FI 195 25 OP - Finance2009/10/07 · največji del trga – lani 83 odstotkov – zajemajo poslovni procesi, ki vključujejo »oblačno« oglaševanje, e-poslovanje, človeške vire

FINANCE, četrtek, 8. oktobra 2009, št. 195www.finance.si

INFOR

MATO

RIK

TOGLASNA PRILOGA

Roman Koritnik (levo), generalni di-rektor IBM Slovenija, in prof. dr. Ivan Rozman, rektor Univerze v Maribo-ru, sta v štajerski prestolnici prere-zala trak ob otvoritvi novega Centra za računalništvo v oblaku. 26, 27

»Naprave Kyocera Mita podjet-jem pomagajo, da postanejo okol-ju prijazna,« pravi Ciril Kraševec, direktor podjetja Xenon forte.

28, 29

Računalniški oblak nad Mariborom

FI_195_25_OP.indd Sec1:25FI_195_25_OP.indd Sec1:25 10/7/09 4:15:52 PM10/7/09 4:15:52 PM

OGLASNA PRILOGA FINANCE, četrtek, 8. oktobra 2009, št. 195www.finance.si26

Računalništvo v obla-ku (cloud computing) je takšna uporaba računal-niških tehnologij, pri ka-teri se, kot pravi eden od razširjenih opisov, »ska-labilni in pogosto virtu-alizirani viri dinamično zagotavljajo kot storitev prek interneta«. Gre za širok in raznovrsten skup fenomenov, v osredju katerega je prenos tra-dicionalnih IT-storitev na internet, hkrati pa je tudi veliko prostora za ustvarjanje novih tokov poslovanja in zaslužka.

Splošno povedano, računalništvo v oblaku obsega različne koncepte tehnologij in aplikacij ali njihove kombinacije: in-frastrukturo kot storitev (IaaS), platformo kot sto-ritev (PaaS), programsko opremo oziroma aplikacije kot storitev (SaaS) in informa-cijo kot storitev (še enkrat IaaS) ter tudi druge tehnolo-gije, ki računalniške potrebe uporabnikov zadovoljujejo prek »oblaka«. Storitve računalništva v oblaku običajno omogočajo dostop do poslovnih aplikacij prek interneta s pomočjo spletnega brskalnika, pri čemer se program-ska oprema in podatki hranijo na strežnikih. »Oblak«, o katerem govorino, je seveda metafora za internet, ki smo jo postopoma začeli uporabljati po analogiji z grafično upodobitvijo »medmrežja« v shematskih prikazih raču-nalniških omrežij.

V svetu hitro raste število podjetij, ki se zanašajo na plat-forme za računalništvo v oblaku kot sredstvo za zniževanje stroškov. Ta težnja je skladna s težnjami po konsolidaciji in racionalizaciji stroškov, ki jih omogoča virtualizacija. Veliki ponudniki ustanavljajo močne »oblačne« platforme, kot so recimo Google Apps, Amazon EC2 Cloud, Microsoft Azure in druge. Te bodo že kmalu omogočale uporabo storitev prek različnih naprav, opremljenih z naprednimi brskalniki, in lahkih odjemalcev. Aplikacije in platforme kot storitev bodo kmalu postajale povsem običajne v večjih podjetjih in ustanovah. Zmogljivosti sodelovanja, ki jih ponuja računalništvo v oblakih, bodo vse bolj spreminjale načine odnosa z informacijami in tudi odnosa med ljud-mi. V povezavi z mobilnostjo bo računalništvo v oblaku, kot piše v analizi analitskega podjetja Strategy Analytics, imelo ogromen vpliv na rast poslovanja ter učinkovitost komunikacij in sodelovanja.

V javnosti se računalnuištvo v oblaku najpogosteje razume kot uporaba infrastrukture kot storitve prek in-terneta (IaaS). V bistvu je po oceni analitskega podjetja Gartner ta segment v letu 2008 zajemal le 5,5 odstotka, letos pa šest odstotkov računalništva v oblaku. Aplikacije kot storitev (SaaS), ki sodijo v računalništvo v oblaku – del teh storitev namreč ne sodi vanj – pa so zasedle dvakrat več trga, njihov delež pa bo še hitro rasel. Celoten svetovni trg računalništva v oblaku bo letos dosegel 56,3 milijarde dolarjev, 21,3 odstoka več kot v letu 2008, v letu 2013 pa naj bi se povzpel na 150 milijard dolarjev. Po Gartnerju največji del trga – lani 83 odstotkov – zajemajo poslovni procesi, ki vključujejo »oblačno« oglaševanje, e-poslovanje, človeške vire in spletno plačevanje. Letos bo ta segment prinesel 46,6 milijarde dolarjev prihodkov, kar 19,8 od-stotka več kot lani.

Dobrodošli v oblaku

UVODNIKEsad Jakupović [email protected]

V svetu hitro raste število podjetij, ki se zanašajo na platforme za računalništvo v oblaku kot sredstvo za zniževanje stroškov.

Urednik priloge:Branko ŽnidaršičTel.: (01) 30 91 526E-pošta: branko.znidaršič@finance.si

Stalna zunanja sodelavca:Esad JakupovićTel.: 040 296 184E-pošta: [email protected] VargaTel.: 040 427 333E-pošta: [email protected]

Trženje:Darinka ŽemljaTel.: (01) 30 91 539E-pošta: [email protected]

Računalniški prelom: Sandra DolencLektoriranje: Julija Klančišar

Urednik oglasnega uredništva:Branko Žnidaršič

Naslednji IKT informator bo izšel 22. oktobra 2009

IKT informator je oglasna priloga časnika Finance. Izhaja dvakrat mesečno.

Zakaj je računalništvo v oblaku tako pomembno?V zadnjem obdobju smo priče intenzivnemu premiku stran od klasičnih aplikacij in v smer sto-ritev. Aplikacije v obliki storitev že danes pomembno spreminjajo način, kako razvijamo, izvajamo in uporabljamo računalnike. Toda če aplikacije v obliki sto-ritev izvajamo znotraj omrežja podjetja, jih s tem omejimo pri povezljivosti in integraciji. Raču-nalništvo v oblaku pa nam ponuja možnost, da storitve gostimo v medmrežju. To nam odpre pov-sem nove možnosti integracije – denimo sistem za upravljanje odnosov s strankami lahko pove-žemo z iskanji, ki jih je uporabnik

opravil v izbranem iskalniku. Ali skupino na socialnem omrežju integriramo s trženjskimi aktiv-nostmi. Primerov je nešteto – ra-čunalništvo v oblaku omogoča vzpostavitev novih vrednostnih verig, pa tudi novih poslovnih modelov.

Računalništvo v oblaku je torej veliko več od klasičnega zunanjega izvajanja?Tako je. Zelo površno bi bilo, če bi na računalniške oblake gle-dali zgolj kot na »outsourcing« strežniških zmogljivosti. »Cloud Computing« je nov način razvoja aplikacij. Posebno veliko prilož-nosti se skriva na področju po-slovnih aplikacij. In zato je treba na računalništvo v oblaku gledati kot na orodje, ki tako podjetjem kakor raziskovalcem omogoča ustvarjanje novih idej, inovacij, predvsem novih poslovnih mo-delov. Zadeva je precej podob-na kot pred 15 leti; takrat si je le redkokdo znal zamišljati, kako internet uporabiti v poslovne na-mene. Tisti, ki so imeli ideje, so

Računalništvoda storitve g

[ INTERVJU ] Matjaž B. Jurič: Cilj centra je pomagati podjetjem, raz

S predsednikom Centra za računalništvo v oblaku, izr. prof. dr. Matjažem B. Juričem, smo se pogovarjali o računalništvu v oblaku (Cloud Computing), nastan-ku novega centra, njegovem namenu ter možnostih in perspektivah.

Tako pravi izr. prof. dr. Ma-tjaž B. Jurič, predsednik Cen-tra za računalništvo v oblaku pri Univerzi v Mariboru.

▶

Računalništvo v oblaku je najsodobnejši tehnološki pri-stop, ki omogoča razvoj novih, inovativnih informacijskih storitev ter učinkovito in stro-škovno ugodno uporabo infor-macijskih virov. Ta tehnologija lahko gospodarstvu, javni upravi in akademski sferi omogoči po-memben napredek predvsem na področju konkurenčne sposob-nosti, optimizacije poslovanja ter inovacij.

