LETO, KO JE ZAVLADALKORONAVIRUS

2 6 8 14

glasilo občine Blokeapril 2020letnik 21 | številka 2cena: brezplačno | 2 € | 4 €

Poštnina

plačanapripošti1385Novavas EPIDEMIJA

KORONAVIRUSAPOČASTILI SMO SLOVENSKI

KULTURNI PRAZNIKŽAGARSTVO NA BLOKAH

Drage bralkein bralciBloškegakoraka!Koronavirus nas je v teh

prazničnih dneh zaprl za zidove

naših domov. V tem času nam

prihaja v zavest, kako smo v

resnici odvisni drug od drugega,

kako ne moremo živeti sami

zase, kako dobro nam dene,

kadar se z nekom srečamo v

živo, iz oči v oči. Velika noč bo

letos drugačna. Ne bo zunanjih

praznovanj. Zato pa imamo

priložnost, da jo praznujemo

bolj navznoter, osebno in v

krogu najbližjih. Iz srca vam

želim, da bi v teh samotnih

prazničnih dneh doživeli

notranjo bližino vstalega

Kristusa!

Simon Virant, župnikFoto: Katja Lah Majkić

april 20202 naša obèina

Leto 2020 bo v zgodovino zapisano kotobdobje, v katerem je zavladal koronavirus

Ob vstopu v novo leto 2020 smo bili prepričani, da je pred nami še eno leto gospodarske rasti,visokega standarda in vsesplošnega izobilja. Iz daljne Kitajske pa so že prihajale vesti, da se tam

spopadajo z zdravstvenimi težavami, ki jih povzroča nenavadni virus. V Sloveniji je takratprevladovalo še prepričanje, da nas ta virus zaradi oddaljenosti ne more prizadeti.

Kmalu pa je prišlo do streznitve. Ko so se prveokužbe s koronavirusom pojavile v sosednjiItaliji, smo se zavedli, da se bo epidemija prejko slej preselila tudi k nam. In res se jezgodilo. V začetku meseca marca smo izsredstev javnega obveščanja izvedeli, da jetudi v Sloveniji potrjena prva okužba skoronavirusom. Že 12. marca pa je bila v našidržavi razglašena epidemija. S to odločitvijoso bile razglašene izredne razmere. Sledili soštevilni ukrepi, ki so v celoti spremenili našdosedanji način življenja. Ukrepi so si sledilikot po tekočem traku. Omejili smo vse oblikesestajanja, začasno prekinili delovanje šole invrtcev, gostinskih lokalov, neživilskihtrgovin, frizerskih salonov itd. Sledila jeukinitev javnega prevoza ter popolnaprepoved zbiranja ljudi.

UKREPI V OBČINI BLOKE ZA OMEJITEV

ŠIRJENJA KORONAVIRUSA

Strogi omejitveni ukrepi veljajo tudi v našiobčini. Do nadaljnjega so zaprti osnovna šola

in vrtec, javna knjižnica ter vsi gostinskilokali in frizerski salon. Poslujejo le šedejavnosti, ki so potrebne za oskrboprebivalcev z nujnimi živilskimipotrebščinami, in sicer lekarna, pošta,bencinski servis in trgovina z živili. Vomejenem obsegu so prebivalcemzagotovljene tudi storitve zdravstvenepostaje v Novi vasi ter storitve Občine Bloke.Pri koriščenju vseh navedenih storitev pa jepotrebno upoštevati stroge varnostne ukrepe,s katerimi se preprečuje kakršenkoli stik ljudiv skupinah, saj le na tak način lahkopreprečimo nadaljnjo širitev okužb skoronavirusom.V teh dneh je večino vseh aktivnosti v

državi prevzela civilna zaščita. Tako je tudi naBlokah. V občinskih prostorih namrečobčinska uprava, v kateri deluje tudi poveljnikcivilne zaščite, opravlja redne naloge zapotrebe občine Bloke in naloge civilne zaščite.Sproti sledimo vsem navodilom, ki jih dobimood Vlade RS in regijskega štaba civilne zaščitePostojna. Na podlagi teh kontaktov in navodil

Pogled na dokonèno urejen vhod v nove obèinske prostore

april 2020 3naša obèina

tekoče sprejemamo tudi vse omejitveneukrepe, ki veljajo v naši občini. Vseinformacije in ukrepe redno objavljamo naspletni strani občine Bloke na naslovuwww.bloke.si. V primeru povečane potrebe,ki bi morda nastopila ob razširitvi okužb skoronavirusom v naši občini, pa bomoangažirali celoten štab civilne zaščite in drugeposameznike, ki jih bomo potrebovali zaobvladovanje situacije.Na občini Bloke se že sedaj pripravljamo

tudi za primer, če se bo število okuženihpovečalo in bo med občani naše občine večještevilo obolelih. Za te namene smo določili inrazširili ekipo prve pomoči. V sodelovanju zorganizacijo Rdečega križa in Centra zasocialno delo smo spodbudili tudi pomoč vobliki dostave nujnih življenjskih potrebščinza socialno ogrožene osebe. Zaradi zaprtjaprostorov osnovne šole v Novi vasi pa smopreko CSD organizirali tudi dostavo kosilstarejšim občanom v občini Bloke, ki se sedajdostavlja iz doma starejših občanov Cerknica.Pripravljena je tudi skupina oseb, ki bo vprimeru potreb organizirala varstvo otrok nadomu, in sicer pri posameznikih, ki varstvaotrok zaradi službenih dolžnosti (zdravstvo,sociala) ali zaradi obolelosti sami ne bodomogli opravljati. To skupino sestavljajoaktivno zaposlene vzgojiteljice vrtca iz OŠNova vas in nekatere študentke, ki se zavzgojiteljski poklic še izobražujejo.

PLAN LETOŠNJIH INVESTICIJ JE

POSTAVLJEN, REALIZACIJA PA ZELO

NEGOTOVAKljub zaostrenim razmeram izvajamonekatera nujna investicijska dela, predvsemna projektih, katerih gradnja se je začela že

lani in jih potrebno le zaključiti. V teh dnehsmo izvedli nekatera zaključna dela vprostorih nad pošto, kjer pripravljamoprostore za selitev občinske uprave.Pripravljamo se tudi na začetek

obratovanja zbirnega centra za kosovne indruge vrste komunalnih odpadkov Hudi Vrh.Odprtje tega centra je predvideno pozaključku epidemije in po normalizacijirazmer v državi. Prejšnji mesec smo izvedlitudi nekatere obnovitvene posege na javnemvodovodnem sistemu Bloke, in sicer smoobnovili del vodovoda v naselju Strmca in delvodovoda na odseku Nova vas – Nemška vas.Pri izvedbi vseh navedenih del smo pazili, dani bila kršena odredba o prepovedi zbiranja,večina del pa se je izvajala na prostem.Konec meseca januarja, torej še pred

prisotnostjo koronavirusa v Sloveniji, jeobčinski svet občine Bloke potrdil predlogproračuna občine Bloke za leto 2020. Sestavnidel proračuna je tudi plan investicij za tekočeleto, ki je tako kot v preteklih letih zeloobširen in razvojno ambiciozen.Po vzoru iz preteklih let tudi letos

načrtujemo posodobitve na občinskemcestnem omrežju. V ta namen bomo porabilitudi dodatna sredstva, ki občini Blokepripadajo po 23. členu Zakona o financiranjuobčin. Letos smo med drugim načrtovali tudiizgradnjo obvozne ceste v Velikih Blokah, insicer po trasi »Za vrtovi«. Za navedeno cestosmo že izdelali geodetski posnetek sedanjegastanja ter idejno zasnovo nove obvozne ceste,iz katere je razvidno, koliko zemljišč odzasebnih lastnikov bi potrebovali zarazširitev. Vse pa kaže, da nam te investicijene bo potrebno izvajati, saj smo soglasja zaizgradnjo in prodajo potrebnih zemljišč zagradnjo obvozne ceste »Za vrtovi« žal prejeli

od manj kot polovice lastnikov zemljišč. Tasredstva bomo tako namenili za potrebeobnovitvenih del na drugih občinskih cestah.V planu investicij je tudi obnova

stanovanjskega bloka v Velikih Blokah. Tosmo načrtovali že lani, žal pa smo gradnjozaradi cenovno nesprejemljivih ponudbpremaknili v letošnje leto. Iz istega razloga jebila v letošnje leto premaknjena tudi gradnjaposlovilne vežice pri Sveti Trojici. Projektželimo tudi delno poenostaviti oziromaracionalizirati, in sicer z namenom, da bopostal realno izvedljiv. Trenutno tako potekasprememba projektne dokumentacije inpostopek pridobitve gradbenega dovoljenja.V planu je tudi izgradnja okoljske

infrastrukture v naselju Ulaka. Tudi za taprojekt je potrebno pridobiti še gradbenodovoljenje, kar pa bo vse prej kot enostavnazadeva. Naselje Ulaka in trasa kanalizacijeUlaka – Velike Bloke ležita na območjukulturnih vrednot in na okoljsko občutljivemobmočju, zato bo pred pridobitvijogradbenega dovoljenja potrebno pridobitiustrezna kulturna in naravovarstvenasoglasja.V proračunu občine Bloke so sredstva

rezervirana tudi za nakup zemljišč, ki jihobčina želi odkupiti v centru naselja Nova vasod KGZ Cerknica v stečaju. Zemljišča inobjekte bo občina potrebovala za nadaljnjoureditev ožjega občinskega središča v Novivasi.Za investicijska vlaganja v letu 2020 smo

namenili več kot 1.1 mio €, kar predstavljapribližno 50 odstotkov letošnjega proračunanaše občine. V tem trenutku pa je zelo težkopredvideti, s kakšno dinamiko se bo letosodvijala izvedba planiranih investicij. Zaradiomejitev poslovanja, ki so posledica različnihvarnostnih ukrepov, vezanih na obvladovanješiritve okužb s koronavirusom, je pričakovatištevilne zamude v vseh fazah realizacijeposameznega projekta. Prve zamude lahkopričakujemo že v fazi pridobivanja gradbenihdovoljenj. Zelo težko je predvideti, katereprojekte bomo letos lahko sploh realizirali.V tem trenutku pa je daleč

najpomembnejše, da ostanemo zdravi in da biepidemijo s koronavirusom preživeli znajmanjšimi možnimi posledicami. Vseprebivalce občine Bloke zato še enkratpozivam in prosim, da dosledno upoštevatevse omejitve in navodila z namenom zajezitvenadaljnje širitve okužb. Le na ta način nam bouspelo obvladati to zahrbtno in nevarnobolezen. Vsem Bločanka in Bločanom ob tejpriložnosti želim še vesele in blagoslovljenevelikonočne praznike. Srečno, ostanitezdravi!

Župan Jože DolesFoto: Stane Jakopin

Pravkar obnovljen dotrajani odsek vodovoda proti Nemški vasi

april 20204 naša obèina

Dodelitev sredstev za pospeševanje razvojamalega gospodarstva

v občini Bloke za leto 2020

Predmet sofinanciranja jedodelitev nepovratnihfinančnih sredstev zapospeševanje razvoja malegagospodarstva v občini Bloke vletu 2020 kot državne pomočipo pravilu »de minimis« vskladu z Uredbo Komisije (ES)št. 1407/2013.Javni razpis za pospeševanje

malega gospodarstva v občiniBloke v letu 2020 je objavljenna spletni strani občine Bloke

www.bloke.si, kjer jeobjavljena tudi razpisnadokumentacija.

OBJAVLJEN JE:Ukrep spodbujanje odpiranjanovih delovnih mest insamozaposlovanja v višini4.000 evrov.Javni razpis je odprt od 21. 2.

2020 do porabe sredstevoziroma najkasneje do 30. 10.2020. Vloge se bodo

obravnavale mesečno povrstnem redu prispetja doporabe razpoložljivih sredstev.

Ukrep sofinanciranjesubvencije obrestne merepodjetniških kreditov vvišini 11.000 evrov.Razpis bo potekal preko RRA

Zeleni Kras, objavljen bo tudina spletni strani občine Bloke.

Občina Bloke, Jožica Anzeljc

Sofinanciranje ukrepov za ohranjanje inspodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja

v občini Bloke v letu 2020

Predmet sofinanciranja jedodelitev nepovratnihfinančnih sredstev zaohranjanje in spodbujanjerazvoja kmetijstva in podeželjav občini Bloke v letu 2020 poshemi državnih pomoči vkmetijstvu, skladno z uredbokomisije (ES) št. 702/2014 inUredbo komisije (ES) št.1407/2013.Javni razpis za

sofinanciranje ukrepov zaohranjanje in spodbujanjeukrepov za ohranjanje inspodbujanje razvoja kmetijstvain podeželja v občini Bloke vletu 2020 je objavljen na spletnistrani občine Blokewww.bloke.si, kjer je objavljenatudi razpisna dokumentacija.Sredstva v višini 15.000

evrov so zagotovljena vproračunu občine Bloke za leto2020 in se na podlagi Pravilnikao ohranjanju in spodbujanjurazvoja kmetijstva in podeželjav občini Bloke za programskoobdobje 2015–2020 (Uradno

glasilo slovenskih občin št.63/15) dodelijo za naslednjeukrepe.

SKUPINSKE IZJEME ZA

KMETIJSTVO

UKREP 1: Pomoč zazaokrožitev kmetijskih ingozdnih zemljiščVIŠINA SREDSTEV 3.000,00 EUR

UKREPI DE MINIMISUKREP 2: Pomoč za naložbe vpredelavo in trženje kmetijskihin živilskih proizvodov ternaložbe v nekmetijskodejavnost na kmetijiVIŠINA SREDSTEV 4.600,00 EURUKREP 3: Pomoč zaizobraževanje in usposabljanjena področju nekmetijskihdejavnosti na kmetiji terpredelave in trženjaVIŠINA SREDSTEV 5.400,00 EUR

OSTALI UKREPIUKREP 4: Podpora delovanjudruštev s področja kmetijstva

in razvoja podeželjaVIŠINA SREDSTEV 2.000,00 EURZa društva, ki delujejo na

področju kmetijstva(Čebelarsko društvo,Konjerejsko društvo MartinKrpan, Društvo rejcev drobniceSlivnica in Konjeniško društvoDivji konji), je razpis žezaključen.Vsi pogoji za prijavo soobjavljeni v javnem razpisu. Priukrepu »1 pomoč zazaokrožitev kmetijskih ingozdnih zemljišč« je potrebnoupoštevati navodilo, da morabiti račun za opravljenestoritve datiran po prejemuodločbe o dodelitvi sredstev.Pri prijavi na razpis se priložijopredračuni.Pri ukrepih 2 in 3 se

upoštevajo računi od 1. 1. 2020do roka, ki je objavljen vjavnem razpisu.

Občina Bloke, Jožica Anzeljc

Komisija za volitve,imenovanja in

administrativne zadevena podlagi 12. člena

Odloka o podeljevanjupriznanj občine Bloke(Ur. list RS, št. 66/05)

objavlja

Razpiso zbiranju predlogov zapodelitev priznanj občineBloke za leto 2020Priznanja občine Bloke so:• naziv častnega občanaobčine Bloke• zlati grb občine Bloke• priznanje občine Bloke

NAZIV ČASTNI OBČANNaziv častni občan občineBloke se podeli posameznikuza njegov izjemen prispevekna različnih področjihživljenjskega dela, ki imajotrajen pomen za razvoj, ugledin promocijo občine Bloke.Naziv častni občan občine

Bloke se podeli občanomobčine Bloke in drugimdržavljanom RepublikeSlovenije kakor državljanomtujih držav, ki imajo posebnezasluge za napredek znanosti,umetnosti in kulture ter zadruge izjemne dosežkepomembne za občino Bloke.

