// Podčrtano z modro// Intervju // Življenje v EvropiZeleni teden 2011 – porabimo manj, da dosežemo več

Michel Barnier, evropski komisar za notranji trg EU

Dnevnik Sergeje na začasnem delu v Berlinu

Na enotnem trguEvropejci poslujemo,kupujemo in potujemo brez meja

// V središču

ČASOPIS PREDSTAVNIŠTVA EVROPSKE KOMISIJE V REPUBLIKI SLOVENIJI

www.euekspres.eu

LETNIK 4 // ŠTEVILKA 1 // MAJ 2011

2 _

Kaj imajo skupnega arhitekt, ki se je preko programa Erasmus za mlade podjetnike odločil za delo v Pragi, Ljubljančan, ki ga je želja po mednarodnih delovnih izkušnjah odpeljala v Frankfurt, in vodja prodaje mednarodnega podjetja? Izkoriščajo ugodnosti, ki jih ponuja enotni trg EU.

Na enotnem trgu Evropejci poslujemo, kupujemo in potujemo brez meja

Enotni trg EU, ki deluje že od leta 1992, teme-lji na svobodnem gibanju ljudi, blaga, storitev in kapitala. Za evropska podjetja to pomeni, da skoraj pol milijarde potencialnim kupcem neomejeno ponujajo svoje izdelke in storitve, večja konkurenca pa podjetja spodbuja k čez-mejnemu trgovanju in inovativnim idejam. Evropskim potrošnikom je na voljo večja in kakovostnejša ponudba izdelkov in storitev po

Kaj je SOLVIT in kako deluje?S pomočjo elektronskega sistema SOLVIT lahko države članice neformalno rešujejo pro-bleme, ki jih povzročijo organi javne uprave zaradi napačne rabe zakonodaje EU na podro-čju enotnega trga EU. Centri SOLVIT so del državne uprave, slovenski center od 1. maja 2004 deluje v okviru Ministrstva za gospodar-stvo. Vse storitve so brezplačne, rešitve pa mo-rajo biti podane najpozneje v desetih tednih.

Kaj pa se zgodi v primeru, da SOLVIT ne poda rešitve v desetih tednih?

// V središču

SOLVIT za hitro reševanje problemov

Za varstvo patenta v državi članici EU trenutno stroški prevajanja in upravni stroški znašajo v povprečju 32.000 evrov, od česar znašajo stroški preva-janja kar 23.000 evrov. Za primerja-vo, stroški patenta v ZDA v povprečju znašajo le 1.850 evrov.

nižjih cenah, študentom in delavcem pa eno-tni trg omogoča pridobivanje znanja in delov-nih izkušenj v drugih državah. Komisija oce-njuje, da je med letoma 1992 in 2009 enotni trg ustvaril vsaj 2,75 milijona delovnih mest in 1,85-odstotno gospodarsko rast Unije.

Z novimi ukrepi do učinkovitejše-ga delovanja enotnega trga EUKljub temu da je enotni trg osrednji temelj EU, še vedno obstajajo vrzeli med obstoječi-mi pravili in njegovim vsakodnevnim delova-njem. Evropska komisija je zato prejšnji mesec sprejela Akt za enotni trg. Sveženj 12 vzvodov, ki naj bi spodbudili gospodarsko rast, ustvarili

V tem primeru prosimo Evropsko komisijo za podaljšanje roka za štiri tedne. Če rešitev tudi po tem ni podana, a razvoj dogodkov kaže, da je problem rešljiv, Komisija izjemoma dovo-ljuje reševanje problema tudi po preseženem roku, vendar so takšni primeri prej izjema kot pravilo.

Česa pa SOLVIT ne počne?SOLVIT ne ponuja pravnega svetovanja, ne rešuje podjetniških sporov niti sporov, ki nastanejo med podjetji in potrošniki, in ne obravnava pritožb zoper institucije EU.

