Upload
others
View
0
Download
0
Embed Size (px)
Citation preview
Št. 32 (855) L. XVII
NOVO MESTO, četrtek, 18. avgusta 1966 DOLENJSKI LIST
BLIŽE ZAVAROVANCEM! To je bistvo sprememb v zdravstvenem zavarovanju, ki sta jih 14. julija
sprejela zvezni in socialno zdravstveni zbor zvezne skupščine
Naši l judje imajo še vedno občutek, d a j i m p r i zdravstvenem zavarovanju ( in še kje) nekdo nekaj daje, zato nehvaležno sprejmejo vse ukrepe, k i to »dajanje« omejujejo. Premalo se zavedajo, da gre v b istvu za nj ihov denar, pr i hranjen iz njihovega dela; premalo odločajo o njegovi porab i .
Jedro nesporazuma v porab i zdravstvenega zavarovanja je v tem, da določa pravice zavarovancev zvezni zakon, višino sredstev določa republ i k a , toda komuna lna skupnost socialnega zavarovanja mora vse to zadovol j i t i brez oz ira na to, kolikšne so finančne možnostri in resnične potrebe zavarovancev. V tem je vzrok, da ne morejo zaživeti samoupravn i organi zavarovancev.
Da b i dob i l i drugačne odnose, je potrebno spremenit i ves sistem. Zadnje spremembe — da plača nadomesti lo do treh dnj delovna organiza-oija in da je odpravljeno zdravljenje v topl icah in drugih k l ima t sk ih zdraviliščih na stroške socialnega zavarovanja — sta šele prva koraka v tej smer i . K l i m a t s k o in topli-ško zdravljenje pa bodo lahko uvedle komunalne skupno-
12. vinski sejem s pokušnjo
N a Gospodarskem razstavišču v L jub l jan i bodo v petek, 26. avgusta, ob 18. u r i odpr l i 12. mednarodni sejem v in , žganih pijač, sadnih sokov in opreme. Po otvor i tv i bo po kušnja v in . Sejem bo odprt do 4. septembra
JURNA VAS: zaradi strele
25.000 Ndin škode
st i na svoj ih področjih, če bodo zavarovanci pr iprav l jen i pr ispevat i zanj. Nova sprememba je tudi v tem, da bodo zavarovanci več sami pr i spevali tudi za zdravi la . P r i spevek pa ne bo smel b i t i nižj i od 20 odst. povprečne cene zdravi l .
K l j u b temu pa s temi ukrep i še ne bo prišlo do večj i h pr ihrankov . Tud i osnovna zdravstvena zaščita ne bo okrnjena. K o pa se prenašajo nekatere pravice iz socialnega zavarovanja na republ ike in komunalne skupnost i je znak, da prehajamo v nov sistem, k i ga že pr ipravl ja jo . Po njem zavarovanec ne bo imel več občutka, da so njegove pravice i n obveze dane »od zgoraj«, temveč bo p r i
odločitvah o porab i denarja za socialno zavarovanje sam sodeloval, kar je edino jamstvo, da bo t is t i denar občut i l kot svoj in da se bo poraba usk lad i la z resnio imi možnostmi .
Temelji za krški most
dokončani V Krškem zadnj i teden be-
tonirajo temelje. Potem bo dokončano delo pod savsko g ladino i n gradnja bo h i treje napredovala. Temelje
nje je bi lo za graditelje precej t r d oreh, vendar so ga z dobro tehnično opremljenostjo in vztrajnostjo uspešno premagal i .
Dve zgodovinski obletnici v Šentjan-ški dolini
Ob 25. obletnic i ustanovitve Osvobodi lne fronte praznuje svoj i s lavj i tudi Šentjanž z okol ico, četrt stoletja je min i lo , odkar sta v junaški borb i padla narodni he roj M i l a n Majcen in J a n k 0
Mevželj, leta 1941 pa so b i l i tudi p r v i prebiva lc i šentjan-ške doline nasi lno izseljeni v nemški rajh. Obletn ic i bodo prebivalc i pros lav i l i v okv i ru praznovanja občinskega praznika Sevnice med 5. in 12. novembrom. Ljudje sj želijo proslave na Šentjanžu, da b i z zborovanjem počastili spom i n na težke dn i i n herojsko smrt M i l a n a Ma jcna , k i je s svoj im junaštvom hotel preprečiti izseljevanje rojakov, a je 29. oktobra 1941 padel pod sovražnikovimi strel i . Družbeno politične organiza
cije Šentjanža naj b i v povezavi s K r m e l j e m i n Tržičem poskrbele za proslavo; čeprav nas od nje ločita le še dva meseca in po l , o pr ipravah n i še ničesar slišati. Vsaj skromno se moramo oddolžiti pad l im borcem, k i so žrtvovali svoja življenja za svobodo slovenskega naroda!
Bo r i s Debelak
Množica domačinov in gostov si je v Lakovnicah pr i Birčni vasi v nedeljo popoldne ogledala mokre vaje in reševanje ljudi, ki so ga pokazali gasilci iz Stopič, šmihela. Stranske vasi in domačini; le-ti so hkrati odprli nov gasilski dom, k i ga je vas zgradila lani i n letos predvsem s prostovoljnim delom vseh vaščanov. — Več 0 delovni zmagi Lakovničanov berite danes na novo
meški strani! (Foto: Tone Gošnik)
4. septembra vsakoletno srečanje borcev v Metliki Skupščina občine Me t l i ka
je sprejela domic i l za 15. br i gado, ustanovljeno med N O B na njenem območju, razen tega pa nameravajo 4. septembra organiz irat i splošno borčevsko srečanje v Met l ik i -
To srečanje naj b i postalo tradic ionalno.
4. septembra letos se bodo borc i 15- brigade že dopoldne zbra l i na metliškem trgu, kjer je skl icano množično zborovanje, na katerem bo govori l in razglasi l domic i l predsednik Glavnega od
bora Z Z B Slovenije Prane Leskošek — L u k a . Zatem bo na Pungar tu k u l t u r n i program, k i se bo končal z veselico.
N a be l ok ran j ska srečanje borcev vabijo Metličani vse nekdanje borce s celotnega področja Slovenije, prav tako pa tovariše s sosednjih hrvaških občin.
TOVARNA »KRKA« LETO DNI PO GOSPODARSKI REFORMI
V obdobje antibiotikov in neodvisnosti V novomeški tovarni zdravil KRKA zatrjujejo, da jim bo proizvodnja antibio
tikov zagotovila dolgo življenje in pomagala do poslovne neodvisnosti
11.981 nočnin v hotelu na Otočcu
Do konca ju l i j a so ime l i v hote lu G r a d Otočec 11.981 nočitev, od tega je b i lo 7671 tujcev- Ho t e l najraje ob iskujejo Nemc i , potem pa Ital ij an i . F rancoz i , N i zozemc i i n drug i . Ho te l je ime l v tem času 164 mi l i j onov s tar ih d i narjev prometa, samo v jul i ju pa kar 40 mi l i j onov . V avgustu meni jo zaslužiti 45 do 50 mi l i j onov .
V istem času so ime l i na benc insk i črpalki na Otočcu nad 192 mi l i jonov s tar ih dinarjev p rometa .
Vinska trgatev na Vinomeru
V insko trgatev bo pr i red i lo v nedeljo, 21- avgusta, na V i n o m e r u gost insko podjetje Me t l i ka . Pr i red i te l j i obl jubljajo, da bo razen slad kega grozdja z v inomersk ih gorio dovolj tudi zabave s plesom M e d drug im bodo pek l i odojke. Pr i red i tev se bo pričela ob 16- u r i ob vsakem vremenu.
Letos že 580 izdanih potnih listov
v Krškem Zanimanje občanov za po
tovanje v tuj ino se je v krški občini izredno povečalo. Samo letos so v Krškem izdali 580 potnih l istov, v postopku pa so ime l i 1960 prošenj (podaljšanje vize, skup insk i iz let i i t d ) . Od tega so od 19. maja izdal i ka r 327 nov ih potn ih l istov, k i veljajo 10 let- Občani potujejo največ v Ital i jo. Avstr i jo in Z R Nemčijo na obiske, manj pa. da b i se v tu j in i zapos l i l i -
O D 18. DO 28. A V G U S T A Trajen dež pričakujemo okrog 18. in okrog 27. avgusta. V ostalem deloma sončno, vendar nestalno s pogostnimi kratkotrajnimi padavinami. Dr. V. M .
Pet glav živine, nepremičnine in celotno gospodarsko poslopje Jožeta Muhiča iz Jurne vasi je 9. avgusta zjutraj upepelj i l požar, k i ga je okol i 3. ure zanetila strela. Škodo so ocenil i na 25.000 Nd in Gas i l c i , kd so kma lu po nesreči [grispeti v Jurno vas, so preprečili ogenj, da se ni razširil na sosednje stavbe.
N a čeri gospodarske reforme se je natakni lo preneka-tero podjetje, i n še zdaj čem i na n j ih , i n tud i K R K I je pret i la nevarnost, da bo obtičala. B i l i so dolgi i n hudo megleni dnevi, da- se je komaj k a m videlo- Toda vedno je vsaj ena rešitev i n K R K A je našla svojo. V tem času se je moža izkazal ves njen kolektiv, razen t i s t ih posameznikov, ka te r im se je zazdelo, da se »barka potaplja«.
Slabšo stran reforme je kolekt iv K R K E čutil v žepu do konca leta 1965. ker se je vse do takrat odreka l večjem u delu osebnih dohodkov v kor is t skladov. In splačalo se je. S k l a d i so s 1 to l ikanj povečali, da je podjetje lahko nadaljevalo gradit i obrat ant ib io t ikov in da se je odloči lo za postopno rekonstrukc i jo . Sele s p r v i m januar jem 1966 so b i h »prisiljeni« povečati osebne dohodke zaposlen i m . Tako je znašalo ju l i j sko
povprečje 870 N d i n , s čimer se je K R K A vrn i la v zlato sredino osebnih dohodkov v jugoslovanski farmacevtski industr i j i - Sc i l a in K a r i b d a . med kater i je re forma potegn i la tudi K R K O , sta mimo • . .
V Ločni: 30 ton antibiotikov
Staro pravi lo , da večji sk lad i omogočajo večje investiranje, je dobi lo v p raks i K R IČE popolno veljavo- Leta 1962 so da l i na sklade le 14 odst. čistega dohodka, letos pa že 86 odstotkov. Las tn ih sredstev torej n i manjkalo , gotovo pa j i h je b i lo dovol j , da je b i lo podjetje kred i tno sposobno.
Tako so začeli z idat i ločen-s k i obrat, k i bo dajal 30 ton ant ib iot ikov na leto- Antibiot i k i te t rac ik l inske skupine bodo osnova za neodvisen razvoj bazične farmaci je. K e r je K R K A zdaj predvsem od
visna od kooperantov (letos je začela na novo sodelovati z 9 farmacevtsk imi f i rmanu iz zahodnih držav), je njena proizvodnja predvsem konfekci jska. K e r pa taka proizvodnja n ima dolge življenjske dobe. je kolekt iv prav i lno postopal , ko se je odločil za bazično proizvodnjo. K o t smo rek l i , bo ločenski obrat ant ibiot ikov povzročil, da se bodo začele trgati kooperantske vezi.
Postopno in zanesljivo v rekonstrukcijo
10 odstotkov proizvodnjo K R K A izvozi na zahodna tržišča. Razuml j i vo je. da morajo b i t i izvozni i zde lk i nepr imerno boljši od t i s t ih , k i se lahko prodajo na domačem trgu. Ta zahteva i n ho ten;e čimveč izvozit i sta pr i vedli do tega, da se je K R K A od:očila za postopno rekon sTukc i j o .
P i v a faza: rekonstrukc i ja farmacevtskih oddelkov.
Preustavn ik i K R K E so s Splošno gospodarsko banko v L jub l jan i že podp isa l i po-grdbt o deviznem kred i tu 86 000 dolarjev za uvoz strojev, s ka t e r im i bodo opremi l i f amacev t sko oddelke- Stro
je bodo uvoz i l i iz zahodnih evropskih držav, nabava pa bc postopna- Zadnja pošiljka b i naj pr ispe la v p r v ih mesecih prihodnjega leta-
Ka j pomeni ta modernizaci ja, čisto na k ra tko : kvaliteta »e bo nepr imerno izbol jšala pro izvodnja pa se bo povečala za 20 mi l i j onov V (.ml
Do leta 1969 namerava K R K A proizvodne i n upravne prostore presel i t i v Ločno, sedanje prostore v Novem mestu pa prodat i . To b i b i l i druga faza rekonstrukci je .
Zelišča in »PIPS«: devizno blago
Nedavno se je K R K I priključilo podjetje S R B O P L O -R A iz jugovzhodne srbske občine Svr l j i g . Novomeška tovarna zdrav i l se je za združitev odločila z namenom, da s i zagotovi zdrav i lna ze'1-šča, po kate r ih je n a zahodnoevropskem trgu vel iko po-vnraševanje. Dalmat inske zadruge pa zanjo pridelujejo bolhač. k i je osnovna surov i na za proizvodnjo p i re t r in-skega ekstrata. K R K A dela iz bolhača preparat »PIPS« . Povpraševanje po n jem jo tolikšno, da ne more zadovol j i t i trga. Za »PIPS« se zanimajo nekatere zahodne fir-
(Nadaljevanje na 3. str.)
J petek so začeli obirati hmelj tudi v Šentjerneju. **azen domačinov ga obirajo tudi prebivalci iz Brusnic JnGaberja , od koder j ih vozi kamion oziroma avtobus *MV. Tud i nekatere ciganske družine prav pridno de-* a Jo v hmeljišču. Na sl iki : vrsta p r i merjenji: škafov JJ&brane »zelene rože«, takih podob pa lahko srečamo *daj vsak dan veliko povsod, kjer hite z obiranjem
hmelja. (Foto: Polde Miklič)
Antibiotike tetraciklinske skupine bodo zaceli poskusno proizvajati v prvih mesecih prihodnjega leta v obratu, ki bo veljal 20 milijonov Ndin.
Za stroje, s katerimi bodo opremili (v prvi fazi preureditve) farmacevtske oddelke, bodo plačali 86.000 dolarjev.
V treh letih se bo tovarna v celoti preselila v Ločno in povečala proizvodnjo za 40 milijonov Ndin.
I I I NAUKA BRIONSKEGA PLENUMA
(Nadaljevanje in konec)
Postalo je torej nevarno, da bi se politične vrednote in kvalitete gradile na takih dvojnih načelih in na teh modrostih makiavelizma. Težko si je zamisliti, kakšna razočaranja in kakšne preizkušnje in nemara tudi krvavi obračuni bi nas še čakali v prihodnosti, če bi dopustih1, da bi se politične, človeške in komunistične vrednote gradile na teh načelih- In ni mogoče preceniti, možno je samo opozoriti na to, da sta prepričanje in občutek, da nekaj takega in podobnega v naši družbi še vedno obstaja, zelo zaviralno vplivala na ustvarjalnost tistih političnih sil in kadrov, ki se nikakor niso hoteli in mogli sprijazniti s takimi »kvalitetami« naše družbe.
Najsi so bili pojavi te vrste po svojem številu še tako neznatni, so vendarle kot mora težili spoščenega, pogumnega, iskrenega in dinamičnega duha ljudskih množic in kadrov. Stalinizem smo premagali v ekonomskih in političnih odnosih; s IV. plenumom so ustvarjene možnosti, da ga premagamo popolnoma tudi v politični morali. Sredstva političnega dela in boja, ki so značilna za razredno družbo in razredne boje, so sicer objektivna nujnost v prvem obdobju graditve socializma, ko je treba obračunavati z njegovimi sovražniki.
Toda dosedanje zgodovinske izkušnje o graditvi socializma opozarjajo na nevarnost, da bi se ta sredstva razrednega političnega boja utegnila ukoreniniti kot trajna vrednost in metoda tudi *> socialistični družbi sami-In ni naključje, da je prav Zveza komunistov Jugoslavije s Titom na čelu bila tista, ki je tudi v tem pogledu odkrito obračunala in bo obračunavala s takšnimi biro-kratsko-etatističnimi defor
macijami politikantskega boja za oblast
NOVA SPODBUDA ZA POLET SVOBODNEGA
DEMOKRATIČNEGA DUHA
Oetrti plenum je zato gotovo spodbuda za polet
svobodnega, lojalnega, demokratičnega duha. Toda ta liberalizacija ni namenjena vsem in vsakomur, kot bi to želeli prikazati in še bolj dočakati nekateri krogi v tujini in tudi pri nas doma. Seveda potrebujemo več sproščenosti, več demokratičnosti, živahnejših dialogov predvsem v Zvezi komunistov, kakor tudi v množičnih političnih organizacijah in v celotnem samo upravnem sistemu.
Potrebujemo vse to zato, da bi laže in hitreje uresničevali naše načrte, gospodarsko reformo in krepili vpliv organiziranih in k čedalje večji produktivnosti težečih proizvajalcev; ne potrebujemo pa nobene liberalizacije za tiste, ki vsemu temu nasprotujejo, ne glede na to, kateri so razlogi, da to počenjajo in h kateri strani neba so obrnjeni.
Pomen plenuma je zato dvojen- Na eni strani je v tem, da je spodnesel tla (milo rečeno) konservativno dogmatski politiki, obsodil njene cilje in metode delovanja. Dal pa je tudi nove osnove in razširil je obzoerja za hitrejšo graditev novih vrednosti in praktično ures ničevanje politike samoupravljanja. Normalno je, da je bila doslej teža politične akcije predvsem na prvem smislu in pomenu plenuma- Bila je torej v tem, da se čimbolj razgali, zavrne in obsodi ta politika in take njene metode.
Najvažnejše in v političnem zanimanju kadrov in množic prvo je torej bilo: zlomiti to politiko. Verjetno smo zdaj že na koncu te prve etape in postopoma prehajamo oziroma moramo preiti v drugo obdobje, v ustvarjalno negacijo tudi teh ostankov birokratizma in etatizma, to se pravi, v nadaljnji razvoj, lahko celo rečemo, preporod Zveze komunistov. S tem pa bo tudi dana možnost še bolj odločno in dosledno in na podlagi novih, čeprav bolečih in človeško nezadost nih izkušenj uresničevati postavljena načela in jih tudi menjati, če se pokaže, da ne ustrezajo več zahtevam in potrebam naše socialistične družbe.
STANE KAVČIČ
ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED Od prvega do dvanajstega avgu
sta je v Pekingu zasedal centralni komite komunistične partije Kitajske. Temu zasedanju pripisujejo na Kitajskem izreden pomen, kar navsezadnje ni nič čudnega, saj se je centralni komite zadnjič sestal natanko pred štirimi leti, ko bi moral biti vmes že kongres.
Kitajsko časopisje je svoje bralce obvestilo o plenarnem zasedanju šele potem, ko je bilo že končano. V sporočilu je rečeno, da je plenum vodil predsednik centralnega komiteja K P Mao Ce Tung, da so sprejeli »sklep o veliki proletarski kulturni revoluciji« na Kitajskem in da je plenum potrdil vse sklepe in ukrepe politbiroja, ki j ih je bil l e ta sprejel med obema zasedanjema.
Posebna značilnost, na katero opozarjajo poznavalci kitajskih razmer, je v tem, da sklepi nagla-šajo metodo »razlogov in prepričevanja«, ne pa pritiska in sile. Tako je treba po teh sklepih ravnati celo z »buržoaznimi desničarji«. To bi pomenilo, da so se osnovne organizacije doslej bolj ukvarjale z notranjimi razpravami in da uporabljajo vse mogoče metode pri obračunavanju, hkrati pa da se ne usmerjajo na razkrinkavanje buržoaznih in drugih avtoritet v vrstah vodstev, s čimer se je tako imenovana kulturna revolucija na Kitajskem pravzaprav začela.
Druga značilnost sklepov je v tem da se sklepi obračajo predvsem na članstvo in je iz njih mogoče razbrati nekakšno nezaupanje do srednjih partijskih kadrov.
Po plenarnem zasedanju so se zbrale na pekinških ulicah velikanske množice, nosile so transparente ter z vzklikanjem, bobnanjem in igranjem na pavke izražala svojo
globoko privrženost idejam Mao Ce Tunga. Še preden je bilo plenarnega zasedanja konec, se je pred palačo C K pojavil sam predsednik Mao Ce Tung in spregovoril zbrani množici. Kitajska časopisna agencija je objavila o teh srečanjih s pekinškimi meščani obširno poročilo, v katerem pripoveduje, kako se je Mao Ce Tung rokoval z nekaterimi meščani, drugi pa, k i tega niso uspeli storiti, so vsi presenečeni stiskali roke tistim, k i so se rokovali z njim.
Sploh je zadnje čase Mao Ce Tung močneje stopil v kitajsko javnost. Prvi tak večji »nastop« je bil, ko je plaval po Jangcekiangu 15 k m daleč, o čemer so pisali vsi k i -
Plenum CK KP Kitajske
tajski in svetovni časopisi. Sam je vodil plenarno sejo centralnega komiteja in zdaj se je pojavil na pe-kingških ulicah.
Opazovalci opozarjajo posebej še na to, da je v dokumentu plenuma poleg Mao Ce Tunga omenjen le obrambni minister maršal L in Piao in si to razlagajo tako, da je on postal druga najvplivnejša osebnost na Kitajskem. Morda kaže posebej omeniti, da vladajo med partijo in vojsko na Kitajskem za nas nenavadni odnosi. Vojska namreč na Kita jskem ocenjuje ali so sklepi centralnega komiteja pravilni ali ne. Tako si je namreč moč razlagati uvodnik glasila vojske, k i ocenju
je sklepe centralnega komiteja ter jih razglaša za dobre. Nekateri pa sodijo, da si je L in Piao pridobil posebno zaupanje s tem, ko je dejal, da je Kitajski s 700 mili joni prebivalcev potreben revolucionaren nauk, pravilen nauk, skratka nauk Mao Ce Tunga. Po nekaterih vesteh je postal L in Piao tudi predsednik vojaške komisije CK , kar je bil 30 let doslej Mao Ce Tung, najbrž pa je postal tudi prvi namestnik predsednika CK , kar je bil doslej predsednik L R Kitajske L iu Šao Či. Toda to so le ugibanja, ker niso objavili vesti o kadrovskih spremembah, ki so j ih sprejeli na plenumu ali celo neposredno pred njim. Nekateri celo trdijo, da o kadrovskih spremembah na plenumu sploh niso govorili. Tako sta na primer bivši načelnik general štaba Lo Džui Čing in bivši šef agitpropa L u T ing J i napredovala na zadnjem plenumu za člana sekretariata C K , ki pa zdaj ne opravljata več svojih partijskih in državnih funkcij. V komunikeju o tem ni besede, kakor tudi ni nič zapisanega o članu politbiroja Peng Čenu, k i so ga bil i odstavili z vseh položajev.
Nekateri opazovalci kitajskih razmer opozarjajo tudi na to, da je doseglo poveličevanje Mao Ce Tunga zdaj najbrž vrhunec. Baje je on začetnik vseh ukrepov, kar so j ih bili storili na Kitajskem od zadnjega plenuma pred štirimi leti. Potemtakem je tudi on začetek spora s »sovjetskimi revizionisti«, in to od prvega do zadnjega dokumenta. Iz komunikeja o plenarnem zasedanju pa sledi, da izvirajo vse poteze v kulturni revoluciji, kakor tudi vsa zamisel o njej osebno od Mao Ce Tunga.
Nekaj večjega so pripravlja na Kitajskem.
»ELA« z siovim kabelskim čeveljčkom Za novi izdelek novomeškega podjetja se zanimajo zlasti nekatera večja
podjetja v državi
Male kabelske spojke, ki jih uporabljajo pri raznih električnih gospodinjskih strojih, razsvetljavi motornih vozil, telekomunikacijskih sredstvih in drugod, so morala jugoslovanska podjetja kupovati v tujini. Odkar se je ra-zvedelo, da take reči dela novomeško podjetje »ELA«, pa so se nekatera večja podjetja precej začela zanimati za novi domači izdelek in so ga začela naročati. Do zdaj so največje zanimanje za domačo kabelsko spojko (kabelski čeveljček) pokazali: TAM iz Ma
ribora, PRETIŠ iz Sarajeva, PAP iz Priboja na Limu ter ISKRA iz Kranja.
Prednost domače kabelske spojke je v tem, da jo je zelo lahko nadomestiti in raz-montirati. To se napravi s pomočjo posebnih klešč, ki imajo okroglaste izreze. Za izdelek trenutno še ni predpisa JUS, vendar pa ga je »ELA« (kot prva lzdeJovalka kabelskih čeveljčkov pri nas) zaščitila.
Poskusna proizvodnja kabelskih čeveljčkov je v »ELI« stekla že lani, serijsko pa so
jih začeli izdelovati pred mesecem in pol. Kabelska spojka je izdelek, pri katerem gre zelo malo surovine v odpad. Tudi surovine je še dokaj lahko dobiti. Zato kaže, da se je podjetje lotilo donosne proizvodnje. Naročnikov je že zdaj veliko, pričakujejo pa še nove. Razmišljanje o tem, ali bi ne kazalo v prihodnje obdržati le proizvodnje kabelskih spojk, torej ni brez podlage. Pogum dajejo »E1LI« tudi številna priznanja in pohvale tistih, ki so njen izdelek že spoznali.
TEDENSK HOTRANJEPOL TIČH PREGLED
• SLUŽBO DR 2 A V N E V A R N O S T I U S K L A D I T I Z R A Z V O J E M DRUŽBE. Izvršni komite C K Z K S je te dni razpravljal o poročilu komisije, k i je bila formirana 20. junija 1.1. z nalogo, da ugotovi stanje v organih Državne varnosti. N a isti seji je izvršni komite razpravljal tudi o delu organizacij Z K Slovenije in izvajanju stališč IK C K Z K J takoj po IV. plenumu C K Z K J .
Komisi ja je med drugim ugotovila, da so bile točne ocene in ugotovitve IV. plenuma C K Z K J o stanju državne varnosti Slovenije glede resorske zaprtosti, nujnosti odprave birokratskih metod dela, premajhne kontrole javnosti itd. Toda stopnja razvitosti samoupravnega sistema v Sloveniji je otežavala, da bi se lahko služba državne varnosti v Sloveniji organizirala kot sila nad družbo. Komisi ja ni ugotovila, da bi kdorkoli zlorabljal državno varnost v politične namene. Zastarele in neustrezne metode dela pa so privedle do tega, da je tudi služba državne varnosti v Sloveniji posegala tudi na področja, k i niso v njeni pristojnosti. K utrjevanju takih in podobnih slabosti so po svoje pripomogli tudi politični in državni organi v republiki in občinah s tem, da so se često-krat preveč zanašali na informacije iz teh virov. V teh informacijah so se pogosto pojavljali nepreverjeni podatki o dogajanjih in ljudeh.
V prid službe državne varnosti v Sloveniji je treba reči, da je pogosto kritizirala birokratske in centralistične koncepcije in prakso ter razraščanje obsega dela s strani zvezne državne varnosti.
Na seji izvršnega komiteja so sklenili, da je treba službo državne varnosti uskladiti s
celotnim demokratičnim in socialističnim razvojem družbe. Organizacije Z K naj se odločneje bojujejo pr,oti vsakršnemu omejevanju samoupravnih pravic.
• ZOŽIL I B O D O N A L O G E SDK . Zvezni sekretar za finance pripravlja spremembe zakona o sredstvih gospodarskih organizacij. Po teh spremembah bodo opustili nepotrebno kontrolo poslovanja podjetij in zožili naloge službe družbenega knjigovodstva. Odpravili bodo namreč razne odvečne obrave , poročila in preglede.
• S K O R A J M I L I J O N T U J I H G O S T O V . V prvi polovici leta je bilo v Jugoslaviji skoraj milijon tujih gostov ali 30 odstotkov več ka-
V KORAK 1 RAZVOJEM DRUŽBE kor v istem obdobju lani. Dotok deviz od turizma je znašal v prvih šestih mesecih letos 27 milijonov dolarjev, oziroma 30 odstotkov več kot v istem obdobju lanskega leta. Pričakujejo, da bodo znašali letos skupni dohodki od turizma 140 milijonov dolarjev, kar bi bi l pomemben rekord. Toda s tem še daleč ne bodo izrabljene vse možnosti, k i nam j ih ponuja turizem.
