E.I.N.E. Infrastrukture in storitve · 2011. 4. 15. · 4 SWOT MATRIKA PROUČEVANEGA OBMOČJA ... Namen študije je, da mikro, mala in srednje velika podjetja (MSP) zaznajo nujnost

Območna zbornica za severno Primorsko

E.I.N.E.

Infrastrukture in storitve

v pomoč

Inovacijam MSP na

čezmejnem območju

Slovenija / Italija

Informest, apile 2011 2

Kazalo

NAMEN IN CILJ ............................................................................................................ 3

1. OPIS TRENUTNEGA GOSPODARSKEGA STANJA ................................................................. 5

1.1 PODJETNIŠKA POLITIKA IN ZAKONODAJA EU ........................................................................5

1.2 GLOBALIZACIJA ....................................................................................................6

1.3 GOSPODARSKA KRIZA ..............................................................................................6

1.4 NUJNOST PO VZPOSTAVITVI MREŢENJA, GROZDENJA ...............................................................8

1.5 PRIMER DOBRE PRAKSE (PRIKAZ PODJETJI, OBMOČIJ, KI USPEŠNO PREMAGUJEJO OVIRE) ............................9

1.6 ČEZMEJNA OMREŢJA ............................................................................................. 12

2 OPREDELITEV CILJNEGA OBMOČJA ........................................................................... 13

2.1 ZNAČILNOSTI OKOLJA PROUČEVANEGA OBMOČJA ................................................................. 13

2.2 ZNAČILNOSTI GOSPODARSKIH ODNOSOV PROUČEVANEGA OBMOČJA ............................................... 15

2.3 MIKRO, MALA IN SREDNJA PODJETJA PO DEFINICIJI ............................................................... 17

2.4 MIKRO, MALA IN SREDNJA PODJETJA NA PROUČEVANEM OBMOČJU ................................................ 18

2.5 INTERNACIONALIZACIJA .......................................................................................... 18

3 SWOT ANALIZA PROUČEVANEGA OBMOČJA ................................................................. 22

4 SWOT MATRIKA PROUČEVANEGA OBMOČJA ................................................................. 26

5 PODROČJA SODELOVANJA ...................................................................................... 28

6 POTREBE IN KORISTI MSP ........................................................................................ 29

7 POVZETEK UGOTOVITEV ......................................................................................... 30

8 PREGLED RAZISKOVALNIH SREDIŠČ IN CENTROV ZA RAZVOJ PODPORNIH INSTITUCIJ NA

OBRAVNAVANEM OBMOČJU ZA KLJUČNA PODROČJA SODELOVANJA ........................................ 31

9 KOMPETENČNI CENTRI IN CENTRI ODLIČNOSTI ............................................................. 41

10 LITERATURA IN VIRI ........................................................................................... 43


Namen in Cilj

Kdor hoče preţiveti v konkurenčnem boju, mora stalne ¨tehnične in strukturne

spremembe¨podjetja zajeti kot stalnico. Za izvdbo spremebe, mora podjetje imeti

sposobnosti izvajati tehnične in še posebej organizacijske inovacije in te tudi uresničevati.

Projekt iCON, kot eden izmed izbranih projektov iz operativnega programa čezmejnega

sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013, je namenjen povečanju konkurenčnosti MSP (mikro,

malih in srednje velikih podjetji) celotnega območja programa s pomočjo mreţenja in

trajnega povezovanja med podjetji, centri znanja in organizacijami podpornega okolja.

Namen študije je, da mikro, mala in srednje velika podjetja (MSP) zaznajo nujnost vlaganja v

raziskave in razvoj, da zaznajo pomen inovativnosti in procesa internacionalizcaije, kot

ključne dejavnike obstoja podjetja. Če je v preteklosti veljalo, da po uspešno razviti

tehnologiji dosegamo visoke produktivnosti ter izvrstne kakovosti, danes velja le fleksibilnost

izdelave.

Kako uskladit majhnost podjetja, ki je kadrovsko, prostorsko in finančno omejeno, z nujno

potrebnim finaciranjem raziskav in razvoja, in vpeljevanja novih tehnologij v poslovne

procese, je danes ključno vprašanje za obstoj in rast vsakega podjetja. Rešitev je:

- povečanje sodelovanja,

- prenosa znanja in tehnologij,

- spodbujanje inovativnosti in

- razvoja skupnih storitev.

Cilj pričujoče študije je, da mikro, malim in srednje velikim podjetjem (MSP)

pribliţamo podporne istitucije za pomoč pri razvoju invoacij in prenosa znanja na

čezmejnem območju v okviru Pojekta iCON.

Cilj iCON preojekta je oblikovati ekonomsko-podjetniško osnovo za vzpostavitev enotnega,

podjetništvu prijaznega okolja v skupnem čezmejnem prostoru. Oblikovane trajne podporne

storitve za podjetja na višji kakovostni ravni za mala in srednje velika podjejtaj, lahko preko


vzpostavljenih mreţ izboljšujejo konkurenčnost ter jih povezujejo v veliko etno in učinkovito

mreţo, ki pokriva različne podjetniške sektorje v Evroregiji.

Programsko območje:

V Republiki Sloveniji:

- Goriška statistična regija

- Obalno-kraška statistična regija

- Gorenjska statistična regija

- Osrednjeslovenska statistična regija (na osnovi načela fleksibilnosti)

- Notranjsko-kraška statistična regija (na osnovi načela fleksibilnosti)

V Republiki Italiji:

- deţela Furlanija Julijska krajina:

- Pokrajina Trst/Trieste

- Pokrajina Gorica

- Pokrajina Videm

- Pokrajina Pordenone (na osnovi načela fleksibilnosti)

- deţela Veneto:

- Pokrajina Benetke

- Pokrajina Rovigo

- Pokrajina Padova

- Pokrajina Treviso (na osnovi načela fleksibilnosti)

- deţela Emilia-Romagna:

- Pokrajina Ferrara

- Pokrajina Ravena

Študija je razdeljena na tri vsebinske sklope. V prvem sklopu so povzete trenutne gopodarske

razemre in pomen skupnega sodelovanja, v drugem sklopu so povzete ugotovitve o stanju

mikro malih in srednjih podjetji v proučevanme območju projekta iCON, v zadnjem, tretejm

sklopu so zbrane in navedene vse podporne institucije za pomoč miko, malim in srednijim

podjetjem v programskem območju.


1. Opis trenutnega gospodarskega stanja

V globalnem in hitro spreminjajočem se poslovnem okolju, za katerega so značilne strukturne

spremembe in vedno večji konkurenčni pritiski, je aktivna vloga mikro, malih in srednje

velikih podjetij (MSP) v naši druţbi še pomembnejša. Gospodarske razmere in obstoječa

struktura gospodarstva kaţejo, da bo za prihodnjo blaginjo Slovenije odločilna zmoţnost

graditve na potencialu MSP za rast in inovacije, kar pa zahteva celovit pristop, ki ga na ravni

EU uresničuje Akt za mala podjetja.

Evropska unija je izdala Akta za mala podjetja (''Small Business Act'' for Europe), ki vsebuje 10

načel s predlaganimi ukrepi na EU in nacionalnih ravneh. Uresničevanje teh načel je bistveno

za ustvarjanje dodane vrednosti v gospodarstvu, vzpostavitev enotnih pogojev delovanja za

MSP ter izboljšanje pravnega in upravnega okolja v vsej EU.

Namen Akta za mala podjetja in na njem zasnovanega akcijskega načrta je izboljšati splošni

pristop politike do podjetništva, da se načelo „NAJPREJ POMISLI NA MALE― nepreklicno umesti

v oblikovanje politike, od priprave zakonodaje do opravljanja javnih storitev. EU ţeli na ta

način spodbuditi rast in razvoj MSP, pri tem pa na celovit način vzpostavlja spodbudno okolje

in pomaga pri odpravljanju ovir, ki zavirajo njihov razvoj. (Akcijski načrt za izvajanje Akta za

mala podjetja, 22.12.2010)

1.1 Podjetniška politika in zakonodaja EU

Portal Evropske unije - Podjetja

europa.eu/pol/enter/index_sl.htm

1. Podjetniška in druge politike

europa.eu/scadplus/leg/en/s26002.htm

2. Mala in srednjevelika podjetja


3. Veljavna zakonodaja

4. eur-lex.europa.eu/sl/repert/index_13.htm

http://europa.eu/pol/enter/index_sl.htmhttp://europa.eu/scadplus/leg/en/s26002.htmhttp://europa.eu/scadplus/leg/en/s26004.htmhttp://eur-lex.europa.eu/sl/repert/index_13.htm


Portal Evropske unije - Konkurenca

europa.eu/pol/comp/index_sl.htm

5. Pravila za podjetja


6. Veljavna zakonodaja

eur-lex.europa.eu/sl/repert/index_08.htm

Spletni priročnik o evropski zakonodaji za podjetja: pravno obvezujoči predpisi in neobvezna

pravila s področja gospodarstva

ec.europa.eu/dgs/enterprise/acquis_en.htm

1.2 Globalizacija

Izraz "globalizacija" se uporablja za opis rastoče internacionalizacije trgov blaga in storitev,

finančnega sistema, korporacij in proizvodenj, tehnologije in konkurenčnosti.

K procesu globalizacije so pomembno pripomogli trije glavni faktorji:

- liberalizacija kapitalskih gibanj in deregulacija predvsem finančnih storitev,

- nadaljnje odpiranje trgov za trgovino in investicije, kar je povzročilo rast mednarodne

konkurenčnosti, in

- ključen pomen informacijsko komunikacijske tehnologije (IKT) v gospodarstvu.

V trenutni recesiji pedstavlja ravno globalizacija vse večjo soodvisnot posameznih trgov,

storitev in fiančnega trga ter vprašanje multinacionalnosti poglavitno teţavo za majhna

gospodarstva, ki so se našla pred izzivom, za katerih rešitve še nimajo knkretne strategije.

(Horţen et. Al, st.8).

1.3 Gospodarska kriza

Kriza je po definiciji neugodno in večinoma nenadno dogajanje, ki ogroţa uspešnost

delovanja, mnogokrat tudi obstanek organizacije (podjetja, druge zdruţbe). Značilnost

kriznih razmer je, da je celotno dogajanje hitrejše, spremembe nepričakovane in

presenetljive, materialna sredstva in resursi omejeni, omejena je tudi razpoloţljivost

informacij ter velika verjetnost nesodelovanja. Večina podjetji se prilagaja na nastalo krizo

na izrazito pragmatične načine, saj enostavno nimajo niti časa niti virov za dolgoročne načrte

(Cogita, 2009).

http://europa.eu/pol/comp/index_sl.htmhttp://europa.eu/scadplus/leg/en/s12001.htmhttp://eur-lex.europa.eu/sl/repert/index_08.htmhttp://ec.europa.eu/dgs/enterprise/acquis_en.htmhttp://ec.europa.eu/dgs/enterprise/acquis_en.htm


Vzrok trenutne globalne ekonomske krize so predvsem posledica nosilcev finančnega kapitala.

Globalne krize povzročajo ekonomski kolaps, propadanje podjetji, zapiranje mej, zmanjšanje

potrošnje in predvsem pojav percepcije ljudi, da se institucije ne zavzemajo več za zanje,

kar v ljudeh vzbuja strah, ki če dodatno razjeda druţbena razmerja. Z globalizacijo in močno

povezanostjo sveta nismo globalizirali smo koristi, temveč tudi škodo in nevarnosti (Mihelič,

2009). (Cogita, 2009).

