-
Poštrjina plaćana v gotovini Cena 2 din
GLASILO OSVOBOt>lLXE FRONTE O K RAJ EV CRNOMELJ, N OV O M E
ST O IN TREBNJM
LETO II. — Stev. 1 NOVO MESTO, 6. januarja 1951 Izhaja
tedensko
Novoleina poslanica maršala Tita
Vstopamo v novo leto 1951 s številnimi novimi zmagami
našihdelovnih ljudi. Lahko rečemo, da smo v preteklem letu
premagalirazne velike težave, ki so se včasih zdele skoraj
nepremostljive.Vstopanio v novo leto navzlic vsem nezgodam, ki so
nas spremljale vpreteklem letu, z velikimi delovnimi zmagami naših
delovnih ljudi.
Splošna nervoznost na svetu, iz strahu pred novo vojno, ni
zajelanaše države. Naši delovni Ijudje so izpolnjevali svoje
delovne nalogevztrajno in uspešno, saj so se zavedali, da bi
sleherna izguba drago-cenega časa, sleherna omahljivost, nervoznost
in strah pred jutrišnjimdnem občutno vplivala na izpolnitev
petletnega plana in nas oddaljilaod našega cilja, od hitre
zgraditve socializma in uresničitve srečnejšegajutrišnjega dne.
Naši delovni Ijudje so lani vestno izpolnili svojo dolž-nost, ki jo
imajo kot graditelji socializma, in prepričan sem, da bodo
tostorili tuđi v prihodnjem 1951. letu.
Da bi olajšali breme našim državljanom, smo v Ljudski skup-štini
z zakonom podaljšali popolno izpolnitev petletnega plana do
koncaleta 1952. Vzroki tega so vsem dobro znani, kakor je tuđi
znano, da sejim nismo mogli izogniti., ker to ni bilo v naših
močeh. Tam, kjer je biloto odvisno od naših delovnih ljudi, so bile
daleč presežene ali pa žeizpolnjene naloge petletnega plana.
Izrabljam priložnost, da izrazimgloboko zahvalo delovnim Ijudem pri
prometu naše države, ki so, pozaslugi svoje junaške
požrtvovalnosti, izpolnili petletni plan v štirihletih. Prav tako
izrekam zahvalo tuđi vsem tištim delovnim Ijudem,],•(. so s svojim
samopožrtvovalnim delovnim poletom izpolnili ali izpol-njujejo
svoje delovne naloge na srečo naše socialistične skupnosti.
Hudo elementarno nezgodo, ki nas je lani zadela, smo prebredlipo
zaslugi tega, da smo se uspešno izognilt osamitvi, ki jo je hotela
navse mogoče načine doseči Sovjetska zveza. S svojim doslednim
načelnimbojem za mir na svetu in z bojem za ohranitev svoje
neodvisnosti si jenaša država pridobila visoko priznanje na svetu.
Danes nismo večosoljeni, p a tuđi ne borno dovolili, da bi bili
osamljeni. Prijatelji miruin mirnega sodelovanja bodo naši
prijatelji.
Prizadevajrno si, dobro izkoristiti nauke iz preteklih let,
zlasti paiz zadnjega leta, in posvetimo v prihodnje največjo
pozornost takimproblemom, kot je varčevanje z vsem, kar potrebujejo
Ijudje za delom življenje. Naši kmecki delovni Ijudje naj v
prihodnjem letu posejejosleherno ped zemlje, posvetijQ živinoreji
in drugemu vso pozornost, dabi se povečal naš zivinski fona, kujti
nikdar ne moremo vnaprej vedeti,kakšne nezgode nas utegnejo Z o t i
e t d o i e t e t i i n kakšnega Sivljenjskegapomena je to lahko za
naso državo.
. Delovnim Ijudem naših tovam, rudnikov, transporta in vseh
drugihdelovnih mest želim v 1951. letu nove velike zmage na srečo
naše socia-hstične skupnosti.
Državljani in državljanke!Vstapamo v novo 1951, leto s
številnimi starinu skrbmi, toda trdno
moramo zaupati, da jih borno uspešno prebredli. ObraČam se na
našedelovne ljudi, naše znanstvenike, našo ljudsko inteligenco
sploh, posebejpa na našo mladino, naj v letu 1951 napno vse sile
pri izpolnjevanjusvojih nalog. Glejmo z zaupanjem v našo prihodnost
in storimo vse karnam nalaga naša dolžnost, ki jo imamo kol
državljani socialističneJugoslavije, da bi izpolnili petletni plan,
prav tako pa storimo vse zaobramoo našega mirnega razvoja.
Želim srečno 1951. leto vsem državljanom naše države.
Ne bo napak, če premislimo17. decembra prcteklega leta je volilo
v
novomeški okrajni ljudski odbor 78.41% v olivnih upravičencev;
od tega odstotka je dalobesedo kandidatom Osvobodilne fronte86.92%,
crni skrinjici 13.07»/».
Rezultat volitev je dovolj zgovoren in jev primeri z ostalimi
okraji v Sloveniji de-janski neuspeh, ki terja od nas vseh, da
sepoglobimo vanj in da. najdemo vzroke, ki sopiipeljali do tako
visoke vzdržnosti od vo-litev.
Pripomba enega izmed najboljših okraj-nih aktivistov: »Kar seješ
--- to žanješ!« jebila f>b objavi končnih volivnih
rezultatovupravičena.
Od vseh volitev po vojni so te izpadlenajslabše. Za seboj imamo-
leto, ki je našozemljo zadelo z različnimj vremenski mi
ne-zgodarnU, s politično sovražnositjo informi-rojskih držav in
gospodarsko blokado. Tostanje zahteva zx"elo ljudstvo, predvsem
pazrele, okrajne in krajevne aktiviste, ki jimtežko stanje ne zmeša
štren. ampak seznajo znajti v vsakem trenutku in Ijudemna domač
način razložiti težave, jih speljatiiz negotovosti in jim pokazati
pot, ki jev takem času edino pravilna. Po domaćerečeno: znati
nuditi človeku po človeško
Ali so to naši aktivisti napravili?Samo delno! Poznamo politično
delo ne-
katerih aktivistov, ki zaslužijo> popolno pri-znanje. Žive z
ljudstvom, so v velikem pri-jateljstvu z njim in mu s stalnim
življenj-skim stikom z njim nudijo možnost poti dorazumevanja tvseh
političnih in gospodar-skih težav. V takih krajih
izpolnjujejokmetje vse oddaje, nišo v zaostanku z davkiin končno: v
teh krajih so volitve zabeležileskoraj 100% uspehf
Na žalost so taki aktivisti v manjšini.većina je takih, ki
poznajo našega kmeta,ki mu v današnjih časih tuđi rožice ne cvc-lo,
Ie pri oddajah, davkih in tik pred samimivoHtvami. V krajih. za
katere odgovarjajoza politično in gospodarsko delo taki akti-visti,
je voilivnti usipeh izostal in dosege likvečjemu 70»/»
rezultat.
Razumljivo je, da v vaseh kjer ni pra-vega sodelovanja z
ljudstvom od strani akti-vistov, jeimljejo vajeti v roke špekulanti
indržavi sovražni kmetje, ki jim blaginja de-lavca, malega in
srednjega kmeta ni prisrcu. Z napotki, ki jih ta ostanek
nekdanjihvaških mogotcev dobiva od različnih straniskozi kanale iz
tujine, mešajo delovnegakmeta, ga spravljajo v negotovost in ga
natako pomemben dan, kakor so volitve vokrajni ljudski odbor,
odpeljejo rajši v zj--damico, kot pa na volišče, kjer bi
moralstoriti svojo dolžnost. *
V tem l,etu smo volili nove KLO, noveodbore osnovnih organizacij
Osvobodilnefronte. Kjer so bili ti odbori izvoljeni tako.kot smo
govorili da morajo biti, tam se jepokazalo sodelovanje, tam se ni
delalo napapirju in tjavdan. In mirne vesti lahko trdi-mol, da<
so k temu zopet pripomogli dobropodkovani aktivisti, ki no hodijo v
bitko niatere-n razoroženi, ampak so> se že o pravemčasu v
neprečutih nočeh podkovali z govori,članki in navodili naših
voditeljev.
Zbori volivcev so v nekaterih krajihšpanska vas in vendar prav
oni dajejo mož-nost poštenih in odkritih besed vseh voliv-cev. Na
teh zborih naj odločajo o najva'ž-nejših gospodarskih ukrepih in za
trdno nebo prišlo do krivic, ki se včasih zgode eine-mu ali drugemu
kmetu. Zbori volivcev imajov številnih krajih največje uspehe in
zakajjih poteon ne bi imeli v drugih. Pravi akti-vist — okrajni in
krajevni — • se jih bo zvso silo oklenil, in prav tako tuđi vsak
za-veden delovni kmet!