Naslednji korak v razvoju arhitekture

Center za računalništvo v oblaku sta ustanovili Univerza v Mariboru in IBM Slovenija v okviru Znanstvenega parka Uni-verze v Mariboru in Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI). Mari-borski »računalniški oblak« bo podjetjem, javnim ustanovam in študentom ponudil dostop do te najsodobnejše informa-cijske tehnologije ter razvoj inovativnih rešitev in preizku-šanje konceptov razpršenega računalništva. Tehnologija bo lahko gospodarstvu, javni upra-

vi in akademski sferi omogočila pomembno izboljšanje učinko-vitosti, sposobnosti, inovativno-sti in konkurenčnosti.

Nov korak v razvoju SOA Novi nekomercialni Center

za računalništvo v oblaku bo de-loval v okviru Kompetenčnega centra za SOA pri Znanstvenem parku Univerze v Mariboru pod vodstvom izr. prof. dr. Matjaža B. Juriča. Dr. Jurič pojasnjuje, da bo mariborski »računalniški oblak« omogočil razvoj najkom-pleksnejših SOA-rešitev, e-sto-ritev in e-vsebin, predvsem pa inovacije na tem področju. Kot tak pomeni logični naslednji korak v razvoju storitveno ori-entiranih arhitektur. Računal-niški oblak, ki deluje v centru, uporablja strežnike vrhunskih zmogljivosti in je primeren za najzahtevnejše aplikacije, saj za-gotavlja hitrost in skalabilnost na eni strani ter odpornost proti napakam na drugi. Podjetja, pa tudi raziskovalci in študenti bodo lahko oblak uporabili za razvoj in preizkušanje novih rešitev, kar pomeni velik pri-hranek časa in stroškov. Ekipa strokovnjakov centra pa jim bo pomagala pri reševanju tehnolo-ških in vsebinskih vprašanj.

Odgovor tudi na izzive krize Uradne predstavitve Centra

za računalništvo v Mariboru so se udeležili prof. dr. Ivan Roz-man, rektor Univerze v Maribo-ru, Roman Koritnik, generalni direktor IBM Slovenija, prof. dr. Igor Tičar, dekan FERI,

mag. Miran Novak, direktor podjetja Informatika, Boštjan Robežnik, direktor Enote infor-matika v družbi Mobitel, in prof. dr. Matjaž B. Jurič, predsednik Kompetenčnega centra za SOA, predstavniki medijev in drugi gosti.

Rektor prof. dr. Rozman je poudaril, da nas je gospodarska kriza postavila pred nove izzive. Zadnja leta so si na Univerzi v Mariboru tudi zato intenzivno prizadevali okrepiti sodelovanje in prenos znanja med univerzo in gospodarstvom. Rezultat te-ga prizadevanja je med drugim prvi slovenski Center za raču-nalništvo v oblaku, s katerim bo Slovenija na tem področju stopila ob bok najrazvitejšim državam. Generalni direktor IBM Slovenija Roman Koritnik je poudaril pomen znanja, nje-govega pretoka in sodelovanja. Z odprtjem centra se je sode-lovanje med IBM Slovenija in Univerzo v Mariboru dvignilo na višjo raven.

Prispevek h konkurenčnosti in optimizaciji

Vzpostavitev računalniške-ga oblaka je nadaljevanje zelo uspešne zgodbe Kompetenčne-ga centra za SOA, s pomočjo ka-terega je v minulem letu nastalo nekaj zelo uspešnih SOA-pro-jektov, ki so prejeli tudi med-narodne nagrade. Direktor pod-jetja Informatika mag. Miran Novak je povedal, da v podjetju Informatika pomen računalni-škega oblaka vidijo predvsem v možnosti, da se bo njihov pre-

novljeni informacijski sistem laže prilagajal zakonskim in organizacijskim spremembam. Direktor Enote informatika v družbi Mobitel Boštjan Robež-nik pa je predstavil dosedanje aktivnosti na področju SOA in pričakovane spremembe na področju telekomunikacijskih

Računalniški obla[CLOUD COMPUTING CENTER ] Univerza v Mariboru in IBM

Na Univerzi v Mariboru so pred dvema dnevoma uradno predstavili novi Center za računalništvo v oblaku (Cloud Computing Center), prvi v Sloveniji in eden med prvimi v svetu, ki bo podjetjem, javni upravi in akademski sferi omogočil dostop do najsodobnejše informacijske tehnologije – računalniškega oblaka.

Slovenija v oblaku: (z leve proti desni): Vanja Borovac, predsednik centra in Kompetenčnega centra za SOA izr. prof. dr. Matjaž B. Jurič, dekan FERI prof. dr. Igor Tičar, rektor Univerze v Mariboru prof. dr. Ivan Rozman, generalni direktor IBM Slovenija Roman Koritnik, direktor podjetja Informatika mag. Miran Novak in direktor Enote informatika v družbi Mobitel Boštjan Robežnik.

▶

Računalništvo v oblaku je naravna nadgradnja koncepta storitveno orientirane arhitekture.

FI_195_26_27_OP.indd 2FI_195_26_27_OP.indd 2 10/7/09 4:17:43 PM10/7/09 4:17:43 PM

IKT INFORMATORFINANCE, četrtek, 8. oktobra 2009, št. 195www.finance.si 27

danes izjemno uspešni. Podobno priložnost ponuja računalništvo v oblaku.

Kakšna bo vloga Centra za računalništvo v oblaku?Cilj centra je pomagati podjetjem, raziskovalcem in študentom pri razvoju inovativnih rešitev. Po eni strani so v centru na voljo vrhun-sko znanje in izkušnje. Tukaj v Sloveniji orjemo ledino. Po drugi strani pa center ponuja tudi čisto praktične prednosti: računalniški oblak je vzpostavljen, kar omo-goča vsem zainteresiranim hiter »time-to-market«, pri čemer se izognejo stroškom vzpostavitve, kar ni nezanemarljivo, predvsem v začetnih fazah razvoja.

Kakšne so zmogljivosti in zmožnosti novega centra?Poleg znanja in izkušenj, ki sem jih že omenil, je pomembno pou-dariti, da prvi slovenski računal-niški oblak deluje na vrhunskih strežnikih, katerih vrednost presega 350 tisoč dolarjev in jih je IBM namenil izključno za delo-

vanje oblaka, ki je lociran na Uni-verzi v Mariboru. To podjetjem in vsem drugim zainteresiranim zagotavlja zadostne zmogljivosti za najkompleksnejše obdelave. Z drugimi besedami, z uporabo oblaka si bodo podjetja lahko privoščila veliko kompleksnejše poslovne storitve, take, o katerih pred tem niso razmišljala.

Kakšna je povezava med računalniškim oblakom in SOA?Če na računalništvo v oblaku gledamo kot na razvoj aplikacij v obliki storitev, vidimo, da gre za logično nadaljevanje SOA. Aplikacije, ki delujejo po načelih SOA, so neposredno prenosljive v »oblak.« Vsem tistim, ki so v pre-teklosti vlagali v SOA, daje to izje-mno strateško prednost. »Cloud Computing« dviguje SOA na novo raven in verjamem, da bomo čez leto ali dve lahko potrdili, da je oblak podobno uspešna zgodba kot SOA, kjer je tudi s pomočjo našega centra nastalo precej zelo uspešnih projektov.

Koliko so podjetja pripra-vljena na računalništvo v oblaku?Področje računalništva v oblaku še ni v celoti raziskano in podob-no kot pri vsaki tako pomembni novosti je še nekaj dvomov glede nove tehnologije. Ena večjih di-lem je, ali bodo podjetja dovolj zaupala v računalniške oblake, da bodo v njih dejansko izvajala svoje poslovne storitve. V našem centru omogočamo podjetjem in drugim zainteresiranim, da si ustvarijo svoje »zasebne« ra-čunalniške oblake, nad katerim imajo popoln nadzor. Ne naza-dnje pa verjamemo, da bo center pospešil raziskave na tem podro-čju in tako pomagal rešiti ključna vprašanja.

