Uvodnik - uni-lj.sizda2010.fe.uni-lj.si/Elektra_revije/elektra6_1.pdf · 2009. 12. 28. · jutro, jim sam nisem preveč verjel. Sedaj tudi sam trdim isto. Res so popolnoma nori. Za

a

b

1

Skoraj bi se nam že izmuznila iz rok, pa je nismo spustili ... revije Elektra, namreč. Po uspešnih prvih korakih ji je v jeseni pošla sapa in v zraku je bilo čutiti, da na FE nekaj manjka. Ni nam bilo vseeno, zato smo zavihali rokave in pred vami je sedaj 6. številka Elektre.

Stalnicam, kot so intervju, reportaže, predstavitev obštudijskih dejavnosti, nagradna križanka ipd. smo dodali še druge prispevke in na 44 straneh lahko preberete marsikaj zanimivega! Veseli smo predvsem tega, da ste se študentje nad pričakovanji odzvali pozivu za objavo člankov. Posledica tega je bila, da smo bili prisiljeni nekatere članke, ki po zanimivosti nikakor ne zaostajajo za drugimi, prestaviti v naslednjo, jesensko izdajo.

V tokratni Elektri lahko preberete, kako na tehnične fakultete gleda rektor

UvodnikUniverze, kje in kdaj bo Elektrijada, kako recepcija ŠOU skrbi za tuje študente, o različnih variantah absolventskega izleta, spoznali boste tudi društva, kot so BEST, EESTEC itd. Zraven tega lahko najdete tudi nekaj nasvetov glede zaposlitve, prispevek o Alanu Touringu, članek o vplivih elektromagnetnega valovanja ter še marsikaj zanimivega.

Preostane vam le še to, da si vzamete nekaj časa, se udobno namestite v domačem fotelju (ali lesenem stolu) in se potopite v pestro vsebino. Naj vam branje krajša čas v aprilskem dežju ali popestri tople pomladanske dni ... Ne glede na vreme pa vsem želimo veliko sreče pri poletnih izpitnih rokih pri ter čim daljše, čim lepše in čimbolj nore počitnice!

Uredništvo revije Elektra

Lepega popoldneva Janez z naglico dokončuje še zadnja opravila v službi. Kot nalašč se je sodobna tehnologija prav danes zarotila proti njemu. Nujno potrebuje naslove in prepričan je, da jih bo našel na svetovnem spletu, a kot nalašč se je s povezavo nekaj zalomilo. Ravno je natipkal zadnjo piko tistega pomembnega dokumenta, ko je ekran zasvetil divje modro, Janezove oči pa divje jezno, saj se je tik zatem vse razblinilo v še en grenak priokus in nekaj novih ur dela. Zgrabil je mobilni telefon, odvrtel številko dežurnega serviserja in od prijaznega glasu zvedel, da lahko znova poskusi kasneje. Z mislijo na lep večer, ki ga čaka, se je odločil poklicati Majo in potrditi zmenek. Ravno se je zveza vzpostavila, ko je telefon spustil svoj poslednji krik, in nato vse tiho je bilo. Tako je Janez še dolgo v noč sam sedel pred svojim dokumentom in upal, da mu bo jutrišnji dan bolj naklonjen.

Še pomnite, kako je bilo včasih? Kakšna sodobna tehnologija neki! Kakšen svetovni splet, zmogljivi in zanesljivi računalniki ali mobilna telefonija!

Zato so izgubljanje živcev zaradi padle povezave ali večno nezanesljivih Oken, slepo zaupanje v novo tehnologijo, občutki strašne nemoči in popolne odrezanosti od preostalega sveta, če vse ne deluje čisto prav, stvari, ki še sodijo v naš čas, pa smo nanje že skoraj pozabili. In kam gremo? Po neslutenem porastu, ki so ga telekomunikacije doživele v bližnji preteklosti, se razmere danes nekoliko umirjajo. Kljub temu pa

lahko trdimo, da gre še vedno za eno najbolj bliskovito razvijajočih se strok. Bližnja prihodnost je naravnana v prvi vrsti na cilje, ki v ospredje postavljajo uporabnika, njegove potrebe, zahteve in nenazadnje tudi interese. Zlivanje (ali tako imenovana konvergenca) v zametkih nakazuje povezovanje že obstoječih tehnologij in funkcionalnosti v sisteme, ki bodo prinesli popolnoma nove razsežnosti pojmovanja uporabniške prijaznosti in storilnosti. Pričakujemo lahko predvsem napredke na področju izrabe in izpopolnitev danes delujočih sistemov ter nadgradnjo zmogljivosti k univerzalnejši vlogi

telekomunikacijskih sistemov, naprav in storitev v vsakdanjem življenju.

Se kdaj vprašate, kaj se je zgodilo s svetom? Hiti, leti in drvi dalje, vse bliskovitejše; informacija je vsak dan vredna več; le na podlagi pravih informacij ob pravem času lahko sprejemamo zmagovalne odločitve. V vsakem trenutku moramo biti povezani s svetom, potrebujemo medmrežje, ta zaklad in hkrati smetišče informacij, potrebujemo zmogljivejše in zanesljivejše naprave, sisteme in storitve. Potrebujemo celo stvari, za katere mislimo, da jih ne potrebujemo. In potrebujemo jutri – da nam pove, kaj še, saj iz dneva v dan potrebujemo več …

Malo za šalo, malo zares: še malo, pa bomo z mobilci leteli na Luno!

Mojca in Eva

Telekomunikacije … malo drugače

Slika z naslovnice:Stavba Fakultete za elektrotehniko (foto: Luka Vidmar)

2

Predstavitev ŠOFEŠtudentska organizacija Fakultete za elektrotehniko, ali krajše ŠOFE, je organizacija, ki na naši fakulteti uspešno deluje že četrto leto. Član ŠOFE-ja postaneš tako, da kandidiraš na študentskih volitvah in si seveda izvoljen. Izvoli se predsednika, podpredsednika, predstavnika za mednarodno sodelovanje, predstavnika za šport in turizem, predstavnika za izobraževanje in založništvo ter predstavnika za kulturo. V upravni odbor pa prideta tudi dva člana nasprotne liste, ki sta zbrala največ glasov izmed poražencev. Zadnji član pa je prestavnik študentskega sveta. Upravni odbor torej šteje 9 članov.

Utrinki iz ogleda proizvodnje Pivovarne Laško

šola jadranja, razni turnirji (šah, tarok, ročni nogomet itd.), subvencija prijavnine za majske igre, subvencioniranje mednarodnih društev (EESTEC, BEST), postavljanje internetne strani ... in pa revija ELEKTRA, na katero smo seveda zelo ponosni.

Delo ŠOFE-ja poteka skozi celo leto, razen ko imajo študentje počitnice, saj se takrat projektov ne udeležujejo. Vsak projekt mora biti na seji ŠOFE predstavljen (vsebinski in finančni načrt) in nato ga mora upravni odbor odobriti, da se lahko projekt začne izvajati. Naša glavna prednost je, da dobimo finančna sredstva iz ŠOU-a, s katerimi lahko izvedemo projekt in ga subvencioniramo (npr. redna cena Beneškega karnevala je 5050 SIT na osebo, ŠOFE subvencionira 2050 SIT za vsakega študenta, tako da je končna cena 3000 SIT na osebo). Glavni cilj ŠOFE-ja je, da organizira projekte, ki so zanimivi za naše študente in po ugodni ceni, da se jih lahko študentje udeležijo.

Tukaj bi izkoristil priložnost in povabil vse zainteresirane študente, ki bi želeli sodelovati v organiziranju projektov oz. ki imajo ideje za kakršenkoli projekt, da se oglasijo v prostorih študentskega sveta (med predavalnico P02 in P03). Vse ideje so zaželene.

Študentski pozdrav,ekipa ŠOFE

spesnil: Urban Dejak

Kaj dela ŠOFE? Glavna ideja ŠOU v Ljubljani (študentske organizacije v Ljubljani) je, da bi projekte, ki jih izvaja ŠOU, približal študentom. To pomeni, da se na vsaki fakulteti izvajajo individualni projekti, ki so specifični za to fakulteto. To je bil glavni

razlog, da je nastal ŠOFE. Izvoljeni člani vsako leto organiziramo razne projekte, kot so izlet v Laško, ogled NEK (Nuklearna elektrarna Krško), sejma CeBit v Hannovru in beneškega karnevala, brucovanje, bovling, gokart, žuri, računaniški tečaji,

3

ali kako sem preživel poletje s tujimi študenti v

LjubljaniNe vem, koliko vas pozna Mednarodno pisarno na ŠOU v Ljubljani, je pa to pojem, ki je dobro poznan večini tujih študentov, ki pridejo v Ljubljano na prakso, izmenjavo ali študij v okviru kakšne od mednarodnih študentskih organizacij ali pa Univerze v Ljubljani. Poleg drugih ima pod svojim okriljem tudi program recepcija za tuje študente, ki pa ni ravno tisto, kar si ljudje ponavadi predstavljajo pod besedo recepcija. Tako ima razen sprejema tujih študentov ob prihodu ter pomoči pri urejanju logističnih zadev (razni dokumenti in nastanitev) tudi družabni program z namenom spoznavanja Slovenije, njenih ljudi, kulture in načina življenja.

V zvezi z recepcijo sem slišal samo o fantastičnih zabavah, ki naj bi jih prirejala, ko sem kot vsak drug član EESTEC-a Ljubljana prebral obvestilo o razpisu za novega vodjo poletne recepcije. Ker sem zamudil vse prijavne roke za udejstvovanje v kakšni mednarodni študentski aktivnosti v tujini in ker nisem imel večjih planov za počitnice, sem se odločil, da se prijavim na razpis, saj sem v tem poleg poletnega dela videl tudi možnost za zabavo in spoznavanje ljudi in kultur celega sveta. Glej ga zlomka, konec maja sem bil sprejet za vodjo recepcije in zabava se je lahko pričela. Dobesedno.

Kaj kmalu sem spoznal, da ima glavni receptor kar precej nalog, ki jih mora opravljati, če hoče kolikor toliko uspešno

izvajati program. Najprej je tu pomoč pri že omenjenih logističnih zadevah. Tu naj povem, da bi se brez pomoči organizacij, ki organizirajo izmenjave, in njihovih receptorjev, glavnemu receptorju zmešalo že po treh dneh. Potem pa je tu bistveni del – družabni program. Predvsem poleti, ko so študentje na praksah, to se pravi na delu v tujini, imajo veliko prostega časa za razne aktivnosti, ki ga morajo nekako koristno in kvalitetno porabiti. Predvsem kvalitetno. To pa pomeni, da mora glavni receptor pripraviti aktivnosti za vsak dan v tednu, za vsak vikend posebej pa organizirati in potem tudi voditi oziroma spremljati vikend izlet nekje po Sloveniji. Načrtovano se pove tujim študentom na rednem ponedeljkovem sestanku, tako da vejo, kaj imajo na voljo, potem pa se aktivnosti udeležujejo po izbiri. Nalog torej vrh glave, hkrati pa tudi veliko zanimivih pripetljajev in izkušenj.

Po približno tednu dni učenja od prejšnjega receptorja Marjana, žive legende v Mednarodni pisarni, sem moral prevzeti vajeti v svoje roke in poskrbeti, da bodo tuji študentje (v mislih sem velikokrat imel tuje študentke) preživeli dogodivščin polno poletje. Na mojo srečo sem začel junija, ko ni bilo veliko novih prihodov, tako da prav veliko dela s tem ni bilo, hkrati pa sem lahko od tistih, ki so še bili tu, dobil veliko navodil, idej in izkušenj za pravo poletno recepcijo, ki se je začela julija, ko je prišla tudi prva velika skupina študentov. To so bili večinoma študentje medicine ter študentje, ki so prišli preko organizacije IAESTE, ostali pa so bili študentje farmacije, veterine, praktikanti na ambasadah in drugi.Izbor Miss na Bledu

Zbrani v Rogaški

Poletna recepcija

2003

4

S prvim julijem se je res začela poletna recepcija. Ker so bili naši gostje iz različnih držav in se med seboj niso poznali, je bilo treba najprej poskrbeti za to. Nato je bilo treba poskrbeti, da se zabavajo in začutijo pripadnost skupini, s čimer potem velikokrat sami poskrbijo za zabavo, izleti so dobro obiskani, vsi pa so bolj ali manj zadovoljni. Na papirju se vse to zdi lahko, velikokrat pa je treba poskrbeti, da so ljudje vsaj enkrat, najbolje čim prej, zares sproščeni. Izkoristil sem znano ljubljansko pivovarno (Union), ki ima vsak prvi torek v mesecu dneve odprtih vrat. Najavljeno skupino pričaka hostesa, ki razkaže proizvodnjo, pivovarski muzej in sobo, kjer potem poskusiš oziroma poskušaš njihove izdelke. Žal pa lahko traja dan odprtih vrat samo do druge ure popoldne. Poleti smo bili tam kar štirikrat, vsakič približno dve uri ali več. Veliko skupino je namreč precej težko spraviti ven, enkrat ko se usede ob pijači. S tem je bil led vedno prebit. Malce zadržani ob teh obiskih so bili predvem tisti naši gostje, ki se glavnih produktov pivovarne niso dotaknili, vendar so bili tudi oni navdušeni nad brezplačnim sokom.

Težko si je izmisliti dejavnosti za vsak dan, zato smo se velikokrat poslužili že preverjenih – zabava. Čeprav veliko ljudi govori, da so Španci popolnoma nori, kar se tiče žuranja pozno v noč oziroma v jutro, jim sam nisem preveč verjel. Sedaj tudi sam trdim isto. Res so popolnoma nori. Za dobro zabavo je ponavadi dovolj, da sta prisotni dve Španki. In seveda kupica drugih, da ne bo pomote. To je rahla poenostavitev, a taka, ki jo lahko privzamemo.

Namen recepcije je tudi spoznavanje Slovenije. Tega smo se lotili s kombiji, če pa je bilo število prijav veliko, smo najeli kar cel avtobus in se odpravili na razne konce. Prvi julijski izlet nas je tako vodil v Prekmurje, kjer smo dva dneva kampirali v avtokampu Term Lendava. Seveda smo prišli s premalo šotori in spalnimi vrečami, ki smo jih, tistim ki jih niso imeli, obljubili mi. Ne bodi len sem naprosil odej v hotelu, kljub temu pa jih je veliko prespalo v kombijih, nekateri pa so se tja skrili pred glasnim smrčanjem Alana z Malte.

V termah so seveda tudi termalni bazeni in znak z obratovalnim časom nas ni niti približno ustavil, da se ne bi namočili v njih ponoči. Imajo tudi majhen bazenček, kjer je neočiščena termalna voda, topla, da je kaj. Na sredi tega bazenčka je majhen otoček, na katerega smo potem postavili prijetno ohlajeno ..., hm, sok, in se namakali kaki dve uri, čeprav je bila voda tako topla, da je po petnajstih minutah postalo že nenavadno toplo. Šele naslednjega dne smo opazili napis, ki priporoča zadrževanje v tistem bazenu

največ 10 minut. Andreas iz Švedske je tam sestavil enega od rekov tistega meseca: »This is the coolest bar in the world.«

Konec vsakega meseca se je skupina zamenjala. Ne vsi, a vsi medicinci, najštevilčnejša skupina. V ta namen smo imeli tudi več poslovilnih zabav, ki pa so jim naslednji teden sledile zabave dobrodošlice za nove, tako imenovani Welcome party. Tistim, ki so prišli samo za en mesec, smo rekli tudi »nategni in pobegni« tujci. No, ker so se skupine menjavale, smo lahko vikend izlete ponavljali.

Trikrat smo šli na Sočo na rafting, kanuje ali hidrospeed. V okviru medtedenskih popoldanskih izletov ter vikend izletov smo šli najmanj petkrat na slovensko Primorje, večkrat v Postojnsko in Škocjanske jame ter najmanj petkrat na Bled. Na izletih na Gorenjsko smo sploh doživeli veliko zanimivega. Tako sem dobil prepoved izposojanja čolnov na Bledu ali pa sem se neprostovoljno skopal v Zelencih. Bilo je klasično maščevanje. Ker sem enega od Špancev polil z vodo, ko smo šli v Tamar, me je potem, po obveznem »Andrej, do you have your phone?« ter nikalnem odgovoru enostavno porinil v vodo. Oblečenega ...

Šli smo tudi plavat na Blejski otok. Mislim, da zato, ker sem bil jaz proti izposoji čolnov. Vse lepo in prav, le da se je na sredi poti gospodična iz Romunije spomnila, da ne more več. Povem vam, ni lahko plavati z nekom na hrbtu pol poti do Blejskega otoka in potem še nazaj. Povrh vsega nismo imeli s sabo niti fotoaparata, da bi ovekovečili nas dosežek. Obrusil sem svoje znanje madžarščine (znam samo dve kletvici in pa nekaj, kar mislim, da pomeni hvala) in prepričal nekega Madžara, da nas slika in nam pošlje slike. Ni bilo preveč težko, vsi radi slikajo punce v mokrih bikinijih.

Tako sta minila julij in avgust, polna zabav, potovanja in nogometa, ki smo ga s tujci igrali v Rožni dolini.

Septembra je bila slika malce drugačna, ker je v Slovenijo prišlo tudi ogromno število Erazmus študentov, ki so prišli za več mesecev, nekateri za celo leto. S tem se je program recepcije malce spremenil, kljub temu pa je bil septembra še vedno skoraj enak, saj je bilo veliko takih, ki so prišli samo za en mesec. Konec septembra, ko je bilo spet čutiti pritisk bližajočega se začetka novega semsetra, smo imeli še zadnji farewell party – zame in za tiste, ki so šli takrat domov. S tem sem se tudi jaz poslovil od recepcije.

Kot receptor sem spoznal preko 150 tujih študentov, ki so preživljali poletne mesece v Ljubljani. Vsak je bil nekaj posebnega. Eden od gostov iz Srbije mi je enkrat rekel: »Sto ljudi – sto čudi« in dodal »sto žena – dvesto grudi«. To popolnoma drži. Vsak je prinesel s seboj delček svoje države in kulture in tako sem spoznal več sveta, kot če bi potoval mesec dni.

Recepcija teče dalje, v Ljubljani je spet nova skupina Erazmus študentov, sedaj tistih za drugi semester. Našli so tudi nove receptorje, tokrat dva, ki skrbita, da so tujci pri nas še naprej zadovoljni in veseli.

Več o recepciji lahko izveš tudi na:http://www.cenzura.net/reception,

http://www.sou.uni-lj.si/mednarodna.php,http://www.mednarodna.org/recepcija.html.Dirka vozičkov v Tolminu

5

6

Odkrivaj lepote Evrope z BEST-om

BEST pomeni Board of European Students of Technology. Predstavlja mednarodno evropsko organizacijo študentov naravoslovja in tehnologije, ki je bila ustanovljena leta 1989 kot odgovor na potrebe po združenju, ki bi promoviralo

komunikacijo, sodelovanje in izmenjave študentov tehniških fakultet po vsej Evropi. Danes je BEST prisoten na 64 evropskih univerzah. Preko 1400 aktivnih članov po vsej Evropi skuša uresničevati slogan »To promote Europe among Europeans«

z organiziranjem številnih aktivnosti, med katerimi so najbolj odmevni poletni tečaji. Vsako leto se po Evropi odvija preko 80 tečajev, ki pokrivajo aktualna strokovna področja in so za udeležence skoraj brezplačni, saj si večino stroškov projekta prizadevamo pokriti z aktivnim vključevanjem in sodelovanjem podjetij in nekaterih institucij, s tem pa uresničujemo enega osrednjih ciljev organizacije, to je povezovanje evropskih študentov, univerze in gospodarstva.

BEST-ov tečaj traja od enega do dveh tednov. Organizatorji poskrbijo za predavanja, nastanitev, hrano in bogat družabni program. Organizirani so številni ogledi, športne aktivnosti, seveda pa ne manjka tudi nepozabnih žurov, ki so večinoma tematsko obarvani. Rdeča nit vseh BEST-ovih dogodkov sta postala International Evening – večer mednarodnih dobrot in National Evening – večer lokalne kulinarike. Res enkratna priložnost za širjenje obzorij v mednarodnem okolju, pridobivanje novih prijateljev z vseh koncev Evrope, spoznavanje kulturne pestrosti našega kontinenta in priložnost za dober žur. Najvišji prispevek, ki ga boš moral odšteti za to, je 25 evrov in še vozovnica do kraja, kamor jo boš mahnil.

Tudi v Ljubljani deluje lokalna skupina BEST, ki omogoča našim študentom udeležbo na tovrstnih aktivnostih. Slovenski bestovci pa tudi vsako leto organiziramo poletni tečaj. Lani je BEST Ljubljana pripravil celo dva poletna tečaja, kar ga uvršča med najaktivnejšie skupine v evropskem prostoru.

Julija je 25 tujih študentov sodelovalo pri predavanjih, delavnicah in terenskih ogledih na temo potresov in potresnovarne gradnje. Prvi teden tečaja je potekal v Ljubljani. Strokovnjak s področja potresnovarne gradnje je pripravil zanimiva predavanja s področja seizmologije in potresnega inženirstva, videokonferenco simulacije potresa, eksperimentalno delavnico, obisk podjetja Trimo v Trebnjem. Čas v Ljubljani smo izkoristili tudi za odkrivanje tukajšnjih znamenitosti, posebnosti in seveda odkrivanje ljubljanskega nočnega življenja. Drugi teden pa je bil namenjen ogledu nekaterih še vidnih posledic potresa iz leta 1998 v gornjem Posočju, praktičnemu reševanju težav pri obnovi objektov in predavanjem o organizaciji popotresne

Rafting na Soči

A že tuhtaš, kam jo boš mahnil po napornih junijskih izpitih? V mislih imaš gotovo toliko lepih kotičkov po Evropi, ki jih še nisi utegnil obiskati. In potem naletiš na oviro – kje bom dobil denar? Potovalne agencije pošteno zaračunajo svoje storitve, zato ta možnost odpade. Tudi če grem na svojo roko raziskovat Evropo, še vedno rabim precej denarja za hrano, prenočišče, pot … Kljub temu ti ni treba zavreči misli na super počitnice. Zakaj pa ne bi šel na BEST-ov tečaj? Tako boš res združil prijetno s koristnim, ne da bi pri tem trpel tvoj žep.

7

obnove. Poskrbeli smo tudi za zdrav duh v zdravem telesu – malo pohodništva, rafting na Soči, športne igre. Ta del Slovenije je na udeležence naredil močan vtis, verjetno pa je k temu prispeval tudi obisk reggae festivala, pa poletna Soča, ki nam je nudila številne užitke, neokrnjena narava, čudovit pogled na slovenske gore …

Oktobra pa smo spoznavali slovensko vino. Pri organizaciji projekta smo združili moči z lokalno skupino BEST Maribor. Dogodek Wine Is Fine se je pričel v Mariboru, se čez teden nadaljeval na Ptuju, zadnja dva dni pa sta bila namenjena obisku Goriških brd. Uvodni del je potekal v obliki predavanj storkovnjakov, namenjen pa je bil predstavitvi vinogradništva in vinarstva na Slovenskem. Podrobneje so bile predstavljene predvsem osnove vinogradništva ter različne tehnologije pridelave vin – celotna pot od grozda na trsu do vina na mizi. Podane so bile tudi teoretične osnove ocenjevanja in degustacije vin. Nato je sledil praktični del – degustacije vin priznanih slovenskih vinarjev in obisk nekaterih kleti. S to aktivnostjo smo hoteli mlade seznaniti s kulturo in tradicijo pridelave vin v Sloveniji ter s posebnostmi, vezanimi na posamezne vinorodne dežele. Evropskim študentom smo uspeli predstaviti kvaliteto in raznolikost slovenskih vin, Slovenijo pa kot turistično zanimivo področje z bogato naravno in kulturno dediščino.

Tudi letos prirejamo dva mednarodna tečaja. Spomladanski tečaj na temo energije, s pudarkom na nuklearni energiji, bo potekal od 24. 4. 2004 do 2. 5. 2004 v Ljubljani. Dvotedenski poletni tečaj, ki bo potekal julija, pa bo obravnaval robotiko in biokibernetiko. Predavanja bodo odprta za javnost, zato so tudi slovenski študentje vabljeni, da se jih udeležijo. Kraj in čas predavanj bo objavljen na naši spletni strani www.best.eu.org/ljubljana, kjer najdeš veliko zanimivosti tudi o ostalih BEST-ovih aktivnostih.

Postopek je preprost. Vse poteka preko interneta, in sicer tako, da organizatorjem napišeš motivacijsko pismo, kjer se predstaviš in razložiš, zakaj bi rad šel na tečaj. Nasvete za pisanje motivacijskega pisma najdeš tudi na strani naše lokalne skupine www.best.eu.org/ljubljana. Prijaviš se lahko na tri strokovne aktivnosti in 3 druge aktivnosti, izmed katerih si lahko sprejet na največ eno strokovno aktivnost in več ostalih.

