Elaborat za pripravo Lokalnega pograma kulture v Mestni občini Maribor 2012 - 2017 na področju NVO

Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor

2012 -2017 na področju nevladnih organizacij

Zavod PIP, Maribor Avgust 2012

Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij

2

Kazalo vsebine

1. Uvod ............................................................................................................................................................... 6

2. Opredelitev NVO s poudarkom na izvajalcih kulturne dejavnosti .................................................................. 8

2.1. Opredelitev nevladnih organizacij ......................................................................................................... 8

2.2. NVO na področju kulture v Mestni občini Maribor ............................................................................... 9

2.3. Druge kulturne ustanove v Mariboru .................................................................................................. 14

3. Analiza financiranja nevladnih organizacij v obdobju lokalnega programa kulture 2007 – 2011 ................ 15

3.1. Namen analize ..................................................................................................................................... 15

3.2. Primerjava financiranja umetniških programov .................................................................................. 15

3.3. Pregled razpisov za sofinanciranje akcij in projektov na področju kulture ......................................... 16

3.4. Pregled javnih razpisov za kulturne programe .................................................................................... 21

3.5. Pregled pozivov za mednarodne projekte ........................................................................................... 24

4. Analiza stanja mariborskih NVO s področja kulture s SWOT analizo ........................................................... 25

4.1. Namen in cilji ....................................................................................................................................... 25

4.2. Vzorec in opredelitev sestave vprašalnika ........................................................................................... 25

4.3. Rezultati in povzetki ............................................................................................................................ 26

4.4. SWOT ANALIZA .................................................................................................................................... 29

5. Vizija, cilji in razvojne prioritete NVO s področja kulturnih dejavnosti ........................................................ 31

5.1. Vizija NVO s področja kulturnih dejavnosti ......................................................................................... 31

5.2. Prioritete in cilji ................................................................................................................................... 31

6. Predlogi ukrepov za razvoj NVO s področja kulturnih dejavnosti ................................................................ 32

6.1. Izvedba posvetov z NVO ...................................................................................................................... 32

6.2. Predlogi ukrepov .................................................................................................................................. 32

6.2.1 Definicija NVO in delitev na ljubiteljske in profesionalne organizacije ....................................... 32

6.2.2 Ločitev NVO na vsebinske organizacije in tiste, ki so tudi upravljavci prostorov........................ 33

6.2.3 Vzpostavitev NVO prizorišč ......................................................................................................... 33

6.2.4 Razvoj strategije razvoja kulture in NVO..................................................................................... 34

6.2.5 Izločitev javnih zavodov kot upravičencev za prijavno na projektne razpise .............................. 34


3

6.2.6 Provišanje proračunskih sredstev namenjenih delovanju NVO .................................................. 34

6.2.7 Podpora MOM pri pripravah na mednarodne razpise ................................................................ 34

6.2.8 NVO omogočiti brezplačne najeme prostorov, ki so v lasti MOM (predvsem v centru mesta) .. 34

6.2.9 Poravnane pogodbene obveznosti s strani MOM....................................................................... 35

6.2.10 Objava razpisov pred pričetkom leta .......................................................................................... 35

6.2.11 Uvedba letnih predrazpisnih konferenc in posvetov, s sodelovanjem Komisije za razvoj NVO v

MOM ........................................................................................................................................... 35

6.2.12 Uvedba novih programskih področij ........................................................................................... 35

6.2.13 Strokovne komisije na področju kulture ..................................................................................... 35

6.2.14 Uvedba večletnih programskih razpisov in elektronskega oddajanja razpisne dokumentacije . 36

6.2.15 Večletni projektni razpis ............................................................................................................. 36

6.2.16 Uskladitev razpisnih obrazcev MOM in MIZKŠ ........................................................................... 36

6.2.17 Sofinanciranje projektov in programov, ki so že sofinancirani iz drugih virov............................ 37

6.2.18 Prenos neuspešnih vlog iz programskega na projektni razpis .................................................... 37

6.2.19 Kandidiranje na projektnem razpisu na nematičnem področju ................................................. 37

6.2.20 Posebni pogoji za sofinanciranje novoustanovljenih NVO .......................................................... 37

6.2.21 Vzpostavitev mariborske kulturne zbornice ............................................................................... 37

7. Povzetek ....................................................................................................................................................... 39

8. Viri ................................................................................................................................................................ 41


4

Kazalo tabel

Tabela 1: Primerjava razvitosti nevladnega sektorja v Sloveniji z povprečjem 32 držav po svetu .......................... 8

Tabela 2: Znesek financiranja umetniških programov (EUR) ................................................................................ 16

Tabela 3: Odstotek financiranja umetniških programov (%)................................................................................. 16

Tabela 4: skupni znesek financiranja (realizacija, EUR) ......................................................................................... 16

Tabela 5: Odstotek financiranja (%) ...................................................................................................................... 17

Tabela 6: Povprečen znesek financiranja na vlogo (realizacija, EUR) .................................................................... 17

Tabela 7: Najvišji in najnižji znesek financiranja (realizacija, EUR) ........................................................................ 17

Tabela 8: Datumi razpisov ..................................................................................................................................... 18

Tabela 9: Formalno popolne vloge (vsa področja, realizacija) .............................................................................. 18

Tabela 10: Financiranje po področjih ustvarjanja (EUR) ....................................................................................... 19

Tabela 11: Delež sofinanciranja vlog glede na popolne vloge (2010) ................................................................... 19

Tabela 12: Odstotek realiziranega financiranja glede na prijavljene vrednosti projektov (2010) ........................ 19

Tabela 13: Vrednost doseženih točk sofinanciranih projektov (%) (2010) ........................................................... 20

Tabela 14: Delež sofinanciranja glede na popolne vloge (2011) ........................................................................... 20

Tabela 15: Odstotek financiranja glede na prijavljeno vrednost projektov (2011) ............................................... 20

Tabela 16: Odstotek financiranja glede na pričakovana sredstva MOM (2011) ................................................... 20

Tabela 17: Skupni znesek financiranja (realizacija) (EUR) ..................................................................................... 21

Tabela 18: Povprečen znesek financiranja (realizacija) (EUR) ............................................................................... 21

Tabela 19: Odstotek financiranja glede na tip organizacije (realizacija, %) .......................................................... 21

Tabela 20: Datumi razpisov ................................................................................................................................... 22

Tabela 21: Formalno popolne vloge ...................................................................................................................... 22

Tabela 22: Število prijaviteljev po področjih ustvarjanja: ..................................................................................... 22

Tabela 23: Financiranje po dejavnostih (EUR) ...................................................................................................... 23

Tabela 24: Financiranje po področjih (vsi prijavljeni programi) v letu 2011 (EUR) ............................................... 23

Tabela 25: Odstotek financiranja glede na pričakovana sredstva MOM (EUR) .................................................... 23

Tabela 26: Odstotek financiranja glede na prijavljeno vrednost programov (EUR) .............................................. 24

Tabela 27: Število financiranih vlog ...................................................................................................................... 24


5

Tabela 28: Skupni znesek financiranja (EUR) ........................................................................................................ 24

Tabela 29: Povprečni znesek financiranja glede na število vlog (v EUR) ............................................................... 24

Seznam kratic:

NVO – Nevladne organizacije

AJPES – Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve

MOM – Mestna občina Maribor

LPK – Lokalni program kulture

JZ – javni zavod

S – samostojni ustvarjalci

GS – gospodarski subjekt

MIZKŠ – Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport


6

1. Uvod

Če je kulturna in umetniška ustvarjalnost tista, ki odraža in ustvarja stanje duha realnega časa in prostora,

potem je kulturna politika tega istega realnega časa in prostora pokazatelj razumevanja ali ignoriranja znamenj

časa. Ustvarjalnost veje kjer hoče, kulturne politike pa stojijo inu obstojijo ali padejo na razumevanju znamenj

časa. Umetniška ustvarjalnost je avantgardna, igriva in vizionarska, politike pa morajo biti premišljene in

strateške. Ustvarjalnost in politike morajo biti v razmerju, med njimi mora teči nenehen in enakopraven dialog.

Ustvarjalci kulture in ustvarjalci politik ustvarjajo v javno dobro in (v našem primeru) z denarjem

davkoplačevalcev. Odgovornost obojih torej ni samo v uspešnem medsebojnem razmerju, temveč končno v

razmerju obojih do javnega dobrega, družbe in ljudi.

Mariborska nevladniška kulturna ustvarjalnost je v fizičnem in vsebinskem smislu družbeno-kulturni prostor, ki

ga ne zasedajo le kulturne ampak tudi politične, socialne in umetniške pobude. Polje ustvarjanja mariborskih

kulturniških nevladnih organizacij (v nadaljevanju NVO) je zagotovo prostor transpodročnosti, ki predvsem

kvalitativno raznoliko dopolnjuje in soustvarja mariborsko kulturniško produkcijo. Vendar si ne gre zatiskati oči

ob dejstvu, da so razmere s katerimi se pri svojem delu soočajo kulturni in umetniški ustvarjalci v nevladnem

sektorju slabe, kar kliče h korekciji in regulaciji položaja in delovanja nevladnih organizacij, dejavnih na tem

področju. Ob ustvarjanju vzpodbudnega okolja za razvoj NVO v Sloveniji, za kar si v dialogu z oblastmi na

državni ravni prizadevajo slovenske NVO, je za njihov razvoj prav tako pomembna tudi podpora na ravni lokalne

samouprave. Prav na lokalni ravni, kjer je povezanost različnih segmentov družbe veliko večja in je sodelovanje

mogoče razvijati na veliko bolj neposreden način, obstaja možnost, da se v prakso uvajajo nekateri sveži in

dovolj radikalni prijemi za temeljitejše in učinkovitejše spremembe. Cilj uvajanja radikalnih sprememb ni

uvajanje sprememb per se, temveč omogočanje trajnostnega napredka na področju zagotavljanja in ustvarjanja

kulturne oziroma umetniške vrednosti na področju MOM in širše. Smisel trajnostnega napredka ni samo v

zagotavljanju javno dostopnih in visoko kvalitetnih kulturnih dobrin, namenjenih višanju življenjskega standarda

občanov in občank ter prebivalcev in prebivalk Maribora ter okolice, temveč ima tudi politično demokratični

učinek. Kulturno in umetniško napredna, samozavestna, ambiciozna, reflektirajoča, z eno besedo kvalitetna

ustvarjalnost ima lahko samo pozitiven vpliv na družbo.

Pri pripravi predlogov za področje delovanja NVO na področju kulture, smo zaznali velik potencial, ki ga te

organizacije posedujejo in ki bi z odpravljanjem ovir, ki zavirajo njihovo delovanje, lahko predstavljal pomembno

razvojno priložnost za Maribor, podravsko in širšo regijo. NVO nismo obravnavali kot ideološki aparat in smo se

izogibali ideološkim interpretacijam, temveč smo jih obravnavali kot nosilce ustvarjanja umetniških produkcij.

Ohranjali smo zavedanje, da so vrednote in dimenzije NVO kulture predvsem iskanje možnosti za

neinstitucionalno kulturno delovanje.

Namen pričujočega elaborata je podati informacije in predloge, ki naj služijo pripravljalcem Lokalnega programa

kulture v Mestni občini Maribor (v nadaljevanju LPK) za obdobje 2013 – 2017, za ustrezno vključevanje in

obravnavanje področja kulturne ustvarjalnosti, ki poteka v okviru NVO.


7

Na podlagi raziskave in analize iztekajočega obdobja izvajanja LPK za obdobje 2007 – 2011 ter opravljenih

posvetov z predstavniki nevladnih organizacij s področja kulture v Mariboru, smo opredelili ključne ovire in

priložnosti na področju delovanja NVO ter na njihovi podlagi pripravili predloge rešitev, za katere želimo, da bi

bili vključeni v nastajajoči LPK.


8

2. Opredelitev NVO s poudarkom na izvajalcih kulturne dejavnosti

2.1. Opredelitev nevladnih organizacij

Interesno združevanje ima v Sloveniji dolgo tradicijo delovanja. Društvena organiziranost sega v čas pred drugo

svetovno vojno, nevladne organizacije v moderne pomenu besede pa so svoj razmah doživele v 80-tih letih

prejšnjega stoletja, ko so odigrale tudi pomembno vlogo v procesih demokratizacije v naši družbi. Kljub dolgi

tradiciji in množičnosti pa se še vedno soočajo z veliko težavami in problemi, ki otežujejo njihovo delovanje in

zavirajo hitrejši razvoj. Primerjava z razvitimi državami kaže na velik razvojni zaostanek nevladnega sektorja, ki se

kaže predvsem ob primerjavi makroekonomskih kazalnikov kot so število zaposlenih in višina ustvarjenih

prihodkov oz. njihov delež v celotnem bruto domačem proizvodu države.

Tabela 1: Primerjava razvitosti nevladnega sektorja v Sloveniji z povprečjem 32 držav po svetu

Kazalnik Povprečje 32 držav*1] Slovenija[2]

prihodek nevladnih organizacij glede na BDP

5,1% BDP 1,99 % BDP (754 mio EUR)

delež prihodkov iz javnih virov v strukturi celotnih prihodkov nevladnih organizacij

42%; v državah EU dosega ta delež tudi do 53%

27,8%

delež zaposlenih v nevladnem sektorju

4,9%; v državah EU je povprečje 8,1%

0,66%

Vir: Andreja Črnak – Meglič: Obseg in viri financiranja nevladnih organizacij (društev, ustanov in zasebnih zavodov) v letu 2008

Nevladne organizacije so dejavne na mnogih področjih družbenega delovanja in pomembno prispevajo k dvigu

kvalitete življenja ljudi v skupnosti. Še posebej se to odraža v času gospodarske krize, ki na rob preživetja potiska

vse večje število ljudi, ki jim prav NVO s svojimi socialnimi programi lajšajo vsakodnevne tegobe in s tem

pomembno dopolnjujejo in nadgrajujejo storitve, ki jih na tem področju zagotavlja država.

NVO so od nekdaj pomembno prisotne tudi na področju kulture in umetniškega ustvarjanja. Pri tem je potrebno

razločevati različne oblike delovanja in organiziranosti in nikakor ne gre nevladne kulturne ustvarjalnosti in

produkcije razumeti zgolj kot ljubiteljsko kulturo. Ob velikem številu kulturnih društev v katera e združujejo

ljudje z namenom zasledovanja želje in potrebe po skupnem in večinoma prostočasnem kulturnem delovanju na

različnih področjih ustvarjanja (ples, gledališče, zborovsko petje, likovno ustvarjanje idr.), se v novejšem času

1 Podatkih izhajajo iz mednarodne primerjalne raziskave Univerze Johns Hopkins, ki je zajela naslednje države: Francija,

Norveška, Pakistan, Švedska, Tanzanija, Romunija, Velika Britanija, Avstrija, Nemčija, Nizozemska, Izrael, Belgija, Irska, Češka, Španija, Finska, Združene države Amerike, Japonska, Avstralija, Madžarska, Slovaška, Filipini, Poljska, Italija, Argentina, Kolumbija, Južna Koreja, Kenija, Peru, Brazilija, Mehika. Del rezultatov raziskave je dostopen na: http://www.ccss.jhu.edu/index.php?section=content&view=16&sub=91&tri=92%22

2 Andreja Črnak – Meglič: Obseg in viri financiranja nevladnih organizacij (društev,ustanov in zasebnih zavodov) v letu 2008.

