DROGETvoj vodnik

VE^ INFORMACIJ - MANJ TVEGANJ

VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE, URAD ZA DROGEÈASOPISNA DRU≥BA DELO, d. d.

Izdajatelj: Vlada Republike Slovenije, Urad za droge

Urednica: Milka Pance

Publikacija je nastala v okviru programa Phare Twinning v sodelovanju z Uradom za droge Kraljevine ©panije

(Ministerio del Interior Delegación del Gobierno para el Plan Nacional sobre Drogas).

Strokovna recenzija: Milan Krek, Urad za droge

Majda Zorec - Karlovπek, Inπtitut za sodno medicino

Vesna Pucelj, Inπtitut za varovanje zdravja

Prevod: Marija Urπula Gerπak

Oblikovanje in prelom: Matjaæ Vidali

Fotografije: Fotodokumentacija Dela

Tisk: Delo, d. d.

Naklada: 250.000

Medijska pokrovitelja : RTV Slovenija in Delo, d. d.

Produkcija publikacije: Delo, d. d.

4

IZ VSEBINEUvodnik

VeË znanja, boljπa odloËitev

RazliËni odnosi do drog

O katerih drogah govorimo in koga zanimajo

Konoplja

Kokain

SintetiËne droge: ekstazi

Amfetamini

Halucinogeni

Heroin

Metadon

Alkohol

Tobak

Droge - kaj lahko storimo

Posebno tvegane situacije

Kako ukrepati, ko pride do teæav

Zakonodaja

5

6

6

10

10

12

14

16

17

19

21

22

25

27

29

30

VE^ INFORMACIJ - MANJ TVEGANJKatere snovi veljajo za droge?

Kakπni so njihovi uËinki? Kakπna tveganja prinaπa njihova uporaba?

Kdo jih uporablja in zakaj? Kako ravnati ob problemih, ki jih povzroËajo?

Kaj storiti, da bi prepreËili njihovo zlorabo?

V vodniku so nekateri odgovori na vpraπanja, ki se ti porajajo o drogah.

»e æeliπ o tej temi vedeti πe veË ali posredovati svoje mnenje, poiπËi spletni naslov Urada za droge: www.uradzadroge.gov.si

Muha na drogah - informativna spletna igrica Urada za droge, ki nazorno prikazuje uËinke posamezne droge.

5

UVODNIK

Nacionalna strategija za podroËje drog, ki jo je Vlada Republike

Slovenije sprejela za obdobje do leta 2008, prinaπa πtevilne novosti,

med katerimi velja poudariti tudi pomembno vlogo preventive. Ta

mora temeljiti na objektivnih (resniËnih) informacijah, ki obrav-

navajo to podroËje. Eden temeljnih ciljev preventive je zato ponu-

diti ljudem dovolj informacij o tveganjih zaradi uæivanja tobaka,

alkohola in drugih snovi, ki lahko povzroËijo odvisnost.

Cilj ni nov; æe leta si zanj prizadevajo πtevilne vladne in nevladne

organizacije po vsem svetu, ki za posamezne skupine prebivalstva,

na primer druæine, mladostnike ipd., izvajajo dejavnosti, namen-

jene ozaveπËanju in informiranju o posledicah uporabe drog. Med

tovrstnimi dejavnostmi πe posebej izstopajo medijske kampanje za

spremembo druæbene zavesti na podroËju drog, ki jo pri nas letos

izvajamo prviË. Nastala je v okviru programa Phare Twinning, ki ga

vodi Urad za droge v sodelovanju z Vlado Kraljevine ©panije, medi-

jska pokrovitelja sta RTV Slovenija in Delo, d. d. Sestavljena je iz

dveh radijskih in televizijskih spotov, ki ju predvaja RTV Slovenija, in

publikacije, ki je pred vami. Vodnik „Droge: veË informacij, manj

tveganj” ne prenaπa zgolj sporoËila, temveË skuπa spodbuditi sode-

lovanje med ljudmi, ki jih nagovarja k bolj varnemu vedenju.

»eprav je namenjen predvsem mladostnikom, ki so v posebej

ranljivem æivljenjskem obdobju, æeli biti hkrati uporaben tudi za

starπe, uËitelje, socialne delavce in vse, ki æelijo sodelovati pri boljπi

obveπËenosti, zlasti mladih.

Tretje podroËje kampanje je prenovljena spletna stran Urada za

droge. Poleg obilice informacij omogoËa tudi povezavo z veËino

sluæb in ustanov doma in po svetu. Res je, da informacije same po

sebi niso reπitev, vendar so nepogreπljiv pogoj, da se nauËimo

pravilno odloËati in zmanjπevati tveganja. Skupaj z vodnikom po

drogah lahko pomaga pri preseganju obrabljenih in napaËnih

sporoËil o drogah ter pripomore k oblikovanju celovitejπega pogle-

da nanje. Le tako je mogoËe izzive, ki jih prinaπa uporaba drog,

razumeti v vsej njihovi zapletenosti in se nanje odzvati preudarjeno

in svobodno.

Milka Pance

Urad za droge

Vlada Republike Slovenije

6

VE^ ZNANJA - BOLJ[AODLO^ITEVLahko na podroËju drog delujemo pametneje?Malo je problemov, ki so tako polni stereotipov in predsod-

kov, kot je uporaba drog. VeËina ljudi meni, da je o tem

dobro obveπËena, Ëeprav so si “informacije” pogosto

nasprotujoËe. Nekateri menijo, da so uporabniki drog neod-

govorni razvratneæi, drugi vidijo v njih uæivaËe. Za nekatere

so bolniki, ki potrebujejo zdravljenje, za druge nezrele

osebe, ki se bodo z leti spremenile. Nekateri vidijo v drogah

nevarnost odvisnosti, drugi vrhunec individualne svobode.

Je mogoËe v tako nasprotujoËa si staliπËa vnesti malo reda?

Imamo dostop do znanstvenih dognanj, ki bi nam lahko

pomagala oblikovati stvarnejπo predstavo o problemih,

povezanih z drogami, in se prav odloËiti?

INFORMACIJA JE MO^ ... ZA ODLO^ANJENekateri ljudje sprejemajo informacije o drogah s stra-

hospoπtovanjem, kot da bi te lahko poveËale njihovo

uporabo. Nekaj podobnega se je nekoË dogajalo s spolno

vzgojo. Resnica je drugaËna. Informacije oziroma dobra

obveπËenost so nujno potrebno sredstvo za pametno,

samostojno sprejemanje odloËitev o kateremkoli izzivu,

tudi o drogah. Nevarnosti izvirajo iz neznanja. Brez

ustreznega znanja ni svobodne izbire. Dobro obveπËena,

bolj izobraæena in organizirana druæba na podroËju drog

bo sposobnejπa sobivanja v svetu, v katerem so tudi

droge. Tako je mogoËe zmanjπati tveganja, ki lahko spod-

bujajo konfliktne odnose na podroËju drog.

Kako se znebimo predsodkov inpribli˝amo znanstvenemu pogledu?

Pojav odvisnosti od drog je zaradi naπih vezi s kemijo,

biologijo, zgodovino, psihologijo, filozofijo, umetnostjo

itn. ena najbolj zapletenih problematik Ëloveπtva. Kljub

temu je razprava o tem problemu pogosto preveË Ëustve-

na in odvisna od tega, ali gre za obsodbo uporabe drog ali

opraviËilo zanjo.

Publikacija, ki je pred vami, æeli posredovati objektivne in

znanstveno utemeljene informacije za oblikovanje

stvarnega odnosa do drog. Ne æeli biti enciklopedija o

drogah, paË pa vodnik, ki usmerja k pravilnemu

odloËanju. Kot taka bo najbolj v pomoË mladostnikom pri

oblikovanju lastnega staliπËa, ki se zaveda vseh “za” in

“proti“ kot nujnih sestavin vsake osebne odloËitve.

Zapisane informacije pa so primerne tudi za odrasle,

starπe, vzgojitelje in druge, ki se v odnosih z mladimi

pogosto sreËujejo s problemi zlorabe drog in niso

prepriËani, da o tem dovolj vedo.

RAZLI^NI ODNOSI DO DROG

Kaj so droge?

Ljudje smo lahko odvisni od razliËnih stvari; veliko se na

primer govori o odvisnosti od raznih iger, interneta, seksa

itn. Poznana je tudi trditev, da je televizija ena

najmoËnejπih drog in podobno. Takπne poenostavljene

razlage prav niË ne pripomorejo k razumevanju odvisnos-

ti od drog in televizije, ki tudi obstaja. »e hoËemo slediti

objektivni in znanstveno utemeljeni razlagi, kaj so droge,

se moramo najprej zediniti glede tega, kaj razumemo

pod besedo droga. Kot droge oznaËujemo vse tiste snovi,

ki zdruæujejo naslednje znaËilnosti:

◊ Ko pridejo v naπ organizem, potujejo po krvi do

moæganov in na razliËne naËine spremenijo njihov eko

sistem (delovanje).

◊ Redna uporaba lahko povzroËi procese, kot so:

• toleranca: s privajanjem organizma na redno prisotnost

snovi v telesu je za isti uËinek potrebna vedno veËja

koliËina te snovi;

• odvisnost: po redni uporabi, ki lahko traja razliËno

dolgo, potrebuje organizem doloËeno snov:

- da ne trpi zaradi simptomov vzdrænosti

(abstinence), ki jo povzroËa telesna odvisnost;

- da lahko æivi brez veËjih teæav vsakodnevno

æivljenje, ker gre tudi za duπevno odvisnost.

◊ Zloraba drog lahko povzroËi razliËne motnje:

• telesne, kadar πkodujejo organizmu uæivalca kot posled-

ica strupenih uËinkov (toksiËnosti) drog, na primer

kroniËni bronhitis, ki ga povzroËa redno uæivanje tobaka;

• duπevne, kadar negativno vplivajo na odnos osebe do

sebe ali Ëustvenega okolja; primer so konflikti med

partnerjema zaradi zlorabe alkohola;

• druæbene, kadar prizadenejo skupnost; primer so prometne

nesreËe, ki jih povzroËajo vozniki pod vplivom drog.

VSE DROGE NISO ENAKEPri drogah ne govorimo o eni sami resnici, zanje je

znaËilna raznolikost. Beseda droga ne prinaπa informacij

o snoveh, tveganjih, uporabnikih ... Ker je veliko razliËnih

snovi, beseda droga kot sploπni pojem izkrivlja dejansko

stanje. Kot glavno znaËilnost vseh drog so znanstveniki

opredelili njihovo “psihoaktivnost”. Gre za zmoænost teh

snovi, da pridejo v moægane in spremenijo njihovo

obiËajno delovanje.

Da bi si ustvarili stvarnejπo podobo o pojavu, bomo na

grobo pogledali klasifikacijsko drevo razliËnih snovi in se

pri tem posvetili njihovemu glavnemu uËinku na

Ëlovekove moægane.

V skladu s tem kriterijem ima drevo drog tri velike veje:

Droge, depresorji centralnega ˝iv~nega sistema

Skupina snovi, ki upoËasnijo obiËajno delovanje

7

moæganov in v napredujoËem procesu uspavanja

moæganov izzovejo πtevilne odzive; od tistih, ki

zmanjπujejo oziroma odstranjujejo Ëustvene ovire, do

globoke nezavesti (kome). Najpomembnejπe droge te

skupine so:

• alkohol,

• opiati: heroin, morfij, metadon itn.,

• pomirjevala: tablete za umiritev stanja vznemirjenosti,

napetosti, tesnobe,

• hipnotiki: uspavalne tablete.

Droge, stimulansi centralnega ˝ivènega sistema

Skupina snovi, ki spodbujajo obiËajno delovanje

moæganov in povzroËajo njihovo veËjo aktivnost. Lahko

privedejo do teæav pri spanju, na primer po zauæitju prave

kave, ali do pretirane dejavnosti (hiperaktivnosti), ki se

odraæa v poveËanem obËutku moËi, evforiji, na primer po

zauæitju kokaina ali amfetaminov.

Med temi drogami lahko glede na njihovo moË uËinko-

vanja izpostavimo naslednje:

• moËnejπi spodbujevalci (stimulansi): amfetamini in

kokain,

• πibkejπi spodbujevalci (stimulansi): nikotin,

• ksantini: kofein, teobromin itn.

Droge, perturbatorji centralnega ˝ivènega sistema

Snovi, ki “zmedejo” obiËajno delovanje moæganov, kar

povzroËi motnje zaznavanja, privide (halucinacije) itn.:

• halucinogeni: LSD, meskalin itn.,

• derivati konoplje: haπiπ, marihuana itn.,

• sintetiËne droge: ekstazi, Eva itn.

Droge lahko zauæijemo razliËno:• s kajenjem (haπiπ, marihuana, tobak, heroin, crack itn.),

• oralno - popijemo ali pojemo (alkohol, metadon, sin-

tetiËne droge, tablete idr.),

• z njuhanjem - vdihnemo skozi nos (kokain, speed,

heroin ipd.),

• z vdihavanjem (lepila, razredËila, bencin, organska

topila itn.),

• z vbrizgavanjem v æile (heroin, kokain, sintetiËne droge,

medicinski pripravki itn.).

KonËni cilj v telo vnesene snovi je ne glede na naËin

zauæitja vedno isti - moægani uporabnika, do katerih pride

po krvi. Vsaka od teh snovi povzroËi v moæganih specifi-

Ëne spremembe.

NE ME^IMO VSEH DROG VISTI KO[ - NAU^IMO SE RAZLIKOVATILjudje se zaradi udobnosti nagibamo k poenostavitvam

in tudi za droge pogosto mislimo, da so enake. Vendar se

moramo tudi na tem podroËju nauËiti razlikovati, in sicer

med razliËnimi vrstami drog in njihovimi vplivi na telo,

ker nam bo to pomagalo pri poimenovanju stvari s pra-

vim imenom in jim dalo ustrezen pomen.