Pa še postopek po korakih: 1. Na spletni strani www.best.eu.org slediš povezavi na Johnny, kjer si ustvariš svojo uporabniško stran. Tvoje uporabniško ime (username) je tvoj e-poštni naslov, nato po elektronski pošti dobiš geslo (password). Gre za kombinacijo črk in številk, ki jo lahko kadarkoli spremeniš v obliko, ki si jo boš lažje zapomnil.

2. Sedaj se že lahko prijaviš na izbrane tečaje tako, da preko svoje uporabniške strani klikneš na željeni tečaj in v polje, ki se ti odpre, napišeš motivacijsko pismo. Tega lahko kadarkoli do konca roka prijave spremeniš, dopolniš, popraviš …

3. Pri lokalni skupini BEST Ljubljana je potrebno dokazati študentski status in poravnati letno članarino 1500 SIT, potem je tvoja prijava potrjena. To lahko v času zbiranja prijav storiš vsak torek med 19. in 20. uro in ob sredah med 11. in 13. uro v Mednarodni pisarno ŠOU na Kersnikovi 4 v Ljubljani.

Rok za prijavo na poletni tečaj je 25. april 2004 23:00 CET.

Kako se prijavim na BEST-ov tečaj?

Rimski žur v Kol n’ Kišti

8

Elektrijada 2003 – 5 dni sonca, morja in druženja

14. maj 2003. Okoli 19h zvečer smo krenili izpred Fakultete za elektrotehniko. Trije kombiji, naloženi do vrha, med prtljago pa seveda obvezna navijaška oprema: velik navijaški boben, megafon, majice ŠOFE ter seveda naš navijaški duh. Za koga bomo pa navijali? Za košarkaše FE! Tako je, Elektrijade 2003 se je udeležilo tudi zelo cenjeno košarkaško moštvo FE.

Ključi so se obrnili, motorji zabrneli in delegacija ljubljanske FE se je odpeljala dogodivščinam naproti. Ljubljana-Zagreb-Knin-Split-Dubrovnik. Nato pa hrvaško-črnogorska meja. Zaradi takrat aktualnega SARS-a je imel carinik na obrazu nekakšno masko.

»Dje idete momci?« »Na Elektrijado,« smo se odrezali. »Dobro, dobro momci, napišite mi listu svih, koji idu, čekam vas tamo«, je pokazal na senčnik zraven carinske hišice. Spisek narejen! Prehod meje odobren! Gremo!

Okoli 8h zjutraj smo bili v Budvi. Glavni organizator Elektrijade iz Beograda nas je že čakal pred recepcijo hotela. »Gdje ste momci, kako ste putovali,« in sledili so obvezni trije poljubi. Prvo, kar smo zagledali, so bili polni avtobusi iz Bolgarije. Fakulteta za medicinske sestre. �

Milomir nam je hitro razdelil ključe in porazdelili smo se v del apartmajev na slovenski plaži. Apartmaji za dve osebi, s kopalnico in balkonom, ki so imeli pogled na skupno teraso vseh apartmajev v tem delu. To zna biti zanimivo ...

Ko smo se razpakirali, je sledila večerja. Self-service in repete do onemoglosti.

Po večerji in krajšem počitku se je začelo. Dobrodošlica ob bazenu, kakih 300 metrov od apartmajev. Noro. Plesalo se je vsepovsod, v vodi, na stolih, mizah in seveda na odru. Možnosti za zabavo je bilo veliko. Plaža, diskoteke, bazen ali seveda v lastni režiji.

V petek, drugi dan, pa je šlo že zares. Košarkaška tekma Niš-Ljubljana. Točno ob 11h je v ušesih navijačev obeh strani zadonel sodniški žvižg. In začelo se je! Navijanje je bilo res adrenalinsko, na eni strani 30 Slovencev, na drugi pa na stotine Srbov. Ljubljanski FE boben je donel, megafon je dajal tempo, naši fantje pa so skakali. Skakali do zmage, tako na igrišču kot izven njega. Prva tekma je bila dobljena. Veselje nepopisno. Favoriti iz Niša so bili poraženi.

Še dolgo potem so nam v ušesih odmevali stavki študentov iz FE Niš, ki so bili izrečeni prejšnjo noč. »Ova utakmica če biti baš dobra za naš prvi trening, malo čemo da potreniramo sa vama ...« Le da so nam sedaj vzbudili nasmehe na obrazu. In tako so padali. Vsi favoriti, eden za drugim. Tuzla, Podgorica, Čačak, Banja Luka ...

Po Budvi se je šepetalo: »Ovi Slovenci, dobri su, nisu imali samo sreče ...« In tako je prišel polfinale: Novi Sad : Ljubljana. Tekme niso prišli gledat le Novosadčani in naši študentje, temveč še večina drugih študentov. »PIIIIIIIIIIII,« nas je predramil sodnikov žvižg. In naši fantje so se pognali za žogo. To ni bil boj, to je bilo mesarsko klanje ... Za vsako žogo se je borilo do zadnjega, navijači na obeh staneh so fanatično navijali, skakali in se veselili vsakega koša. To je bil nor prizor. Po parih dneh smo se tudi Slovenci naučili navijaških pesmic, kot so: »Očete li koš? Dat če mo vam još!!!«, »Vi imate loptu, a mi imamo rezultat ...« itd.

V zadnjem delu so košarkaši FE povedli in stopnjevali rezultat do konca. Finale je bil naš. Po koncu smo si z igralci in nasprotnimi navijači podali roke in skupaj, objeti odšli do apartmajev.

Seveda pa ljubljanske fakultete elektrotehniko niso odlično predstavili le naši košarkaši, temveč tudi posamezniki, ki so se udeležili strokovnih tekmovanj iz matematike, fizike, programskega jezika C++ itd.

Slovensko-Makedonska naveza

Tudi prejšnje leto sta ŠOFE in EESTEC organizirala potovanje na največji štromarski žur na Balkanu. Udeležilo se ga je 30 študentov Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani. To leto je bila Elektrijada v Budvi, Črna Gora.

9

Proti koncu Elektrijade ga ni bilo študenta, profesorja ali asistenta (ja, tudi profesorji in asistenti se udeležujejo Elektrijade!), ki ne bi vedel, da so v Budvi tudi študentje ljubljanske FE.

Veliki finale. Športna dvorana v Budvi. Ljubljana : Beograd. Dvorana je bila polna, vsi so si prišli ogledat finale. Beograd na eni strani, velik favorit, z daleč največ privrženci, Ljubljana na drugi strani, s 30 navijači in ostalimi privrženci. Da, tako je, na ljubljansko stran so se postavili vsi drugi, ki jih je košarkaško moštvo

ljubljanske FE do sedaj premagalo. Tuzla, Čačak, Novi Sad, Niš, Banja Luka, Skopje ... To je napovedovalo kakovostno in temperamentno srečanje.

Po uri navijanja, druženja in uživanja v tekmi je bil končni rezultat 6 točk v korist Beograjčanov. Nismo bili žalostni. Le kako bi bili, saj smo kot čisti outsiderji osvojili 2. mesto na Elektrijadi 2003 in definitivno 1. mesto za podporo in navijaški duh.

Fantom je miss beograjske univerze podelila srebrne medalje.

Poleg strokovnih in športnih srečanj pa nam je Elektrijada nudila še veliko več. EESTEC LC Beograd je slovenskim študentom organiziral brezplačni obisk Svetega Štefana z jahto. To je otok v črnogorskem primorju, kjer so se v preteklosti zadrževale hollywoodske zvezde in svetovno znani funkcionarji.

EESTEC LC Podgorica pa se nam je ponudil kot »vodič« pri ogledu črnogorskih znamenitosti. Obiskali smo Cetinje, Boko Kotorsko, Lovčan, kraljevski muzej, samostan itd.

Elektrijada je bila to leto zares vrhunsko organizirana, Fakulteto za elektrotehniko v Ljubljani pa so naši študentje odlično predstavljali. Domov smo se vrnili polni vtisov, novih poznanstev in lepih spominov. Kdor gre enkrat na Elektrijado, se tja zagotovo vrne.

Letos bo Elektrijada 2004 prav tako maja, seveda pa so naše ambicije še večje. Pripeljati na tekmovanja nogometno moštvo FE in še več študentov ljubljanske FE. S tem želimo še bolje predstaviti našo fakulteto ter jo aktivneje vključiti v regijske in evropske dogodke, kot je Elektrijada.

Vidimo se maja na avtobusu za Elektrijado 2004.

Borut Čeh

Basket cheer-leaders

Košarkaško moštvo FE in nekaj naših navijačev

EESTECČe bi imel/a možnost potovati v tujino, spoznavati nove ljudi in kraje in ob vsem tem se žurati, bi jo izkoristil/a?

Ja, kdo je pa ne bi! Problem je v času in denarju. Treba je delati izpite in študentski žepi niso ravno globoki.

Obstaja rešitev. EESTEC, evropsko združenje študentov elektrotehnike, ima lokalne komiteje po vsej Evropi in v Rusiji. Vsak od lokalnih komitejev organizira vsaj eno delavnico letno, ki se je lahko na njihove stroške potem udeležijo člani drugih komitejev. Delavnice so izvedene na zelo strokovnem nivoju, z ogledi podjetij, praktičnimi vajami in podobno.

Seveda se nekaj časa nameni tudi turističnim ogledom in žurom. Normalno.

Udeleženci morajo poskrbeti le za potne stroške.

Eto! Idealna kombinacija! Učenje, potovanje, novi ljudje, zabava, malo denarja. Vse to je na voljo članom EESTEC-a.

Verjetno se sprašuješ, kaj moraš narediti v zameno za članstvo. Sigurno je ful visoka članarina!

Članarine ni. Kaj še čakaš?

www.eestec-lj.org

10

EESTEC-ova delavnica v Švici – 1 teden, 15 držav, ZürichPovabilo na EESTEC-ovo delavnico v Švici je bilo res obetavno. 30 udeležencev iz različnih evropskih držav, delavnica pa na temo ekonomije v telekomunikacijah. V soboto, 11. 1. 2004, smo bili trije udleženci iz Slovenije že na letališču v Zürichu. Z vlakom smo se odpeljali do glavne železniške postaje v Zürichu, kjer nas je pričakal Gion, pri katerem naj bi prenočili. Ker je bil uradni začetek delavnice šele dan kasneje, v nedeljo, smo odšli v mesto v lastni režiji.

Zürich. Milijonsko mesto ob jezeru. Izredno čisto in urejeno ter zelo kulturno mešano. Kar 20 % prebivalcev Züricha ni Švicarjev,

ampak je iz drugih držav. To pa je tudi eden od razlogov za odlično vzdušje v Zürcihu. Izložbe, bari, restavracije, klubi vseh stilov in za vse. V Zürichu se za vsakogar nekaj najde.

Nedelja. Odhod na goro Rigi ob 11h po švicarskem času (točno!).

V kočo na gori smo odšli z gondolo, tu naj bi potekal welcome party. Vremenska napoved je grozila s snežnim viharjem, ki se je to noč izkazal za zares močnega. Zapadlo je vsaj meter snega. Še pred tem pa smo imeli tekmovanje v delanju snežakov. Zmagovalna ekipa si je prislužila 1 uro v savni.

Zvečer pa spoznavni večer ob glasbi, tipični švicarski hrani in pijači.

Naslednji dan je bilo na vrsti sankanje. 50 ljudi. 25 sank. Po dva na vsake sanke. Proga je bila iz vožnje v vožnjo bolj razrita in luknjasta. Med dirkami si nemalokrat lahko videl prizor, ko te je sotekmovalec z

nasmehom na ustih prehitel, nato pa se (ob naletu na luknjo ali preoster ovinek) tako razletel, da je nasmeh prešel na tvoja usta. In tako 3 ure. S sankami dol in z vlakom gor. Nato ponovi vajo.

Po sankanju smo se z barko po jezeru odpeljali do prelepega mesta Luzern. Tam prespali eno noč in si ogledali njegove kulturne in turistične znamenitosti.

V sredo smo že bili v Zürichu in sledil je ogled univerze ter fakultete za elektrotehniko (Elektrotechniche Hoch Schule – ETH).

Naslednje tri dni smo imeli predavanja na fakulteti za elektrotehniko.

Predavanja so bila zelo poučna in zanimiva, morali smo osnovati svoje podjetje in ga primerno urediti, da ni zašlo v rdeče številke. Sodelovali smo v t. i. case study največjega švicarskega koncerna ABB, kjer smo skupaj s predavateljem poskušali ugotoviti pravilno, optimalno in najučinkovitejšo pot do prestrukturiranja podjetja na področju obveščevanja njegovih delavcev o viziji, spremambah in novostih v podjetju. Kako soočiti delavce s spremembami, da se bodo ti z njimi čim lažje sprijaznili in jih sprejeli, je bila tema delavnice.

Vsaka skupina je naredila tudi prezentacije na področjih, kot so: preureditev fakultete, vstopanje na trg z novim produktom, kako organizirati podjetje itd.

Prezentacije je med drugimi poslušal in ocenil generalni menedžer koncerna ABB in nam zanje podelil tudi nagrade.

S tem smo si pridobili dober vpogled v poslovanje podjetij, v probleme, s katerimi se podjetja dandanes soočajo, in nenazadnje tudi, kaj od študenta zahteva podjetje.Ples

11

Jedli smo v univerzitetni menzi, kjer smo vedno dobili repete, saj je bila polovica zaposlenih iz bivših republik nekdanje Jugoslavije. Zato je večerja zvenela nekako takole: »Zdravo momci i djevojke, kako ste danas, ili ste gladni ... evo vam dvojnu porciju!«

Zvečer pa smo imeli organizirane različne dejavnosti. Obiskali smo goro nad Zürichom, se v sneženem večeru povzpeli na 30-metrski stolp, v dolino pa smo se vrnili z baklami v rokah. Srednjeveško, mistično, privlačno in zanimivo.

Prav tako so za nas organizatorji iz EESTEC-ovega LC Zürich organizirali tradicionalno zabavo na tramvaju! Da, prav ste prebrali, na tramvaju. Kako to izgleda?

Priskrbiš si pijačo, velik radio s še večjimi zvočniki, zbereš udeležence in organizatorje delavnice in se vkrcaš na zadnji vagon tramvaja. Katerega koli, kjerkoli!

Radio privežeš za držalo, da se muzika dobro sliši in enostavno plešeš kot v disku. In tako kot v disku na tramvaj prihajajo vedno novi ljudje. Nekateri se ti pridružijo, drugi spet ne. Ko smo že

SnežakiTramvaj

dolgo časa na enem tramvaju, vsi izstopimo in zamenjamo tramvaj! Druga številka, druga proga, drugi ljudje! In tako naprej. Sredi belega dne, pozno v noč. »Kaj pa policija?« boste rekli: »Je v Zürichu ni?« Seveda ima urejeni Zürich tudi može postave. Ti so nas pavzaprav to leto po naključju tudi obiskali. Tramvaj se je naenkrat ustavil na glavni postaji v centru Züricha in tam obstal. In kaj hitro so nas obkolile policijske patrulje. Vsi smo izstopili, policajem pa so naši gostitelji iz Züricha razložili za kaj gre, kdo smo mi in kaj delamo. Torej, imamo žurko na tramvaju, smo mednarodno združenje študentov in vse za seboj pospravimo in tramvaj pustimo v takšnem stanju kot je bil, ko smo nanj vstopili. Policaji so se opravičili in nam dovolili, da nadaljujemo tramvajsko žurko. Zamenjali so nas za antiglobaliste, saj je bilo prav tisti teden v Davozu srečanje svetovne trgovske organizacije (WTO).

Kaj naj rečem, odlično organizirana delavnica v Zürichu, kjer smo vzpostavili kontakte s podjetji in spoznali veliko novih prijateljev iz vse Evrope. Še posebej pa smo doživeli Zürich v čisto drugačni luči, saj nam je bil predstavljen skozi oči študentov, ki v njem živijo, študirajo in se zabavajo.

Študentski informacijski center SRCe

Zbiramo in posredujemo informacije o možnostih izobraževanja v tujini,

• študentskem življenju v določeni državi in potrebnih testih za vpis na izbrano univerzo. Pomagamo tudi pri odločanju za neformalno izobraževanje v obliki poletnih šol,

• jezikovnih tečajev, mednarodnih konferenc ali strokovnih praks.

Svetujemo vsak ponedeljek od 15. do 19. ure, od torka do petka pa od 10. do 14. ure v Mednarodni pisarni ŠOU v Ljubljani, po telefonu 01/43 80 246 ali na: [email protected].

12

Študentski svet Fakultete za elektrotehnikoZ novim študijskim letom je bil konstituiran tudi nov Študentski svet Fakultete za elektrotehniko (ŠSFE), ki ima v študijskem letu 2003/2004 20 predstavnikov letnikov in smeri. Na žalost pa opažam, da večina študentov ne pozna našega dela in nas zamenjuje s Študentsko organizacijo (ŠOFE), katere člane se izvoli z velikim truščem. ŠSFE je organ študentov FE in je pri svojem delovanju neodvisen, saj člani niso denarno nagrajeni. Zakon o visokem šolstvu in Statut Univerze v Ljubljani določa, da je študentski svet fakultete edini predstavnik študentov v strukturi fakultete, kjer zastopa mnenja in interese vseh študentov fakultete. Zato imamo svoje predstavnike v senatu, akademskem zboru in komisijah fakultete. Podajamo mnenja o izvolitvah v zaprošene nazive učiteljev, kjer ocenimo primernost njihovega pedagoškega dela, rešujemo pa tudi vse druge probleme, ki se pojavljajo v zvezi s študijem in odnosu študent-fakulteta.

V okviru obštudijskega življenja študentov naše delovanje zajema sofinanciranje strokovnih ekskurzij, ki jih organizirajo katedre fakultete, finančna podpora športnemu društvu FE&FRI, sodelovanje na prireditvah in projektih, katerih organizatorji so ŠOFE, Študentski svet Univerze in ŠOU.

V letošnjem letu smo se intenzivno lotili tudi reševanja problema oglaševanja na naši fakulteti. Glavni namen je celostno določiti pravila igre na tem področju. Tako je bil sprejet pravilnik, po katerem smo s Študentskim svetom Fakultete za računalništvo in informatiko ustanovili skupno komisijo za nadzor oglaševanja. Nekaj glavnih poudarkov pravilnika je:• prepovedano je kakršnokoli plakatiranje po stenah fakultete,• plakatiranje je dovoljeno samo v avli fakultete na posebej za to namenjenih površinah,

•deljenje letakov je dovoljeno samo osebno ob vhodu v avlo fakultete in mora biti vnaprej dogovorjeno,•o predstavitvah in infotočkah v avli odloča komisija v skladu z interesi študentov za vsak primer posebej.

Z vodstvom fakultete smo dosegli dogovor o študentski kopirnici, ki je realizirana v okviru obstoječe kopirnice (prvo nadstropje stare stavbe), kjer veljajo študentske cene: 7 SIT enostransko, 12 SIT pa obojestransko kopiranje. Poleg tega se trenutno pogovarjamo z vodstvom fakultete o podaljšanem delovnem času knjižnice. Naše stališče je, da večina študentov zaradi predavanj in vaj nima možnosti, da bi v dopoldanskem času prebirala literaturo v čitalnici. Zato je vsekakor smotrno, da se študentom omogoči dostop do študijske literature tudi v popoldanskem času, kot je to praksa v tujini.

Na študijskem področju se je profesor dr. Bergelj odzval našemu priporočilu ter izvedel avditorne vaje za pripravo na izpit iz meritev. Zavzemamo se za uvedbo dodatnega laboranta pri laboratorijskih

vajah iz numeričnih metod ter za rešitev problematike laboratorijskih vaj pri preklopnih vezjih.

Pripravljamo tudi nove vsebine na naši internetni strani, kjer lahko najdete vse informacije o delovanju študentskega sveta, študijskem koledarju in o nezgodnem zavarovanju. Računamo pa, da bo kmalu na voljo tudi predmetnik, opisi predmetov ter primeri starih izpitnih nalog.

In kje nas najdete: naša oglasna deska je takoj pri vhodu na desni, naša pisarna, kjer se lahko vedno osebno oglasite, se nahaja med predavalnicama 2 in 3, naša e-pošta: [email protected], naša internetna stran pa je http://fides.fe.uni-lj.si/~ssfe/index.htm.

Če imate predloge, pripombe ali kakršnakoli vprašanja, ste vedno dobrodošli. Trudimo se narediti nekaj za vse nas, študente, mogoče pa bodo imeli od tega kaj koristi tudi naši zanamci.

Predsednik ŠSFE, Tomaž Černe

13

Ali smo študentje še vedno gibalo družbe?Dandanes se večini študentov zdi pomembnih le nekaj stvari: streha nad glavo, boni in brezplačen študij. Te stvari se nam zdijo kar samoumevne in »od boga dane«. Ampak zavedati se moramo, da ni bilo vedno tako ter da tudi ne bo.

Verjetno ne zanima veliko študentov, kako smo do tega prišli in kdo je za to zaslužen. Res, da to danes ni tako pomembno. Bolj pomembno pa se mi zdi, da večina študentov ne pozna organizacij, ki to zagovarjajo in se borijo za naše pravice. Resda bo za večino nekaj novega, če povem, da imamo študentje državo v državi, ki se imenuje Študentska organizacija Slovenije (ŠOS). Imamo tudi svojo študentsko ustavo, ki govori o veliko pomembnih stvareh. Poleg tega pa še kopico društev, ki delujejo na zelo širokem področju, za katere je morda že kdaj kdo slišal. Vprašanje, ki se kar samoumevno postavlja, je: »Kdo je odgovoren oz. kriv za takšno nepoznavanje delovanja?« Študentje!? Organizacije!? Mediji!?

Redki in med študenti nerazširjeni »študentski« mediji največkrat poročajo le o pozitivnih stvareh in so polni samohvale v zvezi s študentskim organiziranjem in delovanjem. O. K. Na drugi strani imamo velike in pomembne medije, ki redkokdaj namenijo študentom kaj prostora na svojih

straneh. Kadar pa se le

razpišejo, gre bolj ali manj za znane teme, kot so korupcija, honorarji raznih funkcionarjev, študentski elitizem »šefov« … Ali je res?! Komu verjeti?

Vedeti moramo, da stojijo v ozadju takšnega pisanja interesi. Večinoma interesi kapitala, politike ali pa le osebni interesi. Na strani študentov je zelo močan interes, da bi ohranili denar, ki ga dobimo od koncesijskih dajatev. Ta denar je namenjen neprofitnemu in študentom koristnemu delovanju. To je mnogo denarja (cca. 2,8 milijarde tolarjev), ki nam daje moč, pa naj se sliši še tako čudno.

Druga (politična) stran pa bi si želela, da bi imela pod kontrolo denar in neposredno študente. Zakaj? Tako bi bilo veliko manj težav pri uvajanju šolnin, ukinjanju bonov

in še marsičem. Pa tudi tisti denar bi prišel prav – za novo vladno letalo, če ne za kaj drugega.

Zgornje trditve so zelo splošne in o njih se bi dalo diskutirati, jih kritizirati in analizirati v vseh pogledih. Ampak kje? V baru ob vrčku piva? Mislim, da ne. Kje?

V državi so temu namenjeni mediji, ki so provokativni (Mladina), bolj »levo« usmerjeni in bolj »desno« usmerjeni. Kakor koli že, informacije krožijo relativno dobro, prav tako pa je moč slišati različna mnenja. Kaj pa imamo študentje? Kdo kritizira naše veljake in funkcionarje? Kdo kritizira naše projekte, investicije … Nobeden od večjih medijev! Ali si mogoče predstavljate državo brez medijev?! Kako bi stvari delovale in

kako bi se informacije širile? Verjetno zelo

selektivno.

Kako to zgleda, lahko preverite kar na naši najbližji in največji organizaciji

ŠOU Ljubljana. Kritiziranje sicer obstaja, a je zelo splošno. Tako kot

ste verjetno že slišali splošno frazo »Vlada je

za k…«, ste slišali tudi »na ŠOU-u se samo krade«. To so zelo splošne fraze, kot je na primer nam najbolj znana »Faks je za …..«. Ta izjava je težko dokazljiva, zato je težko najti argumente, ki bi dokazovali nasprotno. Vendar se načeloma vsi z njo strinjamo.

Menim, da bi se študentje morali s takimi in podobnimi vprašanji bolj ukvarjati in ustvariti AKTIVNO ŠTUDENSKO POPULACIJO. To so študentje, ki bi se hitro in kritično odzivali na kakršnokoli dejanje države, univerze, politike. Študentje, ki bi kritizirali tudi svoje predstavnike, ko le-ti ne bi delovali v interesu študentov.

