Gaia oktober 2011.xp 10/7/11 11:20 AM Page 1 B E R E M O N E B … · 2017. 2. 2. · trpeæna æiva meja in œas obiranja kakija 14 Tla so za rastline kot stopala za œloveka 16

Letnik 17

OKTO

BER

, NO

VEM

BER 2011

7272

www.klubgaia.si

11172

Tema mesecaIzidor Golob:Spravilo poletnih gomoljnicZgodnje naœrtovanjepomladi

Vse o ...Loreta Vlahoviå:Vse o teæavah naøihsobnih rastlin

Ekoloøko vrtnarjenjeDavor Øpehar:Tla so za raslinekot stopalaza œloveka

Klubski kotiœek

Reportaæa z obiskovpri naøih œlanih

stranstran

stranstran

stranstran

stranstran

44

1010

1414

3333

BREZPLAŒNI NASVETI NA

www.facebook.com/KlubGaiawww.klubgaia.si✉

Gaia oktober 2011.xp 10/7/11 11:20 AM Page 1


- revija œlanov Kluba Gaia, Sinja Gorica 2, 1360 Vrhnika, telefon: (01) 755 81 60, e-poøta: [email protected] d.o.o., direktorica: Loreta Vlahoviå • Svetovalka: Vida Radivojeviå • Glavna urednica: Mira Arh • Strokovni sodelavci: Davor Øpehar,Nevenka Breznik, Ruth Podgornik - Reø, Miøa Puøenjak, Igor Prøa, Matjaæ Mastnak, Roman Mavec • Lektor in redaktor: Mira Arh.ISSN 1408-7774, Grafiœna priprava: Trajanus, d. o. o., Kranj. Tiskano v Sloveniji.Izhaja meseœno, razen novembra in januarja. Letna naroœnina 16,90 EUR.Natisnjeno v 31.220 izvodih. Naslednja øtevilka izide 10. decembra 2011

Uvo

dnik

Gaia ta mesec predstavlja:

4 Spravilo poletnih gomoljnic 5 Zgodnje naœrtovanje pomladi

6 Kako prezimimo obœutljive rastline

8 Citrus kot œloveøki prsti

9 Tartufi øe v domaœem vrtu

10 Vse o teæavah naøih sobnih rastlin

13 Ohranjanje javorja in srobota, nova trpeæna æiva meja in œas obiranja kakija

14 Tla so za rastline kot stopala za œloveka 16 Slana na zelenjavnem vrtu 18 Posadimo primerno sadno drevo 20 Medene skrivnosti naøega vrta

22 Zaljubljeni v estetiko vrta

24 Jesenske zasaditve za poæivitev vrta

27 Æafrani kliœejo pomlad

29 Sterbergov klinœek

30 Otroci radi sodelujejo

31 Miøi in podgane silijo na toplo

32 Reportaæa z izleta po vrtovih Lizbone 33 Na obisku pri naøih œlanih 35 Gaini kuponi popustov 36 Gaini izleti in prijavnica 37 Strokovna predavanja in pisma Gaianov

38 Opravila, na katera v mesecu oktobru, novembru in decembru ne smemo pozabiti

Koledar del

Klubski kotiœek

Ekoloøko vrtnarjenje

Tema meseca

Rastline iz daljnih krajev

Ali poznate?

Slovenski naravni biseri

Okrasni vrt

Strokovnjak svetuje

Zaljubljeni v ...

Vse o ...

Oblikovanje vrta

Cvetoœe ideje

Mladi vrtnar

Dom brez mrgolazni

Kar narava veleva – Gaia razodeva!

Veselimo se skupnega uspehaPo vroœem in vegetacijsko bogatem poletju smo æe veselo zakorakali v bar-vito in œarobno jesen. Puhaste meglice poplesujejo ob sveæih jutrih v ne-predvidljivih ritmih, ko se poigravajo s srameæljivimi sonœnimi æarki. Talepota narave nas navdihuje z iskrivimi idejami za vrt in novimi moœmi zazdravo æivljenje.

V teh dneh opravljamo øe zadnja dela v vrtu, kot so pobiranje vrtnin insadja ter spravilo vsega pridelanega, med drugim tudi œebulnic in gomolj-nic, zato si o slednjem preberite v tokratni øtevilki Gaie, nato pa øe o zgod-njem naœrtovanju spomladanskega cvetliœnega vrta. Spomnili bi vas radi,kako prezimimo obœutljive rastline in kakøen pomen imajo vrtna tla in or-gansko gnojenje za pridelovanje zdravih rastlin in bogato letino. Izkori-stimo te dni tudi za posaditev ustreznega sadnega drevesa v svoj vrt ponasvetih izkuøenega sadjarja.

Odslej bodo tudi vaøe sobne rastline le øe zdrave in sijoœe, saj je strokov-njakinja Loreta Vlahoviå pripravila lep in predvsem praktiœen prikaz, kakoto doseæemo. Ker pa si æelimo jesen res polno doæiveti, vam ponujamo tudinekaj barvitih jesenskih zasaditev za poæivitev vaøega vrta.

Ne le vsi dogodki, ki jih pripravljamo v Klubu Gaia, ampak tudi izleti, kiso øe pred nami, nas navdajajo z otroøko razigranostjo in vznesenimpriœakovanjem. Smoter naøega delovanja je priti z nasveti strokovnjakovKluba Gaia v vsako slovensko mesto ali vas, povabiti vse vaøe prijatelje insorodnike, ki so navduøeni nad vrtnarjenjem in cvetjem v naø Klub na stro-kovna predavanja in delavnice. Vsekakor vam priporoœamo, da se udeleæitekakega ponujenega izleta, ki jih je v tem œasu pravo izobilje. Nikakor pane bi smeli zamuditi nepozabne slavnostne prireditve Kluba Gaia, naVrhniki, sredi novembra, ki bo obeleæila razglasitev najuspeønejøih ljubi-teljev vrtnarjenja letoønje sezone v okviru treh skupnih nateœajev z drugimimediji in Naj, naj doseæki naøih œlanov, ki je osrednji nateœaj Kluba Gaia.

Uæivajmo jesenske dni.

3www.klubgaia.si

Uvo

dnik

Strokovno izobraæevalnarevija glavnega pokrovitelja Kluba Gaia


Tem

a m

ese

ca

Ko je enkrat napovedana slana inzniæanje noœnih temperatur dozmrzliøœa, najprej umaknemo zabojœkegomoljnih begonij z zunanjega bal-konskega roba. Tudi indijske kane sozelo obœutljive. O dalijah pa sploh nivredno izgubljati besed, saj se po prvimrzli noœi listi æe do veœera skroto-viœijo in povesijo v sivozeleni barvi,kot bi poparili øpinaœne liste. Sreœa jele v tem, da uœinek mraza takoj neøkoduje øe gomoljem. Zato izkop z vi-lasto lopato lahko poœaka øe dan alidva. Seveda je vredno za takøna opra-vila vendarle izkoristiti vsak primernosuh jesenski popoldan.

Kaj lahko pomrznePri vseh gomoljnicah in œebulnicah,katerim je naøa zima premrzla, se jevredno potruditi in jih spraviti øe pra-voœasno na varno. Nizke temperaturene uniœijo le nadzemne zeli, temveœusodno prizadenejo tudi vse podzemnedele, saj je zgornja plast prsti zane-sljivo daljøi œas zamrznjena. Jesenskospravilo in øe nekaj skrbi pozimi je vprimerjavi s trajnicami res dodatnodelo, toda s tem bo naslednje leto za-gotovo spet obilo cvetja. Med obœut-ljivci iz te skupine velja omenitiabesinsko gladiolo (Gladiolus calliant-hus, znana tudi kot acidantera), go-moljne begonije, indijske kane (Cannaindica v posebno izstopajoœih novejøihsortah), dalije (Dahlia), œopaste lilije(Eucomis bicolor, E. punctata in drugevrste, primerne za vrt in œebrice), fre-zije (Fresia, niso le za poklicne gojite-lje, temveœ tudi za vrtiœkarje),sprekelija (Sprekelia formosissima, so-rodnica vitezove zvezde), tigridije (Ti-gridia pavonia) in kale (rodZantedeschia). Med vsemi naøtetimi jeveœ gomoljnic kot œebulnic, so pa vsepodobno obœutljive.

Izkop, œiøœenje insuøenjeGlede na vremensko napoved in æepridobljene vrtnarske izkuønje si vze-mimo œas za spravilo v suhem vre-menu, morda øele takrat, ko se jeposuøila jutranja rosa. Izkopavanja selotimo z vilasto lopato, da ne poøko-dujemo gomoljev. Poøkodovani gomo-lji dalij so posebej obœutljivi nagnilobo in z lopato rezaœo si hitro na-redimo økodo. Izkopanim rastlinam,odloæenim v zabojœke, øe nekaj dnipustimo morebitno zeleno listje, da sev zaloæne organe pretoœi øe ostanekasimilatov. Do hujøega mraza so za-bojœki lahko øe nekaj dni pod na-puøœem ali v vrtni lopi. Natoodstranimo odveœno zemljo, pripra-vimo etikete ter na zraku osuøene go-molje zloæimo v zabojœke.

ZazimovaliøœePrezimovanje v zaprtih prostorihveœinoma ni pretirano zahtevno, sajzadoøœa æe nekaj stopinj nadzmrzliøœem, svetloba pa sploh ni po-trebna. Veœinoma se gomoljnice inœebulnice œez zimo dobro poœutijo vnekoliko bolj vlaænem in hladnemprostoru, kjer imamo zimsko zalogokrompirja. Nekaj veœ toplote potrebu-jejo le korenike indijskih kan, za ka-tere so nekoœ menili, da bi jim najboljustrezal zabojœek pod øtedilnikom po-deæelske kuhinje. Dalije so se po mojihizkuønjah prav dobro obdræale, ko semjih oœiøœene in osuøene nametal v pla-stiœno vreœo od rudninskega gnojila.Œe æelimo mnoæiti gladiole z drobnimigomoljœki, jih je najbolje spraviti vplastiœno vreœko, loœeno od veœjih go-moljev.

Izidor Golob

Veœinoma so to gomoljnice, ki ne prenaøajo naøih zim. Vmislih imamo dalije, gladiole, kane in podobne lepotice iztoplejøih krajev. Ne glede na njihove temperaturnezahteve jih med naøimi okrasnimi rastlinami ne bi moglipogreøati. Zato se je vredno potruditi, da jih øe pred zimospravimo na varno.

4

Spravilo poletnihgomoljnic

Obstaja mnogo sort gomoljnih begonij.

Dalije v nepregledni pestrosti.

Kane in klasnati liatris.

Nakaljen gomolj dalije za potaknjence.


Vse ob svojem œasuVse œebulnice in gomoljnice, ki jih sa-dimo jeseni, imajo skoraj brez izjemepripravljenih dovolj rezervnih hranil, dane potrebujejo novega dotoka hraneskozi korenine. Zato pa morajo rastlinevsrkati znatne koliœine vode, ki nena-zadnje zagotavlja turgor steblom in cve-tovom. Ob pomanjkanju pritiska vceliœni steni rastlina vene, saj ji primanj-kuje vode. Brez ukoreninjenja seveda ninikakrøne moænosti za preskrbo z vodo.Zato moramo saditi takrat, ko zemlja øeni zmrznjena. Sadimo od septembra donovembra v rahlo in prepustno prst, sajso mnoge œebulnice po svojem porekluiz stepe, skoraj puøœave, kjer rastejo v iz-razito peøœenih tleh. Bolj kot v œasu uko-reninjanja potrebujejo rastline hranila pocvetenju, zato ob sajenju dodamo plan-tella specialno zemljo za okrasne rast-line, kar izboljøuje tudi strukturo prsti.Priporoœljivo je, da pred sajenjem œebul-nice namoœimo v pripravku vivera pro-plant, s œimer prepreœimo gnilobo.

Œebulnice in gomoljniceŒeprav posploøeno govorimo o œebulni-cah za pomladno cvetenje, æe jeseni sa-dimo za pomladne lepotne radosti tudimnoge gomoljnice. Nekateri gomoljicelo spominjajo na œebulnice s svojosploøœenostjo. Takøni so gomoljœki æafra-nov. Zelo nepravilnih oblik so gomoljipomladnih vetrnic (Anemone coronaria)in podobno je tudi z gomoljœki ozimike(Eranthys hyemalis).

O globini in razdaljiTemeljno pravilo glede globine sajenjapravi, da naj bo nad œebulo ali gomoljemza njihovo dvakratno debelino prsti. Znekaj prakse to ni teæko uresniœiti, skicein razpredelnice za razliœne œebulnice incentimetrske vrednosti globine sajenjapa so bile æe neøtetokrat objavljene! Prisajenju v vrtu je za kar najlepøi cvetniuœinek priporoœljivo sajenje v skupine,zato je smiselno nabaviti od vsake sorteveœje øtevilo œebul. Medsebojna razdaljasajenja je spet odvisna od priœakovanegauœinka ob cvetenju. Ker imajo voluharji

in miøke nadvse rade nekatere œebulnice(prednost imajo hijacinte in tulipani), jedobro saditi v plastiœne koøare ali paœebule zavarujemo s primerno æiœnomreæo. Seveda morajo biti ta varovalatoliko vkopana, da robovi ne gledajo izzemlje. Glodalci se redko lotijo æafranovin drugih drobnih œebulnic. Na narcisepa se zanesljivo ne bo spravila nobenakosmata nadloga, ker so strupene.

Skrivnost lepih skodelMed pomladnimi sezonskimi dekoraci-jami so tudi skodele, koøare ali lonœki zenakomerno razcvetenimi œebulnicami.Œe jeseni sadimo neposredno v posodo,je malo verjetnosti, da bodo vse œebulicehkrati zacvetele. Zato se zateœemo k zvi-jaœi. Za takøne namene predvidene œebu-lice ali gomoljœke sadimo posamiœno vmajhne lonœke ali v plastiœne palete, kiso obiœajne za vzgojo sezonskih sadik skoreninskimi grudami. Posajene poso-dice imamo na hladnem, najbolje naprostem, vse dokler ne pokaæejo cvetnihnastavkov. Takrat izbiramo enako raz-vite rastline in jih aranæiramo v konœnodekorativno skupino v posodi.

Izidor Golob

5

Zgodnje naœrtovanje pomladi Pri sajenju œebulnic za pomladno cvetenje ni dobro odlaøati. Œimprej se lotimo dela, saj semorajo pred zimo øe dobro ukoreniniti. Tudi izbira v prodajalnah je po nekaj tednihsiromaønejøa. Za pravega vrtnarja pa je resniœna polomija februarsko sajenje pomladnihœebulnic iz trgovinskih ostankov, pa naj bodo øe tako poceni.

Tem

a m

ese

ca

www.klubgaia.si

Sorta mreænih perunik (Iris reticulata).

Sorta mreænih perunik (Iris reticulata).

Skupina tulipanov

Øpanska modra œebulica,roænata sorta


rasti pozimi veœ ali manjmirujejo, fotosinteza pa pri vednozelenihv ugodnih pogojih normalno poteka.

Ponekod pa si danes æe lahko pri-voøœimo slabo ogrevane rastlinjake, ki socenovno postali dosegljivi. Vanje v naj-bolj mrzlih dneh namestimo øe kakoogrevanje in æe je za prave sredozemskerastline dovolj. Nekatere lahko skla-diøœimo tudi v garaæah, kleteh, zdræijo nazelo malo svetlobe, le da so spomladipotem zelo uboge in traja obiœajno sko-raj do konca junija, da pridejo ponovnok sebi. Œe imamo slabe razmere za pre-zimovanje je najbolje, da jih zunaj pu-stimo do moœnih slan, pomaknemo jihpovsem k steni, po moænosti na juænostran hiøe in potem po potrebi øe malopokrijemo z vrtnim flisom in do moœnihslan in zmrzali tam lepo preæivijo. Drugamoænost je, da si ob juæni steni uredimomontaæni rastlinjak. Œe je to pod balko-nom, si lahko pomagamo z razliœnimiprozornimi ploøœami, ki jih dobimo in sitako tudi naredimo ustrezno prezimova-

liøœe. Vaæno je le, da je tudi to lepo na-rejeno, da ne kvarimo videza hiøe. Takereøitve so danes cenovno dosegljive intehniœno nezahtevne.

Ko øe ni bilo toliko centralne kurjave,tudi økodljivcev na teh rastlinah prak-tiœno ni bilo. Kaparji so se na oleandrihpojavili v sedemdesetih letih, nato øe ra-zliœne uøi. Vse to je prinesla globalizacijas hitro vzgojo rastlin v rastlinjakih, natopa se rastline prevaæa iz enega konca nadrugega brez posebnega prilagajanja.Poleg tega so se standardi varovanjaokolja zviøali, uporaba økropiv pa ome-jila, œeprav Slovenija zanesljivo pred-njaœi vsaj pri registraciji uporabeøkropiv. Vendar se pri kulturah brezuporabe le-teh økodljivce teæko zatre.Prav zaradi tega je prezimovanje takihrastlin postalo teæavnejøe. V prezimova-liøœe prenesemo øtevilne økodljivce, ki sepotem tam samo øe mnoæijo in iz majh-nih teæav do pomladi nastanejo velike.

Priprave naprezimovanjeNajprej je smiselno vse rastline dobropregledati, odstraniti suhe in poøkodo-vane veje, pobrati vse suho listje, pred-vsem tisto, ki leæi med zraslimi poganjkiv notranjosti rastline, kjer je zanesljivovsaj nekaj teh økodljivcev naølo prime-ren prostor. Rastline je nujno opleti,oœistiti suhih cvetov, suhih socvetij aliplodov, razen v primeru, da bi rastlineradi vzgojili iz semena, potem le-te pu-stimo. Œe le imamo dovolj prostora, jelepo opazovati odpirajoœe se plodoveoleandrov (Nerium oleander), lepljivca(Pittosporum tobira). Jagodiœnica (Arbu-tus unedo) je æe sama po sebi zanimiva,prav tako lovor (Laurus nobilis) (æenskerastline), citrusi pa so najlepøi prav s plo-

V sploønem velja, da sredozemske rast-line preæivljamo v prostorih, ki so slaboogrevani ali sploh ne, œe je le prostor do-volj izoliran. Dobro je, da temperaturane pade pod niœlo ali pa se to le izje-moma zgodi le za kako stopinjo in øe tole za kratek œas. Najbolje pa te rastlineuspevajo, œe jim zagotovimo ustreznosuh prostor s temperaturo nekje okrog 8 °C dovolj zraœnosti in svetlobe. Svet-loba je za te rastline, œe hoœemo, da sospomladi lepe, tudi v tem œasu najpo-membnejøa.