Gospodarska kriza je leta 2009 povzročila 9-odstotni upad v mednarodni menjavi in ustvarila

pritisk po uvedbi zaščitnih ukrepov. Čeprav smo se izognili najhujšemu moţnemu scenariju -

popolni zaščiti domačih proizvajalcev - pa je bilo še vedno sprejetih več kot 220 ukrepov, ki

bi lahko omejili trgovanje in vplivali na kar 5,2% izvoza EU. Subvencije in omejitve javnih

naročil sta še posebej občutljivi področji.

Slika 1: Upad v mednarodni trgovini

Vir: BE in CPB Netherlands Bureau for Economic Policy Analysis

Obvladovanje krize po načelu iznajdljivosti in navdiha potem, ko se ţe pojavi, ni obetavno.

Vsaka kriza je kompleksni pojav in predstavlja v podjetji preobrat, prelom in veliko

sprememb v doslej utečenem načini delovanja in ravnanja zaposlenih. Tudi pristop pri

obvladovanju krize je v veliki meri odvisen od konkretnega primera.

Organizacije morajo premisliti o vseh vidikih poslovanja. Najnovejši trend je zmanjšanje

pomena meja in povečati sodelovanj med podjetji, pogosto z dobavitelji, saj omogoča

preţivetje v današnjem kaotičnem okolju. Vse pogostejše je medorganizacijsko sodelovanje,


in sicer pri podjetjih vseh velikosti in vseh panog. Globalna konkurenca in hitri napredek v

tehnologiji, komunikacijah in transportu organizacijam prinašajo ogromno novih priloţnosti.

1.4 Nujnost po vzpostavitvi mreženja, grozdenja

V sodobnem poslovanju se zaradi dinamičnih sprememb v okolju spreminjajo tudi podjetja kot

celota. Zgolj izraba internih zmoţnosti podjetja in optimiziranje procesov znotraj podjetja ne

zadostuje. Zato se vedno bolj in na vedno bolj inovativen način iščejo take organizacijske

oblike in značilnosti ter managerski pristopi, ki bi omogočali obdrţanje ali povečevanje

konkurenčnih prednosti na današnjem globalnem trgu.

Vse višja stopnja internacinalizacije prinaša širitev in intenziviranje mednarodne menjave in

storitev. Na določeni razvojni stopnji podjetja, ki samostojno in neodvisno ali samostojno

nastopajo na trgu, navkljub vsem naporom in večji učinkovitosti delovanja, ne morejo več

dosegati potrebne globalne konkurenčnosti v primerjavi s tistimi, ki povezani ob doseganju

lastnih ciljev doseţejo še nek drug, dodatni – sinergijski cilj, izvirajoč iz zdruţenih in

kombiniranih materialih in nematerialnih sredstev povezanih udeleţencev.

Smoter povezovanja je mnogokrat zunanja rast podjetje, ki naj prinese povečanje donosov

nad

donosi podjetji pa tudi rast obsega poslovanja ali rast podjetji. Cilji povezovanja so zato

lahko povečanje obsega poslovanja brez širjenja trţne ponudbe, hiter vzpon na obetavna

trţišča brez zagonskih tveganj, pridobitev patentov kot ključ za dostop na nova trţišča,

pridobitev dodatnih managerskih zmogljivosti in znanj, pa tudi mnoge podcilje; osvojitev

vodilnega poloţaja na trţišču, omejevanje konkurence, doseganje ekonomike obsegov

(zniţevanje deleţa stroškov), doseganje najprimernejše velikosti enot, obvladovanje virov

oskrbe, omejevanje ekoloških tveganj. Podjetja si od povezovanja obetajo sinergije, učinke

sloţnega in skupnega delovanja. Cilj medorganizacijskih povezav je poloţaj ¨dobim-dobiš¨.

Te so zlasti (Tavčar, 2009):

- racionalnejše poslovanje: zniţevanje stroškov (npr. stalnih stroškov reţije), ali večja

produktivnost oz. rentabilnost upravljanja materialnih in nematerialnih sredstev;

- učinkovitejše trţenje: učinkovitejše doseganje prodajnih in nabavnih trţišč, več moči in

vpliva na trţenjske partnerje. Isto velja za delovanje na finančnem trţišču;


- hitrejše doseganje ciljev: z zdruţenimi močmi hitrejše razvijanje novih proizvodov ( izdelki,

storitve), zgodnejši začetek proizvodnje izdelka ali izvajanje storitve, hitrejše obvladovanje

trţišča, zlasti trţenjskih poti ipd. lahko prinaša odločitvene prednosti pred konkurenco.

Organizacije strateške povezave z drugimi omogočajo, da vire in spretnosti razvije hitreje,

kot bi jih samostojno. Upravljanje takšne povezave lahko poteka v obliki licenčnih dogovorov,

pogodbenega konzorcija, skupnega vlaganja, ali kapitalske povezave.

Tri značilne lastnosti nove mreţe ekonomije po Kevinu Kellyu (v Daft, 2001) so: ekonomije je

globalna, zamisli in informacije so v njej pomembnejše od otipljivih sredstev in je intenzivno

povezana. To pomeni, da je današnje gospodarstvo in druţba temeljita na konceptu mreţ.

Ravnanje z znanjem, komunikacijami in informacijami je vse bolj kompleksno in interaktivno

in postaja izhodišče za poslovanje v soodvisni, vse bolj povezanem in turbolentnem okolju.

Hitrost in učinkovitost integracije je v veliki meri odvisna od pripravljalnega obdobja

(obdobja pred povezavo). Nekatere raziskave (Devine, 2002) so odkrile, da se 40 % vseh

sprememb zgodi v prvih dveh mesecih po izvedbi povezave. (2010, str.60).

Tabela 1: Število poslovnih omreţij v programskem območju

Območje Ne Formalno

strukturo

Št. malih in srednjih

podjetji

SLO 15 Da (večina) 5-20

ITA (FVG / Veneto *) 7 Da 50-1000

Cross-Border 0 NA -

Vir:SURS

1.5 Primer dobre prakse (prikaz podjetji, območij, ki uspešno premagujejo ovire)

Ideja podjetniškega mreţenja ni nova. Vendar pa je v sodobni ekonomiji podjetniško

mreţenje

postalo centralna oblika organizacije. Povečana kompleksnot, stroški in tveganja, ki so del

inovacijskega procesa, povečujejo pomen medpodjetniškega sodelovanja in mreţenja za


zmanjšanje transakcijskih stroškov (Fischer 2003, str. 11).

V okviru izboljšanja konkurenčnosti in sodelovanja med malimi in srednje velikimi podjetji

lahko povzamemo, da je potrebno poznavanje razpoloţljivih proizvodnih virov, pogojev

domačega povpraševanja, povezanih in podpornih panog ter pogojev tekmovanja na domačem

trgu (Drew, 1995, str. 27). Prav zaradi tega je oblikovanje gospodarskih dejavnosti v

prostoru povezano z inovacijami (Develaar, 1991, str. 309) in močnim vplivom

tehnologije, kot sta telekomunikacije in računalništvo (Giaoutzi, Nijkamp, Storey, 1988, str.

1). Glavni poudarek je na industrijsko specifičnih faktorjih in faktorjih znanja, saj naj bi

znanje predstavljalo monopolno prednost (Hood, Young, 1979, str. 56). Prednost podjetij, ki

mednarodno poslujejo, v primerjavi s podjetji, ki poslujejo samo na domačem trgu, je v tem,

da imajo prva moţnost premeščati vire, proizvode in sredstva preko meja svoje drţave na

tuje trge znotraj globalne mreţe (Kindleberger, Audretsch, 1984, str. 38).

Po razpoloţljivih virih se je v Sloveniji v letu 2008 povezovalo v skupine podjetij 17 %

gospodarskih druţb. 81 % velikih in srednje velikih gospodarskih druţb je bilo del skupin

podjetij. V Sloveniji je v letu 2008 delovalo v nefinančnih dejavnostih (področja B do J in L do

N Standardne klasifikacije dejavnosti, 2008) 2.174 tujih povezanih podjetij oz. podjetij pod

tujim nadzorom. Njihov deleţ v skupnem številu vseh 107.686 aktivnih podjetij v omenjenih

dejavnostih je tako znašal 2 %.

Med vsemi tujimi povezanimi podjetji je največ podjetij delovalo v področju trgovina,

vzdrţevanje in popravila motornih vozil (42 %). Drugi največji deleţ podjetij pod tujim

nadzorom je bil v predelovalnih dejavnostih (15 %), tretji pa v strokovnih, znanstvenih in

tehničnih dejavnostih (11 %).

Tuja povezana podjetja – ta so v povprečju znatno večja od podjetij pod nacionalnim

nadzorom – so v letu 2008 prispevala 21 % prihodka od prodaje in slabih 17 % celotne dodane

vrednosti, ustvarjene v omenjenih nefinančnih dejavnostih. Njihov prispevek k celotni

zaposlenosti je bil niţji in je znašal 12 %. Nadalje je ta kategorija podjetij prispevala 18 %

celotne vrednosti proizvodnje in bila v celotnih stroških dela udeleţena s 16 %, v investicijah

pa s 13 %.

Sektorska struktura kazalnikov poslovanja za obe skupini podjetij, za podjetja pod

nacionalnim in tujim nadzorom, kaţe, da so podjetja pod tujim nadzorom relativno


najpomembnejša v predelovalnih dejavnostih ter v področju trgovina, vzdrţevanje in

popravila motornih vozil. V obeh področjih so namreč podjetja pod tujim nadzorom v letu

2008 prispevala okoli četrtino celotnega prihodka in ustvarjene dodane vrednosti.

Tabela 2: Število in deleţ skupin podjetij glede na vrsto skupine, Slovenija, 2008

Skupaj Vrste skupin podjetij

Rezidenčne

skupine podjetij

Večnacionalne

skupine podjetij

Večnacionalne

skupine podjetij

pod

tujim nadzorom

Večnacionalne

skupine podjetij

pod

domačim nadzorom

Leto število % število % število % število % število %

2008 4.967 100 2.326 46,8 2.641 53,2 2.061 41,5 580 12

Vir: SURS

Tabela 3: Tuja povezana podjetja po drţavah in skupinah drţav, Slovenija, 2008

Podjetja

Število Deleţi v %

Vsa podjetja pod tujim nadzorom 2.174 100,0

Podjetja pod nadzorom drţav EU 1.435 66,0

Avstrija 484 22,3

Italija 281 12,9

Nemčija 245 11,3

Nizozemska 71 3,3

Francija 46 2,1

Zdruţeno kraljestvo 64 2,9

Druge drţave članice EU 244 11,2

Podjetja pod nadzorom drţav, ki niso članice EU 739 34,0

Hrvaška 214 9,8

Druge drţave z območja nekdanje Jugoslavije 182 8,4

Švica 112 5,2


Zdruţene drţave Amerike 74 3,4

"Off shore" drţave 52 2,4

Rusija 35 1,6

Druge drţave, ki niso članice EU 70 3,2

Vir: SURS

1.6 Čezmejna omrežja

Prioritetna področja in poseben poudarek med mreţami / grozdi je posvečen vključevanju

okolju prijaznih proizvodnih tehnologij in uporabi obnovljivih virov energije (Prioritetna

področja razvoja EU), kot predvideva tudi OP (okvirni program za raziskave in tehnološki

razvoj).