Tuđi predvolivnim sestankom so se po-nekod odmikali. »Bodo že
brez nas napra-vili«, so taki govorili in nasedali
prišepe-iovalcem. Ko pa so zvedeli za postavljenogakandidata, so se
znova po naroćilu snvraž-
nika ljudstva vrgli nanj z besedami: »Ta kan-didat ni za nas, mi
ga nismo izvolili! Nišo slina volišče in njihov izgovor zaradi
kandi-data in da so volitve svobodne, je takoklavrn, da bi ga v
bodoće nikdar ne upošte-vali, če bi vedeli, kako ubogi so pri
tempočet ju!
' Le 100«/» obiskani zbori volivcev bodopripeljali kmete, ki so
vezani na oddajo, dozadovoljstva. Izogibati se jih, pomeni
plju-vati v lastno skledo!
Odstotek vzdržnosti od volitev so dvig-nile pred vsem naše žene.
V Gotni vaši n. pr.ni volilo 26 volivnih upravičenceVj od tehdve
tretjini žensk. Na žalost se je zgodilov tej neikdaj tako zavedni
vaši tuđi to, danišo šle na volišče ženske1, ki dobivajo živil-ske
karte in ki so dobile že marsikaterodrugo pomoć od skupnosti. Vse
to nam od-kriva pomanjkljivo delo organizacije AFZv novomeškem
okraju. Tako, kot se je zgo-dilo v Gotni vaši, je bilo skoraj na
većinivolišč v našem okraju.
Postavlja se tuđi vprašanje, ali naj osta-ne član OF tišti
volivni upravičenec, ki nivolil. Razum pravi, da ne. Pravilno bi
biloprerešetati vrste članov OF. odstraniti ne- $vrednc in
pclitično še bolj dvigniti većino,ki bo ostala v vaški organizaciji
OF. To bopripeljalo do uspeha.
Značimo za rezultat naših volitev je tuđito, da so se vrstiJe
zmage v vaseh, ki so medvojno največ trpele, ki so bile v' vojni
naj-bolj povezane z NOB, neuspehi pa v kra-jih, ki so dali med
vojno največ borcev inpripadnikov beli gardi in okupatorju, kot
jeto primer v nekaterih vaseh v šentjernejskiin škocj'anski bližnji
in daljni okolici.
Nezanimanje nekaterih ljudi do gospo-darskega in političnega
življenja bo prema-gano le s požrtvovalnim političnim delom,s
pravilno obremenitvljo! vseh oddajialcetvkmečkih pridielkov in z
ljubeznijo, ki jomora čutiti vsak aktivist tuđi do
dolenjskegakmeta, ki ni prav nič slabši od vsakega dru-gega v
republiki. To je dokazal med vojnoin bo tuđi danes v težkih
gospodarskih ča-sih, če ne bo nećloveških izpadov
nekaterihoperativcev, ki se naravnost nesramno ve-dejo napram
pridnernu ljudstvu pri odkupih.
Napačno bi bilo vso krivdo naložiti nanperativca, ki tuđi nima
večkrat lahkegadela, ampak na vse tište kmete, ki se ote-pajo
zborov volivcev. na katerih se edinolahko pravilno razdeli krajevni
plan in stem ornogoči, da poteka odkup v redu, pra-vično in v
zadovoljstvo vseh volivcev.
Tišti kmetje, ki se največkrat pritožu-j&jo čez vse drugo,
kot pa čez glavnega kriv-ca, naj se zavedajo, da so sami pripeljali
dotakega stanja, ker se nišo udeležili sestan-kov in ker so se dali
vpreči špekulantu insovražniku, ki izkorišča zmedo v vaši.
Z novim letom stopamo v peto obdobjeprve petletke, ki bo od vseh
nas terjala delain razumevanja do vseh političnih in gospo-darskih
nalog. Res je, da smo že v preteklihštirih letih petletke dosegli
skoraj 100°/nuspeh, so pa še naloge, katerih se borno vsidelavci,
kmetje ih uslužtilencii oklenili zvsem požrtvovanjem in s tem
povedali, đ»pretekle volitve nišo bile stvarni odraz na-šega
ljudstva, pač po krivdi nekaterih, kise nišo dovolj poglobili v
svojo dolžnost inpa tistih, ki so to napako izkoristili v
svojesovražne namene. Jože Bon
Obilo UHpvhov ht srvve
naročnikoin ta bi*a1vt>m
lfrednist.ro hi upruva
-
Stran 2 »DOLENJSKI LIST«S'.ev. 1
Prvo zasedanje novoizvoljenega OLONovo mesto
Dne 23. decembra 1950 je bilo v Novemmestu I. zasedanje
novoizvoljenega Okrajnegaljudskega odbora. Od 87 izvoljemih
članovodbora >se je udeležilo skupščine 84 članov.
Po zaprisegi, s katero so dali člani odboraobljubo, da bo
njihovo deio po-svečeno ljudwski blaginji, gospodarskemu napredku
in na-daljnji graditvi socializma v naši državi, jedial izčrpno
poročilo^o deru starega odbora vpreteklih treh letih tov. Zvone
Pere. Povedaije, da so kljub vsem težavam doseženi
velikigospodarski in politični uspehi v okraju in
da so k temu pripomogli tišti odbornik!, kiso svojo dolžnost
vzeli za resho in s tempripomogli k uspeh-oan. Nazorno je
prikazaluspehe v lokalnem gospodarstvu, v lokalnigradnji,
industriji In komunalni dejavnosti.
Po poročiliu se je razvil živahen razgovor,ki je obravnaval
vprasanja trgovine in. pred-vsem zariru'iništva. O planiranju: v
gosipodar-stvu je živo posegel v razgovor tov. Hlede.
Tov. Cerne Jože, član CK KPS, ki1 je tudaprisostvoval skupščini,
je poleg ostalih vpra-šanj razčlenil zunanje-politični položaj.
Brez socializacije vaši ni socializmaV nadaljevanju je povedai
tov. Cerne Jo-
že, da so zunamji in notranji politični dogodki1esno povezani z
gospodarskimi ukrepi, kate-riim smo vsakodnevno priča, s težavaini,
ka-tere naše ljudstvo odločno in z uspehom pre-maguje, zavedajoč
se, da gradi sotializem.
Opisa 1 je klavrno delo sovražnikov, kiskušajo z raznirni
gospodarskimi in politić-
nimi pritiski vplivati na naše narode; vse> to 'pa je
zapisano porazu, ker je ljudstvo zvestona braniku težko pridobljene
svobode in ne-omajruo na delu za dosego socializima.
Poseben poudarek je dal zadružništvu navaši, t. j .
socializaciji vaisi. Temu vprašanjubomo morali posvetiti vse svoje
delo ki moči.ker brez socializacije vaši ni socializma!
Složno in vsestransko sodelovanje vođi do uspeho-vTovariš Zugelj
Martin se je zahvalil za
potrditev mandata in je v nadaljevanju s kle-nimi besedami
orlsal pravo stainjie v naši do-movini. Verao je tuđi prikazal
stanje pri nasob volitvah in rekel, kako vneto si želi reak-cija
strankarstvo, kar naj bi prinašalo mast-jie dobičke na račun
delarvca v njihov žep.To so dokazale zadnje volitve v okrajni
ljud-ski odbor. Jasno je, je nadaljeval tov. Zu-gelj, da je vse to
delo informbiroja, ki v svojinemoći vpije, naj se vendar enkrat
dvignejo»zdrave« sile in obraćuinajo z vodstvom drža-ve. Mi vema,
da je njihov krik glas vpijoćegav pušćavi in da so zdrave sile
narodov Jugo-slavije že našle svoj cilj, kateremu se nebodo nikoli
odpovedale. Ljudstvo Jugoslavijene bo nikdar in nikomur molzna
krava. Raz-očaranje v sedanje vodstvo Sovjetske zvezeje tako
veliko, da ne bomo od njega nikdarveć pričakovali pomoći, ker se
zavedamo, damu je cilj le izkoriščanje drugih narodov-Naslonjeni na
lastne sile, si bomo zgrađilisami. sebi dostojno ognjLšče.
V zvezi z demokratizacijo j>e govoril o zbo-rih volivcev, ki
naj odločajo v vseh vpra-šanjih. Na ta način bomo preprečili tuđi
špe-kulacijo in s tem pripomogli, da bo 'naše go-spodarstvo bolj
glaidko teklo.
