FIOOM-Poraka-i-nadez-tom-I

Petrit Menaj

Ona POraKa i naDe@tom - IDnevniK DOKuMenti Bele[Ki

tOM - I

ASRSkopje, 2008 godina

izdava~ Fondacija Institut otvoreno op{testvo Makedonija

Za izdava~ot Vladimir Mil~in Prevod na makedonski jazik Besnik Emini lektura i korektura Jordana [emko Podgotovka i pe~at KOMA Tira` 500

CIP Katalogizacija vo publikacija Nacionalna i univerzitetska biblioteka Sv. Kliment Ohridski, Skopje 329.61 (=18 : 497.7) ONA 2001 (093.3) Menaj, Petrit ONA poraka i nade`. T. 1, Dnevnik dokumenti bele{ki / Petrit Menaj. - Skopje : Fondacija Institut otvoreno op{testvo Makedonija, 2008. 183 str. : ilustr. ; 24 sm Zborot na urednikot : niz tragite na istorijata nacionalniot otpor, Svest i odgovornost / Rami Kamberi : str.178 180 ISBN 978 9989 185 72 4 a) Osloboditelna nacionalna armija, albanska teroristi~ka organizacija vo Makedonija 2001 Se}avawa COBISS.MK ID 73815050 Site prava mu pripa|aat na avtorot

Vo znak na blagodarnost i posvetenost za padnatite borci na vojnata, koi padnaa za da n$ obedinat, a ne za da n$ podelat.

Mojot zborSvesen sum deka sekoe pokolenie vo vremeto na golemite istoriski nastani, se bore{e so odredeni sredstva za realizirawe na nacionalniot ideal, i pridonese vo celost za podobra sre}a na nacijata. I svesta na albanskiot ~ovek, za `rtvuvawe vo imeto na ovoj ideal se konsolidira{e i se prodlabo~uva{e so tekot na vremeto, vo edna unificirana boja polna so `rtvuvawe, za eden senacionalen napredok. Vo prilog na strukturata na moeto delo, na mojot voen dnevnik, bez da se razdelam od vistinata i naracijata, vo po{irok kontekst, samiot tek na vojnata me nau~i (mene i drugarite na idealot) deka: sudbinata na ~ovekot e sudbinata na tatkovinata - sudbinata na nacijata, sudbinata na albanskata dràva, i nasekade kade {to odevme so drugarite, mislev za minatite vekovi pra{uvaj}i se sebesi zo{to?!... Sudbinata na albanskite generacii niz vekovite be{e sudbina na neuspeh, povtorno ropstvo, me|u na{iot narod da odeknat boite na trognuvaweto, siroma{tijata, prezirot, kolku i da generaciite bea tesno povrzani me|u sebe, so pogledot kon obedinuvaweto i slobodata, sepak niz vekovite bea sopatnici na patot, koj kako i sekoga{ epilogot go ima{e: ropstvoto. Zatoa, vo znak a se}avawe za tie koi go dadoa ìvotot za da gi ostvarat idealite i viziite za idninata, za da ja predizvikaat prirodata na jazikot na vekovnoto ropstvo, {to ja sozdade istorijata - vremeto, koe moè da se predizvika samo so angaìrawe na site sili vnatre vo op{testveniot kontekst (albanskiot svet), kako porane{en borec na ONA, za idninata, svedo{tvo na vremeto, na pokolenijata na mojot narod, im ja ostavam knigava zaedno so boite koi mi ostanaa od denovite od vojnata vo 2001 godina, na listovite na mojot dnevnik. Kako porane{en borec na ONA, i kako stare{ina, preku po{tedenata naracija i so naglasena voeno-politi~ka funkcija, gi davam karakteristi~nite osobini na tekot na vojnata od 2001 godina, stremeìte i jazikot na novoto pokolenie na albanskite krai{ta, koi protiv voljata na minatite pokolenija, ja samonarekoa prokolnatite neprijateli na albanstvoto kako: NRM-SRM i deneska ja samonarekuvaat PJRM, a ne so imeto na dràvata na koja & pripa|a, ime koe gi prestrojuva{e borcite na slobodata.

Na stranicite na mojot dnevnik (moite se}avawa) }e najdete evoluirawe na moeto mislewe spored stepenite na razvitokot na vojnata, fazite niz koi taa pomina do nesakanoto predavawe na oru`jeto, moite vpe~atoci, diskusiite od prvata do poslednata sredba so politi~kiot pretstavnik na ONA, gospodinot Ali Ahmeti i moite diskusii so Komandantot na General{tabot na ONA, generalot G. Ostreni, okolu organiziraweto i odvivaweto na vojnata vo site fazi. Tuka se i moite razmisluvawa od pred vojnata, vo tekot na vojnata i po vojnata, bele{kite, zaklu~ocite za politi~kite slu~uvawa vo denovite na vojnata, i za sproveduvaweto na Ohridskiot dogovor, pa s$ do mojot zbor upaten do Bu~kovski, Ministerot za odbrana na PJRM (izdaden vo vesnikot Balkan) vo vrska so obvinuvaweto upateno do albanskata dràva, deka ja pravi podgotovkata na borcite na slobodata ONA vo planinite na Kukes i Tropoja i dr. So izdavaweto na ovaa kniga, mislam deka ja ispolnuvam mojata obvrska za da go iskaàm misleweto kako voeno lice, i kako soborec na moite bra}a od ovie krai{ta, koi i deneska pogledite gi imaat tamu kade {to se ra|a slobodata i obedinuvaweto na nacijata i deka: porane{nite borci i komandanti - dene{nite politi~ari i pratenici, }e se se}avaat na dadenata zakletva i na krvta na padnatite borci. Avtorot

Petrit enaj - ONA Poraka i Nade`

ODaMna niZ vreMetOKako narod se borevme pove}e od drugite narodi. Poverno od nas nitu eden narod vo ovie krai{ta ne odgovoril na povikot za sloboda, no ne moàm da zamislam kako se slu~ilo i vo vremeto na noviot milenium da ostaneme vo od, niz pati{tata vo potraga po slobodata. Zo{to zasekoga{, nad na{ite krai{ta da ostane bojata na ropstvoto, a tatkovinata raspar~ena? Zo{to nie kako nacija patot na razvitokot da go oboime so zastoj, vle~kawe, momenti na dlaboki krizi, osobeno vo pogled na egzistencijata, kako vo ìvotna smisla, taka i vo teritorijalna smisla. Zloglasnite linii (granicite sred tatkovinata) ne samo {to go istrebija albanskiot ~ovek, tuku i gi uni{tija od liceto na zemjata i grobi{tata, kulite i kultot, bidej}i vo se}avaweto na vremeto zboruvaa so jazikot na imeto na zemjata, {to go imenuva ~ovekot od vek vo vek: ALBANEC. Ovaa karakteristika na vremeto, odvreme-navreme, gi uslovi na{ite predci so osobini i karakter, {to i do den-denes, èlbata za nacionalno obedinuvawe da gi pottikne predizvicite, koi{to sekoj den ni tropaat na vrata. No, slobodno moàm da go kaàm toa {to vo denovite na vojna go slu{nav od eden porane{en borec na ONA, koj teìnata na slobodata ja mere{e so pogledite: sloboda i obedinuvawe na tatkovinata: Gospodine generale, da se rodi{ vo edno mesto, kade {to sum se rodil jas, kade {to lu|eto kako zemjata go pokaùvaat grbaviot rbet, i imaat istaknati rebra, ne{to od bolkata na vremeto, ne{to od zabite na tagata i na pekolot, koi kako i voobi~aeno ja kasnea mladinata, samo za da sekne lulkata na ra|aweto, zatoa {to silata na vremeto ne moè{e da gi asimilira. I takanare~enata socijalisti~ka dràva, koja ja ima{e protegnato rakata me|u nas, so predolgite prsti, so svoite nokti ne samo {to ja okrvavija zemjata na Albanecot, tuku i ~estopati na Albanecot mu ja vadea du{ata, kinej}i mu ja taa tesna koà, {to so maka i pot ja raste{e kulata, i vo znak na edukacija i emancipacija kako treba da se saka socijalisti~kata dràva. Koàta zaedno so glavata, im ja ostavaa nad rebrata, apeliraj}i deka iredentizmot, nacionalizmot, oportunizmot itn., se najgolem neprijatel na op{testvoto. No, kako i sekoga{ vo ovie prostori koga zemjata se trese{e, Albanecot za da se spasi od smrtta, kako Albancite od generacija vo generacija, sekoja godina se pove}e se vqubuva{e vo zemjata, i iako odamna niz vremeto taa mu ja bara{e du{ata, negovata du{a ne se trese{e, no, stoe{e niz vremeto, eve kako nie deneska {to...

Ovoj fakt, si velev sebesi, potvrduva deka: toa {to e izgubeno niz vekovite ne se nadoknaduva bez posledici. Niz golemite krizi, Albanecot za da se spasi od asimilacija i uni{tuvawe se povrza u{te pove}e so imeto na zemjata i na albanskata dràva, koja zaìvuva{e so silata na imeto. Dràvata vo koja jas se rodiv i se vospituvav so qubov kon tatkovinata, dràvata koja oblacite na minatite vremiwa ne ja iskr{ija, dràvata koja go zaìvea otporot na Albanecot na ovie krai{ta, so eden zbor dràvata koja e krunata, srceto na krai{tata na tatkovinata, Arberija na Kastriot i na junacite, deneska so gordost edna po druga, ni gi polni stranicite na istorijata.


alBanCite PreD PreDiZviCi I

Svetskoto dvièwe za demokratija, krajot na Studenata vojna, raspadot na takanare~enata SFRJ i promenata na sistemot vo site isto~ni zemji, sozdadoa pogodni uslovi za Albancite da napravat golemi promeni i vo celata tatkovina, koja vo administrativna smisla se imenuva{e: Srbija, Crna Gora, SRM, Grcija. Osven na Albancite od Dardanija (Kosovo) i na Albancite od Dolinata na Pre{evo, Golemata Malesija, âmerija i na Albancite od krai{tata na PJRM, kako i sekoga{ niz istorijata, im bilo potrebno da `rtvuvaat mnogu za da opstanat, za da gi so~uvaat jazikot, kulturata i nacionalniot identitet, a osobeno vo tekot na periodot koga Tito ja sozdade republikata i nacijata makedonski Sloveni (ne postoe{e porano) vo sklop na SFRJ, samo za da ostanat Albancite podeleni na tri republiki, za da nemaat zaedni~ka sila za dejstvuvawe za povtorno obedinuvawe. No, vremeto potvrdi deka Albanecot ne ja sopre vojnata, i ostana veren na zapo~natiot pat, za da ja ostvari celta koja si ja dal sebesi, za da gi pottikne predizvicite, koi od godina vo godina gi menuvaa boite na dejstvuvaweto. Poslednite godini na XX vek, godinite koga Srpskata akademija ja sozdade platformata na Rankovi}, kako da se istrebe od povr{inata na zemjata Albanecot (u{te pocrna od platformata na Maxar Pa{a i platformata ûbrilovi} - Andri}), platforma koja zapo~na da se realizira u{te od 1942/49 godina, vo imeto na bratstvoto edinstvoto i na internacionalata, pojavuvaj}i se so nova boja, so drug ritam i manifestiraj}i se vo poslednite dvaeset godini na dvaesettiot vek, so nevideniot teror vo istorijata na ~ovekoviot svet, vo godinite koga srpskite xelati ne se zasituvaa so albanska krv. Yverot koj ~ekore{e vo pravec na albanskite krai{ta, go voznemiri celoto albanstvo, se voznemiri celo edno pokolenie, koe so voznemiruvaweto koe & se zakanuva{e na nacijata, vo potraga po slobodata niz pati{tata na tatkovinata, go baraa ognot na vremeto, jazikot na pu{kata. I, vistinata zboruva deka: edna mladina koja jas ja zapoznav vo denovite na vojnata vo 2001 godina vo ovie krai{ta na mojata tatkovina,

bez strav vo o~ite, ne samo {to meditira{e okolu boite na ìvotot, svetot, realnosta, no so pretpazlivost zakolnati vo imeto na zemjata i na znameto, so nivnite ìvoti sakaa da realiziraat golemi pra{awa, da gi obedinat site krai{ta na tatkovinata. Za nivniot streme` zboruvaat svedo{tvata, koi deneska kako lapidaren spomenik se vozvi{uvaat so amanetot na trepkata na okoto: poraka koja ja zadolùva svesta na albanskiot ~ovek, za da patuva po patot, idninata da ja imame obedineta: eden jazik, eden bukvar, edna nacija, edna dràva.

