Enotni programski dokument za obdobje 2021–2023

Criminal justice across borders

Enotni programski dokument

za obdobje 2021–2023

9. februar 2021

Enotni programski dokument za obdobje 2021–2023

Zadnja posodobitev: februar 2021 stran 1 od 69

Kazalo

Predgovor .............................................................................................................................................. 3

Seznam kratic ........................................................................................................................................ 4

Izjava o poslanstvu ................................................................................................................................. 5

Poglavje I – Splošno ozadje ..................................................................................................................... 6

Oddelek II – Večletni delovni program za obdobje 2021–2023 ................................................................. 9

1. Večletni delovni program ................................................................................................................ 9

2. Obeti v zvezi s človeškimi viri in finančnimi sredstvi ....................................................................... 10

Pregled preteklega in sedanjega stanja .................................................................................. 10

Obeti v zvezi z delovno obremenitvijo za obdobje 2021–2023 ................................................. 11

2.2.1. Nove naloge .................................................................................................................. 11

2.2.2. Povečevanje obsega obstoječih nalog ............................................................................. 12

Načrtovanje virov za obdobje 2021–2023 ............................................................................... 15

Strategija za doseganje večje učinkovitosti ............................................................................. 16

Negativne prednostne naloge ................................................................................................ 18

Oddelek III – Letni delovni program za leto 2021 ................................................................................... 20

1. Povzetek ....................................................................................................................................... 20

2. Dejavnosti .................................................................................................................................... 20

3. Dejavniki delovne obremenitve ..................................................................................................... 34

Priloge ................................................................................................................................................. 36

I. Organizacijska shema .................................................................................................................... 36

II. Dodelitev virov po dejavnostih ...................................................................................................... 37

III. Finančna sredstva ......................................................................................................................... 40

IV. Kvantitativni pregled človeških virov ............................................................................................. 50

V. Kvalitativni pregled človeških virov ............................................................................................... 55

VI. Okoljsko ravnanje ......................................................................................................................... 59

VII. Stavbna politika ............................................................................................................................ 60

VIII. Privilegiji in imunitete ................................................................................................................... 61

IX. Ocene ........................................................................................................................................... 62

X. Organizacijsko upravljanje in notranja kontrola ............................................................................. 63

XI. Načrt za sporazume o nepovratnih sredstvih, prispevkih ali ravni storitve ...................................... 64

XII. Sodelovanje s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami .................................................. 69



Enotni programski dokument za obdobje 2021–2023 je bil napisan in sprejet v angleščini, nato pa

preveden v vse uradne jezike EU. Vse različice veljajo za enako verodostojne. V primeru razhajanj med

različicami prevlada angleška različica.



Predgovor V okviru Eurojusta, tj. Agencije Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah,

nacionalni pravosodni organi iz EU in drugih držav pod okriljem ene organizacije sodelujejo v boju proti

hudim čezmejnim kaznivim dejanjem, da bi privedli storilce pred sodišče. Eurojust je v skoraj 20 letih

obstoja postal edinstveno središče za praktično in učinkovito sodelovanje.

Leta 2019 smo podprli skoraj 8 000 čezmejnih kazenskih preiskav in pomagali čim bolje izkoristiti

orodja EU za pravosodno sodelovanje. Številne preiskave so segale na območja daleč stran od meja EU

in vključevale tesno sodelovanje z drugimi agencijami EU, da bi se zagotovili izmenjava informacij in

odkrivanje povezav med tekočimi kazenskimi zadevami.

Enotni programski dokument Eurojusta za obdobje 2021–2023 odraža našo neomajno zavezo

ohranjanju vloge vodilnega partnerja pri privedbi storilcev kaznivih dejanj pred sodišče in ključnega

akterja pri zagotavljanju varnejšega sveta. Eurojust si bo prizadeval odzvati se na vsako prošnjo držav

članic za praktično pomoč, bodisi s hitrim odzivom bodisi s kompleksnimi, usklajenimi operacijami, ki

lahko trajajo več let in se pogosto zaključijo z dnevi mednarodnega ukrepanja, ki se spremljajo v realnem

času iz našega koordinacijskega centra.

Dejavno bomo sodelovali pri razvoju in izvajanju strateških pobud EU za notranjo varnost, vključno z

izvajanjem novega cikla politike EU, ki morajo ustrezno vključevati pravosodno komponento v celotni

verigi notranje varnosti. Spoznanja, pridobljena z obravnavanjem zadev, bomo zapisali v obliki dobrih

praks in smernic za uporabnike, poleg tega pa bomo še naprej združevali strokovnjake za medsebojno

učenje na zadevnih strokovnih področjih.

Eurojust bo imel ob tesnem sodelovanju s Komisijo ključno vlogo pri reševanju izzivov globalizacije za

pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah z novo štiriletno strategijo sodelovanja s tretjimi

državami in mednarodnimi organizacijami. Podpirali bomo tudi dejavnosti programa EuroMed Justice

za obdobje 2021–2023, ki bo spodbujal pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah med državami

članicami EU in sodelujočimi državami južnega Sredozemlja.

Tožilci in preiskovalni sodniki morajo biti opremljeni s sodobnimi orodji in izkoriščati možnosti, ki jih

prinašajo digitalne tehnologije. Zato v celoti podpiramo pobudo Komisije za proučitev digitalnega

kazenskega pravosodja in se veselimo, da bomo ključni partner v fazi izvajanja.

Terorizem, organizirani kriminal, kibernetska kriminaliteta ter trgovina z ljudmi, drogami in orožjem

ne poznajo meja. Ponosni smo, da prizadevno in vztrajno opravljamo svoje poslanstvo ter delujemo

čezmejno v imenu pravice za varnejšo Evropo.

Ladislav HAMRAN

Predsednik Eurojusta



Seznam kraticCATS Usklajevalni odbor za področje

policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah

CEPOL Agencija Evropske unije za usposabljanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj

CLD Cilj letne dejavnosti

COPEN Delovna skupina za sodelovanje v kazenskih zadevah

COSI Stalni odbor za operativno sodelovanje na področju notranje varnosti

CTR Protiteroristična evidenca

EASO Evropski azilni podporni urad

ECRIS-TCN Evropski informacijski sistem kazenskih evidenc

ECTC Evropski center za boj proti terorizmu

EJCN Evropska pravosodna mreža za kibernetsko kriminaliteto

EJN Evropsko pravosodno omrežje

EJT Evropsko javno tožilstvo

EJTN Evropska mreža institucij za izobraževanje v pravosodju

EMAS Sistem EU za okoljsko ravnanje in presojo

EMPACT Evropska večdisciplinarna platforma proti grožnjam kriminala

ENP Evropski nalog za prijetje

ENVP Evropski nadzornik za varstvo podatkov

EPDČ Ekvivalent polnega delovnega časa

EPN Evropski preiskovalni nalog

ERS Evropsko računsko sodišče

EUIPO Urad Evropske unije za intelektualno lastnino

EU-LISA Agencija Evropske unije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice

EuroMed Evro-sredozemsko partnerstvo

FRONTEX Evropska agencija za mejno in obalno stražo

IKT Informacijska in komunikacijska tehnologija

MOKZ Mobilna organizirana kriminalna združba

NNS Napoteni nacionalni strokovnjak

OFU Okvirna finančna uredba EU

OKDZP Organizirana kazniva dejanja zoper premoženje

OLAF Evropski urad za boj proti goljufijam

PNZ Pravosodje in notranje zadeve

PSU Področje strateških ukrepov

PU Pogodbeni uslužbenec (zaposleni)

SIRIUS Integrirani sistem za pridobivanje znanstvenih informacij

TL Trgovina z ljudmi

VS Večletna strategija

VSC Večletni strateški cilj

ZU Začasni uslužbenec (zaposleni)



Izjava o poslanstvu Poslanstvo Eurojusta izhaja iz pravnega okvira agencije in zlasti člena 85(1) Pogodbe o delovanju EU:

„Naloga Eurojusta je podpirati in krepiti koordinacijo in sodelovanje nacionalnih organov, pristojnih za preiskave in pregon hudih oblik kriminala, ki se nanašajo na dve ali več držav članic ali zahtevajo skupni pregon, na podlagi postopkov, ki jih izvajajo, in informacij, ki jih pošljejo organi držav članic in Europol.“

To se odraža v večletni strategiji Eurojusta za obdobje 2019–2021 izraženo, kot sledi.

VS

20

19

–20

21

Poslanstvo Čezmejno delovanje v imenu pravice za varnejšo Evropo.

Vizija Eurojust je vodilni partner EU pri privedbi storilcev kaznivih dejanj pred sodišče in ključni akter pri zagotavljanju varnejšega sveta.



Poglavje I – Splošno ozadje Politično ozadje

Strategija EU za pravosodje in notranje zadeve

Eurojust bo še naprej dejavno sodeloval pri glavnih strateških pobudah EU na področju pravosodja in

notranjih zadev (npr. evropski agendi za varnost, izvajanju prenovljene strategije notranje varnosti za

EU, strateških smernicah na področju PNZ1). Podpiral bo dejavnosti platforme EMPACT, stalnega

odbora COSI in odbora CATS ter deloval kot element pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah

novega cikla politike EU, ki se bo začel izvajati leta 2022.

Sodelovanje s partnerji na področju PNZ in organi EU

Uredba o Eurojustu ter druge zakonodajne novosti na področju pravosodja in notranjih zadev

zagotavljajo okrepitev sodelovanja Eurojusta z drugimi agencijami in organi EU, okrepitev izmenjave

informacij in odkrivanja povezav ter povečanje števila Eurojustovih zadev. Eurojust si bo na podlagi

zadevnih delovnih dogovorov prizadeval za nadaljnje sodelovanje z: EJT pri zaščiti finančnih interesov

EU (kazniva dejanja v škodo finančnih interesov EU) in zagotavljanju podpore EJT; Europolom na

podlagi posrednega dostopa do sistema „zadetek/ni zadetka“ in podpore centrom specializiranega

strokovnega znanja Europola; Frontexom za medsebojno izmenjavo ustreznih osebnih podatkov. Poleg

tega si Eurojust prizadeva izboljšati sodelovanje z organi EU s svojim uradnikom za zvezo v Bruslju.

Globalizacija pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah

V skladu z uredbo o Eurojustu mora Eurojust v posvetovanju s Komisijo pripraviti štiriletno strategijo

sodelovanja s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami. Eurojust na podlagi tega predvidi

strukturno izmenjavo osebnih podatkov s temi subjekti in povečanje števila tožilcev za zvezo. Poleg tega

mora Eurojust v skladu z uredbo o sistemu ECRIS-TCN odgovoriti na poizvedbe tretjih držav in

mednarodnih organizacij v zvezi z državami članicami, ki imajo informacije iz kazenskih evidenc o

državljanih tretjih držav. Nazadnje, Eurojust bo dodatno razširil svojo mednarodno mrežo kontaktnih

točk in tako tožilcem po vsej EU zagotovil učinkovit dostop do številnih jurisdikcij po vsem svetu.

Izstop Združenega kraljestva iz EU

Sodelovanje Združenega kraljestva bo še naprej pomembno, saj bo vključeno v dejavnosti pravosodnega

sodelovanja, ki jih podpira Eurojust. Poleg tega se bo kompleksnost zadev med državami članicami in

Združenim kraljestvom verjetno povečala.

Gospodarsko ozadje

Večletni finančni okvir EU za obdobje 2021‒2027

Novi večletni finančni okvir EU bo vplival na zmogljivost Eurojusta za odzivanje na čedalje večje izzive

na področju varnosti in pravosodja ter njegovo prilagodljivost pri tem, pa tudi na njegovo zmogljivost

za upoštevanje povečevanja operativnega dela.

Finančne posledice uredbe o Eurojustu

Uredba o Eurojustu vključuje več določb z neposrednimi finančnimi posledicami, kot so večje zahteve

po prevodih, mehanizem za nadomestila za predsednika Eurojusta ter več tehničnih zahtev za

Eurojustov sistem vodenja zadev in druga orodja IKT.

1 Dokument Sveta 5636/20 z dne 31. januarja 2020.



Novi zunanji viri sredstev

Nova uredba o Eurojustu in njegova finančna uredba določata možnosti za zunanje financiranje na

podlagi ad hoc sporazumov o nepovratnih sredstvih, prispevku ali ravni storitev. Financirani ukrepi

lahko spodbudijo rast števila obravnavanih zadev.

Podpora mrežam

Eurojust bo še naprej podpiral in razvijal sinergije z različnimi mrežami delavcev v pravosodju, kot so

Evropska pravosodna mreža, Mreža za skupne preiskovalne skupine, mreža na področju genocida,

Evropska pravosodna mreža za kibernetsko kriminaliteto, nacionalni korespondenti za področje

terorizma, fokusna skupina specializiranih nacionalnih pravosodnih organov za tihotapljenje migrantov

ter posvetovalni forum generalnih državnih tožilcev.

Pravno ozadje

Zahteve EU in Eurojusta glede varstva podatkov

Eurojust bo še naprej prilagajal svoje postopke in orodja IKT, ki se uporabljajo za obdelavo operativnih

in upravnih osebnih podatkov. To bo omogočilo popolno skladnost z določbami EU o varstvu podatkov,

zlasti z določbami uredbe o Eurojustu in Uredbe (EU) 2018/1725 glede varstva podatkov ter pravili

Eurojusta o varstvu podatkov.

Nove operativne možnosti na podlagi uredbe o Eurojustu

Namen uredbe o Eurojustu je zagotoviti večjo operativnost in proaktivnost Eurojusta. Z uredbo se je

utrdil mandat Eurojusta pri krepitvi usklajevanja in sodelovanja nacionalnih organov, saj uredba

agenciji zagotavlja možnost, da svoje naloge opravlja tudi na lastno pobudo ali na zahtevo EJT in sprejme

ukrepe, kadar boj proti kriminalu zahteva skupni pregon. Poleg tega Eurojust opravlja svoje naloge ob

upoštevanju vseh zahtev in informacij, ki jih predložijo organi držav članic ter pristojne institucije,

organi in agencije EU, zlasti Europol, EJT in OLAF.

Te nove možnosti temeljijo na kakovostnih storitvah vnosa in upravljanja podatkov. Zadnjenavedene

bodo omogočile učinkovito, strukturirano in varno izmenjavo, analizo in navzkrižno preverjanje

informacij različnih partnerjev in sistemov (npr. uradna obvestila iz člena 21, protiteroristična

evidenca, sistem ECRIS-TCN, sistemi „zadetek/ni zadetka“, digitalni sistem za izmenjavo e-dokazov).

Pravni instrumenti EU za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah

Eurojust bo še naprej podpiral države članice pri praktični uporabi razpoložljivih orodij za pravosodno

sodelovanje in svetoval Komisiji o morebitnih izboljšavah z usklajevanjem najboljših praks ter predlogi

smernic za uporabnike in zakonodajnih posodobitev. Ohranil bo svojo ključno vlogo pri uporabi in

ocenjevanju instrumentov, kot sta ENP in EPN, s svetovanjem in podporo delavcem v stroki pri izvajanju

ustrezne sodne prakse Sodišča Evropske unije. Dejavno bo podpiral najnovejše pobude EU na področju

pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, kot so pravni okvir o e-dokazih, uredba o vzajemnem

priznavanju sklepov o začasnem zavarovanju in sklepov o zaplembi, nova direktiva o pranju denarja itd.

Tehnološko ozadje

Digitalizacija pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah

Izmenjava informacij in dokazov med pravosodnimi organi držav članic je ključna za učinkovito

preiskovanje čezmejnih kazenskih zadev. Zato so potrebni hitra, zanesljiva in varna infrastruktura IKT

in povezana orodja, ki bi nacionalnim organom omogočali sodelovanje z ustreznimi organi in subjekti

EU na področju PNZ. Žal so obstoječa infrastruktura in orodja pomanjkljiva.



Za odpravo te vrzeli in izkoriščanje novih operativnih možnosti se bo Eurojust osredotočil na krepitev

svojih operativnih zmogljivosti IKT z novimi tehnologijami in rešitvami. To vključuje razvoj novega

sistema vodenja zadev in drugih projektov v okviru sporočila Komisije o digitalizaciji pravosodja.

Načrtovana orodja bodo močno vplivala na sodelovanje Eurojusta s partnerji, njegove delovne metode

in obravnavo zadev.



Oddelek II – Večletni delovni program za obdobje 2021–2023

1. Večletni delovni program

V večletni strategiji Eurojusta za obdobje 2019–2021 je določenih več večletnih strateških ciljev (VSC)

in področij strateških ukrepov (PSU). Ti se spremljajo z ustreznimi ključnimi kazalniki uspešnosti, kot

je prikazano v nadaljevanju.

VS

C 1

– O

bra

vn

av

a z

ad

ev

PSU 1(a) – Zagotavljanje

hitre in kakovostne

podpore pristojnim

organom

Kazalnik: ohranitev in/ali izboljšanje stopnje zadovoljstva s podporo

Eurojusta usklajevalnim sestankom

Vir podatkov: obrazci za povratne informacije, ki jih predložijo

nacionalni organi, ki sodelujejo na usklajevalnih sestankih (ocena

stopnje zadovoljstva od 1 do 4)

Izhodiščno stanje leta 2017: n. r.

Cilj za obdobje 2019–2021: povprečna stopnja zadovoljstva 3 ali več

(≥ 75 %)

PSU 1(b) – Okrepitev

operativnega sodelovanja s

ključnimi partnerji

Kazalnik: povečanje sodelovanja ključnih partnerjev pri operativnih

dejavnostih Eurojusta (obravnavi zadev in usklajevalnih sestankih)

Vir podatkov: letna statistika

Izhodiščno stanje leta 2017: 511 zadev in 91 usklajevalnih

sestankov s tretjimi državami ter 53 zadev in 108 usklajevalnih

sestankov z Europolom

Cilj za obdobje 2019–2021: 20-odstotno povečanje števila

obravnavanih zadev in 40-odstotno povečanje števila usklajevalnih

sestankov s tretjimi državami, 17-odstotno povečanje števila

obravnavanih zadev in 12-odstotno povečanje števila usklajevalnih

sestankov z Europolom

VS

C 2

– D

elo

na

po

dro

čju

po

liti

ke

PSU 2(a) – Prispevek k

strategiji notranje

varnosti za EU in ukrepom

v zvezi s pravosodnim

sodelovanjem v kazenskih

zadevah

Kazalnik: število prispevkov Eurojusta k dokumentom stalnega

odbora COSI

Vir podatkov: Eurojust evidentira prispevke k zahtevam stalnega

odbora COSI

Izhodiščno stanje leta 2017: 4 prispevki (10 % zahtev)

Cilj za obdobje 2019–2021: 24 v obdobju 2019–2021

PSU 2(b) – Okrepitev

strateškega sodelovanja s

ključnimi partnerji

Kazalnik: pravočasno izvajanje dogovorjenih ukrepov na

podlagi rednih sestankov s strateškimi partnerji (Europolom,

EJT in Frontexom)

Vir podatkov: odstotek ukrepov, ki jih izvaja Eurojust

Izhodiščno stanje leta 2017: n. r.

Cilj za obdobje 2019–2021: vsi ukrepi izvedeni v

dogovorjenih rokih



VS

C 3

– O

rga

niz

aci

jsk

i ra

zvo

j

PSU 3(a) – Zagotovitev

učinkovite organizacijske

strukture in postopkov

Kazalnik: povečanje deleža zaposlenih, ki sodelujejo pri

operativnih dejavnostih, v primerjavi z deležem zaposlenih, ki

sodelujejo pri upravnih in podpornih dejavnostih

Vir podatkov: kadrovska analiza, ki jo opravi kadrovska služba

Izhodiščno stanje leta 2017: 63,5 % pri operativnih, 36,5 %

pri neoperativnih

Cilj za obdobje 2019–2021: povečanje virov, namenjenih

operativnim dejavnostim, za 3 %

PSU 3(b) – Zagotovitev

odličnih komunikacijskih

zmogljivosti

Kazalnik: strateška sporočila Eurojusta, ki jih povzemajo glavni

mediji (spletni, tiskani in avdiovizualni kanali)

Vir podatkov: Spremljanje medijev/analiza medijske pokritosti

Izhodiščno stanje leta 2018: 26 840

Cilj za obdobje 2019–2021: povečanje deleža medijev, ki jih je proaktivno obveščala enota Eurojusta za korporativno komuniciranje in ki so povzeli vsaj eno ključno sporočilo

Eurojust je v obdobju 2020–2021 ob posvetovanju s svojimi deležniki opredelil večletno strategijo za

obdobje 2022–2024.

