1

št.: 2 MAREC 2013

Pustovanje, Brucovanje, Intervju z bodybuilderjem

2

Pišete poezijo ali kratko prozo in bi jo radi delili? Zdaj imate priložnost.Sodelujejo lahko dijaki, študentje in ostali avtorji. Besedila lahko pošljete kadarkoli na elektronski naslov: natalija.sraml@ksso.si. Objavili jih bomo v eni od prihodnjih številk.Najboljši trije avtorji – po mnenju urednic – bodo na koncu leta prejeli nagrade.

Literarni natečaj

Odgovorna urednica: Natalija Šramlnatalija.sraml@ksso.si

Sourednica: Kaja KrajncOblikovanje: sinkopamatiorje.comTisk: PodobaAvtorji prispevkov:Katja Kregar, Nataša Fajs, Špela Rožman, Kaja Krajnc, Saša Gajer, Petra Lušo, David Stojan, Natalija Šraml, Leon Novak Izdajatelj:Klub študentov šmarske regije in Obsotelja

www.ksso.si

UVODNIKŠe prvi uvodnik izpod mojega »peresa« … Kaj vse vam pripravljamo v našem Krokarju, ste lahko spoznali že iz prve številke. Nadaljujemo torej tradicijo, ki so jo začeli nekdanji študentje naše regije in danes, po večini, opravljajo družbeno pomembna dela. Med takratnimi in današnjimi študentskimi časi je nekaj razlike. Izpostavila bom le največjo, to je, da je v preteklosti diploma bila sinonim za zaposlitev, medtem ko današnjemu študentu čas po zaključenem študiju predstavlja ne mali problem: izgubimo štipendijo, delo preko študentskega servisa ni več mogoče, poskrbeti je treba za zdravstveno zavarovanje … Zaposlitve pa od nikoder. To je prednost, ki so jo imeli študentje sedemdesetih let in je danes več ni. Zanimivo pa je, da so študentski problemi v času študija skoraj enaki. Ko sem prebirala njihov časopis, star štirideset let, sem imela občutek, da berem današnjo problem-atiko. Pritoževali so se nad premajhnimi štipendijami, zamujanjih le teh, o študentski stano-vanjski problematiki in podobno. Vidimo lahko, da so nam pozitivne strani študija odvzete, medtem ko so se negativne uspešno prenesle tudi na našo generacijo. Kaj bo v prihodnosti, ne vemo. Vsekakor se moramo s skupnimi močmi boriti, da država ne naredi korak nazaj in da izobrazba, zaradi želje po uvajanju šolnin, ponovno ne postane le privilegij bogatih.

KAZALO

- Uvodnik- Nepogrešljiv član KŠŠO-ja- Projekt Sova- KŠŠO brucovanje v Mestinju

Novice 5- Sneguljčica in sedem smrkcev- Pustovanje- Za EuroBaket 2013 tisoč prostovoljcev - Delovni vikend 03 regije

Pereče 8- Študentske družine- Razpis projekta Mlada mamica- Vzporedni in zaporedni študij nič več brezplačna- Dohodnina 2013- Konec za študentski s.p.

Študent v tujini 11- Študij na Danskem

Zdravje in šport 12- Kako pridobiti mišično maso – pogovor z Evgenom Valekom- Spanje – izguba časa?

Prosti čas 14- Kaj pomenijo sanje?- Materinski dan- Vrzi oko na …- Študentska kuhinja

Nasvet za potep 18- Švica dežela neskončnih možnosti

Napovednik 22

3

Pišete poezijo ali kratko prozo in bi jo radi delili? Zdaj imate priložnost.Sodelujejo lahko dijaki, študentje in ostali avtorji. Besedila lahko pošljete kadarkoli na elektronski naslov: natalija.sraml@ksso.si. Objavili jih bomo v eni od prihodnjih številk.Najboljši trije avtorji – po mnenju urednic – bodo na koncu leta prejeli nagrade.

Literarni natečaj

Fiškuš Izpit Krokar

Leon Novak nepogrešljiv član KŠŠO-ja Ja res je! Ko gre že vse gladko, se tu in tam še vedno pripeti kakšna napakica! In ravno na ot-voritveno izdajo KŠŠO revije Krokar, se je med naše strani prikradel škrat in nekako ukradel člana upravnega odbora Leona Novaka! Zato mu v drugi izdaji najbolj branega študentskega časopisa obsoteljske regije namenjamo malce več besed in maneverskega prostora. Pa da vidimo, kaj je napisal.Sem Leon Novak, slovenskega državljanstva, prihajam iz prečudovitega kraja po im-enu Stranje. Majhna vasica, ki bi ji lahko rekli največje predmestje Šmarja pri Jelšah. Imamo svojo železniško postajo ter polno ljudi, brez katerih ne gre: gostilničarje, av-tokleparje, mizarje, trgovce, gradbenike, kmetovalce, zavarovalničarje, računovodje, avtomehanike, poštarje, študente, hišnike, mesarje ... O samih kulturnih znamenitostih je vredno reči le, da smo imeli več kot 200 let star hrast, ki so ga žal podrli, saj je lesna industrija v Stranju v razcvetu in potrebe temu primerne.

Obiskujem študij arhitekture na Mariborski univerzi. Predstavlja mi sprostitev ob dol-gih zimskih dneh, ki jih preživim ob svinčniku, radirki in belem listu papirja. Čez teden stanujem v Mariboru in moram reči, da je življenje v štajerski prestolnici sproščujoče in ni lepšega od tega, da te na poti proti faksu pobožajo jutranji sončni žarki. Never-jetno je, ko te v bližnji pekarni čaka pogreta sirova štručka v kompletu z nasmehom prodajalke. Čez dan ti ušesa boža šumenje Drave in rahel vetrič, ki ti kuštra lase, ko na Lentu uživaš v dobri družbi ob kavici ali dveh. Večeri pa minejo v čaru arhitek-turnega ustvarjanja ali v čaru razgibanega nočnega življenja. Mine dan, mine noč in spet so tu novi izzivi, nove priložnosti in nove zmage. Zelo veliko mi pomeni tudi moja profesionalna skrb za socialno varnost ljudi. Nev-erjetna stvar, ki je marsikomu že rešila življenje in olajšala težke trenutke. Ljudem je dandanes, zaradi vse večje onesnaženosti in zastrupljanja zemlje, vse bolj pomem-bno zdravje. Zato mi je v čast, da ljudem pomagam takrat, ko je njihovo zdravje odlično, in na žalost, tudi ko opeša. Tisti, ki cenite sebe, ki cenite svoje zdravje, ki vam ni vseeno za vašo prihodnost in tisti, ki menite, da je zdravje največje bogastvo, priskr-bite si moj kontakt. Z veseljem Vam posvetim svoj čas in Vam kvalitetno svetujem!Eno od daril matere narave je tudi veselje do glasbe. Obiskoval sem nižjo glasbeno šolo in se naučil igrati klavirsko harmoniko. To ni bilo dovolj, zato sem osvojil znanje inštrumenta, katerega zvoki ob toplih poletnih večerih ustvarijo pravo romantično vzdušje. V prostem času igram kitaro in sem član ansambla Mladi Upi. Nastopamo širom Slovenije, srednje Evrope ter balkanskega polotoka. Seveda sem zelo ponosen na to, kar znam in svoje znanje rad delim mladim bodočim zvezdam, ki bodo osvajale slovensko glasbeno sceno in o katerih bo še veliko slišati.Čez vikend se po Šmarskih koncih podim na razne seminarje, izobraževanja, sestanke in vaje. Ob vsem tem mi ob strani stoji moja družina.Moj vsakdan se začne z največjim nasmehom, ki si ga na lica narišem že preden zaspim. V vsaki stvari, osebi ali dogodku je vedno nekaj posebnega in pozitivnega, zato vsi tisti, ki spite,odprite oči! Veliko mi pomeni druženje z ljudmi, zabava in smeh. Večen optimist in navdušen prav nad vsem. Vztrajnost mi ne da miru, dokler ne dosežem tistega, kar si zadam. Uživam dan, delam kar me veseli in preprosto nočem zamuditi niti najmanjšega norega trenutka, ki nam ga ponuja življenje! Moji cilji v življenju so: končati študij arhitekture, postati najboljši finančno arhitekturni svetovalec, zdravje, redna športna aktivnost, ustvariti prelepo družinico in na koncu zaživeti svoje sanje! Takle je! ‘’Če bomo samo pisali, pa čakali, nam nebo nič z lufta padlo...šibam js! ‘’

Uredništvo se Leonu zahvaljuje, ker si je za predstavitev vzel toliko časa, da si je napisal tudi opravičilo v našem imenu. Mi samo upamo, da ga tudi sprejme.

