Ekonomika in načrtovanje v nepridobitnih organizacijah · DOIO; Ekonomika in načrtovanje v nepridobitnih organizacijah 9 Letni program (dela) in finančni načrt Kaj vključuje

Ekonomika in načrtovanje v nepridobitnih

organizacijah

Društvo organizacij za izobraževanje odraslih

predavateljica

Jana Kramberger, univ. dipl. ekon.

Biotehnični izobraževalni center Ljubljana, 18. 4. 2013

DOIO; Ekonomika in načrtovanje v nepridobitnih organizacijah 1

Vsebina oz. program seminarja

• Pridobitne in nepridobitne organizacije

• Javna služba in dejavnost na trgu

• Načrtovanje

• Analize poslovanja

• Praktični primeri finančnega načrtovanja


Nepridobitne (neprofitne) organizacije

Razlika med pridobitnimi in pridobitnimi organizacijami

• Javni zavodi

• Nevladne organizacije

• Zasebni zavodi

8. člen ZOFVI

(vzgojno-izobraževalni zavod)

Vzgojno-izobraževalni zavodi po tem zakonu so zavodi, ki kot pretežno dejavnost izvajajo

programe za predšolske otroke, javno veljavne izobraževalne programe, javno veljavne

vzgojne programe domov za učence in dijaških domov in javno veljavne programe za

predšolske otroke s posebnimi potrebami oziroma programe vzgoje in izobraževanja za

otroke in mladostnike s posebnimi potrebami.

15. člen zakona o izobraževanju odraslih

Javna organizacija za izobraževanje odraslih se lahko ustanovi kot javni zavod ali organizira

kot organizacijska enota vzgojnoizobraževalnega zavoda, zavoda ali druge pravne osebe.

Javna organizacija za izobraževanje odraslih se lahko ustanovi, če je izkazana potreba in

zagotovljeno financiranje oziroma sofinanciranje programov, ki naj bi jih izvajala.



Javna služba in dejavnost na trgu

Javna služba (dejavnost v javnem interesu)

Javni interes (na področju zdravstva, izobraževanja, kulture, sociale … ) se določi z

nacionalnim programom.

18. člen zakona o zavodih: javni zavod lahko opravlja dopolnilno dejavnost, če je za to ustanovljen.

Tržna dejavnost je dopolnilna dejavnost zavoda s katero naj bi sofinancirali fiksne (stalne) stroške,

prispeva tudi k boljšemu izkoristku zmogljivosti (prostorov, opreme, zaposlenih ...). Pogosto

nedvoumna razmejitev med javno službo in tržno (dopolnilno) dejavnostjo ni določena, v osnovi jo

določajo sklepi o ustanovitvi, bolj natančno pa letni programi in finančni načrti organizacij iz katerih

mora biti razvidno kaj je v programu in finančnem načrtu javne službe in kaj ni. Javni zavodi zelo

pogosto napačno „prevalijo“ del stroškov, ki bi jih morala kriti tržna dejavnost na javno službo,

najpogosteje pa je tržna dejavnost kar v javni službi (uradno je ni).

8. člen ZPFOLERD (Zakon o preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih

dejavnosti / UL RS št. 53/07 in 65/08) zahteva nedvoumno razmejevanje javne službe in dejavnosti

na trgu v javnih zavodih.

Tržna dejavnost v vzgojno-izobraževalnih zavodih: oddajanje telovadnic, športnih objektov,

prostorov oz. učilnic, izposoja opreme, dejavnost trgovin, gostinskih lokalov, delavnic, prodaja

izdelkov in storitev, organizacija kongresov, sejmov, delavnic, družabnih prireditev ...

Prednosti in slabosti mešane dejavnosti v javnih zavodih


10. člen ZOFVI

(javna služba)

Javna služba na področju vzgoje in izobraževanja obsega programe za predšolske

otroke, vzgojne programe domov za učence in dijaških domov, vzgojni in posebni

program vzgoje in izobraževanja za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami, ki jih

sprejme pristojni strokovni svet, in izobraževalne programe, ki jih sprejme pristojni

minister, ter dejavnosti in naloge, potrebne za izvajanje dejavnosti vzgoje in

izobraževanja.

