1

UNIVERZA V MARIBORU

EKONOMSKO – POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR

Diplomsko delo

DRŢAVNE POMOČI MALIM IN SREDNJE VELIKIM PODJETJEM V SLOVENIJI

STATE AID TO SMALL AND MEDIUM-SIZED ENTERPRISES IN SLOVENIA

Študentka: Barbara Kališnik Št. indeksa: 80019912 Program: visokošolski strokovni R STR/3, izredni študij Študijska smer: marketing Mentor: prof. Dr. Sebastjan Strašek Hrastnik, junij, 2008

2

PREDGOVOR Pri izbiri naslova diplomskega dela sem upoštevala aktualnost teme in dejstvo, da so majhna in srednje velika podjetja hrbtenica slovenskega pa tudi evropskega gospodarstva. Ta podjetja so zaradi majhnosti izredno ranljiva, še posebej v svetu globalne konkurence. V svetovnem gospodarstvu sta v zadnjem desetletju prisotna dva bistvena trenda: globalizacija in izjemen napredek na področju tehnologije. Oba sta spremenila poslovne metode in prisilila podjetja in posameznike k hitrim prilagajanjem na spremembe. Mnogim to še vedno ne uspe in zaidejo v teţave, saj podjetja s sredstvi, ki jih imajo na razpolago, niso sposobna ustaviti negativna gibanja poslovanja, prestrukturirati podjetja in se usposobiti za novo obdobje poslovanja. S teţavami se srečujejo tudi novonastala podjetja. Z nastankom in širitvijo Evropske unije se je postopoma razvijalo varstvo konkurence, ki je temelj za oblikovanje in delovanje skupnega evropskega trga, kamor spada tudi Slovenija. Pogodba o Evropski uniji med svojimi načeli določa, da drţave članice Skupnosti sprejemajo ekonomsko politiko, ki se vodi v skladu z načeli odprtega trţnega gospodarstva, kjer vlada svobodna konkurenca. Konkurenca je temeljni mehanizem trţnega gospodarstva, ki vključuje ponudbo in povpraševanje, slednji pa išče najboljše razmerje med kakovostjo in ceno iskanega izdelka ali storitve. Najboljši odgovor je spopad med dobavitelji. Konkurenčna politika Skupnosti ima jasen cilj in sicer zaščito in razvoj prave konkurence na skupnem trgu. Mnogokrat, ko podjetja zaidejo v teţave, se vmeša drţava, ki preko sistema drţavnih pomoči lahko omogoči podjetju preţivetje, vendar pa se tu pojavlja nevarnost, da s tem poseţe v zdravo konkurenco. Drţavne pomoči in njihovo dodeljevanje je dovoljeno predvsem takrat, kadar gre za odpravljanje trţnih nepopolnosti. Diplomsko delo je razdeljeno na štiri dele, v katerih vsak del se bolj ali manj omenja pomembnost malih in srednje velikih podjetij v Sloveniji. V prvem delu predstavim sam pojem drţavnih pomoči, njihove posebnosti, problematiko, posebno vrsto pomoči „de minimis“ ter drţavne pomoči v okviru industrijske politike in politike konkurence. Drugi del je namenjen strukturnim skladom v obdobju 2007-2013, iz katerih Slovenija v okviru Evropske kohezijske politike črpa sredstva, ki kot dopolnilo lastnim sredstvom predstavljajo vir drţavnih pomoči. V tretjem delu predstavim samo delovanje malih in srednje velikih podjetij, obstoj v današnjem času, njihovih moţnosti in spodbud ter izbrane oblike pomoči.

Pomoči se dodeljujejo podjetjem, za katere se ugotovi, da izpolnjujejo določene

3

kriterije. Ker pa mora biti drţavna pomoč uporabljena ţe z vnaprej določenimi pravili in plani, je četrti del namenjen nadzoru, spremljanju in merjenju učinkovitosti le-teh.

Diplomsko delo bom zaključila s sklepom v katerem bom podala najpomembnejše ugotovitve do katerih sem prišla pri pripravi in pisanju samega diplomskega dela.

4

STRUKTURA POGLAVIJ 1 UVOD 6 1.1 Opredelitev področja in opis problema 6 1.2 Namen, cilji in trditve diplomskega dela 6 1.2.1 Namen 6 1.2.2 Cilji 6 1.2.3 Trditve 6 1.3 Predpostavke in omejitve 7 1.4 Predvidene metode raziskovanja 7 2 OPREDELITEV DRŢAVNIH POMOČI 8 2.1. Izhodišča in kazalniki drţavnih pomoči 8 2.1.1 Posebnosti 8 2.1.2 Instrumenti 9 2.2 Problematika drţavnih pomoči 10 2.2.1 Negativni učinki in stroški 10 2.3 De minimis pomoči 11 2.4 Nezakonita drţavna pomoč 13 2.5 Drţavna pomoč v okviru industrijske politike in politike konkurence 14 2.5.1 Industrijska politika 14 2.5.2 Politika konkurence 16 3 STRUKTURNI SKLADI V OBDOBJU 2007-2013 18 3.1 Kohezijska politika 18 3.2 Področje delovanja in financiranje 19 3.2.1 Evropski sklad za regionalni razvoj 20 3.2.2 Evropski socialni sklad 21 3.3 Programski dokumenti Slovenije 21 3.3.1 Nacionalni referenčni strateški okvir 22 3.3.2 Operativni programi 24 3.4 Zdruţljivost drţavnih pomoči s strukturnimi 28 4 POMOČ MALIM IN SREDNJE VELIKIM PODJETJEM (MSP) V SLOVENIJI

30

4.1 Opredelitev pojma malo in srednje veliko podjetje 30 4.2 Malo in srednje veliko podjetje danes 30 4.2.1 Dejavniki delovanja MSP 31 4.2.2 Marketing kot sredstvo preţivetja 33 4.3 Spodbujanje podjetništva in MSP v Sloveniji 34 4.3.1 Konkurenca 34 4.3.2 Vloga drţave 35 4.3.3 Podporno okolje 35 4.4 Krediti, subvencije in garancije kot instrumenti pomoči za MSP 37 4.4.1 Krediti 37 4.4.2 Subvencije 38

5

4.4.3 Garancije 39 5 NADZOR, SPREMLJANJE IN MERJENJE UČINKOVITOSTI DODELJENIH DRŢAVNIH POMOČI

41

6 SKLEP 43 7 POVZETEK - ABSTRACT 45 8 SEZNAM LITERATURE 47 9 SEZNAM VIROV 48

6

1 UVOD 1.1 Opredelitev področja in opis problema Ureditev dodeljevanja in nadzora drţavnih pomoči v EU je občutljivo področje, ki mora uravnovesiti tako interese drţav članic kot same skupnosti. Drţavne pomoči namreč omogočajo določeno prednost domačim subjektom ali gospodarski panogi, kar je nezdruţljivo z delovanjem skupnega trga. Zato vzpostavitev enotnega trga in sistema neizkrivljene konkurence zahteva omejevanje in dosleden nadzor nad dodeljevanjem drţavnih pomoči. Kljub tem razlogom pa Evropski sporazum omogoča tudi vrsto izjem pri dodeljevanju drţavnih pomoči, ki se delno črpajo iz EU, saj pomenijo za drţave članice moţnost zagotavljanja gospodarske in socialne politike. Slovenija, kot članica Evropske unije, mora dosledno upoštevati zakone in navodila Skupnosti. Občutljivo področje so predvsem mala in srednje velika podjetja, saj je drţava Slovenija po osamosvojitvi največ sredstev namenjala za reševanje velikih podjetij. Tovrstno stanje se je začelo počasi spreminjati, tako da je v Sloveniji kar nekaj institucij, ki poskušajo biti v pomoč podjetjem bodisi z informacijami, s finančnimi sredstvi ali kako drugače. 1.2 Namen, cilji in trditve diplomskega dela 1.2.1 Namen Osnovni namen diplomskega dela je prikazati, da je drţava pripravljena nuditi pomoč podjetjem v teţavah preko različnih oblik, ki so zakonsko dovoljene in skladne s pravili celotne Evropske unije. Zelo pomembno vlogo igrajo novo nastala ali ţe delujoča mala in srednje velika podjetja, ki morajo biti konkurenčna. 1.2.2 Cilji Cilj diplomskega dela je opredeliti drţavno pomoč, prikazati poloţaj MSP v Sloveniji ter njihovo sodelovanje z drţavo in podpornimi institucijami. 1.2.3 Trditve Korist dodeljene pomoči se presoja v kontekstu Skupnosti in ne v nacionalnem interesu posamezne drţave članice ali prejemnika pomoči. Drţavna pomoč naj bi se podelila samo v primerih, ko trg ne more določiti izpolnitve določenih ciljev Skupnosti. Ker od vstopa Slovenije v Evropsko unijo delujemo na enotnem, skupnem trgu, je vsako dodeljevanje pomoči pod strogim nadzorom Evropske komisije, saj pojem drţavne pomoči ni natančno izdelan, zato o zdruţljivosti z odločbo odloča Evropska komisija.

7

Mala in srednje velika podjetja imajo veliko vlogo v gospodarstvu Republike Slovenije. Iznajdljivost podjetnikov in njihova borbenost v današnjem času sta ključnega pomena za obstanek podjetij, ki jih vodijo. K temu je potrebno dodati še sposobnost trţenja in drugačnost ter izkoristek moţnosti, ki jih drţava ponuja z dodeljevanjem drţavnih pomoči.

1.3 Predpostavke in omejitve

Pri pisanju diplomskega dela bo prisotna predpostavka „ceteris paribus“, ki pomeni „vse drugo je spremenljivo“. Ta predpostavka mi omogoča, da se bom pri proučevanju te teme osredotočila le predstavitvi in razlagi pomoči podjetjem v Sloveniji. Ostale vplive, ki so sicer prisotni, pa bom zanemarila.

V diplomskem delu se omejujem le na pomoči, ki jih Slovenija nudi sama ali črpa iz Evropskih strukturnih skladov in ne na vse obstoječe pomoči kohezijske politike, dane vsem članicam Evropske unije in njihove primerjave. Za raziskovanje je na voljo dovolj literature. Glede na napredek tehnologije je veliko člankov, raziskav in razlag dosegljivih v elektronski obliki. 1.4 Predvidene metode raziskovanja Pri izdelavi diplomskega dela bom uporabila makroekonomsko raziskavo, saj se tema nanaša na celotno Slovenijo. Raziskovalni pristop bo deskriptiven v okviru katerega bom uporabila metodo deskripcije in kompilacije.

Uporabila bom strokovno literaturo različnih avtorjev s področja drţavnih pomoči in razvoja malih in srednje velikih podjetij. Pri virih prevladujejo delovna gradiva Vlade Republike Slovenije in Evropske komisije. Predvsem v drugem delu diplomske naloge se opiram na statistične podatke iz letnih poročil Ministrstva za finance.

8

2 OPREDELITEV DRŢAVNIH POMOČI

2.1 Izhodišča in kazalniki drţavnih pomoči Drţavna pomoč so izdatki in zmanjšani prejemki drţave oziroma občine, ki pomenijo korist za prejemnika pomoči in mu tako zagotavljajo prednost pred konkurenti in so namenjeni za financiranje in sofinanciranje programov v institucionalnih enotah, ki se ukvarja s trţno proizvodnjo blaga in storitev z namenom zagotavljanja določene konkurenčne prednosti. Osnovni cilj politike drţavnih pomoči je usmerjen h krepitvi evropskega notranjega trga (RS - Zakon o spremljanju drţavnih pomoči št. 310-05/99-1/3, Ljubljana). Podatki o skupnih drţavnih pomočeh se izkazujejo sintetično po treh ključnih kazalnikih: po odstotku od bruto domačega proizvoda (BDP), po višini (v EUR) na zaposlenega in v odstotku od skupnih stroškov drţave. V nekaterih prikazih Evropska komisija uporablja tudi kazalnik o višini pomoči (v EUR) na prebivalca. Primerjave kazalnikov so med leti pomanjkljive zaradi nepreglednosti posameznih drţavnih pomoči, pomanjkanja evidenc pri nekaterih drţavah članicah in pogostega spreminjanja metodologij med posameznimi leti, vendar pa kljub temu verodostojno prikazujejo smeri njihovega gibanja (RS - Deveto poročilo o drţavnih pomočeh v Sloveniji, 2007, str. 11). Celoten obseg dodeljenih drţavnih pomoči je odvisen od številnih faktorjev, pri čemer ima pomembno mesto makroekonomski cikel, ki vpliva na uspešnost poslovanja trţnih subjektov in se posledično odraţa tudi na področju dodeljevanja drţavnih pomoči; v primeru gospodarskega nazadovanja se količina dodeljenih pomoči poveča in obratno, zmanjša ob gospodarskem vzponu.

2.1.1 Posebnosti

Pogodba Evropske Skupnosti (PES) ne opredeljuje pojma drţavna pomoč – opredelitev je bila prepuščena Evropski komisiji in Evropskemu sodišču, ki jo oblikujeta v svojih odločbah. Rdeča nit vseh odločb, ki jih sprejemata navedeni ustanovi je, da je drţavna pomoč kakršnakoli korist, ki je omogočena neposredno ali posredno iz drţavnih virov. Da nek ukrep sodi v okvir prvega odstavka 87. Člena PES, mora izpolnjevati naslednje pogoje (Hancher et al, 1999, str. 23 – 29):

1. pomoč mora biti odobrena s strani javnih oblasti, ali 2. ukrep predstavlja prenos drţavnih virov ali pa pomeni njihovo zmanjšanje, 3. pomoč izkrivlja konkurenco z dajanjem prednosti določenim podjetjem ali

proizvodnji določenih dobrin, ki konkurirajo podjetjem ali proizvodnjam v drugih drţavah članicah,

4. proizvodi in storitve, katere zadeva ukrep, morajo biti predmet menjave znotraj Skupnosti.

Pomoč mora biti posledica delovanja drţavnega organa ali pa je izvedena z

9

usmerjanjem ali nadzorom drţave. Alternativni način ugotavljanja, ali določen ukrep predstavlja drţavno pomoč je preverjanje, ali ukrep pomeni dejansko ali potencialno zmanjšanje prihodkov drţave, torej ali pomoč izvira iz javnih virov. Poudariti je potrebno, da mora drţavna pomoč pomeniti diskriminatoren ukrep, usmerjen na posamezna podjetja ali gospodarske panoge. Pri presoji, ali je drţavna pomoč diskriminatorna, Evropska komisija preverja, ali se s predvidenim ukrepom izboljšuje konkurenčni poloţaj določenega podjetja v primerjavi z ostalimi konkurenti pri trgovanju na trgu drţav članic. V ta namen prouči obseg trgovanja s proizvodi, ki so predmet pomoči in stanje v zadevnem sektorju, ter na tej osnovi ugotovi moţna izkrivljanja konkurence. Ukrepe, ki so splošne narave in pod enakimi pogoji zadevajo celoten gospodarski sektor, se ne šteje med drţavne pomoči npr. zniţanje stopenj davkov, ki so na voljo vsem gospodarskim subjektom pod enakimi pogoji ne glede na njihovo geografsko lokacijo in dejavnost.

