Družinsko Pravo

Viri družinskega prava:

Formalni Zavezujejo neposredno Glavni:

o Ustavao ZZZDR – zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (materialni zakoni)o ZPP – zakon o pravnem postopku (procesni zakoni)o ZNP – zakon o nepravdnem postopku (po njem se rešujejo nepravdni postopki)o ZUP – zakon o upravnem postopkuo ZRIPS – zakon o registriranih istospolnih partnerskih skupnostiho Temeljni zakon o posvojitvi (glede nepopolne posvojitve)o Zakon o izvržbi in zavarovanju: z njim si lahko pomagamo samo kadar njegovi predpisi niso v

nasprotju s posebnimi zahtevami varovanja pravic iz družinskih razmerji (npr. pravice otroka).o Zakon o sodiščih: predpisi tega zakona pridejo v poštev, le pri določenih vprašanjih v zvezi s

postopkom, zlasti glede pristojnosti sodišč.

(ZNP in ZUP: samo pravice otroka v teh postopkih, ne celotnega zakona)

Dopolnilni:o ZOI – Zakon o osebnem imenuo Zakon o matičnih knjigaho Zakon o državljanstvu Republike Slovenijeo Zakon o socialnem varstvuo Zakon o notariatuo Zakon o zdravstvenih ukrepih pri uresničevanju praviceo Zakon o zdravljenju neplodnosti in postopkih

Za vire družinskega prava štejemo tudi mednarodne konvencije, ki jih je nekdanja SFRJ ratificirala in objavila, Republika Slovenija pa se je z aktom o notifikaciji nasledstva razglasila za stranko teh konvenciji. Po 9. členu ustave se ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe v Sloveniji neposredno uporabljajo.

o Konvencija o otrokovih pravicah (preberi)o Evropska konvencija o uresničevanju otrokovih pravic (preberi konvencijo – 6. izdaja)o Konvencija o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok (ILRS, MP 3/93) o Bruseljska uredba 2ao Ostale konvencije so naštete v knjigi Družinsko pravo str. 41/42

Dopolnilni pravni viri v širšem pomenu:o Zakon o dedovanjuo Stanovanjski zakono Zakon o zdravstvenih ukrepih za uresničevanje pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otroko OZo Kazenska zakonodajao Predpisi socialnega varstva (varstvo matere in otroka)o Zdravstveni predpisi

Neformalni neposredno ne zavezujejo, vendar vplivajo na formalne pr. vire Pravna znanost: močno vpliva na formalne pravne vire (npr. pravne praznine); s prepričljivostjo svojih

dognanj, lahko močno vpliva na zakonodajo in na uporabo prava sodišč in organov ter organizaciji socialnega varstva

Sodna praksa: sodnik po zakonu ni vezan na predhodnika; vendar pa velja, da mora v enakih primerih razsoditi podobno, sicer mu višje sodišče lahko razveljavi sodbo, razen če poda dobro argumentacijo za spremembo sodne prakse (tu gre za zapolnjevanje praznin v predpisih, oziroma določanje vsebine nedoločenega pravnega pojma oz. pravnega standarda, preverjanje vrednosti pravne norme, zožitev ali razširitev le te ali celo za njeno spreminjane ali neupoštevanje – torej za ustvarjanje prava); Vrhovno sodišče skrbi za poenoteno sodno prakso, ki je pomembna zaradi pravne varnosti; če sodišče to spregleda

ima posameznik možnost do ustavne pritožbe. Sodna praksa tako kreira določena pravila – novela je prakso sprejela v zakon. To so glavni razlogi za stališče, ki v teoriji prevladuje, da je sodna praksa posredni, subsidiarni vir družinskega prava.

Običaji: nimajo posebnega pomena v družinskem pravu Praksa organov oz. organizaciji socialnega varstva

Več o dopolnilnih pravnih virih

ZOI – Zakon o osebnem imenu: Osebno ime: ime + priimek Sprememba osebnega imena ob sklenitvi zakonske zveze:

1. zakonca se pišeta enako, po njej ali njemu2. zakonca obdržita vsak svoj priimek3. vsak svojemu priimku doda priimek drugega zakonca4. eden oz. oba vzameta priimek drugega in temu dodata svoj priimek

Po razvezi ima zakonec še 6 mesecev možnost izjave, da bo prevzel nazaj svoj prejšni priimek Vsak ima lahko le 2 imeni in 2 priimka Starši dajo lahko otroku drug priimek, bratje in sestre se lahko pišejo različno Ker starševsko pravico izvajata skupno in sporazumno, na ta način določita tudi ime; če pa se ne moreta

sporazumeti, potem odloči Center za socialno delo (v nadaljevanju CSD), ki mora omogočiti, da se uveljavi volja staršev (vir: ZOI)

Otroku, ki je dopolnil 10 let se ime ne sme spremeniti imena brez njegovega soglasja, saj se mu pri teh letih začne graditi lastna identiteta.

Če se po razvezi mati ponovno poroči in zahteva spremembo imena otroka (pod 10 let), CSD odobri predlog samo, če je to v korist otroka.

Zakon o matičnih knjigah: Rojstna MK – zbirka vseh podatkov o posamezniku (rojstvo, smrt, skrbništvo, duševno stanje) Poročna MK MK umrlih

Zakon o državljanstvu Republike Slovenije: Določa pod kakšnimi pogoji se pridobi državljanstvo RS, če je zakonec državljan

Zakon o Socialnem varstvu: Ureja zadeve, ki so socialne narave

Zakon o notariatu: Določa posebno obliko za posle, ki jih med seboj sklenejo zakonci in kdaj morajo notarskemu zapisu dodati

klavzulo o izvršljivosti (notarski zapis bo izvršljiv takoj se lahko sproži izvršilni postopek)

Zakon o zdravstenih ukrepih pri uresničevanju pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otrok: Določa pogoje, pod katerimi lahko posameznik zahteva kotracepcijska sredstva, prekinitev nosečnosti in

sterilizacijo

Zakon o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo: Pogoji za zdravljenje in oploditve s pomočjo biomedicine Določa ugotavljanje materinstva in očetovstva, kadar je bil otrok spočet z BMPV knjigi zastarelo; uporabi predgovor v 6. izdaji

Bruseljska uredba 2a: Če državljana različnih držav želita skleniti zakonsko zvezo, se le ta sklene po pravilih tiste države, kjer se

sklepa. Pogoji za sklenitev se presojajo za vsakega posebaj po njegovem domačem pravu. V primeru razveze določa sodišče tam, kjer sta imela zadnje stalno prebivališče .

Uredba velja za vse članice EU, razen za Dansko. V veljavo je stopila 1.3.2005

Temeljni pojmi družinskega prava:

Družina Naše družinsko pravo šteje za družino življensko skupnost staršev in otrok (čl. 2). Starši so po zakonu

tako naravni, telesni starši (roditelji) kot tudi adoptivni starši (posvojitelji). Otroci o katerih govori zakon o definiciji družine, so zlasti mladoletni otroci, ki zaradi svoje mladoletnosti ne morejo skrbeti zase za svoje pravice in koristi. To stališče izvira iz dejstva, da družba posebej varuje mladoletnike. Izjemoma govori zakon tudi o polnoletnih otrocih – pravica do preživljanja (čl. 123)

Povadarjeno je varstvo otrokove koristi Družina ni institut, ki bi sam po sebi ustvarjal pravne posledice ; ker družina ni pravni subjekt, gre v smislu

družine za urejanje odnosa med starši in otroci. Družina je torej podlaga za pravne posledice starševstva. Za družino se torej štejejo tudi adoptivni starši + posvojenec. Pravila pri posvojitvi:

o Zakonci smejo samo skupaj posvojiti otrokao Zunajzakonski partnerji : otroka posvoji eden od njiju

Družino po našem pravu ustvari otrok (če ni otroka ni družine) – je življenska skupnost staršev in otrok (zaradi otrok družina uživa posebno varstvo; to uživajo samo tisti starši, ki živijo z otrokom)

Življenska skupnost moškega in ženske brez otroka ni družina, ne glede na to, ali gre za zakonsko zvezo ali zunajzakonsko skupnost. Zakonska zveza ni družina, je samo najpogostejši temelj družine (čl. 3/2)

Za pojem družine ni pomembno, da gre za življensko skupnost otroka z obema staršema. Zadostuje, da živi otrok z enim od roditeljev ali posvojiteljev oz. z eno odraslo osebo, ki zanj skrbi in ki ima do otroka po zakonu P in D.

Družina ni istovetna z gospodinjstvom. Gospodinjstvo je dejavnost, s katero zadovoljujemo potrebe vsakodnevnega življenja, opravila v zvezi s prehrano, stanovanjem, energijo, osebno higieno, obleko in obutvijo. Ta dela lahko opravljamo v okviru družine (družinsko gospodinjstvo), ali sami zase (samsko gospodinstvo), lahko pa tudi v okviru neke skupnosti, ki ni družina. Gospodinjstvo ne pomeni tudi varstva in vzgoje otrok. Zakon posebej govori o »opravljanju domačih del = gospodinjstvu« in posebaj o varstvu in vzgoji otrok (čl. 59/2)

Po ustavi družina uživa posebno varstvo (socialna pomoč, dopusti...)

KAJ LAHKO ŠTEJEMO ZA DRUŽINO: Mala družina: samo starši in otroci:

oba starša z otrokom en starš z otrokom posvojitelja in posvojenec en posvojitelj in posvojenec

Kriterija za družino po Župančiču (pravi, da je definicija družine preozka):o Invidualen trajen odnos skrbi odrasle osebe za otroka o Odnos oz. skupnost je tudi pravno blizu razmerju staršem in otrokom

Če sta ta dva pogoja izpolnjena gredo (naj bi šle) po pravu odrasli osebi v razmerju do otroka določene P in D, ki jih imajo sicer starši v okviru roditeljske pravice. Ker imajo namreč starši zaradi zagotavljanja koristi otroka, kot osrednje osebe družinskega razmerja, roditeljsko pravico (skup P in D glede skrbi za preživljanje, za osebnostni razvoj, za pravice in koristi otroka), mora imeti druga odrasla oseba, ki nadomešča starše v skrbi, v interesu vsaj poglavitne pravice in dolžnosti, ki sestavljajo roditeljsko pravico.

Družina je tudi skrbnik, ki skrbi za otroka če skupaj živita (če ga nima pri sebi – pravo mu te dolžnosti ne nalaga, med njima ni življenske skupnosti) Razlika med skrbnikom in starši:

o otroka ni dolžan preživljatio ni nujno, da ima otroka ves čas pri sebi

(knjiga: skrbnik ima enake pravice in dolžnosti, kot jih imajo starši v okviru roditeljske pravice)

Rejnika se šteje za družino Razlika med rejnikom nasproti staršem in skrbnikom :

o ne skrbi za otrokovo premoženjeo nima pravice sprejemati pomebnejših odločitev o vzgoji otroka (to še vedno opravljajo starši oz

skrbniki)(knjiga: rejnik namreč opravlja najpomebnejši del nalog, ki jih sicer opravljajo starši, zlasti varstvo in vsakodnevno, redno vzgojo otroka)

Babice in dedki z vnukom niso družina: o Nimajo roditeljskih pravic, skrbeti za otrokovo osebo,...o Ta skupnost ni družina ker ne izpolnjuje drugega kriterijao Da se družina ne ustvarja velja za skupnost kateregakoli odraslega sorodnika z mladoletnim

sorodnikom. Tudi če odrasli sorodnik individualno in trajno skrbi za mladoletnika, kajti med sorodniki, ki niso v razmerju starš-otrok, po našem pravu ni nobenih P in D. Niti dolžnosti preživljanja... razen v sledečem primeru.

Mačeha/Očim z otrokom drugega zakonca niso družinao Imajo pa (vzajemno) doložnost preživljanja, ki pa ni del roditeljske pravice in tako nimajo drugih P

in D, ki gredo sicer staršem do otrok.

če CSD te ljudi postavi v podoben položaj družine, gre za skrbništvo

Iz predpisov večine evropskih držav, ki urejajo preživljanje med določenimi sorodniki, ki niso v razmerju starš-otrok, kot rodbinskopravno pravico in dolžnost, implicite izhaja, da je treba v teh pravnih ureditvah družino poimenovati širše, kot jo poimenuje naše družinsko pravo. Predvsem gre tukaj za pravna razmerja, ki ustvarjajo dolžnost preživljanja, to velja zlasti med predniki in potomci ter med brati in sestrami.

Sorodstvo : Sorodstvo je razmerje med predniki in njihovimi potomci, kot tudi razmerje potomcev med seboj. Sorodniki so samo osebe, ki so v krvni povezanosti (krvna povezanost ljudi med seboj) Ne poznamo nekrvnega sorodstva. Sorodstva NI (ker ni krvne povezave) pri:

o Posvojitvi ( pri posvojitvi nastane, enako pravno relevantno razmerje, kot je sorodstvo, vendar razmerje med osebami, ki jih veže posvojitev ni sorodstvo)

o Zakoncao Zakonec do sorodnikov drugega zakonca – svaštvo

Sorodstvo označujemo s črtami (linjami) in s stopnajami (koleni) . o Sorodstvo v ravni črti: Sorodstvo med predniki (ascedenti) in njihovimi potomci (descedenti) –

izvirajo drug od drugegao Sorodstvo v stranski črti: Sorodstvo med potomci določenega prednika – izvirajo od skupnega

prednika Pravo ali popolno sorodstvo v stranski črti: kdar imata sorodnika skupna oba prednika

(mater in očeta)- bratje in sestre. Pol-sorodstvo v stranski črti: kadar imata samo enega prednika skupnega (isto mater ali

istega očeta – gre za polbrate in polsestre).

EKČP – Evropska konvencija o ČP8. člen – pravica do družinskega življenja (npr. šola nalaga toliko obveznosti, da ne bi mogli preživljati časa z družino)Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je moralo ugotoviti, kaj je družina: Pojem se ne omejuje na malo družino Razmerja med bližnjimi sorodniki (tistimi, ki imajo v družini pomebno vlogo (npr. stari

starši in vnuki) Bolj oddaljeni sorodniki (treba je ugotoviti, ali obstaja skupno gospodinstvo, če obstaja še

druge okoliščine: Župančič)

Stopnjo sorodstva, ki kaže na bližino sorodstva določamo po številu rojstev.o V ravni črti: preštejemo število rojstev, ki ločujejo prednika in potomca, pri tem ne vštejemo

rojstva sorodnika, od katerega začnemo šteti (starši-otroci: 1. koleno, babica-vnuk: 2.koleno)o V stranski črti: seštejemo število rojstev, ki ločujejo enega in drugega sorodnika od skupnega

prednika; štejemo število rojstev od enega sorodnika navzgor do skupnega prednika in nato še od skupnega prednika navzdol do drugega sorodnika. Pri tem štetju ne upoštevamo rojstva skupnega prednika, ki veže sorodnika. (brat-sestra: 2.koleno, teta-nečak: 3.koleno, bratranec-sestrična: 4. koleno)

Posledice sorodstva na pravnem področju: Na sorodstvo med starši in otrokom veže zakon vrsto P in D, od katerih jih največ izvira iz roditeljske

pravice, nekaj pa tudi neposredno iz njihovega sorodstvenega razmerja. Posebej gre omeniti medsebojno obveznost preživljanja staršev in otrok.

Prepoved zakonske zveze – zakonski zadržek:o Vse osebe v ravni črti do kateregakoli kolenao Osebe do 4. kolena stranske črte (brat-sestra, teta-nečak, bratranec-sestrična)o Izjema: iz posebej utemeljenih razlogov (nosečnost) se bratrancu in sestrični dovoli sklenitev

zakonske zveze

Pogoji za posvojitelja:o Ni mogoče posvojiti sorodnika v ravni črtio Brat/sestra ne more posvojiti brata/sestreo Nov družinski zakonik naj bi omogočal posvojitve v ravni črti, kadar gre za

deda/babico in vnuka/vnukinjo

Izločitev sodnika iz sojenja:o Če je stranka oz. njen zakoniti zastopnik ali pooblaščeec z njim v ravni črti do kateregakoli kolena

ali v stranski črti do 4. kolena

Dedovanje:o 1. dedni red: sin, hči, zakonec / zunajzakonski partner

Zapušča se po enakih delih (1/3) Sin umre – vstopna ali reprezentcijska pravica

o 2. dedni red: zapustnik nima potomcev ima pa zakonca Polovico dedujeta zapustnikova starša (¼ mati, ¼ oče), polovico pa preživeli zakonec Če sta zapustnikova starša mrtva namesto njiju dedujejo njuni otroci (bratje in sestre

zapustnika) oz. nečaki, nečakinje; če starša zapustnika nimata potomcev vse deduje preživeli zakonec

o 3. dedni red: zapustnikovi stari starši, polovico po očetovi (D¼+B¼) in polovico po materini strani (D¼+B¼)

o Nujni delež zakonitega dediča je ½ zakonitega deleža (npr. sin, hči, zakonec 1/6) Nujni dediči:

Potomci, zakonec – ½ Mati in oče – 1/3 Bratje in sestre, če so nepreskrbljeni 1/3

Svaštvo : Je razmerje enega zakonca do določenega sorodnika drugega zakonca Ustvarja ga zakonska zveza Preneha s prenehanjem zakonske zveze Zunajzakonska skupnost ga ne ustvarja , četudi je po slovenskem družinskem pravu v pravnih posledicah

izenačena z zakonsko zvezo. Posledično iz tega partnerja tudi ne bremeni dolžnost preživljati otroka drugega partnerja.

Med sorodniki enega zakonca in sorodniki drugega zakonca ni svaštva; prav tako tudi ni svaštva med zakoncem in osebami, ki so v svaštvu z drugim zakoncem (po ljudskem poimenovanju ja, pravno ne)

Za stopnjo svaštva enako kot pri sorodstvu uporabljamo ravno in stransko črto, kolena/stopnje Žena je s sorodnikom moža v isti črti in kolenu svaštva, kot je mož s tem sorodnikom v sorodstvu;

o mož in njegova mama sta v ravni črti v 1. kolenu in tako sta žena (snaha; moški je zet) s moževo mamo (taščo; moški je tast) v prvem kolenu ravne črte svaštva

o očim/mačeha – pastorek/pastorka: 1. koleno ravne črte svaštvao svak/svakinja: drugo koleno stranske črte svaštva

Svaštvo in pravo:o Svaštvo v družinskem pravu nima posledic (npr. dolžnosti preživljanja)

Izjema: Partner (očim/mačeha) je dolžan preživljati otroka (pastorek/pastorka) pod pogojem , da nima nobenega od staršev, ki bi ga bil zmožen preživljati. Z novelo (veljavno pravo) je bil dodan dodaten pogoj: in sicer, da mora iti za življensko skupnost (v primeru smrti je zakonec dolžan preživljati otroka, če sta v trenutku smrti živela skupaj. Otroka se preživlja samo do polnoletnosti.). Pod istimi pogoji mora tudi zunajzakonski partner preživljati otroka svojega partnerja.

o Pomen svaštva v procesnem pravu (kazensko, civilno, upravno): Izločitev sodnika v primeru svaštva; tudi če je svaštvo zaradi prenehanja zakonske zveze prenehalo.

o V dednem pravu svašto nima posledic – ni podlaga za zakonito dedovanje, razen če gre za zakonca

o Svaštvo ni zakonski zadržek – zakonsko zvezo lahko sklenemo s sorodnikom bivšega moža

Ustavne določbe:

53. čl. URS – zakonska zveza in družina

53. člen(zakonska zveza in družina) -Zakonska zveza temelji na enakopravnosti zakoncev. Sklene se pred pristojnim državnim organom. -Zakonsko zvezo in pravna razmerja v njej, v družini in v zunajzakonski skupnosti ureja zakon. -Država varuje družino, materinstvo, očetovstvo, otroke in mladino ter ustvarja za to varstvo potrebne razmere.

o ZZ temelji na enakopravnosti zakoncev – ta ustavna odločba pomeni izpeljavo oz. uporabo splošnega ustavnega načela o enakosti pred zakonom in enakopravnosti ne glede na spol.

zakonca sta enako odgovorna za prispevanje za potrebe družine (dolžnost, da si pomagata, prispevata in spoštujeta drug drugega)

Enake P in D glede opravljanja določenih hišnih opravil o vseh skupnih zadevah odločata sporazumno imata enake P in D do svojih otrok (oba sta dolžna skrbeti za vzgojo, varstvo in

preživljanje) v času trajanja ZZ nastaja skupno premoženje , ki se razdeli enako med oba zakonca, če ZZ

razpade (le če eden izmed njiju dokaže, da je prispeval veliko več, lahko razdelijo po drugačnih delih)

s posameznimi stvarmi iz skupnega premoženja zakonca razpolagata skupno in sporazumno

o Ustava govori o dveh oblikah življenske skupnosti parov: o zakonski zvezi o zunajzakonski skupnosti

Določbe o zakonski zvezi so izrazitejše, saj se družina zasnuje najpogosteje na podlagi zakonske zveze in tudi v njenem okviru so pravno bolje varovane koristi otrok. Ustava ne vsebuje definicije zakonske zveze, zato sama po sebi ne predpisuje pogoja različnosti spolov. Vendar pa je to s pooblastilom ustave uredil ZZZDR in sicer je določil, da je zakonska zveza življenska skupnost moškega in ženske (čl. 3/1). Določil je tudi, da je pogoj za zakonsko zvezo različnost spolov nupturitentov (čl. 16), ter kot sankcijo za nespoštovanje tega pravila, določil neveljavnost zakonske zveze (čl. 32). Pri zunajzakonski skupnosti, pa je zakonodajalec »pogoj« različnosti spolov vgradil v pojem »dlje časa trajajoča življenska skupnost moškega in ženske« (čl. 12/1).Po veljavni zakonodaji torej med istospolnima osebama ne more biti ne zakonske zveze niti zunajzakonske skupnosti in tako je različnost spolov konstitutivni element zakonske zveze. Registracija istopolne skupnosti ni enako kot sklenitev zakonske zveze. Ustava ne zagotavlja varstva zakonski zvezi kot takšni, ampak samo preko varstva družine, kateri je v največ primerih zakonska zveza temelj. Družino ustvarja otrok. Njemu gre posebno varstvo in

da bi se lahhko to varstvo usresničevalo v družini, posledično tudi materinstvu in očetovstvu. Zakonska zveza je pravno zanimiva predvsem kot okvir, ki daje največ jamstva za varovanje koristi otroka (primer: čl. 3/2 –»pomen zakonske zveze je v zasnovanju družine«), ni dvom, da ima ZZZDR v mislih zasnovanje družine na naravni način. Istospolni pari ne morejo imeti skupnih otrok, možnost posvojitve ali celo rojstva otroka z biomedicino, je težko sprejeti, saj je težko sprejemljivo, da je življenje otroka v skupnosti istospolnih staršev otroku v največjo korist – zahteva konvencije ZN o otrokovih pravicah, ki velja tudi pri nas.Vendar pozor, za sklenitev zakonske zveze ni relevantno, ali bo res pomenila temelj družine. Motiv za sklenitev ZZ prava ne zanima. Od tod dopustnost sklenitve ZZ med žensko in moškim, ki zaradi starosti ali telesne prizadetosti ne moreta imeti otrok. Če zakonca ne želita imeti otrok, je to stvar svobodne odločitve vsakega od njiju (55. čl. URS + 45. čl. ZZZDR)

- Ustava ne normira posebnega varstva zakonske zveze kot take, daje pa ji značaj pravne ustanove (institucije), in sicer z določbo, da zakonsko zvezo in pravna razmerja v njej določa zakon (ZZZDR določa: pogoje, obliko, posledice, kako lahko preneha in posledice prenehanja, ter samo definicijo: ZZ je z zakonom urejena življenjska skupnost moža in žene (3 ZZZDR).Po ustavi ureja zakon tudi razmerja v zunajzakonski skupnosti . Zakon predpisuje (čl. 12/1), da ima dalj časa trajajoča življenska skupnost moškega in ženske, ki nista sklenila zakonske zveze, ob določenih pogojih zanju enake družinskopravne posledice, kot jih določa zakon za zakonca.

Zakon ureja tudi določene pravne posledice zunajzakonske skupnosti ZZS ima enake posledice kot bi jih imela ZZ , vendar ne sme biti razloga, zaradi katerega

bi bila ZZ neveljavna Če moški in ženska dolgo časa živita skupaj, ju pravne posledice zadenejo ipso iure, na

podlagi samega zakona – nastanejo skupno premoženje, dolžnost preživljanja ZZS ustvarja pravne posledice na področju družinskega prava, ne pa tudi na drugih

področjih (npr. dednopravnem, razen če tako ne določa zakon); kakšne so posledice ZZS na teh »drugih« področjih, določajo njihovi predpisi.

Iz ustavno določenega položaja zakonske zveze v sistemu človekovih pravic in temeljnih svoboščin izhaja v prvi vrsti načelo, da ima človek pravico skleniti ZZ in živeti z zakoncem, ki si ga sam izbere. Enako velja tudi za zasnovanje zunajzakonske skupnosti in življenja v njej.

o ZZ se sklene pred pristojnim državnim ogranom – ta določba konkretizira 7. čl. URS (ločitev

države in verskih skupnosti) na področju zakonske zveze: Organ je: pooblašečena oseba upravne enote ali pooblaščena oseba občine Država pooblastila ne more prenesti na organ verske skupnosti Obligatorna civilna sklenitev ZZ – sklenitev pred pristojni državnim organom + v zato

posebaj določenih prostorih posvetne narave (minister določi minimalno opremo); Izjemoma se lahko dovoli sklenitev ZZ izven uradnih prostorov, kadar gre za posebno utemeljene razloge (bolezen, starost)

za sklepanje ZZ je pristojna upravna enota, oziroma pooblaščena oseba upravne enote Novi družinski zakonik bo dovolil sklenitev drugje, s tem da zakonca

sama nosita presežne stroške. Upravna enota lahko z odločbo to zavrne, zoper odločitev imata pravico do pr. varstva.

V novem družinskem zakoniku, naj bi bila zakonska zveza veljavna, čeprav bodo kršene obličnostne predpostavke. Veljala bo dokler ne bo razveljavljena.

Zakon o verskih skupnostih določa, da je treba najprej skleniti civilno ZZ, šele nato pred organom verske skupnosti: tukaj ni »bistvo« v prepovedi (omejevanje osebnostne pravice), ampak v tem, da taka (sklenjena pred versko skupnstjo) zveza ne ustvarja pravnih učinkov

Zakonska zveza se nujno sklene v slovesni obliki in javno (s tem je doseženo, da se podredimo slovesnoti države ter ogleda ni mogoče prepovedati firbcem). Novi družinski zakonik, naj bi tudi to odpravil.

ZZ in pravna razmerja v njej ureja zakon. Enako velja za zunajzakonsko skupnost. – zakonodajalec ima povsem proste roke:

zakonsko zvezo pridržal samo za heterosekusalne pare osebi morata biti različnih spolov in med njima naj bi obstajala življenska

supnost (živita skupaj)

pomen zakonske skupnosti je v zasnovanju družine (sporno pri starih ljudeh in neplodnih parih)

o Posebno varstvo namenjeno očetovstvu in materinstvu, ter otrokom in mladini - Ta določba,

velja za celotni pravni sistem in zato ne zajema samo družinskopravnih, ampak tudi druge oblike varstva (storitve in dajatve socialnega varstva, predšolskega in šolskega sistema, delovnopravno varstvo)

Socialne dajatve, ki zagotavljajo dopust Določbe za določanje očetovstva in materinstva (priznanje očetovstva, tožba za

izpodbijanje domneve očetovstva, tožba za ugotovitev očetovstva) Država varuje otroke in mladino (vsi, ki postopajo z otroci, morajo delati v otrokovo

korist) Varovanje materinstva in očetovstva (stanovanjska politika, skrb za zdravje nosečnice,...)

Po ustavi »ustvarja država za to varstvo potrebne razmere«. Gre za dolžnost države, da ustvarja pogoje in možnosti za uresničevanje oblik varstva na vseh omenjenih področjih, in sicer z uveljavljanjem ustreznih pravnih predpisov, s skrbjo za ustanovitev in delovanje potrebnih ustanov in služb, zlasti tudi z zagotavljanjem finančnih sredstev (Družino ustvarja otrok; brez otroka ni družine {2. čl. ZZZDR: družina je življenska skupnost staršev in njihovih otrok). Državno varstvo je zlasti v tem, da se varuje korist otrok tudi v okviru družine)

o Pojmi: otrok, mladoletnik, mladoletni otrok, mladina (ne v Slo. pravu)Najpogosteje ZZZDR uporablja pojem otrok, pri čemer gre manj za opredelitev sorodstvenega razmerja do njegovih staršev, kot pa za oznako človeka v določeni nižji starosti. Pojma mladoletnik in mladoletni otrok sta praviloma vezana na starost otroka: do polnoletnosti (do dopolnjenega 18. leta).Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah (1989), ki velja tudi v Sloveniji, dosledno govori samo o otroku. Otrok je človeško bitje, mlajše od 18 let, razen če zakon, ki se uporablja za otroka, ne določa, da se polnoletnost doseže že prej. Po našem pravu ne moremo šteti za otroka v smislu konvencijske opredelitve mladoletne osebe, ki je pridobila popolno poslovno sposobnost (Mladoletna oseba namreč lahko dobi popolno poslovno sposobnost samo ob pogoju, da je v taki meri telesno in duševno zrela in sposobna za samostojno življenje, da ne potrebuje posebnega varstva, ki ji ga zagotavlja ustava – zlasti s skrbjo staršev v okviru roditeljske pravice). Pridobitev popolne poslovne sposobnosti je torej mejnik, ki loči otroka od odraslega.

o Zarodek oz. plod ni otrok in torej tudi ne oseba v našem civilnem pravu. Ne gre mu varstvo, ki je z ustavo zagotovljeno otroku . Nima pravne sposobnosti, ki jo ima živorojeni človek. Zaradi fizične povezanosti z žensko, ki ga nosi, pravo pač ne more šteti, da je postal popolnoma samostojno bitje. Vendar pa mu priznava poseben pravni položaj tedaj, kadar gre za njegovo korist: spočeti, a še nerojeni otrok – nasciturus – velja za rojenega in lahko pridobi posamezne premoženjske pravice, ne pa tudi obveznosti. Pravice mu gredo samo ob pogoju, da se rodi živ, in sicer od spočetja. Če se ne rodi živ, te pravice odpadejo, kot da sploh niso nastale.Tudi po družinskem pravu zarodek ali plod ni otrok in zato ni subjekt v družinsko pravnih razmerjih. Vendar pa je treba zarodku, podobno kot v civilnem pravu omogočiti, da bo po rojstvu užival pravice do obeh staršev. V tem smislu je pomebno, da bo mogoče dovoliti, pripoznati očetovstvo, za spočetega, a še nerojenega otroka (prenatalno pripoznanje očetovstva). ZZZDR o tem namreč ne govori; bo pa to urejeno v novem DZ.

Po našem pravu zarodek ali plod ne uživa z ustavo zagotovljene pravice rojenega človeka do nedotakljivosti življenja (17. čl. URS). Njegovo življenje je varovano samo posredno in pogojno prek življenja njegove matere. Posredno zato, ker ga v določenih situacijah varuje pred uničenjem kazenskopravni predpisi o nedovoljeni prekinitvi nosečnosti, ki so namenjeni varovanju življenja in telesa ženske, ki ga nosi. Pogojno pa zato, ker je njegov obstoj oziroma neobstoj odvisen predvsem od volje ženske, ki ga nosi. Kazensko pravo varuje življenje rojenega otroka. Po kazenskem zakonu gre za uboj samo tedaj, kadar je žrtev živorojeni človek. Tudi po Konvenciji ZN o otrokovih pravicah (1989), ki sicer govori o varstvu otrokovih pravic že pred rojstvom, vendar pa tega ni izpeljala v normativnem delu. Očitno je, da se članice konvencije do tega vprašanja niso hotele vezati.

Konvencija o otrokovih pravicah: Po tej konvenciji gredo staršem odgovornosti, pravice in dolžnosti, da na način, prilagojen otrokovim

razvojnim zmožnostim, ustrezno vodijo in usmerjajo otroka pri uveljavljanju njegovih s to konvencijo priznanih pravic.

Starši nosijo glavno odgovornost za otrokovo vzgojo in razvoj, ter za zagotavljanje življenskih razmer, ki so potrebne za otrokov razvoj, v skladu s svojimi sposobnostmi in gmotnimi možnostmi.

Po konvencii o otrokovih pravicah sta oba starša enako odgovorna za otrokovo vzgojo in razvoj. Kot načelo velja tudi v primeru, ko starši ne živijo skupaj, zlasti po razvezi zakonske zveze. Zaradi tega smo tudi mi črtali 114. člen in uredili možnost »skupnega varstva in vzgoje otroka – joint custody«, kjer ob določenih pogojih za otroka skrbita oba starša čeprav sta razvezana ali če sicer ne živita skupaj.

Otrokove koristi so poglavitna skrb staršev Države podpisnice morajo te P in D staršev spoštovati: posegi so lahko predvideni le kot izjemni in

razlagati se jih mora zelo ozko, restriktivno Otrok proti volji staršev ne sme biti ločen od njih ; razen, če pristojne oblasti v sodnem postopku, ki

mora biti v naprej predviden (Ni nujno, da je sodni, vendar mora biti omogočena sodna kontrola) in v skladu z veljavnim pravom (predvideno z zakonom) ne odločijo, da je takšna odločitev v otrokovo korist (zloraba, zanemarjanje, starši živijo ločeno)

Konvencija določa 2 neizogibni možnosti odvzema otroka proti volji staršem:o Če otroka starši zlorabljajo in zanemarjajoo Če otrok živi ločeno od staršev in je treba odločiti o otrokovem prebivališču

Za Slovenijo, kot je tudi o aktu o notifikaciji nasledstva konvenciji, katerih članica je bila nekdajnja SFRJ, tudi izjavila, je zgornja določba nesprejmljiva, ker socialno varstvo odloča, brez povprejšnega sodnega vpogleda; tudi naš pridržek je sporen, ker odločbo pristojnega organa (CSD-ja) lahko preizkusi sodišče (glede čl. 120 in 121) in sicer v upravnem sporu, ki ga s tožbo sporžijo otrokovi starši. V upravnem sporu otrok ni udeležen kot prizadeta stranka, niti nima možnosti opravljati procesnih dejanj, niti sam niti po zastopniku. Iz tega izhaja, da določba formalnopravno ni v nasprotju z določilom konvencije in zato pridržek ni potreben. Morali pa bi po določilih konvencije omogočiti otroku možnost udeležbe v upravnem sporu in tudi v upravnem postopku socialnega varstva – in sicer na podlagi konvencije, ki se neposredno uporablja tudi pri nas.

119 člen ZZZDR-ja je samo splošno pooblastilo CSD za poseganje v pravice staršev V tem členu ni navedenih posebnih ukrepov in pogojev Zgolj po tej določbi, CSD ne more odvzeti otroka, ampak se mora poslužiti ukrepov iz nadaljnih členov Če bi CSD odvzel otroka, samo na podlagi te pogodbe, bi prišlo, do kršitve ustave in konvencije

o Po ustavi se z zakonom urejajo tudi pravna razmerja v družini. Ta določba ni posrečena, ker družina po našem pravu ni pravni subjekt in tako ni nosilec pravic in obveznosti. Zakon lahko tako ureja samo razmerja med starši in otroki (predvsem v ZZZDR).

