UPORABNA 2016 Dokoncni:Edumedic · boleznimi srca in ožilja, upoštevaje pridružene bolezni, smernice za zdravljenje ter nujnost povezovanja med zdravniki in farmacevti. 08.30-08.45

Kongresni center St. Bernardin, Portorož

29. - 30. januar 2016

www.edumedic.si2016

edumedicPričakujte več.

Uporabna kardiologijaDobra vprašanja si zaslužijo dobre odgovore.

DOKONČNI PROGRAM

Za sodelovanje se zahvaljujemo:

AstraZeneca

Berlin-Chemie AG

Boehringer Ingelheim

Bormia d.o.o.

Krka d.d.

Medivital

Merck

Mesi

Mylan

Servier Pharma

The Medicines Company

Boehringer Ingelheim je s sponzorskimi sredstvi podprl redni strokovni program.


Strokovno srečanje Uporabna kardiologija 2016 jenamenjeno zdravnikom specialistom in specializantom

vseh strok, kliničnim in lekarniškim farmacevtom,medicinskim sestram, zdravstvenim tehnikom, reševalcem

in drugim zdravstvenim delavcem, ki se pri svojem delusrečujejo s kardiološkimi bolniki in želijo izboljšati svojeznanje. Naše vodilo je predstaviti pomembne teme za

vsakdanje delo na uporaben in prijazen način s poudarkomna povezovanju in spoštovanju med strokami.

4

KRAJ PRIREDITVEKongresni center St. Bernardin,Obala 2, 6320 Portorož.Tel. 05/ 690-7000, faks: 05/ 690-7010, e-pošta: [email protected]

KREDITNE TOČKE ZDRAVNIŠKE ZBORNICE SLOVENIJE ZA SPISklep bo objavljen na spletni strani www.edumedic.si.

LICENČNE TOČKE ZBORNICE-ZVEZE (ZZBNS)Sklep bo objavljen na spletni strani www.edumedic.si.

TEHNIČNA IZVEDBA IN ORGANIZACIJA:edumedic d.o.o.Vodnikova 286, 1000 LjubljanaID za DDV: SI65590198e-pošta: [email protected]

5

Strokovni programPETEK, 29. januar 2016

Plenarni programDvorana Europa A

07.30 PRIČETEK REGISTRACIJE UDELEŽENCEVRegistracija traja cel dan do konca predavanj.

07.30-08.30 JUTRANJA KAVA IN OGLED RAZSTAVE

08.30-08.45 UVODNE BESEDE

08.45-10.15 IZBIRA SLIKOVNIH METOD V KARDIOLOGIJI IN RADIOLOGIJI Moderatorja: Barbara Gužič Salobir, Rok Zbačnik

NAMEN IZOBRAŽEVANJA: prikazati uporabnost, prednosti, omejitve in tveganjanekaterih slikovnih metod v kardiologiji in radiologiji, na razumljiv način seznaniti o tem zdravnike vseh specialnosti in druge zdravstvene delavce, da bi se vvsakodnevni praksi lažje, pravilneje in pravočasno odločali za ustrezne preiskave ter njihove izvide pravilno interpretirali in povezovali.

08.45-09.00 Zanesljivost preiskav pri sumu na akutni aortni sindromMatjaž Baraga

09.00-09.15 CT-angiografija srca in koronarnih arterij: kaj zmore in česa neRok Zbačnik, Tadeja Poropat Flerin

09.15-09.30 Scintigrafija miokarda ali PET-CT?Barbara Gužič Salobir

6

09.30-09.45 Uporabnost in omejitve magnetne resonance srca Rok Zbačnik, Pavle Berden

09.45-10.15 Dobra vprašanja si zaslužijo dobre odgovore – razprava

10.15-10.45 ODMOR IN OGLED RAZSTAVE

10.45-11.55 AKUTNI KORONARNI SINDROM: VIDETI SKRITOSatelitski simpozij AstraZenecaModeratorja: Vojko Kanič, Marko Gričar

NAMEN IZOBRAŽEVANJA: seznaniti zdravnike vseh specialnosti, farmacevte indruge zdravstvene delavce o večji ogroženosti ter skritih in dolgotrajnih tveganjih,na katere je potrebno misliti pri bolnikih s sladkorno boleznijo, starostnikih inbolnikih z ledvičnim popuščanjem ob AKS tako v akutnem obdobju kot v naslednjihletih.

10.45-11.00 Miokardni infarkt pri diabetikuDarko Zorman

11.00-11.10 Miokardni infarkt pri starostnikuDragan Kovačić

11.10-11.20 Miokardni infarkt pri bolniku s kronično ledvično boleznijoVojko Kanič

11.20-11.35 Ateroskleroza – gonilna sila srčno-žilnih dogodkovMišo Šabovič

11.35-11.55 Dobra vprašanja si zaslužijo dobre odgovore – razprava


12.15-13.45 TROJNA PROTITROMBOTIČNA TERAPIJA – MITI IN RESNICEModeratorja: Nina Vene, Marko Gričar

NAMEN IZOBRAŽEVANJA: v kratkih predavanjih bodo predavatelji jedrnatospregovorili o številnih mitih in resnicah, ki spremljajo uvajanje in vodenje trojnegaprotitrombotičnega zdravljenja (antikoagulacijsko in dvojno protitrombocitnozdravljenje). Predstavili bodo uporabna spoznanja in napotke za zdravnike vsehspecialnosti in farmacevte, sledili bosta predavanji o tveganjih in smernicah, nakoncu pa bo plenarna razprava z vsemi sodelujočimi, kjer bo moč zastaviti vsavprašanja, ki nam povzročajo skrbi in strahove. Cilj je, da bi se vsi sodelujoči v svojivsakdanji praksi lažje, ustrezneje in varneje odločali glede sestave in trajanja trojneprotitrombotične terapije pri svojih pacientih in da bi vedeli, kje poiskati odgovore ali nasvet.

12.15-12.20 Protitrombotično zdravljenje pri stabilni koronarni bolezni Andrej Bartolič

12.20-12.25 Vloga novih antiagregacijskih zdravilFranjo Naji

12.25-12.30 Novejši antikoagulanti ali varfarin?Tinkara Ravnikar

12.30-12.35 Odmerjanje NOAK – kaj kažejo dokaziSamo Granda

PETEK, 29. januar 2016


7

12.35-12.40 Razlike v protitrombotični terapiji po elektivni PCI in po PCI pri AKSLuka Lipar

12.40-12.45 Vpliv vrste stenta na čas trajanja trojne terapijeMiha Čerček

12.45-12.50 AF in stent: enojna ali dvojna antiagregacijska terapija polegantikoagulacijske?Dragan Kovačić

12.50-12.55 Zdravljenje karotidne bolezni pri bolnikih z atrijsko fibrilacijo Janja Pretnar Oblak

12.55-13.05 Tveganja pri kombinacijah protitrombotičnih zdravilAlenka Mavri

13.05-13.20 Protitrombotično zdravljenje - pregled priporočil in napotki za ukrepanje obkrvavitvah Nina Vene

13.20-13.45 Plenarna razprava: ločimo mite od resnic

13.45-14.45 KOSILO - Grand Restaurant, 10. nadstropje GH Bernardin.Prosimo, da ob prihodu oddate kupon. Hvala.

OGLED RAZSTAVE


8

14.45-15.45 REVASKULARIZACIJA SRCA: KAKO SE ODLOČITI?Moderatorja: Miha Čerček, Franjo Naji

NAMEN IZOBRAŽEVANJA: razpravljati o odločitvah glede potrebnosti in možnostirevaskularizacije srčne mišice ter opozoriti na težave in neoptimalne rezultate, dokatere lahko pride kljub dobrim namenom. Opredeljene bodo vloge bolnišničnih indrugih specialistov ter vloga izbranega zdravnika družinske medicine.