• J E S E N S K I Z A G R E B Š K I V E L E S E -J E M P R E D D U R M I . N a jesenskem zagrebškem velesejmu bo razstavljalo 6200 razstavljavcev iz 55 dežel. Glavna prireditev na letošnjem sejmu bo splošni mednarodni se
jem vzorcev. V s i razstavni paviljoni bodo meri l i približno 162.000 kvad. metrov. Pravijo, da bomo na letošnjem zagrebškem jesenskem velesejmu videli marsikaj zanimivega, novega in da se zato izplača obiskati to pomembno prireditev.
• N O V M O S T C E Z S A V O V B E O G R A DU. 10. avgusta so začeli prva pripravljalna dela za gradnjo novega mostu čez Savo v Beogradu Nov most, k i bo predvidoma dograjen januarja 1971. leta, bo dolg 1725 m in širok 27,5 metra. Povezoval bo življenjski utrip na obeh bregovih Save.
• P R O I Z V O D N J A ZAOSTAJA . Juli jska proizvodnja je bila približno 16 odstotkov manjša od junijske. T » si razlagajo s tem, da je julija mnogo delavcev preživelo počitnice, da sta bila dva državna praznika itd. Toda julija so zabeležili tudi hitrejše zmanjševanje izvoza in počasnejše zmanjševanje uvoza, kar vsekakor n i dobro. Ce b i hoteli izenačiti letošnjo trgovinsko bilanco s tujino, bi moral i dva meseca samo izvažati in ničesar uvažati.
T u d i v Sloveniji n i bilo dosti bolje. Julijska industrijska proizvodnja je bila za 10,8 odstotka manjša kot junijska. Vz rok i so bržčas isti — dopusti, dva državna praznika itd. Al i res samo to?
• D O M N E V N I V Z R O K N E S R E Č E PRI PLAŠKEM. Poročali smo že, da se je pr i Plaškem — na progi Zagreb — Split — pripetila huda železniška nesreča: zgorel je sparni vagon. Nesreča je terjala dve smrtni žrtvi in več ranjenih. Domnevajo, da je nastal požar zaradi petrolejskega gorilnika, k i ga uporablja sprevodnik za kuhanje kave. Sprevodnik je v priporu.
• KONEC KONFRONTACIJE MED MALEZIJO IN IDONEZIJO. V četrtek so v Djakarti podpisali sporazum med Indonezijo in Malezijo o prenehanju sovražnosti med obema deželama. Dogovorili so se, naj ljudstvo Sabaha in Sa-ravaka na Borneu z glasovanjem odloči o svoji usodi. Dogovorili so se tudi, da bosta obe deželi navezali diplomatske stike. Indonezijski predsednik Sukamo je sprejel premiera malezijske vlade na obisk ter poročajo, da sta se vse četrt ure vljudno pogovarjala.
• INCIDENT NA GALILEJSKEM JEZERU. Na meji med Izraelom in Sirijo je prišlo do inci« denta. Izraelsko protiletalsko topništvo je sestrelilo dve sirski letali. V Siriji trdijo, da je spopad sprožila izraelska ladjica, ki je zaplula k sirski obali Galilejskega jezera in jo začela obstreljevati. Posredovala so sirska letala, nakar so se vneli boji, ki so trajali tri ure. Predstavnik OZN, ki skrbi za spoštovanje premirja med Izraelom in arabskimi državami, obtožuje obe državi, češ da nc spoštujeta dogovora o premirju.
• DRUGI SATELIT OKROG LUNE. Tokrat se je tudi Američanom posrećilo spraviti na krožno pot okrog Lune satelit, ki je pravzaprav vesoljski fotolabora-torij. Prihodnji četrtek bo ta začel posnemati in oddajati slike Lunine površine, kar naj bi pomagalo Američanom pri izbiri kraja, kjer naj bi pristali ameriški vesoljci. Ce b« šlo vse po sreči, bodo fotografije neposredno prenašali preko ameriške televizijske mreže.
• SREČANJE V BOGOTI. V glavnem mestu Kolumbije so x
sestali predstavniki petih latinsko-ameriških držav. Scšli so se predsednik Kolumbije Llcras Restrepo, predsednik Cila Eduardo Frei, Venezuele Raul Leoni ter posebna odposlanca predsednikov Peruja W Ekvadorja. »Mali vrh« je odgovor na sedanji val militarizma v L * : tinski Ameriki, saj se državniki zavzemajo za to, da bi postala la tinska Amerika zares svobodna.
• VRNITEV V OZN? Indonezijski parlament je sklenil, naj stori vlada vse potrebne kora» e ' da bi se Indonezija čimprej vrnil* v svetovno organizacijo, po w°?' nosti še pred zasedanjem general* ne skupščine, ki se bo začelo septembra. Indonezija pa je že zapr*" sila za sprejem v UNESCO.
• WESTMORELAND JOHNSONU. Poveljnik amerisKij* čet v Južnem Vietnamu je gj**2 no prispel na pogovore k JflW*»j nu. Sestanek so skrili in o " ^ T poročali šele potem, ko je " r * r
moreland že odpotoval. Vsekano* gre za povečanje ameriške vnp v Vietnamu, zadnje čase P» 4 slišati že glasove, da bi se a w le ameriške sile zanlcgti W » kopensko vojno z DR Vietnam«"1-1*
Prešibka zadružna
samopomoč Eden izmed najzaneslji
vejših znakov, da nam je uspelo zajeziti težko ustavijivi tok razvrednotenja našega denarja, je veliko povečanje hranilnih vlog v bankah in hranilnicah v letošnjem letu. V Sloveniji hranilne vloge že občutno presegajo potrošniška posojila in s tem denarjem lahko vse bolj računa tudi gospodarstvo. Od štednje in vlaganja prihrankov je večkratna korist.
Kako pa je s hranilnimi odseki pr i zadrugah? Podpiramo zanimanje zasebnih kmetov za kmetovanje, vendar z besedo pomagati ni dovolj! Zastareli hlevi in druga gospodarska poslopja kličejo po popravilu. Kupit i je treba boljše orodje, industrija ponuja vse več kmetijskih strojev. Kako prav bi prišli v tem času močni hranilni odseki, kjer bi si kmetje lahko denar sposodili. Toda nerazumljivo je, da prav oni neradi vlagajo denar pr i zadrugi, čeprav imajo tam prav tolikšne obresti in jamstvo kot v banki. Najbolj nespametno pa ravnajo tisti, k i ga hranijo doma v strahu, da se bo »kaj zgodilo«, namesto da bi z denarjem v obliki samopomoči preko zadružnih kreditnih odsekov pomagali drugim kmetovalcem v svojo in njihovo korist.
M . L E G A N
Francoz zadel Avstr i jca !). avgusta dopoldne je Avstri
jec Hennl ich na priključku za uviomobi lsko cesto v Trebnjem našlo ustavi l svoj osebni avtomob i l , zato se je vanj zaletel Francoz Jean Avgeri , k i je vozi l t ik za n j im . Gmotne škode je za 700 novih dinarjev.
V obdobje antibiotikov in neodvisnosti (Nadaljevanje s 1. str.)
me, z last i angleške. Povpraševanje, k i pr ihaja čez K a n a l , je večje zato, ker je Angl ij a i zgub i la ko lon i jo Ken i jo , domovino bolhača-
Predolg postopek za devize!
Komerc i a lna in propagandna služba poskrbita., da K R K I surov in ne pr imanjkuje . Ce pridejo težave, so kratkotrajne.
Najčešče se zadeve zapletajo ob uvozu surov in iz zahodn ih držav, ker banke k l jub novemu zakonu o dev iznem poslovanju vse prepočasi rešujejo vprašanje kre-git iranja embalaže za izvoz,
zaradi česar v izvozu n i ve i no najboljšega reda-
V inšt i tutu: patenti za KRKO in druge
K R K A se zaveda, da ne bo mogla b i t i večno odvisna od pos lovn ih partnerjev, k°r odvisnost zamegluje perspeka-vo. Zato je poleg zunanjetrgovinske organizaci je, k i ima sedež v L jub l j an i i n s k r b i za izvoz, ustanovi la tud i institut za ant ib iot ike, farmaci jo in tehnologijo z glavnim i nalogami raz iskovat i p r " izvodnjo in j i pomagati z no vami odkr i t j i . Čeprav instv tuit n i m a p r ime rn ih prostorov i n čeprav obstaja malo časa, je že dal nekaj spud
TOVARNA PERILA
»L A B O D« NOVO MESTO s podružnicama
* v Kostanjevici in Krškem
p r i p o r o č a svoje kvalitetne izdelke! LABOD, znak odlične kakovosti in elegance!
Koruza bo dobro obrodila A G R R O K O M B I N A T v K r
škem i m a letos posejanih oko l i 140 ha s koruzo za zrnje. Ves čas, od setve sem, ob dobr i mehanizaci j i z njo niso ime l i težav. Zdaj , ko je treba koruzo posprav i t i i n jo shran i t i v skladiščih, pa ne vedo, kako b i to naprav i l i . Le ta 1965 so nabav i l i kombajn za pospravl janje i n lickanje koruze. S tem ed in im stro jem pa letošnje koruze, k i dobro kaže, ne b i mogl i spravi t i pod streho, zato nameravajo k u p i t i še en kombajn. K a m bodo sprav i l i p r i delek, tud i še ne vedo. Lan i so zgrad i l i 2 m širok koruz-njak, k i pa je za naše vremenske razmere hudo preširok; dovolj b i b i l širok 70 do 80 c m , ker v vsakem širšem koruza plesni. Najbrž bodo
Kmetijski nasveti
Pred izkopom krompirja Ce b i skušali ugotovit i gospodarsko škodo, k i nastane
vsako leto zaradi slabega uskladiščenja pr ide lkov, b i dob i l i zelo vel iko številko. K r o m p i r , naš najcenejši pr idelek, k i je tako rekoč reden gost na naših mizah , je posebno prizadet zarad i slabega uskladiščenja i n našega neznanja.
Po dosedanjih izkušnjah so za dobro ukletenje potrebn i svetloba, zrak in n i zka , čimbolj stalna temperatura od jeseni do pomlad i . V klet ne smemo z ugret im krompi r j em, še z last i pa ga ne nasut i v debele p last i , ker se bo še bol j ugrel , ovlažil i n začel gnit i . Pros tor za skladiščenje m o r a b i t i varen pred vlago in mrazom; njunega pogubnega učinka se mars ika te r i pridelovalec z nejevoljo spominja-Posebno pazl j iv je treba b i t i p r i semenskem k romp i r j u , k i m u škodljivi vp l i v i manjšajo kal j ivost, ka r ima za posledico prazna mesta v nasadih, manjši pr idelek i n zastonj opravl jeno delo.
• štiri najpogostejše nadloge lahko nastopijo, ko imamo k r o m p i r že v k le t i : nitavost, gomoljčkasto kaljenje, počrnelost in rjasta notranja pegavost. N i t i so precej tanj-še od navadnih k l i c . Domnevajo, da j i h povzroča vel ika toplota suhe zemlje, v kater i ležijo pred i zkopom. Pogosto Spremljajo tud i izrojen k r o m p i r . N i tas t i k r o m p i r n i uporabl j iv za seme, ker ne da pr ide lka . Podobne vzroke ima tud i počrnelost gomoljev. Ce imamo pridelek v preveč topl i h i n svet l ih pros tor ih , se na pomlad namesto ka l i razvijejo drobn i gomoljčki. T u d i tak k r o m p i r n i za seme. Ce pa je k r o m p i r rastel v peščeni zeml j i , kjer so se menjavale hude suše in vlaga, lahko pričakujemo rjasto notranjo pegavost. Pomaga samo sajenje odporn ih sort, med kate r imi se posebno odl ikujeta bintje i n voran.
• Neprijetno je kaljenje k romp i r j a , posebno tistega, k i smo ga nameni l i za hrano, ker se s tem gomol j i izčrpujejo, n J i h o v a hran i lna vrednost peša, veča pa se odpadek p r i Pr ip rav i k romp i r j e v ih jedi . K e m i j a je tudi tu iznašla snovi , S kaljenje preprečujejo, ne da b i hkra t i kaj vpl ivale na °kus k romp i r j a . M e d vrsto tak ih snovi so se posebno izkaz i : tuberite, pro tuk l i j an , abr i len, belvitan i td . Najbolje J e . da z n j i m i obdelamo k r o m p i r že ob sprav i lu v k le t i , da ^ a lahko potros imo v s lo j ih . N a podoben način, k i se je že udomačil p r i naših kmetova lc ih , se up i ramo bel i t rohnobi jj* gni lobi k romp i r j a , za kar uporabl jamo živo apno a l i * r o s a n .
N i odveč skrb za dobro skladiščenje k romp i r j a , k i ga l a h k o uporab imo za različne namene in ga n i n i k o l i pre-V e č . S icer pa niso še tako daleč časi, ko ga n i b i lo n i t i za Prehrano. Takra t je pesnik Srečko Kosove l v svoji pretres-P v i pesmi »Starka nad vasjo« zapel: M a l i sanja, krompir -
v ob l i c i , mrz l e ročice pogreje . . .
morah postavit i še provizo-ričen koruznjak. Računajo namreč, da b o d 0 letos pridela l i oko l i 500 ton koruze.
Nova peč za sušenje hmelja
v Kostanjevici T e dn i je začel Agrokombi -
nat Krško ob i ra t i hmel j , k i je k l jub ju l i j sk i suši dobro obrod i l . K e r nameravajo povečati hmeljišča še za 7 hektarov, so nabav i l i novo peč za sušenje hmel ja za sušilnico v Kostanjev ic i . Zarad i večje zmogl j ivost i sušilnice bodo potreboval i tudi več obira l cev. Ko l ek t i v te proizvodne enote se je dobro p r ip rav i l na obiranje hmel ja, tako da ga bodo obra l i verjetno že v 14 dneh. Tud i tu imajo težave s skladišči. K e r so v preteklost i vse investicije vlagali v proizvodnjo in n i nihče mis l i l na skladišča, so ta.sedaj ozka grla, k i zmanjšujejo proizvodne uspehe.
Na brežiškem sejmu 160 prašičkov
neprodanih 13. avgusta so kmetje na
tedenski sejom prašičev v Brežicah pr ipe l ja l i 725 pujskov v starosti do t r i mesece, starejših prašičev pa 40. Za manjše so zahtevali po 900 dO 950 star ih dinarjev za k i l og ram žive teže, za starejše prašiče pa 650 S d in . Cene in povpraševanje po prašičih se od prejšnjega tedna ni spremeni lo ; prodanih je bi lo 580 mladih pujskov in 25 prašičev.
Volksvvagen na gramozu Konrad Zupančič iz Kostanjevi
ce se je 14 avgusa pripel ja l v Hrvaški brod s volkswagnom. Na ov inku ga je zaneslo na kup gramoza, da se je prevrni l . Avto je zaneslo do obcestnega kamna, kjer se je znova prevrni l in obstal na kolesih kakSn ; h 30 m od gramoma
Vozn ik je prekucljaje srečno prestal, škodo na avtu so ocenil i na fiOOO Nd in .
budn ih rezultatov. K R K A je med d rug im že pr i jav i la nekaj nov ih patentov, več pa j i h je pr iprav l j en ih .
V K R K I N E M ins t i tu tu so prav tako rešili vprašanje proizvodnje srebrnega laka-Tak lak potrebuje p r i izdelav i kondenzatorjev tovarna I S K R A in ga je mora la do ne davnega uvažati.
K R K A i n njen inst i tut sodelujeta z mnog im i znanstven im i ustanovami v državi i n inozemstvu, obvezujejo pa ju pogodbe z n j im i .
Inst i tuta v K R K I — tovarna ima med 665 zaposlenimi 115 l jud i s fakulteto izobrazbo — n i b i lo ežko ustanovit i . Prav gotovo pa bo v obdobju ant ib .onkov in poslovne neodvisnosti , h kater i teži novomeška tovarna zdrav i l , svoje sposobnosti še bo .j raz v i l i n s svo j imi dejavnostmi odp i ra l pro izvodni zdrav i l še uspešnejša pota.
I V A N Z O R A N
Hrušk bo letos nekoliko manj
V začetku tega tedna so na plantažnih nasadih AGRO-K O M B I N A T A Krško začeli ob i ra t i hruške. Zarad i slabega vremena se hruške spomlad i niso mogle dobro oplod i t i . Zato pr idelek ne bo tak kot so pričakovali. K e r pa je b i la zaščita in oskrbovanje nasadov zelo dobra , pričakujejo drugo leto, ob ugodnih vremenskih pogoj ih, rekorden pridelek.
Kolpa je precej narastla
M i n u l i v ihar z dežjem in točo, k i se je v začetku meseca razdiv ja l nad Belo kra j i no, je povzročil, da je b i la čez nekaj dn i vse do srede avgusta K o l p a precej v isoka, deroča i n blatna. Tako na metliškem in podzemeljskem kopališču tudi v redk ih son čnih dneh ni b i lo posebnega obiska, ker kopanje v taki vodi n i nikogar m ika lo .
N E D O M A ! Lahko vam ga zgrizejo miši , uniči ogenj ali voda, ukrade tat - ali pa ga morda celo strga vaš nadebudni sinko! DENAR nalagajte v hranilno knjižico
DOLENJSKE BANKE IN HRANILNICE NOVO MESTO, ki ima podružnico v KRŠKEM in ekspozituri v TREBNJEM ter v METLIKI
Ugodne obresti - posebno namensko varčevanje za nakup, graditev in obnovo stanovanj!
»DOLENJKA«: ŠE 14 DNI DO ZAČETKA GRADNJE
HIUONSKE TRGOVINE V BRSLINU! Predračun: 8,000.000 Ndin — Soplačniki: NOVOTEKS in nekatere druge delovne organizacije — Sredstva zagotovljena — Te dni natečaj za izva
jalca del
To — dolgo pričakovano in z last i za bršlinske potrošnike nadvse razveseljivo — novico je m inu l i teden sporočil d i rektor trgovskega podjetja »DOLENJKA« Lojze Urbanč. V nov i trgovini , k i jo bodo zgradi l i ob L jub l jansk i cesti b l i zu S G P P i on i r , torej v samem središču Bršlina, bodo potrošniki lahko kupova l i vsa živila za vsakdanjo prehrano (kruh , mleko, meso), sadje in zelenjavo ter druge špecerijske predmete, ka r zdaj lahko dobe le v samem Novem mestu. Razen tega bo v tej trgovini prodajalna tekst i la in tekst i ln ih izdelkov in bife, kjer bodo točili a lkoholne in nealkoholne pijače ter pr iprav l ja l i h ladna jedila in tople enolončnice. Uvedeni bosta klasična in samopotrežna prodaja.
če bo šlo vse po sreči, bodo trgovino odpr l i že v pr i hodnjem letu, vendar pa trgovsko podjetje »DOLENJKA« s tem v zvezi n ima utr jen ih zagotovil. Znano je le, da so sredstva < predračun: 8 mi l i jonov N din) zagotovljena, zemljišče izbrano in načrti ( izdelal : inž. arh . Mar j an Lapa jne) pr iprav l j en i in odobren i ter da bodo začeli delati predv idoma 1. septembra.
K d o bo gradi l , ta čas še ne vedo, vsekakor pa bo »DO-LENJKINO« trgovino gradi lo podjetje, k i bo na natečaju nudi lo najboljše pogoje. Glavn i plačnik stroškov bo »DOLENJKA«, soplačniki pa NOV O T E K S in nekatere druge delovne organizacije.
Trgov ina bo za Bršlin, naglo razvijajoče se industr i j sko predmestje Novega mesta, ve l ika pr idobitev. Sodeč
po načrtih bo to ena najlepših trgovskih hiš v N o v e m mestu in sploh ena najsodobnejših poslovalnic »DOLENJKE« , k i ima svoje lokale tud i v nekater ih sosednjih občinah. Sta la bo na površini 505 kvadratn ih metrov i n bo dolga 26, široka pa 16 m .
1. september b i mora l i Bnš-hnčani v ko ledar j ih z rdečim obkrožiti, saj bo to dan. ko bodo lahko r ek l i : »No, naposled bomo le dob i l i , za ka r smo se to l iko let potegovali!« Z dnevnih redov sestankov i n konferenc bodo črtali eno prv ih točk: vprašanje trgovine. Vsekakor ne bodo nasprotoval i temu, d a b i »DOLENJKA« to trgovino res kaj kmal u ured i la in odpr la , ker se bodo potem lahko z večjo vnemo lo t i l i reševanja vrste ''ru»ih, nič manj važnih problemov, kakršen je b i l dolga leta ta. -iz-
PISMA UREDNIŠTVU KAKO DOLGO
ŠE PROSJAČENJE? Tov. urednik! Ko si je pred dnevi skupi
na francoskih turistov ogledovala Novo mesto in njegove znamenitosti, sem iz njihovega razgovora razbral, da so zelo navdušeni nad našimi ljudmi, mestom in Jugoslavijo nasploh. Ni bilo še konec tega pogovora, ko se je skupini približalo nekaj dečkov, starih 10—13 let. Nekaj časa so si ogledovali turiste in se vrteli okoli njih kot »mačka okoli vrele kaše«. Končno sta dva fantiča pristopila k turistom in jih prosila za cigarete. Ko so jima ti odkimali, da jih ne razumejo, je eden sklenil roke in pokazal, da bi rad kadil. Sedaj so ga razumeli. Med smehom cele skupine so mu izročili dva zavitka cigaret. Dečke sem nato videl še pred lanom, kjer so sedeli na zidu in kadili. Vmes so hvalili cigarete m se pogovarjali o užitku, ki ga predstavlja kajenje (eden izmed njih je, po pripovedovanju drugih, pred predstavo bruhal).
Nekaj dni kasneje sem videl nekega cigančka, ki je
Starši pozabljajo 2e večkrat smo ugotovi l i
in zapisal i , da za mlade l jud i ni na pretek de lovnih mest, nasprotno, da j i h je zelo malo, a l i pa j i h sploh n i . Tako je težko, da b i zapos l i l i tiste, ki so končali osemletko i n tiste, k i j i h je zadnje šolsko leto zateklo v nižjih razredih. Približno enako je v vseh občinah na Dolenjskem. V treban jsk i občini so zaskrbljen i to l iko bo l j , ker je mladine precej, možnosti za zaposl i tev p a malo . Otepljejo se z last i fantov, k i nimajo popolne osnovne šole. živeti pa je treba, vendar na kmet i jah ne morejo vs i ostati". Starši b i rad i , da b i se j i m otroci zapos l i l i . To je povsem prav, ni pa prav, da jim ni bilo veliko mart kako njihove hčere in sinovi izdelujejo v šolah, dokler so ti še hodili v šole. Pozabljajo, da se danes več zahteva kot v časih, ko so bili oni mladi.
prosil za denar nemške turiste. Dali so mu nekaj drobiža — eden izmed njih pa je slikal ravno tisti trenutek, ko je ciganček vzel denar. Nato so se med smehom oddaljili in v njihovem pogovoru je bilo večkrat slišati besedo — berač.
Kaj si bodo mislili o nas tujci, če bomo dovolili tako beračenje? Dvomim, da bodo imeli omenjeni francoski turisti še vedno tako lepo mnenje o nas. Nemškim turistom pa bo dogodek dobrodošel, saj bodo lahko sliko o tem vlačili po časopisih.
MILOVAN DIMITRIĆ -Novo mesto
Posojila za stanovanja upokojencev
Društvo upokojencev v sev-niški občini razpisuje do 30. septembra posoj i lo za gradnjo stanovanj v o k v i r u sredstev, k i j i h namerava dat i sk lad republiške skupnost i socialnega zavarovanja delavcev za reševanje stanovanjsk ih potreb upokojencev in inval idov. Upokojenc i lahko dobijo ob 30 odst. lastni udeležbi posoj i lo do 15-000 N d i n za dobo 10 let z 2 odst. obrestmi , upokojenci — borc i pa do 10000 N d i n za 20 iet z 1 odst. obrestmi , če bo na podlagi prošenj kredi t odobren, bodo posameznik i sklen i l i kredi tne pogodbe kar s Kred i tno banko v Cel ju .
Harfistka Ruda Ravnik-Šurbekova je požela hvaležne in iskrene aplavze za nepozabni nastop v soboto zvečer v Lamutovi galeriji v Kostanjevici
Presenečenje n a L a m u t o ve m razstav i šču Se eno prijetno preseneče
nje nam je pripravila gostoljubna Kostanjevica na Krki preteklo soboto zvečer: zanimivo, visoko kvalitetno razstavo »53 poštnih postaj na cesti Tokaido«, bogato barvno pašo originalnih lesorezov japonskega slikarja Ichiri/u-saia Hiroshige. Dvorano, ki jo je v zadnjih tednih pohvalilo kot eno najokusneje ure. jenih manjših razstavišč v Sloveniji že več sto uglednih gostov od blizu in daleč, je tokrat dekorira! japonski ki-par Mogami Hisauuki iz Tokia, udeleženec letošnjega simpozija Forma viva. Videli smo »ikebano« v praksi: domiselno postavljanje suhih drevesnih rej in živih rož. Dvorana je tokrat v svetlih, mehkih tonih japonskih barvastih lesorezov zares žarela v čudoviti, vabljivo prikupni nevsakdanji lepoti. Gostje — med njimi so bili predstavniki oblastnih in političnih odborov iz Krškega in Novega mesta, prior kartuzije Pleter-je dr. Leopold Lavov in p. Ciril Zver, umetnika Vladimir in Jaro štoviček, prevajalec Tone Potokar iz Zagreba in drugi — so toplo sprejeli japonski pozdrav kiparja Hisa-yukija, ki je pozdravil večer za uvodno besedo L. Smre-
karja. Kustodinja Pokrajinskega muzeja iz Celja tov. Milena Moškonova je predstavila avtorja lesorezov z zanimivimi besedami, opisala pa je tudi čas nastanka in pomen lesorezov, katerih lastnik je zdaj celjski muzej. Kratek prerez japonske grafike nas je prestavil v daljno deželo »vzhajajočega sonca«, katere umetnost nam je morda malce tuja, predvsem pa vedno težko dostopna, pa spet prav zategadelj še bolj mikavna.
Nič manj prijetno ni bilo
nato drugo presenečenje večera: solistični koncert har-fistke Rude Ravnik-šurbeko-ve je bil in bo Ostal nepozabno doživetje za vse domačine in prijatelje Lamutovega razstavišča! Kar priznajmo, da srečujemo ta plemeniti instrument posebno v manjših krajih le poredkoma ali skoraj nikoli. V rokah simpatične umetnice je ta večer harfa zvenela v vseh mogočih akordih in nam pričarala svet, v katerega bi se vsakdo izmed nas morai podati večkrat, da
bi si nabral moči za vsakdanje delo. Harf is tki Rudi Rav-iiik-šurbekovi, katero bi radi še srečali na odru Lamutovega razstavišča in še kje drugje na Dolenjskem (kako čudovit bi bil lahko n. pr. njen koncert v prostorih Dolenjske galerije!), smo se z iskreno hvaležnostjo še in še zahvaljevali za resnično umetniško zaigrane skladbe starih in novih mojstrov, pri čemer so bili odlomki iz del slovenskega skladatelja Srebotnjaka za večino izmed nas pravo odkritje.
Tudi zaradi domiselnosti, s katero vabi vodstvo Dolenjskega kulturnega festivala v Kostanjevico vedno nove umetnike in tako kulturno vzgaja hvaležno občinstvo, zaslužijo organizatorji razstav in vsega javnega življenja v tem prikupnem mestecu na Krki vso pohvalo in priznanje! Hudo nam je le, ko jim tako malo mest in drugih krajev na širšem Dolenjskem pri tem sledi, čeprav nam n. pr. v Novem mestu ne manjka ne prostorov ne pogojev, da bi prirejali take in podobne večere!
T. GOŠNIK
Pojasnilo o gostovanju zbora Macmifico v Krškem
Anonimni avtor je v Dolenjskem l istu št. 30 (853) 4. 8. 1966 objavil članek o gostovanju zbora Magnif ico v Krškem i n podal n e kaj kritičnih pr ipomb v zvezi z organizacijo gostovanja tega zbora v Krškem, k i je bi lo 21. 7. 66. Zaradi pravi lne informiranost i žel imo vso zadevo pojasnit i , tako avtorju članka kot vsem ostal im.
