FINANCE, torek, 15. maja 2007, št. 90www.finance.si

INFOR

MATO

RIK

TOGLASNA PRILOGA

Pomembni so procesi, ne tehnologije Ključni korak podjetij nikakor ni razvoj na področju tehnologije, temveč

razvoj na področju upravljanja poslovnih procesov. 36, 37

S&T Slovenija d.d. www.snt.si

Učinkovite IT rešitve za modre odločitve

John Swainson, CA: Odprl CA World 2007. 44

FI_090_33_OP_IKT.indd Sec1:17FI_090_33_OP_IKT.indd Sec1:17 5/14/07 3:34:02 PM5/14/07 3:34:02 PM

OGLASNA PRILOGA FINANCE, torek, 15. maja 2007, št. 90www.finance.si34

Urednik oglasnega uredništva:Branko Žnidaršič

Urednik priloge:Branko ŽnidaršičTel.: (01) 30 91 526E-pošta: branko.znidaršič@finance.si

Stalni zunanji sodelavc:Esad JakupovićTel.: 040 296 184E-pošta: esad.jakupovic@guest.arnes.si

Trženje:Darinka ŽemljaTel.: (01) 30 91 539E-pošta: darinka.zemlja@finance.si

Računalniški prelom:Tina Malovrh

Lektoriranje: Ivana Klečina

Naslednji IKT informator bo izšel 12. junija 2007

IKT informator je oglasna priloga časnika Finance. Izhaja enkrat mesečno.

V i r t u a l i z a c i j a – tehnologija navideznih stre-žnikov – je vse

bolj utrjena v evropskih podjetjih in ustanovah. Njena uporaba se po-večuje s čedalje višjimi stopnjami rasti, kaže najnovejša raziskava analitskega podjetja IDC. Tehnologija je na sceni že dolgo in se je začela uveljavljati na glavnih računalnikih, kot način ustvarjanja logičnih particij znotraj velikih računalniških resursov. Vsaka particija je bila sposobna izvajati določena opravila brez oviranja drugih.

Rastoče potrebe po vse višji ravni razpoložljivosti in vedno novih aplikacijah ob kar nižjih stroških je prisilila podjetja, da za optimizacijo IT virov uporabijo virtuali-zacijo strežnikov. Raziskava IDC razkriva široko spreje-manje virtualizacije tako v okoljih x86 kot tudi v ostalih. Približno 7 odstotkov vseh strežnikov je virtualiziranih, med strežniki, kupljenimi v zadnjih 12 mesecih, pa jih je virtualiziranih že 60 odstotkov. Od letos kupljenih stre-žnikov jih bo virtualiziranih najmanj 49 odstotkov.

Najvišja stopnja virtualizacije strežnikov je v indu-striji, in sicer na strežnikih pod Linuxom, takoj za tem pa pod Windowsom. IDC ocenjuje, da se bo rast števila virtualiziranih strežnikov v zahodni Evropi nadaljevala po povprečni stopnji 55 odstotkov in v letu 2011 dosegla 1,1 milijona, kar bo več kot polovico (52 odstotkov) od 2,2 milijona vseh strežnikov v zahodni Evropi. To bo enakovredno 55 milijonom fizičnih oziroma logičnih strežnikov ali nekdanjih particij. Ta številka pove dovolj o pomenu virtualizacije, saj si lahko zamislimo različne praktične prednosti precej manjšega števila strežnikov (za več kot 20-krat).

V raziskavi IDC virtualizacijo postavljajo v širši po-slovni kontekst. Pravijo, da je skupaj z avtomatizacijo in upravljanjem sistemov temelj sedanjih naložb v IT. Podjetje Gartner pa v svoji novi raziskavi opozarja, da kljub dejstvu, da zmanjšuje stroške in povečuje gibč-nost, virtualizacija lahko pripelje do rasti stroškov in zmanjšanja gibčnosti, če v njo niso vgrajeni ustrezni varnostni mehanizmi.

Virtualizacija omogoča hkratno delovanje več ope-racijskih sistemov in izvajanje več aplikacij na enem stroju. Ne glede na konkretno arhitekturo virtualizacija uporablja privilegirane sloje programske opreme, ki v primeru večjih kompromisov lahko izpostavi celotno delovanje nevarnostim. Tako kot vse nove tehnologije, je tudi virtualizacija tarča napadov varnostnih groženj. Mnogi uporabniki virtualizacije kljub resnim pripravam glede strojne opreme in aplikacij verjamejo, da je zaščita navideznega stroja podobna varovanju posameznih ope-racijskih sistemov ter se zanašajo na že znane standarde, orodja in postopke. Zato bo po oceni Gartnerja v letu 2009 kar 60 odstotkov vseh virtualiziranih strežnikov in namiznih računalnikov glede varnosti na nižji stopnji od svojih fizičnih dvojnikov. Gartner priporoča vsem bodočim uporabnikom virtualizacije, da postopek zaščite svojih navideznih strojev začnejo še preden virtualizacijo izpeljejo. Izbira varnostne programske opreme mora biti del postopka priprav, da bi bila lahko tudi sama pravočasno ovrednotena in preverjena. Šele s tem bo virtualizacija zares prava rešitev.

Tehnologija navideznih strežnikov

UVODNIKEsad Jakupovićoglasi@finance.si

Virtualizacija je skupaj z avtomatizacijo in upravljanjem sistemov osnova sedanjih naložb v IT.

Slovenska IKT pod

Zanimivo je, da nikjer ne najdemo kakšnih popolnejših analiz izvoza slovenskega znanja. Mar se ne bi morala »država« s tem bolj resno ukvarjati?S tem bi se morali ukvarjati vsi. Ne z analizo, ampak s tem, kako priti do končnih izdelkov, ki bi se jih dalo trajno in dobičkono-sno izvažati. Dolgoročno lahko udobno živimo samo, če bomo zmogli generirati novo znanje in ga vgraditi v izdelke, ki jih bomo izvažali. Končni izdelki niso samo fizični, ampak vse, kar se da prodati in vsebuje tako znanje, da se ga ne da enostavno replicirati. To so na primer tu-di storitve, kot so specializirani gradbeni inženiring, vrhunska skupina razvijalcev, odličen or-kester, odlična šola …

Nekatera domača podjetja so že dolgo prisotna v tujini, posebej v regiji. Kaj je po va-šem mnenju največ prispeva-lo k njihovemu uspehu?Veliko podjetij je v regiji uspe-šnih, ker so znala zadržati ozi-roma izboljšati tradicionalno dobre poslovne odnose in do-bra imena iz prejšnjih časov. V tem bi bila lahko še veliko bolj uspešna, če bi razrešili nekaj ne-rodnih, neprijetnih političnih težav na ravni države. Na žalost so vse politike od osamosvojitve naprej in v vseh državah regije ignorirale ekonomske in gospo-darske interese v korist kratko-ročnih političnih interesov.

Koliko so k njihovem uspe-hu v regiji prispevale pove-zave in izkušnje iz nekdanje

skupne države?Če pod regijo razumemo ob-močje nekdanje Jugoslavije, se moramo Slovenci za uspešnost zahvaliti predvsem dejstvu, da smo se izognili vojni in z njo po-vezani destrukciji, ki v drugih državah regije ni bila le fizična. Izkušnje podjetij, še posebej pa ohranjeni človeški stiki iz časov skupne države, so dragoceni in nam danes omogočajo, da je slovensko gospodarstvo našlo svoj prostor za globalizacijo svoje proizvodnje tam, kjer je to najbolj naravno.

Katere so resne ovire za večjo prisotnost slovenskih podjetij v tujini?Sam razumem prisotnost v tu-jini predvsem kot izvoz v tujino oziroma vlaganje v tujino. Zdi se mi, da je z vključitvijo Slove-nije v EU izraz izvoz za mnoge izgubil ekonomski pomen, češ, saj je vse notranji trg. Upam, da se strinjajo vsaj s tem, da mora-mo dolgoročno več prodati kot pa kupiti, če želimo dobro in samostojno živeti. Premajhno zavedanje ekonomske politike, da je uspešen izvoz (merjen po vsebini in finančnem presežku nad uvozom) tako rekoč edino merilo resne ekonomske uspe-šnosti majhne države, in da se temu morajo podrediti vse ostale politike, je največja in zelo resna ovira.

Ali je država naredila vse potrebno za plasiranje slo-venskega znanja v tujini?Država premalo sistematično podpira izvoz znanja, neposre-dnega ali vključenega v izdelke. Res pa je, da ga tudi ni ovirala. Ker ne poznam drugih podatkov, lahko samo povem, da je Hermes SoftLab od nastanka leta 1990 izvozil za okoli 250 milijonov evrov storitev, ki temeljijo iz-ključno na znanju programira-nja in informatike. Da bi si to lažje predstavljali, bi konser-vativno ocenjen enakovreden izvoz iz Nemčije za to obdobje znašal vsaj 60-krat toliko – to je 15 milijard evrov. Verjamem, da bi tak zgled v Nemčiji analizira-li in ga poskusili sistematično ponavljati.

Morda bi tudi Združenje za informatiko in telekomunika-cije (ZIT), katerega delo dobro poznate, včasih lahko prispe-valo več v tem smislu?Združenje bi seveda lahko storilo več. Za to pa je potrebno več, kot samo želja posameznikov. V Slo-veniji podjetja znatno premalo medsebojno sodelujejo in težko najdejo skupne interese ter se za njih borijo. Ne vem, ali tako do-bro živimo, da nam tega ni treba, ali pa smo toliko preobremenjeni z bitko za preživetje, da za to ne najdemo motivacije oziroma ča-sa. Bojim se, da prvo.

Kako ocenjujete raven iz-voza slovenskega znanja na področju IKT - kot prenizko, ustrezno ali kako drugače?Splošno gledano, zagotovo kot prenizko. Na področju IKT je ta raven še najvišja, v prihodnosti pa se mora nujno povečati. Na splošno pa v Sloveniji sistema-tično primanjkuje kompleksnih, končnih izvoznih izdelkov, z vi-soko vsebnostjo novega znanja. Presenetljivo pa je, da znanje in inovativnost imamo. Verja-mem, da se bodo stvari obrnile drugače, bojim pa se, da se bo to zgodilo samo zato, ker drugače ne bo šlo. To lahko pomeni, da bomo pred tem po nepotrebnem doživeli veliko izgubo delovnih mest, da bomo globalizirani, na-mesto da bi bili globalizatorji, pa tudi, da bomo imeli delo le, če bomo konkurenčno slabo plačani.

Katere ukrepe bi svetovali državi in podjetjem za pove-čanje izvoza znanja?Država potrebuje notranji vzgib, tako imenovani leadership, da proaktivno in ne reaktivno usmerja gospodarstvo k dolgo-ročnemu uspehu. Dolgoročno bomo uspešno izvažali le, če bo-mo uspešnemu izvozu dali tudi ustrezno politično težo. Upam, da bo vlada uspešno izkoristila protidobave v projektu Patria za povečanje takega izvoza. Če tega ne bo storila, bo škoda nepopra-vljiva. Pa ne zato, ker tega ni sto-rila, ampak zato, ker vse druge vlade to počnejo v korist svojih industrij znanja. Upam, da se bo nekoč opogumila in naročila pri svojem gospodarstvu ambicio-zen projekt, nekaj kar potrebuje in ne bo najceneje med najbolj uveljavljenim. S tem bo sprožila naravno sodelovanje z razisko-valno-znanstveno sfero.

Rudi Bric: V IKT je raven znanja še najvišja Slovenska podjetja si s svojo programsko opremo, rešitvami in storitvami, nekatera tudi s strojno opremo, počasi utirajo pot v tujino, posebej na območje nekdanje skupne države. Kaj jim pri tem pomaga, kaj jih ovira, kakšna je vloga drža-ve, kaj se je spremenilo z vstopom v EU, kako bi lahko vsi naredili več? Odgovore smo poiskali pri Rudiju Bricu, veteranu izvoza slovenskega znanja, usta-novitelju svetovno znanega podjetja Hermes SoftLab, v katerem še naprej dela kot višji poslovni svetovalec.

Znanje imamo, izdelkov z vgrajenim znanjem pa ne.

