Dolenjslci list GLASILO OSVOBODILNE FRONTE DOLENJSKIH OKRAJEV TEDNIK ZA POLITIČNA, GOSPODARSKA IN KULTURNA VPRAŠANJA

L E T O II. — ŠTEV. 50. N O V O M E S T O , 14. D E C E M B R A 1951 Č E T R T L E T N A N A R O Č N I N A 75 O I N I Z H A J A V S A K P E T E K

N o v o m e š k a g a r n i z i j a p r e d d e s e t l e t n i c o u s t a n o v i t v e

JUGOSLOVANSKE ARMADE Le še nekaj dni nas loči od 22. de­

cembra — Dneva Jugoslovanske arma­de. Letos ima ta dan še prav poseben pomen. Deset let je preteklo, odkar je maršal Tito ustanovil I. proletersko brigado v vasi Rudo na L imu. Od ta ­krat pa do danes je J A prešla slavno pot in predstavlja danes močan faktor miru v svetu in jamstvo mirne gra­ditve socializma, srečnega in ustvar­jalnega življenja vseh naših narodov.

Od tedna do tedna Medtem ko na Koreji še vedno

»sejejo mir« in se na dolgo in široko pogovarjajo o pogojih premirja, teče delo Generalne skupščine OZN v Parizu dalje. Na vrsti je bilo te dni vprašanje Nemčije, razne komisije pa razprav­ljajo o številnih vprašanjih posameznih odborov OZN.

V času, ko je na zasedanju Gene­ralne skupščine OZN padla tudi be­seda o sprejemu Italije v krog dr­žav, članic OZN, pa smo Jugoslovani znova priče nebrzdani neofašistični in šovinistični gonji italijanskih krogov proti novi Jugoslaviji. Ze večkrat smo pisali, da dela i t a l i j a n s k a diplomacija slabe usluge svoji vladi z različnimi zaletavanji in izzivanji. Razgrete fa­šistične glave, ki se niso ničesar na­učile iz neslavnega konca na glavo po­stavljenega Mussolinija, si vneto pri­zadevajo, da bi ob vsaki priliki izlivale cele reke črnita najogabnejših laži, zmerjanj, izmišljotin in čudovitih za­htev, kakršnih b i b i l vesel celo po­kojni fašistični mogotec Mussolini. Da v Italiji ni vse v redu, dokazuje tudi nedavni začetek izhajanja bivšega Mus-solinijevega časopisa, ki ga stari fašisti v novih srajcah kar ne morejo pozabiti

Italijanska izzivanja pa gredo celo dalje. Izzivalnim izjavam novofašistov in šovinistov vseh i t a l i j ansk ih , barv so se pridružili tudi vojaški poveljniki redne italijanske vojske ob raznih vo­jaških paradah. Eno takih izzivanj, ki jih Italija — uradna in neuradna Ita­lija! — ne more opravičiti, je bila vojaška slovesnost 4. decembra v V i d -mu ob obnovitvi tretjega gorskega artilerijskega polka divizije »Julia«.

Ta polk je v torek 4. decembra do­bil zlato medaljo za »junaška dejanja v Rusiji, kjer so alpinci 3. pol­ka obnovili legendarna dejanja iz borb v Abesiniji in Grčiji«. Človeku uide nehote nasmeh, ko bere in sliši itali­jansko hvalisanje o »legendarnih de­janjih«. Dobro vemo, da so vsa taka i n podobna »legendarna« dejanja ita­lijanskih osvajalnih polkov in divizij v pretekli vojni bila v navadnem po­siljevanju žensk, požigih celih vasi, v pokoljih nedolžnega prebivalstva, v mučenju in ubijanju talcev in v celi vrsti podobnih nečloveških dejanj, ki se jih »kulturni« italijanski fašistični vojak nikoli ni sramoval opravljati pri »razširjanju mej svetega Rima«. K »le­gendarnim dejanjem« bi kazalo pripi­sati seveda še marsikaj, ne v zadnji vrsti tudi pranje spodnjih hlač, s ka­terimi so imeli italijanski okupatorji posebno veliko dela v naših deželah, ko so bežali v svetem strahu pred partizani in ljudskimi množicami...

Ni nam do šale v tako važnih vpra­šanjih. Svet sklepa in govori o stopnji italijanske demokracije, uradni itali­janski predstavniki pa dokazujejo, da jim ni mar miroljubnih odnošajev med narodi. Gospod general Biglino, povelj­nik. V. vojaškega teritorialnega povelj­stva, je namreč z zlatom odlikovanemu polku dejal takole:

»Tem vojakom in samo njih bo jutri pripadla čast, da bodo prvi vkorakali v Trst in na griču Sv. Justa razvili trobarvni prapor«...

Kaj je povedal italijanski general? Za pisanjem novofašističnih listov stoje V Italiji najvišji vojaški krogi! Brez-primerna drznost, ki odlikuje tudi si­cer značaj novofašističnih izzivačev, je značilna za veter, ki piha v Italiji Odlikovanje vojaškega oddelka za nje­gove zasluge v roparski osvojevalni vojni pa govori dovolj prepričljivo o duševni revščini v glavah vodilnih ita­lijanskih političnih in vojaških vodite­ljev, saj kaže dovolj jasno najbolj pre­prostemu človeku na svetu, da se ita­lijanski politiki in politikanti niso prav ničesar naučili v zadnjih desetletjih

Taka izzivajna lahko samo resno škodujejo Italiji v njenih mednarodnih odnosih Z zahrbtnimi izzivanji Italija ne bo daleč prišla, nič pa ne bo opra­vila z zastraševanjem naših narodov, ki dobro vedo, da je s prenekatere fašistične vojaške zastave padla v pre­tekli vojni mnogotera zlata, bronasta in srebrna medalja v blato, ki so ga teptali partizanski koraki za bežečimi roparii Pa še nekaj je povedal itali­janski general: ni verjeti uradnim iz­javam o pripravljenosti na sporazumno rešitev tržaškega vprašanja! Obljube in izjave so v Italiji še vedno — praz­na pena General Biglino je to 4. de­cembra ponovno in slavnostno potrdil.

Jugoslovanski narodi, delavci, kmet­je in delovna inteligenca, vsi se letos pripravljajo na slavnostne proslave 22. decembra. Skupno z Armado bodo proslavljali njen dan in dokazali s tem ljubezen do svoje ljudske vojske, do maršala Tita in Komunistične par-

liko baklado z ognjemetom in slavnost­nim zborom na trgu, s katerega bomo poslali pozdravno brzojavko Vrhovne­mu komandantu in ustanovitelju J A maršalu Titu . Z udeležbo na bakladi in zboru bomo dokazali ljubezen do ljudske vojske in maršala Tita, s tem

tije Jugoslavije, pod katere okriljem je naša Armada nastajala, rasla in se razvila v glavnega čuvarja pridobitev ljudske revolucije. k

Tudi v Novem mestu se živahno pripravljajo na 22. december. 2e dalj časa tekmujejo podjetja v čast desete obletnice ustanovitve J A , mnoga so dosegla lepe uspehe; množične organi­zacije, društva itd. pripravljajo razne prireditve, fizkulturtia tekmovanja, predavanja in podobno.

Prav poseben spored proslav pr i ­pravlja novomeška garnizija. Vojaki tekmujejo s starešinami, da bi v čast Dneva J A dosegli v učenju in vajah čim lepše uspehe. Sami pravijo, da bo­do najlepše proslavili Dan J A s tem, da bodo lahko javili Vrhovnemu ko­mandantu maršalu Titu, da so se kar najbolj izurili v upravljanju orožja, da so utrdili disciplino, si razširili ob­zorje v politični in splošni izobrazbi. Vojaške kulturne skupine se priprav­ljajo, da bodo na Dan J A nastopile v svojih enotah s posebnimi sporedi. Urejujejo stenske časopise, krasijo dvo­rane itd.

Komanda garnizije je sklenila, da bo teden dni pred 22. decembrom or­ganizirala posebno razstavo, ki bo od­prta v Domu J A in na kateri bodo prikazane vse vrste orožja, življenje naših vojakov; mladino in ostale pa bo prav gotovo najbolj zanimala raz­stava težkega orožja, topov in strojnic. — Približno v istem času se bodo za­čela številna predavanja oficirjev gar­nizije po okoliških vaseh in v samem mestu. Oficirji bodo govorili ljudstvu o pomenu desetletnice obstoja J A , o življenju vojakov, o moderni vojaški tehniki, sodobnem načinu vojskovanja in o mnogih drugih zanimivostih. Po­sebno pozornost bo prav gotovo vzbu­dilo tudi predavanje na novomeški Ljudski univerzi, ki ga bo imel tovariš polkovnik Trikič o modernem načinu vojskovanja in napredovanju tehnike po drugi svetovni vojni.

Na predvečer 21. decembra bo v Do ­mu J A slavnostna akademija, na katero že sedaj vabimo vse Novomeščane. Pred akademijo bo garnizija skupno z mno­žičnimi organizacijami organizirala ve-

pa tudi ljubezen do svobodne in ne­odvisne Jugoslavije.

Na sam 22. december bodo v vseh vojaških enotah slavnostni zbori, na katerih bodo vsem aktivnim borcem v N O B razdeljene spomenice, popoldne in zvečer pa bo na fizkulturnem igri ­šču in v Domu J A bogat kulturno-pro-svetni in fizkulturni spored.

Proslava 22. decembra, Dneva JA , in desetletnice njene ustanovitve, bo ponoven dokaz vsemu svetu, da so naši narodi čvrsti in enotni, da so vedno pripravljeni s svojo močno Armado sto­piti na meje naše domovine in dati vse za njeno svobodo, neodvisnost in so­cializem, ki prinaša nam in našim po­tomcem lepšo in mirno bodočnost.

Major Stane Dolanc

Kočevje bo slavnostno proslavilo Dan JA

2e na predvečer Dneva Jugoslovan­ske armade bo velika baklada v K o ­čevju seznanila prebivalce mesta s praznikom desete obletnice ustanovitve Jugoslovanske armade. Pred Seškovim domom se bodo zbrali meščani, v kam­nolomu in rudniku pa bodo streli na­znanjali praznik J A. Ob sedmih zvečer bodo mladinci predvojaške vzgoje in učenci v gospodarstvu pripravili vo­jaški napad na Kočevje z južne strani, po končanem napadu pa bodo pritekli v štafeti in z baklami prižgali velik kres pred Šeškovim domom. Po govoru o pomenu Dneva J A bodo stari par­tizani obujali spomine na napad na Kočevje, pred kresom pa se bo razvilo ljudsko rajanje z igrami, deklamacija-mi in množičnim petjem. Sodelovala bo rudniška godba, harmonikaši iz mesta in pevske skupine.

Dne 22. decembra bo popoldne zbo­rovanje mladincev predvojaške vzgoje, v dvorani Seškovega doma pa bodo odlikovani mnogi borci NOV. Mladinci bodo prejeli knjižice predv. vzgoje, slavnost pa bo združena z raznimi na ­govori in podobno.

Zunanji izgled mesta pa bodo v teh dnevih dvignile zastave in okrašene hiše ter izložbe.

A. BivAl aagrebćki nadškof Alojzij Stepi­

nac. ki je bil po skoraj petih letih, katere je preživel v kazensko-poboljševalnem domu v Lepoglavj, d n e 5 decembra leto« pogojno izpuščen v svoj rojstni kraj KraAić, je r l r B.l AOrielflVAlI T « « ; . . . . . . Aa «n i .L -Wni . n \ izpuščen v svoj rojstni kra.i KraAič, j dejal sodelavcu Tanjuga, da »nikdar n zahteval škofovske časti in jo sedaj ra< odlaga«. Izjavil j e , da nima namena biti nadškof katoliške cerkve in bo v Krafiieu opravljal navadno duhovniško službo, bodisi tudi do 6voje smrti.

Pogojna izpustitev bivšega nadškofa, ki je med vojno z vsem srcem podpiral in blagoslavljal usta&ke klavce in nasilno prekršceval Srbe na Hrvatskem, je izzvala po svetu vrsto različnih mnenj. Med listi, ki j im tudi izpustitev Stepinaca ni všeč — izgubili so namreč enega izmed svojih »do­kazov« o preganjanju vere v Jugoslavij i — vodi vatikanski list »Osservatore Roma­no«, ki je izpustitvi bivšega nadškofa za­gnal vik in krik obrabljenih gramofonskih Pj^c. da je »vera v Jugoslaviji preganjena«. Proglašafi so Stepinca za mučenika in svet­nika, z njegovo izpustitvijo, pa j im je ta karta padla iz rok. Vatikan noče sprejeti tega mučenika k sebi. ker pač upa. da bo morda Stepinca še lahko enkrat naredil za malega, 6e i® ne za velikega mučenika. —

Kje, prosim? Na Četrti strani? Takoj preberem!

Kaže. da bi nekaj k tel mučeniški »slavi« prispeval Stepinac 6am. Dejal je namreč med drugim ob svoji izpustitvi časnikarjem kljub Izjavi, da noče govoriti o političnih zadevah, da je sporazum med cerkvijo in državo možen le, če »e uveljavi odnos cer­kve do šole. zakona in tiska. To bi njemu in ostalim gospodom od klera seveda naj­bolj ugajalo — dokopati s« »pet do stra­hotnega vpliva, k i ga je imela cerkev nekoč v stari Jugoslavij i v šolah, y »klepanju zakonov in tiaku. Pozabljajo pa ti gospodje, da se je naš razvoj oprostili srednjeveških okovov i « zaprek, ki so mu pod pogoji so­vražnih režimov zavirale svoboden razmah. Vatikan im z njim vred Stepinac pozablja, da hočemo danes živeti im delati v miru za napredek domovine in da ne bomo nikdar dopustili, da bi kdorkoli skušal rovariti pri tem našem delu. Zaveda naj se. da naši na­rodi niso pozabili strahot, ki so j ih pov­zročali narodni izdajalci, med njimi tudi tisti, ki so šli z njegovim blagoslovom v pokolj zavednih in svobodoljubnih prebir valcev hrvatskih vasi. Če misli gospod Stepinac kakorkoli nadaljevati s svojo ne­slavno preteklostjo, bo zanj osebno še naj­bolj prav. da bo mirno in brez izzivanj bral svoje maše v vaški cerkvici v Krafiiču, tako vsaj obljublja sam — na med \<z Vati­kana pa se love neumni kalini . Bodočnost bo pokazala, kiaiko se je odločil gospod Stepiuao.

Do 10, decembra je več kot polovica osnovnih frontnih organizacij novome­škega okraja imela letne občne zbore, ostale organizacije pa jih bodo imele do 20. decembra. Iz poročil, ki prihajajo na okrajni odbor OF in iz razpravljanj na občnih zborih je razvidno dosedanje delo organizacije, pokazane so smernice za bodoče dela To je poleg volitev novega odbora — tudi glavna naloga občnega zbora. Ako vzamemo za osnovo ocenje­vanja dosedanjih občnih zborov 30 or­ganizacij iz okraja, kjer so že imeli občne zbore, dobimo približno takole sliko:

Poročila o dosedanjem delu Fronte so vse preveč enostranska, marsikje pa tudi pomanjkljiva in ne zajemajo vsega dela Fronte. Tako na primer v Šmarje­ških toplicah so imeli občni zbor brez poročila, zaradi česar je bil zbor razve­ljavljen. V kolikor so poročila sestavlje­na, zajemajo po navadi le prostovoljno delo, število članstva in plačano člana­rino. Skoraj povsod pozabljajo v poroči­lih na politično vzgojno delo Fronte, na usmerjanje javnega mnenja, na ukrepe proti sovražnim poizkusom posameznih nasprotnih elementov, zlasti sovražno razpoloženega dela duhovščine in po-dobno. Poročila in razprave premalo pre­tresajo vprašanja pouka v šoli in vzgo­jo mladine sploh.

