ED IC IJA KLEA - МАКЕДОНИЈА Е СЕ ... · PDF filedonskata istorija. Vo kakva vrska bile Makedon i Persej, Aleksandar da gi spoi dvete dr`avi vo edna imperija i da gi zapoz-

Skopje, Makedonija, 2009

E D I C I J AK L E A

Izdava~:

Angelina Markus

Za izdava~ot:

“MAKFORM” - Skopje

Lektor:

Kokan Stoj~ev

Kompjuterska obrabotkai podgotovka za pe~at:

Bojan Simovski

Pe~at:

“Bims kompani” - Skopje

Tira`:

700 primeroci

ANGELINA MARKUS

P E R S E J

Persej i ja otsekuva glavata

na Meduzata

PREDGOVOR

Podatoci za ìvotot i delata na Persej postojat vo mno -

gu knigi i druga literatura i site tie deluvaat otrgnato od

makedonskata istorija koja site ja prisvojuvaat. Per seja ni -

koj ne go prisvojuva. Vo mnogu svetski istorii toj voop {to

ne se spo me nuva nitu po imeto nitu po ìvotot i borbite.

Vo Makedonija vo vremeto na Filip Petti i Persej, vo

sojuz so site carstva i dràvi, vladeele Makedoncite ka ko

vo Aleksandrovata imperija. Taa se prostirala od [pa ni ja

do krajbre`jeto na Belomorieto do Egipet, Karta gina i

Azija. Taa imperija sakale da ja zgrap~at Rimjanite i da soz -

dadat sli~na dràva kako Makedonija, so sli~na vojska i

nao ruùvawe kako makedonskoto. Rim pove}e od trista go -

di ni vodel vojni so Hanibal, Persej, Antiohite, Selevkite,

Ptolomei te do Kleopatra vo Aleksandrija kon krajot na

pr viot vek. Site tie godini Rim ìveel od ograbuvawe i pri -

svojuvawe, vne suvaj}i razdor vo drugite dràvi da gi za vla -

dee. O~igledni bile nameritedek Rim saka da bide nov gos -

po dar na svetot ako se sovlada Makedonija.

Hanibal od Kartagina i [panija go napa|al Rim i sklu -

~il dogovor so Filip Petti a potoa i so Persej za zaedni~ ka

vojna protiv Rim na dva fronta. Taka zdruèno napa|ale i

pr vi~ no imale golemi pobedi i uspesi protiv po sla bata rim -

ska vojska. Na Hanibal mu uspealo preku Alpite da sti g ne

pred vratite na Rim. I Pir Molo{ki kako makedonski car

izvojuval pirova pobeda nad Rimjanite. Filip Pet ti i Per -

sej nastojuvale da ja odràt Makedonija vo grani ci te na

Alek sandrovata dràva a Hanibal nastojuval da gi pro{iri

tie granici vo [panija i sredna Evropa.

Hanibal, Filip Petti i Persej ne uspeale vo namerite

da gi zaprat Rimjanite vo nivnite ograbuva~ki i osvojuva~ ki

pohodi. Ako toa se slu~elo denes nema{e da postojat mno gu

dr avi kako Italija, Grcija, Turcija, Srbija, Buga ri ja, Al -

ba nija, kako i mnogu drugi evropski i aziski dràvi i kojznae

kako denes }e izgleda{e geopoliti~kata karta na Evropa i

svetot.

Vo taa trivekovna vojna za Makedonija praveni se obi -

di za sozdavawe na nova imperija so kopirawe na se ma ke don -

sko. Cezar, Napoleon i Hitler se poistovetuvale so Alek -

san dar Treti Makedonski iako nitu eden od niv ja ne mal ni tu

hra brosta, nitu uspehot, nitu falangata na naj slav niot ~o -

vek i vojskovoda~ na svetot. Pred se ja nemale celta na Alek -

san dar i Makedoncite da ne se ograbuvaat narodite tuku da

se gradi i da se {iri naukata i kulturata.

Rimjanite prvi ja ograbija i razdelija Makedonija.

Iljada i petstotini godini bez prekin se vodea vojnite, na

is tite mesta i vo isti granici na teritorijata na Makedo -

ni ja i seu{te traat. Ako Hanibal i Persej ne bea pobedeni

Ma kedonija i denes }e be{e toa {to bila vo toa vreme.

Sepak i so tolku golemi `rtvi i zagubi, makedonski -

ot narod uspeal da se sprotivstavi i na najtragi~nite nasta -

ni {to ni gi pri reduvaat novosozdadenite dràvi okolu nas.

Spomenot za Perej ìvee kaj Makedoncite i mnogu e ~ud -

no {to nikoj dosega ne go prisvojuval. Mnogu svetski is to ri -

~ari ne go spomnuvaat. Ni ostanuva samo nam na Make don ci -

te da go odredime negovoto mesto i uloga vo istorija ta kako

glavna alka vo kontinuitetot na carskite lozi i vladeteli

vo na{ata mileniumski dolga istorija.

Angelina Markus6

MITOLO[KI KORENI ZA PERSEJ

I LETE^KIOT KOW PEGAZ

Zevs e tatkoto na mnogu heroi i boginki koi gi za~nal

prelaùvaj}i gi zemnite carski èni. Taka e roden Dion

od Semela, Kadmovata }erka, Herakle od Alkomena, Evropa

od Krit i mnogu drugi. Zevs e tatkoto na Persej od Danaja vo

Arg, }erka na Akrisie. Proro{tvoto go izvestilo dedoto

deka vnukot Persej }e go ubie i }e go nasledi. Za da go spre -

~i toa, Akrisie gi zatvoril vo kov~eg Danaja i maliot Per -

sej i gi pu{til vo morskite branovi. Ribarot Diktij gi pro -

na{ol i gi pribral vo svojot dom kade {to Persej porasnal.

Polident, bratot na Diktij se vqubil vo Danaja i sakal da

se oslobodi od Persej. Na edna sve~enost toj gi pra{al gos-

tite {to bi mu podarile kako na prijatel. Site rekle deka

}e mu podarat kow. Samo Persej rekol deka ako treba }e mu

ja donese i glavata na Meduzata. Persej, podgotven od mnogu

bogovi i naoruàn so raznovidno oru`je trg nal po Meduzata

opa{ana so zmii na glavata namesto kosa. Najstra {en bil

nejziniot pogled. Kogo i da poglednela se skame nuval. Zna ej}i

go toa Persej go sledel nejziniot odraz vo {ti tot, uspe al da i

ja otse~e glavata i ja stavil vo torbata. Od nejziniot vrat iz -

letal kowot Pegaz i go povel Per seja kon neboto letaj}i na

svoite krila. Po patot Persej ja sretnal Andromeda zarobe-

na od morskoto ~udovi{te, ja spasil i ja povel so sebe. Gi po -

be duval site neprijateli, im ja pokaùval glavata na Medu -

zata i gi skamenuval. Ja zel i majka si Danaja da se vratat vo

Arg, kaj Akrisie. Na eden nat prevar vo Larisa, Persej go

fr lil diskot koj go pogodil i ubil dedo mu, so {to se ispol-

nilo proro{tvoto.

Vo sekoe mitolo{ -

ko prikaùvawe se vple-

tuva i odre dena vistinska

doza za nastanite. Qubi -

te li na kowi se bra }a ta

Dioskuri so svetili{te

vo Gevgelija i so mnogu

na odi niz Makedonija.

Dali Persej izrasnal kaj

bra }ata bliznaci i Poli -

dent se vqubil vo majka

mu Da na ja? Denes na nebo -

to nad Makedonija svetat

soyvez di jata imenuvani so

Angelina Markus8

Persej: Otsekuvawe na glavata

na Meduzata koja {to

povtorno se regenerira

Soyvezdieto Persej

imiwata Per sej, Andromeda, Pegaz, Dioskuri i drugi. Si -

not na Per sej i Andromeda e Alkej a najslaven vnuk im bil

sinot na Al ko me na i Zevs, Herakle.

Ostanuva pra{aweto zo{to vo makedonskata dinasti -

ja se pojavi car so ime Persej i grad Pereseida, na kakvo na -

s ledstvo treba toa da ne potsetuva i zo{to na Perseevite

pari se sretnuva {lemot so Pegazovite krila? Ako Makedo -

ni ja vo svoeto ime go sodrì Bogot Makedon, kaj Persej go

ima vo Persija? Mnogu se sli~ni bogovite, obi~aite, oru` je -

to, vojuvaweto i pred Aleksandar Makedonski da ja priklu ~i

Persija i drugi ~etirieset narodi kon edinstvenata ma ke -

PERSEJ 9

Skulptura na

mitolo{kiot

Persej so

otse~enata

glava od

Meduzata

donska dràva. Doprva treba da se razjasnuvaat proble mite

za da razbereme {to sakala da ni kaè mitologijata za ma ke -

don skata istorija. Vo kakva vrska bile Makedon i Per sej,

Aleksandar da gi spoi dvete dràvi vo edna imperi ja i da gi zapoz-

nae narodite so makedonskata kultura, obi ~ai i srodni ve -

ru vawa za potoa da se pojavi novata religija-hristijanstvo -

to a potoa muslimanstvoto. Zarem ne e toa nov na pre dok so

raz vitok na nov poredok. Premin od mito logi ja ta so ele-

menti i projavi na dràva kon oblikuvawe no vo re li giozno

~uvstvo za obedinuvawe na narodite vo edna dr a va kakva

{to bila toga{ Makedonija. Vo II vek pr. Hr. vo vreme na

vladeeweto na Filip Petti i Persej, mitot za Per sej se ob -

no vuva vo imeto na carot Persej. So razni so ju zi i sorabot-

ka, so ènidbi na decata na generalskite si no vi i car skite

}erki, makedonskata dràva opstojuva na isti te prostori,

trista go dini posle Aleksandar Treti Ma ke donski. Car -

skite drugari i generali na Filip Vtori i Alek sandar

Tre ti Makedonski si gi vratija blagorodni ~ki te tituli

kako novo nasledstvo i vladeteli nad makedon skite zemji.

Novite makedonski dr a vi gi nosat imiwata na carskite ge -

nerali Ptolomei, Antiohi, Lizimahi. Epir ci te od Molo{ -

koto carstvo tri pati se proglasijle za make don ski carevi

branej}i ja Makedonija od Rimjanite i Ati wanite. Toa se po -

tomcite na Filip Vtori i Olimpija i nej zi niot brat Alek -

sandar Molo{ki. Pir i Ptolomej se bo relea i ginele na ma -

kedonskata zemja. Lizimah, Antioh i Se levk isto taka skoro

sekoga{ bile prisutni na granicite koga se branela Ma ke -

do ni ja od mnogubrojnite napadi vrz makedonskoto car stvo

vo vremeto na Persej i podocna se do propa|aweto i na Pto -

lo mejskata makedonska dinastija vo vreme na Kleopatra

Sedma Makedonkata.

Angelina Markus10

VLADETELITE NA MAKEDONIJA

Site poznati i obrazuvani lu|e vo vekovite pred Hri -

s ta pi{uvale za makedonskata istorija i za Makedoncite ka -

ko narod, a sega{nive Grci, sekoga{ se spomnuvani kako Ati -

wani. Toa se Herodot, Tukidit, Polibie, Plinie, Bib li jata,

ka ko i mnogu poznati avtori koi{to pi{uvale za Alek san dar

Makedonski: Kurtie Ruf, Arijan, Diodor, Plu tarh, Ju stin i

mnogu pred niv i po niv. Site tie izbegnuvale da ja prikaàt

dolgata lista na makedonskite vladeteli ka ko pred Filip

Vto ri i Aleksandar Makedonski taka i po niv. Toa kako da im

davalo pravo da ja osvojuvaat makedonskata prebogata zemja,

dràvata, narodot, kulturata, i da ni gi ne gi raat imeto, jazi -

kot i obi~aite {to opstanale kaj Makedo ncite do denes.

Istoriskite fakti, materijalnite dokazi so potvr-

denite arheolo{ki nao|ali{ta i originalnite pi{uvani

do kumenti i kni gi, kako i mnogubrojnite arheolo{ki loka -

li teti {to se pove}e se istraùvaat ni zboruvaat za eden

dolg kontinuitet na postoewe na Makedonija kako dràva,

so imiwa na kralevi i gradovi, prestolnini, reki, moriwa,

planini, site so stari drevni imiwa od pred pove}e od 3 000

godini. Makedonskite carski dinastii isto taka pretsta -

vu vaat pi{uvana carska istorija vo vreme i prostori to~no

odbe leàni vo site vladeewa so Makedo nija i podocne` no -

to vladeewe so celiot svet {to go ostva ri le Makedoncite

i izvr{ile vlijanie vrz drugite narodi. Toa e pri~ina {to

~esto se navra}ame na vladeeweto na makedonskata dinasti -

ja od IX vek pred Hrista pa navamu. Toa go pokaùvame i sega

so pokaùvawe na 1 000 godi{nata lista na makedonskata

kra lska dinastija, samo od antikata.

Angelina Markus12

Dosega ne sme nai{le na lista na koja {to se izloè -

ni kompletnite imiwa (rodoslovieto) na carskite semej -

stva. Odbeleàni se samo imeto, godinata i vremeto na vla -

deewe na sinot naslednik i na drugite potomci, princovi i

princezi. Imiwata bez poop{irno rodoslovie se pov toru -

vaat vo kontinuitet od 500 do 1 000 godini iako od makedon -

skiot rod ostanuva ogromen broj istaknati li~ nosti {to

ne dobile istoriska {ansa da se pretstavat kako vladeteli.

Okolu vladetelot postoele carski drugari i generali so

svoite sinovi, ednakvi na carot i negovi pridru` nici. Toa

e mnogubrojnoto makedonsko plemstvo od koe po docna se reg -

ru tirale idnite vladeteli kako {to se slu~ilo da go nasle-

dat Aleksandar Treti Makedonski, prodolùvaj}i go posto -

eweto na makedonskata dràva. Tie egzistirale i trista

go dini po negovata smrt, so site karakteristiki na Makedo -

ni ja kako dràva.

Od toj period nekoi brzo stanale dinastii, ènej}i se

so }erkite na Filip Vtori, so Moloskite princevi, Lin kes -

tidite i drugite ~lenovi na carskite semejstva. Takov e slu -

~ajot so Kasandar i }erkata na Filip Vtori – Tesalo ni ka,

Aleksandar od Epir isto so Filipovata }erka Olim pi ja,

potoa Perdika, Ptolomej, Antonio stanal vladetel pre ku

Kleopatra, pred toa i Cezar i mnogu drugi ja zacvrst u vale

vlasta na prestolot preku bra~nite vrski i sojuzi so Ma ke -

doncite. Toa istoto se praktikuvalo i vo vladeeweto na

Filip Petti i Persej. Dobro poznati se svadbite na Alek -

san dar Treti Makedonski i negovite carski drugari so per -

si skite princezi. Roksana, persiskata princeza, è na ta na

Aleksandar, go rodila negoviot sin Aleksandar êt vrti, koj

gi imal site nasledni prava na makedonskiot prestol i iako

bil maloleten vo negova ~est bile iskovani pari.

PERSEJ 13

Filip Vtori, Aleksandar Treti i drugite vladeteli

go nosele imeto so prezime Makedonski. Na makedonskiot

prestol od dinastijata od 640 do 146 g. pr. Hr. poznati se 6 vla -

deteli so imeto Filip, a po nekoj Filip ima i vo dru gite

dinastii:

Filip Prvi - 640 – 602 g. pr. Hr.

Filip Vtori- 359 – 336 g. pr. Hr.

Filip Treti (Aridej)- 323 – 317 g. pr. Hr.

Filip êtvrti - 297-297 g. pr. Hr.

Filip Petti - 221-179 g. pr. Hr.

Filip [esti – 168-146.

Filip Vtori e poznat po reformite {to ja zacvrsti -

le Makedonija, so obedinuvaweto na makedonskite plemiwa,

so falangata, so gradbite, so na~inot na vojuvawe, so dip lo -

matijata, so ekonomijata, so zlatniot stater, so pros la vi -

te… Za nego ne stivnuva interesot i slavata za se {to nap -

ra vil za Makedonija. Za nego pi{uvaat mnogubrojni avtori

od IV vek pr. Hr. pa se do denes.

Negoviot sistem na vladeewe se prou~uva i se pri-

menuva vo sovremeniot svet vo mnogu me|unarodni organi-

zacii kako isklu~itelen primer. Filip Vtori gi nosi site

karakteristiki na makedonski vladetel kakvi {to bile i

drugite kralevi vo dinastiite od Makedonija.

Filip Petti vo se nalikuval na Filip Vtori. Se bo -

rel da ja so~uva Makedonija vo istite granici, protiv isti -

te neprijateli i so istite strategii. Kako {to Filip Vto -

ri go podgotvil sinot Aleksandar za nasledno vladeewe

taka Filip Petti go podgotvil sina si Persej da vladee so

Makedonija u{te pogolema i pobogata od pred dveste godi-

ni koga dràvata se konsolidirala kako svetska imperija.

Angelina Markus14

LI^NOSTA I BORBITE

NA FILIP PETTI

Makedonskata dinastija ne se raspadnala po 322 g. pr. Hr.

tuku se zacvrstila i pro{irila. Site Filipovi i Alek san -

dro vi generali se ènele so ma ke donskite princezi za da sta -

nat carski vladeteli i da se prodolì carskoto rodoslovie.

Taka Ptolomej Lag se oènil so Arsinoja Prva, bratu -

~et ka na Filip Vtori; Lizimah se oènil so Arsinoja Vto -

ra; Antioh Vtori se oènil so Berenika; na Kleopatra

Pet ta naslednici i se Ptolomej Petti i Antioh Osmi do

An tioh Desetti; Kleopatra Sedma sama izjavila deka vodi

poteklo od Aleksandar Makedonski... Selena, }erkata na

Antonio i Kleopatra Sedma se omaìla so Juba Vtori od

Mav ri ta nija i im se rodil sin Ptolomej Prvi. Antipatar,

Fi lipo viot general bil opolnomo{ten da upravuva so Ma ke -

donija od strana na Aleksandar i da go ~uva carskoto semej -

stvo. Seta taa zamena dostojno bila izvr{ena do krajot na ne -

go viot ìvot. Antipatar e interesen po u{te eden podatok

so toa {to imal 12 deca so vkrstena carska krv. Kasan dar se

oè nil so Tesalonika sestrata na Aleksandar Make don ski i

imale tri sina, carski naslednici, Filip êtvr ti, An ti -

pa tar Prvi i Aleksandar Petti.

Antigona se omaìla so princot Aleksandar Link.

Fila Prva se omaìla so Krater. Nivnite sinovi Krater i

Aleksandar upravuvale so Korint. Antigona }erkata na Be -

renika Prva se omaìla za Filip, sinot na Antipatar i so

ne go imala }erka Antigona maèna za Pir Prvi. Se zdo bi -

la so pravo da vladee so Makedonija kako negov naslednik pre -

ku Kleopatra i Aleksandar od Epir. Nivnata druga }er ka

Angelina Markus16

Filip Vtori Aleksandar Makedonski

Filip Petti Persej

Alama imala }erka Berenika Vtora koja bila oma e na so

Ptolomej Vtori. Nika Prva bila maèna za Lizimah.

Carskoto poteklo na Filip Petti i Persej povrzano

e so site drugi dinastii preku bra~ni vrski od site makedon -

ski dràvi vo Epir, Egipet, Antiohija, Sirija, Traki ja... i

dru gi oblasti do Sirakuza, Mavritanija itn. Dimitar Prvi

oènet so Dejdanija, sestra na Pir Prvi i Fila od An ti pa -

tar, sin Antigon Gonat, vnuk: Dimitar Vtori oè net so Fti -

ja, vnuka na Pir i }erka na Aleksandar i Olim pija. Fi lip

Pet ti sin na Dimitar Vtori i Ftija oènet so Poli kratija

imal sin Persej i Dimitar od druga èna. Per sej oè net so

Lao dika Petta, }erkata na Selevk êtvrti so trite deca, si -

novite Filip, Aleksandar i }erkata Larisa. Ta ka se dvi e -

lo rodoslovieto od Filip Vtori do Persej.

Dimitar Vtori, Filip Petti, Persej i drugi, imale i

dru gi èni i deca {to isto taka se del od carskite semejstva.

Taka Dimitar Prvi od Fila, }erkata na Antipatar

imal sin Antigon Gonat, }erka Stratonika kako i deca od

dru gi brakovi i vonbra~ni.

Ako se pogledaat ènskite imiwa kako sovladetelki

ili carski }erki }e naideme na niven golem broj vo nas led -

ni ot red. Toa se Kleopatra, Olimpija, Tesalonika, Arsi no -

ja, Lao dika, Berenika, Ftija, Nika, Evridika, Antigona i dr.

Aktivnostite na Filip Petti vo o~uvuvawe na make-

donskata dràva se dolèle i na rodninskite vrski so site

car ski semejstva. Filip Petti roden 238 g. pr. Hr. ìveel

59 godini, vladeel 41 godina od 221 do 179 g.pr. Hr. Vo 229 go -

di na umira tatko mu Dimitar Vtori i za regent go dobiva

An tigon Doson po ~ija smrt maloletniot Filip Petti do -

biva novi starateli no samo po edna godina vo 220 g. pr. Hr.

go prezema prestolot {to mu pripa|al po nasledstvo so pol-

PERSEJ 17

noletstvoto. Filip Petti ja nasledil makedonskata dr ava

i bil podgotven da gi sovlada site problemi so vla deeweto

na takva dràva kakva {to bila Makedonija vo toa vreme,

na krajot na III i po~etokot na II vek pr. Hr.