54. čl. URS – Pravice in dolžnosti staršev (starševstvo)

54. člen-Starši imajo pravico in dolžnost vzdrževati, izobraževati in vzgajati svoje otroke. Ta pravica in dolžnost se staršem lahko odvzame ali omeji samo iz razlogov, ki jih zaradi varovanja otrokovih koristi določa zakon. -Otroci, rojeni zunaj zakonske zveze, imajo enake pravice kakor otroci, rojeni v njej.

o Starši imajo P in D vzdrževati, izobraževati in vzgajati svoje otroke (3 osnovne P in D staršev)o P in D imajo starši nasproti otroku in državi – starši bolje poznajo otrokao Pri P in D staršev, ki izhajajo iz ustave, gre večinoma za dolžnosti staršev do otrok (zlasti iz okvira

RP), vendar pa gre tudi za pravice staršev, ki se kažejo v razmerju do tretjih. - Starši imajo pravico, da sami skrbijo za svojega otroka. Tej pravici ustreza dolžnost tretjih, da

se vzdržijo posegov v izvrševanje skrbi staršev do otroka. To velja tudi za državo , če in dokler izvršujejo starši svoje pravice in dolžnosti v korist otroka. V nasprotnem primeru je država dolžna in upravičena poseči v izvrševanje pravic in dolžnosti staršev ter zagotoviti uveljavitev otrokovih koristi.

- Ker bi lahko prišlo do zlorabe te obveznosti, ustava izrecno določa, da se lahko staršem z ustavo zagotovljena pravica in dolžnost odvzame ali omeji samo iz razlogov , ki jih zaradi varovanja otrokovih koristi določa zakon (tukaj gre zlasti za posege v roditeljsko pravico in za posege v pravico do stikov)

- Po zakonu država lahko in mora poseči v izvrševanje roditeljske pravice z ukrepi, ki jih izpelje predvsem CSD (čl. 119) ter nekatere sodišče. Moramo ločiti 3. vrste ukrepov:

Ukrepe, ki ne pomenijo izločitve otroka iz družinskega okolja staršev Ukrepe, način ukrepanja, razloge in pogoje za ukrepe, kadar se otroka loči

od staršev in gre za težjo omejitev RD (čl. 120, 121 Najtežji ukrep – odvzem roditeljske pravice, je pridržan sodišču (čl. 116)

119. člen ZZZDR: Center za socialno delo je dolžan storiti potrebne ukrepe, ki jih zahtevata vzgoja in varstvo otroka ali varstvo njegovih premoženjskih ter drugih pravic in koristi.

o P in D staršev mora zakonodajalec upoštevati pri oblikovanju družinske zakonodaje

o P in D staršev oz. starševstvo je sestavljeno iz 3 samostojnih in neodvisnih pravic : Roditeljsko pravico : (ZZZDR čl. 4.): Pravica in dolžnost staršev, da z

neposredno skrbjo, svojim delom in dejavnostjo »skrbijo za življenje in korist svojih otrok in jim« zagotavljajo uspešen telesni in duševni (»osebnostni«) razvoj svojih otrok.Namen roditeljske pravice (čl. 102):

zaradi zdrave rasti skladnostnega osebnostnega razvoja usposobitve za samotojno življenje in delo

Skrb za otroka je predvsem dolžnost staršev. Zakon določa, da so starši dolžni svoje otroke preživljati, skrbeti za njihovo življenje, zdravje in vzgojo (v najširšem smislu: kot oblikovanje otrokove osebnosti) (čl. 103). Tudi zastopanje kot poslovanje za otroka v razmerjih do zunanjega sveta (čl. 107) in upravljanje otrokovega premoženja (čl. 109) sta dolžnosti staršev. Stiki: Pravica do osebnih stikov ne izvira iz roditeljske pravice ampak je

samostojna pravica staršev (izhaja iz starševstva) in otroka. Možnost stikov ne obstaja samo zaradi zadovoljevanja interesa staršev (čustvene potrebe, vidi otroka in z njim govori, ter se seznani z duševnim in telesnim razvojem otroka), ampak so v prvi vrsti otrokova korist (otrok ohranja občutek navezanosti, povezanosti in občutek medsebojne pripadnosti). Kot pravica staršev in otroka pridejo stiki v poštev navadno, ko otrok živi ločeno od enega ali obeh staršev, neglede na razlog, ki je pripeljal do ločenega življena. Tisti od staršev, pri katerem otrok živi je drugemu dolžan omogočiti stike z otrokom (čl. 106/2).Kadar stiki niso v otrokovo korist se omejijo ali odvzamejo

Preživljanje: temelji na vzajemnosti med otroci in starši in ni odvisno od

roditeljske pravice.

o Preživljanje in stiki niso del roditeljske pravice . Roditeljska pravica preneha s polnoletnostjo, starši pa so dolžni otroke preživljati do 26. leta, če se redno šolajo. Če starši otroka zanemarjajo, jim je otrok odvzet in čaka na posvojitev, dokler ni posvojen, oz. do 26. leta, so ga dolžni preživljati.

o Če je RP odvzeta, niso avtomatično odvzeti tudi stiki . Če obstaja možnost, da se otrok vrne k staršem, je prav, da se med njimi vzdržuje povezanost. Sodišče mora ob odvzemu RP presoditi, ali je ohranitev stikov v otrokovo korist, sicer se omejijo ali odvzamejo.

o Podaljšanje RP: Roditeljska pravica, se lahko zaradi motnje otroka podaljša preko polnoletnosti. Podaljšana lahko ostane celo do smrti, kar pa ne pomeni, da se s tem avtomatično podaljša tudi preživljanje. Preživljanje ostaja, če so izpolnjeni pogoji.

o Vse tri pravice ugasnejo le pri popolni posvojitvi o Ko pravica preživljanja ugasne, naj nebi več oživela, praksa je to odločbo obšla tako, da se določi

neka minimalna preživnina, če pa spremenjene okoliščine narekujejo višjo preživnino, se jo s tožbo lahko zviša.

o Pravica do preživljanja: Če je otrok zaupan materi v oskrbo, se preživnina nakazuje njej, s polnoletnostjo

pa otroku Če je otrok v reji, sta preživnino dolžna plačevati oba starša. Zmožnost zavezanca se presoja po njegovem materialnem stanju in pridobitnih

zmožnostih (mora plačevati tisti, ki nima premoženja in ne dela, a ga sodišče oceni za pridobitno sposobnega, ter tisti, ki hoče zatajiti svojo zmožnost plačevanja preživnine)

Pri mladoletnih otrocih je skrb za preživnino pomebnejša kot za tiste, ki so že sami pridobitno sposobni

Preživnine so najbolj pogoste v razvezanih družinah in kjer otrok ni bil rojen v zakonski zvezi. Redke so preživnine zakonca.

o Upravičenci do preživnine se presojajo po tem vrstnem redu: Zavezanec – najprej mora sebi zagotoviti eksistenco Mladoletni otrok Polnoletni otrok, nepreskrbljeni zakonec Nepreskrbljeni starši zavezanca

o Določanje preživnine: Preživnina se plačuje od trenutka vložitve tožbe Začasna odredba: določitev preživnine, ki se plačuje, dokler zadeva ni

pravnomočna o Pravica vzdrževanja, izobraževanja in vzgoje – konkrtizirana je v 41. čl. URS

Starši imajo pravico, da izberejo, kako se bo otrok izobrazil.

o Enake pravice zakonskih in nezakonskih otrok! Otroci, rojeni zunaj zakonske zveze, imajo enake pravice (do staršev), kakor

otroci, rojeni v njej. Za pravni položaj otroka ti okoliščini nista pomebni niti v razmerju do staršev niti v razmerju do drugih sorodnikov (čl. 5)

Mati je tista, ki je otroka rodila (tu navadno ni komplikaciji z dokazovanjem) Pri nezakonskih otrocih ne velja domneva očetovstva (za otroke iz ZZ velja, da

je materin mož njegov oče), ampak je treba otroka pripoznat; od trenutka ko je pripoznan ima otrok enake pravice, oče pa enake dolžnosti, kot če bi bil otrok rojen v ZZ. Če ga ne prizna za svojega, ga je treba ugotoviti v pravdi .

Ne glede na resnico velja domneva očetovstva: če ima mati razmerje, ko je še poročena in s partnerjem dobi otroka, za očeta tega otroka kljub vsemu velja materin mož. Vendar pa je domnevo očetovstva možno izpodbijati in jo je tudi potrebno, če se hoče dokazati kaj drugega.

Domneva očetovstva: otroci rojeni v ZZ in 300 dni po prenehanju Nezakonski otroci:

Otroci, ki niso rojeni v ZZ Rojeni kasneje kot 300 dni po razvezi Otroci, ko je domneva očetovstva izpodbijana

Enakost pravic otrok ne glede na rojstvo zagotavlja tudi Konvencija o otrokovih pravicah. Vendar konvencija govori še o drugih okoliščinah, ki ne smejo vplivati na pravni položaj otroka: rasi, barvi, spolu, jeziku, veri, prepričanj staršev,....; Za družinsko pravno varstvo so te okoliščine pomebne le toliko, kolikor bi lahko bile razlog, da se otroku odtegne ali omeji skrb staršev, zlasti da država poseže v to skrb zaradi političnega ali drugega prepričanja ali zaradi izraženega mnenja ali stališča njegovih staršev. Ali konvencijsko določbo v zadostni meri zagotavlja izraz v ustavi: »varovanje otrokovih koristi«, je sporno, ker se ga lahko različno interpetira.

41. čl. URS – svoboda vesti (41/3 – o verski in moralni vzgoji otroka)

o Starši imajo pravico, da v skladu s svojim prepričanjem otroku zagotovijo moralno in versko vzgojo

o Verska in moralna vzgoja je dolžnost in pravica staršev, namenjena oblikovanju otrokove osebnosti (razvijanje otroka v samostojno osebnost, omejeno z možnostjo otroka, da uveljavi svojo lastno

41. člen-Izpovedovanje vere in drugih opredelitev v zasebnem in javnem življenju je svobodno.-Nihče se ni dolžan opredeliti glede svojega verskega ali drugega prepričanja.-Starši imajo pravico, da v skladu s svojim prepričanjem zagotavljajo svojim otrokom versko in moralno vzgojo. Usmerjanje otrok glede verske in moralne vzgoje mora biti v skladu z otrokovo starostjo in zrelostjo ter z njegovo svobodo vesti, verske in druge opredelitve ali prepričanja.

voljo in lastne poglede, ko doseže za to potrebno zrelost razuma in volje.) in glede na vse pravne sisteme, ki jo obravnavajo izhaja iz roditeljske pravice (torej mora tako veljati tudi v našem)

o V ustavi je določeno, da mora biti usmerjanje otroka glede verske in moralne vzgoje v skladu z otrokovo zrelostjo ter z njegovo svobodo vesti, verske ali druge opredelitve ali prepričanja. Tudi po Konvenciji o otrokovih pravicah, so starši pri uveljavljanju otrokove pravice do svobode misli, vesti in veroizpovedi, dolžni otroka usmerjati na način prilagojen njegovi starosti.

Teorija stopnic oz. teorija rasti otrokovih pravic : pravice otroka se stopnjujejo, pravice staršev pa umikajo. Starši morajo otroka vzgajati v skladu z njegovo starostjo.

Umikanje pravic : Npr. Za srednjo šolo v kateri je otrok mladoleten, je za vse birokratične zadeve potreben podpis staršev. Če starši ne dajo soglasja, mora šola obvestiti državne organe, kateri bodo nadomestili odločitev staršev. Če hoče odličnjak na poklicno šolo in ne na gimnazijo, mora državni organ voljo otroka upoštevati, saj je razsoden zato se volje staršev tu ne upošteva.

o O morali in veri: Morala je v civilnem pravu ozko opredeljena – nične so pogodbe, ki nasprotujejo morali Naše pravo prepoveduje surogativno/nadomestno materinstvo Morala naj bi bila zbir minimalnih družbenih norm, ki bi jih moral vsak posameznik

spoštovati – starši so jo upravičeni in dolžni prenašati na svoje otroke ustava je z moralo mislila tudi na druga prepričanja – filozofska, družbena, ideološka (vsa

prepričanja, ki niso verska) Da neko prepričanje uživa varstvo (npr. versko), ni pomebno, koliko ima pripadnikov in

koliko je staro. Vera je prepričanje pripadnikov določenega nauka o tem, da gre za tako prepričanje, kot je vera.

Prepričanje, ki ga je vredno spoštovati v demokratični družbi, ki ne nasprotuje dostojanstvu otroka in ne nasprotuje otrokovi pravici do izobrazbe. Takšno prepričanje uživa varstvo (odločilo Evropsko sodišče).

o Spore o izvrševanju roditeljske pravice rešuje sodišče Starša se ne moreta sporazumeti, ali bo otrok obiskoval verouk. Če bi se sodišče odločilo,

za eno vero, to ni dopustno, ker mora biti nevtralno. Starša lahko zahtevata, da se glede vere odloči CSD.

Nemčija: pri sporih o izvrševanju RP sodišče izbere tistega starša, ki je bolj sposoben izbrati odločitev.

V tujih pravnih sistemih pravica staršev do religiozne vzgoje preneha že pred polnoletnostjo. Po Konvenciji o otrokovih pravicah, bi morali starši vzgajati otroka, tako, da mu ne določijo konkretne veroizpovedi, ampak tako, da bo imel na podlagi njihovega izobraževanja in vzgoje možnost, ko bo dosegel primerno zrelost, da se sam odloči, katero religijo bo izbral – misel je iluzorna. Verska vzgoja v Nemčiji (podobno bo pri nas v novem družinskem zakoniku):

Starši lahko določajo vero do 12. leta Versko lahko vzgajajo otroka do 14. leta

o V novem družinskem zakoniku, bo nov izraz za roditeljsko pravico in sicer starševska skrb.

o Roditeljska Starševsko: roditelj v pravem pomenu je samo mati, zato izraz ni primeren že pri bioloških starših, še manj pa pri socialnih starših (posvojitelji)

Pravica Skrb: Pri pravici gre za obrambno pravico staršev pred pretiranimi posegi države v vzgojo otroka. V razmerju do otroka pa gre predvsem za skrb (in sicer za otrokovo premoženje in otrokovo osebo

56. čl. URS – Pravice otrok

o Strogo osebne odločitve otroka : Razsoden: pomebna njegova volja Nerazsoden: pomebna je njegova korist

o Odločitve, ki niso strogo osebne , se vedno razrešujejo v korist otroka in sicer v svoboden razvoj otrokove osebnosti

o Otroci uživajo posebno varstvo in skrb. Prepovedano je kakršnokoli izkoriščanje in zlorabljanje otrok. To varstvo ureja zakon in sicer ZZZDR z ukrepi poseganja v RP (ukrepe izvaja CSD, težji ukrepi so pridržani sodišču)

o Državni organi in organizacije morajo vedno skrbeti za otrokovo koristo Otrok je zaradi telesne in duševne nerazvitosti/nezrelosti nemočen, zato je v razmerju z odraslimi

lahko hitro žrtev. Zato mu zagotavlja ustava posebno varstvo pred gospodarskim, socialnim, telesnim, duševnim in drugim izkoriščanjem in zlorablanjem. To varstvo ureja zakon.

o Dodatno varstvo (oz. posebno državno varstvo) za otroke in mladoletnike – ureja zakon, kadar:

starši za njih ne skrbijo nimajo staršev so brez potrebne družinske oskrbe

o ZZZDR ureja dodatno varstvo s 3 instituti : Posvojitev – Najbolj podoben starševski skrbi – enake P in D; posvoji se lahko

mladoletnika, kateremu so umrli starši ali pa ni zgledov, da bo lahko živel s starši, oziroma so te zgledi neznatni. ZZZDR ureja popolno posvojitev, pravne posledice pa priznava tudi obstoječim razmerjem nepopolne posvojitve po prejšnih predpisih.

Skrbništvo – Skrb za osebo in premoženje otroka. Skrbnik otroka ni dolžan preživljati, ni mu ga treba imeti pri sebi, če ga nima pa mora poskrbeti za njegovo namestitev (zavod); Gre za varstvo otrok, ki so izgubili starše, oziroma za katere starši ne morejo, nočejo ali ne smejo skrbeti. Otroku postavi socialno varstvo skrbnika, ki opravlja vse dolžnosti in pravice staršev.

Rejništvo – Otroka ima pri sebi, skrbi le za njegovo osebo, ne za premoženje. Za pomebne vzgojne ukrepe potrebuje dovoljenje staršev ali CSD; Otroka, ki nima staršev, ki ne more živeti s starši ali katerega razvoj je v okolju v katerem živijo ogrožen, odda socialo varsvo v oskrbo in vsakodnevno vzgojo rejniku oziroma rejniški družini.

o Otroci uživajo vse ČPS, vendar v skladu z njihovo starostjo in zrelostjo Otrokom gredo vse z ustavo zagotovljene pravice in svoboščine, razen tistih, ki jih zanje

zaradi naravne telesne ali duševne nerazvitosti ne pridejo v poštev (zanositev...) Otrokom gredo tudi posebne pravice, ki jim jih priznava Konvencija o otrokovih pravicah;

žal pa ustava teh posebnih pravic ne omenja. Kadar gre za strogo osebne odločitve ima razsoden otrok pravico do uveljavljanja svoje

volje.

55. čl. URS – Svoboda odločanja o rojstvu otrok {glej oba zakona}

o posameznik se sam odloča, ali bo imel otroke in koliko jih bo imel, kdaj in s komo Država s svojimi demografskimi ukrepi ne sme siliti niti onemogočati rojevanja otroko Gre za individualno pravico, ki je pravica posameznika, ne pravica para.o Moški ženske ne sme siliti v zanositev ali preprečitev oz. siljenje k splavuo Oploditev z biomedicinsko pomočjo lahko zahteva samo par, ne posamezniko Država mora ustvarjati razmere, da se starši odločajo za rojstva (stanovanja, vrtci)o Zakon o zdravstenih ukrepih pri uresničevanju pravice do svobodnega odločanja o rojstvu

otrok Ureja:

Preprečevanje zanositve Prekinitev nosečnosti (glej civilno)

56. člen-Otroci uživajo posebno varstvo in skrb. Človekove pravice in temeljne svoboščine uživajo otroci v skladu s svojo starostjo in zrelostjo.-Otrokom se zagotavlja posebno varstvo pred gospodarskim, socialnim, telesnim, duševnim ali drugim izkoriščanjem in zlorabljanjem. Takšno varstvo ureja zakon.-Otroci in mladoletniki, za katere starši ne skrbijo, ki nimajo staršev ali so brez ustrezne družinske oskrbe, uživajo posebno varstvo države. Njihov položaj ureja zakon.

55. člen-Odločanje o rojstvih svojih otrok je svobodno.-Država zagotavlja možnosti za uresničevanje te svoboščine in ustvarja razmere, ki omogočajo staršem, da se odločajo za rojstva svojih otrok.

Posameznik ima pravico, da mu zdravnik predpiše primerno sredstvo za začasno preprečevanje zanositve ( kontracepcija ).

Stalno preprečevanje zanositve : Sterilizacija – pogoji: Oseba mora dopolniti 35 let Razsodnost Lahko je izjema, če se sterilizacija opravlja iz zdravstenih razlogov (samo pri

ženski). V tem primeru se lahko sterelizacija opravi tudi pri osebi, ki ni stara 35 let in ni razsodna

Če je oseba nerazsodna, sterelizacijo zanjo zahtevajo starši ali skrbnik. Če za nerazsodno osebo zahtevajo sterilizacijo starši ali skrbnik iz zdravstenih razlogov, je potrebno dovoljenje CSD. Pogoj je, da se namena prepričitve zanostive iz zdravstenih razlogov ni mogoče preprečiti na drug blažji način. Po soglasju CSD o sterelizaciji vedno odloča še zdravstevna komisija

Kadar ni zdravstenih razlogov, je po odločbi potrebno počakati še 6 mesecev do sterilizacije, če se oseba premisli.

Zdravstveni ukrepi – umetna prekinitev nosečnosti Do 10 tedna nosečnosti

o lahko ženska zahteva splavo ni treba navajati razlogovo treba opozoriti na možne posledice

Pri nosečnosti nad 10 tednovo če je nevarnost posega v življenje in zdravje nosečnice ter za njene

bodoče nosečnosti manjša od nevarnosti, ki grozi materi in otroku ob nadaljnji nosečnosti

nosečnica, ki je razsodna lahko sama zahteva prekinitev – polnoletnost ni omejitev

če se prekine nosečnost mladoletni nosečnici se praviloma obvesti starše, razen če nosečnica temu nasprotuje

če je mladoletnica nerazsodna ali polnoletna oseba, ki ji je bila odvzeta poslovna sposobnost – prekinitev nosečnosti lahko zahtevajo starši ali skrbnik

o Zakon o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo (OBMP) Ureja:

Ugotavljanje in zdravljenje neplodnosti Pomoč pri spočetju samo moškemu in ženski, ki sta v zakonski zvezi ali izvenzakonski

skupnosti. Zunajzakonske skupnosti se ne preverja posebej, zadostuje trditev, ker je že sam postopek oploditve psihično zahteven. Ni pomoči pri istospolnih parih, čeprav so registrirani.

Posebno psihološko svetovanje paru Pravnik par pouči o pravnih posledicah OBMP Po zakonu se ugotavljajo vzroki za (zmanjšano) neplodnost in se tudi odpravljajo z:

zdravili, svetovanjem in kirurškimi posegi Za zdravljenje se šteje tudi odvzem in shranitev sp. celic, kadar grozi neplodnost (npr.

kemoterapija) KDAJ? Postopek OBMP se lahko izvede, ko paru ni mogoče pomagati z drugimi

postopki in samo z namenom zanositve; Izjema je, če obstaja nevarnost prenašanja dedne bolezni, ki je pogojena z določenim spolom. V takem primeru se lahko določi spol otroka (izbira med fantkom in punčko.)

Postopek oploditve: Znotrajtelesna ( in vivo):

semenske celice se vnesejo v telo ženske semenske in jajčne celice se vnesejo v telo ženske

Zunajtelesna (in vitro): V laboratoriju se združijo M in Ž spolne celice. Zgodnji zarodki, se

vnesejo v telo ženske; zunaj telesa ženske se lahko razvijajo največ 14 dni

Spolne celice in zarodki se lahko hranijo toliko časa, dokler par želi, največ pa 5 let. Če obstajajo zdravstveni razlogi, lahko komisija za OBMP rok podaljša še za 5 let.

Za postopek lahko zaprosi:

Polnoletna oseba Par Razsoden Oseba v starosti, ki je primerna za starševstvo, ženska primerna za rojevanje

Surogatno/nadomestno materinstvo pri nas NI dovoljeno; Pomeni, da ženska privoli da bo za določen par zanosila otroka in ga po porodu izročila sopogodbeniku. Zdravnik pri tem ne sme sodelovati. Tovrstno materinstvo je prisotno v Indiji. Dogaja se s posredovanjem zdravnika. Lahko je tako, da v surogatno mater vnesejo obe spolni celici para, kateri želi dobiti otroka prek nadomestnega materinstva.Nadomestno materinstvo pomeni, da ženska odplačno ali neodplačno otroka prepusti drugemu. Za nadomestno materinstvo se ne odločajo samo neplodni pari, ampak tudi istospolni pari. Par, ki želi nadomestno materinstvo mora nositi vse stroške, ki se pojavijo tekom postopka. Tovrstno materinstvo prinaša veliko zapletov: nadomestna mati po rojstvu otroka ni želela izročiti, ker se je navezala nanj, mati otroka rodi vendar je prizadet zato ga sopogodbena stranka ni želela prevzeti ker je pričakovala zdravega otroka. Zaradi zgoraj navedenih zapletov pri nas nadomestno materinstvo prepovejo. Nadomestnih materinstev je veliko v Ameriki.

Darovanje spolnih celic: Lahko je darovana samo 1 spolna celica hkrati – moška ali ženska Če sta oba neplodna je možna samo posvojitev Ni dovoljeno darovanje zarodka Prepovedani so semenski koktajli – mešanica Ž ali M sp. celic Identiteta darovalca je anonimna , starši lahko izvejo samo zdravstveno relevantne

podatke, če da sodišče v nepravdnem postopku soglasje Otrok ima pravico do zdravstveno relevantnih podatkov donatorja Otrokov zdravnik lahko pogleda v te podatke Ni možnosti stikov otrok z donatorji. Darovalci nimajo nobenih P in D Prednost imajo tisti, ki hkrati tudi sami darujejo spolno celico Pogodbe o odplačnem darovanju so nične Pogoji za darovalca:

o Polnoletnio Zdravio Razsdonio Prepovedana stopnja sorodstva s parom, ki preprečuje ZZ

Darovalec lahko daruje samo pri enem centru od enega darovalca lahko pride do rojstva v največ 2 različnih družinah

Darovalec mora biti živ Zunajtelesa se lahko oplodijo celice (jajčne) pridobljene v določenem postopku, v

telo ženske pa se lahko vnese največ 3 zarodke Država plača 4 oploditve verjetnost uspeha je 20%

Prepovedi glede OBMP! - prepovedano je:

o Omogočiti razvoj zarodka izven telesa ženske več kot 14 dni, oz. potem, ko je razvita primitivna proga

o Omogočiti nastanek zarodka zgolj v raziskovalne nameneo Omogočiti nastanek zarodka in sp. celic, kjer je bila dedna zasnova

spremenjena, niti ga vnesti v telo ženske ali živalio Kloniranje oz. omogočiti zarodek, ki ima isto dedno zasnova kot neka

živa ali mrtva osebao Omogočanje nastaka hibridov in himer, ter vnosa takšnega zarodka v

telo človeka ali živali Hibrid: križanje vrst med seboj (žival+človek) Himer: presajanje delov, iz tega pa se ustvari nenavadno bitje

(npr. na živalski zarodek prenašamo dele drugega človeškega

ali živalskega zarodka- na brezdlaki podgani vzgojijo uho, katero ima človeško DNK…te deli so nato namenjeni presajanju)

o Vnašanje človeškega zarodka v žival ali obratno

Znanstveno raziskovalno delo: je dovoljeno do 14 dni oz. do pojava proge, če gre za namene izboljšanja zdravja z dovoljenjem:

o Parao Državne komisije za OBMPo Medicinske etike

Pravne posledice postopka : darovalec ostane anonimen darovalec nima nobenih pravic in obveznosti do otroka vse pravice in obveznosti nosita starša otroka matična knjiga: mati je tista, ki je otroka rodila za očeta in mater se šteje tisti, ki je dal/a soglasje za postopek, takšnega

očetovstva ni mogoče izpodbijati – razen če bi oče ugotovil, da je mati zanosila po naravni poti

Nadzor nad darovanjem spolnih celic soglasje para v pisni obliki (predhodni razgovor) seznaniti par s pravnimi posledicami nadzor nad centri, ki opravljajo take postopke

Možno je razkritje zdravstvenih podatkov darovalca (dedne bolezni) otrok, ki je razsoden in star vsaj 15 let otrokov zakoniti zastopnik z dovoljenjem sodišča (nepravdni postopek + izjemni

zdravstveni razlogi)

Zakonska zveza

Splošno o zakonski zvezi

15. člen ZZZDR : država s svojim sistemom omogoča ljudem, da se vsestransko pripravijo na skladno družinsko življenje in jim pomaga v medsebojnih razmerjih in pri izvrševanju roditeljske pravice. Zakonska zveza je z zakonom urejena življenska skupnost moškega in ženske.

o Bistvena je skupnost življenja v kateri moški in ženska v medsebojnem razmerju zadovoljujeta čustvene, spolne, biološke (rojevanje), moralnoetične (spoštovanje, pomoč), ekonomske potrebe, želje in zahteve. To je samo tista skupnost, ki jo zakon kot tako priznava.

o ZZ ni ovira za razvoj osebnosti zakonca ; o skupnih zadevah odločata sporazumno, o lastnih pa vsak sam (izbira dela in poklica).

o Najvažnejši a ne edini pomen ZZ je v zasnovanju družineo ZZ je torej družbena in pravna ustanova: Zakon določa pogoje in način njenega nastanka, določa P

in D, ki iz ZZ izhajajo in določa vzroke in posledice prenehanja ZZo Enakopravnost partnerjev , tako na osebnem kot premoženjskem področju

- Sklenitev ZZ je svobodna, v nasprotnem primeru (če bi država naprimer zapovedala določene teste – HIV) bi šlo za poseg v ČP, in sicer v pravico do zasebnosti in v telesno integriteto. Če bi država takšen test samo priporočila (brez sankcije), to ne bi bilo sporno.- Moralno etična vsebina ZZ (čl.13) (na čem temelji ZZ):

medsebojna čustvena navezanost vzajemno spoštovanje razumevanje zaupanje medsebojna pomoč

V ZZ sta zakonca enakopravna

Pred sklenitvijo se lahko zakonca pogajata, kje bosta živela, ker imata zakonca načeloma dolžnost, da živita skupaj.

Preživninski dogovori: o Lahko se odpovesta eden ali obao Preživnino lahko nekdo plačuje tudi nekomu, ki je ne potrebuje, če se tako dogovoritao Z novim zakonikom se lahko dogovorita, kolikšen del premoženja in kateri del

bo predmet delitve Država s sistemom vzgoje in izobraževanja, zdravstva in socialnega varstva omogoča ljudem, da se

vsestransko pripravijo na skladno družinsko življenje ter jim pomaga v njihovih medsebojnih razmerjih in pri izvrševanju roditeljske pravice.

o Ta člen je namenjen tudi ljudem, ki niso v ZZ, zato ne sodi v poglavje o ZZ. Novi družinski zakonik jo bo premestil v uvodne določbe.

ZZ je neke vrste pogodbaZaroka Zaroka je obljuba partnerjev, da bosta kasneje sklenila ZZ, vendar s tem ne nastane iztožljiva obveznost

skleniti ZZ. Gre za moralno obvezo. ZZZDR ne ureja zaroke Ko zakonca prideta na upravno enoto in najavita svoj namen sklenitve zakonske zveze, matičar zakoncema

dodeli nek datum kdaj naj bi bila ZZ sklenjena. Od takrat naprej zakonca računata, da bosta ZZ sklenila na določen dan - živita v tem pričakovanju. Nastane podobna situacija kot zaroka, vendar imata tudi v tem primeru pravico odstopiti od sklenitve ZZ saj ju ta obljuba ne zavezuje.

Od trenutka, ko prijavita poroko, ponavadi nastajajo stroški (organizacija poroke) – če potem do sklenitve ZZ ne pride (si eden premisli), se to rešuje po civilnem pravu – odškodninski zahtevki (tu gre za posledico obljube).

Na voljo je institut neupravičene obogatitve (npr. za darila svojcev, če nato ne pride do poroke), ki se uveljavlja na zahtevo.

Sklenitev ZZ poznamo različne pogoje ob sklenitvi:

o pogoji za sklenitev o pogoji za veljavnost (v zakonu so formulirani negativo; razen 2)

zakonski zadržki – negativna forumlacija, kot ovira za veljavnost 2 sta formulirana kot prava pogoja , kot okoliščini, ki povzročata neveljavnost ZZ

o zakonske prepovedi (formulirane negativno, obstoj okoliščine, ne pomeni pogoja, nima za posledico neveljavnosti ZZ)

(ZZZDR ne uporablja terminov zakonski zadržek in zakonska prepoved)Zakonske prepovedi ZZ ne smeta skleniti skrbnik in varovanec (prepoved skrbištva) ter posvojitelj in posvojenec pri

nepopolni posvojitvi. če pride do sklenitve ZZ, skrbništvo in nepopolna posvojitev prenehata, ZZ pa je veljavna – na izpitu:

Skrbništvo lahko obstaja nad mladoletno ali polnoletno osebo. Če je bilo skrbništvo zaradi mladoletnosti, mladoletnik potrebuje dovoljenje CSD – tu skrbništvo

popolnoma preneha, ker varovanec s sklenitvijo ZZ dobi popolno poslovno sposobnost. Če bo mladoletnik skledil ZZ brez dovoljenja CSD bo ZZ neveljavna zaradi zadržka in ne zaradi zakonske prepovedi.

Če gre za odraslo osebo, ki ji je bila odvzeta poslovna sposobnost, je pa ženitno sposobna, bo skrbništvo prenehalo, ta oseba pa bo dobila novega skrbnika, ki ga bo postavil CSD, in sicer:

o zakonca, če ni kolezije interesov (se pravi skrbništvo se lahko nadaljuje)o 3 osebao CSD, če osebe ni mogoče najti

Pogoji za sklenitev ZZ osebi različnih spolov osebi morata izjaviti soglasje, da želita skleniti ZZ

o ZZ je sklenjena v trenutku, ko zakonca nedvoumno pritrdilno odgovorita – soglasje je konstitutivno, da želita skleniti ZZ (forma ad probationum). Kasneje se to vpiše, zaradi lažjega dokazovanja (vpis je zgolj deklaratorne narave); ZZ je sklenjena tudi, če ne pride do vpisa.

Soglasje izjavita pred državnim organom in na način, ki ga določa zakono Pooblaščena oseba upravne enote oz. občine, če ji je upravna enota delegirala pristojnost, na

območju katere želita skleniti ZZ; na vprašanje: ali hočeta skleniti ZZ?

o Na način ki ga določa zakon: prijava namena, dokazi za izpolnjevanje pogojev – izpis iz mat. Knjige, sodba razveznega sodišča ali izpisek iz MK umrlih, sklep o razglasitvi za umrlega

o Pri razglasitvi se preberejo P in D poglavje 5 (od 44. člena naprej). O premoženskem razmerju med obredom, ni govora, preberejo se pa tiste določbe, ki se nanašajo na osebo

o Sankcija za moralne D je razveza. Edina osebna dolžnost je preživljanje, ki ga je mogoče izsiliti s tožbo

Veljavnost ZZ, če ni soglasja ali organi ni pristojen, oz. osebi nista istega spola:o ZZZDR pozna samo izpodbojno obliko ZZ velja dokler ni izpodbitao Novi družinski zakonik bo uvedel novo kategorijo: neobstoječa ZZ in že od

začetka ne bo ustvarjala nobenih pr. posledic med partnerjema niti do otrok.

Pogoji za veljavnost Prava pogoja – ZZ je neveljavna/izpodbojna , če so podani ti pogoji (ZZ ustvarja vse pravne posledice

dokler ni izpodbita)o Pri sklepanju ZZ morata biti navzoča oba zakonca osebno

Izjema: enega lahko zastopa pooblaščenec (mora biti 18 + razsoden), vendar le v izjemnih primerih, ki so posebej utemeljeni (npr. bolezen) – dovoljenje da občinski organ, ki vodi matične knjige

o Zakonca morata imeti ob sklenitvi ZZ namen skupnega življenja če ni namena pri obeh zakoncih, gre za navidezno/simulirano sklenitev ZZ (npr: namen

pridobiti dediščino, zeleno karto) – takšna ZZ bi bila neveljavna če ob sklenitvi nimata namena, potem pa živita skupaj, takšna ZZ konvalidira in je

veljavna. če namen ni podan le pri enem izmed zakoncev, se šteje kot miselni pridržek/mentalna

rezervacija, ki je neupoštevna – velja, kot da je namen skupnega življenja podan pri obeh po enem letu ločenega življenja ni več mogoče zahtevati preživnine Če se zakonca sporazumno razideta zaradi neupravičenega razloga in zato ne živita več

skupaj pa eden izmed njinu umre, potem preživeli zakonec ne deduje – to se upošteva na predlog dedičev.

