Upload
etrs-brezice
View
244
Download
13
Embed Size (px)
DESCRIPTION
Šolska publikacija
Citation preview
!
!
!
!
!
!
! !
!
PUBLIKACIJA
2011/2012
! ! 2
Zbrala, uredila in sooblikovala
Skupina za pripravo !olske publikacije ETr" Bre#ice:
Mira Starc
Nadja Iv!i$
Elena Mlakar
Mojca Ogorelc
Boris Ambro#
Alenka Pe%nik Kranjec
Stanko Levi%ar
Lektorirali: Jadranka Rogulji%, Patricija Rudolf
Tisk in izdelava: Prijatelj & Prijatelj, Ljubljana
Naklada: 300 izvodov
Bre#ice, januar 2012
! ! 3
Mar nam je vsakogar
S !olskim letom 2011/2012 se zaklju%uje uvajanje prenovljenih izobra#evalnih
programov na podro%ju poklicnega in strokovnega izobra#evanja. &elje, cilji in
pri%akovanja prenove so postavljeni zelo visoko: zagotoviti ve% pozornosti dijaku-
posamezniku; postopoma vzpostaviti med u%iteljem in dijakom mentorski odnos;
povezovati razli%na znanja v smiselno in uporabno celoto, ki bo ustrezala
potrebam sodobnega gospodarstva; tesneje povezati !olo z gospodarstvom in
lokalno skupnostjo. – Zamisel spominja skoraj na zbirko idealov.
Zdrava pamet nas opozarja, da se je mogo%e v stvarnosti idealom samo bolj ali
manj pribli#ati, v celoti uresni%iti jih ne zmoremo nikoli. Zato je smiselno usmeriti
se k visoko zastavljenim ciljem postopoma, korak za korakom in premi!ljeno. Iz
istega razloga ni modro spregledati dosedanjih pozitivnih izku!enj. Zato osnovna
naravnanost !ole ostaja tak!na, kot smo jo izoblikovali in jo negovali vsaj zadnjih
deset let: ohranjati #elimo isti sistem osnovnih vrednot in %im bolj!o !olsko klimo
ter tako ustvarjati odnose, iz katerih naj diha prepri%anje, da nam je mar za
vsakega posameznika.
Materialni pogoji za vzgojno-izobra#evalno delo so v Ekonomski in trgovski !oli
Bre#ice zares dobri. Nova !olska telovadnica, na katero smo %akali 12 let in jo v
teko%em !olskem letu kon%no lahko uporabljamo, to trditev samo potrjuje.
Visokega standarda smo vsekakor zelo veseli, vendar se zavedamo, da novi
zidovi in kvalitetna oprema sami po sebi !e ne pomenijo dobre !ole. To lahko
ustvarjamo samo ljudje, s svojim zavzetim delom in prizadevanjem za spodbudno
organizacijsko kulturo in odprte medsebojne odnose, ki krepijo posameznikovo
zaupanje vase in v lastne sposobnosti – v takih pogojih je doseganje zastavljenih
ciljev ne samo mogo%e, ampak tudi la#je in prijetnej!e.
Martin "o!ko, ravnatelj
! ! 4
! ! 5
Spo!tovani dijaki in star!i!
Ekonomska in trgovska !ola Bre#ice omogo%a dijakom izobra#evanje v treh
programih, v trgovskem, ekonomskem in logisti%nem. Na!i nekdanji dijaki so
danes prijazni in sposobni trgovci v na!em okolju, uspe!ni podjetniki, poslovne#i,
pa tudi odli%ni !portniki, igralci in !e kaj. Kvaliteta znanja, ki ga na!i dijaki pridobijo
pri strokovnih in splo!no izobra#evalnih predmetih ter med prakti%nim
usposabljanjem, je zagotovo dober temelj za uspe!no opravljanje poklica
ekonomista, trgovca ali logista. U%itelji na!e !ole jih vedno znova sre%ujemo na
najrazli%nej!ih poteh in vedno so ti stiki prisr%na prilo#nost za kratek klepet.
Vendar pa ozko strokovno znanje v sodobnem %asu najve%krat ni dovolj. Zato
sodelujemo tudi v mnogih projektih, npr. Unesco, Comenius, Da Vinci, kar ponuja
dijakom in u%iteljem vedno nove mo#nosti za sre%evanje, preizku!anje in
dokazovanje, pa tudi za potovanja in sre%anja s tujimi dijaki izven Slovenije.
Nekateri preizku!ajo svoje sposobnosti v strokovnih kro#kih in tekmovanjih, drugi
v dramskem kro#ku, na tekmovanju za Cankarjevo priznanje, sodelujejo na
literarnih in likovnih nate%ajih, poglabljajo svoje znanje o problemih sodobnega
%asa, kot je sladkorna bolezen, in se preizkusijo na tekmovanju, se igrajo z
matemati%nimi izzivi za Vegovo priznanje. U%itelji in dijaki radi sodelujemo na
prilo#nostnih !olskih prireditvah in dijake lahko pohvalimo, da jih ve%krat pripravijo
samoiniciativno ter samostojno. Delo v takih skupinah je tudi u%iteljem v veselje in
ponos.
Trudimo se spodbujati izvirnost, samostojnost in strokovno suverenost,
prizadevamo si za dobre odnose, strpnost in toleranco do razli%nosti, saj je za
poklicni uspeh in tudi za sre%no #ivljenje potrebno !e kaj ve% kot malha
strokovnega znanja in poslovnega poguma – sr%nost in ob%utek za so%loveka.
&elimo si, da bi vsi dijaki Ekonomske in trgovske !ole Bre#ice za%utili na!o skrb in
naklonjenost njihovemu delu, saj se zavedamo, da je znanje vrednota. Virov
znanja je namre% v dana!njem %asu nepregledno veliko, dostopni so na vsakem
koraku; a #eljo po znanju moramo vzgajati in negovati - vzkliti mora kot bilka in
dozoreti kot zlato #ito, da neko% res postane vrednota, na%in #ivljenja in na!a
najve%ja mo%.
u%iteljski zbor ETr"
! ! 6
Lokacija !ole
Vir: Zemljevidi Najdi.si
Do !ole lahko pridete na ve% na%inov.
'e se pripeljete iz smeri 'ate#a, potem
na prvem semaforiziranem kri#i!%u
zavijete desno, nato pa boste na levi #e
videli !olo. V kolikor se pripeljete iz
smeri Kr!kega, greste mimo bolnice in
avtobusne postaje, ki bosta na va!i
desni, ter !e naprej do
semaforiziranega kri#i!%a, v katerem
zavijete levo, po 100 metrih pa ponovno
levo k !oli.
Ekonomska in trgovska !ola
Bizeljska cesta 45
8250 Bre#ice . Telefon: 07 4992 550
Faks: 07 4992 570 . Elektronska po!ta:
Spletna stran: www.etrs.si
GPS koordinate:
• dol#ina: 15,60461395
• !irina: 45,90756573
! ! 7
Kazalo
Program ekonomski tehnik – SSI 8 Interesne dejavnosti
Prakti%no izobra#evanje
Izvajanje projektov
Prireditve
Tekmovanja
Obele#ja kulturnih dogodkov
Dija!ka skupnost
Sodelovanje s star!i
Elektronska redovalnica
"olska knji#nica
U%beni!ki sklad
"olska prehrana
Postopek za vpis
58
60
62
63
64
68
69
69
69
70
70
71
72
Cilji izobra#evalnega programa
Predmetnik
Trajanje in zaklju%ek programa
Splo!noizobra#evalni predmeti
Strokovni moduli
Odprti kurikul
Interesne dejavnosti
8
9
10
11
16
23
25
Program ekonomski tehnik – PTI 26
Cilji izobra#evalnega programa
Predmetnik
Trajanje in zaklju%ek programa
Splo!noizobra#evalni predmeti
Strokovni moduli
Odprti kurikul
Interesne dejavnosti
26
27
28
29
30
32
33
Izobra"evanje odraslih 74
Informacije
Predmetnik EKT – PTI
Predmetnik LOT – PTI
74
76
77
Program logisti#ni tehnik – SSI 34
Cilji izobra#evalnega programa
Predmetnik
Trajanje in zaklju%ek izobra#evanja
Splo!noizobra#evalni predmeti
Strokovni moduli
Odprti kurikul
Interesne dejavnosti
34
35
36
37
38
44
45
Samoizbra"evanje 78
Informacije 78
Program trgovec – SPI 46
Cilji izobra#evalnega programa
Predmetnik
Trajanje in zaklju%ek programa
Splo!noizobra#evalni predmeti
Strokovni moduli
Odprti kurikul
Interesne dejavnosti
46
47
48
49
52
56
57
! ! 8
program ekonomski tehnik – SSI
Cilji izobra"evalnega programa
Dijaki:
nadgrajujejo splo!no izobrazbo pri vseh temeljnih splo!noizobra#evalnih
predmetih, zna%ilnih za srednje!olsko izobrazbo
se usposabljajo za u%inkovito sporazumevanje v slovenskem in tujem jeziku
razvijajo sposobnost za poslovno nastopanje in stike z javnostjo
razvijajo podjetni!ko miselnost, sposobnost za samostojno delo,
inciativnost, odgovornost za skupinsko delo
usvojijo temelja strokovnoteoreti%na in prakti%na znanja za delo v
proizvodnji in storitvenih podjetij, zavodih in javnih upravah
spoznajo metode in tehnike knjigovodstva, informacijski sistem,
dokumentacijo podjetja in njeno obdelavo ter pravne osnove dela
usvojijo temeljna znanja v poznavanju lastnosti in kakovosti blaga
znajo dokumentirati svoje delo
spoznajo rabo ra%unalnika za oblikovanje poslovne dokumentacije, rabo
sodobne pisarni!ke opreme
znajo pridobivati podatke iz informacijskih medijev
znajo analizirati poslovne situacije, ki vplivajo na uspe!no oz.
neuspe!no poslovanje
spoznajo knjigovodske metode prikazovanja premo#enja podjetja in
ugotavljanja poslovne uspe!nosti podjetja,
usposobijo se za uporabo sodobnih programskih orodij pri poslovanju podjetja
razvijajo logi%no mi!ljenje in se usposobijo za samostojno oblikovanje
osnovnih informacij z ra%unalnikom,
usvojijo temeljno znanje o distribuciji proizvodov in tr#nem komuniciranju
spoznajo postopek priprave tr#nih akcij, s katerimi podjetje vpliva na
nakupne odlo%itve porabnikov
usposobijo se za komercialno poslovanje in uporabo metod s spremljana
konkurence in spoznajo zna%ilnosti tr#nega gospodarstva
razvijajo natan%nost in doslednost pri delu
! ! 9
program ekonomski tehnik – SSI
Predmetnik s !tevilom ur in kreditnimi to#kami
PROGRAMSKE ENOTE (predmet) !tevilo ur letno (po letnikih) skupaj
ur
KREDITNE
TO$KE 1. let. 2. let. 3. let. 4. let.
SPLO%NOIZOBRA&EVALNI PREDMETI
sloven!%ina SLO 140 140 105 102 487 24
matematika MAT 105 105 70 102 382 19
prvi tuji jezik TJ1 105 105 105 102 417 20
drugi tuji jezik TJ2 68 68 68 68 272 11
umetnost UME 68 68 3
zgodovina ZGO 68 34 102 5
geografija GEO 68 34 102 5
sociologija SOC 68 68 3
psihologija PSI 68 68 3
kemija KEM 105 105 5
biologija BIE 105 105 5
!portna vzgoja "VZ 102 102 68 68 340 14
STROKOVNI MODULI
M1 - poslovni projekti POP 136 68 34 238 12
M2 - poslovanje podjetij POS 136 136 272 14
M3 - ekonomika poslovanja EKP 102 136 238 12
M4 - sodobno gospodarstvo SOG 102 102 102 34 340 21
M5 - finan%no poslovanje FIP 136 136 7
M7 - komercialno poslovanje KOP 136 136 7
M10 - ban%no poslovanje BAP 102 102 6
ODPRTI KURIKUL
M6 - materialno knjigovodstvo MAK 136 136 6
M12 - finan%no knjigovodstvo FIK 68 34 102 4
M17 - animacija v turizmu ANI 34 34 2
osnove gostinstva in turizma OGT 68 34 102 4
M13 - neposredno tr#enje NET 68 34 102 4
INTERESNE DEJAVNOSTI IN PRAKTI$NO IZOBRA&EVANJE
interesne dejavnosti IND 96 96 96 64 352 14
prakti%no usposabljanje z delom PUD 76 76 152 6
skupaj 1231 1307 1268 1152 4958 236
! ! 10
program ekonomski tehnik – SSI
Trajanje in zaklju#ek izobra"evanja
Izobra#evanje traja !tiri leta, dijak/-inja pridobi V. stopnjo izobrazbe. Izobra#evalni
program je ovrednoten z 240 kreditnimi to%kami (KT).
VPISNI POGOJI V izobra#evalni program se lahko vpi!e,
kdor je uspe!no kon%al:
• osnovno!olsko izobra#evanje
ali
• ni#je poklicno izobra#evanje ali
enakovredno izobra#evanje po
prej!njih predpisih.
POGOJI ZA NAPREDOVANJE V vi!ji letnik lahko napredujejo dijaki,
• ki so ob koncu !olskega
leta pozitivno ocenjeni iz
vseh
splo!noizobra#evalnih
predmetov in strokovnih
modulov letnika
izvedbenega kurikula !ole
ter so opravili vse
interesne dejavnosti in vse
obveznosti prakti%nega
usposabljanja z delom
oziroma
• ki napredujejo po sklepu
programskega
u%iteljskega zbora.
POGOJI ZA DOKON$ANJE Za dokon%anje izobra#evanja in
pridobitev izobrazbe morajo dijaki
uspe!no opraviti s pozitivnimi ocenami:
• splo!noizobra#evalne
predmete,
• obvezne strokovne module,
• izbirne strokovne module,
• odprti del kurikula.
Poleg tega morajo opraviti:
• interesne dejavnosti (!portni
dnevi, kulturni dnevi, ekskurzije
doma in v tujini, projektni
dnevi(),
• obveznosti pri prakti%nem
usposabljanju z delom (delo v
podjetju),
• poklicno maturo.
POKLICNA MATURA OBSEGA obvezni del:
• pisni in ustni del iz sloven!%ine,
• pisni in ustni del iz
gospodarstva in
izbirni del:
• pisni in ustni del iz tujega
jezika ali matematike,
• izdelek oziroma storitev in
zagovor.