Spored dobro poznatata literatura od Plinie, Dio -

dor, Justin, Plutarh i osobeno Polibie, za vremeto na vla -

deeweto na Filip Petti, tatkoto i sinot Persej, poznati se

i prou~eni site fakti za sostojbite na makedonski te dr a -

vi i carstva i nivnata povrzanost preku sojuzi, vojni i rim -

skata separacija. Najdobro e da gi spomeneme hronolo{ ki

ne koi od nastanite zna~ajni za makedonskata istorija od

toa vreme svrzani so 40 godi{noto vladeewe na Filip Pet -

ti za da moème da go objasnime i vladeeweto na Persej. Toj

ne treba da se narekuva posledniot car na Make donija zatoa

{to carskata loza na Makedoncite prodolùva u{te dol go

vo site nasledni dinastii, spored listite na vlade e we na

ma kedonskite dràvi i zemji so slednava hronologija:

• Vo 240 g. pr. Hr. Dimitar Vtori go nasleduva An ti -

gon Gonat, se èni so Ftija i se sklu~uva sojuz me|u

Ma kedo nija i Epir.

• Vo 239 g. pr. Hr. Dimitar Vtori vojuva protiv Ahe ja

i Etolija. Vo 238/7 g. pr. Hr. se rodil Persej.

• Vo 236 g. pr. Hr. Dimitar Vtori ja osvojuva Beo tija.

• Vo 231 g. pr. Hr. Dimitar Vtori vojuva so Dar dan cite.

• Vo 229 g. pr. Hr. umira Dimitar Vtori a Antigon Do -

son e staratel na Filip Petti koj samo za edna godi -

na gi izgubil site teritorii {to prethodno gi osvoil

Dimitar Vtori.

• Vo 227 g. pr. Hr. Antigon Doson kako kral na Make -

do nija prezema pohod vo Karija, prodira vo Pelopo -

Angelina Markus18

nez i gi porazuva Ilirite. Umira vo 221 g. pr. Hr. i

Fi lip Petti dobiva novi starateli za samo edna god.

• Vo 220 g. pr. Hr. Filip Petti so polnoletstvoto sta -

nuva car na Makedonija. Istata godina prodira vo

Dar danija i Lakonija.

• Vo 218 g. pr. Hr. Filip Petti prodira na Peloponez,

vr{i pomorska ofanziva i ja osvojuva Etolija.

• Vo 217 g. pr. Hr. ja osvoil Bilazora, i napravil dogo -

vor so Hanibal.

• Vo 215 g. pr. Hr. sojuz na Makedonija i Kartagina.

• Vo 213 g. pr. Hr. se ra|a Persej.

• Vo 212 g. pr. Hr. Filip Petti gi okupira Lis i Skadar.

• Vo 210 g. pr. Hr. Rim gi kontrolira Termopilite.

• Vo 209 g. pr. Hr. Dardancite navleguvaat vo Make donija.

• Vo 208 g. pr. Hr. so pomo{ na Kartaginskata flota,

Filip Petti go kontrolira Peloponez, za edna godi -

na ja osvojuva Ambrakija i ja razoruva Etolija.

• Vo 206 g. pr. Hr. Rim i Etolija navleguvaat vo Am bra -

kija, Filip Petti gi vra}a so separaten mir.

• Vo 204 g. pr. Hr. Filip Petti gi porazuva Dar dan cite.

• Vo 203 g. pr. Hr. pravi sojuz so Antioh Treti Veliki

i ja obnovuva flotata.

• Vo 200 g. pr. Hr. Rimski pratenici pristigaat vo Ati -

na so koja Filip Petti vojuva. Rimjanite navleguvaat

vo Ilirija i ja pusto{at Zapadna Makedonija.

• Vo 198 g. pr. Hr. Ahejskata liga se priklu~uva kon

Rim, bitka kaj Kinoskefalos i mir.

• Vo 196 g. pr. Hr. Antioh Treti Veliki ne gi prima

rim skite pratenici i mu se priklu~uva Hanibal - vo

195 g. pr. Hr. Rim se povlekuva od Aheja.

PERSEJ 19

• Vo 193 g. pr. Hr. Rim i Antioh Veliki pregovaraat,

mirot me|u Filip Petti i Hanibal i Antioh trae.

• Vo 192 g. pr. Hr. Etolcite go povikuvaat Antioh Ve -

li ki, toj se istovaruva i gi zagrozuva grad-drà vi~ -

kite za potoa da se povle~e vo Efes.

• Vo 191 g. pr. Hr. Filip Petti od Rimjanite dobiva te -

ri torii vo zamena za poddr{ka.

Poslednite tri godini Rim sè pove}e se orientiral

kon Azija. Etolija i Rim sklu~uvaat vzaemen mir. Makedo -

nija ekonomski se pove}e zajaknuva.

• Vo 185 g. pr. Hr. rimskite pratenici vo Makedonija

pokaùvaat pogolema naklonost kon Dimitar namesto

kon ta t ko to Filip Petti pri {to doa|a do konflikt

pome |u bra}ata Persej i Dimitar.

• Vo 181 g. pr. Hr. Filip Petti vo Trakija.

• Vo 179 g. pr. Hr. umira Filip Petti. Edna godina pred

toa umira Dimitar sinot na Filip Petti koj e mile -

nik na Rimjanite so {to se pravi eden vid raskol me|u

Ma ke don cite zatoa {to se zgolemuva rimskiot priti -

sok od vnatre i slabeat makedonskite sojuzi.

Od redosledot na nastanite se gleda burniot ì -

vot na Filip Petti, koj ne proìveal nitu edna mirna

go dina vo svojot ìvot. Sudirite, pobedite, sojuzite i

bor bite za terito riite vo celost nalikuvaat na borbe -

ni ot ìvot na Fi lip Vtori. Sli~ en e ìvotot i na site

ostanati makedonski vladeteli. Takov e, ako ne i potra -

gi ~en, i ìvo tot na Persej, koj {to vlasta ja nasledi po

smrtta na svojot tatko vo 179 g. pr. Hr.

Angelina Markus20

CAROT PERSEJ –@IVOT,

DELO I BORBA ZA MAKEDONIJA

Persej se ra|a 213 od tatko Filip Petti i majka Po -

li kratija. Vo 179 g. pr. Hr. stapuva na prestolot, vo 168 g.

pr. Hr. e zaroben i odveden vo Rim zaedno so caricata Lao -

dika (}erka na Selevk êtvrti) i trite deca Filip, Alek -

san dar i Larisa. Celoto makedonsko carsko semejstvo go za -

vr {uva ìvotot vo Rim kako robovi. Ne se znae to~ ni ot

da tum na smrtta na Persej. Od razli~ni izvori ima podato ci

kako mo`na godina na negovata smrt da e 165 ili 162 g. pr. Hr.

Otkako bila celosno ograbena Makedonija i otkako celos-

no razurnale sedumdesetina gradovi, Rimjanite nemale in -

te res da preìvee carskoto semejstvo pa poverojaten e pr -

viot datum za smrtta na Persej.

Persej ìveel 47 godini, kolku i Filip Vtori.

Vladeel 12 godini, kolku i Aleksandar Makedonski.

Za caricata Laodika nema nikakvi pi{uvani dokumen -

ti, verojatno Rimjanite ne sakale da gi zostruvaat odno si te

so Selevkite, nejzinite roditeli. Ednostavno likvida ci ja -

ta bila tivka kako vrz nea taka i nad nivnite ma lo letni deca.

Persej so samoto nasleduvawe na makedonskiot pres -

tol prodolìl da gi sreduva problemite vo dràvata kako

{to toa go pravel tatko mu Filip Petti, dedo mu Dimitrie

Vtori i drugite vladeteli nanazad do carskoto semejstvo

na Aminta i Filip Vtori, do kade {to zasegnuva nivnoto

poteklo. I Persej prvo ja vnesuva Makedonija vo Delfis ka -

ta Amfiktionija i potoa ja zacvrstuva polo`bata vo Tra -

kija preku brakot so polusestrata omaèna so princot Ter.

Sli~na e situacijata i so Molosija koj tradicionalno i se

pridruùvaat na Makedonija.

Dardancite, Evmen od Pergam i rimskite pratenici

se nezadovolni od odnesuvaweto na Persej po {to Senatot

odobruva vojna i Rim janite navleguvaat vo Ati~kiot del pod -

dràni od Ati na i navleguvaat so Apis Klaudie vo zapadni -

ot del na Make do nija. Tuka Persej bleskavo gi pobedil i gi

za robil i rimskite vojski i nivnite poddrùva~i od nekoi

plemiwa. Najpro~uena e bitkata kaj Hiskana ili Uskana ka -

de {to makedonskata falanga do{la do izraz isto kako vo po -

bedata kaj Heroneja 168 godini pred toa, vo 338 g. pr. Hr.

Vo 169 g. pr. Hr. na Persej mu se pridruùva Gentie od

Ili rija i zaedni~ki prodolùvaat da davaat otpor, no Rim -

ja nite koi bile vo sojuz so Atiwanite i drugite grad-dr a -

vi~ki na pa |aat se po~esto taka {to vo letoto 168 g. pr. Hr.

vo bitkata kaj Pidna, Makedonija bila sovladana.

Persej so del od semejstvoto, plemstvoto i carskata

bla gajna se obidel dvi ej}i se preku carskiot pat preku

Pe lagonija da stigne do moreto, do Amfipol i ostrovite

kade {to rimskata vojska gi stignala i gi zarobila.

Angelina Markus22

Moneta so natpis„Makedonon“

Moneta so Likot na Persejso aplikacija na {tit

Toa se nekoi od pova`nite fakti za Persej i toa kako

ja vodel Makedonija. Vistinskata sostojba podobro }e se so -

g le da so podetalni analizi na klu~nite nastani {to se slu -

~uvale za vreme na negovoto vladeewe.

Falangata na Persej vo celosen sostav broela 45 ilja-

di vojnici isto kako falangata na Aleksandar Makedonski,

bila izvonredno izve`bana, brza, izdr`liva i dobro vooru -

è na, pod negova li~na komanda i komandata na negovite

car ski drugari, kowicata i site drugi karakteristiki {to

gi imala makedonskata falanga od Filip Vtori do Persej,

do Justinijan i do Samoil i drugite makedonski vladeteli

{to na ist na~in i na isti mesta se borele za Makedonija.

Konzulot Lucio po edna bitka rekol deka „Ni{to po -

s tra{no nema od makedonskata falanga“. Toa se slu~ilo vo

170 g. pr. Hr. koga Persej so nevidena brzina trgnal so 20 000

voj nici od Stibera, pokraj Erigon i Alkomena i stignal do

His ka na kaj Ki~evo, za nepolni dva dena vo zimski uslovi

i niz lo{i planinski predeli. Ja pobedil rimskata vojska,

ja za robil, ja dovel vo Stibera i ja rasprodal. So takva brzi -

na i uspeh se dvièl i Aleksandar Makedonski koga neo~e ku -

vano se na{ol pred Teba i do temel ja razurnal. Takvite bor -

bi Makedoncite gi vodele koga trebalo da posluàt ka ko

po u ka a ne za ograbuvawe. Persej za vojskata imal rezer vi

hra na za pet godini. Voop{to, Makedonija vo toa vreme bila

mno gu bogata, bila imperija koja sorabotuvala so mno gu naro -

di okolu sebe kako {to toa go pravel tatko mu Fi lip Petti

pred toa. Deka Makedonija bila na mnogu visoko ekonomsko

nivo ni pokaùvaat i samite kovani pari so prefinetata

iz rabotka i prebogato zastapenite simboli. Koga Persej go

napu{til boi{teto kaj Pidna, oti{ol vo Pela i so 10 000

ta lanti zlato se upatil kon Samotraki vo pridru`ba na 500

PERSEJ 23

vojnici. Spored vrednosta na talantot vo toa vreme toj no -

sel so se be okolu 300 000 kilogrami zlato. Toa, zlatoto bilo

celta na dvaesetgodi{noto vojuvawe na Rimjanite so Make -

do nija. Niv gi interesiral samo plenot i celokupnoto bo -

gat stvo koe podocna go prenele vo Rim. Zarobenite Make -

don ci od plemstvoto im sozdale kultura, jazik-latinsko

pismo, im bile u~i teli i generali. Stotina godini podocna

Angelina Markus24

„Stra{nata“ makedonska falanga

Samo zlatoto od 300 000 kilogrami pre -

smetani vo dene{ni pari e vredno okolu

devet i pol milijardi dolari, a carot gi

nosel so sebe, e sitnica sporedeno so zla -

to to {to tri dena e noseno vo Tri um -

fot na pokaùvaweto vo Rim.

makedonskite pokolenija se vra}aat od Rim vo Makedonija

kako „rimski“ ve terani. Takvi bile dvete makedonski bri -

gadi koi se nase lile vo Skupi, vo Stobi, vo Heraklea, pro -

dol u vaj}i da gra dat i da tvorat vo istite drevni makedon -

ski gradovi i sve ti li{ta. Nema odgovor {to bara Hadrijan

vo Stibera, Justinijan vo Taor, grobot na Marko Avrelij vo

Skupi, Apo s tol Pavle, Luka, Marko, ako ne gi vle~e make -

don skoto po teklo za da gradat baziliki so mozaici, vsu{ nost

palati na ma kedonskite Vasilevsi {to e pi{uvana ti tu la

i za carot Persej na parite i za site prethodni dinastii.

Spored Justin od 257/ 33 kniga vo Makedonija od Ka ran

vladeele trieset kralevi kako vo Kumranskite zapisi. Koja e

taa druga zemja so tolku kraluvawa i caruvawa? Nema tak va.

Taa lista prodolùva i po Persej vo drugite make don ski di -

nastii, rodninski povrzani. Persej moral da i se pre da de na

rim skata vojska zatoa {to negovite sinovi Fi lip i Alek -

PERSEJ 25

Rimskata legija vo borben raspored

san dar bile dràni kako zalo`nici. Del od Per se evo to

plemstvo, poto~no kompletnata kowica od falanga ta, 4 000

- 5 000, vo tekot na poslednata bitka bi la otpu{ tena i se

upatila kon sever nosej}i so sebe ogromno li~no bo gatstvo.

Toj inteligenten kontingent sekako stignal do Karpa tite

no sej}i so sebe makedonska kultura. Moèbi nekoi ka ko

„Slo veni“ se vra}ale doma isto kako {to „Rim janite“ se vra -

}a le i se naseluvale po doc na vo Makedonija. Ako navi s tina

se doseluvale Rimjani, zo{to ne gi asi mili ra le Make don -

ci te kako {to e slu~ajot so Bugarite bile asimilirani od

sta ro se delci te i tie is~eznale kako Ta ta ri. Toa e ge net ska

sila kaj Makedoncite. Taka se sozda vale srodnite naro di.

Per sej kako car se istaknuval vo orga ni zaciijata na fa lan -

ga ta, ekonomijata, kulturata, se v kupniot ìvot vo drà vata

i seto toa go pravel vrz cvrsto izgra de ni principi. Steknal

golemo iskustvo vo politi~ kite i voe ni te strategii zatoa

{to u{te kako maloleten princ Fi lip Petti go odredil ka -

ko prvoroden sin, za svoj naslednik i go vodel aktivno da

u~estvuva vo site bitki i dràvni do go vori. Toa znaewe, ta -

ka steknato u{te od naj rana vozrast go izgradilo kako Per -

sej silen i spravedliv ~ovek i car. Vo mno gugodi{nite pri -

ti soci i klevetewa pred Rim, Per sej do sled no gi branel

in teresite na Makedonija. Znael da pro ce ni koga da gi odbie

uslovite za dogovor i koga da pri fati pri mirje.

Tri nastani vo ìvotot na Persej se najzna~ajni. Toa

se cvrstiot sojuz so makedonskite carstva, bitkata kaj His -

kana koga ja pretststavil mo}ta na falangata i izgubenata

bitka kaj Pidna koga bil ponièn kako rob vo Rim vo po -

vor kata od Makedonija so jarem na vratot.

Paolo Emilio mu vetil dostoen tretman, no go izla -

àl za polesno da ja ograbi i da ja razurne Makedonija.

Angelina Markus26

Persej bil svesen za svojata nadmo}. Odvreme navreme

im pokaùval na Rimjanite kako umeat èstoko da se borat

Ma kedoncite. Imal golema poddr{ka od site gradovi na

Pe loponez, verni mu bile Molosite, Tesalcite, Pelagon ci -

te i Ilirite so voda~ot Gentie, Hanibal, Antioh i drugi od

carstvata pojaveni posle Aleksandar Makedonski. Slo bo -

d no se dvièl niz Trakija i nepre~eno vladeel na sever do

Dunav kaj Dardancite, Ilirite i drugi. Odamna makedonski -

te plemiwa gi povrzuvala cvrsta krvna vrska i rodninski

dinasti~ki vrski. Toa se gleda i po dozvolata {to Persej im

ja daval na avtonomni kova~nici da kovaat svoi pa ri so ma -

ke donska simbolika. Takvite pari i deneska se sretnuvaat.

Vo Bitolskiot muzej se ~uvaat nepoznati pari od Persej i

tie moèbi }e ni iznesat na videlina nepoznati podatoci

za makedonskata istorija {to ja iskopuvame se pove}e. Pri -

sustvoto na falangata, kova~nicata, artefaktite se mnogu

poubedlivi od toa {to zapadnite istori~ari i neprijate -

lite }e napi{at ne{to za Makedonija. Persej bil mnogu pri -

suten vo Lihnida. Toa go pokaùvaat parite od kolekcijata

na Ohridskata banka. Ulogata na Persej niz Pelagonija bi -

la u{te pogolema. So otkrivaweto na {tito vite so natpis

Dimitar, ukraseni so sonca i utvrdeniot grad Pelagonija ka -

ko ~etvrta prestolnina na Makedoncite se zgolemija fakti -

te za makedonskata istorija. Pred toa se znae{e samo natpis

na kova~nca od Pelagonija kako kova~ ni cite od Pela, Am fi -

pol i Stobi. Vo me|uvreme se otkopaa pove}e Pelagoniski

gradovi so teatri, palati, svetili{ta, so najrazli~ni do -

ka zi za bogatoto makedonsko nasledstvo a se zboruva deka tu -

ka bile Desareti, Penesti, Iliri, Dar dan ci, a toa bila sa mo

edna dràva – Makedonija. Toa {to site anti~ki avtori ko -

ga pi{uvaat za grad-dràvi~kite ne gi pretstavuvaat kako

PERSEJ 27

makedonskata dràva. Atiwani, Dar dan ci i drugite gi ne -

maat obele`jata na dràva so narod, te ri torija, kultu ra, di -

nastija. Toa postoelo samo vo drà va ta Ma kedonija. Ati wa -

nite duri vo XIX vek dobile ime Grci i site obidi toa ime da

im se dodava na tekstovite na Homer, He ro dot, Polibie i dr.

Pove}e e od sme{ no i nevistinito toa {to se protega ka ko

gr ~ko za drevnina ta a se znae deka e od sovremenosta.

Makedonskata dinastija sekoga{ go zbogatuvala kul -

tur noto bogatstvo i gradela novi gradovi. Takov e i slu ~a -

j ot so gradot Perseida vo kompleksot na Pelagoniskite gra -

dovi {to gi gradel Filip Vtori. Gradovite vo Pelago ni ja

kako Heraklea, Stibera, Pelagonija, Alkomena i drugite

{to se samolocirani vo arheolo{kata karta na Makedonija

sega se istraùvaat. Filip Petti po primerot na svoite

Angelina Markus28

[titot pronajden na lokalitetot Bon~e so natpis Dimitar

pret hod nici go izgradil gradot Perseida vo okolinata na

s. Cr no buki i go narekol vo ~est na svojot sin Persej. Otka -

ko }e se istraì i otvori ova edinstveno mesto vo svetot }e

zna e me mnogu pove}e za Filip Petti, za Persej i za make don -

ska ta istorija.

Vo vrska so carot Persej }e ja spomeneme i patnata

mre a vo Makedonija poznata kako Carski pat po koj se dvi -

è la falangata od Apolonija do Suza i obratno. Po istiot

toj pat persiskite vojski preku Makedonija se borele so Ati -

wanite. Tie makedonski pati{ta vo razni pravci se u{te ja

pokrivaat Makedonija. Bile dobro obeleàni so stolbovi-

pa tokazi. Koga Gnej Ignacio kako konzul gi videl pa to ka -

zite brzo go izdlabil svoeto ime kako {to Paolo Emi lio vo

Dion koga gi videl gotovite stolbovi si posta vil svoi sta-

tui. Na makedonskiot carski pat mu go stavile toa gr do,

PERSEJ 29

Arheolo{kiot lokalitet Gradi{te za koj se smeta deka egradot Perseida kraj s. Crnobuki, Bitolsko

tu|o ime Via Ignacia. Makedonskiot carski pat spa kuvan

vo rimska „oblanda“ seu{te mu se nudi taka na svetot kako i

prekrstenite imiwa na mitolo{kite makedonski bo go vi i

se drugo {to otpatuvalo za Rim. Po koj pat doa|ale Rim ja -

nite da se borat, da razgraduvaat, da prenesuvaat, da kr {at

mer merni stolbovi, da otkinuvaat glavi od statuite i da gi

re dat vo Rim i Vatikan zad tajni zakataneti vrati pol ni si

makedonskite drevni artefakti. Se na{la holandska firma

finansirana od Rimjanite-Italijanci, letovo vo Grcija i

Albanija da go obnovuva rimskiot pat Via Ig na cia {to po -

minuva niz Makedonija. Pove}e im dolikuva da si go krstat

proektot razbojni~ki, ograbuva~ki pat kako pri log kon og -

ra buvawe i negirawe na Makedonija. Videte {to pra vi Va -

ti kan na sred Skopje so Majka Tereza, napravi grob nica,

kula so ispotro{eni milioni evra narodni pari, za site ka -

toli~ki „sveti“ proslavi na grbot na narodot, koj go slavi

tu |oto a ne smee da si izgradi svoja crkva. Zatek na tite pa -

ti{ta od Persej do deneska niz Makedonija velat sluèle

za trgovija. Taa trgovija zavr{uvala vo edna nasoka, so osi -

ro ma {uvawe na Makedonija za taa kontinuirano da se sma -

luva i da go zagubi ime to. Kako sami da si go barame toa, kako

da sme zaluìle da ne nema. Toj carski pat e patot na falanga -

ta do sekoe naseleno mes to. Sepak seu{te ne ima, Make don ci

sme i najdobar kompromis za imeto e da se vika me Drevna Go -

lema Makedonija. Toa ime ja so drì vo sebe i an ti~ kata i

se ga{nata Makedonija so identitetot i site ostanati ka -

rak te ristiki na Makedoncite.