Dodeljena drţavna pomoč predstavlja prednost, ki izkrivlja konkurenco znotraj Evropske unije in pomeni spremembo v konkurenčnosti na enotnem trgu. 2.1.2 Instrumenti

Vse drţavne pomoči predstavljajo na eni strani stroške ali izgube prihodka, na drugi strani pa korist za prejemnike. Tako Evropska unija kot Slovenija deli drţavne pomoči na štiri skupine (RS - Četrto poročilo o drţavnih pomočeh v Sloveniji, Ljubljana, 2002, str.23): 1. Pomoči, ki so v celoti dodeljene prejemnikom

- pomoči preko proračuna in davkov: dotacije, subvencije obresti, odpisi dolgov in zmanjšani zneski iztrţkov iz prisilnih poravnav, - pomoči preko davkov in socialnega varstvenega sistema: zamiki pri odplačevanju davkov in druga merila (oprostitve, izjeme in olajšave), 2. Finančni transferji države v obliki kapitalskih naložb. 3. Finančni transferji pri katerih je element pomoči prihranek pri obrestih: - ugodna posojila iz javnih ali privatnih virov in posojila podjetjem v teţavah - različni ukrepi (rezervacije, oprostitve ali pospešeno amortiziranje, z namenom

zmanjšanja dobička, od katerih so podjetja dolţna plačati davek) 4. Garancije (poroštva), kot oblika drţavnih pomoči, ki za drţavo predstavljajo potencialni javni dolg ali dejanski dolg v primeru njihove vnovčitve. S podpisom Evropskega sporazuma o pridruţitvi med Republiko Slovenijo na eni strani in Evropskimi skupnostmi in njihovimi drţavami članicami, ki delujejo v okviru Evropske unije na drugi strani, se je Republika Slovenija zavezala k

10

prilagoditvi področja drţavnih pomoči pravnemu redu urejanja pravil dodeljevanja pomoči in nadzora nad njimi, kot to velja v Evropski uniji. Prilagoditev, ki je pomenila ureditev področja drţavnih pomoči, je zajela sprejetje potrebne zakonodaje, upravno usposobljenost ter izvajanje nadzora nad dodeljevanjem pomoči, kot ga je narekovala sprejeta zakonodaja. Po vstopu Slovenije v EU kot polnopravno članico je funkcija slovenske Komisije za nadzor nad drţavnimi pomočmi (s tem tudi razlog za njen obstoj) prenehala, saj o zdruţljivosti drţavnih pomoči odloča Evropska komisija v Bruslju. Slovenija mora priglasiti Komisiji vse načrte za dodelitev pomoči ali spremembe obstoječih načrtov pomoči za odobritev. Edina izjema, ki ne zahteva priglasitve za novo pomoč, je pomoč, ki se šteje kot de minimis.

2.2 Problematika drţavnih pomoči Izkušnje so pokazale, da je z drţavno pomočjo povezanih tudi veliko slabosti. Najbolj očitna je ta, da podjetja računajo na pomoč drţave v kriznih situacijah in namesto, da bi sama pripravila ustrezne programe reorganizacije in racionalizacije, čakajo na pomoč drţave. Tako drţava prevzema naloge zasebnih lastnikov in managementa. 2.2.1 Negativni učinki in stroški Negativni učinki Drţavne pomoči naj bi se dajale z namenom odpravljanja trţnih nepopolnosti in zagotavljanja uravnoteţenega delovanja trga. Vendar pa prisotnost drţavnih pomoči prinaša negativne učinke, ki predstavljajo različna izkrivljanja v trţni konkurenci in ker spada Slovenija od 1.5.2004 med članice Evropske unije, tudi tekmovanja med drţavami pri podeljevanju pomoči. Nasprotni učinki drţavnih pomoči se odraţajo tudi v izkrivljanju podjetniških odločitev glede produkcije in cen (Polšak, 2003, str. 7): 1. Izkrivljanje konkurence Drţavne pomoči podjetjem običajno omogočajo obstoj na trgu, saj bi z upoštevanjem le trţnega delovanja povzročilo podjetju umik s trga. Posledica je lahko večje število podjetij na trgu in večja konkurenca. Bolj verjetno pa je, da bodo dodeljene drţavne pomoči ob predpostavki enakih stroškov med podjetji povzročile zaprtje tistih podjetij, ki ne sodijo med prejemnike drţavne pomoči. 2. Tekmovanje med državami pri dodeljevanju pomoči Odločitev vlade posamezne drţave glede dodelitve pomoči sproţi tekmovanja z ostalimi vladami z namenom pritegniti potencialne investitorje. V primeru, da so vse vlade drţav pripravljene dodeliti drţavne pomoči v enakem znesku in pod enakimi pogoji, to povzroči umik investitorjev, ki ga je treba financirati s splošnimi davki in spremljajočimi preseţnimi davčnimi obremenitvami.

11

3. Prerazdeljevanje dohodka Posamezna podjetja in gospodarske panoge so motivirane lobirati za pridobitev drţavnih pomoči. Dobro organizirane skupine so lahko pri tem deleţne ugodnejše obravnave in finančne podpore s strani oblasti, kar gre na račun slabše organiziranih. 4. Ex ante učinki izkrivljanja Politika dodeljevanja drţavnih pomoči je običajno usmerjena v zagotavljanje (ex post) druţbeno optimalnih ciljev, kar ima lahko ex ante vpliv na podjetniške odločitve. Podjetje namreč pri oblikovanju svojih pričakovanj pri sprejemu investicijskih odločitev upoštevajo ex post delovanje vlad, s tem pa se ţe vnaprej izkrivlja njihovo delovanje na področju alokacije proizvodnih dejavnikov. Stroški Danes poznamo različne oblike drţavnih pomoči, ki so ţe omenjene, med katerimi so najpogostejše subvencije, davčne oprostitve, ugodna posojila in garancije. Pričakuje se, da bodo posojila, ki jih zagotovi drţava kot drţavno pomoč vrnjena. Vendar vedno ni tako. Dejansko drţavna posojila in garancije predstavljajo tri vrste stroškov (Geer, 1993, str. 531): 1. Ekonomski stroški: Drţavna posojila jemljejo sredstva drugim potencialnim posojilojemalcem. Tisti, ki ne dobijo ugodnega drţavnega posojila ali garancije, bi mogoče lahko proizvedli več in bolj povečali ekonomsko blaginjo kot prejemniki drţavnih posojil in garancij. 2. Začetni fiskalni stroški: Okrepljene kreditne aktivnosti vlade povzročajo zvišanje obrestnih mer, po katerih si lahko drţava sposoja denar. Povečuje se javni dolg, servisiranje dolga pa predstavlja nove stroške davkoplačevalcem. 3. Končni fiskalni stroški: K tem stroškom spadajo administrativni stroški, ki nastopijo pri posojanju ter jamčenju in stroški, ki nastanejo v primerih, ko posojilojemalec ne poravna dolga.

2.3 »De minimis« pomoči Pravilo »de minimis« se izogne postopku prijavljanja pomoči Evropski komisiji zaradi omejenega obsega pomoči in posledic v konkurenci. Evropska komisija je v okviru prizadevanj, da bi zmanjšala administrativno obremenitev drţav članic in Komisije same ter olajšala dodeljevanje pomoči majhnim in srednje velikim podjetjem, uvedla tako imenovano pravilo de minimis.

12

Pravilo določa znesek praga, kar pomeni, da teh pomoči ni potrebno obravnavati kot drţavne pomoči in jih vnaprej priglasiti Evropski komisiji.

Prejemnik v obdobju treh proračunskih 3 let ne sme dobiti več kot 200.000 EUR pomoči po pravilu de minimis, prejemnik v cestnoprometnem sektorju pa 100.000 EUR.

Do pomoči niso upravičeni (EU, De minimis – omejitve, 2006): prejemniki iz dejavnosti transporta za nabavo vozil za cestni prevoz, primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov, podjetja v teţavah, prejemniki iz sektorjev ribištva in ribogojstva, prejemniki iz sektorja premogovništva. - pomoči ne smejo biti neposredno povezane z izvoznimi dejavnostmi prejemnikov. Prednosti: ni potrebno priglasiti Komisiji v Bruselj; ni definiranih upravičenih stroškov; ni določene maksimalne dovoljene intenzivnosti pomoči.

Slabosti:

veliko različnih ukrepov po pravilu de minimis

določeni prejemniki bodo lahko kmalu pričeli presegati prag 200.000 €,

seštevanje “de minimis” pomoči z ostalimi pomočmi za iste upravičene stroške,

izključitev določenih sektorjev.

13

TABELA 1: DE MINIMIS POMOČI PO POSAMEZNIH KATEGORIJAH V SLOVENIJI V

OBDOBJU 2001-2006, V MIO EUR

Kategorija 2001 2002 2003 2004 2005 2006 Skupaj 2001-2006

Deleţ %

Kmetijstvo 0,38 2,01 0,32 2,71 8,52

Raziskave in razvoj 0,31 0,26 0,29 2,03 2,89 9,08

Mala in srednje velika podjetja

2,54 0,26 1,12 2,21 5,30 3,64 15,07 47,36

Pomoči za reševanje 0,15 0,04 0,07 0,30 0,56 1,78

Prestrukturiranje 0,24 0,07 0,14 0,18 0,62 1,96

Zaposlovanje 0,05 0,05 0,96 0,57 4,32 5,95 18,69

Usposabljanje 0,04 0,04 0,12

Varčevanje z energijo 0,01 0,01 0,08 0,06 0,09 0,27 0,85

Varstvo okolja 0,34 0,10 0,01 0,45 1,41

Kultura 0,05 0,09 0,49 0,63 1,98

Regionalne pomoči 0,03 0,33 0,41 0,74 0,04 1,54 4,85

Naravne nesreče 0,85 0,23 1,09 3,41

Skupaj

2,54

0,74

1,87

4,84

10,62

11,20

31,81

100,00

Vir: RS - Deveto poročilo o drţavnih pomočeh v Sloveniji (2007, 36)

Te pomoči se spremljajo ločeno od drţavnih pomoči in se v letnem poročilu tudi ne prištevajo k celotnim drţavnim pomočem. De minimis pomoči v absolutnih zneskih predstavljajo majhen deleţ v primerjavi z dodeljenimi drţavnimi pomočmi, ki pa vseeno ne ostaja neopaţen. V letu 2003 so de minimis pomoči predstavljale 0,48% drţavnih pomoči, v letu 2004 ţe 1,13%, v letu 2005 3,98%, v letu 2006 pa ţe 4,05%. Kot je razvidno, se največ teh pomoči dodeli MSP. Slovenija je ena izmed redkih drţav, ki ima vzpostavljeno bazo dodeljenih pomoči po pravilu de minimis. Pomoči na podlagi tega pravila so se pričele dodeljevati v letu 2002. Uporaba tega pravila je vsako leto skokovito naraščala.

2.4 Nezakonita drţavna pomoč

Pravila drţavne pomoči Pogodbe ES (Člen 88(3)) zavezujejo drţave članice, da ne samo priglasijo Komisiji ukrepe drţavnih pomoči pred njihovo izvedbo, ampak tudi počakajo na rezultate preiskave Komisije, preden izvedejo priglašene ukrepe. Kadar nobena od teh zahtev ni upoštevana, je drţavna pomoč obravnavana kot

14

nezakonita (EU - Drţavna pomoč: najnovejši statistični pregled povzročene škode zaradi nezakonite pomoči, 2007). V skladu s pravili o drţavni pomoči ima komisija odgovornost, da drţavam naloţi izterjavo tiste drţavne pomoči, ki ni skladna z notranjim trgom EU oziroma je bila dodeljena brez predhodne prijave Bruslju. Drţave članice unije pa morajo nato izvesti sklepe komisije in sprejeti vse potrebne ukrepe, da nezakonito pomoč prejemniki sredstev brez zavlačevanja vrnejo. Nezakonita drţavna pomoč pomeni nepošteno konkurenco, zato je treba nepravilno dodeljena sredstva vrniti. Komisija in drţave članice skupno tesno delajo za izboljšanje izvrševanja izterjav.

Komisija je v skladu s svojim akcijskim načrtom drţavnih pomoči iz leta 2005 pospešila prizadevanja za pospešitev izvedbe odločb o izterjavi. Take odločbe Komisije zavezujejo drţave članice, da od upravičencev izterjajo nezakonito nezdruţljivo pomoč. To dejanje Komisije je vodilo v bistveno povečanje števila izterjav nezdruţljive pomoči in zniţanje preostanka tekočih zadev.

V primeru, če drţava ne zagotovi izterjave, ki ji jo je naročila komisija, lahko le-ta članici naloţi prekinitev novih izplačil drţavnih pomoči – tudi tistih, ki so skladne z evropsko zakonodajo – tistim prejemnikom pomoči, ki niso vrnili nezakonito dodeljenih sredstev. Ko drţave članice ne ukrepajo z vsemi razpoloţljivimi sredstvi, da bi izvedle odločbe o izterjavah v sprejemljivem roku, Komisija dejavno deluje proti kršitvam tako, da zadevo preda Evropskemu sodišču.

Do konca 2006 je bilo učinkovito izterjane za okoli 6 milijard EUR nezakonite in nezdruţljive pomoči, skupaj z 2,1 milijarde EUR obresti, medtem ko je bilo 1,2 milijarde EUR proglašene za izgubljene v postopkih stečaja. 6 milijard EUR pomoči, ki so jo učinkovito izterjali, pomeni 71 % skupnega zneska pomoči, ki jo je treba izterjati, kar je bistveno izboljšanje v primerjavi s stanjem decembra 2004, ko je bilo izterjanih le 24 % (EU - Drţavna pomoč: najnovejši statistični pregled povzročene škode zaradi nezakonite pomoči, 2007).

2.5 Drţavna pomoč v okviru industrijske politike in politike konkurence 2.5.1 Industrijska politika Industrijsko politiko pojmujemo kot vladno sprejemanje in usklajevanje pobud za povečanje produktivnosti in konkurenčnosti celotnega gospodarstva ter posameznih sektorjev v njem, zagotovitev ugodnih pogojev za realizacijo visoke rasti gospodarskih in zaposlitvenih potencialov. Usmerjena je na ponudbeno stran gospodarstva. Njeni poglavitni instrumenti so subvencije, davčne olajšave, nakupi s strani drţave, trgovinska zaščita in izvozna politika, odnos do konkurence,

15

regulacija trgov, v zadnjem obdobju pa se uveljavljajo ukrepi za spodbujanje mehkih dejavnikov razvoja kot so izobraţevanje delovne sile ter podpora malim in srednje velikim podjetjem in njihovemu mreţnemu povezovanju (Kovačič, 2001, str. 10). Po temeljni definiciji se industrijska politika in sistem drţavnih pomoči sicer razhajata, vendar po selektivnosti in značaju mikroekonomskih ukrepov in finančnih instrumentov uporabljata enake ukrepe in instrumente (Murn, 2005, str. 16). Na uspešnost industrijske politike vpliva več različnih faktorjev, ki jih lahko delimo na (Murn, 2005, str. 20-29):

višino državnih pomoči ali finančnih ukrepov industrijske politike V Sloveniji se višina drţavnih pomoči na splošno niţa. Uresničevanje cilja Lizbonske strategije je zniţanje drţavnih pomoči pod 1% bruto domačega proizvoda, kar je Sloveniji uspelo v letih 2005 in 2006.

izbor instrumentov, s katerimi se izvajajo ukrepi: V praksi se uporabljajo različni instrumenti, ki zmanjšujejo drţavne prihodke (davčne oprostitve, izjeme in olajšave, zniţanje prispevkov za socialno varstvo), povečujejo drţavne odhodke (dotacije, subvencije), vplivajo na financiranje in na drţavno premoţenje.

cilje, ki se s politiko zasledujejo To so pospeševanje konkurenčnosti, odpravljanje razvojnih problemov in gospodarska rast.

stopnjo avtonomije pri oblikovanju in izvajanju industrijske politike Slovenska industrijska politika je bolj ali manj centralizirana, saj drţavne pomoči na lokalni ravni dosegajo manj kot pet odstotkov vseh drţavnih pomoči. Vendar pa občine vodijo bistveno bolj razvojno naravnano industrijsko politiko (predvsem preko pospeševanja investicij) kot pa drţava.

ciljno usmerjenost Ţe zaradi večje centraliziranosti bi bilo pričakovati, da Slovenija vodi dolgoročno načrtovano industrijsko politiko, vendar v praksi ni tako. Le-ta je premalo ciljno usmerjena in zato manj učinkovita, kar je posledica velikega števila dajalcev in različnih namenov pomoči, saj se nekateri programi medsebojno prekrivajo (program spodbujanja podjetništva in konkurenčnosti, programi regionalnega razvoja). Industrijska politika lahko odigra pozitivno vlogo pri spremembah domače industrije in izboljšanju konkurenčnosti, ne more in ne sme pa nadomestiti primarne vloge, ki jo imajo podjetja v trţno-kapitalističnem gospodarskem sistemu, to je sprejemanje najpomembnejših poslovnih odločitev ob prevzemanju tveganja.