10


OD iStOriSKOtO MinatOSo zavr{uvaweto na Vtorata svetska vojna, Komunisti~kata partija na Jugoslavija gi prifati Slavomakedoncite kako nacija, iako za ovaa ima{e i s$ u{te ima mnogu osporuvawa. Taa nim im dade za pravo da ja sozdadat nivnata dràva so centar vo Skopje, naselen prete`no so Albanci. Ovaa dràva, nare~ena Narodna Republika Makedonija (NRM) i podocna SRM, se sozdade vo edna teritorija kade {to sedumdeset procenti od naselenieto bea avtohtoni Albanci, u{te od drevnite vremiwa, od Ilirija i drugite albanski i nealbanski carstva, koi upravuvale so ovie krai{ta, a osobeno so severo-zapadniot i ju`niot del, koi kako centar ja imaa Bitola i se grani~e{e so gradovi na âmerija. Vo sprotivnost so toa {to be{e kaàno od KP na Jugoslavija, site narodi da bidat ramnopravni, Albancite ostaveni pod dràvata NRM se tretiraa najlo{o. Spomenatata dràva primenuvaj}i antialbanska politika, u{te vo prvite denovi na sozdavaweto, gi zapo~na nemilosrdnite masakri protiv Albancite. Tie masovno bea uni{tuvani vo Skopje, Tetovo, Gostivar, Ki~evo i vo drugi gradovi. Otporot na Albancite fateni vo nenadejnost be{e slab, pa zatoa tie so sudewa i bez sudewa se zatvorani, ubivani i is~eznuvaa bez da ostavat traga. U{te od 1945 godina do 1953 godina se upotrebeni site sredstva za da gi prinudat Albancite da se iselat vo Turcija. Vo 1953 godina se povtoruva Jugoslovensko-turskata konvencija za iseluvaweto na Albancite, pri {to NRM ja dobi beneficijata za izvr{uvawe na site administrativni formalnosti za iseluvaweto na Albancite. Isto taka, se izmisli i novata turska nacija, pri {to se vr{e{e pritisok nad Albancite da se zapi{at kako takvi. Seto toa se prave{e za da se namali brojot na Albancite, do celosno asimilirawe. Antialbanstvoto vo NRM postojano be{e orientirano od politikata koja Albancite gi pretstavuva{e kako najgolemoto zlo na spomenatata dràva. Nasilstvoto bilo postojano od povoeniot period pa s$ do denes. Vo periodot na socijalizmot, koga narodite na Jugoslavija se razvivale, kako i Slovenite od Makedonija, na Albancite im bil zabranet ovoj razvoj. Tie bile li{eni od sloboda i bile potisnati so varvarski metodi. Koga na slavomakedonskiot narod mu se dava{e rabota i poddr{ka za da ìvee, albanskiot narod be{e ostavan bez rabota, be{e izoliran, be{e zatvoran, i ne mu se priznavaa elementarnite prava. Na slavomakedonskiot narod mu se

11

otvoraa u~ili{ta i se investira{e za nivnoto obrazovanie, na Albancite im se negira{e jazikot, im se zabranuva{e da zboruvaat albanski vo javni prostorii, im se zabranuva{e obrazovanieto na albanski jazik itn. Od dràvata, od godina vo godina, se usvojuvaa zakoni koi gi diskriminiraa, i gi ograni~uvaa ra|awata na Albancite. Ako Slavomakedoncite bea stimulirani da ja razvijat nivnata kultura, umetnost, tradicija, ako im se dozvoluva{e da sozdadat zdruènija, institucii, i akademija na umetnostite bez Albancite itn., na Albancite im be{e negirano nacionalnoto pravo, tie se pritisnuvaa da go menuvaat toa pravo, vr{ej}i raznovidni pritisoci i pazarewa. Seto ova ima{e za cel albanskiot narod da gi ostavi svoite krai{ta i da se oddale~i, da se asimilira kako nacija, so eden zbor da se slavizira vo takanare~enata dràva Makedonija.

12


II

Albanskiot narod ostanat vo SRM, sekoga{ bil povrzan so Dardanija (Kosovo). Sekoe dvièwe vo Kosovo predizvikuvalo efekti i kaj Albancite vo SRM. Treba da se priznae deka intelektualcite Albanci od ovie krai{ta sorabotuvale so intelektualcite od Kosovo za podignuvawe na nacionalnata svest, kako vnatre vo granicite taka i vo dijasporata. Ovie vrski bile od ìvotno zna~ewe i imale silno vlijanie vo podignuvaweto na nacionalnata svest. Tie ne go gledale podeleno albanskoto pra{awe, tuku, otsekoga{ go gledale povrzano so celoto albansko prostranstvo pod nogata na jugoslovenskata vlast i rabotele i se borele albanskoto pra{awe da se re{i zasekoga{. Nacionalniot duh, albanstvoto, gi odrà obedineti intelektualcite, nasproti naporite na Slovenite za da n$ razdelat i asimiliraat kako nacija. Ovoj nacionalen duh, ovoj identitet ne odrà vo ìvot za da se sprotivstavime na Slovenite, i za da go zapo~neme praviot pat kon osloboduvaweto i nacionalnoto obedinuvawe, taka kako {to vpro~em i go zasluùvame... Iako godinite na podelba vo tri republiki ostavile vidlivi tragi, sepak, na{ite doìvotni neprijateli Slavomakedoncite ne ja postignaa celta. Albancite nasekade gi so~uvaa jazikot, obi~aite, tradiciite, ne se asimiliraa kako {to posakuvaa tie, tuku se vozdignaa so dostoinstvo protiv niv, imaj}i i me|unarodna poddr{ka. So smrtta na Tito, srpskite nacionalisti~ki ~uvstva za sozdavawe na Golema Srbija, vidno porasnaa ne samo kon Albancite, tuku i kon drugite entiteti. No, najte{ko be{e za Albancite, koi se sudrija so slavocrnogorskite, slavomakedonskite stremeì, za da ne im dozvolat na Albancite da se obedinat so Kosovo i so mati~nata dràva, od kade bea otcepeni porano, so sozdavaweto na dràvite vnatre vo Jugoslovenskata Federacija. Srpskiot nacionalisti~ki duh se objavuva{e preku Dru{tvoto na pisatelite i Jugoslovenskata akademija na naukite, pri {to se smeta{e deka Ustavot od 1974 godina napravil mnogu nepravdi na {teta na Srbite, pa zatoa bilo potrebno da se promeni. Glavna pre~ka be{e programata na SKJ, koja Milo{evi} saka{e da ja promeni, pretendiraj}i na demokratskite vrednosti: eden ~ovek - eden glas. Ovoj streme` na Milo{evi} za sozdavawe na Golema Srbija, vlijae{e vo podignuvawe na svesta na drugite nacionalnosti za da go spre~at ova srpsko ludilo, pa zatoa dvapati po red se odloì Kongresot na SKJ, i se povlekoa

13

slovenskata, hrvatskata i eden del na delegacijata na Bosna i Hercegovina, kako i delegacijata na SRM. Kako i pred propa|aweto na Kongresot, i potoa intelektualcite Albanci, ~lenovi na SKM, kako i sekade vo instituciite go podignaa glasot vo poddr{ka na idejata: Ne Jugoslavija bez Slovenija i Hrvatska, no ovoj stav naide na sprotivstavuvawe kaj prosprskite intelektualci, podobro re~eno od Slavomakedoncite. Vo sklop na raspadot na Jugoslavija, kaj intelektualcite Albanci nema{e zaedni~ki stav, nema{e unificiran stav za re{avaweto na albanskoto pra{awe voop{to, a posebno vo SRM. Obidite, organizirawata, i sobirite ne nedostasuvaa, no tie bea retki, bez nekakva programa i opredelena cel. êstopati mislewata na edna grupa intelektualci, se sudruvaa so mislewata na druga grupa, pojava {to se odrazi so sozdavaweto na albanskite politi~ki partii vo SRM. Ovie bea uslovite, do ovoj stepen voop{to be{e svesta na Albancite vo SRM. Barawata se dvièa vo razni pravci, so toa {to go bara{e vremeto, realnosta, nacionalnoto obedinuvawe. No, albanskata dràva, koja treba{e da odigra golema uloga, a posebno intelektualcite, stradaa od haosot na politi~kiot pluralizam. Politi~kite partii se karaa za pozicija, sekoja se pokaùva{e {to po servilna pred me|unarodniot faktor, za da dojde na vlast. Nao|aj}i se vo ovie uslovi, eden del od intelektualcite Albanci vo SRM bea za sozdavawe na zaedni~ka dràva so Slavomakedoncite, za dràva so ramnopravni prava kako za Albancite taka i za Slovenite vo Makedonija. Tie go odbraa sozdavaweto na zaedni~ka dràva so Slavomakedoncite (pa {to ako toa se gleda{e so nedoverba) poradi mnogu pri~ini, kade moème da spomneme deka: so slavomakedonskiot narod sakavme da ìveeme kako bra}a, vo istorijata imavme ista sudbina. Neprijatelot na edniot bil neprijatel i na drugiot. Ako ne se tretiravme ramnopravni kako bra}a, patot za da se upotrebi silata sekoga{ be{e otvoren. Ovie i mnogu barawa, koi sekoj gi zamisluva, vlijaeja eden del od intelektualcite Albanci da ja prifatat zaedni~kata dràva so Slavomakedoncite. Nezavisno od misleweto na eden del na intelektualcite i porane{nite ~lenovi na SKM, vistinata e deka: Albancite ne bea zapra{ani od slavomakedonskata politika. Slavomakedoncite ja sozdadoa svojata dràva ne samo bez da n$ pra{aat, tuku i osporeni od sosedite, kako za imeto taka i za teritorijalnite pretenzii. Pokraj dobrata volja na Albancite, za da ìveat vo mir so Slavomakedoncite, no so ramnopravni prava, vladata na SRM u{te vo prviot ~ekor napravi golema gre{ka so Albancite. Na slavomakedonskite politi~ari jasno im bea prateni signali od albanskite politi~ari, deka: bez celosna ramnopravnost na Albancite so Slavomakedoncite nema da ima dràva Makedonija. Albancite si go napravija svoeto. Slavomakedoncite i poli-

14


tikata na nivnite politi~ari e mnogu nazad. Tie ne se oslobodeni od nivniot bolen nacionalizam. Iako prosledeno so mnogu problemi, koi ne se tema na ovoj tekst, albanskoto pra{awe ne e blokirano. No, za inaet na onie koi ne sakaat i so pomo{ na Gospod, toa si vrvi. Dokolku politi~kite partii ne uspeeja da izvojuvaat zaedni~ka borba za osloboduvawe i za nacionalno obedinuvawe, vistinskite patrioti se najdoa eden pokraj drug, vo Kosovskata vojna, vo Pre{evo, Medve|a i Bujanovac, i vo vojnata koja ja predizvikaa Albancite vo Makedonija vo tekot na 2001 godina. Narodot i vistinskite patrioti pokaàa deka se nad nivoto na dene{nite politi~ari. Tie deneska se nao|aat nad site partii i politi~ari, i se daleku od tesnite interesi na politi~arite za da se obogatat. Tie se zainteresirani samo za nacionalnoto obedinuvawe. Ovie heroi narodot gi poznava, i gi ima vo srceto. Vojnata be{e taa koja{to pridonese za senzibilnosta na me|unarodnata javnost, vojnata be{e taa koja go predloì re{avaweto na albanskoto pra{awe (nezavisno od nekoi tendencii za da & se namalat vrednostite). Patot na vojnata gi donese do ovde Albancite. Ova ne treba da se zaboravi, treba da se pameti, no ne samo za oddavawe na po~it, tuku i za pretpazlivost, ne zaboravaj}i {to e politikata za maliot, i {to e maliot pred politikata. Deneska pred Albancite, opfa}aj}i ja i albanskata dràva, se postaveni mnogu problemi koi baraat re{avawe, koi baraat obrabotka na nacionalna strategija. Sigurno, ova ne e lesno da se napravi. Toa bara vo prv red, politi~ko edinstvo pome|u politi~kite sili na celata nacija. Za ova ne treba da rabotat samo politi~arite, tuku i celoto albanstvo, od Akademijata na naukite, univerzitetite, razli~nite instituti i site organizirani intelektualci vo zdruènija i nau~no- istraùva~ki, patriotski institucii. Tie treba da obrabotat senacionalna strategija, za site oblasti, daleku od interesite na politi~kite partii, regionite, na ~esnite i ne~esnite biznisi, koi go pretvorile sealbanskoto prostranstvo vo pazar na stranska roba, koja kaj potro{uva~ot stignuva po pettata-{estata raka so katastrofalni ceni.

1

III

Istorijata registrira, no ne gi zaborava poslednite nastani od 1944 godina pa navamu, koga albanskite partizani se vratija od vojnata bez nivnoto nacionalno zname, bez simbolot na pobedite, koga bea razoruèni, bea pritvoreni i bea egzekutirani bez sudewe. Vo se}avaweto na Albancite ostanale stotici montirani sudski procesi protiv nivnite bra}a, samo zatoa {to gi pobarale nivnite prava kako Albanci. Vo se}avaweto na site Albanci ostanale imiwata na site onie koi stanale `rtva na policijata i na slavomakedonskite sudovi. Nivnite imiwa bile i se povik za da se vojuva so site sredstva, protiv politikata na asimilacija na slavomakedonskata dràva. Vaka se slu~uvalo i }e se slu~uva so Albancite. Vo 1967-1968 godini intelektualcite zna~ajno bea aktivirani vo narodnite protesti za nacionalnite pra{awa. Demonstraciite vo Tetovo i Gostivar, go aktualiziraa znameto na federativno nivo, iako ovaa odluka Slavomakedoncite ne ja primenija do 1975 godina. Nastanite od ovie godini, ja podignaa na povisoko nivo nacionalnata svest, go zgolemija interesot za obrazovanieto i gi aktualiziraa pravata na Albancite na lokalno i na me|unarodno nivo. Toa {to se slu~i vo toa vreme be{e eden ~ekor napred za Albancite, i ~ekor nazad za slavomakedonskite vlastodr{ci, koi so merkite na pritisok, koi{to gi prezedoa kon Albancite, izgubija pove}e otkolku {to dobija. Tie ve}e ne go pottiknuvaat odeweto na Albancite vo Turcija, i poradi me|unarodnata polo`ba se zadovolija so lesnite merki koi se prezedoa, sporeduvaj}i gi so tie od porano. Takanare~eniot referendum za nezavisna Makedonija, gi povika Albancite kako nacionalno malcinstvo, kade slavomakedonskata dràva }e im obezbedi nekolku elementarni prava, tie {to realno gi imaa, da go zboruvaat albanskiot jazik doma, da se {koluvaat na albanski jazik do osnovno u~ili{te, i da ne im se spre~i pravoto na versko veruvawe. Po~etokot pokaà deka i novata dràva }e dejstvuva kako starata, }e ja sledi politika na asimilirawe kon albanskiot narod. Tokmu ovoj po~etok, povtorno pridonese Albancite da ne izleguvaat na referendumot za nezavisnosta na ovaa Republika. Narodot ne izleze na referendumot bidej}i ne saka{e da se povtori istorijata. Toj ne izleze na referendumot bidej}i ne saka{e da go zameni srpskoto ropstvo so slavomakedonskoto ropstvo.

