i M G L A S eto XLV - št. 34 - C E N A 38 S L T Kranj, torek, 5. maja 1992

maj na Joštu

Naša usoda nista revščina in siromaštvo »Prvi maj, delavski praznik, je bil ob nastanku borbeni simbol takrat zatiranih in brezpravnih množic in­dustrijskega delavstva, že dolgo pa je tudi slutnja in obet pravičnejše in vsem državljanom prijaznejše, uspešne, socialno varne in demokratično urejene družbe.«

Na osrednji prvomajski proslavi se je zbralo veliko ljudi. Na Jošt je pripešačil tudi slovenski predsednik Milan Kučan.

Jošt, 1. maja - S temi beseda­mi je predsednik predsedstva Slovenije M i l a n K u č a n nago­voril u d e l e ž e n c e tradicional­nega zdaj že petnajstega pr­vomajskega s rečanja na Jo­štu. Organizatorju, Svetu kranjskih sindikatov, vreme ni bi lo p reveč naklonjeno, ta­ko da tradicionalno pr izor iš ­če prvomajskega shoda ni b i ­lo tako m n o g o š t e v i l n o obi ­skano kot pretekla leta. K l j u b temu so pr ipravi l i prijetno p r a z n i č n o s rečanje . Začel i so ga kranjski kul turniki (recita-torji, citrar, pevci), nadaljeval pa narodnozabavni ansam­bel, mnoge obiskovalce pa je pritegnila tudi navzočnos t pr­vega d ržav l j ana Slovenije M i ­lana K u č a n a . T a je v svojem P r a z n i č n e m govoru med dru-' gim pouda r i l :

»Naša usoda nikakor nista revščina in siromaštvo. Zanju ni pametnega razloga in opra­vičila, kar si morajo slovenske oblasti dati dopovedati, kajti za to so dobile zaupanje drža­vljanov. Navsezadnje je kvali­

teta življenja, blaginja ljudi, razvoj in varnost države, cilj, temeljno merilo in opravičilo vsake politike. Če tega svoji državi nismo sposobni zagoto­viti, potem tudi napori in žrt­vovanja mnogih rodov Sloven­cev ne bi imeli pravega smisla. V politiki ne odločajo nameni. Šteje rezultat. In ta ni dober. Je slabši, kot so za to razlogi in objektivna opravičila. Tako je nedavno presodil tudi slo­venski parlament. Gospodar­ski kazalci, zaskrbljujoče na­glo rastoče število nezaposle­nih in draginja, ki vse bolj pri­tiska na vse več slovenskih družin in v njih rojeva prostest zoper neprijazno resničnost in perspektivo, so dovolj zgovorni sami po sebi. Dovolj zgovorno pa hkrati povedo, kam je v pri­hodnje treba usmeriti največji

del političnih in vsakršnih energij na Slovenskem.«

»Potrebujemo strokovno utemeljeno, ambiciozno raz­vojno strategijo in organizira­ne spodbujevalce razvoja, na­

ravnanega k uresničevanju njenih ciljev, zlasti v storitve­nih dejavnostih, ki jih obvla­duje pobuda posameznika,« je dejal predsednik K u č a n in oceni l , da je skok iz enega v drug sistem tudi za najbolj trezne zahtevnejš i od naš ih prvotnih predstav. » N e na­zadnje se to kaže tudi v ostrih nasprotjih ob lastninski zako­nodaji, kjer ne gre le za teore­tična razhajanja, ampak tudi za interese in povsem nepo­sredna vprašanja socialne pra­vičnosti ter z njo povezanega prerazdeljevanja družbenega in političnega vpliva in moči. Slovensko delavstvo upraviče­no zahteva, da se v tej veliki prerazdelitvi nacionalnega bo­gastva, opredmetenega v pod­jetniški lastnini, upošteva ne­sporno dejstvo, da je nastajalo tudi z delom številnih rodov slovenskih delavcev, kar ute­meljuje tudi njihovo udeležbo na delu tega bogastva.«

Predsednik K u č a n je govo­ri l o nujnosti, da Slovenija usmeri svoje skupne moči h

gospodarskim ciljem in blagi­nji l judi . O b strani pa naj ostanejo preteklost, pr ipad­nost tej al i oni ideologi j i , strankarske in druge barve. Ta narod ima prihodnost, je p r e p r i č a n M i l a n K u č a n . Ima jo , če bo ustvarjalen, bogat narod, bogatih in ustvarjal­nih posameznikov. »Ustvari­mo državo, ki bo svojim drža­vljanom omogočila odgovor­nost za razvoj in blaginjo, ki bo znala in bo pripravljena po­skrbeti za socialni pakt in medsebojno spoštovanje dela in kapitala. Prepričan sem, da vse to zmoremo in znamo, da imamo dovolj sposobnih in ambicioznih ljudi, ki si to želi­jo in so za ta cilj pripravljeni zastaviti svoje znanje in ugled. Tem dajmo priložnost na pri­hodnjih volitvah, s tem bomo največ pomagali sebi in slo­venski državi,« je strnil svoje p r a z n i č n o razmiš l janje M i l a n K u č a n in zaželel delavcem prijazno, mirno in brezskrb­no praznovanje. • D. Z . Žle-bir, foto: P. Kozjek

^redlog nove vlade v skupščini

Drnovšek je izbral ministre Novi mandatar je uspešno previjugal med interesi svoje stranke in drugih strank koalicije ter posredoval pred­log nove vlade predsedniku skupščine dr. Francetu Bučarju, ki bo izvolitev nove vlade uvrstil na dnevni red se-I* 14. maja.

, Ljubljana, 5. maja - Po us­pijevanju in tudi menjavanju .^en kandidatov za novo vlado t v , c ' r - - l a n e z D r n o v š e k "pokr i

več ino v ladnih resorjev. l v , a g . Marko Voljč, ki je bil *andidat za podpredsednika, in £!• Mitja Gaspari, kandidat za Vjančnega ministra, sta odklo-

**** sodelovanje, iz vladnih iger P* J« izločen tudi Edvard Oven 1^'beralnodemokratska stran-*)> zoper katerega je bilo dosti

.govorov tudi v sami stranki, iz kat ere izhaja. Minis t rs tva za f i-

ce, pravosodje in planira­

nje ostajajo še naprej nezasede­na in bodo z a č a s n o pokri ta z nekaterimi drugimi ministr i .

Podpredsedniki vlade bodo dr. Jože Pučnik (za splošne za­deve), mag. Herman Rigelnik (za gospodarstvo) in mag. Vik­tor Žakelj (za družbene dejav­nosti). Pučn ik je socialdemo­krat, Žakel j socialist, Rigelnik pa strankarsko ni opredeljen.

Predlagani ministr i pa so Igor Bavčar (Demokratska stranka) za notranje zadeve, dr. Dimitrij Rupel (Demokratska stranka) za zunanje zadeve, Ja­

nez Janša (Socialdemokratska stranka) za obrambo, Lojze Janko (neodvisni) za zakonoda­jo , mag. Franc Avberšek (neod­visni) za energetiko, dr. Maks Tajnikar (Socialdemokratska prenova) za malo gospodarstvo, Dušan Sešok (neodvisni) za in ­dustrijo in g r a d b e n i š t v o , Jože Jeraj (Krščanski demokrati) za trgovino, mag. Janez Širše (ne­odvisni) za turizem in gostin­stvo, mag. Jože Protner (Libe-ralnodemokratska stranka) za kmetijstvo, gozdarstvo in pre­hrano, Marjan Kranjc (Social-

voftajci v novi vladi: Mag. Viktor Žakelj , Jožica Puhar, Dr. Slavko Gaber, Dr. Maks Tajnikar

demokratska stranka) za pro­met in zveze, Miha Jazbinšek (Zeleni Slovenije) za varstvo okolja in urejanje prostora, Jo­žica Puhar (Soialdemokratska prenova) za delo, dr. Božidar Voljč (Zeleni Slovenije) za zdravstvo, d r u ž i n o in socialno varstvo, Anka Osterman (Soci­aldemokratska prenova) za bor­ce in vo jaške inval ide, dr. Slav­ko Gaber (Liberalnodemokrat-ska stranka) za šols tvo in špor t , dr. Peter Tancig (Zeleni Slove­nije) za znanost in tehnologijo, Borut Šuklje (Socialistična stranka) za kul turo. Jelko Ka­cin (Demokratska stranka) za informiranje in dr. Janko

/ O l jubl janska b a n k a

G o r e n j s k a b a n k a K r a n j

G O R E N J C IN

F O R M U

Spet delavski praznik

V preteklih desetletjih nam je prvi maj pomenil samo enega od praznikov, ko smo si privoščili nekaj dela prostih dni, na prazničnih proslavah pa poslušali visokodoneče besede politikov in samozvanih delavskih zaščitnikov. Nismo se zavedali tradi­cionalnega izročila praznika dela, ki simbolizira upor delavcev zoper brezpravje in prevlado kapitala. Saj nam tudi ni bilo tre­ba. Delovna mesta so bila varna, zaslužek sorazmerno dober, standard zadovoljiv in samo peščica revnih je bolj ali manj po svoji krivdi životarila na socialnem dnu.

Časi so se do danes tako temeljito spremenili, da izročilo prvega maja na žalost spet postaja aktualno. Delavstvo se je znašlo v podobnem položaju kot v času prvobitne akumulacije kapitala: izkoriščano, slabo plačano, brezpravno. Zaradi slabih gospodarskih razmer propadajo podjetja, podirajo se celi siste­mi, plaz stečajev je pustil brez dela ogromno število še do včeraj varno zaposlenih delavcev. Na Slovenskem je brezposelnih že sto tisoč delavcev in večini slabo kaže, da bi kaj kmalu dobili novo delo. Skoraj dve tretjini še zaposlenih zasluži tako slabo, da ne more pokriti niti nujnih življenjskih stroškov. Večina še zaposle­nih trepeta, da jih odpustijo in da utegnejo v pravno neurejeni državi zaman iskati svojo delavsko pravdo.

Vsem tem naj bi bila namenjena letošnja prvomajska sreča­nja, na Joštu. Križni gori, Poljanah, Šobcu in še kje. Kljub sla­bemu vremenu se je tradicionalnih srečanj udeležilo veliko ljudi, vendar manj zaradi delavskega izročila kot zaradi vsakoletnega druženja. Da so bila letos prvomajska praznična prizorišča do­bro obiskana, gre zasluga tudi slabšemu standardu, zaradi če­sar si večina ljudi ne more več privoščiti daljših izletov ali celo prvomajskega dopusta. • D. Z . Zlebir

Vodoinštalacijski material in material za centralno kurjavo z a t a k o j š n j e p l a č i l o 1 0 % C e n e j e

DANES • Živila so rojena za remije • Pričakujem medaljo s svetovnega

prvenstva • Prvo ime je Šved Magnus Larsson

Prunk (Socialdemokratska stranka) za Slovence po svetu in narodnosti v Slovenij i . F i ­n a n č n o ministrstvo naj bi zača­sno vod i l dr. Janez D r n o v š e k , pravosodnega Lojze J i 'nko in planskega mag. Tone Rop .

• J . Košnje k

S E J E M O B R T I I N P O D J E T N I Š T V A

• O B R T • P O D J E T N I Š T V O • K O O P E R A C I J E •

G R A D B E N I Š T V O • P R E D E L A V A O D P A D N I H

S U R O V I N

• VELIKA PRODAJNA PONUDBA AVTOMOBILOV

K R A N J , 5. - 8. 5. '92

ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR

Rdeče, belo in črno Barve iz naslova se, če jih razlijemo v politiko, na Kranjskem

oprimejo ljudi po političnih, v Ameriki pa po rasnih razlikah; tu do­bimo ta rdeče, ta bele in ta črne, tam pa Indijance, kavhojce in za­morce. Tokrat bo govora o slednjih, 0 potomcih črncev, ki so jih od 16. do 19. st. vozili iz Afrike v Ameriko, da biji(itt) služili kot sužnji. Danes jih je v ZDA kakih 25 milijonov (dobra desetina populacije), v Bruzliji, Venezueli in na Zahodnoindijskih otokih pa nekaj manj; še enkrat toliko, več kot 50 milijonov, pa je na obeh celinah še mula-tov. Pri čemer je seveda dobro vedeti, da se množijo veliko hitreje od svojih nekdanjih gospodarjev.

Povod za naše pisanje je znan: pred tednom dni je neko sodišče v Los Angelesu oprostilo krivde štirih belih policistov, ki so pred ča­som surovo pretepli črnca A. Kinga. Sodba je izzvala nesluten revolt čmopoltih Američanov; nemiri so zahtevali mnogo mrtvih, ranjenih, aretiranih in velikansko materialno škodo. Naša sodba: črnci, če­prav resnično prizadeti, se v prvomajskih dneh niso ravno izkazali s svojim lumpenproletarskim razbijanjem in ropanjem. Nič čudnega, bi porekli njihovi beli sodržavljani, saj jim bolj kot delo dišita zaba­va in šport... Kdor ne dela, naj tudi ne je?! Naj bo tako ali drugače: 1. maj, spočet v Chicagu (1886) in tradicionalno rdeč, je v Ameriki že dolgo črn.

O Ameriki smo na tem mestu pogosto pisali: ob njenem posegu v Zalivu, v pričakovanju njenega priznanja Slovenije, nazadnje v ugibanju, kako se ho odzvala na srbsko divjanje v Bosni — zdaj pa nas vznemirja divjanje Američanov samih. Amerika je v naših očeh dežela, v kateri je vse O.K.; dežela kibernetične paradigme, družba, v kateri je vse računalniško krmiljeno, razni pretresi pa predvidljivi in obvladljivi. Resnici na ljubo: črnski izbruh bo slej ko prej obvla­dala, predvidela ga pa vendarle ni!

Ob tem se spomnimo besed, ki jih je 1835 v svoji knjigi O de­mokraciji v Ameriki zapisal njen veliki razlagalec in prerok, franco­ski zgodovinar in državnik Ale.\is de Toccpieville: da je najnevarnej­ša od vseh slabosti, ki ogrožajo prihodnost ZDA, skrita ravno v prisotnosti črncev na njenih tleh! Njegova bojazen se je uresničila prav kmalu, v secesijski vojni (1861-65), ko so se hotele južne države odcepiti <>d severnih. Glavni razlog vojne so bili ravno črni sužnji, brezplačna delovna sila na južnjaških plantažah, katerih suženjstvo je VVashington (Lincoln) odpravil. Svoboda je seveda zmagala, a le na papirju; po zadnjih dogodkih sodeč se črnsko prebivalstvo pol­drugo stoletje pozneje še vedno počuti (in dejansko je) manjvredno.

Res pa je tudi. da so bili črnci sami zadnjih 25 let neverjetno ti­ho. Njihov zadnji karizmatični voditelj dr. Martin Luther King

(1929-68). je svoj čas izjavil: Nemiri so jezik neuslišanega. Očitno se je odtlej nabralo veliko takega. Čas je preslišal tudi Kingovo lastno zahtevo: Belemu človeku hočem biti brat, ne svak (angl. brother-in-lau. brat po zakonu, torej le formalni in ne resnični brat). Ne nazad­nje se je treba spomniti njegovega svarila, da bo morala njegova (in naša) generacija marsikaj obžalovati: ne le zlih del zlobnih, ampak tudi strašljivi molk dobrotnih ljudi! Veliki črnski duhovnik in vodi­telj, ki je svoje črne rojake navajal k nenasilnemu, a dejavnemu od­poru, ob hkratnem vključevanju v ameriško družbo, se je glasno uprl vojni v Vietnamu, prejel 1964 Nobelovo nagrado za mir in bil 1968 za vse to še ustreljen. Ameriško, ni kaj!

Po vsem, kar se je v minulih dneh dogajalo na ulicah Los Ange­lesu in drugih mest, bi morala Amerika znova premisliti svojo vizijo sebe in sveta, zadnje čase toliko opevano pax americana - po ameri­ških zgledih pomirjeni svet. V družbah razvitega sveta, ki jih uravna­vajo zakoni trga, načela demokracije in znanost kibernetike - sami racionalni mehanizmi, je še veliko iracionalnega. Včasih se zdi, da so med nami jezdeci nove apokalipse, ki sejejo trojno sovraštvo: ra­sno, do tujcev in do drugih narodov (rasizem, ksenofobija in nacio­nalizem). Prvega od njih so v minulem tednu videvali na razgretih cestiščih kalifornijskih mest...

V Ameriki seje belo razlilo čez rdeče, ga prekrilo in ostalo belo; ko hoče takisto ravnati s črnim, tvega, da postane sivo.

Vojska zaprla predsednika Ugrabitev legalno izvoljenega predsednika Bosne in Hercegovine Ali­je Izetbegoviča in uboj opazovalca Evropske skupnosti ob razbijanju bosanskohercegovskih mest in vasi, žrtvah in pregnanih očitno še ni­sta dovolj za ostrejše ukrepanje Evrope, Združenih držav Amerike in Organizacije združenih narodov.

Kranj, 5. maja - Predsednik Izetbegovič je bil 24 ur talec srb-skočrnogorske arrruide, muslimanske, hrvaške in enote republiške teritorialne obrambe pa so obkolile poveljstvo drugega armadnega območja z generalom Milu t inom Kukanjcem vred. Rezultat poga­janj, v katerih sta sodelovala tudi predstavnik Evropske skupnosti in poveljnik mirovnih sil O Z N v Jugoslaviji, je bila izpustitev Izet­begoviča in deblokada armadne komande, vojne strasti pa se niso umirile, ampak so se razširile na vso bosanskohercegovsko republi­ko, ki je informacijsko in komunikacijsko odrezana od sveta, z iz­jemo zvez do Beograda, ki j ih je vzpostavila jugoarmada s pomoč­jo četnikov, belih orlov in drugih srbskih ter črnogorskih vojaških formacij.

Evropa in Združene države Amerike še naprej, tako kot je pri razreševanju Jugoslovanske krize sploh že navada, reagirajo kasno in mlačno. Človek bi pričakoval ostrejše besede vsaj v primeru Ugrabitve predsednika države, ki jo je del mednarodne skupnosti že priznal! Tudi reakcija Evrope na uboj opazovalca je potuha raz-pihovalcem ognja, ki pa j ih je na srbskočrnogorski strani več. Opo­gumlja j ih popuščanje armadi in Srbiji oziroma Novi Jugoslaviji, ki je 27. aprila, na dan ustanovitve, in pred tem kazala svetu miro­ljuben obraz in zagotovila, da ona ne bo vzrok nestabilnosti in vojn na Balkanu. Agresivnost te strani pa sama po sebi dviguje na­padalnost tudi na muslimanski in hrvaški strani. Prelivanju krvi torej ni videli konca. Na bojišču tudi nobena stran ni toliko pre­močna, da bi lahko zmagala. Vojna se bo nadaljevala, zaustavi pa jO lahko le politična rešitev, ki je ta trenutek možna samo ob umi­ku armade in drugih enot iz Bosne in Hercegovine. Če bodo stvari tekle naprej tako kot sedaj, ko Evropa z Združenimi državami \ red enakomerno porazdeljuje krivdo za bosansko tragedijo na vse strani, ob tem pa ničesar ne ukrene za zavarovanje samostojnosti nove države in samo na besedni ravni grozi s političnimi in gospo­darskimi blokadami ter možnimi izključitvami papirnate Jugosla­vije in mednarodnih organizacij, od Bosne in Hercegovine ne bo nič ostalo. Ljudje se bodo razbežali in hudo obremenili Evropo, del republike bo del nove Jugoslavije ali vsaj njen protektorat z ju­go vojsko. Musl imani in Hrvati pa bodo, če j im bo sploh uspelo, ostali v skupni državi, stalno ogroženi z vseh strani. • J . Košnjek

U r e s n i č e v a n j e stanovanjskega zakona

M V i t V radovljiški občini prodali tretjino stanovanj V Alpdomu imajo 351 vlog za dodelitev stanovanj. Ker še ni podzakonskih predpi­sov, ni znano, kdo je upravičen do socialnega in neprofitnega stanovanja.

Radovljica, 30. aprila - Občina je z uveljavitvijo novega stanovanj­skega zakona postala lastnica 1181 stanovanj, med katerimi je 989 solidarnostnih stanovanj, 56 stanovanj zavodov, dvanajst stanovanj upravnih organov, dve stanovanji nekdanjih družbenopolitičnih or­ganizacij in 122 stanovanj, ki jih bo po zakonu o denacionalizaciji treba vrniti nekdanjim lastnikom. Po podatkih Alpdoma, ki po po­godbi z izvršnim svetom do javnega razpisa upravlja z občinskimi stanovanji, je prodaja družbenih stanovanj v občini dobro potekala do konca marca.

D o takrat so prodal i 382 sta­novanj oz. vsako tretje stanova­nje. Več ina kupcev (239) se je zaradi 60-odstotnega popusta od loč i l a za enkratno p lač i lo kupnine, man j š ina (143) pa za o b r o č n o o d p l a č i l o , pri katerem je popust le 30-odstotni. V 34 pr imerih so kupci razveljavili pogodbo, ker niso uspeli v za­

koni tem roku (v šes tdese t ih dneh po podpisu pogodbe) zbrati dovol j denarja.

V A l p d o m u ugotavljajo, da se je zaradi prodaje stanovanj in z a d r ž e v a n j a stanovanjskih najemnin v času od lanskega oktobra do le tošnjega februar­ja za upravljanje in gospodar­jenje z obč in sk imi stanovanji

ter z ostalim obč insk im stavb­nim sk ladom zbralo dovolj de­narja le za popravi lo raznih in­š ta lac i j , krpanje streh, servisi­ranje kot lovnic in za druga nuj­na dela ter za d o k o n č a n j e del , za katere so bile že sklenjene pogodbe. M e d stroški upravlja­nja oz. gospodarjenja predsta­vljajo kar deset odstotkov d im­nikarske storitve, p r ib l i žno tol i ­ko pa tudi zavarovalne premi­je.

V A l p d o m u so ob koncu marca imel i 351 vlog za dode l i ­tev stanovanj ter 42 v log za preselitev iz man j šega v večje stanovanje oz. iz večjega v man j še . Števi lo prosilcev, k i že­lijo stanovanjski problem rešiti z zamenjavo stanovanja, n a r a š ­

ča. Na jveč potreb po stanova­njih je* v največjih krajevnih skupnost ih: v Radovl j ic i (90), na Bledu (87), v Lescah (48), v Bohinjski Bistr ici (37) in v Be­gunjah (20). M e d 351 vlogami je največ potreb po dvoinpol­sobnih stanovanjih (do 70 kva­dratnih metrov površ ine ) , naj­manj pa po garsonjerah in eno-sobnih (do 32 kvadratnih me­trov) ter po trisobnih (do 80 kvadratnih metrov). K e r stano­vanjski zakon še n ima vseh podzakonskih predpisov, m m o g o č e n a t a n č n o do loč i t i , kdo je u p r a v i č e n do socialnega i*1

neprofitnega stanovanja in kdo bo moral stanovanjski problem rešiti z najemom profitnega stanovanja. V A l p d o m u oce­njujejo, da je za socialna stano-vanja p r ib l i žno dvesto kandi­datov. T o so predvsem mlade d r u ž i n e , k i živijo l očeno p 1 1

s t a r š ih ; tisti, k i prebivajo v sta­novanjih brez vode in elektike; pr imer i , ko v istem stanovanju živita dve generaciji al i še več; ljudje, k i so s labšega zdrav­ja.. . • C . Zaplotnik

Republiški štab podelil priznanja

Maistrovi znaki za hrabre Ribno pri Bledu, 4. maja - General Janez Slapar je podelil priznanja najbolj hrabrim gorenjskim teritorialcem. Zlati znak Dimitriju Lo-kovšku z Jesenic in Vojku Damjanu iz Škofje Loke.

Minulo sredo je v hotelu Kompas v Rib-nem general Janez Slapar v imenu repu­bliškega štaba Teritorialne obrambe po­delil odlikovanja in priznanja tistim pri­padnikom Teritorialne obrambe, ki so se še posebej izkazali v vojni za Slovenijo. Pripadnike Teritorialne obrambe Go­renjske je najprej pozdravil njihov po­veljnik, polkovnik Peter Zupan, nagra­jencem pa se je za njihov prispevek v vojni za Slovenijo zahvalil še poveljnik

Vojko Damjan pokrajinskega štaba Teritorialne obram-. be za Gorenjsko Bojan Suligoj.

Maistrova odlikovanja podeljuje Teritorialna obramba prvič, dobili pa so j ih tisti pripadniki Teritorialne obrambe, ki so izkazali hrabrost v boju za ohranitev suverenosti in neodvisnosti Republi­ke Slovenije.

General Janez Slaparje najvišji priznanji, zlati znak generala Maistra za izkazano požrtovalnost in samoiniciativnost pri opra­vljanju najodgovornejših nalog v boju za ohranitev suverenosti in neodvisnosti Republike Sloveniji podelil Vojku Damjanu iz Škofje Loke in Dimitriju Lokovšku z Jesenic. Srebrni znak so prejeli: C i r i l Cenček, Bor Balderman, Anton Rešek, Marjan Zupan, Miha Rau-ter, Gregor Znidar, Vojko Vojvoda, Leon Tušar, Dušan Rajgelj in Marjan Miklavčič. Bronasti znak pa: Dragomir Jovanovič, Janez

Kavar, Borut Kordež, Stanko Košnik, Branko Bulovec, Dušan Si-košek, Zvonko Mulej , Božo Ramšak in Boris Markelj . Pohvaljenih pa je bilo še 26 pripadnikov teritorialne obrambe.

Kaj sta nam ob podelitvi priznanj povedala nagrajenca, ki sta prejela zlati znak generala Maistra?

Vojko Damjan iz Škofje Loke: »Prizna­nja sem seveda zelo vesel. Med vojno za Slovenijo sem bil na delovni dolžnosti pri organih varnosti, srečevali pa smo se z različnimi težavami. Bilo je precej na­porno. Zdaj sem zaposlen v pokrajin; skem štabu v Kranju, v Teritorialni obrambi pa sem že od aprila leta 1973-Tako, da sem dobro poznal sistem delo­vanja, tudi na drugi, nam sovražni stra­ni. Prvi dan vojne sem bil v vojnih aktivnosti na Brniku, kasneje pa v ob­veščevalni službi za vso Gorenjsko.«

Dimitrij Lokovšek z Jesenic: »Ko seje začela vojna za Sloveni; jo, sem bil v specialnem vodu milice in takoj smo začeli sodelovati pri obrambi. Bi l i smo v skupini, še z Robertom Klinarjem in Boru­tom Kordežem ter drugimi, borili pa smo se po vsej Gorenjski. Kp so zavzeli karavanški predor, smo bil i na Belem polju pri Hrušici. kjer sem streljal na helikopter, ki je prihajal iz Cerkelj. Za tem' streli ni bilo na Hrušico nobenega helikopterja več. Bilo je še veli­ko takih akcij po vsej Gorenjski. Priznanja sem vesel, mislim pa :

da ga zaslužijo tudi vsi tisti, s katerimi smo bil i skupaj v specialni enoti .« • D. Sedej

Varnostni inženirji in tehniki opozarjajo

Z a nered je k r i v a z a s t a r e l a z a k o n o d a j a Kranj, 4. maja - Nedavna skupščina Zveze društev varnostnih inženirjev in tehnikov na Brdu pri Kranju je odkrila vrsto pomanjkljivosti v var­stvu pri delu. Udeleženci so izrazili zaskrbljenost zaradi ukinjanja te dejavnosti v prenekaterem podjetju. Od ministrstva za delo so terjali ta­kojšnjo pripravo osnutka novega zakona, ki bi omogočil učinkovitejše ukrepanje ob nespoštovanju predpisov.

Dosedanji predsednik Zveze membe zahtevajo tudi sodobnej-društev varnostnih inženirjev in tehnikov Slovenije Tone Kapus je v svojem poročilu samokri t ično ugotovil, da kljub mnogim priza­devanjem izvršnega odbora orga­nizaciji ni uspelo utrditi svojega položaja. Dogodilo se je celo nas­protno; mnogo varnostnih inže­nirjev so uvrstili med tehnološke presežke in se ponekod odločili tudi za ukinjanje služb varstva pri delu. Kot so ugotovili že med lanskim posvetom na Bledu, d ružbene in gospodarske spre-

šo zakonodajo za varstvo pri de­lu. Ob tem bi morali urediti viso­košolski študij in strokovno izpo­polnjevanje kadrov, raziskovalno delo in privatizacijo te dejavno­sti, pripraviti pa tudi predlog za priznanja.

Kot je potrdila obsežna, raz­prava, imajo varnostni inženirji in tehniki največ težav pri vsa­kdanjem delu prav zaradi zasta­rele zakonodaje. Nemočni ugota­vljajo, kako je vodstvom podjetij vse manj mar za varnostne raz-

Višje socialne pomoči Ljubljana, maja - Od I. maja bodo v povprečju za 17 odstotkov višje denarne pomoči, ki j ih ljudje prejemajo v okviru socialnovarstvenih pravic. Za toliko se je namreč povečal tudi zajamčeni osebni doho­dek. Prejemki, ki pomenijo edini vir preživljanja, bodo tako znašali 9.400 tolarjev, nadomestila za invalidnost 7.600, dodatek za tujo nego in pomoč za invalide, ki so v celoti odvisni od drugih, bo znašal 4.300, za tiste, ki potrebujejo le delno pomoč, pa 2.150 tolarjev. Višje bodo družbene pomoči otrokom, ki lahko znašajo največ 3.500 tolar­jev. Denarni dodatek za oskrbovance v socialnih zavodih bo poslej najmanj 940 tolarjev. Višje so tudi rejnine, in sicer znašajo od 8.700 do 13.000 tolarjev.

Prispevki staršev za otroke v vrtcih, ki ne plačujejo polne oskr­be, se maja ne bodo povečali, pač pa j ih bodo po določilih še veljav­nega sporazuma o uresničevanju socialnovarstvenih pomoči ponovno izračunali . Vlada je sprejela tudi sklep o novih zneskih delnega nado­mestila stanarin, ki so prav tako usklajeni s povprečno februarsko plačo.

mere in zdravstveno stanje delav­cev. Čeprav je glavna republiška inšpektorica za delo Alenka Lu-kač - Oblak na osnovi sicer dokaj pomanjkljivih podatkov o po­škodbah pri delu ugotavljala za Slovenijo evropsko raven in obljubljala tudi skorajšnje vode­nje statistike o poklicnih bolez­nih po tujih merilih, to razpra-vljalcev ni pomirilo. Vztrajali so pri oceni, da sekretariat za delo ne kaže dovolj razumevanja za perečo problematiko na tem po­dročju. Izrekli so celo oster pro­test zaradi odsotnosti predstavni­kov ministrstva za delo; od tega vladnega resorja so tudi zahteva­l i , da do konca maja pripravi os­nutek novega zakona. Da bi do­segli večji vpliv na sprejem zako­nodaje in razvoj stroke, so se še zavzeli za ustanovitev zbornice varnostnih inženirjev. 9 S. Saje

Zajamčena plača 18.500 tolarjev Ljubljana, maja - Zajamčena pla­ča v Sloveniji bo po 1. maju zna­šala 18.500 (neto 11.700) tolarjev, je pred prazniki sklenila sloven­ska vlada. To je za 17 odstotkov več kot prej, ko je znašala okro­glih 10 tisočakov. Se vedno pa ta znesek ne pokriva 70 odstotkov sredstev, potrebnih za nakup os­novne košarice življenjskih po­trebščin.

Vrtci še ne bodo dražji Kranj, 4. maja - Na zadnji (predpraznični) seji kranjske vlade je bilo o predlogu za so­glasje k povišanju oskrbnin v kranjskih vrtcih ponovno kar precej "vročih" besed. Če od­mislimo trditve, da novinarji zavajamo javnost, ko vas ob­veščamo, da se bodo po skle­pu Izvršnega sveta vrtci po; novno podražili (kot da ne bi bilo soglasje Izvršnega sveta k predlogu vrtcev za podraži­tev odločilno za uveljavitev podražitve), moramo tokrat poročati , da je vlada kranjske občine ugotovila, da nima vseh potrebnih podatkov, s katerimi bi bila predlagana 13,3-odstotna podražitev ute­meljena, niti podatkov o de­janskem položaju v vrtcih (zlasti o zasedenosti vrtcev in gibanjih pri tem). Zato je so­glasje k podražitvam zavrnila-Prostodušna ugotovitev "mi­nistrice" za finančna in dav­čna vprašanja, da kljub priza­devanju, da bi ugotovila de­jansko slanje in pridobila ustrezne podatke, teh od za­dolženih strokovnih služb ni mogla dobiti, pa postavlja vprašanje, ali kranjska vlada področje družbenih dejavno­sti obvladuje. Dogodki ob sprejemanju letošnjega prora­čuna (največ nesporazumov in neodgovorjenih vprašanj je ostalo prav na tem področ­ju) ta dvom samo potrjujejo.

• š. 2.

Ustanovitelj In izdajatelj: Časopisno podjetje GORF.NJSKI GLAS K KANJ

Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik Časopisnega sveta: Ivan Bizjak / Direktor in glavni urednik: Marko Valjavec' Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl-Žlebif; Andrej /alar, Štefan Zargi / Oblikovanje: Igor Pokom / Tehnično urejanje: Ivo Sekne, Mirjana Draksler, Nada Prevc / Lektoriranje: Marjeta Vozlič; Fotografija: Gorazd Sinik / Tisk: Podjetje DELO - TČR. Tisk časopisov in revij, Ljubljana / Uredništvo: Moše Pijadeja 1, telefon: 211-860, 211-835, telefax: 213-163 / Naročnine, uprava, propaganda, oglasi: Bleivveisova 16, telefon: 218-463, telefax: (064) 215-366 / Mali ogl»*':

telefon: 217-960 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan 7. —17.00, / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun " naročniki imajo 20% popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov; (mnenje RMI 23/27-92).

^nac iona l i zac i ja v radov l j i šk i obč in i

Do sredine aprila izdali enajst odločb ^nacionalizacija bo najbolj prizadela Murko, Špecerijo in Gozdno gospodarstvo Bled, ki bo moralo Cerkvi

ostalim upravičencem vrniti 92 odstotkov družbenih gozdov.

Radovljica, 30. aprila - Radovljiška občina je med redkimi v Slove-,'J'i ki je že začela vračati nacionalizirano, zaplenjeno ali kako

rugače odvzeto premoženje nekdanjim lastnikom. Za zdaj rešuje "tanj zapletene primere in primere, za katere ima vse potrebne

v^zakonske predpise. Upravi za urbanizem ter za gospodarstvo in jUzbene dejavnosti, ki vodita ugotovitvene denacionalizacijske po-J'Pke, sta do sredine aprila izdali že enajst denacionalizacijskih

'°čh, opravili 32 ustnih obravnav in vsem upravičencem poslali 'hteve za dopolnitev vloge.

v Y obč in i so januarja imeno- do od loč i tve o denacional izaci­j i komisijo za denacionaliza- j i zahtevale vel iko poglobljene-'J°, v kateri so izvedenci geo- g a strokovnega dela. Komis i j a etske, gradbene, ekonomske, bo morala po eni strani upoš t e -

^et i jske in pravne stroke; vo- vati zakon o denacional izaci j i , J Pa jo pravnica Nada Gatej - k i daje u p r a v i č e n c u m o ž n o s t ,

0|>kli, sicer vodja p r e m o ž e n j - da izbira med vrnitvijo premo-K o - p r a v n e s lužbe pri upravi za ženja v last in posest, med na-•oanizem. Komis i j a je že na domestno n e p r e m i č n i n o ali od-

v °j i prvi seji ugotovila, da bo- š k o d n i n o v obveznicah ali del­

nicah Republ ike Slovenije; po drugi strani pa tudi gospodar­ski po loža j zavezanca (podje­tja), da ne bi pr iš lo do stečajev. Komis i j a ugotavlja, da bo de­nacionalizaci ja v radovl j iški obč in i najbolj prizadela M u r k o Lesce, Špecer i jo Bled in G o z d ­no gospodarstvo Bled. M u r k a je zavezanec za vse svoje poslo­vne prostore, razen za novi prodajni salon avtomobilov v Lescah, Špecer i ja je zavezanka za sedem poslovnih prostorov, G o z d n o gospodarstvo Bled pa bo moralo predvsem Cerkv i vr­niti 92 odstotkov sedanjih d r u ž b e n i h gozdov. R imskoka­to l i ško župn i j s tvo Bled je do­slej zahtevalo vrnitev nepremi­

čnin na Blejskem otoku, stav­be, v kateri je kino dvorana K i ­na Radovl j ica , in sk lad išča , k i si ga lasti Špecer i ja .

