Gaia december 2011.xp 12/1/11 4:16 PM Page 1 B E R E M E D · 2017-02-02 · sni vrt ali v posode. Tako boste ugotovili, katerega znanja vam øe manjka, da si planirate œas za delavnice

Letnik 17

DEC

EM

BER 2011

7373

www.klubgaia.si

11173

Tema mesecaSabina Øegula:Prazniœna zasaditev za zimski œas

Vse o ...Nevenka Breznik:Vse o sobnih plezalkah

Ekoloøko vrtnarjenjeDragan Ænidarœiœ:Naredimo si vrt udobnejøi

Klubski kotiœek

Nagrajenci nateœajaNaj naj doseæki 2011

stranstran

stranstran

stranstran

stranstran

44

1010

1414

3232BREZPLAŒNI NASVETI NA

www.facebook.com/KlubGaiawww.klubgaia.si✉

Gaia december 2011.xp 12/1/11 4:16 PM Page 1


- revija œlanov Kluba Gaia, Sinja Gorica 2, 1360 Vrhnika, telefon: (01) 755 81 60, e-poøta: [email protected] d.o.o., direktorica: Loreta Vlahoviå • Svetovalka: Vida Radivojeviå • Glavna urednica: Mira Arh • Strokovni sodelavci: Davor Øpehar,Nevenka Breznik, Ruth Podgornik - Reø, Miøa Puøenjak, Igor Prøa, Matjaæ Mastnak, Roman Mavec • Lektor in redaktor: Mira Arh.ISSN 1408-7774, Grafiœna priprava: Trajanus, d. o. o., Kranj. Tiskano v Sloveniji.Izhaja meseœno, razen novembra in januarja. Letna naroœnina 17,90 EUR.Natisnjeno v 31.450 izvodih. Naslednja øtevilka izide 15. februarja 2012

Uvo

dnikGaia ta mesec predstavlja:

4 Prazniœna zasaditev za zimski œas

6 Sandersonia ne ljubi vlage

7 Novozelandsko boæiœno drevo

8 Domaœe vrtne miniature

10 Vse o sobnih plezalkah

12 Velik cvet polepøa dom

13 Pridelajmo lastna semena 14 Naredimo si vrt udobnejøi 16 Cepljenje sadnih dreves skozi vse leto

19 Celoletni setveni koledar Marie Thun

23 Lonœnica kot darilo, naœrtovanje zelenjavnega vrta in koristne informacije o viseœi maœici

24 Prezimovanje posodovk

27 Sneæna jama

29 Ustavimo miøi in podgane

18 Gaina prazniœna kriæanka 30 Naj naj vrtnarski doseæki naøih œlanov 32 Reportaæa s podelitve najboljøim 33 17. tradicionalno sreœanje bo v Poreœu 35 Gaina prespomladanska strokovna predavanja 2012 37 Kuponœki popustov za œlane Kluba Gaia

38 Opravila, na katera v mesecu decembru, januarju in februarju ne smemo pozabiti

Koledar del

Klubski kotiœek

Ekoloøko vrtnarjenje

Tema meseca

Ali poznate?

Rastline iz daljnih krajev

Oblikovanje vrta

Dr. Gaia na obisku

Dom brez mrgolazni

Vse o ...

Cvetoœe ideje

Strokovnjak svetuje

Setveni koledar

Slovenski naravni biseri

Kar narava veleva – Gaia razodeva!

Lepote zime in hladnih zimskih dniPotrebno je le pogledati okrog sebe in uæiti lepoto, ki nam jo narava po-nuja v œudovitih travnih bilkah, prekritih s slano, kupih jesenskega listja,ki øe vedno øelestijo pod nogami, belini brezovega lubja v sivih zimskihdneh, svetleœih plodovih œeømina ali le temno zelenih borovih iglicah.In æe pogled na iglavce, po-krite z ivjem, nas spomni,da smo v prazniœnem me-secu, ko se vse vrti okrogpraznovanj in druæinskihsreœanj. Vhodna vrata kra-sijo adventni venœki, notra-njost stanovanja pa sinajveœkrat popestrimo z bo -æiœnimi zvezdami v loncih.Osebno sem letos lahkoobœudovala œudovite grmeboæiœnih zvezd kar v naraviob koncu meseca oktobramed bivanjem na otoku Te-nerife.Ker nas mraz dræi bolj natoplem, je to idealen œas,ko pripravimo naœrt zaspomladanska dela, pogle-damo zalogo semen in na-redimo razporeditev vrtninv zelenjavnem vrtu. Idea-len œas je tudi za brskanje po informacijah, kaj novega bi posadili na okra-sni vrt ali v posode. Tako boste ugotovili, katerega znanja vam øe manjka,da si planirate œas za delavnice in predavanja v zimskem œasu. Kot pomoœ za laæje planiranje œasa in razporeditev del na vrtu tudi letosreviji dodajamo setveni koledar Marie Thun.Kar nekaj namigov, kako negovati naøe zelene lepotice pozimi, lahko pre-berete tudi v naøi reviji.S podelitvijo nagrad za naj vrtne stvaritve za leto 2011 smo zakljuœili øeeno uspeøno leto ustvarjanj na vrtu. Veselo vzduøje, nasmejani obrazi inveliko navduøenih malih vrtnih pomoœnikov so nas ponovno prepriœali, dadelamo v pravo smer.V teh hladnih zimskih dnevih vas lahko pogrejeta tudi æe misel in pripravena izlet mimoz v mesecu februarju in letno sreœanje Gaianov, ki bo v me-secu maju, tokrat v Poreœu.In ne pozabite revije Gaia, ki jo imate pred sabo in je odliœno darilo za vaøenajbliæje. Podarite in privoøœite jo tudi mlajøim generacijam: prijateljem,otrokom, znancem.Po 18. decembru si bo Gaina ekipa privoøœila poœitek - spet bomo dosegljiviv januarju.Uæivajte prazniœne dni, ustvarite prijetno ljubeœe vzduøje in øirite toplinookrog sebe.Vse lepo in veliko skupnih doæivetjih z vami si æelimo v novem letu.

Loreta Vlahoviå z ekipo Kluba Gaia

3www.klubgaia.si

Uvo

dnik

Strokovno izobraæevalnarevija glavnega pokrovitelja Kluba Gaia


Tem

a m

ese

ca

Ko si urejamo vrt ob vhodu hiøe, zasa-dimo vanj okrasne rastline, ki bodo za-nimive tudi pozimi. V tak sklopzimzelenih rastlin spadajo razliœniiglavci, ki so lahko tudi nizkorastoœi,puøpani, lovorikovec, za zimski œas pa jeprav gotovo zelo atraktivna rastlinaboæje drevce (Ilex sp.), ki je tradicionalnaboæiœna rastlina z zanimivimi bo-diœastimi listi. Lahko so popolnoma ze-leni, ali pa imajo eleganten, ozek, svetlorumenkast rob, ki se lepo dopolnjuje stemno rdeœimi jagodami.

Okrasne posodovke predvhodomŒetudi nimamo moænosti za zasaditvevrtov, lahko svoj vhod polepøamo in po-pestrimo z zanimivimi zasaditvami vokrasnih posodah. Œe je vhod bolj te-maœen, brezbarven, si lahko omislimozasaditve v bolj æivahnih okrasnih poso-dah. Upoøtevajmo pri oblikovanju, da jeena rastlina v posodi zimzelena, po-konœna, vendar poœasi rastoœa. Poleglahko zasadimo plazeœo paneøpljico (Co-toneaster horizontalis), ki jo vsako letopo potrebi prikrajømo. Njeni rdeœe-oranæni plodovi bodo vsekakor lep zim-ski dodatek v zasaditvi. Ko smo trajnerastline posadili, eno tretjino prostorapustimo za sezonske rastline. Pri zasa-ditvah moramo misliti vnaprej, predenzasadimo jesensko reso, glauterijo alikakøno drugo rastlino, ki jo bomo spo-mladi zamenjali, da lahko v posodo æesedaj zasadimo spomladi cvetoœe œebul-nice.

Prazniœni balkoni interaseNa podoben naœin lahko zasadimo okra-sne posode, lonce in korita na balkonihin terasah. Œe imamo na terasi prostor-sko moænost, naredimo kombinacijoviøjih okrasnih posod, tako da se medseboj dopolnjujejo. Njihove viøine najbodo razliœne, pa vendar v nekem zapo-redju (zlatem rezu). Pomembno je tudikombinirati grobo (veœji listi) in finostrukturo zelenja (zelo fino strukturoimajo trave), pestrost in razgibanost za-saditve pa izboljøamo tudi s kombinacijorazliœnih barv. Tako zasaditev natolahko prazniœno dekoriramo s storæi,prazniœnimi okraski in luœkami. Pri izbiriprazniœne dekoracije se dræimo pravilamanj je veœ, kar pomeni, da dodamo letoliko dekorativnega materiala, daustvarimo prazniœno vzduøje in z njimne prekrijemo rastlin, ki so prav tako de-korativne.

Teraso pa lahko preoblikujemo tudi ne-koliko drugaœe. Ne le da zasadimo pra-zniœni nasad v dekorativne posode,marveœ lahko te posode postavimo v ne-koliko spremenjen ambient. Ploøœice alibetonska tla terase so pozimi nekolikomanj zanimivi, zato nanje lahko po-loæimo deske, ki so øe v surovem stanju.Delœki lubja in belina lesa terasi dodatapopolnoma novo dimenzijo. Pogled natako spremenjen prostor nas miselnoprestavi v gozd, kamor v zimskem œasune hodimo pogosto.

Kdor pa je pristaø minimalizma, si lahkoomisli zelo enostavno in transparentnozasaditev v dekorativnih skledah. Pritaki zasaditvi lahko uporabimo le enovrsto okrasnih rastlin, ki jo lahko kom-biniramo z velikimi prodniki. Kontrastmed kamenjem in rastlinami, ki ga stako dekoracijo ustvarimo daje prav po-sebno noto.

Zima je letni œas, ko naravapoœiva, saj je utrujena odceloletnega dela. S temdejstvom pa marsikdopoveæe tudi turoben videzteras, balkonov in vrtov. Pavendar je to tudi obdobjeprazniœnih priœakovanj, kose z druæino poveselimo inimamo radi urejen dom.

4

Prazniœnazasaditev zazimski œas

Nivojska zasaditev kroglasto oblikovanihlovorikovcev, ciklam in brøljana.

Kombinacija brøljana in belih ciklam velegantni œrni posodi pred glavnim vhodom.

Prazniœna preobleka iglavcev v loncih.Dekoracija z storæi,okraski in vato.


Sobne rastline medpraznikiZa prazniœno vzduøje v bivalnih prosto-rih poskrbimo z razliœnimi sezonskimi,dekorativnimi dodatki, ki liœno dopol-njujejo podobo sobnih rastlin. Pri izbirirastlin si lahko omislimo bolj nenavadnoizbiro eksotiœnih rastlin, lahko pa æeznane rastline z dodatkom dekoracijespremenimo v zanimiv stilski dodatek kopremi stanovanja. Tudi naøe æe obsto-jeœe sobne rastline lahko »preobleœemov prazniœno«. Tako pri orhidejah Phalae-nopsis zamenjamo obiœajni okrasnilonœek za glamurozno, prazniœno svet-leœo, visoko posodo. Vanjo damo pol-nilo, ki je obiœajno glinopor in takopridobimo pravilno viøino, ki jo potre-bujemo za orhidejo. Œe je orhideja vijo-liœasto roænata, lahko zasaditevpopestrimo z tilancijo (Tillandsia cya-nea), katere barva socvetja harmoniœnodopolnjuje barvo orhidejinih cvetov.Ravno tako pa je tak nasad zanimiv z vi-dika kombinacije grobe strukture orhi-dejinih listov, ki imajo veœjo povrøinokot listi tilancije. Oporo orhideje zame-njajmo z dekorativnimi belimi vejami, kilahko v viøino segajo za 1,6 viøine po-sode oz. maksimalno za dve viøini po-sode (zlati rez). Taka dekoracija delujesveœano in daje bleøœav pridih priœako-vanju novega leta. Œe imamo tako zasa-ditev postavljeno v jedilnico, kjer bosveœana veœerja, potem bi bilo razmisliti,ali bi se tudi dekoracija sveœanega po-grinjka ujemala z barvo zasaditve. Pozimi ima simboliœno vrednost gotovotudi boæiœna zvezda. Ko pomislimonanjo, si obiœajno predstavljamo rdeœeokrasne ovrøne liste, ki priœarajo pravoboæiœno vzduøje. Ob ravnanju z boæiœnozvezdo pa bi bilo dobro vedeti, da spadav druæino mleœkovk, kar je razvidno, kose nam po nesreœi odlomi vejica in iz ra-nice priteœe bel mleœek. Ravno ta mleœekpa lahko povzroœa vnetje koæe. Torejneæno z boæiœno zvezdo in naj imamesto, kjer otroci zaradi radovednosti nemorejo odtrgati listov.

Okrasitev prilagodimostilu opremeIzbira naœina dekoracije je odvisna pred-vsem od same opreme prostora. V koli-kor imamo bivalni prostor urejen inzasnovan moderno, potem bo vsekakorzelo lepa dopolnitev zasaditev rastlin vsteklene posode, v katere smo predhodnododali posebne æelatinaste kroglice,kocke ali prah. Ta nenavaden substratpripravimo tako, da najprej suhi kompo-

nenti dodamo vodo. Ko male, posuøenekroglice vpijejo vodo, se njihov volumenpoveœa in vanje lahko vstavimo lonœekz okrasno rastlino. V zimskem œasu sodokaj pogosti boæiœni kaktusi, ki v svojidomovini (tropski deæevni gozdovi) ra-stejo kot priraslike v pazduhah vej. Kerimajo v svojem naravnem okolju visokozraœno vlago, jim ta moænost, da jih po-stavimo v okrasni »æele«, prepojen zvodo zelo odgovarja, saj smo lokalnoposkrbeli za visoko zraœno vlaænost, karje v zaprtih prostorih v kurilni sezoni iz-razit problem.

Boæiœna dekoracija s sukulentnimi rast-linami, ki izvirajo iz puøœave. Zakaj pane? Izberemo si tri rastline, lahko kak-teje, alojo ali eøeverijo in jih posadimo vokroglo posodo. Rastline lahko razpore-dimo v obliki enakokrakega trikotnika.Potem substrat prekrijemo z dekorativ-nim peskom. V sredino med rastline po-stavimo sveœnik za œajno sveœko. Obrobu posode med rastline pa poloæimookrasne kamenœke. Zelo enostavno, pavendarle nekoliko drugaœe poskrbimo zanov modni dodatek.

Ne pozabite na diøavnice. Oblikujte iznjih stoæce, ki spominjajo na smreœico injih uporabite v vaøih prazniœnih dekora-cijah.

V prazniœnem œasu pa tako potiho æe vsiœakamo na pomlad, ki si jo malce hitrejelahko priœaramo s siljenimi pomladnimiœebulicami. Nasadki œebulic, ki so bilepredhodno preparirane, tako da nambodo v bivalnih prostorih vzcvetele æe vzimskem œasu, so lahko æe dekorativnoosnovani, lahko pa za dekoracijo poskr-

bimo sami. Uœinek ivja ali zasneæene po-krajine doseæemo z uporabo umetnegasnega. Œebulicam dodamo manjøe vejice,ki spominjajo na tla v gozdu in vse sku-paj previdno malce prekrijemo z ume-tnim snegom. Uporabimo lahko tudi belovato ali bombaæ. Privoøœimo pa si øemalce hudomuønosti in dodajmo kajneobiœajnega. Mogoœe dve œeønji, ki priopazovalcih nasada vzbudijo zaœudenje.

Kot vidite, je moænosti za zimske zasa-ditve zelo veliko. Tako v vrtu, kot na te-rasah, balkonih in zaprtih bivalnihprostorih. Mnogokrat je potrebno lezbrati materiale, ki jih imate æe doma injih uporabite, na drugaœen prazniœennaœin. Potrebno pa je imeti voljo in œaster prazniœno domiøljijo.

mag. Sabina Øegula, BC Naklo

5www.klubgaia.si

Ardizija je primerna za prazniœnodekoriranje bivalnih prostorov.

