ŽIVLJENJEPIS

Rok Svetlič (roj. 1973) sem leta 1992 vpisal študij na Pravni fakulteti in leta 1994 še

študij filozofije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Zaključil sem obe fakulteti. Nadaljeval

sem podiplomski študij filozofije in dne 28. 6. 2005 uspešno zagovarjal doktorsko

disertacijo z naslovom »Pravo in pravičnost – rehabilitacija naravnega prava pri

Ronaldu Dworkinu«, ki je, tako kot diplomska in magistrska naloga, nastala pod

mentorstvom akad. prof. dr. Tineta Hribarja. Zaposlen sem bil kot raziskovalec na

oddelku za filozofijo FF v Ljubljani, od leta 2006 pa sem visokošolski učitelj na

Fakulteti za humanistične študije – Koper, kjer predavam predmete »Filozofija

zgodovine«, »Človekove pravice« in »Filozofija prava.« Zaposlen sem tudi pri

Znanstveno-raziskovalnem središču Koper kot raziskovalec.

Čeprav je osnovno polje mojega raziskovanja filozofija, me je dvojna izobrazba vselej

usmerjala k problematiki, ki se nahaja na mejnem področju med filozofijo, pravom in

človekovimi pravicam. Moj prvi raziskovalni sklop je predstavljalo vprašanje

legitimacije prisile v postmoderni, ki zaradi odsotnosti metadiskurza politično moralo

postavlja v nov položaj. Izsledke raziskave sem objavil v monografiji »Dve vprašanji

sodobne etike« (2003). Nato semse posvetil filozofiji prava Ronalda Dworkina, kar je

bila tudi tema moje doktorske disertacije. Težišče raziskave je bilo na opredelitvi

odnosa Dworkinovega koncepta pravne interpretacije in kontinentalne hermenevtične

tradicije, kar sem predstavil v delu »Filozofija prava Ronalda Dworkina« (2008). Leta

2009 je izšla monografija z naslovom »Filozofija človekovih pravic«, v kateri

analiziram niz ontoloških premikov, ki so omogočili vznik instituta, ki danes

predstavlja temelj demokratične politične morale. V ospredju ni pravni in historični

vidik razvoja človekovih pravic, vezan na posamezne deklaracije, pač pa opredelitev

tiste podobe človeka in sveta, ki adresata pravic naredi zmožnega za avtonomno

aktivnost na področju politične morale. Leta 2010 je izšla moja zadnja monografija z

naslovom Izbrana poglavja iz politične morale (Založba Univerze na Primorskem,

Koper), ki skozi optiko hermenevtike, naravnega prava in filozofije zgodovine vstopa

v problemsko polje med človekovimi pravicami, pravom in moralo.

1

Poleg znanstvenega dela naj omenim tudi svojo aktivno držo ob perečih družbenih

problemih. V javne diskusije sem interveniral s poljudnimi in strokovnimi članki,

udeležil sem se številnih oddaj na radiju in televiziji, okroglih miz in posvetov ter jih

tudi organiziral. V študentskih letih sem kot član glasbene skupine sodeloval tudi pri

umetniškem aktivističnem projektu (Žabjak bend: Aristokrat, GOGA Musica 2004 ),

kjer smo z subverzivnimi besedili reflektirali fenomene nestrpnosti, rasizma in drugih

oblik izključevanja. Aktivni družbeni angažma štejem kot del družbene odgovornosti

vsakega intelektualca, ki se ukvarja s tematiko človekovih pravic in politične morale

nasploh. Kandidatura za Varuha človekovih pravic je zatosinteza mojega skoraj

dvajset let trajajočega ukvarjanja s problemi človekovih pravic, etike in filozofije

prava, ter sprejemanja družbene odgovornosti raziskovalca za varovanje

vrednostnega temelja sobivanja naše skupnosti. Ta je v časusedanje krize najbolj

ogrožen vse od obstoja samostojne države dalje.

V Ljubljani, 6. 10. 2012

2