Vsak uporabnik drog torej ni narkoman, pa tudi æaljivi

prizvok, ki ga ima ta beseda, moramo pregnati iz naπega

besediπËa. Hkrati pa se moramo zavedati, da tudi vsaka

uporaba drog, ki ni odvisnost, ni povsem neπkodljiva.

»eprav strokovnjaki pravijo, da je toliko razliËnih odnosov

do drog, kolikor je uporabnikov, moramo upoπtevati in

razlikovati tri osnovne pojme: uporaba, zloraba in odvis-

nost. Spoznajmo jih podrobneje.

Uporaba

Kot uporabo razumemo odnos do drog, pri katerem

uporabnik in njegovo okolje nimata takoj opaznih posledic,

in to zaradi bodisi koliËine zauæite droge, pogostosti jeman-

ja, razlik med telesnim in duπevnim ustrojem bodisi

razliËnega druæbenega poloæaja.

V praksi je zato teæko opredeliti kakπno uæivanje droge kot

uporabo, ker je treba pri tem upoπtevati veliko dejavnikov.

Kajti kar je za uæivalca zmerna uporaba, je lahko za nevtral-

nega opazovalca zloraba.

Za opredelitev doloËene oblike uæivanja kot uporabe je torej

treba podrobneje spoznati posameznika in njegove æivljen-

jske okoliπËine. Ni dovolj, da se osredotoËimo samo na

pogostost uporabe droge, saj so znani primeri posamiËnega

(nerednega) uæivanja, pri katerih oseba znatno zlorablja

snov. Prav tako ne moremo upoπtevati samo koliËine, saj je

lahko uæivanje na videz zmerno, a se ponavlja tako pogosto,

da se zaËnejo pojavljati doloËene oblike odvisnosti.

Ne smemo prezreti niti stanja uæivalca, ker lahko na

primer zmerno uæivanje alkohola pripelje do zlorabe, Ëe

oseba hkrati jemlje pomirjevala, ki jih je predpisal

zdravnik. Prav tako se je treba osredotoËiti na okolje

osebe, saj lahko uæivanje droge πkoduje tudi tretjim ose-

bam; na primer gradbeni delavec, ki kadi haπiπ nekaj

minut, preden se povzpne na zidarski oder, lahko ogrozi

varnost sodelavcev in podobno.

Do vseh drog ne moremo vzpostaviti odnosa z navedenimi

8

znaËilnostmi. VeËina kadilcev je, na primer, odvisna od

tobaka. So pa tudi takπni, ki kadijo samo obËasno ali ne

pokadijo veË kot dve ali tri cigarete, vendar niso (odvisna)

veËina.

Zloraba

Kot zlorabo razumemo odnos do drog, ki zaradi koliËine,

pogostosti jemanja, telesnega in psihiËnega ustroja ter

druæbenega poloæaja osebe privede do negativnih

posledic tako za uæivalca kot njegovo okolje.

Kajenje desetih cigaret na dan bi lahko razumeli kot

zmerno. Vendar Ëe toliko cigaret pokadimo vsak dan,

lahko kajenje povzroËa dihalne teæave. DrugaËe je pri

kokainu, ki ga lahko nekdo zauæije samo enkrat, vendar

tako veliko, da povzroËi eno od oblik moæganske okvare.

Æenska, ki je lahko zmerna pri svojem obiËajnem uæivan-

ju alkohola in tobaka, zabrede v zlorabo, Ëe ju uæiva tudi

med noseËnostjo, saj to posredno πkoduje tudi otroku.

Preden se torej odloËimo, ali gre za uporabo ali zlorabo,

moramo za vsak primer posebej in ne glede na vnaprej

izoblikovane poglede analizirati razliËne elemente, ki se

nanaπajo na snovi in vzorce uæivanja, upoπtevati pa

moramo tudi osebni in druæbeni kontekst, v katerem

pride do uæivanja.

Odvisnost

V skladu s Svetovno zdravstveno organizacijo (WHO)

razumemo odvisnost kot vedenjski vzorec, ki daje uporabi

psihoaktivne snovi prednost pred vsemi drugimi vedenjski-

mi oblikami, ki smo jih prej dojemali kot pomembnejπe.

Tako uæivanje drog, ki se je sprva zaËelo kot posamiËna

izkuπnja in brez predhodnega praktiËnega poznavanja, pre-

raste v vedenje, okoli katerega se osredotoËijo vse æivljen-

jske dejavnosti odvisne osebe. Ta veËino svojega Ëasa

namenja razmiπljanju o uæivanju drog, iskanju oziroma pri-

dobivanju potrebnih finanËnih sredstev za nakup, samemu

jemanju, okrevanju od uËinkov drog itn.

Sploπni pojem odvisnosti vkljuËuje dve razseænosti:

Telesna odvisnostV tem primeru se je telo navadilo na stalno prisotnost snovi,

tako da mora za normalno delovanje vzdræevati v krvi

doloËeno raven koncentracije te snovi. Kadar se ta zniæa pod

doloËeno mejo, se pojavi abstinenËni (odtegnitveni) sin-

drom, ki je znaËilen za vsako drogo.

Pojem telesne odvisnosti je tesno povezan s pojmom tol-

erance, ki smo ga æe omenili. To je stanje, do katerega

pride, na primer, pri alkoholu. Pri prvih zauæitjih deluje

alkohol æe v majhnih odmerkih. »e pa postane uæivanje

redno, razvije organizem zaπËitni ukrep in se strupu pri-

lagodi, zato mora uæivalec postopoma poveËevati dnevno

koliËino popitega alkohola, da bi dosegel isto ugodje kot

ob prvih pitjih. Ko odvisnik z uæivanjem preneha, se nje-

gova toleranca zniæa. »e po doloËenem Ëasu znova zaËne

uæivati prejπnje odmerke, bo doæivel hudo zastrupitev

(intoksikacijo), ki ga lahko privede v komo ali celo smrt,

odvisno od vrste zauæite droge. Tako lahko razloæimo

mnogo smrtnih primerov zaradi predoziranja odvisnih s

heroinom.

9

PsihiËna odvisnostJe æelja po stalnem jemanju droge, ki omogoËa prijetno

Ëustveno doæivljanje (uæitek, ugodje, evforijo, druæabnost

itn.) ali prepreËuje neprijetna Ëustvena poËutja, kot so

dolgËas, sram, stres itn.

FiziËno odvisnost je mogoËe premagati relativno hitro,

odvisno od posamezne droge lahko razstrupljanje orga-

nizma (detoksikacija) traja do 15 dni.

Veliko teæje se je znebiti psihiËne odvisnosti. Za to so

potrebne korenite spremembe v vedenju in Ëustvovanju

osebe, s katerimi lahko brez zatekanja k drogam najdemo

novo obliko zadovoljstva, sooËanje s tesnobo in frustraci-

jami, pomaga premagovati dolgËas, vzpostaviti

drugaËne, boljπe odnose itn.

O KOMBINIRANEM U≥IVANJUDROGObiËajni uæivalci droge pogosto ne

uporabljajo samo ene snovi, Ëeprav so tudi

taki. Najbolj obiËajen vedenjski vzorec je

kombinirano uæivanje razliËnih drog.

Pogosto gre za kombinirana uæivanja v

enem Ëasovnem obdobju. Za ilustracijo:

nekdo za konec tedna popije prevelike

koliËine alkohola, pokadi veË πkatlic cigaret,

si v druæbi „deli“ veË dæointov in ponjuha

trak kokaina. Moænih kombinacij je zelo

veliko.

KAJ JE RES ALI SE ZDI,DA JE RESKadar govorimo o drogah, stvarnost in

druæbeno dojemanje stvarnosti ne sovpa-

data vedno. Pogosto je precejπen razkorak med dejan-

skim uæivanjem drog oziroma teæavami, ki izhajajo iz

tega, in podobo, ki jo ima o tem problemu druæba.

Ta razkorak lahko privede do nesporazumov, ki prob-

leme z drogami na koncu premestijo na podroËje neres-

niËnega, navideznega, umiπljenega (fikcije). Tako se

nekateri slepijo, da so droge snovi, ki jih uæivajo drugi,

Ëeprav so sami pravi kroniËni zasvojenci z nikotinom.

Spet drugi pa se prepriËujejo, da droge uæivajo samo

mladi, Ëeprav je oËitno, da odrasli moËno zlorabljajo

alkohol.

Prav tako pogosto opazimo skrb zbujajoËe povezovanje

doloËenih drog z marginaliziranimi skupinami oziroma

osebami, na primer prostitutkami, socialno ogroæenimi

skupinami, kot so brezdomci ipd. Po drugi strani pa so

zlorabe nekaterih drog v rekreativnem kontekstu obrav-

navane kot “normalne”. Tak je primer uæivanja drog ob

vikendih, na primer ekstazija pri rejverjih ali alkohola in

konoplje pri rokerjih.

Æe pri opredelitvi drog smo videli, da so zares pomembni

kriteriji tisti, ki se nanaπajo na lastnosti snovi, ki povzroËajo

zdravstvene teæave in razliËne oblike odvisnosti.

Da lahko kakπna druæba na pojav odvisnosti od drog

odgovori zrelo in odgovorno, je treba odnos do drog pre-

oblikovati v smislu celostnih kulturnih vrednot, kar med

drugim zdruæuje naslednje elemente:

• Ne obstaja “ena droga”, paË pa razliËne snovi, ki imajo

razliËne telesne in duπevne uËinke na posameznika in

druæbo ter z njimi povezana tveganja.

• Problemi zaradi drog niso vedno povezani samo z

zauæitimi snovmi, paË pa tudi z osebnimi znaËilnostmi

uæivalca in druæbenim okoljem, v katerem pride do

uæivanja.

• Tudi alkohol in tobak sta drogi, celo najbolj zlorabljeni,

Ëeprav ju kot taki razume le del druæbe.

• Najteæjih primerov v javnem zdravstvu zaradi uæivanja

drog ne moremo pripisati snovem, ki jih na sploπno

razumemo kot prepovedane droge, paË

pa tistim (dovoljenim), ki so zaradi

mnoæiËneuporabedeleæne najrazliËnejπih

(kulturnih) opraviËil. O tem govore podat-

ki Inπtituta za varovanje zdravja; tragiËno

dejstvo je, da je leta 2001 v Sloveniji zara-

di uæivanja prepovedanih drog umrlo 42

ljudi, πe bolj tragiËno pa, da je leto pred

tem za posledicami kajenja po strokovni

oceni umrlo 3449 oseb, kar je 18

odstotkov vseh umrlih v tem letu. Leta

2001 je bilo v Sloveniji kar 547 smrti

neposredno povezanih z alkoholom.

• Ni prav, da vsako drogo povezujemo z eno

samo vrsto uæivalcev, na primer „japija“ s

kokainom, saj razliËne snovi uæiva veliko

razliËnih uporabnikov, ki imajo za to

najrazliËnejπe razloge.

• Katerakoli situacija zlorabe drog je

popravljiva, Ëe imata posameznik in

njegovo najbliæje okolje dovolj osebne in ustrezne

strokovne podpore.

Znano je tudi uæivanjerazliËnih snovi, vendar v

razliËnih, daljπihËasovnih obdobjih.Takπne osebe se, na

primer, eno noË napijejopiva in kadijo haπiπ,medtem ko kakπno

drugo noË haπiπ nado-mestijo s kokainom, pivo

z vinom ali æganimipijaËami itn.

V vsakem primeru gre za vzorec uæivanja,

ki pomnoæi tveganja,znaËilna za posamezne

snovi.

10

KONOPLJAJe rastlina, iz njenih listov, cvetov in smolepa izdelujejo najbolj znani psihoaktivnisnovi, haπiπ in marihuano, ki sta naj-pogosteje uporabljani prepovedani drogi,tudi v Sloveniji. Uporaba konoplje in drugih drog rastlinskega izvora

spremlja Ëloveπtvo od pradavnine. Uporabljale so se za

verske in zdravstvene namene, pa tudi za zabavo.

Industrijsko konopljo so uporabljali tudi za izdelavo tek-

stilnih vlaken. S πiritvijo krπËanstva se je uæivanje kono-

plje omejilo na doloËene predele Azije in Afrike.V Evropi

so konopljo ponovno odkrili umetniki, kot sta bila

Baudelaire in Delacroix, uporabljali pa so jo predvsem za

zabavo. V πestdesetih letih so derivati konoplje poleg

halucinogenov postali izbrana droga t. i. hipijevskega

gibanja, na sploπno pa protikulturnih in psihedeliËnih

gibanj.

V botaniki je rastlina znana kot Cannabis sativa, njeni psi-

hoaktivni uËinki pa se pripisujejo tetrahidrokanabinolu, s

kratico THC, ki je le ena od njenih πtevilnih uËinkovin.

Danes se najpogosteje uporabljata konopljina proizvoda

haπiπ in marihuana. Haπiπ se izdeluje s stiskanjem smole,

ki je uskladiπËena v cvetovih æenske rastline. Pri tem nas-

tane gosta, rjavo obarvana in Ëokoladi podobna pasta, ki

ima viπjo vsebnost THC-ja kot marihuana, zato je veËja

tudi morebitna toksiËnost, predvsem za otroke.

Marihuana se izdeluje s trenjem cvetov, listov in suhih

stebel. Oba pripravka se uæivata s kajenjem cigarete, zvite

skupaj s tobakom. Pogosto uporabljani izrazi so dæoint,

trava, gandæa, skunk. Konoplja je med prepovedanimi

drogami πe vedno najbolj uporabljana droga v vseh

dræavah Evropske unije in Sloveniji.

U~inki

Vse vrste marihuane vplivajo na Ëloveka tako, da sprem-

injajo delovanje moæganov. Glavna aktivna kemiËna snov

je THC (delta-9-tetrahidrokanabiol). UËinki marihuane na

uporabnika so odvisni od koliËine vsebovanega THC-ja; v

rastlinjakih gojena (skunk) ga vsebuje bistveno veË kot

obiËajna, zato so se zadnja leta uËinki te droge precej

poveËali. Ker se marihuana uæiva s kajenjem, jo pljuËa

preprosto absorbirajo in pride po krvi hitro do moæganov.