Skladiøœimo vneogrevane prostoreMrzli in svetli hodniki, svetle kleti aliodveœne sobe so bili nekoœ kot nalaøœ zaprezimovanje. S sploøno vpeljavo cen-tralnega ogrevanja so vsi ti prostori vtrenutku postali neuporabni. Pretopli so,da bi rastline v njih uspeøno preæivele inv œim bolj mirujoœem stanju doœakaletople dni, ko jih lahko postavimo na pro-sto. Tudi v Sredozemlju te rastline glede

Ok

rasn

i vr

t

Kako prezimimoobœutljive rastlineKo se bliæajo hladni dnevi, nas vse bolj skrbi, kambomo z rastlinami. Poleti jih imamo radi veliko,vsepovsod bi jih postavili, ko prihaja zima, pa vsakapostaja odveœ. V notranjosti Slovenije jim jepotrebno kar od sredine oktobra pa vse tja dozaœetka aprila (po ledenjakih) priskrbeti ustrezneprostore za prezimovanje. Zelo pomembno je vedeti,kakønega potrebuje posamezna skupina rastlin. Rožmarin zacveti že pozimi.

V rastlinjaku botaniœnega vrta Univerzev Ljubljani na Veœni poti od leta 2004prezimujemo sredozemske rastline.


dovi, ki preko zime dozore. Œe imamomalo rastlin, je najboljøe in najzaneslji-vejøe fiziœno œiøœenje predvsem kaparjev,vendar œe tega ne zmoremo fiziœno, paje potrebno dovolj zgodaj zaœeti s økro-pljenji, da se teh trdovratnih økodljivcevznebimo.

Prisluhnimo posameznirastliniŒe nimamo ravno dovolj prostora in sonam rastline æe previsoke, jih moramotudi ustrezno skrajøati, kar nam naœinprezimovanja olajøa. Vedeti pa moramo,kako to naredimo in na kakønih poganj-kih bodo rastline naslednje leto cvetele.Lagerstremije (Lagerstroemia indica) naprimer lahko po mili volji reæemo, pabodo øe vedno cvetele. Oleandri so v no-tranjosti Slovenije æe veœji problem. Œejih jeseni intenzivno poreæemo naslednjeleto veœinoma øe ne bo cvetenja, razenœe so odgnali æe jeseni. Cvetijo res naenoletnih poganjkih, vendar pa je vege-tacijska doba zanje v notranjosti pre-kratka in tako obiœajno s cvetenjem niniœ. Zato jih je bolje vsako leto le tret-jinsko porezati in tako ostali dve tretjinipoganjkov cvetita. To pa je potrebno na-rediti tako, da je kroønja rastline vednolepo oblikovana. Bugenivilije (Bougain-villea glabra) niso tako problematiœne,ker pozno cvetijo, le da tudi teh prav ra-dikalno ne smemo porezati. Roæmarin(Rosmarinus officinalis) je tipiœna sredo-zemka, ki v malo ogrevanem prostoru(pomeni pod 10 °C) z nizko zraœnovlaænostjo in enkrat tedenskim zaliva-njem ohranja lepoto in nam bo tudi zac-vetel æe marca ali øe prej. Najmanjzahtevno je granatno jabolko (Punicagranatum), ker je listopadno in tako øelespomladi ponovno odæene. Prav tako jezelo nezahtevna mulenbekija (Muehlen-

beckia adpressa), ki lahko povsem od-vræe liste, pa bo øe vedno preæivela,pogoj pa je da ni preveœ zalita in da jebila preko poletja na prostem. Velikorastlin preæivi tudi slabøe pogoje, œeznamo z vodo biti dovolj varœni in rast-line res le po potrebi zalivati. Tukaj nirecepta, pravilo je le, da se zemlje ne smepopolnoma presuøiti, za to pa je najlaæje,œe jo vedno potipamo s prsti in to malopod povrøino. Vse to pa pomeni, da jepozimi treba rastline opazovati in natoukrepati.

Nekatere druge vrste, ki se sedaj veliko-krat prodajajo kot sredozemske rastline:mandevila (Mandevilla splendens), pe-rujski oleandrovec (Thevetia peruviana),medinile (Medinilla magnifica), pa sorastline, ki ob æe omenjenih sredozem-skih rastlinah pri temperaturah pod 10ali okrog 10 °C komaj øe preæivijo, mo-ramo biti zelo previdni z zalivanjem, dajih ohranimo. To so rastline, ki potrebu-jejo prezimovanje pri minimalni tempe-

raturi 15 °C, œe hoœemo ohraniti njihovooptimalno lepoto. Bananovci (Musa)sicer preæivijo tudi niæje temperature, leda potem le vegetirajo. Zato ni vse, karnam prodajajo za »sredozemske rastline«,tudi res doma v sredozemskem okolju.

Fuksije (Fuchsia), predvsem stare sorte,so nezahtevne za prezimovanje, øe celov zelo slabo osvetljenih in komaj kajogrevanih prostorih preæivijo, le da jihpotem ustrezno malo zalivamo. Podobnose tudi nekatere pasijonke (Passiflora)pozime povsem ogolijo. Æe kaka mara-kuja (P. edulis) pa tega ne prenese. Zatoje potrebno vedeti, katero vrsto imamo,da jo primerno oskrbimo. Pasijonke paimajo to dobro lastnost, da jih lahko po-reæemo, skrajøamo, ker bodo ponovnoodgnale in tako smo pridobili prostor.

Ustrezno prezimovanje in oskrba rastlinbosta najveœ pripomogla k poletnemucvetenju.

dr. Joæe Bavcon

Ok

rasn

i vr

t

Cvetoœajagodiœnica.

Veliœastana medinila(Medinilla magnifica).

Lepljivec plodoverazpre pozimi.

Oleander pozimi iz suhihplodov trosi semena.

V prezimovališœih oleandreogroæajo pršice, kaparji insajasta plesen (na sliki).

Cele kolonijekaparja na lovorju.


Intenzivno gojenje citrone so z nastan-kom novih vrst citrusov (limona, poma-ranœa) veœinoma opustili. Danes jovzgajajo øe v Sredozemlju, Indiji terSrednji in Juæni Ameriki. Pri nas so secitrone ohranile predvsem kot eksotiœneokrasne rastline z zanimivimi, nenavad-nimi plodovi. Danes plod uporabljamopredvsem kot kandirano sadje in kot do-datek v slaøœiœarstvu. Citrona je poœasi rastoœ, zimzelen grmoziroma drevo, ki zraste od 2 do 4 m vviøino. Drevo imenujemo tudi citrono-vec. Veje so trnaste, podolgovati, na-zobœeni listi so moœno diøeœi in podobnilistom limonovca. Cveti z diøeœimi, bel-kastimi cvetovi skozi vse leto, najboljobilno od sredine zime do pomladi. Plodje velik 20-30 cm, teæak od 4-5 kg. Naj-pogosteje je ovalen, z usnjato rumenokoæo. Meso je rumeno, najveœkrat suhoin kislo. Veœina plodov dozori od zgod-njega poletja do jeseni. Odraslo drevorodi povpreœno 30 kg plodov na leto,posamezna drevesa pa lahko dajo tudido 100 kg citron.

Uporaba plodovV antiki in srednjem veku so plodoveuporabljali kot sredstvo proti morski bo-lezni, pljuœnim teæavam in œrevesnim

boleznim. Sok citrone, zmeøan z vinom,je bil uœinkovito odvajalno sredstvo zarazstrupljanje telesa. V zahodni Afrikise citrona uporablja kot zdravilo protirevmi. Eteriœna olja, ki jih vsebuje lu-pina, so odliœen naravni antibiotik.Citrona se zaradi moœnega vonja upora-blja proti mrœesu, predvsem komarjem.Sveæe plodove tudi reæejo na krhlje,suøijo in jih hranijo v omarah za obleke,kjer uspeøno odganjajo molje. Na Kitaj-skem in Japonskem uporabljajo plodovepredvsem kot diøavo. Zrele plodove na-berejo v posode in jih postavijo na mizo,da odiøavijo prostor. Prav tako se vFranciji izvleœki eteriœnih olj izlistov in mladih poganjkovuporabljajo pri izdelavi ra-zliœnih parfumov. Uporaben je tudi les, ki je zelotrd in obstojen. V Indiji les ci-trone uporabljajo v kmetijstvuza izdelavo razliœnih orodij,vozov, zelo znana pa je tudiizdelava sprehajalnih palic.

NegaPri nas je rastlina primerna zagojenje v zimskih vrtovih alina terasah v veœjih posodah, kijih œez zimo prestavimo v za-

varovan, hladen in zraœen prostor, stemperaturo 10 - 15°C. Vzgajamo jo nasonœnih legah, sadimo v kakovostno,prepustno plantella zemljo za citruse.Drevesa spomladi in poleti potrebujejoza tvorbo kakovostnih plodov redno za-livanje z deæevnico, pozimi pa zalivamozmerno. Citrona za zdravo rast in razvoj potre-buje tudi redno gnojenje. Gnojimo zgnojili, bogatimi z duøikom in fosforjem.Pomembno je tudi, da imajo gnojila do-datek æeleza, saj se pri vseh vrstah citru-sov rada pojavi kloroza (bledica)predvsem mladih listov. Za prepreœitevbledice lahko uporabimo plantella te-koœe æelezo, s katerim lahko rastlinoøkropimo ali zalivamo.V rodnosti moramo rastlini zagotovititudi oporo, saj se pod teæo plodov zelorada upogne. Z razliko od veœine citrusov citrone nisocepljene na podlage. Najlaæje jo razm-noæimo s potaknjenci, ki jih nareæemo inpotikamo pozimi. Za to uporabimoustrezen specialen substrat planetllazemljo za potaknjence.Najbolj pogosta økodljivca citrone stakapar in prøica. Proti prøici uporabimonaravni akaricid bio plantella aktiv, ka-parja pa zatiramo z insekticidom za tanamen, ki ga nabavimo v kmetijski apo-teki.Za gojenje je øe posebej privlaœen kulti-var Citrus medica var. sarcodactylis(sploøno znan kot budova roka), kate-rega plodovi spominjajo na œloveøkoroko s prsti. Indijci so v tej obliki plodavideli roko samega Bude in od tod tudiime. Plod citrone je znan kot sadeæ sreœe,ker naj bi v dom prinesel veœno sreœo,zdravje in veselje.

Luka Kuænik

8

Intenzivno diøeœi cvetovi citrone.

Rast

line i

z daln

jih k

raje

v

Citrus kot œloveøki prsti

Citrona (Citrus medica) je zaradinenavadnih, intenzivno diøeœih plodov,

listov in cvetov prava eksotika med predstavniki agrumov. Divje oblike te rastline, skupaj z mandarinami in

grenivkami, so bile izvorne vrste citrusov, iz katerih so sekasneje razvile limone, pomaranœe in ostali citrusi.


Znotraj vsake vrste tartufov obstajajo øtevilnepodvrste in vsaka od njih ima svoje lastnostiin jedi, zaradi katerih jih priporoœajo. V Istrirasteta predvsem dve vrsti. V senci bolj prilju-bljenega belega brata rastejo œrni tartufi, kiidealno dopolnjujejo bele. Œrnikasto rjavi,hrapavi trosnjaki œrnega tartufa uspe-vajo v obliki gomoljev do 15 cm podpovrøjem gozdnega humusa, v miko-rizi (spore se naselijo na korenine) zlistnatim drevjem. Œe na rastiøœu od-stranimo listje, se vœasih pokaæe izzemlje bradaviœasta povrøina gobe.

Beli in œrni tartufBeli tartuf ima krompirju podobennagrbanœen gomolj, intenzivnegavonja. Velikost belih tartufov seæe od ve-likosti leønika vse do majhne lubenice,povpreœno pa so veliki za kokoøje jajce. Do-zorevati zaœnejo konec avgusta in zorijo vse dokonca decembra. Œrni tartuf raste æe spomladi. Poletinabiramo œrne, predvsem Tuber aestivum, pozimi bele, mednjimi najraje Tuber magnatum, najbolj cenjenega med podzem-nimi dragulji, kot pove æe ime. Tartufe je treba nabirati zjutraj,zveœer ali ponoœi, ko je øe hladno in je v zraku veœ vlage. Tartufi so nenavaden, skrivnosten gomolj, ki se skriva podzemljo. Ker nimajo nadzemnih delov, jih œlovek sam ne morenajti. Posebej izurjena pes ali svinja jih po zaslugi svoje izo-strene zmoænosti lahko zavoha æe na razdalji 50 metrov. Œe jezrel, je v notranjosti ves rjav. Œe pa je bel, je øe ‘zelen’.Psi namreœ najdejo le zrele tartufe. Œe jih nihœe ne pobere, jihpojedo œrvi, muøice, miøi ali divji praøiœi. Predvsem slednji seradi sladkajo z njimi, saj so polni beljakovin. Nekateri so tikpod povrøjem, rastejo pet ali sedem centimetrov globoko in bijih lahko izkopali z motiko. Meso je prijetnega okusa in nenavadnega vonja, ki postane pristarih gobah izrazitejøi ter vabeœ. Vonj je veliko bolj intenzivenpri belem tartufu, nekoliko trdo meso pa ne moti.

RastiøœeRastejo do pribliæno 600 metrov nadmorskeviøine, povsod ob 45 vzporedniku, in sicer naapnenœastih ali ilovnatih tleh, v humusni zem-

lji, v simbiozi s hrasti, gabri, leskami, bu-kvijo, lipami, vrbami æe poleti in jeseni.

Raste razmeroma po-gosto, vendar jih jeteæko najti, kot vse go-moljike. Œrni tartufi,poznani øe kot poletni

tartufi ali burgundski, imajo rajøi ba-ziœna tla, beli pa kisla.

UporabaV dræavah, kjer je nabiranje tartufov

zakonito, se sezona zaœne 15. oktobrain traja pribliæno do konca januarja. Na-

bira se predvsem v kulinariœne namene. Tar-tufe pripravljajo sveæe, posuøene, namoœene v

olivno olje ali zmlete in posuøene. Pri pripravljanjujedi vedno uporabljajo zelo majhne koliœine tartufov, tako

zaradi njihove intenzivne arome kot zaradi visokih cen, ki jihdosegajo, saj v gastronomiji to dragoceno zaœimbo postavljajona najviøji prestol. Zanimivo je, da tartufi, posebno beli vse-bujejo androstendiol, moœen hormon, ki ga vsebuje tudi œlo-veøki znoj. Zato ga merjasci iøœejo in tudi potrjeno deluje kotstimulator seksualne potence.

Za spodbudoEna od novosti uredbe o zavarovanih prosto æiveœih vrstah glivje, da na seznamu zavarovanih vrst ni veœ gomoljik. Tartufarjebodo, podobno kot gobarje, nadzorovali inøpektorji in naravo-varstveni nadzorniki.Zdaj lahko gojite tartufe tudi na domaœem vrtu. Sadiko leske,okuæene z micelijem œrnega tartufa, lahko naroœite na spletnistrani www.baldur-garten.de, spada pa pod raritete, to so ne-vsakdanje rastline.

Loreta Vlahoviå

Ciklusrazvojatartufov.

9

Tartufi øe v domaœem vrtu

Œas pobiranja tartufov.

Tartúfi so uæitne podzemne gobe iz rodu Tuber (gomoljika). Uspevajo veœinoma v Franciji, Italiji, Øpaniji in v Istri. Dragocene gobe moœnega vonja veljajo kot afrodiziak. Tartufe se uæiva v majhnih koliœinah, od 10 do 25 gramov na obrok.

Ali

pozn

ate

?


Bolezni sobnih rastlin

10

Vse o teæavah naøih sobnih rastlinSobne rastline so v okras in ponos. V zaprt prostor prinesejo æivljenje, izboljøajo zrak inpolepøajo okolje. A le, dokler imajo rastline zdrav videz. Ko zaradi bolezni, økodljivcevali neustrezne oskrbe rastline spremenijo videz, se zmanjøa tudi naøe veselje.Pomembno je, da ugotovimo razlog sprememb na rastlinah in potem poiøœemo naœin zaukrepanje. Zato v pomoœ ilustrativno predstavljamo bolezni, økodljivce in fizioloøkespremembe.

Vse

o .

..

Veœino bolezni povzroœajo glivice,izbruh bolezni pa olajøajo neprimernerastne razmere. Œe prepoznamo bolezen, se bomo lahkopravilno odloœili tudi za odpravo.Bolezni prepoznamo po znaœilnihpegah, plesnivih prevlekah, sajavosti,svetlikanju, rjavenju in suøenju listovter odmiranju rastlinskih organov.

Pepelaste plesni -praøne bele lise na listihpospeøi toplo in vroœevreme z vlaænimi listi.Ukrepamo s pripravkombio plantella natur-fr.

1

Siva plesen ali botritis -prevladuje v vlaænemhladnem okolju.Poøkodovane dele rastlinin odcvetele cvetovesproti odstranjujemo.

2

Pegavosti – povzroœajorazliœne glivice, ki napadajociklame, zmajevce, vrtnice,orhideje. Pogosto se razvijejona preveœ zalivanih rastlinahin v prevlaænih razmerah.Ukrepamo s pripravkom bioplantella natur-fr.

