GEOGRAFIJA SLOVENIJE 22 A N I A D T O K S A L T A I K S L ... · geografija slovenije 22 9 789612 543358 issn 1580-1594 k o c e n o v s r e d n j e [o l s k i a t l a s k o t d i

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 22

8533452169879

ISSN 1580-1594

KO

CE

NO

V S

RE

DN

JE[

OLS

KI A

TLA

S K

OT

DID

AK

TI^

NA

PR

ELO

MN

ICA

RO

@LE

BR

AT

EC

MR

VA

R,

LUK

AS

BIR

SA

K, J

ER

NE

JA F

RID

L,D

RA

GO

KLA

DN

IK, J

UR

IJ K

UN

AV

ER

22


20 €

KOCENOV SREDNJE[OLSKI ATLASKOT DIDAKTI^NA PRELOMNICA

RO@LE BRATEC MRVARLUKAS BIRSAKJERNEJA FRIDL

DRAGO KLADNIKJURIJ KUNAVER

geo22 OVITEK_geo20 OVITEK.qxd 29.11.2011 14:23 Page 1

Ro` le Bra tec MrvarNa ziv: pro fe sor zgo do vi ne in geo gra fi je, sve to va lecNa slov: Osnov na {ola Rihar da Jako pi ~a, Der ~e va uli ca 1, Ljub lja na,Slo ve ni jaE-po {ta: roz le.bra tec-mr var.�guest.ar nes.siMed mre` je: –

Ro dil se je leta 1975 v Ce lju. V Ljub lja ni je leta 1993 dokon ~al Gim na zi joLedi na. Leta 2000 je diplo mi ral iz zgo do vi ne in geo gra fi je na Filo zof ski fakul -te ti Uni ver ze v Ljub lja ni. Naslov nje go ve geo graf ske diplom ske nalo ge podmen tors tvom dr. Juri ja Kuna ver ja je bil Bla` Kocen (1821–1871), kar to graf,didak tik in geo graf. Od leta 1999 dela na Osnov ni {oli Rihar da Jako pi ~av Ljub lja ni. Izvo ljen je bil v na ziv sve to va lec. Ukvar ja se z zgo do vi no geogra -fi je in kar to gra fi je, zla sti z vo dil ni mi slo ven ski mi geo gra fi 19. sto let ja.

Lu kas Bir sakNa ziv: dr., magi ster kar to gra fi je, direk tor zalo` ni{ tvaNa slov: Ed. Hölzel Gesellsc haft m.b.H. Nfg KG, Joc hen-Rindt-Straße 9,Wien, Öster reichE-po {ta: bir sak�hoelzel.atMed mre` je: –

Ro dil se je leta 1959 na Duna ju. Na dunaj ski uni ver zi je {tu di ral kar to gra -fi jo in leta 1985 diplo mi ral. Na salz bur{ kem Mozar teu mu je diplo mi ral {eiz kita re in lut nje. Leta 1986 je postal ured nik in leta 1987 zalo` ni{ ki direktorzalo` be Ed. Hölzel na Duna ju. V le tih 1988–2002 je bil pre da va telj kar to -gra fi je na dunaj ski uni ver zi, kjer je leta 2001 dok to ri ral. Od leta 2003 pou ~u jekar to gra fi jo in geo graf ske infor ma cij ske siste me na uni ver zah za a pli ka -tiv ne zna no sti v Du naj skem Novem mestu (Wie ner Neu stadt) in Belja ku(Vil lach).

Jer ne ja FridlNa ziv: mag., uni ver zi tet na diplo mi ra na inènirka geodezije, asi stent ka spe -cia listka, pomo~ ni ca direk tor jaNa slov: Geo graf ski in{ti tut Anto na Meli ka ZRC SAZU, Gos po ska uli ca 13,Ljub lja na, Slo ve ni jaE-po {ta: jer ne ja�zrc-sazu.siMed mre` je: http://giam.zrc-sazu.si/fridl

Ro di la se je leta 1966 v Ma ri bo ru, kjer je leta 1985 zaklju ~i la Sred njo gradbe -no {olo. Leta 1992 je diplo mi ra la na Fakul te ti za grad be ni{ tvo in geo de zi joUni ver ze v Ljub lja ni, kjer je leta 1998 tudi magi stri ra la. Od leta 1992 delana Geo graf skem in{ti tu tu Anto na Meli ka Znans tve no ra zi sko val ne ga centraSlo ven ske aka de mi je zna no sti in umet no sti, kjer vodi Odde lek za tematskokar to gra fi jo. Leta 2009 je posta la pomo~ ni ca direk tor ja Znans tve no ra zi sko -val ne ga cen tra, odgo vor na za a pli ka tiv ne razi ska ve.

Dra go Klad nikNa ziv: dr., mag., pro fe sor geo gra fi je in zgo do vi ne, vi{ ji znans tve ni sode lavecNa slov: Geo graf ski in{ti tut Anto na Meli ka ZRC SAZU, Gos po ska uli ca 13,Ljub lja na, Slo ve ni jaE-po {ta: dra go.klad nik�zrc-sazu.siMed mre` je: http://giam.zrc-sazu.si/klad nik

Ro dil se je leta 1955 v Ljub lja ni, kjer je leta 1973 matu ri ral. Leta 1979 jediplo mi ral iz geo gra fi je in zgo do vi ne na Filo zof ski fakul te ti Uni ver ze v Ljub -lja ni, leta 1999 je na Inter dis ci pli nar nem podi plom skem {tu di ju pro stor ske gain urba ni sti~ ne ga pla ni ra nja, orga ni zi ra nem na Fakul te ti za grad be ni{ tvoin geo de zi jo, magi stri ral, leta 2007 pa dok to ri ral na Oddel ku za geo gra fijoFilo zof ske fakul te te Uni ver ze v Ljub lja ni. Od leta 1979 dela na Geo grafskemin{ti tu tu Anto na Meli ka Znans tve no ra zi sko val ne ga cen tra Slo ven ske aka -de mi je zna no sti in umet no sti.

Ju rij Kuna verNa ziv: red ni pro fe sor v po ko ju, dr., diplo mi ra ni geo grafNa slov: Huba do va uli ca 16, Ljub lja na, Slo ve ni jaE-po {ta: jurij.ku na ver�siol.netMed mre` je: http://www.ff.uni-lj.si/od del ki/geo/oseb je/oseb je/Ju rij_Ku na ver.html

Za slu` ni pro fe sor Uni ver ze v Ljub lja ni se je rodil leta 1933 v Ljub lja ni. Leta 1958je diplo mi ral iz geo gra fi je na Pri ro do slov no-ma te ma ti~ ni fakulte ti Uni verzev Ljub lja ni in leta 1972 na isti uni ver zi dok to ri ral. Med leto ma 1959 in 1961je pou ~e val geo gra fi jo na U~i te lji{ ~u v Ljub lja ni. Od leta 1961 je bil asi stent,poz ne je pa viso ko {ol ski u~i telj na Oddel ku za geo gra fi jo Filozof ske fakulte -te in Peda go{ ki aka de mi ji v Ljub lja ni. Od leta 1993 do upo ko ji tve leta 2000je bil red ni pro fe sor za fizi~ no geo gra fi jo in didak ti ko geo gra fi je.

pred_zalist_pred_zalist.qxd 29.11.2011 14:21 Page 1

Ro` le Bra tec MrvarNa ziv: pro fe sor zgo do vi ne in geo gra fi je, sve to va lecNa slov: Osnov na {ola Rihar da Jako pi ~a, Der ~e va uli ca 1, Ljub lja na,Slo ve ni jaE-po {ta: roz le.bra tec-mr var.�guest.ar nes.siMed mre` je: –

Ro dil se je leta 1975 v Ce lju. V Ljub lja ni je leta 1993 dokon ~al Gim na zi joLedi na. Leta 2000 je diplo mi ral iz zgo do vi ne in geo gra fi je na Filo zof ski fakul -te ti Uni ver ze v Ljub lja ni. Naslov nje go ve geo graf ske diplom ske nalo ge podmen tors tvom dr. Juri ja Kuna ver ja je bil Bla` Kocen (1821–1871), kar to graf,didak tik in geo graf. Od leta 1999 dela na Osnov ni {oli Rihar da Jako pi ~av Ljub lja ni. Izvo ljen je bil v na ziv sve to va lec. Ukvar ja se z zgo do vi no geogra -fi je in kar to gra fi je, zla sti z vo dil ni mi slo ven ski mi geo gra fi 19. sto let ja.

Lu kas Bir sakNa ziv: dr., magi ster kar to gra fi je, direk tor zalo` ni{ tvaNa slov: Ed. Hölzel Gesellsc haft m.b.H. Nfg KG, Joc hen-Rindt-Straße 9,Wien, Öster reichE-po {ta: bir sak�hoelzel.atMed mre` je: –

Ro dil se je leta 1959 na Duna ju. Na dunaj ski uni ver zi je {tu di ral kar to gra -fi jo in leta 1985 diplo mi ral. Na salz bur{ kem Mozar teu mu je diplo mi ral {eiz kita re in lut nje. Leta 1986 je postal ured nik in leta 1987 zalo` ni{ ki direktorzalo` be Ed. Hölzel na Duna ju. V le tih 1988–2002 je bil pre da va telj kar to -gra fi je na dunaj ski uni ver zi, kjer je leta 2001 dok to ri ral. Od leta 2003 pou ~u jekar to gra fi jo in geo graf ske infor ma cij ske siste me na uni ver zah za a pli ka -tiv ne zna no sti v Du naj skem Novem mestu (Wie ner Neu stadt) in Belja ku(Vil lach).

Jer ne ja FridlNa ziv: mag., uni ver zi tet na diplo mi ra na inènirka geodezije, asi stent ka spe -cia listka, pomo~ ni ca direk tor jaNa slov: Geo graf ski in{ti tut Anto na Meli ka ZRC SAZU, Gos po ska uli ca 13,Ljub lja na, Slo ve ni jaE-po {ta: jer ne ja�zrc-sazu.siMed mre` je: http://giam.zrc-sazu.si/fridl

Ro di la se je leta 1966 v Ma ri bo ru, kjer je leta 1985 zaklju ~i la Sred njo gradbe -no {olo. Leta 1992 je diplo mi ra la na Fakul te ti za grad be ni{ tvo in geo de zi joUni ver ze v Ljub lja ni, kjer je leta 1998 tudi magi stri ra la. Od leta 1992 delana Geo graf skem in{ti tu tu Anto na Meli ka Znans tve no ra zi sko val ne ga centraSlo ven ske aka de mi je zna no sti in umet no sti, kjer vodi Odde lek za tematskokar to gra fi jo. Leta 2009 je posta la pomo~ ni ca direk tor ja Znans tve no ra zi sko -val ne ga cen tra, odgo vor na za a pli ka tiv ne razi ska ve.

Dra go Klad nikNa ziv: dr., mag., pro fe sor geo gra fi je in zgo do vi ne, vi{ ji znans tve ni sode lavecNa slov: Geo graf ski in{ti tut Anto na Meli ka ZRC SAZU, Gos po ska uli ca 13,Ljub lja na, Slo ve ni jaE-po {ta: dra go.klad nik�zrc-sazu.siMed mre` je: http://giam.zrc-sazu.si/klad nik

Ro dil se je leta 1955 v Ljub lja ni, kjer je leta 1973 matu ri ral. Leta 1979 jediplo mi ral iz geo gra fi je in zgo do vi ne na Filo zof ski fakul te ti Uni ver ze v Ljub -lja ni, leta 1999 je na Inter dis ci pli nar nem podi plom skem {tu di ju pro stor ske gain urba ni sti~ ne ga pla ni ra nja, orga ni zi ra nem na Fakul te ti za grad be ni{ tvoin geo de zi jo, magi stri ral, leta 2007 pa dok to ri ral na Oddel ku za geo gra fijoFilo zof ske fakul te te Uni ver ze v Ljub lja ni. Od leta 1979 dela na Geo grafskemin{ti tu tu Anto na Meli ka Znans tve no ra zi sko val ne ga cen tra Slo ven ske aka -de mi je zna no sti in umet no sti.

Ju rij Kuna verNa ziv: red ni pro fe sor v po ko ju, dr., diplo mi ra ni geo grafNa slov: Huba do va uli ca 16, Ljub lja na, Slo ve ni jaE-po {ta: jurij.ku na ver�siol.netMed mre` je: http://www.ff.uni-lj.si/od del ki/geo/oseb je/oseb je/Ju rij_Ku na ver.html

Za slu` ni pro fe sor Uni ver ze v Ljub lja ni se je rodil leta 1933 v Ljub lja ni. Leta 1958je diplo mi ral iz geo gra fi je na Pri ro do slov no-ma te ma ti~ ni fakulte ti Uni verzev Ljub lja ni in leta 1972 na isti uni ver zi dok to ri ral. Med leto ma 1959 in 1961je pou ~e val geo gra fi jo na U~i te lji{ ~u v Ljub lja ni. Od leta 1961 je bil asi stent,poz ne je pa viso ko {ol ski u~i telj na Oddel ku za geo gra fi jo Filozof ske fakulte -te in Peda go{ ki aka de mi ji v Ljub lja ni. Od leta 1993 do upo ko ji tve leta 2000je bil red ni pro fe sor za fizi~ no geo gra fi jo in didak ti ko geo gra fi je.



KOCENOV SREDNJE[OLSKI ATLAS KOT DIDAKTI^NA PRELOMNICA

Ro` le Bra tec MrvarLu kas Bir sakJer ne ja FridlDra go Klad nikJu rij Kuna ver

2

LJUBLJANA 2011



Ro` le Bra tec Mrvar

Lu kas Bir sak

Jer ne ja Fridl

Dra go Klad nik

Ju rij Kuna ver

Knji`na zbirka Geografija Slovenije, ISSN 1580-1594, UDK 91 © GIAM ZRC SAZU

44

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 22KOCENOV SREDNJE[OLSKI ATLAS KOT DIDAKTI^NA PRELOMNICARo` le Bra tec Mrvar, Lukas Bir sak, Jer ne ja Fridl, Dra go Klad nik, Jurij Kuna ver© 2011, Geo graf ski in{ti tut Anto na Meli ka ZRC SAZU

Ured ni ka: Dra go Per ko, Dra go Klad nikRe cen zen ta: Milan Oro en Ada mi~, Bran ko Janez RojcFo to gra fi: Ro` le Bra tec Mrvar, Anton Ihan, Milan NatekPre vod izvle~ ka: DEKS d. o. o.Ob li ko va lec: Dra go Per ko

Iz da ja telj: Geo graf ski in{ti tut Anto na Meli ka ZRC SAZUZa izda ja te lja: Dra go Per ko

Za lo` nik: Zalo` ba ZRCZa zalo` ni ka: Oto Lut harGlav ni ured nik: Ale{ Poga~ nik

Ra ~u nal ni{ ki pre lom: SYNCOMP d. o. o.Ti skar na: Collegium GraphicumNa kla da: 300 izvo dov

Na slov ni ca: Izrez z zem lje vi da Poli ti~ ni pre gled Evro pe v pr vem Koce no vem sred nje {ol skem atla suiz leta 1861 (Znanstvena knji`nica v Olomoucu).

Av tor foto gra fi je na zali stu Milan Oro en Ada mi~.

CIP – Katalo`ni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knji`nica, Ljubljana

912.44(497.4)(091)910.1(497.4):929Kocen B.37.091.3:91(091)929Kocen B.

KOCENOV srednje{olski atlas kot didakti~na prelomnica / Ro`leBratec Mrvar ... 5et al.6 ; 5fotografi Ro`le Bratec Mrvar, AntonIhan, Milan Natek ; prevod izvle~ka Deks6. – Ljubljana : Zalo`baZRC, 2011. – (Geografija Slovenije, ISSN 1580-1594 ; 22)

ISBN 978-961-254-335-8

1. Bratec Mrvar, Ro`le259084800

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 22KOCENOV SREDNJE[OLSKI ATLAS KOT DIDAKTI^NA PRELOMNICARo` le Bra tec Mrvar, Lukas Bir sak, Jer ne ja Fridl, Dra go Klad nik, Jurij Kuna ver

UDK: 912.44:37.026929Ko cen B.:912.44

COBISS: 2.01

IZVLEÊKKo ce nov sred nje {ol ski atlas kot didak ti~ na pre lom ni caMo no gra fi ja je nasta la ob 150-let ni ci izi da prve ga Koce no ve ga sred nje {ol ske ga atla sa, ki je pustil glo -bo ke sle di v kar to gra fi ji in didak ti ki geo graf ske ga pou ka. Z ned vom nim talen tom in pred vsem izred nodelav nost jo obdar je ni Bla` Kocen je odra{ ~al v slo ven ski kme~ ki dru i ni v bli i ni Ponik ve na ju` nem[ta jer skem. Iz{o lal se je za duhov ni ka. Var no pri hod nost v cerk ve ni slu` bi je kma lu zame njal za spr -va nego to vo in skrom no pla ~a no peda go{ ko delo. Po pri dob lje ni mate ma ti~ no-fi zi kal no-na ra vo slov niizo braz bi ga je poklic na pot vodi la na gim na zi je v Ljub lja no, Gori co in Olo mouc. Ob pou ~e va nju je spoz -nal, da potre bu je ve~ novih u~il in si pri za de val za sodob nej {i na~in pou ~e va nja. V Go ri ci je napi sal svojprvi geo graf ski u~be nik, ki je na trgu nale tel na ugo den odmev. Kma lu zatem se je pre se lil v mo rav skiOlo mouc in sle di la je nje go va »zla ta doba«, med kate ro je postal eden naj bolj ugled nih {ol ni kov v te -da nji Habs bur{ ki monar hi ji. Klju~ no je bilo nje go vo sode lo va nje z za lo` ni kom Eduar dom Hölzlom, kimu je bil pri vr en vse do svo je smr ti na Duna ju. Pri zalo` bi Hölzel je izdal tudi {te vil ne uspe {ne sten -ske in namiz ne zem lje vi de ter u~be ni ke, ki so osta li v upo ra bi vse do kon ca 19. sto let ja. Kro na Koce no ve gadela pa je bil prvi uspe {ni {ol ski atlas v Av strij skem cesars tvu, ki je iz{el leta 1861. Atlas s 27 zem lje -vi di, od tega tre mi na dveh listih, je hkra ti iz{el v nem{ ~i ni, madàr{ ~i ni, ~e{ ~i ni in polj{ ~i ni. Nem{ kaizda ja je ohra nje na v treh ne povsem ena kih raz li ~i cah. Avtor se je zgle do val po takrat v sve tu vodil nihnem{ kih atla sih, a je atlas teme lji to pri la go dil doma ~im potre bam, uve del nekaj pomemb nih novo sti inpri nje go vih pona ti sih, pa tudi v dru gih, iz tega izpe lja nih atla sih skr bel za neneh no izbolj {e va nje nateh ni~ nem, umet ni{ kem in vse bin skem podro~ ju. Prvi atlas je bil natis njen delo ma v teh ni ki ~rno be lein delo ma v teh ni ki barv ne lito gra fi je. Meje so le izjemoma ro~ no obar va ne, tako kot so na ta na~in naneka te rih zem lje vi dih pou dar je na pomemb na kolo nial na pri sta ni{ ~a. Zem lje pi sna ime na so ve~i no mav nem{ ~i ni ali so v nem{ ki jezik vsaj tran skri bi ra na, kar velja tudi za pri ka ze slo ven ske ga ozem lja. Kocenje v tem atla su sku {al zdru i ti naj bolj {e odli ke dru gih atla sov, pred vsem pa si je pri za de val, da bi bilizde lek za dija ke ~im bolj in ~im dlje upo ra ben, nazo ren in cenov no dosto pen. Kljub neka te rim teà -vam in pomanj klji vo stim je Koce nov sred nje {ol ski atlas kma lu postal vodil ni v nem{ ko govo re ~em deludrà ve, med tem ko so bili v ~e{ kih, polj skih in madàr skih {olah spr va uspe {nej {i nje go vi vse bin skoskr ~e ni in cenej {i »mali« atla si. Po zgod nji Koce no vi smr ti, umrl je star komaj pet de set let, se je zalo` -ba odlo ~i la ohra ni ti uve ljav lje no bla gov no znam ko in po 150 le tih od prve ga izi da je Kozenn-At las {eved no ugled no ime {ol skih atla sov tako v Av stri ji kot po sve tu. V tem ~asu je iz{ lo 16 raz li~ nih atla sov,ki nosi jo Koce no vo ime. Sku paj so doì ve li vsaj 278 raz li~ nih izdaj v {e stih jezi kih. Dva avstrij ska Koce -no va atla sa in neka te re licen~ ne izda je {e ved no red no izha ja jo.

KLJU^NE BESEDEgeo gra fi ja, kar to gra fi ja, didak ti ka geo gra fi je, histo ri~ na kar to gra fi ja, atlas, {ol ski atlas, u~be nik, Bla` Kocen,Bla sius Kozenn, 19. sto let je

5


Ko ce nov sred nje {ol ski atlas kot didak ti~ na pre lom ni ca

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 22KOCENOV SREDNJE[OLSKI ATLAS KOT DIDAKTI^NA PRELOMNICARo` le Bra tec Mrvar, Lukas Bir sak, Jer ne ja Fridl, Dra go Klad nik, Jurij Kuna ver

UDC: 912.44:37.026929Ko cen B.:912.44

COBISS: 2.01

ABSTRACTKozenn's School Atlas as a Milestone in EducationThis monograph was released on the 150th anniversary of the publication of the first secondary-schoolatlas by Blasius Kozenn (a. k. a. Bla` Kocen), which has left strong traces in cartography and teachingof geography. Extremely talented and hardworking, Kozenn grew up in a Slovenian farming family nearPonikva, Lower Styria. He become a priest, but he soon traded his secure future in the church for teach-ing, which was initially insecure and poorly paid. After receiving a university degree in mathematics,physics, and natural science, his career led him to secondary schools in Ljubljana, Gorizia, and Olomouc.While working as a teacher, he realized he needed more new teaching tools and he advocated moremodern methods of teaching. In Gorizia he wrote his first geography textbook, which was a commer-cial success. Soon afterwards, he moved to Olomouc, Moravia, where his »golden era« began, duringwhich he became one of the most prominent teachers in the Habsburg Monarchy. His cooperation withthe publisher Eduard Hölzel was of key importance; Kozenn stayed loyal to him up until his death inVienna. Hölzel also published a number of Kozenn's popular wall and table maps, and textbooks, whichwere used until the end of the nineteenth century. Kozenn's crowning accomplishment was the first suc-cessful school atlas in the Austrian Empire, published in 1861. It contained twenty-seven maps, of whichthree were on double pages, and was published in German, Hungarian, Czech, and Polish. The Germanedition has been preserved in three not entirely identical versions. The author followed the example ofthe leading German atlases of that time, but he thoroughly adapted it to local conditions, introducedseveral important new features, and ensured that its reprints and other atlases that used his as a modelwere constantly technically, artistically, and conceptually improved. The first atlas was printed partly inblack-and-white and partly in color lithography. Just some of the boundaries are colored by hand; thesame method was applied to major colonial ports on other maps. The geographical names used aremainly in German or at least transcribed into German, which is also the case with the sections show-ing Slovenian territory. With this atlas, Kozenn sought to combine the best qualities of other atlases,and especially to make this product useful to students as best and as long as possible, as well as tomake it clear and affordable to them. Despite some problems and deficiencies, Kozenn's secondary-schoolatlas soon became the leading one in the German-speaking part of the empire, whereas in the Czech,Polish, and Hungarian schools his »small« atlases, which were more limited in their coverage and cheap-er, were initially more successful. After Kozenn's early death (he was only fifty years old), the publisherdecided to maintain his well-established brand, and so even 150 years since its first publication theKozenn-Atlas is still a prominent name among school atlases in Austria and elsewhere. Sixteen differ-ent atlases bearing Kozenn's name have been published so far. They have been published in at least278 different editions in six languages. Two Austrian Kozenn atlases and some licensed editions con-tinue to be published regularly.

KEY WORDSgeography, cartography, didactics of geography, historical cartography, atlas, school atlas, textbook, Bla`Kocen, Blasius Kozenn, 19th Century

6

VSEBINA

PRED GO VOR ............................................................................................................................................................................................................................................................ 8

1 UVOD ........................................................................................................................................................................................................................................................................ 10

2 BLA@ KOCEN – SLO VE NEC Z VE LI KO ZAÊT NI CO .......................................................................................................................... 132.1 OD ZIBEL KE DO ZAKLJU^ KA [OLA NJA ................................................................................................................................................ 132.2 POKLIC NA POT ............................................................................................................................................................................................................................ 16

3 KOCE NO VA DELA .................................................................................................................................................................................................................................. 213.1 ZNANS TVE NA DELA ............................................................................................................................................................................................................ 213.2 U^BE NI KI .............................................................................................................................................................................................................................................. 263.3 STEN SKI IN NAMIZ NI ZEM LJE VI DI ................................................................................................................................................................ 283.4 [OL SKI ATLA SI .............................................................................................................................................................................................................................. 33

4 PRVI KOCE NOV ATLAS .................................................................................................................................................................................................................. 374.1 OKO LI[Î NE NASTAN KA .............................................................................................................................................................................................. 384.2 PRED STA VI TEV PRVE IZDA JE .............................................................................................................................................................................. 424.3 KAR TO GRAF SKA PODO BA ........................................................................................................................................................................................ 864.4 O ZEM LJE PI SNIH IME NIH ............................................................................................................................................................................................ 904.5 DIDAK TI^ NI POMEN ............................................................................................................................................................................................................ 93

5 POZNEJ[E IZDA JE SRED NJE [OL SKE GA ATLA SA ............................................................................................................................ 98

6 DRU GI KOCE NO VI ATLA SI .................................................................................................................................................................................................... 1026.1 NEM[KE IZDA JE .................................................................................................................................................................................................................... 1026.2 IZDA JE V DRU GIH JEZI KIH IN LICEN^ NE IZDA JE .............................................................................................................. 103

7 SKLEP .................................................................................................................................................................................................................................................................. 109

8 SEZ NAM VIROV IN LITE RA TU RE ................................................................................................................................................................................ 113

9 SEZ NAM SLIK ............................................................................................................................................................................................................................................ 118

10 SEZ NAM PRE GLED NIC .......................................................................................................................................................................................................... 120

7



PREDGOVOR

Ve li ~ast na oblet ni ca 150 let od izi da prve ga Koce no ve ga {ol ske ga atla sa je dobra pri lo` nost, dase nje go vo vrhun sko delo, ki je zunaj stro kov nih kro gov v Slo ve ni ji pre ma lo zna no, znans tve no preu ~iin pred sta vi {ir {i jav no sti. Atla si Bla a Koce na za osnov ne, sred nje in stro kov ne {ole, ki so dose ga li veli -kan ske nakla de in nes por na priz na nja v stro kov nih kro gih, so v raz li~ nih pri red bah in pona ti sih do danesdoì ve li vsaj 189 iz daj v nem{ ~i ni, veli ko {te vi lo pa tudi v ~e{ ~i ni, polj{ ~i ni, madàr{ ~i ni, hrva{ ~i ni inita li jan{ ~i ni. Avtor ji pri ~u jo ~e knji ge Koce nov sred nje {ol ski atlas kot didak ti~ na pre lom ni ca nava ja jo, daje pod ime nom Koce nov atlas sku paj iz{ lo vsaj 278 raz li~ nih atla sov, od tega 187 ali dobri dve tret ji nisred nje {ol skih. Nepred stav lji ve {te vil ke pri ~a jo o res izjem nem delu, saj se le red ko zgo di, da dana{ -nji atla si po sto pet de se tih letih {e ved no nosi jo ime po svo jem prvem avtor ju, ~eprav so tako vse bin skokot obli kov no povsem pre dru ga ~e ni in poso dob lje ni.

Pod ime nom Bla sius Kozenn je na{ rojak mno go bolj znan med êhi in Avstrij ci, za Slo ven ce paupa mo, da si bo tudi s po mo~ jo te znans tve ne mono gra fi je pri do bil sla vo, ki si jo brez dvo ma zaslu i.Iz razi skav avstrij skih geo gra fov je raz vid no, da je Bla` Kocen veljal za ene ga naj po memb nej {ih geo -gra fov in kar to gra fov avstro-ogr ske monar hi je in za~et ni ka didak tike geo gra fi je. Doslej so nje go veu~be ni ke, sten ske in namiz ne zem lje vi de, pred vsem pa {ol ske atla se podrob ne je razi sko va li zla sti avstrij -ski geo gra fi Vin zenz von Haardt, Hans Sla nar st., Hans Sla nar ml., Ingrid Kretsch mer, Johan nes Dörf lin ger,Franz Wawrik, Chri stian Sit te, Wolf gang Sit te, Lukas Bir sak in {te vil ni dru gi. Pre cej manj obse en jepris pe vek slo ven skih geo gra fov in kar to gra fov, med kate ri mi je tre ba izpo sta vi ti Ro` le ta Brat ca Mrvar -ja, ki se è deset let je ukvar ja z ra zi sko va njem ìv lje nja in dela Bla a Koce na, ter pred sta vi tve Mar ja na@agar ja in Iva na Andolj{ ka ob 150- in 170-let ni ci Koce no ve ga rojs tva. Pred {ti ri mi leti se je Slo ven skaMati ca na pobu do Juri ja Kuna ver ja dostoj no poklo ni la spo mi nu in delu Bla a Koce na z or ga ni za ci jo dvod -nev ne ga sim po zi ja. Ob tej pri lo` no sti je bila v nje go vem rojst nem kra ju odpr ta tudi spo min ska hi{a s stal noraz sta vo, pos ve ~e no slav ne mu roja ku.

Ker sodi Bla` Kocen med tiste pri za dev ne Slo ven ce, ki so na svo jem podro~ ju dose gli nes por nemed na rod ne uspe he, je prav, da tudi doma ~i jav no sti teme lji te je pred sta vi mo nje go vo veli ~i no. Knji goKoce nov sred nje {ol ski atlas kot didak ti~ na pre lom ni ca je napi sa la pe{ ~i ca zane se nja kov, ki so z ve~ -let nim razi sko va njem iv lje nja in dela Bla a Koce na ter zbi ra njem gra di va doma in v tu ji ni pri pra vi li zani mi vo{tu di jo. V knji gi so uvo do ma pred stav lje ne bis tve ne pre lom ni ce v ìv lje nju Bla a Koce na. Sle di siste -ma ti ~en pre gled nje go vih u~be ni kov in sten skih zem lje vi dov. Temelj no poslans tvo knji ge pa je celo vi tej {apred sta vi tev Koce no vih {ol skih atla sov, s pou dar kom na nje go vem prvem sred nje {ol skem atla su, ki jeiz{el leta 1861 z na slo vom Geo grap hisc her Schul-At las für die Gymna sien, Real- und Han dels-Schu -len der öster reic hisc hen Monarc hie von B. Ko zenn.

To je brez dvo ma naj ce lo vi tej {a pred sta vi tev tega izjem ne ga kar to graf ske ga dela, saj je z ve~ vidi -kov pred stav lje nih vseh 27 zem lje vi dov ome nje ne ga atla sa. Pose ben pou da rek je dan kar to graf ske muobli ko va nju in teh ni ki tiska zem lje vi dov, ki ju je osvet li la Jer ne ja Fridl, Koce nov izbor zem lje pi snih imenpa Dra go Klad nik, oba razi sko val ca Geo graf skega in{ti tu ta Anto na Meli ka Znans tve no ra zi sko val ne gacen tra Slo ven ske aka de mi je zna no sti in umet no sti. Oba avtor ja sta pred leti {e s {ti ri mi sode lav ci sode -lo va la tudi pri pri pra vi fak si mi li ra ne izda je prve ga sve tov ne ga atla sa v slo ven skem jezi ku z na slo vomAtlant, ki ga je v le tih 1869–1877 po listih izda ja la Slo ven ska mati ca, zem lje pi sna ime na za zem lje vi -de pa je pri pra vil jezi ko slo vec in prav nik Matej Ciga le. Tudi to delo, ki je sko raj uto ni lo v po za bo in jebilo celo manj razi ska no kot Koce no vo, so avtor ji z mi sli jo, da ga je tre ba ponov no pred sta vi ti {ir {i jav -no sti, in sicer v lu ~i zgo do vin skih, dru` be nih, poli ti~ nih, kul tur nih in jezi kov nih raz mer v te da njem ~asu,dopol ni li z znans tve no {tu di jo, pri lo e no k fak si mi lom zem lje vi dov.

Nav du {en nad obu di tvi jo Atlan ta sem kot kar to graf, ki me je vse lej pri vla ~i la tudi histo ri~ na kar to -gra fi ja, z ve se ljem spre jel pobu do, da napi {em pred go vor k pri ~u jo ~i knji gi in z za ni ma njem pre bi ral stranza stra njo roko pi sa. Nisem bil razo ~a ran, saj bese di lo odli ku je viso ka raven znans tve ne in stro kov neobrav na ve, ki teme lji na znans tve nih razi sko val nih meto dah, s ka te ri mi so bile oprav lje ne ana li ze zavi -

8

dlji vo veli ke ga {te vi la virov. Pub li ka ci ja ima zato zna ~aj poglob lje ne {tu di je, ki pred stav lja vir za obo ga -ti tev poz na va nja tega dela slo ven ske kar to graf ske zgo do vi ne, obe nem pa je tudi izho di{ ~e za nadalj njerazi ska ve slo ven ske histo ri~ ne kar to gra fi je.

Iz Koce no ve ga u~be ni ka Grundzüge der Geo grap hie in dru gih nje go vih objav je raz vid no, da je Kocenkot gim na zij ski pro fe sor ve~ let teme lji to preu ~e val geo graf sko lite ra tu ro, u~be ni ke ter v ti stem ~asu naj -bolj {e splo {ne in {ol ske atla se. Na pod la gi spoz nanj in last nih u~i telj skih izku {enj je opo zar jal napomanj klji vo sti poda ja nja sno vi in naka zal smer ni ce za bolj {i pouk. Tudi pri pri pra vi sred nje {ol ske gaatla sa se je zgle do val po takrat v sve tov nem meri lu vodil nih nem{ kih atla sih, zara di ~esar so mu neka -te re kon ku ren~ ne zalo` be o~i ta le kopi ra nje nji ho vih zem lje vi dov. Ven dar je tre ba pou da ri ti, da je kljubo~it ne mu prev ze ma nju kar to graf skih ele men tov Koce nov atlas doì vel {te vil ne izbolj {a ve. Zato mu lah -ko priz na mo, da je oral ledi no tudi na podro~ ju didak tike geo gra fi je.

S pred sta vi tvi jo v tej knji gi se bo Bla` Kocen prvi~ ena ko vred no posta vil ob bok slo ven skim izo bra -èn cem, ki so se s svo jim neu trud nim delom v med na rod nih kro gih zapi sa li v zgo do vi no slo ven ske ganaro da. Za vzgled so mu ver jet no e doma daja li sokra ja na Anto na Mar ti na Slom{ ka, ki je pri ha jal z bli` -nje ga Slo ma, med tem ko se je Kocen rodil na Hotu nju v bli i ni Ponik ve.

ê prav so Koce nu o~i ta li, da je bil nacio nal no hla den, to ne drì, saj je z zem lje vi dom Alp skih deèl,kjer je zari sal jezi kov ne meje, dodal pa tudi pre gled ni co slo ven skih imen za 84 po memb nej {ih kra jevna slo ven skem etni~ nem ozem lju, izka zal svo je nacio nal no pore klo in ponos. Zave da ti se mora mo, daso bili nje go vi u~be ni ki in atla si name nje ni pred vsem {olam z nem{ kim u~nim jezi kom, ki je bil v ~a suavstro-ogr ske monar hi je tudi v {o lah na na{em ozem lju urad ni u~ni jezik, zato ome nje na slo ven ska ime -na kra jev niso bila samou mev na. Koce no va pote za je bila dejan sko pogum no deja nje, ki si ga je lah kopri vo{ ~il le zara di sode lo va nja s svo bo do mi sel nim ~e{ kim zalo` ni kom Eduar dom Hölzlom. Le ugo tav -lja mo lah ko, da je moral biti Kocen samos voj in pod je ten ~lo vek, sicer mu, povsem ano nim ne mu, ne biuspe lo pre pri ~a ti ene ga od uve ljav lje nih zalo` ni kov tiste ga ~asa v Av strij skem cesars tvu, da mu je zau -pal pri pra vo tako pomemb ne ga dela, kot je bil sred nje {ol ski atlas. Kocen se s svo jim neu trud nim delomni izne ve ril zalo` ni ko ve mu zau pa nju. Nas prot no, pre se gel je tako nje go va pri ~a ko va nja kot pri ~a ko va -nja {ol skih obla sti, saj je nje gov atlas postal naj bo lje pro da ja ni atlas v Av strij skem cesars tvu. Tako jetudi zalo` bi Hölzel pri ne sel sla vo in ugled, ki ga je na podro~ ju {ol skih atla sov ohra ni la vse do danes.Zalo` ba Eduar da Hölzla zato {e po sto pet de se tih letih {ol ske atla se naslav lja s Ko ce no vim ime nom.Pose bej je tre ba izpo sta vi ti, da je leta 2011 Med na rod na kar to graf ska zve za Gros ser Kozenn-At las mitAtlas-CD zalo` be Hölzel nagra di la s priz na njem za naj bolj {i {ol ski atlas.

Ob nave de nih dejs tvih toplo poz drav ljam izid knji ge, ki pred stav lja pomem ben pris pe vek k poz na -va nju na{e zgo do vi ne, krepitvi narodnega ponosa in h grad nji slo ven ske narod ne iden ti te te. Iskre noupam, da bo zapi sa no spod bu di lo ~im ve~ bral cev, tako stro kov nja kov kot lai kov, da izred no ber lji vo,boga to ilu stri ra no in razum lji vo ~ti vo z za ni ma njem vza me jo v roke.

dr. Bran ko Janez Rojc

9



1 UVOD

Ob 150-let ni ci izi da prve ga {ol ske ga atla sa Bla a Koce na, ki je v kar to gra fi ji in didak ti ki pou ka geo -gra fi je pustil glo bo ke, {e ved no pre poz nav ne sle di, smo se zara di pomemb no sti nje go ve ga dela in nje go vesred njee vrop ske veli ~i ne ~uti li dol` ne, da {e teme lji te je preu ~i mo in osvet li mo nje gov pris pe vek k raz -vo ju atla sov in pou ka geo gra fi je. Doslej so nje go ve u~be ni ke, sten ske in namiz ne zem lje vi de, pred vsempa {ol ske atla se v {te vil nih pri red bah podrob ne je razi sko va li zla sti avstrij ski geo gra fi (Rie ger 1865; Roskie -wicz 1873a, 1873b in 1875; Haardt 1898; Weiss 1904; Pet ta uer 1922; Fadrus 1948; Bad ziag, Mohs inMei nec ke 1952; Fuchs 1952; Sla nar sta rej {i 1952; Rege le 1955; Sla nar mlaj {i 1984; Kretsch mer, Dörf -lin ger in Wawrik 1986; W. Sit te 1996; C. Sit te 1986 in 1987; Kretsch mer 1990 in 2009; Kretsch mer inDörf lin ger 1995; Kretsch mer in Bir sak 2007; Bra wer in Kretsch mer 2008; Bir sak 2011). Nika kor ne sme -mo spre gle da ti tudi pris pev ka slo ven skih geo gra fov, zla sti razi sko val ne ga dela Ro` le ta Brat ca Mrvar ja(2000 in 2007) ter ob{ir nih pred sta vi tev Mar ja na @agar ja (1971, 1972b in 1973) ter Iva na Andolj{ ka(An dolj {ek 1991) ob 150- in 170-let ni ci Koce no ve ga rojs tva.

Ker je Bla` Kocen v ~a su naj bolj plod ne ga ustvar ja nja delo val v te daj ve~i no ma nem{ ko govo re ~e -mu Olo mou cu in na Duna ju, ker je pou ~e val v ob dob ju, ko je pouk tudi na slo ven skih tleh pote kal zla stiv nem{ kem jezi ku, pred vsem pa je tesno sode lo val z za lo` bo Hölzel, je razum lji vo, da je svo ja delaobjav ljal v nem{ kem jezi ku. Naj ver jet ne je je bil prav to raz log, da nje go ve mu delu {te vil ni slo ven ski geo -gra fi in zgo do vi nar ji do pred nekaj leti niso name nja li dovolj pozor no sti.

Vsee no so se Koce na v raz li~ nih ~lan kih ve~ krat spom ni li pri za dev ni posa mez ni ki in {e zla sti nje -go vi sokra ja ni, ki so mu è leta 1898 posta vi li prvo spo min sko plo{ ~o na »pon kov ski« {oli, leta 1921pa so ob sto let ni ci rojs tva odkri li obe le` je na nje go vi rojst ni hi{i. Leta 1972 so na Hotu nju pri Ponik vina mestu nekaj let prej podr te rojst ne hi{e posta vi li novo spo min sko obe le` je, leta 2007 pa je Slo ven -ska mati ca orga ni zi ra la pos ve to va nje, na kate rem so doma ~i in tuji pred stav ni ki raz li~ nih znans tve nihdis ci plin ori sa li Koce na kot pomemb ne ga nara vo slov ca, kar to gra fa, didak ti ka in astro no ma. Zbor nik pos -ve to va nja (Ku na ver 2009b) je iz{el dve leti poz ne je. Iste ga leta je bila slo ve sno odpr ta Koce no va spo min skahi{a, delo ma izde la na iz ohra nje nih delov nje go ve rojst ne doma ~i je. V njej je stal na raz sta va, pos ve -~e na ìv lje nju in delu Bla a Koce na.

Bla` Kocen ni bil le avtor atla sov, ampak si je pri za de val ponu di ti tudi dru ga temelj na geo graf skau~i la, deni mo u~be ni ke, sten ske in namiz ne zem lje vi de, raz vi jal pa je celo didak ti~ na na~e la za u~i te -lje. Svo jo avtor sko pot je za~el z us pe {ni mi u~be ni ki ter namiz ni mi in sten ski mi zem lje vi di, zago to vo paso bili nje go vo naj zah tev nej {e in najod mev nej {e delo {ol ski atla si. S svo jim delom je Kocen posta viltrd ne teme lje za v nje go vem obdob ju sodo ben pouk geo gra fi je, tako da je bil in je »…ne le vodil ni izde -lek avstrij ske (v smi slu habs bur{ ke Avstri je, opom ba avtor jev) kar to gra fi je, ampak tudi pomem ben delkul tur ne zgo do vi ne…« (Kretsch mer in Bir sak 2007). Te` ko bi namre~ na{ li soro den izde lek slo ven ske -ga pore kla, ki so ga pro da li v ve~ izvo dih, da ne govo ri mo o {te vil nih izda jah, za kate re je è dr. Mar jan@agar ob sto let ni ci Koce no ve smr ti zapi sal, da »…jih je imel ve~ kot vsi jugo slo van ski atla si sku paj…«(@a gar 1973, 87–88).

Ko cen je torej èlel v ce lo ti poskr be ti za tedaj {e rosno mla do {ol sko geo gra fi jo in jo posta vi ti navi{ jo raven. Bla gov na znam ka Kozenn-At las, ki {e ved no ozna ~u je naju gled nej {e {ol ske atla se v so -sed nji Avstri ji, je posta la dobe sed no sim bol in stan dard kako vo sti na podro~ ju {ol ske geo gra fi je. ObKoce no vih atla sih so odra{ ~a le gene ra ci je otrok ne le v Av stri ji, ampak tudi na ê{ kem, Polj skem inHrva{ kem, kjer so bili deset let ja vodil ni prav Koce no vi {ol ski atla si. Zla sti v ~a su Avstro-Ogr ske so nem{ -ko izda jo upo rab lja li tudi mno gi Slo ven ci, saj je v na {ih gim na zi jah pre vla do val nem{ ki u~ni jezik. Medsve tov ni ma voj na ma je ve~i na slo ven skih dija kov upo rab lja la hrva{ ke in delo ma poslo ve nje ne izda jeKoce no ve ga atla sa; pri nji ho vi pri pra vi je sode lo val tudi slo ven ski geo graf dr. Val ter Bohi nec.

S pri ~u jo ~o knji go èli mo {e bolj podrob no pred sta vi ti Koce na in nje go vo naj bolj odmev no delo, toje {ol ski atlas za gim na zi je, real ke in trgov ske {ole, ki je prvi~ iz{el leta 1861, hkra ti v nem{ kem, madàr -skem, ~e{ kem in polj skem jezi ku. V nem{ ~i ni ima naslov Geo grap hisc her Schul-At las für die Gymna sien,

10

11


Sli ka 1: Por tret Bla a Koce na (Pir nat 1898).