! ! 11
program ekonomski tehnik – SSI
programske enote • splo!noizobra"evalni predmeti
sloven!#ina Pri pouku sloven!%ine je glavni cilj izoblikovati odprt in
pozitiven odnos dijakov do slovenske in evropske
knji#evnosti, zakonitosti in gibanja slovenskega jezika in pri
tem ohraniti posluh za raznolikost slovenske besede. Zato
prebiramo svetovno znana besedila, o njih razpravljamo,
preizku!amo svoje literarne zmo#nosti in pi!emo eseje,
pesmi, tvorimo neumetnostna besedila, se u%imo javno
nastopati in predvsem kulturno pogovarjati. Posamezniki
lahko svoje talente izka#ejo na tekmovanjih, literarnih
nate%ajih, v razredu med vrstniki ali na razli%nih !olskih
prireditvah. Slovenski jezik in besedno umetnost
spoznavamo in do#ivljamo tudi ob ogledih raznih filmov in
gledali!kih predstav.
Seveda ne pozabimo na pravo%asno skupno pripravljanje za
poklicno maturo ali zaklju%ni izpit.
'e slovenski jezik vidimo kot mo#nost za svobodno
izra#anje in spoznavanje umetnosti, je lahko pouk
sloven!%ine zelo raznolik in zanimiv, koristen in hkrati
spro!%ujo%.
matematika Matematika je predmet, ki ga dijaki poznajo #e iz osnovne
!ole, saj je eden temeljnih splo!noizobra#evalnih predmetov.
Pri pouku dijaki usvojijo predvsem osnovne matemati%ne
pojme, si oblikujejo kriti%no mi!ljenje, miselne procese,
pridobijo sposobnost za ustvarjalno dejavnost, formalna
znanja in spretnosti ter spoznajo prakti%no uporabnost
matematike glede na posamezna poklicna podro%ja.
Profesorji se trudimo matematiko napraviti %im zanimivej!o
ter ji odpraviti vsesplo!ni sloves enega najmanj priljubljenih
!olskih predmetov. Pri pouku je v%asih te#ko, v%asih gre
zlahka, kdaj se skupaj jezimo, kdaj se tudi nasmejimo,
mnogo razmi!ljamo in spoznavamo nova matemati%na
poglavja. Skupaj se potrudimo, da dijaki pridobijo znanje, ki
jim zagotavlja uspeh na poklicni maturi in omogo%a
morebitno poglabljanje v okviru nadaljnjega !tudija.
Vsako leto pa se na!i dijaki tudi uspe!no udele#ujejo !olskih
in regijskih matemati%nih tekmovanj.
! ! 12
program ekonomski tehnik – SSI
programske enote • splo!noizobra"evalni predmeti
angle!#ina
prvi tuji jezik
V dobi globalizacije, v kateri #ivimo in ki bo na!o prihodnost
spremljala prakti%no na vsakem koraku, je znanje tujega
jezika nuja. Hkrati pa je to tudi izziv in prilo#nost. Prav to pa
sku!amo vnesti tudi v pouk angle!%ine: povezujemo se s
podro%ji stroke (ekonomski predmeti) in z ostalimi predmeti
(psihologija, zgodovina, geografija). Na ta na%in plemenitimo
jezikovno znanje, ki bo dijakom pomagalo v poslovnem
svetu in #ivljenju nasploh. K pestrosti pripomoreta ra%unalnik
in internet, ki sta postala #e prava stalnica na!ega pouka. S
pomo%jo filma in glasbe pa jezik prihaja v na!e ure v
avtenti%ni, prijetni obliki, ki na!e dijake spodbuja, da se
jezika raje u%ijo. Da je angle!%ina prilo#nost in izziv,
dokazujejo razli%ni projekti (Comenius, Pomladni dan),
tekmovanja (Evropa v !oli, IATEFL), v katerih ne bi bilo
mo#no sodelovati brez dobrega jezikovnega znanja. Prav
skozi te dodatne dejavnosti dijaki spoznavajo, kako
uporabno je znanje tujega jezika in da jim to ponuja mo#nost
potovati, spoznavati ljudi, kulturo in dr#ave po celi Evropi.
nem!#ina
drugi tuji jezik
Nem!ki jezik ima na na!i !oli bogato tradicijo in obetavno
prihodnost. Dijaki usvojijo ustrezna znanja, kar dokazujejo
dobri rezultati, ki jih dosegajo na poklicni maturi. Poleg
ustvarjalnega in spro!%enega vsakodnevnega dela pri
pouku, pa se lahko pohvalimo z vsakoletnimi
tradicionalnimi ekskurzijami v nem!ko govore%e de#ele.
Podali smo se #e do Berlina, Dunaja, Salzburga, Celovca,
Nürnberga in Münchna. Dijaki v okviru projektnih dni skupaj
s svojimi mentorji na%rtujejo, pripravljajo vodenje na poti in
finan%no ovrednotijo samo potovanje.
Na ekskurzijah spoznavajo kulturo, geografske zna%ilnosti,
zgodovinske znamenitosti, predvsem pa gospodarstvo de#el
nem!ko govore%ega prostora.
Tako redno obiskujemo sejme in tovarno BMW v Münchnu,
!portne objekte, letali!%a ter spoznavamo sodobne
prometne mre#e zna%ilne za velemesta.
Zavedamo se, da je VIDETI in DO&IVETI nekaj ve%, to je
tisto, kar ostane.»Kommt mit uns und macht mit«
! ! 13
program ekonomski tehnik – SSI
programske enote • splo!noizobra"evalni predmeti
zgodovina Preu%ujemo razli%ne %ase in svetove. Lahko je vznemirljiva,
saj obiskujemo arhive in muzeje, beremo zgodovinske
romane, re!ujemo kri#anke, tekmujemo v kvizih, se
udele#ujemo ekskurzij. K spoznavanju #ivljenja vodi ob
projektnem delu, ob izdelovanju seminarskih in raziskovalnih
nalog ter ob interdisciplinarnem delu. Popelje nas v
pustolov!%ino preteklosti. Odpira nam pot v bogastvo
%love!kega duha. Zajema vse, kar se je z nami in na!o
okolico dogajalo v%eraj, prej!nji teden, septembra, pred 85,
100 ali 1000 leti. Navdu!uje, osvobaja, razblinja predsodke.
Zgodovina povsod pu!%a sledi.
geografija Geografija je ena najstarej!ih ved, saj so se z »opisovanjem
Zemlje« ukvarjali #e stari Grki. Geografija nam ne pomeni
samo imen krajev, njihovih opisov ter !tevil%nih podatkov,
ampak nam omogo%a vzro%no-posledi%no razmi!ljanje o
razli%nih naravnih in dru#benih procesih v bli#njih in daljnih
pokrajinah.
Na na!i !oli poteka pouk geografije v geografski u%ilnici s
pomo%jo razli%nega geografskega materiala (e-gradiv,
sodobnih prosojnic, ustreznih zemljevidov() skozi razli%ne
oblike pouka in terenskega dela.
sociologija Sociologija je predmet, pri katerem spoznavamo dru#bo,
razli%ne kulture, dru#bene procese, pojave in odnose ter
analiziramo dru#beno #ivljenje v sodobnih dru#bah. Posebej
pa se osredoto%amo na analizo in sociolo!ke raziskave
slovenske dru#be.
Pri pouku sociologije razpravljamo o dru#benih problemih,
oblikujemo anketne vpra!alnike, pripravljamo seminarske
naloge in predstavitve, razvijamo kriti%nost in stali!%a dijakinj
in dijakov, u%imo se strpnosti do druga%nosti in aktivno
sodelujemo v razli%nih projektih, kot so Evropa v !oli,
Evro!ola, Delo za mlade, Varna raba interneta ter
izdelujemo razli%ne projektne naloge.
! ! 14
program ekonomski tehnik – SSI
programske enote • splo!noizobra"evalni predmeti
umetnost V prvem letniku ekonomskega, logisti%nega tehnika in
trgovca imajo dijaki formalni predmet umetnost, ki ga v
ekonomski in logisti%ni smeri v enakovrednih dele#ih
sestavljata likovna in glasbena umetnost, v smeri trgovec pa
je likovna umetnost samostojna. Predmet umetnost je
naravnan splo!no izobrazbeno in vzgojno. Sloni predvsem
na teoreti%nem delu in ni maturitetni predmet. S predavanji
ob diapozitivih ter prakti%nim delom naj bi se dijaki izobrazili,
vzgojili in likovno razvadili. V smeri trgovec imajo dijaki v
prvem letniku !e lo%en likovni predmet oblikovanje
prodajnega prostora.Tu se u%ijo uporabne stroke
aran#erstva prodajnega, izlo#benega in reklamnega
prostora. To je #e prodajal%ev izrazito strokovni predmet,
zato poteka izklju%no skozi njihovo prakti%no likovno
dejavnost. Tako si lahko u%enci pridobijo in globoko
vkoreninijo nekatera prepotrebna strokovna znanja in
ve!%ine s podro%ja likovne umetnosti. V poklicno-tehni%nem
programu imajo ti dijaki vertikalno samo !e eno !olsko leto
samostojne glasbene umetnosti, ki je niso imeli v triletnem
obdobju.
psihologija
Te zanima, zakaj nas %arodeji prepri%ajo s svojimi triki, kaj se
dogaja s tabo, ko si zaljubljen-a, %e so mo!ki res pametnej!i
od #ensk ali morda, v katerih lastnostih in zakaj se razlikuje!
od svojih so!olcev? Odgovore na ta in !e na mnoga druga
vpra!anja bo! lahko dobil-a pri urah psihologije.
Spoznavanje osnov psihologije se vseskozi prepleta s
primeri iz #ivljenja, saj je psihologija veda o nas samih, o
na!i du!evnosti. Z vsem, kar bomo obravnavali pri urah
psihologije, se vsakodnevno sre%ujete, pri psihologiji pa
bomo, vsaj deloma, sku!ali to razlo#iti in opredeliti ter s tem
narediti korak k bolj!emu poznavanju sebe in drugih. Poleg
u%iteljeve razlage boste pri tem uporabljali vpra!alnike,
ra!evali razli%ne naloge, si ogledali odlomke dokumentarnih
oddaj in filmov, razpravljali.
! ! 15
program ekonomski tehnik – SSI
programske enote • splo!noizobra"evalni predmeti
kemija 'e ho%emo ali ne, je vse okoli nas kemija. Na!e telo je
sestavljeno iz organskih in anorganskih snovi, tudi hrana so
kemijske snovi, dihamo zrak, ki je zmes kemijskih snovi. Pri
kemiji v prvem letniku le pokukamo v ta zapleteni svet
atomov in molekul. Z eksperimenti sku!amo razlo#iti, zakaj
neka snov gori in druga ne, kaj se dogaja z na!o hrano v
#elodcu in zakaj balon%ek pri alkotestu pozeleni. Skratka,
dijaki utrdijo znanja, ki so jih pridobili v osnovni !oli, pridobijo
mnoga nova in preko eksperimentov odkrivajo zna%ilnosti
snovi iz vsakdanjega #ivljenja.
biologija Pri biologiji najprej predstavimo delovanje svojega telesa, da
razumemo, kaj nam !koduje in kaj koristi. Poudarek je na
zdravem #ivljenju. Malo "pokukamo" v delovanje celic, saj
biolo!ka znanost tukaj najbolj napreduje.
Nazadnje sku!amo vsaj malo razumeti izjemno zapletenost
in krhkost #ivljenja na Zemlji ter razvijati zavest o varovanju
vsega #ivega.
!portna
vzgoja
V !olskem letu 2011—2012 smo pri%eli z vadbo v novi
telovadnici, ki smo jo %akali dolgih 12 let. Tako imamo zdaj
ob atletskem stadionu odli%ne pogoje za izvajanje naslednjih
vsebin pouka !portne vzgoje: atletika, !portna gimnastika,
!portno ritmi%na gimnastika, skoki z male pro#ne ponjave,
ples, fitnes, igre z #ogo (ko!arka, rokomet, nogomet,
odbojka), badminton, namizni tenis. Poleg rednega pouka
izvajamo tudi interesne dejavnosti v obliki !portnih dni:
• jesenski – pohodni!tvo (dijaki tretjih letnikov se
udele#ijo dvodnevne ekskurzije s !portno-
naravoslovno-dru#boslovnimi vsebinami v Kranjski
Gori ali Bohinju)
• zimski – alpsko smu%anje, deskanje, tek na
smu%eh, drsanje, zimski pohod
• pomladni – izbirne vsebine (veslanje po reki Krki,
kolesarjenje, odbojka na mivki, lokostrelstvo,
balinanje)
! ! 16
program ekonomski tehnik – SSI
programske enote • strokovni moduli
Strokovni moduli temeljijo na poklicnih standardih in dajejo !iroko osnovno
poklicno usposobljenost in predvsem v izbirnem delu omogo%ajo specializacijo za
razli%ne poklicne standarde. 'e #eli dijak dose%i dolo%eno nacionalno poklicno
kvalifikacijo, mora biti pozitivno ocenjen iz dolo%enih modulov.
M1 – poslovni projekti
1. VSEBINSKI SKLOP: PROJEKTNO DELO
2. VSEBINSKI SKLOP: INFORMACIJSKA, KOMUNIKACIJSKA TEHNOLOGIJA
Dijak/dijakinja:
• opredeljuje dejavnosti v projektu in
izvede projekt po dolo%enem na%rtu
• razvije sposobnost komuniciranja,
timskega dela in podjetni!kega
na%ina razmi!ljanja
• razvija logi%no mi!ljenje in sklepanje
za sistemsko re!evanje problemov
ter aplicira spoznanja in teoreti%na
znanja v prakso
• poi!%e in uporablja vire razli%nih
informacij ter pove#e informacije iz
razli%nih virov
• pridobi splo!na informacijska
znanja, spretnosti in navade za
u%inkovito in uspe!no uporabo
sodobne informacijske tehnologije in
razli%nih programskih orodij
• spremlja razvoj informacijske
tehnologije in se seznani s
spremembami, ki jih ta povzro%a v
dru#bi
! ! 17
program ekonomski tehnik – SSI
programske enote • strokovni moduli
M2 – poslovanje podjetij
1. VSEBINSKI SKLOP: TR&ENJE
2. VSEBINSKI SKLOP: MENED&MENT
Dijak/dijakinja:
• uporablja teoreti%na znanja v praksi
• razvija podjetni!ke sposobnosti
• razvija motiviranost in sposobnost
za timsko delo, sodelovanje in
re!evanje problemov
• uporablja ve!%ine besedne in
nebesedne komunikacije
• uspe!no komunicira v poslovni
situaciji
• usvoji osnovna pravila poslovnega
bontona
• samostojno na%rtuje, organizira in
vodi delovne postopke
• se usposobi za uvajanje sodobnih
metod in oblik dela
Pouk poteka v posebej opremljenih u%ilnicah za u%no podjetje, kjer lahko dijaki
uporabljajo najsodobnej!o informacijsko in telekomunikacijsko opremo. Delo v
u%nih podjetjih je organizirano v skupinah – timih z najve% 16 dijakinjami in dijaki.