Zbor Magnif ico je že letos spomlad i ponudi l gostovanje in sporazumno določal termin 21. 7. 66. Po tem medsebojnem dogovoru je zbor ob l jub i l , da bo imel lastno ozvočenje. Dan pred gostovanjem 30 . 7 . 66, je prejel organizator br žojavno sporočilo, da je njihovo ozvočenje pokvarjeno in naj skuša DPD Svoboda Krško dobi t i za ta večer aparaturo za ozvočenje. Organizator se je t rud i l , da zado vol j i željo zbora, vendar se mu kl jub vsem naporom nd posrečilo dobi t i kvalitetne aparature. 2a l Svoboda Krško nima na razpolago sredstev za taksno vel iko investicijo, da b i imela stalno na razpolago lastno ozvočenje. Sicer pa je vodja zbora Magnif ico že v uvodu pojasni l zadevo oko l i nj ihovega ozvočenja.
člani zbora Magnif ico imajo status svobodnega umetnika i n popolnoma razumlj ivo je, d a je tudi najemnina za takšno gosto vnje temu pr imerna, saj je to njihov edini zaslužek ob precej v i soki režiji. Organizator je pravočasno objavi l reklamo o gostovanju in kot je menda povsod običaj, pričenjajo prodajati vstopni
ce od takrat naprej , ko je javno objavljeno reklamiranje prireditve. V začetku je bi lo zanimanje za to gostovanje zelo zaskrbljujoče i n organizator je morda .«s dovol i l zaradi tega »spodrsljaja«, da je blagajničarka prodajaia vstopnice za to prireditev tudi doma. To pa menda n i po vol j i nekaterim. Ce b i b i l a edino razpoložljiva dvorana v Krškem, k i ima sedaj le 282 sedežev, večja in b i kapaciteta odgovarjala sedanjemu številu občanov, si upamo t rd i t i , da do takšnih in podobnih nevšečnosti ne b i prišlo
T a m , kjer se dela, se tudv greši prav i znan slovenski rek. Vendar, vedno je vprašanje, kaj vpl iva na to, da se greši? Mar nismo l jud je sami k r i v i , da smo nestrpni, nedosledni i n tudi enostransko kritični?
V zadnjem času je bi lo več zelc kval i tetnih ku l turn ih prireditev, čeprav žal ob le delno zasedeni dvorani . Zakaj n i takrat nihče kritično in javno vprašal, zakaj je do tega prišlo? če je b i l ar.o n imni avtor omenjenega članka prisoten vsaj na koncertu Inva lidskega pevskega zbora iz L jub Ijane, k i je b i l v z»}etku jul i ja letos v domu Svobode, b i se lah ko sam prepričal, kakšen je b i l obisk. Za l nihče n i javno izrekel nobene graje na račun nezainteresiranosti , k i bi b i l a vel iko umest-nejša kot pa k r i t i k a v zvezi z gostovanjem Magni f ica.
Upravni odbor DPD Svoboda. Krško
Podjetje s tor i tvenih obrt i
KOVINAR Kočevje r a z p i s u j e prosta delovna mesta:
1. samostojnega VK ali KV instalaterja centralne kurjave ali VK ali KV vodoinstalatera
2. samostojnega kleparja VK ali KV
Osebni dohodk i po p rav i ln iku . Nastop možen takoj . V mesecu oktobru n a razpolago družinsko stanovanje, i
K o m i s i j a za razpis mesta d i rektor ja
STANOVANJSKEGA IN KOMUNALNEGA PODJETJA B R E Ž I C E
r a z p i s u j e delovno mesto
DIREKTORJA PODJETJA P O G O J I : najmanj srednja strokovna izobrazba eko-nomsko-komercia lne smer i i n najmanj 10 let ustreznih delovnih izkušenj na področju gospodarstva.
Foleg vloge morajo kandidat i predložiti dokaz i la o s t rokovni i zobrazbi in dosedanji p raks i oz i roma zaposl itvah ter potrd i lo o nekaznovanju.
Stanovanje n i n a razpolago. Vloge bo podjetje sprejemalo do 31. 8. 1966.
O B V E S T I L O Knjigarna in papirnica MLADINSKA KNJIGA v Novem mestu in Metliki ima na zalogi vse šolske knjige in šolske potrebščine.
Opozarjamo na vel iko izbiro šolskih torb !
D a bo prodaja potekala normalno, bo poslovalnica v Novem mestu odpr la
Sejem šolskih knjig in šolskih potrebščin
pod a rkadami pred trgovino od 22. avgusta do 10. septembra 1966 vsak dan od 8. do 18. ure. Obenem sporočamo, da bo poslovalnica odpr ta tud i v nedeljo, 4. septembra 1966, od 7. do 12. ure.
G O S P O D A R S K E O R G A N I Z A C I J E OBVEŠČAMO, D A S M O P R E J E L I IZ U V O Z A P I S A L N E I N RAČUNS K E S T R O J E Z N A M K E »OLIVETTI « , K A T E R E P R O D A J A M O P O GROSISTIĆNIH C E N A H . ZA O B I S K S E PRIPOROČAMO!
Bliža se ribniški festival
Letošnji ribniški festival bo trajal od 27. avgusta do 4. septembra. V tem času bo pet do šest k u l t u r n i h pr i red i tev. Gostova l i bodo: Narodno kazalište z Reke, D r a m a in Mestno gledališče iz L jubljane, Cel jsko gledališče ter pevski zbor domače Svobode. V o k v i r u festivala bo v prostor ih osnovne šole v R i b n i c i lovska, ribiška i n l ikovna razstava. Vse pr iredi tve bodo v letnem gledališču v gradu, v p r ime ru slabega vremena pa v domu Part izana.
Spominski kotiček Gubčeve brigade
Pr ihodnje leto bo Gubčeva br igada, k i je b i l a ustanovl jena 4. septembra 1942 v gozdu p r i Trebe lnem, praznovala 25. obletnico ustanovitve-Z B Trebnje s i pr izadeva, da b i v domu družbenih organizaci j ured i la br igad in spom i n s k i kotiček, kjer b i s i dokumente, s l ike i n spominke lahko ogledali ob iskova lc i . Pros tor i n del gradiva že imajo, potrebno pa bo še vel iko dela, da bodo po i ska l i čimveč dokumentov i n j i h otel i pozabi .
Obiščite razstave v Kostanjevici! Razstava 55 japonsk ih
barvast ih lesorezov v La-mutovem razstavišču v Kostan jev ic i na K r k i je odprta za obiskovalce iz drug ih krajev i n za turiste vsak dan ob vsakem času, za domačine p a vsako nedeljo od 9. do 11. ure-
T u d i vse druge razstave, k i j i h pr i re ja obnovljeno L a m u to vo razstavišče v Kostanjev ic i , so gostom izven domačega mesta odprte vsak dan. Obiščite Kostanjev ico i n njene razstave: zb i rko grafik i n k i pov v osnovni šoli, Lamu-tovo razstavišče, razstavo sodobne k iparske umetnosti na prostem, s impozi j F o r m a v iva i n turistične zanimivost i mesta na K r k i !
IZ GOREČE H I Š E STA REŠILA GOSPODINJO v zadnjih trenutkih; d im in ognjeni zublji so jo omamili , s kis ikom iz dihamega aparata pa so j i kmalu nato na trati sredi' vasi vrnil i že skoraj izgubljeno življenje.. . Tokrat je bila k sreči le vaja v Lakovnicah pr i Bučni vasi, kjer so požrtvovalni domači gasilci v nedeljo popoldne slovesno odprli vrata novega gasilskega doma, katerega so zgradili predvsem z lastnimi močmi in sodelovanjem vseh občanov. Več o tem berite danes
na novomeški strani!
KRI, KI REŠUJE ŽIVLJENJE Pretekl i teden so daroval i k r i na novomeški transfuzijski
postaji: Alojz Avbar, član kolekt iva I n i ; Novo mesto; Alojz Tckstor i n Alojz Kr i s tan , člana kolekt iva Novoteks Novo mesto; Fan i Kaste l ic , članica kolekt iva Be t i M i r n a peč; Alojz Baje, član kolekt iva Kmet i j ska šola G r m ; Ncžka Drčar, članica ko lekt iva S D K Novo mesto; A lb ina Judež, Ana Mikec , Albina Kac in , Mar i j a Medoš, S lavka Lukšič, Anka čepar, Mart ina Flesničar i n Cvetka Pav l in , članice kolekt iva Splošna bolnica Novo mesto; Mar i ca Sepobar, članica kolekt iva Labod Novo mesto; Štefka Mežik, Dunja Kerpan , Mar i j a Se-lak, Mar i j a Zupančič i n Mar i j a Krese, članice kolekt iv? K r k a Novo mesto.
4 D O L E N J S K I L I S T št. 32 (855)
STARO IN NOVO VEDNO PORAJA TRENJA V K O L E K T I V I H
Vihravo leto očitkov in nezaupanja Dvomi delavskega sveta v Čateških Toplicah v pravilnost finančnega poslovanja - Ko bodo pojasnjeni vzroki medsebojnih nasprotij, jih bo laže odstraniti - Za samoupravne organe preizkušnja njihovih sposobnosti in
znanja še ni končana - Čas jih ne sme prehiteti!
Odkar so se čateške Topl i ce razrasle v moderno urejeno zdravilišče, je slišati o nesoglasj ih v ko lekt i vu , o samovo l j i posameznikov, o neučinkovitosti samouprave, o različnih pogledih na pr ihodnost zdravilšča i n o n i zu drug ih prot is lov i j , k i j i h je pr i nesel čas i n z n j i m ljudje.
Koren ine vedno znova porajajočih se nasprot i j segajo najbrž precej daleč nazaj. Od tedaj se je mars ika j spremeni lo in poslovanje po starem se po dograditv i nove zdraviliške hiše n i več obneslo. Obseg dela se je povečal, prišli so nov i l judje in tudi odnose je bi lo treba pr i lagodi t i nov i m razmeram.
Krep i tev samouprave je b i la ena najpomembnejših nalog, ka j t i t i organi so moral i sprejemati statut podjetja, prav i ln ike o nagrajevanju in druge samoupravne predpise.
Staro in novo pa se nikakor n i moglo ujet i i n v napol skr i t em, napol javnem trenju so se medsebojni spopadi še poglabl jal i . Prišlo je celo tako daleč, da so se načelna nasprotja sprevrgla v osebne spore. Škodo je utrpelo zdravilišče, kaj t i samoupravni organi niso b i l i vedno dorasl i ukrennm k i so j i h sprejemal i Premalo so poznal i zakonodajo in to se je maščevalo
Avtobus tudi ob nedeljah
Do l inc i so tako dolgo vztraja l i o r i zahtevi po nedel jski avtobusni zvezi z Brežicami, da j im je poslovalnica podjetja S A P zares ugodi la. Dob i l i so nedeljske avtobuse in tako niso več odrezani od prometa ob nedeljah i n prazn ik ih .
S A P ." - je omogočil zvezo z Brežicami dopoldne in popoldne. Celo • čateške Topl i ce se zdaj Do l inc i lahko zapeljejo, ker se avtobus redno ustavl ja pred zdraviliščem. Z a razumevanje so prebivalc i podjetju zelo hvaležni in upajo, da bodo te zveze lahko za stalno obdržali.
v ob l i k i nepotrebnih denarnih izdatkov.
M a r c a letos je o napačnih odnosih vod i ln ih l jud i v kolekt ivu do samouprave i n drugih neprav i lnost ih spregovori l de lavski svet i n med d rug im zahteval, da komis i j a Službe družbenega knj igovodstva v Krškem pregleda finančno poslovanje podjetja.
23. ju l i j a je m in i l o mesec dn i , odkar se je komis i j a S D K na zahtevo D S podjetja in ObSS v Brežicah prvič oglasila v zdravilišču. V kolekt ivu so tedaj zvedeli, da n i mogla ničesar ugotovit i i n nekater i jo na t ihem celo dol-žijo, da zavlačuje z ukrepanjem.
V s e m t i s t im, k i so zaradi tega postal i malodušni, bo gotovo dobrodošlo pojasni lo predsednika komis i je S D K Franca Glogovška i z Krškega. Tako le prav i :
»Ko smo prišli prvič v Toplice in zapros i l i za dokumentacijo, je b i la ta pod kl jučem. Računovodkmja je b i l a tedaj na seminar ju v Portorožu, d i rektor pa je b i l odsoten zaradi bolezni . Pok l i ca l i smo oba t r a v n i k a — predstavnika samoupravnih organov, da so nato po njunem nalogu nasi lno odpr l i pisalno
mizo in omaro. Dokumente smo našli, vendar s i z n j i m i n ismo mog l i dost i pomagat i . N a zadnj i vknjižbi je b i l datum 31. januar 1965. Nobena stvar kasneje n i b i l a več vknjižena.
Po tem smo se vprašali, na kakšni osnovi je knj igovodki-nja delala mesečne bruto bilance, trimesečne obračune dohodka in zaključno bi lanco za leto 1965. To me je tembolj razočaralo, ker niso zalegla opozor i la iz prejšnjega leta, ko je S D K že prejela zaključni račun brez potrebnih prilog,« je povedal tov. Glo-govšek.
K o m i s i j a je i zdala nalog za ureditev finančne dokumentacije i n določila za to rok 30 dni . R o k je potekel 21. ju l i ja in 25. ju l i ja je komis i j a spreje la prošnjo za podaljšanje, ker je mora la računovodki-nja med tem naprav i t i polletn i obračun in se zaradi odsotnosti d i rektor ja ukvar jat i še z upravn im i pos l i . Podaljšani rok se je iztekel 10. avgusta.
Postopek torej teče i n komis i j a oprav l ja svojo dolžnost, n ima pa še na razpolago preverjenih podatkov o poslovanju.
Vrata politične šole vsakomur odprta S k u p i n a za idejno vzgojno
delo p r i občinskem komite ju Z K S v Brežicah se je 6. aprila sestala s predstavnikom delavske univerze i n sprejela več sklepov za izobraževanje komunistov v jesenski in z imsk i sezoni.
Odločila se je za redno politično šolo, k i jo bodo lahko obiskoval i člani Z K , člani Z M S , S Z D L i n s indikata- šola bo torej odprta vsa komur , k i želi dobi t i nekol iko širše politično obzorje. To je namreč pogoj za dobro delo v Zvezi komunistom in v samoupravnih organih.
S programom šole je idejno vzgojna komis i ja letos bolj zadovoljna kot prejšnja leta. Slušatelji bodo v 74 izobraže-
Rokometaši Brežic zmagali na turnirju v Črnomlju
valnih urah res lahko dobi l i široko razgledanost. Predavanja i n razgovori bodo to leto v popo ldanskih urah, ker s i izobraževanja med de lovnim časom občinski komite Z K ne more več privoščiti. I zdatk i za tako šolanje so zelo dragi , pa tudi delovne organizacije ne b i soglašale s tem načinom.
Zahvala otrok iz Dobove
Iz Savudrije smo prejeli prisrčno pismo triindvajsetih pionirk in pionirjev iz Dobove, v katerem se najtopleje zahvaljujejo občinski zvezi DPM, ZB, pionirski organizaciji, Rdečemu križu, svojim staršem in vsem, ki so jim omogočili prijetne počitnice ob morju.
Preteklo soboto je bil- v okv i ru praznovanja praznika črnomaljske občine v Črnomlju rokometni turn i r , na katerem so razen domačih sodelovali še gostje iz Brežic, Duge Rese i n Kar lovca . Zmagovalna ekipa Brežic je dobi la prehodni poka l občinske skupščine Črnomelj.
ČRNOMELJ : B R E Z I C E 16:18 (G:8)
Domačini so z ve l ik im poletom kren i l i v boj prot i članom slovenske lige i n če ne b i imel i tako slabega vratarja, b i b i l rezultat lahko tudi obraten. Za Brežice sta b i l a najuspešnejša Stinc in Rovan, za Črnomelj pa Pul jak, B . šimec in Lozar.
DUGA R E S A : K A R L O V A C 18:13 (6:6)
Moštvi sta pr ikaza l i slabo igro, čeprav smo predvsem od igralcev Dude Rese, k i igra v reško-karlov-ški l i g i , več pričakovali. Naj-uspešnjša sta b i l a Lapič p r i Dugi Resi in Rumenovič p r i Kar -lovčanih.
ČRNOMELJ : K A R L O V A C 16:14 (7:9)
Borba za tretje mesto je b i la zanimiva, saj se je domačinom šele v drugem polčasu »odprlo«, da so potem lahko ugnal i l ibtve goste iz Kar lovca . P r i .-okometa-ših Črnomlja sta b i l a najoojjša žunič i n D. šimec, pr i j ^ s H h pa Sul ic i n Kesler . "
BREŽICE : DUGA R E S \ 12:10 (9:6)
Brežičani v f inalu niso aovo l i l i presenečenja, čeprav so se j i m sicer počasni gostje iz Duge Rese že močno približali. Za zmago imata največ zaslug vratar Berglez in Šetinc.
J . S
N O V O V BREŽICAH • V P O N E D E L J E K , 8. A V G U
STA, J E B I L A L IC ITAC IJA za izgradnjo veznega mostu v U l i c i 21. TOaja. Most, k i " b o povezoval star i
d e , l mesta z nov im naseljem H r a -s t n i c o , bo gradi l novomeški P i on i r
najugodnejši ponudnik. Delat i "Odo pričeli takoj , most pa bo Sotov d o občinskega praznika, ^ r a t i bodo asfal t i ra l i cesto do " " c epa p r o t j Bizo l jskem. Trasa do j^ostu bo zavzela celotno širino c|'stišča med zgradbo občinske ^kup&čine tn stavbami na drugi *>'rani. Dosedanjo tržnico bodo r r e * t a v i l j v bližino Ul ice 21. maja.
• D E L A ZA N O V O TRŽNICO napredujejo. V notranj ih prostor ih r ° K z uredi la svoje pavil jone. N a P " "^ 1 ' kjer je b i la do zdaj tržni-^> bodo podr l i tud i kostanje, ka j t i
del
cesto pred gasi lskim domom" bo treba dv igni t i kar za col meter.
• C E S T O BREŽICE-^DOBOVA so v ponedeljek začeli asfalt irat i . Zaradi modernizacije je cesta zaprta za ves promet, k i je preusmerjen po cesti IV . reda Dobova —Sela—Bukošek—Brežice i n obratno. Ob lepem vremenu bodo z de l i gotovi v petnajsUh dneh. Preostal i del ceste bodo asfalt iral i p r i hodnje leto.
• P R I S T O J N I O R G A N I OBČINS K E SKUPŠČINE V BREŽICAH so poskrbel i tudi za lepšo podobo mesta. Od stavbe občinske skupščine do gostilne P r i gradu so uredi l i gredice in nanje posadi l i salvi je. Zamisel vsekakor pozdravl jamo, obenem pa opozarjamo občane, naj nasad čuvajo pred mal i m i nepr id iprav i !
Pretekl i teden so v brežiški porodnišnici rodile: E m i l i j a Pristov-šek iz Pisec — deklico, Jožica H r i -beršek iz Globokega — dečka, Ana Košak iz Brežic —- Mi t jo , Just ina V intar iz Loga — Marjana, Jožefa Šiško iz Krškega — deklico, Ana Budna iz Sevnice — Stanislava, Mar i j a Tomažin iz Cunrovca — Jožeta, Ratka Penevska iz Brestanice — Sonjo, Hedv ika Krag l iz Mokronoga — Matjaža, V i da Češek iz Sevnice — dekl ico, L jubica Lu -kič iz V iher — Romana, Jožica Kuhar iz Brežic — Davorja.
BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ
Pretekl i teden so se ponesrečili in i ska l i pomoči v brežiški bolnišnici: Ivana Prišlina, delavca iz Gregurič brega, je nekdo napadel ter mu prizadejal poškodbe po desni r ok i i n levem ramenu. Mar t in Vašcer, upokojenec iz Bukoška, je padel na dvorišču in si poškodoval glavo. V i d Celeč, s in uslužben-. ca iz Dobove, je padel z voza i n si poškodoval levo roko. Avgust Ribič, rudar s Senovega, s i je p r i delu poškodoval desno nogo. Franc Bertole, upokojenec iz Pavlove vas i , je padel s kozolca i n dobi l poškodbe po prs ih . Miros lav Petan, delavec iz Curnovca, je padel s kolesa i n s i poškodoval desno roko. Vera A r i i , uslužbenka iz Velj. Podloga, ie padla z mopedom in dobi la poškodbe glave. Jožefa Ce-t in . gospodinja iz Mihalovca , se je prevrni la z vozom in si poškodovala desno ramo. l l i l m i j a Murato-vič, delavec iz Krškega, Je dobi l p r i delu poškodbe po brazu. V i d Švec, kmetovalec iz Zdencev, se je posekal s sekiro po levi nogi.
Kaj se vsak tec'en zgodi pri nas, vam pove
DOLENiSKI LIST!
Lapidari j na Drnovem pr i Krškem. Kamni tn i spomeniki so ostanki stare rimske naselbine Neoviodunum. Obiskovalci si tam laliko ogledajo tudi rekonstruirano
rimsko pristanišče ob nekdanji savski strugi. (Foto: J . Teppev)
S K O N F E R E N C E KOMUNISTOV V »CELULOZI«
Osnovne organizacije: bolj samostojne! Delo komunistov se mora v kolektivu odraziti v večji meri kot do sedaj — Načela statuta se ne izvajajo v celoti — Nujno je potrebna mehanizacija
lesnega skladišča
V začetku avgusta so ime l i komunis t i tovarne papir ja in celuloze konferenco, n a kater i so razpravl ja l i o sk lep ih IV. p lenuma i n o aktua ln ih prob lemih v tovarni . Po izkus i l i so najti način, kako b i povečali aktivnost političnih organizaci j v ko lekt ivu. V Celuloz i imajo t r i osnovne organizacije i n tovarniški komite. Nekatere organizacije so bi le preveč pasivne, ker člani niso ime l i čuta odgovornost i za delo v n j ih . N a konferenci je bi lo poudarjeno, da morajo osnovne organizacije delati bolj samostojno- Ne smejo čakati, kaj bo ukren i l tovarniški komite in da bodo oni delal i potem po istem ka lupu. K o m u n i s t i b i mora l i povzročiti »plaz« de-
Dober obisk na krškem kopališču
Kopališče v Krškem je letos v treh mesecih i n pol obiskalo že oko l i 35.000 kopalcev. T u niso všteti delavci tovarne papir ja i n celuloze m drugi , k i imajo prost vstop. Kopališče je posebno dobro obiskano ob nedeljah i n prazn ik ih , ko pride vel iko kopalcev iz Hrvatske. Voda v bazenu ima 22—26 stopinj C in jo menjajo enkrat, po potrebi pa tudi dvakrat na teden.
DVE NOVI BENCINSKI
ČRPALKI Trgovsko podjetje P R E
S K R B A iz Krškega se je odločilo za gradnjo dveh benc insk ih črpalk. Postavi lo ju bo v Kostanjev ic i in Bresta-nrici. Oba k ra ja sta precej
oddaljena od občinskega središča, zato občani pozdravljajo odločitev P R E S K R B E , zlasti še tisti, ki imajo svoja vozila. Na lastni koži so doslej i zkus i l i , kako neugodno je. če je pot do črpalke tako dolga-
Preurejanje Manufakture
Trgovsko podjetje P R E S K R B A Krško je začelo pred k r a t k i m preurejat i prodajalno Manufaktura . Upajo da bodo dela končana že do 1. oktobra letos. Sedaj poslujejo začasno v loka lu nasprot i prodajalne Tekst i l . V s a dela investirajo sami ; tako bodo letos vložili v obnovo lokalov oko l i 100 mi l i jonov S-din.
V P r esk rb i so pol letni p lan presegli kar za 2G odst. Promet b i b i l še večji, če b i ime l i na zalogi blago, po katerem je največje povpraševanje. Sklade so letos povečali za 101 odst., plače pa za 22- odst., tako da je sedaj povprečni osebni dohodek v podjetju 69.150 S-din.
lovne vneme, tako da b i s i p r idob i l i ugled med d rug im i delavci.
Medtem ko dosega letos Celuloza zelo dobre količinske uspehe, so finančni zarad i reforme manjši. K e r postajajo kupc i vedno zahtevnejši, so na konferenci skleni l i .čimprej ustanovit i vse možne službe, k i b i pr ipomogle k izboljšanju kvalitete izdelkov. K o m u n i s t i so b i h tud i mnenja, da je treba še povečati izvoz, ker se na domačem trgu pozna, d a je začela s polno zmoglj ivostjo obratovati tovarna celuloze v Sremsk i M i t r ov i c i .
N a konferenci so se tud i zedini l i , da je treba pomagati p r i izgradnj i komunaln ih potreb v občini. Trenutno je najbolj aktualna gradn ja mostu, k i je največja investici ja v krški občini. K e r je Celuloza lan i pogodbeno obl jubi la , da bo prispevala dej sredstev, so na konferenc i sk l en i l i , da je treba to vprašanje čimprej rešiti i n bodo zato o tej s tvar i razpravl ja l i tudi na delavskem svetu. Celuloza bo skušala čimprej poravnat i svoje obveze, toda zaradi plačevanja anuitet je to bolj težko.
K o so ' razpravl ja l i o izvajanju načel statuta v kolekt ivu, so ugotovi l i , da j i h v p raks i ne uresničujejo v celot i . Vz roke za to bodo skušali po iskat i p r i izvajalc ih statuta. Razen tega so tud i ugotovi l i , da n i povezave med obra tn imi de lavsk imi sveti in centra ln im DS , kar se posebno odraža v medsebojn ih odnosih. K o m u n i s t i so razpravl ja l i tudi o zmožnost ih domače komercia lne službe'. K e r j i m sedaj nabavl ja surovine »Papir-les« iz Ljubl jane, se sprašujejo, če je to potrebno oz i roma če ne bi mogl i n j ihov i komercia l i
s t i opravl jat i tega sami . Ugotov i l i so tudi, da je nujno potrebno mehaniz i rat i skladiščni prostor , ke r samo z delavci težko spravi jo vel ike količine lesa, k i prihajajo v zadnjem času. Sk l en i l i so še, da je treba okrep i t i prodajno službo doma i n v inozemstvu.
Hotel Sremič zaseden 80-odstotno
V prv i po lov ic i letošnjega leta je b i l hotel Sremič v Krškem zaseden 80 odst. M e d gosti so prevladoval i naši tur i s t i . Ve l iko je b i l o tud i plavalcev, ki so t ren i ra l i v o l imp i j skem bazenu. D a n i b i l p r i l i v tujcev večji, je k r i va predvsem cesta Z idan i most— Krško. Uprava hotela je že imela razgovore s ce l j sk imi hotel i , da bi j i m t i odstopi l i določene skupine turistov, toda zaradi slabe ceste n i b i lo iz tega nič. Imajo pa pogodbo s P U T N I K O M . Skupine turistov, ki potujejo s PUT-N I K O V I M I avtobusi v tuj ino, p r i n j ih večerjajo i n pre-spi jo, ko gredo v tuj ino i n ko se vračajo.
Piknik v Kostanjevici
Udeleženci letošnje F O R M E V I V E v Kostan jev ic i so preživeli v torek, 9. avgusta, pr i jeten družabni večer na dvorišču kostanjeviškega gradu V družbi d irektor ice F O R M E V I V E V i l m e Pirkovičeve, predstavnikov kul turnega i n političnega življenja krške občine i n novinarjev iz Slovenije in Hrvaške so se umetn i k i dobre volje lep čas zadržali na p i k n i k u pred vinsko kletjo. Navzoč je b i l tud i generalni konzu l S F R J v Celovcu Franc Pirkovič.
DROBNE S SENOVEGA • REPUBLIŠKI O D B O R S IN
D I K A T O V S L O V E N I J E je pretek l i petek anketiral 15 l jud i , zaposlenih v rudn iku . Anket iranci so izpolnjevali pismene teste z vprašanji, k i se nanašajo na sklepe IV . plenuma Z K J in uresničevanje gospodarske reforme.