Največjo udeležbo članstva na obč­nem zboru v okraju je dosedaj imela organizacija v Bršljinu, kjer se je udele­žilo zbora 350 članov. Tudi poročilo je bilo dokaj dobro pripravljeno, razprava pa živahna. V Dolenjskih Toplicah se je občnega zbora Fronte udeležil ljudski poslanec tega okoliša tov. Niko Šilih Za razliko od drugih je poročilo te organicije zajemalo tudi sovražno delo tomošnjega župnika. Na podlagi takega utemeljenega poročila, iz katerega so so Irontovci lahko seznanili z delom župnika, so tudi soglasno sprejeli sklep o potrebnih ukre­pih. V Toplicah je namreč Krajevni ljud­ski odbor na priporočilo Partije in Fronte izdal odločbo o omejitvi zvonenja v cer­kvi na pet minut dnevno, ker je v bli­žini zdravilišče in stalno zvonenje moti bolnike in goste. Odločbo Krajevnega ljudskega odbora je župnik dobesedno prečita! na prižnici, kot protiukrep pa je. ustavil cerkveno uro ter sploh pre­nehal t rv on en jem. Frontovci so sprejeli sklep, da župnik nima nobene pravice

ustavljati cerkvene ure, ker je ta obče ljudsko premoženje. Prav tako mora pu. stiti zvoniti v mejah določenega časa. Župnik v dolenjskih Šmarjeških T o p l i c a h je menda pozabil, da je odzvonilo samo­volji raznih ljudi, ki so nekdaj hoteli iz­koriščati verska čustva ljudi. Zmotil se je, ko je mislil, da bo lahko ribarili v kalnem. Frontovci Dolenjskih Toplic na občnem zboru tudi niso pozabili razprav­ljati o ljudski univerzi, zimskih tečajih, postavitvi spomenika padlim borcem in drugih podobnih zadevah kraja.

Vse premalo se na občnih zborih Fronte govori o utrditvi in razširitvi or­ganizacije. Če vzamemo spet za osnovo 30 organizacij, ki so že imele občne zbo­re, vidimo, da je bilo na novo vključenih komaj 50 novih članov,) izključen pa no­beden. Pa vendar je še toliko ljudi, k i imajo pogoje za sprejem v Članstvo, prav tako pa je med članstvom tudi nekaj takih, ki škodujejo organizaciji in ne za­služijo, da bi bili v njenih vrstah. Mno-gokje so prav taki nevredni člani vzrok, da gledajo pošteni državljani frontno organizacijo z nezaupanjem. Vzemimo za primer nesramne izkoriščevalce ameri­ških paketov. S kakšno hinavsko versko zlaganostjo beračijo v Ameriko za pa­kete, pri tem pa blatijo naš narodni po­nos in prikazujejo razmere pri nas kot neznosne, čeprav jim ničesar ne manj­ka — razen poštenja in nacionalnega po­nosa, ki so ga pripravljeni prodati za raztrgane otroške hlačke. Dosedaj še ni­mamo primera, da bi frontovci na obč­nem zboru ali množičnem sestanku raz­krinkali takega nevrednega člana Fronte ali druge organizacije, ter mu javno od­vzeli legitimacijo.

V kolikor občni zbori niso pretresali vseh teh važnih vprašanj, naj novoizvo­ljeni odbori skličejo množične sestanke vseh članov in na njih obravnavajo vse tisto, kar je morda na občnem zboru iz­padlo. Kdo drugi kot Fronta ima pravico in dolžnost usmerjati javno mnenje in politično vzgajati ljudske množice v za­vestne graditelje socializma? Kdo drugi kot Fronta ima pravico in dolžnost usmer­jati in nadzorovati vso gospodarsko de­javnost v kraju? Prav tako pa je tudi dolžnost Fronte bdeti nad pridobitvami narodnoosvobodilne borbe in socialistične stvarnosti, pa če so ti nasprotniki v do­nošenih kulaških srajcah, fraku ali v t al ar ju. P.

Čc# dobrih 14 dni borno praznovali

Mimogrede smo z d r k n i l i v december. S r ed i vsakodnevn ih nalog in de la nam uhajajo m is l i nazaj in naprej . P r ip rav l j a ­mo se na zaključek leta, v gospodarstvu i n ustanovah se vse v r t i o k o l i številk, vse ima polne r o k e de la . Ka j pa novo­le tna j e lka? Samo še dobr ih 14 dn i na« loči od največjega prazn ika naših naj­mlajših. P r i p r a v imo se zaito pravočasno, d a j im bomo nudili i o b novem letu dovoilj zabave, pr imern ih da r i l , priiredutev in po­dobnega.

P r a v nič prezgodaj n i , da takoj s to ­p imo do kulturnoumetniškega društva v naši vas i a l i mestu, d a se takoj pogovo­r imo s prosvetnima in os ta l imi javnimi d e l a v c i o letošnjem praznovanju novo­letne je lke ! Našim o t r okom bo vel jala skrb , k i jo bomo vložili v pr iprave in čim prijetnejšo, zdrave vsebine po lno praznovanje novega l e ta z našimi malčki. Izogniimo se napakam prejšnjih let! Nič n i bolj žaljivega in sam praznik ponižu­jočega kot grdo razočaranje otrok, k i na pr imer ne morejo v prenapolnjeno dvo ­rano, za katere zmanjka da r i l a l i ka te ­r ih ponekod starši žal ne puste k z imske­m u p ra zn i ku veselija. P r i p rav imo že zdaj načrte, kaj m kje bomo p r i r ed i l i o t ro ­k o m !

Z a glavne, osrednje p r i r ed i t v e naj po-skrbe vods tva naših množičnih organiza­cij sporazumno s šolskimi ob lastmi , p io­n i r s k i m i 6vet i i n s ku l turnoprosve tn imi društvi. Gledališča, kinopodijetja, društva, t rgovska podjetja, s ind ika t i , l u tkovn i od r i , godbe, o rkes t r i i t d . — na vseh teh leži težišče pr iprav . Spored i za novo le tno je lko moraijo bilti kakovos tn i .dobro p r i ­prav l jen i ! Poskrb imo za p r imerno o k r a ­s i tev dvoran , za l epe je lke in ostalo de­korac i jo ! V N o v e m mestu imajo n. pr. dobro zamisel , da bodo otroc i vsakega terena ime l i svojo pr i red i tev . Če pomis l i ­mo na premajhno dvorano v D L P — hva -

NOVOLETNO JELKO l e v redna zamise l ! II. t e ren Zveze borcev je n. pr. lep d e l dobička svoje prve k u l ­turne zabavne p r i r ed i t v e pok l on i l pa r t i ­zansk im s i ro tam za novoletno j e lko ! Po ­samezni tereni , organizac i je in o d b o r i O F imajo široko in hvaležno področje de l a do novega le ta . Pogost i tve otrok p r i p r a ­v imo v pr imern ih , top l ih dvoranah, mor ­da v v e l i k ih sobah naših restavracuj, v lepo okrašenih gost i lnah i td . Pogost i tve naj sledi jo s k u p n i m ob iskom pr i red i tev . P a na harmonikar ja , morda orkester , z a ­bavnega ugankar ja n i k a r ne pozab imo ! Mars ik j e l ahko pr i r ed imo novo le tno je l ­ko že v nedeljo 30. decembra , pa zad ­njega decembra — talko d a 1. januarja ne bo prehud nava l na dvorane in šole! S i n d i k a l n i svet i naj dobro pretrese j o vprašanje pomoči p r i r ed i t vam ob novo ­le tn i j e lk i , vse, k i bodo k a k o r k o l i so­de lova l i , p a naj vnaprej p reveva tale m ise l :

»Naišim o t r okom najboljše v zabavah i n p r i r ed i t vah ob novo le tn i jelki!«

Pomoč Jugoslavije poplavljencem v Italiji

Jugoslovanski odpravnllk poslov v Rimu Dallhor Soldatič je 5. decembra obiskal na­mestnika italijanskega zunanjega ministra Paola Tavlani ja in ga obvestil, da je \ l u d u F L R Jugoslavijo sklenila poslati prebival­stvu poplavljenih krajev v Severni Italiji, kot pomoč 2000 ton cementa, 1000 kubičnih metrov mehkega gradbenega lesa in 50 U>n suhih sliv.

Tavlani M je toplo zahvalil jugoslovan­skemu odpPBvniku poslov za pomoč jugo slovanske vlade ter je n oglasil, da je ta po ­moč pomembna ne le rudi materialne vred­nosti, temveč tudi zaradi solidarnosti in sočustvovanja, ki so ga jugoslovanski na­rodi pokazali proti Italiji in hudo prizade­temu prebivalstvu v dolini reke Pad. — Poleg Številnih človeških žrtev, porušenih hlfi, za leta uničenih polj itd. jo ulonilo v teh poplavah nad M OOfl krav in v o l o v , nad 10.000 konj, 35.000 praćićev, nad 10.000 ovac itd.

K r a t k e v e s t i RIM. — Po začasnem zatišju je p r i ­

šlo v Italiji zopet do velikih scavk. Na Siciliji stavka čez 10.000 delavcev v rudnikih žvepla. Prav tako grozijo s stavko rudarji ter delavci italijanskih papirnic.

ZENICA . — Zeniška železarna je dobila spet nekaj novih modernih ob­jektov. 28.. novembra sta začeli obra­tovati dve veliki kovaški kladivi, težki več deset ton.

D U N A J . — Avstrijski parlament je imel nedavno zelo burno zasedanje, ko je ponovno razpravljal o notranjem vmešavanju sovjetskih okupacijskih oblasti. Avstrijske oblasti so poslale sovjetskim zasedbenim oblastem pismen protest, na katerega pa seveda niso do­bile odgovora.

GORICA . — Po uradnih podatkih je v goriški pokrajini, kjer živi pretežno slovensko prebivalstvo, okoli 11.000 brezposelnih. V mestu Gorica je 2700, v Tržiču 2600, v malem mestecu K a n i ­nu pa 740 brezposelnih. V tem mestu je skoraj vsak peti prebivalec brez službe.

C E T I N J E . — Pri Cetinju se je te dni zgodila težka avtobusna nesreča. V prepad je zdrvel velik avtobus, v ka ­terem je bilo okoli 40 potnikov. Na srečo se ni nihče ubil. Hudo ranjena sta bila le šofer in sprevodnik, manj ne­varno pa 15 potnikov. Ostali potniki so dobili le neznatne praske.

T U Z L A . — Pr i Tuzl i so zgradili veliko tovarno azbesta. Zdaj montirajo strojne naprave in prve dni januarja bo tovarna že začela obratovati.

Stran 2 D O L E N J S K I L I S T Stev. 50.

s o b i l i v n o v o m e š k e m o k r a j u d o s e ž e n i l e p i u s p e h i Iz dokaj s k r o m n i h porodili, k i j ih po-

šilj-ajo posamezni de l o vn i ko l ek t i v i in or­ganizacije o tekmovanju na čast desete ob le tn ice ustanov i tve J A , l ahko povza­memo, da je tekmovanje moćno razg ibalo in zajelo ve l i k de l naših de lovn ih l judi. T a sk romna poročila, k i samo v ze lo majhni mer i zajemajo v tekmovanju do­sežene uspehe, pa prepričljivo govore, k a k o naše l judske množice gledajo in cenijo svojo l judsko armado. Dobro vedo, da brez te armade ne b i b i lo svobodne im neodvisne domovine , ne bi biilo mirne gradi tve boljše bodočnosti.

Navajamo samo nekaj doseženih uspe­hov v času tekmovanja :

D e l o v n i ko l ek t i v splošnega gradbene­ga podjetja »Pionir« se je tudi tokrat v ce lo t i udeležil tekmovanja. V tem času je dv i gn i l s tor i lnost de la za 2%, po v red­nost i za 2,4%. L e tno obveznost so i z po l ­n i l i že 14. novembra , torej dobr h 14 dn i prej, kot so se zaveza l i . Imel i so Šahov­sk i turn i r in f i zku l turn i dan, us tanov i l i so štiri s t re lske družine in ime l i 11 s t r e l sk ih tekmovanj Nas tavn i center predvojaške vzgoje v podjetju je še vedno najboljši v okraju. Samo v p r v ih pet ih mesec ih tekmovanja so prog las i l i 568 udarn ikov . M e d nj imi so dvanajstkratni udarn ik N i ­ko la Papac , enajstkratni udarn ik V i k t o r Rudman , več deset- in deve tk ra tn ih udar­n ikov in tud i sedemkratna udarn ica , vodja težaške skup ine Jožefa Mj ler . K o t tova­r i Ško pomoč so pok l on i l i obo l e l im članom 10.200 d in , 8 kub. metrov drv, 300 k g ja­bo lk in 500 kg krompi r ja ; ob i skov bo ln ih članov je b i l o v tem času 147 Pr izadetem družinam članov so pok lon i l i skupno 14 tisoč dinarjev Zgledno je delo organiza­cije P A Z v podjetju, največ pa pove uspeh tekmovanja v prostovol jnem de lu : 12.860 ur! P r i vsem tem niso pozab i l i na lastno izobrazbo, i zvenatmadno vzgojo, na iz lete in razvedr i l o ter na dv ig de lovne d i sc ip l ine

0 uspehih delovnega ko l ek t i v a tek­stilne tovarne v Novem mestu smo že p i ­sa l i Predčasna izpo ln i tev pro izvodne na­loge po količki in vrednost i , dobra de­lovna d i sc ip l ina , najbolja organizaci ja P A Z , uspelo f izkultuTno tekmovanje pr i ka t e r em je sode lova lo 87 članov in čla­nic, s ta lna borba za dv ig kva l i t e t e izdel­kov in 952 ur prosto\'oljnega dela — to so o b l i k e dela ; n uspehi tekmovanja tega delovnega k o l e k t i v a

K o l e k t i v postafe Novo mesto je imel v Času tekmovanja 18 sestankov, t r i igre,

V zniževanju Občutno znižanje cCn Industrijskih Iz­

delkov, zlasti življenjskih potrebščin kot mast, sladkor itd., vse to mora nujno vplivati na znižanje cen v gostilniških obratih To. predvsem pa manjši promet v gostilnah, sta bili osnovi, da so posamezni gostinski obrati že sami zniževali cene. Da pa bi bile cene po vseh ohr . i l lh Čimbolj Ijud •ke, se prav] v skladu s kupno močjo potroš­nikov In cenami osnovnih življenjskih pred metov je Poverjenlštvo za trgovino In pre­skrbo OI.O Novo mesto mkllralo na skupni posvet upravnike državnih gostinskih pod­jetij In gostilničarje nedržavnega sektorja Novega mesta, da se pogovorijo o enot­nem znižanju cen v vseh gostinskih obratih

C E N E S E ZN12AJO ZA POVPREČNO t»% Cene alkoholnim pijačam se morajo znl

žat| že na podlagi uredbe Ne glede na to pa so se dogovorili, da BO bo cena ravnala

Mar res ne ho konec mrtvila v nekaterih sind. podružnicah?