U%na podjetja so navidezna podjetja, ki delujejo na dr#avnem in mednarodnem
trgu u%nih podjetij. V teh podjetjih se dijakinje in dijaki sre%ujejo z vsemi oblikami
dela, tako kot ga bodo opravljali v podjetjih, kjer bodo zaposleni. Delo opravljajo v
razli%nih oddelkih: tr#enje, nabava, prodaja, tajni!tvo, ra%unovodstvo, personalni
oddelek(
Portfelj je avtenti%ni instrument za dokumentiranje posameznikovega procesa
u%enja in njegovih rezultatov.
Posameznik zbere ta portfelj kot »dokaze« o svojem razvoju in napredku v nekem
%asovnem obdobju in znotraj jasno definiranega referen%nega okvira, ki jih
kronolo!ko uredi in opremi z zapisi refleksij. Predstavitev portfelja je namenjena
prikazu dose#kov, izhodi!%e je kriti%ni pogled na »prehojeno pot«.
! ! 18
program ekonomski tehnik – SSI programske enote • strokovni moduli
M3 – ekonomika poslovanja
1. VSEBINSKI SKLOP: POSLOVNO RA'UNOVODSTVO IN STATISTI'NA
ANALIZA POJMOV
2. VSEBINSKI SKLOP: EKONOMIKA PODJETJA
3. VSEBINSKI SKLOP: TEMELJNE RA'UNOVODSKE INFORMACIJE
Dijak/dijakinja:
• obvlada strokovno izrazoslovje
• izra%una osnovne statisti%ne
kazalce in razume njihovo uporabo
pri analizi gospodarskih pojavov
• bere statisti%na poro%ila in jih
kriti%no presoja
• re!uje probleme sklepnega,
razdelilnega, procentnega in
obrestnega ra%una v ekonomski
praksi
• spozna organizacijo ra%unovodskih
slu#b
• uporablja temeljno ra%unovodsko
dokumentacijo
• analizira ra%unovodske podatke in
poslovanje podjetja
! ! 19
program ekonomski tehnik – SSI
programske enote • strokovni moduli
M4 – sodobno gospodarstvo
1. VSEBINSKI SKLOP: RAZVOJ IN DELOVANJE GOSPODARSTVA
2. VSEBINSKI SKLOP: GOSPODARSKE DEJAVNOSTI
3. VSEBINSKI SKLOP: TEMELJNE PRAVNE KULTURE
4. VSEBINSKI SKLOP: PRAVNOORGANIZACIJSKA VIDIKI POSLOVANJA
Dijak/dijakinja:
• uporablja ustrezne vrsti u%inkovitega
sporazumevanja z razli%nimi
partnerji
• upo!teva logiko racionalne izbire in
razvoja sposobnosti poslovnega
odlo%anja
• kriti%no vrednoti posledice razli%nih
ekonomskih odlo%itev za razvoj
gospodarstva, celotne pluralne in
ve%kulturne dru#be ter narave
• razume odnose med dr#avo in
pravom ter drugimi dru#benimi
pravili
• razume povezanost delov pravnega
sistema v zaokro#eno celoto
• varuje %lovekove pravice in temeljne
svobo!%ine v vseh pravnih razmerjih
• ravna v skladu s pravnimi pravili,
poslovno moralo in z na%eli poklicne
etike
• varuje in zagotavlja uresni%itev
pravnih vrednot
• razume bistvo svobodnega urejanja
stvarnopravnih in obligacijskih
razmerij
! ! 20
program ekonomski tehnik – SSI programske enote • strokovni moduli
M5 – finan#no poslovanje
1. VSEBINSKI SKLOP: FINAN'NI TRGI IN USTANOVE
2. VSEBINSKI SKLOP: PLA'ILNI PROMET IN POSLOVANJE Z GOTOVINO
3. VSEBINSKI SKLOP: PRODAJA FINAN'NIH STORITEV
Dijak/dijakinja:
• usvoji pojme, dejstva in zakonitosti
na podro%ju finan%nih storitev ter
spozna razliko med ban%nimi,
zavarovalni!kimi in drugimi
finan%nimi storitvami
• spozna in dojame pomen finan%nih
storitev kot sredstva za zadovoljitev
osebnih in poslovnih potreb
• uporablja strokovno izrazoslovje s
podro%ja finan%nih storitev
• spozna podro%je davkov in njihov
vpliv na vedenje strank
• razume vlogo pla%ilnega prometa v
sodobnem finan%nem poslovanju
podjetij in ob%anov
• obvlada postopek odprtja, vodenja
in zaprtja ra%una ter uporabo
razli%nih pla%ilnih instrumentov,
vklju%no s sodobnimi pla%ilnimi
instrumenti
! ! 21
program ekonomski tehnik – SSI
programske enote • strokovni moduli
M7 – komercialno poslovanje
1. VSEBINSKI SKLOP: NABAVA IN PRODAJA
2. VSEBINSKI SKLOP: TR&NO KOMUNICIRANJE
3. VSEBINSKI SKLOP: RAZVR"'ANJE BLAGA
Dijak/dijakinja:
• komunicira s strankami, z zunanjimi
ustanovami
• razvija osebnostne lastnosti, ki mu
omogo%ajo vsestransko uspe!no
delo – komunikativnost, timsko delo,
po!tenost, delavnost, vztrajnost,
odgovornost in podjetnost
• usvoji pojme, dejstva in zakonitosti s
podro%ja komercialnega poslovanja
• obvlada nabavni, skladi!%ni,
prodajni postopek
• se zaveda pomena tr#nega
komuniciranja
• sposoben je obvladati sodobno
informacijsko komunikacijsko
tehnologijo in programska orodja
• se zave pomena predpisov o
kakovosti blaga
! ! 22
program ekonomski tehnik – SSI programske enote • strokovni moduli
M10 – ban#no poslovanje
1. VSEBINSKI SKLOP: KOMERCIALA – enostavnej!e ban%ne storitve za fizi%ne
osebe
2. VSEBINSKI SKLOP: BAN'NO POSLOVANJE V ZALEDNIH SLU&BAH
Dijak/dijakinja:
• identificira ban%ne storitve kot
sredstvo za zadovoljitev potreb
strank in za ustvarjanje dodane
vrednosti v lastni poslovalnici in
banki kot celoti
• spozna prodajo manj zahtevnih
ban%nih storitev (depozit, kredit,
ra%un)
• razvija podjetni!ke lastnosti
• razvija pravilen odnos do varovanja
lastnine in zasebnosti
• razvija sistemati%nost, natan%nost,
vztrajnost, samostojnost pri delu
• uporablja ve!%ine besedne in
nebesedne komunikacije
! ! 23
program ekonomski tehnik – SSI programske enote • odprti kurikul
M6 - materialno knjigovodstvo 1. VSEBINSKI SKLOP: DENARNO POSLOVANJE
2. VSEBINSKI SKLOP: EVIDENTIRANJE BLAGA IN STORITEV
3. VSEBINSKI SKLOP: RA'UNOVODENJE PROIZVODNJE
M12 - finan#no knjigovodstvo 1. VSEBINSKI SKLOP: OBRA'UN PLA'
2. VSEBINSKI SKLOP: OSNOVNA STREDSTVA IN DROBNI INVENTAR
3. VSEBINSKI SKLOP: POKRITJE STRO"KOV IN PRAG RENTABILNOSTI
M13 - neposredno tr"enje 1. VSEBINSKI SKLOP: ADMINISTRATIVNO-KOMUNIKACIJSKA DELA
2. VSEBINSKI SKLOP: NEPOSREDNO TR&ENJE IN ZADOVOLJSTVO
KUPCEV
3. VSEBINSKI SKLOP: TR&NOINFORMACIJSKI SISTEM
M17 – animacija v turizmu 1. VSEBINSKI SKLOP: ANIMACIJA V TURIZMU
2. VSEBINSKI SKLOP: POSLOVNE FUNKCIJE V HOTELU
Osnove gostinstva in turizma 1. VSEBINSKI SKLOP: OSNOVE TURIZMA
2. VSEBINSKI SKLOP: TURISTI'NA PONUDBA IN POVPRA"EVANJE
3. VSEBINSKI SKLOP: KULINARIKA SLOVENSKIH POKRAJIN
4. VSEBINSKI SKLOP: TR&ENJE V TURIZMU IN PRAG RENTABILNOSTI
! ! 24
program ekonomski tehnik – SSI interesne dejavnosti
! ! 25
program ekonomski tehnik – SSI interesne dejavnosti
Interesne dejavnosti
Letnik: 1. 2. 3. 4. SKUPAJ
OBVEZNI DEL:
!portni dnevi 24 24 24 24 96
kulturne prireditve 18 18 18 18 72
znamenitosti v !olskem okolju 6 6
izobra#evalni sejmi 6 6
zdravstvena vzgoja 18 18
SKUPAJ 48 48 60 42 198
VSEBINE, POVEZANE S PROGRAMOM:
u%enje u%enja 6 6
naravoslovni dan 6 6 6 4 22
spoznavanje poklicnega podro%ja 6 6 6 4 22
ogled sejma s strokovnega podro%ja 6 6 6 4 22
poklicno usmerjanje 4 4
SKUPAJ 24 18 18 16 76
PROSTA IZBIRA DIJAKA 24 30 18 6 78
SKUPAJ 96 96 96 64 352
! ! 26
program ekonomski tehnik – PTI
Cilji izobra"evalnega programa
Dijaki:
pridobijo splo!na in temeljna znanja za razumevanje zakonitosti v naravi,
dru#bi in stroki
usposobijo se za analiziranje konkretnih strokovnih problemov na delovnem
mestu, za na%rtovanje ukrepov, za uspe!no re!evanje in
odpravljanje zapletov
razvijejo osebnostne lastnosti in vrednote, ki so pomembne za dobro in
uspe!no opravljanje poklica: odgovornost, delavnost,
komunikativnost, natan%nost, kreativnost, vztrajnost, po!tenost in
odlo%nost v skladu z eti%nimi na%eli
usposobijo se za uporabo sodobne informacijske tehnologije, delo z viri, s
podatki in z gradivi, za izpolnjevanje dokumentacije in vodenje
ustreznih evidenc
oblikujejo se v samozavestne, dinami%ne in podjetne osebe, ki se bodo
prilagajale spremembam na delovnem mestu in zahtevam
poklicne mobilnosti, se uveljavljale na trgu delovne sile,
na%rtovale in vodile svojo kariero
pridobijo ve!%ine uglajenega obna!anja, nastopanja v javnosti, poslovnega
komuniciranja in ostalih socialnih spretnosti
prepoznajo temeljne ekonomske pojave in procese v sodobnem tr#nem
gospodarstvu ter kriti%no vrednotijo posledice razli%nih
ekonomskih odlo%itev za razvoj gospodarstva, celotne dru#be in
narave
obvladujejo metode in postopke za spremljanje in analizo poslovanja podjetja
usvojijo znanja s podro%ja komercialnega in finan%nega poslovanja,
knjigovodstva, zavarovalnih storitev, ter upravljanja
! ! 27
program ekonomski tehnik – PTI
Predmetnik s !tevilom ur in kreditnimi to#kami
PROGRAMSKE ENOTE (predmet) !tevilo ur letno skupaj
ur KREDITNE
TO$KE 1. letnik 2. letnik
SPLO%NOIZOBRA&EVALNI PREDMETI
sloven!%ina SLO 140 136 276 14
matematika MAT 105 101 206 10
prvi tuji jezik TJ1 140 136 276 14
umetnost UME 35 35 2
zgodovina ZGO 35 35 3
geografija GEO 35 35 3
sociologija SOC 35 35 3
kemija KEM 68 68 3
biologija BIE 68 68 3
!portna vzgoja "VZ 102 68 170 6
drugi tuji jezik TJ2 68 68 136 5
STROKOVNI MODULI
M1 - projekti in poslovanje podjetja PPP 102 170 272 14
M2 - delovanje gosp. in ekonom. posl. DGE 136 102 238 12
M5 - komercialno poslovanje KOP 68 68 136 7
M11 - neposredno tr#enje NET 68 34 102 6
ODPRTI KURIKULUM
dru#boslovje DRU 34 34 3
M10 - finan%no knjigovodstvo FIK 102 102 4
INTERESNE DEJAVNOSTI IN PRAKTI$NO IZOBRA&EVANJE
interesne dejavnosti IND 96 96 4
prakti%no usposabljanje z delom PUD 76 76 3
skupaj 1233 1163 2396 119
! ! 28
program ekonomski tehnik – PTI
Trajanje in zaklju#ek izobra"evanja
Izobra#evanje traja dve leti, dijak/-inja pridobi V. stopnjo izobrazbe. Izobra#evalni
program je ovrednoten s 120 kreditnimi to%kami (KT).
VPISNI POGOJI V izobra#evalni program se lahko vpi!e,
kdor je uspe!no kon%al srednje
poklicno izobra#evanje in si pridobil
enega od nazivov srednje poklicne
izobrazbe:
• trgovec, administrator ali
• pridobil
enakovrednoizobrazbo po
prej!njih predpisih.
POGOJI ZA NAPREDOVANJE V vi!ji letnik lahko napredujejo dijaki,
• ki so ob koncu !olskega
leta pozitivno ocenjeni iz
vseh
splo!noizobra#evalnih
predmetov in strokovnih
modulov letnika
izvedbenega kurikula !ole
ter so opravili vse
interesne dejavnosti in vse
obveznosti prakti%nega
usposabljanja z delom
oziroma
• ki napredujejo po sklepu
programskega
u%iteljskega zbora.
POGOJI ZA DOKON$ANJE Za dokon%anje izobra#evanja in
pridobitev izobrazbe morajo dijaki
uspe!no opraviti s pozitivnimi ocenami:
• splo!noizobra#evalne
predmete,
• obvezne strokovne modele,
• izbirne strokovne module,
• odprti del kurikula.
Poleg tega morajo opraviti:
• interesne dejavnosti (!portni
dnevi, kulturni dnevi, ekskurzije
doma in v tujini, projektni
dnevi(),
• obveznosti pri prakti%nem
usposabljanju z delom (delo v
podjetju),
• poklicno maturo.
POKLICNA MATURA OBSEGA obvezni del:
• pisni in ustni del iz sloven!%ine,
• pisni in ustni del iz
gospodarstva in
izbirni del:
• pisni in ustni del iz tujega
jezika ali matematike,
• izdelek oziroma storitev in
zagovor.
! ! 29
program ekonomski tehnik – PTI programske enote • splo!noizobra"evalni predmeti
Zgodovina, geografija in sociologija
Zgodovina, geografija in sociologija se v programu ekonomski tehnik - PTI
pou%ujejo samo v prvem letniku.
zgodovina Pri zgodovini obravnavamo predvsem narodno zgodovino s
poudarkom na obdobju, ko se med Slovenci vse bolj
ukoreninja narodna zavest (19. stoletje) in se le-ta ohranja
ter krepi skozi razli%ne dr#avne tvorbe vso 20. stoletje.
