znanje nas dela

velike

Šolsko leto 2011/2012

Rokusova

v osnovni Šoli

fizika

NAGRADA

ZA NAJBOLJŠI

EVROPSKI

UČBENIK!

Fizika4 rez.indd 1 10.1.11 8:40

Zakaj elektrika grize?

to je bilo vprašanje štiriletnega fantka, ko so mu starši razložili, da se ne sme dotikati tistih dveh skrivnostnih luknjic v steni. odgovor, da so v luknjicah nevarne kroglice z velikimi zobmi, ga očitno ni prepričal. z dveletno sestrico sta v tisti dve luknjici vtaknila kresničko – nočno lučko za dojenčke. naredilo je PUf!, v lučki se je nekaj zabliskalo in – ugriznilo sestrico. na srečo le v prstek. luknjic sta se sicer po tem pripetljaju izogibala, toda tiste kroglice so ostale uganka, ki je fantka spremljala dolgo časa. in ga pripeljala do študija fizike.

v učbeniškem kompletu za fiziko Zakaj se dogaja sicer ni kroglic, ki grizejo, je pa veliko drugih primerov iz vsakdanjega življenja, ki jih učenci poznajo in so jih že izkusili. Življenjski primeri so namreč vedno izhodišče za ugotavljanje in razlago fizikalnih zakonitosti. tako smo s konceptualnim pristopom želeli učencem pokazati, da fizika ni še en težek predmet, skozi katerega se moraš prebiti z muko, ampak predmet, ki je izjemno življenjski in pri katerem že veliko vedo. to znanje in izkušnje je treba le urediti, nadgraditi in jih znati izraziti v fizikalnem jeziku. Pri tem jim pomaga učitelj, ki je njihov mentor in moderator.

Učbenik in delovni zvezek učence vodita skozi ta proces s preprosto razlago, bogatim slikovnim gradivom in duhovitimi ilustracijami, ki nagovarjajo tudi tiste učence, za katere naravoslovje morda ni najmočnejša točka. Gradivo je izbrano tako, da spodbuja radovednost in vedoželjnost, s katerima se otroci rodijo. Preprosti eksperimenti jih vodijo skozi proces raziskovanja in oblikovanja fizikalnih zakonitosti. Številne raznovrstne aktivnosti so namenjene preverjanju in utrjevanju razumevanja naravnih pojavov.

v učbeniku bodo učenci našli aktualne vsebine, kot so prenos in obdelava informacij, problematika energije v sodobnem svetu, elektronska vezja in vprašanja, na katera še nimamo odgovorov. kaj je temna snov? obstajajo več kot tri dimenzije? kje so meje človeškega telesa? in njegovega uma? kje so meje naših učencev?

Želimo si, da bi jih naše gradivo pomagalo premikati, da bi našim in vašim učencem odprlo vrata v čudovit svet – svet brez meja.

mag. Đulijana Jurićić,soavtorica učbenikovzakaj se dogaja?

Učbeniški komplet Zakaj se dogaja? sile in energija za 8. razred je v oktobru 2010 prejel srebrno nagrado, ki jo evropsko združenje šolskih založnikov (eePG) in Mednarodno združenje za raziskave učbenikov in izobra-ževalnih medijev (iaRteM) podeljujeta za najboljše evrop-ske učbenike.

NAGRADA

ZA NAJBOLJŠI

EVROPSKI

UČBENIK!

Fizika4 rez.indd 2 10.1.11 8:40

Zakaj se dogaja?Učbenikvsaka tema je predstavljena z vsakdanjimi pojavi in dogajanji, ki jih učenci poznajo ali pa si jih zlahka predstavljajo. Razlage so kratke in zanimive, napisane so v preprostem in razumljivem jeziku, hkrati pa didaktično zelo izdelane in strokovno neoporeč-ne. vsebine so dodatno podkrepljene s številnimi fotografijami in z zelo premišljenimi tehničnimi risbami.

za dodatno sproščenost in duhovitost poskrbijo ilustrirani liki fizikov. velik poudarek je tudi na sodobnosti, privlačnosti in preglednosti oblikovanja.

Učbenik je zasnovan na izhodiščih prenove učnih načrtov, tako da so tudi poglavja v učbeniku za 8. in 9. razred razvrščena »po novem«, čeprav prenova žal še ni zaživela. Da pa učitelji in učenci do uveljavitve novih učnih načrtov ne bi imeli težav, smo obema učbenikoma dodali snopiča z manjkajočima poglavjema.

Delovni zvezekDelovni zvezek dopolnjuje in nadgrajuje učbenik. izbor različnih dejavnosti in nalog je dobro premišljen, tako da zajame vse učne cilje in taksonomske ravni ter razvija različne spretnosti. Poudarek je na učenju skozi zabavo, zato je delovni zvezek privlačen, raznolik in zanimiv. na koncu vsakega poglavja se učenci srečajo še z različnimi tehnikami kreativnega in kritičnega mišljenje ter aktivnega branja.

Gradivo za učiteljeDa bi z našim gradivom čim bolj olajšali poučevanje fizike, smo pripravili tudi dodatno gradivo za učitelje. ta trenutek so na voljo obsežena priročnika za učitelje in letni pripravi za 8. in 9. razred. Gradivo je pripravljeno v formatu PDf in ga lahko prenesete na svoj računalnik s spletne strani www.devetletka.net.

Elektronski učbenikelektronski učbenik je na videz enak kot klasično tiskano gradi-vo, le da ima dodano orodjarno. orodjarna omogoča listanje po gradivu, pisanje in risanje po straneh, označevanje, dodajanje besedila, opomb in spletnih povezav, pripenjanje dokumentov, povečevanje delov strani ali usmerjanje pozornosti učencev s senčenjem. Gradivo bo na voljo na spletnem portalu www.irokus.si že septembra 2011.

za uporabo elektronskega gradiva v razredu potrebujete računalnik s spletno povezavo in projektor. interaktivna tabla je seveda dobrodošla, vendar ni nujna.

Založba Rokus Klett, d.o.o.

Stegne 9 b, 1000 Ljubljana

Telefon: 01/513 46 00

Faks: 01/513 46 99

E-pošta: rokus@rokus-klett.si

www.rokus-klett.si

xx EUR

Zakaj se dogaja?

Gibanje in elektrika 9

DELOVNI ZVEZEK

za fiziko v devetem razredu osnovne šole

Ambrož Demšar, Đulijana Juričić, Vasja Kožuh in Valentina Mlakar

EEKOLOŠKO

GRADIVO

EKO

Gradivo je natisnjeno na ekološkem papirju – posebnem papirju s certifi katom FSC.

Certifi kat zagotavlja, da za vsako drevo, posekano za predelavo v celulozo, posadijo novo.

ISBN 978-961-209-833-9

9 7 8 9 6 1 2 0 9 8 3 3 9

Založba Rokus Klett, d.o.o.Stegne 9 b, 1000 LjubljanaTelefon: 01/513 46 00Faks: 01/513 46 99E-pošta: rokus@rokus-klett.siwww.rokus-klett.si

16,25 EUR

Zaka

j dog

aja?

Sile

in e

nerg

ija

UČB

ENIK

8

Zakaj se dogaja?Sile in energija 8DELOVNI ZVEZEK za fiziko v osmem razredu osnovne šole

Ambrož Demšar, Đulijana Juričić, Vasja Kožuh in Valentina Mlakar

EKKOOLLOŠŠKKOO GGRRAADDIVO

EKO

Gradivo je natisnjeno na ekološkem papirju – posebnem papirju s certifi katom FSC.

Certifi kat zagotavlja, da za vsako drevo, posekano za predelavo v celulozo, posadijo novo.

Gradivo je natisnjeno na ekološkem papirju – posebnem papirju s certifikatom fsC. Certifikat zagotavlja, da za vsako drevo, posekano za predelavo v celulozo, posadijo novo.

Ekološko gradivo

z nakupom delovnega zvezka prispevate sredstva za razvoj učnih gradiv za otroke s posebnimi potrebami.

6 Trdno in tekoče6.1 Tlak in gostota

6.2 Tekočine

6.3 Plavanje

6.4 Ozračje in vreme

Aprila 1912 se je Titanik

podal na svojo prvo plovbo. Z dolžino

treh nogometnih igrišč in višino Ljubljanskega

nebotičnika je bil največja ladja tistega časa. V vseh

pogledih je bil izjemen tehnološki dosežek – med drugim

je bil zasnovan tako, da se po mnenju inženirjev sploh ne bi

smel potopiti. Zato tudi ni nenavadno, da je bilo na krovu občutno

premalo rešilnih čolnov. Na žalost ledena gora, ki mu je štiri dni

pozneje razparala bok, vsega tega ni vedela. Titanik je v vsem svojem

blišču in z več kot tisoč potniki na krovu v nekaj manj kot treh urah

potonil v globine Atlantika. Tragična zgodba je ostala zavita v tančico

skrivnosti vse do leta 1985, ko so s posebnimi podmornicami na dnu

Atlantika našli razbitine mogočne ladje.

Zakaj se dogaja?

Sile in energija 8

UČBENIK

za fiziko v osmem razredu osnovne šole

Ambrož Demšar, Đulijana Juričić, Vasja Kožuh in Valentina Mlakar

ISBN 978-961-209-833-9

9 7 8 9 6 1 2 0 9 8 3 3 9

Založba Rokus Klett, d.o.o.

Stegne 9 b, 1000 Ljubljana

Telefon: 01/513 46 00

Faks: 01/513 46 99

E-pošta: rokus@rokus-klett.si

www.rokus-klett.si

16,25 EUR

EKKOOLLOŠŠKKOO

GGRRAADDIVO

EKO

Gradivo je natisnjeno na ekološkem papirju – posebnem papirju s certifi katom FSC.

Certifi kat zagotavlja, da za vsako drevo, posekano za predelavo v celulozo, posadijo novo.

VesoljeD.1 Kratka zgodovina časa in prostora

D.2 Raziskovanje vesoljaD.3 Zvezde in planeti

»Seveda smo bili vsi tam,« je izjavil stari Qfwfq,

»kje pa naj bi bili? Nihče še ni vedel, da bi lah-

ko obstajal prostor. Tudi čas ne: kaj pa naj bi,

stisnjeni kot sardine, počeli s časom?«

'Stisnjeni kot sardine' sem rekel zato, da sem

uporabil književno prispodobo: v resnici ni

bilo prostora niti za stiskanje. Vsaka točka na

vsakem izmed nas je sovpadala z vsako točko

na vseh drugih v eni sami točki, v tisti, kjer smo

bili vsi. Skratka, niti nadležni si nismo bili, če

izvzamem značajske posebnosti, kajti kadar

ni prostora, je nadvse moteče, če imaš vedno

pod nogami zoprneža, kot je bil gospod Pbert

Pberd.

Imeli smo tudi snažilko – klicali so jo Odgovor-

na za vzdrževanje – eno samo za vse vesolje,

če upoštevamo, da je bil prostor tako majhen.

Po resnici povedano, ni imela ves dan nobene-

ga dela, še prahu ji ni bilo treba brisati, v točko

ne prodre niti najmanjši drobec prahu – zato

si je dajala duška z nenehnim opravljanjem in

javkanjem.«odlomka iz knjige

Kozmokomične Itala Calvina

xx EUR

Založba Rokus Klett, d.o.o.

Stegne 9 b, 1000 Ljubljana

Telefon: 01/513 46 00Faks: 01/513 46 99

E-pošta: rokus@rokus-klett.si

www.rokus-klett.si

Zaka

j se

doga

ja?

Gib

anje

in e

lekt

rika

UČB

ENIK

9

Zakaj se dogaja?Gibanje in elektrika 9UČBENIK za fiziko v devetem razredu osnovne šole

Ambrož Demšar, Đulijana Juričić, Vasja Kožuh in Valentina Mlakar

EEKOLOŠKO GRADIVO

EKO

Gradivo je natisnjeno na ekološkem papirju – posebnem papirju s certifi katom FSC.

Certifi kat zagotavlja, da za vsako drevo, posekano za predelavo v celulozo, posadijo novo.

ŽE SEPTEMBRA

2011

Fizika4 rez.indd 3 10.1.11 8:40

Didaktična zasnova gradiva

Učbeniška kompleta za 8. in 9. razred sta v celoti zasnovana v skladu s predlogom prenovljenega učnega načrta in z zadnjimi spoznanji fizikalne, didaktične in pedagoške stroke. Pri nastajanju gradiva smo imeli ves čas pred očmi vedoželjne učence, ki se šele dobro spoznavajo z osnovnimi zakoni narave. Hkrati smo se zavedali, da je vesolje in dogajanje v njem res treba prikazati tako, da bo učenca pritegnilo in ga bo želel spoznavati in tudi sam raziskovati. zato smo se posebno potrudili, da bi bilo gradivo čim bolj zanimivo, zabavno, barvito, raznoliko in pre- prosto, po drugi strani pa tudi strokovno, sodobno, sistematično in pregledno.

• Konceptualniinproblemskipristopizhodišče razlag so vsakdanji dogodki in konkretne izkušnje učencev, kar jih dodatno motivira in jim omogoča lažje razu-mevanje besedila. vsi podnaslovi so zapisani v obliki vprašanj, kar pri učencih vzbuja radovednost in spodbuja samostojno iskanje odgovorov.

• Celostnoinpoglobljenoznanje Gradivo presega okvire fizike, saj zajema tudi vsebine naravo-slovja, tehnike, družboslovja in drugih znanosti, kar omogoča učencem holističen pogled na svet in mu odstira povsem nove dimenzije znanja.

• Razvijanjekompetenc Poleg zanimive in privlačne predstavitve vsebin je v gradivu velik pou darek tudi na procesnem znanju, miselnih procesih in vrednotah, značilnih za naravoslovje in tudi širše, kar bo učencu omogočilo razvoj osnovnih in generičnih kompetenc.

• Spoznavanjemiselnihveščinskozi celotno gradivo so razpredene različne tehnike kritič-nega in ustvarjalnega mišljenja, reševanja problemov in odlo-čanja, s čimer gradivo učence ustrezno oboroži z znanjem in veščinami za lažje spoprijemanje z izzivi 21. stoletja.

• Pozitivenodnosdoznanjainokolja v gradivu so predstavljeni številni dosežki znanosti in člove-ške družbe nasploh ter njihov vpliv na življenje in okolje. to učencu privzgaja pozitiven, a hkrati kritičen odnos do člove-kove dejavnosti ter skrb za okolje.

• Radovednostinraziskovalniduh v gradivu so predstavljeni številni primeri vsakdanje uporabe in preprosti poskusi, za katere učenec najde vse potrebno doma oziroma v bližnji trgovini, kar spodbuja k samostojne-mu raziskovanju in podžiga učenčevo radovednost.

p večava Stopničasti vodnikZaradi razdelitve naboja v oblaku se med dnom in vr-

hom oblaka ustvari zelo velika napetost (večina strel

poteka znotraj oblakov!). Tudi med tlemi in dnom

oblaka se ustvari velika napetost, ki lahko znaša tudi

več milijonov voltov. Tla privlačijo elektrone na dnu

oblaka, vendar zrak je zelo slab prevodnik električne-

ga toka in preprečuje njihovo gibanje. A ko se na dnu

oblaka nabere dovolj električnega naboja in napetost

naraste na nekaj milijonov voltov, zrak ne »zdrži« več

in elektroni si začnejo utirati pot proti tlem. Pri tem

ubirajo najlažjo pot, zato na poti večkrat spremenijo

smer. Strela v obliki razvejane veje po kakšni desetin-

ki sekunde doseže tla in na ta način ustvari »kanal«,

po katerem bo potovala večina naboja. Takoj za tem

sledi povratni udarec od tal proti oblaku, ki ustvari

močan blisk. To je tisti blisk, ki preseka nočno nebo

in ga povezujemo s strelo.

Delitev nabojaStrela ne nastane z jasnega, temveč je za to potreben

nevihtni oblak. Nevihte in z njimi povezane strele

nastanejo zaradi dviganja vlažnega zraka, ka je del

vodnega kroga. Vodni krog že poznamo in vemo, da

ga »poganja« sončno obsevanje, ki je tako tudi vir

energije neviht in strel. A dviganje vlažnega zraka

in nevihtni oblak, še ni dovolj – v oblaku se mora

razdeliti naboj. Dogajati se mora nekaj podobnega kot

pri drgnjenju balona, le v veliko večjem obsegu. Kako

poteka delitev naboja, še ni povsem znano, še najbolj

verjetna pa je teorija, po kateri se ob trkih vodnih

kapljic in ledenih kristalčkov prenese del naboja. Ka-

pljice, ki imajo po trku presežek negativnega naboja,

se spuščajo k dnu oblaka, ledeni kristalčki, ki imajo

po trku presežek pozitivnega naboja, pa se dvigujejo

k vrhu oblaka. Zaradi tega se s časom na vrhu oblaka

nabere pozitivni naboj in na dnu oblaka negativni

naboj. Zaradi presežka negativnega naboja na dnu

oblaka se na tleh pod oblakom prerazporedi naboj

tako, da imajo tla presežek negativnega naboja.

Popolna tema in tišina. Kar malce

zlovešče. Sliši se le škrabljanje dežja

na strehi, ko na vsem lepem nebo

preseka blisk. Za hip je svetlo kot ob

belem dnevu. Kmalu zatem se zasliši še

grmenje in zatresejo se šipe. Še sreča,

da strela ni treščilo v našo hišo ...

Kako nastane strela?

Kako se zavarujemo pred strelo?

Najboljša zaščita pred strelo je, da predvidimo prihod

nevihte in smo med nevihto na varnem v hiši ali avtu.

Hiše imajo namreč strelovode, ki strelo varno preu-

smerijo v tla, v notranjost avtomobila pa strela sploh

ne more.

Če se vendarle zgodi, da nas nevihta ujame na

prostem, se ne smemo skriti pod osamljeno drevo ali

kakšno manjšo lopo, ki nima strelovoda. Raje poišči-

mo kakšno kolikor toliko suho vdolbino in počepnimo

vanjo (noge moramo imeti skupaj!) ter počakajmo, da

nevarnost mine.

Blisk in gromOb udaru strele steče tok okoli 10.000 amperov, kar

je kakšnih tisočkrat več kot po žicah v stanovanju.

Tolikšen električni tok tako močno segreje zrak, da ta

vzolž prevodnega kanala za hip zasveti v močni sve-

tlobi, kar vidimo kot blisk. Zrak je tako močno segret,

da dobesdno eksplodira, kar kmalu slišimo grmenje.

Grmenje v primerjavi z bliskom »zamuja«, ker zvok

potuje do nas počasneje kot svetloba. Čim več časa

poteče med bliskom in gromom, tem dlje od nas je

udarila strela. Vsake tri sekunde »zamude« predsta-

vljajo približno en kilometer oddaljenosti.

Strela in živa bitjaStrele najpogosteje treščijo v visoke objekte. V mestu

bo to najvišja stolpnica, v naravi pa osamljeno drevo,

žival ali človek. Danes so skoraj vse zgradbe zava-

rovane s strelovodi, zato pa skednji in druge manjše

zgradbe brez strelovodov velikokrat zgorijo. Če strela

udari v drevo, ga pogosto razkolje. Sokovi v notranjo-

sti drevesa namreč ob udaru strele zavrejo in drevo

dobesedno eksplodira. Strela, ki udari v žival ali člo-

veka (lahko udari tudi v tla v bližini!), lahko povzroči

resne opekline in zastoj srca.tatatatatakokokoko, ,, dada i

www.kvarkadabra.net

www.science.howstuffworks.com

− − − −− − − −− − − −− − − −− − − −− − −

+ + ++ + ++ +

+ ++++ +

+++

+

++ + +

+ + ++ + ++ + ++ +

61

Fosilna goriva niso večnaPredstavljaj si, da bi ta trenutek povsod po svetu zmanjkalo nafte, premoga in plina. Obstali bi avtomobili, avtobusi, letala – morda bi vozilo le še nekaj električnih vlakov, vendar bi bile vozovnice neznansko drage. Večina gospodinjstev se ne bi imela s čim ogrevati. Tudi električne energije bi bilo bistveno manj – bila bi izjemno draga in na voljo le v majhnih količinah. Cene bi poskočile v nebo in kaj kmalu bi začelo primanjkovati hrane, posekali in pokurili bi vse gozdove, verjetno bi prišlo

do spopadov za vodo in hrano. Po nekaj letih bi človeška civilizacija v sedanji obliki v celoti izginila.Zgoraj opisani scenarij se lahko zgodi le, če ne bomo

že pred tem uničili okolja in življenja na Zemlji.Morda se vse skupaj zdi kot znanstvena fantastika, a fosilnih goriv bo nekega dne za vedno zmanjkalo. Če takoj občutno zmanjšamo porabo energije, lahko

takšen konec odložimo za nekaj desetletij, za kaj več pa bomo morali hitro najti nove vire energije in skrbneje ravnati z obstoječimi.

Obremenjevanje okoljaA če se zdi pomanjkanje fosilnih goriv še precej odmaknjeno v prihodnost, je prekomerno obremenjevanje okolja težava, ki jo že močno občutimo po vsem svetu. Sodobni način življenja tako močno vpliva na okolje, da so posledice vidne že na vsakem koraku. Segrevanje ozračja, preoblikovanje površja, taljenje ledu, izumiranje živalskih in rastlinskih vrst ...

Človek že od začetka industrijske revolucije, pred več kot 200 leti, vseskozi močno onesnažuje zrak. Pri

gorenju fosilnih goriv, še posebej premoga, namreč nastajajo različne snovi. Nekatere so škodljive za živa bitja (npr. spojine žvepla), druge, na videz neškodljive (npr. CO2), pa povzročajo učinek tople grede. Temperature na Zemlji zaradi tega počasi, a vztrajno rastejo, kar povzroča taljenje polarnega ledu in ledenikov, pogostejše ekstremne vremenske pojave, spremenjeno obnašanje živali ... Človek z različnimi komunalnimi in industrijskimi odplakami onesnažuje tudi tekoče vode, jezera in morja. S tem ogroža vire pitne vode ter življenjski prostor mnogih živalskih in rastlinskih vrst.

Da tako ne bo moglo iti v nedogled, je vidno iz dogajanja zadnjega desetletja. Človek je namreč že tako močno načel naravno ravnovesje, da si ni več mogoče zatiskati oči in odlašati z ukrepanjem.

Nespametno ravnanje lahko pripelje do popolnega opustošenja.

Po letih brezskrbnega ravnanja z energijo in naravo je prišel čas streznitve. Od tega, kako hitro in korenito bomo spremenili odnos do okolja in svoje življenjske navade, sta odvisna prihodnost in obstoj morda edinega življenja v vesolju.

Kakšna bo prihodnost?

114

Ponovno sožitje z naravoMed najpomembnejšimi koraki vzpostavitve ponovnega sožitja z naravo, ki ga lahko naredi vsak izmed nas, je zmanjšanje porabe energije. Z energijo

smo večinoma preveč razsipni in je ne izrabljamo na

najboljši možni način. V Sloveniji približno polovica vse porabljene energije odpade na prevoze in gospodinjstva. Ker gospodinjstva v Sloveniji največ energije porabijo za ogrevanje, lahko s pravilnim ravnanjem na tem področju tudi največ prihranimo. Zunanje stene in podstreha morajo biti obložene z izolacijskim materialom, okna morajo biti večslojna in morajo dobro tesniti. Zelo pomembno je, da bivalnih prostorov ne ogrevamo preveč in po nepotrebnem. Znatne prihranke energije lahko ustvarimo tudi pri prevozih. Vsakodnevnim prevozom v šolo, službo ipd. se skorajda ne moremo izogniti, vendar lahko z načinom potovanja prihranimo veliko energije. Krajše

razdalje opravimo peš ali s kolesom (s tem hkrati poskrbimo tudi za svoje zdravje), na daljše poti pa se

odpravimo z javnim prevozom. Naslednji korak k čistejšemu okolju in zmernejši porabi energije je iskanje novih virov energije ter varčnejših in čistejših tehnologij. Kako uspešni bomo

pri tem, je odvisno predvsem od znanja in iznajdljivo-

sti prihodnjih generacij, med katere sodiš tudi ti!

Kako lahko vsak prispeva k manjši porabi?Večina razvitih držav se je že začela resno spopadati

s prekomerno rabo energije in obremenjevanjem okolja. Prvi rezultati so že vidni, vendar je do popolnega uspeha še zelo dolga pot. Pri tem igra pomembno vlogo vsak od nas, saj s svojim ravnanjem neposredno vplivamo kar na polovico vse

porabljene energije. Za manjšo porabo energije in čistejše okolje lahko vsak od nas naredi zelo veliko − za to ni potrebno biti predsednik države. Tukaj je nekaj preprostih, a učinkovitih predlogov: • Čim več stvari opravi pri dnevni svetlobi.• Ugašaj luči, kadar zapustiš prostor.• Za razsvetljavo uporabljaj varčne žarnice.• Kadar delaš za mizo, uporabljaj le namizno svetilko.

• Temnejše prostore pobarvaj na svetlo.• Svetilke pametno razporedi po prostoru.• Polnilec baterij vzemi iz vtičnice, ko je baterija

polna.• Ugašaj električne naprave, ki jih ne uporabljaš.• Na računalniku nastavi varčni način delovanja.• Perilo suši na zraku in ne v sušilnem stroju.• Perilo peri ponoči ali v času manjše obremenitve

električnega omrežja.• Pralni in pomivalni stroj vključi šele, ko sta polna.• Uporabljaj in kupuj le energijsko varčne naprave.• Če prostor zapuščaš za daljši čas, znižaj ogrevanje/

hlajenje za vsaj pet stopinj.• Znižaj ogrevanje/hlajenje in se raje primerno obleci.

• Kupuj čim manj globoko zamrznjenih in nesezon-skih živil.

• Ne zamenjuj povsem uporabnih stvari z novimi.• Na krajše razdalje pojdi peš ali s kolesom, za daljše

uporabljaj javni prevoz.• Ne troši vode in drugih dobrin po nepotrebnem.• Uporabljaj čim manj stvari za enkratno uporabo.• Recikliraj odpadne snovi.• Opozarjaj tudi druge na pravilno ravnanje.

Tudi ta učbenik je majhen prispevek k čistejšemu okolju, saj je

za vsako drevo, ki je bilo posekano zanj, posajeno novo drevo.

Bodo otroci čez 50 ali 100 let še vedno lahko brezskrbno

tekali po travnikih in uživali v lepotah narave?