16

2.5.2 Politika konkurence Ţe z Rimsko pogodbo je bil zastavljen cilj, da je potrebno v celotni Evropski uniji spodbujati skladen razvoj gospodarskih dejavnosti, stalno in uravnoteţeno gospodarsko rast, povečano stabilnost, pospešeno višanje ţivljenjske ravni in tesnejše odnose med drţavami, ki jih zdruţuje. To je moţno doseči na dva načina in sicer s sprostitvijo mej, ki omogoča prost pretok oseb, blaga in storitev znotraj Skupnosti ter z razvojem solidarnosti med drţavami članicami s pomočjo skupnih politik, med katerimi je tudi politika konkurence in finančnih instrumentov (Fontaine, 2003, str. 41). Pojem konkurenčnosti drţave na makro ravni se je v ekonomski politiki začel uporabljati z namenom usmerjanja trgovinskih tokov, porabe javnih sredstev ter mobilizacije nacionalnih virov in dejavnikov rasti in razvoja. V smislu mikro ravni pa konkurenčnost drţave izvira iz sposobnosti podjetij, da delujejo v tisti dejavnosti, kjer ustvarjajo dodano vrednost in to dodano vrednost ohranjajo na dolgi rok kljub mednarodni konkurenci (Chiaiutta , 2007, str. 4). Nekateri uspešni menedţerji so se preizkusili tudi v vodenju ekonomskih politik drţave. Ključnega značaja je bil prenos strateške logike podjetniške konkurenčnosti z mikro nivoja na makro nivo. Strateška logika poslovne konkurenčnosti je na nivoju drţave spodbudila intuitivni pogled na ekonomsko realnost in vlogo nacionalnega protekcionizma. Razmislek o podobnostih med trţnim deleţem podjetja na trgu in ugodnimi trgovinskimi tokovi drţave na svetovnem trgu je pospešil razvoj vzporednic med drţavo in podjetjem (Chiaiutta , 2007, str. 9):

svet kot globalni trg; drţava kot podjetje na trgu; globalna konkurenčnost drţave kot konkurenčnost podjetja na trgu; vlada kot menedţer v podjetju, ki povezuje vse deleţnike,

koordinira/pospešuje razvoj perspektivnih panog in omogoča večjo konkurenčnost podjetja.

Pogodba o Evropski uniji med svojimi načeli določa, da drţave članice Skupnosti sprejemajo ekonomsko politiko, ki se vodi v skladu z načeli odprtega trţnega gospodarstva, kjer vlada svobodna konkurenca. Konkurenčna politika Skupnosti zasleduje točno določen cilj: obrambo in razvoj resnične konkurence na skupnem trgu. Konkurenca je temeljni mehanizem trţnega gospodarstva, ki vključuje ponudbo (proizvajalce, trgovce) in povpraševanje (vmesne stranke, porabnike). Evropska politika konkurence temelji na pravnem redu Skupnosti, ki ga v glavnem določa Pogodba ES (od 81. - 90. člena). Nadaljnja pravila določa uredba Sveta, ki je poznana kot uredba o zdruţitvah. Na podlagi teh temeljnih zakonskih besedil se

17

politika konkurence usmerja na štiri glavna področja ukrepov (Evropska komisija - Politika konkurence v Evropi in drţavljan, 2002) :

odpravo sporazumov, ki omejujejo konkurenco in zlorab dominantnega položaja (na primer, cenovni sporazumi med tekmeci);

nadzor nad združitvami podjetij (na primer, zdruţitev dveh velikih skupin, ki ima za posledico njuno prevlado na trgu);

liberalizacijo monopolnih gospodarskih sektorjev (na primer telekomunikacij);

nadzor nad državno pomočjo (na primer prepoved drţavne pomoči, namenjene ohranjanju poslovanja podjetja v izgubah, četudi nima nobenih moţnosti, da se spet postavi na noge).

Zakonodaja Skupnosti si prizadeva za obrambo skupnega trga in spodbujanje konkurence znotraj tega ogromnega gospodarskega prostora. Do uporabe zakonov Skupnosti pride šele takrat, ko je zaradi spornega ravnanja prizadeta trgovina med drţavami članicami. Evropska komisija je pristojna za reševanje teh vprašanj. V nekaterih primerih svoje pristojnosti deli z organi drţav članic na področju konkurence in s sodstvom, medtem ko je v drugih pristojnost izključno v njenih rokah (nadzor nad zdruţitvami, nadzor drţavne pomoči) (Evropska komisija - Politika konkurence v Evropi in drţavljan, 2002). Evropska komisija je razvila in izvaja nabor ukrepov politik posebej za pomoč MSP-jem v Evropi. Cilj omenjenih politik je ustvariti pogoje, ki bodo omogočali ustanavljanje malih podjetij in njihov uspešen razvoj. Če ţeli EU doseči cilj pospeševanja gospodarske rasti in ustvarjanja več in boljših delovnih mest, morajo prav MSP igrati največjo vlogo. Povedano natančneje, MSP-ji so glavni vir novih zaposlitev v Evropi. Nova strategija Komisije za MSP je osredotočena na načelo »Najprej razmišljaj v malem« (Think small first). Z Evropsko listino za mala podjetja so se drţave članice zavezale, da bodo razvijale poslovno okolje, ki bo prijazno MSP. Delovanje na ravni EU pa je še posebej okrepljeno, saj je drţavam članicam omogočeno, da se učijo iz izkušenj drugih pri oblikovanju in izvajanju politik, tako da lahko vsaka vidi, kaj je nekje delovalo in lahko najboljše prakse prilagodi svoji lastni situaciji (Evropska komisija - Portal MSP, 2007).

18

3 STRUKTURNI SKLADI V OBDOBJU 2007-2013 3.1 Kohezijska politika Kohezijska politika se nanaša na tiste ukrepe ekonomskih politik, katerih cilj je zmanjševanje ekonomskih in socialnih razlik med različnimi geografskimi območji. Za doseganje svojih ciljev kohezijska politika pogosto zahteva investicije v ključne dejavnike konkurenčnosti posameznih geografskih območij, ki na dolgi rok spremenijo gospodarsko in socialno strukturo teh območij.

Kohezija pomeni solidarnost med drţavami članicami EU, da bi regije postale bolj privlačne, inovativne in konkurenčne za ţivljenje in delo. Edinstveni načini delovanja in metoda kohezijske politike EU so pripomogli, da deluje bolje in učinkoviteje kot katera koli druga takšna politika na svetu. Z njeno pomočjo so revnejše regije v Evropi bistveno napredovale, prav tako pa je spodbudila obseţno ustvarjanje delovnih mest na območjih visoke brezposelnosti. To je mogoče zaradi njenih virov, ki so edinstveno stabilni (za obdobje 7 let) in spodbujajo dolgoročno načrtovanje in razvoj. K uspehu pripomore tudi posebna metoda dela, s katero so regije odgovorne za izbor projektov in upravljanje. Nacionalne, regionalne in lokalne organe oblasti, podjetja ter nevladne organizacije poveţe v učinkovito partnerstvo. Zagotavlja tudi, da so izbrani projekti v skladu s prednostnimi nalogami in cilji, dogovorjenimi na začetku v sodelovanju s Komisijo. Cilji kohezijske politike v novi finančni perspektivi 2007-2013 (Vlada RS, 2007): 1. Konvergenca (skupno 81,54% vseh kohezijskih sredstev oziroma 251,163 mrd €) je namenjen:

najmanj razvitim regijam: kjer bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca v obdobju 2000-2002 ne presega 75% povprečja EU25 - 177,083 mrd €

kohezijskim drţavam: kjer drţave članice ne dosegajo 90% bruto nacionalnega dohodka (BND) EU v obdobju 2001-2003 - 58,308 mrd €

Prehodno pa tudi: - statistično prizadetim regijam - 12,521 mrd €

- dosedanjim kohezijskim drţavam - 3,25 mrd € 2. Regionalna konkurenčnost in zaposlovanje (skupno 15,95% vseh kohezijskih sredstev oziroma 49,128 mrd €) je namenjen:

regijam, ki presegajo 75% BDP/prebivalca EU25 v obdobju 2000-2002 in niso statistično prizadete regije - 38,742 mrd €

Prehodno pa tudi: - regijam sedanjega Cilja 1, ki so zaradi svoje gospodarske rasti presegle mejo 75% povprečne razvitosti EU15 - Cipru 10,385 mrd € 3. Evropsko teritorialno sodelovanje (skupno 2,52% vseh kohezijskih sredstev

19

oziroma 7,75 mrd €) je namenjen: čezmejnemu sodelovanju regij - 5,576 mrd € transnacionalnemu sodelovanju - 1,582 mrd € medregionalnemu sodelovanju (predvsem mreţnemu povezovanju in

izmenjavi izkušenj) celotnega območja EU - 392 mio € SLIKA 1: SREDSTVA KOHEZIJSKE POLITIKE 2007-2013 PO CILJIH

Vir: Evropska komisija - Regionalna politika, 2007 V finančni perspektivi 2007–2013 ima kohezijska politika na voljo 35,7 % sredstev skupnega evropskega proračuna, kar je 347,410 milijard EUR (tekoče cene). Največji deleţ je namenjen uresničevanju cilja konvergenca. Kohezijska politika Evropske unije predstavlja poglavitni instrument solidarnosti v EU s pomočjo katerega članice EU prispevajo k skladnejšemu razvoju celotnega teritorija EU in premagovanju razvojnih razlik med regijami drţav in regij Evropske unije.

3.2 Področje delovanja in financiranje

Strukturni skladi so instrument oziroma mehanizem Evropske unije za uresničevanje ciljev kohezijske politike EU, ki so usmerjeni po eni strani v razvoj regij, po drugi strani pa v zmanjševanje ekonomskih ter socialnih razlik med njimi. Preko strukturnih skladov se sredstva namenjajo za razvojne projekte posamezne drţave članice. V finančni perspektivi 2007-2013 se bo večino strukturnih sredstev namenilo raziskavam in razvoju, okoljskim in prometnim investicijam, podpori podjetniškemu sektorju, razvoju človeških virov ter investicijam v informacijsko tehnologijo. Drţavam članicam na voljo sredstva naslednjih dveh strukturnih skladov:

Evropski sklad za regionalni razvoj ( ESRR) Evropski socialni sklad (ESS)

20

ter Kohezijski sklad (KS), katerega sredstva pa so usmerjena v vseevropsko prometno omreţje in področje okolja in okoljevarstvenih politik, ki sledijo trem, zgoraj navedenim, ciljem (Inštitut za projektni management in informacijsko tehnologijo, 2007).

Poleg zgoraj navedenih skladov obstajata še Evropski kmetijski sklad za razvoj podeţelja in Evropski sklad za ribištvo, ki pa ne sodita v okvir kohezijske politike, temveč sta del skupne kmetijske in skupne ribiške politike EU. Proračun EU se financira predvsem iz treh vrst lastnih sredstev. Največji deleţ (skoraj tri četrtine) teh sredstev temelji na plačilni sposobnosti drţav članic, izmerjeni glede na njihovo nacionalno blaginjo, ki je izraţena kot bruto domači proizvod. Osnovno načelo pri izračunu prispevka vsake drţave članice je solidarnost in plačilna sposobnost. Vendar pa se opravijo prilagoditve, če se zdi, da je to za nekatere drţave članice prevelika obremenitev. Preostala sredstva so zagotovljena iz carin in kmetijskih prelevmanov (oblika uvozne dajatve na kmetijske proizvode) in določenega deleţa sredstev, ki jih zberejo drţave članice od davka na dodano vrednost (DDV). Ni mogoče trditi, da te oblike prihodka prispeva posamezna drţava članica. Po zaslugi enotnega trga EU se lahko ta sredstva zberejo v popolnoma drugem delu EU, kot je dejansko potekalo glavno poslovanje, iz katerega prihodek izhaja: blago, za katerega se plača uvozna dajatev v Valletti (Malta), je lahko dejansko namenjeno potrošniku v Pécsu na Madţarskem. Vsako leto se načrtovanje odhodkov temeljito pregleda pri postopku oblikovanja letnega proračuna, komisija, ki proračun upravlja, pa je za to odgovorna Evropskemu parlamentu (Evropska komisija, Proračun EU, 2007). 3.2.1 Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR)

Evropski sklad za regionalni razvoj je namenjen krepitvi ekonomske in socialne kohezije v EU z namenom odprave oziroma izravnave regionalnih neravnovesij. Sredstva sklada so namenjena predvsem podpori razvoju in strukturnemu prilagajanju gospodarstev v teh regijah, preobrazbi nazadujočih in zaostalih industrijskih regij ter podpori čezmejnemu, medregionalnem in transnacionalnem sodelovanju. S financiranjem področij ESRR zasleduje vse tri cilje kohezijske politike.

Konkretnejša področja investiranja sredstev ESRR so naslednja (Evropska komisija, Evropski sklad za regionalni razvoj, 2007):

Neposredna pomoč za naloţbe v podjetja (zlasti za mala in srednje velika podjetja) z namenom ustvarjanja trajnih delovnih mest.

Infrastruktura na področju raziskav in inovacij, telekomunikacij, okolja, energije in prometa.

Ustvarjanje in razvoj finančnih instrumentov v obliki skladov tveganega

21

kapitala, posojilnih in jamstvenih skladov ter skladov za lokalni razvoj. Subvencioniranje obresti, povezovanje v omreţja, sodelovanje in izmenjava

izkušenj med regijami, mesti ter zadevnimi socialnimi, gospodarskimi in okoljskimi udeleţenci.

V obdobju 2007-2013 ima Slovenija je v okviru ESRR na voljo preko 2.275 milijonov EUR sredstev (v tekočih cenah), v razmerju 85% evropskih sredstev in 15% nacionalnih javnih virov (Inštitut za projektni management in informacijsko tehnologijo, 2007).