Uspešna rešitev za turističnega vodnika V Salzburgu so konec leta 2008 slovenskega turističnega vodnika z veljavno slovensko licenco, ki je na enodnevnem izletu vodil slovenske turiste, obtožili kršenja zakonodaje, ker ni imel avstrijske licence. Vodnik se je pritožil na SOLVIT. Ker je vodenje opra-vljal za slovensko turistično agencijo in ni posegal v avstrijski trg dela, sta slovenski in avstrijski center SOLVIT ravnanje salzburških mestnih oblasti ocenila kot kršitev Pogodbe o Evropski skupnosti in Direktive o priznavanju poklicnih kvalifikacij. Primer je bil rešen v 47 dneh. Vir: http://www.mg.gov.si/si/delovna_podrocja/notranji_trg/sektor_za_notranji_trg_in_storitve/slovenski_center_solvit/)

Mojca Bešter, kontaktna oseba slovenskega centra SOLVIT na Ministrstvu za gospodarstvo

Imate težave s priznanjem diplome ali delovne dobe, ki ste jo pridobili v drugi evropski državi? Ne dobite dovoljenja za bivanje v drugi članici EU?

_ 3

Notranji trg – jedro EU Sobota zjutraj. Jure v časopisu naleti na članek z naslovom »Notranji trg – jedro EU«. Zazeha in odmahne z roko. S tem pojmom si ne more kaj prida pomagati. Za šalo vpraša Nušo, kaj si misli o notranjem trgu ter prostem pretoku blaga, storitev, kapitala in ljudi (malo poškili v časopis, da našteje vse štiri svoboščine).

Nuša skomigne z rameni. »To koristi poslovne-žem, naši družini pa ni spremenilo življenja.« Jure prikima. »Saj smo vendar navadni ljudje, trg se nas ne tiče. Pomemben je za podjetja, denar, skratka gospodarstvo.«

// Komentar

// EUgenov prosti tok svoboščin

»Enotni trg EU je zelo velika prednost za iskalce dela. Krasno bi bilo, če bi v EU obstajal enotni sistem socialnih in zdravstvenih prispevkov, da ne bi bilo treba me-njati teh stvari vsakič, ko se seliš.«Matija Črne, Frankfurt, raziskovalec – kemik v mednarodnem podjetju

»Kot odgovorni za prodajo mednarodnega podjetja v dese-tih članicah EU v vzhodni in južni Evropi si niti ne znam več predstavljati poslovanja na razdrobljenih trgih. Ko razvi-

ješ nek proizvod, imaš pri prodaji na enotnem trgu veliko manjše stroške. K še lažjemu po-slovanju bi pripomoglo, če bi imele vse drža-ve enotno valuto, prav tako bi bila podjetja vesela enotnega davčnega in računovodskega sistema ter delavske zakonodaje.«Tomaž Račič, Ljubljana, operativni vodja za vzhodno Evropo pri mednarodni založbi

Nuša ima preblisk. »Ko že omenjaš trg, si kon-čal z branjem, da se odpraviva po nakupih? Videla sem, da imajo nove kakovostne izdel-ke po ugodnih cenah, pa še pokvarjeni aparat morava zamenjati. Prodajalcu sem zagrozila s pravili za varstvo potrošnikov.«

Jure molči, Nuša vztraja. »Bi se raje zapeljal čez mejo in združil nakupe z izletom?«Jure si oddahne. »Ne bo šlo. Saj si izgubila po-tni list…«»Kje pa živiš, saj veš, da ga ne potrebuješ! Tudi v menjalnico nama ni treba kot nekoč. Imam par evrov za kavico, za večje nakupe pa vzemi kartico.«

Jureta skrbi, da bo zamudil tekmo Palermo-Chievo. Bo vseh šest Slovencev dobilo prilo-žnost za igro? Preusmeriti skuša pozornost. »Še veliko stvari moram urediti. Si videla račun za elektriko? Katastrofa! Ivo trdi, da si zdaj lahko prosto izbiramo ponudnika električne energije. Nekaj je momljal o prostem pretoku storitev.« »O tem se boš lahko jutri pozanimal.«

Jure igra še na zadnjo karto. »Saj veš, da bo danes klicala Lara iz Pariza. Najina hči je nav-dušena nad evropsko izmenjavo študentov Erasmus. Mimogrede, veš, da so ji plačali od-škodnino, ker so ji teden dni pred odhodom

brez ustreznih razlogov odpovedali let? Se spomniš, kako sva midva pred leti obtičala na letališču…«