115

Zvezde, sonce,

meglice, voda, dim, oblaki, živali,

rastline in nenazadnje mi sami – vse

je snov. Nekatere snovi, kot zrak, voda in

hrana, so za nas življenjskega pomena, medtem

ko nam kamen, les, železo, papir služijo za lažje

preživetje. Nekoč so verjeli, da je prav vsa snov v

naravi sestav ljena iz s štirih elementov: zemlje,

zraka, vode in ognja. Danes vemo, da je

snov sestavljena iz velikega števila

mikroskopsko majhnih

gradnikov.

ključne besede: osnovni gradniki snovi • atomi

• molekule • neurejeno gibanje

Z mikroskopom ne moremo

opazovati gibanja molekul, ker so

premajhne. Lahko pa opazujemo

gibanje delcev dima, ki se premikajo

zaradi molekul.

Atome si predstavljamo kot

majhne kroglice, molekule pa kot skupino kroglic.

Molekule vode na teh straneh

so približno 100 milijonkrat

povečane. V eni sami kapljici jih je več kot 1022.

Kako veliki so gradniki?S prostim očesom zgradbe snovi ne vidimo. Tudi z

običajnim mikroskopom ne. V resnici so gradniki

snovi tako majhni, da jih je že v eni sami kapljici

rose več kot 1021 (10.000.000.000.000.000.000.00

0). To je približno toliko, kot je kapljic v vseh jezerih

in rekah skupaj. Atomi so manjši od milijardinke

metra, molekule pa so lahko tudi tisočkrat večje.

Kljub temu bi eno molekulo debela »nitka« iz

kapljice vode segala od zemlje do sonca in še dlje.

? Približno koliko molekul je v kozarcu vode?

Se gradniki gibljejo?Tudi če je snov pri miru, se gradniki v njej ves čas

gibljejo. Živahnost gibanja gradnikov je odvisna

od temperature snovi. V zraku se že pri običajnih

temperaturah molekule dušika in kisika gibljejo s

hitrostmi preko 1500 km/h. Pri tem nenehno trkajo

med seboj in v bližnje predmete. Zaradi tega je

njihovo gibanje povsem neurejeno.

Tudi v vodi se molekule ves čas gibljejo. Pri tem pa

molekule niso povsem proste in le počasi lezejo

ena mimo druge. To se lepo vidi pri mešanju črnila z

vodo. Podobno se gibljejo ljudje v gneči.

Tudi gradniki v trdni snovi se ves čas gibljejo. Pri

tem pa ne zapustijo svojega mesta, temveč le nihajo

okoli njega. To si lahko predstavljamo kot gledalca

v operi, ki se ves čas preseda na svojem sedežu,

zapustiti pa ga med predstavo ne sme.

? Zakaj gibanja gradnikov ne vidimo s prostim

očesom?

Kakšen je »rok trajanja« snovi?

Atomi se s časom večinoma ne spreminjajo. Živa

bitja ves čas reciklirajo ene in iste atome, ki so

nastali kmalu po velikem poku ali pa nekoliko

kasneje v sredicah zvezd. Vmes so jih uporabljali

dinozavri, pred kratkim pa rastline in živali, iz

katerih je narejena hrana, ki jo jemo. Pravzaprav je

celotna zemlja z vsemi snovmi nastala iz nekakšne

vesoljske reciklaže. Za razliko od atomov imajo

molekule zelo različne življenjske dobe. Večino

molekul, ki jih ustvarijo živa bitja, druga živa bitja

razgradijo. Molekule lahko ustvarimo ali razgradimo

s kemijskimi procesi, atome pa le z jedrskimi.

? Od kod molekule in atomi, potrebni za rast

dojenčka?

Navadna morska

sol je sestavljena iz atomov klora (Cl)

in natrija (Na).

Tvoje telo ni isto

kot včeraj, saj je medtem

vanj prišlo in iz njega odšlo

veliko novih atomov in molekul.

Že z enim samim vdihom ali

drobtinico kruha vstopi v telo

kakšnih 1021 molekul.

Molekule različnih snovi

se ves čas gibljejo in se

zato počasi pomešajo

med seboj.

• atom (angl. atom) – najmanjši delec snovi, ki ga

kemijsko ni mogoče razstaviti (npr. vodik, kisik ...)

• molekula (angl. molecule) – najmanjši delec snovi,

ki ohranja kemijske lastnosti snovi (npr. voda, ozon ...)

Povzetek Snov je zgrajena iz mikroskopsko majhnih,

med seboj enakih osnovnih gradnikov. To

so lahko atomi, ioni ali iz njih sestavljene

molekule. Gradniki se v snovi neprestano

gibljejo – njihovo gibanje je neurejeno. Večina

atomov je večnih, molekule in snovi pa niso.

Ponovi1. Kakšna je razlika med atomi in

molekulami?2. Približno kako veliki so gradniki?

3. Kakšno je gibanje gradnikov?

4. So gradniki snovi oziroma snov večni?

RazmisliKakšna je razlika med živo in neživo naravo?

Iz česa je snov?Zamisel, da so snovi sestavljene iz enakih osnovnih

elementov, izvira že iz stare Grčije. Konec 17. stoletja

so znanstveniki ugotovili, da je snov zgrajena

iz velikega števila zelo majhnih, med seboj

popolnoma enakih osnovnih gradnikov. To so lahko

atomi, ioni ali pa molekule, ki so sestavljene iz

atomov. V naravi obstaja približno sto različnih vrst

atomov, medtem ko je molekul skoraj brez števila.

Že en sam atom razlike v zgradbi molekule je

lahko usoden. Če molekuli vode dodamo še en

atom kisika, se voda spremeni v peroksid, ki ga

uporabljamo za beljenje las. Če pa bi ga spili, bi bil

za nas smrtno nevaren, saj je strupen.

voda (H2O) peroksid (H2O2)

4.1 Zgradba snovi

Če si snovi ogledamo pod dovolj veliko povečavo,

se pred nami razgrne povsem nov, neznan svet.

PRED BRANJEM: oglej si fotografi je s prostim očesom

MED BRANJEM: prouči fotografi je z lupo

PO BRANJU: je svet z lupo videti drugačen? Zakaj?

88

89

Fizika4 rez.indd 4 10.1.11 8:40

Prinastankugradivasosodelovali:

Gradivo spodbuja in razvija: • celostnoznanjeinpoglednasvet• spoštovanjedosežkovčloveškedružbe• spoštljivinodgovorenodnosdookolja• logičnoinkritičnomišljenje• ustvarjalnostindomiselnost• aktivnoučenjeinuporaboIKT• radovednostinraziskovalnegaduha

Gradivo so pregledali: • univerzitetniprofesorji• strokovnjakidrugihpodročij– didaktike, kemije

in biokemije ter geografije in zgodovine• učiteljipraktiki• učenci

Učbeniki za 21. stoletje Učenci dandanes pridobijo več kot polovico znanja na nefor-malen način – z izobraževalnimi oddajami, knjigami, revijami in vsebinami na spletu, ki so ob premišljenem izboru vsebin tudi zabavne in odlično oblikovane. v založbi Rokus klett smo sprejeli ta izziv in poskušali v naše učbenike vtkati številne dobre lastnosti omenjenih virov, hkrati pa ohraniti vse lastnosti kakovostnih učbenikov.

Kaj pa starši?starši postajajo čedalje pomembnejši člen pri šolanju otrok. Pa ne le pri zagotavljanju ustreznih razmer in moralne opore, tem-več pogosto tudi kot domači inštruktorji. zato se v založbi Rokus klett že nekaj časa trudimo gradiva pripravljati tako, da bi jih lahko uporabljali in razumeli tudi starši ter tako po potrebi pri-skočili na pomoč otrokom, kadar se ti znajdejo v učnih težavah.

Vasja Kožuh, avtorinvodjaprojektavasja je izkušen urednik in soavtor zelo uspešnih, tudi mednarodno nagrajenih učbenikov. Po izobrazbi je pro-fesor fizike (specializacija iz didaktike fizike). Dolga leta je poučeval na gimnaziji, krajši čas pa je bil tudi ravnatelj osnovne šole. v prostem času se posveča levu in tanji, rad tudi bere, potuje in fotografira.

mag. Đulijana Juričić,avtoricaĐulijana je učiteljica fizike in računalniških predmetov na osnovni šoli trnovo. ima veliko izkušenj s priprava-mi gradiv za učitelje in učence, z vodenjem različnih mednarodnih projektov in z izobraževanjem učiteljev. obožuje ples, hitro hojo, plavanje, naravo, branje, fiziko, spoznavanje novega in predvsem svojo družino, v kateri so mož in trije otroci.

Ambrož Demšar,avtorambrož poučuje matematiko in fiziko (in po potrebi tudi druge predmete) na osnovni šoli simona kosa Podbrdo. z učiteljevanjem na majhni osnovni šoli v Baški grapi je nadvse zadovoljen. Prosti čas, ki ga je včasih namenjal gledališču, plavanju in muziciranju, zdaj posveča dvema majhnima hčerkama.

Valentina Mlakar,avtoricavalentina poučuje matematiko in fiziko na osnovni šoli sava kladnika sevnica. njeni učenci se lahko pohvalijo z dobrimi rezultati na različnih tekmovanjih iz fizike. zdaj ko sta njena otroka že odrasla, prosti čas namenja vrtnar-jenju, sprehodom po gozdu, nabiranju gob in borovnic, v zimskih mesecih pa raje bere romane in strokovno literaturo.

Matej de Cecco, ilustratorMatej je študent vizualnih umetnosti na akademiji ava in absolvent filozofske fakultete. najraje riše šaljive ilustracije in stripe s fantastičnimi karakterji. Rad tudi zaigra na kitaro in vrže žogo na koš.

Jasna Karnar, oblikovalkaJasna je izkušena oblikovalka učbenikov, številnih revij in drugih izobraževalnih izdaj za otroke in mladino. obožuje svojega mačka, kljub temu da včasih pokaže krempeljce.

Doc. dr. Jurij Bajc, konzulentDr. Bajc je zaposlen na oddelku za fiziko in tehniko na Pedagoški fakulteti Univerze v ljubljani. Predava didaktiko fizike.

Dr. Barbara Rovšek, konzulentkaDr. Rovšek je zaposlena na oddelku za fiziko in tehniko na Pedagoški fakulteti Univerze v ljubljani. vodi vaje pri različnih fizikalnih predmetih, kot so fizika, fizikalni eksperimenti, didaktika fizike in moderna fizika.

Gaja, Tina, Tijana, Maša, Ivan in DomenučenciOŠKettejainMurnavLjubljani

osnovno vodilo učbenikov je konceptualni pristop, ki temelji na lastni izkušnji in povezavi z vsakdanjim življenjem. tako učenci naravne procese najprej doživijo ter jih znajo opisati in uporabiti, šele nato pa jih v smiselni količini spoznajo tudi po teoretski in matematični plati. konceptualni pouk združuje problemski pristop, eksperi-mentiranje, uporabo različnih informacijskih tehnologij in virov ter najrazličnejše sodobne metode dela.

Konceptualna fizika

Ključne besede: • trenje • sila trenja • hrapavost• upor • aerodinamična oblika• gibanje

2.3 Vsakdanje sile

Kaj preprečuje drsenje?Prestaviti težko omaro ni lahko. Najprej potiskamo z majhno silo, nato z vse večjo, a omara se noče premakniti. Kot bi se prilepila na tla. A tudi za premikanje je potrebna precejšnja sila, kot bi nekaj oviralo drsenje. Odgovor, zakaj je težko premakniti omaro, tiči v dejstvu, da se tla upirajo drsenju omare

s silo, ki deluje na omaro v nasprotni smeri od potiskanja. Ta pojav imenujemo trenje (angl. friction),

silo pa sila trenja* (označujemo jo s Ft). Silo trenja srečamo tudi pri hoji, vožnji, prijemanju, gibljivih delih različnih naprav ...Sila trenja izvira iz hrapavosti stičnih površin in

deluje v nasprotni smeri gibanja telesa. Pri mirovanju

in drsenju s stalno hitrostjo je enako velika kot vlečna sila. Sila trenja deluje po celotni stični ploskvi

– je ploskovno porazdeljena sila. Rišemo jo iz sredine stične ploskve.

Kaj vpliva na trenje?Naredi nekaj preprostih poskusov in ugotovi, od česa je odvisna sila trenja. Podrobna navodila so v DZ na strani 34.

ni trenja

ne potiskamo – omara miruje

vle– jesre

trenje preprečuje premik

j

potisnemo z majhno silo – omara še vedno miruje

jV tem poglavju je namenoma izpuščen povzetek, ker ga po vzoru s prejšnih strani ni težko narediti. PRED BRANJEM: ugotovi, kaj so glavne teme MED BRANJEM: za vsako temo izpiši poudarke PO BRANJU: iz poudarkov oblikuj svoj povzetek

trenje se upira gibanju

potisnemo z večjo silo – omara se začne premikati

Od česa je odvisno trenje?Kako močno se lahko podlaga upira drsenju, je pogojeno s stičnima površina (kovina lažje zdrsne po ledu kot guma po asfaltu) in s tem, kako močno pritiskata površini druga na drugo. Presenetljivo pa trenje skorajda ni odvisno od velikosti stičnih površin in hitrosti.

pa trenje skorajda ni odvisno od velikopovršin in hitrosti.

sila trenja je v obeh primerih enaka

majhna stična površina

velika stična površina

* Nekateri trenje ob mirovanju imenujejo lepenje.

44

majhna hitrost

velika hitrost

velika površina

upor se povečuje s hitrostjo

upor se povečuje s površino telesa

Ponovi1. Zakaj se telesa, ki se gibljejo, prej ali slej ustavijo?

2. Kakšna je razlika med silo trenja in uporom?3. Od česa je odvisna velikost sile trenja?4. Naštej nekaj primerov, ko je trenje škodljivo,

in nekaj primerov, ko je trenje koristno.5. Naštej nekaj primerov, ko je upor škodljiv,

in vsaj en primer, ko je koristen.Razmisli1. Zakaj po vodnem toboganu teče voda, po običajnem pa ne?2. Kako trenje med gumami in cestiščem vpliva

na vožnjo avtomobila?Odgovori1. Katera sila se ne spremeni, če v nakupovalni

voziček naložimo paket ustekleničene vode? a) teža vozičkab) sila tal na voziček c) sila trenja na vozičekč) sila vozička na tla 2. Astronavti so na Luni za zabavo igrali golf. Katere

sile pri tem niso delovale na žogico v letu? a) teža c) sila trenjab) upor č) sila podlage

Kaj zavira gibanje?Če se vozimo s kolesom in prenehamo pritiskati pedala, se prej ali slej ustavimo. Zakaj? Nekaj prispeva trenje, vendar je glavni krivec zrak. Na telesa, ki se gibljejo skozi zrak, vodo ali druge tekočine, deluje upor (angl. drag), ki zavira gibanje telesa. Upor je ploskovno porazdeljena sila, ki deluje v nasprotni smeri gibanja. Da bi ugotovili, od

česa je odvisen upor, si oglejmo skok s padalom. Na začetku skoka ima padalec majhno hitrost, zato je tudi upor zraka sorazmerno majhen. Hitrost padalca s časom narašča, z njo pa se povečuje tudi

upor, ki zavira padanje. Ko padalec odpre padalo, se upor zaradi velike površine padala močno poveča in hitrost se hitro zmanjša. Sila upora je torej odvisna od hitrosti in površine telesa – sila upora je tem večja, čim večji sta hitrost in površina telesa. Upor je odvisen tudi od oblike telesa in od snovi, skozi katero se telo giblje (voda, zrak ...).

Kako zmanjšamo upor?Običajno poskušamo upor zmanjšati, kolikor je le mogoče. Pri tem je pomembna aerodinamična oblika, ki je izrazita pri ribah, morskih sesalcih in ptičih. Ljudje te oblike posnemamo pri gradnji letal in ladij. Pomembno je tudi, da je površina telesa čim bolj gladka.

Od česa je odvisen upor?Naredi nekaj preprostih poskusov in ugotovi, od česa je odvisen upor. Podrobna navodila so v DZ na strani 35.

Fizika4 rez.indd 5 10.1.11 8:40

Povzetek Električni naboj merimo z elektroskopi in izražamo v ampersekundah (As). Nosilci pozitivnega električnega naboja so protoni, negativnega pa elektroni. Pri drgnjenju se del naboja prenese z enega telesa na drugo. Električni naboj se ohranja pri vseh pojavih v vesolju.

Ponovi1. Zakaj so telesa po drgnjenju električno nabita?2. Zakaj tudi nevtralna telesa čutijo električno silo?3. V kakšnih enotah merimo električni naboj?4. S svojimi besedami pojasni zakon o ohranitvi

električnega naboja.

RazmisliKako bi lahko s preprostim elektroskopom ugotovil, s katero vrsto naboja je naelektreno telo?

Kako merimo električni naboj?Če balon močneje podrgnemo ob lase, bo bolj privla-čil papirčke. Podobno nas včasih »statična elektrika« strese enkrat bolj, drugič manj. Sklepamo, da je lahko telo bolj ali manj naelektreno – da ima različno količino električnega naboja. In koliko naboja ima telo? Za merjenje naboja lahko uporabimo elektro-skop. Preprost elektroskop je lahko že prepognjen kovinski listič.

Električni naboj pri nas izražamo v ampersekundah (As), ponekod v svetu pa s coulombi (C). Kot lahko razberemo s spodnjih slik, je ampersekunda zelo velika enota, zato električni naboj pogosto podajamo v manjših enotah:• tisočkrat manjša je miliampersekunda (1 mAs)

1mAs = 0,001 As = 10–3 As• milijonkrat manjša je mikroampersekunda (1 μAs) 1μAs = 0,000.001 As = 10–6 As

! Električni naboj merimo z elektroskopom in podajamo v ampersekundah (As).

Lahko naboj ustvarimo iz nič?Čeprav se zdi, kot da smo z drgnjenjem ustvarili elek-trični naboj, to ni res. Skupnega električnega naboja je po drgnjenju namreč prav toliko kot prej. Električni naboj se je le prerazporedil oziroma prenesel s krpe na ravnilo, pri čemer se ni nič električnega naboja uničilo ali ga nastalo iz nič – električni naboj se je ohranil. To pokaže tudi elektroskop (glej sliki desno). Do danes še nismo opazili pojava, za katerega to ne bi veljalo, zato si upamo trditi: električni naboj se ohranja pri vseh pojavih v vesolju. Temu izjemno pomembnemu spoznanju pravimo zakon o ohranitvi električnega naboja.

! Zakon o ohranitvi električnega naboja: Skupni naboj se pri vseh pojavih v vesolju ohranja.

Kaj se dogaja pri drgnjenju?Kot smo pravkar ugotovili, je v vsaki snovi električni naboj. Telesa, ki niso naelektrena, se od naelektrenih razlikujejo le po tem, da imajo enako količino pozi-tivnega in negativnega naboja. Z drgnjenjem teles ne ustvarimo naboja, temveč ga le prenesemo s telesa na telo. Ob drgnjenju balona na lase prenesemo nekaj elektronov in z njimi nekaj negativnega naboja. Lasje imajo po drgnjenju presežek negativnega naboja in so zaradi tega navzven negativno nabiti. Balon pa ob tem izgubi nekaj elektronov in s tem del negativnega naboja. Po drgnjenju ima zato presežek pozitivnega naboja in je navzven pozitivno nabit. Z drgnjenjem to-rej prenesemo električni naboj s telesa na telo, vendar lahko prenesemo le majhne količine naboja

Kaj pa privlak nevtralnih teles?Kako je mogoče, da se naelektren balon »prilepi« ob električno nevtralno steno? Odgovor se skriva v dej-stvu, da so tudi v nevtralnih telesih nosilci električnega naboja. Če se steni približamo z naelektrenim balo-nom, se bodo nosilci iste vrste naboja v steni nekoliko oddaljili od balona. Temu pojavu pravimo polarizacija, v kovini, kjer se naboji prosto gibljejo, pa infl uenca. Naboj se torej prerazporedi tako, da je bliže balonu več nasprotne vrste električnega naboja in dlje od balona več iste vrste naboja. Ko balon oddaljimo od stene, se nosilci električnega naboja v steni prerazporedijo v prvotno lego in električna sila preneha.

proton in elektron

1,6 · 10–19 Asv enem bitu spomina

10–13 Askrpa po drgnjenju

10–6 Asstrela10 As

baterija104 As (~3 Ah)

zemlja106 As

Posebej lepo se da »statično elektriko« pričarati z oblačili iz umetnih vlaken (npr. fl is), če jih po-sušimo v sušilnem stroju. V sušilcu se namreč skoraj suhi kosi oblačila med seboj drgnejo in naelektrijo. Če tako oblačilo slečemo v popolni temi, bomo opazili majhne iskrice, naši lasje pa bodo štrleli v vse smeri.

3.1 Električni naboj

Ključne besede: • elektroskop • ampersekunda • nosilci naboja • merjenje tlaka • zakon o hranitvi

električnega naboja

Kako merimo električni naboj?Naredi preprost elektroskop in z njemi meri naboj teles. Podrobna navodila najdeš v DZ na strani xx.

– – –––––––––––––––– –––––––––––––––––– ––––––––––––––––––––––––––––––––––

– – –– – –

+−

−−−− −

− −−−

−−−−

−++

++++

+ ++

++

+++

+

skupni nabojje enak nič

skupni nabojje enak nič

−−−

−−

−

−−

−−− −

−− +

+

+

54 55

Učbenik

vsebina učbenika je razdeljena na pet poglavij. vsako poglavje se začne z uvodno zgodbo in napovednikom, nadaljuje z različnim številom (4–6) podpoglavij ter konča s povzetkom in ponovitvijo.

Podpoglavja so skoraj brez izjeme prikazana na štirih zaporednih straneh, pri čemer je vsaka učna tema prikazana na dveh. Učna tema se začne z opisom aktivnosti pri branju in uvodnikom, nadaljuje pa z razlago, ki je razdeljena na tri do pet vsebinskih sklopov. Učno temo sklenejo povzetek in predlogi aktivnosti (Ponovi, Razmisli, odgovori ...).

Učbeniku za 8. razred so dodane posebne vsebine, ki učenca seznanijo z osnovnimi koraki, napotki in namigi za lažje delo in učenje. v 9. razredu pa so učbeniku dodane »povečave« zanimi-vih tem – kratki poljudnoznanstveni članki.

Dvostranski prikazi učne temevsebina posamezne učne teme je zasnovana in oblikovana tako, da je v celoti prikazana na dveh sosednjih straneh, kar omogoča boljši pregled nad vsebino in lažjo navigacijo. natančno premi-šljeni so tudi razpored, oblika in zaporedje različnih vsebin in elementov.

Napotki za aktivno branje in učenje na začetku vsake učne teme so različni napotki in dejavnosti za aktivno učenje, ki usmerjajo učenca pred in med branjem ter po njem.

Uvodna stran Podpoglavja Povzetek in ponovitev

6 Trdno in tekoče6.1 Tlak in gostota

6.2 Tekočine

6.3 Plavanje

6.4 Ozračje in vreme

Aprila 1912 se je Titanik

podal na svojo prvo plovbo. Z dolžino

treh nogometnih igrišč in višino Ljubljanskega

nebotičnika je bil največja ladja tistega časa. V vseh

pogledih je bil izjemen tehnološki dosežek – med drugim

je bil zasnovan tako, da se po mnenju inženirjev sploh ne bi

smel potopiti. Zato tudi ni nenavadno, da je bilo na krovu občutno

premalo rešilnih čolnov. Na žalost ledena gora, ki mu je štiri dni

pozneje razparala bok, vsega tega ni vedela. Titanik je v vsem svojem

blišču in z več kot tisoč potniki na krovu v nekaj manj kot treh urah

potonil v globine Atlantika. Tragična zgodba je ostala zavita v tančico

skrivnosti vse do leta 1985, ko so s posebnimi podmornicami na dnu

Atlantika našli razbitine mogočne ladje.

Zakaj se dogaja?

Sile in energija 8UČBENIK za fiziko v osmem razredu osnovne šole

Ambrož Demšar, Đulijana Juričić, Vasja Kožuh in Valentina Mlakar

ISBN 978-961-209-833-9

9 7 8 9 6 1 2 0 9 8 3 3 9

Založba Rokus Klett, d.o.o.

Stegne 9 b, 1000 Ljubljana

Telefon: 01/513 46 00

Faks: 01/513 46 99

E-pošta: rokus@rokus-klett.si

www.rokus-klett.si

16,25 EUR

EKKOOLLOŠŠKKOO GGRRAADDIVOEK

O

Gradivo je natisnjeno na ekološkem papirju – posebnem papirju s certifi katom FSC.

Certifi kat zagotavlja, da za vsako drevo, posekano za predelavo v celulozo, posadijo novo.

VesoljeD.1 Kratka zgodovina časa in prostora D.2 Raziskovanje vesoljaD.3 Zvezde in planeti

»Seveda smo bili vsi tam,« je izjavil stari Qfwfq, »kje pa naj bi bili? Nihče še ni vedel, da bi lah-ko obstajal prostor. Tudi čas ne: kaj pa naj bi, stisnjeni kot sardine, počeli s časom?«'Stisnjeni kot sardine' sem rekel zato, da sem uporabil književno prispodobo: v resnici ni bilo prostora niti za stiskanje. Vsaka točka na vsakem izmed nas je sovpadala z vsako točko na vseh drugih v eni sami točki, v tisti, kjer smo bili vsi. Skratka, niti nadležni si nismo bili, če izvzamem značajske posebnosti, kajti kadar ni prostora, je nadvse moteče, če imaš vedno pod nogami zoprneža, kot je bil gospod Pbert Pberd.

Imeli smo tudi snažilko – klicali so jo Odgovor-na za vzdrževanje – eno samo za vse vesolje, če upoštevamo, da je bil prostor tako majhen. Po resnici povedano, ni imela ves dan nobene-ga dela, še prahu ji ni bilo treba brisati, v točko ne prodre niti najmanjši drobec prahu – zato si je dajala duška z nenehnim opravljanjem in javkanjem.«

odlomka iz knjige Kozmokomične Itala Calvinaxx EUR

Založba Rokus Klett, d.o.o.Stegne 9 b, 1000 LjubljanaTelefon: 01/513 46 00Faks: 01/513 46 99E-pošta: rokus@rokus-klett.siwww.rokus-klett.si

Zaka

j se

doga

ja?

Gib

anje

in e

lekt

rika

UČB

ENIK

9

Zakaj se dogaja?Gibanje in elektrika 9UČBENIK

za fiziko v devetem razredu osnovne šole

Ambrož Demšar, Đulijana Juričić, Vasja Kožuh in Valentina Mlakar

EEKOLOŠKO GRADIVOEK

O

Gradivo je natisnjeno na ekološkem papirju – posebnem papirju s certifi katom FSC.

