FARMAfit - Jesenska številka

FARMA

Farmafit

uvodnik

3

zraz stres izvira iz latinščine (stringere). Prvič je bil upora-

bljen v angleščini v 17. stoletju kot opis nadloge, pritiska, težave. V 18. in 19. stoletju je stres pomenil silo, pritisk ali močen vpliv, ki deluje na predmet ali osebo. O vplivih stresa na telesne in duševne bolezni so začeli razmišljati šele v 19. stotju. V medicini je izraz stres uvedel Hans Selye, leta 1949. Zanj je stres pro-gram telesnega prilagajanja novim okoliščinam, odgovor na dražljaje, ki motijo osebno ravnotežje. Stres in stresna reakcija sta značilna za vse sesalce in je stanje v organizmu, kadar smo izpostavljen hudemu, ne-prijetnemu ali tesnobno zbujajočemu položaju. Stres najdemo v vseh sta-rostnih obdobjih, pri dojenčkih in sta-rostnikih, otrocih, šolarjih in pri lju-deh v najboljših letih in ni vezan niti na spol niti na raso. Preobremenitev, preutrujenost, vsa-kodnevni problemi, nezadovoljstvo in drugi negativni dejavniki vpliva-jo na naše vedenje in počutje ter povzročajo odziv telesa, ki je bolj ali manj neprijeten, in ga poznamo kot negativni stres. Avtonomno živčevje, ki uravnava take življenjske funkcije, kot je na primer bitje srca, uravna-va tudi odziv na stres, ki je star kot

človeštvo. Kadar se soočimo z gro-zljivim ali živce parajočim položajem, avtonomno živčevje prevzame po-budo in sproži zaporedje dogodkov, znanih kot odziv pobegni ali spopadi se. Centrala stresnega sistema leži globoko v sredini možganov v hi-potalamusu, nadledvične žleze pa pričnejo izločati stresne hormone, ki spodbudijo telo k delovanju. Stresni hormoni adrenalin, noradrenalin ter kortizol so pri trajnih obremenitvah lahko vzrok za veliko zdravstveno škodo in škodljivo vplivajo na naše zdravje. Zenice se razširijo, krvni tlak se poveča, srce hitreje črpa, kri se preusmerja od trebušnega predela proti nogam, da bi lahko hitreje tek-li. Adrenalin povzroča hitrejše bitje srca in zoženje žil, zaradi česar se poveča nevarnost srčnega infarkta ali možganske kapi. Kortizol spodbuja presnovo in veča apetit, kar vodi do prevelike telesne teže in z njo pove-zane nevarnosti sladkorne bolezni. Pride do hitre mobilizacije energije iz notranjih zalog, poveča se delo srčno-žilnega sistema in pljuč, ustavi se izgradnja in poveča razgrad-nja telesa, prebava se upočasni in pri tem sodelujejo še številni drugi hormoni. Zavre se imunski sistem, zmanjša se občutljivost za bolečino,

StreS je lahko naš prijatelj ali sovražnik

Ublažite stres in izboljšajte življenje Ublažite stres in izboljšajte življenje

kaZalo

Kolofon

Zloženka FarmaFITizdajatelj: Farmadent, d.o.o.Uredniški odbor: Simona Krebs, prim.as.Miro Čokolič dr.med.spec, Katja GrabrovecFoto: 123 RFOblikovanje, trženje in tisk: Agencija Novelus, d.o.o.Spletna stran: www.farmadent.sinaklada: 10.000Mesec in leto izida: oktober / november 2011

StreS je lAHKO nAš PrijAtelj Ali SOVrAžniK 3Ali StreS VPliVA nA nAše ZDrAVje? 6Vir enerGije in DOBreGA POČUtjA 10MAGnetnA UšeSnA terAPijA 12StreS in FilOZOFijA VZHODA 13StreS Z rOKO V rOKi 16StreS in ZOBje 18SMeH KOt PreVentiVA StreSA 22KO enOStAVnO ne ZMOreM VeČ (BUrn OUt SinDOrM) 25KAKO UBlAžiti StreS? 28PreHrAnA PrinAšA SreČO in ODPrAVljA StreS 30neKAj nASVetOV ZA DOBrO VOljO 32StreS – StAlen SPreMljeVAleC SODOBne DrUžBe 34AnKetA 38

Avtor:prim.as. Miro Čokolič dr.med.spec

poveča se nagnjenost k strjevanju krvi, povečajo se kognitivne sposob-nosti, spremeni se vedenjski odziv. Stres je pogost razlog za nastanek raznih bolezni, ki se jih sprva sploh ne zavedamo. Posledice so zato la-hko težke, včasih celo nepopravljive. Kronični stres je vzrok 70-90 % vseh sodobnih bolezni, predvsem srčno-žilnih, presnovnih in duševnih. Z njim povezujemo debelost, ki je postala svetovni javno-zdravstveni problem, povezane so tudi rakave bolezni, av-toimunske bolezni, glavoboli, bolezni prebavil in še številne druge bolezni. Prepoznavati neprijazne stresne deja-vnike in jih obvladovati je eno bist-venih varoval pri ohranjanju zdravja. na stresne dogodke ne reagiramo vsi enako. toleranca do njih je od človeka do človeka različna. ideal-no je sprotno razčiščevanje stresnih situacij, in s tem ohranjanje notran-


4 5

nadzira desna hemisfera možganov. Pogosto je prav uravnoteženje obeh najtežje doseči. Privoščimo si čas in prostor za manj “pametne”, pa bolj prijetne in užitkov polne dejavnosti. najučinkovitejših metoda sproščanja, ki v trenutku polepša notranjost in okolico človeka, je nasmeh. Sliši se preprosto, je pa vredno poizkusiti. Z nasmehom občutimo takojšnje zmanjšanje napeto-sti in težave se nam zdijo manjše. Med tem, ko se smejemo se sprostijo napete mišice, zveča se vnos kisika v telo, zniža se krvni tlak. Smeh spodbuja imunski sistem. V vsakdanjem življenju ne sme-mo pozabiti na počitek. Počitek je nu-jen za regeneracijo in obnovo telesnih ter predvsem mentalnih sposobnosti. nihče ne more ves čas delovati s polno močjo, niti najbolj sposobni in motivirani posamezniki. Po počitku se izboljša spo-sobnost koncentracije ter druge intele-ktualne sposobnosti. Počivanje pa ima pozitiven vpliv tudi na posameznikovo razpoloženje ter čustveno stanje. Zato je počitek druga najbolj učinkovita metoda,

jega ravnovesja organizma. Omenili smo, da je umirjen življenjski ritem ključ do te skrivnosti, ki pa ga je danes le težko najti. Dobri medse-bojni odnosi, ustrezno delo, spros-titev s hobijem in zabavo ter dovolj spanja so idealna rešitev za prijetno in zdravo življenje. Vse drugače pa doživljamo pozitivni stres, ki nas vz-podbuja, prijetno prevzema in na-polni z vznemirljivim pričakovanjem. Brez določene količine stresa ne moremo biti zdravi, ne moremo se razvijati. ta količina je za vsakega človeka drugačna, tako da si vsak mora določiti svoje meje. Pred časom opravljena raziskava, ki so jo opravili raziskovalci iz Cam-bridga, je ugotovila, da upoštevanje štirih priporočil podaljša življenje za 14 let. redna telesna aktivnost, zmerno pitje alkohola, redno uživanje sadja in zelenjave ter popolna odpoved tobaku so ta štiri »sveta« priporočila. Slovencem je humor tuj, zato je zelo pomembno, da poudarimo, da smeh, šale in dobra volja preprečujejo nastanek stresa. Uskladiti moramo delovanje obeh delov naše osebnosti. Prvi del naše osebnosti predstavlja raciona-lna, analitična, logična in sintetična plat, ki jo nadzira leva možganska hemisfera. Delovanje tega dela naše osebnosti podpira in spodbuja šolski sistem in je zato pogosto kar preveč cenjena. Drugi del naše os-ebnosti pa je mehkejša, čustvena, ustvarjalna in intuitivna plat, ki jo

s katero lahko zmanjšamo neg-ativne učinke stresa. Potrebno je najti srednjo pot med delom in zabavo. Stres je lahko naš prijatelj ali sovražnik in od nas je odvisno, kako ga bomo sprej-eli in kako živeli svoje življenje.