ZLATI GRB OBČINE

BLOKE

Zlati grb občine Bloke jenajvišje priznanje občineBloke, ki se podeljuje:1. posamezniku za življenjskodelo, večletne uspehe alienkratne izjemne dosežketrajnejšega pomena,2. skupinam občanov,društvom in drugim pravnimosebam za večletne uspehe indosežke, s katerimipovečujejo ugled občineBloke na gospodarskem,družbenem ali drugempodročju življenja in dela.

april 2020 5naša obèina

UvodnikStane Jakopin, urednik

P ozdravljeni, spoštovane bralke in bralciBloškega koraka! Upam, da to novo izdajoBloškega koraka prebirate zdravi, čeprav v

samoizolaciji in vse do pred kratkimnepredstavljivih razmerah.Kdo bi si mislil, da se bomo skoraj čez noč

znašli sredi vojne vihre, s prav posebnimsovražnikom, ki je neviden in vsepovsodprisoten. V času novega leta smo v oddaljeniKitajski spremljali obupen boj s temsovražnikom, ki se imenuje koronavirus, nezavedajoč se, da se bomo v prav kratkem časutudi sami znašli sredi te bitke. Ko smo pred nekajleti doživeli naravno ujmo, žledolom, smo ostaliza nekaj dni ujeti doma brez elektrike in cestnihpovezav, vendar naše zdravje in življenja takratniso bila ogrožena. Sedaj pa nas je doletelapopolna zaustavitev javnega življenja,prepovedano je tudi kakršno koli druženje. Celovse šole so zaprte. Pa kaj bi vam našteval, živimov vojnem stanju, kjer je ogroženo naše zdravje,še več, ogrožena so tudi naša življenja. Gotovo boto obdobje zapisano v zgodovino kot eno izmednajmračnejših obdobij človeštva na svetovniravni.Na srečo živimo vmoderni informacijski dobi,

ko nam je komunikacija omogočena prekoelektronskih medijev. Sodobna tehnologija insolidna medmrežna povezava nam v teh časihomogočata opravljanje dela od doma, otrocilahko opravljajo šolske obveznosti. Dnevne sobein kuhinje so hkrati šolske učilnice in pisarne.Na srečo smo ljudje zelo trdoživi, vztrajni in

organizirani celo bolj kot koronavirus. Prepričansem, da bomo iz te vojne izšli kot zmagovalci, šebolj organizirani in opremljeni z novimiizkušnjami, zato kar korajžno naprej in neobupajmo.Delovanje občine Bloke in njenih organov

zaenkrat poteka še nemoteno, preklicana je bilale zadnja napovedana seja občinskega sveta inprestavljena za nedoločen čas. Občinska upravadeluje v polni sestavi in skrbi za nemotenodelovanje lokalne skupnosti. Pristojni vrežijskem obratu pa tudi skrbimo, da vsagospodarska javna infrastruktura (vodovod,kanalizacija, prometna infrastruktura, javniobjekti) deluje normalno. Trenutno je najboljaktivno delovanje ožjega dela štaba civilnezaščite občine Bloke, v katerem dnevnospremljamo dogajanje v zvezi s širitvijopandemije in se pripravljamo na morebitnozaostrovanje situacije. Skrbno opravljamopreglede in sprotno posodabljamo sezname ekip,

ki bodo potrebne pri oskrbi z večjim številomobolelih, če bi do tega prišlo. Smo v stalni zvezi zregijskim štabom CZ za Notranjsko regijo,nadvse pa si prizadevamo pri dobavi zadostnihkoličin ustreznih zaščitnih sredstev, ki bi jih radirazdelili predvsem tistim, ki bodo prvi v stiku zobolelimi, to je zdravstvenemu osebju,prostovoljcem na terenu, ostarelim.Ob tej priložnosti pozivam vse, ki imate svoje

starše ali bližnje sorodnike, ki živijo ločeno insami, mogoče celo v drugih naseljih, da ste znjimi dnevno na zvezi in jih po potrebi na varennačin oskrbite z osnovnimi življenjskimipotrebščinami.Ob tej priložnosti bi se kot poveljnik štaba

civilne zaščite občine Bloke iskreno zahvalil zapožrtvovalno delo vsem svojim sodelavcem inžupanu, ki skrbijo, da lokalna skupnostnemoteno deluje tudi v teh izrednih razmerah.Še posebna zahvala pa gre tistim posameznicamin posameznikom, ki so se samoiniciativnoorganizirali in na svojih domovih pričeli sšivanjem zaščitnih obraznih mask, ki jih prekovaških odborov delimo prebivalstvu. Vam,spoštovane Bločanke in Bločani, pa sporočam, dasmo organizirani in da vam bomo po svojihmočeh vedno priskočili na pomoč. Vsi pa imamotrenutno zelo pomembno domačo nalogo, dadosledno spoštujemo vse napotke in usmeritve vzvezi z zajezitvijo širjenja koronavirusa in daostanemo doma. S tem bomo največ prispevali kohranitvi zdravja in življenja sebe in drugih.V tem nesrečnem času je bilo oteženo tudi

ustvarjanje novega izvoda Bloškega koraka,vendar nam je s skupnimi močmi tudi to uspelo,za kar gre nedvomno velika zahvala celotnemuuredniškemu odboru, našim dopisnikom intehničnemu uredniku. Iskrena hvala.Smo v času velikonočnih praznikov, ki bodo,

kakor kaže, tokrat žal minili brez običajnih‘žegnov’ in velikonočnih obredov. Ob temnajvečjem krščanskem prazniku, praznikuupanja, vam želim, da ga preživite predvsem vupanju na prihajajoče vesele čase in ne pozabite– za dežjem vedno posije sonce.Najbrž bo tudi prvi maj minil v senci teh

izrednih razmer. Kljub vsemu pa iskrene čestitketudi za prvi maj – praznik dela.Od vas se poslavljam z željo in v upanju, da

bomo prihodnjo številko Bloškega korakapripravljali v normalnih razmerah in da bo čas,ki ga sedaj preživljamo, za nami, ter bo ostal le šekot medel spomin na prestano nočno moro.Ostanite zdravi in nasvidenje o kresu!

PRIZNANJE OBČINE

BLOKE

Priznanje občine Bloke sepodeljuje posameznikom,organizacijam in skupnostimter društvom ob posameznihjubilejih in priložnostih kakortudi uglednim gostomoziroma delegacijam, če jenjihovo delovanje pomembnoza razvoj posamezneorganizacije ali skupnosti vobčini Bloke.Naziv častni občan občine

Bloke se podeli izjemoma.Vsako leto se lahko podeli

en zlati grb občine Bloke in dotri priznanja občine Bloke.Kandidate za priznanja

lahko predlagajo občina,občani, politične stranke,vaške skupnosti, podjetja,društva ter drugeorganizacije in skupnosti.Predlog mora vsebovati:• Ime in priimek oziromanaziv in naslovpredlagatelja.• Navedbo, na katero izmedtreh možnih priznanj sepredlog nanaša.• Ime in priimek oziromanaziv in naslovpredlaganega.• Pisno obrazložitev.

Upoštevani bodo vsi predlogiza podelitev priznanj innagrad občine Bloke, ki bodooddani v zaprti kuverti nanaslov:Občina BlokeKomisija za mandatnavprašanja, volitve in imenovanjaNova vas 4a1385 Nova vas

s pripisom: »ne odpiraj –občinsko priznanje 2020«, insicer do vključno 11. maja2020 do 12. ure osebno vsprejemni pisarni ObčineBloke, oziroma bodo 11. maja2020 oddane priporočeno napošto.

Komisija za volitve,imenovanja inadministrativne zadeve

april 20206 naša obèina

Epidemija koronavirusaKORONAVIRUSBeseda, ki nas zaznamuje vsakdan in spremlja na vsakemkoraku.Vasi so opustele, središče Nove

vasi je prazno, prazna je šola,vrtec, lokali, igrišča, cerkve,družabno življenje je povsemzamrlo. V zraku je slutiti strah,zaskrbljenost, ugibanje, kdaj botega konec.Devetnajstega decembra 2019

se je v kitajski provinci Hubeipojavila nova infekcijska bolezenCOVID-19, ki je bila povezana zveliko ribjo tržnico v mestuWuhan. Okužba se je hitrorazširila in kmalu dobilapandemične razsežnosti.Povzročitelj je novinec v skupinikoronavirusov, imenovan sarscov – 2, ki je sorodnik nam žeznanega koronavirusa, kipovzročata bolezni sars in mers.Virus, ki povzroča bolezenCOVID-19, poznamo. Njegovoprisotnost lahko z molekularnometodo PCR dokažemo vrazličnih kužninah dihal,

najpogosteje iz brisa sluznicenosno-žrelnega predela.Mikrobiološko diagnostično

metodo odkrivanja okužbe torejimamo, do neke mere poznamonačine prenosa okužbe, njennaravni potek, klinično slikobolezni, če se razvije, njenoprognozo in smrtnost, žal panimamo na voljo zdravila, necepiva, ki bi bila na temeljuuveljavljenih postopkov kliničnihraziskav odobrena za zdravljenjeoziroma preprečevanje okužbe.Trenutno je v raziskovalnempostopku veliko »kandidatnih«zdravil in cepiv. Raziskavepotekajo z veliko naglico, ni pamožnomimo temeljnih principovmedicine. Gre za t.i. kapljičnookužbo – prenos okužbe skapljicami, ki med kašljanjem inkihanjem okuženega padejo nasluznice nosu, ust in oči oseb, kiso v njegovi bližini. Padejo tudina površine okrog okuženega.Zato je za preprečevanje prenosavirusa poleg kapljične izolacije(1,5 m) potrebna tudi kontaktna

izolacija (razkuževanje površin,umivanje rok).V Slovenijo je bil virus vnesen

večinoma iz Italije, prvisekundarni prenosi okužbe pa sonastali znotraj družin, družabnihstikov in nekaterih delovnihkolektivov. Izračuni na temeljuopazovanj so pokazali, da enaoseba s COVIDOM-19 v povprečjuokuži 3–4 zdrave osebe, število jeodvisno predvsem odupoštevanja preventivnihukrepov in higienskegastandarda posameznika.

ZNAKI BOLEZNIŽal ni nobenih specifičnihsimptomov in znakov, po katerihbi covid-19 lahko razlikovali oddrugih virusnih okužb dihal.Bolezen lahko nastane počasi alihitro z zvišano telesnotemperaturo, kašljem alioteženim dihanjem. S pojavomtežkega dihanja lahko pride vnevarno fazo. Takrat je nujnopotrebno poklicati osebnegazdravnika ali dežurno službo, da

oceni, ali bolnik potrebujepregled ter posledično testiranjein napotitev v bolnišnico. Šeposebej je potrebno upoštevatitudi morebitno prisotnostpridruženih bolezni, zlasti zvišankrvni tlak, sladkorno bolezen,bolezni srca in ožilja, kroničnepljučne in ledvične bolezni termorebitna stanja, ki povzročajoimunsko oslabelost bolnika. Pri80 odstotkih zbolelih bolezenpoteka blago do zmerno, v 15odstotkih je bolezen huda in pri 5odstotkih kritična. Pri kritičnihbolnikih je smrtnost skoraj 50-odstotna.

SITUACIJA DANESV času, ko nastaja ta članek, jesituacija v Sloveniji takšna, da jeepidemija prešla v drugo fazoširjenja in je vsak dan večokuženih, več obolelih, večhospitaliziranih, več pacientovpotrebuje intenzivno nego. Vtrenutni epidemični situaciji vSloveniji tudi velja, da je vsakaoseba potencialno vir okužbe inje še kako pomembnasamozaščita in samoizolacija,kolikor je le možno.Vlada je sprejela vrsto odredb,

vse z namenom, da upočasnjuješirjenje virusa in s tem omogoči,da bo lahko vsak oboleli dobilustrezno strokovno pomoč.Tudi v ZD Cerknica smo

prilagodili delo in sprejeli terpodali vrsto navodil tako zazaposlene zdravstvene delavcekot za prebivalce vseh treh občin.

ORGANIZACIJA DELA V ZDCERKNICA

Kako delujemo?V ZD Cerknica, ZP Stari trg in

ZP Nova vas smo na vhoduorganizirali triažo. Obiskovalecmora odgovarjati na vprašanja ozdravstvenem stanju, izmerijomu telesno temperaturo in muustrezno svetujejo.Vhod v ZD Cerknica je

dovoljen samo skozi glavni vhod,le v nujnih primerih in v času

Foto: Stane Jakopin

Delujoèa triažna toèka v zdravstveni postaji Nova vas pod vodstvom dr. Olge Doles, direktorice ZD Cerknica

april 2020 7naša obèina

dežurne službe skozi vhod naurgenci.Splošna ambulanta v ZP Nova

vas do preklica dela 2-krattedensko, ob torkih in sredah. Navhodu je dodatno prisotnatriažna sestra, ki ustrezno svetujepacientom.Delo v ambulantah večinoma

poteka na administrativen načinpo telefonu. Prebivalci lahko potelefonu naročite recepte,napotnice, se pogovorite obolniškem staležu.Laboratorij do preklica deluje

samo vmatičnem ZD Cerknica terZP Stari trg za nujne preiskave.Po veljavnih odredbah

Ministrstva za zdravje donadaljnjega ne izvajamopreventivnih pregledov votroškem in šolskem dispanzerju,razen preventivnih pregledovotrok do 6. leta starosti incepljenj otrok.Ne izvajajo se preventivni

pregledi odraslih (v referenčniambulanti).Ne izvajajo se

zobozdravstvene storitve naprimarnem nivoju. Za nujneprimere v zobozdravstvu deluje

sedem zobozdravstvenihordinacij v Sloveniji popredhodnem naročilu prekotriažnega zobozdravnika.Ukinjena je dejavnost MDPŠ,

fizioterapije in logopedije.Prekinejo se preventivni

pregledi v ginekologiji, izvaja sezdravstveno varstvo nosečnic.Racionalizira se delo v

diabetološki in antikoagulantniambulanti.Ali vas skrbi, da ste okuženi?Če ste zboleli (kašelj, vročina,

težko dihanje), prosimo, da:Ostanete doma in se izogibate

stikom z ljudmi.Pokličete osebnega zdravnika

oz. dežurnega zdravnika vdežurni ambulanti (01 70 50 100).Zdravnik bo potrdil ali ovrgel

sum na okužbo. Če bo sumupravičen, vas bo napotil navstopno točko COVID ambulantov ZD Postojna za odvzem brisa.Do ZD Postojna se peljite z

osebnim avtomobilom. Kihajte vrobec ali rokav. Pred odhodom oddoma si umijte roke z vodo inmilom.Zdravnik, ki vam bo vzel bris,

bo glede na vaše zdravstveno

stanje ocenil, kje boste počakalina rezultat testa.Po prejemu rezultata vas bo

zdravnik obvestil o nadaljnjihukrepih. V primeru, da obstajautemeljen sum na COVID-19bolezen in ste pripeljani v ZDCerknica ter potrebujetetakojšnjo pomoč, bostepregledani in ustrezno oskrbljeniv kontejnerju, lociranem naparkirnem prostoru pred ZDCerknica.Kaj pa lahko storimo sami kotodgovorni državljani,sodržavljani?Predvsem ostanimo doma! S

tem bomo lahko skupaj odločilnoprispevali k zmanjšanju možnostiprenosa agresivnega virusa nadruge osebe. Kot pri verigi jepomemben vsak člen, zatosodelujmo vsi in zmagali bomo.Dragi Bločani, Bločanke,

ostanite zdravi in optimistični!Cerknica, 23. 3. 2020

DirektoricaOlga Doles, dr. med.,spec. spl. med.

Poročilo o pitni vodi za leto 2019Upravljanje javnega vodovoda Bloška planotapoteka preko Režijskega obrata občine Bloke.Zaposleni se trudimo zagotavljati

neprekinjeno oskrbo s pitno vodo, ki mora bitiin je zdravstveno ustrezna. V skladu s 34.členom Pravilnika o pitni vodi vas moramoizvajalci gospodarske javne službe, ki seukvarjamo z oskrbo s pitno vodo, letnoobvestiti o zdravstveni ustreznosti pitnevode.Zdravstvena ustreznost pitne vode se

ugotavlja v okviru notranjega nadzora indržavnega monitoringa, vse v skladu sPravilnikom o pitni vodi (Ur. l. RS, št. 19/04,35/04, 26/06, 92/06, 25/09,74/15 in 51/17) inna podlagi rezultatov opravljenihmikrobioloških in fizikalno-kemijskihpreizkušanj ter terenskih meritev.Meritve kvalitete pitne vode je izvajal

Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje inhrano Center za okolje in zdravje MariborPrvomajska 1, 2000 Maribor. Vzorčenje pitnevode na terenu izvaja strokovno usposobljenaoseba laboratorija v skladu z letnim planomvzorčenja, ki je zaveden v Haccp programu.

V letu 2019 je bilo v okviru notranjega nadzoraza mikrobiološka preizkušanja odvzetih 26skladnih vzorcev in 5 skladnih vzorcev fizikalno-kemijska preizkušanja. Analize so se izvajale nacelotnem vodovodnem sistemu. Več o analizah silahko preberete na spletni strani Občine Blokewww.bloke.si v rubriki Občina Bloke na podstraniRežijskega obrata, kjer je objavljeno Poročilo ozdravstveni ustreznosti pitne vode za leto 2019. Sstrani državnega monitoringa je bilo odvzetih 5skladnih vzorcev v skladu s Pravilnikom o pitnivodi (Ur. l. RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06,25/09,74/15 in 51/17).Upravljanje z javnim vodovodom Bloška

planota spremlja tudi Zdravstveni inšpektoratRepublike Slovenije, ki izvaja letne inšpekcijskenadzore nad objekti, analizami pitne vode,upoštevanjem Haccp sistema in ostalimi nalogamiupravljavca vodovoda.Režijski obrat občine Bloke si bo še naprej

prizadeval, da bodo vsi uporabniki javnegavodovoda Bloška planota imeli na razpolagozdravstveno neoporečno pitno vodo.

David Hiti, Režijski obrat občine Bloke, marec 2020

Obvestilo

Spoštovani!

Pišem Vam iz Društva

Tvoj telefon. Glede na

težko situacijo, ki nam

jo povzročajo trenutne

razmere, skušamo

blažiti stiske ljudi tudi

svetovalci na kriznih

telefonih, zato Vam

pošiljam svoj kontakt.

Mogoče komu

pomagamo lažje

prebroditi stisko.Stacionarna številka: 05720 1 720 in brezplačnaštevilka Zvezetelefonskih svetovalcevSopotnik 116 123.

Lep pozdrav.Tatjana Gorjanc

Voda je vir življenja.

