BESeDADVA SKOPUHA

1 

Fran Detela

Dvaskopuha

Veseloigrav treh dejanjih

BESeDA

E L E K T R O N S K A K N J I G A

O M N I B U S

BESeDADVA SKOPUHA

2 

BESeDA

Fran DetelaDVA SKOPUHA

To izdajo pripravilFranko Luinfranko@omnibus.se

ISBN 91-7301-247-3

beseda@omnibus.se

www.omnibus.se/beseda

BESeDADVA SKOPUHA

3 

OSEBE

Matija Dobrin, poduradnik v p.Matej Koren, zasebnikHelena, njegova vnukinjaGospa âopova, vdova, posestnicaMilan âop, njen neãakSkobecVrabec pisarjiKosTone Okoren, kmetski fantLiza KremÏar, kmetsko dekleVlado HrustiãJosip Korun, trgovecNeÏa, postreÏnicaLojza, hi‰na pri âopovihPolicijski komisarPrvi policajDrugi policajPismonos

Prvo dejanje se vr‰i v Dobrinovem, drugo v âopovem,tretje v Korenovem stanovanju

}

BESeDADVA SKOPUHA

4 

PRVO DEJANJE(Dobrinova soba, vrata v ozadju in na desni)

Prvi prizor

DOBRIN (razburjen in nevoljen), VRABEC, SKOBEC, KOS (s ku-picami v rokah pojo):Kaj nam pa morejo,morejo, morejo,kaj nam pa morejo,ãe smo vesel!

DOBRIN Tiho, tiho! Kaj bodo rekli ljudje! Pri belemdnevu! Vsaj ti, Vrabec, bodi pameten!

VRABEC Dobrin, kot prijatelj in kot ãlovek ne more‰tega od mene zahtevati. Glej, trije tovari‰ismo te poãastili, Ga‰per, Miha, BolteÏar; time pa goni‰ iz svoje palaãe. Kaj pravi‰ ti, Kos?

KOS Kaznujmo ga!SKOBEC Pametna beseda. âlovek, tako bogat, in tako

negostoljuben, je kazniv. Dobrin, po‰lji takojsvoje lakaje, svoje sluÏabnike in sluÏabnice vpodzemne kleti po buteljko rujnega cviãka.

BESeDADVA SKOPUHA

5 

DOBRIN Nikar me ne vleci, Skobec! âe so si drugi nor-ci vtepli v glavo, da imam denar, me vsaj vinikar ne draÏite!

VRABEC Kaj, tudi nam, svojim prijateljem, bo‰ tajil?Mi vemo, pri ãem si. Od Kravje doline doKurje vasi moÏak se zatorej ne dobi.

DOBRIN Siten si, Vrabec, n neumen; toda naj bo. Po li-ter ‰e pojdem sam, postreÏnice ni doma, am-pak potlej morate iti.

KOS Kaj bomo mi potlej storili, to je na‰a skrb, in‰e ni na dnevnem redu; ti pojdi! (Dobrin vza-me steklenico in odide.)

Drugi prizorPrej‰nji brez Dobrina

SKOBEC Imenitno, kaj? Dobro smo potegnili Ljubljan-ãane. Kaj sem ti rekel, Ga‰per. ,NatvezimoDobrinu,’ sem rekel, ,pol milijona!’ Ti si rekel:,Ne bodo verjeli.’ Jaz sem rekel: ,Verjeli bodo,ker verjamejo vse, naj bo ‰e tako neumno.’Ali nismo imeli vojnih poroãil iz Lugana insmo morali verjeti pod strogo kaznijo? Parljudem sem namignil: ,Ali poznate tega

BESeDADVA SKOPUHA

6 

gospoda?’ — ,Ne? âudno! Dobrin, podurad-nik v pokoju, ampak na pol milijonar, vojnidobiãkar.’ Vse prisega, da je Dobrin tih, sra-meÏljiv bogatin, in Dobrin premi‰ljuje, ali bise jezil ali pona‰al. (Zapojo.)Kaj nam pa morejo,morejo, morejo,kaj nam pa morejo,ãe smo vesel!

Tretji prizorKoren vstopi med petjem, prej‰nji

KOREN Kak‰en hrup je to, kak‰en vri‰ã! Jaz stanujemv tej hi‰i, jaz tega ne trpim.Mi ga pa toãimo,mi ga pa toãimo;volje smo Ïidane,dobro nam gre.

KOREN A, Skobec, Skobec, kdaj boste plaãali svojdolg?

KOS Kdo pa je ta dedec?SKOBEC To je skopuh in oderuh Koren. Jaz sem mu

menda par krajcarjev dolÏan.

BESeDADVA SKOPUHA

7 

KOREN Menda, menda! Par krajcarjev! Za boÏjo vo-ljo! Do boÏiãa boste plaãali, ãe ne, vas toÏim.

VRABEC Ali ni to nesramno v tujem stanovanju ãlove-ka terjati? Ven! Tam so vrata. (Pojo.) Hihot, bi-stahor!

KOREN Moj denar! Plaãajte!ONI (pojo): Ni ‰e ‰el, pa bo ‰el

z eno dobro voljo.KOREN Grdi krokarji! (Odide.)ONI (pojo): Je Ïe ‰el, je Ïe ‰el

z eno dobro voljo.

âetrti prizorVrabec, Skobec, Kos, pismonos

PISMONOS Gospod Dobrin?VRABEC Pride vsak ãas. Ali imate kaj pisem zanj?PISMONOS Imam. Nekaj bo treba podpisati.SKOBEC To lahko jaz podpi‰em, z obema rokama.PISMONOS Ne; pridem pozneje. Eno pismo je nefranki-

rano.KOS Takih je posebno vesel. To bo napitnina!PISMONOS Dobrin? Te slabosti pa nima.

BESeDADVA SKOPUHA

8 

VRABEC Zato ima pa denar.SKOBEC Skopuh Koren ga ima pa tudi.PISMONOS (zvito): Ta dva tiãa je treba poznati, dva pokri-

ta lonca, da ljudje ne vedo, v katerem se ku-ha. Bankir je Dobrin, Koren je samo me‰etar.

KOS Vi poznate ljudi, to se mora reãi. Seveda, odhi‰e do hi‰e, in povsod se kaj zve. Glejte! Do-brin.

Peti prizorDobrin prina‰a liter vina, prej‰nji

PISMONOS Dve priporoãeni pismi, gospod Dobrin, ineno nefrankirano.

DOBRIN Nefrankiranih pisem mi ne nosite! Jaz nesprejmem nobenega. To je ãudno, da se rav-no po‰ta tako malo meni za Ïelje vsega naro-da. Na vseh novinah stoji na prvi strani: Ne-frankirana pisma se ne sprejemajo. No, torej!Jaz ne plaãam za nobeno pismo nobenega vi-narja, razen ãe pride z denarjem.

VRABEC Dobrin ima prav; tudi se mora reãi, da on no-vine vestno prebira; ampak pismonos ne mo-re niã za to. Podpi‰i torej ti recepis, vi pa pij-

BESeDADVA SKOPUHA

9 

te na Dobrinovo zdravje in ga nikdar veã neizpodkopavajte z nefrankiranimi pismi! (Pis-monos izpije in odide.)

·esti prizorPrej‰nji brez pismonosa

SKOBEC Bog te Ïivi, Dobrin! Mi se nadejamo, da se nebo‰ prevzel v svojem bogastvu in da nas pri-jateljev siromakov ne bo‰ zaniãeval.

DOBRIN Nikar se norca ne delaj, Skobec! Zdaj pa poj-dite, lepo vas prosim, in mirni bodite, da nebodo ljudje hudi name in me hi‰ni gospodarne vrÏe iz stanovanja! Kadar pojdemo na Po-savje, se lahko napijete in napojite do sitevolje.

KOS Takemu prijaznemu vabilu se je teÏko ustav-ljati; ampak to nam bo‰ vendar ‰e povedal,kaj je v teh pismih.

DOBRIN Oh, kaj bo! Ampak tole je pametno, na ovitekime zapisati »Vojeslav Neãimer, pisatelj«. Be-raãija, sem Ïe bral. Kos, vzemi ti ali kdor ho-ãe! »Ljubomir Cvitkoviã, literat.« Se Ïe po-

BESeDADVA SKOPUHA

10 

znava; ta hoãe biti literat na tuje stro‰ke. Na,Vrabec, ãe hoãe‰!

VRABEC Tistole debelo pismo pa mora‰ odpreti, Do-brin.

DOBRIN V boÏjem imenu! PoloÏnica priloÏena! SlabokaÏe. Berimo! »Velerodni, velezasluÏni, vele-cenjeni gospod Dobrin!«

SKOBEC Kdor je to pisal, je olikan ãlovek.DOBRIN »Velecenjeni gospod Dobrin! Vsem Sloven-

cem so znane Va‰e zasluge za slovensko zna-nost in umetnost.« — Ali me hoãejo potegni-ti? — »Vendar se te zasluge vse premalo ceni-jo. To krivico, ki se Vam, velerodni gospod,godi, hoãe podpisano dru‰tvo vsaj toliko po-praviti, da Vas je izvolilo na zadnjem obãnemzboru z enoglasnim navdu‰enjem za dru‰tve-nega ustanovnika. Ustanovnina zna‰a samo500 K.« — Samo, to je dobro, saj bi bilo lah-ko milijon. — »Plemeniti dareÏljivosti sevedane stavimo nobenih mej, ker noãemo ÏalitiVa‰ega blagega mi‰ljenja. Z najodliãnej‰imspo‰tovanjem se Vam klanja in priporoãaoblaãilna in obuvalna akademija Emona.« —Oblaãilna in obuvalna akademija; ãlovek ve,pri ãem je.

BESeDADVA SKOPUHA

11 

KOS Emona? To je tam, kjer zavije cesta v Kravjodolino. Beri ‰e enkrat! Ali ne stoji epidemija?

DOBRIN Ne. »Akademija.« Sploh se pa zdi meni tudito neke vrste beraãija. âe imam kaj zaslug, sespodobi, da kaj dobim, ne pa, da plaãam. Tabi bila lepa, da bi ãlovek ‰e za zasluge obrtnidavek plaãeval.

VRABEC Petsto kron bo‰ pa vendar odrinil.DOBRIN Nobenega vinarja. Emona se je zmotila; je

mislila, da sem veãji osel. Naj si poi‰ãejo dru-gega.

SKOBEC Pisma pa deni v okvir! Okrajni glavarji imajovse stene polne ãastnih obãanstev; ob sonã-nih dnevih so jim hladna senca, kjer se prijet-no dremlje, ob nevihti strelovod.

DOBRIN Naj ostane na mizi. Jaz se bom neumnega na-redil in ne bom niã odpisal. Ali ni prav tako?

KOS O prav; prihrani‰ si pisanje in po‰tnino. âejim ni prav, naj pi‰ejo ‰e enkrat, in ti se bo‰spet neumnega naredil. Bomo videli, kdo sebo prej naveliãal.

DOBRIN In tukaj ‰e eno podobno pisanje. (Gleda pismoproti luãi.) Ali bi odprl ali ne? Skozi te debeleovoje se ne vidi, ali je poloÏnica notri ali ne.âlovek kupuje maãka v Ïaklju.

BESeDADVA SKOPUHA

12 

VRABEC Odpri, naj bo, kar hoãe! Saj se lahko spet ne-umnega naredi‰.

DOBRIN Na tvoje besede. (Odpre.) PoloÏnice ni, dobroznamenje. Kaj pa pravi? »Visokorodni, ple-meniti gospod Dobrin!« — Ta vljudnost neobeta niã dobrega. — »Dru‰tvo slikarjev bo-doãnikov je z velikim veseljem zapazilo, kakose Va‰e visokorodje blagovoli zanimati za na-‰o umetnost.« — Presneta reã, enkrat sem bilv Jakopiãevem paviljonu, in kako so si za-pomnili! — »Umetnost potrebuje veliko-du‰nih pokroviteljev, in na‰e dru‰tvo Vasprosi najvdaneje, da prevzamete tudi Vi po-kroviteljstvo.« — âe niã ne stane, magari! —»da postanete na‰ mecen.« — Mecen? Kaj paje to mecen?

SKOBEC Metzen je dva mernika.DOBRIN Aha, pa Ïe spet na to stran taco moli. — »Sli-

karju Milanu âopu smo naroãili, naj Vas na-slika, da bo Va‰a podoba na vekov veke kras-ila na‰o dru‰tveno sobo in priãala o Va‰egavisokorodja velikodu‰nosti in hvaleÏnostinajvdaneje podpisanega dru‰tva.«

KOS Imenitno! Naslikan bo‰ visel v dvorani in lju-dje te bodo hodili gledat.

BESeDADVA SKOPUHA

13 

DOBRIN A meni se dozdeva, da priãakujejo ti gospod-je podpore, denarja, naroãil; iz vsake besedemoli odprta roka.

VRABEC Jim pa vrzi par tisoãakov. Kaj pa je to tebi?DOBRIN Od kod, ljuba du‰a? Glejte, kak‰en siromak

sem jaz! Ljudje me imajo za umazanca, kerne hodim v gosposke gostilnice; ãetudi biimel denar, bi ne hodil, tam je samo draÏje,bolj‰e pa niã. Tisto razko‰je, tisti li‰p in bli‰ã,tiste preproge in zastore, tisto krdelo ofraka-nih natakarjev, kdo plaãa vse to? Gost, ki jeneumen. Jaz grem semtertja v kako domaãokrãmo. A tudi tu so sitnosti spred in zad. Vsese mi klanja. Natakarica mi ponuja z najslaj-‰im nasmehom drage peãenke. Jaz pa reãem,da nisem laãen, naj mi prinese kaj malega,ko‰ãek sira ali pa hrenovko in ãetrtinkocviãka. Takrat se ji pa zavihne nos; in kadarplaãam, se ji zavihne ‰e vi‰e. Zadnjiã me jepoklicala nazaj, ãe‰ da sem pozabil krajcar namizi. To boli. Sli‰al sem Ïe tudi besede: uma-zanec, stiskaã, skopuh. Naredil sem se neum-nega, kaj pa sem hotel! V trafiki vedo dobro,da kadim le navaden tobak, pa mi z Ïaljivimnasmehom ponuja trabuke in britanike, ki sozaniã. Pred gosposkimi in kmetskimi beraãi

BESeDADVA SKOPUHA

14 

nisem nikjer varen, in ker jim ne dajem, meÏalijo pismeno in ustno.

SKOBEC Zakaj si pa tako skop in umazan?DOBRIN Zato ker ne gre drugaãe, ker sem reveÏ, ker

nimam, ker ne morem. Tudi tem bodoãni-kom ne dam niã.

KOS Torej skop in umazan, kakor je dejal Miha.Vsaj toliko jim namigni, naj poãakajo do tvojesmrti.

DOBRIN Glejte, ravno to me najbolj skrbi. Ljudje preÏena mojo smrt, mi jo Ïele, morda mi Ïe streÏe-jo po Ïivljenju in ubili me bodo za prazen niã.To bi bilo preneumno.

VRABEC Neumen si le ti, Dobrin, ki ne uÏiva‰ Ïivljen-ja, ki ‰krtari‰ in stiska‰ za dediãe. Miha inBolteÏar, pojdimo! Kaj bi gledali tega nespa-metnega stiskaãa!