Nuša se ne pusti zmotiti: »Saj naju lahko po-kliče po prenosnem telefonu. Z novimi pravili EU za gostovanje v tujih omrežjih je postala cena klicev precej nižja.«Jure kapitulira. »Prav! Samo še članek o tem brezveznem notranjem trgu preberem in pri-dem.«

Dovolj! Saj ste razumeli poanto. Seveda malo pretiravam. Slika notranjega trga ni tako idi-lična. Na več področjih se soočamo še s kopico administrativnih ovir in pomanjkljivim izvaja-njem predpisov. Spletno nakupovanje ni opti-malno urejeno. Prosti pretok storitev ne poteka nemoteno. Evropska komisija se tega zaveda, zato je aprila letos sprejela Akt za enotni trg s ciljem, da bi do dvajsete obletnice oblikovanja enotnega trga, leta 2012, notranji trg v celoti zaživel. Tudi za Jureta in Nušo. Upam, da bo-sta tudi onadva prebrala številko EUekspresa, ki jo držite v rokah, in se seznanila s tem, kar jima notranji trg nudi že danes.

Andrej Beloglavec,vršilec dolžnosti vodje Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji

nova delovna mesta in povečali konkurenč-nost evropskega gospodarstva, je po besedah predsednika Evropske komisije Joséja Manue-la Barrosa najboljše sredstvo za soočenje z go-spodarsko krizo.

Cilj ukrepov je olajšati čezmejno poslovanje predvsem malim in srednje velikim podjetjem ter življenje državljanom, potrošnikom in de-lavcem pri njihovem delu ali šolanju, nakupih, potovanjih v tujini, čezmejnem poslovanju in tako dalje. Teh 12 vzvodov je:

olajšanje dostopa do financiranja za mala in •srednje velika podjetja z uvedbo skupnega

statuta skladov tveganega kapitala, ki bo skladom, ustanovljenim v eni državi članici, omogočil naložbe v kateri koli drugi,povečanje mobilnosti delavcev s poenosta-•vljenimi postopki za pridobivanje poklicnih kvalifikacij in uvedbo evropske poklicne kartice,uvedba enotnega patentnega varstva za čim •večje število držav članic s ciljem, da bi v letu 2013 izdali prve enotne patente,vzpostavitev alternativnih načinov reševanja •čezmejnih potrošniških sporov, predvsem ko gre za spletne nakupe,okrepitev čezmejnega trga storitev z razširi-•tvijo sistema standardizacije,določitev strateških projektov na področjih •prometne, energetske in komunikacijske infrastrukture,sprejetje zakonodaje za vzajemno prizna-•vanje in elektronsko avtentifikacijo, ki bo podlaga za enotni digitalni trg,evropski okvir za solidarnostne naložbene •sklade, ki bodo spodbudili socialno podje-tništvo,predlog za usklajeno obdavčenje energije,•povečanje socialne kohezije na enotnem trgu,•zmanjšanje regulativnih in upravnih omeji-•tev za podjetja, tudi poenostavitev direktiv o računovodskih pravilih,lažji dostop do javnih naročil.•

S 1. majem letos so bile odpravljene vse omejitve, ki so jih postavile stare članice EU (EU-15) za obdobje sed-mih let glede zaposlovanja delavcev iz držav članic, ki so se Uniji pridružile leta 2004. Slovenski delavci lahko na trg delovne sile v Uniji vstopajo brez dodatnih omejitev.

Zeleni teden 2011 – porabimo manj, da dosežemo več

Kljub številnim ugodnostim, ki jih enotni trg EU zagotavlja podjetjem in delavcem, njegov celotni potencial še vedno ni pov-sem izkoriščen. Katere konkretne ukrepe je sprejela Komisija za soočanje s temi izzivi? Enotni trg je eden največjih dosežkov EU, a je res, da potrebuje nadgradnjo. Zato je Evrop-ska komisija pred kratkim predstavila načrt, kako ga izboljšati: Akt za enotni trg, v katerem je izpostavila 12 vzvodov za rast. S pomočjo praktičnih izboljšav, kot so zaščita patentov, elektronski podpisi ter spodbujanje socialnega podjetništva in javnih naročil, če jih naštejem le nekaj, želimo spodbuditi rast in zaposlova-nje ter povrniti zaupanje potrošnikov.