Rudi Bric, višji poslovni sveto-valec v podjetju Hermes SoftLab▶

FI_090_34_35_OP.indd 2FI_090_34_35_OP.indd 2 5/14/07 3:36:08 PM5/14/07 3:36:08 PM

IKT INFORMATORFINANCE, torek, 15. maja 2007, št. 90www.finance.si 35

Amis_285x190_090.indd 1 5/10/07 1:06:24 PM

Hermes SoftLab “Naše podjetje je izvozno

usmerjeno, čeprav v zadnjih letih strateško nastopamo tudi doma, v Sloveniji,” so nam pove-dali v Hermes SoftLabu. Skoraj 80 odstotkov svojih prihodkov od prodaje ustvarijo na tujih tr-gih, od tega kar 66 odstotkov na zahtevnih zahodnoevropskih. Zelo so povečali poslovanje v jadranski regiji, kjer so lani podvojili prihodke. V letu 2007 skupina načrtuje 15-odstotno rast. Hermes SoftLab je priso-ten v sedmih evropskih drža-vah in ZDA. V vseh teh imajo svoja podjetja, v nekaterih pa tudi razvojne centre. Izvažajo tako rekoč vse svoje storitve in izdelke, ki segajo na področje IT rešitev in razvoja programske opreme.

Njihovi kupci so podjetja s področja telekomunikacij, fi-nančne ustanove, javne uprave in ponudniki visokotehnoloških rešitev in produktov. Pri razvoju programske opreme, svetovanju in sistemski integraciji lahko de-

lujejo projektno ali kot virtualni podaljšek razvojnih IT oddelkov strank. S pomočjo mednarodne mreže razvojnih in kompeten-tnih centrov, preko katerih hitro in učinkovito združujejo znanja in ostale vire, ponujajo celovite IT rešitve. Recept za uspeh je optimalno razmerje vrhunskega znanja in profesionalnega odno-sa do dela. »Našim podjetjem, ki želijo uspeti v tujini svetujemo, da morajo vlagati v razvoj zna-nja - ker bomo samo tako lahko konkurenčni. Če bomo znali več od ostalih, bomo dobili posle. Drugi nasvet je, da morajo pod-jetja nenehno spodbujati inova-cije, ki dosegajo visoko dodano vrednost,« pravijo in dodajajo, da so lani vložili prek šest mi-lijonov evrov v nova znanja, v sistem prenosa znanja znotraj skupine, vzpostavljanje medna-rodnih kompetenčnih centrov ter v sisteme in procese.

Halcom Za Halcom postajajo tuji trgi

čedalje pomembnejši, saj z izvo-zom ustvarijo že več kot polovi-co svojih prihodkov; načrtujejo, da se bo ta delež še povečeval. Trenutno so prisotni na sedmih trgih srednje in jugovzhodne Evrope, na dveh pa imajo tudi lastni hčerinski podjetji. Pri ši-ritvi se ozirajo tudi na trge EU in trge izven Evrope.

Halcom ima na večini trgov, kjer je prisoten, največji tržni

delež na področju rešitev za elektronsko bančništvo. »Z do-seženimi uspehi smo si v tujini pridobili položaj uglednega in zanesljivega partnerja, zato nam zaupajo tudi velike projekte na državni ravni, kot so denimo kli-rinški sistemi in registri kredi-tov za centralne banke. Dober primer zglednega partnerskega sodelovanja s tujimi poslovnimi bankami pa je denimo nedavno zaključeni projekt za Komerci-jalno banko Beograd, ki je ena največjih bank v Srbiji; v juli-ju 2002 se je namreč kot prva srbska banka odločila za Halco-movo rešitev, za e-bančništvo,« pravijo v Halcomu.

Halcomove rešitve uporablja že 17 srbskih bank, na vseh sed-mih trgih, kjer so prisotni, pa skupaj 56 bank. Dodatne prihod-ke bodo v prihodnje ustvarili z uvajanjem novih rešitev na ob-stoječih trgih (mobilno plače-vanje, e-računi) in z osvajanjem novih področij z najpomemb-nejšimi rešitvami (e-bančništvo in klirinški sistemi). »Zasluge za naš uspeh gre med drugim pripisati Halcomovi politiki, po kateri akumulirano znanje pre-našamo na banke in naše reši-tve, ki se bogatijo s prenašanjem dobrih praks z različnih trgov in različnih kultur.«

DataLab DataLabov poslovni informa-

cijski sistem Pantheon upora-

bljajo v 3.782 malih in srednjih podjetjih iz 9 držav. V letošnjem letu vstopajo še na albanski, bol-garski in romunski trg. Sodoben poslovni informacijski sistem je pogoj, da podjetje sploh lahko preživi in konkurira na trgu. S tega stališča je DataLab zago-tovo eden najbolj pomembnih izvoznikov slovenskega poslov-nega znanja, saj tisoče podjetij v regiji, ki uporabljajo Pantheon, posluje na temelju dobrih praks iz Slovenije.

Seveda v primeru poslovne programske opreme samo do-ber izdelek ni dovolj. Potrebno je zagotoviti usposobljene sve-tovalne in implementacijske ekipe, kakovostno podporo ter spodbujati lokalni razvoj rešitev z dodano vrednostjo. Zato v Da-taLabu veliko vlagajo v partner-sko strukturo. Ta združuje 126 podjetij s skupno 496 svetoval-ci in predstavlja drugo največjo

svetovalno skupino na področju poslovnih informacijskih siste-mov v regiji.

»Ugotavljam, da smo v Slo-veniji v zadnjih 10 letih izgubili veliko priložnosti za uveljavitev na regionalnem pa tudi globalnem IT trgu, predvsem zaradi pomanj-kanja konkretnih strategij in ra-zvojnih programov, ki bi potiskali izvoz,« je povedal Andrej Mertelj, izvršni direktor družbe DataLab. »Slovenska podjetja bi se zato morala danes, bolj kot kdajkoli prej, povezovati in iskati skupne interese na tujih trgih.«

SRC.SI SRC.SI, kot eno vodilnih

podjetij na področju IT storitev v jugovzhodni Evropi, zaposluje več kot 400 visoko usposoblje-nih strokovnjakov v Sloveniji, na Hrvaškem, v Srbiji, Make-doniji in Belgiji. Prvo podjetje izven Slovenije v skupini SRC.

SI je bilo ustanovljeno leta 2003 v Beogradu, pred tem pa so že izvedli nekoliko projektov izven meja. Sledilo je podjetje v Sko-pju, ki je bilo ustanovljeno v le-tu 2005, v tem letu pa so odprli tudi predstavništvo v Bruslju. V lanskem letu so ustanovili še podjetje SRC.HR v Zagrebu. Na ta način je SRC.SI s svojimi re-šitvami prisoten v večjem delu jugovzhodne Evrope, v načrtu pa je še nadaljnja širitev tako z akvizicijami kot z ustanavlja-njem svojih podjetij.

Vendar pa prenos znanj ne poteka samo enostransko, iz Slovenije v omenjene države, pač pa imajo razvojnike tudi v vseh tujih podjetjih, tako da je prenos znanj obojestranski. Prednost takšnega načina dela je učinkovita lokalna podpora pri razvoju rešitev in uvedbi pro-jektov, kar je ena izmed glavnih konkurenčnih prednosti.

djetja si utirajo pot v tujiniV Sloveniji imamo vrsto podje-tij, ki uspešno prodajajo svojo opremo in rešitve v tujini ter so lahko vzor drugim sloven-skim podjetjem. Nekatere med tovrstnimi »izvozniki znanja« smo prosili, da nam sami povedo zgodbe o svojih izkušnjah, načinu poslovanja s tujino in načrtih.

FI_090_34_35_OP.indd 3FI_090_34_35_OP.indd 3 5/14/07 3:36:13 PM5/14/07 3:36:13 PM

OGLASNA PRILOGA FINANCE, torek, 15. maja 2007, št. 90www.finance.si36

Spomin zlatih ribic traja tri sekunde.

Ne poznajo niti preteklosti, kaj šele prihodnost.

Toda Vi lahko. S preverjenimi rešitvami za poslovno obveščanje in analitiko SAS.

Kje pa je vaša slabost?

Vabljeni na brezplačne izobraževalne seminarje.

Več na: (01) 230 86 00 ali www.sas.com/adriatic

Upravljanje Finance IT Tveganje Trženje

Pravočasno zagotavljanje informacij.

Negotovostglede natančnosti in ustreznosti informacij.

Učinkovito upravljanje z informacijami in dostop do pravihinformacij. Zagotavljanješirjenja informacij v organizaciji.

1. junij 07

Zagotavljanje vzdržljivih, ponovljivih in zanesljivih procesov.

Identifi ciranje in ohranitev priložnosti za rast dobička.

Zmanjševanje stroškov brez zmanjševanja produktivnosti.

Planiranje, predvidevanje in odzivanje na poslovne spremembe in spremembe na trgu.

Oblikovanje vsakodnevnih dejavnosti v skladu z dolgoročnimi strategijami.

6. junij 07

Zagotavljanje hitrejšega širjenja kvalitetnih informacij v organizaciji.

Ocenjevanjein izboljševanje vrednosti informacij.

Zagotavljanjezakonske ustreznosti informacij in biti pripravljen na spremembe.

Zmanjševanje stroškov in nadziranjetveganj, povezanih z upravljanjem informacij.

14. junij 07

Zmanjševanje izgube in povečevanje dobička.

Zagotavljanje kapitalskeustreznosti glede na tveganja.

Zagotavljanje natančnega merjenja tveganj in skladnosti z regulativo.

Zmanjševanje stroškov, ki jih povzroča uskladitev z regulativo.

18. junij 07

Prilagajanjedirektnih trženjskih sporočil končnemu kupcu. Poznavanje dejanskega obnašanja kupcev.

Uporaba novih medijev (web, sms, mms, …) kot vira podat-kov in kanala komunikacij. Ažurno, fl eksibilno in transparentno upravljanje s trženjskimi akcijami.

Napovedovanje obnašanja vaših kupcev v prihodnosti.

27. junij 07

Organizacije morajo bi-ti boljše in drugačne. Samo eno ni več dovolj. Konkurenca skozi spreminjanje ponudbe postavlja in povečuje priča-kovanja in zahteve kupcev, ki jih vedno tudi izpolni. To pa za organizacije predstavlja primarni gonilnik ustvarjanja nove vrednosti za kupce.

Uvajanje sprememb Pritiski s trga na poslova-

nje organizacij prihajajo v mnogih oblikah in zahtevajo uvajanje sprememb. Običaj-no so največji na področju stroškov, funkcionalnosti izdelkov ali storitev, hitrosti dobave ali izvedbe, metode naročanja in pakiranja iz-delkov. Primera odgovorov na take pritiske so nizkoce-novni letalski prevozniki in proizvajalci, s premikom od klasičnega načina proizvaja-nja »na zalogo« k internetni trgovini, s proizvodnjo »na zahtevo«.

Še tako uspešna organi-zacija se bo znašla v težavah, če svojih delovnih procesov ne bo zmožna prilagajati spremembam na trgu. Pri-

meri iz industrije letalskega prevozništva dokazujejo, da je organizacija, ki se počasi odziva na spremembe, obso-jena na umik s trga. Mnoge organizacije se bodo za za-gotovitev preživetja na dolgi rok »izumile« na novo in ob tem razvile zmožnosti hitrega prilagajanja.

Spremembe so potrebne v času debelih krav

Najbolj primeren čas za uvajanje sprememb je takrat, ko gre organizaciji dobro, ko žanje uspeh predhodnih korakov in inovacij. Če se sprememb loti v času, ko je rast upočasnjena in stroški v porastu, ubada pa se že s pr-vimi težavami, je ponavadi že prepozno.

Uvajanje sprememb v po-slovanje pa za organizacije ni preprosto. Spremembe vplivajo na procese, znanja in kulturo poslovanja. Običaj-no so ob tem stroški uvajanja sprememb in njihova komple-ksnost neposredno povezani z velikostjo organizacije. Naj-

večje ovire so lastna trenu-tna organizacijska struktura, kultura dela in odnosi med zaposlenimi. Uspešno stalno uvajanje izboljšav zahteva od organizacije pravilno izbiro filozofije, pristopa, notranje organiziranosti in kulture od-nosov, predvideti pa je treba dodatne napore skoraj vseh zaposlenih.