Dostopno na http://mju.gov.si/index.php?id=12212&L=0


9

pojavlja tudi vse večje število zavodov, ki s svojo produkcijo vstopajo v prostor vrhunske umetniške produkcije in

poskušajo vsaj delno zagotavljati profesionalno delovanje. Kulturna društva so najpogosteje usmerjena h

kulturni obogatitvi življenja v lokalnih skupnostih in ohranjanju lokalne tradicije in so kot takšna tudi pretežno

financirana s strani občinskih proračunov in članarin svojih članov. Večja društva, ki s svojo produkcijo presegajo

lokalne okvirje, predvsem pa zavodi, v katerih se pogosto spogledujejo tudi z željo po preseganju nacionalnih

okvirjev, se soočajo z večjimi finančnimi potrebami in iščejo sredstva za svoje delovanje tudi pri drugih virih

financiranja kot so ministrstva, sredstva EU ter sponzorji in donatorji, deloma pa tudi z lastno dejavnostjo

(plačilo za nastope). Tako ljubiteljska kulturna dejavnost kot vrhunska umetniška produkcija, ki nastajata v okviru

nevladnih organizacij pomembno dopolnjujeta kulturno produkcijo, ki nastaja v okviru javnih zavodov in ju je

potrebno tudi enakovredno umeščati v strategije razvoja kulture tako na nacionalni kot lokalni ravni in zanju

zagotoviti ustrezne pogoje za delovanje in razvoj. Tudi s pričujočim dokumentom želimo preseči uveljavljeno

stališče, da imajo NVO vnaprej odklonilno stališče do t.i. elitne umetnosti in po drugi strani, da se kulturna

dejavnost v okviru NVO odvija zgolj na ravni prostovoljnih organizacij, ki gojijo ljubiteljsko kulturo. Vsaka kultura

je seveda enako kulturna kot druge, je ena in edinstvena med drugimi, ne glede na njeno množičnost,

sprejetost, razširjenost, ne glede na njene zunaj kulturne razsežnosti (ekonomske, politične, verske ipd.). Gre za

polje različnosti, drugačnosti, ne pa za hierarhijo več/manjvrednosti, ne/prave kulture ali celo za dilemo

ne/prave kulture ali celo za dilemo ne/kulturnosti. Podton take neustrezne terminologije je uveljavljeno

prepričanje, da obstaja v družbi zgolj ena, prava, glavna kultura ter da so druge manj vredne in zato pod njo ali

ob njej. Toda sam pojem kulture je konstitutivno pluralen: zgodovina ne pozna monokulturnih ali kulturno

homogenih družb. Takšna prepričanja vodijo k statičnosti v družbi ter ohranjanju prevlade ene arbitrarne

kulture nad drugo, kar predstavlja oviro za nujne spremembe. S podanimi predlogi želimo izboljšati stanje, kjer

neprimerljivo za ista javna sredstva in pozornost javnosti tekmujeta dve različni kulturni enoti: javni zavodi in

nevladne organizacije, ter prikazati nujo po skupnem sodelovanju, kar prepoznavamo kot edino pot za nadaljnji

obstoj mariborske kulturne scene primerljive v mednarodnih umetnostnih in družbenih okvirih.

2.2. NVO na področju kulture v Mestni občini Maribor

V Mestni občini Maribor (v nadaljevanju MOM) je po podatkih AJPES za leto 2010 bilo delujočih 991 društev, od

katerih jih je 156 delovalo na področju kulture. Glede na višino prihodkov se med največja društva na področju

kulture v MOM uvrščajo:

Kulturno izobraževalno društvo Kibla

Zbor Carmina Slovenica

Kulturno društvo mladinski center Indijanez

Kulturno društvo Plesna izba

Združenje ustvarjalnih ljudi na področju kulture

Kulturno umetniško društvo Študent


10

Kulturno umetniško društvo Pošta

Ekološko kulturno društvo za boljši svet

Društvo za kulturo, razumevanje in dialog Rozana

Klub mariborskih študentov

ki so v letu 2010 ustvarile skupaj 2,140.681 EUR prihodkov. Višina ustvarjenih prihodkov javnega zavoda MKC

Maribor je v primerljivem obdobju znašala 520.254 EUR.

Vsa mariborska društva, ki delujejo na področju kulture so v letu 2010 po podatkih AJPES zaposlovala 40 ljudi in

ustvarila skupaj 3,498.867 evrov prihodkov.

NVO s področja kulture v MOM izvajajo različne programe, ki so namenjeni bodisi vzgoji otrok in mladine na

področju kulturne ustvarjalnosti oz. delujejo kot umetniški producenti.

Plesna izba Maribor s svojo izobraževalno in kulturno vlogo mlade uvaja v sodobno umetniško ustvarjanje in jim

omogoča odrsko produkcijo ter odira možnosti za razvoj njihove profesionalne plesne kariere. V kulturno

ponudbo mesta prinaša sodobne trende s področja plesne umetnosti. Številne plesne predstave, multimedijski

projekti, ciklus improvizacijskih dogodkov sodobne scenske umetnosti - ImproPostaja, Platforma mladih

ustvarjalcev (plesni festival) in številne krajše koreografije ter avtorski projekti so odrska plesna umetnost, s

katero se društvo predstavlja na mariborskem in širšem območju tako v Sloveniji (Slovenski plesni festival

Gibanica, Festival Lent, Borštnikovo srečanje, Festival plesne ustvarjalnosti Živa, Pika Miga) kot tudi v tujini

(Grčija, Avstrija, Hrvaška, Irska, Nemčija...).

KID KIBLA s pomočjo informacijsko-komunikacijske tehnolologije vzpostavlja infrastrukturno in informacijsko

podporno okolje za izvajanje vsebin in programov s področja kulture, izobraževanja, znanosti in raziskovalne

dejavnosti. V MMC KIBLA so na ogled razstave, umetniški performansi, glasbeni nastopi, literarni večeri,

razprave, simpoziji, konference, festivali s področja sodobne umetnosti, glasbe, literature in njihovih

interdisciplinarnih oblik ter aktualne problematike kulture, humanistike, sodobnih tehnologij in neformalnih

izobraževalnih aktivnosti. Program je naravnan mednarodno in lokalno ter je praviloma brez vstopnin, saj se

zavzemajo za prost dostop do kulturnih dobrin. Posebno pozornost namenjajo otvoritvam razstav, kjer se

srečuje mednarodna publika z lokalno. S KID KIBLO se Maribor uvršča na zemljevid pomembnih multimedijskih

centrov v svetu.

Koncertni zbor Carmina Slovenica, ki ga vodi dirigentka Karmina Šilec, sodi med vodilne ansamble v svetovnem

zborovskem gibanju. Kot je zapisal eden izmed uglednih glasbenih strokovnjakov, »zbor Carmina Slovenica

obvladuje prostor svetovnih odrov med Berlinom in San Franciscom«. Prestižni ugled zbora potrjujejo številni

koncerti po vsem svetu – v Cankarjevem domu v Ljubljani, Simphony Hallu v San Franciscu, v gledališču Teresa

Careno v Caracasu, v Teatru Colon v Buenos Airesu in vse tja do hongkonškega kulturnega centra ter tokijskega

Metropolitan Art Spacea. S »choregie – vokalnim teatrom« uvaja zbor Carmina Slovenica nov koncept,

vključujoč glasbo, gib, igro in druge odrske elemente. Tovrstne odrske produkcije zadnjega časa (Placebo ali

http://lent.slovenija.net/

http://www.borstnikovo.si/


11

Komu potok solz ne lije, Prošnja za besede, Rusalke, CS Light, Scivias, Vampirabile, Iz veka vekov, Slovenski zvoki,

Adiemus) so nagrajeni projekti, izvajani na mnogih mednarodnih festivalih in predvajani na EBU in Evroviziji.

Pevska šola Carmina Slovenica deluje na različnih ravneh in je tako hkrati izobraževalno telo in vokalni

ansambel. Pevke in pevci glasbeno znanje pridobivajo ob pripravi skladb, izpopolnjujejo pa ga z dodatnimi

poglavji glasbene teorije. Namen delovanja zbora je glasbeno izobraževanje na najvišji ravni, razvoj glasbenega

talenta vsakega posameznega člana, spodbujanje zanimanja za glasbo, negovanje prijateljstev in skupinskega

duha, potovanja in srečevanje ljudi iz različnih držav.

Pekarna-magdalenske mreže je nastala v času družbenih sprememb na začetku devetdesetih let, ki so v

Sloveniji ustvarile pogoje, ki so mladinskim pobudam omogočile delovanje izven obstoječih organizacij.

Mladinske iniciative so se samoorganizirale in začele z delovanjem na domala vseh področjih javnega življenja.

Ena od teh je v Mariboru leta 1994 zasedla kompleks bivše vojaške pekarne ob Magdalenskem parku. Kompleks,

velik okoli 6000 m2, zaseda ves čas obstoja okoli 30 do 40 različnih subjektov - zavod, ustanova, različna društva,

iniciativne skupine, posamezniki - in danes velja za multikulturno središče Maribora. Leta 1997 je bila

ustanovljena nevladna, neprofitna organizacija, Zavod za podporo civilnodružbenih iniciativ in multikulturno

sodelovanje Pekarna-magdalenske mreže, katerega poslanstvo je vzpodbujanje in podpora programskega in

projektnega sodelovanja med posamezniki in skupinami umetniških, kulturnih, izobraževalnih, raziskovalnih,

naravovarstvenih, informativnih ter humanitarnih dejavnosti in nudenje pomoči pri razreševanju njihovih

kratkoročnih in dolgoročnih prostorskih potreb.

KUD ŠTUDENT Maribor združuje Akademsko folklorno skupino Študent in Akademski pevski zbor Maribor.

Akademska folklorna skupina Študent je začela s svojim delom v letu 1964 in je bila hkrati ustanovna skupina

Kulturno umetniškega društva Študent Maribor. Svoje delo usmerjajo v proučevanje in postavljanje koreografij

slovenskih pokrajin. Kot skupina z zelo obsežnim programom skrbijo za izdelavo potrebnih kostumov ter za

ohranjanje ljudske glasbe, brez katere zagotovo ne bi bilo zanimivih plesnih koreografij.

S svojim kvalitetnim delom so si pri slovenskih strokovnjakih za folklorno dejavnost pridobili dve prestižni

priznanji: Zlato plaketo Zveze kulturnih organizacij Maribor in Zlato Maroltovo plaketo za folklorno dejavnost, ki

je hkrati najvišje priznanje, ki si ga je v Sloveniji za našo dejavnost moč pridobiti. Bogato folklorno izročilo z

gostovanji prenašajo po vsem svetu. APZ Maribor je zbor mladih – študentk in študentov Univerze v Mariboru,

ki so z glasbo povezani v nenehen krog vrhunskega ustvarjanja, hkrati pa zborovsko petje med njimi plete trdne

vezi prijateljstva, ljubezni do glasbe in kakovostnega druženja.

ZULK – Združenje ustvarjalnih ljudi na področju kulture je ustanovljeno leta 2003 in ima status društva v

javnem interesu. Osnovni namen ustanovitve je združevanje in sodelovanje kulturnih ustvarjalcev, ljubiteljskih in

profesionalnih. V društvu s socialnim, nediskriminatornim in odprtim pristopom omogočajo delovanje tudi še ne

uveljavljenim in tistim, ki jim je delovanje iz različnih vzrokov oteženo. Z dodajanjem socialne komponente k

umetniškim vsebinam, želijo pripomoči k razvoju bolj zdrave, vesele in strpne družbe. Osnovne dejavnosti

društva so produkcija na civilnem, glasbenem, uprizoritvenem ter likovnem področju; neformalno izobraževanje


12

na različnih področjih umetnosti; organizacija dogodkov na področju kulture; civilne pobude na področju

kulture ter mednarodne dejavnosti in sodelovanje v evropskih projektih.

Subkulturni azil Maribor s svojo programsko vizijo neposredno in nenehno zapolnjuje bele lise na področju

humanistike in umetnosti ter odpira nove modele. Izdaja knjižno zbirko Frontier, ki obsega dela s področja

družboslovja in humanistike (popularna kultura, teorija medijev, sociologija kulture), leposlovja (poezija in

proza), prevode in stripe. Njene korenine segajo v začetek devetdesetih. Številni naslovi v zbirki Frontier so

namenjeni populaciji s specifičnimi kulturnimi potrebami, saj obravnavajo nekonvencionalne vsebine in

zapolnjujejo bele lise na polju preučevanja marginalnih in zapostavljenih družbenih fenomenov.

Zavod Udarnik kot neodvisni center kulturne produkcije ponuja kakovostno alternativo trenutno prevladujoči

pop-kulturni in visoko-kulturni produkciji ter odpira vrata številnim lokalnim in mednarodnim umetnikom. S

svojim širokim spektrom raznovrstne kulturne ponudbe in povezovanjem med posameznimi smermi omogoča

nastanek popolnoma novih idej in del. Udarnik želi povezati neodvisno kulturno v Mariboru in v ta kulturni

prostor prinesti nove kulturne vsebine, ustvarjanje in manifestacijo ustvarjenega pa približati vsakdanjim

potrebam ljudi. Z vzpostavitvijo multifunkcionalnega prostora Mariborčankam in Mariborčanom omogoča

dostop do kulturnega in umetniškega programa; kulturnim iniciativam, strokovnjakom, ljubiteljem pa dostop do

prostora za ustvarjanje, prikazovanje lastnega dela, izmenjavo praks in izkušenj ter druženje. Jedro projekta je

obuditev stare kinodvorane Udarnik, ki je skozi svoje propadanje v zadnjih letih najboljši odraz stanja na

lokalnem kulturnem področju, ki ga v veliki meri zaznamujejo nepovezanost, nestrokovnost, nepreglednost in

birokratizacija.

Študentska založba Litera je nastala leta 2001 z namenom osvežiti slovenski in mednarodni založniški prostor,

kar ji uspeva s številnimi izdajami izvirne slovenske in prevodne literature domačih ter tujih avtorjev, z esejistiko,

otroškimi, zgodovinskimi in znanstvenoraziskovalnimi knjigami. Na leto izide okrog 25 do 30 naslovov knjig, v

času svojega delovanja pa je Litera prejela številne literarne nagrade in nominacije. Svoj program uspešno

predstavlja ne samo domači medijski, bralski in strokovni javnosti, pač pa tudi na mednarodnih knjižnih sejmih v

Frankfurtu, Pragi, Beogradu, Puli in Tuzli, prav tako pa na mednarodnem knjižnem sejmu v Ljubljani. Litera danes

po mnenju Ministrstva za kulturo sodi med pet največjih založb v Sloveniji po številu izdanih naslovov izvirnega

slovenskega leposlovja letno, hkrati pa je to vodilna založba v celotni vzhodnoslovenski regiji. Ministrstvo za

kulturo ji od leta 2002 priznava status založbe, ki je v nacionalnem interesu.