Letos bo minilo 220 let od pesnikovega rojstva, lani smo se spomnili170. obletnice njegove smrti. S svojim delom je dr. France Prešeren našjezik dvignil med svetovne kulturne jezike, v katerih se izražajo tudinajgloblje misli in čustva. V samostojni državi Sloveniji je njegovaZdravljica postala naša himna, po njem se imenujejo najvišja slovenskapriznanja za ustvarjalnost v kulturi. Zelo pomembne so obeležitve tegapraznika tudi v manjših krajih, kjer domači kulturni ustvarjalcipokažemo svoje ljubiteljsko delo in ljubezen do slovenstva v vsehoblikah.

Mešani pevski zbor Kulturnega društva Bloke, ki letos vadi vzasedbi ženskega, moškega in sevedamešanega zbora, je pod vodstvom

zborovodkinje Tanje Avsec slovenski himni dodal še dve skladbi: Nmaučez izero in Zeleni Jurij.Zadnja pesem je še najbolj pokazala, da se letos tudi na Blokah brez

prave zime pomikamo v pomlad.Ob kulturnem prazniku v OŠ Toneta Šraja Aljoše vedno pripravijo

priložnostno šolsko prireditev. Za nastop na občinski prireditvi so

Anja, Sanja, Karin ter Patrik in Adam, učenci 7. razreda pod vodstvommentorice Jerneje Kovšca, pripravili Recital o življenju dr. FrancetaPrešerna.

Tudi pevke Vokalne skupine Diva KD Bloke so svoj nastop obar-vale pomladno z melodijami popularnega in filmskega žanra. Letosjeseni bo skupina obeležila 10. obletnico delovanja. Pripravamna ta do-godek so namenjeni njihovi letošnji nastopi, kot sta bila tudi v Logatcuin Starem trgu, in opravljeno snemanje na Radiu Postojna.Pod vodstvom Irene Cundrič Iskra so izvedle pesmi: The Rose – Vrt-

nica, ob spremljavi Roka Pintarja, in Ne čakaj na maj, ob spremljaviKarmen Zabukovec.Na Blokah se vse bolj zavedamo svojih korenin in pomembnosti

sporočanja tega javnosti. Ena od teh korenin je tudi Levstikov MartinKrpan iz Vrha pri Sv. Trojici. Po njem smo poimenovali svoje Društvoupokojencev, Društvo prijateljev, njegovo ime nosi lovska družina in

Lovski pevski zbor, ki nam je pod vodstvom Janeza Gostiša zapelpesmi: Pod oknom in Na Peco bom šel.Na revijah odraslih pevskih zborov Notranjske, ki se v organizaciji

JSKD Cerknica že več let odvijajo pri nas na Blokah, spoznavamoustvarjalnost notranjskih zborov. Na prireditve ob kulturnemprazniku pa tradicionalno vabimo skupine iz širše okolice in letos so senašemu vabilu prijazno odzvali pevci Okteta Gallus iz Ribnice.Oktet Gallus je bil ustanovljen leta 1975 v Sodražici kot oktet DONIT.

Najprej je nastopal na svatovanjih, vasovanjih in drugih običajih.Kmalu je kakovostno napredoval, pričeli so se vrstiti resni in zahtevninastopi ter koncerti. Sledilo je preimenovanje v oktet Gallus Ribnica –

april 20208 naša obèina

Na Blokah smo tradicionalno počastilislovenski kulturni praznik

Na Blokah vsako leto tradicionalno počastimo Prešernov dan, slovenski kulturni praznik,ki je edinstven državni praznik v pisani družini evropskih narodov.

to ime nosi še sedaj. V vseh letih delovanja se je oktet udeležil mnogihfestivalov, pevskih srečanj, imel ogromno koncertov doma in v tujini,posnel tri zgoščenke, gostoval na radijskih in televizijskih postajah,prepeval na različnih prireditvah, mašah … Je prejemnik mnogihobčinskih in državnih priznanj, pa tudi dobitnik mnogih nagrad spevskih tekmovanj.Vodilo okteta je resno delo, dobra volja, prijateljstvo in stremljenje

k čim višji pevski kvaliteti. Sicer pa člani okteta najraje prepevajo tam,kjer sta dobra volja in prijetno razpoloženje. Če temu ne bi bilo tako,gotovo ne bi dočakali 45-letnice neprekinjenega delovanja, ki jo podvodstvom Blanke Čakš praznujejo letos.Člani okteta so:• Marjan Kljun, Robert Kožar – prvi tenor• Janez Rozman, Marjan Podgrajšek – drugi tenor• Janez Rigler, Darko Vesel – bariton• Aleš Lampe, Marjan Tratar – basZa svoj prvi nastop na Blokah so nam pevci okteta Gallus pripravili

šest pesmi. Zaključili so s tradicionalno Maroltovo Ribniško. Aplavzu

občinstva kar ni hotelo biti konca. Prepričan sem, da bodo ribniškipevci še nastopali na Blokah.Z veselim plesnim nastopom Folklorne skupine KD Bloke smo

zaključili letošnjo prireditev ob kulturnem prazniku. Šest parovFolklorne skupine nam je predstavilo tri prekmurske plese – sotiš,drmač in Po zelenoj trati. Za odrsko predstavitev jih je pripravil RokPetrič.Spremljali so jih godci Viktor Jerič, Ivan Karošec in Stojan

Šparemblek.Prireditev v dvorani Bloški smučar, ki jo je vodila članica KD Bloke

Zora Obreza, je bila lepo pripravljena in obiskana. Obiskovalci so sinapolnili srce s prijetno slovensko besedo, pesmijo in plesom.Nastopajoči smo v jedilnici OŠ kramljali še dolgo v zimski večer obpogostitvi Okrepčevalnice Lovec.Hvala prirediteljem – Občini Bloke, OŠ Toneta Šraja Aljoše in KD

Bloke.

Lojze Mazij

april 2020 9naša obèina

Rok za oddajo člankov za naslednjo številkoBloškega koraka je ponedeljek, 1. junij 2020.

april 202010 iz naše preteklosti

Istrsko govedo – boškarin

I stra je skrivnostna in lepa pokrajina. Pravijo, da je dežela trdega kamna in

mehkih src. Ljudje govorijo toplo domače narečje, v katerem poleg

italijanskih prepoznamo tudi hrvaške in slovenske besede. V Istri se

prepletajo raznovrstne kulture, bila je pod mnogimi gospodarji, ki so tu

pustili svoje sledi. Ravno zaradi tega je tudi danes multikulturna, ljudje pa

so preprosti in skromni. Geografsko je Istra največji jadranski polotok med Tržaškim

in Reškim zalivom, ki meri okrog 3.800 km2. Istra je prava zakladnica arheoloških

najdišč. V jamah v okolici Pulja so odkrili okostja številnih živali, med njimi tudi

polarno lisico in afriškega leva. Pred 20.000 leti, v pozni ledeni dobi, ko je Jadransko

morje segalo samo do otoka Paga, je bila meja med ledom in kopnim v Istri. Zaradi

tega so se v južni Istri srečevale živali hladnega in zmernega podnebja.

Še pred nekaj desetletji je popotnik v Istri lahkoobčudoval velika bela goveda z ogromnimi rogovi. Tapasma se imenuje istrsko govedo in je poleg istrskekoze in kažunov (malih kamnitih hišic za spraviloorodja in pridelkov) značilnost, okras in simbol Istre.

Z istrskim govedom sem se srečal povsem naključno.To naključje pa je preraslo v tridesetletno ljubiteljskoin strokovno raziskovalno delo. Lahko rečem, da je to

govedo postalo moja velika strast in ljubezen, ki ševedno traja. V letu 2005 sem na Biotehniški fakulteti,smer zootehnika, uspešno zagovarjal in opravil svojodrugo diplomo, z naslovom: »Zgodovinski pregled insedanje stanje istrskega goveda«. Na oglede istrskegagoveda sem peljal številne strokovne ekskurzije ternapisal več člankov. Z veseljem se tudi udeležujemstrokovnih srečanj v slovenski in hrvaški Istri. Kotedini iz Slovenije sem bil še posebej vesel vabila navsakoletno razstavo istrskega goveda v istrskemmestecu Kanfanarju, ki je bila pod pokroviteljstvomhrvaške predsednice. Predsednica na razstavo, kot seza politika spodobi, ni prišla. Tako tudi ni bilofotografije, ki so mi jo kolegi že vnaprej zavidali.

V tem prispevku želim predstaviti to zanimivo pasmo,ki se je v zadnjih letih vrnila v Slovenijo. Prispevek vBloškem koraku si ta starodavna pasma zasluži žezaradi tega, ker so posamezne živali prišle tudi dorejcev na Bloke in v okolico. To mi je povedal pokojnisodelavec Lojze Škrabec, ki je poznal hlev in dušovsakega bloškega kmeta. Na Blokah so se jih rejcinekoliko bali; zaradi ogromnih rogov so bili manjprimerni za delo v gozdu, zato so se Bločani, znanirejci volov, raje držali svojih sivcev. Zagotovo je naBloke istrske vole pripeljal tudi Ivan Žurga s Studenca.Ta podatek mi je potrdila tudi njegova žena. Povedalaje, da je mož v sedemdesetih letih pripeljal celtovornjak omenjenih volov. Zaradi velikosti innenavadnih rogov, na katerih so bile medeninastekroglice, so bili velika atrakcija, vendar pri hiši nisoostali dolgo, kmalu so jih prodali v klavnico. Fotografijali drugih dokumentov o tem govedu na Blokah šenisem odkril, morda pa jih kdo hrani doma medporumenelimi fotografijami.

Po vseh razvitih državah se je reja živali v zadnjihdesetletjih prejšnjega stoletja osredotočila na rejomaloštevilnih ekonomsko zanimivih pasem živali. Popodatkih FAO naj bi vsak teden izumrli dve pasmidomačih živali, številne pa naj bi bile tik predizumrtjem, zaradi česar izgubljamo dragocenobiološko raznovrstnost.

Prevoz marmorja izNabrežine s petnajstimipari volov istrskegagoveda v Trstu okoli

leta 1900

Razglednica iz leta 1913v Kopru je tudi dokaz,da je istrsko govedoslovenska avtohtonapasma.

Zagovor diplome se jezaèel veselo.

april 2020 11iz naše preteklosti

Med ogrožene pasme spada tudi istrsko govedo,poimenovano tudi boškarin. Boškarin je sicernajpogostejše ime za istrskega vola, tako kot je bil naBlokah sivc. Ime izhaja iz italijanske besede bosco-gozd; zaradi skromnosti je to govedo preživelo tudi obskromni paši in objedanju listja z dreves. Ime boškarinpogosto uporabljajo za vse istrsko govedo. Tudi sicerso Istrani dajali svojemu govedu izrazito lepa inljubkovalna imena, kar kaže na veliko navezanost ljudina te živali. Znani so primeri, ko so v vasi prodalizadnjo žival in so jo vsi vaščani pospremili, kot bi šli napogreb.

Istrsko govedo je pasma, ki so jo redili za prirejo mesain za delo. Pasmo so redili na področju celotne Istre ter

otokih Krk, Cres in Lošinj, v Sloveniji pa v glavnem vsedo Ilirske Bistrice in Brkinov. Živali so grobekonstitucije, pozno zrele, izdatnega in nekolikopočasnega koraka, dobrih parkljev in zelo dobroprilagojene na skromne prehranske ter spremenljivevremenske razmere Istre. Govedo je močnega skeleta,rogovi imajo obliko lire, največja izmerjena razdalja navrhu rogov je kar 125 cm. Ima izredne delovnesposobnosti, živali so bile vedno močnejše od bloškihsivcev. Zanimiva je fotografija iz leta 1900, ki mi jo jepoklonila direktorica Etnografskega muzeja vLjubljani, na kateri petnajst parov boškarinov peljenabrežinski marmor na železniško postajo v Trstu. Mojprofesor, nekdanji minister Jože Osterc, se ni mogelnačuditi tej fotografij in se je spraševal, kako sopognali kar petnajst parov. Po meni znanih podatkihsmo na Blokah plužili z največ osmimi pari volov in tona Metuljskem resju okrog leta 1965.

Mlečnost krav je nizka, v povprečju 1200 l, karzadostuje v glavnem le za prehrano telet. Trup, vrat innoge so močne, dlaka je siva do svinčeno siva. Sluznice

so svinčeno sive do črne, s prehodi na črno. Višinavihra pri zrelih kravah je 138 cm, bikih 155 cm in volih155 do 170 cm. Nebo v gobcu je črno, uhlji obrasli sčrnosivimi dlakami. Parklji so trdi, temni, vime slaboin mesnato.

Prevladuje mišljenje, da so današnja istrska govedapotomci podolcev, ki so jih verjetno v prvih stoletjihnašega štetja v Istro pripeljale rimske legije poosvajanju ravnin ob Donavi ter horde hunskegapoglavarja Atile leta 452 iz step in ravnin južne Rusijein Besarabije. Okrog leta 1800 naj bi prišlo do prvegakrižanja z italijanskimi podolskimi biki, kar se je potemše večkrat ponovilo. Podolsko dolgorožno govedolahko vidimo v filmih o starem Rimu (Ben-Hur,Izgubljena legija …). V filmu Izgubljena legija jeprekrasen prizor, kako iz megle škotskega višavjaprihaja rimska kohorta (deseti del legije), spremlja jihpratež z velikimi voli ogromnih rogov. Lobanjepodolskega goveda sem našel vklesane v kamniteportale vhodov v bogate patricijske hiše. Ti portali so

Selekcija pri TexasLonghorns je šla vpoveèavo rogov.Plemenske živali

dosegajo ceno nekaj stotisoè ameriških dolarjev.

https://www.texaslonghorn.com/longhorn_info/mating_strategies/images/

P_3667.jpg

Sliko boškarina mi jeslikarka Suzana Linćizroèila z besedami:“Nekomu, ki tako ljubiboškarine, tudi jazizroèam to sliko zljubeznijo.”

Legendarni John Wayneje v svojih kultnihvesternih preganjalpotomce istrskegagoveda, zlobnerevolveraše in lepeženske.Foto: www.pinterest.com/pin/509188301593404263

april 202012 iz naše preteklosti

se ohranili do danes in jih lahko vidimo v muzejih vIstri in Italiji.

V okviru diplomske naloge sva s prof. dr. PetromDovčem odvzela vzorce tkiva osemnajstih živali zagenetske preiskave. Analiza mikrosatelitnih lokusovDNK je pokazala, da je heterozigotnost v populacijiskoraj na normalni ravni. Po domače povedano, ni šeprišlo do usodnega parjenja v sorodstvu zaradimajhnega števila živali. Zanimiva je tudi analizakrvnih skupin. Temelji na molekularni strukturi genain meri minimalno število različnih kodov pri dvehpopulacijah na istem lokusu. Analiza kaže napodobnost z ameriško pasmo Longhorn. To si lahkorazlagamo tako, da je istrsko govedo prišlo prekosevernega Sredozemlja in Iberskega polotoka v 16.stoletju v Srednjo Ameriko s španskimi konkvistadorji.Od tam se je razširilo še v Severno Ameriko. V mnogihvesternih lahko vidimo, kako kavboji žigosajo inzganjajo skupaj na pol divje črede goveda. Govedo jenamreč šele z žigosanjem dobilo lastnika. Do žigosanjaz razbeljenim železom je bilo last vseh, po žigosanju paje postal lastnik goveda lastnik žiga. Kraja žigosanegagoveda se je na divjem zahodu kaznovala z vešali.

Leta 1989 so se rejci iz Istre odločili, da osnujejoDruštvo rejcev istrskega goveda s sedežem v Višnjanu(SUIG- Savez uzgajivača istarskog goveda). Društvo najbi organizirano in strokovno skrbelo za odkrivanje inzaščito zadnjih ostankov istrskega goveda. Polegstrokovnega dela vsako leto priredi tudi dve razstaviistrskega goveda.

V društvu se je zbralo 29 rejcev te pasme goveda, patudi drugi strokovnjaki in ljubitelji. V letu 2003 sonašteli še 33 volov, 30 bikov ter 230 krav in telicistrskega goveda, največ živali pa je bilo po podatkihpopisa avstrijske centralne komisije iz leta 1910, insicer 60.400 glav.

V Sloveniji istrskega goveda v letih slovenskeosamosvojitve praktično ni bilo več.

Leta 1965/66 se je po navodilih začelo intenzivnopretapljanje istrskega goveda z rjavo pasmo. Po oceniselekcijske službe je bilo takrat v slovenski Istri še 500krav in okrog 300 volov istrskega goveda. Pasma je bilav 10 letih v glavnem pretopljena. Z večanjem turizma vIstri in vse večjo potrebo po mleku ter nabavotraktorjev je pasma postala nezanimiva zagospodarsko rejo. Na to pasmo so preprosto pozabili.Leta 2007 sem dobil prošnjo iz urada takratnegakoprskega župana Borisa Popoviča, naj jim pomagamopisati istrsko govedo, ker o pasmi niso imeli večnobenih podatkov. Pasmo so v Slovenijo ponovnonaselili leta 2012 v okviru maloobmejnega projekta sHrvaško. Trenutno je v Sloveniji cca 49 živali pridevetih rejcih.