Upam, da so te splošne misli spodbudile tudi tiste, ki jim je vseeno, da začnejo spremljati dogajanje okoli sebe ter ga kritično ocenjevati.

K. B. in VETB

Dandanes se večini študentov

pomembno. Bolj pomembno pa se mi zdi, da večina študentov ne pozna organizacij, ki to zagovarjajo in se borijo za naše pravice.

straneh. Kadar pa se le

kako bi se informacije širile? Verjetno zelo

selektivno.

Kako to zgleda, lahko preverite kar na naši najbližji in največji organizaciji

ŠOU Ljubljana. Kritiziranje sicer obstaja, a je zelo splošno. Tako kot

ste verjetno že slišali splošno frazo »Vlada je

za k…«, ste slišali tudi »na ŠOU-u se samo krade«. To so zelo splošne fraze, kot je na

14

Tako je bilo. Najprej smo Mitja, Vito, Janez in Gorazd delali izpit. In sicer računalniško podprto inženirstvo pri prof. Matku. Ker smo s tistimi robotki – beri Matlabom – ki se sicer uporabljajo za robobrc (slava naši ekipi!), postali dobri prijatelji, se je na izpitu izkazalo, da z našimi algoritmi kar precej dobro sledijo tisti nemogoče zamotani, nepravilni, nezvezni in neodvedljivi krivulji, ki jo je začrtal naš profesor (še danes se sprašujemo, od kod mu inspiracija). No, in kaj je sploh lahko s stališča elektrotehnika še bolj zamotanega? Odgovor je na dlani: balet. Torej smo se odločili, da bomo delali koreografijo za robotski balet, kar je, mimogrede, predstavljalo tudi drugi del našega izpita. Osnovni namen je bil sicer otvoritev evropskega prvenstva v robotskem nogometu, ki je lani potekalo na našem faksu, ampak nam je bolj dišala tujina, to je ICAMES, mednarodno srečanje in tekmovanje študentskih projektov na univerzi Bo�aziçi v Istanbulu, ki se ga naši avtomatiki udeležujejo že vrsto let (poglejte si plakate na hodniku v drugem nadstropju starega dela faksa). Torej, na koncu je umetniška žirija, ki si jo sestavljali sodelavci laboratorija LMSV in LAIP, izbrala štiri koreografe, ki so najbolj znali prepričati robotke, da je balet pravi hobi zanje.

To pa seveda še ni bilo vse, takrat se je pravo garanje šele začelo: napisati smo morali članek, s katerim smo se prijavili na razpis za ICAMES – in to hitro, še isti teden. Ja, kot smo že navajeni, smo ostajali v laboratoriju pozno v noč, vmes pa se je, kot da nam ni bilo že dovolj težko, zgodila še strokovna ekskurzija avtomatikov na Primorsko, kjer smo (ob dobri kapljici) izpilili članek do popolnosti. V glavnem, do konca tedna je bil članek pripravljen.

V naslednjem kadru, ki je relevanten za potek zgodbe – na tem mestu bomo izpustili podrobnosti o prilagajnaju sistema na realno napravo in snemanju koreografij zadnji dan pred odhodom – smo se z Dejanom, mladim raziskovalcem LMSV in LAIP, ki je bil v Turčiji vodja naše ekipe, znašli na Brniku v družbi turških tovornjakarjev, ki so leteli nazaj v očetnjavo. In potem smo se naenkrat znašli v Istanbulu, kjer smo čakali organizatorje, da nas pridejo iskat.

Nato se je začelo. Prvi dan smo si ogledali njihovo univerzo, kampus, preživeli otvoritveno slovesnost in spoznali svoje turške vodiče oz. vodičke. No, Slovenci smo dobili Egemena, ki je vodič in ne vodička, sicer pa v redu fant. Že takoj prvi dan smo se čez Bospor malo odpeljali v Azijo, nato pa v zabaviščni park (kjer ne prodajajo piva). V avtomobilčkih smo se spet počutili kot v osmem razredu – kar po svoje ni slabo, saj smo že skoraj pri koncu študija, ko človek že malo gleda na svoja leta in ga resno zaskrbi vsakič, ko ga kaj uščipne v križu ... No, potem pa je prišla noč. »Spali« smo v nekem hotelu, kar je bilo nam sicer udobno, zato pa tega ne bi mogli trditi za druge goste. Zgodil se je prvi od tradicionalnih žurov na hodniku, kjer smo Slovenci prikazali svoje vrhunsko pevsko znanje, najbolj navdušene udeležence pa smo tudi naučili nekaj slovenskih pesmi. Drugo jutro je bilo najprej na sporedu vstajanje ob ubijalski uri, zajtrk in odhod na univerzo, potem pa z ladjo po ožini na bližnji otok na piknik. Zanimivo si je bilo ogledati Istanbul z morja, izlet pa je bil tudi priložnost, da smo spoznali še ostale udeležence in domačine. Čez teden smo šli tudi na bovling, igrali t. i. icagames, obiskali Taksim (ponoči glavi del Istabula, kjer smo po milijonarsko zapravljali – pivo stane nekaj milijonov turških lir), si ogledali

veliki bazar, najbolj pa so nam ostale v spominu turška večerja in trebušne plesalke (težko bi rekli, kaj je bilo boljše) in seveda predstavitev vseh držav udeleženk z različnimi jedmi, pijačami, turističnimi publikacijami in (v našem primeru) pesmijo.

Ja, pa da ne pozabimo še na resni del. Vsak dan smo pridno pripravljali in vadili našo predstavitev, kar je izzvalo nemalo začudenih pogledov naključnih mimoidočih, in prav tako pridno poslušali predstavitve drugih skupin, med odmori pa še bolj pridno pili turško kavo. Naenkrat je prišel dan D, pred katerim smo seveda šli zgodaj spat in nismo pozno v jutro razgrajali na hodniku kot ostali udeleženci, ki nam, resnim gostom, niso pustili spati. Naslednji dan smo predstavili naš projekt, odgovorili na goro vprašanj (posebej z romunske strani) in poželi odobravajoč aplavz na novo prebujenih udeležencev. Ja, umetnost ima v tehnikovem srcu pač posebno mesto ...

Tako je teden v Turčiji še prehitro minil in prišel je zadnji dan z govori različnih veljakov in razglasitvijo rezultatov. Ob tej priložnosti naj se pohvalimo, da je bila naša ekipa tudi v tem pogledu najboljša, saj smo zasedli prvo mesto v hudi konkurenci študentskih projektov s šestnajstih univerz.

Zadnji dan so nas organizatorji peljali na zaključno zabavo in koncert s Teomanom, baje precej popularnim turškim pevcem, ki je bil ob polni luni na idiličnem grajskem dvorišču s pogledom na bosporsko ožino, kar je bilo za enega od članov naše ekipe že preveč in je zaradi »lepot Turčije« skoraj ostal tam, vendar se je na koncu vseeno odločil, da gre z nami nazaj domov.

Na koncu bi se radi še zahvalili laboratoriju LMSV in LAIP, ki nas je spodbujal, pomagal in usmerjal pri našem projektu in nam omogočil obisk Turčije in s tem enega najlepših tednov našega študija.

Janez Leskovec in Gorazd Karer

P. S.: Če vas zanima resnejši opis našega dela, ga lahko najdete na http://msc.fe.uni-lj.si/icames/.

ICAMES 2003 ali kako naučiti robote

plesati

Divji trebušni ples

Slovenska miza – najbolje založena

15��Ljubljana��4, 080 1003

��

��

��

��

��

��

BREZPLAČNO DO KLIKA NLBApel študentski servis svojim članom v marcu nudi brezplačno ureditevdostopa do neomejene uporabe storitve klik NLB.

��

��čakaj pomladi, ne čakaj na maj - včlani se zdaj!

www.apel-servis.si

16

Pripravi za izpisŠifra: 5753 Datum: 19.02.2004Spol: MVrsta dela: PROGRAMIRANJE SPLETNIH APLIKACIJ ZA STRANKEPODJETJA

Kraj dela: LJUBLJANA, LAHKO DOMA

Pogoji za delo: DOBRO ZNANJE: PHP, MYSQL, OSNOVE ACCESS-A INZNANJE ASPKontakt: 080-20-77 ALI OKENCE ZAPOSLITEV

Šifra: 6615 Datum: 19.02.2004Spol: MVrsta dela: STREBA

Kraj dela: LJ-CENTER

Pogoji za delo:Kontakt: 080-20-77 ALI OKENCE ZAPOSLITEV

Šifra: 3104 Datum: 19.02.2004Spol:

Kraj dela: LJUBLJANA

Kontakt: 080-20-89 (KLICATI OD 7.30 DO 15. URE)

Šifra: 5033 Datum: 19.02.2004Spol: M

Kraj dela: KAMNIK

Pogoji za delo:Kontakt: 080-20-77 ALI OKENCE ZAPOSLITEVDrugo:

Šifra: 3147 Datum: 19.02.2004Spol: Vrsta dela: DELO V KOMERCIALI

Kraj dela: LJ-BEIGRAD

Kontakt: 080-20-77 ALI OKENCE ZAPOSLITEVDrugo: ZA ENO LETO, MONOST REDNE ZAPOSLITVE

Šifra: 3146 Datum: 19.02.2004Spol: Vrsta dela: ADMINISTRACIJA


Kontakt: 080-20-77 ALI OKENCE ZAPOSLITEV

Šifra: 3145 Datum: 19.02.2004Spol: MVrsta dela: ADMINISTRACIJA

5 URKraj dela: LJ-CENTER



Kraj dela: LJ-PODUTIK

Pogoji za delo: PEDAGOŠKA SMER, B IZPITKontakt: 080-20-77 ALI OKENCE ZAPOSLITEVDrugo: DO KONCA ŠOLSKEGA LETA

Šifra: 4 Datum: 19.02.2004Spol: Vrsta dela: HOSTESA (DEGUSTACIJA VINA IN SIRA)

Kraj dela: MENGEŠ

Pogoji za delo: IVILSKI PREGLED IN HIGIENSKI MINIMUMKontakt: 080-20-77 ALI OKENCE ZAPOSLITEVDrugo: SAMO ZA 21.02.2004


Kraj dela: LJUBLJANA IN KRANJ

Pogoji za deKontakt: 080-20-77 ALI OKENCE ZAPOSLITEV

Šifra: 8277 Datum: 19.02.2004Spol: MVrsta dela: DELO NA BENCINSKEM SERVISU

Kraj dela: GROSUPLJE

Pogoji za delo: NAD 18 LETKontakt: 080-26-28 ALI POSLOVALNICA GROSUPLJE

Šifra: 8278 Datum: 19.02.2004Spol: Vrsta dela

Kraj dela: CELJE

Pogoji za delo:Kontakt: 080-20-16 ALI POSLOVALNICA CELJEDrugo: OD 23.02. DO 27.02.04

Šifra: 8279 Datum: 19.02.2004Spol: Vrsta dela: STREBA

Pogoji za delo:Kontakt: GA. TATJANA 041/414-200Drugo: PO DOGOVORU

Delovni èas: PO DOGOVORU

Plaèilo: PO DOGOVORU

Drugo: DELO JE TIMSKO, PROJEKTNO DELO, ZA DALJ ÈASA



Drugo: ZA DALJ ÈASA

Vrsta dela: DELO V RAÈUNOVODSKEM SERVISUDelovni èas: PO DOGOVORU

Plaèilo: PO DOGOVORUPogoji za delo: KONÈANA ESŠ, ŠTUDENTKA EF SMER RAÈUNOVODSTVO

Drugo: ZNANJE VASCO PROGRAMA, ZA DALJ ÈASA

Vrsta dela: TOLMAÈENJE - KONSEKUTIVNO FRANCOŠÈINADelovni èas: PO DOGOVORU, 8 UR


Delovni èas: OD 8. DO 16:30 URE

Plaèilo: 800 SIT/HPogoji za delo: ABS. VPŠ ALI EKF, ZNANJE ANG. JEZIKA, DELO NA RAÈUNALNIKU

Delovni èas: OD 10. DO 13. URE ALI DALJ ÈASA

Plaèilo: 750 SIT/HPogoji za delo: 3. ALI VIŠJI LETNIK, DELO NA RAÈUN., KOMUNIK., SAMOSTOJNOST


Delovni èas: 2X NA TEDEN, 4-

Plaèilo: PO DOGOVORUPogoji za delo: OBVEZNO RUSKI JEZIK, DELO NA RAÈUNALNIKU


Vrsta dela: POMOÈ PRI UÈENJU (4. RAZRED OŠ)Delovni èas: VSAK DAN, OD 13. DO 15. ALI 16. URE


Delovni èas: 21.02., OD 9. DO 17. URE

Plaèilo: 700 SIT/H

Vrsta dela: POUÈEVANJE RUSKEGA JEZIKADelovni èas: PO DOGOVORU, CCA 2 ŠOL. URI

Plaèilo: PO DOGOVORUlo: ABS. RUŠÈINE, PED. FAKUL., ZAELJ. IZKUŠNJE

Drugo: ZA DALJ ÈASA, MONOST REDNE ZAPOSLITVE

Delovni èas: IZMENSKO DELO + OBÈASNO NEDELJE

Plaèilo: 600 SIT/H


: ÈIŠÈENJEDelovni èas: OD 7. DO 14. URE

Plaèilo: 600 SIT/H

Delovni èas: PON.-ÈET. POPOLDAN ALI PON. + TOR. POPOLDANKraj dela: LUÈE PRI GROSUPLJUPlaèilo: 700 SIT/H

Šifra: 4727 Datum: 19.02.2004Spol: Vrsta dela: DEGUSTACIJA IVIL





Šifra: 5031 Datum: 18.02.2004Spol: MVrsta dela: REŠEVALEC IZ VODE

Kraj dela: SLOVENSKA OBALA

Kontakt: 080-20-77 ALI OKENCE ZAPOSLITEVDrugo: LAHKO SE DODATNO IZOBRAUJE, OD APRILA DO SEP.

Šifra: 5030 Datum: 18.02.2004Spol: MVrsta dela: REŠEVALEC IZ VODE

Kraj dela: ATOMSKE TOPLICE

Kontakt: 080-20-77 ALI OKENCE ZAPOSLITEVDrugo: LAHKO SE DODATNO IZOBRAUJE, OD APRILA DO SEP.




Šifra: 8200 Datum: 18.02.2004Spol: MVrsta dela: RAZVOZ PIC

Kraj dela: PO GROSUPLJU IN OKOLICI

Pogoji za delo:Kontakt: 080-26-28 ALI POSLOVALNICA GROSUPLJE

Šifra: 8197 Datum: 18.02.2004Spol: MVrsta dela: SORTIRANJE DESK, POMONA DELA



Šifra: 8253 Datum: 18.02.2004Spol: MVrsta dela: POTNIK

Kraj dela: LJUBLJANA, GROSUPLJE

Pogoji za delo:Kontakt: 080-26-28 ALI POSLOVALNICA GROSUPLJEDrugo: PO DOGOVORU

Šifra: 8255 Datum: 18.02.2004Spol: Vrsta dela: STREBA

Kraj dela: ŠMARJE SAP

Pogoji za delo: DOMA IZ OKOLICE GROSUPLJAKontakt: 080-26-28 ALI POSLOVALNICA GROSUPLJE


Kraj dela: ŠKOCJAN PRI TURJAKU



Kraj dela: HORJUL

Pogoji za delo:Kontakt: 080-20-17 ALI POSLOVALNICA VRHNIKA

Šifra: 8268 Datum: 18.02.2004Spol: MVrsta dela: ŠOFER TOVORNEGA VOZILA

Kraj dela: MARIBOR Z OKOLICO

Pogoji za delo: B IN C-IZPITKontakt: 080-20-13 ALI POSLOVALNICA MARIBORDrugo: PO DOGOVORU

Šifra: 4726 Datum: 18.02.2004Spol: MVrsta dela: PROMOCIJA IN DEGUSTACIJA PREHRAMBENIH IZDELKOV

Kraj dela: LJ, KAMNIK, JE, KR, MB, BREICE, MS, PTUJ, RAVNE, KP

Pogoji za delo: HIGIENSKI MINIMUM, IZKUŠNJEKontakt: 080-20-77 ALI OKENCE ZAPOSLITEVDrugo: OD 20.2. DO KONCA MARCA, NM, SG, PO, SEANA, VELENJE


Plaèilo: 800 SIT/H

Drugo: DELO JE OB VIKENDIH, ZA DALJ ÈASA

Vrsta dela: POUÈEVANJE ANGLEŠÈINE ZA VIŠJE LETNIKEDelovni èas: PO DOGOVORUKraj dela: LJ-VIÈPlaèilo: PO DOGOVORU



Plaèilo: 800 SIT/H + MALICAPogoji za delo: DOMA S PODROÈJA SLO. OBALE, LICENCA NI POGOJ


Plaèilo: 800 SIT/H + MALICAPogoji za delo: DOMA S PODROÈJA ATOM. TOPLIC, LICENCA NI POGOJ

Vrsta dela: POUÈEVANJE ITALIJANŠÈINEDelovni èas: PO DOGOVORU

Plaèilo: OD 1500 SIT/H NAPREJPogoji za delo: ABSOLVENTKA ITALIJANŠÈINE



Plaèilo: 600-650 SIT/H


Delovni èas: OD 7. DO 16. URE

Plaèilo: 600 SIT/H



Plaèilo: 600 SIT/H




Vrsta dela: ZLAGANJE PLASTIÈNIH IZDELKOVDelovni èas: OD 7-8. DO 15. URE, 4-5X NA TEDEN

Plaèilo: 600 SIT/H

Drugo: MED POÈITNICAMI JE DELO VSAK DAN, ZA DALJ ÈASA

Vrsta dela: DELO V SKLADIŠÈUDelovni èas: OD 6.30. DO 14.30. URE

Plaèilo: 600 SIT/H + MALICA

Drugo: ZA 1 MESEC ALI VEÈ

Delovni èas: OD 7. DO 15. URE



Plaèilo: 800 SIT/H



Pogoji za delo: ZAELJEN MADAR KI ŠTUDIRA JEZIKEKontakt: 080-20-77 ALI OKENCE ZAPOSLITEV

Šifra: 5015 Datum: 18.02.2004Spol: MVrsta dela: OSKRBA NA DOMU

Kraj dela: DOBRUNJE

Pogoji za delo: DOMA IZ OKOLICE FUIN ALI POLJA, SR. ZDRAVSTVENAKontakt: 080-20-77 ALI OKENCE ZAPOSLITEV

Šifra: 5014 Datum: 18.02.2004Spol: MVrsta dela: MERITVE V TEHNOLOGIJI KONTROLE

URKraj dela: LJ-ŠIŠKA

Pogoji za delo: STF 4 .L. ALI ABS., EXCEL, ANG. JEZIK, ZA. NEM. JEZIKKontakt: 080-20-77 ALI OKENCE ZAPOSLITEV

Šifra: 5011 Datum: 18.02.2004Spol: MVrsta dela: GEODET


Pogoji za delo: ZNANJE PROGRAMA GEOS6Kontakt: 080-20-77 ALI OKENCE ZAPOSLITEV



Kontakt: 080-20-77 ALI OKENCE ZAPOSLITEVDrugo: ZA 2 TEDNA, POTEM PO DOGOVORU

Šifra: 4719 Datum: 18.02.2004Spol: Vrsta dela: PROMOCIJA KOZMETIKE ZA LASE

Kraj dela: KP, NG, NM, CE, KR, KAMNIK

Pogoji za delo: UREJENOST, OD 20-30 LET, NEGOVANI LASJE, ZA.IZKUŠNJEKontakt: 080-20-77 ALI OKENCE ZAPOSLITEVDrugo: DO 21.03.04

Šifra: 8180 Datum: 18.02.2004Spol: MVrsta dela: VOZNIK C-KATEGORIJE

Kraj dela: PO SLOVENIJI

Pogoji za delo: IZPIT CKontakt: 080-26-28 ALI POSLOVALNICA GROSUPLJE

Šifra: 5411 Datum: 18.02.2004Spol: MVrsta dela: FIZIOTERAPEVT

Kraj dela: LJ-RONA DOLINA

Pogoji za delo: VIŠJI LETNIK FIZIOTERAPIJEKontakt: 080-20-77 ALI OKENCE ZAPOSLITEVDrugo:

Šifra: 8175 Datum: 18.02.2004Spol: MVrsta dela: VOZNIK + PRODAJA

Kraj dela: TERENSKO


Šifra: 8243 Datum: 18.02.2004Spol: MVrsta dela: RAZVOZ PIZZ



Šifra: 8232 Datum: 18.02.2004Spol: Vrsta dela: DELO V TRGOVINI Z IVILI



Šifra: 5751 Datum: 18.02.2004Spol: MVrsta dela: RAZVOJ POSLOVNIH INFORMACIJSKIH SISTEMOV

Kraj dela: LAHKO DOMA

Pogoji za delo: VSAJ 3. LET. FRI, BORLAND DELPHI, SQL, MS VISUALSTUDIO.NETKontakt: 080-20-77 ALI OKENCE ZAPOSLITEV


Kraj dela: LJ-ZELENA JAMA

Pogoji za delo: ABS. ALIKontakt: 080-20-77 ALI OKENCE ZAPOSLITEV

Vrsta dela: PREVAJANJE IZ MADARŠÈINE V SLOV.Delovni èas: PO DOGOVORU


Drugo: OBÈASNO, ZA DALJ ÈASA

Delovni èas: DOPOLDAN, 3 URE

Plaèilo: 700 SIT/H + PREVOZ


Delovni èas: DOPOLDAN, 8

Plaèilo: 700 SIT/H ALI VEÈ

Drugo: ZA DALJ ÈASA MONOST REDNE ZAPOSLITVE


Plaèilo: 900 SIT/H


Vrsta dela: POUÈEVANJE ANGLEŠÈINEDelovni èas: DOPOLDAN

Plaèilo: 812 SIT/HPogoji za delo: ABS FF - ANGLEŠÈINA

Delovni èas: IZMENSKO DELO



Plaèilo: 600 SIT/H




Delovni èas: PO DOGOVORU (LAHKO 7 DNI V TEDNU)

Plaèilo: STIMULATIVNO, 8% OD PRODAJE


Delovni èas: POPOLDAN

Plaèilo: 600 SIT/H


Delovni èas: POPOLDAN, KASNEJE DOPOLDAN






Vrsta dela: POUÈEVANJE FRANCOSKEGA JEZIKADelovni èas: PO DOGOVORU

Plaèilo: 1300-2400 SIT/HVIŠJI LETNIK FRANCOŠÈINE


Šifra: 5751 Datum: 18.02.2004Spol: MVrsta dela: RAZVOJ POSLOVNIH INFORMACIJSKIH SISTEMOV

Kraj dela: LAHKO DOMA

Pogoji za delo: VSAJ 3. LET. FRI, BORLAND DELPHI, SQL, MS VISUALSTUDIO.NETKontakt: 080-20-77 ALI OKENCE ZAPOSLITEV



Pogoji za delo: ABS. ALIKontakt: 080-20-77 ALI OKENCE ZAPOSLITEV



Pogoji za delo: ABS. ALI VIŠJI LETNIK EFKontakt: 080-20-77 ALI OKENCE ZAPOSLITEV


ZIKA



Šifra: 8248 Datum: 18.02.2004Spol: MVrsta dela: DELO NA TERENU

Kraj dela: GROSUPLJE IN OKOLICA

Pogoji za delo: ELEK. TEHNIK, ENERGETIKKontakt: 080-26-28 ALI POSLOVALNICA GROSUPLJEDrugo: ZA EN TEDEN, KASNEJE PO DOGOVORU






Pogoji za delo: ABS. MATEMATIKE IN FIZIKE ALI STROJNIŠTVA ALIEKEKTROKontakt: 080-20-77 ALI OKENCE ZAPOSLITEV


DOGOVORUKraj dela: LJ-CENTER

Kontakt: 080-20-77 ALI OKENCE ZAPOSLITEVDrugo: ZA POL LETA


NJE PROGRAMA OFFICE IN OPEN OFFICE

Kraj dela: LJ-ŠIŠKA

Pogoji za delo: IZKUŠNJEKontakt: 080-20-77 ALI OKENCE ZAPOSLITEV

Šifra: 5034 Datum: 18.02.2004Spol: MVrsta dela: SODELOVANJE PRI PROJEKTIH INDUSTRIJSKE ENERGETIKE

Kraj dela: LJ-STEGNE

Pogoji za delo: AUTO CAD, MS OFFICEKontakt: 080-20-77 ALI OKENCE ZAPOSLITEV



Pogoji za delo: ŠTUDEKontakt: 080-20-77 ALI OKENCE ZAPOSLITEVDrugo: OD FEBRUARJA DALJE




Šifra: 5463 Datum: 18.02.2004Spol: MVrsta dela: DELO S STRANKAMI, SVETOVALEC - PRODAJALEC

Kraj dela: LJ-ŠIŠKA

Pogoji za delo: ZNANJE ARHITEK., LESARS., PRODAJA POHIŠTVA, WORD,EXCELKontakt: 080-20-77 ALI OKENCE ZAPOSLITEV

Š




Vrsta dela: POUÈEVANJE FRANCOSKEGA JEZIKADelovni èas: PO DOGOVORU

Plaèilo: 1300-2400 SIT/HVIŠJI LETNIK FRANCOŠÈINE


Vrsta dela: POUÈEVANJE EKONOMSKIH STROKOVNIH PREDMETOVDelovni èas: PO DOGOVORU



Vrsta dela: POUÈEVANJE ANGLEŠKEGA JEDelovni èas: PO DOGOVORU

Plaèilo: 1300-2400 SIT/HPogoji za delo: ABS. ALI VIŠJI LETNIK ANGLEŠÈINE


Delovni èas: OD 7. DO 17. URE, CCA 10 UR


Vrsta dela: POUÈEVANJE NEMŠKEGA JEZIKADelovni èas: PO DOGOVORU

Plaèilo: 1300-2400 SIT/HPogoji za delo: ABS. ALI VIŠJI LETNIK NEMŠÈINE


Vrsta dela: POUÈEVANJE MATEMATIKE IN FIZIKEDelovni èas: PO DOGOVORU



Vrsta dela: POUÈEVANJE FRANCOŠÈINE NA TEÈAJIHDelovni èas: PO

Plaèilo: PO DOGOVORUPogoji za delo: 4 LETNIK ALI ABS. FRANCOŠÈINE, IZKUŠNJE

Vrsta dela: POUÈEVADelovni èas: 4X NA TEDEN, OD 14. DO 18. URE






Vrsta dela: VODENJE TEÈAJA POSLOVNE ANG. V PODJETJUDelovni èas: 2X NA TEDEN, PO DOGOVORU

Plaèilo: DOBRO PLAÈILONTKA ANG. ALI KONÈAN ŠTUDIJ V TUJINI, LASTEN PREVOZ

Vrsta dela: IZDELAVA IDEJNIH SKIC, OSNUTKOV, IZRIS NAÈRTOVDelovni èas: PO DOGOVORU

Plaèilo: PO DOGOVORUPogoji za delo: ŠTUDENT ARHITEKTURE, PRAKTIÈNE IZKUŠNJE



Plaèilo: PO DOGOVORU, STIMULATIVNO


17

Pravijo, da je navada železna srajca: lahko se močno zavedamo, da nam nekaj manjka v življenju, da smo z nečim nezadovoljni, pa ne bomo spremenili ničesar, ker se je tako udobno ne izpostavljati spremembam. Spremembe pač zahtevajo prilagajanje, napor in trud! Današnji svet pa se spreminja tako hitro, da pravzaprav sploh nimamo izbire pri odločitvi, ali smo za spremembe ali smo proti spremembam. V letošnjem letu se bo Slovenija priključila Evropski uniji in z vsako mejo manj se veča konkurenca, ki neizogibno pomeni spremembe. Za tiste, ki se niso bili sposobni (ali morda celo niso imeli možnosti) prilagoditi, so lahko spremembe tudi usodne kot na primer za zaposlene Tobačne Ljubljana ali papirnice v Radečah ... Bodočim inženirjem elektrotehnike se podobnih usod verjetno še ni bati, a to nas ne bi smelo uspavati. V marsikaterem podjetju, ki se danes zapira, se še pred desetimi ali petnajstimi leti niso bali take usode in danes se zapirajo.