Cvetoœo orhidejopopestrimo sglamuroznim,visokimokrasnimloncem.

m.

Tem

a m

ese

ca

Priœarajmo si spompladanskozasneæeno podobo v izbrani skledi.


Sandersonia ne ljubi vlage

Odkril jo je økotski novinar, ljubiteljski bo-tanik John Sanderson leta 1851. Prvi jo jel. 1853 opisal direktor Kraljevega bota-niœnega vrta Kew Sir William Hooker.Ljudsko poimenovanje boæiœni zvonœki jedobila zato, ker cveti okoli boæiœa. Kot pri-padnica druæine podleskovk vsebuje alka-loid kolhicin, zato ni uæitna.V naravi zraste do 1 m, kot lonœnica pa jevisoka do 60 cm. Globoko v tleh se naha-jajo gomoljœki ali odebeljene korenine. Izdveh zraøœenih korenin poæene nova rast-lina. Izdolæeni bleøœeœi listi so premenjalnonameøœeni na steblu. Œudoviti, lampi-jonœkom podobni cvetovi imajo dolgacvetna stebla, ki izraøœajo iz listnih pazduh.Cveti v odtenkih od bledo do moœnooranæne barve. Plod je glavica, v kateri somajhna, rjava, trda semena.

Vzgoja z obœutkomVzgoja sandersonie ni enostavna. V zim-skem œasu po cvetenju rabi dobo mirova-nja in suøe, nasprotno lahko pride do gnitjakorenin.Potrebuje odcedna, zraœna, rahlo kisla tla,z nekaj organske snovi in kremenovegapeska. Najbolje bo uspevala v visokemloncu, v katerega nasujemo 2-3 cm pra-nega gramoza. 2/3 posode napolnimo ssubstratom, kot je plantella univerzalnavrtna zemlja in v sredino postavimo pa-liœico za oporo ter dosujemo 1-2 cm debelsloj posebnega peska plantella izbranikremenovi peski, kamor poloæimo kore-nino v vodoravno lego. Preostanek posodenapolnimo s substratom in obilno zali-jemo. Naslednje zalivanje opravimo povzniku prvih listov. Z zalivanjem nadalju-jemo v tedenskih razmikih. Celotni rastliniusteza temp. med 22 - 24°C. Najboljeuspeva na svetlih, popoldne senœnih loka-cijah. V naravi zacveti sredi decembra, vvrtnarijah pa æe konec septembra.

Razmnoæevanje za odloœneRazmnoæevanje s semenom je daleœ naj-boljøi naœin za ljubiteljske vrtnarje, vendarle za potrpeæljive. Vrtnarjem je znana mu-havost kaljenja njenih semen.

Sveæe pobrana semena sejemo v globokesetvene posode, napolnjene s substratom,priporoœenim za odrasle rastline. Posta-vimo jih na zraœno, delno senœno mesto.Vlaænost ohranjamo z roøenjem. V istemletu vzkali malo semen. S prihodom jesenipustimo posode, da se postopno izsuøijo insejanœki preidejo v mirovanje. Ponovnopriœnemo zalivati pozno spomladi. V drugirastni dobi bo vzkalilo veœ semen. Rastlineiz prejønjega leta lahko tudi cvetijo. Podveh letih korenine presadimo v lonœke.Substrata s semeni ne zavræemo, saj se-mena kalijo øe 2 - 3 leta.Alternativni naœin je namakanje semena vvodi za 24 ur, nato ga premeøamo z ver-mikulitom in shranimo za 3 mesece v hla-dilniku pri 5 - 6°C.Delitev odraslih, odebeljenih korenin opra-vimo z rezjo osrednjega stika med dvemakoreninama. Vsak delœek mora imeti delstika in rastni brst. Odrezana povrøina najse suøi dan ali dva, nato jih posadimo v po-sode. Delitev opravimo pozno pozimi, tikpreden se priœne aktivna rast. Sandersonia ne pozna dosti bolezni inøkodljivcev. Poleti jo lahko napadejo listneuøi. Koreninska gniloba je njen najveœji so-vraænik. Najbolje se ji izognemo, œe upo-rabljamo odceden, zraœen substrat inzagotovimo zimsko mirovanje v suhi prsti.

Karin Bejo

Sandersonia aurantiaca Hook z imeni kitajska laternica,zlata ømarnica ali boæiœni zvonœki je pokonœna rastlina, kispada med œebulnice oz. rastline z odebeljenimikoreninami. Nekdaj so njene zlate, cvetoœe lampijonœkeobœudovali na travnikih in gozdnih robovih na vzhoduJuæne Afrike. Danes jo v naravi izredno redko vidimo.

VR O Œ E I D E J E

Œe imamo

40minut

Poskrbimo za cvetoœepraznike

V zaœetku decembra lahko nareæemo poganjkeforzicije, pozimnega jasmina, œeønje, breskve,

ki nam v vazi in topli sobi zacvetijo do boæiœaali celo novega leta. Œe so do œasa rezi rastlineizpostavljene bolj nizkim temperaturam, bodo

v sobi prej zacvetele.

Prepreœimozimsko pozeboOd januarja do marca,

ko se zaœne doba prebujanja sadnegadrevja, pogosto nastane jo poøkodbe

debla (pokanje lubja). Poøkodbe, ki soposledica noœnih in dnevnih

temperaturnih nihanj zmanjøamo tako,da debla premaæemo z zaøœitnim

premazom bio plantella protekt. Tostorimo øe pred prvimi veœjimi

sneænimi padavinami.

Naredimo kalilni poizkusŒe nam je od prejønjega leta ostalo øe kaj

semena, je zdaj œas, da naredimo kalilnipreizkus. V plitve posodice nasujemo droben

pesek, ki ga navlaæimo in nanj poloæimo filterpapir, œezenj pa semena. Vse skupaj pokrijemoz naluknjano folijo ter ohranjamo na toplem.Œe soœasno vzkali cca. 50 % semen, jih lahko

uporabite v prihajajoœi sezoni.

Œe imamo

20minut

Œe imamo

15minut

Ali

pozn

ate

?

6


Novozelandsko boæiœno drevo

Rast

line i

z dalj

nih

kra

jev

Na juæni polobli, natanœneje na otokih Nove Zelandije, zacveti okoli boæiœa. Ker svojokroønjo v tem prazniœnem œasu okrasi z neøtetimi navideznimi rdeœimi cvetovi, so gadomaœini poimenovali kar ‘boæiœno drevo’.

Endemiœna novozelandska drevesnavrsta Metrosideros excelsa je svojæivljenjski prostor naøla na obalah oto-kov vulkanskega izvora. Naœin rasti jeprilagodila tako robovom peøœenih plaæ,kot tudi vertikalam skalnih previsov.Leta 1769 sta jo odkrila Banks in San-derson, ko sta nabirala zanimive rastlinena odpravi kapitana Cooka proti Avstra-liji. Pozneje so po njima poimenovalidve rastlini, avstralsko Banksio injuænoameriøko Sandersonio.

V naravi je novozelandsko boæiœnodrevo veœdebelno in do pet metrov vi-soko, najviøje lahko meri tudi dvajsetmetrov v viøino. Njegova razrast jeøiroka, skozi vse leto pa kroønjo prekri-vajo vednozeleni usnjati listi. Na spodnjistrani so prekriti z dlaœicami, ki jim da-jejo srebrnkast sijaj. Za svoj pravi okrasdrevo poskrbi poleti, ki je na juæni pol-obli med novembrom in januarjem. Ta-krat zacveti, ko drobne cevaste cvetovekrasijo podaljøane praøniœne niti rdeœebarve, ki od daleœ spominjajo na rdeœecofke. Poleg tega, da pritegnejo pogledemimoidoœih, je njihova glavna nalogapritegniti opraøevalce – tako ptiœe, kottudi æuæelke.

Prezimovanje Œeprav je vajena øtirih letnih œasov, prinas ta drevesna vrsta ni prezimno trdna.S prilagoditvami, ki jih je razvila, jeodliœna posodovka. Raste poœasi in njenaviøina je precej manjøa kot v naravi. Priprezimovanju ni izbirœna, zadostuje jisvetel, neogrevan prostor. Tudi œe jo pre-zimujete na bolj toplem, ne bo odvrgla

listov kot to storijo nekatere posodovke.Le malo veœ zalivanja potrebuje, kot biga sicer. Z gnojenjem pa zmerno, sajdobro raste tudi v revnih tleh. Spomladi,preden jo postavimo na njeno stalnomesto za sezono rasti in cvetenja, jo do-gnojimo z sodobnim memranskim gno-jilom plantella formula 365 za okrasnersatline s podaljøanim delovanjem. Nasonœnem mestu bo zacvetela v zaœetkupoletja in nam popestrila poletnepoœitnice.

PreprostorazmnoæevanjeNovozelandsko boæiœno drevo lahkorazmnoæujemo s semeni ali s pota-knjenci, v bolj vlaænem okolju pa tudi zzraœnimi grobanicami. Semena posejemov substrat za sejanœke, v multiploøœe sœim globljimi celicami. Sejanœki namreœrazvijejo moœen koreninski sistem. Ko-reninice na spodnji strani lonœka poku-kajo na plano in se rade zrastejo napodlago. Mladim sadikicam pomagamos poœasi topnimi gnojili v razmerju(N:P:K) 8:8:8 in po øestih do dvanajstihmesecih so æe nared za presaditev. Se-mena lahko naroœite prek spleta pri B&TWorld seeds ali na www.nzseeds.co.nz.

Potaknjence nabiramo pozno poleti iznecvetoœih vrøiœkov vitalnih poganjkov.Za uspeøno razmnoæevanje potrebujemopoganjke, ki so najmanj za svinœnik de-beli in vsaj 10 cm dolgi. Spodnjemu delupoganjka odstranimo liste, zgoraj pa li-stno povrøino zmanjøamo na polovico.Potikamo jih v rahel, odceden substrat

in skrbimo za primerno vlago. S po-moœjo rastnih hormonov plantella rhi-zopon II, ki pospeøujejo ukoreninjanje,je uspeh 100% zagotovljen!

Poleg prazniœnega vzduøja, ki ga dajenovozelandsko boæiœno drevo do-maœinom, je tudi cenjena medonosnavrsta. Njegov les je trd, vendar ni preveœobstojen. Daje kakovostno kurjavo, de-korativen rdeœkast les pa so uporabljalitudi za izdelavo økatlic za nakit.

Meta Øepic

www.klubgaia.si


8

tMah, ki ga pri nas poznamo veœinomale kot nadleæen plevel v vrtni trati, je podrugi strani lahko izjemno pomembenvrtni element. Umirjeni japonski œajnivrtovi in s skrajno potrpeæljivostjo obli-kovani bonsaji bi brez mahov imelimanjøo privlaœnost.Sicer pa so mahovi rastline za dobreopazovalce in za umirjene, potrpeæljiveljudi. Z mahovi lahko v senci med drev-jem ustvarimo prav posebne, enkratnevrtne podobe, priœaramo gozdno vzduøjekar na lastnem dvoriøœu, ali pa ustva-rimo tihe, nevsiljivo oblikovane medita-tivne kotiœke.

Nasad mahov na vrtuKako priti do mahov za domaœi vrt? Prinas ni obiœajno, da bi lahko sadikemahov kupovali v vrtnarijah. Prav to pase dogaja na Japonskem, kjer mah gojijov glavnem za bonsaje in œajne vrtove.Kupci, bodisi ljubitelji ali poklicni ureje-valci vrtov, lahko v vrtnarijah izbirajomed desetinami razliœnih vrst mahov.Sadike so kakovostne, vrtnarji pri goje-nju uporabljajo celo posebne fine tka-nine, ki blazinice mahu dræijo skupaj, dapri presajanju ne razpadejo. Podobno kotje s travnimi zvitki pri nas.

V naravi lahko najdemo veliko mahov,vendar se nabiranju v naravi raje izogi-

bajmo, saj lahko z nabiranjem veœjih ko-liœin mahu napravimo tudi økodo. Neka-tere vrste maha so redke in jih ne smemonabirati v naravi. Poleg tega je teækooceniti, ali bo mah, ki ga najdemo v na-ravi, dobro uspeval tudi v precej dru-gaœnem okolju domaœega vrta.

Zaœnimo s tem, karimamo na vrtuGotovo se na vsakem vrtu najde nekajmahu. V senci pod drevesi, na vlaænihdelih trate, na senœnem delu podpornegazidu in øe kje. Dajmo najprej temu mahupriloænost, da se izkaæe, saj kar nekaj ra-zlogov govori temu v prid. Tiste vrstemahu, ki se same pojavljajo na naøemvrtu, so gotovo primerne za to lokacijo,mikroklimo in podnebje, torej ima tudiveœ moænosti, da bo uspeval, œe ga upo-rabimo za zasnovo vrtnega nasada. Takonam ga tudi ne bo treba prinaøati iz na-rave ali iskati v vrtnarijah.

Najenostavneje bo, da najprej poskusimoz mahom tam, kjer na vrtu æe raste. Po-magamo mu s tem, da okrog njega od-stranimo nekaj rastlin in mu s tem damoprostor, da se zaœne razraøœati. Katero odveœjih blazinic lahko tudi razdelimo, po-sadimo na novo mesto, izdatno zalijemoin opazujemo.

Tla naj bodo vlaænaPri pripravi tal za sajenje mahu upoøte-vamo, da veœina potrebuje kisla, humo-zna tla s stalno vlago. Dodatek øote inkomposta je zato dobrodoøel. Nekaterevrste odliœno uspevajo tudi na ap-nenœastih tleh. Gnojenje veœinoma nipotrebno, saj mah ni rastlina bujne rasti.Œe æelimo rast mahu nekoliko okrepiti inpospeøiti, pa lahko tlom dodamo kom-post ali manjøo koliœino poœasi topnegagnojila.Ne samo v zemlji, tudi na lubju, lesu,kamnu in celo na betonu bo mah naøelsvoj æivljenjski prostor. Med kamni sonajprimernejøi takøni, ki so bolj porozniin imajo hrapavo, razbrazdano povrøino.Mah se bo na njih bolje zasidral, hkratipa lahko tak kamen tudi sami nekolikopreoblikujemo. Primerni so kosi strjenelave, peøœenjaki in tuf.

Vzdræevanje jeenostavnoMah veœinoma sreœujemo v gozdovih, obpotokih in na drugih senœnih, vlaænihkrajih. Vlaga je glavni pogoj, da bodomahovi dobro uspevali in ohranili lepvidez. Lahko preæivijo tudi daljøo suøo,le na videz se posuøijo, izgubijo æivo ze-leno barvo in se skrœijo, zvijejo. Po deæjuali zalivanju znova ozelenijo in rastejonaprej, kot da jih ne bi niœ zmotilo. Da

Obli

kova

nje

vrt

a

Med sprehodom po gozdu veœkrat obœudujemo æivozelene, mehke blazine mahov, ki kar kliœejo po tem, da sesklonimo k njim, jih pogledamo prav od blizu in neænopoboæamo. Si predstavljate strugo gozdnega potoka, polnoogromnih skal in kamnov, poraslih z mahom? Je mogoœekaj tako prvinsko lepega ustvariti tudi na domaœem vrtu?

Domaœe vrtne miniature

Øele pogled prav od blizunam razkrije, kako razliœniso mahovi in kakøne drobneoblike se skrivajo v njih.

Za mah je dovolj æe, da gazgolj pustimo rasti… in gaopazujemo.


je naø vrtni nasad mahu vse leto zelenin privlaœen, ga redno zalivamo.Odpadlo listje pograbimo ali pometemo,da ne prekrije drobnih rastlinic mahu, popotrebi tudi populimo plevel. Ker okopa-vanje sklenjenih blazin mahu seveda nimogoœe, dognojujemo le z zalivanjem.Domaœ kompost zmeøamo z vodo in ponekaj urah precedimo ter s takønim te-koœim gnojilom zalijemo mah. Upora-bimo lahko tudi sodobno organskognojilo v obliki granul bio plantella nu-trivit univerzal seveda v nizkih koncen-tracijah. Spomladi po potrebi pritisnemoblazine mahu k tlom, œe so se pozimi za-radi temperaturnih nihanj dvignile.Lahko se zgodi, da bodo radovedne vrtneptice ob iskanju hrane razkopale in pri-vzdignile sveæe poloæene blazine mahu.Posadimo jih nazaj in zalijmo. Œe se toponavlja, je smiselno celoten nasad po-kriti s tanko mreæo, dokler se mah neprime podlage in se zaœne razraøœati.