Dodatne vire o istrskem govedu bi lahko pridobili še vitalijanskih arhivih v Padovi in Puglii, v zapisih oorganizaciji rimske vojske, ki je dokaj dobro popisana.Zelo pomemben je arhiv benediktinskega samostanaDajla pri Novigradu, ki pa je verjetno za vednoizgubljen. V samostanu so namreč imeli najboljšočredo krav istrskega goveda. Ne samo to, posedovali sotudi druge dokumente, ki bi bili morda pomembni celoza razmejitev med Slovenijo in Hrvaško. Istran, ki mi jeskrite dokumente obljubil, je na žalost umrl predsrečanjem. Že sama zgodovina samostana Dajla jedovolj za literarno delo. Grof Grisoni, katerega edinecje padel v dvoboju 1835. leta (zaradi neuslišaneljubezni), je zemljišče podaril benediktincem, ki so tamzgradili samostan. Vse, kar se je dogajalo s temsamostanom, se bere kot napet roman.

Na koncu lahko rečemo, da se je stanje istrskegagoveda izboljšalo, populacija govedi se je povečala. Opasmi se piše v vseh sredstvih javnega obveščanja.Izbrane restavracije na območju Istre ponujajo jedi izboškarina kot vrhunec kulinarike. Za ohranitev pa selahko zahvalimo predvsem istrskim kmetom innekaterim zagnanim posameznikom, ki niso dopustili,da bi živali, ki so stoletja živele z nami, izginile. VSloveniji moramo doseči samo še vpis istrskega govedav register slovenskih avtohtonih pasem.

Franc PalčičFoto: Franc Palčič (razen št. 5 in 6)

Istrski vol rejca MariaGašparinija izraža moè,vztrajnost in navezanost

na èloveka.

Boškarin je ponosin simbol Istre.

april 2020 13iz naše preteklosti

Nekaj izpolpreteklezgodovine

V eni prejšnjih številk Bloškega koraka (januar 2019) je

bil objavljen članek, ki je povzel delo šolarjev pri pouku

zgodovine, govori pa o 1. svetovni vojni. Pripravili so res

zanimivo branje in njihovo delo je vse pohvale vredno.

Največjo vrednost imajo osebna pričevanja, ki so jih

vključili. Številke, ki so tudi del prispevka in govorijo o

žrtvah 1. svetovne vojne v obeh župnijah naše občine,

pa so me spodbudile, da sem pobrskal po literaturi v

domači knjižnici in nastal je tale zapis.

Po samo dvajsetih letih miru v Evropi se je namrečzačela druga svetovna morija, ki je bila še veliko boljkruta in tudi Bloški planoti ni prizanesla. Poznamo padve plati tega zgodovinskega dogodka – tisto in takšno,kot nam je bila posredovana, ter drugo, zamolčano. 75let od tedaj, ko se je končala, je dolga doba; naj ta zapiss prilogo ohrani nekaj tega, kar je v minulih desetletjihmočno utonilo v pozabo.

Priloga je iz knjige »Žrtve 2. svetovne vojne na ožjemNotranjskem« avtorja zgodovinarja Staneta Okoliša. Ponjegovih podatkih nam je 2. svetovna vojna vzela 440naših prednikov, ki so bili po sili razmer vključeni venote raznih vojaških formacij ali pa so bili pokončanikot talci, umrli v taboriščih, ob bombardiranjih inzaradi drugih vzrokov ali posledic vojne. Zaradirevolucionarnega nasilja in posledično okupatorjevihrepresalij je izumrlo kar nekaj družin ali pa so serazselile po državah širom po svetu.

Če bi se šolarji lotili tudi te teme, bi v svojih družinah,vaseh, soseskah gotovo še našli zanimive sogovornikein pričevalce o prednikih, ki so zroč vsak v svojosvobodo izginili v poplavi dogodkov, ki se preprostim,delavnim ljudem nikoli ne bi smeli dogoditi.

Ivan Škrlj

ŽRTVE DRUGE SVETOVNE VOJNE V OBČINI BLOKE

Vir: Žrtve 2. svetovne vojne na ožjem Notranjskem, Stane Okoliš

april 202014

Žagarstvo na BlokahMlinarstvo in žagarstvo sta bila na Bloški planotipraktično nerazdružljivi obrtni dejavnosti. Priprebiranja literature sem ugotovil, da je tematika za enčlanek preobsežna, da bi se jo dalo predstaviti tako,kot si zasluži. Odprtje nove žage na Blokah pa mi dajeedinstveno priložnost, da na kratko predstavimžagarstvo – to, za vsakdanjega človeka živečega obpotoku, nekdaj nepogrešljivo obrt.

Za začetek povejmo, da slovenska beseda »žaga« izhajaiz poimenovanja orodja pri naših dveh sosedih:italijansko »la sega« in nemško »die Säge«. Z nazivom»žaga« pa po navadi označujemo poleg ročne žage tudižagarski obrat, torej delovne stroje za žaganje inpogonske naprave, ki jih lahko poganjajo voda, parnistroj ali električni motor.

Na Blokah je bila najbolj razširjena oblika vodne žagevenecijanka ali žaga samica. Beseda izvira iz italijanskebesede za Benetke – Venezia. V redkih primerihzasledimo tudi beneški jarmenik, kar nas ne preseneča,saj je bil naš prostor v času izuma žage vpet v razcvettega italijanskega mesta.

Značilnost venecijank je vodno kolo (kasneje turbina),ki preko mehanizma poganja lesen okvir (jarem) zenim vpetim listom. Celotna naprava je bila sprva vceloti izdelana iz lesa (razen raznih okovov).Najvažnejši del žage je žagni list, različne oblike indebeline, ki ima določeno število zob. Venecijanka jeimela prvotno le en list; pozneje so uvedli šedodatnega – le redke pa so imele štiri liste. Zdodajanjem listov so dosegli večjo zmogljivost.

Razžagovani hlod je vpet v poseben voziček z gredo inklini, ki se je kotalil po lesenih valjih in pomikal spomočjo verige ali vrvi, ki je bila nameščena podvozičkom. Te naprave so imele majhne kapacitete

(približno 2 do 3 m3na dan). Izdelan žagan les ni biltočnih debelin in ravnih površin. Z uvedbo raznihstrojnih delov in dodatkov so napravo postopomamočno izboljšali ter dosegli večjo točnost izdelkov.

Nosilni deli tega stroja so obenem deli konstrukcijestavbe. Obrate z venecijankami so gradili iznajditeljskonadarjeni tesarji, kolarji in kovači ter jih postavljali vgrapah ob močnejših potokih in čim bližje gozdnegazaledja. Delo je bilo odvisno od stalnosti in obilnostivodotokov, suše in zmrzali.

Kot ugotavljata dr. France Habe in župnik AndrejMakovec, so na Blokah žage stale ob dveh potokih. Prviizvira pod Gradiškim v trojiškem hribovju in ga staralistina turjaškega arhiva z dne 20. 7. 1433 imenuje MalaCerkniščica. Nekateri viri navajajo tudi ime Trojiščicaali Gradiščica. Omenjeni potok se steka v VelikoCerkniščico ali Cerkniščico.

Najbližje izviru je bila Gradiška žaga, za katero je moralnjen lastnik z Gradiškega

zgraditi jez za pridobivanje vode. Žago je gnalo vodnokolo na koš, ki pa se je ustavilo leta 1950. V izvirnemdelu Cerkniščice je nekoč delovala tudi Hitenska žaga.Ravno tako jo je gnalo vodno kolo na koš in je po drugisvetovni prenehala obratovati. Pri delu na žagi se je,po pripovedi, vrstilo več kmetov iz naselij Hiteno inMramorovo. Tako slednja kot Gradiška žaga sta danesle še razvalini.

Gradiški žagi sledi žaga »Pri Bočku«, ki spada podzaselek Mramorovo. V zgodovinskem arhivu Ljubljanasem zasledil, da je bilo pooblastilo od oblasti za žagoizdano 22. 11. 1910. Nekdaj je žago venecijanko gnalovodno kolo, od leta 1968 pa jo poganja turbina. Nekajmetrov nižje najdemo Koroščevo žago, še nižje obpotoku pa žago »pri Stebru«. Tem žagam slediPrhajeva žaga v Malnih. Tu je na prvotno žago vodilo25 metrov dolgo leseno premakljivo korito, od koder jepadala voda z višine 3,7 metra na kolesa s korci,kasneje lastnik preide na turbino. Lastnik ima za žagovenecijanko od leta 1967 obrtno dovoljenje. Naslednjaje Zaleška žaga z lastniki iz Zalesa, tej sledi zadnja žagana območju današnje občine Bloke, Jeršanova žaga zlastnikom z Jeršanovega. Zadnji dve žagi sta razvalini.

Drugi potok pa je Bloščica; ta nastaja iz Runarščice inteče preko vseh Blok ter ponikne južno od Velikih Blokna Bloškem polju. Na slednjem, zahodno od VelikihBlok (hišna številka 62), je bila na desnem bregu žagavenecijanka »Pri Stebru«, ki pa je bila podrta leta 1968in so danes vidni le še njeni temelji. Druga žagavenecijanka pa je bila » Pri Malnarjevih« v VelikihBlokah 1. To je odnesla povodenj in žagati je prenehalaže po prvi svetovni vojni. Žagarskega poslopja danes niveč.

Včasih je bila pomlad čas,

ko so ledeni oklepi na

vodnih kolesih popustili

in je oblica vode

omogočala zagon žag.

Tudi na Blokah se je po

»Grabnu« in Bloškem

polju razlegal ropot teh

strojev.

iz naše preteklosti

Leseno poslopježage "pri Malnarjevih"

april 2020 15

Po drugi svetovni vojni so »naše žage pele noč in dan«,ko pa jih po letu 1952 nismo več potrebovali, je državaprepovedala obrtniško žaganje na venecijankah, češ daso neracionalne, izdelki pa nekakovostni. Tako so se vletu 1954 z Uredbo in posebnim navodilomobratovanju žagam venecijankam ter Zakonom oregistraciji žag začela ustavljati vodna kolesa žag. Vseto dogajanje pa ni zaobšlo Blok, saj v Zgodovinskemarhivu Ljubljana najdemo prošnji Antona Pirmana inJaneza Intiharja iz leta 1953 za izdajo ponovnegadovoljenja za žagarsko obrt. Lastnika sta dovoljenjedobila. Njuni žagi najdemo tudi v popisu obratov zapredelavo lesa iz leta 1954, v katerem najdemo zanimivpodatek, da je žaga »Pri Bočku« imela kapaciteto3m3/dan z opombo ’kadar ima dovolj vode’. Leta 1955sta lastnika dobila odločbo o ukinitvi obrti.

Venecijanke ponovno oživijo v 60-tih letih, ko je Zakono gozdovih iz leta 1965 na novo uredil žaganje zvenecijankami ali drugimi žagalnimi napravami. Topotrjuje podatek o izdanem dovoljenju Prhajevi žagi vMalnih.

V knjigi Smeri razvoja žagarstva na Slovenskem paavtor opaža pojav »posebnih« privatnih žag. Slednje soprisotne tudi na Blokah. To so improvizirani stroji z

vgrajeno pomično krožno žago, ki jih ne moremo štetiza obrtne obrate in ki pravilom obratujejo le sezonsko.Ti privatni obrati so razžagovali kmečko hlodovino.Vprašanje uslužnostnega žaganja kmečke hlodovinepri nas v povojnem obdobju ni bilo nikdar ustreznorešeno. To pa je bil tudi glavni razlog za pojav številnihprivatnih žag dvomljive tehnične izvedbe in slabevarnosti pri delu.

Na Blokah pa smo imeli tudi parno žago. V eni izmedprejšnjih številk Bloškega koraka France Škrabec piše,da je leta 1923 začela na Blokah delovati parna žaga. Zapogon vseh naprav (»venecijanke«, »jarmenika« inkrožne žage ter ostale pripadajoče stroje) je energijodajala parna lokomobila. Ta žaga je obratovala dogospodarske krize v 30-ih letih prejšnjega stoletja, kerse je lastnik znašel v finančnih težavah. Leta 1939 jenov lastnik staro lokomobilo zamenjal z novejšo inzmogljivejšo ter prešel na polnojarmenik. V slednjegase je lahko vpelo toliko žagnih listov, da je bil hlod venem samem prehodu celotno razžagan v »dile«. Žagav kasnejšem obdobju menja več lastnikov, vse do leta1948, ko jo nacionalizirajo. Leta 1952 jo najdemo vregistru državnih gospodarskih podjetij kot Krajevnažaga Nova vas. Z zamenjavo parne lokomobile zvelikim elektromotorjem se je leta 1954 spremenilotudi ime v Elektrožaga Nova vas. Kasneje se z žagarstvapreusmerijo na proizvodnjo izolacijskih izdelkov.

Bogata zgodovina žagarstva na Blokah nam v vseh tehzgoraj naštetih napravah kaže delavnost in podjetnostnaših prednikov. Prav neverjetno je, kako so prednikipoiskali vsak možen padec vode, majhne vode zajeziliin v manjših vodah zbirali vodo na zapornicah predžago. Za konec naj zapišem, da so venecijanke odsevdavnih tehničnih dognanj in zato svojevrstni umirajočimuzeji. Pred našimi očmi stojijo kot zadnji spomenikibogate dediščine tradicionalne energetske rabe.

Rok Kraševec

iz naše preteklosti

Manjši model vodnegakolesa, ki se je na temmestu prenehalo vrteti

leta 1968.

Žaga "Pri Boèku"z letnico 1908

april 202016 iz naše preteklosti

1950 Velike Bloke –Pred Lenčkovo gostilno

20. stoletje se je prelomilo na pol. Svetovni vojni sta bili končani, vsakega sta zaznamovali na svoj način. Pokojni Janez Praprotnik,

ravnatelj OŠ v Novi vasi, je zapisal: “Življenje se je vračalo v stare kolesnice. Marsikje teh kolesnic ni bilo več. Razdrli so jih plazovi vojne,

pretrgali in zasuli so jih njeni hudourniki. Usekane so bile že nove poti, marsikje v živo in počez. Treba pa je bilo živeti in delati.”

In se veseliti. Kozarec vina in šilce žganja pri tem rada pomagata, kot kaže pričujoča slika.

Pred Lenčkovo gostilno so se okoli mize spomladi 1950dobili bloški možje, si nalili kozarce belega ter prijeliza štamprle. Po vsej verjetnosti je za mokroto dalJanezonov France ob rojstvu svojega prvorojencaFranceta. Moral je biti tudi nek praznik ali nedelja, sajso nekateri pražnje oblečeni, drugi pa so ravnopostorili okoli živine. Slika kaže, da na mizi najbrž nibil prvi liter, saj klobuki že silijo postrani in gotovo jebilo že slišati pesem, ki se je prepevala v VelikihBlokah ob rojstvu novega vaščana: Eno drevce mi jezraslo, drevce zeleno …

Ko mi je Jeršanov France ml. prinesel to sliko, semugotovil, da bi o vsakem možakarju, ki je na sliki, lahkosestavil roman. Nekaj stavkov si res zaslužijo, predenvse skupaj pokrije pozaba hitrega novega časa.

Jože Ponikvar – ’tastari’ Ulčar iz Male gase je prišel vtemni obleki in lajbelcu, z zanj značilnim klobukom inbrčicami. Ulčar je bil letnik 1889 in je pred prvosvetovno vojno delal v ameriških rudnikih. Tam jedoživel nesrečo in se po vojni vrnil domov. Bil je medustanovitelji PGD Velike Bloke leta 1930. Po rudniškinesreči njegova noga ni bila nikoli več dobra, hodil je spalico. Ob kmečkem delu se je lotil tudi tesarskega inmizarskega dela, pa tudi popravilo stenskih ur mu nibilo tuje. Gostilniških družb se ni ogibal, zgodb pa jeimel vedno polno malho. Ko je bil v Ameriki, je že imelmotor Harley-Davidson in nam je rad pokazal knjižico– ne vem, ali je bila neke vrste vozniško ali prometnodovoljenje za ta motor. Leta 1978 sem bil na vrsti zapogrebca, ko smo Ulčarja peljali k sv. Mihaelu k Fari.Bil je zadnji, ki se je “peljal” po makadamu. Cesta jebila zaprta za promet, naslednje dni so jo asfaltirali.

Andrej Zgonc – Lovran z Radleka si je privoščil šilcežganja. V gostilno pri Lenčku je prišel malo pred 2.svetovno vojno. Bil je vdovec, doma si je družinoustvaril sin in Lovran se je umaknil ’tamladim’. Vgostilni pri Lenčku je gospodar Korošec pred tem umrlin vdova, gostilničarka Helena, ter njen zet, moj stric

april 2020 17iz naše preteklosti

Korle, sta ga vzela v hišo. Imel je svojo sobo in skrbelza hlev ter kmetijo. Otroci smo radi vlekli na ušesanjegove zgodbe iz bojev v Galiciji. Ko sem kot 12-letnideček nesel venec za njegovim pogrebom v hudempredbožičnem mrazu, sem šele spoznal, da Lovranpravzaprav ni bil Lenčkov in da mu je bilo ime Andrej.

Pred njima sedi pražnje oblečen Jože Prebil – Prebil sHudega Vrha, mlekar in godec. S konji in vozom zaprevoz mleka je bil velikokrat gost v Lenčkovi gostilni.