Certifi kat zagotavlja, da za vsako drevo, posekano za predelavo v celulozo, posadijo novo.

Kratka zgodovina časa• Vesolje je nepredstavljivo velik prostor, v katerem

je vse, kar obstaja. Nastalo je pred približno 13,7 milijardami let z velikim pokom.

• Osončje je nastalo pred približno 5 milijardami let, življenje pa približno milijardo let kasneje.

Raziskovanje vesolja• Napovedovanje letnih časov je razlog, da so ljudje

že v pradavnini začeli načrtno opazovati nebo. Nebesne pojave so zgolj napovedovali, niso pa jih znali razložiti.

• Pri načrtnem opazovanju vesolja in pojasnjevanju nebesnih pojavov so imeli pomembno vlogo Galilej, Kopernik, Kepler, Newton, Einstein in mnogi drugi.

Znanost in tehnologija• Znanost je sistematično pridobivanje novega

znanja o svetu. Znanstveni način dela temelji na opazovanju in merjenju, s katerima preverjamo znanstvene domneve. Večkrat potrjene domneve postopoma prerastejo v znanstvene teorije.

• Fizika je znanstvena veda, ki proučuje zgradbo in obnašanje snovi od osnovnih delcev od celo-tnega vesolja, medtem ko astronomija preučuje zunajzemeljske pojave v vesolju.

• Lastnosti teles opredeljujejo fi zikalne količine, ki jih zapišemo z merskim številom in enoto.

• Mnoga znanstvena odkritja, ki jih je tehnologija prenesla v vsakdanjo rabo, so močno olajšala življenje in spodbudila razvoj.

Zvezde in planeti• Zvezde so velike segrete plinaste krogle, ki od-

dajajo energijo, najpogosteje v obliki svetlobe. Svetijo različno močno in so različnih barv.

• Ozvezdja so skupine zvezd, ki na nebu navidezno tvorijo določeno obliko, v resnici pa se zvezde združujejo v zvezdne kopice in galaksije.

• Osončje sestavljajo Sonce, planeti, njihove lune in manjša nebesna telesa: pritlikavi planeti, kometi in asteroidi. Vsa telesa v Osončju se gibljejo okoli Sonca.

• Najbližje Soncu so notranji planeti (Merkur, Venera, Zemlja in Mars), precej dlje in precej večji so zunanji planeti (Jupiter, Saturn, Uran in Neptun).

Svetloba• Vidna svetloba je le ena od različnih vrst svetlobe.

Telesa vidimo, ker oddajajo ali odbijajo vidno svetlobo.

• Na površini teles se svetloba odbije, in sicer pod enakim kotom, kot vpade glede na površino.

• Pri prehodu v prozorno snov se svetloba lomi. Pri prehodu iz zraka v vodo ali steklo se lomi proti vpadnici (pravokotnici na mejo snovi).

• Izbočena leča zbira svetlobo, vbočena pa jo razpršuje. Gorišče zbiralne leče je točka, v kateri se zbere vzporeden snop svetlobe, ki vpada pravokotno na lečo.

• V očesu nastane slika tega, kar gledamo. Pri tem imajo pomembo vlogo zenica, očesna leča in mrežnica. Sliko na koncu obdelajo možgani in ji dajo pomen.

Izberi pravilni odgovor.

1. Kaj od naštetega ni znanstvena veda?

a) fi zika b) astronomija c) kemija č) astrologija

2. Kaj nadomešča desetiškapredpona »mili«?

a) 1000 b) 100 c) 1

10 č) 11000

3. Kdo je v 16. stoletju objavil heliocentrično sliko vesolja?

a) Nikolaj Kopernik b) Galileo Galilej c) Johannes Kepler č) Isaac Newton

4. Katera izjava o središču vesolja je pravilna?

a) Zemlja je središče vesolja. b) Sonce je središče vesolja. c) Naša galaksija je središče

vesolja. č) Vesolje nima središča.

Odgovori in odgovore pojasni.

1. Naštej tri pogoje za nastanek življenja, kot ga poznamo na Zemlji.

2. Ali so znanstvene teorije večne?

3. Kako so ljudje skozi čas sprejemali nove zamisli v znanosti?

4. S čim so planeti zbudili zanimanje prvih opazovalcev vesolja?

5. Zakaj je teleskop pomenil velik korak v raziskovanju vesolja?

6. Ali obstaja središče vesolja?

7. Kako enostavneje zapisujemo velika in majhna števila?

8. Naštej tri vrste nebesnih teles, ki jih vidimo na nočnem nebu.

a

c

b

č

č

a

b

c

5. Katera izjava o razvoju vesolja je pravilna?

a) Vesolje se ne spreminja. b) Vesolje se krči. c) Vesolje se širi. č) Vesolje se sicer spreminja,

a je ves čas enako veliko.

7. Česa ni v našem Osončju? a) galaksij b) kometov c) asteroidov č) planetov

6. Kateri planet so odkrili šele po odkritju teleskopa?

a) Merkur b) Venero c) Jupiter č) Uran

7. Kdo je bilo prvo živo bitje, ki je z Zemlje poletelo v vesolje?

a) Herman Potočnik b) psička Lajka c) Jurij Gagarin č) Neil Armstrong

8. Katera izjava o gibanju planetov je pravilna?

a) Vsi planeti se gibljejo z enako hitrostjo.

b) Bližji planeti se gibljejo hitreje kot oddaljeni.

c) Oddaljeni planeti se gibljejo hitreje kot bližji.

č) Ni pravila za gibanje planetov.

10. Na kateri sliki sta pravilno prikazana lom in odboj svetlobe na vodni gladini?

11. Katera smer žarka po prehodu skozi zbiralno lečo je pravilna?

9. Kakšna je razlika med astronomijo in astrologijo?

10. V čem se bistveno razlikujejo ozvezdja in galaksije?

11. Naštej vsaj en primer »zlorabe« znanosti.

12. Pojasni izjavo »pogled v vesolje je pogled v preteklost«.

13. Navedi primer, s katerim lahko podkrepiš trditev, da svetloba potuje skozi prazen prostor.

14. Kako se obnaša svetloba, kadar naleti na prozorno snov?

15. Kako deluje človeško oko? Razlago dopolni z risbo.

16. Je vse, kar »vidimo«, tudi v resnici takšno?

Povej svoje mnenje.

1. Ali je znanost prispevala k boljši kakovosti življenja ali ne?

2. Nekateri so prepričani, da so nas »vesoljci« že obiskali. Kaj ti meniš o tem?

3. Kaj meniš, na kakšen način bi se sporazumevali z drugo civilizacijo?

4. Opiši, kako si predstavljaš življenje na Zemlji, če bi prišli v stik z drugo civilizacijo.

5. Kaj misliš, kakšna bi bila fizika te civilizacije? Ali bi bili njihovi fizikalni zakoni enaki?

6. Kaj misliš, kakšen svet vidijo živali, ki ob vidni svetlobi zaznavajo tudi druge vrste svetlobe?

Povzetek in ponovitev

30 31

1. KORAK AKTIVNEGA BRANJA:

Pred branjem na hitro preleti celotno besedilo. Pri

tem posveti posebno pozornost stvarem, ki že na prvi pogled

izstopajo: naslovi, slike, krepko izpisane besede,

defi nicije …

1 Vesolje in znanost1.1 Kratka zgodovina časa 1.2 Raziskovanje vesolja1.3 Zvezde in planeti 1.4 Znanost in tehnologija1.5 Svetloba in vid

»Seveda smo bili vsi tam,« je izjavil stari Qfwfq, »kje pa naj bi bili? Nihče

še ni vedel, da bi lahko obstajal prostor. Tudi čas ne: kaj pa naj bi, stisnjeni kot sardine, počeli s časom?«

'Stisnjeni kot sardine' sem rekel zato, da sem uporabil književno prispodobo: v resnici ni bilo prostora niti za stiskanje. Vsaka točka

na vsakem izmed nas je sovpadala z vsako točko na vseh drugih v eni sami točki, v tisti, kjer smo bili vsi. Skratka, niti nadležni si nismo bili, če

izvzamem značajske posebnosti, kajti kadar ni prostora, je nadvse moteče, če imaš vedno pod nogami zoprneža, kot je bil gospod Pbert Pberd.

Imeli smo tudi snažilko – klicali so jo Odgovorna za vzdrževanje – eno samo za vse vesolje, če upoštevamo, da je bil prostor tako majhen. Po resnici povedano, ni imela ves dan nobenega dela, še prahu ji ni bilo treba brisati, v točko ne prodre

niti najmanjši drobec prahu – zato si je dajala duška z nenehnim opravljanjem in javkanjem.«

odlomka iz knjige Kozmokomične Itala Calvina

1.4 Znanost in tehnologija

1000 200 300 400

1 mrd

2 mrd

3 mrd

4 mrd

5 mrd

št. ljudi

6 mrd

500 600 700 800 900 1000 1200 1300 1400 1500 1600 1700 18001100 1900 2000

leto

Tehnološka odkritja1450 tisk (Guttenberg)1769 parni stroj (Watt)1800 električna baterija (Volta)1831 električni generator (Faraday)1844 telegraf (Morse) 1862 pasterizacija (Pasteur) 1866 telefon (Bell)1879 žarnica (Edison)1882 prva elektrarna (ZDA)1886 avtomobil (Benz)1896 radio (Marconi)1903 letalo (Wright) 1900 rentgen (Roentgen)1926 raketa (Goddard)1927 televizija (Farnsworth)1928 penicilin (Fleming) 1936 računalnik (Zuse)1954 jedrska elektrarna (Rusija)1967 presaditev srca (Barnard)1971 čip (Hoff)1978 umetna oploditev (Edwards)1984 osebni računalnik (Apple)1990 svetovni splet (CERN)1996 kloniranje ovce (Roslin)2003 človeški genom (ZDA)

... medtem ko zelo podobno rentgensko sevanje pomaga reševati življenja.

6. Koliko časa traja danes, da človeštvo narase za eno milijardo?

7. Ali lahko iz grafa sklepamo, koliko ljudi bo na Zemlji v prihodnosti?

8. Ali lahko krivulja raste v nedogled?

Analiziraj graf1. Kaj prikazuje spodnji graf?2. Katero časovno obdobje prikazuje?3. Opiši krivuljo na grafu.4. Kdaj je človeštvo štelo eno milijardo?5. Koliko ljudi je na Zemlji danes?

naraščanje prebivalstva na Zemlji

• jedrska energija – energija iz jedrskih reakcij (glej tudi stran 15)• kloniranje – ustvarjanje identične kopije živega bitja v laboratoriju• gensko spremenjena hrana – živila, ki vsebujejo gensko

spremenjene organizme (npr. koruza)

ensko ljenja.

Je znanost lahko škodljiva?Znanost in tehnologija sta v zadnjih stoletjih močno olajšali življenje. Življenje se je izboljšalo na številnih področjih, še posebej se izboljšala prehrana, higiena, medicina in preskrba z vodo in energijo. Zaradi tega se je podaljšala življenjska doba in močno narastlo prebivalstvo (spodnji graf). Žal niso vsi na svetu deležni teh izboljšav. Še huje pa je, da so bila nekatera odkritja (npr. jedrska energija) v preteklosti celo uporabljena proti človeštvu. Zato so ljudje do znanstvenih odkritij (npr. kloniranje, gensko spremenjena hrana) včasih precej zadržani.

Povzetek Človek raziskuje svet okrog sebe, odkar se zaveda. Spoznanja o svetu so ga pripeljala do mnogih odkritij, ki so močno olajšala življenje in spodbudila rast človeštva. Na žalost pa so bila nekatera odkritja zlorabljena in uporabljena tudi proti človeštvu.

Ponovi1. Kateri so bili prvi človeški izumi in čemu

so bili namenjeni?2. Kdaj se je začel pospešen razvoj

znanosti in tehologije?3. Naštej nekaj novodobnih izumov.4. Katera je najbolj znana zloraba znanosti

v zgodovini?

Opredeli seJe jedrska energija po tvojem mnenju koristna ali škodljiva? Utemelji svojo razlago.

Razmisli1. Kateri novodobni izum se ti zdi

najpomembnejši? Zakaj?2. Bi se dalo preprečiti zlorabe znanosti?

Kako?

Radioaktivno sevanje, ki nastane pri jedrski eksploziji, ogroža življenje ...

ključne besede: poišči jih!

Znanost sistematično preučuje svet

in prihaja na ta način do mnogih, za človeka zelo pomembnih znanstvenih odkritij, ki jim izumitelji in inženirji zelo

hitro najdejo uporabno vrednost. Z uporabo znanstvenih spoznanj v praktične namene

se danes ukvarjajo strojništvo, gradbeništvo, elektrotehnika in

druge tehnične panoge.

Več kot milijarda ljudi nima niti čiste pitne vode.

Kaj je prinesla elektrika?Z industrijsko revolucijo se je začela doba velikih znanstvenih odkritij in izumov. Kot po tekočem traku so si z miz izumiteljev sledili elektromotor, telefon, žarnica, radio, televizija, računalnik, internet in druga odkritja, brez katerih danes ne znamo več živeti. Mnoga so izboljšala izmenjavo informacij, kar je spodbudilo hiter razvoj znanosti in celotne družbe.

Kaj je prinesla elektrika?

So bili že praljudje izumitelji?Naši predniki so že pred več kot milijonom let upo-rabljali kamen in ogenj. Kasneje so začeli izdelovati preprosta oblačila in zavetišča. Pred približno 10.000 leti je človek odkril, da lahko z ognjem oblikuje železo, baker in druge kovine v različna orodja. Kasneje je izdelal kolo in začel zapisovati znake – razvila se je pisava, ki je omogočila ohranjanje in razširjanje znanja in zamisli.

? Ali je pračlovek znanje in izkušnje pridobival načrtno ali naključno?

Kaj je nadomestilo roke?Starodavni gradbeniki so s pridom uporabljali klanec, vzvod in škripec (glej strani 68–71), ki so močno zmanjšali silo, potrebno za premikanje velikih bremen. Moč človeških mišic so najprej nadomestile domače živali, kasneje pa predvsem vodno kolo in mlini na veter. Industrijsko revolucijo ob koncu 18. stoletja je zanetil parni stroj, ki je kmalu po iznajdbi začel poganjati stroje ter prve ladje in lokomotive. Približno sto let kasneje sta ga izpodrinila dizelski in bencinski motor, ki sta omogočila razvoj avtomobilov in letal.

V tem poglavju je namenoma izpuščen seznam

ključnih besed, ki olajša iskanje po drugih virih.

PRED BRANJEM: preglej, o čem bo govora

MED BRANJEM: poišči ključne besede

PO BRANJU: poišči ustrezne angleške izraze

20 21

1.3 Zvezde in planeti

Kaj vse sodi v naše Osončje?Naše Osončje naša je neposredna vesoljska sose-ščina. Sestavlja ga Sonce, osem planetov, vsaj trije pritlikavi planeti, več kot sto lun in številna manjša nebesna telesa (asteroidi, kometi ...). Sonce je središče našega Osončja. Zaradi svetlobe, ki jo oddaja, omogoča življenje. Sonce je približno pet milijard let stara zvezda nekje na polovici svoje življenjske dobe.

? Zakaj je Sonce tako pomembno za življenje na Zemlji?

Koliko planetov je v Osončju? Planete našega osončja delimo na notranje in zunanje, ki jih ločuje pas asteroidov. Notranji planeti Merkur, Venera, Zemlja in Mars so iz različnih kamnin sestavljene krogle s polmerom nekaj tisoč kilometrov. Zunanji planeti so velikanske plinaste krogle z majhnimi trdnimi jedri. So tudi več 100-krat večji od notranjih planetov. Najbližji Soncu in naj večji med njimi je Jupiter, sledijo mu Saturn, Uran in Neptun. Okrog njih krožijo številne lune, Saturn pa je znan tudi po svojih čudovitih prstanih. Vsi planeti se gibljejo po skoraj krožnih orbitah, ki ležijo v isti ravnini. Planeti, ki so bliže Soncu, se gibljejo hitreje in obkrožijo Sonce v krajšem času kot bolj oddaljeni planeti.

Kaj pa vesoljski drobir?V Osončju je tudi veliko majhnih nebesnih teles. Največji med njimi so pritlikavi planeti, ki so podobni notranjim planetom, le nekajkrat manjši so. Zaenkrat poznamo tri: Pluton, Ceres in Erida. V pasu med Marsom in Jupitrom so številne več kilometrov velike gmote, ki jim pravimo asteroidi. Okoli Sonca krožijo tudi majhna zamrznjena telesa, ki jim pravimo kometi.

Ali še kje obstaja življenje?Tega v resnici ne vemo. Kljub različnim zgodbam o zunajzemeljskih bitjih ga še nismo odkrili. Skoraj zagotovo pa je Zemlja edini planet v našem Osončju, na katerem obstaja življenje. Toda v vesolju je na milijone galaksij, v katerih je na milijarde zvezd in mnoge imajo planete. Morda so še na katerem od njih ugodni pogoji za razvoj življenja ...

? Kateri pogoji morajo biti izpolnjeni za nastanek življenja, podobnega življenju na Zemlji?

Planeti se gibljejo po elipsah, ki so

podobne nekoliko sploščenim krožnicam.

Sonce je središče našega Osončja.

Povzetek Naše Osončje sestavlja osem planetov in množica manjših teles, ki krožijo okoli Sonca. Zemlja je eden izmed notranjih planetov. Osončje je nastalo pred 5 milijardami let iz oblaka plina in prahu. Danes vemo, da v vesolju obstajajo številna osončja.

Ponovi1. Naštej planete v Osončju.2. Kakšna je razlika med

notranjimi in zunanjimi planeti?

3. Kaj še sodi v naše Osončje?

RazmisliPrimerjaj temperature površja planetov. Kaj opaziš? Zakaj?

Pluton – pritlikavi planet, ki smo ga še do pred kratkim šteli za deveti planet, je manjši od naše Lune.

3. Kaj

RazmPrimerplanet

Pl t itlikk i lPšp

P

Vesolje sestavljajo neznanske

razsežnosti praznega prostora – najbližje galaksije so od nas

oddaljene nekaj milijonov svetlobnih let. Kljub temu pa je v bližini našega

planeta vse polno najrazličnejših nebesnih teles, ki skupaj z našim

planetom tvorijo naše Osončje.

Kaj vse vidimo na nočnem nebu?Podaj se na sprehod po nočnem nebu. Navodila so v delovnem zvezku na strani 9, kjer najdeš tudi priročno zvezdno karto.

notranji planetiSonce zunanji planeti* Velikosti planetov in Sonca so v merilu, razdalje pa ne.

* Velikosti orbit so v merilu.

Merkur Venera MarsZemlja Jupiter Uran NeptunSaturn

Poišči podatke1. Razvrsti planete po velikosti.2. Kateri planet ima dan daljši

od leta?3. Za vsak planet izberi podatek,

ki je zanj najbolj značilen.4. Izberi ustrezno merilo in nariši

Osončje.

Merkur Venera Zemlja Mars Jupiter Saturn Uran Neptunoddaljenost od Sonca (aZemlje= 1) 0,39 0,72 1 1,52 5,20 9,54 19,2 30,1

obhodni čas 90 dni 225 dni 365¼ dni 687 dni 11,9 let 29,5 let 84 let 165 letdolžina dneva 59 dni 584 dni 24 h 24,6 h 9,8 h 10,2 h 17,2 h 16,1 h

masa (mZemlje= 1) 0,06 0,82 1 0,11 318 95 15 17polmer (rZemlje= 1) 0,38 0,95 1 0,53 11,3 9,45 4,0 4,0

temperatura na površju

– 100 °C+ 430 °C + 480 °C – 50 °C

+ 50 °C – 20 °C – 110 °C – 180 °C – 220 °C – 230 °Cštevilo lun 0 0 1 2 > 60 > 50 > 27 ?

posebnosti brez ozračja

zelo gosto ozračje

voda, življenje

led na polih

daleč največji

sistem prstanov

nagib osi 90°

planet, je manjši od nanaše Lune.p

Na teh dveh straneh je naštetih precej različnih vrst

nebesnih teles, ki jih najdemo v našem Osončju.

PRED BRANJEM: zapiši vse vrste teles v Osončju

MED BRANJEM: opiši vse vrste nebesnih teles

PO BRANJU: razvrsti jih po velikosti

16 17

1.4 Znanost in tehnologija

Kaj proučujeta kemija in biologija?Ugotovi, kaj proučujejo kemiki in biologi, ter poskušaj ugotoviti, ali to počnejo na enak način kot fi ziki.

CELO

TNO

VES

OLJ

E10

27 m

= 1

00 m

rd s

v. le

t

SUPE

RJAT

A G

ALAK

SIJ

1024

m =

100

mio

sv.

let

NAŠ

A G

ALAK

SIJA

1021

m =

100

.000

sv.

let

NAJ

BLI

ŽJE

ZVEZ

DE

1018

m =

100

sv.

let

OSO

NČJ

E10

15 m

= 0

,1 s

v. le

t

NO

TRAN

JI PL

ANET

I10

12 m

= 1

mrd

km

LUN

INA

ORB

ITA

109 m

= 1

mio

km

SRED

NJA

EVR

OPA

106 m

= 1

000

km

SRED

IŠČE

LJU

BLJ

ANE

103 m

= 1

km

Za merjenje razdalj v vesolju običajno uporabljamo enoto svetlobno leto. To je razdalja, ki jo svetloba prepotuje v enem letu in znaša približno 1013 km.

? Katere enote že poznaš in h katerim fi zikalnim količinam sodijo?

ključne besede: znanost • znanstveni način dela • teorija • merjenja • fi zika • merske enote • mednarodni merski sistem • desetiške predpone • desetiški eksponenti

Kako spoznavamo svet?Ljudje raziskujemo urejenost in smisel sveta na raz-lične načine. Pomembna dejavnost je znanost (angl. Science), ki predstavlja sistematično pridobivanje no-vega znanja z iskanjem vzorcev in pravil v svetu okoli nas. Znanost sestavljajo posamezne znanstvene vede. Znanstveni način dela vključuje natančno opa-zovanje, s katerim preverjamo znanstvene domneve in modele. Velikokrat potrjene domneve sčasoma po-stanejo zakoni, ki tvorijo teorije. Znanstveniki teorije ves čas preverjajo, dopolnjujejo in izboljšujejo.

? Kako bi ti opisal razlike med znanostjo, religijo in umetnostjo pri razlaganju sveta?

S čim se ukvarjajo fi ziki?Fizika (angl. Physics) je naravoslovna znanstvena veda, ki pro učuje naravne pojave in zveze med različ-nimi fi zikalnimi količinami. Fizikalne količine opre-deljujejo lastnosti teles in pojavov. Njihovo vrednost podajata mersko število in enota (npr. 2,45 m

s ). Zaradi lažjega sporazumevanja fi ziki po vsem svetu uporabljajo enake merske enote, ki tvorijo Mednaro-dni sistem enot. Fizika se predvsem ukvarja z obna-šanjem in zgradbo snovi od osnovnih gradnikov do celotnega vesolja (glej niz slik). Ta spoznanja posku-ša strniti v zveze med fi zikalnimi količinami, ki jih imenujemo fi zikalni zakoni. Pomembno vlogo v fi ziki imajo merjenja, s katerimi preverjamo in odkrivamo omenjene zakone.

Od največjega do najmanjšega: Največje (vesolje) in naj-manjše (osnovni delci) je neločljivo povezano. Ko zremo v vesolje, opazujemo igro osnovnih delcev, kadar prouču-jemo osnovne delce, pa spoznavamo zgodovino vesolja.

Prva fi zikalna peterka (od leve proti desni): Albert Einstein, Galileo Galilej, Isaac Newton, Arhimed in James Clerk Maxwell

Kako nastane mavrica? Zakaj

je nebo modro? Kaj je svetloba in kaj tema? To so le nekatera

vprašanja, ki si jih zastavljamo že od pradavnine. Nekoč si jih je človek razlagal

z nadnaravnim, danes pa odgovore o svetu okoli sebe iščemo sistematično. Različne

sodobne naprave, računalniki in vesoljska plovila pa nam omogočajo

spoznavanje in ustvarjanje novih svetov.

Velika in majhna številaV astronomiji in fi ziki se pogosto srečamo z zelo velikimi in zelo majhnimi količinami. Za lažji zapis takšnih količin lahko uporabimo:• desetiške predpone »kilo-«, »mili-« in druge, ki

jih zapišemo pred mersko enoto, in/ali 1000 m 1 km 0,001 g 1 mg• desetiški eksponent, s katerim poenostavimo

zapis merskega števila: 1000 m 103 m 0,001 g 10–3 g

tera T 1012 1.000.000.000.000

giga G 109 1.000.000.000

mega M 106 1.000.000

kilo k 103 1.000

hekto h 102 100

deka da 101 10

deci d 10–1 0,1

centi c 10–2 0,01

mili m 10–3 0,001

mikro μ 10–6 0,000.001

nano n 10–9 0,000.000.001

piko p 10–12 0,000.000.000.001

OTROK1 m

MRAVLJA

10-3 m

= 1 m

m

CELIČNO

JEDRO

10-6 m

ATOM

10-9 m

ATOM

SKO JED

RO10

-12 m

KVARKI10

-15 m

Povzetek Znanost je natančno določen način proučevanja sveta okoli nas. Temelji na postavljanju domnev in njihovem preverjanju z opazovanji. Fizika je naravoslovna veda, ki proučuje obnašanje in zgradbo snovi od najmanjših delcev do celotnega vesolja. Za zapis količin uporabljamo desetiške predpone in eksponente.

Ponovi1. Na kakšem način znanost opisuje

svet?2. Kaj proučuje fi zika?3. Kako zapisujemo velika in majhna

števila?4. V čem se današnja znanost

razlikuje od »znanosti« v preteklosti?

RazmisliAli se lahko za znanstvene teorije, ki jih poznamo danes, v prihodnosti izkaže, da niso pravilne?

Slikovno gradivo je enako pomebno kot besedilo,

zato si natančno oglej središčni niz slik.

PRED BRANJEM: ugotovi, o čem bo govora

MED BRANJEM: primerjaj slike in besedilo

PO BRANJU: pojasni, kaj prikazuje niz slik

• Trkalnik osnovnih delcev v

Ženevi je največja znanstvena naprava na svetu.

• Dolg je 50 km in je stal več kot 5 milijard €.

• Z njim več kot 2000 znanstvenikov s trki osnovnih delcev proučuje

razmere na začetku vesolja.

18 19

STRUKTURA POGLAVJA:

BesediloBesedilo, ki je napisano kot odgovor na podnaslov, zapisan v obliki vprašanja, je preprosto in jasno. stavki in odstavki so krat-ki, besedišče preprosto, najpomembnejše besede in izjave so zapisane odebeljeno. Definicije, zakoni in pomembne zveze so še posebej poudarjeni.