Razmnoæevanje mahovMahovi nikoli ne razvijejo cvetov insemen, razmnoæujejo se namreœ s trosioz. sporami, tako kot praproti. Drobnitrosi, ki jih raznaøata veter in voda, slejko prej zaidejo tudi na naø vrt in œe sorazmere ugodne, poœasi zrastejo prveblazinice mahu. Razmnoæujejo pa se tudivegetativno, kar s pridom izkoristimo zadomaœo rabo. Veœje blazine preprostorazdelimo in posadimo na novo mesto.Œe potrebujemo veliko novih sadik, bla-zino mahu razdelimo na zelo majhnedele, dovolj bo æe centimeter ali dvavelik koøœek. Te posadimo v zabojœek vmeøanico øote in kremenœevega peska,kjer se bodo ob stalni vlagi in v sencihitro okrepili in zaœeli rasti. S tako na-stalimi novimi blazinicami bomo lahkozasadili tudi veœje povrøine.

Kaj pa druge rastline?Mahove lahko druæimo v nasade prak-tiœno z vsemi drugimi rastlinami, ki po-trebujejo za rast enake pogoje. Koizbiramo med trajnicami, grmovnicamiin drugimi rastlinami, pazimo le na to,da ne izberemo preveœ bujno rastoœihrastlin, ki bi mahove prerasle in jih za-duøile. Pokrovne rastline, ki se hitro ra-zraøœajo in na gosto pokrivajo tla, zatoniso dobrodoøla druæba mahovom. Pri-merne so nekatere vrste in sorte telohov(rod Helleborus), praproti, vrtne kresnice(rod Astilbe), jegliœi (npr. visoki jegliœ,Primula elatior) in druge trajnice, kiostajajo bolj v skupinah, mah pa lahkopokrije prazen prostor med njimi. Do-loœene rastline celo bolje uspevajo, œe tlamed njimi pokriva mah, saj jim zagota-vlja veœ vlage in zmanjøa temperaturnanihanja v tleh, podobno kot zastirka. Odœebulnic in gomoljnic se v druæbi mahovprav dobro poœutijo æafrani (rod Crocus),navadni mali zvonœek (Galanthus niva-lis), pomladanski veliki zvonœek (Leuco-jum vernum), navadna ciklama(Cyclamen purpurascens) in dvolistnamorska œebulica (Scilla bifolia).

Vrtni motivi z mahoviKamni in skale ob vodnem motivu hitropostanejo pribeæaliøœe mahov. Tudi medblazine mahu v nasadu lahko poloæimokamne, ki se bodo lepo ujemali zmahom, hkrati pa bo mah nekoliko omi-lil trdoto kamnov, ko jih bo zaœel pre-raøœati. Øtori, kosi suhih debel in veje selepo ujemajo z mahovi, hkrati pa dajovrtu nekoliko bolj naraven videz. Z ra-zliœnim vrstami mahov lahko oblikujemozanimivo povrøino v mnogih odtenkihzelene in rumene barve. Uporabimo jihlahko tudi kot obrobke gredicam s traj-nicami, kot podrast grmovnicam in dre-vesom ter za pokrivanje povrøine medsencoljubnimi trajnicami.

Pogled na sveæe zelene, øe od jutranjerose mokre blazine mahu, med katerimise bleøœijo sveæi cvetovi navadne ci-klame, visokega jegliœa ali morda dvoli-stne morske œebulice, je po moji presojivreden truda, da takøno podobo ustva-rimo na domaœem vrtu.

Aljaæ JeæSonaravni vrtovi urejanje okolice s.p.

Obli

kova

nje

vrt

a

Kamni se kar sami ponujajo, da mednjimi posadimo ali pustimo rasti mah.


10

Vse o sobnih plezalkahMedtem ko vrtnemu oblikovanju namenjamo velikopozornosti, pa se zdi, da je notranje oblikovanje z rastlinamikar malo zapostavljeno. Res je, da smo v notranjih prostorihprecej omejeni s potrebami rastlin po svetlobi in toploti, a sot.i. arhitekturne rastline, med katere spadajo tudi vzpenjavke,nepogreøljive in precej uporabne za ozelenjevanje kake stene,stebra, kot æive pregrade ali samo kot poseben, zanimivelement v prostoru.

Vse

o .

..

Sobne ali notranje vzpenjavke so rastline,ki izvirajo iz razliœnih klimatskih podroœij.To je prva informacija, ki jo potrebujemo,preden kupimo tako rastlino. Œe je njenoizvorno æivljenjsko okolje v zmernem kli-matskem pasu ali pa je doma v Medite-ranu, bo za svojo rast in razvojpotrebovala svetel in neogrevan prostor.V pretoplem prostoru bodo poganjki sicerodganjali, vendar bodo øibki, rastlina pabo kmalu podlegla razliœnim boleznim aliøkodljivcem. Veliko sobnih rastlin jedoma v tropskih predelih in zanje bomolahko dobro poskrbeli samo v prostorih,ki so pozimi ogrevani. Tu pa bo potrebnozagotoviti primerno vlaænost.

Primerna oporaVzpenjave rastline se lahko vzpenjajo porazliœnih oporah. Zelo redke so tiste, ki jihob oporo ni treba privezovati (npr.brøljan). Kot opore si lahko nabavimoæiœnate vrvi, æe izdelane opore za topia-rije, manjøe letviœaste opore, pergole, ki sijih lahko tudi sami naredimo iz lesenih alibambusnih palic. Œe æelimo oporo bolj ru-stikalnega videza, se sprehodimo pogozdu in naberemo primerne veje. Medseboj jih poveæemo z zanimivo vrvico alivreœevino. Rastlinam z zraœnimi koreni-nami, kot je npr. filodendron, pa lahkonudimo zanimivo oporo, napolnjeno zmahom. Ko naøa vzpenjavka poœasi odra-ste, zaœne odganjati daljøe poganjke. Ta-krat jih lahko pustimo viseti navzdol alipa v lonœek namestimo malo letviœastooporo in jih priveæemo nanjo, sicer senam lahko zgodi, da se bo rastlina naprejpoveøala, kakøen poganjek pa se bo usme-ril tudi navzgor.

Najpogostejøevzpenjave sobnerastlineSobni brøljan (Hedera)Navadni brøljan (Hedera helix) je doma vnaøem klimatskem podroœju, kot sobni

okras pa so ga uporabljali æe v antiœniGrœiji. Imenitno uspeva v pozimi neogre-vanih notranjih prostorih, prenese pa tudinekaj toplote. Œe ga postavimo na sobnotemperaturo, se ob toploti in pomanjkanjusvetlobe razvijejo tanki in dolgi poganjki,ki jih spomladi krepko poreæemo. Pisano-listne sorte brøljana so nekoliko obœutlji-vejøe, potrebujejo veœ svetlobe, pozimi panaj bodo v prostoru z minimalno tempe-raturo 15 stopinj. Prst naj bo v rastnemobdobju med pomladjo in jesenjo ves œasrahlo vlaæna, pozimi pa zalivamo precejmanj. Voda naj bo ogreta na sobno tem-peraturo, rastline pa so nam hvaleæne tudiza obœasno prøenje s postano vodo.

Hoja, voøœenka (Hoya)Hoja izvira iz obmoœja med juæno Kitaj-sko in vzhodno Indijo. Pri nas je najboljznana navadna hoja ali voøœenka (Hoyacarnosa), ki je zimzelen vzpenjavi grm zzelo dolgimi poganjki, ki s starostjo ole-senijo. Listi so jajœasti in malo mesnati.Hoja ima zelo lepe zvezdaste cvetove vkobulastih socvetjih, ki prijetno diøijo.Poznamo veliko sort voøœenk, od pisa-nolistnih, mnogocvetnih do manjøih inbolj grmiœastih. Pri negi teh lepih rastlinje zelo pomembno, da nikoli ne odstra-njujemo odcvetelih socvetij, ker cvetovinastajajo tudi na lanskih kratkih poganj-kih. Tako najlepøe in najbolj bogato cve-tijo æe precej stare voøœenke. Rastlineimamo ves œas v notranjih prostorih, po-zimi na svetlem in toplem mestu. Œe ne-nadoma zaœnejo odpadati cvetni popki,je za to verjetno kriv prepih. Po cvetenjurastline pribliæno do februarja mirujejo,kar pomeni, da jih prezimujemo na tem-peraturi okoli 12 stopinj, zalivamo pa letoliko, da se koreninska gruda popol-noma ne presuøi. Po koncu mirovanjahojo postopoma navajamo na toplejøerazmere. Ko jo prestavimo spet na toplo,jo zaœnemo moœneje zalivati in dodajatikakovostno tekoœe gnojilo za cvetoœerastline plantella cvet ali za uporabozelo praktiœno gnojilo v obliki øumeœih

Brøljan

Voøœenka

Monstera

Pasijonka


www.klubgaia.si 11

tabletk plantella tabs za cvetoœe rast-line. Hoja potrebuje za vzpenjanje œvrstopalico ali ogrodje, øe posebej kasneje, kose æe precej razraste. Poganjke privezu-jemo sproti in pazimo, da se med sebojne senœijo.

Dipladenija (Dipladenia)Je zelo lepa ovijalka iz druæine pasje-strupovk, ki je doma iz Brazilije. Po-znamo æe precej sort dipladenij, ki seponaøajo s cvetovi v beli, neæno roænati,moœno roænati in rdeœi barvi. Ker jo vnaravi najdemo v tropskih deæevnihgozdovih, potrebuje svetlo do srednjesvetlo rastiøœe. Œe æelimo, da bo rastlinabujno cvetela, jo od marca dalje gojimona precej toplem in vlaænem zraku. Odmaja naprej zadostujejo obiœajno topliprostori, pozimi, predvsem v januarju infebruarju pa jo prestavimo v hladnejøiprostor, s temperaturo okoli 15 stopinj.Poleti rastline redno dognojujemo splantella cvetom ali øumeœimi tablet-kami plantella tabs. Rastlina pa ne pre-naøa zastajanja vode v lonœku.

Vinika, vita (Cissus)Tudi vinike izvirajo iz tropskih krajev.So zanimive in trpeæne vzpenjavke, kiimajo najraje bolj senœno rastiøœe. Prinas je najbolj znana avstralska vinika, kije prava rastlina za severne lege. Lahkojo gojimo pri razliœnih temperaturah, po-membno je samo, da jo na toplem malobolj zalivamo. Ko spomladi zaœnejo od-ganjati novi poganjki, rastline redno do-gnojujemo s kakovostnim tekoœimgnojilom plantella list ali gnojilom vobliki øumeœih tabletk plantella tabs zazelene rastline. Vinika lahko ob gojenjuv toplih in vlaænih prostorih po nekajletih zacveti z drobnimi, rumenimi cve-tovi. Seveda pa vinik ne gojimo zaradicvetov, ampak zaradi lepih, zelenih li-stov in bujne rasti, zaradi œesar lahko znjimi ustvarjamo prave zelene zavese alipregrade.

Pasijonka (Passiflora)Pasijonke lahko v naravi najdemo v zelorazliœnih klimatskih podroœjih, od trop-skih predelov Azije do subtropskega delaSeverne Amerike. Tako so nekatere pre-cej odporne proti mrazu. Pasijonke sozelo lepe, grmaste vzpenjavke z dolgimipoganjki, ki se z viticami vzpenjajo obopori. Cvetijo od zaœetka pomladi pa vsedo jeseni z velikimi, zanimivimi cvetoviv belih, neæno modrih ali celo moœno vi-joliœastih in rdeœih odtenkih. To so rast-line za juæna okna z veliko svetlobe inprostora. Kot oporo lahko uporabimoøpalirje ali moœne lesene palice. Rastlinezgodaj jeseni prenehajo z rastjo. Takrat

prenehamo z dognojevanjem in tudi za-livamo samo toliko, da se koreninskagruda ne presuøi. Rastline prezimljamona svetlem in hladnem prostoru, s tem-peraturo okoli 8 stopinj. Marca jih po-stavimo spet na toplo in priœnemodognojevati s tekoœim gnojilom plan-tella cvet ali plantella tabs za cvetoœerastline.

V prispevku smo opisali samo nekateremed bolj pogostimi sobnimi vzpenjav-kami. Poznamo øe veliko lepih in tudinekaj trpeænih rastlin iz te skupine, kot

so npr. afriøki jasmin (Stephanotis flori-bunda), okrasni jagodnjak (Duchesneaindica), pisanolistni potos (Epipremnumpinnatum ali Scindapsus), plezavi gu-movec (Ficus pumila) ali fitonija (Fitto-nia). Vsem tem rastlinam pa je skupno,da s svojim posebnim naœinom rasti pri-naøajo v naø dom øe nove moænosti obli-kovanja in ozelenitve. Tako øe posebnov zimskem œasu vplivajo tudi na prijet-nejøi in bolj zdrav zrak v prostoru.

Nevenka Breznik

Vse

o .

..

Dipladenija Pisanolistni potos

Vinika


Amarilis je na voljo kot œebula, ki jo po-sadimo sami ali pa ga kupimo æe posa-jenega v lonœku in pripravljenega nacvetenje. Œe je nakup v lonœku enosta-ven, saj lonœek samo postavimo na pri-merno mesto, pa je je vzgoja amarilisaiz œebule bolj zabavna.

Sajenje in priprava nacvetenje S sajenjem amarilisa priœnemo pribliæno6-8 tednov, øe preden æelimo, da bo zac-vetel. Lonœek, v katerega bomo posadiliœebulo, ne sme biti prevelik, zgledatimora celo nekoliko premajhen za takoveliko œebulico. Najboljøa velikostlonœka je takøna, da bo med œebulico in

robom lonœka ostalo le pri-bliæno dva centimetraprostora. Œe bomo v

lonœek posadili veœœebulic, seveda izbe-remo ustreznoveœjega, toliko da seœebulice med sebojne bodo dotikale. Na

dnu lonœka naj bo dre-naæna odprtina, ki jo pre-krijemo z ostanki razbitihglinenih lonœkov.

Œebulico posadimo tako, daje tretjina do polovica nadprstjo. Po sajenju œebulicozalijemo, nato pa lonœek po-

stavimo v temo ali pre-krijemo s œasopisnim

papirjem. Za nekaj œasa ga pustimov temi, le enkrat tedensko preve-rimo, œe prst ni preveœ izsuøena terjo po potrebi zalijemo. Prostor, kjerimamo œebulico, ne sme biti prehla-den, saj je to rastlina toplih krajevin za tazvoj cveta ne potrebujehladnega obdobja, kot na primertulipani, narcise in ostale spomladicvetoœe œebulnice. V tem œasu boœebulica pognala korenine, zatobo njena rast nekoliko upoœas-njena, vendar nas tone sme prestraøiti. Vzaœetku rasti sebodo na vrhuœebulice pojavilitanki ploøœatlisti, cvetnosteblo z za-d eb e l j e -n i mvrhom alipa karoboje. Takratpriœnemo s pogo-stejøim zalivanjem, insicer ko je prst zasuøenana povrøini 2 cm globoko.

CvetenjeKo cvetno steblo poæene 6 do 8 cm vviøino, zaœnemo lonœek postopoma pre-stavljati na svetlejøe mesto, pri velikosti10 cm pa rastlina potrebuje æe velikosvetlobe. Odcvetele cvetove sproti od-stranjujemo. Ko odcvetijo vsi cvetovi,

steblo odreæemo intakrat obiœajno æe

priœne poganjati na-slednje, ki bo dalo novecvetove.

Med cvetenjem amarilisprestavimo v nekolikohladnejøi prostor, na

temperaturo med 18 in20°C, saj bo tako cvetel dlje

œasa. Umaknemo ga tudi z direktnegasonca. Zalivamo ga redno, vendar nepreobilno, obœasno pa ga tudi pogno-jimo. Za gnojenje uporabimo poloviœniodmerek tekoœega gnojila zacvetoœe rastline.