Moja izkušnjaTisti, ki uvaja spremembe, narekuje pravila igre. Igre, pri kateri je trenutno 5 milijard poražencev in kakšna milijarda zmagovalcev (čeprav je na dolgi rok tudi ta milijarda pri petih milijardah poražencev vprašljivo zmagovalna). Gotovo je, da nas, Slovencev, ne bo nihče čakal. Vprašanje je torej, kam se bomo sami umestili. Ne dvomim, da bomo uspeli slediti glavnim svetovnim trendom, vendar je vprašanje, ali imamo kaj več ambicioznosti in volje, posežemo po samem vrhu. Odgovor na to vprašanje bom prepustil kar vsakemu posamezniku, kajti kako živi neka skupina, je odvisno predvsem od tega, kako se odločijo živeti posamezniki v tej skupini. Navajam elementarne resnice, ki pa jih želim združiti v idejo, da posameznik naredi največ za skupnost, če naredi čim več zase. Zadnja izjava je paradoksna, vendar temelji na predpostavki, da se zavedamo, da nismo sami na celem svetu in da smo že prerasli prepričanje, da so naši lastni občutki najpomembnejša stvar na tem svetu.

In kaj lahko naredi študent tako pozitivnega zase? Odgovor bom podal v dveh korakih.

Prvi korak, ki ti lahko reši finančne težave in dvigne samozavest, je, da stopiš do profesorja (skoraj vseeno katerega) in ga vprašaš, če ima morda kakšne kontakte s kakšnim perspektivnim podjetjem, ki išče znanja željnega študenta. Zaželeno je, da deluješ čim bolj zainteresirano in da imaš čim več smiselnih vprašanj ... Če deluješ pri profesorju perspektivno, zna že profesor obvestiti kontaktno osebo v podjetju, da ima zanimivega študenta, ki bi rad sodeloval v podjetju – to lahko močno poveča interes podjetja za tebe. Če si negotov v svoje znanje, naj te to ne odvrne od prvega koraka, kajti pomembnejše od znanja je interes pridobiti znanje in v perspektivnih podjejih se tega zavedajo in ti bojo šli v tem oziru na roko. Glavno je torej, da deluješ zainteresirano, za podjetje, za znanje in za sodelavce! Če te sprejmejo sodelavci, te bo sprejel tudi direktor oziroma šef!

Drugi korak, morda še pomembnejši od prvega, pa je, da poskušaš imeti čim več kontaktov s čim več različnimi ljudmi. Razlog: več kot imaš izkušenj z ljudmi, bolj jih razumeš in lažje se ustvari skupen interes, ki bo morda nekoč odločal o tem, ali boš imel dobre odnose s sodelavci na delovnem mestu, ali bo tvoje podjetje propadlo ali cvetelo ...

Zelo dobra in koristna izkušnja, ki ti lahko da skoraj neverjetne možnosti v smislu spoznavanja človeškega značaja je včlanitev v kakšno študentsko organizacijo. Če si mnenja, da tovrstne stvari niso zate, je to pravzaprav še en razlog več za seznanitev. Resnično utegneš presenetiti samega sebe!

Ko narediš ta dva koraka, ugotoviš, da imaš pred seboj nenadoma še več korakov v vse več smereh. Vendar kot sem že omenil: prvi je vedno najtežji. O naslednjih korakih pa morda več prihodnjič ...

Za konec naj se vrnem na začetek tega teksta, na uvodno vprašanje, ki sem ti ga zastavil.

Ko narediš prvi korak, ugotoviš, da si že odgovoril na vprašanje, ki ti je zagrenilo dan.

P. G.

Si že kdaj o svojem življenju dobil vtis, da se nikamor ne premika, da je dan enak dnevu, da niti slučajno ne veš, kdaj boš diplomiral in kje se boš zaposlil? Če nisi že vsaj v zadnjem ali predzadnjem letniku svojega študija, potem mogoče celo ne. Večina se nas vseeno prej ali slej sreča tudi s tovrstnimi dilemami in ta članek bo morda komu dal idejo, kako vzeti stvari v lastne roke in narediti prvi korak v svojo prihodnost.

18

Rektor Univerze v Ljubljani, prof. dr. Jože MencingerStavba Univerze v Ljubljani je impozantna že od zunaj, ko pa človek stopi noter, ga prevzame poseben občutek. S Klemnom se nekako nisva mogla navaditi težkih, visokih vrat in še višjih stropov, ki so, mimogrede, obnovljeni po prvotnih načrtih, medtem ko sva čakala na udobnih stolih pred rektorjevo pisarno. Kljub temu da je rektor naše univerze zelo zaposlen, je le našel nekaj časa tudi za študente FE.

Če pa za primerjavo vzamem količino časa, mi delo rektorja vzame 80 % časa, ostale funkcije pa 120 % časa. Zjutraj ob 6h se odpravim na Ekonomski inštitut Pravne fakultete, od 9h do 16h opravljam rektorske posle in sem, če nimam predavanj, večinoma na univerzi, če pa se želim poglobiti še v kaj drugega, kaj napisati ali raziskovati, pa to opravim v večernih oziroma nočnih urah.

Praktično ste zaposleni 24 ur na dan …24 ur na dan ravno ne, vendar lahko trdim, da nekje med 18 in 19 urami.

Nazadnje ste bili kot edini kandidat izvoljeni za rektorja UL za mandatno obdobje 2001–2005. Bi oz. boste za to mesto ponovno kandidirali?Ne. To je dokončna odločitev. Z leti postane človek del inercije institucije in je skrajni čas, da po tolikih letih neha.

Po izobrazbi ste pravnik, doktor ekonomskih znanosti, zanima pa me, kaj menite o tehničnih študijih?Osebno nimam velikega smisla za tehnične študije, drugače pa mi je zelo žal, da so tehnične študije v času tranzicije bile nekako v podrejenem položaju. Veliko slovenskih

podjetij, ki zaposlujejo tehnike, je v zadnjem desetletju propadlo, inženirji so bili posledično slabše plačani, kar je povzročilo tudi manjši vpis na tehnične fakultete in povečan vpis na družboslovne. Gre za pojav, ki je bil prisoten v vseh državah v tranziciji, vendar menim, da smo že dosegli dno in da se sedaj zadeve izboljšujejo. Absolutno je sedaj na trgu preveč diplomiranih ekonomistov in diplomantov FDV, ki jim ne uspe dobiti službe, saj gospodarstvo takih potreb nima. Nasprotno pa so inženirji zelo iskani.

Ta pojav pa je imel še druge negativne posledice. V času, ko sem se jaz vpisoval na fakulteto, so se najboljši študentje vpisovali na tehnične fakultete, kjer sta npr. matematika in fizika veljali za nekaj prestižnega. Danes se je zadeva obrnila, tako da se najboljši študentje vpisujejo na družboslovne fakultete, za tehniko pa je manj zanimanja, nanjo se vpisujejo študentje, ki se niso mogli drugam in ki jih morda stvari sploh ne zanimajo.

Ali dejstvo, da ni omejitve vpisa, vpliva tudi na kvaliteto študija …Na nek način mora vplivati. Mnogokrat slišim očitke, da je Univerza zaradi velikega vpisa neučinkovita, saj je osip velik, študij pa dolgotrajen. Razlogov za to je kar nekaj. Najprej gre za skoraj popolno prepustnost v osnovni in srednji šoli, ki je bila včasih mnogo manjša. Ker verjamem, da je distribucija pameti še vedno normalna, je razumljivo, da se napredovanje na univerzi zaustavi. Je pa tudi res, da opravlja Univerza nekakšno socialno funkcijo, saj se veliko študentov vpisuje samo za pridobitev statusa.

Jože Mencinger, doktor ekonomskih znanosti, se je rodil 5. marca 1941 na Jesenicah, kjer je leta 2001 postal tudi častni občan. Diplomiral je na Pravni fakulteti v Ljubljani junija 1964 in septembra že začel s podiplomskim študijem ekonomije na Univerzi v Beogradu. Kakor sam pravi, mu je sedaj žal, da tistega časa ni drugače izkoristil … Z rektorjem smo se pogovarjali o najrazličnejših študentskih in drugih vprašanjih.

Koliko časa ste rektor UL?Od januarja 1998.

Ali vam delo rektorja vzame veliko časa? Kako uspete združevati delo profesorja, rektorja pa še ostale funkcije?Dela je več, kot sem v začetku mislil in ga je veliko več, kot ga je v začetku bilo. Nekoč je veljalo, da je rektor bolj prestižna funkcija, sedaj pa se je veliko dela prevalilo iz ministrstev na Univerzo in se je zato obseg dela povečal. Ne glede da je to, da je rektor še vedno funkcija in ne delovno mesto oz. poklic (k čemur se v prihodnje teži), ostajam še vedno v prvi vrsti profesor in šele v drugi vrsti rektor.

19

Kot rešitev problema premajhnega vpisa študentov na tehnične fakultete ste predlagali, da bi spodbudili vpis študentov iz republik bivše Jugoslavije …To sicer pomanjkanja študentov na nakaj tehničnih fakultetah ne more rešiti, je pa to rešitev za pridobitev tujih študentov. Nekakšno naravno okolje Slovenije je področje nekdanje Jugoslavije, zavedati pa se moramo, da je to povezano s kupom problemov – od birokracije in bivanja do finančnih problemov. Rešitev bi bila, da bi se Univerza nekaj šolninam odrekla, država pa bi morala najti primerno rešitev in štipendirati take študente. Mislim, da bi to bil tudi dolgoročni interes slovenske izvozne industrije.

Odobravate delitev, ki jo poznajo v nekaterih evropskih državah, na tehnične in družboslovne univerze? Prednosti in slabosti? Je Univerza v Ljubljani prevelika in zato primerna za delitev?To je bolj ali manj stvar tradicije, problemi tehnične oz. klasične univerze pa se vedno znova pojavljajo in se bodo najbrž tudi v prihodnje. Kot rektor seveda nisem za tako delitev Univerze v Ljubljani, saj bi, če nič

drugega, imeli tudi problem, kako razdeliti ravno na novo obnovljeno stavbo Univerze. Morda bo do take delitve v prihodnje tudi prišlo.

Res je, da je Univerza v Ljubljani zelo velika. Vendar lahko tudi velika univerza dobro deluje, če deluje na dovolj specifičen način, čemur jaz pravim integrirana univerza z decentraliziranim upravljanjem. To na kratko pomeni, da naj bi za vse veljala približno enaka pravila, s tem, da naj se večino odločitev sprejme na ravni fakultete.

Ali obstaja kriterij, ki določa delitev na tehnične in klasične univerze? Objektivna delitev zagotovo obstaja, vendar lahko tako med tehničnimi in naravoslovnimi kot tudi tehničnimi in družboslovnimi vedami pridemo na mejna področja.

Kako pa obvladati ta mejna področja?Predvsem se mi zdi pomembno, da tehniki obvladate tudi nekatera družboslovna področja, kot so razna ekonomska ali deloma menedžerska znanja. Pri tem se mi zdi dobro, da to še vedno vodi družboslovna fakulteta. Če imate na fakulteti enega človeka, ki je družboslovec in v tem okolju

osamljen, začne veda, ki jo predava, po mojem mnenju stagnirati. Moja ideja je, da bi ekonomska fakulteta imela katedro, ki bi bila namenjena temu, da profesorji poučujejo ustrezne družboslovne predmete na tehničnih fakultetah.

Večkrat se omenja, da so mladi diplomanti (katere koli fakultete) še »zelo zeleni« in neizkušeni pri vključevanju v delovni proces. Ali je bolj praktično usposabljanje študentov izvedljiva zadeva?Mene dejstvo, da npr. študent ne zna popraviti televizorja, ne glede na to, da je končal ustrezno elektrotehnično smer, ne moti, saj sem mnenja, da mora univerza posredovati predvsem splošno znanje s področja. Univerza naj bi na koncu izoblikovala avtonomnega človeka, za katerega je značilno, da ima znanje in samozavest, da se s problemi sooči. Bistvo je, da študent zadevo razume, ne pa, da jo zna narediti na pamet. Sem pa velik nasprotnik tega, da bi univerza šolala to, čemur danes pravimo človeški kapital, ki je namenjen edino trgu delovne sile. Namen univerze ni, da na vhodu sprejme repromaterial in na izhodu sproducira

20

končne izdelke. Na žalost pa sem v teh pogledih zelo osamljen, saj to velja za zastarelo videnje univerze.

Kako ocenjujete povezanost in sodelovanje UL z gospodarstvom in raziskovalnimi institucijami?Kar se tiče povezav z gospodarstvom, je le-teh več kakor formaliziranih. Tega sicer ne moremo meriti, vendar mislim, da posamezni profesorji relativno dobro sodelujejo s podjetji. Pri tem Univerza nima neposrednih velikih koristi, saj se koristi privatizirajo, stroški pa socializirajo. Seveda se situacija od fakultete do fakultete razlikuje. Pri Fakulteti za elektrotehniko sem presenečen predvsem nad velikim številom projektov, ki tečejo na mednarodni ravni. Kar se tiče sodelovanja z domačimi raziskovalnimi institucijami sta na tem področju prisotni predvsem dve instituciji, to sta Kemijski Inštitut in Inštitut Jožef Stefan. Sodelovanje z njima ni formalizirano, formalno smo včasih z IJS celo sprti, vendar neformalno drug brez drugega ne moremo.

Kaj menite o porastu števila podiplomskih študentov v zadnjem času? Jih toliko potrebujemo ali si samo zatiskamo oči pred brezposelnostjo?Bojim se, da gre v veliki meri za prikrivanje brezposelnosti in to gre včasih tudi do ravni doktoratov. Če namreč pogledamo strukturo doktoratov, jih je zelo veliko predvsem na

tistih področjih, kjer je težko dobiti delo. Dejstvo je, da je posameznik s pridobitvijo študentskega statusa deležen tudi določenih socialnih ugodnosti (subvencionirana prehrana, študentski dom, študentsko delo …) in je zato takšna odločitev razumljiva.

Ali je po vašem mnenju možno kvalitetno študirati, živeti študentsko življenje in hkrati delati?Če je nekdo dobro organiziran, je to možno.

V Sloveniji imamo sedaj tri univerze. Zanima me, kakšno delitev vidite med njimi. Ali gre zgolj za geografsko delitev sorodnih univerz, vsebinsko delitev ali morda kakovostno delitev?Težko bi govoril o kakovostni delitvi, da ne bi kdo zameril, vendar je dejstvo, da je trenutno Univerza v Ljubljani najboljša in bo še nekaj časa najboljša v Sloveniji pa tudi v tem delu Evrope. Deloma si univerze delijo študente geografsko, nikakor pa ne po predmetih, saj Univerza v Ljubljani pokriva domala vsa področja.

Kaj menite o prvih korakih Univerze na Primorskem?Preseneča me predvsem veliko število študentov, kjer, zanimivo, prevladujejo izredni študentje – na vsakih 100 študentov pride 160 izrednih. To je deloma posledica tega, da so se v to univerzo vključile predvsem fakultete, ki so bile že prej navajene predvsem izrednega študija. Zaradi

tega sem nekoliko skeptičen. Nasprotno pa Univerza v Ljubljani pod pritiskom rektorata zmanjšuje delež izrednih študentov, ki nikjer ne sme presegati 50 %.

Kakšen ugled ali veljavo ima po vašem mnenju UL v primerjavi z drugimi evropskimi univerzami?Menim, da ima Univerza v Ljubljani v Evropi kar relativno velik ugled – večji, kot se mu ga doma pripisuje. Po raziskavah je na približno 450. mestu od 18.000 zajetih institucij iz vsega sveta. Kar ni tako slaba pozicija.

Denimo, da bi poznali študenta iz Afrike ... S kakšnimi argumenti bi ga prepričali, da se med vsemi evropskimi univerzami vpiše ravno na UL?Hmm … v to bi ga zelo težko prepričal. Afričani so sicer zelo nadarjeni za jezike, vendar je ena večjih omejitev Univerze v Ljubljani ravno slovenski jezik. Jaz sem seveda za obrambo slovenskega jezika, vendar mi zdi prepovedovanje predavanj v angleščini nekako kratkovidno. Ustava namreč prepoveduje predavanja v tujem jeziku; le-ta morajo biti v slovenščini in šele nato vzporedno v drugem jeziku. To pa pomeni dodaten strošek.

Ali bodo z vstopom Slovenije v EU naše diplome avtomatično priznane po vsej EU? Da, bolj ali manj bi morale biti, razen seveda za regulirane poklice (zdravnik, višja medicinska sestra …).

Ali bodo diplome, opravljene v katerikoli državi EU, avtomatično priznane tudi v Sloveniji?Ravno tako. Sicer sem že pred leti sprožil idejo, da bi posamezne fakultete podale seznam univerz, katerih diplome bi avtomatično priznali pri nas. Nekatere fakultete so bile za, druge pa so vztrajale, da je potrebno pregledati vsebino. Zdi se mi, da je bil tudi zaslužek delni razlog za to vztrajanje.

Sami ste se šolali tudi v tujini (doktorat znanosti na Univerzi v Pensilvaniji). Priporočate študentom, da v času študija naredijo kakšen semester v tujini?Temu, da gredo študenti naredit kakšen semester v tujino, ne nasprotujem. Ne gre za stvar kvalitete, kvečjemu bi dosegli, da bi se ksenofobija malce zmanjšala. Sicer pa to bolj priporočam na podiplomskem študiju.

21

Članice UL – fakultete – so razkropljene po vsej Ljubljani. Imate to za prednost ali slabost?To vsekakor ni prednost, saj se je kampusna ureditev izkazala za boljšo. Tako je namreč olajšan kreditni sistem študija, kjer lahko različne predmete opravljate na različnih fakultetah.

Ali je možno, da bi v prihodnje oblikovali kampusni sistem študija, kjer bi bile vse fakultete združene na enem mestu?Ta stvar je po moje že davno mimo in sedaj se ukvarjamo predvsem s tem, da se Univerza ne bi še bolj razkropila. Vse skupaj želimo nekako prostorsko omejiti.

Sodeč po nekaterih izkušnjah, je pripadnost študentov UL sami univerzi majhna, v primerjavi z nekaterimi dru-gimi univerzami po Evropi in Ameriki …Se popolnoma strinjam. Upam si trditi, da 90 % študentov sploh ne ve, kdo je rektor in kaj počne …

… upajmo, da bo po izidu te revije ta procent manjši … Smeh. Generalno pa je tudi pripadnost samih članic Univerze v Ljubljani Univerzi relativno majhna. Eden zadanih ciljev mojega rektorovanja je bil tudi povečati pripadnost članic Univerzi.

Kje je vzrok za to in kaj bi se dalo postoriti, da bi študenti začutili večjo integracijo v omenjeno institucijo?Tega se na hitro ne da narediti, saj gre za tradicijo; do leta 1993 je bila UL samo nakakšno združenje pravnih oseb-fakultet. Pripadnost se lahko povečuje le počasi in na različne načine. V Ameriki se pripadnost povečuje npr. preko meduniverzitetnih športnih tekmovanj. V Sloveniji imamo tudi dvoboj (troboj) četvercev na Dravi, vendar je univerz za kakšno ligaško tekmovanje premalo. Morda se bo pa z integracijo v evropski prostor, kjer je neprimerno več univerz, pripadnost študentov Univerzi v Ljubljani povečala.

Seveda ne moremo mimo prihodnjih generacij ... veliko se namreč govori o uvedbi obveznih šolnin, katerih zagovornik ste tudi vi. Ali nam lahko razložite ozadje uvedbe šolnin?Poglejte, v sistem šolnin sem se vtaknil zato, ker se mi zdi stvar nepravično urejena. Nič ne bi imel proti temu, da nihče ne plača

šolnine. Ker pa se moramo sprijazniti z dano situacijo, kjer več kot toliko od države ne moremo pričakovati, sem zagovornik tega, da naj bi bila šolnina obvezna za vse. Pri tem šolnina ne bi smela presegati več kot 20 % vseh stroškov, saj osebno verjamem, da je znanje predvsem javna dobrina, kjer ima od njega več koristi družba kot posameznik. Ne moremo pa zanikati, da je to tudi zasebna dobrina, saj imate zaradi znanja tudi višjo plačo.

Seveda pa podpiram obvezno šolnino le v primeru, da se hkrati postavi tudi sistem subvencioniranja šolnin in študentskih kreditov, kar se večkrat pozabi omeniti. Za to mora biti poskrbljeno, sicer sem proti uvedbi obvezne šolnine. Sistem, kakršnega poznamo danes, se mi zdi do nekaterih izrednih študentov (tistih, ki niso študenti ob delu) nepravičen.

Ali ste v svojem dodiplomskem študiju pogrnili na kakšnem izpitu?Moram priznati, da nisem.

Za konec pa še malce futurizma, ki pravzaprav ni več tako zelo daleč ... v mislih imam elektronski indeks (nekateri se še vedno lahko prijavijo na izpit le preko papirnatega obrazca?!). Ali menite, da bo le-ta izpodrinil klasični papirnati indeks prepoznavne rdeče barve?

