UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

MARIBOR

DIPLOMSKO DELO

Regionalna ekonomska integracija NAFTA in njeni ekonomski odnosi z EU

Regional economic integration NAFTA and its economic relations with the EU

Kandidatka: Nataša Mastnak Študentka rednega študija Številka indeksa: 81637919 Program: univerzitetni (Ekonomija 96’) Študijska smer: mednarodna menjava Mentor: dr. Klavdij Logožar, izredni profesor

Štore, september 2010

2

Predgovor Živimo v svetu, kjer prevladuje konkurenčnost na vseh področjih in če želi podjetje preživeti na trgu, kjer vlada trd in neizprosen boj za obstanek, mora imeti nekaj, kar ga bo razlikovalo od drugih ali pa se povezati z drugimi podjetji, da bo tako močnejše in bolj konkurenčno. Tako se tudi države, ki želijo biti konkurenčne v svetovnem gospodarstvu, povežejo med seboj in tako omogočijo svojim podjetjem večje in boljše trgovanje. Vendar vzroki niso samo v lažjem trgovanju; s povezovanjem različnih držav lahko dosežemo tudi drugačne cilje-strateške, varnostne in ekonomske. Omogočimo lahko prost pretok ljudi, kapitala, storitev in blaga, uvedemo skupno valuto, skupno zunanjo in varnostno politiko, ustvarimo prostotrgovinsko območje brez ovir, carin in nepotrebnih predpisov. V diplomski nalogi obravnavamo regionalno ekonomsko integracijo NAFTA, ki jo sestavljajo tri države članice, ki so si med seboj zelo različne po več kriterijih pa vendar se zdi, da skupaj dobro funkcionirajo. Prednosti in slabosti integracije je zelo težko oceniti, saj je to več plasten proces, ne moremo namreč izolirati države od preostalega sveta in pojavov, ki se dogajajo okoli njih, tako da zelo težko določimo, katere koristi lahko pripišemo sami integraciji, katere pa so posledica dogajanj v gospodarstvu. Prav tako pa tudi težko opredelimo negativne posledice, ki jih je integracija prinesla državam članicam. Že vnaprej je jasno, da ima NAFTA tako pozitivne kot tudi negativne učinke na članice, katere pa prevladujejo bomo spoznavali skozi celotno diplomsko nalogo. NAFTA je deležna številnih kritik z več strani, ima res nekaj negativnih učinkov, vendar menim, da bi države bile manj konkurenčne, če se ne bi povezovale. V diplomski nalogi bom obravnavala tudi EU in njene ekonomske odnose z NAFTO. Spoznali bomo, kako obe integraciji med seboj sodelujeta, kašne so razlike med njima in predvsem to, kakšno je njuno trgovanje in gospodarska povezanost. Zanimivo pa bo tudi izvedeti, kakšen je odnos Slovenije do držav članic NAFTE. Regionalne ekonomske integracije so prihodnost svetovnega gospodarstva, vendar samo tiste, ki bodo izpeljane taktično, premišljeno, z jasnimi in realnimi cilji. Namreč vsakršno povezovanje še ne pomeni ničesar, ne prinaša koristi kar samo po sebi, potrebno je trdo delo in usklajenost med različnimi ljudmi, sistemi in državami. Pomembno je tudi, da države članice dobro ocenijo, kakšno vrsto integracije sploh želijo in katera je najboljša oblika za njih. Poznamo namreč več vrst povezovanja od najpreprostejšega svobodnega trgovanja, carinske unije, skupnega tržišča, do ekonomske in politične unije.

3

Kazalo

1 UVOD 5

1.1 OPREDELITEV PODROČJA IN OPIS PROBLEMA 5 1.2 NAMEN, CILJI IN OSNOVNE TRDITVE 5 1.2.1 NAMEN 5 1.2.2 CILJI 6 1.2.3 OSNOVNE TRDITVE 6 1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE RAZISKAVE 7 1.3.1 PREDPOSTAVKE 7 1.3.2 OMEJITVE 7 1.4 PREDVIDENE METODE RAZISKOVANJA 7

2 REGIONALNA EKONOMSKA INTEGRACIJA NAFTA 8

2.1 ZAČETKI 8 2.2 CILJI, NAČELA IN NAMEN INTEGRACIJE 10 2.2.1 CILJI IN NAČELA 10 2.2.2 NAMEN 10 2.2.3 POSEBNOSTI NAFTE 11 2.3 STRUKTURA NAFTE 11 2.4 DOSEŽENI SPORAZUMI 12 2.5 UČINKI IN POSLEDICE INTEGRACIJE NAFTA NA DRŽAVE ČLANICE 14 2.5.1 VPLIV SPORAZUMA NA ZDA 15 2.5.2 VPLIV SPORAZUMA NA MEHIKO 16 2.5.3 VPLIV SPORAZUMA NA KANADO 17 2.6 NAČRTI ZA PRIHODNOST 17

3 ČLANICE NAFTE 19

3.1 ZDA 19 3.1.1 SPLOŠNE ZNAČILNOSTI ZDA 19 3.1.2 GOSPODARSKE RAZMERE, KAZALNIKI IN ZUNANJA TRGOVINA 19 3.2 KANADA 20 3.2.1 SPLOŠNE ZNAČILNOSTI KANADE 20 3.2.2 GOSPODARSKE RAZMERE, KAZALNIKI IN ZUNANJA TRGOVINA 20 3.3 MEHIKA 21 3.3.1 SPLOŠNE ZNAČILNOSTI MEHIKE 21 3.3.2 GOSPODARSKE RAZMERE, KAZALNIKI IN ZUNANJA TRGOVINA 21 3.4 KRATKA PRIMERJAVA ZNAČILNOSTI DRŽAV IN RAZMER V GOSPODARSTVU 22

4 NAFTA IN EU 23

4.1 KRATKA PREDSTAVITEV EU 23 4.2 ODNOSI, SPORAZUMI IN SODELOVANJE MED NAFTO IN EU 25 4.3 STATISTIKA TRGOVINSKIH ODNOSOV MED NAFTO IN EU 26 4.4 ZDA IN EU 28

4

4.4.1 ODNOSI, SPORAZUMI IN SODELOVANJE MED ZDA IN EU 28 4.4.2 STATISTIKA TRGOVINSKIH ODNOSOV 29 4.5 KANADA IN EU 31 4.5.1 ODNOSI, SPORAZUMI IN SODELOVANJE MED KANADO IN EU 31 4.5.2 STATISTIKA TRGOVINSKIH ODNOSOV 31 4.6 MEHIKA IN EU 33 4.6.1 ODNOSI, SPORAZUMI IN SODELOVANJE MED MEHIKO IN EU 33 4.6.2 STATISTIKA TRGOVINSKIH ODNOSOV 33 4.7 PRIMERJAVA ODNOSOV VSAKE OD DRŽAV Z EU 35

5 SLOVENIJA IN DRŽAVE ČLANICE NAFTE 36

5.1 STATISTIKA TRGOVINSKIH ODNOSOV MED SLOVENIJO IN ČLANICAMI NAFTE 36 5.1.1 NAJPOMEMBNEJŠI UVOZ SLOVENIJE IZ DRŽAV ČLANIC 39 5.1.2 NAJPOMEMBNEJŠI IZVOZ SLOVENIJE V DRŽAVE ČLANICE 41 5.2 POMEN NAFTE ZA SLOVENIJO 42

6 SKLEP 43

7 POVZETEK 45

LITERATURA 47

SEZNAM SLIK 50

SEZNAM TABEL 50

5

1 UVOD 1.1 Opredelitev področja in opis problema Severnoameriški prostotrgovinski sporazum (v nadaljevanju NAFTA - North American Free Trade Agreement) je sporazum med ZDA, Mehiko in Kanado, ki v grobem zajema pravila trgovanja in investicij med temi tremi državami. Sporazum je začel veljati leta 1994 in od takrat naprej v državah članicah sistematično znižujejo in odstranjujejo carinske in necarinske ovire v medsebojnem trgovanju. Zanimivo bo izvedeti, kakšna je že dosežena stopnja liberalizacije, trgovanje še verjetno ni čisto svobodno. Ker so si vse tri države med seboj zelo različne, jih bo zelo zanimivo primerjati med seboj, saj se razlikujejo po številnih indikatorjih in značilnostih. Prav ta različnost vseh treh držav članic je zanimiva, možno je, da je to izvrstna priložnost da se med seboj dopolnjujejo in so tako bolj konkurenčne v svetu. Področje, ki ga bomo obravnavali v diplomski nalogi, zajema opis dogodkov pred ustanovitvijo integracije NAFTA, ki so nato vodili v podpis sporazuma med državami članicami. Nato se osredotočimo na njihove cilje, dosežene sporazume in organiziranost ter posebnosti NAFTE. Zanimiva bo analiza, kakšni so dejanski učinki NAFTE za države članice, kaj so vsaki izmed njih prinesle, kakšne so koristi in kakšne negativne posledice. Pri analizi vsake izmed treh držav članic bi želeli pobližje spoznati posamezno državo, kakšne so njihove značilnosti in indikatorji in nato na koncu seveda narediti analizo. V naslednjem delu se osredotočimo na odnose med Evropsko unijo (v nadaljevanju EU) in NAFTO. Na koncu pa še naredimo kratko primerjavo odnosov vsake države članice z EU, katera najbolje sodeluje, katera je pri tem manj uspešna in podobno. Za konec nas pa še zanima, kakšni so odnosi med članicami NAFTE in Slovenijo, kakšna je statistika trgovinskih odnosov, katere izdelke največ uvažajo/izvažajo in podobno. V diplomski nalogi želimo poiskati odgovor na vprašanje, ali je NAFTA koristna za vse tri države članice in to v kakšni meri, in ali prispeva k lažjemu trgovanju v svetu. 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve 1.2.1 Namen Namen moje diplomske naloge je pobližje spoznati Severnoameriški sporazum o prosti trgovini, predvsem njihove cilje, namene in delovanje. Ko bomo spoznali to, pa lahko bolje razumemo, kakšna je njegova vloga v svetovni trgovini in kakšno je njihovo sodelovanje z EU in Slovenijo. Zanima nas tudi, kakšni so načrti za prihodnost te integracije in kako uspešni so bili do sedaj. To temo sem si izbrala zato, ker so regionalne ekonomske integracije zelo aktualne za ta čas, ker je konkurenca na svetovnih tržiščih zelo huda in države le stežka sledijo vsem novim zahtevam, zato se povežejo v integracije, podpišejo sporazume, da državi in podjetjem omogočijo in olajšajo trgovanje. NAFTA je zanimiva zaradi veliko stvari, ena izmed njih je ta, da ima samo 3 države članice, ki so si med seboj zelo različne, pa vendar je kljub majhnemu številu članic to največje območje prostega

6

trgovanja na svetu z kar 444 milijoni prebivalcev. Naš namen je preučiti NAFTO, njene članice in njihove odnose do drugih držav in integracij. Zanima nas predvsem to, ali je NAFTA dejansko koristna za vse tri države članice ali ne, in to v kakšni meri. 1.2.2 Cilji Cilji, ki jih želimo doseči, so:

� predstaviti NAFTO, njeno organiziranost, delovanje, � predstaviti cilje, namene in naloge NAFTE, � ugotoviti, katere sporazume znotraj integracije so dosegli in kaj dejansko pomenijo, � spoznati vse tri države članice in jih med seboj primerjati, � prikazati pomembnost te integracije za vsako državo članico posebej, � ugotoviti koristi in negativne posledice, ki jih je sporazum prinesel ZDA, Mehiki in

Kanadi, � ugotoviti, kakšni so odnosi NAFTE z EU, kako uspešno je sodelovanje, � spoznati, kakšni so odnosi vsake članice posebej z EU kot celoto, � primerjati odnose med Mehiko, Kanado in ZDA z EU (vsaka posebej), � analizirati odnose med članicami NAFTE in Slovenijo, s poudarkom na statistiki

trgovinskih odnosov, � preučiti, ali je NAFTA pomembna za Slovenijo in za EU ter obratno, � ugotoviti, kakšni so dosežki NAFTE, ali so v skladu s postavljenimi cilji.

1.2.3 Osnovne trditve NAFTA je zelo pomembna za vse članice, predvsem za Mehiko, saj ji omogoča prost dostop do dveh velikih trgov, ki sta zelo razvita. Tudi za ZDA in Kanado je integracija pomembna, saj ima na voljo poceni delovno silo v Mehiki in dostop do novih, drugačnih tržišč. Dosežki NAFTE so zadovoljivi, vendar je še veliko prostora za izboljšave, liberalizacija še ni dokončna in popolna, ovire še niso do konca odstranjene, zato še cilji niso v celoti izpolnjeni. Integracija je državam članicam prinesla tako koristi in negativne posledice, ki pa se razlikujejo od države do države. V ZDA in Kanadi se bojijo potencialne brezposelnosti domačega prebivalstva, zaradi nizke cene delovne sile v Mehiki. Menim, da so koristi NAFTE v vseh treh državah večje od negativnih posledic. Odnosi med integracijo in EU so zadovoljivi, vendar bi lahko bili boljši. Potreben je večji interes obeh strani. Odnosi vsake od treh članic z EU so različne, ZDA veliko sodeluje z EU, vendar na nekaterih področjih prihaja do nesoglasij, sodelovanje Kanade in Mehike z EU je nekoliko šibkejše in manj celovito. Članice NAFTE in Slovenija sodelujejo, vendar bolj malo. NAFTA je pomembna za Slovenijo.

7

1.3 Predpostavke in omejitve raziskave 1.3.1 Predpostavke Predpostavke raziskave so naslednje-NAFTA je integracija, ki povezuje tri zelo različne države, z namenom vzpostavitve trga, kjer ne bo ovir in bo trgovanje med njimi večje (po obsegu) in tudi lažje. Da se bo to uresničilo, bo potrebno implementirati vse do sedaj podpisane sporazume. NAFTA ima za vse tri države članice več koristi kot negativnih posledic. 1.3.2 Omejitve Pri raziskavi so nas omejevali predvsem pomanjkanje virov v slovenščini, a kljub temu je ogromno virov na voljo v angleškem jeziku, tako da ta omejitev ni bila prehuda. Viri so večinoma v elektronski obliki, tako da bi brez internetne povezave težko naredili diplomsko nalogo. Literature v knjižni obliki je zelo malo pa še ta je malo zastarela, ni aktualna. Omejitev je bila tudi ogromna količina podatkov, ki jih je bilo potrebno predelati in preučiti ter izluščiti najpomembnejše. Še pred tem pa je bilo ogromno časa potrebnega za prevajanje podatkov v slovenščino, kar je bilo zelo zamudno. 1.4 Predvidene metode raziskovanja Uporabili bomo opisni oz. deskriptivni pristop in sicer deskripcijo, kjer gre za postopek opisovanja dejstev, procesov in pojavov in pa klasifikacijo, kar pomeni postopek definiranja določenega pojma. Viri, ki jih bomo uporabljali, so sekundarni, podatki so že zbrani in pripravljeni za uporabo, ni nam jih potrebno zbirati. Uporabili bomo tudi analitični pristop, kjer bomo z analizo preučili razne podobnosti, razlike in dobili odgovore na nekatera vprašanja, ki nas zanimajo. Raziskava pa bo tudi makroekonomska, saj gre v diplomski nalogi za preučevanje različnih kazalnikov, različnih držav in integracij.

