6

marec 10 : POLET

dOsjEji X

Jurij Vega, matematik slovenskega rodu in svetovnega pomena. Človek ki je v dru-gi polovici 18. in na prehodu v 19. stoletje s svojimi logaritmi omogočil prodor ma-tematike v vsakdanje življenje, šolstvo in na vsa področja strokovne ter znanstvene uporabe. Grozljivo drzen častnik, še po-sebno učinkovit v poveljevanju najtežjim, najbolj rušilnim in ubijalskim možnar-jem. Človek, katerega življenjsko pot raz-meroma dobro poznamo, a nam ostaja v marsičem skrivnosten. Prostozidar po mišljenju, delovanju in celo v smrti.Potomec revnih kmečkih staršev. Nadar-jenost mu odpre pot v ljubljanske šole, je-zuiti mu omogočijo kakovostno srednjo in višjo izobrazbo. Zaposli se kot inženir pri urejanju rečnih korit za plovbo. Star 26 let obleče vojaško uniformo in se pridruži to-pničarjem na Dunaju. V mirnih obdobjih predava matematiko, fiziko, balistiko, v vojnem času se bori v Beogradu proti Turkom in ob Renu proti revolucionarni Franciji. Za podporo pedagoškemu delu piše učbenike in organizira skupinsko računanje najbolj natančnih logaritmov. Njegova dela daleč presežejo prvotno ožjo namembnost in se uveljavijo po vseh računsko obvladljivih področjih. Tudi na bojiščih je Vega vedno v žarišču najbolj burnega dogajanja. Hitro napreduje od navadnega topničarja do podpolkovnika. Dobi najvišja odlikovanja in po dvajsetih letih vojaške službe baronski naslov. V družinskem življenju pa nima sreče. Iz osebnostnih kriz se rešuje v delo, postaja član znanstvenih akademij, kar mu prina-ša počastitve, pa tudi zavist in sovraštvo. Star 48 let nenadoma izgine. Njegovo tru-plo najdejo v Donavi, nasilne smrti nikoli ne pojasnijo. Ostane pa trdno zapisan v zgodovini praktične matematike in na vseh področjih, kjer uporabljajo njegove logaritme še poldrugo stoletje po prvih iz-

OnsTran logaritmov jurija VEgEjE sLOViTi maTEma-Tik umrL nasiLnE smrTi zaTO, kEr jE biL PrOsTOzidar?Piše sandi sitar

idih, vse do množičnega pojava elektron-skih računalnikov sredi 20. stoletja.

globlje spoznavanje velikega matematikaMedtem ko je življenju in delu Jurija Vege mogoče slediti skozi vse njegovo obdobje brez večjih vrzeli, pa to ne velja za posku-se njegovega duhovnega portretiranja. Nekaj res pove že kronološko nizanje vzrokov in na njih temelječih posledic. Pomembno je zlasti preučevanje drastič-nih sprememb na njegovi življenjski poti: prehod iz kmečkega v mestno okolje, iz inženirstva v vojaštvo, iz predanega slu-ženja cesarju v skrivno bratovščino, ki jo povezujejo težnje po lastnem izpopolnje-vanju in po smotrnejši svetovni ureditvi. Pri tem pa raziskovalci naletijo na težave, ki jih povzroča pomanjkanje ali odsotnost kakovostnih virov, ki bi omogočali glo-blji vpogled v Vegovo intimno življenje: dnevniški in drugi avtobiografski zapiski, korespondenca. Ob konkretni osebnosti, ki jo kot avtorja vrhunskih logaritmov odlikujeta do popolnosti dognana mate-matična natančnost in do neoporečnega sistema domišljena celovitost, pa se pri tem sprašujemo nič manj kot to: kaj je onstran Vegovih logaritmov? Sprašujemo se po tem, kar presega meje izkustvene-ga pridobivanja ter površinske obdelave konkretnih podatkov, in se podajamo na področje, kjer se ukvarjamo s temeljnimi bivanjskimi problemi in ga stroka (psiho-logija, filozofija) označuje s pojmom tran-scendenca. Pri tem nam je v pomoč dejstvo, da se je prav v Vegovem obdobju močno raz-mahnilo prostozidarstvo in da je bil Vega, tako kot njegovi številni vrstniki in somi-šljeniki, tudi sam prostozidar. To moško in v skrivnostnost zavito gibanje se je, po racionalističnem obdobju ukvarjanja zgolj z izmerljivimi ali drugače konkre-tno opisljivimi pojavi, zavestno obrnilo k duhovnemu preseganju zgolj razum-skih pristopov. V ta namen je iz starih in novih prvin razvilo kodeks pravil, izvirne rituale, prispodobe, simboliko in govori-co. Posvojilo je temeljna načela ameri-škega osamosvojitvenega boja, francoske revolucije in obče človečanskih pravic. V času čedalje ostrejših političnih in ver-skih razhajanj se je zavzemalo za strpnost in je vključevalo tako teiste (je bog) kot deiste (bog ustvari svet, nato se vsakdo odloča sam) in ateiste (ni boga). Ob tem, da se je v načelnem smislu opredeljeva-lo za demokratične ideje, je združevalo tako posvetno kot cerkveno plemstvo in meščane. Ko je potekalo intenzivno pre-seljevanje v Novi svet, kamor se je prene-slo tudi prostozidarstvo, je to tudi tostran Portret Jurija Vege. Z znamenji njegovega matematičnega dela in vojaškega poklica.