(Ob sindikalnem plenumu v Novem mestu)

Marca letos Je članstvo sindikatov Izvolilo v plenum 4(1 članov, b katerega se Je izvolil poseben Izvršni odbor, ki bi pravilno moral delati le ob konzultaciji ter »opomočl Čla­nov plenuma Vendar pa sa Je kljub priza­devanju OSS, da le-te aktivlzira. odzval od vseh le pičel procent OSS je bil prisiljen voditi vse delo mimo plenuma in le ob kon­zultaciji podružničnih predsednikov in tajni­kov. Ker se Je skrčilo na OSS število plača­nih funkcionarjev na eno moč, je bilo nuj no, da bi se podr odbor) in delegati ple­numa bolj zanimah za delo, redneje obve­ščali OSS o svojih problemih, pa tudi sami osebno prihajali na OSS. Pa tudi tega ni bilo. Mnoge konference sind funkcionarjev že s&mega Novega mesta so bile naravnost porazno slabo obiskane.

OSS Je skušal vsaj ob zaključku leta kon zultlratl delegate ln Je sklical za nedeljo 9. decembra drugI plenum, ki bi moral biti pravilno Že — 1., a Je prišlo le 18 č l a n o v ter bilo 5 opravičenih od 35 članov. Zanimivo je bilo, da so prišli delegati Iz Mirne peči in Dol. Topite, ni bilo pa nikogar z Dvora, St. Jerneja. Šmarjeških Toplic in s velike večine sindikalnih podružnic Novega mesta: T IN , Keramika, OILO. Obrtniki, Cegrad, Okr. magazin, Narodna banka. Železnica, Zdravstveni dom

Kaže, da je pri teh podružnicah zavest sindikalnih odbornikov slabo utrjena in de­legati niso imeli niti toliko čuta odgovor­nosti, da bi se opravičili! Navzlic temu Je plenum zasedal In sprejel vrsto sklepov, ki so obvezni za vse podružnice. Delegati so zahtevali, da se vse neopravičeno odsotne pokliče na odgovornost, nadalje uvede redno poročanje sind. podr. OSS o svojih proble­mih, za praznik J A pa bodo večji kolektivi s svojimi kult. grupami gostovali v parti zansklb krajih. Sindikati se bodo tudi pri­pravil i že sedaj za Novoletno jelko ln se po­vezali s šolami, j im priredili prireditve ter obdarovanje. Da bodo občni zbori v bližnji prihodnosti res prelomnica v dosedanjem mrtvilu, ki vlada v dve tretjini podružnic okraja, se bodo podružnični odbori skupno z delegati plenuma že sedaj pogovoril) ln naredili plan ter ga Izvedli vsaj v Januarju, to je pred izvolitvami delavskih svetov.

Prepričani sme, da bo članstvo slud po­družnic poklicalo na odgovornost vse svoje odbore In delegate, ki malomarno Izvršujejo svojo dolžnost ter Jih Izmenjalo. To bodi tndl dolžnost našega članstva poleg ostalih dolžnosti in pravic. Poudarjamo, da Je v naših podružnicah vse premalo prave revo­lucionarnosti, kjer bi članstvo dejansko za Itli-vaio od Izvoljenih odbornikov, da poro-f-ajo o svojem delu ln j ih v primeru nede lavnostl izmenjalo Res. člani sindikatov se lega prav gotovo prav malo zavedamo! Zato se bomo na občnih zborih morali poslužiti tudi te dolžnosti In pravice. M Tratar

iCfl̂ O, tudi zame velja? Takoj pogledam na zadnjo stran!

20 študijskih sestankov , o p r a v i l je 1450 prostovol jn ih de lovn ih ur i n nabra l 2000 dinarjev prostovol jnih pr i spevkov za No ­voletno je lko.

Okra jn i t e lovadni odbor je v času tek­movanja dosegel vrsto lep ih uspehov pr i srečanju z d rug imi Športnimi k l u b i , o k a ­te r ih smo že pisal i . N a novo so vključili v svoje vrste 39 članov in 51 pionir jev in p ion i rk . Vadben ih ur je bila v t em času 716, prostovol jn ih de lovn ih ur p r i ureje­vanju igrišča pa 555

Okra jn i l judski odbor oz. člani tega s ind ika ta so v času tekmovanja posve­čali največjo pažnjo s t r okovn i i zobrazb i uslužbencev S ind k a l n a podružnica je organiz i ra la s t r okovn i seminar. 70 odstot­kov uslužbencev je naprav i l o v tem času s t rokovne izpite . Poživili so šaihovsko sek­cijo, k i ima 12 članov, ustanov i l i s t re lsko družino, k i ima 42 članov. P r i d e l u na cesti so naprav i l i 1830 ur prostovol jnega dela, poleg tega pa še p r i pomoči v dedu in sejah kra jevn im l judsk im odborom 4176 ur.

Delovni kolektiv Lesnoindustrijskega podjetja Novo mesto je v času t ekmova ­nja dosegel prav lepe uspehe, saij je ob­veznost sečnje in sp rav i l a lesa Izpolni l do Dneva repub l ike . Ses tankov z de lov­nimi skupinama na raznih delovisčih je biilo 145. P r i r e d i l i so več vaj P A Z na obrat ih , kj so dobro uspele. V s ind ikat se je vključilo 17 članov, v Z B 8 članov, v gasilna društva 6 članov, na časopise se je naročilo 31 članov Člani ko l ek t i v a pomagajo pr i postavl janju spomen ika pad­l im borcem v G o r . Pol ju in p r i gradnji gasilnega doma v Pod turnu .

Državno posestvo lin šola na Grmu imata eno najboljših s ind ika ln ih organi ­zacij U r e d i l i so s i rdeči kotiček, ime l i vrsto kulturnoumetniškilh pr i red i tev , več s t rokovn ih tečajev, poleg tega pa imajo še 450 prostovol jn ih de lovn ih u r p r i raz ­nih de l ih Podobne uspehe ima tud i s i n ­d ikat zdravstvenih delavcev, k i je poleg naporne službe članov imel t r i ku l tu rne pr i red i tve , t r i skup inske iz lete , skupno pa so naprav i l i še 834 prostovol jn ih de­l o vn ih ur

O tekmovanju v počastitev J A poro­čajo še iz A jdovca , kjer pr iprav l ja lo igro, usta.navliajo K U D in podobno. V Smihelu pr i Žužemberku se prav tako učijo igro, v št Pe t ru pa orforavljajo ve l ' ko ku l tur ­no pr i red i tev Podobna poročila pa eo v tednu pred prazn ikom naše A r m a d e ved­no pogostejša. P. R.

cen in večji /e pot k dviganju

po kvalitet] pijače, to je stopnjah alkohola (mallganov). To velja za vino in žganje.

1'ri preračunavanju nabavnih cen, stro­škov In dovoljenega zaslužka za posamezne vrste hrane v gostilnah so prišli gostilničarji do zaključka, da so cene odločno previsoke. Na podlagi take ugotovitve so določili naj­višje cene posameznim vrstam In ohrokom brane, ki veljajo za vsa gostišča v Novem mestu: svinjska pečenka tO din. meso v Juhi 4« din. obara 10 din, golaš 50 din, mali golaš 30 din. telečja pečenka 50 din, kranjska klo­basa 6.1 din, pečenica 70 din, testenine 21 din, krompirjeva solata 10 din. zelena solata 10 din, zakuhana Juha |0 din, čista Juha 5 din, palačinke 15 din, čaj brez alkohola C din, žemlje s Šunko 15 din Itd Te cene so po­vprečne nižje od prejšnjih za 20 '/*, veljajo pa za poštene obroke, saj so na primer pred­videvali pri svinjski in telečji pečenki kilo­gram mesa za štiri porcijo.

Cena hrani za abonente Je bila predmet živahne razprave, saj občutno posega v iepe delavcev ln uslužbencev. Povprečna cena celodnevne hrane Je okrog 2S40 din na mesec In Je enaka • državnih In privatnih gosti­ščih Pr i nespremenjenih plačah, ko Je pre­cej uslužbencev z mesečnimi dohodki Izpod 3000 din brez dndakta nadomestka za pre-hranhene bone, Je to pereče vprašanje. Po­drobno preračunavanje posameznih stroškov nabave ln zaslužka pr i hrani abonentov Je pokazalo, da trenutno ni mogoče bistveno znižati cene, pač pa se da dvigniti kvaliteta hrane. Dosedanja cena za abonente (zajtrk 8 din, kosilo 50 din In večerja 30 din) temelji na predpostavki količine živil za posamez­nega abonenta za en mesec; bele moke 12 kg, koruzne moke 2 kg, testenin 2 kg, krom­pirja 13 kg, mesa 1 kg, solate 5 kg, maščobe 120 kg, sladkorja 1 kg poleg ostalih začimb ln pripomočkov, ki so potrebni, da je hrana okusna. Seveda je tudi od abonentov samih odvisno, da bodo te količine hrane tudi jjahte-vall. ker j im pripadajo. Iz poročil, ki Jih

Prejema poverjenlštvo, je razvidno, da Je rana po posameznih gostiščih dokaj raz­

lična, fte najbolj so zadovoljni abonenti v

dobivate zastonj Takole okoli novega leta se človek

odloči, kakšen časopis si bo naročil ali obdržal. Jesenski in zimski čas dajeta tudi kmetu dovolj prilik za branje knjig in časopisov, mnogi pa brez časopisa že kar ne morejo več prestati ne poleti in ne pozimi

V zadnjih dveh letih si je utrl »Do­lenjski list« pot v prenekatero dolenjsko hišo, lepo število pa ga odhaja vsak teden po vseh krajih države, kjer žive in delajo naši Dolenjci. Celo v Ameriko, Kanado, Uragvaj, Brazilijo, Belgijo, Ita­lijo, Avstrijo in še marsikam drugam ga naročajo Dolenjci svojcem-izseljencem, znancem in sorodnikom. Vse bolj in bolj postaja Ust pravo glasilo Dolenjske in njenih ljudi, njene slavne preteklosti in slika naporov, borb in načrtov za njeno bodočnost v socialistični domovini. Iz pisem, ki jih na primer pošiljajo svojcem in uredništvu lista mnogi fantje in možje, ki služijo vojaški rok v vrstah naše Ju­goslovanske armade, govore takile stavki:

»Dolenjski list nam pomeni vsak te­den prav toliko kakor pismo z doma. Prinaša nam novice, spomine in dogodke z domače grude, zato ga v resnici vsak teden znova težko pričakujemo..,«

Pa poglejmo • naše vasi: niso redki primeri, da kroži številka »Dolenjskega lista« od hiše do hiše, posebno takrat, če je vaški dopisnik napisal o življenju svoje okolice kaj novega — ali pa Če jo je primahal mimo Janez Popotni s svojo vedno odprto bisago... V mnogih va­seh Bele krajine se Šolarji domov grede kar ne morejo sporazumeti, kdo bo list že na cesti »pregledal« in ugotovil, »če je tudi od nas kaj notri . . . « V Orehku, na Verdunu, pa v Stopičah, Ajdovcu, Dolžu, Dobrniču, v Mirni, Adlešičih, Predgrađu in v vaseh kočevskega okraja krožijo številke našega lista od hiše do hiše.

In vendar — »Dolenjskega lista« v marsikakšni vasi le še ne poznajo. Mor­da ima vas dva, tri naročnike, ki pa Ust kar neradi dajejo iz rok; raje ga čistega shranjujejo v kot h knjigam in družin­skim papirjem. Zato smo se odločili za tole geslo:

V vsako dolenjsko hišo »Dolenjski list« I

Pomagajte nam to uresničiti! Obrača­mo se do vseh naročnikov in bralcev, da pokažejo naš tednik sosedom in znan­cem in jih pridobijo za nove naročnike. Čim več naročnikov bomo imeli, tem boljši in — cenejši bo »Dolenjski list«!

proizvodnji življenjske ravni hotelo Kandi ja tn pri Lampretu na Drogu. Ugotovili so, da s « žemlje pri pekih po 5 din odločno predrage, sal stane moka, peka in drugo za vsako žemljo le 4.25 din. Vsekakor bi morala gostinska podjetja oziroma obrati prejemati žemlje s popustom, da hI jih lahko prodajali po isti ceni kot pekarlje.

Zniževanje cen po zakonu ponudbe in po­vpraševanja bo marsikje postavilo vprašanje boljše postrežbe ln znižanja režijskih stro­škov v obratu. Tudi nakupovanje raznih po­trebščin po previsokih cenah lahko povzroči izgubo. Vprašanje p« 'ne zaposlitve in zni­žanja neproduktivnega kadra v obratih se vsak dan postavlja z večjo ostrino, kajti ta zakon bo neusmiljeno pritisnil ob stran vsa­kega, ki bi hotel z malo dela in na račun drugih veliko zaslužiti. Nesmiselno je tudi držanje najvišjih cen oziroma nekih pred­pisov. Res so določene nekaterim uslugam In predmetom najvišje cene, nikjer pa ni zapisano, da te ne smejo biti nižje.

C E N E O B R T N I M S T O R I T V A M BODO O S T A L E PR IBL IŽNO I S T E

V prvem trenutku po odpravi živilskih nakaznic je marsikateri obrtnik že računal, kako bo sedaj lahko dvignil cene obrtnim storitvam. Trezno računanje z dejstvi pa je razRodnejšlm obrtnikom pokazalo, da prav­zaprav ni nobene prave osnove za dvig cen, pač po bo treba bolj čvrsto prijeti za delo. Zato Je večina novomeških obrtnikov skle­nila, da tudi v bodoče ostanejo pri istih ce­nah, urarjl pa so se celo pogovarjali, da Je treba dosedanje cene še znižati. Novomeški čevljarji, krojači, šivilje In mizarji so že Izjavili, da ostanejo pri starih cenah obrt­nih uslug. Cene so dvigni l i le dimnikarji za 100"/. In brivci za nekaj manj odstotkov, pa tudi ti so že sprevideli, da po teh cenah ne bo šlo Med obrtniki, ki so znižali cene svo­j im proizvodom, Je slaščičar Lenarčič na Ljubljanski cesti S tem bo prav gotovo pri­si l i l k znižanju cen še ostale slastičarske obrate v mestu. Tako je pravilno. Tisti , ki Je sposoben boljše ln ceneje nuditi blago, bo Imel več prometa in več zaslužka.

Za trud, Id ga boste imeli, vam bomo priznali tudi skromno nagrada Če nam pridobite 10 novih naročnikov, ki bodo plačali celoletno (ali vsaj polletno) na­ročnino vnaprej, boste prejemali v letu 1952 naš tednik vse leto brezplačno. Na­grado priznamo seveda le za nove na­ročnike, ne pa za take, ki so bili že letos na list naročeni. Če bo teh 10 na. ročnikov plačalo polletno naročnino, bo­ste list dobivali brezplačno 6 mesecev. — Kdor bo pridobil 5 novih naročnikov, Id bodo plačali celoletno naročnino, bo prejemal naš list pol leta zastonj, če pa bo pridobil 3 nove naročnike, ki bodo plačali celoletno naročnino vnaprej, bo dobival »Dolenjski list« četrt leta brez­plačno.