8

2 REGIONALNA EKONOMSKA INTEGRACIJA NAFTA 2.1 Začetki Severnoameriški prostotrgovinski sporazum povezuje tri države ameriškega kontinenta. Začel je veljati leta 1994, ko so ga ratificirale vlade držav članic. Vendar se sodelovanje in povezovanje ni začelo leta 1994, začetke in temelje najdemo že prej. ZDA in Kanada sta poskušali z uvajanjem svobodnejše trgovine že v 19. stoletju in nadaljevali v 20. stoletju. Vendar sta se šele v letu 1985 končno sporazumeli o razširitvi trgovanja. Leta 1986 so se začeli pogajati o sporazumu CUSTA (Canada-USA Trade Agreement). Po številnih bilateralnih pogajanjih so leta 1988 le podpisali prostotrgovinski sporazum, v veljavo pa je stopil naslednje leto. Ta sporazum je nato predstavljal osnovo za sporazum NAFTA. (Kenda in Bobek 2003, 260) Šlo je za zgodovinski sporazum, ki je postavil Kanado in ZDA v ospredje glede liberalizacije trgovanja. Ključni elementi sporazuma so vključevali odstranitev carin in zmanjšanje številnih necarinskih ovir v trgovanju. Ta sporazum je bil prvi, ki se je nanašal tudi na trgovanje s storitvami. Prav tako je vključeval mehanizem za pravično reševanje sporov. Če pogledamo dejansko uporabo sporazuma, je to pomenilo, da so bile odstranjene carine na mesne izdelke, sadje in zelenjavo, pijače, oblačila, goriva ter ostale proizvode. (NAFTA now.org 2009) Tudi ZDA in Mehika sta podpisali bilateralni trgovinski sporazum, ki je bil kasneje opuščen. Program »maquiladora« obratov (twin plant) je spodbudil trgovanje med državama prav tako pa tudi investicije podjetij iz ZDA v Mehiko. Program so uvedli leta 1965, pri katerem so blago (največkrat avtomobilske dele) iz ZDA začasno uvozili v Mehiko, kjer ga je poceni delovna sila sestavila, nato pa je blago bilo spet izvoženo. Ko je Mehika v začetku osemdesetih let zapadla v dolžniško krizo, je država sama znižala carine, odpravila potrebna dovoljenja, znižala subvencije in povečala vlogo zasebnega trga. Leta 1986 se je Mehika priključila GATT-u in podpisala tri bilateralne sporazume z ZDA. (Kenda in Bobek 2003, 260) Do začetka 90-ih let sta tako Kanada kot Mehika skušali povečati trgovinske vezi z ZDA, nista pa naredili skoraj nič, da bi okrepili medsebojne povezave. Marca 1990 sta državi naredili prvi korak, saj sta podpisali deset medsebojnih sporazumov. Ko so podpisali sporazum CUSTA, je mehiški predsednik Salinas predlagal ZDA pogajanja o prostotrgovinskem območju. To je vzpodbudilo tudi Kanado, da se je nato pridružila nadaljnjim pogovorom. Junija 1991 so se v Torontu v Kanadi začela tristranska pogajanja o Severnoameriškem prostotrgovinskem območju-NAFTA. (Kenda in Bobek 2003, 260) 17. decembra leta 1992 so se voditelji vseh treh držav srečali v San Antoniu, v Teksasu, da bi podpisali sporazum. ZDA je zastopal predsednik države George H.W.Bush, Kanado predsednik vlade Brian Mulroney in Mehiko predsednik Carlos Salinas. Sporazum so podpisali, vendar še ni takoj stopil v veljavo, saj so ga morale ratificirati še vlade oz. druga zakonodajna telesa vseh treh članic. Tako da je sporazum NAFTA stopil v veljavo 1. januarja 1994. V obdobju 10-15 let naj bi se odpravile carine v medsebojni trgovini in postopno odpravljanje uvoznih ukrepov za kmetijske proizvode. Sporazum predvideva tudi

9

liberalizacijo finančnih storitev, telekomunikacij in zaščito intelektualne lastnine. (Gusel in Bobek 1997, 150) Sporazum NAFTA je sestavljen iz petih sklopov, ki urejajo naslednja področja:

� dostop na tržišče, � pravila trgovanja z blagom, � pravila trgovanja s storitvami, � investicije, � zaščita intelektualne lastnine. (Kenda in Bobek 2003, 262)

S podpisom sporazuma NAFTA so skupaj začele sodelovati tri med seboj zelo različne države: bogate ZDA, srednje razredna Kanada in »bojevita« Mehika. Takšna raznolikost članic je naredila NAFTO eno izmed najbolj drznih projektov, s ciljem, da lahko prosta trgovina med njimi tudi koristi vsem trem. Voditelji članic so obljubljali, da bo sporazum ustvaril milijone dobrih služb, zmanjšal ilegalno priseljevanje in dvignil življenjski standard od Yukona do Yucatana. (The NewYork Times 2009) NAFTA je izčrpen sporazum, ki določa pravila za mednarodno trgovanje in investicije med Kanado, Mehiko in ZDA. Sporazum je kompleksen in zelo dolg dokument, ki vključuje 8 sklopov, 22 poglavij in okoli 2000 strani. Najpomembnejša področja so naslednja: trgovanje s proizvodi (njihov dostop do trga), varstvo za tuje naložbe, varstvo intelektualne lastnine, lažji dostop za poslovneže in podobno. (NAFTA now.org 2009) NAFTA je poseben ameriški prostotrgovinski sporazum-vključuje dva največja ameriška trgovinska partnerja; geografsko je NAFTA zelo medsebojno odvisna in regionalno povezana ter ponuja številne prednosti in izzive vsem trem državam članicam. (Hufbauer in Schott 2005, 467) Ko je bil sporazum NAFTA prvič predlagan in predstavljen javnosti, so se takoj oglasili prvi kritiki, ki so trdili, da ima skriti motiv in to naj bi bil razvoj variante evropskega skupnega trga. Namreč tudi Evropa je najprej začela z omejenim prostotrgovinskim območjem, ki se je kasneje razvil v ekonomsko unijo. Skrbelo jih je, da bo to vodilo v zmanjšanje pristojnosti in suverenosti države in prenos tega na neizvoljene birokrate. Še najbolj pa je bilo zaskrbljujoče, da bo vse to vodilo v liberalizacijo določenih »občutljivih« območij-monetarne politike, imigracije, delovnih in okoljskih zakonov. Pa vendar se zagovorniki sporazuma niso strinjali s tem in so trdili, da je sporazum oblikovan tako, da odpravi carinske omejitve, ne pa da bo ustanovil nov birokratski sistem. Kljub vsemu, avtor meni, da so bile te začetne kritike upravičene, saj ima sporazum postavljene temelje za potencialni regionalni skupni trg in en del tega je res birokratski del, saj sporazum ustanovi številne institucije-razni postopki reševanja sporov, delovne in okoljevarstvene komisije. Navzven NAFTA deluje kot tipičen trgovinski blok, ki skuša nadomestiti uvoze tretje »strani« z lokalnimi proizvodi. (Orme 1996, 289, 290)

10

2.2 Cilji, načela in namen integracije 2.2.1 Cilji in načela Štiri osnovna načela sporazuma NAFTA so:

� odstranitev carinskih in necarinskih ovir trgovanja med državami članicami, � enakopravno obravnavanje blaga in storitev v vseh državah članicah, če je bilo to

blago proizvedeno na območju sporazuma, � obveza, da ne bodo vzpostavljali novih ovir za trgovanje, potem ko bo sporazum

stopil v veljavo, � obveza, da nudijo članicam sporazuma preferencialni tretma, kot ga članica

omogoči drugim nečlanicam. (Kenda in Bobek 2003, 261) Cilji so:

� odstraniti ovire v trgovanju in pospešiti trgovanje med državami članicami, � zmanjšati brezposelnost in povečati stabilnost, � spodbujati pravično trgovanje v prostotrgovinskem območju, � povečati gospodarsko rast in blaginjo, � povečati investicijske priložnosti v državah članicah, � zagotoviti učinkovito varstvo intelektualnih pravic v državah članicah, � ustvariti učinkovite postopke za implementacijo in uporabo tega sporazuma, � ustvariti pravila za nadaljnjo trilateralno, regionalno in multilateralno sodelovanje z

namenom povečevanja koristi držav članic. (The NAFTA secretariat 2010) 2.2.2 Namen NAFTA je bila ustanovljena z namenom, da bi državam članicam prinesla določene koristi in izboljšala njihov položaj v svetovni trgovini. Tako naj bi bile pričakovane prednosti, ki bi jih s podpisom tega sporazuma države članice dosegle, naslednje: nastanek ekonomskih koristi, izboljšanje mednarodnega položaja, nastanek enotnih standardov ter zavarovanje politične stabilnosti držav. V vseh državah naj bi povečana učinkovitost dvignila življenjski standard, povečala gospodarsko rast in tako naj bi potrošniki uživali koristi nižjih cen. NAFTA kot regionalna integracija naj bi si tako utrdila mednarodni položaj v gospodarstvu. Sporazum odpravlja večino trgovinskih ovir za gibanje blaga in investicij, prav tako pa vpeljuje pravila v boju proti zlorabam na področju investicij, vzpostavlja zaščito intelektualne lastnine in enotne postopke za razreševanje medsebojnih sporov. (Kenda in Bobek 2003, 261)

11

Vlade držav Kanade, Mehike in ZDA so se sporazumele, da bodo:

� okrepile prijateljske vezi in sodelovanje med državami članicami, � prispevale k harmoničnemu razvoju in širitvi svetovne trgovine, � ustvarile velik in varen trg za storitve in dobrine ustvarjene na njihovih ozemljih, � zmanjšale motnje v trgovanju, � ustvarile svoja pravila, pravice in obveznosti v skladu z Splošnim sporazumom o

carinah in trgovini (GATT-General Agreement on Tariffs and Trade), � povečale konkurenčnost svojih podjetij na svetovnih tržiščih, � spodbujale kreativnost in inovativnost, � spodbujale trgovanje z dobrinami in storitvami, ki se nanašajo na področje

intelektualnih pravic, � ustvarjale nove zaposlitvene možnosti in izboljšale delovne pogoje ter življenjski

standard v državi, � ohranile lastno fleksibilnost pri varovanju javnega dobra, � promovirale trajnostni razvoj, � okrepile razvoj in uveljavljanje okoljskih zakonov in regulativ, � varovale, povečevale in zagovarjale pravice delavcev. (The NAFTA secretariat

2010) 2.2.3 Posebnosti NAFTE Sporazum NAFTA povezuje tri države, ki so si med seboj zelo različne in to na več področjih, predvsem pa z vidika razvitosti. Nikoli do zdaj še ni bil podpisan sporazum, ki bi povezoval države s tako različnimi stopnjami gospodarskega razvoja. Posebnost integracije je tudi to, da prostotrgovinsko območje med državami članicami ne predstavlja popolno svobodnega trga, pomeni le svobodnejše trgovanje. (Kenda in Bobek, 2003, 261) Ovire so se ohranile na področju tekstilnih in kmetijskih izdelkov, v avtomobilski in energetski industriji ter pri nekaterih storitvah. Tudi pretok delovne sile ni popolnoma prost-pretok delovne sile iz Mehike v ZDA in Kanado je namreč onemogočen. Vzroki, zakaj do tega prihaja, so predvsem v različni gospodarski razvitosti držav in pa zaradi strahu v ZDA in Kanadi, da bi jim to prineslo preveliko brezposelnost. 2.3 Struktura NAFTE NAFTA ima decentralizirano in nekoordinirano institucionalno zasnovo. Najpomembnejše telo je Komisija za svobodno trgovino, ki skrbi in nadzira vse ostale institucije. Vsaka izmed treh držav članic ima svoje ministrstvo za prosto trgovino, ustanovili pa so tudi skupno telo-NAFTA Coordinating Secretariat (Koordinacijski sekretariat), ki usklajuje delovanje in izvajanje sporazuma. (Zalaznik 2002, 11)

12

Integracija ima številne institucije, ki skrbijo za njeno pravilno delovanje in imajo pregled nad njenimi ukrepi. Le-te so:

� Komisija za svobodno trgovino-sestavljajo jo ministrski predstavniki iz držav članic NAFTE, nadzira implementacijo in podrobno razčlenitev sporazuma ter pomaga reševati spore, ki izhajajo iz interpretacije sporazuma. Komisija prav tako nadzira delo njenih odborov, delovnih skupin in drugih delovnih teles.

� Koordinatorji integracije NAFTA-imenovani so s strani države članice in so odgovorni za tekoče vodenje integracije in njene implementacije.

� Delovne skupine in odbori-ustanovljeno je bilo več kot 30 delovnih skupin in odborov, da bi pospešili trgovanje in investicije ter zagotovili učinkovito izvajanje sporazuma. Ključna področja vključujejo trgovanje s proizvodi, pravila o poreklu, carine, trgovanje s kmetijskimi proizvodi in subvencije, standardi in podobno.

� Sekretariat NAFTA-je sestavljen iz predstavnikov vseh držav članic, ki so odgovorni za upravljanje in izvajanje točk iz sporazuma.

� Komisija za sodelovanje na področju dela-ustvarjena zato, da spodbuja sodelovanje držav članic na področju dela, sestoji iz Sveta ministrov in Sekretariata, ki skrbi za administrativno, tehnično in operativno podporo svetu ter implementira letni delovni program.

