romarske pegpoti lz iirov na Sladko Coro

P red dobrim desetletjem so pei romarji z velikimi nahrbtniki na ramenih morda veljali za posebne-

ie. Danes je drugate, peiatenje nasploh je moderno, dalet od izumrtja, in tudi kakino organizirano romarsko druitvo obstaja. Med njimi ie od leta 2000 Dru- ftvo imarnitnih romarjev Sma~ f iri, ki goji izrotilo prednikov in ieljo doseti bolj oddaljene romarske kraje s cerkva- mi, posvehnimi Mariji. Kar pef so bili i e osvojeni kraji: Nova Stifta, Svete Vifarje, Jeruzalemske gorice, feielj, Ankaran, Fara pri Kostelu, Hrastovlje, ZQplaz,

m Marija Bistrica, Innichen, Sombotel in ie marsikateri. lzhodiite druitvenega daljfega romanla je vsakokrat v fireh, kaiipot letos kaze na Stajersko, na Priho- vo in Sladko goro. )>Zato, romar, ne boj se stopiti na neznano pot, da bi dosegel nepoznane cilje!cc, sem prebrala v reviji FranGiek in se pridruiila. Kljub napovedi, da bod0 dnevne temperature tudi tez 35°C in da nas hka nekaj razbeljenega asfalta. Pa tudi dobri ljudje med potjo ...

Po iupnikovem blagoslovu pri iiro- vskem sv. Martinu, v soboto, 28. julija 2018, vodi romarje povsem domata pot mimo Ledinice, kjer se na hribtku, ode- tem v koiate kroinje dreves, dviga boije- potna cerkev sv. Ane. lz firovske kotline mimo Fuiin, kjer so v 16. stol. ie kovali ieblje, na Hotavljah, znanih po marmor- ju, se ppt obrne vzhodno po Poljanski dolini. Ze od tasov freisinikih fkofov, koncem 13. in v 14. stoletju, je poseljena ta juina gorenjska dolina, predvsem pa polna f ivljenja. Celotno nekdanje iko-

fjelofko gospostvo je v demografskem pogledu na prvem mestu. Oblaki so tu nadrealistitni kot edinole v Spaniji; take j e slikal slavni Katalonec Dali, je pred leti ugotovila slikarka Cita Potokar, ko je po- titnikovala v naii vasi. lve Subic, priznani slikar, Poljanec, je najvet lepote videl v poljanskih grapah in Ijudeh. Skupaj z reko Soro hitimo mimo Tavbrjeve a dvorca na Visokem proti starodavni ? kofji Loki. Uradno je bilo mesto ustanovljeno leta 973, freisiniki ikofie pa so tu gospodovali vse do lets 1803, ko je avstrijski cesar posest podrlavil. Na desnem bregu 2 zdruienih rek izSelike in Poljanske doline stoji Puitalski grad iz 18. stoletja, v kate- rem je danes glasbena iola. Tu se konh

I Poljanska dolina, ki lotuje Polhograjsko hribovje od S@fjeloikega, severno pa se vleh greben od Lubnika, Starega vrha, tez Blegoi do trnega vrha in se tam sti& s Cerkljanskim in Seliko dolino.

Mimo mnogih znamenj slovenske

I vernosti in cerkvic, poloienih na terasah,

I vise pa tudi bliie naf i poti, se romarjem v sproitenem klepetu in smehu po slabih 30 km prikaie Sveti Duh. Naselje leii na Sorjkem polju, v kraju pa stoji tudi grad Njegova zgodovina sega v 17. stoletje, ko je takrami glavar ikofjeloikega gospostva sezidal poznorenesantni dvorec Ehrenau. Po posestniku dr. Heimannu je v 18. ml. dobil ime Ajmanov grad Med vojno so grad paru'zani poigali, leta 1956 so zapu- itenega ponovno kupile redovnice in ga p o h i obnavljale. V njem so 1. 1956 po- sneli tudi nekaj kadrov protivo'nega filma Dolina miru reiiserja Franceta !! tiglica. Od

I leta 2007 grad, preimenovan v HiJo kruha, velja za kultumi spomenik lokalnega po- mena. Upravljajo jo sestre uriulin ke. Hi& %vi z obilico dogodkov in razvija mnoge duhovne programe. Z veseljem ponudi tudi zatotiih romarjem.

