Teta Mici 90

Na svetu si, da gledaš sonce.

Na svetu si, da greš za soncem.

Na svetu si, da sam si sonce ...

T. Pavcek

Draga teta Mici

^

Draga teta MiciPred nekaj manj kot dvema letoma je prišlo do

mojega prvega poskusa peke potice. Najprej sem

poskusila z receptom neke knjige, pa rezultat ni bil

najboljši. In ker je pri kuhi vendarle bistveno bolj

enostavno, če najdeš človeka, ki recept obvlada, sem

se odločila, da poiščem pravega specialista. Iztok

časti tvoje mojstrovine in pravi, da si definitivno

kraljica potice. Zato je bila edina logična poteza,

da se obrnem nate!

Nekega petkovega popoldneva si si z veseljem vzela

čas zame. Brezhibno potico sem potem odnesla

domov, kaj kmalu pa sem recept še enkrat sama

preizkusila doma. Rezultat je bil bistveno boljši kot

ob mojem prvem podvigu in še enkrat sem si rekla,

da se je od naših babic in prababic res smiselno

učiti!

Poleg tega zna biti učenje zelo prijetno. Spomnim

se, da sva se med vzhajanjem potice pogovarjali

o trenutnih razmerah v državi, in presenetila

me je tvoja angažiranost in skrb, ki si jo izrazila

nad položajem mladih in konec koncev tudi vseh

ostalih v tej krizi. Zanimivo se mi je zdelo, da si

ravno takrat brala nek zatežen ruski roman in

občudovala sem in še vedno, da svojih možganov

ne daješ na pašo. Tako nekako vedno tudi svojim

prijateljem razlagam, kako kul je moja prababica.

Tako ali tako pa so vsi impresionirani že ob tem, da

prababico sploh imam. Le redki imajo to srečo.

Ob bližanju tvoje devetdesetletnice smo skupaj

stopili vsi Petriči, od najstarejših do mlajših. Med

razmišljanjem kaj ti podariti, smo se na koncu

odločili, da ti poklonimo tole knjigo, sestavljeno iz

fotografskih spominov, ki smo jih poiskali na naših

računalnikih.

Nina si je vzela čas, da jih je oblikovala v smiselno in

elegantno zaporedje na naslednjih straneh. Mnogo

pa je trenutkov, ki jih ima vsak od nas predvsem

v svojem spominu.

Tamarina prva asociacija nate so bile besede:

„Domače je, domače! Od Fcka!“

Ivi se je recimo v spomin vtisnilo sekanje furnirja

v najhujši vročini, ki ste ga vezali v butarice za

kurjavo. Po tej lekciji vztrajnosti in volje do dela je

sledila nagrada: jogurt s

svežo žemljico, pravi Iva.

Gregor se sladko spominja, kako si dala otrokom

lizat karamelo, ki je ostala pri kuhanem šnopsu.

Roku so najprej padle na pamet tvoje akrobacije

na Ivinih stopnicah, ki so se k sreči končale brez

hujših posledic.

Tanja se spominja počitnic pri tebi, obe s Ksenijo

pa cedita sline ob misli na hlebčke kruha, ki si

zavite v zeljne liste pekla v krušni peči.

Ksenija tudi nikoli ne bo pozabila večerov na topli

peči, treniranja izgovarjave besede pokopališče, ki

ji ni in ni šla z jezika in drugih trenutkov s tabo.

Jelka je hvaležna, ker si bila vedno najbolj

zanesljivo in varno zatočišče, če so bili njeni otroci

bolni. Priznava pa, da si jih razvadila z najboljšimi

nudeljni, ki so zato še danes v njihovih nedeljskih

juhah. Če bi jih izmerila, bi z njimi zagotovo že

obkrožila svet!

Darja obožuje tvoje krhke piškote, v katere ni

potrebno ugrizniti, saj se v ustih sami stopijo. To,

da pa je bilo pet kilogramov takih piškotov v veliki

stari kovinski škatli od češpljeve marmelade na

njeni ohceti pa je enostavno neprecenljivo, pravi.