Kakšni so kadrovski poten-ciali centra na začetku in kakš-ni v perspektivi?Trenutno za računalniški oblak skrbi ekipa mojih sodelavcev, in sicer Aleš Frece, Marcel Križev-nik, Matej Hertiš, Gregor Srdič, Andrej Kocbek, Andrej Hrnčič

in Gorazd Berghaus. Vsem bi se na tem mestu lepo zahvalil za požrtvovalnost, energijo in znanje, kar vse vlagajo v ta pro-jekt. V prihodnosti se bo ekipa še okrepila, saj je že zdaj zaznati izjemen interes.

Ali se je katero od podjetij že »prijavilo« za sodelovanje s centrom? Računalništvo v oblaku je narav-na nadgradnja koncepta SOA, zato pričakujem, da bo največ zanimanja ravno pri podjetjih, ki so v minulem obdobju vlagala v SOA. Prve projekte bomo za-čeli izvajati s partnerji centra, dva med njimi sta se udeležila tudi tiskovne konference ob od-prtju. Kot kaže, bo interesa, vsaj sodeč po prvotnih odzivih, veliko. Precej pa je zanimanja tudi v raz-iskovalnih krogih in med študen-ti. Verjamem, da zanimanja za uporabo prvega računalniškega oblaka v Sloveniji ne bo manjkalo. Nasprotno, pričakujemo, da bo-mo že v kratkem morali povečati zmogljivosti.

o v oblaku omogoča, ostimo v medmrežju

ziskovalcem in študentom pri razvoju inovativnih rešitev

Prof. dr. Ivan Rozman, rektor Univerze v Mariboru: »Otvoritev

prvega slovenskega računal-niškega oblaka na Univerzi v Mariboru dokazuje, da sledimo najsodobnejšim tehnologijam. Delovanje v okviru Znanstvenega parka pa bo omogočilo, da bodo računalniški oblak izkoristila tako podjetja kakor tudi raziskovalci in študenti. Skupni cilj je povečanje sodelovanja med gospodar-stvom in univerzo.«

Roman Koritnik, generalni direktor IBM Slovenija: »Prehod

znanja med univerzami in gospodarstvom, najnovejše tehnologije in inovacije so

ključne za uspeh gospodar-stva in naše družbe. Sodelova-nje, ki ga IBM Slovenija s slovenskimi fakultetami skrbno gradi že leta, želimo zdaj povzdigniti še stopnjo više – v računalniški oblak. Tako se lahko Slovenija enakovredno primerja z najrazvitejšimi državami na svetu, ki so svoje centre odprle v minulih mesecih.«

Boštjan Robež-nik, direktor Enote informati-ka v družbi Mobitel: »Računalništvo

v oblaku bo prineslo veliko spremembo na področju internih IT-oddelkov in telekomunikacij. Velikost teh sprememb je še prezgodaj napovedovati, saj na uspeh lahko vpliva marsikaj, recimo regulativa in zaupanje IT-oddelkov. V IKT nam omogoča razvoj novih storitev in poslovnih modelov. V sodelo-vanju z novoodprtim centrom bomo kot na SOA-področju skozi pilotne rešitve verificirali ideje.«

Mag. Miran Novak, direktor podjetja Informatika: »Računalni-

štvo v oblaku omogoča boljšo prilagodljivost informacijskega sistema zakonskim in organizacij-skim spremembam, kar je posebno pomembno ravno v tem času, ko se pričakujejo precejšnje spremembe na področju elektrodistribucije. V sodelovanju s centrom bomo proučili tehnične in poslovne možnosti uporabe oblaka.«

Prof. dr. Igor Tičar, dekan FERI: »FERI bo kot prva fakulteta v Sloveniji

omogočila študentom uporabo lastnega računalni-škega oblaka, kar odpira nove možnosti izvajanja vaj in predavanj. Prav tako bo oblak omogočil raziskave in razvoj novih modelov aplikacij in programske opreme.«

Center bo koristil podjetjem, javni upravi in akademski sferiKaj za vas pomeni začetek delovanja Centra za računalništvo v oblaku v Mariboru?

Po oceni IDC postaja računalništvo v oblaku kot cenejši način zagotavljanja informacijskih tehnologij za podjetja vse bolj privlačno. Poraba za računalništvo v oblaku se bo v prihodnjih štirih letih skoraj potrojila in bo v letu 2012 dosegla 42 milijard dolarjev. V raziskavi med 696 direktorji IT na območju Azije in Tihega oceana je IDC izvedel, da jih 11 odstotkov že uporablja »oblačne« rešitve, še 41 odstot-kov pa jih je potrdilo, da že proučujejo možnosti uporabe računalništva v oblaku. Med anketiranimi jih 17 odstotkov meni, da je računalništvo v oblaku zelo obetajoče, ampak še zmeraj ni dovolj storitev, da bi zagotovile njegovo resnično privlačnost.

IDC: V letu 2012 trikrat večja poraba za računalništvo v oblaku

Po oceni ABI Research je bilo v letu 2008 samo 42,8 milijona uporabnikov mobilnih naprav naročenih na storitve, ki raču-nalniško moč in shranjevanje podatkov iz mobilnih telefonov selijo v storitve, utemeljene na računalništvu v oblaku. V letu 2014 pa se bo število uporabnikov teh storitev povzpe-lo na celih 998 milijonov. ABI napoveduje, da bodo okrog 60 odstotkov aplikacij s področja mobilnega računalništva v oblaku v prihodnjem letu sodilo v skupino lokacijskih stori-tev. To so denimo aplikacije s področja navigacije in zemlje-vidov. Analitsko podjetje pričakuje, da bodo glavni ponudniki platforme kot storitve (PaaS), kot so Google, Amazon, Web Services in Salesforce.com, v letu 2010 začeli agresivno tržiti svoje mobilne zmogljivosti. Do leta 2014 bo mobilno računalništvo v oblaku postalo vodilna strategija razvoja mobilnih aplikacij.

ABI Research: V letu 2014 skoraj milijarda mobilnih uporabnikov »oblaka«

k nad MariboromM Slovenija sta ustanovila prvi slovenski Center za računalništvo v oblaku

POVEDALI SO

storitev. Dekan FERI prof. dr. Igor Tičar je pojasnil, da bo prvi računalniški oblak uporabljen tudi v pedagoškem procesu fa-kultete FERI.

Računalništvo v oblaku je najsodobnejši tehnološki pri-stop, ki omogoča razvoj inova-tivnih informacijskih storitev

ter učinkovito in stroškovno ugodno uporabo informacijskih virov. Vse možnosti in prilož-nosti računalništva v oblaku še niso raziskane, že danes pa vemo, da lahko ta tehnologija gospodarstvu, javni upravi in akademski sferi omogoči po-memben napredek predvsem na

področju konkurenčne sposob-nosti, optimizacije poslovanja in inovacij. Z novim Centrom za računalništvo v oblaku Univer-za v Mariboru in IBM Slovenija dodajata košček v mozaik pro-tikriznih ukrepov, ki jim vsi v zadnjem letu posvečamo toliko pozornosti.

Na kratko



HELLO, MR. BUDGET. PRISPEL JE NAŠ NOVI POSLOVNI RAZRED.

Prvorazredno tiskanje za ceno ekonomskega razreda – preizkušeni

Kyocerini tiskalniki ECOSYS so sedaj še boljši. Kot izboljšana gener-

acija uspešnih predhodnih modelov novi namizni tiskalniki navdušijo

z raznovrstnimi inovativnimi funkcijami. Deležni boste visoke zanes-

ljivosti, stroškovne uèinkovitosti in preizkušene tehnologije ECOSYS.

FS-2020D/DN, FS-3920DN in FS-4020DNdo 35 ali 45 strani na minuto

standardna enota za obojestransko tiskanje

prostor za papir za 1100 ali 2500 strani (opcijsko)

standardna paralelna in USB povezava

dolgotrajne komponente za nizke stroške na stran

KYOCERA. RAÈUNAJTE NA NAS.

XENON FORTE d.o.o. – www.xenon-forte.siKYOCERA MITA Corporation – www.kyoceramita.com

Nek

ater

i tis

kaln

iki n

a sl

iki i

maj

o d

od

atke

.

