*P171A10113* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK

NAVODILA ZA OCENJEVANJE

Državni izpitni center

POKLICNA MATURA

© Državni izpitni centerVse pravice pridržane.

2 P1

71-A

101-

1-3

IZP

ITN

A P

OLA

1

Spl

ošna

nav

odila

Kad

ar k

andi

dat d

opol

njuj

e po

ved,

mor

a bi

ti od

govo

r vse

bins

ko, s

lovn

ično

in p

ravo

pisn

o pr

avile

n, n

pr. n

al. 9

, 15.

Pri

nalo

gah,

pri

kate

rih m

ora

kand

idat

podčr

tati,

prečr

tati

ali o

bkro

žiti

odgo

vor,

upoš

teva

mo

prav

ilnos

t odg

ovor

a, tu

di č

e je

ozn

aka

drug

ačna

, np

r. na

l. 8,

13.

Kad

ar p

ričak

ujem

o od

govo

r ali

reši

tev

v po

vedi

, lah

ko k

andi

dat d

obi t

očko

za

jezi

kovn

o pr

aviln

ost l

e, č

e je

pov

ed p

omen

sko

ustre

zna,

npr

. nal

. 4.

P

ri na

loga

h iz

birn

ega

tipa

lahk

o ka

ndid

at o

bkro

ži s

amo

eno čr

ko, č

e v

navo

dilih

ni d

oloč

eno

drug

ače.

Če

obkr

oži v

eč č

rk, k

ot je

dol

očen

o, s

e na

loga

točk

uje

z 0

točk

ami,

npr.

nal.

1.

Nal

oga

T

očke

R

ešit

ev

Še

spre

jem

ljiva

reš

itev

D

odat

na n

avod

ila

1 2

C

Č

D

3

prav

ilne

reši

tve

= 2

2, 1

pra

viln

a re

šite

v =

1

Nal

oga

T

očke

R

ešit

ev

Še

spre

jem

ljiva

reš

itev

D

odat

na n

avod

ila

2 2

5

3

4

1

2

5

prav

ilnih

reši

tev

= 2

4, 3

pra

viln

e re

šitv

e =

1

Nal

oga

T

očke

R

ešit

ev

Še

spre

jem

ljiva

reš

itev

D

odat

na n

avod

ila

3 2

po s

mis

lu, n

pr.,

ena

od:

a

vtoh

tona

rasa

čeb

el

k

ranj

ska če

bela

k

ranj

ska

sivk

a

3

prav

ilne

reši

tve

= 2

2, 1

pra

viln

a re

šite

v =

1

po s

mis

lu, n

pr.,

ena

od:

z

godo

vina

čeb

elar

jenj

a (s

sve

tovn

o zn

anim

i čeb

elar

ji)

(s

veto

vno)

zna

ni č

ebel

arji

(in č

ebel

arsk

i pis

ci)

p

omem

bni č

ebel

arji

(p

oslik

ane)

pan

jske

končn

ice

3 P1

71-A

101-

1-3

Nal

oga

T

očke

R

ešit

ev

Še

spre

jem

ljiva

reš

itev

D

odat

na n

avod

ila

4 2

po s

mis

lu, n

pr.,

ena

od:

N

a fo

togr

afija

h st

a pr

ikaz

ani s

obi v

Čeb

elar

skem

muz

eju

Rad

ovljic

a. N

a pr

vi je

dop

rsni

kip

Ant

ona

Janš

e, n

a dr

ugi p

a op

azov

alni

pan

j z ž

ivim

i čeb

elam

i. F

otog

rafij

i prik

azuj

eta

pros

tore

slo

vens

kega

Čeb

elar

skeg

a m

uzej

a v

Rad

ovljic

i. F

otog

rafij

i pre

dsta

vlja

ta d

ve z

anim

ivos

ti iz

muz

eja

čebe

lars

tva.

1 1

za je

ziko

vno

prav

ilnos

t pov

edi

Če

je k

andi

dat v

odg

ovor

u om

enil

le

eno

foto

graf

ijo (n

pr.

Foto

graf

ija

bral

cu p

rikaž

e, k

akšn

i so

panj

i z

živi

mi č

ebel

ami.)

ali

le v

logo

fo

togr

afij

v be

sedi

lu (n

pr. F

otog

rafij

i be

sedi

lo p

opes

trita

in b

rale

c si

laže

pr

edst

avlja

, o č

em b

ere.

), od

govo

r ni

prav

ilen.

N

alog

a

Toč

ke

Reš

itev

Š

e sp

reje

mlji

va r

ešit

ev

Dod

atna

nav

odila

5 3

N

E

D

A

D

A

N

E

D

A

5,

4 p

ravi

lne

reši

tve

= 3

3 pr

aviln

e re

šitv

e =

2 2

prav

ilni r

ešitv

i = 1

Nal

oga

T

očke

R

ešit

ev

Še

spre

jem

ljiva

reš

itev

D

odat

na n

avod

ila

6 2

1

3

2

5

4

5

prav

ilnih

reši

tev

= 2

4, 3

pra

viln

e re

šitv

e =

1

4 P1

71-A

101-

1-3

Nal

oga

Toč

ke

Reš

itev

Š

e sp

reje

mlji

va r

ešit

ev

Dod

atna

nav

odila

7 1

po s

mis

lu, n

pr.,

ena

od:

k

o je

(ob

dves

toti

oble

tnic

i sm

rti A

nton

a Ja

nše če

bela

rski

) m

uzej

prid

obil

dva

nova

razs

tavn

a pr

osto

ra

k

o so

v m

uzej

u pr

azno

vali/

poča

stili

dves

toto

obl

etni

co s

mrti

A

nton

a Ja

nše

m

uzej

pa

je p

ridob

il tu

di n

ova

razs

tavn

a pr

osto

ra

p

rista

vek,

npr

. ob

dves

toti

oble

tnic

i sm

rti A

nton

a Ja

nše

1 po

sm

islu

, npr

., en

a od

: k

i so

ga (p

rvič

) pos

tavi

li le

ta 1

977

k

i je

na o

gled

v p

omla

dnih

in p

olet

nih

mes

ecih

v

kat

erem

so

žive

čeb

ele

p

olst

avek

, npr

. pos

tavl

jen

leta

19

77

1 po

sm

islu

, npr

., en

a od

: K

o so

leta

200

0 pr

enav

ljali

stal

no ra

zsta

vo

K

o so

jo p

reno

vili

P

o le

tu 2

000,

ko

je b

ila ra

zsta

va p

reno

vlje

na

K

o so

leta

200

0 m

uzej

pre

novi

li

Sku

paj

3

Nal

oga

Toč

ke

Reš

itev

Š

e sp

reje

mlji

va r

ešit

ev

Dod

atna

nav

odila

8 1

o

bjek

tivno

1

po

sm

islu

, npr

., en

a od

: n

avaj

a st

varn

e/pr

ever

ljive

pod

atke

s

e av

toric

i v b

esed

ilu n

e ra

zode

vata

s

poroče

vale

c ne

izra

ža s

voje

ga

mne

nja/

svoj

ih č

uste

v

Sku

paj

2

Nal

oga

Toč

ke

Reš

itev

Š

e sp

reje

mlji

va r

ešit

ev

Dod

atna

nav

odila

9 1

o

piso

vanj

e

1

p

ripov

edov

anje

1

o

bvešča

nje

Sku

paj

3

Nal

oga

T

očke

R

ešit

ev

Še

spre

jem

ljiva

reš

itev

D

odat

na n

avod

ila

10

1 Č

N

alog

a

Toč

ke

Reš

itev

Š

e sp

reje

mlji

va r

ešit

ev

Dod

atna

nav

odila

11

1 Č

5 P1

71-A

101-

1-3

Nal

oga

T

očke

R

ešit

ev

Še

spre

jem

ljiva

reš

itev

D

odat

na n

avod

ila

12

3 po

sm

islu

, npr

., en

a od

: V

Čeb

elar

skem

muz

eju

so s

e od

loči

li za

pot

ujoč

o ra

zsta

vo

panj

skih

končn

ic, k

er s

o že

leli,

da

bi to

pos

ebno

st n

aše

ljuds

ke k

ultu

re s

pozn

alo či

m v

eč lj

udi.