Odločujoča okretnost Okretne organizacije so

stalnost sprememb že vklju-čile v svoje poslovanje. Obi-čajno gre za spremembe pri že obstoječih ter novih izdelkih ali storitvah, cenovni politi-ki, tržnih pristopih in organi-zaciji dela. Okretnost lahko pomeni merilo, kako hitro in s kakšnimi stroški lahko v obstoječe procese učinkovito vpeljemo spremembo.

Ob načrtovanju sprememb poslovanja lahko dobimo ob-čutek, da so nekatere prepro-ste za izvedbo. Največkrat pa je tako, da imajo spremembe znotraj organizacije kaskadni učinek. Skoraj vse se dotakne-jo zaposlenih v različnih od-delkih, ki povrhu nastopajo še v različnih vlogah. V primeru, da nismo upoštevali določe-nega oddelka ali vloge, lahko vpeljava spremembe v neka-terih delih na celotno poslo-vanje učinkuje negativno.

V danes najpogostejši funkcionalni, vertikalni hi-erarhični organizaciji se ak-tivnosti izvajajo nepovezano znotraj posamičnih oddelkov. Pri tem oddelek največkrat skuša iskati le lastne koristi in ne sledi ciljem celotne or-ganizacije, ki so usmerjeni h kupcu. Učinkoviti poslov-ni procesi pa potekajo prek različnih oddelkov »skozi« celotno organizacijo (t.i. End-

to-End procesi). Pri uvajanju sprememb je zato treba izbra-ti pristop, ki bo za učinkovito izvedbo delovnih procesov horizontalno povezal oddel-ke v organizaciji in zagotovil čim večjo usklajenost ciljev organizacije, oddelčnih ciljev in osebnih ciljev zaposlenih.

Poslovne procese je treba uskladiti

Večina organizacij svojih poslovnih procesov še ne obravnava kot premoženje, ki ga je treba vrednotiti, načrto-vati, izkoriščati in upravljati v smislu stalnega izboljševanja. Z ustreznim upravljanjem po-slovnih procesov (ang. Busi-ness Processes Management, BPM) pa lahko vzpostavimo zelo okretno, virtualno ho-rizontalno povezano orga-nizacijo, zmožno stalnega izboljševanja poslovanja, z namenom doseganja konku-renčnih prednosti, in s tem odličnih poslovnih rezultatov. Pomembno je, da primerno uskladimo poslovne proce-se, strategijo, zaposlene in informacijsko tehnologijo. S takim pristopom je mo-goče dolgoročno ustvarjati prihranke v času, denarju in ostalih virih.

Pri uvajanju učinkovitega upravljanja poslovnih proce-sov gre za strukturiran pri-stop v organizaciji poslovanja, ki združuje metode, politike, metrike, prakso upravljanja in aplikativno programsko opre-mo za upravljanje in stalno optimizacijo procesov. Sode-lovanje izkušene svetovalne družbe s področja upravljanja poslovnih procesov je v tem procesu izredno koristno, pravzaprav nujno.

Procesi in ljudje štejejo, ne [UPRAVLJANJE POSLOVNIH PROCESOV ] Spreminjati se je koristno

Mitja Trampuž, CREA

Vedno hitrejše spremembe so značilnost sedanjega kompleksnega gospodar-skega okolja. Organizacije se s tržno tekmovalnostjo soočajo ne glede na svojo lokacijo, velikost, starost, ritem poslovanja ter hitrost in način rasti – za vse velja, da je konkurenca oddaljena za klik. Uspešne so le organizacije s sposobnostjo hitrega uvajanja lastnih inovacij, nenehnega prilagajanja spremembam in pridobiva-nja vedno bolj ozaveščenih kupcev.

Še tako uspešna organizacija se bo znašla v težavah, če svojih delovnih procesov ne bo zmožna prilagajati spremembam na trgu.

Obiskovalcem Ultimuso-vega srečanja so bili prikaza-ni številni primeri uspešnih uvedb BPM rešitev v podjetja, novosti na področju upravlja-nja poslovnih procesov ter različne strategije uporabe BPM rešitev, ki podjetjem zagotavljajo večjo okretnost pri doseganju dolgoročne kon-kurenčne prednosti.

Prisotni tudi slovenski strokovnjaki

Konference so se udeleži-li tudi strokovnjaki podjetja Crea, slovenske svetovalne in izvedbene družbe na po-dročju upravljanja poslov-nih procesov. Na konferenci, kjer se je zbralo več kot 150 udeležencev iz vse Evrope, Afrike in Bližnjega Vzhoda, so Creini strokovnjaki predsta-vili praktični primer uspešne uvedbe rešitev za upravljanje poslovnih procesov v večjem slovenskem podjetju. Crea je s svojo strokovno pomočjo pri izvedbi projekta za po-speševanje prodaje storitev zagotovila učinkovitejše upra-vljanje zajetih procesov. Cilj projekta je bil standardizacija in avtomatizacija procesov ter skrajšanje časa, potrebnega za izvedbeni cikel ob pričakovani večji obremenitvi.

BPM prihaja v prvo ligo Ena od glavnih govornic

na konferenci je bila Con-nie Moore, podpredsednica raziskovalne in svetovalne družbe Forrester Research,

ki je poudarila, da upravljanje poslovnih procesov počasi, a zanesljivo prihaja v prvo li-go na področju IT. Podjetja namreč ugotavljajo, da avto-matizirani procesi niso več dovolj za uspešno poslovanje. Optimizirati je treba poslo-vanje, za to pa so v prvi vrsti potrebni ljudje. Filozofija BPM je zaradi tega usmerje-na v ljudi in v zagotavljanje ustreznih delovnih pogojev in orodij. Ljudem v različnih delovnih procesih je treba za-gotoviti čim več sodelovanja in povezovanja, saj njihova delovna mesta postajajo vse bolj informacijska (informa-tion workplace).

Znanje bo treba prenesti na mlade

Bojazen, da bi bilo optimi-ziranje procesov usmerjeno le v to, da bi ljudje delali bolje in več, ter posledično večali dobiček lastnikom, ni na me-stu, je zatrdil Rashid Khan, predsednik uprave Ultimusa. Podjetja, ki dobiček namenjajo le za dividende, na dolgi rok ne bodo preživela. Dobiček je treba vlagati v razvoj in na-grajevati tiste zaposlene, ki so inovativni, ustvarjalni in jih ni strah sprememb. Gene-racija Y, ki že počasi trka na vrata delodajalcev, se bo znašla pred težko nalogo. Nadomesti-ti bo treba celo armado ljudi iz »baby boom« generacije, ki počasi odhaja v pokoj. Podjetja se bodo kar naenkrat znašla pred velikim odlivom izkuše-nih strokovnjakov in znanja. Tega se ne bo dalo nadokna-diti s stroji in avtomatizacijo. Znanje bo treba prenesti na mlade, ki pa si želijo drugače upravljati poslovne procese, kot njihovi starši ali stari star-ši. Ponudniki rešitev BPM in nekatera podjetja se tega že zavedajo, večina pa še ne.

Procese poganjajo ljudje

Ameriško podjetje Ultimus, ki je vodilno na področju upravljanja poslovnih procesov (BPM), je v Münchnu od 9. do 11. maja organiziralo konferenco z naslovom »Empowering People, Driving Process«.

KONFERENCA ULTIMUS BPM

»Upravljanje poslovnih procesov počasi, a zanesljivo prihaja v prvo ligo na področju IT,« je dejala Connie Moore, podpredsednica raziskovalne in svetovalne družbe Forrester Research.

▶

FI_090_36_37_OP.indd 2FI_090_36_37_OP.indd 2 5/14/07 3:36:55 PM5/14/07 3:36:55 PM

IKT INFORMATORFINANCE, torek, 15. maja 2007, št. 90www.finance.si 37

www.crea.si | info@crea.si

Zagotovite svoji organizaciji veËjo sposobnost hitrega uresniËevanja sprememb.

UËinkovito upravljajte poslovne procese in dolgoroËno ustvarjajte prihranke v Ëasu, denarju in ostalih virih.

tehnologije

V podjetju Crea poudarjajo, da je v organizacijah potrebna primerna uskladitev strategije, poslovnih procesov, zaposle-nih in informacijske tehnolo-gije. Le s takim pristopom je mogoče dolgoročno ustvarjati prihranke v času, denarju in ostalih virih. Pri projektih uvajanja upravljanja poslovnih procesov gre za strukturiran pristop, ki združuje metode, politike, metrike, prakso upra-vljanja in aplikativno program-sko opremo za upravljanje pro-cesov - Business Process Ma-nagement Systems ali BPMS. Z BPMS lahko podjetje zelo poenostavi načrtovanje, mo-deliranje, simuliranje, avtoma-tizacijo, spremljanje, merjenje in stalno optimizacijo proce-sov. Uspešnejša proizvajalca take programske opreme sta Ultimus in BEA.

Uspešni projekti v Sloveniji S t r o k o v n j a k i d r u ž b e

Crea menijo, da je mogoče le z ustreznim upravljanjem procesov vzpostaviti prilago-dljivo procesno organizacijo, sposobno stalnega izboljše-vanja poslovanja z namenom doseganja konkurenčnih pred-nosti. Crea v Sloveniji uspe-šno izvaja projekte uvajanja upravljanja poslovnih proce-sov v telekomunikacijskem, finančnem, proizvodnem in energetskem sektorju. Lep primer uspešne uvedbe reši-tve za upravljanje procesov je v enem od slovenskih teleko-munikacijskih operaterjev. Z nameščenimi rešitvami BPM je podjetje doseglo precejšen dvig produktivnosti, nadzor nad procesi ter možnost spro-tnega merjenja in spreminja-nja procesov.

Ljudje in sistemi so enako pomembni

Integracija aplikacij, ki podpirajo funkcije ključnih poslovnih procesov v podjetjih in celotno upravljanje ključnih poslovnih procesov, je domena ponudbe orodij BPM suite za upravljanje poslovnih proce-sov. Čeprav se na področju po-vezovanja poslovne in IT stra-tegije v podjetjih v zadnjem času uporablja ogromno kra-tic, je smisel vsega manjšanje prepada med poslovno in IT stranjo, so prepričani v podje-tju SRC.SI. V preteklih letih so tehnologije BPM omogočale le ločeno obravnavo posameznih pogledov na poslovne procese.

Pozneje so se pojavili zamet-ki orodij BPM suite, ki so v okviru poslovnih procesov z enako pomembnostjo obrav-navali tako ljudi kot sisteme. Poslovni menedžment je s pojavom orodij BPMS začel uresničevati svojo poslovno željo po upravljanju »njiho-vih« poslovnih procesov, ne glede na meje organizacijskih enot. Prav tako se je pospešilo sodelovanje med poslovnimi in IT strokovnjaki, s čimer se je nadzor nad procesi začel premikati od IT-ja k poslov-ni strani.

Cilje identificirajo skozi projekte

V SRC.SI skozi projekte, ki zahtevajo angažiranje ce-lotnega vodstva organizaci-je, identificirajo cilje, ki jih posamezne poslovne funkcije želijo doseči z upravljanjem procesov - optimizacija po-slovanja, znižanje stroškov, povečanje produktivnosti, zmanjševanje tveganj, ne-prekinjeno poslovanje itd. Šele takrat, ko organizacija opredeli zahteve in cilje, ki jih upravljanje poslovnih proce-sov lahko uresniči, je organi-zacija zrela za vzpostavitev krovnih procesov upravlja-nja procesov, ki so podprti z ustrezno metodologijo in standardi. Sprejeta metodo-logija upravljanja poslovnih procesov pa je lahko tudi pod-laga za izbiro ustreznega orod-ja, ki bo organizaciji omogočil realizacijo ciljev upravljanja procesov.

Nujno je povezovanje poslovne in IT strategijeKljučni korak podjetij nikakor ni razvoj na področju tehnologije, temveč razvoj na področju upravljanja poslovnih procesov, s katerim lahko podjetja razširjeno funkcionalnost izpostavijo in tudi natančneje nadzorujejo. Vse prehitro se namreč strateške ideje prevedejo na vprašanje nakupa gole tehnologije, prvotni interes kupca, ki bi moral biti najbolj izpostavljen, pa običajno zvodeni in se s časom zgubi v projektih prenove informacijskih sistemov.