Želel bi poudariti, da moto Akta za enotni trg, ki se glasi “Skupaj za novo rast”, ni zgolj puhlica. Civilna družba, sindikati, poslovna združenja ter vse evropske, državne, regionalne in lokalne institucije se morajo vključiti v upra-vljanje s skupnim trgom in ukrepom vdihniti življenje.

4 _

Moto »Skupaj za novo rast« ni zgolj puhlica// Intervju

// Podčrtano z modro

Zeleni teden bo letos potekal pod sloganom »Učinkovita raba virov – manjša poraba, boljše življenje«.

Vendar pozor! Če se nameravate udeležiti do-godkov, si tokrat na koledarju zabeležite zadnji teden v maju in ne prvega v juniju, kot je bila to ustaljena praksa v preteklih letih. Med 24. in 27. majem se boste lahko udeležili strokov-nih in izobraževalnih dogodkov, ki bodo pote-kali po vsej Sloveniji, informacije o dogajanju pa lahko najdete na spletnem mestu http://ec.europa.eu/environment/greenweek/index.html.

Pri učinkoviti rabi virov, pojasnjuje evropski komisar Janez Potočnik, ne govorimo zgolj o nižji porabi sicer pomembne energije, ampak tudi o varčni in bolj zeleni porabi drugih naravnih virov, kot so kovine, mine-rali in nenazadnje čist zrak, zemlja in voda. Evropski komisar za okolje še dodaja, da je bistveno, da porabimo manj virov, a z nji-mi dosežemo večjo učinkovitost. Čas je, da spremenimo navade!

Intervju z evropskim komisarjem za notranji trg Michelom Barnierjem

_ 5

S katerimi ukrepi namerava Komisija iz-boljšati trg čezmejnih storitev, ki trenutno predstavljajo le pet odstotkov BDP?Resnično obstaja razlika med pomembnostjo storitvenega sektorja, ki ustvari več kot 95 odstotkov vseh novih delovnih mest v EU, in njegovo razširjenostjo preko meja posameznih članic. Ena najpomembnejših nalog Akta za enotni trg je prav olajšanje čezmejnega trgova-nja s storitvami, kar želimo doseči z razširitvijo sistema standardarizacije tudi na storitveni sek-tor. Uporabniki storitev potrebujejo označbo, podobno znakom kakovosti pri proizvodih, ki bo mednarodno priznana in bo dokazovala skladnost z določenim standardom.

Prav tako pripravljamo predlog na področju združenj za zaščito avtorskih pravic, ki bo vse-boval zakonodajni okvir za njihovo čezmejno dejavnost in poskrbel za večjo preglednost tako za uporabnike spletnih storitev kot avtorje. Med najpomembnejše ukrepe sodi akcijski na-črt za elektronsko trgovanje, pri čemer bomo odgovorili na konkretne težave, s katerimi se ljudje v primerjavi z »običajnim« nakupova-njem srečujejo pri plačilu, varovanju zasebno-sti, dostavi in kršitvah avtorskih pravic.

Kako bo Komisija spodbudila inovativno socialno podjetništvo?Socialno podjetništvo ustvarja rast in delovna mesta ter hkrati sledi višjim družbenim ciljem, zato si zasluži vso podporo. Komisija se tega dobro zaveda in bo konec leta predstavila po-budo za socialno podjetništvo. Z njo želi soci-alnim podjetjem ponuditi možnost, da izko-ristijo vse prednosti skupnega trga: dostop do javnih naročil, finančnih trgov oziroma evrop-skih skladov, svobodo ustanavljanja in tako naprej. In nenazadnje, vzpostavitev evropske-ga okvira za solidarnostne naložbene sklade je eden od 12 vzvodov Akta za enotni trg.

Rešite križanko in iz črk na označenih poljih sestavite geslo. Geslo napišite na dopisnico in ga skupaj s svojimi podatki (ime in priimek, naslov) najkasneje do 30. junija 2011 pošljite na naslov: Predstavništvo Evropske komisije v RS, Breg 14, 1000 Ljubljana. Med prispelimi dopisnicami bodo izžrebali tri nagrajence in jim simbolične nagrade poslali po pošti. Nagrajenci bodo objavljeni v naslednji številki EUekspresa.