1


Toj go odbi referendumot, i kako i site narodi na Jugoslavija pobara sloboda i nezavisnost. So ovoj buden protesten i demokratski akt, albanskiot narod mu dade silni signali na slavomakedonskata politika i na me|unarodniot faktor, za toa {to realno baraat Albancite. No, nitu slavomakedonskata politika, nitu evropskata politika ne sakaa da ja razberat ovaa nova realnost, koja ne se sozdade samo za slovenskite narodi, tuku i za Albancite kade i da bea tie vo porane{na Jugoslavija. Politikata voop{to ne & napravi apel na istorijata i so dobra volja da gi poprava gre{kite, koi gi napravi eden vek i ne{to porano, no gi prodlabo~i u{te pove}e gre{kite, i go ostavi nere{en albanskiot problem. Nitu albanskata dràva, nitu politi~kite partii nemaa dovolno hrabrost za da gi pobaraat so sila za da argumentiraat deka ne moè da ima mir i integrirawe na Balkanot, bez da ja sozdadat i Albancite nivnata zaedni~ka dràva. Ako Albancite ne bea zapra{ani i ovoj pat, koga drugite narodi na porane{na Jugoslavija se samoopredelija, ova e edna golema lekcija kako za sealbanskata i za evropskata politika, deka kolku i da ne se pra{uvaat Albancite, s$ pove}e se skratuva vremeto na odlu~uvaweto za Albancite bez Albancite. Albancite s$ pove}e sfa}aat deka samo po pat na vojna tie stignale tuka kade {to se, i deka toa ne e na{a vina. Trite vojni vo ovie deset godini zboruvaat pove}e od koe bilo drugo iskustvo. Vojnite gi izvojuvavme na bojnoto pole i gi izgubivme na masa. Kako i da ja razbere{, kako i da go sfati{ stavot na albanskata politika voop{to, i toj na mati~nata dràva za albanskoto pra{awe, ovoj narod bil toleranten mislej}i na toa {to }e kaè Evropa, pa zatoa i barawata za site problemi koi go voznemiruvaat narodot bile minimalni, kade i da ìvee toj. Na ovoj na~in, politikata dosega, a osobeno za Makedonija, pove}e im odgovarala na Slavomakedoncite otkolku na Albancite. So Ohridskiot dogovor, u{te edna{ se pokaà na{ata pasivna tolerancija od edna strana, no od druga strana nie pokaàvme deka sakame da ìveeme vo mir i vo prijatelstvo so Slavomakedoncite. Nie go prifativme ovoj dogovor, {to ne e mnogu na na{a strana, tuku na Slavomakedoncite, imaj}i doverba kaj me|unarodniot faktor, i veruvaj}i vo evropskoto integrirawe, i na pritisokot koj{to }e & se napravi na slavomakedonskata dràva za sproveduvawe na dogovorot. Od druga strana sakame slavomakedonskata politika da se oslobodi od {ovinisti~kiot duh, da se emancipira i da sfati deka Albancite sekoga{ & nudele soìvot, i deka taa ne go prenese ova kaj svojot narod. Ova e edna mo`nost, moèbi posledna, koja Albancite im ja davaat na Slavomakedoncite za da ìveat zaedno, moèbi i za da imaat edna dràva: Makedonija, koja realno e osporena u{te od prvoto sozdavawe od Tito i podocna so nezavisnosta od 1991 godina.

1

Istorijata n$ nau~i da bideme vnimatelni i nie ne go zaboravame toa. Periodot po Ohridskiot dogovor pokaùva deka slavomakedonskata politika sozdava seriozni pre~ki za da ne go sprovede nego. Sproveduvaweto na Ohridskiot dogovor (kako {to go narekol eden pripadnik na ONA vo eden dneven vesnik) dosega e samo {minkawe i voop{to ne e sproveden. Vo sekojdnevnata aktivnost slavomakedonskata dràva e isto tolku {ovinisti~ka kolku i porano. I ponatamu prodolùvaat da se dràt po zatvorite pripadnicite na ONA, so apsurdni obvinuvawa. Isto taka, drugi se stavaat po zatvorite so razno-razni nerealni obvinuvawa, i koga pa|a edno obvinenie se podignuva drugo. Drugi dosieja se dràt gotovi za da se primenat vo potrebnoto vreme.

1


IV

So pluralizmot, politi~kite partii koi se sozdadoa vo porane{na Jugoslavija znaeja {to baraat, dodeka so albanskite politi~ki partii se slu~uva{e ne{to drugo. Politi~kite partii vo Jugoslavija baraa demokratizacija na ìvotot i sozdavawe na nivnite dràvi, a albanskite partii: [to }e pobaraat? [to im se dozvoluva{e? silata? Do kade moè{e da im stigne ~ekorot i kolkava moè{e da im bide Kolku moèa da imaat poddr{ka? Albanskite partii, kako vo Kosovo, Makedonija, Crna Gora... ne se orientiraa na praviot pat, iako ne im be{e lesno da rabotat so zaedni~ka nacionalna programa. @elbite bile golemi, najmalku za obedinuvawe so Kosovo, no realnosta be{e razli~na. Antialbanskata histerija be{e postojano vo dejstvuvawe. Dràvnite organi, agenturite, raznite tajni slu`bi, kako vnatre vo zemjata, taka i vo dijasporata, dejstvuvale so najgolema surovost kon sekoe albansko organizirawe, iako zemjata im se rone{e pod nozete. Slavomakedonskata politika i deteto go narekuvalo kontrarevolucioner zatoa {to ja bojkotiralo nastavata na slavomakedonski jazik i baralo da se obrazuva na albanski jazik, odej}i dotamu {to sekoe dete Albanec koe se ra|a{e be{e nacionalist so iredentisti~ki pretenzii. Slavomakedonskata dràva vodena od ovaa politika, upotrebuvaj}i gi site sredstva so nasilstvo, pokraj urivaweto na xamiite, grobi{tata, urivaweto na ku}ite i na celi naselbi, gi zatvori srednite u~ili{ta i gi prinudi nastavnicite da im zboruvaat na nivnite u~enici na slovenski jazik. Se napravi diferencijacija na lu|eto ostavaj}i stotici intelektualci bez rabota. Ubivaa na varvarski na~in kako moèa i kogo moèa. Vo sostojbata na vakviot teror, se razbira deka i sozdavaweto na albanskite politi~ki partii imalo mnogu seriozni pre~ki, kako vo sozdavaweto taka i vo formuliraweto na {to podalekovidni programi. PDP (Partija za demokratski prosperitet) se obvinuva{e za nacionalizam zatoa {to bara{e otvorawe na u~ili{ta na albanski jazik.

1

Dodeka za VMRO koja projavuva{e otvoreni nacionalisti~ki pretenzii kon Bugarija i Grcija, ili za Narodnata demokratska partija, koja bara{e Makedonija da & se priklu~i na Bugarija, ne se vele{e voop{to ni{to. Sozdavaweto na politi~kite partii od Albancite se gleda{e kako separatizam i hegemonizam na Albancite i tie se obvinuvaa za neprijatelstvo so Slavomakedoncite. Vo ovie okolnosti, na Albancite ne im ostanuva{e ni{to drugo osven da se za~lenuvaat vo partiite na Slavomakedoncite. No, toa ne se slu~i. Albancite gi sozdadoa nivnite partii: Partijata za demokratski prosperitet (PDP) i Narodnata demokratska partija (NDP) koi ne se narekoa albanski, no ne se spasija od obvinuvawata na slavomakedonskite partii i na dràvata za albanski nacionalizam i separatizam. Vo prv pogled se gleda deka situacijata za sozdavawe na partiite vo Makedonija bila pomirna otkolku vo Kosovo, no ova be{e samo prividno bidej}i i vo albanskite gradovi imalo demonstracii kako {to bila onaa od 1 oktomvri 1990 godina koga po toa prodolìle apsewata, persekuciite i otpu{tawata od rabota na albanskite intelektualci. Politi~kite partii vo Makedonija bea registrirani i bea sozdadeni polesno otkolku vo Kosovo, ne zatoa {to vo Makedonija Albancite bea poslobodni, tuku zatoa {to vo alternativite na albanskite partii ne bea zabeleàni nekolku nacionalni elementi. Ova se odnesuva na prvite godini na pluralizmot vo Makedonija koga se sozdadoa prvite politi~ki partii, bidej}i podocne`niot period }e bide pridruùvan od bolesta na sozdavaweto na drugite politi~ki partii i na nesfatlivite podelbi, koga situacijata od Albancite bara{e edna celosna angaìranost za da se reorganiziraat vo pozicijata na partneri nasproti partiite i makedonskata dràva koga se ~uvstvuva{e podobro na~inot na nivnoto dejstvuvawe protiv Albancite. Sose napravenite gre{ki, namerno ili nenamerno, ili nadmenata od razli~nite situacii, povtorno treba{e da se priznae, no bez zadovolstvo, deka e odeno vo pozitivna nasoka. Albanskoto pra{awe voop{to, i vo Makedonija ima eden napredok, gledaj}i i vo pridobivki koi se gledaat, no i po{iroko, kade {to sovesta na sekoj Albanec ne e taa od nekolku godini porano, mereno vo site sferi na ìvotot, od pravata do obrazovanieto. Glavnoto e deka albanskiot problem e pra{awe koe se diskutira, i sakale ili ne drugite }e re{at, bidej}i denes glavniot faktor sme nie, ova site go sfatile, i zatoa treba da rabotime denes, zatoa {to utre moè da bide docna. Treba da rabotime, zatoa {to vremeto raboti za nas, nie ja imame pravdata so nas. Nema nikoj da ni go odzeme ova pravo.

20


Kosovskata vojna, vojnata vo Pre{evo, Medve|a i Bujanovac kako i vojnata na ONA vo Makedonija, ja pokaàa vitalnosta na narodot koj pove}e od pet godini prebrodi pet vojni kon na{iot vekoven slavomakedonski neprijatel. Vo ovie tri vojni nie ja pokaàvme silata, mu pokaàvme na svetot deka sme obedinet narod, deka ne poznavame granici koga se raboti za davawe pomo{ eden na drug, koga stanuva zbor za golemi pra{awa kako {to e vojnata za prava, vojnata za sloboda i nacionalno dostoinstvo. Nie mu pokaàvme na svetot deka taka kako {to znaevme da se borime, znaeme i da se razbereme, znaeme da sklu~uvame dogovori. Nie mu pokaàvme na svetot deka vojnata ja vodevme vo imeto na mirot, vojnata ja vodevme vo imeto na slobodata i ja vodevme toga{ koga site politi~ki sredstva zavr{ija i koga trpenieto se potro{i, kako {to se slu~i so slavomakedonskite okupatori. Nie vojnata ne ja posakuvavme i ne ja posakuvame, no taa ni ja nametnaa samite Sloveni. Merej}i go na{eto trpenie, na{ata dobra volja i faktot deka ne ni gi donese Gospod kako sosedi koga se sozdade ~ove{tvoto, tuku dojdoa kako okupatori i grablivci vo najgolemiot del na na{ata zemja, odlu~ivme definitivno da se borime za na{ite prava koi ni bea negirani celi decenii. Odlu~ivme da se borime bidej}i i vremeto na nepravdite zavr{i. Albancite sakaat da ìveat slobodni nadvor od ograni~uvawata koi porano bile prisutni vo na{iot ìvot so Slavomakedoncite. Nie ili ìveeme ramnopravni, ili gi stavame granicite tamu kade {to treba, tamu kade {to gi znaat dobro i Slavomakedoncite. Niz celata istorija na ìveeweto so Slavomakedoncite nie sme napadnati i pot~ineti, zatoa {to sme Albanci, i zatoa {to ne prifativme da se narekuvame poinaku. No, nie bevme gordi, sme gordi, i }e bideme gordi {to sme Albanci, bevme gordi i }e bideme gordi so na{ata istorija {to nikoga{ nikomu ne sme mu na{tetile, naprotiv, odevme sekoga{ na pomo{ na sosedite koga }e n$ zafate{e site ista nesre}a. êstopati niz istorijata se stavavme vo odbrana na civilizacijata i po{iroko, pokaùvaj}i visoki ~ove~ki i civilizaciski vrednosti.