14.45-15.00 Kako se odločamo o pomembnosti zožitev koronarnih arterijGorazd Plevnik

15.00-15.15 Bolnik s sumom na STEMI in pridruženimi boleznimi - kako se odločitiMarko Kmet, David Bele

15.15-15.30 Ali je revaskualrizacija vedno koristna?Miha Čerček

15.30-15.45 Dobra vprašanja si zaslužijo dobre odgovore - razprava

15.45-16.45 VELIKE BOLEZNI DROBNIH ŽILSatelitski simpozij Berlin-Chemie AGModeratorja: Andrej Erhartič, Damijan Perne

NAMEN IZOBRAŽEVANJA: predstaviti vpliv arterijske hipertenzije na pogostopozabljeno endotelno disfunkcijo in okvaro drobnih žil v različnih povirjih oziromaorganih, osvetliti vlogo prizadetosti drobnih in srednje velikih žil pri angini pektoris inerektilni disfunkciji ter opozoriti na upoštevanje mehanizmov delovanja zdravil prinjihovi izbiri.

15.45-15.55 Hipertenzija in bolezen drobnih žilAndrej Erhartič

15.55-16.05 Mikrovaskularna angina pektorisMarko Gričar

16.05-16.15 Ljubezen po miokardnem infarktuDamijan Perne

16.15-16.25 Spolnost in zdravila po miokardnem infarktu Dragan Kovačić



9

17.15-18.15 AKS: AKUTNA ANTIAGREGACIJA NA TERENU IN V BOLNIŠNICISatelitski simpozij The Medicines CompanyModerator: Miha Čerček

NAMEN IZOBRAŽEVANJA: analizirati pomen akutne zavore agregacije trombocitovv obdobju neposredno po AKS, ko sodobna peroralna antiagregacijska zdravila šene razvijejo polnega učinka, ter razpravljati o novem zdravilu kangrelor in kliničnihizkušnjah z njegovo uporabo.

17.15-17.20 Od problema do rešitveMiha Čerček

17.20-17.30 Izzivi akutne zavore agregacije trombocitov ob AKSMarko Gričar

17.30-17.45 Kangrelor - novo urgentno antiagregacijsko zdravilo pri AKSVojko Kanič

17.45-18.00 Kako uporabljati kangrelor v klinični praksiMatjaž Bunc

18.00-18.15 Razprava

18.15-19.45 NAVODILA ZA UPORABO ŽIVLJENJA PO MIOKARDNEM INFARKTUModeratorja: Dragan Kovačić, Luka Lipar

NAMEN IZOBRAŽEVANJA: predstaviti udeležencem nekatere pomembne vidikesodobne obravnave bolnikov po miokradnem infarktu tako v bolnišnici kot priizbranem zdravniku družinske medicine in opozoriti na pasti in zaplete, ki se jimželimo izogniti.

18.15-18.30 Motnje srčnega ritma po miokardnem infarktuAleš Pleskovič

18.30-18.45 Hitra bolnišnična rehabilitacija po STEMI in NSTEMILuka Lipar

18.35-19.00 Zdravnik družinske medicine in zapleti na vbodnem mestu po perkutanih žilnihposegihAndreja Švagelj

19.00-19.15 Slaba komunikacija po miokardnem infarktu je lahko usodna - prikaz primera Majda Cipot


20.30 SRČNA ♥EČERJADvorana Emerald, 11. nadstropje GH Bernardin.Prosimo, da ob prihodu oddate vabila.


SOBOTA, 30. januar 2016

10

Program za zdravnike in farmacevteDvorana Europa A

08.30-10.00 KARDIOLOŠKI BOLNIK IN ZDRAVILAModeratorja: Edvard Pirnat, Nadja Ružič Medvešček

NAMEN IZOBRAŽEVANJA: zdravnikom vseh specialnosti in farmacevtompredstaviti pravilno izbiro in uporabo kardioloških ter drugih zdravil pri bolnikih zboleznimi srca in ožilja, upoštevaje pridružene bolezni, smernice za zdravljenje ternujnost povezovanja med zdravniki in farmacevti.

08.30-08.45 Protitrombotična zdravila in želodecDejan Majc

08.45-09.00 Nevarnosti lomljenja in drobljenja zdravilErika Stariha

09.00-09.15 Poti in stranpoti pri zdravljenju kroničnega srčnega popuščanjaNadja Ružič Medvešček

09.15-09.30 Amiodaron, srce in ščitnicaEdvard Pirnat



10.30-12.00 PRAVILNA IZBIRA IN UPORABA ZDRAVILModeratorja: Matjaž Bunc, Erika Stariha

NAMEN IZOBRAŽEVANJA: s predavanji in razpravo predstaviti zdravnikom infarmacevtom pravilno izbiro zdravil pri različnih boleznih in stanjih ter načine, kakose izogniti nevarnim odklonom pri zdravljenju.

10.30-10.45 Delirij pri kardiološkem bolnikuArijana Turčin

10.45-11.00 Neodkriti svet diastole ali kako z zdravili izboljšati prekrvavitev srčne mišice Matjaž Bunc

11.00-11.15 Ishemična bolezen srca je zgodba o kronični energetski krizi Marko Gričar

11.15-11.30 Odkloni pri zdravljenju z zdraviliErika Stariha

11.30-12.00 Razprava: dobra vprašanja si zaslužijo dobre odgovore

12.00-12.15 KRATEK ODMOROGLED RAZSTAVE


11

Program za medicinske sestreDvorana Europa B

08.30-10.00 PRIPRAVA IN PRAVILNO DAJANJE ZDRAVIL V URGENTNI KARDIOLOGIJI - 1. delModeratorja: Peter Kordež, Miha Kralj

NAMEN IZOBRAŽEVANJA: medicinskim sestram ter zdravnikom in drugimzdravstvenim delavcem predstaviti izbiro, pripravo in dajanje diferentnih zdravil vurgentni kardiologiji ter jih naučiti, kako izbrati bolniku in okoliščinam najprimernejšoinfuzijsko tekočino ter kako z njo varno pripraviti raztopino zdravila.

08.30-08.45 Izračunavanje koncentracij zdravil in priprava infuzij: od mikrogramov doml/uro Matej Mažič, Mojca Mažič

08.45-09.00 Priprava antiaritmikov in potencialni zapletiSimon Jurjevec

09.00-09.15 Pravilna priprava infuzij z inotropnimi in vazopresornimi zdraviliMojca Mažič, Matej Mažič

09.15-09.30 Katere infuzijske tekočine uporabiti za pripravo raztopin zdravilŠpela Pergar



10.30-12.00 PRIPRAVA IN PRAVILNO DAJANJE ZDRAVIL V URGENTNI KARDIOLOGIJI - 2. delModeratorja: Matej Mažič, Špela Pergar

NAMEN IZOBRAŽEVANJA: medicinskim sestram ter zdravnikom in drugimzdravstvenim delavcem predstaviti pripravo in dajanje parenteralnih zdravil vposebnih okoliščinah (pri oživljanju, v ambulanti družinske medicine, na terenu, vreševalnem vozilu, med transportom) ter ponuditi napotke, kako izbrati ustrezendefibrilator za določeno ekipo, ambulanto ali ustanovo.

10.30-10.45 Posebnosti priprave zdravil, ki jih uporabljamo med oživljanjemMiha Kralj

10.45-11.00 Priprava in dajanje venskih zdravil v ambulanti družinske medicineDenis Verdel

11.00-11.15 Parenteralna zdravila in infuzije v reševalnem vozilu in na terenuJože Prestor

11.15-11.30 AED ali klasični defibrilator v ambulanti - kako se odločiti in kaj kupiti?Peter Kordež


12.00-12.15 KRATEK ODMOROGLED RAZSTAVE


12

12.15-13.15 ŽILNO STARANJE – KJE JE UČINKOVITA ZAVORA?Satelitski simpozij Servier PharmaModeratorja: Rok Accetto, Mišo Šabovič

NAMEN IZOBRAŽEVANJA: na razumljiv način predstaviti staranje srčno-žilnegasistema s poudarkom na arterijah, opozoriti na zloveščo kombinacijo hipertenzije indislipidemije ter na koncu prikazati, kako z bolniki učinkovito in empatičnokomunicirati o boleznih in staranju, da bi bili pri zdravljenju uspešnejši.