Fotoklub Maribor, ustanovljen leta 1936, je bil vse do konca 80-ih nekakšna akademija za sodobno fotografijo,

na kateri so številni avtorji pridobivali znanje, ki jim je omogočilo samostojno ustvarjanje in pozneje

nadaljevanje študija fotografije v tujini. Danes je delovanje kluba usmerjeno na tri osnovna področja:

avtorsko fotografijo članov kluba, pomoč pri pripravi samostojnih projektov v različnih galerijah in razstaviščih

ter sodelovanje na fotografskih natečajih,

delovanje oziroma upravljanje in vodenje Fotogalerije Stolp, ki predstavlja najvidnejši aspekt delovanja kluba


13

aktivnosti v Ateljeju za umetniško fotografijo, kjer se prirejajo seminarji, delavnice, tečaji, klubski večeri,

projekcije ter gostovanja tujih ustvarjalcev.

Fotoklub ustvarjalcem na področju fotografske umetnosti omogoča optimalne pogoje za delo, je ponudnik

kulturnih dobrin – pripravlja in organizira razstave v Fotogaleriji Stolp, jih posreduje drugim galerijam ter

razstaviščem, pripravlja projekcije v Ateljeju za umetniško fotografijo, ob tem pa tudi ohranja kulturno dediščino

na področju fotografije, zbira in ureja arhive preminulih avtorjev, se ukvarja z založništvom, izdajo monografij,

katalogov s preglednih razstav, biltenov, urejanjem spletne strani in seveda izobražuje, pripravlja delavnice,

seminarje in tečaje.

Društvo likovnih umetnikov Maribor (DLUM) sodi med najstarejša likovna društva na Slovenskem, saj gre za

naslednika Umetniškega kluba Grohar, prve stanovske likovne zveze po I. svetovni vojni na področju osvobojene

Štajerske v novi, skupni domovini južnih Slovanov, Kraljevini SHS. Prvo razstavo Kluba Grohar v Mariboru je leta

1920 odprl sam general Rudolf Maister, kar je kulturnemu dogodku dalo še posebno težo. Leta 1931 se društvo

preimenuje v Umetniški klub Brazda z izrazitejšo socialno vsebino. Po II. svetovni vojni prične klub ponovno

delovati kot Društvo slovenskih likovnih umetnikov, pododbor Maribor, svoje sodobno ime pa si pridobi leta

1972, ko tudi pristopi k Zvezi slovenskih društev likovnih umetnikov (ZDSLU). DLUM danes združuje avtorje vseh

likovnih zvrsti, tako slikarje, grafike, kiparje, fotografe in oblikovalce kot tudi novomedijske ustvarjalce iz

štajerske in koroške regije. Sodobno zasnovana galerija omogoča razstavljati članom DLUM in drugim

umetnikom. Že od leta 1920 sodi med najpomembnejše društvene razstave vsakoletna kolektivna predstavitev

članov DLUM, kjer strokovna komisija na podlagi najnovejših del izbere častne nagrajence, ki nato razstavljajo v

matični galeriji in v tujini, prispevajoč tako k utrjevanju identitete Slovenstva v okviru evropskih narodov.

Radio Marš že od leta 1990 vztraja na poziciji neodvisnega radijskega medija, ki omogoča mladim prve korake v

radijsko ustvarjanje. S svojo programsko usmeritvijo predstavlja kvalitetno dopolnitev obstoječe, pretežno

komercialne radijske ponudbe v Mariboru in okolici. Odlikuje ga odlična glasba, kvalitetne informativne in

kulturne oddaje in zabavne vsebine. Marš ni zgolj radijski medij, temveč je tudi kulturna inštitucija. O tem

pričajo projekti, ki so bili in so financirani s sredstvi namenjenimi kulturi, tako iz razpisov MOM kot Ministrstva

za kulturo in EU. Marš omogoča ustvarjanje različnim marginalnim skupinam ter samostojnim umetniškim

ustvarjalcem.

Izpostavljene so le nekatere NVO s področja kulture v MOM, ki delujejo na različnih področjih kulturnega in

umetniškega ustvarjanja in s svojim kvalitetnim delom dosegajo odmevne dosežke tudi v mednarodnem okviru.

Z njihovo predstavitvijo smo želeli predstaviti vsebinsko razsežnost in pestrost delovanja NVO na področju

kulture. Ob njih deluje še veliko število manjših a nikakor manj pomembnih organizacij, v okviru katerih

ustvarjajo mariborski umetniki in umetnice in kulturni ustvarjalci ter prispevajo k pestrosti kulturne ponudbe v

mestu ter vsebinsko dopolnjujejo ponudbo, ki nastaja v kulturnih ustanovah ustanovljenih s strani mesta oz.

države (javnih zavodih).


14

Na področju delovanja kulturnih društev je potrebno omeniti Zvezo kulturnih društev Maribor, katere namen je

organizacija skupnih prireditev, pomoč društvom pri programskem in organizacijskem razvoju, podpora

sodelovanju na državnem in mednarodnem nivoju in zastopanje interesov društev pri oblasteh. Pri ZKD Maribor

ugotavljajo, da želja in pripravljenost za ljubiteljsko kulturno delovanje ne upada, da pa novih pobud ne morejo

dovolj učinkovito podpirati z infrastrukturo in s finančnimi sredstvi. Prepričani so, da se množičnost in

vrhunskost v društveni kulturi medsebojno podpirata, pri čemer izpostavljajo mnoge kulturne prireditve, ki že

desetletja pomembno vplivajo na mariborski kulturni utrip (Naša pesem, Mednarodno zborovsko tekmovanje

Grand Prix, Likovna kolonija Lent, Folkart, Mednarodni video-festival, Zimska plesna šola, Odprta plesna scena

itd.).

Prav po zaslugi NVO prijahajo v Maribor novi sodobni trendi s področja kulture in umetnosti, s katerim mesto

gradi svoj urbani značaj. Veliko število ljudi, ki v NVO ustvarjajo, večji del kot prostovoljci, velika količina

dogodkov, ki jih sproducirajo, mednarodne povezave, ki jih vzpostavljajo, pomembno izobraževalno poslanstvo,

ki ga opravljajo in ostale koristi, ki jih prinašajo mestu, so zagotovo razlog, da se jim tudi s strani MOM

omogočijo pogoji za njihovo delovanje in razvoj. V nadaljevanju predstavljeni izsledki analize stanja NVO na

področju kulture v MOM namreč kažejo na stanje, ki ga je potrebno v prihodnosti izboljšati, da bi bile v še večji

meri izkoriščene ustvarjalne kapacitete in potencial mariborskih ustvarjalk in ustvarjalcev, predvsem pa, da le ti

ne bi, zaradi slabih pogojev, odhajali iz mesta.

2.3. Druge kulturne ustanove v Mariboru

Za razumevanje podatkov analize, ki bodo predstavljeni v nadaljevanju, velja predstaviti tudi največje inštitucije

na področju kulture v MOM, med katere se uvrščajo Slovensko narodno gledališče Maribor s 312 zaposlenimi,

Sledijo Narodni dom Maribor s 36 zaposlenimi, Mariborska knjižnica z 98 zaposlenimi ter Univerzitetna knjižnica

Maribor s 84 zaposlenimi. Na področju gledališke dejavnosti osrednje mesto zavzema Slovensko narodno

gledališče Maribor, v okviru katerega deluje tudi Opera in balet. V Mariboru deluje še Lutkovno gledališče

Maribor. Na področju muzejske in galerijske dejavnosti se med največje uvrščajo Muzej narodne osvoboditve

Maribor, Pokrajinski muzej Maribor in Umetnostna galerija Maribor. Galerijska dejavnost je vzpostavljena še v

okviru javnega zavoda Mladinski kulturni center Maribor. Muzeji, galerije in likovna razstavišča v Podravju, med

katerimi levji delež predstavljajo inštitucije s sedežem v Mariboru, so v letu 2010 zabeležila 2.392 obiskovalcev,

kar predstavlja le 5,7 odstotkov vseh obiskovalcev slovenskih muzejev, galerij oz. likovnih razstavišč. Število

obiskovalcev se je v primerjavi z letom 2009 povečalo za 57,8 odstotkov. Pereč je podatek, da se Podravje glede

na to, da se po številu razstavišč uvršča na drugo mesto, po številu obiskovalcev uvršča na sam rep med

statističnimi regijami. V Mariboru ima svojo izpostavo tudi Javni sklad Republike Slovenije za kulturne

dejavnosti.


15

3. Analiza financiranja nevladnih organizacij v obdobju lokalnega programa kulture 2007 – 2011

3.1. Namen analize

Namen analize financiranja umetniških programov, ki jih je Mestna občina Maribor iz mestnega proračuna

financirala v letih 2007 – 2012, je prikazati razmerja financiranja med nevladnimi organizacijami, javnimi zavodi

na področju kulture in umetnosti, katerih ustanoviteljica je MOM, samostojnimi ustvarjalci na področju

umetnosti ter gospodarskimi oziroma zasebnimi profitnimi pravnimi subjekti. Vsi našteti spadajo med

upravičene prijavitelje na javne razpise oziroma pozive, ki jih je v omenjenem obdobju razpisala MOM in so bili

predmet analize.

Analizirali smo obdobje 2007 – 2011, ki je bilo izbrano zato, ker predstavlja čas trajanja Lokalnega programa

kulture MOM 2007-2012. Podatki so bili povzeti iz Zaključnih računov proračunov Mestne občine Maribor in

predstavljajo realizirane zneske, razen če je označeno drugače.

3.2. Primerjava financiranja umetniških programov

Primerjava financiranja na področju umetnosti v MOM v zadnjih petih letih v absolutnih zneskih pokaže porast

skupnega zneska namenjenega področju umetnosti. Podrobnejša primerjava financiranja javnih zavodov ter

razpisov za projekte in programe v kulturi, ki omogočajo kandidiranje za razpisna sredstva tudi ali predvsem

nevladnim organizacijam, sliko precej spremeni. Pokaže se namreč, da je financiranje v zadnjih petih letih na

področjih, kjer za javna sredstva kandidira največji delež nevladnih organizacij ostalo v enakem velikostnem

razredu. V obdobju zadnjih dveh let se je financiranje javnih zavodov s področja umetnosti v primerjavi z

nevladnimi organizacijami celo povečalo na škodo možnosti dostopa nevladnih organizacij do razpisnih sredstev.

V zadnjih petih letih je zaznati konstanto nižanje razpisnih sredstev namenjenih za projekte in programe glede

na celoten obseg sredstev namenjenih umetniškim programom v okviru proračuna MOM.


16

Tabela 2: Znesek financiranja umetniških programov (EUR)

2007 2008 2009 2010 2011

Umetniški programi skupaj

2.070.627,00 2.098.312,00 2.464.709,00 2.711.709,00 3.128.794,00

Dejavnost JZ

1.519.796,00 1.600.605,00 1.931.174,00 2.181.020,00 2.506.063,00

Projekti in akcije v kulturi

253.698,00 219.948,00 212.229,00 214.949,00 235.931,00

Programi v javnem interesu

193.934,00 190.000,00 192.000,00 192.000,00 208.700,00

Tabela 3: Odstotek financiranja umetniških programov (%)

2007 2008 2009 2010 2011

Umetniški programi skupaj 100 100 100 100 100

Dejavnost JZ 73,39 76,28 78,35 80,42 80,09

Projekti in akcije v kulturi 12,25 10,48 8,61 7,93 7,54

Programi v javnem interesu 9,36 9,05 7,78 7,08 6,67

3.3. Pregled razpisov za sofinanciranje akcij in projektov na področju kulture

Javni razpis za sofinanciranje akcij in projektov na področju kulture je ključno razpisno področje, kjer lahko s

prijavami kandidirajo tudi nevladne organizacije. Vsaj v zadnjih petih letih je kandidiranje omogočeno tudi

javnim zavodom, samostojnim izvajalcem in gospodarskim subjektom. Ostali razpisi MOM na področju kulture

na katere se lahko prijavijo NVO so Javni razpis za sofinanciranje kulturnih projektov, Javni razpis za izbor

kulturnih programov, Javni razpis za izbor kulturnih programov na področju nekomercialne kinematografske

dejavnosti.

Pregled financiranja pokaže, da so v zadnjih petih letih nevladne organizacije pridobile slabo polovico (47,88%)

razpisnih sredstev.

Tabela 4: skupni znesek financiranja (realizacija, EUR)

2007 2008 2009 2010 2011

Skupaj 238.395,00 218.683,00 212.229,00 208.234,00 235.945,00

NVO 116.418,00 142.412,00 119.560,21 145.378,00 185.846,00

JZ 83.196,00 49.321,00 49.389,79 17.151,00 21.401,00

S 18.407,00 26.950,00 29.364,00 22.555,00 22.182,00

GS 20.374,00 520,00 13.915,00 23.150,00 6.516,00

Ostalo / / 2450 (NM) / /


17

Tabela 5: Odstotek financiranja (%)

2007 2008 2009 2010 2011

Skupaj 100 100 100 100 100

NVO 42,17 53,47 49,11 43,38 51,27

JZ 39,73 28,55 22,37 8,95 20,34

GS 9,04 4,23 13,77 30,36 10,59

S 9,04 12,25 13,83 11,22 16,93

Javni zavodi so bili deležni 23,98 odstotkov razpisnih sredstev. Povprečen letni znesek financiranja MOM na

projekt nevladne organizacije je v zadnjih petih letih znašal med 2.000 in 3.500 EUR oziroma povprečno 2.765

EUR na odobreno vlogo. Pri javnih zavodih petletno povprečno sofinanciranje na vlogo znaša 4.453 EUR, kar

kaže na to, da NVO v povprečju prejmejo skoraj polovico manj sredstev na odobren projekt (vlogo).

Velike razlike se pojavljajo tudi pri posameznih prijaviteljih, saj v povprečju znaša najvišji povprečni petletni

znesek financiranja, ne glede na status prijavitelja, 12.963 EUR, medtem ko je najnižji povprečni petletni znesek

305 EUR.

Tabela 6: Povprečen znesek financiranja na vlogo (realizacija, EUR)

2007 2008 2009 2010 2011

Skupaj 857,50 1.228,00 1.010,00 1.893,00 1.709,70

NVO 2.530,82 3.473,40 2.490,00 2.076,80 3.260,40

JZ 7.563,27 4.483,70 4.939,00 1.715,10 3.566,80

S 1.082,76 1.122,90 1.398,00 1.253,00 1.232,30

GS 3.395,66 520,00 2.783,00 1.929,00 814,50

Ostalo / / 1225 (NM) / / * NM = Nadškofija Maribor

Tabela 7: Najvišji in najnižji znesek financiranja (realizacija, EUR)

2007 2008 2009 2010 2011

Najvišji 17.387,00 16.139,00 14.150,00 9.000,00 8.142,00

(Umetnostna galerija Maribor)

(MKC Maribor) (UGM) (Novoglasbeno gledališče Maribor)

(Kulturno umetniški zavod

delavnica Maribor)

Najnižji 200,00 60,00 500,00 565,00 200,00

(Društvo paraplegikov

severne Štajerske)

(Ljubor) (Metka Kavčič) (Mojca Planšak) (Gordana Gašperin)

GS 3.395,66 520,00 2.783,00 1.929,00 814,50

ostalo / / 1225 (NM) / /


18

Pregled datumov objave razpisa je pokazal, da so se razpisi v obravnavanem obdobju praviloma objavljali ne

prej kot februarja in ne kasneje kot junija, v povprečju pa konec aprila.