Real- und Han dels-Schu len der öster reic hisc hen Monarc hie von B. Ko zenn, kar lah ko pre ve de mo kotKoce nov geo graf ski {ol ski atlas za gim na zi je, real ke in trgov ske {ole Av strij skega cesars tva. Z njim jeBla` Kocen, v svo jih delih dosled no poi me no van Bla sius Kozenn, posku {al popra vi ti sla bo sti, ki jih jeo~i tal tedaj naj po go ste je upo rab lja nim nem{ kim {ol skim atla som. Ti so Koce nu pred stav lja li izho di{ ~eza prev zem kar to graf skih pro jek cij, meril in geo graf ske mre e. Pre dru ga ~il jih je zla sti z iz de la vo neka -te rih popol no ma novih zem lje vi dov (na pri mer Sre do zem lja in Alp), poseb no pozor nost pa je name nilzem lje vi dom, pri la go je nim Avstrij ske mu cesars tvu in nazor nej {i pred sta vi tvi narav no geo graf skih zna -~il no sti posa mez nih deèl. Poskr bel je za bolj pre mi{ lje no izra bo pro sto ra s {te vil ni mi pomo` ni mi zem lje vi di,bolj pri mer lji va meri la, {te vil ne doda ne zgo do vin sko pomemb ne kra je in pra vil nej {i zapis zem lje pi snihimen. Pri pra vil je obse en uvod ni del s pri ka zi pro jek cij, z na ~i ni in kar to graf ski mi meto da mi pri ka zovpovr{ ja in jezi kov ni mi opom ba mi z na pot ki za pra vil no izgo var ja vo in slo var~ kom pogo stih izra zov izkar dvaind vaj se tih jezi kov. Nena zad nje je ime la pomemb no vlo go tudi dostop nej {a cena.

Dejs tvo, da je nje gov sred nje {ol ski atlas doì vel ve~ kot 180 iz daj, pona ti sov ali pri redb v {e stih jezikih,pri ~a o tem, da je Kocen pri pra vil didak ti~ no izjem no kako vost no u~i lo, ki pome ni tudi pomemb no prelom -ni co pou ka geo gra fi je. Ned vom no si nje go vo delo zaslu i, da po sto pet de se tih letih doì vi celo vi tej {oosvet li tev. Ta ne bi bila mogo ~a brez sode lo va nja knji` ni ce Vědecká kni hov na v Olo mou ci (Znans tvenaknji` ni ca v Olo mou cu), ki nam je za pri ~u jo ~o pub li ka ci jo pri pra vi la digi tal ne kopi je prve ga Koce no vegaatla sa iz leta 1861, s ~i mer je omo go ~i la celo vi tej {o razi ska vo kar to graf ske dovr {e no sti nje go vih atla -sov. Za preo sta lo objav lje no sli kov no gra di vo se zah va lju je mo Narod ni in uni ver zi tet ni knji` ni ci,Sloven ske mu {ol ske mu muze ju, zalo` bi Hölzel in Öster reic hisc her Natio nal bib liot hek (Av strij ska narod -na knji` ni ca).

Prak ti~ no cela »manj{a« izda ja prve ga Koce no ve ga atla sa, kate re edi ni zna ni izvod hra ni jo v gra{ -ki uni ver zi tet ni knji` ni ci, je jav no dostop na tudi na sve tov nem sple tu (med mre` je 1).

12

2 BLA@ KOCEN – SLO VE NEC Z VE LI KO ZAÊT NI CO

Ko cen je v svo jem pol sto let ja tra ja jo ~em ìv lje nju pre ho dil sil no zani mi vo in tudi zah tev no pot odpre pro ste ga kme~ ke ga fan ta do ene ga naju gled nej {ih mo` v svo ji domo vi ni. O nje go vem ìv lje nju indelu je pri nas è zgo daj iz{ lo ve~ ~lan kov (na pri mer Pir nat 1898; Kot nik 1898; Rutar 1899 in 1921;Zabu kov {ek 1899; Kau ~i~ 1906 in 1920; Sev ni ~an 1906; Nova doba 1921; Leban 1921; Ptuj ski list 1921;Slo ven ski narod 1921; Trdan 1921/22; Strm {ek 1923 in 1924), za kate re je zna ~il no, da bolj kot Koce -nov zna ~aj, o ka te rem je raz me ro ma malo zna ne ga in se da nanj skle pa ti le posred no, pred stav lja jonje go vo delo, ki ga po pra vi lu vred no ti jo tudi z vi di ka nje go ve narod ne zaved no sti.

2.1 OD ZIBEL KE DO ZAKLJU^ KA ŠOLA NJA

Ko ce no va rojst na {ta jer ska pode el ska vasi ca Hotu nje v bli i ni Ponik ve spa da v ob ~i no [ent jur (Go -bec 1996). V ~a su nje go ve ga rojs tva je »…ime la le oko li 100 du{…« (Pir nat 1898). Bla` Kocen se jerodil 24. ja nuar ja 1821, rav no v ~a su zna me ni te ga ljub ljan ske ga kon gre sa. Prav na nje gov rojst ni danje zna me ni ti »bo ter« pona po leon ske evrop ske ure di tve Cle mens Met ter nich uspel pre pri ~a ti ude le encekon gre sa ozi ro ma eli to evrop ske diplo ma ci je o »…nuj no sti voja{ ke inter ven ci je v Nea pelj skem kra ljestvu,ki ga je napad la revo lu cio nar na srbe ~i ca…« (Cvirn 2009, 13). Poseg je pome nil ohra ni tev abso lu tiz -ma in tudi rela tiv ne ga miru v na sled nje ga ~etrt sto let ja. Le nekaj dni po nje go vem rojs tvu je ame ri{ kipoklic ni lovec na pobe gle su` nje John Davis kot prvi ~lo vek sto pil na {e zad njo celi no Antark ti ko (med -mre` je 2) in sve tov ni zem lje vi di so za~e li dobi va ti dokon~ ne obri se, med tem ko je bila notra njost neka te rihcelin {e ved no sla bo poz na na.

Bla` je odra{ ~al kot kme~ ki sin o~e ta Mar ti na Koce na (1779–1834) iz @usma in mate re Hele ne(1776–1868). Zla sti mama, ki je doì ve la kar 92 let in je umr la le tri leta pred Bla em, je mo~ no vpli va -la na nje go vo ìv ljenj sko pot (Pai dasch 1944).

Bla e va mati se je ob rojs tvu pisa la Pu{ni kar. Po smr ti prve ga moà Zdol{ ka, s ka te rim sta ime lah~er ko Ur{ ko, se je iz Loka rij seve ro za hod no od [ent jur ja pri mo i la na Hotu nje in se v dru go poro ~i laz Mar ti nom Koce nom. Ven dar je tudi nje ga pre i ve la kar za 27 let. Mar ti nu je poleg Bla a rodi la {e mlaj -{o h~i Mari jo. @ive li so skrom no, v na pol lese ni in napol zida ni ko~i na Hotu nju 4. Dru i na je ime la le malozem lje in eno samo kra vo (Ko va ~i~ 1995a).

Ko ce no vi so za pre i vet je ver jet no mora li hodi ti na dni no. Men da naj bi Bla` neko~ dejal: »…Bogmi daj neko~ to dose ~i, da mi ne bo tre ba po fari bera ~i ti z à kljem…« (Ko va ~i~ 1995a, 21). @al so nje -go vo rojst no hi{o zara di dotra ja no sti in pomanj ka nja denar ja za obno vo leta 1967 podr li (An dolj {ek 1991).

Zdaj na nje nem mestu sto ji rekon strui ra na ko~a, ki je delo ma zgra je na iz ohra nje nih delov prvot nehi{e. Zaslu ge za to gre do pri za dev nim Koce no vim sorod ni kom Debe la ko vim, ki gos po da ri jo na nek da -nji Koce no vi pose sti. Ko~a gosti tudi spo min sko raz sta vo o Bla u Koce nu in nje go vem delu. Poleg njesto ji spo me nik, ki ga je leta 1972 odkril aka de mik, dr. Sve to zar Ile {i~. Posta vi li so ga pri za dev ni doma -~i ni ob pod po ri Ob~i ne [ent jur in Geo graf ske ga dru{ tva Slo ve ni je, ki se je poz ne je prei me no va lo v Zve zogeo gra fov Slo ve ni je. Prvi~ so se roja ki na Koce na spom ni li è 16. ok to bra 1898, ko je narod ni budi teljin zalo` nik Dra go tin Hri bar (1862–1935) odkril spo min sko plo{ ~o na nek da nji {oli (Kot nik 1898), ki pazdaj al ni ve~ na ogled. Ome ni ti velja {e spo min sko plo{ ~o, ki so jo leta 1921 odkri li ob 100-let ni ci rojs -tva in 50-let ni ci smr ti na nje go vi rojst ni hi{i. Poz ne je so jo pre sta vi li na po koz jan skem potre su leta 1974zgra je no, zdaj pa è poru {e no osnov no {olo Bla a Koce na, kate re nova stav ba je pred nekaj leti zra -sla v nje ni nepo sred ni bli i ni. To je edi na {ola v Slo ve ni ji, poi me no va na po geo gra fu. V njej je tudi manj {araz sta va o Ko ce no vem delu.

V slo ven{ ~i ni prii mek Kocen pome ni zelj na to steb lo. Zara di napa~ ne ga nagla {e va nja nje go ve ga priim -ka, ko je zapu stil doma ~e kra je, naj bi se Kocen za~el pod pi so va ti Kozen ozi ro ma Kot zen, kot je zapi sa nov ar hi vih celj ske gim na zi je in celov{ ke ga bogo slov ja. Nem{ ka bese da die Kot zen pa pome ni koc ozi -ro ma vol ne na ode ja. Mor da je prav iz te pomen ske zve ze poz ne je pri{ lo do dan da nes naj bolj zna ne

13



14

Sli ka 2: Koce no va rojst na hi{a na Hotu nju.

Sli ka 3: Koce no va spo min ska hi{a na Hotu nju.

ANTO

N IH

AN

RO@L

E BRAT

EC MRVA

R

15


Sli ka 4: Aka de mik Sve to zar Ile {i~ odkri va spo me nik na mestu nek da nje rojst ne hi{e.

MILAN NAT

EK (IZ GRA DI VA NAROD NE IN

UNI VER ZI TE

T NE KNJI@N

I CE)


16

tran skrip ci je Kozenn, v ka te ri je opu{ ~e na ~rka t (Ru tar 1899), kakor se je za~el pod pi so va ti {ele kotgim na zij ski pro fe sor (Sit te 1996).

@e kot fan ti~ naj bi veli ko risal, kar je bila odli~ na pod la ga za nje go vo poz nej {e peda go{ ko in {ezla sti kar to graf sko delo. Ob ve~e rih je men da rad poslu {al pri po ve di o po ni kov skih gra{ ~a kih ter Napoleonuin fran co skih voja kih, ki so se leta 1813 umi ka li iz Rusi je mimo nje go vih doma ~ih kra jev (An dolj {ek 1991).Z enim od nji ho vih potom cev se je poz ne je poro ~i la nje go va ne~a ki nja Roza. Nje na h~er ka, Bla e vapra ne ~a ki nja Joè fi na [te fa ni ja Kom plet pa je poz ne je v Za gre bu posta la zna na mla din ska pisa te lji caz li te rar nim ime nom Sonja Sever (Se ver: pisma).

Bla` Kocen je naj prej obi sko val tri vial ko na Ponik vi (1828–1832), ki je bila tik za far no cerk vi jo. Zdajje nek da nje {ol sko poslop je popol no ma pre de la no in je v za seb ni lasti (An dolj {ek 1986). Pou ~e val gaje u~i telj Jurij Bra da~ (Ko va ~i~ 1995b). Le dve deset let ji prej je poni kov ska {ola gosti la tudi naj bolj zna -me ni te ga Poni kov lja na, poz nej {e ga {ko fa Anto na Mar ti na Slom{ ka (1800–1862), ki so ga tudi Bla upogo sto postav lja li za zgled (Kot nik 1898). S prid nim u~e njem se je zapi sal v tam kaj{ njo zla to knji go(Slo ven ski gos po dar 1929), si s tem pri do bil finan~ no pod po ro kra jev ne ga trgov ca Grab ler ja in lah konada lje val {ola nje na celj ski okro` ni glav ni {oli (Rus 1925).

Kljub zakon sko obvez ne mu {ola nju za kr{i te lje niso bile pred pi sa ne denar ne kaz ni, zato je v Ko -ce no vem ~asu {olo na spod njem [ta jer skem red no obi sko va la manj kot polo vi ca otrok (Cvirn 2009).V te da njih kme~ kih oko ljih je moral reven kme~ ki otrok izred no odsto pa ti od vrst ni kov, da so mu star -{i, naj ve~ krat ob pomo ~i va{ ke ga up ni ka ali kak {ne ga dru ge ga mece na, omo go ~i li nada lje va nje {ola njana vi{ jih {olah. Bla` je o~it no bil tak {en u~e nec. Ker je bil zelo reven, je moral za pre iv lja nje in{trui ra tisvo je so{ol ce. Zara di sla be oble ke so ga pogo sto zasme ho va li, zato si je pri me{ ~a nih izpro sil sta refra ke, jih raz pa ral, pobar val in si sam se{il oble ko (Pai dasch 1944). S tem se je za~e lo nje go vo samo -tars tvo in pa ~uda{ tvo, ki sta bili poz ne je nje go vi pre poz nav ni zna ~aj ski pote zi (Rus 1925).

Po kon ~a nem ~etr tem raz re du celj ske »Hauptsc hu le« je v le tih 1834–1839 obi sko val tedaj le {est -let no gim na zi jo v Ce lju. Nare dil jo je z od li~ nim uspe hom (Ju ven tus…1838). Dve leti, ki sta mu manj ka liza vpis na uni ver zo, je poz ne je dokon ~al na gra{ kem lice ju (1839–1841), kjer je bil nje gov so{o lec tudidru gi zna me ni ti slo ven ski avtor u~be ni kov, mate ma tik Franc Mo~ nik (1814–1892) iz Cerk ne ga. Zatemse je lah ko vpi sal na celov{ ko uni ver zo, kjer je nato na mami no èljo {tu di ral bogo slov je (1841–1845)in tako postal duhov nik (Bo hi nec 1925). To je bila seve da prak ti~ no edi na mogo ~a poklic na pot za prid -ne ga in spo sob ne ga fan ta iz skrom ne kme~ ke dru i ne (@a gar 1972a), ~esar se je dobro zave da la tudinje go va mati (Med ved 1991).

Ker pa mu je sred stev za {tu dij vsee no vse sko zi pri manj ko va lo, mu je zelo prav pri{ la pomo~ sta -rej {e ga kme~ ke ga para brez otrok iz Sv. Andra a v La bot ski doli ni, kjer je imel v zah va lo svo jo duhov ni{ kopos ve ti tev 1. av gu sta 1845 (An dolj {ek 1991).

2.2 POKLIC NA POT

Ko cen je spr va slu` bo val kot kaplan v ve~ spod nje {ta jer skih kra jih, naj prej dve leti v [en tru per tunad La{ kim, nato dve leti v [o {ta nju in nazad nje do leta 1850 v Ro gat cu (Rus 1925). Sti ke z vdo ve lomater jo in sestro mu je mo~ no olaj {a la izgrad nja Ju` ne èlez ni ce, ki je leta 1846 Hotu nje in Ponik vopove za la s Ce ljem, Mari bo rom in Duna jem. Na mater je bil do kon ca nje ne ga ìv lje nja mo~ no nave -zan. Pogo sto jo je obi sko val in ji po{i ljal denar no pod po ro (Slo ven ski gos po dar 1929).

Duh revo lu cio nar nih spre memb leta 1848 je mo~ no vpli val tudi na {ols tvo. Do tedaj so bile gim na -zi je ve~i no ma latin ske {ole, saj je bilo ve~ kot polo vi co ur name nje no u~e nju latin{ ~i ne, pa~ v skla duz nas ve ti, kakr {en je bil tudi ukaz cesar ja Fran ca I. iz leta 1821 (Mo der 1952): »…Ne potre bu jem u~e -nja kov, tem ve~ le prid nih dràv lja nov, in tako mi vzga jaj te mla di no…«. Uve de na sta bila sodo ben pred met nipouk in matu ra. [te vi lo teden skih ur se je sko raj pod vo ji lo, mo~ no pa se je pove ~a lo tudi {te vi lo ur, name -nje nih geo gra fi ji, zgo do vi ni, nara vo slov ju in mate ma ti ki. Okre pil se je tudi polo aj slo ven{ ~i ne, saj je nave~i ni gim na zij posta la obve zen u~ni pred met za dija ke slo ven ske narod no sti. Tovrst ne spre mem be so

zah te va le mo~ no poso dob lje no meto di ko pou ka, nova didak ti~ na u~i la in pri po mo~ ke ter izo bra e nepro fe sor je, ki jih je mo~ no pri manj ko va lo. Revo lu ci ja je bila sicer povsod zatr ta, a po vra tek v Met ter nic -hov pre dre vo lu cio nar ni ~as ni bil ve~ mogo~. Ker se v cerk ve ni slu` bi Kocen ni naj bo lje po~u til, saj jebil pre cej nemir ne ga razi sko val ne ga in libe ral ne ga duha, je zagra bil pri lo` nost, ki jo je ponu di la avstrij -ska {ol ska refor ma gim na zij gro fa Thu na iz leta 1849 (Um lauft 1898; Rot haug 1906; Schmidt 1966;Sit te 1982a, 1982b, 1992 in 1999; Sit te in Wohlschlägl 1999; Cvirn 2009).

Po treb po ve~ jem {te vi lu iz{o la nih u~i te ljev seve da ni bilo mogo ~e zado vo lji ti ~ez no~ in drà va jenova ~i la tudi duhov ni ke. Kocen je ponud bo spre jel in jese ni leta 1850 opu stil kapla no va nje. Za dve letije nasto pil mesto nado mest ne ga u~i te lja (pro fe sor ja suplen ta) za mate ma ti ko in fizi ko ozi ro ma nara -vo slov je na svo ji nek da nji celj ski gim na zi ji, ki je med tem posta la popol na ose mra zred na gim na zi ja, kakr {nista na [ta jer skem bili le {e v Grad cu in Mari bo ru, zato je potre bo va la novih u~nih mo~i. Med Koce no -vi mi celj ski mi dija ki velja ome ni ti poz nej {e ga vpliv ne ga libe ral ne ga poli ti ka Mihae la Vo{ nja ka (1837–1920;med mre` je 3). Za {iri tev celj ske gim na zi je je imel poleg mest nih velja kov veli ko zaslug tudi Koce novsokra jan Slom {ek, ki je oseb no pris pe val 1000 gol di nar jev, kar bi zdaj nane slo kakih 13.000 evrov (Kretsch -mer in Bir sak 2007), dija ke pa je pod pi ral tudi poz ne je (Schmidt 1966).

Po dob no kot Kocen so tedaj sto ri li {e neka te ri duhov ni ki, ki so poz ne je zaslo ve li kot izvrst ni pro fe -sor ji in didak ti ki. Med nji mi velja ome ni ti kemi ka Mihae la Peter ne la (1808–1884) in fizi ka Kar la Robi do(1804–1877), ki ga je Kocen oseb no spoz nal med {tu di jem bogo slov ja v Ce lov cu. Robi da, doma iz Malevasi (zdaj del Jeì ce v Ljub lja ni) je imel pomemb no pio nir sko vlo go tudi pri slo ven ski geo gra fi ji, saj jepod Slom{ ko vim vpli vom sode lo val pri Jane i ~e vi Slo ven ski B~e li; v njej je leta 1850 izdal Uvod k splo -{ne mu zem ljo pi su (Ju` ni~ in Bra tec Mrvar 2007).

Za Koce no vo nav du {e nje nad fizi ko je imel naj ver jet ne je veli ko zaslug nje gov odli~ ni gra{ ki pro fe -sor Julius Gintl (1804–1883), ki je bil vodil ni elek tro teh nik v mo nar hi ji in je poz ne je izu mil prvi pre no snitele graf. Veli ko se je ukvar jal tudi z me teo ro lo gi jo, med dru gim je podrob no meril, preu ~e val in opa zo -val gra{ ke vre men ske raz me re v le tih 1837–1842, s ka te ro je svo jo znans tve no pot za~el tudi Kocen,ki je podob no {tu di jo kot Gintl za Gra dec, opra vil za Gori{ ko (Ju` ni~ 2009).

17


Sli ka 5: Bla` Kocen kot duhov nik (Oro en 1974).


Ker je bil zaslu ek nado mest ne ga u~i te lja skro men in slu` ba nego to va, je od decem bra 1852 dookto bra 1853 nada lje val {tu dij na Fizi kal nem in{ti tu tu dunaj ske uni ver ze, da bi si pri do bil ustrez no izobrazboza red ne ga pro fe sor ja. [tu di ral je pri Andrea su von Ettings hau snu (1796–1878), ki je zaslo vel kot avtorprve foto gra fi je, nare je ne sko zi mikro skop, poz ne je pa je postal rek tor dunaj ske uni ver ze. Na Fizi kal -nem in{ti tu tu ga je nasle dil na{ zamej ski rojak Joèf Ste fan (1835–1893), ki je isto usta no vo obi sko valle leto za Koce nom, med tem ko je bil nje gov so{o lec »o~e« gene ti ke Gre gor Men del (1822–1884). Kocenje diplo mi ral z od li ko iz mate ma ti ke, fizi ke in nara vo slov ja (Ju` ni~ 2009).

Po vrni tvi domov je dobil red no slu` bo kot pro fe sor na gim na zi ji v Ljub lja ni ({ol sko leto 1853/54).Za red ne ga pro fe sor ja je bil potr jen 30. ja nuar ja 1854 (Ju` ni~ in Bra tec Mrvar 2007). Sta no val je v Mali~e -vem dvo ri{ ~u, kjer je zdaj veleb la gov ni ca NAMA (Klad nik 1991), in se veli ko dru il z li be ral ni mi nara vo slov ciDe` ma nom, Mit tei som in dru gi mi. Mo~an vpliv nanj je imel zla sti raz gle da ni Dra go tin De` man (1821–1889).Kocen se je aktiv no vklju ~il v nje gov krog pri Muzej skem dru{ tvu (Jan {a Zorn 1996; Ju` ni~ 2009).

Naj ver jet ne je se je prav tam dokon~ no nav du {il za geo gra fi jo, s ka te ro je pri {el v stik è na lice juv Grad cu, kjer je poslu {al sicer neob vez na Haßler je va zgo do vin sko-geo graf ska pre da va nja in pre da -va nja upo rab ne geo me tri je pri pro fe sor ju Jose fu Kna ru, ki so bila dobra pod la ga za nje go vo poz nej {ekar to graf sko delo (Ju` ni~ 2009). Takrat se je na Duna ju geo gra fi ja rav no pre bi ja la na uni ver zo. Med pre -da va te lji sta bila tudi zaseb ni docent Adolph von Schmidl (1802–1863), ki je zaslo vel kot razi sko va leckra{ kih jam, {e zla sti Pla nin ske jame, in Fri de rich Simony (1813–1896), prvi red ni pro fe sor na dunaj -ski uni ver zi, ki se je ukvar jal s fi zi~ no geo gra fi jo in geo graf sko didak ti ko (Penck 1891).

Na enem od mese~ nih sestan kov Muzej ske ga dru{ tva za Kranj sko je Kocen 4. ju li ja 1855 prvi~ pre -da val o zgo do vi ni astro no mi je od za~et kov do Hipar ha, ki je umrl leta 120 pr. n. {t. Na ljub ljan ski gim na zi jiso tik pred Koce no vim pri ho dom za~e li z za jet ni mi naku pi naj so dob nej {ih geo graf skih pri po mo~ kov zafizi kal ni kabi net, kate re ga skrb nik je bil Koce nov pri ja telj Hei nrich Mit teis (1828–1878). Naba vi li so ve~knjig, atla sov, glo bu sov in zem lje vi dov. Kocen je skr bel za nara vo slov no-kme tij ski kabi net. Obo ga til gaje z na ku pi naj no vej {e geo graf ske lite ra tu re, med dru gim z Rit ter je vim u~be ni kom evrop ske geo gra fi -je, Stie ler je vim in Zie gler je vim atla som ter dru gi mi u~i li (Ju` ni~ 2009). Ver jet no se je rav no tukaj za~e lo

18

Sli ka 6: Dra go tin (Ka rel) De` man. NARODNA IN

UNIVERZITE

TNA KNJI@N

ICA

19


nje go vo poglab lja nje v geo gra fi jo, saj neka te ri nje go vi dija ki, naj bolj zna na sta bila Fran Erja vec in IvanTu{ek, ter bio gra fi ome nja jo, da ga je bilo vse lej mogo ~e vide ti z geo graf sko knji go v roki (Ru tar 1899).

Mor da ne le na last no pobu do zara di {ib ke ga zdrav ja, dol go ~asa je bole hal na diha lih, ampak tudizara di zame re v ne ka te rih kon ser va tiv nej {ih cerk ve nih kro gih, ker je bil joè fi nec in naj bi pre ma lo ma{e -val (Lai bac her Tagb latt 1871), je 24. sep tem bra 1855 od{el v Go ri co. V {ko fij skih arhi vih kakr {nih ko lidoka zov o ka zen ski pre me sti tvi ni (An dolj {ek 1991). [e nedol go pred tem pro vin cial na Gori ca je bilatedaj {e mo~ no pod bur bon skim (Bur bo ni so se v Go ri co zate kli h Co ro ni ni jem leta 1836, med mre`je 4)in Cauchy je vim vpli vom (Ju` ni~ in Bra tec Mrvar 2007) Augu stin-Lo uis Cauchy (1789–1857) je bil kotnaju gled nej {i mate ma tik tiste ga ~asa v Go ri ci dve leti doma ~i u~i telj bur bon ske ga pre ten den ta.

Ko cen je v Go ri ci za~el s svo jim znans tve nim delom o go ri{ kem pod neb ju (Das Kli ma von Görz),ki je leta 1857 nasta lo pod vpli vi nje go ve ga gra{ ke ga pro fe sor ja Gint la ter del Augu sta Kun ze ka (Le -hr buch der Meteo ro lo gie – U~be nik o me teo ro lo gi ji) iz leta 1850 in Hei nric ha Wil hel ma Dove ja (DieVer brei tung der Wärme in der nörd lic hen Hemisphäre – [ir je nje toplo te na sever ni polob li) iz leta 1853,ki jih je naba vil e v Ljub lja ni. Leto dni je tri krat dnev no izva jal meri tve, ki so poleg meteo ro lo{ kih parame -trov vklju ~e va le celo potre se. Prvo urad no potre sno posta jo v te da nji monar hi ji je {ele ve~ deset le tijpoz ne je na Vego vi uli ci v Ljub lja ni leta 1897 usta no vil Albin Belar (med mre` je 5). Pred hod na opa zo -va nja vre me na in pod neb ja Josep ha Bar zel li ni ja so se izka za la za zelo nena tan~ na. Dob lje ne rezul ta teje pri mer jal z dru gi mi opa zo va nji v mo nar hi ji. V {tu di ji je poleg pod neb ja opi sal tudi kam ni ne, povr{ je,vodov je, rast lins tvo in prst na Gori{ kem, nato pa gle de na vse to ugo tav ljal pri mer nost pokra ji ne in nje -ne ga pod neb ja za raz ne kme tij ske pri del ke. Med dru gim se je mo~ no zav zel za pogoz do va nje Kra sa(Ko cen 1857).

V Go ri ci je pou ~e val tri leta (1855–1858). Med nje go vi mi u~en ci velja izpo sta vi ti pesni ka Simo naGre gor ~i ~a (Pro gram gim na zi je v Go ri ci 1857). V Go ri ci je za~el tudi svo je didak ti~ no geo graf sko delo,ki je zaz na mo va lo preo sta nek nje go ve ga iv lje nja. Naj prej je leta 1858 na 86-tih stra neh prib li` no forma -ta A5 izdal svoj prvi u~be nik Grundzüge der Geo grap hie für die I. Clas se der Mit tel- und Bürgersc hulen(Os no ve geo gra fi je za 1. raz re de sred njih in me{ ~an skih {ol) z 42 le so re zi, ki je iz{el v Pe {ti in na Dunaju.

Kma lu zatem je na last no pobu do (Bab ler 1972) od{el na nem{ ko gimnazijo v Olo mouc na Morav -skem, kjer je v le tih 1858–1870 pou ~e val latin{ ~i no, gr{ ~i no, nara vo slov je, mate ma ti ko, fizi ko in poz ne jekon~ no tudi geo gra fi jo (Pro gram gim na zi je Olo mouc 1871; Bra tec Mrvar 2000). Na tamkaj{njem vse -u ~i li{ ~u je malo pred njim u~il tudi dru gi zna me ni ti slo ven ski avtor mate ma ti~ nih {ol skih u~be ni kov FrancMo~ nik (Bab ler 1972).

Olo mouc je bil v ti stem ~asu mo~ no gar ni zij sko mesto s {te vil no, ve~i no ma nem{ ko govo re ~o voja{koposad ko, last no uni ver zo, boga tim stol nim kapit ljem in me{ ~ans tvom (Ed. Hölzel 1844–1969). Na Morav -skem se je Kocen pove zal z za lo` ni kom, tiskar jem, knji gar nar jem in trgov cem Eduar dom Hölzlom(1817–1885), ki je imel naj ve~ ji in naj po memb nej {i kar to graf ski zavod v te da nji Avstri ji. V vse ga desetihletih je tu izdal ve~i no svo jih del: tri u~be ni ke v de se tih izda jah, sedem raz li~ nih atla sov v ve~ kot pet -de se tih izda jah, ve~ kot dvaj set raz li~ nih namiz nih zem lje vi dov in vsaj enajst sten skih zem lje vi dov (Bra tecMrvar 2007). Ta dela so zalo` bo Hölzel posta vi la na vodil no mesto pri {ol ski geo gra fi ji v te da nji monar -hi ji, saj je njen tr` ni dele` pre se gal 40% (Haardt 1898). ê{ ki avtor ji pa Koce na ceni jo zla sti zato, kerso nje go vi zem lje vi di in atla si pred stav lja li »…na rav nost vzo ren napre dek…« (Bab ler 1972) in tudi kotavtor ja prvih ~e{ kih {ol skih sten skih zem lje vi dov (Muc ha 1971).

Po memb ne so bile tudi Koce no ve zaslu ge na podro~ ju raz vo ja didak ti ke geo gra fi je. Za svo je deloje bil na pred log pred sed ni ka vla de Anto na von Schmer lin ga 3. no vem bra 1863 kot eden naju gled nej -{ih doma ~ih {ol ni kov ime no van v Ce sar ski {ol ski svet, ki naj bi po pad cu Bac ho ve ga abso lu tiz ma refor mi ralavstrij sko {ols tvo (Rie ger 1865; Lai bac her Tagb latt 1871; Bab ler 1972). Zami sel sve ta in nje gov sta tutsta bila delo Slo ven ca Fra na Miklo {i ~a, ki pa ga poz ne je cesar Franc Joèf, kljub pred lo gu pred sed ni -ka vla de, ni ime no val za nje go ve ga pred sed ni ka, ampak le za ~la na. Svet neka ko ni zaì vel in ~ez {ti rileta so ga uki ni li (Schmidt 1966). Vsee no so v ~a su nje go ve ga delo va nja pri pra vi li neka te re pred lo ge,ki so bili upo {te va ni poz ne je. Kot posle di ca ene ga izmed njih se je leta 1871 geo gra fi ja na gim na zi jah


za~e la pou ~e va ti lo~e no od zgo do vi ne in sta ti sti ke (Um lauft 1898). Kocen je bil tudi ~lan Preiz ku snekomi si je za ljud ske in me{ ~an ske {ole (Sit te 1996).

Leta 1870 se je zara di bolez ni pred ~a sno upo ko jil. Pre se lil se je na Dunaj, kjer je na teda nji Stift -gas se, zdaj{ nji Gab ler gas se 28 v te da njem pred mest ju Her nals 29. maja 1871 naj ver jet ne je zara di gri eali tifu sa umrl s kar to graf sko ski co v roki (Mit tei lun gen…1898; Sit te 1996; Kova ~i~ 1995b). Na nje govihi{i so odkri li spo min sko plo{ ~o, ki pa je izgi ni la ob podrt ju hi{e konec 19. sto let ja. Poko pa li so ga nasta rem her nal{ kem poko pa li{ ~u, kjer je zdaj Lorenz-Ba yer jev trg (Lo renz-Ba yer-Platz; Sit te 1996). Poko -pa li{ ~e so e nasled nje leto pre se li li na dru go loka ci jo, pri tem pa se je za Koce no vim gro bom al izgu bi lasled. Vzrok je bil zago to vo tudi dejs tvo, da ni imel potom cev, med tem ko sta najb li` ji sorod ni ci sestraMari ja in pol se stra Ur{ ka ìve li v do ma ~ih kra jih, dale~ od pre stol ni ce avstro-ogr ske monar hi je.

20

Sli ka 7: Olo mou{ ka zalo` ba Hölzel v Ko ce no vem ~asu (Ed. Hölzel 1844–1969).

21


3 KOCE NO VA DELA

Kljub sla vi, ki so mu jo pri ne sli atla si in zem lje vi di, je bil Kocen tudi raz me ro ma plo den pisec peda -go{ kih in znans tve nih del. O~it no je, da se je s~a so ma spe cia li zi ral v pe da go{ ko sfe ro, ~eprav je spr vapoka zal tudi pre cej {en dar za razi sko va nje. Zara di poglob lje no sti smo med znans tve na dela uvr sti li tudinje go vo osred nje didak ti~ no delo Geo graf ska u~i la (Ko cen 1861b).

3.1 ZNANS TVE NA DELA

Ko ce no vo znans tve no udejs tvo va nje se je za~e lo v Go ri ci, kjer je leta 1857 napi sal kraj {i znans -tve ni ~la nek Das Kli ma von Görz (Pod neb je Gori{ ke). Iz{el je kot edi na raz pra va v pro gra mu in let nemporo ~i lu gori{ ke vi{ je gim na zi je. Dolg je 14 stra ni in natis njen v prib li` nem for ma tu A5. Kocen je meri -tve oprav ljal na gori{ ki gim na zi ji med juli jem 1856 in juni jem 1857. Ugo to vi tve pri mer ja z re zul ta ti pred hod nihBar zel li ni je vih meri tev (1781–1788). Tako kot pred hod nik je meril tem pe ra tu ro in zra~ ni tlak, bele il paje {e deèv ne, sne` ne in neviht ne dne ve ter dne ve s to ~o. Ugo tav ljal je tudi mak si mal no dnev no tem -pe ra tu ro, izmer je no na son cu, obla~ nost, koli ~i no pada vin, izh la pe va nje, naj mo~ nej {i veter, pojav lja njevrtin ~a stih vihar jev in celo potre se. Meril je ob 7., 14. in 21. uri, tako kot to {e ved no po~ ne jo meteo ro -lo gi. Ob pri mer ja nju s sta rej {i mi meri tva mi je ugo tav ljal, da so bile te pre cej manj kako vost ne in neza nes lji ve.Na sla bo pri mer lji ve rezul ta te naj bi naj ver jet ne je vpli va lo nepri mer no izva ja nje meri tev, pri ~emer najbi ime lo pomem ben u~i nek na izmer je ne vred no sti nepo sred no son~ no obse va nje, zato so Bar zel li ni -je ve meri tve prak ti~ no neu po rab ne (Ko cen 1857).

Iz mer je ne in izra ~u na ne zna ~il no sti gori{ ke ga pod neb ja je pri mer jal z vred nost mi, izmer je ni mi v Tr -stu, Mila nu, Kremsmünstru, Pra gi in na Duna ju. Poleg tega je pri mer jal gori{ ko zim sko in polet no izo ter mos po te kom ena kih izo term po sve tu. Pred sta vil je tudi zna ~il ne vetro ve na Gori{ kem. Gori{ ko bur jo pri -mer ja z mi stra lom v do li ni Rone. Nava ja nekaj izjem nih dogod kov, ki naj bi bili posle di ca nje ne ga vpli va,

Sli ka 8: Izrez uvod ne ga dela ~lan ka Das Kli ma von Görz (Pod neb je Gori{ ke).

AVSTR

IJSKA NARODNA KNJI@N

ICA


22

na pri mer mno i ~en pogin ovc leta 1836 in smrt petih kme tov na Nano su, ki so zmrz ni li konec sep tem -bra 1843, ko je bil v do brih deset kilo me trov odda lje ni Gori ci na videz obi ~a jen zgod nje je sen ski dan(Ko cen 1857, 12).

Ker je od geo graf ske {iri ne odvi sna le tem pe ra tu ra, je dru ge pod neb ne prvi ne tre ba spoz na ti z ra -zi sko va njem in opa zo va njem, v med se boj ni pre ple te no sti pa se naj bo lje odra a jo v rast lins tvu. Za Gori coje pose bej izpo sta vil pomen bli` njih viso kih vzpe tin iz kred ne ga apnen ca, pred vsem Trnov ske ga goz -da, »…kjer ni povr {in skih voda in poto ki izgi nja jo brez sle du in ìv lje nje omo go ~a le kap ni ca, ta vodapa pri de na dan v mo~ nih izvi rih pod sle me ni, tako, da lah ko tukaj pri spre ho du sko zi to pokra ji no popol -no ma razu me mo velik pomen vod nja kov v bib li~ nih pri po ve dih…« (Ko cen 1857, 13). Ob ugo tav lja njuvpli vov na rast lins tvo ni poza bil na pomen kam nin ske sesta ve, saj kot pomemb na dejav ni ka rast lin skeraz no vrst no sti na Gori{ kem izpo stav lja fli{, ki je zasto pan pred vsem v Br dih, in prod ne nano se ob So~iin Vipa vi.

Za klju ~ek naka zu je, da mu je bilo tam kaj{ nje pod neb je z iz je mo bur je dokaj v{e~: »V splo {nem paje gori{ ko pod neb je ugod no, kar bi {e bolj pri{ lo do izra za, ~e bi pogoz di li oko li{ ke ogo le le vzpe ti ne«(Ko cen 1857, 14). Kot pri mer, da je pogoz do va nje Kra sa izve dlji vo, nava ja Trnov ski gozd.

Naj po memb nej {e Koce no vo didak ti~ no delo je ~la nek Geo grap hisc he Lehr mit tel (Geo graf ska u~ila)iz nje go ve ga naj bolj plod ne ga leta 1861, v ka te rem raz mi{ lja o te da njih u~i lih in nji ho vi upo ra bi pri pou -ku geo gra fi je. Iz{el je v let nem poro ~i lu nem{ ke gim na zi je v Olo mou cu. V uvo du Kocen kot svo ji delinava ja le atlas za sred nje {ole in »Grundzüge«. Zde lo se mu je, da je za pred sta vi tev nje go vih didak -ti~ nih pogle dov pri mer nej {i poglob ljen ~la nek kot pa uvod na bese da v at la su, saj tak {en »…po duk veljau~i te ljem in ne u~en cem…« (Ko cen 1861b, 1).

V tem svo jem dru gem znans tve ne mu ~lan ku Kocen pred stav lja »…mo ti ve in ide je, ki so ga vodili…«(Ko cen 1861b, 1) in so na krat ko pred stav lje ni tudi v uvod ni kih v dru gih nje go vih delih. Za nara vo slovje

Sli ka 9: Naslov ni ca ~lan ka Geo grap hisc heLehr mit tel (Geo graf ska u~i la). AV

STR

IJSKA NARODNA KNJI@N

ICA

23


pra vi, da se ga u~i z opa zo va njem in razi sko va njem narav nih teles, opa zo va njem narav nih poja vov ins posku si. Zanj so klju~ ne {te vil ne nazor ne sli ke, ki pa jih naj de mo le v dra gih u~nih pri po mo~ kih. Zapred met geo gra fi je ima zemelj sko povr{ je, za njen namen pa nje gov ~im bolj nazo ren pri kaz. S temnaj bo zaz na mo van tudi pouk geo gra fi je. Pri njem bi mora le ime ti zelo pomemb no vlo go ski ce, ris be inpodob ni pri ka zi, ki laj {a jo tako pouk kot u~e nje. Spor no in bis tve no manj u~in ko vi to se mu je zde lo zgoljpom nje nje besed, brez gra fi~ nih pona zo ri tev. Tak {no pou ~e va nje in u~e nje se mu je zde lo teàv nej {ein manj u~in ko vi to, saj je »…u~e nje poj mov brez nazor nih podob nesmi sel no…« (Ko cen 1861b, 4).Zato so potreb na geo graf ska u~i la, med kate ra uvr{ ~a knji ge s sli ka mi in ski ca mi, sten ske in namiz nezem lje vi de ter atla se. Na lah ko in hitro razu me va nje slik je opo zo ril tudi s ski co in opi som mese~ ne gagiba nja Lune okrog Zem lje ter z njim pove za nih Luni nih men. Podob no je doka zo val tudi na pri me ruu~e nja alp ske zgrad be in sle me ni tve. Pri pra vil je nazor no ski co, ki mo~ no olaj {a razu me va nje sicer pre -cej zaple te ne zgrad be Alp. Tega se sodob ni u~en ci ne u~i jo ve~ tako podrob no!

Po do ben sistem pri po ro ~a tudi pri pou ~e va nju lege in med se boj ne odda lje no sti pomemb nih sve -tov nih mest, ki naj jih u~en ci pre na {a jo na geo graf sko mre o. Od tod je le {e maj hen korak do izpo pol ni tveski ce z è lez ni{ kim omre` jem v Sred nji Evro pi. Za tak {ne ski ce Kocen pra vi, da »…ni potre ben… ri -sar ski talent, ki bi pre se gel spo sob no sti sle her ne ga deset let ni ka…« (Ko cen 1861b, 9). Poleg tega nava ja,da je tak {na meto da olaj {a nje tudi za u~i te lja in naj bolj {a zapo sli tev za u~en ce, ki jih tako la` je nad -zo ru je. Bila naj bi tudi manj napor na kot neneh no govor je nje. Za ta namen je nave del {e nekaj dru gihpred lo gov, kot so ski ci ra nje obri sov celin, re~ ne mre e, pre re zov celin, pre re zov gora in podob no. S tak -{ni mi pogle di se je pre cej prib li al sodob nim nazo rom o bolj aktiv nem pou ku.

Po Koce no vem mne nju je prav tak {no u~e nje bis tve no za geo gra fi jo. Teme lji na razum skem pomnje -nju zem lje vi dov in {e zda le~ ne pome ni le nji ho ve ga pre ri so va nja, ki ga ima prav za prav za nesmi sel ne ga.Kljub temu, da so le red ki pre ri sa li ve~ zem lje vi dov kot on sam, je zapi sal, da mu je to »…zelo malokori sti lo pri boga te nju nje go ve ga geo graf ske ga zna nja, saj je pre ri so va nje ve~ jih zem lje vi dov pre ve~zamud no, da bi si ~lo vek lah ko zapom nil vse, kar je bilo pre ri sa no…« (Ko cen 1861b, 10). Preo sta lezah te ve za geo graf ske u~ne pri po mo~ ke so podob ne kot pri dru gih pred me tih. Kocen izpo stav lja pomen

Sli ka 10: Ski ca alp ske sle me ni tve v ~lan ku Geo grap hisc he Lehr mit tel (Geo graf ska u~i la).

NARODNA IN

UNIVERZITE

TNA KNJI@N

ICA


ustrez ne ga izbo ra, obse ga in poraz de li tve u~ne sno vi, ki mora jo biti tak {ni, da u~e nec, ki se za~ ne u~i tiod za~et ka, ne sme niko li doì ve ti, da ~esa ne bi razu mel. Za zelo pomemb ne je imel tudi natan~ no in~im pre pro stej {o zasno vo ter sli ko vi to izra a nje s ~im manj meta fo ra mi, saj je v bis tvu u~be nik za u~en -ce neke vrste zako nik.

Dru go nepo gre{ lji vo u~no sreds tvo za geo graf ski pouk so sten ski in namiz ni zem lje vi di, ki jih nemore povsem nado me sti ti niti dober {ol ski atlas. Raz lo gi za to so raz no vrst ni, med pomemb nej {i mi paso znans tve ni, didak ti~ ni, umet ni{ ki in finan~ ni. Naj ve~ teàv je po znans tve ni pla ti, saj so izda je atla -sov zelo obse` ne in so lah ko pri prav lje ne le s sku pin ski mi napo ri. êprav so lah ko zelo u~in ko vi ti, leste` ka pri ne se jo bis tve ne misel ne pre sko ke. Za pona zo ri tev te trdi tve nava ja, da mili jo nom mate ma ti -kom pred New to nom ni niti prib li` no uspe lo odkri li zako na te` no sti.

V dru gem delu ~lan ka je Kocen pred sta vil svo je pogle de na teda nje atla se in nji ho vo izde la vo. Tipogle di so, razen kraj {ih uvod nih misli v at la sih, prak ti~ no edi ni vir za vpo gled v nje go vo stro kov no mnenjeo po dro~ ju, na kate rem je naj bolj zaslo vel.