21

Kako zaklu~okIstorijata na soìvotot so Makedoncite e istorija na borbata za da se dobijat pravata koi ni se negirale od dràvata i od politikata vo Makedonija. Se borevme sistematski bidej}i sistematska bila i politika na asimilirawe na makedonskata dràva. Taa bila orientirana protiv s$ {to e albansko, protiv u~ili{teto na albanski jazik, protiv na{ata kultura i nacionalna istorija. Za Makedoncite nie napravivme golema gre{ka {to sme ìvi, za niv nie bi trebalo da sme mrtvi. No, ete ne se slu~i ona {to go posakuvaa tie, nie dobivme sila od zemjata za koja se borevme i go `rtvuvavme celiot ìvot. Nie dobivme sila od zemjata na na{ite predci koja ni ja ostavija amanet, i amanet }e ja ostavame od koleno na koleno bez da posegneme na nea. Nie se borevme sekoga{ za pravata bidej}i veruvame vo pravdata na sistemite {to gi opfatija na{ite sistemi. Nie veruvavme vo socijalisti~kiot sistem, veruvavme vo jugoslovenskoto bratstvo - edinstvo i bevme izlaàni i persekutirani celi dekadi. Vo tekot na 2001 godina ja sozdadovme ONA, napravivme vojna, pobedivme i go prifativme Ohridskiot ramkoven dogovor, veruvaj}i vo Evropa kade sakame da se integrirame. Nie se borevme na bojnoto pole i izgubivme na masa, izgubivme zatoa {to veruvavme, izgubivme zatoa {to ne gi zemavme vo predvid me|unarodnite konjukturi, ne pretpostavivme deka politikata e izmama na ednata strana kon drugata, pri koja najslabiot go gubi duelot. Na{ite proekti ne se krunisaa so potrebniot uspeh bidej}i vo finalniot moment se zanimavavme so sebesi davej}i se vo nezna~ajni sitnici. Nie se razdelivme i go izgubivme patot vo finalniot moment, se davevme od karieristi~kiot i privle~niot duh na neprijatelot. Politikata i politi~arite vo krajniot moment pokaàaa deka se pod nivoto na sovesta na narodnite masi, u~esnici vo {trajkovi, demonstracii ili vojna. Poradi li~ni interesi i karierizam vo imeto na razbiraweto se napraveni popu{tawa, koi vo nekolku slu~ai go terale nazad na{eto nacionalno pra{awe. Istorijata na stremeìte na albanskiot narod, koj ìvee vo takanare~enata Makedonija, ima nekolku va`ni elementi, koi poradi gorenavedenite pri~ini, no i od me|unarodnite konjukturi, ne odnele kon kone~noto pridobivawe na pravata spored me|unarodnite dokumenti, do samoopredeluvawe za otcepuvawe i obedinuvawe so mati~nata dràva.

22


Sozdavaweto na ONA i odvivaweto na vojnata e eden vrven moment na obidite na albanskiot narod vo svoite krai{ta vo Makedonija. So vojnata koja ja vode{e toj, ja predizvika makedonskata dràva i nejzinata politika na diskriminacija i asimilacija i dade jasni signali deka zavr{ilo vremeto koga eden makedonski policaec sedel vo edno selo, pominalo edna{ zasekoga{ vremeto koga se odlu~uvalo bez Albancite za albanskoto pra{awe. Kako zapo~na, kako se odviva{e ovaa vojna i kako zavr{i e edno drugo pra{awe, koja ne e tema nitu na ova pi{uvawe nitu na knigata koja ja imate vo racete, no sakam da kaàm deka kako golem nastan za narodot, taa pokaà deka bez vojna i bez prolevawe na krv, ne doa|a slobodata i nezavisnosta. Narodot vo voenite zoni go vide heroizmot na negovite ~eda, toj ja vide hrabrosta, go vide juna{tvoto i se bore{e ramo do ramo so borcite za nadminuvawe na pre~kite i na te{kotiite na vojnata. Narodot dobro pameti kako bea nare~eni vo po~etokot negovite ~eda i kako ja dobija me|unarodnata poddr{ka. Sekoj dobro znae deka kolku pove}e si odlu~en za vojuvawe, {to pove}e nastojuva{ vo postignuvawe na celta, tolku pove}e ti se veruva, tolku pobrzo i pove}e ja dobiva{ poddr{kata. Toa go pokaà i vojnata na ONA vo tekot na 2001 godina. Vojnata zavr{i so dogovor kako sekoja vojna. Dobar ili lo{, toa }e go pokaè vremeto. Ima{e ili nema{e podobro re{enie od toa, isto taka vremeto }e go kaè svojot zbor ? Ohridskiot dogovor pretstavuva{e predizvik za vojnata, predizvik za na{ite `rtvuvawa i za na{iot trud. ]e im ostaneme dol`ni na padnatite borci na vojnata dokolku vo celost ne se realizira idealot za kogo tie se `rtvuvaa. Prifa}aj}i go Ohridskiot dogovor, nie prifativme da ~ekorime po eden miniran pat, poznat od istorijata. Prifa}aj}i go ovoj dogovor, politi~koto rakovodstvo na ONA prifati da odi niz se~ivoto na me~ot, istovremeno go prifati i porazot i pobedata, i se nadevame da se slu~i ova poslednoto, da pobedime. Odej}i po se~ivoto na me~ot, treba da se presmeta o~ekuvaniot neuspeh. Treba da se bide vo gotovnost, zatoa {to nemame ve}e vreme za ~ekawe. Ova ne go barame nie so èlba, tuku ova go bara iskustvoto {to go imame so politikata na makedonskata dràva, koja i pokraj me|unarodniot pritisok prodolùva da bide isto tolku {ovinisti~ka kolku i porano. Sekoj den koj pominuva pokaùva deka tie ne promenile ni{to vo nivnata politika kon nas. Tie prodolùvaat nas da ne ocenuvaat kako pot~ineti. Sekoja povr{inska i propagandisti~ka promena vo nekoj zakon i zakonski akt tie go pretstavuvaat kako predavstvo na nivnoto nacionalno pra{awe.

23

Ova go ima vnatre vo sebe i dobroto i lo{oto. Go ima dobroto bidej}i go potvrduva na{iot somne` deka so Slavomakedoncite nikoga{ ne moème da bideme ramnopravni, bidej}i tie nikoga{ nema da ja prifatat ovaa nova realnost. Lo{oto e {to nie prodolùvame da ja ~ekame promenata od Gospod i se raduvame so milosta koja ja davaat so mnogu vreva slavomakedonskite politi~ari, i so vrevata koja ja pravat na{ite politi~ari na vlast za boèm golemite postignuvawa. Od neboto ne pa|a ni{to, treba mnogu da se raboti. Treba pove}e da gi iskoristime kako {to treba momentite koi gi imame pred nas. Momentot vo koj se nao|ame e vo na{a polza, no i nie treba da go iskoristime kako {to treba ovoj moment. Vakvi momenti retko se povtoruvaat vo istorijata na edna nacija, pa zatoa ne treba da go izgubime toj moment. Iskustvoto od vojnata na ONA, od Kosovskata vojna, od vojnata vo Pre{evo, Medve|a i Bujanovac, go pokaùva toa {to go rekol golemiot ideolog na na{ata prerodba Sami Fra{eri deka: ako ima{ polna pu{ka, pravata moè{ da gi dobie{ so sila. Ova treba da bide zakonot na ìvotot so Slavomakedoncite. Kade bea i kade se denes krai{tata naseleni so Albanci? Kako se naseleni deneska Prilep, Bitola, Brod, Ohrid itn.? Ova treba da go imame na um, ova e zaklu~ok nad zaklu~ocite, drug ne veruvam deka moè da ima, kolku i da se se}avame na istorijata. Ovoj zaklu~ok e i eden povik za vremeto {to doa|a. Vremeto raboti za nas, no nie treba da bideme vnimatelni kon politikata za da ne padneme vo nejzinata stapica, kade se protkajuvaat razli~ni kontroverzni planovi na evropski plan i po{iroko. april - avgust 2003 godina

24


evrOPSKata DiPlOMatija i POlitiKa na iSt naîn KaKO i PreD StOtina GODini Si Pravi eKSPriMenti vO neMirniOt BalKan. taa Se OBiDuva SO BarutOt KOj GO nOSi, SO POlitiKata [tO ja vODi Da ja OPravDa Starata iZreKa DeKa BalKanOt e Bure Barut. taa GO Pali i GO GaSi OvOj Barut OnOlKu Pati KOlKu [tO Bara nejZinata POtreBa i nejZiniOt intereS. taKa Se SluîlO i taKa neMa SOMnenie DeKa ]e Se Sluî i vO iDnina. vreMetO Bara Da BiDeMe vniMatelni Za Da ne PaDneMe KaKO Plen na Ovie POlitiâri KOi OtrOvOt GO Serviraat KaKO MeD.

2

alBanCite vO POrane[na juGOSlavija i evrOPSKata DiPlOMatija(Bele{ka na denot)Raspadot na Jugoslavija sozdade vojni, gi razbudi raspnatite problemi, sozdade novi uslovi za da se re{at site nacionalni problemi, koi pove}e od pola vek ja grizea ve{ta~ki sozdadenata Jugoslavija na bratstvoto i edinstvoto. Kapakot na obedinetite Republiki se otvori i site izlegoa od {i{eto i ne e mo`no da vlezat ve}e, kako i da ja etiketira{ nea, multietni~nost, integrirawe, sorabotka, nezavisna unija itn., tie imaat zna~ewe na bratstvo-edinstvo, kako vo vremeto na Tito. No, {to stanuva so propagandata za vlez vo Evropa? [to se zboruva{e i {to se napravi na sostanokot vo Solun na 17. 6. 2003 godina? [to se zboruva{e na ovoj sostanok za balkanskite dràvi? [to se zboruva{e za Kosovo, Makedonija i Albanija? Mnogu pra{awa moè{ da postavi{, mnogu pra{awa moàt da se rodat, no te{ko deka moè{ da im odgovori{ to~no. Samata Evropa, na mnogu problemi ne im na{la re{enie vo sklop na Evropskata unija. Taa s$ u{te ima mnogu me|usebni problemi, kako za problemot na voda~ot, taka i za problemot na odnosite so Amerika. Starata Evropa te{ko deka }e stane mlada, i pokraj èlbata na site, koga ja zamisluvame i nea da ja gledame kako Amerika. Vo ovoj sklop, sostanokot vo Solun ostavi da se razbere deka so siroma{niot Balkan, u{te pomalku so Slavomakedoncite i Albancite nema vreme da se zanimava ~ovek. Zada~ata dadena na na{ite politi~ari za da se integrirame najprvin eden so drug, a potoa so golemoto evropsko semejstvo zna~i: Sozdadete ja u{te edna{ Jugoslavija, razvivajte ja va{ata ekonomija, a potoa }e vidime {to }e napravime. Ova zna~i: Odete i sretnete se koga }e sozreat smokvite. Nie znaeme deka koga ima smokvi ima i prijateli, no dobriot prijatel se poznava vo te{ki denovi. Na{eto iskustvo od sostanocite i drugite konferencii e gor~livo. Ovoj pat vo Solun ne se slu~i ona {to se slu~uva{e na drugite konferencii, od Berlinskata konferencija do onaa na Bujane, kade na Albancite im bea grabnati i prisvoeni nivnite teritorii (kade bila i kade e sega etni~kata albanska granica?), no n$ ostavija na na{ata lo{a sre}a, da se razvivame i

2


da se integrirame pome|u na{ite neprijateli koi nikoga{ ne gi izmenile grablivite i prisvojuva~kite stremeì kon nas. Na po~etokot na ovoj vek, koga nie o~ekuvame da se popravat gre{kite napraveni vrz grbot na Albancite, koga izvojuvavme tri vojni i proleavme reki krv, koga pokaàvme deka znaeme da se borime, no znaeme i da se dogovorime, evropskata politika predlaga razni opcii, navidum novi koi kako {to gi komentirale mnogu analiti~ari, kako {to komentiral i amerikanskiot vesnik Wujork tajms deka Evropskata unija saka povtorno da sozdade Golema Jugoslavija. Ne e slu~ajna izjavata na eden slu`benik na KFOR vo Kosovo koga veli: Silite na KFOR }e se zamenat so zaedni~ki sili sozdadeni od vojnici na Srbija, Crna Gora, Kosovo, Makedonija, Albanija i dr. Ovie insinuacii i stavovi, vo vremeto koga se o~ekuva da se otvorat pregovorite za nezavisnosta na Kosovo se namerni, i pokaùvaat deka povtorno silite na Evropa nemale i nemaat dobra èlba za da go re{at problemot na pove}e od tri milioni Albanci, koi ìveat podeleni od mati~noto steblo i pome|u sebe. Ovie politi~ki dvièwa, ovie regionalni inicijativi, ovie dvojni i trojni sredbi, ovie ministerski sredbi za borba protiv korupcijata i bezbednosta za granicite, ja sozdavaat la`nata ideja, deka so Slavomakedoncite se sreduvaat odnosite. Tie ne nosat ni{to novo vo re{avaweto na albanskoto pra{awe, koe ostanuva nere{eno. Ovaa vreva {to se pravi, treba da gi potseti Albancite na istorijata, kade i da se, kade i da rabotat: Da se potsetat na Sanstefanskiot dogovor od 1878 godina, na Berlinskiot kongres tri meseci podocna, na Konferencijata na ambasadorite vo London vo 1913 godina, na Versajskiot dogovor, koi so nivnata nepravda na {teta na malite narodi, a osobeno kon Albancite sozdadoa etni~ki problemi, koi kako i porano i deneska se bure barut za Balkanot, koi se palat odvreme-navreme, sekoga{ koga se sozdavaat novi uslovi za napredok i promena, no i koga nim }e im bide potrebno. Problemot na granicite na albanskite teritorii, naseleni so Albanci, pritisokot koj se vr{i za da se sfati poinaku realnosta od evropskata politika, kako i servilnosta i dene{nata neorientiranost na politikata, od dràvna vo nacionalna, go spre~uva, no ne moè da go sopre realiziraweto na sonot na na{ite prerodbenici za da ja napravat Albanija - Albanija. Dene{nata multietni~nost ne e pove}e od bratstvoto i edinstvoto na Tito. Taa im odi vo polza samo na Slavomakedoncite. Nie ve}e nemame vreme za gubewe, da `rtvuvame i da im pokaùvame na Slavomakedoncite deka nie sme za toa da ìveeme kako bra}a, toa im go kaàvme nim, im go pokaàvme, pove}e od {est decenii gi trpevme nivnite varvarstva, pot~inuvaweto, potcenuvaweto, i desetici drugi bes~estija, koi ne ubedile deka so Slavomakedoncite kako ramnopravni ne moè da se ìvee pove}e. Ovaa rabota treba da ja pravat na{ite politi~ari kade i da se, vo Tirana,