Programe iz prejšnjega odstavka opravljajo javni vrtci in šole, javni domovi za učence in

dijaški domovi, javni zavodi za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami in javne

organizacije za izobraževanje odraslih, na podlagi koncesije pa tudi zasebni vrtci in šole

oziroma domovi za učence in dijaški domovi, zavodi za otroke in mladostnike s

posebnimi potrebami in zasebne organizacije za izobraževanje odraslih ter zasebniki, če

je tako določeno z zakonom.

Opravljanje javne službe na področju izobraževanja odraslih ureja zakon.

Javna služba na področju izobraževanja


Delitev splošnih (spremenljivih in stalnih) stroškov ter prihodkov na posamezne

dejavnosti na podlagi sodil

• razdelitev poslovnih prihodkov: sami določimo sodila za razdelitev, za večino je jasno, na katero dejavnost so;

• finančni prihodki (zamudne in pogodbene obresti, prihodki od prevrednotenja, od prodaje finančnih naložb in

drugi) sodijo v dejavnost javne službe razen, če se iz pravnih podlag ugotovi, da sodijo v tržno dejavnost;

• izredni prihodki, donacije sodijo v javno službo, izredni prihodki pri tržni dejavnosti so le izjema (izguba pri

odtujitvi osnovnih sredstev, ki se uporabljajo za tržno dejavnost; odhodki, ki se nanašajo na odškodnine, povezane

z opravljanjem tržne dejavnosti);

• odhodke razdelimo na podlagi dejanskih podatkov (na primer neposredni stroški), če jih ni, uporabimo primerno

sodilo za razdelitev

• investicijski odhodki se (v računovodskih izkazih) pojavljajo le pri javni službi (to je sporno pri zavodih z obsežno

tržno dejavnostjo);

• stroški amortizacije: če opravlja javni zavod z istimi osnovnimi sredstvi javno službo in tržno dejavnost mora

zagotoviti z ustreznimi sodili deleže amortizacije, ki odpadejo na določeno dejavnost;

• osnovna sredstva v upravljanju, osnovna sredstva pridobljena z donacijami, druga osnovna sredstva za opravljanje

dejavnosti javnih služb, druga osnovna sredstva za opravljanje tržne dejavnosti prejeta od ustanovitelja za kritje

stroškov amortizacije se prikažejo kot prihodek javne službe;

• če ustanovitelj za tisti del sredstev, ki so v upravljanju, ne zagotovi sredstev za amortizacijo in jih ni mogoče

vkalkulirati v ceno storitev se ta del stroškov nadomesti v breme obveznosti do lastnika sredstev v upravljanju

Kdo in kako določi in potrdi merila / sodila za delitev odhodkov in prihodkov na dejavnost javne službe in

dejavnosti na trgu?

Razdelitev fiksnih in spremenljivih stroškov med javno službo in tržno dejavnostjo (zavarovanje, elektrika, ogrevanje,

omrežnina, voda in komunalne storitve, varovanje, čiščenje …) se opravi na osnovi navodil oz. Pravilnika z

ustreznimi sodili, ki jih mora potrditi pooblaščeni revizor in ustanovitelj zavoda.


Načrtovanje je med najpomembnejšimi nalogami direktorjev, ravnateljev,

vodij in samostojnih strokovnih delavcev

(Dober) načrt mora odgovoriti vsaj na pet vprašanj

Zakaj?

Kaj?

Kdaj?

Kje?

Kdo?

Vrste načrtov

• Razvojni (strateški), dolgoročni

• Letni, kratkoročni

• Programski

• Finančni

• Terminski

• urniki


Strateško oz. razvojno načrtovanje

je osnova za letne programske in finančne načrte organizacij oz. zavodov

Osnove za pripravo strateškega (razvojnega), večletnega načrta

- Analize preteklega poslovanja organizacije

1. Zakaj obstajamo

2. Naša dejavnost

3. Najpomembnejše storitve

4. Smer razvoja

5. Kaj in zakaj želimo spremeniti

6. Partnerji v dejavnosti, zakaj sodelujemo

7. Spremembe dejavnosti v zadnjem obdobju

8. SWOT analize: prednosti, slabosti, priložnosti, nevarnosti

9. Vrednote, ki jih vključuje filozofija poslovanja

10. Kaj bi bilo, če prenehamo obstajati


Letni program (dela) in finančni načrt Kaj vključuje program in finančni načrt organizacije? 1. Dolgoročni in letni cilji poslovanja organizacije (organizacijske enote) 2. Analiza poslovnega okolja (dobrodošlo, če so spremembe v poslovnem okolju

pogoste in vplivajo na poslovanje) 3. Program z vsebinsko utemeljitvijo (po dejavnostih) 4. Kadrovski načrt 5. Načrt investicij in investicijskega vzdrževanja 6. Finančni načrt

- šolsko leto - koledarsko leto


Osnova načrtovanja je program (dela) zavoda, organizacijske enote, programske enote ...