Andreja Tomøiœwww.kalia.si

12

Velik cvet polepøa domCvetje nam vedno polepøa dom, sploh pa pozimi, ko so zunaj puste barve narave in je øehladno. V decembru nas bo øe posebej oœaral amarilis s svojimi cvetovi, ki spada medprazniœne lonœnice. Na steblu amarilisa lahko poæeneeden ali veœ velikih cvetov razliœnih barv, od bele,roza, rdeœe ali oranæne pa do takønih z belimi alizelenimi œrtami.

Letoønji trendi prazniœnih okrasitev v vrtnih centrih Kalia vas bodo vodiliod sladke elegance (zlato-belo-rjava), tradicionalne udobnosti (zlato-rdeœa)in œarobnega gozda (zeleno-rjavo-svetleœa), do sneæene pravljice (belo-modra) in bogatih zakladov (srebrno-vijoliœno-ciklamna).

Ne spreglejte pa tudi ugodnosti, ki smo jih za vas pripravili v tem mesecu:• 16. in 17.12.: 30% popust na vse PVC smreke• od 19.12. dalje: 40% popust na ves novoletni program, razen smrek

Cve

toœe i

deje

Kalia predstavlja

FOTO

: M. A

.


Ek

olo

øko v

rtnarj

enje

Semenarne ne negujejo veœ lokalno prila-gojenih sort, temveœ se ukvarjajo z izbra-nimi, univerzalno uporabnimi sortami. Zapreteæni del kulturnih rastlin nihœe veœ neskrbi. Zanemarimo jih in izgubimo. Drugez namerami za poveœevanje pridelkov vo-dimo v degeneracijo in bolezni. Nevarnostitega dogajanja se ne zavedamo. Znanost seje izjemno razvila, pravimo. Iz divje ra-stoœih rastlin pa ni v stanju vzgojiti novekulturne rastline. Za preæivetje imamosamo in izkljuœno tiste, ki so jih kultiviralinaøi davni, preprosti predniki in ki jih øenismo izgubili.

Nauœimo se pridelovanjasemenV situaciji, ko smo ostali brez svoje seme-narne in pridelamo pribliæno 5% potrebnihsemen, vsa druga pa dobimo iz rok multi-nacionalnih koncernov, ki so 90% seme-narn kupili, moramo kot najbolj nujnosmatrati skrb za pridelovanje svojih semen.Slovenski kmet, vrtnar in vrtiœkar s svojimkoøœkom zemlje je tisti, ki s svojim zna-njem predstavlja moænost, na kateri mo-ramo izgubljeno samooskrbo s semeni nanovo graditi.

Skuøajmo semena torej pridelati tudi sami.Pri rastlinah, ki cvetijo v prvem letu, je topraviloma preprosto. Pri tistih, ki cvetijo inoblikujejo seme v drugem letu, kot denimokorenœek, rdeœa pesa, zelena, pastinak.., jemalo teæje. Da bo pridelano seme tudidobro, je potrebno vedeti, katere rastline bise lahko med seboj kriæale in tako izrodile.Kaj je potrebno narediti, da se to ne do-godi, kakøne morajo biti razdalje med so-rodnimi rastlinami, ki jih opraøujejo insektiin veter in seveda to, da lahko pridelamodobro seme le iz zdravih, dobrih rastlin, hi-bridi pa za to niso primerni…

Napotki Marie ThunZa zaœetek iz 50-letnega raziskovalnegadela Marije Thun nekaj dragocenih temelj-nih napotkov: Rastlino, iz katere æelimopridelati seme, posejmo vsekakor na sve-tovani tipiœen dan po setvenem koledarju- listnate rastline: solato, øpinaœo, peterøilj,

kapusnice na dan za list; plodovke: para-diænik, papriko, fiæol, æita, grah, kumarice,buœe… na dan za plod; korenovke: ko-renœek, rdeœo peso, gomoljno zeleno, pa-stinak, krompir, vsekakor na dan zakorenino in cvetnice: kamor razen cvetlicsodi tudi brokoli na dan za cvet. Pred po-sevkom zemljo poøkropimo z blagim œajemiz njivske preslice in jo prerahljamo do 20cm globine. Praktiœno orodje za to je takoimenovan lastaviœji rep. Seme posejemo inmorda pritisnemo v zemljo, da je kontaktsemena z zemljo dober. Ko rastline vzka-lijo, jih negujemo, to je okopavamo in ple-vemo vedno na tipiœen dan po setvenemkoledarju, dokler ne oblikujejo dobro ti-stega dela, ki ga uporabljamo za hrano,torej solata solatno glavico, motovilec lepelistne rozete, redkvica gomolj… Na grediciodberemo najboljøe rastline za pridelova-nje semena in jih zaœnemo negovati, to jeokopavati in pleti, biodinamiki pa tudiøkropiti s preparatom kremen iz roga, nadan za plod/seme. S tem dobi rastlinaspodbudo, da se osredotoœi na oblikovanje

dobrega semena. Rastlina bo zaœela obli-kovati cvet in morda potrebuje naøopomoœ pri odstranjevanju preveœ strnjenihlistov v glavici solate ali oporo, œe so steblas cvetjem visoka, morda zaøœito preddeæjem ali mogoœim kriæanjem s sorodnorastlino. Ko je seme zrelo, cele cvetove alisocvetja poreæemo na za rastlino tipiœendan, pri solati na dan za list, pri redkvicina dan za korenino… Seme po potrebi do-suøimo na zraœnem podstreøju, suho paoœistimo, da na semenu ne bo glivic inspravimo v steklen kozarec na hladno insuho mesto.

Zemlje in lege, kjer bi enako dobro uspe-vale vse rastline, ni. Pri pridelovanjusemen zato izberemo rastline, ki dobrouspevajo.

Setveni priroœnik in knjiga Praktiœnovrtnarjenje Marije Thun vam bosta pri deluzanesljiva vodnika.

Meta Vrhunc

Pridelajmo lastna semenaPred 200 leti je veœ kot 90% ljudi æivelo na podeæelju ali obrobju mest od plodov zemlje.Pridelovanje lastnih semen je bilo samoumevno. V samooskrbi s semeni je utemeljenapestrost kulturnih rastlin, ki smo jih podedovali. Rastline so se v toku let prilagodileklimi, kakovosti zemlje, tradicionalnemu naœinu pridelovanja in razvile svoje, pokrajiniprilagojene posebnosti.

N A R A V N O – U Œ I N K O V I T O – Z D R A V O 13

Pridelovanje semen na dneve zakoren, list, cvet in plod.


Vkopana gredaVkopana greda je eden izmed starihnaœinov gojenja rastlin, ki omogoœa, dase znotraj vrta ohranjata toplota invlaga. Zaradi izkoriøœanja naravne to-plote, ki jo oddajajo tla in tudi vetra, kikroæi okrog rastlin in kondenzira vlago,so rastline v takønem vrtu veliko buj-nejøe. V naøih podnebnih razmerah je tanaœin gojenja øe zlasti primeren za to-ploljubne buœnice in plodovke.

Gredo zaœnemo pripravljati tako, da spomoœjo koliœka in vrvice na tleh za-riøemo krog s premerom od dveh do øti-rih metrov. Nato gredo ogradimo znepravilno oblikovanimi kamni. V sre-dini grede izkopljemo jamo, globoko od40 do 80 centimetrov in z izkopanozemljo naredimo breæino. Da se bomolaæje gibali ob zasaditvah, zalivanju inpobiranju pridelka, breæina znotraj gredene sme biti prestrma. Na koncu gredoprekrijemo s slojem dobre bio plantellauniverzalne zemlje brez øote, ki jo rahlopotlaœimo. Pred setvijo oziroma saditvijorastlin do sredine grede postavimoploøœato kamenje, ki nam bo sluæilo zapotko.

Visoka gomilaŒe imamo v vrtu tla slabøe kakovosti, øezlasti, œe gre za teæko ilovico, lahkoplodno, peøœeno, ilovnato zemljo navo-zimo na kup, ki bo viøji od okolice. Po-vrøino kupa oziroma gomile prekrijemoz zastirnim materialom, kot so øota,slama ali listje. Material zravnamo in narobovih naredimo rahlo poøeven padec.Za veœjo obstojnost in boljøo drenaæo

lahko na dno gomile nasujemo kamenje,ki ga prekrijemo z meøanico øote in gro-bega peska.

Tako ponudimo rastlinam tla z boljøostrukturo, odcednostjo in zraœnostjo, kerodveœna voda hitreje odteœe. Poleg tegagreda v obliki gomile ponuja veœjo po-vrøino za gojenje rastlin. Na zaveternostran breæine lahko posadimo rastline, kiso bolj obœutljive za veter, na osonœenostran breæine pa rastline, ki potrebujejoveœ sonca. Med te rastline sodijo para-diænik, kumare, buœke, fiæol, roæmarin inæajbelj, medtem ko senœno stran name-nimo zelju, korenœku, blitvi ali rdeœipesi. Na vrh gomile pa bomo posadilinajveœje ljubitelje svetlobe, kot so naprimer œesen, œebula in gomoljna zelena.V vsakem primeru pa se zemlja v gomilispomladi hitreje ogreje, kar je øe pose-bno dobrodoølo pri pridelovanju zgodnjezelenjave.

Ta oblika grede, ki izvira iz juænih po-krajin Kitajske, je zelo dobrodoøla za lju-bitelje vrtnarjenja, ki so æe v zrelih letih,oziroma za ljudi z gibalnimi teæavami.Poleg tega visoke gomile pripomorejo klepøemu videzu vrta, saj mu dodajo tre-tjo dimenzijo, hkrati pa priljubljene rast-line lahko opazujemo z drugaœneperspektive, njihove barve in vonjave pauæijemo iz neposredne bliæine.

Naredimo si vrt udobnejøiVesten vrtnar si bo vrt uredil tako, da bo kljub omejenemu prostoru in mordaneugodnim klimatskim pogojem na njem lahko pridelal dovolj sveæe zelenjave zadomaœo kuhinjo. Hkrati pa mora biti vrt tudi urejen prostor, kjer bomo œim boljeizkoristili barve, oblike in strukture zelenjadnic in okrasnih rastlin. Moænosti, ki se pritem ponujajo, so oblikovanje gredic tudi na netradicionalen naœin.

Ek

olo

øko v

rtnarj

enje

N A R A V N O – U Œ I N K O V I T O – Z D R A V O14

Visoka gomila

Rdeœa bazilika Listnati

peterøiljKodrolistnipeterøilj

VHOD V VRT

Bazilika

Komarœek

Buœke

Zgodnjiparadiænik

JajœevecSolatnekumarePaprika

Timijan

Lubenica

Melisa

Redkvica

Pozniparadiænik


Ek

olo

øko v

rtnarj

enje


Visoka gredaV praksi manj razøirjene, vendar medvrtnarji zelo cenjene so visoke grede, iz-delane po posebnem postopku zlaganjarastlinskih in organskih ostankov tervrtnega komposta. Pred sejanjem na vrhgrede nasujemo øe za dva decimetra de-belo plast vrtne zemlje, ki naj bo oboga-tena z dolgodelujoœim organskimgnojilom plantella organik. Uœinek vi-soke grede se kaæe v postopnem razkra-janju uporabljenega organskegamateriala; energija, ki se poœasi sproøœa,ogreva substrat in tako zboljøuje to-plotne razmere v gredi.

Œe je le mogoœe, za tako gredo izberemoprostor v sonœnem delu vrta, v smerisever–jug. Lega vzhod–zahod je manjpriporoœljiva zaradi premoœnega ogreva-nja na juæni strani in senœenja na se-verni. Sicer pa je pri izbiri prave smeriza gredo pomembno paziti predvsem na

to, kam visi teren. Greda naj poteka pra-vokotno na nagib tal, saj bomo le-takoprepreœili izpiranje in siromaøenje prsti.

Na visokih gredah lahko gojimo prav vsevrtnine, obiœajno pa so to meøani po-sevki. S setvijo ali sajenjem meøanih po-sevkov namreœ dobro izrabimopridelovalno povrøino, ob ustrezni oskrbipa dosegamo tudi dober pridelek. Posa-mezne vrtnine ali diøavnice sadimo tako,da bodo imele najugodnejøe moænosti zarast: tako na spodnjih legah ob stranehgredice posadimo nizko rastoœe rastline,na vrhu pa visoko rastoœe.

V ljubiteljskem vrtnarstvu se pogostosreœujemo z razliœnimi oblikami visokihgred, ki se med seboj razlikujejo poobliki, naœinu izdelave in izrabe. Med-tem ko dolæina visokih gred ni omejena,je njihova obiœajna viøina med 30 centi-metri in enim metrom. Veœje viøine paæe zahtevajo trdne, obiœajno kar beton-

ske temelje za stabilno ograjo, ki morazdræati teæo zemlje. Ograja je lahko iz ra-zliœnih materialov: lesenih desk, kam-nov, stare opeke …

Øirina grede pa naj ne bi presegla pol-drugega metra, tako da z lahkoto obde-lujemo tudi sredino grede.

Spiralna gredaZeliøœa in diøavnice najpogosteje gojimona gredicah skupaj z vrtninami ali okras-nimi rastlinami. Ker pa veœina aroma-tiœnih rastlin potrebuje le malo prostora,je z njimi na razmeroma majhnem pro-storu mogoœe doseœi presenetljivo pe-strost. Poleg tega so aromatiœne rastlinevsestransko uporabne, tako da lahko za-dovoljijo veœ potreb. Komarœek, roæmarin,æajbelj in timijan, na primer, so cenjenipredvsem v kuhinji in ljudskem zdravil-stvu, sivka in melisa sta priljubljeni sesta-vini diøeœih daril in pomirjevalnih œajev,navadni vratiœ odganja muhe … Vse terastline imajo tudi œudovite cvetove, ki vvrt privabljajo metulje in œebele.

Vse naøteto nas navaja na misel, da zate rastline potrebujemo posebno mesto vvrtu, tako da lahko poskusimo tudi z go-jenjem na posebni spiralni gredi.

Spiralna greda je enostaven in nezahte-ven vrtiœek, ki za vzdræevanje potrebujele malo dela. Viøina spiralne grede je se-veda odvisna od njenega namena inosebnih æelja, glede øirine pa velja, da najne bi bila oæja od enega metra. Spiralnagreda seveda potrebuje ograjo v oblikizidu iz kamnov, betonskih blokov aliopeke. Pri zasaditvah pa se je treba izo-gibati predvsem preveliki gostoti rastlin.

Dragan Ænidarœiœ

Spiralna greda Visoka greda

Mreæa Suhe veje ali koruznica

Jarek z vodo

Vrtna zemlja

Vrtnikomost

Listje,trava

Zemlja s travo


Razmnoæevanje vsadovnjakuPri razmnoæevanju rastlin se vednoznova sreœamo z dvema moænimanaœinoma. Rastline lahko razmnoæimona dva moæna naravna naœina: spolnoali nespolno.

1. Spolno razmnoæevanje je najobiœaj-nejøi in najpogostejøi naœin. Pri temrazmnoæevanju sta potrebni dve starøev-ski rastlini ali dve vrsti cvetov; to jekombinacija starøev, ki prispevata vsakpolovico svojih lastnosti za bodoœi orga-nizem, ki bo zrasel iz semena. Tak poto-mec bo lahko seveda popolnoma ali pavsaj deloma drugaœen od svojih starøev.Pri sadnih rastlinah tu nastane problem,predvsem kadar æelimo ohranjati nekonatanœno doloœeno sorto s toœno do-loœenimi lastnostmi. Pri rastlinah selahko v takem primeru oprimemo dru-gega naœina, to je nespolno razmnoæeva-nje. Pri tem naœinu razmnoæevanjarastlin, pravimo mu tudi vegetativno,dobimo vedno potomce, ki so v celotipodobni, enaki svojim starøem v vsehlastnostih. Potomci so kopija, moder-nejøe reœeno so kloni svojih starøev. To,dandanes bogokletno besedo in dejanje,kloniranje, œlovek pozna in tudi s pri-dom uporablja æe kar nekaj tisoœ let.Kloniranje je pri rastlinah moæno, pro-blem pa nastane pri æivalih, kjer je klo-niranje povezano in moæno øele zmodernimi, znanstvenimi naœini, ki paso velikokrat za marsikoga sporni in ne-naravni. Prihodnost bo o tem povedalamarsikaj. Pustimo se presenetiti.

