila v strokovno pomoč in tudi v pomoč kot človek, ki je poslušal in razumel težave v službi ali izven nje.

odnos mentor - mentoriranec pa je v tem letu dobil še poseben pomen, saj sem v okviru projekta Mentor-stvo za mlade preko Zavoda Ypsilom svojim strankam predstavljala možnosti dela z izkušeno populacijo, ki nam vedno lahko da nekaj več in obratno.

tudi moja mentorica je s svojimi izkušnjami in življensko modrostjo velikokrat botrovala k boljšimi odločit-vami, ki sem jih sprejemala v sklopu dela s strankami. hkrati bi se želela zahvaliti za vso potrpežljivost, ki so jo mentorica in ostali sodelavcii vložili ob začetkih mojega dela na uradu, saj so mi postopoma nalagali več odgovornosti in mi predajali svoja strokovna znanja v dobro razdeljenih sklopih.


kot vsi zaposleni preko projekta 45 tudi jaz izhajam iz vrst brezposlene osebe, ki je bila napotena preko svojega svetovalca. pri meni je bila to svetovalka nina gošnik, ki me je zaznala in prepoznala in napotila na to delovno mesto. Zahvaljujoč temeljitemu pogovoru je v meni videla potencial, se pogovorila z mano kot z osebo. Še danes izhajam iz tega odnosa in se vedno znova poskušam postaviti v kožo iskalca zapo-slitve. Dobro vem, kaj se da in kaj se ne da narediti na drugi strani mize, zato včasih malo bolje razumem situacijo kot kolegi, ki brezposelnosti še niso začutili na svoji koži. s stranko vedno temeljito predelava možnosti in velikokrat mi pri delu s strankami prav pride metoda Coachinga, ki mnogokrat pogovor po-vede v globlje spoznavanje stranke. ob tej priložnosti gre tudi zahvala mentorici Coachinga juliji pirnat.

pri delu s strankami pa seveda velikokrat pomaga tudi pogovor z mentorjem ali ostalimi sodelavci na ura-du, ki imajo za sabo že kar precej izkušenj in znanj, ki pomagajo pri napredku dela s strankami. sodelavce lahko le pohvalim, saj mi pri delu stojijo ob strani in so mi v veliko pomoč.

čeprav se projekt zaključuje, upam, da bom lahko tovrstno delo nadaljevala, saj sem se v tem delu našla in začutila, da lahko pomagam in s svojim delom spremenim marsikatero življenje – pa naj bo to s prido-bitvijo nove zaposlitve ali pa pridobitve novih življenskih znanj in spoznanj.


kot primer bi izpostavila stranko, ki je na prvi zaposlitveni načrt prišla z mamo in delovala skrajno zme-deno. stranka je zelo malo govorila, umikala pogled, stika z očmi skoraj nisva imela. Fant je imel okoli 20 let in največ je seveda govorila mama. Zdravstvenih ovir žal ni navedel, oba sta trdila, da je s stranko vse v najlepšem redu. ker pa moj občutek še vedno ni bil pomirjen, sem osebo naročila na termine kar se da pogosto. skozi pogovore in z veliko pomoči rehabilitacijske svetovalke polone kunstelj, ki me je us-merjala pri poglobljenem intervjuju, sva z osebo prebili led – obrazložila je zdravstveno stanje ( v mladosti trpel zaradi hiperaktivnosti in s pomočjo tablet simptome oblažil, vendar zaradi tega postal odmaknjen


od ljudi). na podlagi tega sva individualno delala na fiktivnih razgovorih in se pripravljala na morebitno srečanje z delodajalcem. in res prišla je priložnost. Zdravstveni dom je razpisal pripravniško mesto in ker je stranka ustrezala razpisnim pogojem, sem jo napotila. predhodno sva se pripravila na razgovor pri de-lodajalcu, stranka je razgovor speljala oseba z odliko in se tudi zaposlila. Zadovoljstvo, ki ga svetovalec ob tem začuti, ne poplača nobena materialna dobrina.