Nemška družba Messe Berlin in industrijsko združe-nje gfu sta pred kratkim v Monte Carlu predstavila le-tošnjo izdajo sejma potrošniške elektronike IFA 2007. Sejem, ki ga skupaj organizirata Messe Berlin in gfu, bo potekal med 31. avgustom in 5. septembrom v Berlinu. Letos na sejmu pričakujejo vsaj tolikšno ude-ležbo kot lani, ko je bilo približno 1.050 razstavljavcev na 160 tisoč kvadratnih metrih razstavnega prostora in več kot 225 tisoč obiskovalcev. Po številu obisko-valcev je bil lani večji od sejma IFA le največji svetovni sejem CeBIT v Hannovru. Dr. Christian Göke, glavni di-rektor Messe Berlin, je najavil, da bo glavni poudarek letošnjega sejma na razvoju potrošniške elektronike (CE), katere gonilo so zabavne, informativne, izo-

braževalne in druge vsebine. Jürgen Boyny, direktor oddelka za potrošniško elektroniko v analitskem podjetju GfK, je predstavil številne pokazatelje visoke rasti prodaje naprav potrošniške elektronike, posebej televizorjev LCD in plazma ter drugih HD naprav, kot so kamkoderji ter predvajalniki HD-DVD in Blu-ray. Predstavil je tudi kazalce uspešne prodaje opreme za spletno televizijo (IPTV) in tudi mobilno televizijo, prenosnih naprav za visoko kakovostni zvok ter tudi druge opreme mobilne potrošniške elektronike. Hans-Joachim Kamp, član upravnega odbora gfu, pa je izrazil pričakovanja, da bo na sejmu IFA sklenjenih več poslov kot lani, ko je vrednost sklenjenih poslov znašala 2,5 milijarde evrov.

V Monte Carlu predstavili sejem IFA 2007

FI_090_36_37_OP.indd 3FI_090_36_37_OP.indd 3 5/14/07 3:37:00 PM5/14/07 3:37:00 PM

OGLASNA PRILOGA FINANCE, torek, 15. maja 2007, št. 90www.finance.si38

Za varnost podatkov poskrbite dovolj zgodaj

Obnavljanje izgubljenih podatkov je lahko težko, zamudno in drago opravilo, ob katerem izgubljamo dragocene ure ali celo dneve de-lovne produktivnosti. Včasih je izgubljene podatke celo nemogoče popolnoma obnoviti. Naštetim težavam se lahko uspešno izognemo, če za varnost podatkov pravočasno poskrbimo z izborom ustrezne rešitve, in tako preprečimo, da bi do izgube sploh prišlo.

▶

Mikrocop d. o. o.Šmartinska cesta 134a1000 LjubljanaTel.: (01) 587 42 80Faks: (01) 587 42 99E-pošta: info@varnostnakopija.siSplet: www.varnostnakopija.si

▶▶▶▶▶▶▶

INFORMACIJE

ARHIVIRAJ.SI NASVET

Brezplacni klici od 8. zvecer do 8. zjutraj!

Telefonza vas!

Cene veljajo pri podpisu pogodbe za 12 mesecev / Storitev je možna, kjer je tehnično izvedljivo.UPC Telemach širokopasovne komunikacije d.o.o., Cesta Ljubljanske brigade 21, 1000 Ljubljana

Osnovni paket z mesečno naročnino za samo 3,95 €. Vsi klici znotraj omrežja UPC Telemach, Triera, Ljubljanski kabel ter De.Tel so BREZPLAČNI. S paketom Prosti čas, za 7,70 €, pa so tudi vsi lokalni klici v fiksna omrežja od 8. zvečer do 8. zjutraj BREZPLAČNI. In ne pozabite, digitalna telefonija je že pri vas doma, le priklopiti jo morate!

TELEFONPANASONICZA PRVIH 150

DARILO

UPC oglas finance 140x190.ai 2/23/07 11:52:35 AM

Izdelovanje varnostnih kopij prek interneta in njihova hramba pri ponudniku storitev lahko pri uporabnikih sproži pomisleke glede varnosti in zanesljivosti storitve. Storitev Varnostna ko-pija, ki jo zagotavljamo v podjetju Mikrocop, lahko pomiri tudi večje skeptike, saj za varnost podatkov skrbimo z omejevanjem fizičnega dostopa, z uporabo šifriranja in drugih varnostnih mehanizmov, s katerimi zagotavljamo, da je vse-bina podatkov dostopna izključno uporabniku.

Visoki standardi varnosti in zanesljivosti

Z izdelovanjem in shranjeva-njem varnostnih kopij na daljavo lahko zagotovimo visoko varnost podatkov in njihovo razpoložlji-vost, ko jih bomo potrebovali. A seveda le, če izberemo zaneslji-vega in zaupanja vrednega ponu-dnika storitev.

Visoko razpoložljivost in za-nesljivost storitve v Mikrocopu zagotavljamo z zmogljivo infra-strukturo, ki je nameščena v var-ni sistemski sobi Lampertz. Ta na področju sistemske varnosti predstavlja najvišji standard fizič-nega in tehničnega varovanja in-formacijskih in komunikacijskih sistemov. Dostopnost podatkov v

primeru izpada na primarni lo-kaciji zagotavljamo z replikacijo primarnega strežniškega sistema na oddaljeno kolokacijo in dnev-nim varnostnim arhiviranjem vseh podatkov.

Številne prednosti za sprejemljivo ceno

Varnostna kopija ima v primer-javi z nekaterimi podobnimi stori-tvami, ki so dostopne na domačem trgu, precejšnje prednosti. Stori-tev omogoča združljivost z večjim številom operacijskih sistemov in ni omejena le na Windows okolje, že v temeljni storitvi pa je omogo-čeno tudi arhiviranje podatkovnih baz in poštnih strežnikov.

Vgrajena »In-file delta« tehno-logija zagotavlja učinkovito delo-vanje storitve tudi pri arhiviranju večjih datotek, saj se v podatkovni center prenašajo le spremenjeni

deli datotek in ne celotne datoteke. Prenos se s tem občutno pohitri, za nemoteno delovanje storitve pa zadostuje že ADSL povezava.

Storitev Varnostna kopija ima precejšnje prednosti tudi v primerjavi s klasičnimi tračnimi rešitvami. Dnevno menjavanje medijev ni več potrebno, nadzor nad izdelovanjem in hrambo var-nostnih kopij je centraliziran v podatkovnem centru, zaradi česar je krajši tudi čas obnovitve po-datkov, saj imamo do varnostnih kopij hiter dostop.

Varnostna kopija je primerna za manjše in srednje velike poslov-ne uporabnike, glede na številne prednosti pa tudi cena storitve ni previsoka. Če zanemarimo stroške priklopa, vas varna hramba 1 MB stisnjenih podatkov že pri naj-manjšem uporabniškem paketu mesečno stane le 1 evro cent.

Varnost visoka, cena sprejemljivaIzdelovanje varnostnih kopij samo po sebi še ne zagotavlja razpoložljivosti podatkov v primeru, ko jih potrebujemo. Hitro in zanesljivo obnovo podatkov lahko zagotovimo le z ustreznimi tehnološkimi rešitvami ter skrbno načrto-vanimi postopki izdelovanja in hrambe varnostnih kopij.

V poslovnih okoljih, kjer uporabljajo ERP sistem Microsoft Dynamics NAV (Navision), je poskrbljeno za popolno integracijo tega sis-tema z izdelkom eOffice.NET za Navision. Zaradi naprednih integracijskih možnosti pa lahko eOffice integriramo tudi z drugimi ERP sistemi (kot je SAP).

Temeljno vodilo pri razvoju izdelka eOffice je bilo, upo-rabnikom ponuditi učinkovito delovno okolje, ki bo njihove vsakdanje rutinske postopke pri ravnanju s pomembnimi poslovnimi dokumenti kar najbolj avtomatiziralo, skraj-šalo, pospešilo in poenostavilo, tako da bodo imeli več časa za opravljanje svojih temeljnih dejavnosti.

Izboljšana preglednost in varnost

Izdelek eOffice tudi uredi ter standardizira notranje in posledično zunanje postop-ke. S tem se skrajšajo odzivni časi pri reševanju postop-kov, zmanjšajo se možnosti zmot (upoštevana so poslov-na pravila iz naročnikovega okolja, vsem uporabnikom je na razpolago vedno le zadnja trenutno veljavna verzija do-kumenta), izboljša se kakovost storitev in poveča zadovolj-stvo zaposlenih v podjetju. Posledično postane podjetje odzivnejše in prijaznejše, za-to se poveča tudi zadovoljstvo strank.

Z uporabo elektronskega arhiviranja v okviru eOffice in obvladovanjem dokumentov v elektronski obliki se zmanjšajo tudi možnosti izgube, uničenja (požar, poplava) ali nepotreb-nega zastajanja dokumentov, poveča se njihova varnost (ni nepooblaščenih vpogledov ali kraje dokumentov), postopki pri delu z dokumenti pa so pre-cej krajši in jih je mogoče učin-kovito nadzorovati. Omogoča integracijo s komponentami za podporo verodostojnemu elektronskemu arhiviranju.

Ob vpeljavi izdelka eOffi-ce v poslovno okolje so učinki vidni predvsem pri »trdih« in

»mehkih« dejavnikih. »Trdi« so merljivi stroški, na primer čas, potreben za iskanje, po-trjevanje in obdelavo doku-mentov. Znižanje je občutno tudi pri stroških za pisarniški in potrošni material (papir, fa-scikli, barva za tiskalnike in kopirne stroje, vzdrževanje teh strojev itn.), pri stroških za fizični/papirni arhiv doku-mentov (najem prostora) in njihovo distribucijo (poštne, dostavne službe).

Prihranki in znižanje stroškov

Uvedba eOffice vpliva tu-di na »mehke dejavnike«, ki prinašajo bolje urejeno poslo-vanje, večjo varnost in nadzor nad dokumenti (pri tem se lahko zastavi vprašanje - Kaj za podjetje pomeni izgubljen ali uničen poslovni dokument, pogodba, račun, tehnično-projektna dokumentacija in podobno?), večjo kakovost pri poslovanju s strankami (Kaj za podjetje pomeni izguba treh strank letno zaradi slabe odzivnosti in odnosa s stran-kami?), večje zadovoljstvo zaposlenih in podobno. Ob upoštevanju implementacije izdelka eOffice s standardnimi rešitvami lahko podjetje dose-že povrnitev naložbe (ROI) v povprečju v 18 mesecih.

SRC.SI razvil eOfficvarno ravnanje z doTemeljno vodilo pri razvoju izdelka eOffice je bilo,

V sodobnih poslovnih okoljih imamo vsak dan opravka s številnimi dejavnostmi v zvezi z dokumenti. Zato so v SRC.SI pripravili izdelek eOffice, ki zagotavlja preprosto, hitro, pregledno in varno ravnanje s pomembnimi poslovnimi dokumenti ter hkrati učinkovito podporo pri delu z vhodno in izhodno pošto, vhodnimi računi, pogodbami in internimi dokumenti.

Sodobne rešitve, kakršna je tudi KYOware Solutions podjetja Kyocera, ob stroj-nih rešitvah vključujejo tu-di programske in dodatne rešitve za podporo dela z dokumenti, je povedal Ciril Kraševec. Takšne rešitve so ključnega pomena pri zago-tavljanju potrebne podpore za kompleksno obdelavo do-kumentov, povezovanju in povečanju možnosti končnih rešitev.

Podpora za kompleksno obdelavo dokumentov

Rešitve dela z dokumenti zagotavljajo pomoč pri inte-

graciji, organizaciji, upravlja-nju in prenosu znanja, shra-njenega na papirju ali v spo-minu računalnika. Vključujejo

Nove rešitve za potek Najboljše rezultate dajejo zaokroženi paketi, od tidodano vrednostjo Kljub prehodu na elektronski zajem in arhiviranje podatkov ter uporabi sistemov za upravljanje dokumentov, v vsaki organizaciji še vedno uporabljajo tudi papirnate dokumente. Razloge za to gre med drugim iskati v večji kakovosti in nižji ceni izpisa ter večji hitrosti tiskanja. O delu z dokumen-ti v povezavi s tiskalniki in večfunkcijskimi napravami, izpisu dokumentov ter varnosti in nadzoru smo se pogovarjali s Cirilom Kraševcem, direktorjem podjetja Xenon Forte.