Klasični rdeči indeks je bolj stvar tradicije. Nedavno, ko smo prenavljali obliko, smo celo razmišljali o odpravi, vendar so se takrat študentje izrekli proti odpravi klasičnega indeksa.

Kako ocenjujete svoje dosedanje delo kot rektor? To lahko ocenijo drugi. Eden izmed ciljev je bil povečati pripadnost članic Univerzi, za kar se mi zdi, da je le nekoliko uspelo. Zdi se mi tudi, da se je število sporov zmanjšalo. Marsikdo bi mi očital, da se ni prav veliko spremenilo. Če nič drugega, sem ponosen na to, da smo stavbo Univerze lepo obnovili.

Bi radi še kaj sporočili študentom in profesorjem FE?Fakultete lahko presojam predvsem po tem, koliko imam s posamezno fakulteto dela in po številu sporov. Priznati moram, da sem v teh 6 letih imel najbrž najmanj težav ravno s Fakulteto za elektrotehniko. Zavedam se, da so včasih stvari lahko urejene le navzven, vendar smatram Fakulteto za elektrotehniko za eno najbolje urejenih na Univerzi v Ljubljani. Gre za relativno homogeno fakulteto, ki je sposobna na področju raziskovanja zelo veliko narediti.

Najlepša hvala za prijeten pogovor.

Mitja Kolbe

22

Kot najbrž že vsi veste, BEST za vas organizira zimske, spomladanske in poletne tečaje. Vendar pa to ni edina zadeva, s katero se ukvarjamo. Med drugim poskušamo čimbolj tesno sodelovati tudi z univerzami in podjetji.

Minerva je eden izmed naših najbolj obetavnih projektov. Gre za virtualno študentsko borzo dela na spletu, ki jo lahko prav vsak od vas obišče in uporablja. Osnovana je bila leta 1999 na generalnem zasedanju v Lizboni. V teh 5 letih smo izpopolnjevali njeno zunanjo podobo in jo poskusili čimbolj približati uporabniku. Ker sami vemo, kaj bi pričakovali od take borze, smo jo naredili tako, da vam je všeč in da je kar najbolj enostavna za uporabo.

Minerva je posvečena večinoma študentom, ki prihajajo iz naravoslovnih in tehničnih fakultet in njen glavni namen je, da mednarodno

Minerva – The Gateway to Your International Career

usmerjenim študentom tehnologije in naravoslovja omogoči kontakt s svetovno znanimi podjetji in jim omogoči mednarodne kariere. Podjetja v naši bazi objavljajo prosta delovna mesta, seminarje, možnosti za izvedbo projektov, diplomskih nalog, doktoratov in izmenjav. Lahko pa tudi sama brskajo po bazi z vašimi življenjepisi in iščejo bodoče sodelavce.

Za zdaj je v Minervo vključenih 6 podjetij: Procter & Gamble, Shell,

Accenture, Whirlpool, Schlumberger in Microsoft. Kmalu pa bo nastopil nov interni pravilnik, ki bo prinesel znatno povečanje števila evropsko usmerjenih podjetij, ki se bodo vključila v projekt. To posledično pomeni večjo pestrost ponudbe.

Svetujemo ti, da obiščeš našo spletno stran (http://minerva.best.eu.org/), kjer si najprej ustvariš uporabniško ime. Nato se z njim prijaviš in izpolniš formular. Izpolni ga čimbolj izčrpno in natančno, napiši o sebi čimveč. Na ta način močno povečaš verjetnost, da boš za določeno delo (projekt, seminar ...) izbran prav ti oziroma da bo podjetje za službo (projekt, seminar …) našlo prav tebe.

Pomembno je tudi, da vse spremembe in novosti vpišete v svoje življenjepise in tako podjetjem posredujete samo najnovejše podatke o sebi.

Uporaba Minerve je brezplačna, zato vpiši svoj življenjepis in morda dobiš zaposlitev svojih sanj! Na vsa morebitna vprašanja ti bomo z veseljem odgovorili na elektronskem naslovu: [email protected].

Tvoj BEST Ljubljana

23

Če iščeš delo, je zelo pomembno, da se kar najbolje predstaviš delodajalcu. Obstaja veliko načinov, vendar je ena najbolj ustaljenih oblik ravano skrajšana verzija življenjepisa (latinsko curriculum vitae ‘življenjska zgodba’), t. i. CV. V nadaljevanju boš našel nekaj koristnih napotkov, kako se lotiti pisanja življenjepisa.

Življenjepis je prva slika, ki jo delodajalec dobi o kandidatu. Zato ne kopiraj le standardnih vzorcev, temveč ga sestavi sam in pri tem pazi na obliko, ki namreč igra nadvse pomembno vlogo. Natisnjen naj bo s kvalitetnim tiskalnikom na bel A4 papir. Ne pretiravaj z dolžino –poskusi se omejiti na dve strani. Tekst naj bo že na pogled dopadljiv: uporabi masten tisk za naslove in oštevilčenje za boljšo preglednost. Odstavki naj bodo ločeni s praznimi vrsticami. Z njimi nakaži tudi konec strani. Kronološko naštevanje o svoji izobrazbi, delu in izkušnjah podaj v nasprotnem vrstnem redu; to pomeni, da najnovejše dogodke opišeš najprej. K tekstu dodaj svojo sliko: bodisi skenirano ali pa jo zraven pripni. V obeh primerih pa naj bo slika kakovostna. Življenjepis mora biti enostaven za branje, kratek in privlačen. Karkoli napišeš, se ti morda zdi logično in enostavno razumljivo, a delodajalec bo tvoj življenjepis lahko razumel popolnoma drugače.

Zato preberi svoj življenjepis znova in znova ter ga popravi, da bo čimbolj razumljiv.

Preden se lotiš pisanja, upoštevaj še naslednje nasvete. Preuči, kako se tvoje spretnosti, izobrazba in izkušnje skladajo z zahtevami službe, za katero se prijavljaš. Posveti nekaj časa iskanju informacij o podjetju iz časopisja, interneta, poročil o njihovi strukturi, produktih, uspehih in pristopu.

Kaj vključiti v življenjepis? Najprej svoje cenjeno ime, ki mora biti na vrhu papirja. Sledijo mu ostali osebni podatki: domač naslov, naslov univerze, telefonska številka, elektronski naslov, datum rojstva in morebitno internetno domačo stran, če jo imaš.

Nadalje opiši svojo izobrazbo: trenutno – tvoja formalna izobrazba, katere šole si obiskoval, opiši posebne projekte, pri katerih si sodeloval, naštej tečaje in treninge, ki si jih obiskoval. Pohvali se tudi s povprečjem ocen, če je le-to dobro. Ne pozabi omeniti, če si dobival štipendijo in če si bil za kakšen svoj uspeh posebej nagrajen. Zatem opiši svoje dosedanje delovne izkušnje (prični z nedavnimi). Naštej vsa podjetja, pri katerih si delal, in na kratko opiši, s čim si se tam ukvarjal in kaj si dosegel. Navedi tudi vsa honorarna dela, ki si jih izvajal.

Nadalje navedi druge svoje aktivnosti in interesna

Pisanje življenjepisa

področja. Kratko opiši aktivnosti, kjer si kaj vodil, organiziral ali nosil odgovornost. Ne spuščaj se v podrobnosti. Če jih bodo le-te zanimale, te bodo o njih povprašali na razgovoru. Naštej tudi vse konjičke, ki so povezani z delom, ki ga želiš opravljati. Ne pozabi napisati, če si kadarkoli sam ali skupaj z drugimi objavil kakšen članek ali si bil vključen v kakršnokoli prostovoljno delo. Tu kakšna podrobnost ne bo odveč.

Potem se osredotoči na svoje veščine in posebna znanja. Napiši, katere jezike znaš in pripiši tudi kakovost tvojega znanja: govorno/pisno in materni jezik/tekoče/srednje/osnovno. Nato naštej, s katerimi računalniškimi programi si domač in v katerih znaš programirati. Ne pozabi napisati, da imaš vozniško dovoljenje, če je temu res tako.

Sledijo še druge veščine, ki so potrebne pri delu, za katerega se prijavljaš.

Za konec ni slabo, če dodaš tudi kakšno referenco iz delovnih mest, na katerih si bil doslej zaposlen.

Upam, da si v zgornjem sestavku našel vsaj kakšno koristno informacijo, ki ti bo koristila pri pisanju življenjepisov.

Ta članek je bil napisan na podlagi nasvetov, ki jih najdeš na Minervinih spletnih straneh: http://minerva.best.eu.org/, kjer boš našel še mnogo drugih koristnih nasvetov. Tam se nahaja tudi primer dobro napisanega življenjepisa, ki ti bo za zgled pri pisanju tvojega.

Uspešen lov na želeno službo ti želi

Luka Vidmar, Minerva, BEST Ljubljana

Smo mlado, hitrorastoče podjetje z dolgoletnimi izkušnjami na evropskem trgu. Naši programi za upravljanje skladišč (WMS) se na eni strani povezujejo s poslovno informacijskimi sistemi, kot so: SAP, Baan, Navision, na

drugi pa z mobilnimi radiofrekvenčnimi terminali ali pa krmilniki v avtomatskih skladiščih.

Blago, lokacije in pakiranja identificiramo s črtno kodo (EAN 13, EAN 128, SSCC) ali RF ID. Smo neodvisni od operacijskih sistemov, ker so naši programi napisani v Javi. Naš WMS se najbolje počuti na UNIX-ih ter

uporablja podatkovne baze Oracle ali DB2. Mi skladišču vdihnemo dušo!

Nam informatika ni samo služba, ampak poklic. Mikajo nas izzivi, kot je absolutna zanesljivost v načinu 24x7 in delo za naročnike od Španije preko Slovenije do Švedske. Menimo, da je informatika poleg kodiranja

predvsem organizacija, specifikacija, testiranje, dokumentacija, šolanje in podpora. Zavedamo se, da je poleg poštenega plačila pomembno nuditi tudi prijetno delovno okolje in podporo pri osebnostni rasti.

Člani našega tima so večinoma bivši študentje Fakultete za elektrotehniko in Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. Z vsakim uspešno izvedenim projektom postaja tako doma kot tudi na tujih

trgih umestitev podjetja trdnejša. Ker se hkrati s tem povečuje tudi obseg naročil, se veselimo novih okrepitev iz vaše sredine.

EPILOG d.o.o., PE: Celovška 130, Ljubljana, www.epilog.net

24

25

Vsi Zemljani smo dandanes izpostavljeni kompleksni mešanici elektromagnetnih sevanj (EMS) frekvenc v območju 0–300 GHz. EMS sodijo med najvidnejše okoljske vplive, nivoji izpostavljenosti pri številnih frekvencah pa s tehnološkim razvojem in s pojavom novih naprav, ki pri delovanju uporabljajo različne dele frekvenčnega spektra, strmo naraščajo. Glavni viri izpostavljenosti EMS so: proizvodnja, distribucija in uporaba električne energije; sistemi transporta; telekomunikacijski sistemi in s tem povezane naprave (npr. mobilni telefoni in bazne postaje); medicinska, komercialna in industrijska oprema; radarji; televizijske in radijske oddajne antene.

Rak, spremembe v obnašanju, izgubo spomina, Parkinsonovo in Alzheimerjevo bolezen ter številne druge bolezni nekateri omenjajo kot posledico izpostavljenosti EMS. Zaradi vse večje zaskrbljenosti, ki se pojavlja v javnosti glede morebitne povezave med EMS in različnimi vplivi na zdravje ter ob dejstvu, da je sleherni Zemljan, bodisi prebivalec razvite ali nerazvite države, dandanes izpostavljen EMS, je Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) leta 1996 začela izvajati mednarodni projekt o EMS, v katerega je že od vsega začetka vključena tudi Slovenija in katerega namen je delovati v smeri iskanja rešitev te problematike.

ZNANSTVENI PREGLEDI SZO je v okviru mednarodnega projekta o EMS nedavno izvedla poglobljene mednarodne preglede znanstvene literature o bioloških in zdravstvenih učinkih kot posledici izpostavljenosti visokofrekvenčnim EMS, EMS srednjih frekvenc, nizkofrekvenčnim ter statičnim EMS. Ti pregledi so bili opravljeni z namenom opredeliti: 1. vplive na zdravje, ki jih je mogoče ugotoviti na podlagi literature in 2. biološke učinke, ki kažejo na morebitne zdravstvene učinke, potrebne pa so nadaljnje raziskave, ki bodo pokazale, ali izpostavljenost EMS nizkih jakosti, ki so navadno prisotne v bivalnem in delovnem okolju, kakorkoli vpliva na zdravje;

Poročila vseh prispevkov, ki so bili obravnavani v postopku znanstvenega vrednotenja, sta skupaj objavili SZO in Mednarodna komisija za varstvo pred neionizirnimi sevanji (ICNIRP). Po zaključku uvodnih mednarodnih pregledov znanstvene literature SZO zdaj apelira na sponzorje projekta o EMS po vsem svetu, naj prednostno podprejo te raziskave, ki bodo omogočile pridobitev

rezultatov, ki bodo tako SZO kot Mednarodni agenciji za raziskave raka (IARC) služili pri oblikovanju ocene zdravstvenega tveganja.

OCENA ZDRAVSTVENEGA TVEGANJA Poročila govorijo o številnih učinkih na biološke sisteme, ki so bili izpostavljeni EMS. Vendar pa SZO temeljni poudarek namenja ugotavljanju, ali ti učinki kakorkoli škodljivo vplivajo na zdravje. Jasno ločujemo med koncepti interakcij, biološkimi učinki in zdravstvenim tveganjem v skladu s kriteriji, ki jih pri ocenah tveganja uporabljajo mednarodni strokovni organi (Repacholi in Cardis, 1997). Biološki učinki se pojavijo, kadar zaradi vzajemnega delovanja EMS pride do fizioloških odzivov, ki jih ljudje lahko zaznajo ali pa tudi ne. Odločitev o tem, ali imajo biološke oziroma fiziološke spremembe posledice za zdravje, je delno odvisna od tega, ali so reverzibilne, ali so znotraj območja, v katerem ima telo učinkovite kompenzacijske mehanizme, ali pa se ob upoštevanju različnih odzivov posameznikov zdi verjetno, da bodo povzročile neugodne zdravstvene spremembe.

SZO opredeljuje zdravje kot stanje popolnega telesnega, mentalnega in socialnega ugodja in ne zgolj kot odsotnost bolezni. Vsi biološki učinki niso nevarni za zdravje. Nekateri so znotraj običajnega območja biološke variacije in fiziološke kompenzacije lahko povsem nenevarni. Drugi so pod določenimi pogoji lahko koristni, zdravstvene posledice nekaterih pa so morda še nejasne. Negotovost še povečuje nesprejemljivost. Zdravstveno tveganje je bilo v splošnem opredeljeno kot biološki učinek zaradi izpostavljenosti takšnemu polju, ki je izven običajnega območja fiziološke kompenzacije in škodljivo vpliva na počutje in ugodje neke osebe.

Tako SZO kot IARC sta že pripravili časovni načrt za obravnavo zdravstvenih učinkov EMS. Junija 2001 je IARC organizirala srečanje, katerega namen je bil formalna opredelitev in ovrednotenje poročil o karcinogenosti zaradi izpostavljenosti statičnim in nizkofrekvenčnim EMS. Znanstveni pregled je pokazal, da so študije o otroški levkemiji ponudile dovolj izsledkov za izoblikovanje zaključka, da so nizkofrekvenčna magnetna polja »možni karcinogen pri ljudeh«. IARC je pregled znanstvene literature ter zaključke objavila v seriji monografij IARC (IARC, 2001). Mednarodni projekt o EMS je uporabil sklepe IARC o karcinogenosti in jih vključil v skupno oceno zdravstvenega tveganja zaradi izpostavljenosti statičnim in nizkofrekvenčnim EMS v sezoni 2002/2003. Ti izsledki in sklepi bodo objavljeni v zbirki Environmental Health Criteria (EHC), ki jo objavlja SZO. Pričakovati je, da bo IARC zbrala dovolj izsledkov, ki bodo omogočili izvedbo podobnega ovrednotenja poročil o karcinogenosti za visokofrekvenčna EMS v sezoni 2004/2005. Tako bo SZO v letih od 2004 do 2006 lahko izdelala skupno oceno tveganja zaradi izpostavljenosti EMS v celotnem spektru.

VISOKOFREKVENČNA EMS (10 MHz – 300 GHz) Podrobni pregledi zdravstvenih učinkov zaradi izpostavljenosti visokofrekvenčnim EMS, med katerimi so tudi sevanje mobilnih telefonov in baznih postaj, so bili objavljeni v publikacijah SZO (Repacholi, 1998), Kanadskega kraljevskega združenja (1999), neodvisne ekspertne skupine za mobilne telefone (IEGMP, 2000), ki jo je ustanovilo britansko ministrstvo za

Kaj vemo o vplivih elektromagnetnih sevanj na zdravjedoc.dr. Peter Gajšek (Inštitut za neionizirna sevanja (INIS), Slovenčeva 95, 1000 Ljubljana; [email protected]

26

zdravstvo. Povzetek izsledkov omenjenih pregledov je SZO objavila v posebni brošuri (WHO, 2000). Tudi nedavno objavljeni pregled, ki ga je opravil Zdravstveni svet Nizozemske (2002), vsebuje enake sklepe kot SZO.

Skupno vsem pregledom je, da pri nivojih, ki so prenizki, da bi povzročali pomembnejše segrevanje, sicer prihaja do interakcije med visokofrekvenčnimi polji in tkivi, nobena študija pa ni pokazala škodljivih zdravstvenih učinkov pri nivojih izpostavljenosti, nižjih od mednarodnih priporočil. Večina študij je preučevala posledice kratkotrajne izpostavljenosti celega telesa visokofrekvenčnim EMS pri nivojih, ki so precej višji od običajnih nivojev brezžičnih komunikacij. S pojavom naprav, kakršne so voki-tokiji in mobilni telefoni, je postalo očitno, da le redke študije obravnavajo posledice lokalizirane izpostavljenosti visokofrekvenčnim EMS na glavo.

V nadaljevanju povzemamo izsledke raziskav, povezanih z uporabo mobilnih telefonov, ki jih je mogoče prenesti tudi na splošno izpostavljenost visokofrekvenčnim EMS:

Rak: Ni verjetno, da bi visokofrekvenčna EMS povzročala raka oziroma pospeševala njegov razvoj. Številne študije na živalih, ki so jih izpostavljali poljem, podobnim tistim, ki nastajajo pri uporabi mobilnega telefona, niso dokazale, da bi visokofrekvenčna EMS povzročala raka na možganih ali pospeševala njegov razvoj. Pri eni od študij (Repacholi et al., 1997) je zaradi visokofrekvenčnega sevanja prišlo do povečanja stopnje pojava limfoma pri gensko spremenjenih miših. Vendar pa so zdravstvene posledice te ugotovitve nejasne. V več državah zdaj potekajo študije, ki naj bi potrdile omenjeno ugotovitev ter opredelile relevantnost teh rezultatov za pojav raka pri ljudeh. Najnovejše epidemiološke študije niso ponudile prepričljivih dokazov o povečanemu tveganju za pojav raka zaradi uporabe mobilnih telefonov. IARC vodi obsežno mednarodno študijo, s katero skuša ugotoviti, ali je uporaba mobilnih telefonov kakorkoli povezana s povečanjem raka v glavi in vratu. Nadaljnji dve leti sta potrebni za dokončanje in analizo izsledkov te študije.

Druga zdravstvena tveganja: Znanstveniki poročajo tudi o drugih posledicah uporabe mobilnih telefonov, na primer o spremembah možganske aktivnosti, odzivnih časih in vzorcih spanja. Ti učinki so majhni in na človekovo zdravje nimajo očitnega vpliva. Študije, ki naj bi potrdile te ugotovitve, še potekajo.

Trenutno so razprave o možnih učinkih visokofrekvenčnih EMS usmerjene k vprašanju, ali dolgotrajna izpostavljenost nizkim jakostim (pod nivoji, ki povzročajo opazno segrevanje) lahko povzroči škodljive učinke na zdravje ali vpliva na človekovo počutje. Trenutne raziskave so usmerjene v ugotavljanje, ali pri zelo nizkih nivojih izpostavljenosti lahko pride do zapoznelih učinkov. Glede na široko razširjeno tehnologijo, stopnjo znanstvene negotovosti in nivoje splošne zaskrbljenosti, potekajo temeljite znanstvene študije, potrebnih pa jih je še več. Medtem ko noben od najnovejših pregledov ni potrdil, da ima izpostavljenost visokofrekvenčnim EMS škodljive posledice za zdravje, pa obstajajo vrzeli v znanju, ki zahtevajo nadaljnje raziskave, ki bodo omogočile boljšo opredelitev tveganja. Še približno tri do štiri leta bodo minila, preden bodo omenjene raziskave zaključene in ovrednotene, njihovi izsledki pa objavljeni.

PROJEKT FORUM EMS Tudi v Sloveniji smo se z vso skrbnostjo in odgovornostjo odzvali na zaskrbljenost ljudi, ki so jo zbudila nekatera poročila v zvezi z morebitnimi zdravstvenimi učinki zaradi izpostavljenosti elektromagnetnim sevanjem, ter ustanovili projekt FORUM EMS.

Forum EMS je projekt, ki skrbi za objektivno, nepristransko ter strokovno podprto komuniciranje o problematiki EMS. Svoje delo opira izključno na znanstvene temelje in sledi izhodiščem vodilnih mednarodnih institucij s področja varovanja zdravja in okolja pred EMS. Namenjen je vsem, ki iščejo odgovore na pereče probleme s področja EMS. To so predvsem vladne ter nevladne organizacije, lokalne skupnosti, gospodarske družbe, mediji, strokovnjaki iz različnih področij ter seveda najširša javnost.

Projekt Forum EMS posega na vse ravni obveščanja in komuniciranja z namenom promocije znanstvenih izsledkov in izhodišč najpomembnejših mednarodnih organizacij s področja varstva pred EMS. Poudarek je na raziskovanju in posredovanju novih znanstvenih spoznanj in rezultatov odmevnih domačih in tujih raziskav najširši javnosti v njej razumljivi obliki. Predvidene so številne dejavnosti; od informativnih zloženk in brošur, strokovnih knjig in člankov v medijih do strokovnih srečanj in svetovalne pisarne.

Z omenjenimi aktivnostmi želimo vzpostaviti stanje v družbi, kjer bo imela javnost možnost objektivno prepoznati in razumeti možna zdravstvena in okoljska tveganja zaradi EMS. Oblikovali in posredovali bomo strokovne argumente, ki bodo omogočali konstruktivnejše sporazumevanje javnosti s ponudniki storitev. Višja stopnja razumevanja problematike EMS bo tudi za ponudnike storitev dober temelj za prikaz njihove družbene odgovornosti skozi neposredno vključevanje v hitrejše reševanje konkretnih nesoglasij, ki spremljajo umeščanje virov EMS v okolje.

V okviru projekta Forum EMS smo v decembru pripravili informativni brošuri, s katerima želimo osvetliti problematiko elektromagnetnih sevanj sistema mobilne telefonije. V brošurah so predstavljeni osnovni pojmi in pregled stanja s področja morebitnih vplivov EMS sistema mobilne telefonije na človeka in okolje. Vsebino, ki se opira na stališča ključnih mednarodnih organizacij in uglednih znanstvenih ustanov s področja preučevanja vplivov EMS na zdravje ljudi, je s konsenzom potrdil strokovni svet v okviru Foruma EMS. Obe brošuri lahko najdete na spletni strani projekta www.forum-ems.si ali pa ju naročite po elektronski pošti [email protected]. Lahko nas tudi pokličete na (01) 5603 743 oziroma svoja vprašanja pošljete na naslov: Projekt Forum EMS, Slovenčeva 95, 1000 Ljubljana.

Med zadnjim izpitnim obdobjem so bila na naši fakulteti v okviru projekta Forum EMS organizirana tudi predavanja, ki si jih lahko ogledate na strani: www.sitv.tv/ems.

27

Jadranje namesto klasičnega absolventaTakole je bilo. Smo super klapa. Na absolventa se nam ni dalo fijakati do Grčije in se ga tam masovno napijati. Odločili smo se, da bomo to počeli raje kje drugje in v manjšem številu. Videli smo ponudbo jadranja za študente in nismo dolgo razmišljali.

Dobili smo se s predstavnikom podjetja in 20. septembra smo že bili na naši Titovi magistrali. Pričakala nas je ladja gospodična. Že v Ljubljani smo se dogovorili za približno destinacijo našega jadranja. Ker je bil že konec septembra, smo šli iskat sonce bolj proti jugu. Bilo nas je 8 fantov. Tudi skiperke nismo dobili. Govorili so nam, da če gredo jadrat sami fantje, potem se samo pije; res je bilo skoraj tako, ampak ne čisto tako. Na plano je prišel naš alter ego. V tem tednu ni bilo prostora za našega umirjenega, pridnega brata.