Tok razburljivih zgodovinskih dogodkov kon%no pripelje do
procesa osamosvojitve Slovenije, %emur se u%itelj posve%a
ustrezno skrbno in obse#no.
geografija
Pri geografiji se enkrat tedensko obravnavajo tri aktualne
teme. Problematika slovenskih zamejcev in narodnih
manj!in v Sloveniji, polo#aj Slovenije v Evropski uniji in njun
medsebojni odnos ter problemi sodobnega sveta so vedno
zanimiva poglavja, ki spro#ajo vselej nove dvome, dileme in
razprave.
sociologija Pouk sociologije poteka enkrat tedensko. Namen u%itelja je
u%encem pribli#ati zanimivo podro%je dr#avljanske kulture.
Zato se obravnavajo razli%ne, vendar zelo aktualne teme, ki
segajo na razli%na predmetna podro%ja (osebnost,
generacije, svetovne religije, demokracija, %lovekove
pravice, itd.).
Ostali splo!noizobra"evalni predmeti
Vsi ostali splo!noizobra#evalni predmeti so opisani pri predstavitvi programa
ekonomski tehnik – SSI.
! ! 30
program ekonomski tehnik – PTI programske enote • strokovni moduli
Strokovni moduli temeljijo na poklicnih standardih in dajejo !iroko osnovno
poklicno usposobljenost in predvsem v izbirnem delu omogo%ajo specializacijo za
razli%ne poklicne standarde. 'e #eli dijak dose%i dolo%eno nacionalno poklicno
kvalifikacijo, mora biti pozitivno ocenjen iz dolo%enih modulov.
M1 – projekti in poslovanje podjetja
• VSEBINSKI SKLOP: PROJEKTNO DELO
• VSEBINSKI SKLOP: MENED&MENT
• VSEBINSKI SKLOP: INFORMACIJSKO-KOMUNIKACIJSKA TEHNOLOGIJA
Dijak/dijakinja:
• razvije sposobnost komuniciranja,
timskega dela in podjetni!kega
na%ina razmi!ljanja
• uporablja temeljna znanja s
podro%ja marketinga
• presodi problem in poi!%e mo#ne
restive
• opredeljuje dejavnosti v projektu in
izvede projekt po dolo%enem na%rtu
• razvija logi%no mi!ljenje in sklepanje
za sistemsko re!evanje problemov
ter aplicira spoznanja in teoreti%na
znanja v prakso
• izdela terminski na%rt in mre#ni
na%rt
• spoznava organizacijo in poslovanje
podjetja
• poi!%e in uporablja vire razli%nih
informacij ter pove#e informacije iz
razli%nih virov
! ! 31
program ekonomski tehnik – PTI programske enote • strokovni moduli
M2 – delovanje gospodarstva in ekonomika poslovanja
• VSEBINSKI SKLOP: RAZVOJ IN DELOVANJE GOSPODARSTVA
• VSEBINSKI SKLOP: POSLOVNO RA'UNSTVO IN STATISTI'NA ANALIZA
POJAVOV
• VSEBINSKI SKLOP: EKONOMIKA PODJETJA
Dijak/dijakinja:
• prepozna in kriti%no analizira
temeljne ekonomske pojave in
procese v sodobnem gospodarstvu
• upo!teva logiko racionalne izbire in
razvija sposobnost poslovnega
odlo%anja
• uporablja sodobne informacijsko
komunikacijske vire
• izra%una osnovne statisti%ne
kazalce in razume njihovo uporabo
pri analizi gospodarskih pojavov
• bere statisti%na poro%ila in jih
kriti%no presoja
• re!uje probleme sklepnega,
razdelilnega, procentnega in
obrestnega ra%una v ekonomski
praksi
• razume proces reprodukcije v okviru
podjetja in dejavnike, ki vplivajo na
uspe!nost poslovanja podjetja
• izra%una osnovne kazalce
uspe!nosti poslovanja podjetja
• spozna organizacijo ra%unovodskih
slu#b
• uporablja temeljno ra%unovodsko
dokumentacijo
• razporeja dose#en rezultat
poslovanja
• analizira ra%unovodske podatke in
poslovanje podjetja
Ostali strokovni moduli Ostali strokovni moduli so enaki kot v programu
ekonomski tehnik – SSI.
Opomba Modul M5 – komercialno poslovanje ima v programu
ekonomski tehnik – SSI oznako M7 – komercialno poslovanje, modul M11 – neposredno tr#enje pa je
ozna%en kot M13 – neposredno tr#enje.
! ! 32
program ekonomski tehnik – PTI programske enote • odprti kurikul
M10 – finan#no knjigovodstvo 1. VSEBINSKI SKLOP: OBRA'UN IN STRO"KI DELA, DROBNI INVENTAR
2. VSEBINSKI SKLOP: OSNOVNA SREDSTVA, POKRITJE STRO"KOV IN
PRAG RENTABILNOSTI
Dru"boslovje 1. VSEBINSKI SKLOP: GEOGRAFIJA
2. VSEBINSKI SKLOP: ZGODOVINA
3. VSEBINSKI SKLOP: SOCIOLOGIJA
V teh sklopih se prepletajo geografski in politi%ni procesi sodobnega %asa v
povezavi s preteklostjo.
! ! 33
program ekonomski tehnik – PTI interesne dejavnosti
Interesne dejavnosti
OBVEZNI ENOTNI DEL 1. letnik 2. letnik skupaj
!portni dnevi 18 0 18
kulturne dejavnosti 18 0 18
ogled !tudijske knji#nice 6 0 6
skupaj 42 0 42
VSEBINE, POVEZANE S PROGRAMOM
strokovna ekskurzija 12 0 12
ekologija 6 0 6
ogled sejma s strokovnega podro%ja 12 0 12
skupaj 30 0 30
VSEBINE, POVEZANE S PROSTO IZBIRO
DIJAKA
24 0 24
skupno !tevilo ur za interesne dejavnosti 96 0 96
! ! 34
program logisti#ni tehnik
Cilji izobra"evalnega programa
Skozi !tiri leta izobra#evanja v programu logisti%ni tehnik dijaki pridobijo temeljna
znanja na strokovnem podro%ju (poznavanje blaga, prometnih sredstev, prometne
infrastrukture, temeljnih ekonomskih pojmov (), nadgradijo #e usvojena znanja iz
osnovne !ole, razvijajo sposobnosti in spretnosti, ki jih bodo potrebovali pri
opravljanju svojega poklica. Ob vsem strokovno - teoreti%nem znanju pa oblikujejo
pozitiven odnos do ljudi, narave in vrednot.
Dijaki:
razvijajo sposobnosti in spretnosti za organiziranje ekonomi%nega
poslovanja, vodenje skupine, uspe!no komuniciranje, re!evanje
problemov in motiviranje sodelavcev
se usposobijo za poslovno komuniciranje v najmanj enem tujem jeziku
se usposobijo za optimiranje logisti%nih procesov
spoznajo in vrednotijo ekonomska dogajanja v logisti%nih ter ostalih
poslovnih sistemih v Sloveniji in v svetu
se usposobijo za sistemati%no zbiranje podatkov in informacij
obvladujejo temeljno strokovno terminologijo, znajo uporabljati razli%ne
strokovne vire in informacijske tehnologije
! ! 35
program logisti#ni tehnik
Predmetnik s !tevilom ur in kreditnimi to#kami
PROGRAMSKE ENOTE (predmet) !tevilo ur letno (po letnikih) skupaj
ur
KREDITNE
TO$KE 1. let. 2. let. 3. let. 4. let.
SPLO%NOIZOBRA&EVALNI PREDMETI
sloven!%ina SLO 140 140 105 102 487 24
matematika MAT 105 105 105 93 408 20
prvi tuji jezik – angle!%ina TJ1 105 105 105 102 417 20
drugi tuji jezik - nem!%ina TJ2 68 68 68 204 12
umetnost UME 70 70 3
zgodovina ZGO 68 34 102 5
geografija GEO 70 70 3
psihologija PSI 70 70 3
fizika FIZ 70 70 140 6
kemija KEM 70 70 3
!portna vzgoja "VZ 102 102 68 68 340 14
STROKOVNI MODULI
M1 - tehnologija blagovnih tokov TBT 102 102 204 11
M2 - tehnologija komuniciranja TKO 102 102 204 11
M3 - podjetni!tvo in gospodarsko
poslovanje PGP 34 136 170 8
M4 - transportna sredstva TSR 68 68 102 238 12
M5 - logistika tovornih tokov LTT 68 102 136 136 442 24
M6 - mednarodna blagovna
menjava MBM 204 204 10
ODPRTI KURIKUL
informacijska podpora v logistiki IPL 68 68 3
M7 - logistika potni!kih tokov LPT 102 102 6
M8 - sredstva mehanizacije SME 102 102 6
sloven!%ina v Evropi SLE 34 68 102 5
varovanje v logistiki VLO 102 102 5
strokovna terminologija v tujem
jeziku NEJ
STN 68 68
zdravstvena vzgoja s te%ajem prve
pomo%i
ZVP 68 68 2
INTERESNE DEJAVNOSTI IN PRAKTI$NO IZOBRA&EVANJE
interesne dejavnosti IND 96 96 96 64 352 14
prakti%no usposabljanje z delom PUD 76 76 152 6
skupaj 1234 1308 1271 1143 4956 236
! ! 36
program logisti#ni tehnik
Trajanje in zaklju#ek izobra"evanja
Izobra#evanje traja !tiri leta, dijak/-inja pridobi V. stopnjo izobrazbe. Izobra#evalni
program je ovrednoten z 240 kreditnimi to%kami (KT).
VPISNI POGOJI V izobra#evalni program se lahko vpi!e,
kdor je uspe!no kon%al:
• osnovno!olsko izobra#evanje
ali
• ni#je poklicno izobra#evanje ali
enakovredno izobra#evanje po
prej!njih predpisih.
POGOJI ZA NAPREDOVANJE V vi!ji letnik lahko napredujejo dijaki,
• ki so ob koncu !olskega
leta pozitivno ocenjeni iz
vseh
splo!noizobra#evalnih
predmetov in strokovnih
modelov letnika
izvedbenega kurikula !ole
ter so opravili vse
interesne dejavnosti in vse
obveznosti prakti%nega
usposabljanja z delom
oziroma
• ki napredujejo po sklepu
programskega
u%iteljskega zbora.
POGOJI ZA DOKON$ANJE Za dokon%anje izobra#evanja in
pridobitev izobrazbe morajo dijaki
uspe!no opraviti:
• vse !tiri letnike ter
• poklicno maturo.
POKLICNA MATURA OBSEGA eksterni del – pripravita dr#avni izpitni
center in !ola:
• pisni in ustni izpit iz
sloven!%ine,
• pisni in ustni izpit iz
matematike in tujega jezika
interni del – pripravi !ola:
• pisni in ustni izpit iz logistike
(izbrana poglavja iz strokovnih
modulov),
• izdelek oziroma storitev in
zagovor (dijaki izbirajo med
temami iz vseh strokovnih
modulov).
! ! 37
program logisti#ni tehnik programske enote • splo!noizobra"evalni predmeti
fizika Pri pouku fizike obravnavamo vsebine, ki se navezujejo na
strokovne predmete. Snov sku!amo razlo#iti %im bolj
razumljivo. Poudarek je na uporabnosti pridobljenega znanja
v vsakdanjem #ivljenju. Seveda tudi eksperimentiramo. Ob
koncu drugega letnika je tako marsikomu #al, da fizike v
tretjem in %etrtem letniku ni ve% na urniku.
Opomba: V programu logisti%ni tehnik – SSI se ne izvajata predmeta biologija in sociologija.
Ostali splo!noizobra"evalni predmeti
Vsi ostali splo!noizobra#evalni predmeti so opisani pri predstavitvi programa
ekonomski tehnik – SSI.
! ! 38
program logisti#ni tehnik programske enote • strokovni moduli
M1 – tehnologija blagovnih tokov
Za logisti%nega tehnika je poznavanje blaga odlo%ilnega pomena za uspe!no
izvajanje logisti%nih procesov, zato se na na!i !oli trudimo, da dijaki v okviru tega
strokovnega modula pridobijo tako teoreti%na kot tudi prakti%na znanja o lastnostih
blaga. V ta namen ponudimo dijakom vso dostopno literaturo, uporabljamo e-
gradiva, u%ne filme. Dijaki preko projektnih nalog sami razi!%ejo nekatere vsebine,
spoznajo tudi osnove varstva pri delu ter se seznanijo s predpisi in dokumenti, ki
so potrebni pri manipulaciji z blagom. Vsebine tega modula povezujemo z
vsebinami ostalih strokovnih modulov in ta znanja sku!amo nadgraditi tudi z
re!evanjem prakti%nih problemov ter aktivnim sodelovanjem dijakov na
ekskurzijah.
! ! 39
program logisti#ni tehnik programske enote • strokovni moduli
M2 – tehnologija komuniciranja
Sodobne logistike ni brez poznavanja in uporabe informacijske tehnologije, zato
pri tem modulu dijakom posredujemo sodobna znanja s podro%ja uporabe
informacijske tehnologije v logisti%nih procesih.
Spodbujamo jih, da svoja #e pridobljena znanja s tega podro%ja uporabijo tudi pri
re!evanju zastavljenih nalog.
Vsa znanja, pridobljena pri tehnologiji komuniciranja, lahko dijaki koristno
uporabijo pri splo!noizobra#evalnih predmetih in drugih strokovnih modulih.
! ! 40
program logisti#ni tehnik
programske enote • strokovni moduli
M3 – podjetni!tvo in gospodarsko poslovanje
Dijak pri predmetu pridobi razli%na znanja:
• pozna in razume organizacijo ter
delovanje logisti%nih podjetij
• pozna osnovo kulture in etike
poslovanja ter na%ine komuniciranja
podjetja z okoljem in znotraj njega
• pozna poslovno dokumentacijo in
pravne vire
• pojasni podjetni!ki proces od ideje
do ustanovitve podjetja ter pomen
poslovnega na%rta v tem procesu
• pozna in razume pomen razli%nih
zavarovanj v prometu
• pozna elemente tr#enja in vlogo
managementa v logisti%nem
podjetju
! ! 41
program logisti#ni tehnik programske enote • strokovni moduli
M4 – transportna sredstva
Pri predmetu se dijaki u%ijo o sestavi in delovanju sodobnih motornih vozil za
prevoz potnikov in tovora ter o tem, katere lastnosti se upo!tevajo pri odlo%anju in
nabavi dolo%enega transportnega sredstva. Ne dotaknemo pa se samo motornih
vozil, temve% spoznamo tudi zgradbo, delovanje in zna%ilnosti ladij, letal, sodobnih
vlakov ter prena!alnih naprav, kot so vili%arji, dvigala, transporterji( Dijaki si lahko
pri pouku sami poljubno izberejo dolo%eno transportno napravo, preu%ijo njeno
delovanje in jo predstavijo so!olcem. Pri pouku uporabljamo razli%ne didakti%ne
pripomo%ke, kratke filme, animacije o delovanju naprav, dele naprav, makete(
! ! 42
program logisti#ni tehnik programske enote • strokovni moduli
M5 – logistika tovornih tokov
Predmet se izvaja skozi vsa !tiri leta izobra#evalnega programa, kar mu daje
posebno te#o. Je zelo kompleksen, saj dijaki pridobijo !irok spekter znanj o
logisti%nih procesih v sodobnem %asu.