� Komisija za sodelovanje na področju okolja- je bila ustanovljena z namenom nadaljnjega sodelovanja držav članic NAFTE na področju varstva okolja. Sestavljena je iz Sveta (okoljski ministri vsake države članice), združenega javnega svetovalnega odbora (15 članov, neodvisno prostovoljno telo, ki daje nasvete Svetu ne glede na področje znotraj okoljske tematike) in Sekretariata (nudi administrativno, tehnično in operativno podporo). (NAFTA now.org 2009)

2.4 Doseženi sporazumi Sporazuma, ki so ju dosegli, se imenujeta Sporazum o sodelovanju na področju dela NAALC (North American Agreement on Labour Cooperation) in pa Sporazum o sodelovanju na področju varstva okolja NAAEC (North American Agreement on Environmental Cooperation). NAALC obvezuje države članice, da si prizadevajo izboljševati pogoje dela v vseh gospodarskih panogah, NAAEC pa poudarja skrb za okolje in varstvo le-tega. (Zalaznik 2002, 11) NAAEC zavezuje ZDA, Kanado in Mehiko, da bodo uporabile določene ukrepe in z njimi varovale okolje, vključujoč obveznost, da ne bo nobena od njih neuspešna pri učinkovitem izvrševanju svojih okoljskih pravil. Če država ne izpolni svojih obveznosti s področja varstva okolja, je proti njej uporabljen isti način oz. mehanizem reševanja sporov kot je uporabljen pri trgovinskih obveznostih. NAAEC je celo ustvaril mehanizem, ki dovoljuje vsakemu prebivalcu ali nevladni organizaciji, da opozori, če katera od strani ne izpolnjuje okoljskih zahtev. Kot primer, druge trgovinske obveznosti ne poznajo takšnega načina. (NAFTA now.org 2009)

13

Cilji sporazuma NAAEC so:

� spodbujati pravila in »dobro prakso« glede preprečevanja onesnaževanja, � podpirati ekonomsko učinkovite in efektivne okoljske ukrepe, � spodbujati transparentnost in javno udejstvovanje pri razvoju okoljskih zakonov,

regulativ in pravil, � okrepiti sodelovanje pri razvijanju in izboljševanju okoljevarstvenih zakonov,

regulativ, postopkov, praks in načel, � izogniti se ustvarjanju novih ovir pri trgovanju, � podpirati okoljevarstvene cilje NAFTE, � povečati sodelovanje med državami članicami, da bodo bolje varovale in ščitile

okolje, � spodbujati trajnostni razvoj na temeljih sodelovanja, � podpirati in spodbujati varovanje in izboljševanje okolja v državah članicah za

dobrobit sedanjih in prihodnjih generacij. (SICE-Foreign Trade Information System 2009)

NAALC so podpisale države članice NAFTA, da bi spodbudile učinkovito uveljavljanje zakonov o delu in pravil vsake države članice posamično, da bi tako pospešile nadaljnjo sodelovanje med članicami. Sporazum je ustanovil Komisijo za sodelovanje na področju del (Commission for Labor Cooperation-CLC), ki sestoji iz Ministrskega sveta in Sekretariata. Trenutni delovni program vključuje varovanje zdravja in varstvo pri delu, zaposlovanje in usposabljanje za delo, delovno pravo ter delavske pravice in produktivnost delavcev. NAALC doda regionalni ekonomski integraciji NAFTA socialno razsežnost. (NAFTA now.org 2009) Cilji sporazuma NAALC so:

� izboljšati delovne pogoje in življenjski standard v vseh treh državah članicah, � spodbujati sodelovanje z namenom promoviranja inovacij in dvigovanja stopnje

produktivnosti in kvalitete, � spodbujati izmenjavo informacij in skupnih študij za lažje razumevanje delovnega

prava, � pospeševati z delom povezane aktivnosti za »skupno dobro«, � spodbujati uveljavljanje delovnega prava vsake od držav članic, � podpirati transparentnost delovnega prava. (SICE-Foreign Trade Information

System 2009) Leta 2005 so v Texasu ustanovili SPP (The Security and Prosperity Partnership of North America-Severnoameriško partnerstvo za varnost in blaginjo), z namenom spodbujanja sodelovanja pri zadevah nacionalne varnosti. Gre za pobudo, ki so jo uradno sprožili George W. Bush, Vincente Fox in Paul Martin. Ti trije voditelji so povzeli priporočila delovne skupine, ki so jo sestavljali Kanadski svet voditeljev podjetij, Svet za mednarodne odnose in Mehiški svet za mednarodne zadeve. (Cizej 2008) Mehika, Kanada in ZDA so tako začele sodelovati na takšnih področjih kot na primer boj proti kriminalu, terorizmu, javno zdravstvo in varnost. Avgusta 2009 so prenehale aktivnosti v zvezi s tem partnerstvom. (Office of The United States trade representitive, executive office of the president 2009b)

14

Na srečanju meseca marca 2006 v Cancunu v Mehiki so ustanovili še Severnoameriški svet za konkurenčnost (NACC, North American Competitiveness Council), sestavljen iz tridesetih poslovnežev. Njegovo osnovno načelo je prispevati k izboljšanju delovanja gospodarstev v vseh treh državah in izboljšati varnost in kakovost življenja povsod v Severni Ameriki. Sredstva za dosego vidi v zavarovanih in transparentnih mejah v Severni Ameriki in zanesljivem dostopu do rentabilne energije. (Cizej 2008) 2.5 Učinki in posledice integracije NAFTA na države članice Večina strokovnjakov verjame, da je NAFTA koristila vsem trem državam članicam, čeprav pa so koristi res bile (in so še) veliko manjše kot so pričakovali. (Griffin in Pustay 2004, 290) Leta 2003 je bila izvedena temeljita analiza posledic podpisa sporazuma NAFTA. Poročilo je vsebovalo pomembne ugotovitve: trgovanje ZDA z Mehiko je raslo že pred podpisom tega sporazuma in bi raslo še naprej, brez ali z implementacijo NAFTE; direktni učinek integracije na trgovanje med ZDA in Mehiko je zelo majhen, prav tako pa tudi direktni učinek na trg dela Združenih držav Amerike. (Lee Hudson Teslik 2009) Mnenja o NAFTI so zelo različna-tako ločimo nasprotnike na eni strani in zagovornike NAFTE na drugi strani. Zagovorniki trdijo, da bo sporazum ustvaril na tisoče visoko plačanih služb v ZDA, izboljšal življenjski standard v Mehiki, Kanadi in ZDA, izboljšal okoljske razmere ter preobrazil Mehiko iz revne razvijajoče se države v nov cvetoč trg za ameriški izvoz. Nasprotniki NAFTE so predvsem razne delavske, okoljevarstvene, verske in potrošniške skupine, ki menijo, da bo integracija povzročila t.i.»race to the bottom« pri plačah, uničila številne dobre ameriške službe, ogrozila zdravstvene, okoljske in varnostne standarde in podobno. Dobro se je vprašati, zakaj sploh prihaja do tako različnih pogledov. Odgovor je predvsem to, da sporazum je že od začetka veljal za radikalen poizkus-nikoli poprej še prišlo do združitve treh narodov, čigar stopnje razvoja bi bile tako različne. (Public Citizen 2010) Ekonomske učinke NAFTE na članice ni tako enostavno oceniti, saj je potrebno upoštevati kompleksnost in to, da ni tako lahko ugotoviti, kateri učinki so posledica implementacije NAFTE in kateri so samo posledica ekonomskih aktivnosti in sprememb na trgu. Prav tako je težko predvideti do kakšne mere bi se nekatera pravila in politike liberalizirale tudi brez implementacije NAFTE. Dva strokovnjaka Hufbauer in Schott pravita da je učinek sporazuma jasen-NAFTA je bila ustanovljena zato, da bo spodbujala ekonomsko rast s promoviranjem konkurenčnosti na domačih trgih ter investiranja domačih in tujih virov. Pravita, da je to uspelo. Severnoameriška podjetja so zdaj učinkovita in produktivna, saj so se prestrukturirala, da so lahko uporabila prednosti ekonomije obsega v proizvodnji in znotraj-industrijske specializacije. (Lee Hudson Teslik 2009) Strokovnjaki Rosson, Runge in Multon menijo, da je ideja trgovinskih blokov v Severni Ameriki relativno nova, vendar trdijo, da so podobni sporazumi drugod po svetu gledano dolgoročno pokazali številne prednosti za države članice. Njihovo poročilo poda različne oblike »preferenčnih trgovinskih sporazumov«, od prostotrgovinskih sporazumov kot npr. NAFTA do omejenih carinskih in ekonomskih unij, ki so bile uspešne v Evropi. V njihovem poročilu trdijo, da lahko ti t.i. preferenčni trgovinski sporazumi na kratek rok

15

zmanjšajo trgovanje in povzročijo motnje na trgu dela, hkrati pa naj bi imeli dolgoročne koristi. (Lee Hudson Teslik 2009) S podpisom sporazuma se je trgovanje med državami članicami povečalo, čeprav se strokovnjaki ne morajo sporazumeti do kakšne mere je to povezano z integracijo NAFTA. Ameriški trgovinski predstavnik trdi, da se je vrednost znotraj-severnoameriškega trgovanja potrojila odkar je podpisan sporazum. Prav tako trdi, da so se regionalne investicije v ZDA v letih med 1993 in 2007 povečale za 117 odstotkov, kar je v primerjavi z 45 odstotno rast 14 let poprej veliko več. (Lee Hudson Teslik 2009) Kot je bilo načrtovano so bile vse carine in kvantitativne omejitve odstranjene do 1. januarja 2008. NAFTA je ustvarila največje območje proste trgovine, ki obsega 444 milijonov ljudi, ki proizvedejo za 17 bilijonov dolarjev proizvodov in storitev. (Office of The United States trade representitive, executive office of the president 2009a) Slika 1: Letno trilateralno trgovanje od 1994 do 2006 (v milijardah USD)

Vir: Office of The United States trade representitive, executive office of the president 2009b 2.5.1 Vpliv sporazuma na ZDA Trgovinski predstavnik ZDA meni, da so vplivi integracije NAFTA pozitivni, zaposlenost naj bi se od podpisa sporazuma povečala za 25 odstotkov, prav tako navaja padec stopnje brezposelnosti v tem času. Veliko ekonomistov se strinja, da je imela integracija nekaj

16

pozitivnih učinkov na zaposlenost v ZDA, vendar trdijo, da jih spremljajo številni negativni učinki-dohodkovna porazdelitev je na primer zelo neenakomerna. Nasprotniki integracije menijo, da sporazum sili zaposlene k direktnem tekmovanju drugega z drugim, hkrati pa so jim zagotovljene manjše pravice in varnost. Drugi pa pravijo, da bi bila napaka za vse negativne stvari kriviti NAFTO, dosti problemov sega desetletja nazaj pred njo. (Lee Hudson Teslik 2009) NAFTA naj bi po besedah ameriškega trgovinskega predstavnika imela veliko pozitivnih učinkov na ZDA kot na primer:

� trgovanje in investicijski tokovi so se postopoma povečevali, � njen izvoz blaga v preostali članici NAFTE je rasel hitreje (za 157%) kot izvoz

blaga v preostali svet (108% rast), � Kanada in Mehika sta prvi in drugi največji izvozni trg ZDA, leta 2006 je ameriški

izvoz v Kanado in Mehiko predstavljal 35% celotnega izvoza ZDA; � zaposlenost ZDA se je iz 112, 2 milijonov v decembru 1993 povečala na 137,2

milijonov v decembru 2006, kar pomeni povečanje služb za 25 milijonov, oz. 22%. (Office of The United States trade representitive, executive office of the president 2007)

2.5.2 Vpliv sporazuma na Mehiko Od podpisa sporazuma je v Mehiki zaznana ekonomska rast, vendar bi bilo nespametno trditi, da je vse to posledica NAFTE, obstajajo še tudi drugi dejavniki. Veliko strokovnjakov meni, da gospodarska rast Mehike ni dosegla vseh pričakovanj. Od leta 1994 naprej se je BDP Mehike povečal letno za 2,7 odstotka, kar je manj kot v ZDA (3,3%) in v Kanadi (3,6%). Mehiški izvoz v ZDA se je od podpisa sporazuma početveril, iz 60 milijard dolarjev na 280 milijard dolarjev na leto. Prav tako se je povečal izvoz iz ZDA v Mehiko. Nekateri trdijo, da je liberalizacija v trgovanju med Mehiko in ZDA povzročila številne pozitivne učinke za navadne Mehičane, ne samo za mehiške poslovneže-na primer velika znižanja cen dobrin za potrošnike. Nasprotniki pa trdijo, da integracija ni ravno koristila Mehiki-nekateri opažajo stagnacijo na njihovem trgu delovne sile, brezposelnost naj bi bila višja kot pred podpisom sporazuma, prav tako naj bi uničila dobre kmetijske obeti Mehike, s tem ko se je odprla močno subvencioniranemu kmetijstvu v ZDA. Spet drugi pa trdijo, da to nikakor ne drži, saj naj bi se kljub povečani konkurenci, kmetijski izvoz Mehike v ZDA potrojil. Veliko strokovnjakov pa se strinja, da so presenečeni, da ni sporazum bolj pozitivno in močneje vplival na gospodarstvo Mehike. Schott in Hufbauer menita, da je mehiška stopnja rasti v tem času pravo razočaranje, vendar to ne pripisujeta NAFTI, temveč temu, da NAFTA ne vključuje liberalizacije v vseh sektorjih. Tisti sektorji, ki niso liberalizirani (npr. energija) in so bili »zaščiteni«, so bili prav tako »zaščiteni« pred pozitivnimi učinki. (Lee Hudson Teslik 2009) Sporazum je imel za mehiško kmetijstvo uničujoče posledice, ameriški subvencionirani poljedelski izdelki so preplavili Mehiko in tako uničili na milijone majhnih kmetov. Odkar je stopila v veljavo NAFTA, je Mehika odvisna od ameriške pridelave koruze, ki pa je v ZDA subvencionirana in zato cenejša in ravno ta množični uvoz je spravil kmete v propad. Na mehiški strani celo priznavajo, da je vlada med pogajanji »žrtvovala« poljedelstvo. Prav tako rast trgovinske izmenjave ni ustvarila pričakovanih delovnih mest-v povprečju