V uvodu naj povzema ključne dolgoročne cilje organizacije (zakaj obstajajo, s kakšno

dejavnostjo se ukvarjajo, katere so najpomembnejše storitve in dejavnosti, kdo so partnerji

v dejavnosti: stranke, podporni člani, ustanovitelji, pokrovitelji, zakaj sodelujejo z

zavodom, kako se je dejavnost spreminjala v zadnjih petih letih, katere so najpomembnejše

prednosti in slabosti zavoda, katere najpomembnejše vrednote vključuje filozofija

poslovanja, kakšna je dejavnost zavoda v očeh javnosti) in vizijo za naslednje triletno

obdobje.

Letni program je po obsegu in strukturi okvirno določen s strategijo zavoda in s sklepom o

ustanovitvi, načrtovan naj bo vsebinsko pregledno in po določeni metodologiji, ki bo

omogočala spremljanje njegovega uresničevanja in (ob koncu poslovnega obdobja)

izdelavo vsebinskega (poslovnega) poročila s primerjavami uresničenega z načrtovanim in s

prejšnjimi leti.

Programsko načrtovanje


Finančno načrtovanje

• vrednostno izražanje ciljev poslovanja, (o)vrednotenje programa

• razporejanje omejenih finančnih sredstev;

Finančno vrednotenje (načrtovanje) je timsko delo, ne naloga (zgolj) računovodje.

Ničelno predračunavanje ali „indeksiranje“?

Osnovno pravilo pri finančnem načrtovanju:

vsak strošek mora imeti (realen) vir financiranja.

Vse dejavnosti, ki jih načrtujemo, moramo ovrednotiti (koliko stanejo) ne glede na

vire financiranja.


78. člen ZOFVI

(viri)

Vzgoja in izobraževanje se financira iz:

– javnih sredstev,

– sredstev ustanovitelja,

– prispevkov gospodarskih združenj in zbornic,

– neposrednih prispevkov delodajalcev za izvajanje praktičnega pouka,

– prispevkov učencev, vajencev, dijakov, študentov višjih šol in odraslih,

– šolnin v zasebnih šolah,

– plačila staršev za storitve v predšolski vzgoji,

– sredstev od prodaje storitev in izdelkov,

– iz donacij, prispevkov sponzorjev in iz drugih virov.

Šole, ki izvajajo javno veljavne programe, po katerih se pridobi javno veljavna izobrazba, ter

javni in zasebni vrtci, se ne smejo financirati iz sredstev političnih strank.

Vrtec oziroma šola je dolžna uporabljati sredstva v skladu z namenom, za katerega so ji bila

dodeljena.

28. člen zakona o izobraževanju odraslih

(viri)

Sredstva za izvajanje letnega programa se zagotavljajo iz državnega proračuna, lahko pa tudi

iz sredstev lokalnih skupnosti (v nadaljnjem besedilu: javna sredstva), in drugih virov.

Viri financiranja izobraževanja po zakonu


Viri financiranja izobraževanja po zakonu / nadaljevanje

29. člen

(obseg sredstev)

Iz državnega proračuna se v skladu z normativi in standardi ter obsegom izobraževanja zagotavljajo sredstva:

– za investicije v javne organizacije za izobraževanje odraslih, katerih ustanoviteljica je država,

– za materialne stroške ter za investicijsko vzdrževanje in obnovo nepremičnin in opreme v javnih organizacijah

za izobraževanje odraslih, katerih ustanoviteljica je država,

– javnim organizacijam za izobraževanje odraslih za plače s prispevki in davki za andragoške in druge strokovne

delavce organizatorje izobraževanja, na podlagi sistemizacije in zasedbe delovnih mest v skladu z zakonom ter

kolektivno pogodbo, odvisno od obsega izobraževanja po izobraževalnih programih, določenih z letnimi programi

izobraževanja odraslih,

– za kritje stroškov za izvajanje izobraževalnih programov, ki obsegajo sredstva za plače, avtorske honorarje in

materialne stroške za izvedbo programov oziroma dela teh stroškov, kadar za posamezne izobraževalne programe

ni zagotovljeno financiranje iz javnih sredstev v celoti, in za izobraževalne programe, ki se sofinancirajo najmanj

do tretjine iz drugih virov,

– za opravljanje infrastrukturnih dejavnosti, ki obsegajo sredstva za plače, avtorske honorarje in materialne

stroške in

– za druge namene, določene z letnim programom.