2. Obeti v zvezi s človeškimi viri in finančnimi sredstvi

Pregled preteklega in sedanjega stanja

Številni dejavniki, ki niso bili upoštevani ali predvideni leta 2013, ko je Komisija določila večletni

finančni okvir za obdobje 2014–2020, so v tem obdobju kumulativno vplivali na zahteve Eurojusta za

vire in njihova letna odstopanja od večletnega finančnega okvira. Komisija in proračunski organ sta ob

upoštevanju izjemnega povečevanja operativnega dela Eurojusta, kot je predstavljeno v oddelku 2.2.2,

in drugih strukturnih primanjkljajev še naprej podpirala Eurojustov letni proračun in zahteve po

delovnih mestih, ki so presegali večletni finančni okvir Komisije. V obdobju 2014–2020 sta odobrila

skupno odstopanje v višini 31,5 milijona EUR, kar je vseeno bilo 16 milijonov EUR manj v primerjavi s

predvidenimi potrebami Eurojusta.

Hkrati je Eurojust v obdobju tega večletnega finančnega okvira končal obsežno zmanjšanje števila

delovnih mest v skladu s cilji, ki jih je določila Komisija (22 delovnih mest v obdobju 2014–2018), ter

prispevkom za EJT (7 delovnih mest v obdobju 2019–2020), zaradi česar se je število delovnih mest za

začasne uslužbence v njegovem kadrovskem načrtu zmanjšalo za skupno 29. To zmanjšanje se je delno

izravnalo s 23 dodatnimi delovnimi mesti, ki jih je proračunski organ odobril kot „namerne dodatne

vire“ v podporo povečanemu obsegu operativnega dela. Eurojust je v obdobju večletnega finančnega

okvira za 40 % zmanjšal tudi število pogodbenih uslužbencev, pri čemer se je njihovo število v

obdobju 2016–2017 izjemoma začasno povečalo zaradi selitve v nove prostore.

Vendar sta dejstvo, da proračunski organ ni v vseh primerih odobril ustreznega proračuna za ta dodatna

delovna mesta, in stalni učinek prilagoditev zakonsko določenih prejemkov, večjih od predvidenih,

povzročila vse večje primanjkljaje v proračunu Eurojusta za osebje. To je povzročilo precejšnje

kadrovske omejitve za opravljanje povečanega obsega operativnega dela.

Eurojust je za nadaljevanje svojih operacij in izpolnjevanje svojega mandata sprejel številne pobude za

učinkovitejšo uporabo svojih finančnih sredstev in človeških virov. Pomembnejši med njimi sta bili:



obsežna reorganizacija, ki je potekala v dveh fazah: prva leta 2017 je bila osredotočena na

področja neposredne operativne podpore, druga leta 2019 pa področja posredne podpore;

poglobljen pregled dejavnosti in virov Eurojusta, vključno s pregledom vseh proračunskih vrstic

z ničelnim predračunavanjem v letu 2018 ter revizijo vseh dejavnosti in ekvivalentov polnega

delovnega časa v letu 2019, za določitev:

o minimalnih virov za izpolnitev mandata in pravnih obveznosti Eurojusta ter

o optimalnih virov za upoštevanje čedalje večje delovne obremenitve in strateških

ambicij.

Eurojust je tako uspel povečati razmerje med številom obravnavanih zadev in številom zaposlenih2 s

7,7 leta 2014 na 17,4 leta 2019. Vendar je Eurojust dosegel meje tega povečanja učinkovitosti in brez

okrepitve svoje delovne sile ne more izpolnjevati čedalje večjega povpraševanja držav članic.

Ne glede na to je moral Eurojust še vedno letno izvajati negativne prednostne naloge, da bi upošteval

odobrene omejitve virov. Agencija je leta 2019 odpravila prednostno obravnavo dejavnosti v skupnem

znesku 3,9 milijona EUR in imela višjo stopnjo nezasedenih delovnih mest (1,9 %) kot leta 2018 (1 %).

Sčasoma je lahko Eurojust pokril plače začasnega osebja le s spremembo proračuna. Za leto 2020 so

novi stroški, ki izhajajo iz uredbe o Eurojustu, povezani predvsem s povečanimi obveznostmi

prevajanja, naloženimi dodatnimi omejitvami in negativnimi prednostnimi nalogami v skupnem znesku

3,3 milijona EUR. Nepričakovano je pandemija covida-19 Eurojustu omogočila dodatno povečanje

učinkovitosti njegovih storitev in postopkov ter tako ublažitev teh omejitev.

Prilogi III in IV vsebujeta dodatne podrobnosti o stanju virov konec leta 2019, oddelek 0 pa dodatne

podrobnosti o širši strategiji agencije za povečanje učinkovitosti.

Obeti v zvezi z delovno obremenitvijo za obdobje 2021–2023

2.2.1. Nove naloge

Uredba o Eurojustu določa nove zahteve, ki imajo posledice za vire, med drugim zahteve za prevajanje

in mehanizem za nadomestila za državo članico predsednika ter tehnične zahteve za sisteme IKT,

vključno s sistemom vodenja zadev. Čeprav ti stroški za leto 2020 zaradi splošnih proračunskih

omejitev niso pokriti v celoti, se v celoti vključijo v proračun za leto 2021, da bo lahko Eurojust izpolnil

svoje pravne obveznosti.

Hkrati uredba o Eurojustu ustvarja priložnosti za okrepljeno sodelovanje in sinergije med Eurojustom

in njegovimi partnerji na področju PNZ. Učinkovito izvajanje več določb uredbe o Eurojustu in uredb o

interoperabilnosti v zvezi z izmenjavo operativnih informacij z državami članicami ter drugimi

agencijami in organi EU, zlasti Europolom, EJT, Frontexom in uradom OLAF, je neposredno odvisno od

kakovosti podatkov, ki jih obdeluje Eurojust. V zvezi s tem mora Eurojust izboljšati svoje storitve

upravljanja podatkov (npr. podatkovni model, politiko uporabe podatkov, opredelitev podatkovnih

elementov, doslednost uporabe podatkov v različnih orodjih, pregled kakovosti, potrditev podatkov

itd.).

V skladu s členom 7 finančne uredbe o Eurojustu ima agencija možnosti zunanjega financiranja za nove

operativne projekte na podlagi sporazumov, ki niso zajeti z uredbo o Eurojustu. Med njimi sta zlasti

naslednja:

2 Skupno število novih zadev, predloženih Eurojustu, v primerjavi s skupnim številom začasnih in pogodbenih uslužbencev, ki jih odobri proračunski organ, v obdobju enega leta.



Eurojust naj bi v obdobju 2021–2023 gostil in podpiral dejavnosti programa EuroMed Justice.

Cilj tega programa je spodbujati pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah med državami

članicami EU in sodelujočimi državami južnega Sredozemlja, vključno z Alžirijo, Egiptom,

Izraelom, Jordanijo, Libanonom, Libijo, Marokom, Palestino, Sirijo in Tunizijo;

Eurojust si prizadeva tudi dejavno prispevati k obsežnim pobudam na področju IKT, povezanim

s sporočilom Komisije o digitalizaciji pravosodja, in sicer po začetni podpori Sveta in študiji, ki

jo je izvedla Komisija. Komisija želi vzpostaviti digitalne sisteme za izmenjavo informacij na

pravosodnem področju ter tako zapreti vrzel v zvezi z visoko digitaliziranim sodelovanjem s

policijo/organi kazenskega pregona in zagotoviti, da bo delo, opravljeno v zvezi s sodelovanjem

na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, privedlo do

učinkovitega pregona. To bo med drugim omogočilo razvoj novega sistema vodenja zadev

Eurojusta, dodatno okrepilo operativno sodelovanje Eurojusta z drugimi agencijami na

področju PNZ ter povečalo sodelovanje z nacionalnimi organi in dodano vrednost, ki se jim

zagotavlja.

Eurojust bo z izkoriščanjem teh možnosti financiranja, ki niso zajete v letnih proračunskih zahtevah,

izvajal nove „vodilne“ projekte za okrepitev svoje dodane vrednosti v boju proti hudim oblikam

čezmejnega kriminala, ki pa bodo imeli ustrezne posledice za delovno obremenitev in vire agencije.

Poleg tega okrepljeni mandat Eurojusta pri operativnem delu vključuje zahtevo za ukrepanje na podlagi

operacij, ki jih izvajajo nacionalni organi, Europol, EJT in urad OLAF, in informacij, ki jih zagotavljajo.

Zato Eurojust pričakuje, da se bodo povečali število obravnavanih zadev in potrebe po virih.

Glede na navedeno in glede na oceno Komisije bo v obdobju 2021-2023 morda treba okrepiti in zaščititi

ključni prispevek in dodano vrednost Eurojusta pri nekaterih pomembnih zakonodajnih in tehničnih

spremembah na področju pravosodja in notranjih zadev, tako da se mu v okviru revidirane uredbe o

ustanovitvi in priložene ocene finančnih posledic zakonodajnega predloga zaupajo zadostni finančni in

človeški viri.

2.2.2. Povečevanje obsega obstoječih nalog

Operativna delovna obremenitev agencije Eurojust, ki deluje na podlagi povpraševanja, se nenehno

povečuje in presega vse napovedi.

V obdobju 2014–2019 se je število evidentiranih zadev povečalo za 116 %, pri čemer je bila povprečna

letna stopnja rasti 17-odstotna. Leta 2019 so glavni kazalniki operativne delovne obremenitve presegali

prvotne predpostavke za leto 2019 in se že približali napovedim za leto 2021, na katerih temelji predlog

Eurojusta za večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027. To potrjuje, da so bile ocene, ki jih je

Eurojust uporabil za predlog za večletni finančni okvir, razumne in skromne.



Figure 1 – Preteklo povečevanje števila obstoječih in novih evidentiranih zadev

Neprimerljivo povečevanje števila obravnavanih zadev je bilo povezano s povečevanjem povpraševanja

držav članic po orodjih Eurojusta za pravosodno sodelovanje, ki vključujejo zlasti usklajevalne sestanke,

koordinacijske centre in skupne preiskovalne skupine.

Preglednica 1 – Povpraševanje po orodjih Eurojusta za pravosodno sodelovanje

Povpraševanje po orodjih Eurojusta

2014 2019 Skupno

povečanje Letno

povečanje

Število usklajevalnih sestankov

197 428 117 % 17 %

Število koordinacijskih centrov

10 27 170 % 22 %

Zahtevani znesek nepovratnih sredstev za skupne preiskovalne skupine

3,6 milijona EUR 8,7 milijona EUR 142 % 19 %

Število vlog za skupne preiskovalne skupine

145 300 107 % 16 %

Eurojust je z zagotavljanjem edinstvene in praktične dodane vrednosti delu delavcev v pravosodju

olajšal pravosodno sodelovanje in analizo visoke vrednosti v zvezi s prednostnimi vrstami kaznivih

dejanj.



Preglednica 2 – Statistični podatki o operativnem delu po vrsti kaznivih dejanj3

Vrste kaznivih dejanj Zadeve

Usklajevalni sestanki

Koordinacijski centri

Skupne preiskovalne

skupine

2017 2018 2019 2017 2018 2019 2017 2018 2019 2017 2018 2019

Terorizem 178 191 222 14 20 24 1 0 0 13 12 8

Kibernetska kriminaliteta

176 219 246 9 28 35 1 2 3 7 10 17

Tihotapljenje migrantov

153 157 187 15 17 24 2 3 2 14 12 12

Prevare in goljufije

1 643 1 929 2 260 75 87 112 7 7 12 46 52 63

Pranje denarja 869 1 044 1 259 86 94 137 5 6 6 44 49 73

Trgovina s prepovedanimi drogami

724 901 1 002 40 78 81 4 0 2 29 42 53

TL4 289 344 399 57 43 53 0 0 4 51 56 62

Kazniva dejanja v škodo finančnih interesov EU

144 159 258 14 13 17 3 2 2 2 11 8

Kazniva dejanja zoper okolje

19 36 39 3 6 8 1 0 1 2 4 6

OKDZP, ki jih izvajajo MOKZ5

482 541 598 14 26 20 0 1 2 13 15 17

Eurojust pričakuje, da se bodo pretekli trendi v prihodnjih letih nadaljevali, zato se bosta število

obravnavanih zadev in uporaba orodij Eurojusta za pravosodno sodelovanje s strani držav članic letno

povečala za vsaj 10 %.

Ne glede na kvantitativne vidike se Eurojust srečuje s pomembnim razvojem v zvezi z naravo

povpraševanja po njegovi operativni in finančni podpori med državami članicami. Kompleksnost

Eurojustovega dela se stalno povečuje in tako zahteva večjo analitsko in pravno podporo v celotnem

daljšem obdobju preiskave in pregona. Poleg tega se Eurojust zaradi večjega števila pomembnih sodb

Sodišča na področju pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah srečuje z bolj zapletenimi pravnimi

vprašanji o razlagi in uporabi orodij za pravosodno sodelovanje.

Zato je enota Eurojusta za obravnavo zadev v letu 2019 zagotovila specializirano podporo v 40 % več

zadev, pri 8 % več usklajevalnih sestankov in za 37 % več koordinacijskih centrov. Število rezultatov v

podporo obravnavi zadev se je povečalo za 32 %, pri najbolj kompleksnih zadevah pa za 43 %. Ti so med

drugim vključevali pravne nasvete o vprašanjih pravosodnega sodelovanja in analitska sporočila s

pregledi ciljev ali zaprosil za medsebojno pravno pomoč.

3 Statistični podatki o vrsti kaznivih dejanj izražajo informacije, predstavljene v letnem poročilu za leto 2019. Vključujejo tekoče zadeve in skupne preiskovalne skupine iz prejšnjih let in se lahko spremenijo, ker delo agencije v zvezi z zadevami še poteka. 4 Trgovina z ljudmi. 5 Organizirana kazniva dejanja zoper premoženje, ki jih izvajajo mobilne organizirane kriminalne združbe.



Ker se pričakuje, da se bodo ti trendi nadaljevali, mora Eurojust okrepiti svoje zmogljivosti za ohranjanje

in upravljanje znanja in podatkov ter zagotavljanje bolj specializirane podpore.

Poleg tega bo poudarek nove strategije za sodelovanje s tretjimi državami in mednarodnimi

organizacijami, ki jo bo Eurojust pripravil v tesnem sodelovanju s Komisijo in Evropsko službo za

zunanje delovanje, preusmerjen v reševanje novih svetovnih izzivov na področju pravosodnega

sodelovanja v kazenskih zadevah. Zato bo Eurojust predvidoma vzpostavil strukturno izmenjavo

osebnih podatkov s temi subjekti in dodatno povečal število tožilcev za zvezo, ki jih gosti. Ta strategija

bo skupaj z zanesljivo mrežo kontaktnih točk Eurojusta v tretjih državah, ki se še širi, predvidoma

pomembno vplivala na operativno delovno obremenitev agencije.

Načrtovanje virov za obdobje 2021–2023

Da bi se prilagodil predvideni rasti delovne obremenitve, si Eurojust prizadeva okrepiti svoje finančne

in človeške vire za obdobje 2021-2023, pri tem pa upoštevati omejitve svojega kadrovskega načrta,

dokler ne bo podana ocena Komisije in morebitne s tem povezane pravne ocene finančnih posledic.

Preglednica 3 – Eurojustove ocene virov za obdobje 2021–20236

2021 2022 2023

Proračun 43,8 milijona EUR 45,8 milijonov EUR 47,4 milijona EUR

Delovna mesta iz kadrovskega načrta

207 207 207

Eurojust je svoje ocene pripravil na podlagi metodologije oblikovanja proračuna po dejavnostih (ABB)

in večletnih projekcij delovne obremenitve ter ob upoštevanju sredstev večletnega finančnega okvira

za obdobje 2021-2027.

Natančneje, sredstva za leto 2021 odražajo končni rezultat proračunskega postopka za leto 2021 in

Eurojustu omogočajo, da okrepi svojo videokonferenčno in avdiovizualno infrastrukturo in sisteme, kar

je ključna potreba, ki se je pojavila zaradi pandemije covida-19.

Proračun za leto 2021 pomeni zmanjšanje za 1,3 milijona EUR v primerjavi z zahtevo Eurojusta, zlasti

kar zadeva 10 začasnih uslužbencev, 8 pogodbenih uslužbencev in 3 napotene nacionalne strokovnjake,

ki so bili zaprošeni za podporo vse večji operativni delovni obremenitvi.

Poleg tega zahteva Eurojusta ni vključevala več dejavnosti, katerih skupni stroški znašajo

1,1 milijona EUR, da bi se v celoti izravnali stroški iz nove uredbe o Eurojustu. To bi skupaj pomenilo

primanjkljaj v višini 2,4 milijona EUR.

Vendar namerava Eurojust v letu 2021 zmanjšati tveganja in učinek primanjkljaja virov na letni delovni

program z zaposlitvijo do 14 dodatnih pogodbenih uslužbencev poleg 16, ocenjenih v proračunih iz

prejšnjih let, z uporabo finančnega prispevka Danske za zadevno leto, ocenjenega na približno

1 milijon EUR. Preostali primanjkljaj virov ne vpliva na povečanje učinkovitosti, ampak zadeva omejitve

in negativne prednostne naloge v višini 1,4 milijona EUR, kot je prikazano v oddelku II-2.5.

Prilogi III in IV vsebujeta dodatne podrobnosti o potrebah Eurojusta po virih v obdobju 2021–2023.

6 Eurojust vsako leto oceni proračunska sredstva, rezervirana za javna naročila, v višini 30-35 % proračuna. V okviru teh sredstev po potrebi kupuje blago in storitve prek različnih kanalov, večinoma prek okvirnih pogodb.



Strategija za doseganje večje učinkovitosti

V večletni strategiji za obdobje 2019–2021 je poseben poudarek na izboljšanju učinkovitosti postopkov

in storitev, ki jih Eurojust zagotavlja organom držav članic v boju proti hudim oblikam čezmejnega

kriminala.

Krepitev učinkovitosti je horizontalni element, ki je neločljivo povezan z vsemi (več)letnimi cilji. Vendar

je na to osredotočeno predvsem PSU 3(a) s specifičnimi pobudami za zagotovitev učinkovite

organizacijske strukture in postopkov. Agencija namerava zlasti za leto 2021 sprejeti konkretne ukrepe

za dodatno izboljšanje organizacijske učinkovitosti in prilagodljivosti Eurojusta za izpolnjevanje

operativnih potreb, kot je prikazano v okviru zadevnega cilja letne dejavnosti (CLD) v oddelku III

Glede na predvideno operativno rast in omejenost sredstev v večletnem finančnem okviru za

obdobje 2021–2027 je Eurojust še naprej zavezan stalnemu izboljševanju svoje upravne in operativne

učinkovitosti. Še naprej bo pozorno spremljal, ocenjeval in optimiziral svoje strukture, storitve,

postopke, dejavnosti in dodeljevanje virov. V ta namen strategija agencije za povečanje učinkovitosti

temelji na naslednjih medsebojno povezanih metodah.

Slika 2 – Stebri strategije za povečanje učinkovitosti

Kategorizacija in prednostna razvrstitev dejavnosti in virov

Eurojust namerava predvsem dodatno vključiti kategorizacijo in prednostno razvrstitev svojih

dejavnosti in virov v cikel načrtovanja ter ju racionalizirati. V okviru ponavljajočega se, medsektorskega

procesa, ki se je začel leta 2019, so dejavnosti in viri, ki jih podpirajo:

kategorizirani na podlagi osnovnih poslovnih potreb, na katerih temeljijo dejavnosti

(npr. neposredna povezava z mandatom agencije, pravna zahteva in zahteva notranjih ali

zunanjih deležnikov);

prednostno razvrščeni glede na njihov učinek na doseganje ciljev agencije.

To vključuje ključen korak pri doseganju večje učinkovitosti in omogočanju dinamične

(pre)razporeditve virov na podlagi potreb ter za dodeljevanje negativnih prednostnih nalog, če izid

proračunskega postopka ne zagotavlja vseh virov, potrebnih za izvajanje letnega delovnega programa.

Kategorizacija in prednostna razvrstitev

dejavnosti in sredstev

Oblikovanje proračuna,

izračun stroškov in upravljanje

po dejavnostih

Strateško načrtovanje delovne sile

Pregled in spremembe

organizacijske strukture

Pregled poslovnih

procesov in optimizacija

storitev

Izkoriščanje skupnih storitev

Oblikovanje proračuna z

ničelnim predračunava

njem



Ta proces bo podprt s kadrovsko strategijo, v kateri bodo določeni strateški ukrepi, ki jih je treba

sprejeti.