12.15-12.30 Žilno staranje – ali ga razumemo?Mišo Šabovič

12.30-12.45 Hipertenzija in dislipidemija – zlovešči parRok Accetto

12.45-13.00 Komunikacija o boleznih in staranjuMelita Pretnar Silvester


13.15-13.45 DISLIPIDEMIJA JE PRI DIABETIKU DRUGAČNASatelitski simpozij MylanModeratorja: Draženka Pongrac Barlovič, Rok Luciano Perme

NAMEN IZOBRAŽEVANJA: predstaviti razlike med napredovanjem ateroksleroze inaterotrombotičnimi zapleti na eni strani ter pojavom in napredovanjemmikroangiopatskih zapletov zaradi sladkorne bolezni na drugi strani ter opozoriti, daanaliza izvida serumskih maščob pri diabetiku zahteva dodaten in neredkopozabljen razmislek, če hočemo izbrati prava zdravila za preprečevanje takomakroangiopatskih kot mikroangiopatskih zapletov.

13.15-13.25 Serumski lipidi, ateroskleroza in makrovaskularni zapleti pri sladkorni bolezni tipa 2Rok Luciano Perme

13.25-13.35 Ali so mikrovaskularni zapleti sladkorne bolezni posledica neurejenih lipidov?Draženka Pongrac Barlovič

13.35-13.45 Razprava: kako izboljšati zdravljenje bolnikov s sladkorno boleznijo

13.45-14.30 KOSILO - preddverje pred dvorano Europa, 12. nadstropje GH BernerdinOGLED RAZSTAVE


13

14.30-16.30 NE SPREGLEJTE: VROČE TEME V KARDIOLOGIJIModeratorici: Danica Rotar Pavlič, Andreja Sinkovič

NAMEN IZOBRAŽEVANJA: vsem udeležencem predstaviti izbrane “vroče”uporabne kardiološke teme s področja aritmologije, hipertenzije, reanimacije insrčno-žilne kirurgije; pri čemer bodo prikazani tudi zanimivi filmi iz srca dogajanja.

14.30-14.45 Palpitacije in ekstrasistole - česa se moramo batiBor Antolič

14.45-15.00 Hipertenzija - zakaj ne pomislimo na nadledvične žleze? Danica Rotar Pavlič, Damjana Srednik

15.00-15.15 Presaditev srca - filmski prikaz od prvega klica do konca operacijeJuš Kšela

15.15-15.30 Razultati poreanimacijske oskrbe bolnikov po predhodno uspešnem oživljanjuna terenu zaradi zastoja srcaAndreja Sinkovič

15.30-15.45 Izobraženci ne prepoznajo srčnega zastoja in ne znajo oživljatiCirila Slemenik Pušnik

15.45-16.00 Perkutano odstranjevanje starih elektrod srčnih spodbujevalnikov (filmski prikaz)Juš Kšela


16.30 KOZAREC PENINE PRED SLOVESOMPreddverje pred dvorano Europa, 12. nadstropje GH Bernerdin

Na+PREJ

zmanjša pogostnost napadov angine1

zmanjša uporabo nitratov1

izboljša trajanje telesne vadbe 2,3

zmanjša simptome ishemije 2,3

NAPREJ

rano laz in

Ra

ne

xa

375, 500, 750 m

g m

g t

ab

lete

s p

od

aljša

nim

sp

rošč

an

jem

(ra

no

lazin

) Pre

d p

red

pis

ovan

jem

pre

ber

ite P

ovze

tek

glav

nih

znač

ilnos

ti zd

ravi

la

Se

sta

va

: E

na t

able

ta v

seb

uje

375

mg,

500

mg

ali 7

50 m

g ra

nola

zina

. P

omož

ne s

novi

: ka

rnau

ba

vose

k, h

ipro

mel

oza,

mag

nezi

jev

stea

rat,

kop

olim

er m

etak

rilne

kis

line

in e

tilak

rilat

a (1

: 1

), m

ikro

kris

taln

a ce

lulo

za,

natr

ijev

hid

roks

id,

titan

ov d

ioks

id,

dod

atne

p

omož

ne s

novi

v 3

75-m

iligr

amsk

i tab

leti:

mak

rogo

lpol

isor

bat

80,

mod

ro a

lum

inije

vo b

arvi

lo in

dig

otin

št.

2 (E

132)

, dod

atne

pom

ožne

sno

vi v

500

-mili

gram

ski t

able

ti: m

akro

gol,

pol

ivin

ilalk

ohol

, del

no h

idro

lizira

n, ž

elez

ov o

ksid

, rum

en (E

172

), že

lezo

v ok

sid

, rd

eč

(E 1

72),

smuk

ec, d

odat

ne p

omož

ne s

novi

v 7

50-m

iligr

amsk

i tab

leti:

glic

erol

tria

ceta

t, la

ktoz

a m

onoh

idra

t, m

odro

alu

min

ijevo

bar

vilo

FC

F št

.1 (E

133)

in r

umen

o al

umin

ijevo

bar

vilo

tar

traz

in š

t. 5

(E10

2). T

era

pe

vts

ke

in

dik

ac

ije

: Zd

ravi

lo R

anex

a je

ind

icira

no k

ot

dod

atno

zd

ravl

jenj

e za

sim

pto

mat

sko

zdra

vlje

nje

odra

slih

bol

niko

v s

stab

ilno

angi

no p

ekto

ris, p

ri ka

terih

bol

ezen

ni u

stre

zno

nad

zoro

vana

ali

ki n

e p

rena

šajo

prv

e iz

bire

zd

ravl

jenj

a p

roti

angi

ni (k

ot s

o b

eta-

blo

kato

rji a

li an

tago

nist

i kal

cija

). O

dm

erj

an

je in

na

čin

up

ora

be

: Od

rasl

i: P

ripor

očen

i zač

etni

od

mer

ek z

dra

vila

Ran

exa

je 3

75 m

g d

vakr

at n

a d

an. P

o 2–

4 te

dni

h je

tre

ba

odm

erek

titr

irati

na 5

00 m

g d

vakr

at n

a d

an in

pot

em, g

led

e na

bol

niko

v od

ziv,

do

prip

oroč

eneg

a na

jveč

jega

od

mer

ka 7

50 m

g d

vakr

at n

a d

an.

Če

se p

ri b

olni

ku p

ojav

ijo n

ežel

eni u

čink

i, p

ovez

ani z

zd

ravl

jenj

em (n

pr.

om

otic

a, n

avze

a al

i bru

hanj

e),

bo

mor

da

treb

a od

mer

ek z

dra

vila

Ran

exa

titrir

ati n

azaj

na

500

mg

ali 3

75 m

g. P

edia

trič

na p

opul

acija

: V

arno

st in

uči

nkov

itost

zd

ravi

la R

anex

a p

ri ot

roci

h,

mla

jših

od

18

let

nist

a b

ili d

okaz

ani.

Ko

ntr

ain

dik

ac

ije

: P

reob

čutlj

ivos

t za

zd

ravi

lno

učin

kovi

no a

li ka

tero

koli

pom

ožno

sno

v, h

uda

led

vičn

a ok

vara

(kre

atin

insk

i oči

stek

< 3

0 m

l/min

), zm

erna

ali

hud

a je

trna

okv

ara,

soč

asna

up

orab

a m

očni

h za

vira

lcev

enc

ima

CY

P3A

4, s

očas

na u

por

aba

antia

ritm

ikov

razr

eda

Ia a

li ra

zred

a III

, raz

en a

mio

dar

ona.