Omeniti je treba še Direktivo o storitvah, ki je sodeč po pregledu stanja še niso v celoti iz-vedle vse članice, zato si bomo prizadevali, da bodo to čim prej storile. Komisija bo pregle-dala tudi delovanje oziroma uporabnost vseh ostalih mehanizmov EU na področju storitev in skušala skupaj s članicami odstraniti kon-kretne ovire.

Na kakšen način namerava Komisija na področju čezmejnega elektronskega trgovanja odpraviti diskriminacijo glede na državljanstvo in kraj bivanja, ki sta pogo-sto razlog, da državljani nekateri članic ne morejo nakupovati v drugih? Možnost čezmejnega kupovanja in prodaja-nja, brez nepravičnih ovir zaradi kraja biva-nja ali državljanstva, je bistvo skupnega trga. Zavedam se, da se državljani manjših članic, kot je Slovenija, še vedno srečujejo z ovirami pri spletnih nakupih. Njihovo nezadovoljstvo je upravičeno, saj je trenutni položaj nespreje-mljiv. Na tem področju smo že sprejeli nekaj ukrepov. Člen 20 Direktive o storitvah od čla-nic zahteva, da odpravijo diskriminacijo glede na državljanstvo ali stalno bivališče. Zavedamo se, da te določbe ni tako lahko uveljaviti, kot se zdi, zato bomo za pomoč državam izdali smernice.

11 10

6 12

9

2

5

14 3

1

4

8

13 7

Celotni intervju je objavljen na www.euekspres.eu

Dan za spremembe – štela so dejanja, ne besede!

6 _

// EU soseska

// EUtrip

Da ima Evropska unija zelo pomembno vlogo ob svetovnih humanitarnih krizah in da razstave niso le poučne, ampak so lahko tudi zanimive, so imeli priložnost spoznati obiskovalci razstave Znanost za krizne razmere v Novi Gorici. Namen projekta, ki ga izvajata italijanska človekoljubna organizacija za sodelovanje in razvoj (Co-operazione e Sviluppo - CESVI) in Urad Evropske komisije za humanitarno pomoč (ECHO), je z zabavnim učenjem predvsem mlade izobraziti o ukrepih v primerih mednarodnih kriz.

Besede, nepodprte z dejanji, nimajo nobenega smisla. S tem bi se gotovo strinjali na Slovenski Filantopiji, kjer so v okviru evropskega leta prostovoljstva pripravili prav poseben dan, »Dan za spremembe«. Letos so se v prostovoljne dejavnosti prvič lahko vključila tudi podjetja, odziv pa je bil odličen. Akciji so se v 50 slovenskih krajih pridružili številni prostovoljci, nekaj utrinkov pa si lahko pogledate v tokratnem EUekspresu.

Znanost za krizne razmere

Kdo je potratnež?V okviru tedna trajnostne energije je 11. aprila v Ljubljani potekala delavnica »Kdo je potra-tnež«. Na delavnici so skupaj z Društvom Zoja možgane kodrali osnovnošolci in se seznanili s potratnostjo vseh vrst električnih naprav.

Obiskovalci so se s pomočjo multimedijskih pripomočkov, zaslonov na dotik in stikal ak-tivno vključili v razstavo in sami izbirali vsebi-ne, ki so si jih želeli ogledati. Poudarek je bil na dveh velikih svetovnih človekoljubnih krizah na Haitiju in v Somaliji.

Mladi so imeli priložnost sodelovati v razstavi ter se tako preko interaktivnih iger in igranja vlog poučiti o načelih in dinamiki humani-tarnega dela ob naravnih nesrečah oziroma drugih dogodkih, ki zahtevajo posredovanje ECHO.

Veste kako delujejo sončne celice? Ne? No, pa si poglejmo na primeru najmanjšega »mlina na sončno energijo«. Interaktivna delavnica je otroke nadvse navdušila, saj jih je na zabaven način podučila tudi o zanimivih in aktualnih napravah ter tehnologijah, ki jih bodo spre-mljale v prihodnosti.

_ 7

// Nepreklicno Evropa

EU mit Neupravičeno zapravljanje v času krize za hip-hop delavnice?