Za sno vo svo je ga atla sa je pred sta vil tako le: »Pri svo jem delu sem èlel zdru i ti vse upo rab no izosta lih atla sov in po svo jih naj bolj {ih mo~eh odpra vi ti nji ho ve skup ne pomanj klji vo sti. Od von Sydo wasem prev zel na~in pri ka zo va nja povr{ ja, od Stie ler ja nje go vo vse bin sko boga tost, od Lich ten ster na papre pro stost in bar vi tost (li to graf ski plo skov ni tisk). Od Ada mi ja sem posku {al prev ze ti ~im bolj smo tr -no zasno vo geo graf ske mre e. Pro ti slov ni last no sti, kot sta raz ko {nost in pre pro stost, sem sku {al ure sni ~i ti,prvo na podrob nih zem lje vi dih in dru go na pre gled nih. Za bolj upo rab ne kot majh ni {ol ski atla si so sepoka za li veli ki pri ro~ ni atla si (Stie ler jev in Kie per tov) ter naj no vej {e obja ve v Pe ter mann so vih Geo grap -hisc he Mit tei lun gen« (Ko cen 1861b, 17).

Za ra di {te vil nih, tudi nas pro tu jo ~ih si zah tev, ki jih je tre ba uskla di ti pri sno va nju {ol ske ga atla sa,je kot prvi pogoj za nje gov uspeh izpo sta vil »…in te lek tual no ve~ plast nost avtor ja…« (Ko cen 1861b, 12),pri ~emer veli ka eno stran ska uspo sob lje nost ne zado stu je, saj je s tem obi ~aj no pre ve~ eno stran skousmer jen celo ten atlas. Atlas naj bi slu il u~en cem sko zi celot no {ola nje. Moral bi biti tako pre prost kotbogat in ena ko upo ra ben tako ob za~et ku kot ob kon cu u~ne ga pro ce sa. Upo ra ben naj bi bil tudi pripou ku zgo do vi ne in gos po dar skih vse bin. Za vse te zah te ve mora avtor e ob izde la vi atla sa ime ti »…pri -me ren ob~u tek, nepri stran skost in veli ko razu me va nje…« (Ko cen 1861b, 12), {ele zatem je lah korazum lji va tudi nje go va in zalo` ni ko va èlja po zaslu` ku.

Po Koce nu je bil manj prob le ma ti ~en umet ni{ ki vidik atla sov. Za ta vidik so potreb ni mar lji vost, vztraj -nost in zdru e va nje ve~ mo~i. Kocen nava ja pri me re {te vil nih del z opaz nim nes klad jem med umet ni{ koodli~ no izved bo in sla bo vse bi no. Tak {na naj bi bila tudi atlas Pay na iz Leip zi ga in na podro~ ju spe cial -ne geo gra fi je pri Brock hau su izdan Scha de jev Illu strir te Han dat las (Ilu stri ran pri ro~ ni atlas). Kar to graf skodelo je imel za raz li~ no zah tev no. Naj la` ji se mu je zdel izris obal, rek, cest, èlez nic in mest, teàv nej -{i naj bi bili napi si na zem lje vi dih, {e naj te` ji pa pri kaz povr{ ja. Po nje go vem mne nju so dobri pri ka zipovr{ ja zelo red ki. Zara di finan~ nih raz lo gov so dobri zem lje vi di red ko delo ene ga same ga kar to gra fa,saj dober kar to graf »…ne sme izgub lja ti ~asa z manj pomemb ni mi opra vi li, ki ne ustre za jo nje go vimspo sob no stim…« (Ko cen 1861b, 12).

S tem lah ko poja sni mo tudi neka te re sicer nera zum lji ve napa ke na neka te rih nje go vih zem lje vi dihv at la su, na pri mer zapis Lei bach za Ljub lja no na zem lje vi du {te vil ka 12 v raz li ~i ci, ki jo hra ni jo v Olo -mou cu in zapis LONON name sto LONDON na poli ti~ nem zem lje vi du Evro pe ({te vil ka 4) v raz li ~i ci, kijo hra ni jo v Grad cu. O~it no jih velja pri pi sa ti nje go vim ano nim nim sode lav cem, ki so pri prav lja li lito graf -ske plo{ ~e. Za dober zem lje vid je bil nujen natan ~en izris pri ka za nih prvin na apnen ~a ste plo{ ~e. [elezatem se je delo zna{ lo v ro kah tiskar ja. Kocen je za dobre tiskar je zapi sal, da »… so tako red ki kotdobri kar to gra fi…« (Ko cen 1861b, 12). Lito graf ske plo{ ~e so se namre~ pogo sto popol no ma uni ~i leè po prvih sto odti sih. Zago to vo je bilo mogo ~e za dobro pla ~i lo naj ti tudi dobre tiskar je, ki so se izka -za li s skrb nost jo pri delu.

S fi nan~ ne ga zor ne ga kota naj bi bili atla si »…po mo` no sti ~im bolj poce ni, ob tem pa vse bin skoboga ti in pri vla~ no nare je ni…« (Ko cen 1861b, 13). Ker je bil za tak {en pro jekt potre ben pre cej {en kapital,

24

so se pri tovrst nih delih tudi ve~ je zalo` be pogo sto zdru e va le. Kocen kot pri me re nava ja zalo` beWester -mann, Vie weg in Rei mer. Takrat ni stro{ ki izde la ve {ol ske ga atla sa so bili naj manj 45.000 gol di nar jev.Pre ra ~u na no v da na{ njo vred nost bi to zne slo okrog 140.000 evrov (Kretsch mer in Bir sak 2007). [epre cej vi{ ji so bili, ~e je bil atlas tiskan na jeklo re zu. Za povr ni tev vlo e ne ga kapi ta la je bilo »… tre banati sni ti naj manj 10.000 iz vo dov…« (Ko cen 1861b, 13). Zato so mno gi takrat ni veli ki atla si (Kretsch -mer, Dörf lin ger in Wawrik 1986) in tudi slo ven ski Ciga le tov Atlant (Oro en Ada mi~ in Urbanc 2005a),kate re ga prvi sno pi~ listov je iz{el leta 1869, izha ja li postop no, po posa mez nih listih. Viso ke knji gar -ni{ ke pro vi zi je, ki so dose ga le tudi polo vi co pro daj ne cene in s tem zago tov ljen dobi ~ek, so bile raz log,da v ti stem ~asu avstrij ski knji gar nar ji niso bili zav ze ti za last ne zalo` ni{ ke pro jek te.

Ko cen je v vsa kem od ome nje nih atla sov na{el dobre stra ni, ki so bile vred ne posne ma nja. Vsee -no je menil, da »…{e ved no ni vse stran sko dobre ga atla sa…« (Ko cen 1861b, 13). Opa zil je vrsto sla bo sti,ki so bile skup ne vsem atla som. Naj prej nava ja pomanj ka nje pri ka za in raz la ge kar to graf skih pro jek -cij, saj je zanj »…preu ~e va nje zem lje vi da brez razu me va nja pro jek ci je ena ko kot muzi ci ra nje brez not…«(Ko cen 1861b, 14). Moti li so ga tudi nena va ja nje meri la zem lje vi dov v ne ka te rih atla sih, na pri mer privon Sydo wo vem, Lich ten ster no vem in Stie ler je vem (z iz je mo novej {ih Berg hau so vih zem lje vi dov) terupo ra ba samo volj nih in nepri mer lji vih meril, na pri mer pri Ada mi je vem. Obreg nil se je ob nesmo tr nezasno ve ve~i ne atla sov, ki odra a jo »…ne ka te ra zasta re la sta li{ ~a in pomanj ka nje splo {ne raz gle da -no sti avtor jev…« (Ko cen 1861b, 14). Tak {ne nepri za nes lji ve oce ne so nale te le na {e ostrej {i odziv nem{ kihkri ti kov nje go ve ga atla sa (Pe ter mans…1861).

Le za Ada mi ja je Kocen oce nil, da se je izog nil mar si ka te ri nesmo tr no sti svo jih pred hod ni kov. Prizasno vi zem lje vi da je namre~ naj bolj cenil pomen pri ka za ne ga z dru` be ne ga in zgo do vin ske ga zor -ne ga kota, manj pa iz narav ne ga. Moti lo ga je na pri mer pri ka zo va nje Bel gi je, Nizo zem ske in Dan skev pre cej ve~ jem meri lu kot doma ~ih deèl, pa tudi, da so raz li~ no pomemb ne drà ve obrav na va ne naena ki stop nji, na pri mer Fran ci ja in [pa ni ja, »…saj se prva po pozor nej {em teh ta nju poka e za vsaj{ti ri krat pomemb nej {o, in ven dar sta obe v vseh atla sih pri ka za ni v ena kem meri lu. Ugo vor, da lah kole tako pri mer ja mo nju ni veli ko sti, je neu stre zen, saj so temu name nje ni pre gled ni zem lje vi di…« (Ko -cen 1861b, 15). Pomemb nost posa mez nih pokra jin se mu je zde la pre ve~ krat spre gle da na, saj je napri mer Pariz z oko li co zgo do vin sko, poli ti~ no in dru` be no sko raj tako zani miv kot osta la Fran ci ja sku -paj, ena ko naj bi velja lo za Rim in Nea pelj z oko li co v pri mer ja vi z Ita li jo ter Lon don z An gli jo. Kljub temuta obmo~ ja niso v no be nem atla su pred stav lje na v ve~ jem meri lu kot preo sta la drà va. Izje ma naj bibil le pri kaz Pari za v Stie ler je vem atla su. Za {ol sko rabo se mu je zde lo pomemb no, da zem lje vi di vsebu -je jo zgo do vin ske, trgov ske in indu strij ske vse bi ne vsaj v tak {ni meri, kot je bilo potreb no pri pou ~e va nju.êprav naj bi si na pri mer u~i telj zgo do vi ne lah ko poma gal z zgo do vin sko-geo graf ski mi pri ro~ ni ki, najbi bilo po Koce no vem mne nju iska nje po njih pre ve~ zamud no. Zato so bile te prvi ne »…ena glav nihstva ri, ki sem jih èlel doda ti v svo jem atla su…« (Ko cen 1861b, 15).

O Stie ler je vem atla su zalo` be Justus Pert hes iz Got he (Wa wrik 1984) je Kocen zapi sal: »…Naj -bo ga tej {i, ven dar ima {e ved no pre ma lo zgo do vin sko pomemb nih kra jev, ki se ome nja jo pri pou kuzgo do vi ne v na {ih {olah. V~a sih pa je boga tost prav nesmi sel na, na pri mer pri ne{te tih ognje ni kih naoto~ jih, pri ka za nih na splo{nem geografskem zem lje vi du Azi je. Ve~i na sta rej {ih zem lje vi dov je sla bain le novi Berg hau so vi zem lje vi di ta atlas {e ved no ohra nja jo na vodil nem mestu…« (Ko cen 1861b, 13).

Von Sydo wov atlas iste zalo` be je oce nil tako le: »Po seb no dobro je v njem pri ka za no povr{ je, zatoje pri me ren zla sti za voja{ ke {ole, med tem ko dru gih dobrih stra ni sko raj da nima. Poli ti~ ni zem lje vi diso pod vsa ko kri ti ko in vse bu je jo komaj kaj ve~ kot meje dràv. Pro stor je izrab ljen nera cio nal no, karse poz na tudi pri pre vi so ki ceni, saj bi lah ko bilo vseh 42 zem lje vi dov brez prob le mov natis nje nih le na45 stra neh« (Ko cen 1861b, 13–14).

Lich ten ster no ve mu atla su zalo` be Wester mann iz Braunsch wei ga (Wa wrik 1984) je name nil takopoh va le kot kri ti ke: »Za ra di pri jet ne izved be (ra zen kva drat ne ga for ma ta, ki ni naj bolj posre ~en), vab -lji ve za pogo sto razi sko va nje, ima poseb no vred nost za za~et ni ke, saj s pre pro stost jo in mo~ nopou dar je ni mi naj po memb nej {i mi hri bov ji spod bu ja u~e nje. Opaz na sla bost je nepo treb no raz si pa vanje

25



26

s pro sto rom, saj bi lah ko avtor vse dvostranske zem lje vi de brez {ko de pri pra vi l kot enostranske. Polegtega se poli ti~ ni in splo{ni geografski zem lje vi di sko raj da ne raz li ku je jo, ~e izv za me mo obar va ne meje.Ame ri ka ima na pri mer po dva zem lje vi da za Sever no in Ju` no Ame ri ko, med tem ko bi lah ko, ena kokot jaz, na enem samem listu pri ka zal celo Ame ri ko, pri ~emer bi zago to vil enot no meri lo ter zdru ennarav ni in poli ti~ ni pri kaz. Kva drat ni for mat je za {ol sko rabo zelo nepri me ren, saj ima jo le red ke {oledovolj {iro ke klo pi, da bi lah ko ta atlas raz gr ni li brez ovi ra nja sose da« (Ko cen 1861b, 14).

O Ada mi je vem atla su zalo` be Die trich Rei mer iz Ber li na (med mre` je 6), ki poz ne je na trgu ni bilnaj bolj uspe {en, je imel delje no mne nje: »…Naj bolj {a zasno va in smo tr na izbi ra zem lje vi dov, ven darje {ib kej {a plat teh ni~ na izved ba, {e zla sti tisk, ki je poln napak. Razen tega je cena 2 to lar ja in 20 gro -{ev ozi ro ma malo manj kot 6 gol di nar jev (sko raj dva krat ve~ ja od Koce no ve ga atla sa, opom baavtor jev) doseg lji va le red kim {olar jem…« (Ko cen 1861b, 14).

3.2 U^BE NI KI

Ko cen je avtor {ti rih u~be ni kov, ki so med leto ma 1858 in 1898 sku paj doì ve li kar 41 iz daj. Pravu~be ni ki so bili nje go va najz god nej {a didak ti~ na dela. Prvi u~be nik je bil tudi edi ni, ki ga je Kocen napi -sal {e v ~a su, ko je pou ~e val na gim na zi ji v Go ri ci in ga spr va ni izdal pri zalo` bi Hölzel.

Delo Grundzüge der Geo grap hie für die I.Clas se der Mit tel- und Bürgersc hu len (Os no ve geo gra -fi je za 1. raz re de sred njih in me{ ~an skih {ol) z 42 le so re zi je iz{ lo leta 1858 pri dunaj sko-pe {tan ski zalo` biHart le ben. V u~ be ni ku se poz na Koceno va fizi kal na izo braz ba, saj je kar 16 za ~et nih stra ni name nilmate ma ti~ ni geo gra fi ji. Ta zav ze ma sko raj peti no u~be ni ka, pre cej ve~ kot v kon ku ren~ nih u~be ni kih

Sli ka 11: Naslov ni ca Grundzüge der Geo grap hie(Os no ve geo gra fi je). N

ARODNA IN

UNIVERZITE

TNA KNJI@N

ICA

Bel lin ger ja, Neto licz ka, Her ra in dru gih (Sit te 1992). Po en izvod nje go ve prve in dru ge izda je Osnovgeo gra fi je hra ni tudi Narod na in uni ver zi tet na knji` ni ca v Ljub lja ni. Med avstrij ski mi kole gi je delo doì -ve lo dober spre jem (Stein hau ser 1858), na kar kaè tudi dejs tvo, da so poz ne je, do leta 1871, iz{ le {e{ti ri izda je pri nje go vi »ma ti~ ni« zalo` bi Hölzel.

V uvo du v svoj prvi u~be nik je Kocen zapi sal, da »…je poseb na vred nost geo gra fi je nje na nazor -nost in trd no vtis nje ne pred sta ve o ob jek tih nje ne ga preu ~e va nja…« (Ko cen 1858, 3). V njem si je zami slilpot u~e nja od »…zna ne ga, lah ke ga in pre pro ste ga do nez na ne ga, te` ke ga in sin te ti~ ne ga zdru e vanjazna nja…« (Ko cen 1858, 3). Zav ze mal se je, naj u~en ci in dija ki pre ri su je jo ris be, ski ce in podo be. @e v temu~be ni ku je pou da ril pomen pra vil ne ga zapi so va nja in izgo var ja ve tujih zem lje pi snih imen, s tem da je kotprvi dodal zapis nji ho ve ga izgo vo ra. etr ta izda ja iz leta 1867 je bila mo~ no raz {ir je na, saj je bil njen obsegve~ kot pod vo jen. Iste ga leta je iz{el tudi sepa rat iz tega dela z na slo vom Poli ti~ na geo gra fi ja Sred nje Evro -pe. Ven dar se je kma lu poka za la potre ba po lo~e nih u~be ni kih za me{ ~an ske in ljud ske {ole na eni stra niter sred nje {ole na dru gi. Zato se je Kocen lotil pisa nja novih u~be ni kov. Zad nja, pre cej spre me nje nain skraj{a na izda ja Osnov geo gra fi je, name nje na me{ ~an skim in prvim raz re dom sred njih {ol, je iz{ laleta 1871.

Ko ce no vo naj plod nej {e obdob je je bilo na ê{ kem, v so de lo va nju z za lo` bo Hölzel. Tu je napi saltudi ve~i no geo graf skih u~be ni kov za ljud ske, me{ ~an ske in sred nje {ole, ki so doì ve li {te vil ne izda -je. Iz nem{ ~i ne so jih pre ved li tudi v ~e{ ~i no in slo ven{ ~i no.

Deli Spe ziel le Geo grap hie (Po seb na geo gra fi ja, 1868) ter Geo grap hie und Sta ti stik der öster reich -isch-un ga risc he Monarc hie (Geo gra fi ja in sta ti sti ka avstro-ogr ske monar hi je, 1868) sta bili kma lu zdru e niv pub li ka ci ji Leit fa den der Geo grap hie (Vod nik po geo gra fi ji, 1868). Ta nje gov u~be nik sta poz ne je, zla -

27


Sli ka 12: Slo ven ska izda ja Koce no ve ga u~be ni kaErd besc hrei bung für Volkssc hu len (Zem lje pisza ljudske {ole).N

ARODNA IN

UNIVERZITE

TNA KNJI@ICA


sti sta ti sti~ no, poso dab lja la Vogel in Jarc. Nazad nje je iz{el leta 1898, takrat è raz de ljen v {ti ri zvez -ke (Pri lin ger 1959; Sit te 1986 in 1987; Bra tec Mrvar 2000).

Po dob no uspe {en je bil tudi ni` jim {olam name njen u~be nik Erd besc hrei bung für Volkssc hu len (Zem -lje pis za ljud ske {ole, 1869), ki je iz{el tudi v ~e{ ~i ni in v kar dveh izda jah (1877 in 1879) v slo ven{ ~i ni.Pre vod in pri red ba sta bili delo Iva na Lapaj ne ta (Bra tec Mrvar 2000). Sku paj je doì vel kar 11 nem{ -kih izdaj, ki jih je poso dab ljal Karl Frie drich Baur (Bra tec Mrvar 2000).

Zad nji Koce nov u~be nik Die Öster reic hisch-Un ga risc hen Monarc hie für geo grap hisc hen Schu lun -ter richt (Av stro-ogr ska monar hi ja za geo graf ski pouk) je bil domoz nan sko usmer jen. Iz{el je e po nje go vismr ti leta 1872 in ga je dokon ~al Fer di nand Krautsch nei der. Nje gov pred hod nik je bil sepa rat Das Kai -sert hum Öster reich in histo risch-geo grap hisc her Dar stel lung (Zgo do vin ska in geo graf ska pred sta vi tevAvstrij ske ga cesars tva), ki je iz{el pred letom 1867, ven dar se àl ni ohra nil (Ko cen 1868b).

Pre gled ni ca 1: Koce no vi u~be ni ki.

na slov {te vi lo izdaj {te vi lo poz nej {ih sku pajv le tih 1858–1871 izdaj

Grundzüge der Geo grap hie (Os no ve geo gra fi je) 5 0 5Leit fa den der Geo grap hie (Vod nik po geo gra fi ji) 2 19 21Erd besc hrei bung für Volkssc hu len (Zem lje pis za ljud ske {ole) 4 10 14Die Öster reic hisch-Un ga risc hen Monarc hie (Av stro-ogr ska monar hi ja) 0 1 1skup no {te vi lo izdaj 11 30 41

3.3 STEN SKI IN NAMIZ NI ZEM LJE VI DI

Ko cen in zalo` ba Hölzel sta pred atla si za~e la z iz da ja njem sten skih in namiz nih zem lje vi dov(Haardt 1898). Spr va {ol ski atla si {e niso bili obve zen u~ni pri po mo ~ek, je pa vsa ka me{ ~an ska {olain gim na zi ja mora la ime ti vsaj tri sten ske zem lje vi de, ki so pri ka zo va li Zem lji ni polob li, Evro po in SrednjoEvro po (Fuchs 1952). Ker na nobe nem ni zabe le e no leto izi da, je te` ko natan~ no ugo to vi ti, kdaj sopravza prav iz{ li. Data ci ja je lah ko le posred na, prek reklam nih objav na plat ni cah u~be ni kov, sta nja e -lezni{ke ga omre` ja in seve da raz me ji tev dràv ter nji ho vih sestav nih delov. Zla sti Koce no ve splo{negeo graf ske in zgo do vin ske zem lje vi de so upo rab lja li ve~ deset le tij, vse do kon ca 19. sto let ja. Nje go vi{ol ski sten ski in namiz ni zem lje vi di so izha ja li v nem{ ~i ni, ~e{ ~i ni, madàr{ ~i ni, hrva{ ~i ni in polj{ ~i ni.Zago to vo so iz{ li nasled nji:• Pla ni glo ben ozi ro ma Halb ku geln der Erde (Zem lji ni polob li). Prva izda ja je iz{ la na dveh listih s pri -ka zom zahod ne in vzhod ne polob le. Dru ga izda ja je bila pre cej spre me nje na. Pri kaz sever ne in ju` nepolob le v Mer ca tor je vi pro jek ci ji je bil odtis njen na {ti rih listih. Iz{ li sta tudi ~e{ ka in madàr ska izdaja.

• Euro pa (Evro pa). Sten ski zem lje vid je iz{el v dveh so~a snih izda jah s pri ka zo ma temelj nih narav nihin poli ti~ nih zna ~il no sti Evro pe. Tako kot prej{ nji je iz{el tudi v ~e{ ki in madàr ski izda ji.

• Schul wand kar te der Öster reic hisch-un ga risc hen Monarc hie ([ol ski sten ski zem lje vid avstro-ogr skemonar hi je). Tudi domoz nan ski zem lje vid doma ~e drà ve je iz{el v dveh izda jah, kot poli ti~ ni in splo -{ni geo graf ski zem lje vid. Iz{el je kma lu po nastan ku dua li sti~ ne monar hi je spom la di leta 1869. Prvaizda ja je bila name nje na pred vsem ljud skim, dru ga pa vi{ jim (sred njim) {olam.

• Palästi na (Pa le sti na). To je bil gle de na nek da njo tesno pove za nost zgo do vi ne in geo gra fi je, ki sta sev Ko ce no vem ~asu v ve ~i ni {ol {e ved no pou ~e va li sku paj, eden naj bo lje pro da ja nih zem lje vi dov. Kerje pri ka zo val Sve to deè lo z bib lij ski mi kra ji, so ga s pri dom upo rab lja li tudi pri verou ku. Med vse misorod ni mi izdel ki se je ver jet no upo rab ljal naj dlje, saj ga kot edi ni »Ko ce nov izde lek« z di men zi ja mi110 krat 136 cm {e v tri de se tih letih 20. sto let ja naj de mo v po nud bi zagreb{ ke zalo` be St. Kugli, kiga je seve da ponu ja la pre ve de ne ga v hr va{ ki jezik (Rogulja 1988).

28

29


• Köni greich Böhmen (Kra lje vi na ê{ ka). Bil je prvi v vr sti sten skih zem lje vi dov avstrij skih deèl. Iz{elje v nem{ kem in ~e{ kem jezi ku.

• Mähren und Schle sien (Mo rav ska in [le zi ja). Ta sten ski zem lje vid je bil sko raj da domoz nan ski, sajje pri ka zo val deè lo, kjer je bil prvot no sede` zalo` be Hölzel, v njej pa je dobro deset let je slu` bo -val in bival tudi Bla` Kocen.

• Nie deröster reich (Spod nja Avstri ja). Zem lje vid je bil del zbir ke sten skih zem lje vi dov avstrij skih deèl.• Oberöster reich (Zgor nja Avstri ja). Zem lje vid je bil del zbir ke sten skih zem lje vi dov avstrij skih deèl.• Kärn ten (Ko ro{ ka). Tudi ta zem lje vid je bil del zbir ke sten skih zem lje vi dov avstrij skih deèl.• Ste ier mark ([ta jer ska). Ta sten ski zem lje vid z vsaj dve ma izda ja ma je bil del zbir ke sten skih zem lje -vi dov avstrij skih deèl.

• Oberöster reich und Salz burg (Zgor nja Avstri ja in Sol no gra{ ka). Tudi ta zem lje vid je bil del zbir ke sten -skih zem lje vi dov avstrij skih deèl.Vsi ti zem lje vi di so pri Hölzlu iz{ li tudi kot pomanj {a ni namiz ni zem lje vi di. Poleg njih so v tak {ni obli -

ki iz{ li {e zem lje vi di alp skih deèl, avstrij skih alp skih deèl ter domo vin ski zem lje vi di vseh deèl cesars tva,[vi ce, Bavar ske, Würt tem ber ga in Bad na. @al so Koce no vi namiz ni zem lje vi di zelo red ki in naj slab {eohra nje ni, zato med zbi ra te lji dose ga jo naj vi{ jo ceno (med mre` je 7). Izbi ra zem lje vi dov jasno kaè, daje ime la zalo` ba Hölzel namen pro dre ti tudi na {vi car sko in nem{ ko trì{ ~e. Izda la je {e neka te re regio -nal ne Koce no ve zem lje vi de:• Höhensc hich ten kar te von Ober-Öster reich und Salz burg (Zem lje vid Zgor nje Avstri je in Sol no gra{ kez vi {in ski mi paso vi). Name njen je bil nazor nej {e mu pri ka zu povr{ ja in je pri pou ku domoz nans tva omo -go ~al la` je dolo ~a nje nad mor skih vi{in posa mez nih kra jev. Iz{el je v me ri lu 1 : 800.000.

• Hand kar te von Böhmen (Pri ro~ ni zem lje vid ê{ ke). Ta zem lje vid je bil del zbir ke sten skih zem lje vi -dov avstrij skih deèl. Poseb ni izda ji sta vse bo va li {e meje poli ti~ nih in sod nih okra jev.

• Hand kar te von Mähren und Schle sien (Pri ro~ ni zem lje vid Morav ske in [le zi je). Tudi ta zem lje vid je bil delzbir ke sten skih zem lje vi dov avstrij skih deèl. Poseb ni izda ji sta vse bo va li {e meje poli ti~ nih in sod nih okrajev.

• Hand kar te der Öster reic hisch-un ga risc hen Monarc hie zur Über sicht der topo grap hisc hen und poli -tisc hen Ein tei lung (Pri ro~ ni pre gled ni topo graf sko-po li ti~ ni zem lje vid avstro-ogr ske monar hi je). Iz{elje v me ri lu 1 : 2.500.000.

• Berg- und Flußkar te der Öster reic hisch-un ga risc hen Monarc hie (Oro hi dro graf ski zem lje vid avstro-ogr -ske monar hi je). Tudi ta je iz{el v me ri lu 1 : 2.500.000.

• Alpenländer (Alp ske deè le). Na tem zem lje vi du, ki se prvi~ ome nja leta 1871, so poleg avstrij skihalp skih deèl pri ka za ni tudi celot na [vi ca in fran co sko-ita li jan ski del Alp.

• Öster reic hisc he Alpenländer (Av strij ske alp ske deè le). Na zem lje vi du so ozem lja Zgor nje Avstri je,Sol no gra{ ke, Tirol ske, [ta jer ske in Koro{ ke. Prvi~ se ome nja leta 1871.Po letu 1869 so izha ja li tako ime no va ni domoz nan ski zem lje vi di (Va ter land skar te), ki so pri ka zo -

va li posa mez ne deè le avstro-ogr ske monar hi je in tudi nektere sosed nje deèle, za kate re so v za lo` biupa li, da jim bo uspel pro dor na nji ho va trì{ ~a. Naj ve~ ji inte res so ime li za ju` no nem{ ko in {vi car skotrì{ ~e. Iz{ li so Kar te von Ungarn und Nebenländer (Zem lje vid Ogr ske in sosed njih deèl), Kar te vonBöhmen (Zem lje vid e{ ke), Kar te von Gali zien mit der Buko wi na (Zem lje vid Gali ci je in Buko vi ne), Kar -te von Länder der unga risc hen Kro ne (Zem lje vid deèl ogr ske kro ne), Kar te von Mähren und Schle sien(Zem lje vid Morav ske in [le zi je), Kar te von Kar pat henländer (Zem lje vid kar pat skih deèl), Kar te vonNie der-Öster reich (Zem lje vid Spod nje Avstri je), Kar te von Ober-Öster reich und Salz burg (Zem lje vid Zgor -nje Avstri je in Sol no gra{ ke), Kar te von Ste ier mark (Zem lje vid [ta jer ske), Kar te von Kärn ten (Zem lje vidKoro{ ke), Kar te von Ste ier mark und Kärn ten (Zem lje vid [ta jer ske in Koro{ ke), Kar te von Krain mit Istrien(Zem lje vid Kranj ske z Is tro), Kar te von Krain, Istrien, Görz, unt. Kärn ten und unt. Ste ier mark (Zem -ljevid Kranj ske, Istre, Gori{ ke, spod nje Koro{ ke in spod nje [ta jer ske), Kar te von Tirol mit Vorarl berg(Zemljevid Tirol ske in Pre darl ske), Schul kar te von Bayern ([ol ski zem lje vid Bavar ske), Schul kar te von

Sli ka 13: Sten ski zem lje vid Evro pe v madàrskem jeziku. p str. 30–31

30

ARHIV ZALO

@BE HÖLZ

EL


31



32

Sli ka 14: Izrez iz Koce no ve ga namiz ne ga Zem lje vi da Kranj ske, Istre, Gori{ ke, spod nje Koro{ kein spod nje [ta jer ske.

NARODNA IN

UNIVERZITE

TNA KNJI@N

ICA

Würt tem berg ([ol ski zem lje vid Würt tem ber ga), Schul kar te von Baden ([ol ski zem lje vid Bad na) in Schul -kar te der Schweiz ([ol ski zem lje vid [vi ce).

Za Slo ven ce sta naj bolj zani mi va Zem lje vid Kranj ske, Istre, Gori{ ke, spod nje Koro{ ke in spod nje[ta jer ske ter Zem lje vid [ta jer ske in Koro{ ke. Prve ga bi lah ko poi me no va li tudi Zem lje vid slo ven skih deèl,saj je v le gen di jasno ozna ~e na slo ven ska jezi kov na meja, ki je ro~ no obar va na z mo dro bar vo. Goto -vo je bil spod bu da zanj zna me ni ti Koz ler jev zem lje vid s po dob nim meri lom in obse gom. @al pa so nanjem sko raj vsa ime na zapi sa na izklju~ no v nem{ kem jezi ku. Tudi na dru gem zem lje vi du je slo ven skajezi kov na meja obar va na.

ê prav sta oba zem lje vi da v NUK-u ozna ~e na z let ni co »okrog 1865«, je prvi ver jet no neko li ko mlaj -{i. Zani mi vo je nje go vo pore klo, saj ga je NUK-u zapu stil Simon Rutar, ki je na njem pustil nema lo ro~ nihopomb. Iz njih lah ko skle pa mo, da je bil ver jet no nje gov dru gi last nik, saj so na zem lje vi du tudi nem{ -ke opom be v dru gi pisa vi.

Oba namiz na zem lje vi da ima ta zelo podob ni meri li (prvi 1 : 1.040.000 in dru gi 1 : 1.000.000) in zamer sko eno to raz dalj avstrij ske milje, saj je bil metr ski sistem v Av stro-Ogr ski zakon sko prev zet leta 1871(Slu kan Alti} 2003) in dejan sko uve den {ele leta 1876 (Bir sak 2011). Na Zem lje vi du Kranj ske, Istre,Gori{ ke, spod nje Koro{ ke in spod nje [ta jer ske je kot lito graf nave den Köke. Ker na dru gem zem lje vi -du tega ime na ni, lah ko skle pa mo, da je neko li ko mlaj {i, saj je Köke konec {est de se tih let 19. sto let jazapu stil zalo` bo Hölzel in usta no vil lasten lito graf ski zavod (Oro en Ada mi~ in Urbanc 2005). Pri data -ci ji obeh zem lje vi dov si lah ko poma ga mo tudi z è lez ni{ kim omre` jem. Gle de na è vri sa ni èlez ni{ kipro gi Piv ka–Reka, ki je bila dokon ~a na leta 1873, in Diva ~a–Pulj, dokon ~a ni leta 1876 (med mre` je 6),je bolj ver jet na data ci ja Zem lje vi da Kranj ske, Istre, Gori{ ke, spod nje Koro{ ke in spod nje [ta jer ske okrogleta 1875, ~eprav naved ba avstrij skih milj in lito gra fa naka zu je ta, da gre za dru go, ne pre ve~ dosled -no poprav lje no izda jo, ki je iz{ la po Koce no vi smr ti.

3.4 [OL SKI ATLA SI

»Ko ne~ no naj se {e opom ni, da naj izverst nej {e zem lje pi sno u~i lo je ven dar le zem lje vid, knji ga imasamo to nalo go, da zem lje vid raz la ga in da kaè na naj va` nej {e to~ ke v nje go vem obse gu.«

Bla` Kocen (Ko ce nov zem lje pis za ljud ske {ole 1877)

Vsa ke ga atla sa ne more mo ozna ~i ti za {ol ski atlas. [ol ski atlas mora biti namre~ pri la go je n stop -nji kar to graf ske pisme no sti u~en cev, obrav na va nim u~nim vse bi nam in zah te vam spe cial ne didak ti ke.Od splo {nih atla sov se raz li ku je tudi po tem, da mora ime ti pred vsem ustre zen for mat in teò, seve dapa tudi pri mer no ceno (Zögner 1986; Per ko 2005; Kretsch mer 2009).

At la si so knji ge, ki mar si ka te re mu u~en cu in dija ku omo go ~a jo svoj ski na~in spoz na va nja bli` njih indalj nih deèl ter doje ma nja sve ta kot celo te. Mno go bolj kot danes, ko ima mo na raz po la go vrsto najraz -li~ nej {ih u~il in pri po mo~ kov, so bili pomemb ni v pre te klo sti, saj so bili naj po go ste je pogla vit ni in izjem nodra go cen vir infor ma cij o geo graf skem pro sto ru (Um lauft 1898; Haardt 1898). Prek njih se je mar sik do nav -du {il za poto va nja ter geo graf ska in zgo do vin ska razi sko va nja, v mar si ka te rem domu pa so veljali celo zanaj dra go ce nej {o knji go. Zato so jih mno gi skrb no hra ni li tudi potem, ko so e kon ~a li svo je {ol ske obveznosti.

Po tre ba, da bi posa mez ne zem lje vi de pove zo va li v knji ge, se je poja vi la zara di pri ro~ no sti in bolj{epre gled no sti. Prvi poto pi sni zem lje vi di so bili izri sa ni kot ski ce popot ni kov, zato podat ki o po lo a jih mest,cest, rek in dru gih pri ka za nih prvi n niso bili naj bolj zanes lji vi. [ele astro nom ska opa zo va nja s sek stan -ti, pred vsem pa iznajd ba kom pa sa in teo do li ta so omo go ~i li, da se je polo aj na natan~ nost kar to graf skihizri sov bis tve no izbolj {a la. Na zem lje vi dih so obri si celin in dràv za~e li dobi va ti zdaj{ njo podo bo. Sprvaso bili atla si name nje ni zla sti boga te nju knji` nic na gra do vih in v sa mo sta nih (Pe ter ca, Rado {e vi} in Mili -sav lje vi} 1974; Belec 1979; Kretsch mer, Dörf lin ger in Wawrik 1986; Fridl 1998; Rhind 1998; Wood ward 1998).

Za prvi {ol ski atlas velja Hon ter sov atlas iz leta 1530. Takrat so se atla si le malo raz li ko va li od u~be -ni kov, saj so ime li obse` na bese di la z red kej {i mi leso re zi. V 17. sto let ju so slo ve li pred vsem nizo zem ski

33



34

in neko li ko poz ne je fran co ski atla si (Kretsch mer, Dörf lin ger in Wawrik 1986). V 18. sto let ju so jih za~e lipri re ja ti za {ole tudi v nem{ kem jezi kov nem oko lju (Kretsch mer 2009). Nem{ ki {ol ski atla si so kma luza~e li pre vla do va ti v {ir {em sred njee vrop skem pro sto ru, na pri mer Homan nov atlas (izhajal je v Nürn -ber gu po letu 1710), Gas pa ri jev atlas (izhajal je v Wei mar ju po letu 1792) in {e zla sti Rit ter jev atlas(iz da ja la ga je {ola Schnep fent hal v Tu rin gi ji po letu 1806). Upo rab lja li so jih pred vsem na elit nih latin -skih {olah. Od za~et ka 19. sto let ja so jih upo rab lja li tudi v Av strij skem cesars tvu (Kretsch mer, Dörf lin gerin Wawrik 1986), kjer se je kar to graf sko zalo` ni{ tvo s sko raj sto let nim zao stan kom za sever ni mi sose -di raz vi lo {ele po letu 1780 (Kretsch mer 2009).

[e le {ol ske refor me po letu 1848, ki jih je izve del cesar Franc Joèf, so dale ve~ jo teò tudi pou -~e va nju geo gra fi je na {olah ni` je stop nje in tudi na gim na zi jah. Doma ~ih, avstrij skih {ol skih atla sov jebilo malo. Prvi {ol ski atlas je sicer e leta 1791 izdal Franz Johann Joseph von Reilly, ven dar je bil drag,oko ren in neka ko vo sten (Dörf lin ger 1984). Uki ni tev mono po la Cesar ske {ol ske zalo` be na Duna ju jeomo go ~i la raz cvet zaseb nih zalo`b, kar je vzpod bu di lo nasta nek novih u~be ni kov, {ol skih atla sov, sten -skih zem lje vi dov in maket (Bra tec Mrvar 2007).

Pri nas doslej preu ~e va nju sta rej {ih atla sov, zla sti tistih iz 19. sto let ja, nismo name nja li ve~ je pozorno -sti. Izje ma je Atlant, prvi atlas sve ta v slo ven skem jezi ku, ki ga je pri pra vil Matej Ciga le, po posa mez nihsno pi ~ih pa med leto ma 1869 in 1877 izda la Slo ven ska mati ca. Leta 2005 je Geo graf ski in{ti tut Anto -na Meli ka Znans tve no ra zi sko val ne ga cen tra Slo ven ske aka de mi je zna no sti in umet no sti pri Zalo` bi ZRCizdal fak si mi le tega za Slo ven ce zelo pomemb ne ga, a hkra ti po kri vi ci sko raj da povsem pozab lje ne gaatla sa. Sprem no {tu di jo k fak si mi li ra ni izda ji so pri pra vi li ve~i no ma sode lav ci geo graf ske ga in{ti tu ta. V njejje tudi povsem na novo pri prav lje no imen sko kaza lo zapi sov vseh zem lje pi snih imen v at la su.

Ven dar je Atlant za~el izha ja ti osem let po izi du prve ga {ol ske ga atla sa Bla a Koce na, zato se Kocennanj seve da ni mogel opre ti. Nju na vez je bil glav ni kar to graf in lito graf Atlan ta ter dol go let ni naj te snej{i

Sli ka 15: »Slo ven ska« izda ja Koce no ve ga atla saiz leta 1934. S

LOVENSKI [

OLS

KI M

UZE

J

35


Koce nov sode la vec Frie drich Köke. Zara di izjem ne zgo do vin ske vred no sti prve ga {ol ske ga atla sa podavtors tvom Slo ven ca je ob nje go vi 150-let ni ci izi da Zalo` ba ZRC zalo i la tudi pri ~u jo ~o mono gra fi jo,s ka te ro avtor ji èli mo doda ti nov kamen ~ek v mo zaik razi sko va nja raz vo ja kar to gra fi je. Koce nov atlasv slo ven skem jezi ku v pra vem pome nu bese de ni niko li iz{el, je pa med leto ma 1934 in 1940 pri zalo` -bi Knji a ra Kra ljev skog sveu ~i li {ta i jugo sla ven ske aka de mi je v Za gre bu pod naslo vom Koce nov geo graf skiatlas {ti ri krat iz{ la »slo ven ska« raz li ~i ca hrva{ kih izdaj. A al so bile v slo ven{ ~i no pre ve de ne le uvodnestra ni ([e noa, Juras in Bohi nec 1934 in 1939). Vsi zem lje vi di z na slo vi vred, legen da mi in zem lje pi sni -mi ime ni na njih so osta li zapi sa ni izklju~ no v hr va{ ~i ni.

Zato seve da te` ko trdi mo, da obsta ja tudi slo ven ska izda ja atla sa. Kljub temu je s tem atla som v sloven -skih sred njih {olah odra{ ~a lo ve~ povoj nih gene ra cij u~en cev, ki so se lah ko tako sez na ni li z Bla emKoce nom. V za ~et nem delu tega atla sa je namre~ z ne kaj manj {i mi napa ka mi pred stav lje na nje go vaìv ljenj ska zgod ba, ned vom no izpod pere sa Val ter ja Bohin ca. Neko li ko manj pri jet ne spo mi ne na Koce -nov atlas ima jo tisti {ta jer ski Slo ven ci, ki so bili v le tih 1941–1945 pri si lje ni upo rab lja ti nem{ ko raz li ~i cotega atla sa. Iz tega ~asa je tudi zani mi va anek do ta, ko se je pri Zdol{ kih (po tom cih pol se stre Bla a Kocena)na Hotu nju usta vi la nem{ ka voja{ ka patru lja in gos po dar ja Koce no ve rojst ne hi{e dra i la z vpra {a njem,~e ima jo on in nje go vi doma ~i kaj radi Nem ce, ~e{, »saj smo vam mi pri ne sli kul tu ro.« Gos po dar je od{elv hi {o, pri ne sel Koce nov atlas in jih pov pra {al, ~e ga poz na jo. Voja ki, ki so o~it no hodi li v av strij ske {ole,so mu odgo vo ri li: »Se ve da, velik mo`. @ivel je na Duna ju.« Gos po dar pa jim je odvr nil: »No, rodil se jepa v tej hi{i!« (Oro en 1958, 32).

V ~a su Koce no ve ga ìv lje nja je iz{ lo, ~e {te je mo tudi pona ti se, skup no 56 iz daj nje go vih atla sovv {ti rih jezi kih. V nem{ ~i ni je iz{ lo 37 iz daj, v ~e{ ~i ni osem, polj{ ~i ni {est in madàr{ ~i ni pet (Kretschmerin Dörf lin ger 1995).

V mno gih obi ~aj no naj bolj zanes lji vih virih, kot so lek si ko ni, na pri mer avstrij ski (Bern leitner 1969, 178),Slo ven ski bio graf ski lek si kon (Rus 1925, 481), Sve tov ni bio graf ski lek si kon (Me na {e 1994, 502), Veli -ki splo {ni lek si kon (1997, str. 2004), Oseb no sti (2008, str. 488) je kot prvi Koce nov atlas napa~ no nave denAtlas za osnov ne in me{ ~an ske {ole, ki naj bi po naved bah iz{el è leta 1860. Ena ko velja za {te vil neenci klo pe di je, tudi Enci klo pe di jo Slo ve ni je (Oro en Ada mi~ 1991). Ven dar ni zna na nobe na izda ja tegaatla sa, prav tako tudi ne kakr {en ko li zapis o njem ali nje gov opis, niti rekla ma zanj v dru gih Koce no vihozi ro ma Hölzlo vih delih. Za nje gov obstoj torej ni nobe nih doka zov, saj ga ne ome nja niti Kocen samv svo jih Geo graf skih u~i lih iz leta 1861.

Sli ka 16: Pred sta vi tev Bla a Koce na v »slo ven ski« izda ji Koce no ve ga atla sa iz leta 1939.

SLO

VENSKI [

OLS

KI M

UZE

J


Vsi ti neiz pod bit ni doka zi prak ti~ no zani ka jo izid tega atla sa, tako da je tre ba za~et ke Koce no ve gaatlasne ga obdob ja posta vi ti {ele v leto 1861. Podob no velja za veli ko krat ome njen zem lje vid Alp z na -ved ba mi slo ven skih imen kra jev na slo ven skem etni~ nem ozem lju ter vri sa no jezi kov no mejo, ki se napa~ nopostav lja v leto 1863, ~eprav ga naj de mo è v prvi izda ji atla sa (Ko cen 1861a).