Po

se

bn

a o

po

zo

rila

in

pre

vid

no

stn

i u

kre

pi: p

ri so

časn

i up

orab

i zm

erni

h za

vira

lcev

CY

P3A

4, s

očas

ni u

por

abi z

avira

lcev

P-g

p, b

lagi

jetr

ni o

kvar

i, b

lagi

do

zmer

ni le

dvi

čni o

kvar

i (k

reat

inin

ski o

čist

ek 3

0–80

ml/m

in),

star

ejši

h b

olni

kih,

bol

niki

h z

maj

hno

tele

sno

mas

o (≤

60

kg),

bol

niki

h z

zmer

nim

do

hud

im C

HF

(III.–

IV. r

azre

da

po

razv

rstit

vi N

YH

A),

pri

zdra

vlje

nju

bol

niko

v s

prir

ojen

im s

ind

rom

om a

li si

ndro

mom

pod

aljš

aneg

a in

terv

ala

QT

v d

ruži

nski

ana

mne

zi, p

ri b

olni

kih

z zn

anim

prid

oblje

nim

pod

aljš

anje

m in

terv

ala

QT

in p

ri b

olni

kih,

zd

ravl

jeni

h z

zdra

vili,

ki v

pliv

ajo

na d

olži

no in

terv

ala

QTc

, je

zato

pot

reb

na p

revi

dno

st. Z

dra

vilo

Ran

exa

lahk

o p

ovzr

oči o

mot

ico,

zam

eglje

n vi

d, d

iplo

pijo

, sta

nje

zmed

enos

ti, m

otnj

e v

koor

din

aciji

in h

aluc

inac

ije, k

ar la

hko

vpliv

a na

sp

osob

nost

vož

nje

in u

pra

vlja

nja

s st

roji.

Me

dse

bo

jno

de

lova

nje

z d

rug

imi zd

ravili: U

čine

k d

rugi

h zd

ravi

l na

rano

lazi

n: Z

avira

lci e

ncim

a C

YP

3A4

ali P

-gp

, sp

odb

ujev

alci

enc

ima

CY

P3A

4,

zavi

ralc

i enc

ima

CY

P2D

6; U

čine

k ra

nola

zina

na

dru

ga z

dra

vila

: su

bst

rat

P-g

p a

li C

YP

3A4,

CY

P2D

6, d

igok

sin,

sim

vast

atin

, at

orva

stat

in,

takr

olim

us,

cikl

osp

orin

, si

rolim

us,

ever

olim

us,

met

form

in,

dru

ga z

dra

vila

, za

kat

ere

je z

nano

, d

a p

odal

jšaj

o in

terv

al Q

Tc.

Plo

dn

ost,

no

se

čn

ost

in d

oje

nje

: N

oseč

nost

: Z

dra

vila

Ran

exa

ne s

met

e up

orab

ljati

med

nos

ečno

stjo

, ra

zen

če je

nuj

no p

otre

bno

. D

ojen

je:

Zd

ravi

lo R

anex

a se

med

doj

enje

m n

e sm

e up

orab

ljati.

Plo

dno

st:

Uči

nek

rano

lazi

na n

a p

lod

nost

pri

člov

eku

ni z

nan.

N

eže

len

i u

čin

ki: O

nas

led

njih

pog

ostih

než

elen

ih u

čink

ih s

o p

oroč

ali v

pro

gram

u kl

inič

nega

raz

voja

III.

faze

: om

otic

a, g

lavo

bol

, ob

stip

acija

, b

ruha

nje,

nav

zea,

ast

enija

. V

rsta

ovo

jnin

e i

n v

se

bin

a:

Pre

tisni

om

oti p

o 60

tab

let.

Im

etn

ik d

ovo

lje

nja

za

pro

me

t:

MIO

L, L

ukse

mb

urg

Na

čin

in

re

žim

izd

aje

: Pre

dp

isov

anje

in iz

daj

a zd

ravi

la je

le n

a re

cep

t.D

atu

m z

ad

nje

re

viz

ije

be

se

dila

: 25.

04.2

013

Dod

atne

info

rmac

ije s

o na

vol

jo p

ri: B

ER

LIN

-CH

EM

IE A

G –

Pod

ružn

ica

Ljub

ljana

, Dol

enjs

ka c

esta

242

c, 1

000

Ljub

ljana

, tel

efon

01

300

2160

, tel

efak

s 01

300

216

9; s

love

nia@

ber

lin-c

hem

ie.c

om

1. Chaitman BR, et al JAMA 2004;291:309-16. 2. Hasenfuss G., Maier LS. Clin Res Cardinal 2008;97:222-26 3. Stone PH. Cardiol Clin 2008;26:603-14

me ishe telesneo nitrato

2,3emije

2,3e vadbe

1ov

Stone PH. Cardiol Clin 2008;26:603-143.

Chaitman BR, et al JAMA 2004;291:309-1.

Hasenfuss G., Maier LS. Clin Res Cardinal 2008;2.-16.

j

97:222-26

2. GENERACIJA PDE5 inhibitorjev 1

Zdravljenje erektilne disfunkcije pri odraslih moških 2

HITER NASTOP DELOVANJA IN

PODALJŠAN EREKTOGENI UČINEK 3-7

Po licenci Vivus Inc. in Mitsubishi Tanabe Pharma Corporation. Samo za strokovno javnost Datum priprave informacije 08/2015 SLO-SPE-04-2015

Literatura: 1. Katz EG et al. Therapeutics and Clinical Risk Management

2014:10 701–711. 2. SmPC Spedra® 01.2015 3. Goldstein I et al. J Sex Med

012; 9 (4):1122–1133. 4. Kedia GT et al. Ther Adv Urol 2013; 5 (1): 35–41. 5.

Belkoff LH et al. Int J Clin Pract 2013; 67 (4): 333–341. 6. Porst H et al. J Sex

2013; 10(1); 130-171. 7. Hellstrom WJG et al. J Urol 2015 Epub ahead of print

Priporočeni odmerek je 100 mg, ki se ga jemlje po potrebi približno 15 do 30 minut pred

spolnim odnosom 2

SKRAJŠAN POVZETEK GLAVNIH ZNAČILNOSTI ZDRAVILA

Spedra 200 mg tablete, Spedra 100 mg tablete, Spedra 50 mg tablete Sestava: Ena tableta vsebuje 50 mg ali 100 mg ali 200 mg avanafila. Indikacije: Zdravljenje erektilne disfunkcije pri odraslih moških. Zdravilo Spedra je učinkovito le ob spolnem vzburjenju. Odmerjanje in način

uporabe: Odrasli moški: Priporočeni odmerek je 100 mg, ki se ga jemlje po potrebi približno 15 do 30 minut pred spolnim odnosom. Glede na učinkovitost in prenašanje zdravila pri posamezniku se lahko odmerek

poveča na največ 200 mg ali zmanjša na 50 mg. Največja priporočena pogostnost odmerjanja je enkrat na dan. Za odziv na zdravljenje je potrebno spolno vzburjenje. Pri starejših bolnikih (stari ≥ 65 let) odmerka

ni treba prilagajati. Za starejše bolnike, ki so stari 70 let in več, so podatki omejeni. Pri moških s sladkorno boleznijo odmerka ni treba prilagajati. Okvara ledvic: Pri bolnikih z blago do zmerno okvaro ledvic odmerka

ni treba prilagajati. Zdravilo Spedra je kontraindicirano pri bolnikih s hudo okvaro ledvic. Okvara jeter: Zdravilo Spedra je kontraindicirano pri bolnikih s hudo okvaro jeter. Pri bolnikih z blago do zmerno okvaro

jeter je treba zdravljenje začeti z najnižjim učinkovitim odmerkom in prilagoditi odmerjanje glede na toleranco. Zdravilo Spedra ni primerno za uporabo pri pediatrični populaciji za indikacijo erektilne disfunkcije.

Zdravilo je za peroralno uporabo. Če zdravilo Spedra vzamete s hrano, je začetek delovanja lahko zamaknjen v primerjavi z jemanjem zdravila na tešče. Kontraindikacije: Preobčutljivost na zdravilno učinkovino

ali katero koli pomožno snov. Bolniki, ki uporabljajo kakršno koli obliko organskega nitrata ali donorje dušikovega oksida. Bolniki, ki so v zadnjih 6 mesecih doživeli srčni infarkt, kap ali življenjsko nevarno aritmijo.