Carskiot pat po koj Persej so celoto carsko semej stvo

i najvidnite Makedonci bil odnesen i poguben vo Rim, ne go

gradele rimskite vojski, toj si postoel kako pat na fa lan -

ga ta i seu{te postoi vo Makedonija i vo svetot kade {to

Angelina Markus30

pa tuval, vojuval i stignal Aleksandar Makedonski. Eve ka -

ko Polibie na str. 496/ II kniga go opi{uva carskiot pat:

„Od Apolonija i Epidamen odi niz Lihnid, i Pilon preku pla -

ninata Borund pa niz Heraklea i Linkestida, Eorda i kon

Ede sa, Pela, Tesalonika, Hipsana, Perint, Vizant“- toa e

vsu{ nost makedonskata dràva na Persej. Patot prodolù -

val od Vizant do Troja, Niniva, Persepol, Suza i ottuka do

Av ganistan, Pakistan, Indija, patot go gradele Makedon ci -

te od falangata na Aleksandar Makedonski. Podocna toj ma -

kedonski pat e nare~en „patot na svilata“ ili patot na Mar -

ko Polo. Kina, Indija, Japonija zaradi toj pat gi znaat i gi

po~ituvaat Makedoncite i dràvata Makedonija.

Poslednoto tragi~no patuvawe na Persej po makedon -

skite pati{ta ne go namaluva zna~eweto nitu na patot, nitu

na gradovite, nitu na Makedoncite. Po toj pat pominale Ce -

zar, Napoleon i Hitler, po toj redosled NATO gi bom bar -

di ra{e gradovite poznati od vremeto na makedonskata svet-

ska imperija.

Persej bil `rtva na svojata slava. Ni samiot ne veru-

val deka nekoj moèl da ja pobedi nepobedlivata makedonska

falanga. Sojuznicite go napu{tile. Dolgotrajnite bor bi go

is crpile i psihi~ki i fizi~ki. Go zbunil makedon skiot na -

~in na vojuvawe na neprijatelot. Rimjanite ne moèle da go

po bedat nadmo}niot Persej ako ne im se priklu~ile Ati wa -

nite. Tie toa go storile kako odmazda za Heroneja. I bez toa

tie ne moèle da se pomirat so porazot od Filip Vtori i

go le mata kontrola od strana na Antipatar. Obidot da se

vra tat na istoriskata scena preku organizacija na grad-dr -

à vi~ kite go platila Teba i zatoa silno gi opomenal Alek -

san dar. Kontingentot na falangata vo Atina gi spre ~u val

od bi lo kakva pomisla da se oslobodat od Makedonci te iako

PERSEJ 31

Angelina Markus32

Ostatoci od „Carskiot pat“ kaj Bu~in-Alkomena i Rado`da kaj Struga

ima lo ~esti obidi. Harpal kako blagajnik na car skoto bo -

gat stvo od Vavilon pobegnal vo Atina i polo vinata od zla -

to to go razdal kako potkup. Atina prepla{ena da ne ja snaj -

de sudbinata na Teba ne mu dozvolila da ostane ni vo Pirea

se dodeka Harpal ne si ja dobil zasluènata smrt. Sa mo De -

mo sten se prelaàl. Za eden zlaten pehar od makedonskoto

zla to ja zagubil glavata. Ne moèl da mu pomogne ni na Har -

pal ni sebesi. Na seto toa platil i za „Filipikite“.

U{te edna{ Atina se obidela da koristi slu~ki i da

se odmeruva sprotivstavuvaj}i im se na Makedoncite. Toa

bi la Lamiskata vojna. Na pomo{ na Antipatar mu do{ol

Kra ter so 10 000 falangisti, odli~no obu~eni i so golemo

is kustvo steknato vo pohodot {to vo Azija go napravi Alek -

sandar Ma kedonski so falangata. Generalot Krater vo toa

vreme bil odreden od Aleksandar da upravuva so celata Im -

perija, da gi pobedi i da gi zamol~i Atiwanite za podolgo

vre me. Odre den da se griì za carskoto semejstvo Krater

se pogri il da ja zajakne celata nasledna loza. Toj svoite

si novi, po docna i vnuci gi odredil da upravuvaat so Korint

vo se di {teto na Sovetot na Makedoncite {to upravuvale

so site narodi i grad-dràvi~kite na taa zna~ajna prevla-

ka na patot kon Peloponez. Od Filip Vtori do Persej, Make -

do ni ja gi odrùvala svoite granici i èstoko se sprotiv sta -

vu vala na bilo kakvo ograbuvawe ili odvojuvawe. Atina

ne strplivo ~ekala da se priklu~i kon rimskata agresija.

Se nadevala deka kako sou~esnik vo borbata protiv Make do ni -

ja }e ima privilegii i }e dobie novi teritorii. Se iz la a -

le vo o~ekuvawata. Kako {to Makedoncite gi pridobiva le

na rodite za sebe a ne za Atina, taka i Rimjanite si gi za do -

vo luvale samo sopstvenite interesi. Livie go opi{uva uàs -

no to puso{ewe niz celata Atika kako i niz celata Ma ke -

PERSEJ 33

donija. Atina voop{to ne bi la nagradena nitu pak bila pro -

glasena za rimski so ju znik. Bila celosno opusto{ena ka ko

del od takanare~enata Pro vin cija Makedo ni ja. Taa Ati na

ne samo pod Rim tuku i pod Turcija osta na la vo sosta vot na

Makedonija u{te od vremeto na Filip Vtori. Toa se gleda

u{te od Biblijata i site stari karti.

Persej se soo~uval so mnogubrojni obidi Rim da se vme -

{u va, da kova najrazli~ni zagovori i da se bori protiv Make -

donija. Vo po ve}eto navrati uspe{no se sprotivstavuval,

kako na primer vo bitkata kaj Hiskana. U{te vo 171 g. pr. Hr.

Rim odobril voj na protiv Makedonija, a Persej ja prifatil

uspe{no spro tivstavuvaj}i se na sekoj obid za navleguvawe

na make don ska teritorija. Duri vo 168 g. pr. Hr. se slu~ila bit -

kata kaj Pidna i ne o~ekuvaniot po raz na Makedoncite.

Angelina Markus34

Grafi~ki prikaz na bitkata kaj Kinoskefalos vo kojaRimjanite bile porazeni (Od knigata „Voenata istorija

na Makedonija“ od polkovnik Van~e Stoj~ev

Persej pod dr -

an od kralskite

drugari vo Pela i

od Sob ranieto na

Ma kedoncite i ar -

mijata po~nal da se

podgotvuva za voj na

so Rim. Imal oko lu

43 000 vojnici vo

so stav so Pe onska,

Tra kiska, Argij ska,

Etolska, Galska, Od -

riska i Kritska pod -

dr{ka. Rim ska ta

voj ska broela 35 000

pe {adija no nabrgu

sobrala u{te 8 000,

prete`no kowica

od Ahajska ta Li ga,

Pergam i Tesalija,

za brojno da se ized -

na~i so make don ska -

ta falanga. Vo su{ -

tina pomagaj}i im

na Rimjanite, Atina

vsu{ nost samata se -

be se pobe dila.

Vo po~etokot Persej pri prviot sudir izvojuval pobe-

da so elitniot kowi~ki eskadron na rekata Penaj vo Tesa li -

ja. Iako Rimjanite imale golemi zagubi (2 000 mrtvi i 600

za ro beni), Persej ne sakal da go napadne rimskiot logor vo

PERSEJ 35

Grafi~ki prikaz na bitkata kajPidna vo koja Rimjanite ja porazile

Falangata (Od knigata „Voenaistorija na Makedonija“

od polkovnik Van~e Stoj~ev

re {ava~ka bitka za da gi po{tedi od za gubi zaradi nadmo} -

ta na makedonskata vojska. Rim janite toa go is ko ristile za

da zazemat stra te {ki pozicii, do de ka Pe r sej se tru del da

gi obezbedi site premini kon Make donija vo {to uspe al se

do doa|a weto na Emilio Pa o lo ka ko komandant na rimska-

ta vojska. Toj so nekolku ma nevri go zazel preminot Petra

na {to Per sej se odlu~il da iz vr{i no}en za br zan mar{, da

ja povede vojskata vo blizi na na Pidna. Tie 24 kilometri

za pre lo cirawe na pozi ci i te ja izmorile i vojskata i Per -

sej. Pro~uenata i ne so vladliva makedon ska falanga za prv

pat e razbiena vo dol giot bor ben ras pored vo dolìna od

tri kilometri me|u rimskiot logor i moreto. So takov ras -

pored Persej nemal dovolen prostor da ja naso~i falanga-

ta. Redovite na falangata po~ na le da pu ka at i Rimjanite

uspeale da navlezat vo nejzini ot centar. Kowicata go zapre -

la napadot i kompletno zami na la na za pad i na sever preku

granicata. Istoto go storil i Persej, za minal no bil na do -

fat na Rimjanite do Pela, do patot kon Samotraki. Deset

il jadi Makedonci bile zarobe ni, nema po datoci za brojot na

ubienite, na Rimjanite im tre ba le ìvi te Makedonci. Torg,

odnosno Justin napravile sporedba zabeleùvaj}i de ka bor-

bite so Hanibal bile poles ni za Sci pion otkolku {to bile

pote{ki i poorganizirani protiv Makedonija. Kar ta gina

ne bila tolku va`na kako {to toa bi la Make do nija vo svet-

skite ramki.

Katon postariot na sekoj Sovet vo Rim povtoruval

ista re~nica: „Kartagina treba da se zapali“. Lesno i brzo

si not (adaptiven) na Paolo Emilio ja izgorel Kartagina

vo pri sustvo na Polibie za toj kako istori~ar da go opi{e

toa. Hanibal poznat po izrekata: „Hanibal pred portite na

Rim“ i po toa {to gi pominal Alpite pod dlabok sneg, i so

Angelina Markus36

slono vi, koga se povlekol preku Makedonija se upatil kon

Anti oh i prodolìl da se bori, pobeduvaj}i go Evmen od Per -

gam, so juznikot na Rim i golem oponent na Persej. Per sej

isto ta ka imal namera da stigne do ostrovite i naslednici -

te na Aleksandrovite generali, carevi na Makedonija vo

ma lo aziskite dràvi koi so te{ki bitki prodolìle da

im da va at otpor na Rimjanite celi 150 godini do osvojuva -

we to na Aleksandrija, i do tragi~nata smrt na Kleopatra

Sed ma-Ma kedonkata. Hanibal i Scipion umrele vo isto

vre me. Smrt ta na Persej i carskoto semejstvo vo zatvorite

na Rim seu{te go potresuva svetot so toa {to najmo}niot,

naj spo sob niot, naj bo gatiot car vo toga{niot svet zavr{il

kako rob, a Ma ke do nija kompletno i najsvirepo bila ogra -

be na i razurnata.

Makedonija bila raspnata na krst, podelena na ~etiri

izo lirani delovi, da ne voskresne od {to Rimjanite najmno gu

se pla{ele. Vo 167 g. pr. Hr. pod mandatot na Paolo Emi lio

uki nata e makedonskata monarhija, a toa podrazbiralo i li k -

vi dacija na Persej i site negovi naslednici {to e i na pra -

ve no. Prvata republika so glaven grad Amfipol, vto rata

re publika so glaven grad Tesalonika, tretata so glaven grad

Pela i ~etvrtata so glaven grad Pelagonija. Po del bata na

Makedonija gi opfa}a etni~kite granici od Filip Vtori do

Persej. Vo site ~etiri glavni gradovi, Am fi pol, Tesalo -

ni ka, Pela i Pelagonija u{te dolgo se kovale pari so isti -

te naznaki, duri i toga{ koga Rim gi ukinal republi kite i ja

proglasil Makedonija za rimska provinci ja vo 146 g. pr. Hr.

po te{ko sovladanoto vostanie na Filip [esti Andriks.

Pravoto, upravata, danocite i zabranite {to gi spro -

ve duval Rim nad Makedonija sli~ni se na onie {to gi pri me -

nu vala turskata vlast na Makedonija so razlika {to imeto,

PERSEJ 37

identitetot i verata ne se menuvale. Makedonskata istorija

do Persej, Rimjanite, sega{nite Italijanci ja prename nija

kako predrimska istorija, kako bogovite, gradbite kako car -

skiot pat Via Ignacia i site umetni~ki tvorbi po ka u vaj -

}i mu gi na svetot kako rimski kopii na „gr~ki“ ori gi na li.

Site znaat deka se toa e makedonsko. Makedonija u{te ed na{

ja raspnale na krst. Vo 1912 godina e podelena na ~e ti ri dr -

à vi: Grcija, Bugarija, Srbija i Albanija. Geno ci dot trae

vrz imeto, teritorijata, jazikot, pismoto, crkvata... Na po -

vi dok e voskresnuvaweto na Makedonija. Ako Hris tos vos -

kres nal, zo{to pravoslavna i hristijanska Ma ke donija da

ne ma takvo pravo koga od Homera, od Bib li jata, od He ro dot,

od carevite i dinastiite do denes si go ima is to to ime-Ma -

ke donija vo pi{uvanite dokumenti so milioni drevni buk -

vi. Kakvi fakti se u{te se baraat pa da im gi pokaème, da

im gi nabroime nasproti genocidot i ne delata {to konti -

nuirano ni gi pravat. Luti i besni {to postoime ne moàt

da go soprat duhot makedonski, nitu so ès tokosta, ni tu so

krvo prolevaweto na Pidna, na Ilinden 1903, na Kar palak,

vo Bukure{t...

Rimjanite dolgotrajno se podgotvuvale za uni{tuva -

we to na Makedonija bidej}i znaele za dinasti~kite krvni

vrs ki na Makedoncite. Perseja go pomagale rodninite od

Epir, Ilirite, Trakijcite, Kritjanite, Antiohite, Selev ki -

te, duri i Galite {to pred toa upa|ale vo Makedonija, Vo si -

te tie carski ku}i mnogu princevi i princezi naslednici se

i rodnini na Filip Vtori, Aleksandar Treti Make donski,

Molosite, Antipatar i mnogu drugi blagorodni~ki ku}i od

Ma kedonija. Toa bila kohezijata za sorabotka so Persej i

ops ta nokot na Makedoncite. Zaradi toa ne treba zad ime to na

Per sej da se pi{uva deka bil posledniot makedonski car.

Angelina Markus38

POLIBIE

ZA MAKEDONSKITE KRALEVI

Koj e Polibie?

Vo Enciklopedija Britanika pi{uva deka e toj gr~ki

dr avnik i istori~ar. Roden 200 g. a ìveel do 118 g. pr. Hr.

Zaradi nelojalnost kon Rim bil deportiran vo 168 g. pr. Hr.

Bil vospituva~ na Scipion. Napi{al istorija vo 40 toma od

koi ostanale pet.

Vo Hrvatskata enciklopedija se veli deka bil gr~ki

istori~ar koj vo Rim bil ispraten zaedno so 1 000 zalo` ni ci

zaradi simpatii za Makedoncite. Vo 149 g. pr. Hr. Scipi on

go vo del vo Kartagina pri razurnuvaweto. Vo 146 g. pr. Hr.

Rim ja nite go razurnale Korint i go razbile Ahajskiot so juz,

Polibie ja ublaùva sostojbata na svojot narod.

Od dvete knigi Istorija od Polibie, prevedeni na

srp ski vo 1988 g. vo redakcija na d-r Gavela dobivame drugi

po datoci. Polibie bil komandant na kowicata na Persej i

bil zaroben vo poslednata rimsko-makedonska vojna. Bil

od nesen vo Rim so Persej i celokupnoto makedonsko plem-

stvo. Poli bie 12 godini bil rob ili kako {to toga{ gi vi -

ka le novum civitas, ne{to sli~no kako metocite vo Atina.

Taka Poli bie so site Ma ke don ci kako visokoobrazovani

lu|e stanale robovi, u~i teli kaj nepismenite Rimjani, bez

imot i gra|anski prava.

Polibie ostanal pod staratelstvo na Scipion Afri -

ka necot, podocna i prijatel, samo da ostane poblisku do bo -

ga tata ma ke donska arhiva za pi{uvawe na istoriskite na -

s tani od 220-146 g. pr. Hr. {to ja ograbile Rimjanite. Zna~i,

Polibie ne bil nitu Grk nitu Rimjanin. Poradi toa knigi -

te mu se za gubeni a pi{uvaweto mu go interpretiraat Stra -

bon, Plu tarh, Apijan i dr. Polibie ni dava odli~ni poda-

toci za Makedoncite i pokraj site razli~ni tolkuvawa.

Za nas e va`no {to Polibie pravej}i sporedbeni is -

ka uvawa uspeva da vmetne avtenti~ni karakteristiki za

vo juvawata na Makedoncite, za falangata, za pregovorite so

kralevite, imiwata na gradovite i mnogu ~esto spomnuva we

na Tiha vrz sudbinata na makedonskiot narod kako bo gin ka,

za{titnica, so rogot na izobilie vo raka. Vo Sti be ra e ot -

kri eno bogato svetili{te na Tiha kraj Gimnazio not so go -

lem broj statui. Tiha ~esto se zamenuva i so drugi imi wa ka ko

Izida, Fortuna, Nemeza, Demetra. Polibie pokaà de ka taa

e samo makedonsko boèstvo.

Za makedonskite kralevi, se znae u{te od Aminta i

Fi lip Vtori deka sklu~uvale dogovori so nasledno pravo.

Filip vo Korint sklu~il takov dogovor i Aleksandar trgnal

da si go ostvari toa pravo. Po pat ja kazni Teba, kako {to Fi -

lip go kaznil Olint kako opomena da ne se „pipka“ vo make -

don sko to nasledstvo.

Polibie go znael toa i go istaknuval ukaùvaj}i vo

vto rata kniga za sli~nosti. Filip Vtori planiral kako da

ja sovlada Persija i Aleksandar go realiziral toa. Filip

Pet ti imal ista namera kon Rimjanite a Persej gi vodel

vojnite. Potoa veli deka Tiha im pomognala na Makedon -

ci te pri razurnuvaweto na persiskite gradovi. „...Nitu

Per sija nitu Makedonija nitu nivnite carevi ne veruvale

deka }e go snema imeto na Persija koja vladeela so celiot

svet i na niv no mesto }e dojdat Makedoncite na koi porano ni

imeto ne im se znaelo...“ - Polibie vo Istorija II.

Polibie voo~uva deka Filip Vtori i Aleksandar vo -

ju vale nadvor od gradovite za da gi so~uvaat i obedinat.

Angelina Markus40

Filip Petti i Persej razurnuvale i pusto{ele sè pred sebe

na ist na~in kako Rimjanite. Postoi izraz „pusta Ilirija“

- sè bilo ograbeno za da ne padne vo drugi race, rimskite.

Polibie raskaùva za Emilio Paulo kako uni{til

70 gradovi vo Makedonija i Epir koj otsekoga{ bil prija-

tel so Makedoncite, zarobil 150.000 lu|e i Ilirot Gentie

koj isto taka bil zaroben i so sè decata bil odnesen vo Rim

ka de {to 30 dena se slavelo so izloùvawe na carot so jarem

na vratot, poniùvawe na negovoto semejstvoto i plemstvoto

od Makedonija kako i pokaùvawe na ogra benoto bogatstvo.

Emilio bil poznat kako ~ovek {to na Rim mu do nel

og romno bogatstvo od riznicite vo Ma kedonija a Sci pion

bil poznat po ra zur nuva we to na Kar ta gina. Ignacio se pro -

sla vil so preime nu va we na makedonski ot carski pat so svo e -

to ime. Poli bie se to toa objektivno go prikaàl pa za toa

is torija ta mu se „gubi“, mu ja „sne muva“. Eratosten, Teo pomp

i drugi na u~nici go priv le ku va le vnimanieto na Polibie,

kako i Ilijadata, koi ~e s to gi citiral - „Teo pomp kako isto -

ri ~ar do{ol vo Pela kaj Fi li pa i vo svo jata „Istorija za Ma -

kedoncite“ go opi {uval Fi li p kako drzok, alkoholi~ar, iz -

buvliv, a mu bil prijatel“, pi {u va Po libie. Filip Petti

imal sli~en karakter dodeka Persej nemal nikakvi poroci.

Za Makedonskata falanga citiran e konzulot Lucie

koj raskaùval deka nikoga{ porano ne videl falanga tuku

deka prv pat ja videl koga se sretnal so Persej. Priznal pred

prijatelite vo Rim, deka “nema ni{to postra{no i pouà -

s no od make don ska falanga”.

• Filip Vtori gi prepla{il site vo Trakija i Te salija.

• Aleksandar go nasledil vo sè, za strategijata se spomnu -

vaat opisite {to Kalisten gi komentira po bitkite.