Janez Mulc – Korenov iz Velikih Blok, letnik 1899, jebil avstrijski vojak in Maistrov borec. Pred 2. svetovnovojno je nekaj let delal v francoskih gozdovih. Povrnitvi domov pa se je prijel mlekarskega dela. Skonjem in vozom je vsak dan in v vsakem vremenuobredel vasi okoli Ravnika in vozil mleko v mlekarno vNovo vas. Trdni so morali biti mlekarji in ni čudno, daJaneza tudi Dachau ni uničil. Tako kot mnogotakratnih fantov se je tudi Janez poročil po drugisvetovni vojni, ko je bil že krepko čez 40, in dobilhčerko. Pozimi 1952/53 so se sosedje ob napajanjuživine ob bloškem mostu tudi drsali po ledu. Janez jenesrečno padel na ledu in se udaril v glavo. Ni si večopomogel, pred pomladjo je zaradi poškodb umrl.

Pražnje oblečen s svetlim klobukom je Franc Hrbljan– Jeršan iz Velikih Blok. Bil je letnik 1923 in edini na tejsliki takrat še fant. France je čudežno preživelgrahovsko tragedijo novembra 1943 skrit pod mostnotehtnico ob cesti. Bil je vsestranski zidar in kmet. Okolileta 1960 je šel na delo v Nemčijo, družina pa je ostaladoma. S pregovorno skromnostjo in pridnostjo je vnašo vas pripeljal prvi mešalec za beton in mnogodrugih strojev in orodja. Bil je velik šaljivec inpripovedovalec zgodb. Neke nedelje okoli leta 1970smo imeli v vasi delovno akcijo pri gasilskem domu.Začelo se je zgodaj zjutraj, France in moj stric Jože stabila mojstra, ostali smo malavarili in kar hitro je delosteklo. Nizko nad nami je proti Snežniku in Puli letelpotniški avion z Brnika. Moral je biti še DC6. Pa se

oglasi Jeršan: “Bog ve, kam se pa tem tako mudi betonirat,da morajo it z avijonom?! Najbrž jih lopate in mešalci žečakajo pri morju!”

France Modic – Janezonov je bil letnik 1910, kmet inmizar. Med vojno je delal v partizanskih bolnišnicah vSnežniku. Po mojem toči pijačo ob rojstvuprvorojenca. Ko smo otroci potrebovali lepilo zalepljenje šperplate za tehnični pouk, smo vedno zavili knjemu. V hiši za vrati nasproti krušne peči je bil verštatin tam smo dobili kakšno kocko kleja, ki smo ga domaskuhali.

Pred družbo sedi, edini brez klobuka, moj stric JožeMazij – Matevžev. Preživel je vse pivske tovariše sfotografije, saj je umrl predlansko leto v 99. letustarosti. Na sliki pa je kot mlad mož, ki je preživelAuschwitz, zidar in kmet. Po vsej verjetnosti mu jelepo karirasto srajco poslal eden od bratov iz Francije.

Ni bog ve kako natančen zapis, a pokojni FranceHrbljan je svojemu sinu diktiral domača imena inletnico dogodka. Ta je zapisal vse tako, kot je slišal.

Lenčkovo gostilno so nedolgo za nastankom tefotografije zaprli. Domača hči Olga se je poročila zIvanom Miklavčičem – Šemetovim z Velikega Vrha inobrt sta prenesla v novo gostilno čez cesto. Gostilna jemed domačini še dolgo obdržala ime Pri Lenčku.Kmalu bo tako 100 let od odprtja Lenčkove –Miklavčičeve gostilne v Velikih Blokah.

Zapisal: Lojze Mazij

SLOVARČEK:

štamperle: šilcelajbelc: telovnikšperplata: vezanaploščaverštat: mizarskadelovna miza

VIRI:Justina Hrbljan in Francml., Velike BlokeDrago Mazij, CerknicaMarinka Lazić, Vel. BlokeFrance Modic, Vel. BlokeJože Ponikvar, Vel. Bloke

Kraj: Velike BlokeDatum: 1950Avtor: neznanZbirka: Franc Hrbljan, Velike BlokeSkenirano: 12. 12. 2019Oblika: fotografijaZapis s slikami je bil objavljen nahttps://stareslike.cerknica.org/

april 202018 april 202018 šola

Po cesti gre en stari mož

Naša folklorna skupina je dobila posebno povabilo – nastop naEtnološki prireditvi pustnega izročila Notranjske. Seveda sva biliobe mentorici, Martina Ivančič in jaz, takoj za stvar. Otrokomsva predstavili nastop in jim povedali, da imamo malo časa zavaje, ker so bile vmes še zimske počitnice, vendar s trdim delombomo zmogli. Otroci so se nastopa veselili in vsak dan po poukupridno vadili. Na koncu so bili že kar precej utrujeni, vendarnihče ni rekel, da ne bi sodeloval. Naučili smo se nekaj bloškihljudskih nagajivk, izštevank ter pesem primerno pustnišegavosti. Svoje ljudske noše smo opremili z zimskimi dodatki: s

pleti, ki so nam jih spletle bloške gospodinje, z volneniminogavicami in kapami. Na odru so naši pogumni mali Bločaniodlično, samozavestno in sproščeno predstavili splet znaslovom: »Kdor kaj da, se v nebesa pripelja.« Ponosni sva nanaše male folkloriste. Staršem in vsem, ki so kakorkoli pomagali,pa posebna zahvala za podporo in pomoč.

Petja Ilejšič, mentorica

Hoteli smo pregnati zimo

Komaj smo čakali pustni torek.Takrat se lahko preobrazimo vkogarkoli želimo. Lahko smoptice, indijanci, kavbojci,čarovnice, vile ali grozne sile.Lahko smo gusarji tapravi alimalo bolj strašni bavbavi, lahkosmo kužki ali škrati, mogočehudički rogati. Lahko skačemo,grizemo, se kotalimo ali v obrazin telo žarimo. Lahko začaramoali ulovimo tistega, ki res želimo.Lahko smo letni časi, ki nasujemozimo in naredimo pomlad namiskrivo. Vsak se v svojo maskopostavi in se med ljudmipredstavi. To smo mi – prvarji, kizimo bi radi pregnali, z njo patudi vse viruse, da poleti bomo vsisuper in zdravi.

Učiteljica Petja Ilejšič

Foto: Ljubo Vukelič

Razigrani folkloristi

Zima je odšla,ostal nam je samo še ta.

Mi smo zaropotali, da zimo bi pregnali.

Foto: Tine Šubic

Prestrašili smo se Sevskega potecina.

april 2020 19april 2020 19šola

Tudi v tem šolskem letu so učenci 5. razredaraziskovali bloške vasi. Brskali so po spletu, politeraturi in intervjuvali starejše Bločane.Tokrat predstavljajo Velike Bloke in Sveti Duh.

Pavla Ponikvar, učiteljica

VELIKE BLOKEVelike Bloke so druga največja vas v občiniBloke. Ležijo ob hribu Lisec ki ima 872 mnadmorske višine. Velike Bloke imajo 87hišnih številk. Ležijo na nadmorski višini 739m. Prst je iz kraškega apnenca in dolomita. Obobrobju Velikih Blok teče potok Bloščica, ki nakoncu vasi ponikne v zemljo in se kasneje zlijev Cerkniško jezero. Znamenitosti v VelikihBlokah so: Napoleonov most, cerkevMarijinega vnebovzetja in dva vaškavodnjaka.Napoleonov most je dobil takšno ime zato,

ker je bil zgrajen na enak način, kot so bilizgrajeni mostovi v času Napoleona. V dolžinomeri 27 metrov, v širino pa 5,6 metra. Most jetako dobro zgrajen, da do danes še nipotreboval obnove. Čez Napoleonov most jebila včasih edina utrjena cesta. Po njej jenekoč tekel živahen promet od doline rekeKrke, čez Bloke in dalje proti Trstu.Cerkev Marijinega vnebovzetja krasi lep

baročni zvonik. Prezidana je bila leta 1878. Včasu turških vpadov so zgradili okoli cerkvetabor, kamor so se ljudje zatekali prednasilnimi Turki. Tabor danes ni več viden.Vaška vodnjaka so zgradili, ker so bile

strehe včasih narejene iz slame in so hitrozagorele. Z vodo iz vaških vodnjakov so jihpogasili. Danes imamo v Velikih Blokahgasilski dom.Včasih je bila v Velikih Blokah tudi

vojašnica. Sedaj žal razpada, se je pa nanjenem območju začela razvijati industrija,zato so začeli nekatere stavbe obnavljati,

rastejo pa tudi nove zgradbe.

Eva Jernejčič, 5. r.

SVETI DUHBloška planota leži na skrajnem robuNotranjske med Cerkniškim poljem ter Loškoin Ribniško dolino. Površina občine je 75 km2,ima 45 naselij in približno 1630 prebivalcev.Leži na nadmorski višini od 720 do 800 m.Občina Bloke kot samostojna občina deluje od1. januarja 1999.Živim v vasi Sveti Duh. Včasih je v vasi

živelo od 30 do 35 prebivalcev, zdaj pa nas tuživi 16. V vasi je tudi cerkev Svetega Duha, kije bila obnovljena leta 1871. Od leta 1915 do1960 je v vasi delovala osnovna šola za otrokeiz sosednjih vasi: Strmica, Zakraj, Škrabče,Godičevo, Škufče, Sveti Duh, Lahovo in LepiVrh. Šola je bila v naši hiši. Pred 2. svetovnovojno je bila osemletna osnovna šola.Dopoldne so imeli pouk 4., 5., 6., 7. in 8. razred,

popoldne pa od 1. do 3. razreda.Med 2. svetovno vojno je bila šola požgana.

V tem času so jo premaknili na Lahovo, povojni, ko so šolo obnavljali, pa na Škufče.Po vojni so učenci pri Svetem Duhu lahko

obiskovali pouk od 1. do 4. razreda. Dopoldneje bil pouk za 1. in 2. razred skupaj, popoldnepa za 3. in 4. razred skupaj. V vsakem razreduje bilo po 10 učencev, imeli so le enega učiteljaza vse štiri razrede. Učili so se slovenščine,računstva, risanja, imeli so telovadbo in biliocenjeni za vedenje in lepopis. Učitelj je bilzelo strog, od učencev je zahteval red inposlušnost. Če učenci niso ubogali, so bilikaznovani: stali so v kotu, dobili udarec poprstih ali pa so klečali pri tabli. V učilnici jebila tabla, učenci so s peresi pisali v zvezke.Dobili so malico. Nekaj časa je učitelj stanovalv prostorih nad učilnicami.

Svit Zidar, 5. r.

Prelepe bloške vasi

Kulturni danV šoli smo imeli proslavo ob Prešernovem dnevu – slovenskemkulturnem prazniku. Tudi prvarji smo se predstavili s svojo točko.Zaigrali smo igrico z naslovom Mojca Pokrajculja malo drugače. MojcaPokrajculja je našla krajcar, zanj kupila piskrček, legla vanj in zaspala.Ponoči pa je brila burja in pritiskal je mraz. Mojco Pokrajculjo je velikoživali prosilo, ali lahko pridejo v zavetje. Vse je spustila notri, vendar jevsaka od njih prispevala nekaj svojega znanja za dobrobit vseh. Nakoncu so živali še toliko povečale piskrček, da je notri lahko vstopiltudi medved. Igrico smo zaigrali prav vsi od dvajsetih učencev prvegarazreda in si prislužili lep aplavz ter veliko pohval.

Učiteljica Petja Ilejšič s prvošolci Ponosni smo na svoj nastop.

Nekdanja osnovna šola pri Svetem Duhu

april 202020 Šola

InicialkaKonec meseca januarja smo se z »mladimi tehniki« odločili, da papir inškarje zamenjajo za »pravo« orodje. Dobili so zahtevno nalogo, da izrazličnih lesenih materialov naredijo inicialko svojega imena, jookrasijo in uokvirijo. Na razpolago so imeli vezane plošče, laminat,obrobne letvice in vse iz lesa, kar se je našlo v naši delavnici. Dela so selotili z vso resnostjo in zagnanostjo. Po začetnih dvomih kako zvibracijskimi žagami, vrtalniki, pirografi … je strah izginil in vsi so z

veliko vnemo ustvarjali in ustvarili čudovite izdelke. Pohvalila bi pravvse učence, ki so me tokrat res prijetno presenetili s svojimisposobnostmi in izdelki. Bravo! Bili ste enkratni in taki tudi ostanite!

mentorica Anica Sterle,avtorica članka in fotografij

To smo mi, tehniki. Ne motite me!

Še malo okrasim …

Brušenje je mala malica. Samo še to dokonèam …

Vse to …

april 2020 21šport

Novice iz ŠD Extrem

Zadnji krog vseh tekmovanj intreningov v ŠD Extrem je tako kotvse življenje po državizaznamovalo dogajanje inukrepanje za preprečevanješirjenja koronavirusa v državi. Zdnem 13. 3. 2020 smo donadaljnjega v društvu takoprekinili vse treninge intekmovanja ter se odgovorno dovseh odzvali na ukrepe države innavodila državnih in panožnihustanov. V nadaljevanjuprispevka vam podajamoinformacije in pregled dela vdruštvu do sredine mesecamarca, ki je bilo kljub prekinitvitreningov in tekmovanj pestro inbogato.

ČLANI IN MLADINSKE

SELEKCIJE ŠD EXTREM

Naša članska ekipa, sestavljenatudi iz igralcev z Blok, je vletošnjem letu do vključnopredzadnjega kroga vknjižilazmagi v domači dvorani vSodražici, kjer je bila močnejša odekipe FK Kebelj, ter na tekmi vdvorani Bloški smučar v Novivasi. V Novi vasi je z rezultatom 3: 1 premagala ekipo Dlan izLogatca. Zadetke v tej tekmi soprispevali Drejc Kljun terdomačina Teotim Hiti in JakaMilavec. Z odlično igro se je naBlokah izkazala vsa naša članskaekipa, vključno s še dvema

domačinoma, kapetanom BlažemRotom in igralcem ErikomKnavsom. Tekmo v Novi vasi si jeogledalo veliko številodomačinov. V ŠD Extrem nas toveseli, zato smo za prihodnjosezono že zastavili načrte zavečje število tekem, ki ji bomomed sezono odigrali v dvoraniBloški smučar.V ostalih tekmah je članska

ekipa ŠD Extrem v 2. SFLremizirala na gostovanju z ekipoKMN Meteorplast iz Ljutomera,na tekmi v gosteh pri KMNMiklavž TBS team 24 pa smomorali priznati premočgostiteljem. Napredek in rezultatinaše članske ekipe nakazujejo na

to, da bo ekipa trd nasprotnikvsem tudi v naslednji sezoni.V mladinskem delu tekmovanj

se je končal skupni del. ŠD Extremse je z dvema selekcijama, U15 inU17, uspelo uvrstiti v končnicotekmovanj, v kateri tekmujejo potri najboljše ekipe iz dela Zahodin Vzhod. V končnici sta žeodigrali prvi dve tekmi. SelekcijaU19 je v konkurenci zelo močnihekip v skupinskem delu zasedla 4.mesto na Zahodu, kar sicer nezadostuje za uvrstitev vkončnico, je pa ekipa v zadnjihtekmah prikazala velik napredekin konkurenčnost, s čimer soobeti za naslednjo sezono zelodobri.

Mladi igralci z Blok in iz Loške doline

Prijateljski mini turnir v Sodražici

Èlanska ekipa

april 202022 šport | študent naj bo

Magistrirala je

Tina ŽnidaršičNa Fakulteti za farmacijo Univerzev Ljubljani je 30. 9. 2019magistrirala Tina Žnidaršič sStrmce in tako pri rosnih 23-ihletih uspešno zaključila še enopomembno poglavje v svojemživljenju.Po končani Srednji šoli za

farmacijo, kozmetiko in zdravstvose je vpisala na Fakulteto zafarmacijo, smer enoviti magistrskiprogram farmacije. Tini je bil medštudijem všeč pester naborpredmetov. Najbolj so jo sicerpritegnili predmeti, ki sopovezovali delovanje človeškegatelesa in učinek zdravila(patofiziologija, anatomija,farmakologija). Veliko je bilo tudizanimivih praktičnih vaj,praktično usposabljanje v lekarni v5. letniku pa je študiju dalo »pikona I«. Čeprav je bil študijvelikokrat naporen, saj je biloveliko pisanja poročil ter pripravna vaje in vmesnih preverjanj,temu so sledila še izpitna obdobja,je ponosna nase, da je vztrajala.Naslov Tinine magistrske

naloge je »Analiza farmacevtskihintervencij ob odpustu bolnikov izUniverzitetnega rehabilitacijskegainštituta Republike Slovenije –Soča«. Tema sodi na področjeklinične farmacije, ki se naslovenskih tleh šele razvija. Vnalogi se je osredotočala na odpustbolnika iz bolnišnice, ki bolnikomzagotavlja nemoteno oskrbo zzdravili po odpustu do naslednjegaobiska zdravnika, ter njegovoizobraževanje gledezdravstvenega stanja in pravilnerabe zdravil, saj se bolnikom poodpustu iz bolnišnice velikokratspremeni terapija. Hkrati pa jeskušala ugotoviti, kolikofarmacevtskih intervencij(storitev farmacevta v primerunejasnosti, nepopolnosti ali napakna predpisanemu receptu, ki bilahko povzročile ekonomske alizdravstvene posledice za bolnika)je bilo opravljenih pred odpustombolnikov in te intervencijeustrezno klasificirati.Pridobljeni naziv magistrica

farmacije Tini nudi obilo možnosti

za zaposlitev. Trenutno dela vlekarni. Poudarja, da svoj poklicvidi tudi kot poslanstvo. Veseli jo,da lahko pomaga ljudem in jimnudi prave informacije o zdravilihter nasvete za krepitev inohranjanje zdravja.S študijem zaenkrat ne

namerava nadaljevati, saj si jezastavila druge cilje. Sicer pa jeprepričana, da se učenje nikoli nezaključi, kar spoznava tudi sedajna delovnemu mestu. Mogoče sebo v prihodnosti odločila zaopravljanje specializacije izklinične farmacije, saj jo topodročje zelo zanima.Tina za konec pravi, da je zelo

hvaležna staršem, da so jiomogočili študij, zahvaljuje pa setudi vsem ostalim, ki so jo ta letana različne načine podpirali.Iskrene čestitke in veliko

uspehov na poklicni poti.