Nedeljsko jutro ni obhtneje ohlajeno. Kamniike planine so v jasnini, pot ob poljih pa prav velitastna. Koliko hrane bo od raznolikih semen in zrnja! Ram- line srednjeveikega Starega gradu nad Smlednikom so nekaj &a usmerjevalec na vzhod, v Repnjah prija kaj hladnega, Skarutna pa je tudi romarski kraj, znan po cerkvi sv. Lucije in z mogotno kuliso Kamniikih planin. V tem kraju je kot duhovnikv letih 1837141 sluiboval Franc Ksaver, stric pesnika Franceta Preierna. Tu, v senci Smarne gore, naj bi nastalo vet njegovih pesmi o lepotah Kranjske deiele, tudi tista, posvetena romarjem na Smarno goro. I

Vsakodnevna opoldanska molitev je zahvala za vse lepot~ za dobrotnike na poti; da bomo tudi sami vedno bolj zreli, potrpeiljivi in pogumni Ijudje, ki ljubijo in ljubezen sprejemajo. Sweda je dodana ie poboina misel za zdravo pamet in pri- merno vreme ... Siroki prodnati nanosi iz nedrij Kamniiko-Savinjskih Alp so vse od Crnut do Domial skorajda zdruiili kranjsko in ljubljansko kotlino v eno. Tudi v eno naivetiih in nosuodarsko naimot-

Pot tretjega, ponedeljkovega dne nas usmeri proti Moravjki dolini skozi Krtino, Brezje pri Dobu in Vrhpolje proti gradu Tuitanju, ki jesicer tudi Aelena porotna lokacija. Prihka nas sedanji lastnikgradu in sprehodimo se skozi prostore, ki jih obnavlja, restavrira, ohranja originalno opremo.

Sretamo evropsko peipot E6 ter se Cez Katarijo po prijaznem gozdu in mv- nikih govzpnemo do Planinskega doma Ufte-Zerenk (658 m). To je eden mlajiih slovenskih planinskih domov (2013), a ie kandidat za naziv Naj planinska koh. Ob prijaznem oskrbniku, pravi goveji iupci in ie s podarjenim sladoledom v roki uiiva- mo ob pogledu na Moraviko dolino in Kamniike planine v ozadju Obnavljamo svoje geografsko znanje, Limbarska gora namssevera pojilja nekaj dehmih kapeljv

nem slemenu, ki nas proti jugu lotuje od

1 pozdrav. Nadaljujemo proti Slivni posent- q Save Ves danajnji dan se gibljemovsamern geometrijskem sredijrxc in & Slovenije; prav kmalu doseiemo tudi Geoss. Pot na Klenik, ob kateri se zvrsti niz hrastovih ki- uov, nas powlie do imvhve vajke situle.

nejiih sl&en;kih o@in: ~omiale, vteraj ie oPisne tibie ; okolui oznanijo, da je bilo imdeielie, danes mesto. Na bliinii Coriuii to veliko zgodovinsko urizoriEe v stareiii ktoji srednjeveiki grad ~rum~erk, zr;an po Adamu Ravbarju Bil je plemiike krvi in poveljnik deielne konjenice. Odli koval seje kot odlihn strategvspopadu sTurki pri Sisku leta 1593. Svojim dvestotim ko- njenikom je pridruiil h d k e in bosanske h te ter koroiko, avstrijsko in itajersko cesarsko vojsko in tako Turkom prepretil zasedbo Dunaja. Bravo, Adam Ravbar, hvala za tvoj pogum!

Ravnina se po slabih 30 km potegne prav do Doba, do zatetnih nizkih zaob-

1 $nih gritkov a hribovja. Danes 1 asu, gostje v Hiii na travniku, v res prije-

ielezni dobi. Polno je'utrjenih naselbh, sveW in grobie izpred 2500 let. Arheo- logija bo pohkala, mi pa se precej strmo vzpnemo na 852 m, do Zasavske Svetegore, ki daje z utrjenim obzidjem vtis mogotne trdnjave. V vihve kipi cerkw Marijinega rojstva, ki nam za zakljuhkdneva ponudi

duhovno hrano, zavetje Planinskega doma na Zasavski Sveti gori (822 m) ter dodana dobrotljivost Marinke in Fani pa igance in obaro za telo. Sonce zahaja za preho- jenimi kilometri, v dolini se priiigajo luti, luna ima h obilno lice in razliva svetlobo na eno stran Zasavcem, na.drugo pa tja pod Cemkniiko planino. Poslavlja se dan, ko goduje baskovski svemik, ustanovitelj jezuitov, Ignacij Lojolski. Njegovo ime v latinitini pomeni ogenj. Dan je mdi nas ogrel, v vsakrinem pogledu