PERSEJ 41

• Antipatar se pokaàl vo Lamiskata borba pomagaj}i

mu na Krater so novi 20 000 falangisti.

• Kasandar, Dimitar, Antigon Gonat na ist na~in vove -

du vale garnizoni po cela makedonska teritorija, spo -

re duva Polibie.

• Pomorskite bitki kaj Hij i Rod {to gi vodel Atal se

so makedonski na~in na vojuvawe, zatoa {to toj e del

od novite makedonski carstva.

• Borbite na Filip Petti se isti kako i borbite na si -

te hrabri Ma kedonci {to postojano pobeduvale. Za bit -

kite na Makedon ci te zboruvaat i ostanatite filozofi

osven Kalisten. Toa se Zenon, Antisten, Teopomp.

• Filip Petti go opsednuval Abid vo Azisko vojuvawe

i bil iznenaden i potresen od samoubistveniot napad

na naselenieto.

• Rimjanite se zainteresirani za Makedoncite i sè po -

ve}e pra}ale poraki, diplomatski pratenici i po -

sred nici za dogovarawe i nivno poblisko prisustvo

do zapadnite granici na Ma kedonija.

• Od Atina na Filipa mu pora~uvale da ne vojuva so ni -

tu edna dràva i da nadomestuva {teti. Istoto im go

kaàle i Rimjanite na Epircite, na Antioh i Pto lo -

mej (im po sreduvale za mir). Toa go ~inelo Antioh

15.000 ta lanti. Od kontrola ta Rim imal korist i se

pod gotvuval preku sojuzi da de luva u{te pove}e pro-

tiv Makedonija. Mnogu gradovi kako Rod i Hij sakale

i imale hrabrost da se opredelat za Persej i Make don -

ci te, gledaj}i deka Rim saka da go porobi celiot svet

no imalo i koleblivost.

Angelina Markus42

• Dimitar, sinot na Filip, sklu~il dogovor so Rim i

bil odli~no primen. Po vra}awe vo Makedonija bil

ubien. Filip bil voznemiren. Podgotvuval o~istuvawe

na oklopena vojska pred bogot Ksant i svoe smiruva we.

Polibie go opi {uva makedonskiot praznik Ksan ti -

ka so koj se slavi proletta so crvenobelite boi, mar-

tinki, za zgolemuvawe na duhovnosta, pred se na vojni -

ci te od falangata pred i po vojna.

Persej po mirot so Rim sakal da gi vrati begalcite,

i izdal povik po niv vo Delfi.

Za li~nosta na Persej, Polibie kaùva deka e doras-

nat na kralskata polo`ba. Seriozen, umeren, dostojno se

pretstavuval na parite so site makedonski simboli. Se èni

so Laodika, }erka na Selevk êtvrti, preku Rod. Persej gi

pobedil Rimjanite i dobil otkup za zarobenite. Tiha go pod -

drùva Perseja i kon Epir. Ispratil delegacija vo Rim. Vo

Stibera go rasprodal plenot i zarobenite, ja odmoril voj -

skata od borbite so Rim, Dardanija i Ilirija. Atina so

Aha ja se opredelila za Rim. Persej ostvaril brz pohod na

Hiskana trgnuvaj}i od Stibera. Ne sakal da potplatuva so -

ju zi, veruval vo nepobedlivosta na Makedonija. Polibie ka -

ko pra tenik na Peleponez nemal pismeno ovlastuvawe i ne

sa kal da odgovara na pra{awa od Senatot. Persej bil sa mo -

uve ren i ja vodel politikata na Filip Vtori so istata pri -

dru`ba i istiot na~in na vojuvawe.

Persej planiral so Antioh da ja osvoi Aleksandrija.

Toa bilo opasno za planovite na Rim. Evmen, Apoloviot

sin se dogovaral so Persej za neutralnost ili posreduvawe

za mir, za 500 i 1500 talanti. Ne se spogodile.

PERSEJ 43

Rimjanite se vo Makedonija i presudnata bitka se

vodi kaj Pind. Persej iscrpen od naporite, iako beskrajno

hrabar se povlekol. Site makedonski kralstva se zagroze ni.

Rim vodi surova politika kon Persej i ograbuvaweto na Ma -

ke donija. Persej umira vo 162 g. pr. Hr. a potoa i negovite deca

koi se pogrebani vo Rim. Nikoj ne veruval deka Makedonci -

te moè da bidat pobedeni, nitu Persej. Toa se pak se slu~ilo.

Polibie zboruva za odu{evenosta na Emilio od umet -

no sta. Sè se dviì kon Rim. Vo Dion, Persej podigal stol-

bovi a Emilio na niv staval svoi statui. I bistite, {to po

po ra~ka na Aleksandar, Lisip gi izrabotil za borcite pad -

nati na Granik toga{ se premesteni vo Rim. Ne samo Dion,

se pusto{ele site svetili{ta, palati, biblioteki. Se pre -

se luvala makedonskata kultura, sè se asimiliralo i se pri-

lagoduvalo za rim skite potrebi.

Potoa Polibie se posvetuva na geografijata, gi opi -

{u va pati{tata, mestata na bitkite, rasporedot na grado vi -

te, prostorite opeani vo Ilijada kako i skitaweto na Odi -

sej, se to toa i otsekoga{, {to se vikalo makedonsko car stvo

- dràva, cel svet.

Najva`no za nas e toa {to Polibie go opi{al Car ski -

ot pat so patokazite, a Ignacio si go staval svoeto ime na

go tovo i do denes toj pat se vika Via Ignacia. Makedonski -

ot Carski pat dobi rimsko ime. Od Apolonija toj pat odi na

istok vo Makedonija do Lihnida, pa niz Heraklea, Linkes -

ti da, Eordija, Edesa, Pela, Tesalonika. Po toj pat za posle-

den pat niz Makedonija se dvièl i Persej.

Blagodarenie na Polibie gi dobivme faktite, povo -

dite i pri~inite na borbite na makedonskite kralevi na si -

te prostori od Aleksandrovata makedonska dràva, izra ze -

ni vo naporite na Persej da ja so~uva taa Makedonija.

Angelina Markus44

[to da se napravi?

• Da se izbri{e tekstot za Persej kako posleden make-

donski kral.

• Site rimski imperatori se so makedonsko poteklo i

tur skite sultani do Ataturk. I angliskata kralica

e Makedonka po gen.

• Da se vrati imeto Makedonski carski pat namesto Via

Ignacija.

• Da se is~isti makedonskoto kulturno nasledstvo od

eli nizam.

• Da se vratat koskite na carskoto semejstvo vo Herak lea

ili Stibera kade {to tie bea najsigurni za ì veewe.

• Da se podigne spomenik na Persej vo Perseida.

Polibie gi beleì sporedbeno kulturnite i dràv ni -

te nastani vo Makedonija, vo vremenska ramka od 150 godini,

vremeto od Filip Vtori do Filip Petti.

Vo Rim bile odneseni 150 iljadi intelektualci od

Ma ke donija da go primenat Aristoteloviot makedonski ob -

razoven sistem. Od toa vreme ostanala pogovorkata: „Si te

Makedonci - generali, site Rimjani prosti vojnici“. Nabrzo

site generali se vra}aat vo Makedonija za da gi ob novat se -

dumdesette gradovi {to Rimjanite gi razurnale. Rim pro -

dol i da kopira se {to e makedonsko, procvetaa naukite od

Aristotel i na krajot Rimskiot konglomerat propadna. Ma -

kedonija prodolì kako u~itelka na svetot da go nametnu-

va svoeto sovr{enstvo vo site podra~ja, posebno vo pisme -

no sta. [to baraat grobovite na Persej. Polibie, Sv. Kiril

vo Rim? [to baraat Aristotelovite i Kliment o vite spisi

vo Vatikan? Neka ni gi vratat, barem da znaat deka znaeme

PERSEJ 45

{to se toa Makedonski koreni vo cel svet rasposlani, Ma -

kedonci moi.

Visokoobrazovanite lu|e od Makedonija, celoto plem -

stvo, se pojavija kako robovi da gi opismenuvaat Rim janite

so naukite na Aristotel kako {to vo Atina se opis me nuvaa

so So fistite. Makedonskite biblioteki vo Alek sandrija,

Angelina Markus46

Mozaik vo bawa - Dion

Per gam, Antiohija, so

Kle opatra nas tra daa

na ist na~in ka ko

Per sej. Osta naa sa mo

naukite so fi lo zo -

fijata na Ari s to tel.

Tie se vo zobnovuvaat,

ne uni{tlivo gradivo

na origi na lot {to se

odrà da svedo~i za

Makedonstvoto vo

svetskata isto ri ja,

za silite na umot, za

najumniot ~ovek, za

Aristo tel - Makedo -

ne cot. Toa {to e Aris -

to tel za Filip Vto -

ri toa e Polibie za

Persej, toa e Kli ment

za Samoila. Si te apo -

stoli za site krale-

vi i ca re vi od Make do -

ni ja, kako obrazoven

kontinuitet do de -

nes. Trista godini od

Filip Vtori do Per -

sej se e isto vet no vo

ma kedonskata dràva.

Makedonskata

dràva so rodoslovi-

eto na makedonskata

PERSEJ 47

Dion: ]erkite na Asklepio vo bawa (gore)

Skulpturi vo holot od bawata (dole)

dinastija, so sovr{eno uredenite institucii i falangata,

vo nepovtorlivite umetni~ki dela vo kontinuitet i pokraj

site ograbuvawa i prisvojuvawa ostanuva kako jadro okolu }e

se dviàt svetskite civilizacii so makedonsko nasledstvo.

Ova e referatot na simpoziumot za Persej vo Bitola

koj e otpe~ten vo zbornikot so trudovite {to vo celost go

priloìv bez adaptirawe na tekstot od {to proizleguva

povtoruvawe na nekoi podatoci {to ne pre~at na celiot

koncept na knigata tuku gi potenciraat zna~ajnite poda-

toci ma nastanite od toj period.

Angelina Markus48

Perseeva tvrdina, se nao|a na 12 km jugozapadno od Hiskanakaj Ki~evo vo sinorot na s. Vrane{nica

RIMSKITE VOJNI SO HANIBAL

OD KARTAGINA, PIR OD EPIR

I MAKEDONCITE SPORED JUSTIN

Dolgo po smrtta na Aleksandar Treti Makedonski, ma -

kedonskata dràva bila celina so naslednici Filip Treti

Aridej i Aleksandar êtvrti. Potoa Makedonija bi la pod

uprava na Ptolomeite vo Egipet, Selevkite vo Per sija i In -

dija i Antigonidite vo evropskiot del na Ma kedo nija. Site

generali, carski drugari na Aleksandar za zemale vi soki po -

lo`bi kako naslednici na carstvoto. Antipatar bil regent

vo Makedonija i prestolot go prezel Kasandar ka ko zet na Fi -

li p Vtori so }erka mu Tesalonika.

Aleksandar go nazna~il Kratera za upravitel na ce la -

ta makedonska imperija a vo Hidasp go nazna~il Pejtona od

Al ko mena za car na cela Indija, kako {to ni iznesuvaat Torg

i Justin. Celi sto godini carstvoto funkcioniralo na cela-

ta teritorija, se gradele gradovi, Aleksandrii, Perga mi, An -

ti ohii, Lizimahii, Ptolomeidi, i dr. spored imiwata na novi -

te dinastii. Pokraj seto kulturno i eko nom sko bo gat stvo {to

go ostvaruvale Makedoncite na site te ri torii, ne koi narodi

se obiduvle da se oslobodat od vlasta na Makedoncite.

Prvi {to se obidele da ja simnat makedonskata hege -

mo nija bile Baktrijcite vo 322 g. pr. Hr. no Pejton brzo i

za se ko ga{ gi razbil.

Atiwanite napravile sojuz so drugite grad-dràvi~ -

ki i ja povele Lamiskata vojna vo 321 g. pr. Hr. koga na po mo{

na Antipatar mu pristignal Krater so falangata od 10 000

voj nici so {to i na Atina i na Sparta im se vlo{ila po lo` -

ba ta isto kako i porano koga Aleksandar Treti Make don -

ski ja razurnal Teba vo 336/335 g. pr. Hr.

Dràvi~kata Atina se obidela da se bori so Make don -

ci te i vo Hermonidskata vojna vo 261g. pr. Hr. no bila po ra -

zena kako i porano.

Nekoi plemiwa {to u{te Filip Vtori gi smiril se

obidele da se obedinuvaat me|u sebe so cel da ja oslabnat Ma -

kedonija. Etolcite, Dardancite, Ilirite i drugite ple miwa

se stavale na raspolagawe na Rimjanite. Antigon Tre ti i Fi -

lip Petti ja obedinile makedonskata dràva i ja za jaknale

za da moè da dava otpor celi 50 godini. Persej se do 168 g.

pr. Hr. uspe{no se borel za opstanokot na Make do ni ja so edna

silna koalicija so plemstvoto na site makedonski dràvi.

Na site im bilo jasno deka toj {to }e zavladee so Ma -

ke donija }e vladee i so svetot. Site interesi bile svrte ni

kon istok. Se menuvala vlasta so mladi kralevi na site dr -

à vi. Po smrtta na Dimitar Vtori, maloletniot Filip Pet -

ti pod staratelstvo na Antioh Treti izrasnal vo dostoen ma -

kedonski kral, voin i vladetel koj vladeel skoro 40 godini.

Vo Egipet prestolot go nasledilo malo petgodi{no

de te koe Rimjanite sakale da go {titat.

Opasnosta doa|ala od Rim. Tie morale da se borat so

Ha nibal od [panija i so Filip i Persej od Makedonija. Toa

go opi{uva Justin vo „Filipovata istorija“.

Hanibal bil sin na Hamilhar od Kartagina. Karta gin -

cite stignale vo [panija i si ja pro{irile dràvata bo ga -

ta so srebro i drugi rudi. Vo 221 g. pr. Hr. Hanibal od voj -

skata vo [panija bil izbran za voda~. Toa go potvrdilo i

so b ra nieto vo Kartagina. Hanibal vojuval so Rim od [pa -

ni ja za vreme na nekolkute Punski vojni. Gi pobedil Rimja -

ni te ka Trazimenskoto ezero. Imal poddr{ka od Antioh od

Angelina Markus50

Si rija, od Prusijan od Bitinija, od Kritjanite i {to e naj -

va no od Makedonija.

Filip Petti sklu~il dogovor so Hanibal vo 215 g. pr.

Hr. i mu objavil vojna na Rim koja traela se do 205 g. pr. Hr.

Punskite i Makedonskite vojni so Rim bile za prev last, koj

da bide idniot gospodar na svetot-Makedoncite ili Rimjanite.

Filip Petti sledej}i ja slavata na Aleksandar Treti

Makedonski sakal da ja pro{iri Makedonija, imal namera

so bro do vi da stigne do Italija kako {to Hanibal se dvièl

od [pa nija kon Italija. Filip ne uspeal vo taa namera bidej -

}i vo me |uvreme Makedonija bila napadnata od Dardancite pa

toj se vratil za da ja odbrani i da im se odmazi na napa |a~ite.

Antioh Veliki od Sirija go napa|al Egipet. Koga Ha -

ni bal bil pobeden vo Italija prebegnal vo Efes kaj Anti oh.

Rim go opomenal Filipa i Antioha da ne posegaat po Egi pet.

Toga{ Pir predizvikal nemiri so vojnata vo Itali ja kade

{to so nekolu pobedi gi zagrozil Rimskite interesi vo Make -

do nija. Zatoa Rim vo sojuz so Atina i objavil vojna na Ma ke do ni -

ja. Filip se sprotivstavil ukaùvaj}i deka Ati na, pobe de na

grad-dràvi~ka ne smee da uslovuva za mir so Makedoncite.

Filip ja hrabrel svojata vojska so zborovite deka tie

se Makedonci, naslednicite na Aleksandar koj ja pobedil

i Persija i Baktrija i Indija… Celiot svet.

Rimjanite so konzulot Flaminie gi bodrele svoite

de ka ne se borat so Aleksandar tuku so smalenata mo} na Ma -

ke donija koja branej}i se zagubila teritorii. Rimjanite mu

obja vile vojna i na Antioh Veliki i go pobedile. Hanibal

koj prestojuval kaj Antioh, seu{te im vleval strav na Rimja -

nite. Antioh go naoruàl Hanibala za vojna protiv Rim so

poddr{ka od [panija i Kartagina. Hanibal smetal deka so

Rim treba da se vojuva i da se pobedi kaj nego doma, vo Ita -

PERSEJ 51

li ja. Rimjanite razmeni -

le prateni{tva vo Efes

za da pregovara at za mir.

Se vrt ka le okolu Hani -

bala so na mera da go kom -

promi ti raat kaj Anti o ha

i uspeale vo toa. Se na tot

od Rim go opo me nal An -

ti oha svoite inte resi da

gi naso~i edinstveno kon

Azija ili vo sprotivno

}e bide napadnat.

Antioh Treti Ve -

liki se obidel sam da na -

mesti vojna bez Hani bal

i samo go konsultiral.

Li vie pi{u va za go vorot

{to Ha ni bal go odràl

pred carskiot sovet. Toj

ne se sloùval vojnata da

se vodi vo Makedonija tu -

ku na rimska terito rija

i da se pobe duva so niv no -

to oru je kako {to bi lo

napraveno vo Pun ski te

voj ni. Ako se vodi voj na

na tu|a te ri torija rim s -

ko to nase lenie bi bilo

po{te deno od {te ti, og -

rabuvawe i ra zur nu vawe.

Angelina Markus52

Hanibal

Antioh Treti Veliki

Po neus pe {nata vojna

An ti oh se kael {to ne go pri -

fa til sovetot na Hani bal i

go naz na ~il za voda~ na flo -

tata {to se sudrila so Rim ja -

nite na ~i ja strana se borel

Ev men od Pergam. Od toj su dir

An ti oh bil opomenat da se dr -

ì sa mo na svoite teri to rii

vo Si ri ja. So toa Anti oh Ve -

liki ne se slo u val bi dej }i

za sojuz nik go imal Ha ni bal a

Rim ja nite ka ko voj sko voda~

go naz na ~i le Scipion.

Pregovorite za mir

Rim janite gi na ru {ile pod go -

tvu vaj}i se in tenzivno za voj -

na i na vleguvaj}i vo Azi ja kaj

Ili on pravdaj}i se deka toa

e vra}awe na Tro jancite vo

pra ta tko vinata, poradi toa

{to Enej so Etrurcite po Tro -

jan skata vojna se na se lil od

Pa do va do Rim. Doa|aweto na

Rim janite vo Troja ne e vra -

}a we na istiot na rod tuku po -

~etok na ogra buva we to na ma -

kedonskite car stva, niv no

ko ristewe i uni { tuvawe.

Me|utoa Filip Petti

i Persej vo Makedonija se

PERSEJ 53

Scipion

Hanibalskulptura od Luvr

pod gotvuvale za vojna so Rimjanite i so golem broj sojuzi so

dru gite narodi, srodni i verni na Makedoncite, Epirci, Ili -

ri, Trakijci pa duri i Etolci i drugi.

Hanibal bil kaj Prusijan koga Antioh i Rim sklu ~i -

le dogovor za mir. Toga{ Prusijan go ispratil Hanibala na

Krit so golemo bogatstvo za da ìvee vo mir. Koga Prusijan

po do c na se sudril so rimskiot sojuznik Evmen, Ha nibal mu

pri teknal vo pomo{ vo pomorskata bitka so {to mu obez -

bedil po beda frlaj}i }upovi polni so zmii vrz pergamskite

brodovi. To ga{ Rimjanite po vtor pat go pobarale Hani ba -

la po {to toj se otrul.

Silnata li~nost na Hanibal, bila sekoga{ na pomo{

na Makedoncite i nivnite sojuznici potsetuvaj}i so stilot

na ìvewwe na Makedoncite posebno na Aleksandar Treti

Makedonski. Hanibal vo vojnata so Rimjanite grmel i ja tre-

sel cela Italija. Vo Kartagina ja imal vrhovnata vlast. Ko -

manuval so vojska sostavena od mnogu narodi i nikoga{ ne -

malo zagovor protiv nego od vojnicite na koi makedonska ta

taktika na vojuvawe im bila omilena.

Borbata {to ja vodel „Hanibal pred portite na Rim“,

Ciceron ja upotrebuval kako pogovorka za nekoja bliska

opasnost. Punskite vojni {to gi vodel Hanibal protiv Rim

se golem uspeh i zaguba stanale i makedonski vojni.

I pokrj golemite pritisoci Filip Petti se gotvel

za novi vojni so Rim. Tie mu diktirale na Filipa da nema

pra vo na vojska pobrojna od 5000 vojnici. Toj sekoja godina

taj no obu~uval po 4 000 novi vojnici koi gi vra}al kako re -

zer va i gi zamenuval so novi regruti. Na takov na~in na

Per sej mu kompletiral falanga so golemi rezervi od okolu

40 000 voj nici so koi gi pobeduval Rimjanite kako {to toa

go pravel i Hanibal.

Angelina Markus54

HANIBAL I PERSEJ

VO RUSKITE UÊBNICI

SPORED MI[ULIN

Ruskiot istori~ar Mi{ulin vo „Istorija na drevniot

svet“ izdadena vo Moskva vo 1946 god. Za Pir i za Hanibal

na pi{al: Makedonija kon krajot na IV v. pr. Hr. po~nala da

soz dava novi makedonski dràvi na istok. Tie vladeele oko -

lu 300 godini na trite kontinenti kade {to se prostirala

ma kedonskata imperija. Interesot kon zapad ne bil napu{ -

ten osobeno kon Etrurskite naselbi so srodna kultura nase-

leni tamu od Padova do Sirakuza po Tojanskata vojna. Pogle -

dot na Aleksandar Treti Makedonski so potemnoto oko bil

svr ten kon evropskite plemiwa do Atlantikot.