UËinki se pokaæejo v nekaj minutah in lahko trajajo dve

do tri ure.

Psiholoπki uËinkiPo kajenju se æeleni uËinki lahko prepletajo z nezaæeleni-

mi, na primer spreminjanje razpoloæenja na boljπe in

V botaniki je rastlina znana kot Cannabis sativa.

O KATERIH DROGAH GOVORIMO IN KOGA ZANIMAJO

nasprotno, nekateri ljudje pa ne obËutijo niËesar.

Najpogostejπi uËinki so:

• sprostitev,

• popustitev zavor,

• veselje,

• obËutek, da Ëas teËe poËasneje,

• zaspanost,

• spremembe Ëutnega zaznavanja,

• teæave pri zapletenih funkcijah, kot so jasno izraæanje,

kratkotrajni spomin, sposobnost koncentracije, uËni

procesi.

Fizioloπki uËinki Po zauæitju konoplje lahko pride do razliËnih telesnih

reakcij, med katerimi so najpogostejπe:

• poveËan apetit in æeja (uËinek „the munchies“),

• suha usta,

• sijoËe in pordele oËi,

• pospeπen srËni utrip,

• potenje,

• zaspanost,

• nekoordinirani gibi.

Tveganja

Tveganje pri uporabi derivatov konoplje

je odvisno od koliËine aktivne uËinkovine

THC-ja v marihuani in od naËina uæivan-

ja marihuane (kajenje, uæivanje piπkotov, Ëaj …).

Na psiholoπki ravniTHC je najbolj topen v olju, zato se pogosto nalaga v

maπËobnih tkivih organizma, tudi v moæganih, iz katerih

se sproπËa postopoma. V telesu ostane povpreËno veË kot

teden dni; sedem dni po zauæitju se v telesu πe vedno

zadræuje okoli 50 odstotkov aktivne uËinkovine, njene sle-

dove (metabolite) pa je mogoËe dokazati tudi z labora-

torijskimi analizami telesnih tekoËin in las ter dlak.

Nalaganje v maπËobnih tkivih je πe veËje pri rednem uæi-

vanju. Pri kroniËnih uporabnikih tako vËasih najdemo sle-

dove πe tedne po uæitju marihuane. Posledica opisanega

procesa so zlasti naslednja tveganja:

• vsakodnevno uæivanje haπiπa lahko upoËasni nekatere

psihiËne sposobnosti uporabnika, ker zmanjπuje

funkcije, ki so povezane z uËenjem, zbranostjo in

pomnjenjem,

• prav tako zmanjπuje sposobnosti za opravljanje nalog,

ki zahtevajo veËjo zbranost in psihomotoriËno koordi-

nacijo, kot je voænja motornih vozil,

• lahko privede do akutnih posledic, kot sta panika in

tesnoba,

• pri osebah, ki so k temu nagnjene (imajo predispozi-

cijo), lahko sproæi psihiatriËne motnje shizofreniËne

narave.

Na telesni ravniTreba je upoπtevati, da se izdelki konoplje obiËajno kadi-

jo, pri Ëemer gre praviloma za

globoko vdihavanje dima brez fil-

tra. Ker se cigareta (dæoint) nava-

dno pokadi do konca in se dim

zadræuje v pljuËih, redno kajenje

konoplje poveËuje tveganja, ki jih

pripisujemo uæivanju tobaka, in

pripomore k pojavu razliËnih

bolezenskih sprememb. Med

najpomembnejπimi posledicami

uporabe konoplje je treba

navesti:

• dihalne: pri rednih uporabnikih veËjih odmerkov se

razvijeta kroniËni kaπelj in bronhitis;

• kardiovaskularne: motnje v delovanju srca in oæilja so

hujπe pri osebah z visokim krvnim tlakom in srËnimi

okvarami;

• endokrini sistem: THC vpliva na hormone, ki uravnava

jo delovanje reproduktivnih organov in spolno

odraπËanje (zmanjπane reproduktivne sposobnosti);

• imunski sistem: dolgotrajna uporaba konoplje slabi

delovanje imunskega sistema in poveËuje moænosti

razliËnih okuæb;

• soËasna uporaba marihuane in drugih drog poveËuje

tveganja; pri uæivanju haπiπa je najpogostejπi vzorec

meπanje z alkoholom, zato se uËinki pomnoæijo in

lahko povzroËijo tudi izgubo zavesti;

• raziskave so pokazale, da ima lahko redna

uporaba marihuane doloËeno vlogo tudi pri neka-

terih vrstah raka. Znano je, da marihuana vsebuje

nekaj enakih rakotvornih kemiËnih snovi kot

tobaËni dim;

• πportniki ugotavljajo, da kajenje marihuane

zmanjπuje njihovo uËinkovitost; THC med

drugim prizadene tudi sposobnost Ëasovnega

usklajevanja, gibanja in koordinacijo;

• ker lahko marihuana prizadene tudi

sposobnost miπljenja in presojanja, lahko

uæivalec pozabi na varnost pri spolnosti, s

tem pa se izpostavlja okuæbi z virusom

HIV, ki povzroËa aids, hepatitisom C in

drugim spolnim boleznim.

11

Dejstvo je, da marihuana lahko“zmede” obiËajno delovanje

moæganov, v stanju vzhiËenosti trpiuËinkovitost v πoli, pri πportu in drugihdejavnostih, obstaja tudi veËja verjet-nost za napake, ob pogostejπi uporabi

pa lahko prihaja do izgubljanja interesaza napredovanje v πoli, pri delu in za

vzdræevanje videza posameznika.

Nejasnosti o uporabi konopljeV zadnjem Ëasu je priπlo do nejasnosti o uporabiderivatov konoplje v zdravstvene namene. Vnekaterih primerih so skuπali vzpostavitipovezavo med morebitno zdravilno sposob-nostjo enega od πestdesetih aktivnih kanabi-noidov, ki jih vsebuje marihuana, in dom-nevno koristnostjo njenega uæivanja. Danesv nekaterih evropskih dræavah preizkuπajopreparate, ki vsebujejo sestavine, ki so jihnaπli v marihuani in jih bodo morda v pri-hodnje uporabljali kot zdravilo. Vsekakorpa medicinske raziskave nimajo niË skupne-ga z rekreativnim uæivanjem haπiπa in mari-huane, ki glede na najnovejπe raziskavepovzroËa πtevilne telesne, duπevne indruæbene probleme.

12

KOKAINKokain izvira iz grma, ki se v botaniki imenujeErythroxylon coca. Gojijo ga predvsem vdræavah andskega viπavja - Boliviji, Kolumbiji,Peruju.Tudi koka ni novo odkritje. Na obmoËjih, kjer jo gojijo,

domaËini æe stoletja tradicionalno æveËijo njene liste, da bi

sproæili ugodno delovanje uËinkovine, ali pa jih kuhajo v Ëaju

za lajπanje utrujenosti. Tako zauæite koliËine so zelo majhne,

zato ta sekularen, na izroËilo se nanaπajoË naËin uæivanja, ki

se je ohranil vse do danes, skoraj nima stranskih uËinkov.

Indijanske kulture dræav proizvajalk so uporabljale koko v

ritualne namene in kot poæivilo zaradi njenih “energet-

skih” lastnosti. S pomoËjo kokinih listov je bilo laæje

opravljati teæka fiziËna dela, pogosto pa so tako reπevali

tudi tegobe, povezane s pomanjkanjem hrane, saj koka

zmanjπuje apetit.

V prvih letih 20. stoletja se je uËinkovina koke uporabljala

tudi kot sestavina pijaË, na primer Coca-Cole.

Zagotovo pa koke zaradi tradicionalnega naËina uæivanja

ne bi uvrstili v publikacijo o drogah, Ëe ne bi konec 19. sto-

letja uspeli izloËiti njene uËinkovine in s postopki ËiπËenja

pridobiti moËne psihoaktivne snovi, imenovane kokain

hidroklorid. S tem pa so se pojavile druge oblike in naËini

uporabe, ki so bistveno poveËali tveganja in povzroËajo

uæivalcem razliËne teæave.

Danes so v uporabi naslednje kemiËne oblike kokaina:

• hidrokloridna sol ali kokain v prahu se raztaplja v vodi in

pri zlorabi vbrizga v æilo ali njuha;

• “freebase” se nanaπa na sestavino, ki ni bila nevtral-

izirana s kislino in je oblika kokaina, ki se lahko kadi;

• kokainska baza (crack), ki se lahko kadi tudi zmeπana s

tobakom.

Na ulici se kokain obiËajno prodaja kot droben bel praπek,

imenovan koka, C, snow, flake ali blow. UliËni preproda-

jalci ga veËinoma razredËijo z neaktivnimi snovmi, kot so

koruzni πkrob, smukec ali sladkor, pa tudi z aktivnimi

drogami, kot je novokain, in poæivili, kot so amfetamini.

Crack je pouliËni izraz za bazno obliko kokaina, ki je bila

predelana iz kokainovega hidroklorida v prahu v obliko, ki

se da kaditi. Izraz se nanaπa na prasketanje, ki se sliπi ob

kajenju meπanice. Crack se naredi s pomoËjo amoniaka

ali sode bikarbone (pecilni praπek) in vode.

Kokain se predvsem njuha, v slengu snifa, koksa. S

pomoËjo zvitega bankovca ali cevke se skozi nos vsesa

prah, ki je pripravljen v obliki “vrstice” ali “Ërtice”. Kokain

se, podobno kot amfetamini, pogosto uporablja ob koncu

tedna za zabavo (rekreativno), za premagovanje spanca.

U~inki

Kokain je psihostimulativna droga. Mehanizem delovan-

»lani bolivijske druæine med suπenjem kokinih listov, ki so osnovna surovina za kokain.

13

ja je povezan z uËinki, ki jih ima na æivËni sistem globoko

v notranjosti moæganov. UËinki se pojavijo æe nekaj

minut po zauæitju.

Psiholoπki uËinki• evforija,

• zgovornost,

• veËja druæabnost,

• izostrenost duha in Ëutnih zaznav,

• hiperaktivnost,

• poveËana æelja po spolnosti,

• pri kroniËnih uæivalcih, ko droga preneha uËinkovati, se

pojavi stanje utrujenosti in apatije, ki lahko spodbudi

ponovno potrebo po njej.

Fizioloπki uËinkiNajbolj obiËajni so:

• zmanjπanje utrujenosti,

• zmanjπanje potrebe po spanju,

• zmanjπanje apetita,

• poviπanje krvnega tlaka.

Nekateri lahko pod vplivom kokaina hitreje opravljajo

enostavne telesne in duπevne naloge, drugim pa se

dogaja ravno nasprotno.

Tveganja

Na psiholoπki ravniPri dolgoletni uporabi kokaina, ki na videz nima posledic,

je treba poudariti:

• kroniËno uæivanje in zloraba kokaina lahko privedeta do

resnih psihiËnih motenj, podobnih tistim, ki jih

povzroËajo amfetamini, na primer paranoiËne psihoze,

med katerimi posameznik izgubi stik z resniËnostjo,

ima sluπne halucinacije ali hude depresivne teæave;

• psihiËna odvisnost od kokaina je ena najintenzivnejπih

odvisnosti, ki jih povzroËajo droge;

• pri noseËnicah, ki uæivajo kokain, obstaja nevarnost

poπkodbe ploda in velika verjetnost za splav ali prez-

godnji porod.

Prekinitev uporabe po daljπem obdobju povzroËi

nasprotni uËinek, za katerega so znaËilni zaspanost,

depresija, razdraæljivost in motnje razpoloæenja, nemir,

otopelost ipd.

Na telesni ravniKokain je droga, s katero se je lahko zasvojiti, zato

posameznik teæko predvidi in nadzira obseg nadaljnje

uporabe. Pri uæivanju kokaina se lahko razvije precejπnja

toleranca, zato mnogi pogosto poveËujejo svoje

odmerke. Hkrati pa lahko postanejo brez poveËanja

odmerkov dovzetnejπi za protiboleËinski uËinek in veËjo

nevarnost miπiËnih krËev, kar bi bila lahko razlaga za

nekatere smrti po oËitno majhnih odmerkih. KroniËna

uporaba kokaina lahko tako zaradi delovanja na moæ-

gane kot naËina uæivanja povzroËa naslednje medicinske

zaplete:

• izgubo apetita,

• nespeËnost,

• razjedo nosnega pretina, izgubo

voha, krvavitve iz nosa, hripavost,

• teæave z dihanjem in boleËine v

prsih, sinusitis in draæenje nosne

sluzi,

• nevarnost moæganske krvavitve (kapi), krËe, glavobole,

• bolezni srca in oæilja - motnje v srËnem ritmu, poviπan

krvni tlak in telesno temperaturo, infarkt ipd.,

• zaplete v prebavilih z boleËinami v trebuhu in slabostjo.

Tudi obËasna uporaba ima lahko πkodljive posledice.

Nasploh se je v preteklosti dvomilo o tem, ali kokain res

povzroËa hude teæave med uporabniki. Povezovalo se ga je

z uspehom in zabavo, zato je imel dolgo pozitivno druæbeno

podobo. Raziskave so tudi pokazale, da lahko kokain in alko-

hol vzajemno povzroËita hude posledice, ker se v telesu

pretvorita v koketilen, ki na moægane deluje dalj Ëasa in je

bolj strupen kot vsaka posamezna droga.

Danes je znano, da nikakrπno uæivanjekokaina ni varno in da lahko katerikoliod naπtetih naËinov uporabe pripelje

do vnosa toksiËnih koliËin.

Kmet v Kolumbiji s pesticidi varuje pridelek koke.

Od kokainske paste, baze do kokaina.