Tabela 8: Datumi razpisov

2007 2008 2009 2010 2011 2012

Datum razpisa 1.6. 6.6. 13.2 9.4 4.2 13.4.

Datum oddaje 1.7. 7.7. 16.3 10.5 7.3. 14.5.

Datum odločbe ? 3.11. 18.6. september julij /

? - ni javno dostopne objave datuma odločb / - v časi izdelave elaborata rezultati še niso bili javno objavljeni

Odločbe so bile prijaviteljem izdane v povprečju štiri mesece po objavi razpisa. Posledično so bila izplačila

sredstev za tekoče leto izvršena konec leta, kar prijaviteljem predstavlja zelo velik problem pri financiranju

tekočih stroškov izvajanja projektov.

Povprečno petletno število vlog, ki so prispele na letni razpis je 182, prijaviteljev pa je v petletnem povprečju

78.

Tabela 9: Formalno popolne vloge (vsa področja, realizacija)

2007 2008 2009 2010 2011

Vloge skupaj 278 178 210 110 138

Prijavitelji skupaj 81 78 86 58 89

NVO 46 41 48 70 57

JZ 11 11 10 10 6

S 17 24 21 18 18

GS 6 1 5 12 8

Ostalo 1 / 2 (NM)* / /

* NM = Nadškofija Maribor

V povprečju je vsak prijavitelj oddal 2,33 vlog. Število vlog se je v 2011 v primerjavi z letom 2007 prepolovilo,

čeprav se je število prijaviteljev nekoliko povečalo. V letu 2007 so organizacije oddale v povprečju 3,4 vloge, v

letu 2011 je bilo oddanih 1,5 vloge. Poraslo je predvsem število prijaviteljev iz vrst NVO.

Veliko število letnih vlog in veliko število prijaviteljev vsekakor kaže na vsebinsko razpršenost delovanja

prijaviteljev in posledično vodi v nizke zneske sofinanciranja. Vsekakor gre za problemski sklop, ki ga bo

potrebno rešiti na ravni kulturnih politik MOM v naslednjem programskem obdobju.

Tudi pregled financiranja po razpisnih vsebinskih področjih za leti 2010 in 2011 (podatki za minula leta niso na

voljo) kaže na relativno nizke zneske, ki ne omogočajo razvoja kompleksnejšega delovanja.


19

Tabela 10: Financiranje po področjih ustvarjanja (EUR)

2010 2011

Skupni znesek Povprečno na vlogo Skupni znesek Povprečno na vlogo

Uprizoritvene umetnosti

39.946,00 2.102,42 42.110,00 3.239,20

Glasbene umetnosti 61.515,00 2.278,37 95.435,00 2.327,68

Vizualne umetnosti 35.582,00 1.547,04 25.820,00 832,90

Intermedijske umetnosti

18.728,00 1.702,55 10.186,00 1.273,25

Literatura 22.436,00 1.869,67 13.226,00 826,60

Avdiovizualno ustvarjanje

24.405,00 1.877,31 30.195,00 2.013,00

Kulturna dediščina 10.388,00 1.298,50 18.973,00 1.355,20

Sofinanciranje NVO v letu 2010 Podrobnejši pregled dostopnih podatkov prijav za leto 2010 pokaže, da je povprečni delež sofinanciranja vlog

40,48 odstoten oziroma, da prijavitelji sami financirajo 59,52 % projekta. Odstotek realiziranega financiranja

glede na prijavljeno celotno vrednost projektov je mnogo manjši, v tem primeru sofinanciranje MOM znaša

zgolj 11 odstotkov.

Oba podatka kažeta na kritično finančno podhranjenost prijaviteljev in veliko potrebo po dodatnem

financiranju.

Zanimiv je podatek o odstotku vrednosti doseženih točk sofinanciranih projektov, kjer je povprečje

sofinanciranih projektov 79,59 %, medtem ko je povprečje zavrnjenih vlog 57,12 odstotkov. Oba odstotka se

zdita precej nizka in puščata prostor za različne interpretacije. Razloge je mogoče iskati v nizki usposobljenosti

prijaviteljev za pripravo vlog, smiselno bi bilo prevetriti razpisne kriterije ter namenjati ustrezno pozornost izbiri

strokovnih komisij.

Tabela 11: Delež sofinanciranja vlog glede na popolne vloge (2010)

%

Uprizoritvene umetnosti 41,3

Glasbene umetnosti 42,19

Vizualne umetnosti 35,38

Intermedijske umetnosti 50

Literatura 30

Avdiovizualno ustvarjanje 48,15

Kulturna dediščina 36,36

Tabela 12: Odstotek realiziranega financiranja glede na prijavljene vrednosti projektov (2010)

Skupna prijavljena vrednost realiziranih projektov (EUR)

Vrednost sofinanciranja realiziranih projektov (EUR)

Odstotek financiranja (%)

1,882.005,00 208.234,00 11


20

Tabela 13: Vrednost doseženih točk sofinanciranih projektov (%) (2010)

Sofinancirani* Zavrnjeni**

Uprizoritvene umetnosti 81,32 36,65

Glasbene umetnosti 77,74 69,95

Vizualne umetnosti 78,35 57,69

Intermedijske umetnosti 79,5 50,08

Literatura 81,71 52,47

Adiovizualno ustvarjanje 79,69 66,72

Kulturna dediščina 82,14 69,17

SKUPAJ 79,59 57,12

* sofinancirani – formalno popolne vloge, izbrane za sofinanciranje ** zavrnjeni – formalno popolne vloge, ki niso presegle točkovnega praga za sofinanciranje

Sofinanciranje NVO v letu 2011 Podatki, dostopni za leto 2011, kažejo posebej zaskrbljujoče razmerje med višino sofinanciranja MOM glede na

celotno vrednost prijavljenih projektov, ki znaša zgolj 6,67 odstotkov. Razmerje med višino sofinanciranja MOM

glede na pričakovana sredstva s strani prijaviteljev znaša 17,99 odstotka. Podatek govori o nizkem deležu

sofinanciranja MOM in zastavlja se vprašanje v kolikšni meri uspevajo prijavitelji realizirati prijavljene projekte

oz. kakšno kvaliteto lahko zagotovijo glede na dejanski obseg sredstev.

Tabela 14: Delež sofinanciranja glede na popolne vloge (2011)

Prijavljena vrednost Pričakovana sredstva MOM

Financiranje MOM

Uprizoritvene umetnosti 414.554,00 230.445,00 42.110,00

Glasbene umetnosti 1.330.108,00 521.956,00 95.435,00

Vizualne umetnosti 368.548,00 141.302,00 25.820,00

Intermedijske umetnosti 172.343,00 55.730,00 10.186,00

Literatura 214.043,00 72.600,00 13.226,00

Avdiovizualno ustvarjanje

712.595,00 185.786,00 30.195,00

Kulturna dediščina 274.396,00 103.280,00 18.973,00

SKUPAJ 3.486.587,00 1.311.099,00 235.945,00

Tabela 15: Odstotek financiranja glede na prijavljeno vrednost projektov (2011)

Prijavljena vrednost projektov (EUR)

Višina sofinanciranja MOM (EUR) Odstotek financiranja glede na vrednost projektov (%)

3,486.587,00 235.945,00 6,76

Tabela 16: Odstotek financiranja glede na pričakovana sredstva MOM (2011)

Pričakovana sredstva (EUR) Višina sofinanciranja MOM (EUR) Odstotek financiranja glede na pričakovana sredstva (%)

1,311.099 235.945 17,99


21

3.4. Pregled javnih razpisov za kulturne programe

Pregled financiranja na podlagi javnega razpisa za kulturne programe pokaže, da so nevladne organizacije v

zadnjih petih letih v povprečju pridobile 89,68 odstotkov celotnih razpisnih sredstev.

Tabela 17: Skupni znesek financiranja (realizacija) (EUR)

2007 2008 2009 2010 2011

Skupaj 309.970,00 288.041,00 325.650,00 321.644,00 327.465,00

NVO 266.880,00 256.000,00 310.675,00 282.675,00 295.465,00

JZ* 15.041,00 15.041,00 14.975,00 10.969,00 ?

GS 28.049,00 17.000,00 28.000,00 28.000,00 32.000,00 * JZ (javni zavod) ni sodeloval na razpisu, MOM ga je pozvala k oddaji projekta

Povprečni letni znesek financiranja MOM za program nevladne organizacije je v zadnjih petih letih znašal

23.616,60 EUR na odobreno vlogo in se je v letu 2011 znižal za 13 odstotkov v primerjavi z letom 2007.

Tabela 18: Povprečen znesek financiranja (realizacija) (EUR)

2007 2008 2009 2010 2011

Skupaj 22.140,71 22.157,00 25.050,00 22.974,57 20.467,00

NVO 24.261,81 23.272,70 25.889,00 23.556,25 21.105,00

JZ* 15.041,00 15.041,00 14.975,00 10.969,00 ?

GS 28.049,00 17.000,00 28.000,00 14.000,00 16.000,00

? podatek ni dostopen *JZ (javni zavod) ni sodeloval na razpisu, MOM ga je pozvala k oddaji projekta

Tabela 19: Odstotek financiranja glede na tip organizacije (realizacija, %)

2007 2008 2009 2010 2011

Skupaj 100 100 100 100 100

NVO 86,1 88,8 95,4 87,8 90,3

JZ 4,8 5,2 4,6 3,4 ?

GS 9 9 9 9 9

Pregled datumov objave razpisa kaže, da so se razpisi v obravnavanem obdobju praviloma objavljali ne prej kot

februarja in ne kasneje kot julija, v povprečju pa v sredini meseca maja. Odločbe so bile prijaviteljem izdane v

povprečju štiri mesece po objavi razpisa. Posledično so bila izplačila sredstev za tekoče leto izvršena konec leta,

kar prijaviteljem predstavlja zelo velik problem zaradi potrebe po zalaganju sredstev iz lastnih virov, ki pa jih

NVO pogosto ne morejo zagotavljati, saj je večina sredstev s katerimi razpolagajo namenskih.


22

Tabela 20: Datumi razpisov

2007 2008 2009 2010 2011 2012

Datum razpisa 01.06.07 06.06.08 24.07.09 24.07.09 04.02.11 15.06.12

Datum oddaje 01.07.07 07.07.08 24.08.09 24.08.09 07.03.11 16.07.12

Datum odločbe ? 04.11.08 20.09.09 september 2009

? /

? - ni javno dostopne objave datuma odločb / - v časi izdelave elaborata rezultati še niso bili javno objavljeni

Povprečno število vlog na razpise v petletnem obdobju, ki jim je bilo odobreno financiranje je 11,2. Opazen je

porast števila vlog s strani NVO v zadnjih dveh letih, torej v 2010 in 2011. Večanje števila vlog oziroma števila

prijaviteljev, ob nespremenjenih proračunskih sredstvih, kaže na povečano aktivnost in interes organizacij, ki

delujejo na področju kulture v mestu. Spremenjeno stanje bo potrebno upoštevati pri oblikovanju kulturnih

politik MOM v naslednjem programskem obdobju.

Tabela 21: Formalno popolne vloge

2007 2008 2009 2010 2011

NVO 11 11 11 12 14

JZ* 1 1 1 / /

GS 1 1 1 2 2

* JZ (javni zavod) ni sodeloval na razpisu, MOM ga je pozvala k oddaji projekta

Tabela 22: Število prijaviteljev po področjih ustvarjanja:

Število organizacij prijaviteljic Število financiranih organizacij

časopisno založniška dejavnost 5 3

neprofitna knjižna dejavnost 2 2

neformalni kulturni programi 5 3

nove kulturne prakse 2 2

kulturna ustvarjalnost mladine 2 2

vrhunski umetniški programi 5 3

nepridobitno medijska dejavnost 1 1

kinematografska dejavnost Ni podatka Ni podatka

SKUPAJ 22 16

Pregled financiranja glede na vsebinsko področje kaže na ohranjanje zaporedja financiranih vsebinskih

programov v preteklih petih letih. Glede na višino odobrenih sredstev si sledijo (padajoča vrednost): vrhunski

umetniški programi, neprofitna knjižna dejavnost, neformalni kulturni programi, nove kulturne prakse,

časopisno založniška dejavnost, nepridobitno medijska dejavnost in kulturna ustvarjalnost mladine.


23

Tabela 23: Financiranje po dejavnostih (EUR)

2007 2008 2009 2010 2011

Neformalni kulturni programi

52.816,00 28.000,00 40.000,00 40.000,00 44.700,00

Nove kulturne prakse

38.703,00 40.000,00 40.000,00 40.000,00 35.000,00

Kulturna ustvarjalnost mladine

18.465,00 15.000,00 15.000,00 15.000,00 15.000,00

Vrhunski umetniški programi

82.448,00 97.000,00 97.000,00 97.000,00 114.000,00

Nekomercialna medijska dejavnost

28.772,00 23.000,00 22.000,00 22.000,00 22.000,00

Časopisno založniška dejavnost

36.049,00 27.000,00 44.000,00 44.000,00 40.000,00

Neprofitna knjižna dejavnost

52.717,00 33.000,00 52.675,00 52.675,00 56.765,00

Tudi v primeru javnega razpisa za sofinanciranje kulturnih programov kažejo na velik razkorak med prijavljenimi

(pričakovanimi) vrednostmi projektov in odobrenimi sredstvi.

Tabela 24: Financiranje po področjih (vsi prijavljeni programi) v letu 2011 (EUR)

Prijavljena vrednost projektov

Pričakovana sredstva MOM

Sofinanciranje MOM

Časopisno založniška dejavnost

168.593,00 79.354,00 40.000,00

Neprofitna knjižna dejavnost 365.990,00 249.708,00 56.765,00

Neformalni kulturni programi 480.095,00 139.345,00 44.700,00

Nove kulturne prakse 516.200,00 108.000,00 35.000,00

Kulturna ustvarjalnost mladine

79.566,00 40.606,00 15.000,00

Vrhunski umetniški programi 1.267.193,00 507.000,00 114.000,00

Nepridobitno medijska dejavnost

69.150,00 22.000,00 22.000,00

Kinematografska dejavnost Ni podatka Ni podatka Ni podatka

SKUPAJ 2.946.787,00 1.146.013,00 327.465,00

Razpis za leto 2011 je zagotovil 28,57 odstotno financiranje programov glede na pričakovana sredstva MOM in

11,11 odstotno financiranje glede na celotno vrednost programa.