3

4

Projekt SovaSova je eden pomembnejših projektov KŠŠO-ja ter hkra-ti glavni projekt odbora za izobraževanje in informiranje. Z izvajanjem projekta bomo mlade spodbujali k pridobi-vanju novih znanj, skrbeli za izvajanje programov nefor-malnega izobraževanja ter se zavzemali za izboljšanje zaposlitvenih možnosti med mladimi. Organizirali bomo številne delavnice, predavanja, okrogle mize ter jeziko-vne in ostale tečaje.

Ne spreglejte naslednjih dogodkov Sove:29. 3. 2013 – Predavanje o delu v tujini 5. 4. 2013 – Predavanje o prostovoljstvu 6.–7. 4. 2013 – Tečaj za voditelja čolna4.–7. 4. 2013 – Začetni tečaj jadranja

Več informacij na www.ksso.si

KŠŠO brucovanje v Mestinju 2013Klub študentov šmarske regije in Obsotelja vabi na nepozaben žur KŠŠO BRUCOVANJE, ki bo v soboto, 23. marca, ob 21. Uri, v Domu krajanov in gasilcev Mestinje.KŠŠO je zaznamoval Mestinje z brucovanjem, Dom krajanov in gasilcev pa je gostil smetano slovenske in pa tudi hrvaške glasbene scene. Tako se je Mestinje do zgodnjih jutranjih ur že treslo ob ritmih Siddharte, MI2, Jinxov, Alye, Kingstonov, Sausages, Powershockov in Tabujev. Če ste bili del katerega izmed preteklih brucovanj, se zagotovo spominjate nepo-zabne atmosfere, ki je takrat vladala v Mestinju. Prepričani smo, da tudi letos ne bo nič drugače, oziroma bo le še bolj noro, bolj bombastično, bolj odštekano. Torej vabljeni bruci, študentje, vsi mladi in mladi po srcu željni zabave, dobre glasbe, sprostitve, druženja in odklopa do jutranjih ur!

In s kom bomo brucovali letos?

• 500 metrov• Soul funked up• Nina Pušlar• Vlado Kreslin• ManouchePoleg atraktivnih glasbenih gostov pa vas čaka še: welcome drink za prvih sto obiskovalcev, bogat animacijski program, brucomor – odštekane igre za bruce, zanimive nagradne igre ter akcijske cene pijač.

BRUCI IMATE VSTOP PROST!Ostali:• V predprodaji 5 EUR• Na dan dogodka 8 EUR

Se vidimo v Mestinju! (Nataša Fajs)

4

5NOVICE

Sneguljčica in sedem smrkcev otroška predstava, ki je navdihnila tako najmlajše kot tudi njihove starše.

Letošnje zimske počitnice so bile za osnovnošolske otroke iz naše regije nekaj posebnega, saj je Klub študentov šmarske regije in Obsotelja (KŠŠO) zanje organ-iziral »aktivne počitnice za otroke«. Nekaj otrok se je tako v tednu dni prelevilo v prave igralce, pevce ter plesalce, ki je nato svoje sposobnosti občinstvu pred-stavilo v obliki petkove otroške predstave z naslovom Sneguljčica in sedem smrkcev.

Delavnice so potekale od ponedeljka, 18. 2. 2013 do petka, 22. 2. 2013, vsak dan od 10. do 13. ure, v Kulturnem domu Šmarje pri Jelšah. Zanimiv scenarij za gledališko igro, ob katerem so se otroci resnično zabavali, si je zamislila Natalija Šraml, medtem ko sta otrokom pri samem učenju ter izvedbi tega pomagali Mojca Žerak in Barbara Rehar. Preprosta, vendar čudovita scena, sestav-ljena kar iz kartona, stiroporja, alu folije ter drugih podobnih materialov, je nastala po zamisli naše dijakinje Tine Krajnc, medtem ko sta skozi ustvarjalno delavnico otroke vodili ter jim pomagali še aktivni članici KŠŠO-ja Kaja Krajnc ter Saša Gajer. Da pa so delavnice potekale tako, kot morajo, ter da so se otroci med samim delom dobro počutili ter bili zanj motivirani, je poskrb-ela naša novoizvoljena predsednica kluba KŠŠO Tadeja Kosovel.

Utrinek z vaje za gledališko igro

Izdelovanje »smrkastičnih hišk« iz stiroporja

In kdo so bili korenjaki oziroma koren-jakinje, ki so se opogumile, se cel teden pridno udeleževale delavnic ter se nam na koncu predstavile v premierni Sneguljčici in sedem smrkcev v Kulturnem domu Šmarje pri Jelšah? Vlogo mile ter prijazne Sneguljčice je imela Eva, medtem ko je Tajda, ravno nasproten lik – hudobno kraljico, odigrala več kot odlično. Tako Eva kot Tajda sta svoj govor popes-trili z izbranimi pesmimi in poskrbeli, da gledališko predstavo upravičeno imenu-jemo mjuzikl. Ana in Tinkara sta se preiz-kusili v kar dveh različnih vlogah, in sicer je bila Ana vsevedno zrcalo z zelo ostrim jezikom, a kljub temu kraljičina desna roka, v deželi smrkcev pa prelepa Smrketa balerina. Tinkara nam je zelo živo uprizo-rila brezskrbnega ter rahlo opitega lovca, na drugi strani pa se je znala vživeti tudi v vlogo smrkca Puhlice ter samo za nas zavrtela mažoretsko palico. Lara je v vlogi brihtnega ter navihanega smrkca Glavca – Vicko Smrkcem vedno ponujala najboljše ideje ter rešitve, ob koncu pa princa ter Sneguljčico presenetila še z eksplozivnim darilcem – kot se zanjo seveda tudi spo-dobi. V nejevoljnega Zmrdo se je odlično vživela dijakinja Ana Čujež, nasmejali pa smo se tudi ob čudoviti izvedbi Tine Krajnc v vlogi vodje Smrkcev – Ata Smrka ter

princu na skiroju, ki ga je odigrala kar naša Barbara Rehar. Punce, ki so si vso koreo-grafijo izmislile popolnoma same, so nas poleg svojih lastnih glasbeno-plesnih točk presenetile še s skupinskim »Smrkastičnim plesom«, kjer so dokazale, da niso samo dobre igralke, ampak tudi odlične plesalke.

Igralska ekipa z režiserkama

Sneguljčica v deželi Smrkcev

Tajda v vlogi hudobne kraljice kuje načrt proti Sneguljčici

Ana»Najbolj všeč mi je bil ples Smrkcev, v vlogi igralke pa sem se počutila super, saj sem si že od nekdaj želela igrati.«

Za konec pa še nekaj vtisov naših igralk, ki sem jih vprašala, kaj jim je bilo na otroških počitniških delavnicah najbolj všeč in kako so se počutile v vlogi igralk:

Eva»Najbolj všeč mi je bilo, ko smo se učili igrati za našo predstavo. Vloga igralke mi je všeč, ker sem lahko nekaj drugega kot sem vsak drugi dan.«

Tajda »Najbolj všeč mi je bilo, ko smo si izbirali vloge in delali sceno. Zelo rada sem igralka in všeč mi je bila moja vloga.«

Tinkara »Od počitniških delavnic mi je bilo najbolj všeč, ko smo vadili za igro in ustvarjali sceno. Kot igralka sem se počutila zelo dobro, saj sem do zdaj vedno gledala sestro, ko je igrala, zdaj pa igram še jaz. To sem si vedno želela.«

Lara »Na delavnicah mi je bilo najbolj všeč takrat, ko smo delali sceno in se učili plesat. Igram rada in kot igralka se počutim super.«

(Saša Gajer)

6NOVICE

Za EuroBasket 2013 tisoč prostovoljcev

PustovanjePustna tržnica pred Kulturnim domom v Šmarju je bila polna pustnih dobrot, seveda pa ni šlo brez pustnega rajanja, ki so ga pripravili člani Kluba študentov šmarske regije in Obsotelja (KŠŠO), Turistično društvo Šmarje in Občina Šmarje.Sneg, ki se kljub strašnim maskam ni vdal in je pridno belil hribe in doline, vsekakor ni predstavljal nobene ovire, da se ne bi tisti najbolj pogumni pokazali, v kaj so se letos prelevili. Šmarska godba na pihala je poskrbela za ritmičen uvod in zaključek programa, glavno vlogo pa so odigrali člani KŠŠO-ja, ki so spremenili Šmarje v mesto Smrkcev. Mesto voditeljice je tokrat prevzela Maja Ratej, da pa maskam ne bi prišel sneg do živega, so se ogreli skupaj z njo in Katarino Ratej. Vsi tisti, ki niso imeli ideje, kako se našemiti, so si lahko v dveh delavnicah izdelali masko in se tudi pustno naličili skupaj s Smrkci. Ob koncu so bile najlepše maske bogato nagrajene!Na stojnicah, ki so se bohotile z raznovrstno ponudbo, je bilo možno kupiti različna olja, sire, okraske, nakit, zelenjavo itd. Tiste malce starejše maškare so verjetno najbolj očarale maske, ki so delile kuhano vino, malce mlajše pa krofi.