Se fotografija za slovo od Za;ipvskegore in torkovo zgodnje juuo nas spuih do lzlak V pogovoru zaiivi twdi li[< misijo-

W narja na Madagaskarju, duhovn~ka Janka Slabeta. Sicer doma iz Petkovca pri Rovtah je poznan tudi mnogim iirovcem. Svoje mladostne moti, dobroto in ljubezen je daroval Anteiakom. Bolan, nikdar pa maloduhn je kasneje s l d l ljudem prav teh zaselkov, kjer danes hodimo. Kakien Clovek! a i m ti Ijudi, ki ti bod0 prisluhnili in te razumkli, ti vlivali mot in ili s teboj z roko v roki, v mislih povzamem tudi meni IjuboSokratovo misel, ki smosi jo pred leti na ndem domu izrekli zg. Jankom.

Navzgor proti h i k u zavija pot na Razbor, Zez Jesenovo; lepa imena imajo ti osonhi I<rali, nad kamimi bdi &mhijka planinaOb potise jibijodrevesa polnazrelih div in zgodnjih jabolk, ljudje pa povsod prija- mi Zanima jih od kod in kam gre romarska

edni vzpetini Krvavici na 1 vzhodnem dnbtna. Ob robu % iSke planine, blizu

zaZajho kdo, Vrhe in Partizanski Planina), prvit pogiedamo v Sa-

dolino. V daljavi oko prepozna grad dimnik v Utanju tudi kadi.

Skozi Loke doseiemo naselje Tabor, ki se postavlja z mogotno cerkvijo sv. Jurija, obenem je kraj obtina v spodnji Savinjski dolini. Prileie se oddih in kramljanje s prijaznimi domatini. Zdruieno zadoni Slovenija, od kod lepote tvoje . ..

Proti Preboldu se skupaj s slikovitimi hmeljiKi sontijo Ojstriika vas, Grajska vas ... in mi z njimi. Vse poti ob hmelji- it ih so rave in nas kontno usmerijo k Savinii. C! udovitasentna pot ob reki pelie dandnjemu cilju naprod proti ialcu, do ribnikaVrbie.Taobsem 13 ha in z bomto vegetacijo hudi iivljeijski prostor i&vil- nim iivalskim in rastlinskim vrstam.Okoli ribnika poteka ekoloika uha pot zopisni- mi tablami in galerijo lesenih skulptur na prostem. 5e nekaj korakov in po dandnjih 33 km nas sprejme Karitasov dom hpnije Celje s tudovito enolontnico in pecivom. Se nekaj prijemega klepeta in druienja v sobah in prijemo gumeta reka nas uspava.

Sredin dan nam oznanijo pticev rodovi- tnem vrtu za Skofijskim domom, mi pave seloodhitimo k PeaovSki Mariji.Ob& urise oglasijo m d n i zvonovi v h v h h nam, romarjem v ba Tudi sprejem in vodenje po starodavni baziliki, ki ji je k t n i naziv leta 1984 podelil pap& sv. Janez Pavel II. in je od leta 201 1 osrednje Marijino svetijije celjske Zkofije, nikogar ne pusti hladnega Svetlo in bar&no razgibano lepotico, ki je I nastala v drugi &mini 18. stoletja iz stape

gotske, po arhitekturi in opremi u ~ X ~ Q med prvorazredne kultumo-umetnosm spomenike. Marijin nasmeh z glavnqp oltarja pa je skoraj mlce navihan in s p d v dobro voljo wakega romarja.

I Cudovit je z a k k dandnje etape, a jie

vroZih 30 krn nas 106 od ZreZ, zato romar - pot pod noge! Ob Savinji nadalj kjer smo konhli vkraj, obre2je je si v hladu, zelo iivahno, vabeie s pon celjske ceste pa nam uro za tem ie mo

pred 190 leti hpdil in delo-

prejJnji dan ob prihodu v Zr*. sv. Marija, imenovana Jtajerske ViJarje, sv. Martin in sv. Neb. Sama Brinjeva gora ima starejio zgodovino od cerkva, saj je bila i e v ie- lezni dobi in v hsu Rimljanov tu utrjena naselbina. Tudi brata Ciril in Metod, mi- sijonarja iz Soluna in sozavetni ka Evrope, staobiskala te kraje pred dobrimi 1100 leti in morda prenotila v bliinji kartuziji iite. Pa dalet sta imela Je do Rima ...