Tabela 25: Odstotek financiranja glede na pričakovana sredstva MOM (EUR)

Pričakovana sredstva MOM (EUR) Sofinanciranje MOM (EUR) Odstotek financiranja glede na pričakovano sredstva (%)

1,146.013,00 327.465,00 28,57


24

Tabela 26: Odstotek financiranja glede na prijavljeno vrednost programov (EUR)

Prijavljena vrednost programov (EUR)

Sofinanciranje MOM (EUR) Odstotek financiranja glede na prijavljeno vrednost (%)

2,946.787,00 327.465,00 11,11

3.5. Pregled pozivov za mednarodne projekte

Poziv za sofinanciranje kulturnih projektov, ki vključujejo mednarodno sodelovanje je bil objavljen v letih 2007

in 2008. Poziv je bil namenjen tako izvirnim kulturno umetniškim projektom kot organiziranju mednarodnih

dogodkov, izmenjavi umetnikov in posredovanju kvalitetne mariborske kulture v tujino in obratno. Poziv je bil

namenjen tudi podpori kulturnim projektom, ki kandidirajo za sredstva na evropskih ali njim enakovrednih

mednarodnih razpisih za sofinanciranje projektov na področju kulture in morajo zagotoviti lastna sredstva v

določenem deležu. Prikaz podatkov, ki se nanašajo na poziv smo vključili zaradi višine zneskov in števila

prijaviteljev, ki kažejo na potrebo po takšnem razpisu, saj vzpodbuja kulturne ustvarjalce in organizacije k

izvajanju kulturnih projektov, ki vključujejo mednarodno sodelovanje – sodelovanje z organizacijami in

ustvarjalci iz tujine ter predstavljajo mariborsko ustvarjalnost v mednarodnem okolju.

Tabela 27: Število financiranih vlog

2007 2008

Vloge skupaj 8 10

NVO 6 7

JZ 1 2

S 1 1

Tabela 28: Skupni znesek financiranja (EUR)

2007 2008

Skupaj 22.960,00 23.000,00

NVO 20.520,00 19.250,00

JZ 1.940,00 3.300,00

S 500,00 450,00

Tabela 29: Povprečni znesek financiranja glede na število vlog (v EUR)

2007 2008

Skupaj 2.870,00 2.090,90

NVO 3.420,00 2.750,00

JZ 1.940,00 1.650,00

S 500,00 450,00


25

4. Analiza stanja mariborskih NVO s področja kulture s

SWOT analizo

4.1. Namen in cilji

Na področju ugotavljanja stanja razvitosti NVO v Sloveniji obstajajo različne raziskave, ki so bile opravljene v

preteklih letih. Sprotne ugotovitve stanja kažejo, da se položaj NVO v preteklih letih ni bistveno spreminjal in še

vedno, kot je bilo že omenjeno, močno zaostaja za razvitejšimi državami. Usodo nevladnega sektorja delijo tudi

NVO, ki delujejo na področju kulture, kar pomeni, da se njihov položaj ne razlikuje bistveno od stanja, ki je

skupen celotnemu sektorju. Kljub temu smo za potrebe priprave elaborata povprašali mariborske NVO, ki

delujejo na področju kulture o tem, kako ocenjujejo svoj položaj in s katerimi problemi se pri svojem delu

najpogosteje srečujejo. Namen analize je bil pridobiti podatke o položaju in delovanju nevladnih organizacij v

letih 2007 - 2011, ki skupaj s podatki o financiranju nevladnih organizacij s strani Mestne občine Maribor ter

ugotovitvami, ki so bile zbrane na posvetih z nevladnimi organizacijami, kvalitativno in kvantitativno

dopolnjujejo sliko stanja na področju delovanja nevladnih organizacij v MOM na področju kulture. Anketni

vprašalnik, pri katerega izdelavi je sodelovalo Društvo nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev na

področju kulture in umetnosti – Asociacija3, smo pripravili posebej za pričujoči elaborat.

4.2. Vzorec in opredelitev sestave vprašalnika

Ciljna skupina, ki smo jo želeli spodbuditi k sodelovanju so predstavljale nevladne organizacije s področja

kulture in umetnosti na področju Mestne občine Maribor. Vprašalnik je obsegal 34 vprašanj je bil poslan na 86

elektronskih naslovov NVO s področju Maribora. Naslovniki so bili izbrani na podlagi seznama nevladnih

organizacij, posameznikov in gospodarskih združenj, ki so sodelovali na razpisih za projekte in akcije oziroma

programe v javnem interesu Mestne občine Maribor v letih 2010 in 2011 in ki je bil pridobljen s strani Urada za

mladino in kulturo Mestne občine Maribor. Na vprašalnik je odgovorilo 27 organizacij, od tega 18 društev in 9

zavodov, ki delujejo na uprizoritvenem, glasbenem, vizualnem, intermedijskem, avdiovizualnem in drugih

področjih (izobraževanje, informiranje, humanistika, kultura). Večina nevladnih organizacij deluje na več

omenjenih področjih in se ne omejuje na eno ali dve področji. Glede na relativno majhno število respodentov

rezultatov ne gre posploševati, vendar kljub temu lahko na njihovi podlagi podamo določene ugotovitve, ki jih je

moč podkrepiti z ugotovitvami drugih analiz oz. strateških dokumentov.

3 Asociacija neformalno deluje že od leta 1992, je danes profesionalno koordinirana in združuje 47 organizacij in številne

posameznice ter posameznike. Zavzema se za izboljšanje delovnih pogojev in sistemskega položaja samostojnih ustvarjalcev in nevladnih organizacij (NVO) v umetnosti in kulturi ter posameznikov, ki v njih delujejo. Osnovni cilj je zagotavljanje enakopravnih pogojev za delovanje v primerjavi s tistimi v javnih zavodih ter splošno izboljšanje položaja umetnosti in kulture v državi in družbi.


26

Vprašalnik je obsegal sledeče vsebinske sklope:

osnovni podatki o organizaciji

podatki o prostorskih in drugih materialnih pogojih delovanja

podatki o sodelovanju z drugimi pravnimi osebami

programska usmeritev

zaposlovanje

podatki o odnosih z občino in državo

financiranje

odhodki

podatki o težavah in ovirah za delovanje

4.3. Rezultati in povzetki

4.3.1. Osnovni podatki o organizaciji (vprašanja 1 – 4)

V sklopu vprašanj o osnovnih podatkih so anketiranci odgovarjali na osnovna statusna vprašanja, kot tudi o

formalnemu članstvu v nacionalni ali mednarodni mreži. Prav tako je bilo postavljeno vprašanje po

pridobljenem statusu v javnem interesu.

Slaba petina NVO je članica zvez organizacij, samo tri so formalne članice mednarodnih organizacije.

Stopnja formalnega mreženja je sorazmerno nizka, prav posebej na mednarodnem področju. NVO in

posamezniki premorejo precej kontaktov z organizacijami in posamezniki, ki pa po navadi ne prerastejo v

intenzivnejše sodelovanje na ravni programov ali projektov. Opremljenost s statusom organizacije v javnem

interesu je nizka.

Nizka stopnja mreženja kaže znamenja skorajda avtarkičnosti organizacij, predvsem v razmerju do formaliziranih

mednarodnih povezovanj, kar je deloma posledica stroškov članarin in potnih stroškov, ki jih članstva v

mednarodnih organizacijah pogosto prinašajo. Prav tako lahko predvidevamo, da je nizka stopnja

formaliziranega mreženja povezana z nizko stopnjo formaliziranega sodelovanja lokalnih organizacij v večjih in

zahtevnejših mednarodnih projektih, ki zahtevajo finančno sodelovanje in mednarodne finančne vire.

4.3.2. Podatki o prostorskih in drugih materialnih pogojih delovanja (vprašanja 5 - 9)

V tem sklopu so bili pričakovani odgovori glede lastništva, opremljenosti in najemnine prostorov delovanja, kot

tudi o tehnični opremljenosti organizacije.

Vse NVO imajo sedež in dejavnost v istih prostorih. Daleč najvišji delež NVO gostuje pri drugih organizacijah

oziroma so najemnice prostorov. Lastništva prostorov je zelo malo. Večina NVO plačuje neprofitno najemnino.

Prostorske pogoje delovanja NVO ocenjujejo kot delno ustrezne (14), neustrezne (13) in ustrezne (9).


27

Ocena ustreznosti prostorov kaže na večinsko nezadovoljstvo s prostori delovanja. Žal anketni vprašalnik ni

omogočal podrobnejše obdelave prostorske problematike, kar bi vsekakor bilo potrebno. Vprašanje

prostorskega delovanja je potrebno posebne pozornosti pri snovanju mestnih politik.

Anketno vprašanje o razpolaganju s tehnično opremo pokaže, da največji delež lastne opreme in sredstev tvorijo

računalniki, mobiteli, fotoaparati in video kamere. Največ izposojanja opreme je na področju uprizoritvenih,

glasbenih dejavnosti, intermedijskih dejavnosti (ozvočenje, video projektor, plesni pod, osvetlitev, druga odrska

oprema ipd.).

NVO premorejo manj drago in nezahtevno opremo, ki večinoma ne zadostuje njihovim potrebam. Potreba po

specialni opremi je visoka, NVO pa primanjkuje sredstev pridobitev takšne opreme.

4.3.3. Podatki o sodelovanju z drugimi pravnimi osebami (vprašanji 10 - 12)

V tretjem vsebinskem sklopu je bil poudarek na oceni vsebinskega, tehničnega in projektnega povezovanja z

drugimi NVO, javnimi zavodi in podjetji v Mariboru, Sloveniji ali v tujini.

Največ sodelovanja je med NVO v Mariboru, manj z NVO v Sloveniji in v tujini. Mnogo manj je povezav z javnimi

zavodi v Mariboru in Sloveniji. Sodelovanje s podjetji je skorajda nično.

Precej sodelovanja je na nezahtevni operativni ravni, pri zastonjski ali neprofitni izposoji opreme ali gostovanjih

v prostorih drugih organizacij. Mnogo manj pa je sodelovanja na programski in zahtevnejši organizacijski ravni.

Zaskrbljujoče malo je povezav s profitnim sektorjem ozirom donatorji ali sponzorji. Področje sodelovanja z

neprofitnim sektorjem bi zahtevalo posebno obravnavo na ravni mestnih politik.

4.3.4. Programska usmeritev (vprašanja 13 – 22)

Ugotavljamo, da večina organizacij deluje na večih programskih področjih. Največji delež umetniških del tvorijo

premierno izvedena dela, mnogo manj je ponovitev v Mariboru in Sloveniji. Minimalni delež predstavlja

realizacija v tujini.

4.3.5. Zaposlovanje (vprašanji 23 - 24)

Sklop, katerega namen je prikazati zaposlitveno strukturo delavcev v organizaciji (redno ali začasno zaposleni,

projektni sodelavci, samozaposleni, delo preko študentske napotnice, javni delavci, prostovoljsko delo) in hkrati

količino ter vrsto strokovnega izobraževanja.

Daleč največji delež na področju zaposlovanja v organizacijah predstavlja prostovoljsko delo. Prav posebej

zaskrbljujoče je, da velik delež prostovoljskega dela obsega vodstvene in strokovne funkcije, kar pomeni nizko

stopnjo profesionalizacije in nezmožnost visokega strokovnega razvoja. Ne glede na ambicije organizacij takšno

stanje pomeni razvito ljubiteljsko dejavnost, a nezmožnost profesionalizacije dela.

Pomemben delež zaposlenih tvorijo zaposleni iz programov javnih del, ki pa ne zasedajo vodstvenih položajev,

nekaj več strokovnih, največji delež pa zavzemajo na področju administracije in tehnične pomoči. Področje

javnih del predstavlja pomemben del pomoči NVO.


28

Zaskrbljujoče nizko je število rednih zaposlitev v NVO, kar kaže na nezmožnost zagotavljanja dolgoročno in

strateško zasnovanega in profesionalno zastavljenega dela. Prav tako kaže na nizko stopnjo varovanja socialnih

in delavskih pravic oziroma na nenehno stanje prekarnosti delavcev v kulturi.

Področje usposabljanja oziroma izobraževanja kaže na sorazmerno visoko stopnjo izobraževanja. Področje

izobraževanje je povezano predvsem s strokovnim in administrativnim delom v organizacijah.

Na področju zaposlovanja v NVO lahko ugotovimo, da je javni sektor v tem oziru v veliko boljšem položaju in

posledično tudi v privilegiranem položaju, saj lažje zagotavlja izvajanje dejavnosti, ki so potrebne za nemoteno

delovanje (večja profesionalizacija kadrov).

4.3.6. Podatki o odnosih z občino in državo (vprašanji 25 – 26)

Sklop, kjer smo želeli ugotoviti na kakšen način MOM podpira (finance, prostori, kadri, izposoja tehnične

opreme) in financira (programsko, projektno, koncesije, drugo) delovanje organizacij.

Mestna občina Maribor delovanje organizacij finančno podpira redno ali občasno, majhen odstotek organizacij

pa ni deležnih financiranja. Precej manj je podpore s strani MOM pri zagotavljanju prostorov. Največji delež

financiranja anketiranci pridobijo iz občinskih projektnih razpisov, manj pa iz programskih sredstev. Najmanjši

delež sredstev NVO pridobijo na nacionalni ravni. Podatki kažejo na nizka sredstva iz lokalnih virov (projektni

razpisi), ki ne omogočajo razvoja in dolgoročnega dela.

Majhen delež zagotavljanja prostorov lahko kaže na nedostopnost ali pomanjkanje prostorov v lasti MOM,

potencialno primernih za redno ali občasno rabo NVO ali pa na netransparenten in zapleten dostop do javnih

prostorov v lasti MOM. Nobeden od anketirancev ni nosilec koncesijske pogodbe.

4.3.7. Financiranje (vprašanji 27 - 28)

Večino sredstev za delovanje NVO pridobijo iz projektnih dejavnosti na lokalni ravni. Prihodki organizacij iz

nejavnih virov večinoma predstavljajo članarine, lastne storitve in sponzorstva ali donacije. Prihodkov iz tujih

virov je zelo malo.

4.3.8. Odhodki (vprašanj 29 - 31)

Anketiranci so bili povprašani po odhodkih glede na skupne stroške dela (bruto osebni dohodek zaposlenih,

pogodbe o delu, avtorske pogodbe, študentsko delo), dejavnosti (programski materialni stroški, splošni stroški

obratovanja) in investicijske stroške (nakup opreme, investicijsko vzdrževanje, druge investicije).

NVO največ odhodkov namenijo za stroške dela, mnogo manj za stroške dejavnosti, neprimerljivo manj pa za

investicijske stroške.

4.3.9. Podatki o težavah in ovirah za delovanje (vprašanja 32 – 34)

V zadnjem vsebinskem sklopu so bili anketiranci vprašani po oceni dejavnikov, ki predstavljajo oviro za njihovo

delovanje. Hkrati so bili pozvani k nadaljnji obrazložitvi konkretnega problema ter k podajanju predlogov

konkretnih rešitev. Odgovor je bilo možno razvrstiti v pet kategorij: ni ovira, majhna, srednja, velika ali zelo


29

velika ovira. Anketno vprašanje je naletelo na velik odziv anketirancev, razen v delu, ki je zahteval opis

konkretnih problemov in rešitev. Slednje za relevantnost elaborata ni predstavljalo težave, saj so bili v sklopu

priprave elaborata z organizacijami opravljeni številni posveti (glej četrto poglavje).

Največjo oviro organizacije vidijo v nezadostnih finančnih sredstvih, tako iz javnih kot iz zasebnih virov. Zanimivo

je, da anketiranci sredstev iz zasebnih virov skorajda ne pridobivajo, a so prav to ocenili kot težavo. Pet oziroma

osem organizacij ne vidi ovir v naraščanju odvisnosti od prihodkov pridobljenih iz lastne oziroma dopolnilne

dejavnosti. Glede prevelike odvisnosti od javnih virov financiranja so bile organizacije deljenega mnenja, saj jih

približno polovica v tem ne vidi težave, med tem, ko druga polovica to prepoznava kot oviro. NVO tudi zaznavajo

kot oviro odvisnost od aktualne politične oblasti. Največ anketirancev je kot veliko oviro ocenilo odsotnost jasne

razvojne strategije MOM na področju kulture. Kot srednje veliko oviro so anketiranci ocenili večanje

administrativnih obveznosti s strani MOM. Kot oviro so prepoznali tudi neizvrševanje pogodbenih obveznosti s

strani MOM.