Komis i j a za denacionaliza­cijo je doslej obravnavala le dve zadevi, k i sta b i l i pr imerni za od ločan j e . V vseh ostalih primerih zavezanci nasprotuje­jo vrnitvi v naravi, ker dokazu­jejo, da so bistveno poveča l i vrednost p r e m o ž e n j a ; podza­konskih prepisov, na podlagi katerih bi lahko iz računa l i , ko­l ikšna je bi la vrednost nepremi­čn ine v časi podržav l j en ja oz. v primerjavi z letom 1992, pa še

• C . Zaplotnik

^ag. Janez Kocjančič, SDP, na jeseniški javni tribuni

Mladi dobijo delo le, če imajo zveze in poznanstva pšenice, 4. maja - Mag. Janez Kocjančič je odgovarjal na številna basanja Jeseničanov. Denacionalizacija v sedanjem obsegu je

^sprejemljiva. Cele generacije mladih bodo prizadete, ker ni dela. ' Hajhnimi občinami se da manipulirati.

, Na dobro obiskani javni tri-u n i sta Janez Kocjančič, član

Predsedstva S D P in poslanec ^•"Užbenopolitičnega zbora RS ter •nag. Metka Tekavčič, č lani -cj* Predsedstva S D P govori la o ,K°nomskem programu Stran-

e d e m o k r a t i č n e prenove in Ogovarjala na š tevi lna vpraša ­j a obiskovalcev. .Janez Koc janč ič je med dru-

Wn poudar i l , da se mora seda­l a vlada nujno lotiti sanacije ančnega sistema, saj se je do-

e ?anja, Peterletova vlada tudi pti tem vp ra šan ju o b n a š a l a ta-*°> kot da se bo vse reši lo kar , arno od sebe. Vsak večji pro-

J e kt je nujno treba financirati, *ato j e zelo pomembno, da se

!°venija p o v e ž e z mednarod­n i finančnimi ustanovami. ^ D r u ž b e n a kr iza , je meni l ^ocjančič , je v Slovenij i gro-'jivo kr iv ična , saj je nekatere

^ l o prizadela, druge pa sploh e - Ob tem, da je kriza najhuje

^•zadela prav nezaposlene in ^'ade, bi nas moralo v resnici °leti srce. Vse to je več kot le

ekonomski problem, kajti na koncu so prizadete cele mlade generacije. Nesprejemljivo je, da delo le dobijo le tisti mlad i , ki imajo zveze in poznanstva...

Janez Koc janč ič je pr i t rdi l t i­stim razpravljalcem, ki so me­n i l i , da se C e r k v i ne sme vrača­ti to l iko p r e m o ž e n j a , saj bi s tem dobi la neverjetno ekonom­sko moč . Cerkev je dobi la tol i ­ko veleposestev v srednjem ve­ku , ko so j i fevdalci zemljo na vel iko prepisovali . Po tej log ik i naj bi povsod po svetu m n o ž i ­č n o vračal i p r e m o ž e n j e : Ame­r ičani bi torej moral i vrnit i zemljo Indijancem...

Ce rkv i naj bi se vrn i l i le ob­jekt i , k i so j i b i l i odvzeti . Tak­šen obseg denacionalizacije, k i si j o je zamis l i la prejšnja oblast, je treba p repreč i t i , kar Stranka d e m o k r a t i č n e prenove v parlamentu vedno poudarja. Usode l judi , gozdarjev, so že grozljive, vse skupaj pa se o d r a ž a v višjih cenah in v no­vem h lapčevs tvu .

Z a nov sistem številnejših slovenskih obč in je meni l , da je tvegan eksperiment - tako bi o b č i n e sicer res bolj pr ibl ižal i l judem, dob i l i pa bi novo in ogromno birokraci jo, obenem z r epub l i šk im central izmom, saj se da z majhno o b č i n o od l i ­č n o manipul i ra t i .

Janez Koc janč i č je govori l tudi o slovenski gospodarski strukturi in sanaciji gospodar­stva. Osnovni problem je v tem, da ima vsak narod pode­

dovano ekonomsko strukturo, na katero je treba r ačuna t i . O d nje kar pobegniti tako, kot je hotela prejšnja vlada, je neum­nost. K o se problem pojavi, ga je treba sistemsko reševati in si ne mis l i t i , da bodo do konca sanacije neke firme lahko de­lavci živeli kar brez p lač . T u d i v vmesnem obdobju mora dr­žava pomagati , d ružben i kapi­tal nadzorovati in proti z lora­bam zakonito u k r e p a t i . * D. Sedej

^elo tržiške borčevske organizacije

Dejavni kljub starosti K* ggwc, 4. maja - Zveza združenj borcev N O V v Tržiču, ki povezuje j^og 600 članov, je lani izgubila kar 30 svojih sovrstnikov. Čeprav 1 P° v prečna starost članstva dosegla 75 let, so lanski program dela *Pešno izpolnili. Tako so tržiški borci ocenili na nedavni letni M>pščini, kjer ni manjkalo niti kritičnih misli na račun odnosa do Jihove organizacije. Na Brezjah pri Tržiču od lanske jeseni pogre­

l o spominsko ploščo. Tržiški borci so apr i la lani sprejeli sklep o preoblikovanju

V eze v nestrankarsko organizacijo. Ve l i ko stopnjo enotnosti so R a ž a l i , kot je poudar i l predsednik Anton Stritih, tudi ob lanski .S^esiji na Slovenijo. K l j u b spošt l j iv im letom in zdravstvenim te-* vam so se m n o ž i č n o ude leževa l i raznih prireditev, od proslave b SO-letnici O F v Ljubljani do t radic ionalnih spominskih sveča­m i v d o m a č i obč in i in s rečan j gorenjskih borcev na Poljani

v

a d Jesenicami ter na Vodišk i p lan in i . Zarad i vojne ni b i lo le s

s akoletnega s rečanja na Bistriški p lanini 4. ju l i ja . Z a konec leta 0 obiskali okrog 150 č l anov nad 15 let starosti,

j T u d i letos bo ena glavnih nalog skrb za socialno o g r o ž e n e . "olne č l ane . Pri reševanju problemov bodo še naprej tesno so-

lik 2 ° b c i n s k o s lužbo za invalide in borce; za mnoge bo ve-*a t ežava p lačevanje zdravstvenih storitev, zato tega ne bi smeli r e s n i č e v a t i vsaj do razpleta ustavnega spora, so skleni l i po raz-

^ravi. M e d njo je b i lo iz rečenih vel iko kr i t ičn ih misl i zaradi po-s

e k o d podcenjevalnega odnosa do bo rčevske organizacije. Le-ta Q ^ a ž e tako pri spreminjanju ul ičnih imen in praznikov kot pri ^ .^erjanju denarja za delovanje organizacije. Borci se tudi spra-K

J eJo, kam je izgini la p lošča s kurirske postaje 16 v H u d e m 8 abnu; poiskal i naj bi jo borci z Brezij pri Trž iču . r N a skupšč in i t ržiških borcev je sodeloval tudi Jože Božič iz ^Pub l i škega odbora Z Z B N O V , ki je predstavil vlogo bo rčevske ( Sanizacije v spremenjenih razmerah in prizadevanja za vključi­l i v zahodnoevropsko zvezo o d p o r n i š k i h gibanj. Letos so pode-D!J>e zadnjih 11 priznanj gorenjske b o r č e v s k e organizacije. V ^.'nodnje nameravajo tržiški borci povezovati manjše organiza-

J e z v e č j i m i . « S. Saje

Dve združenji za kakovost v Sloveniji

S l o v e n s k a ma jhnos t Kranj, 4. maja - Konkurenca je zdrava, toda Slovenija je tako majhna, da bi morali združiti moči pri ocenjevanju kakovosti iz­delkov. V Kranju so 14. aprila ustanovili Združenje S Q Sloveni­je, v sredo, 6. maja, pa v Ljubljani ustanavljajo Slovensko zdru­ženje za kakovost.

Že lani je kranjski sejem Slovenski proizvod - Slovenska kakovost povzroč i l pravo polemiko , k i jo kot vse kaže , še ne bo konec. Gorenjski sejem bo od 8. do 11. septembra pr ipravi l drugi sejem S Q , 14. apri la pa so v Kran ju ustanovil i Z d r u ž e n j e S Q Slovenije, k i je že uradno registrirano, za deset let so v Slo­veniji zaščitil i znak S Q , v postopku pa je mednarodna, ženev­ska zašči ta , k i bo veljala v 36 evropskih d r ž a v a h .

Podobno zd ružen je ustanavljajo v Ljubl jani , Slovensko zd ružen je za kakovost bodo promovira l i v sredo, 6. maja, v ozadju je menda Slovenski zavod za produktivnost.

Podpredsednik kranjskega zd ružen ja je podvajanje ko­ment i ra l : "Ideja je dobra, sicer si je ne bi tako intenzivno pri­laščal i , tudi pri tem se torej kaže slovenska majhnost, saj b i moral i moči združ i t i in jo uresn ič i t i , saj so mednarodni stan­dardi ISO 2000 vstopnica v mednarodno gospodarstvo." • M . V.

Seminar za učitelje kemije Škofja Loka - O d 5. do 14. maja bo mednarodni seminar s temo Varovanje okol ja , skrb nas vseh za zemljo in prihodnost č love­štva. N a njem bodo sodelovali tudi učitelji prakt iki iz Z D A , A v ­strije in Slovenije. Seminar bo enodneven in bo za učitel je kemije organiziran po posameznih pokraj inah. Z a gorenjske učitel je bo seminar v petek, 8. maja, v škofjeloški gimnazij i . • H . J .

16. mednarodni sejem obrti in podjetništva v Kranju

D a n e s o d p r l i o b r t n i s e j e m

Kranj, 4. maja - V torek, 5. maja (danes), ob 10. uri je Gorenj­ski sejem odprl 16. mednarodni sejem obrti in podjetništva, ki ga bodo zaprli že v petek, 8. maja. Sodeluje 91 razstavljalcev, od tega 45 direktnih, Obrtni zbornici Škofje Loke in Kranja, ki zastopata 120 obrtnikov.

Č e p r a v so po Sloveniji razposlali kar 4 t isoč pisem, je odziv skromen, kranjski obrtni sejem nikakor ne zmore posta­ti celovit, tudi tokrat bo napolni l le prvo razstavno dvorano,. K l jub temu vsebuje nekaj zan imiv ih novosti , saj bo O b m o č n a gospodarska zbornica predstavila informacijski sistem G Z S , Gorenjski muzej je pr ipravi l razstavo o podjetnih Kran j čan ih med obema svetovnima vojnama, pr ipravi l i so okroglo mizo o malem gospodarstvu, pod je tn i š tvu in kooperacijah, ki jo bo vodi l dosedanji minister za malo gospodarstvo Vik to r Brezar. Pr ipravi l i so tudi razstavo izdelkov d o m a č e in umetne obrti , naprodaj so avtomobi l i ( izdelovalci iščejo nove kooperante -serviserje), podjetnik Stroj iz Dvorske vasi pa bo predstavil novost - e k o l o š k o č is to , energetsko neodvisno mobi lno bru­narico. • M . V .

D o k u p s tud i j sk ih let Ljubljana, maja - Mesec dni, kar velja novi pokojninski zakon, se številni zavarovanci zanimajo za možnost dokupa z zakonom ponujenega dokupa študijske dobe.

Dokup i t i je m o g o č e zavarovalno dobo za čas zak l jučene­ga rednega šolanja na višjih in v i sokošo l sk ih ustanovah, in si­cer vk l jučno z absolventskim s tažem. D o k u p ne bo m o g o č za tiste, k i so b i l i med š tud i jem zaposleni in se j im . je tisti čas že štel v zavarovalno dobo.

M e d 1945 in 1991. letom je na vseh slovenskih višjih in v i ­sokih šo lah d ip lomira lo 146.595 š tuden tov . Zakonodaja , k i je urejala šols tvo, seje v tem času večkrat spremenila, tako da so š tudi jski programi (in tudi absolventski staž) trajali raz l ično dolgo. Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja bo tako o m o g o č a l a dokup dveh let in pol kandidatom z d ip lo­mo višje šole , treh let kandidatom z viš ješolsko izobrazbo za medicinske sestre (ki so bile v zadnji semester vpisane do vk l jučno š tudi j skega leta 1980/81) in kandidatom s k o n č a n o višjo s t o m a t o l o š k o šo lo . Kand ida t i z v i sokošo l sko d ip lomo bo­do lahko dokup i l i pet let, šest pa tisti s k o n č a n o medicinsko, veterinarsko in t eo loško fakulteto.

Z a uveljavitev te pravice bodo na S P I Z od kandidata zah­tevali fotokopijo diplome in delovne knjižice. Č e pa je bi la d i ­p loma pridobljena v tujini, pa še o d l o č b o o nostrifikaciji .

P o m o č K r a n j č a n o v p l a n e t u Z e m l j a

Kranj, aprila - Ed ino en dan v letu je namenjen samo na­š e m u planetu Zeml j i ; 22. apr i l je izbran kot svetovni dan Zem­lje. D a n , ko se ljudje ozremo oko l i sebe in se zamis l imo nad svojimi ravnanji z zemljo, zrakom in vodo. Zeleni Kranja smo v zadnjem tednu apri la pr ipravi l i več akcij urejanja in čiščenja zemlj išč ter po potrebi pogozdovanja.

O b nogometnem igrišču na Primskovem smo izravnali le­vi breg pred ča som urejene struge reke Kokre in zasadili ob­vodne rastline. M e d Šenčur j em in Trato je b i lo večje divje od laga l i šče odpadkov v o p u š č e n i gramoznici . S sredstvi iz pro­r a č u n a o b č i n e Kranj je bi lo od laga l i šče v celoti izravnano in prekrito s humusno zemljo. Nastal i gr iček sredi nekdanjega smet i šča pa smo s p o m o č j o krajanov novega naselja v Šenčur ­j u v celoti zasadili z drevjem in grmovjem. De l ravnih površ in pa bo urejen travnik, saj debelina rodne prsti ne zadošča za oranje. V U d i n b o r š t u sta na Že l in j skem potoku urejena dva r ibnika . Zgornjega urejajo lovc i , spodnjega pa ribiči . Le delno zasajena obrež ja smo d r u ž n o z ribiči in lovci zasadil i . Skupno smo posadi l i več kot 3000 sadik iz podjetja Semesadike v M e n g š u . Strokovnjakinja nam je svetovala izbor sadik in pri­kazala tehniko sajenja ter obrezovanja pred sajenjem. N a bre­gove reke in jezerc smo posadi l i č r n o j e l šo , l ipo , kal ino, jerebi-ko, brogovito, rdeči dren in beli gaber, na griček sredi šenčur-skih polj pa robinijo, dobrovito, jerebiko, rdeči dren, l ipo, ka l i ­no, rakitovec, hrast, beli gaber, brest in maklen.

Vsem, ki so sodelovali pri izbol jšanju izgleda našega ži­vljenjskega prostora, se iskreno zahvaljujemo. • Za Zelene Kranja: Tadej Markič

Občinsko tekmovanje v Veseli šoli Kranj, 5. maja - Po številnih resnobnih šolskih tekmovanjih je pred koncem šolskega leta napoč i l čas tudi za tekmovanje v Veseli šoli . Po razrednih tekmovanjih se bo konec tedna 82 šo­lark in šolarjev iz kranjske o b č i n e pomeri lo še na o b č i n s k e m tekmovanju. V soboto, 9. maja, ob 9. ur i , j i h bodo o znanju iz Vesele šole Pi la izprašal i v osnovni šoli France Prešeren . Naj­boljši veselošolc i bodo nato tekmovali na slovenskem (držav­nem) prvenstvu, kar seveda ni od muh. Pri organizaciji tekmo­vanja Prešernovi šoli, mentorjem vesele šole in u redn i š tvu Pi la pomaga tudi Zveza prijateljev mladine K r a n j . • D. Ž.

Srečanje žena po operaciji dojk Radovljica, 5. maja - Sekcija žena po operaciji dojk Gorenjske, ki se sestaja vsak prvi četr tek v mesecu v Radovl j ic i , spet vabi na redno srečanje . Dobi jo se v četrtek, 7. maja, ob 16. uri v pro­storih KS Radovljica, Gorenjska cesta 27. Gost s rečanja bo dr. Č e h , k i bo predaval o stresih.

Razpis stanovanjskih posojil

Olajšanje za mnoge družine Ljubljana, 27. aprila - Republiški stanovanjski sklad bo ponudil ugodna posojila, s katerimi bo mogoče poplačati neugodne sta­novanjske kredite.

Obeta se p o m o č za tiste, k i so pred leti najeli neugodna stanovanjska posojila z v i sok imi revalorizacojskimi obrestmi. K e r je privatizacija stanovanj prinesla denar slovenskemu sta­novanjskemu skladu, bo ta ponudi l ugodna posoji la za popla­či lo komerc ia ln ih stanovanjskih kreditov. V ta namen je sklad dal na voljo oko l i dve mil i jardi tolarjev.

N a razpis za dodelitev teh posoji l , ki je b i l objavljen 4. maja in bo trajal tri tedne, se bo m o g o č e prijaviti s posebnim formularjem. Naprodaj je na vseh slovenskih poš t ah . V dnev­nem tisku pa so objavljeni tudi pogoji za najetje. Kandida t i lahko oddajo svoje vloge najkasneje do 25. maja, vloge pa od­dajo na posebnem obrazcu stanovanjskega sklada. V vlogi mo­rajo zagotovi t i : potrdi lo o d ržav l j ans tvu , o stalnem bival išču in številu d r u ž i n s k i h č l anov , potrdi lo o plači prosi lca za zadnje tri mesece (in poso j i loda ja lčevega partnerja), potrdilo o vseh stanovanjskih posoj i l ih , sklep ali o d l o č b o S P I Z o morebitni in­val idnost i , sklep Centra za socialno delo za invalidnega otroka ali o p ros i l čevem statusu samohranilstva.

Višina posoji l , k i j i h lahko dobi prosilec, je enaka skupni vsoti neugodnih posojil , vendar ne več kot 40 odstotkov vred­nosti primernega stanovanja. Sklad bo objavil še dva razpisa jeseni, in sicer za tiste, ki želijo kupit i ali graditi stanovanje ter za graditev neprofitnih najemnih stanovanj.

Gospodarski del volilnega programa SDP Škofja Loka - Škofjeloška S D P vabi svoje č l ane , simpatizerje in direktorje podjetij na predstavitev gospodarskega dela voli lnega programa S D P Slovenije. Predstavitev bo 5. maja ob 18. uri v ve­l ik i predavalnici osnovne šole Petra Kavčiča , sodelovala bosta č l ana predsedstva S D P Slovenije magistra Janez Koc janč ič in Me tka Tekavč ič . • H . J .

GORENJSKI G L A S • 4. STRAN G O R E N J S K I K R A J I I N L J U D J E

UREJA: DANICA ZAVRL ŽLEBIR Torek, 5. maja 1992

Še enkrat: kdaj v pokoj

Seštevanje zava rova lne dobe Kranj, maja - Nekaj časa je že minilo od javnega pogovora Gorenj­skega glasa na temo upokojevanje po novem, bralcem pa dolgujemo še nekaj odgovorov. Dodatna vprašanja, ki jih še vedno naslavljate našemu uredništvu, dokazujejo, da je tovrstna radovednost neizmer­na. Tudi to bomo sčasoma potešili, tokrat pa najprej tista vprašanja, ki so jih postavili obiskovalci našega javnega pogovora. Sin je plačeval pokojninsko zavarovanje na Hrvaškem, kjer je bil za­poslen. Ali bo lahko pridobil pokojnino pri nas?

»Tudi z državami bivše Jugoslavije bomo uredili razmerja v socialnem zavarovanju z mednarodnimi konvencijami. Že zdaj pa drži, da se vsa delovna doba, ki jo je kdo prebil do marca letos kjerkoli v Jugoslaviji, šteje kot naša domača pokojninska doba, pod pogojem, da je zavarovanec tukaj, ko uveljavlja zavarovalno dobo.« Star sem 60 let in imam v Sloveniji 20 let delovne dobe, 22 let pa v Avstraliji. Koliko časa moram še delati?

»Še pol leta. Slovenija naj bi zdaj s tujimi državami sprejela čimveč mednarodnih konvencij o socialnem zavarovanju, ker se potem v primerih, kakršnega navaja naš zavarovanec, delovni dobi seštevata. Če teh sporazumov ni, se delovni dobi štejeta ločeno, ob pogojih, kakršni veljajo v posamezni državi. Slovenija mora naj­prej potrditi 16 konvencij, ki j i h je imela z drugimi državami Jugo­slavija, nato pa bo sklenila še nove, denimo z Avstralijo, Kanado, Argentino.« Ženska, stara 49 let, s 30 leti delovne dobe, je trenutno na zavodu za zaposlovanje, ker je Tekstilindus v stečaju. Kdaj v pokoj?

»Upokoji se lahko po starem, ko bo dopolnila starost 50 let.« Se nadure štejejo v pokojninsko osnovo?

»Zdaj se bodo, če so iz nadurnega dela plačani prispevki. V preteklosti podjetja večinoma niso plačevala prispevkov, pač pa sa­mo davke.« Kako se bo tistim na zavodu za zaposlovanje odmerila pokojnina?

»Vzame se tako kot pri vseh drugih zavarovancih najugodnej­še desetletje po 1. januarju 1970. Če ste, denimo, dobro zaslužili od leta 1975. do 1984., se vzame to desetletje. Najbolj zviti pri zavaro­valni osnovi so obrtniki, ki se 30 let zavarujejo za najnižjo osnovo, deset pa za najvišjo in slednja se j im potem šteje za odmero pokoj­nine.« Star sem 53 let in imam 32 let delovne dobe. Naj se spet zaposlim ali upokojim?

»Na zavodu za zaposlovanje ste zato, da vam ta išče delo. Če vam ga najde, ga morate sprejeti. Pri 55. letu in 35 letih delovne dobe se boste lahko upokojili. Naš interes pa je seveda čimveč aktivnih delavcev.« Ali zavod za zaposlovanje kupi šest mesecev, če mi toliko manjka do upokojitve?

»Zavod za zaposlovanje se obnaša kot dober gospodar. Preso­dil bo, ali se to splača. Če pride nadomestilo skupaj s prispevkom za socialno zavarovanje več kot dokup zavarovalne dobe, potem bo raje dokupil manjkajočo dobo.« Kakšne odpravnine se izplačujejo ob upokojitvi?

»V zakonu o delovnih razmerjih je bilo določeno, da je treba za vsako leto delovne dobe dati pol plače za odpravnino. Odprav­nine pridejo precej visoke. Zdaj se stvari zaostrujejo. Na ministr­stvu za delo vsakemu delavcu, ki tehta med odpravnino ali doku­pom let, svetujemo, naj raje vzame odpravnino. Tako namreč bo­lje pride skozi. Zdaj pa se ti zneski razlikujejo od podjetja do podjetja, ker nekaj določa zakon, nekaj pa kolektivne pogodbe.« • I). Z. Žlebir

Pičla bolniška nadomestila

Z a k o n t e p e b o l n e

Ljubljana, 29. aprila - Novi zdravstveni zakon je spet ločil nadome­stila za čas bolniške odsotnosti: do 30. dne nadomestila plačuje pod­jetje po kolektivni pogodbi, za več kot 30 dni zaradi bolezni, nege otrok in nekaterih posebnih primerov pa zavod za zdravstveni zavaro­vanje. Slednja so manj ugodna, ponekod se pozna kar za 10 tisoč to­larjev. *

Kolektivna pogodba, ki odmerja nadomestila do 30 dni, jem­lje za osnovo plačo delavca v preteklem mesecu za polni delovni čas. Za daljšo odsotnost z dela pa je po zakonu vzeta osnova pov­prečna mesečna plača v minulem koledarskem letu, valorizirana v skladu z rastjo povprečja v republiki. Ker so statistični podatki o rasti plač znani z dvomesečnim zamikom, pa so tudi osnove za od­mero bolniških nadomestil za dva meseca v zamudi. Življenje pa se statistiki navkljub tudi ta čas draži , prikrajšani pa ostajajo hujši bolniki in matere, ki so na bolniški zaradi nege bolnih otrok.

Svobodni sindikati so že pred sprejetjem novega zdravstvene­ga zakona opozarjali na neugodne osnove za bolniška nadomestila. Zdaj predlagajo spremembo v zakonu, ki se je pokazal krivičnega do mater in bolnikov, ki so na bolniškem dopustu nad 30 dni. • D. Ž .

Č E Š E N E V E S T E . . .

Če š e ne veste: proti gripi in prehladu pomaga tudi

r t a l g i n + C

•V Fprtalgin'+ [Č] vsebuje dve sestavini: .j ' acetilsalicilno kislino in vitamin

C. Medtem ko acetilsalicilna kislina lajša bo leč ine in znižuje zv išano telesno temperaturo, vitamin C zvečuje odpornost organizma in tako blaži znake prehlada in skra j ša trajanje bolezni.

jin + [C] j e v 0 b | j k i š u m e č i h tablet. Tableto raztopimo v kozarcu

vode, zato se hitreje resorbira in manj draži ž e l o d č n o sluznico kot acetilsalicilna kislina v trdi obliki. Stranski učinki so možni le pri pretirani in dolgotrajni uporabi, kar n a s p l o š n o velja za vsa zdravila. Previdneje je treba zdravila uporabljati pri otrocih do 14. leta starosti. Otrokom, mlajšim od enega leta in n o s e č n i c a m ni namenjen.

Fprtatain'+lG je naprodaj v vseh lekarnah V ; T ' ' brez recepta - v kompletu po

deset š u m e č i h tablet.

< A V T O S O L A Begunjska 10, Kranj < T E Č A J - V S A K P O N E D E L J E K

U ® 216-245

A l j a ž e v klub je nastal leta 1923

Ni bilo izleta, da ne bi šli verni planinci k maši Dovje, 4. maja - V številnih kapelicah v gorah so že nedeljske maše, tudi v kapelici v Vratih, kjer so z mašami začeli leta 1984. Na Veli­ko planino pride tudi 2.500 ljudi. O Aljažu nimamo prave slike, ne­katere njegove izjave se ne razumejo prav.

Kar precej prahu je v slo­venski javnosti povzročila vest, da nameravajo na Kredarici graditi kapelico na mestu, kjer jo je postavil dovški župnik Ja­kob Aljaž in ki je bila po vojni podrta. Šlo naj bi za črno grad­njo, kajti ne Triglavski narodni park, ne ministrstvo za urejanje in varstvo okolja in ne skupšči­na Republike Slovenije, ki je pristojna, da odloča o vseh gradbenih posegih v parku, ni­sta kljub obljubam pravočasno dala soglasja. Na Kredarici pa je bil že ves gradbeni material, zato so kapelico začeli graditi.

Končno so zbori republiške skupščine dali soglasje, lokacij­ska odločba pa je bila dana 19. marca letos.

Ko se je to zgodilo, pa se je začelo ugibati, kakšnih izmer bo kapelica. Nekateri so nami­govali na 18 metrov dolž ine in sploh na ogromne tlorisne po­vršine, češ da to ne bo niti ka­pelica ali kapela, ampak že kar cerkev vrh Triglava. Ob tem se je porodila tudi zamisel, da bi oživili Aljažev klub, nakar smo doživeli ponoven vik in krik, češ: oživljanje klera!

Maketa kapelice na Kredarici, dolga šest in široka šest metrov...

Problemi z namestitvijo in potnimi listi

N a J e s e n i c a h ž i v i

3 .400 M u s l i m a n o v Jesenice, 4. maja - Po deležu Muslimanov v strukturi prebivalstva je je­seniška občina na prvem mestu v Sloveniji. V občini predstavljajo Mu­slimani kar 10 odstotkov vsega prebivalstva. Begunci si želijo, da bi v potne liste vpisovali otroke. Nemški uradi za tujce zahtevajo garantna pisma za izdajo vizumov.

V jeseniški občini so tako kot v primeru beguncev s Hrvaške ustanovili posebno komisijo, ki se ukvarja z vprašanji namesti­tve, oskrbe in vsemi drugimi pro­blemi, ki se pojavljajo ob vedno večjem številu beguncev iz Bosne in Hercegovine. Zadnje dni apri­la je bilo na Jesenicah prijavlje­nih 712 beguncev iz Bosne in Hercegovine. Prebivajo pri znan­cih, prijateljih, pri d ruž inah , kaj­ti na Jesenicah centra za begunce ni, niti nimajo primernega pro­stora, da bi o centru sploh lahko razmišljali. Beguncem razdeljuje­jo pakete - do zdaj so j ih več kot sto - nemalo pa pomaga* tudi Stranka demokra t ične akcije na Jesenicah, ki za potrebe begun­cev dežura vsak dan.

O številu Muslimanov na Jese­nicah in o problematiki, ki se po­raja ob vedno večjem številu be­guncev, smo se pogovarjali s pred­sednico jeseniškega izvršnega sve­ta Rino Klinarjevo.

»Po lanskem popisu prebival­stva je bilo v jeseniški občini 73 odstotkov Slovencev, med ostalimi pa je največji delež - 10,53 odstot­ka - Muslimanov,« pravi Rina Klinar. »Tako je v jeseniški občini 3.364 Muslimanov, ki so se pri po­pisu tako opredelili. Verjetno pa je, da je nekaj Muslimanov tudi med tistimi, ki so se vpisali pod rubriko neopredeljeni.

Medtem ko je bil leta 1971 na Jesenicah v strukturi prebivalstva delež Muslimanov še 1,51 odstot­ka, se je kasneje za desetkrat po­večal. V deležu stalnega prebival­stva smo v jeseniški občini z 10,53 odstotka Muslimanov med sloven­skimi občinami na prvem mestu, sledi Velenje s 5 odstotki, Hrast­

nik s 3,99 odstotka, Ljubljana -Moste... V Tržiču jih je, denimo, v deležu stalnega prebivalstva 3,11 odstotka.

V občino prihajajo begunci iz Bosne in Hercegovine večinoma zato, ker imajo tu sorodnike in tu­di zato, ker smo obmejna občina. Ker smo na meji, je med prosilci veliko takih, ki si želijo potnih li­stov, da bi prestopili mejo in odpo­tovali v Nemčijo, kjer imajo znan­ce ali sorodnike. Večinoma prosijo za to, da se v potne liste vpišejo otroci ali za podaljšanje veljavno­sti potnih listov. Ko bežijo, seveda ne morejo misliti tudi na doku­mente, zato moramo ugotavljati njihovo identiteto, kar je včasih iz­redno težko. Vendar vsak primer poskušamo preveriti in jim kar najhitreje pomagati, saj se zaveda­mo njihovega obupnega položaja.

Vsem poskušamo ustreči po naših najboljših močeh, saj razu­memo, da so ti ljudje v "resnični življenjski stiski, vendar pa j ih obenem tudi opozorimo na more­bitne sitnosti, ki bi j ih utegnili imeti ob prestopu meje. Bili smo obveščeni, da v Nemčiji uradi za tujce že zahtevajo garantna pi­sma, ki so podlaga za izdajo turi­stičnega vizuma, ki ga bodo obla­sti terjale ob prestopu meje. Zato bo nujna internacionalizacija te­ga problema.

Jeseniško občino pa v kratkem čaka še en problem: ocenjujemo namreč, da bomo imeli do 4.000 tujcev, torej tistih, ki niso zapro­sili za slovensko državljanstvo ali pa za to niso imeli pogojev. Od vseh vloženih prošenj za drža­vljanstvo pa je bilo doslej rešenih 3.128 vlog ali 46,5 o d s t o t k a . « * D. Sedej

Zato smo se oglasili pri dov-škem župniku Francu Urbaniji in se z njim pogovarjali o kape­lici na Kredarici in o pomenu in namenu Aljaževega kluba.

»Kar se tiče Aljaževe kapelice na Kredarici, se zdaj zadeve po­časi urejujejo,« pravi Franc Ur-banija. »Odločbo smo dobili, zbori republiške skupščine so sklenili, da dovolijo gradnjo ka­pelice. Izgradnja plošče v izmeri 6,50 metrov krat 6,70 metrov je v pripravi, izgradnja pa je odvi­sna od vremena in tudi denarja. Če bo šlo vse po sreči, bo gotova do letošnje sezone.

Aljažev klub je bil ustano­vljen leta 1923 v okviru sloven­skega planinskega društva. Os­novni namen je bil oskrbovanje kapelic - člani so opravili veliko koristnega in zanimivega dela. Gre za to, da je stvar urejena in ne gre za nikakršno oživljanje klera. Za nas, župnike, so včasih kapelice preveliko breme, saj v njih ne moremo vedno maševati. Tisti, ki pa niso vezani na delo v župniščih, nam lahko kdaj po­magajo tako, da opravijo naše delo. Zgodi se, da župnik kdaj ne more iti, da zboli. Gre torej za urejanje stvari in za to, da bi bilo pri vernih in nevernih pla­nincih čimmanj nejevolje.

Od leta 1984 je poleti vsako nedeljo redna maša v kapelici sv. Cirila in Metoda v Vratih. Maše se udeležuje tudi do 300 ljudi, če je lepo vreme. Pred voj­

no so bile v Vratih redne mase, po vojni pa jih vse do leta

1984 ni bilo. Sam sem pred osmini1

leti, ko sem v Vratih začel maše* vati, imel s službami na jeseni' ški občini kar nekaj problemov, potem so se stvari pomirile. \ Vratih je zadnja maša v sezon' posvečena vsem živim in umrlim prijateljem gora.