(Špela Rožman)

Slovenija bo letos septembra gostila evropsko prvenstvo v košarki. Za skoraj tritedensko tekmovanje je idealna številka prostovoljcev okoli tisoč. Direktor EuroBas-keta 2013 Aleš Križnar poudarja, da je prostovoljno delo nepogrešljiv del na vseh športnih dogodkih. Ambasador prosto-voljcev je eden najbolj priljubljenih sloven-skih košarkarjev vseh časov – Marko Milič.Vsi zainteresirani lahko oddajo vlogo za opravljanje dela vse do 20. aprila. Starost-na omejitev za prijavo je 18 let prav tako je omejeno število tujcev – to število bo

izrazito manjše od slovenskih prostovoljcev.Prostovoljci lahko pri organizaciji EuroBas-keta 2013 pomagajo na različnih področjih, in sicer v tekmovalnem delu (priprava garderob, dvorane ...), pri informacijski tehnologiji, delu z mediji, akreditacijah, info točkah, prevozu, usmerjanju občinstva, pri pomoči sodelujočim reprezentancam, promociji, VIP, brisanju parketa, podpori organizaciji ali v navijaških conah. V prvem delu bo v vsakem mestu potrebnih približno 150 prostovoljcev, v drugem in finalnem delu pa okoli 400.

Prostovoljci za svoje delo ne bodo plačani, vsi pa bodo nezgodno zavarovani, prejeli bodo oblačilo in obutev ter hrano v času dela. Vsak prejme še potrdilo o sodelo-vanju, ki lahko služi kot referenca, saj delo na tako pomembnem dogodku prinaša pomembne izkušnje. Priporočeno je znanje tujih jezikov in čim daljša časovna razpoložljivost v času prvenstva.

Katja Kregar – košarkarska prostovoljka

»Kot prostovoljka sem pomagala že na 12 različnih dogodkih. Začela sem na Pokalu Primus 2011, nadaljevala na Adecco pokalu EX-YU, Generalni skupščini in 10. oblet-nici FIBA Europe v Ljubljani, evropskem prvenstvu U20, uradnem žrebu v Postojn-ski jami, All-starsu 2012, finalnem turnirju Pokala Spar ter na različnih promocijah. Menim, da je biti prostovoljec zelo zanimiva izkušnja. Ne samo, da ti dopolni življenjepis, ampak ti omogoča širiti mrežo poznanstev in tkati nova prijateljstva. S prostovoljst-vom na športnih dogodkih utrjuješ znanje tujih jezikov, naučiš se sodelovalnih veščin, vidiš, kako poteka organizacija dogodkov in se seznaniš z različnimi oblikami dela. Si delček košarkarskega dogodka, ki veliko pripomore k njegovi izvedbi.«

7NOVICE

Za EuroBasket 2013 tisoč prostovoljcev

V letošnjem letu se vse vrti okrog števila 13. Smo v letu 2013, v Sloveniji bomo or-ganizirali EuroBasket 2013, na razpolago je 13 različnih področij dela za prostovoljce in zato je tudi nastal seznam 13. razlogov zakaj biti prostovoljec:

1. pridobiš izkušnjo, katero si zapomniš za vse življenje2. utrdiš že obstoječe znanje tujih jezikov in se naučiš še kakšnega novega3. si v stiku s košarkaši, s katerimi se lahko slikaš in pridobiš avtogram4. spoznaš tudi ostale pomembne ljudi iz sveta košarke5. kljub pestremu delu, želodčki niso prazni, saj je poskrbljeno za dobro hrano in pijačo6. dobiš tudi prostovoljski “dress code”7. navežeš stike z ljudmi iz različnih krajev in držav8. to izkušnjo ter znanje lahko dodaš v svoj CV9. kvalitetno preživljaš svoj prosti čas

10. naučiš se reagirati v nenačrtovanih situacijah11. delaš z ljudmi različnih karakterjev12. si del sproščenega, delovnega vzdušja13. izbor del je pester, tako da se za vsa kogar najde nekaj

Kot vidiš je razlogov več kot dovolj. Prijavnica pa te čaka na spletni strani: http://www.kzs.si/prostovoljci

(Katja Kregar)

Delovni vikend 03 regijeČlani KŠŠO se tudi izobražujemo. V soboto, 16. februar 2013, smo se udeležili Delovnega vikenda 03 regije v Velenju. Seznanili smo se s finančnim poslovanjem in novim Pravilnikom glede financiranja. Vmes smo si vzeli tudi čas za spremljanje smučanja in drugih športnih dogodkov. Sledila je še delavnica projektno vodenje ter predavanje o Pridnostnem skladu. Delovni vikend je minil sproščeno, med seboj smo izmenjali izkušnje in navezali nova poznanstva. Novo pridobljeno znanje pa bomo seveda uporabili pri izvajanju svojih nalog in za uspešno delovanje kluba.

8PEREČE

Študentske družineŠtudentske družine so posebna vrsta družin, kjer je mama (ali oče) še študent/ka, torej še nezaposlen/a in šele na poti do materialne samostojnosti in neodvisnosti.

Denarni prejemki študentskih družinOtroški dodatek katerega višina je odvisna od zneska vseh sredstev razdeljenih na družinskega člana. Posamezni znesek otroškega do-datka se lahko poveča za, in sicer za 10 %, če otrok živi v enostarševski družini, ter za 20 %, če otrok ni vključen v predšolsko vzgojo v vrtcu. Za prvega otroka je višina dodatka od 19,88 do 114,31 evra.Starševski dodatek je denarna pomoč staršem, ki po rojstvu otroka niso upravičeni do starševskega nadomestila (brezposelne osebe, študentski ali dijaški status). Prejemek je časovno omejen na eno leto. Od 31. maja 2012 starševski dodatek znaša 251 evrov (od 1. julija 2011 do uveljavitve ZUJF je znašal 196,49 evrov). Znesek se usklajuje dvakrat letno z indeksom rasti cen življenjskih stroškov.Pomoč ob rojstvu otroka gre za enkraten prejemek, ki je namenjen nakupu opreme za novorojenčka. Prejemek se lahko izplača v dena-rni obliki ali kot zavitek z opremo za novorojenca. V prejšnjem letu je višina pomoči znašala 280,75 evrov.Denarna pomoč občine novorojenemu otroku, s katero se družini zagotovijo dodatna denarna sredstva za pokrivanje stroškov, ki nastanejo z rojstvom otroka. Nekatere občine te pomoči ne nudijo, spet druge jo ponudijo le socialno ogroženim družinam. Na našem območju jo ponujajo naslednje občine: Bistrica ob Sotli, Kozje, Podčetrtek, Rogaška Slatina in Rogatec. Pri vseh višina pomoči znaša 200 evrov. Vse potrebno uredite na svoji občini.

Glede študija pa mamicam študentkam pripada dodatno študijsko leto, kar zagotavlja 70. člen Zakona o visokem šolstvu. Vsaka študentska družina je upravičena do desetih dodatnih subvencion-iranih obrokov na mesec, če pa ima družina dva otroka je upravičena do dvajsetih dodatnih subvencioniranih obrokov. Kot starš študent si upravičen tudi do nekaterih ugodnosti pri bivanju v študentskih domovih. Ena od ugodnosti je ta, da ne glede na rok za oddajo prošenj za sprejem v študentski dom lahko za sprejem zaprosi študentska družina, če je bil otrok rojen po določenem roku. Vsak starš študent pa lahko na Centru za socialno delo zaprosi tudi za denarno socialno pomoč.

Več o pravicah študentskih družin si lahko preberete na: http://www.studentskedruzine.com/zapiski/%C5%A0ou_dru%C5%BEine_vsebina_final. (N.Š.)

Ob objavi razpisa za vpis v visokošolske in višješolske zavode v študijskem letu 2013/2014 je študente poleg zmanjšanja vpisnih mest doletela še ena negativna sprememba. Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport je namreč ukinilo možnost vzporednega in zaporednega brezplačnega študija. Prejšnja študijska leta je bilo za tovrsten vpis namenjenih 5 % vseh razpisanih mest v posamezen študijski program.