»Upravljanje tiskanja seveda lahko pomaga znižati stroške ti-skanja in upravljanja dokumen-tov,« razlaga Kraševec. Rešitev ni »čarobna«, ampak je lahko »zele-na« – zmanjšuje obrabo naprav ter porabo tonerja, papirja in elek-trične energije. V tem pogledu je Kyocera Mita v primerjavi s konkurenco v posebnem položa-ju, saj njena tehnologija Ecosys sloni na komponentah z dolgo življenjsko dobo, edini potrošni material pa je toner. Kyocera Mi-ta je namreč nastala z združitvijo dveh podjetij, proizvajalca tiskal-nikov in naprednih kopirnih na-prav. Zato so danes tiskalniki in večopravilne naprave zgrajene na isti sistemski platformi.

Z upravljanjem tiskizboljšajo učinkovitoUporabniki imajo pregled nad številom natisnjenih

V poslovnih krogih se kot reši-tev za znižanje stroškov tiska-nja in upravljanja dokumentov vse pogosteje omenjajo sto-ritve upravljanega tiskanja (Managed Print Services, MPS). O tem smo se pogovarjali s Cirilom Kraševcem, direktorjem podjetja Xenon forte, ki pri nas zastopa korporacijo Kyocera Mita, še več pa o posebnostih rešitev, ki jih ponujata obe podjetji.

Najboljše iz dveh podjetij Kraševec poudarja, da upora-

ba iste sistemske platforme, to je mehanizmov in gonilnikov, poenostavlja postopek upravlja-nja naprav, ker se uporablja isti uporabniški vmesnik ne glede na napravo. Istovetnost naprav v pisarni bistveno pripomo-re k izboljšanju učinkovitosti delovnega toka in povečanju storilnosti.

Toner kot edini potrošni material

Naprave Kyocera Mita pod-jetjem pomagajo, da postanejo okolju prijazna. Za to so bistveni trije posebni elementi. »Glavni je strojna oprema; ta temelji na lastnem konceptu Ecosys, kjer je posebnost predvsem izredno dolga življenjska doba Kyoceri-nih komponent,« pojasnjuje Kra-ševec. Zaradi tega je toner edini potrošni material, ki ga je treba zamenjati. Drugih komponent se ne menja, kar pripomore tako k zniževanju stroškov kot tudi one-snaževanja okolja. Naprave poleg tega uporabljajo obojestransko tiskanje kot standard. Ne naza-dnje uporabljeni gonilniki omo-gočajo analize navad uporabni-

kov in racionalizacijo poslovnega tiskanja in kopiranja.

Zelena programska oprema »Drugi element je ‚zelena‘

programska oprema, ki zajema aplikacije za upravljanje doku-mentov, tiskanja in sistema, ki omogočajo varčevanje s papir-jem in tudi izboljšanje delovnega toka in učinkovitosti,« nadalju-je Kraševec. Tretji element pa so »profesionalne storitve«, ki zagotavljajo izjemno zanesljive in kakovostne cikle svetovanja, podpore in vzdrževanja. Poseb-no vrednost imajo nasveti, ki se nanašajo na izboljšanje in opti-mizacijo uporabe.

Sistem MyQ prihrani čas in denar

Podjetje Xenon forte poleg tiskalnikov in večopravilnih naprav ter aplikacij Kyocera Mita med drugim ponuja tudi nagrajeno tiskalniško rešitev – sistem MyQ. »To je okolje za avtorizacijo, nadzor in vodenje tiskalniških opravil, kar uporab-nikom prihrani čas in denar,« poudarja Kraševec. Gre za ti-skalniški strežnik, ki omogoča vpogled, obračun tiskanja in

Alternativni tonerji in kar-tuše podjetja MSE so bili na trgu že pred omenjenimi po-dražitvami OEM in v časih, ko je gospodarstvo cvetelo. Kljub temu je MSE že takrat rastel zelo hitro, prav tako pa hitro raste tudi danes.

Ni vsa alternativa enaka Mark Dawson glavni izziv

vidi v izobraževanju uporab-nikov o tem, da na trgu ob-stajajo izdelki zelo različne cene in kakovosti. Poslovni uporabnik je navajen, da OEM toner kupi pri desetih različnih prodajalcih, morda po rahlo različnih cenah, mor-

da z različnim poprodajnimi storitvami, vendar gre vedno za enak izdelek. »Ta je potroš-na dobrina kot čokoladica Mars ali čips Chio,« razlaga Dawson. »Je enak ne glede na to, kje ga dobiš.«

Mnogi mislijo, da podob-no velja tudi pri alternativnih tonerjih in kartušah. A to ne drži in tu Dawson vidi prilož-nost podjetja MSE. »Alter-nativ je na stotine – vse od odličnih do zelo slabih. MSE se je osredotočil le na najvišjo možno vrednost za poslovne-ga uporabnika. To dosežemo s cenami, ki omogočajo občutne prihranke v primerjavi z OEM tonerji, pri čemer kakovost tiska prav nič ne trpi. To nam uspeva z ogromno truda, ki ga vlagamo v raziskave in razvoj novih in drugačnih tehnolo-gij,« pravi Dawson.

Največ truda za barvne laserske tonerje

Kot je bilo že nekaj ča-sa pričakovati, se prodaja starejših monokromatskih laserskih tonerjev vse bolj zmanjšuje, predvsem ker se ti tiskalniki umikajo iz upora-be. »V zadnjih letih smo opa-zili skrajševanje življenjske dobe tiskalnikov, saj so upo-rabniki tiskalnike menjavali vse pogosteje. To se utegne

Alternativa, ki je enakovredna Podjetje MSE je postalo priznano kot tehnični vodja in kot največkrat nagrajeno podjetje v panog

»Trenutne gospodarske razmere ter nedavne podražitve originalnih tonerjev in kartuš, ki jih ponujajo proizvajalci tiskal-nikov in večfunkcijskih naprav (tako imenovani OEM tonerji in kartuše), so podjetja prisilile k iskanju prihrankov tudi v naši panogi in to je zagotovo voda na mlin podjetju MSE,« razlaga Mark Dawson, direktor marke-tinga in prodaje v podjetju MSE Europe, ki na trgu ponuja visoko kakovostne alternativne tonerje in kartuše.

»Verjamemo, da se bo marsi-katero podjetje odločilo za alter-nativne tonerje,« razlaga Mark Dawson, direktor marketinga in prodaje v podjetju MSE Europe.

▶

v trenutnem gospodarskem položaju nekoliko upočasniti, tako da bomo zaradi zmanj-šanja vlaganj v opremo po-samezne naprave uporabljati nekoliko dlje,« napoveduje sogovornik.

Dawson poudarja, da je zdaj že jasno, da so laserski tiskalniki prevladali nad brizgalnimi, vsaj kar se tiče barvnega tiskanja v srednjih in večjih podjetjih. V zadnjih letih je vse bolj zaznavno pre-mikanje proti barvnim laser-skim tiskalnikom. Po podat-kih Info Trends bo poraba barvnih laserskih tonerjev v Evropi v zelo kratkem času prehitela porabo monokro-matskih laserskih tonerjev. »Trenutno OEM proizvajal-ci obvladujejo 73 odstotkov trga med monokromatskimi laserskimi tonerji in kar 93 odstotkov trga med barvnimi laserskimi tonerji, kjer tudi vidimo glavne priložnosti in kamor vlagamo največ truda že zadnjih nekaj let,« razlaga Dawson.

Največkrat nagrajeno podjetje

»MSE je zaradi svojih vla-ganj v razvoj in inovacij po-stal priznan kot tehnični vodja in kot največkrat nagrajeno podjetje v panogi obnovljenih



Podjetja, ki iščejo načine, kako najučinkoviteje znižati stroške poslovanja in povečati storilnost, so ob dejstvu, da je na področju izpisov še dovolj rezerv, ki jih je mogoče izkoristiti z učinkovitim upravljanjem in centralizacijo ob-sežne tiskalniške infrastrukture, pogosto presenečena. Velika in srednja podjetja, kot so denimo banke, potrebujejo poleg tega rešitve za skrajšanje časa od-pravljanja izpadov, nadzor nad potratnim barvnim tiskom ter za obračunavanje po stroškov-nih mestih.