7

marec 10 : POLET

dOsjEji X

OnsTran logaritmov jurija VEgE

idih, vse do množičnega pojava elektron-skih računalnikov sredi 20. stoletja.

globlje spoznavanje velikega matematikaMedtem ko je življenju in delu Jurija Vege mogoče slediti skozi vse njegovo obdobje brez večjih vrzeli, pa to ne velja za posku-se njegovega duhovnega portretiranja. Nekaj res pove že kronološko nizanje vzrokov in na njih temelječih posledic. Pomembno je zlasti preučevanje drastič-nih sprememb na njegovi življenjski poti: prehod iz kmečkega v mestno okolje, iz inženirstva v vojaštvo, iz predanega slu-ženja cesarju v skrivno bratovščino, ki jo povezujejo težnje po lastnem izpopolnje-vanju in po smotrnejši svetovni ureditvi. Pri tem pa raziskovalci naletijo na težave, ki jih povzroča pomanjkanje ali odsotnost kakovostnih virov, ki bi omogočali glo-blji vpogled v Vegovo intimno življenje: dnevniški in drugi avtobiografski zapiski, korespondenca. Ob konkretni osebnosti, ki jo kot avtorja vrhunskih logaritmov odlikujeta do popolnosti dognana mate-matična natančnost in do neoporečnega sistema domišljena celovitost, pa se pri tem sprašujemo nič manj kot to: kaj je onstran Vegovih logaritmov? Sprašujemo se po tem, kar presega meje izkustvene-ga pridobivanja ter površinske obdelave konkretnih podatkov, in se podajamo na področje, kjer se ukvarjamo s temeljnimi bivanjskimi problemi in ga stroka (psiho-logija, filozofija) označuje s pojmom tran-scendenca. Pri tem nam je v pomoč dejstvo, da se je prav v Vegovem obdobju močno raz-mahnilo prostozidarstvo in da je bil Vega, tako kot njegovi številni vrstniki in somi-šljeniki, tudi sam prostozidar. To moško in v skrivnostnost zavito gibanje se je, po racionalističnem obdobju ukvarjanja zgolj z izmerljivimi ali drugače konkre-tno opisljivimi pojavi, zavestno obrnilo k duhovnemu preseganju zgolj razum-skih pristopov. V ta namen je iz starih in novih prvin razvilo kodeks pravil, izvirne rituale, prispodobe, simboliko in govori-co. Posvojilo je temeljna načela ameri-škega osamosvojitvenega boja, francoske revolucije in obče človečanskih pravic. V času čedalje ostrejših političnih in ver-skih razhajanj se je zavzemalo za strpnost in je vključevalo tako teiste (je bog) kot deiste (bog ustvari svet, nato se vsakdo odloča sam) in ateiste (ni boga). Ob tem, da se je v načelnem smislu opredeljeva-lo za demokratične ideje, je združevalo tako posvetno kot cerkveno plemstvo in meščane. Ko je potekalo intenzivno pre-seljevanje v Novi svet, kamor se je prene-slo tudi prostozidarstvo, je to tudi tostran