Varnostne rešitve, namenjene tiskanju, lahko preprečijo izgubo ali namerno odtujitev podatkov, je povedal Ciril Kraševec, direk-tor podjetja Xenon Forte.

▶

Za optimalen potek dela z dokumenti skombinacije izdelkov in storitev.▶

FI_090_38_39_OP.indd 2FI_090_38_39_OP.indd 2 5/14/07 3:39:38 PM5/14/07 3:39:38 PM

IKT INFORMATORFINANCE, torek, 15. maja 2007, št. 90www.finance.si 39

� p

rin

t�

cop

y �

scan

� fa

x

BREZ SKRITIH STROŠKOV

Nakup tiskalnika ali ve opravilne naprave še ne pomeni, da ste s stroški opravili. Ve ina naprav namre povzro anepredvidene dodatne stroške, ki celo nekajkrat presežejo vrednost nakupa. Skriti stroški pa lahko vaše finance ogrozijo do te mere, ko je le še vprašanje ali bo podjetje potonilo ali izplavalo. S Kyocero bo vaše podjetje v varnih rokah. Edinstvena ECOSYS tehnologija z vzdržljivimi komponentami, na kateri temeljijo naši tiskalniki in ve opravilne naprave, je zagotovilo za dober nakup in trajno zanesljivost. Naše naprave povzro ijo znatno manj odpadkov kot ostali proizvodi, pri tem pa ohranjajo izjemno nizke stroške lastništva. Izognite se neprijetnim presene enjem. Izberite Kyocero.

XENON FORTE d.o.o. – www.xenon-forte.si

KYOCERA MITA Corporation - www.kyoceramita.com

140x190_Iceberg_Finance.indd 1 10.4.2007 11:06:35

ce za pregledno in okumentiuporabnikom ponuditi učinkovito delovno okolje.

Z izdelkom eOffice postane podjetje odzivnejše in prijaznejše, zato se poveča tudi zadovoljstvo strank.▶

dela z dokumentiiskalnikov in večopravilnih naprav do podpore z

so na voljo zaokroženi paketi ter tudi

sledenje, iskanje in funkcije za skupno rabo dokumentov, kar je potrebno za konsolida-cijo in učinkovito upravljanje

s podatki. Rešitve izpisa doku-mentov nadzirajo distribucijo in dostavo »trdih« (natisnje-nih) in »mehkih« (v datoteki) kopij ter pri tem zagotavljajo zanesljiv in kakovosten izpis, pojasnjuje Kraševec.

Nadzor z bližje ali oddaljene lokacije

V mrežnem okolju doku-menti niso le natisnjeni, pač pa so lahko dostavljeni tudi elektronsko (e-pošta, faks, in-ternet). To so področja, kjer so lahko rešitve izpisa precej drugačne. Pri KYOware So-lutions so na primer na voljo tudi rešitve štetja dokumen-tov in nalog, ki lahko sledijo aktivnostim kopiranja in iz-pisovanja ter tako omogočijo finančni nadzor, organizacijo dela in analizo stroškov.

Ciril Kraševec razlaga, da rešitve dela s sistemom omo-gočajo nadzor in pregled nad mrežnim sistemom z bližnje ali oddaljene lokacije. Omogo-čajo tudi namestitve, diagnoze napak in popravilo konfigura-cijskih težav s katerekoli loka-cije. Rešitve dela s sistemom so neizogibne pri velikih mre-

žnih povezavah, s katerimi je neposredno upravljanje težko izvedljivo.

Nabor možnosti za optimalen potek

Varnostne rešitve zagota-vljajo zasebnost tiskanja in izročanje dokumentov preko identifikacije uporabnika. Vključujejo varno tiskanje in elektronski podpis. Vprašanje varnosti je največja težava v delovnih okoljih, kjer naprave uporablja več ljudi ali pa tiska-jo zaupne dokumente. Varno-stne rešitve lahko preprečijo izgubo ali namerno odtujitev podatkov.

Rešitve KYOware na pri-mer ponujajo širok nabor mo-žnosti za optimalen potek dela z dokumenti, zaključuje Ciril Kraševec. Uporabnik se lahko opre na Kyocerine »štiri ste-bre« – delo z dokumenti, izpis dokumentov, delo s sistemom, varnost – ali pa si sestavi izdel-ke in storitve po svojih željah in potrebah. Najboljši rezultat dajejo zaokroženi paketi, od tiskalnikov in večopravilnih naprav do podpore z dodano vrednostjo.

FI_090_38_39_OP.indd 3FI_090_38_39_OP.indd 3 5/14/07 3:39:43 PM5/14/07 3:39:43 PM

OGLASNA PRILOGA FINANCE, torek, 15. maja 2007, št. 90www.finance.si40

Hitro širjenje virtualizacije v zahodni Evropi

Po oceni analitskega podjetja IDC bo vrednost prodaje virtualizi-ranih strežnikov v zahodni Evropi narasla z 948 milijonov dolarjev v letu 2006 na 5,5 milijarde dolarjev v letu 2011, s povprečno letno stopnjo rasti 41 odstotkov. Prihodek od prodaje strojne in pro-gramske opreme za virtualizacijo pa se bo povečal z 1,1 milijarde dolarjev v letu 2006 na 5,9 milijarde dolarjev v letu 2011, s pov-prečno letno stopnjo rasti 38 odstotkov.

▶

PCX Expert s tehnologijo virtualizacije

Podjetje Avtera, eden največjih domačih distributerjev računalni-ške opreme, je predstavilo novi model poslovnih računalnikov pod blagovno znamko PCX Expert. Računalniki se ponašajo z integra-cijo sodobne tehnologije Intel vPro, ki ponuja napredne možnosti upravljanja na daljavo z računalniki v omrežju. Intel vPro je sklop strojne in programske opreme, ki podjetjem zagotavlja optimalne računalniške zmožnosti, zaposlenim v IT panogi pa enkratno raven zmogljivosti ter boljši vpogled v varnost in stroške. Rešitev lahko podjetjem prihrani do 40 odstotkov, predvsem pri izdatkih za vzdr-ževanje in stroških dela (ker odpade potreba po obiskih na terenu), računalnik pa je le malo dražji od navadnih modelov. Poleg druge generacije tehnologije aktivnega upravljanja (Intel Active Manage-ment) vPro ponuja tudi napredno tehnologijo virtualizacije (Intel Virtualization Technology).

▶

Virtualizacija je zelo zani-miva za uporabnike predvsem zato, ker dodaja gibkost ozi-roma fleksibilnost pri posta-vljanju strežniških resursov, pojasnjuje Arijan Šiška. To se seveda ni zgodilo prvič, ker smo virtualizacijo kot koncept sre-čevali na različnih področjih IT že v preteklosti. Spomnimo se samo tehnologije VLAN ali virtualizacije diskovnih polj. V vseh primerih je koncept enak. S pomočjo virtualizacije ustva-rimo navidezno programabilno platformo med »aplikacijo« in strojno opremo. Ta nam omo-goča, da neodvisno prilagaja-mo strojno opremo potrebam aplikacij in nas pri tem ne ovira trda neposredna povezava med aplikacijo in strojno opremo.

Prilagodljiva rešitev, ki prinaša visoke prihranke

Zato je rešitev izjemno pri-lagodljiva ter prinaša visoke prihranke, razlaga Šiška. Vir-tualizacija strežniških resur-sov je postala izjemno zani-miva s prihodom najnovejše generacije procesorjev, ki jo podpirajo na strojni ravni – z njeno uvedbo ne plačujemo več davka v smislu počasnej-šega delovanja. Prav tako so novi procesorji praviloma večjedrni, s čimer virtualiza-cija postaja še bolj smiselna. V tipičnem podjetju srednje ve-

likosti je strežnikov nekaj de-set, v velikih nekaj sto, zaradi velikega števila aplikacij, ki iz raznoraznih razlogov ne delajo dobro, če so vse postavljene na istem operacijskem sistemu. Če gledamo na strežnik s tega uporabniškega vidika vidimo, da je takšna uporaba izjemno neučinkovita. Strežniki so večinoma neobremenjeni, porabijo pa ogromno električ-ne energije, zavzemajo veliko prostora, pa še dragi so.

»Selitev« navideznih med fizičnimi strežniki

Virtualizacija je tehnolo-gija navideznih strežnikov, ki postavi vmesno programsko platformo med strojno opremo strežnika in operacijski sistem strežnika. Ta vmesna oprema posnema strojno opremo, ki jo nato predstavi operacijske-mu sistemu, ta pa seveda ne more ločiti, ali se pogovarja neposredno s strojno opremo ali pa s programsko opremo za virtualizacijo. Ko je enkrat strojna oprema strežnika lo-čena od operacijskega sistema z vmesno programsko opre-mo za virtualizacijo, lahko počnemo zelo zanimive reči. Tako lahko na primer na eden fizični strežnik postavimo več ločenih operacijskih sistemov, skupaj z aplikacijami – navide-zni strežnik.

Navidezne strežnike lah-ko »selimo« med fizičnimi strežniki, ne da bi se le ti te-ga zavedali. S tem dosežemo večjo izkoriščenost resursov ter večjo odzivnost sistemov (po potrebi) ter zagotavljamo večjo varnost. Če imamo na primer pet fizičnih strežnikov, na katerih teče 10 navideznih, izpad fizičnega strežnika ne pomeni nujno izpad aplika-cij, ker jih lahko preselimo na ostale strežnike, poudarja Šiška. Morda bodo začasno delovale počasneje, a bodo še vedno delovale. Ko zamenja-mo okvarjeni strežnik, lahko

aplikacije prenesemo nazaj. Tehnologija izvedbe je precej zapletena. V samem bistvu pa se konceptualno ne razlikuje mnogo od tehnologije izvaja-nja več aplikacij hkrati, v okvi-ru enega operacijskega sistema (multitaskinga), le da smo nanj nekako navajeni, ker je z nami že kar nekaj časa.

Rešitve za vse operacijske sisteme

Programska oprema za vir-tualizacijo strežnikov torej iz-vaja nekaj časa en operacijski sistem, nato preklopi na drugi, nato na tretji in tako naprej, dokler spet ne preklopi na prvi. Tehnični direktor podružnice EMC2 pojasnjuje, da so ti pre-

klopi pred leti povzročali upo-časnjevanje delovanja posa-meznega sistema. Kot rečeno, pa nove generacije procesor-jev podpirajo hitre preklope in tako »kazni« ali »davka« za uporabo virtualizacije ni več. Pomembno je, da so uporabni-ški vmesniki zelo intuitivni in enostavni za uporabo. Omogo-čajo dodeljevanje virov, kot so pomnilnik, procesorska jedra, diskovni sistemi, omrežni re-sursi in podobno, do te mere, da lahko danes uporabljamo virtualizacijo tudi v domačem okolju.

Največji tržni delež ima rešitev podjetja VMWare, ki omogoča virtualizacijo tako rekoč vseh operacijskih sis-

temov – Windowsa, Linuxa, Unixa in drugih. VMWare je podjetje v lasti podjetja EMC2; v zadnjem času se veliko dela na razvoju rešitev, ki poveču-jejo uporabnost te tehnologije skozi povezovanje z ostalimi sistemi, kot so diskovna polja, aplikacije za varnostno kopi-ranje in podobno. Obstajajo pa še rešitve podjetja Microsoft, ki so usmerjene predvsem na okolje Windows, pa tudi od-prtokodne rešitve, ki delajo predvsem v okolju Linux.

Tehnologija, ki jo zelo dobro poznajo tudi pri nas

Virtualizacija strežnikov je v Sloveniji, tako kot v svetu, zelo razširjena, razlaga Šiška.

Tehnologijo zelo dobro pozna-jo tudi sistemski integratorji, ki imajo ogromno izkušenj pri postavitvah teh sistemov. Vsa največja podjetja in državne ustanove pri nas bodisi upo-rabljajo virtualizacijo bodisi načrtujejo uvedbo v naslednjih nekaj letih. Z rešitvijo VMWare se lahko virtualizira tako rekoč vse, kar se danes uporablja v poslovnih okoljih, pravi Šiška. Posebna strojna oprema ni po-trebna. Vsi veliki proizvajalci strežnikov danes proizvajajo sisteme, ki so primerni za vir-tualizacijo, tudi testirajo se in certificirajo kot VMWare kom-patibilni. V praksi zelo redko naletimo na težavo, ko virtuali-zacija ne bi bila mogoča.