U%ne vsebine zajemajo geografsko, prometno in tehni%no podro%je. Tako dijaki
med drugim spoznajo geografsko prometni polo#aj Slovenije, Evrope in izbranih
obmo%ij sveta, vrednotijo posamezne prometne panoge in spoznavajo njihovo
infrastrukturo ter suprastrukturo, se u%ijo organizirati in na%rtovati prevoz tovora ob
upo!tevanju ustreznih standardov in normativov.
Pri razli%nih oblikah pouka uporabljamo pester didakti%ni material (e-gradiva,
sodobne grafoskopske prosojnice, strokovne video filme, ustrezne zemljevide().
Pridobljena znanja dijaki dopolnjujejo s strokovnimi ekskurzijami.
! ! 43
program logisti#ni tehnik programske enote • strokovni moduli
M6 – mednarodna blagovna menjava
Mednarodno poslovanje je v zadnjih letih navkljub krizi krepko v porastu. Ravno
tista podjetja in posamezniki, ki so svojo prilo#nost uspeli najti v uvozu ali izvozu
izdelkov, bele#ijo nadpovpre%ne poslovne rezultate. Mladim pa se na tem podro%ju
odpirajo !tevilne karierne mo#nosti.
Da bi bili torej kar najbolj pripravljeni na te izzive,
• jih nau%imo, kako poteka izvoz ali uvoz blaga,
• jim predstavimo delo logisti%nih in !pedicijskih podjetij,
• jih usposobimo za delo v mednarodnih in izvozno naravnanih podjetjih,
• jih podu%imo o multimodalnem transportu, carinskih in drugih postopkih,
• jim pribli#amo Intrastat ter dokumentacijo pri mednarodnem poslovanju,
• jih usposobimo za sestavljanje pogodb in drugih listin ter
• jih usposobimo za ocenjevanje vpliva mednarodnih tokov na
gospodarstvo.
Pri prakti%nem delu pouka pa izvedemo !tevilne aktivnosti, ki so neposredno
uporabne v resni%nem #ivljenju:
• dijaki se nau%ijo poizvedovanja in
pridobivanja podatkov od Carinske
uprave in resni%nih podjetij iz tujine,
pri %emer prakti%no uporabljajo
znanje tujih jezikov
• vsak dijak se nau%i vzpostaviti
spletno trgovino za prodajo v tujini in
doma ter pridobiti vse pravne
informacije za delovanje le-te
• dijaki pridobijo ve!%ine uporabe
sodobnih informacijskih orodij za
delo v mednarodnem okolju
• dijaki pridobijo znanja, kako se lotiti
ustanovitve podjetja v tujini
• spoznamo se tudi z mnogimi tujimi
organizacijami in podjetji (od
Mednarodne gospodarske zbornice
v Parizu, do podjetja, ki skrbi za
plovbo skozi Panamski prekop) ter
jih pokli%emo tudi po telefonu
• dijaki samostojno pripravljajo
kalkulacije stro!kov, dokumente in
pogodbe, ki so pomembne v
mednarodni blagovni menjavi
! ! 44
program logisti#ni tehnik programske enote • odprti kurikul
M7 – logistika potni!kih tokov Pri predmetu se dijaki u%ijo na%rtovati in organizirati prevoz potnikov v razli%nih
vejah prometa. Spoznajo pa tudi, kako je organizirana logistika prevoza potnikov v
velemestih.
M8 – sredstva mehanizacije Namen predmeta je, da se dijaki podrobneje seznanijo z delovanjem in uporabo
vili%arjev, dvigal in ostalih transportnih sredstev, ki se uporabljajo v notranjem
prometu.
Odprti kurikul
V sklopu 578 ur odprtega kurikula na!a !ola ponuja dijakom tega programa
razli%ne vsebine, in sicer glede na potrebe trga delovne sile ter v sodelovanju s
socialnimi partnerji. Na!i dijaki tako v okviru odprtega kurikula poglobijo znanja iz
strokovnih modulov M1 in M5 ter informacijske tehnologije, spoznajo polo#aj
sloven!%ine v Evropi ter usvojijo strokovno terminologijo v nem!kem jeziku.
Pridobijo nova znanja s podro%ja tehnologije potni!kih tokov, spoznajo sredstva
mehanizacije v prometu, pridobijo znanja o svojem zdravju ter zagotavljanju in
ohranjanju le tega tudi na delovnem mestu. Opravijo tudi te%aj prve pomo%i.
! ! 45
program logisti#ni tehnik interesne dejavnosti
Interesne dejavnosti
Letnik: 1. 2. 3. 4. SKUPAJ
OBVEZNI DEL:
!portni dnevi 24 24 24 24 96
kulturne prireditve 18 18 18 18 72
znamenitosti v !olskem okolju 6 6
izobra#evalni sejmi 6 6
zdravstvena vzgoja 18 18
SKUPAJ 48 48 60 42 198
VSEBINE, POVEZANE S PROGRAMOM:
u%enje u%enja 6 6
naravoslovni dan 6 6 6 4 22
spoznavanje poklicnega podro%ja 6 6 6 4 22
ogled sejma s strokovnega podro%ja 6 6 6 4 22
poklicno usmerjanje 4 4
SKUPAJ 24 18 18 16 76
PROSTA IZBIRA DIJAKA 24 30 18 6 78
SKUPAJ 96 96 96 64 352
! ! 46
program trgovec – SPI
Cilji izobra"evalnega programa
Dijaki/dijakinje: razvijajo sposobnosti in spretnosti za kakovostno strokovno delo ter se
pripravijo za poklicno kariero v trgovini
pridobivajo sposobnosti za kriti%no presojanje in odgovorno ravnanje na
svojem delovnem podro%ju
spoznajo klasi%ne in sodobne postopke, blago in orodja v procesu prodaje
blaga
znajo ustrezno in ekonomi%no negovati in vzdr#evati trgovsko blago
obvladujejo temeljno strokovno terminologijo, znajo uporabljati razli%ne
strokovne vire in informacijske tehnologije
pridobivajo smisel za natan%nost, doslednost in pravo%asnost
poznajo vse faze od nabave preko skladi!%enja do prodaje blaga
prodajajo blago
razvijajo podjetni!ko miselnost
razvijajo sposobnosti in spretnosti za: organiziranje ekonomi%nega
poslovanja, vodenje skupine, uspe!no komuniciranje, re!evanje
problemov in motiviranje sodelavcev
uporabljajo za!%itna sredstva, poznajo pravila varnega dela in razvijajo odnos
do zdravja
se zavedajo pomena %istega in zdravega okolja
pridobivajo pozitiven odnos do poklica
dopolnjujejo znanja in stopnjo izobrazbe
! ! 47
program trgovec – SPI
Predmetnik s !tevilom ur in kreditnimi to#kami
PROGRAMSKE ENOTE (predmet)
!tevilo ur letno Skupaj
ur KREDITNE
TO'KE 1. letnik
2. letnik
3. letnik
SPLO%NOIZOBRA&EVALNI PREDMETI
sloven!%ina SLO 99 66 48 213 12
matematika MAT 99 66 48 213 12
prvi tuji jezik TJ1 66 66 32 164 9
umetnost UME 33 33 2
naravoslovje NAR 66 66 132 6
dru#boslovje DRU 66 66 18 150 8
!portna vzgoja "VZ 66 66 32 164 7
STROKOVNI MODULI
M1 - temelji gospodarstva TEG 62 46 108 5
M2 - poslovanje trgovskega podjetja
PTP 162 162 324 17
M3 - prodaja blaga PRB 200 201 112 513 29
M4 - upravljanje z blagovno skupino #ivil
UB& 62 46 108 5
ODPRTI KURIKUL
poslovni bonton POB 33 33 2
oblikovanje prodajnega prostora OPP 66 66 2
zdravstvena vzgoja s te%ajem prve pomo%i
ZVP 66 66 2
nem!%ina NEM 41 16 57 3
prodajno sporazumevanje PRS 66 48 32 146 4
M5 - upravljanje z blagovno
skupino tehnika UBT 49 59 108 5
M6 - upravljanje z blagovno skupino tekstilij in drogerijskih izdelkov
UBD 62 46 108 5
INTERESNE DEJAVNOSTI IN PRAKTI$NO IZOBRA&EVANJE
interesne dejavnosti IND 64 64 32 160 6
prakti%no usposabljanje z delom PUD 76 190 722 988 37
skupaj 1228 1337 1289 3854 178
! ! 48
program trgovec – SPI
Trajanje in zaklju#ek izobra"evanja Izobra#evanje traja tri leta, dijak/-inja pridobi IV. stopnjo izobrazbe. Izobra#evalni
program je ovrednoten s 180 kreditnimi to%kami (KT).
VPISNI POGOJI
V izobra#evalni program se lahko vpi!e,
kdor je uspe!no kon%al:
• osnovno!olsko izobra#evanje
• ni#je poklicno izobra#evanje
POGOJI ZA NAPREDOVANJE
V vi!ji letnik lahko napredujejo dijaki, ki
so ob koncu !olskega leta pozitivno
ocenjeni iz vseh splo!noizobra#evalnih
predmetov in strokovnih modulov
letnika izvedbenega kurikula !ole, ki so
opravili vse interesne dejavnosti in vse
obveznosti prakti%nega usposabljanja z
delom oziroma napredujejo po sklepu
programskega u%iteljskega zbora.
POGOJI ZA DOKON$ANJE
Za dokon%anje izobra#evanja in
pridobitev izobrazbe morajo dijaki
uspe!no opraviti:
• splo!no izobra#evalne
predmete
• obvezne strokovne module,
• izbirne strokovne module,
• odprti del kurikula.
Poleg tega morajo opraviti:
• vse interesne dejavnosti,
• obveznosti pri prakti%nem
usposabljanju z delom in
• zaklju%ni izpit.
ZAKLJU$NI IZPIT
je sestavljen iz dveh enot:
• pisni in ustni izpit iz
sloven!%ine,
• izdelek oziroma storitev in
zagovor.
Program je primeren za oba spola in
omogo%a zaposlitev v trgovinskih
podjetjih. Po kon%anem triletnem
!olanju in uspe!no opravljenem
zaklju%nem izpitu pridobi dijak/-inja
poklic PRODAJALEC/PRODAJALKA.
NADALJEVANJE
IZOBRA&EVANJA
Izobra#evanje lahko nadaljujejo v
poklicno-tehni!kem programu, kjer v
dveh letih !olanja pridobijo V. stopnjo
izobrazbe in poklic EKONOMSKI
TEHNIK (redno ali v oddelku za
odrasle), ali v izrednem izobra#evanju
za TRGOVINSKEGA POSLOVODJO
ali POSLOVODKINJO (program izvaja
Trgovinska zbornica Slovenije).
! ! 49
program trgovec – SPI programske enote • splo!noizobra"evalni predmeti
sloven!#ina Pri pouku slovenskega jezika dijaki bogatijo svoj besedni
zaklad in se u%ijo govornega in pisnega izra#anja v
materin!%ini. Poleg slovni%nih in pravopisnih pravil ter
jezikovnih ravni se pri pouku jezika nau%ijo tudi tvorbe
besedilnih vrst. Pri pouku knji#evnosti spoznajo literarna
obdobja, predstavnike in njihova dela od za%etkov slovenske
literature do dana!njih dni.
matematika Pouk matematike na poklicni !oli mora upo!tevati zna%ilnosti
sodobnih poklicnih dejavnosti in strukturo dijakov poklicnih
!ol. Obenem mora biti deloma usklajen z vsebinami
programa PTI (3+2). Trend preteklih let namre% ka#e, da
ve%ina dijakov iz programa trgovec nadaljuje svoje
izobra#evanje.
Kjer je le mogo%e, matematiko pou%ujemo v kontekstu
vsakdanjih in poklicnih situacij. To pomeni, da pri graditvi
matemati%nih znanj izhajamo iz situacij, ki so u%encem
dobro razumljive in doma%e, tako da ob njih lahko suvereno
matemati%no razmi!ljajo, oblikujejo matemati%ne pojme in
kolikor mogo%e tudi razvijajo matemati%no abstrakcijo.
Dijaki se na na!i !oli u%ijo tudi uporabe tehnologije pri
re!evanju matemati%nih problemov, zato se ob%asno pouk
matematike odvija v ra%unalni!ki u%ilnici. Sicer pa
tehnologijo uporabljamo tudi zato, da omogo%imo u%enje
matematike dijakom, ki bi jim skromne ra%unske spretnosti
ali specifi%ne u%ne te#ave onemogo%ale napredovanje pri
u%enju.
tuj jezik
- angle!#ina
V dana!njem svetu je dobro znanje tujega jezika pravzaprav
nuja. Znanje angle!%ine odpira mnoga vrata – pot do
informacij, iskanje slu#be, potovanja(, zato se v programu
trgovec trudimo povezati pouk s prakso, z vsakdanjimi
#ivljenjskimi situacijami. Pouk popestrimo z glasbo in videi,
dijakom pa je v !olski knji#nici na voljo tudi precej literature v
angle!%ini, tako da svoje znanje lahko nadgrajujejo.
! ! 50
program trgovec – SPI programske enote • splo!noizobra"evalni predmeti
umetnost V prvem letniku programa trgovec je to likovna umetnost.
Predmet je naravnan splo!no izobrazbeno in vzgojno. Sloni
predvsem na teoreti%nem delu. S predavanji ob diapozitivih
ter prakti%nim delom naj bi se dijaki izobrazili, vzgojili in
likovno razvadili. Dijaki pridobijo napovedano ustno oceno,
oceno za izdelavo lastne u%ne mape in oceno za sklop
likovnih izdelkov. Predmet je ovrednoten z dvema kreditnima
to%kama.
V programu trgovec imajo dijaki v prvem letniku !e lo%en
likovni predmet, ki se imenuje oblikovanje prodajnega
prostora in je ovrednoten z dvema kreditnima to%kama. Tu
se u%ijo uporabne stroke aran#erstva prodajnega,
izlo#benega in reklamnega prostora. To je #e prodajal%ev
izrazito strokovni predmet, zato poteka izklju%no skozi
prakti%no likovno dejavnost. Tako si lahko u%enci vsadijo in
globoko vkoreninijo nekatera prepotrebna strokovna znanja
in ve!%ine s podro%ja likovne umetnosti.
naravoslovje Predmet poudarja osnovne zakonitosti v naravi. Gre za
ponovitev in povezanost znanja iz osnovne !ole. Cilj je
razumeti sebe ter #ivo in ne#ivo naravo, da bi jo znali ceniti
in varovati...