3.2.2 Evropski socialni sklad (ESS) Evropski socialni sklad je namenjen izboljšanju moţnosti zaposlovanja in delovnih mest, s spodbujanjem visoke stopnje zaposlenosti ter ustvarjanjem več in boljših delovnih mest. ESS podpira ukrepe drţav članic na naslednjih področjih (Evropska komisija, Evropski socialni sklad, 2007)

prilagajanje delavcev podjetnikov in podjetij na obvladovanje gospodarskih sprememb: vseţivljenjsko učenje, oblikovanje in razširjanje novih delovnih metod;

dostop do zaposlitve za iskalce zaposlitve, neaktivne osebe, ţenske in priseljence;

socialno vključevanje prikrajšanih oseb in boj proti diskriminaciji na trgu dela;

krepitev človeškega kapitala z reformo izobraţevalnih sistemov in mreţenjem izobraţevalnih ustanov.

S financiranjem navedenih področij ESS zasleduje cilj 1 – konvergenca in cilj 2 – regionalna konkurenčnost in zaposlovanje. V obdobju 2007-2013 ima Slovenija je v okviru ESS na voljo preko 889 milijonov EUR sredstev (v tekočih cenah), v razmerju 85% evropskih sredstev in 15% nacionalnih javnih virov ( Inštitut za projektni management in informacijsko tehnologijo, 2007).

3.3 Programski dokumenti Slovenije

Načrtovanje razvojnega cikla drţave (gospodarskega, socialnega, okoljskega, političnega, kulturnega in pravnega) ni nikoli zaključena zgodba. Odločanje o razvojnih politikah pomeni na začetku z identifikacijo ključnih problemov in vizij za njihovo reševanje. Na podlagi le tega se začne s časovno opredelitvijo razvojnega obdobja, nadaljuje z iskanjem najustreznejših rešitev in pripravo programskih dokumentov, opredeljevanjem finančnega okvira in se zaključi s politično potrditvijo.

22

Odkar je Slovenija članica Evropske unije, se vključuje v razvojno načrtovanje, ki je dogovorjeno na ravni drţav članic EU in Evropske komisije. V razvojno obdobje 2000-2006 se je Slovenija vključila s pripravo Drţavnega razvojnega programa 2001-2006 in sklenitvijo mednarodne pogodbe z Evropsko komisijo - Enotnega programskega dokumenta za obdobje 2004-2006. Zato se v pripravah na načrtovanje razvojnih investicij drţave v obdobju 2007-2013 lahko uči iz lastnih izkušenj in tudi na lastnih napakah.

Za črpanje evropskih sredstev mora vsaka drţava članica pripraviti programski dokument, ki opredeli namene črpanja. Slovenija je tako pripravila Drţavni razvojni program (DPR), katerega del je tudi Nacionalni strateški referenčni okvir (NSRO). DRP tako predstavlja osnovo Nacionalnega strateškega referenčnega okvirja, s čimer bo zagotovljena največja moţna komplementarnost med dejavnostmi sofinanciranimi s sredstvi EU in tistimi, ki se bodo financirali iz drugih javnih virov. NSRO podrobneje opredeli osnovne prioritete koriščenja dodeljenih evropskih sredstev, ki jih natančneje opredeljuje tudi v Operativnih programih (Vlada RS, Sluţba vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko, 2007).

V DRP so vključeni vsi tisti razvojno-investicijski programi in projekti v Sloveniji v obdobju 2007 – 2013, ki bodo financirani ali sofinancirani iz drţavnega proračuna in občinskih proračunov, NSRO pa vključuje tiste programe in projekte, ki bodo sofinancirani s sredstvi evropskega proračuna in ki bodo izpolnjevali kriterije novih uredb EU s področja kohezijske politike za obdobje 2007 – 2013 (Vlada RS, Nacionalni strateški referenčni okvir, 2007, str. 4).

3.3.1 Nacionalni strateški referenčni okvir - NSRO

Pravno podlago za črpanje sredstev kohezijske politike predstavlja Uredba Sveta o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu, ki jo dopolnjujejo bolj podrobne uredbe za posamezen sklad. Skladno z uredbami mora drţava članica pripraviti programske dokumente. Na prvi ravni so pripravili NSRO, v katerem je opravljena analiza stanja Slovenije, strategija, opredeljeni so osnovni mehanizmi doseganja zastavljenih ciljev, vključno z določitvijo števila operativnih programov in osnovnimi finančnimi razdelitvami. Pri tem je ključnega pomena, da drţava članica v tem dokumentu izkaţe usklajenost s Strateškimi smernicami skupnosti za kohezijo ter Nacionalnim programom reform.

Ena izmed ključnih opredelitev je tudi strategija NSRO, v kateri je opredeljena upravičenost za dostop do financiranja z različnih finančnih virov EU. Ukrepi za doseganje ciljev Lizbonske strategije so razporejeni po petih prednostnih razvojnih nalogah. Usmeritve in ukrepi zajemajo vse integrirane smernice za rast in zaposlovanje ter tudi odgovarjajo na dosedanja priporočila EU Sloveniji (Vlada RS, Nacionalni strateški referenčni okvir, 2007, str. 67):

23

1. Konkurenčno gospodarstvo in hitrejša gospodarska rast Ţeli se spodbuditi konkurenčnost gospodarstva in dosegati višje stopnje gospodarske rasti, predvsem pa spodbuditi hitrejši razvoj podjetništva ter malih in srednjih podjetij, oblikovati prijaznejše poslovno okolje, okrepiti prilive razvojno spodbudnih domačih in tujih naloţb v stabilnem makroekonomskem okolju. 2. Učinkovito ustvarjanje, dvosmerni pretok in uporaba znanja za gospodarski razvoj in kakovostna delovna mesta Ţeli se, da bo Slovenija bolje kot do zdaj uporabljala domače in tuje znanje za svoj gospodarski razvoj. S tem bomo spodbudili oblikovanje inovativnejšega in tehnološko naprednejšega gospodarstva ter odpiranje kakovostnejših delovnih mest za bolj izobraţeno in usposobljeno delovno silo. Temeljna sprememba na tem področju je okrepitev sodelovanja med raziskovalnim oziroma akademskim področjem in gospodarstvom.

3. Učinkovitejša in cenejša država Temeljna sprememba na tem področju je povečanje učinkovitosti drţave, kar se bo doseglo z višjimi standardi profesionalnosti in preglednosti delovanja javne uprave, izboljšanjem kakovosti njenih storitev in krepitvijo njene svetovalne vloge.

4. Sodobna socialna država in večja zaposlenost Ustvariti okolje, v katerem bodo ljudje laţje in hitreje našli delo, hkrati pa bodo uţivali tudi potrebno raven socialne zaščite. Temeljna sprememba je spodbujanje brezposelnih oseb in prejemnikov socialnih transferjev za aktivno iskanje dela in razvijanje njihovih sposobnosti ter za sprejemanje občasnih in začasnih zaposlitev. Drţava jim bo pri tem pomagala s spremenjeno politiko zaposlovanja in spodbudami za vlaganje v izobraţevanje in usposabljanje. 5. Ukrepi za doseganje trajnostnega razvoja Ukrepi različnih usmeritev so poleg uresničevanju sektorskih ciljev namenjeni tudi zagotavljanju trajnostnega razvoja Slovenije. Veliko ukrepov na tem področju je predvsem nacionalne narave in niso neposredno povezani z izvajanjem Lizbonske strategije, vsekakor pa se bodo izvajali v skladu s Strategijo razvoja Slovenije. To so na primer ukrepi na področju trajnostnega obnavljanja prebivalstva, izboljšanja zdravja, pa tudi ukrepi na področju razvoja nacionalne identitete in kulture.

24

TABELA 2: MATRIKA RAZVOJNO – INVESTICIJSKIH PRIORITET DRŢAVNEGA RAZVOJNEGA PROGRAMA IN VSEBINSKIH PRIORITET EVROPSKEGA SKLADA ZA REGIONALNI RAZVOJ (ESRR), EVROPSKEGA SOCIALNEGA SKLADA (ESS) IN KOHEZIJSKEGA SKLADA (KS)

Razvojno investicijska prioriteta DRP Upravičenost za dostop do financiranja iz virov EU

ESRR ESS KS

1. Konkurenčno gospodarstvo in hitrejša rast 1 1 1

2. Učinkovito ustvarjanje, dvosmerni pretok in uporaba znanja za gospodarski razvoj in kakovostna delovna mesta

1 1 3

3. Učinkovita in cenejša drţava 2 1 3

4. Moderna socialna drţava in večja zaposlenost 2 1 3

5. Povezovanje ukrepov za doseganje trajnejšega razvoja

1 1 1

Vir: Vlada RS, Nacionalni strateški referenčni okvir (2007, 66)

Upravičenost / prioriteta za dostop do financiranja iz različnih virov EU sredstev je klasificirana v naslednje tri skupine: 1 – visoka prioriteta za financiranje, 2 – »upravičeno« za financiranje, 3 – nizka prioriteta za financiranje.

Poleg sredstev drţavnega in občinskih proračunov ter sredstev kohezijske politike EU je za financiranje razvojno-investicijskih prioritet DRP vire moţno pridobiti tudi iz naslova drugih politik in institucij. Med drugimi viri velja posebej izpostaviti Evropski sklad za razvoj podeţelja (ESRP) ter Evropski sklad za ribištvo ter Evropsko investicijsko banko (EIB). Slovenija prav tako namerava nadaljevati z dobrim sodelovanje z EIB-jem, ki predstavlja zelo pomemben vir financiranja v finančnem sektorju (npr. za spodbujanje razvoja malih in srednjih podjetij), pa tudi na ravni občin in posameznih podjetij (Vlada RS, Nacionalni strateški referenčni okvir, 2007, str. 71). 3.3.2 Operativni programi

Na osnovi NSRO so pripravljeni trije operativni programi, ki preko skladnega niza razvojnih prioritet določajo razvojno strategijo in cilje razvoja, ki jih ţeli drţava Slovenija na posameznem področju doseči s finančno pomočjo evropskih skladov (Vlada RS, Nacionalni strateški referenčni okvir, 2007, str. 5). 1. Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov

Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013 predstavlja skupni programski dokument Slovenije in EU, ki je sprejet na predlog drţave članice, po uskladitvi z Evropsko komisijo, ko slednja sprejme odločitev o potrditvi ter ga obe partnerici tudi skupaj izvajata in financirata.

25

Slovenija bo usmerila razpoloţljiva sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj, drugih finančnih virov in sredstva ustreznega lastnega sofinanciranja v gospodarsko konvergenco drţave. Na ta način ţeli Slovenija doseči dolgoročno vizijo in cilje razvoja Slovenije (Vlada RS, Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, 2007, str. 5).

26

TABELA 3: OPERATIVNI PROGRAM (OP) ZA KREPITEV REGIONALNIH RAZVOJNIH POTENCIALOV RAZVOJNA PREDNOSTNA USMERITEV

SREDSTVA EU 2007-2013 v EUR

% OP % CELOTNIH RAZP. SREDSTEV

NOSILCI (ministrstvo)

1. Konkuren čnost podjetij in raziskovalna odli čnost

402.133.645 23,5 9,8 MG

1.1. Izboljšanje konkuren čnih sposobnosti podjetij in raziskovalna odli čnost

235.231.380 13,8 5,7 MG in MVZT

1.2. Spodbujanje podjetništva 166.902.265 9,8 4,1 MG

2. Gospodarsko-razvojna infrastruktura 396.934.393 23,2 9,7 MG

2.1. Gospodarsko-razvojno-logisti čna središ ča (infrastrukturne platforme)

194.906.001 11,4 4,8 MG in MŠŠ

2.2. Informacijska druţba 90.013.449 5,3 2,2 MG in MVZT

2.3. Razvoj izobraţevalno-raziskovalne infrastrukture

112.014.943 6,6 2,7 MVZT

3. Povezovanje naravnih in kulturnih potencialov

263.235.116 15,4 6,4 MG

3.1. Dvig konkuren čnosti turisti čnega gospodarstva

128.817.184 7,5 3,1 MG in MŠŠ

3.2. Mreţenje kulturnih in naravnih potencialov za razvoj storitev

67.208.966 3,9 1,6 MK

3.3. Športna-rekreacijska infrastruktura 67.208.966 3,9 1,6 MK

4. Razvoj regij 619.442.634 36,2 15,1 SVLR

4.1. Regionalni razvojni programi 585.838.151 34,3 14,3 SVLR

4.2. Razvoj obmejnih območ ij s Hrvaško 33.604.483 2,0 0,8 SVLR

5. Tehnič na pomoč 28.003.734 1,6 0,7 SVLR

SKUPAJ OP ZA KREPITEV REGIONALNIH RAZVOJNIH POTENCIALOV

1.709.749.522

100,00

41,7

Vir: Vlada RS, Sluţba vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko, 2007

Iz zgornje tabele je razvidno, da je največ sredstev namenjenih razvoju regij in sicer kar 36,2% vseh sredstev. Sledi konkurenčnost podjetij in raziskovalna odličnost, gospodarsko razvojna struktura, povezovanje naravnih in kulturnih potencialov in nazadnje tehnična pomoč.

2. Operativni program razvoja človeških virov

Skupni cilj Operativnega programa razvoja človeških virov je doseganje večje zaposlenosti, socialne vključenosti, višjega ţivljenjskega standarda ljudi ter zmanjšanje regionalnih razlik, kar bo moč doseči s povečanim vlaganjem v ljudi, katerih človeški kapital bo zagotavljal večjo stopnjo inovativnosti, zaposljivosti in gospodarske rasti. Slovenija namenja v ta program največ sredstev Evropskega socialnega sklada (Vlada RS, Operativni program razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, 2007, str. 5).