Študentska organizacija Slovenije je spremembam nasprotovala že ob pripravi osnutka pravilnika o razpisu za vpis, saj naj bi škodovale najbolj prizadevnim študentom. Ministrstvo je svojo odločitev argumentiralo s trditvijo, da želijo preprečiti fiktivno vpisovanje, saj naj bi študentje vpis na tovrsten študij izrabljali za koristenje študentskih socialnih pravic. Trditev ministrstva je nemogoče sprejeti, saj do danes še ni bilo nikakršne celostne analize o uspešnosti študentov, ki se vpisujejo na zaporedni študij, vzporedni študij pa je že v osnovi namenjen najbolj uspešnim, nadarjenim in znanja željnim študentom, zato je varčevanje na račun kratenja omen-jenih pravic nesprejemljivo. (Slika: vzporedni in zaporedni študij)

(K.K.)

Vzporedni in zaporedni

študij nič več brezplačna

9

RAZPIS PROJEKTA MLADA MAMICA

Mamica,tvoj srček je največ kar svet ima.

Mamica,dobrota in skrb je brez meja.

Tvoj nasmeh mi je vsein nežna roka, ki boža me.

Mamica,beseda, ki pride mi iz srca.

(Tomaž Habe)

Klub študentov šmarske regije in Obsotelja (KŠŠO) v marcu, ki je mesec žensk in mam, pomaga mladim mamicam s projektom Mlada mamica. Namen projekta je ponudit roko mamicam študentkam v tem kriznem času.Na razpis se lahko prijavi mamica, ki pričakuje novorojenčka oz. ima otroka, ki ni starejši od dveh let.Vsaka mamica, ki se prijavi, prejme bon za Pikapolonico v vrednosti 100 €. Bon bo posre-dovan v roku enega meseca po končanem razpisu.

Pogoji− Status študentke ali dijakinje za tekoče študijsko leto,− članstvo v KŠŠO,− študentke stare do 27 let,− vsaka mamica lahko uveljavi pravico le za enega otroka, v primeru dvojčkov ali trojčkov se osnovnemu vrednostnemu bonu (100 €) doda še bon za 50 €.

Način prijavePrijava osebno na sedežu kluba ali po pošti najkasneje do 31. marca 2013 . Prijava naj vsebuje prijavnico in kopijo izpiska iz otrokove rojstne knjige oz. potrdilo o nosečnosti.

Za vsa dodatna vprašanja se lahko obrnete na Katjo Kregar (katja.kregar@ksso.si).

Več informacij na spletni strani ksso.si, kjer se nahaja tudi prijavnica.

10

Dohodnina 2013 Veljavni Zakon o dohodnini ima v določilih glede študentskega dela v letu 2013 določene spremembe in sicer za 25 % zmanjšano »poslebno osebno olajšavo«, nove oz. usklajene zneske drugih olajšav ter spremenjeno dohodninsko lestvico z dodanim novim dohodninskim razredom.

Priznana je posebna osebna olajšava v višini 2.477,03 €, kar v praksi (preračunano: olajšava + normirani stroški) pomeni neobdavčen zaslužek preko študentskega servisa v višini 2.752,26 €. Pogoj za koriščenje te olajšave je status študenta/dijaka in starost do 26 let oz. izpolnjevanje določenih pogojev po 113. čl. Zdoh-2. Dijaki in študentje, ki ne želijo, da bi jih starši uveljavljali kot vzdrževane družinske člane, bo priznana tudi splošna olajšava, kar v praksi (preračunano: olajšava + normirani stroški) pomeni neobdavčen zaslužek v višini:

• najmanj 4.559,79€ (pri skupnem letnem zaslužku nad 12.570,89 €)• 5.505,28 € do 5.675,73 € (pri zaslužku med 10.866,37 in 12.570,73 €) in• 7.244,24 € (pri zaslužku pod 10.866,37 €)

V primeru uveljavljanja obeh, posebne osebne olajšave in splošne olajšave se ob priz-nanih 10 % normiranih stroškov prag neobdavčenih zaslužkov prvič doslej dvigne na 9.996,50,06 €.

Tako bomo lahko v letu 2013 neobdavčeno zaslužili:Vzdrževani družinski člani s statusom 2.752,26 €, (pri preseganju zneska znaša dohodnina 14,4 % le od zneska preseganja), nevzdrževani družinski člani s statusom pa 9.996,50 €.

Pri preseganju navedenega zneska znaša dohodnina le od zneska preseganja:• če je skupen letni zaslužek 9.996,50 €, znaša dohodnina 14,4 %,• če je skupni letni zaslužek do 10.866,37 €, znaša dohodnina 14,4 % plus 336,19 €, • če je skupni letni zaslužek nad 12.570,89 €, znaša dohodnina 14,4 % plus 514,74 €.

Dohodnina pri tekočih izplačilihVsako izplačilo, ki bo v enkratnem znesku višje od 400,00 €, bo obdavčeno z 22,5 % akontacije dohodnine.

(N.Š.)

Konec za študentski s.p.Študentski s.p. je do 1. 1. 2013 pomenil obliko podjetja, za katero se plačuje nižje prispevke kot za polni oziroma navadni s.p. Z omenjenim datumom ustanovitev ni več mogoča, pač pa je prišel v veljavo le s.p. s polnimi prispevki, ki na dan 1. 2. 2013 znašajo 299,35 evrov na mesec. Pravno formalno je študentski s.p. enak navadnemu s.p. Veljajo vse pravice in dolžnosti, podobna je tudi davčna obravnava.

Stroški pri študentskem s. p. Ob spremembah 1. 1. 2013 so se prispevki za študentski s.p. izenačili s prispevki za polni s.p., ki jih plačujejo vsi samozaposleni podjetniki.

Ustanovitev študentskega s. p.Postopek ustanovitve študentskega s.p. je enak ustanovitvi rednega s.p. in ga je mogoče registrirati preko VEM točk ali prek spleta s pomočjo eVEM. Študent podjetnik mora svoj s.p. vpisati v Poslovni register Slovenije, pri čemer je postopek registracije brezplačen. Takoj po registraciji lahko študent začne s poslovanjem. Po vpisu v register se mora nato v osmih dneh vpisati še v davčni register in se prijaviti na zavod za zdravstveno zavarovanje. Sledi še odprtje transakcijskega računa. Če želi podjetnik postati DDV zavezanec, se mora na DURS-u priglasiti v sistem za DDV.

Študent podjetnik izgubi študentske pravice:• Pravico do bivanja v študentskem domu,• pravico do subvencionirane študentske prehrane,• morebitno državno štipendijo, zelo verjetno tudi kadrovsko štipendijo,• starši osebe ne morejo več uveljavljati kot vzdrževanega družinskega člana,

Naštejmo še dobre stvari.• Študent podjetnik vplačuje v pokojninsko blagajno, kar pomeni, da mu teče delovna doba,• študent, ki želi postati podjetnik, sedaj nima več ovir, da ne bi izkoristil subvencije za samozaposlitev Zavoda za zaposlovanje. (slike:sp in denar)

(N.Š.)

PEREČE

Vrsta prispevka Znesek (v evrih) Skupaj prispevki za PIZ 190,82Skupaj prispevki za ZZ 105,40Skupaj prispevki za starševsko varstvo 1,56 Skupaj prispevki za zaposlovanje 1,57SKUPAJ 299,35 (podatki veljajo za februar 2013)