Raz

stav

a pr

edst

avlja

sl

oven

sko

kultu

rno

dedi

ščin

o, p

rispe

va p

a tu

di k

uv

elja

vlja

nju če

bela

rske

ga m

uzej

a do

ma

in v

tujin

i.

M

enim

, da

so s

e za

to o

dloč

ili, k

er s

o pa

njsk

e ko

nčni

ce d

el

slov

ensk

e ku

lturn

e de

dišč

ine,

ki t

ujce

ved

no z

nova

nav

duši

. P

otuj

oča

razs

tava

om

ogoč

a, d

a zb

irko

vidi

več

ljud

i. D

a si

lahk

o ra

zsta

vo o

gled

ajo

tudi

v d

rugi

h kr

ajih

, če

ne

mor

ejo

priti

v R

adov

ljico.

Nje

n po

men

je v

elik

, saj

ljud

em

prik

azuj

e tra

dici

jo in

zgo

dovi

no s

love

nske

ga č

ebel

arst

va, o

b ka

teri

se la

hko

velik

o no

vega

nauči

jo.

Pri

mer

i za

1 točk

o: Z

a po

tujočo

razs

tavo

so

se

odloči

li, d

a bi

širš

e pr

edst

avili

to

slov

ensk

o tra

dici

jo /

da b

i muz

ej

post

al b

olj z

nan

dom

a in

v tu

jini.

P

omen

razs

tave

je o

zave

ščat

i lju

di

po s

vetu

o p

omen

u če

bel.

1 za

razl

ago

nam

ena

1 za

razl

ago

pom

ena

1 za

jezi

kovn

o pr

aviln

ost p

oved

i

Nal

oga

T

očke

R

ešit

ev

Še

spre

jem

ljiva

reš

itev

D

odat

na n

avod

ila

13

1 B

N

alog

a

Toč

ke

Reš

itev

Š

e sp

reje

mlji

va r

ešit

ev

Dod

atna

nav

odila

14

2 č

ebel

arst

vo/č

ebel

arst

va

č

ebel

arsk

i č

ebel

arje

nje/če

bela

rjenj

a č

ebel

arji

4,

3 p

ravi

lne

reši

tve

= 2

2, 1

pra

viln

a re

šite

v =

1

Nal

oga

Toč

ke

Reš

itev

Š

e sp

reje

mlji

va r

ešit

ev

Dod

atna

nav

odila

15

1 po

sm

islu

, npr

., en

a od

: č

ebel

a v

rsta

čeb

ele

ra

sa č

ebel

a

vtoh

tona

čeb

ela

N

adpo

men

ski i

zraz

in o

pis

mor

ata

biti

pom

ensk

o sk

ladn

a.

1

po s

mis

lu, n

pr.,

ena

od:

je

dom

a v

Slo

veni

ji iz

vira

iz S

love

nije

/s K

ranj

ske

s

pada

v a

vtoh

tono

slo

vens

ko ra

so

je

avt

ohto

na s

love

nska

vrs

ta

k

i je

ena

od k

ljučn

ih te

m v

če

bela

rske

m m

uzej

u k

i jo

obis

kova

lci l

ahko

opa

zuje

jo v

m

uzej

u

Sku

paj

2

6 P1

71-A

101-

1-3

Nal

oga

T

očke

R

ešit

ev

Še

spre

jem

ljiva

reš

itev

D

odat

na n

avod

ila

16

3 7

6

1

5

2

4

6

prav

ilnih

reši

tev

= 3

5, 4

pra

viln

e re

šitv

e =

2 3,

2 p

ravi

lni r

ešitv

i = 1

Nal

oga

Toč

ke

Reš

itev

Š

e sp

reje

mlji

va r

ešit

ev

Dod

atna

nav

odila

17

3 N

E

N

E

D

A

N

E

D

A

N

E

6

prav

ilnih

reši

tev

= 3

5, 4

pra

viln

e re

šitv

e =

2 3,

2 p

ravi

lni r

ešitv

i = 1

Nal

oga

Toč

ke

Reš

itev

Š

e sp

reje

mlji

va r

ešit

ev

Dod

atna

nav

odila

18

1 v

ečst

olet

na, s

veto

vno

znan

a tra

dici

ja

1 u

redn

ik A

vgus

t Buk

ovec

1

učn

e ur

e in

vod

eni o

gled

i

S

kupa

j 3

N

alog

a

Toč

ke

Reš

itev

Š

e sp

reje

mlji

va r

ešit

ev

Dod

atna

nav

odila

19

3 in

form

ativ

en in

zan

imiv

, zat

o ga

je v

redn

o ob

iska

ti je

vre

dno

obis

kati,

ker

je in

form

ativ

en in

zan

imiv

je

vre

den

obis

ka, k

er je

in

form

ativ

en in

zan

imiv

1 1 1

za je

ziko

vno

prav

ilnos

t naj

man

j en

e po

vedi

N

alog

a T

očke

R

ešit

ev

Še

spre

jem

ljiva

reš

itev

D

odat

na n

avod

ila

20

1 B

1

B

S

kupa

j 2

7 P1

71-A

101-

1-3

Nal

oga

T

očke

R

ešit

ev

Še

spre

jem

ljiva

reš

itev

D

odat

na n

avod

ila

21

3 po

sm

islu

, npr

., en

a od

: A

vgus

t Buk

ovec

je b

il ur

edni

k re

vije

Slo

vens

ki č

ebel

ar.

P

osne

li so

film

Slo

vens

ki č

ebel

ar.

1

za p

ravi

lno

last

no im

e 1

za p

ravi

lno

občn

o im

e 1

za je

ziko

vno

prav

ilnos

t obe

h po

vedi

po

sm

islu

, npr

., en

a od

: V

revi

ji ob

javl

jajo

svo

je p

rispe

vke

izku

šeni

slo

vens

ki č

ebel

arji.

D

ijake

je o

bisk

al p

rizna

ni s

love

nski

čeb

elar

.