Kot oviro za delovanje so organizacije navedle slabo informiranost javnosti o delovanju organizacije,

nepovezanost NVO sektorja in odsotnost skupnega nastopanja ter nezmožnost profesionalizacije delovanja

organizacij.

Če povzamemo, so v vsebinskem sklopu ocen dejavnikov, ki predstavljajo oviro za delovanje anketiranci kot

največje ovire prepoznali nezadostna finančna sredstva (javna in privatna), hkrati preveliko odvisnost od javnih

virov financiranja, v odnosu politike MOM do NVO pa največjo oviro predstavlja odsotnost jasne razvojne

strategije in večanje administrativnih ovir.

4.4. SWOT ANALIZA

Na podlagi anketnega vprašalnika in drugih zbranih podatkov je bila izdelana SWOT analiza iz katere izhajajo

prednosti, slabosti, priložnosti in ovire NVO na področju kulture v MOM:


30

Prednosti Slabosti

Dolgoletna tradicija društvenega delovanja

Številčnost članstva

Pripravljenost za prostovoljsko delo

Velika učinkovitost glede na vložena sredstva

Fleksibilnost

Inovativnost in kreativnost

Dobro poznavanje sodobnih trendov

Mednarodne povezave

Strokovnost

Neposredni stik s prebivalstvom (uporabniki)

in dobro poznavanje okolja

Delovanje v javnem interesu

Vzpostavljena podporna organizacija za

pomoč in krepitev NVO

Finančna nestabilnost in šibka finančna

sposobnost večine NVO (nezmožnost

sofinanciranja in zalaganja z lastnimi sredstvi)

Pomanjkanje vodstvenih in nekaterih drugih

strokovnih znanj in izkušenj

Odliv strokovnih kadrov na bolje plačana

delovna mesta

Nizka stopnja profesionalizacije, pretežno

prostovoljsko delo

Šibka trajnost projektov

Nepovezanost med NVO in prednostna skrb

za parcialne interese

Pomanjkanje veščin za prijavo na razpise

Prevelika odvisnost od sredstev iz občinskih

virov

Pomanjkanje infrastrukture za delovanje

(prostori, oprema)

Premajhna usposobljenost za sodelovanje v

procesih sprejemanja zakonodaje in

predpisov na lokalni in nacionalni ravni

Priložnosti Nevarnosti

Načelna pripravljenost mestne oblasti za

sodelovanje z NVO pri pripravi politik s

področja kulture

Delovanje Komisije za razvoj NVO v MOM

Podpora lokalne skupnosti na področju

financiranja in zagotavljanja infrastrukture

Finančna sredstva iz EU

Sodelovanje v razvojnem svetu regije pri

pripravi regionalnih razvojnih programov

Ureditev zakonodaje na področju

prostovoljstva

Evropska prestolnica kulture

Razpoložljivi prostori v mestu v lasti MOM

Lokalni program kulture v MOM 2012 - 2017

Zmanjševanje sredstev za sofinanciranje

projektov in programov NVO s strani MOM

Favoriziranje javnih zavodov s strani MOM

Neupoštevanje predlogov ukrepov za

izboljšanje položaja NVO pri pripravi LPK

Poglabljanje gospodarske in finančne krize v

svetu

Nenaklonjenost mestne oblasti do

sodelovanja in dialoga z NVO

Neizvrševanje pogodbenih obveznosti s

strani MOM

Pomanjkanje razvojne strategije na področju

kulture v MOM

Administrativne ovire

Zamude pri objavi razpisov


31

5. Vizija, cilji in razvojne prioritete NVO s področja

kulturnih dejavnosti

5.1. Vizija NVO s področja kulturnih dejavnosti

Nevladne organizacije želijo biti enakopravni partner na področju kulturnih dejavnosti v

Mestni občini Maribor in s svojim delovanjem prispevati k razvoju mesta in krepitvi

kakovosti življenja njegovih prebivalcev.

5.2. Prioritete in cilji

Na osnovi analize stanja NVO v regiji in opravljene SWOT analize smo opredelili ključne prioritete in cilje v

razvoju NVO s področja kulturnih dejavnosti:

1. Vključenost NVO v dialog z MOM pri pripravi kulturnih politik, strateških dokumentov, razpisov za

financiranje in ostalih področjih, ki so pomembna za NVO

Vzpostaviti delovna telesa za sodelovanje med NVO in MOM (kulturna zbornica)

2. Ureditev sofinanciranja MOM ter zagotavljanja drugih oblik podpore, ki bodo zagotavljali trajnostni

razvoj in delovanje NVO in krepili njihov prispevek k razvoju kulture v mestu.

Zagotoviti objavo razpisov in rezultatov v rokih, ki omogočajo nemoteno delovanje in financiranje

projektov

Vzpostaviti prireditvene prostore za izvajanje produkcij (odri, razstavišča,...)

3. Sistemska ureditev položaja NVO, ki delujejo na področju kulturnih dejavnosti v MOM.

Definirati nevladne organizacije in redifinirati profesionalne in ljubiteljske nevladne organizacije

Sprejeti strategijo razvoja kulture v MOM


32

6. Predlogi ukrepov za razvoj NVO s področja kulturnih

dejavnosti

6.1. Izvedba posvetov z NVO

V okviru priprave elaborata je bilo v letu 2012 organiziranih osem posvetov z nevladnimi organizacijami in

samostojnimi ustvarjalci na področju kulture. Posveti so bili 23. februarja, 12., 13., 20. in 21. marca ter 11., 15.

in 21. junija. Posvetov se je skupaj udeležilo 76 posameznikov iz 25 organizacij.

Namen posvetov je bil skozi organiziran in strukturiran dialog pridobiti mnenja in želje ustvarjalcev s področja

kulture v Mestni občini Maribor glede njenega bodočega delovanja na področju kulture in umetnosti. Na posvet

bili z javnim vabilom, ki je bilo posredovano po informacijskih kanalih Regionalnega stičišča NVO Podravja

(Zavod PIP) ter po mrežah NVO, vabljeni vsi ustvarjalci na področju kulture in umetnosti s področja MOM

(nevladne organizacije in samostojni ustvarjalci ter posamezniki). Posveti so bili moderirani in se je zanje vodil

zapisnik. Oblikovan je bil tudi elektronski seznam udeležencev, ki bo tudi v prihodnje zagotavljal boljše

komuniciranje med organizacijami, vanj pa se lahko vpišejo nevladne organizacije in samostojni ustvarjalci s

področja kulture v Mestni občini Maribor.4

Najave, vabila in zapisniki v celoti so bili sproti objavljani na spletni strani regionalnega stičišča NVO Podravja, na

spletnem naslovu http://www.nevladna.org/index.php/podrocja/kultura/lokalni-program-kulture-2012-2017-v-

mom. Na posvetih je aktivno sodelovala tudi predstavnica društva Asociacija.

6.2. Predlogi ukrepov

Rezultati posvetov so povzetek razprav in predlogov sistemskih in vsebinskih ukrepov, povzetih na podlagi

zapisnikov posvetov in predstavljajo skupno stališče udeležencev posvetov. Predlogi so podani v obliki, kot je

bila dogovorjena na posvetih.

6.2.1 Definicija NVO in delitev na ljubiteljske in profesionalne organizacije

Menimo, da je nujno potrebno vzpostaviti definicijo NVO, ki bi jasneje opredelila in ločila ljubiteljske dejavnosti

NVO od profesionalnih dejavnosti NVO. Predlagamo upoštevanje predloga definicije NVO s strani društva

Asociacija: »poklicni producenti umetnosti so pravne osebe zasebnega prava, ki so ustanovljene za nepridobitno

profesionalno ustvarjanje in poustvarjanje na vseh področjih umetnosti in podpornih dejavnosti.«

Opredelitev definicije NVO se nam zdi bistvena za prepoznavanje kakovostne umetniške produkcije, ki nastaja v

NVO. Slovenska zakonodaja je še vedno ne pozna. Predlog definicije je sicer pripravil Pravno-informacijski center

4 [email protected]

http://groups.google.com/group/kul-nevladna-maribor?hl=sl


33

nevladnih organizacij, ki pa ne upošteva bistvenega, da med NVO obstajajo posamezne organizacije, ki

presegajo to posplošeno opredelitev NVO kot organizacije, kjer je sodelovanje omejeno zgolj na prostovoljno

delovanje, temveč se pojavljajo kot profesionalne organizacije, kjer delovanje pogosto presega poln delovni čas.

Delovanje profesionalnih organizacij poteka na popolnoma drugačni produkcijski ravni, velikokrat bolj primerljivi

z javnimi umetniškimi institucijami, ki so pri produkciji veliko bolj finančno, infrastrukturno in kadrovsko podprte

in zagotavlja potrebno profesionalno in specifično znanje za kakovostno produkcijo, ki nemalokrat uspešno

konkurira javnim umetniškim institucijam.

Predlagamo, da MOM dodatno podpre delovanje uveljavljenih izvajalcev kulturnih programov in programov, ki

niso javni zavodi in s svojim delovanjem trajno zadovoljujejo javni interes in kontinuirano delujejo na področju

kulture in umetnosti. MOM naj strukturno pripomore k razvoju definicije in obravnave nevladnega sektorja in

nadalje pripomore k razvoju NVO na nacionalni ravni. Država se je pri načrtu razvojnih ukrepov že zdavnaj

zavezala, da bo nevladni sektor spravila na raven razvitih držav, a je vse ostalo bolj ali manj zgolj pri zavezah, na

konkretni ravni pa je bilo storjenega bore malo.

6.2.2 Ločitev NVO na vsebinske organizacije in tiste, ki so tudi upravljavci prostorov

Pozivamo na dodatno sistemsko financiranje tistih NVO, ki so tudi upravljavci prostorov. Financiranje naj zajema

financiranje splošnih stroškov delovanja, ki niso neposredno vezani na izvajanje programa: 1) stroške dela, ki

niso vezani na izvajanje programa, 2) splošne materialne stroške za obratovanje, 3) stroške investicijskega

vzdrževanja in nakupa opreme.

NVO upravljavci so obvezani k vzpostavitvi poenotenega pravilnika, s katerimi se določajo pravice in dolžnosti

rabe prostorov in upravljavske storitve. Seznam prostorov ter pogoji in način dostopa so dostopni na javnem

spletnem portalu.

Prostore je potrebno ločiti po namembnosti na a) vadbene prostore (produkcija in raziskovanje) in b)

uprizoritvene prostore.

S tem bi MOM pripomogla k reševanju rabe zasebnih neprofitnih prireditvenih prostorov. Številni prostori in

kapacitete NVO so zaradi zanemarjanja njihovega razvoja na razpisih brez potrebe postavljeni v nekonkurenčen

položaj, kar je zaskrbljujoče že zaradi tega, ker se javni zavodi ne kažejo kot primerni za izvajanje inkubacijske

faze projektov umetnikov in umetniških skupin. Na področju intermedijskih umetnosti celo do te mere, da

takšnega javnega zavoda očitno ni niti v bližnjih načrtih. Nastal položaj številne NVO in druge neodvisne

organizatorje napeljuje k temu, da se raje kot zahtevnemu dolgoročnemu razvoju lastnih vsebin izdatneje

posvečajo k produkciji tehnično nezahtevnega uvažanja projektov iz tujine.

6.2.3 Vzpostavitev NVO prizorišč

MOM naj za vsako programsko področje formalno vzpostavi NVO prizorišča, ki jih predlagajo in potrdijo

nevladne organizacije. Razvoj prizorišč naj bo celostno zajet v strategijo razvoja kulture in nevladnih organizacij.

V okviru zagotavljanja primernih prostorov za delovanje in produkcijo NVO s področja kulture bi bilo smiselno v

okviru MOM storiti vse potrebno za čimprejšnjo celovito obnovo Pekarne, za potrebe kulturne produkcije v


34

domeni NVO pa pristopiti k iskanju dodatnih prostorskih kapacitet v mestu in njihovi revitalizaciji. Da je s

takšnim pristopom mogoče razvijati mesto, dokazujejo prakse mest širom sveta.

6.2.4 Razvoj strategije razvoja kulture in NVO

MOM naj skupaj z nevladnimi organizacijami pripravi Strategijo razvoja kulture in NVO s konkretnimi

kratkoročnimi in dolgoročnimi cilji, z natančnimi in merljivimi kazalniki ter operativnim planom izvedbe.

Pozivamo k vzpostavitvi evalvacijske skupine, sestavljene tako iz članov MOM kot NVO, ki redno skrbijo za

dosledno izvajanje operativnega plana oziroma pomagajo pri snovanju in izvrševanju ukrepov za reševanje

morebitnih odstopanj.

6.2.5 Izločitev javnih zavodov kot upravičencev za prijavno na projektne razpise

Želimo, da se iz prijaviteljev na projektne razpise izloči javne zavode, ki so že financirani iz proračunskih sredstev.

Tako bi nevladne organizacije pridobiti več projektnih sredstev, kar bi dvignilo kakovostno raven izvedbe

projektov.

6.2.6 Provišanje proračunskih sredstev namenjenih delovanju NVO

Obstoječa proračunska sredstva NVO omogočajo delo v nemogočih razmerah nenehnih likvidnostnih težav,

zaradi česar predlagamo petkratno povišanje sredstev za delovanje NVO. Z ukrepom bi MOM zagotovila

optimalno delovanje NVO. Iz sredstev bi MOM poleg financiranja obstoječih projektov in programov zagotovila:

skupno upravljanje NVO prizorišč s strani NVO. Ocenjujemo, da bi za upravljanje prizorišč bila

potrebna delovna mesta direktorja, programskega direktorja, tehničnega osebja in vzdrževalcev

opreme, produkcijsko osebje,

skupne službe za spodbujanje in razvijanje NVO na področjih promocije, razvijanje občinstva,

odnosov z javnostmi, marketinga, mreženja, pravnega svetovanja, projektnega svetovanja,

administrativne pomoči. Skupne službe se lahko organizirajo v sklopu projektne oziroma podporne

pisarne za NVO.

6.2.7 Podpora MOM pri pripravah na mednarodne razpise

Uvedba razpisne podpore MOM za potrebe prijav NVO na mednarodne razpise, kjer se kot prijavitelj pojavlja

MOM ali NVO. Izvajanje podpore in koordinacija se naj izvaja znotraj delovanja skupnih služb za NVO oziroma

projektne pisarne za NVO. Predlagamo, da se MOM obveže k realizaciji 12 projektov tega tipa na leto.

6.2.8 NVO omogočiti brezplačne najeme prostorov, ki so v lasti MOM (predvsem v centru mesta)

MOM naj za določen čas omogoči NVO s statusom v javnem interesu brezplačen najem nezasedenih poslovnih

prostorov (74. in 107. člena ZUJIK (Uradni list RS, št. 77/07, 56/08, 94/09 in 4/10)). Oddelek za ravnanje z

nepremičninami MOM naj vodi javno evidenco nezasedenih prostorov in skupaj z Uradom za kulturo MOM

pripravi in izvede javni poziv za najem prostorov.