6

ali StreS VpliVa na naše ZDraVje?

ivljenje nas neizogibno vedno znova postavlja pred nove izzive

in preizkušnje. Vsaka okoliščina, ki nas izpostavlja fizičnim in psihičnim zahtevam, ko nas kdo ocenjuje ali se nanjo čustveno odzovemo, sproži stres. Stresne okoliščine so del normalnega življenja in odzivanje nanje prav tako. Za ponovno uravnovešenje in preživetje pa se moramo prilagoditi: to od nas zahteva vse življenjske sile. Stres je torej fiziološki, normalen; to so duševne in telesne reakcije na spremembe okrog nas.

Ublažite stres in izboljšajte življenje

7


na različne oblike stresnih okoliščin se telo odzove z enoličnim meha-nizmom prilagajanja in obrambe, znanim pod imenom splošni adap-tacijski sindrom ali pripravljenost na boj in beg. Mehanizem je dobro znan od kemijskih in hormonskih reakcij do duševnih in telesnih sprememb, ki so znak vzdraženega simpatičnega dela živčevja. tako stanje pa ne more trajati dolgo, saj se telo brez počitka kaj hitro izčrpa. žal je nadzor tega mehanizma daleč od popolnosti. Včasih je odziv prešibak in nas ne ščiti dovolj, velikokrat pa tako silo-vit, da nas ogroža bolj kot sam vzrok za stres. na znani vzorec (stereotip) stresnega odgovora vpliva človek z individualnim in čustvenim odzivom ter s tem zlorablja in izčrpava svoje obrambne in prilagoditvene sposob-nosti, ali pa jih izkoristi v svoj prid.Model človekove reakcije na stres je lepo orisal znanstvenik Hans Seyle. Čeprav je znanost na področju nev-rofiziologije od takrat že močno na-predovala, je Seylov model tako nazoren, da ga velja opisati kot poenostavitev dogajanj. Možganska skorja sprejema signale iz zunanjo-sti, jih analizira in interpretira. Če jim pripiše značilnost ogrožanja, pošlje dražljaje v srednje možgane, hipotal-amus in hipofizo. Hipofiza (možganski privesek) sproži preko hormonov verižne reakcije, ki povzročijo stanje vzdraženosti simpatičnega živčnega sistema, znano kot pripravljenost na boj ali beg. Vzdraženost simpatikusa

povzroči v telesu stanje, v katerem se človekove duševne in telesne zmožnosti začasno zelo povečajo. Zviša se krvni pritisk, pospeši srčni utrip, poveča delo srca in pospeši krvni obtok. Prekrvavitev ledvic, kože in prebavil se zmanjša na mini-mum, poveča se pretok skozi mišičje. tako mišice pridobijo večjo napeto-st in zmogljivost. živčni refleksi so živahnejši, poveča se znojenje. Di-hanje postane hitrejše in globlje. V kri pride več sladkorja in maščob. telo je pripravljeno na boj ali beg.

Če je človek pogosto v stresnih okoliščinah in če svojega stresnega odgovora

ne zmore obvladati, je njegov organizem stalno v stanju pripravljenosti na boj ali beg, v stanju stal-

nega pričakovanja telesnih in duševnih naporov – v stanju kroničnega stresa.

Seyle meni, da ima vsak človek določeno količino energije, s katero se lahko spoprime z izzivi okolja. tis-ti, ki je ima veliko, si lahko privošči življenje z velikimi zahtevami, zlahka se spopade s težavami in zdravje mu, kljub zlorabam, dobro služi.

8

Kdor pa prilagoditvene energije nima ve-liko, mora z njo bolj varčno ravnati. takega človeka lahko spravijo na rob že običajni, manj prijetni dogodki, katerSeyle meni, da ima vsak človek določeno količino energije, s katero se lahko spoprime z izzivi okol-ja. tisti, ki je ima veliko, si lahko privošči življenje z velikimi zahtevami, zlahka se spopade s težavami in zdravje mu, kljub zlorabam, dobro služi. Kdor pa prilago-ditvene energije nima veliko, mora z njo bolj varčno ravnati. takega človeka lahko spravijo na rob že običajni, manj prijetni dogodki, katerim se v življenju praktično ne moremo izogniti. . Hitro se izčrpa in post-ane nesposoben za spopad, njegova odpor-nost se zmanjša, zlahka se ga lotijo telesne in duševne težave ter bolezni. nastanek bolezni lahko razložimo tudi kot posledico premočnega ali prešibkega stresnega odzi-va. Preveč živahni obrambni mehanizmi povzročajo zvišan krvni pritisk, migrenski glavobol, alergijske bolezni, kot sta astma ali seneni nahod, in vezivno tkivne bolezni, kot je revmatoidni artritis. Prešibak ob-rambni odgovor pa omogoča razvoj raka, bakterijskih, glivičnih in virusnih infekcij ter kronično utrujenost, kronično lyme bore-liozo, in še kaj.

Če je človek pogosto v stresnih okoliščinah in če svojega stresnega odgovora ne obv-ladati, je njegov organizem stalno v stan-ju pripravljenosti na boj ali beg, v stanju stalnega pričakovanja telesnih in duševnih naporov – v stanju kroničnega stresa. jam-ski človek je ob takih priložnostih reagiral


9

s spopadom ali begom. Pri tem je izrabil vse fiziološke spremembe, ki so se dogo-dile v njem, in se nato pomiril. Današnji človek pa je postavljen v položaj, da ne more in ne sme reagirati s spopadom ali z begom. šefa ne more in ne sme pretepati, pred hrupom ali pred preobilnim delom ne more pobegniti. Spremembe v organizmu, ki bi se morale dogajati le včasih so tako prisotne kar naprej. Stalno povišan krvni pritisk in srčni utrip zmoreta le določen čas pospeševati krvni obtok – dokler ne začne srce pešati. Slabša prekrvavitev notranjih organov, značilna za stresni odgovor, je ugodna podlaga za nastanek ulkusne bolezni želodca in dva-najstnika, pospešuje ledvične bolezni in bolezni jeter ter kronične motnje v de-lovanju črevesja. nezavedno hitro in glo-boko dihanje vpliva na presnovo kalcija in s tem povzroča napade z občutkom mravljinčenja v rokah in po obrazu ter nemira, strahu in vrtoglavice, lahko tudi kratkotrajne izgube zavesti. Stalen dotok sladkorja in maščob v kri je praviloma na-menjen intenzivni telesni dejavnosti (ki pa se med stresnim dogajanjem ne odig-ra) sčasoma izčrpa metabolične kompen-zacijske zmožnosti organizma, kar se iz-razi kot metabolična, presnovna bolezen. taki bolezni sta npr. sladkorna bolezen in povečanje maščob v krvi. Zaradi človekove nenehne hoje po robu telesnih zmogljivosti se izčrpavajo tudi duševne in intelektualne zmožnosti. Zmanjša se sposobnost kon-centracije, spomin opeša, logično mišljenje je okrnjeno, pojavljajo se skrbi, depresija, nestrpnost in živčnost.


STRES

ZA SUHA USTA

Na voljo v lekarnah in specializiranih prodajalnah ter pri uvozniku po povzetju: Miba Vita d.o.o., Aljaževa 5, Ljubljana, tel: 01 511 40 40.

NOVOST: Xerostom nadomestek sline v kapsulah; takoj nadomesti pomanjkanje sline v ustih in intenzivno ublaži bolečine zaradi suhih ust.

STRES – POVZROČITELJ SUHIH UST IN PROPADA ZOB Poleg jemanja zdravil in nekaterih bolezni so najbolj usodni povzročitelji suhih ust (kserostomije) psihološki dejavniki kot so: stres, tesnoba in depresija. Pomanjkanje sline vodi k propadanju zob in dlesni ter bakterijskim in virusnim okužbam v ustih.

Ukrepajte pravočasno!

XEROSTOM izdelki dokazano zvišujejo nivo sline v ustih in učinkovito blažijo bolečine in ostale simptome suhih ust ter pomagajo preprečiti propad zob in dlesni.

Na voljo v obliki: zobne kreme, ustne vode, pršila, pastil, žvečilk in kapsul. Priporočljiva redna dnevna uporaba!