Nal

oga

Toč

ke

Reš

itev

D

odat

na n

avod

ila

22 Zgradba

2 n

aslo

v sp

oroč

eval

ca in

nas

lovn

ika,

kra

j in

datu

m p

isan

ja

2 =

prav

ilna,

pop

olna

in s

mis

elna

nav

edba

pod

atko

v o

spor

očev

alcu

, na

slov

niku

ter o

kra

ju in

dat

umu

spor

očan

ja

1 =

do d

ve m

anjš

i nep

ravi

lnos

ti ob

sm

isel

ni n

aved

bi p

odat

kov

o sp

oroč

eval

cu, n

aslo

vnik

u te

r o k

raju

in d

atum

u (n

pr. n

aved

en je

sam

o da

tum

/ kr

aj in

dat

um s

ta n

apis

ana

vzpo

redn

o z

nasl

ovom

nas

lovn

ika)

0

= m

anjk

ajo

poda

tki o

spo

roče

valc

u al

i o n

aslo

vnik

u al

i o k

raju

in d

atum

u sp

oroč

anja

/ po

datk

i o s

poroče

valc

u in

nas

lovn

iku

so n

a na

pačn

ih m

estih

1

p

oim

enov

anje

bes

ediln

e vr

ste

z iz

raže

no te

mo

in u

stre

zen

nago

vor

1 (v

ljudn

ostn

i zak

ljuče

k in

) poz

drav

ter p

odpi

s z

nave

dbo

vlog

e sp

oroč

eval

ca (č

e ta

še

ni iz

raže

na v

nas

lovu

sp

oroč

eval

ca a

li je

drne

m d

elu)

Vsebina

1 iz

rek

proš

nje

(pro

šnja

je la

hko

izra

žena

z g

lago

lom

v 1

. os

ebi e

dnin

e al

i v 1

. ose

bi m

noži

ne) i

n ra

zlog

3 o

kolišči

ne:

ča

s ob

iska

drug

e ok

olišči

ne, n

pr.,

ena

od:

vo

denj

e v

nem

ščin

i

velik

ost s

kupi

ne

p

omen

del

avni

ce o

z. iz

delk

ov

1 1 1

Jezikovna pravilnost in

slogovna ustreznost

2 je

ziko

vna

prav

ilnos

t 2

napa

ki =

– 1

točk

a, d

o 0

2 p

revl

aduj

oča

obje

ktiv

nost

(prim

eri n

eust

rezn

osti:

Spo

štov

ana

mag

. Tita

! / g

a. T

ita! /

Dra

ga T

ita! /

Poz

drav

ljeni

!) b

rez

pona

vlja

nja

bese

d/be

sedn

ih z

vez

s

klad

nost

z n

avod

ili (n

eust

rezn

o: s

poroče

vale

c ne

piš

e ko

t pr

edse

dnik

dija

ške

skup

nost

i, am

pak

kot p

osam

ezni

k v

svoj

em im

enu)

Za v

sako

vrs

to s

logo

vne

neus

trezn

osti

odšt

ejem

o 1

točk

o, d

o 0

točk

. Je

ziko

vno

prav

ilnos

t in

slog

ovno

ust

rezn

ost v

redn

otim

o sa

mo,

če

je

kand

idat

za

vseb

ino

dobi

l vsa

j 2 točk

i.

Sku

paj

12

Če

je k

andi

dat n

apis

al d

rugo

bes

ediln

o vr

sto

ali č

e je

pro

šnjo

nas

lovi

l na

nem

ške

dija

ke, s

e na

loga

ovr

edno

ti z

0 točk

ami.

8 P171-A101-1-3

1. primer prošnje Biotehniška šola Rakičan Lendavska ulica 3 9000 Murska Sobota Murska Sobota, 29. maj 2017 Čebelarski muzej Radovljica Linhartov trg 1 4240 Radovljica Prošnja za vodeni ogled muzeja Spoštovana mag. Tita Porenta! Našo šolo bodo v začetku junija obiskali dijaki iz Nemčije, ki se tako kot mi izobražujejo za kmetijsko-podjetniške tehnike. Želeli bi jim pokazati, kako bogata je tradicija slovenskega čebelarstva, zato Vas prosimo, da bi zanje pripravili vodeni ogled muzejske zbirke v nemščini. Ker so panjske končnice posebnost slovenske kmečke kulture in pomenijo pravo zakladnico ljudske ustvarjalnosti, Vas prosimo, da za naše goste organizirate tudi delavnico slikanja na panjske končnice. Muzej bi radi obiskali v drugem tednu junija. Prosim, če pokličete na tel. št. 039 687 925 ali pišete na e-naslov luka.cadez@gmail.com, da se dogovorimo za datum ogleda. Že vnaprej se Vam zahvaljujemo za odgovor in Vas lepo pozdravljamo. Luka Čadež, predsednik Dijaške organizacije BŠR

9 P171-A101-1-3

2. primer prošnje Lučka Čadež Biotehniška šola Rakičan Lendavska ulica 3 9000 Murska Sobota Murska Sobota, 29. maj 2017 Tita Porenta Čebelarski muzej Radovljica Linhartov trg 1 4240 Radovljica

PROŠNJA ZA OGLED ČEBELARSKEGA MUZEJA IN IZVEDBO DELAVNIC Spoštovani, kot predsednica dijaške organizacije na Biotehniški šoli Rakičan Vas prosim za vodeni ogled razstave v Čebelarskem muzeju in za izvedbo delavnice o panjskih končnicah, in sicer v sredo, 14. 6. 2017, ob 15. uri. Muzej bi obiskali z dijaki partnerske šole iz Nemčije, ki se tako kot mi izobražujejo za poklic kmetijsko-podjetniškega tehnika. Radi bi jim predstavili bogato dediščino slovenskega čebelarstva (avtohtono raso čebel, zgodovino čebelarjenja in poslikavo panjskih končnic). Želimo si, da bi dijaki izdelke, ki jih bodo izdelali na delavnici, imeli za spomin. Vaš muzej slovi kot izjemen po vsebini in prijazen do obiskovalcev, zato se Vam že vnaprej zahvaljujem za ugodno rešitev prošnje in se veselim srečanja z Vami. Lep pozdrav Lučka Čadež

10

P171

-A10

1-1-

3

IZP

ITN

A P

OLA

2

1. V

oden

a in

terp

reta

cija

: Moj

ca K

umer

dej,

Pod

gla

dino

(odl

omek

), N

a pr

vem

mes

tu

Prim

eri v

mod

erira

nem

točk

ovni

ku s

o ilu

stra

tivni

– v

kan

dida

tovi

inte

rpre

taci

ji oc

enim

o ko

t ust

rezn

e vs

e za

pise

, ki n

aved

enim

prim

erom

ust

reza

jo p

o ta

kson

omsk

i sto

pnji

zaht

evno

sti.

Opr

edel

itev

odlo

mka

gle

de n

a kn

jižev

no z

vrst

(Zna

nje

in ra

zum

evan

je)

Toč

ke

Mer

ila

Pri

mer

2 0

Ni o

pred

elitv

e.

Opr

edel

itev

je n

apač

na.

Bes

edilo

spa

da v

pro

zo.

1 Zv

rst j

e po

imen

ovan

a.

Odl

omek

prip

oved

uje

o do

godk

ih, j

e ep

ski.

2 Zv

rst j

e po

imen

ovan

a, n

aved

ena

je tu

di z

nači

lnos

t zv

rsti

v od

lom

ku.

Odl

omek

je e

pski

, v n

jem

pa

so v

idne

tudi

lirs

ke p

rvin

e, s

aj p

ripov

edov

alka

izra

ža s

voje

obču

tke.

Po

vzet

ek o

dlom

ka (Z

nanj

e in

razu

mev

anje

) T

očke

M

erila

P

rim

er

4 0 N

i pov

zetk

a, n

i obn

ove.

1 O

bnov

a od

lom

ka z

vse

bins

ko n

apak

o.

2

Obn

ova

odlo

mka

bre

z vs

ebin

ske

napa

ke.

Pov

zete

k od

lom

ka z

vse

bins

ko n

apak

o.

Prik

azan

je p

robl

em v

nek

i dru

žini

. Moš

ki s

e po

sveč

a sa

mo

hčer

i, za

to s

e že

na p

repi

ra z

njim

in

mu

očita

, da

jo je

zan

emar

il. V

idim

o tu

di, k

ako

se d

o m

ater

e ob

naša

hči

. Pre

d dr

ugim

i lju

dmi

jo n

alašč

žali.