Britanski časnik The Daily Telegraph je poro-čal, da je EU neupravičeno zapravila 900.000 britanskih funtov za projekt z naslovom »Evropski laboratorij za hip-hop ples«, obe-nem pa so bili še mnenja, da bi morali biti kulturni projekti v času recesije izključeni iz proračunske podpore. Evropska komisija je navedbe časnika zavrnila, saj je za omenjeni projekt namenila zgolj 45.000 funtov. Projekt je namenjen raziskovanju in odkrivanju novih hip-hop koreografij z medkulturno izmenjavo plesalcev iz različnih držav članic in pripravi hip-hop festivalov. Ta in mnogi drugi projekti predstavljajo kulturno in kreativno industrijo, ki v Evropski uniji zaposluje kar pet milijonov ljudi. Evropska komisija je v odzivu še zapisala, da ne gre le za gospodarsko pomemben sektor, saj krepi in nadgrajuje tudi evropsko kulturno izročilo in medkulturno izmenjavo med naro-di, zato mora biti deležen proračunske podpo-re, še posebno v času gospodarske krize.

Mini slovarček EUEnterprise Europe Network (EEN)EEN je podporna mreža Evropske komisije za mala in srednje velika podjetja. Vanjo je vklju-čenih 500 centrov s 4.000 izkušenimi strokov-njaki, ki nudijo strokovno znanje in podporo podjetjem, univerzam, raziskovalnim organi-zacijam in tehnološkim centrom na področju mednarodnega poslovnega sodelovanja, inova-cij, prenosa znanja in tehnologij ter sodelova-nja v programih EU.

Erasmus za mlade podjetnikeErasmus za mlade podjetnike je program Evropske komisije, ki omogoča usposabljanje, mreženje in izmenjavo izkušenj. Mladim, ki so svoje podjetje odprli v zadnjih treh letih ali pa odprtje podjetja šele načrtujejo, daje možnost, da v drugi državi članici do šest mesecev so-delujejo z izkušenim podjetnikom v njegovem podjetju. Koristi so obojestranske – prvi pri-dobivajo nova znanja in izkušnje, drugim pa sodelovanje v programu prinaša sveže ideje in nov poslovni elan. Več informacij: http://www.erasmus-entrepreneurs.eu/index.php?lan=sl

V rubriki razkrivamo napačne domneve britanskega časnika o podpori kulturnim projektom iz evropskega proračuna, slovarček pa vam bo v pomoč pri razumevanju izrazoslovja na področju enotnega trga EU.

V Trubarjevi hiši literature so s pomočjo pro-stovoljcev gradili knjižne in širili domišljijske svetove. Ker morajo knjige potovati iz rok do rok, so pozvali ljudi, naj se oglasijo v njihovih prostorih z največ petimi knjigami, ki jim leži-jo na domačih policah. Poiskali so jim novega lastnika, ki bo s platnic obrisal prah.

»Odločili smo se, da bomo jedli čebulo, kom-binirali slano s sladkim, zelenjavo s sadjem, iz-delali svojo lastno pašteto iz leče in jedli zeleno juho iz lončkov, ki jo bo krasila pena, kot jo ima cappuccino«, je zapisala prostovoljka In-fopeke, ki se je udeležila kuharske delavnice, ki so jo za varovance Mladinskega doma Maribor pripravili skupaj z Višjo strokovno šolo za go-stinstvo in turizem Maribor.

Na Osnovni šoli Cvetka Golarja v Škofji Loki so prostovoljci, učenci šole, delovali globalno. V akciji »Drobiž za nasmeh« so zbrali denar, ki je bil porabljen za nakup šolskih potrebščin za otroke v Afriki. Pri tem jim je pomagala ga. Barbara Bizovičar, ki živi v Gani in je tam po-trebščine nakupila ter jih razdelila med otroke.