30. člen

(obseg sredstev)

Iz sredstev lokalnih skupnosti se zagotavljajo sredstva:

– za investicije v organizacije za izobraževanje odraslih, katerih ustanoviteljica je lokalna skupnost,

– za kritje neprogramskih stalnih stroškov organizacijam za izobraževanje odraslih, katerih ustanoviteljica je

lokalna skupnost, in ki obsegajo najmanj materialne stroške za obratovanje in investicijsko vzdrževanje, odvisno

od obsega izobraževanja in

– za izvedbo programov, določenih z letnim programom izobraževanja odraslih, ki ga sprejme lokalna skupnost


Kaj vključuje finančni načrt (FN) zavoda oz. organizacije ?

1. FN prihodkov in odhodkov / ločeno za JS in DT ter za zavod kot celoto

2. FN odhodkov (stroškov) po virih financiranja

3. FN neposrednih (programskih) stroškov

4. FN splošnih stroškov

5. Merila za razporejanje splošnih stroškov (interni pravilnik o ločenem evidentiranju

dejavnosti, če opravljamo javno službo in tržno dejavnost)

6. FN investicij in investicijskega vzdrževanja

7. FN stroškov dela (plače, prispevki, drugi stroški dela) z viri financiranja

8. Računovodski izkazi (po denarnem toku, po obračunskem načelu)


konto

460 Stroški materiala in energije

460100 Stroški pisarniškega materiala

460210 Stroški porabljenega materiala za srednjo šolo

460220 Stroški porabljenega materiala za izobraževanje odraslih

461 Stroški storitev

4611 Transportni stroški

461100 Storitve cestnega prometa

4619 Stroški storitev fizičnih oseb

461900 Avtorski honorarji preko avtorskih agencij

461640 Tiskarske storitve, fotokopiranje

462 Amortizacija

463 Rezervacije stroškov

464 Stroški dela delavcev CD

465 Drugi stroški

467 Finančni odhodki

468 Drugi odhodki

…

Kontni načrt Omogoča nadzor in primerjave med stroški in prihodki različnih organizacij. Podrobnejše

razčlenjevanje stroškov in prihodkov v računovodskih evidencah je možno z analitičnimi konti

(če imamo specifične stroške ali prihodke). Idealno je načrtovanje stroškov in prihodkov po

šestmestnih, analitičnih kontih, v sodelovanju z računovodjem zavoda. Določimo lahko konte

glede na naše stroške in prihodke (podrobneje kot to določa enotni kontni načrt).

Iz kontnega načrta, ki velja za javni sektor:


Prihodki, vrste prihodkov • Proračunski in neproračunski prihodki

• Javni in nejavni prihodki (javne službe)

• Prihodki tržne dejavnosti (dejavnosti na trgu)

Značilni prihodki na področju izobraževanja

• subvencije, transferji iz proračuna

• sredstva EU za projekte

• šolnine

• kotizacije

• prispevki udeležencev izobraževanja

• prihodki od opravljenih storitev na trgu

• najemnine

• donacije

• sponzorska sredstva

Računovodske vrste prihodkov, odhodkov

Prihodki: poslovni, finančni (obresti), izredni, prevrednotovalni (popravki vrednosti);

poslovni prihodki: od prodaje proizvodov, blaga, materiala, storitev in sredstva iz proračuna

(MIŠ, lokalna skupnost, EU).

Odhodki: poslovni, finančni, izredni, prevrednotovalni;

poslovni odhodki:stroški materiala, storitev, amortizacije, dela.


Odhodki, vrste odhodkov / stroškov

Stalni (fiksni) in spremenljivi (variabilni) stroški

Neposredni (programski) stroški:

stroški predavateljev oz. izvajalcev, nočnine, prevozi, dnevnice, prehrana, tisk programov,

učbenikov, najemnina dvorane za seminar, gostinske storitve za udeležence izobraževanja

...

