a

ČASOPIS ŠTUDENTOV ELEKTROTEHNIKE • OKTOBER 2004 • ŠTEVILKA 7

ELEKTRINE ISKRE

NAPOTKI ZA BRUCE

INTERVJU: prof. dr. Damijan Miklavčič

INTERVJU: Johnny Young

stran 4

stran 18

stran 16

NAGRADNA KRIŽ

ANKA

S PRIV

LAČNIM

I NAGRADAMI

2

1

Uvodnik

Slika z naslovnice:Stavba Fakultete za elektrotehniko (foto: Anže Furlan)

Najprej lep pozdrav vsem bralkam in bralcem revije Elektra! Dobrodošli (nazaj) na Fakulteto za elektrotehniko, kjer vas v tekočem študijskem letu čaka prav gotovo veliko izzivov. Upamo, da ste si med poletnim oddihom nabrali dovolj novih moči in elana, s katerim se boste zapodili (novim) preizkušnjam naproti.

Medtem ko ste nekateri poletne počitnice preživeli v eksotičnih krajih kot npr. Maldivi, Sejšeli ali kakšen izmed laboratorijev FE, se je uredniška ekipa potila in pridno zbirala prispevke za novo številko revije Elektra. Tako je, v rokah držite že 007. zaporedno številko najpopularnejšega časopisa študentov FE. Glede na to, da gre za jesensko izdajo, smo se tokrat osredotočili na bruce, ki se s študentskim življnejem srečujejo prvič, vendar smo v vsebino vključili tudi nekaj zanimivih tem za »stare borce«.

V tokratni Elektri lahko preberete kar TRI intervjuje: poklepetali smo s prof. dr. Damijanom Miklavčičem, prodekanom FE za raziskovalno delo, nekaj o sebi nam je zaupala tudi doc. dr. Aneta Stefanovska, uspelo pa nam je zaslišati tudi ameriškega veleposlanika v Sloveniji (v odhodu), g. Johhnyja Younga.

Poskušali smo vam približati tudi društva, v katerih so študentje FE aktivni in v katera se lahko tudi sami vključite (BEST, EESTEC, IAESTE, ŠDFE). Zbrali smo tudi nekaj napotkov o tem, kako in kdaj se odpraviti na študentsko izmenjavo v tujino. Objavljamo še nekatere članke o aktualnih dogodkih in prispevke naših kolegov. Teh smo še posebej veseli! Za bruce pa bodo predvsem zanimivi napotki v »Brucovniku«, kjer so zbrane vse pomembnejše informacije za prve tedne študentskega življenja. Na koncu pa vas čaka še za vse in vedno aktualna nagradna križanka!

Predno se zakopljete pregloboko v težke knjige, si torej privoščite nekaj zamivega in sproščenega čtiva. Bodisi v lepo urejenem parku ali na eni izmed klopi avle naše Fakultete. Pa še nasvet: ne zanemarjajte jesenskih študentskih dejavnosti – bodisi predavanj in kolokvijev ali študentskih žurov in brucovanj.

Uspešen semester vam želi

uredniška ekipa revije Elektra.

INFOSLjubljana, 22.04.2004 - “How-tech are you!” se je glasil letošnji slogan mednarodne študentske konference. Že tradicionalna prireditev v okviru Teleinfosa 2004, ki je bila letos prvič mednarodno obarvana, je bila namenjena razpravi o vlogi modernih tehnologij v vsakodnevnem življenju študentov z različnih vidikov, od tehnološkega, sociološkega pa vse do poslovnega in zabavnega.

Pester program predavanj pod taktirko moderatorja Dragana Savića je zajel številna področja, ki se na tak ali drugačen način srečujejo s sodobnimi tehnologijami. Prispevke so predstavili: Temida Novak (Fakulteta za elektrotehniko, Laboratorij za telekomunikacije), Tomaž Rotovnik in Andrej Žgank (Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Univerza v Mariboru), Beatriz Alfaro, Karl-Franzens (Univerzität Graz, EESTEC), Mateja Dolničar (Ekonomska Fakulteta, Univerza v Ljubljani), Sanja Čikić (Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani), Rok Zevnik (Ekonomska Fakulteta, Univerza v

Ljubljani), Rok Stritar (Ekonomska Fakulteta, Univerza v Ljubljani).

Poleg predavanj sta se predstavili tudi študentski organizaciji BEST in EESTEC ter Univerzitetni inkubator Ljubljana.

Predavanja o tematikah, kot so indeksiranje televizijskega arhiva, SiTV, pregled spletnih strani fakultet, sociološki učinki mobilne telefonije, tehnologija v poslovnem svetu, so ustvarili ravno pravšnje vzdušje za razpravo, ki je sledila. Pisana publika predavateljev in študentov iz 14 evropskih držav je razpravljala o razlogih za tako nenaden razmah tehnologij, ki so v rabi v vsakodnevnem življenju, ter opredelila tako prednosti kot pomanjkljivosti uporabe, ki je dandanes postala takorekoč neizbežna. Študenti se enotno strinjajo, da je raba tehnologij postala del vsakdana, o uporabnosti ne dvomijo, saj so prav vsi zvesti internetu in mobilnemu telefonu, vedno več dvomov pa vzbuja koristnost, ki naj bi jo tehnologije prinesle. Postali smo manj organizirani, saj si lahko privoščimo akademskih petnajst, nenaden obisk je zamenjal zgolj en telefonski klic ali kratko sporočilo. Na vprašanje, kako bi preživeli

dan brez tehnologij, smo lahko slišali številne ugotovitve, da je dan »off-line« prav sproščujoč in da bo z naraščanjem tehnološke opremljenosti takšen odmor vedno bolj dobrodošel. Uporabniki, ki so veliko v stiku s tehnologijo, se umikajo statusno pomembnejšim storitvam in se osredotočajo na uporabne zmogljivosti sodobnih naprav. Po mnenju študentov je ponudba, ki je na voljo danes, dovolj, včasih celo preveč obsežna, njihova dejanska uporabnost pa vsekakor ne oddtehta udarca po denarnici, ki je pogosto poglavitni razlog za premajhno rabo storitev. Ljudje se morajo navaditi na storitve in ne storitve na ljudi. Sklepne ugotovitve razprave so vsekakor spodbudne, tehnologija naj živi, vendar na uporabniku prijaznejši in priročnejši način.

Za konec je program popestrila impro liga, ki je publiko zabavala z malo drugačnimi pogledi na sodobni svet komunikacij. Komunikacije tako ostajajo del našega življena, del nas samih, pa naj bo to na malo bolj ali malo manj resen način.

2

Šolska reformaKonec maja letos je Državni zbor RS sprejel novelo Zakona o visokem šolstvu, s čimer je slovensko visoko šolstvo vstopilo v proces oblikovanja ‘evropskega visokošolskega prostora’, znanega tudi pod imenom bolonjski proces. Tako je bila ustvarjena zakonska podlaga za uvajanje novosti, ki jih na mednarodni ravni usklajujejo šolski ministri 40 evropskih držav.

Sicer zakon nasploh prinaša veliko novosti, ki pa bodo zaživele šele, ko bodo visokošolske institucije pravilno vpeljale zakonske spremembe v prakso. Noveliran zakon omogoča zgolj okvir, v katerem morajo avtonomne univerze in drugi visokošolski zavodi izpeljati prenovo programov ter temeljito revidirati pristop k poučevanju.

Zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu

Ena od prioritet bolonjske reforme je vzpostavitev učinkovitega sistema zagotavljanja kakovosti in akreditacije študijev. Pri zagotavljanju kakovosti je evalvacija sestavljena iz samoevalvacije in zunanje evalvacije. Samoevalvacijo izvedejo visokošolski zavodi, medtem ko zunanjo evalvacijo opravlja javna agencija za visoko šolstvo. Med sestavine samoevalvacije spada tudi študentska anketa, ki bo v novem sistemu zagotavljanja kakovosti pridobila na pomenu, saj bo pomemben dejavnik pri končni odločitvi sveta za evalvacijo visokega šolstva.

Vsak študijski program pa mora biti pred izvajanjem akreditiran in potem ponovno akreditiran najmanj vsakih 7 let. Študijske programe in visokošolske zavode akreditira Svet RS za visoko šolstvo, kjer smo zastopani tudi študenti prek svojih treh predstavnikov študentov (od 21).

Soupravljanje in predstavništvo študentov v visokošolskih zavodih

Soupravljanje študentov se je v organih visokošolskih zavodov iz sedmine dvignilo na petino članov. S tem se je okrepila demokratičnost strukture slovenskih visokošolskih zavodov in povečal vpliv študentov pri oblikovanju politike univerz na vseh ravneh. Petino glasov imajo študentje tudi pri volitvah rektorja univerz. Volitve v predstavniške organe študentov na visokošolskih zavodih pridobivajo na pomenu, saj imajo študentje veliko težo pri odločanju v teh organih.

Vrednotenje študijskih programov s točkovanjem po European Credit Transfer System - ECTS

Študijske obveznosti se bodo po novem morale točkovati po sistemu ECTS. To pomeni, da bo vsaka obremenitev študenta po uradnem programu točkovana (točkuje se delo, ki ga študent vloži v opravljanje obveznosti, vključno s seminarji, vajami, samostojnim učenjem, predavanji, pripravo diplomskega dela ...). Posamezni letnik študijskega programa bo obsegal 60 kreditnih

točk.

Struktura diplomskih stopenj

Po novem je visokošolski študij razdeljen na tri diplomske stopnje:

- 1. diplomsko stopnjo, ki traja tri ali štiri leta (180 ali 240 kreditnih točk) in poteka kot visokošolski strokovni študijski program ali univerzitetni študijski program.

- 2. diplomsko stopnjo ali magistrski študij, ki traja eno ali dve leti (tako da skupaj s prvo diplomsko stopnjo na istem strokovnem področju traja pet let oz. 300 kreditnih točk po ECTS).

- 3. diplomsko stopnjo, ki vsebuje doktorske študijske programe v obsegu 180 kreditnih točk (tri leta).

Izjeme so študijski programi za regulirane poklice z direktivami Evropske unije, ki so lahko strukturirani drugače.

Za vpis na drugo diplomsko stopnjo (magisterij) je potrebno končati prvo diplomsko stopnjo iz ustreznega strokovnega področja. Če ne gre za isto strokovno področje in če strokovno področje zaključene prve diplomske stopnje ne ustreza študiju na drugi diplomski stopnji (v primerih, ko študent želi kombinirat dve različni stroki - npr. elektrotehniko na prvi stopnji in ekonomijo na drugi stopnji), je v programu druge diplomske stopnje lahko predpisanih največ 60 kreditnih točk dodatnih študijskih obveznosti, ki jih je možno opraviti že v okviru izbirnih vsebin na prvi diplomski stopnji ali z izpiti in tečaji pred vpisom na drugo diplomsko stopnjo.

Na tretjo diplomsko stopnjo (doktorat) se lahko vpiše, kdor je končal 2. diplomsko stopnjo, kdor je končal programe za poklice urejene z direktivami EU, ki so ovrednoteni s 300 ali več kreditnimi točkami, ali kdor je končal štiriletni program na prvi stopnji in izkazuje posebne dosežke, ki jih je mogoče ovrednotiti s 60 kreditnimi točkami.

Skupni študijski programi

Pomembna novost v slovenskem visokem šolstvu je omogočanje skupnih študijskih programov, kar v praksi pomeni, da lahko slovenski visokošolski zavodi med seboj ali z visokošolskimi institucijami v tujini sprejmejo in izvajajo skupne programe. V takšnih primerih navadno študent opravlja obveznosti na različnih visokošolskih institucijah v sklopu enega programa in pridobi skupno diplomo, ki praviloma velja v vseh državah sodelujočih visokošolskih institucij. Evropske univerze pospešujejo sodelovanje in prav skupni programi so pogosto rezultat tesnejših povezav. Slovenija ima zakonsko odprto možnost za meduniverzitetno programsko sodelovanje na domači in mednarodni ravni.

Dostopnost študija in šolnine

Za redni študij na prvi diplomski stopnji ni možno predpisati šolnin na javnih visokošolskih zavodih. Na drugi diplomski stopnji bo na javnih visokošolskih zavodih zagotovljen brezplačen študij vsaj tretjini vpisanih študentov. Kot kriterij za brezplačnost študija se bo upošteval socialni položaj, regijska zastopanost in deficitarnost poklicev v razmerju 70 : 20 : 10. Še vedno so odprte možnosti za popolnoma brezplačen redni študij na drugi diplomski stopnji, saj se podrobnosti o financiranju visokega šolstva določajo v nacionalnem programu za visoko šolstvo in v podatkih zakona.

Šolnine bo še vedno možno zaračunavati za izredni študij.

Tuji študentje

Tujci lahko pri nas dobivajo štipendije, če je zagotovljena vzajemnost za slovenske študente v državi, iz katere prihajajo. Če v meddržavni pogodbi ni določeno drugače, potem je kriterij za podelitev takšne štipendije študijski uspeh posameznika. Po novem se bo lahko organiziralo predavanja v tujem jeziku, tudi brez vzporednega predavanja v slovenščini. Ta novost bo pomembna zlasti za študente Erazmus programa za izmenjave, ki študirajo na naših visokošolskih

3

zavodih le krajše obdobje. V primerih, ko domačim študentom ne bodo zaračunane šolnine, jih prav tako ne bo treba plačati ostalim državljanom Evropske unije.

Priznavanje in vrednotenje izobraževanja

S sprejetjem novega zakona, ki ureja tudi področje priznavanja v tujini pridobljene izobrazbe ali opravljenih delov študija, se slovenski visokošolski sistem poslavlja od drage, neučinkovite in zastarele nostrifikacije diplom. Z novim zakonom se celostno ureja priznavanje delov študija in diplom, pridobljenih v tujini. Ko gre za priznavanje diplome z namenom uporabe na trgu dela, v postopek niso vpleteni domači visokošolski zavodi, kar bistveno skrajša, poenostavi in poceni pot do javnega priznanja listine v slovenskem prostoru. Tuje diplome bodo torej (ob ustreznosti) priznane in ne več nostrificirane. Za nadaljevanje študija bo še vedno potrebno priznavanje s stani visokošolskega zavoda, na katerega se želi diplomant vpisati.

Prehodno obdobje in veljavnost diplom iz starega sistema

Vsi visokošolski programi morajo biti reformirani in ponovno akreditirani. Uvedeni morajo biti najpozneje v študijskem letu 2009/10. Vpis v prve študijske programe po novem zakonu bo možen v študijskem letu 2005/06 (v kolikor bodo pravočasno pripravljeni in akreditirani).

Študentje, ki so se vpisali v programe visokega šolstva pred uvedbo novih programov, se bodo izobraževali in dokončali izobraževanje pod pogoji, ki so veljali pred bolonjsko reformo, vendar najdlje do izteka študijskega leta 2015/16. V kolikor študent ponavlja letnik in nima več na razpolago programa, v katerega se je vpisal, nadaljuje in konča študij po novih študijskih programih.

Pri vpisu v nove dvoletne (120 kreditnih točk) študijske programe na drugi diplomski stopnji, se praviloma priznajo študijske obveznosti v obsegu 60 kreditnih točk tistim, ki so diplomirali po starih dodiplomskih univerzitetnih programih iz istega ali sorodnih strokovnih področij.

S končano specializacijo se je možno vpisati na tretjo diplomsko stopnjo le z vidnimi uspehi pri raziskovalnem ali strokovnem delu, ki jih je mogoče ovrednotiti s 60 kreditnimi točkami ali se zanje določijo dodatne študijske obveznosti v obsegu 60 kreditnih točk. Tistim, ki so magistrirali v starem sistemu, se v doktorskem študijskem programu priznajo študijske obveznosti v obsegu 60 kreditnih točk.

Klemen Miklavič

Študentski svet Fakultete za elektrotehniko (ŠSFE) je organ študentov FE in je neodvisen pri svojem delovanju, saj člani niso denarno nagrajevani. Zakon o visokem šolstvu in Statut Univerze v Ljubljani določa, da je Študentski svet fakultete edini predstavnik študentov v strukturi fakultete, ki zastopa mnenja in interese vseh študentov fakultete.

Študentski svet na FE je s svojim delom resno in odgovorno začel v študijskem letu 1998/99, spekter svojega delovanja pa z vsakim letom širi. Pred tem je svet obstajal le formalno, na papirju. Člani študentskega sveta so predlagani oz. izvoljeni s strani letnikov in posameznih smeri, kot to določa pravilnik o volitvah v Študentski svet FE.

Študentski svet deluje na sejah, kot je zapisano v poslovniku ŠSFE, kjer razpravlja in sprejema odločitve o zadevah, ki se nanašajo na pravice in dolžnosti študentov. Poseben spekter delovanja pa predstavljajo senat, akademski zbor in komisije v katere so vključeni predstavniki študentov. Statut Fakultete za elektrotehniko omogoča 1 študenta od 7 članov v senatu fakultete, 1 študenta od 5 članov v akademskem zboru in po enega predstavnika v komisijah senata. Tako imamo 4 predstavnike študentov v senatu, 29 v akademskem zboru in po enega v komisijah senata: v komisiji za dodiplomski študij, v komisiji za samoocenjevanje kakovosti in akreditacijo, v komisiji za nostrifikacije ter v komisiji za kadrovske zadeve. S spremembami zakona o visokem šolstvu, pa se bo ta vpliv v prihodnjem letu s spremembo statuta še povečal. Dva predstavnika ŠSFE sta člana Študentskega sveta Univerze v Ljubljani, študenti fakultete za elektrotehniko pa sedaj že tradicionalno zastopajo interese vseh študentov tudi v komisijah na sami univerzi.

Študentski svet deluje na več področjih ter tako ustvarja študentski prostor na nivoju študijskega in obštudijskega življenja študenta. Na nivoju fakultete zastopa vse študente v zadevah, ki so povezane s študijskim procesom in določitvijo cen vpisnin ter ostalih materialnih stroškov študija. Na podlagi študentske ankete daje mnenje o pedagoški usposobljenosti v postopkih

izvolitve v naziv učiteljev in sodelavcev.

Študentski svet skrbi za informiranje in obveščanje študentov o dogajanju na fakulteti, univerzi in nasploh o visokem šolstvu ter pripravlja konkretne predloge za izboljšavo tega stanja. Ukvarja se z vsemi primeri kršitev statuta ali drugih aktov Univerze v Ljubljani in jih poskuša posamično rešiti, obenem pa preuči vzroke za njihov nastanek.

Obštudijsko življenje oblikuje s sofinanciranjem strokovnih ekskurzij, ki jih organizirajo katedre naše fakultete, s finančno podporo športnemu društvu FE&FRI, s sodelovanjem na prireditvah, katerih organizatorji so ŠOFE, Študentski svet Univerze in ŠOU.

Študentski svet FE ureja tudi vse potrebno v zvezi z prostovoljnim nezgodnim zavarovanjem študentov.

Predlagam vam, da obiščete portal www.student-info.net, kjer lahko izveste več o nas in študentskem dogajanju na naši fakulteti. Z vprašanji ali predlogi pa se oglasite v naši pisarni, ki se nahaja med predavalnicama 2 in 3, kjer ste vedno dobrodošli.

Študentski pozdrav,

Vaš predsednik ŠSFE Tomaž Černe

Kdo je in kaj počne Študentski svet Fakultete za Elektrotehniko?

4

Damijan MiklavčičV tokratni številki revije objavljamo pogovor s prof. dr. Damijanom Miklavčičem, ki je povedal marsikaj zanimivega samo za našo revijo.Prof. Miklavčič je redni profesor, prodekan za raziskovalno dejavnost, ambasador slovenske znanosti in še bi lahko naštevali. Vedno pa si vzame čas za naše študente in prisluhne našim prošnjam ali težavam. V svojem udobnem kabinetu me je kot vedno pričakal z nasmehom na obrazu.Rodil se je 19. julija 1963 v Ljubljani. Na naši fakulteti je diplomiral leta 1987 in doktoriral šest let kasneje. V pogovoru lahko preberete marsikaj zanimivega o njegovem izobraževanju in raziskovanju kakor tudi o sedanjem delu.Kdaj ste se prvič srečali s Fakulteto za elektrotehniko?

Ko sem se vanjo vpisal leta 1983….

Ste bili že med srednješolskim izobraževanjem odločeni kaj boste študirali? Katero srednjo šolo ste obiskovali?

Ne, ne. Še za srednjo šolo sem se težko odločil. Prihajam namreč iz Kranja in vsakodnevna vožnja v Ljubljano me ni veselila. Zato sem moral izbirati med srednjo tehnično šolo, gimnazijo in ekonomsko šolo. Od odličnjaka so vsi pričakovali, da bom šel na gimnazijo, vendar mi zaradi nekaterih profesorjev, ki so spodbujali učenje na pamet ni bila všeč. Tako sem se odločil za srednjo tehnično šolo.

Ko sem jo končal, nisem vedel, kaj naj se vpišem. Zanimalo me je vse, razen prava, medicine in ekonomije, saj mi učenje na pamet še danes ne gre od rok. Če se elektrotehnike v štirih letih nisem naveličal, sem bil prepričan, da se je tudi v prihodnje ne bom in tako sem pristal na tej fakulteti.

Na tej fakulteti ste diplomirali leta 1987 in doktorirali 1993. Kaj je bila tema vaše doktorske disertacije?

Tako je. Tema je bila protitumorsko delovanje enosmernega električnega toka. Zanimala me je že kot študenta. Ker sem ugotovil, da imam več časa kot ga potrebujem za študij, sem se s to tematiko začel ukvarjati že med samim študijem.

Ste na podlagi le te dobili tudi nagrado

Republike Slovenije za znanstveno-raziskovalno delo?

Ta nagrada je plod dolgoletnega dela in truda, žal, že pokojnega prof. dr. Lojzeta Vodovnika, dr. Gregorja Serše, mene in naših sodelavcev.

Z raziskovanjem ste se pričeli ukvarjati že po prvem letniku. Ste se že tedaj priključili zgoraj omenjenemu laboratoriju?

V prvem letniku je prof. Valenčič vabil študente naj se priključijo njegovemu laboratoriju. Sam sem najprej hotel opraviti izpit in sem se šele nato odločil, da bom poskusil. Vendar sem bil že prepozen, ker so bila vsa mesta že »zasedena«. Odpeljal me je k prof. Reberšku, kjer sem začel z razvojno raziskovalnim delom.

V očeh navadnega študenta ste se zelo zgodaj odločili za raziskovalno dejavnost. Kaj vas je motiviralo?

V prvem letniku sem ugotovil, da sam študij ni tako zahteven, zato sem kot veliko študentov tudi sam delal preko študentskega servisa.

Hotel sem se prepričati, ali sem izbral pravo fakulteto. Ko so me v laboratoriju vprašali koliko časa na teden mislim nameniti raziskovanju, so bili prav presenečeni, ko sem jim odgovoril, da približno osem ur. Raziskovanje me je res veselilo, zato sem se mu bil pripravljen popolnoma posvetiti.

Za svoje raziskovalno delo ste prejeli tudi fakultetno Prešernovo nagrado. Kaj je bila tema vašega nominiranega in nato nagrajenega dela?

Ko sem vstopil v laboratorij prof. Reberška, mi je predlagal naj zasnujem in izdelam instrumentacijski ojačevalnik z uporabo operacijskih ojačevalnikov. Le debelo sem ga gledal, saj nisem vedel niti to, kaj so tranzistorji. Na srednji šoli so nas namreč učili le o elektronkah. Vendar sem se dela lotil in se iz problemov, ki so se pojavljali, veliko naučil. Na koncu sem za svoj izdelek prejel omenjeno nagrado.

Se s to tematiko še vedno ukvarjate?

Ne, šlo je zgolj za študentsko raziskovalno nalogo. Mislim pa, da moj izdelek še vedno uporabljajo, torej že ni bil slab.

V letu 2003 ste bili izvoljeni za prodekana za raziskovalno delo. S kakšnim namenom ste sprejeli ta izziv?

Sedanji dekan prof. Slivnik mi je ponudil to funkcijo in nisem je mogel odkloniti. Predlagal mi je, naj bo moto mojega delovanja uveljavljanje naših laboratorijev in celotne fakultete v evropskem prostoru.

Prestižne Prešernove nagrade, za katere se lahko potegujejo vsi študentje Univerze v Ljubljani, bodo podarili ob dnevu Univerze. Več o teh nagradah si lahko prebereš na spletni strani http://www.fe.uni-lj.si/bulletin/undergrad-S.html. Nadalje je tu nagrada Društva za medicinsko in biološko tehniko Slovenije (DMBTS), za katero se lahko potegujejo vsi študentje na področju medicinske in biološke tehnike. Ta natečaj poteka prvič, vsi nagrajenci pa so bili razglašeni na 13. mednarodni Elektrotehniški in računalniški konferenci, ki je potekala konec septembra v Portorožu. Za več informacij o tej nagradi piši na dmbts@fe.uni-lj.si. Na isti konferenci bodo objavljena že tudi najboljša tri dela študentskega tekmovanja, ki ga organizira Slovenska sekcija IEEE (Institute of Electrical and Electronics Engineers). O načinu tekmovanju, ki se ga lahko udeležijo vsi dodiplomski in podiplomski študenti s področja elektrotehnike in računalništva ter z njima povezanih strok, si lahko več prebereš na strani http://www.ieee.si/student_branch/. Za študente na področju avtomatike pa Iskra in Gospodarska zbornica podeljujeta nagrade prof.dr. Bedjaniča. Komisija za podeljevanje nagrad si ves čas prizadeva za ohranitev zahtevnih in selektivnih kriterijev ter s tem ohranja tudi dosledno naravnanost v gospodarsko uporabnost rezultatov nagrajenih del.

Sam pa sem si postavil dva glavna cilja, bolje rečeno izziva. Kot prvo, da bi bolj povezali vse

5

laboratorije, da bi navzven delovali kot celota. Nekateri so zelo uspešni, drugi malo manj, kot celota pa smo zagotovo še močnejši.