Maše so tudi v kapelicah v

Kamniški Bistrici, na Krvavcu, Kofcah, poleg Kocbekovega do­ma na Korošici, na Veliki plani­ni, kamor vsako nedeljo pride od 200 do 300 ljudi, včasih jih j« pa tudi 2.500 pri maši. Na Veli­ki planini imajo vedno tudi pol' nočnico...«

»Opažam,« nadaljuje Franc Urbanija, »da ljudje nimajo prave slike o Jakobu Aljažu, kljub vsemu, kar je bilo o njern napisanega. Nekatere strani iz njegovega življenja so bile za­molčane ali ne prav razumije* ne, da ne govorim o tem, kako daleč so nekateri šli s tem, da so ga prikazovali kot kakšnega komedijanta ali burkača. Ifl

proti vsemu temu se borirn-Kapelice stojijo po hribih to gorah zato, da bi šli tudi verni planinci lahko k maši in to si je Aljaž želel. V kroniki se je pO; hvalil: . . .»nikoli ob nedeljah nj bilo izleta, da ne bi šli verni planinci k maši. . .«

Kogar torej motijo kapelice in nedeljsko maševanje v gorah, naj se obrne stran in gre svojo pot! Najbolj čudno pri vsem pa je, da smo Aljaža Slovenci toli­ko hvalili, ga častili in se z nji«! ponašali, ko pa naj bi začeli tudi ceniti in spoštovati njegovo du­hovno dediščino, pa se nekate­rim tako zatakne v grlu! Le če­mu? Aljaž je bil in bo ostal eden izmed najbolj pokončnih Slo­vencev in če verujoči želijo, da s* ohrani in oživi njegova zapušči­na - tudi z Aljaževim klubom i» kapelicami - naj se brez nestrp­nosti torej ohranja in oživlja— • D. Sedej

Delo Društva prijateljev mineralov in fosilov

S k r i v n o s t i narave p r i v l ač i j o Tržič, 25. aprila - Med letno skupščino tržiškega društva so pohvalil' lanske uspehe in se seznanili s pripravami na letošnjo razstavo minera­lov, fosilov in nakita v Tržiču. Gospodarsko dejavnost društva bo prev­zela družba Geoprof. Slovenska geološka pot ne sme ostati osamljena« vendar je treba vsako ropanje lepot preprečiti.

Za društvo, ki je bilo ustanovljeno leta 1977, je letošnje leto ju­bilejno zaradi 20. mednarodne razstave mineralov, fosilov in nakitu v Tržiču, je v uvodu svojega poročila poudaril predsednik Avgust Če-bulj. Udeležence skupščine je seznanil, daje lansko razstavo obiskal" več kot 10 tisoč ljudi. Manj zadovoljni so lahko zaradi zastoja pri ' z ' daji vodiča za Slovensko geološko pot od Jesenic do Ajdovščine, ki s° jo odprli že pred petimi leti. Tudi predlog društva za zaposlitev geolO' ga v tržiškem muzeju še ni naletel na razumevanje. V društvu, ki i m a

več kot 600 članov, so posebno ponosni na delo krožkov "Mladi geO"

Na mladim svojstven način so svoje delo pozneje predstavi" učenci OŠ Lucijan Seljak iz Stražišča pri Kranju, ki j ih vodita Ida Kavčič in France Stare. Njihov naravoslovni krožek ima 79 članov, od tega 9 iz drugih šol, ob strani pa j im stojijo tudi mnogi starši. Teo­ret ičnemu in prakt ičnemu delu v učilnici in geološki delavnici so do­dali 23 enodnevnih ekskurzij v razne kraje in tri večdnevne po Evro­pi. Pri raziskovalnih nalogah so odkril i 15 manjših nahajališč mine-ralov in fosilov, ki j ih bodo še raziskovali. Sodelovali so tudi na osmih razstavah in svojo dejavnost predstavljali v različnih medijih-

S pripravami na 20. mednarodno razstavo, programi za oživite v

Slovenske geološke poti in predlogom za organizacijo družbe GeO-prof je udeležence seznanila Zvonka Pretnar. Potrebo po slednjem ie

ugotovila zaradi nove zakonodaje o društvih, ki ukinja vsako prido­bitno dejavnost. Kot seje pozneje strinjala večina udeležencev skup­ščine, društvo daje soglasje k ustanovitvi družbe z omejeno odgovor­nostjo.

Razpravljala so se med drugim spraševali, kaj bo nova organi­ziranost pomenila za društveno dejavnost. Ocenili so, da bo priorite­to imelo izobraževanje članstva. Glede na to, da se tudi med član­stvom najdejo "roparji" naravnih vrednot za zasebne zbirke, kot J e

opozoril Ciril Gantar, bo takšna usmeritev kar potrebna. Sprememba razmer bo obenem narekovala pripravo novega statuta društva. Na skupščini pa so že predstavili nov znak društva z l ikom znamenitega fosila iz Dolžanove soteske, ki gaje izdelal Mirko Majer iz Tržiča.

Skupščina se je odločila, da bo predsedniško dolžnost še naprej opravljal Avgust Čebul j , podpredsedniško pa M i r k o Majer. Sprejela je tudi predloge za razglasitev častnih članov in podelitev osmih p ' a ' ket društva na 20. mednarodni razstavi v T r ž i č u . • Stojan Saje

Stolpec za upokojence Kolesarjenje in izlet V Italijo - Društvo upokojencev Škofja Loka va­bi člane, ljubitelje kolesarjenja na rekreacijski izlet, ki bo 16. maj*/ Odpeljali se bodo ob 9. uri z zbirnega mesta na puštalskem mostu v

smeri Ločnica - Robež - Topol. Predhodno naj se kolesarji prijavijo društvu, da bo pravočasno poskrbelo za malico.

Vabijo tudi na avtobusni izlet v Italijo (Gorica, Doberdob, M,r** mare), ki ga prirejajo 21. maja. Izletniki naj se prav tako prijavijo društvu.

Predavanje O VZgOJi rOŽ - Kulturna sekcija pri Društvu upokojenci Kranj prireja jutri , 6. maja, predavanje o vzgajanju rož enoletnic n« balkonih in v vrtovih, spremljano z diapozitivi. V veliki sejni so p

društva bo ob 17. uri predavala ing. Anka Bernard.

K U L T U R A UREJA: LEA MENCINGER

Srečanje gorenjskih l ikovnih skupin

PRIVLAČNA SLIKARSKA RAZSTAVA

Skofja Loka - Likovna razstava gorenjskih ljubiteljskih slikarjev in kiparjev, tik pred prvomajskimi prazniki so jo odprli v galeriji ^°škega muzeja, se bo kot kaže ustalila v Škofji Loki. Vendar pa ne na način, da bo na ogled izključno v prostorni grajski galeriji, pač

pa bo ta pregled dveletne ljubiteljske ustvarjalnosti na ogled do jeseni tudi po drugih gorenjskih razstaviščih.

.Bolj kot kdajkoli doslej se je j I tokratni razstavi pokazal

e 'o različen odnos do te vrste ^dstavljanja ljubiteljskega Rovanja. V nekaterih gorenj-* l r i občinah se jim zdi najpri­merneje spodbujati izobraževa-^ slikarjev, drugod srečno uružujejo izobraževanje s te-aJ'> slikarskimi kolonijami in

Robnim ter tudi z razstavno ,javnostjo, medtem ko pone-°d cenijo zgolj slednje. Prav aradj tega je letošnja žirija, ki

Je.'zbirala slike (te so v večini, aJ sodelujejo le štirje kiparji

dvaintridesetimi slikarji), ^ela dokaj nelahko delo: po-Jekod se je srečevala s kar se

pičlo "produkci jo ' ' , celo v * 0 l j i L o k i , kjer je zagotovo

jj?jveč slikarjev. Podobno je tu-1 s Kranjem, kjer nastaja iz-£ n Z K O skupina l ikovnikov M i galerije D e ž m a n in žirija

^. rned njimi izbrala kar nekaj ''k za gorenjsko predstavitev.

K l o v n i h del , tudi t akšn ih , k i 1 si po kvaliteti naš la mesto

u di n a r epubl i šk i razstavi l ju­beljskega slikarstva, je vedno

•viti v skupini j e sen i škega D o -rf&, zato je prav jesenišk i de-

e * letos kar omembe vreden. • sprehod skozi grajsko galeri­ja n a Loškem gradu je letos več

0 1 zanimiv. Videt i je sicer, da S e je t r ič lanska strokovna žirija /udi la , da bi prav iz vsakega gotica Gorenjske izbrala kak-S n ° l ikovno delo za razstavo, V e ndar pa to nikakor ne zakr i ­la dejstva, da je tokratni izbor '^pvnih del med najkvalitet-

n e Jš imi doslej.

Damir Globočnik, kustos Go­renjskega muzeja Kranj: "...Ob velikem številu prijavljenih del so v skrčen izbor za razstavo prišli le tisti avtorji, katerih de­lo poleg nujne kakovosti nosi v sebi tudi vse značilnosti amater­skega delovanja, in seveda tisti, ki so se uspeli predati eksperi­mentiranju in drznejšim izved­benim postopkom..."

Andrej Pavlovec, kustos Loške­ga muzeja: "...Kljub razpršeno­sti po občinah Gorenjske in raz­noliki organiziranosti, je pred nami likovna razstava, predsta­vitev del nepoklicnih ustvarjal­cev, ki so se s svojimi ambicioz­nimi dosežki že zdavnaj otresli skoraj vseh diletantskih primesi in so s svojo naravnanostjo pri­pravljeni, da jih kritiki (mentor­ji) obravnavajo z enakimi merili kot poklicne slikarje. Takšna

stroga merila so prevladovala tudi pri izbiri del za pričujočo

razstavo." Janez Šter, kustos Tržiškega muzeja: "...Na Loškem gradu so razstavljena dela avtorjev in skupin, ki jih pri življenju ohra­njata preprosto povedano ljube­zen in naklonjenost do slikanja, likovnega ustvarjanja nasploh, prekvašajo pa jih na eni strani realistične osnove ter sem in tja že v abstrakcijo ciljajoča hote­nja."

Prav zato je velika škoda , da razstave ne spremlja tudi kata­log. Ta tako potrebni in samou­mevni dodatek k razstavam je v dana j šn j em času postal tako drag, da si ga ljubiteljske pred­stavitve enostavno ne zmorejo pr ivošči t i . Tega niso imele niti r epub l i ške razstave, vsaj takrat ko so še bile, zdaj n a m r e č niti

teh ni več. Ljubiteljski l i kovn i ­ki imajo m o ž n o s t predstavljati svoja dela le na obč insk ih raz­stavah in seveda na regional­nih in še to ne povsod. Vseka­kor imajo slikarji vse m o ž n o s t i , da se, če le tako hoče jo , pojavi­jo na obč insk i l ikovni razstavi, vendar pa je za celo vrsto s l i ­karjev o b č i n s k a razstava že kar premalo. Vsekakor se bolj zani­majo za m o ž n o s t predstavitve vsaj na regijski razstavi, zato tudi ni č u d n o , da je tokratna ži­rija za gorenjsko razstavo mo­rala izbirati med oko l i sedem­desetimi prijavljenimi l ikovn i ­mi del i . Po prijavljenih l ikov­nih del ih s o d e č je želja po raz­stavljanju zelo vel ika, l judi , k i se ukvarjajo s slikanjem in so včlanjeni v posamezne skupine ali pa tudi ne, pa v vsaki obč in i zelo vel iko. Zato tudi ni č u d n o , da je b i lo samo letos razpisa­nih kar devet l ikovnih tečajev, vendar pa zanje ni bi lo poseb­nega zanimanja. Š k o d a pa bi b i lo vsekakor, da se tako razve­jana ljubiteljska dejavnost ne bi mogla ukvarjati tudi z dru­gačn imi ob l ikami izobraževa­nja in s rečevanja , kot so bile slikarske koloni je: denarne možnos t i n a m r e č vse bolj kroji­jo tudi take oblike dela. K a k ­šno pa je delo ljubiteljskih s l i ­karjev na Gorenjskem, pa bo tja do jeseni, ko bo razstava obiskala še razstavišča v D o m ­ža lah , K a m n i k u , Trž iču in na Jesenicah na ogled tudi širše­mu l ikovnemu obč ins tvu . • Lea Mencinger, foto: Polona Kragelj

KNJIGA 0 SAVI, KNJ IGA 0 Č L O V E K U Vedno se n a v d u š u j e m o

i a d lepotami reke Save: kako e Po zelen je izvir Save D o l i n -

e v Zelencih in kako nas ved-, ° očara Bohinjsko jezero, iz Katerega teče Sava Bohinjka. . .

°da ko v id imo Savo v spod-.Jern toku, ko vsa r javočrna te-|.e Proti hrvaški meji, nas zabo­l i S r c e . Zakaj tako, kje so vzro-

ali bi ne moglo biti druga-e - Saj poznamo o n e s n a ž e v a l -e in tudi vemo, da dobiva var-

, v o okolja vedno pomembnej-e rnesto v naši zavesti. Toda P'ošno in popolno varovanje aravnih dobr in je verjetno še

, a ' e č . Prav razveseljivo pa je, ^ a med novimi knjigami zasle-)pio vedno več izdaj, ki gove­

ja1° o našem naravnem okol ju ^n jegovem varstvu. V skupini

kth knjig je med najbolj aktu-. n i m i delo z naslovom Reka in l ' 0 v ek - S A V A , k i jo je napisal

n a gis ter Mitja Bricelj, izšla je P n Državni založbi Slovenije.

. . Knjiga je pravzaprav av-k.jJeva magistrska naloga, ki je

l a seveda dovolj aktualna za p Odstavitev š i r šemu obč ins tvu . Vel P o v e z a n o s t r e ' ( e ' n č ' ° -^ *a, ki pa ni tista "romanti-s ^ a • Gre za raz l ične gospodar­j e in druge dejavnosti ob reki ,

rabijo savsko vodo, jo s tem e s n a ž u j e j o in tako vračajo

, ' a J v strugo, po kateri potem y>e vedno več strupenih snovi ,

s ° prisotne tudi v podta lnic i .

n 0 knj iga je napisana zgošče­ne V . n J e J J e v e l i k o tabel, doku­mentiranih podatkov in foto-U * »s.ka pri loga. Tako kljub l^.njšemu obseg (84 strani) H j ^ a ob analizi sedanjega sta-uj* Predstavlja vir podatkov in hi a r e posledice onesnaževa -

l u Save.

V zače tn ih poglavjih avtor op i še naravne znač i lnos t i Save, predstavi t radicionalno gospo­darsko rabo Save (žage, ml in i ) in rabo tal ob reki. V nadalje­vanju so predstavljeni indu­strijski obrati , ki za svoje delo­vanje porabljajo savsko vodo. Najvišje ob toku je to Že lezar ­na Jesenice, najnižje pa Nuk le ­arna elektrarna Krško . Vp l iv obeh na okolje je predstavljen podrobneje, tako kot tudi vpl iv hidroelektrarn, termoelektrar­ne v Trbovl jah, separacij proda in premoga in tovarne celuloze Videm - Kr ško . N a kakovost Save in podtalnice posredno vplivajo še dodatni dejavniki -komunalne odplake, od laga l i š ­ča odpadkov, promet, i td. , k i so vsi podrobno obdelani v po­sebnem poglavju. Poglavje o kakovosti reke Save je vse prej kot o p t i m i s t i č n o . Podatki iz le­ta 1988 govorijo, da je zmerno o n e s n a ž e n le še skrajni povirni del Save D o l i n k e od Zelencev do Hruš ice v dolž in i 22 k m , medtem ko je ostalih devetde­set odstotkov toka Save v Slo­veniji srednje do m o č n o ones­n a ž e n o ! Tako je v zakl jučku knjige izpostavljena problema­tika preskrbe z vodo, možnos t i za turizem, rekreacijo in špor t , ob katerih se šele zares zave­mo, kako negativno vpl iva na vse o n e s n a ž e n a reka. K e r Sava predstavlja pomembni naravni potencial Slovenije, o katerem avtor govori na koncu knjige, je odnos č loveka do reke in na­rave še tol iko bolj pomemben.

Osnova za pametno ravnanje pa je, kot beremo v zakl jučku, "poznavanje in celovito upo­števanje naravnih zakonitosti pri nač r tovan ju posegov v po­

krajino!. In še, "pri celovitem varovanju okolja naj gre za pri­lagajanje dejavnosti č loveka (in tehnike) naravnim znač i lno ­stim pokrajine in ne obratno."

Knj iga Reka in č lovek -S A V A je že eden izmed kon­struktivnih prispevkov k obrav­navani problematiki .

Dario Cortese

SLIKARJEV DIALOG S SVETOM

Bled - Ena redkih kul turnih prireditev v zadnjih predprazni-čn ih in p razn ičn ih dneh na Gorenjskem je bi la vsekakor otvo­ritev razstave slik, največ akri lov in ol j , akademskega slikarja Jože ta C iuhe v belem salonu hotela Topl ice . Razstava, k i j o je v sodelovanju s hotelom Topl ice in Casinojem Bled pripravi­la Galer i ja Bevisa iz Kranja , se odpira prav v času , ko se obe­ta Bledu več pomembnih dogodkov, pa tudi sicer je vsako s rečanje s tem slovenskim umetnikom, ki že dlje časa ustvarja v Parizu, izjemno doživet je . O slikarju in njegovem nadreali­s t i čnem izrazu je na otvoritvi spregovoril Zoran Kržišnik , med števi lnimi obiskovalci razstave pa sta b i la tudi č lan pred­sedstva republike dr. K m e c l in minister za znanost dr. Tan­cig. Otvoritev razstave je s koncertom pospremil tudi Tr io L o -renz. Razstava bo na ogled v hotelu Topl ice ves mesec, na voljo pa bo tudi katalog, ki je otvoritev sicer zamudi l , omogo­čili pa so ga Gorenjski tisk, Sava Kranj in Zavarovalnica T r i ­glav Kran j . • L . M . , foto: P . Kragelj

KULTURNI KOLEDAR K R A N J - V Prešernovi hiši odpirajo v če t r tek , 7. maja, ob 18. uri razstavo grafik gorenjskih likovnih umetnin. Razstavljajo: M e ­lita Vovk , V i d a Š t emberga r , A l e n k a K h a m - P i č m a n , N a t a š a P i -č m a n , Irena Jeras-Dimovska, Ma ja Dolores Šub ic , Klement ina G o l i j a . V galeriji Mestne hiše pa bodo v če t r tek ob 18.30 odpr l i razstavo slik akad. slikarja Henrika Marehla. V galeriji Pungrat razstavlja akad. slikar Zmago Puhar. J E S E N I C E - V razstavnem salonu D O L I K je na ogled razsta­va izdelkov v to lčeni tehniki avtorja Ibrahima Pipa. V bistorju Že lva na Čufa r j evem trgu se z graf ičnim oblikovanjem pred­stavlja Janja Ošla j iz Kranja . V pizzeriji A jdna v Ži rovnic i raz­stavlja Klemen Cebulj kolekcijo fotografij V mrež i . V galeriji Kosove grašč ine bodo v če t r tek , 7. maja, ob 19. uri odpr l i raz­stavo unikatnih stolov Janeza Suhadolca . R A D O V L J I C A - V Sivčevi hiši je na ogled razstava l ikovn ih del Viljema Jakopina. V avl i radovl j i ške o b č i n e je na ogled raz­stava osnutkov in prototipov za Linhartove spominke. B L E D - V belem salonu hotela Topl ice so na ogled slike akad. slikarja Jožeta Ciuhe. V At lasovi galeriji Sebastijan je odprta prodajna razstava akvarelov slikarja Janeza Lipičnika z Bleda. S K O F J A L O K A - V galeriji I. Grohar ja je na ogled razstava slik kitajske slikarke VVang Huiuin. V galeriji Z K O - K n j i ž n i c a je na ogled razstava slik prof. Borisa Zuliana iz Trsta. Zbirke Lo­škega muzeja so na ogled vsak dan pd 9. do 17. ure, razen pone­deljka. V okroglem stolpu je na ogled razstava fotografij upri­zoritve Škofjeloškega pasijona iz leta 1936. V galeriji Loškega muzeja je na ogled likovna razstava članov gorenjskih likovnih skupin. V mini galeriji o b č i n e Škofja L o k a razstavlja "abstrak­cije" Mirni Strličiz Ž i rov . V galeriji Fara razstavlja Jifi Koeiea. T R Ž I Č - V Pavil jonu N O B razstavlja plastike na temo Popoto­vanja akad. kipar Cene Ribnikar. V K u r n i k o v i hiši je na ogled mednarodna razstava geo lošk ih in rudarskih ekslibrisov. K A M N I K - V razs tavišču Veronika razstavljajo fotografije č lani F K K M a v r i c a Radomlje na temo Življenje ob vodi . L J U B L J A N A - V Narodnem muzeju, P reše rnova 20 bosta do septembra letos na ogled razstavi Gradovi umirajo, fabrike na­stajajo - Industrijsko oblikovanje v 19. stoletju ter razstava De­narništvo v antiki na Slovenskem. Razstavi sta odprt i vsak dan, razen ponedeljka, med 10. in 18. uro, ob nedeljah od 10. do 13. ure.

V galeriji Cankarjevega doma so na ogled grafike na temo Po­mlad iz Rogaške, izbor grafik iz Muzeja Graf ik Rogaška Slati­na.

PRIREDITVE TEGA TEDNA K R A N J : K O M E D I J A Z A A B O N M A V Preše rnovem gleda lišču Kranj bodo jutr i , v sredo, 6. maja, gostovali igralci S N G Drama iz Ljubljane z Nicolajevo P R V O K L A S O . Predstava ob 19.30 bo za abonma Z E L E N I in I Z V E N . V četr tek, 7. maja, bodo predstavo ponovi l i za abonma Č E T R T E K in I Z V E N . V petek, 8. maja, za abonma P E T E K I in I Z V E N , v soboto, 9. maja, pa za abonma S O B O T A I in I Z V E N . R A D O V L J I C A : R A D O V L J I Š K I G R B - V radovlj iški knjižnici bo danes, v torek, 5. maja, ob 19.30 ponovi l i razgovor o no-vem-starem radovl j i škem grbu. O zanimivost ih radovl j i škega grba bosta govorila Klemen Rodman in Jure Sinobad.

RECITAL CELISTA SKERJANCA Kranj - Kranjska Glasbena šola je v okviru svoje koncert­

ne dejavnosti pr ipravi la za če t r tek , 7. maja, recital čel is ta C i r i ­la Šker janca . Koncert bo v dvorani Glasbene šole ob 19. ur i .

Violončel is t C i r i l Šker janc spada med tiste slovenske glas­bene interprete, k i s svojo koncertno dejavnostjo belež i jo iz­redne uspehe tako doma kot v tujini. D i p l o m i r a l je na ljubljan­ski Akademi j i za glasbo, kasneje se je pa izpopolnjeval pri dveh znamenit ih če l i s t ih : Andree Navar r i in Pablu Casalsu . Svoje bogato znanje p r e n a š a na mlade rodove kot profesor na Akademi j i za glasbo v Ljubl jani .

Z a kranjski program je umetnik izbral dela H . Ecclesa, L . van Beethovna, R. Schumana, L . M . Šker janca in F. C h o p i n a . K lav i r ska spremljava je poverjena obetavni mladi pianistki M o j c i Pucelj. Peter Škerjanec

Evgen Bavčar

KDOR HOČE VIDETI, MORA GLEDATI S SRCEM

Pred mesecem dni je pri francoski založbi Seuil v ugledni zbirki Fiction et Cie izšla knjiga Evgena Bavčarja Le Voveur Absolu.

Ljubljana, 22. aprila - Knj igo je v prostorih Druš tva slovenskih pisateljev predstavil Aleš Berger, k i pravi , da po odmevnosti knjiga dobiva velike razsežnos t i . Sestavljajo jo fotografije in spisi avtorja, ki o sebi pravi , da je moral najprej pri nas in po­tem v svetu prebiti dvojno b lokado : svojo slepoto in majhnost svojega naroda. Evgen Bavča r n a m r e č živi in dela v Parizu, kjer je sodelavec mnogih s t rokovnih institucij in časop i sov , po svoji lastni volji in vesti pa, kot pravi , v Franci j i p o s k u š a storiti vse, da predstavi Slovenijo in slovensko kul turo svetu. Evgen B a v č a r j e tudi predsednik Svetovnega slovenskega kongresa za Francijo, pravi pa, da je za vse njegovo delovanje pomemben neprestan stik z D r u š t v o m slovenskih pisateljev in poudarja vlogo pisateljev kot kanalov informiranja na kvali tat ivno nov nač in . Knj igo Le Voyeur A b s o l u poleg š tevi ln ih fotografij se­stavlja osem spisov, k i so osebna, spominska, izpovedna pro­za, napisana v slovenskem jez iku in prevedena v f r ancošč ino . "To je moja speci f ična percepcija sveta, moja marginalna pozi ­cija Slovenca, slepega v svetu, o kateri bom še pisal ," je dejal avtor na predstavitvi. Bra lcu p o k a ž e d r u g a č n e perspektive, d r u g a č e n aspekt situacije, k i predstavlja predsodke, blokade in bariere. Nobeno od besedil v knjigi še ni b i lo objavljeno v slo­venšč in i , č ep rav je knjiga v Franci j i izšla v dokaj vel iki nakladi 5000 izvodov. Evgen B a v č a r j e kot Slovenec vel iko pr ipomogel k promoci j i slovenske kulture v svetu, tako prek institucij kot prek osebnih poznanstev z nespornimi avtoritetami evropske ustvarjalnosti, kot sta M i l a n Kundera in Peter Handke, veliko je prispeval k temu, da je danes kar nekaj s lovenskih del preve­denih v f rancošč ino , pa vendar pravi , da se Slovenija ne odpi ­ra dovolj v svet, da so žal še vedno le posamezniki tisti, k i pre­magujejo ozke okvire in se odpirajo navzven. • M . Ahačič

GORENJSKI G L A S • 6. STRAN K R O N I K A

UREJA: HELENA JELOVČAN Torek, 5. maja 1992

I N E S R E Č E "

Kranj, 4. maja - Od 27. aprila do 3. maja je bilo na gorenjskih cestah deset hujših prometnih nezgod, v katerih sta umrla dva človeka, trinajst pa je bilo ranjenih. Včeraj je za posledicami tr­ka z avtom umrl tudi kolesar Franc Pogačar iz Tržiča. Nezgoda je bila 26. aprila v Tenetišah. Promet je na Gorenjskem letos ter­jal že osem življenj, samo aprila pet.

V štir ih nezgodah iz minulega tedna je b i la vzrok nepa­zljivost pešcev , v treh pretirana hitrost, stran vožnje , v dveh pa je b i l prisoten tudi a lkohol . Tri nezgode so bile v radovl j iški , po dve v t ržiški , loški in j esen i šk i obč in i , ena pa v kranjski.

Skrb slovenske polici je za varnost tujih turistov

Izza avtobusa na cesto Dovje - N a delavski praznik, 1. maja, je ob 17.40 avtobus usta­vil pri Dovjem. Izstopila je Lea D o l ž a n , doma iz Ra teč , in po prehodu za pešce nameravala na drugo stran ceste, ne da bi se p r e p r i č a l a , a l i je cesta prosta. Tedaj je mimo avtobusa z nez­m a n j š a n o hitrostjo pripeljal z avtom 62-letni Dragutin R o b i č iz K r . G o r e ter pešak in jo zb i l . Ze lo hudo ranjeno so odpeljali v j e s e n i š k o b o l n i š n i c o .

Smrt v BMVV Podvin - V soboto, 2. maja, ob tr ičetr t na enajst zvečer je 50-Ie-tni Paavo 2 a b i č iz Nemči je z mercedesom vozi l od Radovlj ice proti Podvinu . V trenutku, ko je prehiteval juga pred seboj, je nasproti pripeljal z B M W 33-letni Bojan Hribar . V č e lnem tr­čenju je b i l Hr ibar takoj mrtev, mladoletna sopotnica, av toš to-parka iz Škofje Loke , je b i la huje ranjena, njena prijateljica pa lažje. H u d o ranjen je b i l tudi povzroči te l j nezgode.

Čelni trk Črnivec - 1. maja nekaj pred peto zjutraj je voznik avta avstrij­ske registracije Andreas Zel lot , star 32 let, peljal od Podtabora proti Radovl j ic i . V blagem preglednem levem ov inku je zape­ljal prek sredine ceste na nasprotni pas, tedaj pa mu je prišel nasproti z avtom n e m š k e registracije 51-letni Herbert Grab -herr. Č e p r a v seje umikal na odstavni pas, sta voz i l i če lno trči­l i . Zellot je b i l hudo ranjen, prav tako ena od sopotnic v Grab-herrjevem vozi lu .

Mopedist hudo ranjen Tržič - V nedeljo, 3. maja, ob 21.40 je 31-letna voznica avtomo­bila Stanislava Koka l j peljala od Retenj proti Trž iču . V Prista­vi je zavijala levo in izs i l i la prednost vozniku mopeda, 20-let-nemu Robertu Keršiču iz Sp. Dupel j . V nezgodi je b i l mope­dist hudo ranjen. • H . Jelovčan

Neuspel samomor V nedeljo. 3. maja, sta se prijatelja odločila za skupinski

samomor. Razlog: prvega, star je 31 let, je zapustilo dekle, v smrt ga je torej pehalo razočaranje, drugi, deset let mlajši, pa

je dejal, da mu brez prijatelja ni živeti. Skupaj sta se obesila v hiši, nato se je enemu vrv utrgala. Stekel je po pomoč, rešili so še drugega. Vse se je torej srečno končalo, samomorilca zdaj bolj cenita življenje.

M l V A M - V I N A M

t e l . : 2 1 7 - 9 6 0 2 1 8 - 4 6 3

f a x . : 2 1 5 - 3 6 6 2 1 3 - 1 6 3

OBČINA SKOFJA LOKA IZVRSNI SVET Komisija za oddajo poslovnih prostorov v najem

RAZPISUJE ZBIRANJE PISNIH PONUDB ZA NAJEM POSLOVNE­

GA PROSTORA: v pri t l ičju poslovno stanovanjskega objekta T R N J E 20, Ž E ­L E Z N I K I , v velikosti 31,65 m : . Namembnost poslovnega prostora je d o l o č e n a prvenstveno za special izirano trgovino, p r e d s t a v n i š t v o oziroma storitveno dejavnost. Ponudba za poslovni prostor naj vsebuje: - navedbo dejavnosti s programom, - v iš ina m e s e č n e najemnine za nv poslovnega prostora, ki j o

je ponudnik pripravljen p lačeva t i . Poslovni prostor se oddaja v najem za n e d o l o č e n čas . Interesenti naj oddajo ponudbo v 10 dneh po objavi v zapr­tih kuvertah z vidno oznako N E O D P I R A J - P O N U D B A Z A P O S L O V N I P R O S T O R na naslov: O B Č I N A S K O F J A L O K A , Sekretariat za d r u ž b e n i razvoj, 64220 S K O F J A L O K A . N a j u g o d n e j š e g a ponudnika bo izbrala komisija. Ponudn ik i bodo o izboru pismeno obveščen i v 15 dneh od odpiranja ponudbe.

Na terenu več kriminalistov Lepote zelene Slovenije so za tuje turiste vsekakor privlačne, tudi cene (zanje) niso pretirane. Koliko turistov bo poleti k nam res pri­šlo, ne zna povedati nihče. Novopečena državica Slovenija zaradi bližine vojne na Hrvaškem in v Bosni sodi med tako imenovane rizi­čne turistične dežele, na turistično sezono bodo bržkone negativno vplivali tudi tisoči beguncev. Predstavniki republiškega notranjega ministrstva so na pogovoru z novinarji prejšnji teden opozorili na probleme, hkrati pa zatrdili, da bo slovenska policija storila vse za varnost in dobro počutje tujih turistov.

G l a v n i problem, zaradi ka­terega bodo tujci morda raje poč i tn ikova l i drugod kot pri nas, to je vojna pri sosedih, smo nakazali že uvodoma. Drug , z vojno povezan pro­blem, so vojni begunci iz Bo­sne in s H r v a š k e . Trenutno j ih je v Slovenij i že p r ib l i žno 25 ti­soč , ko l iko j i h je dejansko (ne­prijavljenih), se ne ve. S pol ic i j ­skega v id ika so zaskrbl jujoči zlasti neprijavljeni begunci, k i utegnejo zaradi slabih življenj­skih pogojev stopiti na pot kr i ­minala . Lahko pride do konf­liktov med njimi in d o m a č i n i , medtem ko pri tujih turistih zbujajo nezaupanje in nelago-dje. V Evrop i je precej teroriz­ma, zlasti zaradi vojne na Hr­vaškem in v Bosni se utegne pojaviti tudi v Slovenij i . Zato

je notranje ministrstvo okrepi­lo specialno polici jsko enoto, varnostno informativno s lužbo in k r imina l i s t i čno s lužbo , k i zbirajo podatke o t akšn ih na­merah.

Največ dela pa bodo seveda imeli uniformirani policis t i . Prometniki so pr ipravi l i pro­metni koledar z napovedmi o gostoti prometa na nekaterih slovenskih cestah in mejnih prehodih. V notranjem ministr­stvu so izdal i dva p r i ročn ika v nemšč in i in i ta l i janščini , ki naj bi prometnim policis tom olaj­šala reševanje prometnih ne­zgod in j im pomagala pri ko­municiranju s tujimi turisti. Pr ičakujejo tudi novo promet­no opremo iz tujine. V večjih mestih bodo pol icis t i , če bo po­trebno, r o č n o usmerjali pro­

met. N a mejnih prehodih bodo posebni prometni pasovi omo­gočili tujcem hitrejše potovanje in opravljanje mejnih formal­nosti. S sosednjo H r v a š k o se dogovarjajo o odprtju turisti­čn ih con, namenjenih naš im in h rvašk im d r ž a v l j a n o m , da bi lahko prehajali j u ž n o mejo v obe smeri le z osebnimi izkaz­nicami ali hotelskimi prijavni­cami.

Sicer pa bodo policist i do tu­j i h p rekrškar jev enako strogi kot do d o m a č i h , č ep rav so v preteklosti nekateri lokaln i oblastniki terjali za tujce milej­šo obravnavo. Zato je "sporne" prometne znake pametneje od­straniti al i prekrit i . Pred glav­nim tu r i s t i čn im navalom bo potrebno urediti tudi zanemar­jene prometne znake, obledele talne o z n a č b e , spremeniti ozi ­roma dopoln i t i napise, ki usmerjajo potnike.

K a k o turiste (in d o m a č i n e ) zavarovati pred krajami, v lomi in drugimi vrstami kr iminala , je posebno vprašan je . V letoš­njih treh mesecih seje kr imina­liteta v Sloveniji v primerjavi z

enakim č a s o m lani poveča) 2

kar za polovico . Skrb zbujaj" t . i . p remožen j sk i delikti kot tu­di tatvine avtomobilov, ki jih J* bi lo letos še enkrat tol iko. » J večji problem postajajo tu* mamila in r azpečevan je po" 8 ' rejenega denarja. Razen turj; stov bodo prihajali k nam to* lopovi , nevarni to l iko bolj, W po dejanjih izginejo. Č e j ih rfj" ka pravice ne d o s e ž e takoj, P pravi loma n iko l i . Zato bo po' c ' ti na terenu več k r i m i n a l i s t

Vsekakor pa bo Slovenija z* razcvet turizma morala poM skrbi za varnost in dobro počo/ tje turistov opravit i še mar*!' kaj, da bodo k nam sploh P 1 1 ' š l i ; omogoč i t i neoviran in p r ° 5

promet s sosednjo Hrvašk?' prost prehod meja na gorski" o b m o č j i h , urediti zavarovanj* tujih potnikov in voz i l , plač? vanje z uveljavljenimi kredit" 1 ' mi karticami v Evropi (tudi l* gorivo), pripravit i seznam hI*' ga, ki je zaradi olajšav pri px<y

metnem davku p r iv l ačno za tO' je goste, da o prakticiranju zn*' ne parole izpred nekaj let "tor1' zem smo ljudje" kajpak niti n< govorimo. • H . J .

Štirje vlomilci priprti

Izdal jih je vlom v Tolminu Kranj, 4. maja - Vlom v prostore kmetijske zadruge v Tolminu v no­či z 31. marca na I. april je kriminaliste pripeljal do vlomilcev iz škofjeloške občine: 24-letnega Franca B., 20-letncga Bernarda S. in 20-letnega Rajka O . V preiskavi so kriminalisti prišli še do četr­tega "sodelavca", 20- letnega Boštjana S. Vsi štirje so v priporu. Dva od njih sta bila zaposlena, eden na čakanju, eden pa že tri leta brez dela. Poleg vloma v Tolminu so ovadeni še niza drugih sorod­nih kaznivih dejanj, najzgodnejša segajo že v leto 1990.