Kar se je dogajalo naprej, pa bi težko strnil v eno celoto; dogajalo pa se je približno takole.

Prvi večer smo prišli v Malo Proverso, naslednje jutro ob 6h že pobegnili, da nam ni bilo treba plačati. Šli smo po zahodni strani Kornatov do Levernake ali Lavse, vedno pozabim, katera je katera. V glavnem tja, kjer je najlepši razgled. Golemu kamnu smo zapeli Slovenijo. Nazaj grede smo ugotovili, da nam pomožni čoln pušča (boste vi meni Slovenijo!). Ustavili smo se v Piškeri, da popravimo luknjo. Iz kopnega so nas opozarjali, da znajo biti neurja. Mi smo šli vseeno pogledat na odprto. Vmes smo srečali Madžare, se privezali nanje in skupaj smo preverili dejansko vreme. Ob dveh ponoči smo se odločili, da nam iz kopnega že ne bodo solili pameti in sledila je nočna vožnja proti Hvaru. To je bila tista noč, ko je Mitja vozil, ostali pa smo počasi zaspali. On in medvedova kri sta zdržala, prišli pa smo na Bol, na jutranjo kavico, internet in kopanje, aja, pa na burek.

Potem smo se zasidrali pri Zlatnem ratu. Kmalu se je pojavil, rekli smo mu maestro. Zazveneli so prvi takti Bizetove Carmen. Spoznati smo hoteli hitrost in ni bilo dolgo, spet smo bili zunaj na morju. Hoteli smo vedeti, kaj lahko počnemo v vetru in česa ne moremo, to je vse. Zvečer Vela Graška, zalivček pri mestu Hvar, pa kitara, dve kitari, pa steklenica, da ne naštevam. Zjutraj pa proti Hvaru, pa proti Paklenim otokom, pa še naprej proti Visu. Zvečer nas je v dilemo spravljala odločitev lignji/školjke. Janez se je na našo žalost odločil za tretje. Naslednji dan gremo proti Biševu. Modra špilja tisti dan ni bila prava, zato naprej v Trogir. Pravijo, da imajo kapitani v vsakem pristanu po eno ljubico. Zanimivo je bilo to, da smo se počutili tako v vlogi ribe kakor tudi ribiča. Dober ulov nam ni kar tako ušel, razmišljali smo kot riba v vodi. Naslednji dan proti Žirjam. Kuhal je Vasja. K vsaki jedi spada ena glavna začimba, vse druge jo samo dopolnjujejo. Če pa hočemo kaj več, moramo poskušati sami. Brez občutka ne moremo doseči fines. Naše nežne

duše so uživale v sončnem zahodu, nekatere pa tudi v vzhodu.

V Saliju je bilo čez trideset Slovencev, še danes ne vem, zakaj so takrat prišli tja. Spet so se pojavile kitare, dve sta naredili red pred Maritimom in kasneje še na obali. Zazvenele so melodije ljudskih pesmi: zategle, otožne pesmi so se menjavale s poskočnimi ritmi. Pri čardašu so ponoreli vsi prisotni. Pogum je prišel na koncu.

Ko zapiha veter… Posadka v iskanju sidrišča

V začetku smo jadrnico še pridno čistili…

28

Konec lanskega leta je Flextronics na Fakulteti za elektrotehniko posebej za študente in akademsko javnost predstavil v Sloveniji razvit čip SoC (System-on-chip). Že pri vabilu na oglasnih deskah in kasneje v pogovoru s sošolci sem bil zelo vesel, da je bil tak poudarek na študentih, ki jih drugi odrivajo na stran – še posebej pri novostih svetovnega pomena. Da so si izbrali predavalnico 2, me je na začetku začudilo, da ne bo na pol prazno, vendar je zanimanje študentov preseglo tudi moja osebna pričakovanja. Na predstavitvi je direktor razvojenga centra Flextronics Damjan Lampret predstavil podjetje Flextronics v vseh svojih razsežnostih. Na globalni ravni so največji proizvajalec elektronike. Ob tem sem se spomnil, da se je pred leti govorilo, da so prevzeli proizvodnjo mobilnih telefonov za SonyEricsson. Toda mislim, da izdelujejo še marsikaj drugega. Preveč je stvari, da bi jih strnil v tale povzetek predstavitve. Kar pa se tiče samega razvojnega centra v Ljubljani, so vsi zelo mladi, no, samo podjetje v Sloveniji je pa še mlajše. Od vseh stvari sem si kasneje najbolj zapomnil, da izdelujajo čipe. Takšne in drugačne. Kot si ga želiš. ASIC (Application Specific Integrated Circuit). Omenjena je bila tudi state-of-the-art oprema. No, najbrž je malo drugače kot pri mojem domačem računalniku. Seveda. Pa software tudi. Projektiran je v VHDL-u oziroma v VERILOGU. Me prav zanima, kdaj bodo imeli kakšen dan odprtih vrat, da pridem še malo povprašat o teh stvareh. Čip je dobro videti, še bolj pa me zanima drobovje. Predstavljam si, da je težje načrtovati tole, kot pa pisati v jeziku C++ ali pa delati kakšne baze. Čipa pač ne dela vsak.

Po predstavitvi podjetja je g. Lampret (bivši študent FE) začel s predstavitvijo prvega mikrokontrolerja, razvitega v Sloveniji, z imenom Marvin. Največji poudarek je bil na tehnični plati (namen uporabe, periferija). To integrirano

vezje SoC je kar O. K., razvito s slovenskim znanjem. Računalnik na enem čipu. Vse stvari so bile seveda vključene, tako da lahko deluje tudi samostojno (zraven ne potrebujemo še kakšnega drugega računalnika). Za operacijski sistem so si izbrali Linux ter pripravili vse potrebno, da bi zadeva delovala. Sicer pa so tudi povabili zainteresirane študente k sodelovanju. En projekt že teče, in sicer pod imenom OpenCores (www.opencores.org).

Na koncu naj bi sledila demonstracija, vendar je žal zaradi tehničnih težav ni bilo mogoče videti. Pa tudi iz predavalnice so nas že preganjali. Vendar je vodja razvojnega centra kljub temu povzročil veliko navdušenje in zanimanje tako za podjetje kot čip. Dosedaj tega v Sloveniji še nismo bili vajeni.

Predstavitev SoC – Marvin

Predstavitve se je udeležilo kar nekaj študentov

29

30

v

31

Absolventski izlet malo drugače

Ko komu omeniš, da greš na absolventski izlet, dobiš različne asociacije. Prvi tip ljudi takoj pomisli na Kreto in nore žure z veliko bejbami, drugi tip pa na čredno vodeno zapravljanje cvenka. Midva sva si najin absolventski izlet zamislila malo drugače.

Na pot sva šla takoj po opravljenih izpitih, 16. septembra. Iz Ljubljane do Sežane z vlakom ter na štop do Trsta. Do odhoda trajekta je bilo še nekaj uric, zato sva se v miru okrepčala ter se psihično pripravila na naporno 45-urno potovanje na Kreto z vmesnim postankom v Atenah (ogled akropole …). Medtem ko so imeli ostali celotno zadevo organizirano in natančno vodeno, sva si midva odhode/prihode, karte, oglede itd. organizirala sama.

Po neprespani noči na trajektu smo prišli na Kreto, točneje v mesto Iraklion. Tam sva najprej 6 ur počivala v parku poleg avtobusne postaje. Ko so bili ostali že

zdavnaj nastanjeni, sva midva šele prispela na cilj absolventskega izleta – mesto Hersonissos. Poiskala sva si nastanitev v prestižnem hotelu Modro nebo (****…*), točneje na plaži :). Mimoidočim ob prihodu na plažo ob desetih dopoldne ni bilo jasno, kaj tam počneta dva modela, zavita v spalke.

Sledili so štirje dnevi gyrosa, morja, sonca ter poležavanja podnevi, ponoči pa ouzo, metaxa ter tematski žuri s sošolci in študentkami. Bilo je noro – neponovljivo in končala sva, ko je bilo najboljše. Zjutraj četrtega dne sva direktno z žura odšla na avtobus za Sitio. Od tam naj bi šla s trajektom na Rodos in nato v Tučijo. Kljub temu da skoraj vsi Grki govorijo angleško, imajo manjše probleme pri logistiki. Najin avtobus je namreč v mesto prišel 10 minut po odhodu trajekta, naslednji pa je bil šele čez pet dni?! Sprememba plana: naslednji dan greva na trajekt do Aten in od tam z vlakom do Istanbula. Tam naju že čaka prijatelj Miha, ki je pred nekaj dnevi prišel z vlakom iz Slovenije. Še isti večer se odpravimo v Ankaro – seveda po obveznem kebabu in čaju. Vlaki v Turčiji so precej poceni in udobni; so pa zato še počasnejši kot naši. Vzeli smo nočni vlak ter tako prihranili čas in denar, saj nismo rabili

prenočišča. Razdalje v Turčiji so ogromne – kratkočasili smo se na razne načine. Nekako je pogovor nanesel na Iran. Takoj zjutraj smo se odpravili na slovensko ambasado, ki smo

Žur na trajektu, Jadransko morje

Vojašnica v Teheranu

32

jo kar težko našli, saj je Ankara ogromna. Veleposlanik nas je lepo sprejel in nam napisal priporočilna pisma, kar omogoča lažjo pridobitev vize.

Od tam smo pohiteli na iransko ambasado, a je bila žal zaprta, ker je bil petek, kar je v islamskem svetu nedelja. Naslednji dan pa je bila zaprta banka, kjer bi morali plačati 30$ za izdelavo vize. Vse skupaj nam je uspelo urediti šele v ponedeljek popoldne – medtem smo se kratkočasili z ogledi mesta, ki pa ni nič posebnega. Žal pa tisto noč ni bilo nobenega vlaka proti vzhodu, tako da smo bili obsojeni na še eno noč v Ankari. Tudi to smo preživeli zunaj – v Korejskem parku. Zjutraj nas je gospod iz sosednje stavbe povabil na čaj. Izvedeli smo, da je učitelj skakanja s padalom. V ta namen so imeli tudi postavljen 45-metrski stolp, s katerega smo kasneje tudi sami skočili (in to zastonj :)). Čista uživancija, petdnevno čakanje se je vendarle poplačalo s to noro izkušnjo.

Vzhod Turčije se močno razlikuje od zahoda. Do iranske meje smo kombinirali vlak, avtobus ter avtoštop. Prav to zadnje se nam je dobro obrestovalo, kajti ustavili so nam trije Kurdi, ki so nas zapeljali do meje. Na meji niso komplicirali – prav nasprotno – zaželeli so nam tako lepo dobrodošlico kot še nikjer. Eden od tistih treh modelov je bil namenjen v Teheran in nam je kasneje pomagal pri menjavi denarja ter iskanju prevoza – pravzaprav nam je častil taksi do Tabriza (300 km, 15$) ter obilen iranski zajtrk (1$). Zvečer smo šli na avtobus do

600 km oddaljenega Teherana. Medtem ko smo čakali na odhod, smo si privoščili še vodno pipo ter čaj – seveda so nas malo ogoljufali (cca 30 SIT), ker so videli, da smo turisti in še nismo poznali cen.

Teheran je ogromen – ima namreč 12 milijonov prebivalcev. Prvi dan smo bili izgubljeni kot slepa kura. :) Nismo imeli Lonely planeta, pa tudi njihova pisava nam ni bila ravno v pomoč. So se pa zato Iranci kasneje izkazali za zelo prijazne in ustrežljive (čeprav jih zelo malo govori angleško). Ko smo tako tistega lepega popoldneva sedeli v parku in premlevali, kam naj se odpravimo iskat kakšno poceni prenočišče, je do nas pristopil mlad Iranec in nas povabil k sebi domov na čaj ter nam kasneje našel hotel.

Tisti večer sva se šla z Miho obrit k brivcu ter zopet na en čajček. Kaj je z vsem tem čajem? V Iranu je alkohol prepovedan. Povsod vsi pijejo pravi čaj. Tudi v čajnicah ponavadi nimajo nič

drugega kot čaj in seveda vodne pipe. Sem pa imajo vstop le moški. Čičoti po cele dneve posedajo tukaj in srkajo čaj ter puhajo dim! Moški ima lahko tudi več žena – srečal sem enega, ki je imel svoj čas veliko denarja in si je privoščil dve. Ženske imajo malo pravic, kar pa se počasi spreminja na bolje. Po zakonu morajo še vedno imeti pokrite glave ter obline.

Vlak v Iranu je še cenejši kot v Turčiji. 600 km in 8 ur dolga nočna vožnja v spalniku do Esfahana nas je stala 3$ na osebo. Liter nafte namreč stane okoli 20 SIT. :)

Esfahan velja za starodaven perzijski biser. Skozenj teče reka, nad njo pa je kar nekaj prelepih mostov. Pod najlepšim je zanimiva čajnica, v katero smo šli na vodno pipo s sadnim tobakom. Največja znamenitost je mošeja, ki se nahaja na tretjem največjem trgu na svetu, ki pa si je nismo uspeli ogledali, ker smo (zopet) čajčkali pri prodajalcih tepihov.

Po vsej tej lepoti smo si zaželeli okusiti tisto pravo iransko življenje, ki se skriva na fascinantnem podeželju – odpravili smo se v Takht-é Soleiman, tj. Salomonovo trdnjavo s kraterskim jezerom na sredini. Tam čobani

Klasična čajnica z vodnimi pipami

Kapadokija, Turčija

33

Smo si res tako različni?Smo si ljudje res tako zelo različni? Je med moškim in žensko res tako širok prepad, da ga lahko premostimo le z ogromno pozornosti, dobre volje in iskreno predanostjo? Je moškemu res tako težko razumeti žensko in ženski moškega? Dvomim.

Res, da nam je narava dala različne predispozicije, verjela bi celo v različne osnovne značajske zasnove, vendar zakaj smo si, ko pride do intimnosti in iskrenih čustev, potem tako zelo podobni? Morda zato, ker smo si prav vsi v svojem bistvu enaki. Kot je napisal Paulo Coelho v eni od svojih knjig: »Vse je zapisala ista roka.« Most med Venero in Marsom sploh ni tako dolg in nevaren in neskončnost vesolja, ki oba svetova obdaja, niti zdaleč ni tako črna, strašljiva in nemogoča, če se le poglobimo v svojo prvinskost; vse ostalo so le stereotipi in produkti vedno bolj izumetničene družbe, njenih vrednot, norm in pričakovanj. Nedvomno imata moški in ženska več skupnega, kot veljajo načela v družbi; ne nazadnje imamo vsi čustva, sanje, želje in fantazije. Priznajmo si, ustvarjeni smo tako, da eni brez drugih ne moremo. Ob vse pogostejših in vse intenzivnejših novodobnih stresih se vedno pogosteje in vedno bolj »javno« zatekamo v sfere svojega bistva in intime, ki zaradi vse večjih pritiskov in obremenjenosti vseh nas vedno bolj

izgublja svojo nagonskost in postaja reakcija na impulze, fetiše.

V slovarju slovenskega knjižnega jezika je fetiš razložen kot nedotakljiva, slepo oboževana, priznana stvar, pri nekaterih primitivnih ljudstvih pa je šlo za predmete, ki so imeli nadnaravno moč in so se častili po božje. Povezava je očitna. Kaj ni res, da tudi sami, morda povsem podzavestno in nevede, »častimo«, obožujemo določene predmete, stvari, skratka zadeve, ki nas brez prave razlage ponesejo v povsem druge sfere, razpoloženja in ekstazo.

Če pa se malo bolj poglobimo še v psihiatrično razlago, pridemo do odgovora, ki nedvomno ustreza današnjemu pojmovanju fetišizma — seksualna nagnjenost do dela telesa ali oblačila osebe, do katere smo nagnjeni. Prepričana sem, da ima vsakdo od nas svoj fetiš, svojo majhno skrivnost in svoj afrodizijak. Bujnost domišljije in pestrost odgovorov bi verjetno marsikoga presenetila. Poznam osebo, ki jo neznansko prevzamejo brazgotine na moškem telesu, spet druga obožuje moške boke, mene prevzame vonj in poslovna obleka, spet koga drugega lepo negovani lasje, roke, gležnji, visoke pete, usnje, ravno prav vabljivo spodnje perilo. Ob natrpanih dnevnih urnikih nam domišljija za zaprtimi vrati naše notranjosti podivja, dovolj je povsem spontan in nepredviden impulz iz okolja, pa nam vlije elana in energije, ki bo trajal vse do naslednjega …

še vedno pasejo ovce; ljudje živijo skromno in v očeh jim lahko prebereš, da so srečni s tem, kar imajo. Seveda pa se tudi tukaj najdejo lokalni frajerji, ki imajo avto in te hočejo za mastno ceno (100 SIT) peljati kamor pač hočeš. V Kandovanu – iranski različici Kapadokije – smo se spoznali s študenti geologije, študentke pa so se slikale z nami ter nas nato hihitaje skrivaj opazovale.

Pot smo nadaljevali proti Tabrizu, ki ima največji bazar v Iranu z več kot 7000 trgovinami. Vse skupaj je en velik labirint, prepleten z ozkimi uličicami, polnimi zanimivih trgovinic, kjer smo se kaj hitro (načrtno) izgubili ter opravili še zadnje nakupe, preden smo se vrnili v Turčijo.

Po prihodu v Turčijo smo se ločili – Miha je dobil 1300-kilometrski štop ter se nato z vlakom ter s polno vrečo orehov, ki jih je našel pod sedežem, vrnil domov, midva pa sva odštopala do jezero Van. V čajnici v Gevasu sva spoznala domačine – Kurde, ki so neverjetni ljudje in so naju – popolna tujca – povabili na lokalno poroko.

Bila je sredina oktobra in malo naju je že priganjal čas oz. obvezne vaje na faksu. Tako sva si še na hitro ogledala turistično Kapadokijo in Istanbul in hop na vlak za Sofijo. Tam z dvema odpičenima Kanadčanoma – yeah bro – uletimo na žur študentk francoščine - oui oui. :) V Beogradu imava 3 ure časa do vlaka za Ljubljano, ki jih porabiva za ogled glavne promenade (beri: Beograjčank) ter pravi srbski hamburger. Na vlaku srečava 4 Slovence, ki se ravno vračajo iz Turčije. Vožnjo si kratkočasimo s pripovedovanjem zgodb; na koncu zaspimo in se prešvercamo do slovenske meje. Od tam prištopava domov, v nedeljo ob 8h zjutraj.

Tako se je zaključil najin absolventski izlet, ki je trajal nekaj več kot en mesec in stal borih 500 evrov.

Če je bila Grčija čisto vsakdanje evropska, je bila Turčija nekaj povsem novega. Prav tako je Iran v primerjavi s Turčijo kot noč in dan. Tukaj ni zadebeljenih nemških babic in dedkov, ki sva jih videla na Kreti, ne avanturističnih popotnikov, ki raziskujejo Kapadokijo. So le super prijazni ljudje, ki bi te radi spoznali, povabili na čaj ali na tebi vadili angleščino. Skratka, uživancija in polno doživetij, za 3 absolventske izlete!

34

Evropsko prvenstvo 2003 – Slovenija dvakratni evropski prvak ...... v robotskem nogometu. Med 2. in 5. junijem 2003 je na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani potekalo Evropsko prvenstvo v robotskem nogometu. Dogodka se je udeležilo 12 ekip iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije, Nemčije, Češke, Nizozemske, Francije, Anglije in Turčije.Kaj je robotski nogomet? To je nogomet, ki ga igrajo računalniško vodeni robotki, ki prejemajo ukaze po radijski zvezi, medtem ko kamera nad igriščem računalniku posreduje podatke o njihovih pozicijah in o poziciji golf žogice, s katero igrajo. Glede na trenutno situacijo izda ukaze program umetne (ne)inteligence v jeziku C++, ki je delo posamezne ekipe.

Slovenijo je v kategoriji mali mirosot (3 robotski igralci) zastopala študentska ekipa Mala Olimpija, ki je nastala, ko sta po kvalifikacijah za Evropsko prvenstvo svoje moči združili dokaj izenačeni ekipi Mala Malca in Olimpija (Gašper Janša, Urban Džindžinovič in Jaka Jevšnik, na sliki od leve proti desni), v kategoriji srednji mirosot (5 robotskih igralcev) pa ekipa mladih raziskovalcev Ljubljana Dragons, ki ima že več let izkušenj in se lahko pohvali z dobrimi uvrstitvami na evropskih in svetovnih prvenstvih (Gregor Klančar, Milan Simčič, selektor prof. dr. Drago Matko, Marko Lepetič in Boštjan Potočnik, na sliki od leve proti desni).

Slovenski ekipi sta še tik pred začetkom prvenstva reševali probleme z (ne)delujočimi robotki in celo do zadnjega dne popravljali in izpopolnjevali strategijo. Ko je napočil čas prve tekme, smo bili vsi na trnih, ker smo igrali z nekaj ur staro zadnjo različico programa. Po prvih igrah, ko sta obe ekipi premagali svoje nasprotnike z več kot 10 točkami prednosti, pa smo začutili olajšanje. V nadaljevanju prvenstva smo napeto opazovali, kako sta se obe ekipi tekmo za tekmo prebijali proti finalu.

V kategoriji mali mirosot je Mala Olimpija v finalu premagala ekipo RoBohemia iz Češke s 4 : 0, ekipa Austro-M iz Avstrije pa si je tretje mesto zagotovila z zmago nad Dortmund Droids iz Nemčije s 5 : 2. V kategoriji srednji mirosot pa je ekipa Ljubljana Dragons v finalu premagala Austro-M s 13 : 2, na tretje mesto pa se je RoBohemia uvrstila po zmagi nad MI20 iz Nizozemske s 13 : 0 in tako so si Slovenija, Avstrija in Češka razdelile vseh 6 pokalov.

Podrobnejše rezultate si lahko ogledate na http://robotsoccer.fe.uni-lj.si/Results.htm, prav tako je dostopen seznam vseh sodelujočih ekip na http://robotsoccer.fe.uni-lj.si/RegTeams.htm.

Najslabše sta se odrezali ekipi VŠB-TU Ostrava iz Češke in Plymouth Drakes iz Anglije, katerih roboti so se izkazali kot najmanj poslušni in najbolj svojeglavi. Pravih razlogov za slabo igro je lahko veliko, od slabo napisanega programa za strategijo do slabega zajema slike s kamero in njenega razpoznavanja. Primerov, ko je slaba igra bila posledica okvare napaka robotka, ni bilo veliko. Kljub vsemu se je nekajkrat zgodilo, da je robotek izgubil stik z računalnikom in začel samomorilsko poplesavati po igrišču in s tem popestril tekmo. V takem primeru je bila – odvisno od sodnika – tekma prekinjena ali pa se je nadaljevala naprej in tako smo kar hitro kategorizirali sodnike med “prestroge” in “poštene”. V drugo skupino smo uvrstili tudi slovenskega sodnika Milana Simčiča. Kdo je sodil trenutno tekmo je bilo še posebej pomembno pri dodeljevanju prostih strelov, saj je to, kot pri pravem nogometu, izjemna priložnost za gol.

Organizator prvenstva sta bila Laboratorij za modeliranje, simulacijo in vodenje ter Laboratorij za avtomatizacijo in informatizacijo procesov v okviru Fakultete za Elektrotehniko. Člani omenjenih laboratorijev so se zelo potrudili in ob podpori sponzorjev (http://robotsoccer.fe.uni-lj.si/Sponsors.htm) organizirali eno boljših evropskih prvenstev do sedaj. Organizirana sta bila spanje in prehrana za tuje obiskovalce, na tekmovanju samem pa je bilo poskrbljeno za osvežilne napitke. O dogodku so poročale televizijske ekipe, prišlo je veliko obiskovalcev, med drugimi tudi Iztok Čop. Poleg izjemnih tekem in slovesne podelitve pokalov je bil eden od večjih dogodkov otvoritev prvenstva, ki jo je dodatno popestril robotski balet.

Skoraj 4 mesece po Evropskem prvenstvu pa je med 29. septembrom in 3. oktobrom 2003 na Dunaju pod okriljem Tehnične univerze Dunaj potekalo svetovno prvenstvo v robotskem nogometu. Prvenstva se je udeležila tudi ekipa Ljubljana Dragons in dosegla tretje mesto v ligi veliki mirosot (7 robotskih igralcev), četrto mesto v ligi srednji mirosot in 5–8 mesto v ligi mali mirosot.