DOBRIN Oh, ãe bi vedeli, kak‰no krivico mi delate!SKOBEC Mi tebi krivico, ki te spravljamo na pravo pot!

Zdrav in pi‰i kmalu tja k Cinkoletu ali pa kAle‰u na Posavje!

DOBRIN Jaz vas spremim, prijatelji.KOS Ni treba. Kdo bo straÏil tvoj denar?DOBRIN Da ne bo zamere, vas spremim. (Odhajajo.)

BESeDADVA SKOPUHA

15 

Sedmi prizorKoren, Helena, prej‰nji

KOREN Ali odhajate, gospod Dobrin?DOBRIN Prosim, poãakajte malo. Takoj se vrnem.KOREN Kdaj boste plaãali, gospod Skobec?SKOBEC Ali sem prerok, da bi vedel? Dobrin je moj

porok.DOBRIN To pa nikakor ne. Takega prijatelja pa ni, da

bi mu bil jaz porok. Za par trenutkov, gospodKoren. (Odidejo.)

Osmi prizorKoren, Helena

HELENA Oh, oãe, ali ni to greh, da posojate denar navisoke obresti in hkrati prosite milo‰ãine, kijo jemljete potrebnej‰im siromakom?

KOREN Molãi, neumnica, ki ne ve‰, kaj govori‰! Jaz setrudim in stradam zate.

HELENA Saj ni treba. Jaz si s ‰ivanjem prisluÏim toliko,da Ïiviva lahko oba. Vi tudi pravite ljudem,da denar, ki ga posojate, ni va‰, in namigavate

BESeDADVA SKOPUHA

16 

na gospoda Dobrina. On bo hud, ãe bo zve-del.

KOREN ·e dobro se mu bo zdelo, ãe bodo ljudje mi-slili, da ima ‰e veã, kot ima. Jaz pa ne bom zneãimrnostjo tatov in roparjev k sebi vabil.Najbolje je denar imeti in za siromaka velja-ti. Ti mene nikar ne uãi! Jaz nimam hi‰e, ki bimi nosila najem‰ãino vsake tri mesce, nimampolja, ki bi mi leto za letom rodilo, nimamplaãe kakor uradniki. âe mi denar ne dajeobresti, sem v kratkem beraã in ob ãem bo‰Ïivela ti?

HELENA Ob delu svojih rok.KOREN To je grenak kruh.HELENA In zakaj oblaãite mene tako lepo, sebe pa ta-

ko slabo?KOREN Ker je to moja volja. Ti si mi edina ostala od

vse moje druÏine; vsi drugi so pomrli v trp-ljenju in pomanjkanju, ki so nam ga zakrivilinepo‰teni ljudje in hinavski prijatelji. Ti pamora‰ ostati in tebi se mora dobro goditi inse ti bo, ãe bo‰ mene poslu‰ala. Kolikokrat somi namigavali, naj te dam sluÏit, naj te iz-uãim za pisarno, za uãiteljico. Kajpa! Da biomagovala po teÏkih sluÏbah, se muãila popisarnah, hirala kot uãiteljica! Vsi drugi so

BESeDADVA SKOPUHA

17 

izhirali, jaz se trudim do smrti; to je za enorodbino zadosti; ti se ne bo‰ trudila in muãi-la.

HELENA Oh, oãe, saj sem vam hvaleÏna za tolik‰noljubezen; a ‰e sreãnej‰a bi bila, ãe bi vi tudizase skrbeli na stara leta, ãe bi mi va‰ih do-brot ne grenila zavest, da si jih od ust pritrgu-jete.

KOREN To ni niã. Saj jaz sem od danes do jutri in tehoãem videti preskrbljeno, preden umrjem.Nekaj denarja bo‰ imela, toda ne toliko, da biga razvajen, lahkomiseln moÏ v enem letu nepognal. Poslu‰aj me torej in vzemi Dobrina,ki je po‰tenjak in ima denar.

HELENA Oh, ko je tako star! âe umrje v par letih bomspet sama.

KOREN Kdor ima denar, ne ostane nikdar sam. Do-brinova vdova se bo lahko pri sedmini svoje-ga moÏa znova zaroãila.

HELENA To bi bila zaroka zaradi denarja, ne pa iz lju-bezni; in jaz ostanem raj‰i sama, ko da bi semoÏila na denar in za denar.

KOREN Ker ne ve‰, kaj je rev‰ãina, ne ve‰, kaj je de-nar. Dobrin bi lahko izbiral, kjer bi hotel, kerima denar in ugled. Jaz se zana‰am na tvojopreudarnost, da ne bo‰ zamudila prilike,

BESeDADVA SKOPUHA

18 

kakr‰na se ti ne ponudi nikdar veã; zana‰amse na tvojo hvaleÏnost proti meni in proti bla-gemu gospodu Dobrinu, ki te hoãe osreãiti.

Deveti prizorNeÏa, prej‰nja

NEÎA (se obraãa nazaj): Zunaj poãakajta, da gospo-da pokliãem! — Gospoda Dobrina ni doma?

KOREN Ne. Rekel je, da se vrne takoj, a midva Ïe ãa-kava dolgo.

NEÎA Ljudje ga kar oblegajo. Zunaj ãakata spet dva;no, in tukaj, kakor vidim, jih je bilo ‰e veã.(Pospravlja z mize.) Saj pravim: denar, to vleãe;in zakaj sta vidva tukaj, se mi tudi dozdeva.Vam, gospodiãna Helena, bi jaz prav iz srcaprivo‰ãila to sreão; zdaj se trudite v siroma‰-tvu, potlej boste pa zloÏno Ïiveli.

HELENA Poleg nadloÏnega starega moÏa.NEÎA Tak‰ni so najbolj‰i. Mlad moÏ je vihrav, pov-

sod raj‰i ko doma in zahvale nima Ïena nobe-ne; postaren je pa pohleven, potrpeÏljiv, zvsem zadovoljen in se drÏi peãi kakor maãek.

BESeDADVA SKOPUHA

19 

Za mladega moÏa se Ïena trese, starega drÏilepo mirno v strahu.

KOREN Kaj pravite vi, NeÏa, od kod ima on toliko de-narja?

NEÎA Sam Bog ve. Eni pravijo, da je dobil v loteri-ji, drugi, da je podedoval. Prigoljufal mendavendar ni.

HELENA Morebiti je pa krvavi denar vojnega ãasa, de-nar iz krvi in solza.

NEÎA Ta ima ravno tak kredit kakor najbolj po‰tenin bo deset praviãnih poÏrl.

KOREN Ali ima denar v papirjih ali v gotovini, kajpravite?

NEÎA Mislim, da ima papir in srebro in zlato.KOREN V kateri hranilnici ima pa naloÏeno?NEÎA V kateri hranilnici? Mislim, da po vseh hra-

nilnicah in posojilnicah, in koliko razposoje-nega! Îivi pa tako, kakor bi niã ne imel.

KOREN Tem veã bo zapustil.NEÎA O, jaz bi pa raj‰i dobro Ïivela, in ãetudi niã ne

zapustim.KOREN Recite gospodu Dobrinu, da sva ga ãakala in

da spet prideva.NEÎA Prav. (Koren in Helena odideta.) No, zdaj poj-

dita pa vidva noter! Ko‰are pustita v kuhinji!

BESeDADVA SKOPUHA

20 

Deseti prizorNeÏa, Tone Okoren, Liza KremÏar

TONE Ali gospoda Dobrina ni doma? Stric mi je.LIZA Meni tudi.NEÎA Od kod sta pa vidva?LIZA Z Brezovice. Ta je Tone Okoren, jaz pa Liza

KremÏarjeva.TONE Kdo ste pa vi? Ali ste hi‰na ali kuharica? OÏe-

njen stric Dobrin ni.NEÎA Torej k stricu sta pri‰la. NajbrÏ sta sli‰ala, da

je zelo bogat.TONE Tako pravijo; in da nima niã svojih ljudi. (Do-

brin pride.)NEÎA Glejta, zdajle je pa pri‰el stric. (Odide.)

Enajsti prizorDobrin, Tone, Liza

DOBRIN Kaj bo dobrega?TONE Dober dan, stric!LIZA Dober dan, stric!DOBRIN Bog daj, striãnik in striãnica. Ali jaz vaju ne

poznam.

BESeDADVA SKOPUHA

21 

TONE Jaz sem Tone Okoren z Brezovice. Ali me resne poznate?

DOBRIN Res ne, ãe ti povem.LIZA Jaz sem pa Liza KremÏarjeva in sem vas Ïe

enkrat videla, ali se niã ne spominjate?DOBRIN In kako bi bil jaz vajin stric?TONE Kako? âe vi ne veste, jaz tudi ne vem. A mati

so tako rekli, rekli so, naj vam prinesem nekajjajc.

DOBRIN Ali si prinesel?TONE Kajpak! V kuhinji sem pustil. Rekli so mi, naj

vas povabim, da bi enkrat k nam pri‰li na ko-line in da bi pri‰li mojemu bratu birmo vezat.

DOBRIN Reci materi, da se ji prav lepo zahvaljujem.Za botra pa ne pridem, ker ne znam birmevezati.

TONE ·koda, stric. Mati so rekli, da se vas moramodrÏati, dokler vas ‰e imamo, in tudi za potlej.Brat se pa veseli, da mu boste za birmo zlatouro kupili.

DOBRIN Kaj pa potrebuje tvoj brat zlate ure? Zjutrajga zbudi petelin, h kosilu mu zazvoni in vmraku sede k veãerji.

TONE Potem so tudi rekli, ãe mi boste kaj ponujali,naj reãem, da ni treba, vzamem naj pa.

BESeDADVA SKOPUHA

22 

DOBRIN Vidi‰, Tone, to je pametna beseda. Tukaj ima‰dvajset krajcarjev.

TONE Oh, stric, saj ni treba. (Vzame.)LIZA Vi ste stric pravzaprav nam, ne Okornom.TONE Ni res, stric! Vi ste na‰ stric, ti si pa laÏnivka.

Le ãakaj me!DOBRIN Tone, ti si opravil. Nikar se ne prepiraj!TONE Pozdravljeni, stric! (Odide.)

Dvanajsti prizorDobrin, Liza

LIZA Tak‰ni so ti Okorni, ki jim ni niã sile; samo la-komni so in nevo‰ãljivi. Zdaj so se vas spom-nili, ko so sli‰ali, da imate denar, in hoãejodruge izpodriniti, ki so bolj potrebni in vambolj sorodni. Moj oãe se ‰e dobro spominja-jo, da je bil neki Dobrin na‰ega starega oãe-ta bratranec.

DOBRIN Dober spomin imajo; ãe le ni bil to kak drugDobrin.

LIZA Niã ne de. Jaz sem vam prinesla jabolk; matipridejo enkrat sami sem; zdaj so mi pa na-

BESeDADVA SKOPUHA

23 

roãili, naj vas prosim, da me vzamete za ku-harico.

DOBRIN Za kuharico! Ali zna‰ kuhati?LIZA Kuhati ne znam, pa so rekli, da se bom pri vas

nauãila.DOBRIN Kako, ko pa jaz tudi ne znam. Ali ‰ivati zna‰?LIZA Ne ‰e, pa se bom nauãila.DOBRIN Pri meni se ne more‰, ker ‰ivati jaz tudi ne

znam.LIZA Mati so rekli, da bi ostala pri vas kakor do-

maãa. Zdaj imate najbrÏ kako tujo Ïensko, kivam ne postreÏe, kakor gre, ki vas goljufa inse vas drÏi samo zato, da bi ji prav veliko za-pustili.

Trinajsti prizorPrej‰nja, NeÏa

NEÎA Oh, ti grda obrekljivka, kako me obrekuje‰!·e za krajcar nisem ogoljufala gospoda Do-brina in ga ne bom.

DOBRIN Nikar se ne jezite, NeÏa! Ti, Liza, pa reci do-ma, da ne potrebujem ne kuharice ne hi‰nein da zaradi mene ni treba hoditi v Ljubljano,

BESeDADVA SKOPUHA

24 

ko imajo doma toliko potrebnej‰ega dela. Po-zdravi vse lepo in tukaj ima‰ za jabolka dvaj-set krajcarjev.

LIZA Ne, hvala! Saj bi na trgu dobila zanje dve kro-ni.

DOBRIN Mislil sem, da si mi jih prinesla v dar. Napro-daj jih pa ‰e vedno lahko odnese‰.

LIZA Ne, odnesla ne bom. Mislila sem, da bom bo-lje opravila.

NEÎA Saj si dobro opravila. Va‰i sorodniki, gospodDobrin, se grozno boje, da ne bi vi komu dru-gemu kaj dobrega storili.

DOBRIN Torej zbogom, ãe se morda ne vidiva veã. No-benega miru! Naprej! (NeÏa in Liza odideta.)

·tirinajsti prizorDobrin, Milan âop s slikarskim orodjem

âOP Klanjam se, gospod Dobrin. Milan âop.DOBRIN Slikar, kajne?âOP Akademiãni slikar.DOBRIN Sem si takoj mislil. Milan âop vam je ime. Ali

ste vi sin gospe âopove, hi‰ne posestice?âOP Njen neãak.

BESeDADVA SKOPUHA

25 

DOBRIN Njo poznam tako, vas pa po tem pisanju tu-kaj. Dru‰tvo slikarjev bodoãnikov me je izvo-lilo za svojega pokrovitelja ali — ali — kaj seto pravi? (PokaÏe pisanje.)

âOP Za svojega mecena; to je toliko kolikor za do-brotnika, podpiratelja umetnikov.

DOBRIN Meni se je tudi tako dozdevalo. Toda pazite,gospod akademiãni slikar, da me ne bostesleparili ali vlekli; zakaj ‰al sem jaz hitro sit.

âOP Prosim, gospod Dobrin, prosim. To ni ‰ala, toje resnica.

DOBRIN Da bi bil jaz kak dobrotnik umetnikov, tegase ne spominjam.

âOP Umetniki tudi ne; ali kar ne velja za pretek-lost, meri na bodoãnost. Mi se zana‰amo, danam boste dovolili, da vas naslikam.

DOBRIN Ampak da ne pride pozneje do nesporazuma,vam moram naravnost povedati, da ne damza to slikanje nobenega krajcarja. Kdor na-roãi, ta plaãa; taka je navada med po‰tenimiljudmi.

âOP Prosim, prosim, vse stro‰ke nosimo mi. Viboste samo dovolili, da prenesemo va‰o po-dobo z barvami na platno.

DOBRIN âe ni huj‰ega, v boÏjem imenu! Tukaj je mojkabinet, majhen in svetal; tukaj bova slikala;

BESeDADVA SKOPUHA

26 

zakaj ne maram, da bi me ljudje gledali, ka-dar se slikam ali brijem. Vam mora biti to tudiprav; zakaj bojim se, da me bo hotel vsak sli-kati, ãe drugi slikarji zvedo, da me vi slikate;potem pridejo ‰e kiparji. Pojdite se solit! Tudipriãakujem zdajle gospoda Korena z vnuki-njo, in Koren ne sme vedeti, da me slikate;rad bi ga s podobo presenetil.

âOP Hitro prenesem vse v kabinet. (Prenese svojorobo.) A po kaj hodi gospod Koren k vam? Sajmu vendar niste niã dolÏni.

