j j j F / r a n ^ a . ►

'P C HRVAT8KI 80DRUGI NA ? DELU.

H iirvntuki »drugi «K*1kj<» mar* ^Blivu ca svoji* novo Sl ran k mo trla [it*tk>. ktem i*»cle' — kakor amo io ■popxnh — dne 20. decembru to

pfih**<!nji p* trk Li*t sr Im* im*. ? nov*l/‘ lb»«lničkn Straža" ivi nj**

lp«t: i k trr izdajatelj bode mla- (wArvat»ka ^H-ialistiona <»rgnni- xafgn >' Chicagu t»*al imenom lir

RadničKi IVditički i Pro- griptni Save/ List Im* im >1 obliko

«'ga “ Proletarca'* in Ho fl^ jn l dvakrat na m race. Čred-

mr iwt bode Kodrug Milan ^■Ohima* neutruden h«»ril zn so ■ fbliscnt in orpani/ator atrimkc v fr fltari domovini in v Alleghenv,

B ^ ^ 4BadnV*ka Straža" bo poMn- K gina ogled tudi množini «dov«*n- f gkmi •©dnignni. Na to opozarja* L so io dane** in obenem p tok ime.| £gič*>* »udrti ge, da naj ne zavr- ■ iejo liata če morda povsem ne ro- E m e jo hrvatako. Oajte list v ro-

kc tovariš*-m Hrvatom, s kterimi i, delate »n ©bčiijet> trr jih poduči* ,* te. da je t*» prvi lirvniški list v jk' Am erikki sc lw» boril za pravice L in koristi ni.»dniin>dn»*gH drlnv* '[ ura in še ptsiAej za pravice in l koristi hrvntskih delavcev \ A Jttacriki Slovenski in hrvataki dr* Efevce sta *»i najhližja. ne samo po Brjtireilu tenioč tudi po krvi in j«'. K. tiku: rslrdtrirn jr dolžnost vsake- j g* zavednega slovenskega di lav* ■* ea. <la agitira tudi mrd hrv luki T Bi tovariši-drlavi*: za s »••»jdistb*-

no onmni/neijo tna j.* da *••* Kkrvatskim drlavcem v Ameriki • »nkrHt odprn ci in da začnejo mi­I »liti in delati samostojno — ne

pa poti rplivem raznih "ban- jS^idrjev’ ’. "Sifkart.a*ev" i•» ••sta-• lih reprezentantov "hrvat*k«»-u- 4 serišk- fhu3!) inteligenci je “

a. Prepričam smo. da b » v trm etini atorila "Hodnička St reza '

1 «voj" dolino*.

GORKO STANOVANJE.

! (Skica Iz sibirskega uradniškega življenja.)....... ...............

Ob treh popultadne je. \ postniin U-legrafwk:,pisarniei v Hmaku ob Amurju jr drlo že zdavnaj kon- Žano in poštar je prost; ravnokar

, jepojužimtl in nedaj raka znanca, a katerim bi igral kartr Njegove misli plavalo z enega predmeta m drug**ga PodpirejoS z roka­ma glavo, srdi pri mizi in pre­mišlja o tem. kako mu je bila sre­ča pravzaprav mila.

‘ Sele pml par leti je bil pre­Stavljen semkaj v Sibirijo, r *ven kot cerkvena mi*: sedaj »nia že 5000 rubljev vloženih v banki In temlrtr je prišlo vse tako narav no. na tako pri prost način Naj­prej se je tu oženil s hčerjo meš­čana domačina, ki je imela "tki rubljev dote Potlej mi prišli " po­

. rtmisk: dohodki". Kmalu piteče • termin. k«» lw> pošt rita uprava da­jala r zakup onoKna mesta: pri tzj priliki odpade zmirom zanj kakih 150 do 200 rubljev

[. Podpirajoč z rokama glavo, s.- dl tokaj zatopljen v sladko niču ae br.*z krčmarja in niti ne opazi ne. da že dalje časa atoji ob vrn- tih kmetič, ki ne vč. kaj bi atar*l. Tadaj vstopi poštarjeva žena in ©pozori svojega moža na čakajo* Čeča kmeta

' "Knlja Nikolaj), nekdo je prišel k tebi.**

Poštar povzdigne pogl**d in se ttmnzr.o. ko opazi kmeta Ravno je bil na To mislil, kak** bi hib* prijetno, ko bi imel eno kravo za domačo porabo

"Kaj bo. prijatelj?" —"Prhlem k Vašemu blagorodju

z neko prošnjo!" pravi kmet p»>- Časi n n » rodno

“ Viiliin. prijatelj?**; torej /a kaj ».» pa gr*-!’ ’ —

“ Ali tii n*- iiiog.l jaz. VnSi* Ha- formi:** postati p*wtajni na?elnik oaobm* poit*-?"'

r-, Pričela «<• je kupčija tnc.1 obe­ma; kmet je bil »kop in Koljn. — ali kot itn trn kmetje imenovali

• “ žila", to »e pravi lakomnik. — je bil neir.pro«en. Slednji? »ta «e

' aedin ln: kmet ilolii službo postaj­nega načelnika. In pripelje kra­

vo. ali če te no more dobiti, pa toliko denarja, kolikor je krasa v redna.

Kmet Mitri? ae je podal k tr- g<«vii. kater-rou j<* bil nekoliko v aonodu. in si je tam poiskal pomo. •*i; sani ni miri gotovega denarja, čeravno ni bil ubog Oba sta te. daj iskala kravo, pa je v celem okraju ni bilo dobiti nobene. T ■­daj si je izptMudil Mitrič «*d tr- govon 40 rubljev in »c je zopet napotil k poštarju. •

Ta je bil ve* prem tleč.»n. ko je al«»ft»il mejito krave denar Slednjič •»I je vnndar pustil dopovedati. da l.jev in da je Hi| voljan za nndit- j » voprejel ti tli h štirideset mb* line plačilu ihsctih rubljev |**ča* kati nekaj t<*ilm>v Tolažil se je s teni. da Inhlo gotovo še štiri |x*štua iin*wt a razpisati n

Potem ko se je bil kmet hva- l*-žiu» «*«Movil. je vatopila pošta­rjeva žena:

"Nabrali *o m* / • it ir ji andi pe­ti* »leja; knm t njimi?** j ' vpra­šala *voj»*un moža.

"rhlstranimo jih. ampak tako. • Im pomočnik n** l»o ničituir opa­zil.**

Tisti večer je šel [Hištnr k h\*o j*‘tnu znancu in j,» tam prt igralni mizi naletel na trgovca iz neke S*»Netilij*, naselbine teptal tllll je o svoji zalogi p« t roloja,| "PonivnaiH«!" je o<1govoril tr- g»»viv.

«» polnoči a.« je n.stav l trgovčev voz iz. H4*s«slnje vnsl pnsl p**šta- rj»tn in štiri posode pet roloja so naložili Unigega jutra j.* bila no- vu zabkga jkotr**li*ja iz. metta na r*N*ma S;ij ni treba, da bi so hra­nilo: p*štarjeva rn/NVft|jrtvn se vrš: vendar na državiie st roško Tako j.* šjo leto za letom. Tudi poštni urad je lahko gorko ata- novanjo Samo znati ae mora. da kaj tak *ga p*»močnik nli pisarne opazi. --

KNJIŽEVN08T

Izobraževalna knjižnica Seri­ja I. Ernest Haeckel: "Svetov­ne uganke" Poslovenil Ivan Kaker 1 sešitek — Samozaložbi* thiengo. II!.. 1907. Izhaja enkrat na meneč •

TV* je naslov nov! knjižici, kte- ro smo irrojclt t.» dni Knjižica •*H*»*gii "Vabilo na naročbo", "Prcflgorvor h svetovnim ugan­kam". kt»T»*ga je šepavi] pr«da- gatelj in prvo poglavj? "Svetov­nih ugank**, ki jih je spisal slav- novnani nemški narnvoznan****. Krne«t Hacokel.

V "Vabilu na nar»*elK*" sc ni mogel vz«ir/ati i/ihijatelj. da ne Hi splošno vsekal p«> svojih nas­protnikih Obsodil je tudi sloven­sko politične listo v Ameriki. Po mnenju izdajatelja ti listi "s plitvimi frazami netijo le obžalo­vanja vredne strankarski* strasti in vsledtcga \*s»* kaj dnizega kot iz*>Hrn/ovalno aredatvo ** — V^ak. tihli š.- tako nepristramk kritik, mora reči. da se j* g iz- dajafelj tukaj prenaglil; on pni trka drugim plitve fraze, rabi jih pa a ni v eni in isti «npi. ko .»bso. ja politične listo, n«* da Hi nave­del kak »H*ka/ v t... Komur je v r*N»ii«*i izobrazba naroda pr sr­ti. ta ne obsoja splošno p«-1 t

•'ni listi v,, rnvtiotako potrebni /n ./oHn*zl*o kakor "Svetovne u ga n ko".

Kar pa tiče pr« v.hla. to j»* prv**ga poglavja "Sv>t«»vnih n- gank". r**či moramo, da zod«»stu- je. Tuje h<*cdc sr. p»d črto d»>- Hro razložene. K«lin«». kar nam ne ugaja, je to. da g K;ik» r vple ta semti-rtje svoj«* pripombe, kot na primer je čitati r»n 2 str v

Ioklepaju "fariati»'ni socialisti" itd.

Kljub vsem gori omenj »tlim ne- ib»stntkom pa želimo vs**»-n»». da Hi se "Izobraževalna knjižnica*' k«*likor mogoče razširila Mi jn priporočam n vsakomur

Cena s«-šitkn je Iftr. s pištnino 12e Naroča si pri g izdajatelju: fveo Knk r H29 Lnflin st . Chi ca go. Tli.

Delavci, organirujte se v tocia- lističn© Tdube! V organizaciji je izobrazba in moč.

Pod aoebtHamom ti ne bo t:reba rc-či znoinvim kolikor morem, tem več rekel ta « zaslužim Icolrk T hočem.

Agitatoričen del. i• 9 • m •»■*«

Naš zastopnik n i (Sirnem*. O . m okolico je smlriig John Kra­vanja. Iftos 101. Za na n »čim "P n »I *<an*a" in .lelnic Jugoslovanake d«*Ia\xk»* tiskovin* družbe se naj taniošnji delavci zaupno iibračnjo na njega.

S*sfnig Valentin Potisek. 1231 Nlistvi St je naš /aatnpuik za La Salle, Ifl.. iu okolico. Sndrugi v l.u Salle. P »m Ogb^bv iu dru­gih Miznih rifiHclhinnh naj se gle- -H* naročnine, oglasov in delnic za " Pnr»l»tHn*a" kak«»r tudi gltsle s» »e ral iglične organizacije, zaupno '•limcjn na njega.

S»wlmg Jože Za v rt tii k je p». «ddnšč«\n pobirati naročnino, ogla- s»* in prodajati delnice v Chicagi.

Chicagi. Ptillmau iu Wau- keganir S«Mlmg im in ostalim slo- venhktni d.»U\vem. kterc obišče, ga toplo prip»i>K*aiiH».

Anarhizem.IZ "NAŠIH ZAPISKOV".

Ako naj \vrjani-»mo velikemu filozofu Nietzhelii-ju. j»* vzrok vsakteronm človeškemu Htr«*m-

II jen ju "vo lja »lo moči". hrep»*n^- nje p» uveljavljenju in ojačen ju lastne osebnosti kakor vladajoče m zapovedujoči* sil *.

Ali ta volja do moči m veljave irun valed večnega zakona akcije in reakcije hudega nasprotnika v »šiponi, ki ae pojavlja v vsakem človeku proti tuji veljavi, kadar

j bi utegnila zakriti in obvlaxlati njegovo Kj» r s»* pokn/e premoč kak«* osebtmst i.bmltsi v zas»*bn *m. Isnlisi v javnem življenju. povMod \ uliiuo. kako se je skušnjo drugi otresti in jo zmanjšati. Isto velja tudi za MM*ialuo in državno. p«di- tično življenje. / vsaktero pr •-

, močjo ac Utesnil je jo intcrnii in moči drugih. Cl ovci ki naravi pa

| je že tako prirojeno, da ©e skuša navoboditi vhakterih spon. boduri v<lružabn»*m, hrnlini v držav nem živi jen ju In ravno v našem mo- •1» meni *aau s»* je to st miljenje

: pojavilo tem nnvčnejc. čim večja ■ je p ita la prem»K' organizacije, bmlihi državne ali dn ig». n pr.

^lelavake itd. To hrepenenje po. . sameznika. ohraniti uvoji oaebno- <t: prosti razvoj in rahraniti. da se že itak <*zke m.'je se bolj ne skrčijo, pojavljalo se je poaebno zadn ja leta v " f in de sičcle" raz- p*b»ž»mju v književnosti. fdozx>-

i fiji. umetnosti in znanstvu.hrzava j? dan«lan»*N pač preti-

stav it el jien premoči in ur**jevanja par eaeeHenee. kaj čuda. »la je v Kvnliminih duhovih začela ro­diti misel, da l»i bilo bolj> živeti br**z. nje. brez. vedno novih zaiko- nov predpisov, knznij. davkov. or-*/nikov itd . samih pojavov, ki kljubujejo prost •mu razvoju «»s. b-

1 u»»Nt In znčelo *»• je vprašanje: I ' i čemu država pa čemu vlada* Kako s*a spb»h prišli d»» nas? In txwk»» s«- je prič. I izpodkopavati t»*- melj. na katerem sloni današnja •Iru/nbna ••rgariiz.n»,ija. prič *Jo s*- j»* rarm*'tri\at i kardinalno vpra­šanj* : *• jH»stanku in upravič»*nju lr/ave m vladanja sploh. To nazi- rnnje. m katerim zavratna vsak tuj vpliv in silo, v-nko nadvlado, imeriiijctno anarhist no. proti v la »larsko To nušlr nje j.» glolorko ukoreninjeno v človeški duši.

ar nam |*»»tr.iuj* tildi /g«»b»\ina člov.-škcgn rodu V socialno- pditičnem razvoju vidinm. kak«* n.- anarhistična stremljenja v/.po- r»-«lno razvijajo kakor protisiln i>- ti»*mii N.M*io|ošk»imi pojavu, (s* kujem si j.* dosnlaj človeštvo pri- ibibilo s\»»je najv.i'*j.» zmage nad prirod*« m nj**tiirni silami, preti — organizaciji Anarhizem j»# ž»* l>«» svojem bistvu iiujhuši nasprot­nik vsaki »»rgaiiizaciji. ki j** ved­no o^ovnna tu kakem primoranju. Anariiizcm j»* naravnost negacija organizacije. To naj poudarjam /»• tukaj. <!a nam bode potem la­žje ra/iim vati p>stan»k in rni- v«»j anarhizma, pnaebno pa nje­govo razmerje k aocializmu.