Urban Džindžinovič, Mala Olimpija

35

Če hočemo vedeti, kaj je to brucovanje, si moramo najprej postaviti vprašanje, kdo bruc sploh je. Kot vemo, bruc je študent prvega letnika, katerega dolžnosti so, da redno hodi na predavanja, se vsak dan pridno uči in kolegom iz višjih letnikov plačuje pivo. Brucovanje je torej žur, ko študent uradno postane bruc. Šele v torek, 2. 3., smo končno tudi mi uradno postali študentje prvega letnika – bruci. Biti bruc ima lahko tudi veliko prednosti. In ena od njih je brucovanje.

Uradni del brucovanja se je začel okoli 19h v avli naše fakultete in ker so organizatorji vedeli, da je pred nami še dolg večer, so nam pripravili hrano in pijačo. Vse pa se je začelo zares šele takrat, ko smo se preselili v eno od predavalnic. Najprej nas je razveselil zbor fakultete ter nam zapel nekaj znanih pesmi. Sledil je govor dekana, profesorja Tomaža Slivnika. Kot so obljubili, so poskrbeli tudi za smeh. Pripravili so nam kratek film z naslovom »Prvi ustni izpit izgubljenega študenta«. Na žalost pa nas je večina že okusila grenkobe le-tega. Kot vsi pravi bruci smo tudi mi morali opraviti

kratek izpit znanja. Iz petine študentov v predavalnici so jih nekaj izbrali ter jih preizkusili. Seveda je bila na koncu slavnostna zaprisega, kolegi iz višjih letnikov pa so nam podelili tudi nekakšen ključ šole.

Vse se je končalo okoli 20h, torej

smo imeli do neuradnega dela (žura) še kar nekaj časa. Vsak je odšel po svoji poti, večina se nas je čez kakšne tri ure zbrala v Papilonu, kjer se je brucovanje nadaljevalo. Z razočaranjem lahko napišem, da sem pričakovala večjo udeležbo sošolcev in tudi obljubljenih pedagoginj ni bilo veliko. Kljub temu pa smo se prisotni zelo zabavali.

Prodajali so kupončke za pijačo (pivo in bambus za samo 250 SIT) ter nam pripravili tri nagradne igre, ki so se odvijale skozi večer. V prvi igri so se pomerili trije bruci v pitju piva in zmagovalec si je prislužil pico.

Za drugo igro so potrebovali tri bruce in tri brucke. Tistemu, ki je najhitreje prinesel modrc, so podarili liter sangrije v sosednjem lokalu Cerezi. Iz neuradnih virov sem izvedela, da pri tej igri ni bilo zmagovalca. Pri zadnji igri pa so potrebovali tri pare in ledeno kocko. In če je par hotel zmagati, je morala punca kar najhitreje spraviti fantu kocko iz ene hlačnice v drugo. Najhitrejši par je za nagrado dobil penino. Ker na žalost nisem sledila tekmovanjem in ne vem, kdo so bili zmagovalci, bi jim vseeno rada čestitala.

Razen tega pa se v Papilonu ni dogajalo nič posebnega. Žur z veliko smeha in dobro družbo je pač dober žur. In takih bi moralo biti več. Tisti večini kolegov, ki se brucovanja ni udeležila, pa lahko povem, da jim je lahko žal. Kdo ve, kdaj bomo lahko naslednjič spet skupaj žurali. Jih pa po drugi strani čisto razumem. Le zakaj bi se udeležili brucovanja v torek zvečer, če pa imajo nekateri naslednji dan navsezgodaj predavanja. Odločitev, kaj od tega ti pomeni več, je lahko težka.

Agata Pernuš, 1. letnik FE

Nagovor dekana

Ustni izpit

36

I. Katedra za osnove elektrotehnike,

matematiko in fizikoLaboratorij za bioelektromagnetiko (LBM)Pri nas je bil razvit in mednarodno patentiran sistem za merjenje mišičnih odzivov pri električni stimulaciji. S strokovnjaki različnih strok ga izpopolnjujemo ter opravljamo raziskave na področju vrhunskega športa, mišičnih poškodb in rehabilitacije in razvijamo nove sisteme. Hkrati se ukvarjamo z izračuni in analizo električnih in magnetnih polj v bioloških sistemih.

Vsako leto povabimo kakšnega študenta, da se priključi raziskovalnemu delu. »Novinci« delajo na področju kreiranja novih eksperimentov s področja elektro- in magnetostatike, študenti višjih letnikov pa na novih merilnih metodah za merjenje mišičnih odzivov, bolj teoretično naravnanim pa ponudimo probleme optimizacije merilnih magnetnih trakov ali raziskovanje pojava sil na dielektrične delce in biološke celice.

http://lbm.fe.uni-lj.si; [email protected]

Laboratorij za osnove elektrotehnike in elektromagnetiko

Laboratorij za mikroprocesne sisteme

II. Katedra za elektroenergetske sisteme in naprave

Laboratorij za elektroenergetske sisteme in visoko napetost

Laboratorij za električna omrežja in naprave

Laboratorij za energetske strategije (LEST)Raziskovalne dejavnosti laboratorija so: razvoj metod in orodij ter njihovo uporabo za podporo pri odločanju na trgu električne energije ter simulacijo delovanja in analize obstoječih razmer. Razvijamo metode za optimalno vodenje proizvodnje električne energije.

Vse zainteresirane dodiplomske in podiplomske študente vabimo k sodelovanju v timsko raziskovalnem okolju in vas vabimo na obisk laboratorija.

http://blisk.fe.uni-lj.si/lest; [email protected]

Laboratorij za razsvetljavo in fotometrijo

Laboratorij za zaščito, avtomatizacijo in vodenje

Laboratorij za preskrbo z električno energijo

III. Katedra za elektroniko

Laboratorij za računalniške metode v elektroniki (RME)Poglavitna raziskovalna dejavnost je računalniška optimizacija analognih elektronskih vezij. Ukvarjamo se z znanimi optimizacijskimi metodami, ki jih prilagajamo in vgrajujemo v program SPICE Opus, ter s problemom vzporedne optimizacije. Sistem uporabljamo pri vrsti dodiplomskih in podiplomskih predmetov kot osnovni pripomoček za učenje mikrokrmilniških sistemov.

V delo laboratorija se že vrsto let uspešno vključujejo študentje vseh letnikov, ki jih zanima programiranje: izdelujejo uporabniške vmesnike in prevajalnike med različnimi oblikami računalniških zapisov elektronskih vezij, programirajo numerične optimizacijske metode ter sodelujejo pri nadgrajevanju učnega sistema.

http://www.fe.uni-lj.si/~lrnv/; [email protected]

Laboratorij za mikrosenzorske strukture in elektroniko (LMSE)LMSE je usmerjen v raziskave in razvoj silicijevih elektronskih elementov, senzorjev, aktuatorjev in mikro-elektromehanskih sistemov (MEMSov). Polprevodniška procesna tehnologija LMSE omogoča raziskave tako bazičnih procesov kot tudi raziskave in razvoj novih senzorskih, aktuatorskih in MEMS struktur in njihovih aplikacij kot npr. fotosenzorji, senzorji ionizacijskega sevanja, ipd.

Zaradi narave raziskav so to največkrat študenti višjih letnikov in podiplomski študenti tisti, ki se s svojim delom vključujejo v razvoj procesne tehnologije kot tudi v študij in raziskave obstoječih in novih senzorskih struktur ter njihove uporabe. Predvsem aplikativne raziskave senzorskih struktur

Verjetno je vsak izmed vas presenečen, ko s časoma odkrije kakšen nov laboratorij na naši fakulteti. Dejstvo je, da na FE deluje kar 35 laboratorijev in 2 raziskovalni skupini, ki skupaj pokrivajo najrazličnejša raziskovalna področja. Vse informacije smo poskušali na kratko strniti v naslednjih straneh…

Za podrobnejši opis si oglej spletno stran: http://www.student-info.net/fe.

Predstavitev laboratorijev

37

in pripadajoče elektronike (smart sensor) nudijo študentom kreativno raziskovalno delo.

http://lms.fe.uni-lj.si; [email protected]

Laboratorij za načrtovanje integriranih vezij (LNIV)Glavne dejavnosti laboratorija so: snovanje digitalnih elektronskih vezij in sistemov, prototipna izvedba elektronskih vezij s programirljivimi vezji Xilinx in Altera, razvoj programskih orodij za snovanje elektronskih vezij, sočasno snovanje strojne in programske opreme, vgrajeni sistemi,organizacija in izvedba tekmovanj v snovanju elektronskih vezij za študente, sodelovanje z vodilnimi slovenskimi podjetji na področju snovanje elektronskih vezij in vključevanje domačih in tujih študentov v razvojno in raziskovalno delo v laboratoriju.

V dejavnost laboratorija vključujemo študente, ki jih zanima delo na področju snovanja elektronskih vezij in sistemov. Zaželeno je poznavanje osnov digitalne tehnike in programiranja.

http://lniv.fe.uni-lj.si; [email protected]

Laboratorij za nelinearne elemente

Laboratorij za polprevodniške strukture in optoelektroniko (LPSO)Ukvarjamo se z raziskavami in razvojem od polprevodniških materialov, optoelektronskih struktur, sončnih celic, fotonapetostnih sistemov pa do zanesljivosti ter računalniško podprtimi testirnimi napravami in kontrolniki. Sodelujemo v štirih evropskih projektih, na slovenskem področju pa z Ministrstvom za obrambo, Iskro kondenzatorji, d.d., Agencijo za prestrukturiranje energetike ...

Pod našim mentorstvom diplomira letno 5 do 10 študentov. Vse raziskovalno delo se izvaja na moderni merilni opremi, ki je na razpolago vsem članom skupine in zainteresiranim študentom. Torej, vabljeni!

http://lsd.fe.uni-lj.si; [email protected]

Laboratorij za računalniško načrtovanje vezij

Praktikum za elektroniko

IV. Katedra za merilno-procesne sisteme

Laboratorij za biokibernetiko (LBK)V začetku obstoja laboratorija je bilo glavno področje raziskav funkcionalna električna stimulacija. Kasneje je v središču naših raziskav celična elektrotehnika: zdravljenje raka z elektrokemoterapijo, genska terapija, električna stimulacija, celjenje kroničnih ran,… Sodelujemo z več raziskovalnimi ustanovami in industrijo doma in v tujini. Kot produkt sodelovanja (italijanska Igea, 7 raziskovalnih centrov) smo razvili prototip kliničnega elektroporatorja.

Člani našega laboratorija delujemo tako na diplomskem kot na podiplomskem študiju in v okviru predavanj ter vaj študente seznanimo z našim raziskovalnim delom, ki se vanj lahko vključijo že od 1. letnika diplomskega študija. Pri nas v povprečju letno diplomira 4-6 študentov, magistrirajo ali doktorirajo pa 2-3 podiplomski študenti.

http://lbk.fe.uni-lj.si; [email protected]

Laboratorij za metrologijo in kakovost (LMK) & Laboratorij za električna merjenja (LELM)Raziskovalne aktivnosti se primarno nanašajo na razvoj novih merilnih in testnih (M&T) metod na področju temperaturnih in električnih meritev, električne varnosti ter na analizo merilne negotovosti. Pomemben del teh aktivnosti sta ovrednotenje in umerjanje na področju termometrije, ki vključuje temperaturna merjena kot tudi merjenja vlage. Laboratorij ima tudi vlogo nosilca slovenskega nacionalnega merilnega etalona na področju termometrije.

Vzpostavljeno je tesno sodelovanje z industrijo v obliki skupnih raziskovalnih projektov, neposredne vpletenosti v industrijsko inženirske projekte in sodelovanja v mednarodnih projektih. Pomembni partnerji so tudi vladne institucije kot npr. Tržna inšpekcija, Slovenski meroslovni inštitut in ostali.

Študenti se vključujejo v raziskovalno delo preko seminarskih in diplomskih nalog, kjer se imajo priložnost seznaniti z najsodobnejšo opremo na področju termometrije, električnih meritev ter meritev vlage.

http://lmk.fe.uni-lj.si; [email protected]

Laboratorij za industrijsko elektroniko in računalniško integracijo proizvodnje (LIE)Laboratorija je dejaven na področju procesnih merilnih in regulacijskih sistemov, računalniško integracijo proizvodnje, industrijsko elektroniko in razvoj izobraževalnih in didaktičnih resorjev.

V preteklih desetletjih je bila glavna aktivnost razvoj večnivojskih procesnih in merilnih sistemov in kontrola urodinamike. V zadnjih letih je bila izvedena raziskava na področju optimizacije proizvodnih procesov in razvit Sistem zajemanja podatkov, ki je prilagojen za izvedbo širokega spektra meritev pri laboratorijskih vajah.

Študenti lahko delajo na projektih, ki pokrivajo razvoj mikrokrmilniških sistemov, razvoj uporabniške ali sistemske programske opreme, izdelavo analognih in digitalnih elektronskih vezij,…

http://lie.fe.uni-lj.si; [email protected]

Laboratorija za procesno merilno tehniko (LPMT) & Laboratorij za magnetna merjenja (LMM)Raziskovalno dejavnost sta začela z avtomatizacijo sušilnice lesa in z razvojem senzorjev za merjenje temperature in vlažnosti zraka in lesa. Delo se je do sedaj razširilo na naslednja področja: senzorji in pretvorniki, merjenje neelektričnih veličin, vplivi elektromagnetnih polj na biološke sisteme, akustična in ultrazvočna merjenja, generiranje magnetnih polj v industrijskih in bioloških sistemih, industrijska kontrola procesov, merilne metode, procesiranje signalov, merjenja v bioloških sistemih, merilni instrumenti, visokostabilni viri in AC/DC kalibratorji, razvoj novih naprav za testiranje sistemov za protipožarno in protivlomno zaščito... Raziskovalno delo obsega tudi digitalno obdelavo signalov. Pri članici EA Deutscher Kalibrierdienst in pri Slovenski akreditacijski službi je akrediran za merjenje gostote magnetnega pretoka. Vključevanje študentov na prodročjih: magnetike, akustike, biološki sistemi, senzorji in pretvorniki in testiranja.

http://lmm.fe.uni-lj.si/, http://lpmt.fe.uni-lj.si/ [email protected], [email protected]

38

Laboratorij za robotiko in biomedicinsko tehniko (ROBO)Ukvarjamo se z raziskavami, poučevanjem in uvajanjem robotike (robotskih celic v industrijsko proizvodnjo) in biomedicinskega inženirstva, kjer razvijamo rehabilitacijske metode in sisteme. Laboratorij je odigral pionirsko vlogo pri razvoju funkcionalne električne stimulacije namenjene povrnitvi lokomotornih funkcij paraliziranih ekstremit. V okviru dodiplomskega programa v laboratoriju študentje pridobivajo znanja iz predmetov, ki zajemajo osnove robotike, robotsko kinematiko in dinamiko, vodenje robotskih mehanizmov, biomehanike, biomedicinkih tehniških sistemov ter mikroračunalnikov.

Laboratorij je vključen v več domačih in mednarodnih projektov. Projektne vaje v višjih letnikih in teme podiplomskega študija so del teh raziskav. Vključevanje študentov v raziskave je tako dobrodošlo.

http://robo.fe.uni-lj.si; [email protected], [email protected]

V. Katedra za mikroelektronske

tehnologijeLaboratorij za mikroelektroniko (LMFE)Laboratorij je aktiven na področjih raziskav, razvoja in izobraževanja v mikroelektroniki in mikrosistemih. Glavni dosežki laboratorija: skupno raziskovalno razvojno delo na področju submikronskih tehnologij CMOS in BiCMOS, načrtovanje modernih telekomunikacijskih sklopov in integriranih vezij ter mikrosistemov za precizno merjenje električnih tokov, amplitudno moduliranih svetlobnih vzorcev in pospeškov, vezja za avtomobilsko elektroniko, programska oprema

za načrtovanje analognih in analogno-digitalnih sklopov in razvoj lastnega tehnološkega procesa CMOS.

V okviru predmetov Mikroelektronske tehnologije in Integrirana vezja, LMFE organizira in financira študentske projekte načrtovanja in realizacije vezij ASIC.

[email protected]

VI. Katedra za regulacije in

elektromagnetne pretvornike energije

Laboratorij za električne stroje (LES)Raziskujemo: transformatorje, dušilke in rotacijske ter linearne motorje, generatorje in aktuatorje. Tesno smo povezani s slovensko elektroindustrijo. Sodelujemo pri novih konstrukcijah ali izboljšavah izdelkov, izdelavi in avtomatizaciji merilnih mest.

Študentje v okviru študijskega programa spoznavajo principe delovanja električnih strojev, v višjih letnikih pa pridobijo poglobljena znanja s področja analize in konstruiranja elektromagnetnih naprav. Aktivno se v raziskovalno delo lahko vključijo vsi študentje, največkrat v obliki seminarskih nalog in diplom, dobrodošli pa so vsi, ki želijo razširiti svoje znanje s sodelovanjem pri tekočih projektih.

http://gauss.fe.uni-lj.si/les prof. dr. Konrad Lenasi ([email protected])

Laboratorij za elektromotorske pogone (LEP)Raziskovalni program obsega: diagnostiko elektromotorskih pogonov, razvoj merilnih metod za “on-line” nadzor stanja izmeničnih pogonskih motorjev, regulirane električne pogone z linearnimi

motorji, matematično modeliranje električnih strojev, računalniško simulacijo obratovalnih njihovih karakteristik, izračun in optimiranje njihovih magnetnih polj, razvoj avtomatiziranih računalniško vodenih merilnih mest za preizkušanje električnih strojev in sodobne pogonske sisteme za električno vleko.

Študenti se lahko že v času dodiplomskega študija aktivno vključijo v zgoraj naveden raziskovalni program, omogočamo pa jim tudi svetovanje in uporabo raziskovalne opreme pri snovanju in uresničevanju lastnih zamisli.

http://gauss.fe.uni-lj.si; [email protected], 01 4768 476

Laboratorij za krmilne sisteme (LKS)Laboratorij se ukvarja s programirljivimi krmilniki in mikroprocesorskimi sistemi za vodenje močnostne elektronike. Poleg projektov za industrijo imamo veliko izkušenj z izobraževanjem industrijskih kadrov. V LKS-ju tudi razvijamo sodobne mikroprocesorske sisteme za vodenje pretvorniških sistemov v močnostni elektroniki in elektromotorskih pogonih. Na področju mikroprocesorskih sistemov imamo na voljo nekaj enostavnejših procesorskih sistemov ter nekaj najsodobnejših DSP krmilnikov za aplikacije v močnostni elektroniki.

V sklopu vaj in diplomskih del študentje lahko delajo na laboratorijskih modelih industrijskih procesov in imajo ob predhodni najavi prost dostop do opreme laboratorija.

http://lrt2.fe.uni-lj.si; [email protected]

Laboratorij za posebne stroje

Laboratorij za regulacijsko tehniko močnostno elektroniko (LRTME)Delovanje obsega tri osnovna področja: energetsko elektroniko (statični močnostni pretvorniki energije, procesni tokovni viri,...), mikroprocesorske regulacije (razvijanje 16- in 32-bitni mikroprocesorskih sistemov) in programirljive krmilnike, ki pokrivajo področje izobraževanja študentov 3. in 4. letnika.

Med tekoče raziskovalne projekte sodi Integrirani zaganjalnik-generator za motocikle, ki ga razvijamo v sodelovanju s podjetjem AET Tolmin.

K raziskovalnemu delu pritegnemo študente višjih letnikov, ki lahko namesto sklopa tematsko sestavljenih laboratorijskih vaj opravijo manjši projekt, v okviru katerega se seznanijo z aktualnimi problemi, ki jih nato rešujejo samostojno.

http://lrt2.fe.uni-lj.si; [email protected]

39

VII. Katedra za sisteme, avtomatiko in

kibernetikoLaboratorij za umetno zaznavanje, sisteme in kibernetiko (LUKS)Laboratorij je dejaven na področjih: obdelave signalov, razpoznavanja, analize in razumevanja vzorcev, biometrike, inteligentnih sistemov, teorije informacij in kodiranja. Sodelujemo pri izvajanju podiplomskega, univerzitetnega in visokošolskega strokovnega izobraževalnega programa primarno predvsem na smeri Avtomatika – Inteligentni sistemi.

Laboratorijska učilnica je ves čas odprta za delo študentov, ki se samoiniciativno vključujejo v raziskovalne projekte, katerih cilj je priprava študentov na diplomsko delo. Aktualen je študentski projekt, katerega cilj je razvoj lastnih odprto-kodnih programov za robota Sony AIBO za reševanje ciljnih problemov.

http://luks.fe.uni-lj.si; [email protected]

Laboratorij za modeliranje, simulacijo in vodenje (LMSV) & Laboratorij za avtomatizacijo in informatizacijo procesov (LAIP)Člani obeh laboratorijev izvajajo velik del študijskega programa na smeri Avtomatika, na podiplomskem magistrskem študiju in na specialističnem študiju Tehnologija vodenja industrijskih procesov. Pedagogi obeh laboratorijev usposabljajo kandidate z znanji s področja gradnikov avtomatizacije, krmilno regulacijskih sistemov, nadzornih sistemov, modeliranja in simulacije. Raziskujeta sodobne metode modeliranja, identifikacije in simulacije ter metode vodenja zveznih, diskretnih in hibridnih sistemov v kombinaciji s pristopi s področja umetne inteligence.

Vključena sta v več evropskih projektov in programov. Znotraj Slovenije pa sodelujeta

laboratorija v t.i. tehnološki vertikali (FE, IJS, podjetje INEA), v tehnološki mreži Tehnologija vodenja procesov, pa tudi z raznimi industrijskimi partnerji (Iskra, Lek, Termo).

Študenti se vključujejo v naše delo preko diplomskih, specialističnih, magistrskih in doktorskih nalog. Lahko pa se vključijo v delo tudi med študijem na omenjenih raziskovalnih področjih kot tudi v sklopu industrijskih projektov ali pa na področju robotskega nogometa.

http://msc.fe.uni-lj.si; [email protected] , [email protected]

Laboratorij za slikovne tehnologije (LST)Deluje na področjih računalniškega vida, obdelave in analize slik ter videa, uporabe metod računalniškega vida v industriji, medicini in športu.

Razvili smo več sistemov strojnega vida za brezkontaktno merejenje dimenzij izdelkov, razpoznavanje predmetov na osnovi oblike in videza, zagotavljanje kakovosti izdelkov, analizo gibanja laboratorijskih živali, sledenje in analizo gibanja igralcev v različnih športnih igrah.

Študentje, ki jih veseli raziskovalno razvojno delo na področju slikovnih tehnologij, razvoj algoritmov, se lahko vključijo v katerokoli od zgoraj navedenih dejavnosti. Zaželeno znanje C/C++, Matlab.

http://vision.fe.uni-lj.si, http://lit.fe.uni-lj.si; Stanislav Kovačič, Franjo Pernuš

VIII. Katedra za telekomunikacije

Laboratorij za digitalno obdelavo signalov slik in videa (LDOS)Raziskovalne dejavnosti laboratorija so: obdelava multimedijskih signalov , razvoj realnočasnih sistemov ter razvoj interaktivnih multimedijskih storitev. V okviru raziskav laboratorij vodi in sodeluje na številnih evropskih projektih skupaj s podjetji kot so Philips, Nokia, BBC, RAI itd. Člani laboratorija so tudi sodelovali pri prvih implementacijah standardov MPEG-21 ter TV Anytime.

V okviru dela v laboratoriju lahko študentje izdelajo diplomske, magistrske ali doktorske naloge. V okviru mednarodnih projektov pa lahko sodelujejo pri raznih raziskavah in projektih. V okviru teh projektov imajo študentje možnosti dela v tujini.

http://ldos.fe.uni-lj.si; [email protected], [email protected]

Laboratorij za sevanje in optiko

Laboratorij za telekomunikacije (LTFE)Danes igra LTFE vidno vlogo pri izobraževanju in raziskovanju ter prispeva k uvajanju telekomunikacijskih sistemov, rešitev in storitev. Pokriva vse ključne telekomunikacijske tehnologije, kot so IP, xDSL, MPLS, ATM, GSM, GPRS, UMTS, TM, kot tudi XML in Web aplikacije. Sodelavci snujejo nove konvergenčne multimedijske storitve. Sodelujemo z najpomembnejšimi slovenskimi podjetji, najbolj obsežno z Iskratelom ter na projektih Evropske unije.

Z delom v laboratoriju imajo študentje možnost spoznavanja in snovanja sistemov in storitev ter upravljanja najnovejše opreme. Študentje višjih letnikov se lahko že individualno vključujejo v nekatere projekte laboratorija, ki sodeluje tudi z drugimi univerzami.

http://lt.fe.uni-lj.si, http://www.ltfe.org; [email protected]

Laboratorij za komunikacijske naprave (LKN)

Raziskovalne skupine Skupina za nelinearno dinamiko in sinergetiko (SNDS)Skupina se ukvarja s kompleksnimi dinamičnimi sistemi, ki vsebujejo veliko število podsistemov, ki preko povratnih zank vplivajo drug na drugega. Na področju napak v delovanju srčno-žilnega sistema je SNDS utrla izvirne poti v svetovnih merilih, kar tudi odraža razvejano sodelovanje s številnimi skupinami.

