DR@AVNOTO UREDUVAWE NA REPUBLIKA MAKEDONIJA

Kakva dr`ava e Republika Makedonija?

Demokratija e vid na op{testveno ureduvawe vo koe gra|anite izbori, so tajno i neposredno glasawe izbiraat svoi pretstavnici vo Sobranieto. Zna~ajno za edno demokratsko op{testvo e po~ituvaweto na pravata, slobodite i obvrskite na gra|anite.

So Ustavot na Republika Makedonija organizacijata na vlasta se zasnova vrz principot na podelba na:

- zakonodavna

- izvr{na

- sudska

Sobranie na Republika Makedonija

Sobranieto e nositel na zakonodavnata vlast vo Republika Makedonija za period od ~etiri godini.

Sobranieto na Republika Makedonija go so~inuvaat 120 (sto dvaeset) pratenici, izbrani od narodot.

Sobranieto go donesuva Ustavot, donesuva zakoni, ja izbira Vladata na Republika Makedonija, izbira sudii itn.

Vladata na Republika Makedonija

Vladata na Republika Makedonija e nositel na izvr{nata vlast vo dr`avata. Vladata ja izbira Sobranieto na Republika Makedonija po predlog na mandatarot opredelen od pretsedatelot na Republikata.

Vladata ja so~inuvaat pretsedatel na Vlada i ministri.

Vladata gi izvr{uva Zakonite {to gi doneslo sobranieto, mu predlaga na Sobranieto zakoni i drugi propisi, odlu~uva za priznavawe na dr`avi i vladi, vospostavuva diplomatski odnosi so drugi dr`avi i dr.

Pretsedatel na Republika Makedonija

Pretsedatelot na Republika Makedonija ja pretstavuva Republikata vo zemjata i stranstvo.

Toj e vrhoven komandant na vooru`enite sili na Republika Makedonija.

Ustavot na Republika Makedonija predviduva izbor na pretsedatel na dr`avata na op{ti i neposredni izbori, so tajno glasawe, so mandat od pet godini.

Pretsedatelot na dr`avata mora da bide dr`avjanin na Republika Makedonija.

Sud na Republika Makedonija

Sudot e nositel na sudskata vlast. Sudovite se institucii za za{tita na Ustavot, zakonite i ~ovekovite prava i dol`nosti.

PRA[AWA - DR@AVNO UREDUVAWE NA REPUBLIKA MAKEDONIJA

1. [to e demokratija?

2. [to e zna~ajno za edno demokratsko op{testvo?

3. Kakva e podelbata na vlasta vo Republika Makedonija?

4. Koj e nositel na zakonodavnata vlast vo RM?

5. Kolku pratenici go so~inuvaat Sobranieto i koi gi izbira?

6. Objani koi se glavnite zada~i na Sobranieto?

7. Koj e nositel na izvr{nata vlast vo RM?

8. Koj ja izbira Vladata i po ~iv predlog?

9. Koj go opredeluva mandatorot na Vladata?

10. Objasni koi se glavnite zada~i na Vladata?

11. Koi se obvrskite na Pretsedatelot na RM?

12. Kako se vr{i izborot na pretsedatel na RM?

13. Koj e nositel na sudskata vlast vo RM?

14. Kakvi institucii se sudovite?

NASELENIETO NA REPUBLIKA MAKEDONIJA

Naselenieto na edna dr`ava go so~inuvaat lu|eto koi `iveat na nejzinata teritorija. Brojot na naselenieto se utvrduva so organizirawe na popis na sekoi deset godini.Brojot na naselenieto vo Republika Makedonija postojano se menuva. Toa mo`e da se zaklu~i od statisti~kite podatoci dobieni od popisot na naselenie.

Posledniot popis se izvr{i vo 2002 godina. Spored podatocite od popisot na naselenieto vo Republika Makedonija `iveat okolu dva milioni `iteli.

Struktura na naselenie

Naselenieto vo Makedonija e klasificirano spored:

‡ polovata struktura; ‡ starosnata struktura; ‡ etni~kata struktura

Polovata struktura pretstavuva soodnos me|u ma{koto i `enskoto naselenie vo daden prostor.

Polovata struktura e va`na komponenta od koja zavisi prirodniot prirast na naselenieto.

Vo Makedonija preovladuva ma{koto naselenie, nasproti `enskoto.

Starosnata struktura ja pretstavuva zastapenosta na vozrasnite grupi.

Naselenieto se deli na:

‡ mlado naselenie -do 19 godini; ‡ zrelo naselenie -od 20 do 65 godini ;

‡ staro naselenie nad 65 godini.

Etni~ka struktura

Vo Republika Makedonija `iveat makedonskiot narod kako i delovi od albanskiot narod, turskiot narod, vla{kiot narod, srpskiot narod, romskiot narod, bo{wa~kiot narod i drugi.

Delovite na drugite narodi koi {to `iveat vo Makedonija se etni~ki zaednici.

Sekoja etni~ka zaednica ima svoi belezi kako {to se: narodnite nosii, obi~ai, predanija, predmeti, verski obredi i sli~no.