14

EKSTAZIEkstazi je znanstveni izraz za vrsto snovi, kiso postale popularne konec 20. stoletja. Leta1912 ga je odkrila farmacevtska druæbaMerck, ko je iskala zdravilo za zmanjπevan-je apetita, vendar ga je pozneje opustilazaradi psihoaktivnih uËinkov. V petdesetih ga je raziskovala severnoameriπka vojska, ki

je iskala sredstvo za „popustitev zavor“, pozneje, v pol-

nem razmahu kontrakulturnih in psihedeliËnih gibanj, pa

je bil ekstazi predmet eksperimentiranja severno-

ameriπkih psihologov in psihiatrov, ki

so predpostavljali, da lahko sprosti

nekatere psihiËne zavrtosti pacien-

tov.Danes pod tem pojmom poznamo

snovi, ki so izdelane v ilegalnih labora-

torijih s kemiËno sintezo in brez nar-

avnih sestavin, vsebnost psihoaktivne

snovi pa pogosto zelo niha. UËinek na

organizem je zato nepredvidljiv, zlasti

zaradi neËistosti in prisotnosti πtevilnih drugih nevarnih

snovi. Prodaja se v obliki tablet ali pilul. Na njihovi

povrπini so vgravirane razliËne risbe kot prepoznavni ele-

menti. Tabletka lahko vsebuje meπanico drog; najveËkrat

gre za stimulativne droge, kot so amfetamini, efedrin in

kofein. »eprav to poimenovanje vkljuËuje razliËne snovi,

pa je kot ekstazi najbolj znana droga iz druæine drog

MDMA, zelo podoben uËinek pa imata tudi drogi MDEA

(ali Eva) in MDA. Slednja je osnovna molekula, iz katere

izhajajo vse sodobne plesne droge, ki jih oznaËujemo kot

ekstazi, in je po uËinkih bliæje LSD-ju kot amfetaminom, je

manj „speedy“ in bolj psihedeliËna kot MDMA.

Nekakπen zaπËitni znak za ekstazi je bila konec osemde-

setih tableta z vgraviranim znakom goloba (Dove), ki naj

bi vsebovala okoli 120 miligramov MDMA. Dodane so

lahko πe kakπne druge sestavine, ki imajo bolj ali manj

halucinogene uËinke, ali druge droge ter obiËajna zdravi-

la, na primer aspirin, anestetik ketamin ipd. V tabletkah,

ki so najbolj pogoste na slovenski rejverski sceni, je

obiËajno od 70 do 120 miligramov MDMA ali MDEA.

Razlike med vplivi in posledicami (omamljenost) teh dveh

drog so velike; medtem ko pomeni MDMA klasiËno

izkuπnjo ekstazija, ki daje obËutek topline, povezanosti in

komunikacije, uËinki MDEA

omogoËajo veË energije in plesa,

manj pa je emocij in komunikacije.

V osemdesetih je bila popularnost

ekstazija in nekaterih drugih,

podobnih snovi vezana na razmah

glasbe house, zlasti v ZDA (Detroit,

Chicago itn.) in Avstraliji. V Evropi

je do veËjega vdora droge v

povezavi z glasbo priπlo najprej v Veliki Britaniji, na

Nizozemskem in v NemËiji, od tod pa v vso Evropo.

Vendar se zdi, da v zaËetku 21. stoletja navduπenje pojen-

juje. V zadnjem Ëasu se podobno kot kokain tudi ekstazi

pogosto zlorablja ob koncu tedna za zabavo (rekreativno).

Izginjajo pa tudi miti; za sintetiËne droge je dolgo veljalo,

da uæivalci ne uæivajo drugih drog in jemljejo tabletke z

veliko vode. Morda je bilo takπno vedenje res znaËilno za

zaËetne faze elitistiËne uporabe, vendar pa se je z

SINTETI^NE DROGE

Zadnja leta je bilo ilegalno izdelano natisoËe tabletk z motivom goloba v

razliËnih barvnih odtenkih, testiranjapa kaæejo, da so v njih razliËne koliËine

razliËnih substanc, kar izrazitopoveËuje tveganja pri uporabnikih.

Na povrπino tabletk so vgravirane razliËne risbe.

15

naraπËajoËo popularnostjo uæivanja tabletk spremenilo.

Danes πpanske in evropske raziskave dokazujejo, da imajo

uæivalci te droge visok psihoaktivni profil, kar pomeni, da

poleg tabletk obiËajno uæivajo tudi druge droge, med njimi

alkohol, tobak, haπiπ in pogosto tudi kokain.

Uèinki

UËinkovanje ekstazija je stopenjsko. Prva stopnja je

„energiziranje“ in se obiËajno zaËne 30 do 45 minut po

zauæitju, lahko pa tudi πele po dveh urah, odvisno od

zauæite substance. Vrh moËi delovanja substance ali tako

imenovani flash (po angloameriπkem slengu tudi hit

oziroma rush) traja od 15 do 30 minut. “Plato” predstavl-

ja fazo navidezne umiritve omamljenosti in obiËajno

nastopi pol do tri ure po uvodnem rushu. Pojavi se

moËnejπe zavedanje ljudi, prostora, Ëasa in glasbe,

prejπnja eksplozija zavesti se v tej fazi umiri v Ëisto med-

itacijo. Sledi tako imenovano

spuπËanje ali prehajanje v bolj

amfetaminsko omamljenost, ki

traja tri do πest ur po rushu.

ZnaËilno je slabπanje psihiËnega

poËutja, zato se pri nekaterih

lahko pojavijo tudi razoËaranje

ali druge negativne emocije, vse

do samomorilskih misli. UËinki

ekstazija se nadaljujejo tudi po

spanju, poleg izËrpanosti je pri nekaterih navzoËe tudi

ugodje in sproπËenost.

Psiholoπki uËinkiKo se je ekstazi zaËel pojavljati na Ërnem trgu, so ga æeleli

poimenovati zanos, vendar so pozneje to ime zavrgli.

Kljub vsemu nam pove, kakπni so glavni uËinki:

• druæabnost,

• zanos,

• evforija,

• poveËan obËutek samospoπtovanja,

• popustitev zavor,

• poveËana æelja po spolnosti,

• zgovornost,

• nemir,

• zmedenost,

• potrtost.

Fizioloπki uËinkiNajpogostejπi uËinki:

• pospeπen oziroma nereden srËni utrip, aritmija in visok

krvni tlak,

• suha ustna in druge sluznice,

• potenje,

• krËenje Ëeljustnih miπic in miπiËni krËi drugod po telesu,

• tresenje,

• izguba tekoËine (dehidriranost),

• nevarnost izsuπitve telesa po prenehanju potenja,• visoka telesna temperatura (hipertermija).

Tveganja

Za veËino novih drog na trgu je znaËilno, da so predstavljene

kot povsem neπkodljive. Tudi zagovorniki ekstazija so ga

branili kot snov, ki ne pomeni nobenega tveganja za zdravje.

Vendar pa je navidezno neπkodljivost drog mogoËe opredeli-

ti πele po doloËenem obdobju uæivanja.

Raziskava o ekstaziju, Ëeprav je πele na

zaËetni stopnji, opozarja na πtevilna

moæna tveganja, ki jih je treba

upoπtevati:

Na psiholoπki ravniNajresnejπa tveganja so:

• tesnobna kriza,

• depresivne motnje,

• psihotiËne spremembe.

Na telesni ravniTveganja so povezana z uæivanjem ekstazija v prenapol-

njenih prostorih, kjer se najveËkrat uporablja, zlasti v

kombinaciji z intenzivnim plesom, s Ëimer je povezano:

• resno poviπanje telesne temperature (maligna hipertermija),

• aritmija,

• miπiËni krËi po vsem telesu,

• zmanjπana zmoænost delovanja in celo odpoved ledvic,

• razpad skeletnega miπiËnega tkiva (rabdomioliza),

• motnje strjevanja krvi (koagulopatija),

• krvavitve, tromboze in moæganske kapi,

• okvare jetrnega tkiva in zmanjπana zmoænost delovanja jeter.

V zadnjem Ëasu strokovnjaki preuËujejo tudi moænosti,

da ekstazi podobno kot pri laboratorijskih æivalih tudi na

ljudi deluje nevrotoksiËno, kar se odraæa zlasti kot okvara

spomina.

Dokler ni bilo znanstvenih raziskav, soekstazi predstavljali kot Ëisto in

nenevarno drogo. Ne glede na to pa sopoπkodbe, ki so jih utrpeli nekateri uæi-

valci, in tudi πtudije, ki so bile opravljenekonec devetdesetih, odkrile tveganje za

zdravje, predvsem pa nepredvidljiveposledice za æivËni sistem.

16

AMFETAMINIGre za psihostimulante, ki so bili konec 19.stoletja sintetiËno proizvedeni v kemiËnihlaboratorijih. Njihova uporaba je bila razliËna, izpostaviti pa je treba

mnoæiËno uporabo v vojnah 20. stoletja, saj so z njimi

vojaki v bitkah laæje premagovali utrujenost in dosegali

veËjo predanost.

Uporaba v zdravstvu je bila v preteklosti zelo razliËna,

danes pa se zdravniπko predpisujejo le πe za nekatere

motnje, kot so:

• patoloπka potreba po spanju ali

huda oblika dnevne zaspanosti,

• otroπka hiperaktivnost.

Najpogostejπi naËin uæivanja so

tablete, kapsule, raztopine v ampu-

lah in za injeciranje, Ëeprav se lahko

uæivajo tudi v drugi obliki, na primer

njuhajo. Pogosto so amfetamini ena

od snovi, ki se primeπajo (v slengu

“presekajo”) drugim sintetiËnim

drogam. Medtem ko so se vËasih

uporabljali predvsem za premagov-

anje spanca in ohranjanje aktivnosti v daljπih Ëasovnih

obdobjih, danes v javnih lekarnah niso veË dostopni,

uporaba v zdravstvene namene je vezana na bolniπnice.

Danes amfetamine za Ërni trg proizvajajo v skrivnih kemi-

jskih laboratorijih in preprodajajo prek ilegalne mreæe.

Med najpogostejπimi amfetamini je v svetu pre-

povedanih drog poznan sulfat amfetamina, v uliËnem

jeziku imenovan tudi speed (iz angleπËine hitrost).

ObiËajno ga najdemo v prahu, njuha se kot kokain in ima

zaradi naËina uæivanja tudi podobna tveganja, zlasti

pogoste so poπkodbe nosne sluznice in nosnega pretina.

Speed in druge amfetamine poznamo tudi v ampulah in

kapsulah.

Uèinki

UËinki zaradi uæivanja amfetaminov so veËinoma podob-

ni uËinkom uæivanja kokaina.

Psiholoπki uËinkiMed najpogostejπimi so:

• vznemirjenost,

• evforija,

• poveËan obËutek samospoπtovanja,

• klepetavost,

• nenehna budnost in pazljivost,

• agresivnost.

Fizioloπki uËinkiUËinki na telo se odraæajo kot:

• pomanjkanje apetita,

• pospeπen in vËasih nereden srËni

utrip,

• nespeËnost,

• suha ustna in druge sluznice,

• potenje,

• poveËan pritisk v æilah,

• krËenje Ëeljustnih in drugih

miπic.

Tveganja

Na psiholoπki ravniRedna uporaba amfetaminov lahko

povzroËi:

• shizofreniji podobne psihotiËne teæave s preganjavicam

in halucinacijami,

• reaktivno depresijo,

• paranoiËne blodnje,

• intenzivno psihiËno odvisnost.

Na telesni ravniPo dolgotrajni uporabi lahko poleg intenzivne izËrpanos-

ti povzroËi:

• visok krvni tlak,

• neredno bitje srca (aritmija),

• kolaps krvnega obtoka,

• prebavne motnje.

PosamiËna uporaba amfetaminov je vzelo specifiËnih primerih - kot pomoËpri zmanjπanju telesne teæe - pripo-

mogla, da so bili dolga leta zelo spre-jemljiva snov. Po obdobju poostreneganadzora pa so se zaËeli zlorabljati kotdroga za rekreativne namene, zlasti vkombinaciji z drugimi psihostimulanti

in alkoholom.

17

LSDHalucinogene droge zdruæujejo snovi, zakatere smo v uvodu zapisali, da zmedejo(perturbirajo) delovanje centralnegaæivËnega sistema.Gre za droge, ki povzroËijo spremembe v nevrokemiËnem

delovanju moæganov in prizadenejo predvsem zaznavan-

je stvarnosti. PovzroËijo lahko resne Ëutne motnje in celo

prave halucinacije.

RazliËne civilizacije so spremembe zavesti, ki jih

povzroËijo halucinogeni, razlagale kot navezavo stikov z

boæanskim, zato so bile te vrste drog pomembne pred-

vsem v nekaterih bogosluænih (sakralnih) ritualih.

VeËina drog iz te druæine izvira iz gob, ki jih gojijo v latin-

skoameriπkih in afriπkih dræavah. Takπen primer je

mehiπki Pejot, iz katerega izloËajo meskalin. Med rastli-

nami je kolumbijska Yage, ki prihaja iz Gabona, bolj poz-

nana kot Tabernanthe iboga. Iz skorje korenine te tropske

rastline izloËajo alkaloid ibogain. V Evropi se za rituale

obiËajno uporablja halucinogena goba Amanite mus-

carie.

Halucinogene je odkrilo hipijevsko gibanje sredi πestde-

setih. V njih so videli nekakπno moænost samoraziskovan-

ja, ki naj bi posamezniku v skladu z njegovo mistiËno filo-

zofijo omogoËala stopiti v neposredni stik s “podzemnimi

hodniki” podzavesti, do katerih v obiËajnih okoliπËinah ni

mogoËe. Danes se tovrstna prepriËanja ohranjajo le πe v

nekaterih marginalnih skupnostih, halucinogene droge

pa so podobno kot veËina drugih postale popularne za

noËna uæivanja ob koncu tedna - v rekreativne namene.

V Evropi se med halucinogeni najveË uporablja LSD, ki je

dietilamid lisergiËne kisline. V uliËnem æargonu je poznan

tudi kot acid ali trip (angleπko potovanje). Leta 1938 ga je

po nakljuËju odkril Albert Hoffman, kemik podjetja

Sandoz. Po nesreËi ga je zauæil, ko je raziskoval ræeni

roæiËek. Ker je to povzroËilo halucinogeno stanje, se je

pozneje odloËil raziskati uËinkovino.