Zakaj se dogaja? Sile in energija 8•120strani•5poglavij•24podpoglavij•250fotografij•120ilustracijintehničnihrisb+ priloga trdno in tekoče

Zakaj se dogaja? Gibanje in elektrika 9•104strani•5poglavij•22podpoglavij•150fotografij•100ilustracijintehničnihrisb+ priloga vesolje

Fizika4 rez.indd 6 10.1.11 8:40

napotki za učenje in raziskovanje »Povečave« zanimivih tem

Preverjeno!

za običajno populacijo osnovnošolcev je učbenik sestavljen odlično. nikjer ni dolgega besedila, ki bi lahko vodilo do popuščanja koncentracije in izgube zanimanja.

Prav nasprotno, po kratkih in vsebinsko bogatih odstavkih vedno sledi zgled, ilustracija ali provokativno

vprašanje, ki povrne bralčevo koncentracijo. zaradi vsega tega bo učenec bral učbenikkotnapetroman,

kiganemoreizpustitiizrok.

Doc. dr. Jurij Bajc, oddelek za fiziko in tehniko, Pedagoška fakulteta Univerze v ljubljani

Učbenik prinaša svež pristop k poučevanju fizike v osnovni šoli. Dobesedno na vsaki strani ponuja

primere, ki povežejo fiziko z vsakdanjimi izkušnjami in zanimanjem otrok. vsako poglavje je uvedeno z

zanimivo zgodbo, ki spominja na odlomek iz zgodbe, dnevnika ali članka iz revije. Prav kmalu pa se vsakokrat

razkrije globoko fizikalno ozadje dogajanja.Braleczaresdobiobčutek,dajefizikapovsodinvedno

okolinas,dajekoristnainuporabna.

Dr. Barbara Rovšek, oddelek za fiziko in tehniko, Pedagoška fakulteta Univerze v ljubljani

p večava Tek v Berlinu 2009Tek na 100 m se pogosto odloča že na štartu. Ker je lahko na koncu odločilna vsaka stotinka, je zelo pomembno, da tekač na štartu ne »zaspi«. Večina tekačev zapusti štartni blok dobro desetinko sekun-de po strelu iz pištole. Zapoznel štart tekač v močni konkurenci, kot je na olimpijskih igrah ali svetovnih prvenstvih, zelo težko nadoknadi. Tukaj ima Usain Bolt še nekaj rezerve, saj ob svetovnem rekordu ni najhitreje štartal.

Usain Bolt (in drugi tekači) teče pospešeno približno prvih 60 metrov, pri čemer je pospešek največji takoj po štartu (nekaj manj kot 3 m

s2 ) in postopno pada proti nič. Pospešeno gibanje tako skoraj neopazno preide v enakomeren tek. Prvi del teka bi bilo teore-tično možno izboljšati s hitrejšim pospeševanjem, da bi tekač čim hitreje dosegel končno hitrost. Druga možnost je pospeševanje do večje končne hitrosti.

Zadnjih 40 metrov, za katere porabi približno tretjino časa, je Usain Bolt pretekel s skoraj nespremenjeno hitrostjo 12,20 m

s , ki je le čisto ob koncu nekoliko upadla. Ta del teka bi lahko izboljšal z vzdržljivo-stnim treningom, da mu hitrost ob koncu ne bi upadla (pridobil bi kakšno stotinko!), ali pa z večjo končno hitrostjo, ki smo jo že omenili v fazi pospeševanja.

Primerjava z drugimi tekači kaže, da je razen štarta Usain Bolt v vseh delih teka precej boljši od tekme-cev. Tako se zdi, da sedaj še najbolj tekmuje sam s sabo oziroma svojimi preteklimi dosežki. Ali bo v tej tekmi zmagal in prestavil že tako neverjetne meje še višje, bo pokazal čas. Prav zanimivo bi bilo videti, kje je meja možnega, če sploh obstaja ...

Preprosta analiza tekaZa dober rezultat je potrebno pri teku na 100 m kar najhitreje zapustiti štartni blok (prehiter štart se ka-znuje z diskvalifi kacijo!), čim hitreje pospeševati do čim večje hitrosti, ki jo je potrebno ohraniti do cilja. Seveda so stvari v resničnosti precej bolj zapletene, a kljub temu lahko s preprosto analizo dobimo dober vpogled na dogajanje v tekaški stezi.

Če bi Usein Bolt od štarta do cilja tekel enakomerno, bi njegova hitrost znašala:

v = st = 100 m

10 s = 10 ms

Usain Bolt, najhitrejši človek na svetu, je na olimpijskih igrah v Pekingu pometel s tekmeci in postavil svetovna rekorda v teku na 100 in 200 metrov. Večina strokovnjakov je bila prepričana, da je s tem dosegel mejo človekovih zmožnosti, a na svetovnem prvenstvu v Berlinu je tekel še hitreje ...

Kako preteči 100 metrov v manj kot 9,58 s?

Čas teka smo zaradi enostavnosti zaokrožili na 10s, tako da je njegova povprečna hitrost nekoliko ve-čja (10, 4 m

s oziroma 37,5 kmh ). Za primerjavo lahko

povemo, da najhitrejši maratonci tečejo s poprečno hitrostjo okoli 20 km

h .

Največja hitrost Usaina Bolta pa je morala zagoto-vo biti večja, saj je ob štartu miroval in šele čez čas dosegel polno hitrost. Če domnevamo, da je polovico proge enakomerno pospeševal, drugo polovico pa tekel enakomerno, lahko približno ocenimo njegovo največjo hitrost:

100 m = spos + senak

100 m = 12 vk·5 s + vk·5 s

vk = 13,3 ms

Najhitrejši zemljan je torej tekel z največjo hitrostjo okrog 48 km

h . V resnici je bila hitrost malce manjša(12,2 m

s oziroma 44 kmh ).

višje, bo pokazal čas. Prav zanimivo bi bilo videti, kje je meja možnega, če sploh obstaja ...

okrog 48 kmh . V resnici je bila hitrost malce manjša

(12,2 ms oziroma 44 km

h ).)

100 m90 m80 m70 m60 m50 m40 m30 m20 m10 m0 m

5,3 msv = 10, 1

ms 11, 1

ms 11, 6

ms 12, 1

ms 12, 2

ms 12, 4

ms 12, 2

ms 12, 0

ms 12, 0

ms

29

Pripravi sam!Pripravi seminarsko nalogo sam!V naslednjem poglavju poišči primerno temo za seminarsko nalogo. Najprej določi naslov naloge, nato naredi načrt dela in poišči ustrezne vire. Iz zabeležk oblikuj besedilo naloge, dodaj ustrezno slikovno gradivo in pripravi predstavi-tev. Če si se zares potrudil, boš s svojo predstavitvijo navdušil občinstvo!

Kako pripraviti seminarsko nalogo?

1 Izberi temo in naslovTudi če je tema določena, jo običajno lahko omejiš ali

razširiš in si izbereš svoj zorni kot. Ne pretiravaj z obširno-stjjo teme (npr. Astronomija), ker je ne boš mogel v celoti

obdelati, hkrati pa je ne okrni preveč (npr. Sestava kamnin, ki jih je z Lune prinesla odprava Apolla 17), ker se ti lahko

zgodi, da ne boš našel dovolj podatkov. Ne začni z delom, dokler učitelj ne potrdi tvojega predloga teme!

5 Pripravi predstavitev Predstavitev naj bo čim bolj zanimiva. V svoj govor vključi slikovite primere, zgodbe, šale, zanimive podatke, ki pa morajo biti v povezavi s temo, ki jo predstavljaš. Svoj nastop dopolni z elektronskimi prosojnicami (PowerPoint predstavitvijo). V pomoč bo tebi in poslušalcem. Vanjo vključi osnovne ideje in poudarke, slike, grafe, projekcije. Predstavitev naj bo preprosta. Pri tem je pomembno, da te dodatke uporabljaš že med vajo, da se ti med predstavitvijo ne bo zataknilo. Izmeri čas, ki ga potrebuješ za predstavitev. Predstavitev mora ustrezati časovnemu okviru, ki ti ga določi učitelj.

6 Navduši občinstvoVsaj tako pomembna kot vsebina je tudi oblika predstavitve. Zato pazi na način govorjenja (počasi, jasno in s poudarki), govorico telesa (naravna, sproščena drža, očesni stik s publiko, roke) in pojavo (urejena oblačila in e-prosojnice). Začetni pozdrav in stik s poslušalci sta ključna za dober potek predstavitve. Pri predstavitvi se čim bolj drži začrtane smeri. To pomeni, da na začetku povej, o čem bo govora, med predstavitvijo povej vse, kar je pomembno, na koncu pa povzemi povedano in naredi sklep. Če je treba, zaradi časa raje kaj manj pomembnega izpusti. Zaključi odločno in spodbudi publiko k vprašanjem.In za konec: Uživaj in bodi kar si! Tvoja predstavitev je zanimiva in poslušalci so na tvoji strani.

4 Napiši besediloDobro razmisli o uvodu in zaključku. O tem lahko razmišljaš večkrat po malem, ni nujno, da vse dobre ideje domisliš naenkrat, niti ni nujno, da je prva ideja najboljša. Pomembno je, da uvod in zaključek predstavitve sestaviš jasno in jedrnato, saj sta to dela govora, ki ju ljudje najpozorneje poslušamo.

3 Poišči ustrezne vireObišči knjižnico, preglej vire na svetovnem spletu (preveri zanesljivost vira!). Ne črpaj podatkov le iz

enciklopedij. Za pomoč se obrni na organizacije, ki se ukvarjajo z obravnavano problematiko. Sproti si zapisuje podatke in vire, kjer si jih dobil. Vsak

pomemben podatek poskušaj preveriti z drugimi viri. Če imaš težave pri zbiranju podatkov, prosi za pomoč.

2 Naredi načrt delaUspeh je v največji meri odvisen od dobrega načrta in njegovemu sledenju. Preden začneš z delom:• Izdelaj seznam vseh opravil.• Izdelaj časovno zaporedje vseh opravil.• Določi skrajne datume za dokončanje

posameznih opravil, pri čemer dodaj nekaj časa za nepredvidene dogodke.

• Za vsako opravilo naredi seznam stvari, ki jih boš potreboval. Priskrbi jih čim prej.

105104

Kako rešujemo računske naloge?

Reši sam!Nalogo Odgovori 1 na strani 57 reši tako, da najprej natančno prebereš besedilo, nato izpišeš podatke in narišeš skico, poiščeš zveze med količinami in narediš načrt reševanja. Na koncu izračunaj iskane količine in preveri rezultat.

4 Poišči zveze med količinamiTa korak je ob prvem koraku gotovo najtežji, saj zahteva dobro teoretično znanje in pravilno razumevanje fi zikalne situacije. Slepo iskanje ustreznih enačb je nevarno, zato raje dobro premisli, katere zakonitosti veljajo za ta primer. Zapiši zveze med količinami (fi zikalne zakone) in premisli, ali res veljajo v določenih pogojih.

6 Izračunaj iskane količineS smiselnim poenostavljanjem enačb (ob upoštevanju vseh matematičnih pravil) poskušaj postopoma priti do vrednosti iskane fi zikalne količine. Da bo iskana količina zapisana v pravih enotah, ves čas računaj z enotami. Če enote rezultata niso prave (npr. v = 50 km·h), si se gotovo nekje zmotil!

7 Preveri rezultat in zapiši odgovorVečina računskih primerov upodablja resnične ali vsaj verjetne fi zikalne situacije, zato so tudi vrednosti iskanih količin običajno smiselne. Razmisli, ali je tudi tvoj rezultat takšen. Sproti preveri še enote! Če se ti zdi rezultat verjeten, zapiši odgovor in naloga je končana.

5 Naredi načrt reševanjaŠe preden se zares lotiš računanja, naredi načrt, kako se boš dokopal do rešitve. Preveri, ali imaš vse potrebne podatke in ali so v primerni obliki. Odloči se, katere račune boš naredil najprej, katere vmesne rezultate boš moral izračunati ...2 Izpiši podatke

Poskušaj ugotoviti, katere fi zikalne količine so podane v besedilu, in jih izpiši ter označi

z ustaljenimi oznakami. Če je potrebno, takoj pretvori količine v ustrezne enote. Nekateri

podatki (npr. dolžina dneva) so splošno znani in niso vedno zapisani.

1 Natančno preberi besediloPočasi preberi besedilo naloge in si poskušaj

ustvariti fi zikalno sliko dogajanja, ki ga opisuje besedilo. Ugotovi, za kateri pojav gre in v

kakšnih razmerah. Premisli, kako se boš lotil naloge. Dokler v celoti ne razumeš naloge, ne

nadaljuj z reševanjem!

3 Nariši skicoDa si boš fi zikalno situacijo čim bolje predstavljal, nariši primerno veliko in enostavno skico ter na njej označi vse pomembne količine. Ni pomembno, da je skica lepa, poskrbi za to, da bo pregledna.

Tovornjak prevozi pot od Postojne do Ljubljane v 40 minutah.

s = v·t? ? ? ?

PostojnaLjubljana

75 km/h100 km/h

30 min? min

Avtomobil, ki vozi s hitrostjo 100 km/h, potrebuje od Postojne do Ljubljane 30 minut.

Koliko časa potrebuje za isto pot tovornjak, ki vozi s hitrostjo 75 km/h?

avto:s = va·ta

s = 100 km/h · 0,5 hs = 50 km

tovornjak:s = vt·tt /:vt

tt =

tt =

tt =

tt = 40 min

svt

23 h

50 km75 km/h

va = 100 km/hta = 30 min = 0,5 hvt = 75 km/h

tt = ?

54 55

DODATNE POSEBNE VSEBINE:

Ključne besede in slovarčekPri vsaki učni temi so navedene ključne besede, nekatere učne teme imajo tudi slovarček. vsi najpomembnejši izrazi so za lažjo uporabo tujih spletnih strani in virov zapisani tudi v angleščini. omenjeni izrazi so še dodatno pojasnjeni v slovarčku na koncu učbenika.

Stoj in premisli!Med besedilo so vtkana vprašanja, ki zahtevajo kratek oddih in premislek o pravkar prebranem. namenjena so predvsem ozaveščanju in osmišljanju prebranega, hkrati pa razumevanju in povezovanju obravnavane vsebine.

Ilustracije in fotografijePosebna pozornost je posvečena izboru fotografij ter izdelavi ilustracij in tehničnih risb, ki poleg pojasnjevalne vloge vnašajo tudi sproščenost in zabavo. fotografije so prispevale znane foto-grafske agencije.

Petstopenjski sistem povzemanjaUčbenik še dodatno odlikuje sistem petstopenjskega povzema-nja in ponavljanja, ki je zasnovan na lastnostih procesa pomnje-nja in bo veliko pripomogel k trajnosti znanja. besedilo poudarki povzetek enot povzetek poglavja povzetek učbenika

Ponovi, odgovori, razmisli ...kratka in preprosta vprašanja učenca še enkrat opozorijo na bistvo učne teme, z odgovori nanje pa lahko preveri osnovno razumevanje snovi. težja vprašanja pa naj bi učenca spodbudila, da o prebranem premisli, kaj izračuna ali pa pobrska po drugih virih.

Povzetek Električni naboj merimo z elektroskopi in izražamo v ampersekundah (As). Nosilci pozitivnega električnega naboja so protoni, negativnega pa elektroni. Pri drgnjenju se del naboja prenese z enega telesa na drugo. Električni naboj se ohranja pri vseh pojavih v vesolju.

Ponovi1. Zakaj so telesa po drgnjenju električno nabita?2. Zakaj tudi nevtralna telesa čutijo električno silo?3. V kakšnih enotah merimo električni naboj?4. S svojimi besedami pojasni zakon o ohranitvi

električnega naboja.

RazmisliKako bi lahko s preprostim elektroskopom ugotovil, s katero vrsto naboja je naelektreno telo?

Kako merimo električni naboj?Če balon močneje podrgnemo ob lase, bo bolj privla-čil papirčke. Podobno nas včasih »statična elektrika« strese enkrat bolj, drugič manj. Sklepamo, da je lahko telo bolj ali manj naelektreno – da ima različno količino električnega naboja. In koliko naboja ima telo? Za merjenje naboja lahko uporabimo elektro-skop. Preprost elektroskop je lahko že prepognjen kovinski listič.

Električni naboj pri nas izražamo v ampersekundah (As), ponekod v svetu pa s coulombi (C). Kot lahko razberemo s spodnjih slik, je ampersekunda zelo velika enota, zato električni naboj pogosto podajamo v manjših enotah:• tisočkrat manjša je miliampersekunda (1 mAs)

1mAs = 0,001 As = 10–3 As• milijonkrat manjša je mikroampersekunda (1 μAs) 1μAs = 0,000.001 As = 10–6 As

! Električni naboj merimo z elektroskopom in podajamo v ampersekundah (As).

Lahko naboj ustvarimo iz nič?Čeprav se zdi, kot da smo z drgnjenjem ustvarili elek-trični naboj, to ni res. Skupnega električnega naboja je po drgnjenju namreč prav toliko kot prej. Električni naboj se je le prerazporedil oziroma prenesel s krpe na ravnilo, pri čemer se ni nič električnega naboja uničilo ali ga nastalo iz nič – električni naboj se je ohranil. To pokaže tudi elektroskop (glej sliki desno). Do danes še nismo opazili pojava, za katerega to ne bi veljalo, zato si upamo trditi: električni naboj se ohranja pri vseh pojavih v vesolju. Temu izjemno pomembnemu spoznanju pravimo zakon o ohranitvi električnega naboja.

! Zakon o ohranitvi električnega naboja: Skupni naboj se pri vseh pojavih v vesolju ohranja.

Kaj se dogaja pri drgnjenju?Kot smo pravkar ugotovili, je v vsaki snovi električni naboj. Telesa, ki niso naelektrena, se od naelektrenih razlikujejo le po tem, da imajo enako količino pozi-tivnega in negativnega naboja. Z drgnjenjem teles ne ustvarimo naboja, temveč ga le prenesemo s telesa na telo. Ob drgnjenju balona na lase prenesemo nekaj elektronov in z njimi nekaj negativnega naboja. Lasje imajo po drgnjenju presežek negativnega naboja in so zaradi tega navzven negativno nabiti. Balon pa ob tem izgubi nekaj elektronov in s tem del negativnega naboja. Po drgnjenju ima zato presežek pozitivnega naboja in je navzven pozitivno nabit. Z drgnjenjem to-rej prenesemo električni naboj s telesa na telo, vendar lahko prenesemo le majhne količine naboja

Kaj pa privlak nevtralnih teles?Kako je mogoče, da se naelektren balon »prilepi« ob električno nevtralno steno? Odgovor se skriva v dej-stvu, da so tudi v nevtralnih telesih nosilci električnega naboja. Če se steni približamo z naelektrenim balo-nom, se bodo nosilci iste vrste naboja v steni nekoliko oddaljili od balona. Temu pojavu pravimo polarizacija, v kovini, kjer se naboji prosto gibljejo, pa infl uenca. Naboj se torej prerazporedi tako, da je bliže balonu več nasprotne vrste električnega naboja in dlje od balona več iste vrste naboja. Ko balon oddaljimo od stene, se nosilci električnega naboja v steni prerazporedijo v prvotno lego in električna sila preneha.

proton in elektron

1,6 · 10–19 Asv enem bitu spomina

10–13 Askrpa po drgnjenju

10–6 Asstrela10 As

baterija104 As (~3 Ah)

zemlja106 As

Posebej lepo se da »statično elektriko« pričarati z oblačili iz umetnih vlaken (npr. fl is), če jih po-sušimo v sušilnem stroju. V sušilcu se namreč skoraj suhi kosi oblačila med seboj drgnejo in naelektrijo. Če tako oblačilo slečemo v popolni temi, bomo opazili majhne iskrice, naši lasje pa bodo štrleli v vse smeri.

3.1 Električni naboj

Ključne besede: • elektroskop • ampersekunda • nosilci naboja • merjenje tlaka • zakon o hranitvi

električnega naboja

Kako merimo električni naboj?Naredi preprost elektroskop in z njemi meri naboj teles. Podrobna navodila najdeš v DZ na strani xx.

– – –––––––––––––––– –––––––––––––––––– ––––––––––––––––––––––––––––––––––

– – –– – –

+−

−−−− −

− −−−

−−−−

−++

++++

+ ++

++

+++

+

skupni nabojje enak nič

skupni nabojje enak nič

−−−

−−

−

−−

−−− −

−− +

+

+

54 55

Povzetek in ponovitev

Kratka zgodovina časa• Vesolje je nepredstavljivo velik prostor, v katerem

je vse, kar obstaja. Nastalo je pred približno 13,7 milijardami let z velikim pokom.

• Osončje je nastalo pred približno 5 milijardami let, življenje pa približno milijardo let kasneje.

Raziskovanje vesolja• Napovedovanje letnih časov je razlog, da so ljudje

že v pradavnini začeli načrtno opazovati nebo. Nebesne pojave so zgolj napovedovali, niso pa jih znali razložiti.

• Pri načrtnem opazovanju vesolja in pojasnjevanju nebesnih pojavov so imeli pomembno vlogo Galilej, Kopernik, Kepler, Newton, Einstein in mnogi drugi.

Znanost in tehnologija• Znanost je sistematično pridobivanje novega

znanja o svetu. Znanstveni način dela temelji na opazovanju in merjenju, s katerima preverjamo znanstvene domneve. Večkrat potrjene domneve postopoma prerastejo v znanstvene teorije.

• Fizika je znanstvena veda, ki proučuje zgradbo in obnašanje snovi od osnovnih delcev od celo-tnega vesolja, medtem ko astronomija preučuje zunajzemeljske pojave v vesolju.

• Lastnosti teles opredeljujejo fi zikalne količine, ki jih zapišemo z merskim številom in enoto.

• Mnoga znanstvena odkritja, ki jih je tehnologija prenesla v vsakdanjo rabo, so močno olajšala življenje in spodbudila razvoj.

Zvezde in planeti• Zvezde so velike segrete plinaste krogle, ki od-

dajajo energijo, najpogosteje v obliki svetlobe. Svetijo različno močno in so različnih barv.

• Ozvezdja so skupine zvezd, ki na nebu navidezno tvorijo določeno obliko, v resnici pa se zvezde združujejo v zvezdne kopice in galaksije.

• Osončje sestavljajo Sonce, planeti, njihove lune in manjša nebesna telesa: pritlikavi planeti, kometi in asteroidi. Vsa telesa v Osončju se gibljejo okoli Sonca.

• Najbližje Soncu so notranji planeti (Merkur, Venera, Zemlja in Mars), precej dlje in precej večji so zunanji planeti (Jupiter, Saturn, Uran in Neptun).

Svetloba• Vidna svetloba je le ena od različnih vrst svetlobe.

Telesa vidimo, ker oddajajo ali odbijajo vidno svetlobo.

• Na površini teles se svetloba odbije, in sicer pod enakim kotom, kot vpade glede na površino.

• Pri prehodu v prozorno snov se svetloba lomi. Pri prehodu iz zraka v vodo ali steklo se lomi proti vpadnici (pravokotnici na mejo snovi).

• Izbočena leča zbira svetlobo, vbočena pa jo razpršuje. Gorišče zbiralne leče je točka, v kateri se zbere vzporeden snop svetlobe, ki vpada pravokotno na lečo.

• V očesu nastane slika tega, kar gledamo. Pri tem imajo pomembo vlogo zenica, očesna leča in mrežnica. Sliko na koncu obdelajo možgani in ji dajo pomen.

Izberi pravilni odgovor.

1. Kaj od naštetega ni znanstvena veda?

a) fi zika b) astronomija c) kemija č) astrologija

2. Kaj nadomešča desetiškapredpona »mili«?

a) 1000 b) 100 c) 1

10 č) 11000

3. Kdo je v 16. stoletju objavil heliocentrično sliko vesolja?

a) Nikolaj Kopernik b) Galileo Galilej c) Johannes Kepler č) Isaac Newton

4. Katera izjava o središču vesolja je pravilna?

a) Zemlja je središče vesolja. b) Sonce je središče vesolja. c) Naša galaksija je središče

vesolja. č) Vesolje nima središča.

Odgovori in odgovore pojasni.

1. Naštej tri pogoje za nastanek življenja, kot ga poznamo na Zemlji.

2. Ali so znanstvene teorije večne?

3. Kako so ljudje skozi čas sprejemali nove zamisli v znanosti?

4. S čim so planeti zbudili zanimanje prvih opazovalcev vesolja?

5. Zakaj je teleskop pomenil velik korak v raziskovanju vesolja?

6. Ali obstaja središče vesolja?

7. Kako enostavneje zapisujemo velika in majhna števila?

8. Naštej tri vrste nebesnih teles, ki jih vidimo na nočnem nebu.

a

c

b

č

č

a

b

c

5. Katera izjava o razvoju vesolja je pravilna?

a) Vesolje se ne spreminja. b) Vesolje se krči. c) Vesolje se širi. č) Vesolje se sicer spreminja,

a je ves čas enako veliko.

7. Česa ni v našem Osončju? a) galaksij b) kometov c) asteroidov č) planetov

6. Kateri planet so odkrili šele po odkritju teleskopa?

a) Merkur b) Venero c) Jupiter č) Uran

7. Kdo je bilo prvo živo bitje, ki je z Zemlje poletelo v vesolje?

a) Herman Potočnik b) psička Lajka c) Jurij Gagarin č) Neil Armstrong

8. Katera izjava o gibanju planetov je pravilna?

a) Vsi planeti se gibljejo z enako hitrostjo.

b) Bližji planeti se gibljejo hitreje kot oddaljeni.

c) Oddaljeni planeti se gibljejo hitreje kot bližji.

č) Ni pravila za gibanje planetov.

10. Na kateri sliki sta pravilno prikazana lom in odboj svetlobe na vodni gladini?

11. Katera smer žarka po prehodu skozi zbiralno lečo je pravilna?

9. Kakšna je razlika med astronomijo in astrologijo?

10. V čem se bistveno razlikujejo ozvezdja in galaksije?

11. Naštej vsaj en primer »zlorabe« znanosti.

12. Pojasni izjavo »pogled v vesolje je pogled v preteklost«.

13. Navedi primer, s katerim lahko podkrepiš trditev, da svetloba potuje skozi prazen prostor.

14. Kako se obnaša svetloba, kadar naleti na prozorno snov?

15. Kako deluje človeško oko? Razlago dopolni z risbo.

16. Je vse, kar »vidimo«, tudi v resnici takšno?

Povej svoje mnenje.