Obdavčitve AH, pogodbenega dela, študentskega dela in drugih stroškov

Posredni, splošni stroški:

• kdo jih načrtuje,

• kako jih vključimo v finančne načrte po dejavnostih,

• merila za njihovo razporejanje na projekte ali dejavnosti zavoda

Stroški dela (zaposlenih)

• viri financiranja stroškov dela

• delovna uspešnost zaposlenih


AVTORSKA POGODBA znesek

bruto znesek 1.500,00 €

normirani stroški (10 %) 150,00 €

davčna osnova 1.350,00 €

akontacija dohodnine (25 %) 337,50 €

NETO IZPLAČILO 1.162,50 €

prispevek za invalidnost ali smrt, ki je lahko

posledica poškodbe pri delu ali poklicne

bolezni (8,85 % od bruto zneska) 132,75 €

STROŠEK IZPLAČEVALCA 1.632,75 €

PODJEMNA POGODBA znesek

bruto znesek 1.500,00 €

normirani stroški (10 %) 150,00 €

davčna osnova 1.350,00 €

akontacija dohodnine (25 %) 337,50 €

NETO IZPLAČILO 1.162,50 €

poseben davek na določene prejemke (25 % od bruto

zneska) 375,00 €

pavšalni prispevek zavarovanja za poškodbo pri delu in

poklicno bolezen 4,55 €

prispevek za invalidnost ali smrt, ki je lahko posledica

poškodbe pri delu ali poklicne bolezni (8,85 % od bruto

zneska) 132,75 €

STROŠEK IZPLAČEVALCA 2.012,30 €

OBDAVČITEV ŠTUDENTSKEGA DELA obdavčitev v %

koncesijska dajatev 23%

dodatna koncesijska dajatev 2%

SKUPAJ (koncesijski dajatvi na neto znesek) 25%

na koncesijsko dajatev se plača DDV (20 %) 20%

Primeri obdavčitve avtorskih honorarjev, podjemnih pogodb in študentskega dela v letu 2013

Opomba: DDV je davek na dodano vrednost; odbitni delež DDV


STROŠKI IN VIRI FINANCIRANJA

POSVETA NN opombe, pojasnila predračun 1 predračun 2 predračun 3 predračun 4

STROŠKI vključene so vse dajatve

avtorski honorar AH, idejna zasnova, XY 500,00 € 500,00 € 500,00 € 500,00 €

predavatelj 1 podjemna pogodba 200,00 € 200,00 € 200,00 € 200,00 €




tisk gradiva Present 100,00 € 100,00 € 100,00 € 100,00 €

najem dvorane CD 400,00 € 400,00 € 400,00 € 400,00 €

LCD projektor 240,00 € 240,00 € 240,00 € 240,00 €

prevozni stroški 45,00 € 45,00 € 45,00 € 45,00 €

pogostitev udeležencev / na osebo 4,50 € 450,00 € 360,00 € 270,00 € 360,00 €

stroški organizacije stroški dela V.D. in K.M. 600,00 € 600,00 € 600,00 € 600,00 €

drugi stroški 50,00 € 50,00 € 50,00 € 50,00 €

SKUPAJ STROŠKI POSVETA 3.185,00 € 3.095,00 € 3.005,00 € 3.095,00 €

VIRI FINANCIRANJA

načrtovano število udeležencev 100 80 60 80

kotizacija na udeleženca vključno z DDV 20% 38,22 € 46,43 € 60,10 € 31,43 €

prihodki od kotizacije brez DDV 3.185,00 € 3.095,00 € 3.005,00 € 2.095,00 €

drugi prihodki sofinanciranje MIŠ 1.000,00 €

SKUPAJ PRIHODKI / VIRI

FINANCIRANJA 3.185,00 € 3.095,00 € 3.005,00 € 3.095,00 €

Primer 4: predračuni posveta NN / variante


Ekonomska cena izobraževalnega programa

Je osnova za določanje kotizacije oz. plačil udeležencev izobraževanja.

Ekonomska cena posveta, seminarja … (vključuje vse stroške: neposredne sorazmerni

del splošnih stroškov, plač, amortizacije, ki jih plača udeleženec – neposredni

uporabnik, če izobraževanje nima drugih virov sofinanciranja).