LSD se uæiva oralno na razliËne naËine: prek pivnikov z

razliËnimi grafiËnimi motivi, prepojenimi sladkornimi

kockami itn.

Uèinki

Ena glavnih znaËilnosti LSD-ja je moËno uËinkovanje v

izredno majhnih odmerkih. UËinkovati zaËne pol ure po

zauæitju, uËinki trajajo okoli osem ur.

Psiholoπki uËinkiHalucinogeni torej “zmedejo” delovanje Ëlovekovih

moæganov, in sicer tako, da zabriπejo meje med osebo in

stvarnostjo. Glavni pokazatelji tega procesa so:

HALUCINOGENE DROGE

"»arobne" halucinogene gobice na ulici Tokia.

18• spremembe zaznavanja, vkljuËno s

samopodobo,

• zaznavna preobËutljivost (hiper-

senzibilnost),

• popaËeno doæivljanje Ëasa in

prostora,

• halucinacije,

• blodnje,

• evforija,

• zmedenost,

• klepetavost,

• hiperaktivnost,

• mistiËna izkuπnja.

Fizioloπki uËinkiPo zauæitju uporabnik doæivi:

• pospeπeno bitje srca,

• poveËano telesno temperaturo,

• poviπan krvni tlak,

• razπirjene zenice,

• izgubo motoriËne koordinacije.

Tveganja

Na psiholoπki ravniNajnevarnejπe posledice uæivanja

LSD-ja so lahko:

• paniËne reakcije (po prividih groze in tesnobe, v æar-

gonu bad trip),

• samomorilski poskusi,

• psihotiËne reakcije,

• spontana ponovna doæivetja halucinogene

izkuπnje, ne da bi zauæili snov (flash-back).

Ena glavnih znaËilnosti LSD-ja je zmoænost, da se

nenapovedano ponovno sproæi tako imenovani

flash-back, se pravi nevarnost ponovnega doæivetja

halucinogene izkuπnje, ne da bi πe enkrat zauæili

snov. Nekdanji zasvojenci navajajo ta negativni

uËinek kot enega glavnih razlogov za opustitev uæi-

vanja.

Na telesni ravniZaradi posamiËnih primerov uporabe ni dokazov o

fiziËnih poπkodbah, na psiholoπkem podroËju pa je

velika verjetnost stranskih uËinkov.

Vzorci LSD v obliki sliËic.

Goba psilociba

Pejot

19

HEROINSodi v druæino opiatov, ki jim je skupnapodobnost opiju. So derivati opija, naprimer morfin, ali pa se izdelujejo s kemiËnosintezo iz morfina, na primer heroin, ki je pokemiËni sestavi diacetilmorfin. Opij se izloËa iz glavic rastline mak, botaniËno ime je

Papaver somniferum. Ljudje jo uporabljajo æe iz pra-

davnih Ëasov, zapisi o uæivanju opija izvirajo iz obdobja

4000 let pred naπim πtetjem. Opij se je kadil v razliËnih

predelih Azije, vendar je postal pomemben πele potem,

ko so izolirali razliËne alkaloide. Tak primer je morfin, ki

je moËan analgetik. Leta 1806 so ga iz opija izloËili

nemπki kemiki, ime pa je dobil po Morfeju, grπkem bogu

sanj. Njegova uporaba v zdravstvu, zlasti za lajπanje

boleËin pri neozdravljivo bolnih, je πe danes zelo

pomembna.

Heroin je konec 19. stoletja sintetizirala farmacevtska

industrija Bayer, ko je iskala zdravilo, ki bi imelo proti-

boleËinske (analgetiËne) sposobnosti, lastne morfinu,

vendar ne bi povzroËalo zasvojenosti. Tako so ga na

zaËetku uporabljali celo kot terapijo za zasvojenost z

morfijem, vendar so uporabo kmalu opustili, ker ni pri-

nesla æelenih uËinkov. Podobno kot pri drugih drogah so

tudi k slovesu heroina najveË pripomogla sever-

noameriπka kontrakulturna gibanja in tako imenovani

dæankijevski naËin æivljenja. Vendar pa je droga, v

uliËnem æargonu tudi horse, ki je πe pred nekaj leti zbu-

jala najveËjo pozornost razliËnih druæbenih skupin, danes

omejena le na marginalna okolja. V veËini zahodnoevrop-

skih dræav njegovo uæivanje zamira, za mladostnike ni

privlaËen, uæivajo ga “veterani”, stari okoli trideset let,

odvisni od heroina, ki so telesno in psihiËno v zelo slabem

stanju in zato odrinjeni na rob druæbenih dogajanj.

»eprav je leta 1959 priljubljen “beat“ pisatelj William

Burroughs dal svojemu romanu naslov Dæanki, je danes

to le πe prezirljiv izraz in zmerljivka.

Do sredine devetdesetih let je bil obiËajen naËin uæivanja

heroina vbrizgavanje v æilo. Zaradi πiritve virusa imunske

pomanjkljivosti, ki povzroËa aids, in mnogih drugih infekcij,

zlasti hepatitisa C, sta danes pogostejπa kajenje in njuhanje.

Gojen opij, iz katerega izdelujejo heroin za evropski Ërni

trg, prihaja iz plantaæ v Afganistanu in Pakistanu, od tod

pa Ëez Iran v TurËijo, kjer so glavni laboratoriji in organi-

zacije, ki vodijo prepovedano trgovino s heroinom.

Uèinki

V zaËetnem obdobju uæivanja so glavni uËinki jemanja

Gojen opij, iz katerega izdelujejo heroin za evropski Ërni trg, prihaja iz plantaæ v Afganistanu in Pakistanu.

20

heroina:

Psiholoπki uËinki• evforija,

• dobro poËutje,

• ugodje.

Fizioloπki uËinki• pomanjkanje obËutka za boleËino,

• pri prvih uæivanjih niso redki slabosti in bruhanja,

• pomanjkanje apetita,

• zapleti, kot so nenadna zastrupitev s heroinom, prenehan-

je dihanja in celo smrt.

Tveganja

Poleg alkohola je heroin med ljudmi verjetno

najbolj poznana droga, saj se je zaradi

teæav, ki jih povzroËa, doslej zdravilo

daleË najveË odvisnih od prepovedanih

drog.

Najpogostejπe posledice so:

Na psiholoπki ravni• spremembe osebnosti,

• kognitivne spremembe, na primer teæa-

ve s spominom,

• tesnoba in depresija,

• psiholoπka odvisnost, æivljenje posameznika

se obsedeno vrti le okoli droge.

Na telesni ravni• hujπanje,

• prebavne motnje (zaprtost),

• zobna gniloba (karies),

• slabokrvnost (anemiËnost),

• nespeËnost,

• pomanjkanje æelje po spolnosti,

• izguba menstruacije,

• razne infekcije (hepatitis, endokarditis itn.) zaradi

higiensko-sanitarnih razmer uæivanja in naËina æivljenja

uporabnika,

• redna uporaba kmalu povzroËi toleranco, zaradi

katere mora uporabnik za doæivetje enakih uËinkov

poveËevati odmerek; zato po obdobju abstinence

pogosto preti nevarnost Ëezmernega odmerka

(„overdose“),

• moËna odvisnost, ki jo spremlja neprijeten abstinenËni sindrom,

• kriza ali abstinenËni sindrom nastopi ob

prenehanju uæivanja ali ob jemanju

odmerkov, ki so manjπi kot tisti, na katere je

telo navajeno. Za ta sindrom je znaËilno

solzenje, potenje, nespeËnost, pojavijo se tudi

simptomi slabosti in bruhanja, driska, vroËina,

boleËine v miπicah, kosteh itn., ki jih spremlja

huda tesnoba in velika æelja po drogi.

Zarezana glava zrelega maka iz katere teËe surovina za opij in heroin.

Opij

21

METADONV Sloveniji je metadonregistriran kot Hepta-non (Pliva), in sicer vobliki tablet, peroral-nih kapljic ter injekcij. Je moËno sredstvo proti

boleËinam, uporablja pa se

tudi kot zdravilo v vzdræeval-

nem metadonskem programu

pri zdravljenju odvisnosti od

opiatov. Predvideni odmerki za

blaæitev boleËin so 5 do 10

miligramov, pri nadomestnem

metadonskem zdravljenju pa

je vzdræevalna doza individual-

no pogojena. Nekateri heroin-

ski odvisniki, ki so vkljuËeni v

metadonske vzdræevalne pro-

grame, tako prejemajo neprimerno viπje dnevne odmerke.

Srednja vzdræevalna doza je 40 do 100 miligramov dnevno,

odmerek pa se lahko dvigne tudi do 200 miligramov.

Razpolovni Ëas metadona je 15 do 55 ur, zaradi razmeroma

dolgega razpolovnega Ëasa se v krvi vzpostavi doloËena

koncentracija metadona. Enkratna dnevna doza zadostuje

za vzdræevanje te koncentracije.

Zaradi moæne zlorabe metadona, na primer preprodaje

ali priprave raztopine za injiciranje, se vsak dan pripravi

metadonska raztopina, ki jo

vzdræevanec na metadonu

popije v prostorih ambulante,

doloËene dnevne odmerke

dobi le za vikend.

Uporaba metadona pri zdravl-

jenju odvisnosti je pogosto

predmet razliËnih polemik v

javnosti. Metadon se uporabl-

ja pri zdravljenju odvisnosti

zato, ker zmanjπa potrebo po

heroinu, zmanjπa πtevilo tatvin

in drugih nezakonitih dejanj,

zmanjπa πtevilo okuæenih s HIV

in hepatitisom B in C, omogoËi

odvisniku vkljuËitev v redno

delovno razmerje in s tem

zagotavlja njegovo potrebno

socialno varnost.

Pogosto je to tudi velika priloænost za posameznika, da se

odloËi za prenehanje uæivanja drog. Osebe, ki se vkljuËijo

v metadonski program, lahko nadaljujejo zdravljenje v

detoksikacijskem centru ali v drugih programih, tudi

abstinenËnih.

Oseba, ki redno jemlje metadon, postane odvisna. V stanju brez metadona se podobno kot pri drugih

opiatih pojavijo znaki abstinenËnega (odtegnitvenega) sindroma, ki so prav tako

neprijetni kot pri heroinu, pojavljajo pa se poËasnejein ne tako intenzivno. Postopek detoksikacije od

metadona poteka nekaj dni dlje kot od heroina. Zasprejem v metadonski vzdræevalni program mora

bolnik (odvisnik) izpolnjevati doloËene pogoje.Predpogoj je dokazana odvisnost od opiatov

(heroina …) v skladu s sprejeto medicinsko doktrino.Starost, veËkratni neuspeli poskusi abstinence,razliËne okuæbe in podobno so posebni pogoji, zaradi katerih je prehod iz tvegane intravenske

uporabe heroina na peroralno uporabo metadonalahko bolj priporoËljiv oziroma pomeni manjπe

tveganje za odvisnika in njegovo okolje.

Metadon se uporablja pri zdravljenju odvisnosti in zmanjπuje potrebo po heroinu.

22

ALKOHOLAlkohol je najpogostejπa in najbolj zlorabl-jana droga v naπem druæbeno-kulturnemokolju, ki zato povzroËa najveË ekonom-skih, socialnih in zdravstvenih teæav.Zloraba alkohola je vzrok za πtevilne prometne in delovne

nesreËe, nasilje v druæinah, zdrav-

stvene teæave, alkoholizem itn.

Je depresor centralnega æivËnega

sistema, ki z redno uporabo stopnje-

vano (napredujoËe) „uspava“ delo-

vanje viπjih moæganskih centrov,

med njimi tudi centra, povezanega z

nadzorom naπega vedenja in

Ëustvovanja, kar povzroËi sprostitev

vedenjskih in Ëustvenih zadrækov

oziroma „popustitev zavor“. Alkohol

ni poæivilo, Ëeprav pri nas prevladuje

zmotno prepriËanje, da uËinkuje v

manjπih koliËinah poæivljajoËe.

ZaËetna evforija, ki jo povzroËi, je

posledica vpliva na moæganske cen-

tre za samoobvladovanje.

Koncentracija alkohola v alkoholnih pijaËah se navadno

navaja v volumenskih procentih, to je πtevilo mililitrov

Ëistega alkohola v 100 mililitrih pijaËe. V litrski steklenici

vina z 12 vol % alkohola je 120 mililitrov (ali 120 ml x 0,8

g/ml = 100 g) Ëistega alkohola.

Alkoholne pijaËe lahko glede na proces izdelave v

glavnem razdelimo na dve skupini:

• Fermentirane pijaËe: dobimo jih z alkoholnim vrenjem

(fermentacijo) sladkorjev v sladu ali razliËnih sadeæih

(grozdje, jabolka itn.). V tej skupini so pivo, jabolËnik in

vino. Deleæ alkohola v teh pijaËah je od 4 do 14 vol %.

Fermentacijo so odkrili nakljuËno,

kot rezultat naravnega gnitja

uskladiπËenega sadja.

• Destilirane pijaËe: pridobimo jih z

destilacijo fermentiranih pijaË in

vsebujejo viπje koncentracije alko-

hola, obiËajno med 40 in 50 vol %.

Gre za pijaËe, kot so vodka, dæin ali

rum. Iznajdbo destilacije pripisuje-

mo arabskim alkimistom iz 7. sto-

letja, ki so dali destilatu fermenti-

ranih pijaË tudi ime al-kohl.

V ©paniji in na Portugalskem neka-

terim vrstam vina dodajajo vinski

destilat. Takπno vino, na primer

portovec, je obstojnejπe, koncen-

tracija alkohola pa doseæe tudi 20

vol %. V devetdesetih letih so se v Veliki Britaniji pojavile

nove osveæilne pijaËe, ki jim je dodan alkohol, znane tudi

V Evropi lahko eno od vsakih πtirihsmrti med mladimi moπkimi od 15 do 29

let pripiπemo zlorabi alkohola, pred-vsem prometnim nesreËam, ki so jih

povzroËile alkoholizirane osebe. Zaraditega v Evropi vsako leto umre 57.000

mladostnikov. V Sloveniji je vsak tretjipovzroËitelj prometne nesreËe s smrt-nim izidom pod vplivom alkohola nad

dovoljeno mejo. Zato si moramo skupajprizadevati za manjπo porabo alkohola,zlasti med mladimi, pa tudi za to, da bo

alkohol v Sloveniji v prihodnjedruæbeno manj sprejemljiva droga.