oceana iskalo načine in podpiralo posku-se, kako zaživeti po novem.Življenje v krajih, skozi katere drži Ve-gova življenjska pot, je bilo do srede 18. stoletja še razmeroma ustaljeno in zato v glavnem predvidljivo, nato se je za-čelo pospešeno spreminjati, znanje pa je postalo eno glavnih gibal napredka. Razsvetljene reforme Marije Terezije so spodbujale modernizacijo šolstva. Vega je bil inženir za rečno plovbo v času, ko je vodni promet še pomembno dopolnjeval cestnega. Zapisal se je k vojakom, ko je potekala korenita prenova tehničnih ro-dov in še posebno artilerije. Sodeloval je pri znanstvenem utemeljevanju balistike. Delovanje strojev je v svojih delih obrav-naval, ko so dotlej pretežno lesene začele nadomeščati železne in jeklene naprave. Bil je med prvimi Slovenci, ki so videli letati balone, in čeprav so začeli v habs-burškem cesarstvu vpeljevati parne stroje šele po njegovi smrti, jih je že obravnaval kot nosilce prihajajoče industrijske revo-lucije. Čeprav zasidran na Kranjskem in v Cesarstvu, je mislil globalno. Da bi pov-sod po svetu prevladale enake razvojne možnosti in enotna merila, se je zavzemal za vpeljevanje merskega sistema meter/kilogram.V vseh teh procesih so pomembno delo-vali prostozidarji in Vega se jim je pridru-žil.

Vega kot prostozidarPrva prostozidarska loža na Škotskem je začela delovati leta 1646, v habsburškem cesarstvu leta 1742 na Dunaju, prva na Slovenskem pa v Mariboru leta 1782. Vega je bil sprejet v prostozidarsko ložo leta 1785, v petem letu svojega bivanja v cesarski prestolnici. Tedaj mu je bilo 31 let, s činom poročnika je predaval na šoli za artilerijske častnike. Dotlej sta izšla že dva zvezka njegovega matematičnega uč-benika (od štirih), izdal je tudi prve loga-ritemske tablice. Prvotno je bil član lože Resnična sloga, ki je bila po sestavu in naprednem delovanju ena najimenitnej-ših v vsem nemško govorečem prostoru. Toda cesar Jožef II., ki je bil osebno dokaj naklonjen prostozidarstvu, se je bal infil-tracije revolucionarnih idej, zato je začel razmah tega gibanja zavirati. Skrčil je šte-vilo dovoljenih lož, in po tej reorganizaciji je prišel Vega v ložo Resnica, ki pa kljub istemu vodji (Ignac pl. Born) ni imela več vseh odlik prejšnje. Zadeve so se še po-slabšale po izbruhu francoske revolucije leta 1789, ko se je Vega kot stotnik boril s Turki za Beograd, in še bolj leta 1793, ko je kot major odšel v prvo koalicijsko vojno proti revolucionarni Franciji ob Renu, iz katere se je vrnil šele na prehodu 1797/98.