Ka«lnrk*»li je prispela vsegamo- gočiiost kake sv »tovne sile «b» vrhunc*. vetlno a»» »e po jn vile anarhist ne itleje v tej ali oni

x m o r i l c i ! ^

“ Delavci vseh dežela, združite se !" WOKKINC s­

o . ///.. 24. d e ce m b ra 1&07. , , , , , .___ ____________ ___________________________ L « l o I I . Vol. I I )

r v p r e m o g o k o p u .

x \ W /Mk\i /Itmu r V | j /m r im/ 11 IM

ctKj/7

*no kakor ovce Mir vam! . . . Čujtc: solze. . . na morišče. vaših dragih in vaša kri . . .

• - Plamen! . . . v palačah vaših morilcevje grobi**?. krasi zdaj — "Christnias Trce** . . .

4i na ahud izmiail *i je preruot-ni •Mills poeboo srsUtv.v. V Incvniku jc objavil sltslcči iu*-

dat: lV»trebuj«*mrt two»'* m»»z, ki ščejo tlela, nglanite m* v Laltor

•r.mple. Iltfzpusjlai delavci so označeni čas trutnnma prišli v to «M»-ilopje toda nmsto željno pri- čaikoviiMnra dHavskoga -••genta ®o imšli Hin-j.as-ga »» Mil .»si. kteri je ; |s»r h A1 a riši otvcril shvtl in pri­čel |Mvslav«ti raz« »vi mn im navzoč, likom «» krizi in brezposclstvu.

^Vtk ri mi o-tali in poslušal g • /omika. t«nln večina prevarjenih I* lave.-v j,- M lila* |Mišten«» oštela

šln. Lepo j- govoriti o ir.ri in nje posledicah, kar *e plotl kapitalizma. toda nn tik način v*eč| delavec na sh<»-

- ■

V zvezinih ladjedelnicah v ^tr.H.klvnu i* odpuščenih ..kr-.g^ - delaveev In votlstvo t.*l

ndjtslclnic nnznanjn. da jih od- m-ti št* več Htdj nizkotnega in •altist nega spričevala za našo

«»t j»* la. si ni mogoče misliti, i’ času krizo in denaru • stiske,

pto firštcvilni tvoruičarji in dru­

gi kapitalisti cnlslavljajo vsak •dan tisoče in tmoče delavcev — k«> je brczposelnoat prikipda sk«»ro do viška, pa pride 5«* zvezi- na vlmla. ki ima nad tisoč milijo­nov dolarj«*v gotovine, in jemlje delavcem kruh Sramota in šknu- •la! * * — Ona vlada. kter«*j nae»*- 1 iijo "velik i prijatelj delavstva“ Theo«lor»* Ro«»se\ elt ona vin­ila. ki bi morala takoj prve dni kri/«* prihiteti nn pomoč prizad«*- tdnu ljudstvu in vp -Iiti br zp«»- -••In»* pri svojih napravah — onn vlada j«' padla ta<>k nizko, da š»* odpušča svoje lastne (Iglavce.

Proletarci, spomnite se t.-ga pri bi»d«»čili predsedniških v*»lit- vah!

Car Ifo »sevcit so je vendar •nkrat pošteno vrezal. V d- fi« ld. Nev., je poslal vojaške čete. a te čete - nimajo knj de­lati. Rudarji •*«» mirni: o »lina- milnih napadih. .* zarotah proti lastnikom rudnikov, o kt* rili je luko bombaš! tč n n p salo rno-n«* časopisje. — ni diiba niti sluha. Car R«**»>evelt *»laj lahko vtak­ne prst v usta in premišljuje . . .

j Delo in delavci. ►

OdpuUanje delavcev.

Mll«k*-K<in lleiglit«. Miah.: |‘ 8lau*lani Mall**abl0 Irmi Cn. je ' mlpiistila -<N) luni. o » tn|, drliiv- «1 deluj'* |>o tri ali Utiri dni v : • *-* 1 r*n Oraml Kapid- Dok ('<>, i j*- odpimtila ITm) iiioi. Ostali de- 1 l»jo po 4S lir v tedna V Mar­tin M u ril in:- SU**p« je odpu»*'*-n(h 500 il* l jiveev.

D*-* Moitira, la.: Tke Flint | llri*k Vorks. kjer je delalo • >*l ■ osemsto do tiso? mož. je suspeti | ilnln delo do K|»oniladi. — V pr - mnf-okopili v okolici ne dobi zdaj nikilo ilelu na novo.

— 1‘ittsbnru. Pa.: Jonm i- Lainrbliii Steel Co„ nnjveejn ne­odvisna alrnžba ta jeklo v Zdru­ženih državah, je odpustila veli- j ko število svojih delavcev.

— Trrro Ilaute, Ind.: The Stan- "*lar*l ........1 Co. jo dokrajn ra-prln svoj*' fatirike. 600 mož je 1 oh zaslužek.

Atipora. 111.: — Pri The C. 1 It & (j jz o<i;*u»?*-tiili 250 mož I Obenem i»> znižan tildi delavni ?a». Aiimrn Cotton MifU (tvor- niee za izdelovanje platna) na 1 meravajo rnlpintiti po Imžienih praznikih S00 vsluHo ie ev. Halh- bone Strard k. Co. je <*dpu»tila 600 mož.

— I.anainR, IU. — V tukajšnjih Illinois Briclc tvornieak za isde-------- ■■-----------------------------------------------------------

KAPITALISTIČN I UMORI

Umor za umorom! 270 je umor­jenih zadnji teden 759 ru­darjev ubitih v treh tednih.

— Zojs-t 'Intim olotjilozija!V Darr r.irti Prttubnr? Onnl

k^-mpanije v .laeoho Creeku. 1’a. je P* decembra ekapliHliral plin. Hov se je podrl in 200 pr.-mo- L-nrjev je ubitih ileloma živih za­sutih. R*-šil ne je je j .»n jt i l in ^ in«»ž in prilezel živ na p«»\Tšje. Z ml kapa njem tru- p«( «•» takoj pričurU.« ; w vdčiiH<mci inozemri.

T«.> je sednj Žls četrto n h hi iška kntaslr«if« ml 1. boeembna t. I. v Zdnriftmih <lraav:ih. Vse štiri ka- tOfUrnfe ko tirjale 739 žrtev.

— Iz /Jipcuia poro čaj« > Kpct o sirarn /.»»U-zniški mveči, ki se je pripetila minoli )«etek na Cana- « iaii Pa«*ific pmgi hlizo Sudburg. Oiit. v (kinadi. Vlak ae jo zvrnil raz tir in $1» potnikov je boje mr-

c tvih.Spet eksplozija v rudniku!

* V Volntub* jami. par milj od Vir­ginia Citv. Ala.. je 1*». t. m. eka-

‘ plmiirnl premogov prah in okrog š«*dojiid«\K.-»t delavcev je našl«»

* smrt V n»\u j«* lnb» «»k«»li 10<>* inf/ na delu. k«> je prišla kntn-

«trofa tbl teli se j. rešilo komaj* tri«b>«*t ali p.*tindvajact mož.1 Vodstvo premogokopa je takoj ■ organiziral « r«*šilno moštvo, kt«

r»> ae j«* podalo v r«»v na delo 1 l*r\o m m* s«» prinesli na površje ‘ p«-tintrid n -t trupel.

T«» j«» /*• druga katastrofa v x Volnnde Mitu* l'r«d dv«*mn leto­

ma j»* bilo ravno tam v rnzstnTbi iiliitrb 112 delavcev.

R«*ši|na »Ida v Monongali r«»vih so ustavili D«i se.laj «.»

- • |SW ^^^?uSi^o prcmogiirj» v j.•* ponesr**«’ ilf» vsb d »l«»bičkaželjno-

-ti kap ital M o v. s«» ne bo doznnlo* najbrž nik«lar ker nihče n?ve. i koliko pr* m n garje v je bilo ob f,|časti rn/str» lbe v jami. Italijnn- " **ka v la«la bo tožila premogamk

»Inz/lm za odškodnino. Knj pa j* avstrijska vladi Stisnila bo. rep med noge. kot j«- to storila v I

lovanje opeke ho o<|pustili 250 l«ldavrev. Kompanija ima 35 mi­lijonov komadov opek na riki.

— J«»hnM«»\vn. Pa. — CiunbriaSteel Co. j.- inlslovila p»-tnnjststo m*»ž. Tukaj j • z«laj 4000 delav­cev prež jnisla.

St ra j ki

— CTifton. Arizona: Hmlarji pri Arizona Copper Co. so šli na

jširajk radi znižane plače. Straj- krt par sto mo/.

— V Oolfichlu «si zrtNlnvknli ii-službenei tbktriini.* "Nevada & California l'«*\v«*r Co.". V>d(*d

J stavke je bil«, v torek vse me*tn v temi. Vodilne *l«*tkričnc žice so porezan«* To «o /vršili naj­brž najeti piukertonei. da hi vo­jaštvo poseglo v stavko.

P««kuHili ko tudi z importira- nimi Ktavkokazi pričeti z delom v jami. Ali \*d«*«l stavke vslnž- bene,*v v el»-ktrnnii no m«>rmli zo­pet \i*taviti delo.

Horha misl delom in kapitalom bo ena najhujšib na zapadli. Ru­darji *o dobro organizirani, kapi­talisti pa hočejo to lepo. krmam in čvroto organizacijo uničiti.

Mi kiiio prepričani, »la bodo ka­pitalisti podlegli, dam ko kapita­listi vd fd g< »p-»da rde c kriz/ na lwdjšem kot rudarji.

r . ■ - i i

aferi TTazldon. ko ko najeti pin- kertonei p**morili v int*T**it ka­pitala večje število mirnih avs- trijakih delavce!-!

Večje rudniške katastrofe.

Leto: Kraj: Vbil ih:1894—Albhin c*d'ry S. W. » 280 1908— Fraterville. Temi. 200 1(8)2— Hollinu Mili Mine. Fa. 165 1908—Bantm. Wyo.. 1751!8M— Lackutvan. Mine. Pa. 10 1(8M— T.-reio. Colo.. 211005—Virginia Citv. Ala.. 152 1905—Zicglrr. lil., 351905— \VcIkIi t ***a 1 Mine 1201905— Diani.rmlville. \Vvo.. 18 !905— Kurte ixk. Husi ja. 3(IU1905—M. K & T. Gnal Co.. 13 1905—Prin*'*-ton. Ind.. 131905— Wileox. W. Va.. 351906— Hluefields. W. Va.. 211906—Joht»town. Pa.. 251906- Century. W. Va.. 151906— Dnrhnm, Anglija. 25 1906— Ul<*wMirg. X. M.. 15190f— Tourriitv. Francija. 1(88) 1!H)6—Japonsko 2501906— Ookhill. \V Va.. 2819i»; \V.-*t F**rk. Va.. 75l(»» ;—tj un n o. Golo.. 221907— Snarius. Pria-ij.,. 221907—Primero. Golo 201007 Fajrottrville. \V V i , 801907—Sarhruek. Pru.*ija. 200 1907 I..is K**|»'ranza». Mex. 1231907—Forbnrh. Nemčija. 75 1907 Monongahela. Pa.. 301907 Tnyokn. Japnn 1701907—T-iing Fnn. Kina. 112 1!H*7 Nintnnii***' .Mi**h.. 171907—Fay tl e. Pn . r,01(8*7- Monongali \V Vn . 3981907 Votoxt<% Ala., 751907—.laroh« ('rek . Pa.. Ooo

V Zilruž. nih državah je hilo rn.larjev ubitih: 2061 leta 1906; — *M0 v zadnjih Kcdvnuiajatih le­tih.

S0DRU0I ZAPOMNITE SI: NAŠE NAJBOLJE OROŽJE PROTI KAPITALIZMU, JE SO ciALisTičNo Ča s o p is j e in

|’ PROLETAREC' JE JEDEN TEH.

“ P R O LE TA R E C .”U S T MA INTKNiSr IH 1.AVSK1 GA

LJUDSTVA.IZHAJA VSAKI TORBIC.

L m ib IIi la li.U )U »lj:

A | M l n M ( i t i t l«k e « m t o n i t «* C bi r « y . III.

K t f o f a lu /.« fino |l an m »J o Uto, I l c n H l*U /.% K « n ta eežu Uto. tl M )*» Uto

O f U i i f J + r * T + r m /V* ' f t t m t m h f h + J i it mm M v w n « h M iM M li lU i S T A A t l m m tUt

P R O L E T A R I A NPIBLUUIKU K\ KB V TVKSDAV. bjt

Bm i I i Sto v »c W v tk a ra 'i P a t u * * « « Ca » p a a y.CMca«a. IH

•»•a» tu rn o * « » » » • l ’ « M StaiM *n<l t'»ns<l*. • l tt> a ) « « r . TU f<* li* if tva*. Korrlg « oo aa tru •

t* a urar. t l K-f half > "* f m i « n » i « N a *ra « >a

N AS L* »V (ADI)BHSS):

“ P R O LE TA R E C '* ,M 7 So. O on tor Avo., Chicago. III.

BOŽIČNE MISLI.

"B lagor" tebi siromak. ki*r nimaš skrbi za božjo n a darila, božično cirt»vwo in — božično prenasičenjc . . .

• o oKilo je omislil božični praznik t

Rogaloši v zlatu in škrtatu. pose­dujoči tiiarnioi^natt* palače, cveto­čo vrtove in žametaste kočije, takozvani cerkveni poglavarji, ktevi no bili na račun zakrnj»e- ga ljudstva vedno — dobre volje . . .