10

vir EnErGiJE in DoBrEGa PoČUTJa

ehnološka dovršenost naprav in visoko razvita informiranost zahtevata stalno pripravljen-

ost opravljati obsežne službene na-loge, ob tem pa še vrsto zasebnih. Da je stres del našega vsakdanjika, vedo povedati tako mladi, kot tisti srednjih let in starejši. Za tenzijskim glavobolom, najpogostejšo in najbolj blago obliko glavobola, trpi kar 70 % populacije, v razvitih državah pa samo tenzijski glavobol prizadene dve tretjini moških in 80% žensk.Kako torej preprečiti vrtajočo, stiskajočo, utripajočo, tudi težko vzdržno bolečino? na slovenskem trgu je na voljo nov človeku prijazen medicinski pripomoček Cefaly®, ki ne zahteva uporabe zdravil, deluje pa podobno kot masaže, akupunk-ture in tehnike sproščanja. Medicin-ski pripomoček Cefaly® je inovativen izdelek, ki so ga razvili v Belgiji, uporabljajo pa ga že številni pre-

Nad stres in glavobol z medicinskim pripomočkom Cefaly®

bivalci v evropskih državah (v Bel-giji, španiji, nemčiji, nizozemski …itd), O učinkovitosti le-tega po dveh letih dostopnosti izdelka v Sloveniji poročajo tudi naši zdravniki in up-orabniki izdelka. Cefaly® zmanjša migrenske napade, dolgoročno jih lahko celo prekine. Odvisnost od zdravil se zmanjša, s tem pa se tudi izboljša kakovost življenja in zdravje uporabnika. S prijetnim, stimula-tivnim učinkom obravnava bolečino in glavobole ter zmanjšuje tesnobo in stres.

Oglasno sporočilo

11

www.cefaly.si

Vir energije in dobrega počutja

Odpravite glavobol, uporabite Cefaly®!

Zakaj Cefaly®?• Odpravlja migreno, glavobole, stres.• Pomaga zmanjšati uporabo zdravil.• Je varen in učinkovit.• Deluje enostavno in hitro.

V lekarnah, Sanolaborju in specializiranih prodajalnah z medicinskimi pripomočki!

Dist

ribut

er: M

edis-M

d.o

.o., Z

agre

bška

ces

ta 4

0, 2

000

Mar

ibor

ISO Medical

certifikatISO Medical

certifikat

Kako deluje?Cefaly® je sodoben medicinski pripomoček za kranialni tenS. Prilago-jen je za uporabo nad prvo vejo tro-vejnega živca, njegova prednost je v enostavni uporabi, lahki ter praktični obliki in v dovršeni pomanjšani ele-ktroniki. Učinkovit je lahko pri ob-ravnavi akutnega glavobola, še bolj pa pri preprečevanju kroničnega, kjer z redno in dolgotrajno uporabo omogoča zmanjšanje porabe zdravil. Dolgotrajna uporaba obljublja manjše število napadov, manj intenzivno bolečino ali celo prekinitev glavobo-

lov, vse to pa dviga splošno počutje in kakovost življenja ter nenazad-nje prispeva k bistveno manjši ravni stresa, ki ga povzročajo tako napadi glavobolov kot strah pred njimi.Medicinski pripomoček za kranialno nevrostimulacijo, kot Cefaly® imenu-jejo strokovno, je na voljo v sloven-skih lekarnah in specializiranih trgov-inah z medicinskimi pripomočki, kjer vam bodo svetovali o njegovi pravilni uporabi. nekaj terapij na teden je vse, kar potrebujete, da se boste spet počutili dobro, imeli jasno glavo in obvladali stres.

informacije: www.cefaly.si • 02 460 53 87• [email protected]

Oglasno sporočilo

Oglasno sporočilo

12

MaGnETna UŠEsna TEraPiJa Kronična živčna napetost povzroča zaskrbljenost, depresijo, utrujen-ost, težave s koncentracijo in spo-minom. Zmanjša se imunska odpornost orga-nizma, to pa lahko poveča dovzetnost za različne bolezni. Zmanjšajo se za-loge energije in človek postane fizično in psihično izčrpan.raziskave so pokazale, da lahko stimu-lacija zunanjega ušesa povzroči pozi-tivno spremembo, ki vodi v izboljšanje razpoloženja, zmanjšano zaskrbljenost in razdražljivost, relaksacijo prenapetih mišic, in spremembo vzorca spanja in prebujanja. Pomagamo si lahko z novim

medicinskim pripomočkom, ki s pro-gramiranim pritiskom na točno določeno točko na uhlju, stimulira živčne prenašalce, ki delujejo v možganih pomirjujoče in nas sprostijo. Uporablja se za zmanjšanje stresa, živčne napetosti, tesnobe in zaskrbljenosti in zmanjšanje motenj spanja in nespečnosti.

MaGnETna UŠEsna TEraPiJanima interakcij, kontraindikacij niti stranskih učinkov. namenjena je osveščenim ljudem, ki ne želijo jemati zdravil ali dodatkov, pa tudi ženskam v menopavzi, ko je porušeno hormonsko ravnovesje.

Dober spanec za veselo prebujanje!Odpravite STRES, zaskrbljenost, tesnobo! Sprostite se!

MENOSTRESS • zmanjša STRES, tesnobo, zaskrbljenost in živčno

napetost • zmanjša motnje spanja in nespečnostiStimulacija zunanjega ušesa povzroči pozitivno spremembo, ki : • izboljša razpoloženje • zmanjša zaskrbljenost in razdražljivost • sprosti prenapete mišice • spremeni vzorec spanja/prebujanja

Za vas v izbranih lekarnah in vseh prodajalnah Sanolabor.

www.bio-medico.si

Odločila sem za MENOSTRESS! Zdaj lahko rečem DOBRO SPIM!

13


e povezano z načeli vzhoda in njihove filozofije, zato meha-

nizme stresa prikaže iz drugega zornega kota. Najbolj znano je razmišljanje japonskega filozofa in makrobiotika Michia Kushi-ja.

tako kot vsa spoznanja Daljnega vzhoda, temeljijo tudi Kushijeva na zapisih tisočletnih izkustev in intu-itivnih zaključkov. Zato si jih skozi našo miselnost in analitični pristop zelo težko razložimo. še manj pa jih je z našim znanstveno raziskovalnim načinom razmišljanja, z znanstven-imi metodami moč dokazati. Vendar včasih nekatere stvari lažje doumemo brez obremenjenosti s teorijami, ki jih je spletla naša znanost. temeljna makrobiotična priporočila za zdrav način življenja in prehrane se v svoji biti ne razlikujejo veliko od higiensko dietetičnih načel sodobne medicine, vendar je Kushijevo razmišljanje vred-no pozornosti že zaradi drugačnega zornega kota, drugačnega pristopa in celostnega načina gledanja na stres. Stres je razdelil na več stadijev.Prvi stadij je imenoval stanje splošne utrujenosti. Poleg občutka utrujen-

osti telesa in duha se pojavljajo še mišična okorelost, napetost, pogosto odvajanje seča in obilnejše znojenje, občasno zaprtje ali driska, občutek mrazenja ali vročine. Med duševnimi znaki pa opažamo slabše zaznavanje, izgubo jasnosti mišljenja in neustrez-no odzivanje. Od takih težav si lahko opomoremo že z nekajurnim ali ne-kajdnevnim počitkom, zdravim span-cem in ustrezno hrano.Druga stopnja je stadij bolečin. Če si od stanja splošne utrujenosti ne opomoremo, se začnejo pojav-ljati bolečine in krči. Zelo pogost je glavobol, kažejo pa se še bolečine v križu, vratu, sklepih ali trebuhu. Včasih nastopi občutek, da nas duši, imamo nereden srčni utrip, vročino in mrzlico, ali pa okorelost in slabšo gibljivost telesa. Med duševnimi težavami se pojavlja depresija, za-skrbljenost, občutek negotovosti. Da iz takega stanja spet dosežemo zdravje, potrebujemo nekaj tednov zdravega življenja.Za tretjo stopnjo razvoja bolezni Kushi pravi, da jo označujejo krvne spremembe, imenuje jo bolezen krvi.