DOBRIN Niã, hvala Bogu! Ampak tole je: stari se miponuja za tasta.

âOP Heleno da bi vzeli!DOBRIN Ali jo poznate? âedno dekle. Ampak Koren bi

se je rad kar se da dober kup znebil. Todatako ne pojde, brez dote niã.

âOP Ali niste prestari za gospodiãno?DOBRIN V letih sem, to je res, a nevesti se ne zdim

prestar.âOP Heleno bodo milovali mo‰ki in Ïenske.DOBRIN Vi ne poznate ne mo‰kih ne Ïenskih. Mo‰ki

bodo zavidali meni, Ïenske pa Heleni; zakajmlada lepa Ïenska je prijetna stvar, in konã-no je moÏ, ãetudi star, ‰e vedno bolj‰i ko no-beden. Sploh pa se vi, gospod akademiãni sli-

BESeDADVA SKOPUHA

27 

kar, drÏite svojega posla in ne skrbite zame!Naslikajte me, da bom komu podoben. Tukajv miznici imam staro svojo fotografijo. (Jovzame iz miznice.) Morebiti vam bo sluÏila;ampak o fotografijah imam jaz svoje mnenje.V Loki smo imeli gostilniãarja, hudega moÏa,ki se je drÏal kakor mesarski pes; na fotogra-fiji se je pa smejal, da je zobe kazal. Ali je toprav?

âOP Popolnoma nenaravno. Vi se morate drÏatikakor po navadi, brez vsake slovesnosti aliafektacije.

DOBRIN Vidite, ta je prava.âOP Slikar pa mora poudariti zlasti znaãilne pote-

ze.DOBRIN Moja znaãilna poteza bi bila pipa v ustih. Pa

bi bilo morda le dobro, da bi se obril in poãe-sal, preden me vrÏete na platno.

âOP Ne, ne; kakr‰ni ste, tak‰ni ste najznaãilnej‰i.Ali hoãete imeti tako glavo, kakor jih imajobrivnice po oknih?

DOBRIN Meni so pa tiste glave tudi v‰eã in zdi se mi,da se zlasti starej‰im gospodom poda, ãe sotako nafrkani in nacvrkani. Toda kakor vamdrago. Zgovorila sva se, in zdaj pojdite nadelo. (Odide v kabinet.) Noter!

BESeDADVA SKOPUHA

28 

Petnajsti prizorDobrin, Koren

KOREN Nisva vas mogla priãakati s Heleno, gospodDobrin; tako ste vedno zaposleni.

DOBRIN Res je to. Denar je sitnost, ãe ga ãlovek nima,in ‰e bolj, ãe ljudje pri tem mislijo, da ga ima.

KOREN Pustiva to poglavje, gospod Dobrin! Saj se ra-zumeva in veva, da samo norci bahajo in de-nar kaÏejo. Svojo zadevo pa morava v redspraviti. Da zahtevate z mojo vnukinjo ‰edoto, se meni — ne zamerite! — zdi ãudno inneupraviãeno. âe bi bila nevesta stara inÏenin mlad, bi bila stvar drugaãna; za prilet-nega Ïenina je pa mladost in lepota zadostidote.

DOBRIN Ne vleãem se za svojo korist, marveã za koristva‰e vnukinje, gospod Koren. Meni zadostujepoduradni‰ka pokojnina; za dvoje je pa pre-majhna, in ãe jaz umrjem, ob ãem bo Ïivelamoja vdova?

KOREN To skrb prepustite vdovi sami, ki si bo znalapomagati. Koliko pa bi zahtevali dote?

DOBRIN âim veã boste dali, tem bolje se bo godiloÏeni. Samo recite Ïe enkrat, koliko! Rad bi vas

BESeDADVA SKOPUHA

29 

Ïe drÏal; a kadar vas hoãem prijeti, se umak-nete. Tako ‰e vedno ne vem, ali se bom oÏe-nil ali ne. Recite, koliko!

KOREN Oh, kako me pestite, kako me stiskate, siro-maka!

DOBRIN Siromaka! To pripovedujte komu drugemu.Jaz imam predober nos.

KOREN Pohi‰ja seveda ne bom mogel posebej dati.DOBRIN O tem bo treba govoriti s Heleno; zakaj ne

vem, ãe bo z mojim zadovoljna.KOREN Paã pa nekaj drugega, gospod Dobrin! Dedno

pogodbo boste sklenili z mojo vnukinjo.DOBRIN Magari!KOREN V slovesni obliki, pri notarju.DOBRIN Kjer hoãete.KOREN Tako da postaneta nepreklicno drug druge-

mu dediãa v primeru smrti.DOBRIN Ali misli Helena tako kmalu umreti?KOREN Bog ji daj zdravja in dolgega Ïivljenja kakor

tudi vam; toda na svetu se vse lahko pripeti intaka pogodba ãloveka pomiri.

BESeDADVA SKOPUHA

30 

·estnajsti prizorPrej‰nja, Helena

HELENA Rekli ste, oãe, naj pridem kmalu za vami.KOREN Prav, Helena. Glej, z gospodom Dobrinom

sva se dogovorila.DOBRIN O ne ‰e, gospod Koren.KOREN Vzel te bo v zakon, kjer se ti bo dobro godi-

lo. Kakor sem do zdaj skrbel zate jaz, tako boskrbel potem gospod Dobrin; in kakor sva sepomenila midva, pomenita se ‰e vidva! (Odi-de.)

DOBRIN Poãakajte no, ãlovek ‰e zdaj niã ne ve.

Sedemnajsti prizorDobrin, Helena

DOBRIN Torej kako mislite o tej stvari vi, gospodiãna?HELENA (pregleduje pisma): Koliko imate pisem, gos-

pod Dobrin Ali ste vse to danes dobili?DOBRIN Vse in ‰e veã. ·e enkrat toliko sem jih zavrnil,

ker niso bila frankirana in ker sem zavohalberaãijo. In to gre dan na dan. Ljudje imajovraÏjo vero, da sem sila bogat in nadlegujejo

BESeDADVA SKOPUHA

31 

me ustno in pismeno; dru‰tva me volijo zaãastnega ãlana, za ustanovitelja, podpiratelja,dobrotnika ali kakor Ïe imenujejo take bera-ãije. In premislite: slikati me hoãejo. Berite topisanje!

HELENA (bere): Kaj? Milan âop vas bo slikal? Kdaj pa?DOBRIN Je Ïe tukaj v mojem kabinetu. Toda oprostite,

preden z vami govorim, moram nujno govo-riti z va‰im starim oãetom. Zakaj to ne gre, ‰evedno ne vem, pri ãem sem. Zdravi! (Odide.)

HELENA Zanimivo, zanimivo!

Osemnajsti prizorHelena, âop

âOP Zame pa ni zanimivo, gospodiãna. Meni stedali besedo, Dobrinu dajete roko. Prva prili-ka je omajala va‰o ljubezen, va‰o obljubo,va‰o zvestobo. Vãeraj moja zaroãenka, si da-nes i‰ãete drugega moÏa. O, Helena, Helena!

HELENA Ali je to vse? Ali pride ‰e kaj?âOP O ‰e, ‰e! Ali mislite, da mene ne boli srce, ko

vidim, kako ravnate z menoj, ki sem vam po-svetil vse svoje Ïivljenje, vse svoje du‰ne in

BESeDADVA SKOPUHA

32 

telesne moãi? In ta krutost usode! Zdaj naj ‰eslikam va‰ega Ïenina.

HELENA Oh, kak‰nega boste naslikali! Mislim pa, dabi bilo kriviãno kaznovati ubogega Dobrinaza krivico, ki jo meni oãitate.

Devetnajsti prizorPrej‰nja, gospa âopova

GOSPA Oprostite, gospod Dobrin! Mojega trkanjaniste sli‰ali. — Kaj pa vidva tukaj? Ti, Milan,in gospodiãna Korenova!

HELENA Ah, gospa âopova!âOP Jaz slikam gospoda Dobrina in pri njem sem

dobil gospodiãno Heleno.GOSPA Zdi se mi, da se prepirata.âOP Premislite, teta! S Heleno sva zaroãena Ïe cel

teden; danes sem pa po sreãnem ali nesreã-nem nakljuãju spoznal, da me ona slepi, vara,goljufa, da se za mojim hrbtom moÏi z gos-podom Dobrinom, omejenim, otroãjim, pre-Ïivelim starcem, ker ima paã denar. Ali ni tobridko in nesramno?

BESeDADVA SKOPUHA

33 

HELENA Nikar ne verjemite tem besedam, milostljiva!Gospod Milan sodi po videzu, resnica je dru-gaãna.

âOP Kaj? Da nisi obljubila svoje roke Dobrinu?HELENA Obljubil jo je moj stari oãe, ne jaz. On paã Ïeli

to zvezo, jaz pa se je branim, in se je bomubranila.

âOP In vendar ste pri‰li v Dobrinovo stanovanje.HELENA Za svojim oãetom, ki je tako zahteval. Njemu

sem povedala svoje mnenje in gospodu Do-brinu ga bom ob svojem ãasu. A preden me je‰e vpra‰al, ste prihruli vi kakor vihar, tako da‰e deÏnika nisem utegnila razpeti med plohova‰ih besed.

GOSPA Milan, meni se zdi, da si se prenaglil.âOP Ko me je pa ta novica tako razburila.GOSPA Kaj mislite, gospodiãna? Ali boste mogli pre-

govoriti svojega starega oãeta?HELENA Poskusila bom, kar bom mogla.GOSPA Torej poskusite svojo sreão tam vi, jaz bom

pa sku‰ala pregnati gospodu Dobrinu mlademuhe iz stare glave. Ti, Milan, spravi svojoakademiãno prtljago k meni na dom! Tambo‰ slikal Dobrina, tako dobimo priliko znjim spregovoriti pametno besedo.

BESeDADVA SKOPUHA

34 

Dvajseti prizorPrej‰nji, Dobrin

KOREN (od zunaj za Dobrinom, ki je odprl vrata): Am-pak v kronski veljavi, gospod Dobrin, ne vgoldinarjih. Po goldinarjih raãunati je prepo-vedano, kaznivo.

DOBRIN Torej, gospodiãna? — Ah, gospa âopova!GOSPA Ali me poznate, gospod Dobrin?DOBRIN Seveda, milostljiva, tudi va‰ega rajnega moÏa

sem poznal. Dober gospod, ‰koda, da je takomlad umrl.

HELENA Jaz ne bom motila. Klanjam se, milostljiva.GOSPA Kaj pa moja bluza, gospodiãna? Ali je Ïe na-

rejena?HELENA V nekaj dneh bo izgotovljena; samo zobce

moram ‰e na‰iti. Zdravi! (Odide.)âOP Gospod Dobrin, ne zamerite! V va‰em kabi-

netu ni prave svetlobe za moj posel; tudi vamdela moja naprava napotje in kvari zrak. Pri-dite raj‰i vi v mojo delavnico!

GOSPA K meni v hi‰o, gospod Dobrin. Tam imatemiren prostor, kjer se bo delo nemotenovr‰ilo, tako da postane slika umotvor, vam inslikarju v ãast.

BESeDADVA SKOPUHA

35 

DOBRIN Meni je to vseeno; samo glejte, da vam nebom v nadlego!

GOSPA Nikakor ne, gospod Dobrin. Vedno nam bo-ste dobrodo‰li.

âOP Svoje stvari bom popoldne odnesel. Priporo-ãam se.

DOBRIN Ali pa jih prinesem jaz, gospod akademski sli-kar. (âop odide.)

Enoindvajseti prizorDobrin, gospa âopova

GOSPA Odkriti vam moram, gospod Dobrin, povodsvojega prihoda. Dru‰tvo Milosrãnosti imablagi namen podpirati obrtnike, ki so brezlastne krivde zabredli v stisko in zadrego.

DOBRIN To je jako plemenit namen, milostljiva, in Ïe-lim Milosrãnosti najlep‰ih uspehov.

GOSPA Ali smem prositi kakega prispevka, gospodDobrin?

DOBRIN Saj nisem ãlan tega milosrãnega dru‰tva,obrtnik pa tudi ne.

GOSPA Oh, to niã ne de.

BESeDADVA SKOPUHA

36 

DOBRIN Ne zamerite, milostljiva, da sem jaz drugegamnenja. Vsako dru‰tvo naj zdrÏujejo ãlani; ãega ne morejo ali noãejo, tem slab‰e za dru‰-tvo; ampak dru‰tva ustanavljati, zdrÏevanjepa nalagati neãlanom, to so nezdrave razme-re, in jaz nimam ne povoda ne denarja, da bise zanje vnemal.

GOSPA Ko‰ka mi vendar ne boste dali, gospod Do-brin!

DOBRIN Ni drugaãe; bridko obÏalujem. Kako se ima-te pa sicer, milostljiva?

GOSPA E tako. Osamela sem; samo neãaka imam prisebi, bratovega sina. Vi ste pa tako mladost-ni, tako Ïivahni, du‰no in telesno tako ãili.

DOBRIN Imam Ïe tudi svoja leta, milostljiva, dasi semorda ne poznajo tako.

GOSPA Kakor meni, mislite reãi.DOBRIN Bog ne daj, milostljiva! Vi bi mi bili lahko

hãerka.GOSPA Le laskajte se! Îenska mladost mine hitreje

od mo‰ke. Zato je prav, da je moÏ nekolikostarej‰i od Ïene, vendar ne sme biti taka raz-lika kakor med oãetom in hãerjo. V takemprimeru se rado kaj pripeti, in ãe se pripeti, soljudje tolikanj hudobni, da Ïeno opraviãuje-

BESeDADVA SKOPUHA

37 

jo, moÏu privo‰ãijo. Vam prisojam kakih pet-deset let.

DOBRIN Jih je precej ãez, milostljiva.GOSPA Se vam ne pozna. Za vas bi bila Ïenska mojih

let. Kaj mislite?DOBRIN O, jaz mislim sem in tja. Kaj bi mi svetovali?

Z vami tako lahko in zaupno govorim. Nekajimam namreã na srcu.

GOSPA Gospod Dobrin, moram se posloviti; a nade-jam se, da se kmalu vidiva, ko pridete v delav-nico mojega neãaka. Takrat bova govorila na-prej.

DOBRIN Pridem, kakor hitro bom utegnil. A poglejte,milostljiva, ta kup pisem; niã drugega ko: ve-lerodni, preblagorodni, velecenjeni gospodDobrin. Vsa dru‰tva se vleãejo zame, povsodme hoãejo imeti za ustanovnika in podpira-telja in ‰e kaj drugega. Z mojo sliko hoãejookrasiti dvorane. No, da nisem dal nobenegaprispevka. Razlogi so naãelni.

GOSPA Torej na svidenje, gospod Dobrin. Zdravi!DOBRIN Klanjam se, najodliãneje se klanjam, milos-

tljiva. (Gospa odide.)