3

V p

ovze

tek

niso

vkl

juče

ni v

si g

lavn

i mot

ivi o

dlom

ka.

Odl

omek

prip

oved

uje

o oč

etov

em o

dnos

u do

hče

re in

o hče

rinem

obn

ašan

ju. D

eklic

a si

iz

miš

ljuje

, da

ji m

ati n

i dal

a za

žele

ne a

li ob

ljubl

jene

hra

ne, d

a jo

je k

lofu

tala

. S s

vojim

ob

naša

njem

v n

akup

oval

nem

cen

tru m

amo

znov

a os

ram

oti.

4

Pov

zete

k od

lom

ka b

rez

vseb

insk

e na

pake

. V

odl

omku

se

prip

oved

oval

ka s

pom

inja

, kaj

se

je d

ogaj

alo

v dr

užin

i po

hčer

inem

rojs

tvu.

Pov

e tu

di, k

aj je

čut

ila o

b pa

rtner

jeve

m ra

vnan

ju in

hče

rinem

obn

ašan

ju. P

odro

bnej

e je

prik

azan

do

gode

k v

naku

pova

lnem

cen

tru, k

o je

dek

lica,

kot

že

večk

rat p

red

tem

, osr

amot

ila s

vojo

m

amo.

11

P171

-A10

1-1-

3

Opi

s m

ater

ineg

a od

nosa

do

otro

ka (R

azčl

emba

in ra

zlag

a)

Toč

ke

Mer

ila

Pri

mer

2 0

Opi

sa n

i. O

pis

je n

apač

en, n

e us

treza

odl

omku

. Hči

mat

eri n

i hva

ležn

a. N

agaj

a oč

etu

in n

jej.

1 O

pis

je s

kop/

povr

šen/

neja

sen.

P

araf

razi

ran

je u

stre

zen

del o

dlom

ka.

Mam

a sk

rbi z

a hč

er, z

ato

jo b

oli,

da je

hud

obna

in jo

nal

ašč

jezi

. Ni j

asno

, ali

jo im

a ra

da, k

er

tekm

uje

z nj

o.

Vse

noč

i je

vsta

jala

in p

osku

šala

hče

r utiš

ati,

z nj

o je

ost

ajal

a do

ma,

da

je z

anjo

skr

bela

. Ko

je

dekl

ica

večj

a, s

e zd

i mat

eri h

udob

na in

priv

oščl

jiva,

zar

adi n

jene

ga o

bnaš

anja

se ču

ti os

ram

očen

o. Z

ato

do n

je n

ima

tako

lepe

ga o

dnos

a ko

t oče

. 2

Opi

s je

jase

n, n

atanče

n.

Mat

i ves

čas

skr

bi z

a hč

er, z

njo

je v

eč k

ot n

jen

oče.

Čut

i, da

je z

arad

i nje

izgu

bila

par

tner

jevo

po

zorn

ost,

dekl

ica

se ji

zdi

hud

obna

, priz

aden

ejo

jo n

jene

laži

. Ko

je n

e ub

oga,

jo le

bla

go

kazn

uje.

Pre

d lju

dmi s

e za

radi

nje

čut

i osr

amoč

eno.

V n

jene

m o

dnos

u do

hče

re je

nek

akše

n od

por,

zato

nam

esto

bes

ed tv

oj in

moj

ali

najin

otro

k up

orab

lja b

esed

i tvo

j otro

k.

Opi

s oč

etov

ega

odno

sa d

o ot

roka

(Razčl

emba

in ra

zlag

a)

Toč

ke

Mer

ila

Pri

mer

2 0

Opi

sa n

i. O

pis

je n

apač

en, n

e us

treza

odl

omku

.Oče

ima

otro

ka n

ajra

je n

a sv

etu,

vso

skr

b za

nj p

revz

ame

nase

. 1

Opi

s je

sko

p/po

vrše

n/ne

jase

n.

Par

afra

zira

n je

ust

reze

n de

l odl

omka

.

Dek

lici oče

pos

veča

vso

poz

orno

st, z

elo

jo im

a ra

d. V

tem

se

razl

ikuj

e od

mat

ere,

ki s

e m

ora

več

ukva

rjati

z nj

o.

Vsa

kič,

ko

se v

rne

dom

ov, k

seb

i naj

prej

stis

ne d

eklic

o in

se

poig

ra z

nje

nim

i las

mi,

polju

bi jo

na

lica

in ji

tako

pok

aže,

kak

o jo

ima

rad.

Pon

oči p

a re

dko

vsta

ja k

nje

j, ke

r mor

a bi

ti zj

utra

j na

span

. Ni b

esen

nan

jo, k

o na

redi

kaj

nar

obe.

Do

nje

je p

opus

tljiv

. 2

Opi

s je

jase

n, n

atanče

n.

Oče

tu je

hči

, kot

pov

e na

slov

odl

omka

, na

prve

m m

estu

. Svo

ji »n

ajlju

bši l

jubi

ci«

kaže

sam

o,

kako

jo im

a ra

d. K

adar

ima ča

s, je

do

nje

zelo

poz

oren

, čas

a za

njo

in d

ela

z nj

o pa

nim

a to

liko

kot m

ati.

Do

dekl

ice

je p

opus

tljiv

. Ko

se ta

grd

o ob

naša

, je

niti

ne o

štej

e.

12

P171

-A10

1-1-

3

Raz

laga

vpl

iva

otro

ka n

a nj

un m

edse

bojn

i odn

os (R

azčl

emba

in ra

zlag

a)

Toč

ke

Mer

ila

Pri

mer

2 0

Raz

lage

ni.

Raz

laga

je n

apač

na, n

e us

treza

odl

omku

. N

e m

oret

a se

dog

ovor

iti, k

ako

bost

a vz

gaja

la o

troka

, zat

o so

nju

ni o

dnos

i ved

no s

labš

i. 1

Raz

laga

je s

kopa

/pov

ršna

/nej

asna

. P

araf

razi

ran

je u

stre

zen

del o

dlom

ka.

Mal

a hč

i pre

miš

ljeno

prid

obiv

a oč

eta

na s

vojo

stra

n, z

a m

amo

pa ji

je v

seen

o. N

a nj

un o

dnos

ne

vpl

iva

dobr

o.

Oče

se

posv

eča

le hče

ri, s

voji

najlj

ubši

ljub

ici,

in o

b te

m s

ploh

ne

opaz

i, da

je to

nje

govo

pa

rtner

ko z

abol

elo.

Mat

i ob

stra

ni č

aka,

da

prid

e na

vrs

to, p

otem

ko

se o

trok

in oče

nav

elič

ata

drug

dru

gega

. 2

Raz

laga

je ja

sna,

nat

ančn

a.

Otro

k na

j bi u

trdil

vez

med

mat

erjo

in oče

tom

, a v

tej d

ruži

ni s

e za

radi

nje

ga n

jun

odno

s po

slab

ša. M

ati s

e ču

ti za

post

avlje

no, p

rizad

eta

je, k

er ji

par

tner

ne

nam

enja

dov

olj p

ozor

nost

i in

ker s

ploh

ne

opaz

i več

, kaj

se

doga

ja z

njo

. Do

nje

je k

rivič

en, s

aj s

e je

zi n

anjo

, ko

bi s

e m

oral

na

hčer

. Dek

lica

se z

aved

a, d

a im

a oč

e na

jraje

njo

. V te

m u

živa

, mat

eri p

a pr

ivošči

bol

ečin

o.