17

samo 80.000 letno za 730.000 Mehičanov, ki prihajajo na trg dela. Svetovna banka celo ocenjuje, da so koristi, ki jih lahko Mehika dobi od NAFTE, izčrpane in da se bo padec zaposlovanja v maquiladoras pospešil. Prav tako je od uveljavitve NAFTE rasla neenakost v dohodkih v vseh treh državah članicah, v Mehiki pa še posebej. 10% mehiškim gospodinjstvom se je dohodek povečal (v primerjavi z obdobjem od 1984 do 1994), 90% pa so se dohodki znižali ali ostali nespremenjeni. Mehiška vlada je zagotovila tudi rast minimalne plače, ki pa je januarja 2008 znašala 2 pesa (0,12 evra), kar je skoraj nič. (Cizej 2008) 2.5.3 Vpliv sporazuma na Kanado Prav tako kot Mehika in ZDA je Kanada po podpisu sporazuma NAFTA dosegla ekonomsko rast. Kanada naj bi s sporazumom pridobila največ, čeprav je to težko reči, saj je pred tem sporazumom imela podpisan sporazum o prosti trgovini z ZDA. Njen BDP je od leta 1995 rasel hitreje kot mehiški ali ameriški. Med leti 1994 in 2003 je gospodarstvo Kanade raslo za 3,6 odstotkov na letni ravni. Kanadska zaposlenost je naraščala iz 14,9 milijonov na 15,7 milijonov do leta 2000. Schotta in Hufbauerja skrbi razlika v produktivnosti med Kanado in ZDA. Ta je namreč vedno bila boljša v ZDA, po podpisu sporazuma pa se je razlika še povečala v korist ZDA. Eden največjih ekonomskih učinkov je bil tisti na kmetijstvo. Kanada je vodilni uvoznik ameriških kmetijskih proizvodov in ameriški kmetijski izvoz v Kanado se je kar podvojil med leti 1994 in 2003. (Lee Hudson Teslik 2009) Izvoz Kanade v preostali dve državi članici se je povečal za 173% od takrat, ko NAFTA še ni obstajala. (Office of The United States trade representitive, executive office of the president 2009b) 2.6 Načrti za prihodnost Predsedniške volitve v ZDA so leta 2008 zopet odprle debato o sporazumu NAFTA. Vlade vseh treh držav članic sicer popolnoma podpirajo sporazum, vendar sta oba predsedniška kandidata Hillary Clinton in Barack Obama v svoji predsedniški kampanji poudarjala, da bi želela ponovno preučiti in se ponovno pogajati o nekaterih vidikih sporazuma. Kljub temu se izvoljeni Obama ni odločil za to potezo v svoji predsedniški zaobljubi. (Lee Hudson Teslik 2009) Voditelji vseh treh držav članic spodbujajo tudi širitev NAFTE. Možna država članica je Čile, saj je že podpisala več ločenih sporazumov z Mehiko, Kanado in ZDA. (Griffin in Pustay 2004, 290) Načrti za prihodnost NAFTE vključujejo predvsem razširitev integracije. Za širitev je možnih kar 31 držav iz Južne in Srednje Amerike, ki bi se pridružile preko sporazuma FTAA (Free Trade Area of Americas). Kongres v ZDA je celo izglasoval, da bi povečali NAFTO za pet srednje ameriških držav preko sporazuma CAFTA (Central American Free Trade Agreement), Peru je bil dodan leta 2007, prav tako pa obstajajo podpisani pristopi k NAFTI s Panamo in Kolumbijo, vendar še niso potrjeni s strani kongresa. (Public Citizen 2010) Nekatere je celo skrbelo, da obstajajo načrti za ustanovitev Severnoameriške unije (North American Union-NAU), pod katero bi Mehika, ZDA in Kanada postale enotna država, s

18

skupno valuto in svojim avtocestnim odsekom. Te domneve so bolj na trhlih temeljih, vendar avtor Calhoun, ki je v časopisu News Blaze objavil ta članek, misli resno. Pravi da se je že pričela gradnja super avtoceste NAFTA. Trdi da bo SPP tisti mehanizem, ki bo začel z izvajanjem NAU. NAU naj bi se zgledoval po zelo liberalni EU. Njegove trditve se do zdaj še niso pokazale za resnične. (Calhoun 2007)

Gallagher in Wise menita, da bi morali sporazumi dovoliti članicam, da same postavijo svoje prioritete, ne pa da so pod vplivom zasebnih podjetij. NAFTA naj bi po njunem mnenju bila lekcija, kakšna naj ne bo integracija oz. sporazum, prav tako pa bi morali poskusiti popraviti napake sporazuma NAFTA. Po njunem mnenju je jasno, da sporazumi v 21. stoletju ne smejo biti takšni kot je NAFTA, prav tako pa tudi NAFTA ne bi smela biti več takšna kot je bila do zdaj. (Gallagher in Wise 2010)

19

3 ČLANICE NAFTE 3.1 ZDA 3.1.1 Splošne značilnosti ZDA ZDA so vodilna gospodarska, politična in vojaška velesila v svetu in ustvarijo kar četrtino svetovnega BDP. Država meri 9,1 milijonov kvadratnih kilometrov in ima 310 milijonov prebivalcev, kar jih uvršča na tretje mesto po številu prebivalcev na svetu. Kar 82% prebivalcev živi v mestih, 12% pa jih živi pod mejo revščine. Glavno mesto države je Washington D.C., uradni jezik je angleški. Njihova valuta je ameriški dolar. ZDA so zvezna država 50 držav in 1 okrožja, predsedniški politični sistem pa je zasnovan na prvi demokratični ustavi iz leta 1787. V tržnem gospodarstvu ima veliko vlogo privatni sektor, ki oskrbuje tudi vladne potrebe. Ameriška podjetja so zelo fleksibilna, predvsem na področju razvoja novih proizvodov, širjenju svojega poslovanja in tudi pri odpuščanju presežnih delavcev. Ameriška podjetja so vodilna pri tehnološkem razvoju, računalništvu, medicini, letalski in vojaški opremi. Ameriški kmetijski sektor je največji na svetu, zanj pa je značilna visoka produktivnost in moderna tehnologija. So eden največjih proizvajalcev koruze, soje in bombaža na svetu, prav tako pa imajo tudi visoko razvito živinorejo. Vendar kljub temu celotni kmetijski sektor prispeva samo 1% ameriškega BDP, industrijski sektor pa prispeva kar 25% in je močno razvit, predvsem elektronska, kemična, strojna, živilska in avtomobilska industrija. ZDA ima tudi ogromno naravnih bogastev-zemeljski plin, aluminij, elektrika in nuklearna energija ter seveda tudi nafta. (JAPTI – Javna Agencija RS za podjetništvo in tuje investicije 2009a) Vojna v Iraku leta 2003 je botrovala preusmeritvi proizvodnje v vojaške namene. Visoko rastoče cene nafte med leti 2005 in prvo polovico 2008 so ogrožale inflacijo in brezposelnost. Dolgotrajni problemi so predvsem nesorazmerne investicije v gospodarsko infrastrukturo, hitro rastoči stroški medicinske oskrbe in pokojnin, zaradi starajočega se prebivalstva ter proračunski deficit. (CIA - Central Intelligence Agency 2010a) ZDA imajo podpisane sporazume o prosti trgovini z naslednjimi državami: Jordanija, Čile, Singapur, Avstralija, Maroko, Bahrajn, Dominikanska republika, Kostarika, Salvador, Gvatemala, Honduras, Nikaragva, Pero, Kolumbija, Panama in Koreja. (Office of The United States trade representitive, executive office of the president 2009b) 3.1.2 Gospodarske razmere, kazalniki in zunanja trgovina ZDA so v letu 2009 zašle v globoko recesijo in so bile prve, ki so čutile posledice svetovne finančne krize. Nezaposlenost je v začetku leta 2010 znašala že več kot 9%, kar je največ v zadnjih 25 letih. V letu 2009 je zasebna potrošnja predstavljala 70,8% BDP, državna 20,6% in investicijska 12,3% BDP. Stopnja inflacije je v letu 2009 znašala -0.3%. ZDA so v letu 2009 izvozile za 752,2 milijard EUR, uvozile pa za 1124,2 milijard EUR blaga. V letu 2009 so ZDA največ izvažale investicijsko blago, industrijske materiale, blago široke potrošnje ter vozila. Glavni izvozni trg v letu 2009 je bila Kanada, kamor so izvozili za

20

19,4% celotnega izvoza, sledi Mehika z 12,2% in na tretjem mestu Kitajska z 6,6%; v Slovenijo so izvozili manj kot 0,1% od celotnega izvoza ZDA. Največ so uvažali industrijske materiale, blago široke potrošnje, investicijsko blago in vozila. V letu 2009 so največ uvozili iz Kitajske-19% celotnega uvoza, sledi Kanada z 14,4% in Mehika z 11,3%; v Slovenijo je bilo uvoženo manj kot 0,1% celotnega uvoza ZDA. (JAPTI – Javna Agencija RS za podjetništvo in tuje investicije 2009a) 3.2 Kanada 3.2.1 Splošne značilnosti Kanade Kanada je druga največja država po površini, saj meri skoraj 10 milijonov kvadratnih kilometrov, 46% površine predstavljajo gozdovi. Ima 33, 4 milijonov prebivalcev in sodi med redko poseljene države. Velja za eno najbolj razvitih držav sveta in ima dva uradna jezika-francoščino in angleščino. Glavno mesto države je Ottawa, valuta pa je kanadski dolar. Kanada je konfederacija s parlamentarno demokracijo-uradno ustavna monarhija, ki jo sestavlja deset provinc in tri pokrajine. Na čelu države je formalno kraljica Elizabeta II, njo pa zastopa generalni guverner, ki mora biti kanadski državljan. Kanada je bogata, visokotehnološka industrijska družba s tržno usmerjenim gospodarstvom. Je ena izmed največjih izvoznikov kmetijskih proizvodov na svetu, predvsem pšenice, pomemben sektor pa je tudi ribolov. Država ima veliko rudnih bogastev niklja, cinka in urana, prav tako pa je bogata z nafto in zemeljskim plinom. Proizvodni sektor predstavlja približno tretjino BDP, storitveni sektor pa okoli dve tretjini. Zelo perspektivni sektorji so telekomunikacije, turizem in letalska industrija. Gospodarsko je država zelo povezana z ZDA. (JAPTI – Javna Agencija RS za podjetništvo in tuje investicije 2009b) Sporazuma FTA iz leta 1989 med Kanado in ZDA ter NAFTA iz leta 1994 sta Kanadi prinesli velikansko povečanje trgovanje in gospodarsko povezovanje z ZDA, njenim primarnim trgovinskim partnerjem. Kanada je največji dobavitelj energije (nafta, plin, uran in električna energija) Združenim državam Amerike. Zaradi velikih količin naravnih bogastev in visoko kvalificirane delovne sile je Kanada v letih med 1993 in 2007 dosegala solidno ekonomsko rast. (CIA - Central Intelligence Agency 2010c) Kanada ima podpisane sporazume o prosti trgovini z naslednjimi državami: Izrael, Čile, Kostarika, Islandija, Liechtenstein, Norveška, Švica. (Office of The United States trade representitive, executive office of the president 2009b) 3.2.2 Gospodarske razmere, kazalniki in zunanja trgovina Z začetkom finančne krize v ZDA se je začela kanadska gospodarska rast zniževati, za leto 2010 pa se napoveduje ponovna rast. Inflacija je v letu 2009 znašala 0,3%, brezposelnost pa 8,3%. Izvoz blaga v letu 2009 je znašal 232,7 milijard EUR, uvoz pa je znašal 235,4 milijard EUR. V letu 2009 je Kanada največ uvažala stroje in opremo, energetske proizvode, industrijske izdelke, vozila ter kmetijske in ribiške izdelke. Največ so v letu 2009 izvozili na trge ZDA-77,7% celotnega izvoza, sledi Velika Britanija z 2,7% in Kitajska z 2,3%; Slovenija predstavlja manj kot 0,1% celotnega izvoza Kanade. Največ so uvažali stroje in opremo, industrijske izdelke, blago široke potrošnje, vozila ter energetske

21

proizvode. Največ so uvažali iz trgov ZDA-52,4% celotnega uvoza, sledijo Kitajska z 9,8% in Mehika z 4,1%, Slovenija predstavlja manj kot 0,1% celotnega uvoza Kanade. (JAPTI – Javna Agencija RS za podjetništvo in tuje investicije 2009b) 3.3 Mehika 3.3.1 Splošne značilnosti Mehike Mehika meri skoraj dva milijona kvadratnih kilometrov in je štirinajsta največja država na svetu ima pa 112 milijonov prebivalcev, kar jo uvršča na 11. mesto. Življenjski standard se močno razlikuje po posameznih regijah, visok pa je tudi vsakoletni legalni in ilegalni odliv prebivalstva v ZDA. V revščini živi 18,2% prebivalcev (merilo prehrana), pod mejo revščine pa živi 47% prebivalcev (merilo je imetje). Glavno mesto je Mexico City, uradni jezik je španski, valuta pa mehiški peso. Združene mehiške države (takšen je uradni naziv) so zvezna parlamentarna republika predsedniškega tipa, ki jo sestavlja 31 zveznih držav in samostojno okrožje Mexico City. Mehika ima odprto tržno gospodarstvo, je mešanica moderne in zastarele industrije ter kmetijstva, kjer močno narašča privatni sektor. Kmetijski sektor predstavlja 4% BDP in zaposluje 16% aktivnega prebivalstva. Mehika je eden največjih proizvajalcev kave, sladkorja, koruze in pomaranč. Prav tako je država zelo bogata z rudnimi bogastvi-srebro, cink, živo srebro in zemeljski plin ter nafta. Za gospodarstvo sta zelo pomembna živinoreja in ribištvo. Trenutno najbolj perspektiven sektor je gradbeništvo, predvsem zaradi številnih investicij v nepremičnine. Storitveni sektor predstavlja 60% BDP. (JAPTI – Javna Agencija RS za podjetništvo in tuje investicije 2009c) Mehika ima podpisane sporazume z več kot 50 različnimi državami, kar pomeni, da ima več kot 90% celotnega trgovanja določenega s prostotrgovinskimi sporazumi. Država se sooča z več problemi na področju gospodarstva, ki vključujejo izboljšanje javnega šolskega sistema, posodabljanje infrastrukture in modernizacijo zakonov o delu. (CIA - Central Intelligence Agency 2010b) Mehika ima podpisane sporazume o prosti trgovini z naslednjimi državami: Čile, Evropska unija, Izrael, Bolivija, Islandija, Norveška, Švica, Liechtenstein, Kolumbija, Nikaragva, Salvador, Gvatemala, Honduras, Kostarika, Urugvaj in Japonska. (Office of The United States trade representitive, executive office of the president 2009b) 3.3.2 Gospodarske razmere, kazalniki in zunanja trgovina Mehika je v letu 2009 imela negativno rast BDP -6,6%, vzrok je bila predvsem gospodarska kriza. Zasebna potrošnja je v letu 2009 predstavljala 67,4% BDP, javna potrošnja 11,6% BDP in investicijska potrošnja 21,8% BDP. Stopnja nezaposlenosti se je v letu 2009 povečala in je znašala 5,5%. Stopnja inflacije je v letu 2009 znašala 5,3%. V letu 2009 je skupni izvoz blaga znašal 165 milijard EUR, uvoz blaga pa 168 milijard EUR. V letu 2009 je Mehika največ izvažala na trge ZDA in to 80% od skupnega izvoza. Sledijo Kanada z 3,6% in Nemčija z 1,4%; Slovenija predstavlja manj kot 0,1% skupnega izvoza Mehike. Največ so izvozili električne in elektronske opreme, cestnih vozil ter nafte. Uvoza

22

je bilo v letu 2009 največ iz trgov ZDA, kar 47,9% skupnega uvoza, sledijo Kitajska z 13,9% in Japonska 4,9%; Slovenija predstavlja manj kot 0,1% celotnega uvoza Mehike. Največ so uvažali električno in elektronsko opremo, stroje in opremo ter cestna vozila. (JAPTI – Javna Agencija RS za podjetništvo in tuje investicije 2009c) 3.4 Kratka primerjava značilnosti držav in razmer v gospodarstvu Tabela 1: Statistični indikatorji vseh treh držav članic za leto 2009

DRŽAVA ZDA KANADA MEHIKA

Število prebivalcev (v mio) 306,8 33,7 111,2

BDP (v mlrd EUR, tekoče cene) 10256,1 962,5 629,4

BDP per capita (v EUR) 33431 28565 5662

Stopnja nezaposlenosti (v %) 9,3 8,3 5,5

Stopnja inflacije (letno povprečje,v %) -0,3 0,3 5,3

Uvoz blaga (v mlrd EUR) -1124,2 -235,4 -168,6

Izvoz blaga (v mlrd EUR) 752,2 232,7 165,3

Slovenski izvoz (v mio EUR) 209,6 40,1 30,1

Slovenski uvoz (mio EUR) 330,6 33,7 7,0

Vir: JAPTI– Javna Agencija RS za podjetništvo in tuje investicije 2009a, 2009b in 2009c. ZDA so po številu prebivalcev največja država integracije NAFTA, imajo 306,8 milijonov prebivalcev, sledi ji Mehika z 111,2 milijoni in nazadnje Kanada, ki ima z 33,7 milijoni najmanj prebivalcev. Ta podatek nam sam po sebi ne pove veliko o gospodarstvu in ekonomski aktivnosti države. Če pa pogledamo naslednji podatek, že izvemo veliko več. BDP ZDA je seveda veliko večji od ostalih dveh držav, a zanimiv je naslednji podatek-Kanada ima veliko večji BDP od Mehike, kljub temu da ima Mehika malo več kot trikrat več prebivalcev kot Kanada. To pomeni, da je Mehika zelo neučinkovita pri proizvodnji dobrin in storitev, saj proizvede manj kot Kanada. BDP na prebivalca nam pove veliko o stopnji življenjskega standarda, višji kot je BDP p.c. več denarja pade na posameznega prebivalca. Tako je kakovost življenja najvišja v ZDA, sledi ji Kanada, daleč zadaj pa je Mehika s komaj 5662 evri. Stopnja nezaposlenosti je najmanjša v Mehiki in znaša 5,5% , najvišja pa v ZDA in znaša 9,3%. V Mehiki je inflacija 5,3%, v Kanadi 0,3%, v ZDA pa je inflacija -0,3 odstotna. Največ blaga so uvozila ZDA, sledi ji Kanada, prav tako je pri izvozu. Slovenija je največ izvozila v ZDA, sledi ji Kanada in nazadnje Mehika, enak vrstni red je pri slovenskem uvozu iz držav članic NAFTA.