Zadnji dan jev nadaljevanju namenjen raziskovanju gorc. Vsi griti in hribtki tod okoli, ki imajo na svojih pobotjih vino- grade, se preprosto imenujejo gorca. KO se bliiamo Oplotnici, nas spremlja visoka vlaga, s Pohorja se vleiejo trne megle, pa- gledi pa i e seiejo do najvzhodnejkga eirfa na ndi poti, k Prihovski Mariji. Prijeten je sprehod s kratkim wponom k Marijini cerkvi, ki sredi slikovite vinorodne pokraji- ne ponosno stoji na koncu slemea mice I Prihova, nedalet od Slovenskih Konjic. Sreh se je srehti s sretnim duhovnikom! Zanosno nam predstavi pretudovito stvaritev naJih prednikov, cerkev Marije Vnebovzete. RazkoJno poslikana nona- njost, zlati oltarji, Marija v glavnem oltarju obdana s smejotimi angeli Prevzeti smo od lepote. Sledi etimoloJka razlaga nena- vadnega imena naselja Prihowc beseda je po vsej verjetnosti iz poljitine, kjer chowa pomeni skrivati se, biti sk r i t Poljaki imajo kar nekaj krajev, ki se konhjo na chowa. Najbolj znana je boija pot Cestohova, kar pomeni hsto, pogosto skrita. Tudi slovenska Prihova je skrita, a obiskovalca z lep~ t~ohra , ko jo odkrije.

Do cilja nas taka je 16 krn v gla~rrem asfalme ceste po Dolgi gori. Za romarij je ie dolga pot, unujenost z dnevi n&&tI lahko se od vrdine tudi zvrti, te ppasr;z- frazirarn Kreslina, Po krajJi nevihci, ki&w+. pritakamo na varnem, nas sprernlja. de i ki je ksrdi prav rahel. Pot sedajatija

juineje, bolj v smeri rmarja pri Jeliah, tudi Bot se je pribliial. Stajerska pokrajina va- lovi na gorcah, imena vasi se izmenjujejo in kontno se razveselimo krajevne table Sladka Cora. Zelo zgovorno opisno ime, ki pove, da tod okoli pridelujejosladko vino. Nedalet stran rojeni Slomiek je kar zapel: Sladko vince piti to me veseli, Prekren pa: Prijatli, obrodile so trte vince nam sladko. Romarji poskupno 180 krn poti smofli na pivo ob hstitkah, objemih, stisku rok, ga- njenosti, hvaleinosti, zzanosom, v upanju, da bomo ostali iskrChi iskalci, da bomo dohkali ie neznane poti, nepoznane cilje ... Na zdravje tokramemu!

2. avgusta 2018 je sledila ie delavniika sveta mda v enem izmed najlepjih slo- venskih svetiit - na Sladki Gori. Kaj vse so zmogli natrtovalci in gradbeniki barotne dobe! Lepe umemosti arhitektura, slikar-

I avo in kiparstvoso tu dosegle boianskost, sladkost umemosti. Stojimo in se tudimo. V naiih mislih so zahvale, priproinje, tudi teiave . . .

Kdor obiite Marijini cerkvi na Prihovi in Sladki Gori, odhaja domov trikratpotejen: kot romar; kot obtudovalec umetnosti in kot ljubitelj narave. To je misel organizator- ke NuieSvoljbk, ki je pot trasirala, preho- dila,vse logistitno pripravila in skrbela, da je vsakodnevni ritem najbolje tekel.

S postankom v bliinjih Lotah smo ve- selo zakljuGli daljb romarsko pot Druitva Sma~ i i r i za leto 2018, na kateri smo v spomin vtisnili nepozabne trenutke, tu- dovito stvarstvo ter dobre Ijudi.

Doiiveli smo vse, o temer govori star irski romarski blagoslov: )>Naj ti tvoja pot pride prijamo naproti. Naj ti veter krepi plila. Sonce naj ti g ld i in je obraz Dei naj rahlo napoji tvoja po r? ja. In dokler se

ne srelava, naj te Bog vhmje v svoji ehki dlani!ci

Majda Dsbcljak