Drugi cilj pa je čim bolj povezati industrijo z delom laboratorijev, torej še večji pretok znanja. Od svojih nekdanjih študentov in kolegov, ki so sedaj zaposleni v naši industriji, pogosto slišim kritike, češ da niso s fakultete odnesli nič znanja, ki bi ga sedaj potrebovali pri svojem delu. In tudi, da naša fakulteta ne ponuja kakovostnih znanj za našo industrijo. Sam nisem tega mnenja in bi rad tudi vse drugače misleče prepričal v nasprotno.

Vam uspeva pri izpolnjevanju zastavljenih ciljev?

Mandat sem prevzel šele lanskega oktobra, torej še celo leto ni minilo, zato je prekmalu govoriti o kakršnihkoli rezultatih. Vse pa tudi ni odvisno samo od mene. Sam se trudim po najboljših močeh in verjamem v uspeh. Po naravi sem optimist, zato sem optimističen tudi glede izpolnjevanja zastavljenih ciljev.

Pri večini študentov obstaja strah pred vključevanjem v raziskovalno dejavnost laboratorijev na fakulteti, češ da nič ne znajo in ne vedo, kaj bi tam lahko počeli. Kako premagati to predvsem psihološko oviro?

Sam imam zelo pozitivno izkušnjo z zgodnjo vključitvijo v laboratorijsko delo. Menim, da se po vsakem končanem letniku študent težje odloči za pristop k raziskovanju na fakulteti. Po prvem letniku je študent prepričan, da premalo zna. Po drugem ugotovi, da nič ne zna, po tretjem pa, da je poln neznanja. Zato pozivam študente, da se priključijo delu v laboratorijih in se učijo ob konkretnih primerih. To znanje jim bo dalj ostalo, bo tudi bolj koristno, hkrati pa bodo drugače razumeli snov s predavanj in vaj ter jo znali uporabiti pri svojem raziskovanju.

Sami zelo spodbujate vključevanje študentov v laboratorijsko delo. S čim bi prepričali in motivirali študente, da to storijo?

Če govorim za naš laboratorij, smo začeli objavljati vse raziskovalne naloge za študente na oglasni deski in spletni strani. Mislim, da so nam ostali laboratoriji sledili. Sedaj bi bilo potrebno zgraditi bazo, kjer bi bilo vse to gradivo shranjeno, objavljeno in ažurirano. Mislim, da bi moral biti študentov cilj, da nekaj naredi sam in lepo je videti, ko mu nekaj uspe in je navdušen nad svojim rezultatom. Hkrati pa se lahko poteguje za katero izmed nagrad ter si tako prisluži še akademsko pohvalo.

Moram poudariti, da pri nas ne podpiramo, da bi študentje v laboratoriju raziskovali preko

študentskih napotnic. To ne sme biti delo za plačilo… Gre za možnost, ki jo študentje lahko izkoristijo… Naša naloga pa je, da jim damo na voljo opremo v laboratoriju. Velikokrat pa je raziskovanje posameznega študenta del nekega večjega projekta, za katerega ima laboratorij na voljo določena sredstva. Če le-ta ostajajo, se vse sodelujoče lahko primerno nagradi.

Kakšna je vloga predstojnika laboratorija pri raziskovanju študentov? Jim pomaga, svetuje, usmerja ali so za to zadolženi ostali člani laboratorija?

Poleg mene je v laboratoriju zaposlenih še približno 15 sodelavcev. Skupaj pomagamo vsem študentom raziskovalcem. Na nas se vedno lahko obrnejo z vsemi vprašanji in težavami, saj jim radi svetujemo. Zelo prijetno se počutim, ko kakšnemu študente uspe določena naloga in nato ponosen hodi po laboratoriju. Hkrati je to tudi nam v zadovoljstvo, ki smo ga pravilno usmerjali.

Zagotovo pa je tudi vaša naloga, da skrbite za dobro vzdušje v laboratoriju, ki je pogoj za uspešno delo. Kako ga dosegate?

Dobro vzdušje je v teamu zelo pomembno in v našemu laboratoriju je tako. Zanj pa nisem odgovoren samo jaz temveč vsi prisotni. Trudim se, da je med nami čim boljša komunikacija, da se pogovorimo o vseh sporih ter jih odpravimo. Večkrat se vsi člani zberemo tudi na kakšnem pikniku, odigramo nogometno tekmo ali pa se odpravimo na rafting. Na ta način ohranjamo res izvrstno delovno atmosfero.

Z raziskovalnim delom pa se študentje lahko potegujejo za akademske nagrade kot ste storili tudi sami. Na kakšen način je to mogoče?

Ena najlepših stvari je, da lahko za svoje delo prejmeš priznanje. V našem laboratoriju poskušamo raziskovalno delo študenta definirati tako, da se lahko poteguje za katero izmed nagrad. Največkrat je to Prešernova nagrada študentom za raziskovalno delo, ki obstaja na fakultetnem in univerzitetnem nivoju. Obstajajo pa Bedjaničeve nagrade, IEEE,...

S temi nagrajujejo dodatno delo študentov, ves čas in trud, ki ga vložijo v pripravo naloge. Vsakemu študentu taka nagrada kar nekaj pomeni in že sama je lahko motiv, da se loti nekega projekta.

Vsako leto poteka pod okriljem Laboratorija za načrtovanje integriranih vezij FE (LNIV) v sodelovanju s podjetjem IC Elektronika tudi tekmovanje v načrtovanju integriranih vezij, ki je odprto za vse dodiplomske in podiplomske študente na FE in tudi FRI. Vsi udeleženci tekmovanja dobijo v trajno last demo plošče za izdelavo integriranih vezij Insight-Memec DS-KIT-2S100 s programirljivim vezjem proizvajalca Xilinx in programsko opremo za

načrtovanje in izvedbo digitalnih vezij. Zaključilo se je v prejšnjem mesecu, morda pa še ujameš predstavitev izdelkov. Za podrobnejše informacije obišči http://lniv.fe.uni-lj.si/tekmovanje.html. LNIV skupaj s podjetjem Flextronics prireja tudi tekmovanje v načrtovanju integriranih vezij na višjem nivoju in poskuša študentom na ta način omogočiti, da se še dodatno izobražujejo tekom študija. Tekmovalci imajo v času tekmovanja na voljo dostop do visoko zmogljivih sistemov za načrtovanje in izdelavo integriranih vezij, zmagovalci pa so bogato denarno nagrajeni. Tudi to tekmovanje se je za letos že izteklo. Več informacij lahko najdeš na http://www.flextronics.si/tekmovanje/.

6

Nam lahko razložite, v čem je težava razpisovanja tem za Prešernove študentske nagrade? Kako se ogniti temu in hkrati dati študentom vedeti, da je veliko zanimivih tem za raziskovanje?

Še nedavno je bilo za te nagrade potrebno vnaprej razpisati teme. Na teme, ki jih je Univerza razpisala, so se študentje prijavili. V roku manj kot enega leta so morali oddati svoj izdelek.

Dogajalo se je, da se na zanimivo temo ni nihče prijavil. Temo smo lahko razpisali samo še enkrat, potem pa je zapadla. Če se tudi v drugo nanjo ni nihče prijavil, razpisovalci velikokrat niso več iskali in pripravljali novih tem.

Drugi problem je, da uradni razpisi obsegajo le malo število tem, kar študente še utrjuje v prepričanju, da je to težko delati. Hkrati pa je izbor boren.

Sedaj so pravila malce drugačna. In sicer se lahko za nagrado poteguje vsaka tema, ki ustreza določenim kriterijem in ni potrebno, da je predhodno razpisana. Na ta način lahko vsak študent, ki se ukvarja z raziskovanjem v laboratoriju brez predhodne najave kandidira. Vendar pa je posledično manj razpisanih tem, zato se manj študentov odloči za kandidiranje.

Študentom je potrebno predvsem predstaviti raziskovalno delo, njegov potek in poskušati vplivati na to, da bi v določeni fazi kandidirali za določeno nagrado. Vaša revija bi lahko pri tem veliko pripomogla.

2003 ste bili nagrajeni z nazivom Ambasador RS v znanosti. Je to funkcija ali samo naziv?

Ja…(smeh)…gre za naziv. To je nagrada z zelo neposrečenim imenom. Moja mama je celo mislila, da sem postal ambasador.

Ta nagrada izhaja iz časov, ko je bila Slovenija majhna nepriznana država. Zaslužili so si jo tisti znanstveniki, raziskovalci in nenazadnje tudi kulturniki, ki najbolj širijo ugled naše majhne države v širnem svetu.

Sam sem to nagrado dobil in sem nanjo ponosen, saj je potrdilo, da sem delal in še delam pravilno.

Hkrati opravljate še številne druge funkcije, kot so: podpredsednik in naslednji predsednik Mednarodnega društva za bioelektromagnetizem (ISBEM), podpredsednik Evropskega združenja za bioelektromagnetiko (EBEA), podpredsednik Društva za medicinsko in biološko tehniko Slovenije, predsednik strokovnega sveta Foruma EMS, član delovne skupine za pripravo zaščitnih standardov na področju neionizirnih elektromagnetnih sevanj pri Uradu RS za standardizacijo in meroslovje, recenzent pri številnih revijah,…

Kako uspete uskladiti vse?

Saj ne …(smeh). Izmed stvari, ki jih niste našteli, sta še vodenje raziskovalnega dela in sodelovanje pri mednarodnih projektih. Zaradi teh stvari sem pravzaprav ostal na fakulteti.

Potrebno je najti neko ravnotežje med vsemi aktivnostmi, ki ste jih našteli, kar je zelo težko. Najti moram čas za poučevanje, študente, magistrante ter doktorante. Hkrati je tu še rencezentsko delo, ki je tako čast kot tudi obveznost. Ocenjujem delo drugih, kakor tudi drugi ocenjujejo mene.

Sem eden izmed urednikov pri mednarodni reviji, kar tudi zahteva precej časa. Za vse te funkcije si vzamem čas samo občasno. Seveda ne zmorem vsega opravljati s polno močjo. Človek mora biti racionalen, preudaren in mora imeti jasno postavljene prioritete. Pri meni so študentje morda celo na prvem mestu. Trudim se, da imam za njih vedno čas ter da sem jim dostopen, saj sem nenazadnje za to tudi plačan.

Bili ste tudi vodja strokovnega dela poletnega BEST-ovega tečaja. Kaj menite o tovrstnem izobraževanju s stališča profesorjev in študentov?

Mislim, da je krasno, da so študentje pripravljeni tudi med počitnicami slišati kaj novega. Z obiskom takega tečaja združijo druženje, potovanje in medsebojno spoznavanje.

Skupaj s profesorjem Bajdom sva pripravila predavanja o biomedicinski tehiniki v grobem. Všeč mi je bila ideja ljubljanske BEST skupine in veseli me, da so se obrnili na profesorja Bajdo in name. Potrudili smo se, da so bila predavanja na visokem nivoju in da so se udeleženci lahko naučili kaj novega. Treba pa se je zavedati, da gre za neformalno vrsto izobraževanja, na nek način popularizacijo razvojno-raziskovalnega

7

dela. Tu je potrebno še veliko storiti, da bo splošna javnost doumela, da so raziskave lahko koristne in da niso samo breme za njih, kar je splošno prepričanje.

Ali je v bližnji prihodnosti realno pričakovati, da bi udeleženci takih in podobnih tečajev pridobili nekaj kreditnih točk za svojo udeležbo, kot je to praksa v nekaterih drugih evropskih državah?

Kreditne točke se bodo sčasoma uveljavile. Pri tovrstnih tečajih se postavlja vprašanje, koliko točk je posamezen tečaj vreden. Potrebno bi bilo postaviti jasne kriterije in tečaje akreditirati. S tem pa bi tovrstno izobraževanje postalo formalno.

Ideja neformalnega indeksa se mi zdi veliko bolj zanimiva. Zakaj bi morali navsezadnje za vsako stvar dobiti plačilo? Poleg tega, da ti študentje razširjajo svoja obzorja, se tudi prijetno imajo ves čas tečaja.

Kljub veliki zaposlenosti si vedno vzamete tudi čas za nas in prisluhnete našim težavam in prošnjam. Koliko časa vam sploh preostane za samo raziskovanje?

Nagrade razpisujejo tudi posamezna podjetja, kot so Krka, Lek in Trimo. Več o teh razpisih lahko najdeš na spletnih straneh podjetij ali pa slediš objavam v avli.

Že zelo dolgo nisem naredil eksperimenta s svojimi rokami, kar je zaskrbljujoče. Skozi individualno mentorsko delo s podiplomskimi študenti uspevam realizirati svojo potrebo po raziskovanju.

Pride obdobje v življenju, ko mora človek malce spremeniti svoje cilje. Svoje čase je bilo pomembno, da sem naredil določeno število poskusov in na osnovi njihovih rezultatov objavil temu primerno število člankov. Sedaj pa sem ponosen na število študentov, ki so pri meni doktorirali, magistrirali, na njihove zaposlitve in uspehe. V sedanje obdobje sodi tudi to, da postaviš plan raziskave, ki privede do nekega proizvoda. To je tudi zadovoljstvo, ki sicer ni na nivoju klasičnega poskusa. Kljub temu, da nimaš v rokah orodja, imaš občutek, da si nekaj ustvaril. Torej gre za neke vrste raziskave na višjem

nivoju.

Kako pa je s prostim časom?

Od prvega oktobra naprej ga imam zelo malo, zato trpi predvsem družina. Z ženo imava tri otroke in njim poskušam posvetiti vikende. Raje se vračam na fakulteto tudi zvečer in ponoči, samo da imam konce tedna proste. V primeru službenih potovanj pa še ti odpadejo. Včasih so otroci radi videli, da sem kam šel in jim kaj prinesel. Sedaj jih ne zanima niti kam grem, saj bi raje videli, da bi bil ob njih.

Kateri so vaši konjički?

Ko sem obiskoval jezikovne tečaje, sem vedno na tako vprašanje odgovoril, da delam na Fakulteti za elektrotehniko in da je to moj hobi. To je držalo dolgo časa, saj sem tu delal res z velikim veseljem. Sedaj delam malo manj tega, kar me veseli. Veliko več je administrativnih opravkov, reševanja problemov, usklajevanja. Veliko je balasta, stvari, ki me ne veselijo. Še vedno pa so vmes trenutki, ki polepšajo dan.

Sedaj se zelo rad sprehajam s psom, ker nič ne govori. Takrat sem miren, prost. Okoli mene ni nobenega šumenja, nobenih besed in tudi meni ni potrebno govoriti. Take vrste osama mi zelo prija, ker vendar nisem sam, saj me spremlja pes.

Rad tudi vrtnarim. Vzgajam rožice.

Imate morda še kakšno sporočilo za naše bralce?

Mislim, da ste vsi skupaj sijajni: pisci in bralci. Upam, da boste našli v življenju vsaj drobec tistega, kar vam bo v veselje. Če človek nekaj dela z veseljem, potem je enostavno nekaj narediti zelo dobro. Če pa tega veselja ni, je življenje neskončno težko. To veselje vam vsem iz srca privoščim.

Najlepša hvala za prijeten pogovor!

Luka Vidmar

Največja nagrada za naše delo in trud je gotovo osebno zadovoljstvo. To pa je dandanes še toliko večje, če je opaženo in nagrajeno s strani izkušenejših. Zato ne stojte križem rok, odgovorite si na morebitna vprašanja, prevetrite možgane in si prislužite eno od mnogih nagrad, ki čakajo na vas!

8

Ideja je .. . na j zaž iv i ! Iztok Humar, Andrej Kos, Borut Sterle, Mateja Drnovšek

Marsikomu se v času študija ali pri izdelavi diplome porodi ideja, za katero je prepričan, da je vredna mastnih denarcev. Toda pot od ideje do realizacije in dejanskega trženja je dolga in inženirjem nekoliko neznana. Na tej poti lahko pomaga Ljubljanski univerzitetni inkubator (v nadaljevanju LUI), čigar namen je nuditi celovito podporo podjetnikom začetnikom in jim na ta način pomagati premostiti začetne težave.

Kaj je univerzitetni inkubator?

Univerzitetni inkubator je pravna oseba, ki predstavlja okolje z ugodnimi pogoji za začetek delovanja novega podjetja in nudi infrastrukturo ter skupne storitve podjetnikom začetnikom - inkubirancem.

Podjetniški inkubatorji so del večine sodobnih univerz. Z njimi univerze razširjajo študijske možnosti za študente in dajejo prednost praksi pred teorijo. Osnovno poslanstvo univerzitetnega inkubatorja je spodbujanje realizacije poslovnih priložnosti z ustanavljanjem novih podjetij, z zagotavljanjem začetne osnovne infrastrukture. Pri tehnoloških inkubatorjih igrajo še posebej močno vlogo tehnične in naravoslovne fakultete kot nosilke tehnoloških idej. Zato je naša fakulteta med prvimi pristopila k ustanavljanju univerzitetnega inkubatorja ljubljanske univerze.

Izkušnje tujih univerz v dejavnosti inkubatorjev kažejo, da univerzitetni inkubatorji: (1) iščejo, izbirajo in razvijajo raziskovalne priložnosti, ki jih je mogoče izkoristiti kot osnovo za ustanovitve novih tehnoloških podjetij, (2) zagotavljajo prostore in infrastrukturo za študente in zaposlene na univerzi, kjer lahko interdisciplinarno raziskujejo ter ustanovijo nova tehnološko naravnana podjetja, (3) usposabljajo in pripravljajo podjetnike za ustanovitev in vodenje novih podjetij, (4) vzpodbujajo ustanavljanje zasebnih podjetij, izhajajočih iz dela učiteljev, raziskovalcev in nekdanjih diplomantov, (5) razvijajo in spodbujajo podjetniško kulturo na univerzi, zlasti med raziskovalci in drugim osebjem tehničnih in naravoslovnih področij, (6) razvijajo in spodbujajo nastajanje intelektualne lastnine, patentov in tržne usmerjenosti raziskovalnih aktivnosti na univerzi.

Čemu LUI?

Mednarodne organizacije, ki spremljajo nacionalno gospodarsko konkurenčnost držav, recimo World Economic Forum in Institute for Management Development, opozarjajo na konkurenčne slabosti, ki pretijo Sloveniji tako na vladni kot na podjetniški ravni. Ena pomembnih slabosti je premalo intenzivno povezovanje in slab prenos znanja med akademsko-raziskovalnimi institucijami in gospodarstvom, ki bi se praktično udejanjilo v nastajanju novih tehnoloških podjetij z visokim razvojnim potencialom.

V skladu s politiko podjetništva in konkurenčnosti je ministrstvo za gospodarstvo začelo z načrtnim spodbujanjem nastajanja in ustanavljanja dinamičnih podjetij s sofinanciranjem tehnološke inkubacije v ustreznem podpornem okolju in jim s tem omogoča začetni podjetniški start.

Komu je namenjen LUI?

V prvi vrsti je LUI namenjen dodiplomskim in podiplomskim študentom ljubljanske univerze ter visokošolskim učiteljem, asistentom in drugim zaposlenim na Univerzi v Ljubljani, ki so nosilci razvojno raziskovalnega dela podjetniških skupin. Po potrebi se lahko vključujejo tudi zunanji nosilci tehnoloških

Vsebinska zasnova inkubatorja na Univerzi v Ljubljani

Raven sodelovanja med raziskovalnimi institucijami in gospodarstvomVir: Podatki iz World Competitevness Yearbook, 2003.

9

podjetniških idej.

Kaj nudi LUI?

LUI bo podjetniškim skupinam nudil osnovne stvari, potrebne za zagon: poslovno infrastrukturo, svetovalne storitve ter bazo kadrov in znanj. Inkubator bo svojim podjetniškim skupinam nudil prostor, kjer lahko izvajajo svojo podjetniško dejavnost. Nudil bo pisarniške in osnovne administrativne prostore, opremljene z vso potrebno pisarniško opremo. Podjetniške skupine pod okriljem inkubatorja imajo možnost uporabe telekomunikacijskih storitev. Laboratorijske prostore bo nudil tudi na vseh fakultetah, na katerih deluje. Poleg prostorov bo LUI nudil še naslednje storitve:

• pomoč pri preverjanju poslovne ideje in pripravi poslovnega načrta,

• usposabljanje in pripravo podjetnikov za ustanovitev in vodenje novih podjetij,

• organizacijo dostopa do laboratorijev in druge potrebne tehnične opreme za razvijanje proizvoda,

• podjetniško, pravno in fi nančno strokovno svetovanje, ki ga izvajajo zunanji sodelavci, bodisi fi zične osebe ali specializirane gospodarske družbe.

Večina storitev, ki jih bo LUI nudil ciljni skupini inkubirancev, bo subvencioniranih.

INFO točke LUI

Izvajanje dela aktivnosti inkubatorja je načrtovano tudi na članicah Univerze v Ljubljani, preko v ta namen oblikovanih INFO točk, ki vsem zainteresiranim potencialnim podjetnikom nudijo prve informacije in so vstopne točke v inkubator.

Namen INFO točk na tehničnih in naravoslovnih fakultetah je predvsem predinkubacijska dejavnost, saj gre v tej fazi predvsem za:

• osveščanje študentov in osebja o možnostih ustanavljanja in razvoja tehnoloških podjetij,

• identifi kacijo potencialnih podjetnikov in podjetniških skupin,

• osnovno preverjanje poslovnih zamisli podjetnikov, pomoč pri poslovnem načrtu,

• pomoč pri pridobitvi štipendij, semenskega kapitala, strateških partnerjev,

• pomoč pri dokumentiranju aktivnosti in vrednotenju stroškov.

Uspešen začetek LUI

Obširne promocije, ki jih je LUI izvajal po fakultetah Univerze v Ljubljani, so v letu 2004 potrdile, da je ves napor vreden in da je inkubator na pravi poti, saj se trenutno pred ocenjevalno komisijo LUI-ja uspešno predstavlja kar dvanajst podjetniških skupin s svojimi poslovnimi načrti. Tako bodoči podjetniki vstopajo v dobo inkubacije, oziroma, so se že pričeli ukvarjati s poslovanjem.

Inkubator in Univerza v Ljubljani

Z inkubatorjem je univerza pridobila organizacijski in prostorski povezovalni element, ki nudi vse ustrezne instrumente za aktiven prenos znanja in veščin v podjetniške projekte. Akademsko okolje vpenja v lokalni in regionalni razvoj in s tem prispeva k gospodarskemu razvoju, razširja

Poslovna ideja je osnova vsakega novega podjetja. Lahko se porodi naključno, lahko pa je plod dolgotrajnega raziskovalnega dela. V vsakem primeru je ne smemo zavreči, temveč o njej tehtno razmisliti. Za pomoč pri ocenitivi ideje se lahko obrnete na eno izmed infotočk LUI.

Ciljne skupine LUI

10

oblike pedagoškega dela in s tem vzpostavlja visokošolskemu in strokovnemu študiju prijazno okolje. Trenutno so v LUI vključene naslednje članice ljubljanske univerze: Biotehniška fakulteta, Ekonomska fakulteta, Fakulteta za elektrotehniko, Fakulteta za farmacijo, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo in Fakulteta za strojništvo.

Z namenom razširiti vedenje o novi pridobitvi na Univerzi v Ljubljani se od začetka lanskega šolskega leta odvija vrsta promocijskih aktivnosti, namenjenih tako študentom kot tudi pedagogom na Univerzi v Ljubljani. V vmesnem času osnovne informacije o univerzitetnem inkubatorju posredujejo člani projektne skupine za vzpostavitev inkubatorja.

Informacije:

Ljubljanski univerzitetni inkubator Kongresni trg 12 1000 Ljubljana Spletna stran LUI: http://www.lui.uni-lj.si

LUI – direktor mag. Borut Sterle (lui-info@uni-lj.si)

Info točka na Fakulteti za elektrotehniko

dr. Andrej Kos (andrej.kos@fe.uni-lj.si), mag. Iztok Humar (iztok.humar@fe.uni-lj.si)

Vsebinsko delovanje univerzitetnega inkubatorja je že v polnem teku, zato vas spodbujamo, da se z oblikovanjem podjetniških idej in pobud pridružite pri soustvarjanju slovenske podjetniške prihodnosti.

Ideja je… naj zaživi!

Študentska organizacija Fakultete za elektrotehniko ali krajše ŠOFE je organizacija, ki na naši fakulteti uspešno deluje že peto leto. Član ŠOFE-je postaneš tako, da kandidiraš na študentskih volitvah in si seveda izvoljen. Upravni odbor sestavljajo predsednik podpredsednik in predstavniki za šport in turizem, mednarodno sodelovanje, izobraževanje in založništvo, kulturo. V upravni odbor prideta tudi dva člana nasprotne ekipe in en član iz študentskega sveta.

Kaj dela ŠOFE? Glavna ideja ŠOU v Ljubljani (študentske organizacije v Ljubljani) je, da bi približal projekte študentom. Iz tega sledi, da se na vsaki fakulteti izvajajo raznoliki

projekti, ki so zanimivi za njihove študente. Na naši fakulteti so bili izvedeni razni projekti, kot so Elektriada, revija Elektra, izlet v München in Beograd, komedija Hagada, brucovanje, kegljanje, paintball, razni tečaji itd. V obliki subvencije podpiramo tudi razna društva, ki so aktivni na naši fakulteti (EESTEC, BEST, ŠDFE).

Delo ŠOFE-je poteka skozi celo leto, razen ko imajo študentje počitnice, saj se takrat ne udeležujejo projektov. Vsak projekt mora biti predčasno predstavlje na seji ŠOFE (vsebinsko in finančno) in ga mora potrditi upravni odbor. Glavni cilj ŠOFE-je je organizacija projektov, ki so za naše študente

Predstavitev

ŠOFE

zanimivi in po dovolj ugodni ceni, da se jih študentje lahko udeležijo.

Vse zainteresirane študente, ki bi želeli sodelovati v organiziranju projektov, ki imajo ideje za kakršenkoli projekt, vabimo, da se oglasijo v prostorih študentskega sveta (med predavalnico P02 in P03). Vse ideje so več kot dobrodošle.