Partnerstvo projekta sestavljajo vse ključne podjetniške podporne institucije iz programskega

območja na obeh straneh meje, ki zdruţujejo in predstavljajo vse MSP na tem območju in

zagotavljajo odlično poznavanje razmer.

v Republiki Sloveniji:

- Razvojna agencija ROD Ajdovščina

- RRC - Regionalni razvojni center Koper - Centro regionale di sviluppo Capodistria

- RRA Severne Primorske - Regijska razvojna agencija severne Primorske d.o.o. Nova Gorica

- PRC - Posoški Razvojni center

- Območna Razvojna agencija Krasa in Brkinov

- GZS - Gospodarska zbornica Slovenije–Območna zbornica za severno Primorsko

- OZS - Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije

v Republiki Italiji:

- SDGZ - Slovensko Deţelno Gospodarsko Zdruţenje URES - Unione Regionale Economica

Slovena

- Goriška agencija za razvoj in mednarodno gospodarsko sodelovanje INFORMEST - Agenzia per

lo sviluppo e la cooperazione economica internazionale

- Drţavna konfederacija obrtnikov, majhnih in srednjih podjetij iz Benečije / CNA Veneto -

Confederazione nazionale artigianato e piccola e media impresa del Veneto

- Zdruţenje trgovcev trţaške pokrajine / Confcommercio della provincia di Trieste


- Zdruţenje industrije Furlanije – Julijske krajine / FJK - Confartigianato Friuli Venezia Giulia

- Zdruţenje obrtnikov in podjetij Furlanije – Julijske krajine / FJK -Confartigianato imprese

Friuli Venezia Giulia - Federazione Regionale Artigiani Piccole e Medie Imprese del Friuli

Venezia Giulia

- Ustanova za industrializacijo Severo-vzhoda / E.I.N.E. - Enti Industrializzazione Nord Est

- Razvojna agencija Pokrajine Ferrara / S.I.PRO. - Agenzia Provinciale per lo sviluppo S.p.A.

Vodilni partner v projektu je Razvojna agencija ROD Ajdovščina.

2 Opredelitev ciljnega območja

Drţavna meja med Slovenijo in Italijo je dolga 200 km. Vzdolţ te meje je med drţavama 38

občin, in sicer 25 na slovenski strani in 13 na italijanski strani. Na 11.400 km površine

obravnavanega območja ţivi 1.943.078 prebivalcev (Pegoraro, 2004, str. 14). Kopenska meja

med Italijo in Slovenijo poteka na severu od Julijskih Alp in se konča na jugu v morsko mejo v

severnem Jadranu. Morska meja v severnem Jadranskem morju vključuje Beneški, Trţaški in

Koprski zaliv. Območje čezmejnega sodelovanja je pokrajinsko izredno pestro, saj poteka

od visokogorja Julijskih Alp na severu, čez predalpsko hribovje, gričevja in doline do

Jadranskega morja na jugu (Natek, Natek, 1998, str. 32-34). Sredozemski in

srednjeevropski prostor se povezujeta z bogastvom naravnih virov (zalivi, naravni parki,

zatoki itd.), s pestro kulturno dediščino, z raznolikostjo etičnih skupin in z različnimi

zgodovinskimi izkušnjami.

2.1 Značilnosti okolja proučevanega območja

Prebivalstvo je koncentriano v urbanih središčih, ki so zelo gosto naseljena. Opazen je skupen

tredn urpadanja prebivalstva v oddaljenih gospodarskih centrih in izoliranih vaseh v urbana

središča. Indeks staranja prebivalstva se povečuje v Italiji (zlasti v Trstu, Gorici in Benetkah),

medtem ko je v Sloveniji nekoliko bolj uravnoteţen (na Goriškem je odstotek prebivalstva

pod 15 let nekoliko višji od odstotka prebivalcev starejših od 65 let).


Raven izobraţenosti ob obmejnem pasu med Slovenijo in Italijo je zelo visoka, zaradi česar je

programsko območje eno izmed najrazvitejših v Evropi. Kultura ima tudi visoko raven, ki se

kaţe v različni pretekli dediščini (Pagon, Čepič, 2003, str. 13).

V obmejnem pasu srečujemo manjšine, ki predstavljajo dialog in varovanje čezmejnih

vrednot in kultur ter pripomorejo k pospeševanju sodelovanja na kulturnem področju in

usposabljanju. Jezikovna razlika oteţuje čezmejno sodelovanje, katero rešujejo z

vključevanjem dvojezičnih ljudi oziroma manjšin ali z uporabo tretjega jezika, kot je

angleščina.

Izobraţevanje in raziskave so na visoki ravni, kar se kaţe v dobro opremljenih ustanovah

osnovnega, srednjega in visokega izobraţevanja. Univerze in centri za podiplomske študije so

ugledni, zato privabljajo veliko študentov iz obeh drţav in iz drugih drţav. Veliko je tudi

kakovostnih centrov za poklicno usposabljanje. Problem se kaţe pri priznavanju spričeval in

diplom iz ene in iz druge drţave. Slabost pri raziskavah se kaţe v slabi koordinaciji med

raziskovalno dejavnostjo in gospodarstvom. Zlasti mala in srednja podjetja s tega območja

kaţejo pomanjkanje inovativnosti. Problem rešujejo regionalni razvojni centri.

Trg delovne sile in enake moţnosti imajo nekatere probleme. Brezposelnost predstavlja velik

problem za šibke in nekvalificirane skupine. Strukturne teţave nastanejo pri vstopu mladih

na trg delovne sile. Deleţ niţje kvalificiranih delavcev se povečuje s priseljevanjem. To

je tudi hkrati tveganje za previsok migracijski pritisk - zlasti za drţave v razvoju. Moţnosti za

zaposlovanje moške in ţenske delovne sile so v ravnovesju. Stopnja brezposelnosti ţensk se je

v zadnjih letih zmanjšala. Zlasti v Gorici ţenske zaposlujejo na pomembnejše delovno mesto,

ker imajo višjo izobrazbo v primerjavi z moškimi.

Gospodarske razmere ob mejnem pasu so bile ţe v letu 2000 zelo zaskrbljujoče tako na

slovenski kot na italijanski strani. Trst in Gorica sta pod vplivom obrobnih in geopolitičnih

razmer, kar povzroča zastoje v razvoju. EU je imenovala to območje ''gospodarsko

depresivno'', zato je deleţno posebnih shem pomoči iz Strukturnih skladov, ki

predstavljajo glavni vir financiranja (Skorubski, Wisser, Petzold, 2000, str. 45). Potrebna sta

prestrukturiranje in popestritev dejavnosti (zlasti v storitvenem sektorju).

Gospodarske razmere v Sloveniji oziroma v Obalno-kraški in Goriški statistični regiji so se

poslabšale s procesom privatizacije. Privatizacija je zmanjšala število določenih delovnih


mest in zmanjšala stabilnost območja ob meji. Z vstopom Slovenije v EU je prišlo do zelo

močne konkurence globalnega trga, ki se ji Slovenija zelo teţko prilagaja. Stroški

proizvodnje in delovne sile so previsoki, inovacij je premalo in zmanjšuje se število delovnih

mest.

2.2 Značilnosti gospodarskih odnosov proučevanega območja

Ena od glavnih lastnosti gospodarskih odnosov med Italijo in Slovenijo, kot tudi med Furlanijo

– Julijsko krajino in Slovenijo, je popolno nesorazmerje med trgovinskimi tokovi in tokovi

tujih naloţb. Postopki delokalizacije so z obeh vidikov, torej s stališča italijanskih podjetij, ki

vlagajo ali delokalizirajo v Slovenijo, in s stališča slovenskih podjetij, ki vlagajo in

delokalizirajo v Italijo, omejeni, ker niso utemeljeni z vidika zniţevanja stroškov niti z vidika

iskanja trga za majhen slovenski trg. Čeprav je prisotna razlika na področju stroškov v korist

Slovenije, se meja v postopkih vlaganj ali delokalizacije ne zdi odločilna.

Slovenski trg zaradi svoje majhnosti predstavlja manjši deleţ tokov v okviru italijanske

zunanje trgovine, vendar se ta deleţ povečuje v nekaterih regijah in predvsem v Furlaniji -

Julijski

krajini, kjer je stanje trgovinskih tokov s Slovenijo zaradi dejavnika bliţine nedvomno boljše.

Nasprotno pa italijanski trg predstavlja dobavni trg in trţišče primarne pomembnosti za

slovenska podjetja, ki zaradi istega dejavnika — bliţine, lahko razvijajo trgovinske in

industrijske odnose brez proizvodnih stvarnosti na kraju samem.

Na čezmejni ravni je opaziti mobilnost malih podjetij, zlasti storitvenih, ki izkoriščajo

ugodnejši slovenski fiskalni sistem. Vendar takšne prednosti v primeru industrijskih podjetij

ne zadostujejo za določitev postopka naloţb, ki mora temeljiti na gospodarsko-industrijskih

vsebinah. Delokalizacije italijanskih MSP na čezmejnem slovenskem območju ne potekajo kot

selitve dejavnosti, ampak predvsem v okviru procesov širjenja dejavnosti, da se v celoti

izkoristi serija dejavnikov (sinergije, znanje, logistika itd.).

Omreţje MSP Furlanije - Julijske krajine, ki se sooča s pomembnimi strukturnimi teţavami in

tu niso obravnavane, je trenutno v zapletenem poloţaju pri procesu internacionalizacije, zdi

pa se, da jih delokalizacija v slovenske obmejne regije ne zanima. To je posledica notranje

narave ali zunanjih vplivov, kot je na primer proizvodna struktura slovenskega ozemlja.

Industrijsko proizvodno omreţje obmejnega slovenskega področja namreč sestavljajo zlasti


srednja in velika podjetja, ki nimajo značilnih področij za razvoj sinergij. Razvojne politike za

zadevna področja so bile v Sloveniji razvite pred kratkim in se zaradi očitnih vzrokov v zvezi z

velikostjo območja razvijajo na nacionalni ravni. Kar zadeva gospodarske odnose na

obmejnem področju, se je skozi leta izoblikoval okvir (tudi nekaterih poglobljenih) trgovinskih

odnosov s še vedno omejenim številom podjetnikov čezmejnega področja, vključenih v

proizvodne dejavnosti onstran meje. Proizvodna sistema doslej torej nista razvila posebnih

sinergij v proizvodnem sektorju.

Na institucionalni ravni se je sodelovanje bistveno okrepilo, ko je Slovenija postala

samostojna, z začetkom procesov modernizacije drţave in procesa pristopa k Evropski uniji.

Proces širjenja Unije je bil temeljnega pomena za čezmejno sodelovanje, ki je bilo prek

programov za čezmejno sodelovanje Interreg in Phare deleţno tehnične in finančne podpore

Unije.

Čezmejno sodelovanje med lokalnimi subjekti, ki se je razvilo v zadnjih letih, se je izkazalo

za uspešno. Če se je sodelovanje po eni strani začelo in razvijalo zlasti zahvaljujoč različnim

evropskim programom za sodelovanje, je po drugi strani ostalo omejeno na okvir teh

programov brez velike politične podpore. Poleg tega se zdi, da je bil pri projektih delno

odsoten cilj postati gonilna sila za razvoj bolj poglobljenega in strateškega sodelovanja med

čezmejnimi gospodarskimi sistemi. Iz števila pobud/projektov, kazalca nagibanja k

sodelovanju, je jasno razvidno, da je prisotna višja stopnja dejavnosti in torej udeleţbe.

Okvir se ne zdi več tako pozitiven,če se čezmejno sodelovanje obravnava

Tradicionalne pomembne točke italijanskega in severovzhodnega omreţja MSP (kot so manjša

velikost, visoka raven prilagodljivosti in specializacije itd.) so se ţe pred časom spremenile v

šibke točke, ki onemogočajo sposobnost uspešnega soočanja podjetij z izzivi, ki jim jih

postavlja globalni trg.

Do danes je sodelovanje ostalo omejeno predvsem na različna področja v zvezi z integriranim

razvojem območij in njihovih proizvodnih sistemov, torej na teme, ki so pomembne – kulturo,

varovanje okolja, spodbujanje kmetijskih virov, turizem itd. Kot ţe navedeno, je takšna

omejitev podobna vzpostavitvi instrumentov za sodelovanje, ki so samo delno osredotočeni na

sekundarni sektor. Poleg tega je z več vidikov opaziti, kako slaba udeleţba zasebnih subjektov


zadevnega območja, zlasti tistih iz proizvodnih sektorjev, vpliva na učinkovitost sodelovanja.