• O OKakor vsi cerkveni in državni

prazniki, tak** j* tudi Rožič praz­nik. :* kteritn cerkveni in posvetni bogatini in kapitalisti — dražijo siromašno sb»je: proletarce Ker velikanska večina človeštva živi v b.sli. pomit tikanju in izkorišča­nju. torej <tra»ln in prežcbuje ravna na božični dan več ljudi, kot se jih pa nasiti in valja v liikftusii In ti požeruhi in raz­kolniki slavijo rojstvu rev­nega Kristusa! O ironija!

• • •Rožič je ilan. ko se javno

rami a vita bogastvo in revščina— razkošje in trpljenje — gospod- sivo in fttižnoHt. Prvo razstavijo kapitalisti, kronan.* glave, cer­kveni delaniči. škofje in papež— zadnje pa proletarijat.

• • •Rogati n om je nepotrebno žele­

ti: vesele božične praznike. Oni imajo itak vesele praznike če jim kdo ždi ali ne.

• • •Rogat ini imajo vsak dan

Rožič.• • •

Kdor vošči revnemu delavcu: vesele božične praznike, ta se iz njega norčuj?. Kajti revnemu delaven ne dela Rožič nobene iz­jeme v vsakdanji b a li

• • •Kdo se okoristi z Božičem! Ka­

pitalisti iti veletrgovci, ki spra­vijo na trg ogromno množino ne­potrebnega lišpa in blaga za bo­žična drevesa, božična darila itd. Dalje cerkve in duhovni, kteri žanjejo na deb.do božične dni. Vse to gre pa iz žepa delavca,

D E L A V C I !

Denar ni zgubljen- Kupite “stock** Jugo­slovanske De lavske Tiskovne Družbe in postanite lastniki edi­nega slovenskega de lavskega tednika v Ameriki. Delnica sta­ne $10. Plača se lah­ko v dveh obrokih po $5. Pišite za pojas­nila.

Jugoslovanska Delavska Tiskovna

Dražba587 Ss. Center Ati. Chicago, lil.

ki j « i t toliko kraHkovnlrn. da ttu-ve denar ut tmk • stvari.

• • •Cerkveni in pimvetui kapitali­

sti praznujejo Rožič na račun dclavMkega ljudstva Z ddav- čovmi žulji okrasijo cerkva soba­ne in dvorane; z delavčevim žu­lji. krvjo m solza mi nakitijo bo­žična drevesa. izmenjavajo dra­gocena darila in obložijo mize a finimi jedili in polnimi buteljka­mi iampanra Kristus se bi iz dna srca zjokal, ko bi videl, ka­ko na oderuški način ac alavi njegovo siromašno rojstvo . . .

• • •Pred devetnajsto leti se je po

svetopisemski pravljici rodil .Je­zu« Kredu*. Hodil ae je v hle­vu in njegova prva pot je bila v jasli. Spominski dan na njego­vo rojstvo bi torej moral biti spo­min na uboštvo: praznik prole­tarcev. kteri so večinoma poro­jeni bolj ali manj v revščini. T o­da ta praznik «o si prisvojili bo­gatini in mesto proletarcev sla­vijo oni rojstvo «— proletarca Krista

• • •Večina delavcev ima počitek

jih Rožič. Kapitalisti zapro tvor- nico. delavnice in rudnike. kp*r je možno ustaviti delo in dovolijo delavcem, da so štiriindvajset ur odpočijejo. Toda delavcem tonič n? koristi. Delati morajo to­liko tr ije druqi dan. da dovršijo zaostalo delo. za kar pa ne dobe nobene plače.

• • •Božična pesem: Mir vam ka­

pitalisti in bogataši, ki ste dobr? volje, ko imate vsega dosti!! — Batino vam siromaki, ki ste sla­be volje, ko nimate kaj jesti in kje spati!!!

• • •"Vesele božične praznike!** —

vam vdove in sirot? v Monongn- hu. Wc«t Virginia . . "M ir vam" — promogarji. ki ste žrtvo­vali svoja življenja nmlohu kapi­talizmu . . .

• • •Delavci! Ako hočete biti res

dobra volje, kakor vam to zdaj pojejo duhovniki. — ako hoč»tc »meti pravi Rožič, tedaj raztrgaj­te okove, v ktere vas je vklenil kapitalizem. Suženj ne more biti vesel, ne more praznovati! Zgrni­te se pod prapor socializma, kajti pod <MM‘inlizmom bo sc-lc napičil čas, ko bodejo vsi ljudj * dobre volje.

GOSPODARSKA KRIZA

Kapitalistični časniki poročajo dan za dnevom, da parniki iz Kvrop* dovažajo zlato v Ameri­ko »niški parnik "Kaiser Wil- hclm d«*r Zareite** je pripeljal baje 8 milijonov zlata, parnik "Caronia" z a milijone zlata, itd. itd. Tako poročajo kupita- liKtični časniki že mesec dni. sko- rov saki teden in brijejo norce iz delavcev.

To so monla zelo vesela poro­čila za gospele bankirje in dru­ge finančne velikane, v kojih /,*pe sc steka to zlat N

Ali delavci ne bodo ml tega do- važonega zlata prav nič občutili. Se v ncdoglcdno bodočnost bodo hodili od tvorniee do tvorniee iskat dela. Sploh je delavski po­ložaj od dne do dne slabejši. Tvorničarji skoro vsak <Ian od­puščajo delavce o«l dela. ali pa skrajšujejo delavni čas na tri ali še manj dni v tednu. Ako bi klaura kdo govoril o ameriški pro- speriteti, tedaj bi se mu sme­jali še norci. Kričačem, ki so vsaki dan trobentali v svet. da se bode že jutri obrnilo na bolj­še. je upadel pogum. Ti kričači no utihnili!

Mi smo danes sredi krize! Kdor drugače govori ali piše. je nevednež ali pa lainjivec.

Apokul&ntje v Wall Htreetu so ves amerišik deUvnki narod potisnili v bedo. Vsi deželi so prinesli revščino in nesrečo. Vzlie t ?mu pa teh špekulantov, ki so prou znočit el ji krize, ne bodo po­slali v ječo. ne bodo jih oblekli v marogaste je tniške jopiče.

Ako bi pa sestradan de1av?e, ki valed gospodarske krize posto­pa so šest tednov neprostovoljno, ukrade! hlebec kruha, bi ga obsodili za par l?t v ječo. da bi se na M spoštovati lastnino dru­gih ljudi.

Tako je dandanes v kapitalist* čui človeški družbi, katere zago vorniki trdijo, da se v nji lahko vsakdo preživi s poštenim dekunj

Da, da! Tvorniee zapirajo, od* pirajo pa vrata ječ. Mannkat »ri proletarec, katerega sta mraz i l glad prignala do obupa ai misli: Boljše je v ječi sedeti sit in ^a gorkem, kot pa na ulici prez ebali in umirati gladu. Med proletar­ci. ki tako mislijo danes, je mtib- go poštenih, ki ko vedno rripev- tirali osebno last za sveto.

Tako ustvarja kapitalizem kAt prouaročitelj gospodarskih ki z hudodclrc. Kapitalizem pri* li poštenega delavca — saj živ no e nihče v zemljo, da postane ti ,t ali ropar.

Kapitalisti kot reprezentant je kapitalizma oropajo delavca | u- stamim potom za njegov zaslu­žek. Ako pa sivtraijan dcln.>c kasneje vzame košček svojega imetja nazaj, tedaj ga pa kapita­listi po svojem golem orodju po­šljejo v ječo. na čelo mu pa vtis­nejo pečat hudodelca In bo tu­di postavnim potonit!

Ako bi U»gAti tvorničarji, ki se imajo zahvaliti za svoje milijo­n? le delavcem, imeli kolikaj so­čutja. bi ne podili delavcev iz tvomio. ampak hi jim dali vanj toliko po*la. da bi preživeli sebe in svojce skromno . Finančna škoda za milijonarje bi bila ma­lenkostna.

Milijonarji nimajo čiftvt-škcga srca. Mar jim j » beda delavcev Njim so gre za dobiček, ki jim je Img in vera. Tako sejejo sami sovraži vo.

Naj delajo, kar hočejo. Naj le skrbe. da se polnijo j 'č e in uhožne hiše. Ali nikar naj ne tarnajo, če čez noč prihrumi ve­soljni potop, da so nevihto prouz-

: ročili le neknt »ri agitatorji.Valed gjispodnrske krize ne tr­

pe le delavci, (lospodarska kriza je občutno zadela tudi vse umi? obrtnike — gostilničarje, male pekovske, krojaške, čevljarske mojstre. pi«»dnjalc.* jestvin in druge.

Vsi produktivni stanovi trpe. ker so milijonarji s plesom okoli slsleg« malika — .denarja prouz- ročili gospodarsko krizo.

Gospodarska kriza mora pri­vesti tudi male obrtnike do raz­mišljanja. Spoznati morajo, da je edina r.*šitev tudi za nje. ako roko v roki z delavci nastopijo proti današnjemu g« »spod ar* k emu z istemu.

Tak gospo da rak i z istem, ki Inb- ko čez noč uniči na tisoče ekzi- stene. ni vr>den piškavega oreha.

Zatoraj proč ž njim!To se pa lahko zvrši. ako vsi

produktivni stanovi — delavci, mali obrtniki in kmetje nastopi­jo složno proti milijarderjem.

Ibikler pa produktivni stanovi ne uvidijo in ne uvelj vijo tega. toliko časa bomo imeli tudi gos­podarsko krize z groznimi posle­dicami.

Ako je padla slaraveška Mir­nost, če je /ruš um srednjeveško tlačanstvo, torej mora pasti tudi kapitalistična *užnn*f. »ko hoče­mo Živeti ra* kot ljudje na zemlji.

Zavertnik Jože.

ČAS RAZMlfiLJEVANJA.

Prišel ja čas. ki privede hote ali nehote tudi slovenski proleta­riat do raznnšljevanja. Brezdvo- luno »• bili vsi slovenski prise­ljenci nezadovoljni le v svoji stari domovini; kot taki so si že­leli izboljšati svoje živi jenske razmere. Samoumevno je torej, da so se ravno radi tega priselili v to "obljubljeno deželo" kjer so se takorekoč kuhali polni lon­ci mesa. V očigled tega moramo vsakemu, v Ameriko prišicmu Slovencu, pripisovati vsaj neko­liko naprednih klej in stremlje­nja za boljo bodočnost.

Ker so pa prišli ti priseljenci v takozvanih "boljih časih" in k.»r se je deloma ustrezalo njih željam in prvotni domišljiji — p »st ali so naravno zopet mrtvi za nadaljni razvoj naprednih de­lavskih idej. Postali so topi suž­nji tukajšnjih kapitalističnih po­djetij in slepo orodje raznih po- litikarjev.

Roparski način proizvajanja je zop?t rodil svoje naravne po­sledice: nakupičenje pro izdelkov, I »orzni polom, denarno krizo in

končno neizogibno go«po«larwko krizo, katera je spravila na tiso­ča in tisoče ljudi oh delo in za­služek.

Leta 1893, ko je bila zadnja gospodarnem kriza p«hI demokrat­sko vlado, ac je vobče natvezalo delavcem .da naj glasujejo vbo- doče za republikan h ko stranko, sko hočejo imeti trajno delo. Dokler hode republikanska stran­ka na krmilu, je vsaka kriza ne­mogoča. Tako so republikanski politiknrji zagotovijali delavce

In delavci. po*«d>no sloverudci. w> jim vrjeiL Prepričani so bili. da morajo oddati svoje glasove za republikance če si hoč *jo za­gotovili delo in zaslir/.ek.

Sislnj pa vidimo, tla je ravno ropuhliknnAka stranka, ki je že enajst let nepretrgoma na krmi­lu. tcpravila sroboti no deželo na pravi — ruski alMolutizem. Na­stala je gonja proti organizira­nim delavcem; proti štrajkarjetu in delavskim voditeljem ns je u­vedlo soiluijsko preganjanje, oso­li it o na zapadli, kjer so radikal­ne delavske unije; omejuj • se svoboda govora in tiska itd. De­žela je na pravcatem finančnem in gospodarskem polomu z groz- nejšimi posledicami, kot so pa bile ono pod demokratsko vlado L 1893.

Veliki ameriški trusti bodo ta zmedeni delavski položaj izrabili tako dobro, da bot!o Se več pro­filirali kot pa v času proslavi je ­ti* prosperitete Neugodne de- lavjdko razmere se bodo izrabljale napram delavecnu in njih unijam Rrezdvonmo se Imtle skušalo uni­čiti vse napredn • unije potom /.ji sejanih razprtij, stavk in zniža­nja delavskih plač Odprto pri- znnvam. da je prišel čas. ko mo­ramo vsi linijski delavci dokaza*t če nam je zašel unionizem v meso in kri. ali n>. Ako Se nismo z niestiin in krvjo unionisti in n** hotno v bližnji bodočnosti te­daj sn naše unije izgubljene.

Kapitalistična drama, ki se otligrava preti našimi očmi. nas hote ali nehote vodi do ritnega razmišljanja.

Valed tega jaz odobravam, da je "ProM art**" v prenovljeni obliki izžel pravočasno kot te-•hiik. On mora ž.* pti svojem imenu brezpogojno služiti sloven­skim proletarcem Njegov« dolž­nost je stati vidno kot odločim bojevnik na delavrtkl strani v boju med delom in kapitalom ter razkrinkati rojakom vse politič­ne hudodelce in povzročitelje da­našnjih žalostnih delavskih raz­mer.

Vsak sotlrug naj torej nastopi v svojem delokrogu kot apostol za »veta delavska prava — list "Proletarce" in socializem. Se­daj jc čas prebuditi narod k splitoiii-mu socialnemu rn/mišlje- vaujti.

Simon Kavčič.

ODPRTA BESEDA K ORGANI­ZACIJI.

(J/. Clevelanda. Ohio.)

(*enjeni sodrug urednik!

/. veseljem sem čital v zadnji štev. " Proletarca" članek “ Kako se mora proletariat organizira.i "

Rfs je, kakor pravi "Proleta­rec**. da je nemogoč razvoj socia­list iene organizacij \ ako se pri*letariat ne organizira naro«lno in mednarodno. Ako socialisti go­vorimo o narodni organizaciji, tedaj ne mislimo, da bi organiza­cija gospodovala nad organizaci­jo. narod strahoval narod.