11

Tokrat vam bomo predstavili izkušnjo študenta, ki se je odločil, ne le za študentsko izmenjavo, ampak za celoten študij v tujini. David Stojan prihaja s Hajnskega. Po srednji zdravstveni šoli, ko se večina študentov odloča za Maribor ali Ljubljano, se je on odločil za Dansko, kjer v letošnjem letu končuje študij arhitekture. Vsa zgodba se je pričela marca 2009 na predstavitvi študijev v tujini, ki ga je organ-izirala družba Hakes International. Celotna ideja se je na začetku zdela malce absurdna, a po nekaj tednih premišljevanja in poizve-dovanja sem končno kontaktiral uslužbenko, ki je vodila predstavitev. Povprašala je po mojih interesih, katera smer študija in katera država mi bi ugajala. O Danski takrat še pravzaprav nisem vedel prav veliko, a mi je

ona na dolgo in široko opisala Århus in njene izkušnje. Nato sem po nekaj dnevih preko Hakesa kontaktiral univerzo in proces prijave se je pričel. Prijava ja vsebovala par obrazcev, nekaj priporočil profesorjev, uspešno oprav-ljen test angleščine in motivacijsko pismo. Po prejeti dokumentaciji o uspešnem vpisu v željeni program, se začelo zares. Sledilo je iskanje prebivališča in iskanje uporab-nih kontaktov. Iskanje prebivališča je bil še največji iziv. Spominjam se, da pisnega potrdila o prebivališču sploh nisem imel vse do samega odhoda. Nekje sredi avgusta je napočil čas za odhod, a smo pred tem s prijatelji in družino še dodobra proslavili žačetek novega poglavja v mojem življenju. Ni bilo lahko pustiti mnogo dobrih prijateljev in družine za seboj, a lepo je bilo vedeti, da bom vedno imel mesto kamor se bom rad vračal. Prvi vtis po prihodu je bil pozitiven, saj sem že prvi dan spoznal mnogo zanimivih ljudi in vedel sem, da sem se odločil pravilno. Če sem povsem iskren še sam nisem vedel, v kaj se pravzaprav podajam in kaj vse me na Danskem še čaka. Sledilo je par dni orien-tacije in izpopolnjevanja angleščine. Prvi dnevi mojega študija so bili sestavljeni iz mnogih »team building« vaj, preko katerih smo se s svojimi novimi sosošolci dodobra spoznali. Svoja poznanstva smo nato širili še v kakšnem baru, ampak predvidevam, da to ni prav nič nenavadnega tudi drugod. Način dela do zadnjega semestra je skoraj povsem zahteval oz. narekoval delo v skupinah. Na ta način smo se lahko učili drug od drugega, predvsem pa odgovornosti do svoje skupine. Naučili smo se strpnosti in kako ravnati s posamezniki različnih nacionalnosti in karakternih lastnosti. Ravno ta način dela je

pripomogel k temu, da smo s svojimi sošolci ustvarili odnos dobrih prijateljev, ki so si pomagali skozi marsikatero zanko. Upam, da sem v njih našel nekaj prijateljev za življenje.Študij na Danskem je brezplačen in dosto-pen vsem prebivalcem Evropske Unije. To dejstvo privlači študente iz mnogih držav, ki s tem pridobijo priložnost za študij na malo drugačen način. Lahko rečem, da mi je študij v tujini povsem spremenil način razmišljanja in mi dodobra razširil obzorje. Močno dvomim, da bi kot študent v Sloveniji imel privilegij izmenjave v Avstralijo in nato opravljanje prakse na Novi Zelandiji. Sklepajoč po lastnih izkušnjah in izkušnjah ostalih mednarodnih študentov, ki me obdajajo, lahko študij v tujini priporočam vsakemu, ki bi si želel izkusiti kako je živeti v tuji državi. Seveda ni vedno lahko, ampak prav zaradi tega dejstva se naučiš odgovor-nosti in neodvisnosti.Sedaj me loči le še par tednov do diplome in počasi bo treba začeti razmišljati, kje se nahajo nove avanture.

(David Stojan)

ŠTUDENT V TUJINI

Študij na Danskem

12ZDRAVJE IN ŠPORT

O tem, kako izgubiti kilograme, obstaja mnogo informacij. Nas pa je zanimalo, kako pridobiti čim več mišične mase in poskrbeti za lepo oblikovano telo. In kdo bi vedel več o tem kot bodybuilder? Za informacije smo se obrnili na, verjetno edinega profe-sionalnega bodybuilderja z našega območja, Evgena Valeka iz Podčetrtka. Ugotovili smo, da je pot do izklasanega telesa, še težja, kot smo si predstavljali.

Evgen Valek je priljubljen moški, vedno dobre volje, energičen in ima prirojen avantur-izem. Rad ima različne dejavnosti, tako mentalne kot telesne. Je odličen maser, ukvarja pa se tudi z alternativno medicino in zna reševati zelo zapletene primere. Mnogi, ki so prišli k njemu s hudimi telesnimi bolečinami, so odšli čili in pokončni. »Ja, odličen mojster različnih tehnik,« pravijo tisti, ki jih je že »ravnal, raztegoval« … S športom se je Evgen začel ukvarjati že v rosnih letih, treniral jih je več, najraje je imel ju jitsu, v čemer je bil dvakrat drugi na državnem prvenstvu. Pri petnajstih letih si je sam izdelal betonske uteži in začel z dvigovanjem. »Tako kot mnogim je bil tudi meni vzor Arnold Schwarzeneg-ger.« Po služenju vojaškega roka se je zaposlil kot reševalec iz vode, nato je začel poto-vati po svetu in si nabirati znanje in izkušnje. S profesionalnim bodybuildingom se je začel ukvarjati pred približno tremi leti. Leta 2010 je prvič nastopil na svetovnem tekmovanju.

Dosežki IBFF svetovno prvenstvo v bodybuildingu v Kopru 2010 – 2. mesto v kategoriji athletic.IBFA svetovno prvenstvo v Rimu 2010 – 2. mesto.IBFF svetovno prvenstvo v bodybuildingu v Kopru 2011 – 4. mesto v kategoriji athletic. IBFF svetovno prvenstvo v bodybuildingu in fitnesu v Portorožu 2012 – 2. mesto.Evropsko prvenstvo Milano 2012 – 2. mesto v kategoriji bodybuilding.

Kako pridobiti mišično maso pogovor z Evgenom Valekom

Evgen valek na drugi stopnički

Priprave na svetovno prvenstvo

Povej nam nekaj o bodybuildingu. Je vsekakor eden izmed najtežjih športov. Potrebno je namreč ogromno discipline, fizične kot tudi psihične moči. Problematično je predvsem nihanje telesne teže, saj moraš v kratkem času pridobiti ali izgubiti tudi do dvajset kilogramov.

Koliko časa pred tekmovanjem so potrebne intenzivne priprave? Priprave so seveda odvisne od cilja, ki si ga zastaviš. Približno pa trajajo deset mese-cev. Najtežje je v zadnjem mesecu pred tekmovanjem, ker se poveča število trenin-gov in bistveno zmanjša količina hrane. V enem mesecu pred tekmovanjem moram shujšati 20 kilogramov, kar je za telo velik napor.

Kako pogosti so treningi in kako zgledajo? Treningi so naporni, potekajo 4-5 krat tedensko, v zaključni fazi tudi trikrat dnevno. Zlasti ti so posebej težavni, ker je to obdobje, ko si skoraj brez hrane. Doda-jajo se tudi cardio treningi. Način vadbe je odvisen od telesa vsakega posamezni-ka, katero mišično skupino imamo bolj izraženo, katero manj in posledično katero moramo več trenirati od druge ...

Kakšna mora biti prehrana za tiste, ki želijo pridobiti mišično maso? Prehrana je skoraj najpomebnejša za prido-bivanje mišične mase. Dnevno je potrebno zaužiti 2,5 grama ogljikovih hidratov in bel-jakovin na kilogram telesne teže. Na primer 80 kilogramov težak moški mora zaužiti 200 gramov beljakovin na dan. Pomembne so tudi zdrave maščobe, na primer oljčno olje, oreški, ribe. V času treningov, z dveh

kilogramov mesa dnevno, v zaključni fazi preidem na 300 gramov ribe.

Kaj poleg prehrane in treningov še vpliva na oblikovanje telesa? Zelo pomemben je tudi počitek. Spati je potrebno 8-10 ur na dan. Prav tako se mo-ramo izogibati stresu. Oboje – pomanjkanje spanja in stres – namreč negativno vplivata na mišice. Pomembno vlogo ima tudi trener. Moji treningi potekajo pod strokovnim vod-stvom Dušana Madžaroviča, ki ugotavlja, kaj ustreza mojemu telesu, spreminja načine vadbe in podobno. Ves čas je pomembno, da spoznavamo svoje telo.

Po kolikšnem času so vidni rezultati treninga? Na splošno velja, da bi vsi želeli efekt čez noč. Na žalost temu ni tako. Od začetka je viden uspeh hitro, rezultati se poznajo po šestih mesecih vadbe, a je tudi to odvisno od telesne konstitucije. Potem se napredek ustavi. Takrat je treba spremeniti sistem treninga, prehrane, ugotoviti, kaj telesu najbolj ustreza.

Se boš udeležil letošnjega svetovnega prvenstva? Ne, tega bom moral zaradi službenih ob-veznosti izpustiti.

Še kakšen nasvet za vse, ki se zanimajo za tovrstni šport? Vadit je treba z glavo. Tako se morajo priprave na trening začeti že doma, saj je vse v glavi. Tudi v fitnesu moramo delati z glavo, ne le s telesom.