3 Virusi – pogosto so simptomizavrta rast, deformiranost,marmorirani listi in zamazanelise. Rastlino zavræemo.

4

Rje – na spodnjistrani listov se pojavijorjavi koncentriœnikrogi, na zgornji pa lesvetle lise. Predvsemso obœutljivepelargonije. Pomagaveœ prezraœevanja.Ukrepamo spripravkom bioplantella natur-fr.

5

Sajavost – se razvije naizloœkih uøi; z vlaæno krpoobriøemo sajasto prevleko zlistov.

6

Uvelost – povzroœajotalne glive, ki napadejokorenine ali stebla.

8

Koreninska in stebelnagniloba – povzroœajo joglivice ali bakterije. Obdnu stebla se pojavijo rjaveali œrne lise, koreninepoœrnijo. Pojavi se napreveœ mokrih rastlinah.Rada napade kakteje indruge soœnice. Ukrepamo spripravkom viveraproplant.

7


www.klubgaia.si

Vse

o .

..

Simptomi nepravilne oskrbe

Najveœkrat so vzrok za klaveren videzrastline slabe rastne razmere ali napaœnaoskrba. To se da popraviti, œe pravilnoprepoznamo vzroke in jih odpravimo.

Spodnji listi rumenijo in odpadajo –prst je premokra. Rastline zalijemo spripravkom vivera proplant. Œeodpade posamezen list s kateregakolidela rastline, je lahko vzrok pretresob nenadni spremembi temperatureali prepih.

8

Cvetovi odpadajo -v zraku je lahko previsokatemperatura, nizka zraœnavlaga. Za poveœanje zraœnevlage v viøino rastlinepostavite sobni meglilnik.

7

Rjave lise na listih –so lahko posledicasonœnega oæiga, œesmo rastlinenenadoma izpostavilimoœni sonœni svetlobi.

1 Zviti listni robovi –pogosto posledicapremoœne svetlobe.Rastlino prestavite.

6

Potegnjena rastin bledi listi – sonavadno znamenjepomanjkanjasvetlobe. Dolgepoganjkeskrajøajte, ker stem spodbuditegrmiœasto rast.

5

Rastlina ne cveti –lahko je vzrok vpreøibki svetlobi.Rastlino prestavitena svetlejøe mesto.

4

Listi venijo – presuha prst

3

Rjavi vrøiœki inrobovi listov –posledica suhegazraka. Postavite jov podstavek zvlaænim peskom aliv bliæini rastlineuporabite meglilnik.

2

11


Vse

o .

..

12

Økodljivci sobnih rastlin

Zelo tipiœni znaki, da je rastlino napadel økodljivec, so poøkodbe v obliki obgriznin, pajœevinaste prevleke ali razbarvanosti nalistih, cvetovih in koreninah. Na rastlinah so prisotni odrasli osebki økodljivcev ali liœinke. Æuæelke, ki sesajo rastlinski sok sehranijo na rastnih vrøiœkih in na spodnji strani listov. Ogrize ob robu listov ali na koreninah povzroœajo rilœkarji, strigalice,polæi.

Ilust

raci

je: R

ock

Fin

ale

Uøi – najveœkrat sepojavljajo na mladihvrøiœkih, kjer sesajo rastlinskisok. Mehaniœno jih lahkoodstranite s tuøiranjem.Namestimo bio plantellarumene lepljive ploøœice. Uøiodpravimo s pripravkom bioplantella flora kenyatoxverde.

1 Bela muøica – moljem podobne muøicese zadræujejo na spodnji strani listneploskve. Z insekticidi lahko uniœimo leposamezne faze økodljivca, zato jeøkropljenje potrebno ponoviti na 4 – 10dni. Namestimo bio plantella rumenelepljive ploøœice. Ukrepamo s pripravkombio plantella flora kenyatox verde.

2

Gosenice – soliœinke razliœnihmetuljev. Odstranitegosenice in odreæitepoøkodovane liste.

4

Listni minerji –radi se lotijokrizantem inpepelk. Sprotiodstranjujtenapadene liste.

6 Volnata uø –podobne kepicamvate, se zadræujejov zalistjih in naspodnji listniploskvi. Poskusiteœim veœ økodljivcevodstraniti s œopiœemali vlaæno vatiranopalœko.

7

Hroøœi in rilœkarji– velike bele liœinkerilœkarjev æivijo vprsti. Radi napadajociklame. Odstraniteliœinke iz prsti,rastline presadite.

8

Kaparji – æuæelke,zaøœitene z rjavimgladkim øœitkom, senaselijo ob listnih æilahin na deblu. Odstranitejih tako, da roœnopopraskate øœitek.

3

Prøice – majhne æuæelke,ki s pajœevino prepredajostebelne vrøiœke in spodnjedele listov. Najboljnapadajo v suhih in vroœihrazmerah, zato vzdræujtezraœno vlago in rastlineprøite z vodo. Økropimo spripravkom bio plantellaaktiv.

5

Tripsi – majhne æuæelkez dolgimi telesi se moœnomnoæijo v vroœemvremenu. Povzroœajosrebrnkaste proge posteblih, listih in cvetovih.Namestimo bio plantellarumene lepljive ploøœice.Tripse odpravimo spripravkom bio plantellaflora kenyatox verde.

9

Simptome napada bolezni, økodljivcev in nepravilne oskrbe blaæimo z vitaminskim kompleksom in stimulatorjem rasti bioplantella vita. Tako omogoœamo rastlinam zelo hitro obnosvo, ki pa je spodbujena na povsem naraven naœin. Loreta Vlahoviå


Vpraøanja naøih œlanov

?Gospa Marija iz Cerknice ima slabe iz-kuønje z japonskimi javorji, ki ji zelo hitropropadejo. Podobno se ji dogaja tudi s

srobotom. Spraøuje, kako naj posadi te leperastline, da jih bo konœno uspela ohraniti.

!Japonski javor potrebuje delno senco in vlago, na moœnoosonœenem podroœju bo slabo uspeval. Ob moœni pripeki insuøi se mu zaœnejo na konicah suøiti listi, v skrajnem pri-

meru pa lahko mlade rastline v takih primerih tudi odmrejo.Ne mara zelo apnenœastih tal in tudi mraz ni njegov prijatelj,vsaj ne v mladosti. Rastiøœe za sajenje te rastline dobro pripra-vimo. Izkopljemo globoko jamo. Sadiko previdno izlonœimo injo namestimo v sadilno jamo. Zasipamo z meøanico plantellazemlje za okrasne rastline, ki ji dodamo tretjino plantellazemlje za rododendrone in pest kakovostnega organskegagnojila v obliki pelet organik-K. Jeseni posajeno drevo mo-ramo nujno zaøœititi pred mrazom. Najbolj enostavno je, daokrog debla ovijemo zimsko kopreno, lahko pa ga zaøœitimotudi s smrekovimi vejami ali koruznico. Zemljo okrog posajene

rastline prekrijemo s plantella leønikovo rjavimi sekanci aliplantella borovim lubjem. Z razliko od japonskih javorjev pasrobot ne prenaøa kislih tal. Zelo pomembno je, da ga posadimodo 4 cm globlje kot je bil posajen v loncu. Ob sajenju dodamoorgansko gnojilo plantella organik K. Zanj velja rek: »Noge vsenci, glava na soncu«. Pri tej zahtevi mu najlaæje ustreæemotako, da mesto ob njem obsadimo z drugimi prekrivnimi rast-linami ali pa prekrijemo z zastirko iz plantella borovega lubja.Lep kontrast cvetovom so vœasih tudi beli prodniki. Tudi srobotje obœutljiv na mraz, predvsem velikocvetne vrste, zato gazaøœitimo z zimsko agrokopreno.

?Gospod Mare iz Komende se je poletiodloœil, da staro, æe precej poøkodovanoklekovo æivo mejo ob prometni cesti za-

menja z novo, bolj trpeæno, s katero ne bo imelveliko dela. Spraøuje, kaj je v takem primerunajbolje posaditi. Prostor je øirok 2-3 m.

!Prostor, ki ga ima gospod na voljo, je dovolj velik za sajenjeprostorastoœe æive meje iz meøanih grmovnic, ki je ni po-trebno obrezovati. Oskrba je omejena na obœasno redœenje

pregoste rasti, dognojevanje in zalivanje (predvsem mladihrastlin) v suønih obdobjih. Za oblikovanje takøne æive meje soprimerne naslednje lepo cvetoœe grmovnice: budleja (viøina 2-4 m, cveti od julija do oktobra), dojcija (viøina 0,5 do 4 m, cvetiod maja do julija), nepravi jasmin (viøina do 3m, cveti v majuin juniju), razliœne medvejke (viøina do 0,5 do 3m, cvetijo spo-mladi in poleti), forzicija (viøina do 4 m, cvetijo zgodaj spo-

mladi), kolkvicija (viøina 2-3 m, cveti maja in junija), kerija(viøina do 3m, cveti v juniju), øpanski bezeg (viøina do 5 m,cveti maja in junija) in øe nekatere druge. Zelo lepe so tudigrmovnice z jeseni oblikovanimi plodovi, ki so hrana pticamin lep okras v vrtu. Izbiramo med navadnim drenom (viøina do3m), œrnim bezgom (viøina do 5 m), jerebiko (viøina do 10m),navadnim œeøminom (do 3m), øipkom (do 2,5m), navadno bro-govito (do 3m)… Ob sajenju izkopljemo posamezne sadilnejame in jih napolnimo z meøanico prsti plantella specialnazemlja za okrasne rastline.

?Gospod Joæe iz Sevnice spraøuje, kdaj obi-rati kaki. Zanima ga tudi zimska oskrbain primeren œas za sajenje sadik.

!Kakiji zorijo zelo pozno in obiœajno ostanejo na vejah samoplodovi, medtem ko listje zaradi jesenskih razmer ali slaneodpade z drevesa. Obiramo ga v novembru, ko postane po-

vsem oranæen oz. rdeœ. Œe obstaja nevarnost za prvo moœnejøojesensko slano, lahko oberemo tudi plodove, ki so vsaj do po-lovice rumeno obarvani. Na obmoœjih, kjer so v daljøem ob-dobju izredno nizke temperature, je smiselno mlado drevonekoliko zaøœiti pred zmrzaljo (slama, koruznica). Starejøa dre-vesa niso veœ tako obœutljiva, niti na jesensko niti na zimskopozebo. Uspeøno ga gojimo na obmoœjih, kjer uspevata vinskatrta in breskve. Starejøe rastline med mirovanjem prenesejo do– 18 °C, mlajøe rastline pa pozebejo æe prej. Kot za ostale vrstesadnega drevja tudi za kaki velja, da ga je najbolje saditi poznojeseni. Ker pa zaœne brsteti nekoliko kasneje, ga lahko brezskrbi posadimo tudi spomladi. Pred sajenjem si priskrbimoplantella sadjarsko gnojilo, ki je namenjenozaloænemu gnojenju ob sajenju in jesen-skemu dognojevanju. V sadilno jamo pa do-damo tudi dolgodelujoœe organsko gnojiloplantella organik. Za sajenje le enega dre-vesa priporoœamo uporabo visokovrednost-nega organskega gnojila v obliki granul bioplantella nutrivit univerzal.

www.klubgaia.si 13

Str

ok

ovn

jak

sve

tuje


N A R A V N O – U Œ I N K O V I T O – Z D R A V O14

Tisti, ki boste v jesenskem œasu opravilianalizo tal, boste med podatki o organskisnovi, fosforju, kaliju zasledili tudioznako pH, ki oznaœuje kislost, baziœnostali nevtralnost tal. Ker æelimo, da naøavrtna tla niso preveœ kisla, se izogibamouporabi fizioloøko kislih mineralnihgnojil, ki pospeøijo zakisanje tal, pravtako tudi brezglavo ne apnimo. Ob pre-

kopavanju in rahljanju zemljo oboga-timo izkljuœno z organskimi gnojili. Znjimi vraœamo odvzeta hranila, po-veœamo deleæ humusa in koristnih or-ganizmov. Pri izboljøanju talnih razmernam bo v pomoœ tudi kamninska moka.

Kako na rastline vplivareakcija tal? Preveœ kisla in vlaæna tla prepoznamo poprisotnosti œrne detelje, male kislice inpreslice. Za kapusnice sploh niso pri-merna, zato jih je priporoœljivo apniti. S

tem je povezana tudi goløavost kapusnic,ki jo opazimo v obliki venenja nadzem-nih delov, okuæene rastline zaostajajo vrasti, na koreninah so pri obolelih rast-linah valjaste zadebelitve v obliki golø,ki pokajo. Okuæene korenine se øe do-datno okuæijo (npr. z bakterijami), karpovzroœa gnitje. Za rastline so ugodnepH vrednosti med 5 do 7,5. Nekatererastline (zelje, cvetaœa, œebula, rdeœapesa) se na nizke pH vrednosti (pod 6) neodzivajo najbolje. Zato je pri zelju v pri-meru prekislih tal (pH manj kot 6) potre-bno apnenje, ki ga opravimo predpridelovanjem kapusnic.

Idealna pH vrednost pri poru, zeleni,brstiœnem ohrovtu, korenju, endiviji, ra-diœu, solati in grahu se giblje med 6 in7, paradiænik in krompir pa lahko uspe-vata v nekoliko bolj kislih tleh. Posledicaneustrezne priprave tal za krompir jelahko navadna krastavost krompirja, kije vsesploøno razøirjena. Na krompirju serazvijejo velike, rjave, oplutenele krastebrez œrnega prahu. Navadna krastavostna krompirju se ne øiri s semenom,ampak se pridelek okuæi iz tal. Bolezenpospeøuje pretirano apnenje in sveæhlevski gnoj. Da se izognemo krastavostikrompirja, mora biti pH vrednost tal za

krompir med 5 in 6,5 pH, zato tam, kjerbomo gojili krompir, praviloma ne ap-nimo. Za gnojenje v jesenskem œasu na-mesto nepreverjenega (sveæega)hlevskega gnoja uporabimo dolgodelu-joœe organsko gnojilo v obliki pelet bio-grena, ki ne vsebuje kalcija in je bogatoz mikroorganizmi. Manjkajoœo koliœinokalija pa dopolnimo s plantella special-nim sadjarskim gnojilom v œasu spo-mladanske obdelave tal. Alternativabiogreni in sadjarskemu gnojilu je tudidolgodelujoœe organsko gnojilo v oblikipelet plantella organik K, ki ima dodannaravni vir kalija. Dodan kalij spodbujaohranjanje krompirjevke ob koncu rasti,poveœuje odpornost gomoljev na udarce,razliœne oblike sivenja pred in po kuha-nju gomoljev.

Poskrbimo za pravilnoapnenjePostopek apnenja opravimo loœeno odorganskega gnojenja, pa tudi z mineral-nimi gnojili ne gnojimo soœasno. Najpri-mernejøi œas za apnenje je jesensko-zimsko obdobje oz. v œasu mirovanja ve-getacije. Na lahkih peøœenih tleh najbodo enkratni odmerki manjøi, na teækihtleh pa nekoliko veœji. Pri apnenju s sred-

Tla so za rastlinekot stopala zaœloveka

Priporoœeni enkratni odmerki glede na razliœna sredstva, ki jih uporabljamo za apnenje

Pri pripravi tal se oziramo na ustrezne pogoje,ki jih zahtevajo posamezne rastline. Zaizboljøavo tal nam bodo zagotovo v pomoœapnenje, kamninska moka in organskognojenje, kar je v vsakem vrtu nepogreøljivo.Da bodo vrtnine zrasle v zdrave rastline, semoramo pri izboljøavi tal izredno potruditi.

Apneno gnojilo % CaO Priporoœen enkratni odmerek(kg/100 m2)

Plantella Kalcivit CaCO3 98% 10Ægano apno CaO 90 10 - 20Hidratizirano apno Ca(OH)2 70 15 - 25Mleti apnenec CaCO3 50 20 - 30Dolomit CaMg(CO3)2 30 30 - 40

Ek

olo

øko v

rtnarj

enje

Pri obdelavi tal ne pozabimo na organskognojenje, kamninsko moko ali apnenje.

Paradižnik je hvaležen zaorgansko gnojenje in kalij.


stvom za odpravljanje kislosti tal plan-tella kalcivit ne pretiravamo. Bolje je, dakisla tla s plantella kalcivitom bogatimov manjøih koliœinah veœ let zapored. Po-sebej peøœenim, kislim tlom ni pripo-roœljivo naenkrat dodajati velikihodmerkov. Jesensko apnenje doloœa tudiœas organskega gnojenja, ki ga v tem pri-meru opravimo spomladi, saj na ta naœinne izgubljamo duøika v organskem gno-jilu. Po pravilnem apnenju se poveœajoprocesi razkrajanja organske snovi, hi-treje se sproøœajo hranila iz humusa, karpomeni, da so tla bolj plodna in primernaza pridelavo bolj zahtevnih vrtnin. Trebaje vedeti, da z apnenjem ne reøujemoproblema rodovitnosti tal. Popolne rezul-tate apnenja lahko priœakujemo le, œe tlaoptimalno oskrbimo z vsemi hranili inorganskim gnojenjem. Za organsko gno-jenje uporabljamo dolgodelujoœe organ-sko gnojilo v obliki pelet plantellaorganik, na manjøih povrøinah pa po-seæemo po visokovrednostnem organ-skem gnojilu v obliki granul bioplantella nutrivit univerzal.