Fantje so "de l a l i " v kombi - blago. Lan i naj bi kar trikrat niranih ekipah, najpogosteje po dva, trije, kriminalis t i urada kr imina l i s t i čne s lužbe U N Z Kranj pa j ih utemeljeno sumijo naslednjih. V zadnjem, tolmin­skem, naj bi iz blagajne odnesli več kot 470.000 tolarjev. Prijeli so j i h 2. apri la , s tem pa se je k lobč ič tudi začel odvijati .

Tako naj bi škofjeloški ne­pr idipravi že 1990. leta v lomi l i v kombi G G Kranj v Sopotnici in iz njega ukradli motorno ža­go. Isto letnico nosi tudi njihov v lom v hotaveljski Marmor , od koder so odnesli več kolutov e lek t r i čnega kabla, vodovodni material, orodje in podobno

naj v lomi l i v prostore S G P Tehnik v Skofji L o k i , prvič odnesli za več kot 100.000 tolarjev orodja, d rug i č 200 kilogramov bakrene p ločev ine , tretjič šestnajst pnevmatik za razl ične avtomo­bile. M e d lanskimi prvomajski­mi prazniki naj bi v lomi l i tudi v spodnjo postajo žičnice Stari vrh, odnesli štiri radijske posta­je, kovinske blagajne j i m ni uspelo odpreti. V Dolenji vasi naj bi iz prostora mladinskega aktiva ukradl i glasbeno kom­ponento, v stavbi K Z H K S v Skofji L o k i j i m je vlom v bla­gajno spodletel, prav tako v prostorih A M D Skol ja Loka .

Iz bifeja pri Tončk i v Poljanah so odnesli p i jačo , iz mehani­čnih delavnic takratne D O A l -petour Skofja Loka več orodja, konec decembra lani so v lomi l i V bife K r p i n v Begunjah. Fan­tje so tudi tisti, zaradi katerih sta dva L o č a n a na silvestrovo utapljala nedo lžnega Igorja Vakaja v mrzlo Soro. V isti no­či naj bi nepridipravi v lomi l i v stoenko, ukradl i bencin in zvo­čn ika , na vesti pa imajo tudi nekaj letošnjih vlomov in tat­vin .

Konec februarja naj bi iz g*' silskega doma v Virmašan ukradl i gorivo in prenosno ba­terijsko svetilko, iz trgovine v

Bukovic i naj bi iz obzidnega trezorja " s u n i l i " več ko1

240.000 tolarjev, konec marc* pa iz blagajne K Z na Trati vet kot 30.000 tolarjev.

Spisek kaznivih dejanj še n' d o k o n č e n , pravijo kriminalist ' Sumijo, da j ih je še več. Blizu doma enega od vlomilcev s? našli skr ival išče, v zaklenjen' kapel ici je b i l skrit del plena-Kr imina l i s t i j ih sumijo tudi za več vlomov zunaj Gorenjske. v

preiskavi sodelujejo s kolegi l Z

U N Z Ljubljana, N o v a Gorica in Koper . Poznajo j ih že oo prej, eden od četver ice je bil že kaznovan. • H . Jelovčan

Kako sta Koprčana v Gorjah najemala hišo in...

Nepoštena igra zakoncev Šranc

P o n o r e l i p i j a n č e k Jesenice - V noči s 30. apri la na I. maj so kranjskogorski poli­cisti zaradi kršenja javnega reda in miru prijeli 20-letnega Ef* vina P. iz Podkraja pri Velenju. M l a d e n i č je bi l m o č n o opit. zato so ga policist i odpeljali k d e ž u r n e m u zdravniku na izpi­ranje že lodca . Zdravnica ga je poslala v j e s en i ško bo ln i šn ico , na urgenco. Tam je "bo ln ik" povsem ponorel .

U d a r i l je po aspiratorju in ga uniči l , p o š k o d o v a l anestezij-ski aparat, razmetal steklenice za infuzijo, epruvete, infuzij­ske nastavke, razbil stekla na treh oknih , skratka, razdejal vse, kar mu je pr iš lo pod roko. R a č u n bo temu primerno kre­pak: poravnati bo moral š k o d o , okrog 500 t isoč tolarjev, ra­zen tega pa ga čaka še kazen pri sodniku. Proti njemu je napi­sana kazenska ovadba.

Zakonca Šranc sta 21. sep­tembra lani objavila oglas, da dajeta v najem starejšo hišo. Za­radi zdravja mi je zdravnik pri­poročil menjavo zraka, vsaj pole­ti, ko je pri nas precej zadušljivo in vroče. Zato sva se z možem odločila, da si greva ogledat po-nujano hišo. Bila je precej v sla­bem stanju, potrebna veliko po­pravil, kar je lastnik tudi oblju­bil. Ker pa sva prvič iskala po časopisu, sva naivno nasedla in mu dala akontacijo 500 mark.

Ko sva se vračala, sva šele ugotovila, da pravzaprav nisva imela priložnosti, da bi se v miru odločila glede najema. Začela sva misliti, zakaj je dal v časopis celo hišo. ki nama jo je tudi po­kazal, potem pa začel govoriti samo o spodnji polovici hiše. medtem pa naju je ves čas zava­jal in naju ni pustil niti trenutka sama. Vprašujem zakonca Šranc. kaj sta imela v načrtu z zgornjim delom hiše. saj bi po njegovem imel ključe od hiše tu­di on ?

Na žalost sva prepozno spo­znala, da sva ga polomila. Seve­da sva takoj, ko sva prišla do­mov, telefonično odpovedala na­jem v upanju, da ne bo problema z vračilom denarja, saj sva jima bila pripravljena pustiti toliko, kolikor bi stala ponovna objava oglasa v časopisu. S tem se nista

strinjala in sta zadržala ves zne­sek z izgovorom, da sta imela neke stroške. Kakšne, si ne mo­rem misliti. Še več, ko sem prišla k njim. da bi se v miru pogovori­li, sem naletela na žalitve in kri­čanje s strani gospoda Šranca, medtem ko gospa ni hotela do­mov, čeprav jo je moj mož po te­lefonu obvestil, da jo čakam pri njih doma do poznega popoldne­va. Že po tem se vidi. da nista imela poštenih namenov z odda­jo hiše.

Meniva, da zakonca Šranc iz Sp. Gorij nimata nobene pravice zadržati najinega denarja, ker to ni bila ara na kupoprodajo, pač pa samo akontacija za na­jemnino, do katere pa sploh ni prišlo. Gospo Šranc sem večkrat po telefonu prosila, naj bi - če že denarja ne vrne - dala vsaj polo­vico zneska na RK Radovljica, pa ni hotela niti slišati. Dejala je, da se z mano nima kaj pogo­varjati.

S tem pismom želiva samo po­vedati, da so še vedno med nami ljudje, ki želijo živeti od naivno­sti drugih. Tako početje ni niti moralno niti človeško. Naj si imenovana zamislita, koliko je gorja in človeških stisk. Še en­krat ju prosiva, naj znesek naka-žeta na RK Radovljica. • Joža Brečko, Zusterna

P r v o m a j s k e p r e g r e h e

Kranj, 4. maja - Prvomajski prazniki so bili kar plodni za številu' nepridiprave, ki so vlamljali in kradli po vseh koncih Gorenjske-

V noči z 2. na 3. maj je neznanec v Ribčevem Lazu iz telefon' ske govorilnice odnesel telefonski aparat. Mlado le tn ik , ki je M 3. maja na plesu v kranjskem delavskem domu, si je ob pol dye& zjutraj iz z n a n č e v e g a žepa " sposod i l " ključe stoenke, da bi s

"malo popel jal" . N a Pr imskovem je počil v z id in nato ves skf* san prijatelju pr iznal , kako gaje po lomi l . V noči s 1. na 2. maj J neznanec v Vogljah iz odklenjenega pr t l jažnika osebnega »VjB mobila ukradel video kamero s kompletno opremo, vredn 110.000 tolarjev. Dva mladoletnika, prvi dijak, drugi nezaposlen-sta oč i t no lačna v trgovini v Kranjski G o r i ukradla puranje f i ' c ' in dve mi lka č o k o l a d i . V Skofji L o k i je neznanec pred diskof Perla vzel z juga dva prednja ž a r o m e t a in zadnje ogledalo. Iz sto* enke, parkirane v Kranju , sta I. maja ponoč i izgini la zvočnika , • podzemne ga raže na Planin i je neznanec iz avta vzel av tomob^ ski sesalec, komplet orodja in deko, iz drugega pa je " shod i l " a v ' toradio. v,

Precej p r e s e n e č e n je b i l tudi lastnik nove trgovine Beneton v

Skofji L o k i . Se preden jo je odpr l (otvoritev je danes), je iz nje II gini lo za 280.000 tolarjev ob lač i l . N a Jesenicah je neznanec v no­či pred I. majem vlomi l v klet stanovanjskega b loka , odnese osem steklenic olja, dve rdečega vina in eno o r a n ž a d e .

Smolo je imel tudi znani jesen išk i klošar . K o j e p renočeva l n pods t reš ju stanovanjske stolpnice, mu je med spanjem njemu so­rodni tič Ejup C. zmakni l denarnico s 1500 tolarji in osebno m kaznico.

K a j v e š o p r o m e t u

Lesce - Pri osnovni šoli F. S. Finžgarja v Lescah bo jutri , » sredo, o b č i n s k o prometno tekmovanje Kaj veš o prometu. Ot­voritev tekmovanja bo ob četrt čez eno. razglasitev rezultatov pa ob pol petih popoldne.

G O S P O D A R S T V O UREJA: MARIJA VOLČJAK

Razvoj turizma v radov l j i šk i obč in i

Edina alternativa je okolju prijazen družinski turizem Radovljiški minister za turizem Jože Cvetek se zavzema, da bi krajevne turistične delniške družbe postale večinski lastnik sedanjih družbenih turističnih objektov in laprav. S tem bi preprečili, da bi v turizmu prevladali zunanji, večkrat zgolj dobi-ckarski interesi.

IZ GOSPODARSKEGA SVETA

Radovljica, 30. aprila - Ko so se v radovljiški občini začela "prere­kanja" o načrtih, ki naj bi jih novogoriški HIT skupaj z nekaterimi turističnimi podjetji iz občine poskušal uresničiti na Bledu in v Bo-" I r ,ju, so delegati občinske skupščine ugotovili, da nova vlada do-*'*j še ni predstavila "smeri razvoja turizma v občini" in da zato tu-u' ni mogoče dobro oceniti, koliko se HIT-ovi načrti skladajo z občinskim programom. Izvršni svet takšen program pripravlja, ob-c ,nski minister za turizem prof. Jože Cvetek, ki usklajuje delo po­sebne skupine za pripravo programa razvoja turizma, pa je doslej

na številnih javnih pogovorih jasno in glasno povedal, za kakšen turizem se zavzema. Da se zavzema za okolju prijazen družinski tu-r , 2em, ki s krajevnimi delniškimi družbami ohranja domačine za 'astnike in gospodarje, je razpoznavno tudi iz obsežnega gradiva, ki 8a je pripravil za razpravo v izvršnem svetu in iz katerega tudi pov-*emamo nekatere ugotovitve, razmišljanja in predloge.

* Č e p r a v je turizem v rado-v ' j jški obč in i lani z vojno dobi l n a J h u j š i udarec, ni potrebno z gubiti glave in se začeti poce-n ' prodajati zunanjim ali celo tujim lastnikom kapitala. Že le­tošnja poletna tur i s t ična sezo-n a v samostojni Sloveniji bo V e ' i k o pr ipomogla k reševanju j e žav. Dogajanje v preteklem 'etu je b i lo v mar s i čem tudi po­učno in p r i ložnos t , da v obč in i 2 a č n e m o z novim konceptom turizma oz. s tur izmom, ki je PHmeren času , alpskemu oko-'Ju in spoznanju, katerim napa­čnim korakom se lahko izogne­j o . V alpskih tur i s t ičn ih ob­močjih sosednjih držav že bije-J° plat zvona in opozarjajo na številne škodl j ive posledice Množičnega tur izma.

Večinski lastniki naj bodo domačini

© Kaj bi morali storiti? Izbolj­šati kakovost turistične ponud- ' °e, se usmeriti v gradnjo družin -?kih in okolju prijaznih turisti­čnih objektov, povečati delež tu-J'n, predvsem individualnih go­stov, razširiti in obogatiti šport-"o-rekreacijsko in zdraviliško-rekreacijsko ponudbo, podaljša­ti poletno turistično sezono, po-v*zati turizem s krajem in z do­mačim prebivalstvom ter obliko-vati krajevne turistične delniške družbe, v katerih bi domačini •irteli večinski vpliv, preprečiti tujcem, da bi postali lastniki Premoženja ali sovlagatelji na °bitiočju Triglavskega narodne­

ga parka in na drugih zakonsko zavarovanih območjih, jim dovo­liti, da na območjih, ki mejijo na park, dobijo v turističnih ob­jektih največ 40-odstotni last­ninski delež, spremeniti prostor­ske dokumente in jih prilagoditi razvojnim ciljem turizma, uredi­ti promet ob jezerih in rekah ter kopališča, zagotoviti stacionar­nim gostom nekatere ugodno­sti...

Ker bodo prostorske omeji­tve Bleda in Bohinja prav kmalu postale dokončne omejitve za turistični razvoj, je po mnenju radovljiškega ministra za turizem Jožeta Cvetka edina alternativa se­danjemu turizmu okolju pri­jazen družinski turizem, pri katerem je glavna kakovost osebni odnos med gostom in gostiteljem.

Za zmerni razvoj niso potrebni "vložki" zunanjega ali tujega kapitala

© Počasnejš i tur is t ični razvoj in omejitve iz zakona o Triglav­skem narodnem parku so pre­cej prispevali k temu, da so se ohranile naravne znač i lnos t i Bohinja , predvsem Bohinjske­ga jezera, in da so zgornja in spodnja do l ina ter tudi višjele-žeča naselja zad rža l a z n a č i l n o arhitekturo in kul turno identi­teto. To so vrednote, ki so med turisti industrijske Srednje in

Zahodne Evrope vse bolj ce­njene in iskane. D a bi Bohinj­sko jezero lahko postalo pojem za najčistejše jezero v Slovenij i , bi najprej moral i urediti kana­lizacijo z njegovega zahodnega p r i t očnega o b m o č j a . Ob 900 le­žiščih v K o m p a s o v i h in A l p i -numovih hotelih ter 1200 po­steljah v zasebnih sobah, apart­majih in penzionih po vaseh je s p l o š n a infrastrukturna oprem­ljenost zadovolj iva, treba pa bi b i lo izboljšati cesto do Bohinja in asfaltirati cesto proti slapu Savica. Ne že l imo m n o ž i č n e g a turizma, prav tako ne zidave večjih hotelov; razvoj naj bo zmeren in prilagojen m o ž n o ­stim in potrebam d o m a č e g a prebivalstva. Z a zmerni razvoj niso potrebni " v l o ž k i " zunanje­ga ali tujega kapitala, ampak le ugodna posoji la za d o m a č e prebivalstvo. D o m a č i n i naj prek krajevne tur i s t ične delni­ške d r u ž b e postanejo tudi ve­činski lastniki tur i s t ičn ih objek­tov in naprav, ki so sedaj v d r u ž b e n i lasti.

Dva pogoja za Bled: jezero in obvoznica

• V trinajstih blejskih hotelih je 2.450 postelj. C e hotelskim gostom v poletni sezoni pr iš te­jemo še š tevi lne kopalce in druge goste, to že presega nara­vne zmogljivosti blejske kot l i ­ne. Č e p r a v je Bled v zadnjem desetletju vel iko vložil v izbolj­šanje sp lo šne , komunalne in tu r i s t i čne infrastrukture, še vedno ni rešil glavnega proble­ma - o n e s n a ž e n o s t i jezera. Zman j šan j e o n e s n a ž e v a n j a je prvi pogoj za razvoj turizma, drugi je izgradnja obvoznice in ukinitev tranzitnega prometa ob jezeru; sicer pa je s prenovo objektov in programov treba Bledu vrnit i nekdanji sloves zdrav i l i ško tu r i s t i čnega o b m o č ­ja , p repreč i t i povečevan je hote­lov na poboč j ih ob jezeru in se usmeriti v gradnjo d r u ž i n s k i h objektov na o b m o č j u blejske kotline in v naseljih okrog nje, urediti stare poč i tn i ške domo-

Lastninska zakonodaja lahko prinese prebivalstvu turisti­čnih območij nov zagon za kakovostnejši razvoj in večji vpliv na turistični razvoj, lah­ko pa pomeni le prehod druž­bene lastnine turističnega go­spodarstva v roke dobičkar-skih posameznikov ter prodor tujega kapitala in lastništva. Tega, drugega, si na našem območju, še zlasti v turizmu nikakor ne želimo. Že seda­nja turistična ponudba je do­volj dobra osnova za razvoj, ki naj bi temeljil na domačih gospodarskih podjetjih.

ve v visokokakovostne turisti­čne objekte, dopolni t i ponud­bo ob špor tn i dvorani , dokon­čati gradnjo igrišča za golf in nekaj ten išk ih igrišč, zgraditi dvorano za tenis, spodbudit i d o m a č e prebivalstvo za vlaga­nje v tu r i s t i čne objekte in na­prave, po možnos t i pr idobi t i večinski lastninski de lež pri lastninjenju d r u ž b e n e lastnine, p repreč i t i , da tuji kapital ne bo presegel 40 odstotkov vredno­sti objektov in naprav, kapital­sko organizirati d o m a č e prebi­valstvo v krajevno tu r i s t i čno d e l n i š k o d r u ž b o in zelo paziti na to, da bi b i l razvoj zmeren in da ne bi presegal naravnih m o ž n o s t i .

• Radovl j i ška obč ina ima po­leg izrazito tur is t ičnih o b m o č i j ob Blejskem in Bohinjskem je­zeru še p r iv l ačna o b m o č j a , kot so Gorje z okol ico , predel Be­gunj, K a m n e Gor ice in Krope ter celotno o b m o č j e L ipn i ške dol ine. K r o p a naj bi tur is t ični ugled zasnovala na starem ko-vaš tvu, Begunje so znane po š tevi lnih kulturno zgodovin­skih objektih, drugod naj bi tu­r i s t ično zanimivost in pr ivla­čnos t " g r a d i l i " na starih obrteh ali čem drugem. N a teh o b m o č ­j i h naj bi urejali tu r i s t ične kme­tije in kampe, gradil i d r u ž i n s k e penzione, ohranjali stare kraje­vne navade in običaje , poskr­beli za to, da bi stare stavbe, ki bi j ih b i lo m o g o č e uporabit i za turizem, ostale v lasti d o m a č i ­nov, in da bi se za turizem zav­zeti d o m a č i n i organiziral i v krajevno de ln i ško d r u ž b o . . . © C. Zaplotnik

S seje kranjske vlade

Trdoživost, ki vzbuja upanje Kranj, 29. aprila - Ne vemo, ali so se tri točke dnevnega reda: o go­spodarjenju v preteklem letu, o zaposlovanju in kadrovskem razvo­ju ter o poklicnem usmerjanju in štipendiranju načrtno znašle na jsti seji, vendar je razprava na seji Izvršnega sveta občine Kranj po­kazala, da so vsebine naštetih točk trdno povezane in medsebojno soodvisne.

Informacija o gospodarskih •jezultatih v občini Kranj v letu '991 kaže , da, zlasti če u p o š t e -

varno burna lanska dogajanja: v ° j n o (z vso š k o d o , ki je nasta-*a) in korake na pot ločevanja °d Jugoslavije (z vso izgubo ju -8° trgov) ter osamosvojitev, Moramo biti z rezultati kranj-s*ega gospodarstva zelo zado-^° ' jn i . Po mnenju kranjske vla-[|e je to gospodarstvo lani po­d a l o presenetljivo trdnost, tr­doživost in iznajdljivost, o če-Mer najbolje govori podatek, 9a se je obseg industrijske pro-i z vodnje , glede na leto 1990 po-V e c a l za dober odstotek (na G o -r e njskem in v Sloveniji se je ^ a n j š a l za več kot 12 odsto­tkov !). Podobno ugoden je re-**Jlat na p o d r o č j u zunanjetr­govinske menjave, p o v e č a n o fi-?*no produktivnost pa seveda

a h k o p r i p i š e m o zmanjševan ju ž a Pos lenos t i , k i je zagotovo

na j temnejša stran gospodarje­nja v lanskem letu. Število za­poslenih se je lani z m a n j š a l o za skoraj 10 odstotkov, zato je stopnja nezaposlenosti dosegla dobr ih 12 odstotkov. Izrednega pomena so seveda finančni učinki gospodarjenja: prekini ­lo se je stanje, ko so odhodk i presegali pr ihodke, za dobro tretjino se je zman j ša l a izguba, žal pa se je bistveno zmanjša l de lež za osebne dohodke, ki so se po svoji stvarni vrednosti o b č u t n o nazadoval (vendar je za dobre 3 odstotke višji kot v Sloveniji) . Podatek, da je bruto dob iček le skromna 2 odstotka celotnih pr ihodkov, ni razvese­ljiv, posebej pa je b i lo opozor­jeno, da tudi letos nekatere spremembe in zakonite m o ž n o ­sti raz l ičnega prikazovanja ne o m o g o č a j o pravih primerjav.

Ana l i zo zaposlovanja in ka­drovskega razvoja v letu 1991

so na osnovi i zč rpnega gradiva, pripravljenega za vseh pet ob­čin Gorenjske, podal i predstav­nik i R e p u b l i š k e g a zavoda za zaposlovanje - enote Kran j . Iz analize je razvidno, da je zapo­slenost gorenjskega prebival­stva po vsej Gorenjski nazado­vala (na Gorenjskem za 9,3 od­stotka, v Kran ju za 8,4 odstot­ka) oz i roma, da se je poveča l a brezposelnost. Stopnja brezpo­selnosti glede na zaposlene do­sega v kranjski obč in i konec le­ta 1991 15,9 odstotka (Gorenj­ska 14,2 odstotka), glede na aktivno prebivalstvo pa 12,6 odstotka (Gorenjska 11,4 od­stotka). Struktura nezaposlenih je v Kranju nekol iko ugodnej­ša, saj je de lež iskalcev prve za­poslitve in mlad ih nekol iko nižji od drugih okol i j . N a po­droč ju š t i pend i r an j a se nada­ljuje velik upad kadrovskih šti­pendij (kar je za sedanje raz­mere na "trgu delovne sile" po­vsem normalno) in preusmerja­nje na š t i pend i r an j e iz republi­ških sredstev namenjeno tistim, k i so v s l abšem materialnem položa ju . Ocene kažejo , da se

bodo trendi v tem, že tako ne­zavidl j ivem po loža ju , še nada­l jeval i : p r i čaku je se nadaljnje znižanje zaposlenosti za 5,6 od­stotka (na Gorenjskem), kot posledica novih p resežn ih de­lavcev in man j šega n a d o m e š č a ­nja naravnega odl iva .

V razpravi je b i lo ugotovlje­no, da je po loža j na p o d r o č j u zaposlovanja neposredna po­sledica zače tega prestrukturira­nja gospodarstva in da nekateri nač r tovan i ukrepi in zače te spremembe utegnejo ta po loža j še zaostriti . Z a p r e m o š č a n j e razmer do ponovne oživi tve go­spodarstva - to pa je edina real­na podlaga za razreševanje ne­zaposlenosti - je potrebno sto­riti vse m o ž n e ukrepe in napo­re na p o d r o č j u aktivne poli t ike zaposlovanja in izkoristi t i vse možnos t i pridobivanja republi­ških sredstev za razreševanje problematike p re sežn ih delav­cev, odpiranje novih produ­kt ivnih de lovnih mest ter ohra­njanje obs to ječ ih . Rezultati go­spodarjenja v preteklem letu zato posebej ohrabrujejo. • § .

Svetovni gospodarski forum na Bledu Svetovni gospodarski forum, ugledna neprofitna organizacija iz Ž e n e v e , organizira 7. in 8. maja na Bledu Slovenski form. Program forumov posameznih držav - gre za organizacijo sre­čanj najvidnejš ih predstavnikov poli t ike, gospodarstva in zna­nosti iz vsega sveta - naj pr ipomore h gospodarskemu povezo­vanju in podje tn iš tvu v svetovnem okviru ter pomaga tem dr­ž a v a m pri oblikovanju nj ihovih razvojnih strategij. T u d i Slo­venski formu naj bi potekal v znamenju s rečanj d r žavn ikov , predsednikov vlad, ministrov, vodi ln ih gospodarstvenikov, fi­n a n č n i h ekspertov in predstavnikov mednarodnih organizacij , pri č e m e r naj bi prouči l i slovenske pol i t i čne in gospodarske usmeritve ter slovenske opcije v globalnem okvi ru . Slovenski gospodarski forum organizira Svetovni forum v sodelovanju s slovensko fondacijo P H A R O S (neprofitno zd ružen je posamez­nikov, podjetij in drugih organizacij , ki si prizadevajo za po­speševan je razvoja civilne d r u ž b e na temelju d e m o k r a t i č n i h nače l , spoš tovan ja č lovekovih pravic in t ržnega gospodarstva), k i jo vodi dr. Janez D r n o v š e k .

SKB banka posodablja svoje poslovanje N a prvi seji upravnega odbora S K B banke so sprejeli vrsto ukrepov, ki bodo temeljito posodobi l i poslovanje te banke. Pravne osebe bodo v prihodnje lahko dvigale k r a t k o r o č n e kre­dite za šest mesecev za financiranje izvoza, kmetijstvo in stano­vanjsko izgradnjo ter d o l g o r o č n e za kreditiranje projektov pre­strukturiranja in gradnjo poslovnih prostorov. S K B bo izdaja­la tudi jamstva za projekte, med drugim tudi garancije za naje­manje kreditov v tujini. Poleg tega bodo v prihodnje odobrava­li tudi kredite o b č a n o m in obr tn ikom, obseg pa bo odvisen od kreditne sposobnosti o b č a n a . Mreža k o r e s p o n d e n č n i h odno­sov v tujini zajema ta hip 18 razvitih d ržav in se nenehno širi, pri č e m e r ne zanemarjajo odnosov z republ ikami bivše Jugo­slavije. Uvajajo pomembno novost: ček v h rvašk ih dinarjih, ki se bo lahko kupi l v S K B banki in vnovčil na vseh hrvaških po­š tah . Izdajali bodo tudi čeke za uporabo v tujini, za odkup tu­j i h terjatev, od Kompasa pa prevzemajo tudi izdajanje plači l­nih kartic Eurocard .

Mednarodni sejem obrti in podjetništva O d 5. do 8. maja bo na razs tav išču v Kranju potekala speciali­zirana prireditev - 17. sejem obrti in podje tn i š tva , na kateri se bo predstavilo malo gospodarstvo, podjetja pa bodo na sejmu iskala tudi kooperante za svoje programe. Ko t so nam sporoč i ­l i z Gorenjskega sejma, je sejem obrti in pod je tn i š tva žal še vedno eden od pokazateljev neusklajenosti obrtnih zbornic v Slovenij i in neusklajenosti Gorenjske z drugimi regijami, pred­vsem z Ljubljano. N a sejmu se bodo tokrat predstavljali tudi proizvajalci gradbenih materialov, m o n t a ž n i h objektov, Stano­vanjska zadruga Kranj pa bo ponudi la raz l ične možnos t i za iz­graditev lastnega doma. V e l i k a bo tudi ponudba avtomobilov. Na dan otvoritve sejma, 5. maja ob 13. uri, bo na sejmu tudi okrogla miza o malem gospodarstvu, ki jo bo vodil minister za malo gospodarstvo Viktor Brezar.

Povečan obseg slovenske industrijske proizvodnje Po podatkih Zavoda Republ ike Slovenije za statistiko seje ob­seg industrijske proizvodnje marca letos glede na februar po­večal za 6,3 odstotka, kar je sicer za 1,2 odstotka manj, kot je z n a š a l o povečan je obsega proizvodnje februarja glede na janu­ar. M a r c a se je zmanjša la rast obsega proizvodnje sredstev za delo (22,8 odstotka), poveča l a pa pri obsegu proizvodnje re­produkcijskega materiala (11,2 odstotka) in blaga za porabo (9,7 odstotka). Glede na isti mesec lani je obseg industrijske proizvodnje manjši za 11,4 odstotka, pri č e m e r je največje zman j šan je pri proizvodnji blaga za porabo (17,4 odstotka) in proizvodnji sredstev za delo (15,4 odstotka). • Priredil: Š. Z .

GAUIOISES BLONDES K R A N J - / V H O T E L U C R E I N A , TEL . : 064/213-650/

Č E T R T E K 7 . 5 .

Nastop priljubljene pevke

64000 Kranj, Savska loka 21

Po sklepu upravnega odbora objavljamo licitacijo za proda­jo naslednjih avtomobi lov:

T O V O R N I A V T O M O B I L T A M 75 T 3B leto proizvodnje 1984 cena: 315.000,00 S L T OSEBNI A V T O M O B I L LNIS G O L F JX leto proizvodnje 1986 cena: 284.000,00 S L T OSEBNI A V T O M O B I L Z A S T A V A 101 G T L 55 leto proizvodnje 1986 cena 74.000,00 S L T OSEBNI A V T O M O B I L Z A S T A V A 101 G T L 55 leto proizvodnje 1986 cena: 84.000,00 S L T OSEBNI A V T O M O B I L Z A S T A V A 128 leto proizvodnje 1985 cena: 84.000,00 S L T Lici taci ja bo v P lan ik i Kranj 7. 5. 1992 ob I I . ur i . Ogled je m o ž e n uro pred licitacijo. Interesenti morajo položi t i 10 % varšč ine . Kupl jene avtomobile je treba plačat i v treh dneh.

P O S L I I N F I N A N C E UREJA: MARIJA VOLČJAK

Test: Alfa Romeo 164 Tvvin spark

Oglatost namesto okroglin Alfe 164 pravzaprav ni potrebno posebej predstavljati, saj je posta­la dobro znana po tem, da je bila všeč številnim slovenskim mini­strom. In pri tem ni nič slabega, saj so se Italijani izkazali že z ne­katerimi manjšimi modeli. Alfa 164 je kljub vsemu nekoliko druga­čna.

Največja alfa je v vseh po­gledih velik avto, z vsemi zna­č i lnos tmi teh i tal i janskih voz i l . T o pomeni nekol iko oglato ob l iko z z n a č i l n o sprednjo ma­sko, v i sok imi b o č n i m i l in i jami in v isokim zadkom. In če za­č n e m pri zadku, je treba pove­dati , da konstruktorji pri tem delu karoserije (čeprav je res, da ob l ika ni več najbolj sveža) niso imel i ravno s rečne roke, saj so pokrov pr t l j ažn ika prire-zal i visoko nad o d b i j a č e m , če­prav tovornemu prostoru ni m o g o č e oči ta t i slabosti. Prednji par sedežev je r azkošen , kot se za t a k š n o l imuz ino spodobi , z dovolj ve l ik imi sedalnimi povr­š inami in morda malce pre-mehkim naslonjalom. T u d i po­tniki na zadnji k lop i se ne bo­do pr i toževal i nad udobjem, niti takrat, ko bodo moral i iz-

lo pritiskati na p l in , d a j e v ve­l iko p o m o č dobro p r e r a č u n a n o prestavno razmerje in da je za

ELEKTRO TRGOVINA Z ELEKTRONIKO O upori, diode, kondenzatorji, Integrirana vezja, tranzistorji, Z > telefonija, antenska tehnika, konektorjl, spojni elementi, Q O avetile, žemlce, ledlce, sponke, kabli, Inštalacijski material, ^ mL ai. mag. ventili — kataloška prodaja željene opreme —• f \ Z MOŽNOST HABA VE PO SPECIFIKACIJI W

— brezplačna dobava na dom

Cesta JAKE PLATIŠE 13, Tel. 329-991/983/Fax 328-992

pretikanje v peto prestavo po­trebno imeti nekol iko večjo za­logo motornih vrtljajev. Vozn ik se pri ostrejši vožnji lahko za­nese na težak zadek, k i ne bo rad zdrsni l s smeri, dovolj učin­kovite pa so za 1200 ki logram­sko vozi lo tudi zavore. A l f a 164 sodi med l imuzine višjega

razreda in bo kljub nekaterim najavljenim posodobitvam še vedno ostala vozi lo z vsemi ita­l i janskimi z n a č i l n o s t m i : tako z udobjem kot eleganco, kot tudi s p r e v e č nesolidno izdelavo.

šek M . Gregorič, slike A. Gori-

C E K I N

Tehnični podatki: Limuzina s 1962 kubičnim motorjem, 105 kW/143 KM. Teža praz­nega vozila: 1200 kg, dolži­na, širina, višina: 4555 x 1760 x 1400 mm. Povprečna poraba goriva: 8,3 I (tovar­na), 10,8 l (test). Posoda za gorivo: 70 l.

stopiti skozi dovolj š i roko odprt ino zadnjih vrat. V o z n i ­kov delovni prostor ni ravno na jmoderne j š i , prej bi lahko re­kel starinsko oglat, vendar eden od bol jš ih delov avtomo­bi la . Armaturna p lošča je vel i ­ka in bogato za ložena , saj so vozniku poleg mer i ln ika hitro­sti in vrtljajev, kol ič ine goriva in temperature motorja, na vo­ljo tudi podatki o pri t isku olja, testna p lošča in drugi dodatk i . G l a v n a stikala so razporejena na armaturni p lošč i , manj po­membna, tudi tista za e lekt r ičn i pomik vratnih stekel pa na spodnjem delu sredinske kon­zole, kamor sodi tudi velik pro­stor za odlaganje drobnari j , k i pride še kako prav, saj pred so-vozn ikov im s e d e ž e m ni niti po­lice niti zaprtega predalnika. Motorne zmogljivosti 1962 ku­b i čnega agregata so zadovol j i ­ve glede p o s p e š k o v (vozil i smo tudi po za snežen i cesti), precej manj pa k o n č n a hitrost, k i naj bi po tova rn i šk ih podatkih zna­šala 212 ki lometrov na uro, na naš ih meritvah pa smo zmer i l i dobr i deset ki lometrov manj. M o t o r ima seveda vse znač i l ­nosti a l f inih agregatov, kar po­meni nekol iko obotavljiv vžig pri nižjih temperaturah, (kljub dvema s v e č k a m a na valj) rahlo obotavljanje, dokler ni motor segret do delovne temperature, nekol iko nemiren tek pri nižjih vrtljajih in znatno p o v e č a n hrup pri višjih. Vsekakor pa ostane v spominu, da za špor t ­no vožnjo ni potrebno z vso s i -

o.KRANJ

A L P E T O U R R E M O N T K R A N J j e v b l a g o v n i c i

N a m a v S k o f j i L o k i o d p r l p o s l o v a l n i c o z a

p r o d a j o a v t o m o b i l o v i n r e z e r v n i h d e l o v .

V č a s u o d 3 0 . 4 . d o 3 0 . 5 . v

p o s l o v a l n i c i N a m a Š k o f j a L o k a n u d i :

— 5 % popust na rezervne dele in dodatno opremo Renault, — 5 % popust na strešna okna VVebasto, — 5 % popust na zračne in oljne filtre. Vabljeni v Alpetour Remontovo poslovalnico v Nama Škofja Loka, tel. 631-482.