Preglednica 2: [tevilo izdaj Kocenovih atlasov med letoma 1861 in 1871 (Kretschmer in Dörflinger 1995).

vr sta atla sa/je zik nem{ ~i na ~e{ ~i na polj{ ~i na ma dàr{ ~i na sku paj

sred nje {ol ski 25 1 1 2 29s {e sti mi zem lje vi di 1 2 1 1 5z dva naj sti mi zem lje vi di 5 1 2 1 9z osem naj sti mi zem lje vi di 2 1 2 1 6oro hi dro graf ski 2 1 0 0 3mali {ol ski 1 2 0 0 3av stro-o gr ski 1 0 0 0 1sku paj 37 8 6 5 56

Gle de na vrsto atla sov so bili zago to vo naj bolj {te vil ni in tudi komer cial no naj bolj uspe {ni Koce no -vi atla si za sred nje {ole ozi ro ma Koce nov geo graf ski {ol ski atlas za gim na zi je, real ke in trgov ske {ole,kakr {no je bilo nje go vo urad no ime od dru ge izda je naprej. Doì vel je 29 iz daj (52% od vseh izdaj atla -sov), od tega veli ko ve~i no v nem{ ~i ni (25 iz daj, kar 68% od vseh nem{ kih izdaj), dve v ma dàr{ ~i niter po eno v ~e{ ~i ni in polj{ ~i ni. Pri nenem{ kih raz li ~i cah je {lo za prve izda je, ki za ~asa Koce no ve gaìv lje nja niso doì ve le pona ti sov (Kretsch mer in Dörf lin ger 1995).

36

37


4 PRVI KOCE NOV ATLAS

Ko ce nov sred nje {ol ski atlas iz leta 1861 sicer ni bil prvi »av strij ski« (v smi slu teda nje ga Avstrij ske -ga cesars tva) {ol ski atlas, ven dar so bili nje go vi pred hod ni ki zara di neiz pol nje va nja temelj nih kri te ri jevneu strez ni in tr` no neus pe {ni. Spr va se je Kocen zgle do val po takrat pre vla du jo ~ih nem{ kih atla sih, kipa jih je teme lji to pri la go dil, poso do bil in sklad no s svo ji mi pogle di na temelj ne cilje geo graf ske ga pou -ka tudi neneh no izbolj {e val tako po vse bin ski kot po teh ni~ ni pla ti. Zato je upo rab ni ke vse sko zi spod bu jalk po sre do va nju pri pomb in pred lo gov za izbolj {a ve.

At las je na trgu uspel zara di sple ta vrste oko li{ ~in. Poleg nje go vih nes por nih odlik so svo je pris pe -va le tudi zelo naklo nje ne zuna nje oko li{ ~i ne. Leta 1857 je Avstrij sko cesars tvo zaje la huda gos po dar skakri za, ki se ji je po pora zih avstrij skih ~et leta 1859 v Ita li ji pro ti Savoj cem in Fran co zom pri dru i la {epoli ti~ na. Monar hi ja se je zna{ la v ka ta stro fal nem finan~ nem polo a ju (Cvirn 2009), ki je imel za posle -di co ob~u ten padec vred no sti doma ~e valu te in s tem podra i tev tujih atla sov (Stein hau ser 1861). Njengeo po li ti~ ni polo aj se je teme lji to spre me nil po pora zih z Ita li jo in Pru si jo leta 1866, ko je izgu bi la tra -di cio nal ni vpliv na zaho du in seve ru, zato se je za~e la pos pe {e no ozi ra ti pro ti jugu in vzhod u. To je pome ni lotudi, da je bilo tra di cio nal no mo~ no gos po dar sko in kul tur no sode lo va nje z nem{ ki mi deè la mi pre cejote e no in celo poli ti~ no neza e le no, kar se je seve da poz na lo tudi pri zmanj {a nem uvo zu u~il iz tedajsovra` nih nem{ kih deèl in pove ~a nem inte re su za samoo skr bo. Nasled njo »tek ton sko« spre mem boje pome nil dua li zem v letu 1867 z na stan kom Avstro-Ogr ske. V {ols tvu je ni~ manj pomemb ne spre -mem be pov zro ~il zakon o raz mer ju med Cerk vi jo in drà vo z dne 25. 5. 1868, s ka te rim je osnov na {olaprvi~ posta la dome na drà ve. Pouk se je vse bin sko mo~ no raz {i ril, kar je pome ni lo tudi kore nit napre -dek pou ka geo graf skih vse bin in mo~ no izbolj {a nje mate rial ne ga polo a ja {ols tva (Cvirn 2009).

Sli ka 17: Naslov ni ca prve ga Koce no ve ga sred nje {ol ske ga atla sa iz leta 1861.

ZNANSTV

ENA KNJI@N

ICA V OLO

MOUCU


4.1 OKO LIŠÎ NE NASTAN KA

Ak tual ni nasled nik in ured nik Koce no ve ga atla sa Lukas Bir sak je Koce no va hote nja jedr na to pov -zel: »…Bla` Kocen je s svo ji mi deli èlel pred vsem poso do bi ti pouk geo gra fi je…« (Bir sak 2011, 2).Izid Koce no ve ga {ol ske ga atla sa za sred nje {ole je pome nil za~e tek teme lji te ga poso dab lja nja {ol skihatla sov ne le v Av stri ji, ampak tudi v {ir {em sred njee vrop skem pro sto ru. Zatr di mo lah ko, da je »…av -strij ska {ol ska kar to gra fi ja v {est de se tih letih 19. sto let ja doì ve la raz cvet…« (Haardt 1898). Ven darpa se sred nje {ol ske mu atla su v ma dàr skem, ~e{ kem in polj skem delu monar hi je spr va ni uspe lo obdrà tina trì{ ~u, kljub temu, da je »iz bolj {a na« madàr ska izda ja iz{ la {e v is tem letu kot prva (Kretsch merin Dörf lin ger 1995).

Pri izde la vi atla sa je zalo` ba nale te la na pre cej{ nje teh ni~ ne teà ve. Zara di skrom nih izku {enj jev Av stri ji pri manj ko va lo teh ni~ no uspo sob lje nih delav cev, ki bi sode lo va li pri tako zah tev nem pro jek tu.Pred hod ni posku si doma ~ih zalo` ni kov so se poka za li za zelo gren ke pred vsem v fi nan~ nem smi slu.Tudi Eduard Hölzel je nale tel na nema lo teàv pri orga ni zi ra nju umet ni{ ko-geo graf ske ga zavo da, ki bibil spo so ben izde la ti doma ~i atlas. Kljub temu so zla sti nje go vi splo{ni geografski zem lje vi di, pri nastan -ku kate rih je imel veli ko zaslug tudi lito graf in vod ja geo graf ske ga oddel ka zavo da Frie drich Köke, doka zo va liveli ko kar to graf sko uspo sob lje nost. Kocen je zapi sal, da Köke, ki je imel na skr bi zla sti pri ka ze povr{ -ja na zem lje vi dih, »…{e i{~e ena ke ga med kar to graf ski mi lito gra fi…« (Ko cen 1861b, 16).

Po memb no ome ji tev pri pri pra vi atla sov je pred stav lja la tudi na prib li` no 3 gol di nar je (zdaj okrog40 evrov; Kretsch mer in Bir sak 2007) ome je na kon~ na cena atla sa. Zato so se tru di li, da bi za izde lavoposa mez ne ga zem lje vi da upo ra bi li ~im manj tiskar skih plo{~. Pri tem jim je poma ga lo dejs tvo, da seje v tem ~asu è uve lja vi la nova tiskar ska teh ni ka lito gra fi ja ali kam no tisk, ki je v pri mer ja vi z ba kro re -zom pos pe {i la postop ke tiska in omo go ~a la ve~ jo nakla do.

Li to graf ski posto pek plo ske ga tiska iz kam ni tih plo{~ je leta 1795 izna {el Nemec Alois Sene fel der,med tem ko je posku {al raz mno i ti svo ja dra ma tur{ ka dela (Ve li ki splo {ni lek si kon 1998, 3821). Za plo -ski tisk je zna ~il no, da se vse bi ne ne gra vi ra, ampak direkt no ri{e na obru {e no plo{ ~o z li to graf skimtu{em ali mast ni mi kre da mi, zato odpa de zamud no gra ver sko delo. Da se dose e raz li~ ne fizi kal no-ke -mi~ ne last no sti pori sa nih in pro stih povr {in, se plo{ ~o jed ka s so li tr no kisli no in pre vle ~e z gu mia ra bi ko,v vodi top no snov jo iz afri{ kih vrst aka cij, ki se upo rab lja pred vsem kot lepi lo. Pori sa ne povr {i ne onemo -go ~a jo delo va nje pre ma za, zato so za kemi~ ne pro ce se dov zet ne le nepo ri sa ne apnen ~a ste povr {i ne.Tu{ ali kre do in gumia ra bi ko se spe re z vodo in plo skev z va ljem pre ma e s ti skar sko bar vo. Bar va seopri me le mast nih nejed ka nih povr {in, mokrih jed ka nih pa ne. Pri lito gra fi ji se tiska na gla dek papir nasti skal ni ci (Teh ni ke v li kov ni umet no sti…). Lito gra fi ja je lah ko eno barv na, kadar tiska mo le vse bi no enetiskar ske plo{ ~e, ali ve~ barv na, ko dru go za dru go odti sku je mo raz li~ no obar va ne plo{ ~e na isti papir.

ê prav je nova tiskar ska teh ni ka omo go ~i la pre cej ve~ jo nakla do zem lje vi dov, je bilo {te vi lo kako -vost nih odti sov ome je no na okrog 2000. Zato so s po mo~ jo ori gi nal ne plo{ ~e naj prej izde la li ve~ kopijplo{~, name nje nih za tiska nje. S tem je {te vi lo odti sov posta lo prak ti~ no neo me je no, stro{ ki izde la veatla sa pa so se bis tve no zmanj {a li. Na ta na~in so lah ko ceno atla sa zni a li za dobro polo vi co, saj bise pri tisku z ori gi nal ni mi plo{ ~a mi povz pe la na kar 7 do 8 gol di nar jev (Ko cen 1861b). Ven dar so zem -lje vi di v teh pri me rih neko li ko izgu bi li na natan~ no sti, saj so bile ~rte manj ostre kot pri tisku z ori gi nal ni miplo{ ~a mi.

Za ~im ni` jo ceno atla sa je bila zelo pomemb na tudi skrb na izra ba pro sto ra na vsa kem zem lje vi dupose bej. Ta cilj je Kocen dose gel tako, da je manj pomemb ne rob ne dele celo stran skih zem lje vi dov pre -kril z za ni mi vej {i mi izre zi obmo ~ij v ve~ jih meri lih. To je bila pomemb na novost v {ol skih atla sih. Ko jeKocen pri mer jal stro{ ke izde la ve ena ko veli ke povr {i ne zem lje vi dov v svo jem in Kie per to vem pri ro~ -nem atla su so bili ti v sled njem kar dvain pol krat ve~ ji (Ko cen 1861b, 16). Teh ni ka barv ne lito gra fi je jepov zro ~i la velik napre dek tako v fi nan~ nem kot estet skem smi slu. V ne ka te rih atla sih, tiska nih v ba kro -rez ni teh ni ki, je {e ved no pre vla do va lo ro~ no bar va nje zem lje vi dov (Fridl 2009). Tovrst ne izdel ke je Koce novatlas pre ka {al tako po vide zu kot na otip (Ko cen 1861b).

38

Po memb na novost je bil tudi pri kaz vse bin sko tesno pove za nih obmo ~ij na istem zem lje vi du. Tovrstnipri me ri so splo {ni geo graf ski in poli ti~ ni zem lje vid Sred nje Evro pe ter dvo stran ski zem lje vi di Sre do zemljas ^r nim mor jem in Kas pij skim jezerom, Ogr ske in alp skih deèl. Pri dvo stran skih zem lje vi dih je Kocenmajh nost for ma ta {ol skih atla sov pre mo stil s pre gi ba njem zem lje vi dov. V dru gih atla sih je mo~ no pogre -{al podrobnej{e pri ka ze vzhod nih in ju` nih kron skih deèl Gali ci je, Buko vi ne, Ogr ske, Sed mo gra{ ke,Hrva{ ke, Sla vo ni je, Voj ne kra ji ne in Dal ma ci je ter mej nih deèl Bosne in Srbi je, ki jih v nem{ kih atla -sih seve da ni bilo. [e zlasti pa se je tru dil odpra vi ti {te vil ne napa ke pri zapi sih tam kaj{ njih zem lje pi snihimen. Poseb no pozor nost je name nil polj skim in madàr skim ime nom, ki so bila v nem{ kih atla sih ve~i -no ma napa~ na, saj je prva izdaja atla sa iz{ la tudi v ma dàr ski in polj ski raz li ~i ci (Bra tec Mrvar 2000).Pri za de val si je za upo ra bo ~im bolj enot nih meril, ki naj bi bila po mo` no sti v med seboj pre pro sto pri -mer lji vih raz mer jih, ~esar dru gi atla si niso ponu ja li. e bi posku {al meri la {e bolj poe no ti ti, bi to zago to vobis tve no pove ~a lo stro{ ke izde la ve atlasa.

Za Koce na je bila naj ve~ ja pomanj klji vost takrat nih {ol skih atla sov v tem, da niso bili dovolj uporab -ni pri pou ku zgo do vi ne. [e naj ve~ je na tem podro~ ju ponu jal Stie ler jev atlas z no vej {i mi Berg hau so vi mizem lje vi di, ~eprav je tudi v njem manj ka lo na sto ti ne zgo do vin sko pomemb nih nase lij, ki so jih ome -nja li zgo do vin ski u~be ni ki. Zato je Kocen samo na zem lje vid Fran ci je in Nem ~i je dodat no vne sel ve~kot sto zgo do vin sko pomemb nih imen, podob no pa je dopol nil tudi dru ge zem lje vi de, na kate rih je anti~ -na ime na nase lij zapi sal v ok le pa jih.

Pri vna {a nju imen na zem lje vid je raz li ko val ve~ veli kost nih raz re dov nase lij, od glav ne ga mestado vasi. Pra vi lo ma je bil za uvr sti tev v zgor nji raz red naj po memb nej {i sta ti sti~ ni vidik, torej {te vi lo prebival -cev nase lja, ven dar je bil nje gov pomen »…~e da lje manj {i, ~im bolj se prib li u je mo naj manj {im vasem…«(Ko cen 1861b, 19).

S pri me rom iz Bel gi je je posku {al pona zo ri ti dile me, ki se pora ja jo kar to gra fu. Tako je »…med Namur -jem in Dinan tom pro sto ra za tri ali {ti ri nase lja; s sta ti sti~ ne ga zor ne ga kota bi velja lo nave sti Gemb loux(2500 pre bi val cev), Per vez-le Marc hez (2500), Jodog ne (4000) in Hou gaer de (2500), ~e pa upo {te va -mo zgo do vin ski vidik, ne bi sme li zao bi ti kra jev Neer win den (zna ne ga po bit ki iz leta 1793, v ka te ri soavstrij ske ~ete zau sta vi le fran co ske, opom ba avtor jev), Ramil les (kjer je bila leta 1706 bit ka, v ka te riso v voj ni za {pan sko nasleds tvo nizo zem sko-an gle{ ke eno te odlo ~il no pora zi le voja ke Lud vi ka XIV.,opom ba avtor jev) ter Ligny (kjer je Napo leon leta 1815 dose gel svo jo zad njo zma go, opom ba avtor -jev). Vsa ka od teh vasi ima le po 500 lju di, a bi jim dal pred nost pri uvr sti tvi na zem lje vid vsak, ki se {espom ni zgo do vi ne. ê bi teh ta li {e naprej, bi lah ko vklju ~i li {e trgov ski vidik, saj je nase lje Gemb louxpomemb no kri i{ ~e. Povsem geo graf ski vidik pa je tre ba upo {te va ti na obmo~ jih, kjer pote ka meja meddve ma raz li~ ni ma povr {in ski ma obli ka ma. Tako je na pri mer kraj Rosen heim na Bavar skem na lo~ ni cimed ve~ jo rav ni no in hri bov jem…« (Ko cen 1861b, 19).

Spr va je imel atlas 31 zem lje vi dov (zaradi enega uvod nega lista in treh dvoj nih zem lje vi dov lah ko de -jan sko govo ri mo le o {te vi lu 27) in je bil izdan samo za Avstrij sko cesars tvo, nekaj zem lje vi dov pa je bilotakrat {e v iz de la vi in so jih name ra va li obja vi ti v na sled nji izda ji v treh lo~e nih sno pi ~ih s skup no 32 zem -ljevidi. Ker celot ne ga trì{ ~a ni bilo mogo ~e zado vo lji ti z enim samim atla som, je Kocen na~r to val poseb noizdajo za vzhod ne in ju` ne deè le Avstrij ske ga cesars tva (v ma dàr{ ~i ni), poseb no za kron ske deèle,ki spa da jo k Nem{ ki zve zi (v nem{ ~i ni), poseb no pa {e za preo sta lo Nem ~i jo (prav tako v nem{ ~i ni),vendar sled nja ni bila niko li rea li zi ra na. @elel je dobi ti ~im ve~ kon struk tiv nih nami gov in nas ve tov strokov -nja kov iz u~i telj skih vrst, ki jih je imel za zelo dobro do{ le. Zatr dil je, da jih bo posku {al po naj bolj {ih mo` no stihupo {te va ti pri nadalj njem delu. Za pre je to pod po ro se je zah va lil kole gom z Duna ja, iz Ogrske in Gali ci -je. Ogr ski in gali cij ski kole gi so mu naj ver jet ne je poma ga li pri zapi su madàr skih in polj skih imen v at la su.

At las je iz{el kot klju~ no didak ti~ no dopol ni lo nje go ve ga u~be ni ka Grundzüge der Geo grap hie (Os -no ve geo gra fi je). Pred atla som je zasno val {e {te vil ne izred no kako vost ne {ol ske sten ske in namiz nezem lje vi de, ki so bili odli~ na kar to graf ska pod la ga pri sno va nju atla sa (Haardt 1898). Nje go ve meto do -lo{ ke pogle de na geo gra fi jo, ki jih je zapi sal v ~lan ku Geo grap hisc he Lehr mit tel (Geo graf ska u~i la), sopoz ne je vklju ~i li v pro gram nem{ ke gim na zi je v Olo mou cu. Menil je, da je »…vsak {ol ski pred met treba

39



u~i ti na pose ben, nje mu naj bolj pri me ren na~in…« (Ko cen 1861b, 1). Pre pri ~an je bil, da ima jo predmeti,ki ima jo pred met svo je ga preu ~e va nja ved no pri roki, v pri mer ja vi z geo gra fi jo pred nost, saj je pri »…zem -lje pi su tre ba veli ko objek tov nado me sti ti s sli ka mi,…, ki so…dra ge in je z nji ho vo pomo~ jo komaj damogo ~e pri do bi ti kaj ve~, kot povr {no poz na va nje pred me ta…« (Ko cen 1861b, 1). Za pred met preu -~e va nja geo gra fi je je imel zemelj sko povr{ je in za njen namen nje go vo nazor no pred sta vi tev.

Ko ce no vi zem lje vi di so slo ve li kot izred no pre gled ni, ne pre ve~ natr pa ni s to po ni mi in osre do to ~e -ni na avstrij ske deè le, kar je seve da velja lo pred vsem za atla se. Dejs tvo, da je Koce nu uspe lo izpo dri ni tiuvo e ne nem{ ke atla se, je ime lo nemaj hen gos po dar ski in po avstrij skem pora zu v voj ni s Pru si jo leta 1866mor da {e ve~ ji poli ti~ ni pomen. Koce no vo delo je odpra vi lo neka te re nji ho ve pomanj klji vo sti in v sla -bem deset let ju posta lo naj bolj upo rab ljan {ol ski atlas v Av stri ji. Zanj je dobil {te vil ne poh va le od u~i te ljev,raz nih dru {tev in iz tuji ne (Ko cen 1861b, 20), zelo kma lu pa so ga pri po ro ~a li tudi takrat naju gled nej {idoma ~i geo gra fi (Ko cen 1863).

Ugod no ga je oce nil Anton Stein hau ser: »Ure jen je po preiz ku {e nih na~e lih naj bolj {ih tovrst nih atlasovin pri la go jen doma ~im potre bam. Tudi po svo jem zuna njem vide zu ne zao sta ja za do zdaj naj bolj {i mituji mi izdel ki in tudi zato ne more biti bis tve no cenej {i. Gle de na oko li{ ~i ne in ~as nastan ka je nasta lores dobro do{ lo delo. V vseh èle nih sme reh sicer {e ni izpi lje no in bo vsa kr {na pobu da za dodat neizbolj {a ve dobro do{ la, saj pri tovrst nih pose gih tudi zalo` nik ne name ra va var ~e va ti. Celot na izved baatla sa je v znans tve nem, meto di~ nem in teh ni~ nem pogle du posre ~e na, kljub vsem, pri tovrst nem delurazum lji vim zadr` kom…« (Stein hau ser 1861, 728). Naj bolj je cenil skrb no pri ka za no povr{ je, pri mer -lji va in ve~i no ma enot na meri la zem lje vi dov, odli~ no bar vi tost zem lje vi dov in natan~ ne nem{ ke zapi sezem lje pi snih imen. Pozi tiv na je tudi nje go va zaklju~ na misel: »… (at las, opom ba avtor jev) ima ned vom -no ele gan co in nje go va izved ba je pri vla~ na…na re jen je po odli~ nih vzor cih in je…upo rab no u~i lo takopri prvih kora kih kot v na da lje va nju geo graf ske ga pou ka. Kocen je spo so ben u~i telj in dobro sez na njens po tre ba mi {ol, zato nam je vsem porok, da bodo…na re je ne potreb ne izbolj {a ve. Pre pri ~a ni smo, dase zalo` nik, ki je v to delo vlo il toli ko sred stev, tudi v pri hod nje ne bo èlel izo gni ti dodat nim stro{ komza izbolj {a ve…« (Stein hau ser 1861, 730–731).

Ko cen, ki je bil vse svo je ìv lje nje izred no pri za de ven in dela ven, je ves svoj obse en geo graf skiopus ustva ril v zad njem deset let ju in pol svo je ga ìv lje nja. Mor da je tudi iz~r pa nost vpli va la na nje go -vo rah lo zdrav je, pred ~a sno upo ko ji tev leta 1870 in prez god njo smrt. Po trdi tvah dru gih pro fe sor jev izLjub lja ne in Gori ce (Rus 1925; Rutar 1899) je bil spr va narod nost no mla ~en, ven dar se je za slo vens -tvo ogrel v nje go vem naj po memb nej {em ustvar jal nem obdob ju, ko je bival na e{ kem. Tako v nje go vemprvem sred nje {ol skem atla su kot popol no novost v at la sih naj de mo zem lje vid alp skih deèl in na njemkot poseb nost nem{ ko-slo ven ski sez nam imen pomemb nej {ih nase lij na obmo~ ju, pose lje nem s Slo -ven ci, izpi san v spod njem desnem kotu. Zem lje vid ima vri sa ne tudi takrat »sve e« narod nost ne meje,ki jih je zari sal po Czörni go vih in mor da Koz ler je vih podat kih. Po nje go vi smr ti teh mej in pre gled ni ces slo ven ski mi ime ni ni bilo ve~ v at la su (od deve te izda je naprej), ~eprav je bil tudi nje gov nepo sred ninasled nik Konrad Jarc iz {ta jer skih Lu~an slo ven ske ga rodu (Bra tec Mrvar 2000).

Vse ka kor je ta atlas è s svo jo zasno vo zani kal veli ko nem{ kost, saj so kot ene ga nje go vih naj huj -{ih o~it kov pri Peter man su zapi sa li: »Kaj sploh spa da k Nem ~i ji, je iz tega atla sa za avstrij ske {ole abso lut nonemo go ~e izve de ti. @e same mu ime nu Nem ~i ja se tako kot v svo jem u~be ni ku »Grundzüge« izo gi ba.…naj de mo le zahod no Nem ~i jo in seve ro vz hod no Nem ~i jo, enot no Nem ~i jo, ena ko kot v »Grundzüge«,pa le enkrat in sicer na zem lje vi du Evro pe in {e tam je povr {i na obar va na ena ko kot [vi ca in Ita li ja, kotda sta ti deè li è del nove kra lje vi ne!« (Pe ter mans…1861, 408). Zad nji o~i tek so v kon~ ni (olo mou{ -ki) raz li ~i ci atla sa upo {te va li in pomanj klji vost odpra vi li, kar doka zu je, da je bila kri ti ka nare je na na pod la giposku sne ga nati sa, name nje ne ga {ol ske mu mini strs tvu. Na pod la gi posku sne ga nati sa je nasta la tuditeme lji ta kri ti ka izpod pere sa Koce no ve ga kole ga Anto na Stein hau ser ja, ven dar je avtor to oko li{ ~i noupo {te val in jo tudi sam obe lo da nil (Stein hau ser 1861).

Tudi neka te re dru ge o~i ta ne napa ke so bile kma lu poprav lje ne, na pri mer neoz na ~e na kolo nial napri sta ni{ ~a v Afri ki in Azi ji, neka te re pa so bile neu te me lje ne, na pri mer neo bar va nost Gr{ ke ga arhipelaga,

40

41


Sli ka 18: Izrez s poli ti~ ne ga zem lje vi da Evro pe (Ko cen 1861a).

ZNANSTV

ENA KNJI@N

ICA V OLO

MOUCU


obar va nost azij skih dràv. Pre cej o~it kov iz zelo nega tiv no nastro je ne nem{ ke kri ti ke (Pe ter mans…1861)je bilo seve da upra vi ~e nih, na pri mer dejs tvo, da na zem lje vi du Sre do zem lja ni bilo Pulja, napa ~en zapisLei bach za Ljub lja no na enem od zem lje vi dov, neu strez no ozna ~e na Ita li ja, ki je kot enot na poli ti~ natvor ba nasta la {ele poz ne je. V bis tvu je {lo za pre cej dla ko cep sko iska nje manj {ih napak, ki so v at la -sih pogo ste {e dan da nes. Namen tega po~et ja je bil o~r ni ti tek me ca, ki je po nji ho vem mne nju pre ve~samo za vest no rekla mi ral svo je delo, ne gle de na Koce no vo mne nje, ki je bilo nem{ ki zalo` bi ned vom -no v ~ast: »…Pe ter mans iz Got he je nare dil za geo gra fi jo ve~ kot ducat dru gih geo graf skih dru`b sku paj…«(Ko cen 1861b, 11). Kri ti ki na kon cu dejan sko samo za vest ne mu Koce nu o~i ta jo celo komol ~ars tvo (Pe -ter mans…1861, 409). O~i tek o kom pi la cij skem zna ~a ju atla sa je zago to vo delo ma upra vi ~en, saj jetudi sam Kocen priz na val, da se je zgle do val po naj bolj {ih atla sih, ki so mu bili dostop ni (Stie ler jev, vonSydo wov, Lich ten ster nov, Kie per tov, Ada mi jev…), a se jih je tru dil dopol ni ti in izbolj {a ti.

Po memb na teh ni~ na pred nost zalo` be Hölzel je bila spe cia li za ci ja za barv no lito gra fi jo ali barv ni kam -no tisk. Za tovrst na dela je zalo` ba pre je la ve~ med na rod nih priz nanj. O~e Eduar da Hölzla je bil dober pri ja teljAloi sa Sene fel der ja, ki je izu mil lito gra fi jo. Ta tiskar ska teh ni ka je ob~ut no pos pe {i la izde la vo atla sa, kar jeomo go ~i lo ugod no ceno in zato pome ni lo pred nost v pri mer ja vi z nem{ ki mi {ol ski mi atla si, ki so bili {e ved -no tiska ni v je klo ti sku ali dvo barv nih lito gra fi jah. O pra vil no sti odlo ~i tve zanjo kaè dejs tvo, da so bili obkon cu Koce no ve ga ìv lje nja zem lje vi di vsi zem lje vi di v Ko ce no vem atla su natis nje ni v tej teh ni ki. Barv nalito gra fi ja se je v at la sih ohra ni la vse do uve lja vi tve ofset ne ga tiska po dru gi sve tov ni voj ni (Bir sak 2011).

4.2 PRED STA VI TEV PRVE IZDA JE

Prva izda ja Koce no ve ga atla sa iz leta 1861 je ohra nje na le v treh zna nih izvo dih. Naj sta rej {i je ned -vom no v ar hi vu avstrij ske ga {ol ske ga mini strs tva in je ozna ~en s sig na tu ro X 1827. Goto vo gre za posku sninatis, saj so v njem neka te re napa ke in pomanj klji vo sti, na kate re sta v svo jih kri ti kah opo zo ri la Stein -hau ser (1861) in nem{ ki oce nje va lec (Pe ter mans…1861), ven dar jih poz ne je, {e zla sti v olo mou{ ki raz li ~i ci,ne naj de mo ve~. Dunaj ski izvod je tudi naj bo lje ohra njen, saj je prak ti~ no nedo tak njen pre i vel 150 let,na kar kaè dejs tvo, da so neka te re pole tega atla sa osta le celo nera zre za ne (Bra tec Mrvar 2000). Drugapo sta ro sti je manj {a raz li ~i ca atla sa (med mre` je 1; Kocen 1861d), ki jo pod sig na tu ro II 59.936 hranijov Uni ver zi tet ni knji` ni ci v Grad cu. Gre za tako ime no va ni »manj {i polo vi~ ni for mat« dimen zi je 16 krat 25cm.Manj {a izda ja je bila bolj pri ro~ na za pouk in jo je poz ne je v ce lo ti prev zel tudi Stie ler jev atlas (Fridl 2009).Gra{ ka raz li ~i ca je med vse mi naj bolj dostop na, saj so jo Avstrij ci digi ta li zi ra li in je v ce lo ti dostop na preksplet nih stra ni (med mre` je 1). Po naved bah v pub li ka ci ji Atlan tes Austria ci (Kretsch mer in Dörf lin ger 1995)naj bi ji manj ka lo nekaj osred njih stra ni. Manj ka jo ~e stra ni so naj ver jet ne je digi ta li zi ra li v poz nej {ih izda -jah z ena ki mi zem lje vi di. Ker so leta 2011 arhiv avstrij ske ga {ol ske ga mini strs tva pre nav lja li in je bil zatoza razi sko val ce nedo sto pen, smo ime li pri sno va nju pri ~u jo ~e mono gra fi je na raz po la go le gra{ ko inolo mou{ ko raz li ~i co. S pri mer ja vo kri tik (Stein hau ser 1861; Peter mans…1861) in opi sov (Kretsch merin Dörf lin ger 1995; Bra tec Mrvar 2000) ter »olo mou{ ke« izda je (Ko cen 1861a) je v tej zad nji raz li ~i ciprve izda je mogo ~e opa zi ti kar nekaj poprav kov in izbolj {av. V Znans tve ni knji` ni ci v Olo mou cu izvodKoce no ve ga atla sa hra ni jo pod sig na tu ro II.19.350. Tako kot dunaj ska izda ja je velik 32 krat 25cm. Dunaj -ska in olo mou{ ka izda ja se raz li ku je ta tudi v na slov ni ci, ki je v du naj ski izda ji natis nje na v ve li ko sti19,5 krat 13 cm in je pri lep lje na na pod la go.

Na listih v at la su so ozna ~e ni kar to graf ski zavod, zalo` ba in tiskar na. Samo na listu Jezi kov na poja -sni la je nave den le dunaj ski tiskar Jacob & Holz hau sen, na vseh preo sta lih 28 li stih pa si pod spod njimrobom zem lje vi da sle di jo naved be Eduard Hölzel's Kun stan stalt in Wien (Umet ni{ ki zavod Eduar da Hölzlana Duna ju) na levi stra ni, Ver lag v. Eduard Hölzel in Olmütz (Za lo` ba Eduar da Hölzla v Olo mou cu) nasre di ni in aus geführt unter Lei tung v. F. Köke (iz ve de no pod vods tvom F. Kökeja) na desni stra ni. Frie -drich Köke je bil vod ja lito graf ske ga zavo da na Duna ju, ki ga je Hölzel kupil leta 1861.

Tri je listi v at la su so dvoj ni. Pre vla du je jo ~rno be li, na kate rih je 17 izmed 28 glav nih zem lje vi dov.Preo sta lih 11 je barv nih. Zani mi vo je, da atlas ni dati ran, zato lah ko o letu nje go ve ga izi da skle pa mo

42

43


le posred no, iz dru gih virov. V ka ta lo gu v Av stri ji izda nih atla sov Atlan tes Austria ci (Kretsch mer in Dörf -lin ger 1995) je nje gov izid postav ljen v leto 1861.

Sez na ni mo se pob li e z vse bi no atla sa. V ta namen pred stav lja mo vse bi no uvod nih temat skih sklo -pov in posa mez nih zem lje vi dov v at la su:

In halt (Ka za lo):No tra nji naslov ni ci v at la su sle di kaza lo, ki pa je objav lje no le v iz da ji iz Olo mou ca (Ko cen 1861a).

O~it no je bilo doda no nak nad no, saj ga v du naj ski prvi izda ji iz arhi va {ol ske ga mini strs tva in gra{ kimali izda ji ni in ga pogre {a jo tudi neka te ri kri ti ki (Pe ter mans…1861). To je torej trden dokaz, da je prvaveli ka izda ja, ki je pri{ la na trg, ena ka tisti iz Znans tve ne knji` ni ce v Olo mou cu.

Kar ten-Pro jec tio nen (Kar to graf ske pro jek ci je):V tem poglav ju Kocen uvo do ma raz glab lja o vr stah zem lje vi dov in nji ho vem pome nu, kar je z di -

dak ti~ ne ga vidi ka zelo pou~ no, saj je s tem pou da ril pomen kar to graf ske ga gra di va, ki sle di v at la su.Pri naved bah vrste zem lje vi dov pre ha ja od glo bal ne ga (zem lje vi di veso lja, sve ta) h kra jev ne mu (na ~r timest). Sle di obse` na raz la ga kar to graf skih pro jek cij, ki {e zda le~ ni bila obi ~aj na v ta krat nih atla sih. Tojasno kaè, kak {en pomen je Kocen pri pi so val mate ma ti~ ni kar to gra fi ji. Na zelo eno sta ven na~in posku -{a bral cu poja sni ti, kako s pro jek ci ja mi po dolo ~e nih mate ma ti~ nih zako ni to stih pre sli ku je mo to~ kez Zem lji ne kro gle na rav ni no. Pri tem si poma ga mo z geo graf sko mre o vzpo red ni kov in pold nev ni kov,ki se pri raz li~ nih pro jek ci jah raz li~ no izri su je jo. Na dobrih dveh stra neh je pred stav lje nih dva najst takratnaj po go ste je upo rab lja nih pro jek cij, ki so nazor no upo dob lje ne tudi na listu {te vil ka 1.

Ker uni ver zal ne pro jek ci je, ki bi re{i la vse prob le me pre sli kav to~k s kro gle na rav ni no, ni mogo ~eizpe lja ti, pro jek ci je podob no kot e pred sto let jem in pol na splo {no deli mo (Pe ter ca, Rado {e vi} in Mili -sav lje vi} 1974):• gle de na izbi ro pomo` ne pro jek cij ske plosk ve na sto`~ ne (ko nu sne), valj ne (ci lin dri~ ne) in rav nin ske(azi mut ne);

• gle de na defor ma ci je na kon form ne (ohra nja jo se koti), ekvi va lent ne (ohra nja jo se povr {i ne) in ekvi -di stan~ ne (ohra nja jo se raz da lje v eni sme ri);

Sli ka 19: Kaza lo iz prve izda je Koce no ve ga sred nje {ol ske ga atla sa (Ko cen 1861a).

ZNANSTV

ENA KNJI@N

ICA V OLO

MOUCU


44

Sli ka 20: Pri kaz kar to graf skih pro jek cij (Ko cen 1861a).

ZNANSTV

ENA KNJI@N

ICA V OLO

MOUCU

• gle de na polo aj pro jek cij ske plosk ve pro ti polo a ju Zem lji ne osi na pokon~ ne, pre~ ne in po{ev ne;• gle de na doti ka li{ ~e pro jek cij ske plosk ve na polar ne, ekva to rial ne in hori zon tal ne;• gle de na polo aj pro jek cij ske ga sre di{ ~a na cen tral ne (s sre di{ ~em v sre di{ ~u kro gle), ste reo graf -ske (s sre di{ ~em v nas prot nem polu od pro jek cij ske rav ni ne) in orto graf ske (s sre di{ ~em v ne skon~ no sti).V kar to graf ski prak si so kar to graf ske pro jek ci je kom bi na ci je ali modi fi ka ci je na{te tih mo` no sti in so

naj ve~ krat poi me no va ne kar po nji ho vih avtor jih.Ko cen naj prej nava ja rav nin ske pro jek ci je gle de na polo aj pro jek cij ske ga sre di{ ~a. Med splo {ni -

mi ome nja orto graf sko pro jek ci jo, pri kate ri pro jek cij ski àr ki pote ka jo vzpo red no in pro jek cij skorav ni no seka jo pod pra vim kotom, ste reo graf sko pro jek ci jo s pro jek cij skim sre di{ ~em v enem od obehpolov in cen tral no pro jek ci jo, pri kate ri navi dez ni ar ki pri ha ja jo iz sre di{ ~a Zem lje. Nave de ni sta {e dveizpe lja ni pro jek ci ji, glo bu sna, ki jo je zasno val astro nom Phi lip pe de la Hire, in Jame so va, ki je poi me -no va na po Henry ju Jame su. Pri zad njih dveh je pro jek cij sko sre di{ ~e na navi dez ni kro` ni ci pola, zunajobmo~ ja Zem lje. Nju na pred nost je v tem, da je stop nja popa ~e nja dol in kjer ko li na Zem lji ni obli v pri -mer ja vi z iz bi ro dru gih pro jek cij skih sre di{~ bolj ena ko mer na. Sle di pred sta vi tev izpe lja nih pro jek cij,poi me no va nih po nji ho vih avtor jih, kot so Lam ber to va, Babi ne to va, San son-Flam stee do va, Keglo va inBon ne je va. Naj bolj zna na med nji mi je Mer ca tor je va pokon~ na valj na kon form na pro jek ci ja, ki ji je zara -di vses plo {ne raz {ir je no sti tudi Kocen name nil naj ve~ pro sto ra.

Ce lo vi ti pred sta vi tvi posa mez nih kar to graf skih pro jek cij sle di jo {e omem be meril zem lje vi dov in na~i -nov pre ra ~u na va nja dol in med raz li~ ni mi dol in ski mi eno ta mi. Kocen raz lo i izvor geo graf ske milje,pred uved bo metr ske ga siste ma splo {no uve ljav lje ne mer ske eno te. Pred stav lja namre~ natan~ no pet -naj sti no dol i ne zem lje pi sne sto pi nje na ekva tor ju.

Po Koce no vem zgle du je uvod na raz la ga temelj nih poj mov mate ma ti~ ne kar to gra fi je posta la stal -ni ca {ol skih atla sov.

Ter rain le hre (Nauk o po vr{ ju):Ta del Koce no ve ga uvod ni ka je zelo zani miv za sodob no razu me va nje pou ka geo gra fi je pred sto -

pet de se ti mi leti. Avtor v njem naj prej pojas nju je temeljne vidike takrat ne ga kar to graf ske ga upo dab lja njain pred stav lja nja povr{ ja, pri ~emer kot pogla vit ni prvi ni izpo stav lja naklon in nad mor sko vi{i no, ki ju jemogo ~e pri ka za ti z me to do Leh man no vih ~rtk in s sen ~e njem. Les tvi ca s ~rt ka mi in naklon ski mi raz -re di je gra fi~ no zelo nazor no in podrob no pred stav lje na na sli ki 18 prve ga sli kov ne ga lista, ozna ~e ne gas {te vil ko 1. Zani mi vo je, da Kocen v ta namen nava ja kon kret ne pri me re iz Fur lan ske ga niàv ja. Naj -bolj pri roki mu je bil pri mer San Danie le ja ob Til men tu, kaj ti v me ri lu 1 : 580.000 je bilo mogo ~e s ~rt ka minari sa ti tudi posa mez ne manj {e gri ~e in tera se ter s tem opo zo ri ti na relief no raz no li kost. Nava ja, daje iz pri ka za s ~rt ka mi zlah ka mogo ~e ugo to vi ti, da je nase lje San Danie le na vrhu gri ~a. V be se di lusicer ne govo ri o zna ~a ju gri ~ev in vzpe tin v oko li ci San Danie le ja, za kate re zdaj vemo, da so del veli -ke ga moren ske ga loka, ki ga je odlo il til ment ski lede nik. A Ko ce nu ni pad lo v o~i le Fur lan sko niàv jev ce lo ti, ampak mor da {e bolj nje go va skraj na sever ni in ju` ni del, torej tudi oko li ca Benetk. Bral cu {enaprej raz la ga zna ~aj oko li ce San Danie le ja, kjer je potok, eden od Til men to vih pri to kov, vre zal glo bo -ko, a {i ro ko prod na to stru go, iz ~esar je mogo ~e skle pa ti na pre vla du jo ~o prod no sesta vo povr{ ja {ir {eoko li ce. To dejs tvo nave zu je na bli i no veli kih hudour ni{ kih strug, ki se pojav lja jo zahod no od tod in sojih ustva ri le reke Til ment, Medu na in Zeli na (ita li jan sko Cel li na, fur lan sko Cili ne). Te reke nima jo samo{iro kih prod na tih stru g, ampak je s pro dom pre kri ta nji ho va {ir {a oko li ca, kar je {e ved no pre vla du jo~azna ~il nost tega dela Fur lan ske ga niàv ja.

S tem pri me rom èli Kocen bral ca opo zo ri ti na pomen zem lje vi dov, {e zla sti tistih v ve~ jem meri lu,iz kate rih je mogo ~e nepo sred no ali posred no skle pa ti o {te vil nih dejs tvih. Meto da ~rt ka nja pa ne omo -go ~a nepo sred ne ga ugo tav lja nja vi{in, saj dol i na ~rtk opredeli le naklon povr{ja, zato lahko le ocenjujemo,da je vzpetina Taje t seve ro za hod no od San Danie le ja visoka »ne kaj tiso~ ~ev ljev«.

Da nes se sicer lah ko vpra {a mo in mor da tudi ~udi mo, zakaj je v re lief no in geo graf sko tako pestri dràvi,kot je bila Avstro-O gr ska, izbral prav Fur la ni jo z ve ~in sko ita li jan sko in fur lan sko govo re ~im prebivalstvom,

45



46

saj je imel goto vo na raz po la go dovolj dru gih pri me rov, ki bi bili, ~e dru ge ga ne, bli` ji pre stol ni ci in nena -zad nje veli ki ve~i ni {olar jev. Naj bolj {i odgo vor na to dile mo je poda tek iz Koce no ve ga ìv lje nje pi sa, daje od 24. sep tem bra 1855 do 18. ju li ja 1858 ivel v Go ri ci, kjer je na tam kaj{ nji gim na zi ji pou ~e val mate -ma ti ko in fizi ko (Bra tec Mrvar 2009). Kocen se je zelo ver jet no pob li e sez na nil ne le z bli` njo, ampaktudi z bolj odda lje no oko li co Gori ce in je zato v at la su pri pri ka zu neka te rih splo {nih zna ~il no sti temuobmo~ ju name nil pomemb nej {o vlo go, saj je pri ka za ne pri me re tudi sam zelo dobro poz nal.

Za pona zo ri tev rav nin ske ga sve ta, ki ga pri ka zu je in raz la ga na pri me ru Bene{ ke lagu ne ter nje -ne ga kop ne ga zaled ja, ni upo ra bil poseb nih kar to graf skih zna kov in je na zem lje vi du neo bar van, med temko so mokri{ ~a na robu lagu ne ozna ~e na z nee na ko mer ni mi {ra fu ra mi. Ker je pri kaz ~rno bel, mor ja nimogel obar va ti, zato je vod ne povr {i ne ozna ~il z go sti mi izo ba ta mi.

Na zad nje Kocen obrav na va {e gor ski svet, ki ga je po nje go vem ve~ vrst, pri ka zan pa je na ve~na~i nov, ki jih v tem bese dil nem delu pojas nju je z raz la go gra fi~ no pred stav lje nih pri me rov na prvemsli kov nem listu s {te vil ko 1. Pona zo ri tve ni pri me ri so iz zdaj{ njih dràv [vi ce, Ita li je, Gr~i je, Nem ~i je inFran ci je. Naj ve~ jih je iz [vi ce.

Sprach lic he Erläute run gen (Je zi kov na poja sni la):Ta temat ski sklop je Kocen raz de lil na dva dela. Prvi del je v ob li ki pre gled ni ce pred stav lje ni Aus -

sprac he (Iz go var ja va), dru gi del pa je naslov ljen s Häufig vor kom men de geo grap hisc he Bezeich nun genin versc hie de nen Sprac hen (Po go ste geo graf ske ozna ke v raz li~ nih jezi kih).