• P R O S T O V O L J N O G A S I L S K O DRUŠTVO na Senovem je dobi lo deset novih paradnih uni form, k i j i h je društvo kupi lo z lastnimi sredstvi. Društvo šteje zdaj 30 akt ivnih članov, 18 pionirjev i n ima okrog 500 podpornih članov.
• NA KOPALIŠČU v Dovškem letos n i prave živahnosti; temu je verjetno vzrok muhasto vreme. Sta ln i kopalc i — večinoma otroci — pravi jo, da so vstopnice predrage, saj j im starši ne morejo vsak dan dajati denarja.
• PROSTOR ZA O D L A G A N J E S M E T I Senovčani že dolgo časa pogrešajo. Smeti razvažajo ob po toke a l i kar vanje, ob na l i v ih , ko vode narastejo, pa smeti ostanejo na bregovih. Hig iena je gotovo vredna večje pozornosti !
• G R A D N J A 6-STANOVANJ-S K E G A B L O K A za prosvetne delavce kar dobro napreduje. B l o k bo predvidoma dograjen pr ihodnje leto.
• O K R O G 40 M L A D I N C E V iz rudnika je b i lo letos na taboru predvojuške vzgoje. Zaradi njihove odsotnosti je padla proizvodnja. Občinska skupščina podjetju n i v rn i la denarja, k i so ga izplačali mladincem za čas, ko so bil i na taboru.
• V T R G O V I N I V DOVŠKEM prodajajo drobno blago kar brez tehtnice a l i pa ga tehtajo na sto-k i logramski tehtnici v skladišču, da kupec n ima kontrole. Tehtnico so da l i v popravi lo, podjetje pa za to poslovalnico n i preskrbelo druge.
• R U D A R J I IN S V O J C I , k i so 9. avgusta odpotovali na oddih v s ind ika ln i počitniški dom v Vr -sar, so čakali na avtobus po ln ih šest ur , nihče pa se j i m za to l a opravičil! To je b i l a že peta izmena, k i je letos odšla na morje.
V E S T I
IZ K R Š K E
O B Č I N E
Preden se zablesti cvet bele krizanteme Cvk l amn i , asparagusi ; ma
čehe, pr imule , kr izanteme . . .
Najlepše rože kr izanteme. Z v e l i k im i be l im i i n rumenim i cvetovi. Z omamnim, vonjem.
Cvk l amn i , asparagusi , mačehe in pr imule dozore zgodaj.
K r i zanteme so jesenske rože. Razcveto se v oktobru. Ob dnevu mr t v i h imajo najlepše i n največje cvetove. Nesemo j i h na grobove. Nj ihov vonj je melanholičen.
Ob Cest i herojev ima novomeška komuna lna uprava vel iko vrtnar i jo i n v njej nekaj arov kr i zantem.
V v i sokem avgustovskem soncu i n sopar ic i se kr i zanteme rahlo pripognejo. Toda niso v nevarnost i , da b i j i h vročina . . . T u je Jože Barbo, izkušen vrtnar , da j i h neguje, priveze, če je potrebno, i n zal iva.
Jože Barbo je pravkar stal upognjen sredi nasada k r i zantem, ko smo ga vprašali:
»No, mojster, kako kaže letina?«
»Dobro«. »Kaj to pomeni?« »Da bodo kr izanteme i n
druge rože v redu zacvetele.« »Se to vselej zgodi?« »Ce je vrtnar dober, se pra
vi , če l jub i cvetje, se. K r i z an teme so rože, k i potrebujejo večjo nego od drugih. So pa zato najlepše.«
»Kdaj greste najraje mednje?«
»Kadar cveto. Imam občutek, da je moj t rud poplačan.«
Trškogorec Jože Barbo je vrtnar že od leta 1937- Izučil se je v L jub l jan i . Preden je prišel v vrtnar i jo komunal ne uprave, je deset let urejal kandi jske bolnišnice. To delo je vselej vzorno opravl ja l .
»Rekli ste, da stanujete na v insk i Trški gor i . Je kakšna raz l i ka med vzgojo rož i n trt?«
»Delo s trto n i tako zahtevno. Toda če hočeš, da rod i , moraš budno pazi t i na njeno rast.«
K a d a r v vr tnar i j i rože cveto, i m a Jože vel iko dela. E n i pridejo po šopke, drugi po nasvete. Izkušen vr tnar ima
obojega vselej za zajetne šopke. Prepričajte se!
I V A N Z O R A N
Vitamin B 1 — najboljše sredstvo v boju zoper bolezen civilizacije
Strokovn jak i menijo, da uživamo Jugoslovani že desetletja premalo v i tamina B 1. Vzroke za to je treba iskat i v preveč izumetničeni prehrani . Pomanjkanje v i tamina B 1 povzroča nevrozo in motnje v delovanju živčnega s istema. S imp tomi te tako imenovane bolezni civi l izaci je so h i t ra utrujenost, težave s koncentracijo, čest glavobol, pozabljivost, nespečnost, razdraž-lj ivost i n naglo razburjenje. Posledica vseh teh pojavov,
k i se j i m često pridružijo še motnje v prebavi , nepravi lno delovanje srca, krvnega obtok a i n vnetje živcev, je močno upadanje delovne stor i l nost i .
V i t a m i n B 1 vsebujejo mnoga živila, kakor ržen k r u h , sveža surova zelenjava, precej pa ga najdemo v mleku i n mlečnih i zde lk ih , k i so zarad i številnih drug ih koristn i h snovi še posebej pr iporočljivi za nervozne l jud i . Posebno mnogo v i tamina B 1 i m a k v a s . Znan i ameriški zdravnik, katerega knj iga o prav i ln i prehrani je obšla ves svet, ga priporoča vsem l judem vsaj kavino žličko na dan. Predvsem za zdravje, pa tudi za lepo kožo.
Nočno sonce K o t men i angleški arhitekt
urbanist M . Granv i l l e iz Co-ventrvja, bo lahko v pr ihodnost i mesto s 100.000 prebivalci vso noč razsvetl jeval en sam izvor svetolobe. Le-ta naj bi visel v ozračju nad mestom. Sovjetski znanstveniki se že dolgo ukvarjajo s takšno napravo: namest i l i naj b i jo oko l i 200 metrov od tal . Proučujejo še drug postopek za razsvetljevanje mest: s svet lobnimi baloni .
Orjaški radar V C learu na A l jask i so pred
k r a t k i m postavi l i orjaški radar, k i lahko odkri je predmet s premerom 40 centr imetrov na daljavo 4 tisoč k m . Radar je težak 185 ton i n ima obl iko ogromne žoge za golf. V isok je kot šestnadstropna hiša i n mer i v premeru 42 metrov. Z e l ek t ronsk im računs k i m stro jem lahko natančno ugotovi pot kake rakete, kraj izstrel itve, ci l j i n točen čas zadetka.
Vstopnica za gradove Za enkratno plačilo v zne
sku približno 4000 dinarjev bodo lahko tu j i tur i s t i v letošnjem letu ob iska l i oko l i 400 gradov, palač in muzejev, raztresenih po vsem britanskem ozemlju, ne da b i plačali še kakšno dodatno vstop nino. Za to vsoto bodo ime l i pravico do prostega vstopa eno leto. M e d spomenik i , k i j i h bodo lahko s to skupno vstopnico ob iska l i , so tudi l ondonsk i Tower, K ip l ingova hiša v Susexu in edinburški grad.
Še trije množični zločini v ZDA
V ka l i f o rn i j skem mestu Mi lp i t asu ie našla pol ic ija pred dnevi petčlansko družino mrtvo N a vseh t rup l ih so o d k r i ' 1 strele v glavo. Po l i c i ja domneva, da je J2-letna Jeanettc Stuart , '-ti je šele pred k r a t k i m zapust i la psihiatrično k l i n i k o , us t re l i l a svojega moža (45) in svoje t r i otroke v starost i med pe t im in o s m i m letom, nato pa s i je še sama vzela življenje
Ob koncu preteklega tedna je blazneš Joseph Daviš v New H a venu (ZDA) v bi feju mestne tovarne orožja s samokresom strel ja l na prisotne, p r i čemer je ub i l a l i ran i l šest oseb. Davisa je smrtno ran i l nek i pol icaj , tako da je med vožnjo v bolnišnico podlegel.
Istega dne je v Londonu neznani z l ikovec v uličnem boju ub i l t r i pol ic i jske agente i n nato pobegni l . Sprva so m i s l i l i , da gre za pobeglega kaznjenca, vendar je predstavnik jetniš-nice te vesti zan ika l . V boj u so padl i tri je pol ica j i , kar je to l iko, ko t j i h je bi lo ub i t i h v zadnj ih pet ih let ih skupaj .
Franci Slak iz Trebnjega je v juniju dobil v Dobrniču dve nebogljeni srnici — dvojčki. V dobrem mesecu sta ob njegovi skrbni vzreji že lepo zrastli. Ka j ne bi, saj pospravita na dan že skoraj 2 l itra mleka, proti večeru pa ju vodi še na pašo. Toda njima je več za skakanje in raje se spustita v dir po trati. Takrat je pri trebanjskem gradu, kjer oskrbnik in srnici stanujejo, polno otrok, ki j ih prihajajo gledat. Noč prespita s kokošmi v kokošnjaku, toda srnjaček je že prav bojevit in z nogami od jeze tolče ob tla, če se spreta s petelinom.
(Posnetek: IVI. Legan)
Bralce BE-ČE romanov obveščamo, da bo poleg romana FANTOMASOVI ZLOČIN! izšlo še pet romanov na temo FANTOMAS.
- INŠPEKTOR J U V E PROTI F A N T O M A S U
- M R T V E C N A P A D A
- BEG IZ Z A N K E - K R A J A RDEČEGA
D I A M A N T A
- INŠPEKTOR R A Z B O J N I K
Naši BE-ČE zvezki so prirejeni tako, da jih lahko bralci vežejo in s tem pridobijo lepo knjigo.
Bra l cem naj povemo še to, da je igra l pr i nas v začetku leta f i lm F A N T O M A S . V glavni vlogi je nastopi l popularn i f rancosk i igralec Jean Ma -rais. F i l m je ime l vel ike uspehe po vsem svetu.
BERITE BE-ČE R O M A N E ! ! !
NA POTI K 3000. JAMI Bodo Gorjanci kdaj do kraja razkrili svoje temne skrivnosti? Kje je Trdinovo »jezero p o c | Kukovo goro«? — Dolenjski jamarji so spet vpisali v seznam slovanskih podzemeljskih čarov nekaj novih biserov — V jami »Pri bosenski bajti« so n a š | j 148 cm dolg kapnik-makaron, ki ima premer komaj pol centimetra K aj goriva jama pri Brodu, v katero Krka ljubosumno zapira vstop?
G0ir'»ci so jamar j em pred dnevi "lova r a z k r i l i svojo no-t ran j 0 5 1 . Ljudske pr ipoved i o teitt .^So »znotraj votli«, da
j e v Podzemsko jezero itd-kar J e dajalo T r d i n i povod z & pis^je o skr i vnos t ih gor-jansK e g* Podzemlja, so dobije znova eno svo j ih po t rd i l . p r j f°'0mu, v gozdovih na meji ^ e d repub l ikama, so n o v o ^ ^ i j amar j i , skupno z janiarJ1 & drug ih s lovenskih klut>oV< obiskal i štiri jame, j ih P l e z a l i , s k i c i r a l i i n z n i e r i 1 1 ' Medklubske akci je sta 5 6 Udeležila tud i dva gjiafB angleška jamar ja . Ifr r e dn° ^spešeno delo novo-meŠKiP- kostanjeviških i n čr-n or f l a H S W n Jamarjev v zadnjih ^ e h Je pr ip i sa t i dejstvu, . ^ ° ta mesec odkr i t a t r i t i * 0 ^ Jama na S lovenskem (ta K * korana ) i n da morajo r b a r s k i k l u b i po Slo-veniJ1 r e g i s t r i r a t i še nekaj ja« 1 : s t e m pr ispevat i k osref^ 1 . .slovenski j a m a r s k i aKcift 1 i m a naslov »Triti-
.pid^vna odprava n a Po-loifl i e ^ m e l a n a l ° g o , da razišče ^ V ( ; C j am, predvsem tistih' 1 J in zaradi pomanjk a n j ° P r e m e kostanje viški i a i ^ N k 6 m o r e J ° ob iskat i .
-rjfc i b cesti, k i vod i na #01^Je »Jama p r i bosenski • P r v a stopnja je i a i U a I 1 ' ; Popeljala trideset m e t r ° ' ^ a V p i č n o - ° d t a m v 0 " ^ J O i r ' J e rovi . P r v i je slep, dru£ ' l j e Šmarje popel ja l
5tfd J v l t 0 zakopano dvoranico- , ] e r s « našli 148 centi-
$cf dolg kapnik , makaron ^ p r e m e r u i m a p o l cen-t i i f l e t r ' ' K a J t a k e § a novomeški ^ a r j i D ° lenjskem še = i & 0 «Qeli. Tre t j i rov j i h je
g l o b l j i predor Ha svetu
j s i / ^ o toka Honšo i n T o k # ! bodo povezal i s pod-m o r ž > . Predorom, k i bo Ljgl<21 na svetu: i zdo lb l i „ a r » skalo 100 metrov pod V s k i m dnom. Predor bo k i lometrov, stroški Pa bodo znašali
O k r o j . m i l i j a rd dinarjev. (P r jo ^ bo povezoval
Z Angli jo P od R o -nav-s^. Prelivom, bo tekel 38 \Qv pod m o r s k i m d O ° ^ o ^ dosegel dolžino
popel ja l 42 metrov . navzdol . Treba je b i lo spust i t i lestvice. Dramatični t renutk i so b i l i , ko je član novomeškega k l u b a ostal na koncu lestvic brez luči, lestvice pa še niso dosegle dna. Pomagal s i je tako, da je obvisel na varova ln i v r v i i n pr iveza l dodatne lestvice, k i so m u j i h pos la l i po vrv i . Brezno se je končalo z majhno dvoranico. Jamo so zmer i l i i n z r i sa l i .
Drugega dne so po dolgem iskan ju našli Poganjo jamo, k i je že na Hrvaškem. Voda je zasula vhod i n po dolgem kopan ju so prišli le k a k i h deset metrov v notranjost jame, še zanimivost : hrvaški j amar j i so barva l i i zv i r nad Poganjo jamo i n ugotovi l i vodno zvezo s Studeno v Ko stanjevici . Višinska raz l i ka med obema j amama je oko l i 650 metrov.
Tomaševička j a m a je k a k i h 30 metrov nad Poganjo jamo. T u n i b i lo kakšnih posebnost i , razen tega, d a je j a m a klasično brezno z navpičnimi stenami. N a pot i v dol ino so jamar j i ob iska l i še jamo nad Cankarjevo kočo. Z raz l iko od osta l ih je ta j ama vodoravna i n dolga oko l i 30 metrov.
Novomeški j amar j i nameravajo ob n i zkem vodnem stanju K r k e ob iskat i še jamo na B r o d u . Jama je edinstven p r imer vodne jame v Sloven i j i , saj je rov na cel i dolžin i zal i t z vodo. Zarad i težkega dostopa je j a m a to l iko bol j zan imiva i n privlačna.
Peter Breščak
Tri iz trebanjskega konca
• Svojevrstno P O T E G A V ŠČINO je nared i l trebanjs k i m hr ibo lazcem, k i so se nedavno napot i l i n a Tr ig lav , nj ihov pr i jate l j , zaposlen v tovarni kov inske embalaže. K o t udeleženec odprave je ime l na s k r b i konzerve. Toda glej: ko so j i h p r i v l ek l i na vrh ter j i h začeli odp i ra t i , da bi se okrepčali, je b i l v vsaki — pesek. S k r b n i k za konzerve, tudi sam žrtev potegavščine, n i hotel p r i zna t i , da je ime l prste vmes. Toda ko so se v rn i l i na domove je nemudoma pos la l brzojavno opravičilo, ker je grozi lo, da bodo hr ibo lazc i dv ign i l i halo nad nedolžno tovarno konzerv
• Svojevrstno S T A V O so ime l i zadnjič na Sela Šum-berku. M e d dopoldansko mašo so v gost i lni Oz imek možje s stavo pregovor i l i mež-narja. da je namesto ob dvanajst ih že kar ob enajst ih zvoni l poldne • •
• Svojevrstno PRESENEČENJE je p r ip rav i l Trebanj-cem prejšnjo sredo »znani i luz ion is t Zanellv«. Vse dopoldne je delal rek lamo, kako bo zvečer v prosvetnem domu sekal glave, p r i čemer lahko sodelujejo tud i gledalc i . Toda, ko so ob napovedani u r i gledalci prišli, roKo-hi treca n i bi lo od nikoder . M e n d a se n i zba l za svojo glavo?
D O L G O K O T L A K E T odraslega moškega, je zraslo na njivi Franca Goleta, upokojenca iz Velike Bučne vasi p r i Novem mestu, ki ima nasad 50 arov brez-nitnega fižola za prodajo. Najdaljši strok je meri l nekaj nad 30 cm. Pridelovalec je ugotovil, da da kg že 24 takih strokov, medtem ko je »normalnih« strokov za to težo potrebnih 60 do 80. »Čudo narave« smo slikali v našem uredništvu, velikost fižo-lovih strokov pa je najbolj razvidna v primerjavi z žensko roko . (Fo to : Ivan
Zoran)
( M E S T N A H R A N I L N I C A I V N O V E M M E S T U ) . Meseca
ju l i j a 1901 je 216 strank vložilo 51-715 K O l h , 191 strank vzdigni lo 48.669 K 13 h , toraj več vložilo 3 045 K 88 h. 7 st rankam se je izplačalo posoj i lo 6.000 K . Stanje v log 1,665 365 K 07 h Denarn i promet 207.005 K 46.h.
(MEŠČANSKA G A R D A v Novem mestu) p r i r ed i dne 18 t. m- povodom rojstnega dne N j i h Veličanstva presvit lega cesarja F ranca Jožefa običaj no vsakoletno cerkveno parado, popoldne ob dveh pa bode odmarširala z godbo na čelu v Kovačevo hosto v žabj i vasi , k jer se bode vršila prosta zabava. — K e r že dolgo časa n i b i lo tacega izleta, se slavno občinstvo vabi , da se ga mnogoštevilno udeleži. — Skrbi jeno bo tud i za dobro pijačo i n mrz l o jed
( S N E G N A M E S E C U ) . Ameriški časniki pišejo, da so učenjaki Havardske zvez-darne naprav i l i fotografične s l ike meseca, na ka te r ih se v id i , da je na mesecu sneg-Ako je na n jem sneg, bode tam gotovo tud i voda. led in ljudje. K d o r tega ne "eruje, naj se sam prepriča.
D O L E N J S K E N O V I C E 15. avgusta 1901
ZAČEL S E J E O D K U P B E L I H ŽIT
Začetek odkupa se je zarad i I deževnega vremena in kasnejše mlačve neko l iko zakasni l . V Be l i k ra j in i so začeli odkupovat i žito 1- avgusta, v novomeškem in trebanjskem okra ju pa 9. avgusta. Najbolj so se prv i dan odkupa izkaza l i črnomaljski kmetje, k i so v enem dnevu oddal i vse predpisane količine žita. V M e t l i k i se le 17 posestnikov ni držalo razporeda, vsi drugi pa so pr ipe l ja l i žito točno ob določenem času- V K Z v škocjann je doslej p r i pel jala najlepše žito posest-n ica Mar i j a T?upar iz Goriške vasi
V E L I K G A S I L S K I N A S T O P V ČRNOMLJU
V nedeljo, 12. ju l i j a , je pr i red i la Okra jna gasi lska zveza v Črnomlju obsežno prosla-. vo, na kater i je sodelovalo 12 gas i l sk ih društev. P r i dopo ldansk ih vajah je vzbud ' la posebno pozornost četa pionirjev P G D iz Met l ike , k i so spuščali ponesrečenca pc vrvi .
18. a\gusta 1951
D r . B r a l k o K r e f t : (6)
Jurčič in njegov roman ,Deseti brat' Z n j im se včasih tako prešerno, a hkrati tako ljudsko kro-hoče čmerikavemu svetu v brk, kakor se domu in svetu postavljajo po robu s svojim, včasih že kar brezsramnim humorjem razne Shakespearove komične figure od raznih slug do Pištole in Falstaffa. Jurčičevi dovtipneži, premetenci in šegavci iz ljudstva žive v njegovih delih prav tako prvobitno kakor razposajeni Ukraj inci v mladostnih Gogoljevih povestih iz Ukrajine, ko še ni bil zagrenjen.
Jurčič je bil z vsem svojim delom in življenjem napreden, svobodoumen in svobodo ljubeč duh, pr i tem pa skoz in skoz demokratičen in toleranten. Njegov neposredni duh je ostal živ v rodu Jurčičev do današnjega dne. štirje pisateljevi pranečaki, vnuki Jurčičevega brata, so bili partizani. Prav tako pa je tudi rod Hočevarjev, k i izhaja iz Jurčičeve sestre, dal svoje zastopnike v osvobodilnem boju in revoluciji. S tem so tudi člani novejšega Jurčičevega rodu izpol-
G v i d o B i r o l l a : M a n i c a i n L o v r o
njevali življenjsko geslo svojega velikega prednika: živeti iz ljudstva za ljudstvo in se boriti zanj. O tem globokem smislu življenja, k i je osnovna ideja tudi socialističnega humanizma, priča vse Jurčičevo življenje in delo. Z nj im se je tako neodtrgljivo in nedeljivo zrastel s svojim ljudstvom, še posebej z Dolenjsko, da je naš najpopularnejši pisatelj. Prodr l pa je tudi v široki svet, saj je na pr. njegova povest .»Jurij Kozjak« prevedena v nad štirideset jezikov, česar ni doseglo doslej še nobeno drugo delo iz jugoslovanskih književnosti. »Deseti brat« je že leta 1886, pet let po Jurčičevi smrti, izhajal kot podlistek v nemškem jeziku, po prizadevanju gorečega Jurčičevega častilca in prevajalca Kolednika pa je izšel leta 1960 tudi v lepi nemški knjižni izdaji. Povest »Sosedov sin« je izšla v italijanskem prevodu v zbirki »Dvanajst mojstrskih del«. V tej zbirki je dobil Jurčič častno mesto ob Balzacu, Dickensu, Mickievvi-czu, Puškinu in drugih. S temi navedki pa prevodi njegovih del v druge jezike še niso izčrpani.
Vsem ugovorom navkljub se je »Deseti brat« najgloblje zapisal v srce našega ljudstva in ponarodel, saj je poleg Prešernovih »Poezij« naša najpopularnejša in najbolj razširjena knjiga. Prešeren je imel tenek posluh za literarno pomembnost in vrednost, hkrati pa za pristno in čisto ljudskost. Preden je naša literatura dala zasluženo priznanje Linhartu, mu ga je že davno prej dal Prešeren, ko je med drugim zapisal:
K o m u Matiček, Micka, hči župana, ki mar mu je slovenstvo, nista znana? Globoko sem prepričan, da bi dal Prešeren podobno pri
znanje tudi Jurčiču in njegovemu »Desetemu bratu«, če b i ga bi l doživel, kajti tudi za Jurčiča velja: vsakdo, ki m u je mar slovenstvo, pozna, ceni in hrani v sebi »Desetega brata« kot dragoceno svetinjo preprostega kova, a z žlahtnim zvenom, k i mu zazveni še danes, če ima posluh zanjo, če pa ga nima, ni kriv »Deseti brat«, kajti ni zmeraj kriva knjiga, če v kakšni glavi ob stiku z njo votlo zazveni — ali pa sploh ne.
105. — »Takoj v Kranjsko goro po reševalce!« se je končno spomnil prvi. Brez besed sta se pognala z mesta in hitela, kol ikor so j ima dale moči. Vsa obupana sta se čez dobre tri-četrt ure ustavila pr i prvi hiši in v pretrganih stavkih povedala, kaj se je zgodilo. Mlad fant, ki je pravkar prišel iz šole, si je pripel smuči in zdrvel naprej. Čez nekaj minut je že planil v sobo, kjer se je Miha poslavljal od svojega znanca. »Cene!« je zadihano povedal fant. »Plaz je zasul smučarja. Dva sta se rešila in čakata pr i nas.« Cene je skočit pokonci ter odhitel s fantom. Miha i n Činč sta stekla za njima.
106. — N i minilo četrt ure i n že je reševalna ekipa hitela na kraj nesreče. Spotoma so pobrali še oba smučarja in ju spraševali, kje in kako je prišlo do nesreče. »Ali sta zaznamovala mesto, kjer je izginil vajin tovariš?« je poizvedoval Cene. Smučarja sta odkimala. »Skice najbrž tudi nista naredila?« Spet sta odkimala. »Potem bosta morala z nami, sicer ne bomo vedeli, kje iskati,« je rekel eden izmed reševalcev. Izmučena smučarja sta prikimala in hitela z reševalci nazaj. »Koliko časa pa je že, odkar se je usul plaz?« je spet vprašal Cene. »Približno eno uro ho,« je bi l odgovor. Cene je stisnil ustnice. E n o uro imajo do tja. Skupaj dve ur i .
107. — E k i p a »Gorske reševalne službe« je štela pet mož, če ne upoštevamo še Mihe, obeh smučarjev in Činča. Opremljeni so bili z vrvmi, s cepini in z lopatami. Dva sta nosila na ramah sonde. To so dolge palice, s katerimi tipajo reševalci v sneg, dokler ne naletijo na ponesrečenca. Cene je imel čez ramo obešeno veliko torbo z rdečim križem. V njej je bilo vse potrebno za prvo pomoč. E d e n od reševalcev je nesel čoln za transportiranje ponesrečenca po snegu. V s i so bi l i na smučeh, tudi Miha. T a sicer ni bi l posebno slaven smučar, kakor se je izrazil sam, vendar je prav dobro držal korak z ostalimi. Činč je tekel zadn j i
108. - Z i 2 h « J e nn a f e j S p g ? ^ V i l i v
cel sneg in po » » V L^eheS?* 1 1 P 'ot i vrhu. Sneg je & * 1 * čmču se je globoko / f ̂ V g zaostajati. Miha ga je nekaj ^ U m spodbujal, ko pa je videl, d» ^ ^ k a , m a n trudi, da bi jUi dohajal, f L J iu b i \n naložil na štuporamo.. Za ^ e, W i o mc nenavadnega, saj so * f d ; j t S h i h J a f u J l v l a " vinskem teža j * g H * 0 £ o napredovali. Spredaj so u f . M U i * s m u c a r a
za nj imi pa so - g , C S ^ ^ s t a l i . N a
koncu povorke je W» « * t m n a h r b
BR
OD
AR
- JE
ZER
NIK
: Č
inč n
a s
ledi
N O V I G R A D V ISTRI : tudi tu je, kakor vsako leto, predvsem veliko letoviščarjev iz Slovenije; tudi Dolenjce najdete vmes. — Podatki govore, da bo letošnja turistična sezona najbrže presegla vse dosedanje rekorde, saj je v Istri, na Kvarneru ter vzdolž dalmatinske obale in vsega našega Primorja v vsakem večjem
kraju na tisoče in tisoče tujih ter domačih turistov. /
VZROKI !N POSLEDICE
Jože Barbo: »Za vrtnarja se nisem odločil iz veselja do rož. To je prišlo kasneje. Zdaj lahko le to rečem, da poklica ne bi menjal. Delo se m i je priljubilo,
cvetje imam rad. Užitek je vrtnariti.«
Dolenjska ppetf JB5, in predpis , leti
Gospodarska razstava v Črnomlju Slovesnost i za občinski praznik Črnomlja so se začele
v četrtek, 11. avgusta ob 18. u r i z otvoritvi jo gospodarske razstave v osnovni šoli. I zde lk i domačih podjeti j presegajo pričakovanja obiskovalcev, medtem ko so b i l i robot i m lad ih tehnikov z V in ice deležni resničnega občudovanja.
Pred otvoritvi jo razstave. je o namenu razstave i n o razvoju črnomaljske industr i je govori l Tone Fabjan, predsednik zbora delovnih skupnost i , nato pa povabi l na ogled številne predstavnike podjetij ter političnega in družbenega življenja.