O S N O V N O Z D R A V S T V O G O R E N J S K E , p.o. Gosposvetska c. 9, Kranj O E Z O B N A P O L I K L I N I K A K R A N J Gosposvetska c. 8/a

objavlja po sklepu licitacijske komisije

L I C I T A C I J O

osnovno sredstvo: analitska tehtnica, leto izdelave - 1986, proizvajalec - Tehtnica Že lezn ik i , t ip -2615 I Z K L I C N A C E N A : 60.000,00 S L T .

Interesenti naj svoje ponudbe pošl je jo v zaprtih kuvertah, s pr ip isom " Z A L I C I T A C I J O " na naslov: Z o b n a p o l i k l i n i k a Kran j , Gosposvetska c. 8 /a , v 8 dneh od objave. Lic i tac i ja (odprtje prispel ih ponudb) bo potekala v pisarni Zobne po l ik l in ike Kran j , v torek, 12. 5. 1992, ob 11. ur i . Ogled l ici t iranega osnovnega sredstva je m o ž e n vsak delo­vni dan od 8. do 12. ure v prostorih pisarne Zobne p o l i k l i n i ­ke Kran j . Lic i t i rano osnovno sredstvo je treba p lača t i v 8 dneh po l i c i ­taciji . N a k u p osnovnega sredstva na l ici taci j i je izvedeno po siste­mu "videno - kupl jeno", kasne j š ih reklamacij zato ne bomo upoš teva l i .

LU Z

O

l i l t - i < >

O

o > 3 </> lil

o z I -LU

HITRO KVALITETNO ZANESLJIVO

pnevmatski

ZABIJALNI A P A R A T I

spenjalni aparati

KMETJE IN DRUGI LASTNIKI GOZDOV

P R I L O Ž N O S T T U D I Z A V A S !

Po ugodni ceni odkupujemo hlodovino smreke in bukve

22 Informacije: KLI LOGATEC, p.o. 61370 Logatec, Tovarniška 36 Telefon: (061)741/711 int. 276 Telex: 31656, telefax: (061)741-279 L O G A T E C

krivilne priprave

O >

c/) LU Z

< N O Z UJ

< > O OC

Z A

s p e n j a n j e t a n k i h m a t e r i a l o v , t a p e t n i š k a i n d e k o r a t i v n a d e l a , i z d e l a v o l e s e n i h o k v i r j e v i n o g r a j , i z o l a c i j s k o o b l a g a n j e s t e n i n s t r o p o v , i z d e l a v o z a b o j e v i n p a l e t , k a r t o n s k e e m b a l a ž e . . .

K O V I N A R S K O P O D J E T J E

Ž E L E Z N I K I

T E L : ( 0 6 4 ) 6 6 - 2 2 1 , 6 6 - 6 1 7

HITRO KVALITETNO Z A N E S 2

o

l 2 O N

rn

t Z O

30 O

l a t o

I o

t

3 o

l 3 o N

1 I HITRO KVALITETNO ZANESLJIVO HITRO KVALITETNO Z A N E S

POSLI IN F INANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK

G O R E N J S K I G L A S i n R A D I O T R I G L A V J E S E N I C E

NEKA! - VSE (al i n i č ) V soboto, 2. maja, je šlo v studiu Radia Triglav na Jesenicah zares. Gorenjski

H in Radio Triglav sta začela z razvedrilno oddajo - kvizom z naslovom NEKAJ -- ALI NIČ. Po prvi poskusni oddaji so tako poslušalci radia kot bralci Gorenjskega glasa

^ar vzeli resno v roke, ko so slišali, kako je Drago Ronner zvito zastavil nekatera basanja.

Začetna trema je minila, ko sta kviz začela odgovorna urednica Branka Smole l n Drago Ronner. V studiu so bili štirje poslušalci, prav toliko pa jih je na zastavljena "Prašanja odgovarjalo po telefonu.

Zanimivost kviza je predvsem v tem, da si vsakdo lahko prisluži precej lepih naQrad ali pa vse izgubi. Med udeleženci v studiu je bil najuspešnejši Simon Cebulj ? Pšenic, ki je pravilno odgovoril najprej na tri vprašanja in potem še na dodatnega l n si prislužil nagrado v vrednosti 6.000 tolarjev v trgovini pokrovitelja podjetja ZOIS "a lancovem.

Po telefonu pa je največ smole imela Janka Noč iz Most, ki je pravilno odgo­d a na tri vprašanja, odločila se je še za dodatnega, vendar ni bila uspešna in do-6 l |a ni nič.

V uredništvu Radia Triglav so izžrebali tudi bralce, ki so pravilno odgovorili na Ustavljeno vprašanje v Gorenjskem glasu: kolikšna je globina Blejskega jezera. Pri-sMo je kar precej pravilnih odgovorov in sicer, da je globina 30 metrov. Zreb je na­j i n e bone Gorenjskega glasa v vrednosti 1.000 tolarjev namenil: Zlati Zaveljcini, ^sta talcev 14, Jesenice, Janiju Dežmanu, V Dobje 9, Ribno, in Ivanki Hvalici, Cankarjeva 13, Tržič.

'»pokrovitelji: Gostišče Pristava v Modni nisi na Bledu.

G E N E R A L N I P O K R O V I T E U :

K M E T I J S K A T R G O V I N A T i t o v a 6 8 , J e s e n i c e

2*14 20ISDOO RADOVLJICA

2<%t4 20ISOOO RAUOVLJICA

T R G O V I N A Z G R A D B E N I M

M A T E R I A L O M L a n c o v o 7 / c

T E L I N G Ljubljanska c. 24/a, Kranj

Po sklepu Upravnega odbora podjetja razpisujemo

JAVNO DRAŽBO 2 a odprodajo naslednjega stanovanja: - E N O S O B N O S T A N O V A N J E št. 15 v Kran ju , Vrečkova 2,

drugo nadstropje, s p o v r š i n o 45,80 n v ; izk l icna cena: 40.292,00 D E M v tolarski protivrednosti na dan p lač i la . Stanovanje je bi lo zgrajeno v letu 1975.

Javna d r a ž b a bo v torek, 12. 5. 1992, ob 16. ur i , v sejni sobi Podjetja T E L I N G na Ljubl janski c. 24 /a v Kran ju . Ogled stanovanja bo m o g o č v ponedeljek, 11. 5. 1992, med 12. in 15. uro. Udeleženc i javne d r a ž b e morajo pred z a č e t k o m plačat i kav­cijo v višini 10 % izkl icne cene na Ž R podjetja T E L I N G št. 51500-601-16455 ali položi t i na blagajni podjetja. U d e l e ž e n ­cem, k i ne bodo kup i l i stanovanja, bomo kavcijo vrn i l i v treh dneh po opravljeni d r a ž b i , kupcu pa jo bomo v računa l i v kupnino. prednost pri nakupu bo imel u d e l e ž e n e c , k i bo ponudi l naj-v i š jo ceno in na jugodne j še p lač i lne pogoje. Pogodbo o prodaji z n a j u g o d n e j š i m ponudn ikom bomo sklenili v 30 dneh po izvedeni d ražb i . 2a d r a ž b o in prodajo stanovanja se bodo smiselno upora­bljala do loč i l a Zakona o prometu z n e p r e m i č n i n a m i in Pra­v n i k a o pogojih in postopku za prodajo stanovanjskih hiš ,

.stanovanj in stavb in delov stavb.

1ADI0 T R I G L A V J E S E N K E In G O R E N J S K I G L A S

u g a n i š t e v i l k o l,. Na valovih Radia Triglagv Jesenice bo tudi v mesecu maju na sporedu prilju­dna radijska tombola "UGANI ŠTEVILKO". Tudi tokrat bo v njej možno sodelovati *uPoni iz Gorenjskega glasa - oddaja bo na sporedu v soboto, 16. maja. . Od 45 številk jeseniške radijske tombole je tretjina "polnih", saj številke

y^jVaJo privlačne nagrade. Na kuponu obkrožite Vašo srečno številko in če bo as kupon v oddaji izžreban, "polna" številka pa še ne bo izkoriščena, Vam bo

wnPadla lepa nagrada. l će pa kupona ne boste poslali na Radio Triglav Jesenice, radijsko tom-

"Ugani številko" pa radi poslušate in v njej sodelujete preko telefona, Vam Rujemo: kupon iz Gorenjskega glasa imejte med oddajo pri sebi, Proti prekrižajte vse že uganjene Številke in vrtite telefon. V vseh

/•sedanjih radijskih tombolah se je izkazalo, da treba opravi svoje: več poslu-i'cev med oddajo naskakuje isto, že izkoriščeno številko, zato gre telefonski

c v prazno, nagrada pa drugam. Veliko sreče, če sodelujete s kuponi ali pa s telefoni.

2 3 4 5 6 7 8 9

1 1 1 2 1 3 1 4 1 5 1 6 1 7 1 8

2 0 2 1 2 2 2 3 2 4 2 5 2 6 2 7

2 9 3 0 3 1 3 2 3 3 3 4 3 5 3 6

3 8 3 9 4 0 4 1 4 2 4 3 4 4 4 5

h s l Izrezan kuponček z eno obkroženo številko po Vašem izboru j a | epite na dopisnico ter pošljite na RADIO TRIGLAV JESENICE. 64270 c*enice; v oddaji bodo upoštevani kuponi, ki bodo dospeli do 16.

a l a Na dopisnico napišite svoj naslovi

Razs tavl ja la na le tošnjem avtomobilskem salonu, ki so ga prete­k l i teden zapr l i v Ljubl jani , so oceni l i , da bodo letos v Sloveniji prodal i 58.000 avtomobilov, pri č e m e r naj bi največji de lež "odreza l" s skupno 14.000 voz i l i Revoz iz Novega mesta. Ve l iko prodajo si obetajo tudi v T A S (13.000 vozil) , Zastava z 8.000 in C i m o s z več kot 5.000 voz i l i . M e d zastopniki tujih avtomobilov r a č u n a j o na prodajo večjo od 1.000 vozi l tudi zastopniki Aud i j a , Hvndaja , Nissana, O p l a in Peugeota.

Slovenska izdelovalca avtomobi lov Revoz in C i m o s ter za­s topniki tujih vozi l še vedno r a č u n a j o na tržišče na ozemlju ne­kdanje Jugoslavije, kamor naj bi prodal i več kot 86.000 voz i l , če­prav o b č u t n o zman j šan je števila registracij novih avtomobilov kaže , na m o č a n padec kupne moč i .

Direktor marketinga k ragu jevške Zastave Božo Z ivanov i č je povedal , da so se že dogovor i l i za izvoz 12.000 avtomobilov (!) v Slovenijo, da pa b i b i l i sposobni ta izvoz tudi podvoji t i . N a iska-nost vozi l Zastave na slovenskem trgu predvsem vpl iva razmerje dinar - tolar, slabe prometne povezave in p o č a s n o urejanje med­d r ž a v n i h razmerij. Spri jazni l i so se z dejstvom, da je Slovenija tu­j i trg.

Več deviz v tujih bankah Svet Banke Slovenije je v uradnem listu objavil sklep o najmanj­šem znesku deviz, k i ga morajo imeti p o o b l a š č e n e banke na raču­n ih v tujini. Skupno povečan je z n a š a od 194,6 mil i jona E C U na 223,5 mil i jona, od tega je samo za Ljubljansko banko predpisa­n ih 132,4 mil i jona E C U . Ta , letos že tretja sprememba najmanj­ših zneskov deviz v tujini velja od 4. maja.

Podpisana pogodba o skupnem

gospodarskem prostoru V soboto, 2. maja, so v portugalskem Portu zunanji ministri dr­žav Evropske skupnosti in E F T E podpisal i pogodbo o skupnem evropskem gospodarskem prostoru, ki bo začela veljati z začet­kom leta 1993 in s katero se bo skupni evropski trg razširil s sed­mimi d r ž a v a m i č l an icami organizacije E F T A . O d Nordcapa do Sicil i je bo 380 mil jonov ljudi v 19 d r ž a v a h imelo korist od svo­bodnega pretoka blaga, storitev in kapitala ter pravico do svo­bodne naselitve v tem največjem gospodarskem prostoru na sve­tu.

Predstavniki Evropske skupnosti , Avstrije in Švice pa so hkrati podpisa l i tudi pogodbo o prometu tovornih vozi l prek A l p , s katerim želijo omejiti kvarne vplive tega prometa na oko­lje. V Avstr i j i nameravajo v pr ihodnj ih letih za 60 odstotkov zmanjša t i tranzitni promet, v Švici pa bodo, če bodo prebivalci te deže le to na referendumu pot rd i l i , dogradi l i že lezniške linije in s tem odpravi l i (oz. racional iziral i ) tovorni promet.

OD inflaciji ne sledijo Slovenski zavod za statistiko je objavil podatke o iz lačanih neto osebnih dohodk ih za februar. Povprečn i neto osebni dohodek je znaša l 20.208 tolarjev in je b i l za 11 odstotkov višji kot januarja ter za 70,8 ostotka višji kot lanskega februarja. Največje poveča ­nje O D je b i lo d o s e ž e n o v tu r i s t i čnem posredovanju (50,6), na p o d r o č j u prometa storitev (47,3) in v elektrogospodarstvu (39,3), zmanjša l i pa so se v lad jede ln i š tvu . Pokojnine so se februarja po­veča le p o v p r e č n o za 12,2 odstotka.

M E H A N I K A L A N G U S LJUBNO 29 . TEL. 70-009

SERVISIRANJE! IN I POPRAVILO KMETIJSKE MEHANIZACIJE

Rezervni deli

delovni čas od 8. do 16. ure

P I N E S T A p.o. K R A N J Stritarjeva 8 K R A N J

objavlja na podlagi sklepa zbora delavcev prosta sezonska dela po pogodbi v Gorenjskem letovišču - Pineta :

1. K U H I N J S K E P O M O Č N I C E - pomaga pri pr ipravi , kuhanju, deli tvi hrane in pomivanju posode 2. V O D J E S K L A D I Š Č A - vodi sk lad išče živil in inventarja, skrbi za nabavo živil 3. T O Č A J - prodaja pi jačo in vodi o b r a č u n opravljenega prometa 4. S E R V I R K E - servira hrano gostom in pomaga pri pr ipravi hrane v kuhi ­nji 4. S N A Ž I L K E - pospravlja in čisti skupne prostore ter pomaga pri drugih p o m o ž n i h del ih

Delavc i , k i bodo sprejeti na razpisana dela pod zap. št. 1, 2, 3, 4, bodo moral i pred nastopom dela opravi t i zd ravn i šk i pregled živilske stroke. De lovno razmerje bomo skleni l i za d o l o č e n čas in to od 27. 5. - 20. 9. 1992. Pisne ponudbe pošlj i te v 8 dneh po objavi P I N E S T I p.o. K R A N J , Stritarjeva 8. Informacije dobite po telefonu 212-052.

Koliko je vreden tolar

U r a d n i t e č a j : N a tečajni listi Banke Slovenije veljajo od 4. maja naprej:

nakupni srednji prodajni

Avstri ja 100 A T S 725.4285 727.6113 729.7941 Nemči j a 100 D E M 5105.0558 5120.4171 5135.7784 Italija 100 L I T 6.7973 6.8178 6.8383 Švica 100 C H F 5584.4206 5601.2240 5618.0280 Z D A 1 U S D 84.1415 84.3947 84.6479 Jugoslavija 100 Y U D 15.0000 R. Hrvaška 100 H R D 50.0000

P o d j e t n i š k i t e č a j : N a tečajni listi Ljubljanske banke d .d . za o b r a č u n deviznih pr i l ivov in odl ivov podjetij veljajo od 4. ma­ja naprej: -

nakupni prodajni

Avstri ja 100 A T S 728.9730 737.4990 Nemči j a 100 D E M 5130.0000 5190.0000 Italija 100 L I T 6.8306 6.9105 Švica 100 C H F 5611.7070 5677.3410 Z D A 1 U S D 84.5527 85.5416

V m e n j a l n i c a h so b i l tečaji naslednji:

v ponedeljek, 4. maja. ob 12. uri

marke šilingi prodajni nakupni prodajni nakupni

Gorenjska banka Kranj 56,90 53,50 7,85 7,50 Abanka Kranj 57,49 53,80 8,04 7,70 S K B Kranj 57,50 54,00 8,17 7,67 Hida Ij. tržnica Ljubljana 57,50 55,50 8,15 7,60 Aval Bled 57,40 54,30 8,15 7,70 Slov. hran. in pos. Kranj 57,50 55,50 8,20 7,90 Partner Kranj 57,50 54,00 8,17 7,67 K Z Sloga Kranj 57,50 55,00 8,20 7,65

L j u b l j a n s k a b o r z a : Najbolj pomembna dogodka zad­njega p r e d p r a z n i č n e g a sestanka na Ljubljanski borzi (v če t r tek) sta bi la odkup b laga jn i šk ih zapisov Banke Slovenije v skupni vrednosti 3,5 mil i jona n e m š k i h mark ter dvig tečaja marke pri tem na 56,40 tolarja, kar je za 5,3 odstotka več kot na zadnjem se­stanku. Tečaji d r ž a v n i h obveznic ( R S L 1 in R S L 2) so se gibali v dosedanjih okv i r ih , saj je bi la sprememba manjša od odstotka (promet je dosegel vrednost 703 t i soč mark), največji skok pa so dosegle obveznice S K B banke, k i so se pod raž i l e za 3,9 odstotka. Podraž i t ev marke strokovnjaki ocenjujejo kot nakl juč je , k i ne bo imelo večjega vpl iva na dogajanja na trgu kapitala, menijo tudi , da ta skok ne bo vpl ival na uradni in menja ln išk i tečaj . Lahko pa se zgodi , da bo imel nekaj vpl iva na m e d p o d j e t n i š k i devizni trg. Potem ko je inflacija o b č u t n o padla v apr i lu , strokovnjaki napo­vedujejo tudi bolj stabilne čase . Po njihovem mnenju se bo naj­bolj sp l ača lo vlaganje v vrednostne papirje in tolarje.

G L A S

• • * • • G&P — • B L E D p.o., Cankarjeva 6

Objavljamo prosto delovno mesto:

M E S A R J A v hotelu Park

Pogoj i : - IV. stopnja izobrazbe - živi lska ali gostinska smer - kuhar - vsaj 2 leti delovnih izkušenj

De lovno razmerje bomo skleni l i za n e d o l o č e n čas s posku­sno dobo 2 mesecev. Prošn jo z dokazi l i o izpolnjevanju pogojev pošlj i te na na­slov G & P Hotel i Bled , Cankarjeva 6, Bled , s p l o š n o kadrov­ska s lužba (tel. 77-348).

Dve oddaji Radia Krani "DOBRO JUTRO OB KAVI" sta že bili in v njih sta se predstavila Andrej Sifrer ter Vitomir Gros, za katera ste poslali največ kuponov oz. Radiu Kranj posredovali največ predlogov. Po številu prispelih kuponov so med kandidati za "Dobro jutro ob kavi" v ospredju tri Gorenj-ke: Helena Blagne, Barbara Mulej in Bernarda Oman (končno nobenega politika na top listi popularnih!). Tudi Francija Petka si veliko bralcev Go­renjskega glasa in poslušalcev Radia Kranj želi poslušati v klepetu na 97,3 MhZ - glasujte na kuponih, sodelujte pri izboru gosta v oddaji, predvsem pa predlagajte še koga, ki sodi med popularne Gorenjke oz. Gorenjce! OD­DAJI PRISLUHNITE VSAKO DRUGO SOBOTO MED 9.20 IN 9.50 NA RA­DIU KRANJ.

Z a klepet "Dobro jutro ob kavi" p red lagam:

Poš i l j a :

Kupon poš l j i t e na RADIO K R A N J , 64000 K R A N J .

RADiCM

[ s T E R E < f i

G L A S

D R O G A PORTOROŽ

K M E T I J S T V O I N G O Z D A R S T V O UREJA: CVETO ZAPLOTNIK

Je deseto poglavje zadružnega zakona ustavno?

Novica, da bodo v Ljubljanski ndckarni, ki odkupi skoraj po­lovico vsega mleka v Sloveniji, v kratkem zmanjšali odkup za 35 od­stotkov ali pa bodo znižali odkupno ceno mleka, močno odmeva tu­di med gorenjskimi kmeti in posestvi, ki oddajajo mleko v štiri razli­čne mlekarne - v Kranj, Skojjo Loko, Bohinj in nekaj tudi v Ljublja­no, če so Ljubljanske mlekarne kot največja slovenska mlekarna le "petelin, ki prvi zapoje", potem bojazen, da se kaj takega lahko zgo­

di tudi v drugih mlekarnah po Sloveniji, ni odveč. Dejstvo je, da ima Slovenija po nekaterih podatkih približno tretjino mleka preveč in da ga zdaj. v spremenjenih razmerah in z mejo na Kolpi, nima kam prodati, predvsem pa ne na Hrvaško, kjer rejci dobijo za liter mleka osemnajst hrvaških dinarjev ali vsega devet slovenskih tolarjev. Če­prav je Hrvaška umaknila izvozne kontingente, pa za slovensko mle­ko na Hrvaškem ni "perspektive", ker je - preprosto povedano - pred­rago. In ko v Ljubljanskih mlekarnah (podobno pa tudi v nekaterih drugih mlekarnah na Slovenskem) razmišljajo, kako bi se znebili odvečnega mleka ter zalog, se jim kažejo samo tri možnosti: prva je ta, da močno omejijo odkup in da odkupujejo samo higiensko neo­porečno mleko, druga možnost je, da znižajo odkupno ceno mleka in dosežejo cene, s katerimi bodo konkurenčni tudi na Hrvaškem, tretja možnost pa je ta. da posreduje država in da s subvencijami ublaži težave živinorejcev in mlekarjev.

Ker so liberalni demokrati najbolj nasprotovali sprejetju zako­na o zadrugah, predvsem poglavju, ki govori o vračanju zadružnega premoženja ter o lastninjenju živilsko-predelovalne industrije (mle­karn, klavnic, vinskih kleti itd.), se zdaj, ko so liberalni demokrati skupaj s še nekaterimi strankami na oblasti, vse pogosteje zastavlja vprašanje, kakšna bo usoda zakona. Podjetje Jata je. na primer, ob koncu aprila že začelo pri Ustavnem sodišču Republike Slovenije postopek za presojo, ali je deseto poglavje zakona skladno z ustavo in z mednarodnim sporazumom o ekonomskih, socialnih in kultur­nih pravicah. Pri predlogu ugotavljanja ustavnosti zakona izhaja iz domneve, daje zakon krivičen do delavcev v predelovalnih podjetjih, saj jim jemlje vse pravice minulega dela. opredmetene v družbenem kapitalu. Ker delavci v predelovalni industriji ne bodo imeli dovolj denarja za odkup 55 odstotkov delnic posameznih podjetij, katerih vrednost dosega 40 do 70 tisoč nemških mark na zaposlenega, bodo po mnenju dr. Gojka Staniča iz vodstva Stranke neodvisnih lahko postali le navadni mezdni delavci. Podjetju Jata, ki je dalo pobudo :a ugotavljanje ustavnosti spornega desetega poglavja zakona, se bodo predvidoma pridružila tudi druga slovenska podjetja: novi vla-tii pa bodo tudi predlagali, da zakon o zadrugah tako popravi, da ne ho nihče oškodovan.

Tudi dr. Jože Mencinger, nekdanji podpredsednik slovenske vlade, ima o zadružnem zakonu sledio mnenje. Za Delo je med dru­gim izjavil: "Če bo vlada poskušala popraviti zakon o zadrugah oz. njegovo 10. poglavje, ni nič narobe. Menim, da je zgrešen. Tudi sa­ma kmečka stranka bo ugotovila, da sije z izsiljenim 45-odstotnim deležem nakopala predvsem težave. Kmetijstvo je v sedanjem stanju zaradi 40-letne napačne zemljiške politike. Da bi to popravili, bo trajalo generacijo, sedanji pristop popravljanja pa je povsem napa-

Ker so tudi nekatera gozdna gospodarstva že dala ustavnemu sodišču pobudo za oceno ustavnosti zakona o denacionalizaciji, predvsem tistih členov, ki opredeljujejo vračanje premoženja Cerkvi, je očitno, da se ho Drnovškova vlada že kmalu po izvolitvi znašla v dilemi, ali popravljati stare zakone ali ne.

Tresla se je gora, rodila se je miš! Tako nekako hi lahko ozna­čili nedavni sestanek Slovenske ljudske stranke, na katerem so obravnavali ultimativno zahtevo predsednika Ivana Omana za zdru-iile\ s Slovenskimi krščanskimi demokrati in njegovo grožnjo, da bo odstopil, če stranka združitve ne ho podprla, /.godilo se ni ne pr­vo in ne drugo. Čeprav Slovenska ljudska stranka dolgoročno ne iz­ključuje možnosti o tesnejšem sodelovanju oz. povezovanju s sorod­nimi desnosredinskimi strankami, pa tudi po sestanku 24. aprila ostaja samostojna. Ivan Oman pa njen predsednik. Novo je le to, da ima zdaj tudi Gorenjska svojega predstavnika v izvršilnem odboru stranke. Član najožjega vodstva stranke je postal republiški posla­nec in kmet Ivan Stular iz Strahinja.

V Slovenski ljudski stranki so pred nedavnim že ustanovili in registrirali kmečko zvezo kot stanovsko organizacijo in eno od šte­vilnih zvez v stranki, o podobni organizaciji pa razmišljajo tudi Slo­venski krščanski demokrati, ki ne skrivajo, da se tudi precej njihovih članov ukvarja s pridelovanjem hrane. Skratka - vse bolj je očitno, tla Slovenska ljudska stranka izgublja vlogo edinega glasnika slo­venskih kmetov, in vse več je znamenj, da se sile zaradi "boja za vo-lilce" drobijo tudi na tem področju.# C . Zaplotnik

Predavanje v Davči Kmetijska svetovalna služba prireja v petek, 8. maja, ob 9. uri v

gostilni Jemec v Da,vči predavanje o ekonomiki pašno - košne rabe trav inja. Predaval bo mag. Miran Naglic.

Zadružna priznanja Ljubljana - Na 19. občnem zboru Zadružne zveze Slovenije v Lju­bljani so podelili tudi priznanja zadružne zveze za lani. Med dobi­tniki je tudi pet Gorenjcev: Janez Eržen (Sloga Kranj), Franc Jera-la (Naklo), Stane Moliorič (Sora Žiri), Edo Podpečan (Radovljica) in Jernej Vodnik (Škofja Loka).

M E Š E T A R Ko smo včeraj, v ponedeljek, klicali v škofjeloške Mesoizdelke, so nam povedali, da pri odkupnih cenah živine za zdaj še ni nič nove­ga in da živino plačujejo po cenah, kakršne veljajo v vseh gorenj­skih družbenih klavnicah že od 6. aprila dalje. Pa poglejmo, kak­šne so te cene!

vrsta goveda — kakov, razred cena (v

živa teža S L T / k g )

meso

M P G (mlado pitano govedo): extra 119,84 214,00 L 110,25 196,87 II. 101,43 181,12

zunaj kakov, razreda 80,00 142,85 Ostalo (s tare jše) govedo:

I. 80,00 153,84 II. 72,00 138,46 III. 64,00 123,08

zunaj kakov, razreda 50,00 96,15 Teleta 180,00

Republiški odbor za mleko, ki deluje v okviru ministrstva za kme­tijstvo, gozdarstvo in prehrano, je na seji 30. aprila sklenil, da bo majska odkupna cena mleka enaka aprilski. Kmetje in posestva Ibodd za mleko, ki ga bodo oddali maja. prejeli v sredini junija (ali pa še nekoliko kasneje) povprečno 21.40 tolarja za liter. Zapisali smo povprečno, saj bodo nekateri, odvisno od deleža tolšče in beljakovin ter od higienske kakovosti, prejeli več kot 21.40 tolarja, drugi pa manj. Država bo k povprečni odkupni ceni prispevala toliko kot prejšnji mesec — le 0,10 tolarja.

Blejsko gozdno gospodarstvo bo moralo nekdanjim lastnikom vrniti 92 odstotkov sedanjih družbenih gozdov

Doslej edini podpisali pogodbo z ljubljansko nadškofijo Gozdno gospodarstvo Bled je doslej edino v Sloveniji podpisalo pogodbo z lju­bljansko nadškofijo o delu v nekdanjih cerkvenih gozdovih. 40 odstotkov prodajne cene dobi Cerkev, 60 odstotkov pa gozdno gospodarstvo.

Blejsko gozdno gospodarstvo je trenutno v položaju, ki ni samo nenavaden, ampak tu­di precej drag. Ker še vedno velja stari zakon o gozdovih, so organizirani v tozde in to­ke; formalno so še vedno "lastniki" družbenih gozdov, delajo pa že tako, kot da je lastnik teh gozdov Cerkev.

Bled, 30. apri la - Po zakonu o denacionalizaciji je do vračila nacio­naliziranega, zaplenjenega a l i kako d rugače odvzetega premoženja upravičena tudi slovenska Cerkev, k i bo med drugim dobila nazaj tudi 36 tisoč hektarjev gozdov, od tega pr ibl ižno 16 tisoč hektarjev na Jelovici , okrog Bohinjskega jezera (od Krme do Triglavskih je­zer), na Pok l juk i , v Radovni in na Mežak l j i . Gozdnemu gospodar­stvu Bled, k i je doslej gospodarilo s temi gozdovi, bo po denaciona­lizaci j i ostalo od 16 tisoč gospodarskih družbenih gozdov vsega osem odstotkov gozdov na območju M a r t i n č k a nad Kropo, v Sav­skih jamah nad Jesenicami ter še nekaj manjših parcel, raztresenih po vsem gozdno gospodarskem območju . Nekdanjim lastnikom, predvsem Cerkv i , sicer pa tudi nekaterim kmetom in drugim gozd­nim posestnikom, bo moralo vrniti kar 92 odstotkov sedanjih d ruž­benih gozdov.

Ker je blejsko gozdno go­spodarstvo edino v Slovenij i , ki bo z denacionalizaci jo izgubilo tako velik de lež gozdov, so tudi problemi bistveno d rugačn i kot v tistih gozdnih gospodarstvih, ki bodo morala nekdanjim last­n ikom vrnit i od 15 do 20 odsto­tkov gozdov. M e d gozdnimi gospodarstvi, ki imajo velik de­lež cerkvenih gozdov, so poleg blejskega še nekatera druga. G o z d n o gospodarstvo Nazarje bo moralo C e r k v i vrnit i 8.950 hektarjev gozdov oz. več kot polovico vseh d r u ž b e n i h goz­dov, b rež i ško gozdno gospo­darstvo 2.700 hektarjev ali še­stino vseh d r u ž b e n i h , G o z d n o gospodarstvo N o v o mesto le 1.200 hektarjev od skupno 28.000 hektarjev d r u ž b e n i h gozdov...

G o z d n o gospodarstvo Bled je doslej edino še pred konča ­nim denacional izaci jskim po­stopkom in pred formalno za­menjavo lastnikov sklenilo z ljubljansko nadškof i jo pogod­bo o delu v nekdanjih cerkve­nih gozdovih . Pogodbo je pod­pisalo 2. marca, veljati je zače­la 1. apr i la in bo veljala do konca leta. Po pogodbi dob i Cerkev 40 odstotkov od pro­dajne cene lesa, gozdno gospo­darstvo pa 60 odstotkov. Cer­kev je prevzela vse obveznosti posesti do d r ž a v e , davek na ka­tastrski dohodek in ostale daja­tve, gozdno gospodarstvo pa se je zavezalo, da bo skrbelo za gozdove po veljavnem gozdno­gospodarskem nač r tu , da bo opravi lo vsa obnovitvena, var­stvena in negovalna dela, zgra­d i lo potrebne traktorske vlake in gozdne ceste in posekalo (ta­ko kot predvideva gozdnogo­spodarski nač r t ) okrog 50 t isoč kubikov lesa.

Blejsko gozdno gospodar­stvo je prve stike z ljubljansko nadškof i jo vzpostavilo že 1990. leta, ko je začel veljati od lok o začasn i prepovedi sečnje v de­lu d r u ž b e n i h gozdov. N a d š k o f je že tedaj obl jubi l , da se bo Cerkev tudi pri vseh nadaljnjih spremembah gospodarjenja z

gozdovi prizadevala, da bi čim-manj l judi ostalo brez dela. L a ­ni decembra je zakon o dena­cional izaci j i začel veljati, slo­venska vlada pa je kmalu za­tem sprejela odlok, k i je tudi v gozdovih, za katere velja ob­veznost vrnitve pre j šn jn im last­n ikom, o m o g o č a l normalno sečnjo lesa po gozdnogospo­darskem nač r tu oz. desetino za desetletje predvidenega poseka na leto. Č e p r a v v G o z d n e m go­spodarstvu Bled tedaj še niso vedeli , da bo vlada odlok po­pravila, je direktor Dušan N o ­vak naslovil na ljubljansko nadškof i jo pismo, v katerem je predlagal, da bi se kljub odlo­ku , k i dovoljujejo normalno delo in sečnjo v nekdanjih cer­kvenih gozdovih , sestali in se dogovor i l i za nadaljnje delo. D o sestanka je pr i š lo , na njem pa sta obe strani pojasnili svoja s tal išča in predloge. Blejski gozdarji so med drugim pove­dal i , da ne prenesejo oč i tkov , ki j i h je že b i lo m o g o č e slišati , češ da kradejo v nekdanjih cer­kvenih gozdov, in tudi pouda­r i l i , da so v kopn i z i m i , ko bi lahko izkoris t i l i zakonske mož­nosti in posekali najbol jše smreke, opravljal i le t . i . sani­tarne sečnje . "Zaveda l i smo se, da bi b i l uč inek k r a t k o r o č e n , d o l g o r o č n o pa bi izgubi l i de­lo , " je povedal direktor D u š a n Novak in poudar i l , da v gozd­nem gospodarstvu upajo, da bodo obd rža l i delo v cerkvenih gozdovih tudi potlej, ko bo Cerkev tudi formalno postala njihov lastnik.

" Č e p r a v je slišati tudi očit­ke, da bo Cerkev slab gospo-

Zakon o gostinski dejavnosti (na kmetijah)

Brez zaposlovanja, le z družinskimi člani Zakon o gostinski dejavnosti, k i naj bi ga republiška skupščina obravnavala na enem od prihodnjih zasedanj, v tretjem poglavju opredeljuje tudi opravljanje gostinske dejavnosti na kmetijah.

Zakon predvideva, da lahko tudi kmet na svoji kmetiji kot dopolnilno dejavnost nudi gostom nastanitev ter j im pripravlja in streže hrano in pijačo, če kmetija izpolnjuje minimalne tehnične in sanitarno-higienske pogoje. V primeru, ko nudi gostom največ deset ležišč ter le doma pridelano in predelano hrano, lahko to dejavnost opravlja le na podlagi priglasitve, sicer pa mora pri pri­stojnem državnem organu pridobiti ustrezno dovoljenje. Kmet, ki nudi gostom kupljene izdelke, lahko opravlja gostinsko dejav­nost le pod pogoji, ki veljajo za redno opravljanje tovrstne dejav­nosti (le zahteva po strokovni izobrazbi je izpuščena). Zakon daje pristojnemu državnemu organu za gostinstvo tudi možnost, da kmetu dovoli razširili ponudbo in prodajati tudi kupljene izdel­ke, če ugotovi, da je gostinska ponudba v kraju oz. na širšem ob­močju slabo razvita. Pomembno je tudi določilo, da kmet lahko opravlja gostinsko dejavnost le v obsegu, ki ob njegovem oseb­nem delu in delu družinskih članov ne zahteva redne zaposlitve drugih delavcev. Za tiste, ki ne bi spoštovali zakoni , je zagrožena kazen od 10.000 do 50.000 tolarjev.* C . Z .

dar, pa verjamem obljubi lju­bljanske nadškof i je , da bo z vr­njenimi gozdovi dobro gospo­dari la in da bo v njih narejeno vse, kar je potrebno storiti po gozdnogospodarskih načr t ih . Bolj me zaskrbljujejo govorice, ki j i h je tudi slišati , češ da na­meravajo nekateri veleposest­niki gozdove le č imbol j i zkor i ­stiti, denar pa celo nesti v tuji­no," pravi D u š a n Novak .