S œim øe lahkoizboljøamo tlaVrtna zemlja pogosto ni sposobna za-dræati veœjih koliœin vlage in hranil. Zzalivanjem je treba priœeti æe kmalu podeæju. Tako stanje je øe posebno prisotnona lahkih, peøœenih, slabo humoznihtleh. Ljubiteljski vrtnarji se na takih tlehobiœajno ne pritoæujejo nad obdelavo tal,ki je sorazmerno lahka, tudi korenine zlahkoto prodirajo v tla. Pomanjkanjevode pa je veœni problem. Na takih tlehnam bo zagotovo v pomoœ kamninskamoka plantella biovit, ki omogoœadobro vezavo in sprejemanje hranljivihsnovi ter vode. Ker vsebuje meøanicodveh razliœnih vrst kamninske moke,ima univerzalno sposobnost boljøega za-dræevanja hranilne snovi ter vezanja oz.zadræevanja velikih koliœin vode,

istoœasno pa prepreœuje, da bi se hra-nilne snovi izprale v globlje plasti, kjerbi bile rastlinam nedostopne. Na boljpeøœenih in lahko propustnih tleh jekamninska moka plantella biovit za-dolæena za zadræevanje v tleh topnihhranljivih snovi, ki bi bile sicer zaradi iz-piranja izgubljene. Boljøe pogoje zaæivljenje imajo tudi v tleh æiveœi mikro-organizmi, hranljive snovi pa so zaradiprepreœevanja izpiranja rastlinam narazpolago dalj œasa. Tako so tla bistvenoizboljøana, pridelek pa je poveœan na po-vsem naraven naœin. Dodajanje kamnin-ske moke je koristno tudi na bolj teækih,zbitih, ilovnatih tleh. To opravimosoœasno z jesenskim ali spomladanskimorganskim gnojenjem.

Ne pozabimo naorgansko gnojenjeUporaba organskih gnojil v vrtu je zelopriporoœljiva. Œe je v tleh dovolj organ-ske snovi, voda øe posebno v poletnihmesecih dalj œasa ostaja v obmoœju ko-renin, bolje se veæejo tudi vsa dodanahranila. Dodana organska snov rahljateæko, zbito zemljo, tudi peøœena postanebolj rodovitna. Poleg tradicionalnih gno-jil nam bodo zagotovo v pomoœ sodobnaorganska gnojila, ki imajo pri izboljøavital odloœilno vlogo. Organsko gnojilo

biogrena vsebuje veliko øtevilo mikroor-ganizmov, ki bioloøko aktivirajo tla. Pri-merna je za vse rastline, tudi za tiste, kirabijo bolj kisla tla in jim ne ugaja pri-sotnost kalcija, uporabljamo pa jo lahkotudi za pomoœ pri zorenju komposta.Dolgodelujoœe organsko gnojilo v oblikipelet plantella organik K je obogatenoz naravnimi viri kalija. Prav zaradi vi-soke vsebnosti kalija je øe zlasti pri-merno za paradiænik, papriko, jajœevec,kumare, buœe, krompir, korenje, zelje,vinsko trto in sadno drevje. Organskognojilo z visoko vsebnostjo organskesnovi v obliki granul bio plantella nu-trivit odlikuje bogata sestava in hitrosproøœanje hranil, ki omogoœa obilen invitaminsko bogat domaœ pridelek. Zeloprimeren je za pripravo tal ob sejanju tertudi za dognojevanje. Njegova ekono-miœnost bo øe posebno razveselila tiste,ki vrtnarijo na manjøih povrøinah, tera-sah ali balkonih. Za temeljno in dopol-nilno gnojenje vseh vrst rastlin lahkouporabimo tudi dolgodelujoœe organskognojilo v obliki pelet plantella organik,ki je popolnoma organskega izvora in jenajboljøa alternativa kompostu ter hlev-skemu gnoju, saj bistveno odstopa gledevsebnosti hranil, deleæu (%) suhe snoviin organske mase.

Davor Øpehar

N A R A V N O – U Œ I N K O V I T O – Z D R A V O 15

Vsebnost hranil (duøik, fosfor in kalij) (kg/t) ter deleæ (%) suhe snovi in organske mase pri sodobnih in tradicionalnih organskih gnojilih

Duøik(kg N/t)

Fosfor(kg P2O5/t)

Kalij(kg K2O/t)

Deleæ suhesnovi (%)

Deleæ organskemase (kg/t)

plantella organik 50 30 20 90 670

plantella organik K 40 20 100 89,9 550

biogrena 30 20 10 78 400

bio plantella nutrivit univerzal 50 30 80 90 650

kokoøji gnoj 24 19 13 60 370

organski kompost iz organskih odpadkov 7 5 6 66 280

svinjski gnoj 7 4 7 9 50

Ek

olo

øko v

rtnarj

enje

S pravilno pripravo tal do dobrega pridelka.


Pred slano poberemo rastline, ki so namraz obœutljive, predvsem kumare, pa-priko, jajœevce, stroœji fiæol, pa tudikrhkolistno in mehko solato. Bolj od-porne vrtnine, kot so zimska solata, radiœin endivja v veœjem mrazu potrebujejozaøœito v obliki nizkega tunela, vœasih pazimo prenesejo tudi brez pokrivala.Pozno korenje, zelena, œrna redkev, repa,pastinak in rdeœa pesa lahko ostanejo vzemlji do prvega veœjega mraza, vœasihjih pospravimo øele v novembru. Najdljejih bomo ohranili, œe jih zakopljemo vpesek ali mivko, ki jo obœasno vlaæimo.Koreni in gomolji morajo biti nepoøko-dovani in zdravi. Poberemo tudi zelenedele peterøilja, ki jih sveæe porabimo, po-suøimo ali zamrznemo. Pred mrazom po-beremo tudi buœe in jih øe nekaj œasapustimo na toplem soncu. Tako bo nji-hova lupina postala bolj suha intrdnejøa. Shranimo jih v temnem inhladnem prostoru.

Najbolj odporen ohrovtNa mraz so zelo odporne kapusnice,predvsem brokoli, ki mirno prenese prvoslano in mraz nekaj stopinj pod niœlo.Pravi ljubitelj slane in mraza pa jebrstiœni ohrovt. Ta ima rad nizke tempe-rature, v øtevilnih letih ælahtnjenja pa sonastale tudi sorte, ki jih lahko gojimo vseleto. Pozne sorte brstiœnega ohrovta pre-nesejo tudi temperature okoli 10 stopinjpod niœlo. Brsti so najboljøi takrat, ko jihnekajkrat dobi slana. Tudi œe zmrznejo,so øe vedno uporabni. Zmrznjene brstiœelahko shranimo direktno v zmrzovalnikuali pa jih odtajamo in takoj uporabimo.

Ohrovt potrebuje za dobro uspevanjeteæka in bogata tla, ki jih æe spomladipognojimo s kakovostnim organskimgnojilom plantella organik. Ne prenesesveæega hlevskega gnoja tik pred saje-njem, saj bo slabo rasel, glavice pa bodopopokale. V preveœ peøœenih tleh bodobrsti rahli in majhni. Brstiœke obiramood spodaj navzgor. Ko oberemo vse,lahko uporabimo tudi liste vrh stebla.Rastlino po obiranju izpulimo, ra-zreæemo in damo na kompost.

Poleg brstiœnega ohrovta mraz dobroprenaøa tudi blitva, ki bo spomladi zgo-daj pognala in ponudila sveæe liste.

Paradiænik pred slanopoberemoZrele paradiænike poberemo in upora-bimo takoj ali jih predelamo v mezgo,omake… Nedozorele paradiænike lahkopoberemo in jih zavijemo v œasopisnipapir ter pustimo na svetli, sonœni intopli okenski polici, kjer bodo dozoreli.Lahko pa paradiænikove rastline z nedo-

zorelimi plodovi izkopljemo ali po-reæemo pri tleh, jih v toplem prostoruobesimo z vrhom navzdol in poœakamo,da se bodo obarvali. Tako lahko para-diænik uæivamo øe dolgo v jesen.

Zadnje setveLahko øe sejemo motovilec. Novembrapa sadimo tudi korenike rabarbare, maj-ski srebrnjak in stroke œesna. Veœje rast-line rabarbare razdelimo.

Zeliøœa in mrazZeliøœa, ki rastejo na vrtu, so veœinomana mraz precej obœutljiva. Æajbelj, timi-jan in sivka so zeliøœa, ki sicer ostanejona vrtu, vendar jih moramo zaøœititi predmrazom. Najbolj enostavno je, da jihprekrijemo z odpadlim listjem, smreko-vimi vejami ali belo zimsko agroko-preno. Œe smo imeli na vrtu posajenroæmarin ali lovor, ju s œim veœ zemljein œim manj poøkodovanimi koreninami

Ek

olo

øko v

rtnarj

enje

Ko se zemlja, rastline ali predmeti tolikoohladijo, da pade temperatura zraka na0 stopinj, kar je temperatura rosiøœa, vodnapara preide neposredno iz plinastega v trdnostanje in se izloœa v obliki ledenih kristalov,ki spominjajo na iglice ali perje. Slana je navrtu vselej œarobna, a je za nekatere rastline,ki ne prenesejo mraza, uniœujoœa, medtem koje za druge dobrodoøla, saj jim øeizboljøa okus.

Slana na zelenjavnem vrtu


Brokoli odliœnoprenaøa slano in mraz.

Nedozorele paradiænikeshranimo øe pred slano.


VR O Œ E I D E J E

Œe imamo

30minut

Jesenska rez vrtnicPoganjke odreæemo tik nadizbranim zunanjim brstom. Reznaj bo gladka, kar je odvisno predvsem oddobrih økarij. Vrtnice zaøœitimo pred zimo ssmreœjem, debelejøo plastjo lubja, listjem alizemljo. Priporoœamo plantella borovo lubje.

Oskrbimo trajniceVzdræujmo gredico trajnic,da bo tudi pozimi lepa.Odstranimo odmrle in suhe dele. Takopozno v zimo lahko krasijo naøogredico koøki rudbekij in suho listje terstebla okrasnih trav. Praprotim podlistje okoli korenin naloæimo øoto.Taka zastirka bo omogoœila rahlost,vlaænost in kislost tal ter prepreœevalarast plevelov. Rastline dognojimo s100% organskim gnojilom plantellaorganik.

Zagotovimo jim boljøezimske pogoje zarastPostavimo sobne rastline vskupine, da ustvarijo drugadrugi ugodno mikroklimo.Redno jih økropimo spostano vodo, ogreto nasobno temperaturo. Zelenesobne rastline obœasno øedognojimo zuravnoteæenim gnojilom za zelene rastlineplantella tabs za zelene rastline, cvetoœe splantella tabs za cvetoœe rastline, orhideje panamakamo v vodi, kjer smo raztopili plantellatabs za orhideje.

Œe imamo

15minut

Œe imamo

15minut

izkopljemo in presadimo v posode, ki jihpostavimo v hladen, neogrevan in svetelprostor. Naslednje leto pa jih lahko kar sposodami skupaj posadimo v zemljo, dabo jesensko spravilo enostavnejøe. Vmanjøe lonœke presadimo peterøilj, bazi-liko, kreøo in drobnjak ter jih postavimov kuhinjo, da nam bodo pozimi pri roki.

Tla pripravimo na zimoIz izpraznjenih gredic odstranimo ple-vele. Pred zmrzaljo je dobro zemljo pri-praviti na zimsko mirovanje, obenem patudi na naslednjo sezono. Œe je zemljateæka in slabo prepustna, jo je potrebnoprekopati, da zmrzal œez zimo velikekepe razdrobi v drobne grudice. Pripeøœenih tleh to ni nujno potrebno.Idealno je, da zemljo tudi pognojimo skakovostnimi organskimi gnojili. Za je-sensko gnojenje je najbolj primerno ka-kovostno 100% organsko gnojiloplantella organik K v obliki pelet, obo-gateno z naravnimi viri kalija, humin-skimi in fulvinskimi kislinami, duøikom

in fosforjem. Visoka vsebnost kalijavpliva na boljøo odpornost rastlin nastresne vremenske razmere. Gnojilo iz-boljøa strukturo tal, omogoœa boljøo ab-sorpcijo kisika in v naslednji rastnisezoni izboljøuje rast rastlin. Gnojiloaktivno deluje veœ kot 6 mesecev, hra-nila pa se zaœnejo sproøœati øele, ko setemperatura dvigne. Je termiœno obde-lano, zato ne vsebuje primesi plevelov inbolezni.

V ekoloøkem vrtu lahko za jesensko pri-pravo tal uporabimo tudi 100% organ-sko gnojilo bio plantella nutrivit,predvsem bio plantella nutrivit univer-zal, nutrivit za listnato in drugo zele-njavo ter bio plantella nutrivit zaparadiænik in druge plodovke, ki je100% organsko ekoloøko gnojilo za vrt,primerno za razliœne vrste vrtnin.

Prazne gredice posejemo s prekrivnimirastlinami ali rastlinami za zeleno gno-jenje, ki bodo v mrzlih mesecih øœitiletla. Spomladi te rastlinske ostanke vko-pljemo v tla, s œimer poskrbimo tudi zadodatno naravno gnojilo. Lahko jih pre-krijemo tudi z rastlinskimi ostanki, kiogrejejo tla, prepreœujejo rast plevela inustvarjajo ugodnejøe pogoje za prezimo-vanje koristnih mikroorganizmov.

Œe imamo kompost, le-tega øe enkratpremeœemo in dopolnimo s preostalimirastlinskimi ostanki. Pred zimo gazaøœitimo pred deæjem in snegom s po-krivalom, ki je lahko tudi iz kartona.Karton zamenjamo, ko se razmoœi inzaœne razpadati. Tako prepreœimo gnitjekomposta.

Ob prvi slani, ko poberemo veœino pri-delka, je œas, da naredimo tudi bilancoletoønje sezone. Ob tem si postavimonekaj vpraøanj:• Kaj nam je letos najbolj uspevalo?• Kaj nam sploh ni uspelo?• S katerimi problemi smo se najpogo-

steje sreœevali?• Kaj bi lahko naredili drugaœe?

Na podlagi odgovorov na ta vpraøanja silahko v dolgi zimi, ki je pred nami, na-redimo kakovosten naœrt za zasnovovrta, setev vrtnin, pravilen kolobar alimorebitne meøane posevke.

Nevenka Breznik

Ek

olo

øko v

rtnarj

enje

N A R A V N O – U Œ I N K O V I T O – Z D R A V O

Kapusnice se sredi mrazaprav dobro poœutijo.

Tla pognojimo jeseni z organskimgnojilom plantella organik K.


Ek

olo

øko v

rtnarj

enje

Naœrt sadnega vrtaPri naœrtovanju vrta upoøtevamo nasled-nje dejavnike: 1. Najprej doloœimo lego (S-J; predvsembreskve in marelice sadimo na juænolego, da zagotovimo dovolj sonca za zo-renje plodov).2. Konœno viøino odraslih dreves (rast-line na bujnih podlagah zrastejo viøjekot tiste na øibkejøih podlagah).3. Talne razmere za sajenje (pH, za-loæenost tal s hranili:• hruøke in jablane potrebujejo globlja

in bogatejøa tla kot slive, ki uspevajotudi na skromnejøi prsti

• kostanjev ne smemo saditi na ap-nenœasta tla, ker ne prenaøajo talnegakalcija

• borovnice moramo saditi v izrednokisel substrat, ker v nasprotnem pri-meru propadejo

4. Sadnim drevesom pustimo dovolj pro-stora za rast. Za sajenje v bivalnem vrtuse odloœamo med srednje bujnimi in buj-nimi podlagami (jablane: MM106,MM111, sejanec; hruøke: kutina, seja-nec; œeønje, viønje: colt, sejanec; SLIVE,marelice: mirabolana; breskve, nekta-rine: sejanec).

Izogibamo se sajenju dreves, cepljenihna øibke podlage, saj potrebujejo zadober obrod veœ nege in rednega tretira-nja s FFS sredstvi, pa øe njihova æivljenj-ska doba je precej kratka, saj jenaœeloma potrebno nasad obnavljativsakih deset let. Ponovno se uveljavljajostare sorte sadnega drevja, saj so boljodporne proti rastlinskim boleznim inøkodljivcem in nam æe ob minimalninegi bogato obrodijo.Pri izbiri sadnih dreves moramobiti pozorni tudi na opraøevalneodnose med sadnimi vrstami insortami. Nekatera sadna drevesase oplodijo z lastnim cvetnimprahom (samooplodna), ostalapotrebujejo za uspeøno oploditevznotraj vrste ustrezen cvetniprah druge sorte (samoneo-plodna). V kolikor sadimo nanaøem vrtu neustrezne sadnesorte, bo naø sadovnjak v spo-mladanskem œasu lepo cvetel,vendar kasneje ne bo ustreznegapridelka. Med samooplodnevrste spadajo: kutine, breskve,marelice in jagodiœevje. K samo-neoplodnim pa priøtevamo: ja-blane, hruøke, œeønje, slive in

mandeljne. Pri teh sadnih vrstah sadimoskupaj vsaj dve sorti, ki sta dobriopraøevalki (diploidni) ali tri sorte, œe jeena opraøevalka nekoliko slabøa (tri-ploidne). Sorte, ki so namenjene opra -øevanju, morajo cveteti istoœasno kotglavna sorta. Z medsebojnimi kriæanji paso uspeli znotraj samoneoplodnih vrstdobiti samooplodne sorte, ki za opraøitevne potrebujejo opraøevalnih sort (primerœeønje: Lapins, Stella, Sunburst). Prinaœrtovanju upoøtevamo naœelo, da viøja

drevesa sadimo bolj na obrobje parcele,niæja pa bliæe k objektu.

Nakup sadikSadno drevje vedno kupujemo v specia-liziranih drevesnicah, kjer nam znajo obnakupu tudi ustrezno svetovati. Proda-jalcu oziroma usposobljenemu sveto-

Posadimo primernosadno drevoZavedati se moramo, da naø vrt ni plantaæa, kar tudiupoøtevamo pri izbiri in nakupu sadnih dreves naustreznih podlagah. Pomembno je tudi, da sadimo sadikejeseni, saj je takrat veœji izbor sadik, rastline pa se prekozime zakoreninijo ter spomladi dovolj zgodaj odæenejo. Slabostprepozne spomladanske saditve je ravno v tem, da mora rastlinaspomladi najprej poskrbeti za svoje vkoreninjenje, øele nato lahkoodæene. Te rastline v prvem letu mnogo manj zrastejo kot posajene jeseni.