Pri socialistih pomeni narodna organizacija le tolik«1, da vsak narod za sebe organizira svoje proletarske čete na načelih med­narodnega socializma, da vse kulturne zahteve svojega namda prinese pred forum socialistično organiziranega proletariata vseh narodov.

Chicaaki aodrugi sn v resnici zadeli v črno, da so ustanovili Ju gosi <. v arnik o socialistično zve­zo za Ameriko, čigar veje se v j h m! i ib i aoeialističnih klubov raz širjajo po vs* *'neriki; da so ustvarili glas- .Iranke. "P ro le­tarca". ki bo sedaj vsaki trslen učil slovenske delavce pravega *nrializina. nasprotnike delaven* pa kazal v popolni nagoti.

Sodrugi v Chieagi so zvršili svojo dolžnost. Trtd»a je, da

zvrnimo dali »odmgi v Clevelan­du svojo dolžnost in ustanovimo svoj socialistični klub rti se pri­družimo “ Jug«»slovanski sociali- Mični zvezi". Mi v Clevelandu ne srn smo zaostati za drugimi slo­venskimi naselbinami. Torej ua delo.

Kdo izmed starejših aodmgov, ki že tflje časa živi v Ameriki, naj povabi na prvi sestan *k vsaj deset Kodrugov in temelj organi­zaciji 'bo položen.

rpnm. da ta klic |x> ustanovi organizacije ne Im zastonj in da kmalu sporočim " Proletarcu", <!n tihli mi v (Mevelandu vstaja­mo.

Naprrj! V organizacijo, če ho- «’ eino porušiti daimšnji gojili in korumpirani kapitalistični sis­tem. O. K.

D O P IS I.S.-«ltl<>. 1«. tU-v. — Po­

roča se. da jo končan več mesecev trajajoči štrajk v Tauana. AIak- ka.

\V F. of M j.» ustanovila le- ‘ '■šnje poli*tjo podružnico v Ta riana in organizirala ondotne de­lavce. Krmilo pitem so organi­zirani delavci napovedali opera­torjem štrajk; zahtevali so osem­urno delo in $6 plače na dan.

Vsakdo, ki je bil k?daj v Aln- vki. ve. kako nečuveno se izrablja ■ •ndotne delavce. 7.\vi jenske p«>- trohšČino so neizmerno «lrage in to ne samo v Tminua ampak v ' sej A laski. Zahtevam št raj- karjev no ustregli takoj \ zači f - ku vsi mali podjetniki. t«nla ve­liki operatorji zdru/eni — so j»a «slr.*kli rudarjem vsako izledj-

jšanje. Nasprotno: posluž.evnli so -•* vsili mogočih srnlstev, da t»l zatrli organizacijo in štrajk. toda ni se jim posrečilo Poris-ali so v zunanje liste da je štrajk kon­čan ; vabili in naročali delavce iz velikih delavskih pi*sn»dovnlnie. Mnogo delavcev je r«*a vrjelo laž- njivim kapitalističnim listom in zapeljivim •' employment-agen­tom*' t«*r šlo na limanice; ko s*» pa prišli tja. našli ho razmeri, kakoršnih se niso na«b‘jali. Ke- dor je imal denar, se je vrnil, drugi so morali odslužiti vožnjo na ladijab. a »»stali so se pa pri­družili “ W«rtern Fed?nition of Minem" ter pomnožili vrste štrajkarjev.

Štrajk se je končal m tem. da se je določila «ln »vnn plača $.’> s brano, oHemurui delavnik in od­prto delo.

Vsa lesna trgovina v "Ijogging Čamp** in na žagah v Puget Souml v državah \Vaah in R C počiva rndi na»lprodukcije. Nad •JO.INKt delavcev je ob delo. V S attle je 10.000 delavcev brez posla.

Pat h er Thomas MeClranlv. kteri .i»* izstopil iz katolicizma v Belle- vieiv. Ky . in pozneje bil Velik *<•- « ial stični orat«»r. j»* umrl v San Franciscu. Socialisti«’ na stranka ga bode zelo po gr »šala Poroča se pa iz Nanaimo. R. ( ’ . da j«* tam pričel delati za so«»iaIizem neki baptLstski " minister**. Pnslnva in uči MM»iali«tično filozofiji, ta­ko živo. da se mu vse čudi On hod«? gotovo nadommtil fatlira M«*0ra«ly-a t'e še omenim, «la sta II F Tit us. znani bojevnik za svobodo govora v Seattle, in Vin­cent Tlarper. jeden nnjlN»ljib go- vomikov v nmeriški socialistični stranki, poleg mnogo druzih. za­pustila cerkev in posvet itn svoje moči socializmu, potem lahko re­čem. da se eden za drugim podi- raji stebri religijozne stavbe.

Roj za svoImhIo govora v Seat­tle še ni končan. Kmalo kaj več o tem. I. R.

8&dovi krize."W ibdiire\ Magazine" p<iro-

ča. da od za>'el k a finančne krize pa do 15. novembra je v Združe­nih državah propadlo 3$ bank in denarnih zavodov, 54 indua- trijalnih podjetij in 319.575 de­lavcev jo prišlo ob zaslužek. To- «la to je bilo še v sredi novem­bra; dane*, po preteku enega m?- see». jo žo nad milijon delavcev brez dela.

D?l«vec v tej "velikej deželi svobode" jc samo toliko «vobo- «lcn. da lahko zamenja enega bos- •»a /. drugim. Živela taka svobo­da!

P<*d sociali zrnom ti dc bo treba

r«-*• i znfMuvim kolikor morem, tem­

več rekel b*« zjudiižim kolik«»r

hočem.

KAKO PRIDE VAS DENARNAJVARNEJE V STARI

KRAJ?

Ce ga ynišlete pt» M»-h»»r Mladi­ču, f»17 So. Center ave., Chicago, Ulmom. On je v zvezi z g. S»k»er .i«m v Ne\v Torku in pošilja de­nar tnčtio. varno in znn*«ljivo v stari kraj.

Ako potujete v *tari kraj ali /elite koga svojih sorodnikov ali prijateljev vzeti v Ameriko, po- t«*m istotalko Inrpite vozni listek ju*i Mohor Mladiču. On preskrbi dobro in hitro vružnjo po najnižjih cenah.

Mohor Mladič,»117 So. Center uve., (Tiicago, IH.

I. STRAUBU R A R

336 W . I8th S«.. Chicago, lil.

Im, vct|o zalogo ur, verižic, prstanov in drugih dragotin. Izvr­šuje tudi vsakovrstna popi,vil, v tej stroki po zelo nizki ceni.

Obi££ite ga!

GOSPODINJE POZORNaiboljle, najfinrjtt in Gkusntjlc >n* so predaja po n«,niJji teni ,lo.vtnski mesar

MIHA LACKOVIC376 W. 18. Street Chlt.go

Klot.a..- in lunkrpotitjam tudi i«ve„ i««l‘ «etju. ako«.

I*tltto 4«tvti.k » kliiTnntkr-tn »alkuj. u. i Vn'&?&. " »

M. LackoTiCio Fr. snetko.378 W. 18. Street Chicago 1

m oderno oprem ljena s lo ve n ­ska trgovina z jestvinami

iKrocerlja.)Najboljši ril, kava, iaj, moi,a

itd, sploh vsakovistno dom.ie m prekomorsko blago vedno svete po najniiji ceni na prodaj.

Na zahtevo razvaism I l.go tudi oa dom, za kar nič ne raiunim.

Po P R IS T N E K R A N JS K E

s u h e k l o b a s epojdite k

J o s . Č e ž a r - j u3 87-l7th St., Chicago, m,

l-onarofilti jih dobite tndi oa dom.

Delavci, organirujte se v socii- listične klube! V organizaciji jt izobrazba in tnoč.

® 1— -------------------- ---- = = = = ~ t 0

I Za raznovrstnetiskovine,

kakor: pismen papir in kuverte s firmo In naslovom, računske liste, vlzitnice, business-karte. letake, plakate, trnovska vabila ; dalje pamflete, knjižnice. druAt- venn pravila, udninske knjižice, vstopnice za veselice, kuverte

itd. st obrnite na

“ "Proletarca5 8 7 S o . C e n t r e A n J e . ,

C h i c a g o , l i l .

Naročene tiskovine izdelujemo v unijski tiskarni in sicer točno, dobro

in po zmernih cenah.

Preskrbimo tudi prevode iz angleškega, nemškega itd. v slovenščino

in naobratno.

Priporočam o se zlasti sodružnim so ­cialističnim klubom in bratskim društvom pri S. N . P . J. v nabavo

potrebnih tiskovin.

■ ■ S o d r u ^ i k j v d r u g o m ! , .

G O S T I I N A d°bro in vedno pre- U l / U I l U l A , skrbljena z najbolj­šimi pijačami, unijskimi smodkami in prostim prigrizkom.

D v O P J I t l P * za društvene seje, a-p v U t i c svatbe.zabavne ve­

čere. veselice itd.

Potujoči rojaki vedno dobro došli.

Priporočam se vsem v mnegobrojen obisk

Frank Mladič587 So. Center Ave., Chicago, lil.

I a n K j a . ►

ec ji ladnjo nedeljo ievolili eodrufti pri l klutiu v Chieegi

lem. pr«Uc»lnik; lipee, fin. tajnik; ntk. lapiMiikar. ni odbor: Frank

More. Ivan Molek, »ki -ml klub. da pri- o neilrljo javni *hod utoni: llosp<Hlanika

i januarju priredi večerno nabavo, kt -■ javi "Proletarec” v ihodnjih Številk.

Straža" je izšlaka hrvatskega ao-

_ lieta "Katlnieka a p j .1' je izšla /atlnji teden. l « t im« prikupno obliko in bo- lilo VKibino: vroče in jedrnat - jlukr, zanimive vrati iz delav- Šketta if polit Krnet;« gibanja in Utok čtivo, kakorSnega je lir- 'vataki delava- i-otr.-h.-n. Hrvat- » j lodrugi *o dobro »prožili prvi lt»el■••BaJ.iN ka Stro/n" bo izhajala An&rat na in«ee in naročnina i§ aclo leto j» j«* $1 Naslov: “ Radi »eka Strnžn" 572 Bine ls- Un*l ave., Room 12. Chicago, 111.

i Tcarlimn i/. srca t *irn pr- rat*kpg:t socialističnega Ameriki in novega nobo- kteri nastopi z nami v

i pravic** in koristi zn- prrd.Urijntn ITrvntskim

a okrog ‘ Rndnieke St rit­no veliko uspeha, n listu pao bodočnost

no« 1 ni g" m (** Ameriki rlpororamo. dn širijo ko St ražo* * meti hrvat- šrariši-drinvei.

Splošni pregled.

rednji eksekutivni o.lhor čne strank«' v /druženih se je sešrl 14. in 15. dec. nh glavn.?ga urada. 269 a ut. v Chicagi Odbor mnogo zanimivih stvari, ejš«* na dnevnem redulaselniško vprašanje, kit- rcšil letošnji intemaeijo- ngres v Stuttgartu. So. ia stranka v Združenih ae povsem ne strinja h

lotemaeijonalnega knn- mmmm na to vprašanj * Ita- laTik: od GŠrtji pri nas so naspr«*- tei fttnni v Evropi in Aziji. vsled

I tega je eksekutivni odbor spre­jel notacijo, ktera s • glasi, da Vernici jonal ni kongres nima

narek« o »ti taktiko nacijo- »■in j m strankam (t. j strankam po voznih državah i ; z ozirom na ddnsko gibanje v Ameriki mo- rkrooeiaiist •ena stranka v Združo- ■it Mravnh nasprotovati azijat- rtami iflielj vanju.

Zanimiv'- je tudi poročilo so­dnija Bam*sa. narodajega tajni­h, » mraar&ju stranke. Stran­ki M zadnji čas rnpidnn širi: no­ri klubi rast .j o in delavci s« ndao bolj zanimajo za sociali-

■OD SLOVENSKIH DELAV CEV V CHICAGI

Ifciaii ahr.l. kt«m-ini j.- »ki.c.d B g A S •oriolističiii Wub »ulnjo

pupbrn«- v pr»cct*»rih a»*lr. ■ ■ b h je izpadel (ft/vsum za-fcrtjm,‘ UfcŠBŽbn »cur ni bila tak«, lui-

• ? M eli. Usta prililo je; pnrornn lej*. ut,,vilo £a-

Sfcšk otorejMk iti bi tudi nekaj fcbMrih <MarviN»v. Shoil je otvo-

flodCrug .lože Zavrtoik ; si strug je bil bibrau jinvlsedni.

•■ k »«d n w r Molek zapimilatr

nr*l omrnik j.- bil » « lru g Zn-^■k. Oororil je <kdfp>, jedmano '^BSprifevoino Sprva je jsw . S e im j r temno staro im »n»inje

in pn*fcV'»l pootanck ler^j prvotnih oužnjedržkih

” l*ejairb fenwl?ili#*tiimih držav.krvavi termii/vm in

tlačeči f«*irdiali// m f l/ jd u* danomiju*gn izionuL

kapital kana. Kakv>r ** vladin j či aloji v [C «-

^ Afcah krvave ro jne in občo o r f podložnim ljudMvtnn,

.

tako p A in č f (htHilniM kajuta! i- **!» «lo, kS ga trpi pn lc:ari- jačt. T hIIio najvit>jo dx> nu guaj>o dimke krlio. Tu jo* *xlr. Za vrtu ik (šakal joMUo diko, brku ■» kipita- ®ot» »ukrivili krizo, kako i njo za­dali \vJikanKk> u*hir«s' «h lavstvu, ktero je tLuam v M.iki tu ib-vdu Ijuvv «h-la in auNliužka. Končno je ptrvikml. kaku im kramo ikl»\vi p*» Kt<»jM.ti v bodoče, ila ge izogm nn» t«ikim k rezani. Ge\'omik je id vi* har«ii npUuz.

lhnigi je gruvuril aodrug MApn <llunuu?. Njs»g<*v g*k\x>r je J il b»4j c g itats»rn'*3 urign f x m ici m. Vaj rmI- Imjal je navzraV k «k<lo u (»olju orgittiiancije, na polju m*ri:diama in pri trvn delu ni«*nwir» iti. z roko v roki, aliovenKki in lir\ti:Wki <Us lami. V orgnaii^aciji ji» i/olrravbai m unč in čitnbcfj ne bodo dolavt*! i rob rodk* vali, Uvn laaje m* h**k> Inirili |ki>4,i kapitAlintuviiiii pijuv. kam. kt«iv mam aibnjo z goapodur- ikkimi hrizaisni.