27

TABELA 4: OPERATIVNI PROGRAM (OP) RAZVOJA ČLOVEŠKIH VIROV RAZVOJNA PREDNOSTNA USMERITEV

SREDSTVA EU 2007-2013 v EUR

% OP % CELOTNIH RAZP. SREDSTEV

NOSILCI (ministrstvo)

1. Spodbujanje podjetništva in prilagodljivosti 262.114.965 34,7 6,4 MDDSZ

1.1. Strokovnjaki in raziskovalci za konkuren čnost podjetij 103.053.747 13,6 2,5 MVZT in MG

1.2. Izobraţevanje in usposabljanje za konkurenč nost in zaposljivost

63.848.517 8,4 1,6 MDDSZ

1.3. Štipendijske sheme 50.406.724 6,7 1,2 MDDSZ

1.4. Pospeševanje razvoja novih zaposlitvenih moţnosti 44.805.977 5,9 1,1 MDDSZ

2. Spodbujanje zaposljivosti iskalcev dela in neaktivnih

140.018.678 18,5 3,4 MDDSZ

3. Razvoj človeških virov in vseţivljenjskega u čenja

164.661.966 21,8 4,0 MŠŠ

3.1. Izboljšanje kakovosti in u činkovitosti sistemov izobraţevanja in usposabljanja

60.488.069 8,0 1,5

MŠŠ

3.2. Izboljšanje usposobljenosti posameznika za delo in ţivljenje v druţbi temelječ i na znanju

85.131.357 11,3 2,1 MŠŠ

3.3. Kakovost, konkurenč nost in odzivnost visokega šolstva 19.042.540 2,5 0,5 MVZT

4. Spodbujanje socialne vklju čenosti 63.848.517 8,4 1,6 MDDSZ

4.1. Okrepitev socialne vklju čenosti in boj proti diskriminaciji 49.286.575 6,5 1,2 MDDSZ

4.2. Pove čati dostopnost in enake moţnosti v sistemu vzgoje in izobraţevanja

5.600.747 0,7 0,1 MŠŠ

4.3. Kultura v podporo socialni vklju čenosti druţbenih skupin 8.961.195 1,2 0,2 MK

5. Institucionalna in administrativna usposobljenost 97.051.506 12,8 2,4 MJU

5.1. Uč inkovita in uspešna javna uprava 36.404.856 4,8 0,9 MJU in MP

5.2. Reforma institucij na trgu dela 20.162.690 2,7 0,5 MDDSZ

5.3. Spodbujanje razvoja nevladnih organizacij in civilnega dialoga

13.441.793 1,8 0,3 MJU

5.4. Izboljšanje zdravstvenega stanja prebivalstva 27.042.167 3,6 0,7 MZ

6. Tehni čna pomoč 28.003.739 3,7 0,7 SVLR

SKUPAJ OP RAZVOJA ČLOVEŠKIH VIROV 755.699.371 100,00 18,4

Vir: Vlada RS, Sluţba vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko, 2007 Kakor kaţe tabela 4, je kar 34,7% sredstev namenjenih spodbujanju podjetništva in prilagodljivosti, ki se začne ţe s štipendiranjem bodočih podjetnikov. 3. Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture Skupni cilj tega programa je zagotoviti pogoje za rast z zagotavljanjem trajnostne mobilnosti, izboljšanju kakovosti okolja in izgradnja ustrezne infrastrukture. Sestavljen je iz razvojnih prioritet s področja prometa v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj, v preteţni meri pa v okviru Kohezijskega sklada (Vlada RS, Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-

28

2013, 2007, str. 6). TABELA 5: OPERATIVNI PROGRAM (OP) RAZVOJA OKOLJSKE IN PROMETNE INFRASTRUKTURE RAZVOJNA PREDNOSTNA USMERITEV

SREDSTVA EU 2007-2013 v EUR

% OP % CELOTNIH RAZP. SREDSTEV

NOSILCI (ministrstvo)

1. Ţelezniška infrastruktura 398.189.019 24,3 9,7 MzP

2. Cestna, pomorska in letalska infrastruktura - KS

292.749.300 17,9 7,1 MzP

3. Prometna infrastruktura - ESRR 224.029.886 13,7 5,5 MzP

4. Ravnanje s komunalnimi odpadki 205.568.426 12,6 5,0 MOP

5. Varstvo okolja - področje voda 325.483.339 19,9 7,9 MOP

6. Trajnostna energija 159.886.553 9,8 3,9 MOP

7. Tehnična pomoč - KS 29.693.221 1,8 0,7 SVLR

SKUPAJ OP RAZVOJA OKOLJSKE IN PROMETNE INFRASTRUKTURE

1.635.599.744

100,00

39,9

Vir: Vlada RS, Sluţba vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko, 2007 Za operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture so namenjena sredstva iz kohezijskega sklada, največ, 398.189.019 EUR je namenjenih posodobitvi ţelezniške infrastrukture.

3.4. Zdruţljivost drţavnih pomoči s strukturnimi Strukturne pomoči same ne pomenijo drţavnih pomoči, ampak predstavljajo drţavne pomoči le tista sredstva Evropske unije, ki izpolnjujejo pogoje iz 87. Člena PES. Finančna pomoč se tako posreduje tudi v obliki delnega financiranja drţavnih pomoči. Pri prikazu obsega in strukture strukturnih pomoči Evropska komisija upošteva sredstva iz strukturnih skladov, kohezijskega sklada in sredstva raziskovanja in tehnološkega razvoja Skupnosti.

Koristi prejemnikov strukturnih pomoči, ki sodijo med javne ustanove, ne predstavljajo drţavnih pomoči. Drţavno pomoč lahko predstavljajo le tiste strukturne pomoči, pri katerih ima vpliv na njihovo dodeljevanje posamezna drţava članica. Tako se določeni nameni strukturnih pomoči uvrščajo med drţavne pomoči, nekateri, kot npr. gradnja javne infrastrukture pa ne (Hancher et al, 1999, str. 28).

Ločitev pomoči na drţavne pomoči in tiste pomoči, ki sodijo med strukturne pomoči in predstavljajo drţavne pomoči ni mogoča, ker objavljeni podatki o dodeljenih drţavnih pomočeh ne razlikujejo med drţavnimi pomočmi drţav članic in drţavnimi pomočmi, dodeljenimi preko evropskih skladov in institucij. Obveznost

29

Evropske komisije v zvezi z nadzorom drţavnih pomoči na tem področju je zgolj v tem, da le-ta pred končnim sprejetjem ukrepov s področja strukturnih pomoči preveri njihovo zdruţljivost z vidika pravil o dodeljevanju drţavnih pomoči.

30

4 POMOČ MALIM IN SREDNJE VELIKIM (MSP) PODJETJEM V SLOVENIJI 4.1 Opredelitev pojma malo in srednje veliko podjetje

Na podlagi Zakona o gospodarskih druţbah – ZGD1 se podjetja oziroma druţbe razvrščajo na mikro, majhne, srednje in velike druţbe z uporabo navedenih meril na bilančni presečni dan letne bilance stanja (RS - Zakon o gospodarskih druţbah št.001-03/92-1/69):

povprečno število delavcev v poslovnem letu, čisti prihodki od prodaje in vrednost aktive.

Mikro druţba je druţba, ki izpolnjuje dve od teh meril: povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega deset , čisti prihodki od prodaje ne presegajo 2.000.000 eurov in vrednost aktive ne presega 2.000.000 eurov .

Majhna druţba je druţba, ki ni mikro druţba po prejšnjem odstavku, in ki izpolnjuje dve od teh meril: povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega 50, čisti prihodki od prodaje ne presegajo 7.300.000 eurov in vrednost aktive ne presega 3.650.000 eurov.

Srednja druţba je druţba, ki ni mikro druţba po drugem odstavku tega člena ali majhna druţba po prejšnjem odstavku, in ki izpolnjuje dve od teh meril: povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega 250, čisti prihodki od prodaje ne presegajo 29.200.000 eurov in vrednost aktive ne presega 14.600.000 eurov.

Velika druţba je druţba, ki ni mikro ali majhna ali srednja druţba. V vsakem primeru so velike druţbe banke, zavarovalnice, borze vrednostnih papirjev in druţbe, ki morajo pripraviti konsolidirano letno poročilo. Majhna in srednje velika podjetja so hrbtenica slovenskega, pa tudi evropskega gospodarstva. V Sloveniji imamo skoraj 97.000 malih in srednje velikih podjetij, ki predstavljajo kar 99,7 % vseh podjetij in zaposlujejo 64,7 % vseh zaposlenih. (RS - Slovenija jutri-drţava blaginje, 2006, str. 6)

4.2 Malo in srednje veliko podjetje danes

Slovenijo je nujno potrebno pripeljati ob bok evropskim drţavam, zato pa je potrebno poleg podjetniške inovativnosti, pripravljenosti tveganja, zaznavanja

31

priloţnosti, uspešnega marketinga tudi aktivna vloga drţave, ki narekuje več podjetniške kulture, učinkovito in popolno podporno okolje, zadostna in popolna infrastruktura, več vlaganj v razvoj in s tem povezane naloţbe, zelo dobro povezovanje gospodarstva z znanostjo, dovolj visoko usposobljenih kadrov v gospodarstvu, zadostna podpora na področju inovacij ter dovolj ugodnih in tudi posebnih finančnih virov. Eden izmed temeljev razvoja malih in srednjih podjetij je seveda podjetništvo (RS - Slovenija jutri-drţava blaginje, 2006, str. 9). MSP najdemo praktično v vseh gospodarskih sektorjih, največ pa jih je v storitvenem, kjer tudi zagotavljajo največji deleţ zaposlitve. Manjša podjetja so še posebej značilna v trgovini, turizmu, poslovno-komunikacijskih storitvah (računalniško programiranje, procesiranje informacij, trţenje, raziskovalno-razvojne dejavnosti, poslovne organizacije in razvoj človeških virov) in v gradbeništvu (Ţakelj, 2004, str.14).

4.2.1 Dejavniki delovanja MSP 1

Dejavnike, ki vplivajo na delovanje MSP, lahko razdelimo na zunanje, na katere podjetja sama ne morejo vplivati in notranje, na katere lahko podjetja vsaj delno vplivajo.

Zunanji dejavniki

1. Makroekonomsko okolje V nestabilnem okolju imajo MSP manj moţnosti za uspešno delovanje kot velika podjetja, zato je zagotavljanje stabilnega makroekonomskega okolja (nizka inflacija, trdna domača valuta, visoka stopnja zaposlenosti, proračunsko ravnovesje in uravnoteţena plačilna bilanca) osnova za uspešno ustanavljanje, rast in razvoj podjetij. Veliko vlogo pri tem ima Evropska unija s koordinacijo ekonomskih politik drţav članic, z vodenjem politike ekonomske in denarne unije (EMU) ter s pomočjo politike prihodkov in odhodkov evropskega proračuna.

2. Trgovinska politika Restriktivna trgovinska politika postavlja MSP v podrejen poloţaj zaradi visokih transakcijskih stroškov, ki pri MSP predstavljajo večji deleţ v celotnih stroških kot pri velikih podjetjih (zmanjšanje konkurenčnosti MSP).

3. Regulatorno in administrativno okolje Regulatorno okolje je pomembno pri preprečevanju nelojalne konkurence, zagotavljanju socialnih pravic zaposlenih, varnosti in zdravja pri delu, zaščite okolja, zaupanje potrošnika ter razvoj podjetniških iniciativ (odstranjevanje ovir za vstop novih podjetij na trg). Dolgoročni administrativni postopki povzročajo visoke stroške, čemur sledi slabša konkurenčnost, inovativnost, rast, odpiranje novih delovnih mest in podobno.

32

Notranji dejavniki

1. Dostop do informacij Za MSP je pridobivanje informacij mnogo večji strošek kot za velika podjetja, zaradi česar si MSP pomagajo z medsebojnimi povezavami v tehnološke mreţe ali grozde. Hitrejši dostop lahko omogoči tudi drţava. V Sloveniji so poleg Euro-Info centrov tudi lokalni podjetniški centri in pospeševalni centri. Pomembno vlogo pri vsem tem ima tudi projekt e-VEM (vse na enem mestu).

2. Dostop do sodobne tehnologije in znanja Pri pridobivanju in izkoriščanju sodobne tehnologije si MSP laţje pomagajo preko povezav z velikimi domačimi in tujimi podjetji ter preko drugih MSP v tehnoloških mreţah. Pri tem lahko s spodbujanjem tujih investicij pripomore tudi drţava.

3. Kakovostna delovna sila Kakovostna delovna sila je v osnovi rezultat sodobnega in uspešno delujočega izobraţevalnega sistema, sama kakovost pa je odvisna tudi od internega usposabljanja v podjetjih, v kar pa MSP vlagajo veliko manj kot velika podjetja, a se stanje počasi spreminja.

4. Dostop do finančnih virov V veliki meri je odvisen od poslovne uspešnosti podjetja, vendar hkrati tudi od razvitosti finančnih trgov, drţavnih spodbud in odnosa bank do MSP. Trg vrednostnih papirjev, tvegani kapital in drugi viri kapitalskega financiranja zasedajo čedalje pomembnejše mesto v konkurenčnih gospodarstvih, saj nematerialna sredstva (raziskave in razvoj) ni mogoče uporabiti za zavarovanje kreditov pri bankah.

TVEGANI KAPITAL je posebna oblika lastniškega kapitala zasebnikov ali investicijskih podjetnikov, vloţen v posameznika, ki ima izvirno idejo ali patent, v mlada, hitro rastoča podjetja, ki bi imela sicer teţave pri pridobivanju bančnih kreditov. Glavni cilj investitorjev pa je dolgoročni kapitalski dobiček, ki poplača prejeto tveganje, zato investitorji tudi aktivno sodelujejo pri vodenju podjetja.

POSLOVNI ANGELI so zasebni neformalni investitorji v mala podjetja, ki so na začetku svoje poti. Tu gre pogosto za nekdanje poslovne managerje in podjetnike, ki poleg financ nudijo tudi svoje znanje.

BAČNI KREDITI so za MSP zelo pomembni, saj izposojanje pri bankah ostaja v Sloveniji primaren in dominanten vir financiranja. Vendar pa so banke znane po svoji nefleksibilnosti in nagnjenosti k izogibanju tveganja, zato kredit MSP velikokrat odklonijo.

____________________________________________________________ 1

Povzeto po Ţakelj, 2004, str. 16-19

33

4.2.2 Marketing kot sredstvo preţivetja Marketing je skupek aktivnosti, ki je v celoti usmerjen k dobičkonosnosti, ker predvideva delovanje vseh v podjetju na tem, da bi čim več porabnikov čim pogosteje kupovalo čim več izdelkov, ki prinašajo čim večji zasluţek. Za to pa so potrebna finančna sredstva, ki se porabijo za marketinške aktivnosti kot so npr. oglaševalske akcije ali promocijski material (Stanič, 2006, str. 6). Podjetje lahko razpolaga z inovativnimi izdelki, ustvarjalnimi delavci, najsodobnejšo tehnologijo, z dovolj začetnimi finančnimi sredstvi, vendar ne bo uspešno, če nima sposobnega kadra, ki zna izdelke promovirati, uspešno izvajati marketinške akcije in nenazadnje prodajati. Uspešna prodaja pa je ključ uspeha vsakega podjetja. Vendar pa se večino MSP srečuje s finančnimi problemi, saj brez finančnih sredstev ni marketinških akcij, ni prepoznavnosti blagovne znamke, ni uveljavitve podjetja na trgu. Za podjetja je najpomembneje, da se lahko hitro odzovejo na priloţnosti in nevarnosti v poslovnem svetu ter prilagodijo novim razmeram. Z dobrim poznavanjem finančnega trga in pomoči s strani drţave, marketinškega trga in konkurenco ter poslovno ţilico podjetnika, podjetje preţivi, se razvija in raste. Sodobna informacijska in komunikacijska tehnologija je najpomembnejši dejavnik razlikovanja, ki podjetjem pomaga tako povečati storilnost kot tudi oskrbo zaposlenih z najnovejšimi komunikacijskimi tehnologijami in doseganje večje konkurenčnosti na domačem in mednarodnem trgu. Podjetja vedno bolj cenijo tehnologije, ki povečujejo storilnost mobilnih zaposlenih, s čimer bodo lahko dostopali do omreţja podjetja ne glede na lokacijo dostopa (Cisko Slovenija, 2007). Hiter razvoj na področju uporabe novih tehnologij, zlasti informacijsko-komunikacijskih (IKT) in Interneta, odpira MSP številne nove moţnosti za vstop in učinkovito poslovanje na globalnih trgih. Z uvajanjem novih informacijsko-komunikacijskih tehnologij v poslovanje postajajo aktivnosti podjetij vsebinsko, geografsko in časovno praktično neomejene. Glede na to, da so mala in srednje velika podjetja dokaj fleksibilna, je pričakovati, da se bodo hitro in učinkovito prilagodila spreminjajočim se trţnim pogojem na domačih in tujih trgih in izkoristila prednosti uporabe novih, sodobnih tehnologij, ki se kaţejo predvsem v odpiranju novih poslovnih priloţnosti ter v učinkovitem premoščanju različnih ovir pri vstopanju na zanimive tuje trge. Eden izmed izbranih projektov namenjenih spodbujanju uvajanja "e-poslovanja" je tudi projekt “eMarketing – orodje za osvajanje evropskega trţišča”, ki ga je Center razvoja človeških virov razvil v sodelovanju s partnerji iz Slovenije in Avstrije, Namen projekta je bil spodbuditi mala in srednje velika podjetja iz Podravske regije in na avstrijske Štajerske k uporabi sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije in interneta kot orodja za čezmejni marketing ter razvoj inovativnih on-line marketinških orodij za podporo izvajanju marketinških aktivnosti MSP (Center RČV, 2007).