Okvirna viøina dreves v m

PODLAGE M27Øiroko rastoœe podlage Srednje bujno rastoœe podlage Bujno rastoœa podlage

M9 M7 M4 M2 MM111 SEJANECM28 MM106


Podlage jablan

Zdrav pridelekz naøega vrta

Skica pravilnoposajenegasadnegadrevesa


valcu v drevesnici najprej po-kaæemo izdelan naœrt sadnegavrta. Œe ga je izdelal uspos-obljen naœrtovalec, potem popriloæenem popisu izberemosadike. Pri tem se osredo-toœimo predvsem na kakovostin primernost sadik za sajenje

na naøem obmoœju. O primerno-sti sadik se lahko prepriœamo iz

spremljajoœe etikete - potnega lista,ki je priloæen vsaki sadni sadiki, ka-

kovost pa preverimo z vizualnim pre-gledom. S potnega lista preberemo zanas pomembne podatke o rastlini: bota-niœno ime, sorto, podlago, datum izdajein dobavitelja.

Pripravimo si seznam Œe pridemo v drevesnico brez izdelaneganaœrta, moramo skupaj s svetovalcem iz-brati ustrezne sadne vrste in sorte za naøvrt. Priporoœljivo je, da si doma zabe-leæimo nekaj osnovnih znaœilnosti o vrtu:orientiranost vrta, globina tal, razpo-loæljiv prostor za sadovnjak, naøe osebneæelje glede sadnih vrst, druæinske potrebein po moænosti tudi fotografijo vrta. Sku-paj potem doloœimo, glede na specifiœnostvrta, potrebno øtevilo primernih sadnihsort, na ustreznih podlagah. Pri nakupuvedno pazimo, da kupimo nepoøkodo-vane, zdrave in vitalne sadike, ker bomole-tako zagotovili njihovo bujno rast inobstoj. Upoøtevati moramo tudi poreklosadik, vedno izberemo take, ki so bilevzgojene v krajih z ostrejøim oziromaenakim podnebjem ter enako ali viøjonadmorsko viøino kot je na obmoœju,kamor bomo sadike posadili. Tako sadikevedno prenaøamo iz hladnejøih krajev vtoplejøe, nikoli pa obratno. To je pomem-bno zaradi zimskih pozeb, saj so rastlineiz toplejøih krajev slabøe prilagojene inmanj odporne na mraz in nizke tempera-ture. Sadne sadike se naœeloma kupujekot sadike z golo korenino, v œasu miro-vanja rasti. Pri nakupu takøne sadike mo-ramo biti pozorni na ustreznoskladiøœenje sadik v drevesnici (zakop vmivki ali zemlji), opremljenost sadik zustreznim potnim listom in naœin roko-vanja prodajalca s sadikami, da ne pridedo izsuøitve koreninskega sistema.

SajenjePred priœetkom sajenja si je potrebnopripraviti orodje in ves potreben mate-rial, ki ga bomo potrebovali pri posaditvisadike sadnega drevesa. Sadilno jamo iz-kopljemo vsaj øtirinajst dni do enegameseca pred sajenjem, da se dobro pre-zraœi. Øiroka naj bo od 50 cm (za øibke

podlage) do 1m (za bujne podlage) ingloboka od 40 - 50 cm. Pri izkopu pa-zimo, da loœimo travno ruøo, zgornji sloj(æivico) zemlje in spodnji sloj (mrtvico)zemlje. Ob sajenju na dno sadilne jamepoloæimo obrnjeno travno ruøo, zasu-jemo jo z mrtvico, kateri smo primeøali1 kg mineralnega gnojila plantella sad-jarsko gnojilo. Æivico bomo uporabili zazasipanje korenin. Sadiki odreæemopoøkodovane drobne koreninice inskrajøamo moœne oporne korenine, ki jihlahko pomoœimo v meøanico vode inzemlje ter kravjeka, ki smo ji dodaliustrezen fungicid za prepreœevanje ko-reninskih bolezni. V sadilno jamo vsta-vimo koøaro iz pocinkane mreæe protivoluharju. Na dno damo nekoliko æivice,ki smo ji primeøali vsaj 10 litrov kom-posta ali øote. Dodamo 20 do 30 kg hlev-skega gnoja ali 1 kg predelanegavisokokakovostnega organskega gnojilav peletah plantella organik ali plantellaorganik K v kolobarju okrog sadike, gapokrijemo øe z drugo polovico kompo-

sta ali øote in potlaœimo, da iztisnemozrak iz zemlje ter oblikujemo zalivalnokotanjo. Sadika mora biti posajena tako,da je cepljeno mesto 10 cm nad zemljo,nato ga zaøœitimo pred glodavci s kosompocinkane mreæe, ki je priloæena zaøœitnikoøari. Na koncu sadiko priveæemo hkolu v obliki osmice in moœno zalijemo.

Matjaæ Vilhar

Drevesnica Øtivan d.o.o., www.drevesnicastivan.sie-mail: [email protected]

Skica pravilnega naœrtovanja sadnihdreves v bivalnem vrtu, glede nalego objekta in sadne obloge.

N A R A V N O – U Œ I N K O V I T O – Z D R A V O 19

Ek

olo

øko v

rtnarj

enje

Pripomoœki za sajenje dreves.

Sadika z zdravimkoreninskim sistemom.

Pravilnosajenjesadike zzaøœitnokoøaro protivoluharju.


Æivljenje œebel je v resnici tako izpopol-njeno z delom, da ni œudno, da je prid-nost œebel metafora za vrtnarja -œebelarja. Ljubiteljskih vrtnarjev in œebe-larjev je vedno veœ, od samoukih do zeloizobraženih, kar nas lahko samo razve-seljuje. Vse povezuje popolno nav-duøenje in zadovoljstvo œebel nadrastlinami v vrtu. Pravi vrtnarji in œebe-larji, tako kot naøe œebele, težko priœaku-jemo prve cvetove rastlin na naøem vrtu.

Œebelja gredica (glej sliko 1). Pravi œebe-lji vrt - zelenjadnice, diøavnice, zaœimb-nice, zdravilne in medovite rastline.

Œebele se hranijo in ohranjajo s pomoœjosnovi, ki se nahajajo in proizvajajo vcvetu rastline. Hkrati pa œebele in drugiinsekti veliko prispevajo k razvoju inohranjanju velikega dela rastlinskegasveta. Æe dolgo je znana soodvisnostrastlin in njihovih opraøevalcev. Najpo-membnejøe poslanstvo œebeljega rodu je

opraøevanje razliœnih rastlin. Œebele obi-skujejo tiste rastline, ki so jim najbližje,ali tiste, ki najbolj medijo.

Izberimo medoviterastlineTake rastline najpogosteje sreœujemotudi na naøih vrtovih, kjer œebele nabi-rajo hrano: mediœino ali nektar (sladekizloœek cvetov), mano, sladke sokovesadja, cvetni prah ter smolo. Prve tri su-rovine predelajo v med, smolo pa v pro-polis. Med medovite rastline torejspadajo tudi take, ki dajejo le cvetni prahin niœ mediœine.

Vrtnar mora pri zasnovi in zasaditvisvojega vrta biti pozoren poleg medovi-tosti rastlin tudi na zastopanost posa-meznih rastlinskih vrst in prisotnostcvetenja vso sezono. Na ta naœin se izo-gne kritiœnim vmesnim obdobjem, da nezmanjka paøe in ima vedno cvetoœ vrt.V krajih s pestrejøim rastlinstvom inrastlinskimi združbami je možnost takihvrzeli manjøa.

Pomembne za zgodnjo spomladanskopaøo z vrtnarskega vidika so rastline, kiprecej dolgo cvetijo in bi jih s posebnimveseljem imeli na naøem vrtu: pomla-danska resa, telohi, žafran, zvonœki, jetr-nik in bekica, za pozno paøo pa facelija,jesenska resa, øetraj, svilniœasti sviøœ,ptiœja dresen, v obmorskih krajih pridejoza zgodnjo in pozno oz. zimsko paøopoleg rožmarina v poøtev øe nekatereokrasne rastline.

V Sloveniji raste in se tudi gojiveliko øtevilo medovitih rastlin,ki dajejo œebelam raznolikospomladansko, poletno in jesenskopaøo.• Robinia pseodoacacia - robinija (ne-

prava akacija)

Zeliøœni vrtiœek: drobnjak (Allium schoenoprasum), origano (Origanumvulgarum), luøtrek, (Levisticum officinale), rabarbara (Rheum officinale),

timijan (Thymus vulgaris), øetraj (Satureja hortensis), navadna œrna meta(Marriubium vulgare), maœja meta (Nepeta cataria), æajbelj (Salvia

officinalis), sivka (Lavandula agustifolia), bazilika (Ocimum basilicum),rožmarin (Rosmarinus officinalis).

Medene skrivnostinaøega vrta

ˆ

Æivljenje vrtnarja in njegovih rastlin na vrtu je ozkopovezano z življenjem œebel v naravi. Vrt vzbuja vrtnarjuveselje, ko vidi, kako se na njegovih cvetlicah pasejoœebele, œmrlji in metulji. Pravi vrt pomirja vrtnarja inobiskovalce njegovega vrta.

Rastline, ki privabljajo cebele


Ek

olo

øko v

rtnarj

enje


• Ocimum Basilicum - bazilika• Stachus annua - bela bazilika• Trifolium repens - bela detelja• Borago officinalis - boreœ ali borago• Salvia officinalis - žajbelj• Tilia platyphyllos - navadna lipa• Echium vulgare - navadni gadovec

(božje drevesce)• Taraxacum officinalis - regrat• Brassica napus var. Oleifera - oljna

repica• Helianthus annus - sonœnica na-

vadna• Phacelia tanacetifolia - facelija• Fagopyrum esculentum - navadna

ajda• Erica hrtbacea - resa• Erica carnea - spomladanska resa

Øe druge medovite rastline• Achilea filipendula – sumer Gold –

rman• Alchemilla arythropoda – alma, ali

modis – plahtica• Aguilegia caerulea – orlica• Anemone sylvestris – veternice• Armeria maritima - armeria• Aster dumosus – astre• Astilbe chinensis – astilbe• Allium schoenoprasum – drobnjak• Agastache mexicanum - limonski

ožep • Campanula glomerata – zvonœke• Centaurea imperialis - glavinec• Cherianthus cheiri - zlati øeboj • Chrysantemum carinatum - trobarvni

hlapœek

• Cosmos bipinatus - metuljœki ali koz-meja

• Echinacea purpurea – rudbekia• Gaillardia grandiflora – gajlardija• Gaura lindheimeri – gavra• Helianthus annuus - sonœnica• Helenium amarum - rumeni heleni-

jum • Iberis sempervires – iberis • Impatiens balzamina – balzamina• Ipomea gamoclit - krpastolistni

zvezdni slak • Lavatera trimestris - lavatera• Lobelia erinus - lobelija• Lavandula angustifolia - purple – la-

vandula• Lentopodium alpinum – planika• Liatris spicatis – liatris kobold• Lupinus polyphyllus – lupinus• Nigella damascena - vrtna œrnika • Papaver orientale – mak• Primula rosea – primula• Pulsatila vulgaris – kosmatinec• Phacelia campanularia - okrasna fa-

celija • Salvia lyrata – superb ali katera

druga• Salvia sp. - salvija, kadulja • Satice sinuatum - napihnjena mre-

žica, statika

• Sedum acre, cauticolum, floriferum,selskianum, sporium

• Thymus serpyllum – timijan• Tagetes sp. - žametnica ali tagetes • Veronica spicata – veronika• Vinca minor – zimzelen• Zinia sp. - cinija

Med posameznimi rastlinami je pogostotežko potegniti ostro loœnico, saj øtevilneizmed njih uporabljamo tako v kuhinjikot v zdravilstvu, hkrati pa so moœnodiøeœe in odliœna paøa za œebele. Œe že-limo, da bodo œebele nabrale kar najveœnektarja in peloda, mora biti naø œebeljizeliøœni vrt na sonœni strani, rastline vnjem pa posajene v skupinah. Velikaveœina rastlin ne zahteva veœ kot to, dajih posadimo v pravo zemljo ter naustrezno mesto v vrtu, in da jim od œasado œasa posvetimo nekaj pozornosti, do-volj vode in nekaj hranil. Tudi pri vzgojirastlin velja enako kot pri vzreji œebel.Bolj ko se bomo vraœali k naravi, boljzdravo hrano in okolje bomo imeli. Rast-line so redkokdaj sitne, hitro se navadijona razmere, ki morda niso popolnomaidealne, pa tudi ne popolnoma nasprotnenjihovim potrebam.

mag. Trajœe Nikoloski

21N A R A V N O – U Œ I N K O V I T O – Z D R A V O

Klasiœna zasaditev domaœega vrta s poudarkom na medovitih rastlinah:zlata rozga (Solidago virguarea),ameriøki slamnik (Echinacea purpurea),sonœnica (Helianthus annus), laøka repa (Helianthus tuberosus), cinija(Zinnia elegans), bodoglavec (Echinops sphaerocephalus), drobnjak(Allium schoenoprasum), perunika (Iris germanica), borago (Boragoofficinalis), pegasti badelj (Silybum marianum), ognjiœ (Calendulaofficinalis), sivka (Lavandula agustifolia), rman (Achillea millefolium),timijan (Thymus vulgaris).

Ek

olo

øko v

rtnarj

enje


Zaljubljeni v estetiko vrta

Jeseni se marsikatera rastlina ssvojim cvetenjem že poœasi

poslavlja, nekatere trajnice pa vtem œasu øe posebej zažarijo. Prigospe in gospodu Kermavner v

Gameljnah pri Ljubljani so senaøe oœi kar zasvetile, ko smo

naleteli na barvit vrt, ki se je vzaœetku oktobra kar kopal v

jesenskih barvah. Prepriœale panas niso samo barve, ampak tudi

zasnova in stil vrta.

Zalj

ublj

eni

v ..

.

22

Lepo oblikovan vrt je zaœel nastajati pred približno dvajsetimi leti. GospaGabrijela si je zaželela svojo ustvarjalno pot modne oblikovalke nadaljevatiz zanimivim konjiœkom. Popolnoma sama se je lotila izrisa vrtnega naœrta.Pri tem ji lahko samo œestitamo, saj ji je projekt res lepo uspel. Æe dolgaleta je tudi œlanica Kluba Gaia.

Skrivnostna vrtna pravljicaZanimivo je, da ni niti enega kotiœka na vrtu, ki bi omogoœal pogled naceloten vrt. Ko se obiskovalec sprehaja od vhoda proti koncu, se ves œasodpirajo novi prizori. To omogoœa tretja, navpiœna dimenzija, ki jo pred-stavlja pergola ob terasi, prerasla z vrtnicami vzpenjavkami in jasminovotrobo, visoka drevesa, predvsem lepa poveøava breza in jablane, najlepøapa je navpiœna pregrada v obliki cvetoœega oboka z vrtnico plezavko, kiloœuje prvi dve tretjini vrta od zadnje, ki je namenjena tudi zelenjavnemuvrtiœku.

Takoj, ko smo stopili skozi majhna vrtna vrata, nam je bilo jasno, da sezadaj skriva nekaj resniœno lepega. Nizko pokoøena, urejana trata je po-udarjala oblike in nežne barve pisanolistnih senœnih trajnic, kot so razliœnesorte iskrivk in host, med katerimi lepo pridejo do izraza cvetoœe jesenskeanemone. Po poti iz majhnih granitnih kock smo se najprej sprehodili doidiliœnega kotiœka za jutranjo kavico v senci jablane. Kotiœek obkroža velikalatasta hortenzija in øtevilne senœne trajnice.

Barvna usklajenost med trajnicamiKo sta lastnika vrta oblikovala senœno teraso, sta pred njo zgradila brežino.Ta sestoji iz laporja, na katerega je nasuta zemlja. Ker med lapor in zemljonista položila geotkanine, je stalen problem izginevanje zemlje, ki jo je po-trebno velikokrat dodajati. Ogrodje brežine predstavljajo razliœne grmov-nice, zimzelene in listopadne ter øtevilne vrtnice. Po øtevilœnosti pa so pravgotovo v prednosti trajnice, ki bi jih verjetno zelo težko preøteli. Zdaj, vzaœetku jeseni, celotna brežina žari v rožnatovijoliœastih odtenkih, med ka-tere se meøajo jesenske barve listja, predvsem rumene, oranžne, rdeœe inrjave. S svojo moœno rožnato in modro-vijoliœasto barvo so najbolj opazneastre, ki jih je cela zbirka, od majhne plazeœe obrobne astre z drobnimi cve-tovi v kremasti beli barvi, nizkih aster, lepe zbite rasti, do malo viøjih in ti-stih najviøjih rožnatih in modrih aster, ki potrebujejo oporo. Œudovitodružbo predstavljajo øtevilne homulice, ki jih resniœno zares opazimo øelejeseni. Kot posamezni otoœki so raztresene jeseni cvetoœe anemone, praviokras jeseni in tudi zime pa so øtevilne trave s svojimi posebnimi socvetji,ki se nežno pozibavajo v rahlem vetriœu in dajejo vrtiœku podobo živosti.

Vhod na vrt.

Naøa œlana, zakonca Kermavner.

Vsak kotiœek je skrbno oblikovan.


rastline. Posajeno rastlino je nakoncu øe zalila.

Proti koncu oktobra bo na gredici strajnicami œas øe za zadnja jesenskaopravila. Gredo bomo takratoœistili vseh odmrlihdelov. Odstranilibomo tudi ves ple-vel, tako trajnikot enoletni. Tonaj bo naøestalno opravilo,saj na ta naœinprepreœu jemorazmnoževanjeenoletnega plevelain krepitev koreninveœletnih plevelov. Nekajœasa posvetimo astram, ki jihkrepko porežemo in tako pre-preœimo, da bi se iz semen razvilenove, nekakovostne sadike. Vsojesen in zimo bodimo pozorni namorebitno izsuøitev rastlin ali napreveliko koliœino padavin, ki lahkouniœijo predvsem trajnice v poso-dah. Zato jih je bolje postaviti podstreho in jih obœasno zaliti. Gospa

Gabrijela veœino rastlin v posodah pre-nese kar v notranje neogrevane prostore.Konec oktobra gredice dognojimo z or-ganskim gnojilom plantella organik. Toopravilo lahko sicer naredimo tudi spo-mladi, vendar imamo takrat ponavadi zato delo manj œasa, pa øe zemlja je veli-kokrat preveœ mokra.