2

Pri{tina ili vo Skopje, koi bez nikakva servilnost i so dostoinstvo, so verba vo vistinata, da im ja kaàt vistinata na site visoki evropski pretstavnici koja se gleda kako vo son~evata svetlina, da im dadat argumenti koi se beskrajni vo vrska so faktot deka samite Slavomakedonci ne ja sakaat ramnopravnosta so Albancite. Tie samite sakaat etni~ka dràva bez Albancite. Vo nivnata krv vlegol {ovinisti~kiot antraks, kogo go nasleduvaat od koleno vo koleno. Pove}e etni~kite dràvi pokaàle deka se urivale od kavgite, qubomorata i starite i novite inaeti. Tie pokaàle deka nemaat idnina, tolku pomalku vo Balkanot, kade {to krvta protekla kako reka, kade {to samo na krajot na ovoj vek se slu~i toa {to ne moè{e da se veruva deka se slu~ilo nitu pet veka porano. Bea masakrirani i bea pokrieni so zemja iljadnici civili, vo masovni grobnici, kade {to ekshumacijata prodolùva i dendeneska, kako vo Kosovo i nasekade vo porane{na Jugoslavija. Ne znam kako do den-deneska s$ u{te veruvame deka u{te moè da postoi {ansa, za procutot na multietni~kite dràvi na Balkanot, ne razbirame so kakva logika }e se praznuva vo ist den, denot na padnatite borci na sprotivstavenite kampovi. Kogo }e go obvinuvaat i kako }e ja pi{uvaat istorijata? Ovie i desetici argumenti, ovie i desetici pra{awa, koi moème da gi postavime, n$ upatuvaat do vistinskiot zaklu~ok deka samo sozdavaweto na etni~kite dràvi }e go spasi Balkanot od zloto i od starite i od novite inaeti. Samo etni~kite dràvi }e go spasat Balkanot. Ova e re{enieto, pati{tata treba da se pobaraat. Sekoe ostavawe da visat problemite koi se predloèni za re{avawe, zaedno so problemot na Albancite, koj e najva`niot, }e ima nepredvidlivi posledici i ne moè da se korigira podocna. Albanskiot narod, ne e kako porano, toj stanal svesen za toa {to mu pripa|a, dobro znae {to mu zele, dobro znae kade bea i kade se denes etni~kite granici. Albanskiot narod dobro znae deka site odluki, koi se doneseni do deneska na {teta na albanskite krai{ta, se doneseni bez da se pra{a. Doneseni se odluki za da gi zadovolat èlbite na drugite, na na{a {teta, od strana na Golemite sili, i od niv barame pravdata da se vospostavi {to poskoro. Vo ova vreme, na krajot na vekot, samite Albanci koga vidoa deka slovenskiot no` im stigna do sr`ta, i koga vidoa deka moàt da izgubat vo celost, se izdignaa i povedoa tri vojni, vo Kosovo, vo Pre{evo, Medve|a i Bujanovac i vo Zapadna Makedonija (albanska). Vo trite vojni povtorno se zame{aa Golemite sili i so konferencii, sostanoci, rezolucii, ramkovni i ustavni dogovori dadoa ne{to, n$ ostavija da zdivneme malku, no so ovie site se nezadovolni. Ova be{e polovi~no re{enie. Albanskiot problem ne e re{en, nitu vo Kosovo i nitu vo drugite albanski krai{ta.

2


Ohridskiot dogovor, za kogo na golemo se pravi odek, kako najdobro re{enie, ne go re{ava pra{aweto vo Makedonija, toj ostanal da visi, s$ e vo eksperimentirawe. So napravenite vojni albanskiot problem ne e re{en tuku samo e postaven za re{avawe. Vo ovie uslovi Evropa i SAD treba da go gledaat so presedan albanskoto pra{awe, bidej}i proleanata krv s$ u{te ne e isu{ena, padnatite od grobi{tata apeliraat i pra{uvaat: - [to stana so na{iot amanet? - Majkite so taga pokraj grobi{tata kaùvaat: - ]e se osvetime. Vo horizontot se gleda vojnata. A za da nema vojna, so dogovori, so konferencii da ni se vrati dolgot, da ni se dade slobodata za koja sme proleale mnogu krv (za da ne se ostavaat Albancite podeleni vo pet dràvi) i povtorno nema da ja za{tedime ako ima potreba. Zatoa politikata na Evropa i na SAD zaedno so voda~ite na politikata na Balkanot da gledaat so zdrava logika na pra{aweto na granicite, {to ostanalo da visi kako jabolko na razdorot za Balkanot. Bez re{avawe na problemot so granicite i na pra{aweto na Albancite koi ìveat podeleni vo nivnata zemja, otcepeni od stebloto, te{ko deka nekoga{ }e ima mir vo nemirniot Balkan, od starite i novite inaeti i nepravdi. Tetovo, 27 oktomvri 2001 godina

2

nie niKOMu ne Mu DOl@iMe(voznemiruvawe)Patuvam niz istorijata, voznemiren i naluten istovremeno. Ja prelistuvam istorijata, odam napred i povtorno se vra}am nazad, ~ekoram povnimatelno, miren, gledaj}i ja sekoja traga koja ja ostavila istorijata. Odej}i i ~itaj}i, niz pametot mi doa|aat stotici mislewa, desetici pra{awa, na ni{to ne se somnevam od toa {to sum pro~ital, bidej}i se tekstovi koi strancite gi napi{ale za nas Albancite, od genezata do dene{nite denovi. Toa se nivnite argumenti za vojnite, granicite, jazikot, kulturata, za toa {to sme go ostavile zad nas, i za toa {to go barame denes. Baram, no ne moàm da najdam nekakov somne` za istorijata na mojot narod, ne nao|am nekoj temen del, koga nekomu sme mu zgre{ile. Naprotiv, so ovie sosedi so koi deneska se grani~ime, u{te koga do{le kako nomadi, sekoga{ sme im do{le na pomo{. So niv sekoga{ sme ja delele bolkata na vojnite, sme gi lekuvale ranite. Sekoga{ sme bile so oru`je vo raka pokraj niv, iako tie go zaboravile dobroto. Na{ata pomo{ i poddr{ka gi iskoristile i se potrudile da n$ potkleknat i potcenat vo o~ite na svetot. Tie sekoga{ podignuvale desetici alibi za Albancite, za zemjata kade {to sme ìveele i ìveeme, u{te koga nastanal ìvotot na zemjata. Tie do{le, i celo vreme mislele i dejstvuvale kako grablivci. Tie gi grabnale od na{ata zemja najvitalnite delovi, i deneska po vojnite koi gi izvojuvavme, na krajot na XX vek i na po~etokot na noviot milenium, baraat da n$ dràt pod nivnoto tutorstvo, sakaat da n$ ubedat deka ne sme sposobni da gradime dràva, postavuvaj}i uslovi i ramki vo na{iot rast, koga i samite tie rastele i se razvile nad ovaa zemja i pod ova nebo. Za niv Kosovo s$ u{te e del od neuspe{niot sojuz Srbija - Crna Gora. Kakva monstruoznost, kakov {ovinizam! S$ u{te na Slovenite im odi napamet deka Kosovo e del od Srbija. No, zo{to be{e proleana krvta? Gledaj}i gi ovie pi{uvawa i prepi{uvawa, koi ne gi mrda ni{to od mesto, so pravo mi se ra|a pra{aweto: Zo{to sme vakvi nie Albancite, podeleni vo pet dràvi, siroma{ni i bez edna obedineta dràva? Odgovorot e jasen: nie (sme ja napravile) istorijata, tie ja pi{uvale kako {to moèle, laèle i intrigirale, go sozdale |avolot i n$ napravile

30


so opa{ka, no istorijata zboruva vo na{a polza. Sonceto so re{etka ne se pokriva. I za Albancite }e svetne sonceto, kako {to sveti nivnata istorija. Poradi ovaa vistina mi se rodija mnogu pra{awa, deka so rabota i so posvetenost sekoj Albanec tamu kade {to ìvee treba da mu odgovori, zatoa {to nemame vreme za ~ekawe. Koga nie }e ja imame na{ata zaedni~ka dràva? Koga nie }e odime slobodni eden kaj drug? Koga Albancite zaedno }e gi doìvuvaat zaedno ubavinite koi im gi podarila prirodata? Koga Albancite }e gi stavat vo upotreba zemnite i podzemnite bogatstva, ~istiot vozduh na moreto i na na{ite ubavi alpi, koga li }e go stavime vo na{a upotreba ~istiot pesok na jadranskoto i jonskoto krajbre`je, koga li }e go stavime vo slu`ba na Albancite seto toa {to e albansko...? Koga...? Koga...? Od ovie pra{awa se ra|aat mnogu drugi pra{awa: [to sme im napravile {to ne n$ ostavaat da rasteme i da se razvieme vo na{eto leglo, kako i site drugi narodi? Kakov dolg imame kon niv? Zo{to im pre~i na{iot napredok i razvitok? A jazikot, obi~aite, tradiciite? A na{eto nacionalno zname, kakvo zlo im donelo...? Ni{to, sigurno ni{to pove}e od inferiornosta i opskurnata qubomora koga gledaat deka sosedot e podobar od sebe si. Pravoto na drugiot se napa|a, ubavoto se stremi, bogatstvoto se posakuva i se grabnuva. Ova bilo moto na na{ite sosedi koi sme gi probale niz istorijata. Ova vreme pomina kako {to pomina. Nie nikomu ne mu dolìme, no ni dolàt i do{lo vremeto da ni vratat, vremeto ne ~eka. Deneska dodeka ne e docna, vo ovoj svet treba da se namirat i dolgovite i grevovite. [ipkovica, 24 juli 2001 godina

31

Krvta na PaDnatite BOrCi, truDOt i @rtvuvaWata na BOrCite na Ona eDen Den ]e Se naGraDateDnO neiSPratenO PiSMO Za GOSPODinOt aBaZGospodine abaz! Zaminuvaj}i od [ipkovica, mestoto kade {to jas gi pominav te{kite denovi na vojnata, vo nemo`nost da zboruvame, no i zatoa {to jas gledam deka Vie ste se opredelile za da go potpi{ete toa {to se gotvi vo Ohrid bez va{e prisustvo, Vi go pra}am ova pismo bidej}i ~uvstvuvam obvrska kako voen voda~ da Vi go kaàm moeto krajno mislewe, bidej}i razgovorot {to go vodevme pred razdelbata ne be{e prijaten, kako za Vas taka i za mene. I Agron voop{to ne be{e soglasen so toa {to rekovte Vie za naseluvaweto na na{ite teritorii so Albanci, i izleze nadvor revoltiran. Sigurno i Vie se izrevoltiravte koga mene mi rekovte: - Ajde, zemi go ti upravuvaweto na armijata? Vo okolnostite na toj revolt bez da sakam da Ve navredam i da pokaàm deka sum nekoj Vi rekov: - Nie si zaminuvame, dokolku rabotata odi kon vojna, nie povtorno }e dojdeme ovde, ili tamu kade }e ima potreba na{iot nacionalen interes. Jas imav mnogu da kaàm, no vo tie uslovi vidov deka e nevozmo`no, Vie bevte odlu~ni vo Va{iot pat kon dogovorot. Vo mislite Vie imavte drugi ubeduvawa. Va{ata strategija za nacionalnoto pra{awe, a osobeno za albanskiot narod vo Makedonija be{e mnogu dolgoro~na, ne mislam deka }e se postigne za mnogu pokolenija. Razvitokot i rastot na eden narod ne moè da se sporedi so minatoto tuku so perspektivata na idninata i sporeduvaj}i go so ~ekorot na rastot i na razvitokot na narodite koi moàt da li~at na nas, so mnogu zaedni~ki karakteristiki. Za da ne Vi ostanam dolèn Vam i na moite drugari od vojnata, koi se stremea kako nas koga ja zapo~navme vojnata, Vi go pra}am ova pismo. Bez da sakam da Ve intrigiram, da Vi ja negiram rabotata koja ja izvr{ivte, bez da sakam da gi namalam Va{ite zaslugi i da pokaàm deka