V nekaterih gozdnih gospo­darstvih " r e šu je jo" denaciona-lizacijske probleme tako, da poskuša jo č imbo l j zavirati po­stopke in v tem času izkorist i t i vse zakonske možnos t i (za po­sek); v blejskem pa so se odlo­čili, da bodo v teh postopkih č imbol j korektni in da denacio­nal izaci jskim u p r a v i č e n c e m in obč insk i komisi j i ne bodo dela­l i nobenih težav. Ocenjujejo, da je tudi korektnost v doseda­njih postopkih precej prispeva­la k temu, da so v že vrnjenih

Na območju blejskega gozd­nega gospodarstva so neure­jena sečišča večji problem kot goloseki. Lani je bilo v zasebnih gozdovih 1500 se-čišč, med katerimi je bilo ti' soč neurejenih, brez gozdne-ga reda. Taka sečišča so pO besedah direktorja Dušana Novaka "inkubatorji" za lu-badarja in za druge gozdne škodljivce.

Dušan Novak, direktor Gozdnega gospodarstva Bled: Ker je slovenski trg zasičen z lesom iz nekontroli­ranih sečenj, veliko lesa iz redne sečnje v gozdnih go­spodarstvih ostaja. Blejski LIP se za razliko od številnih lesno predelovalnih podjetij ni odločil za nakup lesa iz to­vrstnih sečenj. ampak les še vedno kupuje v našem gozd­nem gospodarstvu. Za to jim gre vsa pohvala. V LIP-u so namreč ugotovili, da les zato ni dražji; zagotovili pa so si zadostne količine."

gozdovih dob i l i delo - posek okrog t isoč k u b i č n i h metrov le­sa na panju. Samo lani so v za­sebnih gozdovih na panju od­kup i l i osem t isoč kub i čn ih me­trov lesa, za letos pa načr tu je­jo , da ga bodo ob ugodnih trž­nih razmerah še dva t isoč " k u ­b ikov" več.

Č e p r a v se je blejsko gozdn° gospodarstvo znaš lo ob mora' toriju in denacional izaci j i v ve­l ik ih t ežavah , j i h je doslej s p a ' metno pol i t iko dobro reševalo Ve l iko pove že podatek, da do-slej še niti enega delavca nisj> odpust i l i kot ekonomski a'! t ehno lošk i p resežek in da °v

moratorija dalje (za razl iko od nekaterih drugih gozdnih g 0 ' spodarstev) še n ihče ni b i l do­ma "na čakan ju na delo", di­rektor pa je med drugim odklo­nil tudi ustanovitev "vzpored­nega podjetja", prek katerega bi se " z n e b i l i " o d v e č n e delo­vne sile. Pred osmimi leti so za­posloval i 470 delavcev, letos jih samo še 260. Števi lo delav­cev so zmanjša l i po naravni po­ti (tistih, k i so odšl i v pokoj , n 1 ' so n a d o m e š č a l i z novimi) , v

zadnjem času pa predvsem rta sporazumen, socialen nač in - 2

dokupom let delovne dobe, z

višjimi odpravninami ali kako d r u g a č e . Ve l ik problem je 3 ' de lovnih inval idov. Čeprav predstavljajo za podjetje p r e ' cejšnje "breme", si po mnenju direktorja ne zas luži jo , da bi

j i h obravnavali kot ekonomsk' ali t ehno lošk i p resežek , ampak bi morala zanje predvsem p 0 ' skrbeti d r žava . Č e bo gozdn° gospodarstvo tudi v pr ihodnj e

z a d r ž a l o delo v cerkvenih gol' dovih in si p r idobi lo še nekaj dela v zasebnih, bo ob zaposl'; tvi d o l o č e n e g a števila v javfl1

gozdarski s lužbi in v gozdne^ 1

g r a d b e n i š t v u dovolj dela z a

okrog 250 delavcev. • C . l v

plotnik

Gibanje za odgovoren odnos do malih živali

O t r o c i i n d o m a č e ž i v a l i Ljubezen do živali se pri otrocih razvije že zelo zgodaj. Žival pome"' otroku zaupno osebo, ki mnogokrat pokaže več potrpljenja in razumi vanja kot marsikatera odrasla oseba. Pr i edincih lahko žival nadome*" brata ali sestro.

Živali in otroci se medsebojno vzgajajo. Otrok, ki odrašča sk u ' paj s psom, mačko ali s kakšno drugo živaljo, zgodaj spozna, da s svo­j im tovarišem ne sme ravnati krivično in grobo, ter ga, ko se ga na v ' e ' liča, postaviti v kot kot plišasto igračko.

Otrok se v sožitju z živaljo uči tudi socialnega vedenja: spreje' manja odgovornosti, navajanja na dolžnosti in odrekanja v prid gim živim bitjem. Otrok dojema, da ljubezen in prijateljstvo zahteva' ta predvsem razumevanje do drugega, za kar sta nujno potrebna p ° l f ' pijenje in strpnost.

Znanstvene raziskave, med drugim tudi raziskave prof. manna z Inštituta za psihologijo Univerze na Dunaju so pokazale. otroci, ki odraščajo skupaj z domačo živaljo, hitreje in bolje kot dtjf gi razvijajo nekatere sposobnosti, kot npr. občutek odgovornosti. P r l ' pravljenost pomagati drugim ter obzirnost do drugih.

Med pozitivne učinke sožitja z živaljo sodijo tudi večja 8pc*PJ£ nost navezovanja stikov, lažje vključevanje v družbo ter lažje prem^' govanje problemov v šoli. Vzgojna vrednost domačih živali se W omejuje le na "socialno učenje", otrokom, predvsem v velemest''1' daje sožitje z živaljo stik z živo naravo in spoznavanje bioloških za­konitosti.

Otroci spoznavajo na domačih živalih različnost oblik, barv jj" gibanja, kar j im pomeni navdih pri ustvarjalnih dejavnostih, kot *° risanje, slikanje, modeliranje. Prof. dr. Konrad Lorenz, dobitnik No­belove nagrade in oče modernega raziskovanja vedenja, je rekel Mjgj le: "Domače živali so v naši "pomestnjeni" družbi hajpomembrfof most, ki povezuje človeka z naravo. Če se rini posreči prepričati staf^ otroka, ki si želi psa, mačko ali kakšno drugo žival, vem, da sem s'"' ril dobro delo."

Informacijski center Novice o domačih ljubljenčkih sklicuje donjj* v torek, novinarsko konferenco, ua kateri bo univerzitetni docč»1

dr. Walter Podusclika z inštituta za zoologijo dunajske uuiver'1' predstavil gibanje za odgovoren odnos do malih živali, dipl. psi/1

Saša Micki prvo podrobno raziskavo populacije domačih živeto 1

Sloveniji, dr. vet. Pavo Zaninovič pa ustanovitev in delo društvu Vl" terinarjev za male živali.

JTAI5 cm

KRANJ Koroška 16

tel.:212-249

Odprto: od 9. do 19. ure

sobota od 8. do 13. ure

UREJA: VILMA STANOVNIK

PRIJETNO BRANJE Z BIO PREPARATI & LASE NAZAJ K NARAVI

G L A S O V A

f r i z e r s k i s a I o n

Meta Ipavec Podlubnik277 64220 Škofja Loka tel : 622-321

2 ZANIMIVIMI KVALIFIKACIJSKIMI OBRAČUNI SE JE ZAČEL LETOŠNJI SLOVENIAN OPEN V DOMŽALAH

PRVO IME JE ŠVED MAGNUS LARSSON slovenski igralci, ki so nastopili v kvalifikacijah, so vsi izgubili, na glavnem turnirju pa imajo možnosti Iztok Božič, Blaž Trupej in Jaka Božič - Svečana otvoritev letošnjega 3. Challenger turnirja bo danes ob 16. uri na centralnem igrišču teniškega centra Ten - Ten v Domžalah. Domžale, 3. maja - Minulo soboto in nedeljo so Domžale zaživele z Jjajveejim teniškim turnirjem pri nas, Slovenian opnom. Po dveh dneh kvalifikacijskih bojev se je začel glavni turnir, na katerem na­kopa 32 igralcev, prvi favorit pa je prav gotovo Šved Magnus Lars-f°n, ki v Domžale prihaja kot prvi zmagovalec Slovenian opna in kot zmagovalec pravkar minulega mednarodnega teniškega turnir­ja Bavarske v Munchnu.

Chal lenger teniški turnir v Domža lah je sicer le eden iz-[fied triindevetdesetih, ki bodo ' e tos odigrani po vsem svetu, Pa vendar se je v minul ih dveh ' e t - ih že pr i l jubi l tekmovalcem, Pa tudi odgovorni iz A T P so °bakra t turnir ocenil i kot od l i ­čen. Turn i r pa si je pr idobi l tu­di sloves challengerja, na kate-^ m se rojevajo teniške zvezde, ^ar prav gotovo drži za Šveda ^lagnusa Larssona, ki je kot Prvi osvojil domža l sk i turnir, t o k r a t pa prihaja na Slovenian Open kot glavni favorit. Prav fako je turnir p r i ložnos t za 'Sralce, ki so j ih o n e m o g o č a l e Poškodbe in se znova vzpenja­jo k vrhu, kot je bi lo lani napri-J^er z zmagovalcem turnirja Slobodanom Živo j inov ičem.

Letošnji teniški turnir je to-r e J na jmočnejš i po igralski za-

G O R E N J S K A M L E K A R N A

K R

vii:<;\milk

|IF=i SLOVEMA OPEN '92 challenger tournament

Na turnirju vsak dan dela okrog 300 ljudi, od vodstva furnirja (direktor turnirja je dr. Otmar Kugovnik), do sodnikov, pobiralcev žogic in tehničnih služb. Turnir spremlja tudi več kot sto no­vinarjev, glavni sponzor pa je Zavarovalnica Triglav. Vzpo­redno s turnirjem potekajo (udi kvalifikacije za medna­rodni turnir igralcev in igralk do 12. leta.

Kranjčanu Marku Poru ni uspel podvig in uvrstitev na glavni tur­nir. Pač pa je na kvalifikacijah "blestel" Šved Mikael Ti l l -strom.

sedbi, saj poleg Magnusa Lars­sona nastopajo še znana ime­na, kot so Bart Wuyts, Gilard Bloom, Massimo Cierro, Vladi­mir Gabrichidze, Marjan Vajda ter vrsta t en i sačev , k i so na A T P lestvici uvrščeni okrog dvestotega mesta. Tako imeno­vane " w i l d cards" (povabila or­ganizatorjev) so za glavni tur-

Lanskega zmagovalca turnirja Slobodana Živojinoviča letos ni v Domžalah, saj ga pestijo poškodbe. Veliki favorit pa je prvi zmago­valec domžalskega turnirja Šved Larsson.

kvalifikacije izpadl i že v sobo­to, še najbolj se je " u p i r a l " Kran jčan M a r k o Por. Danes so na sporedu prvi o b r a č u n i glav­nega turnirja, vendar do zaklju­čka redakcije rezultatov naš ih predstavnikov še nimamo. Sve­č a n a otvoritev turnirja v D o m ­ža lah bo danes, 5. maja, ob 16. ur i , ko bo na sporedu tudi 10 dvobojev. Jutri se bo turnir na­daljeval od 10. ure do mraka, v čet r tek in petek z zače tkom ob 11. uri pa bodo četr t f inale po­samezno in dvojice. Polfinale posamezno bo v soboto, f inal-

nir dob i l i tudi trije slovenski na o b r a č u n a (posamezno in teniški igra lc i : Mariborčan Iz- dvojice) pa bosta v nedeljo, tok Božič, Medvodčan Blaž # V . Stanovnik Trupej m Koperčan Jaka Bozic.

Vendar pa so se zanimiva s rečanja zače la že v kval i f ikac i ­jah za glavni turnir, kjer pa na­ši žal niso b i l i kos tekmecem. Tako so prav vsi slovenski igralci , k i so dob i l i povabi la za

"Turnir Slovenian open ni samo teniški praznik, ki nav­dušuje številne ljubitelje tega športa v Sloveniji in njenem sosedstvu, ampak je. glede na njegov mednarodni po­men, tudi zelo pomemben gospodarski in politični do­godek, ki utrjuje ugled naše mlade države," poudarja predsednik častnega odbora dr. Janez Drnovšek.

RALLY ZA DRŽAVNO PRVENSTVO

ZMAGA PELJHANA popolnoma unič i la mazdo 323 4 W D . Popoldanski del je m i ­ni l v znamenju Ki izmiča , sicer pa je b i l za d i r k a č e manj napo­ren in tudi manj razburljiv. S i ­cer je b i l celoten rally v do lž in i 301 kilometrov (od tega več kot 100 kilometrov hitrostnih pre­izkušenj) dokaj zahteven, orga­

nizatorji pa so se potrudi l i za dobro organizacijo. Skupna razvrstitev: 1. Peljhan -K a c i n ( A M D N o v a G o r i c a , VW G o l f G 60), 2. Č r n i v e c - Tr-kulja (Amort izer Hertz Team, lancia delta integrale), 3. R i h -tar - Picelj ( A R D K o m p a s Hertz, mazda 323 4 W D ) , 4. KUzmič - R a m o v ž (Renault sport, renault c l io 16 s), 5. K o -mel - Kr i s t anč ič (Primex N o v a G o r i c a , opel kadett G S I 16 V), i td. • M . Gregorič, slika J . C .

P°l pri Ljubljani, 2. maja - Le­tošnji prvi rallv za državno pr-^nstvo, ki ga je vzorno pripravil

Lizzy je po številnih teža-vah in odstopih zmago prinesel P°sadki Darko Peljhan - Miran **cin, oba člana A M D Nova gorica, ki sta si najboljšo pozi­mi0 privozila z vozilom VW **lf G 60.

, Po jutranjem startu, ko je ^artalo 32 posadk, j i h je največ P°sadk odstopi lo na dopoldan­skih hitrostnih p re i zkušn jah . ' e ž a y e so imel i tudi nekateri dvoriti. Tako je lanskemu pr-

j a k u L u l i k u B M W začel naga-p i že na prvi hitrostni preiz-

l^n j i , nato pa je moral odsto-Kiizmič je imel pri svojem

, e naul tu cl io težave z menjalni-.°.rn, v popoldanskih preizku­š a t i je skušal zamujeno na­doknaditi, konča l pa z dobre P o ' minute zaostanka na četr-,ern mestu. Dovo l j dobro se je

r * a l a tudi posadka G r a d - Ho-e v a r . potem pa sta na hitrostni

Preizkušnji pri Hrušici skoraj Mazda 323 4WD Grada in Hočevarja po trčenju pri Hrušici.

SKI RALLY NA VOGLU Bohinj, 4. maja - Ta konec tedna se na Voglu obeta zani­miva turno-smučarska prire­ditev, ski rally. To bo edina tovrstna prireditev letos pri nas (zaradi slabega vremena so jo z začetka aprila presta­vi l i na začetek maja), čeprav so v tujini takšna tekmovanja pogosta, udeležujejo pa se j ih tudi naši tekmovalci. Start prireditve bo v soboto, 9. ma­ja, ob 8. uri pri Ski hotelu na Voglu. Zračna razdalja bo znašala 26,2 kilometra, skup­na višinska razlika pa je 1362 metrov. Najvišja točka vzpo­na je Lanževica (2003 m). Nastopajo dvočlanske ekipe, zmaga pa tista, ki prva pre­maga predpisano razdaljo. Tako kot start je tudi cilj pri Ski hotelu, udeleženci ski ral­lv ja pa morajo biti dobro fizi­čno pripravljeni, hkrati pa morajo bil i dobri smučarji in obvladati orientacijo.

Organizacijo te zahtevne prireditve sta prevzela Mon-tana Tržič in Alp in spon Bo­hinj, predstavitev tekmova­nja pa bo v petek. 8. maja. ob 18. uri v hotelu Jezero v Bo­hinju. Informacije o priredi­tvi pa lahko dobite v Monta-ni (tel.. fax 064/50-439). kjer se je moč še prijaviti. • V . Stanovnik

V NEDELJO BO POHOD NA BLEGOŠ Gorenja vas, 3. maja - Planinsko društvo Gorenja vas tudi letos organizira tokrat že 16. pohod na Blegoš. Pohod bo to nedeljo, 10. maja. smeri pohoda pa so: Javorje - Črni kal - vrh Blegoša, Hota-vlje - Leskovica - koča pod Blegošem - vrh Blegoša in Zal i Log -Potok - C r n i kal - vrh Blegoša. Poti bodo dobro označene in zava­rovane. Prevoz z avtobusi in osebnimi avtomobili je mogoč po Poljanski in Selški dolini do vasi Javorje in Leskovica. oziroma Zali Log. Na vrhu Blegoša bo vsak udeleženec prejel kontrolni l i ­stek, ki ga bo oddal na vpisnem mestu na Črnem kalu ali v Le-skovici. Pri koči pod Blegošem bo ob II. uri priložnostna priredi­tev. Udeleženci pohoda bodo prejeli plakete, lahko pa bodo kupi­li značke in izkaznice. Pohod bo ob vsakem vremenu.

Iz Planinskega društva v Kranju so nam sporočili, da bo po­sebni avtobus v nedeljo ob 7. uri odpeljal izpred Creine mimo Škofje Loke do Javorij. Od tam bodo pohodniki nadaljevali pot preko Gorenje Zetine in Črnega kala na vrh Blegoša. Prijave sprejema pisarna PD Kranj do 8. maja. • V. S.

BASEBALL

GOLOVEC PRVI NA POKALU KRANJA V soboto in nedeljo so se štirje slovenski klubi pomerili na turnirju

baseballa za Pokal Kranja v Skofji Loki. Na turnirju so sodelovale eki­pe Golovca, Guncelj, Kranjskih Lisjakov, ekipa IS Zajčkov pa na tur­nir iz neznanih razlogov ni prišla. Tako je organizator v zadnjem tre­nutku na turnir povabil ekipo Kranjskih veteranov, ki pa je na turnirju nastopala samo v nedeljo.

Prva tekma bi se morala odigrati med ekipo Golovca in US Zajč­k i , ker pa Zajčkov na turnir ni bilo, je Golovec zmagal / rezultatom 9 : 0 brez boja.

V drugi sobotni tekmi pa so se pomerili Kranjski Lisjaki in Gunclje. Kranjski Lisjaki so prikazali dobro igro posebej v prvih Iren inningih, ko so povedli s 4 : 1 in do konca tekme ohranili vod­stvo in zmagali z rezultatom 7 : 4 in se tako uvrstili v finale turnirja.

V nedeljo sta se v tekmi za tretje mesto pomerili ekipi Guncelj in Kranjskih veteranov. Gunclje so že v prvem inningu povedle /. 9 : 0 in vse je kazalo na prepričljiv poraz Kranjskih veteranov, vendar so se veterani /brali in z dobro igro do konca tekme rezultat zmanjša­li na 12 : 14. a vseeno izgubili.

V finalu sta se pomerili ekipi Kranjskih Lisjakov in Golovca. Foto: V. Stanovnik

V finalni tekmi pa sta se pomerili ekipi Golovca in Kranjskih Lisjakov. Lisjaki so prikazali letos najboljšo igro v obrambi, tudi v napadu so kar dobro udarjali žogice, udarci pa so bili premalo močni, tako da so igralci Golovca vse žogice polovili v infieldu in Kranjčane izločali na prvi bazi. Kranjčani so se dobro upirali celo tekmo, ven­dar so igralci Golovca skoraj v vsakem inningu dosegli točko in na koncu zmagali z 10 : 1 in tako postali zmagovalec Pokala Kranja za leto 1992. Golovec je bil za Lisjake predober nasprotnik, rezultat je sicer kar precej v prid Golovca, vendar je treba vedeti, da je Golovec najboljša ekipa v Sloveniji in prvi favorit za osvojitev naslova držav­nih prvakov.

Končni vrstni red na turnirju je naslednji: I. Golovec. 2. Kranj­ski Lisjaki. 3. Gunclje, 4. Kranjski veterani.

Turnir za pokal Kranja v Skofji Lok i jc uspel, vse tekme so bile zanimive, na žalost pa ni bilo ekipe US Zajčkov. Ves čas turnirja je bilo v škofjeloški kasarni kar precej gledalcev. Za drugo leto pa orga­nizator upa, da bo Z T K O Kranj z g. Farčnikom na čelu bolj naklo­njen baseballu in se bo Pokal Kranja lahko odigral v mestu, čigar ime nosi.

V sredo bo na sporedu 4. kolo v slovenski baseball ligi, ekipa Kranjskih Lisjakov bo v tem kolu prosta. # T. Knific

KONEC SMUČARSKE SEZONE NA KRVAVCU Kranj, 4. maja - Z današnj im dnem so po končani smučarski sezo­ni ustavili žičnice na Krvavcu. Kot je povedal direktor Franjo Kreačič žičnice do nadaljnjega ne bodo obratovale, saj so potreb­na redna spomladanska vzdrževalna dela. • (vs)

VISOKA ZMAGA TRIGLAVA Kranj, 3. maja - T R I G L A V : BRANIK Š M A R J E 8 : t, strelci za Triglav Pavlin, Kukolj, Rešek in Hamzič.

Jeseni je Triglav izgubil v Šmarju s 4 : 0, zato so se Triglavani lotili tekme resno. Jeseni so zaradi podcenjevanja prejeli .štiri zadet­ke. Začetek tekme je bil presenetljiv, saj so gostje po 30 sekundah vo­di l i z 1 : 0. Triglav je organizirano napadal in v 10. minuti je Pavlin izenačil, nato pa seje začela serija zadetkov v mreži Branika. Na 2 : 1 je povišal Kukol j , na 3 : 1 Rešek. nato so gostje z avtogolom povišali na 4 : 1, Kukolj pa na 5 : I. S tem izidom se je končal prvi polčas. V drugem je Kukol j v 54. minuti povišal na 6 : 1, Hamzič , še mladinec, na 7 : 1 in pred koncem Kukol j na 8 : 1.

Za Triglav so igrali Lalič, Rešek, Blagojevič, Sirk, Kočevar, Nov-kovič, Hamzič, Egart, Pavlin, Jeraj, Golob, Kukolj, Brkič in Lasica. • I. Golob

ALPINA ZGUBILA V NOVEM MESTU S T U D I O D : ALPINA ŽIRI 5 : 1 (2 : 0), strelec za Alpino Drago Kramperšak.

Nogometaši Alpine so v sedmi tekmi pomladanskega dela doži­veli najvišji poraz. Pred 1500 gledalci, česar se ne bi sramoval noben prvoligaš, so zgubili z vodečo ekipo lige Studiom D v Novem mestu. Tudi v nedeljo so Novomeščani prikazali hitro in kombinatorno igro. Prva zadetka sta padla v drugem delu prvega polčasa, edini zadetek za Alp ino pa je dosegel Drago Kramperšček s strelom z glavo.

V naslednjem kolu igrajo nogometaši Alpine doma pomembno tek­mo za obstanek v drugi ligi. V goste prihajajo Jeseničani. Poraženec bo moral verjetno nazaj v nižji rang tekmovanja. • (vo Pivk

VISOK PORAZ JESENIC Jesenice : Avtobum 1 : 4 (1:1)

V slovenski območni članski ligi - zahod so igralci Jesenic viso­ko izgubili z ekipo Avtobuma. Mladinci Jesenic pa so premagali eki­po Usnjarja z Vrhnike z rezultatom 3 : 2 ( 0 : 2 ) .

Nogometni pokal Gorenjske

DVAKRAT TRIGLAV Škofja Loka, 29. aprila - V Skofji Loki sta bili odigrani finalni

pokalni nogometni tekmi za območje Gorenjske. Med člani je kranj­ski Triglav s 5 : 1 premagal domači LTH. L T H je igral borbeno. Tr i ­glav pa resno in organizirano, brez podcenjevanja nasprotnika. Za­detke za Triglav so dosegli Brkič. Blagojevič. Pavlin dvakrat in Jeraj. za LTH pa je bil uspešen Klančar. • I. Golob

V mladinskem finalu pa je Triglav premagal Zarico z 9 : 0. Kranjski Triglav bo v nadaljevanju slovenskega pokalnega tek­

movanja v sredo. 27. maja. doma igral /. vodećim moštvom slovenske lige SCT Oltrnpijo. mladinci pa bodo igrali / zmagovalcem tekme Primorje : Solinar. Mladinska tekma bo tudi 27. maja. • R. Gros

POKAL EKIPI LDS RADOVLJICA Nogometna ekipa L S D Radovljica seje ob tednu v Kanalu ude­

ležila nogometnega turnirja. Po zmagi nad ekipo Kanala / 1 : 3 (gola Z« L D S Radovljica sta dala Borut Škufca (2) in Matjaž Švah). so se pomerili še v finalu in premagali ekipo Desk le / 1 : 0 (zmagoviti gol za LDS Radovljica je dal Borut Škufca). Tako je radovljiška ekipa os­vojila pokal, za najboljšega igralca turnirja pa je bil ra/glašen igralec Robert Martinčič. prav tako igralec L D S Radovljice.

P L A V A N J E

SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA

Ž IVILA SO ROJENA Z A R E M I J E Naklo, 3. maja - ŽIVILA NAKLO : E L E K T R O E L E M E N T ZAGOR­J E 1 : 1 (0 : 0), strelec za Eleketroelement /lak v 63. minuti in za Živi­la Naklo Filip Murnik v 75. minuti iz enajstmetrovke, glavni sodnik Danilo Kolarič (Ptuj), gledalcev 700, rumeni kartoni Kern,Brečko in Buovski (Elektroelement) ter Pavlin in Jerina (Živila Naklo).

ŠOLARJI SO PLAVALI

"Iz tekme v tekmo gremo osla­bljeni, saj nam stalno manjkata dva igralca, zato moramo biti / današnjim remijem proti Zago-rajnom zadovoljni, saj so izkuše­na ekipa, v kateri je pet bivših slovenskih reprezentantov in igralcev trboveljskega Rudarja, ko je ta igral še v II. zvezni jugo­slovanski l igi ," je po tekmi pove­dal trener naklanskih nogometa­šev Bogdan Andrejašič. Živila so v nedeljo nastopila brez treh stan­dardnih igralcev: Boris Križaj je

tarnal nad hrbtom. Lunar in A n ­drej Jošt pa sta morala "počivati" zaradi dveh rumenih kartonov.

Tržič - Na osnov ni šoli na Zalem Rovtu nad Tržičem so priprav i-li letošnje občinsko prvenstvo v plavanju za učence in učenke vseh treh tržiških osnovnih šol. Nastopilo je blizu 100 najboljših, ki so se pomerili v prostem in prsnem slogu na prograh dolgih 25 oziroma 50 metrov. V štafetnem delu so bili med mlajšimi in starejšimi dečki najboljši organizatorji, med dekleti pa deklice ŠŠD Polet z osnovne šole Bistrica.

Rezultati: mlajši dečki - 25 m prsno: I. Mart in Belhar(Zal i Rov t), 2. Grega

Jerala (Križe). 3. Uroš Dolenc (Zali Rovt); 25 m kravi: I. Miha Korinšek (Zali Rovt), 2. Grega Jerala (Kr i ­

že), 3. Martin Belhar (Zali Rovt); mlajše deklice - 25 m prsno: 1. Neža Globočnik (Bistrica). 2. Ta­

nja Perko. 3. Martina Lončar (obe Zali Rovt); 25 m kravi: I. Neža Globočnik (Bistrica), 2. Tanja Alič. 3. Tanja

Perko (obe Zal i Rovt); starejši dečki - 50 m prsno: 1. Beno Prelog (Bistrica), 2. Abedin

Biberovič (Zali rovt). 3. Aleš Jazbec (Bistrica); 50 m kravi: I. Abedin Biberovič, 2. Aleksander Ridjošič (oba Za­

li Rovt). 3. Beno Prelog (Bistrica); starejše deklice - 50 m prsno: 1. Ina Feratovič (Zali Rovt), 2. Ma­

ja Japelj. 3. Lenča Gradišar (obe Bistrica); 50 m kravi: I. Maja Japelj (Bistrica). 2. Saša Mihevc. 3. Ina Fera­

tovič (obe Zali Rovt) • Janez Kikel

P R V I K A R A T E TURNIR V C E R K L J A H

Cerklje na Gorenjskem - Prejšnjo nedeljo je bil v telovadnici os­novne šole Davorin Jenko Cerklje prvi turnir v karateju. ki sta ga ze­lo uspešno pripravila karate kluba iz Komende in Cerkelj. Sodelova­lo je 115 tekmovalcev iz 12 slovenskih klubov. Med pionirji je nasto­pilo 41 tekmovalcev, v srednji kategoriji 46 in v višji kategoriji 38 tek­movalcev.

Med odmori so nastopili člani karate klubov iz Komende. Cer­kelj in Kamnika s prikazom samoobrambe. Turnir v karateju je bil v Cerkljah organiziran prvič in si gaje ogledalo v prepolni telovadnici 200 gledalcev, ki so posamezne boje spremljali z velikim navduše­njem. Gledalce pa so s svojimi nastopi navdušili tudi nastopajoči iz klubov Komende in Cerkelj pod strokovnim vodstvom Marka Kra­marja. Naslednji karate turnir bo 10. maja v Trebnjem.

Rezultati: - pionirji: 1. Luka Vrančič (Domžale) . 2. Vesna Kralj (Ivančna Gorica). 3. Marko Ivanovič. 4. Dominik Kuzma. 5. Zoran K u / m a (vsi Forum). 6. Simona Sinikič (Domžale) in 7. Tadej Drolc (Komenda). Srednja kategorija: - I. Stanko Meglic (Trebnje). 2. Ma­tevž Dremelj (Domžale) . 3. do 4. M i l k o Brčina (Hrastnik) in Jane/ Štupar (Komenda). - Višja kategorija: - 1. Darko Kotar (Domžale) . 2. Marko Drobnič (Forum), 3. do 4. Stane ltnar in Igor Džurkič (oba Forum). • J . Kuhar

Naklanci so mojstri remijev. V dvanajstih spomladanskih kolih so j ih ob treh porazih dosegli de­vet. Na nedeljski tekmi se, razen dveh zadetkov,ni zgodilo nič pre­tresljivega. Nogometaši Živil zdr­žijo v napadalni in borhenejši igri le deset ali petnajst minut v vsakem polčasu, potem pa podle-žejo počasnosti, netočnim poda­jam in redkim strelom na nas­protnikova vrata. To se j im pona­vadi maščuje z golom v svoji mreži, ko gosteje izkoristijo le­žernost domačih in redke prilož­nosti ali celo polpriložnosti spre­minjajo v zadetke.

Naklanci so tokrat, še posebej po zadetku gostov, nevarneje na­padali in nekajkrat ogrozili go­stujočega, ne preveč zanesljivega

vratarja Trampuša . V 3. minuti je Jerina lepo podal z desne v sre­dino, Pavlin je ustrelil z glavo,

vendar je vratar odbil. Brane Pavlin je bil ob Andreju Jerini med boljšimi na nedeljski tekmi. V 8. minuti je Sink nevarno stre­ljal, vendar je domači golman Vodan branil, nato je Grešak po­dal v sredino, eden najboljših igralcev gostov Zlak pa je iz tež­kega položaja ustrelil z glavo. Proti koncu prvega polčasa sta Pihler in Taneski poskušala sre­čo, vendar brez uspeha. V dru­gem polčasu je najprej Pavlin streljal prek gola, v 63. minuti pa so gostje naredili tisto, kar doma­čim ni uspelo. Grašič je zapravil

žogo v napadu, dobil jo je Petru-šič, podal z desne v sredino, kjer j« bil Zlak sam in neoviran ustrelil » Vodanovo mrežo. Kasneje je bilo nekaj vroče krvi , nato so domači napadali in Taneski. Murnik. Thaler in Pavlin so povzročili precej težav obrambi gostov 75. minuti je po prostem strelu Nakla Borštnar igral z roko i» Murnik je s silovitim in točni«« strelom iz U metrov izenačil.

Za Živila Naklo so igrali Vo­dan, Pavlin, Murnik, Križaj, D >

Jošt, Ahčin, Pihler (Perhavc), Na­glic (Zaplotnik), Grašič (Thaler), Jerina in Taneski.

Živila Naklo so jutri , 6. maja-ko se igra 34. kolo, prosta, v ne­deljo pa gostujejo pri Potrošnika v Beltincih. Naklanci tudi po te* kolu ostajajo za SCT Olimpij0' Branikom Mariborom in Beleve-durom Izolo z 38 točkami na do­brem četrtem mestu. • J . Košnje*

H- K E G L J A N J E

TRIGLAV POKALNI PRVAK Tržič - V Tržiču je bila odigrana finalna tekma za pokal Gorenjske v kegljanju. Triglav je premagal Jesenice z rezultatom 5028 : 4766 in tako postal pokalni zmagovalec. • T. Bolka

C R O K O M E T

GORENJSKA BREZ SUPERLIGAŠA

Nova oprema : Infotrade Preddvor 30 : 23 (13 : 12) S L O V E N J G R A D E C - Dom telesne kulture, gledalcev 400, sod­

nika Grame in Štoger (oba Maribor). N O V A O P R E M A : Zorman. Pori 3. Lebc 8. Soršak, Mavric, Bari,

Kleč 1, Štrigl I, Mauc 5. Oblak 2, I. Doberšek 7, B. Doberšek 3. P R E D D V O R I N F O T R A D E : Košir. Meglic 3. Šink 3. Zibert 2,

Zorman 2, Arnež 2, Tomažič 5. Uršič 4, Lombar, Perko, Cuderman 2, Komovec.

V zadnjem prvenstvenem srečanju slovenske superlige v Slovenj Gradcu so rokometaši Nove opreme premagali zelo borbene in disci­plinirane rokometa.se Preddvora Infotrade. ki so se domačinom zelo uspešno upirali v prvem polčasu in bili enakovreden nasprotnik. V nadaljevanju so domačini v šestih minutah povečali rezultat na 19 : 12 in prednost sedmih zadetkov uspeli zadržati do konca srečanja, kjer sta se razigrala Leve in Doberšek. Zelo dobro je branil vratar Komovec. ki je med drugim ubranil kar osem strelov s črte. pohvaliti pa je treba tudi Tomažiča. Uršiča in Meglica.

Po srečanju je trener Preddvora Infotrade Slavko Cuderman pove­dal: "Zadnjo tekmo je odločila telesna premoč Slovenjgradčanov. Na­ša ekipa je mlada in upam. da se bomo v družbo najboljših vrni l i v enem letu. če se bomo okrepili z dvema igralcema."