1. Ali je znanost prispevala k boljši kakovosti življenja ali ne?

2. Nekateri so prepričani, da so nas »vesoljci« že obiskali. Kaj ti meniš o tem?

3. Kaj meniš, na kakšen način bi se sporazumevali z drugo civilizacijo?

4. Opiši, kako si predstavljaš življenje na Zemlji, če bi prišli v stik z drugo civilizacijo.

5. Kaj misliš, kakšna bi bila fizika te civilizacije? Ali bi bili njihovi fizikalni zakoni enaki?

6. Kaj misliš, kakšen svet vidijo živali, ki ob vidni svetlobi zaznavajo tudi druge vrste svetlobe?

Povzetek in ponovitev

30 31

Fizika4 rez.indd 7 10.1.11 8:41

Delovna zvezka in učbenika za 8. in 9. razred sta neločljivo po-vezana. Dopolnjujeta učbenika predvsem pri nadgradnji, utrje-vanju in preverjanju znanja, kjer so možnosti učbenika zaradi narave gradiva nekoliko omejene.

oba delovna zvezka sta zasnovana tako, da navaden zvezek ne bo več potreben. v ta namen so pripravljene različnezabav-ne naloge: križanke, poveži, poišči vsiljivca ... ne manjka niti resnejšihinzahtevnejšihnalog: razmisli, utemelji, poišči na svetovnem spletu ...

izjemno pomembno vlogo igrajohišniposkusi–večkot50jihje v obeh razredih skupaj! z njimi učenci samostojno spoznavajo pojave in preverjajo fizikalne zakone.

ker mora večina učencev na koncu leta učbenik vrniti, smo pri izboru nalog in aktivnosti še posebno pazili na to, da pomeni pravilno rešen zvezek kratekpovzetekcelotnegaučbenika. ta učencu ostane v trajno last in mu bo v pomoč v prihodnjih letih šolanja.

Občuti 3. Newtonov zakonNaloga: preveri, kakšne zakonitosti veljajo za medsebojno delovanje dveh teles.

Potrebščine: sošolec (približno iste mase), dva para rolerjev, vrv (2 m)

1. S sošolcem si obujta rolerje. Vsak naj prime za prosti konec vrvi.2. S kredo zarišita svoj položaj, previdno napnita vrv, nato samo ti

za hip nalahno povleci. Kaj opazita? 3. Ponovita korak 2, le da drugič povleče le sošolec,

tretjič pa oba hkrati.

Ugotovitve:

1. Sile lahko delujejo ob dotiku ali pa tudi na daljavo. Za spodnje pojave ugotovi, katera sila jih je povzročila, in navedi doseg te sile.

2. Pri določanju sil na telo izberemo opazovano telo in preverimo, katera telesa iz okolice delujejo nanj. V spodnjih primerih so opazovano telo otroci. Naštej telesa, ki s silo delujejo nanje, in poimenuj omenjene sile.

opazovano telotelo iz okolice, ki delujena opazovano telo

sila, s katero deluje telo iz okolice na opazovano telo

3. Sile vedno nastopajo v parih – če eno telo deluje na drugo, tudi drugo telo deluje na prvo z enako veliko silo. Na slikah so že označene sile enega telesa na drugo. Označi tudi silo drugega telesa na prvo in jo opiši.

4. Sile sicer vedno nastopajo v nasprotno enakih parih, a le ena od obeh sil je sila na opazovano telo. Na levi sliki označi vsaj tri pare sil, na desno sliko pa preriši le tiste sile, ki delujejo na omaro.

2.1 Medsebojnodelovanje

j

Naloge na teh dveh stranehso namenjene temu, da bi:

• vedel, kdaj eno telo deluje s silo na drugo telo

• znal ustrezno poimenovati določeno silo

• vedel, kakšne spremembe povzročajo sile

slikah so že označe

Roka udari po opeki.

Laks vleče ribo. Hokejist odrine nasprotnika.

Glava odbije žogo.

Vrv vleče zgornjo utež.

Spodnja utež vleče vrv.

Katera vrv je bolj obremenjena?Zakaj?

ovanje dveh teles.

rv (2 m)

vrvi.mo ti

26 27

Delovni zvezek

Koliko res znaš? na koncu vsakega poglavja je posebna eno-ta, ki je namenjena ponovitvi in samoeval-vaciji znanja. Učenec mora analizirati kratek prispevek iz časopisa, revije ali enciklopedije in se pri tem seznani z različnimi tehnikami kritičnega branja. nato mora izdelati kartice za ponavljanje, plonk listek ali miselni vzo-rec, na koncu pa mora izpolniti še posebno preglednico, v kateri so nanizani cilji poglav-ja, s čimer oceni svoje znanje in izve, katera področja bi moral še okrepiti.

1. Natančno preberi članek iz enega od lahkotnejših časopisov in napiši svoje mnenje o njem. Pri tem bodi še posebej pozoren na različne trditve in dokaze. Pomagaj si z vsem, kar veš o znanosti in vesolju. Uporabi tudi druge vire.

2. Iz tršega papirja izdelaj kartice za ponavljanje - na prednjo stran napiši vprašanje, na zadnjo pa odgovor. Pri sestavljanju vprašanj si lahko pomagaš s spodnjo preglednico. Za lažje delo je ena kartica že narejena.

Kaj že znam?

Vem kdaj in kako je nastalo vesolje

Vem kdaj in kako je nastalo Osončje

Vem kako se je razvijalo razumevanje vesolja

Vem kakšen je pomen teleskopa in poletov v vesolje

Vem katera telesa vidimo na nebu in kako jih ločimo

Vem zakaj so zvezde različno svetle

Vem kateri planeti so v Osončju

Vem kako “deluje “ znanost

Vem s čim se ukvarja fi zika

Vem kako zapisujemo velika in majhna števila

Znam izpeljati mini raziskavo

Znam brati preproste grafe

Vem kaj je svetloba in kakšne vrste svetlobe obstajajo

Vem kako se odbija in lomi svetloba

Vem kako deluje razpršilna in zbiralna leča

Znam narisati potek žarkov pri prehodui skozi lečo

Vem kako deluje človeško oko

PREDNJA STRAN (VPRAŠANJE)

ZADNJA STRAN (ODGOVOR)

V V V VV V VVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVV zazazazazazaazazaaaaazazazaazazazazzaazazzaaačečečečečečečečečečečečečeečččečečeečečečččečečečččččečč tktktktktkttktktktktktttktkktktktkkkkktkkktkkkkkkktktkktku uu u u uuuu uuuuu uuuuuuuuuuuuu 707070707070707070707070707070700707070700070770770007077 -l-l-l-l--ll-l-l-l-l-ll-ll-l--ll-l-ll-l-ll-l--lllllllllletetetetetetetttteteetettetetteeetetettett p p p p p ppp ppp p pppppppppppprererererererererrrrereerrrreererrrerrejšjšjšjšjšjšjššjšjšjšjšjšjjjjjšššjšššjšjšjšjššjjjjjjjjjj njnjnjnjnjnjnjnjnjnjnnjnnjnjnjnjnjnjjnjnjnjnnnnnnn egegegegegegegegegegegegggegegegegegegeeegegegggggggggggeeggegegee a aa a aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa stststststststststststsstsssssss olololloloololololololololoolololollllollllololoo etetetetetetetetetetetettettetteteteteeeeeeete jajajajajajajajajaajaajajajajajajajajajajajajjjaajjaa s s ssss ss sssss ssssstatatatatatatatatatatatattatattataa p p pp p p p p pp pppppprororororororororororoororororoooorrrorr tititititititititititititititttttitttititiiittttt MM M M M M MM MMM MMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMararararararararaaraarararrararrararararrararaaararraraaraaraaraarsususususususususususususuusuuusussssussusssssu p p p p pppp ppppppppolololololoololololoolooooooooloolooooo etetetetetetetetetetettetetetettttttttettttttttttetetelelelelelellelelelelelellllleellleelellellllellllee i i ii iiiii iiiiiiiiiiiiiiiii sososososoososososososossosososooooooosos ndndndndndndndndddndndddndndnddddddddndddndddddddddnnnnnndndnn i i iiiii i iiiiiiiii ViViViViViViViViViViViViViViViViViVViViViiiViViViiiiiiViV kikikikikikikikikikkikikkkikikikikkkkkkkikiikkkkkkkkkkkkikkkkikkkkikkiik ngngngngngngngngnggngnggngngnngngnnngnngnnnngnngggggg 1 1 1 111 1 11111111111111111111111111 inininnininiininininnnnnninininnnnninni V VV VVVV V V V V VVVVV VVVVVVVVVVVVikikikikikikikikikkkikikikkikkikikikiiiikkkkkkkkinininininininininininiininininiiiininnnniinng g g g ggg g ggg g gg g ggggggggg 2.2.2.22.2.2.2222222222 M M M M M MMM MMMMMMMMMMMMMMMedededeeedededeeddedeeddddededdddededdeddeddddededdded f ff fff f ff fffff ffffffffffffo-o-o-o-o-o-oo-oo-o-o-o--o-o-oo-ooo

totototototototototototototototoootooottogrgrgrgrgrgrgrgrgrrgrggrgrgrgrggrggrrrrgrgrrrafiafiafiafiafifiafiafiafiafiafiafiafiafiafiafiafiafiafiafifiafiafifiafiafiaafifififiaafififiafiaaaaafiaaafiaafiafiafi j j j j j jjjj j j j jjjjjjjjjjjjamamamamaamamammmamamamaaaaammaaamamamamamaaaaaaaaaamaaamiii iiii iiiiiiiiiiiiii MaMaMaMaMaMaMaMaMaMaMaMaMaMaMaMMaMMaMMaMaMaMMaMaMMMMMMMMMMMMM rsrsrsrsrsrssrsrsrsrsrsrrsrsrrrrsssovoovovoovovovovvvvoovovovvvovvvvvvvvvvvvovvvovovooooovvegegegegegegegegegeggeeegegegegeggegegegeeeeggggggga aa a a a aaaaaaaaaa popopopopopopopopoppopopopopoppopppppoppppoppopoppppoppppopopopooppoopppppp vrvrvrvrvrvrvrvrvrvrvrvrvvrvrrvrvvvvvvv šjšjšjšjšjšjšjšjšjšjšjšjšjššjja,a,a,a,aa,aaaaa,aa,a,aaa,,,,,, k kk kkkkkk kkkkkkkkkkkkkkkkkkkii ii i iiiiiiii stststststststststststststtsststststtsstss a a a a aaa a aaa aaaaaa aaa aa jijijijijijijijijijijijijijjiijjjijjijijiijijjijjjjjj h h h hhhh hhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhh hhhh popopopopopoppppopopooppppppppopoppppoopppopoopopoopooopppppp snsnsnnsnnsnsnsnsnsnnsnsnsnsnnnnssnsssnnsnsnssnnsss eleleleleelellelelelelelelleleleelelella,a,a,aa,a,a,a,aa,aaaa,aa,aaa,,, s s ssssss s sssssssse e ee ee e eeee eeeeeeeeeeeee ee jejejejejejejejejejejejejjjejejejejejejejejeejejejjejjjjjjjjjjjjjjj z zzz z zzzz zzzzzzzzzzzzznanananananananananaanaanaananannannnnnnnnnan šlšlšlšlššlšlllšlšlšllšlšlšš a aa aa aaaa aa aaaaa tututututututuutututtuttutututututuut dididididididididddidididididdidididididdiiidiiddddd f ffff f ff f ffffffffffffff fffffototototototottototototottottototogogogogogogogoggogogogogogogoooogooooogoooogggrararararaararararaarararraararararararrrararaaraaaaaaararaaaaaaaaaraaararaafi fi fifififi fi fifi fi fifififififififififififififififijajajaajajajajaaaajajajajajajjajajajjjjaaaaaa, , , ,,, ,, ,,,,, nanananananananananannananananannanaaananaaaaannaaaaaaaaaaaaanan k k k k kk kkkkk kkkkkkkkatatatatatatatatataatatttatatttererererererrererrrerereererereeerrrrrrereerrrrrrrerrrrerrrrrrrrre i i i i ii i iiiiiiiiii dededededededdedededededededededededeeddeededdeddddeddddededdeeedeeddddddd l l l l lllllllllllllllll popopopopopopopopopoopopooopoooooooooooopopooooopooopopopoopp vrvrvrvrvrvrvrvrvrvrvrvrvrrvvrvvrvvrvrš-š-š-š-š-š-š-š--š-š--ššš-š-š-šš-š

jajajajajajajajajajajajajaajjajaaajaajjaaajjjjajajaa s s s sssssssssssssssssssspopopopopopopopopopopopopopopopooopopoopooopoooopoppopppppppppppp mimimimimimimimimimimmimimimmiimimimmiiimiiiiiiimimmiiiiiimmmm njnjnjnjnjnjjnjnjnjnjnjnjnnnnjnnnnnjnjnnjjnnn a a a aaa a aa aaaaa aaaaa nananannanannannnnanananaaaaaanaaaaaaananna čč č č čč č čč ččččččččččččččččččččččlololololololololololololololooololll veveveveveveevevveveveveveveveveveveeveškškškškškškškškškškškškškškškškškkkškkkškškkkšškškšškššškškššššš i i iii ii iii iiii i iiiiii obobobobobobobobobobobobobobobobobobboboboboboobbrararararararararaaararararrrrrarrarararararrrrraaaraaaaarar z.z.zz.zzz.z.z.zzz.z.zzzzz.zzzz. A AAA A A AA AAAA AAAA AA AAAAAA A AAAAAAAAAAAlililililililililililililillllllllllilillliiii j j j jjj jj jjj jjjj jjjjjjjjjeee e e ee e eeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee totototototototototototototoooooootooooootooto z z zz z z zz zzzzzzzzzzgogogogogogogogogogogogogogogogogogoggogogogogoggogoggggggggoggggggggggggggggg ljljljljljljljljlljljljljljljljljlljljljljljljjjljjljllljllllljlllljlllljlljj n n nn nnnnnnnnnnnnn nnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnakakakakakakakakkakakakakakkakakkakkakakakakkakakkkkkakkkkkkkkkkaa ljljljlljljljllllljljlllljllljljlllljljjučučučučučuččučuččuččučučuučuučuuuučučuuuu jejejejejejejejjejejejeeeejeejeee? ?????????????????????

NaNaNaNaNaNaNaNaNaaNaNaNaNNaNNNNNNNNNNNNaaNNaNasisisisisiisisiisiiiisisisiiiisiiisisiisisiisiininininininininininininninnininnninnnnninnnnn s s s s s sssssssssssssssssssssssssstrtrtrtrtrtrtrtrtrtrtrrtrtrrrrrokokokokokokokokokokokkkkokokokokokokkkkokoko ovovoovovovovovovovoovovovovovovvvovovvoooovoovooooooovooooooooooooooooooovvoooovovooo njnjnjnnnjnjnjnjnjnnjnjnjnjnnjnnnnnnnjnjnnnnnnnnnnn akakakaakakakakakakkakkakakakakakakkaakkkakkkkkkkkkakkakakaka ii iii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii sososososososososossosssssossoososssossss zz z z z zz zz zzzzz zzzzzzzzzzzadadadadadaddadaddaddadaddadddaddadddaddddddddddddddddddevevevevevevevevvevevevevevevevvvo o oooooo o oooo tatatatatataatatatattatatataatatataatttttt kokokokokokokokokokokokokokokokkkkokkokokookooooj j j jj j jjjjjjjjjjj jjjjjjjjjj popopopopopopopopopopopopopopopopooooopoooskskskskskkskskkskskkskskskskskskkkkkkkušušušušuššššušušuššššššušuššušuššššušušššušššu alalalalalalallallalaalalalallalalllaalalaalalalalali i iiiii i iiiiiiii popopopopopopoppoppopopopoopopopopopooopooooopppp jajajajajajajajajjajjajajjajajajajajajjjaajjjjjjjjjjjjjjjjjjjjjjjjjjjjjjj snsnsnsnnsnsnnsnsnnsnsnsnssnsnsnsnnnssnnititititititititiitiitititititiitittttitittti iiiiiiiiiiiiiiiiiiii

z z z zz z zzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzz igigigigigigigigiigiigigigigigigiiiiiigigggigigggigggggggggggggggggggrororororororrorororororoorrrororooooooroooorooooooooooooo s s ss s ssssss sssssssssssssenenenenenenennenenenennnnnnnnennnnenne cecececececececeeceececceececceceeccee i i iiiii ii ii iiii i in n nn nn n nnnnnnnnnnnnnnnnnn svsvsvsvsvsvsvsvsvsvvvsvvsvsvsvsvsvsvvvvvvsvveteteteteteteteteteteteteetteteteteteeeteettlololololoololoololololollololollolloolobebebebeebbebebebbbebebebebebbbebbebebbebbbbebbbeebebebebebbbbb . .... . . . V V V VV VV VV V VV V VV VVVVVVVVVVVV VVVVVVVV rerererererererererrererrrrererrrererrererrerereereeeeesnsnsnsnsnnnsnnsnsnsnnnnnsnsnsnsnsnssssnnsns iciciciciciciciciccicciiciiccciicccicccccccciiciiiiccii i iiiii iiiiiiiii papapapapapapapapaapapapapapaapapaapappppppaapaaaaaaaaaaaaaaaa j j jjj jjjj jjjjjjjjjjjjjjjjjjjjjjjjjjjjjjjjjje e eeee eeeeeee eeeeeeeeeeeeeeeeee oboboboboboboboobobobobobobobobobbbobbobobobobobobbbooobbbbbbbbbbbbbbbbbrarararararararaararararraraaaaaaararaaararaaararaaaaaaaaaz zzz z zzz z z zzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzz leleeleleleelelelelllelelelellelellelelelelellellellllellllelelllleleleeeeeeeel ddddd dddd d ddddddddddddddddddddddddddddddddelelelelellellelellelleleleleleeeleeeeeeeeeeell p p p ppppppppp pppppppppppppppppppppppprarararararraaararaararaaaaaararaaa--------

dadadadadadadadadadadadadadaadadadddadddddavnvnvnvnvnvnvnvnvnvnvvnvnvnvnvnvvnnvnnvvnnegegegegegeegegegegegegeeegegeegeeeegeggegggggggggggggggggggggga a a aaaaaaa a aaaa mememememememememememmememmeemmmemememeeeemmm ststsstststststtstststttsstststststssstttstttttstttstttttttstttttttttttttta,a,a,a,a,a,a,a,a,a,a,aa,aa,aa,a,,,a,aaa k k k k kkkkk kkkkkk k k kkkkkkkkkkkkkk i i i ii iiiiiiiiii i sososososossosososossososososssossososssssssssossoo g ggg g g g g ggg g g ggggggggaa aa a aa a aa aaa aaaaaaa a aaaaa zgzgzgzgzgzgzgzgzzgzgzgzgzgzgzgzgzgzzgzgzgzzgzgzggggggggggzggzgggzz rarararararararararararaararar dididididdididdidddiddiddidiiiiiilalalalalalalalalalalllalallaalalaaall i iii iiiiiiiiiiiiiiintntntntntntntntntntntntntntntntnnnnntntnntntnnntnnnnn elelelelelelelelelelelelellleeeeligigigigigigigigigiiigigigigigggigigigiiggenenenenenennenenenenenenenneneeneneenentatatatatatatataatataatataataataaaataaattttta b b bb bbbbbbbbb bbbbbbbbbbbbbbbbititititititiitittitititiiitititiittii jajajajajajaajajajajajajajajajajaajajjaaaaaa, ,,, ,,,, ,,, ,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,, kikikikikikikikikikiikikikikikkikiiiikk s s s ssss s ssssssss sssso ooooooooooooooooooooooo

nenenenenenenennenenenenenenenneen kokokokokokokokokokokkokokokokkokoookokkoookokkkkkkoooooookooooooč č č č ččččč čč čččččččččččččččččččččččččč žižižižižižižižižižižižižižižžžiižžžižiiižžižžž vevevevevevevevveveveevevveveevvv lallalalalalallalalalalalalaaaaalaaaaa nnn nnnn nnnnnnnnnnnnna a a aaaaaaaaa aaaaaa MMaMaMaMaMaMaMaMaMMaMaMaMaMMaaMaMaMMaMaMaaMaMaMaMMMMMaMMMMMMMaMMMMMaaaMMMaaM rsrsrsrrsrsrsrsrssrsrsrssrsssrrrsrrsrsrsrssssrsssrssrrrr u.u.u.u.u.u.u.u.uu.u.uuu.u.u.....uu..uu.uu V V V V V VVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVV b b bbbbb bbbbbbbbbbbbbbbbbbb bbbblililiililililillilillllllližižižižižižižiižižižižižižžižžžžižžižižiiižžižiiižiiiiiižž ninininininininininininininininninnnnnnnninnnniiinniiiiiiii ooo ooooooooooooooooobrbrbrbrrbrbrbrbbrbrbbbrbrbrbbbrbrbbrbbbbbbbbbbbbbbbrbrbbrb azazazazazazaaazazazzzzzazazaazazzaza a aa aa a aaaaaaaaaaaaaaaaaa sosososoososoosoooooooosooooooooosososososossosoosossoso tttttttttttttttttttududddududududuudududududduudddddduddududdududuu i i i iiiiii i iiiiiiiiii i veveveveveveveveveveveeevevevv lilililililililililililillllllllllllllllll kekekekekekekekekekeekkekekekekkekkeke

pipipipipipipipipipipipipipiipippiiiiiiiirararararararraraarararaaarraarrarrr mimimimimimimimimimmimimimimimmimimimmimmmmimmmmim dededededdedededededededededededededededededdddddddedeededeeeeeedeeeeee, , ,, ,, , , ,, ,,,,,,,,,,,,,,,, kikikikikikikikikikikikikikikkiikikkkkiikikiikk s sss s ssss sssssssssssss ssssssssssssssso o o oo oo oooooooooooooooo o nananananaanananannaananaananananannanaaaa l l l lllll l lllllllllllllllllllllasasasasaasasasasaaasasasasasasaaaaaaaasasassasasassasaaaaaasasaaasa p p pp p p p pp ppppppppp ppppppppppppppppppppppododdododododdododododododdddododdodododdddddddddddddddddddddoddddobobobobobobboobobobobobobobobobobbbboo neneneneneneneneneneneneneeeneeeeeeeeeneeeeeeeeeee t t t tt ttttt tttttttttttttttttttttisisisisisisisisisiisisiisisiiiiississsisiiiiii titititititititititititititittitititttitittttittitiittt m m m m mm m mmm mmmm mmm mm v v vv v v vvvvvvvvvvvvv EgEgEgEgEgEgEgEgEgEgEgEgEgEgEEEgEgEggEgEgEEgEEEEEEEEEEEEEEE ipipiiipippipipipippipippippppppipiippipipippppptutututututututuutuutututututututututututtututtuttuuutuutttu. . .. . ........ .... IzIzIzIzIzIzIzIzIzIzIzIzIzIzIzIzIzIzIzIzIzIzIIzIIIzIIIIIzIIIIzIzIzIzIIIzII t tt t tt ttttttttttttttttttegegegeegegegggegggegeggggegeegeeeeeegegggeggeggaaaaaaaaaaaaaaa aaaaaaaaaa aa

jejejejejeejejejejeejejjejjjejeejej p p p p p ppp p ppppp ppppppppovovovovovovovovovovovovovoovovovovovovovovovvovovovooovovovoovvoooovvvvoooovvooooooovovvoooooooovvvvvsesesesesesesesesesesseseeeseeeeeeeseeeeeeseeeeesseeeeem mm m m mmmmmmmmmmmmmmmmmmm jajajajajajajaajajajajaajajajaajaaajaajajajajajaj snsnsnsnsnsnsnsnsnssnsnsnsnsnssnsnsnssnsnns o,o,o,o,o,o,oo,o,oooo,o,oo dd dddddddddddddddddddddddddda aaa a a aaa aa aaaa aaaaaaaa sososososososososoosossosossosos o o o oooooooooooooomemememememememememememememmeeeeemmememmmmenjnjnjnjnjnnjnjnjnjnjnnnjnjnjnnjnnjnn enenenenenenenennenenenneneneennenennenneneneneenenneennnnaa aa a a aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa bibibibbbibibibibibibibiiiibibiiiiiiiiiiiibbbibiiitjtjttjtjtjtjtjttttjtttjtjtjttjjjjjtjtjttttttjtjjja a a aaa aaaaaaaaaaaa aa obobobobbboboboboboobbobbbobobboobbobobbbbobbbbbbbbbbbbbbbbbbbbobobbbbbo isisiisisisisisisisisisiisissisississiiskakakakakakakakakakakakakakakakakakakakaakkkkkkakakkkkkkkkkakkkkkakkakakk lalalalalalalalalalalallalalaalalalallalll Z Z ZZZ ZZZZ ZZZZZZZZZZZZZZZZZZememememememememmemememmmmemmmemmmmemmmemmmmmmemmmemmmljljljljljljljljljljljljlljjjjo.o.o.o.o.o.ooooo.o.oo.ooo