Zniževanje stroškov tiskanja Xerox se zaveda izzivov upra-

vljanja večfunkcijskih sistemov, zato se želi podjetjem vseh vrst pomagati zmanjševati količino nepotrebnih izpisov, vrednoti-ti in zniževati stroške tiskanja, zagotavljati varnost in zaupnost osebnih podatkov ter podatkov podjetja in strank. Pri iskanju in razvoju sistemskih rešitev za delovne tokove, ki zagotavljajo

popoln izkoristek zmogljivosti in prilagodljivosti Xeroxovih pi-sarniških tehnologij, sodeluje z globalnimi partnerji, kar prinaša pomembne sinergijske učinke.

Plod sodelovanja ponudnikov strojne in programske opreme so rešitve, ki odgovarjajo na izzive upravljanja tiskanja danes in v prihodnosti. Xerox pri implemen-taciji svojih rešitev v slovenskem bančnem sektorju sodeluje s par-tnerjem Y Soft, katerega program-ska rešitev za upravljanje tiskanja

SafeQ prinaša podjetjem 20- do 40-odstotne prihranke stroškov. Pri tem je pomemben tudi po-datek, da se naložba v Xeroxovo rešitev povrne v treh do devetih mesecih.

Varnost, storilnost in nadzor SafeQ je integrirana program-

ska rešitev, namenjena obvlado-vanju in optimizaciji Xeroxovih večfunkcijskih tiskalnikov, ob tem pa ponuja izboljšano varnost in povečano storilnost povezanih

izpisnih naprav. Med posamezni-mi lastnostmi izstopajo možnost sledenja porabe po stroškovnih mestih ali uporabnikih, poeno-stavljanje vsakodnevnih tiskal-niških opravil in preprečevanje nenadzorovanega tiskanja s funkcijo izpisovanja na katerikoli večfunkcijski napravi z identi-fikacijo uporabnika s PIN-kodo ali identifikacijsko kartico. SafeQ podpira večino obstoječih identi-fikacijskih sistemov, kar pomeni, da lahko podjetje svojo varnostno politiko dostopa do prostorov uveljavlja tudi na tiskalnikih.

Podjetje pridobi največ ob hkratni centralizaciji tiska z izborom Xeroxovih večfunkcij-skih naprav in uvedbo osrednjega sistema nadzora, kot ga ponuja rešitev SafeQ. Xeroxova linija več-funkcijskih naprav WorkCentre in programska oprema SafeQ po-menita v tem primeru najboljšo integracijo strojne in programske opreme.

Rešitve, prilagojene edinstvenim potrebam strank

Xerox je zavezan temu, da je izkušnja tiskanja na njegovih napravah hitrejša, enostavnejša in intuitivnejša, vendar ne na ra-čun kakovosti izpisov ali višjih stroškov. Z maksimalnim izko-ristkom partnerskih sinergijskih učinkov razvija rešitve, prilagoje-ne edinstvenim potrebam svojih strank.

Xerox in Y Soft znižujeta stroške tiskanja v bančnem sektorjuCelostno in stroškovno učinkovito upravljanje tiskanja Xerox je skupaj s partner-jem Y Soft trgu ponudil integrirano programsko rešitev SafeQ, ki je name-njena obvladovanju in optimizaciji večfunkcijskih tiskalnikov. Hkrati rešitev ponuja izboljšano varnost in povečano storilnost povezanih izpisnih naprav.

Podjetja so ob dejstvu, da je na področju izpisov še dovolj rezerv, ki jih je mogoče izkoristiti z učinkovitim upravljanjem in centralizacijo obsežne tiskalniške infrastrukture, pogosto presenečena.

▶

kopiranja ter nadzor na treh ravneh, oblikovanje in izvoz poročil, daljinsko upravljanje s čakalno vrsto za tiskanje, sa-modejno prilagajanje vrsti ti-skanja (obojestransko, vezava, število kopij) in druge funkcije. Identifikacija uporabnikov na napravi pa uporablja širok na-bor čitalnikov različnih kartic terminalov.

Za vsakega se ve, koliko je zapravil s tiskanjem

S sistemom MyQ dokumenti ne potujejo neposredno v tiskal-nik, ampak čakajo na ukaz za tiskanje na izbrani napravi (ta je lahko od drugega proizvajalca), ki se začne z dotikom identifi-kacijske kartice. Med pripravo dokumentov ni treba posebej izbrati naprave, ker to lahko na-redite v trenutku, ko se odločite za tiskanje. Po vsakem tiskanju se informacije o delu s tiskalni-kom zbirajo na računu posame-znega uporabnika in oddelka, v katerem dela. Uporabniki imajo pregled nad številom natisnje-nih strani, vodje oddelkov pa nad nastalimi stroški, kar je pomembno za varčno uporabo tiskalnikov.

anja lahko podjetja st delovnega tokastrani, vodje oddelkov pa nad nastalimi stroški

»Naprave Kyocera Mita podjetjem pomagajo, da postanejo okolju prijazna,« pravi Ciril Kraševec, direktor podjetja Xe-non forte. Fotografiran je v Kjotu, kjer je sedež korporacije Kyocera Mita.

▶

tonerskih kaset,« pojasnjuje Dawson. Recharger Magazine, glavna strokovna revija s tega področja, organizira vsakole-tno tekmovanje, kjer bralci, ki jih sestavlja strokovna javnost, izbirajo najboljše v različnih kategorijah. »MSE je vseh za-dnjih pet let priznan kot naj-boljši v proizvodnji tonerskih kaset in v zadnjih treh letih tudi kot najboljši med proi-zvajalci črnilnih kartuš,« pravi Dawson.

»MSE je patentiral teh-nologije obnove, ki tako niso dosegljive drugim konkurenč-nim podjetjem. Na zelo zah-tevnem ameriškem trgu smo si izbojevali pomemben tržni delež in svojim strankam, ve-likim in malim, zasebnim in javnim, prihranili milijone in milijone dolarjev,« poudarja sogovornik.

Spoštovanje intelektualne lastnine

Dawson poudarja, da MSE, ki ga v Sloveniji zastopa pod-jetje Strim plus, povsem spo-štuje intelektualno lastnino, OEM blagovne znamke in njihove izdelke. »Naša na-loga je ponuditi alternativo, strankam dajemo drugo iz-biro,« pravi sogovornik. Ob tem navaja naslednji primer: »Lastniki avtomobilov BMW

v svoje avtomobile ne točijo goriva BMW, lastniki Gore-njevih pralnih strojev pa ne uporabljajo pralnega praška Gorenje. Tako so tudi HP-jevi tonerji za tiskalnike HP La-serJet samo ena izmed izbir za poslovne uporabnike. Mi ponujamo drugo izbiro, MSE tonerje, katerih kakovost je primerljiva z izdelki OEM, njihova cena pa omogoča ob-čutne prihranke,« poudarja Dawson.

Kreditni krč in alternativna ponudba

MSE gleda na trenutni gospodarski položaj kot na veliko priložnost. Seveda je težko napovedovati rast v razmerah, ko se bo skupna poraba tonerjev in kartuš najbrž zmanjšala, predvsem ker bo globalno natisnjenih manj dokumentov, ker se bo zmanjšalo število zaposlenih in tudi število podjetij na trgu. »Pa vendar pričakujemo, da bo to marsikatero podjetje tudi spodbudilo, da preizkusi in uporabi alternativne tonerje,« dodaja Dawson. »Pravzaprav se to že opazi, tudi v nekaterih večjih podjetjih, ki so bila v cvetočih gospodarskih časih zadovoljna s tem, da so pla-čevala bistveno več za OEM potrošni material.«

originalugi obnovljenih tonerskih kaset



Telekomunikacije so področ-je z najhitrejšim razvojem. Nove tehnologije in storitve se razvija-jo praktično čez noč. Slediti tako hitremu razvoju je velik izziv za vsakogar. Teleing si je v minulih letih v lokalnem okolju zgradil prepoznavnost kot inovativen ponudnik telekomunikacijskih storitev, ki pospešuje tudi razvoj lokalnih skupnosti. Svojo konku-renčno prednost gradi na ponud-bi sodobnih telekomunikacijskih storitev v omrežjih kabelske tele-

vizije. Omrežja so večinoma gra-dili naročniki z lastnimi sredstvi in so zato tudi njihovi solastniki. Gradili so jih z namenom spreje-ma novih televizijskih in radijskih programov. Teleing kot upravitelj pa jim zagotavlja sprejem razno-vrstnih televizijskih in radijskih vsebin po nižjih cenah kot opera-terji, ki so lastniki omrežij.