Prikazal je tuđi stanje našega zadružni-btva na vaši, predvsem
delo in uspehe KDZ.Dosedanji uspehi — čeprav nišo v našemokraju
prav posebno veliki — zgovorno go-vore, da so na pravi poti in da
bo že bližnjabodoonost prinesla v tem pogledaj nove, ševečje
uspehe. Sovražnik je prav v vprašanjuzadružništva v naskoku, ker se
zaveda, dase ljudstvo v zaidrugah gospodarsko in poli-tično
izobražuje. Tega se on boji: prosvečenčlovek se ne da voditi za
nos!
Složno in vsestransko sode] ovan je nas vsehbo peljialo na;š
okraj do uspehov! In v za-družništvu imamo najvee nalog. Gledati
mo-ramo, da se ne bo dvigala proizvodnja le vtovarnah, ampak tuđi
na vaši. K temu bodo
pa doprinesie sedamje in nove zadruge, kibodo z umnim
gospodarstvom in strojno ob-delavo dosegle naijvečjo proizvodnjo. S
lem vzvezi je tuđi politično ideološki studij, ki gane srnemo v
nobenem slučaju zanemarjati.
Zaradi vremenskih nezgod smo, kar seprehrane tiče, v težkem
položajnu, ki pa sez vsakim dinem izboljšuje, ker nam
pomagaameriško in ljiudstvo drugih držav. V noviJugoslaviji vidijo
napredno ljudstvo, ki želisvobodno dihati. Zaradi tega imamo
pomočin jo bomo ludi v bodoče imeli. Jugoslavijaje prvoborka za sve
tovni mir Ln to ji dajenajvećji ugled ter priznanje v svetu.
Volitev čianov OILOV okrajaii izvršni odbor so bili
izvoljeni
skcleći tovariš i: predsedmik Zupanćič Viktor,tajnik Pere Zvone,
ćlani OILO Smid Stalne,predsednik planske komisije Hlede
Lojze,predsednik sveta za socialno skrbstvo PetričMartina,
predsednik sveta za zdravstvo Zu-pnfaktor in mu je zlasti v
današnji dobi po-svetiti vso pozornost zaradi prehrane prebi-vaktva
in živine. Zemlja je še kar dobra, lenekateri predell z izrazito
kraškim značajem •so zelo slabi in jih je težko obdelati. Zal̂ noj
je danes velika stiska ker je število ži-vine padlo — ni na
razpolago dovolj umet-nih gnojil, ki bi dopolnjevala hlevski
gnoj.Vpeljana pšenica »talijanka« se dobro ob-nese in daje obilen
in dober pridelek zrnja.Večkrat se pa tuđi zg°cli> da p?enica
jianekaterili predelih popolnoma odpove. Ajdefr pridelek, ra/on ob
prcveč sušnih letih. Iz-
birati bi pa bilo med n.ijbolj rodnimi —dobrimi vrstami, da se
pridelek poveća. ZV.tobi bilo treba delati več kontroliranih
poi/.-kusov z žitaricami in koruzo na raznih kra-jih po naprednih
poljedelcih — dobro uspelepoizkuse- potem popularizirati. Krompir
ob-rodi ob normalnih tleh ê kar /adovoljivo,vendar bi bilo treba
prciskusiti razne dru^evrste, ki drugod dobro uspevajo, v Bcii
Kra-jini pa še nišo znane. Živinska pes.t in ko-renje uspeva le na
dobro gnojeni zemlji. Vrtna•/.elenjava in sočivje uspeva v Beli
Krajinivsled milega podnebja prav dobro, vendarzahteva dobro
gnojeno zemljo. Bela Krajinapotrebuje nujno vrtnarijo, da bi
vzgajala raz-ne vrste sadik za zgodnjo zelen javo, ki jozelo manjka
ne le v črnomeljskem okraju,ampak tuđi drugod. Vinogradništvo
nazadu-je. Starejši nasadi pešajo vsled pomanjkanjagnojil in
škropiva. Potrebujemo trsnice, ki bioddajale dober trsni material.
Tako pa seširijo samorndnice vedno bolj, predvsem pašmarnica, ki
vsebujc tuđi zdravju škodljivesnovi- K temu se pridru/.uje šc
nedisciplini-ranost in nerazsodnost nekaterih vinogradni-kov, ki
silijo v prezgodnjo trgatev, ki dajepotem slabšo kvaliteto, ki se
seveda tuđi slab-še plača.
Sadjar,stvo bi bilo lahko za Belo Krajinozelo donbsno, če bi se
gojilo tako, kakor seto goji drugod (Štajerska, Goriška).
Sadjar-stvo propada rapidno. V prejšnjih časih je
bilodrevesničarstvo dobro razvito in skoraj vsa-ka Šola je imela
tuđi svojo drevesnico, kije dajala vsaj nekaj dobro vzgojenih in
akli-matiziranih sadnih vrst med ljudi. Danes ni— mislim — niti ene
solske drevesnice večv črnomeljskem okraju, ker je ljudska pro-
sveta to poglavje spustila iz svojega progra-ma: predvsem pa
crnomeljska.
Od leta 1945, ko je bilo več vaši požga-nih, napreduje lubadar
na sadnem drevju —predvsem pa na jabianah. Zelo se je razširiltrdi
kapar, ki ga nihče niti od uradne, nitiod privatne strani ne moti
in se lepo mirnorazvija in širi in bo kmalu vidno njegovouničevalno
delo. Na gospodarski ra/stavi jebila ma zemljovidu prikazana
njegova potrazvoja in kako se siri, da bi se pa pod-v/.eli kakšni
posebni ukrepi ra'/.en nekaj paro!in navodil o njegovem zatiranju
na papirju,mi ni znano. Da bi se pa začelo resno pobi-janje in
uničevanje tega škodijivca, pa splohni govora.
Belokranjsko podnebje in tuđi tla so iz-redno ugodna za črešnje.
Statistika pa namkaže, da ima Bela Krajina malo črešnjevihdreves.
Ponckod, kjer bi črešnje lahko dobrouspevale, je komaj par dreves,
na katere mla-dina juriša in dela pri tem škodo, rako da];•
marsikdo iz jeze potem posekal drevo. Čepa pogledamo spomladi po
go/.dovih, se karbeli od cvetja divjih črešenj, kar dokazuje,da bi
tuđi /lahtne Črešnje uspevale, pa ninikn-T.r, ki bi jih cepil.
V stari Jugoslaviji so razni prekupčevalciin verižniki,
izrabljajoč beden položaj belo-kranjskega ljudstva posekali na
stotine zdra-vih in debelih orehovih dreves, za katere soplaćali
sramotno ni/.ke cenc. To škodo soposkušali mnogi popraviti s
saditvijo novihdreves in danes se to tuđi precej deki- Trebabo pa
skrbnejše izbire semena, da bo tuđi sadprvovrsten, kar ne bo težko,
ker ima samoBela Krajina izvrsnu- orehe — »mehčake« /,izredno tenko
lupino.
Mctliške vinske gorice imajo precej pr-vovrstnih vinogradniških
breskev, izrednegaokusa. To vrsto bi bilo pa treba razmnožitipo
vsej Beli Krajini.
Kanizarica ima tovarno »Bclsad«, ki bilahko predelala vse
odvišno sadje v sadnesokove, marmelade itd. Tovarna pa ima pre-malo
surovin za predclavo in jih mora dova-/ati od drugod, kar podraži
izdelke in setuđi dosti sadja z večdnevnim prevažanjemin
prddadanjcm uniči.
Zc z ozirom na to važno panogo /ivilsbeindustrije bi moral
okrajni ljudski odbor mo-bilizirati vse sile za povzdigo
belokranjskegasadjarstva, ki bo prinašalo mnogo več koristitako
skupnosti, kakor tuđi belokranjskemuljudstvu, kakor pa hirajoči
vinogradi z manj-vrednimi trtnimi vrstami. O tem je poročattuđi že
predlani »Sadjar« in kakor izgleda,brez uspeha. Svojčas že tako
redke podružniceSadjarskega društva in Kmctijskc družbe nedelajo
več in strokovnih predavanj rudi ni.