V tem smislu pa institucionalni subjekti nadaljnjih pobud niso uspeli vključiti v skupne

programe za sodelovanje.

2.3 Mikro, mala in srednja podjetja po definiciji

Opredelitev SME (medium size enterprise) = MSP je Evropska komisija objavila v

Uradnem listu OJ 124, dne 20. maja 2003 in je začela veljati 1. januarja 2005. Ta razlikuje

mikro, mala in srednje velika podjetja glede na število zaposlenih, glede na promet in/ali

bilančno vsoto:

Tabela 4: Mikro, mala in srednja podjetja – kategorije

Kategorija Zaposleni Promet Bilančna vsota

Mikro podjetja manj kot 10 max. € 2 miliona max. € 2 miliona

Mala podjetja manj kot 50 max. € 50 milionov max. € 10 milionov

Srednja podjetja manj kot 250 max. € 10 milionov max. € 43 milionov

Vir: SURS

23 milijonov malih in srednjih podjetij v EU predstavlja 75 milijonov delovnih mest in 99 %

vseh podjetij. Evropska unija spodbuja drţavne pomoči, ki upoštevajo potrebe MSP, torej po

načelu "najprej pomisli na male". Ravno tako spodbuja udeleţbo MSP v raziskovalnih in

inovativnih projektih ter niţje stroške upravnih formalnosti za majhna podjetja in finančne

načrte, ki zadevajo MSP. Za takšne programe bodo v finančnem obdobju EU 2007-2013 na

voljo 3 milijarde evrov.

Prednostne naloge na tem področju so spodbujanje podjetništva in usposobljenosti, boljši

dostop MSP do trgov (vključno s pogodbami javnega sektorja), manj birokracije, večji

potencial rasti pri MSP (s spodbujanjem njihove sposobnosti za raziskave in inovacije),

spodbujanje dialoga in posvetovanja ter upoštevanje potreb MSP pri oblikovanju politike.


2.4 Mikro, mala in srednja podjetja na proučevanem območju

Tabela 5: Prikaz razmerja med velikostjo podjetji (Ciszewska-Mlinarič; Mlilnarič (2010))

Število Mikro Mala Srednja Velika

UE – 27 91,8% 6,9% 1,1% 0,2%

Slovenija 92,7% 5,7% 1,3% 0,3%

Italija 96,0% 3,2% 0,7% 0,1%

Dodana vrednost Mikro Mala Srednja Velika

UE – 27 21,0% 18,9% 18,0% 42,1%

Slovenija 19,9% 18,6% 21,3% 40,2%

Italija 29,3% 18,7% 14,6% 37,40%

Vir: SBA Fact Sheet 2009, based on Eurostat Structural Business Statistics

Na italijanski strani je več velikih podjetij z dolgo tradicijo. Mala in srednja podjetja

temeljijo

na novih razvojnih trendih. Na slovenski strani je tudi nekaj velikih podjetij, ki predstavljajo

vodilna slovenska podjetja in ustvarjajo velik del izvoza. Prednost manjših podjetij je v tem,

da so zelo dinamična in prilagodljiva. Poleg tega predstavljajo še visoko stopnjo

proizvodne specializacije (zlasti v industrijskih dejavnostih). Problem je v nezadostni

kapitalizaciji in pomanjkanju sredstev za inovacije. Da bi izboljšali upravljanje in razvoj

gospodarstva, se načrtuje veliko čezmejnega sodelovanja in sinergij med drţavama v obliki

skupne strategije.

2.5 Internacionalizacija

Sodelovanje med podjetji in institucijami za podporo podjetništvu na obeh straneh meje

doprinese k vzpostavitvi skupnih storitev s pomočjo novih tehnologij in virov informacij.

Internacionalizacija je dvosmerni proces, vendar kljub temu obstaja velika razlika med

naloţbami in vlagani v Italiji in Sloveniji.

Tabela 6: Prikaz vrst vlaganj v letih od 1990 do 2009


vrsta kraj 1990 1995 2000 2005 2009

Neposredne

naloţbe v

tujini

EU 11,3 14,5 41,4 41,9 55

Italija 5,3 9,4 16,4 16,5 27,4

Slovenija .. 3,5 4,5 9,2 18

Vhodne

naloţbe iz

tujine

EU 10,60% 12,50% 27,50% 34,10% 45,50%

Italija 5,30% 5,80% 11,00% 12,60% 18,60%

Slovenija .. 12,60% 17,00% 20,20% 31,40%

Vir: UNCTAD FDI/TNC (www.unctad.org/fdistatistics)

Tabela 7: Omejitve razvoja v obdobju marec – september 2010

Pomankanje povpraševanja Pritisk

konkurence Financiranje

Proizvodnja,

stroški dela

Mikro 31% 15% 17% 10%

Mala 24% 15% 16% 13%

Srednja 27% 18% 11% 12%

SMEs 28% 15% 15% 11%

Razpoloţljivost kvalificiranih

delavcev in izkušenih kadrov

Uredbe,

zakonodaja Drugo Brez opredelitve

Mikro 9% 7% 8% 3%

Mala 15% 6% 8% 3%

Srednja 17% 6% 8% 3%

SMEs 13% 7% 8% 3%

Vir: ECB/EC

Tabela 8: Napoved rasti bruto dodane vrednosti po strošku proizvodnih dejavnikov

Velikost / leto 2009 2010 2011

Mikro podjetja 4,60% 0,90% 1,70%

Mala podjetja 5,70% 0,80% 1,00%

Srednja podjetja 6,40% 1,00% 2,20%

MSP 5,5 % 0,90% 1,90%


Vir: ECB/EC (2010)

BDP vključuje blago in storitve in proizvode, ki jih proizvaja drţava. Realni BDP na prebivalca

je izračunan kot razmerje realnega BDP na povprečje prebivalstva v posameznem letu. To se

pogosto uporablja kot pokazatelj, kako dobro stoji drţava, saj je merilo povprečnega

realnega dohodka v tej drţavi. Vendar to ni popoln podatek o obsegu gospodarske blaginje.

BDP se na primer ne vključuje večino neplačanega gospodinjskega dela. Prav tako ne BDP

upošteva negativnih učinkov gospodarske dejavnosti, kot je uničevanje okolja.

Tabela 9: Realni BDP na prebivalca, stopnja rasti in vsote (tšc 100) evrov na prebivalca

drţava/leto 2006 2007 2008 2009

SLO 13500 14400 14900 13600

IT 21500 21700 21300 20000

Vir: http://epp.eurostat.ec.europa.eu/

Kazalnik investicij po institucionalnih sektorjih (gospodarstvo, vlade, podjetja, gospodinkstva)

daje deleţ BDP, ki se uporablja za bruto investicije (namesto da bi se uporabljajo na primer

za porabo ali izvozom). Investicije v osnovna sredstva vključujejo pridobitve pridobitve

zmanjšane za odtujitve osnovnih sredstev, povečane za določena povečanja vrednosti

neproizvedenih sredstev, ki so rezultat proizvodne dejavnosti, kot so izboljšave zemljišč.

Tabela 10: Investicije po institucionalnih sektorjih - % BDP

INDUSTIJA

2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

SLO 23,95 24,94 25,47 26,54 27,69 28,8 23,94

IT 20,35 20,51 20,73 21,09 21,21 20,72 18,91

STORITVE

2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

SLO 15,42 15,88 16,56 16,54 17,24 17,88 14

IT 11,7 11,88 11,87 12,05 12,19 11,92 10,49

http://epp.eurostat.ec.europa.eu/tgm/refreshTableAction.do;jsessionid=9ea7974b30e890ec14f463994bebb8c6b6f4e2d0ec3d.e34SbxiOchiKc40LbNmLahiKb3uQe0?tab=table&plugin=1&pcode=tsdec100&language=en



Kazalnik GERD (Bruto domači izdatki za R & D) je priakzan kot odstotek BDP. "Raziskovanje in

eksperimentalni razvoj (RR) obsegata ustvarjalno delo, opravljeno na sistematični podlagi, da

se poveča zaloga znanja, vključno z znanjem človeka, kulture in druţbe ter izkoriščanje tega

znanja pri iskanju novih aplikacij" (Frascati Manual, izdaja 2002, 63). R & D je dejavnost, kjer

obstajajo pomembne prenose sredstev med enotami, organizacije in sektorje, zato je

pomembno slediti toku R & D sredstev.

Tabela 11: Skupni izdatki za R & R – v % BDP skupni izdatki za RRD

DRŢ. 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

SLO 1,27 1,34 1,37 1,39 1,5 1,47 1,27 1,4 1,56 1,45 1,65 1,86

IT 1,03 1,05 1,02 1,05 1,09 1,13 1,11 1,11 1,13 1,18 1,23 1,27


Tabela 12:Skupni prihodki od investicij


Politika EU na področju podjetništva in industrije ţeli zagotoviti poštene in enake pogoje

konkurence in trgovanja za vsa podjetja, spremeniti Evropo v privlačen kraj za naloţbe in

delo ter omogočiti rast industrijskih panog, ki temeljijo na znanju in inovativnosti. EU

http://epp.eurostat.ec.europa.eu/http://epp.eurostat.ec.europa.eu/tgm/refreshTableAction.do;jsessionid=9ea7974b30e890ec14f463994bebb8c6b6f4e2d0ec3d.e34SbxiOchiKc40LbNmLahiKb3uQe0?tab=table&plugin=1&pcode=tsdec100&language=enhttp://epp.eurostat.ec.europa.eu/tgm/refreshTableAction.do;jsessionid=9ea7974b30e890ec14f463994bebb8c6b6f4e2d0ec3d.e34SbxiOchiKc40LbNmLahiKb3uQe0?tab=table&plugin=1&pcode=tsdec100&language=en


upošteva posebne značilnosti in potrebe posameznih sektorjev (denimo ţivila, moda in

oblikovanje, informacijska tehnologija), skrbi za razcvet strateško pomembnih industrijskih

panog (denimo na področju vesolja, obrambe, strojništva, kemikalij, znanosti o ţivljenju in

biotehnologije) in spodbuja inovacije, podjetništvo in zdravo konkurenco malih in srednje

velikih podjetij, saj so slednja hrbtenica podjetniškega sektorja EU.

3 SWOT analiza proučevanega območja

Ob specifičnem druţbenem, kulturnem in političnem okolju, značilnem za posamezno

nacionalno gospodarstvo, na podjetništvo delujejo še posamezni drugi vplivni dejavniki:

- ovire pri ustanavljanju, vodenju in rasti podjetij so številne (npr. birokracija, nizka kupna

moč, pomanjkanje in predraga delovna sila, slaba infrastruktura, omejen dostop do finančnih

virov itd.),

- pomanjkanje podjetniške in inovacijske kulture ter nenaklonjeno okolje podjetništvu,

- izobrazbena struktura,

- ne dovolj fleksibilen trg delovne sile in visoka obremenjenost dela z davki,

- nizka konkurenčnost in učinkovitost storitvenega sektorja,

- nedokončane glavne prometne povezave,

- počasnost in neučinkovitost pri odpravljanju administrativnih ovir,

- plačilna nedisciplina,

- šibko sodelovanje ter nezadosten prenos znanja med raziskovalno sfero in

- ohranjanje velikega lastniškega deleţa in neposrednih lastniških kontrol drţave v

gospodarstvu lahko

Izobrazbena struktura kljub izboljšanju še vedno ni dovolj prilagojena potrebam. Kadrov na

nekaterih področjih, kot so medicina, naravoslovje in tehnika, primanjkuje. Razloge za to je

iskati v izobraţevalnemu sistemu, ki ni usmerjen v potrebe podjetij oz. se na te potrebe

odziva prepočasi.