Nevenka Breznik

www.klubgaia.si

Œe æelite, da se naøi strokovnjaki o vaøem vrtu in rastlinahpogovorijo tudi z vami, nas pokliœite na brezplaœno øtevilko

Enkrat na mesec se z nami na obisk k œlanom odpravi tudi nacionalna televizija. Zato ne zamudite rubrike Z Gaio na obisku na prvem programuRTV SLO, v okviru Sobotnega popoldneva, oddaje Na vrtu.

Najbolj pouœne in zanimive primere vrtov bomo objavili v reviji Gaia in TV oddaji Na vrtu.

BREZPLAŒNI NASVETI NA

Lastnica vrta je na brežino med rastlinerazsula nekaj prodnikov, ki so lep okras,hkrati pa omogoœajo lažjo oskrbo.

Razsadili smo hosteOktobra je øe vedno œas, da kakøno rast-lino posadimo ali pa razdelimo pregostetrajnice. Tako se je gospa Gabrijela lotiladeljenja koøate hoste. Najprej je zbitokoreninsko grudo z ostrim nožem razde-lila na primerno velike dele. Odstranilaje vse odmrle ali nagnite korenine, natopa pripravila prostor za sajenje. Izkopalaje sadilno jamico, jo pognojila s kvalite-tnim 100% organskim gnojilom v oblikipelet plantella organik, nato pa zasula splantella specialno zemljo za okrasne

Zalj

ublj

eni

v ..

.

Cvetoœ breæina z astrami, œopastosivko, ameriøkim slamnikom in vrtnico. Kamni priœarajo pristno naravo.

Cvetoœe astre.Razdelimo

pregostohosto.

Zemljo okoli hoste potlaœimo.

Hosto øe zalijemo.

Pognojimoin dodamozemljo


1. Echinacea ‘Hot Papaya’ – ameriøki slamnik2. Eremurus ‘Moneymaker’ - stepska lilija3. Penstemon barbatus ‘Coccineus’ – bradati penstemon4. Euph – Euphorbia rigida – mleœek5. Calamagrostis aucutiflora ‘Karel Foerster’ – øaøuljica

1. Perovskia atriplicifoilia – lobodasta perovskija2. Geranium macrorrhizum ‘Olympos’ – krvomoœnica3. Stachys byzantina - volnati œiøljak4. Coreopsis verticcillata – vretenœaste lepe oœke5. Sedum spectabile – lepa hermelika

Jesenske zasaditve za poæivitev vrtaPri naœrtovanju vrta moramo vedno misliti na to, da bo zanimiv v vsakem letnem œasu.V praksi je æe tako, da pomlad v nas prebudi strast po urejanju vrta, zato se ob obiskihvrtnih centrov in drevesnic ne moremo odreœi nakupu, saj si æelimo cvetenja in zelenegaæivljenja. Nikakor pa ne pozabimo na rastline, ki s cvetenjem in barvo listjarazveseljujejo in bogatijo naøe vrtove v poznem poletju, pa vse tja do zimskih pozeb.

Obli

kova

nje

vrt

a

24

Med rastlinami za jesenske zasaditve je moœno zastopana skupina trajnic, pa ne samo tistih, ki se jih je prijelo ime jesenskelepotice, temveœ je kar lepo øtevilo øe drugih, ki si zasluæijo svoj prostor v vrtu.

Preprosto, a uœinkovitoV ospredju je zasajena krvomoœnica, ki s pocvitanjem nakazuje,kako bogato je bilo njeno cvetenje. V gredi dominantno poziraperovskija, ki ima sivkasto bele poganjke. V viøino zraste do 1,20m. V sredini poletja se na njih razvijejo øtevilna modro-vijoliœastasocvetja. Ker je rastlina obœutljiva na mraz, lahko pozebe. Vendar

se po koreniti rezi lepo obraste. Med spomladi cve-toœim volnatim œiøljakom in perov-

skijo so naøle mesto vretenœastelepe oœke, ki z æivo rume-

nim, øtevilnim drob-nim cvetjem gredokrasijo vse do poz-nega poletja. Vozadju srameæljivoodpira cvetje pozno

poletna hermelika, kiima zelo bogate

roænate kobule, ki priva-bljajo øtevilne œebele inmetulje. Te trajnice na

zimo ne poreæemo, saj namnjeni kobuli prinaøajo lepzimski okras.

Ognjena gredaV tej gredi daje poudarek noviteta med ameriøkimi slamniki ‘HotPapaya’, ki ima cvetove, z razliko od zdaj znanih slamnikov, vmoœno karminski barvi. Zunanji cvetni listi so srameæljivo upo-gnjeni navzdol. Pokonœno rastoœe stepske lilije z rjavkasto rume-nimi cvetovi kontrastno dopolnjujejo skupino slamnikov. Ne bopa odveœ opozorilo, da je pri stepski liliji zlasti koreninske vratoveprimerno zavarovati pred zmrzaljo. Zato lahko uporabite razliœnezastirke, primerno in okrasno je tudi lubje. Kot pajœolan se vniæjem sloju gredice razprostira mleœek, ki z zeleno-rumenobarvo cvetov nakazuje pojemanje cvetenja v zgodnjem poletju.Neæni kimasti cvetovi bradatega penstemona se odpirajo od sre-dine poletja pa do jeseni. V ozadju se koøatijo rumenkasti klasiøaøuljice. Vse rastline na tej gredi so ljubiteljice sonca in za svojorast potrebujejo dobro odcedna tla.


1. Anemone x hybrida ‘Honorine Jobert’ – jesenskavetrnica

2. Hydrangea macrophylla ‘Alpenglühen ‘ – vrtnahortenzija

3. Hosta ventricosa – funkija4. Carex sp. – øaø5. Miscanthus sinensis – kitajski miskant

Elegantno v belemRahla polsenca je narekovala izbor rastlin za to ozko in dolgogredo. V ozadju se koøatijo jesenske anemone v beli barvi. Te bo-gate in mogoœne trajnice s cvetjem krasijo gredo od sredine po-letja pa vse do pozebe. Kobuli navadne hortenzije ‘Alpenglühen’poœasi izgubljajo belo barvo, vendar sta prav velikost in zelen-kasto-beli odtenki teh socvetij oœarljiva. Funkija ima do sredineavgusta lepo srœasto zeleno listje, ki se mu v zaœetku septembrapridruæijo modrikasti cvetovi na dvignjenem peclju, ki spominjajona manjøe trobente. Ta gruœasta trajnica je odliœna pokrovna rast-lina in je lepa dopolnitev celotne ureditve od pomladi do jeseni.

Obli

kova

nje

vrt

a

Sonœna gredaV poznem poletju, ko so dnevi æe krajøi, je dobrodoøel pogledna sonœno gredo. Za tako gredo potrebujemo trajnice v kom-plementarnih barvah. V ozadju æarijo cvetovi visoko rastoœegahelenija v oranæno bakreni barvi. Ker ima moœno razvejanosteblo, nad katerim se zelo visoko razvijejo socvetja, je vospredju posajena veœja skupina niæje rastoœe rudbekije, ki jezelo odporna in kakovostna trajnica. Ko rastlina odcveti, soœrni koøki primerni kot popestritev v suhih øopkih. Vmes se jevrinila sadika heliopsisa, ki v istem œasu kot cvetita njeni dvesosedi razvije moœno rumene cvetove. Tudi v tej gredi brez je-senske trave ne gre. V ozadju se srebrno cvetje kitajskega mi-skanta igrivo predaja jesenskim sapicam. Beli cvetoviameriøkega slamnika umirjajo celotno æivahnost grede. Temni

skupki na dolgemsteblu so ostankizgodaj poleti cve-toœega flomisa. Øeen primer ureditvegrede za veœ letnihœasov.

Andreja Vuœer

1. Helenium ‘Moerheim Beauty’ – helenij2. Rudbeckia fulgida – rudbekija3. Miscanthus sinensis – kitajski miskant4. Echinacea purpurea ‘Alba’ – ameriøki

slamnik5. Heliopsis helianthoides – sonœniœasti

heliopsis6. Phlomis russeliana – ruselov flomis

Dragi naši Gaiani! S 30.9. smo zaključili natečaj Naj, naj dosežki naših članov. Petčlanskakomisija ne bo imela lahkega dela, saj ste nas vse mesece zasipali ssvojimi utrinki z vrtov. Izbirali bomo med več kot 600 fotografijami ternato na svečani razglasitvi najboljših, na Vrhniki, 16.11.2011, podelililepe in koristne nagrade. Držimo pesti za vas.

Ekipa Kluba Gaia

Foto: Članica Branka Gregorinčič iz Rač.NAJ, NAJ ... izbira ne bo lahka



Samonikla in kultivirana vresa (Calluna)Samonikla vresa se od rastiøœa do rastiøœa zelo razlikuje, saj jepodvræena genetskim spremembam. Œas cvetenja in barva cve-tov sta zato pri samonikli vresi lahko zelo razliœna. Vresa rastesamoniklo tudi pri nas na kislih travnikih in obronkih, opazimopa jo od avgusta do sredine jeseni.

Kultivirana vresa je s pomoœjo odbire semena in naœrtnih med-sebojnih kriæanj izenaœena v œasu cvetenja. Ælahtnitelji sovzgojili ogromno øtevilo kultivarjev, ki cvetijo v beli, roza inrdeœi barvi. Seveda je tudi veliko barvnih odtentkov osnovnebarve. Drobni, igliœasti listi so lahko zeleni ali pa zlato rumeni(kultivar Sandy). Kultivirana jesenska vresa cveti od avgustado decembra. V viøino zraste 30-40 cm. Zanimive so predvsemserije z obarvanimi cvetnimi popki, saj je vresa videti cvetoœatudi øe, ko so cvetni popki zaprti.

Vresa v vrtuUspeva na sonœnih in polsenœnih legah, v kislih, øotnih alipeøœenih tleh. Prenaøa normalno vlaæno prst, pa tudimoœvirna tla. Vrtno vreso sadimo v kombinaciji z nizkimi iglavci, nizkimi travami, japonskimi azale-jami, rododendroni, hermeliko…Sadimo jih tudi v korita in drugeposode, skupaj z rastlinami, ki sotipiœne za jesen. To so barvitehomulice, hojhere, lizimahija,pernecija, skimija, okrasnozelje, krizanteme, barvitetrave in druge.

Vresa ni resaNa prvi vtis je vresi pod-obna tudi resa. V okrasnemsvetu je znanih kar nekaj vrst inøe veœ kultivarjev rese. Tako ve-liko jih je, da cvetijo prav vsemesece v letu. Veœini prija kislaprst, a so tudi izjeme. Te lahko sa-dimo tudi v apnena tla. Najboljrazøirjenena je spomladanska resa (Ericacarnea), ki cveti od januarja do maja. Prikupengrmiœek s pokonœnimi, kipeœimi poganjki zraste20-35 cm visoko. Ta vrsta prenaøa apnena tla,zato jo lahko posadimo skoraj v vsak vrt. Sortespomladanske rese imajo lahko tudi zlato rumeneoziroma bronaste liste. Cvetijo v razliœnih odten-kih roænate in rdeœe, pa tudi v beli barvi.

Jeseni lahkokupimo tudireso Erica dar-leyensis (kriæanecmed Erica carnea x Ericaerigena – doma v Øpaniji injuæni Franciji). Cveti od no-vembra do konca pomladi in je

nekoliko viøje rasti kot spomla-danska resa. Na zimski mraz je

slabøe odporna, zelo lepa pa je v je-senskih dekoracijah. Uspeva v kislih do

rahlo baziœnih tleh, v razmerah, v ka-krønih uspeva tudi spomladanska resa.

Veœina ostalih res zahteva kislo prst. Taka je tudisiva resa (E. cinerea), 20 do 30 cm visok grmiœek,ki cveti od julija do septembra. Barva cvetov je pozaslugi razliœnih sort zelo zanimiva - skoraj œrna,bela, økrlatno rdeœa in razliœni odtenki roænate.

Magda Aæbe

27www.klubgaia.si

Kaj posaditi jeseni v vrt ali posodo, da bouœinek takojøen? Preprost odgovor se glasi:vreso. Zanimivi, igliœasti, do tri milimetredolgi listi in drobni zvonasti cvetovi sonamreœ tako znaœilni za jesen, da jih nemoremo prezreti.

Vresa – za laæje slovo od jeseni

Cve

toœe i

deje


Inzulin se tvori in sproøœa normalno, œe uæivamo zmernekoliœine ogljikovih hidratov ter dovolj æivil, ki vsebujejo vi-tamin B3 (ribe, belo perutninsko meso, suhe slive, jetra,araøidi, jajca, pivski kvas ...) in mineral krom (zelje, brokoli,ohrovt, brstiœni ohrovt, fiæol, grah, oreøki, polnovredno æito,pivski kvas).

Preveœ ogljikovih hidratov pov-zroœi nihanje krvnega sladkorja aliglukoze v krvi. Z dodajanjemvlaknin (jeœmen, kaøa iz tatarskeajde, rjavi riæ, œiœerika, stroœnice,rjavi fiæol, leœa, zelenjava z vlak-ninami) in beljakovin bo procesrazgradnje poœasnejøi in enako-mernejøi. Na primer: œezauæijemo obrok testenin samos paradiænikovo omako, se boraven sladkorja v krvi naglodvignila, a bo tudi hitro spetpadla. Œe pa dodamo øe nekajkoøœkov mesa, rib, tofuja instroœjega fiæola z vlakninami,bo proces spreminjanja slad-korja poœasnejøi.

Glikemiœni indeks nam pove,kako hitro se æivila spreme-nijo v sladkor. Tista, ki imajonizek indeks, se poœasi spre-minjajo v glukozo. Taki soræeni kruh z otrobi in droæmi, polnozrnati in ajdov kruhz lanenimi semeni, ovseni kruh, kruh iz drobljenca, jeœme-nov kruh, navadni jogurt, jabolka in hruøke. Povsem na-sprotno delujejo æivila, ki imajo visok glikemiœni indeks: vse

slaøœice iz bele moke, beli kruh, beli riæ in beli sladkor, suhosadje in sladke pijaœe, marmelade, zrele banane, lubenica,suhi dateljni, sladka koruza, kuhano korenje, kuhan bob invelike buœe.

Veœ preberite v oktobrski øtevilki Vzajemnosti.

Revija Vzajemnost je namenjenaupokojencem in izhaja vsakprvi œetrtek v mesecu.

V sedemintridesetih letih jepostala za nesljiva spremljevalkasta rejøih ljudi, saj verodostoj nopiø e o pokojninskih temah inraz no vrstnih socialnih preje m kih.Svojim naroœnikom brez plaœno,pisno in po telefonu od govarja napokojninska in premo æenjsko-pravna vpraøa nja ter vpraøanja spodroœja delovnega prava,socialne varnosti, zdravstvenegavarstva, skrbi za starejøe in osebnestike.

V Vzajemnosti so koristni œlanki ozdravju, prehrani in gibanju, œemurmoramo v zrelih letih posvetiti øeposebno pozornost. Prav tako patudi druæenju in sprostitvi, zato vsakmesec objavlja kakøen prijeten tercenovno ugoden izlet ali letovanjepo meri starejøih. Ne manjka niti

branja za razvedrilo, kriæank, vzorcev roœnih del innagradnih iger.

Za druæenje svojih bralcev skrbi tudi z brezplaœnimi malimioglasi, prek katerih si naroœniki iøœejo partnerje in prijatelje.

Naroœniki pa so tudi œlani Kluba Vzajemnost in s klubskokartico lahko v veœ kot 130 trgovinah, podjetjih terzdraviliøœih uveljavljajo razliœne popuste. Imajo pa øe tudiøtevilne druge ugodnosti.

Revija ni v prosti prodaji.Polletna naroœnina je 11,40 EUR.Veœ o reviji na www.vzajemnost.si.

Za veœ informacij ali BREZPLAŒNI OGLEDNI IZVODpokliœite na tel. øtevilko: 01 530 78 44.

S pravimi æivili nad poviøan sladkorZ nadzorovanjem glikemijskega indeksa in s kombiniranjem æivil, z vsakodnevno telesnoaktivnostjo ter s pitjem zadostne koliœine vode, z dobro voljo in smehom je mogoœeprepreœevati ali zadræevati sladkorno bolezen v zrelih letih.

Naroœam glasilo

Priimek in ime _________________________________________

Leto rojstva ___________________________________________

Ulica in hiøna øtevilka___________________________________

_____________________________________________________

Kraj in poøtna øtevilka __________________________________

Telefon ______________________________________________

Datum________________________________________________

Podpis________________________________________________

Revi

ja V

zaje

mnost

pre

dst

avl

ja

Izpolnjeno naroœilnico poøljite na naø naslov:Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana.

✁ ✁


Za sreœanje s planinskimi nageljœki,kakor jim tudi pravijo, se je seveda trebapovzpeti vsaj 1500 metrov nad morjem,saj se je med vsemi klinœki, od katerihjih pri nas v naravi uspeva øtirinajst, tapomaknil na najviøje leæeœa rastiøœa vsubalpinskem in alpinskem pasu. In tokljub temu da ta zanimiva rastlinskaskupina izvira iz Sredozemlja. Zato nas,kot je zapisal ugleden slovenski botanikTone Wraber, vedno znova preseneœanasprotje med neænostjo Sternbergovegaklinœka in robatostjo njegovega rastiøœa,ki prispeva k moœi doæivetja rastlinskegasveta v gorah.