Koštanja ima Bela Krajina dovolj J n pozaslugi sadjarskega
nadzornika tov. Štrekljase je pocepilo na domačo pod!ago nekaj
go-riskega maronija, ki uspeva. Da bi kdo na-daljeval s tem
korisrnim delom ni nikjcr opa-ziti. Sedanjim nasadom koštanja je pa
trebaposvetiti pozornost, čc že ni našla pot novabolezen —- rak na
koštanju, o katerem bogovora v nadaljevanju. Bilanca
belojtranjskc-ga sadjarstva ni razveseljiva in moti se, kdormisli,
da - se nekaj samo napravi. Zato botreba tej panogi posvetiti vso
pozornost inposlati na teren agilne in požrtvovalne akti-viste —
strokovnjake, ki bodo znali s pre-pričevalno besedo prikazati
potrebo obnovesadjarstva in začeti na spomlad s cepljenjern,.ki
mora postati množično. Cepičcv ne manjkain se jih lahko čez zimo
brez stroškov pri-pravi dovolj za najrazličnejše vrste sadja.
Potreba je nadalje, da bodo delah absol-venti kmetijskih in
vrtnarskih Sol na terenu,ne pa, da se zaposlijo po vseh
mogočiKpisarnah, samo v stroki ne.
(Nadaljcvanie sledi)
-
Stev, 1 »DOLENJSK1 LIST« Stran 3
Vodstva aktivov LM daj ej o obračunAktivi LM pri izvajatiju
svojih pred-
vohinih in voliliiih sesiankov temeljitopregledajo svoje delo,
tako da ocenjnje-je dobre in slabe sirani dela. S pravilnooceno
dela aktiva se med mladino raz-vija zdrava kritika in tako lahko
izlu-ščijo vse napake, ki so se pokazale medletom pri deki v
organizaciji. Ni dalečdan, ko smo volili nove elane
okrajnegaLjndskega odbora. — Miadinci in mla-dinke, vprašajivo se,
ali je mladinskaorganizacija pri tem važnem deln od-igrala svojo
politično vlogo. Še vednomislijo množične organizacije, kakor
ne-kateri KLO, da je treba mladino upo-rabiti le za tehnično
pripravo, za okra-'sitev in kurirska službo. Pa tildi v tempogledu
ni organizacija LM dovolj na-pravila. Na večjih voliščih smo
opazili,da so krasili elani predvojaške vzgoje,kljub temu, da je
ravno v tišti vašimladinski aktiv.
V Orehovici so na prvem sestankukritično pregledali delo
mladinske orga-nizacije, loda na žalost je bilo komaj po-lovi't a
članov LM na tem sestanku.Za tako slabo udeležbo se bodo na pr-vem
sestanku pogovorili in krivca hulikaznovali. V aktivu LM Gaberje
imajo6 takih grešnikov, ki so elani LM in senišo udeležili volitev
v KLO. Ali bo mla-dinska organizacija imela take elane vsvojih vrst
ah? Menda ne, ker ti nišo iz-polnili svoje državijanske dolžnosti.
Šeboli so obsojanja vredni zato, ker so pritem kršili programska
načela organiza-ci;e LM. Sem pa prepričan, da ni toosamljen pojav,
temveč, da je tuđi še podrugih aktivih kak član LM, ki ni šel
navolitve. Opaziti je tuđi to, da ni 100%udeležba pri volitvah v
sekretariate ak-tivov. Aktivi LM moralo pregledati in
ugotoviti vzroke, zakaj ni prišel ta alioni mladinec na volitve,
in tuđi daljeukrepati proti takim, ki se ne pokoravalodisciplini
većine.
V aktiva Podgrad lahko rečemo, daje enotnost volje — enotnost
akcije. Za-to je dosedaj ta aktiv sprejel najboljšeobveze za delo v
aktivu. Dobro so sepokazali aktivi LM Št. Peter, Surka vas,Vavta
vas, Škocjan, kakor tuđi še drugipri raznih delih, ki jih mora
organizacijaLM kot politična organizacija kvajati.
Sedaj, pred dobrim mesecem se jeiz JA vrnilo precejšnje število
članovLM, ki so bili v armiji zelo aktivni. Tuđite naj sekretarji
aktivov poiščejo invključijo v delo aktiva, saj ji bodo lahkonajveč
pomagali pri poliiicnem delu vorganizaciji Mladinska organizacija
mo-ra nadalje razvijati svoje delo tako, dabo res lovama, šola in
mesto videlo, daje to organizacija, ki ima zgodovinsketradicije,
skozi katero mora jasno prose-vati delo mladine.
Člani LM, bodite za vzgled tištim, kidanes še nekako omahujejo
in jih s svo-jim delom pripravljate za pot, po kat erise vi
neomajno trudite za uresničiievželja naše Partije. Na sestankih in
vprivatnih pogovorih si obujajte spominenaših najboljših mladincev
iz NOB, kiso se neustrašeno borili za svobodo nasvseh. Ti miadinci
so bili po večini članiSKOJ. Tako mora tuđi danes vsak članLM
aktivno sodelovati pri graditvi bolj-šegu in srečnejšega
življenja.
Okrajni komite LM Novo mesto želiv novem letu 1951 vsem aktivom
LM,da bi dosegli še boljše in lepše uspehepri utrjevanju
organizacije in Izvajanjugospodarskih kakor političnih nalog.
KUD „Katia Rupena" v Mirni peči je oživeloLeta 1949 so v Mirni
peči ustanovili KUD(
ki so mu dali ime po hrabri borki Katji Ru-pema iz Mirne peči.
Na ustanovnem obćnemzboru je bil izvoljen odbor, ki naj bi
društvovodil do vedno večjih uspehov v veselje pre-bivalcev Mirne
peči in okolice. Upanje jebilo veliko. Mislili smo, da bo Mirna peć
vtem pogledu oživela, da ne bo »mirna«, kotnosi ime. Na žalost je
KUD z vsemi svojimiodbornik! zaspa!. Le enkrat se je zdraimilin
zaigral igrico »Naši dijaki« in zadovoljenz uspehom nadalje val s
spanjem.
Iz skoraj dveletnega spanja ga je zbudilaučiteljicai Radej
Milejia. Takoj po prihoduv Mirno peć, se je zanimala za kulturno
de-
lo in iskala slik s člani KUD z željo, da bikulturno življenje v
tem kraju dvignila.
Za prvo prireditev so izbra!i Finžgarjevo»Razvalino življenja«.
Okrog Milene zbraniigralci, so se pridno lotili dela. Dali so
odsebe vse, da bi bila igra čim bolje nastudi-rana, Kljub temu, da
jih je vsakdanje delolovilo so z razlićnimi žrtvami in
neomajnoodločnostjo Radejeve Milene, spravili igrona oder.
Za Mirno peč je bil ta dan praznik.Igra jet uspela. Vsi gledalci
so čutili, da
je bilo vanjo vloženega veliko truda in ševeč Ijubezni.
Božič Adalbert, ki je igrai Kanteta, je
svojo vlogo dobro izpeljal, lahko bi jo šebolje, če bi se mu ne
zatikal tekst. Lenčko jeodigrala Klenfieničićeva Mirni. Besedilo ji
nidelalo zadrege, motil pa j>e gledalce smeh,ki ji jej veckrat
ušel. Premalo resno je vzelavso stvar in. tuđi za rekvizite, ki so
ji bilipri igranju potrebni, ni poskrbela. GaličKaro je igral kmeta
Martina. Iz igre samese je videlo^ da je rednoi prihajal k
vajajm.Tono je dobro odigrala Picljeva Slava, lenekaterikrat je
prehitro govorila. Ferjan paje bil Kumelj Jože. Vlogi je bil kos,
le večIjubeznivosti do Tonče bi moral pokazati.Sirka je zelo dobro
odigral Rozmanov Tone,ki se mu vidi, da je vajen odra. Edina
pri-pomba bi bila, da je pijanost pretiraval.Ceirnivec Joža je lepo
odigrala potovko.
Uprizoritev »Razvaline življenja« v Mirnipeči je za igralce
velik uspeh, za gledalcapa veliko veselje in prijetno
preseneeetnje.Vemo, da je imela režiserka kup preglavics sceno, ki
jo je za silo resila. V bodoče botreba tuđi v tem pogledu napeti
vse sile insposobnosti, da se ta pomamjkljivost resi.
Mirnopečani so prepričani, da bo kul-turno prosvetno delo v
Mirni peči ubralopot? ki jo je tako jasno nakazala tov. Radei-jeva.
Pri tem pomembnem delu želimo vsem "skupaj največje uspehe z željo,
da se zopetkanalu srečazno v dvorani. Mogoče ne bi bilonapak, če bi
nam za predpustnoi veselje po-stregli s kakšno komedijo.
Mirnopečani seradi srnejemo!