Splošno načelo je, da je glede na naravo osnovnih dejavnosti Eurojusta, ki temeljijo na povpraševanju in

so povezane predvsem s predložitvijo zadev s strani držav članic, podpora zadevam še naprej absolutna

prednostna naloga. V okviru tega namerava Eurojust enakomerno porazdeliti svojo analitsko in pravno

podporo obravnavi zadev ter podporo politiki na podlagi zadev ter čim bolj omejiti dejavnosti, ki niso

povezane z zadevami, ob tem pa ohraniti neprekinjeno poslovanje in skladnost z veljavnimi zakonskimi

in pogodbenimi obveznostmi.

Oblikovanje proračuna, izračun stroškov in upravljanje po dejavnostih

Eurojust namerava na podlagi svojih uveljavljenih postopkov in orodij za oblikovanje proračuna po

dejavnostih povečati poudarek na izračunu stroškov/upravljanju po dejavnostih in razviti celovitejši

pristop k upravljanju smotrnosti na podlagi rezultatov. Ključni koraki za to bodo zajemali:

izvajanje doslednega pristopa k evidentiranju časa po celotni agenciji, s čimer se bodo pridobile

boljše informacije za kadrovsko načrtovanje in izboljšala točnost izračuna stroškov dejavnosti;

izvedbo nove rešitve za izračun stroškov po dejavnostih za stroške, ki niso povezani z osebjem,

v okviru prehoda na novo platformo IKT Komisije za upravljanje proračuna in računovodstvo;

izboljšave pri določanju in spremljanju ključnih kazalnikov uspešnosti na vseh ravneh ter

dodatno izboljšanje metod in orodij za načrtovanje, spremljanje in upravljanje smotrnosti.

Oblikovanje proračuna z ničelnim predračunavanjem

Eurojust bo pri vsakem letnem proračunskem načrtovanju še naprej pregledoval svoje stroške, ki niso

povezani z osebjem, in jih kategoriziral na podlagi tega, (a) ali obstaja pravna obveznost plačila

(tj. zahtevana minimalna raven ali ne) in (b) ali je mogoče njihovo raven zmanjšati s preoblikovanjem

in optimizacijo storitev (tj. ali so fiksni ali spremenljivi). Eurojust bo tako moral voditi podroben pregled

vseh stroškovnih elementov, pri čemer bo za izhodišče uporabil ugotovitve pregleda predloga

proračuna za leto 2020 z ničelnim predračunavanjem.

Strateško načrtovanje delovne sile

Eurojust bo na podlagi obsežne analize dodelitev osebja in potreb po njem za obdobje 2019–2020

sprejel nadaljnje ukrepe za prehod s tradicionalne metodologije na podlagi števila zaposlenih na

strateško načrtovanje delovne sile. To bo omogočilo v prihodnost usmerjen, proaktiven in integriran

pristop pri predvidevanju in odpravljanju kadrovskih vrzeli ter zagotovilo potrebno prožnost za

odzivanje na kadrovske izzive. V okviru tega bo agencija poleg evidentiranja časa sprejela novo

kadrovsko strategijo, ki bo usklajena z organizacijskimi prednostnimi nalogami in v središču katere

bodo prizadevanja za učinkovitost.

Ta strategija bo temeljila na večletnem načrtovanju potreb po človeških virih in bo temeljila na

dejavnostih. Prednost bo imelo povečanje učinkovitosti z uvedbo novih orodij, pregledi poslovnih

procesov ali boljšo organizacijo dela, šele nato bo področje dela dopolnjeno z dodatnimi viri. Eurojust

bo s prednostno obravnavo operativnega dela zagotovil prožnost svoje delovne sile in njeno

usposobljenost na več področjih ter možnost njenega hitrega prerazporejanja za izpolnjevanje

povečanih ali spremenjenih organizacijskih potreb. Hkrati bo Eurojust vlagal v znanja, spretnosti in

izkušnje sedanje delovne sile ter si prizadeval ohraniti in razviti svoje uspešne zaposlene z ustreznimi

znanji, spretnostmi in kompetencami.

Eurojust bo v okviru te kadrovske strategije sprejel specifične pobude, kot so:



evidentiranje znanj in spretnosti za opredelitev izkušenj, znanj in spretnosti, ki so na voljo v

agenciji, ter za obravnavo morebitnih vrzeli v znanjih in spretnostih;

ocenjevanje delovnih mest za racionalizacijo uporabe kadrovskega načrta in zagotovitev

pravilne razvrstitve vseh delovnih mest;

načrtovanje zamenjav za ključna in vodstvena delovna mesta za zagotovitev neprekinjenega

poslovanja za vloge z edinstvenimi znanji in spretnostmi ter velikim vplivom na poslovne

rezultate ter

četrtletna strateška kadrovska poročila za zagotovitev informiranega odločanja.

Pregled in spremembe organizacijske strukture

Eurojust bo v okviru nadaljnjih ukrepov po dveh obsežnih reorganizacijah v letih 2017 in 2019 ter oceni

njunih rezultatov še naprej pregledoval uspešnost in učinkovitost svoje organizacijske strukture ter jo

po potrebi izpopolnil. Natančneje, agencija se zavezuje, da bo izvedla oceno svoje sedanje strukture,

takoj ko bodo razmere po pandemiji covida-19 to dopuščale, in opredelila morebitne potrebne

izboljšave.

Pregled poslovnih procesov in optimizacija storitev

Eurojust bo še naprej pregledoval in proučeval možnosti za preoblikovanje svojih procesov, da bi čim

bolj povečal kakovost in stroškovno učinkovitost storitev, na primer s:

proučevanjem in pilotnim uvajanjem sprememb ravni storitev in načinov njihovega izvajanja,

kot je prehod z lastnih vozil na najeta vozila, za izboljšanje dodane vrednosti in stroškovne

učinkovitosti;

opredelitvijo dejavnosti in storitev, katerih obseg se lahko po potrebi zmanjša ali pa se

prenehajo izvajati;

stalno racionalizacijo in avtomatizacijo upravnih delovnih postopkov za izboljšanje

produktivnosti osebja z odpravo odvečnih korakov in izkoriščanjem novih tehnologij, kot so

digitalni podpisi, spletne platforme za usposabljanje in elektronski dosjeji zaposlenih;

pilotnim izvajanjem potrditev konceptov ter izvajanjem novih metodologij in rešitev za

racionalizacijo uvajanja programskih aplikacij, izdelanih po meri, ali novih delovnih postaj ter

pregledovanjem infrastrukture IKT in povezanih tehnologij za zmanjšanje podvajanja

komponent ter optimizacijo vzdrževanja in zamenjav kapitala, na primer za skladiščenje.

Izkoriščanje skupnih storitev

V skladu s pozivom agencijam, naj spodbujajo uporabo skupnih storitev, si bo Eurojust prizadeval

povečati učinkovitost s pobudami, kot so:

souporaba storitev z drugimi agencijami in/ali Komisijo, vključno z medagencijskimi in

medinstitucionalnimi javnimi naročili, skupnimi storitvami z Europolom in EJT ter uporabo

rešitev IKT Komisije, kot so tiste za upravljanje človeških virov in finančnih sredstev, ter

prispevanje k nadaljnjemu spodbujanju skupnih storitev med agencijami prek različnih mrež,

zlasti na področju javnih naročil, IKT in upravljanja smotrnosti.

Negativne prednostne naloge

Eurojust se srečuje s stalnim povečevanjem delovne obremenitve in je že dosegel svoje omejitve kar

zadeva dodatno povečanje učinkovitosti. Čeprav si bo še naprej prizadevala za večjo učinkovitost v

organizaciji, bodo te koristi nadomestile le manjše povečanje delovne obremenitve in začasno odsotnost



osebja. Vendar večletni finančni okvir za obdobje 2021-2027 ne predvideva povečanja kadrovskega

načrta agencije in tako nalaga dodatne omejitve za njene človeške vire.

Zato Eurojust ne bo mogel okrepiti nekaterih operativnih delovnih področij, kot je bilo prvotno

predvideno. Negativne prednostne naloge na teh področjih7 bodo omejile zmogljivosti agencije za:

zadovoljitev vse večjega povpraševanja po finančni pomoči skupnim preiskovalnim enotam in

jo obdržale na ravni iz leta 2020;

razširitev pravne in analitske pomoči na vse kompleksne zadeve, predložene Eurojustu;

izboljšanje ohranjanja institucionalnega znanja in s tem izboljšanje njegovega prispevka

deležnikom EU v zvezi z izvajanjem instrumentov pravosodnega sodelovanja;

povečanje podpore protiteroristični evidenci in pobudam za interoperabilnost, ki izhajajo iz

uredbe o Eurojustu in uredb o interoperabilnosti.

7 v višini 1,4 milijona EUR



Oddelek III – Letni delovni program za leto 2021

1. Povzetek

Letni delovni program za leto 2021 pomeni zadnjo fazo izpolnjevanja večletne strategije Eurojusta za

obdobje 2019–2021 in temelji na doseganju ciljev iz prejšnjih let8. Ta letni delovni program je

osredotočen zlasti na letne dejavnosti, s katerimi se:

bodo okrepili položaj Eurojusta in njegove operativne zmogljivosti za zagotavljanje dinamične

in kakovostne podpore pravosodnemu sodelovanju in usklajevanju preiskav, zlasti s

spodbujanjem izmenjave informacij, odkrivanjem navzkrižnih povezav med tekočimi

preiskavami, razvojem strategij pregona in izvajanjem skupnih ukrepov;

bo okrepilo operativno in strateško sodelovanje Eurojusta s ključnimi partnerji ter povečali

interoperabilnost in izmenjava informacij z nacionalnimi organi, agencijami na področju PNZ in

drugimi organi EU, kot so EJT, Europol in Frontex, ter

bosta povečali učinkovitost in uspešnost organizacijske strukture in procesov Eurojusta, hkrati

pa zagotovilo nemoteno izvajanje organizacijskih sprememb, ki izhajajo iz novih uredb o

Eurojustu in EJT.

2. Dejavnosti9

Letna dejavnost 1.1

Izboljšanje dinamične in kakovostne podpore, ki jo Eurojust zagotavlja pravosodnemu sodelovanju in usklajevanju

Eurojust bo zagotovil usklajevanje preiskav s spodbujanjem izmenjave informacij, odkrivanjem

navzkrižnih povezav med tekočimi preiskavami, podpiranjem razvoja strategij pregona in izvajanjem

skupnih ukrepov.

Agencija se bo še naprej osredotočala na podporo nacionalnim zadevam z zagotavljanjem operativne,

logistične in finančne podpore za usklajevalne sestanke, koordinacijske centre in skupne preiskovalne

skupine. Še naprej bo zagotavljala dodano vrednost pri nacionalnih preiskavah in kazenskem pregonu

s prilagojenim strokovnim svetovanjem v zgodnjih fazah. Prizadevala si bo tudi povečati število zadev,

ki jih predložijo tožilci za zvezo, in bo proučila dodatne sinergije na podlagi operativnega vključevanja

obstoječih mrež.

Hkrati je zaradi določb uredbe o Eurojustu in drugih regulativnih sprememb ter sedanjih omejitev

operativnih sistemov IKT Eurojusta potrebno preoblikovanje sistema vodenja zadev Eurojusta.

Eurojust si bo prizadeval za dodatne naložbe in pobude za izboljšanje kakovosti informacij, zagotovitev

interoperabilnosti sistema vodenja zadev in izboljšanje izmenjave informacij z nacionalnimi organi in

ključnimi partnerji, kot so EJT, Europol in Frontex.

8 Rezultati, doseženi v letu 2019, so izhodišče za ključne kazalnike uspešnosti za leto 2021. Doseganje ciljev iz prejšnjih let in ključnih kazalnikov uspešnosti je podrobneje predstavljeno v letnih poročilih Eurojusta in konsolidiranih letnih poročilih o dejavnostih. 9 Priloga II vsebuje podrobne informacije o človeških virih in finančnih sredstvih, dodeljenih posamezni dejavnosti in cilju.



Cilj 1.1.1 – Podpora povečanju števila predloženih kakovostnih kazenskih zadev v zvezi s čezmejnimi kaznivimi dejanji z zagotavljanjem celovitega in prilagojenega operativnega in pravnega strokovnega znanja

Ukrepi

Zagotavljanje hitre in učinkovite podpore nacionalnim članom in tožilcem za zvezo Eurojusta priobravnavi zadev

Spodbujanje uporabe usklajevalnih sestankov, koordinacijskih centrov in skupnih preiskovalnihskupin kot bistvenih instrumentov pravosodnega sodelovanja

Zagotavljanje koristnih operativnih orodij delavcem v stroki v podporo njihovim posameznimzadevam (npr. analize, pravnega svetovanja in operativne pomoči);

Zagotavljanje storitev upravljanja podatkov za zagotovitev kakovosti podatkov

Odzivanje na specifične potrebe delavcev v stroki s sistematičnim zbiranjem njihovih povratnihinformacij (npr. prek obrazcev za povratne informacije o usklajevalnih sestankih, ocenjevalnihobrazcev skupnih preiskovalnih skupin, povratnih informacij nacionalnih strokovnjakov v okviruskupnih preiskovalnih skupin, povratnih informacij o nacionalnem sistemu za usklajevanjedejavnosti Eurojusta)

Proučevanje sinergij z operativnim vključevanjem obstoječih mrež

Zagotavljanje operativne in finančne podpore skupnim preiskovalnim skupinam

Izvajanje pobud za povečanje števila predloženih zadev med Eurojustom in Evropsko pravosodnomrežo

Razvoj usklajevanja med Eurojustom in mrežo na področju genocida v zvezi z operativnimsodelovanjem in spodbujanjem predložitve večjega števila ključnih mednarodnih kazenskihzadev Eurojustu prek usklajevalnih sestankov in skupnih preiskovalnih skupin

Pričakovani rezultati

Pridobivanje večjega števila kakovostnih zadev (npr. zadev, ki vključujejo zapletena vprašanjapravosodnega sodelovanja, čezmejna kazniva dejanja, ki zadevajo več kot dve državi članici,prednostna področja kaznivih dejanj itd.)

Povečanje števila zadev, ki jih predložijo tožilci za zvezo

Boljša porazdelitev zadev med Eurojustom in Evropsko pravosodno mrežo

Večja podpora novim skupnim preiskovalnim skupinam

Kazalniki Izhodišče Cilj Vir podatkov

Število zadev, ki jih predložijo države članice10 3 528 4 251 Mesečno poročilo

Število zadev, ki jih predloži Danska 46 55 Mesečno poročilo

Število zadev, ki jih predložijo države s tožilcem za zvezo11

318 377 Mesečno poročilo

Število usklajevalnih sestankov 428 488 Mesečno poročilo

Število koordinacijskih centrov 27 29 Mesečno poročilo

10 Razen Danske zaradi odločitve države, da se izvzame iz uredbe o Eurojustu. 11 Vključno z Združenim kraljestvom, ki bo od leta 2021 napotilo tožilca za zvezo.



Odstotek zadev, ki spadajo na prednostna področja kaznivih dejanj


Število rezultatov v podporo obravnavi zadev 800 844 Četrtletno poročilo

Število novih skupnih preiskovalnih skupin, ki prejemajo podporo


Odstotek novih skupnih preiskovalnih skupin, ki prejemajo financiranje


Število zadev, ki jih predloži Evropska pravosodna mreža/so predložene Evropski pravosodni mreži

120/28 126/29 Letno poročilo

Cilj 1.1.2 – Izboljšanje doslednosti in učinkovitosti pri podpiranju zadev s pridobivanjem spoznanj in oblikovanjem dobrih praks na podlagi obravnave zadev

Ukrepi

Izboljšanje notranjih zmogljivosti in orodij za ohranjanje operativnega znanja, pridobljenega prizadevah

Zagotavljanje smernic z dobrimi praksami v zvezi s prednostno obravnavanimi kaznivimi dejanjiin svetovalnih poročil o uporabi instrumentov pravosodnega sodelovanja in vzajemnegapriznavanja ter v zvezi z ugotovljenimi ovirami za pravosodno sodelovanje, spori o pristojnosti inmožnimi rešitvami

Spremljanje in analiza sodnih odločb v državah članicah in sodnih odločb Sodišča

Zagotavljanje in podpiranje orodij za delavce v stroki na prednostnih področjih kaznivih dejanj(vključno s protiteroristično evidenco)

Zagotavljanje podpore dejavnostim in sestankom EJCN


Poročila o analizi vprašanj v zvezi z obravnavo zadev in pravosodnim sodelovanjem s poudarkomna ključnih področjih kaznivih dejanj

Smernice za delavce v stroki

Analiza nacionalne sodne prakse in sodne prakse EU

Večje število obrazcev s podatki o zadevi


Delež prednostnih proizvodov na področju pravosodnega sodelovanja in prednostnih področij kriminala, pripravljenih v skladu z delovnimi načrti, ki jih določajo operativne podstrukture kolegija

70 75 Četrtletno poročilo

Število obrazcev s podatki o zadevi, pripravljenih za ohranitev znanja, dobrih praks in spoznanj, pridobljenih pri zadevah


Število operativnih tem v zvezi z vprašanji pravosodnega sodelovanja




Cilj 1.1.3 – Izboljšanje digitalizacije na področju PNZ z rešitvami za izmenjavo informacij in interoperabilnost

Ukrepi

Izvajanje pripravljalnih pobud v zvezi s sporočilom Komisije o digitalizaciji pravosodja12

Oblikovanje podatkovnih modelov in modelov procesov za temeljne poslovne sisteme IKTEurojusta, vključno s sistemom vodenja zadev

Zagotavljanje tehničnih sredstev za izmenjavo podatkov sistema „zadetek/ni zadetka“ zEuropolom

Dodatno izboljšanje skladnosti z zahtevami v zvezi z varstvom podatkov, ki izhajajo iz novegapravnega okvira

Uvajanje izboljšav na spletnem mestu Evropske pravosodne mreže v skladu z razvojem napodročju pravosodja v EU

Izvajanje drugih projektov IKT, povezanih z operativnimi procesi, kot jih prednostno razvrstijoupravljavski organi


Pravočasno zaključene pripravljalne pobude Eurojusta v zvezi s sporočilom Komisije odigitalizaciji pravosodja

Večja skladnost sedanjega sistema vodenja zadev z zahtevami v zvezi z varstvom podatkov

Vzpostavitev tehničnih ureditev v zvezi s sistemom „zadetek/ni zadetka“ z Europolom

Boljša kakovost informacij zaradi večje izmenjave informacij s ključnimi partnerji

Izboljšanje sedanjega sistema vodenja zadev z uvedbo novega modula za pregled podpornihpovezav in novega profila navzkrižnega preverjanja za nalaganje podatkov, ki jih zagotovijo drugeagencije

Konsolidacija podatkov iz sistema vodenja zadev, obrazcev s podatki o zadevi in orodja skupnihpreiskovalnih skupin

Izboljšano spletno mesto Evropske pravosodne mreže


Odstotek operativnih pobud IKT, izvedenih v skladu z delovnim načrtom, ki so ga določili upravljavski organi13


Odstotek časa, ko sedanji sistem vodenja primerov v celoti deluje


Število obiskov spletnega mesta Evropske pravosodne mreže

1 878 037 2 065 000 Spletni statistični

podatki

Letna dejavnost 1.2

Nadaljevanje razvoja operativnega sodelovanja z glavnimi operativnimi partnerji Eurojusta

Pričakovano tesno sodelovanje med EJT in Eurojustom bo horizontalno vplivalo na Eurojust. Partnerja

bosta okrepila dopolnjevanje z delovnim dogovorom za urejanje svojih ukrepov na področju zaščite

12 Povezane dejavnosti se bodo predvidoma financirale z dodatnimi zunanjimi viri financiranja. 13 Za pobude, ki se izvajajo zunaj področja uporabe sporočila Komisije o digitalizaciji pravosodja



finančnih interesov EU (kazniva dejanja v škodo finančnih interesov EU) in podpore, ki jo lahko Eurojust

zagotovi EJT.

Cilj uredb o Europolu in Eurojustu je povečati pretok operativnih informacij med agencijama in tako

okrepiti tesno sodelovanje med njima. Eurojust in Europol bosta morala sprejeti skupne ukrepe za

izvajanje vzajemnega dostopa do informacij.

Poleg tega bosta Eurojust in Frontex sodelovala pri zagotavljanju tehnične in operativne podpore na

zunanjih mejah EU za boj držav članic proti organiziranemu čezmejnemu kriminalu, kot so tihotapljenje

migrantov, trgovina z ljudmi in terorizem.

Eurojust bo ob posvetovanju s Komisijo izvajal štiriletno strategijo za sodelovanje s tretjimi državami

in mednarodnimi organizacijami na podlagi operativnih potreb.