Bolniki s hipotenzijo ali hipertenzijo med mirovalno fazo. Bolniki z nestabilno angino pektoris, angino pektoris, ki se pojavlja med spolnimi odnosi, ali kongestivnim srčnim popuščanjem, ki spada v razred 2 ali višje

po klasifikaciji Newyorškega združenja za srce. Bolniki s hudo okvaro jeter. Bolniki s hudo okvaro ledvic. Bolniki, ki so izgubili vid na enem očesu zaradi nearteritične anteriorne ishemične optične nevropatije, tudi če

ta dogodek ni bil povezan s predhodno izpostavljenostjo zaviralcem fosfodiesteraze tipa 5 (PDE5). Bolniki z znanimi dednimi degenerativnimi boleznimi mrežnice. Bolniki, ki uporabljajo močne zaviralce CYP3A4.

Posebna opozorila in previdnostni ukrepi: Pred farmakološkim zdravljenjem je treba pregledati anamnezo bolnika in opraviti klinični pregled za potrditev erektilne disfunkcije in ugotovitev možnih vzrokov zanjo.

Kardiovaskularno stanje: Pred začetkom zdravljenja erektilne disfunkcije morajo zdravniki preučiti kardiovaskularno stanje bolnikov, saj je s spolno dejavnostjo povezana določena stopnja tveganja za srce. Avanafil

ima vazodilatatorne lastnosti, kar pomeni, da povzroča rahlo in prehodno znižanje krvnega tlaka, s čimer poveča hipotenzivni učinek nitratov. Bolniki z obstrukcijo iztočnega trakta levega prekata, na primer aortno

stenozo in idiopatsko hipertrofično subaortno stenozo, so lahko občutljivi za delovanje vazodilatatorjev, tudi za zaviralce PDE5. Priapizem: Bolniki, pri katerih se pojavi erekcija, ki traja 4 ure ali več (priapizem), morajo

takoj poiskati zdravniško pomoč. Če se priapizem ne zdravi takoj, lahko povzroči okvaro tkiv penisa in trajno izgubo potence. Avanafil je treba previdno uporabljati pri bolnikih z anatomsko deformacijo penisa (na

primer ukrivljenostjo, kavernozno fibrozo ali Peyroniejevo boleznijo) in pri bolnikih s stanji, ki bi lahko povečala dovzetnost za priapizem (na primer srpastocelična anemija, multipli mielom ali levkemija). Motnje

vida: V povezavi z jemanjem drugih zaviralcev PDE5 so poročali o okvarah vida in primerih nearteritične anteriorne ishemične optične nevropatije (NAION). Bolnika je treba opozoriti, naj v primeru nenadnih motenj

vida preneha uporabljati zdravilo Spedra in se takoj posvetuje z zdravnikom. Vpliv na krvavitve: Podatkov o varnosti uporabe avanafila pri bolnikih z motnjami strjevanja krvi ali aktivno razjedo želodca ni na voljo.

Zato se avanafil pri teh bolnikih lahko uporabi šele po natančni oceni razmerja med tveganji in koristmi. Poslabšanje ali nenadna izguba sluha: Bolnike je treba opozoriti, da morajo prenehati jemati zaviralce PDE5,

vključno z avanafilom, in takoj poiskati zdravniško pomoč, če opazijo nenadno poslabšanje ali izgubo sluha. Uživanje alkohola: v kombinaciji z avanafilom lahko poveča možnosti za simptomatsko hipotenzijo.

Bolnike je treba opozoriti, da lahko sočasna uporaba avanafila in alkohola poveča verjetnost za pojav hipotenzije, omotice ali sinkope. Zdravilo Spedra nekoliko vpliva na sposobnost vožnje in upravljanja strojev. Ker

so v kliničnih študijah poročali o omoticah in spremembah vida, morajo bolniki pred vožnjo ali upravljanjem strojev vedeti, kako zdravilo Spedra vpliva nanje. Jemanje drugih zdravil: Nitrati: Uporaba avanafila pri

bolnikih, ki uporabljajo kakršno koli obliko organskega nitrata ali donorja dušikovega oksida (kot je amil nitrit), kontraindicirana. Zdravila, ki znižujejo sistemski krvni tlak: Pri sočasni uporabi zdravila Spedra z drugim

zdravilom, ki znižuje sistemski krvni tlak, lahko aditivni učinki povzročijo simptomatsko hipotenzijo. Zaviralci receptorjev alfa pri nekaterih bolnikih povzroči simptomatsko hipotenzijo zaradi aditivnih vazodilatatornih

učinkov. Pred začetkom uporabe zdravila Spedra mora biti zdravstveno stanje bolnikov, ki jemljejo zaviralce receptorjev alfa, stabilno. Pri teh bolnikih, je zdravljenje z avanafilom treba začeti z najmanjšim odmerkom

50 mg. Pri bolnikih, ki že jemljejo optimalni odmerek zdravila Spedra, je treba zdravljenje z zaviralci receptorjev alfa začeti z najmanjšim odmerkom. Postopno povečanje odmerka zaviralcev receptorjev alfa lahko

ob sočasnem jemanju avanafila vpliva na nadaljnje znižanje krvnega tlaka. Sočasna uporaba avanafila z močnimi zaviralci CYP3A4 je kontraindicirana. Varnost in učinkovitost zdravila Spedra v kombinaciji z drugimi

zaviralci PDE5 ali drugimi zdravili za zdravljenje erektilne disfunkcije nista bili preučeni. Bolnike je treba opozoriti, naj ne jemljejo zdravila Spedra v takih kombinacijah. Enkratni odmerek avanafila ni vplival na ravni

amlodipina v plazmi. Sočasna uporaba avanafila in induktorjev CYP ni priporočljiva. Neželeni učinki: Pogosti: glavobol, zardevanje, zamašen nos. Ostali neželeni učinki so navedeni v Povzetku glavnih značilnosti

zdravila. Vrsta in vsebina ovojnine: škatla s 4 tabletami Spedra 50 mg, škatla z 2 in 4 tabletami Spedra 100 mg in škatla s 4 tabletami Spedra 200 mg. Imetnik dovoljenja za promet: Menarini International Operations

Luxembourg S.A., Luksemburg, Luksemburg. Način in režim izdaje: Izdaja zdravila je samo na recept. Datum zadnje revizije besedila: 22. 01. 2015

Pred predpisovanjem preberite celoten Povzetek glavnih značilnosti zdravila.

Dodatne informacije so na voljo pri:

BERLIN-CHEMIE AG – Podružnica Ljubljana,

Dolenjska cesta 242c, 1000 Ljubljana, telefon 01 300 2160, telefaks 01 300 2169; [email protected]

Za to zdravilo se izvaja dodatno spremljanje varnosti. Tako bodo hitreje na voljo nove informacije o njegovi varnosti. Zdrav stvene delavce

naprošamo, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila. Glejte poglavje 4.8, kako poročati o neželenih učinkih.

JŠALPODDA

HITER NA

vljenje eadrZ

OGENI UČAN EREKTTOŠŠA

A INANJJAVVAOOP DELASTTO

ascije pri odrektilne disfunker

CIJA PDE5 inA2. GENER

3-7ČINEK

N

2ihslih mošk

1vorjenhibit

E bl b l l

a 100 mg tabldrrae, Spee,a 200 mg tabletdrraeSp

S

2m

eker

d l hk l d f kldd kfil I

ea 50 mg tabletdre, Spee,let

ebi približno 15i se ga jemlje po potr, kk je 100 mg

l b l bl S d č kdh Zšk

ed5 do 30 minut pr

d č

j

vao sočasna uporaba aiti, da lahkorzeba opoe je trolnikB

o pomovniškdraati zoj poiskvanafilom, in taključno z avk

o uporabi šele po naih lahkeh bolniki tvanafil pro se aatZ

oj posvvilo Spedra in se takdraeneha uporabljati zvida pr

v PDE5 so pviralceih zavi z jemanjem drugezavV povida:

ovoniejeyreo ali Pzozno fibrnoerva, kivljenostjorimer ukpr

draem ne ziapize se pr. Čo pomočvniškdraati zoj poisktak

, sozenotno stofično subaortro hipero in idiopatskzenost

oča ravzrar pomeni, da pone lastnosti, korodilatatima vaz

evljenja erdraom zed začetkrPnje:rno staulaaskvvadioraKKa

olomaked farrepi: Prvidnostni ukeila in prorzosebna opoP

vljenostjoedhodno izpostaezan s prvta dogodek ni bil po

i s holnik. Bceenja za srdružega zorškywaciji Nelasifikpo k

.ovalno fazoenzijo med mirtenzijo ali hiperi s hipotolnikB

ršaki uporabljajo ki, kolnik. Bvžno snooli pomoo keratali k

vilo Spedra vzadrae z. Čoralno uporabovilo je za perdraZ

vitim odovljenje začeti z najnižjim učinkdraeba zer je trjet

ontraindicirano prvilo Spedra je kdrailagajati. Zeba prni tr

i 70 let ini so star, keejše bolnika starilagajati. Zeba prni tr

ečja. Največ 200 mg ali zmanjša na 50 mgeča na najvvpo

, ek je 100 mgočeni odmeriporri: Pdrasli moškuporabe: O

va: Ena tableta vsebuje 50 mg ali 100 mg ali 200 mgestaS

p

j

j

, omoticeenzijev hipoterjetnost za pojaeča vvohola ponafila in alk

onje alkaUživva, če opazijo nenadno poslabšanje ali izgubo sluha.očč,

nje ali noslabšaPPoistmi. oreganji in kvatančni oceni razmerja med t

nosti uporv o varoodatkPe:vveavitvvarpliv na kVVpom.vnikdraetuje z zv

ne ishemioreritične antertih nearimervarah vida in pročali o okpor

etnostvzečala dovo poi bi lahkih s stanji, ki bolniko boleznijo) in pr

enciv penisa in trajno izgubo poto tkvaroči okvzro po, lahkojvi taka

viralce P, tudi za zavv,orjeodilatatvanje vazo občutljivi za deloso lahk

enzeča hipotva, s čimer povnega tlakrehodno znižanje kahlo in pr

no stanjularvaskdioareučiti ki prvnikdracije morajo zektilne disfunk

va in oprao bolnikegledati anamnezeba prvljenjem je trdraim zošk

i z znanimi dedniolnike tipa 5 (PDE5). Berazodiestosffoviralcem ffoo za

i so izgubii, kolnik. Bo ledvicvari s hudo okolnik. Bero jetvarhudo ok

vlji se poja, kisorino pekt, angisorino pekti z nestabilno angolnik. B

ega oksida. Bvoega nitrata ali donorje dušikgansko oroli oblikšno k

vi zimerjanjen v pro zamakvanja lahkek delo, je začete s hranomet

vilo Spdra. Zolerancoilagoditi odmerjanje glede na tom in prkdmer

ovilo Spedra je kdra: Zervara jet. Oko ledvicvarih s hudo oki bolnikr

kno boleznijo odmerorih s sladki moškri omejeni. P, so podatkečč,v

a odziv nrat na dan. Zočena pogostnost odmerjanja je enkipora pr

ed spolnim ibližno 15 do 30 minut prebi pri se ga jemlje po potrk

i odraslih cije prektilne disfunkvljenje erdraacije: Zndikvanafila. Ig a

p

g

žnjeoo vpliva na sposobnost volikvilo Spedra nekdra. Zopeali sink

žnosti za simpteča movo povanafilom lahkombinaciji z av kohola:

eneiti, da morajo prorzeba opoe je trolnik Bnenadna izguba sluha:

vi ali aktivno razjrvanja kih z motnjami strjei bolnikvanafila prrabe a

iti, naj v orzeba opoa je trolnikopatije (NAION). Bvrične optične ne

ocelična anemija, multipli mielom pastimer srem (na priapizt za pr

oomskih z anati bolnikvidno uporabljati preeba prvanafil je tr. Ace

e i traja 4 urcija, kekvi erih se pojaerati ki, prolnik Bem:: pizzeriaPPDE5.