Avtorica: ivica Flis Smaka, dr.med.Specialistka fizikalne medicine in rehabilitacije

S

tro

koVnjak SVetUjestres in filozofija

vzhoda

14

Če se nezdrav način življenja nad-aljuje, se kakovost krvi tako spre-meni, da vzdrževanje ravnotežja ni več mogoče. to se izrazi z dobro znanimi in opisanimi bolezenskimi stanji sodobne medicine: astma, vi-sok krvni pritisk, anemija. Duševne težave v tem stadiju so živčnost, strah preobčutljivost, stalna depre-sija in izguba življenjske usmerjen-osti. Za ozdravitev krvnih sprememb potrebujemo tri do šest mesecev zdrave, pravilne prehrane, telesne dejavnosti in domačih zdravilnih sredstev, ki pospešujejo krvni obtok.Četrti stadij označujejo čustvene motnje. najpogostejše so stalna sla-ba volja, vzkipljivost in jeza, občutek obupa in frustracije. širše dojeman-je problemov postane nemogoče, ni se jim moč približati razsodno. Pril-agajanje novim okoliščinam postane zelo težko, vsaka sprememba sproži strah. Obnašanje postane ofen-zivno in defenzivno. Postopoma se zmanjšuje prožnost telesa in duha. te motnje se popravijo šele po več mesecih dietne hrane ter psihičnega in fizičnega sproščanja.Za peto stopnjo so značilne organ-ske bolezni. V telesu nastanejo funk-cionalne in strukturne spremembe, vse do hudih degenerativnih okvar. to so arterioskleroza, sladkorna bo-lezen, ledvični in žolčni kamni, rak, multipla skleroza, številne druge kronične bolezni. Duševne spremem-be v tem stadiju so kljubovalnost,


15

predsodki, ozkovidnost, neprožnost mišljenja in razočaranost. Ozdravitev bolezni v tem stadiju zahteva več mesecev ali let povsem spremenjen-ega načina življenja z ustrezno dieto in globokimi meditacijami.V šesti stadij postavlja Kushi bolez-ni živčevja, psihiatrične in nevrološke bolezni. Poleg njih navaja še splošno slabšanje usklajevanja telesnih in duševnih dejavnosti. Prevladuje neg-ativni pogled na življenje s samomo-rilskimi in uničevalnimi mislimi. Za ozdravitev je potrebna popolna spre-memba načina življenja: poleg diet-nih sprememb še harmoničen odnos z okoljem, aktivna telesna vadba ter ljubezen in skrb svojcev in prijateljev.Sedmi stadij bolezni je aroganca. to je, po Kushiju, najhujša od vseh bo-lezni. Pogosto in zelo hudo prizadene življenja ljudi. Kaže se kot sebičnost, egocentričnost, brezbrižnost, napuh. ljudstvom je prinesla več nesreče kot karkoli drugega. Bolnik potrebuje več let zdravljenja, lahko pa se ozdravi v enem samem trenutku, ob močnem duhovnem in čustvenem doživetju.

»Kakovost življenja je človekova možnost izbrati in izvajati aktivnosti, ki mu dajejo upanje, izboljšajo moti-vacijo, oblikujejo gonilno silo in vizijo življenja, promovirajo zdravje, nudi-jo zadovoljstvo in istočasno kreira-jo zadovoljno in pravično družbo.« (kanadsko združenje terapevtov)


današnjem času je stres naš vsakdanji spremljevalec. Živimo hitro in prav na vseh življenjskih področjih se od nas zahteva

maksimum. Kronični stres je zelo škodljiv, če pa ga obvladamo, s tem da spoznamo sebe in naše reakcije na določene zunanje in notranje stresne dejavnike, lahko postane naš prijatelj.

16


Kadar doživljamo stres, smo deležni povišanega kortizola - stresnega hor-mona, ki je izdelan s pomočjo CYP17 gena. Kortizol uporablja skoraj vsak sistem v telesu. je hormon, ki do-besedno poveže telo in um tako, da spreminja konfiguracijo možganov. Kadar se po naših žilah pretaka ve-

StreS Z roko V rokiPovezava med STRESOM in GENI

Avtorica:doc.dr. špela Stangler Herodež, univ. dipl. inž. kem. teh

liko kortizola, smo pod stresom. la-hko bi rekli, da sta kortizol in stres sopomenki. Kratkoročni stresni deja-vniki povzročajo takojšnje povečanje hormonov epinerfina in norepiner-fina, ki povzročata hitrejše bitje srca in ohladitev stopal. ti hormoni v ne-varnosti pripravijo telo za „borbo ali

S

tro

koVnjak SVetUje

17


beg“. Dlje časa trajajoči stresni deja-vniki aktivirajo CYP17 gen, ki vztra-jno dviga raven kortizola. eden izmed najpomembnejših učinkov kortizola je zaviranje delovanja imunskega sistema. Kortizol namreč med drugim deluje tako, da zmanjša aktivnost, število in življenjsko dobo belih krvnih celic - limfocitov preko vklapljanja genov. Geni se vključijo le v celicah, v katerih so kortizolski receptorji, te pa vključijo drugi sprožilci. Vključeni geni nato vključijo druge gene, in tako dalje. Sekundarni učinek kortizola se la-hko razširi na desetine, morda celo stotine genov. Kot vidimo ni mogoče proizvajati, regulirati in se odzivati na kortizol brez genov, med kateri-mi skoraj vsi vklapljajo in izklapljajo drug drugega. Glavni namen večine genov v človeškem genomu je regu-lacija izražanja drugih genov. Kadar možgani v odziv na psihični stres stimulirajo izločanje kortizola, kor-tizol pa zruši odzivnost imunskega sistema, potem se lahko razvname pritajena viroza ali pa se okužimo na novo. Simptomi so resnično la-hko fizični, vzroki pa psihični. Če bo-lezen vpliva na možgane in spremeni razpoloženje so vzroki lahko fizični, posledice pa psihične.Kljub temu, da tradicionalna me-dicina potrjuje vpliv stresa na razvoj

najrazličnejših bolezni, se skrivamo pred resnico in raje verjamemo, da prihaja bolezen od zunaj, neodvisno od nas, ali pa jo genetsko podedu-jemo. Pri tem pozabljamo, da je gene potrebno vklopiti, kar lahko storijo zunanji dogodki ali svobod-na volja. nismo na milost in nemi-lost prepuščeni našim vsemogočnim genom, pač pa so geni pogosto prepuščeni nam. nesporno je, da la-hko dejavnost v „možganskem cen-tru za srečo“ sprožimo z namernim smehom brez razloga, prav tako kot lahko sprožimo nasmeh s srečnimi mislimi. Če se smehljamo se resnično počutimo bolje. „Fizično“ je lahko na razpolago „vedenjskemu“, hkrati pa „fizično“ sledi „psihičnemu“. Um pre-prosto poganja telo, ki poganja ge-nom.

Eden izmed najpomembnejših učinkov kortizola je zaviranje de-

lovanja imunskega sistema.Kortizol namreč med

drugim deluje tako, da zmanjša aktivnost, število in življenjsko dobo belih

krvnih celic.

18


StreS in Zobjea ne bi kaj slišali o stresu, skorajda ne mine dan. Kronični stres je najpogostejši vzrok za padec našega imunskega sistema, ki

se pa lahko odrazi tudi v naši ustni votlini in na zobovju. Imunske celice imajo v ustni votlini nekoliko zahtevnejšo nalogo, kajti v ustni votlini se nenehno dogaja izmenjava različnih snovi, ki jih vnašamo od zunaj. Torej so te snovi za organizem tujek, in če bi telo reagiralo na tujek isto v ustih, kot reagira v tkivih, bi imeli našo ustno votlino nenehno vneto.


Zaradi tega je sluznica v ustih bolj tolerantna na tujke in jih pošilja na-prej vse do želodca, kjer jih uniči želodčna kislina. Ustna sluznica ima veliko majhnih žlez, ki jih napolnjuje-jo tri velike žleze slinavke, ki skrbijo za količino sluzi in imunost v naših ustih. Padec imunskega sistema se lahko v naših ustih pokaže kar čez noč, in sicer kot vnetje obzobnih tkiv ali parodontoza, ki je pogosta okužba pri odraslih in glavni vzrok za izgu-bo zob. nastane zaradi kopičenja in razmnoževanja bakterij na površini zoba. njen začetek je lahko vnetje dlesni, ki počasi, a vztrajno napredu-je v razgradnjo pozobnice, čeljustne kosti in cementa. najpogosteje se iz-razi med 40 in 50 letom starosti, in sicer z majavostjo zob in nastankom globokih obzobnih žepov. Odvisno od imunskega sistema posameznika lahko poteka v več fazah, z obdobji mirovanja in obdobji izbruha. Večje tveganje za nastanek te bolezni ima-jo kadilci, sladkorni bolniki in tisti, ki uživajo steroide, ljudje z oslabljen-im imunskim sistemom, nepravilno prehrano, ljudje, ki premalo spijo in ljudje, ki so podvrženi stresu. in ne samo, da parodontalna bolezen ogroža zobe, ampak lahko prispeva k nastanku ateroskleroze, aspiracijske pljučnice, prezgodnjega poroda in pa dokazano, je da se tveganje za srčni infarkt pri napredovali parodontalni bolezni poveča za dvakrat.