Že leta 1795 pa je cesar Franc II. prosto-zidarstvo prepovedal, kar je še posebno veljalo za državno uradništvo in vojsko. Toda prostozidarji so prešli v ilegalo in so kljub zaostrenim razmeram delovali dalje.Leta 1800, ob dvajseti obletnici tako na področju pedagoškega dela kot na boj-nem polju nadvse uspešne vojaške služ-be, je cesar Vegi podelil dedni baronski naslov. Isto leto mu je umrla žena, s ka-tero je bil poročen od leta 1787 in ki mu je rodila hčerko ter dva sina (vsi trije otroci so zgodaj umrli). S četrtim zvezkom je to leto dokončal svoj učbenik, ki ga je iz matematike razširil še v fiziko (mehani-ko). Njegovi logaritmovniki, ki so v novih izdajah ali ponatisih kar naprej izhajali, so mu prinesli in večali zasluženo slavo, pri tem pa se je, za večjo dostopnost teh računskih pripomočkov vsem slojem, honorarjem odpovedal. Čutil pa se je vse bolj ogroženega, zato je razmišljal o od-hodu na Ogrsko. Deželnim stanovom v Ljubljani je, kot da gre za posmrtno za-puščino, poslal izvode svojih knjižnih del in prepise dokumentov, stanovi pa so ga razglasili za svojega člana. V drugo koa-licijsko vojno Vege niso več poslali, ostal je v zaščitnici na Dunaju in je leta 1802 napredoval v podpolkovnika. Konca tega leta pa ni doživel. Vegova smrt, do katere je prišlo med 17. in 26. septembrom 1802 – prvi datum ozna-čuje dan Vegovega izginotja, drugi pa naj-denja trupla –, je povzročala vrsto ugibanj in poskusov razlage, vendar je ostala do našega časa le nezadovoljivo pojasnjena. Možnosti so v glavnem tri: samomor, kri-minalni uboj ali politični umor. Nobene ni mogoče povsem izključiti. Izčrpanost zaradi pretiranega dela in dolgotrajne prisotnosti v prvih bojnih črtah, neureje-no družinsko življenje in zgodnja ženina smrt, spletke in sovražnosti drugače mi-slečih ter manj uspešnih, vse to bi Vego lahko vodilo v brezizhodno krizo.

Je bil nad Vego storjen zločin?Absurdno naključje, morda res v poveza-vi z ropom ob nakupu konja, o čemer se je po smrti veliko govorilo, bi lahko privedlo do zločina iz koristoljubja. Politična raz-hajanja pa so bila v tedanjih zaostrenih razmerah tudi takšna, da bi zaradi njih lahko prišlo do umora. V slednjem prime-ru ni mogoče izločiti možnosti obračuna s prostozidarji, če se niso hoteli podrediti prepovedi delovanja in druženja. Takšni primeri so v tedanjem času in Vegovem okolju znani in bi lahko usodno prizadeli tudi slovenskega matematika. Neposre-dni povod pa bi lahko bile z ovaduhi do-kazane Vegove povezave s prostozidarji Portret Jurija Vege. Z znamenji njegovega matematičnega dela in vojaškega poklica.

8

marec 10 : POLET

povezav na njegove vire, znanstveno delo in na članstvo v elitnih združbah. Vse bolj pa je postajala verjetna tudi domneva o tem, da je Vega umrl nasilne smrti, kot ena izmed žrtev prepovedi in preganjanja prostozidarjev na koncu 18. in v začetku 19. stoletja.

Premalo skrito, da ne bi postalo očit(n)oČeprav je vrsta raziskovalcev zelo natanč-no pregledala stran za stranjo v Vegovih delih, če se morda vsaj med vrsticami ne skriva kaj avtobiografskega, tega ob nje-govi poklicni predanosti in osredotoče-nju na osnovno matematično in fizikalno tematiko ni bilo mogoče najti. Kazalo je, da se vse osebno omejuje zgolj na njego-ve tri portrete, nastale za knjižne objave v letih 1797–1802, na katerih njegova podo-ba prehaja iz mladostne v zrelo in pozno fazo. Simbolični dodatki k tem portretom ga označujejo kot znanstvenika, mate-matika, avtorja razprav in knjig ter sveto-vljana, hkrati pa so to lahko tudi prosto-zidarski simboli (zlasti šestilo, kotomer in zložljivo merilo). Leta 2008 je eden od iskalcev natančneje pregledal grafična dopolnila, ki so v skla-du z navadami tistega časa prisotna v Ve-govih delih. Na prvi strani tretjega zvezka njegovih Predavanj iz matematike so ti znaki zbrani v sestav, v katerem so tudi značilni prostozidarski simboli: zvezda z osmimi žarki, nastala iz dveh za 45 kotnih stopinj premaknjenih križev, ki pomenita tostransko in onstransko življenje, pa ra-stlinske vejice v zrcalno simetričnih parih, ki simbolizirajo nasprotujoča si nazorska ter filozofska načela, in cvet vrtnice, ki kot simbol lepote, minljivosti in hrepenenja po višjih vrednotah spremlja prostozidar-sko ikonografijo, s podobnim pomenom pa se pojavlja tudi v alkimiji, krščanstvu