Alkohol ni poæivilo.

23

kot alkopopsi. Vsebnost alkohola je od 4 do 15 vol %.

Danes so razπirjene po vsej Evropi in so naprodaj pod

razliËnimi imeni (na primer John Lemon).

Uèinki

Alkohol ima kot psihoaktivna snov pomemben uËinek na

centralni æivËni sistem (zaviralno deluje zlasti na moæ-

gane) in na πtevilne organe v naπem telesu. VeËje koliËine

alkoholne pijaËe vedno povzroËijo spremembe v poËutju,

zaznavanju, odzivanju in vedenju. UËinki alkohola so

odvisni od razliËnih dejavnikov:

• starost - pri tem je treba upoπtevati, da je alkohol πe

posebej πkodljiv za otroke in mladostnike med

odraπËanjem;

• zdravstveno stanje - bolezen, zmanjπana telesna kondicija,

telesna ali duπevna utrujenost, izËrpanost, hujπanje so

lahko vzrok, da enako velik odmerek alkohola povzroËi

moËnejπo opitost;

• spol - zaradi fizioloπkih dejavnikov je toleranca æensk na

sploπno niæja od moπke. Æenske z enako telesno maso

kot moπki pri pitju enakih koliËin alkoholne pijaËe zaradi

drugaËne presnove doseæejo viπjo koncentracijo alkohola

v krvi;

• koliËina in koncentracija popite pijaËe ter hitrost pitja -

veË alkohola v krajπem Ëasu pomeni veËjo zastrupitev;

• zauæitje ob jedi - poln æelodec mastne hrane, na primer,

upoËasni absorpcijo in zmanjπa koliËino alkohola, ki

pride v krvni obtok;

• kombinacije s pijaËami, ki vsebujejo

ogljikov dioksid, na primer razni toniki,

kokakola ipd., pospeπijo absorpcijo.

Psiholoπki uËinkiGlede na odmerek lahko pride do

razliËnih uËinkov:

• popustitev zavor in zadrækov,

• evforija,

• veËja sproπËenost,

• poveËanje druæabnosti,

• poveËana pripravljenost za tveganje,

• teæave pri govoru,

• teæave pri povezovanju misli,

• manjπi obËutek odgovornosti,

• izguba motoriËne koordinacije.

Fizioloπki uËinkiUËinki alkohola so odvisni od koliËine (koncentracije)

alkohola v krvi:

• 0,5 g/kg (promili) - sprostitev; rahlo zavrta moæganska

aktivnost, zato obËutek sproπËenosti (evforija), precen-

jevanje sposobnosti in slabπi refleksi.

0,5 g/kg je zakonsko dovoljena koliËina alkohola zavoænjo, z izjemo mladih in poklicnih voznikov, pri kater-ih alkohol v krvi ni dovoljen!• 1 g/kg - manjπi nadzor; izguba zavor, ki se pogosto

zamenjuje s stimulacijo, teæave pri govorjenju in koor-

dinaciji gibov.

PoveËa se pripravljenost za tveganje, lahko tudi agre-sivnost, varna voænja zanesljivo ni veË mogoËa!• 1,5 g/kg - nekoordiniranost; zastrupitev, pijanost, izguba

nadzora.

Sposobnost koncentracije in koordinacije je bistvenozmanjπana, predvsem za voænjo in delo s stroji!• 2 g/kg - sedacija; izguba koordinacije pri govoru in hoji,

dvojno videnje.

Ekstremna upoËasnjenost in pijanost z obËasnimi motn-jami zavesti!• 2,5 g/kg - zaspanost; stanje apatije in zaspanosti.

Bistveno zmanjπuje budnost, popiti alkohol se πe resor-bira, moænost zaduπitve!• 3 g/kg - anestezija; globoko spanje, nesposobnost zaz

navanja boleËine in drugih moËnih draæljajev.

Od smrti loËi le πe drobna Ërta!• 4 g/kg - 10 do 12 meric na uro - koma.• 5 g/kg - 12 do 15 meric na uro - smrt zaradi ohromitve

dihalnih poti in centrov.

Tveganja

Z merico ali standardno enoto pijaËe (SEP) imenujemo

koliËino alkohola, ki jo vsebuje deciliter (kozarec) vina ali

2,5 decilitra (kozarec) piva ali 0,3 decilitra (malo πilce)

ægane pijaËe in vsebuje pribliæno 10 gramov Ëistega alko-

hola. Z raziskavami so doloËili πtevilo meric (SEP-ov), ki

pomenijo tveganje za zdravje. Za razmeroma varno

koliËino alkohola za odrasle moπke se πteje 20 gramov

Ëistega alkohola ali dve merici na dan, za

æenske pa 10 gramov Ëiste-

ga alkohola ali ena merica

na dan. O razmeroma var-

nih koliËinah govorimo

zato, ker so tudi v teh

rednih dnevnih odmerk-

ih, torej v eni steklenici

piva ali dveh kozarcih

vina ali v pol decilitra

UËinki alkohola so odvisni od koliËine alkohola v krvi.

24

æganja dnevno, posebej pri mladih, lahko æe zaËetki

odvisnosti od alkohola.

V tednu dni naj bi moπki nikakor ne popili veË kot 35, æenske

pa ne veË kot 20 meric alkoholnih pijaË. Tedensko porabo

alkoholnih pijaË naj bi torej moπki omejil na manj kot 21

meric (manj kot 2,1 litra vina ali manj

kot 10 steklenic piva), æenska pa na

manj kot 14 meric. Te enote je treba

razdeliti na ves teden in ne le na eno

ali dve priloænosti, vsaj dva do tri dni v

tednu ne piti alkohola, nikoli piti na

prazen æelodec in ne v duπevni stiski.

Pitje alkohola se popolnoma odsvetu-

je dojeËim materam, otrokom, mla-

dostnikom in bolnikom, ki jemljejo

razliËna zdravila ali imajo razliËne

telesne in duπevne teæave.

Nikoli ne pij alkohola pred tvegani-mi situacijami, kot so voænja, delo sstroji ali nevarnimi snovmi, πportneaktivnosti ipd.!

Pomni!

Hrana, telesni napor, kava (kofein!) ter droge, kot so

kokain in amfetamini, lahko nekoliko poveËajo budnost,

vendar ne izboljπajo zaradi popitega alkohola povzroËene

zmanjπane sposobnosti koordinacije in presoje.

Kombinacija alkohola in zdravil ali drog lahko dodatno

πkoduje zdravju in celo ogrozi æivljenje. Kombinirani

uËinki alkohola, zdravil ali drog so lahko moËnejπi, pred-

vsem pa nepredvidljivi in zato tudi nevarni.

Psiholoπka ravenPoleg intenzivne psiholoπke odvisnosti, ki se obËuti kot

nezadræna æelja po pitju alkohola, lahko redna zloraba

povzroËi poveËano toleranco in fiziËno odvisnost z absti-

nenËnim sindromom, za katerega so znaËilni tesnoba, tre-

senje, nespeËnost, slabosti, pospeπen

srËni utrip in poviπan krvni tlak. »e ni

ustreznega zdravljenja, se lahko

stopnjuje do alkoholnega delirija

(delirium tremens). Okvare duπevne-

ga zdravja se kaæejo kot:

• izguba spomina,

• teæave pri spoznavanju in presoji,

• alkoholna demenca (slaboumnost

zaradi organskih in funkcionalnih

motenj).

Okvare telesnega zdravjaKroniËna zloraba alkohola povzroËa

razliËne zdravstvene teæave:

• vnetje æelodËne sluznice (gastritis),

• æelodËno razjedo (ulkus),

• cirozo jeter,

• kardiopatije.

Prodaja alkohola je v Sloveniji dovoljena, ukrepe in naËine

omejevanja porabe alkohola ter ukrepe za prepreËevanje

πkodljivih posledic rabe alkohola pa doloËa Zakon o ome-

jevanju porabe alkohola (ZOPA), Uradni list RS, πt.

15/2003. V skladu s standardi Mednarodne zdravstvene

organizacije (WHO) je prodaja alkohola mladoletnim ose-

bam (pod 18 let) prepovedana, kar je upoπtevano tudi v

slovenski zakonodaji.

Brez ustreznega zdravljenja se ni mogoËe izogniti posledicam odvisnosti od alkohola.

»eprav gre za snov, ki povzroËa v naπidruæbi najveË socialnih in zdravstvenihteæav, je druæba do alkohola zelo strp-

na. V takπnih razmerah ni presenetljivavelika razπirjenost uæivanja in zgodnja

starost prvega poskuπanja alkohola.Med pomembne naloge druæine, πole in

celotne druæbe zato sodi preventiva vzgodnji starosti in zmanjπevanje strp-

nosti do uporabe alkohola. Pomembnoje vedeti, da uporaba alkohola pri

odraslih hkrati vpliva tudi na staliπËemladih in na njihov odnos do alkohola

in drugih drog.

25

TOBAKZgodovina tobaka in tobaËnih izdelkov se jeza Evropejce zaËela daljnega leta 1492, ko seje Kriπtof Kolumb izkrcal na Bahamskihotokih. DomaËini so prihod pozdravili z darili, med katerimi so

bili tudi posuπeni listi neznane rastline. V ladijski dnevnik

je zapisal, da sreËuje moπke in æenske, ki utrujenost pre-

ganjajo s kadilno cevjo, ki jo na enem koncu priæigajo, na

drugem pa iz nje vdihujejo dim. Med nekaterimi indijan-

skimi plemeni je bilo uæivanje tobaka obiËajno, predvsem

kot del ritualnih obredov, ker so mu pripisovali tudi halu-

cinogene lastnosti.

©est desetletij pozneje je Jean Nicota, francoski poslanik

na portugalskem dvoru, poslal nekaj primerkov te rast-

line Katarini MediËejski, Ëeπ da gre za rastlino z veliko

zdravilno moËjo (herba panaceja). Rastlino, ki sodi v

druæino razhudnikov, so po njem pozneje imenovali

Herba Nicotiana (Nicotiana tabacum), njen glavni alka-

loid pa nikotin. Novica o domnevni veliki zdravilni moËi

tobaka se je hitro razπirila po Evropi. Leta 1586 je Francise

Drake prvi prinesel v Anglijo kajenje v obliki pipe in z njo

osvojil angleπko visoko druæbo. Ob koncu 16. stoletja je

priπel tobak v TurËijo, nato pa se je razπiril πe na Bliænji

vzhod in po celotnem Balkanu, kjer so zaËeli prvi kaditi

tudi vodne pipe in cigarete. »eprav se je tobak sprva kadil

v okolju najniæjih druæbenih slojev, ga je z leti prevzelo

plemstvo evropskih dvorov z zahtevnim okusom, danes

bi rekli glamurjem.

Do industrijske revolucije, ko so izumili stroj za izdelavo

cigaret, tobak za javno zdravstvo ni pomenil teæav. Z izu-

mom stroja pa so bile dane osnove za masovno uporabo,

ki ji lahko danes pripiπemo smrt 500.000 evropskih

dræavljanov letno. Zanimivo je, da je tobaËna industrija πe

do pred kratkim prikrivala poroËila, ki so dokazovala, da

lahko tobak povzroËi odvisnost in razliËne zdravstvene

teæave.

Najbolj razπirjena oblika uæivanja tobaka je kajenje ciga-

rete (lahko tudi æveËenje in njuhanje). V njenem dimu so

odkrili okoli 4000 strupenih sestavin, med katerimi so

najpomembnejπe:

• nikotin je snov, ki stimulira centralni æivËni sistem.

Pripisujejo ji psihoaktivne uËinke tobaka in intenzivno

telesno odvisnost, ki jo povzroËa;

• katrani so dokazano rakotvorne (karcinogene) snovi.

Mednje sodi benzolpiren, ki ga kadilci inhalirajo med

kajenjem, z njimi vred pa tudi drugi v istem prostoru.

Prisiljeni so namreË vdihavati strupen dim, ki ga kadilec

vraËa v zrak;

Ob koncu 16. stoletja je priπel tobak v TurËijo, nato pa se je razπiril πe na Bliænji vzhod in po celotnem Balkanu.

26

• iritanti so strupi, ki draæijo dihalni sistem zaradi uæivanja

tobaka in povzroËijo vnetje grla, kaπelj, smrkavost itn.;

• ogljikov monoksid je snov, ki se veæe na hemoglobin v

rdeËih krvniËkah in oteæuje kroæenje kisika po krvi.

V Evropski uniji sprejemajo vedno stroæje omejitve za pro-

dajo tobaka tako glede dovoljene ravni nikotina in katrana

v tobaËnih izdelkih kot tudi glede

starostne meje za nakup. Vse to je

zadnja leta tobaËno industrijo

preusmerilo v propagandno-reklam-

na sporoËila, ki nagovarjajo predvsem

mlade, zlasti v dræavah tako imeno-

vanega tretjega sveta, ki imajo

obiËajno manj stroge ureditve na tem

podroËju. Tako smo priËe paradoksal-

ni situaciji, da se tobak, ki je priπel iz

Amerike z magiËno avro, da gre za

zdravilno snov, po petih stoletjih ponovno vraËa v Latinsko

Ameriko, zdaj v obliki epidemije, ki je ena najveËjih proble-

mov javnega zdravstva.

Uèinki

Psiholoπki uËinkiTobak mnogi uæivajo zato, da bi doæiveli pozitivne uËinke,

med katerimi je treba omeniti:

• sprostitev,

• obËutek veËje koncentracije,

• obËutek pripadnosti skupini kadil-

cev, vrstnikom, idolom.