Preventiva je redna in pravilna hi-giena zob od otroštva dalje in redni pregledi pri zobozdravniku, ki oce-ni možnost tveganja za nastanek parodontalne bolezni. Ukrep, ki ga imenujemo luščenje in glajene, se lahko izvede kot terapevtski poseg ali kot preventiva. Gre za čiščenje zob-nih oblog in zobnega kamna z zobnih korenin kar zgladi njihovo površino. ta poseg odstrani bakterije, ki so vz-rok za nastanek vnetja. nujno je, da je nega tako učinkovita, da ne pride do tvorbe zobnih oblog in še manj do nastanka zobnega kamna. Krvavitev dlesni je znak vnetja in ob običajnem čiščenju z zobno ščetko zobje krvavi-jo redko, pogosta pa je krvavitev v medzobnih prostorih, če ne upora-bljamo redno zobne nitke in inter-dentalnih ščetk. V teh prostorih lahko vnetje pogosto ostane neopaženo in z leti napreduje. Običajno za krvavitve krivimo preveč agresivno higieno, kar je narobe. Ko zaznamo krvavitev, moramo uvesti vse ukrepe in spre-meniti tehniko ali metodo čiščenja in njeno pogostost, včasih pa je dobro uporabiti tudi razkužilne raztopine za usta, ki onemogočajo bakterije.

19

2,76 €

Peščena ura motivira otroke k zabavnemu čiščenju zob. Gumijasti nastavek zadaj se navlaži in vakum-sko pritrdi na ploščice v kopalnici.

20

Zobna ščetka Sonicare Flexcare, kjer poleg tega prejmete še en brezplačen ročnik, tako da lahko ščetko uporabljata 2 osebi.

obiščite nas v prodajalni Dentes, Minarikova 6, 2000 Maribor

Oglasno sporočilo

21

Otroška električna zobna ščetka Oral-B Power Kids je namenjena otrokom od 3. leta starosti naprej. Glasbeni merilec časa (timer) s 16-imi melodijami motivira otroke k daljšemu čiščenju zob.

Oglasno sporočilo

40,92 €

144 €

NASVETI DENTISTA ZA PRIMERENO NEGO ZOB IN USTNE VOTLINE:• Potrebujemo 1 do 2 zobni ščetki;• zobe čistite 2- do 3-krat na dan;• čistimo toliko časa dokler sklenina (površina zob) ni gladka;• čistimo tri ploskve zob: grizno, sprednjo in zadnjo stran zob;• stranske ploskve vsakega zoba očistimo z zobno nitko in medzobno ščetko;• za jezik uporabimo strgalo;• priporočeno je v higieno zob in ustne votline vključiti tudi razkužilo za

usta;• na vsake 3 mesece zamenjajte zobno ščetko;• uporabljajte primerne zobne paste;• redno obiščite zobozdravnika.

Preventiva je redna in pravilna higiena zob od otroštva dalje in redni

pregledi pri zobozdravni-ku, ki oceni možnost tveganja za nastanek parodontalne bolezni.

2322

odobna literatura v preven-tivi stresa navaja tudi eno najenostavnejših sredstev, ki ga nosimo v sebi, in to je

SMeH. Vendar na žalost je današnja družba naravnana na to, da se sme-jimo le še ob redkih priložnostih in še to da se sprostimo, velikokrat potrebujemo različne substance, kot je na primer alkohol. Vendar smeh ni nujno pogojen z zunanjimi dejavni-ki, kajti za smeh se lahko preprosto odločimo. Seveda v prvem trenutku našega resnega življenja se nam bo to zdelo zelo nora ideja, a sčasoma se

sprostitev mišic in pa naše telo pa se nahrani s kisikom! Med smehom ne mislim kaj je bilo, in kaj bo. na zelo nenavaden način se iz naše leve polovice možganov, ki je razumska, priključimo na desno polovico, ki je intutivna in tam so skrite nove ide-je, ki lahko rešijo težave ... in če se boste poskusili smejati vsaj 15 minut skupaj, se boste počutili popolnoma drugače. Vem, da to velikokrat ne gre a vnedar ne boste verjeli, da tudi če zaigramo smeh bomo doživeli iste učinke. to pomeni, da ko nam ni do smeha, delamo ha,ha,ha, ho,ho,ho, hi,hi,hi in tempo vedno bolj pospešujemo. Prej ko slej se bomo začeli smejati iz srca. to lahko up-orabljate tudi med vožnjo. Vključite

Smeh kot preVentiVa StreSa

bodo naši možgani navadili in veliko lažje se bomo začeli smejati. Pravijo, da je smeh pol zdravja, a veste, da to ne drži. Smeh je mnogo več in ved-no ga imamo pri sebi. Kadarkoli so zahteve okolja večje od naših sposob-nosti (kar pa so iz dneva v dan), je to nevarno, da nas pahne v stres. takrat začnemo dihati bolj plitvo, začnejo se izločati stresni hormoni, pospeši se bitje srca …. Si predstavljate, da bi v navalu najhujšega stresa, prasnili v smeh? tako zavedno kot, da bi vzeli zdravilo? ne? Pa je mogoče! Vendar najprej, zakaj bi bilo sploh dobro, da bi to storili? Smeh sprošča hormone sreče, torej s smehom bi začeli dobi-vati dobesedno infuzijo hormonov sreče ali endrofinov direktno v našo kri, posledično se začne zniževati nivo stresnih hormonov; ko se sme-jemo, tudi globje dihamo, kar pomeni

tudi mimiko obraza in vsega telesa ter se začnete igrati. igra pospešuje kreativnost in nas drži v sedanjem trenutku. Skozi igro lažje deluje-mo in tista podjetja, ki vključujejo smeh, igro in sprostitvene tehnike so veliko bolj kreativna, napredna in imajo zadovoljne sodelavce. Stres nastane tudi zaradi perfekcionizma, vse hočemo narediti do popolnosti in največkrat to od nas ne zahteva družba, zemveč sami od sebe.


Avtorica: Simona Krebs, dipl.m.s.,učiteljica in vaditeljica joge smeha, gibberish terapevtka, začetnica brezplačnih klubov joge smeha v Slo

“Smeh je resna stvar”

24

NI SMEHA BREZ SMEHA, zato vam sedaj podarjamo nekaj vaj:

1. Če ste v službi ali doma se udobno usedite in si predstavlja-jte, da ste igralci na odru. nato začnite potiskati roke navzdol v ritmu ho,ho, ha,ha in jih premi-kajte levo in desno. Zloge izgov-arjajte z odprtimi usti (glasno ali tiho). Bodite čim bolj igrivi. Vajo ponavljajte 3-5 minut.

2. to vajo lahko delate tudi med vožnjo, ali kjer se počutite dobro: začnemo izgovarjate zloge: ha,ha,ha, ho,ho,ho hi,hi,hi in jih potem podlajšujemo kot na primer hiiiiiiiiiiii hi,hi,hi, hoooooooooho,ho,ho, haaaaaaaaaha,ha,a. Vse dokler ne “prasnemo” v smeh.

3. Vaja se imenuje mobitel. Primerna je povsod, le da ugas-nite zvonjenje. na uho dajte slušalko (mobitel ali stacionarni) in si predstavljajte, da vam na drugi strani nekdo govori smešne reči. Začnite se smejati.


V Mariboru nas najdete na Koroški 99, vsak četrtek ob

19.30 – 21.00 (040 710 401).www.osreci.se

In če se boste poskusili smejati vsaj 15 minut skupaj, se boste počutili popolnoma drugače.


25

Avtorica:asist. Andreja Čelofiga dr.med, specialistka psihiatrije

indrom izgorelosti se lahko pojavi pri vsakem od nas, res pa je, da

je bolj pogost pri določenih poklicih, zlasti pri tistih, ki neposredno delajo z ljudmi, npr. zaposleni v zdravstvu, pedagoških poklicih, policisti itd. Do sindroma izgorelosti lahko vodijo tudi neustrezni medosebni odnosi

ko EnosTavno nE ZMorEM vEČ (BUrn oUT sinDorM) Tveganje za pojav izgorelosti – kdo je najbolj ogrožen?

(neizpolnjujoči partnerski odnosi, pretirana skrb za otroke, ostarele ali bolne starše). Pomembne so tudi os-ebnostne značilnosti posameznika, kot so samokritičnost in samodis-ciplina. Večje je tveganje pri posa-meznikih, ki se identificirajo z delom do te mere, da pride do izgube meje med delom in osebnim življenjem, pri takih, ki imajo izrazito monotono delo ali pa imajo občutek, da nimajo kon-trole nad svojim delom.