Predsednik Študentske organizacije Fakultete za elektrotehniko

Urban Dejak

Utrinek iz 3 dnevne ekskurzije v Beogradu

11

Internetni kotiček

Kako do internetana FE ?!? Verjamem, da se marsikdo sprašuje, kako in kje bi se na naši fakulteti lahko priklopil na svetovni splet - vsaj jaz sem se kar nekaj časa. Dejstvo je, da je možnosti kar nekaj, vendar informacije o tem niso zbrane na enem, javno dostopnem mestu. Ta članek je bil zato napisan ravno z namenom, da bi študentom (predvsem nižjih letnikov) pojasnili kje, kako in kdaj lahko na FE pobrskajo po spletu, pošljejo kakšen mail, prenesejo kakšno datoteko,...

Najprej malce zgodovine. Čeprav združeni v isti stavbi s FRI in nekako tematsko povezani z računalništvom in tehniko, smo svoje tri centre z javnim dostopom do medmrežja dobili šele leta 1998. Zasluge, da smo ta dostopna mesta sploh dobili, gredo zagotovo prof. dr. Stanislavu Reberšku, ki je že od vsega začetka pobudnik nastanka in sedaj tudi razširitve internetnega dostopa za študente. Seveda zahtevajo takšni centri tudi svojo infrastrukturo, za kar so zaslužni Fakulteta za elektrotehniko (prostor in pohištvo) ter nekateri sponzorji (strojna in programska oprema), brez katerih izgradnja internetnih točk ne bi bila mogoča.

Ko stopiš skozi vhodna vrata FE, se znajdeš v veliki avli, na koncu katere je t.i. »internetni kotiček«, v katerem lahko za največ 15 minut zasedeš enega izmed 6 računalnikov z operacijskim sistemom Linux. Namenjen je brskanju po straneh svetovnega spleta, med katerimi ti svetujem, da si ogledaš stran www.student-info.net. Na teh računalnikih nimaš možnosti vstavitve/ priključitve spominskih medijev (disketa, CD-R, USB memory key,...), zato praktični prenos datotek ni mogoč. Prav tako tu ni tiskalnika. Včasih pa so te računalnike nekateri izkoriščali za igranje iger (predvsem šaha).

Druga točka, kjer lahko vsak študent FE dostopa do interneta, je knjižnica FE in FRI, kjer je na razpolago 5 računalnikov. Ravno tako kakor internetni kotiček, so tudi računalniki v knjižnici povezani z računalniškim omrežjem v predavalnici PR5, kjer teče operacijski sistem Linux. Računalniki v knjižnici sprva niso bili namenjeni brskanju po spletu. Čas njihove uporabe ni omejen – obstaja pa ene vrste moralna dolžnost vsakega posameznika, da mesta ne zaseda ravno polovico dneva.

Največ uporabnikov lahko hkrati dostopa do medmrežja v predavalnici PR22, ki je pomenovana tudi CIT (Center Informacijskih Tehnologij). V njej se nahaja 18 računalnikov z operacijskim sistemom MS Windows 2000 in tiskalnik, za katerega morajo uporabniki sami prinesti papir. Do tega prostora si lahko zagotovijo dostop vsi študentje od vključno 3. letnika študija dalje. Za dostop, ki je mogoč kadarkoli, ko v učilnici ne potekajo vaje, potrebuješ le študentsko izkaznico. CIT skrbi tudi za posodabljanje opreme, vzdrževanje, licenčni software za profesorje in za študente.

Sprva je bila učilnica 5 mišljena za dostop do interneta za študente nižjih letnikov, vendar je sedaj zaradi pedagoških namenov preveč zasedena.

Poleg zgoraj omenjenih prostorov, je na FE še ogromno laboratorijev, ki so opremljeni z bolj ali manj sodobnimi računalniki in povezani v svetovni splet. Dostop študentom do laboratorijev je zelo različen, vendar je v večini primerov študentom, ki poslušajo predavanja ali izvajajo vaje, omogočena uporaba računalnikov tudi izven vaj oz. predavanj. Skratka, višji letnik kot si, več možnosti imaš, da se povežeš na internet. Na fakulteti se zavedajo, da je problem predvsem to, da nižji letniki nimajo te možnosti, vendar je težko zagotoviti dostop takemu velikemu številu študentov. Zato si nekateri aktivno prizadevajo, da bi postavili še nekaj dodatnih računalnikov v avli fakultete.

Tisti, ki ste si omislili prenosni računalnik ali dlančnik z WLAN vmesnikom, se boste brezžično v kratkem lahko povezali tudi na fakulteti. V laboratoriju za telekomunikacije WLAN na primer uporabljajo že več kot 2 leti. Predvideno naj bi fakultetni dostop do Interneta prek WLAN omrežja zaživel do novembra 2004. Fakulteta se je prijavila na razpis MID-a, kjer je dobila del sredstev za sofinanciranje WLAN omrežja. V prvi fazi bomo imeli tako 10 dostopnih točk, ki bodo pokrivala knjižnico, avlo, diplomsko sobo, jedilnico in pomembnejše predavalnice. Vse pa bodo delovale tudi po standardu 802.11g, ki omogoča prenos do 54 Mbit/s. WLAN omrežje bomo lahko uporabljali vsi študenti, asistenti, profesorji in tudi tujci, saj bo omogočala tudi mednarodno gostovanje. Uporaba bo za vse BREZPLAČNA, več o načinu dostopa pa bomo napisali v naslednji številki.

Za vse tiste, ki ne morete čakati tako dolgo, je tu tudi druga možnost: uporaba Mobitelovega NeoWLAN omrežja, ki trenutno pokriva park, avlo in Laboratorij za telekomunikacije.

Vsi srečneži s prenosniki in dlančniki boste lahko od jeseni dalje venomer brez težav brskali po spletu in pregledovali svojo pošto, vsi ostali (predvsem iz nižjih letnikov) pa boste morali še naprej čakati na prost računalnik bodisi v avli ali knjižnici. Verjamemo pa, da se bo tudi za vas situacija kaj kmalu izboljšala.

Luka Vidmar,

Mitja Kolbe

12

E-CAD v šole

Večina podjetij zaradi izjemno kratkih rokov za oddajo projektne dokumentacije uporablja sodobna CAD orodja, ki s svojo zmogljivostjo, ergonomijo in funkcionalnostjo omogočajo izdelavo projektov v izjemno kratkem času brez napak. V elektrotehniki poznamo tako imenovane elektrotehniške CAD (e-CAD) programe, ki projektantu ponujajo posebne funkcije za čim hitrejše in lažje delo.

Razliko med običajnim in elektrotehniškim CAD programom lahko primerjamo z vrtanjem luknje v leseno mizo s svedrom za beton ali svedrom za les. Luknjo bomo sicer zvrtali v obeh primerih, le da bomo v prvem primeru porabili bistveno več časa in napora ter dobili rezultat, ki ga nismo pričakovali.

Najpomembnejše prednosti tovrstne programske opreme so vgrajeni simboli, ki ustrezajo mednarodnim standardom, samodejno označevanje elementov,

enostavno risanje in vstavljanje simbolov, vgrajene baze proizvodov, enostavno delo s kontaktorji in kabli ter mnoge druge funkcije, ki olajšajo projektiranje. Bistven prihranek časa v primerjavi s klasično - ročno metodo - so samodejno generirani popisi elementov, povezav, proizvodov ter priključni načrti spončnih letev. Rezultat je hitro in enostavno izdelana projektna dokumentacija, ki je brez napak ter ustreza mednarodnim standardom.

Vsi se zavedamo, da le teoretično znanje, ki ga nudita zaključena srednja šola ali fakulteta, ni dovolj. Vsak izpopolnjuje svoje znanje z delovnimi izkušnjami. Da se bodo študenti in dijaki kot bodoči strokovnjaki lahko hitreje vključili v delovne time, ima poznavanje orodij, ki jih bodo srečevali med delom, velik pomen.

Ravno zaradi pomanjkanja znanja na tem področju si v podjetju IB-PROCADD d.o.o. prizadevamo, da imajo vsi študenti in dijaki

možnost, da se že med študijem seznanijo s tovrstno programsko opremo in si pridobijo prednost pri iskanju zaposlitve ob zaključku šolanja. CADdy++electrical je najsodobnejše e-CAD orodje - izjemno razširjena, enostavna za uporabo in priljubljena programska oprema, ki je brezplačno dostopna vsem dijakom in študentom. Vsaka elektrotehniška fakulteta ali srednja šola ima možnost pridobitve brezplačnih šolskih licenc programske opreme CADdy++electrical. Mnogi profesorji, so jo že vključili v pedagoški proces. Za brezplačno šolsko licenco lahko zaprosijo tudi študenti in dijaki individualno na podlagi veljavnega potrdila o šolanju na elektronskem naslovu: caddy@ib-procadd.si.

Tomaž Stenšak, IB-PROCADD d.o.o., Ljubljana www.ib-procadd.si

V sredo dunajski s pomfrijem…

K pisanju tega prispevka me je spodbudil članek v zadnji izdaji FRIK-a (revije študentov Fakultete za računalništvo in informatiko, s katero si naša fakulteta deli prostore). Članek je bil hvalnica našemu gostincu, menzi, okrepčevalnici Kulinar, v kateri lahko študenti nadvse popularne bone za prehrano zamenjamo za malico ali kosilo. Hvalnica, ki ji lahko rečemo kar oda o Kulinarju, je šla tako daleč, da sem jo vzel že kot satiro. Pa sem poiskal avtorja in ga povprašal, če je bil namen članka hvala ali mogoče prikrita graja. Na presenečenje mi je avtor zatrdil, da je vse mišljeno čisto resno in da je bil namen članka pač pohvaliti eno najboljših stvari na teh dveh fakultetah. Nisem se želel prerekati, sem se pa zamislil. Glede na to, da velja tako med študenti kot tudi med zaposlenimi nekakšno negativno mnenje o Kulinarju, se mi je zdelo prav, da se poda še kak drugačen pogled in predlaga kakšne ukrepe. Kulinar ima vsekakor svoje prednosti: poceni boni, bližina (tudi v 15 minutnem odmoru med urami se lahko, sicer na hitro, poteši lakoto), možni so tudi razni dogovori o zamenjavi jedi. Potem pa je tu še slaba stran. Ne bi želel reči, da je

hrana nekvatiletna ali neokusna, ampak za moja usta je skoraj vse enakega, če ne istega, okusa. Jedilnik se iz tedna v teden ponavlja, tako je, ne da bi pogledal na jedilnik, jasno, da je v sredo dunajski zrezek s pomfrijem, da je v petek file osliča,... Čeprav sta vedno na voljo dve kosili, se mi zdi, da je eno od njih tam samo za okras in da si ga mogoče izbere 10% kosila lačnih študentov. O razlogih se lahko samo špekulira. Vem, da so se predstavniki študentov pogovarjali z vodstvom Kulinarja o razlogih za malodušje, če ne že slab ugled. Očitno pa sestanek ni dosegel namena, ki so ga študentje predvidevali, saj ni bilo opaziti nobenih korenitih sprememb. Poleg tega bi pričakoval, da bi osebje Kulinarja želelo dobiti povratno informacijo o zadovoljstvu svojih strank, pa vendar nisem opazil še nobenih anketnih lističev niti knjige pohval in pritožb, kamor bi lahko tako zadovoljni kot nezadovoljni študenti in ostali uporabniki izlili svoje misli.

Moj namen ni, da bi se menjalo ponudnika ali da bi se celo ukinila gostinska ponudba na fakulteti, niti slučajno. Želel bi edino, da se vzpostavi stabilen sistem, da bi bil sistem reguliran in ne krmiljen, torej da bi bila povratna zanka.

Predlagam, da študenti vzpostavimo to zanko povratnih informacij in se držimo naslednjih načel:

- ČE MENITE, DA JE VAŠA PORCIJA PREMAJHNA, OPOMNITE GOSTINCA, NAJ VAM ŠE NALOŽI!

- ČE S HRANO NISTE ZADOVOLJNI, SE VAM ZDI NEOKUSNA ALI IMATE DRUGE POMISLEKE, JIH TAKOJ SPOROČITE GOSTINCU!

- V PRIMERU DA DOBITE NA KROŽNIK HRANO, ZA KATERO STE PREPRIČANI, DA JE NEPRIMERNO PRIPRAVLJENA, JO TAKOJ ODNESITE NAZAJ IN ZAHTEVAJTE DRUGO!

- POHVALITE GOSTINCA, ČE STE ZADOVOLJNI Z USLUGAMI!!!

Samo s skupnimi močmi nam lahko uspe izboljšati stanje.

Podpis:

Študentski bon za Kulinar

Podjetje IB-PROCADD d.o.o. je elektro fakultetam in srednjim šolam v Sloveniji in državah nekdanje Jugoslavije doniralo že več kot 2500 šolskih

V Sloveniji se srečujemo z občutnim pomanjkanjem strokovnjakov na področju avtomatike in energetike. Predvsem podjetja, ki se ukvarjajo z inženiringom mrzlično iščejo kadre, ki imajo dovolj znanja v projektiranju na področju avtomatizacije in vodenja v energetiki ter industriji.

13

Elektro-Slovenija je prenosno podjetje, ki je v stoodstotni dr/avni lasti, in je z energetskim zakonom pristojno za opravljanjegospodarskih javnih slu/b upravljanja prenosnega omre/ja, prenosa elektri;ne energije in organizatorja trga. S svojim prenosnimomre/jem, ki obsega 400, 220 in 110 kV napetostne nivoje, povezuje proizvajalce in odjemalce elektri;ne energije. Kot nacionalnioperater Eles skrbi tudi za izvajanje sistemskih storitev in nemoteno obratovanje slovenskega elektroenergetskega sistema terusklajeno delovanje s sosednjimi omre/ji, povezanimi v interkonekcijo UCTE.

Hkrati Eles v sodelovanju s h;erinskimi dru/bami opravlja tudi nekatere nove poslovne funkcije, med katerimi gre [e posebejpoudariti upravljanje slovenskega dele/a jedrske elektrarne Kr[ko in izvajanje izobra/evalnih programov.

Elektro-Slovenija, d.o.o., 1000 Ljubljana, Slovenija, Hajdrihova 2, tel.> 01\ 474 3000, faks> 01\ 474 2502

www.eles.si

ENERGIJI ODPIRAMO NOVE POTIENERGIJI ODPIRAMO NOVE POTI

BREZPLAČNE ŠTUDENTSKE LICENCEVRHUNSKE PROGRAMSKE OPREME CADdy++ electrical

Ste že seznanjeni z najsodobnejšo elektrotehniško CAD programsko opremoCADdy++ electrical?

Na elektronski naslov pošljite zahtevo

za programsko opremoCADdy++ electrical - šolska različica, po navadni poštipa pošljite veljavno potrdilo o šolanju na naslov

Na podlagi veljavnega potrdila o šolanju Vam bomo poslališolsko različico programske opreme CADdy++electrical.

CADdy++electrical demo najdete tudi na našihspletnih straneh na naslovu

Veliko uspeha in užitkov pri delu vam želi ekipa CADdy++!

caddy@ib-procadd.si

http://www.ib-procadd.si

IB-PROCADD d.o.o., Dunajska c. 106, 1113 Ljubljana.

.

BREZPLAČNOWindows TM aplikacija

MS Office TM združljivost

Projektno vodenje

Bogata knjižnica simbolov

Enostavna izdelava lastnih simbolov

Enostavno in hitro uvajanje

ZMOGLJIVOST

Samodejno številčenje elementovEnostavno preštevilčenje in označevanjeSprotno ažuriranje seznamov (komponent, žic, kablov,...)Vnos MS Office in drugih datotek v sam projektUvoz iz CADdy Clasic-aUvoz in izvoz v format DWG/DXFVnos datotek formata Emf, Jpg, Bmp,...512 risalnih ravninStandardne CAD funkcije

IB-PROCADD d.o.o., Dunajska c. 106, 1113 Ljubljana, Slovenija,, tel.: +386 1 565 72 54, fax: +386 1 568 45 78caddy@ib-procadd.si

BREZPLAČNE ŠTUDENTSKE LICENCEVRHUNSKE PROGRAMSKE OPREME CADdy++ electrical

Ste že seznanjeni z najsodobnejšo elektrotehniško CAD programsko opremoCADdy++ electrical?

14

v

SAMO 235sit

15

Takšnega vprašanja si študentje na naši fakulteti zagotovo ne postavljamo! Zakaj bi si ga le, saj imamo čisto vse, kar potrebujemo za naš tehnični elektrotehnični študij, na dosegu roke. Tako je, vpišemo se v prvi letnik in hitimo narediti prve izpite – »ja, ja, ta prvi so najtežji« nam doni v glavi zvok izkušenih, a izgubljenih duš. Takoj zatem je pred vrati drugi letnik, za katerega vsakdo ve, da ni mačji kašelj. No, pa smo v tretjem, nekako navajeni izpitnega tempa, seznanjeni že skoraj z vsemi triki in postopki učenja, znamo se pripraviti na izpite, znebili smo se začetne treme,... skratka, »zalaufa« nam. In to nam je všeč, saj smo spoznali, kako z manj truda doseči enak oz. večji učinek. Pred seboj vidimo še tistih ducat izpitov, ki jih bomo na nek način že naredili. »Spackamo« še eno diplomo in smo na konju... ali na pločniku –kakor se kdo znajde.

Bistvo študija pa ni v tem, kako spoznati najboljše načine ovinkarjenja, bistvo je v pridobivanju znanja in izkušenj!

Takšen uvod v besedilo sem izbral zato, ker se mi zdi ključni problem študentov na naši fakulteti to, da ne znamo izkoristiti ponujenih priložnosti. Študij v tujini je ena izmed njih. Priložnost, s katero si lahko pridobiš ogromno izkušenj in znanja. Daje ti namreč možnost, da dobro spoznaš določeno kulturo, okolje,

navade, jezik, pridobiš nove prijatelje, nove poglede na svet in nove izkušnje, ki jih kasneje nosiš v sebi kot veliko bogastvo. Še vsak, ki se je odločil opraviti študij enega ali dveh semestrov v tujini, se je nazaj vrnil zadovoljen. Žalostno je to, da kljub temu, da imamo na naši fakulteti ogromno možnosti t.i. študentskih izmenjav, te priložnosti zelo jalovo izkoriščamo. Na leto se namreč v povprečju za študij v tujini odloči od 1 do 2 študenta. Morda je eden izmed razlogov za to tudi dejstvo, da študentje premalo vemo o prijavah, o možnostih pridobitve štipendije, o priznavanju kreditnih točk, o načinih študija v tujini... Če vas potiho že vabi tujina, vas jaz glasno vabim k branju naslednjih odstavkov.

Prof. Drago Hercog je na naši fakulteti tisti, ki poleg profesorskega dela izvaja še koordinacijo študentskih izmenjav. Vsem študentom je dostopen preko e-maila (drago.hercog@fe.uni-lj.si) ali osebno v kabinetu (3. nadstropje nove stavbe), kamor sem se odpravil tudi sam na prijeten klepet. Razložil mi je, da v bistvu ločimo dva načina študentske izmenjave, ki potekata v okviru evropskega programa SOCRATES/ERAZMUS.

V prvem primeru, se lahko v tujino odpraviš za obdobje od 3 do 12 mesecev in v tem času poslušaš predavanja ter opravljaš izpite.

Seveda je pomembno, da relativno dobro poznaš jezik države, v katero se odpravljaš. Možno je tudi, da potekajo predavanja oz. lahko opravljaš izpite tudi v angleškem jeziku – dobro je, da se o tem pozanimaš predhodno. Pred odhodom skupaj s koordinatorjem poiščeta tudi mentorja na domači fakulteti, s katerim uskladita program študija. Težko je namreč najti popolnoma identičen program oz. včasih si lahko zaželiš poslušati tudi predmet, ki ga na naši fakulteti ne predavajo... In kakšna je vloga programa Erazmus pri temu? Erazmus ti omogoča, da se dogovorjeni opravljeni izpiti na tuji fakulteti avtomatično priznajo tudi na matični fakulteti (s pomočjo bilateralne pogodbe med fakultetama). Hkrati si lahko pridobiš tudi štipendijo za čas študija v tujini (od 120€ - 150€, odvisno od države kamor odhajaš) in se udeležiš brezplačnega tečaja tujega jezika. Bistveno pa je, da si pri takšni vrsti integracije v novo okolje pridobiš ogromno novih izkušenj in poznanstev, zelo dobro spoznaš določeno kulturo in nenazadnje si lahko tudi sam delno oblikuješ študijski program. Najverjetneje naša fakulteta ne ponuja ravno vseh možnih predmetov, tako lahko željenga opraviš tudi drugod.

Druga možnost je, da v tujini napišeš (in zagovarjaš) diplomo ali opraviš prakso. V tem primeru poznavanje jezika države, v katero potuješ ni nujno, seveda pa je priporočljivo, da se znaš sporazumeti vsaj v angleščini. Ne bi razpredal kakšno dodano vrednost doprinese takšna referenca v tvojem CV-ju (curriculum vitae oz. življenjepis). Zavedati pa se moraš predvsem tiste dodane vrednosti, ki jo doprineseš samemu sebi. Najtežje je narediti prvi korak, vendar je to potreben pogoj za to, da lahko shodiš! Ravno tako kakor je najtežje narediti prvi korak na zmenku... Enkrat je pač potrebno zbrati pogum in narediti nekaj (zase).

Medtem ko prebiraš zadnje vrstice tega članka, jaz ravno zaključujem prakso v enem izmed laboratorijev Tehnične univerze v Helsinkih. Najverjetneje bom svoje vtise strnil v naslednji Elektri. Hkrati tudi upam, da se bo do takrat povečalo število študentov, ki bodo svoje znanje bogatili v tujini. V lov za novimi izkušnjami!

Mitja Kolbe, absolvent FE

Izmenjava študentovzakaj ne bi del šolanja opravil v tujini!?

SAMO 235sit

16

Pred dobrimi 14 dnevi, natančno 17. septembra 2004, se je od Slovenije poslovil ameriški veleposlanik Johnny Young. Bil je veleposlanik v času pristopa naše države v zvezo NATO in EU. Pred odhodom si je z veseljem vzel čas za klepet s študenti FE.

G. Young, koliko časa ste že veleposlanik v Republiki Sloveniji?

Skoraj tri leta. Prišel sem oktobra 2001 in odšel bom letos septembra.

Kakšen splet naključij vas je pripeljal ravno v Slovenijo? Ste imeli kakšne posebne vezi že pred nastopom funkcije? S Slovenijo nisem imel nobenih vezi. Ponujale so se mi različne možnosti. Bil je čas za mojo premestitev in pripravil sem seznam držav, ki bi me zanimale. Slovenija je bil med prvimi na seznamu. Nakar sem bil obveščen, da sem izbran prav sem.

Kako ocenjujete vaše delo veleposlanika v Sloveniji? Seveda ocenjujem svoje delo zelo pozitivno, a vseeno prepuščam vladi ZDA, da odloči o tem. Menim, da so bili zadovoljni z mojim delom. Vesel bi bil, če bi bili tudi Slovenci zadovoljni z menoj.

Na katere trenutke vašega dela v Sloveniji ste najbolj ponosni? Na različne trenutke. Veste, so male in velike stvari, na katere je človek ponosen. Menim, da je najpomembnejši trenutek, na katerega sem lahko ponosen, vloga te ambasade pri pridobitvi podpore vlade ZDA za slovensko pridružitev NATU. Slovenija je nato ne le sprejela povabilo, temveč ga tudi potrdila z zelo trdnim izidom na referendumu. To je velik zgodovinski dosežek in upam, da Slovenci tega ne bodo pozabili.

Na kateri univerzi ste študirali in iz česa ste diplomirali/magistrirali? Študiral sem ekonomijo in španščino na univerzi Temple v Pennsylvaniji. Čez dan sem delal, ponoči pa sem obiskoval šolo in po osmih letih in pol sem diplomiral. Nato sem dobil štipendijo za magisterski študij na univerzi Pennsylvanije, a študija nikoli nisem začel, ker mi je uspel preboj v zunanjo politiko. Kot pravijo: »Ostalo je zgodovina.« Obiskoval sem tudi precej dodatnih predmetov med študijem...

Torej precej obvladate španščino? Nekaj časa sem jo obvladal. Sedaj jo le še razumem, če poskusim kaj povedati, zveni kot francoščina (smeh). Dejansko je ne govorim več.

Ali bi lahko podali nekaj splošnih primerjav med ameriškim in slovenskim izobraževalnim sistemom?

Oh, o tem bi se dalo povedati kar precej. Na splošno se mi zdi, da je slovenski sistem bolj evropski. Menim, da je ameriški bolj tekoč, odprt in prilagodljiv, da ponuja več možnosti za spremembe in tranzicijo.

Znano je, da ZDA rade sprejemajo podiplomske študente in na ta način črpajo vrhunske strokovnjake. Ali se ameriški podiplomski študentje tudi odločajo za študij izven ZDA? Se. Imamo mnogo podiplomskih študentov, ki študirajo v tujini. Dejansko smo jih imeli nekaj tudi v Sloveniji. Študirajo na različnih področjih po celem svetu, tako rekoč karkoli si lahko zamislite. Mi se seveda teh izkušenj veselimo, jih pri tem podpiramo, ker smo mnenja, da študij v tujini pomaga študentom širiti obzorja. Z vrnitvijo iz tujine in s tam pridobljenimi izkušnjami študent pomaga rasti ZDA.