Koga Pir do{ol na makedonskot prestol po barawe na

Tarentin ci te, se upatil na zapad, se sudril so Rimskata

vojska izvojuvaj}i „Pi ro va pobeda“ - pogovorka ostanata da

is kaùva skapa pobeda. Pir kako naslednik na make don ska -

ta dinastija preku Kelopatra i Olimpija vojuval za Make -

do nija so ista makedonska fa lan ga i taktika i gi pobeduval

Rimja nite kako i Hanibal i Filip so sinot Per sej. Rimja -

nite po primerot na Makedon ci te pravele sojuzi so razni

ple miwa za da sozdadat dràva i vojska. Po prvite porazi od

Pir, Ha ni bal i Filip tie stek nale iskustvo da se borat i

napa |a at kako Makedoncite.

Vo severna Afrika na mestoto na Tir vo III vek pr. Hr.

se pojavila Kartagina so mo}na falanga i kontrola na sredo -

ze m jeto do Atlantikot. Tie so silata armija ja zapo sed nale

[pa nija i go naso~ile interesot kon Italija. Na tie pros-

tori mnogu porano gos -

podari bile Fenikijci -

te koi odrù va le vrski

so Sirakuza i Tarent od

vremeto na sirakuskite

vla deteli Dionis i Di -

on. Site nivni postig -

nu vawa vo nau kata, fi -

lozofijata, umetnostite

i ostanatite discipli-

ni se srodni so makedon -

skite tradicii vo Sira -

kuza i Kartagina. Toa

doa|a do izraz vo Pun -

skite vojni, Rimjanite

kako Etrur ci i Karta -

gin ci te kako Fenikijci

se sudirale so makedonskoto is kustvo od Trojanskite vojni.

Vo sekoj slu~aj Karta gin cite ne im doz vo lile na Rimjanite da

ja ograbuvaat Si cilija i Kar tagina.

Angelina Markus56

Moneta so likot na Pir

Pir, bistaod muzej voKopenhagen

Hamilhar ja zavladeal [panija i po~nal da gi napa|a

rimskite naselbi od zad grb. Toj vo [panija go povel i ma lo -

letniot sin Hanibal koj bil roden vo 247 g. pr. Hr. i imal sa -

mo devet godini. Pred da zamine od Kartagina vo [panija, Ha -

milhar go nateral sinot da se zakolne pred `rtveni kot deka

sekoga{ }e bide neprijatel na Rimjanite. Hanibal ce liot

svoj ìvot ostanal veren na taa zakletva.

Po smrtta na tatko mu, Hanibala na 26 godi{na vozrast

armijata go izbrala za nivni voda~ vo borbite protiv Rim.

Toa go potvrdilo i sobranieto vo Kartagina. Kako site ma -

ke donski vladeteli i Hanibal so vojskata prv napa|al i pos -

le den se vra}al od bojnoto pole sli~no kako Aleksandar Tre -

ti Makedonski. Rimjanite po~nale da ja kopiraat taktikata

na vojuvawe od makedonskata falanga i po mnogute porazi od

Ha nibal, Antioh, Pir, Filip Petti i Persej tie ja pobedi -

le [panija i Makedonija, ja zapalile Kartagina i navlegle

PERSEJ 57

Ru{evinite na Kartagina

vo Azija. Vo tie borbi zaginale Hanibal, Scipi on i Persej.

Rimskite vojski po~nale nemilosrdno da go og ra buvaat ce -

li ot toga{ poznat svet. Toa bilo vreme na naizmeni~ni po -

be di i porazi niz koi se sozdavale nasilni te rimski legii.

Tie pravele ~etiriagolni logori i gi prila goduvale za se -

be makedonskite tvrdini, gradovi, pati{ta, teatri, mito vi i

bogovi. Ja primenuvale makedonskata kul tu ra i ograbuvale

se po red. Rimskata dràva se karakteri zi rala samo ka ko voe -

na sila a obidite da se spre~i toa bile nevozmo`ni.

Profesorot Mi{ulin mnogu pregledno ja opi{uva

Punskata vojna na Hanibal:

Rimjanite i objavile vojna na Kartagina vo Afrika i

[panija. Hanibal gi pobrkal planovite i vo 218 g. pr. Hr. gi

pominal Pirineite i trgnal na Rim so 50 000 vojnici pe{a -

dija, 9 000 kowanici i nekolku desetici slonovi. Se upatil

vo ju`nite delovi na Galija po dolnoto te~enie na Ro na,

pre ku rekata se dvièl nagore, svrtel na istok i do {ol do

Alpite. Preminot preku Alpite bil strmen i te ok za slo -

no vite, kowite i borcite koi se dvièle pok raj pro va lii.

Vojskata se spu{tila vo ravnicata na severna Italija ka de

{to ja odmoril, ja doplonil so Gali i se upa til po do li nata

na rekata Po kade {to ja pobedil rimskata vojska. Vo pro -

let ta istata godina Hanibal se upatil vo Etru ri ja, go zaobi -

kolil konzulot Flaminie kaj Traziman sko to ezero, mu pos -

tavil zaseda i go porazil. Del od rimskata vosjka bil pora zen

del zaroben, a zaginal i konzulot Flaminie. Od taa stra{na

bitka i denes se pronao|aat kos kite i oru` je to na zagi-

natite rimski vojnici vo mo~u ri{ tata i {umite.

Dve godini podocna Rimjanite se re{ile na kone~na

bitka koga Hanibal bil vo Apulija. Toj primenil nova takti -

ka. Ja postavil vojskata vo polukrug so najslabi vojnici vo

Angelina Markus58

sredinata. Rimjanite se nafrlile vo centarot i falangata

od kraevite im do{la zad grbot pri {to ubila okolu 70 ilja-

di lu|e so se komandantite. Po taa bitka Hanibal se pri bli -

ìl na 8 km na portite na Rim. Vnel panika i strav. Za àl

vo me|uvreme pred kone~nata presmetka ne dobil po mo{ od

brat mu Hazdrubal od [panija nitu regruti od Kar ta gina pa

so vreme Rimjanite se pregrupirale. Vo 202 g. pr. Hr. Sci pi -

on ja napadnal Kartagina i go porazil Hanibala. Vo sledni -

te nekolku godini Rim se obiduval da go pronajde Ha ni ba la

no toj ve}e bil zaminat kaj Antioh Treti Veliki vo Sirija

i dolgo vreme bil negov sovetnik za voeni pra {awa.

Od opisite na vojuvawata na Hanibal se gleda kolku

toj se pridrùval do taktikata na vojuvawe na makedonska-

ta falanga kaj Filip Vtori, Aleksandar Treti Makedon ski

i Persej. Na toa se dolì i po~etniot uspeh na Hanibal vo

Pun ski te vojni koj vo tekot na 20 godini gi pobeduval Rim -

ja nite, negovite zakolnati neprijateli.

Rimjanite brzo u~ele i od Hanibala i od Makedocite.

Otkako gi prifatile nivnite metodi na vojuvawe po~nale

da pobeduvaat i da se dviàt kon istok. Rimskite vojni se pa -

metat kako najsurovi vo istorijata na ~ove{tvoto. Samo Hit -

ler se fasciniral od Rimskoto „fascio“ kako fa{is ti ~ka sila

i gi nadminal Rimjanite uni{tuvaj}i genocidno mnogu dr -

àvi i narodi.

Najstra{ni napadi {to rimskata vojska gi napravila

vo 168 g. pr. Hr. se masovnite masakri vrz naselenieto vo Ma -

ke donija i Kartagina. Rim diveel i se izìvuval vrz make-

donskite dràvi na istok i po ostrovite u{te stotina godini,

uni{tuvaj}i gi celosno dinastiite na Persej, na Pto lo mei -

te, na Antioh i drugi. Na mestoto na makedonskite carski

di nastii se vospostavuvala vlast na vojskovoda~i, konzu li,

PERSEJ 59

gra|ani od Rim kako novi voda~i so princip razdeli pa

vladej. Na Katon èlbata da se izgori Kartagina mu se is pol -

nila. Kartagina razurnata do temel gorela 17 de na. Bile za -

ro beni 55 000 lu|e a preostanatite koi se za sol nile po hra -

movite izgorele do posleden.

Mnogu narodi vo istorijata gi primenuvale rimskite

metodi na ograbuvawe, razurnuvawe, palewe... Makedonskata

istorija e prepolna so takvi primeri skoro celi dve ilja-

di godini. Makedonija ne moè da se uni{ti zaradi besce ne -

tite umetni~ki i duhovni dela {to seu{te mu gi poka u va

na svetot.

Sudbinata na Persej, na Samoil, na Krale Marko, ca -

rot Deqan, Karpo{ i mnogu drugi vidni Makedonci samo

pot vrduvaat kolku se te{ki borbite {to ni gi nametnuvaat

za da ne uni{tat. Likovite na carevite na parite, na fres -

ki te, na kipovite... samite se branat i ja voznesuvaat Make -

donija vo ve~nosta.

Angelina Markus60

Moneta so likot na Hanibal

Moneti kovani vo Kartagina

PERSEJ OD MAKEDONSKITE

DREVNI KOVANI PARI

Persej vodel èstoki vojni so Rimjanite, koi bile

pomagani od Atina. Serijalot na pari so likot na Persej so

carska lenta, so kowanikot koj pozdravuva, so orelot koj dr -

el molwa, Herakloviot stap vo dabov venec gi odrùval

kvalitetot, herojstvata i mitot, koi bile proizlezeni od

Moneti kovani vo vremeto na Persej: revers so natpis MAKE, revers so dabov list

i revers so orel

Ma kedonija. Site sosedi se spruùvaat na makedonska zemja

i mavtaat so makedonskiot lav vo Bugarija, so makedonskiot

orel vo Albanija, so makedonskite dinastii od Carigrad vo

Sr bija i so mitologijata vo Grcija. Sè toa {to bilo po ja ve no

i primenuvano vo Makedonija go prifa}ale narodite po pa -

tot na falangata, son~eviot pat na Makedoncite vo svetot.

Parite se tie koi kaùvaat koj e osnovopolo`nikot. Make -

don cite se idejni tvorci na prebogatata simbolika niz ce -

lata istorija na monetokovaweto.

Ajde da gi pra{ame dene{nive Grci od kade im e mi tot

za Persej so Pegaz i zo{to likot na Persej na parite go do -

pi raat Pegasovite krilja opkruèn so makedonski inicija -

li? Moèbi i za Persej mislat deka e „gr~ki“, isto ka ko i

za Filip Vtori koj gi ispotepa kaj Heroneja i im sedna car -

skiot lav za da gi potsetuva na mestoto na makedonskata po -

beda, tamu kade {to u{te stoi spomenikot, kako {to sedi

la vot na reversite od site pari od Makedonija.

Parite na Persej vo sebe ja sodràt prebogatata sodr -

ìna na simbolikata, ubavinata i kontinuitetot na istori-

jata. Likot na carot, imeto, monogramot, kova~nicata so si -

te simboli od bogovite i nivnite atributi.

Zevs na reversot go ima orelot, zmijata, kowot, lavot,

lo zata i site tie koga se trgne Zevs i doa|aat na negovo me sto

carevite ostanuvaat simbolite i se preneseni kako simbol i

vo dene{nite dràvi na freskite i dlaborezot na ko pa ni~a -

ri te. Na razni na~ini se odrùva makedonskiot kon tinuitet,

kako istorija na makedonskite vladeteli, isto rija na make-

donskite bitki, istorija na makedonskata kultura, pismo i

ja zik, istorija na makedonskite pari i sim bo li kako make-

donska sverska enciklopedija na makedonski te nauki od Aris -

totel i umetnosta na talentiranite Makedonci.

Angelina Markus62

EDNAKVI FAKTI ZA MAKEDONIJA

IZLO@ENI OD RAZLI^NI AVTORI

Vo site stari tekstovi podatocite se usoglaseni vo

odnos na datumite na bitkite, brojot na vojnici vo falanga -

ta i vo legiite, mestata na sudirite i podatoci za rimskiot

triumf. Gi priloìv opisite kaj Polibie, Justin, Mi{u -

lin, Dobru{evski, Van~e Stoj~ev...

Avtorite kako Polibie, Livie, Plutarh, Diodor i

Justin vo mnogu pregledna forma, koga pi{uvaat za Persej,

gi naveduvat delata, glavite, citatite i bilo koj drug poda-

tok. Toa {to e zaedni~ko vo nivnoto pi{uvawe go prenesuva -

me so podvle~en tekst. Sepak treba da reagirame na odre de -

na pristrasnost so logi~no doobjasnuvawe na tekstovite.

Taka Lucio Emilio Paulo bil najdobriot vojsko vo -

ditel {to Rimjanite go imale. Toa e istiot Lucio {to bil

porazen od Persej kaj Hiskana (Ki~evo). Toj dolgo raska u -

val kol ku bila stra{na makedonskata falanga za {to raska -

ùva i pi{uva Polibie. Mu trebalo cela godina da se pod -

got vi za bitkata kaj Pind koga za prv pat falangata bila

po bedena. Za da se opravda krvavoto piruvawe nad Makedon -

cite se pi{uva deka Persej pobegnal. Persej se obidel da ja

kon solidira vojskata i da go obezbedi bogatstvoto vo Pela

i Dion a semejstvoto mu se upatilo kon Amfipol.

Makedonskoto zlato zaedno so drugite bogatstva poka -

àno na triumfot vo Rim im ovozmoìlo na Rimjanite da gi

ukinat site danoci vo dr avata. Vojskata go dobila oru` je -

to od falangata a naro dot u~iteli-robovi od u~enoto plem -

stvo na Makedoncite. Samiot Emilio Paulo ne se zadovo-

lil so kradeweto i gra baweto samo knigi od makedonskite

Angelina Markus64

Lucio Emilio Paolo na Triumfot vo Rim vo negova ~est

Lucio Emilio Paolo na Triumfot vo Rim so del od ograbenoto bogatstvo

biblioteki, zlatoto i ostanatite bogatstva. Plinie gi vi -

del i gi opi{al stolbovite vo Dion i Pela, podgotveni od

Per sej za makedonskite carevi i bogovi na koi podocna Emi -

lio postavil svoi bisti za sopstvenoto proslavuvawe i za

adaptivnite sinovi Scipion i drugi voeni komandanti.

Etrurcite, po Trojanskata vojna se naselile vo nasel-

bi na rimski teritorii i dene{nite Itali, Latini se pra-

vat deka toa pismo - etrurskoto ne se ~ita (eredere).

Koga rimskite galii stignale vo Aleksandrija prva

na udar bila najbogatata biblioteka vo svetot. Prvo gi od ze -

le dokumentite i spisite {to }e im sluàt na Rimja nite za

opismenuvawe a potoa Cezar ja zapalil najslavnata make -

don ska biblioteka i go prezel makedonskiot obrazoven sis-

tem kako da e rimski.

PERSEJ 65

Aleksandrija-rekonstrukcija na planot na gradot

Marko Antonio preselil pove}e od dveste iljadi pa -

pi rusi i pergami od Pergamon vo Aleksandrija za da ja ute -

{i Kleopatra po piromanskiot vandalizam. I ovoj ogro men

fond na papirusi podocna e prefrlen vo Rim. Vrz toj pi{u -

van fond od makedonskite nau~nici i filozofi se pojavi-

ja rimski u~eni lu|e za prv pat vo iistorijata na Rim. Na

toa se dolàt site tie nivni novi umni pisateli {to gi

pre pi{aa i gi adaptiraa makedonskite knigi od Aristo -

telovata filozofija, od Hipokratovata medicina, od voe-

nata tehnika i strategijata na vojuvawe na falangata.

- Lukrecie Kar gi preraskaàl atomite na Demokrit

- Marko Avrelie gi povtoril stoi~kite zapisi

- Ciceon se nadovrzal na oratorskite dela na \or|ija

i sofistite Livie, Strabon i Plutarh stanale istaknati is -

tori ~ari prerabotuvaj}i gi delata, zapisite i dnevnicite na

Alek sandar. Im bile dostapni originalni svedo{tva {to

gi ostavile generalite, naslednici na makedonskoto carstvo.

Site makedonski postignuvawa bile vgradeni kako

osnoven fundament na rimskiot uspeh.

Pove}e od 150 godini do denes Grcija „dokaùva“ deka

na rimskite steli vo Makedonija e pi{uvano na gr~ki jazik.

Mutanti po svetot im go priznavaat toa i im davaat za pra -

vo. Makedonskata vojna denes ne e kaj Heroneja i Gavgamela

Angelina Markus66

Koga Emilio Paulo ja ograbil carskatabiblioteka od Liceumite i Gimnaziumiteniz Makedonija, vo Rim za prv pat se soz-dale biblioteki koi pretstavuvale golempro sveten bran ukraden od Makedonija iMakedoncite.

tu ku na Internet. ûstvitelnosta na Grcija za Makedonija

zavr{uva so pcosti. Izloùvaweto na faktite i vistinata

za Makedonija i Makedoncite na Internet se pove}e se popu -

larizira. Samo eden podatok za makedonskoto pismo na In -

ternet go posetile pove}e od ~etiri milioni lu|e vo Ki na.

Ne samo Evropa, site slovenski narodi po~naa da si gi ba -

raat svoite koreni vo makedonskata kultura i pismenost od

Neolitot i srednovekovieto.

Persej go privle~e moeto vnimanie i poradi toa {to

ne go nikoj od na{ite sosedi ne go prisvojuva, nitu Grcite, ni -

tu Rimjanite, nitu Srbite, nitu Bugarite, nitu Alban cite,

ni tu pak Rimjanite. No, interesot za Persej kaj Make don ci -

te se pove}e se zgolemuva.

Otkrien e grobot na Persej i carskoto semejstvo.

Odràn e nau~en simpozium za Persej vo Bitola so

tru dovi za voenata taktika na Persej, za prisustvoto na Per -

sej vo Pelagonija, za Perseida-gradot {to go izgradil Fi -

lip Petti za svojot sin, Perseevite kovani pari kako i za

mno gu drugi interesni temi. Najaveni se novi izdanija-kni -

gi i romani za Persej.

Profesorot Viktor Lil~i} spored podatoci od Li -

vie se oglasi pove}e pati objavuvaj}i napisi za Persej vo „@i -

va Antika“ i drugi stru~ni spisanija.

Persej pretstavuva ottrgnata alka od sinxirot na kon -

tinuiranoto carsko vladeewe na makedonskata dinastija.

Vo makedonskata dràva nema dràvi vo dràva, nitu

carstva vo carstvoto. Nema nitu razli~ni dinastii. Site {to

vladeele so makedonskiot prestol se makedonski kralevi i

ca revi, se borele za Makedonija, gi odrùvale makedonski -

te simboli i praznici. Mnogu se pi{uva za Peonija vo vre -

me to na najsilnata imperija, Makedonija, kako Peo nija da

PERSEJ 67

bila na mestoto na Makedonija, svetskata imperija. Ne se

spo menuva Persej, Linkestida, Pelagonija. Tie se smesteni

vo „predrimskiot period“. Delbata na Makedonija vo tie

sto tina godini od Persej do Kleopatra Sedma nali kuva na

site drugi delbi {to se praveni so prigrabuvawe na terito -

riite na makedonskata dràva. Ja oìvuvame isto rijata na

Makedoncite nasproti silnite udari {to gi pravat nekoi

novi dràvi i narodi, niknati na makedonsko tlo pred sto ti -

na godini. Po~nuva period na istraùvawe na istoris ki te,

arheolo{kite i kulturno-nau~ni dostignuvawa vo pe riodot

na vladeeweto na Persej.

Golem nastan se slu~i vo Bitola so dodeluvaweto na

zlatni medali so likot na Persej na zaslu`ni li~nosti za

afir macija na Makedonizmot. Medalite gi dodeli Zdruè -

nieto za promocija na Perseida vo oktomvri 2008 godina.

Angelina Markus68

Od dodeluvaweto na Zlatnite medali so likot na Persej

Gi dodeli na lu|e, aktivisti od zdruènijata na Makedon -

cite od Grcija, Albanija i Bugarija, Makedonci {to se bo -

rat za svoite prava, za imeto Makedonija a protiv istisnu va -

weto na makedonskiot entitet i identitet od svetskata

is to rija i sega{noto blokirawe za vlezot na Makedonija

vo evropskite institucii.

Medali dobija:

• Atanas Parisis od Zdruènieto „Vinoìto“-Grcija,

• Eftim Mitrevski od Zaednicata na Makedoncite

od Albanija,

• Ivan Gargavelov, pretstavnik od OMO „Ilinden-

Pi rin“-Bugarija

• Angelina Markus od Makedonija, avtor na golem

broj knigi vo koi pi{uva za faktite za Makedonija.

Likot na carot Persej na medalite {to se dodeluvaa,

pretstavuva golema obvrska kako za site dobitnici taka i

za ostanatite Makedonci, da ja sakame i da se borime za Ma -

kedonija.

Mitskiot junak Persej, potmognat od bogovite, napra -

vil golemi dela i so svojata slava dobil mesto i se smestil

vo soyvezdijata na neboto.