PoPoPoPoPoPoPoPoPoPoPoPoPooPPooPooPoooooooooooooooovsvsvsvsvssvsvsvsvsvsvvsvsvvsvvvvvvvvvvvv ememememememememememmmemmememmememememmmemme r r rr r rrrrrr rrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrazazazazazazazazazazazazazazaaaazazazazzzazzaaaazaaaaa umumumumumumummmmmummmmmmmumumumummmumumumumumumummumu ljljljljljljljljllljljljljljljljljljljljljlljljljljljlljljljljllljllllllllljjjivivivivivivivivivivivivivvvvvivivivvvvoo o o o oo ooooooooooooooooo jejejejejejejejejeejejejejejeeeeeej , , , , ,, dadadadadadadadadadadadadadaadadaddadadaddddddadaad j j j jj j jjj jjjjjj jjjj j jjjjjjjjjjjj jjjjjj jje e eee eeeeeeeeeeeeeeeeeeee vlvlvlvlvlvlvlvlvlvlvlvvlvlvvlvvv adadadadadadadadadddadaadadadaaddadadadaaadaaaaaaaaaaaaaaaa a a a aa aa aa aaaaaaaaaaaaa aaaaaaaaaaaaaaaa popopopopopopopopopopopopopopopoopopopopopoopopopopoooooppppppp skskskskskskskskkskskskskkkkkskkkkkskušušušušušuššššušušuušušuššššuušušušuuušušušššuuu alalalalalalalalalallalallalaaalalalalaaaalaaaaaaaa a a aaaa a aaaaaa aaaaaaa tatatatatatatatatatatatatatatataaaaatatatatataaaaaaaakškškkškškškškškškškkškškškškškškškkškškškškkšškškkkšškšškkkkk nonononononononnononononnonnnnonnonnononnononnoonnnnonooo o o oo oooo oooooooooooood-d-d-d-dd-d-d-d-d-d-dd-ddd-dd-d-d-d-dd-d-dddd

krkrkrkrkrkrkrkrkrkrkrkrkkkrkrkrkkrkkkkkkrrkrkkkkrkkkrkkrrkkkkkk ititititiitititititititiititiitititiititititiitiii jejejejeejejejejejejejejjejejejeeeeeeeeeeeeeeeeej p p p p pp p p p ppp pppppp ppp pppppririririririririrririiriiiiiiiiiirririirr krkrkrkrkrkrkrkrkrrrkrkkrkkkrkrkkkkkkrkkrkrkrkrkkkkkkkk ititititititititititiititiiitittttttiitittiitittiitiii ii i iii ii iiii oozozozozozozzozozozozzozozzzozozozzzozozzozzzooooooozoo iriririiririiiriririiiiiriiiiiiririririiiririiiririiirririrrrromomomoomomomommomomommmommmmmmmomommmomomommomoomoooomomomma a aa aa aaaaaaaaaa aaaaaaaa rarararararararararrararrarararararaaarraaazvzvzvzvzvzvzvzvvzvzvzvvzvzvvzvzzzzvzvzvvvvzvzvzvzvvzvvzvzzzzzzzzzzvrererereerererererererereeereereereerreeer dndndndndddndndndndnddndndnddddndnddnddddddndddndndndndnnnnnnnnndnotototototototoototottototttttotottttttttotttttototototooottttttotitititititiititititititititiittititittii i,i,i,i,ii,i,ii,iiii,i,i,iiiiiii,,,,, s s ss sssssss sssssssssssssssssssssajajajajaajajajajajajajajajajajajajajajaajjjaaj bb b b b bbb bbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbi i i i iiiiiiiiiiiiii totototottototototottototototttotooooooooooooooooooooooooooottttt mm mm m mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm mmmm mmmmmedededeedededededededdededdddededddeddedddeeeeeeeeeeeeed l l l l llll l lllllljujujujuujujujujjujujujujujujujuuuuuu------------

dmdmddmdmdmdmdmdmdmdmdmdmdddmdmdmdmmmmmdmmmdmmdmdmmddd i i i i iiiiiiiiiiiiiii izizizizizizzizizizizizizizziziiziizzvzvzvzvzvzvzvzvzvvvzvvvzvvzvzvzvvalalalaalalalalalalalalaaaalaalalaaaalalalaalaaaala o o oo ooo oooooooooooooo o veveveveveveveveveveveevevevevevvevvvvvveveliilililililililililililililllillilllllllllll kokokokokokokokokokokokokokkkokokokkkkokkkkkokokokkkkokokoooookkk pp p p pppppp p ppp p ppp ppp ppanananananananannannnannanananannannnannnannnnnnnnaaa ikikikikikikikikkikkikkikikikikkikikikkikkiikiiiiiiiiiikikkkko oo o oo o o oooooooooooooooo ininininininininninninininiininnininninnnn p p p p pp ppp p pppp p p p ppposososososossosososososoosoooossosooooosoosssssssttatatatatatatatatatataaaaaattttaaaaaatavivivviviviviviviviviiivivvvvvvivvviivv lolollolololololollololoolololloololo vv vv vvvv vvvvvvvvvsosososososoosoosooosososooooooosoosoossoosossooo z zzzzzzz z zzzz zzzz zzzznananananananananannnanananananaaannnan nononononnonononononononoonnonnnnnoooon stststststtttstttststtttsttststststttsssttsttt i i i i i ii iiiiiiiiiiiiin nnnnnnnnn nnnnnnnnn

zgzgzgzgzzgzgzgzgzgzgzgzgzgzgggzggggzgzggzzggggodododododoododododododododdoddodododoooo ovovovovovovovovovovvovvovvvoovvvoo ininininninininininninninininnininininnnnniiinnninno ooo o o oooo o oo oooooooooooo ooo člčlčlčlčlčlčlčlčlčlčlččlčllččllovovovovovovvovovovovovovovovvvoovooovovooovešešešešešešešešešešešešešeeeeeeššeeeeeeešeeeee tvtvtvtvtvtvtvtvtvtvtvtvtvvtvttvttvt a aa aaa a a aaaaaaaaaaaaaaaa nananananannanananaannanannannnananannaannnnnannnaaaaannn lll ll lllllllllllllllllllažažažažažažažažažažažžažažažažažžžažažažažažažažažažažaaaaaaaaaa . . . . . ŠeŠeŠeŠeŠeŠeŠeŠeŠeŠeŠeŠeŠŠŠeŠeŠŠŠŠeŠeŠŠŠe e ee e e eeeeeeeeeeeeeeeeeenanananananananananananananananannnnnnnnnnnnnnannnnana z zzzzzzzzzz zzzzzzzzgogoggogogogogogogogogogogogogogogogogoggoggogoggg dbdbdbdbdbdbdbdbdbdbdbdddbdbdbbdbbdbbdbbbdbdbddddddddba,a,a,a,a,a,a,aaa,a,a,a,aaaaa, k k k kkk k kkk kkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkki ii i i iiiiiiiiiiiiiiii jojojojojojojojojojojojojojoojojoooooojojoojojjjjjjjj j j j jj jj jjjjjjjjj jjjjjjjjj jje e e eeeee eeeeeeeeeee vlvlvlvlvlvlvlvlvlvlvllvvlvlvvvllvlvlllvvvvvvvvv adadadadadadadadadadadddddadadadaddda a aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaappppppppppp pppppppppppp

popopopoppoopopopopopopopppoppopoppppppppppppppp skskskskskskskskskskkskskskskskkskkskkksskkkkkkkkkkkušušušušušušušušušušuuššušššušuušuuuuuuuššušuššššššššu alalalalalalalalalalalalaalalalaaalaaaalaaaaa a aaa a a aaaaaaaaaa zazazazazazazazaazazazzzazzaazazazaaaaaaaaaaaakokkokokokokokookokokokokkokookoookookokkookokook papapappapapapapappapapapapppppappappappaappp tititititititiitititititititititititittttttiit g gggggg gg gg gg gggggggggg g gggglolololololololololoolololololololollololllololoooooloobobobobobboboboboobobobobbbobobooooobooooobobobobbooobbbokokokokokokokokookokokokokokokkokkkokokkkokokokkkko v v v vvv vvvv vvvvvvvvvvvvvvvvvvv oo o oo o o o oo oo ooooooooooooooooobsbsbsbsbsbsbsbsbsbsbbsbssbbbbbssbbbbbbbbbbsežežežežežežežžežžeežežežežežežežeežežžžžžnenenenenenenenenneneneeenneeeeeeneneeeeeneeeeneenenenenneeeee tt ttttttttttttttttttajajajajajjjajajajajjajajajajjjjajaaaaaaaajjjjjjjjjjjjjjjjjjnenenenenenenenenenenenenenenennenenennennnnnnnnnnnnnnnnn a aaaaa aaaaaaaaaaaaarhrhrhrhrhrhrhrhrhrhhrhrhhrhrhrhhhhhhhhrhrhrrhivivivivivivivivivivivivivivivvvviivvvvvvvvi e.e.e.e.e.e..e.e.ee.eeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee

----u u uuuuuuuuuuuuuuuuuuuu1111111111111111111111111111111

aaaaaaaaaaa------šššššššššššššššššššššššššššš---------jjjjjjjjjjjjjjjjjjjjje eeeeeeeeeeeeeeeeeennnnnnnnnnnnaa a aa aaaaaaaaaaa aaaaa

mimimimimiimimimimimimimiiiiiiiimimiimimmiimmimm ----------AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAlilillilililililililililillllillllilllllllli ssssssssssssssssi-i-i-i-i-i-ii-iii-i--iiiivvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvoo ooooooooooooooooooooooooooooooo

nnnnnnnnnnnnnitittititititititiititiittittitiiittitititititti iii ii i iiiiiiiiii . ... .... VV VVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVddddddddddddddddddddddddddddeelelelelleleleleleelelllelleelelelllleee

oo o oooooooooooo ooooooo ggagagagagagagaaagaggaggagagaaggaagagaaagaagggggg aaaaaaaaaaaaaaa, , , , , ,,,,,, kikikkikikikikikkikkikkkikkkkikikikikkkkkikkkkkkkikkiii rrrrrrrrrrrrrsusususususuuususuuuusususuuusuuuuussss . ....iiii v v vv vvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvve-e-e-e-e-e-e-e-e-eeee-eeeeeee-ee-eeeeeea aaaaaa a aaaaa lalalalalalalalalalalaalaaalalaaaalaalalaaalaalaaaaaaaal s sssssss ssssssss ssssiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiptptptptptptptptptptptptptptpppppptptppptptpptppppptptpppppppppp u.u.u.u.u.u.uu.uu.uuuuuu.u.u.u.... o,o,o,ooo,o,o,oo,o,o,oo,o,,oo,o,oooooo,ooo,,,,o,o,oooooo,,, ddd ddddd dddd d d ddddd ddddddddddddddddd dd a aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaasssssssssssskakakakakakakakakakakakakakakkakakakkkkkaakaakakakakkkkaalalalalaalalalalalaaaalalalallallllllalaaaaa

mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmljljljljljljljljljlljljljljljjljljljljjiviviviviiviviviviviviviviiviviviviivvivivivivvvvivii o oooooooooooooooooooooooooooooooooooDDDDDDDDDDDDDDDDDDDDDDDDDDD.........

obobobobobobobobobobobobobobbobobobobobboobbbbbobbobbbboobooobooboobbbbrarararararararararararaarraaaaaaaar zazazazazazazaazaazaaazazzazaaaaaaaazaaaa ss s s s ssssssssssssso o oooo oo oo ooooo tututuutuututututtutttudddd e ikkikkee e eee ppppppppppppppppppppppdodododododododododododododododoodododdododdodddddddodod bnbnbnbnbnbnbnbnbnbbbnbnnbnbnbnbnnbnnnbnnnnnnbbnnnnbnbbbne e e ee e eeeeeeeeeeeeeeeeeee titititititititititiiitittitiiittt stststststssstststsstsststssssstssss imimimimimimimimmmimmiimimmimimmimmmmmm vvv v vv vvvvvvvvvvvvvvvvvv E E E E E E EE EEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEgigigigigigiiigigigiigigigigigigigigiiggiggggigggggggggggggggggggggggggg ptptptptptptptptptptptptptptpptptpttptptttttptpttpttpppppp u.u.u.u.u.u.u.u.u.u.uu.uu.uuuuuuuu I I I III I I I IIIIIIIIIIII IIIzz z zzzz zzzzzzzzzzzzzzzzzzzzz tetettetettetetetetetetetetttetetttttttettttettteteeeeeetegagagagagaagagagagaagagagaagagggagagagagaaggg j j jj jj jjjjjjjj jjjjjj jjjjjjjjjjjj V V V VVV VVVVV V VVVVVVVVV VVVVVVVVVVV VV VV z zzzzzz zzzzz zzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzačačačačaččččačaččačačaččačačačččččččččččačačaaaaačačaaaaaaaaaaačačččččeteteteteteteteteetteteteteteteteteeteeteeete kukukkukukukukukukukukukukukkuukuukuuuukukukkkkukkkkkukkkkukukkkkkukkukukuku 777 7 7777 77777777777777777777777777777777770-0-0-0-0-0-0-0-00-0-00-0-0--------000000

mimimiimimimmimimmimmmmmmimmmmmmmmimmmmim dededededeededededededdddedeedddddddd , ,, , ,, , ,,,, kikikikikikikikikikkk s ssssssssssszzzzzzzzz t t t ttttttttttttttttegegegegegegegegegegegegegegegggegeeegeeegegeggegeggggggggga a a a aaaaaaaaa aaaaaaaaaaaaa jejejejejejejejejejejejeejejejeeeejeeejejeej p p ppp p pppp p pp p p ppppppppovovovovovovovovovovvovovovovoovvvovvooooooooooovovseseseseseseeseesseesesesesesesessessem m m m mmmmmm m mmmmmmmm mmmmmmm jajajajajajajajajajajajajajajajajajjaaaaaaaaaaaaaaaaaajaajaaaaj snsnsnsnsnsnsnsnsnsnnnnnnnnsnsnnnsns o,o,oo,o,ooo,o,o,oooooooooooo,oo,ooooooooooooo d d ddd dd d ddddd ddddddddddddddddda aa aa aaaa aaa aaaaa aaaaaaaaaaaaaa sososososososososososososososoosoooossoooo o oo oooooo oooooooooo ooooooooooooooomemememememeememememeemeemeememmememeememeeeeeeeeeeenjnjnjnjnjnjjnjnjjnjjnjnjnnjjnnnjjjjjjjj nenenenenenennenenenenenna aaa aaaa aaa aa bibibibibbibibbbibbbiibiiiiiibbibb tjtjtjjtjtjjjtjtjtjttjtjtjtjttjjjjja aaaaaaaaaaaaaaaa

kkkk lllll ZZZZZZZZZZZZZZZZ ljlljljljljlljjjjlljljoooooooo PPPPPPPPPPPPPPPPPPovovovovovovovovovooovvooooovvvvooooovvvooooovoooooo seseseeseseeseeeeeseeeeeeeeeem mm m mm mmm mmm mmmmmmmmm rarararararararararararrarararaaraaaaaaaaaaaraaaaaaaraaaaaaaaaaaaaaraaaaraaaraaaaazuzuzuzuzuzuzuzuzzzuuuuuuuuzuzuuzuzuzuuuz mlmlmlmlmlmlmlmlmlmlmlmlmlmlmlmmlmmllmmmmmmmmmmmmmmmmmm jijijijijijijijijijijiijijijiiiijj vovvovovovovovovovovoovvoooovvovoovoo j j jj jj jjjj jjj jjjjjjjje,e,e,e,e,ee,e,e,e,e,ee,e,ee,,e,, d d dd dd d ddddddddddddddddaaa a a aaaaa aaaaaaaaaaaaaaaa jejejejejejejejejeeeejeejejeeeejeeeeeje oooooodkdkdkdkddkkdkdkdkdkdkdkdkdkkdkdkkddkkdkdkkkkkkdkkkkddddddd ririririririririrriiiriiiriiiiiiiriririiriiiiiritjtjtjtjtjtjtjtjtjtjttjtjtjttjtjjjje eee e eeeeeeeeeeeeeee eeee prprprprprprrprprprpprprprpprprprpppprprppppppp kikikikikikkikkikikikikikkkkikikkkkkkikkkkikkkikkkkkkkkikiki ririririririririiririiririiiiiiiiiitititititititititititittitittitttitttittttttti o ooooo oo o oooooooziziziziziziiziziziziiizizzziziziziiizirororororororororrorororororoooorrrro-------ttttttttto o oo oooooooooo memmmememememememeemememeememememeeememmeeemmeememmeeeemeeeemeeemmeememed d dd d d dd ddd ddddddddddddddddddddddddddddddd ljljljljljljljljljjljljljlljljljljjljjjjjjudududududdudududdddudddddduduududdudddududddddddudddddu mimimimimimimimiiimimiimimimimiimimiimmmmimmimimmmimmmmmmmimmmimmm ii i ii iiiiiiii iizzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzz vavavavavavavavavaavavaaaaavavaaaaaaaaaavaaavvavaavv lolololololololololooooooollolloololooooooo lololololololooolololoooooooool v v vv vvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvsososososososososososososooosooosooooososooooooooossoooso z z z zz zzzzzzzzzz zzzzzz zzznananananananananannanannnanananaaanannnannnnnnaanonononononononononnnnonnonnnonnnnnnnnnnonononnononooooon stststststststtstttstttstttsstststsstststssttttt i ii i i iiiiiii i ii inn nn n nnnnnnnnnn zgzgzgzgzgzgzgzgzgzggggzgggzggzggzgzgzgzgggggggggo-oo-o-oo-oo-o-o-o-o-o-o-o--ooo-oooo-ooo-oooooooooŠŠŠŠŠŠŠŠŠŠŠŠŠŠŠŠŠŠŠŠŠŠŠŠŠŠŠŠŠŠe e ee e e eee ee e eeee eeeeeeee enenenenenenenenenenennennennenennennennnnennenneennnnnnennnnneeneenna a aaaaa aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa zgzgzgzgzgzgzgzgzgzgzgzggzggggzggggodododdodododododdddodododdodododdododdodddodooodddodddddddddddddbababababababbababababbbbababababababababaabbaaaaabaaaaaaaab , , , , ,,,,,,,,,, kikikikikikkikikkkkkkikikikkkkkikkkkk j jjjj j jjjjjjjjjjjjjjjjjjjjjj jjjjjjo o o ooo o oo ooooooooooo ooooooooooooooooooooo jejejejejejejejejeejejejjeeeeejejejeejeejeeeeeeeeeejeeeejeeej

ggggggggggg

aaaaaaaaaaaaaaatititititititititititititititttitiii g g g g g ggggg gg gggggggggggglololololololololololooloololololoooooobobobobobobobobobbobbobbbobbboobbobobboboboboooobbbbboobobb kokokokokokokokokokokkokokokokokkkkokokookokkkkkk vv v v v vvv vvvvvvvvvvvvvvv o o ooooo oooooo ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooobsbsbsbsbsbsbsbbsbsbsbsbsbbbsbbbsbbsbbsbbsbbbbssbsbbbbbbbbbbbbbsssb ežežežežežežežežežežžežežežžežežežžeeežežežžežežeeeeežežžnenneneneneneneneneneneneenenenennneneneenenneeeneeeeeeen

dadadadadaddadadadaadaadadaaddadaaaaaaadd jj j j j jjjjjj jj jjj j jj jjjjjje e ee ee eeeee vlvlvvvvlvvlvlvvvlvvvvvvvvvvvvvv adadadadadadadadaadadadddddaaaaaaaaaa ppppppp aaaaaaaaaakškškkškškškšškškškškkškkšškškšškšššškškškkkškšnonononononononononnoonononoooooooooooooooooonnn o o o oo o oooooooooooo dkdkdkdkdkdkdkdkdkkdkddkdkdkdkdkdkdkdkddddkkdkkkkkkkkdkddkd riririririririririririirirririririiritjtjjtjtjtjtjjtjtjtjttjtjtjtjjtjjjjtjjtjjjje.e.e.e.e.e.eeeeee.e.ee.ee.eee.e.e.ee M.M.M.M.MM..M.M.M.M.M.M.MM..MMMMMMMMM.MMMMMMMMM.M.MM EEEEE EEEEEEEEEEEEEEE......... PREDNJA STRAN N NN (V( PRAŠANJE)

Kako je nastalo VESOLJE?ZADNJA STRAN (ODGOVOR)

Vesolje je nastalo pred približno

14 MILIJARDAMI LET.

Začelo se je z VELIKIM POKOM

ene same točke.

Vesolje se je sprva HITRO ŠIRILO in ohlajalo.

Snov v vesolju se je začela združevati:

osnovni delci —> jedra —> atomi —> galaksije

ZZZZZZZZZZZZZZZAAAAAAAAAAAAAAARRRRRRRRRRROOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA!!!!!!!!!!!!!

ZnZnZnZnZnZnZnZnZnZnZnZnZnZnnZZnZZZZnZZZZZnnnnnZZZnamamamamamamamammammmammmmmmma enenenenenenennenenenenneniitititititiitittititiiitiiiitttttittitta a aaaaaaaaaaa aa slslslslslslslslsssslslsssllikikikkkkikkikkkikikkikikiiiiiiii a,a,a,aa,a,a,aaa,aaa, k kkkkkk k kki i i iii jojojojojojojojjojjjoojjjjojoo j j j j j jjj jjjjjjjjjje eee e eee eee eee lelelllelelelelelleleletatatatatatatttataatt 11 1 11 111 111111 11 979979797979797979977997999977766 6 6 66666666 6 sososososososososossosoosososoos ndndndndndndnddndndndndnndnnda a a aaaaaaaaaa ViViVVViViViViViVVVVVVVVV kikikiikikikkikkkikikkkkikikikkiiiiikk ngngngngngngngnngngggngnnnnngngnggggngg p p p p pppppppppppppppppososososososososososossooslalalallalalallalalalaaaallalalalalalallalalaalaalaalaaaaaaaa n nn nn nnnnnna aaaa aaaaaaaaa

ZeZeZeZeZeZZZeZeZZeZeZZZZZeZZZZZZZeZZZZZZZZZZemlmlmmlmlmlmlmlmlmmlmmllmmllmmmmm jojojojojojojojojojjojojojjoooojojojj ,, ,, ,, , jajajajajaajajajaajaajajaaaajajaaaaaajjj snsnsnsnsnsnnnnsnsnnssnsnnsnnnno o o o oooooooo ooooooo dodododdododdodododdododdoddodoodddoddd kakakakakkakkakaakaakakaaakkaaaaakaakazuzuzuuzuuzuzuuzuzzuuzuzuzzuzuuuzuzuzzuzzzzz jejejejejeejejejejejejjeejejjejjjejjjjjejjejeje, , ,, , , ,,,, dadadadadadadadadaddaddadaddadd s ss s sss sssssssssssssss s o o oo o oo o ooooo ooooo nanananananananaaanaananananaannann M M M MMMMMMMMMMMMMMMMarararararararaaaaarararrrrarara susususususususususususussusus ž ž ž žžžžžžž žžžžž žživivivivivivivivvivivvvveleleleleleleeleleeleeeelllellla aa aaa a aaaaaaa inininininininiiiiniiiiiiiiiiiiininnniniinii tetetetetetetteetteeeeeeeeelilililililiiililliiiliiiiiligegegegegegegegegegeeegeegegeegegeeeentntntntntntntntntnttntnttnnnttntntnntnnttnanananananaanaananaaananannaanaanananaannannnnannn bbb bbbbbbbbbbbb b bbbbbbbbbbbbbititiitititititititttittii jajajajajajajajajajajajajajajajjajajjj ....

Koliko res znaš?

pipipippipipiipp rararararararararaararaaaaamimimimimimmimimimimimimimiimimmimmmimmimiiimiiimiimimmiidededededededdededededeededededeeeededeeeeeeddeeeeeee, , , ,, ,,,,, ,, kikikikikikkikikikikikikikikikkikkkkkkikiikiiikikiki sss s ss ss s sssss s s ssssso oo ooo oo o oooooooooo nanananananannnnananananananannanannnn l l ll ll ll lllllllasasasasaasassasaa p p p ppppppppppppppppppooooooooččččččččččččč ttttttttkkkkkkkkkkkkkkk 7777777777777000000000000000

obobobobbobobobobbobbbobbbobbobbobbbbbbbbbbbbisisissisisisisisisisisisissisiisi kakakakakakakakakakakakakakkakkkkakkakakalalalalalalllallalalalllaalalalllaalaa ZZZ Z Z ZZZZ ZZZ ZZZZ ZZZZZZZZZZ ZZZemememememememememmmmememememmmmeemmemljljljljljljljjllljljljljlljjo.o.o.o.ooo.o.oooo.oooooooooo PPP PPPPPPPPPPPPPPovovovoovovovovovovoooovovovovoovoovovvvoooovovvvvovovovovovovvvovvseseseseeseseseeseseesesesesseeemmmmmmmmmmmmmmmmllllll ttttttt kškškškkškškškškškškkkškkškkkkkkkkkkkkšššnonononoononoonononoononnonnonoonoo oo oooo oooooooo

ttttttttttttttviviiviviviiviviiiviviviviiviiiiiillllllllllllllllllllllllll.........

papapapapapappapapapapaapapaaapppppdadadadadadadadadadddddda jjjjjjjjjjjjjjjjeeeeeeeeeeeeeeee vlvlvlvvvlvlvlvlvlvlvvlvlvlvlvlvlvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvv adadadadddadadaddadddadadadaddddadda aaaa aa aaa aaaa popopopopopoopoopopopoppooppppoppp skskskskskkskkskskkskskkksskkkkkks ušuušušuuššušušuuššuuuuššušuuuššuuušuuuu alalaalalalaalaaaaallaaaaaaa tataaataatatataaaaatataataaaaaa

del nteligen-

Marsu. V bližini e ki so na las po-

obiskalavlada poskušala a takššššno o

ma razaa vrednotititi, saj bi velikoo paniko in posstavidovino človeštvav na lažveliko paniko in p

vlada poskuššala a zakopl da poskušallllla t

Kritični bralec avtorju ne verjame kar na besedo, temveč vsako trditev natančno pretehta. Vsaka trditev mora biti podkrepljena z dokazom. Ker dokazov običajno ne moremo neposredno preveriti, presodimo vsaj, ali so smiselni in ali se ujemajo s trditvijo in s tem kar vemo o zapisanem.

20 21

2. Izdelaj plonk listek za celotno poglavje o silah in gibanju. Pomagaš si lahko povzetki posameznih podpoglavij ali pa s pravim plonk listkom za fi ziko, ki ga dobiš v vsaki bolje založeni knjigarni.

Koliko res znaš?

Kritični bralec med branjem poskuša prepoznati ključne zamisli

in zakonitosti, ki se skrivajo za opisanim dogajanjem. Na ta

način lahko presodi ali se zapisane trditve ujemajo s tem kar

sam ve o konkretnem primeru in iz tega sklepa na smiselnost

in ustreznost besedila.

1. Natančno preberi zgornji odlomek iz najstniške revije in v njem poišči stavke, v katerih se »skrivajo« Newtonovi zakoni (najti bi moral vse tri!). Izpiši te stavke in jih pojasni s svojimi besedami. Pri tem si pomagaj z vsem, kar veš o silah.

Kaj že znam?

Vem, da lahko telesa delujejo drugo na drugo

Vem kaj so sile in kako se razlikujejo po dosegu

Vem kako prepoznam delovanje sile

Razumem bistvo zakona o vzajemnem delovanju sil

Vem, katere lastnosti imajo sile

Ločim med težo in maso

Vem kako merimo velikosti sil

Znam brati in izdelati preglednico podatkov

Znam brati in izdelati graf

Vem, kaj velja za raztezek prožnih teles

Znam našteti najpogostejše sile

Poznam lastnosti teže in sile podlage

Poznam lastnosti sile trenja in upora

Znam določiti sile na telo in jih narisati v merilu

Znam grafi čno sešteti sile

Vem kdaj je telo v ravnovesju

Razumem in znam uporabiti zakon vztrajnosti

Razumem bistvo 2. Newtonovega zakona

Vem kako se rešuje računske naloge

Vem kaj je gibanje in kdaj se telo giblje

Vem kako se med seboj razlikujejo gibanja

Vem kaj je hitrost in jo znam izračunati

Vem kako se spreminja pot pri enakomernem gibanju

PRIMER DELČKA PLONKA Delovanje med telesi - silaTelesa lahko vplivajo drugo na drugo in si na ta način spreminjajo obliko in gibanje. Takšno delovanje enega telesa na drugo opišemo s silo. Sile označujemo s črko F.