34

4.3 Spodbujanje podjetništva in MSP v Sloveniji Strukturne spremembe v svetu, preoblikovanje svetovnega, političnega in ekonomskega zemljevida, globalizacija in regionalizacija mednarodnega gospodarstva nalagajo vsem, posebno pa majhnim drţavam, da najdejo svoje mesto v porajajočih se novih odnosih in ureditvi (Čavničar, 2003, str. 181).

Načrtovani oziroma nameravani razvoj lahko povzroči korenite spremembe v podjetju in na njegovih posameznih področjih. Na razvoj podjetja ni mogoče neomejeno vplivati, saj vedno delujejo tudi samorazvojne sile, ki se jih ne da usmerjati. Pionirsko podjetje je za razliko od podjetij v drugih fazah (faza rasti, zrelosti, preobrat) pod pritiskom vedno novih kratkoročnih zahtev. Zelo intenzivno se ukvarja z vprašanji operativnega vodenja: od razvoja izdelka, prek trţenja, raznoraznih stikov s kupci in trgovci do podrobnosti v financah (Pumpin, 1995, str. 22, 156). Kar 99,7 odstotka vseh gospodarskih subjektov v Sloveniji sodi v razred mikro, malih in srednje velikih podjetij, pravila igre med podjetji na trgu pa vseeno postavlja majhna skupina velikih podjetij. Čeprav velika podjetja brez malih teţko preţivijo, v tem odnosu ne gre za enakovredno partnerstvo, saj se mala podjetja velikokrat pojavljajo v podrejeni vlogi, poudarja Dr. Viljem Pšeničny (Vinkovič, 2006, Podjetnik).

Slovenski podjetniki se pri svojem poslovanju srečujejo s številnimi ovirami. Dostop do alternativnih virov financiranja (tvegani kapital) je slabši kot v drugih članicah EU. Največjo oviro pri poslovanju jim predstavlja plačilna nedisciplina, neustrezna davčna politika in preobseţna birokracija (Ţakelj, 2006, str. 20). 4.3.1 Konkurenca Nastop na globalnem trgu in izzivi globalne konkurence so spremenili sam pomen konkurence. Globalizacija ruši stare ovire trgovanja in pogosto vpliva na prestrukturiranje podjetij. Tempo sprememb na trgu lahko dohiteva samo sposobno podjetje, ki je visoko produktivno. To pa pomeni, da se mora na zahteve kupcev odzvati s hitrostjo gliserja in ne oceanke (Koren, 2006, str. 13-14). Strategija razvoja Slovenije, ki je bila sprejeta junija 2005, poudarja prednostno razvojno nalogo „konkurenčno gospodarstvo in hitrejša gospodarska rast“. Le-ta naj bi med drugimi pripomogla k izboljšanju dostopa MSP do finančnih virov, (na primer sistem podeljevanja drţavnih pomoči po načelu „vse na enem mestu“, laţji dostop do začetnega in tveganega kapitala, enostavnejši in cenejši bančni postopki kreditiranja) in razvila podjetništvu prijaznejše podporno okolje (Ţakelj, 2006, str. 20-26).

35

4.3.2 Vloga drţave V drţavah, tudi Sloveniji, ki poudarja razvojno vlogo MSP, so vladne politike oblikovane in vodene tako, da omogočajo spodbujanje in nastajanje velikega števila novih podjetij ter podpirajo razvoj najuspešnejših med njimi. V začetni fazi razvoja so za podjetja pomembne spodbude v poenostavljeni regulativi, v fazi rasti pa davčne spodbude. Glavni vir finančne pomoči EU za MSP so strukturni skladi, po višini zagotovljenih sredstev pa izstopata Evropski sklad za regionalni razvoj in Evropski socialni sklad, preko katerih se v Slovenija zagotavlja visok deleţ pomoči. Pomembno vlogo v EU za MSP imata tudi Sklad za razvoj podeţelja (razvoj v kmetijstvu in gozdarstvu) ter Skupna evropska sredstva za mikro in srednje velika podjetja – JEREMIE (skupna pobuda Evropske komisije, Evropskega investicijskega sklada in Evropske investicijske banke, katerih cilj je laţji dostop do finančnih sredstev, mikroposojil, financiranje tveganega kapitala, jamstva ), ki se upravlja kot sestavni del programov Evropskega sklada za regionalni razvoj (RS - Podpora EU za podporo MSP, 2006). Vladne programe spodbujanje MSP in podjetništva v Sloveniji lahko vodijo različni izvajalci: drţavne institucije, mreţe podjetniških centrov na drţavni in lokalni ravni, ki sodelujejo z enotami gospodarske in obrtne zbornice, z osebnimi svetovalci in drugimi nevladnimi organizacijami, ki jih v grobem delimo na (Ţakelj, 2004, str. 20): trde, med katere sodijo finančni inštrumenti, zagotavljanje ustreznih zemljišč in

prostorov za poslovno dejavnost, oblikovanje poslovnih con, tehnoloških parkov in inkubatorjev ter

mehke, med katere sodijo podporne informacijske storitve, svetovalne storitve

ter programe izobraţevanja in usposabljanja. Ob upoštevanju vloge MSP pri prestrukturiranju gospodarstev je naloga drţave, da promovira razvoj podjetništva, pospešuje nastajanje novih podjetij in izboljša dostop do tveganega kapitala in drugih virov financiranja. Drţava mora delovati v smeri krepitve mreţ poslovnih angelov, ki omogočajo vzpostavljanje povezav med manjšimi podjetji in perspektivnimi investitorji, zmanjšati administrativne ovire pri nastajanju in spreminjanju podjetij in nuditi podporo pri ustanavljanju grozdov in poslovnih povezav med podjetij. 4.3.3 Podporno okolje Ministrstvo za gospodarstvo-MG Vizija ministrstva za naslednja obdobja je podpora nadaljnji krepitvi mednarodne konkurenčnosti slovenskih podjetij. Tako bo ministrstvo prispevalo k zmanjševanju tveganj za podjetja in za posameznike zaradi vse večjih in vse hitrejših sprememb,

36

s tem pa tudi k zmanjševanju odpora do sprememb, ki so danes bolj kot kadarkoli prej gibalo napredka in mednarodne konkurenčnosti. Cilji ministrstva so med drugimi tudi hitrejšo in učinkovitejšo internacionalizacijo malih in srednjih podjetij in v razvoj podporne infrastrukture ter spodbujanje investicij v nove proizvodne zmogljivosti (RS - Program ukrepov za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti za obdobje 2007-2013, 2006).

Ministrstvo za gospodarstvo prek evropskih skladov namenja sredstva za ustanavljanje tehnoloških parkov in podjetniških inkubatorjev. Podjetniški inkubator je ustanova, ki ima v lasti prostore, ki jih za določen čas, običajno do treh let, pod ugodnimi pogoji oddaja novo nastalim podjetjem, hkrati pa jim ponuja tudi svetovalne, upravne in pisarniške storitve in je namenjen vsem dejavnostim, medtem ko so tehnološki parki osredotočeni le na inkubacijo visokotehnoloških podjetij (Podjetniški inkubatorji, 2008).

Ministrstvo za finance- MF Poleg nalog, povezanih z drţavnim proračunom, davčnimi in carinskimi zadevami, javnim računovodstvom, makroekonomskimi analizami in stanji ter ostalim, je Ministrstvo za finance pristojno tudi za opravljanje nalog na področju drţavnih pomoči. S svojim delovanjem lahko bistveno pripomore k spremembi zakonov, ki se dotikajo drţavnih pomoči in jih oblikuje tako, da so prebivalstvu jasni, dostopni in enostavni ter v skladu z evropsko zakonodajo. Od 01.05.2004 ima vlogo plačilnega organa za sredstva kohezijskega in strukturnih skladov (RS - Sektor za spremljanje drţavnih pomoči, 2007). Gospodarska zbornica Slovenije - GZS GZS zastopa stališča in interese vseh podjetij pred lokalno in drţavno upravo, sindikati, v Ekonomsko socialnem svetu in pred organi EU, ter pri zagotavljanju pogojev za gospodarski razvoj. Podjetjem, kot članom GZS nudi poslovne informacije, pridobivanje vseh potrebnih listin na enem mestu, mednarodno poslovanje, izobraţevanje, vpliva na zakone in predpise, odpira nove trţne poti, prilagojene posameznim podjetjem ter skrbi za varstvo okolja, saj sodeluje v mednarodnem okoljskem projektu. Obrtna zbornica Slovenije – OOZS Obrtniki in podjetniki, ki opravljajo obrtne in obrti podobne dejavnosti, se zdruţujejo v Obrtni zbornici Slovenije, da bi uresničevali svoje kratkoročne in dolgoročne poslovne in strokovne interese v Sloveniji in Evropski uniji. Njihovi dolgoročni cilji so zagotoviti zaščito interesov MSP, jim omogočiti rast in razvoj, odpirati nove trge in povezovanje obrtnikov v EU in deţelah JV Evrope, razviti mreţo informiranja, ščititi domačo in umetnostno obrt, ki so pomemben element promocije Slovenije.

Obrtna zbornica Slovenije poleg svetovanja in izobraţevanja nudi tudi reviji Obrtnik in Podjetnik, v katerih so najnovejši članki s področja zakonodaje, sociale,

37

trţnih poti, skratka vse, kar obrtnik pri svojem poslovanju potrebuje.

Javna agencija RS za podjetništvo in tuje investicije – JAPTI Agencija deluje z namenom ustvarjanja konkurenčnega gospodarstva in inovativnega okolja, delovanja na področju podjetništva in podjetniškega okolja, tujih neposrednih investicij, internacionalizacije podjetij, razvoja in pospeševanje finančnega okolja, partnerstva med akademsko in gospodarsko sfero, znanja za gospodarstvo ter zagotavljanja informacij, znanja in virov financiranja za podjetja (JAPTI, 2007).

Slovenski podjetniški sklad Slovenski podjetniški sklad (v nadaljevanju Sklad) je osrednja javna finančna institucija Republike Slovenije, ustanovljena z namenom izboljšanja dostopa do finančnih virov MSP v Sloveniji. Kot izvajalska institucija Ministrstva za gospodarstvo za finančno podporo podjetniškemu sektorju v Sloveniji vsako leto razpisuje drţavne pomoči za razvojne investicije v podjetniškem sektorju v Sloveniji, pri tem pa tesno sodeluje z ostalimi domačimi in mednarodnimi finančnimi institucijami kot so poslovne banke, Evropski investicijski sklad in Evropsko zdruţenje garancijskih shem. Sklad mora seznanjati slovenska podjetja s skupnimi evropskimi pravili koriščenja drţavnih pomoči za razvojne projekte, ki so zelo stroga, natančna in zahtevajo tudi določene birokratske postopke (Slovenski podjetniški sklad, 2007).

Osnovna usmeritev pri izvajanju procesa odobravanje drţavnih pomoči za obdobje 2007-2013 je izvajanje treh močnih finančnih linij in sicer: garancijsko kreditna linija za MSP (zavarovanje investicijskih bančnih kreditov, garancije se razpisujejo na podlagi zbranih in pridobljenih sredstev, dograjevanje garancijske verige z regionalnimi garancijskimi shemami, in podobno), sofinanciranje projektov za MSP (koriščenje evropskih strukturnih sredstev za tehnološke in turistične investicije v MSP in koriščenje proračunskih sredstev za zagonske subvencije) ter lastniško financiranje MSP preko hčerinskih druţb sklada (ustanovitev javne druţbe tveganega kapitala) (Slovenski podjetniški sklad, 2007).

Vse oblike finančne pomoči Sklada sodijo med drţavne pomoči in morajo biti usklajene s skupnimi evropskimi pravili o drţavnih pomočeh.

4.4. Krediti, subvencije in garancije kot instrumenti pomoči za MSP 4.4.1 Krediti

Podjetja se odločajo za obliko financiranja, ki jim je dostopna, in to je največkrat bančno financiranje. Kljub temu da so podjetja mnenja, da so bančni krediti zanje predragi in da odnos bank do podjetij ni pravi, je to še vedno prvi vir financiranja

38

MSP tako v Sloveniji kot v Evropi. Podjetja najemajo tako kratkoročne kot dolgoročne kredite, vendar pa je pri dolgoročnih postopek pridobitve precej zapleten, veljajo stroga pravila, saj se banke ţelijo zavarovati pred morebitnim nevračilom in odvisen tudi od poslovnega načrta, ki ga podjetje pripravi. Veliko jih kredita bank ne dobi.

Poleg samih bank pa ugodne kredite za MSP ponuja tudi Slovenski podjetniški sklad. Med krediti, ki jih odobrava Sklad direktno kot neposredni kreditodajalec, ostajajo še vedno zanimivi 1) investicijski krediti za nova podjetja. Namenjeni so novim podjetjem brez predhodnih večletnih rezultatov poslovanja, ki praviloma pri bankah ne dobijo kredita za investicije. 2) mikrokrediti za mala podjetja so namenjeni financiranju obratnih sredstev. Kredit je namenjen za nemoteno poslovanje tudi v primerih, ko podjetje nima zadostnih likvidnih sredstev. 3) ugodni krediti za raziskovalno razvojne aktivnosti v MSP katerih sredstva je zagotovilo Ministrstvo za znanost, visoko šolstvo in tehnologijo, ker ţeli spodbuditi investicije v raziskave in razvoj tudi v malih in srednje velikih podjetjih. Podjetja naj bi z razvojnimi krediti financirala investicije v razvojno opremo, gradnjo razvojnih oddelkov in laboratorijev ter ostale aktivnosti, ki predstavljajo neposredno povečevanje razvojno raziskovalnih projektov v podjetju (Razpisi 2007: Slovenski podjetniški sklad finančni partner, 2007).

4.4.2. Subvencije

Subvencije so vsaka drţavna aktivnost, ki omogoča potrošnikom nabavo blaga in storitev po niţjih cenah, kot jih ponuja popolno konkurenčen zasebni sektor, ali povečuje proizvajalčev prihodek nad tistega, ki bi ga zasluţil brez subvencije. Subvencije lahko kot pomemben instrument tekoče ekonomske politike nastopajo v vlogi pospeševalca gospodarske rasti in razvoja ali samo kot alternativa pri reševanju raznih drugih ekonomskih problemov. Čeprav ni splošnega pravila, kolikšen del subvencij je priporočljiv, Slovenija sodi med drţave z nadpovprečnim deleţem subvencij v bruto domačem proizvodu v EU. (Murn, 2007, str. 1-5)

Subvencije za MSP razpisuje Slovenski podjetniški sklad in sicer za: 1) Sofinanciranje zagona inovativnih in inkubiranih podjetij v subjektih inovativnega okolja (tehnološki parki, podjetniški inkubatorji in univerzitetni inkubatorji) za nova podjetja, ki so vključena v tehnološke parke in inkubatorje ter tista, ki so prejela subvencijo v preteklih letih in nadaljujejo z razvojnimi aktivnostmi. Pomoč se dodeljuje po pravilu de minimis. 2) Sofinanciranje nakupa nove tehnološke opreme v MSP , katerih sredstva prispevata Ministrstvo za gospodarstvo v 15% deleţu in Evropski sklad za regionalni razvoj v 85% deleţu 3)Sofinanciranje turistične infrastrukture za MSP, kar pomeni nastanitvenih zmogljivosti, ki bodo vplivale na razvoj turistične destinacije (Slovenski podjetniški sklad, 2007).