23

4 NAFTA IN EU 4.1 Kratka predstavitev EU EU je sestavljena iz evropskih demokratičnih držav, ki sodelujejo, da bi izboljšale življenje svojih državljanov in zgradile boljši svet. EU ni federacija kot so ZDA, vendar je veliko več kot organizacija za sodelovanje med vladami, EU je edinstvena. Države članice ostanejo suverene, le da del svojih pooblastil pri odločanju prenesejo na skupne evropske institucije, ki so jih ustanovile zaradi želje po demokratičnemu odločanju na evropski ravni. Tri glavne institucije, ki sprejemajo odločitve, so Evropski parlament (zastopa državljane EU, ti pa ga neposredno volijo), Svet Evropske unije (zastopa posamične države članice) in Evropska komisija (zastopa in zavzema se za interese Unije kot celote). (Evropska komisija 2007, 3) EU temelji na štirih pogodbah:

� Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo (ESPJ) iz leta 1951, prenehala veljati v letu 2002;

� Pogodba o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti (EGS) iz leta 1957 (tako imenovana Rimska pogodba);

� Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo (Euratom) iz leta 1957;

� Pogodba o Evropski uniji (EU) iz leta 1992 (tako imenovana Maastrichtska pogodba).

S pogodbami ESPJ, EGS in Euratom so bile ustanovljene tri »Evropske skupnosti«, Maastrichtska pogodba pa je nato EGS preimenovala v »Evropsko skupnost« (ES). Prav tako je pogodba o Evropski uniji ustvarila novo strukturo s tremi stebri. To je EU. (Evropska komisija 2007, 5) Lizbonska pogodba iz leta 2007 ne bo začela veljati, dokler je ne bodo ratificirale vse države članice. Z njo naj bi postala EU bolj demokratična in pregledna, uvedla bi preprostejše metode dela in pravila glasovanja, z listino naj bi nam zagotovila temeljne pravice, državam EU pa naj bi omogočila, da se o globalnih zadevah izrekajo enotno. Odločanje na ravni EU vključuje različne institucije, predvsem pa Evropski parlament, Svet Evropske unije in Evropsko komisijo. Evropska komisija načeloma predlaga nove pravne akte, sprejmeta jih pa Svet in Parlament, v nekaterih primerih lahko Svet deluje samostojno. (Evropska komisija 2007, 6, 7)

24

Slika 2: Struktura EU

Vir: Evropska komisija 2007, 5 Njeni cilji so še izboljšati položaj na trgu in pridobiti večjo politično in ekonomsko moč. Članice EU imajo zelo različne BDP na prebivalca in znašajo od 7.000 USD do 78.000 USD, kar pomeni da so med državami članicami velike razlike; povprečen BDP na prebivalca v EU v letu 2009 je znašal 32.500 USD. Prav tako pa že skozi zgodovino obstajajo različne zamere in nesoglasja med nekaterimi državami in zato ima EU veliko problemov pri uvajanju skupne politike. Stopnja brezposelnosti je v letu 2009 na ravni EU znašala 8,9%. Stopnja inflacije je v letu 2009 v Evropski uniji znašala 0,7%. V EU prevladujejo kmetijski izdelki kot so pšenica, ječmen, oljnice, sladkorna pesa, vino, grozdje, mlečni izdelki, ribe, govedo, ovce in drugo. Industrija EU je ena največjih in tehnološko razvitih na svetu in vključuje proizvodnjo kovin, ki vsebujejo železo in tistih kovin, ki ne vsebujejo železa, kovinskih izdelkov, nafte, cementa, kemikalij in farmacevtskih izdelkov. Njen izvoz v letu 2007 je znašal 1, 952 bilijonov USD, prevladoval je izvoz strojev, motornih vozil, plastike, letal, goriv in mesa. Uvoz v letu 2007 je znašal 1,69 bilijonov USD; uvažali so predvsem stroje, motorna vozil, kemikalije, tekstil. (CIA-Central Intelligence Agency 2010d)

25

4.2 Odnosi, sporazumi in sodelovanje med NAFTO in EU EU sestavlja 27 evropskih držav, ki so skupaj povezane z enotno evropsko valuto evro, z enotnim trgom brez meja, prostim pretokom ljudi, blaga, storitev in kapitala. NAFTO sestavljajo 3 države članice-Mehika, Kanada, ZDA, integracija nima enotne valute, trgovanje med njimi je liberalizirano, ni pa popolnoma prosto. Tako da če primerjamo obe tvorbi med sabo, je EU nedvomno bolj povezana, bolj celovita in poglobljena, pri obeh je začetni, prvotni cilj sicer enak-povezovanje, da bi povečali medsebojno trgovanje, postali močnejši »igralec« v globalni ekonomiji ter nasploh biti bolj konkurenčen. Med EU in NAFTO ni bil do sedaj podpisan še noben sporazum, seveda pa je ogromno sporazumov bilo podpisanih med članicami EU in integracije NAFTA. Sodelovanje in trgovanje med državami članicami obeh tvorb je veliko, predvsem ZDA in EU sta veliki partnerici, a tudi konkurentki. Pri obeh integracijah se pojavlja resno vprašanje o velikosti in moči javnega in zasebnega sektorja. Da je lahko država učinkovita, ne sme biti prevelika pa tudi ne premajhna, mora biti zmožna se preživeti sama. (Gianaris 1998, 61) Pri obeh-NAFTI in EU-je velika večina ekonomskih aktivnosti izvedena s strani javnih in »pol javnih« podjetij. Takšna podjetja so v veliki večini subvencionirana s strani vlade in davkoplačevalci morajo nositi posledice dodatnih stroškov. Gospodarska vloga vlad držav, ki se je razširila v zadnjih letih, je deležna številnih kritik. Javna podjetja v NAFTI in EU so deležna kritik zaradi svoje birokratičnosti in neučinkovitosti. Smatrajo jih kot politične tvorbe, na katere vplivajo določene interesne skupine in politiki, zaradi večje zaposlenosti in nižjih cen. Kot pravijo kritiki, zasebni sektor nadzira vlada, javni sektor pa ne nadzira nihče. (Gianaris 1998, 62) Kljub posebnim zakonom in regulativam, število monopolov in oligopolov v EU in NAFTI narašča; to bi lahko pripisali ekonomiji obsega. (Gianaris 1998, 63) Glavna naloga obeh gospodarstev je povečati učinkovitost preko konkurence in deregulacije, spodbujanje zaposlenih, da postanejo lastniki delnic v podjetjih, kjer so zaposleni, razpršitev lastništva, zmanjšanje vladnih izdatkov, zaradi zmanjšanja deficita, potreba po večjem obsegu mednarodnega trgovanja in okrepitev trgov kapitala ter gospodarstva na sploh. (ibidem) Ustanovitev NAFTE so mnogi videli kot odgovor Severne Amerike evropskemu trgovinskemu bloku. Razmere v Severni Ameriki so prisilile ZDA, Mehiko in Kanado, da raje ustanovijo prostotrgovinsko območje kot pa bolj kompleksno ekonomsko unijo kot je EU. Prva velika razlika med tema dvema oblikama je, da države članice ekonomske unije »predajo« nekatere svoje pristojnosti o ekonomskih stvareh regionalnemu telesu.(Hufbauer in Schott 1993, 6) Kaj takega članice NAFTA ne zanima, niti skupna valuta ali skupna zunanja politika. Ekonomske unije so le redko uspešne brez regionalnih subvencij, v nasprotju s tem pa ima NAFTA drugačno pravilo-trgovanje, ne pomoč (Trade, not aid). (Hufbauer in Schott 1993, 7) Prav tako se NAFTA ne bo ukvarjala z monetarnimi problemi in menjalnimi tečaji, tako kot EU. (Hufbauer in Schott 1993, 8)

26

4.3 Statistika trgovinskih odnosov med NAFTO in EU V letu 2008 je znašal uvoz EU iz NAFTE 224.340 milijonov evrov, v letu 2009 pa se je zmanjšal na 187.353 milijonov evrov. Izvoz EU v NAFTO je v letu 2008 znašal 298.150 milijonov evrov, v letu 2009 pa se je zmanjšal na 242.866 milijonov evrov. EU je v letu 2009 uvozila v NAFTO za 71.728 milijonov evrov (38,3% od celote) strojev in opreme za transport, sledi pa uvoz kemikalij, ki je znašal 35.010 milijonov dolarjev (18,7% od celote). Izvoz EU iz NAFTE v letu 2009 je predstavljalo strojev in opreme za transport 91.870 milijonov evrov (37,8% od celote), sledi izvoz kemikalij in sorodnih proizvodov z 57.051 milijoni evrov (23,5% od celote). (EC- European Commission 2010č) Slika 3: Trgovanje EU z NAFTO (v milijonih EUR)

Vir: EC- European Commission 2010č

0

50.000

100.000

150.000

200.000

250.000

300.000

2008 2009

Uvoz

Izvoz

27

Slika 4: Uvoz EU iz NAFTE v letu 2009 (v milijonih EUR)

Vir: EC- European Commission 2010č Slika 5: Izvoz EU v NAFTO v letu 2009 (v milijonih EUR)

Vir: EC- European Commission 2010č

37%

23%11%

9%

7% 13%

Stroji in oprema zatransport

Kemikalije insorodni proizvodi

Drugi končni izdelki

Končni izdelki izmateriala

Mineralna goriva insorodni proizvodi

Ostalo blago

39%

19%12%

7%

6%

17%

Stroji in oprema zatransport

Kemikalije in sorodniproizvodi

Drugi končni izdelki

Blago, proizvodi indruge transakcije

Končni izdelki izmateriala

Ostalo blago

28

NAFTA je v letu 2008 uvozila iz EU za 323.352 milijonov evrov blaga in storitev, v letu 2009 pa veliko manj-255.091 milijonov evrov. Izvoz NAFTE v EU v letu 2008 je znašal 222.208 milijonov evrov, v letu 2009 je padel na 186.925 milijonov evrov. EU je v letu 2009 drugi največji uvozni partner NAFTE z 16,4% deležem v celotnem uvozu NAFTE (255.091 milijonov evrov). Prav tako je EU v letu 2009 drugi največji izvozni partner NAFTE z 16,5% (186.924,7 milijonov evrov). (EC - European Commission 2010č) Slika 6: Trgovanje NAFTE z EU (v milijonih EUR)

Vir: EC - European Commission 2010č 4.4 ZDA in EU 4.4.1 Odnosi, sporazumi in sodelovanje med ZDA in EU Ameriško gospodarstvo in gospodarstvo EU predstavljata skoraj polovico svetovne ekonomije. Obe sta zelo odvisni druga od druge. Odnos EU z ZDA je zaostren, saj ZDA na eni strani izvaja močan protekcionizem, na drugi strani pa EU močno ščiti svoje interese. Do sporov prihaja predvsem zaradi kmetijske politike in gensko spremenjene hrane. EU namreč želi zaščititi evropske kmete pred cenejšimi kmetijskimi izdelki iz ZDA, ki so gensko spremenjeni in tako cenejši. Trgovanje med njima je obsežno, čeprav ni liberalizirano. Leta 1990 sta podpisali Transatlantsko deklaracijo o medsebojni povezanosti na področju gospodarstva, izobraževanja in znanosti. Leta 1995 so v Madridu podpisali Novo transatlantsko agendo in skupen akcijski načrt, saj je na področju gospodarstva prihajalo do številnih nesoglasij. Njen cilj je bil doseči stabilnost in mir v svetu ter popolno liberalizacijo svetovnega trgovanja. Pogajanja o liberalizaciji so potekala v okviru pogajanj WTO. Ugotovili so, da ovire v trgovanju ne predstavljajo carine, ampak predvsem norme, predpisi, dovoljenja. Aprila 2007 so na srečanju EU-ZDA predsednik Komisije Barroso,

0

50.000

100.000

150.000

200.000

250.000

300.000

350.000

2008 2009

Uvoz

Izvoz

29

nemška kanclerka Merkel in ameriški predsednik Bush podpisali okvirni sporazum za napredovanje transatlantskega ekonomskega povezovanja med ZDA in EU (Framework for Advancing Transatlantic Economic Integration). Ta sporazum je ustanovil tudi TEC (Transatlantic Economic Council), ki vodi in pospešuje izvrševanje naloge, da bi čim bolj povezali gospodarstvo EU in ZDA. TEC povezuje člane Evropske komisije in ameriške člane kabineta, ki so politično odgovorni za tesne ekonomske vezi. (EC - European Commission 2010b) Združene države Amerike in Evropska unija tvorita ogromno in medsebojno zelo povezano ekonomsko partnerstvo. Glede na velik obseg trgovanja med obema, ni čudno da prihaja med njima do veliko napetosti in sporov. V zadnjih letih je bilo reševanje njunih sporov še posebno težko, predvsem zaradi tega, ker sta obe ekonomsko zelo močni in nobena ne popušča in pa tudi zaradi številnih bilateralnih sporazumov, ki povzročajo nasprotja v vrednotah, prioritetah in zakonodajnih sistemih. Nesoglasja so predvsem glede subvencij proizvajalcem v letalski industriji, zaradi odnosa EU do gensko spremenjene hrane in prepovedi uvoza mesa goveda, ki je bilo hranjeno z rastnimi hormoni. Daleč največji spor med obema je na področju letalstva-EU naj bi Airbusu podeljevala nedovoljene subvencije, ZDA pa Boeingu. (Ahearn 2006) 4.4.2 Statistika trgovinskih odnosov V letu 2008 je uvoz EU iz ZDA znašal 186.772 milijonov evrov, v letu 2009 pa se je zmanjšal na 159.705 milijonov evrov. V letu 2008 je izvoz EU v ZDA znašal 250.124 milijonov evrov, v letu 2009 pa se je zmanjšal na 204.574 milijonov evrov. EU je v letu 2009 uvozila v ZDA za 62.003 milijonov evrov strojev in opreme za transport (38,8% od celote), sledi uvoz kemikalij in sorodnih proizvodov z 32.131 milijoni evrov (20,1% od celote). EU je v letu 2009 izvozila v ZDA za 77.274 milijonov evrov strojev in opreme za transport (37,8% od celote), sledi izvoz kemikalij in sorodnih proizvodov z 49.411 milijoni evrov (24,2% od celote).