N»t4t je porod tnedo oomh*. A. Sln«bk\ uTrshiik 8vob»dc'.tovoril o kupital iat ičueh irtv thv lNkims>*h*iuiiji m Virginiji, o lkrczmv4M»ati in mnlirimim *Li k«- pitBiliKtov, ki ■<» Ahkrivib ean,- u- now -v irami»goki>pik it«l.

K ilia-vrnmiu re*hi ho m? g»»\*k»ri-omlrugi Fr. l\Hr»č. IMovič. Pre*

š**ru in dvakrat ponoum Zit\T:- nik.

Nato jr* bila na pnill«»g »*slr. F. Petriča mi Skutne« »trtavljei«. invčita>na m i«»<»giasMo spn-jeta ikdečo

♦ RESOIiFCIeTA:Mi shiviunki in hrvatski tMav.

e;. /Istoni tui javnem ljiulsk* m Auntii ihu 22. *Uss*uibrn 1 !H>7 v fliieugu. 111. izrekiiii.s* kapitali­stom kot n oiuljeoii diumknjega gcvpnsbarakogn tvdn, ki so z gi» Hp-d.irako knso spravni deždo v najvočjo tiinnčo. a voj.- «*gorč> n j.-.

Nar tal jo izrekam » moje ogor- ••«*nj«* pmti vs««iitu slovcnokomu in liri*atHkomu *'*tu«opisju. rzv7»niwi sOcialrtaiDi' Iwt*', ki« ro slepi d*v lavee s i^m. *la ne piše nniiiee o k.rs/.». ternv*V* j«» z nnultsikofitiiTmi !:.»Os'*di |wskn/ng»' \ čisto tMipoČAl

Zimvv* (mi npriiromn. v prvi vrati im idovunisk«’ m hr\vi<**ke debvvoc in im delavce vncK p rodov *kt pri prihfalrrjib vditndi \>»lij*» aociali- stično in titko f»*mšij«» dnn išr.ji i:4v«(MMlarHk: r»sl. ki j** pravi (**.- \mčit»4j \*h»4i g*opminmkih kri/,

(TlaNnm H**glftKn*'g;i ak)e(Mi m* ima ta ivoolucijm tiskati v **Pn>le. uncti". **C»Lun Sv lo k '" , **Ka'i •sičkri Stimi/i** m i v ..nigbukem (»rcrmlii v (var aiigi.^kih gociali-stičnih l :5itih.

H koneri j.- lep. š«t**vro naivo- » ih delnveev vmvdušeoo odpeta timrmdjoMi in «.h.*d >» bil lončan. Živeli zn vodni d«davei'

Ali «t.- /*% ■» »uli *» notnih ropar­jih? Ali kaj >• **h* ld-up*'Iz temne zaseilc sk*»čita na mimo- ahvecim *h*a človeka: .deti mu p . moli r«*v«ilver (»■sl n«*t iti zavj.ij* : r«.ke kvišiks*! — *U«či.ni umi tlnigi j iv išče žepe m r.* denar Ter ..rugi VMlmutiU' stvar; Itisam*< (mi v 4® vrat **h«»ld upov**: krimi­nalni* in — jodnnrt«. Tak »iko- iiit *hobl-up* se vrši t • dni v < e ldfnldiR. Nev Z»v«vzii vojaki oi ..IvslMpili /. na Intim; pawka.ni: ril- dr.rje, *ln s<- ne tm«ejo ganiti — d* h’ im lastniki m« In i k« »v »zvišuje­jo i>»(»: m- * la >. n»fcirj**m zm Iužc- ne plače r denarju t«mwii jim >^«iljuj*«jo n*4cake denirn** n alko//* nio»*. In proti taflerm “ h i.l-npir- jen i" hi delavci m* znaj** <sl(*onMi- či?

Poleg stoterih mrličev, kt4*rv» sprnvljn>» im <Un » murVmega premogokopu v Monongahu. pri- iM*s|i mo na po višje tudi trirpli«si — mflCegn dočka. T <*- ček. še ukora otrok — pa j** bil že mezdni mrifenj in žrtva kaipHalo- t ihs^iegu mnAnim! NVilnlzrn o- tr«»k — ubit v jami! Morilni k«pitoliw*m ne pri7nnaan niti doel! Očivklei pornčnj*-!*. da je brl «.hmz malega mučenika prevlečen — z noamehom. Smrt mu je bila ♦'•li­na prijutHjiea! Ottak-pMnoffnr

smeje sc dat *%v»j«. ne*l«lžno kri za profit tiranij«*r O. tiranija. nezAslužiM-li os vete — krute oavete!

Socializem jc e<lina rešilna pot i« tega krivičnega sistema Polov- c i, zgrinjajte se P“ l (*rap«»r ao- cialkomo.

| flgitatoričen del]Klclcče MKlnigc zanti.pnikc pri*

puročaniu delavcem, klcri to v njihovem nbližju Pooblaičnii »o pištirali naročnino in i^laa > za “ Frol •larva” ter prodajati del­nice za Jiigoalovaiiiiko delavako ti.kovim družbo:

John Kravanja, Box 101, Oleneoe. O.

Valentin 1’otiaek. 1231 Main St.. I.a Stile, 111.

John T)ejak, 13STi E 39th St., N. K . ('lev daiid. 0.

John Žigon. Hox 140 Cone- maugh. i*a.

Dominik Petrič. Lmiiaville. Colo.

J«>hn Mmlvial, lt-.x 33. Cumber- land. \V. I'll>

Naflaljc priporočamo somišlje­nikom v dotičnih naselbinah sle­deč«* ftodruge agitatorje:

bVank Prnu»tu. Bog 9ti Mor­gan. Pa.

Siiui.n Kavčič. Vtrd^n. 111.Frank Podboj, 759 Colomnn

ave . •f«*hnHtown. Pa.

Rodnig Frank Pnnota. Mor­gan. Pa., j«* podprl “ Proletarca** s ♦5.25 naročnine, ktero je unhral v svojem delokrogu.

Sodmg Simon Kavčič. Vinleti. Ul., je (H«ilal svoto $1.00 /a štiri nove naročnike.

*\ Z veseljem pozdravljamPr«»l.-tarča" k«*t t«sluik in mu

/.••lini mnogo uspeha!** piše ko- ♦lrtig Ivan Šolar. S«*attl * NVadi .

.,iii pošilja ♦U.Rtt /a naročnino in i ’ *st«M-k **.

—

S«k 1 rog .lohn B«*d *ne. Frontc- iior. K auk . j«* poslal tri celoletne m dve |**.ll* tni norm^nitti t«-r 75e livtu v p«slp«iro: Mktipaj $»V75. Li­stu v p« sl poro sta darovala: Pe­ter Ihdndio 25c. *T««hn B Klene 50c

Vrlim agitatorjem želimo mno­go p«win«'malcev.

i; Iz »starega Kraja.;

— **Železničar**, ki j«* izhaja k«»t priloga •, IMeč«mu Prap*int#*, glavnemu glasilu avstrijsko jugo­slovanske socialistične strank«', j«*

, prinesel to le zanimivo vest. ki IhmI«* zanimala vsakega sod m ga. ki je MV«»jiK*a*no okusil autokra- tično v bulo g (lutmanna. (»>"»taj*-- načelnika na jit/.n«-iii kolodvoru v Ljubljani:

“ Višji in*p*ktor (lutinann j«* t«>r«»j končno v«-n«lar nastopil svoj »lopnit, ki ni nič druzega. kakor začetek vp«»k(ijitve Slnli mu (»a

• njegova d«-sna roka tajnik Sin- nig <H»a ljubljanska dnevnika vta ob s lo v •sil gospmbi Uutmanna polna hvalo in •’ •* hi «*lov«-k smol v .»r jati "S lov Xar«»dti in *'S|o- vencu**. šo tu bilo tako dobrega (»•st a jinga načelnika nikjer. «d- kar teko ž«'leznie«* p«» zemlji. I*- slu/.benei in delavci, ki so čitali t«* ditirambe, bo«1o pač strmeli; (»repozn«! izpoznajo, kakšno «1«»- hroto izgub«* t. gmpodom Gut - rnatinom. Oni doslej še nikoli niso opazili tist«*ga mehkega sr»*a. tiste ljubezni do osobja. tiste na- ro«lne navdušenosti in tiste ka tonske pravicsdjubnnKti. ki mu jo s«slaj pripisuje meščansko ča­sopisje FsluŠhenei vedo. da je bil njih pootojenačelnik avto­krat. kakršnih j** malo. Ko se je ustanovila prva organizacija ž.*- leznlfarjev v Ljubljani, jo je za­čel Gutmanu fanatično preganja­ti. Ekzistenea železničarja, ki ae je takrat «lrznil javno priznati, da je član organizacij.', mu ni bila nič. Afera Zavrtnik, Kopač itd . ki jih je spravil oh službo, so železničarjem iz onih časov še dobro v spominu. Ncdifinitivriega uslužbenca ali delavca j • znal hi­poma. brez usmiljenja posaditi na cesto. Prošnje na višje ins­tance j«* zadrževal V mnogih slučajih l»i bil lahko kaj storil za zboljšanje položaja svojega oseb­ja . ni s«* brigal za to CV je orga­nizacija kaj priborila, jc pa pač delal tako. kakor da bi se imeli

■ »uslužbenci ali delavci zahvaliti samo njegovi milosti. Politično j* teroriziral ljudi, kjer je mo­gel. Ko so bile prve volitve v peto kurijo, ai je prizadeval na vso moč. da bi žel«*zničarji volili klerikalno. V tistih časih ae ga j.» cesto videlo, hoditi s drjem. Krekom pod pazduho po peronu in ostmtativuo kazati ualniben- e«*jn: Glejte, takega mišljenja je vaš šef. Pozneje ae je pač sprl s klerikalci zaradi škofovega so­rodnika; Šušteršič ga je takrat besno napadel in če pogleda "Sb»- venec" v t .Klanji letnik, ae lahko prepriča, da takrat ni im«*l tako sladkih besed za Gutmannn. ka­kor sedaj. O njegovem narod­njaštvu ne ve živ krst nič.*aar; gor^ril je vedno 1»* nemško. Pro- težiral ni Slovencev, ampak krea­ture. ki **i sj mu zjiale hliniti in >bidkati. ki so f>rez delu lazile p«» kolodvoru, edine, ki »eilaj žalu­jejo. Cvetela je samo spiouaža ui dciiueijaeija. Pozneje se je pobotal a klerikalci, ampak vsa njegova protckcija vendar ni mo­gla spraviti ljube mu krščansko­socialne organizacije kvišku. Na kolodvoru so veseli, da so se ga iznebili, obžalujejo k večjemu to.• In jih ni že davno zapustil.**

Gutmanu je šel. kamor jo že /■inbi/il prisl dvanajstimi leti.

Žaluj •j*» r a njim !«• njegove kr«*s- Iur«*, podli ovn«ltihi. ki so h špijo- nnžo prišli «lo sinih.

Kuj (m k teinu pomrejo nekda­nji Kodrugi železničarji, katerim i«* Girtumfin kriv. da ho dandanes v Ameriki. <la so morali ostaviti svojo ilomovino?

N... ti /•b-zničarji hvalijo tmli Gutmannn. ker j - p««MkriM-I. du m* se tmli \ Ameriki nual slovanski­mi delavci razširile socialMtične ideje.

Naj že I m. G m m mm lump ka­k« Su.-k««li vrste Imče — krivo- l«ris«*y.iiik. ljubitelj rn protektor špijotMiv. nei/|»rosi n autokrat. ali te /usluge, iln je ludiotc (sunagal širiti soidalistične id^je, mu tudi mi kot nanprotniki ne moremo odreči.

G litinami j.* padel’ Socializem pa ra*! e vilic Gut man n« »m in enakim falofntn in ho rasi el.

^dokler »ploh ueooiogoči v člo- vzlki družin s človeško k«»žo pre- vl«*čenih zveri a bi Gutinnnn.

Toliko iz Amerike Gut man mi v Mag s(s>min!

SLOVENCI POZOR!

Pišite za cenik!

Slovenska naselbina v Kipb v• n Buth-r Co. MiHsouri. se množi dnevno!

Rojaki' Ali r«-s nočete s«*daj kii(»iti zemljišč, ko se š«* naj­boljša Zemljišča poleg Železnic (m l*1 15 dolarjev nker na prodaj*

Rojaki! Ali res nočete (sistati s\«»bn«lni ameriški kmetje? Ali res radi poslušat«* žalostne glas«*

parnih piščalk v tvornirah in rudokopih ?

Mi upamo. «la ne!Slovenci čitajte «lržavna poro­

čil;* Z«!r «lr/.. kaj je ktnetijatvo v naši veliki r«*pti}iliki! A li (mv zna. kdo kmeta v Zdr «lr/.. ki ima slabe čase?

Oglejte 7.<*mlji.šča r južnem MiKouri-ju. Nikjer b-pšega sad­ja trt. žita kot v južnem Misson- ri ju To je gola resnica Ako n«* verjamete. pr?pričajto se!

Naznanjam tmli. da sem za­stopnik za največjo drevesnico na svetu in največ jo trtnieo v Ameriki.

Ako rabite semena za poljske in vrtne pridelke, obrnite se na­me. Blago najlioljšc vrste, cena n&jni/.ja. Pišite na naslov:

FRANK GRAM. edini slov. za stopnik za zemljišča, semena, sad­no drevje, trte itd. itd.. 576 W 21st 8 t . Chicago. 111.

Pišite za cenik.

Domačo veoelico

prirr%li nu 8il rentno v cC-er, 31. d««e. t. 1 del. p;A>ki zbor “ O. r»f ** v dvorani s^dr. Mladiča na Bo. Gooter nv.\ Sodmgi in omlru- ginje nc uljislno vabijo k tej vese. lici.