Kako prepoznamo sile?Sile prepoznamo po njihovih učinkih • sprememba gibanja (zaviranje, odboj ...)• sprememba oblike (ukrivitev, razteg ...)

Lastnosti silVsaka sila ima tri lastnosti:• velikost, ki pove kako močna je sila• smer, ki pove v kateri smeri deluje sila• prijemališče, pove kje deluje sila

Vrste silPoznamo sile ob dotiku in sile daljavo. Sile lahko delujejo v točki ali pa so ploskovno oziroma prostorsko porazdeljene.

eberi zgornji odlomek iz najstniške revije in v njem poišči stavkekekek , v katerih ses »skrivajo« besedami Pri tem si

j

1. Pred skokom moraš imeti zadnjo nogo na repu in prednjo nogo na sredini skejta. Obe nogi naj bosta nekoliko pokrčeni. Na skejt deluje teža, sila podlage in sili obeh nog. Sile so med seboj izravnane in skejt se giblje naravnost s stalno hitrostjo.

2. Na hitro se zravnaš in pritisneš z zadnjo nogo na rep. Rep s precejšnjo silo udariti ob tla, pri ztem pa tla delujejo z enako veliko s silo navzgor na desko. Zaradi te sile se rep in s tem cela deska odlepi od tal in začne gibati navzgor.

3. S sprednjo nogo potuj po hrapavi površini deske vse do prednjega konca. Zaradi trenja boš s tem desko potegnil še višje v zrak.

4. S sprednjo nogo začni pritiskati desko navzdol, zadnjo nogo pa pokrči, da se deska nekje v najvišji točki poravna. Na koncu teža vendarle zmaga in skupaj z desko začneš padati proti tlom. Pri doskoku pokrči kolena, da mehko pristaneš.

Osnove skejtanja čist' simpl

Ollie je osnova skejtanja, saj praktično vsi triki izhajajo iz njega. Tu so navodila, kako ga izvedeš.

Pri pravilno izvedenem oliju se zdi, kot bi bila deska prilepljena na noge.

46 47

Založba Rokus Klett, d.o.o.

Stegne 9 b, 1000 Ljubljana

Telefon: 01/513 46 00

Faks: 01/513 46 99

E-pošta: rokus@rokus-klett.si

www.rokus-klett.si

xx EUR

Zakaj se dogaja?

Gibanje in elektrika 9DELOVNI ZVEZEK

za fiziko v devetem razredu osnovne šole

Ambrož Demšar, Đulijana Juričić, Vasja Kožuh in Valentina Mlakar

EEKOLOŠKO GRADIVOEK

O

Gradivo je natisnjeno na ekološkem papirju – posebnem papirju s certifi katom FSC.

Certifi kat zagotavlja, da za vsako drevo, posekano za predelavo v celulozo, posadijo novo.

ISBN 978-961-209-833-9

9 7 8 9 6 1 2 0 9 8 3 3 9

Založba Rokus Klett, d.o.o.Stegne 9 b, 1000 LjubljanaTelefon: 01/513 46 00Faks: 01/513 46 99E-pošta: rokus@rokus-klett.siwww.rokus-klett.si

16,25 EUR

Zaka

j dog

aja?

Sile

in e

nerg

ija

UČB

ENIK

8

Zakaj se dogaja?Sile in energija 8DELOVNI ZVEZEK za fiziko v osmem razredu osnovne šole

Ambrož Demšar, Đulijana Juričić, Vasja Kožuh in Valentina Mlakar

EKKOOLLOŠŠKKOO GGRRAADDIVOEK

O

Gradivo je natisnjeno na ekološkem papirju – posebnem papirju s certifi katom FSC.

Certifi kat zagotavlja, da za vsako drevo, posekano za predelavo v celulozo, posadijo novo.

SAMOEVALVACIJA IN UPORABA ZNANJA:

Zakaj se dogaja? Sile in energija 8•96strani•150nalog•35preprostihposkusov•5strategijkreativnegamišljenja•5strategijkritičnegabranja•6samoevalvacij+ priloga sprehod po nebu

Zakaj se dogaja? Gibanje in elektrika 9•72strani•120nalog•25preprostihposkusov•5strategijkreativnegamišljenja•5strategijkritičnegabranja•6samoevalvacij

Fizika4 rez.indd 8 10.1.11 8:41

Cilji učne enote na začetku vsakega sklenjenega sklopa nalog je zapisano, čemu so namenjene naloge. Poleg tega, da so tako osmišljene posa-mezne naloge, učenec tudi dobi jasno sliko, kaj je pomembno in kaj bi moral znati, ko predela določen vsebinski sklop. Učenec lahko doseganje ciljev preveri na koncu poglavja v enotah koliko res znaš? in Uporabi znanje!

Izbor in stopnjevanje nalog izbor nalog je natančno premišljen in zajema vse učne cilje, raz-lične aktivnosti in taksonomske ravni. naloge si sledijo od lažjih, kjer gre za prepoznavo in ponovitev ključnih besed in zamisli, prek uporabe pravil in postopkov na znanih primerih do povezo-vanja in vrednotenja znanja ter uporabe v novih okoliščinah.

Preprosti poskusiVobehdelovnihzvezkihskupajjevečkot50preprostihpo-skusov, ki so na kratko predstavljeni že v učbeniku. Pri vsakem poskusu so navedeni namen, potrebna oprema in potek dela. Poskusi so zasnovani tako, da so čim bolj preprosti in učinkoviti, posebna skrb pa je posvečena potrebščinam, ki jih v celoti naj-demo doma ali v bližnji trgovini.

vsak učenec dobi z delovnim zvezkom za 8. razred zemljevid osončja in zvezdno karto z navodili za opazovanje nočnega neba.

Priloga – Sprehod po nebu

Uporabi znanje! Ustvarjanje novih zamisli in presoja njihove vrednosti sta

ključna procesa pri kasnejšem odločanju in reševanju

problemov. Najpreprostejši način je, danajprej brez

vrednotenja nanizamo čim več zamisli. Nato jih uredimo,

dopolnimo,ovrednotimo in izberemo najprimernejšo.

Narodna galerija bo v New Yorku pripravila razstavo slovenske obrti. Vaša naloga je, da poskrbite, da bodo čudoviti pirhi neprecenljive vrednosti varno prispeli v New York, kjer jih bodo lahko občudovali številni obiskovalci. Vodstvo muzeja je v skrbi, da bi zagotovo dobili ustrezno rešitev, enako nalogo dodelilo tudi drugim podjetjem. Zmaga skupina, ki bo izdelala najbolj varno embalažo, ki bo brez večjih posledic prenesla potovanje.

Ko ste nabrali dovolj različnih zamislim, je čas, da ji ovrednotite in izberete najprimernejšo. Da si olajšamo delo naredimo ožji izbor zamisli, v katerega ne pozabimo vključiti nenavadnih zamisli. Običajno mora končna zamisel ustrezati večim kriterijem, ki so različno pomembni. Odločite se, kateri kriteriji za vas najpomembnejši. Pri vrednotenju si lahko pomagate s spodnjo preglednico.

Pri ustvarjanju zamisli naj sodeluje čim več ljudi. Zamisli naj se v začetni fazi zgolj niza in ureja, vsakršno vrednotenje zamisli (tudi z govorico telesa) lahko le škoduje nastajanju novih zamisli. Posebno skrb namenite nenavadnim zamislim. Pri beleženju in urejanju zamisli si lahko pomagate s spodnjim diagramom.

– čas za pripravo načrta in prezkuse je do prihodnje ure fi zike, čas izdelave je 45 minut– zaščitna embalaža, mora preprečiti razbitje pirha pri obtežitvi 5 kg in pri padcu z višine 3 m – na voljo je karton velikosti 40 x 60 cm, dva lista časopisnega papirja, kolut samolepilnega traku in 2 m tanke vrvice

Naloga

Vrednotenje zamisli:

Ustvarjanje zamisli:

Pogoji

Razvstite zamisli v različne kategorije

Izberite najboljšo zamisel oziroma kombinacijo zamisli

j jjjj j pppp g p j g

R tit i li liččč k t ij

- - - - - - - - - - - - - VSE ZAMISLI - - - - - - - - - - - - -

ZAMISLI RAZVRŠČENE PO TIPIH

1.tip: 2.tip: 3.tip: 4.tip:

Izberite najbolj nenavadne zamisli

KRITERIJI (razvrščeni po pomembnosti)

NA

JBO

LJŠ

E ZA

MIS

LI

Uspešnost vesoljske misije Mars Pathfi nder je bila v veliki meri

zasluga zelo inovativnih in neobičajnih rešitev, ki so bile never-

jetno preproste. Najbolj domiseln je bil štiri in pol minute trajajoč

pristanek. Po ognjenem vstopu v atmosfero se je odprlo velkan-

sko padalo, ki je upočasnilo padanje sonde proti površju. Tik

nad površjem se je padalo odpelo in napihnile so se številne

zračne blazine, ki so ublažile pristanek. Sonda se je kot žoga

nekajkrat odbila od površja (prvi odboji so bili visoki kot več-

nadstropna stavba) in ustavila približno 1 km daleč od mesta,

kjer je zadela površje. Zračne blazine so se spustile in ven je

pripeljalo majhno vozilo za preiskovanje Marsovega površja.

Pristanek sonde Mars Pathfi nder

Iz sporočila za javnost, ki ga je pripravila NASA

NAJBOLJŠA ZAMISELNENAVADNE ZAMISLI

48 49

Uporabi znanje!

v različnih virih poišči nekaj slik jeklenih mostov. Po osnovnih značilnostih jih poskusi razvrstiti v dva tipa ju skicirati v spodnja okvirja. Zraven pripiši nekaj osnovnih značilnosti in označi najpomembnejšo.

Na osnovi analize obstoječih mostov izdelajte dva osnutka vašega mostu. Primerjaj prednosti in slabosti vsake rešitve in na osnovi tega izberi najboljšo. Pri tem ne imejte v mislih le trdnosti temveč tudi zahtevnost izdelave in še kaj ... Pred gradnjo poskušaj odpraviti največje pomanjkljivosti med seboj in na koncu izberi najboljšo. Pomagaj si s spodnjim diagramom.

Preden začnete z izdelavo določite v kakšnem zaporedju bo potekala gradnja. Za vsako fazo predvidite koliko časa bo trajala. Pri tem upoštevajte začetne pogoje. Določite kdo je vodja gradbišča in kdo je zadolžen za katero opravilo. Med gradnjo se čim bolj držite postopka!

Naloga

Primerjava in vrednotenje zamisli:

Končna analiza:

Postopek izdelave:

– čas za pripravo načrta in prezkuse je do prihodnje ure fi zike, čas izdelave je 45 minut– premostiti je potrebno prepad med dvema šolskima mizama, ki znaša 1,5 dolžine slamice– na voljo je 30 slamic, kolut samolepilnega traku, škarjice in karton velkosti 1,5 x 0,5 dolžine slamice– slamice je dovoljeno rezati in lepiti– most ne sme biti pričvrščen na podlago

osnovne značilnosti osnovne značilnosti

utemeljitev:- - - - - - - - - - - SKICA - - - - - - - - - - -

Ko je delo opravljeno in naloga uspešno zaključena, je čas za pogovor o tem kako ste opravili nalogo. Pogovorite se predvsem o tem kakšen je bil vaš načrt, kako je potekalo delo, kako se je vsak počutil pri delu in kaj ste se pri tem naučili. Pogovor sklenite s tem, kako bi se podobne naloge lotili prihodnjič.

Ovrednotite prvo možnost

Izberite boljšo možnost in jo še dodatno izboljšajte

Ovrednotite drugo možnost

NAJBOLJŠI MOŽNOSTI, KI STE SE JU DOMISLILI

Most Tacoma Narrows

Most Tacoma Narrows (Tacoma Narrows Bridge) je bil 1.600 metrov dolg viseči most preko morske ožine Tacoma Narrows med Tacomo in Gig Harborjem v zvezni državi Washington. Odprli so ga 1. julija 1940.Kmalu po odprtju so odkrili, da most v vetrovnem vremenu nekoliko niha, vendar je kazalo, da most lahko prenese take obremenitve. 7. novembra 1940 je most ob zmernem začel nihati močneje ter se kmalu porušil.

Leta 1950 so na istem mestu zgradili nov most, ki stoji še danes. Zrušenje mostu Tacoma Narrows

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

- - - - - - - - - - - PRVI T IP - - - - - - - - - - -- - - - - - - - - - - PRVI T IP - - - - - - - - - - -

Iskanje in vrednotenje informacij:

Pomemben del kritičnega mišljenja je primerjava in vrednote-

nje zamisli in informacij. Najpreprostejši način je, da poiščemo

podobnosti in razlike med različnimi možnostmi in presodimo,

kako pomembe so. Na ta način postanejo naše odločitve in

rešitve veliko bolj premišljene in pretehtane.

Si član uspešnega tima gradbenih inženerjev specializiranih za gradnjo jeklenih mostov, ki se je prijavil na razpis za najbolj trdno zasnovo novega mostu. Seveda boste poskušali osvojiti prvo nagrado!

Pogoji

22 23

Uporabi znanje!vsako poglavje se konča s skupinsko nalo-go, pri kateri je treba uporabiti pridobljeno znanje na konkretnem primeru – pri izdelavi mostu, varne embalaže, načrta varčne hiše, opreme za polarno odpravo ... naloga je zasnovana tako, da pri učencu spodbuja ustvarjalnost, sodelovalno učenje, iznajdlji-vost, povezovanje znanja ipd. Učenec se med delom seznani tudi s tehnikami ustvarjalnega in kritičnega mišljenja, odločanja in reševanja problemov.

Občuti 3. Newtonov zakonNaloga: preveri, kakšne zakonitosti veljajo za medsebojno delovanje dveh teles.

Potrebščine: sošolec (približno iste mase), dva para rolerjev, vrv (2 m)

1. S sošolcem si obujta rolerje. Vsak naj prime za prosti konec vrvi.2. S kredo zarišita svoj položaj, previdno napnita vrv, nato samo ti

za hip nalahno povleci. Kaj opazita? 3. Ponovita korak 2, le da drugič povleče le sošolec,

tretjič pa oba hkrati.

Ugotovitve:

1. Sile lahko delujejo ob dotiku ali pa tudi na daljavo. Za spodnje pojave ugotovi, katera sila jih je povzročila, in navedi doseg te sile.

2. Pri določanju sil na telo izberemo opazovano telo in preverimo, katera telesa iz okolice delujejo nanj. V spodnjih primerih so opazovano telo otroci. Naštej telesa, ki s silo delujejo nanje, in poimenuj omenjene sile.

opazovano telotelo iz okolice, ki delujena opazovano telo

sila, s katero deluje telo iz okolice na opazovano telo

3. Sile vedno nastopajo v parih – če eno telo deluje na drugo, tudi drugo telo deluje na prvo z enako veliko silo. Na slikah so že označene sile enega telesa na drugo. Označi tudi silo drugega telesa na prvo in jo opiši.

4. Sile sicer vedno nastopajo v nasprotno enakih parih, a le ena od obeh sil je sila na opazovano telo. Na levi sliki označi vsaj tri pare sil, na desno sliko pa preriši le tiste sile, ki delujejo na omaro.

2.1 Medsebojnodelovanje

j

Naloge na teh dveh stranehso namenjene temu, da bi:

• vedel, kdaj eno telo deluje s silo na drugo telo

• znal ustrezno poimenovati določeno silo

• vedel, kakšne spremembe povzročajo sile

slikah so že označe

Roka udari po opeki.

Laks vleče ribo. Hokejist odrine nasprotnika.

Glava odbije žogo.

Vrv vleče zgornjo utež.

Spodnja utež vleče vrv.

Katera vrv je bolj obremenjena?Zakaj?

ovanje dveh teles.

rv (2 m)

vrvi.mo ti

26 27

Fizika4 rez.indd 9 10.1.11 8:42

Čeprav sta učbenik in delovni zvezek namenjena v prvi vrsti učencem, pa nismo pri razvoju učbeniškega kompleta pozabili učiteljev in njihovega vsakdanjega dela z učenci.

na spletni strani www.devetletka.net v rubriki Gradiva najdete obsežna priročnika za učitelje in letni pripravi za 8. in 9. razred v formatu PDf. na svoj računalnik jih lahko prenesete z nekaj kliki.

Gradivo za učitelje

Letna učna priprava – Fizika 8

4

Učna tema: Sile in gibanje ETAPNI UČNI CILJI: učenci spoznajo, kako lahko aktivno berejo različna besedila učenci širijo svojo radovednost, veselje do znanja in splošno izobrazbo učenci se naučijo uporabiti različne načine zbiranja in prikazovanja informacij učenci se naučijo izvajati preproste poskuse in interpretirati rezultate učenci se naučijo izražati svoje misli in spoznanja na različne načine učenci se naučijo uporabljati strokovne izraze in natančno izražati učenci se naučijo reševati preproste računske primere učenci spoznajo, da lahko zveze med količinami in različne informacije učinkovito predstavimo tudi v grafični obliki učenci pridobijo znanje, sposobnosti in spretnosti, s pomočjo katerih razumejo ožje in širše življenjsko okolje

UČNA ENOTA UČNI CILJI NOVI POJMI MEDPREDMETNE POVEZAVE

5. ura MEDSEBOJNO DELOVANJE

učenec ve, da spremembo na telesu povzroči drugo telo učenec opiše delovanje dveh teles, ki delujeta druga na drugo učenec poimenuje silo in opiše njeno delovanje z glagoli učenec pojasni, kako je sprememba, ki jo sila povzroči na telesu, odvisna od smeri in velikosti sile

delovanje med telesi, sprememba oblike, sprememba gibanja, sila

ŠV: športne igre KEM: zgradba snovi

6. ura VRSTE SIL IN NJIHOVE LASTNOSTI

učenec razume 3. Newtonov zakon za telesi, ki delujeta ob dotiku učenec zna razlikovati med silami, ki delujejo samo ob dotiku in silami, ki delujejo ob dotiku in na daljavo

učenec na primeru iz vsakdanjega življenja poimenuje sile, ki delujejo na opazovano telo

sile ob dotiku, sile na daljavo, 3. Newtonov zakon, zakon o vzajemnem delovanju sil, opazovano telo, okolica

GEO: osončje ŠV: borilne veščine, športi z žogo

7. ura VELIKOSTI SIL

učenec imenuje enoto za silo in pozna dogovor zanjo učenec razlikuje težo in maso učenec določi težo telesa pri dani masi telesa učenec med dvema konkretnima silama prepozna večjo od obeh

masa, teža, newton, prožna telesa, neprožna telesa

MAT: merjenje, premo sorazmerje TIT: prevozna sredstva GEO: Osončje ZGO: geografska odkritja

Letna učna priprava – Fizika 8

3

Učna tema: Vesolje in znanost

ETAPNI UČNI CILJI: učenci spoznajo osnovne raziskovalne metode učenci spoštujejo znanost in se zavedali njenega pomena učenci spoznajo, kako lahko aktivno berejo različna besedila učenci širijo svojo radovednost, veselje do znanja in splošno izobrazbo učenci se naučijo uporabiti različne načine zbiranja in prikazovanja informacij učenci se usposabljajo za uporabo komunikacijskih, miselnih, praktičnih in socialnih veščin za raziskovanje fizikalnih tem učenci pridobijo znanje, sposobnosti in spretnosti, s pomočjo katerih razumejo ožje in širše življenjsko okolje

UČNA ENOTA UČNI CILJI NOVI POJMI MEDPREDMETNE POVEZAVE

1. ura

UVODNA URA

učenec izve, kaj bomo obravnavali pri predmetu nasploh in letos učenec spozna učna gradiva in izve, kako se jih uporablja učenec izve, kako bo potekalo delo pri predmetu

fizika, kemija, biologija BIO: skupne oz. sorodne vsebine KEM: skupne oz. sorodne vsebine MAT: skupne oz. sorodne vsebine

2. ura KRATKA ZGODOVINA ČASA

učenec ve, da je vesolje vse kar je in da smo tudi mi del njega učenec ve, kdaj in kako je nastalo vesolje in naše osončje učence zna okvirno opisati, kako se je razvijalo življenje na Zemlji učenec dobi pregled in občutek za daljša časovna obdobja

Vesolje (universe), veliki pok (Big bang), osnovni delci, atomska jedra, elektroni, nevtroni, protoni, primati, vretenčarji

BIO: nastanek in razvoj življenja KEM: nastanek in zgradba snovi GEO: nastanek Osončja in Zemlje ZGO: pojav in razvoj človeške

civilizacije

3. ura ZNANOST IN TEHNOLOGIJA

učenec ve, kaj je znanost in kako deluje učenec ve, kaj proučuje fizika učenec ve, kaj so fizikalne količine in fizikalni zakoni učenec zna zapisovati velika in majhna števila

znanost (Science), znanstvena domneva, znanstven način dela, teorija, zakon, fizika (Physics) fizikalna količina, mersko število, merska enota, desetiške predpone, desetiški eksponenti, svetlobno leto

BIO: kaj proučuje biologija KEM: kaj proučuje kemija ZGO: razvoj znanosti MAT: desetiške potence,

pretvarjanje enot

4. ura ZNANSTVENI NAČIN DELA

učenec ve, kateri so najpomembnejši izumi in odkritja učenec ve, da je bil del človekove raziskovalne dejavnosti usmerjen v iskanjem pogonskih sredstev in virov energije

učenec ve, da je odkritje elektrike spodbudilo razvoj številnih naprav

učenec se zaveda, da je moč znanstvena odkritja tudi zlorabiti

tehnologija, izumi, tehnološka odkritja, parni stroj, motor z notranjim izgorevanjem, kloniranje, gensko spremenjena hrana, jedrska energija, radioaktivno sevanje

BIO: razvoj vrst, pasterizacija, penicilin, DNA

KEM: dinamit, umetne snovi ZGO: industrializacija

Priročnik, dostopen v elektronski obliki, je odlična zasnova za izdelavo učnih priprav za izvedbo posameznih ur.

vsebina priročnika:• učni cilji• učna motivacija• metode in oblike dela• diferenciacija• dodatne vsebine• medpredmetne povezave• seznam dodatnih gradiv• spletne povezave• rešitve nalog iz delovnega zvezka

Več o priročniku

50

3.1 Spremembe in deloTa učna enota je namenjena temu, da bi učenci:

• vedeli, da je delo povezano z velikostjo sprememb, ki jih

povzročajo sile• vedeli, da sila opravlja delo, kadar premika telo, na katero deluje

• vedeli, da je delo zmnožek sile (v smeri premika) in premika

* razumeli razliko med »delom« v vsakdanjem življenju in v fiziki

* znali uporabiti pojem premo sorazmernosti pri povezovanju količin

* znali zapisati ugotovitev v matematični obliki

Kaj je delo?Pri selitvi je skoraj vse povezano s silami. Vendar

ni vse le v silah. Kaj lahko se zgodi, da poskušamo

prestaviti klavir, pa nam ga kljub trudu nikakor ne

uspe premakniti. Čeprav smo klavir potiskali z vso

silo, žal ni bilo pravega učinka. Smo torej delali

ali ne? V vsakdanjem življenju lahko to razlagamo

na različne načine, v fi ziki pa je delo (angl. work)

opredeljeno zelo natančno: sila opravlja delo, kadar

premika telo, na katerega deluje. Če ni spremembe

lege, gibanja ali oblike telesa, sila ni opravila dela.

Kakor koli že, delo je povezano s spremembami, ki

jih povzročajo sile – čim večjo spremembo povzroči

sila, tem več dela je opravila na telesu. Delo krajše

označimo z A.

Od česa je odvisno delo?Delo lahko presojamo po spremembi, ki jo je

povzročila sila. Paziti moramo le, da med seboj

res primerjamo sile in spremembe, ki so jih te sile

povzročile.Če dvignemo dve škatli, je v primerjavi z dvigom ene

škatle za to potrebna dvojna sila. V primerjavi z dvi-

gom ene škatle smo opravili dvojno spremembo in

s tem tudi dvojno delo. Sklepamo, da je opravljeno

delo premosorazmerno z velikostjo sile.

Hiša je zgrajena in na vrsti je selitev.

To je velika sprememba za vso

družino. Običajno se selitve veselimo,

čeprav ni prav nič zabavno, ko je treba vse

stvari zložiti v škatle, jih odnesti po stopnicah

na dvorišče, zložiti na tovornjak in ponovno

raztovoriti. A to bi še šlo, kaj pa pohištvo –

težke omare, postelje? Ves čas je treba

delati, za zabavo pa na koncu zmanjka energije.

200 J

100 J

100 N

1 m

eter

100 N

2 ×

1 m

eter

200 J

100 J

100 N

1 m

eter

2 × 100 N

1 m

eter

3.1 Spremembe in deloDelo je pojem, ki ga v vsakdanjem življenju pogosto

uporabljamo, v fi ziki pa je natančno določeno.

PRED BRANJEM: razmisli, kaj tebi pomeni pojem delo

MED BRANJEM: ugotovi, kako fi zika opredeljuje delo

PO BRANJU: primerjaj obe »defi niciji«. Kaj ugotoviš?

obračanje strani 10–3 J

met puščice1 J

Ključne besede: • sprememba • premik • sila • delo

• joule

64

A = F · s

Kaj pa višina dviga? Če s tal dvignemo škatlo do

vrhnje police namesto do polovice, smo s tem dva

manjša dviga nadomestili z enim samim, dvakrat

tolikšnim. Na ta način smo v primerjavi s polovičnim

dvigom opravili dvojno delo. Iz tega sklepamo, da je

opravljeno delo premosorazmerno s premikom.

Iz obeh primerov lahko izluščimo preprosto

ugotovitev: opravljeno delo je tem večje, čim večja

je sila in čim večji je premik prijemališča sile.Koliko dela smo opravili?

Spoznali smo, da je delo premosorazmerno sili, ki

delo opravlja, in premosorazmerno premiku telesa.

Defi nicija dela vsebuje obe premosorazmernosti

v najpreprostejši obliki: delo je zmnožek sile in

premika, če sta sila in premik vzporedna. Če sila in

premik nista vzporedna, upoštevamo le tisti del sile,

ki kaže v smeri premika. To lahko zapišemo tudi

krajše:

delo = sila · premik ali A = F · s.

Če poznamo velikost sile v smeri premika in

premik, lahko opravljeno delo zares izračunamo.