Ta del je imel Kocen za eno naj ve~ jih odlik svo je ga atla sa, saj je v Geo grap hisc he Lehr mit tel zapi -sal: »…Zelo pogo sta napa ka pri {ol skih geo graf skih delih je, da ne nava ja jo izgo vo ra tujih imen, kar zbu janego to vost pri u~en cih in mar si ka te rem u~i te lju…« (Ko cen 1861b, 11). V na da lje va nju iste ga dela jev tem pogle du o{vrk nil osta le atla se: »…Kar je {e zla sti manj ka lo v av strij skih {olah, je bila podrob -nej {a obrav na va vzhod nih in ju` nih kron skih deèl (Ga li ci ja, Buko vi na, Ogr ska, Sed mo gra{ ka, Hrva{ ka,Sla vo ni ja, Voj na kra ji na in Dal ma ci ja). Zapi si imen na zem lje vi dih teh deèl so bili pol ni napak, kar jebilo {e pose bej izra zi to pri polj skih in madàr skih ime nih, ki so tudi v naj bolj {ih atla sih pra vi lo ma napa~ -na. Napa~ no ali pomanj klji vo so zapi sa ni zla sti poseb ne ~rke in nagla sna zna me nja, ki so v teh dvehjezi kih izred no pomemb ni in so tak {ni zem lje vi di, kljub dru gim pred no stim, za Polja ke in Madà re neupo -

Sli ka 21: Izrez iz Jezi kov nihpojasnil v uvod nem delu Koce -no ve ga atla sa (Ko cen 1861a). ZN

ANSTV

ENA KNJI@N

ICA V OLO

MOUCU

rab ni. Temu se ni uspe lo izog ni ti niti Kie per tu, ene mu naj bolj poli glot skih geo gra fov, ki pogo sto ~ez mer -no raz ka zu je svo je jezi kov no zna nje…« (Ko cen 1861b, 18).

V pre gled ni ci je Kocen za 27 nem{ kih gla sov nih zna kov nave del izgo vor ne ustrez ni ce v ni zo zem -skem, angle{ kem, {pan skem, por tu gal skem, polj skem in madàr skem jezi ku. Jezi ki so raz vr{ ~e ni poabe ced nem zapo red ju v nem{ ~i ni. Z iz je mo angle{ ~i ne ter delo ma por tu gal{ ~i ne, nizo zem{ ~i ne in madàr{ -~i ne so rubri ke v pre gled ni ci pre cej skrom no zapol nje ne, saj je Kocen o~it no menil, da se izgo var ja vain zapi si gla sov nih zna kov v po sa mez nih jezi kih koli kor toli ko uje ma jo z nem{ ki mi.

V dru gem delu poglav ja je dodal 181 v zem lje pi snih ime nih naj po go ste je vse bo va nih ob~ noi men -skih izra zov v kar 22 raz li~ nih jezi kih ozi ro ma sku pi nah jezi kov: angle{ kem, arab skem, dan skem,fran co skem, fri zij skem, indij skem-hin dij skem, ita li jan skem, kelt skem, kitaj skem, madàr skem, malajskem,mon gol skem, nizo zem skem, nor ve{ kem, per zij skem, por tu gal skem, reto ro man skem, ruskem, slo van -skih (!), {pan skem, {ved skem in tur{ kem.

S tem temat skim sklo pom je v ve li ki meri zavr nil o~i tek iz ostre nem{ ke kri ti ke: »…gos pod Kocen ravnone pre ki pe va od ~ez mer ne ga jezi kov ne ga zna nja…« (Pe ter mans…1861, 407). [e toli ko bolj, ~e upo -{te va mo, da kon ku ren~ ni atla si tovrst nih raz lag niso ime li. V slo ven ski atla sni lite ra tu ri je prvi zapis, in tozelo teme ljit, o za pi so va nju in izgo vo ru zem lje pi snih imen pri pra vil zna ni pre va ja lec Jan ko Moder (1972).Objav ljen je bil v Ve li kem atla su sve ta, ki je leta 1972 iz{el pri zalo` bi Mla din ska knji ga. V tem atla su jetudi prvi ve~ je zi~ ni pre gled zem lje pi snih izra zov v slo ven skih atla sih. Tovrst ni pre gle di so v at la sni literaturi zad -njih dveh deset le tij posta li stal ni ca in so dobro izho di{ ~e za bolj {e razu me va nje pome na zem lje pi snih imen.

N°1 ({t. 1):Po uvod nem bese dil nem delu je to, sode~ po o{te vil ~e nju v de snem zgor njem kotu, ki ga naj de mo

na vseh zem lje vi dih v at la su, prvi sli kov ni list. Ozna ~en je samo s {te vil ko in je za raz li ko od preo sta -lih zem lje vi dov brez naslo va, kar pa je, gle de na raz no vrst ne pri ka ze na njem, tudi razum lji vo. V ka za luje nave den kot list Kar ten pro jec tio nen (Kar to graf ske pro jek ci je). [te vil ne ski ce na tej stra ni so nazor -no sli kov no dopol ni lo k uvod ne mu bese dil ne mu delu atla sa. Celo ten list, ki ga v manj {i gra{ ki izda ji ni,je natis njen v eno barv ni lito gra fi ji.

Kar to graf skim pro jek ci jam je name nje na leva stran lista. Zgo raj so ena poleg dru ge nani za ne ski -ce azi mut nih pro jek cij z raz li~ ni mi pro jek cij ski mi sre di{ ~i. Sle di osem pri ka zov geo graf ske mre e v raz li~ nihpro jek ci jah, brez izri sa celin. Od vrste pro jek ci je je namre~ odvi sno, ali so vzpo red ni ki in pold nev ni kirav ne ~rte ali loki, ali so vzpo red ni ali ne, ali se seka jo pod pra vim kotom, in podob no. Zani mi vo je, daje Kocen med pro jek ci je uvr stil tudi izrez pomor ske ga zem lje vi da ali por tu la na z mre o kom pa snih ~rt,~eprav so ti zem lje vi di zara di Mer ca tor je ve pro jek ci je za~e li izgub lja ti pomen. Pri pona zo ri tvi dveh pro -jek cij, Jame so ve hori zon tal ne in Babi ne to ve, so poleg geo graf ske mre e izri sa ne tudi celi ne.

Na desni stra ni lista so gra fi~ ne pona zo ri tve, ki se nave zu je jo na bese di lo v po glav ju Nauk o po -vr{ ju. Povsem zgo raj so z oz na~ bo 17 naj prej pri ka za ne temelj ne relief ne obli ke gle de na nad mor skovi{i no. Pose bej so nave de ni niàv je, rob no gorov je, viso ka pla no ta, tera se ali stop nja sta pokra ji na ingora ta pokra ji na. [te vil ka 18 je legen da Leh man no ve ga ~rt ka nja po pet sto pinj skih naklon skih raz re -dih; v zad njem z na klo ni nad 45°. Preo sta li pri ka zi so z iz je mo sli ke 28, kjer so gra fi~ no pred stav lje neraz da lje v raz li~ nih mer skih eno tah, name nje ni relief nim obli kam in nji ho ve mu upo dab lja nju na zem lje -vi dih. Tri je kart ni izre zi pri ka zu je jo Ber ner Ober land (del Bern skih Alp) kot pri mer lede ni{ ke pokra ji neter dela Tici na med Alt dor fom in Bel lin zo no in gorov ja Pin dus (Pind) kot pri me ra gor skih voz li{~. S tri -raz se` nost ni mi pano ram ski mi ris ba mi so {e enkrat pri ka za ne Bern ske Alpe z na ve de ni mi ime ni naj boljzna nih vrhov, nei me no va na, mor da celo fan ta zij ska lede ni{ ko preob li ko va na gor ska pokra ji na z izri sa -ni mi in poi me no va ni mi ve~ vrsta mi lede ni kov (glav ni lede nik, stran ski lede nik, lede ni{ ki prag), fran co skaognje ni{ ka pokra ji na Auverg ne s Cen tral nim masi vom kot pri mer pokra ji ne sto` ~a stih vzpe tin in Thürin -ger wald (Tu rin{ ki gozd) kot pri mer valo vi te ga hri bov ja. Nazad nje so na eni sami ris bi tako v tlo ri su z me to do~rtk kot v pre re zu pri ka za ne vse naj po go stej {e in najz na ~il nej {e obli ke vzpe tin in vrhov: prio stre ni vrhali pik, rog, raz, sote ska, gla va, hrbet, pre val, gri~, pla no ta, miza sta gora, sto` ~a sta vzpe ti na.

47



48

Sli ka 22: Izrez pri ka zov povr{ ja s prvega lista atlasa (Ko cen 1861a).

ZNANSTV

ENA KNJI@N

ICA V OLO

MOUCU

Mor da se zdi nena vad no, da Kocen gor ski svet pona zar ja pred vsem s pri me ri iz [vi ce in ne z vi -so ko gor ski mi obmo~ ji takrat ne monar hi je. Raz log ver jet no sega v ~as, ko je ivel v Ljub lja ni (1853–1854)in je bil na tam kaj{ nji gim na zi ji vod ja nara vo slov no-kme tij ske ga kabi ne ta. V tej vlo gi je bil odgo vo renza nakup lite ra tu re in novih u~il. Poleg fizi kal nih u~il je naba vil mno ge nara vo slov ne knji ge, med kate -ri mi je bilo {e naj ve~ geo graf skih, med temi pa so bila {e pose bej {te vil na {vi car ska dela (Ju` ni~ 2009).

N°2 – Erdan sich ten ({t. 2 – Pogle di na Zem ljo):Na dru gem listu so pri ka zi Zem lje iz raz li~ nih pers pek tiv. Sedem zem lje vi dov manj {ih meril pri ka zu -

je na{ pla net na tri raz li~ ne na~i ne. [tir je zem lje vi di v vo ga lih lista v me ri lu prib li` no 1:200.000.000 pri ka zu je jovzhod no, zahod no, ju` no in sever no polob lo. V sre di ni je kot nekak {en tujek zem lje vid sve ta v Mer ca -tor je vi pro jek ci ji, izri san v me ri lu prib li` no 1 : 500.000.000. S svo jo sko raj kva drat no obli ko mo~ no odsto paod osta lih, kro` nih pri ka zov polo bel. Zani mi vo, je, da je v nje go vem sre di{ ~u Ame ri ka, zato sta nje go vavzhod ni in zahod ni rob na 90° vzhod ne zem lje pi sne dol i ne. Posle di ca tega je, da je Indij ska pod ce li nav bis tvu nepre poz nav na. Nad in pod tem zem lje vi dom sta {e pri ka za kopen ske in mor ske polob le v me -ri lu prib li` no 1 : 400.000.000. Ta list je prvi v at la su, natis njen v barv ni lito gra fi ji. Vsa ka celi na je dru ga ~eobar va na, kar pre cej pri po mo re k na zor no sti zem lje vi da. Za name ~ek so z mo dro obar va ni tudi ocea niin mor ja. eprav so upo rab lje ne raz li~ ne pro jek ci je, se, tako, kot je bilo takrat obi ~aj no v Av strij skem cesars -tvu, na vseh zem lje vi dih za za~et ni pold nev nik upo rab lja ferr ski pold nev nik z iz ho di{ ~em na oto ku Fer rov Ka nar skih oto kih. Ime Fer ro je por tu gal ske ga izvo ra in so ga dol go upo rab lja li tudi v nem{ kem govor -nem oko lju, med tem ko je {pan sko ime oto ka, ki je v sodob no sti povsod povsem pre vla da lo, El Hier ro.Otok ima {e ved no vzde vek »pold nev ni{ ki otok«, saj so ga kot naj bolj zahod no to~ ko Sta re ga sve ta zaizho di{~ ni pold nev nik upo rab lja li tudi Fran co zi in Nem ci, dom ne va li pa so tudi, da ga je v 2. sto let ju prikar to graf skih pri ka zih za izho di{ ~e upo ra bil Pto le maj.

Zem lje pi sna ime na so raz me ro ma red ka. Z ver zal ka mi so izpi sa na le ime na Stil ler Ocean, enkrattudi Stil ler Meer (Tihi ocean, zdaj v nem{ kem govor nem oko lju pre vla du jo ~e upo rab lja jo alo nim Pazi -fisc her Ozean), Atlan tisc hes Meer (At lant sko mor je) in na enem samem zem lje vi du tudi Indisc hes Meer(In dij sko mor je). Ime na celin so izpi sa na z ne ko li ko ve~ ji mi mali mi tiska ni mi ~rka mi kot preo sta la pokra -jin ska ime na ter ime na oto ~ij in oto kov, ki so pra vi lo ma nave de na v le e ~i pisa vi. Na neka te rih zem lje vi dihsta Ark ti~ ni in Antark ti~ ni ocean tako na ju` ni kot sever ni polob li poi me no va na Eis Meer (Le de no mor -je), na dru gih pa kot Nörd lic hes Eis Meer (Se ver no lede no mor je) in Südlic hes Eis Meer (Ju` no lede nomor je). Nee not no je poi me no va na tudi Antark ti ka. Na ve~i ni zem lje vi dov je izpi sa na kot Antark tisc herCon ti nent (An tark ti~ na celi na), na enem pa kot Süd Con ti nent (Ju` na celi na).

N°3 – Über sicht der Boden ge stal tung von Euro pa ({t. 3 – Povr{ je Evro pe):Tret ji list sestav lja ~rno bel zem lje vid v me ri lu 1 : 25.000.000, natis njen v teh ni ki ve~ barv ne lito grafi -

je, saj se na njem pojav lja jo vsaj tri je odten ki barv. S svet lo si vo so v ce lo ti obar va na mor ja, Leh man no ve~rt ke za hri bov ja in gorov ja, obri si celin ter {ra fu re za rav nin ska obmo~ ja so neko li ko tem nej {e sive bar -ve, na ~rni tiskar ski plo{ ~i pa so bila zapi sa na zem lje pi sna ime na ter izri sa na re~ na in nasel bin ska mre a.Zem lje vid ima kar dve sto pinj ski raz de li tvi ozi ro ma dva za~et na pold nev ni ka. Na spod njem robu je zem -lje pi sna dol i na odmer je na gle de na pari{ ki pold nev nik, na zgor njem pa gle de na ferr ski pold nev nik.To pri izri su geo graf ske mre e ni pred stav lja lo poseb ne teà ve, ker se mre i pre kri va ta, saj so takratver je li, da je Pariz natan~ no 20° vzhod ne je od Fer ra. Dejan sko je raz li ka 20° in dobrih 23', a so natan~ -ne izme re opra vi li {ele konec 19. sto let ja. Kas pij ska depre si ja (poi me no va na Kas pisc he Tief step pen)je pose bej ozna ~e na z zelo gosto tem nej {o {ra fu ro, dru ga ~e od preo sta le ga povr{ ja pa je vri sa na tuditun dra na seve ru Rusi je. Legen da s {ra fu ro za depre si jo je izri sa na pod naslo vom zem lje vi da in gra -fi~ nim meri lom. Doda no ji je poja sni lo v le e ~i pisa vi: »Ein sen kung des Bodens (am Kas pi See) unterdas Mee re sni ve au« (»ze melj ska glo bel (ob Kas pij skem jeze ru) pod mor sko gla di no«).

Stein hau ser za splo {na geo graf ska zem lje vi da Evro pe in Azi je oce nju je, da se »…od li ku je ta po ~isto -sti in raz lo~ no sti, zato spa da ta med naj bolj {e {ol ske zem lje vi de…« (Stei nhau ser 1861, 728). Kljub temu

49



50

ZNANSTV

ENA KNJI@N

ICA V OLO

MOUCU

Sli ka 23: Izrez osrednjega dela zem lje vi da Povr{ je Evro pe (Ko cen 1861a).

sta bila oba zem lje vi da Evro pe v dru gi izda ji atla sa (Ko cen 1862) izde la na povsem na novo. Raz log jebil mor da v tem, da je bil na teh zem lje vi dih relief izri san dokaj she ma ti~ no in je zato nena tan ~en, z leprib li` nim pote kom gor skih hrb tov in siste mov, kar je opaz no zla sti pri Dinar skem in Skan di nav skemgorov ju ter v Za kav kaz ju, Mali Azi ji in Ira nu.

Zem lje pi sna ime na so red ka, pri la go je na na~e lu jasno sti in pre gled no sti, kar je u~en cem omo go -~a lo la` je razu me va nje vse bi ne zem lje vi da. Zapi sa na so ime na morij, zali vov, pre li vov, oto kov, polo to kov,rtov, rek, jezer, goro vij in naj po memb nej {ih narav no po kra jin skih enot. Na zem lje vi du ni nobe ne ga ime -na vrha, mesta pa so le pozi cio ni ra na s krog ci dveh dimen zij, ki naka zu je jo nji ho vo veli kost. Z ver zal ka miso izpi sa na ime na ve~i ne morij, celin ter veli kih oto kov Gren lan di je, Islan di je, Irske in Veli ke Bri ta ni je.Zani mi vo je, da so na zem lje vi du tudi Pit ju zi (Pit hiu sen) kot del Balear skih oto kov, kar kaè, da so èv an ti ki poi me no va ne mu oto~ ju, ki ga sestav lja ta oto ka Ibi za in For men te ra, v ti stem ~asu {e ved nopri pi so va li pre cej {en pomen.

Kot zani mi vost naj nave de mo {e nekaj zna ~il nih poi me no vanj veli kih evrop skih pokra jin skih enot:Französisc hes Tief land (Fran co sko niàv je), Französisc hes Ber gland (Fran co sko vi{av je), Fin nisc heFels- und See plat te (Fin ska kam ni ta in jezer ska plo{ ~a), Sar ma tisc hes Tief land (Sar mat sko niàv je,ki se zdaj pra vi lo ma nava ja kot Rusko niàv je), Südrus sisc he Step pen plat te (Ju` no ru ska step ska plo{ -~a) in Tafel land Iran (Iran ska pla no ta, zdaj naj ve~ krat Iran sko vi{av je). Gre seve da za opi sna, umet novzpo stav lje na ime na, ki bolj ali manj posre ~e no odra a jo bis tve ne zna ~il no sti poi me no va nih pokra jin.V ta tip imen bi lah ko uvr sti li tudi oba zapi sa Tun dra (prvi je vzhod no od Oba, dru gi med reko Mezenin Ura lom), za kate ra pa zara di vses plo {ne rabe veli ke za~et ni ce v nem{ ~i ni ni jasno, ali ju je imel avtorza ob~ noi men ski ali pokra jin ski z zna ~a jem last nih imen.

N°4 – Poli tisc he Ueber sicht von Euro pa ({t. 4 – Poli ti~ ni pre gled Evro pe):ê tr ti list sestav lja zem lje vid v me ri lu 1 : 25.000.000, ki je natis njen v teh ni ki barv ne lito gra fi je. To

je omo go ~i lo, da so posa mez ne drà ve ozna ~e ne z raz li~ ni mi bar va mi, ~eprav so odten ki neka te rih dràv,ki se ne sti ka jo, ena ki. V mi slih ima mo Fran ci jo in Rusi jo (svet lo mo dra bar va), [pa ni jo, Nor ve{ ko, [ved -sko in evrop ski del Tur ~i je (bei ge), Por tu gal sko in Gr~i jo (svet lor ja va), ju` no Gren lan di jo, Islan di jo, Dan sko,Nizo zem sko in Bel gi jo (rja va) ter Zdru e no kra ljes tvo in Avstri jo (ro` na ta). Ker bi bilo zelo dra go, ~e bimora li za vsa ko drà vo pri pra vi ti svo jo tiskar sko plo{ ~o, je pod va ja nje barv razum lji vo. V manj {i in ve~ jiizda ji atla sa (med mre` je 1; Kocen 1861a) sta nabo ra barv raz li~ na. Za za~et ni pold nev nik je izbran samoferr ski pold nev nik.

Za ra di {te vil nih nase lij je gosto ta imen pre cej ve~ ja kot na splo{nem geografskem zem lje vi du Evro -pe. Name sto imen goro vij in ve~i ne narav no po kra jin skih enot so izpi sa na ime na dràv ter pomemb nej {ihkul tur nih in zgo do vin skih pokra jin, kakr {ne so na pri mer Gros sru sland (Ve li ka Rusi ja), Chi wa (Hiva),Ciskau ka sien (Ci skav ka zi ja ali Pred kav kaz je) Geor gien (Gru zi ja), Klein Asien (Mala Azi ja), Per sien (Per -zi ja). Neka te ra tovrst na ime na, deni mo Lap pland (La pon ska), Kur di stan in Meso po ta mien (Me zo po ta mi ja)so zapi sa na na obeh zem lje vi dih Evro pe. Z ve li ki mi tiska ni mi ~rka mi so poleg pomemb nej {ih morij izpi -sa na samo {e ime na naj ve~ jih mest. To so Madrid, Paris (Pa riz), Lon don, Amster dam, Kopen ha gen(Køben havn), Stock holm, Ber lin, St. Peters burg (Sankt Peter burg), Wien (Du naj), Rom (Rim), Nea pel(Nea pelj), Con stan ti no pel (Kon stan ti no pel, zdaj Cari grad) in Cai ro (Kai ro). Ime na mno gih nase lij so nem{ -ka ozi ro ma so tran skri bi ra na v nem{ ~i no, kar velja {e zla sti za ime na v slo van skih deè lah in Azi ji. Opaz naizje ma so sko raj izklju~ no ori gi nal no zapi sa na ime na na obmo~ ju Zdru e ne ga kra ljes tva, Fran ci je in[pa ni je. Na ozem lju Avstrij ske ga cesars tva so ime na pra vi lo ma nem{ ka; izje ma so mesta v hr va{ kemin ~rno gor skem pri mor ju, ki ima jo ita li jan ska ime na Pola (Pulj), Fiu me (Reka), Zara (Za dar) in Cat ta ro(Ko tor). Ita li jan sko je tudi ime Scu ta ri (Ska der) v da na{ nji Alba ni ji, prav tako so ita li jan ska ime na neka -te rih gr{ kih oto kov, deni mo Cor fu (Krf), Zan te (Za kin tos) in Can dia (Kre ta). Pit ju zi so na tem zem lje vi duzapi sa ni kot Pitiu sen.

Za ni mi vo je, da so red ka ime na zapi sa na kot alo ni mi, na pri mer skraj na ju` na to~ ka Gren lan di jev ob li ki C. Far vel od. C. Fa re well (rt Far vel ali rt Fare well). Na ozem lju zdaj{ nje Siri je se poja vi tudi edino

51



ime v ok le pa ju, ki, zapi sa no pod ime nom Tad mur, ozna ~u je tam kaj{ njo anti~ no nasel bi no Palm yra (Pal -mi ra). V na da lje va nju atla sa je tak {en na~in zapi so va nja {e ve~ krat upo rab ljen, a je pomen sko dokajnee no ten. Na tem zem lje vi du se prvi~ poja vi jo tudi ime na ljud stev, ki pa so, ~eprav zapi sa na raz mak -nje no, zelo podob na zapi som pokra jin skih imen, zato za pra vil no razu me va nje zah te va jo dolo ~e nopredz na nje. Nave de ni so Samo je den (Sa mo je di), Wogu len (Vo gu li), Basch ki ren (Ba{ kir ci), Kir gi sen (Kir -gi zi), Kosa ken (Ko za ki) in Tscher kes sen (êr ke zi).

N°5 – Über sicht der Boden ge stal tung von Asien ({t. 5 – Povr{ je Azi je):Zem lje vid v me ri lu 1 : 50.000.000 sestav lja peti list, ki je tako kot sorod ni splo {ni geo graf ski zem -

lje vid Evro pe sicer na prvi pogled ~rno bel, a za ra di raz li~ nih sivih odten kov natis njen v teh ni ki ve~ barv nelito gra fi je. Tudi ta zem lje vid ima dva za~et na pold nev ni ka, ferr ske ga in pari{ ke ga. Pose bej sta ozna -~e ni Kas pij ska in Mrtvo mor ska depre si ja, zara di raz no li kih {ra fur pa se dobro lo~i jo niìn ski, neko li kodvig njeni in gor ski svet, pa tudi tun dra, mokrot na in pu{ ~av ska obmo~ ja. Pod naslo vom in gra fi~ nimmeri lom je tokrat ob {ra fur ni ozna ki za depre si je zapi sa no: »Ge gen den (Kas pi See u. Tod tes Meer),welc he tie fer lie gen als der Spie gel des Oceans« (»ob mo~ ja (Kas pij sko jeze ro in Mrtvo mor je), ki leì -jo ni` je od gla di ne ocea na«). Zara di podob no sti kar to graf skih pri ka zov depre sij in jezer nas lah ko legen datudi zave de.

Ta zem lje vid je splo {ne mu geo graf ske mu zem lje vi du Evro pe zelo soro den tudi po tipih zem lje pi -snih imen. Z ver zal ka mi so izpi sa na le ime na Indij ske ga in Tihe ga ocea na (slednji se nava ja kot Gros serOcean oder Stil les Meer ozi ro ma Veli ki ocean ali Tiho mor je), Sever ne ga lede ne ga mor ja in Sre do zem -ske ga mor ja, celin Afri ke in Evro pe ter ime Hoch land von Cen tra la sien (Osred njea zij sko vi{av je), ki jeoro nim in horo nim hkra ti. Zani miv je imen ski zapis za pu{ ~a vo Gobi Wüste Gobi oder Scha mo (pu{ -~a va Gobi ali Scha mo), kar lah ko dobe sed no pre ve de mo kot »pu{ ~a va Pu{ ~a va ali Pu{ ~a va«.Nena vad no zve ni tudi oro nim Mandsc hu risc hes Alpen land (Man dùr ska alp ska deè la), iz zem lje vi dapa lah ko izve mo tudi, da se je sever ni podalj {ek Rume ne ga mor ja, zdaj ime no van Bo Hai, takrat ime -no val Golf von Petsc he li ozi ro ma Pe~e lij ski zaliv. Poi me no van je bil po teda nji sever no ki taj ski pro vin ciPe~e li s sre di{ ~em v Pe kin gu (med mre` je 8).

Pri to ka Aral ske ga jeze ra sta zapi sa na kot Syr in Amu, torej brez pri stav ka Dar ja, ki pa ima v iranskemin sorod nih jezi kih tako in tako ob~ noi men ski pomen reka. Sestav lje na ime na sibir skih goro vij so pravi -lo ma pre ve de na v nem{ ~i no, na pri mer Aldan Gebir ge, Saja nisc hes Gebir ge. Izje mi sta ime ni Jab lo noi(Ap fel) Gebir ge s kar dvoj nim pre vo dom in Sta no woi Chre bet, kjer je ruski ob~ noi men ski izraz hre betv po me nu 8go rov je’ le tran skri bi ran. Iz zem lje vi da je mogo ~e zve de ti tudi natan~ no lego Zad nje Indi je,v ori gi nal nem zapi su Hin ter Indien, ki obse ga deè le Indo ki taj ske ga polo to ka in Bur mo, zdaj{ nji Mjanmar.

N°6 – Asien ({t. 6 – Azi ja):Zem lje vid v me ri lu 1 : 50.000.000 je tret ja barv na lito gra fi ja v at la su. Tako kot pred hod ni ima dva

za~et na pold nev ni ka, ferr ske ga in pari{ ke ga. V le gen di so nave de ni barv ni odten ki za evrop ske kolo -nial ne pose sti: bri tan ske, nizo zem ske, fran co ske, {pan ske in por tu gal ske. Izbor barv v manj {i in ve~ jiizda ji atla sa (Ko cen 1861a; med mre` je 1) se raz li ku je. Neka te ra pomemb na kolo nial na mesta so ro~ -no obar va na. Ozna ~e ne so tudi neka te re naj po memb nej {e pomor ske poti, med ~rti ca mi pa je nave den~as plov be, od Sue za do Bom ba ja na primer 16 dni, od Cape Tow na do Kal ku te 40 dni in od Kan to nado Kali for ni je 70dni. Nad spod njim robom so sre di zem lje vi da doda ne tudi naved be vi{in petih po takrat -nem vede nju naj vi{ jih hima laj skih vrhov v ~ev ljih: Nan de Devi, Dau la gi ri ja, Mount Eve re sta,Kang ~end zen ge in dan da nes manj zna ne ga Dò mo la ri ja.

Po leg imen vseh treh ocea nov, Sever ne ga lede ne ga mor ja in celin so z ve li ki mi tiska ni mi ~rka mizapi sa na ime na neka te rih veli kih pokra jin skih enot in dràv: Sibi rien (Si bi ri ja), Ara bien (Ara bi ja, ki seuje ma z Arab skim polo to kom), Iran, Turan, Chi na (Ki taj ska) ter Vor der Indien (Pred nja Indi ja) in Hin terIndien (Zad nja Indi ja). Na tem zem lje vi du je za reko Amu v ok le pa ju nave de no anti~ no gr{ ko ime Oxus,v ok le pa ju pa sta tudi ime ni Car ma na za iran skim mestom Ker man in Palew (slo ven sko Palav) kot alonim

52

53


Sli ka 24: Izrez ju`ne Azije in Indij ske ga ocea na z na ved ba mi predvidenega ~asa plov be in vi{inneka te rih hima laj skih vrhov (Ko cen 1861a).

ZNANSTV

ENA KNJI@N

ICA V OLO

MOUCU


pod zapi som Palaos Inseln. V ok le pa ju je tudi ime oto ka Sag ha lin (Sa ha lin), ki pa sle di imen ski dvoj -ni ci Tara kai od. Kraf to (Ta ra kai ali Kraf to). Neka te ra ime na so zapi sa na nena vad no in tudi dru ga ~e kotna dru gih zem lje vi dih: Male Diven (Mal di vi), Lac ca Diven (La ka di vi), Kili ma Nja ro (Ki li man dà ro), Mom -bas (Mom ba sa) in Makh dasc hu (Mo ga di{). Na obmo~ ju Azi je so zapi sa na nasled nja ime na ljud stev:Samo je den (Sa mo je di), Ost ja ken (Ost ja ki), Jaku ten (Ja ku ti), Tchu wa nen ([u va ni), Tschuktsc hen(ûk ~i), Korjäken (Kor ja ki), Usbe ken (Uz be ki), Kir gi sen (Kir gi zi) in Truch me nen (ver jet no bi mora lo pisa tiTurch me nen, slo ven sko Turk me ni). Zani mi vo je, da je tudi na tem zem lje vi du vzhod no od Oba napisTun dra, kar naka zu je, da naj bi {lo za last no, pokra jin sko ime, bolj ver jet no pa je, da se je tam kaj zna -{el po pomo ti.

N°7 – Afri ka ({t. 7 – Afri ka):Tako kot dru gi zem lje vi di celin, z iz je mo Evro pe, je tudi zem lje vid Afri ke v me ri lu 1 : 50.000.000. V svo -

jem bis tvu zdru u je last no sti splo {nih geo graf skih in poli ti~ nih zem lje vi dov, ki so bile za Evro po in Azi jopri ka za ne na dveh lo~e nih zem lje vi dih. V spod njem levem delu je pomo` ni zem lje vid obmo~ ja Ju` neAfri ke v me ri lu 1 : 10.000.000 in zno traj nje ga spo daj desno {e maj hen zem lje vid obmo~ ja Cape Tow -na z Rtom dobre ga upa nja, ki pa nima nave de ne ga meri la. Ta sed mi list je ~etr ta barv na lito gra fi ja v at la su.Na njem je kot za~et ni pold nev nik izbran in ozna ~en le ferr ski pold nev nik. Barv ni pale ti v ve~ ji in manj -{i izda ji atla sa (Ko cen 1861a; med mre` je 1) se raz li ku je ta. V manj {i izda ji je notra njost Afri ke ve~i no mabela in praz na (med mre` je 1), med tem ko je v ve~ ji obar va na z nev tral no pastel no bar vo, ki se raz li -ku je od bri tan ske, fran co ske, {pan ske, por tu gal ske in nizo zem ske kolo nial ne pose sti, sku paj z barv ni miizse ki nave de ni mi pod naslo vom zem lje vi da in gra fi~ nim meri lom v nje go vem spod njem desnem kotu.Poleg teh barv se pojav lja {e oliv no zele no bar va, ki ozna ~u je Tur ~i jo ter nje ne pose sti na Bli` njem vzho -du in seve ro vz ho du Afri ke. Deli Azi je in Evro pe ter celot ni Sever na in Ju` na Ame ri ka, koli kor ju je vklju ~e nihv kart ni izrez, so neo bar va ni. Neka te ra pomemb na kolo nial na mesta so ro~ no obar va na.

Temu zem lje vi du je Stein hau ser o~i tal, da je pre na pol njen na robo vih in pre ve~ pra zen v sre di ni,kar pa je seve da povsem razum lji vo, ~e upo {te va mo ~as nje go ve ga nastan ka. Notra njost Afri ke so evropskirazi sko val ci raziskali {ele poz ne je (Le ban 1972). Tako je na pri mer do zna me ni te ga sre ~a nja »iz gublje -ne ga« Davi da Living sto na in Henry ja Mor to na Stan ley ja v osr~ ju celi ne, ki je bilo do takrat Evro pej cempovsem nez na no, pri{ lo {ele leta 1871 ([u mra da 2005). V na sled nji izda ji atla sa (Ko cen 1862) je bilta zem lje vid nari san povsem na novo.

Z ode be lje ni mi, neko li ko raz mak nje ni mi pokon~ ni mi ~rka mi so izpi sa na ime na takrat {e bolj ali manjsamo stoj nih kra lje stev in dru gih uprav nih enot, na pri mer Maroc co (Ma ro ko), Tri po lis (Tri po li ta ni ja), Habes(Ha be{ na obmo~ ju zdaj{ nje Etio pi je), Haus sa (Hau sa), Bam ba ra, Sene gam bien (Se ne gam bi ja), Kazem -be, Ben gue la, Moçam bi que (Mo zam bik). Ime na ljud stev so pra vi lo ma izpi sa na v pi sa vi z le e ~i miraz mak nje ni mi ~rka mi: Mau ren (Ma vri), Ade rer (Ade ri), Tua riks (Tua re gi), Man din go, Fel la ta (Ful be),Schil luks ([i lu ki), Gal las (Gala), Ber ri, Alua, Hot ten to ten (Ho ten to ti) in Kaf fern (Ka fri).

Po leg imen Atlant ske ga in Indij ske ga ocea na je na glav nem zem lje vi du z ver zal ka mi izpi sa no le {eime naj ve~ je sve tov ne pu{ ~a ve Saha re, na pomo` nem zem lje vi du pa bri tan ske ju` noa fri{ ke kolo nial -ne pose sti Capland (Ka plan di ja), Kaf fra ria (Ka fra ri ja) in Natal. S tega zem lje vi da lah ko dokaj natan~ noraz be re mo lego Zgor nje in Spod nje Gvi ne je, poi me no va nih Ober Gui nea ozi ro ma Unter Gui nea. Povir -na kra ka Nila sta poi me no va na s tran skri bi ra ni ma arab ski ma ime no ma Bahr el Abiad (Beli Nil) in Bahrel Azrak (Mo dri Nil). V ok le pa jih sta zapi sa ni alter na tiv ni ime ni indij skoo cean skih oto kov Mav ri cij in Reu -nion (Il de Fran ce ter Bur bon), ki sta è uto ni li v po za bo.

N°8 – Ame ri ca ({t. 8 – Ame ri ka):Tudi ta zem lje vid v me ri lu 1 : 50.000.000 zdru u je last no sti narav ne ga in poli ti~ ne ga zem lje vi da. Natis -

njen je kot barv na lito gra fi ja. V spod njem levem kotu sta {e dva pomo` na zem lje vi da. Zgor nji in manj {iobmo~ ja Pana me nima nave de ne ga meri la. Podo ben zem lje vid je tudi v naj no vej {em Koce no vem atla -su (Gros ser Kozenn-At las…2011). Ve~ ji pomo` ni zem lje vid z na slo vom Hoch land von Qui to (Quit sko

54

55


Sli ka 25: Izrez vzhodnega dela zem lje vi da Afri ka (Ko cen 1861a).

ZNANSTV

ENA KNJI@N

ICA V OLO

MOUCU


56

Sli ki 26 in 27: Pomo` na zem lje vi da obmo~ ja Pana me v pr vem Koce no vem atla suiz leta 1861 in obmo~ ja Panam ske ga pre ko pa v naj no vej {i izda ji Koce no ve ga atla saiz leta 2011 (Ko cen 1861a in Gros ser Kozenn-At las…2011).

vi{av je, ki se v glav nem uje ma z Ek va dor jem) ima nave de no {te vil~ no meri lo 1 : 15.000.000. Glav ni zem -lje vid ima za za~et ne ga ferr ski pold nev nik. Pri kaz povr{ ja je tako kot na zem lje vi du Afri ke dru ga ~en kotna osta lih pre gled nih zem lje vi dih. Barv ne plosk ve pona zar ja jo ozem lja Zdru e nih dràv Ame ri ke, Mehi -ke ter z iz je mo Bri tan ske, Nizo zem ske in Fran co ske Gva ja ne takrat e neod vi snih ju` noa me ri{ kih dràvBra zi li je, La Pla te, kot se je takrat ime no va la Argen ti na, îla, Boli vi je, Peru ja, Ekva dor ja, Vene zue le inNove Gra na de, kot se je ime no va la Kolum bi ja, ki ji je pri pa da lo tudi ozem lje Pana me. Sicer pa kolo -nial na ozem lja evrop skih dràv in nji ho ve bar ve niso nave de ni v le gen di, ~eprav so posa mez na ozem ljana~e lo ma ena ko obar va na kot na zem lje vi du Afri ke. Barv ni odten ki so pre mi{ lje no raz po re je ni tako, dase posa mez na ena ko ali podob no obar va na ozem lja ne sti ka jo.

Z ver zal ka mi so zapi sa na ime na obeh ocea nov (Tihi ocean je na tem zem lje vi du poi me no van Stil -ler Ocean oder die Süd See, slo ven sko Tihi ocean ali Ju` no mor je) ter celi ne Azi je. Z ve li ki mi tiska ni mi~rka mi je izpi sa no tudi ime Isth mo v po me nu 8Ze melj ska oì na’ na pomo` nem zem lje vi du obmo~ ja sodob -ne Pana me. Na glav nem zem lje vi du je ozna ~e na in tudi opi sno pred stav lje na meja pla va jo ~e ga ledu(Gren ze des Trei bei ses). Prav tako je ozna ~e nih nekaj pomor skih linij z na ved bo pred vi de nega ~asaplov be, med nji mi tudi povezava med ~il skim Val pa rai som in kitaj skim Kan to nom, na kate ri naj bi lad -je plu le kar 100 dni. Zahod no od Misi si pi ja in Misu ri ja v se ver nem delu Zdru e nih dràv so nave de nePre ri je (Prai rien), jugovz hod no od njih pa z ena ko veli ki mi ~rka mi Sava ne (Sa van nen), iz ~esar je mogo -~e skle pa ti, da je Kocen ta dva poj ma raz li ko val, ~e è ne geo graf sko, pa vsaj pomen sko. Ker je bilaAlja ska takrat {e rusko ozem lje, je tam kaj topo nim Rus sisch Nord Ame ri ca (Ru ska Sever na Ame ri ka).V ok le pa jih so zapi sa na ime na kra jev Sitc ha (za ime nom Neu Arc han gelsk, slo ven sko Novi Arhan gelsk;zdaj se kraj ime nu je Sit ka) in San Sal va dor (za Bahia), oto ka San Sal va dor (za ime nom Gua na ha ni)in mareo ni ma See tang Bänke (za ime nom Sar gas so Meer, slo ven sko Sar ga{ ko mor je).

V Se ver ni Ame ri ki je nave de nih bis tve no ve~ imen ljud stev kot v Ju` ni. Na sever noa me ri{ ki celi niso zapi sa na ime na Tschuktsc hen (ûk ~i), Eski mos (Es ki mi), Assi ni boins (Asi ni boi ni), Sioux (Sju ji), Tschip -pi waer (î pe vi), Atha pas cas (Ata ba ski), Comanc hen (Ko man ~i) in v Me hi ki Azte ken (Az te ki). Naju` noa me ri{ ki celi ni sta pre poz nav ni le poi me no va nji Tupis (Tu pi ji) sever no od Ria de Janei ra in Gua -ra nies (Gva ra ni ji) na skraj nem jugu Bra zi li je.

N°9 (v ori gi na lu N°10, opom ba avtor jev) – Austra lien und Poly ne sien ({t. 9 – Avstra li ja in Poli ne zija):Tudi zad nji list, ki pri ka zu je celi ne, je v me ri lu 1 : 50.000.000. Tako kot neka te ri pred hod ni je barv -

na lito gra fi ja, ena ko kot kar tri je pomo` ni zem lje vi di. Zem lje vid jugovz hod ne Avstra li je v me ri lu1 : 16.000.000 je v de snem spod njem kotu, zem lje vi da obmo ~ij Mel bour na in Sydney ja, oba brez meri -la, pa v spod njem levem kotu. Poleg ferr ske ga pold nev ni ka je za~et ni tudi green wi{ ki pold nev nik, ki sena tem listu poja vi prvi~ v at la su. Ozna ke zanj so nave de ne na spod njem robu zem lje vi da, med tem koje geo graf ska mre a zari sa na le po ferr skem izho di{~ nem pold nev ni ku. eprav gre za deve ti list po vrsti,je skraj no desno nad zgor njim robom napa~ no o{te vil ~en s {te vil ko 10. Ta zem lje vid je v na sled nji izda jiatla sa (Ko cen 1862) nari san povsem na novo.

Pod naslo vom zem lje vi da in gra fi~ nim meri lom je legen da z vri sa no bri tan sko, nizo zem sko, fran co -sko, {pan sko in por tu gal sko kolo nial no posest jo, ven dar so bar ve za posa mez ne kolo nial ne vele si lev pri mer ja vi z zem lje vi do ma Afri ke in Azi je povsem dru ga~ ne, rekli bi lah ko, nesi stem sko pome {a ne.Ver jet no tudi zato, ker so bili kolo nial ni indo ne zij ski oto ki pre majh ni, da bi barv no tiska li tako majh nepovr {i ne v raz li~ nih bar vah in so jih zato raje obar va li ro~ no. Pod naved ba mi kolo nial nih vele sil je raz -lo e no, da kra ti ca V. po me ni vul kan ozi ro ma ognje nik. Z belo skle nje no ~rto je na obmo~ ju ekva tor jasre di Tihe ga ocea na ozna ~e na tudi ame ri{ ka posest, oprem lje na z za pi som Ame ri ka nisch (ame ri{ ko).Na zem lje vi du je vri sa na cela vrsta pomor skih linij z vpi sa ni mi pred vi de ni mi ~asi plov be v dnevih.

Z ver zal ka mi so na glav nem zem lje vi du izpi sa na ime na Gros ser Ocean oder Stil les Meer (Ve li kiocean ali Tiho mor je), Chi na (Ki taj ska), Neu See land (Nova Zelan di ja) ter Austra lien (Neu Hol land) ozi -ro ma Avstra li ja (Nova Holan di ja). Ime v ok le pa ju ozna ~u je prvot no ime edi ne poseljene celi ne, ki je v ce lo tina ju` ni polob li, pri nje nem odkri va nju pa so ime li glav no bese do nizo zem ski mor je plov ci. Z ve li ki mi ~rkami

57



so izpi sa na tudi ime na avstral skih dràv Süd Austra lien (Ju` na Avstra li ja), Neu-Süd Wales (Novi ju` niWales) in Vic to ria (Vik to ri ja) na ve~ jem pomo` nem zem lje vi du, Mel bour ne, Bour ke, Grant in Mor ning -ton na obmo~ ju Mel bour na ter Sydney na obmo~ ju Sydney ja. Ime Vic to ria ima v ok le pa ju nave dendan da nes povsem pozab ljen alo nim Austra lia Felix (Sre~ na Avstra li ja).

V ok le pa jih so zapi sa na {e {te vil na ime na, med nji mi tudi Weih nacht I. (Bo i~ ni otok) za ori gi nal -nim ime nom Christ mas. Rekli bi lah ko, da gre za pra vi nem{ ki ekso nim. Podo ben je tudi zna ~aj v ok le pa juzapi sa nih nem{ kih imen Neu Ire land (Nova Irska), Neu Bri tann (Nova Bri ta ni ja), Neu Cale do nien (NovaKale do ni ja), Nie dri ge oder Gefärlic he Inseln (Niz ki ali Nevar ni oto ki), Schif fer Inseln (Mor nar ski oto ki)ter Freundsc hafts Inseln (Pri ja telj ski oto ki) za endo ni mi Tom ba ra, Bira ra, Bala dea, Pau mo tu, Samoain Ton ga. Za ime nom Van Die mens Land (Van Diemnova deèla) je v ok le pa ju zapi sa no tudi ime Tasma -nia (Ta sma ni ja). Iz zem lje vi da izve mo tudi, da se je v ~a su nastan ka atla sa novo ze land ski Ju` ni otokime no val Neu Mun ster (Novi Mun ster), Sever ni otok pa Neu Ulster (Novi Ulster). Obe ime ni ima ta naj -prej nave de ni doma ~in ski ime ni Tawai Punam mu in Ika na ma wi. Ome ni ti velja {e napis Hawa ii oderSand wich Inseln (Ha va ji ali Sand wic he vi oto ki).