Gorenjska metropola ostaja brez ligaša v super ligi! • J . Kuhar

P R E D D V O R C A M V PRVI ČETRTFINALNI S K U P I N I

Kranj - V prostorih Rokometne /veze Slovenije so izžrebali dve četrtfinalni skupini rokometnega pokala Slovenije, v katerega se je uvrstilo osem ekip. med njimi tudi rokometaši Preddvora Infotrade. V prvi skupini, ki bo igrala v Trbovljah, bodo nastopile ekipe Omni-kum Rudar. ŠRK Velenje. Pivovarna Laško in Preddvor Infotrade. V Hrpeljah pa bodo poleg domačinov, ekipe Jadrana nastopili še Nova oprema Slovenj Gradec, Pomurka in Kolinska Slovan. Tekmovanja bodo potekala v soboto in nedeljo, 9. in 10. maja, v polfinale pokala pa se bosta uvrstili prvi dve ekipi iz vsake skupine. Žrebanje polfinalnih parov Pokala Slovenije bo 11. maja v prostorih Rokometne zveze Slovenije v Ljubljani .© J . Kuhar

SODNIKA PREPREČILA POPOLN USPEH

KRANJ : ŽRK VELENJE 16 : 15 /9 : 8/ Kranj, 2. maja 1992. športna dvorana na Planini, gledalcev 400,

sodnika VVulej in kranj iz Maribora. V prvem delu so domačinke igrale nekoliko nervozno, saj so se

zavedale, da j ih na želeno tretje mesto vodile zmaga s štirimi zadetki. Posledica tega je bila. da so bile v prednosti enega do dveh zadetkov, napravile pa so številne napake pri podajah.

Podobno se je dogajalo v začetku drugega dela. Ko so si priigrale prednost dveh zadetkov /13 : 11/ pa sta na sceno stopila "odlična" sodnika, ki nista dovolila domač inkam, da pobegnejo za tri zadetke, kar bi bilo dovolj za tretje mesto, če bi se končni rezultat glasil 18 : 15.

Tako sta sodnika potrdila, da nista kos odločilnim tekmam in sta s tem že drugič v Kranju razburila občinstvo. Nad tem naj se zamisli RZS. ki naj v prihodnje na lake tekme delegira boljši sodniški par. ki j ih je v mali državi kar nekaj /Jug - Jeglič.. . / .

V predtekmi je bilo srečanje kadetinj Kranja in Opreme iz Ko­čevja. Zmagale so Kranjčanke in to visoko 36 : 9 /15 : 4/.

Za K R A N J so nastopile: Osterman. Nadižar 5. Rajgelj 6, Šparo-vec I. Stojkovič 5. Bratož I. Lalič 8, Jan 2. Zupan 4. Lamut 3. Pestar I. Majcen. Srečanje sta vodila Udir /Besnica/ in Svoljšak/Šk. Loka / . # J . Marinček

Slovenska rokometna liga

ŠEŠIRJU TOČKI TUDI V KAMNIKU

KAMNIK : ŠEŠIR 18 : 19 (8 : 6) Rokometaši Šeširja so tokrat gotopvali v Kamniku in po izena­

čeni igri uspeli osvojiti obe točki. Rezulatsl seje večino tekme me­njal v korist ene in druge ekipe, v ostri in borbeni igri pa je nazadnje odločila izkušenost škofjeloških ligašev. To soboto Šešir doma gosti Izolo. Za Šešir so igrali: Berce 6, Peternelj 5, Sokolov 3, Derling 2, Dolinar 2, Rautar 1, Cinku, Mrak, Pokoren mL, Pensa ter vratarja Ka­lan in Peternelj. • F. Razdrih

NAJBOLJŠI ŠKOFJELOŠKI ROKOMETAŠI

Šolsko športno društvo P O D L U B N I K z OŠ Ivana Groharja v Skofji Loki je organiziralo gorenjsko prvenstvo v rokometu za starej­še dečke (rojeni leta 1977 in mlajše).

Prvo mesto na Gorenjskem je osvojila ekipa iz OS Ivana Gro­harja sledijo OŠ M . Valjavec. OŠ A . T. Linhart in OŠ Križe.

Najboljša strelca sta bila Željko Jozič (I. Grohar) in Štros (M. Valjavec).

V polfinale (med 16 najboljših šol) seje uvrstila zmagovalna eki­pa, ki je nastopila v naslednji postavi: Željko Jozič, Uroš Krek, Bojan Dolinar, Grega Zupanek, Jernej Cankar, Goran Lovrič, Damir Kovače-vič, Ivan Blažič, Aljaž Perme, Miha Jugovic, Borut Kumer, Grega Roz­man, Gorazd Tušek, Iztok Petrač, Dominik Mijič, Damjan Cenčič.

& T E N I S

LANSKOLETNI ZMAGOVALEC SPREMENIL IME Kranj, maj - Maj in lepo vreme sta privabila številne rekreativce

na teniška igrišča v Kranju in okolici , ki so sedaj zasedena od jutra do večera. To je bil tudi znak za vodjo tekmovanja v gorenjski ligi To­ma Baldermana, da organizira gorenjsko ligo v tenisu, ki se bo v tej sezoni igrala v dveh skupinah. V prvi gorenjski ligi bo nastopilo osem moštev /Špor tp lan 1, Triglav - Šenčur. Jesenice 1, Tržič, Sava, Marmor 1. Zarica in Pizzerija Polana/, v drugi ligi pa bo nastopilo sedem ekip /Trž ič - veterani, Podbrezje. Oniks - Kres. Marmor 2. Športplan 2. Jesenice 2, Tenis - Podlipnik/ . .

Lanskoletni prvak Gorenjski Triglav 1 je za letošnjo sezono na­šel sponzorja podjetje Šprtplan /izdelava teniških igrišč/ in se pre­imenoval v Športplan.

V prvi ligi bodo ekipe nastopile v naslednjih postavah: ŠPORTPLAN 1: J. Mulc j . J. Nadižar. I. ,Por, B. Andrejašič. T

Balderman. P. in N . Bevk /igrali bodo v Stražišču/ T R I G L A V - Š E N Č U R : D. Znidar. M . Jezeršek. M . Janšovec. P-

Stare, M . Dovjak. C. Ribičič. P. An/e lc /igrajo v Šenčurju/ J E S E N I C E 1: B. Gaser. B. Hriber. M . Strnad. S. Robič. Z. Kav­

čič, M . Mišic /igrajo na Jesenicah/ T R Ž l C : G . Štefe. Dolčič. A . Slapar. Jazbec. J. Slapar. Šarabon.

Keršič / kot domačini bodo ierali v Kr ižah /

EKIPA ŠPORTPLANA 1: B. Andrejašič, I. Por, S. Kert, T. Balder­man, J . Nadižar, P. Bevk (manjka J . Mulej) - Foto: J. Cigler

S A V A : T. Saje. A . Jesenko. B. Kne. P. Jenko. S. Voglar. M . Do-lanc. Rozman. Bradač /domač in i na igriščih Zarice/

M A R M O R I: Selak, S. Sokolov. J. Goršek. D. Čarman, Osovni-kar, Sočak, M . Selak. Debevc /domač in i na igriščih Poden v Šk. to-

Z A R I C A : Suhadolnik. Urh , Frelih. Remic. Smrdelj. Uranic. Fajfar. Jerala. Bajd /domač in i na igriščih Zarice/.

P I Z Z E R I J A P O L A N A : Ž. VVeiseisen. M . Milačič. B. Škofic. B-Urbane, U . Milačič. G . Jereb. B. Perhavc. Sintič / igrali bodo kot do­mačini na G o l n i k u / .

Prvo kolo se začne v sredo, 6. maja. V prvi ligi se srečajo: Šport' plan 1 : Sava. Jesenice 1 : Goln ik . Zarica : Tržič. Marmor I : Triglav ' Šenčur v drugi ligi pa so srečanja: Podbrezje : Podlipnik. Kres Jese­nice 2 in Marmor 2 : Športplan 2 . 0 J . Marinček

TURNIR V SMLEDNIKU MULEJU Smlednik, aprila - Zadnji aprilski vikend je K L U B K A N U priredil t* niški turnir z nagradnim skladom 50 tisoč SLT. Turnirja se je udele­žilo 32 igralcev, v finalu pa je Mulej premagal Jerasa (6:4. 7:6). 1* Kluba Kanu tudi sporočajo, da bodo v bodoče redno prirejali teniške turnirje in sicer zadnji vikend v mesecu. Prijave bodo sprejemali d° 20. v mesecu. • (vs)

TERAŽ IN BOHINČEVA NAJHITREJŠA V Boštanju pri Sevnici so v soboto. 2. maja. pripravili prvi bo-

štanjski tek. Lepo vreme in odlična organizacija T V D Partizan BO" stanj sta na tek po dolenjskem gričevju privabila kar 128 tekačev i " tekačic iz vse Slovenije. Ob pomoči številnih sponzorjev je tekmova­nje odlično pripravil znani gorski tekač Pavle Drobne i / Sevnice-Proga je bila dolga 14 km in je imela 200 m višinske ra/like. potekala pa je po razgibanem terenu od Boštanja pri Sevnici na Vrh nad Bosta' njem. V moški konkurenci je s prednostjo treh minut zmagal najuspeš­nejši gorski tekač Franci Teraž iz Mojstrane, pri ženskah pa Veronik* Bohinc iz Kopra. ,

Rezultati - moški - absolutno: I. I ranci Teraž (Petrol) 47:18. r; Branko Krajne (TS Gorenje) 50:26. 3. Mitja Šentjurc (Rimske Topi'; ce) 50:45. 4.' Brane Škobeme (Ceflev Celje) 51:10. 5. Vojko Dj l i r iCj (Petrol) 51:27. 6. Mi lan Ki rn (Hrastnik) 51:38.:. ženske - absolutno.'• Veronika Bohinc ( A K Koper) 58:28. 2. Heda Kotar (Bambus bar Tr­bovlje) 63:15. 3. Suzana Cesar (TS Gorenje) 66:20. 4. Mojca DrcmP** tič (Kranj) 67:5 7 . 5. Zvonka Bregar (AS Log - Boštajn) "I :30. 6. An** Pugelj (TS Gorenje) 75:37.. .• Lojze Kerštan

p G L A S O V A

STOTINKA S M U Č A N J E V A T E R P O L O

ZMAGOVALCI SLOVENSKIH POKALNIH TEKMOVANJ STROKOVNI SVET IMENOVAL SELEKTORJE

BOJAN NOVAK, NAJMOČNEJŠI ADUT SLOVENSKEGA BALINANJA

P R I Č A K U J E M M E D A L J O S S V E T O V N E G A Končala se je letošnja izredno dolga tekmovalna sezona v alpskem

Hučanju. Prva tekmovanja so se začela že 25. novembra, zadnje tekmo-v»nje pa j e bilo 15. aprila.

. Na skupnih slovenskih tekmovanjih so lahko nastopali samo ?jboljši tekmovalci, ki so si pravico nastopa pridobili na tekmova­

njih v regijah. Tako je na vsakem tekmovanju v otroških kategorijah .''stopilo po 60 deklic in 80 najboljših dečkov, pri starejših kategori-' " Pa tisti tekmovalci, ki imajo po pravilih pravico nastopa na med-

a r odnih - FIS tekmovanjih. Rezultati posameznikov na vsakem tek-0 v anju so točkovani od 1. do 35. mesta in sicer od 150 točk za 1.

'"esto do I točke za 35. mesto. Za skupno uvrstitev je upoštevano pol ^Jooljših rezultatov od števila izvedenih tekmovanj (na primer 8

e*movanj - 4 najboljši rezultati). Končni rezultati: Pokal Gorenjka - cicibanke letnik 1981, 1982: (3 tekmovanja v veleslalomu) I. Nika Brumen (Branik) 300 točk, 2. Lea Dabič (Bohinj) 255

Sfk. 3. Tanja Žer jav (Kr . Gora) 246 točk, 4. Darja Znidar (Bohinj) m točk, 5. Senta Hribar (Trbovlje) 231 točk.

Pokal Gorenjka - cicibani letnik 1981, 1982: (3 tekmovanja v veleslalomu) I. Uroš Zupan (Trbovlje) 300 točk, 2. Rok Salej (Fužinar) 285 3. Tahir Bisič (Sarajevo) 255 točk, 4. Jure Pogačar (Triglav) 243

^k, 5. Grega Brajevič (Branik) 216 točk. Pokal Radenska - mlajše deklice letnik 1977, 1980: (10 tekem - 4 veleslalomi, 3 slalomi, 3 superveleslalomi) 1. Andreja Gašper in (Blejska Dobrava) 855 točk, 2. Lea Hren

J^Petour) 798 točk, 3. Nina Makuc (Dolomiti) 749 točk, 4. Mateja l °lničar (Olimpija) 638 točk, 5. Zarja Čibej (Novinar) 615 točk..., 6.

a n a Dagarin (Triglav), 10. Maruša Krkoč (Bohinj). Pokal Radenska - mlajši dečki letnik 1979, 1980: (10 tekem - 4 veleslalomi, 3 slalomi, 3 superveleslalomi)

( B L Marko Zupan (Kranjska Gora) 729 točk, 2. Mitja Dragšič ° r anik) 705 točk, 3. Igor Kozlar (Branik) 675 točk, 3. Matevž Andrič

LN°vinar) 675 točk, 5. Peter Draksler (Triglav) 622 točk..., 6. Luka ? r e n (Alpetour), 7. Janez Poklukar (Bled), 8. Boštjan Križaj (Tržič),

I J' Rok Rakovič (Kranjska Gora). Pokal Gorenjka - starejše deklice letnik 1977, 1978: (12 tekem - 5 veleslalomov, 3 slalomi, 3 superveleslalomi, 1

smuk) L Špela Bračun (Alpetour) 960 točk, 2. Katarina Breznik (Dolo-891 točk, 3. Laura Maric (Dolomiti) 800 točk, 4. Tina Bogataj

Sfpetour) 791 točk, 5-. Lidija Bijol (Bled) 785 točk.... 10. Lidija Ben-C | f (Triglav).

Pokal Gorenjka - starejši dečki letnik 1977, 1978: (I I tekem - 5 veleslalomov, 3 slalomi, 3 superveleslalomi) 1. Dani Mattias (Vrhnika) 844 točk, 2. Grega Sredanovič (Jeseni-

J) 784 točk, 3. Marko Rataj (Branik) 750 točk, 4. Rok Smolič (Tri-slav) 744 točk, 5. Jure Uršič (Alpetour) 609 točk..., 6. David Primožič U r * i č ) , 7. Mitja Valenčič (Triglav), 10. Jure Podlipnik (Alpetour).

Slovenski pokal - mladinke in članice letnik 1976 in starejše: (8 tekem - 3 veleslalomi, 3 slalomi, 2 superveleslaloma) L Urška Hrovat (Olimpija) 681 točk, 2. Nataša Bokal (Alpetour)

b 6 0 točk, 3. Katjuša Pušnik (Črna) 539 točk, 4. Mojca Suhadolc (Vrh­nika) 477 točk, 5. Špela Pretnar (Bled) 425 točk..., 10. Maja Škrjanc '•ržič), I I. Alenka Dovžan (Jesenice), 14. Lea Ribarič (Alpetour), 15. H e t ra Pire (Jesenice), 16. Petra Pajntar(BI. Dobrava), 17. Nataša Bon-

(Triglav), 18. Andreja Valenčič (Triglav), 20. Vladoša Razinger Jesenice), itd.

Slovenski pokal - mladinci, člani letnik 1976 in starejši: (19 tekem - 8 veleslalomov, 7 slalomov, 4 superveleslalomi) 1. Aleš Brezavšček (Mojstrano) I 116 točk, 2. Gregor Gr i l c (Tri-

8'av) l()76 točk. 3. Jure Košir (Kranjska Gora) 1020 točk, 4. Matej Jo-^ an (Radovljica) 979 točk, 5. Uroš Pavlovčič (Mojstrana) 931 točk

Jernej Koblar (Bled), 9. Teodor Albreht (Kranjska Gora), 11. A n -a r ej Miklavc (Alpetour), 13. Primož Jazbec (Tržič), 16. Gregor Stoja-n °vič (Triglav), 18. Gregor Kraigher (Bled), 19. Robert Zan (Jeseni-Ce)< 20. Matjaž Stare (Bled)... itd.

Skupni ekipni vrstni red na pokalnih tekmovanjih: (Upoštevane so vse dosežene točke vseh tekmovalcev na pokalnih

Hovanjih) 1 1. SK Branik Maribor 14.361 točk, 2. SK Alpetour Škofja Loka '2.601 točka, 3. SK Novinar Ljubljana 9.295 točk, 4. ASK Triglav *ranj 7.733 točk, 5. ASK Kranjska Gora 6.519 točk, 6. SK Bled 5.640 $M, 9. SK Jesenice 4.797 točk, 10. SK Tržič 4.424 točk, 11. SK Rado­vljica 2.993 točk, 11. Š D Mojstrana 2.527 točk, 13. SK Bohinj 2.416 '0Čk, 14. TVD Blejska Dobrava 2.261 točk.

Ekipni vrstni red na državnih prvenstvih: (Upoštevane so točke vseh tekmovalcev, dosežene na državnih

p r v enstvih) . I. SK Branik Maribor 5.592 točk, 2. SK Alpetour Škofja Loka J'OO točk, 3. S K Novinar Ljubljana 3.806 točk, 4. A S K Triglav £ r anj 2.965 točk, 5. S K Olimpija Ljubljana 2.448 točk, 6. A S K pujska Gora 1.923 točk, 7. SK Jesenice 1.865 točk. 8. SK Bled 1.791 °/k, n . T V D Blejska Dobrava 1.357 točk, 12. S K Tržič 1.356 točk, 4- SK Radovljica 1.045 točk, 15. SK Bohinj 965 točk, 22. ŠD Moj-

s , f ana 451 t o č k . « J . Šolar

Kranj, aprila - V torek, 28. aprila, se je sestalo predsedstvo Vater­polske zveze Slovenije, na katerem so obravnavali program dela Stro­kovnega sveta zveze za sezono 1992. Predsedstvo je potrdilo predlog Strokovnega sveta o imenovanju selektorjev vseh reprezentanc.

Tomo Balderman je tako imenovan za selektorja članske repre­zentance, ki mora do 10. maja pripraviti program priprav in spisek 20 reprezentantov za akcije v letošnjem letu. Prvi reprezentančni na­stop bo na dvoboju z reprezentanco Avstrije v Kranju 4. in 5. julija na letnem kopališču Kranja. Od 30. julija do 1. avgusta je reprezen­tanca povabljena na mednarodni turnir na Malto, na katerem bi so­delovale reprezentance Malte. Anglije, VValesa, Švice, Egipta in Slo­venije. Sredi septembra pa je planiran še troboj med Švico, Avstrijo in Slovenijo, organizacijo troboja pa naj bi dobila Koper ali Kranj.

Dušan Lončarevič je imenovan za selektorja mladinske reprezen­tance, ki ima v letošnjem letu le en nastop, to pa je mednarodni tur­nir na Dunaju od 26. do 28. junija, na turnirju pa naj bi nastopile re-prezentace Avstrije, Belgije, Litve, Švice in Slovenije. (Program in spisek do 10. maja) Rado Cermelj bo vodil kadetsko in pionirsko re­prezentanco, nastop pa ga čaka na predtekmah 4. in 5. julija na dvo­boju članske reprezentance z Avstrijo, ko bo gostil pionirsko repre­zentanco Hrvaške. Povratni dvoboj ga čaka septembra na Hrvaškem. (Program in spisek do 10. maja).

Na predsedstvu zveze je bila za enakopravnega člana zveze spre­jeta nova članica, to je novoustanovljeni klub v Mariboru - V K Mar i ­bor. Zveza se je obvezala, da bo novemu klubu pomagala tako orga­nizacijsko kot strokovno.

Predsednik zveze Iztok Krašovec je seznanil vse navzoče, da je zveza že enakopravni član L E N (Evropska federacija), kar bo uradno potrjeno na konferenci L E N junija v Helsinkih.

Sprejet je bil koledar tekmovanj za leto 1992, vendar je predsed­nik zveze opozoril, da mora zveza do 15. avgusta prijaviti L E N - u po­kalnega in državnega prvaka za sodelovanje v evropskih pokalih. Prav tako je opozoril, da so kazni za nenastop na teh tekmovanjih, če se prijaviš izredno visoke, saj znašajo do 25.000 SFR. Tekmovanje v državnem prvenstvu bo letošnje leto potekalo v dveh ligah, s tem da se prva liga igra po ligaškem sistemu, druga liga pa se igra na štirih enodnevnih turnirjih in to v Kopru, Kranju, Kamniku in Maribo­ru. • J . Marinček

Ti K O Š A R K A

JEŽIČANKE PRVAKINJE, GORENJSKE EKIPE SOLIDNE Kranj, 30. aprila - S tekmo Apisa in Odeje Marmorja seje končalo slovensko košarkarsko prvenstvo tudi za ženske. Igralke Odeje Marmorja so dokazale, da sodijo v vrh slovenske košarke, zanes­ljivo so zmagale tudi v zadnjem obračunu sezone.

Naslov državnih prvakinj je osvojila ekipa Jezice, ki je zma­gala prav na vseh 28 tekmah državnega prvenstva. Bolj izenačen boj je bil od drugega do četrtega mesta. Slovenske viceprvakinje so postale igralke Kozmetike Afrodite, odlično tretje mesto pa so osvojile košarkarice Odeje Marmorja i / Škofje Loke. Č e t r t e na le­stvici so igralke Apisa, peto mesto pa je osvojila ekipa Kranja. V boju za uvrstitev od 7. do 12. mesta so se izkazale tudi košarkari­ce Oniksa Jesenic, ki so dosegle enega boljših rezultatov zadnjih let. Osvojile so osmo mesto in si v naslednji sezoni zagotovile igranje v 1. državni ligi. • (vs)

/<<- B A L I N A N J E

PORAZA RADOVLJICE IN TRATE Super liga Rezultati I. kola: Radovljica - S G P Gorica 6 : 1 1 , Skala - Brdo 7 : 10, Polje - Balinček 7 : 10, Sloga - Hrast 1 1 : 6 , Sovič - Trata 1 5 : 2 . I. liga Rezultati gorenjskih ligašev v I. kolu: Ž e l e z n i č a r - Primskovo 1 0 : 7 , Huje - Slavija 9 : 8. I. liga vzhod Rezultati gorenjskih ligašev v I. kolu: Partizan - Bistrica 10 : 7, Lesce -Mirna 7 : 10, Center - Trebeliško 7 : 10, 5. avgust - Zarja 11:6 , Čirče : Budničar 4 : 13. Loka 1000 je bila prosta. Rezultati gorenjskih liga­šev v II. kolu: Zarja - Čirče 11 :6 , Trebeliško : 5. avgust 2 : 1 5 , Mirna - Center (ni rezultata), Metalna - Lesce 9 : 8, Rogovila - A . Besednjak 13 : 4, Bistrica - Dolomiti 14 : 3. Loka 1000 - Virtus 10 : 7.

BOJAN NOVAK ZAČEL Z REKORDOM V prvem kolu slovenske balinarske super lige je odličen rezultat do­segel Kranjčan Bojan Novak, član balinčka iz Ljubljane, ki je v hi­trostnem zbijanju dosegel kar 40 točk, kar je slovenski rekord in eden najboljših rezultatov na svetu.

P R V E N S T V A Kranj, maja - Minuli konec tedna se je nova ligaška sezona začela tudi za balinarje v najmočnejši slovenski balinarski ligi, v super ligi. V njej igrata tudi dve gorenjski ekipi, Trata in Radovljica. Med približno osem tisoč registriranimi igralci pa je trenutno najmočnejši slovenski adut Kranjčan Bojan Novak, član balinarskega kluba Balinček iz Ljubljane. Bojan pa je tudi eden najboljših balinarjev v disciplini hitrostnega izbi­janja na svetu.

Še ne tako dolgo nazaj je bilo balinanje označe­no za rekreacijo "odsluženih športnikov", za šport starejših generacij. Z novimi, dinamičnimi igrami, pa je balinanje postalo predvsem šport za mlade. Kako si se ti odločil za balinanje?

"Moj oče je balinal že dolgo časa in on me je navdušil, da poskusim. To je približno šest let nazaj, ko sem bil star 15 let. Balinanje mi je bilo všeč in včlanil sem se v Športno dru­štvo Primskovo. Vse bolj sem bil navdušen in

kar naenkrat so se pokazali rezultati, napredek. Ze čez dve leti sem postal gorenjski prvak pri mladinskih posameznikih. Naslednje leto sem na republiškem prvenstvu za mladince osvojil peto mesto, nato pa sem bil še državni prvak. Na članskem prvenstvu v Ljubljani sem bil dva meseca kasneje v zbijanju drugi in zmagal v hitrostnem zbija­nju. Žal lani nismo mogli, zaradi znanih razmer, na svetovno prven­stvo v Francijo, čeprav smo bili dobri in smo računali na kakšno me­daljo."

Kako, da si s Primskovega prestopil k Balinčku v Ljubljano? "V Ljubljani so bili boljši pogoji, saj je dvorana, pa tudi /aradi

denarja. Balinček je pač, lahko bi rekel "privat" klub, saj ima Janez Kobal svojo dvorano in klub sam sponzorira. Tako dobim toliko de­narja, da lahko normalno treniram in se posvečam balinanju. Pogod­bo z Balinčkom imam še tri leta, potem pa se bom odločil, ali bom ostal ali pa bom morda šel kam drugam. Ponudbo imam i / Italije, vendar mi Italija ne ustreza zaradi jezika, hrane, mi ni všeč..." Letošnja liga se začenja, pred vami je tudi vrsta mednarodnih tekmo­vanj, pa svetovno prvenstvo v San Franciscu. Kaj si obetaš od sezone ?

"Maja se nam začenja liga. nato pa je zelo pomembno medna­rodno evropsko prvenstvo v Franciji do 23 let. To je ekipno tekmova­nje, na katerem upamo na eno od medalj. Najpomembnejši bo vseka­kor nastop na svetovnem prvenstvu, kjer mnogi od mene pričakujejo medaljo - in sam seveda tudi. Jaz se bom pač pripravljal, kot bo naj­več mogoče." Slovenska super liga je letos seveda zaradi novega načina tekmovanja organizirana čisto na novo. V njej je deset najboljših slovenskih ekip. Kako pa ocenjuješ konkurenco in kdo so favoriti?

"Favoritov v naši super ligi je več, vendar pa gotovo naš klub Ba­linček starta na prvo mesto. Dobra je tudi ekipa Skale na čelu s Po-žarjem in nekaterimi mladimi igralci. Računati je treba tudi na Brdo. pa še kdo lahko preseneti. Mis l im , da gorenjska predstavnika, Rado­vljica in Trata, nimata večjih možnosti za uvrstitev v vrh. V leh dveh klubih je precej starejših igralcev, igrajo pa se nove discipline, ki zah­tevajo veliko spretnosti in kondicije. V letošnjem tekmovanju imamo tudi dvokrožni sistem, kar pomeni osemnajst kol. Dostikrat igramo zaporedoma soboto in nedeljo, med tednom treniramo, lako da je l i ­ga kar naporna." Prav nove discipline pa zahtevajo veliko treninga. Koliko treniraš ti?

"Na dan treniram pet. šest ur. V tem času zmečem približno tri­sto krogel. Najprej treniram na igrišču, nato pa še tečem pet kilome­trov." Kakšni pa so pri nas pogoji za treniranje?

"V Ljubljani so tri pokrite dvorane: Šiška, Zarja in Balinček. T i klubi imajo gotovo več možnosti za napredek, kot ostali, ki pokritih dvoran nimajo. Tako lahko treniramo tudi pozimi, čeprav ne toliko kot poleti, saj moramo počivali /aradi naporne letne se/one. Mis l im , daje ravno dejstvo, da na Gorenjskem ni pokrite dvorane /a balina­nje vzrok, da gorenjski klubi niso še boljši. Treningi v Ljubljani so zamudni, precej stanejo." Kaj pa tvoji načrti?

"Upam, da se bodo na Gorenjskem uredili pogoji za normalno treniranje in da bom po preteku pogodbe pri Balinčku prišel nazaj, Seveda ostaja ponudba i / Italije, kjer sem trenutno vreden 40 do 50 tisoč mark na leto, vendar pa se zaenkrat za lo še ne bom odločil. Tu­di pri Balinčku imam plačane treninge in tekme, česar marsikateri igralec pri nas, tudi v drugih športih, nima Zaenkrat sem, lahko re­čem "profesionalec" balinar v Sloveniji in upam. da bom to tudi ostal, če bom le treniral." • V. Stanovnik

;^ Agromehanika Hrastje 52 a ^ 064/324-033, 324-034

Charles Webb 21

DlPLOMIRf iNEC

Prevedle kranjske gimnazijke pod mentorstvom prof. Mihe Mohorja

"Zato ker izg ledaš obupno utrujen." r , "Po jd i no v posteljo," je rekel g. Braddock. " Z Benom bi se

^ nekaj minut pogovarjal ." (j G a . Braddock je za trenutek obstala, potem pa odš la iz so-

" B e n , kaj misl iš o teh r e č e h ? " je rekel oče . " O katerih r e č e h ? "

j " M i s l i m , ali si ... si sedaj kaj bolj pripravljen, da se ustal iš *ačneš mirno ž ive t i ?"

Pokimal je.

" S i res?" "Ja ." "Torej , kakšn i so tvoji nač r t i ? Misl iš jeseni nadaljevati

s š t u d i j e m ? " " N e . " G . Braddock se je namršč i l . "Zakaj ne?" je rekel. " O č k a , o tem sva se že vse pogovor i la ." "Še kar ... še kar želiš p o u č e v a t i ? " "Tako je ," je rekel Benjamin. Segel je po mleku. " N o , i m a š k a k š n e n a č r t e ? " " Imam." " M i lahko poveš , kakšn i so?" "Nameravam se umir i t i , " je rekel Benjamin. "Nameravam

se sprostiti in se umi r i t i . " " D o b r o , " je rekel oče . "Vesel sem, da te slišim tako govori t i .

N a m e r a v a š malo pohajkovati okrog h i še . " " Č i s t o tako." "Jasno," je rekel oče . "Spoč i j se. Pokliči k a k š n o dekle, ki bi

te rado vide lo ." "Saj nameravam." " D o b r o , " je rekel g. Braddock. Sedel je na stolu nasproti

njega, medtem ko je Benjamin pojedel s endv ič in popi l kozarec mleka. Nekajkrat je s pogledom ošvrkni l Benjamina in se zopet zazrl v tla. " B e n ? " je k o n č n o dejal.

" K a j ? " " Z d i se ... zdi se mi , da so te nekatere stvari malo razočara ­

le?" "Ža l mi je." " S i r a z o č a r a n ? A l i si le utrujen?" Benjamin je vstal in si z laketjo obrisal usta. " N e vem, kaj

sem, očka , in mi je pravzaprav čis to vseeno," je rekel. "Opros t i m i . " Odkoraka l je iz sobe, se povzpel po stopnicah navzgor in odše l v posteljo.

D v a dni po vrnitvi s potovanja domov seje Benjamin zaple­tel v afero z go. Robinson . Povečer ja l je s svojima s t a r šema , nato pa odšel gor v svojo sobo, se oprhal in obr i l . Potem ko je zloščil svoj najboljši par čevljev, se oblekel in si zavezal kravato, se je vrni l k s t a r š e m a in j ima povedal , da odhaja na ogled koncerta v Los Angeles. Nato se je vsedel v svoj avtomobil ter se odpeljal proti hotelu Taft.

Hotel Taft je stal na hribu enega boljš ih predelov mesta. Ši­roka cesta se je v i la mimo ogromnih bogatih hiš do vrha hriba, kjer je stal nadvoz z napisom " H o t e l Taft", vod i l a podenj ter na­to zavi la proti hotelu. Benjamin je počas i zapeljal skozi podvoz ter nato po dolgem dovozu prav do stavbe. K m a l u je moral upo­časni t i in se postaviti v vrsto avtomobilov. V glavnem so j i h voz i l i šoferji in se ustavljali pred vhodom, kjer je vratar gostom odpira l vrata. K o seje Benjamin pripeljal do vhoda, seje pred avtom po­jav i l s t režnik in mu odpr l vrata.

" H v a l a , " je rekel Benjamin in izs topi l .

Gostje Benjaminovih let so hod i l i skozi razsežen paviljon do hotelskih vrat. Nekaj fantov je nosi lo obleke, a večina je bi la o b l e č e n a v poletne smokinge, č rne h lače in bele površn ike . Neko dekle v svet l ikajoči se beli obleki in z orhidejo na enem izmed za­pestij je s svojim spremljevalcem pod roko vstopilo v hotel. Be­njamin j ima je s ledi l . Takoj za vrati je stal mošk i , se mu nasmeh­ni l in mu z roko pokazal preko veže .

" G l a v n a plesna dvorana," je dejal. " K a j ? " "Ste povabljeni na Singlemanovo zabavo?" " N e , " je rekel Benjamin. "Potem pa oprostite."

GORENJSKI G L A S • 14. STRAN M A L I O G L A S I , O B V E S T I L A Torek, 5. maja 1992

• flin^'ilL^MIIB« MALI 0CLI1SI Naroč i la za objavo sprejemamo vsak dan od 6.30 do 17. ure osebno v oglasnem oddelku (Bleivveisova 16 v Kranju) ali po telefonu 217-960, 218-463 in 211-860. Besedilo V a š e g a s p o r o č i ­la lahko poš l j e t e tudi po telefaxu (215-366 ali 213-163). Objave za torkov Gorenjski glas sprejemamo do ponedeljka do 12. ure, za petkovo števi lko pa do četrtka do 12. ure. Sodelujte z nami -uspeh bo V a š !

KMETOVALCI - SADJARJI POZOR! Velika izbira in ugodne cene zašči tnih sredstev kmetijske me­hanizacije, traktorskih gum in akumulatorjev v trgovini Kmeč­ki stroj Škofja Loka. V nedeljo, 10. 5., veliki kmetijski sejem od 9. do 14. ure. Pokličite 622-575, 631-497.

O p r a v i č i l o V prvomajski številki smo pri čestitki škofjeloške obč inske skupšč ine pomotoma uporabili stari grb, ki š e nosi napis Jugoslavija. Naročniku in bralcem se opravičujemo!

Ekonomska propaganda ČP Gorenjski glas

^| Agromehanika Hrastje 52 a ^ 064/324-033, 324-034

V Prvim desetim bralkam oz bralcem Go­renjskega glasa, ki boste jutri (v sredo, 6. maia) ob 9 uri poklicali na naš teleton (064 ) 218-463 m pravilno odgovorili na vprašanie, bosta Društvo prijateljev m mi­neralov m fosilov Tržič ter Zavod za kulturo m izobraževale Tržič podarila po eno dru­žinsko vstopnico za ogled Iftoinja Medna­rodne razstave mineralov in fosilov v Osno­vni šoli Bistrica pri Tržiču (na ogled bo v sobolo. 9, maia. ter v nedel|o, 10 maia) Nagradno vprašanj KATERA PO VRSTI JE LETOŠNJA MEDNARODNA RAZSTAVA MINERALOV, FOSILOV IN NAKITA V TR2l-

RoSteO I M E W S

D ! S P L A V

v centru Kranja Naročila tel.: 325-534

© J E L O V I C A

J o M E H G L A S

NUJ VEH-MAJ Pesmi za mesec maj 1. Cvet pod planinami - ansambel Nagelj 2. Kamniški hlapon - ansambel Slovenski kvintet 3. Nasvidenje prijatelji - ansambel Štajerskih sedem 4. Rdeči cvet - ansambel Beneški fantje 5. Vsi na ples - ansambel Mihelič

NAJ VIŽA je na sporedu vsako nedeljo ob 11. uri v oddaji Po domače na kranjskem radiu, ponovitev ob sredah ob 10. uri!