BESeDADVA SKOPUHA

38 

Dvaindvajseti prizorDobrin, pozneje NeÏa

DOBRIN Kaj pa to, Dobrin? Kaj pa to pomeni?NEÎA Dva gospoda bi rada z vami govorila.DOBRIN Naj poãakata. (NeÏa odide.) Zavest, da ãlovek

nima denarja, je neprijetna. Um temni, voljaje bolj k slabemu nagnjena; osebnost se nemore razmahniti in ne izÏiveti. Spo‰tovanjein klanjanje in laskanje bi dobro delo, ãe ne biãloveka zraven vest pekla. Ko bi mi vsaj popravici ljudje oãitali umazanost in skopu‰tvo.Morebiti se pa ta krivica sreãno poravna. He-lena ali âopova, to je zdaj vpra‰anje. âednista obe in zaljubim se lahko v eno ali drugo.Ona je nekoliko premlada, ta najbrÏ razva-jena; denar imata pa obe. Dobrin, oÏenil sebo‰ in morda postane‰ v resnici, kar se lju-dem zdi‰.

NEÎA Ali moreta gospoda Ïe vstopiti?DOBRIN âe noãeta ãakati, naj gresta. Kaj pravite, Ne-

Ïa, da me imajo ljudje za takega bogatina?NEÎA Kaj niste? Pa ãe vas samo tudi imajo, ni to niã

hudega. Vsak je vesel, ãe ga imajo za modre-ga in uãenega, ãetudi ni, in nikomur ni prav,

BESeDADVA SKOPUHA

39 

ãe ga imajo za norca. Le premislite, kako sevam klanjajo in prilizujejo, kako spo‰tljivovas pozdravljajo! Ali ni bila gospa âopovatukaj? Saj pravim, v ljubezni imate veã sreãeko najgor‰i fant.

DOBRIN Ne govorite tako nespametno!NEÎA Zakaj nespametno? âe se ljudje motijo meni

v ‰kodo, jih zavrnem, ãe pa meni v korist, vboÏjem imenu! Saj sem ‰e jaz deleÏna va‰ihuspehov in pobiram klasje za va‰o Ïetvijo.Vãasih me mesar ‰e pogledal ni. Seveda, zatisti ko‰ãek mesa. Zdaj kriãi Ïe od daleã: ,Naj-Ïlahtnej‰a jetrca za gospoda Dobrina, naj-okusnej‰a rebrca za Dobrinovo gospodiãno,najslaj‰i srãek za gospodiãno NeÏo!’ In potrgovinah: ,Kaj Ïelite, gospodiãna? Ali ‰e kaj,gospodiãna? Klanjam se, gospodiãna. Fant,nesi zavojãek z gospodiãno!’ To se prijetnosli‰i.

DOBRIN Jaz pa sli‰im tudi marsikaj drugega. — Pokli-ãite zdaj ona dva gospoda noter. (NeÏa odide.)— Ali norim jaz ali nore ljudje?

BESeDADVA SKOPUHA

40 

Triindvajseti prizorDobrin, Hrustiã, Vladiã

HRUSTIâ Nazdar, gospod Dobrin!DOBRIN Bog Ïivi! Kaj Ïelita, gospoda? Prosim, sedita!VLADIâ Tu gospod Vlado Hrustiã, moja malenkost:

Ferdo Vladiã. Mladeniãa, kakor vidite; prete-klosti nimata, Ïivita v sedanjosti in se pri-pravljata za bodoãnost.

DOBRIN To je lepo. Vsi trije ãasi so skupaj, veã jih ni.HRUSTIâ Pripravljava se, da postaneva kdaj uãitelja na-

roda.DOBRIN Aha, na uãitelji‰ãu. Dober uãitelj je pravza-

prav dar boÏji.VLADIâ Majhno nesporazumevanje, gospod Dobrin.

Naju ne uãi ‰ola, naju uãi Ïivljenje. Midva Ïi-viva, Ïiviva in hoãeva, hoãeva . . .

DOBRIN Kaj pa hoãeta?HRUSTIâ Kaj, to je postranska stvar; glavno je, da hoãe-

va.VLADIâ Ali veste, gospod Dobrin, kaj je nervus re-

rum?DOBRIN Rerum, rerum; ali ni to uganka kakor tista

stara: lirum larum latvica, kako se pi‰e to zdvema ãrkama?

BESeDADVA SKOPUHA

41 

HRUSTIâ Niste uganili. Ali vam je znano ime Monteku-kuli?

DOBRIN Admiral Montekukuli, seveda.VLADIâ Ne admiral, ampak general, slavni general

Montekukuli je rekel, da je za vojskovanjetreba treh reãi. Ali veste katerih?

DOBRIN Infanterije, kavalerije, artilerije.HRUSTIâ Ni res. Treba je prviã denarja, drugiã denar-

ja, tretjiã denarja.DOBRIN To je pa tudi res. Pameten ãlovek ta Monte-

kukuli, ãeprav ni bil admiral.VLADIâ Ali naju umejete, gospod Dobrin?DOBRIN Po malem slutim.HRUSTIâ Îivljenje je drago.DOBRIN Od dne do dne draÏje, Ïalibog!VLADIâ In midva hoãeva Ïiveti.DOBRIN Umreti pa tudi jaz noãem.HRUSTIâ Îiveti se pravi popotovati. Popotovanje, brat-

je, je na‰e Ïivljenje. Midva hoãeva popotova-ti, spoznati tuje kraje, tuje ‰ege, tuje ljudi, na-brati sku‰enj, izobraziti se, ne iz suhoparnihknjig, ampak iz bujnega Ïivljenja. A bujnoÏivljenje stane denar. Vi imate denar, gospodDobrin.

DOBRIN Jaz? Res? Kje pa?

BESeDADVA SKOPUHA

42 

VLADIâ Govorimo resno, ker nismo otroci! Lep‰e,plodonosneje ne morete uporabiti posvetne-ga mamona, kakor ãe podpirate idealne, na-dobudne mladeniãe, da se izveÏbajo in obo-roÏe za boj v Ïivljenju.

DOBRIN Miroljuben ãlovek sem, za boj v Ïivljenju nedam nobenega krajcarja.

HRUSTIâ Torej nama noãete pomagati?DOBRIN Hoãem Ïe, a ne morem, ne morem.VLADIâ (izvleãe pisanje): Pomoreva vam midva. Berite

to!DOBRIN (bere): ,Najplemenitej‰im dobrotnikom je tre-

ba pri‰teti blagega gospoda Dobrina.’ Hm,hm, to pisanje me hvali.

VLADIâ Koliko daste, da se objavi? (Spravi pisanje.)DOBRIN Vesta, gospoda, imam sicer rad, ãe me kdo

hvali, ali neãimrn in ãastihlepen pa nisem;zato ne bom Ïalosten, ãe se ta stvar ne obja-vi. Za objavljanje ne dam seveda nobenegakrajcarja.

HRUSTIâ (izvleãe pisanje): Kakor vam drago; berite to!DOBRIN (bere): ,Nesramnost vojnega dobiãkarja ali

poduradnik v pokoju kot milijonar.’ To je papodla lopov‰ãina! (Vsi trije pokonci.)

HRUSTIâ Koliko daste, da se to ne objavi? (Mu iztrga pi-sanje.)

BESeDADVA SKOPUHA

43 

DOBRIN Palico po hrbtu, drugega niã.HRUSTIâ Tudi prav. Odgovarjajte na moja vpra‰anja!

Denar imate; ali ste podedovali?DOBRIN Nobenega krajcarja.HRUSTIâ Ali ste v loteriji zadeli?DOBRIN ·e nikoli niã.HRUSTIâ Prihraniti si niste mogli; ali ste ga pridobili

kot poljedelec, obrtnik ali kupec?DOBRIN Tudi ne.VLADIâ Po po‰teni poti torej niste obogateli; oboga-

teli ste torej po nepo‰teni poti.DOBRIN Ta je pa huda; tukaj moram pa prositi.HRUSTIâ Ker noãete vi nama pomagati, bova midva

vam nekam pomagala. Vi ste podkupljeni.DOBRIN Jaz? Podkupljen?VLADIâ Od sovraÏnikov na‰e domovine.DOBRIN Tam so vrata, ven iz mojega stanovanja!HRUSTIâ Vam je dala denar Rusija.DOBRIN Ven, pravim!

BESeDADVA SKOPUHA

44 

·tiriindvajseti prizorPrej‰nji, NeÏa

NEÎA Za boÏjo voljo, kaj pa je!VLADIâ Italija, Romunija!DOBRIN Ven, ven!HRUSTIâ Avstralija, Brazilija, Kanada.NEÎA KriÏani Bog! Ali bosta ‰la ven!VLADIâ Kitajska, Japonska, Kuba, Ekvador . . .NEÎA Joj, joj, joj, to preklinjanje! Ven!HRUSTIâ Nikaragua, Kostarika, Uruguaj, Paraguaj.DOBRIN Ven, potepuha! (Ju izrine.)

Zastor

BESeDADVA SKOPUHA

45 

DRUGO DEJANJESalon gospe âopove

Prvi prizorGospa âopova, Milan âop

âOP Torej, teta, ljuba teta, vzemite te moje razlo-ge v po‰tev in gospoda Dobrina v zakon!Mlad res ni veã, ampak krepak in ‰e zadostiãastitljiv. Zdaj je nekoliko zanemarjen, a vi gaboste ogladili in izlikali, da se bo lahko poka-zal in vi z njim. Dobrin je nadvse dobrodu-‰en, nima nobenih slabih navad razen toba-ka; z lepo besedo ga boste tudi tega odvadili.V gostilne in kavarne ne bo hodil; svoje prij-atelje bo zamenjal za va‰e; za ljubosumje nebo dal nikdar nobenega povoda; zakaj kateraÏenska bi bila njemu v‰eã; z eno besedo, vvseh ozirih je ta zveza priporoãljiva. In po-tem, denar, teta, denar! Ta beseda mora zavr-niti vse pomisleke, pobiti vse ugovore. Denarje pogoj in vir vse sreãe. Saj veste, ãim veã po-treb, tem veã Ïivljenja; kamen nima nobenih

BESeDADVA SKOPUHA

46 

potreb; rastlina potrebuje hrane in zraka, ‰eveã Ïival, in najveã ãlovek, ki je tem nesreã-nej‰i, ãim manj more zadostiti svojim potre-bam, ãim uboÏnej‰i je.

GOSPA Milan, ãe bi bil gospod Dobrin tako zgovorenzase, kakor si ti zanj, bi se jaz bala, da me pre-govori. Le ‰koda, da ima‰ tako kratek spomin!Ali si pozabil, da si pred nekaj dnevi govoril onekem omejenem, otroãjem, preÏivelem star-cu? S tem zakonom bi se osme‰ila za vse Ïiv-ljenje.

âOP Gotovo, ãe bi moÏ ne imel denarja; ampaksprião denarja utihne vsak smeh, se vidi vsakkorak upraviãen in pameten. Na‰e dru‰tvo gaje imenovalo za pokrovitelja; ali se nam kdosmeje? Za premetence nas imajo. Smejejo semorda njemu.

GOSPA Ti misli‰ torej reãi, da bi se ljudje tudi ne sme-jali meni, ampak njemu, da je bil tak norec.Ljubeznivo se zna‰ laskati, Milan.

âOP Ne smete napaãno razumeti, teta. Tukaj gresamo za denar.

GOSPA In za denar naj bi se jaz prodala in prena‰alazoprno laskanje takega starca! Ne, Milan.

âOP Oh, teta, koliko ãasa pa bi to trpelo? Eno leto,dve; morda ga pa ‰e prej kap zadene.

BESeDADVA SKOPUHA

47 

GOSPA Kdor ãaka na smrt drugega, umrje pred njim.Milan, ti se ne zaveda‰, kako nespametnoravna‰. âe se ne omoÏim, bom zapustila tebi,kar imam; drugaãe se pa lahko vse spremeni.

âOP Naj se spremeni, kakor hoãe, samo da Dobrinne dobi Helene.

GOSPA Koliko bi pa priÏenil s Heleno ti, ki tako hva-lo poje‰ denarju?

âOP To je pa druga reã, teta. Heleno vzamem jaziz ljubezni, ker brez nje ne morem Ïiveti.

GOSPA Iz kak‰nega razloga naj pa vzamem jaz Do-brina, brez katerega tako lahko Ïivim? In alini veã denar pogoj in vir sreãe? Tega pogojain vira potem ne dobi‰ pri Heleni niã, kakorse meni zdi. Meni svetuje‰, da bi se omoÏilana denar, Heleni pa brani‰!

âOP Meni je grozna, neznosna misel, da bi jo videlv njegovih rokah.

GOSPA Mene bi pa v istih rokah popolnoma ravno-du‰no gledal. Ti me nima‰ posebno rad.

LOJZA (pride): ·ivilja je prinesla nekaj obleke.GOSPA To je Helena; noter naj pride.

BESeDADVA SKOPUHA

48 

Drugi prizorPrej‰nja, Helena

HELENA Klanjam se, milostljiva. Prinesla sem naroãe-no bluzo.

âOP Pozdravljena, gospodiãna! Kako se imate?GOSPA Prosim, sedite! Midva odloãujeva tukaj va‰o

usodo.HELENA Bojim se, da se drugod tudi odloãuje. Oãe mi

ne da miru; zdi se mu, da bo kmalu umrl, inpred smrtjo me hoãe preskrbeti. Popoldnepojde z gospodom Dobrinom k notarju pis-ma delat.

âOP To se ne sme zgoditi, Helena, to se nikakor nesme zgoditi. Ljuba tetka, pomagajte! Vi stenama zadnja nada, edina pomoã.

GOSPA Ali gospod Dobrin tudi tako sili?HELENA Ne, on se je celo nekako ohladil. Meni se zdi,

da njemu ni niti pol toliko do mene, kolikormojemu oãetu do njega.

âOP Neusmiljeni, neãlove‰ki oãe!HELENA O ne; sama skrb in ljubezen ga je. Sebi ne pri-

vo‰ãi niãesar; meni pa naj bi se dobro godilo,in ker je prepriãan, da se brez denarja nemore nikomur dobro goditi, me hoãe zveza-

BESeDADVA SKOPUHA

49 

ti s ãlovekom, ki velja za bogatina, a Ïivi kotsiromak.

âOP Torej se vam v tem zakonu tudi ne bo boljegodilo.

HELENA Oãe se nadeja, da ga bom jaz predrugaãila.âOP Kako pa, ko nimate nobene volje, nobene od-

loãnosti! Zakaj ne zavrnete enkrat za vselejtega neprijetnega, vsiljenega snubca?

HELENA Ker ni prilike. On snubi samo pri oãetu, koli-kor snubi. Z menoj je govoril komaj nekajvsakdanjih besed.

âOP Takrat bi mu bili morali vrata pokazati.HELENA Gospodar je oãe. On pozna moje pomisleke,

moje ugovore, moje pro‰nje, a vse moje bese-de prekriãi Dobrinov denar.

âOP Kaj je storiti, oh, kaj je storiti! ZbeÏite z me-noj, Helena!

HELENA Oãeta ne zapustim.GOSPA Milan, ne govori tako nespametno!âOP Umriva skupaj!GOSPA In jaz z vama, kaj? Milan, nikar se ne sme‰i!

Glej, Helena je bila tako Ïalostna, in zdaj josmeh sili.

âOP Oh, teta, ne govorite tako neusmiljeno, takobrezsrãno!

BESeDADVA SKOPUHA

50 

GOSPA Glejte, Helena, kako vas druÏi z Milanomenaka usoda! Vi imate brezsrãnega oãeta alistarega oãeta; on pa brezsrãno teto. Bog sevaju usmili!