Odmev volitev v okrajne ljudske odbore
Kavčič Franc Kozlevćar Anton Meserko Franc
Volitve v okrajne l.udske odbore so na Dolenjskem zabeležile
najlepšiuspeh v trebanjskem ©kraju. — Na slikah vidimo 93 letnega
Kozlevčarja,82 letnega Kavćića in 83 letnega Meserka. Vsi trije
starćki so volili v volilnienoti na Cateški gori. Kljub
oddaljencsti volišča so bili med prvimi volivci:Kozlevčarjev oče pa
je vpjsan kot prvi volilec. Čestitamo vsem trem starčkomk visoki
politični zavesti in jim želimo najlepšo jesen življenja!
Vsem ljudsko-piosvetnim društvom in aktivomlOpozarjamo vsa
Ijudsko-prosvetna dru-
štva in aktive, ki se bodo udeležili tekmo-vanja v počastitev
10. obletnice Osvobodilnefronte, da se točno drže rokov za
prijavosodelovanja posameznib sekcij.
PevsM z&ort tn instrumentalne 'kupine,vokalni in
instrumentalni solisti ter plesntskupine prijavijo svojo udeležbo v
tekmova-nju najkasneje do 13. januar ja 1951 Okraj-nim odborom
Ljudske prosvete.
Lutkovni odri ter amaterska gledalisca t. j.dramske sekcije SKUD
»Jože Šeško«, Kočevje,KUD »Ivan Rob«, Ljubljana, SKUD »TineRozanc«,
Ljubljana, SKUD »Remigij Jerman«,Logatec, SKUD »Slava Klavora«,
Maribor,
SKUD »Dušan Jereb«, Novo mesto, SKUD»Miha Pintar«, Ruše, KUD
»Milan Majcen«,Št. \ ti nad Ljubljana, SKUD *Simon GiegorčiČ«,
Tolmin in SKUD »Lojze Hochkraut«,.'-''. Viji \ prijavi] j svojo
udeležba najka i ofsrajrnm odboromLjudske prosvete.
Vse zgoraj navedene kultumo-umetniskeskupine morajo v prijavi
navesti tuđi spored,s katerim bodo nastopile v tekmovanju.
Likovni krozki prijavijo dan in kraj svo-je razstave najkasneje
do 22. februar ja 1951Republiškemu izvrsnemu odboru Ljudske
pro-svete.
Izobrazevalni tečaji, Ljudske univerze,ljudske knjižnice in
filmski krozki bodo oce-njeni po rednih mesećnih poročilib in
potreb-nih pregledih na terenu. Dela drustev bodoocenjevali skupno
Republi'ski odbor in Okraj-ni odbor Ljudske prosvete.
Republi'ski izvršni odbor Ljudske prosvete'11 ovenh.fi*
Ali si žeporavnal naročnino
za svoj list?
Nieno novoletno voščiloPožrešno zrelo iašističnega Rima je
leta
1942 požrlo tuđi Longarjevo Ani in jo uvr-stilo v kolono od doma
odtrganih, od prssesajočih, od komaj medeno postlane postei-]je, da
jo odpelje .. .
. . . v Gonars!Sestradana se je opotekala med baraka-
mi in iskala prostora, da si odpočije. Naslo-njena na barako je
z na pol priprtimi očmizrla v modrino nttoa, v kateri je
kraljevalosonce.
Sonce! Zdelo se ji je, da je našla prija-telja. Pred dnevi ga je
gledala nad svojoborno domaći jo, mu mežikala in si mislila-:»Ali
tuđi moj sinek v hosti gleda van]?«Ix>ngarjeva Ani je;
poljubljala takrat rdečokroglo in želela, da poišče njen žarek
sinkanekje v borbi, daleč od nje.
Toliko ljudi je bilo z njo vred med ba~rakami, v barakah,
povsod, kjer je stopinjanašla prostor; vse natlačeno jih je bilo.
Ni-kogar ni poznala in vendar se ji je zdelo,da je njeno srce prav
tako utripalo' kot sol-za v starkinem očesu, ki je kanila na
njenoroko v trenutku, ko je ujela uš za vratom.
Longarjeva Ani iz Podboršta jei zruvalaiz čeljusti zlat zob, ki
ga je dobila od sestreiz Amerike, in skrila prstan, katerega ji
jenataknil na prst pri poroki njen mož: »Dajmi kruha!« Škrbina med
zobmi je potolažil*za nekaj dni lakoto, kakršno niti doma, če-prav
je bila »sabenkarca« ni nikdar čutila.Ani bi se rada ohranila.
Borila se je za otro-ka, za moža, upala je, da se še enkrat vmein
da takrat njeno trpinčeno telo in odkritosrce nudi le ie nekaj . .
.
Tuđi to je prišlo. Nje} neznan Milano jetakrat vriskal in z
glavo navzdol obelal Re-nita 7. vlaćugo vred. Ani je hodila peš
po
asfaltirani cesti domov. Srečavala je v strangledajoče ljudi in
poslušala vriskajoče Pri-morje, V lepi tržaški vaši Rožce se je
objelaz ženo, dobila kruh od dekleta v Kozinah insmeje iskala
sonce, da ga vpraša ali še živinjen sin in mož in hčerka. Vse ji je
razode-valo, da svoboda živi na svetu, da živi zaljudstvo, ki mu ni
žal krvi, Ijubezni in stra-danja.
Tuđi Ani je prišla domov, domov na svojoborno domadijo v
Podborštu. V sestradanemumožu, ki je privlekel kosti iz Trevisa, je
vi-dela človeka, kakršna je bila ona sama. Tu-đi za sinka je
zvedela. Ziv je. In hčerka zotroci tuđi. Kaj naj še želi? Z
drobtinicami,ki jih je lovila po revni vasiT je dajala
par-tizanskim kolonam srce. Na dlaneh je leižalanjena duša in je z
njo pozdravljala junake.Vriskalo je njeno življenje in se čudilo
ubo-gim, ki so se skrivali za okni. »Le kaj jimje?« — je sama sebe
vpraše/vala.
Nov naval sovražnika s kljukastim kri-žem leta 1943 jo je
zatekel v bajti. Prete-peni, sami brez moža, ki je ušel k sinu
vgozd, jo je bolelo srce ob trpljenju hčerke,ki je bila dva dni
zaprta brez hrane v kleti.Zaprli so jo »Vlasovci«, tišti, ki so<
bili domatam, kjer pravijo, da je socializem zgra-j e n . . .
Longarjeva Ani ni klonila. Skozi vsesku§njave in največje
trpljenje pretolčenonjeno srce je ostalo zvesto stvari, za katerose
je boril njen sin, njen dečko, kakor muje včasih rekla v mirnih
časih. Taka je. ostalaAni do svobode. Takrat leta 1945 je Ani
se-dela na klopi pred bajto. Vse je odšlo zdo-m.a. Njen dečko je
vriskal nekje v Ljubljani,mož je ime! vse povsod opravka, hčerka
je
z otiroki skuapj plela vence iz lipice in znjimi hitela za
poslednjimi, ki so odhajali.
Ženske, ki jo nikdar nišo marale, so ho-dile okoli nje in jo
barale: »Tako sama.?«
Ani ni bila sama. Z njo je živela osvoborjena zemlja. Nikjer
nikogar ni bilo okolinje in vendar: toliko zmagoslavja, toliko
za-doščenja, toliko pesmi in vriskov, ki jih znaslišati le Ani in
njej podobni.
Ani ni drugega vedela, kot to, da se boriza svobodo. Gnus do
okupatorja je skrilponizan je, ki ga je morala z bajtarjem mu-žem
in otroki preživeti pred vojno. In sedajkar na enkrat: s v o b o d
a !
Svoboda! Kaj pa sedaj. Tuđi Ani je mi-slila, da bo svoboda kar
na mah plačevalatrpljenje, da bo kar sproti vrnila vso lakoto,da bo
vsa blaginja prihitela kar ćez noč.
V Gonarsiu in še prej je Ani slišala, da separtizani, ne bore
samo proti okupatorju.Bore se tuđi proti domaćemu krvniku.
Ra-zumela je. in prav je, da je tako. Zato je tuđiona trpela.
Prišli so novi dnevi. O zadrugi ao začeligovoriti na Ajdovcu.
Kakor je bila vajenarevščine; se ji je le nekako odmikala zardružna
ekonomija, ki je po besedah nekaterihvaščamov bil zapisana smrti.