Alenka P. Gornik

Selekcija U13 je barve ŠDExtrem zastopala na turnirjuCerknica Cup 2020 konec januarjav Cerknici in prikazala bojevitoigro. Vsi igralci naše selekcije U13so vhodni letniki in iz tegarazloga kar precej mlajši odsvojih vrstnikov, vendar sepogumno borijo z njimi in nam ssvojo igro vedno znovadokazujejo, da je potrebnoračunati nanje, kljub temu da sejim letos ni uspelo uvrstiti vkončnico tekmovanja.Naši mladi igralci kategorij

U11 in U9 pridno tekmujejo naturnirjih MNZ Ljubljana innabirajo potrebne izkušnje.Ponosni smo na njih in na njihovnapredek, zahvaljujemo pa setudi vsem staršem, ki svojeotroke podpirajo in zanjenavijajo.V začetku meseca marca smo

na trening U11 in U13 v Sodražicipovabili igralce iz naših futsal šolv Ribnici, na Blokah in v Loškidolini in odigrali mini prijateljskiturnir. Igralci in sodelujočitrenerji so bili zadovoljni, zatobomo, ko bo mogoče, nadaljevalis tovrstnim športnim druženjemnaših igralcev.

EXTREMOVI IGRALCI V

REPREZENTANCAH IN

SELEKCIJAHV mesecu februarju so se s straniNZS nadaljevali izbirni treningi –

selekcioniranja inreprezentančni zbori selekcij. IzŠD Extrem so bili na izbirnitrening U15 vabljeni PatrikKorenjak, Aljaž Lovrenčič in NejcVetrih (vratar), na pripraveselekcije U17 pa Kristjan Mohar,Anže Žlindra, Andraž Gregorič inLovro Debeljak (vratar). V ŠDExtrem pa imamo tudireprezentanta v selekciji U21. Toje vratar naše članske ekipe, JureVetrih. Vsem izbranim igralcemiskreno čestitamo!

ŠD EXTREM NA NOVI

SPLETNI STRANI

V ŠD Extrem želimo našimčlanom, navijačem, sponzorjemin širši javnosti ponuditi hitrejšiin sodobnejši pristop doinformacij o svojem delu indelovanju. S tem namenom smopostavili popolnoma novo,sodobno spletno stran z mnogimiinformacijami. Vsem želimoužitkov ob prebiranju in brskanjuter čim več uporabnih informacij!

AKTUALNOPozivamo vse člane in njihovestarše, da se v nastali situaciji vzvezi s preprečevanjem širjenjakoronavirusa vedemo odgovornodo sebe in do drugih in dadosledno upoštevamo sprejeteukrepe in navodila!

Tekst in foto: ŠD Extrem

U13 na turnirju Cerknica Cup 2020

april 2020 23društvene strani

Bloke na sejmu Alpe AdriaV januarju je na Gospodarskem razstavišču potekal tradicionalni sejemAlpe Adria, na katerem sta združena sejma Turizem in prosti čas, ki jenamenjen turistom in turističnim ponudnikom, in Gast Ekspo, ki jenamenjen gostincem. Poleg tega so se letos še posebej predstavljaličlani združenja Camping in Caravaning, ki so imeli na sejmuorganizirano prodajo novih in rabljenih avtodomov.Pod okriljem Turistične zveze Slovenije smo tudi Bločani predstavili

Bloke kot turistično destinacijo za aktivni in zeleni turizem. Največzanimanja obiskovalcev je bilo za dopustovanje na Bloškem jezeru, kije v zadnjih letih postalo ena najbolj prepoznavnih turističnih točk vtem delu Slovenije. Veliko povpraševanje je bilo po kolesarskih in

pohodniških poteh, kot je npr. naša Krpanova pot, saj turisti želijoaktivno preživljati svoj prosti čas, ne le poležavati na plaži.Turistično društvo Bloke je skupaj s turističnimi ponudniki

poskrbelo za degustacijo doma pridelane hrane in pijače, kar jepritegnilo ogromno število obiskovalcev izmed 15 000, ki so obiskali

sejem. Našo ponudbo je popestril prihod Martina Krpana, ministraGregorja in samega ’presvitlega’ cesarja. Kjerkoli se pojavijo,predstavljajo veliko atrakcijo.

Matej Pakiž

Našo stojnico so posebej hvalili obiskovalci in organizatorji sejma, saj se je na njej zadrževalo najveè obiskovalcev;nekateri zaradi turistiène ponudbe, ostali pa zaradi brezplaènih degustacij, domaèih suhomesnatih izdelkov in žganjic

ter že tradicionalne prijaznosti predstavnikov, ki so delali na naši stojnici.

Združenje šoferjev inavtomehanikov

V Združenju šoferjev in avtomehanikov (ZŠAM) Cerknica vsako letomed novoletnimi prazniki obiskujemo starejše člane v občinah Bloke,Cerknica in Loška dolina, ki ne morejo več aktivno sodelovati vdruštvu. Naših obiskov se starejši člani zelo razveselijo in, kot pravijo,jih težko pričakujejo. Z njimi pokramljamo o prijetnih in tudi težkihtrenutkih, ki smo jih doživeli vsak po svoji aktivni delovni dobi, večinaza volanom. Obljubimo jim, da se drugo leto spet vidimo.Zelo smo veseli, da se z našimi člani v začetku leta srečamo tudi na

občnem zboru. Letos je potekal v soboto, 25. januarja, v Žerovnici.Pripravili smo pregled dela v letu 2019 in predstavili programaktivnosti v letu 2020. Zbora so se udeležili člani, župan občine BlokeJože Doles, župan občine Loška dolina Janez Komidar in gostje izsosednjih združenj – Vrhnike, Logatca, Ilirske Bistrice in Postojne.Predsednik ZŠAM Cerknica Franci Lužar je z delom zadovoljen, bi si paželel, da bi imeli v svoji sredi še več aktivnih članov, saj so potrebe posodelovanju pri projektih (Kolesarski izpit, Ne uporabljaj mobitela medvožnjo, Prvi šolski dan, Šolska prometna služba, Urejanje prometa našportnih in družabnih prireditvah, Svetovni dan spomina na žrtveprometnih nesreč) velike. Želimo si še več tvornega sodelovanja pri

obnovitvenih del križišč, cestišč, svetlobnih opozoril ter z redarstvomin policijo. Na občnem zboru smo podelili priznanja in v svoje vrstesprejeli štiri nove člane.

Prispevek pripravil Franci Marolt

Foto: Ljubo Vukelič

Obèni zbor v Žerovnici, januar 2020

april 202024 društvene strani

Začetek priprav na 90-letnicoJadralne šole Bloke

Upam, da se nekateri še spominjate prisrčne prireditve ob 70-letniciJadralne šole Bloke v organizaciji Društva za zdravo življenje Bloke. Zanaslednjo okroglo obletnico je RTV SLO v sodelovanju z našo osnovnošolo, občino in TD Bloke posnela enourni dokumentarni film Bloški asi.

Prav je, da ponovno združimo moči in tudi 90-letnico obeležimo. ČlaniZavoda Vrabec Bloke želimo to spominsko srečanje obogatiti tudi spublikacijo, zato smo se v sredini februarja sestali v gostilni Miklavčič,da smo se, poleg volitev in podelitve zahval, dogovorili o pripravah inrazdelitvi vlog na slovesnosti v letu 2024.Tako bodo Jana Zakrajšek, Simon Korenjak in Bojan Kraševec skrbeli

za uradna dogovarjanja, Janez Jerman in Benjamin Ličer Bendžo pa zaletalski del priprav. Skrb, da bo Vrabec ponovno poletel na fračo, sta

prevzela Edvard Lorencon in Vinko Doles, ki imata s tem dovoljizkušenj.Na predlog Marka Malca bi letalski zgodovini Blok dodali še sosednji

letališči in zapis bi tako imel naslov: Publikacija Bloke RibnicaKompolje 2024. Za zbiranje in urejanje je zadolžen Marko Malec, zaizvedbo pa Borut Podgoršek.Naš najmlajši član, osmošolec Nik Premerl, bo skušal pritegniti k

sodelovanju tudi osnovnošolce, direktorica Jana Zakrajšek pa ostalelokalne NVO ter občino. Celostno grafično podobo smo zaupaliBožidarju Strmanu Mišotu. Če utegnete, če vas zanima – vsi lepovabljeni k sodelovanju.Če bodo razmere dovoljevale, nam bo Marko Malec osnutek

Publikacije prinesel pokazat že na naš 10. sestanek, ki bo predvidoma vsoboto, 23. maja 2020. Točen datum in uro lahko preverite nawww.mojaobcina.si/bloke/. Dobrodošli.

Martina HribarFoto: Milan Korbar

Pogovorni večerOdrinimo na globoko

Za spomladanski pogovorni večer je Zavodu Vrabec Bloke svojeprostore ponudila naša knjižnica. Gostili smo Tatjano Rupnik izVipavske doline. Zaposlena je na Ministrstvu za delo, družino,socialne zadeve in enake možnosti, s pomočjo Karitas Koper pauspešno nadaljuje pilotni program pokojnega psihologa inpsihoterapevta Bogdana Žorža.Povedala je, da se preko sto prostovoljcev vključi v vodene

projekte z animacijami, kjer imajo otroci in mladi priložnost zautrjevanje socialnih vezi med vrstniki. Še posebej program»Popoldan na cesti« je zelo lepo sprejet in obiskan.Ob poslušanju pozitivnih zgodb nam je 90 minut pogovora

prehitro minilo, zato so se obiskovalci v prijetnem pogovoruzadržali še lep čas. Tako smo pričakali Marka Malca iz Kranja inBoruta Podogorška iz Škofje Loke, ki sta prihitela na kasnejšisestanek našega zavoda. Sta avtorja knjige Zaljubljeni v letenje,kjer so zgodbe pilotov tudi iz Jadralne šole Bloke. Naši gostji,knjižnici Nova vas, šolski knjižnici ter Niku Premerlu sta podarilaomenjeno knjigo.Privoščimo si, da kdaj odrinemo na globoko, kot je Tatjana

Rupnik naslovila ta večer. Vabljeni tudi na jesenski pogovornivečer z Martino Veseljko, ko bo tekla beseda o harmoničnikomunikaciji.

Martina HribarFoto: Arhiv Zavoda Vrabec Bloke

Od leve proti desni: Jana Zakrajšek, Edvard Lorencon,Benjamin Lièer Bendžo, Nik Premerl

Od leve proti desni: Nik Premerl, Borut Podgoršek, Martina Zakrajšek,Martina Hribar, Marko Malec, Tatjana Rupnik

V Gostilni Miklavèiè, 19. 2. 2020

april 2020 25društvene strani

Kavbojski plesiLansko jesen smo na Blokah začeli s tečajem Country line dance oz.kavbojskih plesov v vrstah. Take plese so v 50. letih plesali v westernbarih in saloonih na ameriškem zahodu.Country ritmom se prepuščamo enkrat tedensko v dvorani nad

knjižnico. Plešemo odrasli in nekaj otrok. Obujemo kavbojske škornje,si nadenemo kavbojski klobuk in že smo pripravljeni. Pleše se na vseštiri strani oz. na vse štiri stene. Plesalci plešemo sami in moramo bitimed seboj usklajeni.Pod vodstvom simpatične inštruktorice Tanje iz Colorado Country

line dance so vadbe prijetne in zabavne. Tudi miselno so dovoljnaporne, saj se na uro naučimo tudi do dva nova plesa. Kakšen dan pasi vzamemo le za utrjevanje naučenega.V decembru smo se z avtobusom odpeljali na skupinski ples kluba v

Bertoke, kjer nas je plesalo lepo število Country plesalcev. Opazili smo,da smo Bločani med mlajšimi plesalci, saj se drugje teh plesovudeležujejo tudi starejši. Je pa to ples za vse generacije.Konec februarja smo izvedli svoj prvi nastop, ko smo se z veseljem

odzvali povabilu, da zaplešemo na okrogli obletnici v gasilnem domu.Z nastopom smo bili zelo zadovoljni in verjamemo, da smo skupaj sslavljenko gostom popestrili dogajanje na plesišču.Uživamo v teh plesih in se zabavamo. Najbolj zavzeti bomo vztrajali

vse do poletja.

Maja Ponikvar

Foto: Vesna Grilc

Foto: Vesna Grilc

Foto Tanja K.

Foto: Simona Anzeljc

Foto Arhiv

april 202026 april 202026

Plesali za starejše ljudiČlani Društva Bloški plesalci smo svoje navdušenje nad plesom prikazali v Deos Cerknica.

Pod geslom " Starejši za starejše" smo s svojimnastopom želeli popestriti njihov vsakdanjikin praznovanje rojstnih dnevov njihovihstanovalcev.Pričakali so nas v prav lepo praznično

okrašenem domu.Program in koreografijo nam je pripravil

naš strokovni vodja Ivan Korelc.Za uvod smo slavljencem zapeli Vse

najboljše za vas. Naš prvi ples je bil skupinskiblues ob pesmi Bela snežinka.Sledila je polka Ena po domačein verižni valček ob pesmiSveta noč. Skupinske nastopesta popestrila zakoncaŽnidaršič, ki sta ob skladbiJingle Bels zaplesalatehnosving. Zaplesali smo šekrožno polko, plesalke palinijski ples "SenjoritaMargarita". Program smozaključili z Jenkovo četvorko,ki jo plešemo, kot jo je učildiplomirani mojster Jenko.Po predstavitvi slavljencev

in sprejemu čestitk smo vlahkotnem plesu povabili naplesišče tudi stanovalce inzaposlene. Vsi ne zmorejoplesati, so pa bili deležničudovitih sladkih kanapejevbožičkovih kapic, ki sta jihpripravili Jožica in Miljana Kraševec.Stanovalci in zaposleni so aktivno

sodelovali ob našem nastopu. Peli so in nasspodbujali z aplavzom. Med vse prisotne sorazdelili rojstnodnevno torto.Povabili so nas v sejno sobo in nas prijetno

pogostili. Direktorica ga. Biserka Levačič

Nelec se nam je z navdušenjem zahvalila innas povabila, da še kdaj pridemo.Zagotovo se bomo vabilu odzvali, saj smo

bloški plesalci tudi člani Slovenskefilantropije in pridruženi člani Slovenskemreže prostovoljskih organizacij. S svojiminastopi želimo popestriti kulturno dogajanje.Veseli in ponosni smo, da lahko drugim in sebipolepšamo dan, jim privabimo na njihoveobraze nasmeh in zadovoljstvo.

Nekaj dni po nastopu smo si ogledali tudiposnetke nastopa, ki nam jih je mojstrskopripravil naš član Igor Vidrih. Zadovoljni smobili, čeprav vemo, da smo lahko še velikoboljši.Zame je ples prečudovito razvedrilo in

druženje, ki me vsestransko bogati. Je

posebna radost, ki mi ob glasbi in gibu dajepolet, ki mi omogoča polno sprostitev. Obnastopu je bila prisotna tudi trema.Odgovornost do drugih mi daje dodatno moč,da stisnem iz sebe maksimum. Tudi vseniorskih letih lahko osebnostno rastem.Ivanu Korelcu in Ireni Elsner se

zahvaljujem za njune številne prostovoljneure pri pripravah za nastop. Igorju Vidrihuiskrena hvala za fotografije in video posnetke,

Jožici in Milojki za božične kapice, hvala patudi vsem članom – skupaj zmoremo.Vesela in ponosna sem, da sem članica

Bloških plesalcev.

Zdenka Milanovič

društvene strani

april 2020 27april 2020 27svet in ljudje

Nismo samiV času, ko pišem ta prispevek, po svetu razsaja pandemija koronavirusa. Slovenski škofje so se odločili

za ukrepe, da se zaščiti in upočasni širjenje te bolezni. Tako so do nadaljnjega v Cerkvi odpovedanakakršnakoli zbiranja več ljudi. Do preklica ne bo niti nedeljskih svetih maš z ljudstvom.