Proletarci, agitirajte za "P ro ­letarca", edini slovenski socia­listični list v Ameriki.•

C O L L IN S N. Y . M E D IC A L IN S T IT U T E . IDr. R . M iclke, edicai lhrcctor.

- t : da —I Skrb*« \a«jxdrav|.: j i- (a ian n jv i. ia dolinost v ?■ vij.nju. Ako V i dopu.tit. .1 , v I

V s|"d4 -..mo\aa,. ....jak tudi Vali ........... \ ..;.m pri..t. t . in \ ., . , , „ I

' v , i , . " u: ...... ......ko s e mdimvilia o! *a Vas n ! , , ,. I oni, kateri so tr.iilli čas in denar za zdravila .a brci uspeha. i , i .,k, uk , I

• n . . - ••;. Uu kat,.r i m n .„pr , „ I,nik!,v , .. i.:, v.,,

S ... ; ' r " . . ! , ! , 1' ‘ "M* m pripravljanji, zdravil no kl.d..mo na to, i-.- ista malo V fi I| .m », ».tu i, da ima)0 |»»*avi,t|U pravi u»i« h pri bolniku. * I(l •, ,v; ',‘ al“ dan ,« ln,k°v. kat. ri »o le jmpolnoma obuntli n:..| »v..„n. II • c ."ia*jribSSb.. k"rk”1" ‘••-‘i•»*-• »»sI I -ri . 1.2 'L - J . . . ? h k-‘J °ni ' «. kaj j.: ..n Sf.nl m IK 1. ,: i , n„r,|' ak' iKJl.zm bolovali. kakor Vi. kajti on zamori- tudi rn Vas storiti to, I1 — ‘ I

Ccnj« ni Collins M. 1 . 1 Dircctorju Collins N. Y. M. I. 1 C

| 1 m ^ Vale pismo sem prejel, ter Vas Prav 1*1» (»ozdravim in ji»• M Vam poSilamavojo sliko, katero “ “ hvaljm *a "/.drari^nj, n," J

l ^ K v at*Hv h 1 . bolezni, kt*r v«-m, d.i in <1 k: u • i 9priultite v taonpisc ter se Vam kateri bi m .«. l Jl„v.k., , ^

'K\ l ■ ' i f zah'al|U|.m za Vala zdravila, hitro ozdraviti, kaL.,r Vi. K • Et jta ' \ ) kat. ra *o mi jKtmacola, kakor s*-m zdravila prejtl t.-r jih pri,'. I I

i V am j,- znano, da sem v 8 dne- ,0' n' ’ I*3 Va(.-m pr.-dpi<u ralnti. ■J [ vih popolnoma ozdravil. |ih n.s.-m U- jmlovi.-o ,».ra!.,|.

-=■ c . * «n lul popolnoma adrav, kakor ■■aštfgk s>e vam se enkrat zahvaljujem poprej. ■T ? » \ »n vsakemu Vas priporočam VaS Vas tv enkrat zuta .diujem in I

JP: hvaležni vsakemu Vos priporočam V.r. B\ \ ' i l \ / ’?% ,'<7 tr'. .. , „ hvaležni' * .1 y' Martin Krivic.\ , V 1 • 7 / / „ „ .... Josip <lol«k.

' 1 ^ 8 , z - « . b«. Kacino, W i.. Box, a 6 Iteoadlicd, Colo.Mari.n kr.tlc

y \ r >KM K O I A K I i nko Ste bolni, pridite os.tmo ali nam pismeno naznanite Vato B *.!. 1 pt..rne. Mi jK.kilamo zdravila na vs.; kraje sv, t... za kat. ra *e tu v /.i.dinnaiih H>r .. lil pl... a pr, pr,-;, im,. Ako oe pismeno obrnete na nas. pišite v materim-m •.■z kn I

■ • 1 ' i I• *\ r m f-t••»■»• no p*, asniloo \ ;«*-! bob /ni dobili v Vašem materinem it ziku.\ .i (Ji.szti.i naslu\Lajt«-na fcledit'i naslov

The COLLINS N. Y. MEDICAL IN STITUTE.140 W „ t Jtth Street. NEVV VOKK. H

Uradne l.n* od 10— 5 v tednu m 10— 1 ob nedelj ih »n praznikih. HJ ' 1 1 l 1 ■ - —

PREMOG, DRVA in KOKS

F H O D A J A

ALBERT DENMARKPisarna na voglu

Center Ave. in 18 nlica.1’ rodajn konj i konjskih oprav.

TtRfoi Caaal 2241 Stanovanje S94 C tB ttr A v t . .

Chicago. III.

POZOR! SLOVENCI! POZORi S - A - L O 0 3 S T

z modernim keglji&emSveže pivo v lodikih ia butelj,

kab ia druge raznovrstne pijaže ter unij9ke smodke. Pomiki dobe tedne prenotiiže za nizko ceno

Postrežba toinn In Izborna. Vsem Slovencem in drugim Slo­

vanom se toplo priporoža

Martin Potokar 564 So Center Ave., Chicago.

Dr. W. C. Ohlendorf. M. D.zdravnik za aotranfo holezal

In ranocelnik.

Mf.1r:,«oitks 1'b 'i .U V « hfr,p;»f|i . k I«6 4 7 I « 64Q Hlur h lu J 4tr«. ChlCMo

• -inv ..rr 1 ►<! I <»1 T .1o U iv.-VVr31 • r«» « hit-**« lurfi brilDlkl »luvena

Jože Sabathad«nkat In pravat zantopnlk v ka­

zenskih in civilnih zadevah.

I*išiic sloven ski!1628 163H U nity Bmldiog

79 Bearborn St., Chicago, lil

R es. 5155 F rairie A ve. P h on e D resel 7271.

KoSiček B ra t jeS A L O O N !

Dobro pivo, wiskt-y, likt-re, vino izvrstne smodke in prigrizek.

O g la s ite se na C e n tr i!

a ^ S L O V E N C I P O Z O R !Ako potrebujete obleke, klobuke, srajce,

kravate, ovratnike ali druge potrebne reči za moške — za delavnik in oraznik. tedaj se oglasite pri meni. kjer lahko govorite v svo­jem materinem jeziku.

Oistim tudi stare obleke in izdelujem nove po najnovejši modi in nizki ceni.

J u r a j M a m e k 5!,',*-,.ci ntce: * evoSlovencem in Hrvatom naznanjamo, da izdelu­

jemo raznovrstne

po najnovej&em kroju. Unijsko delo: trpežno in lično. V zalogi imamo tudi razne druge potrebščine, ki spadajo v delokrog

oprave — oblek. Pridite in oglejte si našo izložbo. Z vsem spoštovanjem

J . J. D V O R A K Sr. O O .598-600 Blue Island A v « Chicago.

580 SOUTH CENTER AVE.CHICAGO

Največja slavjanska tvrdka bander, zastav društvenih kap, pre- koramnic. regalij in drugih stvari za druš­tva.

1 * Pišite v sloven­skem jeziku po moj 80 strani velik cenik, kte- rega pošlem zastonj.

Andro Simulič.P E K A R N A .

Fino pecivo vedno v zalogi.

II E. 22nd St., C h ica g o .

Slovencemin bratom Hrvatom se priporo« čam v posel mojega, dobro urejenega

SAL00NAkjer jim bo vedno postreženo z dobrimi pijačami, linijskimi smodkami itd. 1 mam tudi 'pool' ali igralno mizo.

F R A N K H U D A L E ,611 5o. Center Ave., Chicago

Slovenska gostilnapri Franc Čehu.

Rojaki, kteri žele ,»i«i naturalno, doma mlel.m,, «ino. naj m> oglamijo pri meni. (? T Potujčim rojake ni dam stanovanje 1 0 hran., po oitki ceni. Točim « » c o«tale pijače, ki »padajo k gostilni. Priporočam »e t obtleo obiak. S potovanjem FR. CEH,

568 S. teatre A*t.. Chicago. III.

k J C . H e f m a n e k l -|

1848.Povest. 8pisal J. Zavertnik.

. (Dalje.)

Oskrbnik jo vatel, potom pa dojili:

“ Tine, kaj pa priiiašašl"“ Klune m Studenca je tukaj."

je ponižno pričel hlapec, "in bi rad s Vami govoril, visokorodui gospod."

"Čeoak hoče. ta kmet? Reci, da naj vnopi."

Hlapce je zginil, takoj je pa vstopil Jaka Klune, oec 1 *pe Ančke a Studenca. Njegovo or­jaško telo je pokrivala preprosta obleka, na njegovem od solnem za­rjavelem obrazu j.? pa bila citati železna odločnost Klobuk je držal v roki. svoj p«igled je pa ponoMto in (»oguniiio uprl v os­krbnika.

“ Či*wt| želiš KluneT" je osor­no dejal V»*krhtiik.

441’riši'l Kini, »la dobim pravico vinokormhii gospod." je mirno oilgovoril Klune. “ Imam lepo drevesnico na svojem sadnem vr- 1 tu. Obetala je najboljše. Ali valeti hud«* /.ime so zajel uničili | akno« vse sadik«*. &k«N|e imatu nad 20 gbl Prosim Vas blago- . ro«ltii g«*Hp«»d. da ae mi ta škoda povrne iz grajske blagajne. ker je divjačina lnat ižanskega gra­du."

“ Klune, mislim, da nisi pri zdravi pameti. Mar sem jaz ali , kdo drugi grajskih ljudi ukazni *aj«*eiu. «la naj uničijo sadike na tvojem sadueui vrtu !" se je za­režal oskbrnik " I z te moke n«* bo kruha! Zajci so šli samovolj­no na Tvoj vrt. Torej tudi za Škodo nihče drugi ni odgovoren kot zajci sami!"

"Dobro," jo «l«\jal Klune “ Ker so zajci satni odgovorni za škodo, bom danes zvečer vzel puško in vstrtdil vsak« ga zaj«*a. ki bo za­šel v moj sa«lni vrt."

"K a j — — — to je upor. punt." je zakričal oskrbnik. "D : čati Te dam. nko zin«*ž še eno ta­ko ---------- Ti puntarska kmečkamrcina! "

Blagorodni gospod, to ni punt." je mirno segel vmes Klune. "P ro ­siti sem yns prišel prnvi«*e. In s&mi st.* dejali, tla so zajci sami krivi, če hodijo delat škodo v im«j vrt. Jaz pa nočem drugega kot kaznovati te škodljivce. In to je po uioji skromni pameti pra­vica."

"T o je pa že preveč," j i za­rohnel oskrbnik.------

"N ič ui preveč," je pogumno zoept začel Klune "Kmet pla­čuje davki, hodi na tlako, njego­ve najkrepkejše sinove poberejo v vojake. Na polju in vrtu vni- čuje njegov sadež divjačina. Kmetu ne ostane nič drug«*gn kot žulji na rokah."

"P u n ta r ----------- «*lprt puntje to ," je pričel besneti oskrbnik. "Našteti T i jih ukažem, da boš pomnil, kedaj si se upal meni po­vedati svoje puntarske misli v obraz. Gnil b«»š, s«*gnil boš v grajski ječi" -------------------

Med divjim besnenjem «*skrb- nika je pa Klune mirno in po­nosno odšel iz sob«*. V razburje­nosti oskrbnik niti opazil ni nje­govega odhotlu.

"K je kje je ta puntarski km •- Ski pes." je divjal »»skrbnik, ko je opazil, tla Klim«: ni več v sobi. " Z lastno roko ga usmrtim, tla bodo kmetje v«'doli. dn sem ja/, gospodar na ižansk ‘in gruda."

"Oče. pomirite s«* oče," j<* po­mirljivo spregovoril Trnborto. "K tlo ve, č«* Klune ni z nnm«*m*ni prišel v grmi. Morila so kmet j • že pripravljeni za napad na grad V Ljubljani so mi obljubili «l«*M*’t dragoncev /a posadk«* Dokler niso tukaj ne storit«* nič."

Oskrbnik ni odgovoril nife Vzdignil je r«»ko in s pastjo za­grozi! pr««ti Stud *ncn Na njego­vem li«*u j«* pa bilo čitati. «la se Kloocti ne bo godita dobra, če mu pride v prst.

"Praš* imaš! K«> prišle voja­ška pomoč, gu daru takoj /aptvti in šihati d • mirti Jnz boni I«* pokazal. k«lo je gnspmlar. Jaz pl Bassaldo. ali pa ti neumni k m e t je "-----------

III.Noe je temna. Močan jug piha

prek«« ljubijamtkcgn barja in taja njegovo belo. zimsko odejo.

Temne postave hite po vseh stezah in p«*tih proti Krimu. Ne­katere imajo debele gorjače v ro­kah. pri drugih se zopet semintja svetlikajo ročaji mečev pod suk­njami. Nihče ne spregovori be­sede. Vsi hite v eno smer.

Sredi Krima pod visoko jelko, odokder je lep razgled na ljub­ljansko barje, je že zbranih ka­kih 100 kmetov. Ali v«*dno doha­jajo nove skupine.

Sr«*tli gruče star«*jših kmetov stoji Kltmčev Jaka in poroča o svojem sestanku z oskrbnikom na ižanskem gradu. Kmetje gn pazno poslušajo. Nekoliko vstran m »tl smehom fantov pa pripove­duje Pongrčev Janez, kako j.* bežal gial.avi rmb«*rto. ko mu je |N»ka/.al «lr«*novko.

Nakrnt vsi vtilinejo. Na hra­stovem obrobku j** stal mlad čl««- vek. oblečen f»o gosposki. Bil j«* Lukčev študent i/. p..d Golovca, ki je na Dutiaji štutliral medici­no.

K«» j«* Luke. v študent opa/il.• la vsi čakajo, da prične s svojim govorom, j«- začel tako-le:

"Cenjeni prijatelji t Vem. «la željno pričakujete. «ln Vam x|»««- ročim. kako m«ig«)čno je narasti«« gibanje |«o vsi K v ropi iinpram tiranom, ki kradejo iii«*ši’ iimi in kmetu najsvetejše provice Ni treba. <la bi govoril o krivicah, katere uživa kmet. ker jih sami zadosti poznate.