Prvo presenečenje je čakalo že za ograjo, kjer se je Be l -tov viseči oder dvigoval vse do šolske strehe. Zelo domiseln je b i l tud i vhod na razstavo — vsak mora skoz i rudniški rov (še prej pa odšteje 100 dinarjev) . Rov je prav tako kot ga v resnic i uporabljajo kanižarski rudar j i , k i so p r ikaza l i svoje težaško delo še z mnog imi fotografijam i i n de lovnimi pripomočki.
Razstavni prostor se je nadaljeval v p rvem nadstropju osnovne šole z ličnimi i zde lk i pokl icne šole kov inarske stroke, v sosednjem prostoru, k i je b i l na razpolago m l a d i m tehn ikom iz V in ice , pa je bila gotovo največja gneča. Prav zares sta robota sprehaja lca, računska robota in vel i k i robot, raketna postaja z ume tn im satel i tom, žičnica, m l i n na ve te r ' in vrt i l jak, vredn i občudovanja, šolarji so vse to nared i l i v tehničnem krožku in zaslužijo vso pohvalo.
I sk ra iz Semiča je pr ikazala del svoje proizvodnje in več vrst kondenzatorjev, medtem ko je razobešen zemljev id Evrope ponazar ja l , kje vse ima ta kolekt iv poslovne
T o n e F a b j a n , p r e d s e d n i k o b č i n s k e g a z b o r a d e l o v n i h s k u p n o s t i , m e d o t v a r j a -n j e m g o s p o d a r s k e r a z s t a
v e v Č r n o m l j u
st ike. Zraven smo v ide l i izdelke Iskr inega kooperanta — Obrtnega servisa iz Semiča. Največji ponos tega ko lekt iva — žetvena naprava za kos i l nice A lp ina , stoj i na prostem.
Be lokranjske spominke je
razobesi l Turistični b iro , izde lk i metliške B E T I i n črnomal jskega obrata tovarne pa so b i l i najbolj privlačni za ženske. Tako okusne i n kvalitetne pletenine, kako r tud i per i lo , s i je gotovo zaželela vsaka obiskovalka. Be lsadov i kompot i , sadni sokovi in marmelada so b i l i lepo aranžiran i , zato j i h je vsak z vesel jem pogledal. L I č je pokazal svoje st iskalnice i n pol jsko kovačn''"^ Obr tno komunalno nodietje konalnico v zelenem, Z O R A otroške postelj ice za izvoz in še nekaj drug ih izdelkov.
Pred stavbo in vhodom v rudniški rov so si obiskovalc i lahko ogledali še razstavni prostor črnomaljske zadruge, drevesničarsko proizvodnjo gozdnega gospodarstva, fotografije B E G R A D O V I H gradenj in izdelke kanižarske opekarne. '
14 gospodarskih organizacij je postavi lo svoje izdelke javnost i na ogied ne to l iko zavoljo komercia lnega uspeha kakor zato, da b i občanom pr ikaza l i svoje delo in napredek, dosežen v zadnj ih let ih. Razstava je b i l a odprta 4 dn i , ogledalo pa s i jo je ve l iko obiskovalcev. M . B .
Slavnostna seja občinske skupščine v Črnomlju
Zanimiva razstava o NOB
V o k v i r u slovesnosti ob občinskem prazn iku Črnomlja so v četrtek, 11. avgusta zvečer, odp r l i v zgornj ih prostor ih D o m a ku l ture razstavo o N O B , k i jo je p r ip rav i l Be l ok ran j sk i muzej v sodelovanju z občinskim odborom Z Z B v Črnomlju-
Razstval jeno gradivo hran i Be l ok ran j sk i muzej v M e t l i k i i n je ob iskovalcem vedno dostopno, vendar so ga mnogi črnomaljčani tu prvič videl i . L judje so na mnog ih fotografi jah prepoznal i svoje znance i n soborce i z N O B , kar je pr ipomoglo , da je razstava vzbud i la precej zanimanja. Razstavl jeno gradivo je zajelo predvsem nastanek Prve be lokranjske čete.
O d b o r n i k i obeh zborov Občinske skupščine Črnomelj so se v petek, 12. avgusta, zbra l i na slavnostni seji, sk l i can i v počastitev občinskega praznika. Po pozdravnem nagovoru podpredsednika Antona Dvoj-rnoča je o težkem življenju Belokranjcev v predvojnih let ih , ko je b i lo vsega 500 zaposlenih, spregovori l inž. Rado Dvoršak, predsednik skupščine. Spomn i l se je še vseh pomembnejših dogodkov iz N O B , z last i pa prvega oboroženega napada na vojaški vlak
KOT: semiška vina, janjčki in razvedrilo
Ve l iko vrtno veselico je pr i pravi lo gasi lsko društvo v K o t u p r i Semiču za nedel.jo, 21. avgusta. Gostje bodo postrežem s p r i znan imi semiški-m i v in i , pečenimi janjčki In z d rug im, zabaval i pa j i h bodo »belokranjski fantje«. Vesel ica bo samo pet minut od semiške železniške postaje, zveze z v lakom so ugodne.
Po dolgem deževju so naposled tud i v semiško okol ico prišli vroči, tako rekoč zakasnel i pasj i dnevi, saj je termometer pokazal 34* C. Upamo, da bomo lahko nadoknadi l i zamujeno, še posebno v v inogradih. S icer pa najbrž lepega vremena tud i v nedeljo ne bo manjka lo ! S. M .
pr i Vranovičih, s ka te r im se je začel na črnomaljskem področju boj z okupator jem. Tem u dogodku je posvečen tudi občinski praznik. Medtem je delegacija odbornikov ponesla lovorjev venec pred spomenik pad l im na Gričku.
O uspehih v povojni graditvi na seji niso dost i govor i l i , pač pa je predsednik povabi l vse odbornike na ogled gospodarske razstave, kjer so lahko ugotavl ja l i Jlazvoj i n napredek vseh večjih kolekt i vov. Večina odbornikov se je zatem udeležila še akademije v Prosvetnem domu, na kater i so predvajal i tud i ba rvn i f i lm Be la kra j ina.
KDAJ BODO PRIŠLI DELAVCI?
N a c e s t i p r o t i L o k v a m že v e č k o t d v a m e s e c a lež i v z d o l ž c e s t e n a d e s e t i n e k u b i č n i h m e t r o v g r a m o z a . N a o b e h s t r a n e h c e s t i š č a s o p o s t a v i l i t u d i z n a k »del o n a c e s t i « , t o d a n i h č e v t e m č a s u ' š e n i v i d e l de lavc a , d a b i g r a m o z r a z m e t a v a l p o v e l i k i h l u k n j a h . G r a m o z s o n a v o z i l i i n ga p u s t i l i t a m , v o z n i k i m o t o r n i h v o z i l p a se j e z i j o , k e r j e z a s e d e n p r e c e j š e n d e l c e s t i š č a i n k e r se p r i s r e č a v a n j u z d r u g i m i v o z i l i n i m a j o k a m u m a k n i t i .
Črni potok: vsaka družina je prispevala L a n i so dob i l i v Črnem potoku sodobno k ino dvorano,
te dn i sodoben gost inski l oka l , cesto Zajčje polje—črni potok pa bodo poprav i l i še pred j esensk im deževjem. Ured i l i bodo tudi pokopališko obzidje i n mrtvašnico.
Za ureditev ceste Zajčje polje—črni potok, slabe pa so tud i po t i v sami vasi i n njeni oko l i c i , i n za dela na pokopališču so n a pobudo vaškega odbora Socialistične zveze organiz i ra l i samopri spevek in prostovol jna dela. Vsaka družina je pr ispevala 20 N d i n in ob l jub i la oprav i t i 8 u r prostovol jnega dela. Nekater i sicer pravi jo , da ne
Asfaltiranje Podgorske ulice
Preb iva lc i Podgorske ul ice v Kočevju že nestrpno čakajo in želijo, da čimprej začno asfal t i rat i nj ihovo ul ico . Načrti za to so že pr ipravl jeni, dela pa bo opravl jalo domače gradbeno podjetje Z i dar. V predračunu so precej sredstev nameni l i za urejanje okol ice stanovanjskih hiš, s tem pa b i pr imanjkova lo sredstev za asfaltiranje.
Zelo potrebno b i b i l o tudi ured i t i Tomšičevo cesto na novem odseku. Gradn ja je precej odvisna od gospodarsk ih organizaci j , k i naj b i pr ispevala sredstva za asfaltiranje. Ime l i so že tud i razgovor s posameznimi gospod a r s k i m i organizaci jami, vendar, kot vse kaže, letos še ne bodo začeli z urejevanjem te ul ice.
Dela pri novi šoli dobro napredujejo Dela p r i gradnj i nove šole
na p rvem in srednjem t rak tu dobro napredujejo i n bodo prostor i do novega šolskega leta usposobl jeni za uporabo. P rob l em pa je z gradnjo t r e t jega t rakta , ker zanj n iso dob i l i predvidenega kred i ta . Delo b i b i l o sedaj neumestno prek in i t i , ker b i ponoven dovoz in postavljanje gradbene mehanizaci je terjal ponovne visoke izdatke.
bodo plačali, so pa r edk i in zaslužijo vso grajo.
Za novo k ino dvorano, gos t insk i l oka l i n uvedbo s a ' mopr ispevka, s pomočjo katerega so se vaščani črnega potoka resno l o t i l i obnove kra ja i n cest, so hvaležni A l ber tu Jakliču, k i s i je zelo prizadeval , da so uspešno rešili že marsikakšen problem- Odkar imajo k ino dvorano, j i h potujoči k ino iz Ko čevja vsak teden obišče, zdaj, ko so dob i l i tudi gostišče, pa pričakujejo, da se bodo v tem kra ju vse češče ustavl ja l i tu r i s t i , k i s i bodo razen tega lahko ogledali tudi kapniške jame nedaleč od črnega potoka
V pr ihodn jem letu bodo s samopr ispevkom ured i l i tudi kopa ln i bazen. T a zelo i n naglo propada, z last i t i s t i del , k i n i obzidan. F ranc Ožbold s i je ve l iko pr izadeval , da so v let ih 1956 do 1958 na močv i rnat ih t leh naprav i l i bazen, dolg 90 i n širok 50 metrov. K o je b i lo treba obz idat i še
oko l i 9 metrov bazena, je zmanjka lo denarja i n p r i t em je ostalo, če bo šlo po sreči, bo kopa ln i bazen naposled pr ihodnje leto le dokončan.
Motorni vlak do Kočevja?
Železnica men i na skoraj zapuščeni kočevski prog i uvest i redne motorne vlake. Preb i va l c i b i rad i , da b i začeli voz i t i k a r jeseni, vendar bodo verjetno m o r a l i počakati do pomlad i , ko bo izšel nov vozni red. Kočevska proga bo že ta mesec obnovl jena i n bo dopuščala tud i h i t ros t i do 100 k m n a uro-
Andrič - jugoslovanski Balzac
V V e l i k i B r i t an i j i je nedavno izšel prevod Andričeve »Gospodične«. R o m a n je izdala založba Calder and Bo-yar. Londonsk i l is t »Obser-ver« je ob i z idu tega dela imenoval Iva Andr i ca »jugoslovanskega Balzaca«.
DROBNE IZ KOČEVJA • K R A J E P O L J E D E L S K I H PRI
D E L K O V so postale tako pogostne, da imajo vrtičkarji i n lastnik i njiv velike sk rb i , kako si bodo obvarovali pridelek. Tatov i ne le kradejo, ampak naredijo prav tol iko škode tudi na posevkih, ker kradejo ponoči in ne izbirajo sredstev za uspeh svojega nočnega posla. Občani so resno zaskrbl jeni , saj so v pridelek vlagali trud vse leto. M a r res n i nikogar, k i b i tem zl ikovcem stopi l na prste? Se bomo spet povrni l i v čase, ko so nočni čuvaji s he-lebardo čuli nad imetjem prebivalcev!? Iz občinskega proračuna je namenjenih precej sredstev za varnost občanov in njihovega premoženja, zato vsekakor pričakujemo učinkovite zaščite!
• D E L A S P O D I R A N J E M STAR E K L A V N I C E hitro napredujejo. Skra jn i čas je že b i l , da je pr i šlo do l ikvidaci je tega objekta in vseh barak, prekajevalnic in gnojišč skoraj v središču mesta. Okol ica stolpnic ob Rinži bo s tem vel iko pr idob i la , saj bo izgini la nesnaga, pa tudi otrokom ne bo več treba opazovati, kako koljejo živino. N a prostoru stare klavnice bodo pričeli gradit i samopostrežno trgovino podjetja »Trgopromet«.
• ZA HIŠAMI N A T R G U SVOB O D E 9, 10 in 11 podirajo stare
drvarnice. Postavi l i bodo nove, k i bodo v skladu z okol ico. N a dvorišču hiše št. 11 preurejajo tudi prostore za stanovanje, kar je precej tvegano, saj je pritličje tc hiše zelo vlažno. Poznavalci razmer in sosedje se čudijo, da so pristojni organi dovol i l i adaptacijo pralnice i n klet i za stanovanje.
• N A V R T U ZA K L U B S K L M I PROSTOR I so si upokojenci naprav ih rusko kegljišče, k i j im je v vel iko zabavo. Seveda ne igrajo za klubske žetone, ampak za »tekoči račun«, kot pravi jo. Keg l j i šče privlači v lepem vremenu vedno več kegljavcev v senco košate l ipe.
• O D L O M K I V »DELU« IZ K N J I G E S V . U R H so zbudi l i vel iko zanimanje za to knjigo, žal pa je trgovina Dr/avne založbe še n ima na zalogi Ne zdi se nam prav, da pridejo knjige k nam tol iko pozneje, da j i h morajo najbolj nestrpni kupovati v Ljubl jan i .
M J E S E N IN Z IMA STA S P E T P R E D V R A T I i n ljudje že pr idno pripravljajo drva. Okrog novih stanovanjskih blokov i n po celem mestu sploh je vse polno sk ladovnic metrsk ih drv. Kra jevna skupnost b i morala določiti rok, v katerem b i bi lo treba drva pospravit i , saj sicer leže po mesece in mesece zunaj. Skladovnice so naslonjene kar na stene hiš, tako da povzročajo vlago v stanovanj ih , kvari jo pa se tudi nove fasade.
• C I R K U S N A M J E Z A P U S T I L veliko nesnage po mestu. Se dolgo bodo visel i po hišnih vrat ih s škrobom nalepljeni lepaki . K d o bo zdaj v rn i l mestu spet lepo podobo?
• 2 E M E S E C E J E R A Z B I T O Izložbeno okno na Trgu 3. oktobra v upravni zgradbi S G P »Zidar«. Ne samo, da je razbito okno v bližini avtobusne postaje i n n i ravno v okras mestu, ampak je tudi nevarno, saj steklo se vedno izpada. Bo nesreča prehitela popravi lo?
N
OBVESTILO O B V E Š Č A M OBČANE, D A S E M O D P R L
O D V E T N I Š K O P I S A R N O v Kočevju, Rožna ulica 10.
S T R A N K E S P R E J E M A M V S A K D E L A V N I K
' O D 8. D O 12., U R E I N O D 16. D O 17. U R E .
O D V E T N I K JOŽE POJE - Kočevje
Bil sem taboriščna številka 39 689. . .
Janez Lavrič iz Travnika pri Loškem potoku je pred vojno živel kot vsi njegovi sovaščani. Krpa zemlje ga ni mogla preživljati, pa se je zato zaposlil na žagi v Jelenovem žlebu. Ko je izbruhnila vojna, je bilo konec z zaslužkom; začeli so se težki časi pod okupatorjem. Janez je tako kot mnogi drugi iz Trav-nika pomagal partizanom. Nihče izmed njih ne bo pozabil 3. novembra 1943. V vas s0 prišli Nemci in aretirali več Travničanov, med njimi tudi Janeza- Kot interniran-ca so ga najprej odpeljali v Kočevje, od tam na Reko, v Trst, Ljubljano in nato v ta
borišče Dacliau. 6. decembra
1943 so se za njim zaprla taboriščna vrata, ki so jih šele leta 1945 odprli zavezniki.
Janez se nerad spominja teh dni.- »Spomladi leta 1944 s0 gestapovci izmed jetnikov izbrali skupino mož — med njimi tudi mene — in nas dali v »bolnišnico«. Tri me. sece so nam esesovski zdravniki dajali vsak dan po tri injekcije z bacili malarije. Močno sem oslabel, a malarije nisem dobil, zakaj telesno sem bil zelo močan in odporen. T0 me je rešilo smrti. Mnogo mojih sotrpinov je poskusom z bacili malarije in drugih bolezni podleglo.
Po treh mesecih so me premestili na gradbišče, kjer
pa nisem bil dolgo. Stražarji so me spet odpeljali v bolnišnico, človeško mučilnico, kjer ljudi niso zdravili, ampak jih pobijali. Tokrat so začeli z drugačnim postopkom. Dalj so mi mrežo, polno komarjev, ki sem jo moral držati med nogami polni dve uri. Komarji so mi neusmiljeno pili kri. Začela me je tresti mrzlica, dobil sem nad 40 stopinj vročine- Bil sem že na pragu smrti. Komarji so mi povzročali ne-znosne bolečine. Gestapovski zdravniki so triumjirali: komarji so mi z malarijo okužili kri. Bil sem do kraja izčrpan, čakal sem le, da umrem. V času, ko smo ležali v »bolnišnici«, so taborišče večkrat preletavala zavezniška letala. Ob alarmu smo morali vsi v poseben prostor, ki je bil do kolen napolnjen z vodo. Z visoko vročino in do skrajnosti onemogli smo morali tudi po dve uri stati v vodi. Le vaikrepkejši smo ostali prj življenju«.
Janezu bo v novembru 60 let, toda trpljenje v naastič.
nem taborišču ga je povsem izpilo. Po vojni je bil večkrat bolan; mrzlica je pustila svoje sledove: oglušel je, vid mu peša, mnogokrat je še dobil napade malarije. Ko se je vrnil domov, si je zgradil hišo, kjer zdaj živi z ženo m hčerko. Dolgih dni trpljenja v Dachauu ne more pozabiti, čeprav o njih ne govori rad. Nanje ga spominjata taboriščna skodelica in lesena žlica, ki ju hrani v spomin na prestane težke čase. Ostali sta nemi priči grozot nacističnih zločincev. K. O.
Bogata letina jurčkov N a področju Male in Ve l ike
gore so jurčki letos dobro obrod i l i . Jurčkov je b i lo zelo vel iko in so se z n j im i založile skoraj vse gospodinje. V zadnj ih d n e u ' b i lo v gozdov ih , zlastj w>d vznožjem Male gore, polno nabiralcev gob. Narava je poskrbe la za vse. Nab i ra l c i so se zadovol >ni vračali domov s po ln im i košarami gob
Poravnalni svet v Ribnici
Ribniški poravnaln i svet je i m e l doslej deset obravn a v sedem pr imerov so rešili s poravnavo, dve spr t i strank i so nista hote l i poravnat i , en p r ime r pa še obravnavajo. L a n i je b i lo pred poravna ln im svetom 17 obravnav, od kater i h se j i h je 13 končalo s poravnavo.
Najdelavnejša komisija pri ZB
K o m i s i j a za priznavanje posebne delovne dobe p r i občinskem odboru Z Z B N O V R ibn i ca je imela doslej polne roke dela. N a sestankih je obravnavala nad 80 vlog za pr i znanje posebne dobe. K o m i sija objektivno presoja sodelovanje prosi lcev v N O V . V zadnjem času je število vlog za priznanje posebne dobe upadlo. K a k o r vemo, je rok za uveljavitev posebne dobe le še do konca tega leta.
Grčaricam kruha in avtobus!
Ljubl janske pekarne oskrbujejo s k r u h o m Ortnek, R i bnico i n Dolenjo vas, tako da vaščanom n i več treba hod i t i v oddal jeno R ibn i co . Le odmakn j en im Grčaricam ta »milost« n i neklonjena. Vaščani bi k r u h tud i draže plačevali, samo da b i j i m ne bi lo treba hod i t i v sedem ki lometrov oddaljeno Dolenjo vas, saj n imajo n i t i avtobusne zveze. O b času šolskega pouka D i
trgovina lahko ured i la P r e ' voz k r u h a s šolskim avto° u * som. Vaščani Grčaric menij°, da b i odgovorn i lahko uvedl i redno dnevno avtobusno progo tudi v času ko n i P ^ u ' ka, da b i se lahko tudi v oddaljenejših kra j ih preskrbova l i z vsem potrebnim.
REZULTATI A N K E T E O ŽIVLJENJSKIH R A Z M E R A H VOZAČEV
PO KRUH IZVEN DOMAČE OBČINE V trebanjski občini se vozi na delo čez »občinske meje« 1068 ljudi, ki prebijejo na vožnji 12.532 ur na teden - Povprečno zaslužijo 55.700 Sdin, kar je manj kot zaslužijo oni, ki so zaposleni v domači občini.
V začetku ju l i j a so vse vozače v občini Trebnje obiskal i anketar j i i n j i h spraševali o vseh mogočih rečeh, k i zadevajo nj ihovo delo. N a m e n ankete je b i l p r i t i do čimbolj vern ih podatkov o življenjs k i h razmerah l jud i , k i se vozijo na delo čez »občinske meje« .
Po zbranih poda tk ih mora za k r u h o m v druge občine od 2753 zaposlenih ka r 1068 a l i 38,8 odst. l jud i , od tega 862 moških in 206 žensk. Večinom a so pro izvodni delavci (994), manj pa je uslužbencev (74). Če j i h razvrst imo po kra jevnih urad ih , se jdh največ vozi iz Trebnjega, najmanj pa z M i rne , medtem ko se j i h zaradi s labih prometn i h zvez malo vozi tud i s Trebelnega in iz dela dobrni -škega "ter gaberskega področja . Največ vozačev (756) potuje p ro t i L jub l jan i , nato p a v Novo mesto (130). Tret j ina vozačev je nekva l i f i c i ranih , tret j ina pa kva l i f i c i ran ih delavcev; nekaj manj je pol-kva l i f i c i ran ih , medtem ko i m a v isoko kval i f ikac i jo le 4,6 odstotkov vozačev, 532 j i h n i m a
lastne obdelovalne zemlje. N j ihov i zaslužki so večino
m a v mejah med 35 i n 70 t isočaki. Običajno mora jo on i z n i z k i m i zaslužki preživljati več oseb. Skupen povpreček je 55.700 S d in , ka r je za 3700 S d i n manj kot povprečno zaslužijo oni , k i imajo zaposl itev v občini. D a so vozači še na slabšem, pa morajo tud i sami plačati de l stroškov prevoza na delovno mesto. Polov ica vseh pr ispeva od 2000 do 10.000 S d in , nekater i pa tud i več. četrtina vseh žrtvuje 6 do 8 tisočakov na mesec za prevoz.
Posebno poglavje je izgubljen čas. V s i vozači prebijejo 12.532 ur na vožnji v enem tednu! P r i tem p a n i vštet čas, k i ga porabi jo za hojo na postajo v lakov i n avtobusov. Povprečno se vozi vsa
kdo dve u r i na dan. Njegov delavnik se potegne na polovico dne, n i m a dovol j časa n i t i za družino, kaj šele za druge dejavnosti . Ve l i ko n j i h i m a doma še zemljo, k i jo obdelujejo. Vsakodnevni napo r i l judje izčnpujejo, čemur sledi slabša stori lnost in nižj i zaslužki.
K o t nas p r ime r i v razv i t ih deželah uče, voženj na delo tudi na večje razdalje ne bomo n ikdar odprav i l i , treba pa bo čimveč nared i t i za njihovo boljšo organizaci jo. Prevoz mora b i t i sodoben i n hiter, čas pa pri lagojen delovnemu času zaposlenih. V trebanjski občini, kjer je odstotek vozačev tako vel ik, pa je treba nenehno stremeti za nov im i de lovn imi mest i , v industr i j sk ih središčih pa pospešiti gradnjo stanovanj. M . L.
Novice iz trebanjske zadruge • RAČUNI O G O S P O D A R J E N J L
V prvem letošnjem pollet ju so pokazal i , da je imela zadruga v tem času po plačilu vseh stroškov deset mi l i jonov Sd in ostanka dohodka. Rezultat b i b i l še ugod-
A l i bo trebanjska črpalka zgrajena do občinskega praznika? Samo pol meseca je še časa! Delo je ov ira la talna voda in b i l i so očitk i , zakaj gradi t i prav tam, kjer je potrebno več dela i n stroškov. Povedati je treba, da so p r i i zb i r i lokacije strokovnjaki vedeli za podtalno vodo, k i p a b i delo ov i ra la , četudi b i gradi l i ma lo višje. Ugotovljeno je, da pronica podtalnica pod površino z Grmade in se ne nahaja samo v do l in i , temveč tudi po pobočju. Četudi bo črpalka nekaj več stala, je bolje, da je t ik ob cesti, ker bodo prihodnje leto naredi l i črpalko tudi na drug i strani ceste, v bližini črpalke pa so predvideni tudi drugi objekt i : motel i n kopališče. N a s l i k i sta delavca, k i pleskata bencinske rezervarje. Te bodo še prev lekl i z umetno maso, da ne b i kdaj pozneje puščali in zastrupl jal i bližnje Temenice (Foto: M . Legan).
nejši, če ne b i utrpel i p r i pitanju govedi 26 mi l i jonov S d i n izgube. K e r se je zaprl i ta l i janski trg, ne morejo prodat i lepe pitane živine po ceni, k i jo zasluži, ker je zelo majhno povpraševanje po govedu. Ce b i i zprazni l i pitališče, b i b i l a izguba še večja, ker imajo za p i tance pnpravl jeno krmo in poljedelstvo usmerjeno v njeno p r i delovanje. Z a nove hleve odplačujejo 18 mil i jonov Sd in na leto, če so prazni a l i po ln i . Finančni učinek je zaradi nestalnih cen razmeroma skromen, čeprav so proizvodnost, p r ide lk i i n pr i ras tk i višji kot kdaj ko l i doslej.
• P R E D V R A T I J E i zkop krompir ja . V zadrugi so kup i l i nov Fer-gusonov rotaci jski kombajn za krompi r . N a preizkusu se je dobro obnesel, ker ima nekatere dr le prevlečene z gumo, tako da gomolje malo poškoduje, kar godi predvsem semenskemu krompi r ju . K e r ima razmeroma majhno stor i lnost , bodo uporabl ja l i p r i sprav i lu tud i i zkopalnike. V kratkem bodo k u p i l i tudi sort i rn ik gomoljev, še pravočasno pa bo preurejen hlev v Sentlovrencu v skladišče za krompir , k i so ga do sedaj zelo pogrešali.
• ČEPRAV S E O B E T A dobra let ina krompi r ja , k i pot iska cene navzdol, bodo i zpo ln i l i pogodbe z zajamčenimi cenami krompir ja , po kater ih ga bodo kmetom tudi plačali. S tem ne bodo izgubi l i zaupanja kmetovalcev ter njihove pripravl jenost i za sodelovanje.
TREBANJSKE NOVICI:
P R V O D O P O L D N E PRI O B I R A N J U . V petek, 12. avgusta, so v Kompol ju potegnili z žic prve rozge, polne dišečega hmelja. Obiranje se je začelo in vreme m u je naklonjeno, kar gre v pr id obiralcem in zadrugi. Čeprav je sprva slabše kazalo, bo obiralcev dovolj. Hmel j je lep, bogat lupulina, pa tudi pridelek ne bo slab. V soboto in nedeljo so začeli obirati hmelj tudi v Šentjanžu in v Loki . Na sliki so V ida in Anica Mesojedec, Anica in Jože Ravenšek ter Anica Glušič v vročem petkovem opoldanskem soncu pr i obiranju. Nekateri izmed njih so prvo dopoldne nabrali že po 5 škafov. (Posnetek:
M . Legan)
Prihodnje leto pa verjetno že s strojem!