Sam sem prepričan, da je vsaka stvar tudiza nekaj dobra. Zunanje razmere nas prisilijo,da se ustavimo ali vsaj upočasnimo svojtempo, da se srečamo s samim seboj, s svojorealnostjo, ki je včasih tudi zelo boleča. Prvipogoj, da bi mogli živeti v miru z drugimi, ssosedi, s sozakoncem, z bratom, s sestro, s

starši, s prijatelji … je, da si v miru s seboj, dasi v stiku s svojim notranjim svetom, s svojimBogom. Za to pa si je potrebno vzeti čas, vkaterem ne bežiš od samega sebe v zunanjihrup glasov, kričečih podob, nenehnihaktivnosti, nenehnega hlastanja za novicami,sledenju reklamam, ki v nas ustvarjajoumetne potrebe po stvareh ipd. Današnjatehnologija zabavne elektronike in visokmaterialni standard nam omogoča prav to, dase umaknemo od sebe, da pokrijemonerazčiščene teme, da svoje doživljanje, ki jekdaj težko, nepredelano, potlačeno,potisnemo pod preprogo.Postni čas, v katerem smo, pa nas vabi k

temu, da bi se znali odklopiti od stvari, ki sosicer prijetne, nam prijajo, nudijo takojšnjopotešitev, tolažbo, pomiritev, vendar nas podrugi strani tudi priklepajo nase, naspotegnejo, posrkajo vase in nas na ta načinpravzaprav usužnjujejo, hkrati pa puščajo odznotraj prazne, nepotešene. Biti sam s seboj insvojim Bogom je naporno, včasih je to pravanotranja puščava, v kateri pridejo na plan vsemogoče stvari, dogodki, rane iz preteklosti,strahovi, vprašanja življenja, smisla, našegaizvora in cilja. Vztrajati v tem »očiščujočemognju«, ki použiva balast, ni lahka naloga, je

duhovni boj, saj je lažje in prijetnejše oklepatise poznanih, utečenih in lahkotnih načinovosmišljanja svojega življenja. Instant odgovorise nam ponujajo na vsakem koraku. Kljubvsemu je vredno hoditi po tej poti. Kerodgovor obstaja. Ker obstaja nekaj, ali boljeNekdo, v katerem lahko človek najde ta

odgovor. Nismo sad naključja. Tudi nas Bog niustvaril za to ali ono stvar, v kateri takopogosto iščemo svojo izpolnitev. Ustvaril nasje zase. Obstajamo, ker želi, da bi v njem našlisvojo izpolnitev. To je spoznal sveti Avguštin,ki je po letih iskanja »instant odgovorov«našel svoj pristan v Božjem naročju. Takratmu je bilo dano spoznanje, ki velja za vsakega:»Zase si nas ustvaril, o Bog, in nemirno je našesrce, dokler se ne spočije v tebi«. Sveti IgnacijLojolski je kot ranjeni vojak v času svojegazdravljenja imel čas za razmišljanje in branjeknjig. Prišel je do spoznanja, da obstajata dvevrsti knjig: oboje so prijetne za branje. Vendarse je po enih čutil praznega, po drugih pa jeužival veselje tudi, ko jih je odložil.Mislim, da je to lahko vodilo tudi za nas.

Držimo se tistega, kar nam prinaša veselje nadaljši rok, ne samo in zgolj v času trajanjaugodja. Živeti je potrebno za višje cilje, ne zatrenutno ugodje. Pomembno je, da vpoklicnem delu, za katerega namenimo velikdel svojega življenja, vidimo več kot zgoljsredstvo za zaslužek. Naše delo mora bitiopravljeno z namenom, da bom nekomu nanekem področju omogočil dobrino, ki mu bopomagala, da bo tudi ta lažje opravil svojeposlanstvo. To je tisti temelj, na katerembomo lahko gradili lepši in boljši svet.

Simon Virant, župnijski upravitelj

Velikonočna oznanila:www.zupnija-bloke.si

Izlet na Jezersko k župniku Branetu Zadniku, ki je bil nekoè na Blokahin tudi pri Svetem Vidu. Tam smo bili iz vseh treh župnij 1. februarja.

Birmaski vikend, ki je potekal od 7. do 9. februarja pri Sveti Trojici. Na njem je bilo28 birmanskih kandidatov iz vseh treh župnij, poleg so še animatorji

in voditeljica programa ga. Polona Vesel Mušiè.

Ko smo načrtovali prispevek o projektu Živanarava, so naša življenja še tekla v ustaljenemritmu. Zaradi širjenja novega koronavirusa pase je to v zadnjih tednih močno spremenilo.Številnim vsakodnevnim aktivnostim smo semorali odpovedati in mnogi večino dnevapreživimo v svojih domovih. A (tudi) v tejsituaciji je življenje na vasi veliko boljprijazno do ljudi. Če se v mestih ljudje zunajsvojih domov težko izognejo srečevanjudrugih, pa to vsaj na Blokah ni problem. Vbližini naših domov bo vsak našel dovoljneobljudenih poti, na katerih se bo lahkosprostil in naužil svežega zraka brez tesnihstikov z drugimi. Lahko se odpravimo na

sprehod ali tek. Še posebej zjutraj ali vvečernem mraku lahko opazujemo živali inprisluhnemo petju ptic. Opazujemo lahkoprebujanje narave in poskušamo prepoznatičim več spomladanskih cvetlic. V tehrazmerah je narava najboljše otroško igrišče,kamor lahko peljete svoje otroke. Igrate selahko različne igre: postavite skrivališče izvej, s storži ciljate na tarčo, se preizkusite vspretnosti skakanja čez veje ali v iskanjurazličnih naravnih predmetov. A v naravi sevedimo spoštljivo in ne pozabimo, da bodoživali v prihodnjih mesecih polegale mladiče.Prav spodbujanje prebivalcev k

obiskovanju narave pa je tudi rdeča nit

projekta Živa narava, z izvajanjem kateregasmo začeli na začetku letošnjega leta. Čeželimo, da bodo ljudje razumeli prizadevanjaza ohranjanje narave in bodo zato tudipripravljeni spremeniti svoje vedenje, morajonaravo doživeti, jo opazovati in razumeti.Številne tuje študije kažejo, da ima igra vnaravi pozitivne vplive na družbeno,čustveno, intelektualno in fizično dobrobitotrok. Prav tako možnost igre v naravi votroštvu pomembno prispeva k oblikovanjuokoljskih vrednot in naravovarstvenegavedenja. V projektu Živa narava bomo izvedlicelovito ozaveščevalno kampanjo, s katerobomo okrepili zavedanje prebivalcev opomenu ohranjene narave ter jih spodbudili,da si bodo vse generacije prizadevale za njenoohranjanje.Projekt Živa narava poteka na območju LAS

Notranjska od 1. 1. 2020 do 30. 9. 2021. Njegovvodilni partner je Zavod Symbiosis z Blok,

april 202028 april 202028

Narava je zdaj najboljše otroško igrišče

svet in ljudje

partnerji pa Zavod Jezerski hram, Društvodolomitne lutke, Turistično gostinski centerJezerski hram d. o. o. Projekt je financiran ssredstvi Evropskega kmetijskega sklada zarazvoj podeželja.Na začetku marca smo že zaključili prvo

projektno aktivnost – raziskavo odnosalokalnih prebivalcev do narave.Javnomnenjska raziskava, ki jo je za nasopravilo podjetje Parsifal, je postregla znekaterimi zanimivimi rezultati. Te bomopredstavili v prihodnji številki Bloškegakoraka.V nadaljevanju projekta bomo izvedli

številne ozaveščevalne aktivnosti. Letošnjopomlad smo načrtovali popise dvoživk sskupinami prostovoljcev, vendar bomo toaktivnost verjetno morali prestaviti nanaslednjo pomlad. Če se bo položaj skoronavirusom do jeseni izboljšal, bomotakrat za prebivalce treh notranjskih občinorganizirali več aktivnosti: predavanja orazličnih tematikah s področja varstvanarave, razstavo fotografij narave nekoč indanes. Za pozno jesen načrtujemo tudipredvajanje angleškega filma »The ProjectWild Thing«, ki na zabaven način prikazuje,kako pomembno je, da otroci preživljajoprosti čas v naravi.V prihodnjem letu bomo izvedli tudi tri

izlete za odrasle prebivalce, na katerih bopoudarek na spoznavanju vrst in njihovihživljenjskih okolij, ter pripravili še šest drugihtras za izlete na območju LAS.Naravo bomo doživljali tudi preko igre.

Zasnovali bomo deset iger za otroke ter vvsaki projektni občini organizirali aktivnostiza otroke v naravi. Delavnice bodo namenjeneotrokom, pa tudi njihovim skrbnikom. Igrebomo predstavili na spletu in jih popestrili skratkimi video posnetki postopkov izvedbe inna ta način družine spodbujali k druženju vnaravi.

Jana Kus Veenvliet,Zavod Symbiosis

Vabimo vas, da spremljate aktivnostiprojekta Živa narava na spletni straniziva-narava.si. Za več informacij oposameznih dogodkih nam pišite nainfo@zavod-symbiosis.si ali naspokličite na tel. 031 502 566.

april 2020 29april 2020 29

Zaključen projekt ŠPAJZAZaključilo se je leto 2019, zaključili smo tudiprojekt ŠPAJZA, ki se je izvajal v okviruprograma LAS Notranjska. O dejavnostih smovas obveščali že v prejšnjih dveh številkahglasila, zato vam je znano, da projekt temeljina varovanju okolja ter izvajanju dejavnosti,

ki prispevajo k temu. Lokalne prebivalceželimo vzpodbuditi k zdravemu, aktivnemunačinu življenja. Z izvedbo treh delavnic smodokazali, da imamo za pripravo zdravegaobroka vedno dovolj časa, da je zdrav obrok

tudi cenovno dosegljiv. In da se zdrav načinživljenja »splača«. V projektu so sodelovaletudi osnovne šole Stari trg, Bloke in Cerknica.Tako so v zadnjih štirih mesecih otrocisodelovali v raznih dejavnostih, krožkih,delavnicah. Na različne načine so spoznavalipomen zdravega, aktivnega načina življenja. Zjanuarjem sta začela z obratovanjem tudi obaprodajna avtomata, v katerih bo moč kupitilokalne kmečke pridelke in izdelke. Vavtomatu je možnost ponudbe desetihartiklov. Za začetek bo tako možno kupitilokalno pridelano moko, med, konopljin čaj inkonopljino moko. Sčasoma pa se bo ponudbalahko razširila glede na ponudbo inpovpraševanje ter tehnične možnostiaparatov in artiklov v njih. Oba avtomata stapostavljena ob glavni cesti z možnostjoparkiranja – eden stoji na Rakeku, naPartizanski cesti 8a – poleg pošte, drugi pa jev Cerknici, na Cesti 4. maja 75 – pred Lepotnimateljejem AINE. Oba avtomata bostaobratovala 24 ur dnevno, vse dni v letu. Vsempartnerjem se za dobro, korektno sodelovanjezahvaljujem, za podporo se zahvaljujem tudiObčini Cerknica. Vse vas pa vabim, da začneteuporabljati »Špajzo«.

Mihaela Klančar

svet in ljudje

Špajza na Rakeku

Špajza v Cerknici

Kaj je virus?Virus je majhen skupek dednega materiala,ki ga obkroža beljakovinska ovojnica. Virusinimajo celičnega jedra in se lahkorazmnožujejo le znotraj celic gostitelja. Sotako majhni, da jih ne moremo videti sprostim očesom niti z navadnimmikroskopom, temveč ga lahko opazujejo lestrokovnjaki s posebnim elektronskimmikroskopom.Kaj pa je koronavirus?Na svetu obstaja zelo veliko vrst virusov, kiimajo lahko za gostitelje človeka, drugeživali, rastline in celo bakterije. Zaradipreproste zgradbe se lahko hitrospreminjajo (rečemo, da mutirajo).Koronavirusi so skupina virusov, ki imajo zagostitelje različne vrste sesalcev in ptic.Novi koronavirus, ki so ga poimenovaliSARS-CoV-19, je bil že znan iz populacijnetopirjev in je prešel na novega gostitelja –človeka.Kaj povzroča koronavirus?Novi koronavirus povzroča bolezen COVID-19. Pri večini ljudi je potek bolezni blag, zznaki, ki so podobni kot prehladu ali gripi.Pri približno petini ljudi pa pride dooteženega dihanja ali se celo razvije virusnapljučnica. Za zdravljenje teh težav še niposebnih zdravil, obolelim lahko le

olajšamo dihanje s posebnimi medicinskiminapravami (respiratorji), zato morajo vbolnišnico.Zakaj se koronavirus tako hitro širi?

Virus, ki okuži človeka, se začne v njegovihcelicah razmnoževati, nato pa se prenaša nadruge ljudi s kapljicami, ki jih oboleli izločas kašljanjem in kihanjem. Te kapljice zvirusi ostanejo tudi na rokah ter na

različnih trdih površinah in se ob stikuprenašajo na druge ljudi. Ker je virus šelenedavno prešel na ljudi, nanj nimamoodpornosti (naš imunski sistem ga ne morehitro prepoznati in uničiti), zato viruszlahka okuži veliko število ljudi. K hitremuširjenju prispeva tudi to, da osebe širijovirus, še preden so znaki obolelosti zeloočitni in lahko nevede razširjajo okužbo.Virus se je v nekaj mesecih razširil po vsemsvetu tudi zaradi množičnega potovanjaljudi med državami in kontinenti.Zakaj ne smemo v šolo in se družiti sprijatelji ter sorodniki?Ker se virus širi izjemno hitro in se lahko vkratkem času okuži mnogo ljudi,pričakujemo, da bo zdravljene v bolnicahpotrebovalo veliko ljudi. Da bi upočasniliširjenje virusa, so bili sprejeti ukrepi zaomejitev stikov z ljudmi. Dolgoročno boverjetno zbolelo enako število ljudi, vendarse bodo razporedili na daljše časovnoobdobje, tako da bo v bolnišnicah (z vsemiukrepi, ki jih te sprejemajo) dovolj prostoraza pomoč osebam s težjim potekom bolezni.Kaj lahko naredimo?Najbolj lahko prispevamo tako, daspoštujemo omejitve druženja in gibanja najavnih mestih. Čeprav je to težko inzagotovo vsi pogrešamo stik s prijatelji in

sorodniki, je ta ukrep nujen, da zmanjšamohitrost širjenja virusa. Koronavirus boverjetno za dolgo obdobje spremenil naševedenje. Če ne prej, se bomo zdaj morali vsinaučiti temeljitega umivanja rok. Natančnoumivanje rok z milom učinkovito odstranivirus, saj milo uniči beljakovinsko

membrano virusov. Otroke naučimo, da simed umivanjem zapojejo kakšno kratkopesmico, saj bo le tako umivanje dovoljdolgo, da bo tudi dejansko učinkovito.Kadar nimamo na voljo vode in mila, lahkouporabimo tudi razkužilo z dovolj visokovsebnostjo alkohola.

april 202030 svet in ljudje

Mami, kaj je koronavirus?Dokler je bil koronavirus na začetku letošnjega leta omejen na azijske države, so pri nas noviceo njem dosegle predvsem odrasle. S prenosom virusa v Evropo in njegovim širjenjem v Sloveniji

pa je to postala vsakodnevna tema. Besede, kot so virus, epidemija, karantena, so postaledel dnevnih novic in pogovorov, ki dosežejo tudi naše otroke. Če ne prej, so otroci ugotovili,

da se dogaja nekaj resnega, ko so se zaprle šole in vrtci.

Tudi otrokom se je zaradi epidemijekorenito spremenilo življenje in lahko zaraditega doživljajo stisko. Otroci ne obiskujejošole, nimajo neposrednega stika z učitelji invrstniki, zato smo starši edini, ki lahko dejstvao koronavirusu na razumljiv načinpredstavimo otrokom. Pomembno je, darazumejo, kaj virus pomeni za ljudi in zakaj sose države po vsem svetu odločile za takostroge ukrepe omejevanja stikov.Ko začnete pogovor, poskusite ugotoviti,

koliko otroci že vedo o koronavirusu. Mordaso iz televizijskih programov in spleta žeizvedeli veliko informacij. Dovolite jim, da

vam zastavijo vprašanja in boditepripravljeni, da ponudite odgovore, primernenjihovi razvojni stopnji. Nekaj odgovorov napogostejša vprašanja navajam v nadaljevanju.Če kakšnega odgovora ni med njimi in ga samine veste, ni nič narobe, če otroku odgovorite,da boste preverili in mu povedali nekolikokasneje. Nekaterih odgovorov o koronavirusupa za zdaj še nimajo niti znanstveniki, saj je vle nekaj mesecih nemogoče razvozlati vsemehanizme delovanja in vplive virusa naljudi.Pomembno je, da otroke po eni strani

pomirimo, da zaradi virusa niso neposredno

ogroženi. Po drugi strani pa morajo mlajširazumeti, da bomo z omejevanjem stikovupočasnili širjenje virusa in omogočiliustrezno zdravljenje tistim skupinam ljudi, kiso zaradi virusa veliko bolj ogroženi. To sopredvsem starejše osebe ter osebe spredhodnimi boleznimi.Kolikor se le da in nam dopušča čas, se vsak

dan odpravimo v naravo, na območja, kjer jemanj verjetno, da bomo naleteli na drugesprehajalce. Vitamin D, ki dokazano pomagapri izboljšanju imunskega sistema, nastaja vtelesu, kadar smo izpostavljeni sončnisvetlobi. Za sprehode izbirajmo manj

Koronavirus se zelo hitro širi med ljudmi. En èlovek v povpreèju okuži 2 do 3 ljudi.Èe ostanemo doma in omejimo stike z drugimi, bomo bistveno prispevali

k upoèasnitvi širjenja virusa in razbremenili bolnišnice.