V ZDA so šolnine ustaljena praksa. Kaj menite o uvedbi šolnin v slovenski visokošolski izobraževalni sistem? To je stvar nacionalne politike. Odvisno je od vlade, ali želi nadaljevati s financiranjem vedno naraščajočih stroškov univerz. Če je vlada pripravljena za vedno obdržati to odgovornost, hkrati pa poskrbeti za vse potrebe univerze, da ostane učinkovita, tak sistem deluje. Če pa je vlada mnenja, da tega stroška ne more več vzdrževati, potem morajo del odgovornosti prevzeti tudi študenti. Pred kratkim se je to zgodilo v Veliki Britaniji, kjer so imeli stoletja, ne le desetletja, sistem, ki je bil brezplačen. Normalno je, da se takim spremembam vsi upirajo. Ne poznam dežele, kjer bi to sprejeli z razumevanjem, prav nasprotno: vedno se razburijo študenti in tudi profesorji. Na koncu se mora odločiti tudi univerza, od kje bo dobivala sredstva za učinkovito delovanje.

Koliko let traja povprečen dodiplomski študij v ZDA? Dodiplomski študij traja štiri leta, magistrski študij

pa traja še dve leti več. Za doktorat pa je seveda potrebno vložiti več dela, napisati seminarsko nalogo, jo zagovarjati, prestati razne izpite, kar traja šest let. Pri nekaterih poklicih, na primer medicini, pa traja študij še dlje, a za denar se vse izplača.

Katere so po vašem mnenju najbolj priljubljene in najučinkovitejše univerze za tehnične študije v ZDA? To je zelo zvito vprašanje. Zašel bom v težave, če bom navedel kak posamezen inštitut. Po mojem je potrebno pogledati, od kod pride večina priznanih znanstvenikov. Ko govorimo o univerzah kot so MIT, Harvards, Caltech, ki so dejansko med najboljšimi tehničnimi inštituti v svetu, je težko določiti, kateri je najboljši. Pogledati je potrebno na primer število domačih kot tudi neameriških dobitnikov Nobelovih nagrad, ki so prišli iz teh ustanov. Ta podatek govori sam zase.

Mimo politike ne moremo. Kakšen razplet napovedujete na novembrskih predsedniških volitvah v ZDA? Zelo bo in je že razburljivo. Na tej točki še nihče ne more napovedati zmagovalca, morali bomo pač počakati do novembra. Časa do takrat pa je še na pretek.

Se vam zdi Slovenija potencialna tarča terorističnih napadov? Upam, da ne. Vsekakor upam, da ni tarča, a hkrati menim tudi, da ni države na svetu, ki bi bila imuna na ta problem. Lahko smo srečni, da smo tu in da imamo takšno odlično varovanje. Vendar za to ni nobene garancije.

Kaj je tisto, kar lahko ZDA dajo Sloveniji in kaj lahko Slovenija ponudi ZDA? Menim, da lahko eden drugemu nudimo pomoč in sodelovanje pri reševanju problema terorizma,

J o h n n y Y o u n gVeleposlanik Združenih držav Amerike v Sloveniji,

17

ELSING Inženiring d.o.o. je podjetje za inženirske storitve na področju elektrotehnike. Za realizacijo najzahtevnejših projektov avtoma-tizacije

v kemični in farmacevtski industriji, energetiki in komunalni infrastrukturi iščemo nove, prizadevne sodelavce s področja avtomatike, energetike in sistemsko tehnološke smeri. Novim sodelavcem ponujamo stimula-tivno delovno okolje v manjšem in mlajšem podjetju. Od kandidatov poleg osnovnih strokovnih znanj pričakujemo še prizadevnost

in željo po stalnem razvoju in izpopolnjevanju.

ELSING Inženiring d.o.o.Zasavska cesta 951001 LJUBLJANA, p.p. 4950tel. (01) 56 26 044e.mail: elsing@elsing.si www.elsing.si

Študentski svet Univerze v Ljubljani je organ univerze, člani Študentskega sveta pa so uradni predstavniki študentov v strukturi univerze. To na kratko pomeni, da sodelujemo v vseh organih fakultete oz. univerze, kjer lahko izražamo svoje mnenje, predloge in pripombe.

V Študentski svet Univerze v Ljubljani so imenovani predsedniki Študentskih svetov fakultet, akademij in visokih šol, tam kjer je več kot 1000 študentov pa pridejo v svet Univerze v Ljubljani tudi podpredsedniki.

Na konstitutivni seji so novoizvoljeni člani Študentskega sveta Univerze v Ljubljani, dobili informacijo o delovanju in nalogah ŠSUL-a, poročilo o delu prejšnjega sveta in izvolili novo vodstvo. Predsednica Študentskega sveta Univerze v Ljubljani za študijsko leto 2003/2004 je postala Sanja Konečnik, študentka Ekonomske fakultete, podpredsednika pa Janja Komljenovič, študentka Filozofske fakultete in Tomaž Černe, študent Fakultete za elektrotehniko.

Delo Študentskega sveta Univerze v Ljubljani obsega več področij. 46 članov, kolikor šteje ŠSUL, se srečuje praviloma enkrat mesečno na svojih rednih sejah. Na seji obravnavajo tekoče zadeve in aktualno problematiko ter rešujejo nastale probleme.

Nekateri člani in tudi nečlani so aktivni v delovnih skupinah ŠSUL-a, ki obravnavajo razne teme: kot so kakovost študija, Bolonjski proces, organiziranost športa na UL in pripravljajo gradiva za seje. Udeležba v upravnem odboru, senatu univerze ter njegovih delovnih telesih so drugo področje dela. Predstavniki študentov v teh organih so lahko člani ŠSUL ali študenti, ki so pridobili soglasje svojega študentskega sveta. Oboji pa morajo biti izvoljeni na seji ŠSUL-a. Tretje področje je sodelovanje z drugimi študentskimi sveti in organizacijami, tudi mednarodnimi. Predsednik ŠSUL-a je tudi član »Sveta Vlade RS« za študentska vprašanja, kjer s predstavniki ministrstev in vlade obravnavajo zadeve, ki zadevajo življenje dijakov in študentov. Za druženje in večjo medsebojno povezanost pa poskrbimo z organizacijo različnih družbenih aktivnosti. (bowling, filmski večeri, piknik...)

ŠSUL si prizadeva, da v čim večji meri sodeluje pri oblikovanju študentskega življenja; pri zagotavljanju kakovosti študijskih programov ter študija samega, pri zagotavljanju primernih učnih prostorov, zavzemajo se za upoštevanje pravic študentov in pomagajo reševati probleme, ki jih imajo študenti med študijem.

V tem letu smo se do sedaj ukvarjali že z mnogimi stvarmi: sodelovali smo pri pripravi novega načina organiziranosti športa na UL, reševali problematiko v zvezi s pisanjem študentskih mnenj o delu profesorjev. Obravnavali smo prostorsko stisko fakultet ter poročilo komisije za kakovost UL za leto 2003. Namenili smo nekaj sredstev za projekte posameznih študentskih svetov, organizirali delovni vikend, izrazili svoje predloge k predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu in še bi lahko naštevali.

Z namenom opozoriti na probleme, ki jih prinaša novi zakon in poudariti enotnost in željo študentov po aktivnem sodelovanju pri pripravi sprememb, smo skupaj s Študentsko organizacijo Univerze v Ljubljani in Študentskim svetom stanovalcev v mali dvorani Državnega zbora organizirali skupno slavnostno sejo.

Do izteka mandata nas čaka še kar nekaj dela. Prispevali bomo svoje pripombe k spremembam statuta UL, organizirali še en delovni vikend, sodelovali na mednarodni konferenci in študentski areni, kamor ste vabljeni, da nas obiščete in kaj povprašate... Vsi, ki bi se želeli vključiti v naše delo, lahko to storijo tako, da se vključijo v delovne skupine ŠSUL ali pa novembra kandidirajo na volitvah v Študentski svet svoje fakultete. Vsem, ki volitve niso všeč, pa bi vseeno radi delali, da povprašajo svoje predstavnike v katere komisije se lahko vključijo oz. na katerih drugih področjih lahko sodelujejo.

Študentski svet bo v začetku oktobra izdal tudi brošuro, kjer boste našli še natančnejše informacije o našem delu. V pripravi pa je tudi nova internetna stran, preko katere boste lahko spremljali naše delo in seveda našli vse pomembne informacije, ki vas bodo zanimale. Vsa vaša vprašanja, pripombe, predloge pa nam lahko pošljete tudi na e-mail naslov: studentski.svet@uni-lj.si

Veseli bomo vsakega odziva, saj lahko rešujemo probleme le, če jih poznamo!

Sanja Konečnik, predsednica ŠSUL

Študentski svet Univerze v Ljubljani

hkrati pa tudi nadaljujemo s sodelovanjem na različnih področjih. Kaj lahko ponudimo mi? Zgled. V ZDA na primer smo bili zelo uspešni na veliko področjih, ki so lahko v veliko pomoč velikemu številu držav. Slovenija je prav tako uspešna na precej področjih. Mislim, da se lahko tudi mi kaj naučimo. Na primer vaša socialna varnost bi nam mogla biti za vzor, medtem ko uvajamo boljšo socialno skrb za nekatere dele našega prebivalstva.

Ali boste na kakšen način ohranjali stike s Slovenijo? Vsekakor upam da. Imam že precej naslovov, telefonskih številk in elektronskih naslovov, seveda pa sem tudi sam velikokrat dal svoj naslov ljudem od tod. Upam, da bomo obdržali stike, še posebej preko elektronske pošte, z veliko tukajšnjimi prijatelji in tako ostali obveščeni o dogajanju v Sloveniji. Upam, da bom lahko sprejel čim več Slovencev v mojem domu v Washingtonu. Obiskov se vsekakor veselim.

Kaj pa menite o Sloveniji, pokrajini in ljudeh? Preprosto prekrasno. Čudovita dežela. Zelo dostopna, v bližini kateregakoli kraja je moč najti veliko raznolikih stvari. Hkrati pa je moč prečkati celo državo v 3 urah in ob tem občudovati gore, jezera, ravnino in obalo.

Na katero delovno mesto odhajate sedaj? Šel bom v pokoj. Vrnil se bom v Washington D.C. in se umaknil iz diplomatske službe. To počnem že nekaj let, a zdaj je napočil čas, da naredim zadevi konec in začnem novo fazo v življenju.

Hvala za pogovor. Blaž Pangos

18

BRUCOVNIK

ORIENTACIJA S približno 280.000 prebivalci je Ljubljana res največje slovensko mesto, a se v njej nikakor ni moč izgubiti. Najbolj opevan je zagotovo Prešernov trg. Je najbolj pogosta točka za srečanja. Tu se navadno dogovoriš, kadar se odpraviš s kom na pijačo ali na potep. Od tu nas pot lahko vodi marsikam. Če kreneš čez enega izmed treh Plečnikovih mostov, prideš do glavne tržnice in katedrale na levi, naravnost do magistrata, na desno pa se pred tabo odpre pisana paleta priljubljenih in vedno polnih barov. Če jo mahneš desno od Centralne lekarne, se znajdeš na Petkovškovem nabrežju, ki vodi do znamenitega Zmajskega mostu, levo od lekarne pa se nahaja Trubarjevo nabrežje. To je cona za pešce, kjer najdeš nekaj lokalov in trgovin. Če pojdeš desno ob frančiškanski cerkvi, te bo pot vodila naravnost do glavne avtobusne in železniške postaje. Levo od cerkve se vzpenja Čopova ulica, glavna in najbolj polna avenija za pešce. Konča se na stiku s Slovensko cesto, največjo potjo čez center, in vodi naravnost v Tivoli, čudovit park pod Rožnikom. Na križišču Čopove in Slovenske ceste je glavna pošta in čez cesto Nama. Tu tvoj ritem navadno zaustavi množica ljudi, ki čaka avtobus s pravo številko. Prišel/-a si namreč do kraja, kjer vozi največ linij Ljubljanskega potniškega prometa. Katerikoli avtobus razen trojke te bo pripeljal do Bavarskega dvora, največjega postajališča za mestni potniški promet. Če se vrnemo nazaj na Prešernov trg: ostajata še dve poti, ki vodita proti jugu. Levo od Čopove ulice je Wolfova ulica, ki nas popelje do Kongresnega trga. Ta je prizorišče velikega števila družabnih dogodkov tekom celega leta. Če pa se sprehodiš ob Ljubljanici, boš po 15 minutah prijetnega sprehoda prispel do Trnovega, najbolj opevanega in poznanega predela Ljubljane.

Draga brucka, dragi bruc!

Lepo pozdravljen/-a na Fakulteti za elektrotehniko v imenu revije Elektra. Z vpisom na fakulteto si prestopil prag v najlepša leta tvojega življenja. Tega obdobja zagotovo ne boš nikdar pozabil/-a, zato ga poskusi čim bolj izkoristiti. Vendar študentsko življenje niso samo obiskovanje predavanj, učenje za izpite in nore zabave do jutra. Veliko je drugih aktivnosti, ki se jih lahko udeležiš: lahko se dodatno izobražuješ, potuješ, aktivno sodeluješ pri kateri izmed številnih organizacij, se ukvarjaš s športom, hodiš na ekskurzije, prisostvuješ na kulturnih dogodkih ali pa samo žuraš. Verjemi mi, da se ob tako pestri izbiri nikoli ne moreš naveličati, kaj šele dolgočasiti.

V tem prispevku bi ti radi pomagali z nasveti, ki naj olajšajo prehod v najlepša, nora, študentska leta. Morda si tudi ti med tistimi, ki bodo prvič stanovali ločeno od staršev. Poleg tega še v Ljubljani, ki je precej večja od kraja, iz katerega prihajaš. Nič se ne boj. Naša prestolnica je zelo gostoljubna in ima kaj ponuditi. Vendar naj te njena ponudba nikar ne prevzame preveč. Vedno imej v mislih, da si tu zaradi študija, ki naj bo v vseh pogledih na prvem mestu.

TRANSPORT Ljubljana premore solidno omrežje avtobusnih linij, tako imenovani LPP. Večina zelencev vozi med 3:15 in 24:00. Posamična karta ali žeton je kar draga za študijski žep, zato ti v primeru redne uporabe priporočam nakup mesečne vozovnice. Razpored prog objavljamo tudi v tej številki revije (glej nekaj strani naprej), za urnike pa obišči njihovo spletno stran. Točno pred našo fakulteto se nahaja avtobusna postaja, kjer ustavljata avtobusa številka 1 in 6, ki vozita zelo pogosto.

Najhitrejše in najbolj uporabljeno prevozno sredstvo je, vsaj med študenti, kolo. Mesto premore kar dobro infrastrukturo kolesarskih stez. Obstajata pa dve težavi. Prva je, da so kolesa pogosta tarča nepridipravov. Predlagamo, da si omisliš staro, slabše ohranjeno kolo. Še za tega ti ne moremo garantirati, da bo obstal za vedno v tvoji lasti! Druga pa so naši možje postave. Kolesa naj bodo opremljena z lučmi, ki naj bodo v temi tudi uporabljene, sicer te kaj hitro lahko doleti kazen. Še večji udarec po žepu pa je, če imaš med vožnjo v krvi več kot 0,5 promila alkohola in to ugotovijo policisti. Kazen za ta prekršek res ni majhna! Hkrati menda ni potrebno posebej omenjati, da je vožnja s kolesom pod vplivom alkohola lahko zelo nevarna zaradi vseh poškodb, ki jih lahko prinese izguba ravnotežja, zato po pameti! Kako priljubljeno je kolo, priča dejstvo, da je včasih tudi pozimi težko najti prosto mesto v pokriti kolesarnici pred fakulteto.

Največkrat je najboljša izbira hoja. V Ljubljani je vse relativno blizu, zato jo je včasih najlažje kam mahniti kar peš. Ponoči pa, ko se utrujen vračaš z zabave, se lahko poslužiš tudi taxija, ki se nahajajo na najbolj obljudenih točkah; to je Nama, Prešernov trg, Kongresni trg…Cene niso previsoke, predvsem če vas gre več v avto.

Velikokrat se lahko dogovoriš z voznikom za fiksno ceno vnaprej.

BIVANJE Najbrž ni potrebno posebej poudarjati, da so cene za sobe izven študentskih domov praviloma zelo visoke. Obstaja sicer možnost, da ti država subvencionira del tvoje najemnine, vendar mora najemodajalec izpolnjevati določene pogoje. Tudi za prijavo v študentski dom moraš zadosti nekaterim kriterijem. Več o problematiki študentskih domov si lahko prebereš na strani http://www.stud-dom-lj.si/. Podatek, da je za približno 30.000 študentov Univerze v Ljubljani na voljo le 7.071 ležišč v študentskih in dijaških domovih, pove dovolj.

ŠTUDENTSKI DOMOVI Bivanje v študentskem domu ima tako pozitivne kakor tudi negativne lastnosti. Širijo se govorice, da se dan in noč žura, da ni dovolj miru za študij, da lahko pristaneš v sobi z zoprnimi cimri…Seveda vse ni čisto res. Tudi v študentskih domovih se spi, študira in ima cimre, s katerimi se razumeš. V veliki meri je veliko odvisno od posameznika. Z nekaj prilagodljivosti in v primeru vnaprejšnjega dogovora s sostanovalci o redu v sobi je bivanje v domu lahko zelo zabavno.

Študentski domovi se nahajajo v Rožni dolini, za Bežigradom, v Mestnem logu in v centru. Predvsem v prvih treh središčih je pogosto živahno. Poleg vsakotedenskih žurk se tu odvijajo tudi večje študentske prireditve, kot so: Študentska arena, ples v maskah, majske igre,…

SOBE Kako najlažje najti sobo, ki ti bo po godu? To nikakor ni enostavno, biti moraš potrpežljiv in iskanju posvetiti kar nekaj časa. Obstaja nekaj različnih možnosti. Lahko jo poiščeš preko oglasov v časopisju ali oglasnikih. Druga opcija je, da slediš objavam na oglasnih deskah na fakulteti, prodajalnah bonov ali študentskih servisih. Naslednja varianta je, da obiščeš ŠOU-ovo posredovalnico sob m2 na www.svetovalnica.com/sobe. Vsakdo lahko preveri, kakšne sobe so proste in kje se nahajajo. Le člani Študentskega servisa Borštnikov trg in tisti, ki so se prijavili v bazo m2, pa lahko dostopajo do kontaktnih naslovov lastnikov teh sob. Najslabša možnost pa je obisk kakšne posredovalniške agencije, ki te lahko kaj hitro ogoljufa.

PREHRANA Glede prehrane je za študente v Sloveniji res izvrstno poskrbljeno. Zagotovo si že slišal za študentske bone, ki jih domala ne poznajo nikjer drugje po Evropi (vsaj ne po tako ugodni

19

ceni). Res veliko restavracij in prodajalen hitre prehrane omogoča nakup toplih obrokov s študentskim bonom. Cene bonov se gibljejo med 80 in 795 SIT, za nakup pa potrebuješ osebni dokument in dokazilo, da si študent (indeks, študentska izkaznica ali potrdilo o vpisu). Za posamezen mesec lahko kupiš toliko bonov, kolikor je delovnih dni v mesecu. Bone prodajajo na naslednjih mestih: Metropol, ŠOU v Ljubljani, Rožna dolina (blok 8) in pri FDV-ju. Bone, ki jim je potekla veljavnost za manj kot en mesec, lahko poljubno zamenjate. Najbolje je, da vprašaš starejše kolege ali prijatelje, za katere restavracije se nakup najbolj izplača. Pozanimaj se tudi, katere restavracije v bližini tvojega bivališča omogočajo prehranjevanje z boni. Tudi v okolici naše fakultete jih je nekaj; to so: Kulinar-menza na faksu, Volta (čez cesto), Pub Legende (na začetku Tržaške; boni za Intereuropo), restavracija na Inštitutu Jožef Štefan (pri Fakulteti za matematiko in fiziko; boni za Intereuropo), menza v Tobačni (na začetku Tržaške; boni za Imprex Trade), menzi v Rožni dolini in Dijaškem domu Vič na Gerbičevi.

KNJIŽNICE Ker si vseh knjig morda ne boš mogel privoščiti, ali ker te utegne določena snov bolj podrobno zanimati, bo študijska literatura, ki jo navajajo profesorji, kaj hitro preskopa. Obisk ene izmed knjižnic bo rešil tvojo težavo. Dobro opremljeno knjižnico imamo tudi na faksu, a se pogosto dogodi, da je gradivo, ki ga iščeš, že izposojeno. V tem primeru obišči Centralno Tehniško Knjižnico (CTK), ki je res bogato založena z gradivom za tehnične in naravoslovne fakultete. Nahaja se zraven Cankarjevega doma, članarino pa ste že poravnali ob vpisu. Naslednja možnost je Narodno Univerzitetna Knjižnica (NUK), ki stoji pri Plečnikovih Križankah in ima res velik izbor literature. Nasploh so knjižnice zelo priljubljen kotiček za študij pred izpiti. Takrat se vsi prelevimo v marljive študente in se je potrebno za svoj stolček kar boriti.

Za preverjanja stanja oziroma zaloge za določeno gradivo ti svetujemo uporabo Kooperativnega online bibliografskega sistema in servisa (COBISS) na strani www.cobiss.izum.si. Vanj je vključenih 200 slovenskih knjižnic. Omogoča ti, da vidiš, v kateri knjižnici se posamezna knjiga nahaja.

ZABAVE Ljubljana premore kar pestro ponudbo zabave. Predvsem bo zelo živahno v oktobru, ko se študentske organizacije borijo za naklonjenost volivcev na študentskih volitvah. V ta namen organizirajo ogromno zabav. Tako so v tem

mesecu vsi lokali in diskoteke prenatrpani. Kasneje potekajo tradicionalni študentski žuri predvsem ob sredah v večini ljubljanskih diskotek: Papillon, Bachus, Central, Global, Fun Factory, Emonska klet,… Lipa slovi predvsem po večerih 60-90. Za vse ljubitelje alternativne glasbe sta tu K4 in Metelkova. Prav vsak dan v tednu pa so zagotovljene žurke v Klubu Mariborskih Študentov (KMŠ) in Hombretu. Ne gre pozabiti tudi vseh lokalov, kjer se zvečer in ponoči pošteno žura, kot so Cereza, Casa del Papa,… Gotovo vas mami utrip nočnega življenja, plesnih ritmov, takšne ali drugačne zabave, zato smo prepričani, da boste pot do zgoraj omenjenih destinacij našli sami. Omeniti velja še, da so nekatere prodajalne hitre hrane odprte celo noč, tako da ne boste šli lačni spat. Burek, horseburger, hamburger ali pizzo boš lahko dobil/-a ob katerikoli uri.

Številne so tudi tradicionalne vsakoletne prireditve, kot so Škisova tržnica, Žur na rožniku, brucovanje, Mortadeljada, Cvičkarija, pustovanje,…Prav za vsakega se najde nekaj, tudi za te se bo!

ŠOU Študentska organizacija Univerze v Ljubljani je organizacija, ki skrbi za veliko aktivnosti, športnih prireditev, študentsko delo, tečaje v tujini, izmenjave, potovanja, bone, socialno problematiko, zabavo, brezplačen dostop do interneta in še bi lahko naštevali. ŠOU obsega 5 resorjev, 3 organe, 8 zavodov in izvaja 5 dejavnosti. Več o strukturi in samih aktivnostih najdeš na strani www.sou-lj.si. O vseh svojih aktivnostih te lahko obveščajo preko Informatorja, ki izzide vsak teden. V njem so našteti prav vsi dogodki, ki so aktualni.

OKOLICA FAKULTETE V zgornjih odstavkih smo že zapisali, da premore naša fakulteta pokrito kolesarnico in da je avtobusna postaja zelo blizu. Tudi o najbližjih restavracijah na bone smo že spregovorili. Tu bomo našteli še nekaj stvari, ki jih boste zagotovo potrebovali. Najbližji bankomat se nahaja ob poslopju Ministrstva za promet RS - moderna zgradba ob Tržaški cesti v smeri proti centru. V istem kompleksu sta tudi papirnici, kjer lahko kupiš ves pisarniški material. Najbližja trgovina je ravno v nasprotni smeri, pred njo je tudi bančni avtomat.

Najceneje te bodo stale fotokopije zapiskov tvojega kolega ali kolegice v poslopju Tobačne. Če pa imaš med predavanji kakšnoprosto urico, se lahko odpraviš s kolegi in kolegicami na pijačo do Volte ali Corner pub-a, ki je v kompleksu

Ministrstva za promet, kjer boš zagotovo srečal/-a polno naših študentov.

KJE IN KAJ JE NA FAKULTETI Kot boš kmalu ugotovil/-a tudi sam/-a, je naša fakulteta do študentov zelo prijazna. Premore namreč ogromno pripomočkov, ki skrbijo za boljše počutje in oskrbo vseh nas.

V glavni avli so 3 velike sodobno opremljene predavalnice (P1, P2 in P3). Tu je tudi vhod v menzo, kjer se lahko okrepčaš tudi v 15 minutah, kolikor traja odmor med predavanji. Nadalje so tu avtomati s toplo in hladno pijačo, sendviči in sladkimi prigrizki. Na koncu avle je med predavalnicama P2 in P3 pisarna Študentskega sveta Fakultete za elektrotehniko (ŠSFE), kjer ti bodo vsi tam prisotni študentje z veseljem odgovorili na morebitna vprašanja. Desno od P2 vodijo stopnice v predavalnico P4, levo pa se nahaja tako imenovani »internetni kotiček«, o katerem je mnogo več napisanega v članku o dostopu do interneta. V tem prostoru se nahaja še soba z vratarjem, kjer lahko vedno vprašate, kje se kaj nahaja na fakulteti. Zraven je prodajalna fakultetne založbe, kjer lahko kupiš vso potrebno literaturo in gradivo za vse predmete večinoma po precej ugodni ceni. Vendar svetujem, da z nakupom počakaš vsaj do sejma rabljene literature, kjer boš lahko dobil kakšno knjigo še mnogo ceneje. Desno od založbe je študentski referat, kjer boš dobil odgovore na vsa vprašanja povezana s študijem, vpisom,…itd. Na hodniku med založbo in pisarno so pisarne vodstva fakultete, na koncu pa fakultetna knjižnica in čitalnica. Pri referatu sta tudi dva terminala, ki omogočata dostop do E-studenta brez digitalnih potrdil. Desno od referata so stopnice, ki vodijo v glavno zgradbo (stari del), še bolj desno pa je prehod v novi del. Na začetku prehoda je računalniška učilnica (P5).