Na zem lje vi du zaman i{~e mo zdaj{ njo avstral sko glav no mesto Can ber ro, ki je bila takrat skrom -no nase lje z le nekaj hi{a mi. Nje go vo obmo~ je so {ele leta 1908 izbra li za loka ci jo bodo ~e pre stol ni ce,s ~i mer se je kon ~a la pre sti` na tek ma za to vlo go med Sydney jem in Mel bour nom.

N°10 – Über sicht der Boden ge stal tung von Mit te leu ro pa ({t. 10 – Povr{ je Sred nje Evro pe):Prvi list dru ge ga dela atla sa z bolj regio nal no vse bi no je v me ri lu 1 : 8.000.000. V prvi izda ji atla sa,

ki jo hra ni Znans tve na knji` ni ca v Olo mou cu je zem lje vid ~rno bel, med tem ko je v at la su Uni ver zi tet -ne knji` ni ce v Grad cu mor je obar va no s svet lo modro bar vo. Gre torej za ve~ barv no lito gra fi jo, ven darv ne ka te rih izda jah plo{ ~e z mor jem niso tiska li. Ali je temu botro va la napa ka, ali pa so spoz na li, da sozem lje vi di bolj pre gled ni, ~e je mor je modro, lah ko le ugi ba mo. Kot izho di{~ ni je izbran le ferr ski poldnev -nik. Pod naslo vom in meri lom je ter mi no lo{ ka raz la ga za pol der »Pol der d. i. Land strec ken welc he tie ferals der Mee ress pie gel lie gen« (»pol der je del zemelj ske ga povr{ ja, ki leì ni`je od mor ske gla di ne«).

Vse bi na zem lje vi da je name nje na dokaj podrob ne mu pri ka zu povr{ ja in vodov ja, zato so ime na ve~i -ne mest zapi sa na okraj {a no, naj ve~ krat z za ~et no ~rko, zelo red ko s pr vi ma dve ma ali celo s pr vi mitre mi, na pri mer A. za Agram (Za greb), Br. za Brüssel (Bru selj) in Str. za Strass burg (Stras bourg). Izje -ma so le takrat na vele me sta ter mesta na robo vih zem lje vi dov Wien (Du naj), München, Ber lin,Warsc hau (Var {a va), Wil na (Vil nius), Minsk, Mohy lew (Ma hi ljou), Kijew (Ki jev), Odes sa (Ode sa), Lon -don, Paris (Pa riz), Rom (Rim) in Con stan ti no pel (Ca ri grad).

Z ver zal ka mi so zapi sa na ime na vseh ve~ jih morij. eprav mo~ no pre vla du je jo oro ni mi (ime na goro -vij, pla not, rav nin in kot lin), ime na oto kov in hidro ni mi, so z ob ~ut kom nave de na tudi glav na ime nazgo do vin skih ozi ro ma kul tur nih pokra jin, ki pa so ven dar le ome je na na vzhod ni del zem lje vi da. Zna ~il -ni pri me ri so Hol stein, Polen (Polj ska), Lit tau (Li tva), Mol dau (Mol da vi ja), Dobrudsc ha (Do bru dà), Ser bien(Sr bi ja), Mon te ne gro (^r na gora), Apu lien (Apu li ja) in Mace do nien (Ma ke do ni ja).

N°11 (v ori gi na lu N°10, opom ba avtor jev) – Mit te leu ro pa, Poli tisc he Über sicht ({t. 11 – Sred nja Evro -pa – poli ti~ ni pre gled):

Tudi ta zem lje vid je v me ri lu 1 : 8.000.000. Za raz li ko od splo {ne ga geo graf ske ga zem lje vi da je tazelo ìvah no pobar van, saj z raz li~ ni mi bar va mi pri ka zu je posa mez ne drà ve. Na zem lje vi du iz Grad -ca je podob no kot na pri ka zu povr{ ja Sred nje Evro pe mor je obar va no modro. Ker je s po dob no bar vopobar va na tudi Rusi ja, nas zem lje vid lah ko za tre nu tek celo zave de. Zato je »olo mou{ ki« zem lje vid z ne -po bar va nim mor jem celo nazor nej {i. Ime na dràv so zapi sa na z ve li ki mi tiska ni mi ~rka mi, tako kot tudineka te re nem{ ke kne e vi ne, na pri mer Han no ver, Würtem berg, Baiern (Ba var ska), ki so se {ele ~eznekaj let zedi ni le v enot ni Nem ~i ji. Na zem lje vi du je ozna~ena in poi me no va na Preus sisc her Staat (Pru -ska drà va). Podob no velja za Ita li jo, ki se je leta 1861 {ele za~ela zdru evati. Z iz je mo avstrij ske Bene ~i jeje povsem enot no obar va na, na oliv ni pod la gi pa je zapi sa no ime Ita lien (Ita li ja). S po seb ni ma barv ni -

58

59


Sli ka 28: Izrez Avstrij ske ga cesars tva z zem lje vi da Sred nja Evro pa – poli ti~ ni pre gled (Ko cen 1861a).p str. 60–61

ma odten ko ma sta ozna ~e ni tudi na pol samo stoj ni bal kan ski poli ti~ ni tvor bi Mon te ne gro (^r na gora)in Ser bien (Sr bi ja), ki sta bili kot samo stoj ni drà vi med na rod no priz na ni {ele po Ber lin skem kon gre suleta 1878.

Z ver zal ka mi so izpi sa na ime na veli kih mest, na pri mer Ham burg, Bre men, Han no ver, Ber lin, Frank -furt, Dres den, München, Amster dam, Brüssel (Bru selj), Turin (To ri no). Ime na z nem{ ki mi ekso ni mi sozapi sa na izklju~ no v nem{ ~i ni, dru ga pa so v ve li ki meri tran skri bi ra na v nem{ ~i no, kar velja zla sti zaslo van ske deè le. Zna ~il ni pri me ri prvih so Flo renz (Fi ren ce), Genua (Ge no va), Man tua (Man to va), Lem -berg (Lvov), Agram (Za greb), Bel grad (Beo grad), Her mann stadt (Si biu), Phi lip po pel (Plov div), Adria no pel(Edir ne ali Odrin) in Kon stan ti no pel (Ca ri grad), pri me ri dru gih pa Wol kowysk (zdaj Vaukavysk v Be lo -ru si ji), Win ni ca (Vi ni ca v Ukra ji ni), Bihatsch (Biha}; v nje go vi oko li ci je pokra jin sko ime Türkisc he Kroa tien,torej Tur{ ka Hrva{ ka, Voj na kra ji na pa je poi me no va no obmo~ je na hrva{ ki stra ni meje), Scha batz ([abac),Pos ha re watz (Po a re vac) in Pod go rit za (Pod go ri ca). V Fran ci ji so ime na pra vi lo ma zapi sa na fran cosko,na ozem lju Ita li je pa z iz je mo naj ve~ jih kra jev ita li jan sko. To vsaj delo ma velja tudi za takrat avstrij -ski del sodob ne Ita li je, kjer naj de mo ime na mest Udi ne, Vicen za, Bel lu no, Rove re do. Na ozem lju,poseljenem s Slo venci, so ime na izklju~ no nem{ ka, deni mo Lai bach, Neu stadtl, Cil li, Mar burg, Triest,Görz, Adels berg, Klagenfurt.

ê prav neka te ri kri ti ki nava ja jo, da v at la su enaj sti zem lje vid manj ka, to ne drì. Naj de mo ga namre~v vseh treh raz li ~i cah prve izda je, ven dar je v vseh napa~ no o{te vil ~en s {te vil ko 10, ki se torej poja viè tret ji~. Nem{ ki kri tik (Pe ter mans…1861) je ob tej »zme{ nja vi« jasno raz kril nena klo nje nost in neobjek -tiv nost, saj v pr vem delu svo je ga zapi sa nava ja, da zem lje vid manj ka, v dru gem pa, da so na prav temzem lje vi du elez ni ce pomanj klji ve. V dru gi izda ji atla sa (Ko cen 1862) je zem lje vid izde lan povsem na novo.

N°12 u. 13 – Land- und See kar te des Mit tel meer Bec kens ({t. 12 in 13 – Kopen ski in pomor skizem lje vid Sre do zem lja):

Ko pen ski in pomor ski zem lje vid Sre do zem lja (do be sed ni pre vod bi se moral gla si ti »sre do zem skihkot lin«) je prvi od dveh raz po teg nje nih zem lje vi dov v at la su, ki obse ga ta dvo stran ska lista v nje go vi veli -ki (Ko cen 1561a) in dva zapog nje na dvo stran ska lista v manj {i izda ji (Ko cen 1861d; med mre` je 1). Izde lanje v me ri lu 1 : 10.000.000. V spod njem levem delu so majh ni pomo` ni zem lje vi di Gibral tar ske oì ne, Liz -bo ne, Cari gra da in Alek san dri je, na kate rih so le gra fi~ na meri la z raz da lja mi v geo graf skih miljah (1 nem{ kageo graf ska milja je 7421,5m; med mre` je 9). Desno od majh nih zem lje vi dov je pre gled ni ca s kraj {a va -mi za gr{ ke oto ke, na zem lje vi du ozna ~e ni mi le z ma li mi tiska ni mi ~rka mi, neka te ri mi s ~r ka mi gr{ ke abe ce dein neka te ri mi z ve li ki mi za~et ni mi ~rka mi, med tem ko so vsa mesta v ju` nem delu Gr~i je ozna ~e na les {te vil ka mi od 1 do 37. Za tak {no obli ko nava ja nja imen se je Kocen zago to vo odlo ~il zara di raz me ro -ma veli ke gosto te imen na majh nem, pro stor sko ome je nem obmo~ ju, saj celot nih imen ne bi mogel izpi sa ti.

Za ni mi va je kar troj na ozna ~i tev za~et nih pold nev ni kov, ferr ske ga in pari{ ke ga ob zgor njem robuter green wi{ ke ga ob spod njem, a je geo graf ska mre a zari sa na le po prvih dveh, zad nji pa ima raz -deli tev le ozna ~e no. Tudi gra fi~ no meri lo je kar troj no. Zgor nje je izra e no v geo graf skih miljah, sred njev voz lih in spod nje v an gle{ kih ozi ro ma fran co skih mor skih miljah. To kaè na teda njo nee not nost merskihsiste mov. Glo bi ne mor ja so nave de ne v an gle{ kih se` njih ali klaf trah (1 se enj je 1,896m; med mre` -je 10). Za tem poja sni lom je pod gra fi~ ni mi meri li nave de no {e, da so na vetrov ni cah ozna ~e ni odklo niod mag net ne igle pro ti zaho du. V spod njem delu legen de je nave de nih {e {est veli kost nih raz re dov zapri kaz nase lij, opr tih na {te vi lo pre bi val cev. V zgor njem raz re du so bila nase lja z ve~ kot 250.000 pre -bi val ci, v spod njem pa nase lja, v ka te rih je ìve lo manj kot 10.000 lju di. Zem lje vid je barv na lito gra fi jas ~r no be lo topo graf sko vse bi no, rde ~e obar va ni mi meja mi in ble do mo drim mor jem.

Na zem lje vi du Sre do zem lja je Kocen na pod la gi razi skav bri tan ske mor na ri ce kot prvi zari sal izo -ba te, s ka te ri mi je posku {al pri ka za ti raz gi ba nost mor ske ga dna v Sre do zem skem mor ju. Izo ba te so

ZNANSTV

ENA KNJI@N

ICA V OLO

MOUCU


60


61

zari sa ne s tan ki mi ~rt ka ni mi lini ja mi. Upo ra bil je tako ime no va no »mor sko kar to graf sko pro jek ci jo« (Stein -hau ser 1861, 729), ki izha ja iz Mer ca tor je ve kon form ne pro jek ci je. Pri tej pro jek ci ji je zelo olaj {a no dolo ~a njekur za ladij, ker se vzpo red ni ki in pold nev ni ki seka jo pod pra vim kotom.

To vrst ni zem lje vid je pome nil veli ko novost. Pozi tiv no so ga oce ni li tudi kri ti ki, na pri mer Stein hau -ser (1861), ki je na stra ni 729 zapi sal, da: »…ima velik pomen za zgo do vin ske raz me re in bo goto vo zelodobro do {el za pou ~e va nje…«.Neka te ri so kljub pri ka zu celot ne ga Sre do zem lja pogre {a li poseb ne zem -lje vi de Gr~i je, Pale sti ne in Pire nej ske ga polo to ka, ki jih je Kocen v prvi izda ji zara di ni` jih stro{ kov izpu stil.Zara di teh kri tik je v dru gi izda ji (Ko cen 1862) dodal zem lje vi da Pire nej ske ga polo to ka ter Gr~i je s Pa -le sti no in Siri jo.

Na zem lje vi du je ogrom no zem lje pi snih imen. Mno ga so zapi sa na v ok le pa jih. Tovrst na ime na sonaj ve~ krat zgo do vin ska, saj na pri mer na obmo~ ju Bli` nje ga vzhod a naj de mo zapi se, kot so Rui nenvon Palm yra (raz va li ne Pal mi re), Rui nen von Nini ve (raz va li ne Niniv), Baby lon (Ba bi lon), Kufa, Ker be -la (Kar ba la) in Helio po lis. V ok le pa ju je zapi sa na tudi Tro ja, tako pa sta nave de ni tudi pokra jin ski ime niMeso po ta mien (Me zo po ta mi ja) pod ime nom el - Dsche si reh in Zyre nai ca (Ci re naj ka) pod oro ni momPla te au von Bar ka (pla no ta Bar ka).

V nem{ ~i ni so zapi sa na samo ime na naj ve~ jih mest, sicer so nave de na v je zi kih posa mez nih dràv.To velja {e pose bej za zahod ni del zem lje vi da s Fran ci jo, [pa ni jo, Por tu gal sko in tudi Ita li jo. Ve~ transkri -bi ra nih imen je v arab skem delu Sre do zem lja, Pred kav kaz ju in Zakav kaz ju. Na Bal kan skem polo to kuso mno ga ime na nase lij zapi sa na s ~r ka mi s stre {i ca mi: Pan ~e vo, Po{e ga, Biha~, Vi{e grad, Fo~a, Po{a -re vac, Kra gu je vac, Ni{, U{i ca, Pri {ti na. Kot Or{o va ozi ro ma êr na wo da sta zapi sa ni tudi romun skiobdo nav ski mesti. Na obmo~ ju Make do ni je, ki je bila takrat del Tur ~i je, je ve~ make don skih imen tudiv ju` nem delu pokra ji ne, ki zdaj spa da pod Gr~i jo. êprav tran skri bi ra na, so pre poz nav na ime na Jani -na, Janit za, Wode na in Seres.

Za ni mi vo je, da sta v Za kav kaz ju drug ob dru gem zapi sa ni pokra jin ski ime ni Geor gien in Gru sien(obo je Gru zi ja). Ljub lja na je napa~ no nave de na kot Lei bach, hrva{ ki Sisak je poi me no van Sisek, Sara -je vo je Sera je vo. Kocen Gol fe du Lion (Lev ji zaliv) napa~ no ime nu je Gol fe du Lyon (Lyon ski zaliv). MestoLyon je namre~ pre da le~ od mor ja, da bi se po njem lah ko ime no val ta naj ve~ ji fran co ski sre do zem skizaliv. Nje go vo ime izha ja iz latin ske ga sred nje ve{ ke ga poi me no va nja sinus Leo nis (med mre` je 11), kinami gu je na veli ko mo~ in nevar nost tam kaj{ nje ga mor ja med neur ji.

Tudi na tem zem lje vi du je izpi sa nih ve~ imen ljud stev, deni mo Tscher no mo risc he Kosa ken (^r no morskiKoza ki), Kalmüken (Kal mi ki), Tscher kes sen (êr ke zi), Tschetsc hen zen (ê ~e ni), Türk me nen (Turk meni).

N°14 – Die Nil laen der u. das Rot he Meer ({t. 14 – Poni lje in Rde ~e mor je):Zem lje vid z za ~et ni ma ferr skim in pari{ kim pold nev ni kom je izde lan v me ri lu 1 : 10.000.000. Raz -

log za nje go vo mal ce pre se net lji vo uvr sti tev v at las je naj br` oko li{ ~i na, da se je v ~a su nasta ja nja atla saza~e la grad nja Sue{ ke ga pre ko pa, za kate re ga se je vede lo, da bo teme lji to preu sme ril sve tov ne pomor -ske in posle di~ no kopen ske poti. V zgor njem desnem kotu glav ne ga zem lje vi da so pod naslo vom inlegen do pomo` ni zem lje vi di Nilo ve del te v me ri lu 1 : 200.000, stra te{ ko pomemb ne ga oto ka Perim v oì -ni Bab el Man deb na vho du v Rde ~e mor je (oprem ljen je le z gra fi~ nim meri lom) in stra te{ kopomemb ne ga pri sta ni{ ~a Mas sa ua (Ma sa va) na ozem lju sodob ne Eri tre je, prav tako oprem lje ne ga lez gra fi~ nim meri lom. Tri naj sti zem lje vid po vrsti je barv na lito gra fi ja s ~r no be lo topo graf sko pod la go inrume no obar va ni mi meja mi glav nih poli ti~ nih tvorb tiste ga ~asa, mor ja pa so obar va na svet lo mo dro.Ozna ~e ne so egip tov ske in arab ske pomor ske lini je po Rde ~em mor ju, elez ni ca Alek san dri ja–Kai ro–Suezin kara van ske poti v no tra njo sti. V spod njem delu legen de sta pojas nje ni kraj {a vi Dj. (gora) in W. (vadi),ob tem pa sta raz lo e na pome na pogo sto upo rab lje nih delov arab skih imen Râs (Vor ge bir ge ozi ro mapred gor je) in Dâr (Land ozi ro ma deè la). Pod to vrsti co je {e poja sni lo, da Nil med juni jem in okto brompoplav lja na obmo~ ju od ust ja do Asua na. V dru gi izda ji atla sa (Ko cen 1862) tega zem lje vi da ni ve~.

[te vil na ime na na zem lje vi du so zapi sa na z ver zal ka mi, poleg morij, imen dràv nih tvorb (na pri -mer Aegyp ten (Egipt), Nubien (Nu bi ja), Habesch (Ha be{ ali Etio pi ja) in Hedsc has (He dàs)), naj ve~ jih


62

63


Sli ka 29: Izrez Bal kan ske ga polo to ka z zem lje vi da Sre do zem lje (Ko cen 1861a).

ZNANSTV

ENA KNJI@N

ICA V OLO

MOUCU


64

Sli ka 30: Izrez z zem lje vi da Poni lje in Rde ~e mor je z mno gi mi geo graf ski mi opi si (Ko cen 1861a).

ZNANSTV

ENA KNJI@N

ICA V OLO

MOUCU

ter naj po memb nej {ih mest Kai ra, Alek san dri je in Meke, tudi ime na neka te rih ljud stev, kar zmanj {u jenje go vo spo ro ~il nost, saj je lah ko razum ljiv le zelo raz gle da ne mu upo rab ni ku. Zna ~il ni pri me ri z ve li ki -mi ~rka mi izpi sa nih imen ljud stev so Haden du wa, Tara, Bisc ha rin, Somal, Walag ga, Amu ru, Amhar inTigre. Pisa va je leè ~a, tako da je tovrst na ime na mogo ~e raz li ko va ti od pokra jin skih imen, kakr {ni staKor do fan in Dârfûr, ne pa tudi Libysc he Wüste (Li bij ska pu{ ~a va), ki je prav tako izpi sa na v po {ev nipisa vi. [e ve~ je imen ljud stev, nave de nih z majh ni mi tiska ni mi ~rka mi, na pri mer Schil luk ([i lu ki), Din -ka Stam (ple me Din ka).

Egipt je raz de ljen na Unter (Spod nji), Mit tel (Sred nji) in Ober (Zgor nji) Aegyp ten. V ok le pa jih so zapi -sa na neka te ra zgo do vin ska ime na in tudi nem{ ki ekso ni mi. Tako lah ko izve mo, da se je Asuan neko~ime no val Sye ne (Sie na), da ime Wah el-Bah hrieh (oaza Baha ri ja) pome ni Klei ne Oase ozi ro ma Malaoaza, ime Wah el-Char geh (oaza Khar ga) pa Gros se Oase ozi ro ma Veli ka oaza.

Na zem lje vi du je ve~ kraj {ih geo graf skih opi sov, kar je v bis tvu nje go va poseb nost. Tako je na obmo~ -ju Arab ske pu{ ~a ve zapi sa no Gebirgsthäler mit Gras Salzpf lan zen und Krumm holz (gor ske doli nes trav na tim sla no ljub nim rast li njem in kri ven ~a stim drev jem), ju` ne je, v bli i ni nubij ske oba le Haupt sitzder Bisc ha rin Noma den (se de` bi{a rin skih noma dov) in {e malo ju` ne je vie le Noma den Nie der las sun -gen (pol no usta lje nih nomad skih nasel bin) ter Salzpf lan zen und Scho ra Büsche (sla no ljub ne rast li nein grmi ~ev je). Na obmo~ ju sodob ne meje med Suda nom in Etio pi jo je zapis unzah li ge Was servögel (brez -{te vil ni vod ni pti ~i), na pose bej ozna ~e ni 18. sto pi nji sever ne zem lje pi sne {iri ne pa Nörd lic he Gren zedes tro pisc hen Regens (se ver na meja trop ske ga deèv ja). Z na ved bo Cata rac ten (ka ta rak ti) je zgoljopi sno pred stav lje no tudi obmo~ je brzic na Nilu.

N°15 – Ita lien ({t. 15 – Ita li ja):V pri mer lji vem meri lu 1 : 5.000.000 je pri prav ljen tudi zem lje vid Ita li je ozi ro ma Ape nin ske ga polo -

to ka. V le gen di je ob stan dard ni naved bi v geo graf skih miljah doda no meri lo v ita li jan skih miljah (1 ita li jan skamilja je 1837m; med mre` je 12). Doda na sta dva pomo` na zem lje vi da, oba v med se boj no pri mer lji vemmeri lu 1 : 740.000. V zgor njem desnem kotu je zem lje vid Neap lja z oko li co in v spod njem desnem kotuzem lje vid Rima z oko li co. Za izho di{~ ni pold nev nik je upo rab ljen samo ferr ski pold nev nik. Tako kot ve~i -na zem lje vi dov v dru gem delu atla sa je tudi pri tem topo graf ska pod la ga ~rno be la, v mo~ ni zele ni bar vipa so obar va ne admi ni stra tiv ne meje v Ita li ji. Mor ske plosk ve so tako v raz li ~i ci atla sa iz Grad ca kotv raz li ~i ci iz Olo mou ca od tega zem lje vi da dalje delo ma pre kri te z dve ma raz li~ ni ma {ra fu ra ma, ki naka -zu je ta odda lje nost od oba le in niso modro obar va ne. Koce no va odlo ~i tev, da se Ita li ja nari {e enot no,potem ko je sicer è bila raz gla {e na za kra lje vi no, ni pa bila tudi dejan sko obli ko va na in med na rod nopriz na na, ter dejs tvo, da Ita li ja vklju ~u je tudi do leta 1870 urad no neod vi sno Pape{ ko drà vo, sta spro -ì la pre cej pole mik (Pe ter mans…1861).

Z ver zal ka mi so zapi sa na ime na morij, celi ne Afri ke, neod vi sne drà ve [vi ce, veli kih oto kov, pokra -jin Pie mont, Lom bar dei (Lom bar di ja) in Vene zien (Be ne ~i ja) ter veli kih mest Turin (To ri no), Mai land (Mi la no),Vene dig (Be net ke), Flo renz (Fi ren ce), Rom (Rim), Nea pel (Nea pelj) in Paler mo. Kocen je siste ma ti~ -no skr bel za zapi se latin skih imen {te vil nih nase lij, ki so izpi sa na v ok le pa jih za ita li jan ski mi ime ni. Zna ~il nitovrst ni pri me ri so dvoj ni ce Civi da le (Fo rum Julii), Tre vi so (Tar vi sium), Mai land (Me dio la num), Rimi ni(Ari mi num), For li (Fo rum Livii), Bol se na (Vul si nii), Civi ta Vecc hia (Cen tum Cel lae), Alba no (Alba Lon -ga), Veno sa (Ve nu sia), Capua (Cau dium), Caglia ri (Ca ra lis), Gir gen ti (Agri gen tum), Paler mo (Pa nor mus),Otran to (Hydrun tum). Tudi pod ime nom ognje ni ka Strom bo li se v ok le pa ju poja vi nje go vo latin sko poi -me no va nje Strongy le.

Pre cej narav no po kra jin skih imen je nave de nih izklju~ no v nem{ ~i ni, med nji mi Toska nisc hesHügel land (To skan sko gri ~ev je), Etru skisc her Apen nin (Etru{ ~an ski Ape nin), Romisc her Apen nin (Rim -ski Ape nin), Nea po li ta nisc her Apen nin (Nea pelj ski Ape nin), Pon ti nisc he Sümpfe (Pon cij sko mo~ vir je),Umbrien (Um bri ja), Apu lien (Apu li ja).

Na obmo~ ju Slo ve ni je so ime na nem{ ka ali ita li jan ska, na pri mer Lai bach, Görz, Triest, Gra di ska (zapisni ne v ita li jan{ ~i ni ne v slo ven{ ~i ni), Ison zo in Capo d'Is tria (!). [e najb li` je slo ven ske mu poimeno vanju

65



66

Sli ka 31: Izrez sred nje Ita li je in Tirenskega morja z zem lje vi da Ita li ja (Ko cen 1861a).

ZNANSTV

ENA KNJI@N

ICA V OLO

MOUCU

je ime na{e naj vi{ je gore Ter glou, kot ga je za pi sal Ivan Diz ma Flor jan ~i~ (1691–1757) na svo jem Topo -graf skem zem lje vi du voj vo di ne Kranj ske. Na obmo~ ju sodob ne Hrva{ ke pre vla du je jo ita li jan ski topo ni mi,~eprav je v Liki tran skri bi ra na raz li ~i ca slo van ske ga ime na Ottoc hatz. Na tem zem lje vi du je Sara je vozapi sa no kot Sera je wo. Naj kot drob no zani mi vost doda mo {e, da je neko~ naj vi{ ji vrh Avstro-Ogr skeOrt ler (3899m) poi me no van izklju~ no v ita li jan{ ~i ni, torej kot Ort les, ~eprav je na nem{ kem govor nemobmo~ ju.

N°16 – Fran kreich ({t. 16 – Fran ci ja):Me ri lo 1 : 5.000.000 je pri mer lji vo s pri ka zi Ita li je in dru gih evrop skih deèl. V le gen di je gra fi~ ne -

mu meri lu v geo graf skih miljah doda no gra fi~ no meri lo v ki lo me trih, kar je edi na naved ba te v so dob niEvro pi edi ne pre poz nav ne dol in ske mer ske eno te v at la su. Pod gra fi~ ni ma meri lo ma je poja sni lo, da{te vil ke v utr je nih obmej nih mestih na seve ru Fran ci je pome ni jo {te vi lo mo` v gar ni zi jah, na pri mer v Met -zu 11.500, Stras bour gu 10.000, Give tu 6000, Lil lu 8000. Povsem na dnu legen de je {e pomen ska raz la ganeka te rih latin skih ob~ noi men skih izra zov, ki se pojav lja jo kot deli sta rih, v ok le pa jih zapi sa nih zem -lje pi snih imen. Izve mo, da dunum pome ni Hügel (gri~), durum Was ser (voda), magus Feld (po lje), ritumFuhrt (brod) ter bona Gren ze ali Pässe (meja ali pre la zi). Za za~et ni pold nev nik je na videz pre se net -lji vo izbran le ferr ski, ne pa tudi pari{ ki, ki ima to vlo go na kar sed mih dru gih zem lje vi dih v at la su. Ven darje to razum lji vo, ~e vemo, da je leta 1634 fran co ski kralj Lud vik XIII. dolo ~il, da se tudi v Fran ci ji za za~et -ne ga upo rab lja ferr ski pold nev nik. Zem lje vid ima ~rno be lo topo graf sko pod la go z izra zi to mo~ no odtis nje nodràv no mejo v mo dri bar vi. V isti bar vi, le neko li ko tanj {e, so zari sa ne tudi meje depart ma jev. Ti sona zem lje vi du ozna ~e ni s {te vil ka mi, legen da z nji ho vi mi ime ni pa je raz po teg nje na v spod njem levemdelu zem lje vi da. Skup no 89 de part ma jev je raz ~le nje nih na sever ne, vzhod ne, osred nje, zahod ne inju` ne.

V zgor njem delu zem lje vi da so kar tri je pomo` ni zem lje vi di. Na levi stra ni je naj ve~ ji med nji mi, zem -lje vid Pari za po naj no vej {i {iri tvi mesta in regu la ci ji s {te vil~ nim meri lom 1 : 160.000 in gra fi~ nim meri lomv geo graf skih miljah. Na desni stra ni tega zem lje vi da je pre gled ni ca, v ka te ri je pojas nje no, kate ra okro` -ja ozna ~u je jo {te vil ke od 1 do 20, kate re zna me ni to sti ozna ~u je jo male tiska ne ~rke od a do w (na pri merPalais de Lou vre, Jar din de Tuil le ries, Notre Dame, Champ de Mars, Champ Elysées) ter, kako se imenu -je jo tri pari{ ka poko pa li{ ~a, ozna ~e na z ver zal ka mi. V sre di ni je pokra jin ski zem lje vid Pari za z oko li co,

67


Sli ka 32: Pomo` ni zem lje vid o`je ga obmo~ ja Pari za z zem lje vi da Fran ci ja (Ko cen 1861a).

ZNANSTV

ENA KNJI@N

ICA V OLO

MOUCU


68

ki ima vri sa no samo gra fi~ no meri lo. Zem lje vid raz kri va, da sta bila v ~a su nje go ve ga nastan ka dvo recVer sail les in zdaj{ nje pred mest je Saint Ger main {e pre cej odda lje na od skle nje no pozi da ne ga obmo~ -ja Pari za. Desno zgo raj je {e zem lje vid Mar seil la z oko li co, ki ima prav tako samo gra fi~ no meri lo.

Z ve li ki mi tiska ni mi ~rka mi so izpi sa na ime na dràv, pre li va La Manc he (Ro kav ski pre liv) in veli kihmest, kakr {na so Plymouth, Amster dam, Brügge, Lil le, Strass burg (Stras bourg), Lyon, Bor de aux, Toulouse,Mar seil le, Tou lon in Turin (To ri no). Ime na tra di cio nal nih pokra jin, kakr {ne so Cham pag ne ([am pa nja),Bre tag ne (Bre ta nja), Picar die (Pi kar di ja), Gas cog ne (Ga sko ni ja) in Pro ven ce (Pro van sa) so, razen nem{ -kih imen Savo yen (Sa vo ja), Bur gund (Bur gun di ja), Elsass (Al za ci ja) in Lot hrin gen (Lo re na, sta rin skotudi Lota rin gi ja), zapi sa na samo v fran co{ ~i ni.

V ok le pa jih so zapi sa na sta ra ime na pomemb nih rek Sene (Se qu ia na), Mar ne (Ma tro na) in Indre(An dra) ter @enev ske ga jeze ra (Lac Lau so nius). [e bis tve no ve~ latin skih imen v ok le pa jih je za ime -ni nase lij. Tako so na pri mer na ozem lju Fran ci je zapi sa ne imen ske dvoj ni ce Amiens (Am biam), Rouen(Ro to ma gus), Soi sons (Au gu sta Sues so num), Angers (Ju lio ma gus), Nan tes (Con di vic num), Orleans(Au re lia num), Auxer re (Au te sio du rum), Tro yes (Au gu sta bo na), Poi tiers (Le mo num), Bour ges (Ana ri cum),Nevers (No vio du num), Limo ges (Au gu sto ri tum), Angoulême (Teu li sma), Cler mont Fer rand (Cla ri mon -tium), Péri qu eux (Ves su na), Autun (Bi brae te), Besan çon (Ve son tio), Mâcon (Ma tis co), Lyon (Lug du num),Brian çon (Bri gan tium), Bor de aux (Bur di ga la), Bayon ne (La pur dum), Dax (Aqu} Tar bal li}), Agen (Agin -num), Cahors (Di vo na), Beziers (Bae ter rae), Nimes (Ne man sus), Avig non (Ave nio), Oran ge (Arau sia),Niz za (Ni ca ea) in Fre jus (Fo rum Julii). Zani mi vo je, da med tovrst ni mi anti~ ni mi ime ni ni ime na Mas sa -lia, gr{ ke ga poi me no va nja za nasel bi no, pred hod ni co sodob ne ga Mar seil la.

V ok le pa jih so tudi anti~ na ime na nem{ kih mest Cob lenz (Conf luen tes), Mainz (Mo gon tia cum) inTrier (Au gu sta Tre vi ro rum). Kanal ski oto ki so se v ~a su nastan ka atla sa ime no va li Nor man ski oto ki, nem{ -ko Nor ma nisc he Inseln. Glav na oto ka Guern sey in Jer sey ima ta v ok le pa jih zapi sa ni latin ski ime ni Sar niaozi ro ma Cae sa rea. V ob li ki dvoj ni ce je zapi sa no tudi ime Hyèrisc he Inseln (Staec ha des Inseln), pri ~emerje ime v ok le pa ju sestav ljen ka iz latin ske ga ime na in nem{ ke ob~ noi men ske sesta vi ne v po me nu 8oto -ki’. Ome ni mo {e, da so Pri mor ske Alpe poi me no va ne le v nem{ ~i ni, torej See-Al pen.

N°17 – Gross bri ta nien und Ire land ({t. 17 – Veli ka Bri ta ni ja in Irska):Tudi ta zem lje vid je izde lan v me ri lu 1 : 5.000.000. [te vil~ ne mu meri lu sta doda ni gra fi~ ni meri li z geo -

graf ski mi in angle{ ki mi milja mi. Za za~et na pold nev ni ka sta upo rab lje na tako ferr ski kot green wi{ kipold nev nik, ven dar je geo graf ska mre a izri sa na le po prvem. Zem lje vid je barv na lito gra fi ja. Tri bar veozna ~u je jo ozem lji Angli je in [kot ske na oto ku Veli ka Bri ta ni ja ter ozem lje Irske na istoi men skem oto -ku. Mor ske plosk ve so delo ma pre kri te z dve ma raz li~ no gosti ma {ra fu ra ma, ki naka zu je ta odda lje nostod oba le. Gro fi je (Shi res oder Coun ties), kate rih ime na niso ena ka nji ho vim glav nim mestom, so nazem lje vi du izpi sa ne s kraj {a va mi, raz lo e ni mi v sez na mu v le vem zgor njem delu glav ne ga zem lje vi da.

Na nas prot ni stra ni, torej v zgor njem desnem kotu, so tri je pomo` ni zem lje vi di. Povsem zgo raj jezem lje vid Lon do na z oko li co, oprem ljen le z gra fi~ nim meri lom. Pod njim je zem lje vid o`je ga obmo~ jaLon do na s ~r kov ni mi kraj {a va mi in {te vil ka mi za neka te re mest ne dele in zna me ni to sti, kate rih pomenje raz lo en v pre gled ni ci na nje go vi desni stra ni. Na nje go vi spod nji stra ni sta gra fi~ ni meri li v geo graf -skih in angle{ kih miljah. Zad nji pomo` ni zem lje vid, prav tako z gra fi~ nim meri lom, pred stav lja takrat vodil nobri tan sko voja{ ko pri sta ni{ ~e Port smouth z oko li co. Port smouth je tudi edi no ve~ je bri tan sko mesto naoto ku, ~e seve da odmi sli mo, da sta tudi Veli ka Bri ta ni ja in Irska sami oto ka.

Z ver zal ka mi so izpi sa na ime na morij, pre li va med Fran ci jo in Veli ko Bri ta ni jo Der Canal oder LaManc he (Ka nal ali Rokav ski pre liv), glav nih sestav nih delov Zdru e ne ga kra ljes tva Angli je, Wale sa (obar -van je kot del Angli je), [kot ske in Irske (ra zen Wale sa so vsa v nem{ ~i ni) ter naj ve~ jih mest tiste ga ~asaPari za, Lon do na, Edin bur ga in Dub li na.

Tudi na ozem lju Veli ke Bri ta ni je so v ok le pa jih zapi sa na mno ga anti~ na ime na. Tako naj de mo dvoj -ni ce za poi me no va nja oto kov in oto{ kih sku pin Hebri den oder West lic he Inseln (Ebu des Inseln), InselMan (Me nu via), Insel Angle sea (Mona), Scilly Inseln (Cas si te ri des), Insel Wight (Vec tis), pa tudi pri ime -

nih {te vil nih mest: Armagh (Re gia), Dub lin (Eb la na), Che ster (Deva), Manc he ster (Ma mu cium), Lin coln(Lin dum), York (Ebo ra cum), Yar mouth (Ga ria no num), Caer mart hen (Mo ri du num), Glou ce ster (Gle vum),Cam brid ge (Cam be ri cum), St. Albans (Ve ru la mium), Dover (Du bris), Bath (Aqu ae Sotis), Winc he ster(Ven ta Bel ga rum), Can ter bury (Du ro ver num), Fal mouth (Vo li ba). V ok le pa ju je zapi sa no tudi latin skoime reke Severn (Sa bra na).

Po glav je zase je zapis glav ne angle{ ke reke Tem ze, ki je enkrat kot dvoj ni ca s pra vim nem{ kim ekso -ni mom zapi sa na v ob li ki Tha mes (Them se), dru gi~ pa je nave de no samo nem{ ko ime Them se. Na seve ruAngli je je v bli i ni meje s [kot sko vri sa no obzid je; nad nje go vim gra fi~ nim pri ka zom je zapis Pik ten Mauer(obramb ni zid Pik tov). Ve~i na goro vij in hri bo vij ima v nem{ ~i ni zapi sa no ob~ noi men sko sesta vi no, napri mer Pen ni ne Gebir ge (Pe ni ni), neka te ra so v ce lo ti ponem ~e na, deni mo Cam brisc he Gebir ge (Kam -brij sko gorov je). Sever no mor je je poi me no va no Nord See oder Deutsc hes Meer, torej Sever no mor jeali Nem{ ko mor je, kot se je o~it no ime no va lo v 19. sto let ju.

N°18 – Kai sert hum Oester reich ({t. 18 – Avstrij sko cesars tvo):V pri mer lji vem meri lu 1 : 5.000.000 je izde lan tudi zem lje vid Avstrij ske ga cesars tva, ki bi ga lah ko

gle de na zna ~aj, razen med regio nal ne, uvr sti li tudi med domoz nan ske zem lje vi de. Za~et ni je ferr skipold nev nik. Zem lje vid ima podob no kot zem lje vi da Ita li je in Fran ci je relief, vod no omre` je, pose li tve noomre` je in zem lje pi sna ime na pri ka za na ~rno be lo, med tem ko je dràv na meja tiska na v de be lej {i ro` -na ti bar vi. S tanj {i mi ~rta mi ena ke bar ve so pri ka za ne tudi deèl ne meje.

Pod naslo vom in v ob li ki ulom ka zapi sa nim {te vil~ nim meri lom je {e gra fi~ no meri lo z raz da lja mi, izra -è ni mi v geo graf skih miljah. Na zem lje vi du brez pomo` nih zem lje vi dov je v spod njem levem kotu v ob li kipre gled ni ce dodan sez nam vseh kron skih deèl s te melj ni mi sta ti sti~ ni mi podat ki, povr {i no v kva drat nihgeo graf skih miljah (1 kva drat na geo graf ska milja je 55,08km2), {te vi lom pre bi val cev in gosto to pose li -tve. V pred zad nji vrsti ci je nave de no {te vi lo voja kov, v zad nji pa so zbir ni podat ki. Iz njih lah ko izve mo,da je Avstrij sko cesars tvo meri lo 11.751,41 kva drat nih geo graf skih milj ozi ro ma 647.268km2, da je v njemìve lo 35.002.954 pre bi val cev, kar je pome ni lo, da je bila pov pre~ na gosto ta pose li tve 2979 lju di na kva -drat no geo graf sko miljo ozi ro ma 54 lju di na kva drat ni kilo me ter. V de e li Kranj ski s po vr {i no 181,47 kva drat nih

69

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 22ZN

ANSTV

ENA KNJI@N

ICA V OLO

MOUCU

Sli ka 33: Pomo` ni zem lje vid o`je ga obmo~ ja Lon do na z zem lje vi da Veli ka Bri ta ni ja in Irska(Ko cen 1861a).


70

Sli ka 34: Izrez z zem lje vi da Avstrij sko cesars tvo s sez na mom kron skih deèl in pre~ nim pre re zomizob li ko va no sti povr{ ja (Ko cen 1861a).

ZNANSTV

ENA KNJI@N

ICA V OLO

MOUCU

geo graf skih milj (9995km2) je ìve lo 451.941 lju di. Z 2490 ljud mi na kva drat no geo graf sko miljo ozi ro ma45 ljud mi na kva drat ni kilo me ter je bila gosto ta pose li tve Kranj ske pod dràv nim pov pre~ jem.

V de snem spod njem kotu zem lje vi da je legen da z raz la go tipo gra fi je ter gra fi~ nih zna kov za veli -kost ne raz re de nase lij. Naj ve~ ja mesta z ve~ kot 100.000 pre bi val ci in ve~ ja mesta z od 50.000 do100.000 pre bi val ci so izpi sa na z ve li ki mi tiska ni mi ~rka mi, prva s po kon~ ni mi, dru ga z le e ~i mi. Ime namest z manj kot 50.000 pre bi val ci so pri vseh spod njih {ti rih raz re dih izpi sa na z ma li mi tiska ni mi ~rka -mi. Doda na sta {e dva raz re da za tr` na nase lja, ve~ ji pri ka zu je tovrst ne kra je z ve~ kot 20.000 pre bi val ci,manj {i z od 10.000 do 20.000 pre bi val ci. Povsem spo daj je {e bis tve no ve~ ji krog s po ja sni lom, da taznak ozna ~u je nase lja, kate rih ozem lje se raz pro sti ra ~ez ve~ kva drat nih geo graf skih milj. Tovrst na nase -lja so bila in so {e ved no zna ~il na za Panon sko niàv je, naj ve~ je pa je bilo zago to vo Maria The re sio pel,zdaj{ nja Subo ti ca.

Po seb nost tega zem lje vi da je pre~ ni pre rez izob li ko va no sti povr{ ja na ~rti Sig ma rin gen v po vir juDona ve–Inns bruck–Linz–Wien (Du naj)–Pesth (Pe {ta)–Bel grad (Beo grad)–Wid din (Vi din)–Rustsc huk(Ruse). Ta pre rez je le okvi ren, saj so na posa mez nih odse kih nani za ne gor ske sku pi ne, vzpe ti ne, pre -la zi, jeze ra, reke in nase lja, ki niso na isti lini ji, ampak na isti zem lje pi sni {iri ni, pa {e to ne v sme ri odjuga pro ti seve ru, ampak gle de na rasto ~o nad mor sko vi{i no. Naj vi{ ji pre de li so v ozad ju, ni` ji v os -pred ju. Tako je razum lji vo, ~eprav za dejan sko pred stav nost te` je dojem lji vo, da je v ozad ju za nem{ kimmestom Ulm ju` no ti rol ska vzpe ti na Ort les (Ort ler), prav tam pa je v ozad ju za Dona vo {vi car ska doli -na Enga din. Kljub tak {nim nena vad nim pers pek ti vam je iz pre re za mogo ~e raz bra ti glav ne zna ~il no stiraz gi ba no sti povr{ ja celot ne ga Avstrij ske ga cesars tva.

Po leg imen ve~ jih mest so z ver zal ka mi izpi sa na ime na dràv, vseh avstrij skih kron skih deèl, neka -te rih dru gih ogr skih deèl, na pri mer Sla vo ni je, Voj vo di ne in Bana ta, ter Jadran ske ga mor ja. Veli ka ve~i nazem lje pi snih imen na zem lje vi du je zapi sa na v nem{ ~i ni. Izje ma so nase lja v osred njem delu Ogr skeozi ro ma zdaj{ nje Madàr ske, kjer je tudi nekaj madàr skih imen, na pri mer Kaposvár, Czon grad, SzalaEgers zeg (zdaj Zalae gers zeg), v Ga li ci ji, kjer so ve~i no ma v polj{ ~i ni, na pri mer Zol kiew, Jaro slaw, Rzeszow,Gor li ce, pa tudi nase lja na obmo~ ju Bene ~i je, Istre, Kvar ner ja, Dal ma ci je in rne gore, kjer so, tako kot dljev no tra njo sti Ita li je, ve~i no ma v ita li jan{ ~i ni. V ita li jan{ ~i ni so tudi ime na jadran skih oto kov. Zla sti na obmo~ -ju Bal kan ske ga polo to ka so neka te ra ime na zapi sa na tudi s {u mev ci, deni mo Otto ~ac, Gospi~, Biha~,Fo~a, [abac, Pan ~o va, Po{a re vac, Kru {e vac, N. Or {o wa, Gross Be~ ke rek, zdaj{ nji Zre nja nin. Tu najde -mo tudi ime na nase lij Kra gu je vac, Tre bi nje, Ple vle (Plev lja), Trav nik. Reka Kol pa je poi me nova na Kul pa,Zahod na Mora va je Srb ska Mora va, Nere tva pa Naren ta. Sara je vo je nave de no kot Sera je vo, Sisak jeSis sek, ime avstrij ske ga Grad ca se je takrat zapi so va lo kot Gratz. Na obmo~ ju Like, Kor du na, Bani je,Sla vo ni je in vzhod ne ga Bana ta so poi me no va na obmo~ ja Hrva{ ke, Sla von ske in Banat ske voja{ ke krajine.