2. Nespolno razmnoæevanje je postopek,kjer pri razmnoæevanju sodeluje le enarastlina, iz katere uporabimo del te rast-line. To so lahko razliœni deli, s katerimivzgojimo novo rastlino, potomca. Zarazmnoæevanje lahko uporabimo pota-knjenec, oko – brst, vrøiœek ali celo delkorenine, skratka del rastline, iz katereob dodatni skrbi zraste nova rastlina. Prisadnih rastlinah se za nespolno razm-noæevanje veœinoma uporabi potaknje-nec in pa cepiœ (eden ali veœ brstov)matiœne rastline. Od znanih sadnih rast-

lin razmnoæujemo s potaknjenci pred-vsem aktinidijo – kivi. Tudi ameriøko bo-rovnico je moæno razmnoæevati spotaknjenci, æal pa je v domaœih oko-liøœinah uspeønost prijetja potaknjencabolj borna, da ne reœem celo niœna.

3. Nekako bolj uveljavljen in obiœajnejøinaœin razmnoæevanja sadnih rastlin jecepljenje. Kot sem æe omenil, je cepljenjepoznano æe kar nekaj tisoœ let, zato je otem naœinu razmnoæevanja sadnih rast-lin skoraj æe vse povedano.

Pred razlago razliœnih naœinov cepljenjaje vseeno potrebna razlaga doloœenihpojmov, ki jih moramo poznati ob ce-

pljenju, seveda pa tudi ob nakupu sadikv drevesnici. Podlaga je rastlina, na ka-tero nekaj cepimo, podlagi velikokratreœemo tudi »divjak«. Podlaga je rastlina,ki je vedno v tesnem sorodstvu z rast-lino, ki jo æelimo cepiti. Velikokrat sesliøi, kako je nekomu uspelo cepitihruøko na jablanovo podlago. Po na-tanœnem pregledu in pogovoru pa ugo-tovimo, da temu ni tako in takakombinacija sicer nekaj œasa raste, slejko prej pa propade. Podlaga in cepiœælahtne rastline morata biti med sebojskladna, v nadaljnjih letih rasti mora bitivez med podlago in cepiœem trdna intrajna. Primer neskladnosti sreœamo pricepljenju hruøke na podlago kutine. Pri

Ek

olo

øko v

rtnarj

enje

Po jesenskem odpadanju listja zaœnemo razmiøljati, kaj bi lahko v sadnem vrtuspremenili, posadili, obnovili, skratka, vseskozi imamo neko æeljo po veœjem, boljøem,novem. Vsaka rastlina, ki jo æelimo posaditi v sadnem vrtu, je nastala kot posledicarazmnoæevanja, vzgoje, oblikovanja narave ali vestnega dela drevesniœarja.

Cepljenje sadnih dreves skozi vse leto

N A R A V N O – U Œ I N K O V I T O – Z D R A V O16

1 2

3 4Ploøœiœasta okulacija: 1. Rez oœesa in podlage 2. Spoj oœesa inpodlage 3. Vezanje s folijo 4. Brstenje po uspeønem cepljenju.


veœini sort hruøk ni prave skladnosti medcepiœem hruøke in podlago kutina,skladni pa sta na sreœo dve sorti hruøk(pastorjeva in hardijeva), ki ju upora-bimo kot posredovalko. To pomeni, dakadar cepimo na podlago kutina sortopastorjeva ali hardijeva, lahko na ti dvesorti øe enkrat cepimo katerokoli drugosorto hruøke. Vez med kutino in hruøkobo nato trdna in trajna. Sadika hruøke,cepljene na posredovalko, je prav zaradidvakratnega cepljenja nekaj draæja.

Pravi izbor sadnepodlagePri jablani je razlika v podlagah najboljoœitna in znana. Na razliœnih podlagahjablane zraste ista sorta jablane v ra-zliœno veliko drevo. Primer sorta idared,cepljena na øibko podlago M-27, jelahko visoka tudi le 1,5 metra, ista sorta,ki je cepljena na bujnejøo podlago MM–106, pa zraste lahko tudi 4 – 5 metrovvisoko. To vedenje je pri oblikovanjusadnega vrta zelo pomembno, ker je ponekaj letih lahko naø vrt zelo gost in te-maœen zaradi pregosto posajenih sadik.

Razliœne moænosticepljenjaNaœinov cepljenja je zelo veliko. Pri ce-pljenju je vedno najbolj pomembnosamo to, da je vez med cepiœem in pod-lago trajna in œvrsta. Vseeno pa bi se se-znanili le s tremi naœini cepljenja, ki semi zdijo najboljøi in tudi razmeromaenostavni. Pred opisom naœinov ceplje-nja je potrebno navesti øe œas, kdaj jenajbolje cepiti sadno drevje. Veœinomacepimo takrat, ko je rastlina v soku – koje »muæevna«. Prviœ je rastlina v sokuspomladi ob cvetenju, drugiœ pa v avgu-stu.

Spomladi je najboljøa metoda cepljenjaangleøka kopulacija. Pri tem naœinu ce-pljenja morata biti cepiœ in podlaga pri-bliæno enako debela, ta naœin pa jeuporaben za veœino sadnih vrst. Cepiœemoramo »nabrati« æe v februarju, jihshraniti v vlaænem in hladnem prostoru.Osebno hranim cepiœe vedno v plastiœnivreœki, v spodnjem delu hladilnika, kjerponavadi hranimo tudi zelenjavo. Pazim,da se cepiœi ne izsuøijo ali da ne priœnejoplesneti. Idealen œas cepljenja spomladije v œasu cvetenja jablane, temperatureso takrat æe nekoliko viøje in mesto ce-pljenja nam ne bo pozeblo. Z zelo ostrimcepilnim noæem odreæemo podlago podkotom (poøevno), naredimo øe jeziœek,podobno poøevno odreæemo tudi cepiœ

in ravno tako na cepiœu naredimo je-ziœek. Oba dela spojimo, tesno poveæemoz izolirnim trakom, ki ga uporabljajoelektriœarji za izoliranje æic, del cepiœana vrhu zamaæemo s kakovostno cepilno

smolo bio plantella arbosan, da se cepiœtam ne izsuøi in cepljenje je opravljeno.

Sredi avgusta je najboljøa metoda na-vadna okulacija. Cepiœe vedno nabiramosproti, tik pred cepljenjem, takoj po-reæemo liste, pustimo samo 1 cm dolgpecelj lista. Na podlagi zareæemo lubje vobliki œrke T, ker je podlaga v soku, selubje s konico noæa lepo odgrne, na ce-piœu odreæemo oko s pecljem in ga pori-nemo v zarezo na podlagi. Oko tesnopoveæemo z gumi trakom, ki po treh ted-nih, ko je oko æe prijeto, razpade. Peceljlista sluæi za kontrolo uspeønosti ceplje-nja. Œe po 10 dneh pecelj odpade, je ce-

pljenje uspelo, œe pa se je pecelj zasuøil,moramo cepljenje ponoviti.

Ploøœiœasta okulacija (chip buding) jeuporabna zato, ker ni potrebno, da je

podlaga v soku. Cepimo lahko æe vzaœetku avgusta in tako v drevesnici po-veœamo ugoden œas, namenjen cepljenju.Tudi pri tem naœinu cepiœe naberemosproti, liste osmukamo na œisto, na pod-lagi naredimo zarezo celo malenkost vles, jo na spodnjem delu zareæemo rahlopoøevno in isto ponovimo na cepiœu.Oko poloæimo v zarezo ter vse skupaj œezbrst tesno poveæemo s plastiœno folijo.Folijo po 6 tednih obvezno odstranimo.Ta naœin cepljenja je zelo primeren zacepljenje citrusov, saj jih lahko cepimov katerem koli œasu.

Roman Mavec


Ek

olo

øko v

rtnarj

enje

Angleøka kopulacija: 1. Rez cepiœa 2. Spoj cepiœa in podlage

T-okulacija: 1. Cepiœ vmestimo v T-zarezo. 2. Vezanje cepiœa z gumico.


Med vsemi, ki boste do 15. januarja na naø naslov Klub Gaia, Sinja Gorica 2, 1360 Vrhnika s pripisom »Gaina prazniœnakriæanka« poslali pravilno reøitev gesla v kriæanki, bomo izærebali 10 sreœneæev in jih bogato nagradili. Kot 1. nagradobomo podelili Gain enodnevni izlet, kot 2. – 5. nagrado bodo nagrajenci prejeli Plantella tabs za orhideje in Plantellaspecialno zemljo za orhideje, za 6. do 10. nagrado pa bomo nagrajence razveselili z Gainimi priroœnimi nahrbtniki.Imena vseh izærebancev bomo objavili v februarski øtevilki revije Gaia in na spletni strani www.klubgaia.si.

Gaina prazniœna kriæankaG

ain

a p

razn

iœna n

ag

radna k

riæa

nk

a


SETVENI KOLEAR


SETVENI KOLEAR


SETVENI KOLEAR


SETVENI KOLEAR


Vpraøanja naøih œlanov

?Prijateljico vsako leto presenetim z dari-lom. Zanima me, katero lonœnico ji lahkopodarim v prednovoletnem œasu in kje se

bodo rastline najbolje poœutile? Ker æelim pre-saditi nekaj lonœnic, me zanima tudi optimalenœas presajanja.œlanica Joæefa iz Øentruperta

!Za decembrsko dariloso primerne lonœnice, kinaø dom poæivijo. Ne-

koliko hladnejøe tempera-ture (10 in 16 °C) bodoustrezale ciklami, trobenti-cam in araliji. Temperaturemed 16 in 20 °C, ustrezajoafriø kim vijo li cam, ama ri -li som, boæiœ nim kak tu som,hi bi sku som, begonijam inne ka te rim dru gim sobnimrast li nam. Lonœ ni ce, kot soana na sov ke, fla min gov ciin ma ran te, do bro us pe va -jo pri tem pe ra tu rah, viø jihod 20 °C. Zimski œas je øeposebej problematiœen za

orhideje, ki jim najbolj økoduje udor hladnega zraka. Ob krajøiizpostavitvi nizkim temperaturam bodo odpadli vsi neodprtipopki. Pri 5 °C bo poleg odpadanja popkovpriølo tudi do trajnih poøkodb listnega tkiva.Za izboljøanje osvetlitve jih postavimo najuæna ali zahodna okna. Razliœnim listnatimrastlinam, med njimi tudi difenbahovkam inpalmam, enkrat tedensko privoøœimo mlaœnoprho, medtem ko monsteram in gumovcem boljprija, da jim z mokro krpo obriøemo liste. Najboljprimeren œas za presajanje sobnih rastlin jekonec februarja ali zaœetek marca, ko rastlinezaœenjajo novo rast. Za presajanje si priskrbimokakovostno petkomponentno zemljo plantellabalkonia, rastline pa presadimo v øtevilko alidve veœji lonœek.

?Ta œas se ukvarjam z naœrtovanjem zele-njavnega vrta. Æelela bi vedeti kaj veœ omeøanih posevkih.

œlanica Tanja iz Logatca

!Zelenjavni vrt imate lahko urejen po naœinu tako imenova-nih meøanih kultur. Kakor hitro tla ne zmrzujejo veœ, posa-dimo nizki grah na 120 cm øiroke gredice. Marca posejemo

mednje tri vrste kolerabe in solate. Maja ali junija ta prvi pri-delek pospravimo, potem posadimo na gredico tri vrste poz-nega zelja. Med zelje lahko posadimo øe solato ali nizki fiæol,ki ju pospravimo øe preden zelje zraste. Kot drugi primer lahkonajprej posejemo øpinaœo, maja na isto gredico posadimo enovrsto kumar in jo obrobimo z dvema vrstama cvetaœe in solate.Kombiniramo lahko tudi paradiænik in solato ali baziliko. Medzelje lahko posadite vrtnine, ki prekrijejo vmesni prostor, sajse ta vrtnina sorazmerno poœasi razvija. Sosed zelju je lahkograh, fiæol, tudi øpinaœa in berivka, ki tla prekrije takrat, kozelje øe ne rabi vsega prostora. Da bo manj økodljivcev, bo na

vsakih tri do pet rastlin zelja koristna tudizelena. Na gredici imamo lahko veœ pridel-kov, npr. solato, stroœji fiæol, listnati ohrovt.Osnovni pogoj za tako meøano kulturo paje tudi gnojenje z dobro uleæanim hlevskimgnojem, kompostom ali vse bolj priljublje-nim sodobnim dolgodelujoœim organskimgnojilom v obliki pelet plantella organik, kije toplotno obdelan in ne vsebuje semen ple-velov in bolezenskih klic.

?Pred vhodom æelim posaditi viseœomaœico, ki bo lep zgodnje spomladanskiokras. Zanima me, kateri prostor je naj-

primernejøi, koristne bodo tudi osnovne infor-macije o oskrbi.œlan Miran iz Kungote

!Po opisu sodeœ gre za rastlino z latinskimimenom Salix caprea »Pendula«. Maœice serazvijejo øe pred cvetenjem v marcu in aprilu.

Ustreza ji sonœna do delno senœna lega, je ne-zahtevna, bolje uspeva v vlaænih, kislih tleh,dobro pa se poœuti tudi v nekoliko bolj peøœenih.Optimalni pogoji za rast so øe vedno vlaæna, ne-koliko kisla tla. Sodi med prezimno trdne rast-line, prenese celo daljøe poplavno obmoœje in sedobro obraøœa iz staregalesa. Manjøa drevesa,cepljena na steblo, sozelo priljubljena, vendarvelikokrat nepravilnonegovana. To poveøavovrbo z maœicami nakratke »øtrclje« obrezu-jemo vsako leto po cve-tenju, ko maœiceodpadejo. Sicer slabøecveti, poganjki v notra-njosti kroønje pa lahkozaœnejo propadati. Obsajenju ji za boljøevraøœanje v sadilnojamo dodamo tudiplantella univerzalnovrtno zemljo.

www.klubgaia.si

Str

ok

ovn

jak

sve

tuje

23


Kaktus øteje æe 35 let Kaktus vrste Cereus peruvianus je»pionirska« rastlina v domu Birtiœevih,saj je v hiøo priøel prvi in je glavnivzrok za rastlinsko navduøenje zakon-cev Birtiœ. Kot zanimivost lahko po-vemo, da ta vrsta kaktusa odbije inabsorbira økodljivo sevanje elektron-skih naprav, zato ga lahko po zim-skem mirovanju postavimo tudi vbliæino raœunalnika, kjer bo nevtrali-ziral økodljivo elektromagnetno seva-nje iz okolice.

24

Prezimovanje posodovk D

r. G

aia

na o

bis

ku

Na kmetiji sredi Ljubljane æivita naøa dolgoletna œlana,navduøena ljubitelja cvetja, gospa Branka in Franc Birtiœ.Kmetijo bogatijo premnoge rastline iz razliœnih krajev, kijih je potrebno prezimovati kot posodovke.

Gospa Branka, navduøena zeliøœarica, neizpusti nobene priloænosti, da se skupajz moæem udeleæita izletov, povezanih scvetjem. Ob teh priloænostih vedno najdekakøno novo rastlino, ki jo preizkuøa ingoji. Tako so po 5 letih rasti na grmukave æe pripravljeni plodovi na poti, dadozorijo. Rastlina popra, ki jo je kupilaletos na Gainem izletu v Avstrijo, pa jezrasla æe krepko œez meter in popestrizaprt balkon s œudovitimi velikimisrœastimi listi. Na stopniøœu prezimujejoøe mnoge dature, bugenvileje, hibiskusi,

kamelije, afriøke brøljanke, oleandri,agave, figa in raznovrstni kaktusi. GospeBranki je najbolj pri srcu njen prvi kak-tus, ki je æe v zrelih letih. Ljubezen dorastlin, obilica pozitivizma in dobre voljese v domu Birtiœevih pretaka tudi v do-maœe sokove, marmelade in sladice.

Datura œaka na rez Daturo je najbolje obrezati zgodajspomladi, vendar smo jo v veœiniprimerov zaradi oskrbe ponavadiprisiljeni porezati æe jeseni. Zatoobiœajno ponovno priœne z rastjo,tako oskrbovana rastlina tudi cvetinekoliko kasneje, kot œe bi jo obre-zali spomladi. Gospa Branka je rav-nala pravilno in bo daturo obrezalav spomladanskem œasu. Na stop-niøœu nima teæav s prenizkimi tem-peraturami, saj ji najbolj ustrezatemperatura med 10 in 15 stopinj C.