Boæanski cvetoviplaninskih nageljœkovTo se je zgodilo tudi nam, ko smo sedrugi julijski petek vzpenjali proti dru-gemu najviøjemu vrhu v Karavankah,Stolovi vzhodni sosedi Vrtaœi (2181 m),kjer smo na njenem kamnitem ingruøœnatem juænem poboœju, deloma po-raslem z ruøevjem in redkimi macesni,lahko obœudovali najrazliœnejøe planin-sko cvetje. Pri tem so med dlakavimi

sleœi (rododendroni), planinskimi pelini,brezstebelnimi lepnicami, navadnimi po-poni (sonœeci) izstopali prijetno diøeœiotoœki roænatih cvetov Sternbergovihklinœkov, ki so se na kakih dvajset cen-timetrov visokih steblih bahavo poziba-vali v poletnem vetriœu. Navzgorrazpotegnjene kolonije teh spodnjeviso-kogorskih lepotic, katerih drugaœno pri-kupnost so øe dodatno poudarjale kotpuh neæne dlaœice, ki jih nosijo blizuvhoda v golt, so ozelenele robove meliøœoblikovale kot nekakøne zakljuœke divjihcvetliœnih gredic. Prizori so bili zares en-kratni, saj se œlovek kar ne morenaœuditi, da je narava tudi v teh krutihæivljenjskih razmerah tako tankoœutnaoblikovalka.

Za cvetove klinœkov je znaœilno, da sovenœni listi razprostrti, konœni del pa jekoniœasto zoæen v æbico. Zaradi takegaklinastega dela venœnih listov so dobilidivji nageljœki øe eno domaœe ime –klinœki. V Sloveniji jih v groben delimov dve skupini: v eni so veœcvetni, torejtakøni, kjer so cvetovi zdruæeni v socve-tja, v drugi pa taki, ki imajo veœje, posa-

miœne cvetove na dolgih pecljih. Medslednje sodi tudi Sternbergov klinœek(Dianthus sternbergii), ki se od ostalihloœi øe po tem, da je ploøœica venœnih li-stov resasto razcepljena, øtiri øiroko su-liœaste œaøne luske pa se zakljuœujejo zdolgo, zeleno konico. Barve klinœkovihcvetov so od bele do roænate in rdeœe,stebelni listi pa so nameøœeni znaœilnonasprotno. O lepoti teh neænih roæic, kiso – zlasti rdeœe – simbol ljubezni,æivljenja in poguma, zgovorno priœa tudinjihovo latinsko ime, ki je sestavljeno izgrøke besede «Dios« - bog Zevs in »ant-hos« - cvet, torej boæanski cvet.

Ker je Sternbergov klinœek zaradi svo-jega omamnega vonja in lepih cvetov narazmeroma dolgih pecljih primeren tudiza nabiranje v øopke, je æe od leta 1915zavarovan. Pozneje pa so gojitelji priiskanju izvornih genetskih virov zaustvarjanje novih oblik zaœeli segati tudipo drugih vrstah klinœkov, zato so odleta 2004 v Sloveniji zaøœiteni vsi na-geljœki, ki rastejo v naravi; razen najboljpogostih brkatih nageljœkov.

Boris Dolniœar

Sterbergov klinœekŒe se med junijem in avgustom podamo v Julijske Alpe, Karavanke ali Kamniøko-Savinjske Alpe, se prav lahko zgodi, da nas bo na gorskih meliøœih najprej premamilnjegov opojen vonj, øele nato pa nas bodo prevzeli neæno narezljani venœni listislikovitih cvetov Sternbergovih klinœkov.

29www.klubgaia.si

Slo

vensk

i nara

vni

bis

eri

Brezstebelnalepnica.

Navadni popon(sonœece).

Sternbergovklinœek.


Prav veœletno sodelovanje s to fakul-teto, konkretno z gospodom Jeraøo,nas je spodbudilo k novemu izziv, dasmo si naredili svoj zelenjavni vrt. Priuresniœitvi ideje nam je bil v velikopomoœ naø hiønik, ki je ogradil in pri-pravil prostor za vrtcem. Tako se jezaœelo povsem spontano in z velikoidejami.Spomladi, ko je zemlja dovolj ogreta,prekopljemo in oœistimo gredice, zotroki pa se dogovorimo, kaj bomo po-sadili oz. posejali — korenœek, peterøilj,redkvice, solato, zelje, paradiænik, pa-prike….kar vre iz otrok, saj imajo vse toradi. Gredice skrbno oznaœimo, nato paredno in vestno zalivamo, okopavamo in

odstranjujemo plevele oz. kar nesodi na naø vrt. Otroci so zado-voljni in veseli, najveœkrat bi vsidelali VSE.»Poglej, Julœi, kako je æe zrastlasolata,« in »Tukaj je peterøilj, ane?« so besede malih nadebud-nih vrtnarjev.Ja, res je, zelo dobroskrbimo za naø vrt into æe kar nekaj gene-racij. Zelenjava ne-verjetno dobro uspe-

va, naø vrtiœek je vedno poln do-brin, ki jih uæivamo, saj pridelek tudi skrbno po-biramo in z njimi razveseljujemo øe otrokemlajøe generacije, ki bodo za vrtiœek skrbeli,ko bomo mi prestopili prag vrtca in øli v øolo.Tudi kuharice nam rade priskoœijo na pomoœin nam obogatijo naø æe tako dober jedilnik znaøim pridelkom.»Uh, kako je dobra domaœa solatka« in »O,kako dober je naø peœen krompirœek,« so be-sede otrok, izreœene æe niœ kolikokrat (Ja,kot bi posluøali nas, odrasle - domaœe,

domaœe...). Otroci zelo radi povabijotudi starøe, da si ogledajo naø vrt, pri-delek in naøe veselje, ki je absolutnopoplaœano.

Otroci so zadovoljni, zadovoljne pa smo tudi me, ki jihusmerjamo, jim svetujemo, pomagamo in z dejavnostmina vrtu ter na prostem uresniœujemo cilje, ki si jih zasta-vljamo ob novem øolskem koledarju. Sodelujemo tudi sKlubom Gaia, ki nam svetuje pri delu. Naøe delo pa pri-speva delœek mozaika tudi k EKO projektu - EKO øola oz.vrtec, v katerem sodelujemo æe øesto leto in je postalnaøe vsakdanje æivljenje.

Julijana Brezovar, vzgojiteljicaVrtec Vrhovci, enota Roænik, Ljubljana

30

Otroci radi sodelujejoM

ladi

vrtn

ar

Naø vrtec Vrhovci stoji na Viœu v predmestnem okolju. Obdan je z zele-njem, ob njem rastejo drevesa, ki nam poleti sluæijo za senco in prijetno bi-vanje na prostem. Blizu je znani hrib Roænik, kamor z otroki hodimo naizlete, v neposredni bliæini pa æivalski vrt, v okoliøu se nahaja tudi Biotehniøka fakulteta s svojimi zanimivostmi: Vsako jesen se z otroki podamo na njihovo povabilo v pravi sadovnjak, obiramo jabolka, vœasih panaberemo tudi leønike, ki jih gojijo in z njimi razveseljujemo veverice vbliænjem parku Tivoli.

Œlanica Danica Dolenc, Cirkovce: »Svoje trivnuke vzgajam k pridnemu delu na vrtu.«

Pozdravljeni, œlani Kluba Gaia!


Glodavci med iskanjem hrane pogostozaidejo v stavbe, kjer so prisotna æivila.Poleg vira hrane æivali tu najdejo za-toœiøœe pred neugodnimi vremenskimirazmerami in skrivaliøœe pred naravnimisovraæniki, kot so maœke in psi. Ne le me-hanske poøkodbe pohiøtva, ampak tudiprenaøanje bolezni in parazitov, je tipiœnaznaœilnost te mrgolazni. Le-te se pre-naøajo z okuæeno hrano in vodo, ki joæivali onesnaæijo z urinom, dlako in iz-trebki.

Kako ukrepati obpoveœanju økodljivcevŒe se miøi ali podgane æe nahajajo v stav-bah ali v njihovi bliæini, svetujemo upo-rabo izdelka glodacid plus, ki vsebujeantikoagulant druge generacije. Aktivnauœinkovina sodi v skupino najuœinkovi-tejøih aktivnih snovi in se zato pogostouporablja tudi med profesionalnimi izva-jalci deratizacije in zavodi za zdravstvenovarstvo. Za Brodifacouom (aktivno snovv vabah glodacid plus) je znaœilno, da je

z razliko od drugih aktivnih snovi uœin-kovit æe ob posamiœnem zauæitju vabe.Zaradi uœinkovitosti aktivne snovi je tudiuporaba omenjenih vab bolj gospodarna,saj tako rabimo manj izdelka. Glodacidplus uporabljamo zlasti tam, kjer imamoopravka z veœjim øtevilom glodavcev, ka-terih se æelimo œim prej znebiti.

Oblike vabPri prej omenjenih vabah imamo veœmoænosti. To so parafinski bloki, pelete,æitne vabe in mehka vaba. Parafinskibloki so primerni predvsem za prostore zviøjo zraœno vlago, kot so kanalizacijskijaøki in odtoœni sistemi. Mehka vaba paje med økodljivci zelo priljubljena, saj jozaradi vsebnosti razliœnih arom in okusovæivali najraje izberejo – pravimo da jenajbolj jeøœna. Poleg izbire primerne vabeza zatiranje glodavcev je zelo pomembnotudi kam in kako se vabe postavlja. Takomiøi kot podgane se najraje gibljejo obrobovih zidov in ob predmetih, ki jimlahko nudijo zatoœiøœe.

Vabe so varne zauporabo Poleg uœinkovitosti je pri izbiri izdelka innjegovi uporabi potrebno upoøtevati tudivarnost. Zato je priporoœljivo uporabljatiizdelke, ki vsebujejo gabilne komponente.Le-te prepreœujejo, da bi œlovek vabo tudizauæil. Zaradi grenkega okusa bi jo tudiizbljuval. V izdelkih glodacid plus je snovBitrex, ki poveœuje varnost izdelka.

Kako ravnamopreventivnoVabe glodacid plus so primerne tudi zapreventivno rabo, saj z njimi dosegamovisoko uœinkovitost zatiranja økodljivcevæe pri zelo majhni porabi izdelkov. Zamiøi zadostuje æe 15g vabe, ki jo razpo-redimo na 2 metra; medtem ko se za za-tiranje podgan uporabi le 50 g vabe, ki jopostavimo na razdalje do 5 metrov nara-zen.

Marko Devetak

Miøi in podgane silijo na toplo

Dom

bre

z m

rgola

zni

Miøi in podgane silijo na toploDa bi prepreœili razvoj glodavcev v domovih in gospodarskih objektih, moramovzpostaviti uœinkovite preventivne ukrepe. Œe tii ne zadostujejo in so økodljivci æeprisotni v stavbi, je priporoœljiva uporaba izdelkov za zatiranje glodavcev.

Œe imate bogato napolnjeno shrambo, veœje zaloge hrane,hiøo blizu vrta ali polja, ste se zagotovo sreœali kdaj spoljsko miøko in hiøno miøjo. Bivaliøœa blizukanalizacijskih jaøkov ali neurejenih odlagaliøœnesnage pa pripeljejo v naøo bliæino presenetljivo»veliko miø«, ki ji reœemo podgana. Bodisi siva aliœrna ali pa celo vodna, vse lahko priœarajo œudovitozgodbo o vaøem sooœenju s to æivaljo. Lahko jesmeøna, æalostna, skrivnostna, grozljiva ali kajpodobnega. Napiøite jo in nam jo poøljite, veselibomo tudi kake slike, ki bo lepa dopolnitev.

Zgodbe in fotografije nam poøljite s svojimi celovitimipodatki (ime in priimek, naslov, telefon) na naslov:Klub Gaia, Sinja Gorica 2, 1360 Vrhnika ali na e-naslov:[email protected]. Vaøe prispevke zbiramo do25.01.2012, najboljøih 5 bomo za vsak mesec nagradiliz uœinkovitimi izdelki Effect rodent box in Glodacidplus mehka vaba, najboljøe pa tudi objavili.

VE NATE ŒAJwww.klubgaia.si

LIKI

Moje sreœanje

z miøjo ali podgano


Sanjsko potepanje se je zaœelo na letaliøœuv Zagrebu, z malce strahu pred neznanci,a ta je kmalu minil, saj smo vsi udeleženciizleta po vrtovih Lizbone že v letalusproøœeno kramljali, kot da smo stariznanci. Bili smo pisana petnajstœlanskadruøœina iz raznolikih krajev Slovenije, ra-

zliœnih starosti in poklicev, a vsi lju-bitelji narave in lepih cvetlic.

Na Portugalskem me je najprej pri-jetno presenetila velika in modernaLizbona z velikimi mostovi in stav-bami ter veliœastnimi spomeniki, kiprikazujejo in poveliœujejo njeno os-vajalsko zgodovino. Mesto me je pri-tegnilo tudi s svojo urejenostjo inprijaznostjo. Mislim pa, da morjepriœara posebno klimo v mestu,ustvarja nekakøno mehkobo, ne-skonœnost in hrepenenje, ki ga mesta vnotranjosti nimajo. Seveda ima ocean

velik vpliv tudi na rastlinstvo, ki je bilo v poznempoletju øe vedno zeleno, cvetoœe in predvsem boljsredozemsko. V urejenih parkih so me najboljprevzele velike drevesne praproti (Cyatea), ki paso seveda le borni ostanki praprotnic iz œasov di-

nozavrov. Tudi vse ostale druge praprotnice so bilerazkoøne s svojimi veliki listi, najlepøe med njimi paso bili nežnimi Venerini lasci. V botaniœnem vrtusmo obœudovali orjaøke palme, sekvoje, palmampodobne golosemenke iz družine sagavcev (Cycas)in Araucarie z ogromnimi storži.

Lepi so bili tudi estetsko oblikovani vrtovi izpuøpana, pa veœ kot tisoœ let stara drevesa oljk. Simislite, kaj vse bi nam povedale o portugalski zgo-dovini, œe bi znale govoriti?

Vøeœ so mi bile tudi razkoøne, a ne preveœ bahavepalaœe, z njihovimi znaœilnimi modrikastimi kera-miœnimi ploøœicami. Tudi portugalski melanholiœenfado mi je popestril izlet in ogromen morski akvarij,ki je po velikosti drugi na svetu, s øtevilnimi pisa-nimi, velikimi in malimi ribami, veœmetrskimi halu-gami in nežnimi morskimi vetrnicami vseh barv invelikosti.

Izlet je bil res lep. Domov sem priøla z novimi znanji,znanci in nepozabnimi spomini.

Irena Lavraœtekmovalka zmagovalnega para Zeleni izziv 2011

in œlanica Kluba Gaia

Vœasih se œloveku sanjetudi uresniœijo. Neverjamete? Mogoœe pavas le prepriœam ssvojo zgodbo.Potrebujete le malopoguma, samozavesti,dobre prijatelje, velikoznancev... in prelepizlet je tu, œe se sevedaprijavite na Zeleni izziv2012, ki ga organiziraKlub Gaia.

Izlet po vrtovih LizboneK

lubsk

i k

oti

œek


Na obisku pri naøih œlanihGospa Zinka Papeæ domuje v vrstni hiøi, kjer je v vrtuza hiøo ustvarila svoj bivalni raj.1. Streptokarpus v druæbi mleœka odliœno uspeva kar namizi na vrtu. 2. Sproøœanje v vrtnem kotiœku pod japon-skim javorjem.

2

1

Naøa zvesta œlana, Joæica inMaks Petriøiœ iz Krøkegasta leta 2009 dobila nagradoza najlepøi vrt in balkonPosavja. Na Gaio sta seobrnila z vpraøanjem, kakonajbolje zasaditi breæino søkrapniki. Reøitev in idejobomo predstavili v eni odnaslednjih øtevilk revijeGaia.1. Veliko poletnih uriczakonca preæivita v senœniciiz 30 let starega gabra. 2.Gospa je prava umetnica, kiizdeluje kipce in slika, pravposebni pa so klobuki iz listja. 3. Breæino ob potki vzelenjavni vrt so skoraj vceloti prekrili netreski.

Gospa Joæica Vengust izVodruæa pri Øentjernejuse skoraj vsako letopojavja med nagrajenciv kategorijah zanajlepøe vrtne stvaritve.Tudi letos so njenelepotice v koritih takobujne, da skorajprekrivajo fasado.1. Zelenjave za okras inuæivanje na gredici. 2. Gospa Joæica predcvetoœo hiøo v druæbisvojih lepotic.

1

Klu

bsk

i k

oti

œek

3

2

33www.klubgaia.si

21


VinK

2Vrein samgot

VKKKKKEIKKÆ

2Vrein samgot


V vseh vrtnih centrihin prodajalnahKalia



20 % popusta

Kupon popustov za œlane Kluba GaiaEffect feromska vaba za kuhinjske molje1 lepljiva hiøka in feromonska kapsula

Vrednostni kupon je unovœljiv samo ob nakupu izdelka na fotografijiin na blagajni v vseh navedenih prodajalnah. Ob nakupu je unovœljivsamo originalni kupon, izrezan iz revije Gaia. Kupon ni izplaœljiv vgotovini in je unovœljiv od 15. 10. do 10. 12. 2011.

V vseh prodajalnah: Koroøka KGZ, KZ Ptuj, KZ Krka,KGZ Krpan,KZ Agraria Koper, Eurogarden, Inpos Celje, KZ Laøko, KGZ Sloga Kranj,Æivex.

20 % popusta

Kupon popustov za œlane Kluba GaiaGlodacid plus mehka vaba • 500 g

Rodenticid v obliki mehke vabe



20 % popusta

Kupon popustov za œlane Kluba GaiaGlodacid plus æitna vaba • 500 g

Rodenticid v obliki æitne vabe



20 % popusta

Kupon popustov za œlane Kluba GaiaPlantella List • 1 L • Visokokakovostno

tekoœe gnojilo za zelene rastline



Ekskluzivno Ekskluzivno za œlane za œlane Kluba Gaia:Kluba Gaia:kuponœkikuponœkipopustovpopustovUgodnosti uveljavite tako,da izreæete posameznekupon œke in jih ob nakupuopredeljenega izdelka predloæite na blagajni doloœene prodajalne,skupaj s œlansko izka z nico.Posamezen kuponœek velja samo ob nakupu izdelka na fotografijikuponœka in samo v trgovinah, ki so navedene na njem. Kuponœke boste lahko uve ljavljalido doloœenega datuma na kuponœku.