Citi

rana

pov

ed (P

reds

tavi

tev

dejs

tev

in s

tališč)

T

očke

M

erila

P

rim

er

2 0 C

itata

ni.

Cita

t ni s

mis

elno

pov

ezan

z ra

zlag

o.

»Zat

o, d

a se

m z

anjo

skr

bela

.«

1 C

itat n

i nat

ančn

o v

skla

du z

nav

odilo

m, a

je

smis

elno

pov

ezan

z ra

zlag

o.

Nam

esto

cita

ta je

opi

san

prim

er.

»…

jaz

sem

bila

tist

a, k

i je ču

tila

boleči

no, k

er m

e je

, tak

o ko

t mno

gokr

at p

opre

j, os

ram

otila

…

«

2 C

itat j

e na

tanč

no v

skl

adu

z ra

zlag

o/na

vodi

lom

. »Z

a tv

ojo

najlju

bšo

ljubi

co, k

ot s

i pog

osto

dej

al, i

n ob

tem

spl

oh o

pazi

l nis

i, da

me

je z

abol

elo.

«

Povz

etek

ugo

tovi

tev

(Sin

teza

in v

redn

oten

je)

Toč

ke

Mer

ila

Pri

mer

2 0

Pov

zetk

a ni

.P

ovze

tek

se n

e na

naša

na

razl

ago,

am

pak

npr.

na

zuna

nje

doga

janj

e v

odlo

mku

(pon

ovlje

n je

zač

etni

po

vzet

ek).

2 P

ovze

tek

se n

anaš

a na

razl

ago.

M

ati i

n oč

e se

tore

j v s

voje

m o

dnos

u do

otro

ka p

rece

j raz

likuj

eta,

nju

ni v

logi

v n

jego

vem

ži

vlje

nju

nist

a en

akov

redn

i. To

je š

kodl

jivo

za p

artn

ersk

o zv

ezo.

(0 točk

ali

2 točk

i, vm

esni

h točk

ni.)

13

P171

-A10

1-1-

3

Pres

oja

upra

viče

nost

i prip

oved

oval

kine

priz

adet

osti

(Sin

teza

in v

redn

oten

je)

Toč

ke

Mer

ila

Pri

mer

2 0

Pre

soja

ni i

zraž

ena.

P

reso

ja je

izra

žena

kot

sko

pa tr

dite

v/ni

pov

ezan

a z

odlo

mko

m.

Prip

oved

oval

kina

priz

adet

ost j

e up

raviče

na, k

er s

ta jo

mož

in hči

izig

rala

.

1 P

reso

ja je

nej

asna

, ni r

azlo

žena

. Ta

kšna

priz

adet

ost j

e in

ni r

azum

ljiva

. Raz

umem

prip

oved

oval

kine

obč

utke

, pov

ezan

e s

hčer

inim

ved

enje

m, n

e pa

oči

tkov

svo

jem

u pa

rtner

ju.

2 P

reso

ja je

jasn

a, ra

zlož

ena.

M

islim

, da

je p

ripov

edov

alki

na p

rizad

etos

t upr

avič

ena.

Raz

umljiv

o je

, da

se p

očut

i priz

adet

o, k

o se

par

tner

nam

esto

na

otro

ka je

zi n

anjo

ali

pa ji

pos

veča

pre

mal

o po

zorn

osti.

Še

lažj

e je

ra

zum

eti n

jeno

bol

ečin

o za

radi

otro

kovi

h la

ži, p

reraču

nljiv

osti

in o

bnaš

anja

, zar

adi k

ater

ega

se

poču

ti os

ram

očen

o pr

ed lj

udm

i. Te

ga s

i mat

i, ki

skr

bi z

a ot

roka

, ne

zasl

uži.

P

o m

ojem

mne

nju

ni p

rav,

da

je p

ripov

edov

alka

priz

adet

a. O

tročj

e se

mi z

di, d

a je

ljub

osum

na

na la

stno

hče

r. La

hko

bi b

ila v

esel

a, d

a je

otro

k de

leže

n oč

etov

e lju

bezn

i. M

alo

verje

tno

se m

i zd

i, da

je b

ila d

eklic

a do

mat

ere

hudo

bna

in d

a ji

je p

rivošči

la tr

plje

nje.

Mis

lim, d

a je

bila

le

naga

jiva

in d

a je

iska

la p

ozor

nost

, kar

išče

mo

tudi

odr

asli.

To

je n

orm

alna

člo

vešk

a po

treba

, za

to je

mat

i hče

ri ne

bi s

mel

a za

mer

iti.

Mne

nje

o vp

livu

pom

anjk

anja

poz

orno

sti n

a m

edčl

oveš

ke o

dnos

e (S

inte

za in

vre

dnot

enje

) T

očke

M

erila

P

rim

er

2 0 M

nenj

e ni

izra

ženo

. M

nenj

e je

izra

ženo

kot

sko

pa tr

dite

v/ni

pov

ezan

o z

odlo

mko

m.

Medčl

oveš

kim

odn

osom

bi m

oral

i pov

sod

posv

etiti

več

poz

orno

sti.

1 M

nenj

e je

nej

asno

, ni r

azlo

ženo

/nak

azan

o je

v

prim

eru

iz ž

ivlje

nja.

P

rem

alo

pozo

rnos

ti po

men

i, da

nim

amo

obču

tka

za d

ruge

ljud

i. To

se

mi z

di e

gois

tično

, tak

i od

nosi

nis

o do

bri.

Sla

bo p

a je

tudi

, če

otro

k al

i odr

asla

ose

ba z

ahte

va p

reveč

pozo

rnos

ti.

2 M

nenj

e je

jasn

o, ra

zlož

eno.

P

o m

ojem

mne

nju

je p

ozor

nost

pom

embn

a za

vse

medčl

oveš

ke v

ezi,

ne s

amo

za d

ruži

nske

. Je

pogo

j za

vsak

dob

er o

dnos

, bre

z nj

e ži

vim

o dr

ug m

imo

drug

ega

in s

e sč

asom

a od

tujim

o.

Pos

tane

mo

osam

ljeni

, to

pa n

e pr

inaš

a za

dovo

ljstv

a. P

omem

bno

je tu

di, d

a pr

i sol

jude

h, z

last

i tis

tih, s

kat

erim

i pre

živi

mo

večj

i del

živ

ljenj

a, p

repo

znam

o zn

ake,

s k

ater

imi o

poza

rjajo

na

kak

prob

lem

. Le

tako

jim

ga

lahk

o po

mag

amo

reši

ti. P

ri te

m s

e je

dob

ro s

pom

niti,

da

pogo

sto

tudi

sa

mi p

otre

buje

mo

pom

oč. M

islim

tore

j, da

bi m

oral

vsa

k čl

ovek

dru

gem

u po

svet

iti to

liko

pozo

rnos

ti, k

ot je

prič

akuj

e za

se. T

o se

mi z

di o

snov

a do

brih

odn

osov

.

14

P171

-A10

1-1-

3

Ute

mel

jitev

mne

nja

s pr

imer

om iz

živ

ljenj

a (P

reds

tavi

tev

dejs

tev

in s

tališč)

T

očke

M

erila

P

rim

er

2 0 N

aved

en n

i nob

en p

rimer

. N

aved

en je

prim

er, k

i ne

utem

elju

je m

nenj

a.

Poz

nam

ljud

i, ki

mis

lijo, d

a se

mor

a ve

s sv

et v

rteti

okro

g nj

ih.