Pomembna zaviralca razvoja inovacijskega okolja sta tudi ne dovolj fleksibilen trg delovne

sile in visoka obremenjenost dela z davki. Prestrukturiranje v smeri produktivnejših in

tehnološko zahtevnejših dejavnosti poteka razmeroma počasi. Konkurenčnost in učinkovitost

storitvenega sektorja je pomemben dejavnik gospodarske rasti. Z dvigom stopnje


inovativnosti v storitvenem sektorju, ki je sedaj nizka, se bo dvignil inovacijski potencial

celotnega gospodarstva. Nedokončane glavne prometne povezave (cesta in ţeleznica) pa

dodatno vplivajo na inovacijsko zaostajanje nekaterih regij. Počasnost in neučinkovitost pri

odpravljanju administrativnih ovir je pomemben zaviralec inovacijske dejavnosti. Plačilna

nedisciplina močno negativno vpliva na inovacijsko okolje privatnega sektorja.

Šibko sodelovanje ter nezadosten prenos znanja med raziskovalno sfero (univerze in javne

raziskovalne organizacije) in gospodarstvom ter netrţna orientiranost javnih raziskav

zaviralno vplivajo na inovacijsko okolje. Primanjkuje spodbud za sodelovanje, javna sredstva

namenjena za RR niso optimalno izkoriščena. Sodelovanje dveh ali več organizacij pri razvoju

novih izdelkov in storitev je nizko. Na eni strani imamo malo ponudnikov rizičnega kapitala,

na drugi strani pa premalo dovolj ambicioznih inovativnih idej, ki bi jih bili obstoječi

ponudniki pripravljeni podpreti.

Ohranjanje velikega lastniškega deleţa in neposrednih lastniških kontrol drţave v

gospodarstvu lahko še naprej zavira konkurenčnost in inovativnost. Nadaljevanje

centralizacije in neskladnega regionalnega razvoja bo še naprej negativno vplivalo na

inovacijsko razvitost Slovenije kot celote. Nadaljevanje kompleksnih administrativnih

postopkov pri ustanavljanju in vodenju podjetij, sodni zaostanki ter nadaljnja nizka

podjetniška in inovacijska kultura ter podjetništvu nenaklonjeno okolje lahko še naprej

zavirajo razvoj inovacijskega okolja. Nadaljevanje nizkega nivoja konkurenčnosti in

inovativnosti storitvenih dejavnosti lahko negativno vpliva na vsa področja inovacijskega

okolja.

Odprte so moţnosti za usmeritev v tehnološko visoko zahtevne proizvode ter proizvode z

okoljsko in energetsko komponento. Prestrukturiranje iz delovno intenzivnih panog in dvig

tehnološke zahtevnosti slovenskih izdelkov bosta dvignila inovacijsko raven.

Na finančnih trgih lahko priliv sredstev tujih vlagateljev, izboljšanje investicijske klime,

izboljšanje trga kapitala, zagotavljanje virov financiranja za podjetnike doprinesejo k

razvitosti inovacijskega okolja. Sposobnost pospešene internacionalizacije in izkoriščanje

priloţnosti globalizacije lahko inovacijsko okolje pribliţa najboljšim. Potrebno je povezati

podporno okolje, nacionalno, pa tudi evropske mreţe, ki delujejo v proučevanem območju.


Znanje RR institucij predstavlja velik potencial za razvoj inovacijskega okolja. Povečanje

podjetniških vlaganj v raziskave in razvoj, večje število raziskovalcev v gospodarstvu in

pospešeno sodelovanje gospodarstva z akademsko sfero ter povezovanje za prenos znanja

med univerzami in gospodarstvom za razvoj konkretnih novih izdelkov in storitev, lahko

dvigne inovacijski nivo obeh strani – gospodarstva in RR sfere.

Prestrukturiranje delovno intenzivnih panog in zvišanje tehnološke zahtevnosti izdelkov sta

pomembna izziva inovacijskega okolja. Izvajanje konsenza za druţbo znanja lahko Slovenijo

prestavi v druţbo inovacijsko bolj razvitih drţav. Skladnejši regionalni razvoj bo pozitivno

vplival na inovacijsko razvitost obmejnega območja.

Nadaljevanje nizke mednarodne konkurenčnosti večine podjetniških sektorjev, počasna rast

produktivnosti ter počasni strukturni premiki so ovire za trajnejše povečanje produktivnosti,

konkurenčnosti in inovativnosti.

Prepozen odziv na teţave, kot so premalo kadrov, premalo tehničnih in visoko kvalificiranih

kadrov, večja privlačnost drugih drţav za talente in staranje prebivalstva, nadaljevanje

nefleksibilnosti trga delovne sile in visoke obremenjenosti dela z davki lahko še naprej

zavirajo razvoj inovacijskega okolja.

Nepovečevanje podjetniških vlaganj v raziskave in razvoj, nepovečanje števila raziskovalcev v

gospodarstvu in nadaljevanje trenda nizke stopnje sodelovanja ter prenosa znanja med

univerzami in javnimi raziskovalnimi organizacijami (JRO) ter gospodarstvom, vodi v

stagnacijo inovacijske in konkurenčne pozicije Slovenije.

Tabela 13: Povzetek glavnih prednosti in slabosti ter priloţnosti in nevarnosti programskega

območja

Glavne prednosti Glavne slabosti

- Relativna odprtost gospodarstva.

- Dobra geografska lega in umeščenost v

transevropske prometne koridorje.

- Veliko število razvojnih institucij.

- Povezanost okolja.

- Obstoječe podporno okolje je dobro

organizirano.

- Ovire pri ustanavljanju in vodenju podjetija.

- Pomanjkanje podjetniške in inovacijske kulture.

- Nizka stopnja podjetništva, sposobljenosti za

upravljanje in sodelovanje (oblikovanje grozdov,

mreţenje) v zasebnem sektorju, predvsem malih in

srednje velikih podjetij ter kmetij.

- Neustrezna izobrazbena struktura

(preseţek/primankljav določenih kadrov)


- Nefleksibilen trg delovne sile.

- Nizek deleţ raziskovalcev v gospodarstvu.

- Nizek deleţ bruto domačih izdatkov za R&R.

- Nizka stopnja inovacij.

- Nezadosten prenos znanja, netrţna orientiranost

javnih raziskav.

- Pomanjkanje rizičnega kapitala in ambicioznih idej

- Nizek deleţ vhodnih neposrednih tujih investicij v

BDP.

- Obstoječe podporno okolje ni optimalno

izkoriščeno.

- Neskladen regionalen razvoj.

- Komunikacijske ovire (jezik, predsodki).

- Centralizacija.

Glavne priloţnosti Glavne nevarnosti

- Razvoj na znanju temelječih storitev.

- Izkoriščanje znanja slovenskih in italijanskih

R&R institucij.

- Povečanje podjetniških vlaganj v R&R.

- Večje število raziskovalcev v gospodarstvu.

- Pospešeno sodelovanje ter prenos znanja.

- Povezovanje pri razvoju novih izdelkov in

storitev.

- Povečat koordinacije med ustanovami, ki

ponujajo javne storitve (npr. Zdravstveno

varstvo, preprecevanje tveganj, kot tudi

energija, IKT, nacrtovanje transporta)

- Prestrukturiranje in dvig tehnološke

zahtevnosti izdelkov.

- Povečana pomembnost in povpraševanje po

visoko tehnoloţkih izdelkih in storitvah.

- Prestrukturiranje delovno intenzivnih panog in

zvišanje tehnološke zahtevnosti.

- Priliv sredstev tujih vlagateljev.

- Izboljšanje investicijske klime.

- Izboljšanje trga kapitala.

- Zagotavljanje virov financiranja za podjetnike.

- Izvajanje konsenza za druţbo znanja.

- Skladnejši regionalni razvoj.

- Počasna rast produktivnosti,

- Počasni strukturni premiki so ovira za trajnejše

povečanje produktivnosti, konkurenčnosti in

inovativnosti.

- Nadaljnji obstoj administrativnih ovir,

zakonodajno okolje za razvoj in sodelovanje MSP.

- Podjetništvu nenaklonjeno okolje.

- Neprimerne drţavne spodbude.

- Nizke podjetniške in inovacijske kulture.

- Premalo kadrov, premalo tehničnih

in visoko kvalificiranih kadrov.

- Beg moţganov izobraţenih ljudi.

- Nadaljevanje nefleksibilnosti trga delovne sile.

- Visoke bremenjenosti dela z davki.

- Nizka podjetniška vlaganja v RR,

- Nepovečanje števila raziskovalcev.

- Nadaljevanje trenda nizke

stopnje sodelovanja ter prenosa znanja.

- Nadaljevanje centralizacije.

- Neskladen regionalni razvoj.

- Globalizacija.


- Izboljšanje zakonskih in upravnih pogojev za

čezmejno sodelovanje.

- Internacionalizacija in izkoriščanje

priloţnosti globalizacije.

4 SWOT matrika proučevanega območja

Tabela 14: SWOT-matrika

NOTRANJI DEJAVNIKI

.

.

.

.

ZUNANJI DEJAVNIKI

GLAVNE PREDNOSTI (S)

- Relativna odprtost

gospodarstva .

- Dobra geografska lega in

umeščenost v transevropske

prometne koridorje.

- Veliko število razvojnih

institucij.

- Povezanost okolja.

- Obstoječe podporno okolje

je dobro organizirano.

GLAVNE SLABOSTI (W)

- Pomanjkanje podjetniške in

inovacijske kulture.

- Nizek deleţ raziskovalcev v

gospodarstvu.

- Nizek deleţ bruto domačih

izdatkov za R&R.

- Nezadosten prenos znanja,

netrţna orientiranost javnih

raziskav.

- Pomanjkanje rizičnega

kapitala in ambicioznih idej.

- Nizek deleţ vhodnih

neposrednih tujih investicij v

BDP.

- Obstoječe podporno okolje

ni optimalno izkoriščeno.

GLAVNE PRILOŢNOSTI (O)

- Razvoj na znanju temelječih

storitev.

- Izkoriščanje znanja

SO Strategije. Izdelava

strategije, ki uporabljajo

prednosti za izkoriščanje

priložnosti.

WO Strategije. Izdelava

strategij, ki izkoriščajo

priložnosti s premagovanjem

slabosti.


slovenskih in italijanskih R&R

institucij.

- Prestrukturiranje in dvig

tehnološke zahtevnosti

izdelkov.

- Povecana pomembnost in

povpraševanje po visoko

tehnoloţkih izdelkih in

storitvah.

- Izboljšanje zakonskih in

upravnih pogojev za čezmejno

sodelovanje.

- Internacionalizacija in

izkoriščanje priloţnosti

globalizacije.

- Strategija obdelave trga

- Strategija razvoja trga

- Strategija diferenciacije

- Strategija razvoja

proizvodov in storitev

- Strategija dolgoročnega

poslovnega sodelovanja

- Strategija vstopa na nove

trge

- Strategija zadovoljevanja

potreb trţnih niš na osnovi

diferenciacije

- Strategija razvijanja

kakovosti

GLAVNE NEVARNOSTI (T)

- Počasni strukturni premik.

- Nizka stopnja sodelovanja

ter prenosa znanja.

- Nizke podjetniške in

inovacijske kulture.

- Beg moţganov izobraţenih

ljudi.

- Nizka podjetniška vlaganja v

R&R.

- Nepovečanje števila

raziskovalcev.

- Nadaljevanje centralizacije.

- Neskladen regionalni razvoj.

- Globalizacija.

ST Strategije. Izdelava

strategij, ki uporabljajo

prednosti za izogibanje

nevarnostim.