Virtualizacija ni le modna muhaTehnologija navideznih strežnikov postaja izjemno privlačna rešitev za podjetja

Tehnologija navideznih strežnikov, ki jo običajno imenujemo kar virtualiza-cija, je na sceni že dolgo. Pod pritiskom potreb po visoki ravni razpoložlji-vosti, hitri optimizaciji IT virov in nameščanju zmeraj novih aplikacij, ob kar najnižjih stroških, postaja virtualizacija strežnikov izjemno privlačna rešitev za podjetja. O tem smo se pogovarjali z Arijanom Šiško, tehničnim direktor-jem podružnice EMC2 v Sloveniji.

Virtualizacija strežnikov je v Sloveniji, tako kot v svetu, zelo raz-širjena, je povedal Arijan Šiška, tehnični direktor slovenske podru-žnice EMC2.

▶

NOVOST NA TRGU

PODATKI

HP je še vedno vodilni na svetovnem trgu osebnih računalnikovHP je še okrepil svoj vodilni položaj na svetovnem trgu oseb-nih računalnikov, kažejo podatki podjetja IDC za prvo kole-darsko četrtletje 2007. HP je povečal vodstvo pred najbližjim konkurenčnim podjetjem na 3,9 odstotne točke (po številu prodanih enot osebnih računalnikov). HP-jev tržni delež je tako dosegel 19,1 odstotka. HP-jeva svetovna prodaja se je v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta povečala za 28,2 odstotka, kar je več kot 2,5-krat več, kot je znašala skupna rast trga.

Na kratko

Aldata je prejela prestižno nagrado britanskega inštituta za transportAldata, eden izmed vodilnih ponudnikov programske opre-me za maloprodajne in veleprodajne oskrbovalne verige in logistična podjetja, je osvojila prestižno nagrado za pro-gramsko opremo za upravljanje oskrbovalnih verig z najbolj-šim indeksom donosnosti naložbe (Best ROI Supply Chain Management Software Award 2007). Podjetje je nagrado, ki jo podeljuje britanski Inštitut za transport (Institute of Transport Management), prejelo kot priznanje za svoje delo pri povečanju učinkovitosti oskrbovalne verige v maloprodaj-nem sektorju.

FI_090_40_41_OP.indd 2FI_090_40_41_OP.indd 2 5/14/07 3:45:22 PM5/14/07 3:45:22 PM

IKT INFORMATORFINANCE, torek, 15. maja 2007, št. 90www.finance.si 41

Verjetno prav zaradi svoje kulture miniaturizacije so prav Japonci zaslužni za večino ino-vacij na področju miniaturiza-cije v potrošniški elektroniki. Sicer so prve korake v smeri mi-niaturizacije naredili proizva-jalci v ZDA. Leta 1954 je namreč podjetje Idea iz Indianapolisa razvilo prvi komercialni tranzi-storski radio TR-1, v katerem je namesto debelih elektronskih cevi uporabilo precej manjše tranzistorje, ki jih je pred tem razvil Texas Instruments. Ra-dio je tehtal vsega 350 gramov in je bil visok 12 centimetrov. Kljub temu so proizvedli samo 100 tisoč aparatov, saj je Ja-poncem kmalu uspelo razviti še manjši radio.

Prefinjeni elementi Leta 1963 je nizozemsko pod-

jetje Philips proizvedlo kaseto-fon, ki so ga potem zmanjšali na velikost žepne knjige, Sony je leta 1979 razvil walkman, pod imenom Soundabout. Prvi mo-bilni telefon je bil Motorolin Dynastic 8000x, ki je tehtal 80 gramov in stal celih 4.000 dolarjev. Sany je razvil prvo video kamero DMX-C1, težko 115 gramov. Sonyjeva kamera DSC-T7 je bila globoka le 15 mi-limetrov. Zmanjšana različica Applovega najbolj prodajane-ga predvajalnika glasbe iPoda, iPod Shuffle, ima vgrajene ne-katere prefinjene elemente, te-žak je samo 22 gramov, debel pa 8 milimetrov, manj kot paket žvečilnih gumijev.

Dodatne zmogljivosti v manjši prostornini

Miniaturizacija ni samo »pretvarjanje« večjih kom-ponent in naprav v manjše. Pomeni tudi nove, še bolj pre-finjene izdelke, ki kljub manjši velikosti in teži običajno delu-jejo bolje, pogosto pa so tudi cenejši. Pri miniaturizaciji postaja zelo pomembno tudi oblikovanje. Običajno gre za

naprave, ki jih nosimo s seboj in je zato pomembno, da nam je dizajn všeč že na prvi pogled, uporaba pa mora biti prepro-sta. K zmanjševanju dimenzij elektronskih naprav prispevajo različni dejavniki, med njimi tudi stalna miniaturizacija op-tičnih komponent, kot so leče, mini motorji, baterije in druge komponente.

Več energije v manjšem prostoru

Podjetje Hoya iz Tokia je na primer največji svetovni proi-zvajalec leč za najmanjše foto-aparate. Obvladuje 60-odstotni svetovni tržni delež in zasluži milijardo dolarjev letno. Med drugim proizvaja tudi leče s premerom 1,5 milimetra.

Uvajanje litij-ionskih bate-rij, ki je omogočilo pakiranje večje količine energije v manjši prostor, je precej prispevalo k pospeševanju trenda miniatu-rizacije. Manjši sestavni deli veliko pripomorejo k zmanj-ševanju dimenzij mobilnih naprav in k vgrajevanju več dodatnih zmogljivosti v majhne aparate. Pomemben dejavnik miniaturizacije so tudi novi avtomatski postopki in ustre-

zni stroji za montažo majcenih komponent na tiskano vezje in v mobilne naprave, ki je ročno ne bi mogli opravljati.

Manjše je lepše in zmogljivejše

H krčenju mobilnih naprav prispevajo tudi miniaturne an-tene za sprejem in oddajanje radijskih signalov. Enako velja za nove postopke proizvodnje plastičnih ohišij z izredno tankimi, manj kot milimeter debelimi stenami.

Gonilo razvoja miniatur-nih naprav ni samo potreba po izdelkih manjše velikosti, ki so že same po sebi lepše in privlačnejše, temveč tudi za-gotavljanje večje obdeloval-ne moči v manjšem prostoru. »Mobilni telefoni tretje genera-cije v manjših ohišjih vsebujejo desetkrat več tiskanega vezja, kot telefoni druge generaci-je,« poudarja Scott Jewler iz singapurskega podjetja Stats Chippac.

Potovanje proti točki izginotja

K miniaturizaciji in pove-čevanju zmogljivosti naprav prispevajo tudi čedalje manj-

ši procesorji v potrošniških napravah. Danes je mogoče v standardno »polprevodniško ohišje«, kakršno se uporablja v mobilnih napravah, pakirati šest procesorjev, debelih po 0,3 milimetra. Scott Jewler pojasnjuje, da je podjetje Stats Chippac pred kratkim razvilo podoben »polprevodniški pa-

ket«, debel le 0,5 milimetra, ki ga nameravajo v dveh letih tržiti v velikih količinah. Seve-da pa se bo nadaljevalo zmanj-ševanje dimenzij tudi drugih komponent, posebej pasivnih, kot so kondenzatorji, upori in drugi, brez katerih si je še zme-raj težko zamisliti katerokoli miniaturno napravo.

Napravice, manjše od paketa žvečilnih gumijev, bodo vse bolj krojile naš vsakdan

Miniaturizacija pomeni še bolj prefinjene izdelke, ki kljub manjši velikosti in teži običajno delujejo bolje, pogosto pa so tudi cenejši.

Miniaturizacija je stalni tehnološki trend. Najprej smo jo zasledili na področju mehaničnih, potem optičnih, nazadnje pa še elektronskih naprav. Moorov zakon napoveduje, da se bo število tranzistorjev na integriranih vezjih pod-vojilo vsakih 24 mesecev, pri čemer se stroški ne bodo povečali.

Zaradi miniaturizacije so elektronske naprave čedalje lepše in eno-stavnejše za upravljanje.▶

FI_090_40_41_OP.indd 3FI_090_40_41_OP.indd 3 5/14/07 3:45:27 PM5/14/07 3:45:27 PM

OGLASNA PRILOGA FINANCE, torek, 15. maja 2007, št. 90www.finance.si42

Na medijskem trgu vlada

množica medijev: klasi ni

ali novi, mediji nad ali pod

rto, množi ni ali lokalni

mediji … Vendar ne glede

na naravo medijev je njiho-

va skupna vloga, da javnost

obveš ajo, informirajo, zaba-

vajo ali izobražujejo. e od-

mislimo funkcije medijev,

slednji vedno težijo k temu,

da so njihove vsebine zani-

mive za najširšo javnost.

Množice najbolj privablja-

jo koristne informacije in

zabavne vsebine. Trend hitro

rasto e ponudbe je v dana-

šnjem medijskem prostoru

ustvaril tudi t. i. infotaiment

(informacije + zabava), ki

je za medije med najbolj

dobi konosnimi.

Medij, ki vztrajno in hitro pri-

dobiva na svoji mo i in se je

na trgu uveljavil kot sedmi

množi ni medij, je mobilnik.

Mo informacij in zabavnih vsebin, ki jih lahko posredujete prek priro nega medija –mobilnika

Slednji je za izvedbo infotai-

menta najprimernejši, kajti je

medij, ki je najbolj oseben, ki

je vedno na dosegu uporab-

nika in se ga zato lahko up-

orablja ciljno oz. fokusirano.

Številne vsebine, ki jih upora-

bnik prek mobilnika prejme,

so lahko osebne ali splošne.

Z omenjenimi karakteristi-

kami mobilnik uporabniku

prihrani tudi as, neprijetno

akanje v vrstah in slabo vol-

jo, saj mobilni dostop do in-

formacij oz. vsebin ni omejen

na delovni as. Hkrati pa je

posebnost mobilne zabave

nelo ljiva povezanost z inter-

aktivnostjo.

V Sloveniji številni ponudniki

(podjetja in organizacije) že

intenzivno uporabljajo mo-

M-vrat omogo ajo zara una-

vanje vsebin, hitro posredo-

vanje vsebin velikemu številu

naslovnikov – visoko stopnjo

dosegljivosti, stroškovno u in-

kovitost, dodaten prihodek in

ne nazadnje dopolnitev vaše-

mu oglaševalskemu mixu.

Ko govorimo o posredovanju

informacij, so to najve krat

finan ne, poslovne, športne,

informacije o predstavah, kon-

certih, turisti nih ponudbah,

prostem asu, ponudbi novih

akcij in popustih, opomnikih

za sestanke in internih ob-

vestilih …

Pri posredovanju zabavnih

vsebin pa je klju no prilaga-

janje mobilnega telefona oku-

su uporabnika. To je namre

del zabave, v katero sodijo

nastavitve melodij zvonjenja,

zaslonska ozadja, ohranje-

valniki zaslona in video igre.

Kot omembe vredno je tudi

podatek, da za preteklo leto

raziskave navajajo, da je v

svetu »migracija vsebin« že

dosegla 18 % prodaje glasbe

prek mobilnikov (ve inoma

melodij zvonjenja t. i. ring

tones) in 14 % video igric.

Našteti primeri so le nekateri

od možnih, možnosti pa je še

veliko.

e bi želeli tudi vi uporabiti

mobilni medij za posredova-

nje informacij in zabavnih vse-

bin, potem spoznajte mo

M-vrat.