HELENA Milostljiva, jaz Ïe predolgo zadrÏujem. Opro-stite, da sem vam s pripovedovanjem svojihmalenkostnih teÏav vzela toliko dragega ãasa!

âOP Helena, vi greste, in jaz niã ne vem, kako bi senesreãa prepreãila!

GOSPA Oh, saj ni ‰e take sile! Od notarja do oltarja sepot vleãe.

LOJZA (pride): Gospod Dobrin v cilindru in s ‰op-kom.

GOSPA Milan, sprejmi ga ti! Medve z gospodiãno bo-va bluzo pomerili, potem se vrnem. Prosim,gospodiãna, v to sobo! (Odideta skozi stranskavrata.)

BESeDADVA SKOPUHA

51 

Tretji prizorMilan, Dobrin

DOBRIN (s cilindrom, v rokavicah, z velikim ‰opkom):Klanjam se, milostljiva, ter vas prosim — —.Gospe âopove ni tukaj?

âOP Paã in bo takoj pri‰la. Sedite, prosim.DOBRIN Vi ste njen neãak, kajne?âOP Da, neãak.DOBRIN Vidite, jaz sem dobil zdaj tudi celo reã neãa-

kov in neãakinj. Kjer je denar, tam se zbirajoneãaki. Kaj pa moja slika ali morda samo gla-va?

âOP Nekoliko natanãneje se morava ‰e dogovori-ti, gospod Dobrin. Kaj bi vam bilo ljub‰e, alicelotna podoba ali samo do kolen, doprsnaslika ali samo glava.

DOBRIN Samo glava ne, to je preveã mrtva‰ko. âlovekse vidi kakor justificiran. Glava odsekana inoãi odprte, to ne gre. Podoba naj bo celotna.

âOP In v kaki poziciji Ïelite? Stojeão ali sedeão po-dobo?

DOBRIN Kaj pa, ãe bi takole slonel na divanu? V Jako-piãevem paviljonu sem videl tako na divanuneko Ïensko, ki mi je bila v‰eã.

BESeDADVA SKOPUHA

52 

âOP Kak naãin slikanja vam najbolj ugaja? Aliplein air, kakor pravimo, tako da pada polnaluã na vas?

DOBRIN Tako ne, gospod akademiãni slikar. Meni senamreã rado ble‰ãi, noãem, da bi slika meÏi-kala.

âOP Ali svetlotemno, clairobscur, à la Rembrandt,kjer se prav zanimivo loãijo razsvetljeni inosenãeni deli?

DOBRIN âeprav ne, gospod âop. Kar po navadi in podomaãe.

âOP Potem, gospod Dobrin, ali naj vas nekolikoidealiziram, olep‰am?

DOBRIN Magari, samo da ostanem podoben.âOP Kaj pa realistiãno?DOBRIN Tudi dobro, ãe vam je bolj na roko.âOP Stilizirano in secesionistiãno ne.DOBRIN Nikakor ne.âOP Ali futuristiãno.DOBRIN Bog varuj! Kaj pa mislite!âOP Barve bodo seveda oljnate. Posebno trpeÏna

pa bi bila slika, ãe bi rabil tempera barve. Sajveste, kaj je to tempera.

DOBRIN Kaj bi ne vedel! Poveste mi pa lahko ‰e en-krat.

âOP Z jajãnimi rumenjaki zme‰ane barve.

BESeDADVA SKOPUHA

53 

DOBRIN Meni se zdi to predrago, in noãem, da bi ime-lo dru‰tvo zaradi mojih muh veã stro‰kov,kot je treba. Pripravljen sem vam celo poma-gati, ãe hoãete. âasa imam dosti in lahko bivam barve me‰al, ãopiãe snaÏil, sicer stregel,kakor se streÏe zidarjem. Zakaj plaãal vam nebom jaz niã.

âOP Oh, gospod Dobrin, saj bi moral jaz vam pla-ãati neki dolg; saj sem jaz va‰ dolÏnik.

DOBRIN Vi moj dolÏnik? O tem ne vem jaz niã. More-biti ste pa na toliko strani dolÏnik, da se neznajdete veã. Ampak na mojo stran niã. Koli-ko pa bi mi bili vi dolÏni?

âOP Gospod Dobrin, vi mene sku‰ate. Jaz sem vashotel ravno prositi, da me ‰e poãakate, kerravno zdaj nimam denarja.

DOBRIN Glejte, ljudje so umetnikom hvalo dolÏni,umetniki pa ljudem denar. Ampak kar stemeni dolÏni, to vam jaz vse odpustim.

âOP Za to velikodu‰nost sem vam zdaj hvalo dol-Ïan.

DOBRIN Prav, vas stane hvala toliko kakor mene veli-kodu‰nost, namreã niã. Ampak kak‰en vragvam je vtepel v glavo, da ste vi meni kaj dolÏ-ni?

BESeDADVA SKOPUHA

54 

âOP Posodil mi je neki moÏ, ki pravi, da posojujev va‰em imenu. Vi ga dobro poznate, ker sezanimate za njegovo vnukinjo.

DOBRIN To je Koren, stari lisjak. Ampak kar sem rekel,sem rekel; vi niste meni niã dolÏni.

âOP Vi ste meni dobro storili, jaz vam hoãem padobro svetovati. Gospodiãna Helena je za vaspremlada; ona bi bila nesreãna z vami, in vine bi bili sreãni z njo. Ampak kaj pravite kmoji teti, gospe âopovi? V starosti bi ne bilotake razlike, in denar ima.

DOBRIN To je dobra lastnost in zadnje besede jaz senisem izrekel. Tudi nisem tak trmoglavec, dabi dejal: ,To ali pa nobene.’ Jaz preudarjam.Helena ima namreã tudi denar, veã, kakor bimislil ãlovek, ki jo povrhu pogleda. Hvala zava‰ svet! Kakor zdaj stvari stoje, vam ne pla-ãam jaz za va‰e slikanje nobenega krajcarja;ãe se pa razmere spremene, vam vrÏem mo-rebiti kak petdesetak.

BESeDADVA SKOPUHA

55 

âetrti prizorPrej‰nja, gospa âopova

GOSPA Ah, dobrodo‰li, gospod Dobrin! Ali ste pri‰lik meni ali k mojemu neãaku?

DOBRIN Pravzaprav k vam, gospa. Z gospodom âo-pom sem za zdaj opravil. Vi, gospod akade-miãni slikar, greste lahko na svoje delo. Pazi-te, kako boste slikali, da ne bodo ljudje go-drnjali! Morebiti pridem za vami.

GOSPA Milan, pojdi v delavnico! Gospod Dobrinhoãe z menoj govoriti.

âOP Zdravi! Pomnite, gospod Dobrin, moje bese-de! (Odide skozi stranska vrata.)

Peti prizorGospa âopova, Dobrin

DOBRIN Pameten deãko ta va‰ neãak za slikarja in radvas ima in dobro Ïeli vam in meni. Govori ka-kor odrasel ãlovek, ki ve, kako svet pelja . . .Vi, gospa, pa sprejmite ta ‰opek kot skromenznak mojega najglobljega spo‰tovanja in . . .in . . .

BESeDADVA SKOPUHA

56 

GOSPA No, in, in . . . ? Le pogum! Pogum krasi mo-Ïa. Kdor je bojeã, je povsod na slab‰em. Ne-kaj ste hoteli ‰e reãi.

DOBRIN Veste, gospa, jaz sem Ïe nekoliko v letih. Datudi vi niste veã mladi, to me tolaÏi; vendar sebojim, da se ne bi midva oba smejala, ãe bijaz zaãel razkladati kaka srãna ãustva.

GOSPA Oh, zakaj! Va‰ ‰opek je ravno tako lep in oku-sen, kakor ste vi vljudni in ljubeznivi; vendarbi jaz rada iz va‰ih ust sli‰ala, kaj pomeni taslovesni nastop, to simboliãno govorjenje, topestro cvetje.

DOBRIN Gospa pustiva ãenãe mladim ljudem, ki imajopolna srca in prazne glave! Ali naj vam govo-rim o ljubezni?

GOSPA Ki je ne ãutite, mislite reãi.DOBRIN Ne, gospa, tega ne mislim reãi. Celo tega

mnenja sem, da ãim veã se ãuti v srcu, temmanj se govori in pi‰e. âe mi zaãne kdo prip-ovedovati, kako je jezen, Ïe vem, da ni takesile.

GOSPA Iz tega bi ãlovek sklepal, da ste moãno zaljub-ljeni.

DOBRIN Ali mi vi to zamerjate?GOSPA Ne vem, dokler ne zvem, komu veljajo ta lepa

ãustva.

BESeDADVA SKOPUHA

57 

DOBRIN Komu? Zdi se mi, gospa, da me hoãete malopotegniti. Komu pa sem poklonil s ‰opkomsvoje srce?

GOSPA Vpra‰ati pa vendar smem, ãe sem edina, ki jis ‰opki poklanjate svoje srce.

DOBRIN ·opka nisem jaz ‰e nikoli nobenega poklonilrazen tega.

GOSPA S srcem ste radodarnej‰i, kajne? Ampak po-glavitna stvar ni ‰opek. Prej ste rekli, da vasnekako tolaÏi, da imam jaz Ïe tudi svoja leta.Za mlaj‰o bi torej vi sploh ne marali.

DOBRIN Tega ravno ne reãem, ampak prednost imatevi.

GOSPA Jako laskavo, gospod Dobrin.DOBRIN Da naravnost govorim, gospa, jaz sem pod-

uradnik v pokoju, moja pokojnina ni velika,ampak ugleda imam nekaj; to ste razvideli iztistih diplom, ki sem vam jih pokazal. Jaz semmecen umetnikov.

GOSPA De te ‰menta! Koliko ste plaãali?DOBRIN Nobenega krajcarja!GOSPA Taki meceni so redki. Za ãastnega doktorja

vas ni ‰e imenovala nobena univerza?DOBRIN Ne ‰e.GOSPA âudno!

BESeDADVA SKOPUHA

58 

DOBRIN Va‰ neãak me slika, kakor veste. Seveda, kakonaj me slika, to mu moram vse sam poveda-ti. Kaj se hoãe, mlad ãlovek!

GOSPA To je vse lepo, ampak mene bolj zanimajova‰e zmage na polju ljubezni.

DOBRIN To se suãe vse v po‰tenih, kr‰ãanskih mejah;za to zastavim svojo ãastno besedo.

GOSPA Vsaka Ïenska, ki premi‰ljuje, kaj bi in kako bi,postane ljubosumna. Zato tudi vi ne smetemeni zameriti, ãe govorim odkrito. Sli‰alasem, da hodite za neko mlado prav brhkogospodiãno.

DOBRIN Niste prav sli‰ali, milostljiva. Jaz ne hodim zanjo, ampak ona za menoj.

GOSPA Ah, ‰e zanimivej‰e.DOBRIN Hodi namreã po nogah svojega oãeta ali

pravzaprav starega oãeta. Ali ji je kaj zame aliniã, tega ne vem, saj tega nikoli ne povedodekleta.

GOSPA Oh, kako jih dobro poznate! Bogve kolikomladih src ste Ïe raztrgali.

DOBRIN Namenoma in s svojo voljo ‰e nobenega. âepa kak metulj sam v ogenj sili, naj sebi pri-pi‰e, ãe se mu perutnice prismode. Sicer jedekle pridno, po‰teno, brez potreb in Ïelja inbrez dote.

BESeDADVA SKOPUHA

59 

GOSPA A zakaj je ne vzamete?DOBRIN Zakaj, milostljiva? Jaz pravim: dobro je do-

bro, dokler ni bolj‰ega. Tak pogovoriva se,kakor se za zrele ljudi spodobi! Zdihoval jazne bom pred vami.

GOSPA Ste preveã ravnodu‰ni, kajne?DOBRIN Obesil se namreã ne bom, ãe vas ne dobim, in

vi bi se zaradi mene najbrÏ tudi ne zastrupi-li. No, dobro. âemu torej stokati, ãe ãloveklahko v zakon stopi! Ali ni to po‰teno in pa-metno? NedoseÏnih ciljev si jaz ne stavim, inker poznam sam svojo ceno, tudi drugih lju-di ne precenjujem, ampak pravim: vse, kar jeprav.

GOSPA To so trezni in zdravi nazori, gospod Dobrin.Kdor se precenjuje, temu se vidi cilj prenizko,tistemu, ki se podcenjuje, pa previsoko, takoda ga obadva zgre‰ita. Vi pa vse, kar je prav.Ampak meni se zdi, da imate vi dva cilja predoãmi, da lovite dva zajca hkrati.

DOBRIN Kateremu naj prizanesem, o tem odloãujte vi,gospa! Saj pravzaprav se jaz nisem mislil oÏe-niti. Jaz Ïivim mirno in zadovoljno s svojo po-‰teno pokojnino. Slavohlepen nisem. Odliko-vanja, o katerih ste sli‰ali, so mi do‰la brezmojega truda, proti moji volji. Jaz niti slutil

BESeDADVA SKOPUHA

60 

nisem svojih zaslug in svojih vrlin. Z zakon-skimi naãrti je bilo ravno tako. Drugi so mivdihnili misel, da bi ‰e mogel osreãiti kak‰noÏensko srce. Dobro, sem dejal; ãe ni niã huj-‰ega, zakaj pa ne? âe postanem pokroviteljkakega znanstvenega dru‰tva, ãe se dam sli-kati akademiãnemu slikarju, zakaj bi se neoÏenil, ãe gre brez sitnosti in stro‰kov? Am-pak moje razmere se s tem korakom ne smejoposlab‰ati; brez dote ni niã.

GOSPA Oh, kako Ïalostno! Jaz sem si laskala, da jevas, gospod Dobrin, pripeljala k meni samaljubezen. Zdaj vidim, da sem se motila, tudivi kupujete neveste na vago.

DOBRIN Ne, gospa; jaz kupujem poãez. Ampak pravaljubezen se mi zdi tista, ki skrbi, da se bo vzakonu moÏu in Ïeni dobro godilo, ne pa tis-ta vihravost, ki Ïrtvuje svoji sebiãni Ïelji sreãotistega, kateremu tveze, da ga ljubi. Pri meni,gospa, se vam bo dobro godilo, bolje, kakorãe vzamete kak‰nega zijalastega mladiãa, kibo veã zunaj ko doma, ki bo gledal za vsakoÏensko in vam prizadeval ljubosumne skrbi,ki bo kvartal in popival in vam va‰a leta na-‰teval. Jaz bom lepo doma sedel, pipo kadil invas gledal. Za vas bodo to mala nebesa. A za

BESeDADVA SKOPUHA

61 

tako Ïivljenje je treba prviã denarja, drugiãdenarja, tretjiã denarja, je rekel admiral Mon-tekukuli.

GOSPA Gospod Dobrin, znanstveno dru‰tvo vas jepo pravici imenovalo za svojega podpornegaãlana; zakaj vi ste uãen in denaren moÏ.

DOBRIN Morda bolj uãen ko denaren, milostljiva. Dasem jaz bogat, to so ljudje raztrosili, res pa ni,med nama povedano. Ali mislite, da bi se jazÏenil, ãe bi imel denar?

GOSPA In ãe bi ne bili prepriãani, kajne, da ga imamjaz?