- Strategija dolgoročnega

poslovnega sodelovanja

- Strategija skupne

raziskovalno-razvojne

dejavnosti

- Strategija razvijanja

zunanje kakovosti

- Strategija obdelave trga

- Strategija vstopa na nove

trge

WT Strategije. Izdelava

strategije, ki minimizira

slabosti in odpravlja

nevarnosti.

- Strategija obdelave trga.

- Strategija zdruţitve oz

dolgoročnega partnerstva

- Strategija prodaje

večinskega lastniškega deleţa

v podjetju

- Strategija razvoja

tehnološke podstrukture

- Izraba sinergije usmerjene

na tehnologijo in na trg

SWOT-analiza je uporabna le, ko njene ugotovitve uporabimo pri oblikovanju novih strategij.

Zato sem v Tabeli št. 14 izdelala SWOT-matriko, ki prikazuje, da so moţne prihodnje

strategije naslednje:

1. kot poslovne strategije:


- strategija obdelave trga, strategija razvoja trga in strategija vstopa na nove trge na

področju trţne podstrukture,

- strategija razvijanja proizvodov in storitev in strategija razvijanja kakovosti na področju

podstrukture proizvodov in storitev,

- strategija diferenciacije izrablja specialne potrebe določenih segmentov kupcev,

- strategija zadovoljevanja potreb trţnih niš na osnovi diferenciacije gradi na

zadovoljevanju specialnih potreb sorazmerno ozkega kroga odjemalcev,

- strategija dolgoročnega poslovnega sodelovanja,

- strategija zdruţitve oz. dolgoročnega partnerstva,

- strategija skupne raziskovalno-razvojne dejavnosti;

2. kot funkcijske strategije pa:

- strategija raziskovalno-razvojne dejavnosti, katere nenehna skrb je spremljanje hitro

rastočega IT-trga ter razvoj novih produktov in zajema tehnološko podstrukturo,

- strategija razvoja tehnološke podstrukture, na podlagi katere se bo načrtno vlagalo v novo

tehnologijo z namenom povečanja kvalitete storitev;

3. izraba sinergije, usmerjene na tehnologijo in na trg, bo podjetju omogočala doseganje

ekonomije obsega, povečanje razvojnih kapacitet, ohranitev kvalitete in ohranitev oz.

povečanje trţnega deleţa.

Strategije za doseganje strateških ciljev, za podporao mreţenju, morajo biti usmerjene v:

- vzpostavitev boljših povezav v čezmejnem prometu in transportu,

- razvoj informacijske tehnologije,

- okrepitev regionalnega razvoja in sodelovanje na področju odkrivanja novih materialoc,

- sodelovanju na navtičnem področju

- podporo varovanja okolja in povecanja uporabe obnovljivih virov energije

- okrepitev regionalnega razvoja in sodelovanje na podrocju zdravstva

5 Področja sodelovanja

Globalna konkurenca in nove tehnologije napovedujejo, da bo ekonomija 21. stoletja

gospodarstvu ponudila nove izzive. Znanje postaja določilen dejavnik uspeha v katerikoli

organizaciji. Ob vedno večjih potrebah po obvladovanju inovativnosti znotraj Evropske Unije

pa podjetjem in zaposlenim ves pogosteje pimankuje znanja in izkušenj. Zaradi


primankovanaj kompleksnih znanja, je potrebno spodbudit razvoj sistemskih pristopov

usmerjnih na nova znanja, psretnosti in sposobnosti in povezave s procesi inovativnosti (Likar

et all. , 2006=

Ključna področja sodelovanja so:

- logistika,

- informacijska tehnologija,

- novi materijali,

- navtika in

- zelena energija.

Inovacije in konkurenčnost temeljijo na učinkovit pretok in izmenjavo tehnologije, informacij

in virov med ljudi, podjetja in agencije. Značilni so:

1.Univerzami in inštituti za visoko šolstvo,

2. Javni raziskovalni centri,

3. Agencije za inovacije,

4. Znanstveni in tehnološki parki,

5. Prenos tehnologije pisarne,

6. Business Innovation Center, poslovni inkubatorji,

7. Centrov temo inovativnosti in sektorja (npr. Technology "Clusters")

8. Finance in inovacije Services.

Primerjava obeh sistemov:

Slovenščina R & D sistem temelji na centralizirani zakonodaje in ki jih podpira vlada in

regionalnih podpornih organizacij in agencij.

Italijanski R & D sistem temelji na regionalnih organizacijah in raziskovalne organizacije imajo

nacionalni interes.

6 Potrebe in koristi MSP

V projektu iCON lahko sodelujejo podjetja, ki ţelijo vzpostaviti kontakte z malimi in srednje

velikimi podjetji v čezmejnem območju, ter so pripravljena na sodelovanje, vodi jih ţelja po

inovativnosti ter so pripravljena za prenos znanja in tehnologij ter vzpostavitev

internacionalizacije.


Podjetja, ki bodo vključena v izbrane čezmejne mreţe podpornega okolja, lahko od projekta

pričakujejo naslednje koristi:

- osebne stike s podjetji, srečanja, posredovanje informacij s strani vseh štirinajstih

slovenskih in italijanskih projektnih partnerjev ,

- vključitev enega ali več projektnih partnerjev kot podpora posamezni mreţi ,

- sodelovanje pri organizaciji bilateralnih srečanj Italija - Slovenija ,

- udeleţba na izbranih sejmih (v tujini),

- pomoč zunanjih svetovalcev pri vzpostavljanju podjetniških mreţ in pri določenih izbranih

sektorjih v korist vseh članov mreţe ,

- spodbujanje sodelovanja ,

- tehnična podpora pri informatizaciji mreţnih storitev DBE (»Digital Business Ecosystem«) in

dostop do baze podatkov, izdelane v okviru projekta ,

- izobraţevanja s področja vodenja in delovanja podjetniških mreţ v obmejnem prostoru,

- izobraţevanje na daljavo za nekatera specifična področja, povezana z aktivnostmi podjetij

na obmejnem območju,

- organizacija čezmejnih delovnih praks na celotnem programskem območju in

- podpora pri vključevanju mladih v delovno okolje.

7 Povzetek ugotovitev

Nove ideje in iznajdbe ustvarjajo nove sluţbe, ohranjajo naše okolje, zagotavljajo varnejšo

hrano in zdravila, varnejše in trajnejše vire energije, itn. Istočasno pa je znanost čedalje bolj

zapletena in draga. Ni nekaj, kar lahko počneš sam v laboratoriju, brez vsakršnega stika z

zunanjim svetom. Znanstveniki morajo dandanes delovati povezano in z dostopom do

sofisticirane tehnične opreme. Evropska unija zato ustvarja priloţnosti za znanstveno

sodelovanje preko drţavnih meja, ustvarja platforme, kjer se lahko srečajo znanstvena

skupnost in gospodarstveniki, zagotavlja sredstva za raziskovalne projekte, pri katerih

sodelujejo znanstveniki iz več drţav, iz Evropske unije in izven nje. Razvoj raziskovalne

dejavnosti v globalnem okolju zahteva usklajevanje in dopolnjevanje prizadevanj na

nacionalnem nivoju v drţavah članicah. Tukaj nastopi skupna evropska raziskovalna politika.

Evropska komisija, drţave članice, Evropski parlament, znanstvena skupnost in gospodarstvo

so odločeni, da bodo skupaj ustvarili resnično Evropsko raziskovalno področje (ERP).


Podjetja v EU morajo upoštevati okoljske vidike, ne le zato, da bi se uskladila s predpisi,

temveč tudi, da bi trajnostno rasla in ostala konkurenčna na svetovnem trgu.

8 Pregled raziskovalnih središč in centrov za razvoj

podpornih institucij na obravnavanem območju za ključna

področja sodelovanja

LOGISTIKA

SLOVENIJA

FPP - Fakulteta za pomorstvo in promet, Pot

pomorščakov 4, 6320 Portoroţ

http://www.fpp.uni-lj.si

Inštitut za pomorstvo in promet

raziskovalna skupina za transportno

logistiko

raziskovalna skupina za varnost v

prometu

raziskovalna skupina za prometno

inţenirstvo

FS - Fakulteta za strojništvo, Aškerčeva c. 6, 1000

Ljubljana

http://www.fs.uni-lj.si

Katedra za konstruiranje in

transportne sisteme KKTS

ITALIJA

University of Trieste, Piazzale Europa, 1 34127 Trst,

Italija

http://www.units.it/

TeleGeomatica, GeoNetLab

Dipartimento di ingegneria civile e architettura, P.Le

Europa 1, 34127 Trieste

http://www.dicar.units.it/

LABORATORIO

PROVE MATERIALI STRADALI

http://www.dicar.units.it/

Univerza v Parmi Universita degli studi di Parma, Via

Università, 12 - I43121 Parma

Dipartimento di Ingegneria Civile,

dell'Ambiente, del Territorio e Archit.

http://sicris.izum.si/search/grp.aspx?lang=slv&id=2839http://sicris.izum.si/search/grp.aspx?lang=slv&id=2839http://sicris.izum.si/search/grp.aspx?lang=slv&id=2837http://sicris.izum.si/search/grp.aspx?lang=slv&id=2837http://sicris.izum.si/search/grp.aspx?lang=slv&id=2838http://sicris.izum.si/search/grp.aspx?lang=slv&id=2838http://www.fs.uni-lj.si/http://www.fs.uni-lj.si/fakulteta_za_strojnistvo/katedre_in_laboratoriji/katedre/2005112509130741/http://www.fs.uni-lj.si/fakulteta_za_strojnistvo/katedre_in_laboratoriji/katedre/2005112509130741/http://www.units.it/http://www2.units.it/telegeom/http://www.dicar.units.it/http://translate.googleusercontent.com/translate_c?hl=sl&rurl=translate.google.si&sl=it&tl=sl&twu=1&u=http://www.unipr.it/node/219887&usg=ALkJrhg9RFchW0wxXb1UbRFdjTz7Q32i4Ahttp://translate.googleusercontent.com/translate_c?hl=sl&rurl=translate.google.si&sl=it&tl=sl&twu=1&u=http://www.unipr.it/node/219887&usg=ALkJrhg9RFchW0wxXb1UbRFdjTz7Q32i4A


http://www.unipr.it/

Instituto per l¨Energetica e le Interfasi , Corso Stati

Uniti, 4-35127 Padova PD Veneto

http://www.ieni.cnr.it

Leghe a memoria di forma e

termoelettrici per l'energia e i

trasporti

Centro di responsabilità scientifica INFM, Corso FM

Perrone 24-16152 Genova GE Liguria,

http://www.cnr.it/istituti/DatiGenerali.html?cds=110

Energia e Trasporti (ET)

ISTM - Istituto di Scienze e Tecnologie Molecolari,

Via Camillo Golgi, 19-20133 Milano MI Lombardija

http://www.istm.cnr.it

Energia e trasporti - INT.P05

INFORMACIJSKA TEHNOLOGIJA

SLOVENIJA

Inštitut "Joţef Štefan", Jamova 39, 1000 Ljubljana

http://www.ijs.si/

Elektronika in informacijske

tehnologije E1, E2, E3, E5, E6, E7,

E8, E9

FRI - Fakulteta za računalništvo in informatiko,

Trţaška c. 25, 1000 Ljubljana

http://www.fri.uni-lj.si

Laboratorij za računalniško grafiko

in multimedije

Laboratorij za biomedicinske

računalniške sisteme in oslikave


Ljubljana


Katedra za kibernetiko, mehatroniko

in proizvodno inţenirstvo

EF - Ekonomska fakulteta, Kardeljeva ploščad 17, 1000

Ljubljana

http://www.ef.uni-lj.si

Inštitut za poslovno informatiko (IPI)

Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske

tehnologije (UP FAMNIT), Glagoljaška 8, 6000 Koper

http://www.famnit.upr.si/

Oddelek za informacijske znanosti in

tehnologije

Primorski inštitut za naravoslovne in tehnične vede (UP Oddelek za informacijske znanosti in

http://www.unipr.it/http://www.cnr.it/istituti/DatiGenerali.html?cds=031http://www.ieni.cnr.it/http://www.cnr.it/istituti/DatiGenerali.html?cds=110http://www.cnr.it/dipartimenti/Dipartimento.html?id_dip=2http://www.istm.cnr.it/http://www.ijs.si/http://www.fri.uni-lj.si/http://www.fri.uni-lj.si/si/laboratoriji/lgm/opis/default.htmlhttp://www.fri.uni-lj.si/si/laboratoriji/lgm/opis/default.htmlhttp://www.fri.uni-lj.si/si/laboratoriji/lbrso/http://www.fri.uni-lj.si/si/laboratoriji/lbrso/http://www.fs.uni-lj.si/http://www.fs.uni-lj.si/fakulteta_za_strojnistvo/katedre_in_laboratoriji/katedre/2005012809581166/http://www.fs.uni-lj.si/fakulteta_za_strojnistvo/katedre_in_laboratoriji/katedre/2005012809581166/http://www.ef.uni-lj.si/http://www.famnit.upr.si/


PINT), Muzejski trg 2, p.p. 720, 6000 Koper

http://www.pint.upr.si/

tehnologije

Fakulteta za aplikativno naravoslovje, Vipavska 11c ,

5270 Ajdovščin

http://www.ung.si/si/o-univerzi/sole/3000/

Fakulteta o znanosti o okolju, Vipavska 13, 5000 Nova

Gorica


Poslovno-tehniška fakulteta, Vipavska 13, 5000 Nova

Gorica


Center za sisteme in informacijske

tehnologije

ITALIJA

Dipartimento Univ. Cl. di

Anestesia,Chirurgia,Anat.Patologica,Dermatol.,Epatol. e

Sc.Molec., Ospedale di Cattinara - 34149 Trieste


Medresorska Center za računalništvo

v znanost / Centro

Interdipartimentale per le Scienze

Computazionali

Facoltà di Scienze Matematiche, Fisiche e Naturali,

Via delle Scienze, 206 - 33100 Udine

http://www.uniud.it/didattica/facolta/scienze

Laboratori didattici della Facoltà di

Scienze MFN

Universite degli studi di Udine, Via Palladio, 8 Palazzo

Florio, 33100 Udine, http://www.uniud.it/

http://www.cirmont.it/chisiamo.htm

Cirmont, Centro Internazionale di

Ricerca per la Montagna

Univerza v Ferrari (Univerzita di Ferrara), Via

Savonarola, 9 - 44121 Ferrara

http://www.unife.it/

Laboratorio di Informatica

Univerza v Parmi Universita degli studi di Parma, Via

Università, 12 - I43121 Parma

http://www.unipr.it/

Dipartimento di Economia (Sezione

di Statistica e Informatica)

Incubatore I TECH-OFF, Via Gobetti, 101 - 40129 -

Bologna

Dalla generazione di Start-up alle

Start-up di nuova generazione

http://www.pint.upr.si/http://www.ung.si/si/o-univerzi/sole/3000/http://www.ung.si/si/o-univerzi/sole/1000/http://www.ung.si/si/o-univerzi/sole/2000/http://www.units.it/http://translate.googleusercontent.com/translate_c?hl=sl&rurl=translate.google.si&sl=it&tl=sl&u=http://www.units.it/strutture/index.php/area/ricerca/menu/ricerca_centri/strutture/090000&usg=ALkJrhhVGffwa3H_QJRnqaVrUgGWuBscnAhttp://translate.googleusercontent.com/translate_c?hl=sl&rurl=translate.google.si&sl=it&tl=sl&u=http://www.units.it/strutture/index.php/area/ricerca/menu/ricerca_centri/strutture/090000&usg=ALkJrhhVGffwa3H_QJRnqaVrUgGWuBscnAhttp://www.univ.trieste.it/strutture/index.php/area/ricerca/menu/ricerca_centri/strutture/090000http://www.univ.trieste.it/strutture/index.php/area/ricerca/menu/ricerca_centri/strutture/090000http://www.univ.trieste.it/strutture/index.php/area/ricerca/menu/ricerca_centri/strutture/090000http://www.uniud.it/http://www.cirmont.it/chisiamo.htmhttp://maps.google.it/maps?f=q&source=s_q&hl=it&geocode=&q=Ferrara+Via+Savonarola+9&sll=41.442726,12.392578&sspn=23.836009,39.418945&ie=UTF8&z=16&iwloc=Ahttp://maps.google.it/maps?f=q&source=s_q&hl=it&geocode=&q=Ferrara+Via+Savonarola+9&sll=41.442726,12.392578&sspn=23.836009,39.418945&ie=UTF8&z=16&iwloc=Ahttp://www.unife.it/http://www.unipr.it/http://translate.googleusercontent.com/translate_c?hl=sl&rurl=translate.google.si&sl=it&tl=sl&twu=1&u=http://www.unipr.it/node/219897&usg=ALkJrhiYCQceT0za7dZL5ShetKdqrT8dHQhttp://translate.googleusercontent.com/translate_c?hl=sl&rurl=translate.google.si&sl=it&tl=sl&twu=1&u=http://www.unipr.it/node/220245&usg=ALkJrhhBd1JdSQJVtAwgGleMXHtOJSnyPQhttp://translate.googleusercontent.com/translate_c?hl=sl&rurl=translate.google.si&sl=it&tl=sl&twu=1&u=http://www.unipr.it/node/220245&usg=ALkJrhhBd1JdSQJVtAwgGleMXHtOJSnyPQ


http://www.itechoff.it/

M31 Italia Srl, via Tommaseo, 77, 35131 Padova, Italy

http://www.m31.com/

M31 Projects

Parco Scientifico e Tecnologico Luigi Danieli di Udine

(Techno Seed), via Jacob Linussio 51, 33100 Udine

http://www.friulinnovazione.it/contatti.htm

TRASFERIMENTO TECNOLOGICO

Tri ICT

(Tecnologie dell'informazione e della

comunicazione)

Consorzio RFX , Corso Stati Uniti, 4-35127 Padova PD

Veneto

http://www.igi.cnr.it

RFX experiment

Istituto di Ingegneria Biomedica del CNR, Corso Stati

Uniti, 4-35127 Padova PD Veneto

http://www.isib.cnr.it/

Modulo - Metodologie per

l'attivazione e monitoraggio

di accessi sicuri a reti telematiche




ICT (ICT)

ISTM - Istituto di Scienze e Tecnologie Molecolari, Via

Camillo Golgi, 19-20133 Milano MI Lombardija


Tecnologie dell'informazione e della

comunicazione - INT.P02

POLO TECNOLOGICO DI PORDENONE SCPA, Via de La

Comina, 25 - 33170 Pordenone

http://www.polotecnologico.pn.it/

Polo formativo ICT

Agemont-Agenzia per lo Sviluppo Economico della

Montagna SpA a Socio Unico

Società in house della regione autonoma Friuli Venezia

Giulia - Via J. Linussio 1 - 33020 Amaro

http://www.agemont.it/

Progetto "Filiera ICT"

ASTER S. cons. p. a. - CNR Area della Ricerca di

Bologna, Via Gobetti, 101, 40129 Boologna

http://www.aster.it/

ICT E DESIGN

http://www.itechoff.it/http://www.m31.com/http://www.friulinnovazione.it/contatti.htmhttp://www.cnr.it/istituti/DatiGenerali.html?cds=037http://www.igi.cnr.it/http://www.igi.pd.cnr.it/wwwexp/index.htmlhttp://www.cnr.it/istituti/DatiGenerali.html?cds=110http://www.cnr.it/dipartimenti/Dipartimento.html?id_dip=9http://www.istm.cnr.it/http://www.polotecnologico.pn.it/http://www.agemont.it/http://www.agemont.it/Portale/Default.aspx/PrjDet.aspx?qry=PrjDet&PageID=467http://www.aster.it/


NOVI MATERIJALI

SLOVENIJA

Zavod za gradbeništvo Slovenije, Dimičeva 12

1000 Ljubljana http://www.zag.si/

Oddelek za materiale

Inštitut "Joţef Štefan", Jamova 39, 1000 Ljubljana

http://www.ijs.si/

RAZISKAVE SODOBNIH MATERIALOV - K9

NANOSTRUKTURNI MATERIALI - K7


Ljubljana


Katedra za tehnologijo materialov

Katedra za izdelovalne tehnologije in sisteme

FKKT - Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo,

Aškerčeva c. 5, 1000 Ljubljana

http://www.fkkt.uni-lj.si

Katedra za anorgansko kemijsko tehnologijo in

materiale (ATM)

Katedra za polimerno inţenirstvo, organsko

kemijsko tehnologijo in materiale (POT)

FMF - Fakulteta za matematiko in fiziko, Jadranska

ul. 19, 1000 Ljubljana

http://www.fmf.uni-lj.si

Fizika kompleksnih snovi

Fizika trdne snovi in NMR

NTF - Naravoslovnotehniška fakulteta, Aškerčeva c.

12, 1000 Ljubljana

http://www.ntf.uni-lj.si

Oddelek za materiale in metalurgijo

Fakulteta za aplikativno naravoslovje, Vipavska 11c ,

5270 Ajdovščin


Fakulteta o znanosti o okolju, Vipavska 13, 5000 Nova

Gorica


Laboratorij za raziskave materialov

Laboratorij za raziskave v okolju

Laboratorij za večfazne procese

Javna agencija za tehnološki razvoj Republike

Slovenije (Tehnološka agencija Slovenije (TIA),

Dunajska cesta 22, 1511 Ljubljana

http://www.tia.si

Tehnološki razvoj in inovativnost

Inštitut za kovinske materiale in tehnologije, Lepi pot

11, p.p. 431, 1001 Ljubljana

Kovinski materiali in tehnologije

http://zemljevid.najdi.si/search_maps.jsp?q=dimi%C4%8Deva+12&tab=mapshttp://www.zag.si/http://www.ijs.si/http://www.fs.uni-lj.si/http://www.fs.uni-lj.si/fakulteta_za_strojnistvo/katedre_in_laboratoriji/katedre/2005012809593431/http://www.fs.uni-lj.si/fakulteta_za_strojnistvo/katedre_in_laboratoriji/katedre/2005012809585421/http://www.fkkt.uni-lj.si/http://www.fkkt.uni-lj.si/si/?193http://www.fkkt.uni-lj.si/si/?193http://www.fkkt.uni-lj.si/si/?221http://www.fkkt.uni-lj.si/si/?221http://www.fmf.uni-lj.si/http://complex.ijs.si/http://www2.ijs.si/~www_f5/http://www.ntf.uni-lj.si/http://www.ung.si/si/o-univerzi/sole/3000/http://www.ung.si/si/o-univerzi/sole/1000/http://www.tia.si/http://www.imt.si/index.php?id1=2&id2=1&id3=0&lang=si