Na www.m-vrata.com vas

pri akujejo podrobne

informacije.

bilni medij za posredovanje

raznovrstnih mobilnih storitev,

predvsem zabavnih vsebin

in informacij. V družbi Mo-

bitel pod storitveno znamko

M-vrata ponujamo ponud-

nikom razli ne storitve, s

katerimi lahko le-ti prek SMS,

MMS, WAP ali Klic tehnologij

posredujejo omenjene vse-

bine. Ponudniki lahko komu-

nicirajo s ciljnimi skupinami

preko SMS- ali MMS-sporo il,

si ustvarijo lasten WAP-portal

ali pa preprosto prek klica

posredujejo razli ne vsebine

svojim uporabnikom. Omen-

jene komunikacije pa lahko

med seboj uporabljajo pove-

zano. Na primer posredujejo

SMS-sporo ilo s povezavo

do vašega WAP-portala, kjer

uporabniki dobijo vaše klju -

ne informacije. Posredova-

ne vsebine so za uporabnike

lahko brezpla ne ali pla ljive,

kar pomeni, da vam rešitve

Mobitel_285x190_090.indd 1 5/10/07 1:12:50 PM

Da ostaneš v igri,moraš obvladovati

spremembe.

Obvladujte jih z rešitvijoPROJEKTNA PISARNA!

Ker je uspeh edina izbira.

www.comland.si

Projektni način dela je eden izmed temeljnih principov delo-vanja Direktorata za e-upravo in upravne procese na Ministrstvu

za javno upravo (MJU), tako da s Projektno pisarno samo nada-ljujejo in nadgrajujejo dosedanje korake v tej smeri. Načrtujejo, da bodo na ta način uspešno zaključili razvojne projekte e-uprave iz Akcijskega načrta do leta 2008 ter znotraj EU dosegli še višjo uvrstitev na lestvici ele-ktronsko razvitih držav.

Država potrebuje projektno vodenje

Tipična G2G storitev je tudi Projektna pisarna. Comlando-va kreacija je po besedah upo-rabnikov iz vrst javne uprave dovršena informacijska pod-pora projektnemu vodenju, ki omogoča izjemno pregledno ter

učinkovito spremljanje projek-tov. Danes imajo na MJU v upo-rabi že četrto generacijo projek-tnega informacijskega sistema podjetja Comland. Slednji ne predstavlja samo preproste evidence spremljanja projek-tnih aktivnosti, temveč gre za celovito upravljanje s povsem različnimi projekti, ki se lahko vodijo po splošni metodologiji, ali pa se njihovo vodenje olajša z različnimi tipskimi modeli pro-jektov. Podprta so vsa temeljna področja projektnega vodenja na katera naletimo v različnih fazah življenjskega ciklusa pro-jektov. Vključuje tudi možnost spremljanja ekonomike, kar še dodatno izboljša nadzor.

Kot iz škatlice Projektna pisarna uporabni-

kom omogoča hiter, pregleden in enostaven vpogled v informacije o stanju projekta in s sistemom obveščanja o pomembnih do-godkih omogoča pravočasno ukrepanje osebam, ki so za to zadolžene. Paket je namenjen ta-ko organizacijam z uveljavljenim projektnim načinom dela, v ka-terih se hkrati izvaja več projek-tov, kot tudi organizacijam, ki se s projektnim načinom dela šele spoznavajo. Uporabniki pri delu s Projektno pisarno uporabljajo spletni brskalnik, ki ga poznajo in so ga vajeni. Za enostavnim uporabniškim vmesnikom se skriva tehnično in funkcionalno dodelan informacijski sistem, ki omogoča celovito uporabo meto-dologij za projektno vodenje. Ena od velikih prednosti Projektne pisarne je izredna prilagodljivost, saj lahko organizacije s pomočjo referenčnih modelov, vzorcev dokumentov, šifrantov in nasta-vitev paket popolnoma prilagodi-jo potrebam lastne organizacije. Poleg tega velja omeniti še odlič-no povezljivost s programskim paketom MS Project, ki omogoča prenašanje projektov iz enega v drugi programski paket.

Pet ključnih modulovProjektno pisarno 3.0 se-

stavlja pet modulov. Priprava

projektov, vodenje projektov z ekonomiko, upravljanje z viri, delovne mape in zagotavljanje kakovosti.

Priprava projektov podpira postopek izbire projektov od ideje do začetka vzpostavlja-nja projekta. Postopek vklju-čuje podajanje pobud za nove projekte, določanje skrbnikov pobud, pripravljanje, zahtevane dokumentacije, odločanje o pre-hodu na vzpostavitev projektov in izdajanje delovnih nalogov projektov. Vodenje projektov je najpomembnejši del. Predsta-vlja skladišče podatkov o pro-jektih, njihovih planih, realiza-ciji in dokumentaciji ter ponuja podporo temeljnim postopkom, kot so planiranje, spremljanje in nadzor izvajanja, obvlado-vanje problemov in obravnava sprememb, pregled projektov in ekonomika projektov. Upravlja-nje z viri omogoča pregledova-nje nalog, izdanih na projektih. Vgrajeno je obveščanje o ključ-nih spremembah stanja nalog. Člani projektnih skupin imajo vpogled v podatke o dejansko opravljenem delu in nastalih stroških. S pregledom zasede-nosti izvajalcev ob planiranju projektov se naloge namreč laž-je razporejajo. Vodja projekta lahko za vodstvo organizacije pripravi obračun projektov, ki se izvede na podlagi definirane

strukture kontnega plana, za poljubno časovno obdobje. De-lovne mape omogočajo članom projektnih skupin objavo delov-nih in končnih verzij izdelkov, izmenjavo delovnih gradiv ter razpravo o izdelkih, težavah in drugih zadevah, povezanih s projektom. Zagotavljanje kako-vosti pokriva postopke presoje kakovosti, organiziranje presoj kakovosti, beleženje odkritih napak, izdajanje korekturnih ukrepov in izdelava poročil o kakovosti.

Številni projekti v 10 letih V dobrih 10 letih je bilo s

podporo Projektne pisarne iz-vedenih na desetine oziroma več sto projektov, predvsem s področja informacijske teh-nologije. V sklopu programa e-uprava je trenutno v teku preko 60 projektov, na katerih sodeluje 16 državnih organov. Med večjimi programi projek-tov velja omeniti program IDC (informacijsko dokumentacij-ski center) v času približevanja Slovenije EU, izgradnjo infor-macijskega sistema Uprave za notranje zadeve (IS UNZ) in izgradnjo informacijskega sistema Centra Vlade RS za informatiko (IS CVI).

[E-UPRAVA ]

S projektno pisarno za zgled

Peter Butoln

Med storitve e-uprave sodijo tudi tako imenovane elektronske storitve G2G ali v državah članicah EU tudi bolj priljubljeno imenovane »Government to Government«. Elektronske storitve, ki se izvajajo znotraj javne uprave in urejajo odnose, ki so značilni za interakcijo znotraj javne uprave, med ministrstvi, oddelki ali referenti. Značilne aplika-cije so predvsem tiste, ki omogočajo pridobivanje in posredovanje podatkov med organi javne uprave.

“Projektna pisarna pred-stavlja nepogrešljiv element za doseganje ciljev projek-tov. Še posebej se izkaže v primerih interdisciplinarnih projektov, kjer je udeleženih več sodelujočih. S pomočjo projektne pisarne smo uspe-šno vodili projekte Vse na enem mestu (eVEM), spre-mljamo tudi izvajanje strate-gije elektronskega poslovanja v državni upravi in še mnoge druge,” pravi Dušan Kričej, namestnik generalnega direktorja Direktorata za e-upravo in upravne procese na Ministrstvu za javno upravo.

▶

FI_090_42_43_OP.indd 2FI_090_42_43_OP.indd 2 5/14/07 3:51:40 PM5/14/07 3:51:40 PM

IKT INFORMATORFINANCE, torek, 15. maja 2007, št. 90www.finance.si 43

Na letošnjem sejmu grad-beništva Megra 2007, ki je potekal v mesecu marcu v Gornji Radgoni, je podjetje Teleing iz Razkrižja prejelo veliko nagrado Pomurskega sejma za uspešen projekt nad-gradnje obstoječih sistemov kabelske televizije v sodob-no širokopasovno omrežje. »Sodobne telekomunikacije so razvojno izjemno zah-tevno področje, ki zahteva veliko znanja, dinamično in fleksibilno organizacijo ter nenazadnje precej kapitala. Izjemna je tudi konkurenca na trgu. Prav zato smo ob pre-jemu nagrade še toliko bolj zadovoljni in obenem odlo-

čeni, da uspešno razvojno pot tudi nadaljujemo,« je povedal lastnik in direktor Teleinga, Janez Smolkovič

Prvi s kabelskim triple playem

V večini lokalnih skupnosti obstajajo omrežja kabelske televizije. Omrežja so bila sicer projektirana in graje-na za enosmerno distribuci-jo televizijskih in radijskih programov do posameznih naročnikov. Nekoč enosmer-ne kabelsko distribucijske sisteme je možno nadgraditi v sodobne kabelsko komuni-kacijske sisteme, ki omogoča-jo dvosmerno komunikacijo. Nekateri kabelski operaterji so svoj temeljni posel nadgra-dili s ponudbo širokopasov-nega kabelskega interneta, v podjetju Teleing pa med prvimi v Sloveniji tudi s po-nudbo fiksne IP telefonije v omrežjih kabelske televizije. V letu 2006 so uspešno za-ključili naložbo v opremo za ponudbo fiksne telefonije v omrežjih kabelske televizije ter uredili tudi prenosljivost telefonskih številk. Gre za tehnično zahteven projekt, zato jih še toliko bolj veseli, da jim je to uspelo, kot prve-mu kabelskemu operaterju v Sloveniji.

Teleing s svojo storitvijo naročnikom na enem kabel-skem priključku omogoča kar tri najsodobnejše telekomu-nikacijske storitve v paketu, ki so ga poimenovali »kabel-ski triple play«. Ta obsega spremljanje najzanimivejših TV in radijskih programov, možnost izbire med različ-nimi paketi neomejenega širokopasovnega dostopa do interneta in najugodnejše te-lefoniranje preko kabelskega priključka.

V lokalnih skupnostih, kjer Teleing ponuja svoje storitve, imajo naročniki možnost izbi-re ne le med različnimi ponu-dniki širokopasovnih storitev v omrežju nacionalnega te-lekomunikacijskega omrež-ja, ampak se lahko odločijo za preklop na konkurenčno omrežje. Uporabniki se zaradi nižjih stroškov vse bolj odlo-čajo za samo enega ponudnika komunikacijskih storitev.

Inteligentne stavbe postajajo naša sodobnost

Že nekaj časa je jasno, da so dobro razvite sodobne elektronske komunikacije na določenem geografskem področju gonilo razvoja dr-žave, regije ali posamezne lo-kalne skupnosti, saj prinašajo povečanje produktivnosti, gospodarske rasti, zaposle-nosti in blaginje. Intenzivna uporaba informacij v vsako-dnevnem življenju ljudi se pojavlja na vseh področjih življenja, kar je omogoče-no s pomočjo medsebojno kompatibilnih tehnologij, ki prenašajo ogromne količine digitalnih podatkov ne glede na razdaljo med oddajnikom in sprejemnikom informacij. Izgradnja sodobnih javnih ši-rokopasovnih omrežij in za-gotavljanje najsodobnejših storitev elektronskih komu-nikacij na enem priključku je

poslanstvo podjetja Teleing. So člani grozda SIZIC (Sis-temi inteligentne zgradbe in integralna infrastruktura), krovne organizacije, name-njene razvoju in posredova-nju znanja o inteligentnih stavbah ter infrastrukturi.

Kompleksne rešitve za inteligentne stavbe

Inteligentne stavbe vse bolj postajajo naša sodobnost. Vsebujejo že številne sisteme - ogrevalne, varnostne, pro-tipožarne, za razsvetljavo, različne gospodinjske stroje, aparate zabavne elektronike, osebne računalnike in drugo opremo, ki je pogosto že raču-nalniško krmiljena. Storitve in sistemi so v inteligentnih stavbah med seboj integrirani, kar omogoča centralno ali od-daljeno upravljanje celotnega bivalnega oziroma poslovnega prostora. Seveda je potreb-no interno omrežje stavbe povezati z enim od javnih telekomunikacijskih omre-žij. Smolkovič je povedal, da v podjetju razvijajo komple-ksne rešitve na področju kon-vergence tehnologij in celovi-tih komunikacijskih rešitev, ter da bodo v prihodnjih letih še povečali vlaganje lastnih sredstev v razvoj. »Posebno pozornost bomo posvetili tudi mednarodnemu povezovanju z nosilci znanja in vključeva-nju v tehnološke mreže.«

V podjetju Teleing že gradi-jo lastno optično omrežje do posameznih naročnikov (FT-TH) in bodo tudi v bodoče raz-vijali storitve v širokopasov-nih komunikacijskih omrežjih na IP platformi, kar bo omo-gočalo enostavno povezljivost in komunikacijo elektronskih naprav v zgradbah.