Œlana Branka in Franc Birtiœ

Na svetlem balkonu domujeta kavovec in poperGospa Branka je spoznala, da poper potrebuje substrat, ki zadræuje dovolj vode,hkrati pa je dobro odceden (slika 2). Z dolgoletno rastlinsko prakso je spoznala,da take razmere ustrezajo tudi afriøki vijolici. Poper poleti prestavi na dvoriøœe,kjer ga bo grela indirektna sonœna svetloba. Kavovec, ki zime ne pozna, je dosegelviøino dveh metrov, navzoœi pa so tudi plodovi (slika 1). Zrna kave so øe zelenain obdana z »mesom«, ko pa bodo dozorela, jih bo pokrivala rdeœa koæica. Zreliplodovi so na videz podobni naøim œeønjam, le da so nanizani na vejah s pravkratkimi peclji.

1

2


Citruse in hibiskusogroæajo økodljivciOb pregledu rastlin smo nahibiskusu opazili uøi in ka-parja na citrusih. Slednjegasmo hitro opazili, saj kaparob sesanju izloœa obilo me-dene rose (sladkasta te-koœina), na katero se naselijoglivice sajavosti, ki jih na li-stih ne moremo zgreøiti. Go-spod Franc se s kaparjem nacitrusih »bori« s fiziœnim od-stranjavanjem økodljivca, ki

mu sledi splakovanje listov z milnico. Tak naœin je pogojno uspeøen, ker je ta»nadloga« v zgodnji fazi razvoja mobilna, skrita in jo teæje opazimo. Proti ka-parjem najuœinkoviteje ukrepamo s sistemiœnimi insekticidi, vendar moramo po-misliti na uæitnost limon in lupine. Zelo uporaben je tudi ekoloøki pripravek naosnovi oljne ogrøœice bio plantella prima. Pri vseh naœinih varstva moramo bitivztrajni in ga veœkrat ponavljati. Uøi so se pojavile na mladih soœnih poganjkihhibiskusa, zato smo jih odpravili s pripravkom na osnovi naravnega piretrina bioplanatella flora kenyatox verde. Pri tem smo bili pozorni, da rastlin nismo økro-pili po cvetovih.

Zalivanje vzimskem œasuGospa Branka vse posodovkeœez zimo zaliva zelo skromno(odvisno od vrste) oz. le toliko,da se ne izsuøijo. Za zalivanjeuporablja deæevnico, ki jemehka oz. brez apnenca.Deæevnica je zbrana v zbiral-niku za vodo, pred uporabo joje v zimskih mesecih treba pri-merno ogreti. Ker je mehka inne vsebuje klora, je vsekakornajprimernejøa za zalivanjevseh posodovk. Gospa Birtiœæe dobro pozna njihove zah-teve po vodi, zato pri zaliva-nju ne pretirava, saj dobro ve,da ob preobilnem zalivanjulahko pride do koreninskegnilobe.

Dr.

Gaia

na o

bis

ku

Najveœ posodovk je nahladnem stopniøœu Posodovke œez zimo ponavadi hra-nimo v prostorih, ki so slabo ogre-vani ali sploh ne, œe je le prostordovolj izoliran. Najbolje uspevajo,œe jim zagotovimo ustrezno suhprostor s temperaturo nekje okrog 8- 10 °C. Taki pogoji so izpolnjenitudi na hladnem stopniøœu in bal-konu druæine Birtiœ. Nekoliko dru-gaœe pa je s svetlobo, ki nastopniøœu vsekakor ni optimalna,vendar je takøna situacija pogosta vveœini domaœih hiø. Svetloba je zate rastline, œe hoœemo, da so spo-mladi lepe, tudi v tem œasu najpo-membnejøa, ampak v naøigeografski øirini drugaœe preprostone gre. V tem œasu se moramo spri-jazniti z dejstvom, da so posodovkena prisilnem dopustu, poleti pa bodozopet æarele na prostem.

Kako pomagatiposodovkam?V zimskem œasu je posodovkam zaradiomejenih svetlobno-temperaturnih razmertreba pomagati. Zelo uporaben je vitamin-ski kompleks na osnovi aminokislin bioplantella vita. Tako bistveno zmanjøamostres ter stimuliramo procese, pri katerihnastajajo energija, potrebna za æivljenje insnovi za obnavljanje rastlinskih celic. Naj-hitrejøe sprejemanje aminokislin doseæemoz dodajanjem preko listov. V naøem pri-meru pa smo ga dodali vodi za zalivanjein rastline zalili. To øe posebno prav pridetakrat, ko so posodovke (npr. citrusi) podstresom in mnoæiœno odvræejo liste.

Davor Øpehar in Loreta Vlahoviå

25



V Sneæno jamo smo se odpravili sredijulija. S ceste Ljubno ob Savinji – Luœe,v kraju Struge (tri kilometre predLuœami), smo zavili desno ter se po 18kilometrih deloma asfaltirane in delomamakadamske ceste ustavili na parkiriøœupod vhodom v jamo, do katerega je øepet minut hoje navkreber. Ta se zaœne narobu udornice, kjer stoji liœna brunaricaupravljavca jame jamarskega kluba Œrnigaleb iz Prebolda, katerega œlani so jo23. avgusta 1981 tudi odkrili. »Tistegaleta smo na tem obmoœju imeli veœdne-vni jamarski raziskovalni tabor. Ko smopregledovali to kraøko kotanjo, ki je bilazatrpana z dobrih pet metrov debeloodejo zbitega snega, smo nepriœakovanozaznali prepih, ki je prihajal iz ozkeøpranje na robu sneænega pokrova.Zaœeli smo odkopavati sneg in ko je na-stala dovolj velika odprtina, se je skoz-njo po vrvi splazil najbolj suh jamar. Niminilo dolgo, ko nam je sporoœil, da je vnotranjosti œudovit jamski svet. V na-slednjih letih smo prodirali zmeraj glo-blje, jamo dodobra raziskali in jo 14.julija 1990 odprli za turistiœne oglede,«nam je povedal njej oskrbnik, dolgoletnijamar Darko Naraglav in dodal, da je odpreko dva kilometra dolgega doslej od-kritega jamskega sistema obiskovalcemnamenjenih øeststo metrov.

V udornici najmanjøialpski zvonœkiØe preden smo se po æeleznih stopnicahspustili v jamo, nas je presenetila iz-redno zanimiva vhodna udornica (torejkotanja, ki je nastala zaradi udrtja tal).S svojimi dvajsetimi metri globine inøestdesetimi metri premera nudi pri stal-nih 4 stopinjah Celzija enkratno zavetjein vlago hladnoljubnemu rastlinju.Potem ko je avrikelj (lepi jegliœ) obnaøem obisku æe odcvetel, so se v skal-nih razpokah srameæljivo pozibavalidrobni beli cvetovi mahovne popkorese.Na majhnih zelenih preprogah pa so sebahavo razkazovali bledo vijoliœasti naj-manjøi alpski zvonœki. S svojimi lija-

stimi, pribliæno do tretjine nacepljenimicvetovi so nam na kakih deset centime-trov visokih stebelcih s pritliœnimi, sko-raj okroglimi listi, polepøali dan, dasi øesploh nismo stopili v podzemni svetSneæne jame.

Novo preseneœenje nas je œakalo ob spu-stu v jamo, ko smo se trideset metrovniæje v Ledeni dvorani znaøli sredi kla-siœnih kapniøkih tvorb in vsako leto dru-gaœnih ledenih skulptur. Po dobrovzdræevani poti smo priøli v Dvoranostebrov, med katerimi je visok tudi 21,5metrov in tako drugi najviøji steber vslovenskih jamah. Ko smo v razseænijami s temperaturo od minus ena do plusøtiri stopinje Celzija obœudovali razno-like sigaste tvorbe, so se nam tu in tamizrisovale tudi podobe rastlin. Poleg øte-vilnih stalagmitov, stalaktitov, baldahi-nov, ponvic in drugih kapniøkih obliksmo se kmalu za prehodom iz fosilnegav aktivni del jame sreœali øe z eno njenoposebnostjo – mehkimi kijastimi kapnikiiz jamskega mleka malgonita. Œe k temudodamo øe odkritje okostja jamskegamedveda, zob morskega psa in øtiri en-demiœne vrste jamskih hroøœev, potem ninakljuœje, da je ta biser naøega alpskegakraøkega sveta postal prava turistiœnaznamenitost Zgornje Savinjske doline.

Boris Dolniœar

27www.klubgaia.si

V objemu stoletnih gozdov na jugozahodnem poboœju Raduhe se na nadmorski viøini1532 metrov skriva vhod v Sneæno jamo, ki je najviøje leæeœa turistiœna jama naSlovenskem in hkrati ena najviøje leæeœih jam v Evropi in na svetu. Do njenega odkritjapred tridesetimi leti so bile na takøni viøini znane le tako imenovane alpske jame brezsige in kapnikov. C

veto

œe i

dejeSneæna jama

Slo

vensk

i nara

vni

bis

eri

Najmanjøi alpski zvonœek.

Mahovna popkoresa.

Vhodna udornica.Kapniøko bogastvo.


Pa ne le to. Ker med vsebuje vitamine (øe zlasti B1, B2,B6, C), minerale (æelezo, kalcij, kalij, magnezij …), ami-nokisline, antioksidante, kisline (solna, fosforna, ocetna,jabolœna, citronska, mleœna), ubikinon in protibakterijskesnovi, je øe posebej koristen pri slabokrvnosti, prizmanjøani odpornosti imunskegasistema, za veœjo moœ v starostiin pri okrevanju po boleznih, prihudih fiziœnih obremenitvah,poleg tega pa pomirja, sproøœaorganizem in pripomore kboljøemu spancu. Med pomagapri miøiœnih krœih in zgagi, lajøaprebavni proces in deluje rahloodvajalno. Pomaga tudi pri iz-plavljanju strupov in pri bolez-nih jeter. V manjøih koliœinahlahko med uæivajo tudi diabe-tiki in ljudje z æelodœnimiteæavami. Le alergiki naj seprej posvetujejo z zdravni-kom.

Med cvetliœnega izvora jeponavadi svetlejøe barve,jebister in slajøi. Ima vonj inaromo cvetlice, iz katere iz-haja. V njem je precej cvet-nega prahu, tako lahko zmikroskopsko analizo laæedoloœimo vrsto medu. Upo-rabljamo ga kot naravno zdravilo pri alergijah (zlastipri senenem nahodu), krepi æile in srce ter pomaga priizœrpanosti organizma.

Gozdni med je temnejøi in bolj moten, pogosto bolj gostod cvetliœnega, velikokrat ima okus po æganju, karameliali smoli. V ustih se teæko raztaplja. Uporabljamo ga privnetju dihalnih poti, pri zmanjøani odpornosti organizmater æivœni napetosti.

Veœ preberite v decembrskiøtevilki Vzajemnosti.

Revija Vzajemnost jenamenjena upokojencem inizhaja vsak prvi œetrtek vmesecu.

V sedemintridesetih letih jepostala za nesljiva spremljevalkasta rejøih ljudi, saj verodostoj nopiø e o pokojninskih temah in raz -no vrstnih socialnih preje m kih.Svojim naroœnikom brez plaœno,pisno in po telefonu od govarja napokojninska in premo æenjsko-pravna vpraøa nja ter vpraøanja spodroœja delovnega prava, socialnevarnosti, zdravstvenega varstva,skrbi za starejøe in osebne stike.

V Vzajemnosti so koristni œlanki ozdravju, prehrani in gibanju, œemurmoramo v zrelih letih posvetiti øeposebno pozornost. Prav tako patudi druæenju in sprostitvi, zato vsak

mesec objavlja kakøen prijeten ter cenovno ugoden izletali letovanje po meri starejøih. Ne manjka niti branja zarazvedrilo, kriæank, vzorcev roœnih del in nagradnih iger.

Za druæenje svojih bralcev skrbi tudi z brezplaœnimi malimioglasi, prek katerih si naroœniki iøœejo partnerje in prijatelje.

Naroœniki pa so tudi œlani Kluba Vzajemnost in s klubskokartico lahko v veœ kot 130 trgovinah, podjetjih terzdraviliøœih uveljavljajo razliœne popuste. Imajo pa øe tudiøtevilne druge ugodnosti.

Revija ni v prosti prodaji.Polletna naroœnina je 11,40 EUR.Veœ o reviji na www.vzajemnost.si.

Za veœ informacij ali BREZPLAŒNI OGLEDNI IZVODpokliœite na tel. øtevilko: 01 530 78 44.

Ælica medu za zdravjeV zimskih mesecih pogosteje kot sicer posegamo po medu, bodisi zato, da bi si okrepiliorganizem, ali pa zato, da bi omilili uœinke prehladnih obolenj, ki so v tem œasu napohodu. Med namreœ olajøa izkaøljevanje, blaæi kaøelj, lajøa dihanje in vnetje grla, blaæipa tudi teæave pri astmi.

Naroœam glasilo

Priimek in ime _________________________________________

Leto rojstva ___________________________________________

Ulica in hiøna øtevilka___________________________________

_____________________________________________________

Kraj in poøtna øtevilka __________________________________

Telefon ______________________________________________

Datum________________________________________________

Podpis________________________________________________

Revi

ja V

zaje

mnost

pre

dst

avl

ja

Izpolnjeno naroœilnico poøljite na naø naslov:Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana.

✁ ✁


www.klubgaia.si

Glodavci med iskanjem hrane pogostozaidejo v stavbe kot so razna skladiøœa shrano in hleve. Poleg vira hrane, æivalitu najdejo zatoœiøœe pred neugodnimivremenskimi razmerami in skrivaliøœepred naravnimi sovraæniki kot so maœkein psi. Œe zanemarimo poøkodbe po-hiøtva, so miøi in podgane zelo nevarnezlasti zaradi prenosa bolezni in parazi-tov. Skupaj so miøi in podgane pre-naøalke veœ kot 35 razliœnih bolezni, kise prenaøajo z okuæeno hrano in vodo,katero mrgolazen onesnaæi z urinom,dlako in iztrebki.

Da bi prepreœili razvoj glodavcev v do-movih in gospodarskih objektih, mo-ramo vzpostaviti uœinkovite preventivneukrepe. Eden najpomembnejøih je zates-nitev vseh razpok, zamenjava poøkodo-vanih vrat ali oken in postavitev mreæena odprtinah prezraœevalnih sistemov.Pozorni moramo biti tudi na to, da za-

tesnimo odprtine ob vodovod-nih ceveh in elektriœni nape-ljavi. Pri gradnji vrtnih lopnekateri uporabljajo tudi mreæeali deske, ki jih vdelajo v tla do glo-bine trideset centimetrov. Na ta naœinprepreœijo, da bi æivali dostopale v no-tranjost stavb preko rovov, ki jih nare-dijo v tleh. Pomembno je tudiodstranjevanje odveœnih materialov, kotso les in papir, v katerem æivali lahkognezdijo.

Prednosti novegapripavka V letoønjem letu se je na slovenskemtrgu pojavil nov rodenticidni pripravekratimor i-BITE, ki zdruæuje lastnostimehkih vab in parafinskih blokov. Za iz-delek je znaœilno, da je odporen na ra-zliœne vremenske pogoje tudi prizatiranju glodavcev v okolici stavb,

poleg tega pa znjim dosegamovisoko uœinko-vitost tudi prideratizaciji v

razliœnih prosto-rih (npr. kjer so

shranjena æivila, v hle-vih). Poleg posebne oblike z

ostrimi robovi, ki omogoœa glodavcemlaæji odvzem vabe, ima vaba tudi luknjo,preko katere se jo lahko pritrdi. Na tanaœin onemogoœimo, da bi økodljivcivabo odnesli z mesta, kjer je bila posta-vljena. Poleg posebne oblike je prednostvabe tudi v sami koliœini, saj za zatiranjemiøi postavimo le dve vabi v razmaku od2 do 5 metrov. Za zatiranje podgan pa jevabe potrebno postaviti na razdalje med5 in 10 metri. V tem primeru uporabimodo dvanajst vab na posamezno lokacijo.