V avli se nahajajo še dva telefona na kartice, oglasne deske fakultete, ŠSFE-ja, Študentske organizacije Fakultete za elektrotehniko (ŠOFE), nekaterih predmetov, npr. računalništvo in splošni oglasni panoji. Redno sledi plakatom in obvestilom, saj boš tako izvedel največ o dogajanju na fakulteti, Univerzi v Ljubljani, obštudijskih aktivnostih in zabavah. Na panoju pred referatom so redno objavljeni termini zagovorov diplomskih, magistrskih in doktorskih kandidatov. Čez manj kot 5 let bo tam lahko viselo že tvoje ime!

Če se povzpneš po stopnicah v staro zgradbo, prideš najprej do 1. medetaže, kjer so kabineti profesorjev. Če greš še malo višje, dospeš do 1. nadstropja, kjer so predavalnice P18, P19, P20 in

20

OKTOBER NOVEMBER DECEMBER JANUAR FEBRUAR MAREC

1 SPET NA FAKSU! dan spomina na mrtve svetovni dan boja proti AIDSu Osnove elektrotehnike 1 – 1. kolokvij VSŠ

Novo leto

2 Osnove elektrotehnike 1 – 1. kolokvij VSŠ

izpit Fizika 1 UNI + VSŠ – 2. rok

3 dan Univerze Osnove elektrotehnike 1 – 1. kolokvij VSŠ

Matematika 1 – 2 kolokvij UNI + VSŠ

svetovni dan knjige

4 pričetek celoletne rekreacije ŠOU šport

Matematika 1 – 2 kolokvij UNI + VSŠ

izpit Osnove elektrotehnike 1 UNI – 2. rok izpit Matematika 1 VSŠ – 2. rok

5 Matematika 1 – 2 kolokvij UNI + VSŠ

6 Bicikliada – tekmovanje s starimi kolesi

sveti Miklavž pričetek Študentske odbojkarske lige Osnove elektrotehnike 1 – 1. kolokvij UNI

Matematika 1 – 2 kolokvij UNI + VSŠ

7 Osnove elektrotehnike 1 – 1. kolokvij UNI

Matematika 1 – 2 kolokvij UNI + VSŠ

8 Osnove elektrotehnike 1 – 1. kolokvij UNI

slovenski kulturni praznik Pesem pod padalom – Tivoli

9 Osnove elektrotehnike 1 – 1. kolokvij UNI

izpit Računalništvo 1 VSŠ – 2. rok

10 svetovni dan mladine Osnove elektrotehnike 1 – 1. kolokvij UNI

izpit Računalništvo za elektrotehnike 1 UNI – 2. rok

11 pričetek študentske malonogometne lige

12 Študentska arena

13 Študentska arena

14 Študentska arena Osnove elektrotehnike 1 – 2. kolokvij VSŠ

valentinovo

15 Matematika 1 – 1. kolokvij UNI + VSŠ

Osnove elektrotehnike 1 – 2. kolokvij VSŠ

16 Matematika 1 – 1. kolokvij UNI + VSŠ

17 Matematika 1 – 1. kolokvij UNI + VSŠ

18 Matematika 1 – 1. kolokvij UNI + VSŠ

izpit Matematika 1 UNI – 1. rok izpit Osnove elektrotehnike 1 VSŠ – 1. rok

19 študentske volitve Matematika 1 – 1. kolokvij UNI + VSŠ

20 študentske volitve Fizika 1 UNI + VSŠ - 2. kolokvij ali izpit 1. rok

21 dan odprtih vrat Štud. svetovalnice

22 Fizika 1 – 1.kolokvij UNI + VSŠ

23 Fizika 1 – 1.kolokvij UNI + VSŠ

24 Zrolano mesto – rolanje po Ljubljani

Fizika 1 – 1.kolokvij UNI + VSŠ

25 Fizika 1 – 1.kolokvij UNI + VSŠ

božič Osnove elektrotehnike 1 UNI - 2. kolokvij ali izpit – 1. rok izpit Matematika 1 VSŠ – 1. rok

materinski dan

26 Fizika 1 – 1.kolokvij UNI + VSŠ

27 dan samostojnosti izpit Računalništvo za elektrotehnike 1 UNI – 1. rok izpit Računalništvo 1 VSŠ – 1. rok

velika noč

28 izpit Matematika 1 UNI – 2. rok izpit Osnove elektrotehnike 1 VSŠ – 2. rok

velikonočni ponedeljek

29 Osnove elektrotehnike 1 – 1. kolokvij VSŠ

30 Osnove elektrotehnike 1 – 1. kolokvij VSŠ

31 dan reformacije

Študijski koledar 2004

21

APRIL MAJ JUNIJ JULIJ AVGUST SEPTEMBER

dan za norčije praznik dela Majske igre

izpit Računalništvo za elektrotehnike 2 UNI – 1. jesenski rok izpit Računalništvo 2 VSŠ – 1. jesenski rok

1

praznik dela – še en dan počitka Majske igre

izpit Fizika 1 UNI + VSŠ – poletni rok

izpit Matematika 1 UNI – jesenski rok izpit Osnove elektrotehnike 1 VSŠ – jesenski rok

2

Majske igre 3

Majske igre 4

Majske igre 5

Majske igre izpit Osnove elektrotehnike 1 UNI – poletni rok izpit Matematika 1 VSŠ – poletni rok

6

Majske igre 7

Majske igre izpit Računalništvo za elektrotehnike 1 UNI – poletni rok izpit Računalništvo 1 VSŠ – poletni rok

8

Majske igre izpit Matematika 2 UNI – 1. rok izpit Osnove elektrotehnike 2 VSŠ – 1. rok

9

študentski tek na grad Majske igre

10

Škisova tržnica Majske igre

11

Majske igre 12

Majske igre izpit Fizika 2 UNI – 1. rok izpit Matematika 2 VSŠ – 1. rok

13

Majske igre 14

Majske igre izpit Osnove elektrotehnike 2 UNI – 1. rok izpit Fizika 2 VSŠ – 1. rok

Marijino vnebovzetje 15

Majske igre nočni pohod z baklami na Rašico

16

Majske igre izpit Računalništvo za elektrotehnike 2 UNI – 1. rok izpit Računalništvo 2 VSŠ – 1. rok

17

Majske igre 18

19

izpit Matematika 2 UNI – 2. rok izpit Osnove elektrotehnike 2 VSŠ – 2. rok

20

21

izpit Fizika 2 UNI – 2. rok izpit Matematika 2 VSŠ – 2. rok

22

izpit Osnove elektrotehnike 2 UNI – 2. rok izpit Fizika 2 VSŠ – 2. rok

23

24

dan državnosti izpit Matematika 2 UNI – 1. jesenski rok izpit Osnove elektrotehnike 2 VSŠ – 1. jesenski rok

25

izpit Fizika 2 UNI – 1. jesenski rok izpit Matematika 2 VSŠ – 1. jesenski rok

26

dan upora proti okupatorju 27

izpit Računalništvo za elektrotehnike 2 UNI – 2. rok izpit Računalništvo 2 VSŠ – 2. rok

28

29

izpit Osnove elektrotehnike 2 UNI – 1. jesenski rok izpit Fizika 2 VSŠ – 1. jesenski rok

30

izpit Matematika 1 UNI – poletni rok izpit Osnove elektrotehnike 1 VSŠ – poletni rok

31

22

P21. Na bližnjem koncu hodnika je tudi fakultetna fotokopirnica, kjer ima fakultetno osebje prednost pred študenti. Cene kopij pa so enake kot v Tobačni. Ob vstopu v novi del so tam najprej predavalnice od 6 do 11, v nadstropju višje pa od 12 do 17. V višjih etažah se nahajajo številni laboratoriji in kabineti profesorjev. Če smo morda izpustili kaj bistvenega, o tem povprašaj starejše kolege ali vratarje. Z veseljem ti bodo priskočili na pomoč.

ŠTUDIJ Smo le prilezli do teme zaradi katere smo pravzaprav na fakulteti. Od vseh strani si lahko slišal/-a različne pripovedi o študiju elektrotehnike, pozitivne in negativne. Te poskušaj čimprej pozabiti in si sam izoblikuj svoje mnenje. Vsak od nas drugače dojema svet in za vsakega imajo besede drugačen pomen ali vsaj ostrino. Vse, kar slišiš, po svoje interpretiraš in sporočilo, ki ga je neka oseba imela, si popolnoma drugače razlagaš. Ne sprejmi torej vsega, kar slišiš, temveč sam spoznaj, da študij elektrotehnike ni noben bav-bav, le delati je potrebno. Saj poznaš rek, da se brez muje še čevelj ne obuje! Z vestnim, marljivim in pravočasnim delom ti noben izpit ne bi smel povzročati težav. Najbolje in najlažje je, če delaš sproti, a to uspe res redkim študentom. Odsvetujem pa kampanjsko učenje tik pred izpiti. Taka metoda študija ni in ne more biti uspešna, saj že po izpitu večino stvari pozabiš! Potrebno je najti neko srednjo pot med obema ekstremoma. Za vsak izpit si je potrebno vzeti čas, da se nanj lahko dobro pripraviš ter snov v celoti razumeš. Lahko se učiš za kakšen izpit 2 - 3 dni ter ga uspešno opraviš, a s tem goljufaš sebe. Ti si tisti, ki je izgubil, saj od te snovi le malo odneseš, zelo hitro jo pozabiš! Čim prej moraš priti do spoznanja, da se ne učiš zato, da bi opravil izpit, temveč se učiš zase! Ko se tega začneš zavedati, ti bodo šli študij in izpiti lažje od rok. Ne bodo več muka, ampak veselje! Slišal/-a si tudi verjetno, da ima študent veliko časa za potovanja, obštudijske aktivnosti in delo preko študentskega servisa. Je res, da se lahko posvetiš mnogim stvarem, ko enkrat spoznaš način dela na fakulteti in se ga navadiš. Zato ti svetujem, da si pustiš na začetku svoje tedenski koledar bolj prost in najprej ugotovi, koliko časa ti študij dejansko jemlje. Nato pa se lahko priključiš raznim organizacijam, si najdeš službo, potovatuješ ali pa se priključiš raziskovanju v laboratoriju.

PREDAVANJA Žal vsa predavanja ne morajo biti po okusu vsakogar, zato ti nekatera ne bodo všeč ali se ti

ne bodo zdela smiselna. Vendar moraš vsaj na začetku hoditi na vsa, da lahko sam presodiš, s katerih lahko res veliko odneseš in pri katerih predmetih se da iz knjige snov popolnoma razumeti in naštudirati. Ne poslušaj drugih, temveč presodi sam.

Težava je z zapiski. Najlažje se je učiti iz svojih zapiskov, o tem ni nobenega dvoma. Če predavanj ne obiskuješ, potem zapiskov ne moreš delati. In smo tu. Potrebno si jih je sposoditi in jih prekopirati. Pazi, saj niso vsi zapiski enaki in dovolj dobri. Vsak predavanje dojame drugače in ne znajo vsi izluščiti bistva, ki jim ga poskuša profesor raztolmačiti, zato morda ni najboljša ideja, da prekopiraš zapiske od prvega kolega/kolegice, ki ga/jo srečaš. Še vedno pa je zagotovo bolje imeti svoje zapiske!

PREDMETI Za vsak predmet je potreben malce drugačen pristop. Pri vseh je pomembno poznavanje teorije, kar je orodje za reševanje problemov/nalog. Pri matematiki moraš predvsem pridno vaditi, predelati čim več nalog. Pri fiziki in elektrotehniki so predavanja zelo zanimiva, zato jih nikar ne zamujaj. Za reševanje nalog je bistveno, da razumeš, zakaj se je določeno nalogo rešilo po določenem postopku in uporabilo ravno te enačbe. Če popolnoma razumeš metode reševanja nalog iz vaj, ti ni potrebno predelati veliko dodatnih vaj. Za računalništvo je pristop popolnoma drugačen. Učenje teorije na pamet ne prinaša rezultatov. Poznati jo že moraš in potem znati uporabiti v praksi, na konkretnih primerih. S samim programiranjem se boš naučil največ. Velja pa omeniti, da moraš najti svojo pot, po kateri boš najenostavneje prišel do znanja in uspešno prestal izpit. Na tem mestu smo zbrali tudi osnovne informacije o predmetih, žal ne vseh, ki jih imaš v prvem letniku.

1. letnik UNI: Fizika

Profesor Aleš Iglič

Predmet Fizika 1

Učbeniki I. Grabec: Predavanja iz fizike, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo, 2003 Dodatna literatura: J. Strnad: Fizika I, Fakulteta za matematiko

in fiziko

Zbirke vaj T.Gyergyek, V. Kralj-Iglič, A. Iglič: Vaje iz fizike I

Predmet Fizika 2

Učbeniki I. Grabec: Predavanja iz fizike, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo, 2003 Dodatna literatura: J. Strnad: Fizika II, III , Fakulteta za

matematiko in fiziko

Zbirke vaj A.Iglič, V.Kralj-Iglič, T.Gyergyek, M. Fosnarič: Vaje iz fizike II

Internetna stran predmeta ht tp: / /b iprog.fe.uni - l j .s i /gap /Students/zapiski_iglic.htm

Email profesorja ales.iglic@fe.uni-lj.si

Kabinet 1A-07 (1. medetaža)

Govorilne Ure podatki na domači strani: http://biprog.fe.uni-lj.si/gap/Students/

students.htm

Oglasna deska predmeta prva medetaža stare stavbe

Profesor Aleš Stanovnik

Predmet Fizika 1

Učbeniki Zapiski predavanj (Založba FE-FRI)

Zbirke vaj T.Gyergyek, V. Kralj-Iglič, A. Iglič: Vaje iz fizike I

Predmet Fizika 2

Učbeniki IZapiski predavanj (Založba FE-FRI)

Zbirke vaj A.Iglič, V.Kralj-Iglič, T.Gyergyek, M. Fosnarič: Vaje iz fizike II

Internetna stran predmeta http://lit.fe.uni-lj.si/gap/students/

Email profesorja ales.stanovnik@fe.uni-lj.si

Kabinet 1A-08 (1. medetaža)

Govorilne Ure ponedeljek in petek med 9 - 10

Oglasna deska predmeta prva medetaža stare stavbe

Matematika

Profesor Gregor Dolinar

Predmet Matematika 1

Učbeniki G. Tomšič, B. Orel, N. Mramor Kosta: Matematika 1

Zbirke vaj B. Jurčič Zlobec: Zbirka nalog iz Matematike 1

Predmet Matematika 2

Učbeniki G. Tomšič, B. Orel, N. Mramor Kosta: Matematika 2

Zbirke vaj N. Mramor Kosta, B. Jurčič Zlobec: Zbirka nalog iz Matematike 2

Internetna stran predmeta http://torina.fe.uni-lj.si/matematika.html

Email profesorja gregor.dolinar@fe.uni-lj.si

Kabinet B211 (3. nadstropje stare stavbe)

Govorilne Ure torek med 11 - 12

Oglasna deska predmeta prva medetaža stare stavbe

Profesor Tomaž Slivnik

Predmet Matematika 1

Učbeniki G. Tomšič, B. Orel, N. Mramor Kosta: Matematika 1

Zbirke vaj B. Jurčič Zlobec: Zbirka nalog iz Matematike 1

Internetna stran predmeta http://torina.fe.uni-lj.si/matematika.html

Email profesorja tomaž.slivnik@fe.uni-lj.si

Kabinet 3A-02 (4. medetaža)

Govorilne Ure /

Oglasna deska predmeta prva medetaža stare stavbe

Osnove elektrotehnike:

Profesor Anton Rafael Sinigoj

Predmet Računalništvo za elektrotehnike 1

Učbeniki I. Fajfar: Mikrokrmilniški sistemi - osnovna zgradba, delovanje in programiranje

Zbirke vaj Á. Bűrmen: Zbirka nalog iz Računalništva I

Predmet Računalništvo za elektrotehnike 2

Učbeniki I. Fajfar: Računalništvo za elektrotehnike 2 in Računalništvo 2 - zapiski predavanj (PDF, dostopen na http://fides.fe.uni-lj.si/

~lrnv/racunalnistvo2/zapiski.pdf)

23

PRIJAVLJANJE NA IZPIT Kot si že verjetno prebral v Študijskem koledarju, poteka prijavljanje na izpite preko spletnega študijskega informacijskega sistema E-student. Sistem omogoča tudi vpogled v izpitne evidence, naročanje potrdil o opravljenih izpitih, izpolnjevanje vpisnega lista in prejemanje raznih obvestil. Za uporabo sistema doma potrebuješ digitalno potrdilo, ki ga lahko pridobiš na katerikoli upravni enoti. Priskrbi si ga čimprej, da ne bo kasneje težav in nepotrebne panike! Več o tem si lahko prebereš na www.student-info.net, www.sigen-ca.si in v Študijskem koledarju.

IZPITI V prvem letniku imaš veliko prednost, saj lahko večino izpitov opraviš s kolokviji. Kaj to pomeni?

To pomeni, da je vsak izpit sestavljen iz 2 delov. V zimskem semestru bodo prvi kolokviji v novembru in decembru (glej koledar), drugi pa januarja. Če je ocena po kriterijih predmeta (kriteriji so različni) pozitivna (največkrat, da je skupni seštevek točk obeh kolokvijev več kot 50% vseh točk obeh kolokvijev), si oproščen pisnega dela izpita! Torej pišeš celotno snov predmeta v dveh delih, kar je precej lažje. Zato se loti zavzeto kolokvijev v novembru, drugače ti bo še kako žal.

Še kratek nasvet glede ustnih izpitov: ti se od pisnih precej razlikujejo, saj je potrebno tokrat v večini primerov pokazati predvsem razumevanje teorije. Pred izpitom se pozanimaj, kaj je pri določenem predmetu pomembno, na čem je poudarek. Morda ti lahko študentje, ki so izpit že opravili, razkrijejo še katero profesorjevo priljubljeno vprašanje. Pri samem odgovarjanju bodi samozavesten. Strah in trema sta odveč! Profesor namreč ocenjuje tvoje znanje in ne neznanje!

ŠPORTNA VZGOJA Športna vzgoja za bruce ni predvidena ali obvezna. Če pa si interesent, se oglasi v kabinetu športne vzgoje (pri menzi), kjer se boš s profesorji lahko dogovoril, da bi jo kljub temu obiskoval. To bo mogoče za vse termine, ki jih starejši kolegi ne bodo zasedlli.

BRUCOVANJE Ne zamudi norega brucovanja, ki ga prireja ŠOFE. To je prireditev, ki je ne sme zamuditi noben bruc. Zabaven program bo obsegal pogostitev, pozdravni govor dekana, prof. dr. Tomaža Slivnika, nastop fakultetnega pevskega zbora, skeč, kratek film, slavnostno zaprisego brucev in nazadnje še žur do jutranjih ur. Datum brucovanja je predviden za drugo polovico oktobra, za več informacij pa pocukaj za rokave študente v oranžnih majicah. Tega enostavno ne smeš zamuditi!

Upam, da smo ti z našimi nasveti pomagali. Verjamemo, da smo kaj bistvenega tudi izpustili ali pozabili. Nikar se ne boj pocukati starejših kolegov in jih povprašati karkoli ali pa se oglasiti v pisarni ŠSFE-ja. Za konec ti želim uspešno študijsko leto, čim več opravljenih izpitov, ob tem pa tudi, da bi našel čas za druge aktivnosti. Ne pozabi, da so študentska leta najlepša leta tvojega življenja. Luka Vidmar

Zbirke vaj Á. Bűrmen: Zbirka nalog iz Računalništva II

Internetna stran predmeta http://fides.fe.uni-lj.si/~lrnv/

Email profesorja iztok.fajfar@fe.uni-lj.si

Kabinet B305-KA (3. nadstropje nove stavbe)

Govorilne Ure objavljene na spletni strani predmeta

Oglasna deska predmeta prva medetaža stare stavbe

1. letnik VSŠ: Fizika

Profesor Aleš Iglič

Predmet Fizika 1

Učbeniki I. Grabec, Predavanja iz fizike, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo, 2003

Zbirke vaj T.Gyergyek, V. Kralj-Iglič, A. Iglič: Vaje iz fizike I

Predmet Fizika 2

Učbeniki I. Grabec, Predavanja iz fizike, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo, 2003

Zbirke vaj A.Iglič, V.Kralj-Iglič, T.Gyergyek, M. Fosnarič: Vaje iz fizike II

Internetna stran predmeta http://biprog.fe.uni- lj.si /gap/Students/zapiski_iglic.htm

Email profesorja ales.iglic@fe.uni-lj.si

Kabinet 1A-07 (1. medetaža)

Govorilne Ure podatki na domači strani: http://biprog.fe.uni-lj.si/gap/Students/students.htm

Oglasna deska predmeta prva medetaža stare stavbe

Profesor Aleš Stanovnik

Predmet Fizika 1

Učbeniki Zapiski predavanj (Založba FE-FRI)

Zbirke vaj T. Gyergyek, V. Kralj-Iglič, A. Iglič: Vaje iz fizike I

Predmet Fizika 2

Učbeniki Zapiski predavanj (Založba FE-FRI)

Zbirke vaj A.Iglič, V.Kralj-Iglič, T.Gyergyek, M. Fosnarič: Vaje iz fizike II

Internetna stran predmeta http://lit.fe.uni-lj.si/gap/students/

Email profesorja ales.stanovnik@fe.uni-lj.si

Kabinet 1A-08 (1. medetaža)

Govorilne Ure ponedeljek in petek med 9 - 10

Oglasna deska predmeta prva medetaža stare stavbe

Matematika

Profesor Izidor Hafner

Predmet Matematika 1

Učbeniki /

Zbirke vaj /

Predmet Matematika 2

Učbeniki /

Zbirke vaj /

Internetna stran predmeta http://torina.fe.uni-lj.si/matematika.html

Email profesorja izidor@torina.fe.uni-lj.si

Kabinet 1A-06 (1. medetaža)

Govorilne Ure /

Oglasna deska predmeta prva medetaža stare stavbe

Osnove elektrotehnike

Profesor Peter Kokelj

Predmet Osnove elektrotehnike 1

Učbeniki N. Keršič: Osnove elektrotehnike I A. R. Sinigoj: Osnove elektromagnetike.

Zbirke vaj P. Kokelj: Osnove elektrotehnike - Rešeni primeri in naloge P. Kokelj, S. Abolnar: Zgledi iz osnov elektrotehnike P. Kokelj: OEI - LAB (laboratorijske vaje)

Predmet Osnove elektrotehnike 2

Učbeniki N. Keršič: Osnove elektrotehnike II A. R. Sinigoj: Osnove elektromagnetike.

Zbirke vaj P. Kokelj: Osnove elektrotehnike - Rešeni primeri in naloge P. Kokelj, S. Abolnar: Zgledi iz osnov elektrotehnike P. Kokelj: Osnove elektrotehnike II del P. Kokelj: OEII - LAB (laboratorijske vaje)

Internetna stran predmeta http://torina.fe.uni-lj.si/oe

Email profesorja peter.kokelj@fe.uni-lj.si

Kabinet 1A-03 (1. medetaža)

Govorilne Ure torek med 9 - 11

Oglasna deska predmeta na stopnišču v 1. nadstropju stare stavbe

Računalništvo

Profesor Iztok Fajfar

Predmet Računalništvo 1

Učbeniki I. Fajfar: Mikrokrmilniški sistemi - osnovna zgradba, delovanje in programiranje

Zbirke vaj Á. Bűrmen: Zbirka nalog iz Računalništva I

Predmet Računalništvo 2

Učbeniki I. Fajfar: Računalništvo za elektrotehnike 2 in Računalništvo 2 - zapiski predavanj (PDF, dostopen na http://fides.fe.uni-lj.si/

~lrnv/racunalnistvo2/zapiski.pdf)

Zbirke vaj Á. Bűrmen: Zbirka nalog iz Računalništva II

Internetna stran predmeta http://fides.fe.uni-lj.si/~lrnv/

Email profesorja iztok.fajfar@fe.uni-lj.si

Kabinet B305-KA (3. nadstropje nove stavbe)

Govorilne Ure objavljene na spletni strani predmeta

Oglasna deska predmeta na spletni strani predmeta in v avli fakultete

Profesor Mira Trebar

Predmet Računalništvo 1

Učbeniki I. Fajfar: Mikrokrmilniški sistemi - osnovna zgradba, delovanje in

programiranje

Zbirke vaj Á. Bűrmen: Zbirka nalog iz Računalništva I

Internetna stran predmeta http://fides.fe.uni-lj.si/~lrnv/

Email profesorja mira.trebar@fri.uni-lj.si

Kabinet A415-KA (4. nadstropje nove stavbe)

Govorilne Ure objavljene na spletni strani predmeta

Oglasna deska predmeta na spletni strani predmeta in v avli fakultete

24

Portal študentov elektrotehnike ponuja na enem mestu zbrane vse koristne informacije tako o študiju, kot tudi o obštudijskem dogajanju na Fakulteti za elektrotehniko. Del portala je predmetnik, kjer se vzpostavlja baza opisov predmetov, izpitov in študentom koristnih informacij v zvezi s tem. Na forumu se odvijajo razprave o dogodkih pomembnih za študenta elektrotehnike. Študentska organizacija predstavlja svoje projekte, poročila skupaj s slikami, zapisnike. Študentski svet ima poleg opisa projektov objavljen tudi nadvse uporaben študijski koledar (tistega, ki ga sicer lahko kupite v skriptarnici). Predstavljajo pa se tudi EESTEC, BEST in Športno društvo FE&FRI.

Torej, če želiš biti na tekočem, obišči www.student-info.net.