Site gra|ani vo Republika Makedonija imaat ednakvi prava nezavisno od polot, verata, bojata na ko`ata, nacionalnata pripadnost, imotnata sostojba itn.

Makedonci `iveat i vo sosednite dr`avi kako i vo mnogu evropski i prekuokeanski zemji.

Makedoncite vo svetot go neguvaat svoeto kulturno nasledstvo i tradiciite.

PRA[AWA - NASELENIETO NA REPUBLIKA MAKEDONIJA

1. Koj go so~inuva naselenieto na edna dr`ava?

2. Kako se utvrduva brojot na naselenieto?

3. Koga e organiziran posledniot popis vo RM i kolku `iteli ima RM spored posledniot popis?

4. Spored koi strukturi e klasificirano naselenieto vo RM?

5. [to pretstavuva polova struktura na naselenieto?

6. Koe naselenie preovladuva vo RM spored polovata struktura?

7. [to pretstavuva starosna struktura na naselenieto?

8. Kako se deli naselenieto spored starosnata struktura?

9. Koj narod `ivee vo RM i koi delovi na narodi `iveat vo RM?

10. [to pretstavuvaat delovite na narodite koi `iveat vo RM?

11. Kakvi belezi ima sekoja etni~ka zaednica?

12. Objasni kakvi prava imaat site gra|ani na RM i od {to ne zavisat pravata?

TURIZMOT VO REPUBLIKA MAKEDONIJA

Gradot Ohrid e biser na Balkanot.

Со својата традиционална архитектура е na листата на УНЕСКО за културното и природното наследство.

Ohrid bil lulka na slovenskata pismenost.

Tamu se nao|a prestolninata na makedonskiot car Samuil, rimskiot amfiteatar, crkvi i manastiri, Nacionalniot muzej, ohridskite biseri ...

Mavrovskoto Ezero iako ve{ta~ko, sepak pleni so svojata ubavina posebno koga se gleda od skija~kite tereni na planinata Bistra. Ezeroto nudi mnogu mo`nosti: ribolov, kampuvawe, pro{etki...

Nacionalniot park Mavrovo izobiluva so retki rastitelni i `ivotinski vidovi.

Галичник so svojata автентична архитектура, so bogatoto kulturno nasledstvo, neguvawe na narodnite obi~ai - Gali~ka svadba i so `ivopisnata priroda pretstavuva туристичка атракција.

Ezero Matka Klisurata Matka e poznata kako klisura na peperutkite, so nad sedumdeset endemi~ni vidovi dnevni i no}ni peperutki, pove}e endemi~ni vidovi na pajaci, endemi~ni rastenija i drugo.

Turizam e stopanska granka {to e naso~ena kon organizirawe na patuvawa i privremeno smestuvawe.Lu|eto patuvaat za odmor, od zabava, za rehabilitacija, za poseta na kulturni i sportski nastani, prirodni atrakcii, istoriski spomenici.

Republika Makedonija razvieni se planinskiot, ezerskiot i re~niot turizam. Postepeno se razviva i selskiot turizam.

Za mnogu doma{ni i stranski turisti interesni se i mnogubrojnite pe{teri, nacionalni parkovi, brzite planinski reki, istoriskite spomenici i arheolo{ki nao|ali{ta, prirodnite retkosti...

Turizmot e va`na granka vo stopanstvoto vo na{ata zemja.

Najgolemo turisti~ko podra~je e krajbre`jeto na Ohridskoto Ezero, a potoa i Prespanskoto Ezero i Dojranskoto Ezero. Od zimskite i planinskite turisti~ki centri najzna~ajni se: Popova [apka na [ar Planina, Mavrovo na Bistra, Stre`evo i Kopanki na Baba, Kru{evo na Bu{eva Planina, Berovo na Male{evskite Planini i drugi.

Re~niot turizam se odviva pokraj rekite. Tamu sretnuvame sportski ribolovci... Na brzite vodi na rekata Treska se odviva kajakarskiot sport ili kajak na divi vodi.

Vo Makedonija ima i pe{teri (Momi~ek ‡ Makedonski Brod...), arheolo{ki nao|ali{ta (Herakleja, Stobi, Skupi...), prirodni retkosti (Kokino...) itn.

PRA[AWA TURIZMOT VO REPUBLIKA MAKEDONIJA

1. [to pretstavuva gradot Ohrid na balkanot?

2. Zo{to Ohrid se nao|a na lisata na UNESKO?

3. Koi se najpoznatite znamenitosti na Ohrid?

4. [to nudi Mavrovskoto ezero?

5. So {to izobiluva nacionalniot park Mavrovo?

6. Objasni zo{to Gali~nk pretstavuva turisti~ka atrakcija?

7. Kako u{te e poznata klisurata Matka?

8. [to e turizam kako stopanska granka?

9. Koi granki na turizmot se razvieni vo RM?

10. [to e interesno za mnogubrojnite stranski i doma{ni turisti ?

11. Koe e najgolemoto turisti~ko podra~je vo RM?

12. Koi se najzna~ajni zimski i planinski centri vo RM?

13. Kade se odviva re~niot turizam?

14. Koi se najpoznatite pe{teri, arheolo{ki nao|ali{ta i prirodni retkosti?