Marko Devetak

Ustavimo miøi in podganePriøla je zima in v naravi je zaœelo primanjkovatihrane, zato se glodavci lahko mnoæiœno pojavijo vshrambah, kleteh in hlevih. Zatiranje økodljivcev jezelo pomembno, saj s tem poskrbimo, da se nerazmnoæijo prekomerno.

Moje sreœanje z miøjo ali podgano

Dom

bre

z m

rgola

zni

29

Naøa zvesta œlanica Veronika Kavœiœ izDornberka nam je poslala zanimivozgodbo, ki jo je podkrepila s pri-srœno fotogafijo miøke v toplemzavetju œloveøke dlani. Nagradilijo bomo s PPlantella tabs za ze-lene in cvetoœe rastline. Saj bonjena maœka poskrbela, da prihiøi ne bo konkurence.

Spoøtovani!Ko sem prebrala vaø izziv »Moje sreœanje z miøjo alipodgano« me je spodbudilo, da vam napiøem nekaj vrstic inpoøljem fotografijo. Doma imam namreœ prebrisano maœko(stara je okoli 6 let), ki ji ne uide nobeno æivo bitje, ki semota okoli hiøe. Res da je v veliko primerih koristna, jevœasih tudi poredna. Posebno, kadar ulovi kakønega ptiœka.Ima navado, da vsak ulov prinese pokazat v hiøo. Takrat, kose mi æivalica, ki jo je prinesla smili, se zaœnem pogajati znjo, da bi jo izpustila. Niœkolikokrat sem bila tudi reøiteljicain tudi v primeru poljske miøi, ki mi je kar simpatiœna, sva se»domenili«, da jo je prepustila meni. Taœas, ko si je miøka vmojih rokah nekoliko opomogla od strahu pred smrtjo, semjo tudi slikala. Potem pa sem jo morala odnesti daleœ odhiøe, da ne bi ponovno priøla v kremplje. Tako kot vidite, jazne rabim niti Effect rodent box, niti Glodacid, zato mi zanagrado poøljite kaj drugega. Se øalim!

Lepo vas pozdravljam in vam pri ustvarjanju naøe in vaøeGaie æelim øe veliko izzivov.

Veronika Kavœiœ, Dornberk


Prejeli smo veœ kot tisoœ zanimivih fotografij, zato delo pri izboru najboljøih ni bilo lahko.Kljub trinajstim razpisanim kategorijam pa smo se odloœili, da nagradimo kar 20navduøenih ljubiteljev roæ in vrtnarjenja. Ob tem pa nas razveseljuje tudi dejstvo, da je mednaøimi zvestimi œlani vedno veœ navduøenih fotografov in mnogi ste æe pravi mojstri na tempodroœju.

Naj naj vrtnarski doseæki naøih œlanov

Naj nenevaden plod Naj okenska polica

Sandra Saksida, Volœja DragaMara Jurjeviœ, Kostel

Naj skalnjak

Mira in Maks Jovan, Dobrova

Marinka Æmahar, Øentjur

Joæica Fink, Straæa

Andrej Jerina, Log pri Brezovici

Klu

bsk

i k

oti

œek

30


Marija Purgaj, Maribor Jernej Mazej, Mozirje Sonja Æagar, Novo mesto

Naj kaktus Naj posebno drevo

Ana Petelin, Stari trg Mira Mihovec, Rakek Helena Likozar, Kranj

Naj okrasni kotiœek

Danica Dolenc, Cirkovce Danica in Aleø Zlatoper, Most na Soœi

Naj otroøka pomoœ v vrtu

Naj vrtna trata

Klu

bsk

i k

oti

œek

31


Naj zelenjavni kotiœek

Naj obeøanka

Naj balkonske kombinacije

Naj domiselna kompozicija Naj grmovnica

Rozalija Sarjaø, Œrenøovci

Lidija Potoœnik Samsa, Kostanjevica na Krasu

Marija Grilc, Æalec

Øtefka Drobeæ, Øentjernej

Anton in Marija Jordan, Kostanjevica na Krki

Klu

bsk

i k

oti

œek

Drage clanice in clani!Prisrčno in okrašeno vzdušje domačnosti med prazniki ustvarjamosami s svojimi znanji in spretnostmi. Pred prihajajočimi prazniki se

boste zagotovo tudi vi lotili mikavnih zimskih prazničnih dekoracij in aranžmajev ali pa tudiizdelkov ročnih spretnosti za nepozabna praznična darila. Fotografirajte jih (lahko že medustvarjanjem) in nam slike pošljite do 15. 1. skupaj s svojim naslovom in telefonsko številko na naslov: Klub Gaia, Sinja Gorica 2, Vrhnika ali na e-naslov [email protected]. Nagradili bomo 3 najboljše z izdelkoma Plantella tabs za cvetoče in zelene rastline.

Anamarija Ratej, Slovenska Bistrica

ˆ ˆ


Klub Gaia je za æe tradicionalni nateœaj Najnaj doseæki naøih œlanov prejel skoraj 1000fotografij, komisija pa je nagradila 20 naj-boljøih, toda v 13 razliœnih vrtnarskih ru-brikah, s œimer smo zajeli vse segmentevrtnarjenja.Fotografije so pokazale, da œlani æivite zvrtom, se veselite uspeha in ste ponosninanj, saj so nekatere resniœno izæarevaleradost na obrazih zadovoljnih vrtnarjev,otroci v vlogi pomoœnikov ne le da sode-lujejo, ampak se je videlo, da celo uæivajosredi zelenega in cvetoœega razkoøja in seskupaj z odraslimi veselijo zelenih rezulta-tov. Cvetliœne kreacije pa so jemale dahtudi tistim, ki doslej niso œutili nagnjenjado cvetoœih lepotic. Enako so nas oœaralitudi plodovi.

Slavnostno, veselo innepozabnoOrganizator prireditve Klub Gaia je z glav-nim pokroviteljem Unichem d.o.o., ki jepriskrbel nagrade, z nepozabno prireditvijoin pogostitvijo v Cankarjevem domu naVrhniki potrdil vsem prisotnim, da je potljubiteljskega vrtnarjenja in samooskrbe zdomaœim vrtom pravi izbor za prihodnostin blagostanje. Z visokokakovostnimi iz-delki za prehrano in varstvo rastlin blago-vne znamke Plantella bodo nagrajenci nasvojih vrtovih dosegali øe bolj impresivnerezultate, s pomoœjo ekoloøkih izdelkov zaprehrano in varstvo rastlin Bio Plantella pa

se bodo v boj s økodljivci in rastlinskimiboleznimi uspeøno podali tudi na naraviprijazen naœin. Po uvodnem govoru direktorice marke-tinga podjetja Unichem, Vide Radivojeviœ,smo prisluhnili petim toœkam nadarjenihglasbenikov, uœencem Glasbene øoleVrhnika. Program so obogatili z inøtru-mentalnimi nastopi in v spremljavi profe-sorice. Poleg sluønih pa smo zadovoljili øevizualne potrebe z razgretimi plesnimitoœkami uœencev OØ Ivana Cankarja zVrhnike, ki so zaplesali salso, pop in ro-kenrol in prisotne tako razgreli, da sta na-petost in hkrati domaœnost vzduøja pripodeljevanju kar naraøœala.

Pogovor in toplo vzduøjeMarsikateri nagrajenec, katerih fotografijeje komentirala tudi strokovna komisija, seje s povezovalko programa in urednico re-vije Gaia Miro Arh prisrœno pogovoril naodru o svoji fotografski kreaciji ali nasploh o ljubezni do dela v vrtu in ob svojihcvetoœih ljubljenkah.Nagrajenci so priøli res z vseh koncev Slo-venije, vseh generacij, znani in manj znaniobrazi, ki so s seboj pripeljali svoje sorod-nike in prijatelje, vsi pa so odøli zadovolj-nih in nasmejanih lic, s pohvalnimibesedami uigrani ekipi Kluba Gaia inobloæeni z darilnimi paketi.

Mira Arh

Priznanja in nagrade najboljøimPriznano slovensko podjetje Unichem d.o.o., ki je znano po svojih visokokakovostnih izdelkih za prehrano in varstvo rastlin Plantella in Bio Plantella, je v sredo popoldan, 23.11.2011, v Cankarjevem domu na Vrhniki v organizaciji Kluba Gaia, v slavnostnem razpoloæenju in ob velikem obisku, podelilo priznanja in nagrade najboljøim slovenskim ljubiteljskim vrtnarjem.

Klu

bsk

i k

oti

œek


LJUBLJANA

DRAVOGRAD

KOMEN

ÆIRI

KRØKO

JESENICE

RAVNE NA KOROØKEM

DRAVSKI DVOR

ØTORIJE

V Klubu Gaia smo vam pripravili zanimiva in pouœna predavanja, namenjena ljubiteljem rastlinin vrtnarjenja. Predavanja so brezplaœna in predvidoma trajajo dve øolski uri. Zaradiorganizacijskih potreb vse zainteresirane prosimo, da se na posamiœno predavanje predhodnoprijavijo na 080 81 22 ali po e-poøti: [email protected] vsaj 3 dni pred izvedbo, sajpredavanje izpeljemo le v primeru zadostnega øtevila prijavljenih (vsaj 10 posluøalcev).

Gaina predspomladanska izobraæevanja 2012K

lubsk

i k

oti

œek

3. 2. ob 18. uriDavor Øpehar:Obrezovanje in cepljenjesadnega drevjaKnjiænica Komen

26. 1. ob 18. uriRock Finale:Naœrtovanje okrasnegavrta ob hiøiKrajevna knjiænica Æiri,Tabor 2, Æiri

21. 3. ob 17. uriLoreta Vlahoviœ: Balkonskezasaditve za pomlad in poletjeDom druøtva upokojencev Jesenice

15. 3. ob 18. uriNevenka Breznik: Vse ozeliøœnem vrtuKnjiænica Dravograd

1. 3. ob 15.30 uriDavor Øpehar: Obrezovanje incepljenje sadnega drevjaSadovnjak ob hiøi Damjana Frajzmana,Ul. 8. februarja 17, Dravski Dvor

15. 2. ob 16. uriDavor Øpehar: Obrezovanjeokrasnih grmovnicKulturni center Ravne na Koroøkem

28. 1. ob 18. uriLoreta Vlahoviå in DavorØpehar: Obrezovanjeokrasnih grmovnic inNaœrtovanje obhiønegavrtaGasilski dom Koraœice, Sv. Tomaæ

34

V letu 2012 ne prezrite aktivnosti, ki jih za vas pripravljamo po vsej Sloveniji :✿ predavanja✿ delavnice✿ svetovanja✿ promocije kluba na lokalnih dogodkih✿ sodelovanje v nagradnih nateœajih

Da bi se œim bolj približali vašim željam,vas vabimo, da nam sporoœite podatke odogodku, ki se bo odvijal v vašem krajuin z veseljem bomo poiskali oblikosodelovanja.

26. 1. ob 19. uriLoreta Vlahoviå:Naœrtovanje obhiønega vrtaKulturni dom, Krøko

20. 1. ob 17. uriNevenka Breznik: Vse ozeliøœnem vrtuKulturni dom Øtorije,Øtorije pri Seæani


Ime in priimek ______________________________________________

Naslov (ulica, hiøna øt., poøta, poøtna øt.) _______________________________

_______________________________________ Telefon ______________

Poleg sebe prijavljam øe (ime in priimek): __________________________

___________________________________________________________

Soba s pogledom na morje: da ne

Zavarovanje rizika odpovedi: da ne

Avtobusni prevoz: da ne, vstopno mesto__________________

Podpis _____________________________________________________

Akontacija 30 EUR po osebi, ostalo najkasneje do 15. aprila.

Tudi v Klubu Gaia smo si zaæeleli spre-membe in gotovo bo vse pritegnila oœarljivaskalnata plaæa z betoniranimi ploøœami in stravnatimi povrøinami za sonœenje, priv-laœen osrednji prostor v hotelu z veliko re-cepcijo, TV-salon, ambulanta, restavracija,velik salon (vsi skupni prostori so klimati-zirani), kavni bar, bazen s sladko vodo,otroøki bazen, terasa za sonœenje, brez-plaœna uporaba sonœnikov in leæalnikov obbazenu, varovan in zavarovan parkirni pro-stor z doplaœilom, frizerski salon, druæinskiprogram: samopostreæni obroki in prigrizkiza otroke, animacija za otroke, 400 prijetnoin moderno opremljenih sob s klimatsko na-pravo, sat TV, telefonom, suøilnikom za laseter kopalnico s prho in WC-jem.

CENA: 96 EUR po osebi vdvoposteljni sobiV ceni je vkljuœeno: 2 polna penziona, pre-davanja, animacija, zabavna veœera zglasbo, druæabnimi igrami in nagradami,vodenje in organizacija sreœanja.

Popusti:• Otroci do 7. leta starosti na dodatnem

leæiøœu imajo brezplaœno• do 13. leta starosti na dodatnem leæiøœu

50% popustaNeobvezna doplaœila: • soba s pogledom na morsko stran: 3 EUR

po osebi

• 26 EUR do 30 EUR za avtobusni pre-voz iz Maribora, Ptuja, Celja, Ravenna Koroøkem, Velenja, Breæic, No-vega mesta, Jesenic, Kranja, Lju-bljane, Postojne, Seæane, NoveGorice in Kopra.

• za enoposteljno sobo: 15 EUR nadan

• za fakultativne izlete, o katerih bosteobveøœeni pred odhodom.

Priporoœamo ob prijavi:Zavarovanje rizika odpovedi 5 EUR po osebi, s katerim vam vprimeru bolezni ali drugih obje-ktivnih razlogov za odpoved po-tovanja povrnemo æe vplaœanznesek.

Za telefonske prijave in veœinformacij pokliœite Turistiœnoagencijo Avantura, na øtevilko01/242 00 00 ali po elektron-ski poøti na naslov [email protected] informacije: g. Stojan Rus, 041458 973. Po prejemu prijave prejmetepogodbo, poloænice in program. Rezer-vacija se smatra potrjena in veljavnaob plaœilo akontacije, ki znaøa 35 EURpo osebi, preostali znesek pa je trebaporavnati do 15. aprila. Sreœanje se bopriœelo v petek po 13. uri in konœalov nedeljo ob 14. uri.

17. strokovno sreœanje

✂K

lubsk

i k

oti

œek

Tradicionalno sreœanje bo v Poreœu

Izpolnjeno prijavnico poøljite na naslov: Turistiœna agencija Avantura, Slovenska cesta 40, 1000 Ljubljana s pripisom »Gaino sreœanje«.

Pred kratkim prenovljen hotel Laguna Materada leæi srediparka s sredozemskim rastlinjem. Na polotoku v objemu narave ponuja prekrasen pogled na Poreœ. V mesecu ljubezni bo gostil vesele in zveste Gaiane.


Vse, ki boste do konca leta svoje najljubøe obdarili znepozabnim darilom, revijo Gaia in œlanstvom v Klubu Gaia,bomo uvrstili v Gaino veliko novoletno ærebanje, v katerembomo izærebali tri privlaœne nagrade: paket Plantella izdelkov.Vam pa bomo poslali tudi praktiœno novoletno darilo.

Ne zamudite izjemne priloænosti in obdarite najdraæje zmnogimi klubskimi ugodnostmi:• prebiranje sveæih nasvetov in zanimivosti iz rastlinskega sveta,

ki so vsak mesec zbrani v reviji Gaia in na spletni straniwww.klubgaia.com,

• brezplaœno svetovanje na 080 81 22,• druæenje na stro kovnih in zabavnih sreœanjih, • specializirana vrtnarska popotovanja,• cenejøi nakupi s kuponi popustov,• moænost sodelovanja v øtevilnih nagradnih nateœajih ...

PRIJAVNICAVaøi podatki:

Øt. œlanske izkaznice:

Ime in priimek:

Naslov:

Telefon:

Œe prijavljate drugega:

Podatki novega œlana (Poloænico poøljemo njemu)

Podatki obdarjenca (Poloænico poøljemo vam)

Ime in priimek:

Naslov:

Telefon:

Darilo, ki traja vse leto

Revija Gaia in œlanstvo v Klubu Gaia:

Prijavnico poøljite na: Klub Gaia, Sinja Gorica 2, 1360 Vrhnika.Na revijo Gaia se lahko naroœite in se vœlanite v klub tudi

po telefonu 01/755 81 60 ali po elektronski poøti [email protected] naroœnina je 17,90 EUR.