Novi naročniki so včasih nezaupljivi, ker časopisa še ne poznajo. Morda jih bo težko prepričati, da bi plačali naroč­nino kar za vse leto vnaprej. Svetujte jim zato, naj plačajo polletno ali vsaj četrtletno naročnino. Če pa pomislimo na izdatke za poštnino in pristojbine, pa se prav gotovo vsakomur bolj splača ob novem letu poravnati naročnino za vseh 12 mesecev vnaprej, pa nima več skrbi — in ne jeze z opomini in ustavljanjem lista

»Dolenjski list« bo v 1952. letu izha­jal v povečanem obsegu. Poskrbeli bomo, da bo še bolj zanimiv, pester, poln novio

in dogodkov; razširili bomo krog naših sodelavcev, že zdaj pa lahko povemo, da so obljubili sodelovanje mnogi vidni Dolenjci iz vseh krajev države. Objav­ljali bomo razne gospodarske zaimivosti, nasvete za kmete in gospodinje, v »Ko­tičku za starše« pa bomo pisali o vzgoji, Šolstvu in podobno. Zanimivi podlistki bodo prinašali spomine na partizanska leta in našo revolucijo, segali pa bomo z njimi tudi v poljudno znanost, medici­no, zvezdoznanstvo, kmetijstvo, tehniko, splošno gospodarstvo itd Precej prosto­ra bo odmerjenega za kulturno in pro­svetno delo na Dolenjskem, redno pa bomo seznanjali bralce tudi s poHtičnimi dogodki doma in po svetu. Upoštevali bomo nadalje mnoge dobre nasvete in že­lje, ki smo jih dobili v letošnji anketi »Kaj mislite o Dolenjskem listu?« Konč­no pa bomo še in Še prosili naše bralce in sodelavce, da nam bodo sproti pove­dali, kaj bi v »Dolenjskem listu« še že­leli, da nas bodo sproti opozarjali na po­manjkljivost in seveda tudi skupno z na­mi pomagali listu do nadaljnjega razmaha in novih uspehov. Pri vsem tem pa nas bo vodilo tole načelo;

V v s a k o h i š o D o l e n j s k i l i s t i V s a k a v a s , u s t a n o v a , p o d ­

j e t j e i n t o v a r n a n a j i m a d o ­p i s n i k a z a D o l e n j s k i l i s t !

Uredništvo in uprava »Dolenjskega lista«

A/i že poznate

nofvečlcga sovroZitiha safovntahov? V zadnji številki smo na kratko poročali o izidu nove knjige znanega mari­

borskega strokovnjaka inž. Vilka Mastena »Boj ameriškemu kaparju«. Založba »Kmečka knjiga« v Ljubljani je s to knjigo napravila našemu gospodarstvu po­membno uslugo. Knjiga inž. Mastena na poljuden, vsakomur razumljiv način opi­suje največjega sovražnika našega sadjarstva — ameriškega kaparja in učinkovit boj proti njemu. Knjiga, ki je izšla v 5000 izvodih, je res privlačna tako po vsebini

Gornjo fotografijo prinaša v naravnih barvah knjiga inž. V Mastena. Prikazuje ka -parjevo okužbo na vejici jablane, na jabolku in pod povečevalnim steklom.

kot po krasni opremi, ki jo med drugim krasi celostranska barvna priloga, Id prikazuje kaparja na sadni vejici, jabolku ln pod povečevalnim steklom. Mnogo slik je tudi med besedilom knjige, na posebnih pr logah pa so na prvovrstnem papirju slike, Id kažejo močno povečanega kaparja v raznih oblikah in razvoj­nih stopnjah,

Če računamo, da je v Sloveniji okuženih po kaparju že 4 milijone dreves, pomeni to za naše narodno gospodarstvo strahotno škodo. Borba proti najnevar. nejšemu uničevalcu našega drevja mora zato letos postati množična povsod tam, kjer doslej zaradi malomarnosti, nevednosti ali kakorkoli že, še ni postala naj-resnejša skrb vseh kmetov, sadjarjev, ljudske oblasti itd.

V prihodnji številki bomo o kaparju pisali malo več, vsakemu gospodarju pa priporočamo, da si knjigo inž. Mastena čimprej kupi v najbližji knjigarni ali pa jo naroči pri »Kmečki knjigi« v Ljubljani.

99 V napad tovariši - jaz moram umreti!" Oei ra in huda z ima 1944-45 l e ta je

b i l a razen močnega in drznega sovraž­n ika ena najtežjih ovir za borce sreimske fronte Sovražnik je b i l o d nas oddaljen komaj 400 metrov, ponekod pa celo manj Krog l e iz pušk in stro jnic so žvižgale svojo smrtonosno pesem, g lobok i j a rk i , r ov i in zaklonišča pa so s k r i v a l i na t i ­

soče borcev 6remskih d iv i z i j . Neposredna bližina sovražnika je zahtevala od ©le­n e m eg a borca vso pozornost, kajt i nem­ški snaijperji 6o dan za dnem ubi ja l i v naših vrstah najboljše tovariše V pod-zemnicah in skrivališčih so t l e l i ognji, zunaj pa je d iv ja l mraz in na debe lo za­l eden i ! nepreorane sremske ravnine.

Stab 1. Proletarske divizije opazuje razvoj operacij pri PleternlcJ (v Slavoniji).

Zjutraj 16. februarja 1945 je prišel v rove prve bojne črte naš Vrhovn i k o ­mandant tovariš T i to . da pregleda po lo­žaje in obišče borce Razgovar ja l se je v nj imi o vsem mogočem, se zanimal za nj ihovo oborožitev im sovražnikovo de­javnost. P r i hod tovariša T i t a je borce presenet i l Njegova navzočnost je močno vp l i va l a na vse; slednji borec je hote l v idet i in slišati svojega Vrhovnega koman­danta, kaj t i T i t ove besede so v l i l e voja­k o m in oficirjem novih moči za odločilni boj. Srečanje s T i t om je vsakemu borcu za trenutek ustav i lo d ih , nj ihova srca so

i t o l k l a razbujeno, saj so mnogi tovariš' zdaj prvič in zadniič v ide l i m slišali ljub­ljenega tovariša T i t a

Sedemnajstega februarja na vse zgodaj je sovražnik začel ofenzivo na vsej širini fronte G lavno moč je usmer i l vzdolž des­ne obale Donave , na komun k a c i i i Vuko ­var—Šid Tr inajsta Pr©let«#»ka brigada z drugimi enotami Prve P ro l e t a r ske d i v i -ziije v s k l o p u 11. A r m a d e se ie upr la so­vražniku nu odseku Uača—Tovarnik, peti bataljon pa je bran i l komunikac i jo To ­v a r n i k — V u k o v a r Tuka j ie sovražnik imel precej tankov ; n prodr l je z njimi v b l i ­žino samega Tovarniška. Namestnik ko ­mandanta batal jona, poročnik Mandič, k i mu je krogla pred petimi dnev i zdrob i la kost v r ok i , je ta dan ušel iz bolnišnice z r oko v mavcu in se pr ig las i l v bata l ionu za borbo »Težko je bit i v bolnišnici,« je dejal, »in poslušati pesem strojnic in

pušk, p a ne vedet i , kaj se godi v b a t a ­l jonu s tovariši! Zato 6em prišel in se hočem bor i t i , čeprav samo z eno roko.«

Enote 117 nemške diviz i je so « t a n k i vztrajno in drzno napadale naJe po lo­žaje, toda vsi napadi so b i l i odb i t i z juriši batal jona XIII . P ro l e tarske br i ga ­de To se je ponavl jalo pozno v noč.

N a cesti , d va k i l omet ra pred Tova r -n ikom, se je vne l boj s sovražnikovimi tank i . Naše, čeprav nezadostno p ro t i t an ­kovsko o r o i i e je dajalo odpor in zadrže­va lo vdor t a n k o v prot i T o v a r n i k u . V bor ­bi je padel , tik na robu ceste, s t re lec pro t i tankovske puške. Njegovo OTožje je pograbi l poročnik Mandič in z eno r oko pošiljal smrtonosne krogle v žeJezne nem­ške gigante Uničil je en tank, takrat p a ga ie krogla iz drugega tanka z a d e l a v junaško srce Reke l je samo d v e b e s e d i :

»V napad, tovariši, jaz moram umreti!« T a k o je končal svoje mlado življenje

tovariš Mandič, sdm kršne L i k e , iz vas i Jošana Njegov sveta l vzg led bo os ta l večno v spominu njegov h tovarišev.

Besede poročnika Mandiča so bi le i z ­polnjene. Njegovi tovariši so b i l i in po­b i l i sovražnika na svoj ih t leh. N jegova br igada je prod i ra la v g lavnih operat v -nih smeireh Srema in Slavoni ie prot i Z a ­grebu in prišla na obaile tržaškega zaJiva, B o r c i s lavne XIII. P ro l e tarske br igade »Rade Končar«, razen poročnika Mandi i -ća m drugih neznanih herojev — junakov Srema, P l e t e rn ce in V rbovca , 6o v ide l i zmagoslavno majsko sonce ko je toni lo v jadranske valove

Kapetan Sime Kapov

Štev. 50 D O L E N J S K I L I S T Stran 3

IZ n A S i H H J l A J f i V ŠT. P E T E R

V St. Petru Imamo Dom ljudske prosvete, k i pa služi za vse drugo v Tec.1l meri kot za prosvetne namene. Ce se ne bo kdo po­brigal za njegovo popravilo, pa ne bo služIl kmalu nikomur veći Dom je last krajevnega ljudskega odbora, ki pa *e kai malo briga zanj. Vsekakor naj bi dom pripadal tam­kajšnjemu kult umetniškemu društvu, ki bi poskrbelo, da bi bil primerno vzdrže­van ln služil svojemu namenu. Sedaj so raz­ne prireditve velikokrat v šoli; ker je dom že pravo skladišče, Je seveda temu primerno zanemarjen. Sploh se krajevni ljudski odbor v St. Petru kaj malo briga za stavbe, ki so pod njegov« upravo. Stavba, kjer Je pisar­na krajevnega ljudskega odbora in trgovina splošne zadruge, je bila pred Leti dozidana, vendar gornji prostori še danes niso upo rahni. ker bi j ih bilo potrebno obmetati In vzidati okna in vrata, ki so tudi že priprav-Mena Če bi se K 1.0 količkaj pobrigal, bi lahko tu pridobil lepo stanovanje, katerih tudi v S t Petru primanjkuje.

V DOL. T O P L I C A H SO Z B O R O V A L E ČLANICE AFŽ

V Toplicah so se sestale žene iz topllške-ga sektorja in okolice Sestdnek je vodila članica okrajnega odbora AF 2 . Pogovorile co B e o sodelovanju in pomoči pri izobraže­valnih tečajih, katerih Le brdo tudi one ude­leževale. Pripravile bodo vse potrebno za novoletno jelko k| mora biti prav svečana. Delale pa bodo tudi na tem, da še ostale or­ganizacije bolj poživijo svoje delo.

P R E D G R A D OB KOLPI 19. novembra si ie pocestnica Katar ina

Markovi« iz Dola na vožnji s konji zlomila nogo.

IZ ŠKOCJANA Zanimanje za zimske strokovne tečaje Je

tudi v Skocjanu veliko. Za splošni gospo dlnjski tečaj se je prijavilo že toliko žena ln deklet, da so Jih morali razdeliti na trt skupine. Vodstvo tečaja so prevzele uči­teljice, kmetijska zadruga pa Je dala na razpolago prostore. Tudi fantje ln možje •o Izrazili željo, da bi bil v Skocjanu kakšen tečaj Iz kmetijske stroke ali splošnega go­spodarstva. Ker kmetijskih strokovnjakov, k i bi predavali na takem tečaju, v Skocjanu nI, ho treba fckocjancem pomagati iz mesta. Vsekakor je treba ustreči željl| mladih ln starejših kmetovalcev, ki se želijo priučiti oziroma Izpopolniti v naprednejšem gospo­darstvu. Frontna organizacija In kmetijska zadruga bosta poskrbeli, da bo v Skocjanu kmetijsko nadaljevalni tečaj, k] bo prav tako dobro pripravljen kot gospodinjski.

V STOPIČAH J E C V E T E L A ŠOLSKA J A B L A N A

V Stopičah je cvetela šolska jablana. Na Gorjancih sneg , pod njimi cvetoče jablane . . . Snrrii n i s m o verjeli, dokler nam šolska uprav­nica iz Stopič tx>v. Fanči Novakova ni prete­kle d n i p o s l a l a v uredništvo v p i s m u lep. nežno rdeče o h a r v a n — zadnji jablanov cvet Z a h v a l j u j e m o se za pozornos t , naši b r a l c i pa bodo p r a v go tovo z nami v r ed presenečeni nad muhavostjo letošnjega vremena.

IZ M O K R O N O G A Naš partizanski trg Mokronog so si Pre­

teklo soboto ogledali pevci sindikalnega kulturno-uraetniškega društva železničarjev mesta Ljubljane "Tine Rožanc« ter so pova­bili šolsko mladino na kratek vokalni kon­cert, kjer so v dostojni obliki podali mladimi lep šopek slovenskih narodr.ih in umetnih pesmi.

Mladina osnovne šole in nižje gimnazije je z z a n i m a n j e m s l e d i l a i z v a j a n j e m tega p e v s k e g a z b o r a i n se razšla z a d o v o l j n a s

k u l t u r n i m d a r i l o m , k i ga ,ie t ako nepričako­vano in v tako lepi obliki sprejela Želeli bi. da na« »Rožančevi* obiščejo ob pri l iki e ce­l o v e č e r n i m pevskim programom, sa.i imamo v našem trgu in okolici mnogo ljubiteljev vokalne glasbe, ki bi gotovo radi slišali ta znani pevski zbo r mesta Ljubljane.

V impnu mladine pa topla hvala za res izreden glasbeni užitek. I. T.

IZ SEMIČA Pred dobrim tednom je padel z dlrjajočega

konja cigan Janko Hudorovec mlajši Iz Ga bra In Je bil na mestu mrtev.

i Gasilci Iz Semiča so 18. novembra priredili

v Domu ljudske prosvete »Vinsko trgatev«, Cisti dohodek bodo porabili za plačilo mo­torne brlzgalne ln nakup cevi.

Mladinci, člani gasilskega društva, pa so

Srlčelt s pripravami za študij Igre, ki jo bo­fl uprizoril i v deremhru.

Med svojim bivanjem v Sloveniji je major Jonos obiskal tudi partizanske kraje v Bell krajini, med temi Prlblšje in Semič. Pr) od­hodu lz Semiča je dejal tajnik« K L O . naj

fiove ljudem, da se vrne spet čez eno ali dve etl, toda takrat bo ostal v teh krajih dalj

časa. • Na večer pred 29. novembrom je K U D Se-

mlč priredilo proslavo. Referat Je imel upra­vitelj šole tov. Rajko Kunaver Pr i progra­mu so sodelovali pionirji | 2 Mladinskega doma, učenke gimnazije in učlteljstvo. Ude­ležba Je bila prav zadovoljiva

13 decembra ae je zaradi hude teme pre vrni l z vozom tov. Janez Slmonlč Iz Podre-bra, k| se Je tako poškodoval, da Je moral Iskati pomoči v novomeški bolnišnici. p r

Odkritje spominske plošče ob obletnici S K O J - 4. x i . 1951 v Semiču.

IZ ČRMOŠNJIC

Črmošnjice so ae prebudile 29 novembra smo praznovali Dan republike, ki smo ga pod vodstvom učiteljice Vide Košir obhajali prav slovesno Tovarlšica učiteljica je pokazala, kaj se da narediti z dobro voljo Pionirje J * naučila lepo otroško Igrico »Janko In Met ka«, ki so Jo zaigrali prav lepo Z a temi so nastopili mladinci z recitacijami, nato pa Je bila prosta zabava, na kateri so Igrali mla­dinci. Na harmoniko je prav l e p n l K r a l a Zln ka Turkova.

Po dolgem časn smo v našo vas dobili elektriko, zaenkrat še v bolj majhnem ob «egu, upamo pa. da se bo počasi še boli raz širila.