kar se tiče morebitnega izboljšanja procesa dela ter optimizacije določenega postopka pri delu pred-vsem pogrešam več časa za stranke, hitrejše računalnike, optimizacijo Zpneta (hitrejša priprava Znja in zaključevanje starih Znjev). Vse kar zapišemo pod obiske ne vidimo vedno, tako da bi bila dobrodošla še kaka ikona v aplikaciji, ki bi bila vidna tudi preko informacijskih pogledov, iskalnik po ključnih bese-dah pod obiski. informacijski pogledi bi morali vsebovati tudi iskalnik po zaposlitvenih ciljih. najbolj mi primanjkuje časa za preverjanje pred napotovanjem, tako da bi bilo potrebno povečati število zaposlenih v pisarni za delodajalce, saj bi le tako lahko kvalitetno napotili stranke prav na vsa delovna mesta. nena-povedano število prvih prijav pa nam velikokrat pokvari načrte pri vsakodnevnih opravilih. povečati bi bilo potrebno obiske z delodajalci in krepiti pisarno za delodajalce. to je naša vitalna naloga – združevati na eni strani stranke s konkretnimi delodajalci/delom.

na splošno pa delo na uradu ocenjujem kot zelo korektno in uspešno. Delovna klima je pozitivna in lahko rečem, da se vsi trudimo za skupno dobro – strankam zagotoviti zaposlitev oziroma jih opolnomočiti, da jo bodo čimprej dobile.

V slogi je moč!



ZaKlJUČNa NalOGa



Valerija Verdnik strokovna izobrazba: uni.dipl. pravnica



oddelek / služba: UD velenje, Mozirje/vseživljenjska karierna orientacija



na razmere na trgu dela v sloveniji še vedno vpliva gospodarska kriza, ki je gibanja na trgu dela najbolj zaznamovala v letih 2009 in 2010. posledice sem občutila tudi sama, ko sem kot brezposelna oseba iskala svojo prvo zaposlitev. ravno takrat, ko se kot brezposelna oseba soočaš z iskanjem zaposlitve, ob sebi potrebuješ oporo, pomoč in vodenje, kar je največja naloga svetovalca za zaposlovanje. V decembru 2014 sem postala del ekipe projekta »Do boljše kakovosti storitev z več svetovalci zaposlitve«. takrat je bil projekt že dobro zasidran in uveljavljen, tako med brezposelnimi osebami kot tudi med svetovalci. seznanila sem se s ključnimi nalogami in težnjami projekta in obsegom dela svetovalca. glede na to, da sem se na projekt zaposlila, ko se je največja škoda na trgu dela zaradi gospodarske krize že pokazala, sem se srečala z različnimi skupinami ljudi. bodisi so bili to osebe, ki so izgubile zaposlitev zaradi krize in so se skozi leta trudili ponovno zaposliti ter s tem morda pripadali skupini težje zaposljivih oseb, bodisi so to ljudje, ki so zaposlitev zaradi krize pravkar izgubili, ker se je podjetje poskušalo upreti krizi, vendar neuspešno. potem so tu mladi, ki iščejo prvo zaposlitev, nekateri tudi že nekaj časa ali pa brezposelne osebe, ki so se s svojo situacijo sprijaznili in ne najdejo več motivacije za zaposlitev. kot svetovalec za-poslovanja se moraš prilagoditi vsem, ugotoviti kaj točno je tisto, kar določena oseba v tistem trenutku potrebuje in kaj ji bo pomagalo rešiti se te situacije in uresničiti cilj zaposlitve. brezposelna oseba prihaja do svojega svetovalca po nasvet, kako se zaposliti, vendar ima prav tako vsaka svojo zgodbo. skupaj s svojo življenjsko zgodbo prinašajo težave, s katerimi se srečujejo pri iskanju zaposlitve in na svetovalcu je, da glede na vse to prilagodi svoje svetovanje. kot nova svetovalka sem ugotovila, da je prvi korak k kva-litetnemu svetovanju, spoznavanje brezposelne osebe. Vsak svetovalni razgovor razkrije nove podatke in pomaga ustvarjati podobo človeka, ki mu želim pomagati. odnos, ki se s tem zgradi mora temeljiti na zaupanju in medsebojnemu spoštovanju ter poznavanju celotne situacije, ki je privedla k brezposelnosti. Šele, ko so osnovni pogoji in temeljni odnos zgrajeni, pride do kvalitetnega svetovanja. Velikokrat sem se morala v zvezi s tem po nasvet obrniti bodisi na rehabilitacijsko svetovalko ali na kariernega svetovalca, ker je bilo potrebno situacijo osvetliti še z drugo lučjo. ugotovila sem, da se tudi kot svetovalec moraš iz-oblikovati, ni dovolj samo sočutje in poznavanje stanja na trgu dela. individualno svetovanje se dopolnjuje tudi s skupinskim svetovanjem. Do sedaj sem izvajala skupinsko obliko svetovanja informativni seminar. ta oblika se mi zdi zelo pomembna, ker se ljudje seznanijo s pravicami in tudi obveznostmi, ki jih pridobijo s prijavo v evidenco brezposelnih oseb. informacije, ki jih podajam, so brezposelnim zanimive, koristne, velikokrat povedo, da so slišali kaj novega, kar niso vedeli. Dosti bližje jim je, če se informacijo podajajo eksemplifikativno. ne glede na to, da se seveda tudi najdejo ljudje, ki so jim skupinske oblike svetovanja odvečne, na koncu skupaj ugotovimo, da so pa vendarle koristne in da se vedno naučijo kaj novega.