1 P

rimer

je s

amo

imen

ovan

/nak

azan

. P

ravi

jo, d

a tis

ti, k

i v o

trošt

vu n

e do

bijo

dov

olj p

ozor

nost

i, ni

so s

amoz

aves

tni.

Poz

orno

st išče

jo

vse

živl

jenj

e, s

ami p

a je

nis

o sp

osob

ni p

osve

titi d

rugi

m.

2 P

rimer

je o

pisa

n.

Iz iz

kušn

je v

em, d

a la

hko

pom

anjk

anje

poz

orno

sti o

groz

i tud

i prij

atel

jstv

o. M

ojeg

a pr

ijate

lja je

la

ni z

apus

tilo

dekl

e. R

ekel

mi j

e, d

a ga

to n

i priz

adel

o, in

jaz

sem

mu

verje

l. A

če

bi b

il bo

lj po

zore

n na

nje

govo

ved

enje

, bi o

pazi

l, da

to n

i res

. Nen

adom

a je

zač

el m

enja

vati

dekl

eta,

če

prav

pre

j spl

oh n

i bil

tak

»tip

«; k

o sm

o bi

li na

zab

avi,

se je

nap

il, č

epra

v je

bil

prej

nas

prot

nik

alko

hola

… B

il se

m n

jego

v pr

ijate

lj, p

a so

me

mor

ali d

rugi

opo

zorit

i, da

ima

očitn

o hu

de te

žave

. Ta

krat

sem

se

zam

islil

nad

seb

oj …

Moj

nas

ledn

ji ko

rak

je b

il is

kren

pog

ovor

z n

jim. Š

e zd

aj m

i vč

asih

pra

vi, d

a m

u je

to z

elo

pom

agal

o.

Logičn

a čl

enite

v (z

grad

ba) (

Pred

stav

itev

dejs

tev

in s

tališč)

T

očke

M

erila

2 0

Bes

edilo

ni l

ogič

no č

lenj

eno,

ni k

oher

entn

o.

1 B

esed

ilo je

logičn

o čl

enje

no, n

i koh

eren

tno.

B

esed

ilo je

koh

eren

tno,

ni l

ogič

no č

lenj

eno.

2

Bes

edilo

je lo

gičn

o čl

enje

no in

koh

eren

tno.

Je

ziko

vna

prav

ilnos

t, sl

ogov

na u

stre

znos

t T

očke

M

erila

Toč

ke

Mer

ila

2 Sl

ovničn

a pr

aviln

ost

Za v

se v

elja

: 0

Vel

iko

razn

ovrs

tnih

nap

ak, k

i se

pona

vlja

jo.

2 Pr

avop

isna

pra

viln

ost

1 V

eč ra

znov

rstn

ih n

apak

, ki s

e v

glav

nem

ne

pona

vlja

jo.

2 Sl

ogov

na u

stre

znos

t

2 Le

nek

ater

e vr

ste

napa

k, k

i se

prav

ilom

a ne

pon

avlja

jo.

Dod

atna

nav

odila

: Č

e ka

ndid

at p

iše

obe

inte

rpre

taci

ji, o

ceni

mo

prvo

. Č

e pi

še in

terp

reta

cijo

na

konc

eptn

i lis

t, pr

i vre

dnot

enju

ne

odbi

jem

o točk

. Č

e na

piše

man

j kot

400

bes

ed, l

ahko

pri

zgra

dbi d

osež

e na

jveč

eno

točk

o; č

e na

piše

man

j kot

200

bes

ed, l

ahko

pri

JPS

U d

osež

e na

jveč

tri t

očke

.

15

P171

-A10

1-1-

3

2. S

amos

tojn

a in

terp

reta

cija

: Vla

sta

Nus

sdor

fer,

Bin

e (o

dlom

ek)

Prim

eri v

mod

erira

nem

točk

ovni

ku s

o ilu

stra

tivni

– v

kan

dida

tovi

inte

rpre

taci

ji oc

enim

o ko

t ust

rezn

e vs

e za

pise

, ki n

aved

enim

prim

erom

ust

reza

jo p

o ta

kson

omsk

i sto

pnji

zaht

evno

sti.

Opr

edel

itev

odlo

mka

gle

de n

a kn

jižev

no z

vrst

(Zna

nje

in ra

zum

evan

je)

Toč

ke

Mer

ila

Pri

mer

2 0

Ni o

pred

elitv

e.

Opr

edel

itev

je n

apač

na.

Odl

omek

je li

rski

, saj

se

avto

r v n

jem

izpo

vedu

je.

1 Zv

rst j

e po

imen

ovan

a.

Odl

omek

je e

pski

. 2

Zvrs

t je

poim

enov

ana,

nav

eden

a je

tudi

znači

lnos

t zv

rsti

v od

lom

ku.

V te

m p

ripov

edne

m o

dlom

ku je

tudi

nek

aj d

ram

atsk

ega

(dia

logi

) in

neka

j lirs

kega

(izr

ažen

i obču

tki,

mis

li).

Povz

etek

odl

omka

(Zna

nje

in ra

zum

evan

je)

Toč

ke

Mer

ila

Pri

mer

4 0

Ni p

ovze

tka,

ni o

bnov

e.

1

Obn

ova

odlo

mka

z v

sebi

nsko

nap

ako.

2 O

bnov

a od

lom

ka b

rez

vseb

insk

e na

pake

. P

ovze

tek

odlo

mka

z v

sebi

nsko

nap

ako.

A

vtor

ica

prip

oved

uje

o ži

vlje

nju

inva

lida

Bin

eta.

Bin

e že

li iz

zav

oda

dom

ov, k

er b

i rad

vid

el

pols

estro

. Ko

se m

u že

lja u

resn

iči,

spoz

na, d

a je

po

njen

em ro

jstv

u vs

em o

dveč

. 3

V p

ovze

tek

niso

vkl

juče

ni v

si g

lavn

i mot

ivi o

dlom

ka.

V od

lom

ku b

erem

o o

inva

lidu

Bin

etu.

Nje

govo

živ

ljenj

e se

spr

emen

i, ko

dob

i pol

sest

ro. I

z za

voda

za

inva

lidno

mla

dino

si ž

eli d

omov

. Ko

ga m

ama

grob

o oš

teje

zar

adi p

olse

stre

, je

sreč

en, d

a se

vrača

v z

avod

. 4

Pov

zete

k od

lom

ka b

rez

vseb

insk

e na

pake

. O

dlom

ek g

ovor

i o in

valid

u B

inet

u. N

ajpr

ej je

prik

azan

o, k

ako

nest

rpna

je d

o nj

ega

neka

žen

ska

na ja

vnem

stra

nišč

u, p

otem

se

doga

janj

e us

mer

i v d

ruži

no. F

ant i

zve

od b

abic

e, d

a bo

dob

il po

lses

tro. M

ama

nosečn

ost v

ečin

oma

prel

eži,

očim

je p

reza

posl

en, b

abic

a m

ora

v bo

lniš

nico

. B

inet

a pr

emes

tijo

v do

m, d

omač

e re

dko

vidi

. Ko

je p

ri nj

ih n

a ob

isku

, sliš

i mat

erin

e oč

itke,

ko

se

vrač

a v

zavo

d, p

a še

oči

mov

e be

sede

.

16

P171

-A10

1-1-

3

Prep

ozna

va –

izbi

ra p

robl

ema/

prvi

ne (R

azčl

emba

in ra

zlag

a)

Toč

ke

Mer

ila

Pri

mer

3 0

Pro

blem

ni i

zbra

n.