Cilj 1.2.1 – Razvoj operativnega sodelovanja z EJT

Ukrepi

Sklenitev delovnega dogovora za lažje sodelovanje in izmenjavo informacij z EJT

Proučitev dodatnih operativnih sinergij


Delovni postopki se izvajajo

Kazalniki14 Izhodišče Cilj Vir podatkov

Število primerov ali zahtev za podporo, prejetih od EJT n. r. p.m. Mesečno poročilo

Število zadev, predloženih EJT n. r. p.m. Mesečno poročilo

Cilj 1.2.2 – Dodatni razvoj operativnega sodelovanja z Europolom

Ukrepi

Olajševanje ustreznih ukrepov za izvajanje vzajemnega dostopa do informacij pri obeh agencijah

Dodatna okrepitev operativnega sodelovanja in partnerstva s centri Europolovega direktorata zaoperativne naloge (Evropskim centrom za boj proti kibernetski kriminaliteti, Evropskim centromza boj proti terorizmu, Evropskim centrom za boj proti tihotapljenju migrantov, Evropskimcentrom za boj proti hudim kaznivim dejanjem in organiziranemu kriminalu itd.)

Sodelovanje z Europolovimi analitičnimi projekti pri zadevah v skupnem interesu

Prispevanje k operativnim akcijskim načrtom na platformi EMPACT s pravosodnega vidika

Udeležba na operativnih sestankih Europola

Olajšanje izmenjave operativnih informacij in podpore pri ključnih mednarodnih kazenskihzadevah

Dodatna ocena mehanizma financiranja skupnih preiskovalnih skupin in povečanje vrednosti zanacionalne organe


Izboljšano operativno sodelovanje in večje število zadev/usklajevalnih sestankov/koordinacijskih centrov z Europolom

14 Kazalniki so dodani za določitev izhodiščnega stanja.



Uporaba postopka sistema „zadetek/ni zadetka“ z Europolom za podporo Eurojustovi obravnavizadev

Zagotovitev podpore vsem načrtovanim prednostnim nalogam platforme EMPACT

Izmenjava informacij z Europolom o morebitnih primerih dvojnega financiranja skupnihpreiskovalnih skupin

Izvajanje delovnega postopka v zvezi s sodelovanjem Eurojusta na operativnih sestankihEuropola


Število zadev z Europolom 74 105 Mesečno poročilo

Število usklajevalnih sestankov z Europolom 124 140 Mesečno poročilo

Število koordinacijskih centrov z Europolom 0 1 Mesečno poročilo

Odstotek operativnih akcijskih načrtov platforme EMPACT, pri katerih sodeluje Eurojust

100 100 Letno poročilo

Cilj 1.2.3 – Dodatni razvoj operativnega sodelovanja s Frontexom

Ukrepi

Sprejemanje pobud za okrepitev sodelovanja s Frontexom ob upoštevanju nove uredbe oFrontexu

Sklepanje in izvajanje delovnih dogovorov za izmenjavo informacij s Frontexom

Sprejetje nadaljnjih ukrepov v zvezi z novo uredbo o Frontexu, s katero se je razširil njegovmandat in povečale zmogljivosti za zbiranje podatkov, vključno s prenosom operativnih osebnihpodatkov, ki so pomembni za Eurojust


Izboljšano operativno sodelovanje s Frontexom

Vzpostavitev izmenjave informacij s Frontexom

Večja količina informacij v zvezi z zadevami, ki jih pošlje Frontex


Delež informacij v zvezi z zadevami, ki jih pošlje Frontex in na podlagi katerih Eurojust sprejme nadaljnje ukrepe

n. r. 100 Mesečno poročilo

Cilj 1.2.4 – Nadaljevanje razvoja operativnega sodelovanja s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami

Ukrepi

Izvajanje štiriletne strategije za sodelovanje s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami

Nadaljevanje operativnega sodelovanja z Združenim kraljestvom kljub njegovemu izstopu iz EU

Sklepanje strateških delovnih dogovorov z določenimi tretjimi državami

Spremljanje izvajanja sporazumov o operativnem sodelovanju, delovnih dogovorov inmemorandumov/pisem o soglasju s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami

Okrepitev stikov z neformalno mrežo delavcev na področju tihotapljenja migrantov



Okrepitev odnosov z mednarodnimi organizacijami, njihovo spremljanje in predlaganje področijza sodelovanje z njimi

Razvoj stikov z novimi mednarodnimi organizacijami v skladu z delovnim načrtom inprednostnimi nalogami podstrukture kolegija o odnosih s partnerji

Prispevanje k dejavnostim programa EuroMed Justice15


Večje število tožilcev za zvezo iz tretjih držav, ki jih gosti Eurojust

Večje število kontaktnih točk Eurojusta v tretjih državah

Večje število zadev, ki vključujejo tretje države in mednarodne organizacije

Večje število skupnih preiskovalnih skupin, v katerih sodelujejo tretje države

Boljši strateški odnosi s ključnimi tretjimi državami

Boljši odnosi s ključnimi mednarodnimi organizacijami


Število zadev, ki vključujejo tretje države 689 758 Mesečno poročilo

Število zadev, ki vključujejo mednarodne organizacije 87 116 Mesečno poročilo

Število skupnih preiskovalnih skupin, ki vključujejo tretje države


Število novih tretjih držav, ki imenujejo kontaktno točko Eurojusta


Število novih ali spremenjenih instrumentov sodelovanja s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami v skladu s strategijo Eurojusta za sodelovanje


Letna dejavnost 2.1

Svetovanje in zagotavljanje povratnih informacij o razvoju politike v zvezi s skupno notranjo varnostjo

Eurojust bo sprejel pobude za povečanje sodelovanja agencije v ciklu politike EU, okrepitev pravosodne

razsežnosti varnostne politike EU, okrepitev spremljanja ukrepov politike in instrumentov

pravosodnega sodelovanja ter podporo krepitvi zmogljivosti s prispevanjem k zunanjim projektom in

pobudam za usposabljanje, ki jih organizirata CEPOL in EJTN.

Eurojust bo na podlagi svojih operativnih izkušenj še naprej zagotavljal strokovno svetovanje in redno

poročal nosilcem odločanja in oblikovalcem politik EU o tem, kako uporabljati instrumente

pravosodnega sodelovanja in premagovati ovire pri pravosodnem sodelovanju na specifičnih področjih

hudih oblik organiziranega čezmejnega kriminala. Poleg tega bo Eurojust redno sodeloval na ustreznih

sestankih delovnih in strokovnih skupin Komisije in Sveta (tj. stalnega odbora COSI, odbora CATS,

delovne skupine COPEN) ter prispeval k njim.

15 V obdobju 2020–2023 program gosti Eurojust, financira pa se z zunanjim financiranjem, kot je prikazano v Prilogi XI.



Cilj 2.1.1 – Okrepitev elementa pravosodnega sodelovanja v ciklu politike EU na podlagi strokovnega znanja Eurojusta v zvezi z obravnavo zadev

Ukrepi

Prednostno razvrščanje in izvajanje rezultatov dela na področju politike za podporo ciklu politikeEU za organizirani kriminal in hude oblike mednarodnega kriminala

Sprejemanje pobud za okrepitev smiselnega sodelovanja Eurojusta v ciklu politike EU

Prirejanje ad hoc sej zunaj sedeža, povezanih s ciklom politike EU

Odgovarjanje na druge ad hoc zahteve institucij EU


Večja dodana vrednost Eurojusta v ciklu politike EU na podlagi večjih prispevkov

Večje število sej zunaj sedeža, povezanih s ciklom politike EU, ki jih priredi Eurojust

Redni prispevki k ustreznim sestankom delovnih in strokovnih skupin organov EU

Na ad hoc zahteve institucij EU se zagotovijo odgovori


Število uradnih prispevkov k delovnim in strokovnim skupinam organov EU (stalnemu odboru COSI, odboru CATS, delovni skupini COPEN)


Letna dejavnost 2.2

Izboljšanje usklajevanja v sodelovanju s ključnimi partnerji

Eurojust si bo prizadeval okrepiti sodelovanje in proučiti skupne strateške pobude z Europolom,

Frontexom, uradom OLAF in drugimi organi, s katerimi je podpisal sporazume o sodelovanju in

memorandume o soglasju, pa tudi z mrežami delavcev v stroki in drugimi partnerji zunaj EU.

Poleg tega bo Eurojust še naprej podpiral in si prizadeval za strateško sodelovanje z mrežami, vključno

z Evropsko pravosodno mrežo, skupnimi preiskovalnimi skupinami, mrežo na področju genocida in

EJCN, pa tudi s posvetovalnim forumom.

Cilj 2.2.1 – Povečanje sinergij z institucijami EU ter ustreznimi agencijami in organi na področju PNZ

Ukrepi

Okrepitev strateškega sodelovanja s Frontexom in uradom OLAF

Okrepitev strateškega sodelovanja z uradom EASO v boju proti trgovini z ljudmi

Izvajanje skupnih dejavnosti za povečanje učinkovitosti pravosodnega sodelovanja naprednostnih področjih kaznivih dejanj

Spodbujanje skupnih pobud za usposabljanje z drugimi agencijami na področju PNZ terpodpiranje usposabljanj delavcev v stroki, ki jih organizirajo države članice ali ustrezne tretjeosebe (npr. EJTN, CEPOL, Europol, EASO)

Sodelovanje z agencijo eu-LISA, zlasti v okviru uredbe o sistemu ECRIS-TCN, v skladu s katero jeEurojust kontaktna točka za tretje države

Organiziranje ustreznih strateških sestankov in sodelovanje na njih




Skupne strateške pobude z Europolom, EJT, Frontexom in/ali uradom OLAF

Stalni odbor COSI potrdi končno poročilo o dejavnostih mreže na področju PNZ v letu 2020


Število novih ali spremenjenih instrumentov sodelovanja z agencijami in organi EU na področju PNZ


Število skupnih pobud z drugimi agencijami v okviru mreže agencij PNZ


Cilj 2.2.2 – Dodatno spodbujanje in proučevanje strateškega vključevanja obstoječih mrež

Ukrepi

Spodbujanje in proučevanje sinergij med Eurojustom in mrežami na strateški ravni

Dejavno olajševanje dela in organizacije posvetovalnega foruma generalnih tožilcev

Dejavno podpiranje in olajševanje dejavnosti in sestankov mrež (Evropske pravosodne mreže,skupne preiskovalne skupine, mreže na področju genocida in EJCN)

Podpiranje organizacije sestanka za boj proti terorizmu, na katerem sodelujejo nacionalnikorespondenti Eurojusta za področje terorizma


Okrepljena vloga posvetovalnega foruma z ustreznim sodelovanjem in nadaljnjim ukrepanjem napodlagi njegovih sklepov

Okrepljeno sodelovanje Eurojusta pri ocenjevanju in skupnih poročilih skupne preiskovalneskupine

Večja podpora delavcem v stroki na podlagi skupnih produktov

Visoka stopnja zadovoljstva udeležencev sestankov


Stopnja zadovoljstva udeležencev posvetovalnega foruma (1–5)

n. r. (≥) 4 Anketa

Število skupnih produktov Eurojusta/sekretariata Evropske pravosodne mreže


Število skupnih produktov Eurojusta/sekretariata mreže skupnih preiskovalnih skupin


Število skupnih produktov Eurojusta/sekretariata mreže na področju genocida


Število ocen skupnih preiskovalnih skupin, predloženih Eurojustu


Letna dejavnost 3.1

Izboljšati organizacijsko učinkovitost Eurojusta in zagotoviti nemoteno izvajanje uredbe o Eurojustu ter upravno sodelovanje in sinergije z EJT

Eurojust namerava do konca leta 2021 izvesti večino regulativnih in upravnih sprememb, ki izhajajo iz

uredbe o Eurojustu in Uredbe (EU) 2018/1725 (uredbe o varstvu podatkov), v skladu s katerima se



uvaja nova struktura upravljanja za Eurojust in spreminja več vidikov tehničnega in operativnega

delovanja Eurojusta ter obdelave upravnih in operativnih osebnih podatkov. Poleg tega bo vzpostavil

upravne postopke, potrebne za olajšanje operativnega sodelovanja z EJT v skladu s ciljem 1.2.1.

Eurojust bo ohranil poudarek na razvoju prilagodljive delovne sile, ki jo je mogoče učinkovito

prerazporediti na nove funkcije in ji dodeliti nove naloge, s posebnim poudarkom na učinkovitem

delovanju nacionalnih uradov, hkrati pa bo še naprej zagotavljal visokokakovostne storitve in se odzival

na stalno rast področij operativnega dela.

Eurojust si bo prizadeval opredeliti dodatne učinkovitosti svojih upravnih postopkov z dodatno

optimizacijo svojih organizacijskih sistemov IKT, proučitvijo alternativnih načinov povezovanja

delavcev v stroki, povečanjem uporabe videokonferenc pri usklajevalnih sestankih in proučitvijo

možnosti za skupne storitve z drugimi agencijami EU. Poleg tega bo okrepil svoje zmogljivosti za

poročanje in upravljanje smotrnosti, zlasti z izboljšanjem postopkov in orodij za oblikovanje

proračuna/izračun stroškov/upravljanje po dejavnostih.

Cilj 3.1.1 – Zagotoviti nemoteno izvajanje organizacijskih sprememb, ki izhajajo iz novih uredb o Eurojustu in EJT

Ukrepi

Izvedba vseh preostalih regulativnih in upravnih sprememb, ki izhajajo iz uredbe o Eurojustu,Uredbe (EU) 2018/1725 in revidiranih pravil o varstvu podatkov

Začetek izvajanja upravnih vidikov delovnega(-ih) dogovora(-ov) z EJT, vključno z vzpostavitvijoskupine za zvezo za usmerjanje izvajanja teh dogovorov

Proučitev storitev skupnega interesa z upravo EJT

Proučitev dodatnih možnosti za pridobitev ad hoc zunanjega financiranja z nepovratnimi sredstviali drugih virov financiranja

Nadaljevanje sodelovanja z ENVP


Organizacijske spremembe, ki izhajajo iz uredbe o Eurojustu in Uredbe (EU) 2018/1725, se vceloti izvedejo

Priporočila ENVP se pravočasno izvajajo


Odstotek izvedenih ukrepov, dogovorjenih v delovnih dogovorih z EJT

n. r. 50 Četrtletno poročilo

Odstotek izvedenih ukrepov, ki se zahtevajo za uredbo o Eurojustu


Odstotek izvedenih priporočil ENVP n. r. 85 Četrtletno poročilo



Cilj 3.1.2 – Dodatno izboljšanje organizacijske učinkovitosti in prožnosti Eurojusta za izpolnjevanje operativnih potreb

Ukrepi

Povečanje uporabe videokonferenc pri usklajevalnih sestankih ter proučitev alternativnih instroškovno učinkovitih načinov za povezovanje delavcev v stroki

Nadaljevanje pregledovanja in ocenjevanja organizacijskih postopkov ter proučevanja njihovihučinkovitosti

Izvajanje okvira notranje kontrola Eurojusta

Dodatno izboljšanje postopkov in orodij Eurojusta za oblikovanje proračuna/izračunstroškov/upravljanje po dejavnostih, vključno z izboljšanjem ključnih kazalnikov uspešnosti

Razvijanje prilagodljive delovne sile

Sprejemanje pobud za izboljšanje vključevanja in zadovoljstva osebja

Dodatno proučevanje skupnih storitev z drugimi agencijami EU

Zagotavljanje rešitev IKT za boljšo podporo notranjim postopkom organizacije in doseganjeupravnih učinkovitosti v skladu s prednostnimi nalogami, ki jih določijo upravni odbori


Dodatno znižanje povprečnih stroškov usklajevalnih sestankov

Večja učinkovitost pregledanih in spremenjenih poslovnih procesov

Učinkovitejši in hitrejši postopki za zaposlovanje ali prerazporejanje osebja glede na potrebe

Izboljšan nabor ključnih kazalnikov uspešnosti na operativni in strateški ravni

Izvajanje načel okvira notranje kontrole Eurojusta

Večje vključevanje in zadovoljstvo osebja

Večja učinkovitost pri zagotavljanju upravnih storitev z novimi/izboljšanimi rešitvami IKT


Odstotek projektov IKT, začetih na podlagi poslovnega primera ali analize stroškov in koristi


Odstotek načel iz okvira notranje kontrole, ki so vzpostavljena in se izvajajo


Delež izvedenih osnovnih zahtev iz okvira notranje kontrole


Odstotek zadovoljnih zaposlenih n. r. 60 Anketa

Odstotek pravočasno izvedenih nadaljnjih ukrepov, načrtovanih za leto 2021, v zvezi z rezultati ankete o zadovoljstvu osebja


Letna dejavnost 3.2

Učinkovita uporaba komunikacijskih zmogljivosti za podporo operativnim in strateškim ciljem

Eurojust bo okrepil prizadevanja za ohranitev svojega institucionalnega spomina in organizacijskega

znanja o strateških in upravnih zadevah, sočasno pa povečal sposobnost za učinkovito in uspešno

notranjo in zunanjo izmenjavo navedenega. V zvezi s tem si bo prizadeval vzpostaviti redno

komunikacijo z delavci v pravosodju, pri čemer bo sporočal spoznanja in dobre prakse, pridobljene pri



obravnavi zadev, ter tako spodbujal predložitev kompleksnejših zadev v zvezi s čezmejnimi kaznivimi

dejanji.

Eurojust si bo prizadeval tudi zagotoviti strateški dialog in tesnejše institucionalne odnose z oblikovalci

politik EU prek svojega uradnika za zvezo v Bruslju in z drugimi ukrepi neposrednega komuniciranja. Z

zagotavljanjem medijske pozornosti za svoje dejavnosti in rezultate bo oblikovalce politik EU in

evropske državljane obveščal o svojih uspehih in dodani vrednosti. V ta namen bo pripravil izdelke za

zunanjo objavo ter razvil svoje zunanje spletno mesto in druga orodja za ozaveščanje, vključno s

sodelovanjem v razpravah v družbenih medijih o temah, ki so za Eurojust zelo pomembne.

Cilj 3.2.1 – Učinkovito obveščanje deležnikov o uspehih Eurojusta in njegovi dodani vrednosti

Ukrepi

Privabljanje medijske pozornosti za dejavnosti in rezultate Eurojusta, zlasti na prednostnihpodročjih kaznivih dejanj

Spodbujanje dodane vrednosti operativnih orodij in produktov Eurojusta ter razširjanjeinformacij o njih ciljnim skupinam

Nadaljevanje razvoja zunanjega spletnega mesta Eurojusta in njegovih računov v družbenihmedijih

Izboljševanje vključevanja v politiko in odločanje EU prek uradnika za zvezo v Bruslju


Vzpostavitev zaupanja delavcev v pravosodju in sodelovanja z njimi, spodbujanje predložitvezadev, izmenjave informacij in sodelovanja na Eurojustovih sestankih in pri projektih pravneanalize

Spodbujanje boljšega razumevanja prispevka Eurojusta k izboljšanju pravosodnega sodelovanjain notranje varnosti v EU med oblikovalci politik EU in širšo javnostjo

Privabljanje visokousposobljenih kandidatov za delovna mesta in pripravništva pri Eurojustu

Eurojust ima vlogo pomembnega partnerja v skupnosti pravosodnih institucij v Haagu kotmednarodnem mestu miru in pravice


Število omemb Eurojusta v medijih (vključno z družbenimi mediji)

44 400 53 700 Četrtletno poročilo

Število obiskov spletnega mesta Eurojusta n. r. 300 000 Spletni statistični

podatki

Število produktov za ozaveščanje, zagotovljenih ciljnim skupinam


Cilj 3.2.2 – Zagotoviti uporabo, posredovanje in ohranitev organizacijskega znanja

Ukrepi

Prispevanje k upravljanju organizacijskega znanja in institucionalnega spomina s stalnimrazvojem orodij za upravljanje znanja za strateške in upravne zadeve

Usklajevanje uporabe notranjega arhiva in revizija načrta hrambe

Izboljšanje notranje komunikacije




Produkti Eurojusta so na voljo ciljnim skupinam, ki so z njimi seznanjene

Učinkovita notranja in zunanja izmenjava in uporaba znanja Eurojusta

Učinkovito delovanje notranjega arhiva


Število posvetovanj o orodjih za upravljanje znanja 1 763 1 900 Četrtletno poročilo

Odstotek uslužbencev, ki so zadovoljni z notranjo komunikacijo

51 65 Anketa

Horizontalna letna dejavnost

Zagotavljanje ponavljajočih se upravnih storitev

Da bi lahko Eurojust zagotavljal svoje osnovne operativne storitve, mora vsakodnevno nemoteno

izvajati več horizontalnih ukrepov. Med njimi so ponavljajoče se upravne storitve, povezane z

infrastrukturo, objekti, nalogami upravljanja in drugimi medsektorskimi podpornimi funkcijami16.