32


i jas sum nekoj, no poradi `rtvuvawata, stradawata na vojnata, poradi zaedni~kata rabota i poradi me|usebnoto razbirawe {to sme go imale vo tekot na fazite na razvojot na vojnata, Vi gi izjasnuvam moite mislewa za o~ekuvaniot razvoj, deneska, utre i vo perspektiva. Jas insistiram deka Vie treba da mu se vratite na misleweto da bidete pretstavnik na ONA na pregovara~kata masa i da pobarate pove}e otkolku {to e opredeleno vo Ustavot od 1974 godina, nezavisno od toa {to ne e realizirano (zatoa {to gledam deka ne ste za prodolùvaweto na vojnata). Treba da pobarate mnogu, pove}e otkolku sakaat da ni dadat. Inicijativata e vo na{ite race, vojnata ja imame dobieno na teren i zakonot treba da go formuliraat pobednicite, a ne gubitnicite, nie sme so na{eto pravo, ne treba da ja izgubime {ansata za da go dobieme toa {to ni pripa|a. Nastojuvam da bide na masa politi~kiot pretstavnik na ONA i poradi faktot {to ne moè da & se veruva na politikata na tie koi deneska gi pretstavuvaat Albancite za da go postignat dogovorot. Tie se precenija sebesi i ne moè da im se veruva. Tie ne ja zasluùvaat ni najmalata po~it nitu od obi~niot narod, nitu od borcite, koi so u~estvoto vo vojna gi kontestiraa niv. Vi se molam, nemojte da dozvoluvate da se ubie verbata na borcite, ne dozvoluvajte da se zloupotrebi krvta na padnatite borci. Jas stravuvam deka po ovoj dogovor, {to vi se nametnuva Vam, borcite na ONA, nivnite semejstva, ne samo {to nema da dobijat nikakvo pravo, tuku }e bidat sledeni i }e bidat persekutirani, kako {to se slu~ilo porano so tie koi{to se stremele kon podobar ìvot, so tie koi gi pobarale svoite najelementarni prava. Nastojuvam da bide vo pregovorite na{iot pretstavnik, zatoa {to nikoj pove}e od nego ne }e znae da argumentira {to bara, i zo{to bara narodot. Nikoj podobro od nego nema da im kaè na evropskite pratenici deka ovie borci, na koi pove}e od s$ im e àl za nacijata, vo po~etokot na XXI vek ja baraat slobodata, nea, poradi koja se obvinuvaat kako teroristi, koja drugite ja dobile stotina ili dveste godini porano. Ovie borci, go baraat so sila toa pravo {to nivnite tatkovci go pobarale desetina pati, na miren na~in, najmalku vo ovie pet-{est posledni decenii, vo Jugoslavija na bratstvoto i edinstvoto, i poradi toa bile pretepani, doìveale mizerna tortura, pominale po desetici godini vo zatvor i is~eznale bez da ostavat traga. Go istaknav ova, ne zatoa {to Vie ne go znaete, tuku za da im go kaète na pretstavnicite, na Solana i na Robertson. Da im kaète {to e napraveno so Albancite vo ovie prostori. Da im kaète nim kako i so kakva sila se is~isteni etni~ki: Bitola, Prilep, Veles, Brod i dr. gradovi naseleni so Albanci. Da im kaète nim koi go iniciraa primirjeto, deka za vojnicite na ONA koi se ubivaat vo primirjeto inicirano od niv ne se kaùva nitu eden zbor (od me|unarodnite pretstavnici) dodeka za slavomakedonskite

33

vojnici, ubieni vo tekot na vojnata, se slu{a glasot na site me|unarodni pretstavnici, i n$ obvinuvaat od site prestolnini na Evropa: Pariz, London itn. Kaète im deka ovoj stav ne e praveden. Deùrnite sudii ne treba da bidat ednostrani, so ovie stavovi ne se odi kon mirot tuku kon vojnata. So ovie stavovi se zgolemuva nedoverbata za evropskite prijateli. Ova tie go pokaàa i vo Ara~inovo, kade {to razli~no od toa {to se vetuva{e, go ostavija Ara~inovo slobodno da se pretrese od Slavomakedoncite, ostavaj}i vo Ara~inovo da se vrati samo slovenskoto naselenie. Za Albancite se vadat razno-razni ve{ta~ki pre~ki, za tie da ne se vratat. Istorijata e tvrdoglava, i pokaà deka kolku {to sme posilni nie Albancite, tolku pove}e stanavme protagonisti vo re{avaweto na na{eto nacionalno pra{awe. Ne sakam da odam daleku, no sakam da Ve potsetam deka i na{ite bra}a vo Kosovo, vo po~etokot na vojnata bea nare~eni teroristi, no nivnoto nastojuvawe, neprekinatata vojna kako na teren, taka i na diplomatski plan, pridonese kon poddr{kata na me|unarodniot faktor, dodeka stanaa partneri so NATO, vo borbata protiv Milo{evi}. Se razbira edna situacija ne nalikuva na druga, no edno treba da imate predvid: Bez vojna ne moè da se dobie slobodata, bez nastojuvawe ne moè{ da go zeme{ toa {to ti pripa|a: Ako deteto ne pla~e, nitu majka mu nema da se seti za da go nadoi. I na masa treba da se vojuva. Politikata e umetnost na lagata. Nie bevme izlaàni mnogu pati na masa, pa poradi ovoj strav, i kako {to veli pogovorkata, ako se izgori{ od mlekoto treba da go duvne{ i kiseloto mleko. Gospodine abaz! Jas so mojot kolega }e odime zatoa {to n$ ~ekaat drugi raboti. Mojot ìvot nitu po~nuva nitu zavr{uva tuka. Jas ja poznavam vojnata, i mislam deka samo po pat na vojna moè da se postigne slobodata i da se realiziraat stremeìte na Albancite, za da ìveat slobodni vo nivnite eti~ki teritorii. Ponedelnikot na Ohridskiot dogovor doa|a, i ne sakam so moi o~i da gledam kako se razoruùvaat tie koi nikoga{ ne se razoruàle, i da se razoruàt bez da ja vidat so o~i slobodata, tuku samo par~iwa hartija, koi ne veruvam deka }e najdat nekakva primena. Zaminuvam so verba deka krvta na padnatite borci, trudot i `rtvuvawata na site borci, nema da odat naprazno, tie eden den }e bidat nagradeni. Vremeto nema da zadocni, koga site }e sfatat deka sme napravile samo eden ~ekor vo pravec na vojnata, za da gi zasluìme so dostoinstvo pravata koi ni pripa|aat. Kako edna od najstarite nacii vo Evropa, sme napravile samo eden ~ekor vo pravec na re{avawe na na{eto nacionalno pra{awe.

34


Ostanuvam so verba deka va{ata inteligencija }e najde sila vnatre vo sebe, za da gi napravi potrebnite korekcii, situaciite da se iskoristat vo polza na na{iot nacionalen interes, nasproti slavomakedonskata policija i armija. Vo tekot na periodot na razoruùvaweto da ne se najdeme nepodgotveni. Imam verba deka }e gi ~uvate borcite i komandantite na vojnata kako najskapoto ne{to {to go dala ovaa narodna vojna. Imam verba deka }e go internacionalizirate sekoj incident {to }e go isprovocira slavomakedonskata politika, armija ili policija. Jas gledam dobro deka od slavomakedonskata strana ni{to ne se pravi so volja i so èlba, i deka sekoj politi~ki ~ekor koj se pravi, se pravi poradi nametnuvaweto na me|unarodnite pretstavnici. Nitu dràvata, nitu slavomakedonskata politika, nemaat i nema da go imaat potrebnoto razbirawe za da se realiziraat na{ite prava, ili bilo {to da se re{i vo Ohrid. Vo nivniot pe~at, vo radio i televizija, im duvaat samo na smrdlivite {ovinisti~ki vetri{ta. Sekoja promena koja zboruva za realizirawe na pravata na Albancite, tie ja pretstavuvaat kako golema zaguba, kako predavstvo, {to boèm & se pravi na nivnoto nacionalno pra{awe. Ova go pravat za da go spre~at postignuvaweto na dogovorot, kako {to }e pravat i utre, za go spre~at negovoto sproveduvawe vo praktika. Se razbira deka sekoja rabota koja napreduva denes vo pregovorite, se pravi so me|unaroden pritisok. A utre? ]e sedat li me|unarodnite pretstavnici so nas?! @ivotot e dolg. Kompromisite se privremeni, tie brgu se zaboravaat, i rabotite preminuvaat povtorno tamu kade {to bile, vo tradicijata. Nie imame potreba za golemi promeni, nie imame potreba za urivawe na konceptite na ìveeweto so edna druga nacija, vo sprotivno ne se ìvee. Ova pismo go zavr{uvam so veruvawe deka s$ }e se sredi i }e bide dobro. Vremeto vo ovoj po~etok na vekot raboti za Albancite, i Albancite rabotat za sebe, nezavisno od nekoi pre~ki, koi gi stava denes politikata koja trgnala od momentalnite interesi, a ne od tie na perspektivata. Rekata izlegla od koritoto i nema sila koja }e ja sopre. Vo momentot na golemite previrawa, od narodot izlegle negovite predvodnici. Ova }e se slu~i, zatoa {to nema drug pat. Za nejasnostite vo mislewata ili vo sugestiite izvinete mi. Za s$ {to napi{av, trgnav od dobroto, sekoe mislewe doa|a od dobrata èlba i moite bra}a vo ovie krai{ta (Makedonija) da gi dobijat tie prava koi im pripa|aat kako avtohtoni vo nivnite vekovni krai{ta. So po~it Deti (More)

3

Brodec, 9 avgust 2001 godina

POraDi viStinata(replika so vlado Bu~kovski, Minister za odbrana na PjrM)Gospodine Bu~kovski! Vie dojdovte vo Tirana, vo tatkovinata na Va{ite sodràvjani, i Va{eto doa|awe vo albanskata dràva n$ za~udi. Ovaa poseta gi za~udi site Albanci, kade i da se, vnatre i nadvor od dene{nata dràvna granica na Albanija. Gi za~udi i Va{ite sodràvjani, koi se borea za prava, i koi deneska se vo mati~nata tatkovina, za da se odbranat od zatvorite i persekuciite na Va{ata vlast, bidej}i Vie ja odbivate amnestijata za borcite koi se borea za elementarnite prava kako retko koga vo civiliziraniot svet. Se ~udevme, no veruvavme vo eden moment, deka i Vie se civiliziravte i dojdovte kaj tradicionalnite sosedi za da zboruvate ~esno so pretstavnicite na albanskata dràva, za da sorabotuvate za sproveduvaweto na Ohridskiot dogovor, za ispolnuvaweto na pravata na Albancite, iako ova ne mu li~i na ministerot za odbrana na edna zemja. Vo sprotivnost na ona {to go mislevme, ili {to go imavme kako èlba, se slu~i toa {to ne sme ni go predviduvale, a niti go mislevme nekoga{. Za prvpat slu{ame edno te{ko obvinuvawe kon albanskata dràva, deka na sever na na{ata dràva se bazite na teroristite koi ja napa|aat PJRM. Ova obvinuvawe se stava vo Va{ata usta, veruvaj}i mu na eden vesnik, a ne na Va{ite specijalizirani slu`bi za razuznavawe, ili na nekoja druga dràva. Ova obvinuvawe ima cel da sozdade vreva, za da go pokrie osporuvaweto na sproveduvaweto na Ohridskiot dogovor, za da sozdade incidenti vo granicata so albanskata dràva, pri vra}aweto na vojnicite na ONA, koi deneska prestojuvaat ilegalno vo ovaa dràva, vo Kosovo i vo drugite dràvi, poradi stravuvaweto od Va{eto persekutirawe. Pridobivaj}i od me|unarodnata sorabotka za borba protiv terorizmot, sakate da ja izedna~ite borbata na ONA so teroristi~kata borba, za da ne se primenat pravata na Albancite, predvideni so Ohridskiot dogovor.

3


Poradi ovaa vistina, jas Vi postavuvam realni fakti, za toa {to se slu~i vo PJRM: deka nieden vojnik na ONA ne e podgotven kako terorist nadvor od negovite etni~ki teritorii. Poradi vistinata, nie ja kritikuvavme Vladata na albanskata dràva za mnogu toleranten odnos vo odbrana na Albancite na PJRM. Nie ja kritikuvavme albanskata dràva za dadenite naredbi vo pravec na zavr{uvawe na konfliktot na 2001 godina. Ja kritikuvavme albanskata dràva {to ja prizna PJRM kako dràva (koga vas ne ve priznaa va{ite bra}a od ista krv) bez postavuvawe na uslovi vo tretiraweto na davaweto na pravata na Albancite vo nivnite etni~ki krai{ta (vo PJRM). Vie znaete mnogu dobro deka vo granicite so albanskata dràva nikoga{ nemalo preminuvawe na oru`je i na lu|e. Namerno za da ne se kompromitira albanskata dràva nie ne izvr{ime nikakvo voeno dejstvuvawe protiv armijata i va{ata policija na granica. Go napravivme toa zatoa {to znaeme deka sekoga{ izvorite na krizata vo va{ata dràva gi barate nadvor od PJRM, so istaknat {ovinisti~ki duh, podignuvaj}i se sebesi i potcenuvaj}i gi drugite, kako {to napravivte so aktuelnata vlada na albanskata dràva. Vie dobro znaete kako zapo~naa voenite dejstvija na ONA. Tie zapo~naa samo kako pritisok vrz va{ata vlada, za da se re{at pravata vo sklop na me|unarodnite dokumenti, pa zatoa, u{te vo vtoriot den na borbite vo Kumanovo se pobara primirje za da se razbereme. Nie pobaravme vo prv red sednuvawe na pripadnicite na ONA vo pregovori i poradi mirot i stabilnosta, kako rezultat na va{eto nastojuvawe, nie prifativme da se pretstavuvame od politi~kite partii na Albancite, iako so nivnoto pretstavuvawe vo Parlamentot na va{ata vlast ne se opravdale sebesi. Va{eto nastojuvawe, nepriznavaweto na ONA i na nejzinite barawa, surovoto dejstvuvawe kon selata vo Kumanovo, kade bea ubieni i bea raneti mnogu civili, bea izgoreni i bea uni{teni stotici ku}i, kako i baraweto na narodot za da gi odbranime od va{ite varvarstva n$ prinudi da ja eskalirame vojnata, da se organizirame, da se opredelime i da sozdademe celosni strukturi na dejstvuvawe na edna vistinska narodna armija. Vo nekolku sela bea podignati centri za trenirawe, za koi Vie dobro znaete, zatoa {to nekolku pati dadovte naredba da se ga|aat so artilerija i avijacija. So Va{a naredba nekolku pati, avionite komanduvani od ukrainski specijalci, go ga|aa seloto Brodec, no za na{a sre}a i poradi slabata podgotovka na avijati~arite i na artilercite, se ga|aa vrvovite na planinite i ku}ite napu{teni od stravot na vojnata. Vie znaete deka ne mnogu daleku od vas, od Skopje, nie imavme dva drugi centra vo planinite na Radu{a i na Merovo. Znaete deka nekolku brigadi ne vlegoa vo borbi, zatoa {to na{ata cel ne be{e da vojuvame za teritorii, tuku samo za ramnopravni prava, vo dràvata koja Vie ja narekuvate bez pravo samo na Slavomakedoncite.