S 1. januarjem 2005 bo v Sloveniji začel veljati novi zakon o dohodnini. Študenti in dijaki, ki delajo preko študentskih servisov, so glede sprememb negotovi, saj pričakujejo zmanjšanje svojih zaslužkov, večje davčne obremenitve in s tem poslabšanje socialnega statusa. Brez skrbi, zaslužki študentov in dijakov se vsaj v večini ne bodo zmanjšali, spremenil se bo le način plačevanja akontacije dohodnine. Dohodnina po 1. 1. 2005

Po uveljavitvi novega zakona o dohodnini 1. 1. 2005 bodo napoved dohodnine (prvič oddati do konca marca 2006 za zaslužke v letu 2005) morali oddajati vsi študenti in dijaki, ki bodo opravljali dela preko študentskih servisov, če bodo želeli dobiti vrnjeno akontacijo dohodnine. Največja sprememba novega zakona je, da se bo akontacija dohodnine plačevala sproti, mesečno, in sicer 12,5% (če zaslužek na napotnico ne bo višji od 74.000 SIT) ali 25% (če bo zaslužek na napotnico višji od 74.000 SIT).

Dijaki in študenti bodo pri odmeri dohodnine navedli svoje zaslužke preko študentskih servisov, Davčna uprava Republike Slovenije pa bo študentom in dijakom na osnovi napovedi dohodnine vrnila akontacijo, ki so jo plačevali med letom, če bo izračun tako pokazal. Torej, študentski servisi bodo v imenu svojih članov mesečno plačevali akontacijo dohodnine (12,5% ali 25%), vendar bodo študenti in dijaki to akontacijo po napovedi dohodnine in pri izpolnjevanju pogojev za olajšave dobili vrnjeno, če ne bodo presegli letnega limita!

Mesečni prejemki bodo sicer manjši za odvedeno akontacijo, vendar bodo letni zaslužki, po vračilu vseh mesečno vplačanih akontacij študentov in dijakov, vsaj enako visoki.

Upoštevati je potrebno, da skupni obdavčeni prihodki posameznega študenta ne presežejo 1.600.000 SIT letno, sicer se v dohodninskem odavčenju upošteva celotni zasluženi znesek.

Zvišanje urnih postavk študentsko-dijaškega dela

Zaradi novega zakona o dohodnini se na trgu študentskega in dijaškega dela predvideva rahlo povišanje urnih postavk. Dvig bruto urnih postavk za delo študentov in dijakov pa pomeni, da se lahko zaslužki le-teh po prejemu akontacije celo nekoliko povečajo.

Člane e-Študentskega Servisa bomo o vseh podrobnostih pravočano obvestili.

e-Študentski Servis

Zaradi novega dohodninskega zakona študenti in dijaki NE bodo zaslužili manj!

W W W . S T U D E N T - I N F O . N E T

25

Univerzitetnišport

Zastarela telovadnica v Rožni dolini

Univerzitetni šport ima na Univerzi v Ljubljani več kot štiridesetletno tradicijo. Nanj bi morali biti ponosni, a nas bolj podroben pogled lahko kaj hitro spravi v slabo voljo.

Dejansko stanje je namreč takšno:

Predmet športna vzgoja je na različnih članicah Univerza v Ljubljani (22 fakultet, 3 akademije in 1 visoka šola) obravnavan različno. Ponekod gre za obvezni, drugod za izbirni predmet. Načrtovanje in izvedba predmeta je po posameznih članicah vsebinsko, organizacijsko in managersko ločena in v največji meri nepovezana. Obremenitev predavateljev športne vzgoje je pri istem predmetu na različnih članicah različna in neuravnotežena glede na še sprejemljive standarde (tako npr. nek učitelj športne vzgoje skrbi za dva letnika pri takem številu študentov, ki bi zahtevalo, da dela 80 ur na teden). Seveda so pri obstoječi

organiziranosti predmeta športna vzgoja prisotne mnoge pozitivne značilnosti, ki pa so po pravilu odraz prizadevnosti posameznih predavateljev športne vzgoje in podpore vodstev fakultet.

Komercialni ponudnik zavod ŠOU ŠPORT, neprofitna organizacija, katere soustanovitelj je Študentska organizacija Univerze v Ljubljani (ŠOU), ima željo in cilj študentom postopoma ponuditi vse s športom in rekreacijo povezane programe in storitve po študentskih cenah. Tako ponuja rekreacijo, razne tečaje, usposabljanja, tekmovanja, organizira pa tudi množične prireditve, od katerih največji odziv dosežejo Majske igre.

Univerzitetna tekmovanja pripravljata dve

zvezi:

UŠZL (Univerzitetna športna zveza Ljubljana) je zveza študentskih športnih društev, ki delujejo na območju Univerze v Ljubljani. Članice zveze so tako fakultetna kot panožna študentska športna društva. Zveza UŠZL je ustanoviteljica oz. članica Slovenske univerzitetne športne zveze (SUSA), ki je enakopravna članica Mednarodne univerzitetne športne zveze in članica Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez.

Druga je Zveza športnih društev Univerze v Ljubljani, ki kot samostojni pravni subjekt študentov in učiteljev Univerze v Ljubljani povezuje športna društva članic UL. Njeno delovanje obsega načrtovanje, organiziranje in izvajanje univerzitetnih in meduniverzitetnih športnih tekmovanj. V to zvezo vključena mnoga fakultetna društva, med njimi tudi naše ŠD FE in FRI.

Torej imamo dve zvezi, od katerih vsaka zase prireja tekmovanja in se proglaša za zastopnika študentov. Katera od njiju je prava? Če je prva znana po tem, da je članica OKS in da ima večja finančna sredstva, se druga lahko pohvali z uradnim priznanjem Univerze v Ljubljani in z večjim obiskom študentov. Pojavi se preprosto vprašanje: zakaj se zvezi ne moreta združiti? Hitro zaidemo v začaran krog, v katerem glavno vlogo igrajo medosebna obračunavanja!

Kakšno je stanje za študente FE? Rekel bi, da

26

zelo dobro. Imamo urejeno obvezno športno vzgojo kot predmet, kjer lahko izbiramo programe, ki jih bomo obiskovali. Z utemeljenimi razlogi se tej obveznosti lahko preprosto ognemo (potrdila zdravnikov, športnih kljubov, itd). Na fakulteti deluje tudi športno društvo, ki bolj zagretim omogoča še dodatno športno udejstvovanje. Ti dve opciji sta brezplačni za vse nas. Če pa smo bolj zahtevni in pripravljeni za to tudi plačati, nam ŠOU ŠPORT ponuja razne tečaje. Kar se tiče tekmovanj lahko sodelujemo pod obema zvezama in tako nizamo uspehe kar dvojno (če smo dobri seveda). Športa za vse dovolj, samo, če se hoče!

Če se hoče?! To pa je ravno to, kar se med študenti ne dogaja ravno pogosto. Večini se bolj prilega poležavanje ali pa ‘kvihtanje’ z vrčkom po barih, za izmik obvezni športni vzgoji pa si mnogi izmišljujemo vse mogoče izgovore. Tako sploh ni presenetljiv katastrofalen podatek, da ima več kot 25% študentov težave z lokomotoričnimi sposobnostmi (težave z premikanjem, gibanjem), stanje pa se z leti samo še poslabšuje. Torej, koliko nas bo imelo te težave pri 50-ih letih? Vsak drugi?

Glede na to, da smo pred reformo celotnega visokošolstva, univerzitetni šport ne bo mogel uiti spremembam, vsaj predmet športne vzgoje ne. In kakšno je tukaj uradno stališče Študentskega sveta Univerze v Ljubljani? Vprašanje ureditve športne vzgoje na Univerzi v Ljubljani (ŠSUL), je prav gotovo ena izmed tematik, ki ji je v zadnjem času tudi organ študenov posvetil veliko mero pozornosti in želi zagotoviti rešitev, ki bi pomenila izboljšanje trenutnega stanja na tem področju. Tako je nastal predlog o organiziranosti šporne vzgoje. Tekom oblikovanja predloga, se je ŠSUL seznanili tako s predlogi Fakultete za Šport in s predlogi športnih pedagogov, kot tudi s predlogi zainteresirane javnosti in nekaterih posameznikov. Noben izmed predlogov po njegovem mnenju ne predstavlja optimalne rešitve problema reorganizacije športne vzgoje, saj veliko vprašanj ostaja nedorečenih. ŠSUL pogreša jasno izražene cilje UL, ki pobudo v preveliki meri prepušča posameznim zainteresiranim skupinam, te pa se pri oblikovanju rešitev ne morejo popolnoma oddaljiti od svojih parcialnih interesov.

Zaradi splošno znanega dejstva, da sta šport in gibanje nasploh nujna pogoja za zdravo življenje, da gibanje pozitivno vpliva na zmožnost koncentracije in posledično na študijski uspeh, se ŠSUL zavzema za to, da UL ohrani športno vzgojo vsaj v dosedanjem obsegu, pri čemer pa se strinja z Univerzo, da so potrebne določene

spremembe oz. reorganizacija, ki bo pripomogla k dvigu kvalitete predmeta.

Športna vzgoja kot obvezni predmet

ŠSUL se zavzema za to, da športna vzgoja ostane obvezni predmet vsaj v enem letniku študija, pri čemer je zaradi narave in ciljev predmeta smiselno, da fakultete umestijo ta predmet v 1. letnik študijskega programa.

Predlog ŠSUL je, naj se športna vzgoja ovrednoti z ustreznim številom ECTS kreditnih točk (predlagamo 2 točki), pogoj za uspešno opravljen predmet je potrebno določiti glede na vsebino samega predmeta (delež teorije, vaje, posamezni preizkusi pridobljenega znanja), pri čemer pa naj se predmet ne ocenjuje.

V primeru posebnih okoliščin (zdravniško opravičilo, priznan statusa športnika (vrhunskega) se lahko študentu opraviči izostanek pri udeleževanju športne vzgoje.

Predmet naj bo sestavljen tako iz teoretičnega dela, kot predvsem iz praktičnih znanj, pri čemer naj se teorija podaja ob sami praksi, tako da predmet ne postane monoton in statičen. Obsega naj izobraževanje o športu kot celoti, pomenu športa za zdravo življenje, teoretične osnove športne panoge, ki jo bo študent izbral sam itn. Ključno je, da se lahko študent seznani vsaj z dvema športoma po lastni izbiri (vsak semester eden), hkrati pa mora predmet poskrbeti za to, da se bo v prihodnje posameznik samostojno odločal za rekreacijo v svojem prostem času. Na zelo pozitiven odziv bi po našem mnenju naleteli tudi različni športni vikendi (planinarjenje, potapljanje, taborjenje, jadranje itn.), saj je pomemben element športa tudi druženje in dobro počutje. Posamezni deli predmeta naj se razdelijo na kredite, pri čemer je pogoj za uspešno opravljen predmet zadostno število zbranih kreditov.

Športna vzgoja kot obvezni izbirni predmet

Študentom višjih letnikov naj UL zagotovi možnost, da med ponujenimi obveznimi izbirnimi predmeti izberejo športno vzgojo. Zagotavljanje športne vzgoje v višjih letnikih naj ostane obveznost UL in upravičenje študenta.

V sklopu izbirnega predmeta naj bodo ponujeni razni tečaji (tečaji tako za učenje športne discipline kot tudi za inštruktorje) in različne možnosti rekreacije.

Center za Univerzitetni šport (CUŠ)

Študentje izvajajo športno vzgojo kot neobvezno obštudijsko dejavnost, s pomočjo v centru delujočih strokovnih sodelavcev. Posamezen program telesne in športne dejavnosti izbirajo študentje ne glede na to, iz katere članice prihajajo. Program športne vzgoje bi bil namenjen vsem študentom pod enakimi pogoji. Dosegli bi lahko veliko pestrost programov in visoko atraktivnost.

In kaj od tega se je dejansko že zgodilo?

Vodstvo UL je Fakulteto za šport zadolžilo, da pripravi predlog o organiziranosti CUŠ-a. Tako je nastal predlog, ki je v prvi fazi požel veliko nasprotovanja in proti kateremu se je pod vodstvom študentov FDV podpisovala tudi peticija. Zato so rektorjev kolegij, Fakulteta za šport in Študentski svet Univerze v Ljubljani imenovali delovno skupino, ki je v naslednjih dveh mesecih intenzivno usklajevala stališča do prvotnega predloga Fakultete za šport. Na podlagi mnenja te skupine je senat Univerze v Ljubljani sprejel sklep, da se z novim študijskim letom začne izvajati poskusni projekt obštudijske športne vzgoje, ki bo trajal dve leti in v katerega se bodo vključile tiste članice univerze, ki bodo hotele. Torej pilotni projekt CUŠ za dobo dveh let je dobil zeleno luč, v prakso pa naj bi stopil v teh dneh. Naj na tem mestu povem, da Fakulteta za elektrotehniko ni vstopila v izvajanje tega pilotskega projekta, kljub temu pa se lahko vsi njeni študenti po načelu vzajemnosti vključimo v programe tega centra.

Kakšen bo dejanski razvoj dogodkov v zvezi z univerzitetnim športom si ne bi upal napovedati, saj je odprtih še preveč vprašanj, ni jasno, kakšna bo končna reforma študijskih programov in koliko denarja bo zanjo sploh na voljo. Zaenkrat pa lahko rečem, da je za študente dobro poskrbljeno, samo znajti se moramo.

Tomaž Černe

27

�

��������������������������������������

��������

����������

� ��������������������������������������������������������������

� �������������������� �������� ������������������ ����������

������

�������������������� ���������������!�"#��������������������$"#�������������������%&�'�#���� ������!���(!��!(#�"""!������!���

���������������������

���������� �

28

�����������������������������������������������������������������������������������������������������������

�����������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������

�����������������������������������������������������������

�����������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������

��������������������������������������������

�����������������������������������������������

����������

���������������������������������������������������������������

�����������������������

29

ŠPORTNO DRUŠTVO FE in FRI

Športno društvo Fakultete za elektrotehniko in Fakultete za računalništvo je bilo ustanovljeno leta 1998, naslednje leto je s pomočjo finančnih injekcij obeh fakultet pričelo z izvajanjem aktivnosti. Osnovni namen društva je druženje in uresničevanje športnih interesov študentov in zaposlenih na fakultetah. S svojimi akcijami dopolnjuje in širi športne programe, ki že obstajajo v okviru športa na univerzi in fakultetah.

Društvo sodeluje s študentskimi sveti in predstavniki ŠOU-a na obeh fakultetah, ki ga podpirajo v njegovih dejavnostih in prizadevanjih po boljšem in obsežnejšem programu. Veliko razumevanja in podpore ima pri vodstvih obeh fakultet.

Pri svojem delu se je društvo omejilo na posamezne akcije, kot so smučarski izleti, planinski izleti, rafting. Poleg akcij njihov program obsega tudi izobraževanja (tečaji, predavanja), organizacijo in izvedbo tekmovanj ter tudi sodelovanje na univerzitetnih prvenstvih. Društvo se namreč poleg mnogih drugih uspehov lahko pohvali z večkratno osvojitvijo prvega mesta v košarki in v malem nogometu ter s celo vrsto odličij v odbojki, smučanju, tenisu in plavanju.

Vse sklepe sprejemajo v upravnem odboru, ki ga sestavljajo tako zaposleni kot študentje na obeh fakultetah. Predsednik je Zvonko Virant, športni pedagog na FRI, tajnik pa Iztok Mihevc,

športni pedagog na FE. V upravnem odboru so še Matjaž Škoda (FRI), Borut Kozan (FE), Tadej Fabčič (FE), Danilo Vrtačnik (FE) in dr. France Bergelj (FE).

V preteklem letu so organizirali smučarski tečaj v Kranjski Gori za smučarje in deskarje ter smučarske izlete v Cerkno, Mokrine, na Osojščico in Heiligenblut. Nadalje so tu še rafting po Soči in teniški tečaj v maju, v juniju pa planinski izlet na Otlico v Trnovskem gozdu. Za zaključek študijskega leta pa je sledil tradicionalni piknik ob Savi s športnimi dejavnostmi za vse člane društva in ekipe (reprezentance fakultet).

Hkrati so organizirali tudi nekatera tekmovanja. V decembru sta tako potekala turnir trojk v košarki in novoletni turnir v malem nogometu. Društvo spodbuja tekače, da se udeležujejo teka trojk, maratona v Radencih in Ljubljani. Organizirali so predavanje Dušana Vebra - alpinista, ki se je povzpel na Elbrus, najvišji vrh Evrope. S fakultetnimi ekipami pa so se udeležili univerzitetnih prvenstev.

V novem študijskem letu (2004/05) ponovno pripravljajo pester program: pohodništvo in gorništvo (izleti na Triglav, Košuto in v Julijske Alpe), smučarski izleti v Cerkno, Mokrine, na Osojščico, Heiligenblut ter Möltal, nadalje turno smučarski izleti na Krn, Kredarico in smuk z Mojstrovke.

Priredili bodo košarkarski novoletni turnir trojk, majski turnir v košarki, novoletni nogometni turnir, teniški ter šahovski turnir.

Program obsega tudi teniški in smučarski tečaj, rafting po Soči in spust s kajaki po reki Krki.

Društvo bo sodelovalo v univerzitetni nogometni ligi (UNL), univerzitetni košarkarski ligi (UKL), odbojkarski univerzitetni ligi (OUL), številnih individualnih športih ter drugih tekmovanjih.

Eden od pogojev za sodelovanje v akcijah je članstvo v društvu. Član je lahko vsak študent ali zaposlen na FE ali FRI, ki plača letno članarino. Ta znaša 2.500 SIT. Vsak novi član dobi športno majico in pravico do popustov pri posameznih akcijah, ki jih bodo organizirali skozi celotno študijsko leto.

Informacije o delovanju društva in programu lahko najdeš na spletnih straneh (http://sport.fe.uni-lj.si) ali elektronski pošti ( sdfe-fri@fe.uni-lj.si ali iztok.mihevc@fe.uni-lj.si). O vseh akcijah obveščajo na oglasni deski ŠD FE in FRI v avli, na njihovih spletnih straneh in po elektronski pošti. Za slednje moraš vnesti svoj elektronski naslov na njihovi spletni strani.

Zaposlene na obeh fakultetah ter študente FE in FRI vabijo k aktivnemu sodelovanju pri dejavnostih društva, še posebej pa pri vodenju in upravljanju društva.

Luka Vidmar

S smučarskega izleta

Družaben planinski izlet

�����������������������������������������������������������������������������������������������������������

�����������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������

�����������������������������������������������������������

�����������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������

��������������������������������������������

�����������������������������������������������

����������

���������������������������������������������������������������

�����������������������

30

Aneta StefanovskaŠtudenti pogosto krivimo za svoje neznanje profesorje ali asistente. Ko pa zberemo pogum in stopimo do njih v kabinet, po krajšem klepetu opazimo, da so čisto navadni ljudje, ki radi učijo, pomagajo in počnejo še marsikaj. Vsakdo, ki bere Elektro in je študent Fakultete za elektrotehniko, ve, da je potrebno enkrat opraviti tudi izpit iz Preklopnih vezij. Ta predmet se nekaterim zdi lahek, večini težek, vseeno pa poglejmo, kdo nas čaka, ko imamo kakšno vprašanje v zvezi s tem predmetom: Ali se nam lahko na kratko predstavite?

Najprej hvala za ljubeznivo povabilo. Sem vaša asistentka za Preklopna vezija. Na podiplomskem študiju sem nosilka predmeta Analiza nelinearnih dinamičnih sistemov. Sem tudi voditeljica Skupine za nelinearno dinamiko in sinergetiko, kjer se raziskovalno ukvarjamo s kompleksnimi nelinearnimi in stohastičnimi sistemi. Vprašali boste kakšni so to sistemi? To so sistemi, ki sestoje iz mnogih podsistemov, ki prek povratnih zank vplivajo drug na drugega.

Za začetek; kaj vas je kot srednješolko najbolj veselilo in kako to, da ste se odločili ravno za študij elektrotehnike?

Od malega sem imela neizmerno rada naravo. Še danes je zame narava navdih in vrhunec lepote. Narava mi vzbuja prijazna čustva in globoko spoštovanje. Moje veselje je bilo vedno tudi reševanje matematičnih problemov in nekaj časa tudi šah. Tako se mi je počasi izoblikovala slika o tem kaj je moja pot. Videla sem jo kot splet naravoslovja in matematike, ki bi omogočalo boljše razumevanje narave. Kombinacija najnovejših dognanj in orodij mi danes omogoča, da boljše razumem delovanje naravnih pojavov, tudi delovanje človeka, predvsem njegovega »strojnega« dela, ki je občudovanja vreden. Kot srednješolka sem sanjala o tem, da bom nekoč pomagala ljudem - da bom inženir za ljudi, čeprav nisem nikoli pomislila, da bi bila zdravnica. Potreba po globjem razumevanju

električnih pojavov se je oblikovala spontano.

Kaj ste si pričakovali od študija? Zakaj ravno študij kibernetike?

Ko gledam nazaj, vidim, da so bile moje predstave o študiju dokaj nejasne. Vedno me je gnala misel, da je vredno razumeti tehniko zato, da bi jo znali bolje uporabiti. Študij kibernetike je bil idealen, saj je edini ponujal interdisciplinarno znanje o sistemih. To znanje je osnova razumevanja delovanja človeka in ostalih naravnih sistemov ter procesov. Imela sem res srečo, da je biokibernetične raziskave v Ljubljani takrat vodil pokojni profesor Vodovnik, ki je bil vrhunski strokovnjak svetovnega formata in karizmatična osebnost.

Kaj menite o današnjem načinu študija? Je bilo nekoč težje študirati?

Ne bi rekla. Morda je edina razlika, da smo takrat imeli tako imenovani sprotni študij. To je pomenilo nekoliko več kolokvijev in izpitov, ki smo jih opravljali sproti. V višji letnik ni bilo mogoče napredovati ne da bi opravili vseh obveznosti iz prejšnjga letnika. Prednosti današnjega študija pa so neprimerno boljše možnosti za laboratorijsko delo.

Kako danes kot uspešna znanstvenica-raziskovalka gledate na svoja študentska leta? Ste se takrat ukvarjali tudi s kakšno obštudijsko dejavnostjo?

Študentski čas ima dve obdobji. Najprej je obdobje “podaljšane brezbrižnosti”, temu pa sledi čas odločitev, ko mora človek tehtno premisliti kaj in kje bo delal po koncu študija. V tem smislu sem imela nekoliko sreče, saj se mi je ideja o nadalnji poti izoblikovala razmeroma zgodaj. Pravzaprav sem od začetka študija imela dokaj jasno vizijo o tem kaj hočem. V prostem času pa sem se ukvarjala z radioamaterstvom, veliko sem brala, potovala in hodila v gore.

Po izobrazbi ste doktor elektrotehnike. Ali bi, če bi imeli ponovno možnost izbire izbrali isti študij?

Najbrž. Po možnosti v kombinaciji s fiziko.

Kako dolgo delate na FE in s čim se še dodatno ukvarjate? Na katerem področju raziskujete?

Na fakulteti sem začela delati takoj po diplomi leta 1981. Vseskozi sem delala raziskovalno in od leta 1986 tudi pedagoško. Znanstveno

delo me je prevzelo od samega začetka in zato ga opravljam iskreno in predano. V veliko veselje mi je, če svoje navdušenje lahko delim z mladimi generacijami znanstvenikov.

Pri raziskavah se, kot sem na začetku omenila, ukvarjam s kompleksnimi dinamičnimi sistemi. Vsak podsistem ima svoj reakcijski čas, tako da je medsebojni vpliv časovno odvisen, dinamičen proces. Takih sistemov pa najdemo povsod. Mednje sodijo: elektroenergetska omrežja, kemični procesi, in verjetno vsi naravni sistemi. Sistem, ki uravnava cirkulacijo krvi po ožilju je eden takšnih sistemov. V mirovanju srce prečrpa celotno kri v našem telesu (okoli 5 litrov) v eni minuti. En srčni utrip traja eno sekundo. Kri gre tudi skozi pljuča. En cikel dihanja traja okoli 5 sekund. Srce in pljuča pri tem nenehno sodelujeta, zato sta tako imenovana sklopljena sistema. Pri enem obhodu krvi v našem telesu sodelujejo vsaj še trije podsistemi. Tako na pretok krvi po ožilju lahko gledamo kot na delovanje sistema sklopljenih oscilatorjev. Pretok danes lahko neinvazivno merimo, na primer prek Doplerjevega premika v frekvenci laserskega žarka, ki se odbija od rdečih krvničk. Signali pretoka in ostalih kardiovaskularnih funkcij pa so najbrž med najbolj zapletenimi signali, ki so še deterministični. Z sodobnimi metodami nelinearne in stohastične dinamike iz njih lahko izluščimo informacije, kot so časovni potek oscilacij zaradi srčnega utripa, dihanja in ostalih komponent in njihovo medsebojno vzročno povezanost. Na osnovi teh podatkov lahko sklepamo na to kako dobro deluje stroj, ki prečrpava kri po ožilju in v vsakem trenutku prinaša celicam hrano. Ugotavljamo lahko bolezenska stanja, vpliv zdravil ali globino anestezije. Pri zdravemu človeku so podsistemi primerno uigrani, bolezen pa povzroči neravnovesje v medsebojnih povezavah. Naš cilj je narediti čim boljše algoritme, ki bi lahko iz izmerjenih signalov zaznali sleherno nekonsistenco v kardiovaskularnem sistemu. S tem bi se odprle povsem nove možnosti zgodnje diagnostike obolenj.

Iz signalov, ki jih danes, zaradi intenzivnega napredka v razvoju senzorjev ter hitrih in zmogljivih računalnikov, lahko spremljamo, z uporabo metod nelinearne in stohastične dinamike sklepamo na pravilnost-nepravilnost delovanja motorjev, ki jih naša industrija proizvaja, in tako pomagamo pri avtomatskem preverjanju kakovosti izdelkov. V splošnem, če imamo možnost zajeti signale, ki karakterizirajo nek proces , lahko iz njih, z metodami nelinearne in stohastične dinamike, izluščimo informacije o slehernemu procesu ali dinamičnemu sistemu.

Ste zadovoljni s trenutnim stanjem pedagoškega dela in študijem na FE?