V Parizu j? revolucija zinago- mtsna. Francija je zopet progla­šena republiki. V Nemčiji in na Talijanskem vre. Tudi v Avstri­ji se zbirajo pogubonosni oblaki nad glavami tiranov. Le še male iskr? je treba, da zažari plann-n vstaje, ki bo prinesel meščanu in km«*tu toliko zažrljcno svobodo

Ali svarim Va>. ne prenaglit«' se. Ko l»»«dc v carskem Dunaju revolucija dvignila svojo krvavo glavo, tedaj bo čas. tla udarite tudi Vi po svojih tlačiteljih."

Tem besedam je sl -dilo glas­no odobravanje

Sedaj je stopil KI unče v Jaka na obrobek.

"Kmetje, tovariši," je z done­čim basom pričel Jaka.

"Pravijo, tla sta desetina in tlaka odpravljeni. Ali je to r«*«*T Kdor se upre našemu oskrbniku, prhle v ječo. poleg ga pa še 8 palicami sknro do smrtni prete- p«*jo. Še včeraj mi je grozil ta plemeniti |x>stopae. tla me bo dal pret«*pati, ker sem prišel prosit pravice. Ali razmere se lahko č«*z noč spremene. Tisti, ki so prosili bod«» delili, tisti, ki so de­lili, bodo pa prosili. Kakor gos­poda seje. tako bode žela. Če pride do krvolitja. ne bo naša krivila, ampak krivda g«*pnd«\ ki se z vso silo vpira pravičnim zahtevam kmeta in j.* gluha za vse njegove pritožbe.

Tovariši, kmetje! Nocoj se raz­idimo mirno, kot smo se sešli. Čakajmo ugodno v *sti iz Ljub­ljane. <1a vsi nastopimo sl«»žno in zavtbuno svojim sovragom na gra«b»vih smrtni udarec."

"Ž ivel Klune! Ti nas boš vo­dil." je s«'«lnj grmelo od vseh st rani

Klune j«* stopil raz obrobek. Stiskal je bližnjim desni«* • in r« k«*l na glas: "Razidimo s«*, da nas grajski vrhuni ne znslede."

K met j • no ubogali. Tiho, kakor '«» prišli, so *«' prič«*li razhajati posamezno in v skupinah Kma­lu ni nihč> drugi s*al pri «*hrobku kot Pongrčev Janez in pa Luk- čev študent.

"F o jd iva ." je dejal študent. k»» j«* videl, da je rn.loji kmet zginil v temu.in gozdu.

V g'■ »zibi je bilo zopet vse tiho Le oddaleč se je čulo skovikan­je sove.

"Janez." je prič*l študent. " Dan*'*« pr«'n«»čim pri Tebi Z»:«»- dnj odrinem v Ljubljano, da p«*- /.v»m j«*-li so narodi v Avstriji pripravljeni /a revolucijo. V dveh ali treh dn Ji zopet zgla­sim pri Tebi s podrobnimi izro ­čili."

"D obro," j«* odgovoril Jan«/ " Noeoj boš Sel sam na moj «b»m Nekaka slaba sluntja sc mi vsi­ljuje. Ne morem mimo St mleti-

<*a, ne da bi se oglasil pri Klun- čevih in govoril z Ančko, mojo nevesto."

IVisla sta do kriipota. Segla slu si v roke. študent je zavil na barje. Janez pa na Studenec.

IV.iVutgrčev Janez je urno stopal

proti KI unče vi hiši. Že oddaleč j«* opazil. «la jo luč v sobi Anke.

Na rahlo je potrkal na okno." K«l«> j«*t" se je oglasila Anka."Odpri I Jaz," je odgovoril

Jan 31.Kmalu so zaškripala vrata in

na pragu se je pokazala Anka."Oče je že odšel spat." je pri­

čela Anka. ‘ ‘ Vendar si st«»ril «lo- bro. da si prišel. Neka grozna misel s* mi vriva v glavo. «»«lknr je bil oče dane** zjutraj v gra­du."

‘ *\'i«» m* ne boj. Anka." jo je tolažil Jnn«*z “ Ne verjamem, »la bi dal »»skrbnik prijeti Tvoj.*ga očeta Oti «l«d>ro v«*, da bi se dvignili vsi kmetje v okolici, nko bi Tvojemu očetu skrivil le las na glavi."

‘ ‘ Gospoda je gospoda." je pri­pomnila Anka. “ C*e jo razžališ. Ti ti-* odpusti."

"Res j«* to Ali če plešasti Ha- miI'1" le tii«'zin«*c |*oloži na Tvoj«*- ga očeta. g««rje m u!" Janez je vzdignil r««k«» iti zagrozil proti gradu, da j.* dni s tem svojim bo- ''•dum več veljave.

“ V Franciji imajo zopet repu­bliko. In tildi mi bomo ktnnlu svoboihii." j«» p«« kratkem molku zopet pričel Janez "Gorje g««s- podi, ako n » dovoli prostovoljno pravic, katere zahtevata kmet in tretji stan."

“ Ah. bojim s«* krvolitja," j«* vzdihnila Anka. "K «lor z močeni končuje, bo zmečem končan, tak«* je zapisano v svetem pismu."

"A n k a ." je dejal ljubeznivo Janez. N • bodi žaloRtnn. Do velike noči bo vse pri kraji. P«v tem Te pa popeljem k«»t ž.*no na svoj «loni.“ Nasmejal se je po­redno in j<» pritisnil k sebi.

Ali takoj je zopet postal rea<*n. Spomnil s«« je no«■••jšnega sestan­ka v Krimu in bese«!, s katerimi je Hasaldo grozil njegovemu bo­dočemu tastu.

"Čas je. «Ia grem. Anka. Čebi *«• kaj pripetilo Tvoj«*mu oče­tu. mi takoj sporoči." Pritisnil ji je poljub na čelo in ji S»pnil v uho:

"Č e prhle ilo krvave revoluci­ji*. upam. «la hoden pokazala, tla *i liči Klunčevega Jaka." Spustil j«» je in po st.*zi odhitel proti ižanski cesti.

* 'Rodom. bodem," j«* š.-petala Anka in orla za otlhajnjočim Janežem, čigar lena in krepka postava j » ginevala v barjanski megli.

(K«»n<*e prihodnjič.)

BOŽIČ

Črta. Spisal Zavertnik Jože.

Že p« t tednov je, odkar so *k«v ro vse tvoruice zaprte Delav­ci pohajajo trumoma po mestu in ponujaj«* sv««jo .lolavno moč na pro«laj tvomičarjem. ki še niso ustavili tlela

Pred božičnim tednom j* *n«*- žilo; H«'«laj pa piha oster severo- zapad. ki pr«'piba človeka, da ga zelo* do k««sti.

Ljudje, katerim ni tr*ba na n- lieo. sede doma pri zakurjenipeči.

Klančnikov Ivan. oče šest«-rili• •trok j* /• 1 t«'«!n * doma Kri/ai«* Kj**rk«»li u p ra šn /h delo. p«». vso«l mu reko. «1a bodo odslovili delavce, ne pa jih sprejeli v »Ido.

O ii t«ka o«l putra do večera.• I tv..rnic*e do tvorniee Zaman!

Po vsoti dobi enak odgovor.Kedar stopa proti domu. kako

t *ž.k«« iiiii je pri sren. Z« pet nič!Dnina |»a šest ero gladilih otrok

in bolna ž«*nn.Prosjačiti ga j«* sram."Pošten delavce sem. Višino

šeni delni čemu bi prosjačili" tako j razmišljal, kedar mu j* nek notranji glas veleval, naj se obrm* na milosnluost drugih ljudi.

Ž«* pred enim tednom je pora­bil /mlnji cent. V prodajalni, kjer j * vedno kupoval, mu je tr­govce rekel, tla rndnvnljun dovo­li knslit za en teden. č«*š. saj b o

dt* )H«tem plačal, ko bo zaslužil.‘ ‘ Teden je minol, jutri je pon-

deljek, polnn torek— »v »ti te* čer." tako je žalostno razmišljal Ivan v nedeljo večer, v mrzli ne­zakurjeni sobi. "S e jutri iu pn- jutraiijšueni poskusim. In |m»- jtem — — —M i

• • •

V porideljek m t««r«'k je Ivan zop/t IohIiI ml tvorni«*«* do tvor­il ice. Zaman! Povaod so mu (Nivedali. «la ut* rabijo delavcev.

Mrzla zimska m h* j«* že raz­krila svoja temna krila preko m« .sta. ko se je v tor »k vračal truden domov.

Sel je ob ž«'k*zniški progi. Nn- krat sr mu zaiskri v očeh. “ Tako, tako je treba." je govoril polu- glasno, “ in vseh muk bode k«»- ncc."

stopil jo proti žt-|t*Zt)iškemii n«»/.ii. ki je naložen z bukovim ogljem stal na stransk m tiru. m čigar \ s« ton«« j«* razsvetljevala visoko n« stebru pritrjena «l«*k- trična oliločnica.

Potegnil je ruh«*r iz ž*pa. ».ple­zal na voz in nnp<»lnil robe«* z bu­kovim ogljem, lir/o »«•• j«* spu­stil na tla in naglo zavil v hliž- uj«t temno ulico, da ga n«* opazi kak /e|> ziiiski čuvaj.

"A ta je prin.*se| krilita." je /akli«*nl nnjtnlnjši deček, ko je videl, «la ata ih*m* nekaj zavitega v rut i.

“ Krultn. kruha je prinesel " s« t I ponavljali drugi otroci.

Ivanu se je utrnila solza v o«* -h. ko je gNshil gladil«* majh­ne mučenike.

“ Nisem ga prinesel, a prine­sem ga takoj." j • rekel Ivan in zgutil j.- po stopnjieah navzdol

Sel je k trgovcu in ga prosil, naj mu «1a vsaj eno štruco kruha malo sladkorja in čaja na upa­nj«. ker bo po praznikih začel delati.

IN* daljši prošii^ se je trgovec udal.

Vesel se je Ivan vračal donn«v. iiiihI |m«(jo pa razmišljal: “ Vsaj ht siromaki ne bodo preselili glatlni v večnost, kjer ni tnlo- srifnib knpitaliHtov. ne brezposel­nih delavcev."

Kmalu j f zaplapolal ogenj v ••gnjiiču Otroci so veselja jo ­kali. ker so im«*li košček kruha, pa *k«*d«*lico toplega čaja.

Ivan je pontsiel tudi svoji bolni soprogi čašo čaja. Tolažil jo je. da bo |h. praznikih bolje, č *š. tla je dobil tlelo. 1‘ riporočal ji je. •In naj le mimo zaspi, saj s«* bo '•*«laj vse obrnilo na bolje.

Žvna je zaspala Ivan je pa prič d pisati pismo — svojo tira­mo.

V bližnji kat**drali so oznanje­vali zvonovi: “ Mir ljmljem na zemlji, ki so dobre volje."

Ivan je d«»končal pismo. Sel je v kuhinjo, strese! je bukov«*• »glj • v b»n«*e in ga zažgal, potem pa z bridkim usmevom postavil lotu*«* v sobo in b*g»‘l v post 'Ijo.

Kmalu se ga je oprijela lahka »»motiea in zaapal je.

• • •

K** so tlrugo jutro s«»sedj»» *»pa- zili. <)a je pri Klancuikovih vs.* mirno, dasi je že poldne, so šli v sobo. List na mizi. pa n»*kaka zeleukastna jasna tuegln. ki se je n tač i la |si sobi. sta jim po\«*daln vs«* tblprli s«» naglo vsa okna Mali mrliči so I.*žnli na kupu sla­me «lrug pob‘g druzega Najmlaj­ši j«* imel mala u*t«*cn tnalo od­prta. kakor «la bi h«»t»*l r»s’*i lju- d»*m. ki s«» prišli gl«*«la? t*» tiramo: “ To ste zakrivil: v i ! "

Kmalu se j j skozi ratlovedno množico, ki je bila čirmlalje več­ja preril tmli r»j»Mrt«r kapitalis- | ličnega dnevnika. Frečital j«* 'list na mizi. potem pa miš 1

Dva «lni kasneje s., pa prinesli i kapitalistični časniki v « 'd:

Ivan Klnn«*nik. stmjnik po p««- kli«'it. len in malomaren delavce, 'ki j«* \ •■dno pMpiN.i! po gostdnab. i i<* tm sv?t večer umoril sam. ga >ohe iti svojo 'lrtižino tem. «ln i- p ostavil lonec tlečega oglja v

isobo."i K /i pitnlisf ični časniki so š»* po -mrli blatili detav«*a. ki je v bo­

i .iti /a «»hstan «-k ««magal. da so za­krili zločin, kat-n ga oče je bil kapitalizem.

Socializem je »nlino zdravilo za bolno človeško družbo.

A narh izem .IZ "N A Š IH ZAPISKOV".

( \sulnlh*\*tti j»' )

Naši 'M ii j»* š«*U' pridržan««, ...je i«K*j«i ia*«iiiM‘>im» svol> sbiMit itssliln p liričiir« st moko z d« loče­nim pr-4rrmot.in. M««r>Mbjiiu pa j«* bil«* i. I« itumotriiuitjtf. l>n Ijiali |*hI m« Im njimi \la.kum »Ju­lij* • i i \ t oussie, temu nikrivo sluhu \ bnlanj«'.kriva je nam reč vbuln N.nnn. kriva institucija vlade, ki je skrajno iieiuoraliiu: zakaj, k jj je država iu vlatla. ondi j«‘ tmb zatiranje iu tlačanstvo; zato pa je nezuiiseluo, ako s«*, kakor \ \« liki frauettski revoluciji uarucst« en* državne <»blike vpelje druga, na pr.Ih iis sKi m*ui'Huj .jmlov^sola ;

»j s v ob »jih \1;» It iu z««trru A- naj t r*j ljudje mo-n « žrv«*,

naj »s* »mIpe.i \ i v si -uia »ddika dr­žavne moči, \suku sila, «»blast in iNt«lvbi«hi in isij ne jM.4om pasti IjirI «i»i |» <!*ilti«i tfaim«r4«»jiK*t. l*o- lKi«'ii«» iZretrJj«nj . ki a \ je ptCti- vilo ta piMgiMJii daidiJHs /.i iz- * '.r ji* cilj. ki g,« Ih »»h* doN či v p'ts««l*!ii .tiMiiki, iiiHviiij. m«» amtr- hi/« m \ *«žj m j*«»:ii*»nu, njega |iri- sftfc&e |m iNttiriii:<le.