Horizontalni cilj – Zagotavljanje uspešnih in učinkovitih ponavljajočih se upravnih storitev

Ukrepi

Zagotavljanje storitev upravljanja stavb/objektov, podpore uporabnikom in drugih splošnihstoritev (npr. najema, čiščenja, komunalnih storitev)

Zagotavljanje upravljanja varnosti in varnostnih storitev IKT

Zagotavljanje storitev vzdrževanja infrastrukture in sistemov IKT

Zagotavljanje proračunskih in finančnih storitev (npr. proračunskega načrtovanja in poročanja,obdelave računov, podpore misijam)

Zagotavljanje kadrovskih storitev (npr. storitev v zvezi s plačilno listo, upravljanja kadrovskihzadev/zahtevkov, zaposlovanja)

Zagotavljanje storitev javnih naročil in upravljanja pogodb

Zagotavljanje neodvisnih računovodskih storitev

Izvajanje morebitnih priporočil revizorjev (Službe za notranjo revizijo/ERS) in proračunskegaorgana v zvezi s postopkom razrešnice

Izvajanje rednih dejavnosti za izpolnjevanje zahtev glede revizije in varstva podatkov

Izvajanje nalog upravljanja

Zagotavljanje učinkovite upravne podpore enoti


Doseganje ključnih kazalnikov uspešnosti, določenih v letnem delovnem programu

Optimizirano izvrševanje proračuna

Hitro in pravočasno izpolnjevanje kadrovskega načrta

Čim manjše število revizijskih ugotovitev

16 V skladu z metodologijo Eurojusta za oblikovanje proračuna/izračun stroškov po dejavnostih in pristopom drugih agencij se viri, potrebni za zagotavljanje teh ponavljajočih se upravnih storitev, sorazmerno porazdelijo med operativne letne dejavnosti/cilje na podlagi predpostavke razporeditve časa uslužbencev na delovnih mestih, ki niso statutarni (tj. 70 % za VSC 1, 20 % za VSC 2 in 10 % za VSC 3).



Izvedba revizijskih priporočil in priporočil v zvezi z razrešnico

Čim manjše število odprtih priporočil ENVP


Zamuda pri predložitvi osnutka programskega dokumenta


Odstotek doseženih ključnih kazalnikov uspešnosti iz letnega delovnega programa


Stopnja izvrševanja proračuna 99,88 95 Četrtletno poročilo

Stopnja realizacije 99,88 95 Letno poročilo

Odstotek razveljavljenih odobritev plačil 0,62 (≤) 5 Letno poročilo

Odstotek plačil, izvršenih v zakonsko določenih rokih 81,9 95 Četrtletno poročilo

Število revizijskih ugotovitev v zvezi z zanesljivostjo letnih zaključnih računov

0 (≤) 1 Letno poročilo

Odstotek pravočasno izvedenih ukrepov, načrtovanih za leto 2021 za obravnavanje priporočil Službe za notranjo revizijo in opažanj ERS


Število pritožb na podlagi člena 90(2) kadrovskih predpisov

2 (≤) 5 Četrtletno poročilo

Stopnja prostih delovnih mest 1,9 (≤) 2 Četrtletno poročilo



3. Dejavniki delovne obremenitvePreglednica 4 – Predpostavke za dejavnike delovne obremenitve in povezane organizacijske cilje

Področje Dejavnik delovne obremenitve Zadevni CLD 2018 2019 2020 2021

Ob

rav

na

va

za

de

v

Število novih predložitev zadev, vključno s predložitvami:

1.1.1, 1.1.2, 1.1.3 3 317 3 892 4 200 4 753

a) držav članic (razen Danske) 1.1.1, 1.1.2, 1.1.3 3 148 3 528 3 809 4 251

b) Danske 1.1.1, 1.1.2, 1.1.3 60 46 53 55

(c) Združenega kraljestva 1.1.1, 1.1.2, 1.1.3 98 69 47 82

(d) tretjih držav s sporazumom o sodelovanju 1.1.1, 1.1.2, 1.1.3, 1.2.4 169 249 291 295

(e) Evropskega javnega tožilstva 1.1.1, 1.1.2, 1.1.3, 1.2.1 n. r. n. r. n. r. 70

Število tekočih zadev iz prejšnjih let 1.1.1, 1.1.2, 1.1.3 3 337 3 912 4 599 4 807

Na

vzk

rižn

o

pre

ve

rja

nje

za

de

v1

7

Število uradnih obvestil na podlagi člena 21 1.1.1, 1.1.3 83 77 49 94

Število preverjenih povezav v zvezi s protiteroristično evidenco

1.1.1, 1.1.3, 2.2.1, 1.2.4 n. r. n. r. n. r. p.m.

Število zahtevkov, povezanih s sistemom „zadetek/ni zadetka“

1.1.1, 1.1.2, 1.1.3 n. r. n. r. n. r. p.m.

Op

era

tiv

ni

sest

an

ki

Število organiziranih/financiranih usklajevalnih sestankov in v zvezi z njimi:

1.1.1 350 428 371 488

odstotek takih, ki potekajo v tujini 1.1.1 8 % 7 % 3% 7 %

število zunanjih udeležencev 1.1.1 3 209 3 845 751 4 248

Število organiziranih/financiranih koordinacijskih centrov

1.1.1 17 27 19 29

Sk

up

ne

p

reis

ko

va

lne

sk

up

ine

Razpoložljivi proračun za finančno podporo skupnim preiskovalnim skupinam

1.1.1, 1.1.2 1,442 milijona

EUR 1,442 milijona

EUR 1,942 milijona

EUR 1,942 milijona

EUR

Število skupnih preiskovalnih skupin, ki prejemajo operativno podporo, vključno z:

1.1.1 227 270 262 344

novimi skupnimi preiskovalnimi skupinami 1.1.1 85 103 74 128

Glede obvestil iz člena 21 predvidevanja temeljijo na preteklih podatkih, vendar lahko novi zakonodajni in tehnični razvoj na področju PNZ, zlasti tisti, ki so predvideni v sporočilu Komisije o digitalizaciji pravosodja, privede do velikega povečanja teh uradnih obvestil. Za druge dejavnike delovne obremenitve ni mogoče pripraviti napovedi, saj ni preteklih podatkov.



Področje Dejavnik delovne obremenitve Zadevni CLD 2018 2019 2020 2021 P

rod

uk

ti

ob

rav

na

v

e z

ad

ev

Rezultati v podporo obravnavi zadev (vključno s pravnimi mnenji, analizami in drugimi produkti v podporo usklajevalnim sestankom/koordinacijskim centrom)

1.1.1, 1.1.3 604 800 758 844

Se

sta

nk

i m

rež

Število sestankov sekretariata Evropske pravosodne mreže

2.2.2 5 5 6 5

Število sestankov sekretariata mreže za skupne preiskovalne skupine

2.2.2 3 3 7 3

Število sestankov sekretariata mreže na področju genocida

2.2.2 4 4 3 4

Dru

gi

sest

an

ki

Število drugih sestankov Eurojusta, vključno s sestanki:

1.1.2, 2.2.2, 3.2.2 6 5 3 7

EJCN 1.1.2, 2.2.2, 3.2.2 2 2 2 2

posvetovalnega foruma generalnih tožilcev 2.2.2, 3.2.2 1 1 0 1

Število drugih ad hoc sestankov zunaj sedeža, povezanih s ciklom politike EU, ki jih gosti Eurojust

1.1.2, 2.1.1, 2.2.1, 2.2.2, 3.2.2

5 6 1 8

Ob

isk

i

Skupno število sprejetih obiskov, od tega: 1.1.1, 2.2.2 228 240 46 245

(a) obiski zelo pomembnih oseb 1.1.1, 2.2.2 75 95 24 95

(b) študijski obiski 2.2.2 100 76 9 80

(c) drugi obiski 2.2.2 113 69 13 70

Oro

dja

za

tr

žen

je

Število nacionalnih delavnic 1.1.1, 3.2.1 13 7 1 6

Število dogodkov za medije 3.2.1 2 4 3 4

Število produktov za obveščanje javnosti 3.2.1 44 413 570 500

Število kanalov v družbenih medijih 1.1.1, 2.2.2 2 2 3 3



Priloge

I. Organizacijska shema18

18 Podatki temeljijo na številu zaposlenih na dan 31. decembra 2019. Z izstopom Združenega kraljestva iz EU februarja 2020 se je število nacionalnih uradov zmanjšalo na 26.

27 nacionalnih uradov Predstavnik Danske Tožilci za zvezo iz

6 tretjih držav

Kolegij Eurojusta

Izvršni odbor

Predsednik Eurojusta

Upravni direktor1 ZU

Predstavnik Komisije

Pooblaščena oseba za varstvo podatkov

4 ZU

Računovodja3 ZUIzvršna podpora

3 ZU

Vodja operativnega oddelkaZU (2), NNS(2)

Vodja oddelka za vire2,5 ZU

Enota za proračun, finance in načrtovanje14 ZU, 3 PU

Enota za človeške vire

13,5 ZU, 2 PU

Enota za upravljanje informacij

14 ZU

Enota za varnost

9 TA

Enota za pravne zadeve

11 ZU, 2 PU

Enota za dogodke in logistiko20 ZU

Enota za korporativno komuniciranje10 ZU, 1 PU

Enota za poslovne zadeve13 ZU

Enota za obravnavo zadev27 ZU, 2 PU, 2 NNS

Enota za upravljanje podatkov13 ZU

Sekretariat mreže za skupne preiskovalne skupine6 ZU, 2 PU, 1 NNS

Sekretariat Evropske pravosodne mreže5 ZU, 2 PU

Sekretariat mreže na področju genocida3 ZU

Operativni oddelek

Služba za podporo nacionalnim uradom30 ZU, 4 PU, 13 NNS

Oddelek za vire



II. Dodelitev virov po dejavnostih Preglednica 5 – Pregled proračuna letnega delovnega programa za leto 2021 po dejavnostih1920

19 Za večletne cilje in dejavnosti podatki o dejanski uporabi virov v prejšnjih letih niso na voljo zaradi odprave prednostne obravnave izboljšav postopkov in orodij Eurojusta za izračun stroškov po dejavnostih ter zlasti začasnega prenehanja uporabe orodja Eurojusta za evidentiranje časa leta 2018. 20 Sredstva za leto 2021 ne vključujejo le odobrene subvencije EU, ampak tudi dodatno pogodbeno osebje, ki ga namerava Eurojust zaposliti leta 2021 v okviru finančnega prispevka Danske.

VS 2019–2021 Letni delovni program za leto 2021

VSC PSU Letna

dejavnost Cilj letne dejavnosti

Št. EPD

Č

Stroški EPDČ

Stroški, ki niso

povezani z osebjem

Stroški skupaj

Odst. EPDČ

Odst. proraču

na

1 – OBRAVNAVA ZADEV

Eurojust deluje kot center Evropske unije za mednarodno pravosodno sodelovanje in usklajevanje med pristojnimi organi v zadevah v zvezi s hudimi čezmejnimi kaznivimi dejanji.

1(a) –

Zagotavljanje hitre in kakovostne podpore pristojnim organom

1.1 – Izboljšanje dinamične in kakovostne podpore, ki jo Eurojust zagotavlja pravosodnemu sodelovanju in usklajevanju

1.1.1 – Podpora povečanju števila predložitev kakovostnih kazenskih zadev v zvezi s čezmejnimi kaznivimi dejanji z zagotavljanjem celovitega in prilagojenega operativnega in pravnega strokovnega znanja

115,2 10 655 427 10 667 708 21 323 135 44,7 % 47,7%

1.1.2 – Izboljšanje doslednosti in učinkovitosti pri podpiranju zadev s pridobivanjem spoznanj in oblikovanjem dobrih praks na podlagi obravnave zadev

26,7 2 426 441 1 292 134 3 718 575 10,3% 8,3%

1.1.3 – Izboljšanje digitalizacije na področju PNZ z rešitvami za izmenjavo informacij in interoperabilnost

13,5 1 273 045 1 854 038 3 127 084 5,2 % 7,0%

1 (b) —

Okrepitev operativnega

1.2 – Nadaljevanje razvoja operativnega

1.2.1 – Razvoj operativnega sodelovanja z EJT

2,4 230 557 114 824 345 381 0,9 % 0,8 %

1.2.2 – Dodatni razvoj operativnega sodelovanja z Europolom

8,9 803 187 1 174 783 1 977 970 3,4 % 4,4%



sodelovanja s ključnimi partnerji

sodelovanja z glavnimi operativnimi partnerji Eurojusta

1.2.3 – Dodatni razvoj operativnega sodelovanja s Frontexom

0,5 49 766 24 605 74 371 0,2 % 0,2 %

1.2.4 – Nadaljevanje razvoja operativnega sodelovanja s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami

4,3 386 046 205 864 591 910 1,6 % 1,3 %


VSC PSU Letna


Št. EPD

Č

Stroški EPDČ

Stroški, ki niso

povezani z osebjem

Stroški skupaj

Odst. EPDČ

Odst. prora-čuna

2 –

DELO NA PODROČJU POLITIKE

Eurojust kot središče pravosodnega in pravnega strokovnega znanja EU prispeva k ukrepom okrepljenega mednarodnega pravosodnega sodelovanja in politiki kazenskega pravosodja.

2(a) –

Prispevek k strategiji notranje varnosti za EU in ukrepom v zvezi s pravosodnim sodelovanjem v kazenskih zadevah

2.1 – Svetovanje in zagotavljanje povratnih informacij o razvoju politike v zvezi s skupno notranjo varnostjo

2.1.1 – Okrepitev elementa pravosodnega sodelovanja v ciklu politike EU na podlagi strokovnega znanja Eurojusta v zvezi z obravnavo zadev

6,6 560 732 397 547 958 279 2,5 % 2,1 %

2(b) —

Okrepitev operativnega sodelovanja s ključnimi partnerji

2.2 – Izboljšanje usklajevanja v sodelovanju s ključnimi partnerji

2.2.1 – Povečanje sinergij z institucijami EU ter ustreznimi agencijami in organi na področju PNZ

10,9 1 038 683 785 942 1 824 625 4,2 % 4,1 %

2.2.2 – Dodatno spodbujanje in proučevanje strateškega vključevanja obstoječih mrež

21,7 1 994 505 1 543 663 3 538 168 8,4 % 7,9 %




VSC PSU Letna


Št. EPDČ

Stroški EPDČ

Stroški, ki niso

povezani z osebjem

Stroški skupaj

Odst. EPDČ

Odst. prora-čuna

3 –

ORGANIZACIJSKI RAZVOJ

Eurojust je dinamična in učinkovita organizacija.

3(a) –

Zagotavljanje učinkovite organizacijske strukture in postopkov

3.1 – Izboljšati organizacijsko učinkovitost Eurojusta ter zagotoviti nemoteno izvajanje uredbe o Eurojustu in odnose z EJT

3.1.1 – Zagotoviti nemoteno izvajanje organizacijskih sprememb, ki izhajajo iz novih uredb o Eurojustu in EJT

6,8 665 667 170 083 835 750 2,6 % 1,9 %

3.1.2 – Dodatno izboljšanje organizacijske učinkovitosti in prožnosti Eurojusta za izpolnjevanje operativnih potreb

15,7 1 521 522 1 000 110 2 521 632 6,1 % 5,6 %

3(b) —

Zagotavljan-je odličnih komunika-cijskih zmogljivosti

3.2 – Učinkovita uporaba komunikacij-skih zmogljivosti za podporo operativnim in strateškim ciljem

3.2.1 – Učinkovito obveščanje deležnikov o uspehih Eurojusta in njegovi dodani vrednosti

20,7 1 973 315 1 240 593 3 213 908 8,0 % 7,2 %

3.2.2 – Zagotoviti uporabo, posredovanje in ohranitev organizacijskega znanja

4,3 420 724 249 165 669 889 1,7 % 1,5 %



III. Finančna sredstva Prihodki

Preglednica 6 – Pregled prihodkov

Prihodki 2020 2021

Ocena agencije Proračunska napoved

Prispevek EU 41 546 678 43 797 699

Drugi prihodki21 p.m. p.m.

Skupaj 41 546 678 43 797 699

Preglednica 7 – Splošni prihodki

Prihodki Izvršeno

leta 2019

Ocena

agencije za

leto 2020

2021 VAR

2021

/

2020

(v

%)

Predviden

o za

leto 2022

Predviden

o za

leto 2023 Zahteva

agencije

Proračuns

ka

napoved

1. Prihodki iz

pristojbin in

stroškov

0 0 0 0 0 % 0 0

2. Prispevek EU 38 773 237 41 546 678 45 050 856 43 797 699 5,4% 45 603 522 47 395 000

- od tega

namenski

prejemki iz

presežkov

prejšnjih let

462 678 359 504 952 693 952 693 165% p.m. p.m.

3. Prispevki

tretjih držav

(vključno z

državami

EGP/Efte in

državami

kandidatkami)

0 0 0 0 0 % 0 0

- od tega

države

EGP/Efte

(razen Švice)

0 0 0 0 0 % 0 0

21 Eurojust je leta 2020 prejel druge zunanje namenske prejemke, povezane s/z: (i) finančnim prispevkom Danske za leti 2019 in 2020 v višini 41 028 EUR oziroma 810 471 EUR v skladu s sporazumom o sodelovanju, sklenjenim med Eurojustom in Kraljevino Dansko; (ii) dodatnimi sredstvi EU za program EuroMed Justice v višini 5 000 000 EUR v skladu z določbami o predhodnem financiranju zadevnega sporazuma o prispevku. Eurojust pričakuje, da bo v letu 2021 prejel druge zunanje namenske prejemke, povezane s/z: (i) prispevkom Danske za določeno leto v približnem znesku 1 milj EUR; (ii) dodatnimi sredstvi EU iz drugih sporazumov o nepovratnih sredstvih, prispevkih in ravni storitev, kot je prikazano v Prilogi.



- od tega

države

kandidatke

0 0 0 0 0 % 0 0

4. Drugi

prispevki22

0 p.m. p.m. p.m. p.m. p.m. p.m.

5. Upravne

dejavnosti

1 000 602 p.m. p.m. p.m. p.m. p.m. p.m.

- od tega

obresti, ki

nastanejo na

podlagi

sredstev, ki jih

Komisija plača

v obliki

prispevka EU

(člen 61 OFU)

1 p.m. p.m. p.m. p.m. p.m. p.m.

6.Prihodki od

storitev,

opravljenih za

plačilo

0 p.m. p.m. p.m. p.m. p.m. p.m.

7. Popravek

proračunskih

neravnovesij

0 p.m. p.m. p.m. p.m. p.m. p.m.

Skupaj 39 773 839 41 546 678 45 050 856 43 797 699 5,4

%

45 603 522 47 395 000

Preglednica 8 – Dodatno financiranje EU na podlagi sporazumov o nepovratnih sredstvih, prispevkih in ravni storitev23

Prihodki Izvršeno

leta 2019

Ocena

agencije

za

leto 2020

2021 VAR 2021/

2020

(v %)

Predvideno

za

leto 2022

Predvideno

za

leto 2023 Zahteva

agencije

Proračunska

napoved

Dodatno

financiranje

EU na podlagi

sporazumov o

nepovratnih

sredstvih (člen

7 OFU)

0 0 p.m. p.m. p.m. p.m. p.m.

Dodatno

financiranje

EU na podlagi

0 5 000 000 p.m. p.m. p.m. p.m. p.m.

22 Eurojust v skladu s sporazumom o sodelovanju med Eurojustom in Kraljevino Dansko pričakuje, da bo od Danske prejel finančni prispevek, izračunan kot odstotek celotne subvencije EU in obravnavan kot zunanji namenski prejemek. 23 V letu 2020 je Euroust za program EuroMed Justice prejel dodatna sredstva EU v višini 5 000 000 EUR v skladu z določbami o predhodnem financiranju zadevnega sporazuma o prispevku. V obdobju 2021–2023 bo prejel dodatno financiranje EU tudi na podlagi drugih sporazumov o nepovratnih sredstvih, prispevkih in storitvah, kot so predstavljeni v Prilogi XI.



sporazumov o

prispevkih

(člen 7 OFU)

Dodatno

financiranje

EU na podlagi

sporazumov o

ravni storitev

(člen 43(2)

OFU)

0 0 p.m. p.m. p.m. p.m. p.m.

Skupaj 0

5 000 000 p.m. p.m. p.m. p.m. p.m.

Odhodki

Eurojust za nepovratna sredstva za skupne preiskovalne skupine uporablja diferencirana sredstva. V letu 2021 odobritve za prevzem obveznosti in odobritve plačil znašajo 1 942 000 EUR. Vendar se pri odobritvah plačil uporabljajo odobritve za prevzem obveznosti za več let (tj. 1 042 000 EUR iz leta 2021, 600 000 EUR iz leta 2020 in 300 000 EUR iz leta 2019).