poleg svetovanja pa sem tudi skrbnica pD-jev (potreb po delavcih) in tako svetovalka v pisarni za delo-dajalce. kot nova svetovalka sem se tako urila na vseh področjih zaposlovanja: od prijave brezposelne osebe, preko prvega svetovalnega razgovora do končnega napotovanja primerne brezposelne osebe k delodajalcu. Verjamem, da je cilj vsake brezposelne osebe zaposlitev, ki jim bo pomagala rešiti nastalo življenjsko situacijo. ravno zato je še toliko bolj pomembno vzpostavljanje in ohranjanje dobrih stikov z delodajalci. Zaradi spremembe zakona je razvidno, da se veliko delodajalcev ne odloča več za objavo prostih delovnih mest preko storitev ZrsZ oziroma ne želi napotovanja oseb iz naše evidence, kljub temu, da imamo največjo bazo oseb, ki iščejo zaposlitev. kot svetovalka za delodajalce se trudim nuditi dobre storitve ZrsZ, zato, da bi se čim več delodajalcev odločilo za sodelovanje ZrsZ pri iskanju kadra, ki ga potrebujejo. Delodajalcu, ki se obrne na pisarno za delodajalce je potrebno podati vse podatke, ki jih potrebuje in ga poskušati motivirati, da bo zaposlil osebo iz evidence brezposelnih oseb. Zato je zelo pomembno sprotno in ažurno informiranje o vseh morebitnih spremembah, ki bi vplivale na delodajalca. V veliko pomoč pri zaposlovanju so se izkazale različne subvencije. pri svojem delu v pisarni za delodajalce se dnevno srečujem s potrebami po deficitarnih poklicih in takrat je zelo priročno, če lahko delodajalcu ponudiš alternativo v obliki subvencije. tako smo za delodajalca, ki je neuspešno iskal kader uspeli zagotoviti kandidata, ki so ga preko subvencije usposabljanje na delovnem mestu priučili in potem zaposlili.

kot svetovalka za delodajalce pomagam tudi pri razgovorih. nekateri delodajalci se tega redno poslužu-jejo, drugim pa se ta možnost ponudi in poskuša motivirati za takšen način dela. predvsem se to redno izvaja, kadar delodajalec v prvem krogu iskanja primernega kadra ne uspe zapolniti svojih potreb. pri-sotnost svetovalca na razgovorih daje tako brezposelnim osebam kot delodajalcem nekakšno podporo in občutek varnosti. sodelovanje pri zaposlitvenih razgovorih je pomembno predvsem v tem smislu, da vidimo odnos brezposelnih oseb do zaposlitve na eni strani, na drugi strani pa tudi izvemo, kaj konkre-tno delodajalec zahteva od same osebe. ko prejmem potrebo po delavcu, se moram najprej poučiti o delovnem mestu, o poklicu, ki ga delodajalec zahteva in ne nazadnje tudi o samem delodajalcu. Šele ko pridobim vse informacije, ki jih potrebujem za korektno in pravilno obravnavo potrebe, se lahko začne iskanje po evidenci za primernimi kandidati med brezposelnimi osebami. Vsaka oseba se posebej preveri in ugotovi primernost ter zainteresiranost. problematične so predvsem skupine ljudi, ki so se sprijaznili s svojo situacijo in jih je potrebno še posebej motivirati, da se odzovejo na ponujeno prosto delovno mesto. pri pogovoru z brezposelnimi, ki so primerni kandidati je zelo pomembno, da jim prosto delovno mesto pravilno predstavim. tako se v pisarni za delodajalce križajo znanja, ki sem jih pridobila na področju indi-vidualnega svetovanja in tudi svetovanja delodajalcem. Delo svetovalke v pisarni za delodajalce mi daje občutek, da lahko za brezposelne osebe nekaj konkretno ukrenem, da pripomorem k reševanju stanju.