NOVO M E S T O Frontovci I, terena, ki so se zbrali v

lepem številu na letnem občnem zboru i. decembra, so obširno razpravljali o kul-turno-prosvetnem delu In drugih nalogah Fronte. Predmet žive razprave Je bil tudi vodovod, oziroma pomanjkanje vode v tem delu mesta. Sicer Je že zbor volivcev spre­jel sklepe, da se preskrba z vodo izboljša, vendar dosedaj nI še ničesar pokrenjenega, kar hi kazalo na izboljšanje. Frontovci so na občnem zboru sprejeli sklep, da pošljejo preko Mestnega odbora O F Mestnemu ljud­skemu odboru zahtevo po delitvi cementa po nižjih cenah. Zbor volivcev ie namreč sklenil, da se v tem delu mesta zgradita dva večja vodnjaka, da bi bili prebivalci preskrbljeni vsaj s pitno vodo, dokler vodo­vodno omrežje v Novem mestu ne bo Pre­urejeno. Frontovci I. terena priznavajo Mestnemu ljudskemu odboru velike napore, kt jih vlaga za ureditev mesta v velikem obsegu, mišljenja po so, da tudi majhnih zadev ni zapostavljati, ker so prav ta več­krat vzrok nezadovoljstva prebivalstva, a Jih Je laže uresničiti kot velike.

člani frontne organizacije L terena so bili v letošnjem letu najboljši pri prosto­voljnem delu na cesti. Sklenili so, da hočejo to prvenstvo obdržati tudi v bodoče.

F r o n t o v c i I I . t e r e n a so na obč­nem zboru razpravljali o političnem polo­žaju v svetu, o delovanju nasprotnikov znotraj države, o vzgoji mladine ln po­dobno. Predlagali so, da Je treba v mestu začeti z raznimi predavanji, zlasti zdrav-stveniml, za katere se posebno zanimajo žene in mladinke. Sprejeli so sklep, da se naj čimveč članov Fronte vključi v razna kulturno prosvetna ln druga društva. V tem terenu so najbolj aktivne žene, pa tudi ZB je v letošnjem letu dobro zastavila delo. Novo Izvoljeni devet članski odbor v katerem «0 štiri žene, ki so znane po svojem aktivnem delu kjerkoli Je potreba, Je jamstvo, da bo delo Fronte v II. te­renu v bodoče še bolj plodno.

Važno sporočilo? Večji obseg Dolenjskega lista, nagradno Žrebanje in še kaj? Vse na četrti strani današnje števil­

ke? To moram prebrati!

TAKTIČN I P R E M I K A L I P R A V I L O L J U D S K E G A P R E G O V O R A *

Stanovanjsko krizo v Novem mestu menda najbolj občuti sam stanovanjski urad. Pa ne samo vsled tega, ker mora reševati eno najbolj perečih vprašanj v mestu, pač pa tudi zato, ker ne more nikjer dobiti stalnih prostorov za svojo pisarno. Letos ie bil enkrat že na cesti, najmanj štirikrat pa se Je že selil Iz zakotnih v druge Še bolj za­kotne prostore. Ne ve se, ali je to samo taktični premik, da t " stranke težje naj­dejo, aH pa drži ljudski pregovor, da je kovačeva kobila največkrat bosa?

IZ TRIBUČ Nedavno Je bila seja K O O F Trlbučc,

katere so se udeležili vsi člani odbora, vsi okrajni delegati množičnih organlzacil ln odborniki gasilskega društva. Pogovorili smo se o zdužltvl nekaterih odborov OF, o gospo­darski dejavnosti Fronte, pri čemer smo ugotovili, da najbolj zaostaja vas Bedenj. V kulturno prosvetnem delu so najdclav-nejšl v Trlbučah, kjer so Imeli letos tri prireditve, prt katerih Je izdatno pomagalo učlteljstvo Zelo delavni so bi l i tudi gasilci, ki so najboljša organizacija v kraju. Kmalu bodo začeli graditi svoj dom na ponudo od bora. — Pr i plačevanju članarine pa Je naj­boljša vas Bojane!, kjer je treba pohvaliti blagajnika Nlkota Vrlinlča. — Poročilo o novih gospodarskih ukrepih nam Je podal član okrajnega odbora OF. Pr i razprav­ljanju smo se pomenili o volitvah, za 22. de­cember pa bodo po vseh vaseh predavanja o J A . V . R.

RIBNICA NA D O L E N J S K E M Na najlepšem prostoru v Ribnici bo stal

spomenik padlim borcem. Zveza borcev, OF in ostale organizacijo so doslej zbrale za spomenik že 142 000 dinarjev.

TRILETNI O T R O K POVZROČIL P 0 2 A R

Plat zvona tn nenavadni oblak dima, ki se Je 28 .novembra vlekel iz Dolnje Težke vode proti St. Joštu, je s filmsko naglico zbral na­še vrle fante gasilce na mesto nesreče. Sa­mo njim gre hvala, da so ogenl lokalizirali In kljubovali vetru, ki Je besno raznafial go­rečo koruznim.

Gorel je kozolec tov. Potočarja Iz Dol. T . vode. Bi l Je poln sena in koruznice. Povzro­čitelj nesreče Je triletni otrok. Skoraj pre-težka obtožba! Pravilneje bi se glasila: Po­vzročitelji so nepazljivi starši, ki brezskrbno puščajo otroke po ves popoldan prepuščene same sebi.

Odkod ln kako BO prišle vžigalice v roke triletnemu otroku? Mati , ali nisi opazila, da ti manjkajo na ognjišču? Zakaj jih lahko mišljeno puščaš kjerkoli? Se zavedaš sood­govornosti? 8aj de še triletni otrok zaveda, kaj Je storil, sicer ne bi revček po dejanju zbežal v gozd ln se oglasil šele po dveurnem iskanju.

Starši, poglejte včasih, kje vaši otroci pa­sejo ln kje zakurijo ogenj, da se grejejo. To nI prvi požar, povzročen po otrocih pastirjih, naj bo pa vsaj zadnji! N. F .

IZ RUDNIKA KANIZARICA Na svojem volilnem sestanku so mladinci

rudnika Kanlžarlca pregledali dosedanje delo odbora In ugotovili, da so bili na kulturno-Prosvetnem področju prav delavni. Naštudl r a U «o dve kulturni prireditvi, od katerih so Z ^ " " " a s t o p l l l doma, z drugo pa so gostovali v H O Č O T J , , samostojno so študirali razne go-kn1"® * n 5 š , n vodilnih ljudi Ustanovljeno Je • no tudi nogometno društvo »Rudar«, ki Je "1 "^ " » »van j lh že večkrat zmagalo. Tudi iin SsSu m * p r o f f 0 r>°boj.BanJa Inka so poslali svoie ciane. p r l urejanju parka pa so napra­vi l i skupno 68 prostovoljnih delovnih ur • a P H Ptanakth nalogah rudnika Je btla mla dina udeležena 95-odstotno, saj le vBako ne-organlzae jo so vključili še pet mladincev organizacijo so vključili š epet mladincev Tudi za razvedrilo s 0 poskrbeli. Vsako ne­deljo Imajo v svojem kotičku zabavne večere v. i I i Z V - , , , , . « S i ° n o v ° , v °d » tvo aktiva, ki bo Še bolj poprijclo za delo. j , Q .

ŠMARJETA Kulturno-umetnlško društvo se priprav­

lja na zimsko sezono ln se ie odločilo Še bolj razviti svojo delovanje kot prejšnja leta Na letnem občnem zboru 8 t r n so ae člani pogovorili poleg dela še o razCIrltvI

Naročniki, preberite! Današnji številki smo priložili položnice tist-m naročnikom, ki so

dolžni naročnino za zadnje mesece oziroma za leto 1951. Na prvi strani časopisa je poleg naslova znesek.ki ga naslova k dolguje do koncu etoš njega leta. Vse prizadete prosimo, da nam takoj nakažejo dolžno naročnino, ker jim sicer lista ne bomo mogli več pošiljati.

U P R A V A »DOLENJSKEGA LISTA«

društva, ker je zanimanje za njegovo delo veliko. Sedaj ima društvo 38 članov In tr i sekcije; dramatske, šahovsko In knjižnico, pripravljajo pa še kino sekcijo, v ta namen so poslali na prakso enega člana, da se bo usposobili za ravnanje a kino aparatom, ki

Jim je že zagotovljen. Dobro dela knjižnica. 1 Ima 518 sodobnih knjig. Ljudje radi se

gajo po knjigah, posebno sedaj v zimskih mesecih.

Za gospođinjsko-kuharskt tečaj, ki ga že Imajo,je veliko zanimanje. Udeležuje se ga 2« deklet ln žena. Ker nimajo dovolj velike kuhinje, da bi se praktično učile vse hkrati, je tečaj razdeljen na dve skupini. Udeležba pri teoretičnem in praktičnem pouku je vedno popolna.

Lepo priznanje je treba dati mladim foto amaterjem. Prqd dobrimi tremi meseci ao ustanovili v Smarjetl foto klub Ljudske tehnike, ki šteje Že 12 članov. Uredili so si temnico In sami napravili povečevalni aparat. V letošnjem Tednu tehnike Je Glav­ni odbor ljudske tehnike v Ljubljani raz­pisal nagradno tekmovanje za najboljše po­snetke. Tega tekmovanja so se udeležili tudi mladi foto amaterji iz šmarjete in v hudi konkurenci najboljših kino klubov Slove­nije dosegli deseto mesto z 2.365 priznanimi točkami. To je bil tudi edini klub novome-škega okraja, ki se Je udeležil tekmovanja.

R.

IZ D O L . NEMŠKE VASI Na dopis objavljen pod tem naslovom v

Dolenjskem listu dne 29 .novembra, nam Je tov. Ignac Meglic poslal pismo s tole vsebino:

»V Dolenjskem listu od 29. novembra Je bil objavljen članek krajevnega dopisnika lz Dol. Nemške vasi. v katerem podaja nekaj primerov davčne obremenitve v K L O Dol. Nemška vas ,ln sicer za posestnika Ignaca Meglica ln Alojza Ladlho. Ker pa se lz do­pisa vidi , da krajevni dopisnik ni b i l dobro poučen o vseh pogojih, kt so vpl ival i na davčno obremenitev omenjenih, je nujno, da k temu dopisu dodam naslednje pripombe:

Dejstvo je, da Ima Ignac MegliČ dejansko samo 15 ha skupne zemlje, od te • ha obde­lovalne. Poleg tega Je dopisnik pozabil ome­niti, da ima Meglic pet nedoraslih otrok, ka­kor tudi ne drži to, da Ima tri otroke sposob­ne za delo, ker sta samo dva, težko pa Je smatrati za delo sposobno tudi ženo, k i Je stara 50 let ter Je mati 14 otrok.

Po drugI strani pa Je dopisnik pozabil omeniti, da je Ime) Ladlha od kmetijstva davčne osnove 13(000 din, medtem ko je Imel od prevozov 5000 din davčne osnove. Kr ivda davčne komisije In volivcev samih Je, da niso na zboru volllcev povedali, da Je Ladlha zaslužil z vožnjo v letu 1950 najmanj 50.000 dinarjev. Zdi se ml potrebno tudi to, da bi pogledali, kje so se v preteklem letu ustav­ljali avtomobili ter nakladali Ladlhove polj­ske pridelke po prostih cenah, za katere ve­mo, kakšne so bile. Tudi pri njegovi najeti delovni sili ni vse v redu, saj se ve, da dve njegov] služkinji nista socialno zavarovani ter sta na ta način Izkoriščani.

Pr i tem bi bilo potrebno omeniti tudi to, da Jože Prešeren lz Dol. Nemške vasi, kate-rega tudi omenja dopisnik, nima davčne os­nove samo od kmetijstva 21.539 din, ker ima S500 din osnove od najemnine za poslovne prostore, katere uporablja K Z, kar je treba smatrati za Izredne dohodke.

Namen tega dopolnilnega članka nuj bi bil , da bi krajevni dopisniki pri zbiranju raznih podatkov, ki jih nameravajo objaviti, bolj pazili ter objavljali v dopisih vesti, ki so kritike a l l pohvale vredne.

Le pravilna, zdrava kritika doseže avoj namen, medtem ko objavljanje neresničnih vesti ali premalo obrazloženih podatkov čl-talce, katerim je resnica poznana, samo raz burja.« Ignac Meglic.

USPELA PRIREDITEV ZVEZE BORCEV Pr i je tno so nas presenet i l i p re tek lo

soboto člani Zveze borcev II. novome­škega terena z zunai nav idez skromno, a zato nič mani prisrčno ku l turno zabavno pr iredi tv i jo v Domu J A . V dvo ran i se je že pred napovedanim časom zbralo lepo število l judi . Pozdravne besede je spre­govor i la tov. Mar i j a Kapov , članica od­bora Z B , nato pa je tov. Roman K o b e napovedal spored. P o Učakarjevi uver­tur i »Partizanka«, k i jo je učinkovito z a ­igral simfonični orkester D o m a J A in S K U D »Dušan Jereb«, smo slišali dobro podano reci taci jo Ka juhove pesmi ma­tere treh part izanov, k i jo je predvajala E v a Ni fergalova. Orkes te r je nato za­igra l odlomek Lz K a l i f a Bagdackkega, tov, Jože Perpar pa je rec i t i ra l Av6e -njakovo Pesem o l judski ob last i . B o r c i J A so nato v pri jetnem kva r t e tu — har­monika , violima in dve k i t a r i — zaigral i

in zape l i d ve par t i zansk i pesmi, borec J A , dober v io l in ist , pa je za igra l 6olo točko iz Trav ia te . Z rec i tac i jo Ka juhove Mate r e padlega partiizana, k i jo je z ob­čutkom poda la tov. Drag i ca Kobe t ova , j e bili ku l tu rn i d e l sporeda zaključen, nakar Sie je začela sproščena zabava s p lesom. Za prehrano, k i je b i l a dobra in cenena, je b i lo dobro poskrbl jeno, z a kar gre p r i ­znanje de lavnemu odboru Z B in vsem, k i so mu ta večer pomaga l i V plesu in pri jetnem kramljanju je min i l U6peli ve­čer. Želimo sii še več tak ih in podobnih pr i red i tev — morda nas v k r a t k e m pre­senetijo tudi ostal i t e rensk i odbo r i Z B Novega mesta? — Dobiček pr i red i tve j « odbor I. terena Z B namenili za par t i zan­sk i spomenik in Novo le tno je lko pa r t i ­zansk im s i rotam. Odboru naše priznanje za pokazano vnemo in dobre namene!

Gibanie prebivalstva v ohram Trebnje V novembru 1951 se je v trebanjskem

okraju rodilo 34 otrok, od tega 17 dečkov in 17 deklic. Umrlo le 23 oseb, poorok pa je biilo 28.

Nove družine Kmet Jakoš Janez iz Telč in hči Grm-

Aek Matilda iz Telč. Rudar Bajt Framčišek in Povše Marija, hči posestnika, oba iz ftt. Janža. Železniški upokojenec Dežmam Franc in gospodinja Sedlar Marija ,oba iz Št. Janža. Sin kmeta Hočevar Jože in hči kmeta Grabnar Alojzija, oba iz Miirne vasi. Sin kmeta N ah t Ural Rudolf in Trebelnega in hči kmeta Brajer Jožefa iz Cešnjic. Gozd-delavec Novak Franc in kmečka delavka Zore Antonija, oba is CeSnjic. Sin kmeta Robek Franc im Gorenc Ana. kmetica, oba is Mdrne vasi. Sin kmeta Kocjan Jože in hči kmeta Ljubi Jožefa, oba iz čečnjic. Sin kmeta Barbo Alojz in hči kmeta Kotar Terezija, oba iz Čateža. Miličnik Budihna Viktor iz Divače (Sežana) in natakarica Zaman Angelca i« Ljubljane. Sin posest­nika Resnik Franc in kmetica Strah Marija, oba iz Sv. Križa. Sin kmeta-zadružnika Potrebuješ Angel in hči kmeta-zadružnika Božič Jožefa, oba iz Sv. Križa.