Zadržki – preprečujejo sklenitev ZZ, če organi vidi, da so podanio Pomanjkanje svobodne privolitve (tipični napaki volje)

Prisila, grožnja (Ustrahovanje) grožnja mora biti resna, da je upoštevna mora biti povzročena z nedopustnim

sredstvom. Kadar je sredstvo dopustno, ne gre za grožnjo. Zmote posameznika (ni svobodne volje)

zmota o fizični osebi (»Anica« ima pajčolan) Nekdo misli, da je sklepal ZZ z osebo A pa jo je v resnici sklenil z osebo B. Pri nas lahko eden izmed zakoncev sklene zakonsko zvezo prek pooblaščenca. V tem primeru lahko pride do zmote.

zmota o civilni osebi – ZZ se sklene z osebo, ki ni tista za katero se izdaja zmota o bistvenih lastnostih – če bi zakonec zanje vedel, ZZ ne bi sklenil (bi

zakonca odvrnile od sklenitve) – razveljavitev v 1 letu odkar si spoznal zmoto (zvedel za okoliščine)

o npr. impotentnost- spolna nesposobnost, huda bolezen, obsodba za nečastno dejanje – hudo kaznivo dejanje, zatrjevala nosečnost, nosečnost z drugim…

o premoženjsko stanje zakonca in zaterjevanje neveste, da je nedolžna ne more biti razlog za razveljavtev ZZ

o v drugih primerih pride v poštev tožba na razvezo zaradi nevzdržnosti

o Mladoletnost – s tem zadržkom so želeli zmanjšati mladoletniške nosečnosti. ženitno sposobnost se načeloma pridobi s polnoletnostjo lahko pa CSD da dovolitev za sklenitev ZZ, če so podani določeni razlogi:

mladoletnik mora biti razsoden (ker gre za strogo osebni posel, se upošteva razsodnost) - dovoljenje je možno dati le ob pogoju, da je mladoletnik dosegel

takšno telesno in duševno zrelost, da bo lahko izpolnjeval dolžnosti, ki nastanejo s sklenitvijo ZZ

povabi starše na razgovor (če z mladoletnikom živijo in izpolnjujejo svoje dolžnosti), zasliši partnerja in mladoletnika

minimalna starostna meja zakononsko ni določena, vendar pa mladoletnik, ne sme biti mlajši od 15 let – zahtevana je torej delna poslovna sposobnost, ker:

o pridobitev pravne procesne sposobnosti v zakonskih sporih in sporih med starši in otroci

o pridobitev delovne sposobnosti in razpolaganje z lastnim zaslužkomo priznanje očetovstva

Če CSD dovoli sklenitev ZZ, gre za (navadni) dispenz/spregled zadržka mladoletnosti – opravi se pred sklenitvijo ZZ

Možen je tudi naknadni spregled zadržka, ki ga opravi sodišče po tem, ko je ZZ že bila sklenjena brez dovoljenja in je nekdo tožil na razveljavitev (pride do konvalidacije)

Pri tem pogoju gre tudi za preventivo za preprečitev negativnih zdravstvenih posledic prezgodnjega rojevanja za matere

o Težja duševna prizadetost in nerazsodnost: Zakon govori o motnjah v duševnem in telesnem razvoju V vsakem primeru posebej je treba ugotoviti, ali je oseba razsodna (zakon bi moral kot

zadržek določati nerazsodnost, ne pa težje duševne bolezni, ker ni nujno, da si pri vsaki težji duševni bolezni nerazsoden)

Nerazsodnost je lahko trajne narave – težja duševna bolezen kratkotrajno povzročena – opitost, omamljenost – Tudi trenutna nerazsodnost

ima za posledico neveljavnost ZZ, če je obstajala v trenutku sklenitve ZZ

Tudi če je bila nekomu odvzeta poslovna sposobnost, to ni zadržek za sklenitev ZZ (npr odvzem poslovne sposobnosti zaradi zapravljivosti)

Nerazsodna je oseba, ki ni sposobna doumeti pomena in posledic sklenitve ZZ defekt razuma – ne more praviloma doumeti oz. razumeti pomena ZZ in njenih

posledic defekt volje – ne more ravnati v skladu s svojim pravilnim dojemanjem (mladost,

slaboumnost, duševna bolezen)o Obstoječa ZZ

dokler ZZ ne preneha oz. NI razveljavljena, ni mogoče skleniti nove gre za izpeljavo načela monogamije tudi kaznivo dejanje

o Sorodstvo Zadržek, če gre za sorodstvo v ravni črti do kateregakoli kolena V stranski črti do 4 kolena – možen je spregled zadržka, ki ga opravi CSD, in sicer pri

primeru bratranca in sestrične (če je sestrična noseča) sorodniki ne smejo sklepati ZZ iz bioloških razlogov – incest posvojeni otrok lahko sklene ZZ s posvojenčevimi naravnimi otroci ali drugimi sorodniki,

ne more pa skleniti ZZ s posvojiteljem (ker se med njima vzpostavi razmerje, ki je pravno izenačeno z razmerjem starši - otroci).

Za sklenitev ZZ je potrebna prisotnost obeh zakoncev, ali nastopanje pooblaščenca za enega izmed obeh.

Obličnosti pri sklenitvi ZZ Obvezna je svečana sklenitev ZZ (zakon je hotel povdariti velik družbeni pomen ZZ za zasnovanje in

življenje družine in da bi olajšal dokazovanje sklenjene ZZ) Obvezna je civilna sklenitev – pred pristojim organom oblasti Obvezna je javna sklenitev ZZ: vsak, ki želi lahko pride gledat sklenitev Organ pristojen za sklepanje je upravna enota, oziroma občina, če ji upravna enota delegira pooblastila. Akt

sklenitve ZZ torej upravlja pooblaščena oseba občine ali upravne enote. Minister predpiše minimalne standarde za sklenitev ZZ (Minister predpiše posebno opremljenost prostorov

po posebnem pravilniku, če se ZZ sklepa drugje kot v javnem prostoru). ZZ se sklene v kraju, ki si ga zakonca (nupturitenta) sama izbereta Naši državljani v tujini lahko sklenejo ZZ pred diplomatskim predstavništvom

Potopek sklenitve:- Prva faza - pripravljalna:

o Bodoča zakonca prijavita svoj namen skleniti zakonsko zvezo matičarju in izjavita,da jo sklepata svobodno in da obstajajo pogoji za veljavnost ZZ, predložiti je treba določene listine, določi se datum

- Druga faza – sama sklenitev:o sklene se v prostorih določenih za sklepanje ZZ, lahko se sklene drugje, če so za to utemeljeni

razlogi (prestroga določba); o ugotovi se istovetnost bodočih zakoncev in preizkusi ali so podani pogoji za sklenitev in veljavnost

ZZ, prebre se določbe o P in D zakoncev in vpraša zakonca ali želita skleniti ZZ, z odgovorom DA, je ZZ sklenjena.

o Matičar vpiše sklenitev v rojstno in poročno matično knjigo Novi predlog družinskega zakonika: Sklepanje ZZ izven uradnih prostorov, vendar pa

posameznik sam nosi dodatne stroške. Upravna enota bo lahko zavrnila predlog, kadar bi bilo to zelo težko izvedljivo (nekdo si zaželi da mora uradna oseba z zakoncema čepeti v vodi…hahaha). Izdati mora določbo z razlogi, da bo imel posameznik možnost pritožbe in s tem uresničitev pr. varstva)

stroške sklenitve nosi država Navzoči pri sklenitvi ZZ :

o pooblaščena oseba upravne enote in matičar (matičar ni nujen; zgolj dekleratorna funkcija)o zakonca ali eden po pooblaščencuo obvezna je navzočnost 2 prič, ki imata poslovno sposobnost (včasih jima je šla dokazovalna

funkcija, danes imata podoben pomen kot matičar) Zupančič: brez prič je ZZ neveljavna Barbika: brez prič je ZZ veljavna

o Če se uničijo knjige in priče umrejo, lahko ostali navzoči dokažejo sklenitev ZZ

Kršitev obličnosti:o Neupoštevanje predpisa o pristojnosti ima za posledico neveljavnost ZZ; (npr. kadar akta sklenitve

ne opravi pooblaščena oseba, ampak naprimer matičar)o Poroka pred versko skupnostjo nima pravnih posledic in ne nastane niti neveljavna ZZ o Ni zakonsko predpisane izjave soglasja ustne pritrditve; posledica je neveljavnosto Nenavzočnost matičarja in opustitev vpisa v matične knjige se ne šteje za bistvene kršitve in

ne povzročajo neveljavnosti

Neveljavnost Razveljavitev ZZ in pravne posledice neveljavne ZZ

neveljavnost ZZ ne nastopi ipso iure, treba je da se ZZ razveljavi s sodbo sodišče ne more razveljaviti ZZ po uradni dolžnosti v DP obstaja le ena oblika neveljavnosti – izpodbojnost dokler pp ni izpodbit, je veljaven in ima vse učinke pp – ZZ torej velja dokler ni s pravnomočno sodbo

razveljavljena; v času veljavnosti pa:o nastaja skupno premoženje o sklenjena ZZ vpliva na razmerje do otrok (velja domneva očetovstva; se pravi otrok, ki je rojen

znotraj neizpodbite ZZ, velja za zakonskega)o zakonca sta se dolžna preživljati

Sodišče ne ugodi zahtevku za razveljavitev, kadar pride do konvalidacije ZZ – 2 možni situaciji:o zadržek je obstajal v času sklenitve ZZ – ko sodišče odloča o razveljavitvi zadržek ne obstaja več

(npr. nekdo postane polnoleten, nekdo se vmes razveže, 1. žena umre … Kdor sklene ZZ in je istočasno še v drugi ZZ in je tako z novo ZZ nastala dvojna ZZ, v trenutko ko sodišöe odloča pa je prva ZZ že prenehala oz. bila razvezana)

ZZ preneha:o z razveljavitvijoo z razvezoo s smrtjoo z razglasitvijo za mrtvega

o zadržek je obstajal ob sklenitvi ZZ in še vedno obstaja (v času ko sodišče odloča o razveljavitvi), vendar pa je zadržek take narave,da ga je mogoče spregledati, gre za naknaden spregled zadržka :

naknadni spregled zadržka mladoletnosti, če je mladoletnik starejši od 15 let naknadni spregled zadržka sorodstva bratranca in sestrične

Pravne posledice razveljavitve: ko eden izmed upravičencev vloži tožbo na razveljavitev in je ZZ razveljavljena s sodbo in ko le ta postane pravnomočna, nastopijo učinki razveljavitve za naprej (ex nunc)

o Delitev skupnega premoženjao Vprašanje v zvezi z otroci (zavarovanje in koristi otrok po uradni dolžnosti), preživljanjem

nepreskrbljenega partnerja, stiki, preživljanje otroko Pri razveljavitvi se smiselno uporabljajo postopki, ki veljajo za razvezoo Opomba: za otroke še vedno velja domneva očetovstva; kajti ta velja še 300 dni po prenehanju, ne

glede na način preneganja ZZ (npr. pravnomočnosti) Relativna/absolutna izpodbojnost

o Razlika je v krogu oseb, ki smejo izpodbijati ZZ (aktivna legitimacija)o Relativna izpodbojnost

ni mogoče vložiti tožbe, če je ZZ že prenehala (oz. tožbo je potrebno vložiti, dokler ZZ še traja)

krog aktivno legitimiranih je ožji: zakonca lahko izpodbijata, če je bila ZZ sklenjena kljub težji duševni bolezni (oz

nerazsodnosti), vendar šele takrat, ko je omenjeno stanje že prenehalo (če še traja je to razlog za absolutno izpodbojnost)

zakone c lahko izpodbija, če je šlo za zmoto ali silo (grožnjo) pri sklepanju ZZ o izpodbija tisti, ki je bil prisiljen oz je bil v zmoti o tožbo lahko vloži v enem letu odkar je prisila prenehala oz je spoznal

zmoto, zakonca pa sta v tem času živela skupaj starši lahko izpodbijajo ZZ, ki jo je sklenil mladoletnik brez dovoljenja CSD

(lahko tudi skrbnik, če opravlja starševske obveznosti) če zakonec vloži tožbo na razvezo ZZ in nato umre, so dediči upravičeni nadaljevati že

začeti postopek v 6 mesecih (odločiti se morajo v 6 mesecih) po zapustnikovi smrti, če je bila tožba na razveljavitev utemeljena. Sodiše ZZ ne bo moglo razveljaviti, ker je prenehala s smrtjo, ampak bo ugotovilo, da so obstajali razlogi za razveljavitev. Na podlagi ugotovitve ta ni upravičen do dedovanja.

o Absolutna izpodbojnost tožbena pravica ne zastara Razlogi za absolutno neveljavnost:

Različnost spolov Sorodstvo Dvojna ZZ Nerazsodnost oz. težja duževna prizadetost, ki ni prenehala (v času ko zahteva

razveljatev to stanje še traja) Neprisotnost obeh zakoncev ali oba po pooblaščencu Nista sklenila ZZ z namenom skupnega življenja

aktivna legitimacija: vse osebe, ki imajo pravni interes upravičenci smejo vložiti tožbo tudi če je ZZ že prenehala (npr. s smrtjo – največkrat bodo

izpodbijali dediči, ki lahko vložijo tožbo, že v času trajanja ZZ in tudi potem, ko je ZZ že prenehala)

če upravičenec po vložitvi tožbe umre, lahko njegovi dediči nadaljujejo začeti postopek, čeprav nimajo pravnega interesa.

o Razveljavitev lahko zahteva državni tožilec, ko je to v javnem interesu: Različnega spola Dvojna, trojna ZZ Težje prizadeta/nerazsodna oseba Sorodstvo

Pravne posledice zakonske zveze

pravne posledice ZZ nastajajo na 2 področjiho osebnem področjuo premoženjskem področju

Osebno področje spremeni se osebno ime in priimek sprememba statusa: samski se spremni v poročen mladoletnik pridobi popolno poslovno sposobnost

o poslovna sposobnost ostane tudi, če ZZ preneha P in D med zakoncema – predvsem etične narave, zato zakon ne našteva vseh in tudi ni mogoče vseh

opredeliti, prav tako je nesmiselno postavljati sankcije, kjer bi bile neučinkovite – edina sankcija je razveza:

o Svobodno odločanje o rojstvu otrok ; tu gre za individualno pravico do odločanja o rojstvu otrok, ki pa jo uresničujeta z ozirom na drugega (če ne pride do defekta v ZZ) – iz tega sledi, da se mora zakoncu na njegovo zahtevo opraviti katerikoli z zakonom predvideni ukrep za uravnavanje rodnosti, drugi zakonec pa mu tega ne more preprečiti.

o Sporazumno odločanje o skupnih zadevah, o lastnih pa vsak sam ; pri skupnih gre: določitev prebivališča, vodenje skupnega gospodinstva, razmerje do skupnih otrok in gospodarjenje s skupnim premoženjem – važna je sporazumna volja obeh

o Enake P in D do otrok (vzgoja, varstvo); če eden od zakoncev ne skrbi za življenje, osebnostni razvoj in pravice in koristi otrok, s tem prizadene drugega zakonca, ki mora prevzeti tudi njegov del skrbi za otroke (ta odločba je pojasnevalnega značaja, saj gre tu za splošno dolžnost staršev, ne glede na to ali sta v ZZ ali ne)

o vsak zakonec si prosto izbira delo, poklic – in si s tem zagotavlja sredstva za življenje in gospodarsko samostojnost in neodvisnost

o Dolžnost skupnega življenja (ni kršitve, kadar je utemeljen razlog: delo v tujini)o Dolžnost vzajemnega (osebnega) spoštovanja, zaupanja in pomoči o Dolžnost skupnega prispevanja za preživljanje družine v sorazmerju s svojimi zmožnostmi

(prispeva lahko v dejanju, naravi, z delom – prispevanje se lahko doseže s tožbo) Dolžnost skupnega življenja

o tu gre za dolžnosto sporazumno izbirata kraj bivanjao ne gre za kršitev, če iz utemeljenih razlogov ne živita skupaj (npr. delo v tujini)o Če nimata že ob sklenitvi ZZ namena skupnega življenja, je ZZ neveljavnao Posledice ločenega življenja

lahko se odtujita – pride do razveze od takrat ne nastaja skupno premoženje – ni podvrženo delitvi dokažejo, da so se sposobni preživljati sami – sodišče tožbo za preživljanje zavrže

(zakonec naj bi po 1 letu vložil tožbo za preživnino, sicer do nje izgubi pravico) če se razideta in eden zakonec umre, drugi ne deduje po umrlem zakoncu, ker med njima

ni obstajala življenjska skupnost (po njegovi krivdi, ali pa sporazumno), razen če je zapustnik naredil oporoko

Primer iz Nemške sodne prakse:- Partnerja se odločita, da ne bosta imela otrok – skleneta takšno podgodbo, ona pa namenoma zanosi in otrok

se rodi- Otrok ima pravico do obeh staršev in do preživnine- Oče toži mati za škodo zaradi preživnine- Sodišče je zahtevek zavrnilo: sporazum posega na strogo osebno področje in je neveljaven - Pogodba je v nasprotju s principom splošnih običajev in skupnega življenja- Če bi šlo pri rojstvu za delikt matere, bi to nasprotovalo otrokovemu dostojanstvuOdgovor teorije:- Pogodbe, ki posegajo na strogo osebno področje niso veljavne - Povzročitev škode nasprotuje običajem, ne pa pogodbi . S pogodbo se ohranja svoboda odločanja – od nje

lahko vsakdo odstopi, vendar mora pogodbenika obvestiti. Njeno ravnanje je protipravno, vendar samo, če je to storila naklepno.

Pravica do preživljanja nepreskbljenega zakoncao pomembne so spremebe leta 1976:

zapiše se pravila sodne prakse pomebnost ureditve pravice do preživljanja – zagotovi se pravna varnost

o Pri pravici do preživljanja ima upravičenec samostojno tožbo (prejšne pravice so sankcionirane le z razvezo)

o Nova URS, je prinesla večji povdarek na pravici do zasebne lastnine (čl. 91 URS)o Zakon o notariatu: vsa premoženjska razmerja med zakonci morajo biti urejena v notarskem

zapisu (notarske listine); pred novelo 1.5.2004 so se sklepali pred CSD (tudi med starši in otroki). KOP – Konvencija o otrokovih pravicah: Vsi organi so dolžni upoštevati otrokovo korist;

Notar med organi ni izrecno omenjen, zato otrok ne bi bil ustrezno zavarovan: sporazumi glede otrok naj bi se zato prenesli na sodišče.

CSD mora pri zakoncih zavrniti sporazume, ki nasprotujejo ustavnim načelom, prisilnim predpisom in morali; Ker pa na CSD pravniki večinoma niso zaposleni je prišlo do mnenja, da mora takšen spis napisati pravnik, saj je CSD svetovalni organ prenos pooblastil iz CSD na notarje.

o Ali je pravica do preživljanja osebna ali premoženjska pravica? vsi sistemi jo obravnavajo kot samostojno osebno pravico

S pravnim poslom med živimi je ni mogoče prenesti na drugega S pravnim poslom za primer smrti (oporoka) je ni mogoče prenesti na drugega

s smrtjo upravičenca pravica do preživljanja ugasne, prav tako ni mogoče po smrti zavezanca zahtevati preživnine od njegovih dedičev; Izjema: če zavezanec zamuja s preživnino, nato pa umre če obroki preživnine že zapadejo niso pa še izplačani te obroke lahko zahtevam od njegovih dedičev.

Če nekdo mojega upravičenca povozi, mi plačuje odškodnino v višini preživnine Skleniti se mora pred notarjem v obliki izvršljivega notarskega zapisa (kar pomeni, da

če preživnina ne bo plačana, ni treba začeti posebnega pravdnega postopka za ugotovitev preživnine, ampak se takoj lahko začne izvršilni postopek)

o Pravica do preživljanja temelji na solidarnosti zakoncev; to izhaja iz osebnopravnih posledic ZZ – odmeri se glede na individualne življenske razmere obeh partnerjev ; z njo naj bi posamezniku omogočili življenski obstoj; po tem se razlikuje od premoženske ureditve (premoženjsko pravne posledice), katerih namen je zagotoviti pravičnost v življenski skupnosti partnerjev (zavarovanje pred prekomernim izkoriščanjem drugega partnerja)

o Preživnina se odmeri glede na individualne življenske razmere obeh partnerjev zmožnosti preživninskega zavezanca potrebe preživninskega upravičenca

o Preživnino lahko zahteva (je do nje upravičen) tisti zakonec, ki Nima sredstev za življenje (nima sredstev za življenje oz jih ne more v celoti poravnati) Brez svoje krivde ni zaposlen (Delno sposoben. Ne dobi dela, ki bi vsaj približno ustrezalo

njegovi kvalifikaciji oz. sposobnostim, ni mu potrebno sprejeti dela, ki bi znatno poslabšalo njegov življenski standard oz. otežkočilo izvrševanje skrbi za otroke)

novela je izbrisala »ni sposoben za delo«, ker je to že zajeto v izrazu »brez svoje krivde«

o Spori glede preživljanja se največkrat pojavljajo ob razvezi, zato so določbe o preživljanju navedene v poglavju o razvezi, vendar se smiselno uporabljajo tudi za čas trajanja ZZ. Dokler zakonca živita skupaj, se tako ali tko preživljata v okviru skupnega gospodinjstva.

o Pravila o preživljanju ob razvezi se torej uporabljajo za vsa druga razmerja preživljanja: V času trajanja ZZ Zakonca ne živita skupaj, a še nista razvezana Zunajzakonska partnerja ko živita skupaj ali ko je ZZS že razpadla Razveljavitev ZZ

o Kdaj se zahteva preživnina? V času trajanja ZZ, lahko partner od zakonca s tožbo zahteva preživljanje, če ga

zakonec noče preživljati

Tožbo na preživljanje mora zakonec vložiti tudi v razveznem postopku, ker sodišče ob razvezi ZZ ne odloča o tem po uradni dolžnosti .

Včasih se lahko zgodi, da zakonec tudi kasneje ugotovi, da potrebuje preživnino, zato lahko še 1 leto po pravnomočnosti razveze zahteva s tožbo preživljanje:

če so pogoji za preživljanje obstajali že ob razvezi in obstajajo še takrat, ko sodišče odloča o preživljanju

Tisti, ki dlje časa živi ločeno (dlje od 1 leta), nima pravice do preživljanja, ker je dokazal, da se je sposoben preživljati sam. Je ekonomsko neodvisen.

o Začasna odredba: v veljavi je do pravnomočnosti sodbe ( v času razveznega postopka) in začasno uredi razmerje preživljanja. Začasna odredba se navadno izda takrat, kadar posameznik nima dovolj sredstev, da bi počakal na pravnomočnost.

Razlika med sodbo in začasno odredbo: Sodba se izdaja na podlagi gotovosti Začasna odredba se izdaja na podlagi verjetnosti, da je nekdo potreben

preživnine in da ima zavezanec ustrezne dohodke.

o Preživnina preneha (ugasne): s sklenitvijo nove ZZ pridobitvijo premoženja (večja dediščina) oz. svojih dohodkov (zaposlitev) ; ni nujno da

ugasne, lahko se preživnina, le ustrezno zmanjša; če pa popolnoma ugasne, je z izgubo »novih« dohodkov, ne more več oživeti

če živi v ZZS (zunaj zakonski skupnosti) registracija istospolne skupnosti če stori kd zoper preživninskega zavezanca ali njegove bližnje - preživnina preneha ne

oživi več

o Preživnina naj bi pokrila osnovne potrebe in zagotavljala dostojno življenje glede na njegov položaj, izobrazbo.

Zakoncu, naj preživnina zagotavlja enak življenjski standard, kot ga je zakonec imel v ZZ (to podpirajo predvsem zahodne zakonodaje) – to je problematično, kadar je dosedanji življenjski standard precej visok; V Slo: če je ZZ trajala krajši čas, se zakonec ni navadil na tako življenje, zato se preživnina na to ni upirala

Preživnina naj bo takšna, da bo zakonca spodbujala k samostojnemu življenju (tega merila v naši zakonodaji ni)

Švedska: preživnina je določena samo za določen čas, dokler se zakonec ne navadi na nove razmere življnja

o Pri nas se preživnina določi v mesečnem znesku in se plačuje vnaprej. Plačuje se od trenutka vložitve tožbe, ne more se zahtevati za nazaj, ker je namenjena

zagotavljanju eksistence posameznika Splošno pravilo: preživninski zavezanec sam odloča, na kakšen način bo upravičenca

preživljal (denar, vzame k sebi); pri razvezanih zakoncih pa pride v poštev samo v obliki denarja ali izjemoma ...

Zakonca se lahko sporazumeta, da se preživnina plača v enkratnem znesku ali na drug način :

v enkratnem znesku – kadar to ponudi zavezanec sam (navadno ima veliko premoženje), oz. kadar upravičenec sredstva potrebuje le za kratek čas (npr. potem se bo zaposlil)

v obliki potrošnih stvari prepustitev nepremičnine – ta ga oddaja in pobira najemnino

Vendar sodišče odloči tako, da to ne pomeni prehudega bremena za preživninskega zavezanca (v 1 znesku, plačati vse)

Preživljanje ne sme bistveno poslabšati položaja , ki bi ga preživninski upravičenec imel, če bi prejemal preživnino v mesečnih zneskih.

o Sodišče lahko zavrne zahtevek za preživljanje tudi, če zakonec izpolnjuje vse pogoje, pa plačevanje preživnine ne bi bilo pravično do preživninskega zavezanca, glede na vzroke, ki so pripeljali do nevzdržnosti (npr. pretepaš zakonca potem pa zahtevaš preživnino); določba ni prišla v poštev, če je partner postal nasilen šele v razveznem postopku, prej pa ni bil; zato je bil z novelo

sprejeto dopolnilo,da sodišče lahko zavrne zahtevek za preživljanje, če je upravičenec pred, med in po razveznem postopku storil kd zoper zavezanca ali njegove bližnje.

o Lestvica preživninskih upravičencev: Zavezanec sam sebe (nesme biti ogroženo njegovo preživljanje) Mladoletni otroci (enakomerno, ostalo doda država s socialnimi dajatvami) – 1.

skupina Zakonec in polnoletni otrok (enakomerno med oba, ostalo doda socialna

pomoč) – 2. skupina Starši zavezanca – 3. skupina

- Zakonec je drugega zakonca dolžan preživljati, če s tem ni ogroženo njegovo lastno preživljanje in preživljanje njegovih mladoletnih otrok- Polnoletni otrok je v isti skupini kot zakonec

o Zakonca se lahko sporazumeta (s pogodbo) o preživljanju za primer razveze pred novelo: pri CSD Zdaj: pred notarjem

Razlog za novelo: redko se zgodi, da bi bil pri CSD zaposlen pravnik, kar je pomembno pri sklepanju preživninskih sporazumov, ker je naloga te osebe, da poskrbi, da ne pride do neveljavnih sporazumov (sporazum ne sme nasprotovati ustavnim načelom, prisilnim predpisom ali morali).

Notar sklene sporazum v obliki izvršljivega notarskega zapisa (To pomeni enako položaj kot bi imeli pravnomočno sodbe – potrebno je le sprožiti izvršilni postopek); zakon o notariatu določa, da je notarski zapis izvršljiv le v primeru, da se stranki tako dogovorita, za preživljanje pa je vedno izvršljiv.

Glede drugih premoženjskih dogovorov med zakoncema mora biti sestavljen notarski zapis. Izvršljiv pa le, kadar bo služil kot sporazumni dogovor pri razvezi.

V primeru, da je notarski zapis neveljaven, bi se v izvršilnem postopku stranka sklicavala na neveljavnost sporazuma – gre v pravdni postopek

Kdaj se lahko sporazumeta : Pred sklenitvijo ZZ Med trajanjem ZZ Sporazuma ne more biti, ko je razveza že v teku – neveljaven sporazum

Po novem zakonu bodo imeli zakonci več možnosti sklepanja raznih sporazumov

Pri sklepanju pogodb (sporazumov o preživljanju) je treba upoštevati splošna načela obligacijskega prava (enakopravnost strank)

Stranki morata imeti enak pogajalski položaj - enakopravnost Bremena in tveganja morajo biti pravično porazdeljena Država mora zagotoviti naknadno presojo takšnih pogodb (možnost ničnosti – kadar je

v škodo 1 stranke) Če ena stranka zahteva izvršitev, druga pa se sklicuje na ničnost, o tem odloči sodišče Pogodba o preživljanju ne sme za nekoga pomeniti samo bremena ali oteževati razveze Znesek mora biti v skladu s premoženjskim stanjem zavezanca Prepovedane so oderuške pogodbe - prepovedano je izkoriščati lahkomiselnost ali stisko

nasprotne stranke, da bi si zagotovil korist zase (od nasprotne stranke dobiš bistveno več, kot daš)

npr žena je noseča, mož reče da z njo ne bo sklenil ZZ, če ne podpiše pogodbe – v konkretnem primeru je treba presojati, ali je bila v to res prisiljena

ugotavljanje neveljavnosti je velikokrat težavno Ali se zakonca lahko odpovesta pravici do preživljanja ? :

novela: Zakonca se pravici do preživljanja v primeru razveze lahko odpovesta, s tem pa ne smeta ogroziti koristi otrok (npr. starš se mora zaposliti, otroku je zato odtegnjena nujna skrb)

lahko se odpove samo eden, ali pa je odpoved vzajemna zakonec, ki se odpoveduje, v trenutku sklepanja sporazuma ne sme z gotovostjo

vedeti, da bo v primeru odpovedi potreboval socialno pomoč takšen sporazum je možen že pred sklenitvijo ZZ, med trajanjem ZZ, načeloma

tudi ob razvezi Ali je možen sporazum o preživljanju (tudi odpoved) za časa trajanja ZZ?

v času trajanja ZZ velja splošna dolžnost preživljanja zakonca in prispevanja k skupnemu gospodinjstvu in posledično za preživljanje nepreskrbljenega zakonca zato se po načelu solidarnosti (po kateremu sta si zakonca dolžna pomagati) preživnini za čas trajanja ZZ ni mogoče odpovedati.

prav tako so prepovedani sporazumi, kjer bi bila preživnina bistveno nižja od zakonite.

o Preživnina se lahko določi: s sodbo s sodno poravnavo z izvršljivim notarskim zapisom

o Če zavezanec ne plača preživnine in zahtevamo izvržbo, moramo kot izvršilni naslov predložiti: Sodbo

Sodno poravnavo + Obvestilo CSD Notarski zapis

o Preživnina se usklajuje (valorizira) 1x letno (v marcu) z indeksom rasti življenjskih potrebščin v RS; Indeks določi minister, objavi se v ULRS

o Usklajevanje opravlja CSD – upravičencu pošlje obvestilo o novi preživnini sodišča in notarji imajo dolžnost poslati sporazume o preživljanju, sodbe, in poravnave

CSD te dolžnosti ni, če se stranki dogovorita za drugačen način usklajevanja preživnine;

lahko se dogovorita za fiksni znesek preživljanja odpoved valorizaciji to je možno, ker je možna odpoved preživnine

o Potem, ko se preživnina že določi, se lahko na strani zavezanca ali upravičenca spremenijo razmere – vloži se REBUS SIC STANTIBUS = tožba zaradi spremenjenih razmer

Na povečanje : potrebe preživninskega upravičenca se bistveno povečajo zato dodeljena preživnina ne zadostuje več

Na znižanje : npr. če se razmere zavezanca, drastično poslabšajo

o Zavezanec lahko vloži tožbo in zahteva ukinitev preživnine zaradi novih okoliščin, potem, ko je bila preživnina že določena; te nove okoliščine so okoliščine v katerih pravica do preživnine ugasne (ZZ, ZZS, KD, RIPS, dohodki oz. premoženje) – Ko pravica do preživljana enkrat ugasne ne uživi več!!!

o Simbolična preživnina Če pravica do preživljanja enkrat ugasne, ne more več oživeti. Vendar sodna praksa

ohrani pravico do preživljanja v veljavi tako, da sodišče določi simbolično preživnino, za primer ko bo upravičenec brez sredstev (npr. izgubi službo). V tem primeru jo zakonec spet zviša (ko nastopijo pogoji, vloži tožbo za preživlanje); te sodne prakse novela ni prevzela v zakon.

Premoženjske posledice zakonske zveze

Premoženski režim med zakonci je vsota pravil, ki urejajo obliko premoženja : lastnino na njem, način upravljanja in razpolaganja s premoženjem, delež na premoženju (tistem, ki je pridobljeno tekom ZZ), delitev premoženja in odgovornost zakoncev za dolgove ter pravne posle med zakoncema.

2 obliki premoženja v času trajanja ZZ: o Skupno premoženje zakoncevo Posebno premoženje zakoncev

Skupno premoženje zakoncev je tisto premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja ZZ (pogoja sta kumulativna)

o Nova ureditev bo namesto z delom določala odplačno; tisto premoženje, ki je bilo pridobljeno odplačno v času ZZ

o Skupno premoženje je skupna last zakoncev ker deleži na skupni stvari niso vnaprej opredeljeni. Skpuno lastnino ima več oseb, kadar deleži niso v naprej določeni in je stvar nerazdeljena (Pri solastnini pa obstaja ena lastninska pravica. Solastniki imajo miselne deleže na fizično nerazdeljeni stvari, kjer so deleži v naprej določeni – idealni delež. Vsak solastnik je lastnik računskega dela celote in ne fizičnega dela), zato zakonec ne more razpolagati s svojim nedoločenim deležem s pravnim poslom med živimi, lahko pa razpolaga z njim v primeru smrti z oporoko, ker pride do delitve in premoženjska skupnost preneha.

o Domneva (na podlagi odločbe), da sta deleža zakoncev na skupnem premoženju enaka. Ta domneva je izpodbojna – izpodbija jo zakonec, ki lahko uspešno dokaže da je k skupnemu premoženju prispeval bistveno več kot drugi zakonec (v drugačnem razmerju) 59.ćlen.

o Premoženje pridobljeno z delom : Plača – osebnih dohodek (tudi prihranki in plodovi), tudi pokojnina, če izhaja iz minulega

dela v času ZZ Avtorski honorar – dohodki iz avtorskih pogodb Dohodki na podlagi pogodb o delu Dohodki iz posebnega premoženja, če se zakonec toliko ukvarja z njimi, da se poveča vse kar je s plačo kupljeno je skupno premoženje najem kredita – četudi je kredit dan samo enemu zakoncu in ga tudi sam odplačuje vlaganje v delnice (dividende), stanovanje-nepremičnine (najemnine) zavarovalnine, premije Pogodba o dosmrtnem preživljanju: Druga oseba se ponavadi zaveže izročiti neko

nepremičnino. Če se zaveže zakonec, je to izvrševal iz skupnega premoženja, zato nepremičnina postane last obeh, ker sta obveznost dejansko izvrševala oba.

o v času trajanja ZZ tisto premoženje, ki ga je imel zakonec pred vstopom v ZZ, je njegovo posebno

premoženje (tudi, če je bilo pridobljeno z delom) če ZZ samo formalno obstaja, zakonca pa brez utemeljenih razlogov ne živita skupaj, ne

more priti do premoženjske skupnosti.o Zakonec, ki je bil doma (gospodinjski posli in skrb za otroke je tudi oblika dela) lahko zahteva

delež iz skupnega premoženja, ker je prispeval s tem, da ni treba plačevati vrtca, hodil je v trgovino,... in s tem posledično omogočal drugemu, da je lahko ta več delal in več zaslužil.