Majda izjemno ceni tvojo skrb za očka, ki je tudi

zahvaljujoč tebi, doživel visoko starost, hkrati za

njo predstavljaš »NJEN DOM«, kjer so shranjeni

spomini na njeno otroštvo in mladost ter kamor

se občasno vrača že 52 let. Kot pravi, sta jo tu z

očkom vedno prijazno sprejela. Tudi, ko je očka

umrl, se ni nič spremenilo, tvoja kuhinja je še vedno

ostala osrednji prostor za srečanja in pogovore vseh

otrok, partnerjev in vnukov.

Vsi pa se lahko strinjamo z Ano, ki pravi, da nas

odkar pomni, vedno pospremiš na dvorišče, se

nasmehneš in živahno pomahaš v slovo. Smo kot

ptički, ki letamo iz gnezda, a vemo, da lahko vedno

priletimo nazaj.

Naj k temu dodam še pridevnike, ki so jih vsi

prispevali. Čeprav tega morda niti ne veš, si v naših

očeh: angažirana, topla, iskriva, pozitivna, jeklena,

resnicoljubna, vztrajna, skromna, potrpežljiva in

vedno pripravljena pomagati vsakemu. Pa naj

gre za varstvo otrok ali deljenje tvojega znanja

in izkušenj. Ob čemer naj se vrnem k potici: Že

ko rečeš, da imaš za kakšno stvar babičin recept,

vsakomur postane toplo pri srcu. Če pa se učiš celo

od prababice, je ponos in hvaležnost za dragoceno

znanje, katerega vrednosti na noben način ni

mogoče kvantificirati, še toliko večje. Hvala ti.

Kot so zapisali Grabnarji, se veliko zgoraj zapisanih

misli navezuje na hrano. Zakaj? Ker hrana pomeni

dom in dajanje samega sebe drugim.

Ob tvojem visokem prazniku ti vsi želimo vse

najlepše! Naj zaključim s Ksenjinimi besedami: ti si

eno veliko srce!

Tjaša in ostali

Ko hodiš, pojdi zmeraj do konca.

Spomladi do rozne cvetice,

poleti do zrele pšenice,

jeseni do polne police,

pozimi do snezne kraljice,

v knjigi do zadnje vrstice,

v zivljenju do prave resnice,

a v sebi - do rdecice

cez eno in drugo lice.

T. Pavcek

^

^

^

^

^

^

Verd ...

V mehkem domotozju mi zakoprni srce ob mislih nate. Kdo te

je videl z bedecimi ocmi, kdo te je spoznal? Šli so mimo, videli

so bele ceste, bele hiše in so šli dalje. Jaz pa sem ti pogledal v

obraz kakor ljubljenemu dekletu in zdaj je

moje srce bolno po tebi ...I. Cankar

^

^ ^

Pa ne velja zivljenja le obiti

in reci tisti grenki: ka j mi mar,

kot ne velja v samoti se solziti!

Zivljenje ni tako preprosta stvar!

T. Pavcek

^

^

^

^

Sreca se zmeraj z nesreco brati.

Tako stare knjige uce.

A clovek ne neha verovati

in za sreco kakor za zvezdo gre.

A sreca ni v glavi in ne v daljavi,

ne v zepu ali pod palcem zaklad.

Sreca je, ce se delo dobro opravi

in ce imas koga rad ...T. Pavcek

^ ^

^

^

^

^

^

^ ^

^

^

Druzina …›

Pa naj je vcasih bilo res hudo,

nic mi ni zal, sa j je moralo biti,

vcasih je prav, da stemni se

nebo, da se navadimo sonce

ljubiti.

T. Pavcek

^

^ ^

^

^

Treba je mnogo

preprostih besed kakor:

kruh,

ljubezen,

dobrota,

da ne bi slepi v temi

na kazipotjih zašli

s pravega pota.

T. Pavcek

^

^

Sreca …›

Sreca …›

Nekaj je v zraku.

Lepega. Neznega.

Mimobeznega.

Nekaj je v zraku.

Nekaj je v zraku.

Kot vonji cvetlic,

kot lucke kresnic,

svetlecih po mraku.

T. Pavcek

^

^

^

^

^

Ne, tukaj se povest ne sme koncati,

kot se v aprilu leto ne konca.

Poprej je treba mnogo razvozlati,

poprej je treba videti do dna.

T. Pavcek

^

^

^

Vrhnika, 9. december 2012