DOBRIN Govoriva pametno, gospa, da prideva dokonca! Moj predlog je ta: premoÏenje skupnoin pogodba, da bo drug drugega podedoval.Prava ljubezen noãe imeti niã zasebnega,ampak kar je tvoje, je moje in narobe.

GOSPA Ponudba je ãastna in vabljiva; premisliti jo jepa vendar treba. Koliko mi daste odloga?

DOBRIN Do treh popoldne, gospa; to je skrajna meja;do takrat se mora odloãiti moja usoda. Dotreh bom ãakal. âe ne dobim odgovora, semodvezan svoje obljube in pojdem svoja pota.

GOSPA Neusmiljeni ste, gospod Dobrin.DOBRIN Med nama, gospa! Nikar ne mislite, da imam

jaz kaj veã odloga! Vi me danes ‰e lahko do-

BESeDADVA SKOPUHA

62 

boste; jutri bo prepozno. V nadi, da bo va‰aodloãitev ugodna na obe strani, se vam pri-poroãam, milostljiva.

LOJZA (pride): Neki moÏ, ki pravi, da je Matej Koren,hoãe z gospo govoriti.

DOBRIN Koren, Koren, kaj pa ta? Ta me ne sme tukajdobiti.

LOJZA Vpra‰al je tudi, ãe je gospod Dobrin tukaj.DOBRIN Menda vendar niste rekli, da sem tukaj!LOJZA Seveda sem rekla.GOSPA Niã se ne bojte, gospod Dobrin. Saj hodite vi

k mojemu neãaku. Stopite v to sobo, doklerne odide gospod Koren.

DOBRIN ·opek vzamem s seboj, gospa, da ne zbudisuma! (Odide skozi stranska vrata.)

GOSPA Recite gospodu Korenu naj vstopi! (Lojza odi-de.)

BESeDADVA SKOPUHA

63 

·esti prizorGospa âopova, Koren

KOREN Oprostite, gospa, ãe nadlegujem z vpra‰a-njem, ãe je neki gospod Dobrin tukaj pri vas.

GOSPA Sedite, prosim, gospod Koren! âe je gospodDobrin tukaj, to ste Ïe hi‰no vpra‰ali, ki vamje pritrdila. Gospod Dobrin je tukaj. Vi najbrÏne veste, da moj neãak slika gospoda Dobri-na po naroãilu umetni‰kega dru‰tva bodoã-nikov, in zato gospod Dobrin hodi v delavni-co gospoda neãaka.

KOREN Jaz se pa bojim, gospa, toda ne zamerite, dagovorim naravnost, da je gospodu Dobrinuto samo pretveza, da namerava nekaj druge-ga, kar bi mene in mojo ubogo vnukinjo zeloÏalilo.

GOSPA In kaj mislite, da namerava?KOREN Hoãem vam stvar pojasniti. Gospod Dobrin

je zaroãen z mojo vnukinjo Heleno. To je pra-va, iskrena, srãna zveza. Helena bo nesreãnavse Ïive dni, ãe se razdere to razmerje, ki niod vãeraj ali predvãeraj‰njim.

BESeDADVA SKOPUHA

64 

GOSPA Kaj pravite, gospod Koren, ãe bi midva gos-podiãno naravnost vpra‰ala, ãe ji je res takopri srcu gospod Dobrin?

KOREN Ne, ne, gospa. Saj veste, da je srameÏljivimdekletom muãno priznati, kaj ãutijo v srcu;tudi so premalo pametne, da bi prav spozna-le, kaj jim je v sreão. Zato jih mora vedno oãeali mati ali kak skrben sorodnik voditi in jimkazati pravo pot. Mo‰ki so pa nestanovitni invihravi, tako da je ãlovek vedno v strahu, do-kler ni zveza sklenjena. Glejte, ravno gospodDobrin mi je pripovedoval, da ima od nekeprav imenitne gospe — in to morete biti samivi — jako ugodno Ïenitno ponudbo, in s toponudbo pritiska name, da bi iztisnil veãdote. Zato bi vas prosil, ne trgajte srca moj-emu edinemu otroku, usmilite se mene, sir-omaka, starega oãeta, in ne begajte moÏa po-‰tenjaka!

GOSPA Torej to vam je pripovedoval gospod Dobrin.Meni pa je pravil, da mu niti na misel ni pri-hajala Ïenitev, dokler ni za njim zaãela hoditiva‰a vnukinja, in sicer po va‰ih nogah, to sepravi, dokler mu je niste vi ponudili. Ali neigra gospod Dobrin nevredne igre z menoj in

BESeDADVA SKOPUHA

65 

z vami? Ali naju nima za norca? PokaÏiva muoba vrata.

KOREN Ne, samo vi, gospa! Meni je za mojo vnukin-jo.

GOSPA Njemu pa za denar; drugaãe bi ne bil Ïalil vasin va‰e vnukinje.

KOREN Jaz hoãem vse prenesti, vse pretrpeti, vse po-zabiti, samo da bo sreãen moj otrok.

GOSPA A ravno sreãen ne bo, ker ga silite v zakon zmoÏem, ki ga ne mara.

KOREN Oh, gospa, kako bi bil jaz potolaÏen, ãe bi virekli, da vi zanj ne marate!

GOSPA In res ne maram zanj, naj gre, kamor hoãe!KOREN Prisrãna hvala! TeÏak kamen se mi je odvalil

od srca. Zdaj ga pa ‰e pokliãite, da pojde zmenoj, in potem bi prosil, da bi se za nekajãasa prenehalo slikanje. Po poroki naj ga zaã-ne spet slikati va‰ gospod neãak, ãe Ïe morabiti.

GOSPA Kakor vam drago. (Odpre vrata sosednje sobe.)Prosim, gospoda!

BESeDADVA SKOPUHA

66 

Sedmi prizorPrej‰nja, Dobrin, Helena, âop

KOREN Oh, oh oh, gospod Dobrin, s cilindrom, s‰opkom. Oh, moje slutnje, oh, da ste se takospozabili!

DOBRIN Jaz se nisem niã spozabil; jaz vem, kaj delamin kaj se spodobi. V hi‰o gospe âopove nemorem hoditi kakor navadna baraba, in ãemi ona prepu‰ãa delavnico, kjer me njenneãak slika, se ji spodobi protiusluga. Potem,ãe se slikam, moram biti lepo obleãen, ogla-jen in izlikan. Ali ni tako, gospod akmediãnislikar?

âOP Prav lahko bi vas naslikal s tem ‰opkom.GOSPA Ljudje bi takoj spoznali, da se gospod Ïeni.DOBRIN Ali vam ni prav, gospod Koren, da je gospo-

diãna Helena pri meni? Ali ne bi mogel gos-pod âop obeh skupaj naslikati?

GOSPA Ali sli‰ite, gospod Koren? Ali ste zdaj poto-laÏeni in pomirjeni?

DOBRIN To naj bo, kakor hoãe. Ampak vi, gospa, steme Ïalili. Jaz sem vse sli‰al. Ko bi bil sam sli-‰al, kar ste govorili o meni, bi to ne bilo niã.Naredil bi se bil neumnega in vse presli‰al;

BESeDADVA SKOPUHA

67 

ampak zraven sta bila gospodiãna Helena ingospod âop. Moj ugled je trpel in srce meboli.

GOSPA Kaj ste pa vi o meni govorili gospodu Korenu,kaj?

HELENA Ali pa o meni in o mojem oãetu. Ali vas nisram?

KOREN To ni niã, Helena. Gospod Dobrin ni takohudo mislil. Nepremi‰ljenih besed ne smemopremi‰ljevati. On te ima iz srca rad.

DOBRIN Tako je. Stvar se je namreã odloãila. Gospo-diãna, sprejmite v znak mojega najglobljegaspo‰tovanja ta skromni ‰opek!

HELENA Hvala lepa! Dajte ga v tiste roke, katerim stega namenili!

DOBRIN Kakor se kaÏe, je namenjen vam, gospodiãna.âOP Nikar je ne silite, saj vidite, da ga ne mara.KOREN Kaj se pa vi vtikate med zaroãene ljudi? Raj‰i

plaãajte, kar ste meni dolÏni!âOP Kar sem bil jaz dolÏan, mi je gospod Dobrin

vse odpustil.DOBRIN Ampak to se mora razloÏiti, gospod Koren,

razloÏiti pozneje, najprej se moram znebititega gospoda. Tak ne morem med ljudi.

KOREN Helena, vzemi ‰opek, takoj! Zapovedujem ti.(Helena vzame ‰opek.)

BESeDADVA SKOPUHA

68 

âOP Vrzite ga na tla, gospodiãna!DOBRIN Gospod akademiãni slikar, vi vedno praskate,

kjer vas ne srbi. Enkrat sem vam jaz prestar,potem je Helena premlada, potlej me Ïenitepo nepotrebnem s svojo teto in zdaj spet me-‰ate.

KOREN Gospod Dobrin, ne poslu‰ajte nikogar! Migremo, Helena in gospod Dobrin, mi gremok notarju, naravnost k notarju.

Osmi prizorPrej‰nji, policijski komisar in dva policaja

DOBRIN Ker ni drugaãe, pa pojdimo!KOMISAR Nikamor ne pojdete. V imenu zakona. Kate-

ri je tukaj Matija Dobrin?DOBRIN Tukaj, jaz sem gospod Matija Dobrin, podu-

radnik v zasluÏenem pokoju. Kaj Ïelite?KOMISAR Prijeti vas moram, tukaj povelje, prosim.DOBRIN To je pomota, to mora biti kak drug Dobrin;

jaz sem drÏavni uradnik v pokoju.KOREN To je popolnoma po‰ten in nedolÏen ãlovek;

jaz sem zanj porok. On vzame mojo vnuki-njo.

BESeDADVA SKOPUHA

69 

PRVI POLICAJ   Najprej mi vzamemo njega. To je jako ne-varen, drÏavi nevaren ãlovek.

GOSPA âe so Ïe taki ljudje drÏavi nevarni, potem jihuda prede.

DRUGI POLICAJ   To je prevraten rovar; podkupljen od so-vraÏnikov hoãe razru‰iti Avstrijo, razbiti pre-stol in oltar.

DOBRIN Prosim, gospodje, lepo prosim, ali se vamzdim podoben za kaj takega? ·tirideset letsem cesarja sluÏil, zvesto sluÏil, bil odlikovans svetinjo za ‰tiridesetletno zvesto sluÏbova-nje, odlikovan zaradi zaslug tudi od umetni-kov in znanstvenikov. In jaz bi naj bil razbijalprestol in oltar? Kaj pravite, gospod âop?

âOP Da ste vi popolnoma nenevaren ãlovek.PRVI POLICAJ   Vi ga ne poznate. Pod krinko rodoljubja

se skriva sporazum s sovraÏniki; to je zarot-nik.

KOREN To je laÏ, to je laÏ!KOMISAR Pomirite se, gospod, sicer primemo ‰e vas.KOREN Gospod Dobrin pojde z menoj k notarju. Pu-

stite vsaj, da se prej poroãi. Jaz imam nanjprvi pravico.

KOMISAR Gospod Dobrin, nadejam se, da ne bo trebasile rabiti, da pojdete prostovoljno.

DOBRIN Kam me pa hoãete peljati?

BESeDADVA SKOPUHA

70 

KOMISAR Najprej bo preiskava v va‰em stanovanju.DOBRIN No, to boste kaj lepega na‰li!âOP Kaj pravite, gospodiãna? V takem ovãjem ko-

Ïuhu!HELENA Vendar ne volk, gospod Milan, ne volk.âOP Tak bogata‰!PRVI POLICAJ   A zakaj je bogata‰? Poduradnik ne sme

biti bogata‰. To je JudeÏev denar.DRUGI POLICAJ   Ki ga je po‰iljal Wilson, Balfour, Lloyd

George, Orlando, Cleemenceau.DOBRIN To sta mi pred nekaj dnevi oãitala dva mlada

lopova, ker sem ju vrgel iz stanovanja. Dan-danes po‰teni ljudje niso veã varni pred no-benim lopovom.

KOMISAR âe ste po‰teni, toliko boljse. Zatorej pojdimo!(Odidejo.)

KOREN Kak‰na nesreãa, kak‰na nesreãa! Glej, Hele-na, ãe bi ga bila Ïe vzela, bi bil zdaj denar Ïetvoj.

GOSPA In moÏa bi bila re‰ena.âOP Menda ga vendar ne bodo obesili?PRVI POLICAJ   Obesili ne, ker je prezamudno. Ustrelili ga

bodo, lopova.

Zastor

BESeDADVA SKOPUHA

71 

TRETJE DEJANJESoba Korenovega stanovanja

Prvi prizorKoren, Helena

KOREN (z debelo listnico, ki jo skriva zdaj tu, zdaj tam):Kam bi spravil svoj denar, kje bi ga skril?Povsod ga bodo iskali, povsod ga bodo na‰li.No, so Ïe tukaj. Policija gre. Ali sli‰i‰?

HELENA (siva): Nikogar ni, oãe, jaz niãesar ne sli‰im.KOREN Nekak ropot je bil.HELENA Oh, nikar se ne vznemirjajte! Ker vas do zdaj

niso klicali pred sodi‰ãe, ker do zdaj niso pre-iskovali va‰ega stanovanja, ga najbrÏ tudi po-slej ne bodo.

KOREN NajbrÏ! NajbrÏ ni niã. Na najbrÏ se ni zanesti;na najbrÏ ne dobi‰ nobenega krajcarja napo-sodo. Dobrin bo najbrÏ ustreljen in najbrÏ nebo. Kak‰ni ãasi! Kdor ima u‰esa, prislu‰kuje,kdor ima glavo, sumniãi, vsi jeziki ovajajo insodijo, vse pu‰ke streljajo. Komu bi izroãilsvoj denar, da bi ga ne iskali, ne na‰li, ne vze-

BESeDADVA SKOPUHA

72 

li? Kje je dobiti zanesljivega ãloveka? PostreÏ-nici NeÏi bi ga izroãil, tam ne bodo slutili, nebodo iskali. Najrevnej‰i ljudje so dandanesnajvarnej‰i.

HELENA Nikar si ne delajte nepotrebnega strahu! Pomojem mnenju ni nobene nevarnosti. NeÏase vam bo smejala.

KOREN Naj se smeje; samo da mi shrani denar. (Od-pre vrata.) NeÏa, NeÏa.

Drugi prizorPrej‰nja, NeÏa

NEÎA Kaj pa je? Kaj Ïelite?KOREN âe bi vam izroãil nekaj denarja, ali bi ga ho-

teli vi hraniti?NEÎA Ali imate vi denar? Ljudje mislijo, da delate vi

z Dobrinovim denarjem.KOREN Vi me noãete razumeti. Saj ne pravim, da

imam denar; vpra‰am vas le, ãe bi ga vi hra-nili, ako bi vam ga izroãil. Denar naj bo ãiga-ver hoãe.

NEÎA Zakaj ga pa ne daste v hranilnico?

BESeDADVA SKOPUHA

73 

KOREN To vas niã ne briga. Vpra‰am vas, ãe bi ga ho-teli vi prevzeti in mi ga vrniti, kadar bi rekel.