Primeri iz sodne prakse:o Nemčija: Prevzem izpolnitev: zakonec se zaveže, da bo prevzel izpolnjevanje dolžnosti

preživnine otroka namesto drugega zakonca. Če se premisli, lahko v imenu otroka toži drugega zakonca. Zakonec se sklicuje na dogovor o prevzemu. Zahteva odškodnino od matere za preživnino, ki jo mora plačevati. Sodišče odloči glede na to, kakšen je bil dogovor o prevzemu izpolnitve.

o Slovenija: Vrhovno sodišče: S pravico do preživnine ni mogoče razpolagati v korist otrok. Starša se glede preživnine otroka lahko dogovorita le, če je to v korist otroka, sicer takšni sporazumi niso dovoljeni.

Posebno premoženje je vse, kar je bilo prineseno v ZZ, ni bilo pridobljeno v času trajanja ZZ in tisto, ki je pridobljeno v času trajanja ZZ vendar ne z delom, ter vse pravice vezane na osebo zakonca; Posebno premoženje je v izključni lastnini zakonca in z njim samotojno razpolaga.

o Štipendijeo Odškodnine za nepremoženjsko škodo (psihološke posledice)o Zavarovalnina – odvisno iz katerega premoženja, so bile plačane zavarovalne premijeo Loterija – odvisno od katerega premoženja so bile plačane premije; v tujini so posebno

premoženjeo Osebno premoženje – strogo vezano na osebo, neprenosljivo (proteza)o dediščina, darila – niso skupno premoženje, ker niso bili pridobljeni z delom

npr. nekdo podari zakoncema dragoceno sliko kot darilo, ker gre za darilo spada slika v posebno premoženje vsakega zakonca, vendar pa ker je bilo podarjeno obema, imata na sliki solastnino (če bi darovalec izrecno navedel, v kakšnih deležih darilo pripada kateremu od zakoncev, bi se to upoštevalo)

o dota - je posebno premoženje žene (tudi glede dote izročene pred 2. sv)o dohodki, ki jih prinaša posebno premoženje

če bi se drugi zakonec zelo angažiral za to premoženje, npr. spremljal dogajanje na borzi, bi lahko bil upravičen do dela teh dohodkov, ker je vanje vložil svoje delo, drugače ne

o Nepremičnine Pravice na nepremičninah, ki so skupne obema zakoncema se v zemljiško knjigo vpišejo

na obe imeni zakoncev in v nedoločenih deležih (=skupna lastnina); zakonca se pri notarju lahko sporazumeta, da sta prispevala različne deleže.

če zakonca kupita nepremičnino s skupnimi sredstvi, postane nepremičnina skupno premoženje

Npr. Eden izmed zakoncev ima parcelo s staro hišo, ki jo nato zakonca skupaj obnovita. stari ZTLR (zakon o temeljnopravnih lastninskih razmerjih):

o Če sta zakonca v nepremičnino (hiša ali zemljišče) bistveno vložila, potem zakonec, ki je vlagal svoje premoženje v nepremičnino drugega zakonca postane solastnik. Po starih pravilih bi bila zakonca solastnika.

SZ (stvarnopravni zakonik)o nepremičnina je le zemljišče/parcela, velja načelo superficiens solo

cedit: tisto kar je z zemljiščem trdno spojeno je del zemljišča. Definicija nepremičnine: nepremičnina je samo zemljišče –

prostorsko odmerjen del zemljiške površine, skupaj z vsemi deli, ki stojijo na njem

o če si lastnik zemljišča, si tudi lastnik zgradbe (hiše), ki je zgrajena na tvojem zemljišču (*če ob uveljavitvi SZ lastnik hiše in zemljišča ni isti lastnik: lastnik hiše ima stavbno pravico/superficies, dokler stavba stoji)

če nekdo (zakonec) s soglasjem lastnika (drugega zakonca) nepremičnini kakšen del prizida in s tem izboljša že obstoječo zgradbo, na nepremičnini ne dobi lastninske pravice

od lastnika nepremičnine lahko zahteva tisto, za kar je bil lastnik obogaten – ima terjatev za povračilo obogatitve tj. za toliko kolikor se je povečala vrednost nepremičnin. Zahteva lahko le denarni znesek, ne pa tudi vpisa v zemljiško knjigo kot lastnik. (zastaralni roki tečejo od dneva, ko je graditelj izgubil posest nepremičnine (npr. izselitev)

o če zakonec ne more plačati obogatitve, se drugi ne more poplačati, lahko pa od drugega zahteva, da mu prizna neko stvarnopravno pravico na hiši

o Če bi se zakonca (lastnik in graditelj) hotela dogovoriti, da bo nepremičnina postala solastnina obeh, skleneta dogovor (pogodbo o solastnini) v obliki notarskega zapisa (lahko se dogovorita, da bo zapis izvršljiv), ki mora vsebovati intabulacijsko dovolilo (klavzulo), na podlagi katerega se graditelj lahko vpiše v zemljiško knjigo.

Možnosti za razdelitev skupnega premoženja

o deleži na skupni lastnini niso določeni, dokler ne pride do delitve navadno ob smrti (mortis causa) ob razvezi ZZ v času trajanja ZZ

o V času t rajanja ZZ se skupno premoženje lahko razdeli: s sporazumom - v obliki notarskega zapisa (lahko se dogovorita da bo izvršljiv) –

delilna pogodba, v kateri se določijo deleži (opravita jo v naravi, fizični delitvi, civilni delitvi, izplačilu drugega).

brez sporazuma – v nepravdnem postopku (skupno premoženje bo razdelilo sodišče) premoženje se deli v nepravdnem postopku, le če se zakonca sporazumeta o tem

o kaj sodi v skupno premoženjeo kakšni so deleži na skupnem premoženju

zakon določa, da se premoženje deli na pol, razen če en zakonec ne dokaže, da je prispeval bistveno več (ne upošteva se le dohodka, temveč tudi pomoč, vzgojo in varstvo otrok, gospodinstvo in vsako obliko sodelovanja pri upravi, ohranitvi, in povečanju skupnega premoženja)

Nepravdno sodišče deli premoženja dokler ni kaj spornega , če nastane spor o tem, kaj je skupno premoženje ali kakšni so deleži, morata zakonca to reševati v pravdi

ko se spor razreši, se zadeva vrne nepravdnemu sodišču Delitev premoženja zahteva upnik

pravdni postopek – upnik vloži tožbo za delitev premoženja; Upnik v izvršbi poseže po deležu, ki mu je dodeljen v pravdi.

o Ob razvezi ZZ se skupno premoženje lahko razdeli: Sporazumno – v obliki izvršljivega notarskega zapisa ; Zakonca se morata ob

sporazumni razvezi sporazumeti o bistvenih stvareh, med katere spada tudi delitev skupnega premoženja; če ne pride do sporazuma o delitvi, sporazumna razveza ni mogoča.

Brez sporazuma – v nepravdnem postopku = spor kako naj se stvari delijo; če nastane vprašanje kaj spada v skupno premoženje in o deležih skupnega premoženja, nepravdni sodnik napoti stranke v pravdo (pravdni postopek) = spor glede tega, kaj sodi v skupno premoženje in kakšni so deleži. Ko se pravdni spor razreši se zadeva vrne nepravdnemu sodišču.

o Možne delitve premoženja v nepravdnem postopku-delo nepravnega sodišča fizična delitev – če je le mogoče stori tako– vsakemu zakoncu se dodelijo stvari

namenjene njegovi osebni rabi (osebni predmeti) in rabi v zvezi z opravljanjem poklica (obrt in služba), potem se razdelijo še ostale stvari

lahko se stvar prepusti enemu zakoncu, ki izplača drugega civilna delitev - stvar se proda in se razdeli izkupiček, opravi se kadar

kadar stvari ni mogoče fizično deliti stvari ni mogoče razdeliti brez nesorazmernih stroškov včasih se lahko skupna lastnina spremeni v solastnino (določijo se deleži /

prostori katere bo en ali drug zakonec uporabljal...to prihaja v poštev pri velikih hišah.)

Novi DZ bo kongentnost premoženjskega režima odpravil in dal zakoncema možnost, da se glede tega sami dogovarjajo. Še vedno pa bo obstajal zakonit premoženski režim, ki bo namenjen zakoncem, ki se ne bodo mogli dogovoriti glede premožensjkega režima.

Vsak premoženjski režim mora ustrezati 4 načelom : načelo praktičnosti načelo enakopravnosti med zakoncema načelo pravičnosti načelo fleksibilnosti

Zakoniti premoženjski režimi v Evropio Režim ločenega premoženja zakoncev

premoženje ostaja ves čas trajanja ZZ ločeno ob razvezi ne pride do delitve ne ustreza načelu pravičnosti, ker prezre prispevek enega zakonca k potrebam družine (npr

en zakonec ne ustvarja premoženja, ker ne hodi v službo, ampak ostaja doma) ustreza načelu enakopravnosti

o Režim participacije Režimi participacije se med seboj razlikujejo po tem, ali nastaja od sklenitve ZZ skupno

premoženje, ali ostaja premoženje ločeno, vendar pride ob prenehanju ZZ do premoženjske izravnave – izravna se prikrajšanje, ki je nastalo v času trajanja ZZ

Režimi participacije so naslednji Premoženjski režim skupnega premoženja

o že od sklenitve ZZ naprej ustvarja premoženjsko skupnosto skupno premoženje je tudi vse, kar je kdo prinesel v ZZ (tudi posebno

premoženje je skupno)o po prenehanju se premoženje razdeli na polovicoo tuje zakonodaje ga ne izbirajoo sistem izravnava prikrajšanje v primeru da bi 1 zakonec ostal doma.

Vendar ni povsem pravičen, ker ni nujno, da oba prineseta in pridobita enako količino premoženja. Tisto kar je prvi več prinesel in pridobil, gre na polovico in je dejansko darilo drugemu zakoncu.

o Redko

Premoženjski režim skupnosti odplačno pridobljenega premoženjao premoženjska skupnost nastaja od sklenitve ZZ, v katero gre samo

premoženje, ki je bilo v času trajanja ZZ pridobljeno odplačno (z delom in sredstvi, ki so bila skupna obema zakoncema)

o če sta zakonca skupaj prispevala k nastanku premoženja, naj bosta skupaj udeležena pri delitvi

o pri nas obstaja tak režim , vendar pri nas namesto izraza 'odplačno' uporabljamo izraz 'z delom'.

o tak režim imajo tudi v Italiji in Francijio germanski pravni sistemi nimajo takšne ureditve, ker skupno

premoženje zaplete razpolaganje s premoženjemo zakonca morata skupno upravljati s skupnim premoženjemo Italija: soglasje je potrebno le pri pomembnejših ppo Slovenija: lahko se dogovorita, da bo s premoženjem upravljal le eden,

če ne določita obsega upravljanja, se šteje, da je bila prvemu poverjena le redna uprava – za posle, ki presegajo redno upravo, potrebuje soglasje

Premoženjski režim skupnosti povečanega premoženjao značilen za germanske pravne sisteme; vendar pa imajo zakonci

možnost izbire režima, če to želijo – določijo ga v pogodbio premoženje zakoncev po sklenitvi ZZ ostaja ločenoo ob prenehanju ZZ premoženjski masi nista enaki – opravi se

premoženjska izravnava - pogleda se, za koliko premoženje enega zakonca presega premoženje drugega, presežek se razdeli na polovico in to polovico dodeli drugemu zakoncu

o drugega zakonca ni potrebno spraševati za soglasje pri izravnavi, vendar obstajata omejitvi:

en zakonec ne more v celoti razpolagati s premoženjem – kadar bi odsvojil večino premoženja potrebuje soglasje

ni mogoče odsvajati gospodinjskih aparatov, brez soglasja zakonca

o Slabosti: Šteje se za premoženje, tudi odškodnino, ki jo je dobil zakonec

za nepremoženjsko škodo

Kadar je zakonec zadolžen, ko vstopa v ZZ, se ne šteje, da je prezadolžen, ampak se šteje, da je na 0. Ko pride do razveze je na 0 ali ustvari minimalen dobiček, zato bo drugi zakonec delil veliko premoženje.

Novi družinski zakonik:o po našem trenutnem pozitivnem pravu ni veliko možnosti za ženitne pogodbe, ker je veliko

kogentnih pravil. Zakonca ženitne pogodbe (pogodbe o medsebojnih premoženskih razmerjih) po našem pravu sicer lahko sklepata, vendar samo z vsebino, ki ni v nasprotju s premoženjskim režimom določenim z zakonom. Tako se zakonca npr. ne moreta dogovoriti, da premoženje, ki ga pridobita z delom med zakonsko zvezo, ne bi bilo skupno premoženje. Lahko pa se naprimer dogovorita, da postane nujno posebno premoženje skupna last.

o Novi DZ Bo sedanji kongetni režim sprejel kot zakonitega v smislu prvega režima, vendar pa se bodo slovenski zakonci lahko poljubno dogovarjali, kateri premoženski režim bodo sprejeli; ne bo pa veljaven dogovor, da za premoženski sistem velja tuje pravo (komplikacije).

o Sodišče naj bi o ugovoru večjega prispevka odločalo le če bi šlo za bistveno večji prispevek, šele na to ko bi ugotovilo, da je bistveno večji, naj bi ugotavljalo kolikšen je.

o Ženitne pogodbe – v obliki izvršljivega notarskega zapisa naj bi lahko sklepali:

pred sklenitvijo ZZ , pogodba pa bi v veljavo stopila šele s sklenitvijo – če ne pride do sklenitve nima pravnega učinka

od določenega trenutka po sklenitvi ZZ o Če ob sklenitvi ZZ nista imela premoženja, potem pa jima premoženski sistem

postane pomeben, lahko v določenem trenutko skleneta pogodbo: vendar pa morata najprej skleniti darilno pogodbo v obliki izvršljivega notarskega zapisa, s katero določita deleže do sklenitve te ženitne pogodbe.

o V dvomu bo veljal zakoniti premoženjski režimo Notar bo imel dolžnost, da jih pouči o pravilih zakonitega premoženskega

režima in da po dogovoru odstopata od teh pravil, vendar pa bo moral zavrniti pogodbo, ki bi nasprotovala ustavnim načelom in prisilnim predpisom.

o Če pride do sklenitve neveljavne pogodbe, se lahko vzpostavi odškodninska odgovornost notarja, ki je sestavil neveljaven pr. akt.

o Če skleneta novo pogodbo velja nov premoženski sistem. Vendar pa do trenutka, ko začne veljati nova pogodba upoštevamo staro. Lahko se odločita tudi da prekineta premoženjski režim in od tam naprej uporabljata zakoniti premoženski režim.

o Vsebina pogodbe o premoženjskem režimu lahko: Zakoniti premoženski režim modificira Določi na kakšen način se deli premoženje ob razvezi Vsebuje sporazum o upravljanju Vsebje dogovor o preživljanju zakonca

V enem pravnem aktu se lahko torej dogovorita o vseh razmerjih. o Pogodba se vpiše v:

rojstno MK, če je sklenjena pred ZZ poročno MK, če je sklenjena, ko se ZZ sklene – vpisati jo

mora matičar po uradni dolžnostiČe pogodba ne bo vpisana v MK, do 3. oseb velja zakonit premoženski režim. Register v matični knjigi bo predvsem za premičnine (vendar je vprašljivo, ali bo s tem registrom rešen problem skupne lastnine na premičninah; za nepremičnine že imamo zemljiško knjigo v kateri je vpisana skupna lastnina in izključna lastnina).

o Glede preživninskih razmerij mora biti sklenjen izvršljiv notarski zapis, glede premoženjskih razmerij pa ni nujno, lahko pa je. Izjema je pri sporazumni razvezi, ko mora biti v predlogu za sporazum glede delitve premoženja dodan izvršljiv notarski zapis.

klavzule – pojavljajo se v tujini in so deli pogodb (Nemčija) – morali bi jih uvesti tudi pri nas

o Zaključitvena klavzulaKadar zakonca skleneta notarski zapis (sporazumna delitev skupnega premoženja) in določita, kateri predmeti komu pripadajo, se dogaja, da kasneje eden od zakoncev trdi, da nek predmet ni vključen v skupno premoženje. Pride do spora, zato se na koncu pogodbene klavzule napiše, da so premoženjska razmerja med zakoncema zaključena in da naknadne zahteve (spremembe) niso mogoče. o Salvatorična klavzula Določilo, ki nasprotuje ustavnim načelom je nično. Vendar pa se s salvatorično klavzulo doseže, delna ničnost, kar pomeni, da pogodba lahko obstaja naprej, a brez ničnega določila. Pogoj je le, da ni ničen temeljni pogoj pogodbe. Se pravi, da če bodo posamezni členi nični, se šteje, da pogodba vseeno velja. Zaradi salvatorične klavzule se nična določila ne štejejo za pogodben pogoj ali odločilen nagib (OZ).

Obveznosti zakoncev :o Osebne obveznosti enega zakonca

Obveznosti, ki jih je zakonec napravil izključno za svoje potrebe Sam odgovarja za te obveznosti s posebnim premoženjem in deležem na skupnem

premoženju upnik lahko zahteva ugotovitev deleža na skupnem premoženju, kadar se samo iz

posebnega ne more poplačati zakonec ima predkupno pravico na skupnem deležu drugega zakonca, če pride v

izvršilnem postopku do prisilne prodaje le tegao Skupne obveznosti zakoncev

Obveznosti, ki jih je zakonec napravil sam za potrebe družine oz. sta jih napravila sporazumno

odgovarjata oba tako s posebnim kot s skupnim premoženjem –Nerazdelna solidarna odgovornost

upnik lahko toži enega ali drugega, in od vsakega zahteva plačilo celotnega dolga, ali pa toži oba v določenem razmerju

v notranjem razmerju ima vsak pravico zahtevati povračilo od drugega zakonca, če je plačal več ali celoten dolg

upošteva se, koliko je zakonec glede na svoje zmožnosti dolžan prispevati za potrebe družine

Upravljanje in razpolaganje s skupnim premoženjem:o premoženje je skupno, zato zakonca z njim skupno razpolagata in upravljatao če deleži na premoženju niso določeni, potem zakonec s pp med živimi ne more prenesti svojega

dela na 3 osebo – taka pogodba bi bila nična (lahko pa bi to storil s pp za primer smrti).o mogoče je razpolagati s posameznimi predmeti iz skupnega premoženjao za odsvojitev stvari iz skupnega premoženja moramo pridobiti soglasje zakoncao zakonca se lahko dogovorita da le eden od njiju upravlja skupno premoženje in z njim razpolaga;

če obsega izrecno ne določita, se šteje da je zakoncu poverjena le splošna upravao Novi DZ: pri poslih rednega upravljanja se šteje, da soglasje obstaja; pri poslih,

ki presegajo redno upravljanje je potrebno pooblastilo .o Če zakonec ne pridobi soglasja, ima drugi na voljo, da izpodbija pp in zahteva, da se pp razveljavio S tožbo pa uspe le, če je bil 3 v slabi veri – če je

vedel, da je stvar iz skupnega premoženja da bi zakonec moral imeti soglasje, pa ga ni imel

o Če je 3 oseba v dobri veri, zakonec s tožbo ne bo uspel, lahko pa zahteva povračilo prizadejane škode od zakonca, ki je razpolagal s stvarjo brez soglasja .

Pravni posli , ki jih zakonca lahko sklepata med sebojo Zakonca lahko med seboj sklepata vse pp, ki bi jih lahko sklepala s 3 osebamio Dovljene so ženitne pogodbeo Določena je oblika:

vsi pp med zakoncema morajo biti sklenjeni v obliki notarskega zapisa , lahko pa se dogovorita, da v obliki izvršljivega notarskega zapisa.

DARILO - To velja tudi za darilne pogodbe, vendar pa je notarski zapis treba narediti le pri darilih večje vrednosti- to so darila, ki niso v sorazmerju s premoženjskim stanjem zakonca, ki je darilo dal.

notarski zapis ni potreben za običajna priložnostna darilao Darila se ob razvezi ne vračajo. Vrnejo se le, če zakonec to zahteva oz. če ga hoče vrniti zakonec,

ki ga je dobilo Običajna priložnostna darila se vračajo le, če niso v sorazmerju s premoženjskim stanjem zakonca,

ki je darilo dalo Darila se vračajo v stanju, v kakršnem so bila, ko je bil podan razlog za razvezoo Pravilo realne subrogacije – gre za reševanje primerov, ko daril ni več

vrne se tisto, kar je zakonec za darilo dobil (vrednost ali stvar) če tudi tega ni več, pridejo v poštev splošna načela obligacijskega prava o

obogatitvenem zahtevkuo Pp med zakoncema ne smejo biti v nasprotju z moralo, prisilnimi/kogentnimi predpisi in ustavnimi

načeli

Pravne posledice ZZ na drugih področjih

a) Dedovanje Zakonec izgubi možnost dedovanja , če pred smrtjo razveže ZZ Ni pravilno, kadar pravimo, da dedno pravico izgubi z razvezo, saj jo šele pridobi s smrtjo. (izjema: če je

naveden v oporoki – oporočni dedič)

b) Stanovanje Zakonca sta dolžna živeti skupaj Prebivališče skupaj izbereta – ni treba da bi imela oba ali sploh kdo lastninsko pravico na stanovanju,

zadostuje, da sta najemnik, lahko tudi samo eden. Tudi, če zakonec v najemni pogodbi ni bil naveden kot najmenik, lahko ob prenehanju ZZ (smrti in razvezi)

nadaljuje najemno razmerje, pod istimi pogoji stanovanje je v skupni lastnini – z njim lahko zakonca razpolagata le skupno in sporazumno

če sta oba vpisana v zemljiško knjigo je 3. oseba nujno slaboverna in pp je mogoče izpodbiti razveza:

sporazum med zakoncema odloči sodišče – upošteva zlasti upravičene interese (pri katerem zakoncu bodo otroci, ali

ima kateri izmed zakoncev še kakšno stanovanje …) dodelitev stanovanja: glede na delež se potem izplača drugega zakonca

Stanovanje je v izključni lasti enega izmed zakoncev: pri nas ni posebne ureditve takšno stanovanje ni podvrženo pravilom:

skupnega opravljanja

Sodna praksa – izključna last stanovanj (Slovenija):

1. Skupno stanovanje je v izključni lasti enega – moža. Žena gre z otroki čez vikend na vas, in ko se v ponedeljek vrne je na stanovanjskih vratih zamenjana ključavnica. Stanovanje ima novega lastnika, tako ona z otroki ostane na cesti. Mož je že pri prijateljici in z odvetnikom. Žena nima lastninske tožbe, ker ni lastnica. Če bi bila posestnica, bi imela zahtevek za prenehanje motenja posesti, zoper tistega, ki jo moti (mož), a tega nima, ker je ta stanovanje že prodal, v njem pa so že novi posestniki. Žena ne more storiti NIČESAR – tu ni pomoči. Možnost ima le za odškodninski zahtevek, za stvari, ki jih je imela v stanovaju.

2. Podobno se lahko zgodi, kadar imamo samo enega najemnika. Če ta najemnik odpove najemno razmerje, se drugi znajde na cesti. Zakon ureja samo v primeru smrti in prenehanju ZZ.

3. Nasilje med zakoncema: stanujeta v stanovanju, ki je v izključni lasti moža. Ob razvezi sodišče dodeli otroke v vzgojo in varstvo materi. Žena po razvezi živi v stanovanju, mož pa vloži tožbo na izpraznitev stanovanja – neznana oseba v stanovanju (žena), otrokom dovoli ostati. Sodišče je zahtevek zavrnilo, češ da bi s tem ločilo otroke in mater s tem pa ogrozilo otrokove koristi, ker bi bilo v nasprotju z odločitvijo razveznega sodišča, ki je mati spoznalo za primernejšo. To je prišlo na vrhovno sodišče, ki je dala predlog vladi za zakon, ki naj to problematiko reši.

o solastnini niti družinska zakonodaja nima posebnih določb prepovedano je razpolaganje zakoncu izključnega lastnika, ker mu noben pravni

akt, ne daje te pravice problem je, če se otroke dodeli materi, lastnik stanovanja/hiše pa je mož – zahteva naj se žena

izseli. v Svetu Evrope je odbor ministrov sprejel priporočilo o pravicah zakoncev, ki zadevajo

družinsko stanovanje R(81)15 in rabo gospodinjskih predmetov (v Nemčji se med njih štejejo vsi premični predmeti).

Nemčija: sodišče lahko razvezanemu zakoncu dodeli stanovanje v uporabo, če je to potrebno, da se preprečijo hude nepravičnosti. Sodnik določi uporabnino, ki jo mora zakonec plačat (najemnino). Takšen poseg v LP je lahko določen kot izjema, kdar zakoncu stanovanja ni mogoče zagotoviti na drug način (več stanovanj, sredstva,...)

Kaj, če je eden izmed zakoncev nasilen? – Začasna odredba o odstranitvi nasilnega zakonca zakonec ne more zahtevati naj se nasilnega zakonca odstrani iz stanovanja med trajanjem

ZZ – le v času postopka za razvezo ZZ se lahko izda začasna odredba, da se zakonca odstrani iz skupnega stanovanja, da se prepreči nasilje (lastnina tu ni pomembna)

odredba velja le do pravnomočnosti razvezne sodbe, potem pa ne več – začasna odredba ni dovolj, nova ureditev, naj bi dodala tudi za nezakonske zveze!

Odvisno je tudi. Če ima drugi zakonec, ki zahteva izselitev še kakšno stanovanje, oz. ali bi si lahko z sredstvi, ki jih ima hitro najel stanovanje. Zadeva se lahko rešuje tudi z začasno odredbo o preživljanju – visok denarni znesek (zadeva je blažja, saj ne posega direktno v lastninsko pravico)

urediti bo treba naslednja vprašanja/probleme (zgledovali smo se po priporočilu in tujih ureditvah, predvsem Nemški) – predlog družinskega zakonika::

Načelo varstva šibkejšega zakonca Preprečevanje nasilja in varovanje posesti zakoncem bo potrebno nudit stanovanjsko varstvo v času trajanja ZZ,

kot tudi med razvezo upoštevati je treba koristi vseh otrok (tudi tistih iz prejšnih zakonov), ki

živijo v skupnem stanovanju Stanovanjsko varstvo v času trajanja ZZ :

1. Preprečiti bo treba, da bi en zakonec, ki je izključni lastnik lahko prodal stanovanje (potrebno soglasje) in sicer tako, da bosta zakonca lahko v času trajanja ZZ (do pravnomočnosti sodbe o razvezi) stanovanje odtujila, obremenila ali dala v najem le sporazumno (v obliki notarskega zapisa):Vendar pa zakonec, ki je izključni lastnik, pa neutemeljeno ne dobi soglasja, lahko to soglasje dobi od sodišča v nepravdnem postopku (soglasje sodišča, nadomesti soglasje drugega zakonca). Sodišče bo moralo upoštevati koristi vseh otrok.

2. Potrebno je varovanje pred nasiljem v stanovanju, v katerem zakonca živita skupaj ; Zakonec, ki je žrtev nasilja lahko v nepravdnem postpku zahtva, da mu drugi zakonec prepusti stanovanje v uporabo, vendar so potrebne omejitve:

Če je Tisti ki zahteva solastnik ali sonajemnik, ali ima z zakoncem drugo pravico do uporabe stanovanja, bo smelo sodišče trajanje te uporabe omejit glede na naravo tega primera

Če je stanovanje v izključni lastni tretjega -: zakon bo bolj strog: sodišče bo smelo ugodit največ za 6 mesecov, da si zakonec najde drugo stanovanje, izjemoma lahko podaljša za 6 mesecov, a le če ne predstavlja prevelikega bremena lastniku

Podobno bo lahko zakonec zahteval pri resni grožnji, kjer še ne bo prišlo do nasilja; vendar bo tukaj dodaten pogoj: prepustitev bo mogoča le, če bi nastal težak družinski položaj – glede otrok.

Obe določbi bosta veljali tudi za zunaj zakonske partnerje, hrati pa to varstvo dopolnjuje določba o izselitvi nasilnega zakonca.

Stanovanjsko varstvo po razvezi ZZ, glede stanovanja, ki je dom zakoncema in otrokom, ki živijo v tem stanovaju.

Zakon bo naravnan posredno v korist otrok. Stanovanje naj bi bilo prepuščeno zakoncu, ki bo ostal z otroci v stanovanju. Tu gre za poseg v izključno zasebno lastnino partnerja. Omejitve:

o Zakonec, ki zahteva to stanovanje, ne sme imeti drugega stanovanja

o Če sodišče zavrne uporabo, mora nastati izjemno težak življenski položaj

o Zakonec mora plačati neko uporabnino (razen če nima sredstev)

Prenehanje zakonske zveze

Splošno – zakonska zveza preneha zaradi: smrt enega zakonca

o preneha življenska skupnost in zato tudi zakonska zveza in sicer s trenutkom smrti. Smrt se dokazuje z izpiskom iz mrliške matične knjige.

o pride do dedovanjao preživeli zakonec je zakoniti dedičo če ga zakonec prezre v oporoki, ima pravico do nujnega deleža, ki obsega polovico zakonskegao preživeli zakonec lahko zahteva od lastnika stanovanja, ki ga je uporabljal skupaj z umrlim

zakoncem, da z njim sklene najemno pogodbo za stanovanje, če je bil umrli zakonec najemnik

razglasitev pogrešanega za mrtvegao ima enake učinke kot smrt zakoncao nepravdni postopek – sodišče razglasi osebo za mrtvo in določi najbolj logičen datum smrti:

splošni rok je 5 let, ko o pogrešanem ni več nobenega obvestila in če je oseba stara več kot 70 let

če je oseba stara manj kot 70 let in 5 let ni nobenega obvestila, mora tisti, ki je sprožil postopek dokazati, da obstaja verjetnost, da ni več živ

v primeru nesreče se lahko razglasi osebo za mrtvo 6 mesecev po nesreči v primeru vojne pa v 1 letu po prenehanju vojnih dejavnosti

o če zapuščinski postopki tečejo, oseba razglašena za mrtvo pa se pojavi: živa oseba, da zahtevek, za preklic sklepa mrtvega, nepravdno sodišče nato prekliče

razglasitev za mrtvega zapuščinski postopki se razveljavijo – če so še v teku ZZ ne oživi več nazaj če je zapuščinski postopek že zaključen, ima oseba na voljo tožbo, s katero zahteva

vrnitev bivšega premoženja

razvezao če pride do smrti zakonca po razvezi, bivši zakonec nima pravice do dedovanjao zakon o dedovanju: če zakonec po razvezi naredi še eno oporoko in bivšega zakonca postavi za

dediča, potem lahko deduje, drugače pa ne – tudi če obstaja oporoka še iz časa trajanja ZZo tožbo za razvezo lahko vloži le zakonec, dediči pa smejo v 6 mesecih po njegovi smrti nadaljevati

postopek, če zakonec med postopkom umre; To je pomembno zaradi dedovanja zakonca. Če je bila tožba utemeljena, izgubi preživeli zakonec dedno pravico po umrlem.

razveljavitev ZZo ima enake pravne posledice kot razveza (domneva očetovstva velja, ker razveljavitev velja le za

naprej, ne za nazaj)Razveza

V razveznem postopku se ne razrešuje premožensjskih razmerji in stanovanjskega varstva.Premoženjska razmerja se razrešujejo pred notarjem ali pa v nepravdnem postopku. Tudi preživljanje nepreskrbljenega zakonca se rešuje posebaj.

2 možnosti:o sporazumna razveza – zakonca vložita predlog za razvezoo tožba – če obstaja spor

Pri zakonskih sporih je javnost izključena Sodišče bi zavrnilo predlog za razvezo,

o če sporazumi ne bi bili v korist otroko če bi se zakonca želela razvezat, zato da bi lažje pridobila kakšno korist

Po vložitvi predloga za sporazumno razvezo ali vložitvi tožbe na sodišče, sodišče oboje (tožbo prvo dobi CSD nato se jo vroči drugemu zakoncu) obvezno pošlje CSD , ki opravi svetovalni razgovor z zakoncema;

o svetovalni razgovor je obvezen, kadar imata zakonca skupne otrokeo svetovalni razgovor se ne opravi (sodišču ni potrebno poslati tožbe oz. predloga CSDju), kadar:

zakonca nimata skupnih otrok en ali oba zakonca živita v tujini eden izmed zakoncev je duševno bolan oz. nerazsoden

CSD tudi skuša pridobiti podatke o življenjskih razmerah, da lahko poda poročilo, ali je sporazum v korist otroka ali ne, oziroma pri tožbi na razvezo poskuša doseči, da bi se zakonca sporazumela vsaj o določenih vprašanjih, ter tudi poda poročilo sodišču

Eden izmed zakoncev ne pride na svetovalni razgovoro sporazumna razveza

šteje se da je predolg umaknjen predlog je potrebno vložiti še enkrat ali pa je treba vložiti tožbo

o razveza na tožbo če ne pride tožnik se šteje da je tožba umaknjena če ni toženca se šteje da se strinja z razvezo in se nadaljuje postopek

Sporazumna razveza začne se na predlog obeh zakoncev, obravnava pa v pravdnem postopku Sodišče bo zakonca razvezalo s sodbo , notri bo navedeno, da gre za razvezo in vsi sporazumi v pisni obliki. Partnerja morata navesti le, da ne želita več živeti skupaj, ni treba navajati razlogov za razvezo, sodišče ne

raziskuje zakaj je do razveze prišlo. Mora pa preveriti ali sta volji zakoncev svobodni (brez napak) in da ne gre za simulacijo.

Razvezni razlog je tukaj »sporazum o razvezi« , je dejstvo na katerega zakonca opirata svoj zahtevek. Morata biti sposobna doseči sporazum o vseh pomebnejših vprašanjih, ki zadevajo njiju in skupne otroke:

1) o delitvi skupnega premoženja2) preživljanje nepreskrbljenega zakonca3) vprašanje glede stanovanja (če gre za najeto stanovanje, kdo bo ostal ali postal najemnik

stanovanja)4) glede vzgoje in varstva otrok5) preživljaje otrok6) stiki med starši in otroci

OBLIKA SPORAZUMA: 1-3 morajo biti sklenjeni v obliki izvršljivega notarskega zapisa (zakon želi preprečiti

ponovno odpiranje postopkov) 4-6 v pisni obliki ; v obliki notarskega zapisa se ne sme narediti !!!, te sporazumi se

napišejo v sodbo, ker mora sodišče oceniti sporazume z vidika otrokove koristi; Sodišče mora sporazum poslati CSD, kjer se morata zglasiti oba starša brez pooblaščencev. Center mora starše povprašat o koristi teh sporazumov (po noveli je možna tudi skupna vzgoja in varstvo otrok in se večkrat dogaja, da sta starša tako skregana, da se ne pogovarjata a se vseeno odločita za skupno vzgojo). Center nato pošlje svoje mnenje sodišču (sodišče NI vezano na mnenje CSD), ki mora nato preveriti okoliščine ter vprašati otroka za mnenje , ki ga lahko poda sam ali po zastopniku in ga tudi upoštevati, če je otrok razsoden.