Čeprav imajo v sevniški zadrugi že deveto leto hmelj, z njim niso imeli še nobenkrat izgube -Ker iz leta v leto primanjkuje obiralcev, bodo prihodnje leto verjetno kupili stroj za obiranje
Lep, zdrav hmel j imajo *e-tos v nasadih sevniške zadruge. S pr ide lovanjem imajo vse več izkušenj, saj je postal najpomembnejša dejavnost v lastn i kmet i j sk i proizvodnj i . Nasade v K o m p o l j u in v L o k i , k jer je že zdaj skupno 40 hektarov, bodo še povečali. Ver jetno pa bodo opust ih pridelovanje v Šentjanžu, ker so tam slabši pogoji za hmel j . V L o k i imajo že pr iprav l j en ih 14 hektarov zemlje. Zdaj jo laže dobijo, saj je cena za kmeta ugodna, ker se je ponekod tud i do t r ik ra t povečala- Več bodo mora l i nared i t i tud i za sodelovanje z zasebnimi kmetovalci T i so zdaj še nezaupl j iv i do hmel ja , če bo hmel ja še več, se bo izplačalo postavi t i sušilnico i n kup i t i ob i r a ln i s tro j , k i nadomest i čez 200
obiralcev. Letos že vse bolj mis l i j o nanj-
Cena hmel ja zadnja leta n i popust i la . Posrednik Hmezad , preko katerega prodajajo hmelj v tuj ino, dob i zanj 2 dolar ja za k i l og ram, zadruga pa dva tisočaka. K l j u b temu, da tehnologi ja pr idobivanja p i va napreduje i n da porabijo za hekto l i ter p iva vse manj hmel ja, se skupna poraba hmel ja ne zmanjšuje, ker ljudje vse raje pijejo to osvežujočo pijačo. M L-
Rokomet v Krmelju Krme l j sk i rokometaši pr idno va
dijo za kval i f ikaci je za l jubljansko consko ligo pod vodstvom trenerja i n igralca Mar jana Zama-na. Igralc i upajo, da bodo na kval i f ikac i jah, ko bodo 27. i n 28. t. m . v L jub l jan i , dostojno zastopali svoj kraj i n se j i m bo posrečilo uvrst i t i v l igo, kjer so že nastopal i pred dvema letoma.
POJASNILO Podpisani sem avtor članka
»Krvodajalska akci ja v Sevnici« v D L z dne 4. avgusta, na katerega odgovarjam: katerega dopolnjujem:
ko sem našteval osnovne organizacije R K v občim Sevn ica , sem pozabi l na osnovno organizacijo R K B lanca , zato p ros im, da m i tovarišica C i l ka Sovdat oprost i nel jubo pomoto.
D a je bi lo na B l a n c i , kako r omenja imenovana, le 10 a l i 11 krvodajalcev, za B l anco n i malo, ker je tu raztreseno območje. Poudar jam, da je tudi malo število prostovol jcev dobrodošlo.
S T A N K O SKOČIR, L o k a
V septembru odločbe o dokončni
odmeri Pr ihodn j i mesec bodo kme
tovalc i v sevniški občini dob i l i odločbe o odmer i prispevkov i z dohodka iz kmet i js tva i n zdravstvenega pr i spevka za letošnje leto. N a podlagi tega se bodo laže odločali za p r i tožbe, če bodo smatrah , da je odmera previsoka.
Naš sestavek v prejšnji številki: »Davki, davk i i n še enkrat davki« pa potrebuje majhno dopolnitev. 20 odstotkov davkov odpišejo n a vsakega za delo nesposobnega člana družine le takrat , kadar družina n i m a nobenega za delo sposobnega člana i n ne v vsakem p r imeru , kot b i lahko razumel i v našem sestavku.
BLANCA: odkritje
spominske plošče V nedeljo, 14. avgusta, so
na B l a n c i o d k r i l i spominsko ploščo. posvečeno pad l im borcem N O B in žrtvam fašističnega terorja- Popoldne je b i l a vesel ica p r i prosvetnem domu.
Tridesetletnica gostilne Majcen
V nedeljo je izredno lepo vreme pr ivab i lo številne obiskovalce h gost i lni Majcen, po domače Ulčnikovim, v Vr -hek p r i Tržišču. Gos t i lna je to nedeljo praznovala majhen jubi le j — tridesetletnico obstoja. Majcnova gosti lna je znana po domači kap l j i c i i n dobr i postrežbi. D. S.
S E V N I Š K I
V E S T N I K
Jugorčanom ni mar bodočnost lastnih otrok? V vaseh oko l i Jugor ja je če
dalje manj otrok, številnih družin z 10 a l i še več o t r ok i danes n i več, zato je tudi vaška šola vedno bolj prazna. V preteklem šolskem letu je bi lo vsega 12 šolarjev, učila Pa j i h je ena sama učiteljica i n sicer vse hkra t i . Pouk za v eč razredov naenkrat gotovo n e more b i t i dober in tud i
n i , kar so ugotovi l i že večkrat svetovalci s pedagoškega zavoda.
K o pridejo jugorsk i o t roc i v višje razrede osemletke v Suhor , imajo p r i p ouku take težave, da j i h le malo konca učno obveznost s popolno osnovno šolo. T i o t roc i pa n i majo več nobene možnosti, da b i prišli do kateregakol i
Doklej še? V Metliki je bil že pred dvema letoma sprejet
odlok o javnem redu. Letos spomladi je komunalno podjetje namestilo po mestu lepo število pločevinastih košev za odpadke in pred nekaj meseci je bil celo nastavljen čuvaj, ki naj bi pazil na mestne nasade in splošen red in snago.
Toda kljub vsemu se v parkih in nasadih še naprej pasejo gosi in kokoši in vrečice od lučk in drugi papir in odpadki so dan za dnem na gosto posejani po metliških trgih in ulicah. Meščani, ki jim je pri srcu čistoča in urejenost mesta, se sprašujejo, čemu je bil sprejet odlok o javnem redu, čemu so po mestu koši za smeti in čemu je tu čuvaj. Ali ne bi kazalo nastavljati v parkih strupeno vabo za perutnino in pričeti odmerjati denarno globo tistim, ki ne vedo, da spadajo kokoši na zaprto dvorišče in v kurnik, odpadki pa v koš ali "a domače smetišče?
Doklej bo še trajal v Metliki ta j a v n i n e -r e d , se sprašujejo meščani.
pok l i ca , ker je znano, da danes n i t i v tovarnah ne sprejemajo na delo otrok brez osemletke, kaj šele da b i j i h vzel i v ob r tn i uk.
Po vsem tem so hotel i ju-gorsko šolo začasno u k i n i t i , dokler ne b i b i l o v vas i več otrok, medtem pa b i poskrbe l i za prevoz sedanj ih 12 šolarjev v osnovno šolo Suhor , kjer b i j i m b i l zagotovljen mnogo kvalitetnejši pouk. Ob teh glasovih pa so Jugorčani zavpi l i :
— šolo n a m bodo vzel i ! Ne damo je, saj imamo tudi vaščani nekaj besede! Saj smo se tud i m i tako šolali, a vseeno živimo.
Vaščani p a ne pomis l i j o , da je splošen napredek že daleč od tistega, kar je b i lo nekoč in da je vzporedno s tem tud i šolstvo napredovalo. Ne pomis l i jo , da so tud i on i nekdaj ime l i s ladkor , be l k r u h i n meso le redkokdaj p r i hiši, medtem ko ga imajo danes skoro vsak dan. če so za napredek na drug ih področjih, b i j i m naorallo b i t i ma r tud i znanje otrok, če trmoglavi jo, naj b i n j ihov i otroc i še naprej hod i l i v vaško šolo, kjer j i m ne morejo nud i t i potrebnega znanja, se hkra t i zavzemajo za to, da se n i ko l i ne bodo mog l i uveljav i t i v življenju. M a r j i m res
ne privoščijo boljšega k ruha kot so ga b i h sami deležni? O,vsem tem naj b i vaščani še enkrat razmis l i l i , ka j t i začetek novega šolskega leta je že pred d u r m i .
Do spomladi oddane zmogljivosti
Poz im i je metliško komunalno podjetje začelo izdelovat i betonske bloke za potrebe lastn ih gradenj. K e r pa je b i l o zanje m e d zasebnik i mnogo interesentov, so j i h začeli prodajat i še d rug im. Cene niso pret irane, zato mnogi gradite l j i hiš, tud i s sosednjega črnomaljskega področja, prihajajo v Me t l i ko po betonske bloke. K o m u nalno podjetje zahteva za 20 om široke b loke 250 d i n , za 30 c m 300 d i n i n za 35 c m široke 350 d in-
Doslej imajo za izdelavo betonskih b lokov že to l iko naročil, d a je vsa pro izvodnja do m a r c a 1967 že vnaprej prodana.
M E T L I Š K I T E D N I K
Novo šolsko leto se začne, ko bo gotova šola!
V enem letu je v Metliki zraslo najlepše poslopje, nova osemletka - Otvoritev bo med 10. in 15. septembrom, dotlej pa dobra vest za šolarje:
podaljšane počitnice! Gradnja metliške osnovne šole gre prav zares h koncu, čeravno
je m in i l o slabo leto dn i , odkar sta na tem mestu poslanec N i k o Bo-lopavlovič In predsednik občine Franc Vrviščar zasadila v zemljo p rv i lopat i . Otvoritev šole bo med 10. i n 15. septembrom, kar Je odvisno bolj od gradbenih kot od prosvetnih oblast i . Pouk b i se mora l že prej začeti in ker v stare prostore nočejo več iti, je domenjeno, da se za metliške šolarje začne pouk tedaj, ko bo gotova šola. K o l i k o r dn i bodo zamudi l i , to l iko manj bodo ime l i z imsk ih počitnic.
Pr iprave za selitev so že v polnem teku. Poskrbe l i so za nekaj novih učnih moči i n vse potrebno, da bo pouk takoj po otvor i tv i nemudoma stekel.
Zaenkrat bo v novi šoli na razpolago 12 učilnic s f i z ika ln im in kemičnim laboratori jem, s kabinet i , z upravn imi prostor i , s pevsko sobo, z r isalnico in s sobo za tehnični pouk, medtem ko bodo telovadnico in stanovanje za hišnika dokončali pozneje, ko bo zbranega spet kaj denarja. Pouk telesne vzgoje zato ne bo posebno trpel , saj je t ik šole dom Part izana z lepo telovadnico.
V letošnjem šolskem letu bodo poučevali še vedno v dveh izmenah, šolarji p r v ih treh razredov bodo hod i l i v šolo samo popoldne, učenci 4. i n 5. razredov bodo imel i en dopoldanski i n en popoldanski razred, za vse učence višjih razredov pa bo pouk samo v dopoldanskem času.
šola bo dobi la tudi novo opremo in precej nov ih učil, tako da bo okolje za učence in učitelje bistveno drugačno.
In kaj bo z dobedanjimi šolskim: prostori?" Večino • K l n i c v gradu dobi Be lokranjsk i muzej za razširitev razstavnih prostorov, nekaj sob je namenjenih tudi L judsk i knjižnici i n Delavski univerzi , staro šolo pa sc ponudi l i delovnih organizaci jam. Kot kaže, je zanjo najresnejši kandidat i n najboljši ponudnik domače konfekci jsko podjetje K O M E T .
Priznanje gasilcem v Lakovnicah Lepo gasi lsko slavje in pr i
reditev so ime l i zadnjo nedeljo popoldne pr izadevni prost v . l in i gasi lci v Lakovn icah p r i Birčni vasi. Ob sodelovanju P G D iz Stopič, Stranske vasi, šmihela in novomeške gasilske enote so odpr l i nov gasi lski dom, ponos Lako^Tiic in n j ihov ih najbližjih vasi oz. zaselkov.
Slavje se je začelo z mokro gasi lsko vajo in s praktičnim reševanjem l jud i iz »gorečih hiš«, p r i čemer So sodelovali člani naštetih društev. Sred i vasi je Evstahi j Janežič, predstavnik občinske gasilske zveze razložil l judem tud i sodoben način gašenja bencina in podobn ih tekočin z vodo, kjer z v i s ok im p r i t i skom lahko zadušijo požar na klasičen način. Pred nov im domom so Se nato zbra l i vsi gasi lc i i n vaščani; med gosti je b i l tud i predsednik ObO S Z D L S lavko Dok i . Veteran lakovniških gasilcev Franc šušteršič je z odra opisal dosedanje delo domačinov, da b i b i l i organiz i ran i kos nesrečam in požarom. Društvo so ustanovi l i že apr i l a 1937 in od 27 p r v ih članov j ih 9 še vedno akt ivno dela v sedanjem društvu. Le-
H I T R O ! H I T R O ! H I T R E J E ! — to je »borbeni klic« gasilcev, katerim gre največkrat za sekunde, kaj šele za minute! Prizorček z nedeljske mokre vaje gasilskih društev iz Stopič, Stranske vasi, Šmihela, Lakovnic in enote iz Novega mesta v Lakovnicah, kjer je domače PGD odprlo nov gasilski dom. (Foto: Tone Gošnik)
ta 1940 so se pojavile želje, da b i ime l i lasten gasi lski dom, za katerega je pok. Hro -vatič podar i l tud i zemljo-Druga svetovna vojna je preprečila vse take načrte; leta 1942 je okupator požgal vas i n uničena je b i la tudi stara ročna brizgalna.
Povojna leta so b i l a čas obnove tudi za Lakovnice . Mar-ca 1958 j e P G D spet zaživelo; člani društva so s i vel iko p r i zadevali , vaščani so daroval i gasi lcem les, denar, ob l jub i l i vožnje in pomoč z de lom za
Novo mesto en dan brez vode in kruha V petek, 12. avgusta dopol
dne, je počila glavna napajalna cev za novomeški vodovod nekaj desetin metrov pred rezervoarjem na G r m u . Tako je ostalo vse mesto brez vode do sobote popoldne, čeprav so delavci »Vodovoda« takoj pričeli z obnavl janjem i n končali delo v soboto ob 5, u r i . Rezerva vode se je namreč tako zmanjšala, da je trajalo več kot po l dne, preden je b i l rezervoar spet po ln.
Hudega razbur janja v pek a r n i in prodajalnah k r u h a bi bi lo v soboto dopoldne i n opoldne verjetno precej manj ,
ko b i ne b i lo zastoja pitne vode. Zarad i pomanjkanja vode je novomeška pekarna spe-k l a za soboto 7,5 tone k ruha manj kot druge sobote v sezoni, k r u h pa so lahko dobil i le nekater i gost inski l oka l i v Novem mestu. V pekarn i so pojasni l i , da b i k r u h lahko pr ipe l ja l i iz Ljubl jane, ko b i vedeli, da se bo popravl janje vodovoda tako zavleklo. Peči k ruha brez vode iz vodovoda niso mog l i , ker n i b i lo pare. K o je v soboto popoldne naposled le prišla voda, so dela l i podnevi in ponoči, da so lahko pos la l i k r u h v novomeške prodajalne i n v Šentjernej, Kostanjevico, Dolenjske
Topl ice i n druge kraje, ka - ' mor k r u h drugače redno dostavljajo.
In še pojasni lo t i s t im, k i kr i v i j o za sobotno pomanjkanje k ruha samo pekar i jo : vodo za zamesitev moke b i pok a n j a še dobi la , toda ker peče k r u h s pečmi ha paro, lec teh brez vode iz cevovodov sploh ni smela prižgati. — V vseh tak ih p r ime r ih je najtesnejše sodelovanje pekov i n l jud i iz podjetja V O D O V O D več kot nujno, saj b i s i v skra jn i s i l i še vedno zares lahko pomagal i s h i t r i m prevozom k r u h a iz ve l ik ih , modernih pekarn v L jub l j an i !
SPET PREKRŠEK. ZA K A T E R E G A NI K A Z N I
Mesto brez moči proti cirkusu Kolumbiji Komuna lno podjetje: »Cirkus je lepake nalepi l brez naše vednosti!« — Sodnik za prekrške: »Ne m o r e m ukrepat i , ker je odlok o javnem redu i n m i r u pomanjkljiv!« —
Javnost: škandal!«
V Novem mestu se ne spominjajo, da b i že kdaj imel i s kom tol iko sitnosti kot z internacionaln im c i rkusom »Kolumbijo«, k i se je-prejšnji teden utabor i l na L o k i in začel s po dvema predstavama
na dan zabavati občinstvo. Inšpekcijske službe, komunalno
podjetje in sodnik za prekrške si že več dni belijo glave, ker ne morejo ukrepat i prot i c i rkusu , k i je z lepljenjem plakatov na nedo-
Novomeška kron ika • K I O S K PRI A V T O B U S N I PO
STAJ I , v katerem bo Mariborčan Bajramovič prodajal burek, je že mesec dn i zaprt. To je njegova tretja poslovalnica v Sloveni j i , vendar mu je občinski sanitarni organi še ne dovoli jo odpreti zaradi pomanjk l j i v ih sanitar i j .
• DA J E L E S E TR I T E D N E do začetka pouka v novomeških šolali, zgovorno priča vedno večje povpraševanje po šolskih knj i gah v M lad insk i knj ig i . V ponedeljek, 22. tega meseca, j ih bodo maturant i gimnazije zaceli prodajat i pod arkadami , da ne bo nepotrebnega prerivanja.
• P R E B I V A L C I M E S T N I H N J I V se zdaj, ko je asfalt irana Koštialova u l i ca , boj i jo, da bo kolunalno podjetje povsem pozab i lo na Prisojno pot, k i ob vsakem nal ivu postane podobna strugi hudournika.
• Z V E D E L I S M O , da je ves kolekt iv I M V na enomesečnem neplačanem dopustu. K o smo hotel i dobi t i natančnejše podatke, so nam odgovori l i , da ne dajejo nobenih informaci j . V tovarni ie ostalo le osebje, k i vzdržuje stroje.
• K E M I J S K I i N B I O L O Š K I laborator i j na novomeški gimnazij i bosta gotova do konca meseca. Vodstv i gimnazije in osnovne šole tudi upata, da se bodo občan i v anketi za samoprispevek odločili, da bodo del svojih osebnih dohodkov prispeval i za gradnji) centralne kurjave za obe šoli, saj starši dobro vedo, da se nj ihovi otroci v premalo ogrevanih prostor ih vsako zimo prehlade. Gradnja centralne kurjave b i po predračunu veljala okol i 70 mil i jonov starih dinarjev: občani Novega mesta b i z enoodstotnim samoprispevkom zbral i v enem letu 60 mil i jonov starih dinarjev, drugo
pa bi prispevala novomeška podjetja.
• S O D E L A V C I S T E Z I C , novomeškega srednješolskega glasi la, bodo v tem tednu izvedli anketo o samoprispevku med 140 občani na področju med Ul i co Majde Šile in Trdinovo ul ico . Anketa Socia l i stične zveze naj b i pokazala, kateri komunalni problem je v Novem mestu trenutno najbolj pereč.
• V H O T E L U M E T R O P O L so imel i v sedmih mesecih letošnjega leta že skoraj to l iko tuj ih tur i stov kot lani vse leto — 1119, k i so v hotelu prespali 3593-krat. — V istem času je 5127-krat prenočilo 4421 domačih gostov, kar Je približno tol iko kot lan i . Med tujc i je največ Francozov, ne dosti manj pa Itali janov, Nizozemcev in Nemcev. K e r ima hotel le 37 postelj, so sobe za glavno sezono najeli še v P ionirskem samskem domu in domu mi l ice .
M G I B A N J E P R E B I V A L S T V A — rodile so: Jožefa Vovk, Nad ml i ni 29 — Aleksandra, Je lka Cvelbar z Mestnih njiv 9 — Matejo, Dragica Nedelko s Paderšičeve, n . h . — Petra, Mar i j a Mehak iz Gubče-ve 21 — deklico.
Kapitelj spet pod žarometi
Novomeško turistično društvo se je odločilo, da bo kapitel jsko cerkev ponoči osvetli lo. Delo, k i bo veljalo preko mi l i j on starih d i narjev, so prevzeli delavci novomeškega E l ek t ra . Računajo, da se bodo žarometi prvič prižgali pr i hodnjo soboto, seveda če ne bo nagajalo vreme in ne bo težav z mater ia lom. Kapi te l j bo osvetljen le v glavni poletni sezoni vso noč, saj se bodo reflektorji avtomatično prižigali z javno razsvetljavo.
nov gasi lski dom. Pred 2 letom a je v a s spet dob i la motorno brizgalno, v is tem letu pa so začeli zb irat i tudi gradivo za dom. L a n i je b i l postavljen v surovem stanju, zadnje tedne pa so ga dogra l i l i . To je zasluga vseh članov P G D Lakovnice i n vaščanov. Ljudje so skupaj z gasi lci pr ispeval i nad mi l i j on 276.000 star ih dinarjev, oprav i l i nad 8000 prostovol jnih delovnih ur in 4fi0 voženj, v denarju so da l i vaščani nekaj nad 2,488.000 d in , gasi lci pa so zbra l i s prired i tvami nad. 2 mi l i j ona . Občinski sk lad j i m je pr ispeval še 390.000 d in in danes je nov i dom vreden nad 8 mi l i jonov dinarjev!
T u d i E . Janežič je nato opisal rast gasilstva v občini in pozdrav i l delovno zmago Lakovnic v imenu občinske gasi lske zveze in občinskih vodstev kot Gasi lske zveze Slovenije. Zdaj je v občini že 40 P G D , k i imajo 41 domov, polovica domov pa je b i l a zgrajena s prostovo l jn im delom gasilcev in občanov samih. Razde l i l je gasi lska pr iznanja zaslužnim gasilcev in da l še posebno priznanje društvu, v imenu ObS in gasilskega sklada pa tudi manjšo denarno pomoč. Kuver to z denarjem je izročila ob tej priložnosti domačemu društvu tudi tov. Pepca Jenič, botra nove briz-galne in častna članica društva. — S pri jetno zabavo so Lakovnice zaključile pomembno delovno zmago, h kater i j i m je treba čestitati! Tg
P R E D D N E V I SO A S F A L T I R A L I še eno prometnih novomeških cestišč. Asfalt je dobila Koštialova ulica, k i se pr i Novakovi gostilni odcepi od Ceste herojev in drži do novih blokov na Mestnih njivah. Prav gotovo je z modernizacijo te ceste, četudi je kratka, zelo ustreženo voznikom motornih vozil in osebnih avtomobilov, pa tudi stanovalcem ob njej, ker j im ne bo treba več požirati prahu. Hkrat i je ta del Novega mesta dobil
lepšo zunanjo podobo. (Foto: Ivan Zoran)
D E L A V S K E ŠPORTNE IGRE ZA LETO 1966
Petsto tekmovalcev iz 19 kolektivov
Pojasnilo »VODOVODA« V petek popoldne in soboto dopoldne je bil
del Novega mesta in okolice brez vode. Ke r je pomanjkanje vode in oslabljen pritisk v vodovodnem omrežju povzročil motnje v preskrbi, se čutimo dolžne, da javnosti damo naslednje pojasnilo:
oslabljen pritisk v vodovodni mreži in pomanjkanje vode, ki je bilo kritično zlasti na območju, k i se napaja iz rezervoarja nad pokopališčem, je bil posledica okvare na glavni vodovodni cevi na G rmu (cev oz. spodnji komad je počila zaradi posedanja zemlje). Za okvaro smo zvedeli v petek ob 13.45 uri, popravljati pa smo jo pričeli ob 14.30 uri. Kl jub vsem naporom smo napako odpravili šele v soboto ob 4.30 uri zjutraj. Tako so potrošniki v nižjih delili mesta imeli vodo ob 7. uri zjutraj, šele kasneje pa je prišla voda v višje predele in na območja, kjer imamo prešibko vodovodno mrežo.
Odjemalce vode prosimo da sprejmejo naše pojasnilo z razumevanjem.
»VODOVOD« Novo mesto
5. septembra se bodo s svečano otvoritvi jo začele delavske športne igre za leto 1966. Zadnje so bile že pred tremi leti , med tem časom pa j i h zaradi pomanjkanja finančnih sredstev občinski sindika ln i svet v Novem mestu ni mogel organizirat i . Letos je potrebna sredstva že zagotovila novomeška občinska skupščina. Da b i kaj več izvedeli o pr ipravah in poteku najbolj množične športne manifestacije v naši občini, smo za kratek razgovor zaprosi l i Adolfa ŠUŠTARJA, enega najbolj delavnih tovarišev v tehnični komis i j i DSI 66.
»Delavske športne igre še vedno niso dosegle take množičnosti kot bi jo želeli. I .etos sodeluje na nj i l i lc 19 s ind ika ln ih podružnic, kar je zelo malo, če pomis l imo, da j ih je v novomeški občini kar 110. Sodelovanje so odpovedali celo tako močni ko lekt iv i , kot sta Iskra iz Žužemberka in novomeški Kremen, ne nastopa pa tudi nolw?n zavod razen prosvetnega, pa še ta samo v šahu.«
N a programu letošnjih delavskih športnih iger je enajst panog za moške in Šest za ženske. Zanimivo je, da se je največ ekip pri javi lo za streljanje — kar 21, slede pa: kegljanje 20, šah 18, balinanje 16, odbojka in namizni tenis 12 i td . Čeprav je b i l določen zadnji rok za pr i iavo udeležbe na DSI 28 juni j , se lahko pri javi jo ekipe a l i posamezniki za streljanje i n atlet iko še vključno do 3. septembra. Tehnična komis i ja je že prapravi la koledar tekmovanj, k i bodo trajala do 21. oktobra, 23. oktobra pa bo zaključna sloves-noal in podelitev nagrad ter pokalov.. Čeprav je glavni namen delavskih športnih iger, da poživijo
delavski šport, letos ne bodo podel i l i pokala za množičnost, ker je 1963. leta prišlo prav zaradi njega do sporov.
»Največje težave imamo z vodstvi posameznih panog, k i j i h ne moremo in ne moremo pr ik l i ca t i na sestanke.« je potožil tov. Šuštar. »Ix? nekaj l judi res dela in verjetno bo na nj ih ohvisela tudi vsa teža celotne organizacije.«
Igrišča in sodnike je vodstvu delavskih športnih iger ob l jub i la občinska zveza za telesno ku l turo , tako da zdaj nimajo več posebnih težav. Točkovanje za končno razvrstitev je novo: prvoplasirana ekipa v svoji panogi dobi to l iko točk, ko l ikor je pri javl jenih moštev, vsaka naslednja ekipa pa po točko manj . S indika lne podružnice lahko za vsako panogo pri javi
jo pol jubno število ekip, vendar pa se za končno razvrstitev šteje le uvrstitev najboljše. Zanimivo je, da za kolektive ne smejo nastopati n j ihovi štipendisti, kakor je bi lo to doslej v navadi . Pokal delavskih športnih iger za leto 1966 bo prejela s indika lna podružnica, k i bo dosegla največ točk v vseh panogah za moške in za ženske.
Komis i j a p r i občinskem s indika l nem svetu je že prejela prvo pr i tožbo. Odbojkarj i Iskre iz Novega mesta so se pritožili, ker j i m je žreb določil za nasprotnika v prvem ko lu moštvo Novoteksa, i n celo zagrozil i z odstopom. »Zgodi se tudi to.« je dejal tov. Šuštar, »pa čeprav vedno poudarjamo, da je glavni namen delavskih športnih iger množičnost!«
S. S.
Bodo Novomeščani odstopili? N i t i dva tedna nas več ne loči
ta od začetka jesenskega dela zahodne skupine druge republiške košarkarske lige, novomeški košarkarji pa še vedno čakajo k r i žem rok. Ob koncu spomladanskega dela so se Novomeščani trdno zasidral i na zadnjem mestu, saj niso nobenega srečanja odločili v svojo korist, zato b i to l iko bolj pričakovali, da bodo čas med obema deloma izkor is t i l i in se kar najbolje p r ip rav i l i . Res je sicer, da ima trener Andrej Petrič deljen delovni čas. vendar to ne more b i t i vzrok, da v dveh mesecih košarkarji Part izana niso imel i n i t i enega treninga, »če takoj ne začnemo resno trenirat i , n imamo kaj i skat i v ligi,« je dej«l Andrej Počrvina. Medse mis l i jo spet po
kl i ca t i starejše igralce, kot sta Franko in šetina.