35

6.2.9 Poravnane pogodbene obveznosti s strani MOM

Že nekaj let se dogaja, da NVO za rezultate razpisa izvedo šele sredi leta, sredstev pa se lahko nadejajo

decembra ali v primeru leta 2011 celo v naslednjem letu. To bistveno otežuje delo NVO in praktično onemogoča

dolgoročno načrtovanje ter morebitno osamosvojitev od javnih sredstev, saj se NVO ter njihovi člani zaradi tega

spopadajo z neprekinjenimi likvidnostnimi težavami. Takšno stanje NVO tudi avtomatsko sili v neracionalno

porabo javnih sredstev, saj morajo del neizbežno nameniti izterjavam, zamudnim obrestim in drugim nastalim

stroškom, medtem ko se kulturno infrastrukturo ob takšni politiki izplačil kvečjemu krpa, namesto da bi se vanjo

vlagalo. Tudi sami kulturniki za nedoločen čas ostajajo brez zasluženih plačil, ki bi jim vsaj povrnili nastale

stroške.

MOM pozivamo k rednemu obveznemu poravnanju pogodbenih sofinanciranih deležev. Izplačila programskim

prejemnikom sredstev naj bodo kvartalna.

6.2.10 Objava razpisov pred pričetkom leta

Prepričani smo, da bi objava razpisov pričetkom leta bistveno pripomogla k boljšemu delovanju NVO. Že nekaj

let zaporedoma so rezultati razpisov znani šele sredi leta. Opozarjamo, da je to eden od ključnih problemov, ki

terja takojšnjo ureditev.

6.2.11 Uvedba letnih predrazpisnih konferenc in posvetov, s sodelovanjem Komisije za razvoj NVO v MOM

Namen predrazpisne konference je vzpostaviti strokovni civilni dialog med lokalno samoupravo na področju

kulture in umetnosti ter zainteresiranimi NVO, samostojnimi ustvarjalci in posamezniki s področja.

Cilji konference so:

predstaviti in uskladiti časovnice in besedila javnih razpisov in pozivov MOM

predstaviti aktualne probleme ustvarjalcev in poiskati možnosti za rešitve

narediti pregled in evalvacijo aktivnosti v minulem letu

identificirati nove ustvarjalne trende in primerno reagirati

po potrebi vzpostaviti področna delovna telesa sestavljena iz predstavnikov NVO in lokalne

samouprave.

6.2.12 Uvedba novih programskih področij

Predlagamo, da se uvedejo sledeča nova programska oziroma razpisna področja:

likovne umetnosti

intermedijske umetnosti

humanistika

6.2.13 Strokovne komisije na področju kulture

Opažamo potrebo po opredelitvi jasnih strokovnih kriterijev za vstop v strokovno komisijo, po bolj

transparentnem postopku imenovanja članov komisij in po večanju transparentnosti delovanja strokovnih

komisij. Zato predlagamo, da se:


36

mandat članov strokovnih komisij omeji največ na dva mandata,

člane komisije izbere na podlagi nedvoumnih in vnaprej vzpostavljenih kriterijev

redno objavljajo vsi zapisniki dela komisij

na spletnih straneh MOM vzpostavi posebna spletna podstran, kjer se zbrane vse potrebne

informacije o delu strokovnih komisij

onemogoči soodločanje tistih članov komisij, ki neposredno ali posredno sodelujejo v projektih za

pridobitev javnih sredstev

pri imenovanju strokovnih komisij omogoči možnost neposrednega imenovanja predstavnikov NVO

s strani NVO

vzpostavi možnost vpogleda v vse postopke podeljevanja sredstev organizaciji člana komisije, ki ga

izberejo NVO

člani strokovnih komisij se lahko izbirajo tudi izven Maribora

člane komisije obveže k upoštevanju smernic podanih na aktualni predrazpisni konferenci.

Prav tako župana pozivamo k doslednem upoštevanju mnenja strokovnih komisij.

6.2.14 Uvedba večletnih programskih razpisov in elektronskega oddajanja razpisne dokumentacije

Ob nenehnem manjšanju razpoložljivih sredstev tako za javno upravo kot NVO, predlagamo razbremenitev

nepotrebnih administrativnih postopkov za prejemnike programskih sredstev, kar zagotavlja pomembno

postavko pri zmanjševanju stroškov in optimiranju porabljenega časa za birokracijo. Predlogi se nanašajo na

zmanjšanje 1) nepotrebne administrativne obremenitve pri vsakoletnem ponovnem oddajanju programov in

zagotavljanje avtomatizacije postopkov brez čakanja na ponoven razpis, 2) večmesečno čakanje na potek vseh

rokov in postopkov, 3) luknje pri izvajanju programov zaradi čakanja na nove anekse, 4) zamike pri možnosti

črpanja sredstev v prvih mesecih leta.

6.2.15 Večletni projektni razpis

Predlagamo, da se za prijavitelje, ki niso bili uvrščeni v programsko sofinanciranje, uvede večletni projektni

razpis za zahtevnejše večletne razvojne projekte in projektne sklope. Obrazce bi bilo potrebno prilagoditi tako,

da na projektnem razpisu omogočajo tudi snovanje projektnih sklopov in izpolnjevanje pogojev razpisa tudi po

projektnih sklopih.

6.2.16 Uskladitev razpisnih obrazcev MOM in MIZKŠ

Predlagamo, da se izenači trajanje večletnih programov MOM s trajanjem programov, ki jih razpisuje Ministrstvo

za izobraževanje, znanost, kulturo in šport (4 leta). Menimo, da je uskladitev razpisnih obrazcev med MOM in

MIZKŠ potrebna, saj bi s tem NVO omogočili enostavnejše poslovanje in zmanjšali administrativno delo. Večina

NVO, ki jih sofinancira MOM, je namreč tudi prejemnica sredstev MIZKŠ.


37

6.2.17 Sofinanciranje projektov in programov, ki so že sofinancirani iz drugih virov

Za potrebe pridobivanja dodatnega denarja za izvedbo uspešnih projektov in programov, ki so že sofinancirani s

strani MIZKŠ, Evropske komisije ali drugih mednarodnih virov, bi bilo potrebno na MOM rezervirati dodatna

sredstva za spodbujanje sofinanciranja uspešnih projektov na tem področju.

6.2.18 Prenos neuspešnih vlog iz programskega na projektni razpis

Predlagamo, da se v razpisni pogojih za programske razpise vnaprej jasno opredeli postopke prenosa morebitnih

neuspešnih prijav tako, da:

neuspešne kandidature za programska sredstva ne omejujejo in zavlačujejo izvedbo postopkov

neuspešne prijave na programski razpis avtomatično kandidirajo na projektnem razpisu razpis

brez ponovnega vlaganja razpisne vloge na projektni razpis,

prijaviteljem je v razpisni dokumentaciji ponujena možnost nekandidiranja oziroma nesodelovanja

pri avtomatičnem prenosu neuspešne programske vloge na projektni razpis.

6.2.19 Kandidiranje na projektnem razpisu na nematičnem področju

Predlagamo, da se organizacijam, uspešnim na programskem razpisu, omogoči kandidiranje tudi na projektnem

in večletnem projektnem razpisu, a le na nematičnem področju in le v primeru, da na tem področju niso

prejemniki programskih sredstev.

Podlaga našega predloga je obstoječa praksa prehajanja med umetniškimi praksami (npr. iz glasbenih v

intermedijske in likovne ter nazaj). Ker gre za pogosto prakso tako v tujini kot tudi v Sloveniji, predlagamo, da se

z novo ureditvijo odpravijo birokratske razmejitve med posameznimi področji, s čimer se prejemnike

programskih sredstev zgolj dodatno spodbudi, k večanju ustvarjalnosti in produkcije.

6.2.20 Posebni pogoji za sofinanciranje novoustanovljenih NVO

Predlagamo, da MOM vzpostavi pozitivne diskriminatorne pogoje za sofinanciranje prvih projektov novega NVO.

S tem bi omogočili lažji zagon delovanja in motivirali vzpostavljanje novih dejavnosti in umetniških praks.

6.2.21 Vzpostavitev mariborske kulturne zbornice

Predlagamo, da se vzpostavi mariborska kulturna zbornica, kot pravna oseba zasebnega prava, preko katere se

vodi strukturiran dialog civilne javnosti s področja kulture in umetnosti z nosilci lokalne oblasti. Ustanovitelji

zbornice so lahko reprezentativna združenja na področju umetnosti in kulture v MOM in drugi zainteresirani, ki

se bodo prijavili na razpis za ustanovitev. Vsi člani so zavezani k ustanovitvenemu deležu. MOM se naj obveže za

delno sofinanciranje podpornih oz. servisnih dejavnosti in storitev.

Med naloge zbornice zagotovo sodi:

analiza politik MOM, ki se nanašajo na razvoj NVO, neodvisnih producentov in samozaposlenih v

kulturi oziroma kulture in umetnosti v MOM

svetovanje MOM glede predpisov in politik, ki vplivajo na razvoj NVO na področju kulture in umetnosti

mreženje akterjev na področju kulture in umetnosti


38

zagotavljanje strukturiranega dialoga z nosilci oblasti

spremljanje in ocenjevanje stanja z vidika javnega interesa v MOM

spremljanje in ocenjevanje položaja izvajalcev javnih kulturnih programov in projektov

zagotavljanje podpornih storitev za učinkovitejše delovanje NVO, neodvisnih producentov in

samozaposlenih v kulturi

vzpostavljanje prostora javne razprave glede pomembnih družbenih kulturno političnih vprašanj,

promocija in večanje vidnosti kulture in umetnosti v MOM

ozaveščanje izvajalcev kulturnih programov in projektov o pomenu javnih politik ter nosilce oblasti o

pomenu umetnosti in kulture,

imenovanje predstavnikov zbornice v svete javnih zavodov v MOM s področja umetnosti in kulture,

predlaganje predstavnikov zbornice v strokovne komisije MOM, ki odločajo o razdelitvi razpisnih

sredstev.

Zbornica naj v svojem temeljnem aktu določi vse druge naloge, ki jih opravlja za svoje člane.


39

7. Povzetek

Najbolj splošen vtis, ki smo ga pripravljavci elaborata dobili v procesu njegovega nastajanja je, da so nevladni

oziroma formalizirani civilno družbeni akterji na področju kulture v Mestni občini Maribor zelo nezadovoljni s

svojim položajem in z razmerami v katerih delajo in ustvarjajo, vendar se navkljub neugodnim lokalnim in

globalnim finančnim in političnim razmeram ne želijo predati. O tem pričajo tudi konkretni predlogi za izboljšave

njihovega položaja, ki so bili podani, predvsem pa ogromna energija s katero snujejo in izvajajo svoje dejavnosti

ter skrbijo za preživetje organizacij. Prav tako se je pokazala tudi velika pripravljenost sodelovati v dialogu z

predstavniki lokalne samouprave za reševanje diagnosticiranih težav. Preveč preprosto bi bilo reči, da je

potrebno zagotoviti le več finančnih sredstev, da bodo nevladne organizacije oziroma civilno družbeni akterji na

področju kulturnega delovanja zadovoljni ali vsaj nekoliko zadovoljnejši kot so sedaj. Organizacije v prvi vrsti

pričakujejo predvsem pripravljenost za dialog s strani lokalne samouprave in čim bolj stabilno ter dolgoročno

predvidljivo okolje za delovanje. Pričakujejo tudi odprtost odločevalcev za nove ideje in javno rabo pameti.

Poziv Urada za kulturo in mladino Mestne občine Maribor k pripravi pričujočega elaborata nevladni akterji s

področja kulture razumejo kot pričetek dialoga, ki bo vodil k njihovi nadaljnji vključenosti v pripravo lokalnega

programa kulture Mestne občine Maribor za obdobje 2012 – 2017. Z diplomatskim besednjakom rečeno,

predstavlja elaborat zelo transparentno pogajalsko izhodišče v civilnem dialogu pri pripravi lokalnega programa

kulture MOM v naslednjem petletnem obdobju. Kot na vseh področjih družbenega življenja, se nevladne

organizacije tudi, ko gre za oblikovanje politik na področju kulture zavedajo, da med željami in realnimi

možnostmi obstaja razkorak in bo potrebno za predlagane ukrepe vložiti še veliko napora, da preidejo v

izvedbeno fazo in da vseh, v relativno kratkem obdobju petih let, ne bo mogoče uresničiti. Vsekakor pa

obstoječe stanje kliče k zavzetemu in radikalnemu ukrepanju, še posebej, če mestna oblast iskreno želi in

pričakuje razvoj mesta tudi na področju kulture, pri čemer predstavljajo NVO zagotovo nepogrešljivega in

izjemno ustvarjalnega akterja, ki lahko k tem razvojnim načrtom pomembno prispeva.

Nevladniki od MOM pričakujejo tudi evalvacijo minulega obdobja izvajanja LPK. Evalvacija naj obsega oceno

uspešnosti doseganja ciljev in razlago morebitnih odstopanj. Dobljeni izsledki bi zagotovo pomembno prispevali

k pripravi kvalitetnega programa za prihodnje obdobje.

NVO pričakujejo, da bodo ugotovitve in predlogi ukrepov, ki so jih podali, z vso resnostjo in naklonjenostjo

upoštevani pri pripravi LPK za obdobje 2012 -2017, predvsem pa, da bodo v času njegovega izvajanja tudi

dejansko upoštevani. Kot je razvidno iz strateške usmeritve NVO na področju kulturnih dejavnosti, želijo te

predstavljati enakopravnega partnerja na področju kulturnih dejavnosti v Mestni občini Maribor in prispevati k

razvoju mesta. Da si to zaslužijo dokazujejo s svojim delovanjem in sposobnostjo, da tudi v neugodnih razmerah

pomembno prispevajo k dvigu obsega in kvalitete kulturnih in umetniških dobrin v mestu Maribor - Evropski

prestolnici kulture 2012.


40

Za zaključek navajamo še kratek povzetek področij, ki obsegajo konkretne predloge nevladnih organizacij, ki jih

lahko strnemo v štiri problemska področja, ki bi jih bilo potrebno upoštevati ob pripravi LPK:

PROSTORSKI POGOJI DELOVANJA

vzpostaviti NVO prizorišča (4.2.2., 4.2.3.)

uvesti NVO upravljavce prizorišč (4.2.2., 4.2.3.)

vzpostaviti skupno upravljanje NVO prizorišč (4.2.2., 4.2.3., 4.2.6.)

vzpostaviti javno evidenco nezasedenih prostorov (4.2.8.)

NVO omogočiti brezplačne najeme prostorov v lasti MOM (4.2.8.)

PODPORNE DEJAVNOSTI

vzpostaviti skupno službo oziroma podporno pisarno za NVO (4.2.6.)

v strategijo razvoja kulture in NVO vključiti NVO (4.2.4.)

vzpostaviti mariborsko kulturno zbornico (4.2.6.)