3

Site stranski novinari se za~udija od kratkiot odgovor na pripadnicite na ONA, od obi~niot vojnik do najvisokiot komandant, deka nikoga{ ne sme bile za raspa|awe na dràvata PJRM. Nie bevme i }e bideme za edna dràva na site gra|ani, a ne samo na Slavomakedoncite. Pred zapo~nuvaweto na razoruùvaweto, Vie zboruvavte za {eeset iljadi par~iwa oru`je i za pedeset iljadi borci. Ve pra{uvam gospodine ministre: Kade se podgotveni ovie borci spored vas? Vi kaùvam deka tolku sili, kolku pretendirate vie, ne moè da podgotvi ni NATO. Vie znaete kolku sili imala ONA vo borbite, i kolku stoele vo gotovnost, vo o~ekuvawe na dejstvijata na va{ata armija i policija. Albancite sekoga{ bile tolerantni, mirni lu|e, i ovaa osobina vie ste ja iskoristile za va{ite interesi, sekoga{ vo {teta na Albancite kako nacija. Koga vikam vie, ja imam predvid slavomakedonskata politika. Ne sakam da odam daleku, no sakam da ve potsetam na poslednata decenija na ovoj vek, koga vie stanavte nezavisna dràva. Albanskata dràva, bez volja na Albancite koi ìveat vo nivnite etni~ki teritorii (PJRM) ja prizna va{ata dràva, koga onie, koi vie gi narekuvate prijateli i bra}a po krv vi gi pokaàa zabite. Vie dobro znaete kolku Albanci se ubieni na granicata Albanija PJRM, dobro znaete kolku pati va{ite grani~ari i policajci se odnesuvale lo{o so Albancite od dvete strani na granicata. Me|utoa, voda~ite na albanskata dràva zboruvale samo so jazikot na prijatelstvoto. Desetici dogovori na albanskata dràva se napraveni so va{ata dràva za zaedni~koto dobro i na Albancite vo nivnite etni~ki krai{ta, so nade` deka nasokata na slavomakedonskata politika }e se promeni eden den. No ne. Jazikot, religijata i da se bide Albanec za slavomakedonskata politika, kako i za sekoj Slavomakedonec, sekoga{ bile cel na napad i diskriminacija. Nie niz vremeto bevme tepani, bevme diskriminirani, samo zatoa {to ne prifativme da se narekuvame poinaku. Vie dobro znaete kolku èdni ja zapo~navte {kolskata godina 1990/91 koga gi istepavte decata vo Gostivar i vo Tetovo, koga gi uapsivte nastavnicite vo [ipkovica zatoa {to u~enicite gi u~ea na jazikot i istorijata na albanskiot narod. Go kaùvam ova zatoa {to s$ {to sme dobile, sme go dobile so sila. Ova samite vie ni go sozdadovte, niz celiot soìvot so vas. Vie nikoga{ nemavte dobra volja, civilizacijata da ja gledate vo nejzinoto svetlo. Pravata i slobodite na ~ovekot gi gledate samo od edna strana, od slavomakedonskata. Vie mislite deka pravata se samo za slavomakedonskiot narod, ovaa prinuda ostanuva za Albancite. tekstot e napi{an vo forma na intervju vo vesnikot BalKan Tirana, 1 oktomvri 2001 godina

3


tOa [tO GO naPi[av vO OvOj DnevniK, Se Bele[Ki KOi iM Gi POSvetuvaM na naStanite na HerOjSKata vOjna KOja ja PreDiZviKaa BOrCite, KOManDantite i Site alBanCi, KOi ne [teDea ni[tO Za Da viDat Bel Den, PODOBar Den OD tie KOi Gi @iveeja POranO. Ovie Bele[Ki Se iZvaDeni OD DnevniKOt na MOjOt @ivOt, SO verODOStOjnOSt, BeZ Da trGnaM nitu eDna ZaPirKa OD tOa [tO GO naPi[av Za DO@ iveanite naStani vO tie DenOvi, KaKO [tO Gi MiSlev.

3

DnevniK(listovi od dnevnikot na vojnata na Ona vo 2001 godina)

41

Pu{kata na Mujdin Aliu i drugarite pridonese za formirawe na Brigadata 112 na [ar Planina

42


SO HOXa OD PriZrenNeposredno pred da zapo~ne razoruùvaweto na OVPMB (Osloboditelna vojska na Pre{evo, Medve|a i Bujanovac) od Isto~no Kosovo zaminav za Tirana. ]ari be{e seloto kade go imavme Centarot za obuka na mladite kadri i vojnici. Od sredstvata za informirawe i od telefonskite razgovori ja sledev razo~aran situacijata vo Isto~no Kosovo. Vestite bea trogatelni, razli~no od {to be{e predvideno od nekoi edinici, televizijata dava{e mnogu sliki koi revoltiraa, za àl, nekoi upravuva~i odvaj ~ekale da se oble~at kako policajci od strana na Srbite. No, i vojnata na ONA vo etni~kite teritorii na PJRM, so nejzinite padovi i dostignuvawa so primirjeto ne vleva{e pove}e optimizam. Dve telefonirawa so sinovite od Skopje koi bea obu~eni so mene vo ]ari mi davaa nade` deka ne{to moè da mrdne vo potrebna nasoka dokolku moème da rabotime so vnimanie so lu|eto od vojnata, so komandantite i na teren. Edno telefonirawe od Pri{tina me donese vo Prizren, kade se sretnav so pripadnici na Kosovskata vojna, drugarite na Hoxa od Prizren, koi mi zboruvaa za nego, za juna{tvoto, za posvetenosta i smirenosta so koja se borel. Za Hoxa mi zboruvaa i sinovite od Skopje koi go zapoznale pred po~etokot na vojnata vo Tetovo. Ima{e razli~ni mislewa za Hoxa. Nekoi koi go poznavaa preku ozboruvawata mi rekoa deka so nego ne moè{ da se razbere{, iako e dobar borec. Drugite koi se borele so nego na Kosovo, ili koi imale mo`nost da se napijat duri samo edno kafe so nego, ne nao|aa zborovi za da go pofalat i da gi pokaàt negovite osobini kako ~ovek, kako vernik, kako borec, kako komandant, no i kako posveten patriot. So moite drugari od vojnata, se sretnavme i razgovaravme za baraweto na Hoxa, za visoko voeno lice. Mislevme i diskutiravme za site problemi, od bezbednosnite, organizacionite, obukata, poznavaweto na lu|eto, vistinskite patrioti, kako i za razvojot na vojnata. Ostavivme so Hoxa da se sretneme utre{niot den. Ve~erta ja pominav vo Pri{tina me|u dobrite drugari, u~esnici vo Kosovskata vojna, komandanti, deneska generali i politi~ari, koi poradi pri~ini koi se podrazbiraat, ne moàm da gi spomnam. Ovaa ve~er }e ostane nezaboravna za mene, {to }e ja pametam dolgo, kako poradi toplinata so koja razgovaravme, no i za perspektivite koi gi vidovme vo realiziraweto na na{eto nacionalno pra{awe, koe prodolùva da bide s$ u{te nere{eno.

43

8 juni 2001 godinaOdej}i niz tesnite pati{ta na Prizren, so avtomobil Audi vo crvena boja stignavme kaj Hoxa zaedno so Fatmir, otkako go pominavme eden nagoren pat do ku}ata na Hoxa. Tie se poznavaa eden so drug u{te od Kosovskata vojna. Kaùvam u{te toga{ zatoa {to razgovorot be{e sloboden, razgovaraa za lu|e, nastani koi gi znaeja i edniot i drugiot. Spored razgovorite {to gi imav napraveno so drugarite koi go znaeja, od opi{uvaweto, Hoxa go zamisluvav sosema poinakov, po~nuvaj}i od profesijata. Pred mene izleze edno golemo telo, nad prose~no, so kostenliva brada, so izbri~ena glava, so probivni o~i, koi ne se kr{ea lesno od dolgiot pogled na sogovornikot. Toj be{e nametliv vo razgovorot, te tera{e da go slu{a{ do kraj i isto taka ne te prekinuva{e, tuku te slu{a{e so vnimanie koga zboruva{. Hoxa zboruva{e brzo, i na prv pogled mi sozdade vpe~atok deka nema{e da se razbereme, no ne, toj gi iznese svoite stavovi kratko i jasno. Vo su{tina, stanuva{e zbor za barawe na eden drugar so isti ubeduvawa, za da rabotime vo organiziraweto i razvivaweto na vojnata so pogolemi razmeri. Razgovaravme za iznao|awe na lu|eto na teren, za moralno-politi~kata sostojba na borcite i na ìtelite kade se odviva{e vojnata. Go pra{av koe be{e negovoto mislewe, ne samo za vojnata, tuku i po{iroko, za re{avaweto na nacionalnoto pra{awe, koe be{e negovoto mislewe za sostojbata vo Kosovo i vo Isto~no Kosovo? - Dejton, - mi re~e. Jas sum eden borec koj nema da ja prekine mojata rabota i vojna, do celosnoto re{avawe na na{eto pra{awe. ]e vojuvam i }e rabotam dodeka sum ìv i dodeka mi raboti srceto. Ova be{e prvata sredba so Hoxa od Prizren. Ovie bea prvite vpe~atoci za ovoj ~ovek, {to rabotata i zaedni~kata borba }e gi zbogati ponatamu. Vojnata ima{e mnogu drugi Hoxi, nekoi so prekari i nekoi vistinski. Sekoj gi ima{e svoite zaslugi i svojata individualnost, no zna~ajno e da naglasime deka iako vojnata ima{e oxi, nikoga{ ne be{e verska vojna. Vo site razgovori so drugite oxi, nikoga{ nema{e razgovor iniciran od verskite podelbi. I so Hoxa od Prizren koj pravilno gi primenuva{e muslimanskite verski pravila, nikoga{ nema{e razgovor vo duhot na verskiot fundamentalizam. Toj ne ja gleda{e na{ata vojna kako vojna pome|u muslimani i hristijani. Po vtoroto kafe (se razbira deka razgovorot be{e dolg i ne moè{e da se odlu~i lesno, zatoa {to ne se ode{e na svadba tuku vo vojna) odlu~iv da odam vo vojna kako voen ekspert, kako organizator, a ne kako komandant. Me{tanite da komanduvaat, a jas }e gi nau~am kako se upravuva i kako se organizira vojnata. Trgnuvaweto go ostavivme pome|u dvata roka, poradi bezbednosni pri~ini, no i da prezememe merki za da ja premineme bez problemi granicata.

44


Si dadovme ~esen zbor eden na drug, mu se pomolivme na Gospod za da n$ izvadi so bel obraz od ovaa vojna, kolku te{ka tolku i blagorodna.

12 juni 2001 godinaDenovite pred trgnuvaweto vo vojna gi pominav vo Tirana i vo Pri{tina pokraj prijatelite i drugarite. Vo Tirana mi be{e te{ko zatoa {to odlukata ja donesov bez da go pra{am semejstvoto, no pominav so uspeh, gi ubediv i im ja trgnav makata. No, dali moè da se trgne makata na vojnata za borcite? Vojnata gi ima site, makite, te{kotiite, no i moè{ da padne{ na bojnoto pole i moè da ne se vrati{ nikoga{. No, nikoga{ ne se pravat ovie presmetki koga trgnuva{ vo vojna, pred s$ izleguva idealot za koj trgnuva{ vo vojna, i za{to si odlu~il da vojuva{. Idealot gi tera lu|eto kon `rtvuvawe. Nema pogolem ideal od nacionalniot ideal. Koj pa|a za tatkovinata se ra|a povtorno. Ovaa opredelba sekoga{ gi vodela junacite, padnatite borci i heroite vo site vremiwa. Ova be{e voda~ i za nas koi se redevme i vojuvavme vo redovite na ONA, vo albanski teritorii vo PJRM vo tekot na 2001 godina. Ovoj pat ne znam zo{to odvaj go o~ekuvav trgnuvaweto vo vojna, ne znam zo{to, no toa be{e vistina, moèbi zatoa {to ova be{e vtoro trgnuvawe vo vojna. Ovoj pat ne ja poznavav vojnata samo od voenite pravilnici, od filmovite, tuku i od iskustvoto na vojnata vo Isto~no Kosovo. Vo Muhoc, Breznica, Veliglava i [ahi} gi doìveav site te{kotii, opasnosti i podelbata so drugarot na vojnata. Vidov kako realno se transportira ranetiot drugar, kako se sopira krvta koja te~e od ranata. Vo Muhoc vidov kako se pravat ceremoniite za razdelba so padnatite borci, i kako se povlekuva od bojnoto pole padnatiot borec ili ranetiot za da ne mu go ostavi{ na neprijatelot. Site ovie bea iskustva koi gi nemav porano. Ova be{e edno iskustvo za da ne se izgubi pravecot na vojnata vo tekot na padot na junacite vo poleto na ~esta, ova be{e edna vedrina koja mu be{e potrebna na upravuva~ot za da ja prebrodi bolkata na srceto, za da ja prodolì posilno vojnata, i so pogolema omraza kon neprijatelot. Patot do pograni~noto selo go napravivme so nekolku vozila i so nekolku stanici. So sebe go imavme li~noto vooruùvawe i treba{e da se spasime od patrolite na KFOR, koi vo toj period bea ~esti i nenadejni, iako merkite za da ne padneme vo kontrola bea mnogu precizni. Prethodnicata i izvidnicite profesionalno bea mnogu spremni, iako nie bevme podgotveni i za mo`no predavstvo. Za ovie raboti Hoxa be{e bistar, no ima{e dobieno iskustvo od vojnata na OVK vo Kosovo. Crveniot mercedes n$ donese pred vratata na ku}ata kade treba{e da sedime do ve~erta. Otkako se pozdravivme so doma}inot, vlegovme vo edna golema soba kompletirana so mebel za sedewe. Pred da sedneme ubavo, vo sobata