31

Mislim, da traja predolgo. Po mojem bi lahko študenti v dveh letih pridobili solidno, temeljno znanje osnovnih predmetov kot so matematika, fizika, elektrotehnika, vezja, sistemi in signali. V naslednjih dveh letih bi bil študij zasnovan projektno. V tem času bi študenti tesno in nenehno sodelovali z učitelji, katerih vloga bi bila bolj mentorska, kot razlagalna.

Učite poleg na FE še kje drugje in kako se tam počutite?

Imela sem priložnost predavati študentom v Mehiki in Veliki Britaniji. Na Univerzi v Lancastru predavam predmet Medicinska fizika študentom fizike. Tam se študij odvija nekoliko bolj sproti. Študentje imajo na razpolago le en izpitni rok. Če izpita ne opravijo pozitivno se njihov primer obravnava na svetu, ki ga sestavljajo zunanji ocenjevalci - učitelji iz drugih univerz. Zelo skrbno pretehtajo, če je morda študent bil nezbran in zato ni opravil dobro, ali resnično ni znal, ker se ni pripravil. Če ugotovijo, da ni bil pripravljen, je s tem navadno zaključeno njegovo/njeno šolanje. Vse poteka mnogo bolj osebno in obstaja nenehna komunikacija med učitelji, tako o snovi, kot o študentih in njihovih problemih. Učitelji niso striktno vezani na predmete, temveč lahko učijo različne predmete, ki so na programu, saj direktor študija vsako leto znova določi kdo bo izvajalec za kakšen predmet.

Veliko časa vam verjetno vzame že delo s študenti. Kako to uskladite z raziskovalno dejavnostjo?

Delo s študenti na dodiplomskem študiju mi vzame veliko časa predvsem v zimskem semestru. Pravzaprav s študenti delam nenehno. Poleg dodiplomcev so tukaj tudi študentje magistrskega in doktorskega študija. Pri vajah iz preklopnih vezij je zame velik izziv študente popeljati skozi svet analize in sinteze preklopnih vezij. Mislim, da je to predmet, pri katerem se študentje prvič srečate s tem, da tudi sami kaj naredite in ne le poslušate? Napredek, ki ga doživite v nekaj tednih mi prinaša veliko veselja, čeprav je praktična izvedba laboratorijskih vaj kar zajeten projekt - za vas in zame.

Delo s študenti na podiplomskem študiju je čudovita izkušnja, saj je to sodelovanje iz katerega navadno nastajajo nova spoznanja in se razvijajo novi izdelki. Pri tem gre za širše sodelovanje med strokami, saj sodelujemo z matematiki, fiziki, gradbeniki, zdravniki, fiziologi, psihologi. Najboljše raziskave nastajajo iz sodelovanja. Z veseljem in ponosom se spominjam svojih diplomantov, magistrantov in doktorantov. Izredno prijetno doživetje je, ko srečam svoje bivše študente kot uspešne inženirje, raziskovalce ali celo na vodstvenih mestih. Preveč

jih je, da bi jih naštela, vsem se iskreno zahvaljujem za vse kar so me naučili in kar smo skupaj naredili.

Koliko časa pa traja vaš delavnik?

Hm, kaj je to delavnik, saj nenehno živim z delom. Najbrž, če rečem med 9 in 14 urami, bo kar držalo.

Kdo se lahko obrne na vas in kje vas lahko najde?

Vsakdo je prisrčno dobrodošel. Najdete me v prostorih Skupine za nelinearno dinamiko in sinergetiko.

Ali imate poleg svojega poklica še kakšne druge hobije?

Najbrž kot večina aktivnih znanstvenikov, tudi jaz živim svoje raziskave, tako da je moje delo moje veselje. Seveda pa imam tudi hobije. Rada hodim v hribe in v naravo nasploh. Rada prisluhnem dobri glasbi, najraje imam klasiko. Zanima me umetnost: slikarstvo, arhitektura in starinski izdelki. Občasno rada tudi »ustvarjam« v kuhinji. V zadnjem času veliko veselja najdem v čebelarstvu.

Verjetno ste v okviru svojega dela veliko potovali. Katera pokrajina se vam je najbolj vtisnila v spomin in zakaj?

Povsod je lepo. Resnično je težko izbrati eno samo. Morda Mehika, zlasti Oaxaca, ki je visoraven na nadmorski višini okoli 1500 m in zato ni vroče, zrak je poseben, barve jasne in močne. Zapoteki, ki tam živijo še vedno v velikem številu, so preprosti in zelo topli ljudje. Izdelujejo čudovite ročne izdelke. Morda Japonska s svojimi tehnološkimi rešitvami na vsakem koraku.

Imate kakšne posebne želje ali naloge, ki jih želite uresničiti?

Želim razumeti delovanje kardiovaskularnega sistema in pomagati družbi z razvojem novih diagnostičnih pripomočkov. Na ta način bi zgodaj odkrivali obolenja, in morda preprečili, da se razvijajo in da neštetim povzročajo trpljenje. Želim si tudi, da bi prenesla svoje znanje novim generacijam študentov.

Ali imate za nas študente kakšen napotek? Kakšna je po vašem mnenju najboljša metoda učenja?

Znanje je neprecenljiva vrednota. Vse ti lahko ukradejo ali uničijo - znanje pa ostane. Karkoli človek dela, naj si bo to učenje, raziskovanje ali - če hočete – tudi kopanje jarkov, bistveno je, da to

počne s srcem.

Študirajte to kar vas veseli. Zelo naporno je in težko, če je študij obveznost in velikansko zadovoljstvo, če študirate nekaj, kar vas zanima in je privlačno.

Komunikacija je zdrava in koristna prav za vse, pa tudi za lažji študij: o snovi se čimveč pogovarjajte s sošolci in učitelji.

Kaj menite o tem, da je med bodočimi študenti zanimanje za tehnične vede zmeraj manjše? Kako mislite, da bo to vplivalo na prihodnost tehnike?

Res je. Nekako pred desetimi leti je precej upadlo zanimanje za tehnične vede. K temu je delno prispevala globalizacija - in dodatno pri nas - tranzicija. Zaslužek ni ravno v korelaciji s tem koliko dejansko ustvariš. Inženirji nedvomno ustvarjajo dobrine, žal pa si izkupiček delijo drugi. Zanimanje za druge stroke na nekaterih področjih že ustvarja presežek, na primer pri pravnikih in ekonomistih. Danes je že videti, da je zanimanje za tehnične vede večje. Razveseljivo je, da na fakulteto spet prihajajo dobri študenti. Vsekakor, inženirska stroka bo morala bolje poskrbeti za lastno podobo v družbi. Obetaven korak je pred časom osnovana inženirska akademija SATENA in Svet za znanost in tehnologijo RS. Zakaj ne bi bili optimisti?

Bi na koncu dodali še kaj?

Uživajte v vsakem trenutku! Lahko ste ponosni, da študirate na odlični fakulteti, ki se lahko primerja z najboljšimi tovrstnimi fakultetami po svetu. Ujemite ta zgodovinski trenutek vstopa Slovenije v Evropsko skupnost, ki bo zagotovo ponudil nove možnosti ter izzive in izkoristite priložnosti, ki so pred vami. Vsem želim veliko izzivov in uspehov.

Luka Tuljak

32

V petek, 7. maja, smo se vkrcali na letalo in poleteli proti Turčiji. V soboto okrog pete ure zjutraj smo se spoprijateljili z našimi novimi posteljami, že ob osmih pa so nas z “nežnim” zvonjenjem telefonov vabili na zajtrk. Gostitelji so nam razkazali univerzo Boğaziçi, potem pa so nas z avtobusi odpeljali v Polonezköy v azijskem delu mesta, kjer smo imeli Picnic Party. Meso je bilo na pol surovo, mogoče je njim tako bolj všeč ali pa je bil tudi kuhar malo zaspan. Simon je ob kitari prepeval turške pesmi,

Vsako leto v Istanbulu priredijo mednarodno kulturno-akademsko konferenco ICAMES, ki se je tradicionalno udeležijo tudi študentje avtomatike. Letos so se v laboratoriju LMSV&LAIP odločili, da bo za projekt potrebno izvesti simulacijo, vodenje in animacijo marsovskega pristajalnega modula. V ekipi treh bi prva dva izdelala teoretični model in avtopilota, tretji pa bi pripravil animacijo s pomočjo paketa OpenGL. Pri avditornih vajah predmeta regulacije je profesor Škrjanc povabil študente k sodelovanju. Poleg Matije, ki je bil že prej določen za animacijski del, se je za preostali dve mesti vnel boj – za letalsko vozovnico do Istanbula in nazaj je bilo potrebno narediti čim boljši model pristajanja modula v treh dimenzijah. Simulacijski del naj bi bil modularno zgrajen v Matlab/Simulinku, izračuni pozicije in hitrosti pa bi se preko vmesnika OpenGL neposredno uporabili za animacijo. Pristajalni modul je imel en motor, čigar izpušna šoba je bila gibljiva v dveh pravokotnih smereh. Potrebno je bilo torej regulirati vrtenje modula okoli dveh osi. To ni bil prav velik problem, prve težave so se pojavile pri pisanju članka v angleščini. Na srečo nam je tu pomagal naš svetovalec Simon z nekaterimi “lepotnimi popravki”.

ICAMES 2004

ostali pa smo ta dan bolj počivali. Zvečer smo si ogledali predstavitev tradicionalnih turških plesov sedmih pokrajin, Yedi Diyar, in na koncu, zelo utrujeni, hitro popadali v postelje.

Naslednji dan lahko štejemo za uradni začetek slovenske odprave v Turčijo. Spočiti smo se po zajtrku podali na izlet z barko. Vozili smo se po Bosporski ožini in videli obalo tako azijskega kot evropskega dela Istanbula. Vmes so nas

izkrcali v azijskem delu ter nas peljali na grič Anadolu Kavağı, ki je nudil prečudovit razgled na samo Bosporsko ožino ter mesto Istanbul. Ker je spust s strmega hriba precej nevaren, je bilo potrebno turškim deklicam posvetiti precej pozornosti, pri čemer velja izpostaviti Petrova junaška posredovanja. Takoj po prihodu na asfaltirana tla smo se spoznali s turškimi milijoni. Začetek ni bil ravno obetaven, saj smo za 600.000 vreden sladoled veselo ponujali 10.000.000 turških lir. Zvečer pa so se zgodili prvi resnejši bilateralni stiki: Aljoša in lokalna vodička Dilek sta se izgubila v noč. Izkazalo se je, da mu je dekle pomagalo kupiti zobno ščetko, ker je svojo pozabil doma (kdo ve, kaj je potem naredil z vsemi zobnimi ščetkami).

Sedaj pa konec zabave. S ponedeljkom so se pričeli dnevi predstavitev in resnega dela. Sprva je bila superiorna slovenska simulacija na sporedu v torek, po nekaj prestavitvah pa smo svojo priložnost dobili v sredo. Slavnostni otvoritvi jubilejnega desetega ICAMES-a je sledilo prvih pet predstavitev. Po spoznavanju bolj ali manj zanimivih projektov smo si odpočili oči na nekaterih turških znamenitostih. Kot je razvidno s slik, so prireditelji s turškim večerom zadeli v polno. V torek smo po predstavitvah prvič preizkusili svoj projekt na računalnikih organizatorjev, vendar simulacija ni in ni hotela teči gladko. Poizkusili smo vse, da bi odkriti napako, na koncu pa nas je ob osmi uri zvečer rešil Matijev turški sostanovalec. Na njegovem prenosniku je projekt za silo deloval in širokosrčno nam ga je odstopil za predstavitev. Ko se nam je odvalil kamen s src, smo odhiteli na koncert znane turške pevke Şebnem Ferah, po koncertu pa smo si privoščili še nekaj tipične turške hrane (kebab, kokoreç), da nam med predstavitvijo ne bi pošle moči.

Sreda. Dan naše predstavitve. Malo treme, priprave do zadnje minute in bum, že smo v angleščini kazali, kako bi lahko izgledal simulator pristajanja na Marsu. Po koncu je sledilo še nekaj vprašanj, na katera smo bolj ali manj uspešno odgovorili, prisotnim pa smo tudi ponudili možnost, da se sami preizkusijo v pristajanju. Dvorana je bila dokaj polna, vendar je bilo na našo žalost čutiti, da komisija nad našim modulom ni bila preveč navdušena. Smo pa zato briljirali pri naslednji tradicionalni aktivnosti – kulturnem večeru (predstavitvi sodelujočih

Ogled veščin trebušne plesalke

33

Da bi povečali pretok informacij ter s tem izboljšali dosežene rezultate študentov iz mednarodnih organizacij tudi na lokalnem področju, smo pred leti soustanovili Zvezo zvez in društev KOMISP. Kot odgovor na slovenske študentske razmere in potrebe po boljši obšolski izobrazbi ter tesnejšemu sodelovanju med študenti in podjetji, smo leta 2000 bili med pobudniki, soustanovitelji in soorganizatorji projekta GetWork 2001.

Zveza IAESTE spodbuja svoje člane z motivacijskimi vikendi, s tedenskimi twin izleti v tujino ter z različnimi kulturnimi in športnimi

prireditvami. Gre namreč za organizacijo, ki poleg strokovnih praks skrbi tudi za osebnostni razvoj svojih članov. Slovenske fakultete priznavajo prakse v tujini kot del obveznega študijskega programa, zato je povpraševanje zanje veliko. Posamezna praksa lahko traja od štiri do šest tednov, lahko tudi osemnajst mesecev, v različnih letnih obdobjih in poteka tako na inštitutih in univerzah kot v zasebnih podjetjih. Zveza IAESTE se zavzame, da praktikantu priskrbi prenočišče in prehrano ter zanj organizira različne aktivnosti izven delovnega časa. Študent tako spozna državo v kateri opravlja prakso in naveže veliko novih stikov.

V sklop različnih aktivnosti, ki jih je praktikant v prostem času deležen, sodi letna recepcija, ki je namenjena študentom, ki opravljajo prakso v tuji državi. Koordinator recepcije je receptor, ki skrbi za druženje in spoznavanje. Njegova osnovna naloga temelji na tem, da zapolni vsak dan prostega časa praktikantom, ki v času prakse bivajo v Sloveniji. Trenutno je v Sloveniji na praksi kar nekaj praktikantov, ki še niso zaključili svojo prakse, sicer pa se letošnje poletje, glede na število opravljenih praks ponovno šteje za uspešno.

Člani zveze IAESTE Slovenija so ambiciozni in družabni študentje, ki radi potujejo in širijo svoje znanje ter preizkušajo lastne sposobnosti

pri vodenju in delu pri projektih. Vsako leto je organizacija Iaeste vesela novih nadobudnih posameznikov in posameznic, ki želijo postati člani in ravno temu so namenjeni družabni dogodki in spoznavni sestanki. Biti član IAESTE ne pomeni samo trdega dela ampak tudi druženje, sproščeno vzdušje in zabavo. Tako bo konec oktobra oziroma začetek novembra izveden motivacijski vikend, ki bo združil tri zanimive dni. Lokacija motivacijskega vikenda bo tekom sestankov izbrana naknadno, glavni temelj samega družabnega dogodka pa bo poučevanje novih članov in obnovitev idej starejših o nabiranju praks in aktivnem sodelovanju v organizaciji IAESTE. Nove člane bomo seznanili s promocijsko kampanjo IAESTE v različnih delavnicah čez dan, zvečer pa bo seveda poskrbljeno za spoznavanje in zabavo. Letos bo motivacijski vikend, za razliko od prejšnjega leta, izveden časovno hitreje, saj ima organizacija Iaeste izvrstno vizijo kako s takojšnjim delom priti do dobrih rezultatov. Poleg članov LC Ljubljana bodo na motivacijskem vikendu tudi člani LC Maribor, da bo pretok informacij boljši in seveda vzdušje prijetnejše. Več informacij na www.IAESTE.org ter na slovenski strani www. www.IAESTE-zveza.si.

Špela Jakša

IAESTE (The International Association for the Exchange of Students for Technical Experience) je mednarodna neprofitna in nepolitična organizacija s svojimi člani v več kot 80 državah. IAESTE se ukvarja z izmenjavo strokovnih praks predvsem za študente

držav). Medtem ko so ostali stavili na predstavitve v programu PowerPoint®, smo mi svojo malo deželico orisali s kratko improvizirano predstavitvijo in bogato obloženo mizo. Srce naše ponudbe so predstavljali izdelki iz svinjine, izbrana vina in hruškov liker. Čeprav po tradiciji Turki ne uživajo omenjenih dobrot, je tokrat Alah pač zamižal na eno oko in zaloge so pošle v dobri uri. Po opravljeni predstavitvi pa se je za nas večer šele začel...

Četrtek je bil namenjen ogledom znamenitosti. Peljali so nas v palačo Topkapı, kjer smo lahko videli zakladnico, orožarno, harem, utrinke iz turške zgodovine ter veliko pokrito tržnico Kapalı Çarşı. Zvečer pa smo se vsi udeleženci pomerili še v bovlingu. Po hudih bojih je prvo mesto osvojil naš vodič Kamil Engin Kayhan in bil za to nagrajen z večno slavo in dvema kijema. Kamil je bil vodič, kakršega si človek lahko samo želi, vedno

pripravljen pomagati. V petek so na zaključni slovesnosti razglasili rezultate. Prvo nagrado je pobral kolega iz Romunije, naša ekipa pa je ostala praznih rok, ker komisija očitno ne da veliko na vesoljske ekspedicije. Polni vtisov smo se odpravili v mesto, nekateri po nakupih, drugi v tradicionalno turško kopel ali hamam, kjer smo bili deležni temeljitega čiščenja

Petek je bil prost dan. Prvo polovico smo ga prespali, drugo pa se sprehajali po mestu. Obiskali smo bazar v Bešiktašu in Taksim, kjer smo si pred odhodom na letališče privoščili še turško pivo za lažje potovanje. Naš svetovalec je očitno tako vzljubil lepote Turčije, da je ostal še nekaj dni, mi pa smo se v zgodnjih nedeljskih urah vrnili na Brnik, kjer nas je pričakala

množica ljudi. ;)

Za konec bi se radi zahvalili laboratoriju LMSV&LAIP za vso pomoč in omogočeno nepozabno potovanje. Aljoša Pahor, Peter Perčič in Matija Mraovič

34

Začetek julija. Čas, ko je za večino študentov naporno izpitno obdobje mimo in se končno lažje diha, saj počitnice in nora doživetja vabijo. Pričakovali bi, da bodo fakuletni hodniki prazni, kar pa v letošnjem juliju ni veljalo na Fakulteti za elektrotehniko. Tukaj je namreč od 3. do 17. julija 2004 potekal mednarodni poletni tečaj »Turn me on – Electricity in the service of medicine« oziroma »Elektrika v službi medicine« v slovenski različici.

Vsako dopoldne si je 27 študentov iz vse Evrope in nekaj slovenskih širilo obzorja iz vede, ki združuje elektrotehniko z medicino in biologijo. V okviru predavanj, laboratorijskega dela in praktičnih ogledov so spoznali znanstvene discipline kot so biomedicinska tehnika, biokibernetika, rehabilitacijski inžiniring. Le te pred 50 leti skorajda niso obstajale, danes in v prihodnosti pa si življenja brez njih verjetno ne bomo mogli predstavljati, saj bistveno prispevajo k izboljšanju kakovosti življenja posameznikov.

Strokovni del je pripravil prof. dr. Damijan Miklavčič ob pomoči sodelavcev Laboratorija za biokibenetiko FE, poleg slovenskih strokovnjakov pa so sodelovali tudi predavatelji iz ZDA, Francije, Hrvaške in Irske. Seveda sta 2 tedna premalo, da bi lahko podrobneje osvetlili vse možnosti tega obetajočega se področja. Podrobneje so bili obravnavani 4 tematski sklopi, in sicer ‘Elektroporacija’ (metoda, ki veliko obeta za elektrokemoterapijo in zdravljenje rakavih obolenj), ‘Vpliv elektromagnetnih sevanj na biološke sisteme’, ‘Električna stimulacija’ ter

‘Električna aktivnost srca, defibrilacija in srčni vzpodbujevalniki’.

Nabiranje novega znanja v mednarodnem okolju je le en vidik BEST-ovega tečaja. V popoldanskem in večernem času je sledila vrsta družabnih aktivnosti, prek katerih smo želeli gostujoče študente seznaniti s slovenskimi kulturnimi posebnostmi, z lepotami naše dežele, z nočnim utripom Ljubljane in jim pustiti prijetne vtise, da se bodo radi vračali v ta zeleni košček Evrope.

Skozi ‘citty rally’ so udeleženci preko zanimivih nalog raziskovali ljubljanske znamenitosti, utrip Ljubljane so doživeli še na kolesih, ravno tako je bilo posebno doživetje popoldanski piknik na ladjici po Ljubljanici. S športnimi aktivnostmi smo poskrbeli za zdrav duh v zdravem telesu. Še pod vtisom evropskega nogometnega prvenstva so fantje raje brcali žogo, medtem ko so bile punce bolj navdušene nad odbojko, oboji pa nad raftingom in bowlingom.

Posebno doživetje je bil izlet z ‘double-deckerjem’ na Bled. Po napornem tednu v Ljubljani smo vikend preživeli v Mozirju in Logarski dolini, kjer tudi dež ni mogel pokvariti dobrega razpoloženja.

Zanemarjali nismo niti spoznavanja nočnega utripa. Poleg številnih preplesanih noči v ljubljanskih študentskih lokalih sta omembe vredna dva večera, ki veljata za rdečo nit vseh BEST-ovih dogodkov. Gre za ‘International

evening’ oz mednarodni večer, kjer udeleženci pripravijo tipične jedi in pijačo iz svojih držav, ter ‘National evening’. V Ljubljani torej slovenski večer, kjer so tuji študentje spoznali štruklje, žgance, kranjsko klobaso z zeljem in ocvirki, potico .... in se naučili plesati polko.

V 2 tednih so se spletle močne prijateljske vezi. Slovo ni bilo lahko, a kot je običajno pri BEST-u, smo se poslovili s »See you somewhere in Europe«.

Tovrstni tečaji, katerih namen je širjenje obzorij preko meja lastne države in spoznavanje evropske kulturne pestrosti, potekajo po vsej Evropi skozi celo leto. Organizacija BEST – Board of European Students of Technology- je prisotna na 65 evropskih univerzah. Izmed njenih številnih aktivnosti so najbolj odmevni strokovni tečaji, ki potekajo v treh sezonah: zimski, spomladanski in poletni. Največ tečajev se odvija poleti. Udeležba na dvotedenskem tečaju znaša največ 50 evrov, s čimer imaš pokrite stroške nastanitve, predavanj, 3 dnevnih obrokov in spemljevalnih družabnih aktivnosti. Strošek udeležbe je tako nizek, ker skušajo organizatorji pokriti stroške tečaja s sodelovanjem z različnimi podjetji in preko razpisov, s čimer uresničujejo enega osrednjih ciljev organizacije, to je povezovanje evropskih študentov, univerze in gospodarstva.

Lokalna skupina BEST Ljubljana si je v letih svojega delovanja nabrala precej izkušenj pri organizaciji tako strokovnih tečajev kot drugih aktivnosti. Aktivni člani si z delom v društvu pridobijo neprecenljive izkušnje iz organizacije, timskega dela, zbiranja sredstev, komunikacjskih veščin tako v slovenščini kot v angleščini, hkrati pa spoznajo prenekateri del Slovenije in Evrope, ki ga sicer ne bi. Dobivamo se vsak torek ob 20.00 v Mednarodni pisarni na Kersnikovi 4 v Ljubljani, od koder nas po sestanku pot zapelje še v kakšen lokal. Če si tudi sam/-a želiš popestriti študentske dni in se pri tem naučiti še marsikatere veščine, ki jo delodajalci zelo cenijo, si vabljen/-a, da se nam pridružiš. Našo ‘pridnost’, pretekle in aktualne dogodke lahko preveriš na www.best.eu.org/ljubljana. Te zanima še kaj?

Piši na ljubljana@best.eu.org.

BEST – povezuje evropske študentePoletni tečaj »Elektrika v službi medicine« na FE

Trdo delo v predavalnici

35

Daljinski upravljalnik bi lahko uporabili še za mnogo drugih stvari, ne le za TV. Da pa bi skonstruirali vezje, ki uspešno zazna ukaze iz daljinskega upravljalnika, moramo le-te poznati. Zato bomo opisali dokaj razširjen postopek, ki ga je razvilo podjetje »Philips« za svoje multimedijske naprave in ga uspešno uporablja tudi slovenski izdelovalec TV-jev.

To je tako imenovani RC5 kodek, ki se uporablja pri daljinskih upravljalnikih z IR (infra-rdečo) oddajno diodo. Ukaz, ki se pošlje ob pritisku na gumb upravljalnika, je sestavljen iz 14 bitov. Ti si sledijo v naslednjem vrstnem redu: 2 start bita, kontrolni bit, 5 bitov z naslovom ter 6 bitov s pravim ukazom. Prvi start bit ima namen opozoriti naprave, naj se pripravijo na sprejem ukaza in ima vedno vrednost 1. Drugi start bit služi za kalibracijo in pomaga napravi, da izmeri časovno trajanje enega bita, da nato prav sprejme ostale bite. Meritev časa je pomembna, ker se časi spreminjajo od upravljalnika do upravljalnika. To so minimalne spremembe in največkrat je dolžina enega bita 1,78 ms. Tudi ta bit ima vedno vrednost 1.Sledi kontrolni bit, ki se aktivira vsakič, ko spustimo tipko na upravljalniku. Torej ima enako vrednost dokler tiščimo isto tipko, npr. pri spreminjanju glasnosti. Pomaga pri dekodiranju poslanih več enakih ukazov. Če ima kontrolni bit isto vrednost kot v prejšnjem ukazu, vemo že po tretjem bitu da sledi enak ukaz kot prej.Pet naslovnih bitov skrbi, da se odzove le ena naprava, če imamo v dosegu upravljalnika več naprav (TV, video, glasbeni stolp...). S petimi biti RC5 kodek omogoča naslavljanje 25=32 naprav.Ukazni biti nato sporočijo napravi kaj dejansko želimo. Ukaz je dolg 6 bitov in nam omogoča 26=64 ukazov. Vse skupaj, če uporabljamo RC5 kodek v svoje namene, nam 11 bitov (naslovni in ukazni skupaj) ponuja 211=2048 ukazov.