ne le znotraj cesarske Avstrije, ampak tudi v sosednjih državah, predvsem v Franciji, na drugi strani frontne črte. Lahko pa je usodno delovalo tudi povabilo pruskega monarha in prostozidarja Friderika II. Velikega, ki je vabil Vego v svojo službo. Pri zavistnežih in sovražnikih bi motiv za krvavi zločin nad Vego lahko še povečalo naraščajoče priznavanje njegovih zaslug, bodisi v obliki vedno novih natisov njego-vih del, predvsem pa s članstvom v ugle-dnih znanstvenih akademijah in strokov-nih združenjih, kjer so bili prav tako na delu in na vplivih mestih prav prostozi-darji. V letih 1794–1800, torej po izidu njegovega velikega logaritmovnika, so slovenskega matematika sprejele za svo-jega člana nemške akademije v Goettin-genu, Erfurtu, Mainzu in Berlinu ter češka v Pragi. Na Dunaju so ustanovili takšno akademijo šele leta 1837, 35 let po njegovi smrti. V Ljubljani je prišlo v letih 1781–85

do poskusa obnove Akademije delavnih, za kar si je prizadeval prav Vegov sošolec iz ljubljanske gimnazije, dramatik in zgo-dovinar Anton Tomaž Linhart. Da v Lju-bljani delujoči akademiki niso pritegnili znamenitega rojaka z Dunaja, je mogoče pojasniti z zapleti ob ponovnem odpira-nju in s skorajšnjim popolnim preneha-njem delovanja te ustanove. So ga pa leto pred smrtjo sprejeli za svojega kranjski deželni stanovi.Petdeset let po smrti so še izhajala Vego-va dela, nato so postala sestavina novejših učbenikov. Vse do srede 20. stoletja pa so preživeli, deloma v priredbah in s podpisi drugih avtorjev, njegovi logaritmi. Zadnji znani Vegov logaritmovnik, njegovo de-setdecimalno Popolno zakladnico loga-ritmov, so izdali še leta 1962. Tako Vega nikoli ni tonil v pozabo, vednost o njem pa je ves čas ohranjala in bogatila tudi vr-sta njegovih življenjepiscev. Ti so vztrajno

iskali morebitne nove vire, ki bi dodatno izrisali še zlasti Vegov duhovni portret. V 70. in 80. letih 20. stoletja so v to smer iščo-či pisci (Gspan, Kalan, Sitar, Košir) vedeli za Vegovo prostozidarstvo in domnevali, polagoma pa tudi dokazali vpliv tovrstnih

Ilustracija iz Vegovega učbenika 1. matematike, ki jo je mogoče ob upoštevanju skritega prostozidarske-ga sporočila poglobljeno razložiti.Nabor znakov, ki imajo v prostozidar-2. ski ikonografiji poseben pomen.Puta z glasbili in drugi-3. mi umetnostnimi znaki. Rastlinski nizi s trakovi ponazarjajo pove-4. zanost prostozidarjev v bratovsko verigo.Predmeti, ki ponazarjajo različna 5. področja znanosti in umetnosti, imajo za prostozidarje še poseben pomen. Vsa slikovna priloga k temu članku je povzeta iz Vegovih del.

1

3

2

4

5

dOsjEji X

9

marec 10 : POLET

povezav na njegove vire, znanstveno delo in na članstvo v elitnih združbah. Vse bolj pa je postajala verjetna tudi domneva o tem, da je Vega umrl nasilne smrti, kot ena izmed žrtev prepovedi in preganjanja prostozidarjev na koncu 18. in v začetku 19. stoletja.