NEÎA Zakaj ne?KOREN Kaj pa, ãe pridejo tatje k vam?NEÎA Potem bodo najbrÏ kaj pokradli.KOREN NajbrÏ, Ïe spet najbrÏ. A kako mi boste vi po-

tem vrnili?NEÎA Potem naj vam vrnejo tatje, ne pa jaz.KOREN A jaz zahtevam poro‰tvo, da dobim svoj de-

nar nazaj. Kaj mi daste v zastavo? Ali mi mo-rete izroãiti ravno tolik‰no vrednost kakor jazvam?

NEÎA Lahko, ãe ni veã kot pet kron.HELENA Oh, oãe, ali ni vseeno, ãe obdrÏite sami svoj

denar, ona pa svojega?NEÎA Jaz tudi tako pravim. Kaj mislite, ali so moje-

ga gospoda Ïe obesili ali ‰e ne? Zdaj gre vsetako na tihem in skrivaj; ne privo‰ãijo, da biljudje gledali.

KOREN Obesili ga niso; ãe so ga, so ga ustrelili.NEÎA No vidite! Jaz sem tudi tako rekla; saj on ni za

obe‰anje, ko ima tako kratek in debel vrat.KOREN Kaj pa govore ljudje? Ali pravijo, da bodo ‰e

katerega zaprli? Ali omenjajo kaj mene?

BESeDADVA SKOPUHA

74 

NEÎA Ker sta bila znanca in prijatelja, mislite. Pra-vega nisem niã sli‰ala. Eni pravijo tako, dru-gi drugaãe.

KOREN Tisti, ki pravijo tako, so nevo‰ãljivci, podpi-hovavci, ki zavidajo po‰tenemu ãloveku vsakkrajcar, ki hujskajo druge, ãe‰, ta in ta ima de-nar. Tudi o meni lahko raztrosijo take grdegovorice in na‰ãuvajo name tatove in ropar-je ali celo policijo.

NEÎA Morebiti so tudi o mojem gospodu samo hu-dobni jeziki raztrosili govorico, da je bogat,saj sam Ïivi, kakor da bi ne imel nobenegakrajcarja.

KOREN Tako se tudi mora Ïiveti. Denar ima hitrenoge; ãe ga ne zaklepa‰, ti uide. Da bi pa Do-brin ne imel denarja, to ni mogoãe, je izklju-ãeno. Ali bi se gnetli okoli njega sorodniki?Ali bi ga slavili umetniki in znanstveniki? Alibi gledale za njim gospe in gospodiãne, ãe bibil siromak?

NEÎA âe ga pa ustrele, mu vse skupaj niã ne poma-ga; samo kesanje mu ostane, da ni bolje Ïivel.Zdravi bodite in dajte mi sporoãiti, ãe bostekaj zvedeli o gospodu! (Odide.)

HELENA In vi tudi nam, NeÏa!

BESeDADVA SKOPUHA

75 

Tretji prizorKoren, Helena

KOREN Helena, ti pa pojdi vpra‰at gospo âopovo, ãeje morebiti ona kaj sli‰ala! Oh, ti nesreãa!Malo prezgodaj se je to pripetilo.

HELENA Ampak premislite, oãe, kak‰na sramota bi tobila, ãe bi bila jaz njegova Ïena!

KOREN Saj bi sramota ne zadela tebe, in kdor ima de-nar, kaj se briga, kaj ljudje mislijo ali govore!âlovek sodi po videzu, in videz slepi; hvala jeprilizovanje, graja zavist. Kar kdo je in karima, to velja, naj ga ljudje povi‰ujejo ali za-niãujejo. Dobrin je veljal za po‰tenjaka, po-tem so ga zaprli kot hudodelca, in kaj je prav-zaprav, ne vemo, in ãetudi ga obsodijo alioproste, ne bomo vedeli; videz obe‰a nedolÏ-ne ljudi, videz poveliãuje hudobneÏe. Denarje istina, mnenje ljudi je videz.

HELENA âe ima pa videz tako silno moã, potem imana svetu vsaj toliko veljave kakor denar. Kajpomaga Dobrinu denar, ãe ga bo videz obso-dil!

KOREN Kdor ima denar, se do sitega naje kljub splo‰-nemu zaniãevanju; siromak pa strada, ãe ga

BESeDADVA SKOPUHA

76 

‰e tako slave. Pojdi, Helena, pojdi popra‰at hgospe âopovi! Mene tako skrbi, kaj je Dobrinpred sodniki govoril. ObtoÏenci izdajajo tudiprijatelje, samo da bi sebi pomagali. Oh, kambi dejal svoj denar?

HELENA Zdravi, oãe! Nikar se ne muãite s praznimstrahom! (Odide.)

KOREN Prazen strah, prazen strah! Kaj ti ve‰, kaj jestrah. âe me Dobrin za seboj potegne in tudimene zapro, bo‰ tudi ti vedela, kaj je strah.Da bi bil Ïe enkrat konec, tak ali tak! — Ha,zdaj pa gre, policija gre, po stopnicah stopa.Denarja ne dam, denarja ne dam. (Skrije list-nico v posteljo.) Noter!

âetrti prizorKoren, Korun

KOREN Oh, gospod Korun, vi ste me obiskali, mojdobrotnik, moj pomoãnik! Kako se vam bomzahvalil? Glejte siroma‰no stanovanje siro-maka starca!

KORUN Nekaj podpore sem vam spet prinesel. Videtiste ‰e zadosti ãvrsti.

BESeDADVA SKOPUHA

77 

KOREN To je samo videz. Noge mi odpovedujejo, nesli‰im niã kaj prida in v mraku prav slabo vi-dim. âe bi vsaj ponoãi mogel spati!

KORUN Je paã starost. Potrpeti morate; bo pa naonem svetu bolj‰e.

KOREN S tem se tolaÏim v svoji rev‰ãini.KORUN Tukaj doboste od blagih dobrotnikov trideset

krajcarjev, nekaj jabolk in nekaj kruha.KOREN Oh, tisoãkrat vam Bog povrni, blagi gospod

Korun! Brez va‰e podpore bi se jaz najbrÏ Ïena onem svetu veselil.

KORUN Ali pa tudi molite za svoje dobrotnike?KOREN Seveda molim; za vsak gro‰ en roÏni venec.KORUN Za vsak gro‰ en roÏni venec?KOREN Ali sem rekel en roÏni venec? Tri roÏne ven-

ce sem hotel reãi, za vse svoje dobrotnike inposebej za vas, gospod Korun, ki ste tako do-bri do mene. Postim se seveda tudi in va‰otrgovino priporoãam povsod, kamor pridem.

KORUN Prav. S tem vsaj nekoliko vraãate moje dobro-te in skazujete dobrote tudi drugim. Glejte,kmetje prihajajo v mesto; eni ne vedo, kam bise obrnili, drugim je vseeno, kje kupijo. Ta-kim je treba svetovati; treba jim je dopoveda-ti, da dobe pri meni vse dobro in poceni. Tudi

BESeDADVA SKOPUHA

78 

mestnim ljudem daste lahko o priliki dobersvet. Boste videli, da vam bodo hvaleÏni. Me-ni pa tudi ustreÏete, in saj veste — roka rokoumiva. Poleg tega pa seveda: moli in delaj!Moli in delaj mora biti pravilo na‰ega Ïivlje-nja.

KOREN Oh, kako lepo znate vi uãiti, dobri gospodKorun! Va‰e besede so kakor olje na rane. Jazsi jih v srce zapisujem, da jih imam lahkovedno pred oãmi.

KORUN Ampak na nekaj vas moram opozoriti. Neka-tere gospe se spotikajo, da hodi va‰a vnukinjatako lepo obleãena po mestu.

KOREN Oh, recite tem gospem, naj nama nikar ne za-merijo! Helena je ‰ivilja in sama sebi bi reslahko malo skazila obleko, da bi ne izzivalablagih gospa; ampak boji se, da bodo drugerekle: ãe sebe ne zna oblaãiti, kako bo druge!Rekel ji bom, da ne sme biti tako lepo obleãe-na, da bi se gospe jezile.

KORUN In potem so mi tudi rekle, da so jo Ïe nekaj-krat videle, s slikarjem âopom, Koren.

KOREN Kaj? S slikarjem âopom? Moja Helena? S temzapravljivcem! Ah, ah, ah! Prav, da ste mi po-vedali. Tega âopa primem takoj, takoj moraplaãati svoj dolg.

BESeDADVA SKOPUHA

79 

KORUN Ali vam je kaj dolÏan?KOREN Meni je dolÏan, da takoj pusti mojo vnukinjo

pri miru, drugim je pa denar dolÏan. Za He-leno da bi hodil on, ki nima niã manj kot niã!

KORUN Tak‰ni ljudje navadno tudi nimajo po‰tenihnamenov.

KOREN Kdor nima niã, tudi po‰tenih ne sme imeti.Hvala, gospod Korun, da ste me opomnili!âopa bom trdo prijel.

KORUN Primite raj‰i svojo vnukinjo, Koren! âe bi njejne bilo po volji, bi âop ne hodil za njo. Mo‰-kih se odkriÏati je Ïenskam lahka reã; drÏatijih je teÏe. âopu pa nikar ne pravite, da semvas jaz opozoril; zdraÏb ne maram. Da semvas pa opozoril, je bila moja dolÏnost; nade-jam se pa, da vas nisem svaril zaman. V krat-kem pridem spet. Torej: moli in delaj! Mojetrgovine ne pozabite. Zdravi! (Odide.)

KOREN Moli in delaj! Trideset krajcarjev in kos kru-ha. âim manj‰a podpora, tem dalj‰i nauk, inzahvale nikoli ni dosti. âe bi bila pri‰la kakagospa, bi ji bil moral roko poljubiti. Ampak taâop, ta malopridneÏ, le poãaka naj me! InHelena, Helena! Kdo bi si bil mislil! Najzad-nji zvedo domaãi, kaj se v hi‰i godi. In jaz sem

BESeDADVA SKOPUHA

80 

jo poslal k âopovi gospe! — Ah, spet nekdo.Malo sem bil pozabil in spet je tukaj strah.Kdo je? Noter!

Peti prizorKoren, âop

KOREN Hu, kako ste me prestra‰ili! Kaj pa hoditetako poãasi kakor kak policaj?

âOP Gospod Koren, enkrat ste mi Ïe pomagali izstiske, zdaj se spet zatekam k va‰emu pleme-nitemu srcu s pro‰njo, da bi mi pomagali ‰ezdaj z nekaj sto kronami. Kakor veste, semzdaj v mnogo ugodnej‰em poloÏaju, slika go-spoda Dobrina mi bo pokrila vse dolgove.

KOREN Ta predrznost! Starega dolga ‰e niste porav-nali, in Ïe delate novega. Poi‰ãite si drugegaupnika, jaz sem premalo neumen; poprej paplaãajte, kar ste dolÏni!

âOP Saj vam nisem niã dolÏan!KOREN Vi niã dolÏni? Ali hoãete tajiti? Ali hoãete sle-

pariti? Ali nimam va‰ega dolÏnega pisma vrokah?

BESeDADVA SKOPUHA

81 

âOP Sklicujem se na gospoda Dobrina, ki bo vsozadevo razloÏil.

KOREN Ni treba nobene razlage. Posodil sem vamdenar, in vi mi ga ‰e niste vrnili.

âOP A vi ste mi sami rekli, da denar, ki ga izposo-jate, ni va‰, da si ga morate sami izposoditi, innamignili ste na gospoda Dobrina.

KOREN No in kaj?âOP Gospod Dobrin mi je odpustil ves dolg. âe ga

je pa meni odpustil, ga je s tem tudi vam od-pustil.

KOREN Komur sem jaz dolÏan, ta lahko meni odpu-sti; kdor je pa meni dolÏan, mora meni plaãa-ti, jaz ne odpustim. Od kod sem jaz dobil, tovas niã ne briga; za vas velja le to, od kogarste dobili, temu ste dolÏni.

âOP Gospod Dobrin je moja priãa.KOREN âe ga niso Ïe ustrelili.âOP Izkazalo se je, da je popolnoma nedolÏen,

Ïrtev zlobnih ovaduhov.KOREN Glejte, to je dobra novica. Jaz sem zmeraj

trdil, da je Dobrin nedolÏen, in zdaj je pri‰lona moje besede. Ampak dolga vam jaz ne od-pustim, zaradi te novice in novo posojilo do-bite ‰e manj. Imam namreã ‰e druge razloge,ki govore jasno in glasno proti vam. Vi ste se

BESeDADVA SKOPUHA

82 

predrznili slepariti mojo vnukinjo, mojo He-leno.

âOP Prosim, gospod Koren, jaz imam najbolj po-‰tene in najãistej‰e namene: hoãem jo v za-kon vzeti.

KOREN Na kaj pa! Sami ne morete po‰teno Ïiveti,zdaj hoãete Ïiviti ‰e njo. Stradata lahko vsakzase.

âOP Raj‰i stradava skupaj, kakor da bi se gostilavsaksebi. Dajte se omeãiti, gospod Koren, dane bo Helena nesreãna z menoj vred!

KOREN Z vami gotovo ne bo sreãna. Zatorej enkratza vselej: pustite Heleno pri miru; drugaãe semoram obrniti za pomoã na policijo.

·esti prizorPrej‰nja, Helena

HELENA Ali sem dolgo izostala, oãe? Zvedela sem, daje gospod Dobrin na svobodi.

KOREN Ali pozna‰ tega gospoda?HELENA Pri gospe âopovi sem ga veãkrat videla.

BESeDADVA SKOPUHA

83 

KOREN Ta gospa je nesreãa za mojo hi‰o. Vi, gospodâop, ste opravili, a ne pozabite, kar sem vamnaroãil.

âOP Jaz pripeljem gospoda Dobrina, da se pome-nimo.

KOREN Dá, pripeljite ga! Z njim se bomo pomenili, inãe vas ima res tako rad, kakor pravite, vas bopovabil na svatbo.

âOP Klanjam se, gospodiãna. Zdravi! (Odide.)

Sedmi prizorKoren, Helena

KOREN Same lepe reãi se sli‰ijo o tebi, Helena, samelepe reãi. Moji dobrotniki me morajo opozar-jati, kako nedostojno se vede‰ za mojim hrb-tom, kako malo hvaleÏnosti kaÏe‰ za mojedobrote. Kaj ima‰ s tem âopom, s tem zani-krnim postopaãem, ki podnevi dremlje in po-noãi kroka?

HELENA Oh, saj ni tak‰en; po‰ten je, blag mladeniã.KOREN Ravnokar te je snubil.HELENA No, vidite, kako je po‰ten!

BESeDADVA SKOPUHA

84 

KOREN In blag, ker gre za blagom. Na moje stro‰kehoãe Ïiveti, moji Ïulji mu di‰e.

HELENA Saj niti ne sluti, da bom imela jaz kaj denar-ja, in ‰e nikdar ni vpra‰al po doti.

KOREN Tako lahkomiseln je. Ob ãem pa bo Ïivel? Sli-kar, slikar; ãe bi bil sobni slikar, v boÏjemimenu! Ampak akademiãni slikar! âe gre kra-ve past, bo veã zasluÏil; vsak biriã nastopaoblastneje kot kateri si bodi akademiãni sli-kar.

HELENA Gospa âopova, ki je njegova teta, ga podpira,in ta ga ne bo pozabila. Otrok nima niã.