4

stigna drugata grupa. So niv i so drugite koi }e dojdat do ve~er, }e se sozdade kolona, koja }e patuva cela no} za da odi vo frontot na vojnata. Gi gledav tie mladi sinovi, koi se obiduvaa da se pokaàt {to pomirni. Sekoj moè{e da se laè sebesi, no ne i drugarot. Sekoj ja razbira{e voznemirenosta na drugarot, zatoa {to i toj vnatre vo sebe ja ima taa voznemirenost. Gi gledam ovie mladi sinovi i vnatre vo sebe mi se me{aat razni mislewa. Ovie sinovi odat vo vojna! [to gi tera da go napravat ova `rtvuvawe? Gi gledam kako razgovaraat bez gajle, se zapoznavaat eden so drug, se smeat i si pravat razni {egi, i mi doa|a da odam i da gi pregrnam i da gi baknam so red, no ne moàm, i jas imam emocii od ova {to go gledam. Pred nozete mi e voenata uniforma, avtomatot i s$ {to mi treba kako stare{ina. ]e se oble~am i civilnite ali{ta }e gi spakuvam vo edna torba i }e gi ostavam ovde vo seloto, koe sluì kako baza za trgnuvawe na borcite vo vojna. Otkako gi podgotviv neophodnite raboti za vo vojna, jas otidov da se odmoram i da jadam leb vo edna druga ku}a. Od toj moment, Hoxa nazna~i edno mlado mom~e da stoi do mene, toj }e ja vr{e{e ulogata na moj pridru`nik. Toj be{e od skopskite sela, se vika{e Muharem. Nekoi od negovite drugari bea obu~eni vo ]ari i kontaktiraa so nego i imaa soznanie za moeto doa|awe, taka {to komunikacijata me|u nas u{te vo po~etokot stana mnogu lesna. Pritesnetosta pomina u{te vo po~etokot i jas i Muharem eden na drug gledavme kako na damne{ni poznajnici. Zaedni~kite dvièwa, vr{eweto na razli~ni zada~i }e n$ povrzat pove}e so nego. Jas go kritikuvav koga saka{e da izvr{i nekoja zada~a za koja jas sum mu objasnil deka mi pripa|a mene, no toj ne se voznemiruva{e tuku vika{e: - Drugarite treba da se pomagaat me|u sebe, i po ovie zborovi pocrvenuva{e. Vo ku}ata vo koja otidovme, se odmorivme dodeka se stemni. Muharem se dviè{e nadvor i vnatre i odvreme-navreme kako da znae{e {to mislam vika{e: U{te malku i veruvam deka }e trgneme. Deneska ne se videni nitu patrolite na KFOR nitu tie na milicijata! - Sedni i odmori se zatoa {to }e patuvame cela no}, mu vikav jas. lesno. - Nema problem, - vika{e toj, naviknati sme, ne se zamoruvame

Vremeto se dviè{e kon 22 ~asot koga dojde naredbata deka treba da go po~neme dvièweto. Hoxa me sretna, mi ja stavi rakata na ramoto i me pra{a da ne sum voznemiren? - Ne! - mu rekov, dosega s$ mi izgleda sovr{eno, lu|eto se mnogu rigorozni vo primenuvawe na zada~ite. I selanite se mnogu zainteresirani za site problemi. Nasekade gledam golema posvetenost, edna èlba da & se

4


Samidin Xezairi Hoxa od Prizren

4

dade s$ na vojnata. Zboruvaj}i so Hoxa stignavme kaj ku}ata kade {to bea i drugite vojnici kade se prezemaa merki za podelbata na kowite za tovarite koi treba{e da gi zememe so sebe, a nekoi i za da gi javame. Kolonata na selanite koi izlegoa za da ne ispratat stoe{e na mesto, dodeka kolonata na vojnicite po~na da se dviì rakuvaj}i se so selanite, razdeluvaj}i se srde~no so sekogo. Sekogo go pridruùva{e blagoslovot na sekoj selanec Gospod neka vi e na pomo{. Ovoj blagoslov }e n$ pridruì vo tekot na celata no}, dodeka mar{iravme mirno i bez nikakov nastan. Pominavme niz tesni ulici, niz kupi{ta so kamewa od zemji{nite parceli dodeka izlegovme nad seloto. Tamu ne ~ekaa kowite, nekoi natovareni so oru`je, a nekoi za postarite kako mene. Jas javnav eden crven kow, so novi uzdi, uzengii i samar. Vidov deka e odbran, samo eden da se ka~i, taka {to ne be{e nitu mesto nitu vreme da se pokaàm poskromen od toa {to treba{e. Muharem se obide da ja fati uzengijata koja be{e od koà, no jas ne go ostaviv, i ja drèv niz celiot pat. Iako ne se znae{e kade pominuvavme od temninata, od levata strana se slu{a{e zvukot na vodata na potokot koj te~e{e niz dolinata kade pominuva{e pe{a~kiot pat koj vode{e kaj planinskiot prevalec, koj ja dele{e granicata na PJRM so Kosovo. Nie odevme, i kolku pove}e mu se pribliùvavme na planinskiot prevalec, se pove}e se lade{e ambientot i rastea kupi{tata so sneg koi s$ u{te ne bea istopeni. Koga patot mu se pribliùva{e na potokot se slu{a{e pove}e zvukot na vodata i se gube{e zvukot od potkovicite na kowite, koi fr~ea od makata na patot koj be{e planinski, pa zatoa nie ~esto se simnuvavme, za i tie da se odmorat. Blisku do planinskiot prevalec kade {to be{e planirano pominuvaweto na granicata, napravivme podolg odmor za da go pregledame podobro mestoto na preminot od prethodnicata, iako izvidnicite u{te pred tri dena go otkrile reìmot na patrolirawe na germanskite sili na KFOR i pravilno go dale vremeto koga treba{e da pomine kolonata. Prezemaweto na sigurnosnite merki e zada~a na sekoe voeno lice, i ovaa osobina ne mu nedostasuva{e na Hoxa od Prizren. Toa se gleda{e jasno, nie odmoravme, a toj ja proveri sostojbata, se povrza so izvidnicite i prethodnicata. Vo tekot na odmorot {to go napravivme vo planinskiot prevalec, mi se pribliì Ali. Toj me pra{a dali mi e ladno, iako mu kaàv ne, vsu{nost mi be{e, zatoa {to ne bev stoplen bidej}i patuvav pove}e na kow otkolku pe{ki, donese edna volnena bluza i mi ja frli kon ramenata i vedna{ se zagreav. So Ali se zapoznav vo Prizren, stoevme vo edna ku}a celo pretpladne, pred da trgneme za da ja premineme granicata. Vo taa ku}a stoevme so dvajcata moi drugari koi dojdoa za da me ispratat, Bekim i Feim. Razgovaravme eden so drug. Tuka go zapoznav i Ali, kogo }e go sre}avam ~esto vo vojnata kako eden od najsposobnite vojnici vo obezbeduvaweto na Hoxa vo tekot na dvièwata vo voeniot front. I Ali mi be{e dobar drugar

4


i prijatel i so nego }e se sretnuvam ~esto vo Prizren, vo Pri{tina i vo Tetovo, kade {to toj doa|a ~esto, zatoa {to ima kopne` za negovite drugari od vojnata, kako {to imame site nie. Patuvavme niz planinskiot prevalec okolu polovina ~as, i potoa zapo~na nagorninata kade {to ne moè{e da se ostane na kow, pa zatoa slegovme i patot do seloto Bozovce go pominavme pe{ki. Razdenuvaweto ne najde vo vrvovite na [ar Planina kaj borovata {uma, blisku do najdlabokoto selo na planinskiot kraj. Koga se pribliìvme kaj rezervoarite na vodata celosno se gleda{e Bozovce, edno napu{teno selo od stravot na vojnata, so ku}i re~isi site stari, koi ti go davaa ~uvstvoto deka moàt da se urnat so edno turkawe so ramo. Tuka sednavme da se odmorime. Be{e edna stara ku}a, edno siroma{no semejstvo, no so bogati lu|e vo du{ata, i nikoga{ nema da go zaboravam toj leb koj go jadev, taa voda {to ja ispiv i tie dva ~asa {to se odmoriv po toj dolg i zamoren pat. Vo Bozovce }e dojdam i drug pat, }e se napijam ~a{a voda, }e zboruvame so ìtelite, }e najdeme mnogu poznati, osobeno na Agron, so nekoi }e se sretneme vo Prizren, no i vo Tirana. Mnogu devoj~iwa od okolinata na Kukes, pred osloboduvaweto se maèle vo ova selo, i sega se obnoveni starite vrski. Ova pokaùva deka kolku i da se obiduva{ da gi razdeli{ Albancite, nikoga{ ne moè{ da go postigne{e toa. Tie }e go najdat momentot i }e ja povtorat tradicijata, }e ja povtorat istorijata. Po kratok odmor vo Bozovce, zaedno so Hoxa i grupata na pridruùvawe trgnavme na pat i zastanavme na edno kafe vo Ve{ala. I ova selo be{e re~isi napu{teno i se ~uva{e od ONA. Bea sinovite na seloto i na okolnite sela koi bea mobilizirani vo redovite na armijata. Otkako pievme kafe izlegovme na teren, go vidovme seloto, pati{tata koi pominuvaa gore i dolu od seloto, kako i dvata pata preku koi moè{e da se vleze i da se izleze od seloto. Nad seloto be{e postavena edna grupa protivavionski mitralezi, za {to jas im rekov da se gleda mo`nosta da se postavat na nekoe poza{titeno mesto. Isto tuka razgovaravme i za nekoi problemi koi ne interesiraa vo toj pravec, i trgnavme za Brodec. I ova selo be{e napu{teno. Ovde be{e eden del od armijata koja se obu~uva{e, kako i artilerijata vo borbena gotovnost. Hoxa zastana vo Brodec, dodeka jas otkako razgovaravme so komandant êla preku radiovrska, otidov vo [ipkovica. êla be{e bataljonski komandant i be{e nazna~en za organizirawe na Brigadata 112 so imeto na padnatiot borec od seloto Poroj Mujdin Aliu. [tabot i komandata }e se premestat od seloto Vejce i }e se smestat vo [ipkovica, kade ostanaa do zavr{uvaweto na vojnata. Doa|aweto na êla }e go ~ekam pokraj {tabot na ~etata vo [ipkovica. Kaùvam }e go ~ekam zatoa {to ne ostanav tamu navistina. Za da bidam iskren i realen i za ovaa rabota, kako i za site moi se}avawa od vojnata,

4

nekomu moè da ne mu se dopadne ova. Prviot moment vo [ipkovica ne mi se dopadna, se zagriìv mnogu koga nekoi mladi mom~iwa, so pi{toli i so pojasi se pokaàa indiferentni kon mene, ne pokanuvaj}i me nitu na ~aj, {to e tradicija vo ovie strani (kade i da sum oti{ol podocna, takvo ne{to ne se slu~ilo). Agron, albanskiot stare{ina, u~esnik vo Kosovskata vojna, koj do{ol pobrzo od mene, razbiraj}i go moeto voznemiruvawe mi re~e: - Ne im obrnuvaj vnimanie zatoa {to se dobri mom~iwa, kojznae {to mislea. Eden den podocna jas razgovarav so niv, i im go kaàv moeto mislewe kako za odnesuvaweto kon mene taka i za zabele{kite voop{to za likot na komandantot vo odnos so obi~niot narod i so vojnicite. Vtoriot den vo [ipkovica, ~ekaj}i go komandantot êla pomina malku dosadno. Be{e period na primirje, dosadno i smrt za sekoj borec. Dokolku saka{ da izmori{ edna armija, da & go urne{ moralot, da ja natera{ kon zagubata, sklu~i primirje, ostavi ja da stoi vo pozicii nepotrebno. Pasivnosta vo sekoj moment e so smrtonosni posledici, u{te pove}e za edna narodna armija, kako {to e ova na{ata. Istiot den zaedno so Agron otidovme vo Brodec, kade se sretnavme so Hoxa. Razgovarav za prvite voznemiruvawa koi gi voo~iv. So momcite na Hoxa izvr{iv edna obuka za izviduvawe. Edinicata ima{e dobri poznavawa, kako za dejstvijata za izviduvawe, taka i za specijalnite dejstvuvawa za diverzija, za zaseda itn. Tie mom~iwa dejstvuvaa so cvrsta volja i so visok borben duh. Od Brodec se vrativ vo [ipkovica, kade kontrolirav nekoi mali edinici koi bea rasporedeni naokolu vo borbeni pozicii ili bea privrem

Documents

FIOOM-Poraka-i-nadez-tom-I