Škofja Loka je že skoraj zanesl j ivo osvoji la prvo mesto v tej skupin i , medtem ko sta razen Novega mesta najresnejša kandidata za odhod iz lige Sežana i n ljubl janski Stadion. Predsednik Part i zana Janko Petrič prav i , da mlad i ne pokažejo dovoljo resnosti za treninge. »V tako kra tkem času se ne da več popravi t i zamujenega, še posebej pa ne morejo izboljšati svoje slabe kondici je . Skoda je, da b i tako nepripravl jeni hod i l i na tekmovanja i n zapravl jal i denar.«
Če bodo novomeški košarkarji res odstopi l i , bo temu kr i va zgolj n j i t ova neresnost a l i malomarno«!.!
voljenih mestih kršil 6. člen občinskega odloka o javnem / redu in miiru. Propagandna služba cirkusa je namreč plakate p r i t rd i l a povsod tam, odkoder b i naj b i l i kar najbolj učinkovali na mimoidoče, p lakat i pa so se pojav i l i na stebrih, vrat ih , okn ih i n zunanjih stenah obcestnih hiš.
»Nas n i nihče vprašal, a l i sme to napraviti,« zatrjujejo v komunalnem podjetju, ker je v občinskem odloku samo temu podjetju dovoljeno p lakat i rat i na »za to določenih mestih«. Prekršek so takoj pr i jav i l i občinskemu sodniku za prekrške in zahtevali, naj ukrepa.
»Vlogo komunalnega podjetja sem zavrni l , ker n imam moči za kakršenkoli ukrep. V od loku o javnem redu i n m i r u n i določb za kaznovanje t ist ih, k i kršijo 6. člen. Priporočil sem komunalnemu podjetju, naj plakate odstran i , povračilo stroškov pa naj izterja od c i rkusa preko rednega sodišča. Sicer pa se m i n i zgodi lo prvič,« meni občinski sodnik za prekrške Branko Lukič, . »da nisem imel možnosti izreči kazn i . Pomanjkl j ive so namreč tudi določbe za kaznovanje mladoletnikov, k i kršijo lovske zakone.«
Komuna ln i inšpektor tudi n i »prišel« dalj kot do 6. člena odloka . : .
Novomeška javnost med tem vztrajno zahteva, da se odprav i madež (neokusni c i rkusovi p lakati ) s hiš in zahteva, da se povzročitelj »plakaterskega škandala« kaznuje.
C i rkusa »Kolumbije« pa zaradi tega prekrška ne morejo kaznovat i , ker je odlok o javnem redu in m i r u pomanjkl j iv .
Morda bo ta pr imer spodbudi l občinsko skupščino, da bo pregledala in dopolni la ne le ta odlok, temveč tudi druge odloke. Malce smešno je, če pokličemo kršitelja na zatožno k lop samo zaradi tega, da ga »lahko v id i mo«, ne moremo ga pa kaznovati !
(OPOMBA uredništva: enako »packarijo« s plakat i je zapusti lo vodstvo c i rkusa »Kolumbija« pretekl i teden tudi v Kočevju!)
Novomeški upokojenci
se pripravljajo na zimo
Po smrt i dolgoletnega Ui jnika Društva upokojencev v Novem mestu V i n k a Sovn ika je delo v društvu skoraj zamrlo. Vzrok je deloma tudi čas počitnic in dopustov, vendar to ne b i smelo popolnoma zavreti društvenega dela i n priprav za prihodnjo sezono. Na občnem zboru je b i l za novega tajnika izvoljen tovariš God-nik. Zdaj nadaljuje delo pokojnega Savnika, k i je gotovo med najzaslužnejšimi, da so novomeški upokojenci spet dob i l i svoje stare prostore in si v nj ih ured i l i k lub . Upokojenci imajo t svoji hiši primerne in lepo urejene prostore, kjer se radi zbirajo zlasti ob večerih in se v m i r a o marsičem pogovore, za boljšo voljo pa lahko dobe tudi kozarec v ina in prigrizek. V k lubu bodo zdaj imel i tudi sestanke, seje W občne zbore, pa tudi manjše klubske prireditve.
V soboto, 6. avgusta, so se upokojenc i ' prvič zbral i v večjerri številu. Med n j imi je b i l o največ članov nekdanjega mešanega P 6 * " skega zbora in dramske skupine. Ke r je zbor prenehal delat i , so se pr isotni odločili, da ga P? ' novno ožive. Prav tako, kot W ? f pevci jeseni začeli redno vadit i , bo tudi dramski krožek za zimo pr iprav i l krajši program. .
O programu za delo v J**^2 se bodo dokončno pogovori l i soboto, 20. avgusta ob 19. u r ' Vse člane pevskega zbora i n d ™ " , j ske skupine vabijo, naj se teb sestanka gotovo udeleže.
Ob vsaki spremembi naslova nam sporočite svoj
stari in nov' naslov!
10 D O L E N J S K I L , I S T št . 32 (855)
t
SC Voest iz Linza v Novem mestu Ljubite l j i atletike bodo v ne-
deljo, 21. avgusta, zares pr i šli na svoj račun. Novomeški atletski k lub , k i iz meseca v mesec žanje večje uspehe tudi v republiškem i n državnem $ mer i lu , bo sprejel v goste atlete iz L inza . Oba k luba bosta nastopila v najmočnejših postavah; atleti bodo tekmovali v osmih, atletinje pa v petih d isc ip l inah. SC Voest iz Linza do zdaj še n i poslal poimenskih pri jav, vendar lahko pričakujemo, da bodo gostje prišli s svoj imi najboljšimi močmi in bo borba prav do konca izenačena in zanimiva. Za Novomeščane bo ta nastop obenem izbirno tekmovanje, saj bodo le t i s t i , k i bodo na tem srečanju dosegli normo, odšli na gostovanje na Češkoslovaško in bodo tako v rn i l i obisk gostom iz Bratis lave, k i so se pred nedavnim mud i l i na taboru novomeških športnikov v Portorožu. Prav zarad i tega so mora l i povratno srečanje z atleti L inza preložiti na prihodnje leto — datum bodo določili na srečanju v Novem mestu.
L jubite l j i kral j ice športov, ne pozabite: v nedeljo ob 9.30 bo na stadionu bratstva in enotnosti prvo mednarodno srečanje novomeških atletov!
Prejšnja kazen mu ni i t i zalegla!
Teniško prvenstvo Novega mesta
Pristaši belega športa v Novem niestu so gotovo veselo presenečeni ob novic i , da bo na teniškem Prvenstvu Novega mesta sodelovalo kar 16 igralcev. Tenis je letos r&s doživel velik razmah, vendar nekateri še vedno menijo, da gre bolj za muho enodnevnico kot za trajen uspeh, vsekakor pa prej za rekreacijo kot za tekmovalni šport. Skoda je le, da v svoje vrste ne morejo pritegnit i tudi deklet.
Osem zmagovalcev iz prvega ko-« se bo pomeri lo med seboj za naslov prvaka Novega mesta. Mednje sta se do zdaj žc uvrst i la Mikec in J . Sp l iha l , k i sta v nor i j o odpravi la svoja nasprotnika " o končanem prvenstvu posameznikov se bo ra najvišji naslov po-nnerilo še osem parov.
Presenečenje: Penko na dnu
7. avgusta se je v L jubl jani začelo republiško šahovsko prvenstvo, na katerem sodelujejo tudi Sunjič i n Penko iz Novega mesta, Osterman iz Kočevja ter Levačar iz Krškega, k i so v prv ih sedmih ko l ih igral i takole:
I. ko lo : Longer : Osterman 0:1, Penko : Podkrajšek 0:1, Levičar : sunjič 1:0, i i . ko lo : Osterman • Podkrajšek TO Kržišnik : Levi-c a r 1:0. L o n g e r ' : Penko 0:1. šu-r--"c : Bukovac 0,5:0,5, I I I . kolo: Osterman : Kržišnik 0.5:0,5, Penko : Bajcc 0:1, Levičar : Cuder-man 0:1, Ivačič : Sunjič 1:0, IV kolo : Ankerst : Osterman 1:0, Iva-
-čič : Levičar 1:0, Vošpernik : Penko 0,5:0,5, Sunjič : Longer 1:0, V- kolo: Osterman : Ivačič 0:1. Vošpernik : Sunjič 0,5:0,5, Penko : Bukovac 0,5:0,5, ljevičar : Br -v a r 1:0, V I ko lo : Petek : Oster-l^an 0,5:0,5, Cojhter : Levičar 0,5: "•5, Sunjič : Penko 0.5:0,5, V I I . ko'o: Osterman : Penko 1:0, Levičar : Longer 0,5:0,5, Sunjič : cojhter 0,5:0,5.
Po 7. ko lu vodi Ankerst s 5,5 *očk:imi pred Pucom in Stupico. J j ih imata po 5. Osterman s M -firni ročkami deli 7. do 9. mesto, 'nerUern ko Imata Levičar in Su nJič po t r i , Pcoko pa 2,5 točki.
Slabi uspehi na šoferskih
izpitih Letos je v občinah Kr
ško, Brežice in Sevnica opravljalo šoferski izpit 1261 kandidatov, naredilo Pa le 560 ali 44 odst. Kandidati so zelo slabo pripravljeni, nekateri gredo °a izpit kar »na srečo.« Uspehi so v Sevnici bi Krškem slabši kot v Brežicah, ker v prvih dveh oblinah ni več šoferskih tečajev. Izpiti so dvakrat ali trikrat na teden, tako oa kandidatom ni treba čakati več kot 14 do 20 dni.
Ivan Jereb i n Janez Puce l j , oba i z okol ice Šentjerneja, sta že dalj časa sprta . S lab i soseski odnosi so b i l i povod za nešteto prep irov med obema družinama in celo za pretep, k i se je končal z lažjim i poškodbami i n s kazni jo
pred sodiščem. Sp r t i s t rank i pa to še n i spametovalo.
L a n i na Štefanovo sta oba gospodarja p i l a v K i r n o v i gos t i ln i na Prekop i , domov grede pa je Jereb pričakal soseda na mostu pred Gručo ter s k o l o m večkrat udar i l Puc-
Pobesnel zaradi slabega stanovanja 27. marca letos je J . 2-, de
lavec iz Novega mesta, pr i peljal pred hišo n a Cankarjevi cesti št. 13 nekaj pr i jateljev, ženo i n pohištvo ter zahteval od gospodinje ključ zaprte sobe- K e r m u ključa ni hotela dat i — zaprta soba je namreč še last bivšega lastnika hiše, sedaj stanujo-čega v L jub l jan i , se je Z. nekajkrat zaletel v vrata , da so se odprla- K o so pok l i ca l i miličnika, se je še u p i r a l , končno pa se je le mora l umakn i t i s pohištvom vred.
Občinsko sodišče v Novem mestu je pred k r a t k i m ta pr imer obravnavalo ter kaznovalo 2. z 200 N d i n denarne kazn i , pogojno za dobo dveh let. P r i i z reku razmeroma mi le kazn i so upošteval i , da je b i l obtoženec že povsem živčen zaradi slabega in zdrav ju škodljivega stanovanja, v katerem živi z ženo i n ma jhn im o t rokom. Nameraval je že sam gradi t i , a
ni dobi l lokaci je; za stanovanje je p ros i l v podjetju i n na občini, toda n ik jer n i uspel , zato s i je hotel pomagati sam. Taka nas i lna vselitev pa seveda n i dovoljena, zato ga je sodišče obsodi lo .
: ja tako močno, da je hudo poškodovan obležal. Tako je ponoven pretep spet obravnavalo novomeško občinsko sodišče.
P r ed sodn ik i se je Jereb izgovarjal na s i l obran , vendar so ugotovi l i n a podlag i prič i n drug ih dokazov, da v tem p r ime ru o s i l obranu n i bi lo govora. K e r je obtoženemu Jerebu tekla še prejšnja pogojna kazen, jo je sodišče ob novem kaznivem dejanju preklicalo in izreklo enotno kazen 10 mesecev zapora. To bo menda zadostovalo za po mir i tev hude k r v i i n sovraštva, k i se razplameteva brez resnejše osnove.
Lotila se ga je celo še na sodišču! N a 300 Ndiriarjev kazni je
občinsko sodišče v Novem mestu nedavno tega obsodilo F. G- iz okol ice Stopič. V slepem sovraštvu do soseda namreč ka r izgubi pamet, grozi z ubojem in postaja nevarna. 2e večkrat je imela opravka na sodišču, a nič ne zaleže. Ženska je močno razburjena, sosed pa se ne pust i zmerjat i , tako se tožbe ponavljajo
Tokra t je b i l a kaznovana zato, ker je 25. novembra lani z 2 m do lg im ko l om groz i la , da ga bo ub i l a , grožnjo pa je celo ponov i la n a hodni-
Spet nesreča zaradi vštric vožnje s kolesom
Franc K o c j a n se je 17. aprila letos pel ja l s ko lesom iz Dolenje v Gorenjo Stražo vštric z znancem. Za n j ima je voz i l motor is t i n ker sta kcve5arja zasedla večji del cestišča, je že od daleč hu-pal, naj se umakneta. Zarad i vetra kolesarja znakov sirene n is ta slišala, medtem pa se je razdal ja med naglo vozečim motor i s tom in n j ima nevarno manjšala.
šele t ik pred srečanjem se je Koc j an na ponoven znak motor is ta skušal umakn i t i , toda b i lo je že prepozno. Motor i s t ga je zadel. P r i nesreči .se je ob padcu laže telesno poškodovala motoristo-va žena, b i lo pa je tud i precej mater ia lne škode-
Kolesarja Franca Kocjana
Ne samo Krka, tudi Kolpa je bogata rib V K o l p i p r i Pe t r in j i je mno
go rib. Tako je pred kratk i m živko Borić, član R D Ščuka, u lov i l 59 k g težkega in preko 2 m dolgega soma, k i ga je ujel na b l inker (debel ina vrvice 0,50 m m ) . Bo-rič se je b o r i l s s omom oko l i 90 minut , preden ga je izvleke l na suho. Tako piše o ribičevi sreči v zadnj i številki Jedinstva iz S i ska .
Francoskega turista odbilo na bankino
Gunter Junkovski i n Mar t i n Busl jeta, oba iz Dortmunda, sta 10. avgusta dopoldne p r i Dobru-ški vasi s svoj ima osebnima avtomob i l oma prehitela tovornjak, k i ga je vozi l avtoprevoznik Slavko Turk iz Dol M.iharovca. Vozn ika osebnih avtomobilov sta se zatem odločila, da se bosta ustavi la in sta zmanjšala hitrost. Medtem pa ju je Turk že dohitel in je, da se ne b i zaletel v avtomobi l , k i ga je vozi l Busl jeta, zavi l v levo. Tedaj je T u r k u nasproti pr idrve l osebni avtomobi l , k i ga je voz i l francoski turist Marce l Point . Francoz se je zaletel v tovornjak, njegov avtomobi l pa je odbi lo na bankino. Nesreča n i terjala r an , temveč le gmotno škodo, k i jo cenijo na 900 N d i n .
bo takratna vštric vožnja veljala 100 Ndhiarjev kazni , iz . rečene na novomeškem ob skem sodišču, pogojno za leto dn i , zaradi ogrožanja javnega prometa. Ugotov i l i pa so, da je b i l delni sokr ivec tudi motor ist zaradi precej na.^le vožnje. Men i l i so, da v aanrh okoliščinah ne b i smel prehitevati-
OSNOVNA ŠOLA TREBNJE r a z p i s u j e
3 ŠTIPENDIJE ZA ŠTUDIJ NA PEDAGOŠKI AKADEMIJI:
1 za slovenski in srbohrvatski jezik, 1 za matematiko in fiziko, 1 za glasbeni pouk in 1 štipendijo za 3. letnik gimnazije
pedagoške smeri. Prošnje pošljite do 25. avgusta 1966.
DIJAKI M E D POČITNICAMI
» Z a knjige, za šolo, za
p o č i t n i c e . . . « Razen učencev, k i imajo
obvezno prakso, se je letos zaposlilo vel iko šolarjev — tudi na svojo željo. Zapros i l i smo nekaj teh di jakov za odgovor na vprašanje: zakaj so se zaposl i l i in kakšen je odnos rednih delavcev do njih?
Rajko šarman — Tovarna zdravi l K R K A : »Zaposlil sem se, da b i zaslužil denar za zimske počitnice na Vog lu . Delo m i n i bi lo všeč, ker Je bi lo umazano. Z redno zaposlenimi sem se pa dobro razumel.«
Mar jan Kopač — Tovarna stekla IN IS : »Na prakso sem šel zato, ker potrebujem denar za počitnice. Nekaj sem ga že porabi l za taborjenje ob mor ju, nekaj pa ga bom poz imi v K ran j sk i gori . Z delom sem b i l zadovoljen, saj so b i l i moj i delovni tovariši izredno prijazni.«
Nada Sintič — Pekarna .n slaščičarna: »Zaposlila sem se, da b i koristno porabi la del počitnic. Z delovnim mestom sem zadovoljna in tudi z nameščenci se dobro razumem. Prislužcni denar bom porabi la za knjige in počitnice.«
Boštjan Kovačič — N O V O L E S : »V službo sem šel zato, ker sem želel spoznati delo v podjetju. Delovno mesto m l je bi lo všeč; n i m i pa b i l všeč odnos nekaterih delavcev 3o nas prakt ikantov. Ved l i so se preveč neprijazno, domišljavo i n ukazovalno. Denar, k i ga bom zaslužil, bom porabi l za smučarsko opremo in zimske počitnice.«
L i d i j a Mrak — Tovarna KR K A : »Zaposlila sem se, ker potrebujem denar za knjige. Z delom sem zadovoljna J i tudi delovni tovariši so z nami prijazni.«
V i n k o Jerman — prodajalec mlečnega sladoleda: »Sladoled prodajam zato, da bom zaslužil denar za knjige In ostale šolske potrebščine. Delo m i ugaja in tudi prenaporno ni.«
Z razgovorov Je razvidno, da so se d i jak i zaposl i l i z žel jo, da bi zaslužili denar za počitnice oziroma knjige in šolske potrebščine. Tako so koristno izrabi l i čas ter s p o
. znali odnose in delo v naših t kolekt iv ih. M. D I
k u občinskega sodišča- Tud i na razprav i n i da la m i r u in se je ka r tam, vpričo sodnikov, hotela l o t i t i »sovražnika«. Zadnj i dve grožnji je izrek la , medtem ko j i je tekla pogojna kazen zaradi enakega kaznivega dejanja, zato je sodišče prvotno kazen prek l i calo i n izre'./o enotno, ostrejšo sodbo. P r i odmer i kazni pa so upoštevali, da je obto-ženka razbur i j iva zaradi težke mladost i , da je bolehna in da m o r a sama skrbe t i za ne-doletnega obroka.
Kaj pa izobrazba šefov in drugih?
V več delovnih organizacijah trebanjske občine so n a odgovornih mestih ljudje, k i nimajo ustreznih spričeval za delo, k i ga opravljajo. Z razn im i anal izami so ugotovi l i , da je pomanjkanje kval i f ikacij sp loh šibka točka zaposlen ih . Strokovnjakov na splošno manjka . N a posvetu, k i je b i l 29. ju l i ja v Trebnjem, so o teh vprašanjih vel iko govor i l i i n priporočili de lovnim organizaci jam, naj izboljšajo kval i f ikac i jsko s t rukturo zaposlenih. Zahteval i so, naj delovne organizacije od zaposlenih zahtevajo, da si čimprej pr idobe kval i f ikaci jo .
Znova so se pokazale potrebe po organizaci jsko kadrovsk i šoli, katere oddelek b i naj odpr l i za več dolenjsk ih občin. K o izvajajo re.'or-mo, se v podjet j ih čedalje bolj zavedajo, da bodo napredoval i le s s t rokovnjak i .
Vas Senovo bi rada uredila pot
Prebivalci vasi Senovo b j r a d i uredil i 1 k m dolgo občinsko pot, k i povezuje njihovo vas z glavno cesto. P r e d leti je občinska kom i s i j a že o p r a v i l a m e r i t v e in d a l a d o v o l j e n j e za g r a d n j o . K o so vaščani z g r a d i l i 20 m ceste , j e n a d a l j n j e de l o u s t a v i l k m e t , k i je l a s t n i k p o l j a , čez k a t e r e g a pe l j e p o t . Vaščani u p a j o , d a b o občinska k o m i s i j a u r e d i l a vprašanje p r i v a t n e l a s t n i n e in omogoč i la n a d a l j n j o g r a d n j o p o t i . Z nez n a t n o pomoč j o k r a j e v n e s k u p n o s t i i n S Z D L b i n a t o s p r o s t o v o l j n i m d e l o m uresničili svo j e želje i n pot r ebe . S tem b i b i l a raz b r e m e n j e n a t u d i g l a v n a c e s t a S e n o v o — B r e s t a n i c a .
Študentje-etnologi v Metliki
V začetku avgusta so b i l i v M e t l i k i študentje — etnologi, k i so pod vodstvom svojega profesorja dr . V i l k a Novaka proučevali mater ia lno ku l turo v dveh bližnjih vaseh: na L o k v i c i i n na Pr imo-stku- Tako so v p raks i dopolnjeval i svoje znanje, obenem pa so s i na krajših izlet ih ogledal i še nekatera druga etnografsko zan imiva naselja v B e l i k r a j i n i .
212 mrtvih! Nad 5000 prometnih
nesreč smo že imeli v Sloveniji letos od 1. januarja do 13. avgusta. Nič manj kot 212 ljudi je pri tem izgubilo življenje, 1934 je bilo huje, 2014 pa laže ranjenih. Skupna škoda je v tem času dosegla nekaj nad milijardo in 700 milijonov starih dinarjev škod a
Napadalec je pobegnil
v koruzo 8. avgusta zvečer je 20-letni
delavec na cesti med Stopi-čami in Vel. Orehkom grobo napadel 65-letnega Martina Bana in mu vzel denarnico s 3000 S din ter novo koso. Ko je hotel objestnež napadenemu sneti še i.ahrbtnik, se je Po cesti pripeljal neki motorist. Napadalec se je zbal in je pobegnil v koruzo. Ban je nadaljeval pot proti domu na Zajčji vrh.
O K U Ž E N S T U D E N E C : Prebivalci Hrastja pri .Šentjerneju so na lepem ostali brez dobre pitne vode. Gnojnica, ki priteka v studenec iz zadružnih hlevov na Vrhovem, j im sproti onesnaži vodo. Nujno je treba nekaj ukreniti. Na sliki je studenec, ki so ga leta 1928 zgradili sami domačini, pa ga sedaj ne morejo več uporabljati. (Fo-
to: Polde Miklič)
Mopedistko je zasukalo Prot i m imopesk i železniški po
staji se je 14. avgusta popoldne pel jala na mopedu Štefka Dragan iz Mirne peči. K o j i je pr ipel ja l naproti motorist Anton Pate iz D o l . Kamenja , je zavrla, zato je moped zasukalo i n ga potegnilo na levo stran ceste pred motorista. Trčenje je bi lo neizbežno. Mopedistka je padla i n se hudo rani la , škodo na voz i l ih cenijo na £00 Nd in .
Med vožnjo zapiral okno in skrenil
13. avgusta dopoldne je Francoz Jean Matousis med vožnjo p r i Skopicah zapiral okno osebnega avtomobi la, . skreni l s ceste i n se zaletel v obcesti betonski smernik. Voz i lo je od smernika odbilo na njivo ob avtomobi lsk i cesti, kjer se je ustavi lo. Po tn ikom n i b i lo nič, škode pa je za 500 Nd in .
Ljubljančan v koruzi Z osebnim avtomobi lom je 13.
avgusta dopoldne prot i Zagrebu potoval Jože Kopač iz Ljubljane. Na avtomobi lski cesti p r i vasi V i -hreje je zapeljal na levo stran, vozi l nekaj časa po bank in i , nato pa zapeljal na nj ivo, kjer je po sto metr ih obstal v koruz i . Voznik in njegova 7-U-tna hči sta se lažje rani la . Škodo na osebnem avtomobi lu so ocenil i na 10.000 Nd in .
Vlečni drog je počil 12. avgusta se je na avtomobil
ski cesti pr i Kartel jevem pokvar i l motor tovornjaku osiješkega podjetja »Panonija«, zato je to vozilo na vlečnem drogu vlekel neki tovornjak iz Bugonja. P r i Otočcu se je drog z lomi l , tako da je pokvarjeni tovornjak trčil v vozi lo, k i ga je vleklo, škodo cenijo na 500 Ndin
Trčenje na ozkem mostu Jovo Badovinac iz Zagreba se
je 11. avgusta popoldne peljal iz Met l ike v Jurovsk i brod. Franc Oražem, k i m u je pripel jal nasprot i , se na zoženem mostu n i umakn i l dovolj v desno, zato sta se osebna avtomobi la zaletela. — Vozn ika se nista rani la . Gmotne škode je za 5000 Nd in .
Norvežan ni vedel za obvoz
11. avgusta zvečer je po avtomobi l sk i cesti prot i L jubl jani potoval z osebnim avtomobi lom Norvežan Gunnar Steen. P r i Jezeru je med vožnjo spregledal prometne znake, k i opozarjajo voznike, da morajo na obvozno cesto, i n se je zaletel v rampo, k i zapira desno polovico avtomobilske ceste. Gmotne škode je za 900 Nd in .
Voznik zavrl pred pešcem
10. avgusta popoldne je Jože Pol janski iz Jezice h i t ro ustavi l osebni avtomobi l v Trebnjem, ker je pred n j im prečkala cesto Mar i ja Kresa l , ta pa se n i prepričala, če je cesta prosta. Za Pol janskim je v k ra tk i razdalj i voz i l osebni avtomobi l Zagrebčan Ivo Palčič. Presenečeni Palčič je sicer zavrl , vendar je kl jub temu zadel osebni avtomobil Poljanskega. Gmotno škodo so ocenil i na 2500 N d i n
ZAVOD ZA KOMUNALNO DEJAVNOST KRŠKO r a z p i s u j e za posamezne dejavnosti naslednja prosta delovna mesta:
a) 4 delavce - cestarje b) 1 grobarja za pokopališče Krško c) 1 tesarja - krovca d) vodovodnega instalaterja - kleparja.
Za delovno mesto pod a) se zahteva kva l i f ikac i ja kval i f ic iranega a l i polkval i f ic i ranega cestarja, pod b) nekval i f ic iranega delavca, pod c) kval i f ic i ranega al i po lkval i f ic i ranega tesarja — krovca , pod d) p a kval i f ic iranega vodovodnega instalaterja — klepar ja .
Zavod za komunalno dejavnost Krško
KMETIJSKA ZADRUGA TREBNJE b o p r o d a l a
na LICITACIJI, 21. avgusta 1966 po sklepu zadružnega sveta naslednja osnovna sredstva:
ob 7.30 V VELIKEM GABRU — razvaline zadružnega doma
ob 9. uri V ŠENTLOVRENCU — gospodarsko poslopje
ob 11. uri V VELIKI LOKI — mlatilnico ob 12. uri V TREBNJEM — 4 gumi vozove,
1 mlatilnico ob 14. uri V MIRNI-ZAPUŽE — mlatilnico
in stari silos.
IV TEM TEDNU VAS ZANIMA Petek, 19. avgusta — Ljudevit Sobota, 20. avgusta — Bernard Nedelja, 21. avgusta — Ivana Ponedeljek, 22. avgusta — Timotej Torek, 23. avgusta — Zdenka Sreda, 24. avgusta — Jernej Četrtek. 25. avgusta — Ludv ik
Iv ic i Zupančič iz Črešnjic želi za praznovanje vse najboljše sestra K r i s t i na i n ostal i .
L jub i mami Ivanki Ciril za njen prazn ik še mnoga leta hčerka Zofk a z družino In sin Ivan z družino. Osta l im pa lep pozdrav.
Ob nenadomestl j ivi izgubi naše ljube mami , tašče, stare mame,
sestre l n tete
Marije Mišjak upokojenke
se prisrčno zahvaljujemo vsemu sorodstvu, pri jatel jem, znancem in vaščanom za sočutne izraze sožalja in darovano cvetje i n vence. Posebej se zahvaljujemo prof. dr . Ba j cu , dr . Antonu Šavlju, d r . Capudru , dr . More l i , dr . Mastenovi , dr . Novakov i in drugemu medicinskemu osebju kirurškega oddelka bolnice Novo mesto, k i so v zadn j ih dneh lajšali trpljenje naši l jub i mami . Iskrena hvala gasilcem iz šmihela, k i so jo pel jal i na njen poslednji dom in vsem, kn
so jo spremi l i na njeni zadnji pot i .