! ! 51
program trgovec – SPI programske enote • splo!noizobra"evalni predmeti
dru"boslovje
- zgodovina
Zgodovina se v programu trgovec pou%uje v okviru predmeta
dru#boslovje, in sicer v prvem letniku.
Pri predmetu obravnavamo narodno zgodovino, pri %emer
zlasti poudarimo 19. stoletje, ko se med Slovenci vse bolj
ukoreninja narodna zavest, ki se ohranja ter krepi skozi
razli%ne dr#avne tvorbe vso 20. stoletje. Tok razburljivih
zgodovinskih dogodkov kon%no pripelje do procesa
osamosvojitve Slovenije, %emur se u%itelj posve%a ustrezno
skrbno in obse#no.
Pouk zgodovine se zaklju%i z dilemami o na!em nadaljnjem
obstoju in pre#ivetju.
dru"boslovje
- geografija
Geografija je ena najstarej!ih ved, saj so se z »opisovanjem
Zemlje« ukvarjali #e stari Grki.
Geografija nam ne pomeni samo imen krajev, njihovih
opisov ter !tevil%nih podatkov, ampak nam omogo%a
vzro%no-posledi%no razmi!ljanje o razli%nih naravnih in
dru#benih procesih v bli#njih in daljnih pokrajinah.
Na na!i !oli poteka pouk geografije v sodobno opremljeni
geografski u%ilnici in s pomo%jo razli%nega geografskega
materiala (e-gradiv, sodobnih grafoskopskih prosojnic,
ustreznih zemljevidov() Dijaki pridobivajo znanje skozi
razli%ne oblike pouka in terenskega dela.
!portna
vzgoja
Predmet je opisan pri predstavitvi programa SSI ekonomski tehnik.
! ! 52
program trgovec – SPI programske enote • strokovni moduli
M1 – temelji gospodarstva
1. VSEBINSKI SKLOP: GOSPODARSKE DEJAVNOSTI
2. VSEBINSKI SKLOP: TEMELJI PRAVNE KULTURE
3. VSEBINSKI SKLOP: PRAVNO ORGANIZACIJSKI VIDIKI POSLOVANJA
Prvi vsebinski sklop je namenjen spoznavanju sodobnega gospodarstva in
predstavitvi primarnih, sekundarnih ter terciarnih gospodarskih dejavnosti.
Trgovina je izredno pomembna gospodarska dejavnost v vseh razvitih dr#avah,
saj za proizvajalce in porabnike opravljajo storitveno dejavnost.
V drugem vsebinskem sklopu je predstavitev temeljnih pojmov prava, dru#benih
pravil, ustave, temeljnih %lovekovih pravic in svobo!%in ter delitve oblasti med
zakonodajno, izvr!ilno in sodno vejo oblasti. Sem sodi tudi opredelitev temeljnih
nalog parlamenta, predsednika republike, vlade in dr#avne uprave ter pravosodnih
organov. Dijaki spoznajo pomen vloge dr#avnih organov pri uresni%evanju
ustavnosti in zakonitosti.
Tretji vsebinski sklop je namenjen razumevanju pravnih temeljev poslovanja
gospodarskih dru#b in postopkov od ustanovitve do prenehanja le-teh. Dijaki bodo
spoznali pravnoorganizacijske oblike gospodarskih dru#b, primerjali osebne in
kapitalske dru#be, prednosti in slabosti posameznih gospodarskih dru#b,
sestavine in na%ela firmskega prava. Pomembno poglavje v tem sklopu je tudi
delovno pravo, saj se vsak posameznik v svojem #ivljenju sre%a z delovnim
razmerjem. Seznanili se bodo z zna%ilnostmi delovnega razmerja in obveznimi
sestavinami pogodbe o zaposlitvi. V okviru obligacijskega prava bodo spoznali
pravne temelje za nastanek obveznostnega razmerja in glavne zna%ilnosti
prodajne pogodbe.
! ! 53
program trgovec – SPI programske enote • strokovni moduli
M2 – poslovanje trgovskega podjetja
1. VSEBINSKI SKLOP: POSLOVNO RA'UNSTVO
2. VSEBINSKI SKLOP: POSLOVANJE TRGOVSKEGA PODJETJA
3. VSEBINSKI SKLOP: INFORMACIJSKA, KOMUNIKACIJSKA TEHNOLOGIJA
Usmerjevalni cilji modula so:
• pridobitev znanja o organizaciji trgovskega podjetja,
• na%rtovanje in izvajanje prodaje in drugih tr#enjskih dejavnosti za stranke
v podjetjih,
• uporaba ustrezne metode za re!evanje problemov s podro%ja sklepnega,
razdelilnega, procentnega ra%una in trgovinske kalkulacije,
• pridobitev splo!nih informacijskih znanj, spretnosti in navad za u%inkovito
in uspe!no uporabo sodobne informacijske tehnologije in razli%nih
programskih orodij.
Prakti%ni pouk poteka v posebej opremljenih u%ilnicah, kjer lahko dijaki uporabljajo
najsodobnej!o informacijsko in telekomunikacijsko opremo. Nudi jim prilo#nosti
pridobivanja sposobnosti upravljanja in vodenja ter razumevanja in poglabljanja
izobra#evalnih vsebin.
! ! 54
program trgovec – SPI programske enote • strokovni moduli
M3 – prodaja blaga
1. VSEBINSKI SKLOP: POZNAVANJE BLAGA
2. VSEBINSKI SKLOP: PRODAJNI PROCES
3. VSEBINSKI SKLOP: PSIHOLOGIJA PRODAJE
Dijaki spoznajo razli%ne vrste blaga, prodajni proces od nabave do prodaje,
komuniciranje in prodajni postopek v prodajalni, lastnosti dobrega prodajalca,
pospe!evanje prodaje v trgovskih podjetjih, postopke informiranja kupcev,
analizirajo nakupni proces in nakupne odlo%itve.
Teoreti%no pridobljena znanja povezujemo s prakti%nim poukom, kjer dijaki urijo
ve!%ine medsebojne pozitivne komunikacije, ki je zelo pomembna za uspe!no
prodajno komuniciranje. Obiskujemo tudi razli%ne prodajalne, kjer opazujemo
pozicioniranje blaga, urejenost prodajnega prostora, prodajni proces in prodajne
razgovore med prodajalci in kupci ter razli%ne zna%ilnosti izdelkov in storitev.
Posebno skrb v okviru predmeta posve%amo tudi pripravam na dr#avno
tekmovanje iz tehnike prodaje. Dijaki se skupaj z mentorico in v sodelovanju z
razli%nimi trgovskimi podjetji pripravljajo na tekmovanje. Ponosni smo, da imamo
na na!i !oli dr#avnega prvaka v tehniki prodaje za kategorijo Orodja in #eleznina.
! ! 55
program trgovec – SPI programske enote • strokovni moduli
M4 – upravljanje z blagovno skupino "ivil
1. VSEBINSKI SKLOP: POZNAVANJE &IVIL
2. VSEBINSKI SKLOP: PRODAJA &IVIL
Vsebine tega modula so tesno povezane z vsakdanjim #ivljenjem, saj dijaki
spoznavajo lastnosti #ivil in pija%, ki jih uporabljajo. V na!i !olski trgovini z dijaki
izvajamo prakti%ni del pouka tega modula, kjer razvr!%amo #ivila na police, se
u%imo prodaje #ivil in !e marsikaj zanimivega. Za popestritev prakti%nega pouka
obi!%emo trgovine z #ivilskimi izdelki.
! ! 56
program trgovec – SPI programske enote • odprti kurikul
M5 – upravljanje z blagovno skupino tehni#nega blaga 1. VSEBINSKI SKLOP: POZNAVANJE TEHNI'NEGA BLAGA
2. VSEBINSKI SKLOP: PRODAJA TEHNI'NEGA BLAGA
Dijaki spoznavajo razli%ne tehni%ne izdelke, njihove lastnosti ter se preizku!ajo v
prodaji le-teh. Pri prakti%nem pouku uporabljamo !olsko trgovino, kjer dijakom la#e
pribli#amo dejansko delo prodajalca tehni%nih izdelkov. Z dijaki obi!%emo trgovine
s tehni%nimi izdelki, da se tudi v praksi seznanijo, kako poteka prodaja.
M6 – upravljanje z blagovno skupino
tekstilij in drogerijskih izdelkov 1. VSEBINSKI SKLOP: POZNAVANJE TEKSTILIJ IN
DROGERIJSKEGA BLAGA
2. VSEBINSKI SKLOP: PRODAJA TEKSTILIJ IN
DROGERIJSKEGA BLAGA
Dijaki se teoreti%no in med prakti%nimi vajami seznanijo z lastnostmi tekstilij. Tudi
tu koristno uporabljamo !olsko prodajalno za simulacijo prodaje. Obi!%emo
trgovine s tekstilnimi izdelki ter kozmetiko in drugimi drogerijskimi izdelki.
Poslovni bonton Pri poslovnem bontonu dijaki spoznajo, kako narediti prvi vtis, kako se obla%ijo
poslovni mo!ki in #enske, kako se pripraviti na poslovni obisk, kak!a so pravila
posedanja na sestankih in pravila lepega vedenja za mizo, kako jemo nekatere
jedi in kako ob njih nazdravljamo, kak!na darila so dovoljena v poslovnem svetu,
kako v poslovnem svetu telefonirati in kak!na je pravilna poslovna korespondenca.
Skozi navedena poglavja dijaki nadgradijo #e pridobljena znanja o bontonu.
Zdravstvena vzgoja in higienski minimum Predmet obravnava zgradbo in delovanje na!ega telesa v povezavi z
najpogostej!imi boleznimi. Poudarimo preventivo pred obolenji, osnove higiene,
predvsem pa zdrav #ivljenjski slog.
Prodajno sporazumevanje Pri prodajnem sporazumevanju se dijaki z igro vlog in v korelaciji z nekaterimi
strokovnimi predmeti u%ijo temeljnih ve!%in prodajnega razgovora, pri %emer poleg
pridobljenega strokovnega znanja o posameznih prodajnih izdelkih uporabljajo tudi
ustrezno besedi!%e in na%ela dobrega sporazumevanja.
! ! 57
program trgovec – SPI interesne dejavnosti
Interesne dejavnosti
Letnik: 1. 2. 3. SKUPAJ
OBVEZNI DEL:
!portni dnevi 32 20 20 72
kulturne prireditve 12 12 12 36
SKUPAJ 44 32 32 108
VSEBINE, POVEZANE S PROGRAMOM:
u%enje u%enja 6 6
naravoslovni dan 8 8
ogled sejma s strokovnega podro%ja 8 8
SKUPAJ 22 22
PROSTA IZBIRA DIJAKA 30 30
SKUPAJ 96 32 32 160
! ! 58
interesne dejavnosti
Interesne dejavnosti
Interesne dejavnosti niso obi%ajen pouk, vendar jih izvajamo ob pouku ali namesto
njega. Nekatere dejavnosti so obvezne za vse dijake !ole, druge pa so
prepu!%ene dijakovi lastni izbiri.
Obvezne dejavnosti obsegajo:
• !portne dneve (jesenski – planinski pohod, zimski – drsanje ali smu%anje
in spomladanski !portni dan – razli%ni !porti, pre#ivetje v naravi; !olsko
atletsko tekmovanje, !olski kros);
• kulturne dejavnosti (gledali!ke predstave, filmske predstave, !olske
prireditve);
• znamenitosti v !olskem okolju (zgodovinsko-geografske ekskurzije);
• izobra#evalni sejmi (Informativa, Kariera, Narava-zdravje);
• zdravstvena vzgoja (te%aj prve pomo%i);
• strokovni sejmi (Turizem in prosti %as, Obrtni sejem, Logotrans, Transport
logistic München);
• strokovne ekskurzije (ogled delovanja razli%nih podjetij);
• u%enje u%enja (u%ne navade, pristopi k u%enju, u%ni stili ();
• naravoslovni dnevi (pouk na terenu, ogled %istilne naprave, ().
Program interesnih dejavnosti v za%rtanih okvirih vsako leto ostaja enak, same
dejavnosti pa se spreminjajo glede na ponudbo organizatorjev in potrebe dijakov.
! ! 59
interesne dejavnosti
V programu logisti%ni tehnik strokovne ekskurzije povezujemo s terenskim poukom.
V na!i lokalni skupnosti obi!%emo cestninsko postajo DARS-a na Drnovem in
logisti%ni center Grieshaber v Veliki vasi pri Kr!kem. Dijaki obi!%ejo enega
najve%jih logisti%nih centrov v Sloveniji BTC v Ljubljani, izobra#evalni center
Agencije za radioaktivne odpadke ter skladi!%e nizko in srednje radioaktivnih
odpadkov na Brinju pri Ljubljani.
Med potjo na naravoslovno-!portni dan v Krajnsko Goro obi!%emo letali!%e Jo#eta
Pu%nika v Ljubljani, kjer dijakom podrobno predstavijo vse slu#be, ki so potrebne
za delovanje sodobnega mednarodnega letali!%a. Na Jesenicah si ogledajo muzej
#elezarstva, med potjo pa spoznavajo cestno infrastrukturo slovenskega dela X.
evropskega cestnega koridorja (Salzburg - Ljubljana - Zagreb - Beograd - Ni! -
Skopje - Solun).
Ker smo pomorska dr#ava, ne zanemarjamo niti tega segmenta, zato z dijaki na
eskurziji obi!%emo tudi slovensko okno v svet - luko Koper.
Med dvodnevno ekskurzijo v München obi!%ejo enega najve%jih sejmov logistike
na svetu, si ogledajo proizvodnjo v BMW-ju, obi!%ejo münchensko letali!%e, v
praksi preverijo delovanje sistema podzemne in nadzemne mestne #eleznice in
obi!%ejo najve%ji Evropski tehni%ni muzej.
Dijaki si lahko del dejavnosti izbirajo prosto glede na svoje interese. Vsako leto se
odpravimo na ve%dnevni izlet v tujino, obi!%emo pomembna zgodovinska mesta:
Dunaj, Rim, Berlin ( Tam se marsi%esa nau%imo, malo pa se tudi zabavamo.
Pogosto se dijaki vklju%ujejo v projekte, ki potekajo na !oli (Comenius, Leonardo
da Vinci), se pripravljajo na tekmovanja iz znanja, sodelujejo na !olskih prireditvah,
se udele#ujejo !olskih !portnih tekmovanj. Ve%inoma pa so dijaki aktivni v razli%nih
lokalnih dru!tvih.
! ! 60
prakti%no izobra#evanje
Prakti%no izobra#evanje izvajamo na dva na%ina:
PRAKTI$NI POUK V sklopu strokovnih modulov poteka prakti%ni pouk, ki je del teh modulov in se
vsebinsko navezuje na teoreti%ni pouk.