Lite

rarn

a pr

vina

ni i

zbra

na.

1 Iz

bran

je p

robl

em, k

i je

v od

lom

ku s

amo

naka

zan.

Izbr

ana

je p

rvin

a, k

i ni b

istv

eno

pove

zana

z

osre

dnjo

prv

ino.

inva

lidov

pol

ožaj

v d

ružb

i

2 Iz

bran

je p

robl

em, k

i je

smis

elno

pov

ezan

z

osre

dnjim

pro

blem

om.

Izbr

ana

je p

rvin

a, k

i je

smis

elno

pov

ezan

a z

osre

dnjo

prv

ino.

inva

lidov

i obč

utki

man

jvre

dnos

ti

3 Iz

bran

je o

sred

nji p

robl

em o

dlom

ka.

Izbr

ana

je o

sred

nja

prvi

na o

dlom

ka.

(Upo

štev

amo

tudi

poi

men

ovan

je v

nas

lovu

. Pro

blem

, iz

bran

za

ta v

zore

c sa

mos

tojn

e in

terp

reta

cije

, je

natis

njen

kre

pko.

)

odno

s dr

užin

skih

čla

nov

do in

valid

a / o

trok

a s

pose

bnim

i pot

reba

mi

inva

lidov

pol

ožaj

v d

ruži

ni /

nest

rpno

st d

ruži

ne d

o in

valid

a

Raz

laga

izbr

aneg

a pr

oble

ma/

prvi

ne (R

azčl

emba

in ra

zlag

a)

Toč

ke

Mer

ila

Pri

mer

3 0

Raz

lage

ni.

Raz

laga

je n

apač

na, n

e us

treza

odl

omku

.Č

epra

v ču

ti od

por d

ruži

ne, b

i Bin

e ra

d os

tal d

oma,

ker

mu

je v

zav

odu

nezn

osno

.1

Raz

laga

je s

kopa

/pov

ršna

/nej

asna

. M

ati i

ma,

tako

kot

nje

n pa

rtner

, raj

e zd

ravo

hče

r, in

valid

je o

bem

a v

brem

e.2

Par

afra

zira

n je

ust

reze

n de

l odl

omka

. Oči

m je

spr

va š

e pr

ihaj

al k

nje

mu,

pot

em p

a še

on

ne, k

er je

bil

prev

eč z

apos

len.

Bab

ica

je

odšl

a v

boln

išni

co, z

ato

ni m

ogla

biti

z v

nuko

m. M

ama

se je

nan

j drla

kot

jesi

har,

ker j

e po

lses

tri

dopu

stil,

da

je p

ogna

la n

jego

v vo

ziče

k.3

Raz

laga

je ja

sna,

nat

ančn

a.

Osr

ednj

i pro

blem

je o

dnos

dru

žins

kih čl

anov

do

inva

lida.

Mat

i se

je n

ajpr

ej z

avze

mal

a za

sv

ojeg

a si

na. T

o je

vid

no v

prv

em o

dsta

vku

odlo

mka

. Po

rojs

tvu

zdra

ve hče

re p

a je

do

njeg

a m

anj p

ozor

na, p

osta

ne c

elo

grob

a; k

o je

fant

nek

aj č

asa

dom

a, g

a po

kriv

em o

btož

i za

pošk

odbo

ste

ne. O

b te

m d

ogod

ku je

jasn

o, d

a da

je p

redn

ost hče

ri. B

abic

a bi

mor

da la

hko

posk

rbel

a za

Bin

eta,

a m

ora

v bo

lniš

nico

. Oči

m p

a je

do

sina

svo

je p

artn

erke

zel

o ne

strp

en;

čepr

av je

fant

v z

avod

u, m

eni,

da š

kodu

je d

ruži

ni.

17

P171

-A10

1-1-

3

Ute

mel

jitev

razl

age

s pr

imer

om iz

odl

omka

(Pre

dsta

vite

v de

jste

v in

sta

lišč)

T

očke

M

erila

P

rim

er

2 0 P

rimer

ni o

pisa

n.

Cita

ta n

i.

Opi

sani

prim

er/c

itat n

i sm

isel

no p

ovez

an z

razl

ago

»Mam

i je

osta

la v

por

odni

šnic

i do

poro

da.«

1

Opi

sani

prim

er/c

itat n

i nat

ančn

o v

skla

du z

razl

ago,

a

je s

mis

elno

pov

ezan

z n

jo.

(Opi

sani

prim

er s

e ne

upo

štev

a, č

e je

v ra

zlag

i že

para

frazi

ran

del o

dlom

ka.)

»Spr

va je

prih

ajal

oči

m, p

otem

pa

še o

n ne

.« /

»Pre

mes

tili s

o ga

v d

om, t

ak z

a in

valid

no

mla

dino

.«

2 O

pisa

ni p

rimer

/cita

t je

nata

nčno

v s

klad

u z

razl

ago.

(Opi

sani

prim

er s

e ne

upo

štev

a, č

e je

v ra

zlag

i že

para

frazi

ran

del o

dlom

ka.)

»Tak

rat s

e je

mam

i prv

ič d

rla k

ot je

siha

r, a

ne n

anjo

. Nan

j, ki

je d

opus

til.«

/ »K

aj b

omo

s te

m

krip

ljem

? O

nem

ogoč

a na

m ž

ivlje

nje.

«

Povz

etek

ugo

tovi

tev

(Sin

teza

in v

redn

oten

je)

Toč

ke

Mer

ila

Pri

mer

2 0

Pov

zetk

a ni

. P

ovze

tek

se n

e na

naša

na

razl

ago,

am

pak

npr.

na

zuna

nje

doga

janj

e v

odlo

mku

(pon

ovlje

n je

zač

etni

po

vzet

ek).

2 P

ovze

tek

se n

anaš

a na

razl

ago.

B

ine

tore

j v d

ruži

ni n

ima

niko

gar,

ki b

i ga

spre

jel t

akšn

ega,

kot

je, i

n m

u po

mag

al. Z

ato

mu

je

bolje

v z

avod

u, k

jer j

e en

ak m

ed e

naki

mi.

(0 točk

ali

2 točk

i, vm

esni

h točk

ni.)

18

P171

-A10

1-1-

3

Last

no m

nenj

e o

prob

lem

u/pr

vini

v o

dlom

ku (S

inte

za in

vre

dnot

enje

) T

očke

M

erila

P

rim

er

2 0 M

nenj

e ni

izra

ženo

. M

nenj

e je

izra

ženo

kot

sko

pa tr

dite

v/ni

pov

ezan

o z

odlo

mko

m.

Naj

bolj

obso

jam

mat

er. /

Pra

v je

, da

so b

ili v

dom

u pr

ijazn

i do

Bin

eta.

1 M

nenj

e je

nej

asno

, ni r

azlo

ženo

. M

ati b

i mor

ala

še n

apre

j skr

beti

za s

voje

ga s

ina.

Izbr

ala

bi s

i lah

ko k

oga

drug

ega,

a oči

m jo

je

na z

ačet

ku oči

tno

zava

jal.

Nihče

od

njiju

ne

ravn

a pr

av. V

odl

omku

je le

po p

rikaz

ano,

kak

o se

lju

dje

radi

zne

bijo

pro

blem

ov.

2 M

nenj

e je

jasn

o, ra

zlož

eno.