Fizioloπki uËinkiNajpomembnejπi uËinki, ki jih

povzroËa redno kajenje tobaka, so:

• zmanjπanje zmogljivosti pljuË,

• prehitra utrujenost,

• peπanje Ëutov za okus in vonj,

• prezgodnje staranje koæe na obrazu,

• slab zadah,

• rumenkasta barva prstov in zob,

• kaπelj in pljuvanje, predvsem zjutraj.

Tveganja

Zasvojenost s tobakom je danes eden glavnih vzrokov zaprezgodnji pojav πtevilnih bolezni in prezgodnjoumrljivost. Vse to lahko prepreËimo. Raziskave so kajenje

povezale s πtevilnimi boleznimi, zato je zmanjπanje

kajenja, zlasti med mladimi, ena prednostnih nalog

javnega zdravstva.

Na psiholoπki ravni• psiholoπka odvisnost,

• tesnobe in depresije kot posledici teæav pri opuπËanju

kajenja.

Na telesni ravniOd πtevilnih dokazanih zdravstvenih tveganj lahko

izpostavimo:

• kroniËna vnetja ærela in grla,

• teæave pri dihanju,

• kaπelj in pljuvanje,

• razjeda æelodca,

• pljuËni rak,

• rak ust, grla, poæiralnika, ledvic in seËnika,

• bronhitis in pljuËni emfizem,

• kardiopatije; infarkti, miokardija in angina pectoris.

Tako psihiËno kot telesno odvisnost od tobaka je teæko

premagati, tudi Ëe je kadilec motivi-

ran. Po opustitvi kajenja se obiËajno

pojavi abstinenËni sindrom, katere-

ga najpogostejπi znaki so tesnoba,

razdraæljivost, nespeËnost, glavobol,

utrujenost, poveËan apetit, teæave s

koncentracijo itn. Sindrom se pojavi

æe nekaj ur po zadnji pokajeni ciga-

reti in lahko traja sedem do deset

dni. Æelja po cigareti pa se lahko

ohrani πe leta.

Kajenje ne πkodi samo kadilcu, saj je vedno veË dokazov,

da nikotin in druge snovi v cigaretnem dimu neugodno

vplivajo tudi na druge v istem prostoru. Izpostavljeni so

zlasti otroci, pri katerih cigaretni dim povzroËa teæave z

dihali. NoseËnice s kajenjem tobaka slabπajo pogoje za

razvoj otroka.

Kaj pravi zakon

Prodaja tobaka je v naπi dræavi

zakonita, ukrepe za omejevanje

uporabe tobaËnih izdelkov in

ukrepe za prepreËevanje njihovih

πkodljivih vplivov na zdravje pa

doloËa Zakon o omejevanju

uporabe tobaËnih izdelkov (Ur. list RS, πt. 57/96). Od 1. juli-

ja 1998 je prepovedana izdelava in prodaja cigaret, ki vse-

bujejo veË kot 12 miligramov katrana na cigareto. Prodaja

tobaËnih izdelkov mladostnikom, mlajπim kot 14 let, je

prepovedana.

ESPAD - evropska raziskava o alkoholu in preostalih drogah med

πolsko mladino (vir Inπtitut zavarovanje zdravja 1999) navaja,

da je cigarete æe kadilo veË kot 64odstotkov ali skoraj dve

tretjini anketiranih πolajoËih se petnajstletnikov.

Minister za zdravje opozarja: “Kajenje je zdravju πkodljivo.”

Suπenje listov tobaka.

27

DROGE - KAJ LAHKO STORIMO?

Dejavniki tveganja

Govoriti o vzrokih uæivanja drog je tvegano. Znanih je veliko dejavnikov, vendar je dejst-vo, da nobeden od njih ni nujno prisoten inne zadosten pogoj, da bi lahko ugotovili,zakaj je nekdo posegel po drogi. Vsak Ëlovek je osebnost zase, zato vselej pride do svo-

jstvene kombinacije dejavnikov, ki pojasnjujejo odloËitve

vsakega posameznika. Zato je primerneje govoriti o

razmerah, ki spodbujajo ta proces, in o dejavnikih tveg-

anja, zavoljo katerih je ta proces verjetnejπi.

Najpomembnejπi med temi dejavniki so:

• radovednost kot razlog za eksperimentiranje je naravna

in zaæelena znaËilnost mladostnikov (adolescentov), ki

pa jo je treba razvijati tako, da namesto osredotoËanja

na tvegane situacije postaja vir mladostnikovega

zdravega odraπËanja;

• pritisk skupine vrstnikov in teænja k homogenosti v

okrilju skupine mladostniku po eni strani omogoËa pre-

vzem nekaterih prepoznavnih znakov, na primer v

naËinu oblaËenja, pripadnosti doloËeni glasbeni zvrsti

itn., po drugi pa ima lahko pomembno vlogo tudi pri

odloËitvi za prvo uæivanje droge;

• iskanje uæitka - uæivanje drog je vedno povezano z æeljo

po “odklopu” od zoprnih zahtev resniËnosti oziroma

potrebo po Ëim veËjem uæivanju prostega Ëasa. »e se v

otroπtvu in adolescenci ne nauËimo drugaËnih oblik

zabave, lahko droge prevzamejo vodilno vlogo;

• nedosleden nadzor druæine - kadar so druæinska pravila

prestroga, preohlapna ali se pogosto spreminjajo, otro-

ci in adolescenti le s teæavo ponotranjijo jasne veden-

jske vzorce, zaradi Ëesar je prizadeta njihova socializaci-

ja zunaj druæinskega okolja;

• razpoloæljivost drog - Ëe so v okolju, v katerem mladost-

nik odraπËa oziroma preæivlja prosti Ëas, droge moËno

prisotne, je laæje dostopna tudi prva uporaba droge.

Seveda to niso edini dejavniki tveganja, so pa med

najpomembnejπimi, na katere lahko (preventivno)

vplivamo.

Dejavniki za{~ite

Znana je vrsta dejavnikov, ki zmanjπujejo verjetnost uæivan-

ja drog in so povezani s kulturnimi in pravnoregulativnimi

spremembami v naπi druæbi, kot so ukinjanje oglaπevanja

alkoholnih pijaË in tobaka ter zviπevanje davkov oziroma

drobnoprodajnih cen, dosledno izvajanje zakonov, ki ureja-

jo to podroËje, pa tudi πiritev preventive, na primer v πolah

itn. Drugi pa se nanaπajo na lastnosti vsakega posameznika,

ki mora v æivljenju sprejeti tudi odloËitev, ali bo posegel po

drogah oziroma ali bo droga, potem ko jo je poskusil, posta-

la njegova redna spremljevalka.

Glede na omenjene dejavnike poznamo razliËno uspeπne

pristope in pobude, ki æelijo doseËi naslednje cilje:

• Usmeriti mladostnikovo radovednost v pozitivno smer, da bi razvili njegovo “raziskovalno æilico” in jo usmerili v

podroËja, ki odvraËajo od tveganih vedenj in situacij.

To skuπajo doseËi razliËne informativne kampanje, ki

mladostnikom s pomoËjo zloæenk, interneta in raznih

publikacij posredujejo ustrezne informacije o tveganjih

zaradi uæivanja drog. Tovrstne pobude skuπajo impulz

radovednosti nadomestiti z racionalnimi argumenti in

tako spodbuditi svobodnejπo odloËitev. Tudi kadar gre za

veliko in lahko dostopno ponudbo prepovedanih ali

dovoljenih drog, na katero bodo prej ali slej naleteli.

• Podpirati vzgojo o vrednotah in vedenju, ki ceni,

spoπtuje in razvija odgovoren odnos do svojega zdravja

in zdravja skupnosti.

Ta cilj je na primer predmet razliËnih preventivnih pro-

gramov, ki se v naπi dræavi izvajajo v πolah in skuπajo pri

uËencih prebuditi zavest, da zdravje ni odvisno zgolj od

sreËe, paË pa je moËno pogojeno z odloËitvami, ki jih spre-

jema vsak posameznik. ©tevilni uËitelji na vseh stopnjah

namenjajo dobrπen del svojega Ëasa prav tej nalogi.

• Spodbujati pozitivno samopodobo oziroma dejavnike, ki

jih mladi potrebujejo za zdrav osebnostni razvoj. Ta je

pogojen z obËutkom varnosti, identitete, pripadnosti,

smiselnosti in sposobnosti. Cilj je okrepiti v tem obdobju

znaËilno krhko ljubezen do samega sebe, ki mladim

pomaga pri sooËanju z æivljenjskimi izzivi, da se laæje

spoprijemajo s skuπnjavami, s Ëimer se zmanjπujejo tveganja.

Tudi pri nas je na voljo nekaj tovrstnih programov

(Reasoner - Razvijanje pozitivnega samovrednotenja v

πolskem okolju itn.), na voljo so tudi svetovalne pomoËi

za starπe o najprimernejπem vzgojnem odnosu do otroka

ali kako doma pri otroku in mladostniku razvijati pozi-

tivno samopodobo, ki mu bo pomagala, da bo manj

obËutljiv za zunanje vplive.

• Razvijati socialne veπËine, ki bodo mladim pomagale,

da se bodo v odnosu do drugih vedli primerno in pred-

vsem samostojno in se tako uspeπno izognili pritiskom

vrstniπkih skupin po skupnem uæivanju drog, in Ëe je

treba, zmogli zamenjati tudi skupino oziroma prijatelje.

©ola in druæina lahko najbolj uspeπno spodbujata otroke

in mladostnike k pripravljenosti oziroma sposobnosti

sprejemanja pozitivnega vzorca medsebojnega komuni-

ciranja. Razvijanje obËutka za spoπtovanje drugih poma-

ga oblikovati tudi zahteve po enaki obravnavi sebe.

• Spodbujati bogato in raznovrstno preæivljanje prostega Ëasa, ki bo mladostniku πirilo obzorja in odkrivalo nove

svetove ter tako pomagalo najti zadovoljstvo, ki ne bo

ogroæalo njegovega razvoja. Pomagalo mu bo ustvariti

tudi pozitivne naËine zabave na podlagi moænosti, ki

mu jih ponuja okolje.

Zato imamo tudi pri nas πtevilne programe z razliËnimi

dejavnostmi za vzgojo otrok in mladostnikov za zabavo,

ki bogati. Imamo pa tudi programe, usmerjene k pro-

moviranju dejavnosti za preæivljanje prostega Ëasa, ki so

alternativa “æuranju”.

28

• Spodbujanje razumnega izvajanja starπevske avto-ritete, ki naj otroku in mladostniku omogoËi pono-

tranjiti nekatera sprejemljiva pravila sobivanja in spre-

jemati vedno veË odgovornosti, tudi v primerih, ko gre

za radovednost ali uæitek.

©ole za starπe imajo v tem pogledu izjemno vlogo. V

doloËenem trenutku mladostniki tudi sami od starπev

zahtevajo, da jim ti postavijo jasne meje sprejemljivega

(nesprejemljivega).

• Teæja dostopnost drog na druæabnih mestih, kjer se

gibljejo mladostniki.

Laæji dostop do drog poveËuje moænosti za veËjo uporabo,

veËjo zlorabo in iz tega izhajajoËe veËje teæave. Zato je

zelo pomembno, da droge niso dostopne na krajih, kjer se

zadræujejo mladostniki.

JE MOGO^E PREPRE^ITI?Ankete kaæejo, da zadnja letapo drogah posegajo vse mlajπi(osnovnoπolci in dijaki). Obdobje odraπËanja oziroma adoles-

cence je torej Ëas, v katerem se nekateri

mladi odloËijo tudi za uæivanje drog.

VeËina med njimi iz radovednosti, ker je

to obdobje odkrivanj, raziskovanj in Ëas,

ko se po konËanem otroπtvu odpre

obzorje navidezno neomejenih moænos-

ti. V ta zmeden Ëas sprememb in iskanja

lastne identitete se umeπËajo tudi

raziskovanja o drogah, kar prinaπa

dodatno tveganje pri vedenju, ki drugaËe ne bi bilo tako

dostopno za Ëute in Ëutna spoznanja (transcendentno).

Izkuπnje kaæejo, da veËina, ki zaËne uæivati droge v tem æivl-

jenjskem obdobju, to kmalu in po nekaj poskusih opusti -

obdobje se kljub mladostnikovi neizbeæni radovednosti in

æeljam po poskuπanju konËa kot prehodno eksperimenti-

ranje. V nekaterih primerih pa lahko pomeni tudi korak k

psihoaktivnemu uæivanju, ki ima negotov razplet. V teh

primerih prehodnemu eksperimentiranju sledi jemanje

novih snovi, dokler droga ne postane stalnica osebnega æivl-

jenjskega sloga.

• Vse raziskave so pokazale, da je v druæinskem æivljenju

uravnoteæena kombinacija ljubezni in discipline vzgojni

slog, ki deluje preventivno. Mladostnik se mora kot vsaka

druga oseba v svojem æivljenju poËutiti ljubljen, Ëeprav

zahteva njegova pozitivna socializacija tudi postavitev

meja. Te so njegov referenËni okvir, saj se tako nauËi pono

tranjiti vrednote in pravila druæbenega æivljenja, v katere-

ga poËasi vstopa.

• V takπnem slogu in vzduπju spoπto-

vanja in zahtev bo komunikacija med

starπi in otroki naπla svoje pravo

mesto. Komunikacija mora biti prist-

na, s Ëim manj prekinitvami, starπi naj

poskuπajo najti primeren trenutek, v

katerem je smiselno govoriti tudi o

drogah. Le resna in premiπljena komu-

nikacija omogoËa razreπevanje nespo-

razumov in mladostnikovih skrajnih

interpretacij resniËnosti. Tako je

mogoËe pridobiti mladostnikovo zau-

panje in mu posredovati sporoËilo, da

gre pri teh predstavah (o drogah) pogosto za slepila.

Spodbujanje dejavnikov zaπËite inzmanjπevanje dejavnikov tveganjatvori torej (preventivni) cilj, ki si galahko zada katerikoli mladostnik, kiæeli æiveti bolj zdravo, prav tako pa

tudi starπi, uËitelji in na sploπnoodrasli, ki jim mladostniki zaupajo.To je skupna naloga, ki zadeva nas

vse in mora potekati na ravnikomunikacije, kar pomeni, da se

moramo izogibati zastraπevanju innepotrebnim groænjam.