Rudar Šuštar Jožef iz Llboj (Colje-okoiHca) in gospodinjska pomočnica Kovač Mari ja iz Št. Ruperta. Kmetski delavec Šuštar Viktor iz Št. Lovrenca im hči po­sestnika Krajšek Frančiška iz Št. Ruperta. Kmečki delavec Dolemšek Andrej in kuha­rica KalčiC Justina, oba iz St. Ruperta. Kmet Berk Adolf im hči kmeta Kos Marija, oba lz Bistrice Kmet Avsee, Stanislav iz Bistrice in trg. pomočnica Rugeli Avgusta iz Št. Ruperta. Kmet Rožnik Janez iz Hor­jula (Ljubljaina-okolirtati ln hči posestnika Vrhove« Marija iz Velike Loke. Kolarski pomočnik Kunstek Janez in kmečka delavka Korbar Angela, oba iz Mirne. Železniški

nameščenec Obreza Martin iz Stičr>e in šiviljska pomočnica Murn Ana iz Dobrniča.

Čevljar I lnikar Jože in delavka Anžur Marija, oba iz Doberniča, Rudar Lužar Feliks iz Št. Janža in delavka Krevs Pav la iz Dol. Nemške vasi. Kmet Lah Jožef in hči kmeta Dim Marija iz Miirne. Km«t Koželj Alojz iz Doberniča in hfti kmeta Sladic Ana iz Mirne. Sin kmeta Vidmar Jožef in hči posestnika Retelj Marija, oba iz Dol. Nemške vasi . Kmet Vrhovšek Jožef in hči posestnika Kaferle Marija, oba iz ftt. Lovrenca. Avtomehanik Mede Jožef iz Straže in Smoljč Ana, trg. pomočnica is St. Janža. Šofer Zaman Franc iz Prdmsko-vega in Kozlevčar Angola iz Trebnjega.

Umrl i ao: Gospodinja Ostanek Jožefa, 52 let, Čatež.

Dojenček Stamoar Karol ina, 11 dni. Cee-njrtce. Gospodinja Zupančič Ana, 92 let. Cešmjioe. Gospodinja Šenica Ivana, 72 let, Dobernič- Delavka TJrSič Ana, 54 let, Dober-nič. Sin posestnika Vidmar Adolf, 10 let, Dol. Nemška vas. Kmet Kolenec Alojzij, 49 let. Dol. Nemška vas. Kmetica Kasič Antonija, 75 let, Mirna. Gospodinja Graeaff Frančiška, 59 let.. Mirna. Kmet Mežmar A n ­drej, 72 let. Mirna, Kmet Lunder Franc, 43 let, Mirna vas. Užitkarioa Zore Ana, 89 let, Mokronog. Užitkarioa Hlebec Marija. 81 let, Mokronog. Kmet Kastelic Jamez. iz Sela-ftumherka, 72 let. Dojenček Koželj Ana, 17 dni, iz Sola-Sumheka. Podlesmik Venceslav. kmet, 41 let, St. Lovremc. TJžit-kar Markovič Anton. 92 let iz ftt. Lovrenca. Kmet Zaje Alojjjtj. 74 let, št. Lovremc Gospodinja Strmole Marija. 48 let, St. Lov­remc. Gospodinja Sa.je Marija, 72 let. ftt. Lovrenc. Mali kmet Kužnik Franc. 43 let. Trebnje. Upokojenka Majer Frančiška, 65 le*.

Tržišče. Užitkar Culjkar Janez, 82 let, Vel. Gaber.

G o s p o d a r s k a p o d e t f a , u s t a n o v e , o b r t n i k e i n o s t a l e opozarjamo,

da bo novoletna številka našega tednika imela višjo naklado in večji obseg. Prosimo, da nam pošljejo pismena naročila za reklamne oglase in novoletna voščila najkasneje do 20. decembra t. L

U P R A V A »DOLENJSKEGA LISTA«, NOVO MESTO, L J U B L J A N S K A C E S T A 25

V trebanjski gostilni „Patnik" še nt reda V gostilni »Potnik* j© na hraini večje

število abonen l o v . Nismo zelo izbirčni, ven­dar smo e hrano vse prej kot zadovoljni. V začetku oktobra smo abonenti sklicali sestanek, na katerega srno povabili tudi up r avn ika in kuharsko osebje. Prv i se je izmaknil, češ, da gre v posteljo, da ie bolan; kuharskega in strežniškega osebja pa sploh nismo mogli dobiti na sestanek. Hoteli smo se pogovoriti o cenah in kva­liteti hrane. Z oktobrom se je hrana podra­žila. Kosilo stane 4« din. Pričakovali smo. da se bo tudi kvaliteta izbolišAla. toda zaman.

Po sestanku, k i je sicer ostal brez uspešen, je bil nekaj dni jedilnik nekoliko izmenjan, toda samo toliko, da smo se malo potolažili. Cez nekaj dni pa se je začela spet stara pesem.

Od oktobra dalje je cena nekaterim ži­vilom kot masti, olju, sladkorju in mesu v celi državi občutno padla. Pričakovali

D a m s k o - f r i z e r s k i sa l on

ADAM IVAN N O V O M E S T O , G L A V N I T R G 28

n a z n a n j a s v o j i m cen j . s t r a n k a m , d a so osta le cene v s e m f r i z e r s k i m

u s l u g a m skora j n e i zp r emen j ene

smo, da bo cena prehrane v gostilni padla vsaj z mesecem decembrom, pa nam je upravnik odgovoril: >Niti dinara više, niti dinara manje!«

»Dobro« smo si misli l i , »ti lahko govo­ričiš, Če pa bi užival to. kar nam primeso na mizo, prav gotovo ne bi tako govoril.« Prepričali smo se. da je v mestih mnogo teže za živila kot na podeželju, lahko pa Primerjamo kakršno koji menzo ali gostilno kjerkoli, pa nudi svojim abonentom za tak denar vse kaj drugega, kot pa gostilna v Trebnjem. Naj navedemo samo jedilni list za kosila v 1 tednu: Ponedeljek:

prežgana juha, zelje im 2 krompirjeva cmočka: 2 komadiča kruha.

Torek: Gosta jesprenjčkova juha, čebulova orna ka in krompir; dva komadića kruha.

Sreda: Juha z zasipanim zdrobom. 2 koščka me­sa v nekaki paradižnikovi omaki, nekaj koščkov krompirja v kosih, 2 kornadiča kruha.

Četrtek: Prežgana krompirjeva juha (voda brez krompirja), nekaka tekoča ješprenova r i ­žota brez mesa. nekaj solat; 2 koščka kruha-

Petek: Prežgana juha, paradižnikova ali vinska omaka im pražem krompir; 2 koščka kruha.

Ho bo ta: Krompirjeva juha (krompir na pol ku­han), zelje z zdrobom (kot polenta); dva koščka k r uha .

Dvlgnlmo dolenisho sadiurstfo Sadjarstvo prištevamo med najvažnejše

panoge našega narodnega gospodarstva, saj spada med najbolj plodne ln donosne; lepo ln zdravo sadje najde kupca povsod ln Je povpraševanje po nJem vedno večje.

P R E J P U S T E G M A J N E — Z D A J O R E H O V I N A S A D I Kraške go l i cave po pobočjih n a d

K o l p o pod v a s m i P r e d g r a d , Kovača vas, S t a r i t r g i n Špeharji—Dalnje n j i v e so začeli pogozdova t i že p r e d vo jno . K e r so se p o i z k u s i dobro obnes l i , z l a s t i bor se je lepo ra z rase l , s pogozdovan j em nada l ju j e j o t u d i po v o j n i .

Letošnjo j esen n a m e r a v a j o pogoz-d i t i vsa j 5 h a površin. P a še en p a m e ­ten p o i z k u s n a m e r a v a j o n a p r a v i t i spo ­m l a d i . V B e l i k r a j i n i n a splošno zelo dobro uspeva jo o r eh i . O b cest i S p e h a r j i — S i n j i v r h so se zadn j a l e ta p r a v lepo r a z r a s l i , čeprav j i h nihče preveč ne neguje. T o je da lo povod , d a so s k l e ­n i l i z a sad i t i z o r e h o v i m i d r e v e s i de l gmajne n a d navedeno cesto. Z a e n k r a t imajo p r i p r a v l j e n i h 800 sad ik o reha . D a bodo o r e h i n a p u s t i z e m l j i bo l j e uspeva l i , j i m bodo p o g n o j i l i s c e s t n i m b l a t o m . Z n a n o je namreč, d a o r e h o m zelo p r i j a to gno j i lo . N e d v o m n o bo po ­i z k u s ob s k r b n i neg i uspe l , saj je tu podneb je ze lo ugodno za ras t žlahtnega d r e v j a .

Pr iporočl j ivo b i b i l o , da b i n a p r a ­v i l i slične po i zkuse še d rugod i n m o r ­d a t u d i z d r u g i m i v r s t a m i ko r i s tnega d r ev j a . Z a p r v o t o v r s tno o r ehovo p l a n ­tažo v B e l i k r a j i n i se posebno z a n i m a o k r a j n i gozdar M a k s P a v l i n .

Navzlic važnosti na sadjarstvo na Dolenj­skem še daleč nI na taki stopnji kot bi mo­ralo bltt. Kol iko Je prt nas še neizrabljenega sveta brez vsake koristi, kjer pa bt lahno uspevalo sadno drevje! To so strmi In ka. meniti kraji, ki niso primerni za njive, za sadovnjake pa bi hlll. Tudi široki pasovi oh njivah bi lahko bili zasajeni z drevjem. Celo travnikom ne škodujejo drevesa, če so posajena dovolj narazen (18--28 metrov).

Za dvig dolenjskega sadjarstva pa so po­trebne tudi drevesnice Dolenjci so do sedaj sadili gozdne divjake, Jih presajali v sadov­njake In jih cepili, ne da bi gledal] na pr i ­mernost In kakovost ceplčev. Nekateri ku­pujejo cepljena drevesa na Grmu, k| pa ne more kriti vseh potreb, zato jih naročajo tudi Iz drugih drevesnic.

Pred zadnjo vojno so nameravali narediti državno drevesnico za Dolenjsko v Soteski na bivšem Auerspergovem posestvu Soteska Ima pri Dol. Toplicah lepo In za vzgojo mla­dih sadnih dreves prav primerno lego. Za drevesnico v Soteski se je zelo zanimal sa­djarski strokovnjak in vrtnarski nadzornik i>oknjn| Drago Humek Kar pa se v stari Jugoslaviji nI dalo narediti, bt ae lahko se daj. Tu naj h| gojili sadna drevesa, ki so primerna za Dolenjsko ln Jim prlja dolenjska klima. Drevesnica v Soteski bi mnogo pr i pomogla k napredku dolenjskega sadjarstva.

To se ponavlja iz dneva v dan, iz tedna v teden, že iz lela v leto. Močnatih jedi sploh ne poznamo, razen zadnje čase krom­pirjeve cmoke. No, tudi to so jedi. ki so užitne, če so okusno pripravljene. Toda spre­memba človeku prija, zato smo se te eno­ličnosti več kot naveličali. Kuhar ice v trebanjski gostilni so še daleč od kuharske umetnosti, zato ne vedo, kaj gre skupaj. Ne vedo. kdaj je preveč paprike, česna, soli, niti kdaj tega ni dovolj. Meao se nam malokdai prikaže na mizo in še takrat ne vemo ali je gulaž ali obara ali omaka. Okusa nima nobenega. . . Mnogokrat ro­majo krožniki polni nazaj v kuhinjo, pa se tam ne zmenijo, zakaj nismo pojedli, če lačni odhajamo nazaj na delo e kritiko in brez volje do dela. Ce bi abonemti pari svojem delu kazali tako malo čuta od­govornosti, prav gotovo ne bi več bili na svojih mestih, za svoje delo pa bi morali dajati pošten odgovor nadrejenim.

V trebanjski gostilni pa so sami svoji gospodje, saj j im, kot kaže, nihče ne more do živega. Ko smo upravnika vprašali, zakaj je tako slaba hrana, se je izgovarjal da kuharica »ne zna kuhati«. Kuhar ica pa trdi, da kar dobi to lahko porabi. Ko smo pred­lagali upravniku, naj poišče drugo kuha­rico, se je izgovarjal, da ne more boljše dohiti nikjer. V časopisu pa smo brali, da glavna Uprava za gostinstvo hn turizem ponuja v malih oglasih verzirane kuharic«.

K o se bo okraj razformiral, se bo šte­vilo abonentov znižalo. Ker verjetno pre­hrane do tedaj no ho nihče uredil, bomo abonenti orl h a ja li vsaj s to zavestjo, da so nas dolgo izkoriščali in si polnili žepe na naš račun, da pa je mnogim potekla, vsaj v Trebnjem »zlata, dobičkonosna doba!«

Abonent trebanjske memze P r i »Potniku«

JOKO KINO N O V O M E S T O P R E D V A J A :

Od 14 do 17. decembra: angleški film »S čredami čez kontinent«.

Od 18. do 20. decembra: angleški film »Itlanrhe Fur>«.

Od 21. do 25. »Zapleši v a«.

decembra: ameriški film

B R I V S K I I N D A M S K I F R I Z E R S K I S A L O N

SVEffC IVAN Novo mesto, Ljubljanska21 n a z n a n j a s v o j i m cenj . s t r a n k a m d a so ostale cene v s em b r i v s k i m i n f r i z e r s k i m u s l u g a m sko ra j ne­

i zp remen j ene

Ogžasi Z L A T O Z A P E S T N O URO sem Izgubila v po­

nedeljek in decembra med 9. In 10. uro v Novem mestu. .Najditelj naj Jo proti na gradi vrne na upravo »Dolenjskega lista«

P R E K I . I C U J E M Izgubljeno sindikalno Iz kaznlco ln Jo proglašam za neveljavno. — Pungerčar Anton, Grčvrh 15, p. Mirna peč.

M E S T N A P O P R A V I.,IA LNICA ČEVLJEV v Novem mestu sprejema vsak dan vsa v stroko spadajoča dela In izdeluje novo obu tev po meri. Cene so ostale Isto kakor pred I. novembrom! Prepričajte se z naročili In s popravilom vaše o b u t v e !

N A G R O B N I K A M E N A L I PLOSCO vam uredi Mestno kamnoseštvo Novo mesto. Gerdešlčeva nI. št. 8 (poleg novega mostu v Ragov log). Ce potrehujete novo ploščo, spomenik ali robnike, se obrnite na nas Klešemo In barvamo črke oz. napise na spo­menikih In spominskih ploščah.

M E S T N O M I Z A R S T V O v Novem mestu. Ljubljanska c. 28, telefon 101, sprejema vsa v t a p e t n i š t v o spadajoča dela In po pravila.

Oreja uredniški odbor - Odgovorni urednik Tone Gošnlk - Naslov uredništva in uprave Novo mesto Ljubljanska oesta 2A, telefon •U. 127 - Postni predal 93 - Tekoči račun pri K o m u n a l n i banki v Novern mestu štev >!1fi-l 'HW22 I - Tetrtletn« naročnina 75 d b uolletna 150 din oeloletu*. 300 din - Naroč lina se plačuje vnaprei - Tiska tiskarna

Ljudske pravice v Ljubljani

Stran 4 D O L E N J S K I L I S T Stev. 50.