na tem mestu pa vendarle moram omeniti tudi stanje trga dela v savinjsko šaleški dolini, kjer je speci-fika predvsem zaposlovanje tujcev. Dnevno prejemamo potrebe po delavcih z namero zaposliti tujca iz tretjih držav. naloga svetovalke za delodajalce je preverjanje obstoja ustreznih kandidatov in napotovanje ustreznih kandidatov na prosta delovna mesta.


izoblikovanje svetovalca poteka tudi skozi razna izobraževanja. Vsako dodatno znanje, ki ga svetovalec pridobi in ga lahko uporabi, je dobrodošlo. Vsak nov pristop daje novo upanje in svetovalca nekako predrami iz vsakdanje rutine. svetovalec mora biti seznanjen z različnimi metodami dela z brezposelnimi ljudmi, pri tem pa mora pri vsakem posamezniku preceniti kateri način bo za brezposelno osebo najbolj učinkovit.

V tem času, ko sem zaposlena na projektu še nisem bila udeležena na izobraževanjih v zvezi z svetova-njem. kot skrbnica potreb po delavcih pa se bom v kratkem udeležila usposabljanja v zvezi z začetkom izdaje enotnega dovoljenja za prebivanje in delo, kar mi bo zelo koristilo pri mojem delu. na pisarno za delodajalce se velikokrat obračajo z vprašanji v zvezi z zaposlitvijo tujcev, naval teh vprašanj se je povečal v času vstopa hrvaške v eu. strankam je potrebno znati podati pravilne informacije, zato se je potrebno dnevno usposabljati.

tako je delo svetovalca bodisi na zaposlovanju bodisi v pisarni za delodajalce zelo raznoliko in zahteva veliko učenja in izobraževanja ter prilagajanja.



V okviru svojega usposabljanja do sedaj sem se seznanila z veliko področji, z veliko področji dela pa se še moram. strokovno usposobljenost bom potrjevala v prihodnosti tudi z opravljanjem strokovnega izpita za izvajanje storitev vseživljenjske orientacije in posredovanja zaposlitve. Verjamem, da mi bo v prihodno-sti še dana možnost izobraževanja, česar se že veselim.


Delo z brezposelnimi osebami mi je celotno situacijo na trgu dela predstavilo v popolnoma novi luči. pri-dobila sem ogromno novih znanj in izkušenj, ki mi bodo pomagale v prihodnosti. kot pravnici so mi blizu pravila, rada sem učinkovita in rada vidim rezultat svojega dela. Zato se tudi najbolj znajdem v pisarni za delodajalce, kajti pri svetovanju brezposelni osebi stremimo k cilju, ki je v tem primeru zaposlitev. in s povečanjem števila delodajalcev, ki se bodo odločali za iskanje kadra iz evidence brezposelnih oseb, se poveča tudi možnost napotovanja primernih kandidatov.

takoj na začetku mi je bila dodeljena mentorica, ki je zame sestavila podroben individualni načrt usposa-bljanja. V vseh primerih se rada obrnem na svojo mentorico za nasvet, kako pravilno ravnati. Še posebej kot svetovalka v pisarni za delodajalce se velikokrat znajdem v situaciji, kjer potrebujem vodenje. V prime-ru, ko delodajalec odda potrebo po delavcu z namero zaposliti tujca iz tretjih držav, je potrebno preučiti vse dejavnike, ki vplivajo na zaposlitev tujca in se odločiti o izdaji ustreznega mnenja kot podlagi za izdajo dovoljenja za zaposlitev tujca. ne glede na to, da imam morda v glavi že izoblikovano odločitev, zaradi pomanjkanja izkušenj na moji strani in zaradi bogastva znanja na strani mentorice, jo vedno povprašam za mnenje in pomoč pri težavnih odločitvah.