Mišjakovi
Ob b r i d k i izgubi naše drage mame, stare mame i n prababice
Margarete Koiman iz Trebnjega
se iskreno zahvaljujemo vsem znancem in pri jatel jem, k i so jo spremi l i na njeni zadnji poti ter
j i pok lon i l i vence i n cvetje. Žalujoči: hči Mi rn i , Štefka in Jože z družino in drugo sorodstvo
Ob izgubi moje-ga dragega moža
Mihaela Gačnika iz Regcrče vasi št. 34
ao iskreno zahvaljujem vsem, k i so ga spremi l i do preranega groba i n m u daroval i vence i n cvetje. Posebna zahvala dr , Starčeviču i n drugim zdravnikom ter častita
duhovščini. Žalujoča žena Francka v imenu vsega sorodstva
Ob izgubi našega dragega očeta in moža
Jožeta Medica se iskreno zalival j u jemo vsem, k i so sočustvovali z nami i n daroval i cvetje. Posebna hvala kolekt ivu S D K Novo mesto za cveitje
i n izraženo sožalje. M E D I C E VI
Meniška vas, 16. avgusta 1966.
P R O D A M N O V pl insk i kuhaln ik »Ignds«. Naslov v upravi l is ta .
P R O D A M kuiiinji jko opremo i n vzidl j iv levi štedilnik. Paderši-čeva 18, Novo mesto.
U G O D N O P R O D A M štiridelno kuhinjsko kredenco. Ogled po 15. u r i . S lavko Pavl ic , Gotna vas 26. Novo mesto.
K O M P L E T N O TV A N T E N O , 120 basni k lav i r , harmoniko Welt-meister i n radio sprejemnik Tesla 58 A z dvema zvočnikoma ugodno prodam. Vukomanović, Zagrebška, stolp D , Novo mesto.
K O Z O L E C D V O J N I K na M a l i C i -kav i , s šestimi okn i , ugodno prodam. Naslov v uprav i l ista (889/66). Ogled v nedoljo.
P R A Z N O S O B O v centru Novega mesta iščem tako j . Nekaj plačam vnaprej v gotovini . Ponudbe pošljite na upravo l ista (886/66).
M L A D A INŽENIRKA išče sobo v Novem mestu. Plača vnaprej . Ponudbe na upr . l ista (898/66.)
IŠČEM enosobno stanovanje a l i večjo sobo — najraje podstrešno — v oko l i c i Novega mesta, pod šifro »Mirna upokojenka«.
O D D A M L E T O prazno sobo solidn i osebi. Ogled popoldne. Naslov v upravi l ista (902/66).
U P O K O J E N E C — V D O V E C žela spoznati osebo ( lahko vdovo) s pokojnino, brez otrok, staro do 55 let za skupno gospodinjstvo — možnost poroke. Imam stanovanje z vsem inventarjem. S l i k a je zaželena. Oglasite se na Dolenjski l ist pismeno a l i ust-meno pod šifro »V dvoje je boljše živeti«.
OD N O V E G A M E S T A do Hrušice sem izgubi la denarnico s ključi. Poštenega najditelja pros im, da vrne ključe na upravo l is ta (905/66).
POMOŽNO N A T A K A R I C O a l i pr idno dekle, k i i m a veselje do dela v gost i lni , sprejme takoj privatna gosti lna na Gorenjskem. Ponudbe pošljite pod šifro »Gorenjska«.
G O S P O D I N J S K O POMOČNICO išče tričlanska družina. V i d a Drobež, L jubl jana, L inhartova 98/1.
SLUŽBO DOBI gospodinjska po močni ca — lahko začetnica. Dr . T i l k a Praprotnik, K r a n j , Smled-niška 11 b.
NA S T A N O V A N J E sprejmem mirnega d i jaka . Ogled popoldan. Naslov v upravi l ista (897/66).
D O B R A F R I Z E R S K A POMOČNICA dobi službo v lepem kra ju na Gorenjskem, b l i zu LJubljane. Plača dobra, nedelja in ponedeljek prosto. Ivan Bočko, Medvode 29.
G O S P O D I N J S K O POMOČNICO — gospodinjo — k tričlanski družini (s šoloobveznim otrokom) sprejmemo. Pogoji dela ugodni, plača dobra. Ponudbe pošljite na naslov: Dr . Jože Kerste in, Trbovl je, U l i ca 1. juni ja 34/a.
G O S P O D A R S K O P O S L O P J E prodam (skedenj 1 0 x 6 m) . Zupančič, G r m 5, Trebnje.
ZA POMOČ V G O S P O D I N J S T V U nud im hrano i n stanovanje, poskrb im dobro službo. Inž. Mar-telanc, Robičeva 2, L jubl jana.
POROČNE P R S T A N E po zadnji modi izdeluje zlatar v L jub l jan i , Gosposka 5 (poleg univerze).
G O S P O D I N J S K O POMOČNICO k štiričlanski družini sprejmem. Plačam dobro. Inž. štefica Arzenšek, L jubl jana, Kolar jeva št 34
P R O D A M P R E V O Z N I C I R K U I . A K za žaganje drv. Naslov v upravi l ista (911/66).
IŠČEM G O S P O D I N J S K O POMOČN I C O k štiričlanski družini v L jub l jan i . Pogoji ugodni. Zgla-site se p r i Kovač, Nad m l i n i 22, Novo mesto.
G O S P O D I N J S K A POMOČNICA dob i zaposlitev. Mehaniz irano gospodinjstvo. Miška, Mestno njive b lok 8, Novo mesto.
NA ŠMIHELSKEM POKOPALIŠČU prodam črn marmornat spomen ik (p iramida) i n železno ograjo. Grobišče za 2 groba na lepem prostoru na razpolago. Informacije: Novo . mesto, Glavni trg 6/1.
P R O D A M T E L E V I Z O R z anteno Ovčak. Gotna vas 7, Novo mesto.
ZARADI S E L I T V E prodam k u hinjsko i n sobno pohištvo. Dža-rovič. Nad ml in i 23, Novo mesto.
RADIO LJUBLJANA V S A K D A N : poročila ob 5.15,
6.00, 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.30, 22.00. P isan glasbeni spored od 4.30 do 8.00.
P E T E K , 19. A V G U S T A : 8.05 Operna matineja. 10.15 Domače viže — domači ansambl i . 11.00 Turistični napotk i za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti ! 12.30 Kmetijski nasveti — D r . Jože Maček: Cee poletje se razvi ja jablanov rak. 12.40 Vaški kvintet s pevci. 13.30 Priporočajo vam . . . 15.20 K a p o t k i za turiste. 15.4H V svetu znanosti. 17.05 Petkov simfonični koncert. 18.50 K u l t u r n i globus. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Bolgarsk i pevski zbor »Gusla« iz Sofije. 20.25 Drobne orkestralne skladbe. 21.15 Oddaja o mor ju in pomorščakih.
SOBOTA, 20. A V G U S T A : 8.05 Glasbena matineja. 9.15 Počitniški pozdravi . 10.15 Operni koncert. 11.00 Turistični napotki za tujo goste. 11.15 Nimaš prednosti. 12.30 Kme t i j sk i nasveti — Franc Kva tern ik : Živinoreja v Loški dolini nekdaj in danes. 12.40 Igrajo Zadovol jni K ran j c i i n tr io Vitala Ahačiča. 14.35 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo. 15.30 Pesmi i n plesi iz Jugoslavije. 17.05 Gremo v k ino . 18.50 S knjižnega trga. 20.00 Sobotni koncert orkestralne glasbe. 20.30 Zabavna rad i jska igra — Jerome. K . Jerome: Trije možje v čolnu 22.10 Oddaja za naše Izseljence.
N E D E M A , 31. A V G U S T A : 6.00 —8.00 Dobro jutro ! 8.05 M lad in ska radi jska igra — Zvonimir Furt inger: N a divjem zapadu. 9.05 Naši poslušalci čestitajo i n pozdravljajo — I. 10.00 Se pomnite, tovariši . . . a) Vladis lav Grad—Ki jev : Ognjeni krst , b) Ivan S i b l : Podvig Gigčove čete. 10.25 Pesmi borbe i n dela. 12.05 Naši poslušalci čestitajo !n pozdravljajo — II. 13.30 Nedeljska reportaža. 15.05—16.00 Igrajo majhni zabavni ansambl i . 16.00—19.00 Nedeljsko športno popoldne. 20.00 »Iz tisoč i n ene noči«. 21.00 K l i čemo letovišče! 22.10 Nočni zabavil i zvoki .
P O N E D E L J E K , 22. A V G U S T A : 8.05 Glasbena matineja. 9.30 Lahka orkestralna glasba. 10.15 E m i l Adamič: Otroška suita . 11.00 Poročila i n Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti ! 12.30 Kme t i j sk i nasveti — Ju l i j Mayer: Zaključek čebelarskega leta i n pr iprava čebel za zimo kot prv i ukrep za novo čebelarsko leto. 12.40 B ranka Strgar in Božo Grošelj pojeta narodne ob spreml javi ansambla Jožeta Ke lb la . 13.30 Priporočajo vam . . . 14.35 Naši poslušalci čestitajo i n pozdravljajo. 15.30 Pojeta L jubl jansk i oktet in Ženski voka ln i kvartet. 17.05 V svetu opernih melod i j . 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Panorama zabavnih melodi j .
M I Z A R S K E G A V A J E N C A sprejme mizar črtalič, Dobrava 1, Kostanjevica. Pogoj: fizično sposoben, dokončana osemletka. H rana i n stanovanje zagotovljeno.
P R O D A M M A L O R A B L J E N O visečo omaro i n delovno mizo, vse iz ultrapasa. Ogled vsako popoldne od 15. ure p r i Grahek, Zagrebška, nov i b lok, Novo mesto.
ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLAT I N A — Zakaj obupujete p r i zdravl jenju svojega kronično obolelega želodca, jeter, žolča a l i ostal ih prebavil? Uporabl jajte vendar rogaško »Donat« vodo, zdravi lo , k i vam ga nud i narava! V Novem mestu ga dobite p r i Trgovskem podjetju H M E L J N T K — telefon 21-129, i n S T A N D A R D — telefon 21-158.
Brežice: 19. i n 20. 8. ind i j sk i f i lm »Svetloba v temi«. 21. in 22. 8. ameriški barvni f i lm »Nedelja v New Yorku«. 23. i n 24. 8. francoski f i lm »Lepo življenje«.
Črnomelj: 19. i n 21. 8. francoski barvni f i lm »Meč i n pravica«. 23. in 24. 8. švedski' barvni f i lm »Dragi John«.
Kočevje: 18. in 19. 8. francoski f i lm »Bridkosti ljubezni«. 19. i n 21. 8. ameriški barvni f i lm »Londonski lopov«. 22. i n 23. 8. nemški barvni f i lm »Grofica Marica«. 24. in 25. 8. švedski f i lm »Deviški vrelec«.
Kostanjevica: 20. 8. švedski barvni f i lm »Ali so še angelčki«. 21. 8. i ta l i janski barvni f i lm »Siegfried«. 24. 8. angleški barvni f i lm »Nezaust avl jeni«.
Met l ika : 20. i n 21. 8. ameriški f i lm »Fedra«. 21. i n 22. 8. francoski barvni f i lm »Salambo«. 24. 8. ameriški barvni f i lm »Moja draga Klementina«.
Me t l i ka : 22. i n 23. 8. japonski barvni f i lm »Olimpiada v Tokiu«. 24. i n 25. 8. jugoslovanski barvni f i lm »Amandus«. 26. i n 27. 8. ameriški barvni f i lm »Upornik brez razloga«.
Novo mesto »Krka«: 19. do 22. 8. angleški barvni f i lm »Strogo zaupno — iperess«. 23. do 25. 8. jugoslovanski f i lm »Svetovljan«.
R ibn ica : 20. in 21. 8. mehiški-špansko-italijanski barvni f i lm »Lopovi ranča Časa Grande«.
Sevnica: 20. in 21. 8. ameriški f i lm »Had«.
Sodražica: 20. i n 21. 8. ameriški barvni f i lm »Dvoboj na soncu«.
Šentjernej: 20. i n 21. 8. f i lm »Trideset let smeha«.
Trebnje: 20. i n 21. 8. ital i jansk i barvni f i lm »Kapitan Ogenj«.
Jože Sašek s Pangerč grma 15, Stopiče, obžalujem dejanje, k i sem ga v razburjenju napravi l tov. Jožefi Nose iz Gabr ja 41, Brusn i ce, i n se j i zahvaljujem, da je odstopi la od tožbe.
Prek l icu jem vse trditve i n žaljivke, k i sem j i h izrekel prot i novinar ju Jožetu P r i m c u 7. avgusta 1966 v gost i lni »Kmet« v Kočevju in tud i v d rug ih dneh v raznih gostiščih. Janez Zgonc, Kočevje, Ko lodvorska J I
Ana Mirtič, Sela p r i Zajčjem vrhu 9, Stopiče, prepovedujem vsako vožnjo, hojo i n pašo po mojem posestvu. K d o r tega prek l i ca ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala.
Obžalujem besede, izrečene Marici i n V i l i j u Zubaku ter se zahval jujem, da sta odstopi la od tožbe. Alojz Ašič, Krško, Nova Resa 6.
Z NOVOMEŠKE PORODNišNiCE&uI
Pretekl i teden so v novomeški porodnišnici rodi le: K r i s t i n a Maj cen i z Drage — Jožeta, Terezi ja Kržič iz Puščave — Mar t ino , Terezija Slapničar iz Straže — Andrejo, Ka ta r ina F la jn ik iz Hrasta — Jožeta i n Ivanko, Pavla Pav l in iz Podhoste — Zvonko, Angela škrbe iz Stavce vasi — Jelko, Just ina Bobnar iz Srednjega Globodola — Jožeta, Frančiška Hočevar iz Brezovice — Simona, Pavla Gorenc iz Jablana —- Andreja , Ka ta r ina Kramaršuč iz Straže — Renato, Ivanka Mitrovič i z Črnoml ja — dekl ico, Mar i j a Jarc iz Vel ikega L ipovca — dečka, Ana Gorišek s Križnjega vrha — dečka , i n Ivanka Lav r in iz Mihel je vasi — dečka.
Z avtom 100 m po strmini
14. avgusta je vozi la S lavka Poz-nič iz Domžal osebni avto iz čr-mošnjic prot i Novemu mestu. V nepreglednem ov inku je zapeljala čez cestni rob. Voz i lo se je zn;iš-lo na st rmin i i n je začelo drvet i v dol ino. Po 100 m se je na travnatem bregu ustavi lo, ne da bi se voznici in potn ikom kaj zgodilo Gmotna škoda znaša okol i 2500 Nd in .
N a podlagi 10. člena zakona o prometu z zemljišči in stavbami (Ur. 1. S F R J št. 43/65) v soglasju s skupščino občine Kočevje razpisuje:
STANOVANJSKO PODJETJE KOČEVJE J A V N O D R A Ž B O za prodajo naslednjih nepremičnin:
1. STANOVANJSKA HIŠA v Kočevju, trg svobode št. 41, M stoji na stav. parcel i št. 73, vlož. št. 163 k. o. Kočevje Izkl icna cena je 23.970,00 N d i n
2. S T A N O V A N J S K A HIŠA v Kočevju, Trg svobode št. 52, k i stoj i na stav. oarc. št. 22, vlož. št. 1457 k. o. Kočevje. Izkl icna cena je 36.808.00 Nd in
3. S T A N O V A N J S K A HIŠA z gospodarskim poslopjem v Dolnj ih Ložinah št. 1, k i stoj i na stav. pare. št. 73/3, vlož. št. 560 k. o. Kob l a r j i . Izkl icna cena je 3.872,00 Nd in . Stanovanjske hiše so nastanjene. Dražba bo 27. avgusta 1966 ob 10. ur i v prostor ih Stanovanjskega podjetja Kočevje v Kočevju, L jubl janska c. 19/1. Interesenti s i hiše lahko ogledajo. Podrobnejše podatke
dobe pr i Stanovanjskem podjetju Kočevje v delovnem času. Pred l ic i taci jo je treba položiti varščino v višini 10 % iz-klice cene, i n sicer na žiro račun 513-1-559 a l i neposredno l i c i taci j sk i komis i j i .
T O R E K , 23. A V G U S T A : 8.05 Glasbena matineja. 9.15 Sprehod z ve l ik imi zabavnimi orkestr i . 11.00 Poročila in Turistični napotk i za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti ! 12.30 Kmet i j sk i nasvet i — D r . M i l a n Dolenc: Vzreja žrebet. 12.40 Dobr i znanci i n an sambel Andreja B lumauer ja . 13.15 Obvesti la in zabavna glasba. 14.05 Sredi poletja. 15.40 V torek na svidenje. 18.15 V r t imo globus zabavnih melodi j . 20.00 Poje Učiteljski pevski zbor. 20.20 Radi j ska igra — Štefan Bekeffv: Pes, k i m u je gospod Bozz i ime. 21.35 Iz fonoteke radia Koper .
S R E D A , 24. A V G U S T A : 8.05 Glasbena matineja. 9.15 K a j so peli otroci v preteklem šolskem letu. 9.30 G o d a l a , v ritmu 10.45 človek in zdravje. 11.00 Poročila in Turistični napotki za tuje go ste. 11.15 Nimaš prednosti ! 12.30 Kmet i j sk i nasveti — Inž. Lojze F u n k l : Gozdno ;n lesno gospodarstvo v srednjeročnem programu razvoja. 12.40 Slovenske narodne pesmi . 14.05 Lahka glasba. 14.35 Naši poslušalci čestitajo i n pozdravljajo. 15.30 črnske duhovne pesmi i n izraelske pesmi 17.05 N a ob isku p r i Leošu Janačku. 18.15 Iz naših študijev. 20.00 G iu-seppe Ve rd i : Rigoletto. 22.50 L i terarni nokturno.
ČETRTEK, 25. A V G U S T A : 8.05 Glasbena matineja. 9.15 Lepe melodije. 10.15 Iz treh slovenskih oper. 11.00 Poročila i n Turistični napotki za tuje goste. 11.15 N i maš prednost i ! 12.30 Kme t i j s k i nasveti — Inž. M i l a n Erjavec:
Rejsko delo v Pomur ju naoredu-je. 12.40 čez hr ib i n do l . 14.05 Orkester R T V Ljubl jana vara predstavlja. 15.40 Li terarni sprehod. 17.05 Turistična oddaja. 18.15 Paleta operetnih melodi j . 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov. Izvajajo: Ansambel Avsenik — Tr io Rud i ja Bar-dorferja i n Kvartet Zvonček — Trlo Jožeta Krežeta — Koroški akademski oktet.
RADIO BREŽICE N E D E L J A , 21. avgusta: 10.20 —
Poročila — Stane Škalor: Nekaj ml«H o osnutku zakona o f inanciranju izobraževanja i n vzgoje v Slovenij i — E r i k Sla.tner, d ip l . ekonomist: Rezultati gospodarjenja ob pollet ju v občini Brežice — Ta teden v Delavski enotnosti — Za naše kmetovalce: inž. V lado Kovačič: Pr iprava v insk ih sodov — Deset minut, narodno zabavne glasbe z Vese l imi vandrovčki ter Brežiškimi fanti — Ma.gnetofonski zapis: Razgovor z ravnatelj ico šolskega centra za blagovni promet tovarišico El izabeto Ušina — Pozor, nimaš prednosti ! — Pogovor s poslušalci — Obvesti la in spored kinematografov. 13.05 — Občani čestitajo l n pozdravljajo. 14.00 — Turistično propagandna glasbena oddaja.
T O R E K , 23. A V G U S T A : 20.00 — Obvest i la in f i lmsk i pregled. 20.10 — F i l m s k a vzgoja: švedski f i l m . 20.20 — Glasbena oddaja: I zbra l i ste sam i .
Z mopedom v osebni avto
Vera Djordjevič iz Brežic, kand idatka za voznika osebnega avtomobi la , je 8. avgusta popoldne vozi la v spremstvu inštruktorja Ivana Božiča iz Brežic. N a cesti III. reda p r i k lavnic i v Brežicah je na desni strani vozi lo ustavi la . V tem trenutku se je zaletel v njo mo-pedist Ivan M i l e r iz Župelevca p r i Brežicah. P r i padcu je b i l lo laže poškodovan, na avtomobi lu pa je povzročil okrog 150 N d i n mater ialne škode.
Brez vednosti staršev vzel avto in ga razbil 9. avgusta popoldne je 14-letnd
Stojan Lebar, doma iz Čateža, brez vednosti staršev vzel osebni avtomob i l i n se s pri jatel jem Janezom Kulčanom odpeljal po po l j sk i pot i ob savskem nasipu v Čatežu. Zaradi prehitre vožnje ga je zaneslo v levo na nasip, kjer se je prev rn i l na streho, od tu na pot, se ponovno prevrni l in obstal pod potjo na kolesih. N a srečo sta b i la oba le laže poškodovana. N a avtomobi lu je za oko l i 15.000 N d i n škode.
Motorist se je zaletel v konjsko vprego
N a cesta I I I . reda v naselju S l i -novce p r i Kostanjevic i se je 10. avgusta zjutraj pr ipet i la prometna nesreča. Voznik motornega kolesa Alojz Smukovič iz Podbočja je pel ja l od doma prot i Kostanjev ic i . N a nepreglednem ov inku je iz neznanih vzrokov zapeljal na levo stran ceste i n se zaletel v konjsko vprego Janeza Pavloviča iz Gornje Pirošicc p r i Cerkl jah ob K r k i . Padel je pod konja i n obležal v nezavesti. Takoj je b i l odpeljan v novomeško bolnišnico. Tud i konj je dob i l poškodbe. — Mater ia lna škoda je neznatna.
Nepreviden na parkirnem prostoru Avstr i jsk i državljan Johann Po
slušen z Dunaja je 10. avgusta popoldne park i ra l p r i bencinski črpa lk i v Čatežu. K o je s kombijem hotel odpeljati s prostora, je zadel v osebni avtomobi l , last Mu ja Ljubi janca iz Bosanske Gradiške. N a obeh vozi l ih je povzročil aa okol i 800 N d i n škode.
Trčenje kolesarjev P r i dijaškem domu v Brežicah
sta 11. avgusta zjutraj trčila kolesarja Jože Kovač, -star 15 let, iz Čateža i n Ivanka Slopšek iz Brezine. P r v i je vozi l iz Čateža prot i Brežicam in zavijal v Sej-marsko ul ico , Slopškova pa je pr i peljala po Prešernovi u l i c i in tudi zavijala v isto u l ico . P r i trčenju se n i nihče poškodoval, na koles ih pa je za 30 Nd in škode.
SUPERAVTOMATIČNI PRALNI STROJI vseh znamk
MONTAŽA — N A V O D I L A — G A R A N C I J A — TEHNIČNI S E R V I S
V S E I N F O R M A C I J E D O B I T E P R I
BRAČKO, N O V O M E S T O , Rii irovska 7
PEROTTI-EXPORT S. F R A N C E S C O 41, T R S T
Trčenje na parkirnem prostoru
Franc Lapuh iz Brezine je U . avgusta dopoldne hotel speljati s parkirnega prostora na cesti P r v ih borcev v Brežicah. V tem se m u je postavi l za vozilo voznik osebnega avtomobila Stjepan Sostarec iz Zagreba, k i je na tem mestu hotel park i ra t i . Prišlo je do rahlega trčenja. Gmotna škoda na obeh voz i l ih je ocenjena na 30 N d i n .
Nenadno prečkanje ceste
Voznica mopeda Vera A rh iz Velikega Podloga je 11. avgusta popoldne vozi la po Gubčevi cesti v Krškem. Iz gostilne »Vanič« ja nenadoma prišel Branko Perec iz Krškega i n prečkal cesto, ne da b i pogledal če je prosta, čeprav se mu je Arhova umakn i l a v levo, nesreče n i mogla preprečiti. Padla je po cesti i n se teže poškodovala. Odpeljana je b i l a v brežiško bolnišnico. Pešec, k i je ostal nepoškodovan, je po nesreči pobegnil .
Neznani voznik pobegnil
N a tretjerazredni cesti v Jeseni-eah na Dolenjskem se je 14. avgusta zjutraj zgodila manjša prometna nesreča. Iz Bregane prot i Brežicam je vozi l voznik osebnega avtomobi la Ivan Fa l i ca iz Zagreba. N a nepreglednem ov inku se je srečal z neznanim voznikom osebnega avtomobila V W , k i je pripel ja l preveč po levi strani in pr i srečanju oplazi l njegovo vozilo. Po dejanju je pobegnil prot i Samoboru. N a vozi lu, last Falioe, je povzročil za okol i 900 N d i n gmotne škode.
Motorist in kolesarka sta trčila
Kolesarka K r i s t i n a K lobasa iz Brestanice je 14. avgusta dopoldne peljala po cesti v smeri D o l . Lcskovca. Po prednostni cesti H I . reda v Brestanic i je pripel ja l voznik motornega kolesa Maks Ursič iz Rožnega, k i je zavijal v desno prav v trenutku, ko je kolesarka zavijala na prednostno cesto. P r i trčenju je bi la kolesarka teze poškodovana. Materialne škode je za približno 60 Nd in .
Avto prevrnjen na streho
Hudo prometno nesrečo na avtomobi lski cesti med Mačkovcem in Karte l jev im so 14. avgusta dopoldne doživeli G l o r i a Bate l la i n njeni sopotniki Iz Itali je. K o so se peljal i po k lancu, je voznica izgubila oblast nad k r m i l o m osebnega avtomobi la in zapeljala v usek. Vozi lo se je odbi lo, se prevrni lo in obstalo na strehi sredi ceste. V s i štirje potnik i so moral i iskati zdraviliško pomoč v novomeški bolnišnici. Voznico Glor io Batel la so odpeljal i v bolnišnico, ko je b i la v lezavesti. škodo na osebnem avtomobi lu cenijo na 10.000 N d i n .
^OBVESTILA § VSA S T R U G A R K K A D E L A , gar
niture gumi vozov ter ostala razna dela, kot tudi napajalnike, že tudi narejene, izdeluje Ka r e l B latn ik , kovaštvo, Ivančna gorica.
OBVEŠČAM V S E K M E T E i n dobavitelje žita, da imam na zalogi kvalitetno moko vseh vrst in druge mlevske izdelke za zameno za žito. Mer ica a l i plačilo v denarju po stari tar i f i . M l i n Kovači č, Novo mesto.
O B V E S T I L O
O s n o v n a šola v K o s t a n j e v i c i b i p o g o d b e n o v z e l a z a šolsko l e t o 1966/67 učitelja angleščine, k i b i se t r i k r a t n a t eden v o z i l n a d e l o v n o mes t o v K o s t a n j e v i c o . Z a začasno z a p o s l i t e v s p r e j m e m o t u d i absolventa, k i dobro obvlada angleški jezik. P o n u d b e s p r e j e m a m o d o za s edbe del o v n e g a m e s t a . P lačamo p o d o g o v o r u .
Svet osnovne šole Kostanjevica na K r k i
DOLENJSKI U S T L A S T N I K I IN I Z D A J A T E L J I : Občinski odbori S Z D L Bre
žice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Me t l i ka , Novd mesto, R * D ' niča, Sevnica i n Trebnje.
U R E J U J E UREDNIŠKI O D B O R : Tone Gošnik (glavni i n odgovorni urednik ) , R i a Bačer, Miloš Jakopec, Mar jan Legat > Mar jan Moškon, Jože Pr ime, Jožica Teppev i n Ivan Z o n •
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 50 par (jg star ih dinarjev) — Letna naročnina 20 novih dinarjev• iwy star ih dinarjev) , pol letna 10 novih dinarjev (1000 s ^ n i narjev); plačljiva je vnaprej — Za inozemstvo S '^tAtarle dinarjev (3750 star ih dinarjev) oz iroma 3 ameriške a ° ' V 9
— Tekoči račun p r i podružnici S D K v Novem mestu: » * j — N A S L O V UREDNIŠTVA I N U P R A V E : Novo mesto, u » trg 3 — Poštni predal 33 - Telefon: 21-227 — R°k/?P' „ELO fotografij ne vračamo — T I S K A : časopisno podjetje v L jub l jan i