Prosvetno Zlvlfcnfc med votoki Y Bršltinu K o trobentač ob po l 8. zvečer za t rob i

zbor, vojaškt nov inc i , k i so se šele ne­davno navad i l i na postroj itev, vedo, da ee začenja ku l turno de lo v četi. Razen vojaškega in političnega udejstvovanja imajo vo jak i J A vsestransko možnost tud i za i zobrazbo in ku l turo , kar je b i lo v s tar i jugos lovanski vo jsk i doce l a onemo­gočeno.

V eni edinic Bršljinske garnizije p r i N o v e m mestu je ku l turno de lo po p r i za ­devnost i vo jakov in komande posebno dobro razv i to . V o j a k i imajo 6voj p e v sk i zbor in so že dosegl i kar lepe uspehe. T a k o 60 za dan Repub l i k e p r i p rav i l i dve pesmi : »Zastavo Partije« i n »Republiko«. Imajo tud i živahno delujočo fo lk lorno skup ino s 24 člani, k i je nastopi la že dva ­krat. Skup ino vsak dan vad i podof ic ir Ivaš, k i je prej sode lova l v ku l turnoumet -niiškern društvu v S i sku . Seveda ima te­žave! O d mladih vo jakov, zbran ih iz vseh repub l ik , k i naj plešejo različne in nepo­znane plese, je treba osnovat i ko l ek t i v , k i bo res p r ikazova l bogastvo naše fo lklo­re. T o jim bo pomagalo, d a bodo kasneje v svoj ih vaseh in podjetjih lahko organi ­z i ra l i fo lk lorno udejstvovanie. V četi je tudi skup ina recitatorjev, k i so že d v a ­krat nastopni na četnih pr i red i tvah . S k u ­p ina si pr izadeva, da zajame čim več čla-.nov in jih izobraz i za reci t i ranje.

Stenčas sta lno izhaja. V njem vo jak i zastavljajo i,n rešujejo vprašanja, važna za njih in vso edinlco. R u b r i k i »Verja­mete a l i ne« in »Kaj kdo ljubi« sta ne­dvomno najbolj bran i . P rav tako imajo svoj odbojkarski m nogometni k lub . K e r je v četi tudi državni reprezentant v bantam kategori j i , Sradanovič, so že

Važno sporočilo naročnikom in bralcem

za 1952. leto V letu 1952 bo prihajal »Do­

lenjski list« k vam v razširjenem obsegu. Enkrat do dvakrat na mesec bo izhajal na 6 straneh, dvakrat do trikrat na 4 straneh, večkrat na leto pa na 8, 10 in 12 straneh.

Cena posamezne številke bo po obsegu tednika 8, 10 oziroma 12 dinarjev, stalni naročniki pa bodo vse številke prejemali po enotni nižji ceni: celoletna naroč­nina za 1952. leto bo 400 din, pol­letna 200 din in četrtletna 100 din.

Za naročnika bomo šteli samo tistega, ki v n a p r e j plača vsaj č e t r t l e t n o naročnino. Plačate lahko ali osebno v naši upravi v Novem mestu ali na naš ček. ra­čun št 616-1-90322-1 ali pa po navadni poštni nakaznici na na­slov: Uprava »Dolenjskega lista«, Novo mesto, poštni predal 33 — Ljubljanska cesta 25. Prosimo, da na položnici ali nakaznici napišete » s t a r « oziroma »n o v« naročnik.

Dosedanjim naročnikom bomo priložili v eni prihodnjih številk p o l o ž n i c e . Prosimo, da nam naročnino čimprej nakažejo. Kdor v letu 1952 ne namerava ostati naš naročnik, naj prvo januarsko šte­vilko v r n e s pripombo: Ne sprejmem.

Starim naročnikom Sn vsem rednim dopisnikom nudimo 10% p r o v i z i j e za prodajanje »Do­lenjskega lista« in za zbiranje ma­lih ter reklamnih oglasov, ki jih objavljamo. Interesenti naj se pis­meno ali osebno javijo upravi lista, nakar jim bomo dali natančnejša navodila.

Vsi naročniki, od katerih bomo celoletno ali polletno naročnno za leto 1952 prejeli vsaj do 20. ja­nuarja 1952, bodo deležni velikega n a g r a d n e g a ž r e b a n j a , ki bo 21. januarja v upravi našega tednika. Prva nagrada — 1000 di. narjev, petnajst knjižnih nagrad itd.

Pozdravlja vas U P R A V A

»DOLENJSKEGA LISTA«

organiz i ra l i nekaj t ekem v r okobo rb i . T a k o je omogočeno treniranje v tej šport­ni panogi nov incem kako r t i s t im, k i so se že doslej udejstvoval i v r okobo rb i .

Džes je sestavl jen i z 6amih vo jakov in ima t r i harmonike , štiri k i t a r e , v io -

zumlj ivo, d a j im predpostav l jen i nudijo vso pomoč. Vo jakom je dano popo lnoma na volijo, v katero smer kul turnega de l a se vključijo. Nekate re veje ku l turno-mno­žičnega deila 6 0 o zko povezane z voja­škim i n . političnim poukom.

Vojaki pri »srbskem kolu«.

l ino, nekaj tambur ic , f lavto i n k lar ine t . Zdaj je s icer še neubran, toda kaže, da

bo k m a l u postal odlično sredstvo z a za ­bavo v četi.

K i n o obiskujejo vo jak i enkrat n a te ­den. P r a v talko j im je omogočeno branje časopisov. Vsak tret j i vojak je naročen na »Borbo« a l i »Pol it iko«, na armadmi tislk a l i kak l oka ln i časopis. Za časopise so določene posebne ure zvečer. V s a k a učilnica ima »vojaški koaiček« o z i r oma ročno knjižnico, k i jo za laga centra lna knjižnica, in tako vojak l ahko vedno dob i v r oke dobro knjigo. Predavanja iz raz­n ih področij so pogosta. Šah je pr i l jub­l jena igra, k i se je je naučil že vsak rekrut .

D a ku l turno de lo tako lepo uspeva, imajo zaslugo sami vo jaki 6 svoj im k u l ­turno-prosve tn im odborom; seveda je r a -

Taiko množično ku l tu rno delo se l ahko razv i ja samo v resnično l judsk i armadi , kakršna je naša. S t em s i vo j ak i širijo svoje politično in ku l tu rno obzorje ter zore v dobre vojake, k i bodo zna l i zve­sto b ran i t i domov ino pred komer ko l i . K u l t u r n o razv i t vojak t u d i laze razume, zakaj mora sovražiti sovražnka svoje do­mov ine i n vsakodar , k i ograža našo svo­bodo. Naši vo j ak i vedo, da je Sov je tsk i zvez i in njenim sate l i tom Jugos lovanska armada najhujši t r n v pe t i , kaj t i t a arma­d a je b i l a in ostane največje jamstvo naše svobode in neodv isnost i . Jugos lovanska armada je t ista, k i vsem našim de lovn im l judem omogoča mirno, us tvari ailno de lo v grad i tv i soc ia l i zma in k i stoj i kot t rden bran ik m>iru v sve tu .

Kapetan Ante Živković

Rednim naročnikom našega tednika pripravlja uprava lista prijetno presene­čenje. Vsak naročnik, ki bo izpolnil svojo dolžnost do lista s tem, da bo že pred ali takoj po prvem januarju 1952 plačal celoletno ali pa vsaj polletno na­ročnino za leto 1952, bo sodeloval v ve­likem n a g r a d n em ž r e b a n j u , ki bo v upravi lista 21. januarja 1952.

Nagradnega žrebanja bodo deležni vsi naročniki, od katerih bomo najkas­neje do 20. januarja prejeli celoletno ali vsaj polletno naročnino za novo leto. Ker prihajajo nekatera vplačila s čeki do nas šele po 14 dneh, svetujemo vsem naročnikom, da vplačajo naročnino na najbližji pošti (ali pa pri nas osebno) takoj po 1. januarju.

Vsi, od katerih bomo vsaj do 20. ja­nuarja prejeli celoletno naročnino (400 dinarjev), bodo sodelovali v p r v i sku­pini nagradnega žrebanja. Za te naroč­

nike smo pripravili te-le nagrade: 1, nagrada — 1000 dinarjev v gotovini, 2. —9. nagrada — krasne knjige, ki

bodo v ponos vsaki knjižnici. Vsi, od katerih bomo vsaj do 20. ja­

nuarja prejeli polletno naročnino (200 di ­narjev), pa bodo sodelovali v d r u g i skupini; za te smo pripravili naslednje nagrade:

1. nagrada — »Dolenjski Ust« za leto 1952 — brezplačno,

2. nagrada — »Dolenjski list« — po­lovica leta brezplačno,

3. —7. nagrada — lepa knjižna darila. Kdor je v zaostanku z naročnino za

leto 1951, mora seveda prej poravnati za­ostanek, hkrati pa naj nakaže predpla­čilo za leto 1952. V nagradnem tekmova­nju Jfodo sodelovali tudi vsi tisti naroč­niki, ki plačujejo naročnino za »Dolenj­ski list« za svojce v inozemstvu.

Uprava »Dolenjskega lista«

0 preimenovanju novomeških ulic in trgov mesta po pr i zadevnost i sedanjega M e s t ­nega l judskega odbora vendar le začenja dob i va t i lepše l i ce , je t r eba z vso res­nostjo mis l i t i t ud i na odraz njegovega go­spodarskega, ku l turnega in političnega življenja, ka r naj izpričujejo imena nje­gov ih ul ic in trgov.

N a novembrskem zboru vo l i l c e v No ­vega mesta je biilo obravnavano tud i vprašanje pre imenovanja novomeških t r ­gov in u l i c . K e r je s tvar t o l i k o važna, d a je ne more zadovol j ivo rešiti samo za to postavl jena komisi ja, n i t i ne samo enkrat ­n i zbor -volilcev, začenjamo v našem listu z j avn im razpravljanjem o tem vprašanju, d a b i t ako v z b u d i l i zanimanje čim širše javnost i in doseg l i sodelovanje vseh, k i j im je Novo mesto p r i s r cu . Oglasijo naj se ne samo današnji p r eb i va l c i Novega mesta, temveč tud i on i Novomeščam, ki j h je službena dolžnost raztres la po vsej državi a l i sedaj s ta lno žive i zven doma­čega kraja, pa j im še vedno Novo mesto utripiije v mis l ih in čustvu z vso in t im­nostjo rodne hiše. Le taJko bomo prišli do zadovo l j i ve rešitve vpraišanja, k i je prav t ako ko t regulaci ja mestnih u l i c in poprav i lo ter poz idava hiš v mestu važno za odraz središča Dolenjske, če l epo urejene ul ice i n snažne hiše ustvarjajo mestu lepo l i ce , m u poimenovanje u l i c in trgov daje pečat njegovega življenja od davn ih d m njegovega začetka do najbolj ž ive in aktua lne sodobnost i . Oboje je enako važno in sedaj, ko zunanje l i ce

Š e o T r d i n o v i p o d o b i Dolenjski list le prinesel v 48. St. za-

nlmlve spomine »ov, Dolenjca o tem, kako je pred skoraj pol stoletja fotografiral pisatelja Janeza Trdino. Nič čudnega nI, če se je po toliko letih marsikatera po­drobnost v spominu zabrisala, nastala pa tudi ta ali ona netočnost, k i se pa s pomočjo nekaterih zanesljivih virov da do­polniti In popraviti.

Dr. Aleksander Hudovernik, dober Tr ­dinov znanec, kt je sam dal pobudo za fotografiranje je namreč osem let po do­godku natanko popisal, kako je bilo. Takole pravi ;

»Bilo je 28. majnlka 1905, ko se na« je napotila četvorica v Novo mesto pozdravit pisatelja Janeza Trdino na preddan nje­gove petlnsedeindesetletnice. Čutil sem se dolžnega, da baš ta dan pozdravim svojega starega znanca lz dijaških let, kl ga skoro leto dni nisem videl. Poznal sem ga kot nekdanji novomeški dijak dolgo vrsto let ter se seznanil ž njim, ko sem na novomeški gimnaziji obiskoval tretji razred. Sešll smo ae tisti dan, (potem) ko sva bivši župan Hribar In jaz Trdino že prej pozdra­vi la na njegovem stanovanju, opoldne ž njim v gostilni pr i T n e k u . kjer je navadno obedoval. Že na potu v Novo mesto »em premišljeval, kako bi se dalo pripravit i Trdino do tega, da se da fotografirati, ker nismo imeli do tedaj nobene njegove slike. Kakor sem poznal Trdino, sem vedel, da ga bom k temu Ie težko pripravi l . Obvestil sem navzoči dami, gospo Hribarjevo l n svojo soprogo, kaj nameravam ter ju na­prosili pomoči. V nadi, da se ml nakana po­sreči, sem takoj ob svojem prihodu obvestil fotografa Dolenca, da se naj po obedu zglasl v TučkovI gostilni. Med obedom sem se za nekoliko trenutkov odstranil Iz gostilniške sobe, med tem pa »ta začeli dami Trd in i prigovarjati, da se naj da skupno z družbo fotografiral i, č e š da bomo imeli v»l trajen spomin na njegovo petinsedemdesetletnlco. Trdina nt bil nič kaj naklonjen tej Ideji, češ: , k a j b l s e d a l s t a r d e d e c f o t o ­g r a f i r a t i ' , nazadnje se je vendarle vdal. Ko sem stopil zopet v gostilniško sobo, so me obvestili, kaj so med tem sklenili. Misel sem toplo pozdravil, poklical foto­grafa, ki je takoj pričel svoje delo. Ker nI bilo v sobi prave razsvetljave, se foto­grafija cele družbe nI posrečila, pač pa se je dobro posrečila Trdinova podoba, In to Je bila glavna stvar — dne 15. julija, tedaj

komaj šest tednov po sestanku, me Je pre­senetila tužna brzojavna vest, da je ob polu šesti ur l dopoldne Trdina preminil«. (Ljub­ljanski Zvon 1918, 124—125)

Da podatki dr. Hudovernlka drže ln da je omenjena družba pisatelja p r e g o v o ­r i l a , da se je dal slikati, dokazuje tudi Trdinovo pismo dr. Zbašniku 1. 1905: »Po svoji volji bi se. Jaz ne bil dal nikdar foto­grafirati aH prisil i lo me Je društvo, najbolj ima to na vesti gospa županja. AH do zdaj še nisem dobil nobene slike. To se razume samo po sebi, da V a m rad ustreženi (z njo), kadar ml bo mogoče.« (Odmevi 1930, III., 120)

Prav to Dolenčevo fotografijo Je kmalu po pisateljevi smrti objavila revija Slovan 1905, str. 280, uredništvo pa je na koncu številke dodalo razlago, ki polnoma potrjuje Hudovernlkovo poročilo. Zaradi podatkov o sliki naj ga navedemo v odlomku z Je­zikovnimi napakami vred: »Na dan svoje (!) 75. letnice pa ga je posetla družba intimnig znancev Iz Ljubljancintej se je posrečilo, pregovoriti ga, da se je dal fiotograflrati. In slučaj je botel, da je ta prva fotografija Trdine tudi zadnja. Novomeški fotograf Dolenc je napravil Iz cele skupine posebne slike pokojnika ter Jih oddaja po K 1.C0 s poštnino vred.«

Povsem tem lahko rečemo tole: maja 1905 so Trdino obiskali Iz LJubljane Ivan

Hribar, dr. Hudovernik In njuni soprogi. Na željo vse družbe Je s T r d i n o v o v e d n o s t j o Dolenc vse skupaj fotogra­firal v Tučkovi gostilni. Posnetek se nI posrečil v celoti, pač pa Trdinova podoba. Prav to Je fotograf razmnožil ln je po pisateljevi smrti tudi prodajal. Fotografi­ranje torej nI v nikakl zvezi z Izdajanjem Trdinovih zbranih spisov, kakor se včasih bere, ker so le-tl zaceli Izhajati poprej, ampak je dal pobudo zanj le obisk prijatelj­ske družbe iz Ljubljane.