Tudi na tem zem lje vi du je v ok le pa jih zapi sa na vrsta anti~ nih imen: Pas sau (Ca stra Bato va), Bud -weis (Ma ro bu dum), Olmütz (Ebu rum), Brünn (Ebu ro du rum), Bot zen (Pons Dru si), Civi da le (Fo rum Julii),Salz burg (Iu va via), Juden burg (Jau num), Fri sach (Na re ja), Völker markt (Vi ru num), Rad kers burg (Ali -ca num), Stein an Anger (Sa ba ria), Alten burg (Car nun tum), Cil li (Ce le ja), Pet tau (Pe to via), Lai bach(Ae mo na), Möttling (Me tu lum), Esseg (Mur sa), Sme-de re vo (Se men dria), Cur zo la (Corc yra nigra), Ragu -sa (Epi dau rum). Kar {ti ri med nji mi so na ozem lju Repub li ke Slo ve ni je: Cele ja za Celje, Peto via za Ptuj,Aemo na za Ljub lja no in Metu lum za Met li ko.

V ok le pa ju sta zapi sa ni tudi imen ski dvoj ni ci Ausch witz (Os wie cim) na jugu [le zi je in Mit ter burg (Pi -si no), zdaj Pazin, v osr~ ju Istre. V pr vem pri me ru je v ok le pa ju polj sko, v dru gem pa ita li jan sko ime.

N°19 – West-Deutsch land, Nie der lan de und Bel gien ({t. 19 – Zahod na Nem ~i ja, Nizo zem ska inBel gi ja):

S tem zem lje vi dom v me ri lu 1 : 3.000.000 se za~e nja jo pri ka zi, ki odsto pa jo od prej enot nih meril1 : 50.000.000 za posa mez ne celi ne in 1 : 5.000.000 za dele Evro pe. To meri lo je upo rab lje no tudi nanasled njem zem lje vi du sever ne Nem ~i je in zahod ne Polj ske, zato je vsa Nem ~i ja, tako kot tudi nje nipovr {in sko majh ni zahod ni sose di Nizo zem ska in Bel gi ja, dokaj natan~ no pri ka za na. Pod naslo vom in

71



{te vil~ nim meri lom je gra fi~ no meri lo v geo graf skih miljah. Za za~et ne ga je upo rab ljen ferr ski pold nev -nik. Zem lje vid brez pomo` nih zem lje vi dov je v nas prot ju z ne ka te ri mi pred hod ni mi, na pri mer Ita li je inFran ci je, boga to obar van, kar je zago to vo tudi posle di ca takrat {e pre cej raz no li ke poli ti~ ne podo be tegadela Evro pe. Ta je bila na obmo~ ju Nem ~i je tudi pre cej zaple te na. Na obmo~ jih Porur ja, Vest fa li je terna meji med Bran den bur gom in Sa{ ko-An halt so obar va ne meje med uprav ni mi eno ta mi ni` je rav ni,ven dar se na ve~ mestih izgu bi jo v barv ni pod la gi. Mor ske plosk ve so delo ma pre kri te z dve ma raz li~ -ni ma {ra fu ra ma, ki naka zu je ta odda lje nost od oba le.

Pod meri lom je raz la ga okraj {a nih ver zalk, s ka te ri mi so ozna ~e ni oto ki v ust jih rek Ren in Maas.V spod njem levem delu je pre gled ni ca z raz la ga mi okraj {a nih imen okro ij v ju` ni Nem ~i ji ter pod nji -mi v treh stolp cih zapi sa nih triin {ti ri de se tih kra jev nih imen, ki so na zem lje vi du zara di pro stor ske sti skeozna ~e na z eno-, dvo- in ve~ ~r kov ni mi kraj {a va mi.

Z ve li ki mi tiska ni mi ~rka mi so zapi sa na ime na Sever ne ga mor ja, dràv, nem{ kih deèl in ve~ jih mest.V ok le pa jih so zapi sa ne imen ske dvoj ni ce Haag (s'Gra ven ha ge), Thion vil le (Die ten ho fen) in Mont be -liard (Mömpel gard), pa tudi Osning Gebir ge (Teu to bur ger Wald), kot sta zapi sa na alo ni ma v se ve ro za hod niNem ~i ji, za kate ra Slo ven ci upo rab lja mo ekso nim Tev to bur{ ki gozd. Zani mi vo je, da so nem{ ka mestaKöln, Kob lenz in Kas sel zapi sa na kot Cöln, Cob lenz in Cas sel, med tem ko je sever no ba var ski Coburgzapi san kot Koburg.

N°20 – Nord-Deutsch land und West-Po len ({t. 20 – Sever na Nem ~i ja in zahod na Polj ska):Tudi ta del Nem ~i je je pri ka zan v me ri lu 1 : 3.000.000. Pod {te vil~ nim je {e gra fi~ no meri lo v geo -

graf skih miljah. Na zem lje vi du brez pomo` nih zem lje vi dov je za~et ni ferr ski pold nev nik. Natis njen je kotbarv na lito gra fi ja, s tan ki mi barv ni mi ~rta mi so pri ka za ne meje okro ij, ki so na tem zem lje vi du v pri -mer ja vi s prej{ njim bolje vid ne, saj so ver jet no prav s tem name nom za obar va nje vse bi ne pod ~rta miupo ra bi li svet lej {e zele ne odten ke. Desno od naslo va in meril je v skraj nem zgor njem delu zem lje vi da{ti ri stolp~ ni sez nam z ime ni devet naj stih nase lij, ki so na zem lje vi du zara di pomanj ka nja pro sto ra okraj -{a na. V dru gi izda ji atla sa (Ko cen 1862) je dodan zem lje vid jugovz hod ne Nem ~i je, kar je zago to vo posle di cakri tik, da v nje go vi prvi izda ji ni pri ka za na celot na Bavar ska (Stein hau ser 1861).

Z ver zal ka mi so zapi sa na ime na mor ja Ost See (zdaj Ost see, slo ven sko Balt sko mor je), drà ve Polj -ske, nem{ kih deèl Meklen burg (na pred hod nem zem lje vi du je to ime pra vil no zapi sa no kot Mec klen burg),Pom mern (Po mor jan ska), Preus sen (Pru si ja), Bran den burg, Sach sen (Sa{ ka) in Schle sien ([le zi ja),avstrij skih deèl Böhmen (ê{ ka) in Gali zien (Ga li ci ja) ter veli kih mest, med kate ri mi so bila gle de naozna ke in zapis v po kon~ ni pisa vi naj ve~ ja Ham burg, Königs berg (so dob ni Kali nin grad), Ber lin, Wars -za wa (Var {a va), Prag (Pra ga) in Bre slau (Vroc lav).

Ime Wars za wa je nave de no v duhu sodob ne ga zapi so va nja ekso ni mov, saj je nem{ ko ime Warsc -hau izpi sa no z majh ni mi tiska ni mi ~rka mi v ok le pa ju pod endo ni mom. Na enak na~in je v ob li ki dvoj ni cezapi sa no ime Nowo Geor giewsk (Mod lin) seve ro za hod no od Var {a ve. Mesto se zdaj ime nu je Nowy DwórMazo wiec ki. Tako so zapi sa ne tudi dvoj ni ce Pio tr kow (Pe tri kau), Wierz bo low (Wyr bol len), Oletz ko (Marg -gra bo wa), Pyzdry (Pei sern), Ivan go rod (Dab lin), med tem ko je na nem{ kem ozem lju na ta na~in zapi sa noime Wol tin (Ju lin). Wol tin je nem{ ko ime zdaj obmej ne ga polj ske ga mesta Woli na v ust ju Odre, med -tem ko je Julin nje go vo sred nje ve{ ko ime. Samo v ok le pa ju je zapi sa no ime Winet ha, ime legen dar ne gaanti~ ne ga mesta na oba li Balt ske ga mor ja (med mre` je 13). Zdaj to ime Nem ci pi{e jo kot Vine ta, Polja -ki pa kot Wine ta. Poleg ime na je gra fi~ ni znak za raz va li ne, ki pa ni pojas njen v le gen di.

Tudi sicer so polj ska ime na v delu Polj ske, ki je spa dal k Ru si ji, pa tudi okrog avstrij ske ga Kra ko -va, ki je poi me no van samo kot Kra kau, zapi sa na v polj skem jezi ku. Okrog Kra ko va so ime na Wie licz ka,Tar now, Gor li ce, Biecz, Wado wi ce, Bia la, v ru skem delu Polj ske pa na pri mer Wie rus zow, Wida wa, Radom,Nowe mia sto, Kiel ce, Pinc zow, Stop ni ca, Chmiel nik, Lysa Gora, Opa tow, Ilzªa, Czestoc ho wa (ên sto -ho va), Włocławek. Zani mi vo je, da ima reka Visla v spod njem toku na obmo~ ju Pru si je samo nem{ koime Weich sel, v sred njem toku na obmo~ ju takrat ne Polj ske samo polj sko ime Wisla, med tem ko je v zgor -njem toku na ozem lju Avstri je ime zapi sa no kot dvoj ni ca Wisla (Weich sel).

72

ê prav so na e{ kem sko raj sama nem{ ka ime na, na pri mer Prag za Pra go, Pil sen za Plzen, Leit -me ritz za Litomerice, Laun za Louny, Schlag gen wald za Hor ni Slav kov, Jung Bunz lau za Mladá Bole slav,Kuten berg za Kutná Hora, König - grätz za Hra dec Králové, Par du bitz za Par du bi ce in Mol dau za rekoVlta vo, naj de mo tudi kra jev na ime na v ~e{ ~i ni, na pri mer aslau, Jaro mir (zdaj Jaromer), Mel nik (Melnik),Hlin sko in Cho tie bor (Chotebor).

V se ver nem delu Mecklen bur ga in Pomor jan ske so pre poz nav na izvor no slo van ska ime na, na pri -mer Rib nitz, Gra bow, Tete row, Schlad kow, Dob be ran, Malc kow, Neu Stre litz in Prenz low, saj so to obmo~ jeè okrog leta 600 pose li li Polab ski Slo va ni.

N°21 – Schwe den, Nor we gen, Däne mark ({t. 21 – [ved ska, Nor ve{ ka, Dan ska):Zem lje vid s se ver noe vrop ski mi deè la mi je izri san v me ri lu 1 : 8.000.000, v ka te rem sta izde la na

tudi zem lje vi da Sred nje Evro pe (zem lje vi da {t. 10 in 11). Pod {te vil~ nim meri lom sta gra fi~ ni meri li z raz -da lja mi, nave de ni mi v geo graf skih in {ved skih miljah (1 {ved ska milja je 10.688,54m; med mre` je 14).Za za~et ne ga je upo rab ljen ferr ski pold nev nik. Tudi ta zem lje vid je tiskan v ve~ bar vah. Ven dar so obar -va ne le deè le, ki so nave de ne v na slo vu, ne pa tudi rusko in nem{ ko ozem lje. Mor ske plosk ve so pre kri tez dve ma raz li~ ni ma {ra fu ra ma, ki naka zu je ta odda lje nost od oba le. Pod meri li so nave de ne kraj {a veza ime na {ti rih {ved skih in petih nor ve{ kih uprav nih enot. Nase lja so raz ~le nje na v {est veli kost nihrazre dov. V naj ve~ jem so kra ji z ve~ kot 100.000 pre bi val ci in v naj manj {em kra ji z od 2000 do 5000 pre -bi val ci.

Na tem zem lje vi du so kar tri je pomo` ni zem lje vi di. Zem lje vid Islan di je v zgor njem levem kotu imagra fi~ no meri lo z geo graf ski mi milja mi. Pod njim je pre gled ni ca z raz la go kraj {av imen dva naj stih vzpe -tin, ki so na zem lje vi du zara di pro stor ske sti ske izpi sa ne le z za ~et ni mi ~rka mi. Desno od zem lje vi daIslan di je je manj {i pomo` ni zem lje vid Fer skih oto kov brez meri la, v spod njem desnem kotu pa je pove~anizrez ju` ne ga in sred nje ga dela Dan ske v me ri lu 1 : 4.000.000, ki ima pod {te vil~ nim meri lom tudi gra -fi~ no meri lo z raz da lja mi v geo graf skih miljah. S tega zem lje vi da lah ko raz be re mo, da sta v ~a su nastan kaatla sa k Dan ski spa da li tudi zdaj naj bolj sever ni nem{ ki pokra ji ni Schles wig in Hol stein, tako da je Dan -ska sega la vse do ust ja Labe ozi ro ma do Ham bur ga. Zani mi vo je, da so na njem v ok le pa jih z ma li mitiska ni mi ~rka mi zapi sa ni nem{ ka ekso ni ma Fünen in See land ter dan ski endo nim Jylland, postav lje -ni pod dan ska endo ni ma Fyen (zdaj Fyn) in Själland (zdaj Sjælland, slo ven sko Zelan di ja) ter nem{ kiekso nim Jütland (Jut lan di ja). Vsa tri prvo na ve de na ime na so zapi sa na z ve li ki mi tiska ni mi ~rka mi, takokot tudi naj ve~ ji mesti Ham burg in Kjöben havn (zdaj Køben havn), ki je na glav nem zem lje vi du poi me -no van z nem{ kim ekso ni mom Kopen ha gen.

Na glav nem zem lje vi du so z ve li ki mi tiska ni mi ~rka mi zapi sa na ime na morij Ost See (Balt sko mor -je), Nord See (Se ver no mor je) in Eis Meer (Le de no mor je), ime na dràv, {ved skih pokra jin Norr land,Swea land in Götta land (Got lan di ja), takrat ruskih pokra jin Fin land (Fin ska), Inger man land (In gri ja), Esth -land (Es to ni ja) in Livland (Li vo ni ja) ter naj ve~ jih mest, poleg è ome nje nih Ham bur ga in Kopen hag na{e ruski Sankt Peters burg (Sankt Peter burg).

Ime na ve~ je ga dela nase lij na Fin skem so zapi sa na izklju~ no v {ved skem jezi ku, na pri mer Åbo(fin sko Tur ku), Ny Car leby (Kok ko la), Uleåborg (Oulu), Sankt Mic hel (Mik ke li) in Hel sing fors (Hel sin ki).Kocen torej e upo rab lja skan di nav sko ~rko å, poleg e ome nje nih pri me rov na pri mer {e v ime nu Åland(Aland ski oto ki), ven dar je nje na raba nee not na, saj jo v ime nih Aale sund, Boraas, Aal borg in Aar huszapi su je v al ter na tiv ni obli ki, torej kot aa.

N°22 – Rus sland ({t. 22 – Rusi ja):Zem lje vid Rusi je, ki je brez pomo` nih zem lje vi dov, je zara di pro stra ne ga ozem lja v edins tve nem

meri lu 1 : 16.000.000. Glav ni raz log za to je seve da nje na veli kost. Natis njen je v ve~ barv ni lito gra fi ji,v ma ni ri zem lje vi dov Fran ci je, Ita li je in e{ ke. S tem no modro debe lej {o ~rto je obar va na dràv na meja,s tanj {o pa meje med glav ni mi sestav ni mi deli Veli ko Rusi jo, Fin sko, Ingri jo, Esto ni jo, Livo ni jo in Kurlan -di jo, Zahodno (Belo) Rusi jo, Litvo in Voli ni jo, Polj sko, Ju` no Rusi jo, Malo Rusi jo, Kav kaz jem, Astra ha nom

73



in Kaza nom. Za za~et ne ga je upo rab ljen ferr ski pold nev nik. V le gen di v spod njem levem kotu sta zanaslo vom in {te vil~ nim meri lom nave de ni gra fi~ ni meri li z raz da lja mi v geo graf skih miljah in ruskih vrstah(1 vr sta je 1067m; med mre` je 15). V zgor njem levem kotu zem lje vi da je poja sni lo, da so ime na ruskihguber nij ena ka nji ho vim pod ~r ta nim glav nim mestom.

Za ni mi vo je, da zem lje vid pri ka zu je samo evrop sko Rusi jo, saj je nje na vzhod na dràv na meja poteg -nje na po pogor ju in reki Ural, s ~i mer se uje ma z raz me ji tvi jo Evro pe in Azi je in nje na vzhod na mejav gro bem sle di Ura lu. V ozem lje ruske ga car ja tako ni vklju ~e na Sibi ri ja, ki so si jo Rusi podre di li èsre di 17. sto let ja, seve da tudi ne Alja ska, ki je pri pa da la Rusi ji do leta 1867, ko jo je za 7,2 mi li jo na dolar -jev pro da la Zdru e nim drà vam Ame ri ke ([u mra da 2005).

Z ver zal ka mi so zapi sa na samo ime na dràv Nor ve{ ke, [ved ske in Per zi je, pokra ji ne Sibi ri je, ljuds -tva Türk me nen (Turk me ni) ter veli kih mest Sankt Peters burg (Sankt Peter burg), Moskau (Mosk va),Warsc hau (Var {a va) in Con stan ti no pel (Ca ri grad). Zapi si v ok le pa jih so red ki. Med nji mi sta dvoj ni ci mareo -ni mov Weis ses Meer (Be lo je More) in Schwar zes Meer (Tscher no je More), ki se v slo ven{ ~i ni ime nu je taBelo mor je ozi ro ma rno mor je. Med tem ko gre pri teh ime nih za transkribirana ruska endo ni ma, zapi -sa na pod nem{ ki ma ekso ni mo ma, so pri dvoj ni cah Dnje str (Tyras), Dnje pr (Boryst he nes) in Don (Ta nais)ter Sewa sto pol (Cher so ne sus) v ok le pa jih sta ra anti~ na ime na treh pomemb nih rek ter glav ne ga ruske -ga voja{ ke ga opo ri{ ~a na polo to ku Kri mu.

Ime na na ozem lju Rusi je so tran skri bi ra na v nem{ ~i no, na pri mer Nowa ja Sem lja (No va ja zem -lja ali Nova deè la), Ust jug Weli ki (zdaj Veli kij Ust jug), Wjat ka (Vjat ka), Kasan (Ka zan), Tsche bok sary(ê bok sary), Woro nesch (Vo ro ne`), Kisc hi new (Chişinău ali Ki{i njev), Obschtsc hei Syrt (Ob{ ~ijSyrt), pomemb nej {a, zla sti pokra jin ska, pa so nem{ ka, na pri mer Ural Gebir ge (Ural), Irge ni Hügel(Ergeni), Wal dai Höhe (Val daj ska ja vozvi {en nost' ali Val daj sko vi{av je), One ga See (One` skoe ozeroali One{ ko jeze ro), Klein-Rus sland (Mala Rusi ja), Inne re Kir gi sen Hor de (No tra nja Kir gi{ ka hor da),Klein lands Tun dra (Ma lo ze melj ska ja Tun dra), Gros slands Tun dra (Bol {e zem ska ja Tun dra), Tif lis (Tbili -si). Pri zapi so va nju neka te rih ruskih imen je è upo rab ljen meh ~aj ', na pri mer pri ime nih Jaro slawl',Twer'.

Med zani mi vost mi ome ni mo, da je neko li ko ju` no od {ele leta 1915 usta nov lje ne ga Mur man ska nave -de no nase lje Kola, edi no na istoi men skem polo to ku, da je reka Araks poi me no va na Ara xes, da je zaGru zi jo upo rab ljen zapis v ob li ki dvoj ni ce Geor gien oder Gru sien, in, da je Ana to li ja nave de na kot Ana -do li in ne kot Ana to lien.

Na zem lje vi du Rusi je se spet poja vi jo ime na ljud stev, ki pa so tokrat zapi sa na tipo graf sko nee not -no. Nave de na so ime na Samo je den (Sa mo je di), Syrjænen (Zir ja ni), Ostia ken (Ost ja ki), Wogu len (Vo gu li),Ura lisc he Kosa ken (Ural ski Koza ki), Donisc he Kosa ken (Don ski Koza ki), Noma den Kalmüchen (no mad -ski Kal mi ki), Tscher no mo risc he Kosa ken (^r no mor ski Koza ki), Cher kes sen (êr ke zi), Kabar den(Ka bar din ci), Tschetsc he nen (ê ~e ni), Ingus hen (In gu {i), Taly sen (Ta li zi) in Türk me nen (Turk me ni).

N°23 – Ostin dien und Chi na ({t. 23 – Vzhod na Indi ja in Kitaj ska):Tret ji del atla sa se za~ ne z zem lje vi dom Vzhod na Indi ja in Kitaj ska v me ri lu 1 : 25.000.000. Nje go -

va uvr sti tev v ta del je nena vad na, saj bi, tako kot nasled nji zem lje vid Sever ne in Sred nje Ame ri kez Za hod no Indi jo, bolj kot k do moz nan skim zem lje vi dom spa dal v dru gi del, torej k re gio nal nim zem -lje vi dom. Pod {te vil~ nim meri lom je gra fi~ no meri lo, izra e no v geo graf skih miljah. Za za~et ni pold nev nikje izbran ferr ski pold nev nik. Zem lje vid je barv na lito gra fi ja, naj ver jet ne je z ro~ no pod ~r ta ni mi ime ni pomemb -nej {ih kolo nial nih opo ri{~, kot so Hong kong, Macau, Pon dic herry, Sin ga pur, oto ka Penang in Labuan,ter neka te ri mi meja mi med kolo nial ni mi ozem lji in kitaj ski mi pokra ji na mi. Mor ske plosk ve so delo ma pre -kri te s to krat enot no {ra fu ro, ki naka zu je odda lje nost od oba le.

V spod njem levem kotu je pomo` ni zem lje vid Hima la je v ~r no be li teh ni ki, ki nima meri la. S kar to -graf ske ga vidi ka je zani miv, saj so na njem uspe li z me to do ~rtk dose ~i zelo dobro tri raz se` nost no pred sta voraz gi ba no sti povr{ ja Hima la je. Podob no kot pri sodob nej {i meto di sen ~e nja so ~rt ka li pred vsem pri soj -na ju` na pobo~ ja, med tem, ko so na osoj nih sever nih, naka za li le glav ne gre be ne.

74

75


Na njem so reke ozna ~e ne z rim ski mi {te vil ka mi, vrho vi z za ~et ni mi veli ki mi tiska ni mi ~rka mi in gor -ski pre la zi z arab ski mi {te vil ka mi. Poja sni la o po me nu teh kraj {av so poda na v ob li ki tri stolp~ ne pre gled ni cev spod njem levem delu zem lje vi da. Na njem so nase lja red ka, a ima jo izpi sa na celot na ime na. Na obrobjuso nave de na ime na neka te rih rek in pokra jin, med nji mi je tudi ime Die Sand stein Ket te v ju` nem pred -gor ju Hima la je, ki bi ga lah ko pre ved li kot Pe{ ~e nja ko va veri ga.

Z ver zal ka mi so zapi sa na ime na Indij ske ga ocea na, ve~ jih morij, dràv, tudi dvoj ni ca Tschong kuein Chi na za Kitaj sko, kolo nij, na pri mer Bir ma (Bur ma, zdaj Mjan mar) in Siam (zdaj Taj ska), pomemb -nih pokra jin, na pri mer Hin du stan, Dek han (De kan), Annam (Anam) in Tübet (Ti bet), oto{ kih sku pinSun da Inseln (Sund ski oto ki) in Phi lip pi nen Inseln (Fi li pin sko oto~ je) ter naj ve~ jih mest, med kate ri miso v ti stem ~asu izsto pa la Bom bay (zdaj Mum bai, slo ven sko Mum baj), Lakh no (zdaj Luck now), Madras(zdaj Chen nai, slo ven sko enaj), Cal cut ta (zdaj Kol katā, slo ven sko Kal ku ta), Bang kok, Huë, Kuang-tschëu(zdaj Guangz hou, slo ven sko Kan ton), Wu-tschang (zdaj Wuhan), Nan-king (zdaj Nanjing, slo ven skoNan king), Khai-fung (zdaj Kai feng) in Peking.

Ime ni Kuang-tschëu in Phi lip pi nen Inseln ima ta v ok le pa jih izpi sa ni dvoj ni ci Can-ton (slo ven sko Kanton)in Islas Fili pi nas. V ob li ki dvoj nic so zapi sa na tudi ime na Jün-ho (Kai ser Canal, slo ven sko Cesar ski pre -kop), Nuang-nam-dinj (Tu ron, zdaj Da Nang), Hal ma he ra (Dji lo lo), Mang kas sar (Vlaar din gen, slo ven skoMaka sar), Sindh (In dus, slo ven sko Ind), Tschen-tsching (Coc hin Chi na, slo ven sko Ko~in ~i na), Pulo Kle -ma tan (Bor neo), Lieu-khi eu Inseln (Lu-tschu, slo ven sko oto ki Rjuk ju) in {e neka te ra.

Ime na so delo ma v nem{ ~i ni, delo ma tran skri bi ra na v nem{ ~i no. Tran skrip ci ja kot na~in podo ma -~e va nja se je upo rab lja la {e zla sti za ime na nase lij. Na zem lje vi du naj de mo naved be kot so Chi ne sisc heMauer (Ki taj ski zid), Mala bar Küste (Ma la bar ska oba la), Küste Coro man del (Ko ro man dij ska oba la) terime na rek Dje lam (zdaj Jhe lum), Tschi nab (Chenāb), Set ledsch (Sut lej), ki sku paj z re ka ma Rāvi inBeās se stav lja jo zna me ni to pete ro re~ je, po kate rem je poi me no va na indij sko-pa ki stan ska pokra ji na Pan -dàb. Mala ka je tako ime pokra ji ne, ki je zdaj bolj zna na kot Mala ja, kot pomemb ne ga kolo nial ne ga mesta(zdaj Mela ka) ob pre li vu, ime no va nem Mala ka Stras se (Me la{ ki pre liv).

Sli ka 35: Izrez Hima la je z zem lje vi da Vzhod na Indi ja in Kitaj ska (Ko cen 1861a).

ZNANSTV

ENA KNJI@N

ICA V OLO

MOUCU


N°24 – Die Staa ten von Nord- u. Cen tra la me ri ca mit Westin dien ({t. 24 – Drà ve Sever ne in SrednjeAme ri ke z Za hod no Indi jo):

Tako kot pred hod ni zem lje vid je tudi ta izde lan v me ri lu 1 : 25.000.000. Pod naslo vom sta v isti vrsti{te vil~ no meri lo in desno od nje ga, kar je neo bi ~aj no, gra fi~ no meri lo z raz da lja mi v geo graf skih miljah.Zani mi vo je, da je za la` jo pred stav nost v zgor njem desnem kotu dodan pri kaz Veli ke Bri ta ni je in vzhod -ne ga dela Irske v ena kem meri lu. V le gen di so pod meri lo ma nave de ne raz la ge za kraj {a ve imen neka te rihame ri{ kih zvez nih dràv in mest, ki jih zara di pomanj ka nja pro sto ra na zem lje vi du ni bilo mogo ~e izpi -sa ti v ce lo ti. Kraj {a ve zvez nih dràv so izpi sa ne s po kon~ ni mi ver zal ka mi, mest pa z le e ~i mi mali mitiska ni mi ~rka mi. Za za~et ni pold nev nik sta upo rab lje na tako ferr ski kot pari{ ki pold nev nik. Zem lje vidje natis njen kot barv na lito gra fi ja. Z raz li~ ni mi bar va mi so pri ka za ne ame ri{ ke zvez ne drà ve, takrat neneod vi sne drà ve in kolo ni je, ven dar za kolo nial ne pose sti ni raz la ge v le gen di, ki bi pojas nje va la nji -ho vo pri pad nost posa mez ni kolo nial ni vele si li. Mor ske plosk ve so delo ma pre kri te z enot no {ra fu ro, kinaka zu je odda lje nost od oba le.

Ob spod njem robu zem lje vi da so kar {tir je pomo` ni zem lje vi di. Na skraj ni levi je zem lje vid reke Nia -ga re in Wel lan do ve ga pre ko pa, ki pove zu je ta Eriej sko in Onta rij sko jeze ro. Ima samo gra fi~ no meri loz raz da lja mi v geo graf skih miljah. Sle di zem lje vid New Yor ka in nje go ve oko li ce, izde lan v me ri lu1 : 3.000.000. Pod {te vil~ nim ima tudi gra fi~ no meri lo z raz da lja mi v geo graf skih miljah. Tret ji pomo` nizem lje vid pri ka zu je del to Misi si pi ja z New Orlean som. Izde lan je v me ri lu 1 : 6.000.000 in oprem ljen takos {te vil~ nim kot z gra fi~ nim meri lom. Zad nji in naj manj {i pomo` ni zem lje vid pri ka zu je kuban sko mestoHava no z bli` njo oko li co. Ima le gra fi~ no meri lo. Vsi {tir je pomo` ni zem lje vi di so barv ni, s {ra fi ra ni mimor ski mi prio bal ni mi obmo~ ji.

Z ve li ki mi tiska ni mi ~rka mi so zapi sa na ime na obeh ocea nov, Karib ske ga mor ja, Mehi{ ke ga zaliva,arhi pe la ga Westin dien (Za hod na Indi ja), neod vi snih dràv, na pri mer Gua te ma la (Gva te ma la), Hon du -ras, Nica ra gua (Ni ka rag va), San Sal va dor (Sal va dor), Costa ri ca (Ko sta ri ka), Hai ti in San to Domin go(zdaj{ nja Domi ni kan ska repub li ka), ve~ jih kolo nij, mehi{ kih zvez nih dràv in tistih ame ri{ kih zvez nihdràv, ki so v ~a su nastan ka atla sa tudi for mal no è bile del Zdru e nih dràv Ame ri ke. Ime na oze meljbrez tega sta tu sa, na pri mer Utah Gebiet, Nebra ska Gebiet, Kan zas (Kan sas) in Neu Mexi co (New Mexi -co, slo ven sko Nova Mehi ka), so zapi sa na z ma li mi tiska ni mi ~rka mi. Zato ni ~ud no, da sta bili na zaho duzdaj{ njih ZDA z ver zal ka mi zapi sa ni le drà vi Cali for nia (slo ven sko Kali for ni ja) in Ore gon, ki sta posta lidel fede ra ci je v le tih 1850 in 1859. Med vse mi temi ime ni je {e naj bolj zani mi vo poi me no va nje takrat{e ved no bri tan ske kolo ni je Kana de, za kate ro lah ko pre be re mo topo nim Hud sons Bai – Länder, slo -ven sko Deè le ob Hud so no vem zali vu. Na obmo~ ju zdaj{ njih pro vinc Onta ria in Que be ca je neko li komanj {i zapis Ober- Ca na da -Un ter, ki ozna ~u je Zgor njo in Spod njo Kana do v ta krat nem pome nu tegageo graf ske ga poj ma. Zani mi vo je, da na tem zem lje vi du z ver zal ka mi ni zapi sa no ime nobe ne ga mesta.

V ok le pa jih so zapi sa ne le tri imen ske dvoj ni ce. Ime ni Vic to ria (Neu San tan der) ozna ~u je ta mehi{komesto ob Mehi{ kem zali vu, ime ni San Juan del Nor te (Grey town) ju` no ni ka ra gov sko mesto ob Karib -skem mor ju, ime Wat lings (Gua na ha ni) pa otok v vzhod nem delu Baha mov, ki se ime nu je jo tudi Luca yisc heInseln. Z zem lje vi da lah ko raz be re mo, da naj bi se sever no ka li for nij sko mesto Eure ka takrat po slavnemnem{ kem nara vo slov cu in razi sko val cu Ale xan dru von Hum bold tu (1769–1859) ime no va lo Hum boldt(de jan sko gre le za okro` je ob zali vu, ime no va nem Hum boldt Bay), Kali for nij ski zaliv pa tudi Rot hesMeer (Rde ~e mor je; zani mi vo, da je na zem lje vi du Ame ri ke na listu {t. 8 poi me no van Pur pur Meer).Mesto Salt Lake City je kot Gros se Salz see stadt nave de no samo v nem{ ~i ni. Na tem zem lje vi du stapokra jin ski ime ni Pre ri je in Sava ne alo ni ma, kar naka zu je zapis Prai rien oder Savan nen. Ime na pogor -ja Apa la ~i takrat {e niso upo rab lja li, pa~ pa je na nje go vem mestu oro nim Alleg hany Gebir ge. Ob vzhod nioba li Flo ri de je zapis Golf Strom, kar doka zu je, da so se pri prav ljav ci atla sov è pred sto let jem in poldobro zave da li veli ke ga pome na Zaliv ske ga toka za ugod no evrop sko pod neb je.

Na zem lje vi du naj de mo {te vil na ime na indi jan skih ljud stev: Flach kop fe (Plo sko glav ci), Shos ho nes([o {o ni), Schwarz fuss India ner (^r ne noge), Krühen India ner (Kro vi), Assi ni boi nes (Asi ni boi ni), Sioux(Sju ji), Paw nees (Po ni ji), Kan zas, Dela wars (De la va ri), Chip pe ways (î pe vi), Algon quin (Al gon ki ni), Nava -

76

hoas (Na va hi), Moha ves (Mo ha vi), Moquis (Mo ki ji), Comanc hes (Ko man ~i), Osa ges (Osa gi), Che ro -kees (ê ro ki ji), Semi no les (Se mi no li), Choc taws (ôk to ji), Creeks (Kri ji), Mapo ni. Vsa ime na so izpi sa nav pre poz nav ni leè ~i pisa vi z ne ko li ko raz mak nje ni mi mali mi tiska ni mi ~rka mi.

N°25 u. 26 – Die Alpen laen der ({t. 25 in 26 – Alp ske deè le):Zem lje vid Alp ske deè le je dru gi od eno stran skih pre pog nje nih zem lje vi dov v at la su ve~ je ga for -

ma ta (Ko cen 1861a) ali od dveh pre pog nje nih dvo stran skih zem lje vi dov v raz li ~i ci manj {e ga for ma ta(Ko cen 1861d; med mre` je 1). Izde lan je v ne na vad nem meri lu 1 : 1.900.000. Pod {te vil~ nim meri lom je{e gra fi~ no meri lo z raz da lja mi v geo graf skih miljah, pod njim pa v ve~ ji olo mou{ ki raz li ~i ci ~rt ka na, v manj -{i gra{ ki pa debe lej {a modra skle nje na ~rta s po ja sni lom, da so na ta na~in ozna ~e ne jezi kov ne meje.êprav za~et ni pold nev nik ni izrec no nave den, je iz {te vilk, ki ozna ~u je jo zem lje pi sno dol i no raz vid -no, da gre za ferr ski pold nev nik. V obeh raz li ~i cah atla sa se podo bi zem lje vi dov raz li ku je ta tudi barv no.Pri olo mou{ ki raz li ~i ci je relief odtis njen v rja vi in vodov je v ~r ni bar vi, med tem ko so na istem zem lje -vi du v gra{ ki raz li ~i ci relief v sivi, reke v ~r ni, mor ja in jeze ra pa v mo dri bar vi. Izbi ra barv pri gra{ ki raz li ~i cije bli` ja sodob nim kar to graf skim stan dar dom. Med tem ko so meje dràv in deèl pri ve~ ji olo mou{ kiizda ji ro~ no obar va ne s tan ko tem no mo dro ~rto, ima manj {a gra{ ka raz li ~i ca rde ~e obar va ne admi nistra -tiv ne meje ter ro~ no obar va no debe lej {o svet lo mo dro ~rto, ki ozna ~u je jezi kov ne meje. Te so v olo mou{ kiraz li ~i ci ozna ~e ne s te` ko sle dlji vo ~rt ka no ~rno ~rto. Poleg jezi kov ne meje Slo vencev so vri sa ne {ejezi kov ne meje Ko~e var jev, Fur la nov, Ita li ja nov, Reto ro ma nov in {e neka te rih jezi kov nih skup no sti.

Ka ko vost tiska ni naj bolj {a, saj so bar ve pone kod nena tan~ no odtis nje ne. Tudi sicer je zem lje vidslab {e pre gle den, ker pri kaz vi{in s ~rt ka mi v vi so ko gor ju zah te va zelo gost vzo rec, ki pri po mo re tudik slab {i ber lji vo sti zem lje pi snih imen, teh pa je na zem lje vi du Alp ske deè le zelo veli ko. Ber lji vost ote -ù je {e oko li{ ~i na, da je zara di veli ke gosto te napi sov izbra na manj {a veli kost pisa ve. Poz ne je so podo benzem lje vid v svo je atla se vklju ~i li tudi neka te ri è pred Koce no vim uve ljav lje ni kar to gra fi, na pri mer vonSydo w v atlas iz leta 1865.

Zem lje vid alp skih deèl nima nobe ne ga pomo` ne ga zem lje vi da, je pa v nje go vem desnem spod -njem kotu pre gled ni ca s sez na mom 84 slo ven skih kra jev nih imen, kakr {ne ni na nobe nem dru gemzem lje vi du v at la su. Prav ta edins tve ni sez nam izpri ~u je Koce no vo trd no pri vr e nost slo ven ske mu naro -du, pa ~eprav na nobe nem zem lje vi du v at la su na obmo~ ju, pose lje nem s Slo ven ci, ni mogo ~e naj tiprav veli ko slo ven skih zem lje pi snih imen. V {e stih stolp cih so ob nem{ kih nave de na slo ven ska ime naza ve~ ja nase lja na Kranj skem, ju` nem Koro{ kem, ju` nem [ta jer skem in v Is tri. Vmes sta tudi ita li jan -ski ime ni Fiu me in Udi ne s slo ven ski ma ustrez ni ca ma Rje ka (zdaj Reka) in Videm, a je prvo na Hrva{ kem,dru go pa v Fur la ni ji; obe sta torej zunaj o`je ga slo ven ske ga narod ne ga obmo~ ja. Ker takrat zapi so va -nje slo ven skih kra jev {e ni bilo trd no nor mi ra no, je razum lji vo, da so {te vil na ime na zapi sa na v svo jiharhai~ nih raz li ~i cah, deni mo Ajdu {i na (Aj dov{ ~i na), Ble kovc (Ve li ko vec), Bouc (Bo vec), Dobern la ves (Dobr -la vas), Krajn (Kranj), Pod ~e ter tik (Pod ~e tr tek), Ponk va (Po nik va), Radolj ca (Ra dov lji ca), Verh ni ka (Vrh ni ka),Ver e je (Ver ej), Vole nje (Ve le nje), Zelez ni ke (@e lez ni ki).

Po ve da ti je tre ba, da je v tem sez na mu zajet le del nem{ kih kra jev nih imen z ob mo~ ja Slo ve ni je,saj jih je na zem lje vi du {e pre cej ve~. Na njem so po slo ven sko zapi sa na le ime na kra jev Pla ni na, Rakek,Ottok (Otok), Videm, Nabre si na (Na bre i na, ki ni Auri si na, ~eprav so oko li{ ka nase lja v ita li jan{ ~i ni, napri mer Ses sa na, Dui no, San ta Cro ce) in tudi Dobra (nem{ ko Neu haus am Klau sen bach) na jugu Gra -di{ ~an ske. Ve~ je slo ven skih oro ni mov, na pri mer Dobra~, Man gart, Rasar (zdaj Razor), Ter glou (Tri glav),Krn, Jelou za (Je lo vi ca), Ble ga{ (Ble go{), Grin touz (Grin to vec), Ojstri za (Oj stri ca), Ura {i ca (Ra {i ca), PiukaPla ni na (Ja vor ni ki in Sne` ni{ ko pogor je sku paj), Slau nik (Slav nik), Nanos, Wel ka Kap pa (Ve li ka kopa naPohor ju). Ime Slo ven skih goric je izpi sa no kot alo nim Win disch Bücheln (na Gori~ kem), torej s slovenskim

77


Sli ka 36: Izrez slo ven ske ga ozem lja in nje go ve oko li ce iz gra{ ke raz li ~i ce (Ko cen 1861d; med mre` je 1)zem lje vi da Alp ske deè le. Jezi kov ne meje na njem so svet lo mo dro obar va ne. V spod njem desnemkotu je del zna me ni te pre gled ni ce s slo ven ski mi ime ni nase lij, nave de ni mi v pre gled ni ci 4. p str. 78–79

78

Ko ce nov sred nje {ol ski atlas kot didak ti~ na pre lom ni caGRA[KA UNIVERZITE

TNA KNJI@N

ICA, S

POSREDOVA

NJE

M LUKASA BIRSAKA

79



ime nom v ok le pa ju. Zla sti ime na pogo rij so nem{ ka: Die Kara wan ken (Ka ra van ke), Bac her Gebir ge (Po -hor je), Mat zel Gebir ge (Ma celj), Horn Wald (Ko ~ev ski rog), Usko ken Gebir ge (Gor jan ci), Birn bau merWald (Hru {i ca), Tschitsc hen Boden (î ~a ri ja). Nem{ ki sta ime ni vzpe tin Wutsch (Bo~) in Schnee Berg(Vi so ki Sne` nik), pa tudi pokra jin sko ime Woc hein (Bo hinj), med tem ko je pokra jin sko ime Der Karst(Car so) zapi sa no dvo je zi~ no, naj prej nem{ ko in v ok le pa ju z ita li jan skim alo ni mom.

ê prav so tudi ime na pogo rij na Hrva{ kem, ki je bila takrat del Ogr ske, na~e lo ma zapi sa na v nem{ -kem jezi ku, je pri njih opa zi ti vi{ jo stop njo ohra nja nja ori gi nal nih hrva{ kih imen. To je tudi povsem logi~ no,saj zara di pri pad no sti Ogr ski mno gi kra ji in dru gi poja vi sploh niso ime li nem{ kih imen. Zna ~il ni tam -kaj{ nji oro ni mi so Ivan ~i ca Gebir ge, Kal nik Gebir ge, Sle me Gebir ge, Klek, pa tudi Weli ka (Gros se) inMala (Klei ne) Kapel la. [e ve~ je hrva{ kih imen nase lij, na pri mer Kla njec, Kra pi na, Lud breg, Bre sni ca,Belo var (zdaj Bje lo var), Kova ~i ca, Iva ni~, Daruvár, Otto ~ac (Oto ~ac), Ogu lin, Rav na go ra (Rav na Gora),Del ni ce, Skrad in Cir gue ni ca (Crik ve ni ca). Ime naj ve~ je ga kra ja Zagre ba je zapi sa no kot dvoj ni ca Agram(Zágráb); v ok le pa ju je torej madàr sko ime. Kot dvoj ni ca je nave de no tudi ime pod ve le bit ske ga mestaSenja Zeng (Seg na).

V ok le pa jih je na zem lje vi du zapi sa nih {e ve~ imen. Pre vla du je jo dvoj ni ce z en do ni mi in nem{ ki miime ni v ok le pa jih, kakr {ne so Montbéliard (Mömpel gard), Genè ve (Genf), Sion (Sit ten), Bor mio (Worms),Mila no (Mai land), Tori no (Tu rin), Vene zia (Ve ne dig; Vene dig je tudi pokra jin sko ime za Bene ~i jo, ki jetakrat vklju ~e va la zdaj{ njo pokra ji no Fur la ni jo - Julij sko kra ji no), Capo ret to (Kar freit), Pisi no (Mit ter burg),nekaj pa je tudi dvoj nic, kjer so naj prej zapi sa na ime na v nem{ ~i ni in zatem v ok le pa jih v ita li jan{ ~i niozi ro ma madàr{ ~i ni. Tak {na ime na so Bot zen (Bol za no), Irnis (Gior ni co), Görz (Go ri zia) in, kot e re~e -no, Agram (Zágráb).

Z ver zal ka mi so zapi sa na ime na Jadran ske ga mor ja, neod vi snih dràv, avstrij skih in nem{ kih deèl,ita li jan skih pokra jin ter veli kih mest, kot so München, Wien (Du naj), Gratz (Gra dec), Triest (Trst), Vene -zia (Be net ke), Padua (Pa do va), Vero na, Man tua (Man to va), Mila no, Ales san dria, Tori no in Lyon.

Do lo mi ti so poi me no va ni Cado risc he Alpen, @enev sko jeze ro Leman See, Gard sko jeze ro Gar daSee in Blat no jeze ro Plat ten See.