Njene roke, kiso rahljale nekaj pedi svoje zemlje in bilezraerom
udinjane bogatejšim vaščanom, sonemoćno stale pred velikim
vprašanjetm:»Ali naj se tuđi me sporazumemo za to no-vost, ki tako
trmasto kroži na Ajdovcu?«
Brez moža —- vzela ga je trpljenje — inbrez sina, ki je bil vse
đrugje le doona ne,si ni znala odgovoriti, pa tuđi Zupančiču
tndrugim, ki so prihajali do nje, je vedno po-vedala: »Saj je še
čas!« — Vajena zaslužkaod bogatinov se je nekako spoprijateljila
zrevščino. Vid*la je tudi ; da bogatini po voj-
ni drugače pladujejo, kot so pred vojno;»Saj ti ne bo nič
manjkalo, delaj pri nas,živela boš kot mi!« so ji govorili in Ani
jimje delala. Zulji, zrejeni na sosedovih njivaih,so molčali, ko je
zajemala precej zabelj>emožlico iz sklede. Prišla je p-a tuđi do
spoana,-nja. Videla je in spoznala, da njeni žulji re-de nekoga, ki
je bil vedm> grd, nasprotensvobodi revnega človeka in ki se
sedaj, kodrugi grade nekaj novega, lepšegaj šopiri ingovori prav
tako kot med vojno.
Ani je do golega slekla dušo ljudi, ki sose ji prilizovali.
Molčala je in ko je prišelnekega dne dobrodušni Pavličev Joža z
va-bilom, da s« vključi v zadrugo, mu je dalaroko.
— Velja, Pavlič!«Longarca iz Podboršta se j« vpisala v
zadružno ekonomijo na Ajdovcu, ki bo v no-vem letu, zadnjem letu
petletke postala pra*va Kmetijsko obdelovalna zadruga.
Zveč«ir, ko je bila sama, je sedla ^a mizoin napisala na papir
besede svojemu sinu,ki je v partijski soli:
Dragi mi sin!Tako velik si, sin, da bi se ti pred dnevi
ne upala pisati. Danes pa — po vsem tem.kar vidim in ka*r si mi
že ti pripovedoval,pa nisem razumela, ti povem. da nisem ničmanjša
od tebe. Danes vse razumem. Raz-ujnem tuđi umor, ki se je zgodil
pri nas naAjdovcu, Danes ne kaže drugače, kot to, ČAsmo prav tako
močni, kako>r smo bili medVojno. Vesela sem, da si tam, kjer si.
Miverjameš? To boš vesel mojega pisma, ko tipovem, da sem se
vpisala v zadrugo. Vero.da ti je sedaj srce na rnestu, vedl pa
tuđi,da je tuđi moje! Utrip mojega srca, pod ka-terim si bil ti"
spočet, bije prav tako kottvoje. Zdravje, moj najljuibši, in sreono
novoleto ti želi tvoja ljubeča
Mama
-
Stran i »DOLENJSKI LIST« Stev. 1
Ker si jo ljubil — si dal zanjo vse!
Bil je lep jesenski dan. Ljudje so hiteliz delom, s pripravami
na zimo, da jih neprehiti sneg in mraz, ki je bil že pred
vrati.
Pri opravljanju dela nas je prešinila glo-boka žalost, ko smo
izvedeli, da nas je dne7. decembra 1950 za vedno zapustil 26
letni
zdrav in zavedni oficir JA Papež Franc, do-ma iz Borsta pri
Novem mestu.
Takoj po končani soli je ostal doma inpomagal očetu pri obdelavi
zemlje. Skusil je,kakšno življenje je imel kmet. Ko je oku-pator
zascdcl našo zemljo in ko je naše ljud-stvo odločno odgovorilo, da
ne pusti svojezemlje tujcem, je bil tuđi on med prvimi, kiso
stopili v borbo proti okupatorju in doma-čimi izdajalci.
KjDt hrabremu borcu in branitelju našedomovine so voditelji
Narodno-osvobodilneborbe veliko zaupah in ga postavili na
odgo-vorna mesta, kasneje pa je bil postavljen zakomandirja
jurišnega bataljona Gubčeve bri-gade. Za svoje požrtvovalno delo je
bil kma-lu sprejet v Zvezo komunistične mladine. Obtej priliki je
svoje delo še bolj poživel ter jeza to dobil največjo nagrado:
sprejet je bilv Komunistično Partijo Jugoslavije.
Njegove zdrave prsi so krasila odlikova-nja »Zasluge za narod
II. stopnje«, »Redhrabrosti« in več drugih.
Ko smo ga dne 13. decembra 1950. ža-lostni spremili k večnemu
počitku, smo sezavedaii, da smo izgubili učitelja naše
Jugo-slovanske Armije in dobrega člana KPJ. Po-ložili smo ga v
domačo zemljo, katero jezvesto ljubil. Zastopnik JA mu je ob
odpr-tem grobu podaril kratek, toda jedernat go-vor, v katerem je
orisal njegovo delo od ranemladosti do prerane smrti. Godba JA mu
jeza slovo zaigrala venček žalostink, četa vo-jakov pa mu je
izstrelila častni plotun zaslovo.
Od njegove prerane smrti se je poslovilamnožica' ljudi, med
katerimi je bilo večještevilo članov KPJ. Prav tako so se
pošlo-vili njegovi prijatelji, sodelavci in domaćini.
Dragi France! Naj Ti ne bo težka doma-ča zemlja, katero si tako
zvesto ljubil, da sidal zanjo svoje najdražje — svoje
življenje!
Kar se Janezek nauci — to Janez tuđi zna!Med naj'boljšimi in
najbolj delavnimi
pionirskimi odredi v trebanjskem okraju jepionirski odred v
Tržišču. Kat po drugih od-redih, imajo tuđi naši pionirji v Tržišču
raz-ne krožke, v katerih se marsikaj uče.
No, pa si oglejmo, kaj delajo pionirji inpionirke ob nedeljah.
2e ob 8. uri zjutrajje v šolski učilnici od 30 do 40 vnetih
šahi-Gtov pionirjev, članov šaihovskega krožka.Hude šahovske borbe
tečejo z majhnim pre-sledkom, ko gredo na kosilo, cei dan, in šeni
dovolj neikaterim najibolj vnetim šahistom.Njihov vod'ja dijak I.
gimnazije SrećkoOstrovršnik je zelo ponosen na svoje šahi-ste in
pravi, da ima njihov krožek iz dnevav dan večje število
ljubite!jev.
Druga, enako močma skupina, je skup inafizkulturnikov. Iz dobrih
odbojkašev je po-stala sedaj pozimi četa mladih amučarjev, kiso v
pomos vsemu pionirskermu odiredu. Sku-pina smućarjev šteje 40
pionir jev. V začetkuso imeli težave glede smučk, pa so se
mladismučarji kaj kmalu znašli. Kaj mislite kako?Smućfce so v
većini primerov izdelaii s po-močjo starejšlh bratov in očetov. Za
pripra-ven les nišo bili v skrbeh; saj v neposredniblizini rastejo
različne vrste dreves, ki sokakor nalašč za jzdelavo smučk.
Nekaterimpionirjemi, ki si iz enega ali drugega razloganišo mogli
nabaviti smučk, so pa dobri smu-čarji! je smučke podaril Krajevni
pionirskisvet; seveda v njihovo trajno last.
Ce vaa zanima, kdiaj imajo mladi smučarjisvoje vaje, vam povemo,
da kar vsaik dan.Pionirji iz Malkovc, Pavlove vaši, Medved-jeka in
Trščine imajo do svoje sole kar uro.in še več hoda, sedaj pa, ko je
zima, se jimzdi ta daljava prekratka, ko jo pre&mučajo vkratke
pol ure ali še preje. Ob za to tiolo-oenih drnevih se pa pod
strokovnim vodstvomsvojih učiteljev vadijo raznih umetnosti inlepot
smuftamja. pionirke se zaienkrat še ne
morejo posvetiti toliko smučarskemu športu.si pa toliko bolj
privoščijo sankanje, za karimajo povsod dovolj ugodnega terena.
Pionirke šivilje imajo tuđi svoj krožek, kišteje okrog 40
pionirk. Vsako nedeljo ob-1. uri popol'dan se zberejo mlade šivilje
vosnovni soli, kjer se pod strokovnim vodstvomžen iz AFZ
organizacije uče šivanja in ple-tenja nogavic ter jopic. Od doma
pritnesejostare nogavice in jopice, ki jih lepo razde-rejo in iz
novo pridobljene volnene niti sple-tejo nove nogavice ali ćelo
jopice. Uče se tu-di šivanja. Od doma prinesejo staro
perilo.potrebno popravila; tukaj mlade šivilje vselepo ziašijejo in
s tem napravijo dvojno ko-rist. Prvič se naiuče šivanja, drugič pa
s temkoristijo svojim mamicam, da se lahko tištičas posvete drugemu
delu. Nikar pa ne mi-slite, da se naše pionirke bavijo samo s
po-pravili in da ne znajo še nič novega nare-diti. Zadnjič, ko je
prejel njihov odred odOkrajnega Pionirskega sveta 19 metrov blagaza
pionirske kroje, so mlade šivilje z velikovnemo prij-ele za delo in
v kratkem čaisu podvodstvom svojih učiteljic Betke Svolšek, Re-zi
Rutarjeve in Marije Levčeve izdelale večještevilo pionirskih
krojev. V kratkem priča-kujejo novo pošiljko, česar se posebno
veselemlade šivilje, ki so se že do sedaj mnogonaučile v svojem
šiviljskeni krožku.