http://www.imt.si/

Kemijski inštitut, Hajdrihova 19, p.p. 660, 1001

Ljubljana

http://www.ki.si/

L07 Laboratorij za polimerno kemijo in

tehnologijo

L10 - Laboratorij za elektrokemijo materialov

ITALIJA

University of Trieste, Piazzale Europa, 1 34127 Trst,

Italija


Medoddelčni center za raziskave na sisteme,

tehnologije in storitve - RISTES / Centro

Interdipartimentale di Ricerca sui Sistemi,

Tecnologie e Servizi - RISTES

Scienze Chimiche e Farmaceutiche, Piazzale Europa,1

34127 Trieste, Italia

http://www.dscf.units.it/

http://www.dsch.units.it/~fornasiero/research-

activities_page.htm

Dipartimento di Ingegneria Industriale e

dell'Informazione - University of Trieste, Via Valerio

10 - 34127 Trieste

http://www.di3.units.it/

Dipartimento di Ingegneria Industriale e

dell'Informazione

http://www.dicamp.units.it/

SISSA (International School for Advanced Studies (PhD

programs and post-doctorate) / Mednarodna šola za

napredne študije, Via Bejrut, 2-4 - 34014 – Trst,

preko Bonomea, 265, 34136 Trieste

http:// www.sissa.it

Condensed Matter Theory Sector

http://www.sissa.it/main/?p=SECTOR_CM

Universite degli studi di Udine, Via Palladio, 8 Palazzo

Florio, 33100 Udine

http://www.uniud.it/

Friuli Innovazione - Centro di ricerca e

trasferimento tecnologico

Laboratory of metallurgy, surface technologies

and Advanced materials

Università di Bologna, Via Zamboni, 33 - 40126

Bologna

http://www.unibo.it/

Nuovi materiali per lo sviluppo di nano e micro

sensori

Ingegneria elettrica e elettronica

Univerza v Modeni, Universita degli studi di Modena e

reggio Emilia, Via Università 4, 41121 Modena,

Centro per la ricerca industriale e il

trasferimento tecnologico EN & TECH

http://www.imt.si/http://www.ki.si/http://www.units.it/http://translate.googleusercontent.com/translate_c?hl=sl&ie=UTF8&prev=_t&rurl=translate.google.si&sl=it&tl=sl&u=http://www.units.it/strutture/index.php/area/ricerca/menu/ricerca_centri/strutture/095100&usg=ALkJrhggQRayFbfHi0e_y1zYJq9cLiUAjQhttp://translate.googleusercontent.com/translate_c?hl=sl&ie=UTF8&prev=_t&rurl=translate.google.si&sl=it&tl=sl&u=http://www.units.it/strutture/index.php/area/ricerca/menu/ricerca_centri/strutture/095100&usg=ALkJrhggQRayFbfHi0e_y1zYJq9cLiUAjQhttp://www.univ.trieste.it/strutture/index.php/area/ricerca/menu/ricerca_centri/strutture/095100http://www.univ.trieste.it/strutture/index.php/area/ricerca/menu/ricerca_centri/strutture/095100http://www.univ.trieste.it/strutture/index.php/area/ricerca/menu/ricerca_centri/strutture/095100http://www.dscf.units.it/http://www.di3.units.it/http://www.sissa.it/http://www.uniud.it/http://www.friulinnovazione.it/http://www.friulinnovazione.it/http://www.unibo.it/


http://www.unimore.it/

Incubatore di impresa VEGAPark Venezia - VEGA

Parco Scientifico -

VEGA Science Park, Via della Liberta 12, 30175

Marghera Venezia

http://www.vegapark.ve.it/

PECVD, Powder Metallurgy, PVD, Atmospheric

Plasma, Thermal Treatments, BioMolecular

Labs, Material Properties Labs, Surface Analysis,

Chemical Labs & Sol-Gel, Clean rooms,

Nanoaerosol Sampling, Optical Labs, Polymer

Labs, Cold Spray

Parco Scientifico e Tecnologico Luigi Danieli di Udine

(Techno Seed), via Jacob Linussio 51, 33100 Udine


Laboratory of metallurgy, surface technologies

and Advanced materials

Fondazione La Fornace dell'Innovazion, Via Strada

Muson, 2 c, 31011 Asolo - TV

Italy

http://www.fondazionefornace.org/

Laboratorio di ergonomia

Instituto Officino del Materiali - CNR, SS 14 - Km.

163,5 - 34149 Trst TS Friuli Venezia Giulia,

http://www.iom.cnr.it

Laboratorio Nazionale TASC (Grenoble),

Centro di Ricerca e Sviluppo DEMOCRITOS

Laboratorio Regionale SLACS.

Instituto Nazionale per Fisica per la Materia INFM ,

Corso FM Perrone 24-16152 Genova GE Liguria

http://www.infm.it

MATIS - Centre of MAterials and Technologies

for the Information and communication Science,

Catania

Consorzio RFX , Corso Stati Uniti, 4-35127 Padova PD

Veneto

http://www.igi.cnr.it

RFX experiment




Materiali e Dispositivi (MD)

ISTM - Istituto di Scienze e Tecnologie Molecolari,

Via Camillo Golgi, 19-20133 Milano MI Lombardija


Materiali e dispositivi - INT.P02

POLO TECNOLOGICO DI PORDENONE SCPA, Via de La

Comina, 25 - 33170 Pordenone

Supporto alla R&S

http://www.unimore.it/http://www.vegapark.ve.it/http://www.civen.org/it/laboratori/pecvd/,370http://www.civen.org/it/laboratori/powder-metallurgy/,380http://www.civen.org/it/laboratori/pvd/,390http://www.civen.org/it/laboratori/atmospheric-plasma/,400http://www.civen.org/it/laboratori/atmospheric-plasma/,400http://www.civen.org/it/laboratori/thermal-treatments/,410http://www.civen.org/it/laboratori/biomolecular-labs/,420http://www.civen.org/it/laboratori/biomolecular-labs/,420http://www.civen.org/it/laboratori/material-properties-labs/,430http://www.civen.org/it/laboratori/surface-analysis/,440http://www.civen.org/it/laboratori/chemical-labs-sol-gel/,450http://www.civen.org/it/laboratori/clean-rooms/,460http://www.civen.org/it/laboratori/nanoaerosol-sampling/,470http://www.civen.org/it/laboratori/optical-labs/,480http://www.civen.org/it/laboratori/polymer-labs/,490http://www.civen.org/it/laboratori/polymer-labs/,490http://www.civen.org/it/laboratori/cold-spray/,500http://www.friulinnovazione.it/contatti.htmhttp://www.fondazionefornace.org/http://www.iom.cnr.it/http://www.tasc.infm.it/http://www.ogg.infm.it/http://www.democritos.it/http://www.slacs.it/http://www.infm.it/http://www.matis.infm.it/http://www.cnr.it/istituti/DatiGenerali.html?cds=037http://www.igi.cnr.it/http://www.igi.pd.cnr.it/wwwexp/index.htmlhttp://www.cnr.it/istituti/DatiGenerali.html?cds=110http://www.cnr.it/dipartimenti/Dipartimento.html?id_dip=7http://www.istm.cnr.it/


http://www.polotecnologico.pn.it/

Agemont-Agenzia per lo Sviluppo Economico della

Montagna SpA a Socio Unico

Società in house della regione autonoma Friuli

Venezia Giulia - Via J. Linussio 1 - 33020 Amaro

http://www.agemont.it/

Laboratorio di Ingegneria Gestionale

ASTER S. cons. p. a. - CNR Area della Ricerca di

Bologna, Via Gobetti, 101, 40129 Boologna

http://www.aster.it/

MECCANICA MATERIALI

NAVTIKA

SLOVENIJA

Inštitut "Joţef Štefan", Jamova 39, 1000

Ljubljana

http://www.ijs.si/

SISTEMI IN VODENJE – E2

FPP - Fakulteta za pomorstvo in promet, Pot

pomorščakov 4, 6320 Portoroţ



raziskovalna skupina za pomorstvo

raziskovalna skupina za prometno inţenirstvo

Nacionalni inštitut za biologijo (NIB), Večna

pot 111, 1000 Ljubljana,

http://www.nib.si/

Morske biološke postaje.

ITALIJA

Ingegneria Meccanica / Strojništvo

http://www2.units.it/dipenerg/

Dipartimento di ingegneria meccanica

http://www2.units.it/dipenerg/

Dipartimento di Geoscienze, Via Weiss 2,

34128 Trieste (Italy)

http://www.geoscienze.units.it/

UNIVERSITA' DEGLI STUDI DI TRIESTE

DIPARTIMENTO DI GEOSCIENZE

Oceanografia e Meteorologia

OM

http://www.polotecnologico.pn.it/http://www.agemont.it/http://www.agemont.it/Portale/Default.aspx/SocLab.aspx?PageID=387http://www.aster.it/http://www.ijs.si/http://sicris.izum.si/search/grp.aspx?lang=slv&id=2840http://sicris.izum.si/search/grp.aspx?lang=slv&id=2838http://www.nib.si/http://www.mbss.org/portal/index.phphttp://www2.units.it/dipenerg/http://www.geoscienze.units.it/


http://www.dst.univ.trieste.it/OM/OM.html

Parco Scientifico e Tecnologico Luigi Danieli

di Udine (Techno Seed), via Jacob Linussio 51,

33100 Udine


cantieristica nautica

Parco Scientifico e Tecnologico Luigi Danieli

di Udine (Techno Seed), via Jacob Linussio 51,

33100 Udine


Centro di Eccellenza per la simulazione


ISMAR Istituto di Science Marine, Arsenale

Tesa 104, Castello 2737 / F - 30122 Venezia

VE Veneto

http://www.ismar.cnr.it

Ricerca industriale e servizi per le aziende

ZELENA ENERGIJA

SLOVENIJA

PVI – Inštitut za zeleno energijo, Zavod za raziskave

obnovljivih virov energije, Tbilisijska 81, 1000 Ljubljana

http://www.pv-i.org/

FS - Fakulteta za strojništvo, Aškerčeva c. 6, 1000 Ljubljana


Katedra za prenos toplote in

snovi ter okoljsko tehniko

Katedra za dinamiko fluidov in

termodinamiko

Katedra za toplotno in

procesno tehniko

Katedra za energetsko

strojništvo KES

FE - Fakulteta za elektrotehniko, Trţaška c. 25, 1000

Ljubljana

http://www.fe.uni-lj.si

Fotovoltaika in elektronika

Elektroenergetski sistemi

FPP - Fakulteta za pomorstvo in promet, Pot pomorščakov

4, 6320 Portoroţ



raziskovalna skupina za

http://www.friulinnovazione.it/contatti.htmhttp://www.friulinnovazione.it/contatti.htmhttp://www.cnr.it/istituti/DatiGenerali.html?cds=080http://www.ismar.cnr.it/http://www.fs.uni-lj.si/http://www.fs.uni-lj.si/fakulteta_za_strojnistvo/katedre_in_laboratoriji/katedre/2005012810042349/http://www.fs.uni-lj.si/fakulteta_za_strojnistvo/katedre_in_laboratoriji/katedre/2005012810042349/http://www.fs.uni-lj.si/fakulteta_za_strojnistvo/katedre_in_laboratoriji/katedre/2005012810035022/http://www.fs.uni-lj.si/fakulteta_za_strojnistvo/katedre_in_laboratoriji/katedre/2005012810035022/http://www.fs.uni-lj.si/fakulteta_za_strojnistvo/katedre_in_laboratoriji/katedre/2005012810000939/http://www.fs.uni-lj.si/fakulteta_za_strojnistvo/katedre_in_laboratoriji/katedre/2005012810000939/http://www.fs.uni-lj.si/fakulteta_za_strojnistvo/katedre_in_laboratoriji/katedre/2005012809571450/http://www.fs.uni-lj.si/fakulteta_za_strojnistvo/katedre_in_laboratoriji/katedre/2005012809571450/http://www.fe.uni-lj.si/http://sicris.izum.si/search/prg.aspx?lang=slv&id=6174http://sicris.izum.si/search/prg.aspx?lang=slv&id=6207http://sicris.izum.si/search/grp.aspx?lang=slv&id=2838


prometno inţenirstvo

I

Documents

E.I.N.E. Infrastrukture in storitve · 2011. 4. 15. · 4 SWOT MATRIKA PROUČEVANEGA OBMOČJA ... Namen študije je, da mikro, mala in srednje velika podjetja (MSP) zaznajo nujnost