Preglednica 9 – Pregled odhodkov

Odhodki

2020 2021

Odobritve za prevzem

obveznosti Odobritve plačil

Odobritve za prevzem

obveznosti Odobritve plačil

Naslov 1 – Odhodki za osebje24

22 792 331 22 792 331 23 665 115 23 665 115

Naslov 2 – Odhodki za infrastrukturo in poslovanje

7 582 841 7 582 841 8 030 853 8 030 853

Naslov 3 – Odhodki za poslovanje

11 324 828 11 171 506 12 101 731 12 101 731

Naslov 4 – Odhodki za operativne projekte25

p.m. p.m. p.m. p.m.

Skupaj 41 700 000 41 546 678 43 797 699 43 797 699

24 Leta 2020 je Eurojust prejel finančna prispevka Danske za leti 2019 (41 028 EUR) in 2020 (810 471 EUR) v skladu s sporazumom o sodelovanju med Eurojustom in Kraljevino Dansko ter jih dodelil plačam in nadomestilom iz naslova 1. Eurojust namerava leta 2021 uporabiti podoben pristop. Ker gre za zunanje namenske prejemke, ta sredstva niso vključena v preglednice odobritev za prevzem obveznosti in odobritev plačil po proračunskih poglavjih. 25 Naslov 4 zajema dejavnosti in projekte, financirane z dodatnim financiranjem EU na podlagi sporazumov o nepovratnih sredstvih, prispevkih in ravni storitev, kot so predstavljeni v Prilogi XI. Ker gre za zunanje namenske prejemke, ta sredstva niso vključena v preglednice odobritev za prevzem obveznosti in odobritev plačil po proračunskih poglavjih.



Preglednica 10 – Odobritve za prevzem obveznosti

Odhodki

Odobritve za prevzem obveznosti

Izvršeno leta 2019

Proračun za leto 2020

Proračun za leto 2021 VAR 2021/

2020 (v %)

Predvideno za

leto 2022

Predvideno za leto 2023 Zahteva

agencije Proračunska napoved

Naslov 1 – Odhodki za osebje

21 822 773 22 792 331 25 218 442 23 665 115 3,8 % 24 136 900 24 810 000

Plače in nadomestila

20 930 149 21 832 949 24 192 524 22 639 197 3,7 % 23 005 500 23 582 500

- od tega delovna mesta iz kadrovskega načrta26

20 930 149 21 832 949 24 102 524 22 549 197 3,3 % 22 914 500 23 491 500

- od tega zunanje osebje

0 0 90 000 90 000 91 000

91 000

Odhodki, povezani z zaposlovanjem

104 194 76 624 83 245 83 245 8,6 % 155 200

164 700

Pokojninski prispevki delodajalca

0 0 0 0 0,0 % 0 0

Stroški službenih potovanj

56 376 109 000 110 700 110 700 1,6 % 110 700 142 400

Socialna in zdravstvena infrastruktura

161 109 145 555 150 785 150 785 3,6 % 180 200 211 000

Usposabljanje 334 879 355 000 355 000 355 000 0,0 % 355 500 362 500

Zunanje storitve 189 683 246 953 288 720 288 720 16,9 % 292 300 301 200

Sprejemi, družabni dogodki in reprezentanca

85 0 0 0 0,0 % 0 0

Socialno varstvo 46 298 26 250 37 468 37 468 42,7 % 37 500 45 700

Drugi odhodki, povezani z osebjem

0 0 0 0 0,0 % 0 0


7 467 561 7 582 841 7 530 853 8 030 853 5,9 % 8 492 000 8 460 900

Najem stavb in s tem povezani stroški

5 738 450 6 128 330 6 062 279 6 062 279 –1,1 % 6 131 100

6 315 600

Informacijska in komunikacijska tehnologija ter obdelava podatkov

1 450 291 1 230 438 1 233 033 1 733 033 40,8 % 2 120 500 1 883 400

26To vključuje tudi odhodke za Evropsko šolo



Odhodki


Izvršeno leta 2019



2020 (v %)

Predvideno za

leto 2022



Premičnine in z njimi povezani stroški

137 759 80 173 99 090 99 090 23,6 % 101 100

118 100

Tekoči upravni odhodki

57 832 56 000 61 018 61 018 9,0 % 62 300

65 500

Poštnina/telekomunikacije

83 229 87 900 75 433 75 433 –14,2 %

77 000

78 300

Stroški sestankov 0 0 0 0 0,0 % 0 0

Tekoči stroški v zvezi z operativnimi dejavnostmi

0 0 0 0 0,0 % 0 0

Obveščanje in objave

Študije

0

0

0

0 0,0 %

0 0

Drugi odhodki za infrastrukturo in poslovanje

0 0 0 0 0,0 % 0 0


9 697 533 11 324 828 12 301 561 12 101 731 6,9 % 13 171 300

14 124 100

Sestanki, seminarji, usposabljanje in reprezentanca

2 747 550 2 989 356 3 144 955 3 144 955 5,2 % 3 148 800

3 156 800

Operativne in strokovne misije

1 479 319 1 921 415 2 348 752 2 148 922 11,8 % 2 158 400

2 201 100

Odnosi z javnostmi in objave

371 264 548 452 724 642 724 642 32,1 % 816 000

1 044 800

Odhodki za podatke in dokumentacijo

2 974 719 2 841 485 2 842 150 2 842 150 0,0 % 3 796 500

4 386 500

Delo v zvezi s prevajanjem

118 700 536 627 744 192 744 192 38,7 % 744 000

813 000

Odhodki za projekte, sestanke in reprezentanco Evropske pravosodne mreže

433 181 435 000 435 000 435 000 0,0 % 435 000

435 000

Odhodki za projekte, sestanke in reprezentanco Skupnega

25 498 0 0 0 0,0 % 0 0



Odhodki


Izvršeno leta 2019



2020 (v %)

Predvideno za

leto 2022



nadzornega organa

Odhodki za nepovratna sredstva in sestanke ter drugi odhodki za skupne preiskovalne skupine

1 486 586 1 991 678 2 000 870 2 000 870 0,5 % 2 008 000

2 020 300

Odhodki za sestanke mreže na področju genocida in drugi odhodki zanjo

60 715 60 815 61 000 61 000 0,3 % 64 600

66 600


0 p.m. p.m. p.m. p.m. p.m. p.m.

Odhodki za poslovanje, povezani s projekti na podlagi sporazumov

0 p.m. p.m. p.m. p.m. p.m. p.m.

Skupaj 38 987 867 41 700 000 45 050 856 43 797 699 5,0 % 45 800 200 47 395 000

Preglednica 11 – Odobritve plačil

Odhodki

Odobritve plačil

Izvršeno

leta 2019 Proračun za

leto 2020

Proračun za leto 2021 VAR 2021/ 2020 (v %)

Predvideno za

leto 2022


agencije Proračunska

napoved

Naslov 1 – Odhodki za osebje

21 780 848 22 792 331 25 218 442 23 665 115 3,8 % 24 136 900 24 810 000

Plače in nadomestila

20 930 149 21 832 949 24 192 524 22 639 197 3,7 % 23 005 500 23 582 500

- od tega delovna mesta iz kadrovskega načrta27

20 930 149 21 832 949 24 102 524 22 549 197 3,3 % 22 914 500 23 491 500

- od tega zunanje osebje

0 0 90 000 90 000 91 000

91 000

27 To vključuje tudi odhodke za Evropsko šolo.



Odhodki

Odobritve plačil

Izvršeno


leto 2020


Predvideno za

leto 2022



napoved

Odhodki, povezani z zaposlovanjem

84 559 76 624 83 245 83 245 8,6 % 155 200

164 700

Pokojninski prispevki delodajalca

0 0 0 0 0,0 % 0 0

Stroški službenih potovanj

56 029 109 000 110 700 110 700 1,6 % 110 700

142 400

Socialna in zdravstvena infrastruktura

132 736 145 555 150 785 150 785 3,6 % 180 200

211 000

Usposabljanje 285 075 355 000 355 000 355 000 0,0 % 355 500

362 500

Zunanje storitve 231 352 246 953 288 720 288 720 16,9

% 292 300

301 200

Sprejemi, družabni dogodki in reprezentanca

85 0 0 0 0 % 0 0

Socialno varstvo 60 862 26 250 37 468 37 468 42,7

% 37 500

45 700

Drugi odhodki, povezani z osebjem

0 0 0 0 0,0 % 0 0


7 741 917 7 582 841 7 530 853 8 030 853 5,9 % 8 492 000 8 460 900

Najem stavb in s tem povezani stroški

6 000 113 6 128 330 6 062 279 6 062 279 –1,1 %

6 131 100

6 315 600

Informacijska in komunikacijska tehnologija ter obdelava podatkov

1 530 123 1 230 438 1 233 033 1 733 033 40,8 %

2 120 500 1 883 400

Premičnine in z njimi povezani stroški

69 444 80 173 99 090 99 090 23,6 %

101 100

118 100

Tekoči upravni odhodki

68 448 56 000 61 018 61 018 9,0 % 62 300

65 500

Poštnina/telekomunikacije

73 788 87 900 75 433 75 433 –14,2

%

77 000

78 300

Stroški sestankov 0 0 0 0 0,0 % 0 0



Odhodki

Odobritve plačil

Izvršeno


leto 2020


Predvideno za

leto 2022



napoved

Tekoči stroški v zvezi z operativnimi dejavnostmi

0 0 0 0 0,0 % 0 0

Obveščanje in objave

0 0 0 0 0,0 % 0 0

Študije 0 0 0 0 0,0 % 0 0

Drugi odhodki za infrastrukturo in poslovanje

0 0 0 0 0,0 % 0 0


10 400 306 11 171 506 12 301 561 12 101 731 6,9 % 13 171 300

14 124 100

Sestanki, seminarji, usposabljanje in reprezentanca

2 798 971 2 989 356 3 144 955 3 144 955 5,2 % 3 148 800

3 156 800

Operativne in strokovne misije

1 496 751 1 921 415 2 348 752 2 148 922 11,8 %

2 158 400

2 201 100

Odnosi z javnostmi in objave

341 561 548 452 724 642 724 642 32,1 %

816 000

1 044 800

Odhodki za podatke in dokumentacijo

3 570 352 2 841 485 2 842 150 2 842 150 0,0 % 3 796 500

4 386 500

Delo v zvezi s prevajanjem

140 159 536 627 744 192 744 192 38,7 %

744 000

813 000

Odhodki za projekte, sestanke in reprezentanco Evropske pravosodne mreže

539 016 435 000 435 000 435 000 0,0 % 435 000

435 000

Odhodki za projekte, sestanke in reprezentanco Skupnega nadzornega organa

25 499 0 0 0 0,0 % 0 0

Odhodki za nepovratna sredstva in sestanke ter drugi odhodki za skupne preiskovalne skupine

1 424 661 1 838 356 2 000 870 2 000 870 8,8 % 1 811 322 2 020 300



Odhodki

Odobritve plačil

Izvršeno


leto 2020


Predvideno za

leto 2022



napoved

Odhodki za sestanke mreže na področju genocida in drugi odhodki zanjo

63 335 60 815 61 000 61 000 0,3 % 64 600

66 600

Naslov 4 –

Odhodki za

poslovanje

0 p.m. p.m. p.m. p.m. p.m. p.m.

Odhodki za poslovanje, povezani s projekti na podlagi sporazumov

0 p.m. p.m. p.m. p.m. p.m. p.m.

Skupaj 39 923 071 41 546 678 45 050 856 43 797 699 5,4% 45 603 522 47 395 000

Realizacija proračuna

Preglednica 12 – Realizacija proračuna

Realizacija proračuna 2017 2018 2019

Rezerva iz presežka iz prejšnjih let (+) 0 0 0

Dejansko prejeti prihodki (+) 49 332 605 38 394 478 39 773 839

Izvršena plačila (–) –41 285 625 –34 730 296 –35 360 535

Prenos odobrenih proračunskih sredstev (–) –8 232 124 –4 817 747 –3 714 964

Razveljavitev odobritev, prenesenih v naslednje proračunsko leto (+)

448 452 333 759 225 810

Prilagoditev zaradi prenosa odobritev namenskih prejemkov iz prejšnjega leta (+)

200 013 1 179 678 29 401

Tečajne razlike (+/–) –643 –368 –858

Prilagoditev zaradi negativnega stanja iz prejšnjega leta (–) 0 0 0

Skupaj 462 678 359 504 952 693

Realizacija proračuna za leto 2019 odraža znesek v višini 682 604 EUR za vrnjene stroške ponovne izročitve starih prostorov Eurojusta in razveljavitev odobritev, kot je pojasnjeno v nadaljevanju.

2019 C1 (45 335 EUR): stopnja izvrševanja proračuna za leto 2019 je znašala 99,88 % (v

primerjavi z 99,94 % leta 2018). Razveljavitev odobritev za prevzem obveznosti je ostala nizka

in je znašala 45 335 EUR (le 0,12 % proračuna za leto 2019). Te razveljavitve so se nanašale na

razliko med ocenami in dejanskimi zahtevki za povračilo (20 000 EUR za usklajevalne sestanke

in 6 000 EUR za upravne misije).

2019 C2 (575 EUR): razveljavitve odobritev plačil C2 za nepovratna sredstva za skupne

preiskovalne skupine so znašale le 0,78 %.

2019 C8 (225 235 EUR): razveljavitve nediferenciranih sredstev (plačil), ki so bila prenesena v

leto 2019, so odražale odhodke, ki so bili nižji od ocenjenih, za usklajevalne sestanke in druge



sestanke Eurojusta (78 000 EUR), projekte IKT (49 000 EUR) in infrastrukturo IKT

(12 000 EUR).

Obveznosti, ki izhajajo iz diferenciranih sredstev (95 984 EUR): ta znesek se nanaša na obveznosti,

povezane z nepovratnimi sredstvi za skupne preiskovalne enote, ki so izhajala iz odobritev za

prevzem obveznosti za leto 2017 in so bila (ponovno) uporabljena za dodelitve v letih 2017 in

2018. Zahtevki, ki so se nanašali nanje, so bili povrnjeni na nižji ravni do konca leta 2019 kot

prvotne dodelitve upravičencem, zatem pa uporaba teh sredstev za nove dodelitve ni bila

dovoljena.



IV. Kvantitativni pregled človeških virov Preglednica 13 – Statutarni uslužbenci na delovnem mestu iz kadrovskega načrta28

Vrsta

2019 2020 2021 2022 2023

Odobreno

Zasedeno

Stopnja zasede-nosti (v

%)

Odobreno

Predvideno

Predvideno

Predvideno

Upravni uslužbenci (AD)

101 80 79 % 100 100 100 100

Strokovno-tehnični uslužbenci (AST)

107 124 115 % 107 107 107 107

Strokovno-tehnični uslužbenci/ tajniki (AST/SC)

0 0 0 0 0 0 0

Skupaj 208 204 98 % 207 207 207 207

Preglednica 14 – Statutarni uslužbenci in NNS, ki niso na delovnem mestu iz kadrovskega načrta29

Vrsta

2019 2020 2021 2022 2023

Načrtovano

Zaposleni

Stopnja zaposlenosti (v

%)

Načrtovano

Predvideno

Predvideno

Predvideno

Pogodbeni uslužbenci

16 16,2 100 % 16 30 30 30

NNS 21 16,5 79 % 21 21 21 21

Skupaj 37 33,5 89,5 % 37 51 51 51

28 Podatki za leto 2019 temeljijo na številu zaposlenih na dan 31. decembra, ko je bilo stanje naslednje: 17 delovnih mest uslužbenca AD so zasedali uslužbenci AST. 29 Podatki za leto 2019 izražajo povprečni EPDČ v celem letu. V letu 2019 so bili stroški treh NNS ničelni, en NNS pa ni bil upravičen do nadomestil, zato navedeni NNS niso upoštevani. Da bi ublažil učinek omejitev virov in s tem povezanih negativnih prednostnih nalog, namerava Eurojust v letu 2021 zaposliti do 14 dodatnih pogodbenih uslužbencev, ki presegajo 16 delovnih mest, zajetih v proračunih iz prejšnjih let, in sicer s finančnim prispevkom Danske za zadevno leto.



Preglednica 15 – Drugi uslužbenci, ki niso statutarno določeni30

Vrsta

2019 2020 2021 2022 2023

Zaposleni Predviden

o Predviden

o Predviden

o Predviden

o

Nacionalni uradi 81 87 87 87 87

Predstavniki Danske 3 3 3 3 3

Udeleženci iz Združenega kraljestva n. r. 3 n. r. n. r. n. r.

Tožilci za zvezo iz tretjih držav 9 12 16 16 16

Skupaj 93 105 106 106 106

Preglednica 16 – Dodatno zunanje osebje in NNS, financirani na podlagi sporazumov o nepovratnih sredstvih,

prispevkih in ravni storitev31

Vrsta

2019 2020 2021 2022 2023

Zaposleni Načrtovan

o Predviden

o Predviden

o Predviden

o

Pogodbeni uslužbenci 0 2,6 p.m. p.m. p.m.

NNS 0 0 p.m. p.m. p.m.

Skupaj 0 2,6 p.m. p.m. p.m.

Preglednica 17 – Ponudniki zunanjih storitev32

Vrsta ponudnika

2019 2020 2021 2022 2023

Zaposleni Predvide-

no Predviden

o Predviden

o Predvide-

no

Ponudniki strukturnih storitev 24,95 35 41,8 42 41

Agencijski delavci 0 0 1 1 1

Skupaj 24,95 35 42,8 43 42

30 Podatki vključujejo uslužbence, ki niso nameščeni v Haagu, medtem ko Danska ni vključena v nacionalne urade, ker se je izvzela iz uredbe o Eurojustu. Podatki za leto 2019 temeljijo na številu zaposlenih na dan 31. decembra in se nanašajo na 6 držav s tožilci za zvezo (Črno goro, Severno Makedonijo, Norveško, Švico, Ukrajino in Združene države Amerike). Združeno kraljestvo je zastopano v nacionalnih uradih za leto 2020 in v okviru držav, ki imajo tožilca za zvezo za obdobje 2021–2023. 31 Podatki za leto 2019 izražajo povprečni EPDČ v celem letu. V Prilogi XI so podrobneje pojasnjeni podatki po posameznih projektih. 32 Podatki za leto 2019 izražajo povprečni EPDČ v celem letu.



Preglednica 18 – Večletni načrt kadrovske politike33

Funkcionalna

skupina in razred

2019 2020 2021 2022 2023

Odobreno Zasedeno Odobreno Predvideno Predvideno Predvideno

Stalna

del. mesta

Začasna

del. mesta

Stalna

del. mesta

Začasna

del. mesta

Stalna

del. mesta

Začasna

del. mesta

Stalna

del. mesta

Začasna

del. mesta

Stalna

del. mesta

Začasna

del. mesta

Stalna

del. mesta

Začasna

del. mesta

AD 16

AD 15

AD 14 1 1 1 1 1 1

AD 13 1 1 1 1 1

AD 12 1 1 2 2

AD 11 5 2 5 5 7 7

AD 10 12 4 12 12 14 14

AD 9 22 15 22 22 23 23

AD 8 21 16 21 21 25 25

AD 7 32 16 29 29 20 20

AD 6 4 18 2 2 4 4

AD 5 3 8 6 6 3 3

AD skupaj

0 101 0 80 0 100 0 100 0 100 0 100

AST 11

AST 10

AST 9 1 1 1 1 1 1

AST 8 1 1

AST 7 1 1 1 1 1

AST 6 5 7 5 5 17 17

AST 5 52 24 52 52 54 54

AST 4 48 33 48 48 33 33

AST 3 42

AST 2 16

AST 1 1

AST skupaj

0 107 0 124 0 107 0 107 0 107 0 107

33 Podatki za leto 2019 temeljijo na številu zaposlenih na dan 31. decembra, ko je bilo stanje naslednje: (i) v skladu s členom 38(2) finančne uredbe o Eurojustu so bili učinki dela s krajšim delovnim časom (izguba 4 EPDČ v letu 2019) izravnani z dvema imenovanjema; (ii) 2 začasna uslužbenca sta bila na neplačanem dopustu, vendar se v skladu s členom 13(1) Sklepa kolegija 2016-11 o ukrepih v zvezi z neplačanim dopustom samo 1 delovno mesto šteje za zasedeno. Podatki za obdobje 2022–2023 vključujejo določbe na podlagi odstotkov prerazvrstitev po kategorijah in razredih.