Če ugotovi, da so v skladu z otrokovo koristjo, izda sodbo – razveže ZZ, določi, kdo ima varstvo in vzgojo, stiki, preživljanje.

Če sporazum ni v korist otroka, sodišče pozove, da se predloži drug predlog. Če ga starša ne predložita, sodišče predlog za sporazmno razvezo zavrne (država si tako pridržuje določeno kontrolo nad razvezami);

Tako sta lahko starša razvezana ali pa sta spet na začetku. V slednjem primeru imata možnost, dati drug predlog za sporazumno razvezo (ponovni stroški), ali pa se ne razvežeta sporazumno in gresta v tožbo.

Vzgoja in varstvo pri sporazumni razvezi o Skupna vzgoja in varstvo (čl.115) To je bilo uvedeno, ker je olajšalo otrokom in staršem, saj se lahko starša tako dogovorita, da še vedno oba skrbita za otroka. Dokler tega modela ni bilo, so bili spori hujši, saj je bil otrok vedno zaupan le enemu, zato so z novelo to bolje uredili.Sodišče ne more naložit skupne vzgoje in varstva po uradni dolžnosti, če pa predlagata, pride do sodne poravnave . Obstajajo trije modeli skupne vzgoje in vastva, lahko si popolnoma prilagodita svojim razmeram, dogovoriti se morata le:

Kje bo otrok živel (prebivališče) Komu se bodo vročale pošiljke za otroka

o Poznani modeli skupne vzgoje in varstva: Model gnezda

Otrok je v nekem stanovanju, pri njem se izmenjujeta starša. To bo zelo težko saj je problem s stanovanji. Potrebno bi bilo imeti 3 stanovanja (dodatno za otroka). Lahko se tako dogovorita, pa kasneje spremenita dogovor ker so se spremenile potrebe otroka.

Model nihalaOtrok se seli od enega k drugemu staršu (otrok je nihalo). Zelo izvedljiv model, če starši živijo blizu (hiša dvojček) in neprimeren, kadar starša živita daleč narazen.

Rezidenčni model (EU-Nemčija)Otrok ima rezidenco pri enem od stašev. Podoben je našemu, kadar se zaupa enemu od staršev. Razlika je ta, da so tu stiki bolj pogosti in ne točno določeni kot v Sloveniji.

o Vsi pri enemo Otroci se razdelijo

Eni otroci ostanejo pri enem, drugi pri drugem. To ni vedno v korist otroka, ker se otroci v tem primeru ne ločijo le od staršev, temveč tudi od bratov in sester.

o Od novele dalje, ni mogoč dogovor, da nihče izmed staršev ne bo skrbel za otroka. Pri sporazumni razvezi takšen sporazum ni mogoč. To je pridržano državi.

o Skupna vzgoja in varstvo v Sloveniji je možna le, če sta starša :

sporazumna in oba primerna za vzgojo in varstvo otroka ter je otroku v korist

sodišče te elemente preverja na različne načine obvezno mora pridobiti mnenje CSD – sodišču ni treba popolnoma upoštevati

mnenja, saj se med obravnavo lahko pokažejo določene okoliščine, ki niso v korist otroku

Sodišče pridobi mnenje otroka, če je razsoden (sposoben razmeti pomen in posledice svoje izjave)

o sodišče mora vsak odstop od mnenja argumentiratio otrok se lahko tudi vzdrži, da bi povedal svoje mnenjeo mnenje lahko izrazi sam ali po zaupniku

Starš (oz. eden od staršev) ne more biti zaupnik: Saj bi v primeru da bi bil zaupnik eden izmed staršev, le ta lahko izvajal pritisk nad otrokom, poleg tega bi bil ta starš neposredno seznanjen z dokazom, drugi pa ne – eden bi imel v postopku več pravic kot drugi in to ni dopustno.

o otrokovem mnenju se naredi zapisnik, ki se ga ne pokaže staršem, če to ne bi bilo v otrokovo korist

otrokovo mnenje se upošteva v sodni obrazložitvi, sodnik obrazloži s svojimi besedami, naredi povzetek

Tožba za razvezo Postopek za razvezo se sproži s tožbo zaradi nevzdržnosti Sodna praksa dopušča nasprotno tožbo , ki pa je neumna, saj samo podvaja stroške, tako ali tako imata oba

starša možnost, da poveta mnenje in razloge, ter podata svoje zahtevke, ne glede na to kdo jo je vložil na sodišče

Pri nas poznamo samo en razvezni razlog: nevzdržnost zakonske zveze; razvezni razlog je potrebno dokazat. Vzroki, ki so do tega pripeljali pa so lahko različni, šele skupaj lahko tvorijo celoto (pogosto se navaja, da se ne zapira šamponov, zobne paste); krivda ni pomebna, važno je le, da je ZZ nevzdržna za tožnika. Sodišče mora v vsakem posameznem postopku ugotoviti nevzdržnost, zato mora raziskati celovito stanje v zakonu, da bi lahko ugotovilo, ali naj zakonsko zvezo razveže. Na ta način se omejuje možnost razveze. Pojem nevzdržnosti pa v samem zakonu ni opredeljen. Gre za nedoločni pravni pojem, katerega vsebino mora v vsakem posamičnem primeru določiti sodišče. Gleda se predvsem na to kolikšen je odmik od idealne zakonske zveze: »obojestranska čustvena navezanost, vzajemno spoštovanje, razumevanje, zaupanje in medsebojna pomoč (čl.13)«. Nevzdržnost se ocenjuje po stanju v času sojenja, upoštevaje vse okoliščine, ki so do nje pripeljale. Sodišče mora ugotavljati nevzdržnost ZZ tudi tedaj, kadar se toženi zakonec z razvezo strinja. Tako mora sodišče raziskati navedene vzroke, ki so lahko v ravnanju, opustitvi ZZ ali pa celo v neskladnosti narav zakoncev.

Zakonca sta pozvana na pogovor k CSD, kjer se skuša doseči dogovor glede določenih vprašanj. Kot smo dejali morata priti brez pooblaščencev. Delavec centra zakonca seznani z možnostmi razveze in z njenimi posledicami ter si zlasti prizadeva, da se uredijo razmerja do otrok. Posebno si je treba prizadevati, da se sporazumeta o njihovem varstvu, vzgoji in preživljanju po razvezi in o stikih z njimi. Vse to seveda v interesu otrok. CSD nato pošlje poročilo sodišču, ki bo odločalo o razvezi; nato začne sodišče svoj postopek

Predlagana nova ureditev: Tudi zakonca, ki ne bosta imela otrok, naj bi opravila razgovor s svetovalcem, da se prouči možnost ohranitve zakonske zveze (to je v korist državi), svetovalec ju bo seznanil s postopkom ločitve, ponujena jima bo strokovna pomoč (psiholog), ki bo prostovolna in jo bosta lahko zavrnila. Če jo zavrneta ali tudi po pogovoru s psihologom ne more priti do izboljšanja, se predlaga postopek mediacije, v katerem se lahko dogovorita glede vseh vprašanj povezanih z ločitvijo. Tudi ta postopek bo prostovolen. Po tem postopku se bo začel razvezni postopek (sodišče), s tem bomo olajšali delo sodišču, ker bo vse ali pa večina že dogovorjena. Ta mediacija kot poskusni projekt ki že poteka. Mediacijo se lahko izvede tudi med postopkom na sodišču.

V razveznem postopku mora sodišče po uradni dolžnosti ukreniti vse, kar je potrebno, da se zavarujejo pravice in koristi otrok in drugih oseb, ki niso sposobne skrbeti za svoje pravice in interese. Zaradi varstva teh oseb lahko sodišče ugotavlja tudi dejstva, ki jih stranke niso navajale, ter zbere podatke, potrebne za odločitev. Osebe in organizacije, ki razpolagajo s takimi podatki, so sodišču dolžne dati te podatke tudi proti volji osebe, na katero se te podatki nanašajo. Pri odločanju o varstvu in vzgoji in preživljanju otrok sodišče ni vezano na postavljen zahtevek . O teh vprašanjih odloči sodišče tudi, ne da bi bil postavljen zahtevek.

Med postopkom so možne začasne odredbe O stroških sodišče odloča po prostem preudarku, to pomeni predvsem, da lahko sodišče upošteva tudi

vzroke, ki so pripeljali do nevzdržnosti, če gre za razvezo na tožbo. Pri sporazumni razvezi je odločilen tudi sporazum o stroških.

Sodišče razveže zakonsko zvezo s sodbo (tudi če je bila sporazumna, se razveže s sodbo). Pravnomočna sodba se vpiše v rojstno in poročno matično knjigo.

Sodba, s katero se razveže sporazumna zakonska zveza, se lahko izpodbija:o zaradi bistvenih kršitev ZPP o če je zakonec pristal na razvezo zaradi sile ali zmote o če niso izpolnjeni vsi pogoji za sporazumno razvezo

Del sodbe, ki določa prenehanje zakonske zveze, se ne more razveljaviti ali spremeniti na podlagi izrednih pravnih sredstev – revizija v zakonskih sporih ni dovoljena!

Tožba na razvezo razrešuje:o Sodišče mora ugotovit ali obstaja razvezni razlog – posledica: razvezao Preživljanje otrok – sodišče ni vezano na zahtevek o Vzgojo in varstvo otrok – sodišče ni vezano na zahteveko Stike – sodišče ni vezano na zahtevek

Sodišče pridobi mnenje otroka, če je razsoden (sposoben razumeti pomen in posledice svoje izjave) – upošteva pa samo mnenje prištevnega otroka.

Starostne omejitve v zakonu ni (tujina 7/8 let, oz. ko gre otrok v šolo). Sodišče je dolžno mnenje otroka upoštevati, če meni, da je izraz njegove svobodne volje. Tudi, če ga ne upošteva (ni razsoden), lahko da mnenje otroka sodišču nek indic, potrditev v pravilnost odločitve, čeprav formalno tega ne upošteva.

o Sodišče mora vsak odstop od mnenja tehtno argumentirati (kajti, če je otrok star nad 15 let ima procesno pravico, se pritožiti na dele sodbe, ki se nanašajo nanj; sodbe dobro obrazložene- argumenterane, da otrok ve na kaj se mora nanašati v pritožbi in se tako lažje pritoži).

o Otrok se lahko tudi vzdrži svojega mnenja.

o Mnenje lahko izrazi sam ali po zaupniku

Starš (oz. eden od staršev) ne more biti zaupnik: ker če bi lahko bil, bi lahko eden izmed staršev izvajal pritisk, poleg tega bi bil eden od staršev neposredno seznanjen z dokazom, drugi pa ne – eden bi imel v postopku več pravic kot drugi. Otrok lahko izbere kogarkoli, po svoji izbiri.

o O otrokovem mnenju se naredi zapisnik, ki se ga ne pokaže staršem, če to ne bi bilo v otrokovo korist

o Otrokovo mnenje se upošteva v sodni obrazložitvi, sodnik obrazloži s svojimi besedami, naredi povzetek

o Pozor: tu ne gre za zaslišanje, ampak za pridobivanje mnenja!!! Takšen razgovor je dokaj neformalen in se ga lahko opravi s pomočjo šolskega svetovalca ali pa CSD.

Če se starša kljub razvezi na tožbo, vse dogovorita, sodišče glede na mnenje CSD in glede na mnenje otroka pretehta ali je to v korist otroka in se šteje, da je prišlo do sodne poravnave . Zapisnik le te je izvršilni naslov. Če se glede kakšnega dela nista dogovorila, gre v sodbo.

IV. PRAVNE POSLEDICE RAZVEZE V RAZMERJU MED ZAKONCEMA

OSEBNOPRAVNE POSLEDICE PRENEHAJO

- prenehajo vse osebne pravice in dolžnosti zakoncev

PREŽIVLJANJE NEPRESKRBLJENEGA ZAKONCA (smo že obravnali...glej zgoraj)

PREDPOSTAVKE ZA PREŽIVLJANJE- pomanjkanje sredstev: - nezaposlenost in nesposobnost za delo: - sposobnost zakonca za preživljanje drugega zakonca: TOŽBA NA PREŽIVLJANJE- po razvezi ZZ ima nepreskrbljeni zakonec pravico do preživljanja - pravica do preživljanja je iztožljiva , vendar mora nepreskrbljeni zakonec vložiti tožbo na preživljanje - preživnino se lahko zahteva od trenutka, ko je bila vložena tožba za preživljanjeSPORAZUM O PREŽIVLJANJU - zakonca lahko skleneta sporazum o preživljanjuZAVRNITEV ZAHTEVKA ZA PREŽIVLJANJE- če bi bila določitev preživnine nepravična do tistega, ki je dolžan preživljati in glede na ravnanje in

obnašanje zahtevajočega zakonca v času zakonske zveze - če se gmotne razmere zahtevajočega niso bistveno spremenile s sklenitvijo zakonske zveze in se tudi po

razvezi ne bodo spremenile (to velja zlasti, če je zakonska zveza trajala le kratek čas)- če sta zakonca že pred razvezo živela ločeno življenje in nista bila ekonomsko odvisna drug od drugegaDOLOČITEV PREŽIVNINE - preživnina se določi v razvezni sodbi na zahtevo nepreskrbljenega zakonca ali s sporazumom med

zakoncema- po sodni praksi se preživnina lahko določi pred, med in izjemoma po razveznem postopku (v posebni

pravdi, če so pogoji za preživljanje obstajali že ob razvezi in če še obstajajo)UGASNITEV PRAVICE DO PREŽIVLJANJAZVIŠANJE ALI ZNIŽANJE PREŽIVNINEREVALORIZACIJA

VRNITEV DARIL

- razvezana zakonca vrneta darila, ki sta jih dala drug drugemu pred razvezo- vračajo se samo darila, ki niso v sorazmerju s premoženjskim stanjem zakonca, ki je darilo dal - darila se vračajo v stanju, kakršnem so bila, ko je nastopil razlog za razvezo (ta čas je težko določiti)- če je obdarjeni zakonec darilo odsvojil, je dolžan vrniti vrednost darila – realna subrogacija

DELITEV PREMOŽENJA

- delitev premoženja med zakoncema se opravi po sporazumu zakoncev ali po odločbi sodišča- pri sporazumni razvezi se morata zakonca, ki morata predložiti notarsko overovljen dogovor, ki je izvršljiv o

delitvi premoženja - pri razvezi na tožbo ne deli premoženja sodišče, ki vodi razvezni postopek, če med zakoncema obstaja

spor glede skupnega premoženja, ju napoti na nepravdni postopek, v katerem se razdeli skupno premoženje

- določbe o nedeljivosti kmetij iz Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev ne pridejo v poštev pri razvezi – kmečki zakonci lahko dobijo svoj delež v naravi

IZGUBA MOŽNOSTI DEDOVANJA PO ZAKONU

- zakonec izgubi možnost dedovanja po zakonu in po oporoki- preživeli zakonec izgubi dedno pravico, če je zapustnik vložil tožbo za razvezo, a je še pred razvezo umrl

in so dediči umrlega zakonca nadaljevali postopek na podlagi tožbe in je bila tožba utemeljena- bivši zakonec lahko deduje le, če je po razvezi napisana nova oporoka, v kateri je postavljen za dediča

VPRAŠANJE GLEDE STANOVANJA

- o tem kateri zakonec bo po razvezi še naprej najemnik skupnega stanovanja, se zakonca lahko sporazumeta- če se ne sporazumeta, o tem odloči sodišče v nepravdnem postopku (ne v razveznem postopku)- sodišče upošteva stanovanjske potrebe razvezanih zakoncev, njunih otrok in druge okoliščine- razvezani zakonec, ki ne obdrži stanovanjske pravice, se mora izseliti v roku, ki ga določi sodišče - v primeru službenih stanovanj ostane najemnik tisti, ki je dobil službeno stanovanje kot stimulacijo za delo- v primeru da drugi zakonec ostane v stanovanju po razvezi, mora podjetje dati soglasje- če se zakonca ne moreta sporazumeti o tem, kdo bo ostal v stanovanju, se stanovanje dodeli enemu ki drugega

izplača, hiša se prezida če je mogoče, stanovanje se proda in razdeli denar

IV. PRAVNE POSLEDICE RAZVEZE V RAZMERJU MED ZAKONCEMA

OSEBNOPRAVNE POSLEDICE PRENEHAJO

- prenehajo vse osebne pravice in dolžnosti zakoncev

PREŽIVLJANJE NEPRESKRBLJENEGA ZAKONCA (smo že obravnali...glej zgoraj)

PREDPOSTAVKE ZA PREŽIVLJANJE- pomanjkanje sredstev: - nezaposlenost in nesposobnost za delo: - sposobnost zakonca za preživljanje drugega zakonca: TOŽBA NA PREŽIVLJANJE- po razvezi ZZ ima nepreskrbljeni zakonec pravico do preživljanja - pravica do preživljanja je iztožljiva , vendar mora nepreskrbljeni zakonec vložiti tožbo na preživljanje - preživnino se lahko zahteva od trenutka, ko je bila vložena tožba za preživljanjeSPORAZUM O PREŽIVLJANJU - zakonca lahko skleneta sporazum o preživljanjuZAVRNITEV ZAHTEVKA ZA PREŽIVLJANJE- če bi bila določitev preživnine nepravična do tistega, ki je dolžan preživljati in glede na ravnanje in

obnašanje zahtevajočega zakonca v času trajanja zakonske zveze (en zakonec pretepa drugega zakonca in potem zahteva preživnino)

- če se gmotne razmere zahtevajočega niso bistveno spremenile s sklenitvijo zakonske zveze in se tudi po razvezi ne bodo spremenile (to velja zlasti, če je zakonska zveza trajala le kratek čas)

- če sta zakonca že pred razvezo živela ločeno življenje in nista bila ekonomsko odvisna drug od drugegaDOLOČITEV PREŽIVNINE - preživnina se določi v razvezni sodbi na zahtevo nepreskrbljenega zakonca ali s sporazumom med

zakoncema- po sodni praksi se preživnina lahko določi pred, med in izjemoma po razveznem postopku (v posebni

pravdi, če so pogoji za preživljanje obstajali že ob razvezi in če še obstajajo)UGASNITEV PRAVICE DO PREŽIVLJANJAZVIŠANJE ALI ZNIŽANJE PREŽIVNINEREVALORIZACIJA

VRNITEV DARIL

- razvezana zakonca vrneta darila, ki sta jih dala drug drugemu pred razvezo- vračajo se samo darila, ki niso v sorazmerju s premoženjskim stanjem zakonca, ki je darilo dal - darila se vračajo v stanju, kakršnem so bila, ko je nastopil razlog za razvezo (ta čas je težko določiti)- če je obdarjeni zakonec darilo odsvojil, je dolžan vrniti vrednost darila – realna subrogacija

DELITEV PREMOŽENJA

- delitev premoženja med zakoncema se opravi po sporazumu zakoncev ali po odločbi sodišča- pri sporazumni razvezi se morata zakonca, ki morata predložiti notarsko overovljen dogovor, ki je izvršljiv o

delitvi premoženja - pri razvezi na tožbo ne deli premoženja sodišče, ki vodi razvezni postopek. Če sodišče ugotovi da med

zakoncema obstaja spor glede obsega in višine deleža na skupnem premoženju, ju napoti na pravdni postopek, v katerem se razdeli skupno premoženje.

- Določbe o nedeljivosti kmetij iz Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev ne pridejo v poštev pri razvezi – kmečki zakonci lahko dobijo svoj delež v naravi

IZGUBA MOŽNOSTI DEDOVANJA PO ZAKONU

- zakonec izgubi možnost dedovanja po zakonu in po oporoki- preživeli zakonec izgubi dedno pravico, če je zapustnik vložil tožbo za razvezo, a je še pred razvezo umrl

in so dediči umrlega zakonca nadaljevali postopek na podlagi tožbe in je bila tožba utemeljena- bivši zakonec lahko deduje le, če je po razvezi napisana nova oporoka, v kateri je postavljen za dediča

VPRAŠANJE GLEDE STANOVANJA

- o tem kateri zakonec bo po razvezi še naprej najemnik skupnega stanovanja, se zakonca lahko sporazumeta- če se ne sporazumeta, o tem odloči sodišče v nepravdnem postopku (ne v razveznem postopku)- sodišče upošteva stanovanjske potrebe razvezanih zakoncev, njunih otrok in druge okoliščine- razvezani zakonec, ki ne obdrži stanovanjske pravice, se mora izseliti v roku, ki ga določi sodišče - v primeru službenih stanovanj ostane najemnik tisti, ki je dobil službeno stanovanje kot stimulacijo za delo- v primeru da drugi zakonec ostane v stanovanju po razvezi, mora podjetje dati soglasje- če se zakonca ne moreta sporazumeti o tem, kdo bo ostal v stanovanju, se stanovanje dodeli enemu ki drugega

izplača, hiša se prezida če je mogoče, stanovanje se proda in razdeli denar

Razmerje med starši in otroci

Vzgoja in varstvo:o vsi k 1 od staršev o razdelijo se med starše o zaupa se 3. osebi : namestitev 3 fizični osebi – določbe rejništva, lahko pa sodišče zaupa tudi v

zavod ali institucijoo skupna vzgoja in varstvo sta možna le če skleneta sodno poravnavo, po uradni dolžnosti je ne more

naložiti

ODLOČANJE O VZGOJI IN VARSTVU:o o varstvu in vzgoji se morata starša najprej poskusiti sporazumeti o če se ne moreta sporazumeti sama, jima pomaga CSD

o če se ne sporazumeta ob pomoči CSD, lahko sprožita (eden, drugi, oba) postopek pred sodiščem. Sodišče na predloge zakoncev ni vezano. Priložiti morata dokazilo, da sta se poskušala sporazumeti pred CSD

o če se sporazumeta sama ali pred CSD, lahko sporazum zapišeta in predlagata sodišču, naj izda sklep o sporazumu

sodišče lahko predlog zavrne, ker ni v korist otroka zavrže, ker ni potrebnih dokazil ali bistvenih sestavin sprejme in izda sklep – SODNO PORAVNAVO, če je v korist otroka

o Sodišče mora odločiti, kateri izmed staršev je najbolj primeren za varstvo in vzgojo, kadar se starša ne moreta sporazumeti:

potrebno je povdariti, da tisti od staršev, ki mu otrok ni bil zaupan v varstvo in vzgojo NE izgubi roditeljske pravice, ampak je samo v znatni meri dejansko omejen v njenem izvrševanju. Če tudi zakon predpisuje, da izvršuje roditeljsko pravico tisti od staršev pri katerem otrok živi, ima drugi vendarle določena upravičenja, s katerimi roditeljsko pravico izvršuje a v manjšem obsegu kot zakonec pri katerem otrok živi.

Ko sodišče ugotavlja , kateri izmed staršev je najbolj primeren, upošteva 2 načeli Načelo pospeševanja otrokovega razvoja Sodišče mora upoštevati, kateri od staršev bo nudil otroku največ podpore pri razvoju njegove osebnosti; Odločalo bo glede na to, kdo je do sedaj bolje skrbel za otroka Načelo kontinuitete Sodišče pogleda, pri kateremu bo imel največjo možnost, da bo ohranil dosedanja razmerja do zunanjega sveta (stiki s sorodniki, prijatelji)

Sodišče mora preučiti oba starša, potrebe in želje otroka (korist otroka) Sodišče ne sme odločati na podlagi stereotipnih domnev ali predsotkov (punčko

mamici, fantka mamici) – kršitev 22. čl. URS – enako varovane pravice v postopku + sporno je tudi glede enakosti med spoloma in zakoncema. Pomebna je tudi prepoved diskriminacije – sploh kadar osebno stanje konstituira manjšinskost. Pomembno je, da so starši sposobni prilagoditi svoje življenje koristim otroka.

Sodišče odloča glede na okoliščine, ki obstajajo v času odločanja, vendar mora upoštevati tudi razvoj situacije, ki jo lahko z gotovostjo pričakujemo.

Oba starša sta enako primerna upošteva se otrokovo mnenje če otrok ne more izraziti mnenja, ali ga ne izrazi, upoštevamo načelo

kontinuitete (Barbi: če pa je čist vse enako, tudi načelo kontinuitete, sodnik odloči in pač prepusti višjemu sodišču, da ta poišče razlog za razveljavitev)

Sodišče lahko izda novo odločbo o varstvu in vzgoji otroka ter o osebnih stikih, če to glede na spremenjene razmere zahteva korist otroka (težka nalezljiva bolezen roditelja pri katerem otrok živi). Za bistveno spremenjene razmere gre zlasti takrat, ko roditelj, ki mu je bil otrok zaupan v varstvo in vzgojo umre, mu je odvzeta roditeljska pravica, ali mu je odvzeta poslovna sposobnost. Tudi v teh primerih pa ne preide izvrševanje varstva in vzgoje otroka avtomatično, ipso iure, na drugega roditelja, temveč mora o tem odločati sodišče, ki lahko, če to zahteva korist otroka zaupa v varstvo 3 osebi ali zavodu. Morda drugi roditelj ni primern oz. je prišlo do težke nepopravljive odtujenosti otroka do roditelja. Vprašanje, ali naj izvrševanje varstva in vzgoje otroka pridobi, je torej potrebno reševati v pravdi zaradi spremenjenih razmer. Novo odločbo izda sodišče na zahtevo razvezanega zakonca ali socialnega varstva. Zahtevo se poda v obliki tožbe. Če zahtevo poda razvezani roditelj, bo sodišče zahtevalo mnenje CSD.

Začasne odredbe z začasno odredbo pred pravnomočno odločitvijo sodišče lahko odloči o

o preživljanju otroko stikih (odvzame ali omeji)o vzgoji in varstvuo o izselitvi iz stanovanjao preživljanju zakonca

začasne odredbe pridejo v poštev le pri razvezi na tožbo (pristojno je razvezno sodišče)o sodišče ugotovi, da je otrokova korist ogrožena in da je potrebno hitro odločiti o določenih

vprašanjih – v takih primerih izda začasno odločbo pogoji za začasno odločbo

o ogrožena korist otrokao ne da se čakati na konec postopka

začasna odločba je možna vo zakonskih sporih

razveza/razveljavitev ZZo starševskih sporih

spori o ugotavljanju/izpodbijanju očetovstva/materinstva spori med starši in otroci spori o varstvu in vzgoji spori o preživljanju mladoletnih otrok spori o stikih s starši/3 osebami spori o preživljanju polnoletne osebe nad katero je podaljšana roditeljska pravica

Kadar osebno stanje konstituira manjšinskot, je upoštevanje te okoliščine diskriminatorno samo po sebi (HIV+, homosekusalnost, narodnost). Že po ustavi je to nedopustno. Če bi sodišče odločilo na utemeljitev, da je otroku boljše pri staršu, ki ni invalid, je to kapitulacija države, saj je kršeno načelo enakosti pravic. Sodišču je prepovedano sprejeti odločitev le na podlagi osebne okoliščine

Primeri iz tujine:1. Pride do razveze, otrok je zaupan materi, oče pa po razvezi spremeni spol. Stiki »z drugo mamo, bivšim

očetom« so se izvrševali zgolj med otrokovimi letnimi počitnicami. Po počitnicah se otrok ni želel vrniti k pravi materi. Oče je vložil novo tožbo na spremembo. Otrok je pričal za očeta. Pred ločitvijo je otrok živel v okolju (kraju) očeta. Po ločitvi je z materjo odšel daleč stran. Sodišče je ugodilo v prid očetu. V obrazložitev: Nujno je da otroku škoduje očetova sprememba spola, ampak načelo osebne diskriminacije prepoveduje sodišču, da bi se odločilo na podlagi tega. Pri ljudeh (četudi invalid) gre za pomembno vprašanje ali lahko starš prilagodi stil življenja v prid otroka.

2. Pride do razvze. Oče je zdrav, mati obolela za Hiv. Oče je otroke že prej malo zanemarjal (puščal pri prijateljih, ni ga bilo domov). Sodišče je ugotovilo, da bo mati v 2 letih tako oslabela, da ne bo mogla skrbeti za otroke. Glede nalezljivosti bolezni je odločilo, da ni nevarno, ker je starost otroka že sprejemljiva, da dojame nevarnost. Otroka sta bila sicer zelo navezana na mamo. Sodišče je odločilo v prid materi, potem pa bo moglo, ko bo mati oslabela še enkat odločit, ali bo otroka dalo v center ali k očetu (ki se prebližuje neprimerni skrbi otrok).

3. V sloveniji smo zelo zaostali. Velikokrat vplivajo tudi osebna stanja na odločitve. Tudi statistika v sloveniji, kaže grdo v prid materam.

Začasne odredbe se lahko izdajo:o na predlog

preživljanje polnoletnega otroka preživljanje nepreskrbljenega zakonca izselitev zakonca iz stanovanja zaradi preprečitve nasilja zasebna tožba na preživljanje zakonca eno leto po pravnomočni razvezi (ne gre za

zakonski spor)o po uradni dolžnosti o oboje (po uradni dolžnosti in na predlog)

preživljanje mladoletnega otroka varstvo in vzgoja stiki

Začasne odredbe o vzgoji in varstvu o Tisti, ki predalga začasno odredbo (sedaj jo lahko tudi sodišče po uradni dolžnosti), more z

verjetnostjo dokazati, da so pri njem boljši pogoji za vzgojo in varstvo.o končne odločitve se izdajajo na podlagi gotovosti, za začasno odredbo pa je zadosti verjetnost (to

je tudi problematika začasne odredbe – je vprašljivo saj lahko nekomu zaradi verjetnosti storiš krivico. Če bi bila potrebna gotovost vprašljivosti odredbe nebi bilo).

o Treba je tudi verjetno izkazat, da obstajajo pogoji za izdajo začasne odredbe: ogrožena mora biti korist otroka ni mogoče čakati na konec postopka

Če se tega ne dokaže odredbe ni mogoče izdati.o Začasne odredbe imajo močan učinek in lahko zelo prizadanejo interese otrok in staršev. V tujini

naprimer, lahko spremembo bivališča z začasno odredbo sodišče izda le, če je verjetno, da bo takšna tudi končna odločitev.

o Kako izkazat, da so pri mamah boljše možnosti za vzgojo in varstvo? Ne da se sklicevati na to, da sodišče ni našlo možnosti, da bi okoliščine pri enem od staršev, ki bi vzbujale neprijetnosti pri vzgoji in varstvu, ker s tem nič ne povemo o drugi stranki. Treba je pogledat obe strani.

o Čas začasnih odredb je lahko zelo dolg – navadno ostane v veljavi do konca postopka . Ustavno sodišče je imelo že 2 letne začasne odredbe. Sodišče ne sme odločati na podlagi stereotipov, raziskati mora vse okoliščine, saj lahko hitro napak odloči (pri nas velikokrat sodišča odločajo v luči stereotipov). Tako se lahko zgodi, da mora otrok cel čas postopka (ki lahko traja tudi nekaj let) živeti s staršem, za katerega se izkaže, da ni najbolj primeren za vzgojo in varstvo otoka; nastane nepopravljiva škoda. V tem dolgem času se je otrok lahko zelo navezal na tega starša (četudi je bila odredba napačna) in otroku ne bi bilo več v korist, da bi mu menjali starša – načelo kontinuitete (čeprav je drugi boljši).

o postopek za izdajo začasne odredbe je hiter – kako pridobit argumente: ena stranka da predlog + obrazložitev, nato drug odgovori sodišče zasliši obe pravdni stranki (očeta in mamo) zaprosi za mnenje otroka če je razsoden in prišteven pridobi mnenje CSD šele nato sodišče izda začasno odredbo – dejansko stanje mora biti čimbolj razjasnjeno v izrednih situacijah (kadar se zelo mudi) se odredba lahko izda le na predlogu in mnenju

staršev. Ustavno sodišče je reklo, da je glede otrok potrebno dvignit standarde glede začasnih

odredb. V večji meri pravilno preizkusit in obrazložit.

o Pogosto se skupaj obravnava in izda začasno odredbo: vzgoja in varstvo + prepoved stikov. (kadar se dandanes borita za otroka oba, se navadno dogovorita za skupno vzgojo in varstvo, vendar pa ponavadi drugi le nagaja in niti ni primeren)

IZVRŽBA

Otrok se dodeli očetu, sodba postane pravnomočna, otroci pa so med postopkom pri materi, ali pa celo pri 3 osebi (navadno stari starši). Mati ali 3 oseba se otroka tako navadi, da ga noče izročit. V takšnem primeru se poda predlog za izvržbo (zakon o izvržbi in zavarovanju – izvršilni postopek). Imamo dva možna načina opravljanja izvržbe: neposredna izvržba (na silo), posredna izvržba (denarne kazni) in sicer proti materi, očetu, ali 3 osebi. Zakon ne predpisuje kateri način izvržbe moramo izbrati, izberemo tisto, ki bo otroku v korist (kadar je otrok ogrožen-prepovejo se celo stiki, se izbere neposredno, navadno pa se izvede posredno, ki je manj stresna za otroka)Sodba ima navadno 15 dnevni rok za prostovljno izvršitev nato sledi izvršilni postopek

o Posredna izvržba : sodišče, da rok v katerem je treba izročit otroka, če ne se plača do 4172,93€ kazni. Po tem, če zavezanec ne izvrši, sledi spet rok, do katerega je treba izvršit in spet do 4172,93€ kazni in tako 3., 4.,... (maksimalna kazen v vseh odločitvah sodišč je neomejena) če sodišče nenehoma postavlja roke ni učinka (ali plačuje v neskončnost, ali pa ni kaj odvzet), lahko izvržbo spremeni v neposredno.

o Neposredna izvržba : izvršuje jo izvršitelj. Lahko posreduje policija, lahko je prisoten še nekdo, ki je posebej usposobljen za delo z otroci (nekdo iz CSD ali posebej usposobljen policist za delo z otroci), lahko je prisoten tudi starš, ki bo z izvržbo dobil otroka – priporočljivo za otroka.

Preživljanje med starši in otroci rangi preživninskih zavezancev

o 1 skupina: preživljanje mladoletnega otroka in preživninskega zavezancao 2 skupina: preživljanje zakonca in polnoletnega otrokao 3 skupina: preživljanje nepreskrbljenih staršev

Sodišče mora pri tožbi na razvezo odločat tudi o preživljanju Upoštevajo se potrebe otroka in zmožnosti zavezanca Določbe so tu bolj podrobnejše, kot pri preživljanju zakonca Treba je upoštevat tako premoženjske (materialne) kot pridobitne zmožnosti. Dva primera:

o Nekdo prej veliko zasluži, pa si namerno zmanjša zaslužek, v tem primeru sodišče odloči, da so pridobitne zmožnosti večje in tako tudi določi preživnino.

o Nekdo je invalid in trdi, da zaradi svoje telesne nezmožnosti ne more biti zaposlen in tako posledično ne more plačevati peživnine. Če ima veliko premoženje, sodišče tudi to upošteva in na podlagi tega nato določi višino prežinine, ki jo bo moral plačevati.

Novela določa, da je preživnina v korist otroka, vendar pa so pomebne tudi možnosti starša. Pri vseh preživninah je tako, da mora biti preživninski zavezanec najprej sam preskrbljen, šele nato lahko plačuje preživnino drugim!!! Lahko se zgodi, da nekdo nima dovolj denarja, zato v takem primeru njegovo fukncijo prevzame socialna država, vendar pa navadno nastane problem predvsem pri situiranih družinah.