PRAKTI$NO USPOSABLJANJE Z DELOM Obvezno prakti%no usposabljanje poteka v realnem delovnem procesu. To
predstavlja eno od prednosti, saj s posebno u%no pogodbo povezuje delodajalca,
!olo in dijaka. Dijak pridobi poleg prakti%nega znanja in spretnosti tudi tiste
spretnosti, ki bi jih pri prakti%nem pouku v !oli te#e usvojil:
• socializacijo v delovnem okolju,
• dinamiko realnega delovnega procesa,
• sodelovanje v timu,
• odgovornost za kakovost opravljenega dela,
• pravila poslovnega varovanja interesov podjetja.
Prakti%no usposabljanje z delom poteka na osnovi sklenjene kolektivne u%ne
pogodbe, ki jo za vpisane dijake skleneta !ola in delodajalec. Koordinira ga !ola
oziroma organizatorji prakti%nega izobra#evanja, ki so zaposleni na !oli.
Menimo, da je osebni stik podjetja z dijakom pomembnej!i kot kakr!no koli
zagotovilo !ole. Dijak in njegovi star!i naj izberejo delodajalca, ki lahko sprejme
dijaka na prakti%no izobra#evanje v obojestransko korist in zadovoljstvo.
Nekaterim veliko pomeni bli#ina delodajalca, drugim poznanstvo, tretji zaupajo
uspe!nim organizacijam in njihovemu ugledu ali pa jim je pomembno vse
omenjeno. &elimo, da bi se o tem, kje bo dijak pridobival te pomembne izku!nje,
odlo%ali sami.
Za tiste, ki vam ne bo uspelo najti u%nega mesta, bo le-to pomagala poiskati !ola.
Tako ne bo nih%e ostal brez primernega u%nega mesta za %as usposabljanja z
delom, morda bo le bolj oddaljen od kraja bivanja.
! ! 61
prakti%no izobra#evanje
Pregled !tevila ur prakti#nega usposabljanja
Program Letnik %t. ur / tednov
SPI trgovec 1. 76 / 2
SPI trgovec 2. 152 / 4
SPI trgovec 3. 684 / 18
SSI ekonomski tehnik 2. 76 / 2
SSI ekonomski tehnik 3. 76 / 2
SSI logisti%ni tehnik 2. 76 / 2
SSI logisti%ni tehnik 3. 76 / 2
PTI ekonomski tehnik 2. 76 / 2
! ! 62
dejavnosti !ole
Izvajanje projektov
"ola je v nekaj preteklih letih za#ivela z izvajanjem razli%nih projektov. Tako dijaki
kot profesorji so na!li v tem poseben izziv in mo#nost za preverjanje lastnih
zmogljivosti, hkrati pa je projektno povezovanje postalo vse bolj uveljavljena oblika
sodelovanja ne le med samimi !olami, ampak !e posebej med !olo in dru#benim
okoljem z vsemi mnogoterimi elementi, ki ga sestavljajo. V !olskem letu 2011/12
sodelujemo v naslednjih projektih:
UNESCO
Kot %lanica nacionalne mre#e Unescovih !ol ETr"
Bre#ice sodeluje v razpisanih projektih od !olskega
leta 2002/03. V tem !olskem letu bomo nadaljevali
za%eto delo in ga nadgradili v smislu izpolnjevanja
Delorsovih stebrov izobra#evanja: u%iti se, da bi
vedeli, u%iti se, da bi znali delati, u%iti se, da bi znali
#iveti skupaj, u%iti se biti.
V !ol. letu 2011/12 se bomo preko projektov povezovali z drugimi UNESCO
!olami, kot doslej obele#evali svetovne dneve in v okviru leta 2012 -
mednarodnega leta aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti - izvajali
aktivnosti, ki bodo krepile in !irile medgeneracijsko sodelovanje, solidarnost in
medsebojno pomo% v vseh delih dru#be za strpno in socialno so#itje vseh
generacij.
Leonardo da Vinci
Leonardo da Vinci je mednarodni projekt, ki ga na!a !ola izvaja v sodelovanju s
hrva!ko, !pansko, tur!ko in poljsko !olo pod imenom »A Step Further«. Projekt bo
trajal dve leti, na!i dijaki pa bodo ustanovili turisti%no agencijo, napisali !tiri
turisti%ne produkte, v katerih bodo predstavili turisti%ne bisere Slovenije, izvedli
turisti%no vodenje po Sloveniji, se nau%ili oblikovati spletno stran in z
obiskovanjem partnerskih !ol izvedeli veliko novega o kulturi in turisti%ni ponudbi
Hrva!ke, "panije, Poljske in Tur%ije. Hkrati bo projekt prilo#nost za sklepanje
novih prijateljstev in !irjenje obzorij preko meja dr#av.
! ! 63
dejavnosti !ole
Prireditve
Talent fest 2011
Organizirali smo #e 9. tradicionalno prireditev Talent fest 2011. Ob koncu !olskega
leta smo ugotovili, da smo bili nadpovpre%no uspe!ni. Na vseh dr#avnih
tekmovanjih, ki smo se jih udele#ili, smo dosegli izjemne rezultate, saj smo posegli
po najvi!jih mestih.
Kot pravi neznani avtor:
»Uporabite vse talente,
ki jih imate;
v gozdovih bi bilo zelo tiho,
%e bi pele le ptice,
ki najbolje pojejo.«
Prednovoletna prireditev
! ! 64
dejavnosti !ole
Tekmovanja
Dose#ki dijakov in mentorjev v !olskem letu 2010/11:
dogodek – tekmovanje
udele"eni dijak-i
oz. oddelek dose"ki in mentor
dr#avno tekmovanje iz poslovne matematike Ljubljana, Srednja gradbena
!ola
8. 4. 2011
Benjamin Govedi$, 4. Ae Afrdita Mustafai, 4. Ae Peter Kuhar, 3. Be
Benjamin Govedi$, (1. mesto) mentorica: Mira Starc
dr#avno tekmovanje iz
gospodarskega poslovanja
Murska Sobota
1. 4. 2011
Sa!o 'u%nik, Christian Pregl, Jo#e David Savnik – vsi iz 4. Ae
Ekipno ETR" – 2. mesto in zlato priznanje, Sa!o 'u%nik (4.- mesto
posami%no in zlato priznanje), Christian Pregl, Jo#e David Savnik (oba srebrno priznanje)
mentorica: Metka Gali%
!olsko tekmovanje iz znanja
ra%unovodstva
ETr" Bre#ice
1. 3. 2011
Manuela Den#i%, Benjamin Govedi%, Jo#ica "arlah in Ga!per Lipar – vsi iz 4. Ae
1. mesto Manuela Den#i%, 2. mesto Benjamin Govedi%, 3. mesto Jo#ica "arlah
mentorica: Hermina Vu%ajnk
dr#avno tekmovanje iz
znanja ra%unovodstva
Murska Sobota
1. 4. 2011
Manuela Den#i%, Benjamin Govedi% – oba 4.
Ae
1. mesto Manuela Den#i% – zlato priznanje,
5. mesto Benjamin Govedi% - zlato priznanje mentorica: Hermina Vu%ajnk
polfinale dr#avnega prvenstva
v odbojki na mivki
Novo mesto
13. 9. 2010
Jo#e Savnik, 4. Ae
Matic Babnik, 2. Ae Davor Ovni%ek, 2. Ap Uro! Jurman, 3. Be
Primo# Levi%ar, 2. At Primo# Vogrinc, 3. Al
3. mesto
mentorica: Vladka Lopati% Omerzo
dr#avno prvenstvo v cestnih
tekih Slovenj Gradec
16. 10. 2010
Matija Zor%i%, 2. Be 4. mesto,
mentor: Albert &nidar!i%
!olsko tekmovanje iz znanja
ekonomije
ETr" Bre#ice
27. 2. 2011
Manuela Den#i%, Benjamin
Govedi%, Petra Baznik, Jo#ica "arlah,
Vanja Ili% – vsi 4. Ae Nejc Lubej, 4. Be
1. mesto: Benjamin Govedi%
2. mesto :Petra Baznik 2. mesto: Manuela Den#i% mentorici: Elena Mlakar
in Majda Gomil!ek
! ! 65
dejavnosti !ole
dr#avno tekmovanje iz znanja ekonomije
Radovljica
27. 3. 2011
Manuela Den#i%, Benjamin Govedi%,
Petra Baznik – vsi 4. Ae
2. mesto: Benjamin Govedi% 5. mesto: Manuela Den#i%
1. mesto skupno med strokovnimi !olami mentorica: Elena Mlakar
mednarodno tekmovanje Ve%
znanja za ve% turizma Se#ana 20. 4. 2011
Ur!ka Ribi%, Nina &upevc,
Nikolinka Hristova, Martina Feren%ak, Lucija Bosina, Janja Horvati%, Nastja Drnja%
- vse iz 2.Ae.
Damjana Metelko, Ale! Tom!e, Mateja Bu%ar,
Andreja Trupi, Barbara La!i%, Ur!ka La!i%, Valentina Vol%an!ek – vsi iz 1. Ap .
Ines Stipi%, 3. At
Zlato priznanje
Mentorica: Elena Mlakar
Srebrno priznanje mentorica: Majda Gomil!ek
dr#avno tekmovanje iz tehnike prodaje Ko%evje
13. 4. 2011
Janez Gunde, 2. A, Klaudija Stani%, 2. At
1. mesto Janez Gunde – zlato priznanje v kategoriji Orodja in #eleznina,
5. mesto Klaudija Satni% – srebrno priznanje v kategoriji Konfekcija,
mentorica: Mojca Ogorelc
EVRO"OLA 2010, spletni kviz
dr#avno tekmovanje ETr" Bre#ice 24. 10. 2010
oddelek 2. Ae 1. mesto v kategoriji 14-16 let, nagrada za sodelovanje na
Evro!oli – potovanje v Strasbourg, 10. 6. 2011, mentorica: Mojca Ogorelc
sre%anje prometnih !ol
Slovenije Nova Gorica 2. 4. 2011
Sandi "u!teri%, 3. Al 3. mesto, mentorice: K. K.
Uneti%, M. Jev!nik, N. Iv!i$
dr#avno tekmovanje iz znanja o sladkorni bolezni
Tehni!ki !olski center v Kranju 15.10. 2010
(20. 11. 2010 - !olsko)
Natalija &arn, 2.Ae Rebeka Metelko, 3.Be
Tilen Abram 3. Be Christian Bukor, 2.Ae Ur!ka Ribi%, 2.Ae
Laura Simon%i%, 2.Ae Nina &upevc, 2.Ae Klemen Kr#an, 1.Al
srebrno dr#avno priznanje
bronasto dr#avno priznanje
mentorica: Lidija Vol%an!ek
Evropa v !oli dr#avno tekmovanje
Etr" Bre#ice marec 2011
Sonja Brkovi%
Marija Krivec
Martina Zoren% – vsi iz 3. Be
2. mesto za projektno nalogo: Mladi za nasmehe starej!ih -
Inovativni primeri prostovoljstva za starostnike v Posavju, mentorica: Mojca
Ogorelc
! ! 66
dejavnosti !ole
Evro!ola 2011
Dijaki 2. Ae oddelka Ekonomske in trgovske !ole Bre#ice so se junija 2011
udele#ili Evro!ole v Evropskem parlamentu v Strasbourgu. Tekmovali so v
spletnem kvizu Evro!ola 2010, ki ga organizira Informacijska pisarna Evropskega
parlamenta v Sloveniji. Namen kviza je izobra#evanje srednje!olcev o Evropski
uniji, njenih institucijah in dr#avah %lanicah. Na Evro!oli so s srednje!olci iz vseh
27-ih dr#av %lanic Evropske unije razpravljali o razli%nih tematikah, se dru#ili,
pridobili nove izku!nje in prijetna spoznanja ter nova prijateljstva.
! ! 67
dejavnosti !ole
Dose"ki na !portnem podro#ju
Redno se udele#ujemo !portnih tekmovanj na !olski, lokalni in dr#avni ravni. V
zadnjih letih smo bili najuspe!nej!i pri nogometu, odbojki, odbojki na mivki,
rokometu ter atletiki in gimnastiki.
Dijaki prvih letnikov se ob koncu !olskega leta v okviru interesnih dejavnosti
udele#ijo obveznega tridnevnega plavalnega te%aja, kjer preverimo plavalno
pismenost dijakov.
Dijaki !portniki, ki aktivno trenirajo, lahko pridobijo status !portnika, ki jim
omogo%a la#je usklajevanje !olskih in !portnih obveznosti.
Na na!i !oli smo gostili tudi nekaj vrhunskih !portnikov (A reprezentanco v
smu%arskih skokih z Robertom Kranjcem in Primo#em Peterko na %elu, na!ega
nekdanjega dijaka, olimpijskega in svetovnega prvaka Primo#a Kozmusa ter
olimpijsko podprvakinjo Brigito Bukovec).
Na!o !olo pa so uspe!no zaklju%ili tudi atletinja Barbara "piler, rokometa!ica
Barbara Varlec, ju-jitsu borka Andreja Feren%ak, strelka Jelica Majstorovi$,
nogometa!ica Ksenja Povh, plesalec Sebastijan Vodlan in rokometni vratar
Gorazd "kof.
! ! 68
dejavnosti !ole
Obele"ja pomembnih kulturnih dogodkov
V okviru Unescovih dejavnosti smo organizirali prireditev, s katero smo obele#ili
dva pomembna dogodka: Svetovni dan poezije in Svetovni dan kulturne
raznolikosti za dialog in razvoj.
V kulturnem programu so sodelovali dijaki na!e !ole, vklju%no s tistimi, ki imajo
korenine izven meja na!e domovine. Dokazali so, da je kulturna raznolikost
skupna %lovekova dedi!%ina, ki jo je treba priznati in potrditi v korist sedanjih in
prihodnjih generacij.
! ! 69
dejavnosti !ole
Dija!ka skupnost
V dija!ko skupnost so vklju%eni vsi dijaki vseh
oddelkov izobra#evalnih programov na!e !ole.
Dija!ka skupnost posku!a biti %im dejavnej!a na
ve% podro%jih, !e zlasti pri organizaciji prireditev,
vklju%evanju v projekte, ki se izvajajo na !olski
ravni, ter vklju%evanju v razne akcije.
Sodelovanje s star!i
Neposredni stik s star!i !ola vzpostavlja na govorilnih urah in roditeljskih sestankih.
Te na%rtujemo z internim !olskim koledarjem (glej interni !olski koledar).
Ohranjamo dosedanji model organiziranih stikov s star!i, saj se je v ve%letni praksi
izkazal kot ustrezen.
Vsak u%itelj ima tudi dopoldansko govorilno uro, in sicer enkrat tedensko. Poleg
tega lahko star!i komunicirajo neposredno s svetovalno slu#bo in vodstvom !ole
po telefonu in elektronski po!ti. Informacije o govorilnih urah objavljamo tudi na
spletni strani !ole, ki postaja pomembna dopolnilna oblika stikov med !olo in star!i.