// Napovednik dogodkov9.–12. maj (Strasbourg): plenarno zasedanje Evropskega parlamenta.19.–21. maj (Nova Gorica): stojnica in aktivnosti v okviru Zelenega tedna na temo varstva okolja in biotske raznovrstnosti.20.–25. maj (Ljubljana):evropska karavana prostovoljstva v okviru evropskega leta prostovoljstva.25.–27. maj (Ljubljana): stojnica in aktivnosti v okviru Zelenega te-dna na temo varstva okolja in biotske razno-vrstnosti.2.–4. junij (Maribor):stojnica in aktivnosti v okviru Zelenega te-dna na temo varstva okolja in biotske razno-vrstnosti.6.–9. junij (Strasbourg):plenarno zasedanje Evropskega parlamenta.22.–23. junij (Bruselj): plenarno zasedanje Evropskega parlamenta.4.–7. julij (Strasbourg): plenarno zasedanje Evropskega parlamenta.

// Napovednik dogodkov Europe Direct4.–15. maj (po Sloveniji): praznovanje tedna Evrope.10.–13. maj (Nova Gorica, Novo mesto): brezplačne projekcije filmov v okviru Filmske-ga tedna Evrope.Junij (Murska Sobota): okrogla miza o prehranskem opismenjevanju.September (Maribor): Noč raziskovalcev 2011 – predstavitev razisko-valne politike in programov Unije.Več: http://europa.eu/europedirect/index_sl.htm

»Izmenjavo Erasmus Entre-preneurs priporočam za nave-zovanje poslovnih stikov, kot testiranje poslovne ideje na tu-jem, za izboljšanje poslovnega načrta in tudi za spoznavanje

kolegov podjetnikov. Daje ti neprecenljivo spoznanje, kako prilagodljiv si in ali lahko uresničiš novo idejo.«Urban Jeriha, Praga, sodelujoči v pro-gram Erasmus za mlade podjetnike v arhitekturnem podjetju

8 _

S prihodom v Berlin se je res za-čela prava dogodivščina v mojem življenju. Vožnja z avtom iz Slove-nije v Nemčijo je bila lahka naloga v primerjavi s celim tednom. Kajti to mesto tako intenzivno vibrira s svojo energijo, da zahteva popol-no prebujenost in prisotnost.

Z Nino sva se v Berlinu najprej dobili z Isho. Ogledali sva si moje delovne prostore in sobo za goste, kjer sem bivala en teden. Sledila je večerja za štiri z multikulturnim ženskim klepetom, ki je enak ne glede na to, od kod prihajamo. O tipih in odnosih seveda. In ko smo postale najpametnejše za tisti večer, smo se odpravile na balkan-ski žur. To noč sem sredi Berlina slišala Magnificovo »Hir aj kam,

hir aj go«. Vsakič, ko se spomnim na ta trenutek, se nasmehnem. Bil je trenutek zavedanja, da bo vse okej. Popolnoma je pregnal strahove in dvome, ki so se pletli po moji glavi. Zavedno in neza-vedno.

Januar 2011 – prvi tedenS ponedeljkom sem začela spo-

Berlin, Berlin// Življenje v Evropi

Izdalo in založilo: Predstavništvo Evropske komisije v Republiki SlovenijiUredniški odbor: Špela Horjak, Predstavništvo Evropske komisije v Republiki Sloveniji; Maja Ogorevc, Studio 3S d. o. o.Avtorji člankov: Maja Ogorevc, Matjaž Štefančič, Matea Jakin, Mitja KandareFotografije: Avdiovizualna knjižnica Evropske komisije, iStock, Matjaž Štefančič, lastni arhivi avtorjev prispevkovProdukcija: Studio 3S, podjetje za tržne komunikacije, d. o. o.

Dossier 2011.3117Working title: EUekspres n°21Language: SLCatalogue number: JL-AA-11-021-SL-CISSN: 1830-9615

LETNIK 4 // ŠTEVILKA 1 // MAJ 2011

znavati svoje novo delovno oko-lje in ljudi v njem. Komaj sem se nagledala novih obrazov, že sem letela na tečaj nemščine. Po mrzličnem vpijanju informacij o delu, jeziku, prevozih in nasvetih sem bila najsrečnejša zvečer, ko sem šla sama okoli TV stolpa na Aleksanderplatzu.