30

Slika 7: Trgovanje EU z ZDA (v milijonih EUR)

Vir: EC - European Commission 2010b V letu 2008 so ZDA iz EU uvozila za 256.527 milijonov evrov blaga in storitev, v letu 2009 pa 206.311 milijonov evrov. Izvoz ZDA v EU je v letu 2008 znašal 187.385 milijonov evrov, v letu 2009 pa 159.201 milijonov evrov. ZDA so drugi največji uvozni partner EU z 13,3% deležem v celotnem uvozu EU (159.704,8 milijonov evrov). V letu 2009 so največji izvozni partner EU ZDA z 18,7% deležem v celotnem izvozu EU (204.573,8 milijonov evrov). Slika 8: Trgovanje ZDA z EU (v milijonih EUR)

Vir: EC - European Commission 2010b

0

50.000

100.000

150.000

200.000

250.000

300.000

2008 2009

Uvoz

Izvoz

0

50.000

100.000

150.000

200.000

250.000

300.000

2008 2009

Uvoz

Izvoz

31

4.5 Kanada in EU 4.5.1 Odnosi, sporazumi in sodelovanje med Kanado in EU EU je z 10% deležem drugi največji trgovinski partner Kanade, takoj za ZDA. Kanada pa je šele enajsti najpomembnejši partner EU in predstavlja 1,7% njenega celotnega trgovanja. Kanada je drugače zelo pomemben in dolgoleten trgovski partner EU. V blagovni menjavi med njima prevladujejo predvsem mehanizacija, oprema za transport in kemikalije. Sodelovanje med EU in Kanado sega v leto 1976, ko sta podpisali okvirni Sporazum o trgovinskem in ekonomskem sodelovanju (Agreement for Commercial and Economic Cooperation) med EU in industrializiranimi državami. Ta sporazum je predstavljal temelje za razvoj odnosa EU-Kanada več kot 30 let, sledili pa so še številni drugi z različnih področij. Drugi sporazumi, ki sta jih podpisali EU in Kanada so: sporazum o veterini (predpisi pri trgovanju z živalmi in živalskimi izdelki), sporazum o konkurenčnosti, bilateralni sporazum o trgovanju z vinom in žganimi pijačami. Leta 2004 so se začela pogajanja o novem bilateralnem sporazumu TIEA (Trade and Investment Enhancement Agreement), v katerem predvidevajo popolno liberalizacijo elektronskih in finančnih storitev, javnih naročil in investicij. Junija 2007 sta se Kanada in EU na njunem vsakoletnem srečanju odločile, da bosta skupaj poskusili oceniti koristi in stroške tesnejšega ekonomskega partnerstva. Skupna študija je bila objavljena oktobra 2008 in prikazuje potencialne koristi za obe strani, ki bi jih prinesla liberalizacija njunega bilateralnega odnosa. Zato sta se obe strani odločili, da pristopita k poglobljenemu gospodarskemu sodelovanju in da določita faktorje, ki bodo odločilni pri uspehu pogajanj. Februarja 2009 so se sporazumeli o skupnem poročilu o »scoping exercise« med EU in Kanado, 6. maja 2009 pa so v Pragi začeli s pogajanji o Celovitem ekonomskem in trgovinskem sporazumu-CETA (Comprehensive Economic and Trade Agreement). Prvi krog pogajanj se je odvijal od 19. do 23. oktobra 2009 v Ottawi in je bil označen za zelo produktivnega. Drugi krog pogajanj je potekal v Bruslju od 18. do 22. januarja. Cilj je zaključiti s pogajanji v dveh, do dveh in pol letih. (EC - European Commission 2010a) 4.5.2 Statistika trgovinskih odnosov Uvoz EU iz Kanade je v letu 2008 znašal 23.847 milijonov evrov, v letu 2009 pa 17.772 milijonov evrov. Izvoz EU v Kanado je v letu 2008 znašal 26.092 milijonov evrov, v letu 2009 pa 22.436 milijonov evrov. EU je v letu 2009 uvozila v Kanado za 4.925 milijonov evrov strojev in opreme za transport (27,7% od celote), sledi pa uvoz surovih materialov, brez goriv v vrednosti 2.529 milijonov evrov (14,2% od celote). EU je v letu 2009 izvozila v Kanado za 8.091 milijonov evrov strojev in opreme za transport (36,1% od celote), sledijo kemikalije in podobni proizvodi v vrednosti 4.812 milijonov evrov (21,4% od celote). (EC - European Commission 2010a)

32

Slika 9: Trgovanje EU s Kanado (v milijonih EUR)

Vir: EC - European Commission 2010a V letu 2008 je Kanada iz EU uvozila za 38.053 milijonov evrov blaga in storitev, v letu 2009 pa 31.332 milijonov evrov. Izvoz Kanade v EU je v letu 2008 znašal 23.286 milijonov evrov, v letu 2009 pa se je zmanjšal na 18.745 milijon evrov. Kanada je v letu 2009 šele dvanajsti najpomembnejši uvozni partner EU z 1,5% deležem v celotnem uvozu EU (17.772,2 milijonov evrov). V letu 2009 je Kanada deseti največji izvozni partner EU z 2% deležem v celotnem izvozu EU (22.435,9 milijonov evrov). Slika 10: Trgovanje Kanade z EU (v milijonih EUR)

Vir: EC - European Commission 2010a

0

5.000

10.000

15.000

20.000

25.000

30.000

2008 2009

Uvoz

Izvoz

0

5.000

10.000

15.000

20.000

25.000

30.000

35.000

40.000

2008 2009

Uvoz

Izvoz

33

4.6 Mehika in EU 4.6.1 Odnosi, sporazumi in sodelovanje med Mehiko in EU Mehika postaja v zadnjih letih ena pomembnejših partnerjev EU, razlogi za to so predvsem v njeni geografski legi, saj predstavlja vrata do Latinske Amerike, tako za EU kot za ZDA. EU je drugi največji izvozni trg za Mehiko, na prvem mestu so seveda ZDA. Partnerstvo med njima je bilo sklenjeno leta 1997, ko sta ustanovili tudi telo, ki nadzira izvajanje sporazuma. Telo sestavljajo ministri EU pa tudi predstavniki vlade iz Mehike. Leta 1999 sta podpisali prostotrgovinski sporazum-FTA (Free Trade Agreement), ki je stopil v veljavo leta 2000. Gre za najbolj izčrpen sporazum v svetovnem gospodarstvu in zajema področje trgovanja s proizvodi in storitvami, ima pa tudi specifična poglavja o konkurenci, pravicah intelektualne lastnine in investicij. Ta sporazum je močno povečal bilateralno trgovino med državama. Tesno trgovinsko partnerstvo med EU in Mehiko se je pokazalo tudi na multilateralni ravni, saj sta obe tesno sodelovali v pogajanjih v Dohi v okviru WTO (World Trade Organization-Svetovna trgovinska organizacija). Sporazum FTA spodbuja obe strani, da še naprej liberalizirajo trgovanje s kmetijskimi proizvodi, storitvami in investicijami. (EC - European Commission 2010c) 4.6.2 Statistika trgovinskih odnosov V letu 2008 je uvoz EU iz Mehike znašal 13.721 milijonov evrov, v letu 2009 pa se je zmanjšal na 9.876 milijonov evrov. Izvoz EU v Mehiko je v letu 2008 znašal 21.934 milijonov evrov, v letu 2009 pa 15.856 milijonov evrov. EU je v letu 2009 uvozila iz Mehike za 4.800 milijonov evrov strojev in opreme za transport (48,6% od celote), sledi jo mineralna goriva in podobni proizvodi z 1.473 milijoni evrov (14,9% od celote). EU je v letu 2009 izvozila v Mehiko za 6.505 milijonov evrov strojev in opreme za transport (41% od celote), sledi izvoz kemikalij v vrednosti 2.828 milijonov evrov (17,8% od celote). (EC - European Commission 2010c)

34

Slika 11: Trgovanje EU z Mehiko (v milijonih EUR)

Vir: EC - European Commission 2010c V letu 2008 je uvoz Mehike iz EU znašal 28.772 milijonov evrov, v letu 2009 pa 17.448 milijonov evrov. Izvoz Mehike v EU je v letu 2008 znašal 11.537 milijonov evrov, v letu 2009 pa se je zmanjšal na 8.979 milijonov evrov. Mehika je v letu 2009 triindvajseti največji uvozni partner EU z 0,8% deležem v celotnem uvozu EU (9.875,7 milijonov evrov). V letu 2009 je Mehika osemnajsti največji izvozni partner z 1,4% deležem v celotnem izvozu EU (15.856 milijonov evrov). (EC - European Commission 2010c) Slika 12: Trgovanje Mehike z EU (v milijonih EUR)

Vir: EC - European Commission 2010c

0

5.000

10.000

15.000

20.000

25.000

2008 2009

Uvoz

Izvoz

0

5.000

10.000

15.000

20.000

25.000

30.000

2008 2009

Uvoz

Izvoz

35

4.7 Primerjava odnosov vsake od držav z EU EU je največji trgovinski partner ZDA, trgovanje med njima je v letu 2009 znašalo 365.512, 9 milijonov evrov, kar predstavlja 19,5% celotnega trgovanja ZDA. EU je drugi največji trgovinski partner Mehike (za ZDA), trgovanje je v letu 2009 znašalo 26.426,5 milijonov evrov, kar predstavlja 7,8% celotnega trgovanja Mehike. Prav tako je EU drugi največji trgovinski partner Kanade (za ZDA), trgovanje med njima je v letu 2009 znašalo 500.076,3 milijonov evrov oz. 10,5% celotnega trgovanja Kanade. Kot lahko vidimo je EU zelo pomemben partner vseh treh držav članic, kar tudi pomeni, da je zelo pomemben partner integracije NAFTA. ZDA so največji trgovinski partner EU-v letu 2009 je trgovanje med njima znašalo 364.278, milijonov evrov, kar predstavlja 15,9% celotnega trgovanja EU. Mehika je šele enaindvajseti največji trgovinski partner EU v letu 2009 z 25.7317 milijoni evrov, kar predstavlja samo 1,1% celotnega trgovanja EU v letu 2009. Kanada je enajsti največji trgovinski partner EU v letu 2009 z 40.208,1 milijoni evrov oz. 1,8% celotnega trgovanja EU v letu 2009. ZDA so zelo pomemben partner EU, medtem ko sta Mehika in Kanada veliko manj pomembni za EU, saj je trgovanje z njima zelo majhno. (EC - European Commission 2010a, EC - European Commission 2010b in EC - European Commission 2010c) ZDA in EU sta med seboj zelo povezani in odvisni, njune odločitve in dejanja vplivajo na cel svet, saj skupaj predstavljata skoraj polovico svetovnega gospodarstva. Odnosi med njima so velikokrat konfliktni, vendar nesoglasja trenutno vplivajo na samo 2% celotnega trgovanja med EU in ZDA. Tudi Kanada in EU sta pomembna trgovinska partnerja, sodelovanje med njima traja že dolgo časa. Mehika pa šele v zadnjih letih postaja pomembnejši partner EU, predstavlja vez z Latinsko Ameriko.

36

5 SLOVENIJA IN DRŽAVE ČLANICE NAFTE 5.1 Statistika trgovinskih odnosov med Slovenijo in članicami NAFTE Tabela 2: Blagovna menjava med Slovenijo in ZDA 2004 – 2009 (v 1.000 EUR)

Vir: JAPTI – Javna Agencija RS za podjetništvo in tuje investicije 2009a. Blagovna menjava med Slovenijo in ZDA je kar velika, če gledamo obdobje od 2004 do 2009 lahko vidimo, da je bil saldo blagovne menjave (razlika med izvozom in uvozom blaga) vsa leta pozitiven, le v letih 2008 in 2009 je bila negativen, kar pomeni da smo več uvozili kot pa smo izvozili v ZDA. Izvoz v ZDA je bil največji v letu 2004-znašal je 400.092.000 evrov, najmanjši pa je bil v letu 2009-samo 209.576.000 evrov. Uvoz iz ZDA je bil največji leta 2008-znašal je 420.953.000 evrov, najmanjši pa je bil leta 2005, ko je znašal 145.352.000 evrov. Slika 13: Blagovna menjava med Slovenijo in ZDA 2004 – 2009

Vir: JAPTI – Javna Agencija RS za podjetništvo in tuje investicije 2009a.

Leto Izvoz blaga Uvoz blaga Skupaj Saldo

2004 400.092 165.722 565.814 234.370

2005 294.014 145.352 439.366 148.662

2006 384.048 199.157 583.205 184.891

2007 329.318 280.315 609.633 49.003

2008 276.520 420.953 697.473 -144.433

2009 209.576 330.591 540.167 -121.015

37

Tabela 3: Blagovna menjava med Slovenijo in Kanado 2004 – 2009 (v 1.000 EUR)

Leto Izvoz blaga Uvoz blaga Skupaj Saldo

2004 20.105 37.379 57.484 -17.274

2005 26.402 43.089 69.491 -16.687

2006 35.510 32.950 68.460 2.560

2007 42.497 64.471 106.968 -21.974

2008 31.126 111.090 142.216 -79.964

2009 40.061 33.700 73.761 6.361

Vir: JAPTI – Javna Agencija RS za podjetništvo in tuje investicije 2009b. Blagovna menjava med Slovenijo in Kanado je veliko manjša kot pa med Slovenijo in ZDA. Saldo med državama je v obdobju med leti 2004 in 2009 bil negativen, razen v letih 2006 in v letu 2009, ko je bil pozitiven. Izvoz blaga v Kanado je bil največji v letu 2007, ko je znašal 42.497.000 evrov, najmanjši pa v letu 2004-20.105.000 evrov. Uvoz blaga iz Kanade je bil daleč največji v letu 2008, ko je znašal kar 111.090.000 evrov, najmanjši pa v letu 2006-32.950.000 evrov. Slika 14: Blagovna menjava med Slovenijo in Kanado 2004 – 2009

Vir: JAPTI – Javna Agencija RS za podjetništvo in tuje investicije 2009b.