RAZPISI IN POZIVI

uvesti redne letne predrazpisne konference (4.2.11.)

javne razpise najaviti in objaviti pred pričetkom leta (4.2.10.)

dodatno opredeliti delovanje strokovnih komisij (4.2.13.)

uvesti večletne programske razpise (4.2.14.)

dodati nova programska področja (4.2.12.)

omogočiti elektronsko oddajanje razpisnih vlog

uvesti večletni projektni razpis za zahtevnejše razvojne projekte in projektne sklope za prijavitelje,

ki niso bili uvrščeni v programsko sofinanciranje (4.2.15.)

prenos neuspešnih vlog iz programskega na projektni razpis (4.2.18.)

uskladiti razpisne obrazce MOM in MIZKŠ (4.2.16.)

določitev NVO in delitev na ljubiteljske in profesionalne organizacije (4.2.1.)

omogočit kandidiranje na projektnem razpisu na nematičnem področju (4.2.19.)

FINANCIRANJE

povišati proračunska sredstva namenjea delovanju NVO (4.2.6.)

zagotoviti redno poravnanje pogodbenih obveznosti MOM (4.2.9.)

uvesti kvartalna izplačila sredstev MOM (4.2.9.)

zagotoviti sofinanciranje projektov in programov, ki so že sofinancirani iz drugih virov (4.2.17.)

podpirati prijave NVO na mednarodne razpise (4.2.7.)

vzpostaviti ugodnejše pogoje sofinanciranja novo ustanovljenih NVO (4.2.20.).


41

8. Viri

Spletni naslov z najavami, vabili in zapisniki posvetov:

http://www.nevladna.org/index.php/podrocja/kultura/lokalni-program-kulture-2012-2017-v-

mom.

Anketni vprašalnik za NVO:

http://www.nevladna.org/images/stories/vpra%c5%a0alnik_kul_mom_P1.doc.

Asociacija, društvo nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev na področju kulture in

umetnosti: http://www.asociacija.si/slo/.

Kulturni program Mestne občine Maribor za obdobje 2007-2011:

http://www.maribor.si/dokument.aspx?id=6614.

Nacionalni program za kulturo 2012-2015:

http://www.mk.gov.si/si/aktualno/nacionalni_program_za_kulturo_2012_2015/.

Strategija razvoja kulture v Mestni občini Ljubljana 2008–2011:

http://www.ljubljana.si/file/249418/strategija-razvoja-kulture_mol-cistopis-1.pdf.

Carmina Slovenica: http://www.zbor-carmina-slovenica.si/

KID KIBLA: http://www.kibla.org/

Pekarna magdalenske mreže: http://www.pekarna.org/web/

Plesna izba Maribor: http://www.plesnaizba.si/

KUD ŠTUDENT Maribor: http://www.kudstudent.org/

ZULK – Združenje ustvarjalnih ljudi na področju kulture: http://zulk.si/

Subkulturni azil Maribor: http://www.ljudmila.org/subkulturni-azil/explorer.php?page=frontier

Študentska založba Litera: http://www.zalozba-litera.org

Fotoklub Maribor: http://www.fotoklubmaribor.si/

Društvo likovnih umetnikov Maribor: http://www.dlum.si/

Radio Marš: http://www.radiomars.si/

Zavod Udarnik: http://www.udarnik.eu/

Zveza kulturnih društev Maribor: http://www2.arnes.si/~mbzko1s/

Statistični urad Republike Slovenije: http://www.stat.si/

AJPES: http://www.ajpes.si/

http://www.asociacija.si/slo/

http://www.ljubljana.si/file/249418/strategija-razvoja-kulture_mol-cistopis-1.pdf

http://www.zbor-carmina-slovenica.si/

http://www.kibla.org/

http://www.pekarna.org/web/

http://www.plesnaizba.si/

http://www.kudstudent.org/

http://zulk.si/

http://www.ljudmila.org/subkulturni-azil/explorer.php?page=frontier

http://www.zalozba-litera.org/

http://www.fotoklubmaribor.si/

http://www.dlum.si/

http://www.radiomars.si/

http://www.udarnik.eu/

http://www2.arnes.si/~mbzko1s/

http://www.stat.si/

http://www.ajpes.si/


42

Priloge

1. Seznam prejemnikov sredstev MOM na razpisu za akcije in projekte

1.1. Akcije in projekti 2007


43


44



45


46



47


48



49


50


Pregled v času zaključka elaborata še ni bil na voljo.


51

2. Seznam prejemnikov sredstev MOM za sofinanciranje programov v javnem interesu

2.1. Programi v javnem interesu 2007


52



53



54



Pregled programov v javnem interesu za leto 2011 v času zaključka elaborata še ni bil na voljo.


55

3. Mednarodni programi in projekti

3.1. Mednarodni programi in projekti 2007

3.2. Mednarodni programi in projekti 2008


56

4. Anketni vprašalnik

V vprašalniku je označeno število organizacij, ki so odgovorile na določeno vprašanje. V kolikor odgovor ni

prikazan, je pojasnilo podano v poglavju Analiza stanja NVO, v podpoglavju Rezultati in povzetki.

1. OSNOVNI PODATKI O ORGANIZACIJI

IME ORGANIZACIJE

LETO USTANOVITVE

SEDEŽ

OSNOVNA DEJAVNOST

2. Kako je organizacija registrirana?

18 društvo

ustanova

9 zasebni zavod

zadruga

zveza organizacij (društev)

3. Ali je vaša organizacija del ali članica kakšne mreže? Če je, opredelite katerih?

Katerih (npr. ZKD, ZPM…?

7 Članica zveze

3 Članica mednarodne organizacije

4. Je organizacija pridobila status delovanje v javnem interesu? Katerega leta?

Leto

5 status javnega interesa na lokalnem nivoju

2 status delovanja v javnem interesu na nacionalnem nivoju

5. PODATKI O PROSTORSKIH IN DRUGIH MATERIALNIH POGOJIH DELOVANJA Ali je vaša organizacija lastnica prostorov, v kateri je sedež organizacije? Koliko kvadratnih metrov površine obsegajo vaši prostori, v kateri je sedež?

m2

da, je lastnica večine prostorov 1

ne, je najemnica prostorov 16

je upraviteljica prostorov

gostuje pri drugi organizaciji 10


57

6. Ali je vaša organizacija lastnica prostorov, v katerih izvaja dejavnost? Koliko kvadratnih metrov obsegajo vaši prostori, v katerih izvajate dejavnost?

m2

da, je lastnica večine prostorov 1

ne, je najemnica prostorov 16

je upraviteljica prostorov

gostuje pri drugi organizaciji 10

7. Če je najemnica prostorov, v katerih je sedež organizacije in/ali v kateri izvaja dejavnost, kakšno najemnino plačujete?

17 neprofitno najemnino

3 profitno najemnino

7 ne plačujemo najemnine

8. Kako ocenjujete prostorske pogoje, v katerih organizacija izvaja dejavnost?

5 ustrezni

14 delno ustrezni

8 neustrezni

9. S kakšno tehnično opremo razpolaga organizacija?

lastno izposojeno v souporabi

Računalnik 22 3 2

Fax 5

Mobitel 27

Prevozna sredstva

Oprema za izvajanje dejavnosti – opredelite

Fotoap. , video, video top

Fotoap. , kamera, video top, ozvočenje, osvetlitev

Video top, kamera, plesni pod

10. PODATKI O SODELOVANJU Z DRUGIMI PRAVNIMI OSEBAMI Ocenite povprečje zadnjih 5 let.

drugimi NVO

javnimi zavodi

podjetji

Ali se povezujete oz. sodelujete z/s … iz Maribora?

25 5 1

Ali se povezujete oz. sodelujete z/s… v Sloveniji?

13 2 1

Ali se povezujete oz. sodelujete z/s… v tujini?

7


58

11. Za kakšno koprodukcijo se večinoma odločate? Označite za kakšno vrsto koprodukcije se odločate. Označite lahko tudi več opcij.

z drugimi NVO

z javnimi zavodi

s podjetji

vsebinsko 25 5

tehnično ( prostori, oprema, medijski prostor, kader)

19 2 2

12. Kakšno vlogo zavzemate pri produkciji z javnimi zavodi?

prijavitelj projekta

3 partner

1 pri posameznih projektih kot prijavitelj, pri drugih kot partner

13. PROGRAMSKA USMERITEV

Na katerih kulturnih programskih sklopih delujete? Označite, v katerih sklopih delujete. Če delujete na več sklopih, to primerno zabeležite.

1 projekt Več projektov – koliko - opredelite

1 Uprizoritvene umetnosti 2 9

2 Glasbene umetnosti 4 7

3 Vizualne umetnosti 1 6

4 Intermedijske umetnosti 2 2

5 Literatura 3

6 Avdiovizualno ustvarjanje 1 4

7 Kulturna dediščina

8 Kino

9 Drugo 10 10

14. Realizacija uprizoritvenih umetnosti v številkah

2011 2010 2009 2008 2007

Št. premierno izvedenih del 5 6 3 4 5

Št. ponovitev v Mariboru 2 2

Št. gostovanj v Sloveniji 1

Št. gostovanj v tujini 1

15. Realizacija glasbenih umetnosti v številkah

2011 2010 2009 2008 2007

Št. premierno oz. na novo izvedenih dogodkov (dela, koncerti…)

73 82


Št. gostovanj v Sloveniji

Št. gostovanj v tujini


59

16. Realizacija vizualnih umetnosti v številkah

2011 2010 2009 2008 2007

Št. postavljenih del v Mariboru



17. Realizacija intermedijskih umetnosti

2011 2010 2009 2008 2007

Št. prvo izvedenih del

Št. ponovitev v Mariboru



18. Realizacija literarnih del

2011 2010 2009 2008 2007

Št. prvih izdaj

Št. ponovnih izdaj

Št. izdaj v tujini

19. Realizacija avdiovizualnih del

2011 2010 2009 2008 2007

Št. premiernih izvedb v Mariboru

5 5


Št. ponovnih izdaj v Sloveniji

Št. izdaj v tujini

20. Realizacija na področju kulturne dediščine

2011 2010 2009 2008 2007

Št. izvedenih del v Mariboru

21. Realizacija kino

2011 2010 2009 2008 2007

Št. projektov v Mariboru

Št. projektov v Sloveniji

22. Realizacija drugo – opredelite, če ste v obrazcu 13 označili možnost 9.

2011 2010 2009 2008 2007

Št. v Mariboru 6 5 5 1 1

Št. v Sloveniji 4

Št. v tujini 1 1 1 1 1


60

23. ZAPOSLOVANJE

2011 2010 2009 2008 2007

Redno zaposleni za nedoločen čas

3 1 1

Vodstvo 2

Strokovni sodelavci 1

Izvrševanje programa

Administracija in računovod.

Tehnika

Redno zaposleni za določen čas s polnim delovnim časom

2

Vodstvo

Strokovni sodelavci 3



Tehnika

Projektni sodelavci 11

Vodstvo

Strokovni sodelavci


Administracija in računovodstvo

Tehnika

Zaposleni preko javnih del 4

Vodstvo

Strokovni sodelavci



Tehnika

Samozaposleni 2

Vodstvo

Strokovni sodelavci



Tehnika

Prostovoljci 15 3 1 1 1

Vodstvo 4 3 1 1 1

Strokovni sodelavci 6 3 1 1 1

Izvrševanje programa 12 3 1 1 1


61

2011 2010 2009 2008 2007


4 3 1 1 1

Tehnika 3 1 1 1

Študentsko delo 3

Vodstvo

Strokovni sodelavci 2 2 2 1 1



Tehnika

24. Ali se v vaši organizaciji sodelavci redno strokovno usposabljate?

Št. sodelavcev, ki se letno usposablja

Št. usposabljanj Časovni obseg usposabljanj v letu

Vodstvo 7 5

Strokovni sodelavci 6 5

Izvrševanje programa 10

Tehnika

25. PODATKI O ODNOSIH Z OBČINO IN DRŽAVO Na kakšen način MOM podpira delovanje vaše organizacije?

redno občasno nikoli

Finančna podpora 19 27

Zagotavljanje prostorov 2 2

Izmenjava znanja in kadrov

Izposoja tehnične opreme

26. Na kakšen način je zagotovljeno financiranje vaše dejavnosti iz javnih virov na občinski ravni / nacionalni ravni?

na občinski ravni na nacionalni ravni

programsko 6 1

večletno projektno 3 1

enoletno projektno 14 7

koncesijske pogodbe

drugo


62

27. FINANCIRANJE

Razmerje med odobrenimi in zaprošenimi javnimi sredstvi glede na javne vire financiranja. Opredelite v številkah.

država občina EU

zaprošeno odobreno zaprošeno odobreno zaprošeno odobreno

2011

2010

2009

2008

2007

28. OSTALI VIRI FINANCIRANJA

2011 2010 2009 2008 2007

Lastne storitve 8 5

Članarine 11 11 9

Iz dopolnilne pridobitne dejavnosti

Sponzorstva, donacije 7 4 2

Tuji viri (privatne fundacije, mednarodni skladi…)

2

Iz finančnih prihodkov (naložbe, obresti…)

29. ODHODKI

Odhodki glede na stroške dela (skupno). Opredelite v številkah.

2011 2010 2009 2008 2007

Bruto osebno dohodek zaposlenih

Pogodbe o delu

Avtorske pogodbe

Študentsko delo

30. Odhodki glede na stroške dejavnosti (skupno). Opredelitev v številkah.

2011 2010 2009 2008 2007

Programski materialni stroški

Splošni stroški obratovanja

31. Odhodki glede na investicijske stroške (skupno) glede na letne odhodke.

2011 2010 2009 2008 2007

Nakup opreme

Investicijsko vzdrževanje


63

Druge investicije

32. PODATKI O TEŽAVAH IN OVIRAH ZA DELOVANJE Prosimo, da z vidika vaše organizacije ocenite dejavnike, ki predstavljajo oviro za delovanje. Prosimo za nadaljnjo obrazložitev konkretnega problema ter predlog konkretnih rešitev.

niso ovira majhna srednja velika zelo velika

Nezadostna finančna sredstva na splošno

5 4

Nezadostni prihodki iz privatnih virov

2 5 4

Nezadostni prihodki iz javnih virov

5 4

Naraščanje odvisnosti od prihodkov pridobljenih iz lastne dejavnosti

2 5 4

Naraščanje odvisnosti od prihodkov pridobljenih iz dopolnilne dejavnosti

2 5 4

Prevelika odvisnost od javnih virov financiranja

2 5 4

Odvisnost od aktualne občinske oblasti

2 7 4

33. Politika MOM v odnosu do nevladnih organizacij

Odsotnost jasne razvojne strategije MOM na področju kulture

15 4

Večanje administrativnih obveznosti s strani MOM

2 13 4

Neizvrševanje pogodbenih obveznosti s strani MOM

15 4

34. Drugi dejavniki vpliva na delovanje nevladnih organizacij

niso ovira

majhna srednja velika zelo velika

Slaba informiranost javnosti o delovanju organizacije

2 4

Nizek življenjski standard ljudi

3

Nepovezanost NVO sektorja in odsotnost skupnega nastopanja

2 6

Nezmožnost profesionalizacije delovanja organizacij

3 1

Documents

Elaborat za pripravo Lokalnega pograma kulture v Mestni občini Maribor 2012 - 2017 na področju NVO