ega pvočnega trakta lecijo izti z obstrukolnik. Bvozivni učinek nitrat

opnjaezana določena stvvnostjo po, saj je s spolno dejavv,oje bolnik

vevitocije in ugotektilne disfunkv ereditegled za potrlinični prviti k

i uporabljajo moi, kolnik. Bežnicemi degenerativnimi boleznimi mr

ne ishemične opioreritične antertli vid na enem očesu zaradi near

i čnim popuščanjem, kongestivnim sra med spolnimi odnosi, ali k

ap ali življenkt, kčni infareli srživi so v zadnjih 6 mesecih doi, kolnikB

ost na zeobčutljivracije: Pontraindik. Keščevila na tdraz jemanjem z

acični populaciji za indiki pediatrno za uporabo primerpedra ni pr

ih z blagoi bolnikr. Pero jetvarih s hudo oki bolnikontraindicirano pr

noih z blago do zmeri bolnikrvara ledvic: Pilagajati. Okeba pra ni trk

ih ejših bolniki starr. Pebno spolno vzburjenjevljenje je potrdrana z

i posamvila prdraenašanje zost in prvitoodnosom. Glede na učink

. Oo le ob spolnem vzburjenjuvitovilo Spedra je učinkdraih. Zmošk

j

er. Kvojevljanja stre in upra

.enzijoo hipotomatskt

viralce PDE5,ehati jemati za

.oljoelodca ni na vzjedo ž

enjimeru nenadnih motpr

Motnjeemija). vkali le

macijo penisa (naoro deffo

em), morajoiapizeč (prali v

tnoimer aorata, na prekpr

vanafil. Aceeganja za srva t

.v zanjoookžnih vzrv mo

viralce CYP3A4.očne za

, tudi čeopatijevrptične ne

ed 2 ali višjespada v razr

.itmijono arvaro nenjsk

vinoovilno učinkdraz

.cijeektilne disfunkijo er

ovarno oko do zmer

ako ledvic odmervaro ok

aki ≥ 65 let) odmer(star

eko odmeru se lahkmeznik

dmerjanje in načinO

ma Charanabe PTitsubishi. in Mncivus IVo licenciP

oli domnevnem nem kkeratajo o kkčoorr, da pmoo,ošaprrona

rnosanje vvaaemljjadatno spra doajvvaavilo se izdro zzda tZZa

on 01 300 2160eleffo, 1000 Ljubljana, ta cesta 242colenjskD

odružnica Ljubljana,G – PCHEMIE ABERLIN-

i:oljo prmacije so na vorodatne inffoD

ek glavnetvzoen Pelottee ceritteebnjem pravvadpisoeed prerreP

ež. Način in rguksembur, Lguksemburg S.A., LembouruxL

atla s 4 tabletami Spojnine: škvrsta in vsebina oVvila. draz

vanafila in indukočasna uporaba aamlodipina v plazmi. S

ektilne dvljenje erdravili za zdraimi zviralci PDE5 ali drugza

vanafila vpliva na nadaljnje znižaob sočasnem jemanju a

draek ze jemljejo optimalni odmeri žih, ki bolnikr. P50 mg

vila Spedra mora bdraom uporabe zed začetkr. Pvoučink

o aditivni uč, lahkvni tlakri kemski znižuje sistvilom, kdraz

ega ngansko oroli oblikršno kaki uporabljajo kih, kbolnik

emembočali o omoticah in sprliničnih študijah porso v k

vao sočasna uporaba aiti, da lahkorzeba opoe je trolnikB

vnost vno jaookporation. Samo za strorC

ati o nčooro pakje 4.8, kkglavvjoe pjtavila. Gleejdrrau zzdelenem učinknežže

rnostavi vvae informacije o njegovveoljo noje na vvoeejdo hitrroo bakkosti. TTa

.comchemielin-enia@bervelefaks 01 300 2169; slo0, t

avila.drnih značilnosti z

vizijeeecept. Datum zadnje rvila je samo na rdradaja zzdaje: Ižim iz

atla s 4 taatla z 2 in 4 tabletami Spedra 100 mg in šk, škpedra 50 mg

d, zarobovogosti: glai: Peleni učinkočljiva. Nežiporv CYP ni prorjekt

iti, naj ne jemorzeba opoe je trolnikeučeni. Bcije nista bili prdisfunk

viralci vanafila z močnimi zaočasna uporaba aa. Svnega tlakranje k

v alfa začeti zorjeeceptviralci rvljenje z zadraeba zvila Spedra, je tra

v alforjeeceptviralce ri jemljejo za, kvv,oeno stanje bolnikvvstdrabiti z

v alforjeeceptviralci ra. Zenzijoo hipotomatskočijo simptvzri počink

ontraindiciit), kot je amil nitrega oksida (kvoitrata ali donorja dušik

edetv vojevljanjem stržnjo ali upraoed vi prbah vida, morajo bolnik

, omotice enzijev hipoterjetnost za pojaeča vvohola ponafila in alk

macije 08/2015 ore inffovipra Datum pr

ih.elenih učinknežže

ecene delavvcvvestavvsdrti. ZZd

e besedila: 22. 01. 2015

ini enaromet: Moljenja za prvmetnik do. abletami Spedra 200 mg

etkvzoedeni v Pvi so naeleni učink. Ostali než, zamašen nosvanjede

vaek aratni odmerombinacijah. Enkih kvila Spedra v takdramljejo z

vila Spedrdraost zvitonost in učinkarVVaontraindicirana.CYP3A4 je k

vviralcea zakečanje odmervopno poostom. Pkz najmanjšim odmer

eba začetvanafilom trvljenje z adraih, je zeh bolniki tr. Pfa, stabilno

enzijo zarado hipotomatskoči simptvzrih poih bolnikerati nekfa pr

i sočasni uporabi zr: Pvni tlakri kemski znižujejo sistvila, kdrarana. Z

itratvil: Ndraih zemanje drug. Jvilo Spedra vpliva nanjedrao zakti, k

žnjeoo vpliva na sposobnost volikvilo Spedra nekdra. Zopeali sink

-SPE-04-2015O SL

national OperationserntI

vnih značilnostiu glak

vninafila ni vplival na ra

imiombinaciji z druga v k

ov alfa lahkorjeeceptv r

omkti z najmanjšim odmer

nihorodilatatdi aditivnih vaz

imvila Spedra z drugdraz

ivanafila prti: Uporaba a

er. Kvojevljanja stre in upra

Povečevanje odmerka na 1-2 tednaNajvečji priporočeni odmerekZačetni odmerek

1.25 mg 1x dnevno 2.5 mg 1x dnevno 5 mg 1x dnevno 10 mg 1x dnevno

ODMERJANJE PRI SRČNEM POPUŠČANJU

Nebilet® je indiciran za zdravljenje stabilnega blagega in zmernega KSP kot dodatek

standardnim terapijam pri starejših bolnikih (> 70 let) 6

1. Celik T, Iyisoy A, Kursaklioglu H, in sod.Comparative effectsof nebivolol and metoprolol on oxidative stress, insulin resistance, plasma adiponectin and soluble P-selec-tin levels in hypertensive patients.

J Hypertens 2006; 24:591-6. 2. Malacco E. Nebivolol/hydrochlorothiazide. A new fixed-dose combination for effective simplified antihypertensive therapy. High Blood Press Cardiovasc Prev 2008;15:75-84.

3. Agabiti-Rosei E, Rizzoni D. Metabolic profile of nebivolol, a beta-adrenoceptor antagonist with unique characteristics. Drugs 2007;67:1097-107. 4. Flather MD, Shibata MC, Coats AJ, in sod.SENIORS Investiga-

tors. Randomized trial to determine the effect of nebivolol on mortality and cardiovascular hospital admission in elderly patients with heart failure (SENIORS). Eur Heart J 2005; 26:215-25. 5. Moen MD, Wagstaff

AJ. Nebivolol: a review of its use in the management of hypertension and chronic heart failure. Drugs 2006; 66:1389-409. 6. SmPC Nebilet, 1.2.2011

Viri:

Ugoden presnovni profil 1-3

Dobra učinkovitost in prenosljivost 4, 5

Sodelovanje bolnika 4

NEBILET® 5 mg tablete (nebivolol)

(pred predpisovanjem preberite Povzetek glavnih značilnosti zdravila)

Sestava: Vsaka tableta Nebileta vsebuje 5 mg nebivolola: 2,5 mg SRRR- nebivolola (ali d-nebivolola) in 2,5 mg RSSS-nebivolola (ali l-nebivolola). Tableta poleg drugih pomožnih snovi vsebuje tudi 141,75 mg laktoza mono-

hidrata. Tablete se lahko prelomijo na enake četrtinke. Terapevtske indikacije: Zdravljenje esencialne hipertenzije. Zdravljenje stabilnega blagega in zmernega kroničnega srčnega popuščanja kot dodatek standardnim

terapijam pri starejših bolnikih, starih ≥ 70 let. Odmerjanje: Hipertenzija: 1 tableta (5 mg) dnevno, za starejše bolnike in bolnike z insuficienco ledvic je priporočen začetni odmerek 2,5 mg dnevno. Kronično srčno popuščanje

(KSP): Zdravljenje stabilnega kroničnega srčnega popuščanja je treba začeti s postopnim povečevanjem odmerka, dokler ni dosežen individualno optimalen vzdrževalni odmerek: 1,25 mg nebivolola, s povečanjem na 2,5

mg nebivolola enkrat na dan, nato na 5 mg enkrat na dan in nato na 10 mg enkrat na dan. Največji priporočeni odmerek je 10 mg nebivolola enkrat na dan. Kontraindikacije: preobčutljivost za zdravilno učinkovino ali

katerokoli pomožno snov, insuficienca jeter ali okvara delovanja jeter, akutno srčno popuščanje, kardiogeni šok ali obdobja dekompenziranega srčnega popuščanja, ki zahtevajo intravensko inotropno zdravljenje. Poleg tega

je Nebilet, tako kot drugi zaviralci beta, kontraindiciran pri: bolezni sinusnega vozla, vključno s sinoatrijskim blokom, srčnem bloku druge ali tretje stopnje (brez spodbujevalnika), anamnezi bronhospazma ali bronhialne

astme, nezdravljenem feokromocitomu, metabolični acidozi, bradikardiji (srčni utrip < 60/min pred začetkom zdravljenja), hipotenziji (sistolični krvni tlak < 90 mmHg), hudih motnjah perifernega krvnega obtoka. Posebna

opozorila: Previdnost je potrebna pri anesteziji, bolnikih z nekaterimi boleznimi srca in ožilja, presnovnimi boleznimi, kronično obstruktivno pljučno boleznijo, luskavico ali alergijo, pri nosečnosti in dojenju (glejte Povzetek

temeljnih značilnosti zdravila). Nepriporočljive kombinacije zdravil: antiaritmiki I. skupine, antagonisti kalcijevih kanalčkov verapamilskega/ diltiazemskega tipa, centralno delujoči antihipertenzivi. Neželeni učinki:

Pogosti (1–10 %): glavobol, omotica, parestezije, dispneja, zaprtje, navzeja, driska, utrujenost, edemi. Podatki o neželenih reakcijah pri bolnikih s KSP so na voljo iz kliničnega preskušanja. Med prejemniki nebivolola sta bili

najpogosteje opisani neželeni reakciji bradikardija in omotica; obe sta se pojavili pri približno 11 % bolnikov. Vrsta in vsebina ovojnine: škatla z 28 tabletami po 5 mg nebivolola. Imetnik dovoljenja za promet: MENARINI

INTERNATIONAL O.L.S.A. Način in režim izdaje: Izdaja zdravila je samo na recept. Razvrščeno je na vmesno listo. Datum zadnje revizije besedila: 1.2.2011

Dodatne informacije so na voljo pri: BERLIN-CHEMIE AG, Podružnica Ljubljana, Dolenjska cesta 242c, 1000 LjubljanaT: 01 300 2160 | F: 01 300 2169 | E: [email protected]