Več informacij o ponudbi podjetja Teleing najdete na njihovi spletni strani www.teleing.si

Teleingu velika nagrada Pomurskega sejmaStrokovna javnost je s podelitvijo velike nagrade na Megri 2007 podjetju priznala tehnološ-ko in strokovno odličnost na področju telekomunikacij

V podjetju Teleing imajo veliko znanja in izkušenj pri nadgradnji obstoječih omrežij kabelske televizije v širokopasovna omrežja elektronskih komunikacij. Uveljavili so se kot sistemski integrator na področju sprejema in distribucije televizijskih vsebin v omrežjih vodilnih operaterjev v Sloveniji. V zadnjem obdobju pa postajajo vodilni operater elektronskih komunikacij v omrežjih kabelske televizije v Spodnje podravski in tudi Pomurski regiji.

Teleing je prvi kabelski operater s popolno ponudbo televizije, interneta in telefonije v Sloveniji.

Veliko nagrado Pomurskega sejma je Teleing prejel za uspešen projekt nadgradnje obstoječih sistemov kabelske televizije v sodobno širokopasovno omrežje.

▶

Konica Minolta zadržala primatKonica Minolta je po podatkih švi-carskega raziskovalnega podjetja Infosource že drugo leto zapored zadržala prvo mesto v zahodni Evropi pri prodaji barvnih večopra-vilnih naprav z zmogljivostjo izpisa več kot osem strani na minuto. V letu 2006 so zabeležili tudi 67-od-stotno povečanje prihodka od pro-daje barvnih večopravilnih naprav (MFP) v primerjavi z letom 2005.

Na kratko

Nov fotoaparat Canon S5 ISCanon je predstavil digitalni fotoaparat PowerShot S5 IS z 12-kratno optično povečavo in ločlji-vostjo tipala 8 milijonov točk. Nov kompaktni aparat je od prejšnjega modela podedoval tehnologijo stabilizacije slike, optiko profesio-nalne kakovosti in napredne funk-cije snemanja videa ter jim dodal velik nabor funkcionalnosti, ki povečujejo uspešnost posnetkov.

FI_090_42_43_OP.indd 3FI_090_42_43_OP.indd 3 5/14/07 3:51:45 PM5/14/07 3:51:45 PM

Največje kongresno središče

Megalomanski podatkovni center

FINANCE, torek, 15. maja 2007, št. 90oglasna priloga

KOLEDAR DOGODKOV

Navedeni so naziv do-godka, organizator, kraj in datum ter spletna stran z dodatnimi informacijami.

NT konferenca, kon-ferenca strokovnjakov, partnerjev in uporabni-kov Microsoftove opre-me, Microsoft Slovenija, Kongresni center St. Bernardin, Portorož, 14.-16. maj (www.ntk2007.microsoft.si)

SAPPHIRE ‘07, evrop-ska konferenca o SAP-jevih rešitvah za spodbu-janje inovativnosti, SAP, Reed Exhibitions Messe Wien, Dunaj, 14.-16. maj (www.sap.com)

SolidWorks & CAM-Works, brezplačen CAD/CAM seminar, ib-CADdy, Srednja tehnična šola, Koper, 17. maj (www.ib-caddy.si)

Inovativnost v produk-tivnosti ljudi: IBM Lotus prednosti, predstavitev novosti na področju Lotus Notes in Domino 8, IBM Slovenija, Hotel Union, Ljubljana, 17. maj (www-5.ibm.com/si/ino-vativnost)

Renewergy – Prijazne energije v lokalni sku-pnosti, konferenca o obnovljivih virih energije in učinkoviti rabi ener-gije v lokalni skupnost, Kongresni center Mons, Ljubljana, 17. maj (www.renewergy.net)

IBM Impact 2007, konferenca na temo SOA in WebSphere, IBM, Orlando World Center, Orlando, 20.-25. maj (www-306.ibm.com)

Vsem širokopasovni dostop in rešitve, stro-kovna konferenca, Iskra-tel, Hotel Kokra, Brdo pri Kranju, 21. maj (www.iskratel.si)

▶

▶

▶

▶

▶

▶

▶

▶

PLM Forum 2007, slovensko-hrvaška kon-ferenca o rešitvah za upravljanje z življenj-skimi cikli izdelkov, IBM Slovenija, Kongresni center hotela Slovenija, Portorož, 22. maj (www-03.ibm.com)

20th Bled eConference »eMergence«, mednaro-dna konferenca o elek-tronskem poslovanju na temo »tehnologij, proce-sov in ustanov spajanja ter nastajanja«, eCenter Fakultete za organiza-cijske vede, Hotel Golf, Bled, 4.-6. junij (www.bledconference.org/)

Computex 2007, med-narodna prireditev s področja informacijskih tehnologij, TAITRA, Tai-pei World Trade Center, Tajpeh, 5.-9. junij (www.computextaipei.com.tw/)

Metode za merjenje poslovne odličnosti in učinkovitosti IT proce-sov, seminar (predava prof. dr. sc. Mario Spre-mić), SRC:SI, IC Grimšče, Bled, 7.-8. junij (www.src.si/izobrazevanje/ak-tualno)

E3, sejem elektron-ske zabavne industrije, Electronic Entertainment Expo Corporation, Barker Hangar, Santa Monica, 11.-13. julij (www.e3in-sider.com/portal/)

OTS 2007, 12, konfe-renca o sodobnih teh-nologijah in storitvah, Fakulteta za elektroteh-niko, računalništvo in informatiko, novi pro-stori, Maribor, 13.-14. junij (http://www.cot.si/ots2007)

In SITE 2007, združe-na konferenca na temo IT obveščanja strank in IT izobraževanja, Infor-ming Science Institute, Ekonomska fakulteta, Ljubljana, 22.-25. junij (2007.informingscience.org/)

▶

▶

▶

▶

▶

▶

▶

OD 15. MAJA DO 25. JUNIJA

Dogodek je podjetje CA pripravilo v hotelsko-kon-gresnem kompleksu Venetian Sand Expo v Las vegasu. Do-slej so dogodek pripravili vsa-ko leto, letos pa so se odločili, da bodo prešli na 18-mesečni ritem. CA World 2007 je, tako kot podobna velika srečanja svetovno znanih podjetij, sestavljen iz konferenčnega in razstavnega dela. V konfe-renčnem so v številnih dvora-nah organizirali več kot 500 predavanj, delavnic in sej, združenih v različne vsebin-ske sklope. V razstavnem delu pa je v veliki hali Sands Expo 109 razstavljavcev predsta-vilo »temeljne spremembe vpliva IT na resnični svet in vsakdanje življenje«.

Model združenih storitev Vodilne osebnosti in stro-

kovnjaki CA in partnerskih podjetij so predstavili novo fazo uresničevanja CA-je-ve strategije upravljanja IT v podjetju (EITM), ki so jo poimenovali »model združe-nih storitev« (Unified Service Model) in jo podprli s kom-pletom rešitev Capability Solutions. Namen »modela združenih storitev« je, da informacijske tehnologije postanejo resnično gonilo poslovne rasti organizacije, sprememb načina vodenja in upravljanja IT ter skrbi za njihovo varnost

Temeljna inovacija na področju IT

Predsednik in izvršni direktor podjetja CA John Swainson je v pozdravnem nagovoru poudaril, da z na-predkom novih tehnologij prihajajo okolja IT, ki so še bolj dinamična, raznolika in zapletena. »Nobena od teh novih tehnologij ne bo izpolnila pričakovanj, če jih ne bomo nadzirali, upravljali in zaščitili,« je povedal. »Nad-zor, upravljanje in zaščita in-formacijskih tehnologij na integriran in celosten način je temeljna inovacija na po-dročju IT.«

Manj stroškov, večja donosnost

John Swainson je poja-snil, da koncept EITM omo-goča podjetjem izboljšanje storitev in produktivnosti, povečanje donosnosti v IT vloženih sredstev, zmanj-šanje celotnih stroškov IT,

upravljanje poslovnega tveganja, izboljšanje rav-ni skladnosti s predpisi in večje ujemanje naložb v IT s poslovnimi prioritetami. »Da bi uresničili obljube o viziji EITM, ves čas uvaja-mo rešitve, s katerimi želimo ustvariti širše in popolnej-

še integrirane ponudbe,« je povedal. »Skupaj z ostalimi izdelki podjetja CA nam na-še pridobitve omogočajo po našem mnenju najmočnejšo in najbolj popolno ponudbo za nadzor, upravljanje in za-ščito IT.«

IT postajajo gonilo poslovne rasti

[CA WORLD 2007 ] V Las Vegasu predstavili novo fazo upravljanja IT v podjetju

Podjetje CA je na konferenci CA World predstavilo nove izzive in trende IT, izboljšane načine upravljanja IT v podjetju (EITM, enterprise IT management) ter široko ponudbo svojih programov in rešitev.

»Nadzor, upravljanje in zaščita informacijskih tehnologij na integriran in celosten način je temeljna ino-vacija na področju IT,« je dejal John Swainson, predsednik in izvršni diketor podjetja CA.▶

DVE MEGALOMANSKI SREDIŠČI

Na konferenci CA World in njenem razstavnem delu je bil nameščen podatkovni center, ki so ga poskusno sestavili v New Yorku in potem v Las Vegasu namestili v manj kot 60 urah. Celotna infrastruktura je bila sestavljena iz več kot 50 stre-žnikov, 6 usmerjevalnikov, 200 zvezdišč, 1.500 na-miznih računalnikov, 4 omrežij T3 in enega T1, 15

▶ kilometrov mrežnih kablov in dveh močnih enot za neprekinjeno napajaje. Celotno okolje je upravljal program CA Unicenter, varoval CA eTrust, za varno-stne kopije pa je skrbel CA BrightStar. Tako formi-ran podatkovni center je bil zmogljivejši od centrov večjega dela podjetij s seznama Fortune 500, v katerem je razvrščenih 500 največjih podjetij.

Las Vegas je razen po kockanju znan tudi po največji svetovni koncentraciji kongresov, konfe-renc, simpozijev, seminarjev, sejmov, razstav in podobnih dogodkov. Letno jih organizirajo več kot 6.000. V Las Vegasu je 17 od 20 največjih hotelov v ZDA in 9 od 10 največjih hotelov na svetu. Vsi veliki lasvegaški hoteli so pravzaprav orjaška ho-telska, kockarska, kongresna, zabavna in prodajna središča. Prvi hotel, Flamingo, so odprli leta 1946,

▶ večino velikih hotelov pa so zgradili v zadnjih 12 letih. Letos bo končan novi veliki sklop Palazzo, s katerim bo Venetian Sands Expo postal največji integrirani hotelski kompleks na svetu – imel bo 7.128 sob ter 220 tisoč kvadratnih metrov konfe-renčnega in razstavnega prostora. Med drugim po-teka tudi že gradnja doslej največjega hotelskega kompleksa CityCenter, ki bo končan leta 2009 in bo stal 7 milijard dolarjev.

David Luft,višji podpredsednik za razvoj izdelkov v

CA: »Dobro se zavedamo široke in hitro rastoče potrošniške populacije. Zato je naša razvojna ekipa v sodelovanju s prodajno poskrbela za opremo za upra-vljanje IT in varnosti, ki je prikrojena za ta specifični segment trga, ki postaja vse bolj integriran v poslovni.«

▶

Peter Kos, vodja prodaje v CA Slovenija: »Zaradi široke-

ga razmaha potrošniške elektronike, ki omgoča tudi delo od doma, so podjetja bolj izpostavljena tveganjem. Zaposleni, ki v podjetje prinese ra-čunalnik z nedovoljenimi programi izpostavlja

celotno organizacijo. S CA-jevimi nadzorni-mi orodji zlahka uveljavimo in nadziramo

ustrezna pravila igre.«

▶

Kako gledate na vlogo potrošniške

elektronike v poslovnem svetu?

FI_090_44_OP.indd 2FI_090_44_OP.indd 2 5/14/07 3:58:27 PM5/14/07 3:58:27 PM