Pionirji v Tržišču imajo poleg navedenihkrožkov Še dramatsko
skupino, ki je za No-voletno jelko prikazala igrico »Rdeča
kapi-ca«. Njihova skupina ima 30 članov. Pevskizbor ima 40 pevcev
in pevk, ki imajo enkratna teden pevske vaje pod vodstvom
učiteljiceLojzke Halner. Poleg tega imajo pionirjiše
kmetijsko-vihogradniški krotžek, naravo-slovski krožek in risarski
krožek. Tako sepionirji v Tržišču že v osnovni soli priprav-ljajo
in uče, kar jim bo veliko koristilo vnjihovem bodočern,
življenju.
Zdravo, mladi pionirji v Tržišču. in ve-liko uspeha pri vašem
delu!
V novem letu - več uspehovPred dnevi se je zbrala mladina
mestnega
aktiva Metlike na sestanku, da pregledastorjeno delo v preteklem
letu in da si zadanove naloge v letu 1951. V danem sekretar-kinem
paročilu je bilo kritično ocenjeno de-lo članov sekretariata in
posameznih mladin-cev. Poročilo je tuđi povedaloi, da
mladinskaorganzacija v Metliki ni izpolnila naloge, kisi jih je
zadala ob zadnjih svojih volitvahtn da bi bilo lahko delo veliko
bolj uspešno,če bi se mladinci zavedaii svojih odgovornihnalog in
če bi bil sekretariat bolj delaven.Clani tajništva se nišo redno
sestajali, mla-dinci sami pa so bili na sestankih
nediscipli-nin-ani.
Doseženi uspehi so sledeči: Za ljudsko po-sojilo se je mladina
zavezala za 30.000 dinIn je to vsoto prekoračila z 2000 din. V
820prostovoljnih urah. so delali na raznih delihv mestu sarnem,
predvsem pa so pomagaliKDZ Metlika. V zadružnem rlnevu so
prire-
dili kulturno prireditev. Prav tako v mladin-skem dnevu. Na
žalost so to uspehi le posa-meznih mladincev, ker je večina mladine
sta-la ob strana pri raznih delih.
Za kulturno-prosvetno delo so dane vsemožnosti, ce bi vsi
mladinci pri tem deluso'đelovali. in če bi dobili pomoć od
ostalihorganizacij v mestu. Novoizvoljeni sekreta-riat bo imel za
dolžnost, da se tesno povežez vsemi ostalimi organizacijami v
mestu.
V razgovoru je bilo marsikaj koristnegapredlagano, predvsem pa
je bil pametenpredlog, s katerim se zahteva od vseh članov,da se
bolj krepko oprimejo dela. I.e na ta na-čin bo dosežen us-peh.
V nov sekretariat so bili izvoljeni naj-boljši in najbolj
delavni mladinci. Za tekmo-vanje na čast 10. obletnice OF bodo
tekmo-vali predvsem v kulturno-prosvetnem delu.
Franc G.
O D TU IN TAM...Slovenec — ameriški župan. V mestu
IndianopolLs v Indiani je bil pred kratkimimenovan za župana
mesta Slovenec FilipBajt, po pokliču odvetnik in mestni kontro-lor.
Bajt je član Slovenske narodne podpor-ne enote. Postaj je začasni
župan tega amie-riškega mesta zaradi nenadne smrti županaFinnegana,
ki ga je zadela kap.
Najvišja gora na svetu raste. Časopisi sopred meseci že
pooročali o močnem potresu vseverni Indiji. Tarnkajšnji geologi
poroćajozdaj, da je potres posebno prizadel pogorjeHimalaje.
Ugotovili so, da se je najvišja gorasveta Mounth Everest dvignila
za 200 metrov.Ogromne sile v notranjosti zemlje so dvignileskoraj
vea gorski masiv Himalaje, tako daraćunajo, da ima najvišji vrh
sveta zdaj čez9000 metrov. Zadnja potresna katastroia jepotrči i
laj da se posebno v tem delu svetazemeljska površina še vedno
spreminja.
Koliko ljudi je padlo po drugi svetovnivojni? Po podatkih nekega
časopisa je padlov bojih, do katerih je prišlo po drugi svetov-ni
vojni v Indokini, na Malaji, v Grčiji, naKitajskem, Filip inih in v
Koreji približno trimilijone 600.000 ljudi. Največ žrtev odpadena
Kitajsko. Število Američanov, ki so padliali pa so pogrešani v
korejski vojni, je večjeod skupnega števila ameriških vojakov, kiso
padli ali bili pogrešani v štirih prejšnjliivojnaih, ki so se jih
udieležile Združene aine-riške države.
Novi domaći radijski aparati. V letu 1948je naša mlada radijska
industrija izdelala našprvi radijski aparat znamke »Kosmaj«.
Poprvih izdelkih je začela proizvajati tuđi vrstopriprav za
radijske aparate, tako da izde-lujema po 2 letih doma že 60
odstotkov radij-skih delov, vse mehanične dele, mrežne
tras-formatorje, ojačevalce in podobne dele, kismo jih prej za naš
prvi sprejemnik moraliuvažati za drag denar iz tujine. V Nišu
gra-
.dimo zdaj veliko tovarno elektronk, ki bokmalu začela
izdelovati tuđi ta naj važne jš isestavni del sprej'enunika. — Te
dni pa jenaše radijsko industrijsko podjetje »NikolaTesla« v
Beogradu končalo priprave za se-rijsko izdelovainje novih
sprejemnikov »Te-sla — 51«. Novi radijski aparat je tricevnisuper
aparat in sprejema oddaje na kratkihin srednjih valovnih
dolžinah.
Pomoč poplavljencem v Hrvatski. VladaLR Hrvatske je odobrila kot
prvo pomoč po-plavljencem v okraju Metković 10 vagonovkrompirja, 4
vagonie fižola in poldrug vagonmoke. Ražen tega je bil sprejet
predlogokrajnega ljudiskeigia odbora v MetkovičUi dase mora
poplavljencem povećati obrok kruš-ne moke za 10 do 15 kg mesečno
med vsozimo.
Cetrto žrebanje obveznic prvega Ljudskegaposojila. V nedeljo 25.
decembra je bilo vSarajevu četrto žrebanje obveznic prvegaljudskega
posojila. Izžrebana sta bila dva do^bitka po 50.000 din, 72
dobitkov po 10.000din, 370 dobitkov po 5000 din in 22.842 do-bitkov
po 2000 din v skupnem znesku 47 mi-lijonov 634.000 din. Glavna
dobitka j
-
(Nadaljevanje z 2. straini)DOBRO ZELECA BESBDA IMA MESTO NA
ZBORU VOLIVCEVmaterialu ali delu, tako imenovani samopri-spevek.
Ta odločba, ki jo vsebuje že splošnizakon o ljudskih odborih,
omogoča našim naj-nižjim upravnim političnim enotam
uspešengospodarski razvoj. Prav tako se v določbi,da ima zbor
volivcev pravico dajati predlogeza sestavo posameznih svetov
cJržavljanov,kaže njihovo sodelovan e in vpliv na vodstvoposameznih
upravnih i'oslov. Ljudski odborje po določilih zakona dolžan redno
skiicevatizbore volivcev za eno ali več volilnih enotali za ves
kraj, kakr.šne so pač možnosti inpotrebe. Skiicevati jih mora vsaj
enkrat nadva raeseca. Ce te dolžnosti ne opravlja, jevišji državni
organ upravičen in dolžan samsklicali zbor volivcev v predpisanem
roku.Zakon dalje navaja podroben postopek na zbo-ru volivcev, ki je
potreben zato, da. lahko zbororganizirano izvršuje svoje dolžnosti
in da sozavarovane pravice volivcev za primer, dapristojni krajevni
organ ne upošteva njiho-vega sodelovanja oziroma njihovih
sklepov.Ljudski odbor je dolžan razpravljati in skle-pati o vseh
predlogih svojega zbora volivcev,oziroma Je dolžan z odlokom
uveljaviti sklepezbora volivcev o tistih zadevah, v katerih jepo
zakonu, po uredbi ali po svojem statutuupravičen odločati (n. pr.
krajevni samopri-spevek). — Te osnovne določbe našega za-konskega
osnutka vsebinsko v ničemer nespreminjajo doseđanjega značaja zbora
vo-livcev, pač pa na osnovi dosedanjih splošnihpredpisov in prakse
ta določila razčlenjajoin jih izpopolnjujejo, zato da bo mogel
odslejzbor volivcev uspešno nveljavljati svoje pra-vice in v večji
meri ter bolj organiziranoizpolnjevati svoje dolžnosti
Izrazit pol'itičen pounen takega zaikana jev tem, ker
predstavlja sredstvo ljudskihmnožic v borbi proti birokratizmu za
čirn po-polnejšo demokratično zgraditev naše oblasti.