V petek sem našla sobo. Prvi oglas, prvi klic in prva soba v Berlinu. In upam, da tudi ostane do konca moja. Starinska omara. Starinski stol, s katerega lahko opazujem ulico ali berem. Okenska polica s svečko. Zraven svečke je prostor za slovenskega slavčka, ki sta mi ga podarila Daniela in Filip. Mala pisalna miza s predalom. Velika postelja. Visoki stropovi. Velika

okna. V stanovanju živim skupaj s petčlansko družino. Rada slišim otroški živžav v ozadju, ko kaj de-lam v sobi. Vendar sem zaenkrat tako veliko naokoli, da se še nisem uspela bolje spoznati z njimi.V soboto zvečer sem se dobila na pivu s štirimi Slovenkami. Vsaka ima svojo zgodbo z Berlinom. Ena je rojena Berlinčanka, po

rodu pa Slovenka. Druga je spo-znala Berlinčana v Ljubljani pred desetimi leti. Zdaj živi v Berlinu in ima dva otroka. Tretja je na po-diplomskem študiju, četrta pa je prevajalka in tu izpopolnjuje svoje znanje nemščine.

Prvi teden je od mene zahteval zelo veliko energije. Biti moram dovzetna za vse dražljaje iz oko-lice. Vse mi je popolnoma novo in neznano. Včasih ni enostavno. Sploh če se izgubiš – kar se meni dogaja vsak drugi dan. Napačna postaja na napačni strani in že si »nevemkje«. Vendar sem vesela, da sem tukaj.

Drugi tedenMoj teden poteka tako, da sem dopoldan na Združenju za evrop-sko izobraževanje (GEB), popol-dan pa na tečaju nemščine. Moje znanje nemščine se izboljšuje iz dneva v dan. Vendar sem tipično nestrpna in bi zelo rada znala že vse kar takoj. Tako je tudi na de-lovnem mestu.

V soboto sem šla na letališče iskat Michaela iz Severne Irske. Za 20 tednov je prišel na prakso v sklo-pu programa Leonardo da Vinci. GEB mu je uredil delovno prakso in vse ostalo, kar sodi k programu. Zvečer smo šli ven s sošolci s teča-ja. Med sabo se sporazumevamo v nemščini in se odlično razume-mo, ker vsi znamo jezik slabo. In ko govorimo vsak svojo nemščino z mešanico slovenščine, korejščine in italijanščine, debata postane zabavna. In glasna, kar ni dobro,

če si na podzemnem vlaku. Tukaj namreč ni ravno v navadi, da bi ljudje kaj dosti debatirali med vo-žnjo. Večinoma imajo slušalke v ušesih ali berejo knjigo.

Danes je Michael začel tečaj nem-ščine. V bistvu tukaj vsak teden pride kdo na novo. Kar je dobro. Ko sem v nekom drugem kot v zr-calu prepoznala svoj strah in zme-denost, sem dobila občutek, da sem ju tisti trenutek premagala.

Marec 2011Že prvi teden so me nekateri vpra-šali, če bi ostala v Berlinu. Ali če iščem službo v tujini? Jaz pa sem si mislila: »Če me še enkrat tole vprašaš, grem kar spakirat in na-zaj v Slovenijo. Pa kaj ti ni jasno?« Prvi teden, ko sem vsa prestraše-na gledala naokoli, me sprašujejo takšne stvari. Saj ne rečem, tukaj sem zaradi dela. Če bi hotela poči-tnice, ne bi nikoli izbrala Berlina.

In jaz sem nato samo hitro odgo-vorila: »Delati si želim tam, kjer me potrebujejo.« Hvaležna sem bila sama sebi, da nisem pokazala strahu, ki sem ga občutila cel prvi teden. Vsak teden je bolje. Napre-dujem. Tako nekako se odzivam in spoznavam svoje sposobnosti v neznanem delovnem okolju. Pre-prosto se moraš soočiti s sabo in biti koristen. Ni druge. Še vedno pa lahko spakiraš in greš domov. Vendar je za takšno odločitev Ber-lin preveč zanimiv in izziv večji od strahu. NI NUJNO, DA VSE RAZUMEM.

Dnevnik Sergeje Bevc, Zavod za novodobno izobraževanje, na začasnem delu v Berlinu

»V petek sem našla sobo. Prvi oglas, prvi klic in prva soba v Berlinu. In upam, da tudi ostane do konca moja. «