29

POSEBNO TVEGANE SITUACIJE V prejπnjih poglavjih smo se seznanjali zdejstvom, da se lahko tveganju, povezanemu zdrogami, izognemo le tako, da jih ne uæivamo. Osebe, ki se odloËajo drugaËe, morajo v vsakem primeru

upoπtevati nekatere situacije in doloËene naËine uæivanja,

ki lahko pomnoæijo tveganja in s tem oteæijo æivljenje uæi-

valca drog in njegovega okolja. Poznavanje tega, kako

lahko nekatere oblike uæivanja drog vplivajo na naπe æivl-

jenje in celo na æivljenje oseb, s katerimi sobivamo, je zlasti

pomembno v trenutku, ko moramo sprejeti odloËitev, ali

bomo drogo uæili ali ne.

Zato bomo v nadaljevanju spoznali nekatere elemente, o

katerih pogosto ne razmiπljamo, nanaπajo pa se na droge,

poloæaj uæivalca ali na njegove osebnostne lastnosti.

Z vidika snovi

Kombiniranje drogVeËje kombiniranje drog poveËuje tudi tveganje razliËnih

teæav. Zloraba alkohola ob vikendih je nazoren primer tveg-

anega vedenja za zdravje in varnost oseb. »e pa oseba s

takim vedenjem kombinira pitje alkohola πe z jemanjem

haπiπa in tabletk, se tveganja lahko

nepredvidljivo pomnoæijo.

Uæivanje drog, Ëe jemljemo zdravilaDejstvo je, da se lahko tveganje

zaradi uæivanja drog nepredvidljivo

poveËa, Ëe hkrati jemljemo zdravila

(Ëeprav nam jih je predpisal zdra-

vnik). Gre za kombinacijo drog in

doloËenih zdravil ter naËinov med-

sebojnega delovanja razliËnih snovi

v naπem telesu, ki ni pod naπim nad-

zorom in lahko sproæi posebej nega-

tivne reakcije.

Z vidika stvarnosti, v kateri se u˝ivajo

Jemanje drog v situacijah, ki zahtevajo bistro glavo

»e uæivamo droge med opravljanjem dejavnosti, ki zahteva-

jo natanËnost, bistrost, jasne misli, psihomotoriËno koordi-

nacijo ipd., torej optimalno delovanje naπih viπjih sposob-

nosti, se poveËa tudi tveganje. Tak primer je voænja

motornih vozil ali upravljanje teækega stroja.

Uæivanje drog med noseËnostjo»eprav se nam lahko zdi, da ta primer dobro poznamo, ni

odveË spomniti, da katerokoli drogo, ki jo noseËa æenska

zauæije, zauæije tudi zarodek oziroma plod, kar negativno

vpliva na njegovo telesno rast in ima lahko nepredvidljive

posledice za njegovo æivljenje.

Z vidika polo˝aja osebe

Uæivanje drog v bolezni»e je organizem osebe, ki uæiva droge, oslabljen zaradi

bolezni, se lahko vpliv droge poveËa. Nazoren primer je

oseba, ki dnevno pokadi 20 cigaret in veË in trpi za hudim

bronhitisom. Enake primerjave lahko uporabimo za

katerokoli drugo drogo.

Uæivanje drog, Ëe psihiËno trpimoPrav tako je nespametno in nepredvidljivo tudi uæivanje

drog v primerih, ko je oseba v teækem Ëustvenem stanju, v

stresu in trpi za tesnobo ali je bolj ali manj æalostna.

Tveganje, da se v teh situacijah sproæijo procesi odvisnosti,

je πe posebej poveËano.

Veè je slab{e

Najbræ ni treba posebej poudarjati, da kombinacija vseh

naπtetih situacij poveËa tveganja do toËke, ki jo je

nemogoËe predvideti. Na primer, æenska, ki meπa haπiπ in

alkohol, jemlje zdravila, je v petem mesecu noseËnosti in

sede v avto ...

KAKO UKREPATI, KO PRIDEDO TE≥AVKadar imamo te˝ave

Za uæivalce drog je znaËilna teænja po zanikanju ali

zmanjπevanju resnosti svojih teæav. Tako pogosto lahko

sliπimo frazo “Vse je pod kontrolo”, ki je pogosto v popol-

nem neskladju z vsemi dokazi. »e se nauËimo omejiti to

“gotovost”, se bomo lahko pravo-

Ëasno odzvali na probleme, ki jih

povzroËa uæivanje drog, zlasti v

primerih, ki se lahko konËajo prob-

lematiËno in z odvisnostjo.

Nekateri podatki lahko odprejo

oËi, da uvidimo, kdaj smo morda

izgubili nadzor:

• ko dve ali tri cigarete dnevno, za

katere trdimo, da so dovolj,

poËasi postajajo dvanajst cigaret

ali celo veË;

• Ëe æelimo opustiti kajenje in ugo-

tovimo, da je teæje, kot smo mis-

lili, zato si zaËnemo izmiπljati vse mogoËe izgovore, s

katerimi upraviËujemo uporabo, v katero smo πe pred

kratkim podvomili;

• Ëe se naπi izhodi s prijatelji vedno konËajo v pijanËevanju;

• Ëe so jutra z maËkom vse pogostejπa in jih prekriva oblak

izgube spomina;

• Ëe v naπem vsakodnevnem æivljenju doloËena snov ali

vedno veË snovi dobiva svojo vlogo;

• Ëe se kljub noseËnosti ne moremo odreËi snovi, ki je

dokazano strupena za plod;

• Ëe dobimo obËutek, da slabπe opravljamo svoje vsakod-

nevne naloge (πtudij, sluæbo itn.) in nas tu in tam preπine

misel - ki jo hitro zatremo -, da je to morda povezano z uæi-

vanjem drog.

Takπne in podobne situacije zahtevajo, da postanemo

pozorni in skuπamo oceniti, Ëe se samonadzor, za katerega

trdimo, da ga imamo, ne spreminja v mit. Sposobnost

vzpostavljanja treznega (pametnega) odnosa do drog je

tesno povezana z odloËitvijo, da se ne smemo prepustiti

V katalogu „Imam teæave z drogami! Kampo informacije in pomoË”, ki ga izdaja Uradvlade RS za droge, so navedeni vsi centri zazdravljenje odvisnosti ter druge vladne innevladne ustanove za pomoË odvisnim oddrog v Sloveniji. Publikacija vsebuje kratke

predstavitve veË kot stotih razliËnih pro-gramov in je na voljo v vseh πolskih in

drugih knjiænicah, pri lokalnih akcijskihskupinah, nova, dopolnjena izdaja, ki bo

izπla konec jeseni, pa bo objavljena tudi naspletni strani Urada za droge.

30takπnim oblikam uæivanja drog, ki lahko postanejo prob-

lematiËne. Hkrati pa je v povezavi tudi s sposobnostjo, da

znamo pravoËasno prepoznati tovrstna (problematiËna)

uæivanja, in zmoænostjo uvajanja sprememb v naËin æivljen-

ja, ki prepreËuje poveËanje (intenzifikacijo) uporabe.

Ne pozabi!

Ko se pojavi kakrπenkoli dvom, je pogovor s strokovnjakom

dobra reπitev. V Sloveniji vzpostavljamo gosto mreæo

razliËnih oblik pomoËi prek vladnih in nevladnih ustanov, v

katerih so zaposleni strokovnjaki za odvisnost od drog, kot so

psihologi, psihiatri, zdravniki, socialni delavci in drugi. Delajo

zato, da bi pomagali ljudem, ki æelijo opustiti uæivanje drog,

tudi v primerih, ko so droge æe zaËele ogroæati posamezniko-

vo sposobnost nadzora oziroma gre æe za globoko odvisnost.

V veËini teh ustanov lahko najdete razumevanje, pomoË in

kljuË za zaËetek osebnega razmiπljanja o odnosu do drog.

Kadar imajo te˝ave na{i bli˝nji

VËasih je laæje prepoznati tvegane situacije pri drugih.

Ugotovitev, da ima uæivanje drog v æivljenju naπih prijateljev

ali druæinskih Ëlanov vedno veËji pomen, nam lahko porodi

vpraπanje, ali ne gre za tvegano

uæivanje oziroma problematiËnega

uporabnika drog. V teh primerih se

je najbolje pogovoriti s strokovn-

jakom. VËasih pa nam resnost

situacije narekuje, da ukrepamo

hitro, na primer ko sta ogroæena

zdravje ali celo æivljenje uæivalca. V

takih primerih se je treba Ëim prej

obrniti na nujno medicinsko pomoË, ki deluje v okviru

zdravstvene sluæbe.

Najpogostejπe nujne situacije, povezane z drogami, so:

Alkohol• akutna zastrupitev (intoksikacija): stanje globoke zas-

panosti, v katerem je oseba dremava, nesposobna izgovoriti

besedo ali koordinirati gibe;

• alkoholna koma: prevelika doza alkohola, ki lahko celo

ogrozi æivljenje uæivalca.

Halucinogeni• akutna intoksikacija: “slab trip”, za katerega so znaËilni

nemir, dezorientacija, halucinacije in paranoiËne misli, ki

lahko pripeljejo do panike itn.

Amfetamini in kokain• akutna intoksikacija: potenje, pospeπen in nereden srËni

utrip, zastoj srca, vznemirjenost, hiperaktivnost in moæen

pojav paranoiËnih misli;

• motnje, znaËilne za delirij: obËutki zasledovanja ali nad-

zorovanja, s halucinacijami, zelo pretirano vznemirjenostjo

in bojaznijo;

• reaktivna depresija: hitra prekinitev uæivanja lahko pri

rednih uporabnikih povzroËi sliko, za katero so znaËilne

sanje in depresija, lahko se pojavijo

tudi ideje o samomoru.

Ekstazi• vroËinski udar: izËrpanost,

dezorientacija, krËi, vznemir-

jenost, omedlevica, poviπanje

telesne temperature, kar lahko

povzroËi komo ali smrt zaradi

prenehanja dihanja.

Slovenski predpisi ne razlikujejo

med posameznimi vrstami pre-

povedanih drog in so enaki tako za

marihuano kot ekstazi ali kokain

oziroma heroin. Po zdajπnji zakon-

odaji (Uredba o razvrstitvi pre-

povedanih drog - Ur. l. RS, πt.

49/2000) sodijo skupaj z derivati

(smole, ekstrakti, tinkture) v prvo

skupino prepovedanih drog in

skladno z Zakonom o proizvodnji

in prometu s prepovedanimi

drogami (Ur. l. RS, πt. 108/1999; 44/2000) πtejejo za sub-

stance, ki so zelo nevarne za zdravje ljudi zaradi hudih

posledic, ki jih lahko povzroËi zloraba. Posest prepovedanihdrog za lastno uporabo pa doloËa Zakon o prepreËevanju

uporabe prepovedanih drog in o obravnavi uæivalcev pre-

povedanih drog (Ur. l. RS, πt. 98/99). Tako se na primer posest

manjπe koliËine prepovedane droge za enkratno lastno

uporabo obravnava kot prekrπek in kaznuje z denarno kazni-

jo ali zaporom. Kazni se je mogoËe izogniti s prostovoljnim

vstopom v katerega od programov zdravljenja ali v socialno-

varstvene programe. Katerikoli drug odnos s prepovedanimi

drogami (gojenje, predelava, promet, navajanje k uæivanju in

posedovanje) pa je kaznivo dejanje

po kazenskem zakoniku R

Slovenije. Samo uæivanje oziroma

uporaba prepovedanih drog v naπi

dræavi ni niti kaznivo dejanje niti

prekrπek. Takπno (liberalno) zakon-

odajo ima samo nekaj evropskih

dræav, na primer ©panija, Italija,

Portugalska, na Irskem, v Avstriji in

Belgiji velja to samo za marihuano,

medtem ko v veËini drugih evrop-

skih dræav z administrativno kazni-

jo (prekrπkom) sankcionirajo tudi

uporabo prepovedanih drog.

Nacionalni program za podroËje drog (2003/2008) skladno z

mednarodnimi konvencijami OZN in zakonodajo dræav Ëlanic

EU v poglavju o kaznovalni politiki vsebinsko nadaljuje proces

dekriminalizacije uporabnikov marihuane in drugih pre-

povedanih drog in s tem v zvezi dodatne “omilitve” sankcij,

nikakor pa legalizacije prepovedanih drog. Pod tem pojmom

se namreË razumeva umik posamezne prepovedane droge

(marihuane) iz seznama prepovedanih drog in neomejevan-

je ponudbe, kamor sodijo gojenje, predelava, preprodaja in

omogoËanje uporabe te droge, kar je skladno z mednarodni-

mi pravnimi akti kaznivo dejanje.

Iz Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami:

Z denarno kaznijo od 50.000 tolarjev do 150.000tolarjev ali z zaporom do 30 dni se kaznuje za

prekrπek, kdor ima v posesti prepovedane droge vnasprotju z doloËbami tega zakona.

Z denarno kaznijo od 10.000 tolarjev do 50.000tolarjev ali zaporom do 5 dni se kaznuje za

prekrπek, kdor ima v posesti manjπo koliËino pre-povedane droge za enkratno lastno uporabo.

Skladno z doloËbami zakona o prekrπkih se smemileje kaznovati tisti storilec prekrπka iz prvega

odstavka tega Ëlena, ki ima v posesti manjπokoliËino prepovedane droge za enkratno lastno

uporabo, in storilec prekrπka iz prejπnjegaodstavka, Ëe prostovoljno vstopi v program zdravl-

jenja uæivalcev prepovedanih drog ali socialno-varstvene programe, ki jih potrdita Zdravstveni

svet ali Svet za droge.Storilcu prekrπka po tem zakonu se prepovedane

droge odvzamejo brez plaËila odπkodnine ne gledena to, ali so bile te prepovedane droge njegova last

ali pa jih je imel le v posesti.

ZAKONODAJA