(Natalija Šraml)

13ZDRAVJE IN ŠPORT

Zakaj zehamo?Če ste premalo naspani, boste opazili, da pogosteje zehate. Strokovnjaki trdijo, da je zehanje pogojeno z upadom količine kisika v možganih. Ljudje, ki niso dovolj naspani, navadno bolj plitko dihajo. Na široko odprta usta in globok vdih pa prinesejo v telo več kisika. Drug sprožilec zehanja je dolgčas. V nadalje-vanju vam predstavljamo še nekaj dejstev o zehanju:

- Zehanje v povprečju traja 6 sekund. Po približno šestkratnih zehajočih vdihih naj bi postali zaspani in utrujeni.- Dojenčki zehajo že v materi-nem telesu. To je zanimivo glede na dejstvo, da pred rojstvom še niso sposobni sprejemati kisika prek pljuč.- Tudi živali zehajo – celo ribe, kače, krokodili. - Pogosto zehanje lahko kaže tudi na kakšno zdravstveno težavo. Vzrok lahko seže vse od potovalne bolezni do tumorja.- Zehanje postane nalezljivo med prvim in drugim letom. Od takrat dalje izzove zehanje drugega človeka zehanje tudi pri nas samih. Tudi branje o zehanju izzove zehanje. Ste ravnokar zazehali?

(Natalija Šraml)

Spanje – izguba časa?Vsak človek približno tretjino svojega življenja – v povprečju 24 let – prespi. Ker zanj porabimo toliko časa, mora biti pomembno. Poiskali smo nekaj dokazov, da je temu res tako.

6 razlogov, zakaj si privoščiti pošten spanec1. Medtem ko spite, vaše telo počiva, možgani pa so v tem času zaposleni s shranjevanjem spomina in z drugimi kognitivnimi funkcijami. Torej po študiju pustite možganom, da v spanju informacije shranijo.2. Boljše spanje, daljše življenje. Na podlagi raziskav, ki so jih izvajali že v 70. letih 20. stoletja so ugotovili, da ima spanje na zdravje močnejši vpliv kot dobra telesna pripravljenost!3. Spanje nam pomaga shujšati. Raziskovalci so odkrili, da so ljudje, ki spijo manj kot sedem ur na noč pogosteje prekomerno težki ali debeli. Pomanjkanje spanja vpliva na hormona grelin in leptin, ki sta odgovorna za urejanje našega apetita. 4. Pomanjkanje spanja je povezano s povečanim krvnim tlakom in ravnjo holesterola, ki sta med večjimi dejavniki tveganja za bolezni srca in možganske kapi. Naše srce je lahko zdravo, če bomo telesu privoščili od 7 do 9 ur spanja vsako noč.5. Spanje nas aktivira. Dober nočni spanec bo poskrbel, da se zbudimo aktivni in pozorni. Energijski nivoji po dobrem spancu so višji in umsko zavedanje bolj ostro. Koncentracija je zjutraj največja. Raven kortizona, stresnega hormona, ki med drugim spodbuja umske sposobnosti, ima najvišjo vrednost okrog desete ure.6. Danes trditev, da je dremanje izguba časa, ne drži več. Že 20-minutni popoldanski spanec dviguje stopnjo dojemljivosti.

13

14PROSTI ČAS

Praznovanje materinskega dne izvira iz ZDA, kjer ga praznu-jejo od leta 1910, v Evropo je navada prišla po prvi svetovni vojni. V preteklosti se je praznoval ob različnih datumih. Zdaj se praznuje na isti dan kot Marijino oznanjenje, torej 25. marca. Svoji mami letos ne izročite le majhnega darila, ampak ji povejte, da je za vas najboljša in se ji zahvalite za vse, kar je za vas naredila. Verjemite mi, storila je veliko … pripravili smo vam izpoved mlade mamice.

Pravi pomen besede mati sem spoznala, ko sem to postala tudi sama. Ne pravim, da sem se takrat spremenila jaz, počutim se popolnoma enako kot prej, spremenil pa se je moj pogled na mamo, pa čeprav sem jo vedno imela rada in jo spoštovala. Kaj je tisto, kar je drugače? Težko je izraziti z besedami, lahko pa povem, da je ravno mama tista, ki mi kljub mojemu materinstvu omogoča, da sem ostala, to kar sem bila in da se moje življenje ni popolnoma spremenilo. Ves prosti čas namenja svojemu vnuku in skrbi, da lahko še jaz vedno študiram, občasno delam in, kar je tudi pomem-bno, imam čas za prijatelje. Komu drugemu bi lahko v tem času bolj brezskrbno zaupali svojega otroka, kot svoji mami? Morda nekdo tašči, ne vem, jaz je nimam, a četudi bi jo imela, sem prepričana, da nobena tašča ne more nadomestiti mame. Nikoli ne bom pozabila njenih besed, ko sem bila še noseča. Otrok mojega otroka, je moj otrok.

Vsaka mama je prava mama,dana na srečo in na veselje.

Prava. In ena sama.Za vse življenje.

(Tone Pavček)

Materinski danVidim, da je res tako, ker od trenutka, ko prvič zagledaš to, kar si devet mesecev nosil v sebi, veš, da ti bo na svetu vse. Sina sem si vedno želela, in čeprav ni bil načrtovan, je bil od vedno zaželen. Kljub pomoči mame, otrok pomeni nekaj odrekanja v življenju. Pred tem sem se v trenutku odločila, da nekam želim, poklicati sem morala le še prijatelje in želja je bila uresničena. Enako je bilo s študijem in delom – če sem si to želela, ni bilo ovir.

Zdaj moram razmisliti, s kom bo v tem času sin, ali me res ne bo potreboval in se prepričati, da mu bo v tem času lepo. Kar, v primeru da je moja mama v službi, ni preprosta naloga. Za-nimivo je tudi to, da kamorkoli odidem brez njega, je ves čas v mojih mislih, pa naj bom na univerzi, v trgovini ali na zabavi. Zlasti pri slednjih je problem, ko veš, da dojenčka naslednji dan ne bo zanimalo, da bi mami malo dlje spala, ker je pozno prišla domov. In ko te zbudi zjutraj ob sedmih, ponj pa pride njegova babi in se lahko naspiš, si ji iz srca hvaležen. A tudi jaz bi se, tako kot vsaka pravi mati, odrekla vsemu, kar sem naštela, če bi bilo potrebno. Vem, da mi nič na svetu ne more prinesti večjega zadovoljstva kot njegov pogled in nje-gov nasmeh, ko me zagleda.

(Natalija Šraml)

15PROSTI ČAS

Sanje so namišljeno doživetje zvokov, slik ali drugih občutkov med spanjem. Zgodijo se v peti, zadnji fazi spanja, REM (»Rapid Eye Movement« oz. spanje s hitrim pre-mikanjem oči) fazi. Sanjamo tudi v drugih fazah spanja, vendar so te iz REM faze najbolj žive in si jih najlažje zapomnimo. V tej fazi spanja je dejavnost možganov zelo visoka.

Sanje se pojavljajo pri ljudeh in pri večini sesalcev. Čas spanja, ki ga zapolnjujejo sanje, pri človeku traja nekje od 90 do 120 minut na noč, pri živalih pa se sprem-inja glede na njihovo velikost (npr. mačka sanja okoli 24, šimpanz 60, slon pa 120 minut). Nekateri trdijo, da nikoli ne sanjajo in so popolnoma iskreni. Vendar tudi oni sanjajo, le da se tega, ko se prebudijo, ne spominjajo. Center za sanje po mnenju švicarskih raziskovalcev leži v zadnjem delu možganov, blizu področja, ki je odgovorno za prepoznavanje obrazov in okolice, pa tudi za čustva in vizualni spomin. Neka-teri raziskovalci poudarjajo, da bo za natančnejše zaključke, kako sanje v resnici nastajajo, potrebno še mnogo raziskav.

Človeka so že od najzgodnejših začetkov prevzemale sanje. Pripadniki starih kultur so sanjam pripisovali večji pomen kot realnosti. Prepričani so bili, da so sanje sporočila božanskih bitij, ki učijo pomem-bne modrosti. Ameriški Indijanci so zato v ta namen izdelovali lovilce sanj, ki so jih izdelali iz lesenih šib, v katere so vpletli mrežo. V to mrežo naj bi se ujele lepe sanje in dobre ideje, moreče in neprijetne sanje pa naj bi izginile ob prvi jutranji svetlobi.

Ali sanje lahko napovedo prihodnost?Sanje nikakor ne morejo napovedati ali predvideti prihodnosti. Izražajo le sedan-jost, dan, ki je minil, preteklost ali morda zelo daljno preteklost.