Premalo skrito, da ne bi postalo očit(n)oČeprav je vrsta raziskovalcev zelo natanč-no pregledala stran za stranjo v Vegovih delih, če se morda vsaj med vrsticami ne skriva kaj avtobiografskega, tega ob nje-govi poklicni predanosti in osredotoče-nju na osnovno matematično in fizikalno tematiko ni bilo mogoče najti. Kazalo je, da se vse osebno omejuje zgolj na njego-ve tri portrete, nastale za knjižne objave v letih 1797–1802, na katerih njegova podo-ba prehaja iz mladostne v zrelo in pozno fazo. Simbolični dodatki k tem portretom ga označujejo kot znanstvenika, mate-matika, avtorja razprav in knjig ter sveto-vljana, hkrati pa so to lahko tudi prosto-zidarski simboli (zlasti šestilo, kotomer in zložljivo merilo). Leta 2008 je eden od iskalcev natančneje pregledal grafična dopolnila, ki so v skla-du z navadami tistega časa prisotna v Ve-govih delih. Na prvi strani tretjega zvezka njegovih Predavanj iz matematike so ti znaki zbrani v sestav, v katerem so tudi značilni prostozidarski simboli: zvezda z osmimi žarki, nastala iz dveh za 45 kotnih stopinj premaknjenih križev, ki pomenita tostransko in onstransko življenje, pa ra-stlinske vejice v zrcalno simetričnih parih, ki simbolizirajo nasprotujoča si nazorska ter filozofska načela, in cvet vrtnice, ki kot simbol lepote, minljivosti in hrepenenja po višjih vrednotah spremlja prostozidar-sko ikonografijo, s podobnim pomenom pa se pojavlja tudi v alkimiji, krščanstvu

in našem vsakdanu. V tem naboru znakov so prisotni tudi geometrijski liki, ti pa so za prostozidarje tako pomembni, da piše-jo črko G na posebej izbranih mestih, saj jim poleg geometrije označuje tudi naj-višjega vseh geometrov (God). V Vegovih učbenikih se ponavljajo tudi sklopi dveh vodoravnih črt, ki lahko raz-padejo v bolj razdelane člene ali pa po-stanejo cvetlični nizi, okrašeni z venčki, cvetovi, trakovi in cofi, ter so položeni na bolj ali manj bogato ornamentalno pod-lago. Lahko gre zgolj za okrasne vložke, ki začenjajo ali ločujejo posamezne dele besedila, s svojim posebnim pomenom pa prostozidarjem simbolizirajo pove-zanost v bratski niz oziroma verigo. Na začetku prvega dela Vegovega učbenika sta upodobljena gola baročna angelčka – puta, eden drži nad glavo drugega venček (čast, slava), predmeti na sliki (pisalo, ro-kopisni list, potiskane strani, mandolina, harfa, oder) pa označujejo različne pano-ge umetniškega ustvarjanja. Prostozidarji so od nekdaj podpirali razvoj umetnosti, svoje gibanje pa imenujejo kar kraljevska umetnost. Na stoti strani četrtega zvezka Predavanj pa je upodobljena alegorija, ki je sestavljena iz samih predmetov po-sebnega pomena. Globus, rokopisi, knji-ge, trobenta, slikarska paleta in čopiči so simboli umetnosti in znanosti. Kaducej (krilata palica s prepletom dveh kač) lah-ko označuje tako medicino kot farmacijo, pa potovanja, trgovino in diplomacijo. Domnevo, da gre za sporočilo o tem, kako prostozidarji podpirajo in gradijo nov svet modrosti, moči in lepote, podpirata koto-mer in šestilo, prostozidarstvo najbolj ne-posredno označujoča simbola.