Nemčija: za določanje preživnin uporabljajo tabelni sistem (leta-denar). Mi se za takšen način pri noveli nismo odločili, ker mora preživnina izhajat iz koristi točno določenega otroka (individualna obravnava).

Starši so dolžni preživljati otroke: Do 18 leta starosti Do 26 leta, če se redno šolajo

o redno šolanje je pravni standardo sodišče pravi, da se otrok redno šola, kadar redno (kontinuirano) izpolnjuje svoje obveznostio za redno šolanje gre tudi pri izrednem študijuo sodna praksa nadaljevanja šolanja na drugi fakulteti in podiplomskega študija ne šteje pod redno

šolanje. Kadar pa študent prestopi iz 3 letnega v 4 letni program pa se šteje za kontinuirano šolanjeo 26 let je meja zato, ker se tudi otroški dodatek izplačuje do 26 letao preživljanje se ne more podaljšati preko meje 26 let, zato je po tem letu starosti za takšnega

človeka dolžna poskrbeti socialna država - dolžnost preživljanja ožja od socialne države. Če otrok, ki so ga starši še dolžni preživljati, sklene ZZ (z dovoljenjem CSD, če je mladoleten), so ga starši

dolžni preživljati subsidiarno – če ga ne more preživljati zakonec. Podani morajo biti tudi pogoji za splošno preživljanje polnoletnega otroka (šolanje, starost)

Po prejšnji zakonodaji so bili starši dolžni preživljati otroka z motnjo v telesnem in duševnem razvoju doživljenjsko (bilo je določeno, da s pomočjo skupnosti, a je bila ta pomoč skupnosti, pogosto tako minimalna, da je starše pripeljala na 'rob prepada' – tako so bili po stari ureditvi starši 2x prizadeti: moten otrok + dosmrtno preživljanje). Po novi zakonodaji pa so starši dolžni motenega otroka preživljati samo tako dolgo kot navadnega – če se redno šola do 26 leta starosti.

o zakon o otrocih s posebnimi potrebami otroci se lahko šolajo skupaj z drugimi otroci v redni šoli po prilagojenem programu šolska uprava lahko določi da je motnja tako huda, da mora otrok obiskovati šolo s

prilagojenim poukom (to za takšnega otroka pomeni redno šolanje)o Institut podaljšanja roditeljske pravice – roditeljska pravica, se staršem lahko podaljša, če otrok

zaradi duševne ali telesne prizadetosti (zraven telesne more bit mal duševne) – ne pomeni, da so starši dolžni preživljati otroka, saj je preživljanje ločeno od roditeljske pravice

Preživnina preživnina mladoletnega otroka mora biti taka, da je mladoletnemu otroku v korist

o mora biti primerna – pokriti mora vse tiste stroške, da zagotavlja uspešen razvoj otrokao sodišče odmeri preživnino, ki zagotavlja uspešen telesni in duševni razvoj otroka

stroške življenjskih potreb (obleka, obutev, hrana, varstvo, izobrazba, vzgoja, bivanje) tudi oddih, razvedrilo in druge posebne potrebe otroka pred novelo : so starši, dajali v sporazum preživnino, 1000 SIT, ali pa so se ji celo

odpovedali danes je to nemogoče, ker to ni v korist otroka; starši so včasih trdili, saj ima za jest in za oblečt, kaj drugega pa potrebuje).

Način preživljanja otrok Mladoletne otroke preživljajo starši v okviru svojega gospodinjstva (dolžni so jih imeti pri sebi in skrbeti

zanje) Do takšne rešitve ne pride v primeru, ko to ne bi bilo otroku v korist – navadno kadar je staršem odvzet, ali

pa je zaradi vedenjske motenosti v zavodu (država poseže v pravice staršev); Kadar starša ne živita več skupaj, ponavadi sodišče zaupa otroka v varstvo in vzgojo enemu, drugi pa mora

plačevati preživnino Kadar otrok sklene ZZ oz. polnoletni otrok in preživljanje staršev: imamo posebno določbo; preživninski

zavezanec se sam odloči, kako bo preživljal polnoletno osebo. Zaradi pomebnih okoliščin, pa lahko sodišče določi drug način (starejši mora nujno v dom za ostarele, otroci študirajo v oddaljenem kraju)

Starša se lahko pri razvezi na tožbo sporazumeta o preživnini za mladoletnega otrokao Sporazum zapišeta pred sodiščem, ki izda sklep – sodna poravnava; (pri sporazumni razvezi, tako

ali tako napišeta dogovor v pisni obliki, ki ga sodišče vključi v sodbo, če presodi, da je v korist otroka)

o Po sedanji ureditvi je mogoče sporazume sklepati le pred sodiščem , ne pa pred notarjem; glede otrok notar ni nikoli pristojen. Konvencija o O.P. je po naši razlagi preferirala sodnike (določala je le pravnega strokovnjaka – za to področje) pred notarji; v nemčji se notarji smejijo naši razlagi konvencije (pri nas je razlaga šla v smer, da imajo sodniki, boljše pravno znanje od notarjev)

o Noben sporazum ni več v pristojnosti CSD (kot je bilo pred novelo; sprejemal so tudi sporazume, da ne bo preživnine... danes bi to sodišča zavrnila...delavci CSD-ja nimajo potrebnega pravnega znanja za reševanje teh problemov)

o Sporazumi ne smejo nasprotovati ustavi in kogentnim predpisom o Če se ne dogovorijo se odloča v pravdnem postopku

ZZS razpade, ali pa ZZ razpade vendar ne pride do razveze in pri vseh situacijah, ko starši ne živijo skupaj:o Starši lahko sami dosežejo sporazum in zahtevajo da sodišče izda sklep v nepravdnem postopku o Če sporazuma ne dosežejo, morajo iti na CSD in skušajo sporazum doseči tam. V primeru da ga

tudi na CSD ne dosežejo lahko zahtevajo sklep od sodišča – v nepravdnem postopku. o Sodišče zahteva mnenje otroka (sam/po zaupniku) in mnenje CSD. Ta sklep se izdaja le na predlog.o Če se ne sporazumejo: vloži se tožba na sodišče v pravdni postopek. Sodišče pogleda če so bili na

CSD – morajo predložit potrdilo, če tega tudi po pozivu ne storijo se tožba zavrže (S tem se skuša

dosežt, da se z medsebojnimi dogovori razbremenijo sodišča). Če se ugotovi, da so bili na CSD pa do dogovora ni prišlo odloči sodišče. Sodišče lahko določi večjo ali manjšo preživnino, kot je bila predlagana.

Preživljanje polnoletnega otroka :o pred novelo – sporazum se sklene pred sodiščem v nepravdnem postopkuo po noveli – oblika ni določena (iz novele so črtali določbo, da mora bit pred sodiščem, niso pa

črtane določbe nadomestili z novo določbo)o tudi sodna praksa ima danes probleme zaradi pravne praznine, ki je nastala. Počasi sodišča

napotujejo na notarje, sklepajo se tudi sodne poravnave.o najboljša rešitev bi bila, da se tak sporazum sklepa pred notarjem, tako kot ostali sporazumi med

odraslimi. Predlog družinskega zakonika je tako zadevo postavil pred notarje; če bo to sprejeto bodo notarji pristojni za vse preživninske zadeve polnoletnih (polnoletnih otrok, zakoncev, nepreskrbljeni starši)

Preživljanje med mačeho/očimom pastorko/m (so v razmerju svaštva)o mačeha/očim sta dolžna preživljati pastorko/pastorka, če je/ga ni sposoben preživljati nobeden od

starševo novela je dodala dolžnost preživljanja tudi Zunaj zakonskemu partnerju; do te določbe je prišlo,

ker vse več otrok živi v ZZS z mamo/očetom in novim partnerjemo Pogoji:

če je otrok še mladoleten (do 18 leta) če otrok živi z njima če nima nobenega od staršev, ki bi ga bil sposoben preživljati (ni nujno, da je mrtev

katerikoli od pravih staršev, le sredstev nimata)o če ZZ ali ZZS prenehata zaradi smrti, je partner dolžan preživljati otroka, če je v trenutku smrti

partnerja živel z njimao Dolžnost NI vzajemna; otrok kasneje ni dolžan preživljati očima/mačehe, kot je dolžan preživljati

nepreskrbljenega staršao ZZS načeloma ustvarja enake pravne posledice kot ZZ, vendar le v razmerju med partnerjema ne

pa tudi med partnerjem in otrokom (npr. pripoznanje očetovstva) dolžnost preživljanja obstaja na podlagi posebne zakonske določbe , ne pa na podlagi ZZS

o taka določba je lahko problematična, saj gre za širjenje preživninskih obveznosti o Švedska: starši otroka preživljajo do polnoletnosti, kasneje redko. Otrokom

nikoli ni potrebno preživljati staršev. To si Švedska kot visokorazvita socialna država lahko privošči.

Polnoletni otroci so dolžni preživljati svoje nepreskrbljene starše o ta določba je bila zapisana v naši prejšni ustavi, danes v URS je ni, tako da ima zakon proste roke,

vendar za ukinitev te določbe v proračunu RS ni sredstev. o lahko napišejo sporazum v obliki izvršljivega notarskega zapisa

Dodatno za lažje razumevanje: Sporazum glede vzgoje in varstva – nepravdni postopek (sodišče preveri korist otroka; mnenje otroka +

mnenje CSD) Ni dogovora glede vzgoje in varstva – pravdni postopek Lahko se doseže sporazum glede vzgoje in varstva (nepravdni postopek) in se gre v tožbo (pravdni

postopek) glede preživnine, ker se ni določil njen znesek. Kadar pri stikih dosežemo sporazum sami ali pri CSD odloča sodišče v nepravdnem postopku (sodišče

preveri korist otroka; mnenje CSD + mnenje otroka) Če ni soglasja pri stikih in se ti rešujejo samostojno se odloča v nepravdnem postopku – Če ni soglasja glede stikov in je odprto še vprašanje o vzgoji in varstvu se to skupaj rešuje v pravdnem

postopku Če pa je odprta predpostavka preživljanja, pa se le to rešuje v pravdnem postopku, stikov pa ne veže nase

kot vprašanje o vzgoji in varstvu; in tako se stiki tudi v tem primeru rešujejo v nepravdnem postopku.

o če ni sporazuma, lahko starši zahtevajo s tožbo – pravdni postopek

Preživnini, ki izhaja iz razmerja med starši in otroci (niti otrok-starš, niti starš-otrok) se ni mogoče odpovedati, načeloma naj bi to veljalo tudi za polnoletne otroke. Pri preživljanju zakonca je kot smo rekli že možna odpoved.

Institut valorizacije preživnine: preživnina se valorizira 1x letno in sicer v mesecu marcu, glede na index cen življenskih potrebščin. To valorizacijo opravlja CSD, na podlagi količnika, katerega izda pristojni minister. Zaradi tega mora imeti CSD pri sebi tisti pravni akt, ki je izvršilni naslov za preživnino: OD SODIŠČA – sodbo ali sodno poravnavo, OD NOTARJA– izvršljiv notarski zapis. Prav tako ni mogoče določiti načina valorizacije preživnine, ki bi bil slabši od zakonsko določene valorizacije, kar je posledica tega, da se ji ni mogoče odpovedati. Lahko pa se seveda zavezanec in upravičenec odoločita za bolj ugoden način kot je način CSD.

Polnoletni otroci morajo CSD pošiljati vsako leto potrdilo o šolanju. Če ga ne pošljejo CSD ne obvesti starša o valorizaciji, kar je dober znak za preživninskega zavezanca, da mu ni treba več plačevati. Sledi tožba starša za ukinitev preživnine – tožba zaradi spremenjenih razmer.

Tožba na ugotovitev očetovstva: sodišče samo od sebe določi preživljanje le takrat, kadar spozna, da bi bila taka preživnina otroku potrebna (kadar mama nima dovolj sredstev).

Stiki

(predlog) Konvencija o otrokovih stikih pri nas ni ratificirana, vendar jo naše družinsko pravo z novelo 2004 v veliki meri upošteva

o pred novelo so bili stiki pravica starševo pravica do stikov je tako pravica staršev kot tudi otrok je v prvi vrsti pravica otroko stiki morajo biti otroku v korist – če imajo starši pravico ni nujno, da jo lahko izkoristijo, če se

izkaže, da stiki otroku niso v korist

ne govorimo več o »osebnih stikih«, ker se stiki lahko izvršujejo tudi na drug način kot z neposrednim druženjem (sms-i, internet, tel. pogovori,…)

o stiki se lahko omejijo na zgolj ostale izvševanja stikov – potom pisem, telefonskih pogovorov, itd... kadar bi lahko bil neposreden stik za otroka nevaren

o Stiki lahko potekajo pod nadzorom 3 osebe (pri nas se tak stik izvaja s pomočjo delavca CSD) – navadno do takšnega izvrševanja pride, kadar se stiki niso izvrševali dolgo časa – možna je tudi pomoč psihologa

Postopek Otrok mora biti obveščen o začetku postopka in dobiti informacije o postopku. Prav tako mora otrok imeti

možnost posvetovanja ter izraziti svoje mnenje (po zaupniku ali sam) Pri odločanju je vedno treba dobiti mnenje otroka (tudi v nepravdnem postopku) Po konvenciji mora o stikih odločat sodišče ali upravni organ z istimi pooblastili kot jih ima sodišče (tak

organ pri nas ne obstaja). Pred novelo je imel velika pooblastila CSD. Sodišče je stike le omejilo ali odvzelo, naprej je vse urejal CSD. Pred spremembo naša zakonodaja ni bila v skladu s konvencijo o uresničevanju otrokovih stikov.

Od novele naprej – sodiščeo V nepravdnem postopku (sklep)o V pravdnem postopku (sodba) kadar so vezani na varstvo in vzgojo (navadno pri razvezi ZZ)

(Zanimivost: CSD ima še danes projektne skupine ustanovljene po pravilnikih CSD, ki omejujejo stike to ni v skladu z ZZZDR+ustavo, saj P in D lahko določa le zakon)

Vprašanje stikov se vzpostavi tudi kadar ne živijo pri nobenem od staršev (rejništvo, zavod; npr. zaradi zanemarjanja; tudi če se odvzame roditeljska pravica imajo starši načeloma pravico do stikov.

Konvencija o osebnih stikih uvaja možnost mediacije pomeben je dogovor med starši, saj imajo starši pravico do stikov (v Sloveniji obstaja možnost mediacije že sedaj). V ZZZDR, pa imamo določeno obvezno posvetovanje pred CSD (se pravi smo upoštevali določila konvencije glede dogovora).

Konvencija je določila, da mora biti sporazum v pisni obliki + potrditev sodišča. To smo upoštevali. Sodišče preveri ali je v korist in pride do sodne poravnave

Sedaj (po noveli 2004) zakon govori tudi o stikih s 3 osebami, na katere je otrok osebno navezan in je z njimi družinsko povezan (dedek, brat, bivši rejnik, bivši partner starša na katerega se je otrok navezal)

o Možno se je dogovorit (optimalna rešitev); dogovor v pisni obliki se predloži sodišču, sodišče ga potrdi – sklep v nepravdnem postopku, razen če se odloča skupaj z vzgojo in varstvom (sodna poravnava). Sodišče mora dobit mnenje otroka in CSD.

o Če niso sposobni doseč sporazuma morajo iti na CSD, če se tudi tam ne dogovorijo odloči sodišče v nepravdnem postopku s sklepom oz. v pravdnem, če je v okviru vzgoje in varstva.Stranke sporazuma/postopka:

otrokovi starši 3.oseba, ki si stikov želi otrok, če je razsoden

o Pri tožbi na razvezo ZZ se NE odloča o stikih s 3. osebo, razen če se tretja oseba javi. Pa še takrat je prva možnost dogovor s sporazumom v nepravdnem postopku (sklep). Če se ne morejo dogovoriti potem gre v pravdni postopek skupaj z razvezno sodbo.

o Kdo je lahko predlagatelj za pravdo glede stikov s 3 osebami: Otrok, če je razsoden CSD (kadar vidi, da se ne morjo uredit + v korist otroku) 3. oseba, ki si stike želi Starši ne morejo bit predlagatelji

Konvencija: Treba je zagotovit stike, ki so določeni, pomebna je realna izvržba! Vendar pa je tudi potrebno, da se otrok, kadar do stikov pride, vrne nazaj. Konvencija tako določa posamezne ukrepe, s katerimi želi doseči da bo do stikov tudi res prišlo in želi preprečiti, da bi tisti, ki izvršuje stike ne vrnil otroka tistemu, ki ima otroka v varstvu in vzgoji

o 2 obvezna ukrepa možnost da se stiki odvijajo na način ki ne omogoča osebnih stikov (možnost ne nujno

osebnega stika) država mora predvideti ustrezen postopek izvrševanja tujih sodnih odločb (Bruseljska

uredba 2a – neposredno izvršljiva le za članice EU; za nečlanice se rešuje po zakonu o koleziji (MZP), je zelo zakompliciran zakon)

o 3 ukrepe si morajo države podpisnice izbrati izmed izbirnih ukrepov ukrepi za realizacijo stikov

nadzor 3. osebe možnost da se položi varščina (oseba ki ima otroka v vzgoji in varstvu ne bo

onemogočala izvrševanja stikov) denarne kazni (tistega ki onemogoča – pri nas v izvržbi)

ukrepi ki zagotavljajo da se bo otrok po izvršenih stikih vrnil k osebi pri kateri živi odvzem potnega lista otroku (novi DZ in delno tudi zdaj: začasna uredba, da se

otroka zaupa v varstvo, če bi bila nevarnost da se ga odpelje v tujino, pa se mu odvzame potni list)

varščina stiki pod nadzorom na Policijski postaji

Države bi morale veliko delati na tem, da bi se stiki izvrševali z drugimi državami. Konvencija celo predvideva centralni organ, ki sodeluje z drugimi državami.

Kako se rešuje pri nas, če se stiki ne izvršujejo:o Zlasti psihologi na CSD, če otrok noče stikov in pa starši morjo spodbijato Ne smemo zlomit odpora na silo – ni koristi ; se pravi če otrok noče, mu ni treba imeti stikov

Finska: Otrok ni hotel stikov Fotr izvržba Sodba: ni treba imeti stikov otroku (v korist otroka) EU sodišče v Strassbourgu: ne razsodi v prid očeta, saj so pravice enega človeka, omejene s

pravicami drugega!

Odločba o pripravi na stik, ki jo je izdal CSD (Zupančič je to kritiziral)

Če pa starši vzbujajo odpor do drugega starša Če CSD izve mora starše opozoriti (navadno se to dogaja za 4 stenami in smo na tem, da otroku stiki ne bodo več v korist)

Če bi otrok šel, pa partner, ki ima otroka to onemogoča drugi od staršev, ki ima P do stikov vloži tožbo, da se zaradi omejevanja stikov njemu prisodi otrok v vzgojo in varstvo. Sodišče bo tako odločilo, le če je to otroku v korist, ne sme to prisodit kot kazen staršem. Ponavadi, se taka odločba izda, kadar eden od staršev otroka zastruplja proti drugemu. Drugi starš pa se je že pri ločitvi potegoval za vzgojo in varstvo.

Stike se lahko doseže s pomočjo izvržbe: Posredno (4172,93€,...) Neposredno (odvzamemo nasilno neprikladno). Po ZiZ-u je praviloma primerna posredna

izvržba, če to nima smisla lahko pride do neposredne izvržbe. Le to pa se lahko prekine. Če izvršitelj vidi da ni otroku v korist (otrok se opira). Izvršitelj to sporoči izvršilnemu sodišču.

o Sodišče ima pravico izvržbo odložiti za 3 mesece, vendar le na podlagi ustreznega predloga, ki ga lahko poda:

CSD Strokovna oseba, ki izvršuje Oseba proti kateri se izvržba opravlja

3 mesečna odločitev je postavljena za to, da se lahko da predlog za novo odločbo o stikih. Ni potrebno, da se že opravlja izvržba. Navadno so se spremenile okoliščine.

o Če je bila odločba izdana v pravdnem postopku (ločitev), lahko spremembo predlaga CSD ali starši. Če pa je bila v nepravdnem postopku, nastane problem. Nepravdni postopek ima namreč nekaj splošnih določb + posebne določbe za posamezne zadeve. Problem je ker stiki nimajo svojega postopka, saj so bili stiki prenešeni iz pristojnosti CSD. Starši lahko zahtevajo, CSD pa ni predviden kot predlagatelj. Ima pa ZNP splošno določbo, ki pravi, da se morajo zavarovati interesi šibkejših oseb sodišče, bi moralo samo sprožit postopek, če bi izvedelo za položaj neurejenih stikov (tudi če jih obvesti CSD). To je primer zelo široke razlage zakona.

Starši živijo v različnih državaho stiki se ponavadi določijo tako, da gre otrok na počitnice k staršu, ki ima pravico do stikovo če otroka ne vrne, ali ga odpelje iz Slovenije – gre za ugrabitev, ki jo ureja Konvencija o

civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok

Konvencija o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok:o konvencija se uporablja do starosti 16 let (KOP se uporablja do 18 leta)o Problemi so, kadar starša živita v različnih državah, oz kadar drugi zbeži v tujino. Dogaja se, da

nekdo zbeži v tujino kjer se ga ne najde. Lahko gre za 2 nedovoljena stanja: Nezakonito odpelje Nezakonito pridrži

o 2 cilja konvencije : Čimprejšna vrnitev nezakonito pridržanega ali odpeljanega otroka v državo stalnega

prebivališča Spoštovanje pravic tistega od staršev, ki ima pravico do skrbi za otroka (tisti, ki ima

vzgojo in varstvo ob razvezi ZZ)

o Otrok je nezakonito odpeljan oz. nezakonito pridržan: Kadar so kršene pravice do skrbi (ima varstvo in vzgojo) tiste osebe, ki jih je dobila oseba

po zakonu države, kjer je otrok stalno prebival. Če je bil otrok zadržan ali odpeljan, ko so se pravice uveljavljale, ali če bi se P uveljvljale ,

če otrok ne bi bil odpeljan (kadar se skregata, pa še nista vložila tožbe, vendar sta jo mislila)

o Če pride do ugrabitve imajo starši, CSD, druge institucije možnost da se obrnejo na centralni izvršilni organ države (pri nas MNZ), v kateri je imel otrok stalno prebivališče. Ta se poveže s centralnim izvršilnim organom države, kamor je bil otrok odpeljan in začne postopek za vrnitev otroka. Postopek se izpelje v 6 mesecih. Samo pogleda se odločba in otroka se vrne po hitrem postopku, ne odloča se o sami pravici do skrbi.

postopek:

o če je minilo manj kot 1 leto odkar je bil otrok nezakonito odpeljan oz nezakonito pridržan, mora organ odrediti takojšnjo vrnitev

o če je minilo več kot 1 leto odkar je bil otrok nezakonito odpeljan oz nezakonito pridržan, organ odredi vrnitev le v primeru če se ne dokaže, da se je otrok že prilagodil novemu okolju (interes otroka po kontinuiteti)

o Otrok se ne vrne v primeru : da bo ob vrnitvi izpostavljen neugodnem položaju ali nasilju preverit je treba ali je v državi v katero se vrača navarnost za

njegovo telesno integriteto tisti od staršev, ki zahteva vrnitev, ni sprožil postopka za

varstvo in vzgojo če je tisti od staršev, ki zahteva vrnitev pristal na takšno stanje če otrok vrnitvi nasprotuje in je dosegel tako starost in zrelost,

da je treba njegovo mnenje upoštevati Ta konvencija tudi omogoča, da se v tuji državi starš obrne na Ministrstvo, da se

mu omogočijo stiki z otrokom iz druge države.

Otrokov položaj in pravice v družinskopravnih postopkih

KOP – na otroka gleda kot subjekt in ne le kot objekt. Procesna pravica otroka do prostega (neposrednega) izražanja mnenja v vseh postopkih v zvezi z njim (sam, po zastopniku – vendar konvencija misli na zaupnika)

MEKUOP – cilj je obveščenost otrok v postopkih, ki jih zadevajo in sodelovanje otrok v teh postopkih. Ne meša več zastopnika in zaupnika.

o Posebej vzpostavi pravico otroka do posebnega zastopnika (2 vrsti) – ki naj bo odvetnik, če se le da:

Otrok ima kolizijskega zastopnika kadar pride do konflikta interesov med otrokom in njegovim zakonitim zastopnikom (v zapuščinskem postopku se vsakemu otroku postavi kolizijskega zastopnika) – nujen standard za vse države

Otrok bi moral biti upravičen do posebnega zastopnika tudi kadar ni kolizije interesov in takšno postavitev zahteva otrokova korist – ta možnost ni nujna države naj jo le proučijo (v primeru, kadar so starši neuki/jih nima in ga hočejo poslati h skrbnikom ali v dom).

EVROPSKE KONVENCIJE O URESNIČEVANJU OTROKOVIH PRAVIC (MEKUOP) Gre za pravice otrok v postopkih pred pravosodnimi organi Konvencija velja za otroke mlajše od 18 let Cilj konvencije je v korist otrok spodbujati, priznati, uresničevati procesne pravice otrok pred

pravosodnimi organi, zlasti, da so otroci sami ali prek drugih oseb/organov obveščeni (imajo informacije o postopkih, se z njimi posvetujejo) ter, da jim je dovoljeno, da sodelujejo (izrazijo mnenje) v postopku. Organ, ki odloča, mora otroka seznanit o možnih posledicah odločitve in upoštevati mnenje otroka.

Namen te konvencije so postopki glede družinskega prava pred pravosodnimi organi; zlasti uresničevanje starševske odgovornosti (vzgoja, varstvo, stiki)

Ta konvencija velja le za sodišča, ali upravni organ, a le če ima enakovredna pooblastila kot jih ima sodišče

Primer iz sodišča: Otrok je pri skrbništvu pri dedu Živi pri dedu in babici Mama gre v 2. državo kjer si ustvari pogoje za normalno življenje Dogovori se z dedkom, da pride otrok živet k mami (otrok se je privajal na novo življenje že pri dedku - učil

tujega jezika) Otrok pri materi živi že 11 mesecev in se tudi uživi v novo življenje, nakar začne dedek pogrešat otroka in

ga hoče nazaj. Otrok se ni hotel opredelit Dedek po konvenciji hoče otroka nazaj. Sodišče odloči, da ker je dedek sam namenoma peljal otroka v

tujino ima ta sedaj novo prebivališče v tujini pri svoji materi.

Pojme, ki jih uporablja konvencija je treba razlagati širše. Stiki so del vzgoje in varstva (USRS) in so neločljivo povezani z vzgojo in varstvom. Zato je treba preveriti ali so določbe MEKUOP pravilno uporabljene tudi v postopkih odločanja glede stikov (zapiski)

Vsaka država določi 3 vrste zadev družinskega prava, ki se obravnavajo pred pravosodnimi organi, za katere bo veljala MEKOUP:

o Postopek odločanja o vzgoji in varstvu otroka – sodiščao Postopek posvojitve - CSDo Postopek skrbništva - CSDo Postopek upravljanja otrokovega premoženja – CSD soglasje + sodišče (CSD lahko zahteva

račun; CSD lahko od sodišča zahteva, da starše postavi v položaj skrbnika; sodišče lahko na predlog CSD vzpostavi zavarovanje otrokovega premoženja)

o Postopek določanja višine preživnine – sodišče

Z MEKUOP je najbolj urejen pravdni postopek.

Zastopnik otroka:o V primeru kolezije interesovo Tudi, kadar je sicer otroku v koristo Je neodvisna oseba, ki ni blizu sodišču niti CSD. Izbere se iz vrst notarjev, odvetnikov, drugih

strokovno usposobljenih oseb (pravnik).o V tujini je praksa, da ima otrok 2 zastopnika (pravnik in nepravnik; ker je vešč sporazumevanja in

ravnanja z otrokom) pri nas to ni izvedljivo zaradi finančnih sredstev (možna rešitev so posebna izobraževanja odvetnikov za ravnanje z otroci)

Procesne pravice otroka:o Pravica do obveščenosti in do izražanja lastnega mnenja v postopkih

Zadostna stopnja razumevanja po notranjem pravu V postopkih pred pravosodnimi organi, ki zadevajo otroka Ima priznano pravico, ki jo je upravičen zahtevati,

Da dobi vse ustrezne informacije Da se z njim posvetujejo in da izrazi lastno mnenje Da je obveščen o možnih posledicah kakršnekoli odločitve

o Pravica zaprositi za imenovanje posebnega zastopnika Kadar notranje pravo preprečuje nosilcem starševske odgovornosti zastopati otroka zaradi

nasprotja interesov, ima otrok pravico, sam ali prek drugih, zaprositi za posebnega zastopnika

Države lahko pravico omejijo na otroke z zadostno stopnjo razumevanjao Druge možne pravice (ki naj jih države proučijo)

Pravica zaprositi za pomoč ustrezno osebo, po lastni izbiri , da otroku pomaga izraziti lastno mnenje - Zaupnik

Pravico, da zaprosijo za posebnega zastopnika v ustreznih primerih odvetnika Pravico do imenovanja svojega zastopnika Zagotoviti otroku čimveč takšnih pravic, ki jih imajo stranke v postopku (npr. pravica do

pritožbe.

- Ustavno sodišče RS: ker v upravnem postopku otrok nima nobenih pravic je USRS odločilo, da upravni organ nima enakovrednih pooblastil kot sodišče. Pristojnost za odločanje o stikih je bila deloma prenešena na sodišča. Z novelo 2004, pa o stikih odloča le sodišče!

- Ali starši in otrok lahko zahtevajo odškodnino, ker jim je bila kratena pravica do stikov sodišče trenutno razsoja v prvi zadevi.- Tisti, ki ima otroka v vzgoji in varstvu lahko zanj vlaga tožbe. Problem nastane, ker morata starša skupaj sprejemati pomebne odločitve, zato bi bilo v takih primerih potrebno soglasje obeh staršev (1 vloži tožbo, drugi jo umakne) ni jasno, kdo v takih primerih zastopa otroka

Vloga pravosodnih organovo Postopek sprejemanja odločitev

V postopkih, ki zadevajo otroka morajo pravosodni organi pred sprejemom odločitve: Preučiti ali imajo na voljo dovolj informacij, da sprejmejo odločitev v korist

otroka in po potrebi pridobiti dodatne informacije Kadar se po notranjem pravu šteje, da ima otrok zadostno stopnjo razumevanja:

o Zagotoviti, da otrok pridobi vse potrebne informacijeo Se sami ali prek drugih organov posvetovati z otrokomo Omogočijo otroku, da izrazi svoje mnenje

Ustrezno upoštevati otrokovo mnenjeo Dolžnost hitrega ukrepanja o Ukrepanje na lastni predlog

V postopkih, ki zadevajo otroka, so pravosodni organi pooblaščeni v primerih, določenih z notranjim pravom, ukrepati na svoj predlog, kadar je resno ogrožena otrokova blaginja.

o Imenovanje zastopnika Pooblaščeni za imenovanje zastopnika v postopkih, ki zadevajo otroka in nasprotje

interesov preprečuje nosilcem starševske odgovornosti da bi zastopali otroka

Vloga zastopnikao V postopkih, ki zadevajo otroka (razen, če bi bilo to v očitnem nasprotju z otrokovimi koristmi):

Zagotovi otroku vse ustrezne informacije, če se po notranjem pravu šteje da ima ustrezno stopnjo razumevanja

Zagotovi pojasnilo o možnih posledicah upoštevanja njegovega mnenja in možnih posledicah ukrepanja zastopnika, če se po notranjem pravu šteje da ima ustrezno stopnjo razumevanja

Da ugotovi otrokovo mnenje in ga predstavi pravosodnim organom Pogodbenice imajo nacionalne organe, ki skrbijo in spodbujajo uresničevanje otrokovih pravic Pogodbenice prek ustreznih organov spodbujajo mediacije in sporazumno reševanje sporov

Za postopke upravljanja otrokovega premoženja je pristojnost deljenao CSD – pristojnost za pomembnejše pp v zvezi s premoženjem, soglasje ob odsvojitvi premoženja o Sodišče lahko v nepravdnem postopku odloča o 2 ukrepih

Postavitev staršev v položaj skrbnikov nadzor nad starši pri upravljanju otrokovega premoženja je večji poročati morajo kaj so naredili glede upravljanja premoženja in oddajati letna

poročila Zavarovanje na premoženje staršev

če starši povzročijo škodo na otrokovem premoženju ima otrok zavarovanje na premoženju staršev

Otrok v pravdnem postopku o postopki o zakonskih sporih, sporih iz razmerij med starši in otroci.o ZPP je usklajen z MEKUOPo procesno sposobnost otrok pridobi s 15 letom če je razsoden (razume pomen postopka in posledice

svojih odločitev) sam lahko vloži tožbo in opravlja procesna dejanja (zlasti, če otrok uveljavlja preživnino, toži na ugotovitev očetovstva)

o če je star manj kot 15 let ali je nerazsoden ga zastopa zakoniti zastopniko če je otrok starejši od 15 let in je razsoden in je tožbo vložil zakoniti zastopnik lahko mladoletnik

izjavi da bo prevzel pravdoo Posebni zastopnik otroka

Ni samo kolizijski zastopnik Postavi se ga tudi kadar npr otrokov zakoniti zastopnik ni sposoben za zastopanje (vedno

kadar je otroku v korist)o Procesne pravice otroka če gre za postopke o varstvu in vzgoji, stikih, …

mora sodišče otroku poslati informacijo, da je postopek uveden

otrok ima pravico da izrazi svoje mnenje (sam ali po zaupniku), ki ga sodišče upošteva če je otrok razsoden

otrokovo mnenje ni zaslišanje – povabi se ga na neformalni razgovor, ki se ga opravi zunaj obravnave. Napravi se zapisnik, ki se ga ne pokaže staršem, če bi to škodovalo koristim otroka

pravica do pritožbe, če je v trenutku, ko se sodba izda dopolnil 15 let in je v postopku izrazil mnenje

Otrok v upravnem postopku o Otrok ima zaradi varstva svoji pravic in koristi pravico udeležbe v postopku. Kadar je udeležen v

postopku ima položaj stranke.o Kadar nastopa kot stranka, ga zastopa zakoniti zastopnik, ali kolizijski zastopniko Če kolizije ni zastopnik ni predviden(se pravi, da bi mu bil samo v korist, tako kot je določeno v

pravdnem postopku) – pomanjkljivosto Upravni postopek ni prirejen posebej za otroka, otrok tudi nima pravic, ki mu gredo po ZPP

(pravica da pove svoje mnenje na neformalnem razgovoru) nima zaupnika nima procesne sposobnosti s 15 letom če je razsoden

o Upravni postopek se uporablja pred CSD – CSD nima enakih pooblastil kot sodišče ustavno sodišče je določilo da ker CSD nima enakih pristojnosti kot sodišče je ureditev

kjer odloča CSD v nasprotju s MEKUOP Novela je prenesla stike na sodišče, ni pa posebej uredila postopka

Nepravdni postopek o Omejitev pravic staršev glede odločanja o upravljanju otrokovega premoženjao Odvzem roditeljske pravice Za zgornja postopka velja:

če ga sproži procesno sposobni otrok ima položaj udeleženca (v nepravdnem postopku ni strank) – ima pravico povedati svoje mnenje; nima pa možnosti zaupnika niti zastopnika, če mu je v korist pa ne gre za kolezijo interesov

če otrok ni predlagatelj, potem ne more povedati svojega mnenja

o postopek podaljšanja RP (ne glede na to kdo je predlagatelj, mora biti otrok zaslišan, razen če to ni v korist iz zdravstvenih razlogov)

ZNP otroku ne daje vseh tistih pravic, ki jih ima otrok po ZPP (vendar pa se za vprašanja, ki jih ZNP ne ureja, uporablajajo določbe ZPP splošna določba ZNP)

Zunajzakonska skupnost

0. Tujina:

- V velikih državah ni urejena in nima pravnih posledic (Nemčija, Anglija)- V Avstriji se priznavajo določene pravne posledice na področju kazenskega prava in stanovanjskega prava- V Franciji se priznavajo pravne posledice, vendar:

o Ni preživljanja in medsebojne pomočio Ni pravnih posledic partnerjev do otrok

- Naša ureditev ZZS se zgleduje po Južnoameriški ureditvi

I. POJEM ZUNAJZAKONSKE SKUPNOSTI

- Zunajzakonska skupnost je dalj časa trajajoča življenjska skupnost moškega in ženske, ki nista sklenila zakonske zveze (priznava se dejansko razmerje moškega in ženske)

- Namen pravnega priznanja zunajzakonske skupnosti je varovanje šibkejšega partnerja pred izkoriščanjem

- Na družinskopravnem področju ima zunajzakonska skupnost enake pravne posledice, kot sklenitev zakonske zveze, če ni razlogov, zaradi katerih bi bila zakonska zveza neveljavna

- Na ostalih področjih ima zunajzakonska skupnost posledice, če zakon tako določa. Izenačen z zakoncem je pri najemu stanovanja. Do dedovanja pa lahko pride če je ZZS trajala do smrti zapustnika (Dedovanje: zunajzakonski partner deduje v 1. dednem redu, če so bili v času trajanja ZZS rojeni otroci, sicer pa v 2. dednem redu).