(K. K.)

Sanje in njihov pomenKljučni simboli v sanjah• MOSTSimbol prehajanja iz enega stanja v drugo ali iz ene poti na drugo in premagovanje raznih ovir, ki se nam pojavijo na poti. Prehod prek mostu v sanjah vodi vselej nekam drugam, na boljše ali slabše, vendar vedno v nek drug kraj.

• ZOBJESpadajo med zelo stare simbole, ki ponaz-arjajo moč, življenjsko silo, napadalnost. Če so zobje v sanjah močni in se ne majejo, sim-bolizirajo boljše razumevanje. Ko pa izpadajo, izražajo šibke točke, ki se pojavijo v osebnosti.

• DENARSanje, v katerih nastopa denar, navadno sim-bolizirajo skrbi, ki zadevajo varnost, samosto-jnost, svobodo in socialni status.

• MORJESimbolizira ustvarjalno energijo, neskončen življenjski zagon, prav tako nenehno gibanje in spreminjanje.

• DREVOSimbolizira prvobitno moč, duhovni razvoj, življenje, ki se nenehno razvija in je usmerjeno proti nebu.

• STOPNICEPogosto simbolizirajo postopen napredek, korak za korakom, na čustvenem, psihološkem ali duhovnem področju. Ponazarjajo prehod z ene ravni na drugo, višjo, če se vzpenjamo, nižjo, če se spuščamo.

• DEŽNajpogosteje pomeni prenovo, pomlajevanje, očiščenje, osvežitev.

• PTICASimbolizira svobodo, sposobnost dvigniti se nad omejitve in nad vsakodnevne probleme.

• ŽUŽELKEObičajno v sanjah simbolizirajo drobne, neprijetne, moteče stvari, ki nas vznemirjajo. So nadloga, zaradi katere izgubljamo čas, saj moti naše delo.

• SMRTSanje o lastni smrti pomenijo prekinitev nekega stanja, ki prepusti mesto novemu. Najpogosteje nastopijo v trenutkih, ko z ne-kom prekinemo zvezo ali ko se lotimo nečesa novega.

Zapomniti si velja, da lahko predstavlja en sam simbol popolnoma različne stvari in da lahko samo oseba, ki sanja, natančno pre-pozna ozadje sanj in njihov pomen.

16PROSTI ČAS

Knjige …IzžarevanjeAvtor Stephen King je pisatelj, po čigar literarnih predlogah je bilo posnetih največ filmov. Med številnimi nagradami je leta 1992 prejel nagrado za svetovnega mojstra srhljivke.Gre za srhljivo pripoved o ozdravljenem alkoholiku Jacku, ki se s svojo družino preseli v hotel Overlook, da bi prevzel vlogo tamkajšnjega skrbnika čez zimo. Med bivanjem se Jack poglobi v krvavo preteklost hotela in skrivnostne sile začnejo vznemirjati njegovo družino, še posebej sina Dannyja, ki ima sposobnost izžarevanja – to pomeni, da lahko bere ljudem misli in na tak način z njimi komunicira. Po nekaj mesecih bivanja v Overlooku Danny ugotovi, da hotel obsedajo duhovi nekdanjih gostov in da si želijo polastiti ranljive duše njegovega očeta. Mnogi literarni kritiki so mnenja, da je Izžarevanje verjetno najboljši roman o duhovih.Septembra bo izšlo knjižno nadaljevanje, za katerega avtor napoveduje vrnitev leposlovja, ki bralce resnično prestraši.

Nevesta je žal rekla neRomani avtorice Kerstin Gier so čudežno zdravilo proti slabi volji.Elisabeth je presrečna. Njen Alex je pravi sanjski moški, odlično se ujemata in odločita se za poroko. Toda Alex kot arhitekt dobi pomemben posel v drugem mestu in Elisabeth ostane sama za vse: ukvarjati se mora s pripravami za poroko, odganjati nadležne sorodnike, in mimogrede še nadzirati gradnjo njune san-jske hiše. Vendar Alexovi motivi za poroko niso povsem čisti, in ko to Elisabeth po naključju ugotovi, se je prisiljena sprijazniti, da z zakonom ne bo nič. To pa še ne pomeni, da se bo odpovedala tudi poroki …Knjiga je napisana v značilnem avtoričinem slogu; ne manjka komičnih zapletov in zafrkljivih ugotovitev o moških, življenju in sploh vsem.

Filme …Podkupljeno mestoZvrst: triler, kriminalkaRežija: Allen HughesIgralci: Mark Wahlberg, Russell Crowe, Catherine Zeta-Jones, Jeffrey WrightV podkupljenem mestu, polnem krivic, se skuša nekdanji policist Billy Taggart (Mark Wahlberg) odkupiti – in maščevati – potem ko ga je prelisičila najbolj vplivna osebnost v mestu, župan Hostetler (Russell Crowe). Billy je s svojo zagnanostjo, da doseže pravico, in žilavostjo, ki jo je prekalil na ulicah, neustavljiv – in županova najhujša mora.

Hyde Park na reki HudsonZvrst: drama, komedijaRežija: Roger MichellIgralci: Bill Murray, Laura Linney, Olivia Williams, Samuel West, Olivia Colman

Junija 1939 se predsednik Franklin Delano Roosevelt pripravlja na obisk angleškega kralja in kraljice na svo-jem domu v newyorškem Hyde Parku. Velika Britanija je tik pred vojno z Nemčijo, zato kraljevi par v ZDA prihaja po zavezništvo. Predsednik ZDA mora mednarodne obveznosti usklajevati z zapletenimi družinskimi zadevami. Za nepozaben kraljevi obisk poskrbijo tudi njegova žena Eleanor, mati Sara in tajnica Missy.Skozi oči Daisy, Franklinove sosede in zaupnice, smo priča posebnemu odnosu med dvema velikima državama, kar nam, in tudi pripovednici sami, omogoči globlji vpogled v skrivnosti ljubezni in prijateljstva.

Srečen za umretZvrst: komedijaRežija: Matevž LuzarIgrajo: Evgen Car, Milena Zupančič, Vladimir Vlaškalič, Ivo Ban, Dare ValičSrečen za umret je grenko sladka komedija o upokojencu, ki se odloči, da bo srečen preden umre. Ivan je 76-letni upokojeni učitelj glasbe. Verjame, da je njegovo življenje končano, zato si kupi parcelo za grob s prekrasnim pogledom na Alpe in gre v dom za starejše, kjer želi v miru dočakati svoj konec. Ampak zgodi se ravno nasprotno: na tečaju računalništva odkrije strast za življenjem in končno začne živeti.

Vrzi OKO na …

1717

Razpis za mesto tržnika

PROSTI ČAS

Študentska kuhinjaIdejo za študentsko kuhinjo je pripravila Barbara Masnec. V primeru, da želite dobrote preizkustiti izpod njene roke, vas le-te čakajo na njihovem kmečkem turizmu, malo preko meje v Miljani. (www.masnec.net)

NABODALA IZ ZELENJAVE IN PIŠČANČJIH PRSI

SESTAVINE:• zelenjava po želji (bučke, paradižnik, paprika, šampinjoni, koruza ...)• 300 g piščančjega fileja• 300 g feta sira

MARINADA:• 2,5 dl olivnega olja• sol• poper• rdeča paprika• česen• timijan

NAVODILA:Zelenjavo operemo in jo narežemo na kocke ali kolobarje. Prav tako na kocke narežemo tudi feta sir in piščančji file. Vse skupaj pomešamo s prej pripravljeno marinado ter sestavine izmenično nanizamo na paličice, da dobimo čimbolj pisana nabodala.Na kuhalnik pristavimo žar ponev, v kateri segrejemo olje. Pečemo 10 minut ter jih vmes večkrat obrnemo.

NASVET ZA POTEP 18

19

ŠVICA

NASVET ZA POTEP

dežela neskončnih možnostiČe si želite potovanja po državi z neskončnimi pašniki, na katerih se pasejo neštete krave, pokrajine z jezeri, v katerih se lahko poleti brez skrbi kopate, in veličastnih gora z vrhunskimi smučarskimi stezami pozimi, potem je Švica prava država za vas. Dodaten plus je tudi, če ste ljubitelji čokolade, sira ali švicarskih nožkov!