Začetni odmerek za starejše bolnike in bolnike z insuficienco ledvic

2.5 mg 1x dnevno5 mg 1x dnevno

ODMERJANJE PRI HIPERTENZIJI

NEB

04-

09/2

011

dU

1 3fili

anjevdelooSa učinkDobr

eden prUgo

JANJE PRI HIPEODMER

4aolnike boenosljivost in prvitok

1-3ofilvni prsno

TENZIJIER

4, 5st

bolnike z insuficienco ledZačetni odmerek za starej

vicjše bolnike in

Začetni odmerek

JANJE PRI SRČN

eratdnimstandar

ebilet® je indicirN

ODMER

anje odmerka na 1-2 tevečevPo

ANJU

(hikinloejših bstarpriapijam

vljenje stabilnega draran za z

NEM POPUŠČ

ednaočeniNajvečji pripor

6)tel07>

otblagega in zmernega KSP k

eki odmer

ektt doda

eview of its use in the molol: a rebiv. NJA

ermine the eo deted trial tandomiz. Rorst

. Metabolic poni Dizz, Rgabiti-Rosei EA3.

ocMalac2.ens 2006; 24:591-6. typerJ H

ursaklioglu H, in soy A, Kyiso, ITT,elikC1.

iri:V

dOt0 lh ≥ 7ithikilh bišjtijit

rtee čkana eo njimolero pkhae le stelba. Taatardih

eg ne 5 mjubesa vtelibea Ntelbaa tkasV:vaatesS

hinva glketezvoPetierebrpmjenvaosidperpderp(

)ololivebn(eetblatgm5®TELIBEN

ugs 2006; 66:138r. Det failuronic hearension and chrtypert of hmanagemen

ular hospital admission in eldascvdioary and ctalitolol on mort of nebivecffe

ertactagonist with unique charor aneptenoc, a beta-adrololofile of nebivpr

or efftion fombinadose ced-. A new fixothiazideochlordryolol/hebiv. No E

, inesse strtivxidaolol on ooprolol and mettsof nebivece efftivaompar.Cod

ilbikilbšjt) d5(tlb1 tjitiHjjd

jlvadrZ.jezineteriphnelaicnesejenjelvadrZ:eijcindikaekstvepaerT.eknit

oloviben-SSSg R5 m,n 2) ialoloviben-i dlaa (lolovibe- nRRRg S5 m,: 2alolovib

)alivadrzitsnoličanzh

, 1.2.2011ebiletmPC NS6. 89-409.

5t J 2005; 26:215-25.earur He (SENIORS). Et failurts with heartienderly pa

, in sodJts Aoata MC, C, Shibather MDlaF4.ugs 2007;67:1097-107.r. Distics

ascvdioaress Crlood P. High Byape therensivtypertihe simplified antivecff

yels in h-selec-tin levtin and soluble P, plasma adiponeceesistancnsulin r

čiKd5k 2ditččijidlifiik

dotokajnačušpo pagnečrsagnečinorkagneermzniagegalbagnelibatsjene

57,14i 1due tjubesi vvonh sinžomoh pigurg deloa ptelba. Ta)aloloviben-i llaa (l

ffagstaW,Moen MD.

-estigav.SENIORS Ind

ev 2008;15:75-84.rP

.tstiene paensivtyper

jčšč

midnradnatsketad

-onoa mzotkag lm

:ejadzm iižen rn iičaN.A.S.L.OLANTIOARNTENI

ajidrakidari bjickaei rneležei nnasipe ojetsogopjan

,ejizetserap, acitomo, lobovalg:)%01–1(itsogoP

evjilčoiporrpeN.)ailvardzitsonilčanzihnjleemt

, ijizetseni ara pnbertoe pt jsondiverP:laiorzopo

lobate, mumoticomorkoem ffeenejlvardze, nemtsa

niartno, katei bclarivai zgurt doo kka, ttelibee Nj

vkoilaertjeacniecfiusni,vnosnožomo pilokoertak

arkng ea 5 mo nta, nnaa dt narkna elolovibeg nm

agenčra sgenčinora kgenlibate sjnejlvard: ZP)SK(

dO.te0 lh ≥ 7irat, shikinloh bišjerati srm pajiparet

ndazmutaD.otsio lnsema ve no jnečšrvza. Rtpecea ro nmae sa jlivarda zjadzI

oabinsevinatsrV.vokinlo1 % bo 1nžilbiri pri plivajoe pa ste sb; oacitomn oa i

aerhineleženoiktadoP.imede,tsonejurtu, aksird, ajezvan, ejtrpaz, ajenpsid

kčalankhivejicalkitsniogatan,enipuks.Iikmitiariant:livardzeijcambinok

nčinor, kiminzeloi bminvonser, pajližn oa icri sminzeloi bmiretakeh z nikinlob

pi, h)ajnejlvardm zoktečad zern pim/0p < 6irti unčrsi (jidrakidar, bizodici anči

menčr, smokolm biksjirtaonio s snčujlk, valzoa vgensunii snzelo: birn paricid

kdeajbbjdoboilakošinegdiorak,jenačušpo pnočrsnotuka,ert jeajnvaoldearva

e 1k jeremdi onečoropiri pjčevja. Nnaa dt narkng e0 ma 1o ntan nn iaa dt na

i dr nelko, dakremdm oejnavečevom pinpotsoi s ptečaa zbere ta jjnačšupoa p

inlon be ikinloe bšjerata s, zonven) dg5 ma (telba: 1 tajiznetrepiH:anjejrrjmed

110.2.21:alidesebjeiizvernje

pazjaenljovdoktniemI.alolovibeg no 5 mi pmatelba8 ta z 2ltakš:einjnovo

kinmejerpdeM.ajnašukserpagenčinilkziojlovanosPSKshikinlobirphajick

iviznetrephiitaničoujledonalrtnec,apitgaeksmezaitlid/gaekslamiaprevvok

nejon di itsončesoi nr, pojigreli alo acivaksu, lojinzeloo bnčujlo pnvitkurtsbo o

agenvra kgenreffeireh pajntoh midu, h)gHm0 mk < 9ali tnvri knčilotsisi (jizneto

apsohnori bzenman, a)akinlavejubdopz serbe (jnpote sjttjeri tle aguru dkolm b

adrznoportnoioksnevartniojvaethazik,ajnačušpo pagnečrsagneazirnepmok

varda zt zsovijltučboerp:eijcindikaatrnoKKo.naa dt narkna elolovibeg n0 m

, s alolovibeg n5 m2,: 1keremdi onlavežrdzn velamitpo onlaudividnn iežesod

nčinor. Konveng d5 m,k 2eremdi ontečan zečoropire pc jivdeo lcneicfiusne z ik

IINARNEM:teomrp

ilibatsalolovibenik

:ikniučineležNe.

ketezvoe Ptjelgu (jn

anebsoP.akotba o

enlaihnori bla amz

agetgeloP.jenjelva

ilo anivokničo unliv

5,a 2m nejnačevop

ejnačšupoo pnčro s

1102/

1818

edumedicPričakujte več.

STROKOVNA SREČANJA V LETU 2016Več informacij: www.edumedic.si


29. - 30 januar 2016 - Kongresni center St. Bernardin, Portorož

Srce in pljučaZadihajmo s srcem.

12. marec 2016 - Kongresni center Brdo pri Kranju

Srce in diabetesStopimo skupaj.

7. maj 2016 - Bled, Hotel Golf

1919

DenSafeVarno delo v dentalni medicini

20. - 22. maj 2016 - Kongresni center St. Bernardin, Portorož

Srce in dušaPovezujemo najpomembnejše.

9. - 10. september 2016 - Kongresni center St. Bernardin, Portorož

Uporabni EKGUčenje EKG je lahko prijetno. Poznavanje EKG je lahko odločilno.

21. - 22. oktober 2016 - Kongresni center St. Bernardin, Portorož

StarostnikMedicina, farmakologija, empatija.

19. november 2016 - Kongresni center Brdo pri Kranju

20


Documents

UPORABNA 2016 Dokoncni:Edumedic · boleznimi srca in ožilja, upoštevaje pridružene bolezni, smernice za zdravljenje ter nujnost povezovanja med zdravniki in farmacevti. 08.30-08.45