- To partnerjema vsiljuje pravne posledice, kljub temu da sta s tem ko nista sklenila zakonske zveze jasno pokazala da ne želita vmešavanja prava v njuno razmerje-to ni prav!

II. POGOJI ZA PRIZNANJE ZUNAJZAKONSKE SKUPNOSTI

- Po zakonu morajo biti izpolnjeni 3 pogoji:- obstoj življenjske skupnosti med partnerjema (M&Ž)- daljše trajanje življenjske skupnosti- neobstoj okoliščin, zaradi katerih bi bila zakonska zveza med partnerjema neveljavna

OBSTOJ ŽIVLJENJSKE SKUPNOSTI MED PARTNERJEMA

- Pomen življenjske skupnosti je v zunajzakonski skupnosti večji kot v zakonski zvezi- Življenjska skupnost je za zunajzakonsko skupnost nujen pogoj za njen nastanek in obstoj - Če partnerja živita v življenjski skupnosti in če ta traja dalj časa, se ne moreta odpovedati posledicam, ki jih

zakon določa za zunajzakonsko skupnost. Predpis o posledicah je kogentne narave zato posledice nastanejo ipso iure se pravi posledice nastanjo takoj, ko so izpolnjeni pogoji, čeprav si partnerja tega ne želita.

- Na življenjsko skupnost kažejo- Zunanje okoliščine : skupno prebivanje, gospodinjstvo, gospodarska soodvisnost- Notranje okoliščine : v očeh zunanjega okolja morata partnerja veljati za življenjsko tovariša kot sta mož

in žena- Poleg tega ima pri zunajzakonski skupnosti odločilen pomen volja - Oba partnerja morata imeti voljo da živita skupaj kot mož in žena. Po tej volji se njuna skupnost razlikuje

od drugih, po zunanjih znakih podobnih skupnosti (skupnost zaradi pomoči v gospodinjstvu, zaradi nege v starosti...)

- Če ima voljo le eden od partnerjev, gre za mentalno rezervacijo, ki je neupoštevna

DALJŠE TRAJANJE ŽIVLJENJSKE SKUPNOSTI

- Daljše trajanje življenjske skupnosti kaže na stabilnost razmerja in prispeva k notranji skupnosti- Predvsem je dolžina odvisna od tega ali se je v skupnosti rodil otrok(ci)- Zaradi specifičnosti vsake posamezne zunajzakonske skupnosti z zakonom ni predpisan najkrajši čas, da bi

skupnost lahko šteli za dalj časa trajajočo, čeprav obstajajo težave v zvezi s trajanjem zunajzakonske skupnosti

NEOBSTOJ OKOLIŠČIN, ZARADI KATERIH BI BILA ZAKONSKA ZVEZA NEVELJAVNA

- do neveljavnosti zunajzakonske skupnosti pride, če so prisotni zakonski zadržki (ne pridejo v poštev vsi zadržki)

- zunajzakonska skupnost je neveljavna če obstaja: - Zadržek obstoječe zakonske zveze : če je eden partner poročen ne gre za pravno priznano zunajzakonsko

skupnost. Taka skupnost nima pravnih posledic, tudi če partner ne ve da je drugi poročen- Zadržek mladoletnosti : če je eden ali če sta oba partnerja mladoletna je mogoče priznati zunajzakonsko

skupnost, če obstajajo razlogi, da bi se ta zadržek spregledal, če bi šlo za sklenitev zakonske zveze- Zadržek sorodstva : če sta partnerja bratranec in sestrična, je mogoče priznati zunajzakonsko skupnost,

če obstajajo razlogi, da bi se ta zadržek spregledal. Če bi šlo za sklenitev zakonske zveze - ostali zadržki ne pridejo v poštev:

- zmota, prisila, pomanjkanje svobodne volje ne pridejo v poštev, ker ne trajajo dalj časa- skupnosti z duševno prizadeto ali nerazsodno osebo pa sploh ne moremo šteti za življenjsko skupnost

III. PRAVNE POSLEDICE ZUNAJZAKONSKE SKUPNOSTI MED PARTNERJI

- Zunajzakonska skupnost ima enake pravne posledice kot zakonska zveza na osebnem in premoženjskem področju; Nima pa pravnih posledic na osebnem položaju (statusu) zakonca

- Pravne posledice zunajzakonske skupnosti ne nastanejo, ko partnerja pričneta živeti skupaj, ampak nastanejo kasneje, ko stečejo pogoji za pravno priznanje zunajzakonske skupnosti; Vendar pravne posledice učinkujejo za nazaj (od trenutka ko sta pričela živeti skupaj)- učinkovanje pravnih posledic ex tunc.

- Težko je dokazati, kdaj se začne zunajzakonska skupnost, od tega pa je marsikaj odvisno (dedovanje, premoženje)

OSEBNO PODROČJE

- Pravice in dolžnosti zunajzakonskih partnerjev so enake pravicam in dolžnostim zakoncev- Dolžnost skupnega življenja je nujen pogoj za obstoj zunajzakonske skupnosti- Tudi po razpadu obstaja dolžnost preživljanja otrok in nepreskrbljenega partnerja, razlika je v tem, da

dolžnost preživljanja otroka zadene partnerja šele, ko se ugotovi, da je otrok njun (ko je dokazano očetovstvo)

PREMOŽENJSKO PODROČJE

- Pravila, s katerimi je urejen premoženjski režim med zakoncema , velja tudi za zunajzakonsko skupnost- Ker ni sklenitvenega akta, se lahko uveljavlja zahtevke iz premoženjskih razmerij šele ko se je

življenjska skupnost partnerjev razvila v pravno priznano zunajzakonsko skupnost- Ko se dokaže, da je nastala zunajzakonska skupnost, se lahko uveljavlja premoženjskopravno zahtevke za

nazaj- Če ZZS ni obstajala, skupno premoženje ne nastane

IV. PRAVNE POSLEDICE V RAZMERJU DO SKUPNIH OTROK

- Razmerja zunajzakonskih partnerjev do skupnih otrok niso enaka kot razmerja v zakonski zvezi- Nezakonski otroci so izenačeni z zakonskimi otroci glede pravic in dolžnosti do staršev in sorodnikov,

ampak šele ko je ugotovljen njihov izvor (problematično je predvsem z vidika ugotavljanja očetovstva).- Za nezakonske otroke ne velja domneva očetovstva , zato je treba očetovstvo ugotavljati- V postopku za ugotavljanje očetovstva je odločilno dejstvo, da je živela otrokova mati v kritičnem času v

življenjski skupnosti s tožencem- Po razpadu zunajzakonske skupnosti o vzgoji, varstvu in preživljanju ter stikih otroka odloča sodišče, če

se starši ne dogovorijo o tem. Problem je, da sodišče ne more odločati po uradni dolžnosti, ker niti ne ve, kdaj zunajzakonska skupnost razpade – odloči samo, če starša prideta pred sodišče, ker se ne moreta sama dogovoriti o tem

IV. UGOTAVLJANJA OBSTOJA/NEOBSTOJA ZUNAJZAKONSKE SKUPNOSTI

- Ugotavljanje obstoja zunajzakonske skupnosti je zaradi neobličnosti težavnejše kot pri zakonski zvezi- Zunajzakonska skupnost namreč nastane tedaj, ko stečejo pogoji za pravno priznanje- Da bi ugotovili ali zunajzakonska skupnost obstaja je treba najprej dokazati, da je nastala in da že dalj

časa traja- Težko je dokazati tudi čas prenehanja zunajzakonske skupnosti

POSTOPEK

- Ugotavljanje obstoja zunajzakonske skupnosti je ugotavljanje pravnega razmerja, ne pa dejansko vprašanje

- Vedno se to vprašanje rešuje kot predhodno vprašanje in ne kot glavno vprašanje ( je le podlaga za konkretno odločitev)

- Obstoj zunajzakonske skupnosti se ugotavlja v vsakem postopku , v katerem stranka na podlagi zunajzakonske skupnosti uveljavlja neko pravico – zunajzakonska skupnost se dokazuje v pravdnem postopku.

- Ni možno sprožiti samostojne tožbe glede vprašanja ali zunajzakonska skupnost obstaja- Odločitev o obstoju zunajzakonske skupnosti učinkuje samo v zadevi, v kateri je bila sprejeta –

ugotovitev o obstoju zunajzakonske skupnosti nima izključevalnega učinka, potrebno je ugotavljati vsakič znova –sodišče odloča vsakič posebaj

Primer 1: Mama in oče partnerice ZZS sta partnerju ZZS kupila avto za r.d., zato, da se mu oddolžita za znatni delovni prispevek pri gradnji njunega vikenda. Zaželela sta mu, da bi njuno hčerko vozil previdno in mu izročila dokumente z njegovim imenom. ZZS razpade, partnerica pa zahteva vrnitev avtomobila. Znatni delovni prispevek – avto je plačilo za delo in posledično spada v skupno premoženje. Delitev v nepravdnem postopku ali sporazum v obliki notarskega zapisa (če bi šlo za sporazumno razvezo ZZ izvršljiv notarski zapis). Če bi šlo za darilo, bi avto postal njegovo posebno premoženje in ga ne bi mogla zahtevat.

Primer 2: Partnerja ZZS skupaj kupujeta avto, vendar skupno premoženje ne zadošča, zato partner zaprosi za kredit, ki ga odplačuje na podlagi dohodkov avtorske pogodbe. Še preden je kredit odplačan do konca, ZZS

razpade. Dohodki iz avtorskih del so skupno premoženje, zato je bil kredit odplačan iz skupnega premoženja. Avto je skupno premoženje. Najprej ugotovimo notranje razmerje na skupnem premoženju, načeloma 50:50, razen če ne dokažeta, da je nekdo prispeval več, v takem razmerju bosta plačala tudi kredit. Avto se deli glede na upravičene interese.

ZRIPS (zakon o registraciji istospolne partnerske skupnosti) – istospolne partnerske skupnostiIstospolne skupnosti: Družino nujno ustvarja otrok – biološko reprodukcijska definicija Gledano širše, bi družina lahko bila tudi istopolna skupnost Istospolni skupnosti bi morali nuditi varnost, predvsem glede premoženskih posledic, pravic med zakoncema Glede posvojitev in umetnih oploditev, je vprašanje koristi otroka – katera škoda je večja (katero je treba

omejevat), ali v škodo otroka ali v škodo istospolne skupnosti. Pravno urejanje: vrednotna avantgardnost prava – ali naj sledi obstoječim vrednotam, ali naj ustvari novo

(država bi lahko preprečila sklenitev ZZ med istoposlnimi partnerji, ne da bi kršila ČP, če bi zato prišlo do državljanske vojne; pravo je bilo pred javnim mnenjem pri odpravi smrtne kazani in pri zaporni kazni a vznemirjanje javnosti

Resolucija EU: Istospolni pari bi lahko sklenlii zakonsko zvezo (Špa, Niz Fr) ali pa drugo enakovredno obliko. Slovenija je ignorirala to resolucijo.

Mora biti ustrezno registrirana, pred uradno osebo upravne enote. Potrebno je ustno soglasje + podpis o registraciji, nato sledi vpis v register IPS, ki ga vodi upravna enota (deklaratoren vpis – zgolj za dokazovanje).

o Ne vpiše se v rojstno matično knjigo.o Kraj registracije izbereta samao Namen morata prijaviti upravni enoti, vsaj 30 dni pred registracijo

Pogoji: o Polnoletnost – 18 let (spregled zadržka ni mogoč – npr. nosečnost)o Ne posvojitelj in posvojeneco Ne osebi, ki sta v ZZ ali ZZS ali imata že registrirano skupnosto Ne razmerje skrbništva (v ZZ je prepoved, ne zadržek)o Ne razmerje rejništvao Ne sorodnikio Ne nerazsodnio Svobodna privolitev (ne sila, grožnja)o Vsaj 1 državljan RS (preprečitev registracijskega turizma)

Če niso izpolnjene predpostavke, je skupnost neveljavna, kar pomeni, da velja dokler ni izpodbita. Ni delitve na absolutno in relativno neveljavnost – glede na krog upravičencev. Tožba na spodbijanje je možna tudi po prenehanju skupnosti (v primeru ZZ samo v primeru absolutne neveljavnosti), če je partner vedel za razlog neveljavnosti, ni upravičen do dedovanja. Pristojno je okrožno sodišče. Darila in premoženjska razmerja se tretirajo enako, kot če registrirane skupnosti prenehajo po odločbi. Posledice nastopijo samo za naprej, zakon je pozabil urediti preživljanje. Upavičenci za izpodbijanje so:

o Partnerjao Vsakdo, ki ima pravni intereso Državni tožilec

Pravne posledice skupnosti: o Osebno področje:

Sprememba statusa samski/registriran Ne pridobi se poslovne sposobnosti P in D med partnerjema (edina pravica s tožbo do preživljanja; kadar partner nima

sredstev in brez svoje krivde ni zaposlen)o Premoženski režim med partnerjema:

Skupno premoženje : pridobljeno z delom v času trajanja istospolne skupnosti Posebno premoženje : prinešeno v skupnost; Pridobljeno drugače kot z delom v času

trajanja

Kongenten režim ne moreta se dogovoriti, da tisto kar je bilo pridobljeno z delom ni skupno premoženje, lahko pa določita, da je posebno premoženje skupno.

Delitev premoženja: V času trajanja skupnosti:

o Dogovor notarski zapis (pogodba o delitvi premoženja)o Ni dogovora sodišče v nepravdnem postopku opravi delitev; če se v

nepravdnem postopku izkaže, da obstaja spor o tem kaj spada v skupno premoženje, gre zadeva v pravdni postopek

Po prenehanju skupnosti:o Velja domneva o enakih deležih premoženja (možnost, da dokažeta

drugače) Dedovanje: preživeli partner deduje le skupno premoženje, ne pa celotne dedne mase. Skupno premoženje

deduje skupaj z otroki zapustnika, če teh ni pa sam. Posebno premoženje se deduje po pravilih o zakonitem dedovanju (otroci - če ni otrok, starši – če ni staršev, bratje, sestre – če ni nobenega, posebno premoženje pripade državi).

Vse pravne posle, ki jih skleneta med seboj (to so vsi pravni posli, ki jih lahko skleneta z drugimi) morata skleniti v obliki notarskega zapisa.

Skupno upravljanje premoženjao Če se sporazumno dogovorita, da eden upravlja premoženje notarski zapiso Če 1 brez soglasja opravi pravni posel – izpodbijanje. Če je 3 v dobri veri ni tožbe na izpodbojnost,

ampak samo odškodninski zahtevek nasproti partnerju.o Odgovornost za posebne in skupne obveznosti (enako kot pri ZZ)o Obogatitveni zahtevek, če vlaga v nepremičninoo V zmeljiško knjigo se partnerja vpišeta kot skupna lastnika

Stanovanjsko varstvo partnerjev:o Določba preprečuje, da bi partner brez soglasja drugega partnerja ustanovil pravico na stanovanju,

ki bi ovirala rabo stanovanja (samo stanovanja v skupni lasti)o Če brez opravičljivega razloga, drug partner odreče soglasje, lahko partner prosi sodišče, da

soglasje v nepravdnem postopku nadomesti.o Enako velja za odpoved najemnega razmerja (potrebno soglasje), čeprav je samo 1 partner

najemnik. Soglasje lahko nadomesti sodišče v nepravdnem postopkuo Soglasje mora biti v pisni obliki (ZZ – notarski zapis - ker gre za pravne posle iz skupnega

premoženja)

Sodišče upravičen razlog presoja glede na: Stanovanjske potrebe partnerjev (premajhno) Upravičene interese partnerjev (blizu službe) Druge okoliščine Koristi otrok, ki z njima živijo

Pravice v primeru bolezni:o P do obveščenosti o bolezni in zdravljenju partnerjao P do obiskovo P do odločanja o zdravljenju, če partner ne more odločati o sebi*če odrasla oseba postane nesposobna za odločanje, se ji odvzame poslovna sposobnost, nato pa se ji postavi skrbnika (bližnji sorodnik, zakonec, prijatelj). Le ta odloča tudi o zdravniških posegih.

Prenehanje o Z razveljavitvijoo Z odločbo upravnega organa (vlogo se odda pri organu, kjer je bila registrirana; sledi vpis v register

IPS in izdaja odločbe upravnega organa)o S smrtjoo Z razglasitvijo za mrtvega

Preživljanje:o S tožbo v pravdnem postopku v 6 mesecih od prenehanja

o Pogoji za preživljanje so morali obstajati pred in po prenehanjuo Zahtevek se kljub pogojem lahko zavrne, če je partner storil kaznivo dejanje proti partnerju (ne pa

tudi proti sorodniku, kar pomeni, da so otroci manj zavarovani kot pri ZZ)o Možna je tožba zaradi spremenjenih razmero Možen je sporazum v obliki izvršljivega notarskega zapisao ZRIPS ne določa, ali je mogoča odpoved preživljanja lahko se odpovemo v primeru prenehanja

z odločbo; v času trajanja pa se naj ne bi odpovedala preživninio Valorizacija (sodba, poravnava, izv. not. zapis na CSD)

Delitev premoženjao Deleži so enaki, razen, če dokažeta drugačeo Lahko sporazum v obliki izvršljivega notarskega zapisao Sicer zahteva za delitev v nepravdnem postopku (možna napotitev na pravdni postopek)

Stanovanje po prenehanju:o Prenehanje z odločbo / razveljavitev

Lahko se dogovorita, kdo bo ostal v stanovanju Ni dogovora sodišče odloči v nepravdnem postopku, kdo ostane in kdo se izseli;

sodišče odloči rok za izselitev Ta odločba ne velja za službena stanovanja

o Smrt / razglasitev za mrtvega Preživeli partner od najemodajalca lahko zahteva, da pod istimi pogoji vstopi v najemno

razmerje

Otroci in davki:o Ne ureja razmerja do otroko Ni mogoča posvojitevo Ni dolžnosti preživljanja otroka partnerjao Ni pravic iz zdravstvenega zavarovanjao Ni pravic s področja socialne varnosti o Ni davčnih olajšav

Razmerja med starši in otrociUgotavljanje izvora otroka

Očetovstvoo vzpostavitev

na naraven način – ob rojstvu na praven način – s posvojitvijo razmerji sta v pravnem smislu enaki, le da pri posvojitvi ni sorodstvenega razmerja

o domneva očetovstva oče otroka je materin mož velja v ZZ in 300 dni po prenehanju ZZ, ne glede na to kako ZZ preneha

o domnevni oče ima roditeljsko pravico, pravico do preživljanja … dokler traja domneva očetovstva dokler domneva ni izpodbita.

ZAKONSKI IN NEZAKONSKI OTROCIo Zakonski otrok

otrok, rojen v zakonski zvezi otrok, rojen 300 dni po prenehanju ali razveljavitvi zakonske zveze (problem če sodišče

pozno razveljavi) za zakonske otroke velja domneva očetovstva, kar pomeni, da za očeta velja mož

otrokove matere (pater est, quem nuptiae demonstrant – oče je tisti, na kogar kaže zakonska zveza) – domnevo očetovstva je mogoče izpodbijati

Mešanje krvi pomeni, da se za očeta šteje novi mož če mati v 300 dneh po prenehanju ali razveljavitvi zakonske zveze sklene novo zakonsko zvezo (turbatio aut perturbatio sanguinis)

o Nezakonski otroci otrok, ki je rojen po 300 dnevih po prenehanju ali razveljavitvi zakonske zveze

otrok, ki ni rojen v zakonski zvezi (rojen v zunajzakonski skupnosti ali samski materi) otrok, rojen v zakonski zvezi, kateremu je bila izpodbita domneva očetovstva za očeta nezakonskega otroka velja tisti, ki otroka prizna (pripoznanje očetovstva) oz. tisti

čigar očetovstvo se ugotovi s sodno odločbo (ugotovitev očetovstva)

o DNK testi – če je test narejen na skrivaj (brez privolitve matere ali otroka), je nedopustno tak test uporabiti na sodišču.

Pravo očetu ne prepoveduje, da bi opravil DNK test, hkrati pa mu ne dovoljuje, da bi tako informacijo uporabil v sodnem postopku

Nemško ustavno sodišče je odločilo da skrivni test DNK posega v informacijsko zasebnost posameznika.

3 modeli možnih pravnih ureditev Sistem, ki do skrajnosti omeji pravico domnevnega očeta, da bi izvedel

resnico – z represijo grozi vsakomur, ki bi očetu omogočil, da izve resnico (zdravnik izgubi licenco)

o negativne posledice – če hoče domnevni oče izvedeti resnico mora na sodišče, kar lahko ogrozi obstoj družine, tudi če se izkaže da je domnevni oče - biološki oče otroka.

Zdravniku ne prepoveduje opraviti skrivnega testa DNK, hkrati pa mu onemogoča, da bi rezultate uporabil kot okoliščino, ki zbuja dvom v očetovstvo in to kot dokaz uporabil na sodišču

o negativne posledice – ima informacije, ki jih ne more uporabiti, omejena je pravica otroka da izve da njegovi socialni starši niso njegovi biološki starši

o pozitivne posledice – če se pri testu izkaže da je domnevni oče res oče otroka, ta sistem ohrani družino

o pri nas je uveljavljen ta sistem – skrivni testi niso prepovedani, vendar jih ne moremo uporabiti na sodišču – če oče izpodbija očetovstvo, mora navesti druge okoliščine zaradi katerih dvomi v očetovstvo – sodnik lahko odredi test DNK

Dopušča skrivne teste DNK in omogoča uporabo teh testov na sodišču

o Izpodbijanje očetovstva : Očetovstvo se spodbija v pravdnem postopku Pravna domneva očetovstva se spodbija tako, da se dokaže, da materin mož ni otrokov

oče Če se dokaže, da materin mož ni otrokov oče, prenehajo pravice in dolžnosti med njim in

otrokom za nazaj (od rojstva) – zakonski otrok postane nezakonski, ker mu je spodbito očetovstvo.

Ugotavlja se: kdaj je bil otrok spočet, ali je imela mati takrat spolne odnose z možem ali s kom drugim, ali je bila mati umetno osemenjena, ali je mož sterilen ali impotenten

Dokazovanje, da materin mož ni otrokov oče, se lahko opravi s krvno preiskavo otroka, matere in njenega moža, z antropomorfološko analizo, s preiskavo tkivnih antigenov, z DNK analizo (glej zgorja DNK – analiza)

Aktivna legitimacija- KDO JE LAHKO TOŽNIK, ki izpodbija očetovstvo: moški, ki misli, da je oče otroka domnevni oče mati otrok

Dokler domneva ni pravnomočno izpodbita mora preživljati otroka 133 ZZZDR – verzijski zahtevek (poseben povračilni zahtevek) lahko zahteva

povračilo stroškov preživljanja Kadar oče ni znan lahko zahteva od matere Kadar je oče znan zahteva od očeta

o Pasivna in aktivna legitimacija: Aktivna legitimacija: domnevni oče

Pasivna legitimacija: otrok in mati

Subjektivni rok – oče lahko izpodbija v 1 letu odkar je izvedel za okoliščine , ki vzbujajo dvom v njegovo očetovstvo

Objektivni rok – tožbe na izpodbijanje očetovstva ne more vložiti več po preteku 5 let od rojstva otroka

Aktivna legitimacija: mati Pasivna legitimacija: domnevni oče + otrok Rok: 1 leto od rojstva otroka

Aktivna legitimacija: otrok Pasivna legitimacija: domnevni oče + mati Rok: še 5 let po polnoletnosti ( do 23 leta ) Pogoji

o od rojstva do 15 leta, ali če ni razsoden ga zastopa kolizijski zastopniko otrok sam, če je star 15 let in je razsoden (procesna sposobnost otroka za

izpodbijanje očetovstva nastopi, komulativno (15let+razsoden)o po 18 ima popolno procesno sposobnost – tožbo vloži sam

Aktivna legitimacija: oseba, ki misli da je otrokov oče Pasivna legitimacija: mati + otrok Rok: v 1 letu od vpisa očetovstva otroka v matično knjigo Pri nas ni določeno, da mora 3 oseba, ki izpodbija očetovstvo,

hkrati vložiti tudi tožbo na ugotovitev očetovstva (to bo določeno v novem družinskem zakoniku) dandanes prihaja do pravd iz nagajivosti.

Po sodni praksi mora materin mož – domnevni oče, tožiti mater in otroka, mati domnevnega očeta in otroka, otrok domnevnega očeta in mater Nujno enotno sosporništvo (za vse enaka tožba). Iz tega razloga ne more mladoletnega otroka, ki spodbija očetovstvo zastopati mati, ampak se mu mora nujno postaviti posebnega kolizijskega skrbnika (čl.213).

Pripoznanje očetovstva o Otrok je pripoznan do 300 dni po prenehanju ZZ in do izpodbitja domneve očetovstva

KOP – vsak otrok ima pravico da po možnosti izve za svoj izvor (vendar to ureditev državam) Mati ni dolžna navesti imena očeta. Otrok ne bo izvedel za očeta, ker se tožba lahko vloži samo zoper določeno osebo. Vendar to ne prinaša nikakršnih negativnih sankciji (npr. odrek otroškega dodatka)

o 1. primer – otrok se rodi materi, ki ni v ZZ (domneva očetovstva ne velja) ali pa je otroku očetovstvo izpodbito

mati pa noče nevesti imena očeta otrok mora v tožbi na ugotovitev očetovstva navesti določeno

osebo, če mu mati ne pove proti komu, ne more vložiti tožbe pride do kolizije pravice matere do zasebnosti in pravice otroka

izvedeti za svoj izvor prednost ima pravica do zasebnosti otrok ne more uveljavljati pravice nasproti materi

o 2. primer – posvojitve matična knjiga – vpisani so biološki starši otroka, če so bili znani, potem

pa tudi posvojitelji bioloških staršev se ob posvojitvi ne izbriše iz matične knjige

o 3. primer – oploditev z biomedicinsko pomočjo v tem primeru, zakon otroku odreka pravico, da bi izvedel za svoj izvor otrok ne more zahtevati, da se mu razkrijejo podatki o darovalcu s tem se varuje družino darovalca razkrijejo se lahko le zdravstveni podatki (v posebej utemeljenih

primerih)

o Pripoznanje očetovstva je prostovoljna izjava določenega moškega, da je on oče nezakonskega otroka

o Ni mogoče pripoznati otroka, glede katerega velja domneva očetovstva – najprej je potrebno domnevo izpodbiti, potem lahko sledi pripoznanje!

o Pripoznanje velja za nazaj (ex tunc) , od otrokovega rojstva naprejo Oče mora biti starejši od 15 let in razsodeno Otroka lahko pripozna pred:

CSD pred matičarjem v javni listini v oporoki

o ni mogoče po zastopniku , ker je strogo osebno dejanjeo Pravico do spodbijanja pripoznanja očetovstva imata samo otrok in tisti, ki misli, da je

otrokov očeo Če nekdo pripozna očetovstvo za otroka, za katerega ve da ni njegov, očetovstva ne more

izpodbiti, ker je voljo izjavil svobodno!!! izjema: če gre za silo ali grožnjo se lahko izpodbija 1 leto od vpisa v MK; izjema je tudi

pripoznanje v oporokio otroka je mogoče pripoznati pred njegovim rojstvom, če je že spočeto Mati se mora strinjati s pripoznanjem – oče ne more pripoznati otroka, če se mati ne strinja

v tem primeru lahko vloži tožbo na ugotovitev očetovstva v 1 letu odkar je prejel obvestilo, da se mati ne strinja s pripoznanjem, v objektivnem roku 5 let od rojstva otroka

o pripoznati očetovstvo mrtvega otroka, je dovoljeno, če ima oče dednopravni interes

Ugotavljanje očetovstva s tožbo o Tožbeni upravičenci:

Otrok Rok: do 23 leta Otrok, 15 let + razsoden lahko sam vloži tožbo Pred procesno sposobnostjo (še ni 15 let ali ni razsoden), otroka zastopa mati, če

je ni pa skrbnik v imenu in na račun otroka Otrok ne more s tožbo od matere zahtevati razkritja imena očeta

Oče , ki je hotel pripoznat, pa mati ni dala soglasja Mati ne more vložiti tožbe!!! Mati jo vlaga v imenu otroka.

o Dokazovanje: Da je imel toženi spolni odnos z materjo Da je bil otrok spočet v tistem času Dokazuje se z DNK analizo

o EXC° PLURIUM CONCUBENTIUM: toženi se zagovarja, da je imela mati spolne odnose z drugimi moškimi. Ugovor ne vpliva na druge moške – sodišče ne razširi tožbe nanje, ampak se zoper njega konča. Mati mora tožbo vložiti zoper druge moške.

o Če oče umre – v 1 letu od smrti je še mogoče vložiti tožbo . Naperi se proti dedičem umrle osebe.

o CSD ne sme na lastno inciativo ugotavljati očetovstva.

o Določanje očetovstva in materinstva pri OBMP Mati: tista, ki je otroka rodila (mater semper certa est) Oče: Tisti moški, ki je dal kvalificirano soglasje za postopek OBMP. Izjema:

izpodbijanje ni mogoče, razen če zatrjuje, da je bil otrok spočet po naravni poti.Posvojitev

Namen posvojitve je varstvo in preskrba mladoletnikov, ki nimajo staršev, in ljudem, ki nimajo naravnih otrok, uresničiti željo po otrocih

Posvojitev se izvaja v upravnem postopku Otroka da v posvojitev CSD Potrebno je soglasje (če je dano pred rojstvom je neveljavno)

Razveza posvojitve je možna le pri nepopolni posvojitvi. Razveljavitev pa se lahko opravi tudi pri popolni posvojitvi kadar se ugotovi, da je bilo dano soglasje neveljavno- takšna razveljavitev učinkuje EX NUNC.

Pri popolni posvojitvi gre za zadržek sklenitve ZZ med posvojiteljem in posvojencem. Pri nepopolni posvojitvi gre pa za prepoved sklenitve ZZ med posvojiteljem in posvojencem.

Razmerje posvojitelj - posvojeneco Gre za pravno, ne dejansko razmerje (ni sorodstveno razmerje), po vsebini pa je enako razmerju

med biološkimi starši in otrocio Zadržek sklenitve ZZ, ki pa ne velja za sklenitev ZZ med posvojencem in posvojiteljevimi

sorodniki

Posvoji se lahko samo otroka do 18 leta, razen če je že prej pridobil popolno poslovno sposobnosto Starejši od 10 let – potrebno soglasje o Ni mogoča, dokler se otrok ne rodi

Popolna izločitev iz rodbine bioloških staršev S prehodom v rodbino posvojiteljev se vzpostavijo enaka pravna razmerja (P in D) kot med starši in

otroki. Posvojitelji pridobijo RP; nastane tudi razmerje posvojenca do sorodnikov posvojitelja Posvojitelje se vpiše v rojstno matično knjigo kot posvojenčeve starše

Potrebna je privolitev staršev - mati da lahko soglasje po rojstvu otroka (ne pa pred njim!!!)

Izjema od pravila, da je za posvojitev potrebno privolitev staršev- otroka se da v posvojitev, kadar je očitno da otrok ne more živeti s svojimi biološkimi starši zaradi takšnih ali drugačnih izgledov, ki so lahko vidni ali nevidni:

o Umrlio Odvzeta RPo Neznanio Več kot 1 leto neznanega prebivališčao Ne morejo trajno izraziti voljeo Starši so otroka zapustilio En roditelj je privolil v posvojitev otroka, drugemu roditelju je bila odvzeta roditeljska pravica, je

trajno nesposoben izjaviti voljo, njegovo prebivališče je že 1 leto neznano

Poiskusna posvojitev:o Posvojitev šele 1 leto po izpolnitvi pogojev. Če je posvojitev opravljena pred pretekom enoletnega

roka, je neveljavna.o Namen je, da se otrok navadi na novo okolje

Ta rok onemogoča naravnim staršem, da bi po preteku 1 leta uspeli z zahtevo, naj se jim vrne otroka, ki je že pri posvojitelju, hkrati pa varuje roditeljsko pravico naravnih staršev

V tem času ko teče enoletni rok, imajo starši še roditeljsko pravico, vendar njeno izvrševanje miruje. Roditelj ne izvršuje nobenih pravic in dolžnosti saj se otroka v tem 1 letnem času postavi pod skrbništvo.

o Za 1 leto se da otroka k bodočim posvojiteljemo Uporablja se pravilo o rejništvu, ne plačuje se rejnineo Bodoči posvojitelj mora izpolnjevat pogoje posvojitelja in pa rejnika. Dokler otrok ni posvojen, ga

lahko starši zahtevajo nazaj.o CSD lahko 1 letni rok skrajša, če je to otroku v korist

Staršev ni več Odvzeta RP

o Kadar starši ne izvršujejo RP RP miruje. Otrok ima skrbnika, ki izvršuje tista upravičenja, ki jih rejnik (bodoči posvojitelj) še ne more izvrševati saj je otrok za 1 leto na poiskusni posvojitvi.