38

Tabela 4: Blagovna menjava med Slovenijo in Mehiko 2004 – 2009 (v 1.000 EUR)

Leto Izvoz blaga Uvoz blaga Skupaj Saldo

2004 19.036 4.779 23.815 14.257

2005 22.536 8.959 31.495 13.577

2006 30.087 8.512 38.599 21.575

2007 32.865 8.063 40.928 24.802

2008 35.626 9.434 45.060 26.192

2009 30.142 7.031 37.173 23.111

Vir: JAPTI – Javna Agencija RS za podjetništvo in tuje investicije 2009c. Blagovna menjava med Slovenijo in Mehiko je veliko manjša od menjave med Slovenijo in ZDA pa tudi od blagovne menjave med Slovenijo in Kanado. Saldo je skozi celotno obdobje od 2004 do 2009 pozitiven, kar je zelo zanimivo, saj to pomeni, da je Slovenija v tem obdobju izvozila več blaga v Mehiko kot ga je uvozila. Izvoz blaga v Mehiko je največji v letu 2008-znaša 35.626.000 evrov, najmanjši pa je bil v letu 2004-19.036.000 evrov. Uvoz blaga iz Mehika je največji v letu 2008 in znaša 9.434.000 evrov, najmanjši pa v letu 2004 in znaša samo 4.779.000 evrov. Slika 15: Blagovna menjava med Slovenijo in Mehiko 2004 – 2009

Vir: JAPTI – Javna Agencija RS za podjetništvo in tuje investicije 2009c.

39

5.1.1 Najpomembnejši uvoz Slovenije iz držav članic Slovenija je v letu 2009 iz ZDA največ uvažala mineralnih goriv in olj (43%), sledi uvoz jedrskih reaktorjev in kotlov (19%), na tretjem mestu pa je uvoz zrakoplovov, vesoljskih vozil in njihovih delov (11%). Tabela 5: Slovenski uvoz iz ZDA v letu 2009 po skupinah proizvodov (v 1.000 EUR)

Odstotek EUR Skupina proizvodov

43% 142.368 Mineralna goriva in olja, proizvodi njihove destilacije, bituminozne snovi in mineralni voski

19% 62.751 Jedrski reaktorji, kotli, stroji in mehanske naprave, njihovi deli

11% 35.084 Zrakoplovi, vesoljska vozila in njihovi deli

6% 19.214 Električni stroji in oprema ter njihovi deli, aparati za snemanje ali reprodukcijo slike in zvoka ter deli in pribor za te izdelke

5% 15.008 Optični, fotografski, kinematografski, merilni, medicinski ali kirurški instrumenti in aparati, njihovi deli in pribor

4% 12.068 Kavčuk in proizvodi iz kavčuka in gume

Vir: JAPTI – Javna Agencija RS za podjetništvo in tuje investicije 2009a. Slovenija je v letu 2009 iz Kanade največ uvažala zrakoplove, vesoljska vozila in njihove dele (56%), sledi uvoz rude, žlindre in pepela (22%), na tretjem mestu pa je uvoz električnih strojev in opreme (4%).

40

Tabela 6: Slovenski uvoz iz Kanade v letu 2009 po skupinah proizvodov (v 1.000 EUR) Odstotek EUR Skupina proizvodov

56% 18.747 Zrakoplovi, vesoljska vozila in njihovi deli

22% 7.551 Rude, žlindre in pepeli

4% 1.192 Električni stroji in oprema ter njihovi deli, aparati za snemanje ali reprodukcijo slike in zvoka ter deli in pribor za te izdelke

3% 1.145 Farmacevtski proizvodi

3% 1.028 Jedrski reaktorji, kotli, stroji in mehanske naprave, njihovi deli

2% 760 Optični, fotografski, kinematografski, merilni, kontrolni, precizni medicinski ali kirurški instrumenti in aparati, njihovi deli in pribor

Vir: JAPTI – Javna Agencija RS za podjetništvo in tuje investicije 2009b. Slovenija je v letu 2009 iz Mehike uvozila največ fotografskih, merilnih, optičnih in medicinskih instrumentov (25%), sledi uvoz organskih kemijskih proizvodov (25%) in uvoz vozil (razen tramvajskih in železniških vozil) (14%). Tabela 7: Slovenski uvoz iz Mehike v letu 2009 po skupinah proizvodov (v 1.000 EUR) Odstotek EUR Skupina proizvodov

25% 1.793 Optični, fotografski, kinematografski, merilni, kontrolni, precizni medicinski ali kirurški instrumenti in aparati, njihovi deli in pribor

25% 1.738 Organski kemijski proizvodi

14% 1.010 Vozila, razen železniških ali tramvajskih tirnih vozil, ter njihovi deli in pribor

12% 839 Jedrski reaktorji, kotli, stroji in mehanske naprave, njihovi deli

7% 502 Električni stroji in oprema ter njihovi deli, aparati za snemanje ali reprodukcijo slike in zvoka ter deli in pribor za te izdelke

4% 293 Kavčuk in proizvodi iz kavčuka in gume

Vir: JAPTI – Javna Agencija RS za podjetništvo in tuje investicije 2009c.

41

5.1.2 Najpomembnejši izvoz Slovenije v države članice Slovenija je v letu 2009 v ZDA največ izvozila farmacevtskih proizvodov (24%), sledi izvoz električnih strojev in opreme (19%) in pohištvo, posteljnina, blazine ter svetilke (12%). Tabela 8: Slovenski izvoz v ZDA v letu 2009 po skupinah proizvodov (v 1.000 EUR) Odstotek EUR Skupina proizvodov

24% 49.705 Farmacevtski proizvodi

19% 39.786 Električni stroji in oprema ter njihovi deli, aparati za snemanje ali reprodukcijo slike in zvoka ter deli in pribor za te izdelke

12% 25.206 Pohištvo, posteljnina, žimnice, nosilci za žimnice, blazine, svetilke, osvetljeni znaki, montažne zgradbe

11% 23.458 Jedrski reaktorji, kotli, stroji in mehanske naprave, njihovi deli

6% 12.024 Železo in jeklo

3% 7.003 Steklo in stekleni izdelki

Vir: JAPTI – Javna Agencija RS za podjetništvo in tuje investicije 2009a. Slovenija je v letu 2009 največ izvozila v Kanado jedrskih reaktorjev, kotlov in strojev (34%), sledi izvoz farmacevtskih proizvodov (23%) in izvoz pohištva, posteljnine, žimnic, blazin in svetilk (10%). Tabela 9: Slovenski izvoz v Kanado v letu 2009 po skupinah proizvodov (v 1.000 EUR) Odstotek EUR Skupina proizvodov

34% 13.755 Jedrski reaktorji, kotli, stroji in mehanske naprave, njihovi deli

23% 9.087 Farmacevtski proizvodi

10% 4.157 Pohištvo, posteljnina, žimnice, nosilci za žimnice, blazine, svetilke, osvetljeni znaki, montažne zgradbe

9% 3.482 Električni stroji in oprema ter njihovi deli, aparati za snemanje ali reprodukcijo slike in zvoka ter deli in pribor za te izdelke

4% 1.736 Igrače, rekviziti za družabne igre in šport, njihovi deli in pribor

4% 1.618 Steklo in stekleni izdelki

Vir: JAPTI – Javna Agencija RS za podjetništvo in tuje investicije 2009b.

42

Slovenija je v letu 2009 v Mehiko največ izvozila jedrskih reaktorjev, kotlov in strojev (38%), nato sledi izvoz električnih strojev in opreme (21%) in izvoz igrač in rekvizitov za družabne igre (17%). Tabela 10: Slovenski izvoz v Mehiko v letu 2009 po skupinah proizvodov (v 1.000 EUR) Odstotek EUR Skupina proizvodov

38% 11.542 Jedrski reaktorji, kotli, stroji in mehanske naprave, njihovi deli

21% 6.441 Električni stroji in oprema ter njihovi deli, aparati za snemanje ali reprodukcijo slike in zvoka ter deli in pribor za te izdelke

17% 5.133 Igrače, rekviziti za družabne igre in šport, njihovi deli in pribor

9% 2.723 Vozila, razen železniških ali tramvajskih tirnih vozil, ter njihovi deli in pribor

3% 802 Razni proizvodi kemijske industrije

2% 639 Orodje, nožarski izdelki, žlice in vilice iz navadnih kovin, njihovi deli iz navadnih kovin

Vir: JAPTI – Javna Agencija RS za podjetništvo in tuje investicije 2009c. 5.2 Pomen NAFTE za Slovenijo Države članice NAFTE so zelo pomemben trg za Slovenijo, predvsem ZDA, saj je trgovanje Slovenije z njo kar obsežno. Tudi drugi dve članici- Mehika in Kanada sta pomembni, kljub temu da je trgovanje z njima precej manjše. ZDA so nasploh zelo pomemben trg za Slovenijo, saj smo v letu 2009 izvozili kar za 209.576.000 evrov blaga, uvozili pa za 330.591.000 evrov blaga. Glede na to, da je uvoz v letu 2009 bil večji od izvoza, je očitno, da je naš trg zelo odvisen od ZDA. Tudi Kanada je pomemben trg za Slovenijo, saj predstavlja zanimiv izziv-v Kanadi živi precejšno število Slovencev oz. tistih, ki imajo slovenske korenine (okoli 36.000). V letu 2009 je Slovenija v Kanado izvozila za 40.061.000 evrov blaga, uvozila pa za 33.700.000 evrov blaga, kar je sorazmerno malo. Mehika je prav tako zanimiv trg in strateško pomemben-predstavlja namreč vrata do preostale Srednje Amerike in Južne Amerike ter Severne Amerike. Trgovanje med Slovenijo in Mehiko je zelo skromno, vzroki za to bi lahko bili v nepoznavanju mehiške kulture, običajev in njihove mentalitete. Izvoz Slovenije v letu 2009 v to srednjeameriško državo je znašal 30.142.000 evrov, uvoz pa 7.031.000 evrov, kar pomeni, da nismo ravni odvisni od njih, saj je uvoz zelo majhen, izvoz pa bi se nedvomno še dalo povečati.

43

6 SKLEP V zadnjih nekaj desetletjih so zelo priljubljene t.i. regionalne ekonomske integracije. Gre za povezovanje med seboj različnih držav, z namenom doseganja različnih ciljev, ki so v prvi vrsti ekonomske narave. V Evropi je tako najbolj znana Evropska unija, ki je več kot regionalna integracija, saj gre za ekonomsko unijo, s skupno valuto in prostim pretokom blaga, ljudi, kapitala in storitev. V Evropi so poleg EU še EFTA (The European Free Trade Association) in CEFTA (The Central European Free Trade Agreement). V Aziji je to ASEAN (The Association of Southeast Asian Nations), v Ameriki so poleg NAFTE še MERCOSUR (Southern Common Market), CARICOM (The Caribbean Community) in ALADI (The Latin American Integration Association); v Afriki COMESA (The Common Market for Eastern and Southern Africa) in ECOWAS (The Economic Community of West African States); APEC (Asia-Pacific Economic Cooperation) pa povezuje države iz različnih kontinentov. Vsem je skupno, da gre za povezovanje držav, zato da bi njihova podjetja lažje trgovala in bila bolj uspešna ter seveda bolj konkurenčna. Potemtakem so tudi države uspešnejše, imajo večji izvoz in boljšo trgovinsko bilanco. Pri vseh naštetih gre za različne oblike povezovanja in vsaka od njih ima tudi svoje cilje in različne načine delovanja. Bistveno je, da si države članice med seboj pomagajo in dopolnjujejo. Skozi celotno diplomsko nalogo smo spoznavali NAFTO, njene članice in delovanje integracije. Prav tako smo predstavili dosežene sporazume, cilje in namene NAFTE ter pobližje spoznali vse tri države članice in jih med seboj na kratko primerjali. Nato smo se osredotočili na pozitivne in negativne učinke sporazuma na članice NAFTE in spoznali odnose med EU in NAFTO. Nazadnje pa smo analizirali odnose ned Slovenijo in državami NAFTE. Ker smo vse to spoznali, lahko rečemo, da so cilji diplomske naloge doseženi. Ugotovili smo, da je integracija pomembna za vse tri države članice, saj se je blagovna menjava med njimi povečala odkar je sporazum stopil v veljavo, spoznali pa smo tudi, da ni vse pozitivno, sporazum ima tudi kar nekaj negativnih posledic za članice. Kot smo pravilno predvidevali so dosežki NAFTE sicer razmeroma zadovoljivi, vendar bi se še vedno dalo veliko izboljšati. Odnosi med NAFTO in EU so razmeroma dobri, manjka še samo kakšen sporazum na ravni integracije same, do sedaj namreč obstajajo samo posamični sporazumi med državami članicami obeh integracij. Pravilno smo predvidevali, da je sodelovanje in obseg trgovanja največji med ZDA in EU in da je NAFTA kar pomembna za Slovenijo, vendar je trgovanje med njima daleč pod zmožnostmi. Glavna predpostavka diplomske naloge je bila, da je NAFTA integracija, ki povezuje tri države, ki naj bi vzpostavile trg brez ovir in da ima sporazum na vse tri članice več koristi kot negativnih posledic. Menimo, da se s to trditvijo lahko strinjamo, saj več avtorjev navaja, da je imela integracija zelo pozitivne učinke na trgovanje članic, vendar si nikakor ne smemo zatiskati oči pred negativnimi učinki. V Mehiki naj bi sporazum negativno vplival na domače kmetijstvo, v vseh treh državah se brezposelnost ni nič kaj znižala, dohodki prebivalcev so se le minimalno povečali. Kot smo že omenili pa je te učinke zelo težko oceniti, ni za vse kriva zgolj in samo NAFTA, prav tako ji tudi ni ne moremo pripisati vseh pozitivnih učinkov. Od sporazuma so vsi pričakovali veliko več kot se je do sedaj dejansko izcimilo, zato nekateri menijo, da NAFTA ni dobra stvar, prej nasprotno. Kot pri večini stvari, je najbolje izbrati srednjo pot-sporazum je dober, vendar samo do

44

določene mere, ima kar nekaj pomanjkljivosti, ki pa jih ne morejo (ali pa tudi ne želijo, zaradi interesov določenih ljudi) popraviti. Sprijazniti pa se moramo s preprostim dejstvom, da nikoli ne moremo biti prav vsi na svetu zadovoljni z neko stvarjo, vedno se najde skupina ljudi, ki se z nečem ne strinja; pomembno pa je, da je večina zadovoljna. Regionalne ekonomske integracije so očitno prihodnost in trend v svetovnem gospodarstvu, ki še kar traja. Z globalizacijo so podjetja postala veliko bolj fleksibilna, odprta in še bolj izpostavljena konkurenci in tekmovanju za preživetje. Če se podjetja niso uspela temu prilagoditi, so kmalu propadla. Globalizacija namreč sili podjetja k drugačnemu mišljenju in spreminjanju njihovih obstoječih načinov dela in strategij. Prav tako je globalizacija veliko prinesla ljudem-potrošnikom, trgi so se odprli, ponudba izdelkov se je povečala, cene so začele padati in podobno. Vendar je za sabo prinesla tudi ogromno negativnih posledic, pojavila so se velika multinacionalna podjetja, ki izkoriščajo poceni delovno silo v državah, ogromno negativnih učinkov na okolje in (pre)huda konkurenčnost, ki nima meja. Zato je potrebno jasno izraziti željo, da bi vsako povezovanje držav moralo malo bolje upoštevati ljudi, njihove pravice, okolje in zaščito le-tega in se ravnalo po načelih trajnostnega razvoja in bi tako res ustvarili regionalne ekonomske integracije prihodnosti, s katerimi bi bili bolj ali manj zadovoljni vsi.