S

tro

koVnjak SVetUje

26

Ukrepi ob pojavu sindroma izgorelostinajpomembnejši korak je prepozna-vanje in preoblikovanje dejavnikov, ki so privedli do sindroma izgore-losti. Pomembno je zmanjšati vsa-kodnevne obremenitve, koristen je urnik dnevnih aktivnosti, pri čemer določimo seznam pomembnejših na-log in odložimo manj pomembne. V vsakodnevni rutini je nujno najti čas za razvedrilo (konjički, sprehodi, tele-sna aktivnost) in počitek. O svojih občutjih spregovorimo z bližnjimi ali tistimi, ki jim zaupamo. in nenazad-nje, prosimo za pomoč, ko ne zmo-remo sami.

kdaj je potrebno obiskati zdravnika?Kadar se kljub navedenim ukrepom počutje ne izboljša ali je vedno slabše, je potrebna strokovna pomoč. Prvi, na katerega se lahko posameznik obrne, je izbrani osebni zdravnik, ki bo znal svetovati ter vas ustrezno us-meriti v primeru potrebe po nadaljnji obravnavi (psihoterapija, zdravljenje z zdravili v primeru pojava zmerne do hude depresivne simptomatike).


27

Preventiva sindroma izgorelosti, ali kako si lahko pomagamo, da ne »izgorimo«?Pomembno je, da se počutimo dobro v svojem telesu in okolju, kjer živimo in delamo. Kako to doseči, je seveda odvisno od vsakega posameznika. Pri tem je pomembna: • zdrava in uravnotežena prehrana,• redna telesna dejavnost,• sproščanje – meditacija, avtogeni

trening itd.,• dovolj spanja,• izogibanje prevelikim količinam

nikotina, alkohola in kofeina,• odprt in pozitiven odnos do sebe,

ljudi in sveta,• vključitev v različne skupine,

druženja,• postavljanje realnejših ciljev v

zvezi z delom, prepoznati in spre-jeti lastne omejitve,

• vzeti si čas za počitek,• prositi za pomoč, ko ne zmo-

remo.


28

kako UBlažiTi StreS?

dodatki k prehrani, ki ublažijo stresDodatki k prehrani ali prehranska dopolnila, kot jih imenujemo so iz-delki, ki vsebujejo koncentrirane sestavine živil, ki so pomembne za naše zdravje in katere z današnjo nizko kvalitetno hrano uživamo ved-no manj. Med njih sodijo vitamini, minerali, rudninske snovi, različna zelenjava, zelišča, maščobne kis-line omega 3,6,9, q-encim 10, razni zelenjavno sadni sokovi … na trgu lahko zasledimo številne pripravke, ki jih lahko uživamo kot dopolnilo k naši redni prehrani. Za telo je nujno, da dobi dnevne priporočene odmerke vitaminov, mineralov in rudninskih snovi, ki pa jih v naravni prehrani velikokrat primanjkuje. Veliko sadja in zelenjave uvažamo od daleč in z vsako, uro kaj šele dnem, se izgublja


Za telo je nujno, da dobi dnevne priporočene od-merke vitaminov, min-eralov in rudninskih

snovi, ki pa jih v naravni prehrani velikokrat pri-

manjkuje.

29

količina vitaminov in mineralov. Dodatki k prehrani tako dopolnijo naš jedilnik in delujejo pozitivno na telo. Kadar je telo veliko pod stre-som, porablja zelo veliko količino vitaminov A, C, e in B kompleksa, mineralov, kalcija, kalija magne-zija, natrija in železa, aminokislin,


Eden izmed zelo učinkovitih naravnih

sredstev magnezija je min-eralna voda Donat Mg, ki je lahko popijemo 0,5

litra na dan.

maščobnih kislin in antioksidantov kot npr. Q10, ki jih je potrebno nadomes-titi. še posebej hitro telo porablja vi-tamin C. eden izmed zelo učinkovitih naravnih sredstev magnezija je min-eralna voda Donat Mg, ki je lahko popijemo 0,5 litra na dan. Priporoča se tudi uživanje zelenih in zeliščnih čajev, ki pomirjajo in sproščajo (ka-milica, melisa). Pri stresnih situacijah je kavo potrebno črtati, saj vsebnost kofeina še dodatno pospeši izločanje stresnega hormona adrenalina, kat-eri po prenehanju poživilnega učinka “pahne” telo še v večjo utrujenost in depresijo. Seveda pa je kot eno nara-vnih sredstev za pomirjanje tudi ka-kovostna črna čokolada, ki nas zaradi feniletilamina in serotonina umiri, sprosti in izboljša razpoloženje.

30

prehrana PrinaŠa srEČo in oDpraVlja StreS

vitaminsko-miner-alni “koktejl”Majhne količine magnezija in kal-cija lahko olajšajo samo začetne težave. Omogočajo sproščanje mišic in zmanjšajo živčno mišično preobčutljivost. Organizem potrebuje dnevno 800-1200 mg kalcija in 300 mg magnezija. Dodatne količine obeh mineralov je treba jemati previdno, nikoli istočasno, saj eden ovira de-lovanje drugega. Vitamin D, ki pospešuje absorpcijo kalcija v organizmu, je pogosto predpisan sočasno. Prve uspehe takega zdravljenja lahko opazimo šele po treh mesecih-. Strokovna akupunktura prav tako daje dobre rezultate. Z delovan-jem na določene točke lahko dosežemo sprostitev mišic in živcev, krči oslabijo ali povsem minejo. Potrebne so dve do tri se-anse na teden, in to nekaj mesecev.


Organizem potrebuje dnevno 800-1200

mg kalcija in 300 mg magnezija.

31

recept za kroglice srečeSestavine:• suhe fige• pomaranče• rozine• suhe marelice• zdrobljeni keksi• kokosova moka• naribana temna čokolada• zmleti orehi, lešniki in mandeljni

Priprava: Suhe fige, marelice in rozine dan prej namočimo v pomarančnem soku, naslednji dan zmeljemo v mešalniku, dodamo zdro-bljene polnovredne piškote, oblikuje-mo kroglice ter jih povaljamo v ko-kosovi moki, zmletih orehih, zmletih lešnikih, naribani čokoladi in zmletih mandeljnih. na krožniku morajo biti različne barve oziroma površine. Kro-glice postavimo na krožnik in jih po-nudimo okrašene z metinimi lističi.

solata za hormon srečeSestavine: • na trakove narezano puranje

meso, motovilec• radič• rukola• špinača• kuhana koruza• tofu • naribano zelje

Priprava: Popražimo meso, ga ohladimo in potresemo s sezamom. Damo v mešanico solate iz motovilca, radiča, rukole, listov mlade špinače, zelja in zrn kuhane koruze. Dodamo na kocke narezan sir in/ali popečen tofu. Prelijemo z mešanico oljčnega olja, soli in jabolčnega kisa, potrese-mo še s peteršiljem. lahko pa upora-bimo jogurtov preliv.


32

1. Podrgnimo ušesa – najprej podrgnemo dlani eno ob drugo, nato jih po stari kitajski tradiciji položimo na ušesa. nežno masiramo ušesa s krožnimi gibi, razbistrimo um, od-ganjamo skrbi!

2. ena najstarejših tolažnic človekove duše je glasba, ki nas la-hko očisti, na novo napolni in sprosti. naredimo kdaj kakšno zabavo kot v mladosti, lahko jo priredimo tudi sami sebi: veliko glasbe, pri kateri pople-sujemo, norimo, pojemo in z darovi svojega glasu očistimo vse, kar se je nakopičilo v nas.

3. Sladko je že od nekdaj zdravilo za ranjene duše: sadna na-

nekaj naSVetoV Za Dobro Voljo

bodala, ki naj obvezno vsebujejo banane (dvignejo nivo serotonina), ananas (bistri um), marelice in jag-ode popestrijo barvno kombinacijo, dodatek čokolade pa zadovolji še najbolj zahtevne in depresivne med nami.

4. V svoj jedilnik dodajte mor-sko hrano, saj vsebuje obilo Omega 3 (ePA ali eikozapentaenojske kis-line ter DHA ali dokosaheksano-jske kisline). V zadnjih raziskavah so poudarili pomen DHA – višja ra-ven DHA je v sorazmerju z višjimi količinami dopamina in serotoni-

Ena najstarejših tolažnic človekove duše je glasba, ki nas lahko očisti, na novo napolni

in sprosti.