Carot Persej isto taka napravil golemi dela za Make -

donija. Pokraj Heraklo i negovite simboli na parite {to gi

koval gi gledame i kriljata na Perseeviot kow Pe gaz {to

ne povrzuva so zna~eweto na carot Persej, Per se ida, Makedo -

ni ja. Koga }e se objasni zborot „metok“ vo Ati na i „nov gra|a -

nin“ vo Rim }e se vidi deka toa se make don skite naju~eni lu|e

na svetot vo toa vreme, {to vo ro bovski uslovi opismenuvale

naselenie a na krajot za da ne im platat bile ubivani. Fidie,

Sokrat i Protagora se ubieni vo Atina, Sv. Petar i Pavle vo

Rim a niz Evropa posto jat i mnogu drugi grobovi na Make -

PERSEJ 69

donci {to {irele nauka i hristijanstvo.

Iljada godini podocna Makedoncite so kirilskoto

pismo go opismenuvale naselenieto niz Evropa na skoro ist

na~in i imalo u{te posurov tretman kon niv. Me pretsta -

vu va prijatel na negov prijatel so zborovite deka moàm da

mu raskaàm se za Filip Vtori i Aleksandar Treti Make -

donski a toj samo me pra{a dali ja proteìram gr~kata ili

ma kedonskata verzija. Drug prijatel i sorabotnik mene me

ube duva da poveruvam za Aristotela deka ne napi{al ni{to

i deka nemal vreme za toa zatoa {to se zanimaval so sistemot

na obrazovanieto vo Makedonija. Naukata vo Evropa ja do -

ne le Arapite. Ne me obeshrabruva gr~kata verzija me|u Ma -

kedoncite. Neka se pogledne vo rodoslovieto na carevi te,

nau~nicite, filozofite i bilo koja makedonska fami lija

i vedna{ }e se dojde do vistinata. Neka se prou~at soju zite na

Persej i vedna{ }e se vidi koj narodi i carstva bile srodni

so Makedoncite. Na primer sorabotkata na Hani bal od Kar -

tagina so Persej i tatko mu Filip Petti vo vremeto koga

Ha nibal pristignal pred portite na Rim so makedon ska pod -

dr{ka. Se {to se analizira i pi{uva so kri ti~ki os vrt ima

go lemo zna~ewe za makedonskata istorija i pomaga da ja osta -

vime na pokolenijata is~istena od natrupanite lagi, kleve -

ti i prisvojuvawa. Taka postapuvale ma ke donski te nau~nici

i istori~ari so mileniumi, vekovi i godini nanazad. Nosime

golemo ime, golema istorija, golemi li~no sti zad nas i zatoa

opstojuvame i denes kako Make don ci.

Kolku se pogolemi napadite vrz nas, kolku e pogolem

pri tisokot od site strani vrz na{iot identitet, istorija

i slavnoto minato, tolku e pogolema afirmacijata na se {to

e makedonsko i {to go nosi imeto Makedonija. Zatoa se aktu -

elizirani temite za Persej i site ostanati temi od drevni -

Angelina Markus70

na do denes za ve~na Makedonija.

Makedoncite vo svojata pratatkovina bile starose -

del ci poznati pod imeto Pelazgi. Herodot toa go potvrdu-

va i veli deka tie na Peloponez go dobile imeto Dorci.

Herodot vo kniga I-str. 31/56 pi{uva: „Koga Karmej -

cite gi proterale se naselile vo oblasta Pind pod imeto

Makedonci“… Za imeto i narodot na Makedonija postojat

mno gu podatoci, kako natpisite od neolitot, pi{uvaweto

na pove}e avtori, kako Homer i site istori~ari od antikata.

Istorijata na Makedonija najgusto e zbiena od V-II vek pr. Hr.

za vreme na vladeeweto od Arhelaj do Persej, osobeno od Fi -

lip Vtori do Aleksandar Treti Makedonski koga e ofor mena

dràvata so site nejzini funkcii. Obe le` jata na na rodot i

dr avata poznati se kako makedonski karakteristi ki i pred

toa ne samo po carevite tuku i po samata orga ni zacija, obi -

~ a ite i tvore{tvoto {to sekoga{ se poznavaat po toa {to

se makedonski i se narekuvaat, ma ke donska bronza, makedon -

ski neolit, makedonski mozaici, makedonska falanga…

Vo prvata sredba na Persej so Emilio Paolo, make -

don skata falanga na Rimjanite im bila pretstavena so novi

do polnuvawa. „Kopjata se kostre{ea na site strani kako

na e`“. Toa go onevozmoùva{e priodot za borba od bilo

ko ja strana, vleva{e strav i obezbedi pobeda vo prviot na -

let. So mnogu otkritija i usovr{uvawa Makedonija si go

za dràla imeto i ne dozvolila nikakva asimilacija na svo-

jata kultura i pokraj postojanite napadi, osvojuvawa i po -

del bi. Makedonija vo sekoj period na nejzinata istorija se

soo~uvala so genocid. Vo vreme na vladeeweto na Persej so

razni sojuzi, dogovori, sudiri, kodo{ewa i obidi za kon-

trolirawe od strana na Rimjanite i nivnite poddrùva~i,

Etolcite, Atiwanite i Pergamcite, nasproti site drugi

PERSEJ 71

prijatelski dràvi na Makedonija, se vr{el neviden te ror

i krvoprolevawe vrz makedonskiot narod. Po prviot poraz

na makedonskata falanga Emilio Paolo si prireil Triumf

vo Rim so ograbenoto bogatstvo od Makedonija, po ka uvaj}i

go carot so familijata i vidnite Makedonci.

Vi knigata „Istorijata na Makedonskiot narod“- Ri sto

Stefov od Lerin, poznat kako Kris od Toronto, vo vrska so

poz natiot Triumf vo Rim na str. 182 pi{uva: „Ona {to se

slu ~ilo potoa e tragedija i genocid od golemi razme ri, koja

ni tu starite avtori ne se osmeluvaat da ja opi{at. Rim ja ni -

te navistina dokaàle deka se bezmilosni“. Toa {to go ka -

ù va Kris Stefov za starite avtori e to~no. Kaj Justin, kaj

Po libie, Plutarh, Diodor i drugite, se gleda vozdrà nost

koga se zboruva za rimskata pobeda nad Make don cite, a sepak

se znae {to se slu~ilo i kako se postapuvalo so na ro dot. Osta -

ve na e cela godina za diveewe ne samo na rimskite vojnici

Angelina Markus72

Moneti

od vremeto

na Lucio Paolo

so revers na koj

e prikaàno

semejstvoto na

makedonskiot

car Persej

tu ku i nivnite sojuznici, site se poka ale kako an tima ke -

donci vo odmazdni~kite pohodi zaradi slavata i nepo bed -

li vosta na Makedoncite. Bile razurnati i ograbeni sedum -

de setina gradovi, a naselenieto bilo ma sovno ubivano. Se

po~ituvala samo naredbata da ne im se po maga na rane ti te, da

se ubivaat vedna{ i vo {to pogolem broj da se zarobuvaat i

da se odveduvaat vo Rim. Vojskata moèla neo grani~eno da

og rabuva, razurnuva i ubiva. Seto toa prodol ilo i otkako

bila zavr{ena bitkata kaj Pind. Emilio Paolo im dal na

Etolcite kako na sojuznici petstotini voj nici za da im po -

mognat vo ograbuvaweto za svoja li~na smetka. Za triumfot

vo Rim, Emilio Paolo odvlekol nepregledni koli~ini zla -

to, nakit i umetni~ki predmeti. Seto toa se dvièlo tri de -

nono}ija po ulicite na Rim, natova reno na 150 koli. Prva -

ta kola li~no so jarem na vratot ja vle~el carot Persej so

carskoto semejstvo. Nadvor od tova r ot na race se nosele zlat -

nite pehari i drugi sadovi polni so zlaten nakit i pa ri.

Iljada i {estotini kralski kruni od site dinastii vo Ma -

ke donija, krunite i carskiot na kit na site princezi i dru -

gi blagorodnici. Bile poka a ni site zlatni statui na za -

ginatite na Granik izloèni vo Dion, iz rabo te ni od va ja rot

Li sip po barawe na Aleksandar Ma kedonski.

Makedonija bila opusto{ena za da blesne uspehot na

Rim so site makedonski vrednosti. Livie go opi{al toa pus -

to {ewe a osobeno toa {to se slu~uvalo na Korint. Pri~i nite

poradi koi Makedonija bila podelena na ~etiri delo vi se

so sema jasni. Bilo potrebno da se spre~i komuni ka cijata

na naselenieto za da ne se organiziraat buni i vostanija. Rim

prodolìl so osiroma{uvaweto na Make donija. Bile na -

met nati novi danoci kako i zabrani da se koristat rudite

i {umite. Celata trgovija bila naso~ena kon Rim. Site mer -

PERSEJ 73

ki bile vovedeni zaradi celosnoto iskoristuvawe na bogat-

stvata na Makedonija i nejzino celosno uni{uvawe. Sto i

pe deset godini, po smrtta na Aleksandar Makedonski, so Ma -

kedonija vladeele makedonski carevi a tie pravele se najdo -

bro za svojata zemja i narod. Odedna{ rimskata vojska go na -

so ~ila svoeto vnimanie kon isto~nite makedonski dràvi

kade {to isto taka vladeele Makedonci so carsko poteklo

od vremeto na Fi lip Vtori i carskite ge nerali i princovi

na Aleksandar Makedonski. Tie osta nale okolu trista godi-

ni i na najrazli~ni na~ini se sprotivstavuvale, se borele i

ginele za Makedonija. Koga Rimja ni te pristignale vo Alek -

sandrija, Kleopatra Sedma se se tila na triumfot, organi zi -

ran po zarobuvaweto na Per sej, kako Emilio Paolo bil sla -

ven vo Rim pa samata poseg na la po svojot ìvot. Persej isto

ka ko Antiohite, Selevki te, Ptolo mei te, site rodnini so

po teklo i nasledstvo na ma kedonskata dinastija ìveele na

ist na~in i se borele i na ist na~in. Rimjanite go ubile Per -

sej so celoto semejstvo i Kleopatra so Antonie, decata i dru -

gi te rodnini na dvo rot vo carskata palata vo Aleksan dri -

ja, vkupno 25 lica. Tiv ko to uni{ tu vawe na narodot i do

de nes e toj genocid nad Ma ke donija {to seu{te se prakti -

kuva vo Evropa olice tvoren vo lul kata na „demokratijata“

Grcija, so nepriznavawe na na{eto ime, so prisvojuvaweto

na makedonska teritorija i so obi dite za asimilacija na na -

{a ta pove}e mi leniumska kultura. Mileniumite zad nas i

pred nas go potvrduvaat makedonskiot opstanok kako primer

za ve li ~inata na Makedoncite zasednati vo svetskata isto -

rija. Site klu~ni nastani vo svetot od antikata, rimskite i

tur skite osvojuvawa, site svetski vojni se povrzani so Make -

do nija. Ne smeeme da gi zabo ra vi me zlostorstvata, kako toa

{to mu se slu~i na make donskiot car Persej za da ne ni se pov -

Angelina Markus74

toruva ni{to lo{o nitu so identitetot nitu si op sta nokot.

Za Persej ima dosta literatura i problemot se zatvo-

ra kako kraj na dinastijata, na dràvata i narodot zatoa e

pot rebno da se izvle~at novi dokazi i zaklu~oci za Makedo -

nija, Makedoncite i nivniot opstanok do denes. Duri i se pla -

sira imenuvawe kako predrimski period na makedonskata

istorija od Filip do Persej. Plutarh dobro go opi{u va tri-

umfot i site objasnuvawa gi pottura na rimska stra na. Vo

eden ruski u~ebnik „Istorija na stariot Rim“- so star pre -

vod na srpski jazik od pred devedesetina godini, opi{a ni

se ne samo èstokosta na grabeìte vo Makedonija tuku i na

okolnite narodi i dràvi.

Livie so opisite na svetili{tata i umetni~kite dela

gi evidentiral takvi kakvi {to bile ili kakvi {to bile od -

neseni vo Rim za vreme na triumfot i potoa.

Istori~arot Trog pi{uval op{irno za se pa Justin

gi prezel samo tie delovi {to mu bile vpe~atlivi i ja so sta -

vil knigata, „Filipovata istorija“, se razbira istorija na

ma kedonskite carevi so imeto od Filip Vtori do Fi lip

Pet ti so sinot Persej.

Polibie kako avtor na Makedonskata istorija {to ja

pi {uval kako rob vo Rim, pod staratelstvo na Scipion Af -

ri kanecot dava najverodostoen prikaz kako sovremenik na

Fi lip Petti i Persej. Polibie kako komandant na Per se -

evata carska kowica se predal na Rimjanite zaedno so make-

donskata arhiva za da se koristat podatoci vo original koga

se pi{uvala istorijata. Iako se zagubeni najva` nite delo vi,

seu{te moè, preku Polibie, da se ispravat gre{kite {to

dru gite gi falsifikuvale za Makedonija.

Vo koristenata literatura za Persej najmnogu se pos -

luìv so Istorija II od Polibie.

PERSEJ 75

Angelina Markus76

Kar

ta

na

Mak

edo

nsk

ata

im

per

ija

od

301

-180

g.

pr

. H

ri

sta

GRADOT PELAGONIJA

I GRADOT PERSEIDA

Po poslednive nekolkugodi{ni arheolo{ki istraù -

vawa niz Pelagonija napraveni se zna~ajni otkritija za ma -

kedonskata istorija od Antikata.

Gradot Pelagonija dolgo vreme be{e samo hipoteza

za postoewe i negovoto locirawe se dodeka ne se pronajdoa

{ti to vi te so sonca i natpis Vasilevs Dimitar kako i zidi-

nite i grobni ca ta na seu{te nepoznat vladetel na Makedo -

ni ja, vo blizi na ta na Bon~e kaj Prilep. I prethodno pronaj -

denite pari obeleàni so natpis Dimitar od kova~nicata

Pe lagonija se tretiraa kako nepoznati.

Edno drugo otkritie, potkrepeno vo arheolo{kata

karta na Makedonija, ni dava pove}e silni argumenti za is -

to rijata na familijata na Filip Petti i Persej vo Make -

donija. Toa e gradot Perseida kaj seloto Crnobuki, Bitol sko.

Filip Petti vo 183 g. pr. Hr. go izgradil gradot so kom p -

le ten plan kako i site carski gradovi niz Makedonija i go

narekol Perseida po imeto na svojot sin Persej, tri go dini

pred toj da go nasledi na prestolot. Tatkoto Filip mu ja os -

tavil na vladeewe Makedonija kako bogata i silna drà va

sposobna i da opstojuva i da go za~uvuva svojot inte gritet i

sloboda blagodarenie na bogatstvata i podgotve no sta na ne -

pobedlivata falanga. Pelagonija, opkruèna so carski pa -

ti{ ta, so mnogu strate{ki gradbi i carski grado vi, so mno -

gu bogatstva i rezervi, opravdano bila prestojuva li{te na

site makedonski carevi.

Ako gradot Pelagonija bil opredelen za centar na Lin -

kestida od strana na Rimjanite toj grad sigurno bil toa i

porano. Perseida i Alkomena bile carski gradovi a Sti -

bera i Herakleja bile centri na kulturata so mnogi sveti -

li{ta i {koli vo koi cvetalo umetni~oto tvore{tvo i edu -

kacijata so svetili{ta i Gimnaziumi vo sekoj grad.

Otkrivaweto na gradovi niz Pelagonija pretstavuva -

at cvrsta faktografija za makedonskata istorija. Ovie dva

grada, Pelagonija i Perseida go potvrduvaat potekloto na

Per sej od Antioh Prvi, Dimitar Prvi, Antigon Gonat, Di mi -

tar Vtori i Filip Petti i site spomnati imi wa kako i niv -

nite èni carici i princezi vodat direktno poteklo od Fi -

lip Vtori, Linkestidite i Aleksandrovite generali, ako

sa kate toa e poteklo od Pelagoncite na Ho mer opi{ani vo

Ili jadata ili dostignuvaat duri do mitolo{kite carevi i

makedonskiot neolit. Ne e ni{to ~udno {to od iskopinite

dlaboko pod zemja ni izviraat novi do kazi za starite visti -

ni, za Makedonija. I vo iskopinite na novite sali, mozaici

i statui vo palatite na Herakleja se po ve}e se poja vuvaat do -

ka zi za prisustvoto na Filip Petti i Persej. Za nas Ma ke -

doncite i za Makedonija golemo zna~e we ima i ot krivaweto

na grobot na Persej vo predgradieto na Rim.

Vo Pelagoniskata visoramnina, pi{uva Viktor Lil -

~i}, na osobeno visoka i te{ko pristapna lokacija, poradi ko -

ja{to i ostanal do denes nepoznat vo naukata, profesorot Vik -

tor Lil~i} od Filozofskiot fakultet, tvrdi deka go ot kril

gradot Pelagonija, centarot na Makedonija êtvrta. „So

ot krivaweto na ovoj grad, potencira Lil~i}, go otkrivame

krunskiot argument na Republikata za vistinskoto ime Ma -

ke do ni ja, dodavaj}i deka ranoanti~kiot grad Pelagonija,

bil prestolnina na pelagoniskite kralevi od IV vek p.n.e., do

periodot od 168-148 godina p.n.e.“

Angelina Markus78

Toj smeta deka od pove}e pri~ini e seu{te rano da ja

obe lodeni lokacijata na gradot za koj, kako {to tvrdi vo

na u~no-istraùva~kite krugovi se traga 165 godini, a e ot -

kri en vo ramkite na proektot „Anti~koto Kralstvo Make -

do nija vo Republika Makedonija“, {to vo zemjava se reali -

zi ra ve}e vtora godina. Stanuva zbot za dreven grad sostaven

od dva dela, ~ij {to Akropol pretstavuval dvorec na pela -

go niskite kralevi, oformen so masiven yid od ogromni ka -

me ni blokovi koi bile montirani vo spoj i opus kakov ne e

za beleàn re~isi nikade vo Republika Makedonija. Okolu

dvorecot bil oformen grad, za{titen so cvrst odbramben

yid. Istraùva~kiot tim na profesorot Lil~i}, otkril na -

o di od keramika, moneti i drugi predmeti {to go obelode -

nu vaat kontinuitetot na ìvotot na gradot od ranata antika

do sredniot vek.

Viktor Lil~i}, poradi goleminata na otkritieto,

oformil poseben istraùva~ki proekt koj treba da otpo~ne

vo ranite proletni denovi na 2006 godina, a kako {to na po -

me nuva istraùvaweto i otkrivaweto na gradot treba da bi -

de izveduvano vo sorabotka so odredenata lokalna muzejska

usta nova, kako i so site seriozni institucii i poedin ci

mo tivirani da vloàt logistika, no pred se adekvatna fi -

nansiska poddr{ka.

„Potrebno e presekuvawe na pat niz planinskiot pre-

del dolg pribli`no ~etiri kilometri i oformuvawe pla -

nin ska arheolo{ka baza, za {to se potrebni vloùvawa, po -

radi koi apeliram kako do Vladata na Republika Make do nija,

taka i do site zainteresirani organizacii i subjekti za

poddr{ka na proektot so koj, go otkrivame krunskiot ar gu -

ment na Republikata za pravoto vrz imeto Makedonija“ - po -

PERSEJ 79

so~uva Lil~i}. Dve godini poodocna potvrdena e prvata ver -

zija za gradot Pelagonija preku arheolo{kite istraù vawa

{to seu{te se vo tek. Otkrieni se {titovite i car skata

grob nica. Niknuvaat novi dokazi za Makedonija pre krieni

so zemjata i vremeto. Golem nastan e otkrivaweto na grob -

ni cata na Persej. Za Perseevata grobnica kraj Rim najza-

sluèn e Kiril Dobru{evski. Toj, vo sorabotka so vidni

na u~nici od Italija ni gi prevede prvite tekstovi za Per -

sej i gi napravi prvite poseti na grobnicata i prigodno ja

odbeleà so plo~a.

Angelina Markus80

Dali kaj Bon~e se nao|a glavniot grad na Makedonijaêtvrta - Pelagonija?

ARHEOLO[KA KARTA

NA MAKEDONIJA,

TOM 2, STR. 46: CRNOBUKI

Varvarica, nekropola od docnoanti~ko vreme. Mikul -

~i} I., 1966; Mikul~i} I. TIR, 37. (D. G.)

Gradi{te, utvrdena naselba od helenisti~koto i doc-

nahelenisti~koto vreme. Mikul~i} I. TIR, 37. (D. G.)

Gulev Rid, naselba od rimsko vreme. Mikul~i} I. TIR,

37. (D. G.)

Pod seloto, naselba od rimsko vreme. Mikul~i} I.

TIR, 37. (D. G.)

Samovilec, utvrdena naselba od èlezno vreme. Na

1,5 km, severoisto~no od seloto Crnobuki i na eden kilo-

metar severno od anti~kiot lokalitet Gradi{te se gleda

te rasa od odbranben bedem koj zafa}a povr{ina od 50 h 80

metri. Po povr{inata se sre}avaat mno{tvo fragmenti od

kerami~ki sadovi. Naodite se ~uvaat vo Zavodot i muzej Bi -

tola. (D. S.)

Tumba, naselba od neolitsko i eneolitsko vreme. Se

nao|a na okolu 3 km. isto~no od seloto i na 150 metri sever -

no od r. [emnica. Ima kru`na osnova so pre~nik od okolu

150 m. i viso~ina od 4 - 4,5 metri. Naselbata e delumno o{ -

te tena od eksploziite na sobranata municija od I Svetska

vojna. Vo 1974 g. se izvr{eni sonda`ni arheolo{ki iskopu -

vawa pri {to se konstruirani 4 horizonti na ìveewe, a

ot krien e i bogat arheolo{ki materijal: kerami~ki sadovi,

kultni predmeti i orudija od kamen i koska.

Feweks J.V., 1934, 51-52; Simoska D., 1975; Simoska D.,

Kitanoski B., Todorovi} J., 1976, 43-63. (D. S.)