Voli'vci naših štirih okrajev na Dolenj-skem ise bodo prav
gotovo z največjim zado-ščenjem posloževajj. teh 7,borov'in, s fem
pri-pomogli, da se izrimejo iz naše«a m>spodar-skega življienja
vsi šikodTjivci.
VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM
ŽELIMOUSPEHOV P O L N O
N O V O L E T O
-£#ZA OSKRBOVANJE
LOKALNE INDUSTRIJE IN OBRTI
Okrajni sindikalni svet
TREBNJEželi vsem sindikalnim podružnicamin potom njih delovnim
kolektivommnogo uspehov pri izvrševanjn plan-
skih nalog v letu 1 9 5 1
TOVARNA SUKNA
»73tC£atia«KOČEVJE
*ŽELI SVOJEMU
DELOVNEMU KOLEKTIVUOBILO USPEHOV V LETU
1951
RUDNIKČRNEGA PREMOGAKOČEVJEŽELI VSEM SVOJIM RUDARJEMIN CELEMU
KOLEKTIVU VN O V E M L E T U O B I L OZADOVOLJSTVA !N MNOGOUSPEHOV
PRI IZPOLNITVIPO M E M B N I H N A L O G !
Okrajniljudski odbor
T R E B N J Eželi vsem odborom KLO v noverngospodarshem letu
1951, ko bijemoboj za izvršitev prvega postavije-nega plana, mnogo
uapeha v na-daljnjem razvijanju demokratičnihnačel ljudske
revolucije, izkovaneiz narodno osvobodilne borbe —formulirane v
zakonodaji ljudskeoblasti.
S tesnim sodelovanjem ljudskihmnožio borno okrepili vzpon
izgrad-nje ljudske oblasti za dobrobit ljud-stva.
Okrujni odbor vojašklh vojnih invalJdov Trebnježeli i'sem
invalidom okrnjn srodnu novo leto
OKRAJNI TELOVADN!ODBOR TREBNJE
i&£t sheJbio- itcf-vct i&ta V4em
Okhajitipćo.ttCukć svat
ŽELI NAJMLAJŠIM —PIONIRJEM OKRAJA TREBNJEMNOGO USPEHOV PRI
NJU
HOVEM UČENJU
„DRENIK"GOTNA VAS
Tuđi v letu 1951 se bomo potrudili, dabodo naši gosije
zadovoljni s posfrežboin razvedrilom I
TRGOVSKOPODJETJEMLO NOVO MESTOS O K O L S K A U L I C A
2ELI ODJEMALCEMZADOVOL NOLETO
1 9 5 1P O T R U D I L ISE B O M O , D A B OP O S T R E 2 B AK U
L T U R N A
Tuđi v Novem letu st bomo potrudili, da boda naii izdtl-ki in
popravila izvršena v zadovoljstvo vseb!
F1NK IVAN kleparstvo
OKRAJNA ZVE2AKMETIJSKIH ZADRUGKOČEVJE
želi svojim odjemalcemin usluzbencansrečno NOVO LETO!
PODRUŽNICANOVO MESTOŽELIVSEM SVOJIMODJEMALCEM
USPEHOV POLNO NOVO LETO!
N U D I T I VSEM DELAVCEM,KMETOM IN NAMESČENCEMMOŽNOSTODDIHA IN
IZLBTOVV NAJLEPŠIH IN NAJZANIMI-VEJŠIH KRAJIH NAŠE DOMO-VINE — TO
JE D O L Ž N O S TV S E H N A M E 5 Č E N C E V
»PUTNIKA«POSLOVALNICA NOVO MESTO
V LETU 1951
GOZDNO GOSPODARSTVO
KOČEVJEželi svojim delavcem in vsemu delovnemu kolektivusrečno
in uspeha poJno KOTO leto/
OKRAJNI ODBOR OF TREBNJE
želi vsem članom Fronte in ostalih množičnih organizacij• ofa
vstopu v novo leto 1951 mnogo uspehov v giadnji
socializmo:
OKRAJNI MAGAZINCENTRALA KOĆEVJE ŽELI SVOJIM ODJEMALCEM
" " USPEHA POLNO
¥IOMJO (LeJbof
Gospodarsko podjetje
»GOSTINSTVO«KOČEVJE
želi svojim gostom srečno in veselo novo leto!
OKRAJNA ZVEZAKMETIJSKIH ZADRUGA KJ^joJNJjfcj 5 svojimi
trgovskimi podjet/i In kme-
tijskimi zadmgami želi vsem zadružni-kom okraja Trebnje uspeha
po Ino leto i 9 5 /
LESNO INDUSTRIJSKOPODJETJE KOČEVJE
SREĆNO IN USPEHAPOLNO NOVO LETO1
OBRATI:2AGA NOVI OBRAT, 2AGA ŠESKO,2AGA BRACIC, MANIPULACIJE:
KO-CEVJE KOCEVSKA REKA, ROG INKOPRtVNlIC ŽELE PO2RTVOVALNIMGOZDNJM
DELAVCEM, SEKACEM,DRVARJEM IN VSEM 2AGARJEM TEROSTALIM KOLEKTIVOM
LIP KOČEVJE
-
INDUSTRIJA PERILAMLO NOVO MESTO
•
BO S KVALITETNO IZDELAVOPERILA DOKAZALA, DA SE VESKOLEKTIV
ZAVEDA POTREB
DELOVNEGA ČLOVEKA
podjctja JC£O Jćcčcvjc
KUUČAVNIČARSTVO, KLEPARSTVO, MIZARSTVO,MESARIJA, ČEVUARSTVO,
SEDLARSTVO, ŽENSKOKROJAŠTVO, MO5KO KROJAŠTVO, EKONOMIJA,KOVAŠTVO,
KOMUNALNA PODJETJA, PEKARIJE,SLASČIČARNA, KINO, PLESKARSKA
DELAVNICA,B R I V N I C A , F R I Z E R S K I S A L O N
že£& sv-o-jLtn adjztna£ce.tn &\eaio in vatzio nav&
&a£o !
HoteJl
, NOVO MESTO
Z ZAVESTJO, DA STREŽEMO DELOVNEMUČLOVEKU, Kl GRADI NAM VSEM IN
BO-DOČIM POKOLENJEM SRECNEJSOB O D O C N O S T , SE BOMO S
KULTURNOPOSTREŽBO POTRUDILI, DA BO ODHAJALIZ NAŠEGA PODJETJA Z A D
O V O L J E N
GOSTINSKO PODJETJE MLO NOVO MESTO
HOTEL„KANDIJA"želi vsem svojim dosedanjimin bodočim gostom vso
srečovnovemletul
PRODAJALNE OBUTVE IN GALANTERIJE
K^^^ttlciLcLVŽELE SVOJIM POTROŠNIKOM
SREČNO NOVO LETO 19511
PRODAJALNE: NOVO MESTO, ČRNOMELJ, TREBNJE,METLIKA IN KOČEVJE
OKRAJNIMAGAZINNOVO MESTO
S SVOJIMI POSLOVAtNICAMI V: Novem mestu PoljanahStraži Birčni
vašiSoleski Mirni pečiDvoru St. JernejuŽužemberku ŠkocjanuDol.
Toplicah in Smarjeti
ŽELI VSEM SVOJIM ODJEMALCEM SRECNO IN VESELO NOVO LETOIN
ZAGOTAVLJA, DA BO NUDIL V NOVEM LETU SE VEČJO IZBIRO V GARANTIRANEM
IN PROSTEM BLAGU
UreJa uredniški odbor. Odgovorni urednik Jože Zamljen. Naslov
uredništva in uprave: Novo mesto, Kapucinski trg 3. Telefon
uredništva St. 7. štev. tekoćega; računa P« komunalnibanki v Novem
mestu 616-1-90-603-1. Tiska Tiskaroa »Slovenskega poroćevalca« v
Ljubljani.