33

na. nasprotno, pomanjkanje DHA povzroči pri živalih bolezenske znake, ki so zelo podobni depresiji. Vseka-kor je bolje zaužiti vsaj dva do tri-krat tedensko kvaliteten ribji obrok, kakor pa vsakodnevno antidepresive 8zdravila za depresije). Za vse, ki ne marajo rib, je Omega 3 na voljo že skorajda v vseh drogerijah in lekar-nah. Dnevno priporočen vnos 0,3 do 0,65 grama, pri obolenjih srca do 1 gram nenasičenih maščobnih kislin v obliki ribjega olja,lanenega ali olja oljne repice. V kakovostnih kapsu-lah najdemo 600 ali več mg Omega 3 nenasičenih maščobnih kislin, pri čemer so priporoča dnevni vnos med 1200 do 2000 grami. Pri teh odmerkih se pokažejo rezultati po osmih do dvanajstih tednih rednega jeman-ja: izboljšanje razpoloženja, povr-nitev mirnega spanca, izboljšanje razpoloženja ipd.

5. Hoja in tek – vsi rekreativci, ki imajo v dnevnem urniku redno vadbo na prostem , predvsem sta to hitra hoja in tek, zaznajo kar za 70 odstotkov manj stresa in zunan-jih vplivov, nasploh so bolj vedri v življenju. redna vadba spodbuja de-lovanje nadledvičnih žlez in izločanje njihovih hormonov (noradrenalin, be-taendorfin, serotonin, dopamin), kar pa spet izboljša razpoloženje.

6. Gibanje na svežem zraku, med zelenjem pripomore k izboljšanju prekrvitve, k zaznavi narave, spod-

buja vse mehke čute in sprošča psihične napetosti. Pomanjkanje sončne svetlobe vodi v pomanjkanje vitamina D (pogosto pri depresivnih), zato je gibanje med zelenjem in ob sončnih žarkih vsestransko koristno in zdravilno. Omislimo si zeleno oazo tudi znotraj svojega doma, s čemer izboljšamo ozračje v prostoru, pri čemer pa vsak nov poganjek ali cvet razveselita tudi najbolj žalostne.

7. Kot ene izmed zelo učinkovitih metod pri obvladovanju stresa so se pokazale tehnike, pri katerih dovo-limo telesu, da se prosto izraža skozi katarzo – z gibanjem, spontanim ple-som, različnimi načini dihanja, gla-som. na ta način prihajamo v stik z našimi čustvi na zavesten in igriv, sprejemajoč način, brez vključevanja razumskega dela naše osebnosti. tako postajamo bolj čuječi in odprti do dogajanja v svetu okoli nas, bolj spontani in prisotni v tem trenutku, ka nas vodi do boljšega počutja. Več informacij o teh tehnikah lahko najdete na www.celovitclovek.si.

Redna vadba spodbuja de-lovanje nadledvičnih žlez in izločanje njihovih hormonov (noradrenalin, betaendorfin, serotonin, dopamin), kar pa spet izboljša razpoloženje.


34


nogi ljudje občutijo stres kot nekaj normalnega, stimula-

tivnega in ga ne doživljajo kot ve-lik problem. To je tako imenova-no pozitivno obeležje stresa oz. eustres. Kadar pa stres postane tako intenziven, da se ne moremo sprostiti, začutimo nemoč in stis-ko, smo v stanju prekomernega negativno obeleženega stresa oz. distresa. V takšnem škodljivem stresu se nahaja že več kot 10 % celotne človeške populacije. Stres je postal svetovni problem, ki ga je potrebno prav tako resno obravnavati kot onesnaževanje okolja (ekologija) ali velik odstotek brezposelnosti (socialna pravičnost), kajti ti trije svetovni problemi so skupni ekvivalent civ-iliziranega sveta.

sTrEs – stalen spremljevalec sodobne družbe

Avtorica:evalda Bizjak, dipl.delovna terapevtka., tui-na,terapevtka,individualna in projektna Wellness svetovalka, specialistka umetnostne terapije

Okoli 70 % vseh obiskov pri zdravniku je zaradi bolezni, ki so povezane s stresom!

35


1. Alarmna reakcija – na tej stopnji prihaja do rušenja no-tranjega ravnovesja, delovanje or-ganizma je običajno zelo vzburjeno. Spodbujen je tisti del vegetativnega živčnega sistema, ki posameznika pripravi na akcijo ali beg; ki posa-mezniku omogoči akcijo in sprosti v njem tiste energetske zaloge, ki to akcijo sploh omogočijo. Gre torej za stanje pripravljenosti.

2. Faza upora – v tej fazi dosegajo prilagoditvene reakcije svojo optimalno vrednost. Pričnejo se vključevati določeni mehanizmi, katerih glavna naloga je normal-izirati telesne procese in jih vrniti v izhodiščni položaj. Vključuje se tisti

del nevrovegetativnega živčnega sistema, ki polni izpraznjene baterije v telesu, ali vsaj poskrbi, da se ne izpraznijo do konca. Do te faze je la-hko učinek stresa pozitiven in posa-meznika energetsko osveži, spodbudi k določenim mislim in dejavnostim, ki jih je dotlej zapostavljal. Drugače pa je ko stresna situacija kljub prilago-ditvi traja naprej.

3. Faza izčrpanosti – pri-haja do pogube prilagoditvenih zmo-gljivosti. Ko deluje stres naprej, in to navkljub poskusom ‘spravitve’ z njim, se energetske zaloge posameznika pričnejo počasi prazniti. Pojavijo se prva znamenja utrujenosti. Če se v tem času nič ne spremeni, vodi situ-acija stresa do izčrpanosti.

Prilagodljivost stresni situaciji je sestavljena iz treh stopenj:

S

tro

koVnjak SVetUje

36


Bodite sam svoj mentor v obvladovanju stresaObvladovanje stresa je primarno odvisno od dojemljivosti za stresor-je oz. tolerančnem pragu posa-meznika za število stresnih situacij, sekundarno od prepoznavanja zna-menj stresa, in tudi ugotavljanja vi-rov pritiska. Stresni odziv ni nekaj neozdravljivega. Ko odkrijemo vzrok stresa, ga lahko sami odpravimo. Pomembno je, da smo samozavestni, da znamo upravljati s svojim časom, ustvarjati kvalitetne medčloveške od-nose, skrbeti za psihofizično zdravje v najboljši možni meri, saj smo zanj nedvomno sami najbolj odgovorni, le da se tega premalokrat zavedamo. resda nekaterih dejavnikov ne mo-remo popolnoma odstraniti, je pa zato toliko bolj pomembno sprejeti jih kot neizogibno dejstvo v ‘kovčku naše življenjske prtljage’. Pomaga že, če se ozremo vase in vprašamo:” Za kaj je še prezgodaj, za kaj je že prepozno in za kaj je še pravi čas”. Z notranjimi stresorji se lažje spopadamo, kot z zunanjimi, saj sebe lažje nadziramo in usmerjamo kot stresorje iz okolja. na težavo, ki se pojavi, vplivamo s svojim odnosom in vedenjski odzivom nanjo. Če težavo potenciramo stres narašča, če jo zmanjšujemo stres upada.

37


Pomagala za obvladovanje stresaPomoč prihaja v tehnikah, ki zajema-jo ustvarjalno reševanje konfliktov, obvladovanje asertivnosti, medit-acija, joga, aktivno preživljanje pros-tega časa. ne pozabimo na humor, ki je ena najhitrejših metod sproščanja napetosti. Obiščimo spa in velnes center z revitalizacijsko ponudbo. Vzpostavimo notranji lokus kon-trole nad dogajanji, s tem ohranimo harmoničen stik z našo notranjostjo. Stvari se nam dogajajo v veliki meri zaradi nas samih, pa če nam je to všeč ali ne. Vse prepogosto je notran-ji lokus nadzora nad našimi delovanji zanemarjen, s krepimo zunanji lokus nadzora, ki vsiljuje razmišljanje, da

so za vse krivi drugi, okolje … Ve-likokrat si zatiskamo oči pred prob-lemi in jih potiskamo pod preprogo, vendar tukaj ni neskončnega pros-tora zanje. Probleme rešujmo sproti, odločno, konstruktivno, s primerno distanco in čustveno obvladanostjo. ni lahko vse to stkati v prekrasno čipko, vendar doslednost se bogato poplača in nas nagradi z obrambo pred negativnim stresom. Kdaj pa kdaj je tudi potrebno reči dovolj, ne zmorem, ne gre, ne želim … le upati si moramo. Obvladujmo stres sproti, ne čakajmo, da je kovček, s katerim potujemo skozi življenje in vanj neumorno nalagamo različne stresorje, poln, razmetan … nikar ne čakajmo, da nam ga bodo pomagali pospraviti drugi.