AST/SC 6

AST/SC 5

AST/SC 4

AST/SC 3

AST/SC 2

AST/SC 1

AST/

SC skupaj34

0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Skupaj 0 208 0 204 0 207 0 207 0 207 0 207

Vse skupaj

208 204 207 207 207 207

Preglednica 19 – Načrt za pogodbene uslužbence35

Funkcionalna skupina

2019 2020 2021 2022 2023

Načrtovano

Zaposleni Načrtovan

o Predviden

o Predviden

o Predviden

o

IV 6 2 4 12 12 12

III 5 7 8 11 11 11

II 5 8 4 7 7 7

I 0 0 0 0 0 0

Skupaj 16 17 16 30 30 30

Preglednica 20 – Načrt za NNS36

2019 2020 2021 2022 2023

Načrtovano

Zaposleni Načrtovano Predviden

o Predviden

o Predviden

o

NNS 21 18 21 21 21 21

Skupaj 21 18 21 21 21 21

34 3 delovna mesta AST/SC so bila opredeljena, vendar jih zdaj zasedajo uslužbenci AST. 35 Podatki za leto 2019 temeljijo na številu zaposlenih na dan 31. decembra. 36 Podatki za leto 2019 temeljijo na številu zaposlenih na dan 31. decembra, ko je bilo stanje naslednje: stroški za 3 NNS so bili ničelni, 1 NNS pa ni bil upravičen do nadomestil, zato navedeni NNS niso upoštevani.



Preglednica 21 – Napovedi v zvezi z zaposlovanjem za leto 2021

Naziv delovnega mesta

Število po vrsti pogodbe (uradnik, začasni ali pogodbeni uslužbenci)

Funkcionalna skupina/razred

zaposlitve za uradnike/začasne

uslužbence

Funkcionalna skupina

zaposlitve za pogodbene uslužbence

Zaradi predvidene

upokojitve/mobilnosti

Nova delovna mesta, zahtevana zaradi dodatnih

nalog

Notranji (razredi) in zunanji (en razred),

predvideni za objavo

Uslužbenec za IKT 1 začasni uslužbenec

AST 1–9 (notranji)

AST 4 (zunanji)

Asistent v nacionalnem uradu

2 začasna uslužbenca

AST 1–9 (notranji)

AST 3 (zunanji)

Preglednica 22 – Mobilnost med agencijami37

Vrsta Prihodi Iz agencij Odhodi K agencijam

Začasni uslužbenci 12 8 15 6


5 0 0 0

Skupaj 17 8 15 6

37 Podatki odražajo število zaposlenih, ki so se leta 2019 pridružili agenciji ali jo zapustili.



V. Kvalitativni pregled človeških virov Preglednica 23 – Veljavna izvedbena pravila o zaposlovanju

Zadeva Vzorčni sklep Da Ne Če ne, katera druga izvedbena

pravila so določena

Zaposlovanje PU Vzorčni sklep C(2019)3016 √

Zaposlovanje ZU Vzorčni sklep C(2015)1509 √

Srednja vodstvena raven

Vzorčni sklep C(2018)2542 √

Vrsta delovnega mesta Vzorčni sklep C(2018)8800 √

Preglednica 24 – Veljavna izvedbena pravila o ocenjevanju in prerazvrstitvi/napredovanju

Zadeva Vzorčni sklep Da Ne Če ne, katera druga izvedbena

pravila so določena

Prerazvrstitev ZU Vzorčni sklep C(2015)9560 √

Prerazvrstitev PU Vzorčni sklep C(2015)9561 √

Preglednica 25 – Prerazvrstitev začasnih uslužbencev/napredovanje uradnikov

Razred

Povprečna delovna doba v razredu med prerazvrščenimi uslužbenci

Dejansko povprečje v

5 letih

Povprečje v 5 letih v skladu s

kadrovskimi predpisi 201638 2017 2018 2019 2020

AD 5 4,08 n. r. n. r. 4,21 n. r. 4,15 2,8

AD 6 4,42 3,44 2,97 3,13 3,31 3,45 2,8

AD 7 4,42 3,19 2 3 3,11 3,14 2,8

AD 8 4,63 3,75 4,19 3,88 4,48 4,19 3

AD 9 n. r. 3,67 n. r. n. r. 3 3,34 4

AD 10 5 5 n. r. 3 5 4,5 4

AD 11 n. r. n. r. n. r. n. r. n. r. n. r. 4

AD 12 n. r. n. r. n. r. n. r. n. r. n. r. 6,7

AD 13 n. r. n. r. n. r. n. r. n. r. n. r. 6,7

AST 1 n. r. n. r. n. r. n. r. n. r. n. r. 3

AST 2 4,33 3,43 3,53 2,16 2,06 3,10 3

AST 3 4,85 2,60 2,83 4,42 3,72 3,68 3

AST 4 3,93 3,62 3,58 3,40 3,03 3,51 3

AST 5 n. r. n. r. 2 3,25 2,66 2,64 4

AST 6 n. r. n. r. n. r. n. r. 2 2 4



38 Prerazvrstitev po sistemu točk.



AST 9 n. r. n. r. n. r. n. r. n. r. n. r. n. r.


AST/SC 1 n. r. n. r. n. r. n. r. n. r. n. r. 4

AST/SC 2 n. r. n. r. n. r. n. r. n. r. n. r. 5

AST/SC 3 n. r. n. r. n. r. n. r. n. r. n. r. 5,9



Preglednica 26 – Prerazvrstitev pogodbenih uslužbencev

Funkcionalna

skupina

Razred

Aktivno osebje na dan 1. 1. 20

18

Osebje, prerazvrščeno leta 2019

Povprečna delovna doba v razredu med prerazvrščenimi uslužbenci

Dejansko povprečno število let

Povprečno število let v skladu s Sklepom C(2015) 9561

IV

17 0 0 n. r. 6-10

16 0 0 n. r. 5-7

15 2 0 n. r. 4-6

14 0 0 n. r. 3-5

13 0 0 n. r. 3-5

III

11 0 0 n. r. 6-10

10 1 0 n. r. 5-7

9 2 0 n. r. 4-6

8 2 0 n. r. 3-5

II

6 2 0 n. r. 6-10

5 3 0 n. r. 5-7

4 3 0 n. r. 3-5

I 2 0 0 n. r. 6-10

1 0 0 n. r. 3-5

Preglednica 27 – Izvedbena pravila, predvidena za sprejetje v letu 2021

Zadeva Vzorčni sklep

Odsotnosti zaradi bolezni ali nesreče Sklep Komisije o odsotnosti zaradi bolezni ali nesreče

Spolno in psihično nadlegovanje Sklep Komisije o preprečevanju spolnega in psihičnega nadlegovanja

Dopust Sklep Komisije o spremembi Sklepa C(2013) 9051 z dne 16. decembra 2013 o dopustu

Prenos pokojninskih pravic Sklep Komisije o spremembi Sklepa Komisije C(2011) 1278 z dne 3. marca 2011 o splošnih izvedbenih določbah za člena 11 in 12 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom za prenos pokojninskih pravic



Preglednica 28 – Zastopanost spolov med začasnimi in pogodbenimi uslužbenci

Spol Kategorija osebja Uradnik Začasni Pogodbeni Skupaj

Število % Število % Število % Število %

Ženske

AD – FS IV 48 34 2 15 50 32

AST – AST/SC – FS I/II/III

93 66 11 85 104 68

Skupaj 0 0 141 69 13 76 154 70

Moški

AD – FS IV 32 51 0 0 32 48

AST – AST/SC – FS I/II/III

31 49 4 100 35 52

Skupaj 0 0 63 31 4 24 67 30

Vse skupaj 0 0 204 100 17 100 221 100

Preglednica 29 – Razvoj glede spola na vodstvenih delovnih mestih na srednji in višji ravni

Spol 2015 2019

Število % Število %

Ženske 3 38 6 46

Moški 5 62 7 54

Preglednica 30 – Geografska uravnoteženost med začasnimi in pogodbenimi uslužbenci

Državljanstvo

Osebje v kategorijah AD in FS IV

Osebje v kategorijah AST, AST/SC in FS I/II/III

Skupaj

Število Odst. osebja v

navedenih kategorijah

Število Odst. osebja v

navedenih kategorijah

Število

Odst. vseh

uslužbencev

Avstrija 1 1,22 % 2 1,44 % 3 1,36 %

Belgija 4 4,88 % 6 4,32 % 10 4,52 %

Bolgarija 3 3,66 % 7 5,04 % 10 4,52 %

Hrvaška 0 0,00 % 2 1,44 % 2 0,90 %

Ciper 0 0,00 % 0 0,00 % 0 0,00 %

Češka 2 2,44 % 2 1,44 % 4 1,81 %

Danska 0 0,00 % 2 1,44 % 2 0,90 %

Estonija 4 4,88 % 1 0,72 % 5 2,26 %

Finska 2 2,44 % 6 4,32 % 8 3,62 %

Francija 4 4,88 % 5 3,60 % 9 4,07 %

Nemčija 5 6,10 % 6 4,32 % 11 4,98 %

Grčija 5 6,10 % 7 5,04 % 12 5,43 %

Madžarska 1 1,22 % 3 2,16 % 4 1,81 %



Irska 1 1,22 % 1 0,72 % 2 0,90 %

Italija 8 9,76 % 12 8,63 % 20 9,05 %

Latvija 3 3,66 % 3 2,16 % 6 2,71 %

Litva 1 1,22 % 4 2,88 % 5 2,26 %

Luksemburg 0 0,00 % 0 0,00 % 0 0,00 %

Malta 0 0,00 % 1 0,72 % 1 0,45 %

Nizozemska 11 13,41 % 26 18,71 % 37 16,74 %

Poljska 2 2,44 % 3 2,16 % 5 2,26 %

Portugalska 1 1,22 % 3 2,16 % 4 1,81 %

Romunija 7 8,54 % 13 9,35 % 20 9,05 %

Slovaška 0 0,00 % 4 2,88 % 4 1,81 %

Slovenija 2 2,44 % 5 3,60 % 7 3,17 %

Španija 10 12,20 % 10 7,19 % 20 9,05 %

Švedska 4 4,88 % 2 1,44 % 6 2,71 %

Združeno kraljestvo

1 1,22 % 3 2,16 % 4 1,81 %

Skupaj 82 100 % 139 100 % 221 100 %

Preglednica 31 – Razvoj najpogosteje zastopanih državljanstev med začasnimi in pogodbenimi uslužbenci

Najpogosteje zastopano državljanstvo

2015 2019

Število % Število %

Nizozemska 33 14 37 17

Italija 22 10 20 9

Španija 20 9 20 9

Romunija 19 8 20 9

Skupaj 94 41 97 44

Preglednica 32 – Šolanje

Sporazum, sklenjen z Evropsko(-imi) šolo(-ami): Haag

Sporazumi o prispevkih, sklenjeni s Komisijo, za evropske šole vrste I Da Ne √

Sporazumi o prispevkih, sklenjeni s Komisijo, za evropske šole vrste II Da √ Ne

Število sklenjenih pogodb o storitvah z mednarodnimi šolami: n. r.

Opis morebitnih drugih vzpostavljenih rešitev ali ukrepov: Mednarodne izobraževalne ustanove v Haagu vključujejo mednarodno šolo v Haagu ter ameriške, britanske, francoske in nemške šole.



VI. Okoljsko ravnanje Eurojust namerava postati organizacija s certifikatom ISO 14001/EMAS. S tem certifikatom bo lahko

izračunala svoj ogljični odtis in emisije CO2 ter sprejela ukrepe za njihovo zmanjšanje.

Eurojust je del mreže EU za ozelenitev (Greening Network), ki razpravlja o vprašanjih, povezanih s

certificiranjem po sistemu EMAS in okoljskim ravnanjem v organizacijah EU.

Eurojust namerava vključiti načela zelenih javnih naročil v vse svoje razpisne postopke. Osredotoča se na uravnoteženje vidikov trajnostnosti in stroškov v svojih naročilih s sprejemanjem specifičnih ukrepov, kot je večja uporaba trajnostnih proizvodov pri naročilih o čiščenju ter pripravi in dostavi hrane.

Stavba Eurojusta je prejela oznako trajnostnosti „zelo dobro“39 na podlagi:

trajnostnega rušenja prejšnje stavbe na lokaciji novih prostorov;

uporabe podzemne vode za hlajenje in ogrevanje stavbe;

čim večjo izolacijo ogrodja stavbe za čim boljše uravnavanje klime;

uporabi recikliranih materialov za gradbene namene;

spodbujanju javnega prevoza za poslovna potovanja in prevoz na delo ter

uporabe videokonferenc z namenom zmanjšanja potrebe po poslovnih potovanjih.

Eurojust spremlja trende porabe energije in vode, da bi prilagodil prakse in zmanjšal porabo. Poleg tega

si agencija prizadeva zmanjšati količino odpadkov, ki jih proizvede, z uporabo recikliranih predmetov

in predmetov, primernih za ponovno uporabo, ter spodbujanjem uporabe elektronskih alternativ

papirju. Eurojust je leta 2019 začel uporabljati recikliran papir za kopiranje in tiskanje ter zagotovil, da

so vse pisarniške potrebščine proizvedene iz recikliranih proizvodov.

V skladu s časovnim načrtom za certificiranje po sistemu EMAS namerava Eurojust:

objaviti okoljsko politiko;

zagotoviti usposabljanje za ozaveščanje članov osebja;

okrepiti notranjo komunikacijo o trajnostnosti ter

objaviti letno poročilo o svoji okoljski uspešnosti.

39 Na podlagi ocene tretje osebe in certificiranja učinkovitosti stavbe v zvezi z okoljsko, socialno in ekonomsko trajnostnostjo.



VII. Stavbna politika Preglednica 33 – Sedanje stanje stavbne politike in obeti

Ime in vrsta stavbe Prostori Eurojusta

Lokacija/naslov Johan de Wittlaan 9

2517JR Den Haag

Nizozemska

Površina (v kvadratnih metrih): 28 508 m2 (v skladu s členom 2(3) najemne pogodbe, stran 5)

od tega pisarniški prostori 20 231 m2 (pisarniški in konferenčni prostori)

od tega prostori, ki niso pisarniški 8 277 m2 (podzemno parkirišče)

Letna najemnina 2 814 986 EUR

Vrsta in trajanje najemne pogodbe 20 let od datuma prevzema (24. marec 2017)

Klavzula o predčasni prekinitvi pogodbe Da √ Ne

Pogoji, povezani s klavzulo o predčasni prekinitvi pogodbe

Najemna pogodba se lahko prekine:

a. kadar koli ob soglasju pogodbenic ali b. najemnik lahko kadar koli prekine pogodbo, če se odloči

preseliti sedež v drugo mesto, ki ni Haag, ob upoštevanju odpovednega roka 6 mesecev.

Subvencija ali podpora države gostiteljice Država gostiteljica je zagotovila in financirala stavbo, izdelano po naročilu, in Eurojustu pomaga sklepati pogodbe o komunalnih storitvah v državi gostiteljici (zelena energija).

Država gostiteljica je letno najemnino ocenila na 5 527 028 EUR na podlagi celotne naložbe v višini 108 milijonov EUR, kar za Eurojust pomeni letni prihranek v višini 2 712 042 EUR.

Sedanja vrednost stavbe n. r.

Druge pripombe 562 možnih delovnih postaj v pisarniških prostorih 158 sedežev za sestanke oddelkov v pisarniških prostorih 380 sedežev za operativne sestanke/konference 23 kabin za tolmačenje v konferenčnem prostoru 55 sedežev v prostorih za usposabljanje in razgovore ter

poslovnem centru Vsi prostori za operativne sestanke imajo opremo za

videokonference 219 sedežev v restavraciji 275 podzemnih parkirnih mest 170 notranjih mest za kolesa



VIII. Privilegiji in imunitete Preglednica 34 – Privilegiji agencije in njenega osebja

Privilegiji agencije

Privilegiji, odobreni osebju

Protokol o privilegijih in imunitetah/diplomatskem statusu

Izobraževanje/dnevno varstvo

Privilegiji in imunitete agencije temeljijo na sporazumu o sedežu med Eurojustom in Nizozemsko, sporazumu o privilegijih in imunitetah med Eurojustom in Nizozemsko ter Protokolu št. 7, priloženem Pogodbi EU.

Eurojust je v okviru svojih uradnih dejavnosti med drugim oproščen uvoznih dajatev, davkov na motorna vozila, davkov na potniška motorna vozila in motorna kolesa, davka na dodano vrednost za blago in storitve, ki se redno dobavljajo oziroma opravljajo ali vključujejo znatne stroške, trošarin, vključenih v ceno alkoholnih pijač in ogljikovodikov, kot so kurilno olje in motorna goriva, davka na promet nepremičnin, davka na zavarovanje, davka na energijo in davka na vodovodno vodo.

Organi države gostiteljice zagotavljajo oskrbo sedeža z električno energijo, vodo, kanalizacijo, plinom, poštne storitve, telefonski priključek, telegrafske storitve, lokalni prevoz, odvodnjavanje, zbiranje odpadkov, požarno zaščito in odstranjevanje snega z javnih ulic.

Nizozemska vlada Eurojustu dovoli, da brez posebnega dovoljenja prosto komunicira ter pošilja in prejema uradne dopise po kurirski službi ali v zapečatenih vrečah, za katere veljajo enaki privilegiji in imunitete kot za diplomatske kurirje in vreče.

Privilegiji in imunitete uslužbencev Eurojusta temeljijo na sporazumu o sedežu med Eurojustom in Nizozemsko, sporazumu o privilegijih in imunitetah med Eurojustom in Nizozemsko ter Protokolu št. 7, priloženem Pogodbi EU. Uporabljata se dve različni ureditvi, opisani v nadaljevanju.

Država gostiteljica nacionalnim članom, namestnikom in pomočnikom ter upravnemu direktorju in vodjem enot/služb ter njihovim družinskim članom podeli status „AO“, navedene osebe pa so upravičene do nekaterih oprostitev plačila DDV ter oprostitve plačila trošarin za alkoholne pijače, tobak in gorivo.

Status „AO“ zagotavlja tudi oprostitev plačila davka na avtomobile in motorna kolesa (BPM) ter cestne takse (MRB) za dva avtomobila, ki sta hkrati registrirana na ime uslužbenca.

Uslužbenci Eurojusta so oproščeni plačila DDV za nakup avtomobilov. Člani osebja Eurojusta so oproščeni plačila nizozemske dohodnine in vseh obveznih prispevkov nizozemskim organizacijam za socialno varnost.

Dodatne oprostitve se nanašajo na dajatve v zvezi z oskrbo z vodo, občinski davek na druga stanovanja, dovoljenja za pse in davek za objekte na javnih zemljiščih ali vodi.

Osebje Eurojusta prejema nadomestila za izobraževanje za šolnine. Osebje mora plačevati za izobraževanje svojih otrok.

Kot izraz dobrodošlice države gostiteljice lahko uslužbenci Eurojusta zaprosijo za nizozemsko subvencijo za povračilo dela stroškov otroškega varstva in podaljšanega bivanja v akreditiranih centrih.

Eurojust v celoti povrne šolnine osebju, katerega otroci obiskujejo Evropsko šolo v Haagu.



IX. Ocene Zunanje ocene

Kolegij Eurojusta je naročil neodvisno zunanjo oceno izvajanja sklepa Sveta o Eurojustu iz leta 2008 in

dejavnosti, ki jih izvaja agencija.

Zunanje svetovalno podjetje je oceno izvajalo od septembra 2014 do junija 2015, na podlagi ocene pa je

bilo pripravljenih več priporočil za proučitev in izvajanje v Eurojustu. Vsa so bila izvedena do konca

leta 2018.

Po začetku veljavnosti uredbe o Eurojustu 12. decembra 2019 bo Komisija v skladu s členom 69

navedene uredbe predvidoma do 13. decembra 2024 naročila oceno izvajanja in učinka uredbe o

Eurojustu ter uspešnosti in učinkovitosti Eurojusta in njegovih delovnih praks.

Notranje spremljanje in ocenjevanje

Okvir Eurojusta za notranje spremljanje in ocenjevanje temelji na treh ravneh ključnih kazalnikov

uspešnosti:

večletnih organizacijskih ključnih kazalnikih uspešnosti, povezanih z večletno strategijo (glej

oddelek II za obdobje 2021–2023);

letnih organizacijskih ključnih kazalnikih uspešnosti, povezanih z letnim delovnim programom

za posamezno leto (glej oddelek III za leto 2021), ter

letnih ključnih kazalnikih uspešnosti enote, povezanih z letnimi delovnimi načrti posameznih

organizacijskih enot.