Dejanska cena (za udeleženca) je lahko nižja od ekonomske za subvencijo oz.

sofinanciranje iz javnih sredstev (MIŠ, lokalna skupnost, EU), za sponzorska,

donatorska sredstva, prispevek združenja …

Kakšno ceno so pripravljeni (zmožni) plačati udeleženci izobraževanja – fizične ali

pravne osebe?

Koliko udeležencev je pripravljeno plačati stroške izobraževanja po določeni ceni?

Načrtovanje cen za udeležence je odvisno od stroškov, števila udeležencev, virov

financiranja.


Primer 5: Finančni načrt za leto x enote za izobraževanje odraslih

Načrtovani stroški in viri financiranja za leto SŠ VŠ seminarji SKUPAJ IO

neposredni (programski) stroški (izvajalci, učna

gradiva ...)

splošni stroški - sorazmerni del, glede na obseg

dejavnosti

amortizacija

stroški dela enote za IO

5.000 € 7.000 € 36.000 € 48.000 €

stroški dela (plače s prispevki, drugi stroški

dela) – sorazmerni del, glede na obseg

dejavnosti

SKUPAJ STROŠKI ENOTE IO

MIŠ za plače

Zavod za zaposlovanje

zbornice, združenja

udeleženci IO

drugi prihodki

SKUPAJ PRIHODKI

PRIHODKI - ODHODKI

deleži SŠ, VŠ, seminarjev v %

Izhodišče: koliko mora enota za IO zaslužiti za plače in druge stroške, s katerimi programi

oz. dejavnostmi?

Katere (in koliko) seminarjev bomo izvedli, da bomo za plače enote IO zaslužili n.pr. 36.000 €?


PRIHODKI Prihodki od prodaje proizvodov in storitev • na domačem trgu • na tujem trgu • od subvencij (MIŠ, lokalna skupnost) • od sponzorjev in donatorjev • drugi prihodki Finančni prihodki • od obresti • drugi finančni prihodki Izredni prihodki Prevrednotovalni poslovni prihodki PRIHODKI SKUPAJ

ODHODKI

Stroški materiala

• stroški pisarniškega materiala

• stroški tehničnega materiala

• stroški porabljene energije

• stroški strokovne literature

• odpisi drobnega inventarja do 1 leta

življenjske dobe

Stroški storitev • stroški transporta • stroški storitev vzdrževanja • stroški propaganda in reklame • stroški komunalnih storitev • stroški PTT • potni stroški delavcev • druge storitve • stroški storitev fizičnih oseb Amortizacija Stroški dela • osnovne plače zaposlenih • drugi osebni prejemki delavcev • povračila in nadomestila stroškov • nadomestila plač • prispevki Drugi stroški Finančni odhodki Izredni odhodki Prevrednotovalni poslovni odhodki ODHODKI SKUPAJ PRIHODKI – ODHODKI = PRESEŽEK ALI PRIMANJKLJAJ

Shema finančnega načrtovanja in računovodskih izkazov po skupinah prihodkov in odhodkov

Presežek prihodkov v javnem sektorju: + ali - ?


VRSTE ODHODKOV IN PRIHODKOV, LOČENO PO

DEJAVNOSTIH

realizacija

2012 FN 2013

indeks

2013/2012

JAVNA SLUŽBA (JS)

neposredni (programski) stroški javne službe 10.000

splošni stroški javne službe 8.000

stroški dela javne službe 5.000

amortizacija JS 500

investicijsko vzdrževanje JS 100

SKUPAJ ODHODKI JS 23.600

MIŠ za program javne službe 16.500

lokalna skupnost za javno službo 5.000

EU za projekte javne službe 1.280

SKUPAJ PRORAČUNSKI PRIHODKI 22.780

prispevki udeležencev izobraževanja 650

sponzorji 100

donatorji 60

obresti 12

drugi prihodki JS 10

SKUPAJ NEPRORAČUNSKI / NEJAVNI PRIHODKI JS 832

SKUPAJ PRIHODKI JS 23.612

PRIHODKI - ODHODKI JS 832

Primer 6: Finančni načrt organizacije oz. zavoda z javno službo in tržno dejavnostjo