Godwin. ..fl*r% i, ki j»* id* >• it e 1i »:i i « i m u

imulii/tira asuet .«.'iiu H{»Rivil v p sa.Is ii »slin i, jo bd .Vntrlež Wil- ll .IM ‘ . dum. \ -\» JI ' Uii./jiTaVl o p L tič m pnav ičn«e«1i" (Ken«|uiry•« lf ll •«-*! tb .- ! - . • « » J ............ . .

i/.šli Um lTu.l. pr*slkigtt, nuj k«* •ujrku vcukt »sfp.nvi. ker j«* mmi. sil je iu ker m* «lnj • osebnosti . tu* «\«»l*od»-, ki bi ji «lapuš«sila. «la «*' MMvtnmlo« rnzv ij-* in radh i. T «-da l hn)\vin ni prhlbil k t4» svojo tfsirvthiio nB|«ni\) pnmbnega v­pliva na s«sbJmike in j.* bil kma­lu |»<CC»l»lj»tl.

IV\i j « , ki j«* m SM-Jim /js«n*l««»ko n.i širše nnmiicc. jebil sto v« *e

Peter Josef Proudhon.

r»«j**n leta Ih e« \ u«FnumMkem. liil je pr\». ki j » z« »vo j nauk nabil lnts^bt *‘ cu>.»rhi z«-m" in ta* Ham im/iv;d "onucžiis- t a " .

Pndkio prvhojam v ju «lr*»btio ra/iskovasij«' Pr«»iih*mKzrib «b*l, je treba, da immlem nct knatk«* »»•­kaj p s bit k* »v iu mudi o p »st mrku iie»«U*riM‘ga annrluznsi.

Anarhizem ni stopil tuk j spo- Man/no l na plan k« t psd>n»> po. litičtH« ativmljenje. ampak k»- j»* izeimK tr. aoa»iaiisma. v k* j »m je t\>*ril skrnjivi« Laro knl». “ hocul­it ih ivvoluciMnarjev’ '. Tudi “ o- «’•*• nnarliiaaim", l*n»sulhoa». j»* bil Hj»rva mlhn wx*uilizmu in j«» h»> le «»b jn*oji «atri in ncizprt«eio «laale- «5tii kr.tiki mdilistHiiili naukov »brnpcl «lo nnnrhi7aiui.

Svkill/Avn m uta rw■hi mfiCa iz ene rn mte korenin**, iz fnu icafe rmluerj«'. ki isdtala prvič klic p»« sv*»bodi. esezkoata in l»ratH,vu. katere je skušala pov- •««1 uresniči i Toda poanočilo x* j i je Id k* no pditii^nm Nem io ­na pa sta "stiibi i«leal svobode na policirvNsai hi hbi.l '•mk«c4ti na M«HI«xlarskeni p«*1 ju rr»*snh’ iti n- ta dva m*m. t*» j«* hibi nab»im. ki -i j«» je bil sprva zastavil mo- »'.»•nii w«einli»-m T«dn v njego­vem pranejšivn m/v«»ju in i*«*d v- j lii jii Mnrx«orh na<ik»»\ >• »topi. la z.dit.-vn p« p J :i»'n! nvoImmL vKtnui in Abela c j«* "*• š** z,i pri- |Htiiss’ ««k. «b« *®c ž njim b ar fe g-*-*- p. »lami; i «t lfa«l idn«' kri-I' MTsinlLstov po je m* v.«liio štej ' fsuiti»*n*i svobtnla siiH»t«*r. g.*sp<- •lurska .-ti ik-M! pa |«> prip«ni»s*»*k c * dcaeg.. tega »*ilja

LI' j Oll.i'» » t i in sitrl*.^] p, s \ vekov««'m*m. wlik«*in pm:i- -lovjli tu k«»mpr«»nnt no »1 njima j.* nemog.M*. Kdor /* \\ s\*J»r*dn« uM itizvoja člrn>*kii rn •’ li s>š!va. prrz, miti m«*ra osebni« v«*|jr» *v«»-bmfo p«»edin«*»evo «i tem pa vičiio nevimukst «*lov<»šk«*ga bitja, n emiko-t na pr v da* nn'itoKti. v »Irutrih zmožn e«f)b, n*1,

j etik«»sit torej t udi i sadovili in us- js bdi. ki jih rod«* t falične z mož m sti. K«l -r pa h če spl- š ega •/j«**lli.'i«'-enja. ta g i ne-r*- <L«t«»či 1 ‘ s strogimi pmlpisi, z rgini/aci- jo ki pn j«» zopet \>**'iiwi nega c j.a osebne svobode.

(Dalje prih.)

Kaj je socializem in kaj zahteva.w - Lemin|{wellu predelal Ivan M olek.

(Konec.) ,

X III Stroji in drugi preobrat metode v proizvajanju so tudi spremenili proizvajanje iz individualnega v kooperativno.

l*r«« »bratu r«»«n«ga «l»ln ti a stroj? je alcilila tmli ta spremembo. Kak««r pr« j ««meiij»'iio. |»r«*d petdesetimi leti se je iz«l.*lal vsak pr«*- «lm«'t z rokami, n dan ■> « w izd« litji* s stroji. Froizvajanje z roka­mi s«- imenuje individualno ali kompetitivno proizvajanje, to je «!«•!«* posilim znika. kajti \sak obrtnik ali delavec je **«*j pr«,Im *t nam pnčel m (LkIcIuI. Danes ta sistem ni mogoč. Kakor »cui prej omenil o paru č.*\lj» v. mora imeti mošina več r«»k. Na ta na- •■»II j«* namililo proizvujnnje iz indi\ ,diialn« ga ko<»p<'rativtin ali za- «Iružno. skupno. Vsak izdelek, vsak pnsltnet se «lanes izdeluj* /atlnsžn««. \ vseh velikih tvomieah s»* «1« la za«lnižin»: v prodajal- | tiieah se debi zadružno; pov*aod j * kooperativno ali zadružno delo. 1

Scvisla tu s«* govori o proizvajanju ali produkciji v ožjem I poMM-nu. I«* <> delu. kajti produkt s«* nikakor m* rabi zmlružno Ka- u pitalisti. kt«Ti \ Združenih državah tvorijo 1* 1.V, vsega ptvbi- • ulslva. obtlr/ijo sp , VM«*ga prtslukta. «1oeim »blnvaki razred, ki tvori h.V, V', srn pnbivalstva. dobi le 17*; vsega produkta.

Kako \»11kuii'kt je uai«r<slck v industriji zadnj/gu polstoletja. I Danes imam • električno m/sviJljavo, « l«*ktri«’*no pripravo za kn- E banje. gr«'tj« ; imamo oblačila in «Irug • VHakilanje potrebščine is I nnjra/.lične>« ga blaga v»«-h vrst. Stotine in stotine drugih stvari s** iz« !«• Iti j«- 'lan «' «. luikoršnih s«* pr:*«l pidebsudiini l«*ti nikomur še I sanjal«i m In koliko imajo «•«! tega delavci, kteri vse to pr«»izvo»_*| lbb»\ei imajo le toliko. «!a sr preživ* in vzdržuj«‘jo <v*«f.* i!«*T | Invm* mo«- zn mnhdjn«* pmi/.vajnnj«*. Kapitalisti, kteri lastujejo I t vorni«*«*, nnlnik«*. M roje. xel«*znie«* in ojitaln «*r*«lstvn za produkcijo, 1 /i\r pa v luksiisa in p«»tratab. k«Jik<«r ««• jim poljubi.

XIV Privatna posest sredstev za produkcijo in distribucijo i jo torej knva. da delavec ne dobi polne vrednosti svojega pro­dukta.

Iz prešli j ib vrsti«* je vsakemu mudečemu delavcu razvidno, kak- n s« i» položaj «»ti za v/.mn naprtim kapitalistu. Delavski rnzre«!, kt«ri t priHbieira \s»-. /ivi skromno Ln bilno; kapitalisti, ki ne producirajo t ni«*. /i\»- bogat«« in razkošno. Mr*,lini. da trga ni več vr«*«lno p«»nav- ; Ijati l.e tolik«* naj š,* onienim. da kapitalisti ne bi Se toliko pri- \«»š«*ili delavcem, k«* bi ne uvideli, da sestradan delavec ne mora d«-lati m tako množiti njih l*«*ga-stva.

/«lnj pa nastati eno najvažnejših vprašanj: kako temu od- S pomori * Ki«k«» «»dpmviti krivično privatno last srcdHtev za pro- •lukeijo in distribucijo in kak«« storiti. <ia proizvajale«* dobi p«»lno \ vrednost svojega pnolukta f 1,11

\ Mik človek, ki ima možgane na pravem mestu, bo rekel z mano. «la kapitalisti in j*.*?* i|uj«»«*i sloji ne !h»«1<» teinu nikdar <>d- |Hiiu««gli Naj nam s* tak«* m«*č«*jo pesek v oči. naj nam ie tako •»bljubujejo • reform.'" in "izboljšanja". — storili t«'ga ne bodajo I nikdar. Drlnve«* lio večni suženj, ako b«« čakal na milosl svojih I; tlačiteljev kapital isto*

\ sl sitega nam ostaja le «*na |>«»t: delavsko ljmlstvo mora samo J *a,M'ti *'» nk* ij<«. Delavstvo sam.. nn«ra gl«*dati. da sc osvoobdi iz- I |mhI kapitalisti«‘ii«*ga jarma. In sicer:

XV. Sredstva za produkcijo in distribucijo morafo postati j lastnina vsega produktivnega ljudstva. Mesto današnje kapitalis- : tične mora se uvesti socialistična družna.

To j«* na prvem imatu. kar zahteva socializem.N štirinajstih pro|H«zicijah tega spisa je floknzann. ds;1 Zg.nlovina civilizacije v človeški »Iružbi je obenem zgo«io- !

*ma rnzr.slne borb« Setianja razretlna borba je med delodajalci j ali kapitalisti i n delojemalci ali delavci. Koristi delavskem in 1 k«»risti kapitalistišketra ra^r.ila so sj diametralno nasprotne in da • vs. politične stranke oprezen ti rajo razredne koristi.

- '/n zločine, pomankanj«' in revščino j.* v večini odgovoren.laiinšnji sistem, kteri koristi kapitalizmu in škoduj? delavstvu.Fr« * uv a jan jr p«*d tem s iste m«, ra je za dobiček, ne pn za porabo. Dobiček stoji nad str««ški proizvajanja in tržno ceno. trnkar sledi,•in d da vet* dobi le majb«*u «i.*l vrednosti sviijega pm«)ukta.

I Frivatna p««s,*st sredstev m produkcijo in distribucijo je kriva. «In «1« lav.-e ne dobi p»*lne vrednosti svojega pmdukta.

Da sc odpravijo te krivi,«., ktorc tr|H* prmluktivni stanovi, orgam/ovali so zavedni možji iz dela vik«* *r.sle »vojo ( t. j de lavsko) uneiiovaiio socialistično stranko, kt. ra zahteva:

I Kolektivno ali «kupn«» lastnino w h sredstev za pr«>«iukcijo transport m distribucijo, kt.ru so v rokah tnistov. imu.opolov’ k«»m pa n i j m posameznih kapitalistov. Stroji, tvorniee. rudniki’/«l«zn.«'r telegraf, zetnljima in sploh vse. kar služi industriji in gospodarstvu mora p«>stati imMje vsega ljudstva to je onih ki proizvajajo.

II P r o f i t s - lina popolnoma odpraviti Proizvajanjei"'Tj1 *k«P » ° '» v*i.k proizvajal«, al. drlavo,- naj ,l.,l,i p,,|„0vrnlnost .vojotta prn<lukla.

III. IVIavni oa, ima skrajiati. tako .la ima v.ak .lolav.-c p..|. iz .l.lnvnil, nr tmli dovolj o ««, za ,»oit,k io ra zvarilo

'* *'tnninglitii t,.|,-o........ in atarim .Mavcem kiso noznmzni doto. so imn dati zadostna materijalna pmlpora '

\ - I »polno solsko i/olirazlio za ,.o otroke do oa mnajategalota ..................Irm.'.- soUk.- potroUoino nabavi ljudska upravani. drža, a Otroško drlo so ima popoln a odpraviti. P

I ' ov.lno in politionc pra,-ico zn moški in Jonski

r. »lavno loško zalitova sooialistišnn stranka v svojem nn-d- narodno,,, protrratnn To to. ko bo,V sooialidišna stranka takoj

'T ' ' " " * " 1' ,k-; vln'1” ' " » j* - rok*' To jo prakli.-t.a -tran so-taltzmn m kdor ta protrram priznava t, r atritira zanj ta jr iu««* ra IM. *

Ko, prvo najpoglavitnejšo Br.,irtv„ 7n modaliziranjo ol,w " ' r dm/bo sla/, stranki ..rgani/a. ija dol«vo,v. n. lavoi vsik I

'■ """'"j" '■•‘ niž.iti na j, dnom ............. v . I»••l.knnsko skupno tako p .stati tnofm, politi.-.,.. fc,.roimn ob voliš,.,h poraziti knpitnliz.m i„ dobiti ‘‘"d ' ' ' '" J 1- l’"ko. To jo inistja snoinliztna

J* }»ro j * -akoga ddavoa. ktrri M i po-.ati iz kapi-

V /Viri,ž , i i T P "1" 'Vk- ‘h •*- ....Mist.-no stranko., " •" ' ..... ' n'P * i •* /-In,."mo v „„šo .kopno i,„. roso.' »P 'J preprean som — brnim imeli sneinlistiotio družbo.

Slovenski delavec* Fridruži >*«• tudi ti veliki «1 davski « rga- mzaciji: socialistični strank. F««mugnj. kar m .b.lžnn pomagati J ' l«'«ju /n svoje pravic« in /n tveflo b«Hb»en«»st tvojih otrok. V ' \rl ik-m mrr«tln»m boju s,« borijo vrialisti tudi /a tvoje koristi.I ri.li t«*r« j in st«*ri s* oj«, ilolžtiost * Zapomni t i:

Le delavec sam se zamore osvoboditi izpod kapitalističnega jarma in streti današnji izkoriščevalni sistem.