39

4.4.3. Garancije

Za zavarovanje najetega kredita banke velikokrat zahtevajo garancijo nekoga, da bo kredit vrnjen, saj je garancija samostojna in nepreklicna obveza za plačilo garantiranega zneska in zavaruje kreditodajalca za primer neplačila obveznosti iz kreditnega posla.

Garancije za MSP razpisuje Slovenski podjetniški sklad in sicer za bančne investicijske kredite s subvencijo obrestne mere za spodbujanje podjetij v različne investicije, ki omogočajo konkurenčno uveljavljanje na trgu, izboljšanje trţnega poloţaja ter širitev dejavnosti. Pri tem sklad sodeluje z bankami, ki so podpisale pogodbo o medsebojnem sodelovanju. Ugodnost kredita je izraţena v niţji obrestni meri, ročnosti kredita in moţnosti koriščenja moratorija pri vračilu kreditov. Garancija Sklada predstavlja povečano moţnost pridobitve kredita za tista podjetja, ki nimajo zadostnih jamstev za zavarovanje bančnega kredita ali za podjetja, ki ţelijo del svojih jamstev sprostiti za nov investicijski ciklus. Pomoči se dodeljujejo po pravilu de minimis (Slovenski podjetniški sklad, 2007).

Z organizacijo delavnic in predstavitvijo tega produkta Sklada je zanimanje za najem te vrste kreditov v Sloveniji zelo velik. (Malenšek, 2006, Obrtnik)

Slovenski podjetniški sklad pa razpisuje tudi pogarancije za regionalne garancijske sheme, ki so namenjene spodbujanju manjših investicijskih vlaganj MSP in podjetja lahko pridobijo garancijo za zavarovanje končnega kredita pri sodelujočih regionalnih garancijskih shemah, se pravi za tiste MSP, ki se prijavijo pri regionalnih garancijskih shemah in ne na Sklad.

40

TABELA 6: PREGLED RAZPISOV SLOVENSKEGA PODJETNIŠKEGA SKLADA ZA LETO 2008

NAZIV PRODUKTA STATUS RAZPISA

VIŠINA RAZPOLOŢLJIVIH SREDSTEV V EUR

Garancije Sklada za bančne investicijske kredite s subvencijo obrestne mere

AKTIVEN 16.000.000,00

Pogarancije za regionalne garancijske sheme Razpise objavljajo regionalne garancijske sheme

Sofinanciranje (subvencije) zagona inovativnih in inkubiranih podjetij v subjektih inovativnega okolja

AKTIVEN 2.155.000,00

1. Sofinanciranje (subvencije) nakupa nove tehnološke opreme v MSP 2. Sofinanciranje za za mikro, mala in srednje velika podjetja z najmanj 1 in največ 9 zaposlenimi

1. V PRIPRAVI 2. AKTIVEN

10.576.135,72

1. Sofinanciranje turistične infrastrukture 2007-2008 2. Sofinanciranje turistične infrastrukture 2009-20011

1. AKTIVEN 2. V PRIPRAVI (v letu 2009)

20.000.000,00

Vir: Slovenski podjetniški sklad, 2007 Iz tabele je razvidno, da največ dodeljenih sredstev predstavljajo subvencije. Nekateri projekti so še v pripravi in bodo predvidoma aktivni še v tem letu oziroma v letu 2009.

Podjetja, ki prosijo za pomoč Slovenski podjetniški sklad, se še vedno premalo zavedajo, da za drţavno pomoč veljajo skupna evropska pravila. Eno teh pravil je, da mora biti drţavna pomoč nujna in je nihče ne more dobiti za nazaj. Učinki se preverjajo na podlagi namenske uporabe posojil in subvencij za projekte, ki se šele začenjajo izvajati. Sklad lahko pomaga le mikro, malim in srednje velikim podjetjem skladno s skupno evropsko definicijo zanje, ki pa upošteva tudi lastniška razmerja. Včasih so podjetniki premalo ambiciozni glede nadaljnjega razvoja podjetja in netolerantni glede skupnih evropskih pravil o dodeljevanju drţavnih pomoči podjetniškemu sektorju. Pravila so za vse drţave članice enaka in jih je treba upoštevati. Sankcije so namreč visoke - tudi vračilo drţavne pomoči z zamudnimi obrestmi vred. (Avšič, 2007, Finance)

41

5. NADZOR, SPREMLJANJE IN MERJENJE UČINKOVITOSTI DODELJENIH DRŢAVNIH POMOČI Nadzor Na splošno so drţave članice EU dolţne obvestiti Evropsko komisijo o načrtovani drţavni pomoči s priglasitvijo pred njeno izvršitvijo saj je Komisija tista, ki vrši tudi nadzor nad dodeljevanjem drţavnih pomoči. Šele po njeni odobritvi lahko drţava članica pomoč izvrši. V nekaterih primerih pa priglasitev ni potrebna in zadošča obvestilo s podatki takoj po dodelitvi pomoči. Ta poenostavitev se nanaša na področja, na katerih ima Komisija precejšne izkušnje z določenimi vrstami drţavnih pomoči, ki prispevajo k splošnemu razvoju evropskega gospodarstva. Med temi so pomoč za spodbujanje usposabljanja, zaposlovanja, MSP ter dejavnosti razvoja in raziskav, zlasti če jih izvajajo MSP. Komisija odobri po predhodnem ovrednotenju okoli 85 % vseh priglašenih ukrepov drţavne pomoči. Formalni postopek preiskave opravi samo v spornih primerih ter svojo namero o tem objavi v Uradnem listu EU. Evropska komisija prav tako preišče pomoč drţave članice EU, ki ni bila vnaprej priglašena (znana kot nezakonita pomoč). Za nezakonito pomoč lahko izve iz pritoţb podjetij ali posameznikov ali iz sredstev javnega obveščanja. Poleg obvestila Komisiji lahko tretje stranke, običajno tekmeci podjetja, spodbijajo ukrepe drţavne pomoči neposredno pred nacionalnimi sodišči (Evropska komisija, Informacije za potrošnike, 2007).

Evropska komisija je prav tako pristojna za nadzor nad celotnim zneskom in naravo drţavne pomoči, ki jo dodeli vsaka drţava članica EU. Iz njene ocene izhaja, da so drţave članice v zadnjih letih znatno zmanjšale raven drţavnih pomoči in večino drţavnih pomoči preusmerile v spodbujanje dejavnosti v skupnem interesu Evropske unije.

Spremljanje Za področje spremljanja drţavnih pomoči je v Sloveniji pristojno Ministrstvo za finance in opravlja naslednje naloge (RS - Zakon o spremljanju drţavnih pomoči št. 310-05/99-1/3):

obravnava, ocenjuje in posreduje priglasitev drţavnih pomoči Evropski komisiji,

obravnava, ocenjuje in daje mnenje za drţavne pomoči, ki pomenijo skupinsko izjemo in o pomočeh, dodeljenih po pravilu de minimis ter vodi evidence

pripravlja letna poročila in svetuje upravljavcem pomoči Nacionalni sklad Sektorja za upravljanje s sredstvi EU Ministrstva za finance prejema plačila Evropske komisije in pravočasno zagotavlja črpanje EU sredstev. V ta namen izvaja vrsto kontrol, na osnovi katerih pravilno, t.j. v skladu z evropsko in nacionalno zakonodajo, izvršuje povračila iz naslova EU sredstev v drţavni proračun in certificira upravičene izdatke. Nacionalni sklad o rezultatih upravljanja

42

s sredstvi EU poroča Vladi RS in Evropski komisiji (RS - Sektor za spremljanje drţavnih pomoči, 2007).

Merjenje učinkovitosti Poročila Evropske komisije govorijo v prid tendenci padanja stopnje drţavnih pomoči glede na BDP, kar pa lahko doseţe tudi z izgradnjo sistema za merjenje učinkovitosti dodeljenih drţavnih pomoči. Vendar pa večina drţav članic še vedno namesto sistema merjenja učinkovitosti dodeljenih drţavnih pomoči pripravlja različne vrste podrobnejših opisnih poročil, saj je le- to zahtevna naloga. V Sloveniji imamo od februarja 2004 izdelana Navodila za merjenje učinkovitosti dodeljenih drţavnih pomoči, ki določa osnove in postopke za ugotavljanje učinkovitosti dodeljenih drţavnih pomoči kot podlago za oceno uspešnosti izvajanja shem drţavnih pomoči in individualnih pomoči.

Ob sami realizaciji programov se spremlja (RS - Navodilo za merjenje učinkovitosti dodeljenih drţavnih pomoči, 2004): rezultat, ki pomeni doseţeno, narejeno uspešnost, ki pomeni primerjavo med rezultatom in planiranim ciljem učinkovitost, ki je razmerje med doseţenim rezultatom in vloţenimi sredstvi,

potrebnih za doseganje le-teh

TABELA 7: PRIMER ZA USPEŠNOST (testni podatki)

Cilj Rezultat USPEŠNOST Rezultat / planirani cilji

Socialno ekonomski

Zmanjšanje stopnje nezaposlenosti teţje zaposljivih oseb za 2% letno

Zmanjšanje stopnje nezaposlenosti teţje zaposljivih oseb za 2,2% v letu 2003

2,2/2= 110%

Vir: RS - Navodilo za merjenje učinkovitosti dodeljenih drţavnih pomoči, 2004 Iz zgornjih testnih podatkov je razvidno, da je bil cilj preseţen, saj se je stopnja brezposelnosti zmanjšala za več, kot je bilo planirano. Ministrstvo za finance zbira poročila o oceni učinkovitosti na nivoju shem in individualnih drţavnih pomočeh, podrobnejše evidence in analize o učinkovitosti dodeljenih drţavnih pomoči pa morajo voditi resorna ministrstva.

43

6. SKLEP Za dosego ekonomsko-socialnih ciljev, ki si jih je zastavila Evropska skupnost, je ključnega pomena institut Enotnega trga (single market). Pri vzpostavitvi slednjega ima poleg notranjega trga (internal market), ki ga karakterizira ukinitev ovir prostemu gibanju dobrin, storitev, kapitala in oseb ter skupne trgovinske politike, nepogrešljivo funkcijo tudi zagotavljanje nemotene konkurence. Poštena konkurenca, ki je predpogoj za ekonomsko učinkovitost trga, se lahko zagotavlja ne zgolj z reguliranjem ravnanja zasebnih subjektov, ampak je zanjo nujno potrebna tudi kontrola drţavnega ravnanja. Do leta 1999 Slovenija ni imela preglednega načina dodeljevanja drţavnih pomoči, kar se je v letu 2000 uredilo predvsem z uvedbo formalnega nadzora nad dodeljevanjem drţavnih pomočmi. Ta je v prakso pristojnih ministrstev prinesel ustreznejši način dodeljevanja drţavnih pomoči, ki je skladen s konkurenčno politiko Evropske unije. Po vstopu Slovenije v Evropsko unijo je nadzor nad dodeljevanjem drţavnih pomoči prevzela Evropska komisija. Izoblikovana so pravila o drţavnih pomočeh, ki se odraţajo v praksi delovanja Evropske komisije in Evropskega sodišča. Pravila razlikujejo med okoliščinami, v katerih je dodeljevanje drţavnih pomoči upravičeno in okoliščinami, v katerih so pomoči prepovedane zaradi njihovih negativnih učinkov. Kohezijska politika in pripadajoči strukturni skladi predstavljajo glavni instrument pomoči za skladnejši razvoj celotnega ozemlja Evropske unije. Slovenskim podjetjem je omogočeno sofinanciranje projektov iz različnih evropskih skladov, največ iz strukturnih. Delovanje vlade, usmerjeno v zagotavljanje pogojev, potrebnih za učinkovitost, prilagodljivost in inovativnost podjetij, je v nenehni aktivnosti pri strateškem usmerjanju gospodarstva. Vlada določa pravni okvir za učinkovito delovanje trţnega gospodarstva. Njen vpliv se kaţe predvsem pri aktivnem vključevanju podjetij v procese globalizacije, pri večjem podjetniškem vlaganju v razvoj novih tehnologij, pri spodbujanju hitrejšega prenosa znanja iz raziskovalnega področja v podjetja in seveda pri strateškem povezovanju podjetij. Pogoj za učinkovitost vladne politike je predvsem odprtost ekonomije v kombinaciji z drţavnimi pomočmi, saj sama drţavna pomoč nima znatnega vpliva na ekonomsko rast, če nima odprte ekonomije. Vendar pa morajo biti za večjo učinkovitost izpolnjeni še mnogi drugi pogoji. Sam namen drţavnih pomoči je omogočiti podjetju preţivetje in istočasno izboljšati njegovo produktivnost, zato mora imeti pomoč stimulativen učinek in ne nekaj, kar bo rešilo trenutno situacijo. Drţava ne more prevzeti odgovornosti za upravljavske odločitve v podjetjih, lahko pa jih spodbudi k večji učinkovitosti z ukrepi vladne politike.

44

Slovenija je v zadnjih letih podprla in ustanovila razvoj številnih subjektov podpornega okolja, njihove aktivnosti pa kaţejo na neučinkovitost predvsem na področju njihovega povezovanja, kar ne omogoča sinergije in v tem smislu enotnega podpornega okolja. Aktivnosti med različnimi subjekti se med seboj programsko prekrivajo, kar ima za posledico nepregleden in neučinkovit sistem. Prednostna naloga Slovenije je tudi razvoj nerazvitih regij, za kar drţava prav tako razpisuje drţavne pomoči. Vendar pa pomoč prejemajo tudi bogate regije, saj se nekatere vrste pomoči med seboj prekrivajo. Te pomoči naj bi prepričale delavce in podjetnike, da ostajajo v revnejših regijah (Zasavje) ne pa, da se le-ti selijo na bogatejše predele, saj bodo vseeno deleţni drţavnih pomoči, če se bo izkazalo, da po razpisnih pogojih zadovoljujejo kriterije. Tako vse večja mobilnost predstavlja problem za manj razvita območja.

Zagotovitev in ustanovitev sklada tveganega kapitala, ki ga podpira zakonska podlaga, bo prav gotovo spodbudila hitro rastoča in inovativna mala in srednje velika podjetja z lastniškimi viri. Prav tako naj bi Slovenski podjetniški sklad spodbujal investicijska vlaganja z dolţniškimi viri.

Spremembe v metodah poučevanja v šolah, kasnejšega izobraţevanja, samega vlaganja v znanje ljudi, odprta in enostavna javna uprava ter postopki za pridobivanje dokumentacije, večja plačilna disciplina, niţji davki, večje in drugačne moţnosti financiranja, kot na primer povezava tveganega kapital z drţavnimi pomočmi, kjer je interes lastnikov tveganega kapitala zelo velik in še mnogo drugih izboljšav, bi pripomogle k temu, da bi bil do doseţen rezultat mnogo večji glede na vloţena sredstva, torej učinkovit. Veliko je še ovir, ki zavirajo uspešnost slovenskih MSP, hkrati pa je veliko novih zmoţnosti in priloţnosti za uspeh, ki so se ponudila s širitvijo trţišča po vstopu v EU. Za čim boljše preskakovanje prvih in izkoriščanje drugih pa je pomembno znanje ljudi, njihova prodornost in vztrajnost. Kako učinkovita pa je oziroma bo pomoč, bodo najbolje pokazala natančna merjenja učinkovitosti dodeljenih pomoči, ki se v večini še opisujejo, z natančnejšimi navodili in izkušnjami pa bodo tudi ta pokazala, katera, kako in kje sredstva najbolje izkoristiti.