Pospešena gradnja lastnih optičnih omrežij

Svoje znanje in izkušnje so v Teleingu izkoristili tako, da so obstoječa enosmerna omrežja nadgradili in omogočili dvosmer-ni prenos signalov, kar je temelj za ponudbo sodobnih široko-pasovnih telekomunikacijskih storitev. Enosmerna omrežja so obnovili z lastnimi sredstvi in tudi prevzeli vsa tveganja, ki so s tem povezana.

Tudi v prihodnje želijo v lo-kalnih okoljih, kjer so prisotni,

zagotavljati najsodobnejše tele-komunikacijske storitve. Sledijo hitremu razvoju prenosnih teh-nologij, zato pospešeno gradijo lastna optična omrežja v okoljih, kjer so že kabelski operater. Zave-dajo se hitrega razvoja na področ-ju elektronskih komunikacij in potreb po čedalje večjih prenosnih hitrostih, ki jih lahko zagotovi le optični kabel.

Celosten pristop h gradnji infrastrukture

V Teleingu so se gradnje op-tičnega omrežja na območju, ki ga pokrivajo, lotili v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi. Občine namreč intenzivno gradijo drugo komunalno infrastrukturo, zato se že v fazi načrtovanja vključujejo v izdelavo tehnične dokumenta-cije, usklajene z drugimi posegi v prostor. V Teleingu so prepričani, da je v interesu vseh, da se s celo-stnim pristopom h gradnji komu-

nalne infrastrukture hkrati zgradi čim več različne infrastrukture. Takšen način je dober tako zara-di racionalizacije stroškov kakor tudi zaradi tega, da se gradbena dela po nepotrebnem ne izvajajo po praktično istih trasah večkrat zaporedoma. Tako se zmanjšujejo neugodni vplivi gradnje na okolje in ga prebivalci zato odobravajo.

Pomoč okolju, v katerem delujejo

Uspeh v Teleingu gradijo na korektnem odnosu do naročni-kov in poslovnih partnerjev na eni strani in zadovoljstvu sode-lavcev na drugi strani. Družbeno odgovornost razumejo kot pri-zadevanje za podporo in pomoč okolju, v katerem delujejo. Tako so se odločili za akcijo Poveži se, s katero želijo osebni računalnik, ki je danes nujen učni pripomoček, priskrbeti tudi tistim, ki si tega ne morejo privoščiti.

Širokopasovne povezave za hitrejši izhod iz krize

Potrebe po razvitem širokopasovnem omrežju so vse večje. Znano je, da so dobro razvite sodobne telekomunikacije na nekem geografskem območju gonilo razvoja. Spodbujajo povečanje produktivnosti, gospodarske rasti, zaposlenosti in blaginje. To je v teh časih gospodarske krize še toliko pomembneje.

Mlad in ustvarjalen kolektiv sledi hitremu razvoju sodobnih telekomunikacij in skrbi za nenehno širitev palete storitev.▶

Kako in zakaj je nastalo podjetje CGS?Ustanovitelja podjetja sva s ko-legom Tomažem Dimnikom. Ob študiju gradbeništva me je začelo zanimati računalni-štvo. Že med študijem smo si pomagali z malimi namiznimi računalniki, v katerih smo na roko programirali osnovne programe v basicu. To so bili programi za izračun konstruk-

Če dobro ponudiš d

[ INTERVJU ] Matjaž Šajn, direktor

CGS plus je v Sloveniji vodilno podjetje v razvoju programske opreme za računalniško podprto pro-jektiranje v nizkogradnji, geodeziji in arhitekturi, kar je plod tesnega sodelovanja z mnogimi slovenskimi in tujimi pro-jektivnimi biroji. Dejavnost so z razvojem razširili tudi na področje GIS, okoljskih analiz, računalniške opreme in računalniškega izobraževanja. O razvoju podjetja, dejavnosti in načrtih za prihodnost smo govorili z direktorjem Matjažem Šajnom.

cij in porodila se je ideja, da bi te pripomočke vpeljali k pro-jektantom, gradbenikom. Ko sem se zaposlil v SCT, so se takšnega načina dela najbolj oprijeli projektanti cest, ki so jim ti programi prihranili mar-sikateri dan dela. V 90. letih je na področju gradbeništva zavladala kriza in takrat sva s Tomažem odprla svoje podjetje ter z SCT podpisala pogodbo o sodelovanju. Za projektivni bi-ro smo nato vzdrževali sistem, pisali programe in podobno, dokler se niso pojavili zunanji kupci, ki so jih zanimali naši programi. V prid nam je bil tudi takrat razvijajoči se avtocestni program.

Kakšna je bila osnova za programe?Za osnovo smo uporabljali AutoCAD kot okolje za raču-nalniško projektiranje, risanje. Na tej podlagi smo začeli in pri tej izbiri smo imeli kar precej sreče, da se je AutoCAD z vse-mi svojimi vertikalami razvil v vodilni svetovni program za projektiranje.



Navdušujoča ponudbapaketi Povezani

1¤*

Sony EricssonC9025M

1¤*

Samsung SGH–G8105M

79¤*

LG KM900 Arena5M

Jesen je razlog za veselje. Bogata izbira mobitelov za vse okuse, paketi Povezani po vaši meri in številne prednosti najboljšega slovenskega omrežja.

Kakšna pa je vaša izkušnja s tujimi trgi?Začetek prodaje v tujini je po-menil prelomnico. Hrvaška kot prvi tuji trg ni bil zahteven, ko pa smo začeli prodajati proi-zvode v Avstriji in Nemčiji, smo morali še marsikaj po-praviti. Sledilo je kakih pet let intenzivnega dela, da smo s proizvodi dosegli in presegli raven nemških in drugih tujih programov.

Ali večino posla opravite v tujini?Da, večino posla opravimo v tu-jini, čeprav je zanimivo, da je Slovenija v letu 2008 še vedno pomenila 40 odstotkov posla na področju nizkih gradenj. Tujina pa je seveda za nas ve-lik potencial, kajti Slovenija je praktično izkoriščena, vsaj na področju programov za nizke gradnje. Odpirajo se tudi nova področja, še posebno smo ak-tivni na področju vzdrževanja objektov, to pa nas že privede na področje geografskih in-formacijskih sistemov (GIS) ter inteligentnih transportnih sistemov, poleg tega pa smo se specializirali na področju okolj-ske tehnologije.

Na prvi pogled gre za veliko različnih področij. Ali se po-vezujejo med seboj?Temelj za uspeh je povezava različnih področij in ponudba rešitev. V izhodišču smo grad-beniki, hkrati pa računalnikar-ji in skupaj smo znali narediti program za gradbenika. Če torej vključimo še GIS in okoljske storitve, pridemo do spektra rešitev, ki jih ponuja le malo podjetij. Gre za kombinacijo znanj. Lahko si odličen pro-gramer, a to le malo pomaga, če si šibek na drugem strokov-nem področju. Podobno je na področju okolja, kjer je po-trebno zelo dobro poznavanje merilnih inštrumentov, fizike, kemije in drugih strok, da lahko interpretiraš podatke. Potrebu-jemo celo meteorologe, ki znajo interpretirati podatke, a s tem znanjem lahko uspemo pri pro-jektih, kot je denimo sistem za zimsko službo vzdrževanja cest ter cestno vremenski informa-cijski sistem, ki smo ga razvili za DARS.

Torej je velik poudarek tu-di na izobraževanju kadrov?Kader je treba usmerjati, izo-

obvladaš stroko, lahko obre rešitve

podjetja CGS plus

V izhodišču smo gradbeniki, hkrati pa računalnikarji in skupaj smo znali narediti program za gradbenika.