Eurojust je v obdobju 2019–2020 in v okviru nadaljnjih ukrepov po revizijskem postopku in postopku

razrešnice opravil vsebinski pregled svojega okvira ključnih kazalnikov uspešnosti in sprejel specifične

pobude za njegovo izboljšanje. Med njimi so bili zlasti:

uvedba novega postopka za pregled in ponovno potrditev letnih ključnih kazalnikov uspešnosti

pred sprejetjem končnega proračuna in letnega delovnega programa, s čimer se zagotovi, da so

vsi še naprej ustrezni, sprejeti, verodostojni, preprosti (za merjenje in spremljanje) in zanesljivi;

preusmeritev osredotočenosti postopka določanja ključnih kazalnikov uspešnosti s

preprostejših kazalnikov, ki temeljijo predvsem na izložkih, na naprednejše kazalnike, povezane

z rezultati;

izboljšave pri zbiranju in predstavljanju podatkov o ključnih kazalnikih uspešnosti z vmesnimi

poročili za olajšanje upravljanja po dejavnostih in odločanja o prednostnem razvrščanju ter

organizacija srečanj za ozaveščanje notranjih enot in deležnikov, da sta se okrepila vključevanje

v postopke notranjega spremljanja in ocenjevanja ključnih kazalnikov uspešnosti ter

odgovornost zanje.



X. Organizacijsko upravljanje in notranja kontrola Okvir notranje kontrole

Eurojust je 10. decembra 2019 sprejel revidirani okvir notranje kontrole agencije na podlagi okvira

notranje kontrole Komisije iz aprila 2017. Z revidiranim okvirom notranje kontrole lahko Eurojust

doseže svoje cilje z doslednim pristopom k upravljanju smotrnosti in priskrbi razumno zagotovilo o:

uspešnosti, učinkovitosti in gospodarnosti operacij;

zanesljivosti poročanja;

varovanju sredstev in informacij;

preprečevanju, odkrivanju ter odpravi goljufij in nepravilnosti ter nadaljnjem ukrepanju v zvezi

z njimi ter

ustreznem obvladovanju tveganj v zvezi z zakonitostjo in pravilnostjo finančnih transakcij ob

upoštevanju večletne narave programov.

Po prehodu na pristop na podlagi načel okvir notranje kontrole zajema pet sestavin in sedemnajst načel,

ki vodstvu in organizacijskim enotam zagotavljajo prožnost, da se prilagodijo svojim specifičnim

okoliščinam, hkrati pa zagotavljajo dosledno izvajanje in poročanje o oceni.

Sestavine okvira notranje kontrole40 so medsebojno povezane ter morajo biti vzpostavljene in se izvajati

na vseh ravneh organizacije. Načela, na katerih temelji vsaka sestavina, so podrobneje opredeljena z

osnovnimi zahtevami, ki zagotavljajo smernice o ukrepih, ki jih je treba izvesti, da bi se notranje kontrole

štele za učinkovite. Te pomenijo minimalne standarde iz člena 45 finančne uredbe Eurojusta.

Od januarja 2020 se izvajanje revidiranega okvira notranje kontrole stalno spremlja, o njem pa se

poroča vsaj enkrat letno v konsolidiranem letnem poročilu o dejavnostih.

Strategija za boj proti goljufijam

V skladu s členom 16(3)(b) uredbe o Eurojustu izvršni odbor sprejme strategijo Eurojusta za boj proti

goljufijam, ki je sorazmerna z nevarnostjo goljufij, in sicer ob upoštevanju razmerja med stroški in

koristmi ukrepov, ki jih je treba izvesti, ter na podlagi osnutka, ki ga pripravi upravni direktor. Zato je

Eurojust 15. junija 2020 sprejel sedanjo strategijo za boj proti goljufijam, s katero je revidiral prejšnjo

strategijo z dne 6. novembra 2018.

Obvladovanje tveganj

V politiki Eurojusta za obvladovanje tveganj, ki jo je upravni direktor sprejel 18. oktobra 2018 in se v

celoti izvaja od leta 2019, je predvidena letna priprava registra in načrta za obvladovanje tveganj, pri

čemer se upoštevajo tveganja, ki so jih organizacijske enote opredelile v zadevnih načrtih enot.

40 Kontrolno okolje, ocena tveganj, kontrolne dejavnosti, informiranje in komuniciranje ter dejavnosti spremljanja.



XI. Načrt za sporazume o nepovratnih sredstvih, prispevkih ali ravni storitve Sporazumi o nepovratnih sredstvih, prispevkih ali ravni storitve z Eurojusto m kot upravičencem oziroma prejemnikom

Preglednica 35 – Veljavni in predvideni sporazumi o nepovratnih sredstvih, prispevkih in ravni storitve41

Splošne informacije Posledice za finančna sredstva in človeške vire

Datum podpisa

Skupni znesek

Trajanje

Partner Kratek opis Vrsta virov

2020 2021 2022 2023

Sporazumi o prispevkih

Program EuroMed Justice

18. marec 2020

5 000 000

3 leta42 GD NEAR Cilj programa je okrepiti pravosodno sodelovanje med državami članicami in južnimi partnerskimi državami (Alžirijo, Egiptom, Izraelom, Jordanijo, Libanonom, Libijo, Marokom, Palestino in Tunizijo).

Znesek 200 225 1 584 923 1 672 309 1 542 543


2,6 6,5 6,5 6,5

NNS 0 0 0 0

Projekt SIRIUS

ponedeljek,

21. december 2020

1 265 436 3,5 leta Instrument zunanje politike

EU

Cilj projekta je dodatno izboljšati čezmejni dostop do e-dokazov z zagotavljanjem znanja in orodij organom EU z vključitvijo ponudnikov storitev v tujih jurisdikcijah.

Znesek 0 323 679 382 530 382 530


0 3 4 4

NNS 0 0 0 0

Sporazumi o ravni storitev

Dejavnosti urada EUIPO za okrepljeno sodelovanje

Predvidoma prvo četrtletje leta 2021

750 000

4 leta EUIPO Cilj ukrepov je izboljšati operativno sodelovanje z uradom EUIPO in okrepiti boj proti čezmejnim kaznivim dejanjem v zvezi z intelektualno lastnino.

Znesek 0 187 500 187 500 187 500


0 2 2 2

NNS 0 0 0 0

41 Eurojust pričakuje tudi, da bo prejel zunanje financiranje v zvezi s študijo Komisije o digitalnem kazenskem pravosodju in sporočilom o digitalizaciji pravosodja. Obseg, časovni okvir, načini in učinek tega sodelovanja še niso znani. 42 Zaradi zamud v začetni fazi je možna zahteva za podaljšanje brez prilagoditve obsega dejavnosti in virov.



Nepovratna sredstva, ki jih zagotavlja Eurojust

Preglednica 36 – Nepovratna sredstva v zvezi s finančno pomočjo skupnim preiskovalnim skupinam

Pravno ozadje in splošni cilji

Zagotavljanje tehnične in finančne podpore skupnim preiskovalnim skupinam je del naloge Eurojusta za spodbujanje in izboljšanje usklajevanja preiskav in pregona v čezmejnih kazenskih zadevah, kot je opredeljena v členu 2 uredbe o Eurojustu.

To je podrobneje opredeljeno v členu 4 uredbe o Eurojustu, v skladu s katerim Eurojust zagotavlja operativno, tehnično in finančno podporo čezmejnim operacijam in preiskavam držav članic, tudi skupnim preiskovalnim skupinam.

Z nepovratnimi sredstvi iz tega naslova se sofinancirajo čezmejne preiskovalne dejavnosti skupnih preiskovalnih skupin.

Pregled meril za dopustnost, upravičenost, sodelovanje in dodelitev je predstavljen v nadaljevanju in bo podrobneje opisan v razpisih za zbiranje predlogov. Eurojust si pridržuje pravico, da po potrebi spremeni ali umakne spodaj navedene pogoje ali doda nova.

V izjemnih primerih lahko Eurojust v skladu s členom 64(2) uredbe o Eurojustu dodeli nepovratna sredstva brez razpisa za zbiranje predlogov. Za ta postopek veljajo drugačni pogoji.

Vrsta ukrepa Nepovratna sredstva za sofinanciranje čezmejnih preiskovalnih dejavnosti skupnih preiskovalnih skupin

Finančne določbe Eurojust bo finančno podpiral skupne preiskovalne skupine, skupni znesek podpore pa bo predvidoma znašal 1 942 000 EUR.

Za vsako vlogo je določena zgornja meja 50 000 EUR.

Plačila predhodnega financiranja ne bodo na voljo.

Eurojust bo v okviru tega postopka povrnil 95 % skupnih upravičenih stroškov.

Časovni načrt Za leto 2021 je zdaj predvidenih osem razpisov (eden na mesec in pol).

Glavni pogoji za sodelovanje

V skladu s členom 198 splošne finančne uredbe bodo predlogi za nepovratna sredstva za dejavnosti, ki izpolnjujejo merila za upravičenost, dodatno ocenjeni na podlagi naslednjih pogojev za sodelovanje:

poslovne sposobnosti ter strokovne usposobljenosti in kvalifikacij vložnika za izvajanje dejavnosti skupnih preiskovalnih skupin.

Formalne zahteve Vse vloge, prejete v ustreznem roku za predložitev, bo Eurojust najprej ocenil v skladu z naslednjimi zahtevami:

(a) vloga je izpolnjena in predložena na ustrezen način;

(b) priložen je izvod podpisanega sporazuma o skupni preiskovalni skupini (redigiran tako, da so izvzeti vsi identifikacijski podatki), vključno z morebitnimi podaljšanji (razen če sta bila izvod podpisanega sporazuma o skupni preiskovalni skupini in podaljšanje, ki zajema obdobje ukrepa tega razpisa za zbiranje predlogov, že predložena v prejšnji vlogi);

(c) izpolnjen je obrazec za finančno identifikacijo javne institucije države, ki sodeluje v skupni preiskovalni skupini (razen če je v vlogi naveden vsaj en bančni račun javne institucije države, ki sodeluje v skupni preiskovalni skupini, s katerim je Eurojust že seznanjen in ga priznava);



(d) rok za prejem vloge je bil upoštevan;

(e) ukrep, za katerega se zahteva financiranje, naj bi se izvedel v ustreznem časovnem okviru;

(f) v posameznem roku za predložitev vloge se lahko predloži samo ena vloga za posamezno skupno preiskovalno skupino ter

(g) skupna preiskovalna skupina, ki je prejela finančna sredstva v okviru enega razpisa za zbiranje predlogov, ne more zaprositi za financiranje v okviru naslednjega razpisa za zbiranje predlogov (razen če se vloga nanaša na izredne nujne ukrepe, ki se ne prekrivajo z že dodeljenimi ukrepi in jih ni bilo mogoče predvideti v okviru prejšnje vloge).

Merila za dodelitev Upravičene vloge bodo ocenjene in razvrščene ob upoštevanju meril za dodelitev, ki izhajajo iz pogojev, ki se uporabljajo za finančno pomoč Eurojusta za dejavnosti skupnih preiskovalnih skupin (objavljenih na spletišču Eurojusta).

Ukrepi, ki prejmejo podporo Eurojust s temi nepovratnimi sredstvi zagotavlja podporo za naslednje ukrepe (seznam ni izčrpen):

sestanke skupne preiskovalne skupine in sodelovanje pri preiskovalnih ukrepih, ki se izvajajo na ozemlju druge države;

tolmačenje med dejavnostmi skupne preiskovalne skupine, tudi med preiskovalnimi ukrepi, in prevajanje dokaznega gradiva, postopkovnih dokumentov ali dokumentov, povezanih z zadevo, ter

čezmejni prenos zaseženih predmetov, dokaznega gradiva, postopkovnih dokumentov ali dokumentov, povezanih z zadevo.

Upravičeni stroški, povezani s temi ukrepi, so (seznam ni izčrpen):

potni in namestitveni stroški;

stroški tolmačenja in prevajanja ter

prevozni stroški.

Med celotnim delovanjem skupne preiskovalne skupine, vključno z morebitnimi podaljšanji, se bo zagotavljala tudi logistična podpora s posojanjem opreme (mobilnih telefonov z vključenimi komunikacijskimi stroški, prenosnih računalnikov, mobilnih skenerjev in tiskalnikov).

Preglednica 37 – Nepovratna sredstva v zvezi s sestanki skupne preiskovalne skupine

Pravno ozadje in splošni cilji

Nepovratna sredstva za ukrepe za organizacijo plenarnih sej Evropske pravosodne mreže pod predsedstvom Sveta EU:

Člen 5 Sklepa Sveta 2008/976/PNZ z dne 16. decembra 2008 o Evropski pravosodni mreži je podlaga za financiranje plenarne seje držav članic, ki predsedujejo Svetu.

Nepovratna sredstva za ukrepe v zvezi z regionalnimi in nacionalnimi sestanki kontaktnih točk Evropske pravosodne mreže:

V letnem delovnem programu sekretariata Evropske pravosodne mreže za leto 2019 je predvidena možnost finančne pomoči za organizacijo nacionalnih in regionalnih sestankov v skladu s členom 4(1) Sklepa Sveta 2008/976/PNZ z dne 16. decembra 2008 o Evropski pravosodni mreži.

Vrsta ukrepa Nepovratna sredstva za organizacijo sestankov Evropske pravosodne mreže



Finančne določbe Evropska pravosodna mreža zagotavlja finančno podporo v višini do 95 % skupnih upravičenih stroškov za organizacijo:

obeh plenarnih sej Evropske pravosodne mreže v znesku do 70 000 EUR (35 000 EUR na sejo/možno je predhodno financiranje) ter

regionalnih in nacionalnih sestankov Evropske pravosodne mreže v znesku do 40 000 EUR (5 000 EUR na sestanek).

Časovni načrt Kot je določeno v členu 195(d) Uredbe (EU) 2018/1046, se nepovratna sredstva za organizacijo plenarne seje dodelijo brez razpisa za zbiranje predlogov.

Objava razpisa za zbiranje predlogov za regionalne in nacionalne sestanke: od sredine decembra 2020 do sredine februarja 2021

Glavni pogoji za sodelovanje

Pogoji za sodelovanje bi morali omogočiti oceno sposobnosti vložnika, da izvede predlagani ukrep ali delovni program Evropske pravosodne mreže. Vlogo za finančno pomoč za regionalne in nacionalne sestanke mora predložiti kontaktna točka Evropske pravosodne mreže v svoji poklicni funkciji, da dokaže strokovne kompetence, potrebne za organizacijo sestanka.

Formalne zahteve Da bi se vloga štela za upravičeno, mora vsebovati naslednje točke:

(a) vlogo mora predložiti kontaktna točka Evropske pravosodne mreže iz držav(-e) članic(-e), ki organizira(-jo) sestanek;

(b) pisni opis namena sestanka in osnutek dnevnega reda;

(c) informacije o sodelujočih državah članicah (in/ali tretjih državah), predvidenem številu udeležencev in predvidenem kraju sestanka;

(d) datum sestanka;

(e) ustrezno izpolnjen obrazec za oceno proračuna;

(f) regionalne sestanke je treba organizirati s kontaktnimi točkami Evropske pravosodne mreže iz najmanj treh držav članic ali dveh držav članic in ene tretje države;

(g) vlogo je treba oddati v roku, določenem v razpisu za zbiranje predlogov.

Merila za dodelitev Predložene vloge se razvrstijo na podlagi meril za dodelitev, navedenih v nadaljevanju:

(i) za vlogo za sestanke države članice prosilke pred tem niso bila zagotovljena sredstva iz proračuna EU kot finančna pomoč za organizacijo regionalnih in/ali nacionalnih sestankov Evropske pravosodne mreže;

(ii) tema sestanka prispeva k uresničevanju enega ali več naslednjih ciljev:

(a) izmenjava informacij in dobrih praks med kontaktnimi točkami Evropske pravosodne mreže v praktičnih zadevah pravosodnega sodelovanja (največ 15 točk);

(b) spodbujanje dela Evropske pravosodne mreže v sodelujočih državah (največ 15 točk);

(c) spodbujanje uporabe spletnega mesta Evropske pravosodne mreže v sodelujočih državah in povezano usposabljanje (največ 10 točk);

(d) okrepitev mreženja med pravosodnimi organi v sodelujočih državah ter med kontaktnimi točkami Evropske pravosodne mreže in notranjimi strukturami Evropske pravosodne mreže v sodelujočih državah (največ 10 točk);



(e) povečanje medsebojne izmenjave informacij o aktualnih zakonodajnih in institucionalnih zadevah v sodelujočih državah,zlasti na področju kazenskega prava in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah (največ 5 točk);

(f) iskanje rešitev za težave, ki so se pojavile pri izvajanju instrumentov EU za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevahna regionalni ali nacionalni ravni (največ 5 točk).

Za merilo (i) se lahko dodeli največ 40 točk, za merilo (ii)(a–f) pa največ 60 točk. Vsi predlogi, ki bodo prejeli manj kot 25 točk, bodo zavrnjeni.

Ukrepi, ki prejmejo podporo

Sekretariat Evropske pravosodne mreže bo zagotavljal finančno podporo za:

(a) plenarne seje Evropske pravosodne mreže;

(b) regionalne sestanke, organizirane za kontaktne točke Evropske pravosodne mreže iz najmanj treh držav članic ali dveh državčlanic in ene tretje države, ter

(c) nacionalne sestanke Evropske pravosodne mreže, organizirane za kontaktne točke Evropske pravosodne mreže ene državečlanice.



XII. Sodelovanje s tretjimi državami in mednarodnimiorganizacijami

Eurojust v skladu s členom 52(1) uredbe o Eurojustu vsaka štiri leta ob posvetovanju s Komisijo

pripravi strategijo sodelovanja, v kateri opredeli tretje države in mednarodne organizacije, v zvezi s

katerimi na operativni ravni obstaja potreba po sodelovanju. Komisija nato izda sklepe, da tretja država

ali mednarodna organizacija zagotavlja ustrezno raven varstva podatkov, ali pa opravi pogajanja o

mednarodnih sporazumih, ki določajo ustrezne zaščitne ukrepe v zvezi s tem. Eurojust je kljub temu še

vedno pristojen za pogajanja in sklepanje delovnih dogovorov za določitev načinov izvajanja

sporazumov ali sklepov o ustreznosti.

Ta strategija, vključno s predlaganim seznamom tretjih držav in mednarodnih organizacij, je trenutno v

postopku posvetovanja s Komisijo, Svetom in ENVP.

Za opredelitev prednostnih tretjih držav je kolegij Eurojusta upošteval sedanje delo agencije v zvezi z

zadevami, ki vključuje tretje države, operativne potrebe, ugotovljene s posvetovanjem z nacionalnimi

organi, in tekoča pogajanja o mednarodnih sporazumih med EU in nekaterimi tretjimi državami o

izmenjavi osebnih podatkov z Europolom.

Upošteva se razlika med tretjimi državami, s katerimi je nujno potrebno operativno sodelovanje, ki bi

se lahko olajšalo s sklepom o ustreznosti ali mednarodnim sporazumom v skladu s členom 56 uredbe o

Eurojustu, in tistimi državami, s katerimi bi bilo sodelovanje koristno:

glavne prednostne države: Ljudska demokratična republika Alžirija, Argentinska republika,

Bosna in Hercegovina, Republika Kolumbija, Arabska republika Egipt, Država Izrael, Hašemitska

kraljevina Jordanija, Libanonska republika, Kraljevina Maroko, Republika Tunizija in Republika

Turčija;

druge prednostne tretje države: Federativna republika Brazilija, Ljudska republika Kitajska,

Kanada, Združeni arabski emirati, Zvezna republika Nigerija, Republika Panama, Združene

mehiške države in Ruska federacija.

V zvezi z izstopom Združenega kraljestva iz EU je kolegij Eurojusta poudaril, da bo zagotavljanje

operativnega sodelovanja z Združenim kraljestvom prednostna naloga.

Poleg tega je kolegij Eurojusta opredelil naslednje mednarodne organizacije za morebitno operativno

sodelovanje v obdobju 2020–2024:

Mednarodno kazensko sodišče (MKS);

Mednarodna organizacija kriminalistične policije (Interpol);

Ibersko-ameriška mreža za mednarodno pravno sodelovanje (Iber-RED);

urad tožilca mednarodnega, nepristranskega in neodvisnega mehanizma za pomoč pri

preiskovanju in pregonu oseb, odgovornih za najtežja kazniva dejanja po mednarodnem pravu,

ki so bila od marca 2011 storjena v Sirski arabski republiki (IIIM);

preiskovalna skupina Združenih narodov za spodbujanje prevzemanja odgovornosti za kazniva

dejanja, ki jih je zagrešil Da’esh/ISIL (UNITAD), ter

Ameripol, ko bo pridobil pravno osebnost.

© Eurojust, 2021

Eurojust, Johan de Wittlaan 9, 2517 JR Haag, Nizozemskawww.eurojust.europa.eu • [email protected] • +31 70 412 5000

Twitter & LinkedIn: @Eurojust

Kataloška številka: QP-AF-20-002-SL-N • ISBN: 978-92-9490-625-0 • ISSN: 2600-3783 • DOI: 10.2812/851282

Documents

Enotni programski dokument za obdobje 2021–2023