sama sem mnenja, da mora biti svetovalec zaposlovanja iz pravega testa. ne glede na vso strokovno usposobljenost se mora svetovalec znati obrniti v vsaki situaciji in preceniti v kolikšni meri brezposelna oseba potrebuje pogovor o iskanju zaposlitve. nekatere brezposelne osebe morajo preko svetovalnega razgovora najprej ugotoviti, kaj je tisto, kar želijo delati, kajti nimajo vsi izdelane ideje o tem. Šele potem nastopi motiviranje v smislu iskanja zaposlitve v želeni stroki in tudi sama zaposlitev. Veliko mi pomeni, da lahko katero od že izkušenih svetovalk vprašam za mnenje. Zaposlena sem na uradu za delo Velenje, kjer so zaposlene svetovalke z dolgoletnimi izkušnjami, ki z veseljem prisluhnejo in svetujejo, kako bi ravnale v dani situaciji. Zelo mi je všeč, da imamo v sredi tudi izkušeno rehabilitacijsko svetovalko, ki ima bogate izkušnje in vedno dobre nasvete.

glede na to, da sem svetovalka, ki še ni dolgo na tem delovnem mestu in da sem se še pred kratkim sama soočala s trgom dela na drugi strani kot iskalka zaposlitve, lahko pri svojem delu črpam iz osebnih izkušenj. Brezposelno osebo je potrebno znati motivirati, večkrat ugotovim, da se jim z deljenjem stiske, ki sem jo doživljala kot iskalka zaposlitve, približam in na ta način pridobim njiho-vo zaupanje. tako brezposelna oseba pridobi zaupanje v sistem, kajti iz sebe lahko naredim primer dobre prakse. iskala sem zaposlitev in jo tudi pridobila. V veliko veselje mi je, da sodelujem z mojo sve-tovalko zaposlitve in njen način dela delno tudi uporabljam, ker je tudi meni bil všeč in mi je odgovarjal.


Vsaka zaposlitev brezposelne osebe je zame velik uspeh. V kolikor sem k temu pripomogla bodisi z mo-tivacijo bodisi s čim drugim pa je to še toliko večje zadovoljstvo.

kot svetovalka zaposlitve sem se srečevala tudi z dolgotrajno brezposelnimi osebami. takšne osebe je pogosto težko motivirati, ker se je večina s situacijo sprijaznila. tako sem imela pred sabo gospo, ki je bila v evidenci prijavljena že dobrih 10 let. Za njeno pasivnost je imela vedno izgovor, ali so bila to leta



ali kakršnakoli druga ovira. na svetovalnem razgovoru sem jo motivirala, da je poskusila kontaktirati delodajalce in jim ponuditi takrat aktualno subvencijo usposabljanje na delovnem mestu. čeprav mi na razgovoru ni dajala preveč pozitivnega vtisa, se je gospa potrudila, našla delodajalca, mu ponudila sub-vencijo in že pri prvem uspela. čez nekaj dni je vsa nasmejana prišla povedati dobro novico. bila je vsa spremenjena, začela je načrtovati tudi za naprej in upati na zaposlitev. povedala je, da se ji je življenje spremenilo, da bo sedaj lahko začela razmišljati o boljši prihodnosti in urejanju svojega stanja.

kot svetovalka sedaj vem, da se bom vedno morala razvijati, vedno izobraževati in prilagajati tako brez-poselnim osebam kot trgu dela. ravno za to mi je delovno mesto tako všeč, ker dovoljuje osebnostno rast in razvoj. seveda se najdejo situacije, kjer se še vedno ne znajdem in potrebujem pomoč, vendar vsaka nova izkušnja pripomore k nadgradnji mene in mojega svetovanja.


Documents

Do boljše kakovosti storitev z več svetovalci zaposlitve