45

7. POVZETEK Drţavna pomoč pomeni poseganje drţave v nekaj, kar bi trg moral uravnavati sam. Na celotnem območju Evropske unije si prizadevajo za uravnoteţen razvoj, saj s tem omogočajo boljše in kvalitetnejše ţivljenje ljudi. Dodelitev drţavnih pomoči ima tako pozitivne kot negativne učinke, na eni strani pomeni pomoč podjetjem v teţavah, na drugi strani pa povzročitev stroškov drţavi, ki jih mora nadomestiti z primernimi politikami.

S kohezijsko politiko se uresničuje vizija enotnosti evropskega trga. Pomoč se razdeljuje preko različnih skladov med katerimi velik deleţ zavzemata Evropski sklad za regionalni razvoj in Evropski socialni sklad. Da pa Slovenija lahko črpa sredstva, mora upoštevati evropske strateške dokumente (Lizbonska strategija) na podlagi katerih je razvila nacionalne (Drţavni razvojni program, Nacionalni strateški referenčni okvir in operativni programi) in lokalne (regionalne razvojne projekte) strateške dokumente.

Mala in srednje velika podjetja ustvarjajo večino novih delovnih mest in prispevajo k doseganju ciljev na celotnem ozemlju Unije. Prispevek malih in srednje velikih podjetij h gospodarski konkurenčnosti Slovenije in Evrope je zato neprecenljiv. MSP pogosto nimajo moţnosti za oblikovanje politik, medtem ko velika podjetja z lobisti oblikujejo zakone v njihovo korist. Vendar pa se to spreminja in tako Slovenija kot ostale drţave EU vse več sredstev in podpore namenjajo prav malim in srednje velikim podjetjem.

Za pravično in pravilno dodeljevanje ter ugotavljanje učinkovitosti dodeljenih drţavnih pomoči skrbijo pristojne institucije, ki ob vsaki nepravilnosti zahtevajo pojasnila ali celo vračila sredstev.

Ključne besede: Drţavna pomoč, kohezijska politika, Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski socialni sklad, strateški dokumenti, operativni programi, majhno in srednje veliko podjetje, podporno okolje. ,politicianspolitikaofkonkurencecompetitionrivalrycontestmeetingrivalcompetitoremulatorkonkurence

ABSTRACT State aid means to meddle state in something, market would have to balance alone. On entire range of European Union, they are fighting for balance development, because with this, people can have better and more quality lives. Allocation of state aid has so positive as negative effects, on one side it means

46

help to the companies in trouble, on the other side means causing costs to the state, that must be replaced with suitable policies. With cohesion policy, the vision of common market is coming true. Help is distributing during different funds and the large share occupy European fund for regional development and European social fund. Slovenia must consider European strategic documents (Lisbon strategy) based on which she developed national (StatenationalDrţavni development program, NationalNacionalni strategicstrategicalstrateški referencereferenčni context, operating programs) and local (regional development projects) strategic documents. Small and medium sized companies are creating majority of new workplaces and they contribute to achieving goals on entire territory of Union. Contribution of small and medium sized companies to economic competitiveness of Slovenia and Europe is priceless. Small and medium sized companies often do not have opportunity to formulate politics while large companies form laws to their benefit. However this changes and Slovenia, as other states of EU more and more supports and assets assigning to small and medium sized companies. For fair and correct assigning and finding efficiency of assigned state aid, competent institution are checking and against irregularity demand explanations or even return assets.

Key words: State aid, Cohesion policy, ,politicianspolitikaofkonkurencecompetitionrivalrycontestmeetingrivalcompetitoremulatorkonkurence Europeanevropski fundstratumlayersklad forbehindabaftafterinbeyondatbyza regionalregionalni developmentprogressevolutionrazvoj, Europeanevropski socialsocialni fundstratumlayersklad, strategicstrategicalstrateški documents, operating programs, small andin medium-sizedsrednje velikih enterprises,factorsdejavnikiofdelovanja malih in srednje velikih podjetijactivitydelovanjaofmalih in srednje velikih podjetijmalihmalihandinmedium-sizedsrednje velikihcompaniesfirmsenterprisesbusinesseshousespodjetij,factorsdejavnikiofdelovanja malih in srednje velikih podjetijactivitydelovanjaofmalih in srednje velikih podjetijmalihmalihandinmedium-sizedsrednje velikihcompaniesfirmsenterprisesbusinesseshousespodjetij,factorsdejavnikiofdelovanja malih in srednje velikih podjetijactivitydelovanjaofmalih in srednje velikih podjetijlittlemalihandinmedium-sizedsrednje velikihcompaniesfirmsenterprisesbusinesseshousespodjetij,factorsdejavnikiofdelovanja malih in srednje velikih podjetijactivitydelovanjaofmalih in srednje velikih podjetijmalihmalihandinmedium-sizedsrednje velikihcompaniesfirmsenterprisesbusinesseshousespodjetij,factorsdejavnikiofdelovanja malih in srednje velikih podjetijactivitydelovanjaofmalih in srednje velikih podjetijmalihmalihandinmedium-sizedsrednje

47

velikihcompaniesfirmsenterprisesbusinesseshousespodjetij,factorsdejavnikiofdelovanja malih in srednje velikih podjetijactivitydelovanjaofmalih in srednje velikih podjetijmalihmalihandinmedium-sizedsrednje velikihcompaniesfirmsenterprisesbusinesseshousespodjetij,factorsdejavnikiofdelovanja malih in srednje velikih podjetijactivitydelovanjaofmalih in srednje velikih podjetijmalihmalihandinmedium-sizedsrednje velikihcompaniesfirmsenterprisesbusinesseshousespodjetij,factorsdejavnikiofdelovanja malih in srednje velikih podjetijactivitydelovanjaofmalih in srednje velikih podjetijmalihmalihandinmedium-sizedsrednje velikihcompaniesfirmsenterprisesbusinesseshousespodjetij,factorsdejavnikiofdelovanja malih in srednje velikih podjetijactivitydelovanjaofmalih in srednje velikih podjetijmalihmalihandinmedium-sizedsrednje velikihcompaniesfirmsenterprisesbusinesseshousespodjetij, supportpodporno environment.

48

8 SEZNAM LITERATURE

1. Avšič Vera, 23.10.2007, Drţavne pomoči za tiste, ki so zavozili, ni, Finance, 5 odstavkov, dostopno na: http://www.finance.si/194414 (22.11.2007)

2. Chiaiutta Andrej A., 2007, Paradigma konkurenčnosti drţav in analiza Slovenije po sistemih WEF in IMD za leto 2006, Ljubljana: Urad za makroekonomske analize in razvoj

3. Čavničar Mirjana, 2003, Globalizacija-realnost turbulentnega okolja, Naše gospodarstvo, D.Savin, Maribor: EPF Maribor in Društvo ekonomistov Maribor

4. Fontaine Pascal, 2003, Evropa v 12 poglavjih, Bruselj: Evropska komisija 5. Greer F. Douglas, Busines, 1993, Government and Society, 3rd ed., New

York: McMillan Publisher Cooperation 6. Hanchler Leigh et al, 1999. E.C. State Aid. London: Sweet & Maxwell 7. Kovačič Gorazd, 2001, Industrijska politika v Republiki Sloveniji, Ljubljana:

Urad za makroekonomske analize in razvoj 8. Koren Matej, 2006, Ključni dejavniki uspešnosti uvajanja sprememb v

podjetje v slovenskih razmerah, magistrsko delo 9. Malenšek Breda, maj 2006, Milijarde, ki so bile na voljo so razgrabili,

Obrtnik, 7 odstavkov, dostopno na: http://www.ozs.si/obrtnik/prispevek.asp?IDpm=3328&ID=9054 (4.12.2007)

10. Murn Ana, 2005, Značilnost finančnih ukrepov industrijske politike v Sloveniji, Ljubljana: Urad za makroekonomske analize in razvoj

11. Murn Ana, 2007, Obseg in učinkovitost slovenske politike subvencioniranja gospodarskih druţb, Ljubljana: Urad za makroekonomske analize in razvoj

12. Polšak Blaţ, 2003, Dodeljevanje drţavnih pomoči v Evropski uniji in v Sloveniji, magistrsko delo

13. Pumpin Cuno, Prange Jurgen, 1995, Usmerjanje razvoja podjetja, Ljubljana: Gospodarski vestnik

14. Stanič Uroš, 2006, Merjenje dolgoročne marketinške uspešnosti, magistrsko delo

15. Vinkovič Lidija, 7.11. 2006, Velika podjetja krojijo usodo malim, Podjetnik, 3 odstavki, dostopno na: http://www.podjetnik.si/default.asp?KatID=286&ClanekID=3199 (2.11.2007)

16. Ţakelj Luka, 2004, Razvoj malih in srednje velikih podjetij v Sloveniji in Evropski uniji, Ljubljana: Urad za makroekonomske analize in razvoj

17. Ţakelj Luka, 2006, Podjetniška aktivnost in podjetniško okolje v Sloveniji, Ljubljana: Urad za makroekonomske analize in razvoj

49

9 SEZNAM VIROV

1. Center RČV, 2007, Na globalne trga s pomočjo e marketinga, dostopno na: http://www.center-rcv.org/index.php?id=173 (22.11.2007)

2. Cisko Slovenija, 2007, Mala in srednje velika podjetja (SME) v Sloveniji so opredelila ključne tehnologije, dostopno na: http://www.si21.com/news.php?id=60113 (24.11.2007)

3. EU - European Union, European Commisson, 2006, De minimis-omejitve, Commission Regulation (EC) No 1998/2006, (OJ L379/2006), velja do 31.12.2013, Luxembourg

4. Evropska komisija, 2002, Politika konkurence v Evropi in drţavljan, Luksemburg: Urad za uradne publikacije Evropske unije

5. Evropska komisija, 2007, Regionalna politika, Evropski sklad za regionalni razvoj, dostopno na: http://ec.europa.eu/regional_policy/funds/feder/index_sl.htm , (7.11.2007)

6. Evropska komisija, 2007, Regionalna politika, Evropski socialni sklad, dostopno na:

http://ec.europa.eu/regional_policy/funds/fse/index_sl.htm, (7.11.2007) 7. Evropska komisija, 2007, Regionalna politika, dostopno na:

http://ec.europa.eu/regional_policy/policy/fonds/index_sl.htm , (7.11.2007) 8. Evropska komisija, Generalni direktorat za komuniciranje, 2007, Naloţba v

našo skupno prihodnost, Proračun EU, Luxembourg: Urad za uradne publikacije Evropskih skupnosti

9. Evropska komisija, 2007, Podjetništvo in industrija, Spodbujanje podjetništva, Portal MSP, dostopno na: http://ec.europa.eu/enterprise/sme/requirements_sl.htm (20.11.2007)

10. Evropska komisija, Konkurenca, Informacije za potrošnike, 2007, dostopno na:http://ec.europa.eu/comm/competition/consumers/stateaid_sl.html (12.11.2007)

11. EU - Evropska Unija, 2007, Drţavna pomoč: Najnovejši statistični pregled povzročene škode zaradi nezakonite pomoči, Bruselj

12. Inštitut za projektni management in informacijsko tehnologijo, Evropski strukturni skladi 2007-2013, dostopno na http://www.ipmit.si/IPMITstrani/ipmitslo.nsf/f1?OpenFrameSet&Frame=main&Src=/IPMITstrani/ipmitslo.nsf/0/39AA370F75C4C704C1257308003F9D74?OpenDocument, (7.11.2007)

13. JAPTI - Javna agencija RS za podjetništvo in tuje investicije, 2007, dostopno na: http://www.podjetniski-portal.si/content.aspx?rootnodeid=9 (15.11.2007)

14. Podjetniški inkubatorji, 11.2.2008, Poslovni bazar, dostopno na: http://www.poslovni-bazar.si/?mod=articles&article=526 (15.2.2008)

15. RS - Republika Slovenija, Drţavni zbor Republike Slovenije, 2004, Zakon o spremljanju drţavnih pomoči št. 310-05/99-1/3, Ljubljana

16. RS - Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za spremljanje drţavnih pomoči, 2002, Četrto poročilo o drţavnih pomočeh v Sloveniji, Ljubljana

50

17. RS - Republika Slovenija, Sluţba Vlade RS za razvoj, 2006, Slovenija jutri-drţava blaginje, Ljubljana: Urad Vlade RS za informiranje

18. RS - Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za spremljanje drţavnih pomoči, 2007, Deveto poročilo o drţavnih pomočeh v Sloveniji, Ljubljana

19. RS - Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za spremljanje drţavnih pomoči, 2007, dostopno na: http://www.mf.gov.si/slov/cfpe/cfpe.htm#2 (7.11.2007)

20. RS - Republika Slovenija, Drţavni zbor Republike Slovenije, 2006, Zakon o gospodarskih druţbah številka 001-03/92-1/69 , Ljubljana

21. RS - Republika Slovenija, Ministrstvo za gospodarstvo, 2006, Program ukrepov za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti za obdobje 2007-2013, Ljubljana

22. RS - Republika Slovenija, Ministrstvo za gospodarstvo, 2006, Podpora EU za podporo MSP, dostopno na: http://www.mg.gov.si/fileadmin/mg.gov.si/pageuploads/DPK/Moznosti_financiranja_evropskih_MSP_v_2007_sl_1_.pdf (20.11.2007)

23. RS - Republika Slovenija, Drţavni zbor Republike Slovenije, 2004, Navodilo za merjenje učinkovitosti dodeljenih drţavnih pomoči, Ljubljana

24. Razpisi 2007: Slovenski podjetniški sklad finančni partner, 2.4.2007, Kapital, 15 odstavkov, dostopno na : http://www.revijakapital.com/kapital/davcno-financno-svetovanje.php?idclanka=4624 (20.11.2007)

25. Slovenski podjetniški sklad, Podporno okolje za podjetništvo, 2007, dostopno nahttp://sklad.aditus.si/index.php?id=119 (20.11.2007)

26. Slovenski podjetniški sklad, 2007, dostopno na:http://www.podjetniskisklad.si/index.php?id=264 (20.11.2007)

27. Slovenski podjetniški sklad, 2007, dostopno na:http://www.podjetniskisklad.si/index.php?id=126 (20.11.2007)

28. Vlada RS, Sluţba vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko, 2007, dostopno na: http://www.svlr.gov.si/si/delovna_podrocja/podrocje_evropske_kohezijske_politike/kohezijska_politika_v_obdobju_2007_2013/strateske_smernice_skupnosti_o_koheziji_2007_2013/) (7.11.2007)

29. Vlada RS, Sluţba vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko, 2006, Nacionalni strateški referenčni okvir, Ljubljana, Delovno gradivo

30. Vlada RS, Sluţba vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko, 2006, Operativni program razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, Ljubljana, Delovno gradivo

31. Vlada RS, Sluţba vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko, 2006, Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, Ljubljana, Delovno gradivo

32. Vlada RS, Sluţba vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko, 2006, Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013, Ljubljana, Delovno gradivo

33. Vlada RS, Sluţba vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko,

51

2007, dostopno na: http://www.svlr.gov.si/si/delovna_podrocja/podrocje_evropske_kohezijske_politike/kohezijska_politika_v_obdobju_2007_2013/cilji_kohezije_2007_2013/, (7.11.2007)

34. Vlada RS, Sluţba vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko, dostopno na:http://www.euskladi.si/publikacije/OP/2007-2013/ (20.11.2007)