VinK

2Vrein samgot

VKKKKKEIKKÆ

2Vrein samgot

A V A N T U R Ap o t o v a l n i k o t i œ e k

A V A N T U R Ap o t o v a l n i k o t i œ e k

Prijave in rezervacije: 01 2420000, 2420002 • [email protected] •www.avantura.si, Slovenska cesta 40, 1000 Ljubljana

PRAZNIK MIMOZ V ŒRNI GORIOGLED RAZSTAVE CVETJA V IGALU

3. do 5. februar 2012VSTOPNA MESTA: MB, CE, LJCENA POTOVANJA: 145 po osebi v dvoposteljni standardni sobi

169 po osebi v dvoposteljni superior sobiV ceno je vøteto: prevoz z modernim turistiœnim avtobusom na omenjenihrelacijah, cestne pristojbine, 2 x polpenzioni v Igalu, ogled Dubrovnika,organizacija in vodenje izleta

Neobvezna doplaœila: Enoposteljna soba: 40 , Doplaœilo za odhod Maribor: 15 , Doplaœilo za odhod Celje: 10

1. dan: Odhod zgodaj zjutraj iz Slovenije. Voænja mimo Splita, Dubrovnika do ŒrneGore. Postanek v Igalu in nastanitev v hotelu. Popoldan ogled RAZSTAVE CVETJA.Po ogledu ‘degustiranje’ na VINSKEM FESTIVALU. Veœerja v hotelu. 2. dan: Zabavaza domaœine in turiste, v œast cvetenja prvega cvetja – sodelovali bodo: maæoretke, pi-halni orkestri, øtevilne folklorne skupine, glasbeniki, plesalci. Pripravili bodo razstavocvetja in pravo œrnogorsko ‘feøto’ s peœenimi ribami in vinom. Povratek v hotel, veœerjav hotelu. 3. dan: Ogled Dubrovnika ter œudovitih palaœ na Stradunu, lekarneFranœiøkanskega samostana, Katedrale, pristaniøœa in seveda sprehod po zname-nitem obzidju okrog starega mesta. Imeli boste dovolj œasa, za samostojno razisko-vanje tega dela mesta, kjer je romantika nekaj samoumevnega. Voænja domov.

Cvetliœni in kmetijski sejem OrtogiardinoPordenone, Italija • 10. marec

40 E iz MB, 38 E iz CE, 35 E iz LJVkljuœeno: avtobusni prevoz, vstopnice, 4-urni ogled sejma

Pomladanski, prevelikonoœni izletSARAJEVO, MOSTAR, MEflUGORJE

31. marec, 2 dni 99 E polenzionVkljuœeno: avtobusni prevoz, vstopnice, ogledi

Vstopna mesta: MB, CE, LJ

Veliki prvomajski izletTOSCANA, PARKI in VRTOVI, OTOK ELBA

Pisa, San Gimignano, Napoleonov Otok Elba, Pravljiœni toscanski prak Garzoni ...

27.-29. april in 30. april do 1. maj 175 E po osebiVkljuœeno: avtobusni prevoz, trajekt, 2x polpenzion DDoplaœila: vse

vstopnine cca 20 EUR VVstopna mesta: MB, CE, LJ, Fernetiœi/Vrtojba


✉ Pismo naøih œlanov

Buœa, ki se ponaøa kar s 50kilogrami in meri v obsegokoli 180 cm, je zraslana jugovzhodu IlirskeBistrice, blizuKuteæevega, nanjivi Franca inMajde Jaksetiœ.Na sliki je polegbuœe njunavnukinja,NinaØtemberger.

Slava Lukman

Romana Savelli, Grosuplje

V vseh vrtnih centrihin prodajalnahKalia



20 % popusta

Kupon popustov za œlane Kluba GaiaPlantella List • 1 L

Visokokakovostno tekoœe gnojilo

Vrednostni kupon je unovœljiv samo ob nakupu izdelka na fotografijiin na blagajni v vseh navedenih prodajalnah. Ob nakupu je unovœljivsamo originalni kupon, izrezan iz revije Gaia. Kupon ni izplaœljiv vgotovini in je unovœljiv od 10. 12. 2011 do 15. 2. 2012.

V vseh prodajalnah: Koroøka KGZ, KZ Ptuj, KZ Krka,KGZ Krpan,KZ Agraria Koper, Eurogarden, Inpos Celje, KZ Laøko, KGZ Sloga Kranj,Æivex.

20 % popusta

Kupon popustov za œlane Kluba GaiaBio plantella Arbosan smola • 100 g

Smola za premazovanje ran



20 % popusta

Kupon popustov za œlane Kluba GaiaGlodacid plus æitna vaba • 500 g

Rodenticid v obliki æitne vabe



20 % popusta

Kupon popustov za œlane Kluba GaiaGlodacid plus mehka vaba • 500 g

Rodenticid v obliki mehke vabe



Ekskluzivno Ekskluzivno za œlane za œlane Kluba Gaia:Kluba Gaia:kuponœkikuponœkipopustovpopustovUgodnosti uveljavite tako,da izreæete posameznekupon œke in jih ob nakupuopredeljenega izdelka predloæite na blagajni doloœene prodajalne,skupaj s œlansko izka z nico.Posamezen kuponœek velja samo ob nakupu izdelka na fotografijikuponœka in samo v trgovinah, ki so navedene na njem. Kuponœke boste lahko uve ljavljalido doloœenega datuma na kuponœku.

Kupon popustov za œlane Kluba GaiaPlantella Specialno gnojilo za orhideje

250 ml • Mineralno tekoœe gnojilo

Kupon popustov za œlane Kluba GaiaPlantella Organik • 20 kg

Dolgodelujoœe organsko univerzalno gnojilo

Kupon popustov za œlane Kluba GaiaPlantella Organik • 7,5 kg

Dolgodelujoœe organsko univerzalno gnojilo

20 % popustaVrednostni kupon je unovœljiv samo ob nakupu izdelka na fotografijiin na blagajni v vseh vrtnih centrih Kalie. Ob nakupu je unovœljivsamo originalni kupon, izrezan iz revije Gaia. Kupon ni izplaœljiv vgotovini in je unovœljiv od 10. 12. 2011 do 15. 2. 2012.



Najlepše jesenskezasaditve naših članov

Nagradilibomo kartri prelepejesenskezasaditve,ki vamlepšajobalkone in okolicohiše. Po

pošti boste prejeliplantella formulo365 za okrasnerastline. Čestitamo!

Rajko Vuga, Mengeš

e.a-oae--


Poda

tki s

o vz

eti z

dov

olje

njem

avt

oric

e iz

Set

vene

ga k

oled

arja

MAR

IE T

HU

Nza

leto

201

1, k

i ga

v Sl

oven

ijiiz

daja

v n

eskr

ajøa

ni o

blik

i Zal

oæba

Ajd

a, te

l.: 0

1/75

4 07

43.

kore

nina

cv

et

list

pl

od

neug

odno

pr

esaj

anje

*, *

*, *

**ze

lo u

godn

o

Kole

dar

del

Setv

eni k

oled

ar 2

011

in 2

012

38

Z obrezovanjem poœakamo do zgodnje pomladi.

V primeru veœjega sneæenja z vej odstranjujemo sneg, da jihle-ta ne polomi.

Po snegolomu veje gladko obreæemo in premaæemo s cepilnosmolo bio plantella arbosan.

V kleti shranjeno sadje moramo veœkrat pregledati in odstranitignile plodove.

Prostore shrambe ob lepem vremenu zraœimo, predvsem takrat kotemperatura v shrambi prestopi 6 °C.

Redno pregledujemo ograde, da nas ne preseneti divjad.

Mlada drevesa zaøœitimo pred zajci. Najuœinkovitejøa zaøœita je dovoljvisoka ograda, ki ustavi tudi viøjo divjad.

Z zaøœitno mreæo øe vedno lahko zavarujemo debla posameznih dreves.

V toplejøih krajih, seveda, œe tla niso zamrznjena, pripravimo jame zapresajanje oljk in ostalih sadnih dreves.

Januar je primeren œas za pripravo cepiœev, ki jih zavijete v folijo inshranite v hladilniku.

Zaøœitimo debla predøkodljivci in divjadjo zuporabo bio plantellalepljivega traku in premazabio plantella protekt.

DECEMBERDECEMBERS �N 11P 12T 13S 14Č 15P 16S 17N �P 19T 20S 21Č 22P 23S �N 25P 26T 27S 28Č 29P 30S 31

JANUARJANUARN �P 2T 3S 4Č 5P 6S 7 N 8P �T 10S 11Č 12P 13S 14N 15P �T 17S 18Č 19P 20S 21N 22P �T 24S 25Č 26P 27S 28N 29P 30T �

FEBRUARFEBRUARS 1Č 2P 3S 4 N 5P 6T �S 8Č 9P 10S 11N 12P 13T �

do 12.00 od 13.00

od 15.00

do 11.00 od 12.00

do 14.00 od 15.00

do 12.00 od 13.00

od 12.00

od 11.00

do 13.00 od 14.00

od 9.00 do 11.00

od 11.00 do 15.00

do 9.00 od 10.00

do 13.00

do 9.00 od 10.00

do 14.00 od 15.00

Sadovnjak

V zimskem œasu pregledamo in popravimo orodje.

Iz tunelov lahko pobiramo prezimne solatnice, vendar le ob toplejøihdneh. Œe pokrajine øe ni prekrila sneæna odeja, pobiramo øe brstiœniohrovt, por in œrni koren.

Na sobnem ali kuhinjskem oknu øe vedno sejemo vrtno kreøo, ki namzagotavlja z vitamini bogato zelenjavo.

Krompir, ki ga hranimo v kleteh in shrambah, øe vedno lahkopotresemo s pripravkom vivera neo stop, da prepreœimo njegoviklitje.

V ogrevanem rastlinjaku opravimo setev øpinaœe, meseœne redkvice insolate.

V januarju oz. v zimskih dneh je idealen œas za pripravo setveneganaœrta za ureditev ter razporeditev vrtnin za prvo spomladansko setevin sajenje.

Januarja, ko je dela manj, je œas razmisleka, koliko in katero semepotrebujemo. Œe œakamo na marec se pogostozgodi, da kaj pozabimo ali pa semena zmanjka.

Ne pozabimo na dokup semen, ki jih potrebujemo.

S setvijo paradiænika v setvene zabojœkepoœakamo do sredine februarja, papriko za sadikesejemo æe od zaœetka februarja oz. konecjanuarja, takrat lahko priœnemo tudi s setvijojajœevca.

Za setev, vzgojo in presajanje sadik uporabimobio plantella start specialno zemljo za setev inpikiranje.

Zelenjavni vrt

*

*

***


V okrasnem vrtu so nam za zalivanje hvaleænevednozelene rastline.

Opazujemo lahko æe prvo cvetenje teloha, farrerjevebrogovite, japonskega nepozebnika, pozimnega jasmina.

Vrtnice pred mrazom zavarujemo, tako da okoli njihposujemo zemljo, na izpostavljenih legah pa jih zaøœitimoøe s slamo ali smreœjem.

Konec januarja in februarja lahko priœnemo zobrezovanjem grmovnic, tako doseæemo, da se rastlinedobro razvijajo.

Izogibamo se rezi spomladi cvetoœih dreves in grmov. Prinjih rez opravimo po cvetenju. Pri vseh drugih izreæemokar je pregosto, kakøen poganjek tudi skrajøamo, spetdrugega pa popolnoma izreæemo.

Pregledamo tudi shranjene gomolje dalij, begonij ingladijol ter odstranimo plesnive in gnile.

V vrtu ne pozabimo na hranjenje ptic,krmilnico jim postavimo blizu grma oz.gostega rastja, ki jim nudi dobroskrivaliøœe pred maœkami. Prostori, ki sonamenjeni hranjenju ptic, morajo bitizavarovani pred deæjem, vetrom insnegom.

Za zaøœito korenin pred nizkimitemperaturami okolico rastlinprekrijemo s plantella borovim lubjem.

Okrasni vrt

Kole

dar

del

> Pelargonije prezimujemo na svetlem mestu pritemperaturi okrog 10-15 °C, temeljito jih zalivamo 1-2krat na mesec.

> Gomolje begonij hranimo v papirnati vreœki. Ostalerastline se dobro poœutijo v primerno svetli sobi, kjer najbo temperatura okrog 12 °C.

> Nageljne hranimo v hladni, neogrevani sobi, kjer bodoostali do pomladi.

> Dalije pustimo v posodi do pomladi, ko jih bomo presadiliv sveæi substrat.

> Nageljne, pelargonije,fuksije,spreminjavke in druge rastline,ki jih prezimujemo, enkratmeseœno pognojimo s tekoœimgnojilom plantella cvet, ki jeobogaten z 11 vitamini.

> Meseca februarja æe priœnemo spresajanjem pelargonij, medtemko druge rastline presadimo øele marca. Za presajanjeuporabimo visokokakovostno pet komponentno zemljoplantella balkonia.

> Da prepreœimo razvoj bolezni, vse rastline poøkropimo spripravkom vivera quadris.

> Proti rastlinjakovemu øœitkarju in uøem ukrepamo spripravkom bio plantella flora kenyatox verde. Primoœnejøem pojavu økodljivcev pa uporabimo pripravekvivera chess.

Okenske in balkonske rastline >>>

Sobne rastline veœkrat na dan prøimo s postanovodo, ogreto na sobno temperaturo.Pozimi cvetoœe rastline (boæiœni kaktus, boæiœnazvezda, azaleje, rododendroni, jegliœi, ciklame)zalivamo obilneje, dodamo tudi gnojilo v oblikiøumeœih tablet plantella tabs, ki zagotavlja lepøein daljøe cvetenje. Zelene in cvetoœe rastline poøkropimo z bio plantellabalzamom za liste, s katerim oæivimo naraven lesk,prepreœimo posedanje prahu in olajøamo izmenjavoplinov skozi liste.Œe zalivamo preveœ, lahko opazimo rumenenje starejøihlistov, kar je razpoznavni znak za koreninsko gnilobo.Zato rastlino øe pred propadom reøimo tako, da jozalijemo s funigicidom vivera proplant. To storimo øepred mnoæiœnim odmiranjem drobnih lasastih korenin. Proti koreninski gnilobi pomaga tudi interventno inpravoœasno presajanje (pred odmiranjem korenin) vvisokokakovostno pet komponentno zemljo plantellabalkonia.V toplih in suhih prostorih se rade pojavijo prøice.Ponavadi najprej opazimo spremenjeno barvo listov, kipostanejo neenakomerno zelene ali rumene barve. Œevzamemo poveœevalno steklo in si ogledamo spodnjostran listov, bomo videli mnoæico rjavkastih drobnihæivalic, ki se premikajo po povrøini. Ker lahko taøkodljivec naøo rastlino popolnoma uniœi, øe pravoœasnoukrepamo s pripravkom bio plantella aktiv-r, obhujøem napadu ukrepamo s pripravkom viveravertimec.V zimskem œasu lahko zlasti naorhidejah opazimo pojav vatastihuøi, ki jih teæko ustavimo zekoloøkimi sredstvi. Da laæje opazimo prisotnostøœitkarja na pasijonki, hibiskusu,bugenvileji, lantani,… v posodenamestimo bio plantella rumenelepljive ploøœice. Ob prvempojavu ukrepamo s pripravkombio plantella flora kenyatoxverde.

Sobne rastline

Da bo vrtna zelenica spomladi laæje zadihala, jepriporoœljivo z bolj obremenjenih mest odstraniti oz.odkidati sneg.

Vrtna trata

Na Primorskemvœasih trto obreæejoæe sredi januarja, v celinski Slovenijipa raje poœakamodo konca februarja.Ko se temperaturadvigne na vsaj 5 °C.

Vinska trta



Documents

Gaia december 2011.xp 12/1/11 4:16 PM Page 1 B E R E M E D · 2017-02-02 · sni vrt ali v posode. Tako boste ugotovili, katerega znanja vam øe manjka, da si planirate œas za delavnice