Ex nunc / Ex tunc:- Tožba na izpodbijanje očetovstva: EX TUNC- Razvezo: EX NUNC- Pripounanje očetovstva: EX TUNC

Blanko posvojitev: otrokovi biološki starši dajo soglasje, ne vedo pa kdo bo otroka posvojil Ni v sloveniji (lahko je koristna, kadar so otroka starši pretepali/zlorabljali in jim je bila odveta RP – pri nas CSD v tem primeru, ne izda podatkov o posvojiteljih, če bi ga naravni starši lahko ogrožali)

Enostranska posvojitev pomeni, da eden od zakoncev posvoji otroka drugega zakoncao če je bilo očetovstvo takega otroka že ugotovljeno, mora oče dati soglasje za posvojitev, razen če

ne živi večo taka posvojitev je otroku v korist, ker bo lahko odraščal v vzdušju sreče, ljubezni in razumevanja

Nastanek posvojitve: - Posvojitev nastane z odločbo, ki jo izda CSD, potem ko ugotovi, da so podani pogoji za posvojitev in da je

posvojitev posvojencu v korist- Postopek posvojitve se opravi v posebnem postopku, ki ga uvede CSD

- na predlog bodočega posvojitelja - po uradni dolžnosti (če je otrok najden)

- Podatki o posvojitvi niso tajni. V matično knjigo se vpiše posvojitelje kot starše, vendar ta vpis naravnih staršev ne razveljavi.

- Pred posvojitvijo se lahko da otroka za določen čas v rejništvo bodočim posvojiteljem, da se ugotovi, ali se bodo lahko vživeli v nov položaj in ali bo posvojitev posvojencu v korist – poskusna posvojitev.

- V tem času se uporabljajo določbe o rejništvu, vendar ni rejnine- Poskusna posvojitev je nesmiselna za otroke v zelo nizki starosti

Neveljavnost posvojitve - Posvojitev je neveljavna, če niso izpolnjeni vsi pogoji za njen nastanek- Postopek za razveljavitev uvede CSD:

- po uradni dolžnosti - na zahtevo : posvojenca, njegovih staršev, posvojitelja

- Razveljavitev posvojitve učinkuje za naprej ( ex nunc )

Posvojitelj:o Tujec je lahko samo kadar ni posvojitelja v domači državi (mednarodna posvojitev)o Zakon določa da nikogar ne more posvojiti več oseb, razen če sta posvojitelja zakoncao Zakonci lahko samo skupaj posvojijo otrokao ZZS zunaj zakonska skupnost – partnerja:

v ZZS lahko le eden posvoji otroka (novi DZ – le skupaj) napačno prepričanje da ZZS niso tako stabilne kot ZZ obid (izigranje) predpisa

eden izmed partnerjev ZZS se javi na CSD, reče, da je samski in da želi posvojiti otroka

potem reče, da je ZZS nastala šele po posvojitvi drugi partner lahko vedno posvoji otroka svojega partnerja, če ta nima drugega

starša ali da ta starš soglasje v tem primeru, če je partner tujec ne velja načelo n° subsidiarnosti

o Vsaj 18 let starejši od posvojenca (izjemoma CSD dovoli (spregleda) posvojitev otroka, ki ni 18 let mlajši od posvojitelja)

o Ne more bit sorodnik v ravni črti, brat/sestra, skrbnik varovanca dokler traja skrbništvo o Posvojitelj mora imeti določene moralne, vzgojne in zdravstvene lastnostio Posvojitelj ne more biti oseba, ki ji je bila odvzeta roditeljska pravica

Pri nas ni evidenc otrok, ki čakajo na posvojitev in staršev, ki želijo posvojiti – pomanjkljivost

Mednarodne posvojitveo KOP:

Pogoji Posvojitelj je tujec Subsidiarnost

o otrok se lahko posvoji v tujino, če v domači državni ni mogoče najti ustreznega posvojitelja ali nadomestnega varstva

Enakih razmer

o razmere v državi kamor se otroka posvoji morajo biti enake ali boljše, kot so v otrokovi matični državi

Pravne posledice posvojitve

RAZMERJE MED POSVOJITELJEM IN POSVOJENCEM

- razmerje med posvojiteljem in posvojencem je enako kot razmerje med roditeljem in otrokom- posvojitelj se vpiše v matično knjigo kot otrokov roditelj. Posledica vpisa je, da se za takega otroka ne

more več ugotavljati očetovstva oz. materinstva- posvojitelj s posvojitvijo pridobi roditeljsko pravico- če roditeljske pravice ne izvršuje v redu, CSD izvrši potrebne ukrepe ali celo predlaga sodišču naj odvzame

posvojitelju roditeljsko pravico- posvojitelj posvojencu izbere osebno ime- med posvojiteljem in posvojencem nastane vzajemna dolžnost preživljanja- posvojitelj ima pravico do osebnih stikov s posvojencem, če ne živi z njim- posvojitelj in posvojenec ne moreta skleniti med seboj zakonske zveze- posvojitev ne preneha s smrtjo posvojitelja ali posvojenca, tako kot tudi naravno razmerje sorodstva ne

prenehajo na tak način

RAZMERJA MED POSVOJENCEM IN SORODNIKI POSVOJITELJA

- razmerja med posvojencem in sorodniki posvojitelja so enaka kot razmerja med naravnimi sorodniki- posvojenec ima izenačen položaj z naravnimi otroci posvojitelja- posvojitev ni zadržek za sklenitev zakonske zveze med posvojencem in sorodniki posvojitelja- razmerja med posvojencem in sorodniki posvojitelja imajo pomen predvsem na dednopravnem področju

RAZMERJA MED POSVOJENCEM, NARAVNIMI STARŠI IN DRUGIMI NARAVNIMI SORODNIKI

- razmerja med posvojencem, naravnimi starši in drugimi naravnimi sorodniki s posvojitvijo dokončno in popolnoma prenehajo (razen pri enostranski posvojitvi!!!)

- prenehanje razmerja med posvojencem in naravnimi sorodniki imajo tudi pomen na dednopravnem področju

Posvojitev po konvencijah

- Konvencija o otrokovih pravicah določa:- da se s posvojitvijo varuje otroka, ki je prikrajšan za družinsko okolje - da je otrokova korist vodilo za posvojitev- da posvojitev odobri pristojni organ- da mednarodna posvojitev pride v poštev subsidiarno (če ni mogoče najti primernega posvojitelja v

matični državi)- da mora biti otrok v državi posvojitelja obravnavan vsaj tako dobro ali boljše kot bi bil v domovini

- Slovenija je ratificirala tudi Haaško konvencijo o varstvu otrok in sodelovanju pri mednarodnih posvojitvah – po tej konvenciji se z mednarodno posvojitvijo omogoča, da se otroku, kateremu ne najdejo primerne družine v njegovi matični državi, zagotovi družino iz druge države.

Razmerja nepopolne posvojitve

- nepopolne posvojitve se po ZZZDR od leta 1977 ne morejo več sklepati (na podlagi 229. člena ZZZDR se za nepopolno posvojitev (ki je bila takrat tudi edina možna) uporabljajo določbe iz Temeljnega zakona o posvojitvi. Niso več pomembne določbe o nastanku in pogojih takšne posvojitve, temveč določbe o posledicah in prenehanju posvojitve.

- nepopolne posvojitve, sklenjene po Temeljnem zakonu o posvojitvah, še vedno obstajajo- če obstajajo pogoji za popolno posvojitev, se lahko nepopolno posvojitev spremeni v popolno- Razlika med popolno in nepopolno posvojitvijo :

- z nepopolno posvojitvijo med posvojencem in sorodniki posvojitelja ne nastane sorodstveno razmerje, niti pravice in dolžnosti, ki izhajajo iz tega razmerja

- nepopolna posvojitev ne vpliva na pravice in dolžnosti posvojenca do naravnih staršev in drugih sorodnikov

- Posvojenec ne preide popolnoma iz rodbine naravnih staršev- Posvojenec ne more dedovati po sorodnikih nepopolnega posvojitelja

- Posvojenec ni upravičen do dedovanja, če ima posvojitelj še svoje otroke in ga je izključil od dedovanja- Nepopolna posvojitev ni zakonski zadržek za sklenitev zakonske zveze, utemeljuje samo zakonsko

prepoved. Zakonska zveza sklenjena kljub tej prepovedi ni neveljavna, pač pa posvojitev preneha. (TZZZ je takšno prepoved določal, ZZZDR pa je ne pozna – določbo po mnenju Zupančiča še vedno lahko uporabljamo, saj nezdružljivost razmerja med zakoncema in razmerja podobnega roditeljskemu, slej kot prej drži.)

- Nepopolna posvojitev preneha- z razvezo posvojitve (pri popolni to ni mogoče)- če posvojenec in posvojitelj skleneta zakonsko zvezo-

PRAVNA UREDITEV REJNIŠTVA opredelujeta ga dva zakona: ZZZDR in ZIRD (Zakon o izvajanju rejniške dejavnosti) Pri nas je splošen namen rejništva, začasno prebivanje otroka pri drugi družini, ker ne more prebivati v

biološki družini. Lahko preide v dolgotrajno rejništvo (otrok ostane v rejništvu do polnoletnosti), v primeru da biološki starši ne izboljšajo svojega vedenja.

Če se po 18. letu redno šola, lahko s soglasjem ostane v reji do 26. leta Motnja v telesnem ali duševnem razvoju – lahko ostane v reji tudi po polnoletnosti in sicer neomejeno Vse pomebnejše odločitve se sprejemajo s soglasjem staršev/skrbnika + CSD otroka

I. POJEM REJNIŠTVA

- Rejništvo je oblika varstva mladoletnikov, ki se izvaja z nego, vzgojo in oskrbovanjem v tuji družini - Rejniki so osebe, ki niso mladoletnikovi starši, posvojitelji ali skrbniki, lahko pa so njegovi sorodniki- V rejništvo mladoletnika odda CSD ali njegovi starši- Rejništvo je odplačno razmerje – rejnik dobi za svoje delo rejnino

II. POGOJI ZA REJNIŠTVO

POGOJI ZA REJENCA

- v rejništvo se odda lahko le mladoletnika:- če nima lastne družine (nima naravnih ali adoptivnih staršev)- če iz različnih razlogov ne more živeti pri starših (bolezen, droge, delo v tujini)- če živi v okolju, v katerem je ogrožen njegov telesni in duševni razvoj- če ima telesne ali duševne motnje in potrebuje posebno usposabljanje

POGOJI ZA REJNIKA

- Rejniška družina mora rejencu v čim večji meri nadomestiti naravno družino in skrb staršev- Ministrstvo za družino vsak september sporoči koliko rejnikov je potrebnih. CSD predstavi to

kandidatom in pobere prijave. Za vsako osebo napravi oceno primernosti, kar pošlje na ministrstvo kjer izberejo kandidate, ki se pošlejo na usposablanje.

- Pogoji za rejnika: - stalno prebivališče v RS- vsaj poklicno izobrazbo, razen če je otroku posebaj v korist- polnoletnost- ne sme mu biti odvzeta RP ali živeti z osebo, ki ji je bila odvzeta RP- ne sme mu biti odvzeta poslovna sposobnost- rejnik ne sme biti starejši od 60 let- rejnik mora biti vsaj 18 let starejši od rejenca- pri rejniku ne sme biti okoliščin, zaradi katerih bi bil ogrožen otrokov razvoj in izobraževanje

- Vrste rejnikov:- rejniško dejavnost opravlja poleg svojega poklica- rejništvo kot edini poklic

za ta dva, velja vpis v register, postopek usposablanja in prijava- otrokov sorodnik

CSD izdela pisno ugotovitev primernosti (enkrat na 5 let mora na posebno usposablanje – to velja za vse rejnike)

- Istočasno ima lahko rejnik max. 3 rejence, razen če je več bratov in sester in jim je to v korist. Kadar pa je rejniku to edini poklic, mora imeti minimalno 3 rejence, razen v primeru posebne situacije (bolezen otroka) lahko ima manj.

- Rejnina:- Oskrbnina – stroški za rejo- Plačilo za delo – vsi rejniki, razen sorodnika

- Postopek izbire rejnika:- Če je le mogoče z otrokovega območja- Odločba CSD + rejniška pogodba (v rejniški pogodbi so navedene P in O: trajanje pogodbe, rejnina,

obseg oskrbe, druge obveznosti rejnika)- Priprava na pričetek izvajanja rejništva + CSD spremlja izvajanje

- Po namestitvi je potrebna individualna projektna skupina, ki koordinira delo in po potrebi skupino razširi. Sestavljajo jo:

o Socialni delavec centra otrokao Socialni delavec centra rejnikao Rejniko Biološka družinao Rejenec

- Sestane se v 1 mesecu po namestitvi + potreben načrt

- Stiki: Starši načeloma obdržijo pravico do stikov, prepovedo pa se če otroku niso v korist . Možni so tudi stiki s 3. osebami. Po pravilniku se stiki urejajo v okviru projektne skupine brez odločbe. To je neustavno. Stike bi moralo potrditi sodišče, če bi šlo za sporazum oz. bi moralo odločati o stikih. P in D ne more določiti podzakonski akt.

- CSD nadzoruje z:o Obiskom na domu, v šolio Povabilom na razgovoro Sodeluje z drugimi institucijami

- V primeru da ni možna vrnitev k biološkim staršem ali da rejništvo ni v korist otroku, je edina optimalna rešitev odvzem RP in posvojitev otroka.

III. NASTANEK REJNIŠTVA

- rejništvo nastane z odločbo CSD – odločba vsebuje izrek o oddaji otroka v rejništvo in določitev rejnika - po pravnomočnosti odločbe CSD sklene z rejnikom pisno pogodbo, v kateri se določijo pravice in

dolžnosti strank, bistvena sestavina pogodbe je določitev rejnine- otrok se lahko odda v rejništvo samo s privoljenjem staršev, razen če je staršem odvzeta roditeljska

pravica ali poslovna sposobnost

IV. VSEBINA REJNIŠTVA

- Rejnik ima otroka pri sebi, ga neguje in vzgaja in varuje – to omogoča otroku zdravo rast, izobraževanje, skladen osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje

- Rejništvo je družinsko pravno varstvo, ki se izvaja z vzgojo, nego, varstvom pri drugi družini. Rejništvo je nujno pri fizično osebi. Vzgoja in varstvo v zavodu ni rejništvo!!!

DOLŽNOSTI REJNIKA

- Rejnik opravlja določene dolžnosti, ki jih imajo sicer starši v okviru izvrševanja roditeljske pravice – skrbi za varovanje otroka, zdravje, negovanje in oskrbovanje, za vzgojo, izobraževanje in usposobitev za življenje, pravilen odnos do učenja, oblikovanje lastne identitete...

- Starši morajo dati soglasje samo za najpomembnejše vzgojne ukrepe rejnika – ampak samo če je bilo potrebno njihovo soglasje tudi za oddajo otroka v rejo, saj sicer odloča le CSD.

PRAVICE IN DOLŽNOSTI STARŠEV

- Staršem ostanejo tiste pravice in dolžnosti, ki niso združljive z bistvom in namenom rejništva, to je:

- upravljanje otrokovega premoženja in zastopanje v premoženjskih zadevah- dolžnost staršev do preživljanja otroka (in kasneje dolžnost otroka, da preživlja starše)- posebna upravičenja, ki izvirajo iz roditeljske pravice- pravica do osebnih stikov z otrokom, razen če so jim stiki prepovedani- pravica do dedovanja

NADZOR CSD

- CSD nadzoruje delo rejnika in mu pomaga- Če rejnik ne zagotavlja otrokove koristi, CSD razveže rejniško pogodbo in odvzame otroka rejniku- vsebina nadzora CSD

- skrbi, da se izpolnjuje namen rejništva- spremlja razvoj rejenca- vzdržuje stike z rejencem in rejnikom- ugotavlja , ali rejnik izpolnjuje svoje obveznosti- opozarja rejnika na napake in daje predloge za odpravo napak- poučuje rejnika in mu daje nasvete

V. PRENEHANJE REJNIŠTVA

PRENEHANJE REJNIŠTVA

- Če prenehajo razlogi, zaradi katerih je bilo rejništvo potrebno- Z usposobitvijo rejenca za samostojno življenje (s polnoletnostjo rejenca) – izjemoma lahko traja dlje, če

rejenec zaradi telesnih in duševnih napak ni sposoben za samostojno življenje- S posvojitvijo rejenca- S sklenitvijo zakonske zveze - S smrtjo rejenca

PRENEHANJE REJNIŠKE POGODBE

- S prenehanjem rejniške pogodbe preneha samo konkretno rejniško razmerje, ne preneha pa rejništvo!!!- CSD mora poskrbeti da se odda otroka drugemu rejniku- CSD razveže rejniško pogodbo:

- če rejnik ne izpolnjuje z zakonom predpisanih pogojev- če rejnik ne izpolnjuje svojih dolžnosti- na zahtevo rejnika, če ima za to pomembne razloge

- Rejniška pogodba preneha : - če umre rejnik- če preneha rejništvo nasploh

VI. SMISELNA UPORABA DOLOČB O REJNIŠTVU

- Oddaja otroka v rejništvo po starših: v tem primeru ne nastane pravo rejništvo, ampak pogoji in namen takega rejništva ter obseg dolžnosti rejnika do rejenca ustrezajo pogojem za pravo rejništvo (ko CSD odda otroka v rejništvo) v 1 mesecu mora starš ali rejnik obvestiti CSD CSD spremlja izvajanje rejništva za rejnika niso predpisani splošni pogoji če CSD ugotovi, da ni otroku v korist, predlaga odvzem RP in posvojitev trend odprave tega instituta, ker oseba ni izbrana s strani države in ni nujno ustrezna

- Odvzem otroka staršem in izročitev drugi osebi v varstvo: to je eden izmed posebnih ukrepov s katerimi CSD posega v roditeljsko pravico. Gre za ukrep prisilnega značaja, ki se opravi tudi brez privoljenja staršev

- Oddaja otroka drugi osebi ob razvezi ali razveljavitvi zakonske zveze: ta ukrep se opravi le če ni nobene možnosti, da bi lahko otrok živel pri kateremkoli od staršev ali če bi bile ogrožene otrokove koristi pri enem in pri drugem staršu. Tudi ta ukrep se lahko izpelje brez privoljenja staršev

- Oddaja otroka bodočemu posvojitelju – poskusna doba: otroka se lahko da pred nastankom pogojev za posvojitev (potek enoletnega roka) v rejništvo, če to narekuje otrokova korist. V tem primeru mora izpolnjevati tudi pogoje za posvojitelja, rejnika pa je potrebno opozoriti, da po poskusni dobi morda do posvojitve ne bo prišlo,

PRAVNA UREDITEV SKRBNIŠTVA

I. POJEM IN VRSTE SKRBNIŠTVA

- Skrbništvo je zakonsko urejena oblika varstva: - varstvo mladoletnikov, za katere ne skrbijo starši – skrbništvo za mladoletnike- varstvo polnoletnih oseb, ki niso sposobne skrbeti same zase, za svoje pravice in koristi – skrbništvo za

polnoletne osebe, ki jim je odvzeta poslovna sposobnost - varstvo oseb, ki nimajo možnosti da bi skrbele same zase in za svoje pravice in koristi, ne gre za

celovito varstvo osebe in premoženja – skrbništvo za posebne primere - Skrbništvo se zaupa skrbniku, ki neposredno skrbi za osebo, premoženje, pravice in koristi varovanca

II. NALOGE CSD GLEDE SKRBNIŠTVA

- CSD mora zagotoviti, da bo oseba, ki potrebuje skrbništvo to varstvo dobila- Ko CSD izve za tako osebo začne postopek za postavitev pod skrbništvo po uradni dolžnosti- CSD mora ves čas trajanja skrbništva skrbeti, da bo skrbništvo delovalo v varovančevo korist- Postavitev določene osebe pod skrbništvo in prenehanje skrbništva se vpiše v rojstno matično knjigo- Pristojnosti CSD v zvezi s skrbništvom

- odloča o postavitvi pod skrbništvo- imenuje ali razreši skrbnika- odloča o obsegu skrbnikovih pravic in dolžnosti- odloča o pravicah in koristih varovanca

- Nadzorstvena funkcija CSD:- CSD nadzoruje delo skrbnika glede osebe varovanca in glede premoženja varovanca- CSD prisili skrbnika da opravlja svoje dolžnosti - CSD odredi primerne ukrepe za zavarovanje varovančevih koristi

III. NETIPIČNE OBLIKE SKRBNIŠTVA

- Uradno skrbništvo: CSD lahko odloči, da bo sam opravljal to skrbništvo. Dolžnosti skrbnika opravlja CSD po svojem delavcu, ki uveljavlja osebno skrb za varovanca v imenu in ob odgovornosti CSD

- Skrbništvo pravne osebe: dolžnost opravljanja skrbništva lahko CSD zaupa pravni osebi, ki imenuje posameznika, ki opravlja dolžnosti skrbnika v imenu in ob odgovornosti pravne osebe

- Zavodsko skrbništvo: če je varovanec v zavodu, je njegov skrbnik vodja zavoda. Za opravljanje skrbniških nalog, ki ne spadajo v okvir redne dejavnosti zavoda, postavi CSD posebnega skrbnika.

IV. POSTAVITEV, UPRAVIČENJA IN DOLŽNOSTI SKRBNIKA

- Skrbnika postavi CSD z odločbo, v kateri določi njegove dolžnosti in obseg upravičenj- Upravičenja in dolžnosti skrbnika:

- Skrbnik je dolžan vestno in skrbno opravljati svoje dolžnosti- Skrbnik je pri izvrševanju svoje funkcije samostojen, zato je tudi osebno odgovoren- Skrbnik prosto presoja, v čem je v dani situaciji varovančev interes- CSD skrbnika nadzoruje. Skrbnik mora poročati CSD in mu podati račun o svojem delu- CSD lahko svetuje skrbniku, ne more mu izdajati ukazov in obveznih navodil- Skrbnik za svoje delo ne dobi plačila, dobi pa povrnjene upravičene stroške, ki jih ima z opravljanjem

skrbništva

OBLIKE SKRBNIŠTVA

I. SKRBNIŠTVO ZA MLADOLETNIKE

- skrbništvo za mladoletnike je celovito varstvo mladoletnika, ki nadomešča varstvo in skrb staršev, ki ne morejo, nočejo ali ne smejo skrbeti za otroka

POSTAVITEV MLADOLETNIKA POD SKRBNIŠTVO

- Mladoletnika se postavi pod skrbništvo- če nima staršev (so umrli, niso znani...)

- če starši zanj ne skrbijo- če je obema staršema odvzeta roditeljska pravica- če je obema staršema odvzeta poslovna sposobnost- če sta oba starša zadržana in ne moreta izvrševati roditeljske pravice

DOLŽNOSTI IN PRAVICE SKRBNIKA

DOLŽNOSTI SKRBNIKA, KI SO ENAKE DOLŽNOSTIM STARŠEV- Varstvo in vzgoja mladoletnika: skrbnik poskrbi za namestitev varovanca, nadzoruje njegovo gibanje,

skrbi za njegovo življenje, vzgojo, izobrazbo in usposobitev za življenje in delo. Pomembnejše ukrepe glede varstva in vzgoje skrbnik lahko izpelje samo s privolitvijo CSD (oddaja v zavod ali tretji, odločitve glede šolanja, odločitve glede poklica, sterilizacija nerazsodnega varovanca), skrbnik uživa enako pravno varstvo kot starši

- Upravljanje mladoletnikovega premoženja: skrbnik lahko samostojno upravlja z otrokovim premoženjem, ki spadajo v okvir rednega poslovanja, za pomembnejše pravne posle mora skrbnik pridobiti odobritev CSD (odtujitev ali obremenitev nepremičnin, odtujitev premičnin večje vrednosti, odklonitev dediščine, volila ali darila), CSD pravni posel odobri, če meni, da je potreben zaradi preživljanja in izobrazbe varovanca ali pa je pravni posel varovancu v korist

- Zastopanje mladoletnika: skrbnik zastopa varovanca na osebnem in na premoženjskem področju, za pravne posle ki presegajo okvir rednega poslovanja, mora skrbnik dobiti privoljenje CSD. Skrbnik ne more zastopati varovanca v strogo osebnih pravnih poslih. Po 15. letu varovanec lahko sam sklepa pravne posle vendar je za veljavnost teh poslov vedno potrebna privolitev skrbnika, po potrebi pa tudi privolitev CSD

DOLŽNOSTI SKRBNIKA, KI NISO ENAKE DOLŽNOSTIM STARŠEV- Skrbnik ni dolžan varovanca preživljati: sredstva za preživljanje dobi iz naslova preživnine od staršev in

iz naslova socialne varnosti. Med skrbnikom in varovancem ni vzajemne dolžnosti preživljanja, če je zavarovanec zaposlen mora prispevati za svoje preživljanje.

- Skrbnik ni dolžan imeti varovanca pri sebi: če ga nima pri sebi mora poskrbeti za njegovo namestitev, varovanec je dolžan živeti tam, kjer določi skrbnik

PRENEHANJE SKRBNIŠTVA

- s polnoletnostjo varovanca- s pridobitvijo popolne poslovne sposobnosti- s posvojitvijo- če roditeljska pravica ali njeno izvrševanje zopet oživi- s smrtjo varovanca

II. SKRBNIŠTVO ZA OSEBE, KI JIM JE ODVZETA POSLOVNA SPOSOBNOST

- skrbništvo obsega celovito skrb za varovanca, kateremu je odvzeta poslovna sposobnost – skrb za varovančevo osebo (oskrba, zdravljenje, usposabljanje za samostojno življenje) in skrb za premoženjske in druge koristi

ODVZEM POSLOVNE SPOSOBNOSTI IN POSTAVITEV POD SKRBNIŠTVO

- Poslovna sposobnost se odvzame osebi, ki NI sposobna skrbeti sama zase, za svoje pravice in koristi- Razlogi za odvzem poslovne sposobnosti

- Napake razuma, volje, značaja : duševna prizadetost, trajna in pretirana uporaba alkohola in živčnih strupov iz navade, zapravljivost, tožbarjenje (kverulantstvo)

- Hujše telesne napake : gluhonemost, slepota...- Poslovna sposobnost se odvzame delno (položaj otroka po 15. letu) ali popolnoma (položaj otroka do 15.

leta)- Sodišče odvzame poslovno sposobnost v nepravdnem postopku- Uvedbo postopka za odvzem poslovne sposobnosti lahko zahtevajo: 1) Zakonec ali zunajzakonski

partner; 2) Določeni sorodniki prizadete osebe; 3) CSD; 4) Prizadeta oseba sama, če ve za kaj gre; 5)Državni tožilec (sodišče po uradni dolžnosti)

- Takoj ko CSD dobi pravnomočno odločbo sodišča o odvzemu poslovne sposobnosti, prizadeto osebo postavi pod skrbništvo in ji določi skrbnika

DOLŽNOSTI IN PRAVICE SKRBNIKA

- skrbnik si mora prizadevati, da se odpravijo vzroki za odvzeto poslovno sposobnost (rehabilitacija)- skrbnikove pravice in dolžnosti so odvisne od tega, ali je varovancu odvzeta poslovna sposobnost v celoti ali

delno:

- Skrbnik osebe, kateri je poslovna sposobnost odvzeta v celoti . Nadomešča voljo varovanca, pri pravnih poslih in pri izjavi volje, tak varovanec je tudi pravdno nesposoben.

- Skrbnik osebe, kateri je poslovno sposobnost odvzeta delno . Dopolnjuje voljo varovanca. Varovanec lahko sam sklepa pravne posle, skrbnik pa mora dati privolitev. Tak varovanec je tudi pravdno sposoben v mejah poslovne sposobnosti (razen če mu je bila poslovna sposobnost odvzeta zaradi tožbarjenja).

- Varovancu se lahko dovoli, da določene posle opravlja samostojno, brez privolitve skrbnika. Pri tem se upošteva razloge, zaradi katerih je bila varovancu poslovna sposobnost odvzeta.

PRENEHANJE SKRBNIŠTVA

- če sodišče varovancu vrne poslovno sposobnost (če preneha razlog, zaradi katerega je prišlo do odvzema PS)- če varovanec umre

VI. SKRBNIŠTVO ZA POSEBNE PRIMERE

- Pri skrbništvu za posebne primere ne gre za celovito varstvo osebe in premoženja varovanca- Gre za varstvo v omejenem obsegu, osebi se postavi skrbnika, da lahko uveljavi svoje koristi in pravice- Osebe se ne postavi pod skrbništvo ampak se ji postavi skrbnika

POSTAVITVE POSEBNEGA SKRBNIKA

- Skrbnika za posebne primere se postavi takrat, kadar je to potrebno za varstvo pravic in koristi posameznika

- Zakon zagotavlja skrbništvo za posebne primere: 1)Odsotni osebi; 2)Neznanemu lastniku premoženja; 3)Osebi katere zaradi nasprotnih interesov ne more zastopati zakoniti zastopnik; 4)Tujemu državljanu, ki mu je varstvo potrebno.

- Postavitev skrbnika v ostalih primerih: 1)Za varstvo nasciturusa; 2)Težko bolne osebe, ki ji ni bila odvzeta poslovna sposobnost; 3)Odsotne osebe, za katero je bivališče znano; 4)Osebe na prestajanju prostostne kazni...

POSTAVITEV SKRBNIKA ODSOTNI OSEBI- CSD postavi skrbnika odsotni osebi, katere prebivališče ni znano in ki nima zastopnika - Razlog za postavitev je, da je treba poskrbeti za pravice in koristi odsotne osebe ali pa za pravice in koristi

tretje osebe, ki ji grozi škoda ker odsotna oseba ne more ravnati (v primeru dedovanja skrbnik poda dedno izjavo za odsotnega)

POSTAVITEV SKRBNIKA NEZNANEMU LASTNIKU PREMOŽENJA- CSD postavi skrbnika neznanemu lastniku premoženja, kadar je treba skrbeti za njegovo premoženje (v

primeru dedovanja ali v postopku denacionalizacije, če je upravičenec umrl)POSTAVITEV KOLIZIJSKEGA SKRBNIKA - CSD postavi kolizijskega skrbnika osebi, ki jo zaradi nasprotnih interesov ne more zastopati zakoniti

zastopnik (mladoletnik pod roditeljsko pravico ali varovanca pod skrbništvom) - v primeru sklepanja pravnih poslov ali pravdanja med otrokom in staršem/skrbnikom in varovancem- v primeru nasprotja interesov otrok pod skupno roditeljsko pravico/ varovancev pod istim skrbnikom

POSTAVITEV SKRBNIKA TUJEMU DRŽAVLJANU, KI POTREBUJE VARSTVO- Tujemu državljanu, se postavi skrbnika kadar je to potrebno zaradi varstva njegove osebnosti, pravic in

koristi- Ti ukrepi so začasni, dokler organ tuje države ne ukrene kar je treba

PRENEHANJE SKRBNIŠTVA ZA POSEBNE PRIMERE

- Skrbništvo za posebne primere preneha, ko preneha potreba, da bi skrbnik še naprej varoval pravice in koristi osebe pod skrbništvom

- ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

Izpitni primeri:

Katere začasne odredbe izda sodišče v ZS in SRSO samo na predlog: Izselitev zakonca iz skupnega stanovanja, da se prepreči nasilje Preživljanje zakonca Glede otrok se vedno poda še po uradni dolžnosti!

- Za veljavnost pogodbe o delitve skupnega premoženja zakoncev med trajanjem ni potrebna oblika notarskega zapisa – NE

- Starši so dolžni preživljati polnoletnega otroka, ki se redno šola do 26 leta – JA - Za veljavnost sporazuma o preživljanju zakonca v primeru razpada ZZS je potrebna overitev na sodišču NE (potrebn je izvršljiv notarski zapis).

Moški je pripoznal otroka za katerega je vedel, da ni njegov. Kdaj lahko izpodbije.o Zmota, sila, zvijačao Preklic oporoke

Imetniki RP, vendar so v izvrševanju omejeni:o Posvojitelj – NEo Starš, ki mu otrok ob razvezi ni zaupan v vzgojo in varstvo – JAo Skrbnik – NE, ker nima RPo Rejnik – NE, nima RPo Starši, ki imajo otroka v reji – JAo Starš, ki mu je otrok ob razvezi zaupan v vzgojo in varstvo – NE, ni omejen

Pravice otroka po MEKOUP

o Pravica do informiranjao P do zastopnika – kolizijskega, kadar je to v korist otrokao P do mnenjao Da bi imel take pravice kot jih imajo stranke (pritožba, tožba)

Starša otroka B sta 3 leta pravnomočno razvezana na podlagi predloga za sporazumno razvezo ZZ. Takrat sta se sporazumela tudi o izvrševanju stikov med materjo in otrokom. Stiki potekajo v skladu s koristjo otroka. Očetu je telefonirala bivša tašča in zahtevala stike z otrokom. Mati, otrok in CSD stike s taščo podpirajo, oče jim nasprotuje. Vsi poskusi za dosego sporazuma pred CSD so bili neuspešni.

o Kdo od zainteresiranih oseb lahko zahteva stike in pred katerim organom?Odloča sodišče v nepravdnem postopku (ker se ne odloča skupaj z vzgojo in varstvom) Predlog lahko vloži: tašča, CSD, otrok (15+razsoden)

o Kaj bo moral nujno ta organ pridobiti pred odločitvijo?Poročilo CSD in mnenje otroka (sam ali po zaupniku)

o V katerem postopku odloča? Nepravdnem

Starša otroka, ki ima hude motnje v duševnem razvoju, zaradi katerih ne more skrbeti zase, želita da se RP podaljša. Do kdaj lahko vložita zahtevek? Pred polnoletnostjo in po njej, če so razlogi obstajali že pred polnoletnostjo

Ženin A in pooblaščenka neveste B (pooblaščenka je z ženinom v stranski črti 3 kolena sorodstva) sta v prisotnosti upravnega organa in matičarja ter 2 prič na za to določenem prostoru in na način, ki se svatom in matičarju ni zdel slovesen, sklenila ZZ. Drugih prisotnih ni bilo.

o Ali je ZZ veljavna? Sorodstvo na pooblastitev nima vpliva. Prisotne so osebe, ki so potrebne za veljavno sklenitev. Stopnja slovestnosti ni določena.

o Ali bi bila ZZ veljavna, če je priča mladoletna a razsodna, matičar je opustil vpis, pooblaščena oseba pa ni imela pooblastila? Edino kar ne vpliva je matičarjev vpis, ki je zgolj dekleratoren. Zaradi priče in pooblastila pa je neveljavna. Priča mora biti polnoletna in imeti mora pooblastilo!

o Osebi A je zaradi zapravljivost delno odvzeta poslovna sposobnost. Zato je bila postavljena pod skrbništvo vnukinje svojega bratranca. A in vnukinja sta sklenila ZZ. Sta šele v 6. kolenu stranske črte... ZZ je veljavna

o Ali je s sklenitvijo nastalo razmerje med A in sestro vnukinje. Ja, svaštvo v 2. kolenu stranske črte.o Ali lahko A deduje po sestri bratrančeve vnukinje? Svaštvo ne ustvarja podlage za dedovanje.

Kateri omejitvi mora upoštevati CSD, ko odloča o izberi ukrepa za poseg v RP na podlagi splošnega pooblastila:

o Najustreznejši ukrepo Ne odvzeti otroka iz družinskega okolja

Zakonca A in B se razvezujeta. Premoženje pridobljeno v času trajanja ZZ:o Odškodnina možu za nepremoženjsko škodo posebno

o Avtorski honorar skupnoo Gorsko kolo, kot darilo obema posebno premoženje enega in drugega po enakih deležiho Razkošna hiša na malovrednem zemljišču žene posebno premoženje žene