V okviru raziskovalnega dela skupine, trenutno 8 študentov pripravlja doktorsko delo in 1 študent magistrsko delo. Sodelujemo z IJS-om, Medicinsko fakulteto, Kliničnim centrom ter v okviru Erazmus programa tudi s tujimi univerzami.

http://osc.fe.uni-lj.si/; [email protected]

Skupina za aplikativno fizikoSkupina šteje 10 rednih članov in dva pridružena. Glavna raziskovalna področja skupine so: membrane in celično inženirstvo, teorija elektirčne dvojne plasti, nanostrukture, biomehanika kolkov, razvoj inštrumentov za merjenje radioaktivnosti in raziskave na področju fizike plazme. Uspešnost skupine njeni člani izkazujejo tudi z objavami v mednarodno priznanih strokovnih publikacijah in bogatim mednarodnim sodelovanjem. Več o delu skupine in aktivnostih lahko najdete na naši spletni strani.

Študentje v okviru skupine za aplikativno fiziko lahko opravljajo diplomske, magistrske in doktorske naloge. Vabljeni vsi, ki jih zanima raziskovalno delo, na zgoraj naštetih področjih, da stopijo v stik z nami.

http://biprog.fe.uni-lj.si/gap; [email protected]

40

Alan Turing in izračunljivost ljubezniŠestega februarja 1930 Alana ob treh zjutraj prebudi zvonik ... vstane in opazuje zvezde skozi okno študentskega doma. Luna zahaja za sosednjo hišo, pretekli dogodki mu v misli pričarajo občutek, da je vse to mogoče simbol slovesa – ne ve, da približno ob istem času Christopherja Morcoma peljejo z rešilnim avtomobilom v London, kjer zaradi posledic tuberkuloze prestane dve operaciji in po šestih dnevih v agoniji umre.

“Poor old Turing is nearly knocked out by the shock”, je zapisal znanec. Alanu nihče ni povedal za bolezen prijatelja. Sledi mračno in žalostno obdobje iskanja izgubljenega časa, spoprijateljitev s Chrisovo mamo – ob tretji obletnici smrti sina ji piše: “Dear Mrs. Morcom, I expect you will be thinking of Chir when this reaches you. I shall too, and this letter is just to tell you that I shall be thinking of Chris and of you tomorrow. I am sure that he is happy now as he was when he was here. Your affectionate Alan.”

Spoznala sta se v srednji šoli. Leto starejši Chris je plašnega, v svoj svet vprašanj zaprtega Alana znal navdušiti za astronomijo in obema so bili zanimivi kemijski eksperimenti. V ospredju pa so najverjetneje bili pogovori o temeljih življenja: ali ostane kaj od človeka, ko umre? Ali sta duša in telo dve različni entiteti ali pa je “duša” zgolj sinonim za kreativnost, čustvovanje in mišljenje, slednje pa je preprosto produkt možganov? Ali ima človek svobodo odločanja? In še najpomembnejše: vse dokler Kurt Godel ni pokazal, da matematika ni tako deterministično eksaktna znanost kot se zdi na prvi pogled, je bilo splošno prepričanje, da je vse, kar nas obdaja, podvrženo natanko določenim fizikalnim zakonom in tako v naprej predvidljivo – fizikalni modeli se trudijo kar najbolje opisati fizični svet, enačbe pa znamo računati in formule preverjati. Toda Godel je sprožil revolucijo: odprl je oči in našel trditve, za katere znotraj nekega aksiomatskega sistema ni moč dokazati, da bi bile pravilne – prav tako pa ni moč dokazati, da bi bile nepravilne. Pravimo, da so nedokazljive. Kar naenkrat ni bilo več povsem jasno, kaj je možno dokazati in kaj ne, kaj se da izračunati in kaj ne. Poleg tega je čarobno še dejstvo, da s pogledom na te iste trditve od zunaj, torej izven nekega aksiomatskega sistema, postane razvidna njihova (ne)pravilnost, kar skozi zgodovino ni bil redek argument za superiornost človeškega uma nad mehanicizmom in “materijo”.

Zgodovina preobrata, ki ga povzroči Godel, je fascinantna. David Hilbert 1900 predstavi ključna odprta matematična vprašanja, med njimi tudi

Alan Turing leta 1934

41

vprašanje, ki ga nato podrobneje ponovi na kongresu leta 1928 (polnost, konsistentnost in odločljivost matematike). Že na istem kongresu pa Kurt Godel (kot sem omenili) sproži revolucijo v malem (nedokazljivost). Odprto ostaja še vprašanje odločljivosti: ali obstaja določen postopek, ki bi za poljubno formulo povedal, ali je dokazljiva ali ne?

Alan vstopi na Cambridge (King’s College) leta 1931. To mu odpre nov svet in ga katapultira v okolje neslutenih možnosti (končno ima tudi lastno sobo) in stikov z velikimi umi matematike tistega časa, ki sicer počasi, vendar vztrajno odhajajo v ZDA na Princeton. Seznani se s knjigo John von Newmana “Matematische Grundlagen der Quantenmechanik”, ki razloži in razpravlja o nedeterminizmu sistema kot zgolj navideznem pojavu – posledici meritev in opazovanj, opravljenih znotraj sistema samega. Leta 1935 posluša predavanja M. H. A. Newmana, ki razloži Hilbertova vprašanja in zaključi z dokazom Godlovega teorema. V mislih mu odmeva izraz “mehanični proces” (mechanical process), ki ga izpostavi Newman.

V tem času mu preide v navado popoldneve preživeti z dolgimi teki ob reki in drugje. Kot sam kasneje pove, je bilo na travniku po enem od teh tekov, ko se mu utrne misel o načinu, kako bi lahko odgovoril na tretje Hilbertovo vprašanje. Alan je razmišljal o strojih. Njegova iznajdba (leta 1936 objavljen članek, opisujoč model računanja, danes splošno znan kot turingov stroj) je bila sila preprosta, v nekem daljnem sorodu s pisalnim strojem. Vzamemo končno število znakov (tipkovnica), neskončno vrstico v obe smeri namesto lista papirja, bralno/pisalno glavo, ki se lahko premika za znak levo ali desno in nekakšna notranja stanja, ki jih je tudi končno. V principu je to stroj, za katerega danes verjamemo, da lahko izračuna vse, kar se sploh izračunati da. Ko glava prebere znak, na katerem se nahaja, se glede na pravila, ki so v stroju programirana, odloči, kam naj se premakne (levo, desno) in kaj naj z znakom naredi (ga prepiše z drugim znakom ali ga ne spreminja). Stroj lahko programiramo (mu vgradimo vrsto pravil, ki povedo, kako naj se glava obnaša glede na prebran znak in notranje stanje, v katerem se stroj nahaja) in tako imamo mehanični postopek, ki nam za določen vhod (zapis na vrstici) vrne izhod (spremenjen zapis na vrstici), neke vrste rezultat računanja. Ta model računanja je seveda v tistem času ostajal na papirju in dejansko (še) ni bil fizično mehanski stroj.

Omeniti je potrebno, da sta istega leta objavljena še dva druga modela računanja (Alonzo Church, Emil Post), za vse tri (torej vključno s turingovim strojem) pa je dokazano, da so enakovredni. Slednje je argument, da so ti modeli računanja najverjetneje resnično sposobni izračunati vse, kar se izračunati da, vendar to ostaja hipoteza – možno je, da si nekega dne nekdo izmisli orodje, ki bo lahko izračunalo še kaj več in na drugačen način, vendar je to sila malo verjetno.

Alan je imel orodje, katerega delovanje je opisal s končno tabelo (program za stroj), “v teku” pa je isti stroj lahko generiral število z neskončno decimalkami. Nato je vzel Cantorjev postopek (s famoznim diagonalnim argumentom) in pokazal, da lahko iz izračunljivega sledi neizračunljivo – našel je nerešljiv problem. To je problem, ki ga model računanja, ki lahko izračuna vse, kar se sploh izračunati da, ne zna izračunati. Še več, v nekem pogledu je ta problem dokazal neizčrpnost matematike z mehaničnim postopkom, algoritmom. Odgovor na tretje Hilbertovo vprašanje je bil ne.

Natančneje se omenjeni nerešljiv problem imenuje problem ustavljanja. Skratka, gre za to, da za poljuben turingov stroj (ki npr. računa število z neskončno decimalkami) ne moremo sestaviti drugega stroja, ki bi uspešno preveril, ali bo prvotni stroj v resnici generiral potrebno število decimalk za konstrukcijo novega števila v okviru Cantorjevega postopka (lahko se stroj sploh ne ustavi, ali pa generira premalo decimalk). V današnji terminologiji rečeno: nemogoče je napisati program, ki bi za poljuben drug program preveril, ali se bo ustavil in vrnil rezultat.

Vendar Alanov model računanja ni služil zgolj kot matematično orodje za abstraktne razprave o izračunljivosti – bil je in je tako rekoč briljantno preprosta zasnova vsakega računalnika. Univerzalni turingov stroj (na traku prebere tabelo poljubnega stroja in ga nato simulira) pa je sploh lahko osnova za računalnik s shranjenim programom. Poleg tega se je postavilo vprašanje, ali človeški možgani sploh počnejo kaj drugega, kot računajo (zveza “human computer” je bila v tem času mišljena kot oseba, ki računa s številkami). Kaj pa če so mišljenje in čustvovanje zgolj bolj kompleksni izračuni, ki niso tako preprosto razvidni kot 2 + 2 = 4?

To ni bila znanstvena fantastika. Christopher Morcom je umrl drugič, turingov stroj je

pragmatiziral filozofijo ontologije in ponudil možnost izdelave elektronskih možganov. Nekako vse do tega izuma je Alan verjel, da ga Chris spremlja kot neka metafizična prisotnost, to je gotovo bila ena njegovih glavnih motivacij – izgubljena ljubezen, vendar ne dokončno. Zdaj pa je opustil vsako versko prepričanje in postal ateist, materialist. V nekem pismu leta 1952 v hudi stiski in ciničnem vzdušju zapiše, da je možna uporaba naslednje besedne igre: “Turing believes machines think / Turing lies with men / Therefore machines do not think.”

Samoten, čudaški, mračen, razigran, vnet, vztrajen, resigniran, jezen, razočaran – vse to so bile njegove spreminjajoče se lastnosti skozi leta. Ni bil ekstremist – kar ga je zanimalo, to je raziskoval –, mimo težav in konfliktov življenja je skušal odkriti vsaj delček skrivnosti, ki nas obdajajo. Tako se ga družbeni fenomeni časa niso pretirano dotaknili – podpiral je pacifizem, nikdar ni bil politična osebnost. Vedno v službi razuma – še na policijo je sam prijavil, da ga izsiljujejo zaradi homoseksualnosti in bil tako po takratnih zakonih prisiljen jemati estrogen (na izbiro je imel še zapor). Na koncu je za sistem postal “security risk holding top secret information”.

Seveda – vsak sistem je absurd v malem. Alan je zamižal na eno oko in pogledal skozi ta absurd. Kaj pa vem, mogoče je bil eden prvih borcev za pravice gejev do biti in ljubiti? Ampak ne, Alan ni bil aktivist, on je preprosto bil. Ostali so mu skušali dopovedati, kaj je in zakaj ne sme biti vse to, kar so mu dopovedovali, da je.

Ali je ljubezen izračunljiva? Je bil to zadnji eksperiment Alana Turinga, ki se je 7. junija 1954 zastrupil s cianidom? Je želel pogledati onstran in prijeti Chrisa za roko, ga objeti, poljubiti in pozabiti na vse tiste male absurde, ki nam jih kriči življenje samo? Vendar kakšen onstran neki? Za to ni bilo več prostora – je torej verjel, da bo skočil Niču v naročje?

Kakšna samota leže na zvezdo, pahnjeno v temno, hladno noč. Mogoče nam bo nekega dne na vse to lahko odgovoril njegov stroj – vendar bi v istem hipu izginil tudi smisel vsakršnega “biti”. Dokončni izračun vsega bi bil smrt zadnje nerazrešene skrivnosti – konec časa in prostora. Toda lahko smo pomirjeni – še so stvari, ki se jih ne da izračunati. Za zdaj.

Gregor [email protected]

42

Teden Univerze v Ljubljani na Fakulteti za elektrotehniko

Začetek prireditve je oznanil Komorni zbor Fakultete za elektrotehniko s študentsko himno Gaudeamus, nato smo prisluhnili besedam novega dekana. Govoril je o prenovi spletnih strani fakultete, kjer so sodelovali prof. dr. Smole, prof. dr. Tuma in dr. Bürmen. Posebna pozornost je bila namenjena najodmevnejšem dosežkom sodelavcev FE, in sicer Zoisova nagrada RS prof. dr. Draga Matka, razglasitev prof. dr. Damijana Miklavčiča za Ambasadorja RS v znanosti ter prof. dr. Sava Leonardisa za zaslužnega profesorja, izvolitev prof. dr. Tadeja Bajda za izrednega člana SAZU in prevzem funkcije direktorja IEEE regije 8 (Evropa, Afrika, Azija) prof. dr. Baldomirja Zajca.

Prof. dr. Bešter je ob stoletnici Marconijevega prvega brezžičnega prenosa preko Atlantika pripravil predavanje z naslovom »Konvergenca širokopasovnih telekomunikacij – Od Cape Coda do strunjanskih klifov«. Govoril je, kako so telekomunikacije že temeljito spremenile naš način življenja, dela, študija, zabave, obnašanja in komuniciranja. O tem, kako bodo širokopasovna omrežja odprla prosto pot novim idejam in storitvam, mejo pa bodo predstavljale le skrajne točke naše domišljije na eni in dovzetnost uporabnikov na drugi strani. Slovenija je svojo tradicijo in znanje znala izkoristiti ter se uvrstiti med informacijsko razvite družbe z zahtevnimi uporabniki in velikim razvojnim potencialom. Predavanje je zaključil z vizijo dogodka, po zgodovinskem in tehnološkem pomenu podobnega tistemu izpred sto let, le da tokrat pod strunjanskimi klifi.

Letos so že šestindvajsetič podelili nagrade, ki imajo ime po našem znamenitem elektrotehniku in šahistu Milanu Vidmarju. Nagrade podelijo učitelju in asistentu za celovito in uspešno pedagoško delo (zaradi tega izpolnjujete tiste ankete!), zadnjih nekaj let pa tudi mentorju iz industrije. Vidmarjeve nagrade so tokrat prejeli prof. dr. Andrej Žemva, asistent doc. dr. Igor Papič ter mag. Peter Gabrovšek (METREL, Horjul) za mentorsko delo s študenti.

Na Fakulteti za elektrotehniko vsako leto kar nekaj študentov dobi tudi Prešernovo nagrado za raziskave, pripravljene v času dodiplomskega študija. Pri podelitvi teh nagrad se ocenjuje širina in poglobljenost teoretske podlage ter metodološka zahtevnost, poznavanje domače in dostopne tuje literature, razčlenjevalna temeljitost, samostojnost, prodornost, izvirnost, opaznost in ustvarjalnost raziskave ter zmogljivost oblikovanja besedila in jezikovna kultura.

Najvišjo, Univerzitetno Prešernovo nagrado za leto 2003 je prejel Andrej Olenšek za delo Kinematika in kinetika hoje pri umetno omejeni gibljivosti sklepov spodnjih ekstremitet.

Prešernove nagrade so prejeli: • Simon Oblak za delo Analiza in vrednotenje metode multivariabilnega prediktivnega vodenja pri vodenju časovno zakasnjenih sistemov, • Alan Bernjak za delo Oscilatorne komponente v krvnem pretoku: spremembe

pri srčnem popuščanju in po zdravljenju z blokatorji receptorjev beta, • Klemen Kisel za delo Avtonomen mehaniziran kurirski sistem.

Podeljene so bile tudi nagrade Vratislava Bedjaniča študentom FE, in sicer Gregorju Verbiču za doktorsko delo, Miroslavu Bugezi in Petru Uršiču za magistrsko delo, Janku Šinku za specialistično delo ter Martinu Turku in Marjanu Plutu za diplomsko delo.

Kot zadnje so bile podeljene še dekanove pohvale s knjižnimi nagradami najboljšim študentom, ki so se v prejšnjem šolskem letu še posebej izkazali. Nagrado dobijo študentje, ki imajo opravljene vse izpite za pretekli letnik in povprečno oceno 9 ali več. Letošnja nagrada je bila knjiga »Zbrana dela akademika prof. dr. Lojzeta Vodovnika (1933-2000)«.

Na univerzitetnem študiju so dekanove pohvale prejeli: • prvi letnik: Benjamin Lipovšek, Bor Kos, Jaka Katrašnik, Jernej Škvarč, Anton Sodja, Matej Kranjc, Jernej Štublar, Miloš Maksić, Uroš Bajželj in Matevž Bokalič; • drugi letnik: Dragan Simeonov, Tomaž Černe, Marko Nerat, Ambrož Božiček, Klemen Zupanc, Miha Možina in Žiga Špiclin; • tretji letnik: Primož Trilar, Anže Županič, Aleš Hribar, Rok Rozman, Blaž Luin in Mitja Basle; • četrti letnik: Miran Buermen, Janez Podobnik, Mojca Volk, Urban Sedlar in Andrej Vilhar; • peti letnik: Mitja Nemec, Gregor Černivec, Barbara Mušič, Sebastijan Srpčič, Matevž Mesojednik, Bojan Musizza in Simon Oblak.

Na visokošolskem študiju so dekanove pohvale prejeli: • prvi letnik: Aljoša Trebše, Andrej Križmančič in Marko Levičnik; • drugi letnik: Bojan Štefančič, Gregor Podržaj in Ivan Ramuta; • tretji letnik: Borut Božič, Borut Kovačevič in Primož Trdina.

Prireditev se je končala s ponovnim nastopom Komornega zbora, ki je zapel še dve pesmi. Po končani slovesnosti je sledila pogostitev v fakultetni okrepčevalnici, kjer smo se ob pogovoru zbrali študentje, delavci fakultete in predstavniki iz industrije.

Primož Trilar

V začetku decembra, v času praznovanja Prešernovega rojstva, že tradicionalno poteka teden Univerze v Ljubljani. Tudi na naši fakulteti imamo v tem tednu prireditev, ki je namenjena podeljevanju nagrad najzaslužnejšim študentom in sodelavcem fakultete. Svečanost je tokrat potekala v torek, 2. decembra 2003. Program je bil razdeljen na dva dela – ob 16. uri pozdravni nagovor dekana in prodekana za raziskovalno dejavnost za goste iz industrije ter ogled laboratorijev, ob 18. uri pa slavnostna prireditev v veliki predavalnici.

43

Nagradna križankaElektra vsekakor ne bi bila Elektra brez nagradne križanke… Tokrat nagrade podarjata Volta Caffe (čez Tržaško cesto) v obliki bonov za hrano in pijačo in ŠOFE v obliki bonusov za aktivnosti, ki jih prirejajo (karting, tarok, bowling, izleti, …).

Kako do nagrade? Rešitev križanke (skrito geslo) napišite na dopisnico in pošljite najkasneje do 3. maja 2004 na naslov: revija Elektra, Fakulteta za elektrotehniko, Tržaška 25, 1000 Ljubljana. Izmed vseh pravilnih in pravočasno prispelih odgovorov bomo izžrebali 5 srečnežev, ki bodo dobili nagrade. Javno žrebanje nagrajencev bo v petek, 7. maja ob 13h v prostorih ŠSFE.

Kdo se lahko nagradne igre udeleži? V igri lahko sodelujejo le študentje FE; vsak z največ 1 dopisnico. Članom ŠSFE, ŠOFE in uredništvu revije Elektra ni dovoljeno sodelovati v reviji.

Nagrade: 1. nagrada: bon v vrednosti 10.000 SIT, unovčljiv pri Volta Cafee 2. nagrada: bon v vrednosti 5.000 SIT, unovčljiv pri Volta Cafee 3. nagrada: bon v vrednosti 3.000 SIT, unovčljiv v okviru dejavnosti ŠOFE 4. nagrada: bon v vrednosti 1.000 SIT, unovčljiv v okviru dejavnosti ŠOFE 5. nagrada: majica ŠOFE

Geslo

44

Vroče in začinjeno iz »štrom« kuhne!!!Že dalj časa mi je pri srcu ideja, da bi tudi v Elektri zaživela kolumna, ki bi obravnavala VSE in karkoli se dogaja na fakulteti brez dlake na jeziku! Kolumna, v kateri bi lahko anonimni kritični opazovalci dogajanja na fakulteti izrazili svoje pohvale, opažanja, kritične graje ter nestrinjanja in nasploh ocenili dogajanje na faksu s svoje perspektive.

Kolumna, v kateri bi si upali pogodrnjati nad svojim nemogočim profesorjem, v kateri bi pohvalili odličnega asistenta, ki vam vbija znanje v glavo na avditornih vajah, kolumna, v kateri bi tudi profesorji imeli možnost, da napišejo svoje, kolumna, v kateri si vsi povemo vse!

Do sedaj nisem imel prave ideje, kako do vas in zdelo se mi je najprimernejše, da vas povabim kar v uvodnem delu kolumne, ki nastaja in jo bomo gradili skupaj. Med pisci ne bomo delali razlik, dobrodošli ste vsi študentje, pa tudi vsi asistenti, drugi uslužbenci elektrofakultete in konec koncev tudi profesorji, zakaj pa ne? Kolumna bo anonimna, vaše nepodpisane ali po želji podpisane ocvirke boste poslali na internetni naslov uredništva ali pa po pošti v študentski svet fakultete. Za primeren nivo besedila in kolumne bo poskrbelo uredništvo.

ZATOREJ VAS POVABIM, DA VZAMETE V ROKE PISALO IN ZAČNETE SVOJO POT PO BELIH POLJANAH!!!

P. S.: Zaradi varovanja avtorjevega ugleda in anonimnosti v tej številki še ni objavljenih nobenih »iskric«, saj bi bilo naravnost prelahko sklepati, kdo je njihov avtor.

Klemen

ZaključkovnikZa nami je 6. izdaja Elektre. Upamo, da si našel kaj zase in da si ob branju užival. Trudili smo se kar najbolje držati zastavljenih smernic. V izdaji so se zagotovo pojavili tudi tiskarski škrati in kakšne druge napake, ki niso bile namerne, zato jih prosimo kar spreglej.

Projekta brez nekaterih ljudi, organizacij in podjetij ne bi mogli izvesti. Najprej bi se radi zahvalili študentskemu svetu naše fakultete (ŠSFE), ki nas je gostil v svojih prostorih in omogočil uporabo študentske pisarne. Nadalje sledi zahvala študentski organizaciji Fakultete za elektrotehniko (ŠOFE), ki je skrbela za promocijo, dovolila uporabo njihovih tehničnih pripomočkov in financirala dobršen del projekta. Člani obeh organizacij pa so prispevali tudi mnogo člankov. Naslednja zahvala gre vsem, ki ste prispevali reportaže, članke, križanko … In seveda našim sponzorjem, ki so v veliki meri omogočili tisk revije.

Na koncu bi se radi zahvalili še rektorju Univerze v Ljubljani, prof. Jožetu Mencingerju, ki si je vzel čas za intervju z nami, prof. dr. Damijanu Miklavčiču, ki nam je pomagal zbirati opise laboratorijev, doc. dr. Petru Gajšku za njegov članek o učinkih elektromagnetnih sevanj, Mojci Žagar za požrtvovalno lektoriranje, Blažu Babniku, ki je revijo oblikoval, ter vsem ostalim, ki ste kakorkoli pripomogli k izdaji te številke.

Na začetku naslednjega študijskega leta pripravljamo naslednjo izdajo. Vabimo te, da svoje izkušnje in dogodivščine deliš z nami in najkasneje do 15. septembra pošlješ svoj članek na elektronski naslov [email protected]. Z veseljem ga bomo objavili! Prav tako ste k ustvarjanju nove številke vabljeni vsi, ki imate kakršnekoli zanimive zamisli glede vsebine ali oblike. Vsaka pomoč je dobrodošla.

Veliko uspeha pri izpitih.

Lep pozdrav,

uredniška ekipa

urednik: Mitja Kolbepomočnik urednika: Luka Vidmaroblikovalec: Blaž Babniklektor: Mojca Žagarnaklada: 1200 izvodovtisk: ŠS Študent

a

b��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

Documents

Uvodnik - uni-lj.sizda2010.fe.uni-lj.si/Elektra_revije/elektra6_1.pdf · 2009. 12. 28. · jutro, jim sam nisem preveč verjel. Sedaj tudi sam trdim isto. Res so popolnoma nori. Za