Svet star!ev je posvetovalni organ, ki:
• voli predstavnike v Svet zavoda,
• predlaga nadstandardne programe in daje soglasje k predlogu ravnatelja
oz. u%iteljskega zbora o nadstandardnih storitvah,
• obravnava vzgojno-izobra#evalno problematiko, obravnava prito#be
star!ev v zvezi z vzgojno-izobra#evalnim delom,
• daje mnenja in predloge v zvezi z delovnim na%rtom !ole,
• opravlja druge naloge po zakonu.
Elektronska redovalnica
Star!em ponujamo dostop do elektronske redovalnice in jim omogo%amo vpogled
v pridobljene ocene dijaka. Dostopna to%ka do elektronske redovalnice je
www.lopolis.si. Za dostop do ocen v elektronski redovalnici potrebujete
uporabni!ko ime in geslo, ki ju bomo pripravili na na!i !oli na podlagi va!e izjave,
ter veljavno kvalificirano digitalno potrdilo (certifikat).
! ! 70
knji#nica in u%beni!ki sklad
%olska knji"nica
Dijaki in !tudentje ter profesorji in predavatelji imajo v na!i !olski knji#nici na
razpolago pribli#no 11000 enot knji#ni%nega gradiva, predvsem strokovne
literature in leposlovja, ter okoli 40 dnevnih %asopisov in strokovnih ter poljudnih
revij. Na voljo je vsa potrebna literatura za pripravo seminarskih in diplomskih
nalog ter dodatno gradivo za pouk in !tudij. Knji#nica je opremljena s !tirimi
ra%unalniki za pisanje seminarskih nalog in iskanje literature. Tako omogo%a
dijakom in !tudentom pridobivanje informacij preko najsodobnej!ih u%il. V sklopu
knji#nice je !e %italnica s 30 sede#i, ki je namenjena branju in tihemu !tudiju.
V !olski knji#nici sva delno zaposleni dve bibliotekarki, in sicer Ema Ma#ek za
potrebe Poklicne in strokovne !ole ter Deja Avsec za potrebe Vi!je strokovne !ole
Bre#ice (v %asu porodni!kega dopusta jo nadome!%a Florijana Golobi#). Najini
cilji so, da spodbujava in motivirava uporabnike za uporabo !olske knji#nice in
njenega gradiva, za branje leposlovne in strokovne literature. Dijake in !tudente
navajava na samostojno iskanje informacij, potrebnih za uspe!no u%enje in
samoizobra#evanje, ter na uporabo informacijskih virov (internet, podatkovna baza
COBISS).
Knji"nica je odprta vsak dan po slede#em urniku:
Ponedeljek: od 7.30 do 10.00
Torek: od 7.30 do 10.00 ter od 11.00 do 15.00
Sreda: od 7.30 do 10.00
'etrtek: od 7.30 do 10.00 ter od 13.00 do 15.00
Petek: od 7.30 do 10.00 ter od 11.00 do 15.00
U#beni!ki sklad Knji#nica ETr" Bre#ice skrbi za u%beni!ki sklad, v okviru katerega si lahko dijaki
izposodijo komplet u%benikov, ki jih potrebujejo pri pouku. Komplete u%benikov
oblikuje !ola, dijaki jih dobijo prve dni septembra v !olski knji#nici.
U%beni!ki sklad je namenjen dijakom vseh letnikov v programih ekonomski tehnik,
logisti%ni tehnik, trgovec ter tudi v PTI programu.
V !olskem letu 2011/2012 si izposoja u%benike 290 dijakov, kar predstavlja 82 %
vseh dijakov. "ola zara%una uporabnikom sklada prispevek za izposojo u%benikov.
V leto!njem !olskem letu smo organizirali pla%ilo izposojevalnine v dveh obrokih.
! ! 71
!olska prehrana
%olska prehrana "ola v sodelovanju z zunanjim ponudnikom zagotavlja
dijakom toplo prehrano. Dijaki lahko izbirajo med
mesnim in brezmesnim ter priljubljenim menijem, na
voljo so jim sokovi, voda in %aj.
Polna cena toplega obroka je 2,42 EUR, splo!na
dr#avna subvencija zna!a 1,60 EUR za posamezen
obrok, dodatna subvencija pa !e 0,41 ali 0,82 EUR
glede na povpre%ni dohodek na dru#inskega %lana.
Dijaki so s kakovostjo in koli%ino obrokov
zadovoljni, saj jih ve%ina z veseljem
prihaja v na!o jedilnico. Glavni odmor
traja 50 minut in omogo%a kulturno
zau#itje hrane.
Na obroke se dijaki prijavljajo in
odjavljajo preko spletnega portala.
Dopla%ila pa se vpla%ujejo preko
univerzalnega pla%ilnega naloga. 'e
dijak prijavljenega obroka ne
prevzame, pla%a polno ceno. Odjava
na obroke je mo#na preko portala,
govorne po!te tel. 07 499 2575 ali na
telefon tajni!tva 07 499 2550.
! ! 72
postopek za vpis
Kako postati dijak na!e !ole?
Prijava
23. 3. 2012
Na svojih osnovnih !olah ali pa sami boste izpolnili in oddali
Obrazec 1,20 Prijava za vpis v za%etni letnik srednje !ole, ki ga
dobite na !oli ali natisnete na spletni strani www.mss.gov.si.
Obrazec izpolnite natan%no in %itljivo. Podpi!ejo naj ga star!i,
potrdi pa tudi va!a osnovna !ola. Posameznik lahko odda samo
eno prijavo.
%tevil#no
stanje prijav
5. 4. 2012
Na spletni strani Ministrstva za !olstvo in !port bodo objavljeni
podatki o !tevil%nem stanju prijav v posameznem
izobra#evalnem programu.
Prenos
prijav
16. 4. 2012
U%enci, ki so si iz razli%nih razlogov (druga%na odlo%itev, preve%
ali premalo prijavljenih v program() premislili, lahko prenesejo
pijavo za vpis v drug program oz. na drugo !olo. To opravite
osebno v svetovalni slu#bi izbrane srednje !ole.
%tevil#no
stanje
prijavljenih
20. 4. 2012
Ministrstvo za !olstvo in !port redno a#urira podatke o
!tevil%nem stanju prijavljenih dijakov, kar lahko spremljate na
njihovi spletni strani.
Omejitev
17. 5. 2012
Na podlagi zadnjega stanja prijav vlada sprejme sklep o omejitvi
ali spremembi (pove%anju) vpisnih mest.
Prina!anje
dokumentov
18. - 20. 6.
2012
V tem trenutku bo osnovno!olsko izobra#evanje in sve%ana
valeta #e za vami. Pisno vas bomo povabili, da na !olo
prinesete fotokopijo Spri%evala o kon%ani osnovni !oli. Naj vas
takrat spremljajo star!i, ker bomo opravili tudi vse potrebne
vpisne formalnosti. Postali boste dijaki na!e !ole.
Se nadaljuje na naslednji strani...
! ! 73
postopek za vpis
Rezultati
1. kroga
20. 6. 2012
"ole, ki bodo imele omejitev vpisa, bodo izvedle prvi krog
vpisnega postopka. U%enci, ki ne bodo uspe!ni, bodo iz
seznama !ol s !e prostimi mesti ter !ol z omejitvijo vpisa (!e
10% nezasedenih mest) izbrali do 10 programov, kjer #elijo
kandidirati za vpis.
Rezultati
2. kroga
27. 6. 2012
Dijaki, ki v 1. krogu vpisa niso bili uspe!ni, bodo seznanjeni z
rezultati vpisa. Z vpisno dokumentacijo bodo pri!li v svetovalno
slu#bo !ole, na katero so bili sprejeti, in opravili vpisne
formalnosti.
Vpis bo potekal v skladu z navodili in kriteriji Ministrstva za !olstvo in !port, ki so
objavljeni tudi v Razpisu za vpis v !olsko leto 2012/2013.
Informacije o vpisu in vpisnem postopku
Dobite jih osebno ali po telefonu pri !olski svetovalni delavki:
Alenka Pe#nik Kranjec
telefon: 07 4992 556
! ! 74
izobra#evanje odraslih
Izobra"evanje odraslih ETr" Bre#ice izvaja za odrasle dva izobra#evalna programa:
• EKONOMSKI TEHNIK – PTI
• LOGISTI$NI TEHNIK – PTI
CILJI
• Pridobitev V. stopnje izobrazbe
in poklic ekonomski/logisti%ni
tehnik,
• mo#nost zaposlitve ali
nadaljevanje !tudija na vi!jih,
visokih !olah in fakultetah.
TRAJANJE
Dve !olski leti (od oktobra do maja).
POGOJI ZA VKLJU$ITEV
Kon%ana triletna !ola – pridobljen naziv
poklicne izobrazbe (trgovec,
administrator, poslovni tajnik /
avtomehanik, elektrikar, orodjar,
zidar...).
NA$IN IZVEDBE
Skupinsko – dva do trikrat tedensko
(ponedeljek, sreda in/ali petek) v
popoldanskih urah od 15.30 do 19.25.
Individualne konzultacije (v
dopoldanskem %asu med pogovornimi
urami profesorjev).
POGOJI ZA DOKON$ANJE
• Vsi opravljeni izpiti,
• ostale obveznosti po
programu,
• poklicna matura:
• pisni in ustni izpit iz
sloven!%ine,
• pisni in ustni izpit iz
gospodarstva(ekt)/logistike(lot),
• pisni in ustni izpit iz tujega
jezika ali matematike,
• izdelek oziroma storitev in
zagovor.
UGODNOSTI
Mo#nost uporabe najsodobnej!e
opreme za izobra#evanje (klimatizirani,
sodobno opremljeni prostori,
brezpla%en dostop do interneta za vse
udele#ence v %asu izobra#evanja,
uporaba sodobne IKT).
Brezpla%na izposoja literature iz !olske
knji#nice.
Prilagojeni (dru#inam prijazni in hkrati
u%inkoviti) pristopi pou%evanja tudi s
pomo%jo e-gradiv in upo!tevanje
individualnih potreb udele#encev.
Sodelovanje z lokalnim gospodarstvom
in s tem ve%anje mo#nosti zaposlitve.
! ! 75
izobra#evanje odraslih
Udele#enci izobra#evanja odraslih kon%ajo !olanje z
uspe!no opravljeno poklicno maturo. Odstotek uspe!nosti
je iz leta v leto soliden in se giblje okoli 90%. Med
uspe!nimi se skoraj vsako leto najde tudi kak!en zlati
maturant oziroma maturantka (Zlatka Kolman, Mateja
Ba!ek, idr.).
Vsem uspe!nim maturantom !ola priredi sve%ano
podelitev maturitetnih spri%eval, zlate maturante pa !e
posebej nagradi minister za !olstvo.
! ! 76
izobra#evanje odraslih
Predmetnik – ekonomski tehnik – PTI
1. letnik
sloven!%ina
matematika
tuji jezik I – ANG (NEM)
umetnost
zgodovina
geografija
sociologija
kemija
tuji jezik II – NEM (ANG)
delovanje gospodarstva in
ekonomika poslovanja
komercialno poslovanje
neposredno tr#enje
2. letnik
sloven!%ina
matematika
tuji jezik I – ANG (NEM)
biologija
tuji jezik II – NEM (ANG)
priprava na poklicno maturo iz
splo!nih predmetov
projekti in poslovanje podjetja
delovanje gospodarstva in
ekonomika poslovanja
komercialno poslovanje
modul po izbiri !ole (zavarovalne
storitve ali ban%no poslovanje ali
finan%no knjigovodstvo)
! ! 77
izobra#evanje odraslih
Predmetnik – logisti#ni tehnik – PTI
1. letnik
sloven!%ina
matematika
tuji jezik I – ANG (NEM)
umetnost
zgodovina
geografija
psihologija/sociologija
kemija
tuji jezik II – NEM (ANG)
tehnologija blagovnih tokov
tehnologija komuniciranja
podjetni!tvo in gospodarsko
poslovanjo
logistika tovornih tokov
2. letnik
sloven!%ina
matematika
tuji jezik I – ANG (NEM)
fizika
tuji jezik II – NEM (ANG)
priprava na poklicno maturo iz
splo!nih predmetov
logistika tovornih tokov
transportna sredstva
mednarodna blagovna menjava
logistika potni!kih tokov
modul po izbiri !ole – odprti kurikul
(sredstva mehanizacije ali
avtomatizacija in robotizacija)
! ! 78
samoizobra#evanje
Samoizobra"evanje
Vse izobra#evalne programe, ki jih izvaja na!a !ola, je mo#no opravljati tudi kot
samoizobra#evanje.
V tem primeru se kandidat/-ka po konzultacijah s posameznimi profesorji (v %asu
njihovih govorilnih ur, ki so enkrat na teden, ali po dogovoru) sam pripravlja (na
osnovi predpisane oz. dogovorjene literature) in prijavi na izpit.
Za ob%ane imamo med letom organiziranih pet izpitnih rokov, ki so objavljeni na
oglasni deski. Roki so sredi meseca v septembru, novembru, januarju, marcu in
maju. Prijave sprejemamo do 7. v mesecu. Ob prijavi je potrebno pla%ati stro!ke
izpita, ki trenutno zna!ajo 50,00 EUR za predmet, kjer izpit obsega pisni in ustni
del, oz. 38,00 EUR za predmet, kjer je izpit le enodelni.
Po opravljenih vseh izpitnih obveznostih sledi !e zaklju%ek izobra#evanja.
Zaklju%ni izpit se lahko opravlja junija, avgusta ali februarja, poklicna matura pa v
skladu z dr#avnim maturitetnim koledarjem.
Vpisni stro!ki tovrstnega izobra#evanja zna!ajo 250,00 EUR, v znesek pa so #e
vklju%eni stro!ki treh enodelnih izpitov. Ob vpisu prejmejo vsi kandidati indeks in
podpi!ejo pogodbo o izobra#evanju.
Samoizobra#evalci se lahko posvetujejo s !olsko svetovalno delavko (ga. Alenka
Pe%nik Kranjec), ki vodi njihovo dokumentacijo, jim svetuje in jih po potrebi
usmerja, skupaj pa pripravijo tudi osebni izobra#evalni na%rt, kjer predvidijo potek
opravljanja izpitov.
Samoizobra#evalci se lahko za posamezni predmet vklju%ijo tudi v organiziran
popoldanski program. V tem primeru sklenejo pogodbo s !olo in pla%ajo 95,00
EUR kot !olnino za obiskovanje organiziranih popoldanskih priprav v okviru
programa ekonomski tehnik za odrasle. Kandidat/-ka se v tem primeru priklju%i
skupini z indeksom in potrdilom o vpla%ilu dela !olnine.
! ! 79
! ! 80