VRSTE ODHODKOV IN PRIHODKOV, LOČENO PO

DEJAVNOSTIH

realizacija

2012 FN 2013

indeks

2013/2012

DEJAVNOST NA TRGU (DT)

neposredni (programski) stroški dejavnosti na trgu 400

splošni stroški dejavnosti na trgu (DT) 170

stroški dela dejavnosti na trgu 150

amortizacija DT 25

SKUPAJ ODHODKI DT 745

prihodki od prodaje blaga in storitev na trgu 620

sponzorji DT 25

donatorji DT 5

najemnine 150

drugi prihodki DT 25

SKUPAJ PRIHODKI DT 825

PRIHODKI - ODHODKI DT * 80

Primer 6: Finančni načrt zavoda z javno službo in tržno dejavnostjo / nadaljevanje

* Presežek prihodkov nad odhodki dejavnosti na trgu je osnova za izplačilo dodatne DU v skladu z

Uredbo o izplačilu dodatne delovne uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu…


VRSTE ODHODKOV IN PRIHODKOV PO DEJAVNOSTIH

realizacija

2012 FN 2013

indeks

2013/2012

FINANČNI NAČRT ZAVODA

neposredni (programski) stroški (JS in DT) 10.800

splošni stroški zavoda (JS in DT) 8.170

stroški dela zavoda (JS in DT) 5.150

amortizacija zavoda (JS in DT) 525

investicijsko vzdrževanje zavoda 100

SKUPAJ ODHODKI ZAVODA (JS in DT) 24.345

MIŠ za program javne službe 16.500

lokalna skupnost za javno službo 5.000

EU za projekte javne službe 1.280

SKUPAJ PRORAČUNSKI PRIHODKI 22.780

prispevki udeležencev izobraževanja JS 650

sponzorji JS in DT 125

donatorji JS in DT 65

obresti 12

prihodki od prodaje blaga in storitev na trgu 620

najemnine 150

drugi prihodki JS in DT 35

SKUPAJ NEPRORAČUNSKI PRIHODKI JS in DT oz. zavoda 1.657

SKUPAJ PRIHODKI ZAVODA (JS in DT) 24.437

PRIHODKI - ODHODKI ZAVODA / PRESEŽEK 92

Primer 6: Finančni načrt zavoda z javno službo in tržno dejavnostjo / nadaljevanje


vrste odhodkov in prihodkov

javna

služba SŠ

javna služba

VŠ

javna služba

IO

skupaj javna

služba

dejavnost

na trgu

SKUPAJ

zavod

1 2 3 4=1+2+3 5 6=4+5

neposredni programski stroški

splošni stroški in drugi odhodki *

investicijsko vzdrževanje in amortizacija *

stroški dela *

SKUPAJ ODHODKI

MIŠ za materialne stroške

MIŠ za plače

MIŠ za investicijsko vzdrževanje

lokalna skupnost za investicije

lokalna skupnost za neprogramske stalne stroške

lokalna skupnost za stroške dela

EU za projekte

skupaj proračunski prihodki

prispevki delodajalcev za izvajanje praktičnega pouka

prispevki dijakov, študentov in odraslih

šolnine

prispevki gospodarskih združenj in zbornic

sponzorska, donatorska sredstva

prihodki od prodaje proizvodov in storitev

drugi prihodki

skupaj neproračunski prihodki

SKUPAJ PRIHODKI

PRESEŽEK PRIHODKOV NAD ODHODKI

* Merila za delitev na javno službo in dejavnost na trgu določa interni Pravilnik o ločenem evidentiranju …, ki ga potrdi pooblaščeni revizor.

PRIMER 6: NAČRT ODHODKOV IN PRIHODKOV ZAVODA PO DEJAVNOSTIH


Dinamika prilivov in odlivov

Prilagajanje spremembam / analize poslovnega okolja organizacije

• Ekonomsko okolje

• Pravno-politično okolje

• Tehnološko okolje

• Naravno, kulturno, socialno okolje

• Ocena konkurence na področju dejavnosti na trgu

Finančni načrt dejavnosti na trgu

• koliko moramo z dejavnostjo zaslužiti za stroške dela (plače s prispevki in drugi

stroški dela, ki niso financirani v sklopu javne službe)

• koliko moramo zaslužiti za splošne stroške organizacije – prispevek za kritje splošnih

odhodkov organizacije)

• koliko prostih zmogljivosti (prostori, oprema, zaposleni) želimo izkoristiti z

dejavnostjo na trgu


Analize poslovanja

Osnova za analize in ocenjevanje poslovanja so sprejeti večletni načrti (strategije), letni programi

dela in finančni načrti za organizacijo kot celoto, za posamezna področja dejavnosti, za

posamezne projekte.