Pa še nekaj o podobnosti fotografije. Tov. Dolenc zatrjuje, da je fotografija zelo verna, dosti bolj, kakor pa risba, ki jo je v naglici In kar na navadno vizitko narisal pr i Tučku Ivan Vavpotič, ko je bil še študent praške akademije (posnetek je prinesel tudi T»varlš 2. junija 1950, str. 354). Tudi o tej stvari so mnenja deljena: dr. N i ­ko Zupančič, ki J e kot novomeški študent Trdino gotovo z zanimanjem večkrat opazo­val, sodi, da Vavpotič ni pogodil le glavnih potez obraza, »ampak Je verno Izrazil flzlo-gnomtjo ln karakteristične atribute oseb­nosti« (Dom ln svet 1924, 42). P r i l ika je lepa: obe sl iki , narejeni za pisateljevega življenja, sta blil večkrat posneti po časo­pisi, tudi Novomešftanl, ki so Trdino dobro poznali, niso tako redki, na bi lahko mimo­grede presodili, katera slika Je vernejša.

Bčr.

Gojenci kmetijske šole Grm so gostovali v Dolenjskih Toplicah K m e t i j s k a šola n a G r m u ne s k r b i

samo za s t r o k o v n o i zobrazbo s v o j i h go­j encev s podeželja, temveč j i m daje t u d i splošno k u l t u r n o i zobrazbo . V n e ­de l jo 25. n o v e m b r a so i g r a l c i g r m s k e šole gos tova l i v D o l . T o p l i c a h z u p r i ­z o r i t v i j o l j u d s k e i g r e D o m e n . P r o s t o r ­n a d v o r a n o novega zadružnega d o m a so g l eda l c i sko ra j p o p o l n o m a n a p o l n i l i . I g ra l c i , s a m i kmečki fant je i n dek le ta , kažejo do o d r s k i h d e l v e l i k o vesel je, v e n d a r se j i m je pozna lo , da od ra še n iso dovo l j v a j en i . T u d i govor i ca i g r a l ­cev, k i so d o m a i z r a z n i h k ra j e v i n se

poslužujejo domačega d i a l e k t a , je p r e ­cej m o t i l a . N a v a d i t i se bodo m o r a l i od r ske govor ice . M e d n j i m i so i g r a l c i , k i se bodo ob d o b r i režiji l a h k o r a z v i l i še v p r a v dobre i g r a l c e -d i l e t an t e i n k i bodo po končani šoli l a h k o t u d i v s v o ­j i h domačih k r a j i h prece j p r i p o m o g l i k d v i g u vaških odrov . Z nas t op i i n z r a z u m e v a n j e m zah t ev o d r s k e u m e t n o ­st i s i bodo g r m s k i i g r a l c i p r i d o b i l i več sp r e tnos t i i n n j i h o v i nas t op i bodo v e d ­no boljši. 2 e to, d a se po leg svo jega d e l a posvečajo t u d i d r a m a t i k i , je r a z ­vese l j i vo de js tvo . D . G.

K a d ar 6e lot imo rev iz i je uličnih imen, moramo imet i pred očmi nekatera osnov­na načela, k i se nam jih je p r i tem držati: ohran i t i je t reba take nazive, k i nam razodevajo vJogo dotičnega mestnega pre ­de la a l i u l i ce v sto letnem mestnem rnz -voju, ohranit i a l i po imenovat i je t r eba u l i ce po osebah a l i ustanovah, s k a t e r i m i je Novo mesto povezano s splošno s lo ­vensko ku l tu rno rastjo, in ne najzadnje uporab i t i nazive, s ka t e r im i bo izpričan delež in podčrtana v loga mesta v usodnih l e t ih osvobodi lnega boja ter izražena z a ­hvalnost on im, k i so svoje de lo in življe­nje žrtvovali osvobod i t v i s lovenskega l judstva.

Drugo, ka r je p r i podel jevanju uličnih imen treba imet i pred očmi, je posebnost posameznih mestnih prede lov ter v po-štev prihajajočih ul ic . T r eba je ločiti m e d zgodov insk im jedrom mesta in nov imi , iz njega organsko rastočimi mestn imi de l i z novo nastajajočimi trg i in širokimi u l i c a ­mi , k i so sedaj dos t ik ra t komaj 6 širo­k i m i o b r s i označeni in čakajo še ra zum­ne in tenkočutne roke urbanis ta in a rh i ­tekta, da j im začrta trdno in ustrezno ob l i ko .

Tretje, o čemer s i je t reba b i t i na jasnem, pa je sk rb , da je u l i c a a l i t rg dostojna imena, k i ga naj nohi.

Ne spuščali bi se danes v podrobnejšo obravnavo predlogov za poimenovanje u l i c ; o tem bi spregovor i l i prihodnjič. Ho t e l i b i poudar i t i le še to, d a je vsaj tako važno kot podeljevanje nov ih imen ul icam, važna tudi njih ured i tev . Po l eg tega pa naj ima vsaka pomembnejša u l i c a na svojem začetku tudi obrazložitev svo­jega naz iva . K a k o naj bo to izvršeno, je stvar a rh i t ek ta in umetn ika . P r a v tako b i b i l o t reba m i s l i t i na okras mesta z estetsko po lnovredn imi k i pa r sk im i in ar­h i t ek turn im i spomen ik i in podobn ; m, če­sar mesto danes sp loh nima. D a b i b i l o treba to reševati h k r a t i z nov im po ime­novanjem, je na d lan i , ker b i s tem po­samezni mestni prede l a l i večja u l i ca do ­bi la tud i svoj lepotn i in umetniški po­udarek. Vemo , da tega ne bo mogoče izvršiti v nekaj dneh, porazgovor i t j pa b i se vel jalo tud i o tem, saj je to t u d i de l ku l turne po l i t ike Novega mesta. T e pa nik jer n i mogoče vodit ; samo z v i d i ­kov trenutne kor is tnost i i n potrebe.

Obvestilo dopisnikom Z a r a d i p o m a n j k a n j a p r o s t o r a so v te j

štev i lk i i z o s t a l i števi lni p r i s p e v k i donrits-ni ikov i z Žužemberka, Šmihela. Gpadaca , M e t l i k o , s t . J e r n e j a . N o v e g a mesta , Stopič. T r e b n j a i t d . O b j a v l j e n i bodo v p r i h o d n j i števi lki , k i bo i z d l a v povečanem obsegu .

Uredništvo

J o ž e D u l a r

K u l t u r n i delež Be le k ra j ine (OB S T O L E T N I C I S L O V E N S K E K N J I G E )

B e l a kraj ina, deželica uklenjena med Gor janc i in Ko lpo , med žumberške h r i ­bine in kočevske hoste, je svet zase. Po ­maknjena na jug prav tako kot Prekmur je na vzhod in Koroška na sever, t vor i z onima dvema skrajne mejnike našega rodu m naše besede, z last i naših pradav­nih obredi j , k i so se do dane« ohrani la edinole v teh obrobnih pokraj inah. K o ­roški z i l j sk i rej in štehvanje, p rekmursk i rmeštrski ples i in podravsk i orači z ostan­k i korantovanja , be lokranjska ko la , jur-jevanje, k r e6nce , robčeci, metliški turn in petel inj i boj ! T o je poezija, to je moč, to je zakoreninjenost v izročila očetov, k i so nared i la , da stoje mejn ik i tam, kjer so jih naši p redn ik i zasadi l i .

B e l a kraj ina je postav i la mejnike in ni ods top i la od njih B i l i so T u r k i , pre-o lav i l i so jo — ne enkrat ! — toda vzdr­žala je! Dežela je b i l a v pepe lu in ruše­vinah — k a k o prazn ih rok stoj i tu dost i ­krat umetnostni zgodov inar ! — toda osta-a je! Osemnajstkrat so Osmani napad l i ^elo kraj ino, petkrat je b i la M e t l i k a po­gana al i razrušena Meč v en : , z idarska

J i c a v drugi r ok i , to je b i l opravek Be -lokranjcev skoz i dolga desetletja. K a k ­šen naj bo torej ku l tu rn i delež te revne deželice?

In vendar ga je dala. Ne s icer takšne­ga kot na p r i l i ko 6elška ali 60rška do l ina , kjer so njeni ljudje ime l i l jubl janske šole

in nj ihovo učenost skoraj na dosegljaj. Sele čez Gor jance se je Be lokran j cu od­p i ra la pot v svet .

Šli so drug za drug im. Peš, z domačim in poštnim vozom in z v l akom v zadnj ih desetletj ih. V Novo mesto, Ljubl jano, Gradec , na Dunaj . . . Po vsej e v ropsk i zemlj i in še čez morje. Šli so kot šolniki, književniki, k ipar j i , s l ikar j i in g lasbeniki , s lovstveni iki n znanstvenik i , pub l i c i s t i i n po l i t i k i . B i l i so seme, dovol j bogato za to revno deželo.

T a k o je Metlika, kot nekdanje s red i ­šče Be l e kraj ine (Metliška marka), do­volj častno odr in i l a svoj delež. Iz nje je kot najodličnejši izšel k ipar Alojzij Gangl (1859—1P935), k i se je iz skromnega podo-barskega vajenca ra zv i l v samonik lega umetn ika in ustvar i l S lovencem vrsto mo­numentalnih de l . Njegova s tvar i tev sta V o d n i k o v in Valvasor jev spomenik v Ljubl jani , marmorno poprsje Prešerna, por t re t i Jos ipa C impermana, Emes t i n e Jelovškove in J o s i p a Str i tar ja. S s v o j m i k i p i in re l ie f i je okras i l l jubl jansko Opero (Veseloigra, Žaloigra, Geni j , glasba in drama), 6 t o l n o cerkev v Djaikovu, ce rkev v Presfibaunu pr i Dunaju, na metliškem pokopališču pa stoj i njegov bronast i K r i ­stus — osamel i popotnik. Dolga vrsta njegovih del je v zasebni last i Umetn ik , k i so ga utesnjevale ozke domače razme­re, je večidel svojega življenja prebil v

tuj ini , na Dunaju in v Prag i , kjer je tudi umr l . Žaro z njegovim pepelom so prepe­ljali v domov ino na metliško pokopališče.

P o d isto s treho kot Alo jz i j Gang l 6e je štirinajst let pozneje r od i l njegov nečak, pesnik in pisatelj Engelbert Gangl (1873— 1950). L epo je število knjig, e ka te r imi je bolj a l i manj uspešno obogatili našo kn j i ­ževnost, z last i m lad insko . Že z osemnaj­s t imi l e t i se je oglasi l v »Ljubljanskem zvonu«, 1897 i zda l pesniško zb i rko »Iz luči in teme«, v k a t e r i se je ponekod do­volj srečno otrese l C impermanove in S t r i ­tarjeve formalistične šole. K o t dramat ik je b i l uspešen — z las t i med izsel jenci — s štiridejanko »Sin« (1899), k i so ji kma lu s led i le drame »Sad greha«, »Dolina solz«, »Sfinga« in »Veseli ljudje«. Svoje ožje ro jake je op isa l v knjigah »Veliki trgo­vec« (1902), »Trije rodovi« in »Beli roja­ki«. Ko t šolnik je sestavljali šokka ber i la in de lova l kot pedagoški pisatelj in žur-nalist, z last i p r i s oko l sk ih g lasi l ih. L e t a 1900 je us tanov i l m lad insk i list »Zvonček« in začel izdajati »Zbrane spise za mlad i ­no«, k i so kasneje drugič ; ,zšli v deset ih knjigah pod nas lovom »Moja pot« . Enge l ­bert Gang l je b i l duševno čudovito pro­žen in de laven prav do zadnjih dni svo­jega življenja, ka r priča bogata neobjav­ljena l i t e rarna zapuščina. T u s ta dve z b i r k i pesmi »Belokranjske popevke «in »Pot v življenje«, dalje »Bela kra j ina v sonet h«, »Soneti o dobrem in zlem«, »Soneti s potovanja«, »Izbor sonetov 1941—1945«, »Milivoj in M i l a da — roman v sonetih«, »Rudar Janže — roman v prozi«, »Učitelj in kmetje — iz s tar ih šol­s k i h kanonik«, k i je p ravca ta epopeja Be l e

kraj ine. V zadnjih l e t ih p red smrtjo je napisa l v ve rz ih tudi tri logijo »Stare s la ­ve dedovina«, k i vsebuje t r i žalne igre v pet ih dejanj ih: »Samo«, »Solunska bra ­ta« ter »Črtomir in Bogomi la * .

Alojzij Gangl (1859-1935)

Iz M e t l i k e sta b i la brata Navra t i l a , od kate r ih je poznan zlast i Ivan Navratil (1825—1896) kot narodopisec, jez ikoslo­vec n urednik »Vedeža«, prvega s loven­skega mladinskega časopisa (1848—1850). Nap i sa l je mnogo narodop isn ih i n jez ikov­

nih razprav (1. 1850 je i zda l s lovnico) , T rd ina pa ga hva l i kot začetnika in očeta o l ikane s lovenske konverzac i je , k i je po l e tu 1848, z last i v društvih, vse bolj z a ­čela i zpodr i va t i nemščino. — Njegov brat Anton Navratil (1830—1897) je študiral na zagrebški un i ve r z i in b i l vzgojitelj otrok Jelačičevega brata Djura Jelačiča. Večinoma je živel ko t zasebnik v M e t l i k i , se zanimal za narodopisje in b i l kot p r i ­staš i l i r i zma med s tebr i narodnega življe­nja v B e l i kra j in i .

V M e t l i k i se je rod i l t ud i dr. Evgen Lampe (1874—1918), urednik »Pomladnih glasov« (1897), »Doma in sveta« (1900—• 1913) i n »Slovenca« (od 1900 dalje), Po p o k l i c u duhovnik je v p o l i t i k i in književ­nosti ostro odk lan ja l vse, kar 6e n i s k l a ­dajo s katoliškimi nravs tven imi in v e r sk i ­mi načeli.

Metličana s ta b i l a tud i naša šolnika Martin Ivanetič (1797—1881) in Franc Hočevar (1853—1919). Ivanetič je vel jal za enega najboljših učiteljev tedanjega časa m je za 6voje uspehe tud i posta l častni l jubl janski meščan. Nap i sa l je d v a nemška jez ikovna priročnika, medtem ko je Hočevar i zda l več dobr ih matematičnih knjig za srednje šole. B i l je profesor m a ­temat ike na t ehn ik i v B r n u in kasneje na t ehn ik i v G r a d c u , kjer je tudi umr l .

V M e t l i k i se je rodili tud i zdravn ik dr. Mirko Černič (rojen 1884), avtor ra zn ih zdravniških razprav im »Kliničnega besed­njaka«. Ve l i ko se t rud i za prav i lno s lo ­vensko zdravniško izrazoslovje (knjiga »Slovenske zdravstvene besede«) in je tud i uredn ik Zdravstvene knjižnice.