Crkva Sv. Dimitrija, osameni naodi od rimsko vreme.

Vo selskata crkva koja e datirana vo 1866 odina, kako ~esna

trpeza e postaven del od mermerno stapalo, a pred vlezot vo

crk vata ima mermeren stolb. Nadvor od selskata crkva, vo

~e{mata e vyidana mermerna {i{arka od nadgroben spo me -

nik. Ne se znae od kade se doneseni ovie spolii. (T. J. - G. F.)

Crnobuki, depo od srednovekovni moneti. Vo seloto

e otkrieno depo od 214 bakarni skifati od 12-13 vek. Sega

se ~uvaat vo Narodniot muzej vo Belgrad. (J. K.)

Visoi, nekropola-tumuli od èlezno vreme (1 i 2 vek).

Se nao|a na 17 kilometri od Bitola i na okolu 300 metri

od levata strana na stariot pat Bitola-Prilep, na trome -

|e to na selata Crnobuki, Mogila, Beranci. U{te vo 1954

godina se konstatirani tri tumuli podredeni vo eden pra -

vec i oddale~eni eden od drug od 300 do 500 metri. So ri la -

weto na terenot, na najgolemata mogila bile otkrieni gro -

bo vi so kameni plo~i poradi {to istata godina e izvr {eno

za{titno iskopuvawe. Najdeni se 47 grobovi od kame ni

plo~i, tip cista, radijalno rasporedeni, opkruèni so su -

vo yidan prsten od kamen i centralen grob na sredinata koj

vremenski e postar. Naodite se ~uvaat vo Zavod i muzej vo

Bitola.

Ma~ki} P., Simoska D., 1955; Mikul~i} I., 1966 (D. S.)

Voden Dol, nekropola od rimsko vreme. Mikul~i} I.,

TIR, 25, (D. G.)

Angelina Markus82

CRNOBUKI- PERSEIDA

Kralot Filip

Petti vo regionot na

Deuriop po~nal da gra -

di nov grad nare~en

spored negoviot sin i

naslednik Perseida

(Livie. XXXIX, 53).

Drugi pomeni za ovoj

grad nema. Od ona {to

go znaeme od terenski -

te istraùvawa vo ovoj

region, vnimanieto go

privlekuva ukrepeno-

to gradi{te na mesno -

sta Gradi{te nad s.

Cr nobuki. Postaveno e na ve{ ta~ki modelirana terasa koja

jazi ~e sto izbiva od ridot i nav leguva vo dolinata na r.

[emnica, 60 metri vi soko nad rekata. Blizu eden kilometar

is to~no ottuka vodi trasata na prastariot magistralen par

sever-jug niz Pela gonija, a vo ju`noto podno`je na terasa-

ta vodi lokalen pat vo dolìna na rekata [emnica, kon

rudonosniot Demir Hi sar na seve rozapad.

Terasata e odgore zaramneta so visoko nasipan rab,

podyidan so kamenen yid bez malter. Okolu ovoj prostor

kako ramka se protega u{te edna terasa, potesna i zna~itel-

no poniska od prvata. I taa bila za{titena so odbranben yid

LokalitetotGradi{te - Perseida

graden na ist na~in kako i prethodniot. Ovoj yid bil {irok

do 2 metri. Samo od sever, preku malo ramno sedlo po s toel

lesen pristap. Ukrepeniot prostor e golem 305 h 149/90

metri i zafa}al povr{ina od 4,5 hektari, Vo isto~ no to

podno`je se protega u{te edna stanbena terasa potpre na na

gorniot prostor, no samo delumno ukrepena.

Na povr{inata na ukrepeniot prostor leàt brojni

par~iwa od docnohelenisti~ka grn~arija, potoa topeni

par~iwa i otpadoci od preraboteno èlezo, bakar i olovo.

Najden e pogolem broj moneti od II i I vek p.n.e. Urbanata

{e ma o~igledno bila ortogonalna, so glavna oska vo pravec

sever-jug i ulici paralelni so bo~nite odbranbeni yidovi.

Gi istaknuvame slednive karakteristiki. Naselbata

ne se razvivala postapno, tuku bila izgradena naedna{ i

strogo planski. Ova grat~e koe ìveelo glavno od eksploat-

acija na rudi i obrabotka na metali od okolnite rudnici,

nesomneno imalo strate{ko zna~ewe. Toa imalo kontrola

nad dvete spomnati soobra}ajnici. Me|u najdenite moneti

ne ma postari od onie na Filip Petti. Seto toa odi vo pri -

log na misleweto, deka grat~eto kaj s. Crnobuki najverojat -

no bila Perseida, osnovano i izgradeno od Filip Petti.

Angelina Markus84

PROFESOR KIRIL DOBRU[EVSKI

I ISTRA@UVAWETO ZA PERSEJ

Mnogu {irokata i dolgogodi{nata aktivnost na pro-

fesorot Kiril Dobru{ev ski od Bitola mu donese golema

popularnost i vo Makedonija i vo Italija. Toj postigna vid -

ni rezultati vo sorabotkata na dvata narodi i na dvete pri-

jatelski dràviso toa {to:

• Formira Zdruènie za promocija za Gradi{te/ Per -

se ida vo Bitola.

• Formira Zdruènie na makedonsko-italijansko pri -

ja telstvo

Osnova~ko sobranie na Zdruènieto za makedonsko-italijansko prijatelstvo Bitola na 23.05.1993 god.

• Pridonese za kulturnata sorabotka za {to e nagra den

so Pergament i Zlaten medal vo 2006 godina

• Ja prevede knigata „Istorija na italijanskiot kon -

zu lat vo Bitola“ od Silvano Galon

• Ima pove}e prevodi na knigi i statii {to se odnesu -

vaat na makedonsko – italijanskata problematka

• Organizira tribini i me|unarodni nau~ni sobiri

od oblasta na istorijata za afirmacija na Makedonizmot.

• Kako profesor po italijanski jazik organizira izu -

~uvawe na italijanskiot jazik vo Makedonija i osposobi so -

li den kadar za istraùvawe na italijanskata literatura

{to se odnesuva na Makedonija

• Profesorot Kiril Dobru{evski e najzasluèn za ot -

krivaweto na grobot na Persej i negovoto semejstvo koi po za -

ro buvaweto se odvedeni vo Rim vo 168 godina p. n. e. ka de po ne -

kol ku godini vo zato~e ni{tvo go zavr{il svojot ìvot.

• Vo negova organizacija, a so poddr{ka na italijan-

skite profesori Doktor Bjanki i d-r Galon, delegacija na

Sovetot na op{tinata Bitola ja poseti grobnicata na Per -

sej i odobren e proekt za izrabotka na spomen plo~a i bista

za odbeleùvawe na grobot od strana na Makedonija i odre -

deno e lice za odrùvawe na lokacijata

Postojat i pove}e drugi aktivnosti za prou~uvawe na

makedonskata istorija za vreme na vladeeweto na Persej.

Profesorot Dobru{evski ima prevodi od italijan -

ski od grobnicata, za zatvorot vo Alba i drugi {to gi pri ka -

u vame vo celost so soglasnost na avtorot.

]e se osvrneme na me|unarodniot nau~en sobir za Per -

sej odràn vo Bitola na 27 i 28 april 2007 godina. Od li~ nata

Angelina Markus86

orga nizacija na pove}e institucii so koi {to sorabotuva

Dobru{evski sobra dvaesetina stru~i lica za taa proble ma -

tika od Makedonija, Italija, Bugarija i dr.

Mnogu istori~ari, arheolozi, arhitekti i lingvisti

gi izloìja svoite temi i tezi. Mnogu interesni, tri refe -

rati, ima{e za monetokovaweto na Persej, za prsustvoto na

Per sej vo pelagonija na Viktor Lil~i} za voenata strategi -

ja na Filip Petti za koi zboruva{e prof. Van~e Stoj~ev,

za Makedonskite simboli na Samoilovata tvrdina ima{e

izlagawe Pasko Kuzman, za pismenosta na anti~kite Make -

don ci To{evski i Tentov i mnogu drugi. Zbornikot, iako so

zadoc nuvawe, denovive se pojavi vo javnosta.

Pretsedatelot na „Zdruènieto za promocija na Gra -

di{te/ Perseida od Bitola“ – prof. Dobru{evski vo oktom -

vri 2008 godina vra~i ~etiri Zlatni medali so likot na

Per sej na Makedonci od Pustec-Albanija, Sandanski-Buga -

rija, Vinoìto-Grcija i na Angelina Markus od Republika

Ma kedonija, za afirmacija na Makedonizmot vo istoriski i

kulturen identitet.

Zruènieto za Perseida ima napraveno proekt za ar -

heo lo{ki istraùvawa na lokalitetot kaj s. Crnobuki, ka -

de {to treba da se istraàt natamo{nite prilozi za ofor -

mu vawe na istorijata na Pelagoniskite carski gra do vi od

Filip Vtori do Persej i od nepolitot do denes.

Gi priloùvame tekstovite za doobjasnuvawe za ins ti -

tuciite od Bitola i Republikata kako {to veli Vin ~en co

Bjanki od Italija, toa e instinkt za istraùvawe na mi na to -

to. Toj instinkt za toa istraùvawe im pripa|a na Ma ke don -

cite za da ja spakuvaat idninata vrz korenite na minato to.

Zatoa go istraùvame Persej za da bideme vo ~e kor so isto -

riskite nastani i podobro da ja objasnime Ma kedonija.

PERSEJ 87

Angelina Markus88

Od Me|unarodniot nau~en sobir za Persej odràn voBitola na 27-28 april 2007 godina

Predavawe na Zlatniot medal na Angelina Markus za zaslugi vo {ireweto na Makedonizmot

IZLAGAWE NA KIRIL DOBRU[EVSKI

VO PRILEP NA 02. 02. 2007

Vo proletta 2003 godina g. Mikele Fasolo mi ja is -

prati monografijata VIA EGNATIA, promovirana vo

Parlamentot na Italija. Potoa jas mu isprativ pokana i

toj dojde vo Makedonija vo septemvri 2003 godina da odrì

predavawe vo Bitola i zaedno so g. Viktor Lil~i}, Jana ki -

ev ski i dr. da ja izodime patekata VIA EGNATIA. Pri toa

od niv doznav deka vo okolinata na s. Crnobuki tre ba da e

lociran arheolo{kiot lokalitet Perseida (Gra di{ te). Vo

te kot na 2005 godina gostuvav vo Cervara di Roma pri {to

mi be{e dodelen Medal za mojot pridones vo razvojot na

kul turnata razmena me|u Makedonija i Italija. Pritoa, vo

oficijalnata programa na Evropskite poetski sredbi {to

Monumentot (grobnicata) na Persej vo okolinata na Rim

se odrùvaa tamu be{e stavena i posetata na grobnicata na

Per sej - posledniot kral na Anti~ka Makedo nija. Vo noem -

vri slednata, 2006 godina, delegacija na Sove tot na Op{ ti -

na Bitola, vo moja organizacija a so poddr{ka na g. Bjanki

i g. Galon, ja poseti grobnicata na Persej.

Persej e roden vo 215 g. pr. Hr. a na makedonskiot pre -

s tol do{ol vo 179 g. pr. Hr. nasleduvaj}i go tatko mu Filip

Petti.

Vo 168 godina po nekolkute rimsko-makedonski vojni,

Rimjanite pod vodstvo na Lucio Emilio Paolo uspeale da

go porazat Persej i da ja osvojat Makedonija. Vo istata godi -

na Persej zaedno so soprugata i trite deca, pripadnicite

na kralskiot dvor i mnogu ostanati Makedonci e odveden vo

zarobeni{tvo vo Rim.

Po tridnevnata parada vo ~est na Triumfot na Kon -

zulot Emilio Paolo ~ii pretci se od rodot na Pitagora,

Per sej bil zato~en vo zatvorot Mamertino vo Rim.

Potoa bil prefrlen vo rimskata voena tvrdina Alba

Fu ~ens kade {to i umrel, spored nekoi izvori vo 165 godi-

na p.n.e., a spored drugi vo 162 g.p.n.e.

Pogreban e so site po~esti na smetka na Rimskiot Se -

nat. Kuso vreme po nego umiraat i negoviot prvoroden sin

Fi lip i }erkata Larisa a podolgo poìveal najmaliot sin

Aleksandar koj go izu~il latinskiot jazik i se vklu~il vo

rim skata administracija. Site se pogrebani vo zaedni~ kata

grobnica koja se nao|a pokraj edna od najva`nite soobra }aj -

nici koja {to preku Tiburtina i Tivoli se povrzuva so Rim.

Angelina Markus90

ZA SMRTTA

I ZA GROBNICATA NA PERSEJ

Po porazot kaj Pidna vo 168 g. p. n. e., zapo~nala pot -

ragata po Persej za koja bil zadolèn pretorot Otavio. Po

kuso zasolnuvawe vo nekoi hramovi, Persej re{il da ja na -

pu{ti Samotrakija i da pobara posigurno mesto vo Trakija

kaj negoviot sojuznik kralot Koti. No, eden kritski trgo -

vec koj{to trebalo da mu go olesni begstvoto i da go preve -

ze so brod vo Trakija, otkako gi zel parite, pobegnal i gi os -

ta vil Persej i sin mu Filip. Vo istite denovi, izvesen

ô ne od Solun mu gi predal na Otavio drugite dve deca na

Per sej. Gubej}i ja nade`ta za spas, Persej re{il da se pre -

dade na konzulot Emilio Paolo.

Po odveduvaweto vo Rim, Persej bil prisilen da u~est -

vuva na paradata (Triumfot) vo ~est na pobednikot. Na ovaa

parada, pokraj drugite zato~enici, bile i decata na Persej

- dve ma{ki i edno devoj~e, pridruùvani od nivnite peda go -

zi. Zad svoite deca, zaedno so kralicata, odel Persej, oble -

~en vo crno.

Po kusoto zadrùvawe vo rimskiot zatvor Mamerti -

no, Persej bil odveden vo rimskata voena tvrdina Alba Fu -

~ens, zaedno so decata Filip, Larisa i Aleksandar.

Zato~eni{tvoto na Persej vo Alba Fu~ens ne trae-

lo mnogu dolgo no, za godinata na negovata smrt ne postojat

ednoglasni tvrdewa. Spored Diodor XXXI 9, 5, Persej po~i -

nal vo 165 godina p. n. e., spored Velejo vo 163, a spored Por -

firio Di Tiro vo 162 godina p.n.e.

Kako za godinata, taka i za pri~inite za smrtta, isto

ta ka postojat dve verzii. Spored Diodor (Eclog. II, kniga

XXI) Persej umrel dve godini otkako bil prefrlen vo Alba

od mal tretiraweto na vojnicite koi{to bile zadolèni da

go ~uvaat (navodno tie ne mu dozvoluvazle voop{to da se od -

mo ri, da spie). Ova go raskaùva i Plutarh vo knigata „Pa -

ra lelni ìvoti“, glava XXXVII, posvetena na Lucius Emi -

lius Paulus. No, istiot Plutarh veli deka spored drugi

av tori, Persej umrel poradi celosna razo~aranost od pro -

pasta na kralstvoto, prestanuvaj}i da jade. Zna~i umrel od

izgladnetost.

Pogrebot na Persej bil izvr{en na smetka na Rim -

skiot Senat {to se tolkuva kako potvrda deka na makedon -

ski ot suveren mu bil podignat zna~aen posmrten spomenik.

Sosema logi~no se postavuva pra{aweto: kade bil podig-

nat spomenikot na Persej?

Angelina Markus92

Poloùvawe grst makedonska zemja na grobot na Persej

PERSEJ 93

Tabla so natpis na Grobnicata na Persej

Vo tabli~kata 2 na listot br. 145 na Voeno-geografski -

ot institut vo blizina na selceto Kapele e ozna~en lo ka li -

tetot so izraz: “Spomenik na Persej” (Monumento a Perseo).

Bez somnenie o~ite na onoj {to od mlad ja sakal an ti~ -

kata istorija, se zadrùvaat na ovie zborovi za{to pa me te -

weto se vra}a nazad niz vekovite za prisetuvawe na fas ci -

nantnata Makedonija i na nejziniot posleden Kral Per sej.

Nema da se zadrùvam na referirawe na istorijata na ovaa

pro~uena li~nost za koja{to ima dovolno napi {a no za da

se zapoznae. ]e se ograni~am da referiram deka kako posle -

dica na katastofalniot poraz pretrpen vo Tesa lija kaj

Pind nanesen od konzulot Lucio Emilio Paolo, Persej bil

odveden so svoite tri deca vo Alba Fu~ens, tvrd i na vo pogo -

lemiot del od nejziniot radius, prirodno nepris tap na i za -

toa upotrebuvana od Rimjanite kako „pri silen bo ra vok“ na

slavni li~nosti.

Kralot ìveel vo Alba okolu ~etiri godini i tamu

um rel. Mu bil prireden sve~en pogreb na smetka na Rim ska -

ta Republika i negovite ostanki bile poloèni vo bli zi -

na na Porta Maksima na Alba (spored Promis), dodeka spo -

red mnogu drugi istraùva~i, na ~etiristranata ras krsnica

me|u patot Mawano-Kapele i trasata Skurkola-Alba, kade

{to tokmu e ozna~eno na topografskata karta.

Kako {to se zaklu~uva, zna~i, odreduvaweto na Mavzo -

lej na Persej ne e sigurno. Zo{to cementnata struktura bi

bi la od prvata Imperijalna epoha (Kairoli Roberta), dode-

ka Persej umrel vo Republikanskata epoha.

Vo idnina, so podetalni prou~uvawa, }e bide razjasne -

ta nesigurnosta po ova pra{awe.

Angelina Markus94

ALBA

Od Karseoli do Alba nema ne{ta {to zasluùvaat

nabquduvawe Alba e izgradena na urnatinite na anti~kata

Al ba Fucens, koi zafa}aat prostor na tri viso~inki; naj -

iz dignatata od ovie be{e Akropolot. Ovoj razurnat grad

to ~ no korespondira na opisot {to ni go ima ostaveno Stra -

bon vo knigata V na str. 166, a osobeno od site latinski i

me diteranski gradovi, Alba grat~e {to grani~i so Marsi

koj{to se izdiga nad edna visoka litica blizu do eze ro to

Fu~ino... Od Alba, za da bide smestena vo vnatre{ nosta na

naselbata, i za da bide dobro utvrdena, ~esto se slu ele

Rim janite za ~uvawe, za povtorno zatvorawe na onie, koi

tre balo da bidat ~uvani. Za ovoj posleden fakt, za koj {to

zbo ruva Strabon, posvedo~il i Livie, koj{to vo kniga ta

XXX, glava XIII potvrduva deka tuka bil doveden Kralot

Sifa~e: Consulti inde paters Regem in custodium Albam mitten-

dum censierunt. Ottamu, potoa, moèbi poradi zdravstveni

pri~ini bil odnesen vo Tivoli, kako {to tvrdi samiot Li -

vie vo istata kniga, glava XXXVI. Za Persej, Kralot na Ma -

kedonija, i za negoviot sin Aleksandar poznato e ve}e koga

zboruvavme za Karseoli, koi bile doneseni vo Alba za da

bi dat ~uvani, kako {to raskaùva Livie vo citiranata gla -

va XXV od knigata XLY: Senatus deinde habitus est; patres cen-

suerunt: Quintus Sassius Persea Regem cum Alexandro filio Albam

in custodium duceret, comites pecuniam, argentum, instrumentum,

quod naberet. Ovde nesre}niot kral umrel po ~etiri godini,

spored raskaùvaweto na Paterkolo vo knigata I; Diodor

ve li (Eclog. II. Kniga XXI), deka po dve godini bil premesten

vo Alba, od vojnicite koi go ~uvale, bil prisilen da umre

od nesonica, ova go raskaùva duri i Plutarh vo knigata za

Paolo Emilio, glava XXXVII.; no samiot ovoj pisatel potvr -

du va deka Persej, spored drugi avtori, samiot se prepu{til

na umirawe od glad. Neka mi prosti edna digresija vo korist

na nesre}niot kral, koj gi zavr{il svoite denovi vo Alba

Fucense. Yidinite na Alba postojat vo golem del, i tie kako

onie vo Karseoli od enormni mnoguagolnici od varovni~ki

kamewa, od sostav tnr. kiklopski. Se gledaat duri od ostato -

ci te na amfiteatarot na teatarot, i od eden hram denes

pret voren vo crkva. Alba, za razlika od drugite gradovi so

isto ime se narekuvala Fu~ensis, i Fu~entia od imeto Fu -

ci no, {to se nao|a pod nea. Itinerariumot Antonini ja pos -

tavuva na 25 milji oddale~enost od Sarseoli: Pojtinge ro -

va ta karta, koja za ova mesto e mnogu neto~na, me{aj}i go

pa tot Sublan~ense so Valerija, a Valerija so Sarija, ja pos -

ta vuva Alba na 13 milji oddale~enost, a toa treba da bide

~itano barem 23, a taka razlikata se namaluva pove}e: i Al -

ba bila Rimska kolonija, kako {to se istaknuva od Livie vo

knigata X, glava I; Soram atque Albam coloniae deductae: Albam

in Equos sex millia colonorum scripta etc., toa se slu~ilo vo 451

go dina, vo istata koga ja vidovme deka e Kolonija i Kar seoli.

(Od italijanski na makedonski jazik

prevel Kiril Dobru{evski)

Angelina Markus96

ALBA - ISKLUÎTELEN ZATVOR

Spored dadenite specifi~ni karakteristiki Alba

bila upotrebuvana kako mesto za ograni~uvawe na sloboda -

ta na li~nosti opasni po bezbednosta na dràvata; vo gradot

bile doveduvani ne malku Rimjani, no i slavni neprijateli.