Za prenos signala se navadno uporablja 36kHz modulacija. Za zaznavo signala se zato na sprejemniku uporablja IR modul, katerega izhod je binaren (0 ali 1), odvisno od tega ali nanj svetimo z IR svetlobo te frekvence. Najbolj razširjen je sprejemnik SFH 5110-xx, kjer dodatni številki na koncu povesta na katero frekvenco je občutljiv. Poznamo ga v izvedbah za 30, 33, 36, 38 in 40 kHz. Izhod iz senzorja je pozitiven kadar nanj ne svetimo.Zaradi varnosti uporabljamo še dvofazno kodiranje. To pomeni, da v časovnem intervalu enega bita (1,78 ms) pride do zamenjave izhoda stanja sprejemnika. Praktično je to prehod iz 1 v 0, kar pomeni

da smo sprejeli bit z vrednostjo 1 ali prehod iz 0 v 1 kar pomeni, da smo sprejeli bit z vrednostjo 0. Če pride do napake prenosa signala, se lahko zgodi, da imata prva in druga polovica intervala enako vrednost, kar pa ni prav. To pomeni napako in ukaz je treba ponoviti. Vsak ukaz je sprejet v paketu 14 takih ciklov. Naslednji paket se lahko pojavi po času 50 ciklov (50*1,78 ms=89 ms) od konca prejšnjega. Še nekaj malega o 36kHz nosilcu. Ta signal, ki lahko traja največ polovico intervala enega bita, je pri tovarniško narejenih upravljalnikih skonstruiran tako, da je pri utripanju LED dioda prižgana le prvo četrtino periode. Na ta način varčujemo energijo iz baterij. Slabost tega pa je, da je domet tako nekoliko krajši kot pri nosilcu, ki ima led diodo prvo polovico periode prižgano in drugo polovico periode ugasnjeno.

Za sprejemanje RC5 kode z različnimi mikrokontrolerji, ni posebnih težav, ker lahko na proizvajalčevi domači strani dobimo že napisano kodo za sprejemanje. S programom za oddajanje pa so lahko težave, ker ga težko najdemo. Pa naj bo ta članek v pomoč.

Primož Aličprimoz.alic@volja.net

viri: Cypress MicroSystemAtmel

Infineon

V vsakdanjem življenju uporabljamo pripomočke, ki nam poenostavljajo življenje, a se včasih tega niti ne zavedamo. Razumemo jih kot nekaj samoumevnega. Na primer: ročna ura je ena izmed takih. Zelo pa nam pomaga tudi povsem preprost daljinski upravljalnik za televizor. Škoda, da ga uporabljamo le za prestavljanje TV programov. Verjetno si nihče več ne predstavlja vstajanja iz udobnega naslanjača za vsako malenkost. Malokdo pa se spomni, da bi ga lahko uporabili na veliko širšem področju. Tudi pri uporabi računalnika pride še kako prav. Daljinski upravljalnik je postal nepogrešljiv tudi pri gledanju in predvajanju MP3 datotek in DVD filmov ob katerih uživamo, mogoče še bolj kot ob gledanju TV. Pri video rekorderju pritisnemo preprosto na ustrezen ukaz na daljinskem upravljalniku kar z naslanjača. Zakaj ne bi tako storili tudi ob gledanju DVD filma? Ko smo že pri mukah, ali ni prav težko vstati iz tople postelje, kjer smo brali knjigo ter ugasniti luč, katere stikalo se nahaja povsem na drugi strani sobe? »Ko bi le lahko ugasnil luč od tu...«

Kako sveti RC5 ?!?

36

37

Če v iskalniku Google (http://www.google.com/) vnesemo geslo »time machine« oziroma »time travel«, dobimo dobrih 10 milijonov zadetkov za prvo in dobrih 14 milijonov za drugo geslo. Vstopimo v svet privržencev znanstvenofantastičnih idej, a tudi v svet znanstvenih, strokovnih raziskav.

Skozi čas potujemo nenehno, vsak dan, vsako sekundo. Potrebujemo natančno 1 uro, da se premaknemo 1 uro naprej. Bi šlo hitreje? Bi šlo morda tudi nazaj?

Potovanje naprej

Potovanje v prihodnost je, tudi v skladu z Einsteinovo teorijo, možno. Dokazi kažeje, da ti čas teče počasneje kot ljudem na Zemlji, če potuješ s hitrostjo, ki je blizi svetlobni (300.000.000 m/s).

Poskus: Imamo dve sinhronizirani atomski uri, eno postavimo na letalo na pot okoli sveta, druga pa ostane na Zemlji. Ko se ura na letalu vrne, kaže manj kot ura na Zemlji. Pri potovanju z letalom na relaciji London - New York se menda pomladmo za celih 40ns.

Ura v letalu naj ne bi bila počasnejša zaradi manjše gravitacije. Čeprav menim, da ima ravno gravitacija veliko vlogo pri tem. Splošna relativnostna teorija trdi, da je vse relativno, torej je težko reči, kdo se je hitreje gibal, ura v letalu, ali ura na Zemlji. Namreč Zemlja se tudi vrti okoli svoje osi, pa okoli Sonca, pa Sonce po mlečni cesti, pa mlečna cesta v drugi skupini galaksij, spet te po vesolju, poleg tega naj bi se vesolje širilo. V zadnjem primeru ne gre za gibanje, ampak za spreminjanje/večanje prostora.

Vpliv gravitacije je tisti, ki upočasni čas (možna je povezava s črnimi luknjami). Potovanje naprej v času je torej možno. Potrebujemo le toliko energije, da se pospešimo na določeno hitrost, kar pa trenutno ni mogoče (obstajajo teorije, da bi lahko uporabili antimaterijo, a s teorijami tudi vprašanje, kje dobiti toliko antimaterije). Če je

glavnega pomena res gravitacija, bi bilo morda lažje spreminjati delovanje gravitacije, kot pa potovati s takšno hitrostjo.

Potovanje nazaj

Potovanje nazaj nas vodi še globlje v znanstvenofantastične vode. Mnenja o verjetnosti potovanja nazaj so deljena.

Če bi potovali s hitrostjo večjo od svetlobne, naj bi čas tekel nazaj (pri svetlobni hitrosti se čas ustavi), vendar je to nemogoče, saj je svetlobna hitrost absolutna meja, s katero se gibljejo energijski delci (nimajo mase; npr. fotoni). Hitrost, večja od svetlobne, ni možna (nekateri sicer trdijo, da so dokazali nasprotno).

V drug prostor in čas lahko v teoriji pridemo skozi črvine oziroma wormhole (od tu dalje WH). Gre za nekakšen tunel, ki omogoča potovanje skozi prostorčas (prostorčas je pojem, ki povezuje prostor in čas v eno). Prehod se zgodi v trenutku. Predpostavimo, da je razlika med koncema WH

1leto (čas) ter 1 svetlobno leto (razdalja). Če gremo skozi ta WH, smo 1 svetlobno leto in 1 leto stran, torej če pogledamo nazaj na Zemljo, vidimo (zaradi časa, ki ga potrebuje svetloba, da pride od Zemlje) isto, kot bi videli, če bi ostali na Zemlji (smo nekako v istem času). Torej, če povlečemo oba konca črvine skupaj v bistvu ne prepotujemo enega svetlobnega leta, kot bi ga morali, ker smo na istem mestu, prepotujemo pa eno leto v času. :) Čas, ko smo v črvini, se nam zdi neskončno kratek oz. čez črvino pridemo v trenutku, ker potujemo skoznjo s svetlobno hitrostjo (pri tej hitrosti se čas ustavi). Obstaja nekaj različnih teorij z WH, ta je samo ena.

Tudi če WH obstajajo, ostaja vprašanje, kje so (če so že), kako jih narediti (če jih še ni) in kako jih držati odprte. Da držiš WH odprto, potrebuješ veliko količino t.i. eksotične materije (antienergija), ki je nimamo, ne vemo, kje jo dobiti, kako jo narediti in če teoretično sploh obstaja (o tem naj bi več izvedeli, ko se bo bolj razvila kvantna teorija).

Črne luknje

Črne luknje so telesa z ogromno maso na zelo majhnem prostoru, torej z veliko gostoto. Ta masa povzroča ogromno gravitacij, takšno, da vse v bližini posrka vase, celo svetlobo (fotone). Črne luknje imajo (po definiciji) ubežno hitrost

Blodnje o časovnem strojuVroči poletni dnevi so kot nalašč za razmišljanje. Pa ne le o pivu, tudi o časovnih strojih se lahko utrne kakšna zanimiva misel. Je potovanje skozi čas možno? Obstaja le v filmih z znanstvenofantastično vsebino?

38

večjo od hitrosti svetlobe (absolutni maksimum). Zaradi tega vse, kar gre vanje, izgine. Meja okoli črne luknje, po kateri ni povratka, se imenuje “Event horizon”. Po eni teoriji se na tej meji vse ustavi in počasi izgine (mogoče zaradi nenadnega ogromnega pospeška zaradi gravitacije). V črni luknji naj bi bila singularnost (neskončna masa na neskončno majhnem prostoru), vendar se to mnenje z napredkom kvantne mehanike opušča, je pa primerno za lažje razlaganje. Črne luknje so dokazane in jih je v vesolju veliko. V središču vesolja naj bi bila ena velika črna luknja, okoli katere se vse vrti.

Eden od dokazov, da gravitacija deluje tudi na energijo, je ukrivljanje svetlobeda, ko gre ta mimo Sonca (o tem je govoril že Einstein). Veliko bolj verjetna se mi zdi druga teorija, pa čeprav je nisem še nikjer zasledil. Prostor okoli Sonca ni prazen, svetloba ki gre skozi snov (okoli Sonca) se lahko ukrivi zaradi različnega stanja te snovi v prostoru (različna gostota kot posledica različne temperature ter tlaka oz. vakuuma). Gravitacijski vpliv na energijo s tem

nima nobene povezave.

Po eni teoriji naj bi bile črne luknje (black hole, od sedaj naprej BH) vhod v WH, na drugi stani WH pa naj bi bila bela luknja (white hole, vendar ni dokazana), ki pljuva vse, kar je črna vsrkala. Problem je preživeti črno luknjo zaradi ogromne gravitacije, ki deluje različno na različne dele teles/plovil (zaradi različne oddaljenosti). Sam efekt se “strokovno” imenuje “spagetharization”.

Črne luknje in črvine naj bi bilo že možno narediti, vendar le v rangu velikosti 10^-38 m, pri tej velikosti pa zelo hitro izseva. Črvino je potrebno držati odprto z antienergijo, ki pa je nimamo.

Ali je čas sploh dimenzija?

Ali je možno potovati nazaj skozi čas? Nekatere teorije govorijo tej možnosti v prid, vendar poglejmo malo drugače: Pri potovanju naprej se samo upočasni čas za tistega, ki potuje. Gre samo za počasnejše odvijanje procesov. Kaj pa potovanje nazaj? Če hočemo iti nazaj, pomeni, da mora biti vsa zgodovina nekje zapisana oz. shranjena. Za vsak, še najmanjši trenutek v času, mora biti shranjeno celotno stanje vesolja. Tu se pojavlja pojem paralelnih vesolij (obstaja neskončno vesolij, kot je naše, vendar v različnem času, ob tem lahko upoštevamo, da je celo čas kvantiziran). Če je potemtakem potovanje skozi čas samo prehajanje med vesolji, potem sprememba v drugem paralelnem vesolju (ali prostoru) ne vpliva na naše vesolje. S tem se rešimo tudi nekaterih paradoksov, vendar postane potovanje skozi čas zanimivo samo še za preučevanje zgodovine, ne pa tudi za popravljanje napak (kar je največja želja :)). Moje mnenje je, da je vsaka sprememba ireverzibilna. Ne obstajajo podatki o točnem

stanju vesolja v preteklosti, v vsakem trenutku smo samo enkrat in se tja ne moremo nikoli vrniti. Poglejmo samo na zakon o ohranitvi mase (ki tako zagotovo drži): če se masa in energija ohranjata (seveda lahko prehajata iz enega stanja v drugo), potem je nemogoče, da bi se masa (človek, ki bi šel nazaj v preteklost) kar naenkrat pojavila iz nič. Edino v primeru, če mogoče zakon o ohranitvi mase velja med vsemi paralelnimi vesolji.

Paradoksi

Na primer, da gremo nazaj v času in preteklost spremenimo tako, da nismo bili nikoli rojeni. Se pravi, da nismo mogli iti nazaj v preteklost in vplivati na svoje rojstvo, torej smo se rodili in spet lahko gremo nazaj... itd. Vidite kam ciljam?

Po drugi strani so paradoksi lahko tudi nekaj popolnoma matematičnega, kot je Russellov paradoks, ki govori o množicah. Če matematika dopušča paradokse, jih lahko tudi vesolje.

Je pa se nekaj, čemur bi jaz rekel filozofski paradoks. Namreč razvoj je posledica nezadovoljstva in “bedarij” v moških glavah, mogoče tudi posledica »preseravanja«. Na primer da se sedaj posvetim izdelavi časovnega stroja, mi to uspe čez 10 let, potem si pa prinesem loto številke za naslednji teden. Dobim denar, ogromno denarja, pozabim časovni stroj in ga ne naredim(neumno), se pravi da nisem šel nazaj in ga seveda spet naredim, in ga ne, in ga...

Možne razlage, zakaj ni še nihče prišel iz prihodnosti

1. Lahko da so že tu, vendar se nam ne prikažejo, ker vedo da lahko to slabo vpliva na človeštvo. Mogoče so to vile, škratje, NLPji????

2. Lahko da se je to zgodilo v paralelnem vesolju in se je ta zaradi paradoksa selul.

3. Mogoče za potovanje potrebujemo časovni stroj v obeh časih, tako da potovanje v čas pred obstojem časovnega stroja ni možno.

4. Vlade imajo vse pod kontrolo! Čeprav dvomim. V tem primeru bi že izumrli, ker bi vse zavozili :)

5. Človeštvo bo izumrlo že pred iznajdbo časovnega stroja.

6. Potovanje v preteklost enostavno ni možno.

Opomba!

V tem tekstu sigurno prihaja do kontradikcij, saj je navedenih nekaj različnih teorij, ki se ne podpirajo popolno. Vse skupaj temelji na določenih prepričanjih in znanju pridobljenem iz različnih virov. Temeljiti, nekaj takega kot je potovanje skozi čas, na predpostavkah je zelo omejujoče, ker lahko da se je celo Einstein motil. Zato se mi zdi skoraj bolj verjetno, da uspe kakemu piscu SF knjig, kot pa znanstvenikom. Kot vemo, se je to v zgodovini že dogajalo.

Tole je bolj tema, za razglabljanje ob pivu, na kakšni terasici, kot pa resna tema.

Peter Kuhar

Avto DeLorean iz filma Back to the future

39

Nagradna križankaElektre brez nagradne križanke preprosto ni! Tokrat vas bosta nagradila LPP z mesečnimi vozovnicami in ŠOFE z boni za aktivnosti, ki jih prirejajo (karting, tarok, bowling, izleti, …).

Kako do nagrade? Rešitev križanke (iskano geslo) napišite na dopisnico in pošljite na

naslov: Študentski svet - revija Elektra, Fakulteta za elektrotehniko, Tržaška 25, 1000 Ljubljana najkasneje do 3. novembra 2004. Izmed vseh pravilnih in pravočasno prispelih odgovorov bomo izžrebali 5 srečnežev, ki bodo prejeli nagrade. Javno žrebanje nagrajencev bo v četrtek, 4. novembra, ob 13.00 v prostorih ŠSFE. Imena nagrajencev bodo objavljena na oglasni deski, obvestili pa jih bomo tudi pisno.

Kdo se lahko udeleži nagradne igre? V igri lahko sodelujejo le študentje FE; vsak lahko pošlje le 1 dopisnico. Članom ŠSFE, ŠOFE

in uredništvu revije Elektra ni dovoljeno sodelovati .

Nagrade: 1. nagrada: 2 mesečni vozovnici za LPP 2. nagrada: 1 mesečna vozovnica za LPP 3. nagrada: bon v vrednosti 3.000 SIT, unovčljiv v okviru dejavnosti ŠOFE, ali majica ŠOFE 4. nagrada: bon v vrednosti 1.000 SIT, unovčljiv v okviru dejavnosti ŠOFE, ali majica ŠOFE 5. nagrada: majica ŠOFE

Geslo

SESTAVIL:MATJAŽKERMAN

GRŠKI BOG

VOJNE

IZUMITELJ TELEFONA

(ALEXANDERGRAHAM)

ANGLEŠKOSVETLO

PIVO

NAŠ NOGOMETNI

TRENER(MATJAŽ)

ELEKTRA REKA VKOLUMBIJI

VELIKA NESTRUPENA

KAČA (UDAV)

KEMIJSKI SIMBOL

ZASTRONCIJ

ELEKTRA NRAVO-SLOVJE ORANJE

MITILOŠKO BIVALIŠČE

UMRLIHELEKTRA

NEMŠKI FILOZOF

(EMANUEL)

ZVOK, KI SPREMLJABLISKANJE

ANTIČNORAČUNALO

12ANTI

BLOKIRNISISTEM

STOLETJE, VEK, ERA

KARLIGRADIŠNIK

PREDLOG

PREKLOPNIK

19 14TRENJE

25 IZDELOVALECTRAKOV

9

PRITISK MAKARSKA

REVIJA V KATERI PRAVKAR REŠUJETE KRIŽANKO

1

243. SOLMI-ZACIJSKI

ZLOG

PIJAČA IZ GROZDJA

18

TOMOSOVMOPED

SUZANALOGAR

FRANSKOSKIIGRALEC IN

REŽISER(ROGER)

6. SOLMIZA-CIJSKI ZLOG RIBIŠKA

PRIPRAVA ZA LOV NA DNU

LUKA VIZRAELU

22IME NAŠE

FLAVTISTKEGRAFE-NAUER

TRADEMARK

ODŽAGAN KOS DEBLA

KANTAVTORSMOLAR

AMERIŠKI ASTRONOM

GEORGE ELLERY

*ČLOVEKOVNAJBOLJŠIPRIJATELJ

OBIRANJE GROZDJA

(PREKMURSKO)SLOVENSKI

PESNIK(MILAN)

JEZEROV

TURČIJIINTEGER

REKA PRIHIROŠIMI

GLASBILO Z VEČ

STRUNAMI(VRSTA

KLAVIKORDA

8 16POJAV

NA VODI

ZNAČAJ,ETOS

11

ENOVALEN-TNI RADIKAL

IZ OGLJIKAIN VODIKA

23SLOVENSKAUGANKAR-SKA REVIJA

NASTANE PRI ŠIVANJU PRIPOMOČEK

ZA GONJO ŽIVALI

ZANOS,POLET

7

ITALIJANSKATELEVIZIJA

BABICA NA PRIMORSKEM

DESNI PRITOK

VISLE NAPOLJSKEM

OGLAŠANEVRANE

NAROČNIK,PRED-

PLAČNIK,ODJEMALEC

PRODAJALECKRAME

*KEMIJSKI

SIMBOL ZAALUMINIJ

NASPROTNOOD

»JE«

KOREJSKIAVTOMOBIL JANEZ

IVANUŠIČ

GL. MESTOPERUJA

20 3

PAVLEEKART

KRAJ BLIZU

TROJAN

RUSKI ŠAHOVSKI

VELE-MOJSTERANATOLIJ

PALESTINSKIVODITELJ

ATA,OČKA

NASPROTJEMONARHIJE

17 5 4. IN 1. ČRKA

6 BARVAKART

FRANČIŠKOVROJ. KRAJ

OBMOČJE PROJEKTIRANE

CESTE

STAROGRŠKOGLASBILO

ROMUNSKI TENIŠKI IGRALECNASTASE

IME IGRALKERINE PREVARA,

UKANA

POSTAVA,TRDITEV

KLOAKA ERVINKOLARIČ

*

OTOK VPRESPAN-

SKEMJEZERU

AN. PISATELJ(KINGLSEY)

10 13

DERIVATALKOHOLA

LASTNO-ROČNOPOŽELENJE,

STRAST

ZEMELJSKA SMOLA ZA

IZGRADNJOCEST

ČAROVNICA Z AJAJE

1. IN 17.ČRKA

ZNAK ZANATRIJ

ZNAK ZAAKTINIJ

RUSKIPISATELJ

IZ 11. STOL.

4

ZLATKOILEŠIČ

MOŠKISUKNJIČ

2

OBLIKASOCVETJA

KOSTUMO-GRAFINJAVOGELNIK

21

IVANKURNIK

MAKEDON-SKI

NARODNIHEROJ

(MIRČE)

15

12

19 14

1 24

25 9

18

22

16 118

23

17 5 6

20 3

7

1310

4

21 15

2

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10

11 12 13 14 15 16 17 5 18 19 20 21 22 23 24 25

40

O BRUCIH Bruc se na brucovanju drzne prositi za ples absolventko. Ta ga samo prezirljivo pogleda. »Oprosti, ampak z otrokom pa že ne bom plesala!« »Joj, oprosti mi, nisem vedel, da si noseča…«

ČRNOGORSKA Črnogorec pokliče očeta in mu reče: »Odločil sem se, da zapustim fakulteto za elektrotehniko. 10 let je dovolj. Prepisal se bom na medicino!« Oče mu odgovori: » Kakor sam hočeš! Midva z dedom ostajava tu!«

INŽENIRSKE Optimist pravi, da je kozarec na pol poln. Za pesimista je na pol prazen, za inženirja pa je dvakrat večji kot bi lahko bil. Arhitekt, umetnik in inženir razpravljajo, kaj je boljše: preživeti svoj čas z ženo ali ljubico. Arhitekt pravi, da ga rajši posveti svoji ženi in tako gradi trden temelj za dolgo zvezo. Umetnik se ne strinja. Raje preživi čas z ljubico zaradi strasti in čara, ki ga ima taka zveza. Inženir pa pravi: »Rad preživim čas z obema!« »Z obema?« »Ja! Če imaš ženo in ljubico, bo vsaka mislila, da preživljaš čas z drugo. Tako grem lahko v pisarno in končno kaj konkretnega naredim!«

ŠTROMARSKA »Kaj predstavljajo trije štromarji in strojnik?« »3 faze in nulo!«

MUJO Gre Mujo v ZDA, da bi tam našel delo. Čez mesec dni pokliče Hasota. Haso: » Si našel službo?« Mujo: » Sem!« Haso: » In kaj delaš?« Mujo: » S ščetko čistim atomsko bombo« Haso: » Ja in kaj če poči??« Mujo: » Briga me, saj ni moja!«

O KAVBOJU Pride kavboj v salon in vidi ob šanku dve ženski, ki se pomenkujeta. Potegne pištolo in eno izmed njiju ustreli. Potem pristopi k drugi, se nasloni na šank in ji reče: »A ti si pa kar sama?«

OČE Moški je prišel k vedeževalki in ta mu je rekla: »Vi ste oče dveh otrok!« »To vi mislite! Jaz sem oče treh otrok!« »To si vi mislite!«

ZaključkovnikČestitamo! Uspešno ste se prebili skozi 007. izdajo Elektre. Upamo, da je v njej vsak izmed vas našel nekaj zase. Čeprav so vsi članki in prispevki šli skozi sito lektorice, so se zagotovo kje pojavili še kakšni tiskarski, tipkarski ali kakšni drugi škrati. Vseeno upamo, da se informacija od vira do sprejemnika ni preveč popačila.

Na tem mestu gredo seveda tudi zahvale ljudem, organizacijam in nenazadnje tudi podjetjem, brez katerih bi projekt težko izvedli. V prvi vrsti gredo zahvale Študentskemu svetu Fakultete za elektrotehniko (ŠSFE), ki že vrsto let daje na voljo svoje prostore in finančno podpira izvedbo takšnih in podobnih projektov. Pri tem svoj delež vedno pristavi tudi Študentska organizacija Fakultete za elektrotehniko (ŠOFE), zato zahvale tudi njej. Zahvaljujemo se tudi vsem proaktivnim in angažiranim študentom za napisane članke in prispevke ter seveda tudi vsem podjetjem, ki so omogočila izdajo revije.

Posebna zahvala gre prof. dr. Damijanu Miklavčiču ter vsem profesorjem, asistentom in drugemu osebju naše fakultete, ki so pomagali pri zbiranju vseh pomembnih informacij za študente. Veseli smo, da ste se tako pozitivno odzvali na našo pobudo in nam pomagali sestaviti, po našem mnenju, kvalitetno revijo. Enostavno vas je preveč, da bi vse naštevali, vendar vseeno upamo, da vas bo v naslednji številki še več.

Požrtvovalno delo sta opravila tudi lektorica Katarina Leban in oblikovalec Anže Furlan, za kar se jima posebej zahvaljujemo.

Čeprav je tisk še vedno svež, smo z mislimi že pri naslednji številki revije Elektra. Vabimo vse, ki bi svoje izkušnje, dogodivščine, kritike in nasvete radi delili z drugimi, da nam članke pošljete na elektronski naslov elektra@email.si najkasneje do 15. februarja 2004. Prav tako ste k ustvarjanju nove številke vabljeni vsi, ki imate kakršnekoli zanimive zamisli glede vsebine ali oblike.

Veliko uspeha pri izpitih.

Lep pozdrav,

uredniška ekipa.

urednik: Luka Vidmar pomočnik urednika: Mitja Kolbeoblikovalec: Anže Furlanlektor: Katarina Leban naklada: 1200 izvodovtisk: ŠS Študent

V i c o t e k a

a

b

http://www.student-info.net