Kupon popustov za œlane Kluba GaiaBio plantella Lepljivi trak • 5 m

Za lovljenje økodljivcev na drevju

Kupon popustov za œlane Kluba GaiaBio plantella Protekt • 1,5 kg

Za zaøœito dreves

Kupon popustov za œlane Kluba GaiaBio plantella Vita • 500 ml

Naravni vitaminski kompleks

20 % popustaVrednostni kupon je unovœljiv samo ob nakupu izdelka na fotografijiin na blagajni v vseh vrtnih centrih Kalie. Ob nakupu je unovœljivsamo originalni kupon, izrezan iz revije Gaia. Kupon ni izplaœljiv vgotovini in je unovœljiv od 15. 10. 2011 do 10. 12. 2011.




Člani so darovali Gaio za rojstni dannaslednjim novincem:• Angleca Klančnik, Čemšenik• Marjeta Vertovšek, Zgornja Ložnica • Polona Brecelnik, Ljubljana

• Mihaela Ferlan, Gorenja vas• Nada Brežan, Mengeš

• Marija Maver, Most na Soči

Srečne nagrajenke, ki so razširile članstvo v Klubu Gaia prejmejo PLANTELLA TABSZA CVETOČE RASTLINE:• Danica, Lebar, Čemšenik • Mara Lapanja, Slap ob Idrijci • Nežka Starovasnik, Laze v Tuhinju

ZVESTOBA SE SPLAČA, GAIA JO POPLAČA• Stanislava Kristan, Medvode • Helena Bojkič, Ljubljana• Milena Pirih, Slap ob Idrijci • Nežka Remškar, Notranje Gorice • Nadja Perenič, Pivka • Katica Vrviščar, Metlika

• Anuška Blaško, Logatec • Marija Matjašec, Turnišče

• Silva Zorko, Gorišnica • Milena Bečaj, Preserje

A V A N T U R A • p o t o v a l n i k o t i œ e kA V A N T U R A • p o t o v a l n i k o t i œ e k

Prijave in rezervacije: 01 2420000, 2420002, [email protected] • www.avantura.si, Slovenska cesta 40, 1000 Ljubljana

Silvestrski paketBanja Vruœica (Bosna in

Hercegovina)30. 12. 2011 – 2. 1. 2012.

cena 249 E po osebiVkljuœeno: 3x polpenzion, hotel ****,

silvestrska veœerja z glasbo, repriza 1. 1. 2012, avtobusni prevoz,

zdravniøki pregled, kopanje, savna, fitnes

Predbozicna Praga

10. 12. 2011 – 2 dnicena 99 E po osebiVkljuœeno: avtobusni prevoz,

noœitev z zajtrkom

PredbozicnaMünchen

in Salzburg3. 12. 2011 – 2 dni

cena 99 E po osebiVkljuœeno: avtobusni prevoz,

noœitev z zajtrkom

MartinovanjePohod po poteh Soseske

zidanice Draøiœi v Beli krajinisobota, 12. novembercena 43 E po osebi

Vkljuœeno: avtobusni prevoz, øtartnino (4postojanke s pokuønjo in eno malico

napoti, spominskikozarec), ogledi

vinskih kleti,animacijski in

kulturni programter vodstvo inorganizacija.

Odhodi avtobusovtudi iz KR, KP,

NG, PO, Zasavja,CE, MB ob

zadostnem øteviluprijav.


LJUBLJANA

RADOMERJE

VOJNIK

ROGATECBITNJE PRI KRANJU

ØKOFJA LOKA

KRANJ

PTUJSKA GORA

Gaina jesenskaizobraæevanja 2011V Klubu Gaia smo vam pripravili zanimiva in pouœna predavanja,namenjena ljubiteljem rastlin in vrtnarjenja. Predavanja so brezplaœnain predvidoma trajajo dve øolski uri. Zaradi organizacijskih potreb vsezainteresirane prosimo, da se na posamiœno predavanje predhodnoprijavijo na 080 81 22 ali po e-poøti: [email protected] vsaj 3 dnipred izvedbo, saj predavanje izpeljemo le v primeru zadostnegaøtevila prijavljenih (vsaj 10 posluøalcev).

Klub Gaia svetuje v Tuø centrih ➽ 15. 10. 2011 od 10. do 11. ure, CELJE

Loreta Vlahoviœ: Naœrtovanje ekoloøkega vrta

➽ 15. 10. 2011 od 10. do 11. ure, KRANJDavor Øpehar: Naœrtovanje ekoloøkega vrta

19. 10. ob 18. uriLoreta Vlahoviå: Jesenskezasaditve za balkone in teraseSokolski dom, Mestni trg,Økofja Loka

16. 11. ob 18. uriDavor Øpehar: Koristnekombinacije zeliøœ in vrtninDvorana kulturnega doma vRogatcu

19. 10 ob 17. uriDavor Øpehar:Koristne kombinacijezeliøœ in vrtninDom krajanov naPtujski Gori

14. 10. ob 18. uriDavor Øpehar:Obrezovanje okrasnihrastlinGasilski dom Radomerje pri Ljutomeru

14. 10. ob 18. uriLoreta Vlahoviå:Naœrtovanje obhiønega vrtaOØ Vojnik, Vojnik

18. 10. ob 9. uriLoreta Vlahoviå: Jesenskezasaditve za balkone in teraseKmetijska gozdarska zadrugaSloga, (predavalnica), Øuceva ul. 27, Kranj

8. 11. ob 18. uriDavor Øpehar: Zdravoekoloøko vrtnarjenjeGasilski dom Bitnje priKranju

Klu

bsk

i k

oti

œek

Nagrada za prizadevnost

Naøa zvesta in dolgoletna œlanica IvankaSlabe iz Dobrove oboæuje roza barvo,zato je bila nagrade za reøeno kriæankotoliko bolj vesela. Odloœila se je, da bosvojo odcvetelo orhidejo odslej namakalav raztopini vode in plantella tabs zaorhideje, da bo ponovno vzcvetela.

Verjamemo, da ji bo uspelo.


Poda

tki s

o vz

eti z

dov

olje

njem

avt

oric

e iz

Set

vene

ga k

oled

arja

MAR

IE T

HU

Nza

leto

201

1, k

i ga

v Sl

oven

ijiiz

daja

v n

eskr

ajøa

ni o

blik

i Zal

oæba

Ajd

a, te

l.: 0

1/75

4 07

43.

kore

nina

cv

et

list

pl

od

neug

odno

pr

esaj

anje

*, *

*, *

**ze

lo u

godn

o

Kole

dar

del

Setv

eni k

oled

ar 2

011

38

Voktobru obiramo øe najbolj pozne sorte jabolk inhruøk. V zadnjem hipu lahko øe naœrtujemo sadilna

mesta za nova sadna drevesa. Pri tem imejmo v mislihvrsto dreves, opraøevalne odnose, predvsem pa velikostdrevesa, ker je od tega odvisno, na kakøni razdalji oddreves bomo posadili novega. Œim prej izkopljemosadilne jame. Te naj bodo globoke pribliæno 50 cm inøiroke do 100 cm. Na dno potresemo plantella sadjarskognojilo, ki vsebuje predvsem kalij in fosfor za zaloænognojenje dreves. Jamo delno zasujemo. Nove sadikelahko nabavimo okrog 1. 11, ko drevesom odpade listjein preidejo v obdobje mirovanja. Takoj po nakupu sadikeposadimo v pripravljeno sadilno jamo. Ob sajenju sadike tudi opremimo zmreæo proti voluharju, s katero zavarujemo tudi koreninski vrat. Dodamoplantella organik K, odliœno organsko gnojilo v obliki pelet z dodatkomkalija. Sadiko zalijemo in po potrebi zaøœitimo pred divjadjo. V tem œasusadimo vse sadne vrste, razen tistih najbolj obœutljivih, mediteranskih (kivi,kaki...), ki bi lahko zaradi mraza pozimi propadle. Sajenje teh vrstprihranimo za pomlad. Okoli novo posajenih in æe obstojeœih dreves vsadovnjaku ovijemo bio plantella lepljivi trak, ki bo prepreœil økodljivcem,da bi se odpravili iz zemlje prezimovat v kroønjo dreves.

Voktobru smo veœino pridelka æe pospravili. Sredi tega mesecaizkopljemo radiœ øtrucar in ga zloæimo v zabojœke drug ob drugem,

ki jih postavimo v klet. Poberemo tudi korenje, ki sicer prenese tudinekaj nizkih temperatur. Najbolje ga lahko shranimo v zasipnicah ali pav preprostih zabojœkih, kamor naloæimo mivko, vanjo pazakopljemo korenje. Koreni ne smejo biti poøkodovani.Da bi ohranili sveæino, mivko obœasno vlaæimo. Predslano poberemo vse na mraz obœutljive vrtnine(paradiænik, papriko, jajœevce, kumare, buœke, stroœjifiæol…) in jih shranimo. Na gredicah lahko ostanejo:motovilec, zimska solata in kapusnice, predvsem brstiœniohrovt, ki postane z mrazom øe slajøi. Prazne grediceprekopljemo in pognojimo z organskim gnojilomplantella organik K ali bio plantella nutrivitom.Teækim tlom dodamo øe kamninsko moko plantellabiovit, zelo kislim pa sredstvo za zmanjøevanje kislosti tal plantellakalcivit. V drugi polovici oktobra zaœnemo izkopavati radiœ, ki ga bomosilili. Zeleni del poreæemo do 3 cm viøine. Radiœ silimo v topli ali hladnigredi ali kar v zabojœkih v kleti ali rastlinjaku. Tudi na prostem lahkoizkopljemo jamo in korene radiœa prekrijemo s pribliæno 10 cm peska.Nanj nasujemo øe prst. Pridelek lahko zaœnemo pobirati po pribliænoenem mesecu. Podobno silimo radiœ v kleti, kjer korene vzporednovlagamo v pesek. Œe klet ni dovolj temna, na vrhu prsti, s katerimi smokorene zasipali, posujemo øe pesek. Na vrtu lahko øe vedno sadimoœesen in rabarbaro. Krompir v kleti pred klitjem zavarujemo z viveraneostopom. Upoøtevajmo karenco. Proti voluharju na vrt nastavimovivera kemocid patrone.

Vinograd in brajdo jesenipogojimo s kakovostnim

organskim gnojilom v obliki peletplantella organik K. Dve tretjinipriporoœene koliœine (pribliæno 6,5kg/100 m2 povrøine) dodamo jeseni,preostalo (3,5 kg/100m2 povrøine)pa spomladi, øe v mirovanju ali obzaœetku rasti.

Vinska trta

Zelenjavni vrt

OKTOBEROKTOBERS 15N 16P 17T 18S 19Č � P 21S 22N 23P 24T 25S � Č 27P 28S 29N 30P 31

NOVEMBERNOVEMBERT 1S � Č 3P 4S 5N 6P 7T 8S 9Č � P 11S 12N 13P 14T 15S 16Č 17P � S 19N 20P 21T 22S 23Č 24P � S 26N 27P 28T 29S 30

DECEMBERDECEMBERČ 1P � S 3N 4P 5T 6S 7Č 8P 9S �

do 14.00

do 14.00 od 15.00

od 15.00

do 11.00 od 12.00

do 14.00 od 15.00

do 14.00

od 13.00

od 10.00

ZELO UGODNO

ZELO UGODNO

do 15.00

od 9.00

od 9.00

od 9.00

do 13.00 od 14.00

do 13.00 od 14.00

***

***

****

**

***

*

**

**

*

Sadovnjak


Œe øe niste uredili groba, lahko tokrat poizkusitenekoliko drugaœe. Tam, kjer je malo prostora za

zasaditev, na sredino drobnega kamenja, marmorjaali na marmornato ploøœo postavite aranæma izsveæega cvetja ali zasaditev v posodi. Pri tempazite, da ste usklajeni s celostno podobo groba. Zadekoracijo med rastlinami sluæijo tudi plantellardeœi lesni sekanci, uporabni so tudi plantellaleønikovorjavi sekanci ali plantella borovo lubje,hkrati pa prepreœujejo plevelu, da bi se na hitrorazrasel. V zaœetku novembra lahko zaœnemo sadititudi listavce z golimi koreninami. Tako je zdaj praviœas tudi za zasnovo æive meje. Izkopljemo jarek aliposamezna sadilna mesta in sadike lepo razporedimo. Zemlji, s katerobomo zasipali sadike, primeøamo organsko gnojilo plantella organik.Za sajenje uporabimo plantella zemljo za okrasne rastline.Listopadnim æivim mejam po sajenju obreæemo veje do polovice, davzpodbudimo rast poganjkov. Pred mrazom zaøœitimo obœutljivetrajnice, grmiœke in drevesa na vrtu. Vrtnice zasipamo z zemljo.Okrasne trave pred zimo in snegom poveæemo v øop, nekatere boljobœutljive (npr. pampaøko travo) pa zaøœitimo tudi pred mrazom.Obœutljive posodovke premaknemo v notranje, neogrevane in svetleprostore, bolj trpeæne (npr. iglavce) pa pustimo na vrtu, vendar jihzaøœitimo z zimsko agrokopreno. Poleti cvetoœe œebulnice v tem œasupoœrnijo in takrat jim poreæemo odmrlo listje in jih izkopljemo.Gomolje, œebule in korenike oœistimo in osuøimo, nato pa jih v hladenin zraœen prostor spravimo v zabojœku s øoto. Korenike kan postavimona glavo, da ne zaœnejo odganjati. Sadimo rododendrone. Sadilna jamav ta namen naj bo precej globoka – 50 cm in œim øirøa, zlasti œe jekamninska osnova baziœna. V jamo nasujemo plantella zemljo zarododendrone. Sadike sadimo tako globoko kot so rasle v posodi.

Okrasni vrt

Trato œim dalj kosimo. V tem œasu prenehamo zgnojenjem z gnojili, ki vsebujejo veliko duøika. Namesto

tega trato pognojimo s plantella specialnim gnojilom zajesensko gnojenje trave, ki jo okrepi in olajøaprezimovanje. Redno odstranjujmo mah s pomoœjoplantelle proti mahu. V tem œasu lahko trato tudi

prezraœimo, kar je øe posebejpriporoœljivo na teækih in zbitih tleh,pa obremenjenih povrøinah. Ko jo zvilami preluknjamo, povrøinopotresemo s plantella kremenovimipeski, nato pa pognojimo z gnojilomza jesensko gnojenje. Œe opazimoznake plesni, trato poøkropimo sfungicidom vivera switch.

Vrtna trata

Kole

dar

del

Pred mrazom in slano pospravimo vsa korita z balkonov.Rastlinam, ki jih æelimo prezimiti, potrgamo vse cvetove in

odstranimo obolele odmrle dele. Postavimo jih na hladno in svetlomesto, odvisno od vrste rastline. Proti koreninski gnilobi jih zaøœitimoz vivera proplantom. Natanœno pregledamo liste in jih protimorebitnim prøicam ali uøem poøkropimo z vivera vertimecom alibio plantella kenyatox verde. V zimskem œasu smo zelo skopi zzalivanjem. Da balkoni niso preveœ pusti in prazni, oblikujemozanimive jesenske zasaditve s trajnimi, nizkimi, trpeænimigrmovnicami, resami, maœehami, hebami in øtevilnimi rastlinami v tanamen. Sadimo v zemljo plantella balkonia. Zasaditvepopestrimo s storæi, buœami, koreninami…

Okenske in balkonske rastline >>>

SZa sobne rastline se zaœenja najmanj prijeten œasnjihovega bivanja. Zaradi centralne kurjave postane

zrak v stanovanjih suh, kar moœno poslabøa pogoje zavzgojo veœine lonœnic. Zato posvetimo velikopozornosti vlaæenju zraka, kar lahko naredimo tako, darastline veœkrat dnevno poprøimo s postano, na sobnotemperaturo ogreto vodo. Lonœnice postavimo vskupine, posebej obœutljive pa naj bodo nad posodo zvodo. V suhem zraku se pogosto pojavijo prøice, zatorastline dobro opazujmo. Pozimi cvetoœe sobne rastline,kot so flamingovec, ciklama, vijolica in boæiœni kaktusprestavimo na svetlo mesto in jih redno dognojujmo skvalitetnim gnojilom v obliki tablet plantella tabs.Rastline z gladkimi listi za lepøi in bolj zdrav videzpoøkropimo z bio plantella balzamom za liste, kiprepreœuje tudi nabiranje prahu. Za bujno cvetenje,zdravo rast in razvoj priporoœamo presajanje rastlinvsaki dve leti oziroma vselej, œe je lonœek postalpremajhen ali œe se je substrat zgostil. Najboljøi œaspresajanja je takoj po konœanem cvetenju ali prednovim obdobjem rasti. Za presajanje orhidej uporabimovisokokakovostni substrat plantella specialna zemlja zaorhideje, ki ima posebej prilagojeno sestavo. V zimskihmesecih gnojenje obœutno zmanjøamo. Zato takratdognojujemo najveœ enkrat meseœno, v œasu vegetacijepa ob vsakem namakanju oz. zalivanju v vodiraztopimo 1 øumeœo tableto plantella tabs za orhideje,ki zadostuje za 3 l vode.

Sobne rastline

Dragi člani! Prejelismo res čudežnolepe fotografije vašihorhidej, nagradili pasmo le 5 najlepših znajsodobnejšimgnojilom v oblikišumečih tabletPlantella tabs zaorhideje inPlantella specialnozemljo za orhideje.

Alenka Zupan, Izlake Helena Murgelj, Otočec Marija Gorenjak, Štore Marija Poglajen, Kapla Bronica Slokar, Braslovče

Œude�na cvetoœa orhideja



Documents

Gaia oktober 2011.xp 10/7/11 11:20 AM Page 1 B E R E M O N E B … · 2017. 2. 2. · trpeæna æiva meja in œas obiranja kakija 14 Tla so za rastline kot stopala za œloveka 16