Tako pravi Matjaž Šajn, direktor podjetja CGS plus.▶

braževati, saj na trgu ne dobiš kadra, ki ga potrebuješ. Več let smo iskali strokovnjaka za področje železnic, a ga nismo našli, zato smo v podjetju iz-obrazili študenta, ki je delal pri nas. Začeli smo hoditi po kongresih, nabirali znanje pri strankah, na fakultetah in tako imamo danes pokrito tudi to področje. Včasih se najde pri-meren kader tudi na razpisih, a vseeno je na koncu treba najti človeka, ki bo dobro funkcio-niral v kolektivu.

Kaj prinaša prihodnost?Predvsem moramo ostati do-bri v svoji stroki, izpopolnjeva-ti strokovno znanje s področja gradbeništva, GIS, okoljskih tehnologij. Če dobro obvladaš stroko, lahko ponudiš dobre re-šitve. Vedno več je konkurenč-nih izdelkov in splošna raven ponudbe se dviguje. Autodesk, ki nam je bil na začetku dobavi-telj tehnologije, je pred petimi leti izdelal svoj program za ce-ste, a to je le platforma, ki ne zadovolji vseh želja in potreb.

Zato smo njihov proizvod nad-gradili, s čimer smo se uveljavili kot zanesljiv in strokoven par-tner, tako da zdaj redno razvija-mo njihova orodja. Gre za ena-kopravno sodelovanje. Imamo določena znanja, izkušnje, ki jih zelo močno zanimajo.

Kako je gospodarska kriza vplivala na poslovanje?Na splošno je to leto uspešnejše od lanskega, a to je posledica vlaganj od prej. Kriza se čuti na posameznih segmentih de-

lovanja. Na nekaterih segmen-tih ponudbe je prodaja lahko padla tudi za polovico, a smo na drugih naredili precej več. Že pred pojavim krize smo ši-rili ponudbo na železnice, hi-drotehniko ter Autodeskovo platformo Civil 3D. Vedno se pojavi dilema, ali se usmeriti na več področij in si zagotoviti varnost ali pa se osredotočiti na eno področje in biti v tem najboljši na svetu. V tej krizi se je izkazalo, da je bolje, če si dejaven na več področjih.


FINANCE, četrtek, 8. oktobra 2009, št. 195oglasna priloga

CRM poslovni zajtrk, SRC, MatrixRoom na sede-žu podjetja, Ljubljana, 8. in 10. oktober (www.src.si)

IT Executive conference, konferenca o izboljšanju učinkovitosti IT upravljanja, ITSM center, učilnica pod-jetja, Ljubljana, 10., 15., 22. in 29. oktober (www.it-executive.si)

SAP TechEd 2009, sve-tovna tehnološka konfe-renca o najnovejših trendih SAP-jeve tehnologije, rešitev in aplikacij, Phoe-nix Convention Center, Phoenix, 12.–16. oktober (www.sapteched.com)

Oracle OpenWorld 2009, svetovno srečanje strokov-njakov in uporabnikov pro-gramske opreme Oracle,

▶

▶

▶

▶

OD 8. DO

31. OKTOBRANavedeni so naziv in opis

dogodka, ime organizatorja, prizorišče, kraj in datum ter spletna stran za dodatne infor-macije.

▶

KOLEDAR DOGODKOV

Podjetje Amis predstavlja svojo novo rešitev, AmisTV 2.0. Gre za najnovejšo IPTV (Internet Protocol Television), interaktivno televizijo nove generacije. Glavna novost poleg skrbno izbranih 90 televizijskih programov in 15 domačih radijskih postaj v osnovni programski shemi je uvedba novih funkcij in ukazov, ki omogočajo časovno upravljanje že predvajanih, trenutnih in prihodnjih TV-oddaj in vsebin.

Ključni prednosti: preprostost upravljanja in napredne funkcije

AmisTV 2.0 se upravlja prek zmogljivega in uporabniku pri-jaznega grafičnega vmesnika na domačem TV-zaslonu, s katerim uporabnik lahko poišče želene vse-bine in oddaje, jih časovno upravlja ter si jih ogleda takrat, ko sam to želi. S pomočjo časovnih funkcij – časovni preskok – lahko ustavi čas ali pa si ga prevrti nazaj.

V sklop naprednih časovnih funkcij so na Amisu uvrstili na-slednje ukaze: Pavza, Na začetek in Zamujeno, s katerimi si lah-ko uporabnik trenutno oddajo ustavi, prestavi na začetek ali pa ogleda kasneje (do 48 ur). Tre-nutno te storitve delujejo na 12 TV-programih, za katere je Amis pridobil ustrezne avtorske pra-vice, pričakovati pa je, da se bo nabor v prihodnje še razširil.

Nabor uporabnih funkcijZ zmogljivim Snemalnikom

lahko uporabnik hkrati snema

do 30 različnih oddaj, ki se pred-vajajo na različnih TV-programih. Funkcija Opomnik ga opozori, da se na drugem programu začenja njegova priljubljena oddaja. Iskal-nik omogoča hitro pregledovanje in iskanje trenutnih ali prihodnjih TV-oddaj glede na zvrsti ali po na-slovu. Naročnik lahko kadarkoli izbere in si ogleda bogate vsebine iz videoteke z več kot 800 filmi različnih žanrov. Oblikuje lahko sklope »Priljubljenih oddaj« in varnostne nastavite »Starševski nadzor« ter si prilagodi TV-vme-snik svojim željam. Lahko tudi pregleduje TV-sporede s podrob-nimi opisi oddaj. Ogled najljubših programov je možen na podlagi tako imenovane »pametne pro-gramske sheme«, ki s pomočjo »hitrih tipk« olajša preglednost med programi.

»Storitev AmisTV 2.0 smo razvili za segment domačih uporabnikov, pri katerih so iz-redno pomembne prijazna in enostavna uporabniška izkušnja ter nove napredne funkcije, ki uporabniku omogočajo nadzor nad časom in vsebinami, zato jo tržimo v sklopu naročniških pa-ketov Amis, ki prinašajo največ dodanih vrednosti,« razlaga Ka-tja Šajnovič, direktorica prodaje in marketinga v podjetju Amis.

Razvojni partnerji tuje rešitve

Pri Amisu so svojo interaktiv-no televizijo oblikovali skupaj s podjetjema Zappware iz Begije in EventIS iz Nizozemske, pri čemer so tudi sami poskrbeli za precej razvojnih korakov. So-

delovanje s tujimi partnerji pri oblikovanju Amis TV 2.0 hkrati pomeni, da je ta rešitev svoje-vrsten pilotni projekt in jo bo v prihodnje mogoče srečati še na drugih trgih. Koristi razvojnih idej Amisove ekipe bodo tako deležni tudi uporabniki v tujini. Ena izmed poglavitnih tehničnih prednosti nove različice Amis TV je njena relativna neodvisnost od strojne platforme opreme, ki je nameščena pri uporabniku, saj je programska osnova zasnovana tako, da brezhibno deluje v po-vezavi s celo vrsto sprejemnikov (STB) različnih proizvajalcev. Lastna platforma podjetju Amis hkrati omogoča nove razvojne možnosti in nadgradnje, tako z vidika ukazov, funkcionalnosti kot tudi vsebin ter grafičnega vmesnika.

V navezi s spletnim portalom

Pomembna novost je tudi vzpostavitev novega TV-porta-la www.amistv.si, s katerim želi Amis že pridobljenim in poten-cialnim TV-naročnikom čim bolj približati videz in upravljanje no-ve AmisTV 2.0. Portal omogoča ogled vseh TV-sporedov enako kot na domačem televizorju, vključno s pregledom posameznih TV-programov in oddaj, opisom in animiranim prikazom posa-meznih naprednih TV-storitev in funkcij ter dostopom do knjižnice videoteke. Uporabnik tako dobi hiter dostop do želenih podatkov o predvajanih vsebinah, sorodnost z uporabniškim vmesnikom nove interaktivne televizije pa mu je v

pomoč pri navigiranju po menijih in funkcijah. Zasnovan je namreč izredno intuitivno, posamezni gradniki so tam, kjer jih uporab-nik tudi pričakuje.