Letne cilje poslovanja, določene v Programu in finančnem načrtu organizacije, se primerja z

uresničenimi s pomočjo opisnih, fizičnih in finančnih kazalcev. Za ocene in analize poslovanja so

ključne primerjave uresničenega z načrtovanim in z doseženim v predhodnih obdobjih.

Analiza uresničevanja programa

• obseg

• kakovost

Uspešnost = uresničeno / načrtovano

Letno poročilo zavoda

1. Poslovno poročilo

2. Računovodsko poročilo

Kazalci kakovosti, obsega in strukture programov za področje izobraževanja


Kazalniki uspešnosti poslovanja

K1 = prihodki od seminarjev (najemnin …) / vsi prihodki javne službe

K2 = prihodki od pokroviteljev, donatorjev / vsi prihodki javne službe

K3 = javni prihodki / vsi prihodki javne službe

K4 = nejavni prihodki / vsi prihodki javne službe

K5 = prihodki javne službe / prihodki zavoda

K6 = prihodki enote za izobraževanje odraslih / prihodki zavoda

K7 = prihodki dejavnosti na trgu / prihodki zavoda

K8 = neproračunski prihodki / prihodki zavoda

K9 = proračunski prihodki / prihodki zavoda

K10 = neproračunski prihodki / proračunski prihodki


Datum dvorana predavanje

Koda

število

preda-

vanj

AH

izvajalci

dnevnice

nočnine

tisk progra-

mov

prevoz

izvajalcev

drugi

stroški

SKUPAJ

NEPOSREDNI

STROŠKI

M3 Odkrijte skrivnosti Wagnerjevih svetov 405040113 8 800 80 80 960

KCD Pozitivna psihologija 405040213 6 0 60 60 120

ŠD Delavnica Marka Pogačnika 405040313 2 0 90 20 110

KCD Cikel ob 200-letnici Sørena Kierkegaarda 405040413 2 0 400 20 50 470

KCD Pirjevec: Slovenci in Evropa 405040513 3 900 60 100 1.060

M2 Refleksije sodobnih scenskih umetnosti 405040713 5 0 50 100 150

KCD Knjige mojega življenja 405041113 3 600 60 60 720

KCD Literarni dialogi: Slovenija-Španija 405041313 6 1.200 60 300 1.560

KCD Latinska Amerika treh generacij 405041513 10 1.500 900 100 240 500 3.240

LN Drugi lit večeri, predavanja in okrogle mize 405041713 10 800 100 500 1.400

PREDAVANJA 40504 55 5.800 1.300 680 240 1.770 9.790

Datum dvorana predavanje splošni

odhodki CD

cena

vstopnice

število

obiskov

prihodek od

vstopnine

drugi

prihodki

SKUPAJ

LASTNI

PRIHODKI

SOFINAN-

CIRANJE MK

Odkrijte skrivnosti Wagnerjevih svetov 105 3,50 180 525 0 525 540

Pozitivna psihologija 250 5,00 300 1.250 0 1.250 -880

Delavnica Marka Pogačnika 443 7,00 380 2.217 0 2.217 -1.663

Cikel ob 200-letnici Sørena Kierkegaarda 40 0,00 120 0 200 200 310

Pirjevec: Slovenci in Evropa 167 5,00 200 833 0 833 393

Refleksije sodobnih scenskih umetnosti 20 0,00 120 0 100 100 70

Knjige mojega življenja 125 5,00 150 625 0 625 220

Literarni dialogi: Slovenija-Španija 180 0,00 260 0 900 900 840

Latinska Amerika treh generacij 350 5,00 300 1.250 500 1.750 1.840

Drugi lit večeri, predavanja in okrogle mize 100 0,00 600 0 500 500 1.000

PREDAVANJA 1.780 2.610 6.700 2.200 8.900 2.670

Primer 7: Predračuni neposrednih stroškov in prihodkov za predavanja v letu 2013

Documents

Ekonomika in načrtovanje v nepridobitnih organizacijah · DOIO; Ekonomika in načrtovanje v nepridobitnih organizacijah 9 Letni program (dela) in finančni načrt Kaj vključuje