KUPON št. 1 • MAJ Skladba Ime in priimek Naslov

Predlog za junij

® 2 1 7 - 9 6 0

» S A T E X « TV satelitski sistemi

S U P E R C E N E -Plačilo na 8 ali 12 obrokov Tel.: 48-570

OSTALO APARATI STROJI Prodam gradbeno DVIGALO KD, 200 kg. s pripadajočo opremo, « 421-850 po 16 uri 5462 Prodam OBRAČALNIK Sip 220, GUMI - VOZ in črno belo TELIČ­KO Vrtna pot 1, Voglje. « 49-076

5476 OVERLOCK znamke Rinoldv, pet nitni in SINGER (skrivni šiv), indu­strijski, nujno prodam, 421-666

5493 TELETEKST GORENJE, cena samo 5.700 SLT. Možnost plačila na 2 obroka. RTV servis ORBITER; <S? PRIDELKI 216-945 od 12 - 16 ure. 5529 Poceni prodam črno beli TELEVI­ZOR, dobro ohranjen. Ogled vsak dan - osebno. Frankovo naselje 72, Šk. Loka. 5555

Ugodno prodam nov 80 literski BOJLER, ležeč, «g 213-197. 5502 Prodamo PRIKOLICO Adria, ohra­njeno, s predšotorom in vso notra­njo opremo, za 15.000 SLT. Prikoli­ca je v kampu Zelena laguna v Po­reču v nevoznem stanju. Pisne po­nudbe pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Delavska univerza Vik­tor Stražišar Jesenice, 64270 Jese­nice, Trg Toneta Čufarja 1. 5549

Prodam KROMPIR za krmo, Mihe­lič, Podbrezje 16 5464

Prodam jedilni, semenski in drobni KROMPIR, « 401-167 5530 Prodam SENO, OTAVO in DRAVA. Hrib pri Zmincu 6, Škofja Loka.

5533 Prodam seno, « 79-052 5538 Prodam SENO in OTAVO. Remic, Pšenična polica 10. 421 -127

5543 Prodam semenski KROMPIR Desi-ree in Erla. Okroglo 6, Naklo. « 47-764 5544

POSESTI GOZD s površino 1.05 ha., z lesno zalogo 410 kvad. m. ( 2/3 iglavci ), starost 70 let, v neposredni bližini kamionske ceste, prodam, "S? 064/620-843. 5470 Zasebno podjetje najame večji PROSTOR za skladišče v Bohinju ali bljižnji okolici, ponudbe na « 52-303 od 14 do 17 ure. 5497 Prodam GARAŽO v garažni nisi v Vrečkovi ulici, « 212-366 5517

Prodam 44-129

SENO in OTAVO, 5469 PRIREDITVE

CR. MATERIAL Prodam smrekov OPAŽ, neposu-šen, z dostavo, cena 300 SLT kvad. m., g 063-760-686 5457 Streešno OPEKO Dravograd, Tra-janka, malo rabljeno, 2000 kom prodam. • » 061/841-379 5473 Prodam LATE (rimeljne), 4x5 cm, Kalan. Suha 4, Kranj. 5531 Prodam 2.5 kub. m. hrastovih PLO­HOV, Dolhar, Kuraltova 14, Šenčur

IZOBRAŽEVANJE Uspešno INSTRUIRAM matemati­ko in fiziko za osnovne in srednje šole. • » 311-471 5557

LOKALI V najem vzamem PROSTOR za mirno o b r t , « 218-210 5467

KOLESA Prodam 2 leti star MOPED ATX 50. •g? 58-118 5480 Prodam MOPED Avtomatik. « 632-265 5486 Prodam MOTOR na 3 prestave, « 77-689 5523 Poceni prodamo KOLO Junior, « 216-898 5545

OBVESTILA ARMAL PIPE po nizki ceni, flp 801-166 5537

OBLAČILA Prodam belo obhajilno OBLEKO, « 422-109 5466 Prodam novo lovsko OBLEKO, šte­vilka 52, po zelo ugodni ceni. ® 422-135 5499

Prodam 68-522

SENO, « • 68-479 ali 5471

P R I J A V N I C A -

Z A D E T E K V P E T E K Prijavljam se za kviz Zadetek v petek na Radiu Žiri: v stu­diu - preko mojega telefona št Moj naslov: (obkrožite želeni način sodelovanja v kvizu in pošljite na dopisnici na RADIO ŽIRI, 64226).

S K O F J A L O K A . Spodnji trg 38

Prodam SENO, Jan, Višelnica 5, Zg. Gorje. 5472 Prodam SENO. Plajbes, Križe, Pot na Močila 11. 5487

Prodam SENO, j j 421 -020 5491 Prodam semenski KROMPIR jerla, « 45-368 5503 Prodam SENO, Kropivnik, Pšata 3, Cerklje. 5525

Poceni GLASBO za ohceti in zaba­ve nudi trio. « 421 -498 5548

POZNANSTVA Upokojenec - vdovec IŠČE gospo­dinjo, vdovo do 60 let, nekadilko, voznico, kajžico imam pri Kranju. Šifra: VOZIM, NEKADIM 5474

RAZNO PRODAM Prodam osebni avto JUGO 45, le­tnik 1982 in starejšo HARMONIKO Beas. Gomilar, Podhom 33, Zg. Gorje 5520

OTR. OPREMA STANOVANJA Izdelujemo in prodajamo otroške STOLČKE z mizico, za starost od 6 mesecev do 7 let. « 57-313 4585

Naša kuhinja je precej razgibana. Šef kuhinje gospod Hom išče podporo na področju A LA CARTE in BIFEJA nekoga kot vodjo kuhinje. To je obenem tudi priložnost za stremečega, izkušenega kuharja a la carte, da se naprej izobražuje in dela v kuhinji, kjer je želja gosta v središču pozornosti. Delovni teden traja 5 dni. Po želji vam nudimo tudi stanovanje. Pogoj je dobro znanje nemščine. Predstavitev ob petkih, sobotah, ponedeljkih ali torkih med 9. in 12. uri, ali po telefonu: 9943-463-511660,gospod Musil ali gospa Schator.

ROMANU KH0TEL MUSIL, 10. - Oktober - Strasse 14, 9020 Celovec

Zamenjava 2 - sobnega STANO­VANJA na obali za manjše v Kra­nju, plačilo po dogovoru, 'S? 214-031. 5459 Najamem STANOVANJE na rela­ciji Bohinj - Radovljica - Jesenice, « 77-636, torek in sredo po 19 uri.

5501 Oddam 326-161.

GARSONJERO, 5504

Prodam 3 - sobno STANOVANJE 70 kvad. m. v Šorlijevem naselju, g 214-524 5526 Zamenjam 1 - sobno STANOVA­NJE na Planini III za večje, ® 326-062 5539 V najem oddam opremljeno GAR­SONJERO, 1 letno predplačilo v DEM, na Planini. Šifra: KRANJ

5546 Nudim SOBO v Kranju za pomoč v gospodinjstvu, flf 214-925 5554

STAN. OPREMA Prodam rabljene, 2 x zavite, lesene smrekove STOPNICE, « • 622-667

5468

STORITVE

ZADETEK V PETEK IMP Livar d. o. o. Ljubljanska cesta 43, Ivančna Gorica

N a podlagi sklepa upravnega odbora podjetja I M P L I V A R d.o.o. I v a n č n a G o r i c a z dne 8. 4. 1992 objavljamo

JAVNO DRAŽBO naslednjih osnovnih sredstev: N a z i v osn. sredstva leto izdelave kos z ače tna cena/kos 1. M e š a l e c speedmullor • 100.000 S L T

(brez motorja) . 1978 2 2. Iztresalna reše tka 1979 1 3. Vibrator za iztr. reše tko 1 4. H l a d i l n i k zraka VT-stopnja 1981 1 5. H l a d i l n i k zraka NT-stopnja 1981 1 6. Elektromotor 380 V 280 k W 1977 1 7. Elektromotor k zap. št. 1 / 1

100.000 S L T 350.000 S L T

41.250 S L T 34.150 S L T

700.000 S L T 190.000 S L T

Osnovna sredstva si lahko ogledate 7 dni pred javno d r a ž b o od 7. do 14. ure v podjetju I M P L I V A R . Javna d r a ž b a bo 20. maja 1992, ob 12. uri v prostorih I M P L I V A R Ivančna G o r i c a , Ljubljanska 43. N a javni d ražb i lahko sodelujejo pravne in fizične osebe, k i bodo dve uri pred licitacijo vp lača l e 10 % varšč ino od začet­ne cene na žiro r ačun št. 50130-601-57364 ali pri blagajni I M P L I V A R . Kupec mora plačat i celotno kupnino v roku 8 dni po javni d r a ž b i , sicer varšč ina zapade. Navedena osnovna sredstva prodajamo po sistemu "videno - kupljeno". Kasne j š ih reklamacij ne bomo upoš teva l i . Prometni davek plača kupec. Z a informacije kličite tel. št. (061) 783-140, int. 40.

Avto šola JURE v Kranju in Tržiču

Organiziramo tečaj CPP A in B kategorije 18. 5., ob 18. uri

Izkoristite ugodnosti, ki vam jih nudi Avto šola JURE

Inf. po telefonu: 241-480 ali 51-864

Po ugodni ceni vodim POSLOVNE KNJIGE obrtnikom, « 41-329 „

5458

Iščem dvo tedensko POMOČ vgp' spodinjstvu v Spodnjih Gorjah. fra: SP. GORJE 5516

Skupina prevzame vsa ZIDARSKA in FASADERSKA DELA, delamo kvalitetno in poceni. Oglasite se na 325-672 55j9 RTV - servis ORBITER vam nudi popravila na domu za TV GORE' NJE, ISKRA, ostale aparate popra­vimo v delavnici na Oprešnikovi 82 od 12-16 ure, « 216-945 5527 Opravljam ZIDARSKA DELA kvali­tetno in hitro. Garancija 2 le*1-Oglasite se na naslov: Zorč Jožko, Gasilska 4, 64280 Kranjska Gora

5547

VOZILA DELI Ugodno prodam nova srednja BLATNIKA ( plastična ) za Opel Kadeta, letnik 1976/1977, % 312-037, zvečer. 5475 Po delih prodam JUGO 45, ZA­STAVO 101, R 4 TL, « 43-407

5508

VOZILA Ugodno prodam FIAT 126 P, letnik 1981, registriran do 9/1992. Ogle«' v soboto in nedeljo. Plemelj, Bo-hinjska Bela 137 519« Ugodno prodam SUNBEAM 1600, letnik 1976 in FIAT 126 P, letnik 1979, « 75-491 5404

60, letnik 5456

Prodam JUGO Koral 1 9 8 9 , « 061/841-558.

KROVSTVO, stavbno KLEPAR-STVO, PLESKANJE žlebov, ter na-puščev in vse vrste izolacij, opra­vljamo pod garancijo. « 061/110-089 2557 SENČILA BLED - Po ugodnih ce-nah vam nudimo izdelavo, monta­žo in servisiranje ŽALUZIJ, LA­MELNIH ZAVES, ROLET in platne­nih TEND. Inf. na « 77-996, fax 76-107 3726 BELJENJE z apnom, jupolom, PLESKANJE in POLAGANJE TA­PET. Hitro in kvalitetno. HT 403-242 4034 Po konkurenčnih cenah ČISTIM talne obloge, oblazinjeno pohi­štvo, steklene površine in AVTO-SEDEŽE.flr 632-437 4323 PIŠUAR SERVIS TV - VIDEO -AVDIO, kvalitetno popravilo na­prav VSEH PROIZVAJALČEVI Smledniška 37, Kranj .« 323-159

4338

VILLACH Tiesse

7 . - 1 0 . m a j a

1 9 9 2 Brauhausgasse (nasproti Villacher Brauerei) Razstava: vsak dan od 10. do 18. ure Zabava z glasbo in zabaviščni park do 24. ure Četrtek, 7. maja otvoritev ob 11. uri v šotoru za zabavo. Igral bo "Swing-Trio" pod vodstvom mag. Vvalterja Schneiderja Petek, 8. maja dopoldne: prosti vstop za razstavo "Dan odprtih vrat" v beljaški pivovarni - Villacher Brauerei Ves dan: kmečka tržnica Sobota, 9. maja dopoldne: prosti vstop za razstavo "Dan odprtih vrat" v beljaški pivovarni - Villacher Brauerei Nedelja, 10. maja, ob 15. uri koncert ob dnevu mamic (hala 1) Talenti prihodnosti se predstavljajo. Vodstvo: Mag. Vvalter Schneider VSAK VEČER: Prosti vstop v šotor za zabavo in zabaviščni park Schow -program v "Radio -Karnten - Stadl"

V€SS€

BELJAK

0 r ek , 5. ma ja 1992 M A L I O G L A S I , O B V E S T I L A 15. STRAN • GORENJSKI G L A S

pr0v RENAULT Traficc, letnik 1985,

• dam ali zamenjam za drugi av-^ 063/760-686 5460

[odamnevozen FIČO, ^ « 215-447

lahko po 5465

Cr°.dam z 750 SC, l km. « 65-824

prevoženih 5477

d^L a m 1 2 5 p- neregistriran, po Ieilr> ali celega, letnik 1978. Kavrin - ^ T A v g u s t a 7, Kranj. 5479 1 U q 0 55, letnik 1991, prodam. «

5483 4 letnik 1978, neregistriran, v .,em stanju, prodam za 350

328-616 po 15. uri 5485 r°dam~FIČO 750, letnik 1976, re-

Jlstfiran do decembra 1992, « S ' 2 5 7 _ 5490

126, letnik 1979, registriran .Jo leto, solidno ohranjen, pro-a r T l za 900 DEM. Odlično ohra-

Okrepčevalnica SOČA v Tolminu, takoj ZAPOSLI prijazna dekleta za strežbo v Pizzeriji, lahko tudi zače­tnice brez izobrazbe. Stanovanje in hrana sta priskrbljeni. Dober za­služek. Delovni čas po dogovoru. « 065/81-489 5488 Dnevni bar PRIMADONA Trebija, redno ZAPOSLI mlado simpatično in vestno dekle za strežbo. Hrana in stanovanje lahko v lokalu, OD po dogovoru, « 064/43-402. 5492 Kvalificiranega ELEKTRIKARJA ta-koj zaposlim,« 43-133. 5495

Ž I V A L I

Nudim honorarno « 324-505

ZAPOSLITEV, 5512

f lAf

prvi in zadnji del 101 COM-I, W T prodam, « 061/612-918,

5506 ^dam ZASTAVO 101, letnik ^ r e g i s t r i r a n do aprila 1993^«

,gdam LADO Karavan, « 801-128, po 10 uri.

5507 letnik 5532

Iščem komunikativne OSEBE z lastnim prevozom za honorarno D E L O , « 622-609 5514 Kako ZASLUŽITI 30.000 SLT v dveh dnevih? Če ste bistri, motivi­rani, zagnani, stari od 20 do 40 let in pripravljeni delati ob sobotah in nedeljah, pridite v Hotel Craina v Kranju v sredo 6.5. 1992 ali v četr­tek 7.5. 1992 ob 16 uri. 5524

prak-5541

Zaposlimo KV KUHARJA, so. « 49-259

r0dam R4TL, letnik 1982, registri-m d 0 31.12. 1992, cena po dogo-

« 77-381 od 13 - 19 ure, pg*dan, Alda 5535

r°dam Z 128, letnik 1987, registri­r n o aprila 1993, prevoženih cfOOO km. Može, Cankarjeva 16, v!H?vljica. 5540

to RU Leone 1.6 10/1989 ugod-prodam. Pogačar, Alpska 7,

N . « 76-524 5550 /fdam Z 101, letnik 1981. Cena 8 ]

l 0 0 DEM. Reg. 21. 5/92. « 5556

Z A P O S L I T V E is*""—"

cem izvajalca za gradnjo STA-J °vANJSKE HIŠE, K + P + M v Ozdu Martuljku do tretje gradbe-

<u/ a z e Vse informacije za popis rJ?! in za gradnjo dobite na « ,'/823-119, vsak dan od 19 do 21 ^ 5420 ^emo več NATAKARIC in deklet ^Pomoč v strežbi. Restavracija I -vanj, Bled. Cesta svobode 9. formacije osebno vsak dan po

uri. 5481 dober prodajni ARTIKEL iščem

^STOPNIKE (ce), možnost redne . Poslitve in napredovanja, posku-

" e . ne bo vam ž a l « 621-416

Zaposlim KUHARJA ali KUHARI­C O « 311-291 5551 GORENJSKI GLAS v sodelovanju z zavodom za zaposlovanje obja­vlja preglednico potreb po delav­cih oziroma prostih delovnih me­stih. Napisana je na osnovi urad­nih prijav gorenjskih organizacij in delodajalcev. Bralce obveščamo, da smo pri tem upoštevali zlasti tale načela: a/ vključili smo samo mesta, za katera so organizacije in delodajalci izrazili željo po sodelo­vanju z zavodom, b/ zapisali le na­zive poklicev, pri čemer lahko kan­didati preberejo vse ostale po­membne podatke na oglasnih de­skah zavoda v vseh gorenjskih ob­činah (o številu delovnih mest, or­ganizacijah in delodajalcih pogojih za zasedbo in podobno); c/ upoštevali le nove prijave aktu­alne na dan objave, kar pomeni da je celotna slika razvidna iz izvirne preglednice, objavljene v prosto­rih zavoda. Opozarjamo tudi, da kandidate izbirajo organizacije ozi­roma delodajalci; zavod za zapo­slovanje pri tem nima nobenega neposrednega vpliva. Radovljica: FRIZER za ženske, ZDRAVNIK. Iskalce zaposlitve hkrati obvešča­mo, da lahko pri nas pregledajo še objave za začasna in občasna dela - kakor nam jih pač sporočajo uporabniki. 5553

Z A H V A L A

Zakaj usoda posega tja, kjer je najmanj potrebna. Vzame ti tisto, kar si imel najraje '" '/ pustil pusto osamljenost. Polno spominov.

Ob boleči izgubi dragega moža, sina, brata, strica in svaka

F R A N C A M E R T L J A se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, delovnemu kolektivu SAVA Kranj, A M D Podnart, organizaciji ZB NOV Radovljica in Črnivec, pevcem bratom Zupan, vsem društvom, še posebej gasilskemu za izrečena so-*8jja, podarjeno cvetje, spremstvo k zadnjemu počitku in po­slovilne besede ob grobu. Hvala za zaigrano Tišino. Zahvala tudi zdravstvenemu osebju bolnišnice Jesenice, duhovnikom *a lep pogrebni obred in vsem, ki ste nam v teh težkih trenut­

kih stali ob strani.

Vsi njegovi

Brezje, Mošnje, Radovljica, 28. aprila 1992

Z A H V A L A

Ob slovesu od našega očeta, starega očeta in brata

J O Ž E T A J E N K A iz Spodnjega Brnika

se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znan­e m in sodelavcem za darovano cvetje in denar za maše in 'Zrečeno sožalje. Hvala tudi številnim gasilcem za sprem­n o na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo gospodu U p n i k u za pogrebno mašo, pevcem za ganljive pesmi, Jo-* e t u Lampetu za poslovilni govor, Vinku Janežiču, ki je Pogrebno slovesnost sklenil z zaigrano Tišino in Jožetu

S inku za požrtvovalnost .

Vsi njegovi

Komenda, 30. aprila 1992

JARKICE rjave in PETELINČKE, plemenske, prodam. Zgoša 47/a, Begunje. 5453 Prodam ČEBELE, Trstenik 9, Gol­nik. 5455 Prodam KRAVO, Krivec, Šentur-ška gora 12, Cerklje. 5461 PSE mladiče pasme Springer špa-nijel, odličnih staršev, ugodno pro­dam. « 47-532 5478 Prodam TELIČKO simentalko, sta­ro 8 tednov « 68-625 5482 Prodam TELICO s prvim teletom ali po izbiri. Lotrič, Jamnik 3, Zg. Besnica. 5484 Prodam SIMENTALCA 20 dni sta rega ,« 217-033 5489 Prodam dve TELIČKI simentalki, stari 14 dni do 4 tedne. Zg. Bitnje 18, Žabnica. 5496

FLAT COATED RETRIEVER, mladi­če vrhunskih staršev, ugodno pro­damo. Kopališka 5, Radovljica, « 76-806. 5500 Oddamo PSIČKO LABRADORKO, staro 2, meseca, informacije na « 215-586. 5509 Propdam ODOJKE za zakol ali za nadaljno rejo, cca 25 kg. Britof 79

5510 Prodam bela pritljilova PUDLJA z rodovnikom, odličnih staršev, sta-ra 9 tednov, « 323 165 5511 Prodam belo obhajilno OBLEKO za deklico (višina 140 cm), « 632-286 5513 Kupim LESIJA, « 061/824 127

5515 Prodam brejo TELICO ali zame­njam za kravo po telitvi, Vevar, Gorice 3, Golnik 5522 Prodam dva BIKCA simentalca, stara 2 in 7 mesecev. Polšica 11, Zg. Gorje. 5542

V SPOMIN Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, smrt te vzela je prerano: a v srcih naših boš ostal. Utihnil je tvoj glas, obstalo je srce, ostali so le sledovi pridnih rok. Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi upanja, trpljenja bolezen je bila močnejša od življenja.

Jutri mineva žalostno leto, odkar nas je za vedno zapustil dra­gi mož, oče, brat, stric in svak

F R A N C I N D I H A R Vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov grob, iskrena

hvala. Vsi njegovi!

Tatinec, 6. maja 1992

Z A H V A L A V 99. letu nas je zapustila dobra mama

F R A N Č I Š K A R O Z M A N rojena Perčič

Od nje smo se poslovili 18. aprila v Šenčurju. Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, znancem, prijateljem za izrečena sožalja, posebej pa botram Lojzki in Mirni, le­po se tudi zahvaljujemo g. župnku iz Hrastja, g. Dekanu iz Šenčurja za lep pogrebni obred, lepa hvala pevcem iz Naklega. Vsem skupaj lepa hvala za darovano cvetje in

sveče, hvala dr. Peganovi za zdravljenje. Vsi njeni

Prebačevo, H rastje, Praše

Z A H V A L A Ob boleči izgubi drage žene, mamice, stare mame, tašče, sestre, tete in snahe

F R A N C K E

K L E M E N Č I Č rojene Studen

se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ji darovali cvetje in iz­rekli sožalje. Iskreno se zahvaljujemo kolektivom Chemo Kranj, I KOS Kranj, Alpetour Škofja Loka za pomoč . Za­hvaljujemo se tudi g. župniku za govor in pevcem iz Na­

klega. Vsem še enkrat iskrena hvala. Mož Franc, sinova Tomaž in Drago z družinama in ostalo

sorodstvo

Cegelnica, 23. aprila 1992

Z A H V A L A

Ko ugasne življenje. ostane samo še tiha - tiha žalost. Odšel si dragi moj Franci, za vedno, s teboj odšel je del mojega življenja. del najlepših spominov. Zahvaljujem se ti za vse.

Vsem, ki ste dne 14. aprila 1992 v tako velikem številu poslednjič pospremili mojega dragega, pokojnega moža k

večnemu počitku

F R A N C I J A S I L E dipl. elektr. ing. iz Kranja

se mu poklonili v spomin, darovali cvetje, izrekli sožalje. Vsem in vsakemu posebej prisrčna hvala.

V imenu vsega sorodstva, žena Jožica

Kranj, Ljubljana, Anglija, Švica, Innsbruck, Radovljica

Z A H V A L A

Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in tete

M A R I J E F A B J A N rojene Leben

se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem Iskre in Z V Z G Kranj za podarje­no cvetje, izrečena sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala tudi dr. Jerajevi in med. sestri Ča-deževi za p o m o č v času bolezni. Lepa hvala tudi g. župni­ku za pogrebni obred in pevcem iz Stražišča za zapete ža-

lostinke. Vsem še enkrat najlepša hvala!

Vsi njeni

Orehek, Mlaka, Stražišče, 23. aprila 1992

Z A H V A L A

25. aprila 1992 smo se poslovili od našega dobrega moža. očeta in dedka

I Z I D O R J A J A G A R I N C A

iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in dobrim sosedom za nesebično pomoč v času njegove bolezni in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje. Posebna zahvala zdravstvenemu osebju Kranja in Gol­nika, pevcem društva upokojencev ter gospodu župniku za

lep pogrebni obred. Se enkrat vsem hvala!

Žena Angela, hčerka Anica z Milanom, sinova Karel z družino in Adolf

Z A H V A L A

Ob izgubi drage mamice in žene

D A N I C E C E P I N se v globoki žalosti iskreno zahvaljujemo za darovano cvetje in tolažilne besede vsem, ki ste nama stali ob strani v teh težkih trenutkih in jo pospremili na njeni zadnji po­

ti. Hvala tudi g. župniku za lepe poslovilne besede.

Ž A L U J O Č I : sin David in mož Oto

Gorice, 29. aprila 1992

Z A H V A L A

Ob smrti naše mame, babice in tašče

V E R E B O G A T A J se iskreno zahvaljujemo vsem. ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem, znan­cem in sodelavcem podjetja T E R M O ter ISKRI - S U K A L A za i/rečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebej se za­hvaljujemo pevcem /a zapete žalostinke, govorniku za poslo­

vilne besede in gospodu župniku za pogrebni obred.

Sin Brane in hčeri Jožica in Vera z družinama

Frankovo naselje, 23. aprila 1992

Z A H V A L A

S cvetjem in petjem smo pospremili na zadnjo pot ljubo mamo

P A V L O P O D J E D rojeno Valant z Bleda

Vsem, ki ste nam z izrazi sožalja, besedo in spominom na ma­mo lajšali bolečino, ji poklonili cvetje in sveče, se iskreno za­hvaljujemo. Posebej hvala zdravnikom in osebju Kardiolo­škega oddelka bolnišnice Jesenice, dr. Borutu Rusu za dolgo­

letno zdravljenje in pevcem bratom Zupan.

ŽALL'JOČI: vsi njeni

Bled, 24. aprila 1992

Dušan Thaler govoril na Poljanah*

Železarji so solidarni z delavci Plamena Poljane nad Jesenicami, 4. maja - Na tradicionalnem srečanju železarjev na Poljanah se je zbralo precej ljudi. Slavnostni go­vornik predsednik svobodnih sindikatov iz Železarne Dušan Tha­ler. Podpora delavcem Plamena, ki stavkajo.

Na tradicionalnem prvomajskem srečanju Jeseničanov in okol ičanov na Poljanah nad Jesenicami se je ob II. uri do­poldne zaradi slabega vremena zbralo nekoliko manj ljudi kot običajno. Organizatorji - svobodni sindikati občine Jesenice in Železarne Jesenice - so kljub izredno slabi vremenski napovedi prireditveni prostor lepo okrasili in poskrbeli za kulturni pro­gram, saj je za prvomajsko praznovanje na Poljanah znači lno, da ljudje vedno pridejo - tudi ob deževnem vremenu in tudi te­daj, če je sneg...

Sleherni, ki je prišel na Poljane, je ob vstopu lahko kupil rdeč nagelj za s imbol ično ceno. Kasneje, ko seje nekoliko zve-drilo, so na Poljane začeli prihajati številni Jeseničani, tako da je bil popoldne prireditveni prostor poln.

Pozdravni govor je imel predsednik svobodnih sindikatov Železarne Jesenice Dušan Thaler, ki je med drugim poudaril, da letošnji prvi maj praznujemo v težkih ekonomskih in social­nih razmerah, še posebej pa so prizadeti delavci. Tisti, ki so sploh lahko še delajo, delajo za minimalne plače. Dogaja se, da v firmah ne morejo vplivati na rastoče cene materiala in na proizvodne stroške, ko pa gre za ceno delavčeve ure, se o nje­nem povišanju vedno dvomi. S kolektivnimi pogodbami smo šele na začetku, najtežje pa je brezposelnim in mladim, ki ne najdejo dela. Delavci morajo dobiti tisto veljavo, ki jim pripa­da. • D. Sedej

Za praznik delavcev Križna gora nad Škof jo Loko, L maja - Slabo vreme je povzroči­lo, da se je letos na tradicionalno prvomajsko srečanje na Križni gori zbralo le nekaj sto Škofjeločanov in okoličanov. Blatna gozdna pot je očitno preprečila, da bi se na tej tako priljubljeni izletniški točki zbralo več ljudi. Na Križni gori smo se pogovar­jali s predsednikom Svobodnih sindikatov Gorenjske Sandijem Bartlom, ki je srečanje organiziral. Povedal nam je:

»Svobodni sindikati Gorenjske smo letos organizirali tri tradicionalna prvomajska srečanja: na Križni Gori za delavce iz Škofja Loke, na Šobcu za delavce iz Radovljice in na Polja­nah nad Jesenicami za delavce iz te občine. Žal nam srečanja za delavce iz Tržiča letos ni uspelo pripraviti. Kot vidite, nam jo je zgodio vreme in vsaj tu na Križni gori so se zbrali le najvztrajnejši oziroma tisti, ki imajo do praznika dela najtrd­nejši odnos, saj je oči tno, da imajo spremenjene družbene raz­mere tudi svoj vpliv.

Ob današnjem prazniku naj v imenu Svobodnih sindika­tov Gorenjske vsem delavcem čestitam in pozdravim za 1. maj in zagotovim, da si bomo v naši organizaciji še naprej prizade­vali za ureditev njihovega položaja. Gospodarska kriza, vedno večja brezposelnost, pravno neurejen in nevarovan delavski položaj in neupoštevanje kolektivnih pogodb so žal značilnosti današnjega delavskega vsakdana in Gorenjska, nekdaj gospo­darsko močna, se spreminja v regijo revščine. V Svobodnih sindikatih si bomo prizadevali, da slovenska vlada končno po­sveti vso svojo pozornost in sposobnost (ne glede na njeno strankarsko sestavo) težavam tega položaja in najde poti za drugačen odnos do delavstva. Vsakomur, ki bo na oblasti, pa bo pozabil na pravičnejšo delitev ustvarjenega družbenega proizvoda, na socialno varnost delavcev, bomo gledali pod pr­ste in zahtevali drugačno ravnanje, saj je čas, da se, kljub pre­lomnim družbenim spremembam, položaj delavcev zakonsko uredi. Ko se srečujemo z zakonitostmi tržnega gospodarstva, nikakor ne bi smeli spregledati kolektivnih pogodb, ki so osno­va urejanja položaja delavcev v vseh tržnih ekonomijah, hkrati pa pomenijo dovolj jasen položaj in instrument boja za boljši položaj delavcev tudi za sindikat. Začetek procesa lastninje­nja, ki je pred vrati, bo pomenil še jasnejše razslojevanje naše družbe in že prihodnje leto bo prvi maj, bolj kot praznik dela, praznik delavcev.« # §. Žargi

w w

Živahno na Sobcu Sobec, I. maja - Svobodni sindikati Slovenije so bili tudi priredi­telj prvomajskega srečanja delavcev radovljiške občine na Sobcu. Na I. maja je prebivalce na relaciji Lesce - Radovljica - Kropa že zarana dvignila budnica godbe na pihala D P D Svoboda iz Lesc, popoldne pa so se mnogoštev i lno udeležili tradicionalnega de­lavskega shoda. Zbranim je spregovoril Albert Vodovnik, pred­sednik sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije. V kul­turnem programu, ki ga je letos pripravil Matija Milčinski, so poleg leskih godbenikov sodelovali tudi pevci moškega zbora Tomaž Godec iz Bohinja pod taktirko Hdija Zaveršnika, zaplesa­li pa otroci folklorne skupine D P D Svoboda iz Bohinjske Bistri­ce pod vodstvom Vikija Mencingerja. - Foto: P. Kozjek

Družabnost in delavska tradicija Jošt, L maja - Letošnji prazni­čni dnevi so bili res oblačni, ven­dar to ljudi ni odvrnilo, da bi se ne udeležili tradicionalnih prvo­majskih shodov. Kresovanje na predvečer praznika dela in prvo­majsko srečanje na Joštu je le­tos priredil Svet kranjskih sindi­katov. Hude gneče sicer ni bilo, kljub temu pa se je na tej kranj­ski izletniški točki na praznični dan izmenjalo nekaj tisoč ljudi.

O razkošnih slovesnostih, ka­kršne so ob delavskem prazniku poznali leta nazaj, zdaj ni več sle­du. Delavci tudi niso več deležni zastonjske klobase in poliča vina, le še tradicionalni nagelj jim pripnejo na prsi, beseda in pesem ter priložnostni' govor pa opom­nijo na vsebino praznika. Kaj že­ne k pohodu in praznovanju de­lavskega izročila na Joštu nekate­re naše sogovornike?

Silvo Mravlje z Labor: »Ni­sem ravno sta­len i gost, ven­dar kar pogo­sto prihajam na Jošt. Tudi tokrat sem pri­

šel kot pohodnik, rekreativec. Vsakoletno prvomajsko srečanje je bil zame vedno družaben do­godek, ne političen.«

Boris Bavdek iz Kranja: »Menda ni le­ta, da bi ob pr­vem maju manjkal na Jo­štu. Ne štejem, kolikokrat

sem praznik dela praznoval tu gori, najbrž kakih dvajsetkrat. Prvomajski shod je prijetno dru­žabno srečanje, vendar s poudar­jeno družbeno, politično noto. Rdeč nagelj namreč ni naključje. S prvomajskimi srečanji se pre­naša tradicionalno delavsko izro­čilo.«

Vsako leto se ob 1. maju na Jošt povzpne tudi nekdanji sindikalni vo-

^jJlJHEf ditelj Vinko ' " ^ ^ ^ ^ » * * Hafner ludi / iiMPWTI letos ni mani-

i-mmmm kal. »Pogosto prihajam na Jošt, ne

le ob 1. maju. Za praznik dela pa sem vselej zraven. Ob letošnjem praznovanju naj poudarim, da prihajajo časi, ko prvi maj spet pridobiva tradicionalno obeležje. V času, ko gre delavcem vse slab­še, spet postaja praznik dela in delavca.«

Mlajši obiskovalci Jošta tega še ne občutijo, tradicionalnemu praznovanju mednarodnega praznika dela pa so se tudi letos pridružili v velikem številu. Mnogo jih je bilo zlasti ob kresu na predvečer praznika.

»Že več let se z vrstniki ude­ležujem sreča­nja na Joštu,« je povedala študentka Metka Žnidar. »Nisem še za­

poslena, da bi ga slavila kot svoj delavski praznik, pač pa kot tra­dicionalno družabno srečanje.«

Poseben odnos do Jošta gojijo rekreativci, ki vsak dan gri­zejo kolena v hrib nad Kra-

JK "" M njem. Tudi £ms^M&& Nada Pleste-njak iz Bitenj je med zapriseženi­mi »Joštarji«: »Lani sem bila go­tovo stokrat na Joštu. Tudi prvo­majskega srečanja ne zamudim nobeno leto. Že k tradiciji sodi pohod na praznik dela, proslava na Joštu in druženje s prijatelji.« • D. Ž., foto: P. Kozjek

1. maj s predsednikom

Na poti proti Joštu - predsednik za korak pred sindikatom...

Da bo predsednik še lepši. Dva nekdanja partijska in dva sindikalna kolega.

Janez Bohorič: Na zdravje Milan, še ga bomo! Foto: P. Kozjek

^1

1 0 % zn ižan je c e n vodo i nštatac i j s kega materiala in materiala za centralno kurjavo pri takojšnjem plačilu nad 2.000,00 SLT.

Od 24. aprila

do 20. maja. KRANJ, JAKA PLATIŠE 13