KOREN Do zdaj niã, ko pa se omoÏi, bo pa drugastvar. In omoÏila se bo. âe ne izpodrine tebepri Dobrinu, bo vzela kakega drugega, in ne-ãak, gospod Milan âop, bo ostal, kar je, aka-demiãni slikar. Ti pa ne bo‰ akademiãna sli-karica. Ti ne pozna‰ umetnikov. To so samo-pa‰ni, neãimrni ljudje, nestalni, polni muh,muãitelji svoje okolice, nikdar zadovoljni,nikdar siti hvale. Gospodu Dobrinu smo dalibesedo, in to bomo drÏali.

HELENA Jaz mu je nisem dala.KOREN Ti je sploh nima‰; kako jo bo‰ pa dala! Vpra‰a

se le, ãe je gospod Dobrin ‰e tistih misli, kot

BESeDADVA SKOPUHA

85 

je bil prej. âe on zve, da hodi‰ ti s tem âo-pom, ti bo hrbet obrnil. Meni se zdi, da ga sli-‰im. Ah, ta sitnost! Ni sam.

Osmi prizorPrej‰nja, Dobrin, Skobec, Kos, Okoren

DOBRIN, SKOBEC, KOS, OKOREN (prihajajo od zunaj pojoã):Kaj nam pa morejo,morejo, morejo,kaj nam pa morejo,ãe smo vesel!

HELENA Jaz se bom umaknila, ãe pridejo k nam. Pre-veã so dobre volje.

KOREN Poãakaj, pokliãem gospoda Dobrina! (Odprevrata.) Gospod Dobrin, gospod Dobrin, stopi-te malo k nam!

DOBRIN Bog vas Ïivi, gospod Koren! Ali ste ‰e Ïivi?Oho, tam je pa gospa âopova! Klanjam semilostljiva.

HELENA Dobrodo‰li, gospod Dobrin, ampak jaz ‰e ni-sem gospa âopova. (ZbeÏi v drugo sobo.)

BESeDADVA SKOPUHA

86 

Deveti prizorPrej‰nji brez Helene

KOREN To je Helena, gospod Dobrin.DOBRIN Helena, Helena. To si moram zapomniti. Se-

dite, prosim.KOREN Koliko pa vas je pri‰lo? Trije in ‰e ta fant.DOBRIN Tako je, samo trije. To je gospod Skobec, po

domaãe Ga‰per.SKOBEC Z gospodom Korenom se poznava. Ni treba

niã predstavljati.DOBRIN Imeniten pisar pri odvetniku, ki me je zago-

varjal.SKOBEC In kako te je zagovarjal, kako je mrcvaril, vle-

kel, podajal, pestil sodnike, toÏnike, priãe, po-slu‰avce, vse! Kakor toãa so padali po hrbtihparagrafi.

DOBRIN To je pa gospod Kos, po domaãe BolteÏar,ravno tako imeniten pisar pri notarju, mojprijatelj. Gospoda Vrabca pa ni, Ïal! ObleÏalje na bojnem polju v krãmi.

KOS Kaj pa ta fant tukaj?DOBRIN Saj res, kaj pa ti?SKOBEC Gospod Koren, ali ne boste niã postregli?

BESeDADVA SKOPUHA

87 

KOREN Kadar boste plaãali, vam postreÏem s pobot-nico, gospod Skobec.

SKOBEC To bo pa pozna postreÏba. Ali se ne zanese-te na tako bogatega poroka, kot je gospodDobrin?

DOBRIN Ga‰per, ne govori neumno! Ti stric, pa povej,kdo si in kaj hoãe‰ tu?

OKOREN Saj nisem jaz stric, vi ste moj stric.DOBRIN Jaz? Od kdaj?OKOREN Ali se ne spominjate, da sem vam oni dan jajc

prinesel? In KremÏarjeva Liza vam je prineslajabolk z Brezovice.

DOBRIN Je Ïe res. Ali danes nisi niã prinesel? Lej ga,striãka! âemu si pa pri‰el?

OKOREN Mati so rekli, da dajte tista jajca nazaj in ja-bolka tudi; zato ker niste hoteli birme vezatiin niste niã dali.

SKOBEC Ali jih niso za dar poslali, ti stric?OKOREN Za dar Ïe; ampak prej smo mislili, da ste vi

bogati; zdaj pa pravijo ljudje, da niste.DOBRIN Ali na Brezovici berete kaj novine?OKOREN Seveda jih beremo.DOBRIN Na prvi strani vsakih novin stoji: »Rokopisi se

ne vraãajo«. Z darili je pa ravno tako. Ti po-vej doma, da so bila jajca vsa dobra, sveÏa, ja-

BESeDADVA SKOPUHA

88 

bolka pa zaniã, sladka in moãnata, take robeni treba nositi, kar doma pojejte!

OKOREN Ali res ne boste niã dali?KOS Res ne. Mi vsi smo priãe, da stric ne bo sne-

del besede, kakor je snedel tista jajca in jabol-ka.

DOBRIN Doma vse lepo pozdravi! Zbogom!OKOREN Lep stric ste vi! (Odide.)

Deseti prizorPrej‰nji brez Okorna

KOREN Kaj je rekel ta fant? Kaj pravijo ljudje?KOS Ta fant je neumen kot novorojeno tele. Go-

spod Koren, ali res ne pride niã na mizo, da bizalili sreãno re‰itev na‰ega prijatelja?

KOREN Saj ste se Ïe dosti zalivali. Gospod Dobrin, aliniste sreãali slikarja âopa?

DOBRIN âop, âop, ãopiã, akademiãni slikar. Ne, ali biga bil moral sreãati? On me slika kot mecenaumetnikov, a meãka in maÏe, kakor bi ga pla-ãeval od dne, ne od kosa. Preiskava je bila paimenitna, gospod Koren. Blamirali so se, ne-smrtno, evropsko, svetovno so se blamirali.

BESeDADVA SKOPUHA

89 

Preiskali so mi stanovanje. Niã. Preiskalimene. Niã. Klicali priãe. Te so rekle, da sempo‰ten ãlovek, dasi premoÏen.

SKOBEC In spet so se krvavo blamirali.DOBRIN Jaz zahtevam seveda od‰kodnino za boleãine

in za dobro ime, ki je nekaj dni hudo trpelo.Naprej! Noter!

Enajsti prizorPrej‰nji, âop in gospa âopova

GOSPA K vam sem pri‰la, gospod Koren. Ah, gospodDobrin tudi tukaj? Veseli me, da vas spet vi-dim.

DOBRIN Klanjam se, gospodiãna Helena, klanjam se.Sedite, prosim! Kar po domaãe! In vi, gospodakademiãni slikar, sedite semkaj! Koren pra-vi, da bi vas bil jaz moral sreãati. Zakaj, pa nevem.

âOP O jaz pa vem, gospod Dobrin.GOSPA Mene ste tudi zgre‰ili, gospod Dobrin. Zame-

njali ste me.âOP Gospod Dobrin, vi ste meni rekli jasno in raz-

loãno, da mi odpustite ves moj dolg.

BESeDADVA SKOPUHA

90 

DOBRIN Ljuba du‰a, jaz tega nisem mogel reãi, ker viniste bili meni nikoli niã dolÏni.

KOREN No, vidite, da sem jaz prav imel in da bo tre-ba meni plaãati.

âOP Gospod Koren je rekel, da je vzel pri vas de-nar naposodo, ki ga je potem meni posodil.

SKOBEC Koren je lagal.DOBRIN Jaz Korenu kaj posodil, ko ima sam desetkrat

toliko kakor jaz? To ni niã.KOREN Prosim, prosim, jaz nisem naravnost rekel, da

mi je posodil gospod Dobrin. Jaz sem samonamignil, da sem drugod dobil. Kje, to je zavas brez pomena. Dobrin bi mi bil lahko dal,ker ima.

KOS Spet laÏ. To je oderuh in stiskaã. V denarjusedi in strada, ljudi odira in zraven pripove-duje, da ima Dobrin denar.

KOREN Saj ga tudi ima!SKOBEC Ni res! Glej, Dobrin, tale ãlovek je raztrosil

med ljudi, da si ti bogatin. Gospodu âopu jenamignil, meni je namignil in bogve kolikodolÏnikom ‰e. Mi smo pa raz‰irjali to krivovero. Koren ti je nakopal vse sitnosti.

DOBRIN In tvoj odvetnik me je re‰il. Tako je.SKOBEC Kar je Koren lagal, je moj odvetnik popravil.

BESeDADVA SKOPUHA

91 

KOS Dokazal je ‰e veã, da na‰ ljubi Dobrin nesamo nima niã denarja od na‰ih sovraÏnikov,ampak da ga sploh niã nima.

KOREN Kaj? To je dokazal? To se je dognalo? Potemje Dobrin slepar, grd slepar.

DOBRIN Le poãasi, gospod Koren! Jaz imam tukaj pri-ãe, in Ga‰perjev odvetnik zna ne samo ven,ampak tudi noter spraviti.

KOS Tako je! In Korena mora noter spraviti. On jetrosil Ïaljive in vznemirljive vesti.

DOBRIN In koliko sem jaz trpel zaradi tega! Oblegaliso me prosivci in prosivke, ustno in pismeno,vsa dru‰tva so se trgala zame in neveste so semi tudi ponujale, da sem se jih komaj otepal.

KOREN Oh, sreãa, da vam nisem ‰e dal svoje ubogevnukinje! Da sem se dal tako slepiti!

DOBRIN Gospod Koren, delate mi krivico! Jaz se nisemnikdar slepil; jaz sem samo trpel. Za umaza-nega stiskaãa so me imeli, ker nisem mogel,kakor bi bil rad in kakor so drugi priãakova-li. ·e pred sodi‰ãe so me gnali po nedolÏnem.

SKOBEC Vse je zakrivil Koren s svojim sleparskim go-vorjenjem. Dobro, da niso Dobrina pred pre-iskavo ustrelili; kaj bi mu potem pomagalanedolÏnost?

BESeDADVA SKOPUHA

92 

KOS Kako nas je preslepil ta Koren! Po vsej Lju-bljani je ‰lo: Dobrin — bogatin, ljudje pavkup, mo‰ki in Ïenske, in nobenemu se nitisanjalo ni, da je reven kakor cerkvena mi‰.

KOREN Jaz nisem mogel drugih slepiti, ko sem bil pasam zaslepljen.

SKOBEC Vsa neznosna bremena bogastva ste zvalilina ubogega Dobrina, drugi ste se pa potuhni-li, hujskali proti njemu davãne oblasti, tatove,roparje, znanstvenike, umetnike, dekleta invdove, celo policijo. Sram vas bodi!

DOBRIN Ga‰per, pusti ga! Naj bo vse v boÏjem imenu!Jaz sem le vesel, da sem prost. Ali ni to nekajposebnega, nenavadnega, znamenitega:osumljen, naznanjen, prijet, zaprt, preisko-van, in vendar ne ustreljen. Vesel sem pa tudi,da mi ljudje ne bodo veã natvezali tistega ne-umnega bogastva.

âOP Nekaj bi vas prosil, gospod Dobrin. Ali ne bihoteli odloÏiti pokroviteljstva na‰ega umet-ni‰kega dru‰tva?

DOBRIN Ne, gospod âop, tega pa ne. Izvoljen sem bilzaradi svojih zaslug, in ne zaradi bogastva.Dokler me niã ne stane, ostanem pokrovitelj.

BESeDADVA SKOPUHA

93 

GOSPA Prav imate, gospod Dobrin. âastnega dokto-rata ne odloÏi noben general, ãe bi bil pozne-je ‰e tako tepen. Kaj pa je z nevestami, kate-ro boste izbrali?

KOREN Kar vas naj izbere, gospa! Saj se je pri vas Ïe-nil!

DOBRIN Ne zamerite, gospa, da sem opustil to misel!Kogar obesijo, ta ve, pri ãem je; kdor se paÏeni, pa ne. Glejte, tale moj prijatelj BolteÏarpi‰e pri notarju. Proti njemu sem vas jaz ne-koliko omenil. Kar tako, niã Ïaljivega ali ne-po‰tenega, pa mi je BolteÏar zaupal, da hoãe-te prepisati hi‰o svojemu neãaku, akademiã-nemu slikarju.

KOREN Kaj? Gospa âopova prepi‰e hi‰o neãaku go-spodu âopu?

DOBRIN Iz tega sem sklepal, da ne marate zame, go-spa. Jaz sem vas namreã snubil kot hi‰no po-sestnico.

GOSPA Torej ne iz ljubezni?DOBRIN Iz mesene ljubezni ne; to je mlad in neumen

greh.GOSPA Oh, in jaz sem si laskala, da snubite mene. In

vzajemno dedinsko pogodbo sva hotela pod-pisati.

BESeDADVA SKOPUHA

94 

DOBRIN Oba bi se bila urezala, gospa. Ga‰per, Bolte-Ïar, pojdimo! Skrajni ãas. Drugaãe se uteg-nem ‰e premisliti in kako neumnost uganiti.(Vstajajo.) Ali slikali me boste vi ‰e?

âOP Zakaj ne? Tako slikovitega obraza ne dobi‰lahko.

KOREN Va‰ dolg, gospod Skobec!KOS âe boste sitni, Koren, pridete pred sodi‰ãe za-

radi raz‰irjanja vznemirljivih vesti.DOBRIN Zdravi in brez zamere!SKOBEC Torej kam gremo? (Odidejo in zapojo:)

Mi ga pa toãimo,mi ga pa toãimo.

KOREN Taki sleparji, taki krokarji.

BESeDADVA SKOPUHA

95 

Dvanajsti prizorKoren, âop, gospa âopova

GOSPA Lepe novice ãujem o tebi, Milan! Za mojimhrbtom dela‰ dolgove.

KOREN Malenkost, gospa, malenkost brez pomena.Gospod Milan je izboren mladeniã, blagadu‰a, plemenit znaãaj, akademiãni slikar, kiima bodoãnost pred seboj. Jaz sem ga vednovisoko cenil.

GOSPA Krotiti ga bo treba; pristriãi mu peruti, da nebo uhajal. Kje pa je Helena?

KOREN (odpre vrata stranske sobe): Helena, Helena!Kje pa tiãi‰?

BESeDADVA SKOPUHA

96 

Trinajsti prizorPrej‰nji, Helena

HELENA Klanjam se, milostljiva.GOSPA Glejte, Helena, va‰ stari oãe ne brani veã vzeti

lahkoÏivega Milana.KOREN Niã veã, Helena. Spoznal sem, da je gospod

Milan po‰ten mladeniã. Helena, daj roko go-spodu Milanu!

HELENA (mu podá roko): âe vam je prav, milostljiva.âOP Oh tetka, kako ste vi dobri in kako sem jaz

lahkomiseln.KOREN Îelim vama vso sreão in umrjem rad, ko vi-

dim Heleno preskrbljeno. Helena bo dobragospodinja, vam pa, gospod Milan, nese ne-koliko slikarstvo, ‰e veã bo nesla hi‰a. Zaraditega in ker se imata tako iz srca rada, se nade-jam, da se ne bosta vlekla za doto.

HELENA Oh, oãe!

Zastor

BESeDADVA SKOPUHA

97 

www.omnibus.se/beseda

ISBN 91-7301-247-3