R

avna

nje

druž

insk

ih č

lano

v je

zel

o br

ezob

zirn

o. N

ajm

anj s

porn

o se

mi z

di o

bnaš

anje

Bin

etov

e po

lses

tre, s

aj je

še

maj

hen

otro

k in

se

ne z

aved

a, k

aj p

očne

. Oči

m b

i bil

po m

oje

man

j kru

t, če

bi

bil

inva

lid n

jego

v ot

rok.

Na

podl

agi n

jego

vega

ravn

anja

skl

epam

, da

tudi

par

tner

ke n

ima

rad;

če

bi j

o im

el, s

e ne

bi t

ako

obna

šal d

o nj

eneg

a si

na. N

ajbo

lj pa

sem

zgr

ožen

nad

mat

erjo

. Kak

o je

lahk

o do

volila

, da

v nj

eni n

ovi d

ruži

ni n

i pro

stor

a za

priz

adet

ega

sina

? M

oral

a bi

se

zave

dati,

da

otro

k, k

i je

inva

lid, p

otre

buje

še

več

ljube

zni k

ot ti

sti,

ki je

zdr

av. L

ahko

pa

bi tu

di p

omis

lila n

a to

, kar

je re

kla

nest

rpni

žen

ski n

a ja

vnem

stra

nišč

u. Iz

reče

ne b

esed

e ve

ljajo

za

vse,

tudi

za

inva

lidov

o m

ater

. La

stno

mne

nje

o pr

oble

mu/

prvi

ni n

a sp

lošn

o (a

ktua

lizac

ija) (

Sint

eza

in v

redn

oten

je)

Toč

ke

Mer

ila

Pri

mer

2 0

Mne

nje

ni iz

raže

no.

Mne

nje

je iz

raže

no k

ot s

kopa

trdi

tev/

ni p

ovez

ano

z od

lom

kom

.

Dru

žina

je p

o m

ojem

mne

nju

za in

valid

e na

jpom

embn

ejša

.

1 M

nenj

e je

nej

asno

, ni r

azlo

ženo

/nak

azan

o je

v

prim

eru

iz ž

ivlje

nja.

M

islim

, da

se v

dru

žina

h ne

zgo

di p

ogos

to, k

ar b

erem

o v

odlo

mku

. Nek

ater

i inv

alid

i sic

er ž

ivijo

v

zavo

du, v

enda

r im

ajo

s sv

ojim

i bliž

njim

i lep

e od

nose

. 2

Mne

nje

je ja

sno,

razl

ožen

o.

Inva

lidi n

e m

orej

o pr

ičak

ovat

i raz

umev

anja

in p

omoč

i v š

irši d

ružb

i, če

ju n

imaj

o m

ed s

vojim

i na

jbliž

jimi.

Mis

lim, d

a je

zan

je n

ajbo

lje, d

a os

tane

jo v

ljub

ečem

dom

ačem

oko

lju, č

e pa

to n

i m

ogoč

e, je

odn

os s

orod

niko

v do

njih

ven

darle

lahk

o dr

ugač

en k

ot v

tem

odl

omku

. Naj

bliž

ji na

j bi

jih či

m v

ečkr

at o

bisk

ali v

zav

odu

in ji

h či

m p

ogos

teje

prip

elja

li do

mov

, tam

pa

naj b

i jim

se

veda

pok

azal

i, da

jih

imaj

o ra

di. T

ako

bi ta

ki, k

ot je

Bin

e, n

e im

eli o

bčut

ka, d

a so

odv

eč.

19

P171

-A10

1-1-

3

Ute

mel

jitev

mne

nja

s pr

imer

om iz

last

nih/

tujih

izku

šenj

ali

iz k

akeg

a dr

ugeg

a kn

jižev

nega

bes

edila

(Pre

dsta

vite

v de

jste

v in

sta

lišč)

T

očke

M

erila

P

rim

er

2 0 N

aved

en n

i nob

en p

rimer

. N

aved

en je

prim

er, k

i ne

utem

elju

je m

nenj

a.

Vzro

ki z

a in

valid

nost

so

razl

ični

, vsi

inva

lidi p

otre

buje

jo p

odpo

ro.

1 P

rimer

je s

amo

imen

ovan

/nak

azan

. D

ruži

ne s

e v

odno

su d

o sv

ojih

priz

adet

ih z

elo

razl

ikuj

ejo.

Nek

ater

e jih

spr

ejm

ejo,

dru

ge n

e.

Priz

adet

i pa

so s

i zel

o po

dobn

i. 2

Prim

er je

opi

san.

P

ozna

m s

tarš

e s

tride

setle

tnim

sin

om, k

i je

inva

lid o

d sv

ojeg

a pe

tnaj

steg

a le

ta, k

o se

po

škod

oval

v p

rom

etni

nes

reči

. Oče

in m

ati s

ta š

e ve

dno

v sl

užbi

, a s

ina,

raze

n za

kra

jši č

as, k

o je

je b

il na

pre

gled

ih, d

osle

j nis

ta p

ustil

a v

nobe

nem

zav

odu.

Kad

ar n

ista

bila

dom

a, s

o bi

li z

njim

so

rodn

iki,

prija

telji

ali

pa n

eka

žens

ka, k

i sta

jo n

ajel

a in

ji p

lača

la d

elo

z nj

unim

otro

kom

. Te

star

še in

sin

a večk

rat s

reča

m. V

sakič

vidi

m, d

a so

zad

ovol

jni, če

prav

jih

je z

adel

a te

žka

prei

zkuš

nja.

Imaj

o na

mreč

drug

dru

gega

, to

pa je

naj

več,

kar

je m

ogoč

e im

eti.

Logičn

a čl

enite

v (z

grad

ba) (

Pred

stav

itev

dejs

tev

in s

tališč)

T

očke

M

erila

2 0

Bes

edilo

ni l

ogič

no č

lenj

eno,

ni k

oher

entn

o.

1 B

esed

ilo je

logičn

o čl

enje

no, n

i koh

eren

tno.

B

esed

ilo je

koh

eren

tno,

ni l

ogič

no č

lenj

eno.

2

Bes

edilo

je lo

gičn

o čl

enje

no in

koh

eren

tno.

Je

ziko

vna

prav

ilnos

t, sl

ogov

na u

stre

znos

t T

očke

M

erila

Toč

ke

Mer

ila

2 Sl

ovničn

a pr

aviln

ost

Za v

se v

elja

: 0

Vel

iko

razn

ovrs

tnih

nap

ak, k

i se

pona

vlja

jo.

2 Pr

avop

isna

pra

viln

ost

1 V

eč ra

znov

rstn

ih n

apak

, ki s

e v

glav

nem

ne

pona

vlja

jo.

2 Sl

ogov

na u

stre

znos

t

2 Le

nek

ater

e vr

ste

napa

k, k

i se

prav

ilom

a ne

pon

avlja

jo.

Dod

atna

nav

odila

: Č

e ka

ndid

at p

iše

obe

inte

rpre

taci

ji, o

ceni

mo

prvo

. Č

e pi

še in

terp

reta

cijo

na

konc

eptn

i lis

t, pr

i vre

dnot

enju

ne

odbi

jem

o točk

. Č

e na

piše

man

j kot

400

bes

ed, l

ahko

pri

zgra

dbi d

osež

e na

jveč

eno

točk

o; č

e na

piše

man

j kot

200

bes

ed, l

ahko

pri

JPS

U d

osež

e na

jveč

tri t

očke

.

Za iz

vire

n na

slov

sam

osto

jne

inte

rpre

taci

je p

rište

jem

o sk

upne

mu

sešt

evku

točk

eno

točk

o do

naj

večj

ega

mož

nega

šte

vila

(30)

.