NAJPOGOSTEJŠA VPRAŠANJA O KORONAVIRUSU

Kaj je virus?Virus je majhen skupek dednega materiala,ki ga obkroža beljakovinska ovojnica. Virusinimajo celičnega jedra in se lahkorazmnožujejo le znotraj celic gostitelja. Sotako majhni, da jih ne moremo videti sprostim očesom niti z navadnimmikroskopom, temveč ga lahko opazujejo lestrokovnjaki s posebnim elektronskimmikroskopom.Kaj pa je koronavirus?Na svetu obstaja zelo veliko vrst virusov, kiimajo lahko za gostitelje človeka, drugeživali, rastline in celo bakterije. Zaradipreproste zgradbe se lahko hitrospreminjajo (rečemo, da mutirajo).Koronavirusi so skupina virusov, ki imajo zagostitelje različne vrste sesalcev in ptic.Novi koronavirus, ki so ga poimenovaliSARS-CoV-19, je bil že znan iz populacijnetopirjev in je prešel na novega gostitelja –človeka.Kaj povzroča koronavirus?Novi koronavirus povzroča bolezen COVID-19. Pri večini ljudi je potek bolezni blag, zznaki, ki so podobni kot prehladu ali gripi.Pri približno petini ljudi pa pride dooteženega dihanja ali se celo razvije virusnapljučnica. Za zdravljenje teh težav še niposebnih zdravil, obolelim lahko le

olajšamo dihanje s posebnimi medicinskiminapravami (respiratorji), zato morajo vbolnišnico.Zakaj se koronavirus tako hitro širi?

Virus, ki okuži človeka, se začne v njegovihcelicah razmnoževati, nato pa se prenaša nadruge ljudi s kapljicami, ki jih oboleli izločas kašljanjem in kihanjem. Te kapljice zvirusi ostanejo tudi na rokah ter na

različnih trdih površinah in se ob stikuprenašajo na druge ljudi. Ker je virus šelenedavno prešel na ljudi, nanj nimamoodpornosti (naš imunski sistem ga ne morehitro prepoznati in uničiti), zato viruszlahka okuži veliko število ljudi. K hitremuširjenju prispeva tudi to, da osebe širijovirus, še preden so znaki obolelosti zeloočitni in lahko nevede razširjajo okužbo.Virus se je v nekaj mesecih razširil po vsemsvetu tudi zaradi množičnega potovanjaljudi med državami in kontinenti.Zakaj ne smemo v šolo in se družiti sprijatelji ter sorodniki?Ker se virus širi izjemno hitro in se lahko vkratkem času okuži mnogo ljudi,pričakujemo, da bo zdravljene v bolnicahpotrebovalo veliko ljudi. Da bi upočasniliširjenje virusa, so bili sprejeti ukrepi zaomejitev stikov z ljudmi. Dolgoročno boverjetno zbolelo enako število ljudi, vendarse bodo razporedili na daljše časovnoobdobje, tako da bo v bolnišnicah (z vsemiukrepi, ki jih te sprejemajo) dovolj prostoraza pomoč osebam s težjim potekom bolezni.Kaj lahko naredimo?Najbolj lahko prispevamo tako, daspoštujemo omejitve druženja in gibanja najavnih mestih. Čeprav je to težko inzagotovo vsi pogrešamo stik s prijatelji in

sorodniki, je ta ukrep nujen, da zmanjšamohitrost širjenja virusa. Koronavirus boverjetno za dolgo obdobje spremenil naševedenje. Če ne prej, se bomo zdaj morali vsinaučiti temeljitega umivanja rok. Natančnoumivanje rok z milom učinkovito odstranivirus, saj milo uniči beljakovinsko

membrano virusov. Otroke naučimo, da simed umivanjem zapojejo kakšno kratkopesmico, saj bo le tako umivanje dovoljdolgo, da bo tudi dejansko učinkovito.Kadar nimamo na voljo vode in mila, lahkouporabimo tudi razkužilo z dovolj visokovsebnostjo alkohola.

april 2020 31svet in ljudje

obljudene poti. Če pa kljub temu naletimo nadruge sprehajalce, ni treba panično bežatiproč. Nikar ne glejmo v tla, temvečpozdravimo in z ohranjanjem razdalje in brezstika na kratko poklepetamo.Zdaj je že jasno, da epidemija koronavirusa

ni le zdravstvena kriza, temveč bo imelavelike posledice za družbo in gospodarstvo.

Starši smo upravičeno zaskrbljeni za svojadelovna mesta, kar lahko v družino prinesenegotovost in nemir. Ta nemir moramo,kolikor je le mogoče, predelati sami ter spartnerjem in ga v čim manjši meri prenašatina otroke. Epidemija koronavirusa bozagotovo spremenila tudi družbo. Mordabodo nekateri globoko zakoreninjeni vzorci,

kot npr. stisk rok ob pozdravu, izginili. Mordaše nekaj časa ne bomo smeli ali upali potovati.Kljub temu pa bomo morali najti nove načineza negovanje socialnih stikov, saj so prav tigradniki človeške družbe.

Pripravila: Jana Kus Veenvliet

Risba: Lars Veenvliet

Koronavirusi imajo kroglasto obliko, na beljakovinskem ovoju pa so izrastki, ki imajona vrhu obliko krone. Po tem so tudi dobili ime, saj korona v latinšèini pomeni krona.

NAJPOGOSTEJŠA VPRAŠANJA O KORONAVIRUSU

april 202032 april 202032 svet in ljudje

Turizem ob Bloškemjezeru v letu 2019

Bloško jezero s svojo lepoto, neokrnjenonaravo, majhnostjo ter z mnogimiaktivnostmi, ki jih v okolici ponuja, privabljaše tako zahtevne obiskovalce. Prav v vsakemletnem času se najde kaj primernega za

vsakogar. V spomladanskem času in s prvimitoplimi in sončnimi dnevi s svojo mirnostjo inpetjem ptic privablja mnoge pohodnike intiste, ki želijo za trenutek pozabiti na hiterživljenjski ritem. Poletni čas je sam po sebičudovit, povsod odmeva otroški smeh, velikoje kopalcev in tistih, ki se umaknejo predvročino velikihmest. V zraku se čuti veselje inumirjenost. Jesen zavita v paleto rumeno-rdečih barv kar kipi od mogočnosti,obiskovalci pa poskušajo izkoristiti še zadnjetople dni. A ker ima vsako obdobje svoj čar, nesmemo pozabiti na zimo. V dneh brez snegaiščemo izgovor za sprehod po svežem zraku, vmrzlih in zasneženih dneh pa je odlična točkaza tek na smučeh, kepanje, delanje snežakovin drsanje na jezeru. Ljubiteljem ribolova jele-ta omogočen čez celo leto.V glampingu (glamurozno kampiranje) ob

jezeru smo v lanskem letu zabeležili večještevilo turistov kot v prejšnjih letih. V glavnisezoni (julij in avgust) smo gostili pretežnotuje goste; po številu nočitev je bilo največgostov iz Belgije, Nizozemske, Francije, Italijein Nemčije. V ostalih mesecih pa prevladujejo

gostje iz Slovenije. Ker je Slovenija majhnadržava z raznovrstno ponudbo na vsehpodročjih, se trudimo goste zadržati čim dlje.Z lanskim letom nam je to tudi uspelo. Gostjesi v prvih dneh ogledajo in odpočijejo v bližnji

okolici, nato pa obiščejo tudi bolj oddaljenekraje, njihove zanimivosti, kulturo,gastronomijo, se udeležujejo športnihaktivnosti …Bloško jezero postaja iz leta v leto bolj

priljubljena točka. Krpanov pohod zadnjivikend v aprilu množično privabljapohodnike, da brez časovnih omejitev oz.tekmovanja prehodijo pot v dobri družbi, vrazmišljanju, za dobro počutje ali tradicijo. Vbrunarici ob jezeru prirejamo vsak petek vpoletnih mesecih ob primerni ponudbi hraneakustične in tematske večere s prijetnoglasbo, ki sovpada z okoljem.Med šolskimi počitnicami poskušamo z

raznimi zanimivimi in brezplačnimidelavnicami bloškim otrokom popestriti vsajdelček njihovega prostega časa. V interesunam je sodelovanje z lokalnim prebivalstvom,saj lahko le tako izboljšamo ponudbo,prepoznavnost ter medsebojne odnose.Dobrodošli!

Petra Lovšin

Pustneknjige vbloški

knjižnici

Enoto Ivana Čampa Nova vas so 25. februarja

popoldne obiskale prav posebne pustne

knjige. Hm ... Za knjižne police so bile

prevelike, v razstavno vitrino niso mogle, pa

so si izbrale nekaj izvodov gradiva iz

novovaške knjižnične zbirke, se z veseljem

postavile pred fotoaparat ter se z nasmeškom

na obrazu odpravile nazaj proti domu. Ob

zapisanih zanimivostih, ki jih v knjigah ne

zmanjka, je družinica preostanek veselega

pustnega torka preživela v svojem najljubšem

domačem kotičku.

Anita Leskovec

april 2020 33april 2020 33pa še to

KRIŽANKA

april 202034 pa še to

— glasilo občine Bloke

Glavni in odgovorni urednik: Stane Jakopin | Uredniški odbor: Milena Mišič, Jerneja Kovšca, Katja Lah Majkić, Matej Pakiž | Lektoriranje: Jerneja KovšcaOblikovanje in prelom: Hiša oblikovanja Korenjak | Tisk: Schwarz Ljubljana | Izdaja: Občina Bloke | Naklada: 1300 izvodovGlasilo je brezplačno za vsa gospodinjstva v obèini; za naroènike v domovini je predlagan letni prostovoljni prispevek 8 €, za naroènike v tujini 16 €. Prispevekza glasilo nakažete na račun Občine Bloke: 01350-0100002737 | Naslov uredništva: Občina Bloke, Bloški korak, Nova vas 4a, 1385 Nova vas; bloski.korak@bloke.si

DRAGI BLOŠKI KORAK!

Odkar prebiram tvoje strani,še nisem zasledila, da bi te kdopohvalil. Pa si zaslužiš. Že naoko si lep. Tudi tvoj naslov jepravšnji. Meni zelo

simpatičen. Res delaš korak zakorakom. Napreduješ vgospodarskem, kulturnem inturističnem pogledu. Bloškaplanota postaja vedno lepša.Nam Bločanom, ki smorazseljeni po vsej Sloveniji (pa

tudi izven nje), prikažeš, kakoživijo tamkajšnji prebivalci.Tudi, žal, kdo se za vednoposlovi. Najlepša ti hvala.Tebi in vsemu

Uredniškemu odboru želim še

veliko dobrih in uspešnihkorakov.Vsem Bločanom pošiljam

prijateljski pozdrav.

Kranj, 28. 2. 2020Olga Kalan

PISMA BRALCEV

Japonske svilenke

V teh časih osame in izogibanja fizičnih človeških stikov lahko nekajrazvedrila in prijetnega druženja ponudijo tudi domači ljubljenčki.Pritlikava pasma kokoši, ki izvira s Kitajske, je našla svoj dom tudi nanašem dvorišču. Kokoši so umirjene, njihovo perje pa je na otipsvileno, puhasto – po njem so te živalce tudi dobile ime: japonskesvilenke.To je zelo stara vrsta kokoši, omenjene so bile že v popotnih zapisih

Marca Pola, ki je na Daljni vzhod potoval kot beneški trgovec inraziskovalec v 13. stoletju. Najbolj so zanimive zaradi puhastegavideza. Za razliko od drugih kokoši ne letijo in nimajo rade višine.Japonske svilenke so lahko različnih barv: pri nas imamo belegapetelinčka in sivosrebrni kokoški, lahko pa so še črne ali v odtenkih

rjave barve. Samčki so od samic malo večji, imajo daljši rep, drugerazlike na pogled med njimi ni. Noge, kljun, greben in podbradek so pritej vrsti modre barve, meso pa je črno. Za razliko od ostalih vrst kokošiimajo še peti ali celo šesti prst.

Na našem dvorišču se držijo bolj zase, ostalim kokošim se rajeizognejo, s psičko pa so se kar spoprijateljile. Do ljudi so bile sprvazadržane, po enem letu pa so že precej bolj pogumne, tudi čedalje dljesi že upajo. Kot nesnice se pri nas niso preveč izkazale; kdo ve, mogočepa bo pomladni čas prinesel tudi kaj svilenega podmladka.

Tekst in foto: Katja Lah Majkić

SEZNAM DOGODKOV

Vse organizacije, vaške skupnosti, klube, društva in posameznike prosimo, da namposredujejo podatke o dogodkih, ki jih nameravajo izvestina področju občine Bloke, in sicer na elektronski naslov bloski.korak@bloke.si Z napovednikom dogodkov bomo obveščeni vsi občani inširša javnost, na ogled pa bo tudi na spletni strani občine Bloke. www.bloke.si

april 2020 35zahvale

ZahvalaMnogoprezgodaj se je odnas poslovil dragimož, oče, dedi, brat in sin

Danijel KraševecPetronov iz Velikih Blok (1973–2020).

Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom,zakonski skupini, sodelavcem, prijateljem in gasilcem PGD VelikeBloke. Hvala Tonetu Drobniču in Andreji Urbas za pogrebnanagovora. Zahvaljujemo se pogrebnemu zavodu Komus, župnikomg. Simonu Virantu, g. Milanu Kavčniku, g. Blažu Dobravcu in g.Luku Modicu za lepo opravljen obred. Hvala vsem za izrečenosožalje, podarjeno cvetje, sveče, dar za maše, hvala za vsak stiskroke, objem, tolažilno besedo.Zahvaljujemo se vsem, ki ste Danijela pospremili na zadnji poti inga boste ohranili v lepem spominu.Danijel, vedno boš z nami!

Vsi njegovi

ZahvalaV 87. letu starosti nas je zapustil mož, oče in dedek

Milan Dondič1933–2020

iz Velikih Blok.

Vsem vaščanom, najbližjim, prijateljem in sodelavcem hvala zaizrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše.Hvala častni gasilski straži PGD Velike Bloke, ki ga je pospremilana zadnjo pot.Hvala g. župniku Simonu Virantu za opravljeno pogrebnobogoslužje.

Vsi njegovi

ZahvalaSvojo življenjsko pot je sklenil mož, oče in dedek

Viktor Meden,Marentov iz Velikih Blok,

rojen 21. 1. 1952, umrl 18. 3. 2020.

Hvala vsem za izrečena sožalja in podporo v teh trenutkih.

ZahvalaPo dolgi bolezni je v 97. letu starosti za vedno zaspala naša draga

mama, babica in prababica

Ivanka Pirc– Antonova iz Metulj.

Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste bili z nami v dneh žalosti.

Hvala vsem sorodnikom, vaščanom in prijateljem za darovane

sveče in svete maše. Najlepše pa se zahvaljujemo ZD Cerknica,

patronažni sestri Anki za vso skrb in nego, ki jo je dajala pokojni

mami v času njene bolezni. Hvala tudi sodraškim pevcem in g.

župniku Simonu Virantu za obiske na domu in lepo opravljen

obred.

Žalujoči: vsi njeni

Ostale so sledi povsodod dela tvojih pridnih rok.Tvoje zdaj telo počivain duša rajski mir uživa.

Je dan in noč,je rojstvo in smrt,je bolečina, tiha solzavečnega spomina.

Srce je omagalo,tvoj dih je zastal,a nate spominbo večno ostal.

april 202036 oglasi

ODKUP IN PRODAJA LESAPREVOZNIŠTVO | STORITVE S KMETIJSKO, GOZDARSKOIN GRADBENO MEHANIZACIJO

Gsm: 031654550Email: info@zamet.siwww.zamet.si

Nova vas 11,1385Nova vas

Klemen Rustjatel: 031598 671

Alojz Žnidaršičtel: 041441189

Aleš Urbastel: 041321344

Pooblaščeni odkupovalci zaZamet d.o.o.:

Emil Zabukovec, vodja odkupa in prodaje lesa tel: 041654550

Občani občine Bloke ste biliobveščeni, da bo Zbirni centerkomunalnih odpadkov Hudi Vrhpričel s svojim delovanjem vspomladanskem obdobju. Vpreteklem mesecu smo imelidejansko že vse pripravljeno zasprejem posameznih frakcijkomunalnih odpadkov, žal pa jeto našo namero preprečil izbruhpandemije koronavirusa.Pristojni na Občini Bloke se

bomo potrudili in pričeli zzbiranjem ločenih frakcij takoj,ko bodo odpravljeni izredniukrepi zaradi pandemije in boomogočen varen prevzemodpadkov, zbiralci posameznihfrakcij pa bodo pripravljeniprevzemati zbrane odpadke. Otočnem datumu pričetkadelovanja novega zbirnegacentra vas bomo obvestili.

Občina Bloke

ZBIRNI CENTER KOMUNALNIH ODPADKOV HUDI VRH