Osnovni podatki Populacija: 7 782 900Valuta: Švicarski frank (1 € = 1, 23 CHF)Uradni jeziki: nemščina 63,7 %, francoščina 20,4 %, italijanščina 7 %, retoromanščina 0,9 %Cena piva v lokalih: od 5,99 € (Zürich), 7,09 € (Bern)Kulinarične specialitete: Raclette, Fondue, BirchermüsliPovprečne cene bencina: (variirajo glede na franšizo bencinskega servisa): 1,37 € (95-oktanski), 1,45 € (dizel) *podatki z dne 31. 1. 2013

19

20NASVET ZA POTEP

Kako ali s čim na pot?Pri načrtovanju potovanja po Švici sta najboljša izbira prevoznega sredstva zagotovo avtomobil ali vlak. Cene bencina v Švici niso pretirane, cena letne vinjete (mesečna in 10-dnevna v Švici ne ob-stajata) pa znaša 40 frankov (slabih 33 €). Slovenske železnice imajo ponudbo ugodnih vozovnic, in sicer če se odločimo za nakup InterRail Global Pass vozovnice. Na splošno velja, da so cene vlaka v Švici zelo visoke, tako da če nameravamo Švico po dolgem in počez prepotovati z vlakom, je nakup te karte nujen. V primeru, da se odločimo le za obisk Züricha in morda še nekaj znamenitosti v bližini, pa je mogoče kupiti enosmerno vozovnico za 29 €, ki velja za direktni nočni vlak iz Ljubljane. Dobro je vedeti, da je število teh vozovnic omejeno in da je pametno rezervirati vozo-vnice nekaj mesecev vnaprej.Če se odpravimo na pot z avtomobilom, je najbolje načrtovati krožno potovanje. Ena izmed možnosti krožnega potovanja iz Slovenije je preko Avstrije, Nemčije in Lihtenštajna do Züricha (cca 9–10 ur s krajšimi postanki). Cenovno ugodni za prenočevanje so zlasti kampi (cene švicarskih kampov se izven glavne sezone gibljejo od 10 € naprej.)

Švicarskih znamenitosti je ogromno in kaj si bomo ogledali, je odvisno od naših lastnih želja in interesov. Sama sem navedla nekaj predlogov za 7-dnevni obisk zname-nitosti, ki sem jih obiskala sama in katere se mi zdijo vredne truda in zapravljenih frankov.

1. dan: Slapovi Rena (Rheinfall), mestece Stein am Rhein ter SchaffhausenV severnem delu Švice se nahajajo veličastni slapovi Rena. Bučanje 700 m3 vode na sekundo bo vzelo dih vsakemu. V ceno vstopnice je vključen tudi obisk gradu Schloss Wörth, ki ima zbirko rahlo strašljivih predmetov, predstavljenih na izredno interaktiven način (zbirka slik portretov s premikajočimi očmi, jedilnica s premikajočimi stoli, krožniki in priborom, tramvaj z zgodbo slapov, predstavljeno skozi številne ekrane ...) Srednjeveško mestece Stein am Rhein je od slapov odd-aljeno približno 20 minut vožnje in velja za eno od najbolj zanimivih mestec v Švici. V primeru lakote se da tukaj najti relativno ugodno ponudbo kosil v enem izmed loka-lnih gostišč. 2. dan: Vožnja z ladjico na relaciji Rap-perswil-Zürich

Züriško jezero velja za eno izmed najlepših v regiji. Ob obali spodnjega dela jezera leži mesto Rapperswil. Kratek sprehod po obrežju in poleti kratek skok v izredno čisto vodo sta ravno prava za jutranje prebujanje. V majhnem pristanišču ob hotelu Schwanen dnevno čaka več ladjic, ki nas za zmerno ceno popeljejo čez jezero. Križarjenje do Züricha traja okoli 45 minut in je res super način, kako priti do centra Züricha brez prometne gneče, prijetno zleknjeni na krovu ladjice z izredno lepim pogledom na vinograde, majhne otočke in neskončno obrežje. Zürich ponuja številne znamenitosti, od obiska Bahnhofstrasse s trgovinicami, cerkva, galerij, gostišč in barov, nočnih klubov, muzejev in »kafičev«. Nikakor ne pozabite obiskati čokoladnice Läderach in si nakupiti zalogo čokolad za na pot.3. dan: Zug in LuzernZug se nahaja 40 minut vožnje od Züricha in prav tako leži ob jezeru. Staro mestno jedro je primerno za posedanje ob dobri, ne preveč dragi kavi, ter za uživanje ob pogledu na jezero. Na kosilo se odpravimo v Luzern, tam obiščemo znameniti most Kappelbrücke in Levji spomenik, ali pa se za popoldne povzpnemo z železnico na vrh Titlisa.

20

21NASVET ZA POTEP

4. dan: Interlaken in JungfrauČe nam denarnica dopušča nekaj razsip-nosti, si lahko privoščimo izlet v Interlaken in vožnjo z železnico na najbolj znan vrh švicarskih Alp – Jungfraujoch, ki se dviga kar 4000 metrov visoko. Cena vozovnice se giblje okoli 100–180 frankov. Jungfrau velja za “vrh Europe” z dih jemajočim raz-gledom in ledeno palačo v sklopu doživetja Alpine Sensation. 4. dan: Pohod na Kronberg, Facebook klopca in bose noge na poti nazajV primeru nižjega proračuna ali želje po gibanju, osebno priporočam pohod na Kronberg. V močno tradicionalni pokrajini Appenzeller se iz Schwägalpa odpravimo na okoli 2,5 urni pohod po apenzelški alpski poti. Na vrhu Kronberga se nahaja najdaljša klopca na svetu z dolžino 1 km. S financiranjem izgradnje klopce so pomagali izključno uporabniki Facebooka, katerih ploščice z imeni krasijo naslonjala klopce. Restavracija Kronberg ponuja ugodna ko-sila za okoli 20 frankov po osebi. V dolino se lahko odpravimo z žičnico za dobrih 15 frankov ter se iz Jakobsbada podamo nazaj do Schwägalpa (približno 1, 5 h) kar s sezutimi čevlji, saj tukaj poteka pohodniška

potka Barfussweg Appenzell. Namen poti je izkusiti različne površine z bosimi nogami (od travnate površine, do blata, proda, vode ...), kar pa zelo dobro pomaga pri utrujenih in bolečih nogah. Smeh na poti je zagotovljen! 5. dan: CERNZa tiste, ki jih zanima znameniti pospeševalnik atomov v CERN-u, je razveseljivo dejstvo, da je obisk CERN-a brezplačen. Obvezno pa je potrebna pred-hodna najava preko njihove spletne strani http://outreach.web.cern.ch/outreach/vis-ites/individuelle.html . Cern ponuja znanst-veno avanturo Universe of the Particles in Globe, ki je izredno zanimiva tudi za tiste, ki jih take stvari navadno ne pritegnejo. 6. dan Lausanne in Ženevsko jezeroLausanne je približno 50 minut oddaljena od CERN-a, na drugi strani Ženevskega jez-era. Francoščina in drugačen utrip življenja v francoskih kantonih sta tukaj otipljiva. Lausanne ponuja veliko znamenitosti, od olimpijskega muzeja, katedrale Notre Dame do veliko zelenih površin in živahnega pristanišča.

7. dan Bellinzona in LuganoNeskončni vinogradi, jezera in pravljični gradovi, nanizani eden poleg drugega, so zaščitni znak italijanskih kantonov na jugu Švice, zlasti Ticina. Bellinzona ponuja obisk 3 gradov: Castelgrande, Montebello in Sasso Corbaro, veličastno arhitekturo in reko Ticino, ki se vije skozi pokrajino. Lugano leži na obrežju istoimenskega jezera. Vredno se je povzpeti na Monte Bre, s katerega se razteza pogled na celotno jezero. Impozantni Monte Salvatore nam nekako kar sam vzbuja občutek, da se na-hajamo nekje v Braziliji in ne na jugu Švice. Kulinarične specialitete nas same vabijo v številne trattorie na obrežju ...

(Petra Lušo)

21

22NAPOVEDNIK 22

9. 3. Monodrama:

»Moj misterij« ob dnevu žena. Kulturni dom

Šmarje pri Jelšah, 19.00

15. 3. SOVA:

delo&študij v tujini se predstavi

16. 3. Škis gol; Športna dvorana

v Ratanski vasi

23. 3. Brucovanje

Več informacij na www.ksso.si ali na Facebook strani Klub KŠŠO

ČE NE PRIDEŠ, TE NE BO!

2329. 3.

Delo in študij

v tujini, 18.00

25. 3. Projekt mlada

mamica

4.-7. 4. Začetni

tečaj jadranja

5. 4. Predavanje o

prostovoljstvu s strani Portugalke

Daniele in portugalski večer

6. 4. Monodrama o ženskah:

Moj misterij; Kulturni center Rogaška Slatina

19.00

6.-7. 4. Tečaj za voditelja

čolna

24