Me|u poslednite bleskaat po va`nost Sifa~e od Numidija,

Per sej od Makedonija i Betuito kral na Alvernite.

Sirfa~e od Numidija najprvin za vreme na Vtorata

punska vojna se stava na stranata na Rim, no potoa, vo 205

p.n.e. preminal na stranata na Kartagina koja mu dozvolila

da ja pripoi teritorijata na Masilite, sosedi na negovoto

kralstvo, od koi go izbrkal mladiot Masinisa. Sifa~e go

za silil sojuzni{tvoto so Kartagina oènuvaj}i se so Sofo -

nizba, }erka na punskiot voda~ Hazdrubal (Asdrubale) i taka

se na{ol kako sojuznik na Kartagina koga [ipione (Sci -

pion) se istovaril vo Afrika. Izvlekuvaj}i se prviot pat

na Kampi mawi, bil isteran i povtorno faten od Lelio i

Ma sinisa. Otkako bil zaroben bil odveden vo Rim kade u~es -

tvuval na triumfot prireden na [ipione (Scipion). Ne

po s tojat sigurni podatoci za negovata smrt.

Drug slaven gostin na Alba bil kralot na Makedonija

Persej, spored imeto i posleden suveren na svojata tatkovi -

na. Ovoj sin na Filip Petti, roden e vo 215 godina pred Hris -

tos. U{te mnogu mlad pokaàl golemi voeni darbi i znaewa

za dobro da ja nau~i ve{tinata na vojnata od svojot tatko.

So svoeto iska~uvawe na tronot vo 179 godina, Persej se po -

ka al kako dobar politi~ar obnovuvaj}i go mnogu brzo dogo -

vorot za prijatelstvo so Rim, no vedna{ potoa po~nal da ko -

va plan za da se oslobodi od neudobnoto za{titni{tvo na

Re publikata. So negovoto odnesuvawe se pokaàl nedo ver liv

taka {to Rimskiot Senat vo 171 godina mu objavil vojna.

Vo prvite sudiri Persej postignal uspesi {to ne bi le

za zanemaruvawe no ne znael da gi iskoristi; negovite ko -

lebawa gi namalile simpatiite na sojuznicite Grci koi po -

toa go napu{tile. Prisilen da vodi bitka vo edna za nego ne -

povolna situacija Persej bil zaroben kaj Pind vo 168 go dina

p.n.e. Potoa bil odveden vo Rim, u~estvuval vo Triumfot

prireden vo ~est na negoviot pobednik Paolo Emilio i, po

eden period na negovo zadrùvawe vo zatvorot Ma mertino,

bil zato~en vo Alba so decata Filip, Larisa i Aleksandar.

Persej umrel vo 162 godina. Spored prenesuvaweto na

istorijata {to zasluùva doverba, izvr{il samoubistvo.

Spored drugi toj umrel od maltertiraweto na nego vite ~u va -

ri, no tie glasini ne zasluùvaat doverba zatoa {to vo Al -

ba kralot i negovite deca ìveele slobodni a ne pritesne -

ti vo zatvor. Poverojatno e deka progonstvoto vo tu|a zem ja,

daleku od svoite koreni i od svoeto kralstvo go skr {i lo

mo ralot na suverenot koj taka se prepu{til na smrtta. Pog -

rebot na Persej bil izvr{en na smetka na Rimskiot Senat

i toa ja potvrduva verojatnosta deka na makedonskiot suve -

ren mu bil podignat zna~aen posmrten spomenik koj, moèbi

e smesten vo blizina na gradskata Porta Maxore kako {to

pretpostavuva Promis ili ponazapad kako {to i denes be -

leàt topografskite karti, kade i {to ostanal i se nao|a i

do dene{eniov den. Prvite dve deca na Persej malku go nad -

ìveale, dodeka tretorodeniot Aleksandar ìveel dol go

vo skromni uslovi vo Alba, zarabotuvaj}i edna skromna pla -

ta kako pisar vo rimskata administracija.

(Od italijanski na makedonski jazik

prevel Kiril Dobru{evski)

Angelina Markus98

VANÊ STOJÊV AVTOR NA

„VOENATA ISTORIJA NA MAKEDONIJA“

Od vremeto na Aleksandar Makedonski koga nastani -

te gi pi{uvaa negovite generali, Makedonija prv pat dobi

voj nik {to ja opi{a istorijata na Makedonija vo kontinu i -

t et vo pove}e od tri mileniumi na mnogu realen i dokumen -

ti ran na~in. Site vojni, napadi i odbrani, vostanija, site

uspesi i taktikata na vojuvawa vo kontinuitet od Antikata

do deneska dojdoa do izraz vo negovoto pi{uvawe za nasta ni -

te vo Makedonija.

Vo „Voenata istorija na Makedonija“ vo prviot tom, se

ni at kako bibliski tekstovi, so stru~nost na polkov nik na

Koricata na izdanieto „Vo e na istorija na Make do nija“

od polkovnik Van~e Stoj~ev

Koricata od Zbornikot za„Persej - Makedonskiot car“od simpo ziumot vo Bitola

ARM, opisi na istorijata is~isteni od aspiraciite na razni

narodi {to ne prisvojuvaat, omalovaùvaat ili negiraat.

Vtorata kniga pretstavuva atlas na karti so grafi~ ki

prikaz na voenite sudiri, pobedite na Makedoncite. I dve -

te knigi pretstavuvaat izvori od kade {to moàt da se cr pat

podatoci za ponatamo{no pi{uvawe na drugi lu|e za is tata

problematika.

I jas barav dozvola vo svoite knigi da vnesam ilustra -

cii od knigite na Van~e Stoj~ev kako potvrda za verodostoj -

nost na toa {to se objasnuva. Na primer prikazot na bit ki te

kaj Heroneja, kaj Gavgamela, na simbolite i oru`jeto so koe

se sluèle Makedoncite itn.

Golem napor i golem uspeh be{e koga go organizira

ot voraweto na Voeniot muzej na Makedonija a golem udar

do bivme site koga go ras turija toj muzej i ko ga ja ukinaa Voe -

nata aka de mija.

Van~e Stoj~ev go posveti ìvotot na konsolidacija na

makedonskata armija i makedonskiot narod. Pokaà se -

strana edukativnost so svoite predavawa, so ogromniot ar -

hivski ma terijal, so u~estvoto na tribini, so nastapi vo

me diumite za odbele u vawe na proslavi na Ilin den, Denot

na vos tanieto i pobedata vo Makedonija i dr. Rabote{e na

kompjuterska animacija na pova`nite bitki. Go vidov CD-

to za „Ilindenskoto Vos ta nie“ oìveno na ekran i posakav

da gi vidime site va`ni nas tani od voenata istorija na Make -

donija so edna takva fascinantnost.

Mnogu nastani, govori, referati i drugi pi{uvani

tekstovi go ispolnile negoviot ìvot so bogatstvo na is -

klu ~itelno razmisluvawe i seto toa gi pottiknuva genera -

cii te, prijatelite i sorabotnicite na takvi natamo{ni is -

traùvawa.

Angelina Markus100

Van~e Stoj~ev pred dve godini u~estvuva{e na simpo -

ziumot vo Bitola za „Persej - Makedonskiot Car”. Izleze

Zbor nik so prilozi na u~esnicite. Negoviot nastap so re -

fe ratot moè da se pro~ita vo zbornikot i da go potvrdi se -

to toa {to go mislam i go pi{uvam za negoviot izvon re den

na~in i stil na pi{uvawe, ubedliv so faktografija i ana -

li za na sekoja tema do koja doprel negoviot isklu~itelen

um. Ostanuva na soodveten na~in Makedonija da mu se od dol -

ì barem so kompletirawe na negovite dela i memori rawe

na se {to napravil za svojot narod i istorija. Iako ne mu go

do delija zasluèniot ~in - General, toj ostanuva da pret sta -

vuva mnogu pove}e od toa.

Ubedliv vo svojot ìv stil na zborot gi sporeduva fa -

ti te i gi sintetizira objasnuvaj}i ja voenata strategija na

makedonskite vladeteli. Vo edna tribina re~e: „Falan ga ta

ni koga{ ne bila iznenadena kako {to toa im se slu~i na voj -

nicite vo Karpalak“. Makedonskata falanga nastapuvala po

dobro razraboten plan, odli~no organizirana vo site ro do -

vi i sekoga{ re{ena na pobeda. Od vojni~ki as pekt pol kov -

nikot Stoj~ev gi sogleduva{e slabite to~ki na vojuvawe,

zazema{e kriti~en stav i dava{e najdobro toluvawe za nas-

tanite. Toa be{e stru~en na~in na makedonsko mislewe.

Edna{ na moeto pra{awe: - Do koga }e dozvoluva me tu|i voj -

ski i dràvi da ne sovetuvaat i upravuvaat mi od govori:

„Nikoj ne ne podrùva, site ne napa|aat, }e izdrìme“.

So mnogu napor i `rtvi, so mnogu udari od tu|i vlija -

ni ja uspea za pokolenijata da ja napi{e voenata istorija na

Makedonija, edinstvena od ovoj vid kaj nas, koja ostanuva za

podu~uvawe na site sledni gene racii.

Vo referatot na polkovnik Stoj~ev vo Zbornikot za

Persej na simpoziumot vo Bitola vo 2007 godina so tema:

PERSEJ 101

„Voe nata strategija na Filip Petti“ izloèni se site va` -

ni momenti od makedonskata istorija vo period od 150 godi-

ni, vo menuvaweto na vladetelite po smrtta na Alek san dar

Treti Makedonski se do Persej.

So sobirawe na site iskaùvawa na tribinata, medi-

umite, simpoziumite i pe~atenite tekstovi vo stru~nite

spisanija, se dobivaat nepobitnite fakti za makedonskata

istorija {to sistematski ja obrabotuva{e Van~e Stoj~ev

za da se izu~uva i da se brani Makedonija so nau~ni fakti,

kako {to se pokaà toa od site Makedonci so razli~ni te -

mi na Simpoziumot za Persej vo Bitola.

Angelina Markus102

POGOVOR

Gor~liviot vkus na surovata vistina deka eden car

ka ko Persej zavr{il kako rob vozbuduva i revoltira – kako

mo e ~ovek da ima sè i da izgubi sè? Makedonskiot narod,

dr avata, falangata, carskoto nasledstvo, bogatstvata, kul-

turata, so iljanici godini ~uvani i razvivani vo eden mig bea

zdrobeni pod udarite na ~ekanot vrz toa {to bilo isto ri ja

na civilizacijata i ~ove{tvoto.

Vremiwata napravile se da se zaboravi toj period na

makedonskata istorija i da se pretstavi kako kraj, kako ras-

pad na se {to e makedonsko. Toa se naglasuva i so imenuva -

we to na Persej kako: „Persej-posledniot car na Anti~ka

Ma kedonija“ ili „predrimski period“ za da se prikaè „ma -

ke don skoto“ kako „rimsko“ i da se preklo pu va istiot peri-

od so u{te eden naslov „elinisti~ko“. Gre{kata e naprave-

na kon krajot na XIX vek koga za prv pat se pojavuva gr~ka

dr ava koja so obilna pomo{ od pogolem broj evropski dr -

à vi ja v{mkuva Makedonija so skoro celata teritorija, go

prisvojuva carstvoto i kontinuitetot vo posto eweto na Ma -

kedonija kako dràva i gi odreduva Makedon cite kako narod

bez ime i identitet. Toa trae se do dene{no vreme.

Ako uspeat vo toa so pomo{ na nivnite stari prija -

teli i poddrùva~i }e bidat zaboraveni site ograbuvawa,

zlostorstva, genocid vrz narodot od site podra~ja i istoris-

ki periodi na Make donija kade {to se saka so bri{ewe na

vistinskata istorija da im pripadnat na novi narodi i dr -

àvi. Samo toa {to Rim janite go napravija so Makedoncite

vo vremeto na Per sej i Grcite vo poslednite stotina godini

gi nadminuvaat site granici na zlostorni~ki metodi koi se

nesfatlivi no sepak se primenuvaat. Toa ne se zaborava i ne

se dozvoluva od bilo koj Makedonec. Agonijata na bezizle-

zot }e trae i kol ku e polo{o tolku }e bide podobro da se zgo -

lemuvaat aktiv nosti i interesite za za{tita na Make don -

stvoto. Nie i na{ite idni generacii sakame da gi popra vime

gre{kite i da gi promenime aspiraciite kon toa {to e Ma -

kedonsko, a se pretstavuva kako „gr~ko“ ili „rimsko“. Re al -

nosta, vistinata i materijalnite dokazi se na maekedonska

strana, treba samo da ukaème na toa kako treba da go odbra -

nime kultur noto i istorisko nasledstvo. Toa go pravi me so

pi {uvawe, so tribini ednostavno so postoewe i opstojuvawe

na Ma ke doncite.

Vo knigata za Persej, sporedbeno so drugite makedon -

ski vladeteli, gi izloùvam moite sogleduvawa kako {to se

i tie na Polibie, Justin, Tupurkovski, Dobru{evski, polkov -

nik Van~e Stoj~ev i mnogumina drugi. Mnogu ~esto golem broj

avtori pravat sporedbi megu Filip Vtori i Filip Pet ti

tatkoto na Persej, za da se razbere povrza nosta na dinastijata

so na~inot na vladeewe i vojuvawe, so naslednosta i tradi -

ciite, na takov na~in {to pove}e da se dob liìme i da gi sfa -

ti me uslovite vo koi {to caruval Persej. Kolkava e povr za -

nosta i sli~nosta i na drugite car stva so Persej i nivnata

krvna vrska, ni zboruva za toa kolku Rimjanite, dolgo skoro

sto tina godini, vojuvale so Pto lo meite, Selevkite, Mitri -

da tite, Pergamcite... na isto ve ten na~in kako {to be{e niv-

nata borba so Persej i porobuvawata na Makedon cite. Rim -

skata borba protiv hristijanstvoto e prodolènie na istata

borba so svirepo progonuvawe na Makedoncite. Nitu mnogu

arno ne e na arno, nitu mnogu lo{o ne e samo na lo{o. Make -

don skata inteli gencija si najde mesto vo Rim ska ta adminis-

tracija, vo obrazovanieto kako robovi-u~iteli i vo vojskata

kako zapovednici i generali. Obrazovniot sistem od Makedo -

nija so u~enite lu|e kako robovi u~iteli, si naj de mesto za

Angelina Markus104

deluva we kako „novi gra|ani“, stranci vo site klu~ni mesta

vo rim skata dràva. Nabrzo generalite gi vra }ale svoite voj -

ski vo Makedonija kako i mnogu imperatori so makedonsko

po teklo {to se vostoli~ija vo Rimskata impe ri ja. Trajan,

Ves pazijan, Dioklecijan od Solin (Split), Mar ko Avrelie

i Komod so palati i grobovi vo Stobi, Skupi i drugi rimski

logori niz Makedonskite gradovi. Konstancie so caricata

Elena majka na Konstantin Veliki od Nais (Ni{) vo Makedo -

nija vo toa vreme, pa Justin, Justinijan od Taor kraj Skopje i

drugi. Site tie pridonesoa da propadne zapadnoto carstvo od

Hunite, Gotite i drugi varvari od evropskite pod ra~ja i da

procveta makedonskata dinastija nare~ena Vizan ti ja so vla -

deewe vo Carigrad i Egipet. Tamu ima go lem koncentrat na

gradbi, palati, teatri, svetili{ta, umetni~ki dela, prvi

crkvi i freski, evangelija na kirili~no pismo od vremeto

na Aleksandar Treti Makedonski do Va sil Vtori, Samoil i

Konstantin êtirinaesetti, Komne ni te... Crkvata Sv. So -

fija izgradena pred 1500 godini od Justinijan, remek de lo na

makedonskite graditeli i umetnici ja potvrduva ve~nosta na

Makedonija. Zarem da se otkaème od seto toa pri znavaj}i go

po razot na Persej kako poraz na site. Make d on cite postojat,

a Persej e silna alka vo mileniumi te i stoletijata na toa pos -

to ewe na Makedoncite so isto ime i ist identitet.

Mnogu dràvi {to ne uspeale da ne uni{tat i da ni go

smenat bitot i imeto sega ne teraat samite da se otkaè me od

sebe, od Makedonstvoto. Nikoga{ i vo najlo{ite i naj te{ -

ki te vremiwa toa ne se slu~ilo. Dlaboko vo svetskata memo -

rija i vo sopstvenoto samospoznavawe sme i ostanuvame Ma -

ke donci, so makedonski carstva i dràva, so makedonski

na rod, izvorna kultura, obi~ai i umetnost na sopstvenata

makedonska zemja.

Angelina Markus

PERSEJ 105

LITERATURA

1. Filipovata istorija - Justin

2. Istorija II - Polibie

3. Istorija na Stariot svet - A. Mi{ulin

4. @ivotopisi - Plutarh

5. Za potfatite na Lucio - Plinie

6. Istorija na Makedonija - A. Trajanovski

7. Istorija na Makedonija - V. Tupurkovski

8. Makedonija svetska imperija - Stojan Borizov

9. Za grobot na Persej - Kiril Dobru{evski

10. Makedonsko nasledstvo - Viktor Lil~i}

11. Biblija - na makedonski jazik

12. Materijali od Patrimonium.mk

- Darko Nikolovski i Robert Petkovski

13. Voena istorija na Makedonija - Van~e Stoj~ev

14. Istorija na Makedonskiot narod - Risto Stefov

Angelina Markus,

profesor po filozofija

vo penzija, rodena e vo

s. Topol~ani kraj Prilep.

Poznata e po pro u~uvaweto

na razni kulturni nastani

svrzani so Makedonija.

Toa go opi{uva vo knigite:

• Po tragite na slavnite Makedonci - 1998

• Makedonski drevni vrednosti - 2001

• Poemi za makedonskite carevi - 2003

• Makedonija na Makedoncite - 2004

• Filip Vtori - Makedonecot - 2004

• Makedonskata drevna medicina - 2004

• Makedonskite drevni teatri - 2004

• Prikazni za Makedon i Makedoncite - 2006

• Aristotel - Makedonecot - 2007

• Alkomena-dreven grad vo Pelagonija - 2008

• Ishranata na drevnite Makedonci - 2008

• Topol~ani vo srceto na Pelagonija - 2008

• Filip Vtori - Makedonecot (vtoro izdanie)- 2008

• Pretpostaveno sogleduvawe (poezija) - 2008

• Moite devet ìvoti (poezija) - 2009

• Makedonskite drevni kovani pari - 2009

• Emocionalni previrawa (poezija) - 2009

• Kumstvoto vo crkvata Sv. Nedela vo s. Smilkovci - 2009

SODR@INA

PREDGOVOR

MITOLO[KI KORENI ZA PERSEJ I LETE^KIOT KOW PEGAZ............................................................................................7

VLADETELITE NA MAKEDONIJA.........................................................................................................11

LI^NOSTA I BORBITE NA FILIP PETTI..........................................................................15

CAROT PERSEJ – @IVOT, DELO I BORBA ZA MAKEDONIJA..........................................................................................................21

POLIBIE ZA MAKEDONSKITE KRALEVI..................................................................................................................39

RIMSKITE VOJNI SO HANIBAL OD KARTAGINA,PIR OD EPIR I MAKEDONCITE SPORED JUSTIN..................................................49

HANIBAL I PERSEJ VO RUSKITE UÊBNICI SPORED MI[ULIN.................................................................55

PERSEJ OD MAKEDONSKITE DREVNI KOVANI PARI.....................................61

EDNAKVI FAKTI ZA MAKEDONIJAIZLO@ENI OD RAZLI^NI AVTORI.................................................................................................63

GRADOT PELAGONIJA I GRADOT PERSEIDA....................................................................77

ARHEOLO[KA KARTA NA MAKEDONIJA, TOM 2, STR. 46: CRNOBUKI....................................................................................................................................81

CRNOBUKI – PERSEIDA........................................................................................................................................83

PROFESOR KIRIL DOBRU[EVSKI I ISTRA@UVAWETO ZA PERSEJ.............................................................................................................85

IZLAGAWE NA KIRIL DOBRU[EVSKI VO PRILEP NA 02. 02. 2007......................................................................................................................................89

ZA SMRTTA I ZA GROBNICATA NA PERSEJ.........................................................................91

ALBA.........................................................................................................................................................................................................95

ALBA – ISKLUÎTELEN ZATVOR...........................................................................................................97

VANÊ STOJÊVAVTOR NA „VOENATA ISTORIJA NA MAKEDONIJA“........................................99

POGOVOR........................................................................................................................................................................................103

LITERATURA...........................................................................................................................................................................106

BELE[KA ZA AVTOROT.........................................................................................................................................107

KARDIOHIRURGIJA „FILIP VTORI“

CIP - Katalogizacija vo publikacija

Nacionalna i univerzitetska biblioteka

“Sv. Kliment Ohridski” - Skopje

1-05 Persej

94(381)“-0213/-0165“

MARKUS, Angelina

Persej / Angelina Markus. - Skopje ;

Markus A., 2009. -107 str. ; ilustr. ; 20 sm

Bele{ka za avtorot: str (109). - Bibliografija: str. (108)

Registar

ISBN 978-608-65008-3-2

a) Persej - makedonski kral (213-165 g.p.n.e)

b) Makedonija, anti~ka - Istorija - 213-165 g.p.n.e

COBISS.MK-ID 79968010

Documents

ED IC IJA KLEA - МАКЕДОНИЈА Е СЕ ... · PDF filedonskata istorija. Vo kakva vrska bile Makedon i Persej, Aleksandar da gi spoi dvete dr`avi vo edna imperija i da gi zapoz-