Ko pomnožimo silo in dolžino, dobimo rezultat v

newton-metrih. To nadomestimo z jouli (izg. džul),

ki jih uporabljamo za merjenje dela, energije in

toplote.

! Delo (A) je enako zmnožku sile in premika,

ki ga povzroči ta sila. Merimo ga v joulih (J).

1 J je enak 1 N·m, a koliko je to? Ko s tal poberemo

zvezek in ga damo na klop, opravimo približno 1 J

dela. Ker je enota mala, večkrat uporabljamo večje

enote: • tisočkrat večja enota je kilojoule (kJ)

1 kJ = 1000 J = 103 J• milijonkrat večja enota je megajoule (MJ)

1 MJ = 1.000.000 J = 106 J

Povzetek Delo je povezano z velikostjo sprememb, ki jih pov-

zročajo sile. Sila opravlja delo, kadar premika telo, na

katerega deluje. Delo je opredeljeno kot zmnožek sile

in premika. Pri tem moramo upoštevati le del sile, ki je

vzporeden s premikom. Enota za delo je joule (J) in je

enaka 1 N·m.Ponovi1. Naštej nekaj primerov, ko sila opravlja delo.

2. Od česa je odvisno, koliko dela opravi sila?

3. Kaj pove delo o velikosti sprememb, ki jih povzroči

sila?RazmisliKako bi ugotovil, koliko dela opraviš pri rezanju kruha?

Pomagaj si s kuhinjsko tehtnico.Odgovori1. Plavalec pri kravlu premaguje silo 110 N. Koliko

dela opravi, ko preplava olimpijski bazen po dolžini

(50m)?2. Kdo opravi več dela: Ana, ki s silo 400 N premakne

pianino za 2 m, ali Tina, ki s silo 250 N prestavi

omaro za 3 m?

servis pri tenisu1 kJ

dvig zabojnika1 MJ

vzlet letala1000 MJ

Rešimo skupajIzračunajmo, koliko dela je opravil

delavec pri dvigu 10-kilogramske

škatle s tal do višine 1 m?A = F · sA = 100 N · 1 m A = 100 Nm

A = 100 JoJ

čje

James Joule

65

Napovednik

Obravnava nove snovi

Uvodna motivacija

Poglavje o delu in energiji vsebuje enega

ključnih fizikalnih konceptov, zato že

v začetku poudarimo pomembnost

obravnavane snovi. Delo, moč in

energija niso le fizikalni pojmi, ampak se

pojavljajo v biologiji, kemiji, tehničnih in

družboslovnih vedah ...

1 šolska ura

Delo je povezano s spremembami.

Z različnimi preprostimi poskusi (npr.

pritiskanje nezašiljenega konca svinčnika

na mizo, pisanje po papirju, dvigovanje

knjig, pritiskanje ob steno, stiskanje plas-

tenke…) ugotavljamo, kdaj opravljamo

delo in kdaj ne. Z učenci se pogovorimo,

kako lahko ugotovimo, kdo je opravil

večje delo. Učenci naj na koncu izluščijo

dejstvo, da je več dela opravil tisti, ki je

povzročil večjo spremembo. Povemo, da

je fizikalna oznaka za delo v Sloveniji A,

da pa v svetu uporabljajo tudi oznako W

(angl. work). Delo je odvisno od premika in sile. Izve-

demo nekaj preprostih poskusov, npr. dvi-

ganje različnega števila knjig na različne

Učencem zastavimo vprašanje, kdaj po

njihovem mnenju delajo in kdaj ne. Prim-

erjamo učenje z nakupovanjem. Posta-

vimo vprašanje: kako bi v obeh primerih

določili, koliko dela je bilo opravljeno?

Lahko izvedemo tudi preprost poskus z

odpiranjem vrat (vlečemo kljuko, pa nič!).

višine ali vlečenje različno obtežene

škatle po vodoravni podlagi. Iz poskusov

skupaj ugotovimo, od česa je odvisno

delo. Poudarimo, da delo opravlja le kom-

ponenta sile, ki je vzporedna s premikom.

Učence vodimo do matematičnega

zapisa izračuna dela. Opozorimo jih na

matematični pojem, s katerim opišemo to

povezavo – premo sorazmerje.Enota za delo. Izračunamo delo, ki ga je

učenec opravil pri dviganju nekega telesa

v učilnici. Pri reševanju naloge učenci

ugotovijo, da ostaneta enoti N in m. Po-

jasnimo, da njun zmnožek nadomestimo

z joulom. Ob sekvenci slik v učbeniku se

z učenci pogovorimo o velikostnih redih

različnih primerov opravljenega dela.

učbenik str. 64−65

51 Zapomnili si bomoDelo je povezano z velikostjo

sprememb, ki jih povzročajo sile. Sila

opravlja delo, kadar premika telo. Delo je

opredeljeno kot zmnožek sile (v smeri premika)

in premika. Enota za delo je joule (J).

Kritično mišljenje

Drugi viri

Medpredmetno

Diferenciacija

Utrjevanje & nadgradnja

Zaključek

Utrjevanju in poglabljanju znanja so na-

menjena vprašanja in naloge v učbeniku

na strani 65 ter naloge v delovnem zvezku

na strani 50 in 51.Učence lahko napotimo na raziskovanje

življenja in dela Jamesa Joula.

Celoten potek ure spodbuja kritično

mišljenje. Učence lahko spodbudimo k

temu tudi z dodatnimi vprašanji, kot je:

• Kako določiti (izmeriti) velikost oprav-

ljenega dela? Kritičnemu mišljenje je namenjena tudi 2.

naloga v delovnem zvezku.

MAT: premo sorazmerjeŠV: delo pri metanju na koš ali gol

ZG: industrializacija in izumi

AN: strokovni izrazi v angleščini

Diferenciacijo lahko izvajamo predvsem

na področju samostojnega ugotavljanja in

izpeljevanja zaključkov. Višja raven: Učenci samostojno ali z malo

pomoči (predvsem v obliki problemsko

zastavljenih vprašanj) ugotovijo, od česa

in kako je odvisno delo. Samostojno iz-

peljejo in predlagajo obrazec za računanje

dela. Lahko rešijo bolj zapleten fizikalni

problem.

Nižja raven: Učenci morajo vedeti, da je

delo povezano s spremembami, od česa

je odvisno delo, kako ga označimo in

izračunamo, ter katero enoto uporabljamo

za delo. Znajo rešiti enostavne fizikalne

probleme.

Za konec ure lahko povzamemo ključne

pojme in ugotovitve v obliki miselnega

vzorca.Aktivno branjePozornost usmerimo predvsem na branje

in razumevanje slik. Pri tem si učenci

najprej sami ogledajo slike v učbeniku, ob

katerih je naveden velikostni red dela. V

pogovoru prenesejo vsebino slik na druge

situacije v življenju, v katerih opravljamo

delo.

3. V fi ziki je delo natančno opredeljeno in je povezan s spremembo, ki jo povzroči sila.

Za vsako sliko zapiši silo, s katero deluje telo, opiši spremembo in razmisli, ali je ta sila povzročila spremembo.

2. V vsakdanjem življenju pojmujemo delo drugače kot v fi ziki.

Za oba primera zapiši, ali opravljaš delo ali ne, in pojasni zakaj tako misliš.

dogajanje

vsakdanje pojmovanje dela

fi zikalno pojmovanje dela

sediš za mizo in rešuješ tole nalogoDA/NE

Zakaj?

DA/NE

Zakaj?

pomagaš držati desko, ki jo oče žaga DA/NE

Zakaj?

DA/NE

Zakaj?

sila:

sprememba: Zapisana sila JE/NI povzročila spremembo in JE/NI opravila delo/dela.

Pojasnilo:

sila:

sprememba: Zapisana sila JE/NI povzročila spremembo in JE/NI opravila delo/dela.

Pojasnilo:

sila:

sprememba: Zapisana sila JE/NI povzročila spremembo in JE/NI opravila delo/dela.

Pojasnilo:

1. Ljudje pogosto kaj delamo in govorimo o tem.

Zapiši nekaj besed, ki ti pridejo na misel ob besedi »delo«.

3.1a Spremembe in deloNaloge na tej strani so namenjene temu, da bi:

• poznal razliko med »vsakdanjim« in fi zikalnim delom

• vedel, kdaj sila opravlja delo in kdaj ne

• znal oceniti količino opravljenega dela

• znal za vsakdanje primere izračunati delo

50

mJ

1 J

kJ

MJ

GJ

TJ

vzle

tpo

tniš

kega

leta

la

vzle

t rak

ete

vzle

t šp

ortn

ega

leta

la

vzle

t rad

ijsko

vode

nega

mod

ela

met

pa

pirn

ateg

a le

tala

vzle

t muh

e

5. Količino opravljenega dela lahko izračunamo, če poznamo velikost sile in premik.

Za vse opisane primere izračunaj, koliko dela je opravila sila.

dogajanje

silapremik

delo

uprasnjenje vžigalice1 N

1 cm

met snežne kepe

50 N50 cm

dvig šolske torbe s tal na rame 100 N1 m

vleka sani v hrib

20 N100 m

Kako naporni so nakupi?Naloga: ugotovi, koliko dela si opravil pri vseh opravilih, ki so povezana z nakupovanjem

(jemanje živil s police, potiskanje vozička, nošenje vrečk ...). Pred nakupi izpiši potrebne

teoretične osnove in na osnovi tega pripravi ustrezno preglednico.

Kratek opis merjenja:

Meritve in izračuni:opravilo jemanje živil s police potiskanje vozička

nošenje vrečke

sila (N)

pot (m)

delo (J)

Kratek komentar naloge:

4. Delo merimo v joulih (J). 1 J dela opravimo, kadar npr. 100 g predmet s silo 1 N dvignemo telo za 1 m.

Oceni, kolikšno delo opravimo pri posameznih dvigih, za 1 m. In ga ustrezno označi v preglednici.

dvig sponke za papir

dvig zvezka s tal

dvig šolske torbe

dvig zaboja pomaranč

dvig pralnega stroja

51

del. zvezek str. 50−51

www.youtube.com (Eureka 8)

6

1.1 Kratka zgodovina časa Ta učna enota je namenjena temu, da bi učenci:

• vedeli, da je vesolje vse kar je in da smo tudi mi del njega• vedeli, kdaj in kako je nastalo vesolje in naše osončje• vedeli, kako se je razvijalo življenje na Zemlji• dobili pregled in občutek za daljša časovna obdobja* spoznali, kako lahko aktivno berejo različna besedila* širili radovednost, veselje do znanja in splošno izobrazbo* izboljšali svojo informacijsko pismenost

JANUAR• 2 3 4 5 6 78 9 10 11 12 13 1415 16 17 18 19 20 2122 23 24 25 26 27 2829 30 31

FEBRUAR• 2 3 4 5 6 78 9 10 11 12 13 1415 16 17 18 19 20 2122 23 24 25 26 27 28

MAREC1 2 3 4 5 6 7• 9 10 11 12 13 1415 16 17 18 19 20 2122 23 24 25 26 27 2829 30 31

APRIL1 2 3 4 5 6 78 9 10 11 12 13 1415 16 17 18 19 20 2122 23 24 25 26 27 2829 30

MAJ

1 2 3 4 5 6 78 9 10 11 12 13 1415 16 17 18 19 20 2122 23 24 25 26 27 2829 30 31

JUNIJ1 2 3 4 5 6 78 9 10 11 12 13 1415 16 17 18 19 20 2122 23 24 25 26 27 2829 30

JULIJ1 2 3 4 5 6 78 9 10 11 12 13 1415 16 17 18 19 20 2122 23 24 25 26 27 2829 30 31

AVGUST1 2 3 4 5 6 78 9 10 11 12 13 1415 16 17 18 19 20 2122 23 24 25 26 27 2829 30 31

SEPTEMBER1 2 3 48 9 10 1115 16 17 1822 23 24 2529 30Kaj je bilo na začetku?

Pred 13,7 milijardami let se je vesolje, veliko kot pika na koncu tega stavka, začelo širiti z ogromno hitrostjo. Vse skupaj je bilo še najbolj podobno velikanski eksploziji, zato začetek vesolja imenuje-mo veliki pok (angl. Big Bang). Zgodnje vesolje je bilo nekakšna zelo gosta in vroča kaša svetlobe ter osnovnih delcev, ki se je s širjenjem hitro ohlajala. Iz osnovnih delcev so začeli nastajati prvi protoni in nevtroni, ki so se kmalu začeli združevati v atomska jedra. Po dolgotrajnem zatišju se je temperatura to-liko znižala, da so se atomska jedra začela obdajati z elektroni in nastali so prvi atomi. Ti so se na ne-katerih mestih zgostili v oblake plinov, iz katerih so nastale prve zvezde in galaksije. Vesolje je tako po približno milijardi let postalo podobno današnjemu. ? Kaj se je dogajalo v vesolju, medtem ko se je hitro širilo?

Vse skupaj se začne z Velikim pokom.

Vesolje, skrčeno v eni sami točki, se začne z velikansko hitrostjo širiti. Nastaja prostor. Temperatura pada, osnovni delci se pretvarjajo v težje delce, ti še v težje. Nastanejo zvezde, galaksije in jate galaksij. Vse skupaj se počasi umiri, in ko že izgleda, da je vsega dogajanja konec, se zgodi največje presenečenje – življenje. In vesolje začne opazovati samo sebe in se spraševati, kako

je nastalo ...

Veliki škrip Nekatere teorije razvoja

vesolja napovedujejo, da se bo vesolje v prihodnosti začelo krčiti in se na koncu skrčilo v točko. To dogajanje, ki naj bi spominjalo na veliki pok, zavrten nazaj v času, slikovito imenujejo

veliki škrip (angl. Big Crunch).

• vesolje (angl. Universe) – vse, kar je• veliki pok – začetek vesolja• osnovni delci – najmanjši delci snovi• protoni, nevtroni – delci, ki sestavljajo atomska jedra• atomi – najmanjši delci kemijskega elementa• primati – rod sesalcev, med katere sodi tudi človek

1

8

1

nastanek Rimske ceste

začetek vesolja

nastanek prvih galaksij

10

nastanek našega Osončja

10

Zgodovina vesolja, za lažjo predstavo skrčena v eno leto. Vesolje že do začetka pomladi dobi skoraj sedanjo podobo. Proti koncu poletja zažari Sonce. Kmalu po začetku šolskega leta se na Zemlji pojavi življenje. Nekaj stotink sekunde pred novim letom se pojaviš ti.

1.1 Kratka zgodovina časa

Da bi besedilo res razumel, moraš brati počasi ter biti pri tem aktiven in zbran. Glej tudi slike!PRED BRANJEM: ugotovi, o čem govori poglavje MED BRANJEM: sproti odgovarjaj na vprašanjaPO BRANJU: na kratko ponovi celotno vsebinoKljučne besede:

• nastanek vesolja • veliki pok • osnovni delci • atomska jedra • atomi • nastanek Osončja • razvoj življenja

8

5 6 712 13 1419 20 2126 27 28

OKTOBER1 2 3 4 5 6 78 9 • 11 12 13 1415 16 17 18 19 20 2122 23 24 25 26 27 2829 30 31

NOVEMBER1 2 3 4 5 6 7• 9 10 11 12 13 1415 16 17 18 19 20 2122 23 24 25 26 27 2829 30

DECEMBER1 2 3 4 5 6 78 9 10 11 12 13 1415 16 17 18 19 20 2122 23 24 25 26 27 2829 30 31

Kdaj se razvije življenje?Planeti so se postopno ohlajali in vsaj na enem od njih so se ustvarile ravno pravšnje razmere za čudež brez primere – nastanek življenja. Sprva zelo preprosta živa bitja so sčasoma postajala vse bolj zapletena in nekega dne so začela strmeti v zvezdno nebo in se spraševati: »Kako je vse skupaj nastalo?«

? Zakaj pravimo, da je nastanek življenja čudež? Ali je res?

Kako je nastalo Osončje?Pred približno 5 milijardami let se je začel nek oblak plina in prahu, ki je nastal po eksploziji velike stare zvezde, v eni od galaksij krčiti in vrteti. Zaradi vrtenja se je postopno sploščil v disku podobno obliko. Na sredini se je zbrala večina snovi in ko se je dovolj segrela, je zažarela kot majhna zvezda – naše Sonce. V istem času se je tudi v bolj oddaljenih delih oblaka začela kopičiti snov in nastali so zametki planetov.

? Kaj se je v začetku dogajalo z oblakom plina in prahu, iz katerega je nastalo Osončje?

Povzetek Vesolje je nastalo pred 13,7 milijardami let z velikim pokom. Naše Osončje je nastalo pred približno 5 milijardami let iz oblaka prahu in plina. Na Zemlji se je ob ustreznih pogojih razvilo življenje.

Ponovi1. Koliko je po naših ocenah staro vesolje?2. Kdaj se je na Zemlji pojavilo življenje?3. Poišči kakšno bajko ali mit o nastanku sveta. 4. Primerjaj bajko o stvarjenju sveta, ki si jo našel, z znanstveno razlago nastanka in razvoja vesolja.

RazmisliZakaj bolj zaupamo znanstveni razlagi razvoja vesolja kot različnim bajkam in mitom?

SurfajNa www.kvarkadabra.si v področju astronomija poišči podrobnejši opis nastanka vesolja in ga preberi.

nastanek življenja na Zemlji

prve zapletene celice

810

pojav fotosinteze

prva mnogocelična bitja

prvi primati

prve človeku podobne opice

prvi sesalci

prvi vretenčarji

1

17

2529 30 31

Zadnjih šest ur21.00 prvi človečnjaki22.30 prvi človek23.50 prvi sodobni človek23.59 ljudje poselijo ves svet

Zadnje pol minute23:59:30 konec zadnje ledene dobe23:59:37 začetek poljedelstva23:59:45 prve civilizacije23:59:59 novi vek

Zadnje pol sekunde23:59:59.50 izum parnega stroja23:59:59.75 prvi polet z letalom23:59:59.90 pristanek na Luni23:59:59.99 tvoj 10. rojstni dan

?

9

NapovednikObravnava nove snovi

Uvodna motivacija

Naravoslovje se je v letošnjem letu razdelilo na biologijo, kemijo in fiziko − predmete, pri katerih bomo v naslednjih dveh letih na različne načine spoznavali svet okoli nas. Pri fiziki bomo letos spoznali vesolje, gibanje in medsebojno delovanje teles v vesolju in najpomembnejši koncept – energijo.

1 šolska ura

Napoved celotnega poglavja. Na začetku je gotovo smiselno na kratko predstaviti vsebino in namen celotnega poglavja o Vesolju in znanosti. Poudarimo dejstvo, da je vesolje vse kar obstaja okoli nas in da smo vse kar vemo o njem spoznali z opazovanjem − v zadnjih nekaj sto letih to na sistematičen način počne znanost. Pri tem lahko omenimo tudi svetlobo, ki je naš glavni vir informacij o svetu okoli nas.

Tekmovanje kdo seže dlje v preteklost? Učence pozovemo, da se domislijo časovno čim bolj oddaljenih dogodkov. Njihove predloge lahko zapisujemo na tablo in jih na koncu časovno uredimo. Zelo verjetno bo kdo omenil veliki pok in s tem prispeval iztočnico za nadaljevanje.

Že običajna obravnava nastanka vesolja učencev ne bo pustila ravnodušnih. Kljub temu si oglejmo video o vesolju z www.youtube.com (big bang uneverse), učenci že prej dobijo nalogo, da poiščejo različne mite o nastanku sveta ipd.

Mit o nastanku sveta in znanstvena teorija. Preberemo kratek mit o nastanku vesolja (zelo lep in zanimiv je tudi slovenski mit − Mengeška zgodba). Za tem predstavimo nastanek vesolja, kot ga opisuje standard-ni model vesolja. Učence spodbudimo k razmišljanju, v čem se ti dve zgodbi med seboj razlikujeta.

Pogovor o fenomenu življenja. Učence spodbudimo, da sami povedo, kar že vedo o nastanku in razvoju življenja. Predvidoma bi moralo zadostovati, da nanizane stvari zgolj uredimo in nekoliko dopolnimo. Vsekakor pa spregovorimo tudi o edinstvenosti in neponovljivosti življenja na Zemlji in to povežimo z nas-tankom Osončja in Zemlje.

učbenik str. 8−9

7

Zapomnili si bomoVesolje je nastalo pred približno 14 milijardami let z velikim pokom. Naše Osončje je staro 5 milijard let − nastalo je iz oblaka prahu in plina. Kmalu zatem se je na Zemlji začelo razvijati življenje.

Kritično mišljenjeDrugi viri

Medpredmetno

Diferenciacija

Utrjevanje & nadgradnja

Zaključek

V delovnem zvezku so naloge, ki jih lahko uporabimo za utrjevanje in nadgradnjo snovi. Zelo pomembna je zadnja naloga, ki zahteva povezovanje znanja fizike, kemije in biologije. Izkoristimo lahko tudi priljubljenost vsebine in učence spodbu-dimo k uporabi drugih virov − enciklope-dij, TV oddaj in spletnih vsebin.

Učence lahko spodbudimo h kritičnemu razmišljanju z naslednjimi vprašanji:• Zakaj si upamo trditi, da je vesolje res nastalo na takšen način?• Zakaj so skoraj vsa ljudstva v preteklosti imela svoj mit o nastanku vesolja?• Ali obstajajo tudi druga vesolja?

www.kvarkadabra.siwww.youtube.comStrnad, J.: Prapok prasnov v tek požene

BIO: nastanek in razvoj življenjaKEM: nastanek in zgradba snoviGEO: nastanek Osončja in ZemljeZGO: pojav in razvoj človeške civilizacije

Temo je mogoče obravnavati na zelo različnih ravneh. Brez dvoma je zanimiva, a v podrobnostih mnogo prezapletena, tako da je morda najbolje učence po os-novni obravnavi spodbuditi in napotiti na samostojno iskanje po različnih virih.

Višja raven: lahko se spustimo natančnejšo obravnavo razmer ob začetku vesolja (npr. Kaj so osnovni delci? ), spregovorimo o osnovnih silah in/ali podrobneje obdelamo razvoj življenja in ga poskušamo povezati z biologijo.

Nižja raven: posameznih dogodkov (še posebej manj pomembnih!) podrobno ne opisujemo in časovno opredeljujemo. Kljub temu pa zahtevamo osnovno pozna-vanje pomembnejših dogodkov, njihove-ga sosledja in vzročnih povezav.

Učencem pojasnimo, da obravnavana tema ni ozko vezana na fiziko, temveč vse-buje različna področja in je del splošne izobrazbe. Prav tako naj se zavedajo, da je naše znanje o vesolju še zelo nepopolno in se sproti dopolnjuje in spreminja.

Aktivno branjeUčenci imajo v učbeniku splošno navodilo za aktivno branje. Predlagamo, da se z učenci na kratko se pogovorite o smisel-nosti aktivnega učenja in jih spodbudite, da opravijo kar od njih zahteva navodilo. Podobno aktivnost lahko izvedete tudi na članku iz poljudoznanstvene revije.

2. Na spodnji sliki je prikazana današnja podoba Osončja. Na kratko opiši nastanek Osončja.

snov

1. Prikazan je časovni trak in naštetih nekaj najpomembnejših dogodkov zgodovine vesolja. Razporedi dogodke v pravilnem časovnem zaporedju.

• Tvoja starost je okoli pol

milijarde sekund. • Starost vesolja je približno pol

milijarde milijard sekund. • Vesolje je torej približno

miljardokrat starejše od tebe.

lastnosti živega

razmnoževanje

jedro in

nastanek življenjaprvi sodobni človek

prve galaksije

prva mnogocelična bitja

Veliki poknastanek Osončja

sestavljajo

sestavljajo

sestavljajo

3. Pri kemiji prav zdaj govorite o zgradbi snovi, pri biologiji pa o živem in neživem. V levi stolpec zapiši, kako je zgrajena snov, v desnega pa, kaj je značilno za živa bitja.

1.1 Kratka zgodovinačasa

Naloge na tej strani so namenjene temu, da bi: • dobil predstavo, kako je nastalo vesolje • vedel, kako je nastalo naše Osončje • poznal zgradbo snovi • razlikoval živo in neživo

pred

1

mrd

let

dane

s

pred

13

,7 m

rd le

t

pred

12

mrd

let

pred

5

mrd

let

pred

4

mrd

let

5

delovni zvezek str. 5

Zakaj se dogaja?

Sile in energija 8PRIROČNIK ZA UČITELJE

Ambrož Demšar, Đulijana Juričić, Vasja Kožuh in Valentina Mlakar Zakaj se dogaja?Gibanje in elektrika 9PRIROČNIK ZA UČITELJE

Ambrož Demšar, Đulijana Juričić, Vasja Kožuh in Valentina Mlakar

Fizika4 rez.indd 10 10.1.11 8:42

Zahodna Slovenija

MarinkaVelikanjeGSM:031/725534E-pošta:marinka.velikanje@rokus-klett.si

Vzhodna Slovenija

SlavicaBelaGSM:031/622751E-pošta:slavica.bela@rokus-klett.si

IzOBRažEVaLnISVEtOVaLKI Založbe Rokus klett

Založba Rokus klett, d.o.o.

Stegne9b,1000Ljubljana

telefon:015134600

telefaks:015134699

Brezplačnitelefon:0801990

www.rokus-klett.si

www.devetletka.net

www.knjigarna.com

znanje nas dela

velike

Podpora kupcem Slađana Pepić, tel.: 01 513 46 46 sladzana.pepic@rokus-klett.si

Naročila in informacije

telefon:015134646,015134647Brezplačnitelefonzanaročila:0801922telefaks:015134679E-pošta:narocila@rokus-klett.si

Prodaja

vodjaprodajeMaticKarlovšek,tel.:015134671 matic.karlovsek@rokus-klett.si

Skladišče

vodjaskladiščatomažVagaja,tel.:015134691 tomaz.vagaja@rokus-klett.si

Uredništvo

telefon:015134694telefaks:015134699

Seminarji

telefon:015134653telefaks:015134679

Dn11/0007

Fizika4 rez.indd 11 10.1.11 8:42

založbaRokusKlett

ječlanicaEvropskegazdruženja

šolskihzaložnikov(EEPG).

založbaRokus klett, d.o.o.

Stegne9b,1000Ljubljana

telefon:015134600

telefaks:015134699

e-pošta:rokus@rokus-klett.si

www.rokus-klett.si

znakupomdelovnihzvezkovzaložbeRokusKlett

prispevatesredstvazarazvojučnihgradivza otroke

s posebnimi potrebami.Sprilagojenimiučnimigradivi

bodolažjepremagovalitežavepriučenjuinrazvijali

svojesposobnosti.

Fizika4 rez.indd 12 10.1.11 8:42