ARS PROVITAevalda Bizjak dipl.delovna terapevtka.,tui-na terapevtka,individualna in projektna Wellness svetovalka, specialistka umetnostne terapije

1. Ali imate občutek, da ste pogosto v stresu?

a. Da b. ne c. ne vem, kako to zaznati

2. S katerimi znaki zaznate svoj stres? (opišite)

____________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________

3. Kaj so po vašem mnenju vzroki za stres? (opišite)

________________________________________________________________________________________________________4. Kaj vam največkrat

pomaga, da se sprostite (obkrožite le dva odgovora)?

a. športne aktivnosti b. meditacija c. ples d. sprehodi, pohodništvo e. pogovor f. alkohol, cigareti g. druge »razvade« h. smeh h. prehrana

anketaAli ste v stresu ali pa slednjega obvladujete zelo dobro, nam bo povedala anketa, ki je pred vami. Za vaš trud vas bomo nagradili, kjer bomo 20-im srečnim izžrebancem podarili nAPrStne lUtKe SMešKO in 5-im izžrebancem majice “Ko se smejim – bolje živim”. Z njimi boste prinesli dodaten smeh v vaša življenja in sprostili svoj vsakdan. Več o smehu in temu, da je smeh resna stvar, pa si lahko preberete na www.osreci.se. Anketo nam pošljite na-jkasneje do 25.11.2011 na naslov Agencija novelus, d.o.o., Zagrebška cesta 20, 2000 Maribor, s pripisom »FArMAfit nagradna igra«.

5. Ste kdaj zaradi nemoči oz stresa obiskali zdravnika?

a. Da b. ne c. ne vem

6. Na trgu lahko najdemo veliko izdelkov proti stresu, izboljšanju počutja … Uživate tudi VI kakšna zdravila ali prehranska dopolnila, ki ste jih KUPILI in niso na recept?

a. Da b. ne

Če da, prosimo napišite katere in kako to, da ste se odločili zanje ____________________________________________________7. Zelo bomo veseli, če nam

boste zaupali Vaš »recept« za življenje brez Stresa.

__________________________________________________________________________________________________________________________________

8. Ali menite, da so pod stresom tudi otroci?

a. Da b. ne c. ne vem

Prosimo pojasnite svoj odgovor? ______________________________________________________________________________

9. Kje največkrat dobite in-formacije kako ohranjati zdravje?

a. v lekarni b. pri zdravniku c. v brezplačnih revijah, katalogih d. na internetu e. drugje (prosimo napišite kje)______________________________________________________________________________

ime in priimek:

__________________________naslov:

__________________________Kontakt (tel., ali e-mail):

__________________________

NAgRAdE:

5x MAjICA “Ko se smejim – bolje živim”

20x NAPRSTNE LUTKE SMEŠKO


Farmadent d.o.o., Minařikova ulica 6, 2000 Maribortel: +386 2 450 28 11, e-mail: [email protected]

www.farmadent.si

Zdravje na dosegu roke

Naša naloga je kvalitetna oskrba lekarn, bolnišnic, zdravstvenih domov, zobozdravstvenih in veterinarskih ustanov po vsej Sloveniji. Že desetletja jim dobavljamo široko izbiro zdravil, zdravstvenih materialov in dentalnih izdelkov. Naše vrednote temeljijo na odzivnosti, kakovosti in zanesljivosti.

Zavedamo se potreb naših strank, zato ves čas stremimo k napredku. Tudi v prihodnosti bomo zaupanje naših kupcev upravičevali s kakovostnimi storitvami in izdelki. Prihodnost je v zdravju.

4241

POZITIVEN STRES je stanje, kjer se počutimo čudovito, samozavestno in smo sposobni obvladovati zahteve okolja. V takšnem stanju imamo občutek, da imamo veliko energije in si želimo novih izzivov. tek-movalnost doživljamo kot veselje in zanimivo je, da potrebujemo določeno mero stresa, če želimo, da je naše življenje zanimivo, izpolnjeno in smiselno. Pomaga nam, da delujemo, kar pomeni, da se soočamo z novimi stvarmi, in tako posledično rastemo.

Kaj so stresorji?Stresorji so dogodki, osebe, situacije …, ki vplivajo negativno na posameznika, kar ga vodi v stres. lahko so zunanji in notranji. Med zunanje stresorje štejemo: uživanje veliko nenasičenih maščob, kajenje, alkohol, pre-tirano sončenje, osamljenost, smrt, ločitev, izgubo službe …. notranji stresorji so sledeči: alergija na hrano, skrbi, jeza, nezadovoljst-vo, pomanjkanje kisika v krvi, bolezen. ne glede na vzrok se telo vedno odzove z reak-cijo, ki jo imenujemo »boj ali beg«, ki ga v telesu povzroči izločanje hormonov: adrena-lina, noradrenalina in kortizola, kar nas pri-pravi na soočenje s potencialno nevarnostjo

Telesni znaki: pospeši se srčni utrip, težje dihamo, kratka sapa• pojavi se glavobol, vrtoglavica, utrujen-

ost, • razdražljivo črevo, ulkusna obolenja

želodca in dvanajstnika• nespečnost ali preveč spanja• bolečine v mišicah• padec imunskega sistema• tresenje, drhtenje• nočno potenje in bitje srca• hladne roke in noge• pogosto uriniranje• padec libida ali želje po spolnosti• trebušna debelost,• nihanje krvnega tlaka in sladkorja v krvi• motnje menstrualnega ciklusa• poslabšanje kroničnih obolenj• pospešitev nastanka novih obolenje h

katerim smo npr. nagnjeni• zmanjšan občutek za bolečino

kaJ JE sTrEs, kako Ga prepoZnati in kaj Storiti?

NEgATIVEN STRES nas-tane takrat, kadar je dražljaj iz okolice na posameznika premočan ali traja predolgo. V stres nas lahko pripelje jeza na soseda, ki ne pobira iztrebkov za svojim psom ali strah za službo, skrb za naše najbližje, kot tudi neprijazna prodajalka v trgovini. Stres nas spremlja na vsakem ko-raku. V današnjem času so zahteve vedno večje, in ko jih dosežemo, to ni dovolj, ampak se še kar nadaljujejo. Dobimo občutek, kot da tega ne bo nikoli konca. Pri dol-gotrajnem pritisku začne sla-beti imunski sistem kar vodi do obolevanja.

Stres je fiziološki, psihološki in vedenjski odziv človeka, ki se poskuša prilagoditi notranjim in zunanjim pritiskom ali stresorjem. Na nas lahko vpliva tako pozitiven kot negativen stres, vendar je prvi poznan neko-liko manj.


4443

Čustvene motnje:• napetost, živčnost• razdražljivost • nespečnost• tesnoba, nemir• brezup• izguba smisla• depresija• otopelost• izguba smisla za humor…

Mentalni in vedenjski simptomi:• jokavost• zatekanje k alkoholu• kajenje• prenajedanje• deloholizem• padec samozavesti• napake pri delu• raztresenost• pozabljivost• grizenje nohtov• kričanje• preklinjanje

Zdravljenje stresa je tesno povezano tudi z zdravstveno vzgo-jnim delom. Stres ne prizadene le odraslih, ampak tudi otroke. Preventiva bi zato morala biti usmerjena že v zgodnje otroštvo, kjer bi otroke učili, kako se spopadati z življenjskimi situacijami in kako in kdaj postaviti zdravo mejo. Znake bolezni, ki so nas-tale kot posledica stresa, lahko odkrijemo zelo pozno, celo takrat, ko je ogroženo ne človekovo zdravje, ampak tudi življenje. Vsak človek je individum, in kar je za nekoga morda le majhen dražljaj, je za nekoga že močan stresor. Da bomo lažje živeli, se moramo naučiti, kako najlažje obvladovati življenjske situacije. nujno je tudi, da ugotovimo povezavo med stresorjem in stresom, saj šele s tem lahko razumemo vzrok in posledico. Sprotno reševanje stresnih situacij pa je pot k uravnoteženemu življenju. K temu pripomore tudi prehrana bogata z magnezijem (veliko ga ima tudi Donat mg), smeh in pozitivna naravnanost, sprostitev ter telesna aktivnost.


Documents

FARMAfit - Jesenska številka