45

7 POVZETEK Severnoameriški prostotrgovinski sporazum, ki je stopil v veljavo leta 1994 sestavljajo tri države članice-ZDA, Mehika in Kanada. Sporazum povezuje tri zelo različne države, ki so se med seboj povezale, da bi med seboj boljše sodelovale in postale bolj konkurenčne v svetu. NAFTA ureja pravila trgovanja med članicami in v praksi pomeni postopno odstranjevanje vseh možnih ovir v trgovanju med članicami. Sporazum ima na vse tri članice različne učinke, vsem je skupno, da jim je prinesel tako koristi kot tudi negativne posledice. Veliko je kritik na račun NAFTE, nekaj izmed njih je upravičenih, nekaj pa samo izraz političnih in drugih prepričanj. V nečem se pa tako kritiki, kot tisti, ki so z NAFTO sorazmerno zadovoljni, strinjajo in to je, da NAFTA ni izpolnila vseh pričakovanj, glede dejanskih učinkov na gospodarstva vseh treh članic. Pomembna dosežka integracije sta sporazuma o sodelovanju na področju dela in pa varstva okolja. Za prihodnost je načrtovana širitev integracije, s čimer pa se veliko ljudi ne strinja. Vse tri države članice so med seboj zelo povezane, posebej ZDA so zelo pomembna trgovinska partnerica preostalih dveh članic. NAFTA in EU med seboj nimata podpisanega nobenega sporazuma na tej ravni, je pa zato sodelovanje med državami članicami NAFTE in EU veliko boljše in bolj poglobljeno, predvsem EU in ZDA sta zelo veliki partnerici pa tudi tekmici, saj njuni gospodarstvi skupaj predstavljata skoraj polovico svetovne ekonomije. Tudi za Slovenijo so članice NAFTE zelo pomembne, predvsem ZDA; blagovna menjava med njima je veliko večja kot pa trgovanje Slovenije z Mehiko ali Kanado. Tako da če na kratko povzamemo-NAFTA je sporazum in integracija, ki je na začetku obetala veliko več, kot pa je kasneje dejansko izpolnila, ima tako prednosti kot slabosti, kar pa ima tako ali tako vsaka stvar v življenju, odvisno iz katerega zornega kota gledamo in odvisno od tega, kaj želimo. Tako da lahko rečemo, da je še vedno prostor in čas za izboljšave obstoječe integracije, vendar le, če bo za to interes na vseh straneh. Ključne besede:

� NAFTA, � EU, � regionalna ekonomska integracija, � območje proste trgovine, � odstranitev ovir, � ekonomska unija, � povezovanje držav, � konkurenčnost, � statistika trgovinskih odnosov, � sporazumi, � statistični indikatorji, � posledice integriranja držav, � mednarodna trgovina, � odnosi med državami, � Slovenija.

46

Abstract In 1994 The North American Free Trade Agreement between Mexico, United States of America and Canada entered into force. The agreement connects three different countries, which are integrated with each other to improve cooperation between them and to become more competitive in the global economy. NAFTA sets the rules of trade among member states and means the gradual elimination of majority of trade barriers between NAFTA countries. The agreement had and has different effects on the member countries and they are both-positive and negative. There exists a lot of criticism of NAFTA, some of them are realistic and true, but some of them are just unjustified and just an expression of political or other beliefs. All the people-critics and the one who are satisfied with the agreement-agree on one particular point-NAFTA hasn’t fulfilled all the expectations, it is said that the gains of each NAFTA country are too small. Very important accomplishments of the agreement are North American Agreement on Environmental Cooperation and The North American Agreement on Labour Cooperation. A plan for the future includes expanding the integration, but a lot of people disagree with this. All three countries are very integrated with each other; especially the US is a very important trade partner of Canada and Mexico. NAFTA and EU haven’t signed any agreements yet, but cooperation among NAFTA and EU countries is very good and productive, especially EU and USA are very good trade partners but also competitors, because their economies together represent almost half of the entire world economy. The member states of NAFTA are also very important for Slovenia, especially the US; commercial trade between Slovenia and USA is much bigger that trade between Slovenia and the other two member countries. To summarise we can say NAFTA is an agreement and integration, which was very promising, but it disappointed. So it has both-pros and cons, which is common to all things in life, depending from which angle of view we are looking at and what we really want. To conclude, we can say that there is still room and time for improvements of the existing agreement, but only if there exist interest on both sides. Key words:

� NAFTA, � EU, � regional economic integration, � free trade area, � elimination of barriers, � economic union, � integration, � competitiveness, � trade relations statistics, � agreements, � statistical indicators, � results of integration between countries, � international trade, � relations between countries, � Slovenia.

47

Literatura

1. Gianaris, Nicholas V. 1998. The North American Free Trade Agreement and the

European Union. Westport: Praeger publishers. 2. Griffin, Ricky W. in Michael W. Pustay. 2004. International Business. New Jersey:

Prentice Hall. 3. Gusel, Leo in Vito Bobek. 1997. Sistemi in instrumenti mednarodne menjave.

Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta. 4. Hufbauer, C. Garry in Jeffrey J. Schott. 1993. North American free trade: issues

and recommendations. Washington DC: Institute for international economics. 5. Hufbauer, C. Garry in Jeffrey J. Schott. 2005. NAFTA revisited: achievements and

challenges.Washington, DC.: Institute for international economics. 6. Kenda, Vladimir in Vito Bobek. 2003. Osnove mednarodnih ekonomskih odnosov.

Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta. 7. Orme, William A. 1996. Understanding NAFTA: Mexico, free trade and the new

North America. Texas: University of Texas Press. 8. Zalaznik, Katja. 2002. Sodelovanje in konkurenca med EU in NAFTA: diplomsko

delo. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. Viri

1. Ahearn, J. Raymond. 2006. U.S.-European Union Trade Relations: Issues and Policy Challenges [online]. Dostopno na: [http://italy.usembassy.gov/pdf/other/IB10087.pdf]. [11.9.2010].

2. Calhoun, H. William (2007). North American Union - It's Coming. News blaze [online]. Dostopno na: [http://newsblaze.com/story/20070107092239nnnn.nb/topstory.html]. [9.4.2010].

3. CIA - Central Intelligence Agency. 2010a. The World Factbook US [online]. Dostopno na: [https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/us.html]. [6.8.2010].

4. CIA - Central Intelligence Agency. 2010b. The World Factbook Mexico [online]. Dostopno na: [https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/mx.html]. [6.8.2010].

5. CIA - Central Intelligence Agency. 2010c. The World Factbook Canada [online]. Dostopno na: [https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ca.html]. [6.8.2010].

6. CIA - Central Intelligence Agency. 2010d. The World Factbook EU [online]. Dostopno na: [https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ee.html]. [9.4.2010].

7. Cizej, Borut (2008). Zgode in nezgode severnoameriškega sporazuma. Le Monde

diplomatique (slovenska izdaja) [online]. Dostopno na: [http://www.monde-diplomatique.si/?mod=aktualno&action=viewOne&ID=163]. [17.4.2010].

8. EC - European Commission. 2010a. EU bilateral trade and trade with the world-Canada [oline]. Dostopno na: [http://trade.ec.europa.eu/doclib/docs/2006/september/tradoc_113363.pdf]. [16.8.2010].

48

9. EC - European Commission. 2010b. EU bilateral trade and trade with the world-United States [online]. Dostopno na: [http://trade.ec.europa.eu/doclib/docs/2006/september/tradoc_113465.pdf]. [16.8.2010].

10. EC - European Commission. 2010c. EU bilateral trade and trade with the world-Mexico [online]. Dostopno na: [http://trade.ec.europa.eu/doclib/docs/2006/september/tradoc_113418.pdf]. [16.8.2010].

11. EC - European Commission. 2010č. EU bilateral trade and trade with the world-NAFTA [online]. Dostopno na: [http://trade.ec.europa.eu/doclib/docs/2006/september/tradoc_113487.pdf]. [16.8.2010].

12. Evropska komisija. 2007. Kako deluje Evropska unija: Vodnik po institucijah EU. Luxembourg: Urad za uradne publikacije Evropskih skupnosti.

13. Gallagher, Kevin in Timothy Wise (2010). Fixing Nafta's flaws. Guardian.co.uk [online]. Dostopno na: [http://www.guardian.co.uk/commentisfree/cifamerica/2010/jan/07/us-trade-nafta-development/print#box#box]. [9.4.2010].

14. JAPTI – Javna Agencija RS za podjetništvo in tuje investicije. 2009a. Predstavitev države ZDA [online]. Dostopno na: [http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Podatki_o_drzavah/ZDA/Predstavitev_drzave_4233.aspx]. [5.8.2010].

15. JAPTI – Javna Agencija RS za podjetništvo in tuje investicije. 2009b. Predstavitev države Kanada [online]. Dostopno na: [http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Podatki_o_drzavah/Kanada/Predstavitev_drzave_4321.aspx]. [5.8.2010].

16. JAPTI – Javna Agencija RS za podjetništvo in tuje investicije. 2009c. Predstavitev države Mehika [online]. Dostopno na: [http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Podatki_o_drzavah/Mehika/Predstavitev_drzave_4269.aspx]. [5.8.2010].

17. NAFTA now.org. 2009. American Free Trade Agreement [online]. Dostopno na: [http://www.naftanow.org/about/default_en.asp]. [18.4.2010].

18. Office of The United States trade representitive, executive office of the president. 2009a. North American Free Trade Agreement (NAFTA) [online]. Dostopno na: [http://www.ustr.gov/trade-agreements/free-trade-agreements/north-american-free-trade-agreement-nafta]. [8.6.2010].

19. Office of The United States trade representitive, executive office of the president. 2009b. NAFTA: the road ahead [online]. Dostopno na: [http://www.ustr.gov/sites/default/files/NAFTA-The-Road-Ahead.pdf]. [31.7.2010].

20. Office of The United States trade representitive, executive office of the president. 2007. NAFTA benefits [online]. Dostopno na: [http://www.ustr.gov/sites/default/files/NAFTA%20Benefits.pdf]. [31.7.2010].

21. Public Citizen. 2010. North American Free Trade Agreement [online]. Dostopno na: [http://www.citizen.org/Page.aspx?pid=531]. [17.4.2010].

22. SICE-Foreign Trade Information System. 2009. North American Free Trade Agreement [online]. Dostopno na: [http://www.sice.oas.org/Trade/NAFTA/naftatce.asp]. [9.4.2010].

49

23. Teslik, Lee Hudson. (2009). NAFTA's Economic Impact [online]. Dostopno na: [http://www.cfr.org/publication/15790/]. [9.4.2010].

24. The NAFTA secretariat. 2010. North American Free Trade Agreement [online]. Dostopno na: [http://www.nafta-sec-alena.org/en/view.aspx?conID=590]. [18.4.2010].

25. The New York Times. 2009. North American Free Trade Agreement [online]. Dostopno na: [http://topics.nytimes.com/top/reference/timestopics/subjects/n/north_american_free_trade_agreement/index.html]. [10.7.2010].

50

Seznam slik Slika 1: Letno trilateralno trgovanje od 1994 do 2006 (v milijardah USD).................................... 15 Slika 2: Struktura EU ....................................................................................................................... 24 Slika 3: Trgovanje EU z NAFTO (v milijonih EUR) ...................................................................... 26 Slika 4: Uvoz EU iz NAFTE v letu 2009 (v milijonih EUR)........................................................... 27 Slika 5: Izvoz EU v NAFTO v letu 2009 (v milijonih EUR)........................................................... 27 Slika 6: Trgovanje NAFTE z EU (v milijonih EUR)....................................................................... 28 Slika 7: Trgovanje EU z ZDA (v milijonih EUR)............................................................................ 30 Slika 8: Trgovanje ZDA z EU (v milijonih EUR)............................................................................ 30 Slika 9: Trgovanje EU s Kanado (v milijonih EUR)........................................................................ 32 Slika 10: Trgovanje Kanade z EU (v milijonih EUR)...................................................................... 32 Slika 11: Trgovanje EU z Mehiko (v milijonih EUR) ..................................................................... 34 Slika 12: Trgovanje Mehike z EU (v milijonih EUR)...................................................................... 34 Slika 13: Blagovna menjava med Slovenijo in ZDA 2004 – 2009 .................................................. 36 Slika 14: Blagovna menjava med Slovenijo in Kanado 2004 – 2009 .............................................. 37 Slika 15: Blagovna menjava med Slovenijo in Mehiko 2004 – 2009 .............................................. 38 Seznam tabel Tabela 1: Statistični indikatorji vseh treh držav članic za leto 2009................................................ 22 Tabela 2: Blagovna menjava med Slovenijo in ZDA 2004 – 2009 (v 1.000 EUR) ......................... 36 Tabela 3: Blagovna menjava med Slovenijo in Kanado 2004 – 2009 (v 1.000 EUR)..................... 37 Tabela 4: Blagovna menjava med Slovenijo in Mehiko 2004 – 2009 (v 1.000 EUR)..................... 38 Tabela 5: Slovenski uvoz iz ZDA v letu 2009 po skupinah proizvodov (v 1.000 EUR) ................. 39 Tabela 6: Slovenski uvoz iz Kanade v letu 2009 po skupinah proizvodov (v 1.000 EUR) ............. 40 Tabela 7: Slovenski uvoz iz Mehike v letu 2009 po skupinah proizvodov (v 1.000 EUR) ............. 40 Tabela 8: Slovenski izvoz v ZDA v letu 2009 po skupinah proizvodov (v 1.000 EUR) ................. 41 Tabela 9: Slovenski izvoz v Kanado v letu 2009 po skupinah proizvodov (v 1.000 EUR) ............. 41 Tabela 10: Slovenski izvoz v Mehiko v letu 2009 po skupinah proizvodov (v 1.000 EUR) ........... 42