Naslednji korak – optika in visoka ločljivost

Pri Amisu seveda ne spijo na lovorikah, temveč že delajo za to, da Amis TV 2.0 ponudijo čim šir-šemu številu uporabnikov. Naj-zahtevnejše uporabnike želijo pridobiti s ponudbo visokolo-čljivih (HD) televizijskih progra-mov, ki jih bodo v programsko shemo dodajali postopoma, upo-rabniki pa bodo prihodnje leto

lahko izbirali tako med posame-znimi kanali kot tudi cenovno ugodnejšo paketno ponudbo. Temeljni kamen za kakovostno nadgradnjo vsebin interaktivne televizije pa je seveda pasovna širina do uporabnika, zato pri Amisu načrtujejo tudi ponudbo na platformi omrežja optičnih vlaken. Pri tem bodo izkoristi-

li tako lastno omrežje kot tudi optična omrežja drugih ponu-dnikov širokopasovnih storitev.Nove tehnologije tako v naše domove prinašajo IPTV, ki bo postala platforma za vse mul-timedijske storitve ter bo tako središče za spremljanje tako internetnih kot tudi naprednih multimedijskih storitev.

»Naš cilj je, da prodaja Amis Televizije doseže približno 70-odstotni delež prodaje v celotnem paketnem portfelju. S tem namenom smo to jesen pripravili posebno naročniško akcijo,« načrte glede televizije 2.0 predstavlja Katja Šajnovič, direktorica prodaje in marketinga v podjetju Amis.

▶

Amis TV 2.0 – interaktivna televizija nove generacije

[ZANIMIVOST]Računalniški miški za najsodobnejše pisarne V poslovnih okoljih je vse več delovnih miz izdelanih iz različnih steklenih materialov. To je do pred kratkim povzročalo precejšnje težave pri uporabi računalniških mišk. Logitechovi inženirji so našli rešitev. Miški Logitech Performance Mouse MX in Logitech Anywhere Mouse MX sta opreme-ljeni z novo tehnologijo laserskega sledenja v temnem polju, imenovano Dark field Laser Tracking. Ta omogoča uporabo miške na čistem steklu

in na zelo gladkih podlagah, denimo na granitu in lakiranem lesu, kjer se standardne miške zelo slabo obnesejo. Obe miški vključujeta tudi nedavno predstavljen sprejemnik Logitech Unifying, gre za droben brezžični spre-jemnik, ki lahko ostane stalno priklopljen na prenosnik, nanj pa se lahko enostavno poveže še največ pet drugih združljivih Logitechovih tipkovnic in mišk. Najuniverzalnejši miški ta hip staneta 80 oziroma 100 evrov.

Oracle Corporation, Moscone Center, San Francisco, 11.–15. oktober (www.oracle.com/openworld/2009)

12. mednarodna multi-konferenca Informacijska družba – IS 2009, forum svetovnih in domačih raz-iskovalcev, Institut »Jožef Stefan«, Ljubljana, 12. okto-ber (www.ris.org/2009)

Windows 7 od A do W, celodnevna predstavitev novega operacijskega siste-ma (aplikacije, namestitev, uporabnost in varnost), Microsoft Slovenija, učilnica Microsofta, Ljubljana, 13. oktober (msevents.micro-soft.com)

Dan novih priložnosti, predstavitev vodilnih sve-tovnih podjetij iz različnih področij IT, ORG.TEND, pro-stori podjetja, Maribor, 16. oktober (www.tend.si/)

Sinergija 2009, konferen-ca strokovnjakov Microsofta ter partnerskih podjetij in uporabnikov Microsoftove programske opreme, Micro-soft Srbije in Črne gore, Sava centar, Beograd, 17.–19. ok-tober (www.mssinergija.net)

▶

▶

▶

▶

Microsoft Exchange Ser-ver 2010, pregled IT novo-sti sporočilnega sistema, Microsoft Slovenija, učilnica Microsofta, Ljubljana, 19. oktober (msevents.micro-soft.com)

PRINCE2 Foundation, tečaj z namenom, da se udele-ženci seznanijo s svetovno priznano metodologijo vo-denja projektov PRINCE2, itSM Center, učilnica centra, Ljubljana, 19. in 20. oktober (www.itsm-center.si)

Lotus dan 2009, največ-ji letni IBM-ov dogodek o programski opremi Lotus, na katerem bodo predsta-vljene novosti na področju programske opreme Lotus, zgodbe o uspehu, demo prikazi in podobno, IBM Slovenija, Hiša kulinarike Jezeršek, Sora pri Medvo-dah, 20. oktober (www.ibm.com/si/sl)

Kako z informacijsko teh-nologijo znižati stroške in hitreje dosegati poslovne ci-lje tudi v teh časih, praktični posvet, Intera, Tehnološki park Brdo, Ljubljana, 20. ok-tober (www.intera.si)

▶

▶

▶

▶

Upravljanje infrastrukture z Windows Serverjem 2008 R2, tehnični seminar o upra-vljanju skozi virtualizacijo, napredni nadzor, omrežno varnost in oddaljeni dostop, Microsoft Slovenija, učilnica Microsofta, Ljubljana, 20. oktober(msevents.microsoft.com)

discuss & discover 2009, sodobni evropski B2B do-godek za IKT industrijo (za-menjava sejma Systems), Neuen Messe München, München, 20.–22. oktober (en.discuss-discover.com)

Dobre prakse v slovenski javni upravi 2009, mednaro-dna konferenca o kakovosti delovanja javne uprave, ministrstvo za javno upravo, Kongresni center Brdo, Br-do pri Kranju, 21. oktober (www.mju.gov.si)

Sistem upravljanja nepre-kinjenega poslovanja, dvo-dnevni seminar, Palsit, GZS, Ljubljana, 21. in 22. oktober (www.palsit.com)

eChallenges e-2008, konferenca in razstava o praktičnih IKT raziskavah glede družbenih in ekonom-

▶

▶

▶

▶

▶

skih izzivov, International Information Management Corporation (IIMC ), Grand Hotel, Istanbul, 21.–23. oktober (www.echallenges.org/e2009)

Smau 2009, mednarodni sejem opreme, rešitev in storitev IKT, Promotor I. C. T., Fieramilano City, Milano, 21.–24. oktober (portal.smau.it/)

IBM Information on De-mand Global Conference 2009, konferenca o tem, ka-ko na podlagi IBM-ove opre-me in storitev informacijo spremeniti v strateško goni-lo inovacij, optimizacije po-slovanja in konkurenčnega razločevanja, IBM, Mandalay Bay, Las Vegas, 25.–29. ok-tober (www-01.ibm.com)

ISO27001 Foundation, tečaj z namenom, da se udeleženci seznanijo s stan-dardom upravljanja informa-cijske varnosti in pristopom k implementaciji standarda ISO 27001 ter pridobijo certifikat ISO 27001 Foun-dation, itSM Center, učilnica centra, Ljubljana, 27. in 28. oktober (www.itsm-center.si)

▶

▶

▶

SAP Teched 2009, evrop-ska tehnološka konferenca o najnovejših trendih SAP-jeve tehnologije, rešitev in aplikacij, SAP, Messe Vienna, Dunaj, 27.–29. oktober (www.sapteched.com/emea)

Biro Expo, 17. medna-rodni sejem informacij-sko-birotehnične opreme, Beogradski sajam, Beograd, 27.–31. oktober (www.sa-jam.co.rs)

IDC Business Intelligence Roadshow 2009, delavnica, ki je »pravi ključ za vašo podatkovno trdnjavo«, IDC, Hotel Mons, Ljubljana, 29. oktober (www.idc-adriatics.com)

IDC Business Intelligence Executive Workshop 2009, delavnica, IDC, Ljubljana, 29. oktober (www.idc-adri-atics.com)

Microsoft Exchange Ser-ver 2010, pregled IT novo-sti sporočilnega sistema, Microsoft Slovenija, učilnica Microsofta, Maribor, 29. oktober (msevents.microsoft.com/CUI)

▶

▶

▶

▶

▶

FI_195_32_OP.indd Sec2:32FI_195_32_OP.indd Sec2:32 07.10.2009 16:38:08 Uhr07.10.2009 16:38:08 Uhr

Documents

FI 195 25 OP - Finance2009/10/07 · največji del trga – lani 83 odstotkov – zajemajo poslovni procesi, ki vključujejo »oblačno« oglaševanje, e-poslovanje, človeške vire