Kaj je na drugi strani mostu?Iskanje sporočila o Vegovem prostozidar-stvu in s tem, vsaj posredno, o njegovih

nazorih ter širši duhovni orientaciji najde potrditev v dejstvu, da gre res za grafična polnila, ki bi lahko imela zgolj okrasno funkcijo. Ker pa so izbrana prav tista, ki jih pozna in uporablja prostozidarska ikono-grafija, med njimi pa skoraj ne najdemo takšnih, ki bi bila brez tovrstne simbolike, je verjetna teza, da je Vega tako neposre-dno sporočil, kaj je, komu pripada in za kakšne cilje se zavzema. O tem nas kar najbolj prepričuje tudi ilu-stracija na naslovni strani četrtega zvezka Predavanj iz leta 1800. Na levi stojita utr-jena stražna stolpa, na desni je večja tr-dnjava in pred njo bivalna hiša. Po sredi-ni teče reka, prek katere je zgrajen kamnit ločni most. Čez most človek s palico žene tovornega konja, skozi odprtino mostu pa je videti čoln s tremi osebami. Slika bi oči-tno rada povedala neko zgodbo, vendar ji moramo v ta namen dodati naše razume-vanje. Trdnjavske stavbe in hiša pomenijo varnost. Potovanje po kopnem ali vodi je povezano s tveganjem. Vsak most, in tako tudi ta, vodi na drugo stran, v končnem simbolnem pomenu pa v onstranstvo. Z nadaljnjim razmišljanjem je mogoče raz-viti celo zgodbo o človeških preizkušnjah in dozorevanju. Gre za proces, ki je za prostozidarje temeljnega pomena. S tem, ko je Vega postavil takšno podobo na za-četek svojega učbenika, nam je povedal o sebi veliko več, kot bi lahko izvedeli iz ka-kšnega njegovega – med vrstice strokovno pisanega besedila skritega – ubesedenega sporočila.Kot smo se skozi ves pričujoči zapis o Juri-ju Vegi zadrževali predvsem pri njegovem prostozidarstvu, tako nameravamo tudi končati. Med prostozidarskimi obredi je na njihovem oltarju odprta vseobsegajo-ča knjiga posebne modrosti, tradicije in pomena. V okolju s pretežno krščansko tradicijo je to Sveto pismo. V islamskem okolju bi bil na tem mestu Koran, drugje tistemu okolju in prevladujoči mentaliteti primerna knjiga, ne da bi se prostozidarji pri tem omejevali na religiozni pomen, ki ga ima takšno delo za vernike. Lahko pa bi bila tam povsem drugačna knjiga. A bi morala biti univerzalna in popolna ter še več od tega. Kot na primer knjiga logarit-mov, kakršno je s širšo delovno skupino po svoji izvirni enačbi sestavil, uredil, pregledal in izdal Jurij Vega. Njegova Po-polna zakladnica logaritmov (Thesaurus logarithmorum completus) iz leta 1794 je vsekakor delo te vrste. Z njim je mogoče matematično obvladovati vse izračun-ljivo, še več, tudi segati iz znanega v ne-znano. Onstran Vegovih logaritmov! Gre za delo, ki presega samo sebe. Kot velja za vse največje človeške dosežke, dosedanje in tiste, ki jih šele slutimo. ■

iskali morebitne nove vire, ki bi dodatno izrisali še zlasti Vegov duhovni portret. V 70. in 80. letih 20. stoletja so v to smer iščo-či pisci (Gspan, Kalan, Sitar, Košir) vedeli za Vegovo prostozidarstvo in domnevali, polagoma pa tudi dokazali vpliv tovrstnih

Ilustracija iz Vegovega učbenika 1. matematike, ki jo je mogoče ob upoštevanju skritega prostozidarske-ga sporočila poglobljeno razložiti.Nabor znakov, ki imajo v prostozidar-2. ski ikonografiji poseben pomen.Puta z glasbili in drugi-3. mi umetnostnimi znaki. Rastlinski nizi s trakovi ponazarjajo pove-4. zanost prostozidarjev v bratovsko verigo.Predmeti, ki ponazarjajo različna 5. področja znanosti in umetnosti, imajo za prostozidarje še poseben pomen. Vsa slikovna priloga k temu članku je povzeta iz Vegovih del.

5

dOsjEji X