Na zem lje vi du je tudi nekaj imen naro dov in narod nih skup no sti: Fur la ner (Fur la ni), Slo ve nen (Slo -ven ci), Kroa ten (Hr va ti), Mag ya ren (Ma dà ri), Gotsc heer (Ko ~e var ji ali Ko~ev ski Nem ci) in Mor la ken(Mor la ki ali ^rni Vla hi; med mre` je 16).

N°27 – Böhmen, Mähren und Schle sien, Ober-u. Nie der-Öster reich ({t. 27 – ê{ ka, Morav ska in[le zi ja, Zgor nja in Spod nja Avstri ja):

Zem lje vid seve ro za hod ne ga dela Avstrij ske ga cesars tva je tako kot zem lje vid Alp ske deè le izde -lan v me ri lu 1 : 1.900.000, ven dar je pri njem, za raz li ko od pred hod ni ka, raz mer je med {iri no in vi{i nopre cej manj izra zi to v prid {iri ne. Pod {te vil~ nim meri lom je gra fi~ no meri lo z raz da lja mi v geo graf skihmiljah. Za~et ni je ferr ski pold nev nik. Zem lje vid je tiskan v teh ni ki ve~ barv ne lito gra fi je, ~eprav na njempre vla du je jo sivi in ~rni toni. Z de be lej {o rde ~o ~rto so odtis nje ne dràv ne meje, s tanj {o deèl ne meje.V ve~ ji olo mou{ ki raz li ~i ci atla sa (Ko cen 1861a) je glav ni na Morav ske obar va na s sivo bar vo. Tega v manj -{i gra{ ki raz li ~i ci (Ko cen 1861d; med mre` je 1) ni. Zem lje vid nima nobe ne ga pomo` ne ga zem lje vi da.

Z ver zal ka mi je zapi sa no le malo imen. Tak {na so ime na ~la nic Nem{ ke zve ze König sreich Sach -sen (Kra lje vi na Sa{ ka) in Preus sisc he Schle sien (Pru ska [le zi ja), avstrij skih deèl Schle sien ([le zi ja),Mähren (Mo rav ska), Böhmen (ê{ ka) ter Ober in Nie der Öster reich (Zgor nja in Spod nja Avstri ja), patudi veli kih mest Leip zig, Dres den, Bre slau (Vroc lav), Prag (Pra ga), Brünn (Brno) in Wien (Du naj). Imenv ok le pa jih na tem zem lje vi du ni.

Na ê{ kem je ve~i na imen v nem{ ~i ni ali pa so v nem{ ki jezik tran skri bi ra na. Zna ~il ni pri me ri soBöhmisc he Leip pa (êská Lípa), Teplitz (Te pli ce), Reic hem berg (Li be rec), Jung Bunz lau (Mladá Bole -slav), Kut ten berg (Kutná Hora), Pil sen (Plzen), Kars bad (Kar lo vi Vari), Marien bad (Mariánské Lázne),Klat tau (Kla tovy), Bud weis (ê{ ke Bud je jo vi ce), Böhmisch Brod (êský Brod), Neu haus (Jindrichův Hra -dec), toda, na dru gi stra ni je tudi nekaj ~e{ kih imen, na pri mer êla ko vic (zdaj êláko vi ce), Poli~ ka,

80

81


Sli ka 37: Izrez z zem lje vi da ê{ ka, Morav ska in [le zi ja, Zgor nja in Spod nja Avstri ja (Ko cen 1861a).

ZNANSTV

ENA KNJI@N

ICA V OLO

MOUCU


Hlin sko, Hotěbor (Chotebor), Chru dim, Luè, Lede~ (Le de~ nad Sáza vou), Zru~ (Zru~ nad Sáza vou),Dobri{, Klad no, Pribram, Blat na, Vla {im, Ne~e ra dec, Mil ~in, Po~a tek (Po~átky), Opo~ no, Dobru{ ka.

Po dob no so zapi sa na tudi ime na na Morav skem. V nem{ ~i ni so na pri mer ime na kra jev Brünn (Brno),Iglau (Jih la va, ki je na meji s ê{ ko), Olmütz (Olo mouc), Krom sier (Kroměrí`) in Auster litz (Slav kov),v ~e{ ~i ni pa Zlin (Zlín), Kel~, Ro` nau (Ro` nov pod Rad ho{tém). Morav ska pla no ta je ime no va na Mährisc -hes Hügel land (Mo rav sko gri ~ev je).

Ker je bila Slo va{ ka del Ogr ske, je razum lji vo, da so tam ob nem{ kih tudi madàr ska ime na. Zna -~il ni pri me ri madàr skih so Nagy Topolcsán (To pol'~any), Aran yos Maróth (Zlaté Morav ce), Nemet Próna(Ni trian ske Prav no), nem{ kih Pres burg (zdaj Bra ti sla va), Frei stadt (Hlo ho vec), Schem nitz (Banská [tiav -ni ca), Krem nitz (Krem ni ca), Sil lein (@i li na), slo va{ kih pa Tren ~in (Tren~ín) in Holi~.

N°28 u. 29 – Ungarn, Sie benbürgen, Sla vo nien u. Bu ko wi na ({t. 28 in 29 – Ogr ska, Sed mo gra{ka,Sla vo ni ja in Buko vi na):

Ta zem lje vid je tret ji dvoj ni zem lje vid v at la su, ven dar je izde lan v bis tve no bolj podrob nem meri lukot zem lje vid Sre do zem lje in mal ce manj podrob nem kot zem lje vid Alp ske deè le. Nje go vo meri lo je1 : 2.000.000. V le gen di sta pod {te vil~ nim meri lom dve gra fi~ ni meri li, zgor nje z raz da lja mi v av strij -skih miljah (1 av strij ska milja je 7585,9m; med mre` je 14) in spod nje z raz da lja mi v ma dàr skih miljah(1 ma dàr ska milja je 8353,6m; med mre` je 17). Zem lje vid ima dva za~et na pold nev ni ka, ferr ske ga inpari{ ke ga. Prvi ima vred no sti zem lje pi sne dol i ne izra e ne na zgor njem, dru gi pa na spod njem robuzem lje vi da. Topo graf ska pod la ga zem lje vi da je ~rno be la, debe lej {e zele ne ~rte ozna ~u je jo dràv ne meje,tanj {e meje upa nij. Ker pred vi de va mo, da so bile tiska ne tudi meje, je bilo tre ba pri pra vi ti ve~ lito grafskihplo{~; upo rab ljen je bil ve~ barv ni tisk. V dru gi izda ji atla sa (Ko cen 1862) je name sto tega zem lje vi dana novo izde lan zem lje vid kar pat skih deèl.

Na zem lje vi du so z ver zal ka mi poleg imen sosed njih deèl Ogr ske in Sed mo gra{ ke ter imen Öster -reich (Av stri ja), Ste ier mark ([ta jer ska), Kroa tien (Hr va{ ka), Sla vo nien (Sla vo ni ja), Bosnien (Bo sna), Klei neWalac hei (Mala Vla{ ka), Gros se Walac hei (Ve li ka Vla{ ka), Buko wi na (Bu ko vi na), Bes sa ra bien (Be sa -ra bi ja), Podo lien (Po do lje) in Mähren (Mo rav ska) zapi sa na ime na mno gih ve~ jih mest. Teh je ve~ kotna dru gih zem lje vi dih. Zelo veli ko je tudi dvo je zi~ nih zapi sov zem lje pi snih imen, ki so zapi sa na v ok le -pa jih za prvo na ve de ni mi ime ni, ven dar raba dvo je zi~ no sti ni enot na. Pri me rov tovrst nih poi me no vanjnase lij, rek, jezer in pokra jin je toli ko, da jih je nemo go ~e podrob ne je obrav na va ti. Nesi ste ma ti~ nost dvojezi~ -ne rabe se kaè e v dejs tvu, da so ime na nase lij v ok le pa jih pod z ver zal ka mi zapi sa ni mi prvo na ve de ni miime ni brez izje me zapi sa na z ma li mi tiska ni mi ~rka mi. [e ve~ raz no vrst no sti je v je zi kov nih kom bi na -ci jah prvo na ve de nih imen in pod nji mi v ok le pa jih zapi sa nih imen. Ker je bila v dru gi polo vi ci 19. sto let jaetni~ na sesta va na zem lje vi du pri ka za ne ga obmo~ ja izjem no raz no li ka, je to povsem razum lji vo. Mar -sik daj je namre~ te` ko govo ri ti o enem samem endo ni mu, s tem pa tudi o nje go vi ekso nim ski raz li ~i ci.Tako sta na pri mer za takrat nim ime nom sever no voj vo din ske ga mesta Subo ti ce The re sio pel v ok le pa -jih nave de ni kar dve ime ni, nem{ ko The re sien stadt in madàr sko Sza bad ka.

V so sed njih drà vah in deè lah neka te rim endo ni mom veli kih mest sle di jo v ok le pa jih zapi sa ni madàr -ski ekso ni mi. Zna ~il ni pri me ri so imen ske dvoj ni ce Wien (Bécs) za Dunaj, Wie ner Neu stadt (Ne me tuj hely)za Dunaj sko Novo mesto, Gratz (Grécz) za Gra dec, Press burg (Poz sony) za Bra ti sla vo, Neu satz (ÚjVidék) za Novi Sad, Bel grad (Nándor fehérvár) za Beo grad, Agram (Zágráb) za Zagreb in nena zad njeEsseg (Eszég) za Osi jek ter Sem lin (Zi mony), ki pa ima ta v ok le pa jih doda no {e hrva{ ko ime Osjekozi ro ma srb sko Zemun. Na enak na~in so zapi sa na tudi ime na Stei na man ger (Szom bat hely) za Som -bo tel, Oden burg (So prony) in Raab (Nagy Györ) na zaho du Ogr ske, v ne po sred ni bli i ni avstrij ske meje,pa tudi neka te ra pomemb na mesta na Sed mo gra{ kem, na pri mer Eli sa beth stadt (Er se betváros), zdaj{ -nji Dum brăveni, Kron stadt (Bras so), zdaj{ nji Braşov, in Her man stadt (Nagy Sze ben), zdaj{ nji Sibiu.

Dvo je zi~ na ime na na Ogr skem so obi ~aj no zapi sa na v ob li ki madàr ski endo nim zgo raj in pod njimv ok le pa ju nem{ ki ekso nim. Zna ~il ni pri me ri tovrst nih zapi sov so Buda (Ofen) za Budim, Ester gom (Gran),Sárvár (Ko ten burg), Sze kes fejérvar (Stuhl weis sen burg), Nagy Kani sa (Gros skirc hen) za Veli ko Kaniò.

82

Tovrst na obli ka zapi sov se pojav lja tudi na Slo va{ kem, na pri mer Eper je (Pres sow) za Pre {ov, Sely -mecbánya (Schem nitz) za Ban sko [tiav ni co, Nyìtra (Neu tra) za Nitro, Mic ha lov ce (Szent Mihály) in TökeTere bes (Tre bi sov) za Tre bi {ov, pa tudi na Sed mo gra{ kem, na pri mer Nagy Varad (Gross war dein) zaArad, Kolosvár (Klau sen burg, Klusz) za Cluj-Na po co in Kolos (Klo smarkt). V dvoj ni ci Gori ~an (Tscha -kat hurn), zdaj{ nji âko vec, je naj prej nave de no hrva{ ko in za njo v ok le pa ju nem{ ko ime.

V rob nih deè lah so kar pogo sti pri me ri, ko so nem{ kim ime nom v ok le pa ju doda na ime na v jezikihtam kaj pre vla du jo ~ih etni~ nih skup no sti, torej endo ni mi. Tako na obmo~ ju zdaj{ nje Ukra ji ne nale ti mona dvoj ni co Kolo mea (Ko lomy ja), na skraj nem jugu Polj ske dvoj ni co Neu markt (Nowy targ), zdaj NowyTarg, na Hrva{ kem Karl stadt (Kar lo vec), zdaj Kar lo vac, in Dea kovár (Dja ko vo), na obmo~ ju Srbi je Weis -skirc hen (Bje la crk va), zdaj Bela Crk va, ter na obmo~ ju Romu ni je Ó Arad (Stary Hrad), zdaj{ nja Ora dea.

Dvo je zi~ no so zapi sa ne tudi mej na reka March (Mo ra va) seve ro vz hod no od Duna ja, vele tok Donau(Duna) za Dona vo, reka Theiss (Tis za) za Tiso, reke Meleg (War me) Sza mos, Hideg (Kal te) Sza mos,Fejér (Weis se) Körös za Beli Kri{ ter naj ve~ je madàr sko jeze ro Plat ten See (Ba la ton ta va) za Blat nojeze ro. Tako sta zapi sa ni tudi ogr ski pokra jin ski ime ni Somogy (Schümeg) in Kis Kun sag (Klein Kuma -nien) za Malo Kuma ni jo, na dru gi stra ni pa so pokra jin ska ime na Bacs za Ba~ ko, Baran ya za Bara njoin Cson grad samo v ma dàr{ ~i ni, pokra jin sko ime Jazy gien za pokra ji no vzhod no od Budim pe {te inoro nim Bakony Wald za Bakonj ski gozd pa samo v nem{ ~i ni.

Na Hrva{ kem, v Bo sni in Srbi ji so {te vil na ime na zapi sa na izklju~ no v en do nim ski raz li ~i ci, vklju~noz upo ra bo {umev cev. Tovrst ni pri me ri so kra jev na ime na Sisek (zdaj Sisak), Iva ni~, Kova ~i ca, Jase novac,Voj ni}, Poè ga, Na{i ce, Biha~ (zdaj Biha}), Klju~, Te{anj, Gra ~a ni ca, Gra da ~ac, [abac, Ver {ec (zdajVr{ac) in Poà re wac (zdaj Poà re vac). Med Beo gra dom in Poà rev cem je mesto Semen dria, zdaj{ njeSme de re vo, ki je poi me no va no samo v nem{ ~i ni, nem{ ko ime pa izha ja iz ena ke ga latin ske ga ime na(med mre` je 18).

Se ve ro za hod no od Debre ce na je zapi sa no ime etni~ ne sku pi ne Hai duc ken, po na{e Haj du ki, ki soslo ve li po gve ril skem boje va nju pro ti tur{ kim zavo je val cem.

N°30 – Von Kroa ter-Ser ben bewohn te Südsla venländer ({t. 30 – S Hr va ti in Srbi pose lje neju`noslovan ske deè le):

Tako kot pred hod ni domoz nan ski zem lje vid je tudi ta izde lan v me ri lu 1 : 2.000.000. Pod {te vil~ nimmeri lom je {e gra fi~ no meri lo z raz da lja mi v geo graf skih miljah. Med naslo vom in meri lom je z vpa dljivi -mi mali mi tiska ni mi ~rka mi zapi sa no, da v obal nih mestih pre vla du je ita li jan ski jezik (In den Küstenstädtenist die ita lie nisc he Sprac he herrsc hend). V le gen di so pod gra fi~ nim meri lom poja sni la za na zem lje vi -du s {te vil ka mi ozna ~e ne obmej ne pol ke v Voj ni kra ji ni. S {te vil ko 1 je ozna ~en Li{ ki polk, z 2 Oto ~a{ ki,potem pa se do {te vil ke 15 zvr sti jo {e Ogu lin ski, Slunj ski, Prvi banat ski, Dru gi banat ski, Kri ev{ ki, \ur|ev{ -ki, Gra di{ ki, Brod ski, Petro va ra din ski, Nem{ ko ba nat ski, Ilir sko ba nat ski in Vla{ ko ba nat ski polk ter aj ki{ kibata ljon. Za za~et ne ga je upo rab ljen ferr ski pold nev nik. Zem lje vid je brez pomo` nih zem lje vi dov. Nje -go va topo graf ska vse bi na je podob na kot na zem lje vi dih posa mez nih dràv ali regij, kjer so zem lje pi snaime na, vodov je, mor ja in zna ki za nase lja v ~r ni ali sivi bar vi. Izsto pa jo pa meje uprav ne ure di tve, ki sopra vilo ma obar va ne z mo~ nej {o bar vo. Na tem zem lje vi du je za to podob no kot na prej{ njem upo rab -lje na zele na bar va. Debe lej {e ~rte ozna ~u je jo dràv ne meje, tanj {e pa meje med uprav ni mi eno ta miv Av strij skem cesars tvu in takrat ni Tur ~i ji.

Ta zem lje vid je naj bolj nena va den v at la su, saj edi ni ni orien ti ran pro ti seve ru. Zara di tega so vzpo -red ni ki izri sa ni dia go nal no, pod kotom prib li` no 40 sto pinj, pold nev ni ki pa seve da pra vo kot no nanje. Kerso napi si za ime na nase lij in neka te re uprav ne eno te porav na ni z vzpo red ni ki, je celo ten zem lje vid nekakonag njen. Tudi pri kaz relie fa ni naj bolj posre ~en, saj so neka te ra hri bov ja in gorov ja komaj da opaz na; boljkot ~rt ka nje nanje opo zar ja jo ime na v zna ~il ni krep ki pokon~ ni pisa vi. Na obmo~ ju takrat ne Tur ~i je je tudiopaz no manj {a gosto ta zem lje pi snih imen. Obmo~ je Jadran ske ga mor ja je zara di odre za no sti pro ti odpr -te mu mor ju navi dez no stis nje no. V na sled nji izda ji atla sa (Ko cen 1862) je ta zem lje vid nado me stil povsemna novo izde lan zem lje vid Bal kan ske ga polo to ka z na slo vom Evrop ska Tur ~i ja, Dal ma ci ja in Voj na krajina.

83



84

Sli ka 38: Izrez z zem lje vi da S Hr va ti in Srbi pose lje ne ju` no slo van ske deè le (Ko cen 1861a).

ZNANSTV

ENA KNJI@N

ICA V OLO

MOUCU

Z ve li ki mi tiska ni mi ~rka mi so zapi sa ni mareo nim Adria tisc hes Meer (Ja dran sko mor je), pokra jinskaime na Kroa tien (Hr va{ ka), Sla vo nien (Sla vo ni ja), Bosnien (Bo sna), Ser bien (Sr bi ja), Dal ma tien (Dalma -ci ja), Her ze go wi na (Her ce go vi na), Cer na go ra (^r na gora) in Alba nien (Al ba ni ja) ter ime na naj ve~ jih mestAgram (Za greb), Zom bor (Som bor), Neu satz (Novi Sad), Bel grad (Beo grad) in Sera je vo (Sa ra je vo).

Raba dvo je zi~ no sti je dokaj nee not na. Med v prej{ njem odstav ku na{te ti mi ime ni so na ta na~inzapi sa na ime na Cer na go ra (Mon te ne gro) za rno goro, Agram (Zágráb) za Zagreb, Neu satz (Új Vidék)za Novi Sad, Bel grad (Nándor fehérvár) za Beo grad in Sera je vo (Bo sna-Se raj) za Sara je vo. S prvonave -denim nem{ kim ekso ni mom in endo ni mom v ok le pa ju so zapi sa ne tudi dvoj ni ce Fünfkirc hen (Pecs),Koprei nitz (Ka pronc za) za Kopriv ni co, Vero vi tic (Ve roc ze) za Viro vi ti co, Esseg (Os jek) za Osi jek in Zengg(Seg na) za Senj, med tem ko je pri imen skih dvoj ni cah Fiu me (Rje ka) za Reko, Scar do na (Skra din),Spa la to (Split), Ragu sa (Du brov nik) in Anti va ri (Bar) naj prej nave de no ita li jan sko, v ok le pa ju pod njimpa slo van sko ime. V ta sklop imen spa da tudi dvoj ni ca Möttling (Met li ka), edi no zapi sa no dvo je zi~ noime na ozem lju zdaj{ nje Repub li ke Slo ve ni je in eno red kih slo ven skih kra jev nih imen v at la su sploh.

Na ozem lju Tur ~i je, delo ma pa tudi na ozem lju Hrva{ ke, so ime na zapi sa na v en do nim ski raz li ~i ci,pri ~emer so upo {te va ne za ju` no slo van ske jezi ke zna ~il ne ~rke. Zna ~il ni pri me ri tovrst nih topo ni movso Kupre{ (zdaj Kupres), [vi ca (zdaj [ui ca ali [uji ca), @upa njac (To mi slav grad), Lubu{ ka (Lju bu{ ki),âpli na (âp lji na), Fo~a, Bile~ je (Bile}a), @ab ljak, Pod go ri ca, Nje gu{ (Nje gu {i), Cet ti nje (Ce ti nje), @iv -ko vac, [ator nja, ]upri ja, Para}in, Uì ca (Uì ce). Kot endo ni mi so zapi sa ni tudi neka te ri oro ni mi, na pri merRoma nja Pla ni na, Ivan Pla ni na, Lju bi ~a Pla ni na, Mokra Pla ni na, spet dru gi ima jo za endo nim skim last -nim ime nom nem{ ko ob~ noi men sko sesta vi no Gebir ge, na pri mer Vele bi~ Gebir ge (Ve le bit), Vla {i} Gebir ge,Bitov nja Gebir ge.

Ime na na oba li Jadran ske ga mor ja so ve~i no ma v ita li jan{ ~i ni, deni mo Por to Re (Ba kar), Car lo pa -go (Kar lo bag), Sebe ni co ([i be nik), Macars ca (Ma kar ska), Castel nuo vo (Her ceg no vi), Pera sto (Pe rast),Cat ta ro (Ko tor), Budua (Bud va), ven dar je nekaj tudi slo van skih, na pri mer Cirk ve ni ca (Crik ve ni ca), Novi(Novi Vino dol ski), Jab la nac, Novi grad. Na oba li so tudi dvo je zi~ na ime na. Nekaj jih ima naj prej nave -de no slo van sko imen sko raz li ~i co, v ok le pa ju pod njo pa ita li jan sko, pri neka te rih je vrst ni red zame njan.Zna ~il na pri me ra prvih sta dvoj ni ci Sta ri Zadar (Za ra vecc hia) in [ko dra (Scu ta ri) za Ska der, dru gih paZara (Za dar) in Scar do na (Skra din). Podob no nesi ste ma ti~ nost je opa zi ti tudi pri nava ja nju imen jadran -skih oto kov. Pri ime nih Krk (Ve glia) in Cres (Cher so) je naj prej zapi sa no slo van sko in v ok le pa ju ita li jan skoime, pri ime nih Cur zo la (Kar kar, kar je sta ro hrva{ ko ime; med mre` je 19) in Lago sta (La sto vo) pa naj -prej ita li jan sko in nato slo van sko. Dvoj ni co Iso la Lun ga (Gros sa) sestav lja ta dve ita li jan ski ime ni, {e ve~pa je izklju~ no ita li jan skih imen oto kov, na pri mer Pago za Pag, Inco ro na ta za Kor nat, Lis sa za Vis, Braz -za za Bra~ in Mele da za Mljet, nena zad nje tudi jezi kov ni hibrid Hal bin sel Sabion cel lo za polo tok Pelje {ac.

Slo van ska sestav lje na ime na so naj ve~ krat zapi sa na sku paj, deni mo Banja lu ka, Rakov po tok, Modru{ -po tok, Rav na go ra, Dugo se lo, Var gin most, San ski most, Gru bi {no po lje, Novi pa zar, ven dar so tudi izje me,na pri mer Donja Kore ni ca, Gor nja Gra ~a ni ca, Donja Tuz la, Gor nji Unnac, Sta ri Mai dan.

N°31 – Gali zien und Buko wi na ({t. 31 – Gali ci ja in Buko vi na):Tudi zad nji zem lje vid v at la su je tako kot pred hod na dva izde lan v me ri lu 1 : 2.000.000. Pod {te vil~ -

nim meri lom je gra fi~ no meri lo z raz da lja mi v av strij skih miljah. êprav za~et ni pold nev nik ni izrec nonave den, je iz {te vilk, ki ozna ~u je jo zem lje pi sno dol i no raz vid no, da gre za ferr ske ga. Po zna ~a ju domoz -nan ski zem lje vid, ki je brez pomo` nih zem lje vi dov, je podo ben pred hod ni ma dve ma z obar va ni mi zele ni mimeja mi, debe lej {i mi dràv ni mi in tanj {i mi raz me ji tva mi uprav nih enot. Ker je topo graf ska vse bi na ~rno -be la, meje pri de jo {e bolj do izra za. V na sled nji izda ji atla sa (Ko cen 1862) tega zem lje vi da ni ve~, sajga je nado me stil na novo izde lan zem lje vid Kar pat ske deè le.

Z ve li ki mi tiska ni mi ~rka mi je zapi sa nih malo imen, samo ime ni dràv Polen (Polj ska) in Rus sland(Ru si ja), deèl ni ime ni Wolhy nien (Vo li ni ja) in Buko wi na (Bu ko vi na) ter ime na ve~ jih mest, kot so Kraków(Kra kov), Łwów (Lvov), Tar no pol (Ter no pil'), Czer no wiec (^r no vi ce), Egér, Jászberény, Nyir-Egyháza (zdajNyíregyháza), Debrec zen (De bre cen).

85



86

Na tem zem lje vi du so ime na na ozem lju, pose lje nem s Po lja ki, tako kot Kraków in Łwów, pra vi lo -ma zapi sa na v polj{ ~i ni. Zna ~il ni pri me ri so {e Jor danów, Łacko, Jadłowa, Głogów, Błazo wa, Jarosław,Sta nisławow, Rohatyn, Bolechów, Nad wor na. Sre di{ ~e vzhod ne ga dela Polj ske Lvov ima ob polj skemv ok le pa ju tudi nem{ ko ime Lem berg, podob no pa so v ob li ki dvoj nic nave de na ime na {e neka te rih etni~ -no polj skih mest: Oswie cim (Ausch witz), Pszizy na (Pless), Biel sko (Bie litz), Gnez da (Knie sen),Neu markt (Nowy targ). Dvo je zi~ no je kot dvoj ni ca Wisła (Weich sel) zapi sa no tudi ime reke Visle, med -tem ko ima njen desni pri tok Wisłoka samo polj sko ime.

Pre cej dvo je zi~ nih imen je tudi na obmo~ ju Slo va{ ke, ven dar je jezi kov na sesta va dvoj nic zelo raz -no li ka. Zna ~il ni pri me ri so Briess (Brez no Ban ya), Kib be (Geib), Jals va (Eli seh), Iglo (Neu dorf), Sze ben(Se bi now), Tiszóles (Ti so vec), Wal len dorf (Olas zi), Bart feld (Bart fa), Eper jes (Pres sow). Dvo je zi~ no, kotTapolz (Te pla), je zapi sa no ime reke Topl'a vzhod no od Pre {o va.

Na Madàr skem in Sed mo gra{ kem pre vla du je jo madàr ska ime na, v Bu ko vi ni pa jih je ve~i na tran -skri bi ra nih v nem{ ~i no, na pri mer Radautz, Mol da wit za, Gra nitsc hesch ti, Tere plesch ti. Madàr ska ime naso pogo sta tudi na obmo~ ju Zakar pat ja, ki je po dru gi sve tov ni voj ni posta lo del Ukra ji ne. Tam kaj{ njemesto U`go rod je poi me no va no Unghvár, Muka ~e vo je Mun ka}s. Nekaj je tudi dvoj nic z za pi si v ok le -pa jih, na pri mer Tecső (Tyac so vo) in Wolo wa (Ökörmező). Ime ni Tisi nih povir nih kra kov Bela Tisa in^rna Tisa sta zapi sa ni samo v nem{ kem jezi ku, torej kot Weis se Theiss in Schwar ze Theiss.

Tudi na tem zem lje vi du je pri Debre ce nu nave de no ime etni~ ne sku pi ne Hai duc ken, slo ven sko Hajduki.

4.3 KAR TO GRAF SKA PODO BA

V pr vem Koce no vem sred nje {ol skem atla su sla bi dve tret ji ni zem lje vi dov (63%) pri ka zu je ta na{oceli no. Naj ve~ (do bra peti na) jih seve da pona zar ja Avstrij sko cesars tvo, zara di zgo do vin ske in narod -nost ne nave za no sti na nem{ ke deè le so te obde la ne podrob ne je kot preo sta li deli Evro pe. Na sla bi

0 2 4 6 8 10 12

Zemlja

Evropa

Azija

Afrika

Amerika

Avstralija

Avstrija

Nem{ke deèle

drugo

{tevilo zemljevidov

topografskizemljevidi

politi~nizemljevidi

Sli ka 39: Sesta va zem lje vi dov v pr vem Koce no vem atla su.

tret ji ni zem lje vi dov (29%) so pri ka za ne dru ge celi ne, preo sta lih 8% pa pred stav lja jo zem lje vi di sve tain morij. Izra zi to pre vla du je jo topografski zem lje vi di, le deve ti na je poli ti~ nih.

Gle de nazor no sti in vse bin ske pestro sti zem lje vi dov se je moral Kocen, tako kot dru gi kar to graf skiured ni ki, soo ~i ti z ome ji tva mi svo je ga ~asa. V {est de se tih letih 19. sto let ja je bila prva med nji mi pomanj -ka nje natan~ nih izmer vi{in, saj so s po mo~ jo trian gu la ci je rav nin ske koor di na te to~k e uspe {no meri li,med tem ko so le red ko izpe lja li siste ma ti~ no izme ro vi{in na obse` nej {ih obmo~ jih. [e pose bej sla boso bila pokri ta viso ko gor ska obmo~ ja. To je posred no vpli va lo tudi na pri kaz raz gi ba no sti povr{ ja na zem -lje vi dih. Habs bur{ ki voja{ ki kar to gra fi so prvi za~e li upo dab lja ti tlo ri sni pri kaz vrhov in naklo nov z me to do~rtk. Leta 1799 je meto do izpo pol nil sa{ ki kar to graf Johann Georg Leh mann (1765–1811), ki je natan~ -no dolo ~il raz mer je med naklo nom povr{ ja in gosto to ~rtk, ozi ro ma dele` belih in ~rnih povr {in. Nje go vometo do Kocen podrob no poja sni v uvod nem bese dil nem delu in na prvem sli kov nem listu. Debe lej {ein gostej {e kot so {ra fu re, ve~ je str mi ne pri ka zu je jo, med tem ko so ~rt ke pri manj {ih naklo nih tanj {e inred kej {e. Povsem bele so le rav ni ne, viso ko gor ske pla no te, vrho vi in gor ski gre be ni. Dejs tvo, da osta -ne jo beli tudi gor ski gre be ni in pla no te, nas lah ko zave de, saj smo pri sodob nem na~i nu sen ~e nja inpri ka zo va nja raz gi ba no sti povr{ ja nava je ni, da osta ne jo neo bar va ne samo rav ni ne. Naj ve~ ja pomanj -klji vost meto de ~rt ka nja je ote e no doda ja nje dru gih geo graf skih prvin, na pri mer zem lje pi snih imen,saj so ta zara di pre vla du jo ~e tem nosive bar ve te` je ber lji va. Prvi je na zem lje vi dih nad mor ske vi{i nev vi {in ske raz re de raz ~le nil in zanje dolo ~il ustrez no barv no les tvi co von Sydow. Nje gov pris pe vek Kocenopi su je v uvod nem delu atla sa, v po glav ju Nauk o po vr{ ju (Ko cen 1861a, 6): »…Ni av ja ve~ jih raz se` -no sti so pri ka za na bodi si s po seb ni mi bar va mi bodi si z dol gi mi {ra fu ra mi,…pri ~emer gostej {e {ra fu repri ka zu je jo vzpe ti ne do vi{i ne 300 pa ri{ kih sto pal ozi ro ma 100m, red kej {e pa od 300 do 600 sto palozi ro ma do 200m viso ke vzpe ti ne…«. [ra fi ra ne poli go ne je za pona zo ri tev prvih dveh vi{in skih pasovupo ra bil tudi Kocen, ~eprav leta 1861 to ni bilo samou mev no. V Stie ler je vem atla su, ki je bil naj ve~ kratzgled dru gim atla som, vi{in ski paso vi niso bili pri ka za ni niti ob kon cu 19. sto let ja (Stie ler 1891). V ta -krat ni Avstri ji je bil Kocen prvi, ki je to meto do dejan sko upo ra bil.

Naj de mo lah ko celo kon ti nui te to v so dob nih Koce no vih atla sih, kjer sta prva dva vi{in ska paso vapri splo {nih geo graf skih zem lje vi dih {e zme raj raz me je na pri 100 ozi ro ma 200m. To je sicer zna ~il notudi za vi{in ske barv ne les tvi ce v {te vil nih dru gih sodob nih atla sih, ven dar v ne ka te rih manj ka na pri -mer vi{in ski raz red z zgor njo mejo 100m.

Dru ga ome ji tev je bila izved ba in z njo pove zan stro {ek tiska zem lje vi dov. Barv na lito gra fi ja, ki seje v ~a su Koce no ve ga kar to graf ske ga delo va nja dodo bra uve lja vi la, je re{i la velik del teàv, s ka te ri miso se sre ~e va li nje go vi pred hod ni ki, saj je omo go ~i la hitrej {o repro duk ci jo zem lje vi dov v ve~ ji nakla di.V kar to gra fi ji se je upo rab lja la vse do sre de 20. sto let ja, ko jo je povsem izpo dri nil ofset ni tisk.

Ko cen si je pri za de val tudi za ~im bolj racio nal no izra bo pro sto ra v at la sih, zato je praz na mestana glav nih zem lje vi dih zapol nje val s po mo` ni mi zem lje vi di, ki so bili pra vi lo ma pove ~a ni izre zi zani mi -vej {ih obmo ~ij glav ne ga zem lje vi da. V Ko ce no vih posmrt nih izda jah so se z raz ma hom temat skihzem lje vi dov na pre ho du iz 19. v 20. sto let je tovrst ni na~i ni izra be pro sto ra {e bolj raz bo ho ti li. Tudi pri Sla -nar je vi izda ji iz leta 1951 so se {e ved no tru di li, da bi ohra ni li rav no ves je med glav ni mi in pomo` ni mizem lje vi di. Ob~ut no zmanj {a nje {te vi la pomo` nih temat skih zem lje vi dov se je poja vi lo {ele leta 1996,ko so temat ske zem lje vi de vklju ~i li v barv ne {ol ske u~be ni ke, atlas pa je s pre vla du jo ~i mi glav ni mi zemlje -vi di postal dodat no kar to graf sko u~i lo. Kljub temu je racio nal no izrab lja nje pro sto ra {e ved no pomemb navrli na sodob nih atla sov, ki nosi jo Koce no vo ime, zato v njih ve~ krat upo rab lja jo izri se v ìv rob, pra vilo -ma zato, da lah ko pri ka e jo celot ne pokra ji ne ali pomemb ne orien ta cij ske to~ ke.

Ena od ome ji tev, ki so jo na zem lje vi dih 19. sto let ja zelo zani mi vo re{i li, je bila upo ra ba raz li~ nihizho di{~ geo graf ske mre e. Nobe ne ga dvo ma ni bilo, da se za zem lje pi sno {iri no kot izho di{~ ni vzpo -red nik upo rab lja ekva tor, za izbor izho di{~ ne ga pold nev ni ka pri zem lje pi sni dol i ni pa ni bilo nika kr {ne gasoglas ja. Na za~et ku 19. sto let ja so kar to graf ske vele si le za izho di{~ ne pold nev ni ke izbi ra le tiste, ki sopote ka li prek nji ho vih glav nih mest. Tako so Fran co zi za za~et ni pold nev nik vpe lja li Pariz, Rusi Pul kovbli zu Sankt Peter bur ga, Ita li ja ni Mon te Mario v bli i ni Rima in Bri tan ci Green wich z zvez dar no v bli i ni

87



88

Lon do na (Slu kan Alti} 2003). Leta 1634 je fran co ski kralj Lud vik XIII. dolo ~il, da se tudi v Fran ci ji kotza~et ni upo rab lja ferr ski pold nev nik, poi me no van po naj za hod nej {em kanar skem oto ku Fer ro, ki se jepoz ne je prei me no val v El Hier ro. Ena ko izho di{ ~e je poz ne je prev ze la tudi Avstro-Ogr ska. Nee not nostije botro va lo dejs tvo, da so Green wich kot za~et ni pold nev nik dolo ~i li {ele s kon ven ci jo na med na rod -nem geo det skem kon gre su v Was hing to nu leta 1884 (Fridl 2005).

Tako je tudi Kocen v at la su izho di{ ~e geo graf ske mre e posta vil na pold nev nik, ki pote ka prek Fer -ra. Na neka te rih zem lje vi dih sta vzpo red no nave de ni sto pinj ski mre i z iz ho di{ ~e ma na Fer ru in v Pa ri zu.Kar to gra fi so bili namre~ pre pri ~a ni, da je raz li ka v zem lje pi snih dol i nah med El Hier rom in Pari zomnatan~ no 20°, zato so iste pold nev ni ke ozna ~i li na vrhu zem lje vi da z eno raz de li tvi jo in spo daj z dru -go. Dejan sko je raz li ka 20° in dobrih 23', a so natan~ ne izme re opra vi li {ele konec 19. sto let ja.

V 19. sto let ju so drà ve upo rab lja le tudi zelo raz li~ ne mer ske siste me, ~eprav se je v Evro pi e poja -vi la te` nja po enot nem metr skem siste mu. Ob izi du prve ga Koce no ve ga atla sa v Av stri ji {e ni bil uve ljav ljenmetr ski mer ski sistem. Zakon sko je bil spre jet leta 1871, v ve lja vo pa je sto pil {ele leta 1876. Zato sov prvi izda ji atla sa iz leta 1861 pri gra fi~ nih meri lih pra vi lo ma nave de ne geo graf ske milje. Geo graf skamilja, ki je defi ni ra na kot pet naj sti na sto pi nje geo graf ske dol i ne na ekva tor ju (7421,5m), je bila preduved bo metr ske ga siste ma med na rod no naj bolj uve ljav lje na dol in ska eno ta. Kako pester nabor mer -skih enot je obsta jal, je lepo raz vid no iz Koce no ve ga pri ka za {te vil ka 28 na listu 1, kjer so nari sa ne dol i nedaljic v me ri lu 1 : 100.000 za kilo me ter, rusko vrsto, angle{ ko miljo, ita li jan sko miljo, nem{ ko mor sko miljo,nor dij sko mor sko miljo, {pan sko miljo, fran co sko miljo, angle{ ko in fran co sko mor sko miljo, geo graf skomiljo, nem{ ko miljo, avstrij sko miljo, miria me ter ter {ved sko miljo. Iz ski ce (slika 40) je raz vid no, da jeKocen merila obli ko val po dese ti{ kem mer skem siste mu (na pri mer 1 : 1.000.000, 1 : 500.000…), ~epravje v av stro-ogr ski monar hi ji metr ski sistem urad no sto pil v ve lja vo {ele po nje go vi smr ti.

Na neka te rih Koce no vih zem lje vi dih so poleg geo graf ske milje nave de ne {e mer ske eno te, ki sobile tedaj uve ljav lje ne v dr a vi, ki jo pri ka zu je jo, na pri mer angle{ ke milje na zem lje vi du Veli ke Bri ta ni -je in Irske, kilo me tri na zem lje vi du Fran ci je in ita li jan ske milje na zem lje vi du Ita li je.

Upo ra ba raz li~ nih mer skih siste mov, ki niso bili dese ti{ ki tako kot sodob ni metr ski sistem, pa tudipri la ga ja nje veli ko sti zem lje vi dov izbra nim for ma tom atla sov, je ime la za posle di co nezao kro e na meri -la. Prob lem v uvo du v at las pojas nju je tudi Kocen z dve ma zna ~il ni ma pri me ro ma: »…Tako so na pri merna voja{ kih zem lje vi dih Avstrij skega cesarstva (upo rab ljen je seènj ski sistem, opom ba avtor jev) raz -da lje med posa mez ni mi to~ ka mi 1/144.000 na rav ne veli ko sti, ozi ro ma, da je en palec 2000 se` njev,to je ½ (du naj ske, opom ba avtor jev) milje. Pri meri lu 1 : 1.000.000 je dol i na sto pi nje na ekva tor ju(15 geo graf skih milj) ena ka 50½ dunaj skih linij, pri meri lu 1 : 10.000.000 pa 5 1/20 dunaj skih linij…«(Ko cen 1861a, 4). Dunaj ska lini ja je bila naj manj {a eno ta raz de li tve (du naj ske ga) pal ca. Ene mu pal cuozi ro ma 2,24mm je ustre za lo 12 du naj skih linij (Nie mann 1830).

Kot je raz vid no iz Koce no ve ga uvod ne ga navo di la za upo ra bo {te vil~ nih meril, je bilo neko~ pre ra -~u na va nje med raz da lja mi na zem lje vi du in razdaljami v na ra vi pre cej bolj zah tev no kot dan da nes, koz rav ni lom izmer je ne cen ti me tre pom no i mo z ve li kost jo meri la in deli mo z 10.000, da dobi mo dejan -sko dol i no v na ra vi v ki lo me trih. Zato so bila ob {te vil~ nih meri lih pra vi lo ma pri ka za na {e gra fi~ na meri la,na neka te rih zem lje vi dih celo dve gra fi~ ni meri li za raz li~ ni mer ski eno ti, na Koce no vem zem lje vi du Sre -do zem lja pa celo tri, naj prej v geo graf skih miljah, kot med na rod no naj bolj pri mer lji vi mer ski eno ti, sle di li

Sli ka 40: Pri kaz raz dalj v me ri lu 1 : 100.000 za raz li~ ne mer ske eno te na listu {te vil ka 1 (Ko cen 1861a).

ZNANSTV

ENA KNJI@N

ICA

V OLO

MOUCU

pa sta {e gra fi~ ni meri li v voz lih, pred vsem za pomor{ ~a ke, ter angle{ kih ozi ro ma fran co skih mor skihmiljah.

Po memb no je, da se je Kocen pred izi dom svo je ga prve ga atla sa na~rt no lotil izbi re meril za pri -kaz raz li~ nih geo graf skih obmo ~ij in ni prev ze mal uve ljav lje nih meril iz obsto je ~ih atla sov, ki, ne le zara difor ma tov atla sov, ampak tudi zara di upo ra be raz li~ nih mer skih enot, naj ve~ krat niso bila zao kro e na.ê tak {ni zem lje vi di niso bili oprem lje ni z gra fi~ ni mi meri li, je to zelo ote e va lo pre ra ~u na va nje dejan -skih raz dalj, {e te` je pa je bilo pri mer ja nje raz dalj ali veli ko sti poja vov med zem lje vi di z ne zao kro e ni mimeri li. Z go to vost jo lah ko re~e mo, da je bila izbi ra meril eden od pomemb nej {ih didak ti~ nih dose` kovnje go ve ga prve ga {ol ske ga atla sa.

Ko cen je s pre mi{ lje no izbi ro meril, ki so med seboj v us trez nih raz mer jih za pre ra ~u na va nje, pri -la go jen pa jim je tudi for mat atla sov, omo go ~il bis tve no la` je bra nje raz dalj z zem lje vi dov in pri mer ja voena kih geo graf skih enot, na pri mer dràv. Gle de pri mer lji vo sti meril na svo jih zem lje vi dih je Kocen zapi -sal: »…K znans tve nim zah te vam spa da tudi upo ra ba enot nih in pri mer lji vih meril v {ol skih atla sih, karna pri mer von Sydo wov atlas popol no ma zane mar ja, dru gim atla som, ki ima jo skrom nej {e ambi ci je,pa je to mogo ~e prej odpu sti ti. Sam sem upo ra bil meri la 1 : 50, 25, 10, 5, 3, 2 mi li jo na ter {e 1 : 16 in1 : 8 mi li jo nov, ~e pa bi bilo {te vi lo meril manj {e in raz mer ja med nji mi pre pro stej {a, bi se stro{ ki izde -la ve atla sa pre ve~ pove ~a li…« (Ko cen 1861b, 18).

ê pri mer ja mo meri la zem lje vi dov v pr vem Koce no vem atla su (Ko cen 1861a) z me ri li na pri mer lji -vih zem lje vi dih v ju bi lej nem atla su iz leta 2011 (Gros ser Kozenn-At las…2011), lah ko med obe maizdel ko ma opa zi mo pre se net lji ve podob no sti.

Pre gled ni ca 3: Pri mer ja va meril pri mer lji vih zem lje vi dov v Ko ce no vih atla sih iz let 1861 in 2011.

ob mo~ je vr sta zem lje vi da me ri lo leta 1861 me ri lo leta 2011

Evro pa splo {ni geo graf ski 1 : 25.000.000 1 : 12.500.000Evro pa po li ti~ ni 1 : 25.000.000 1 : 20.000.000Azi ja splo {ni geo graf ski 1 : 50.000.000 1 : 25.000.000Azi ja po li ti~ ni 1 : 50.000.000 1 : 50.000.000Afri ka po li ti~ ni 1 : 50.000.000 1 : 50.000.000Ame ri ka po li ti~ ni 1 : 50.000.000 1 : 50.000.000Ocea ni ja po li ti~ ni 1 : 50.000.000 1 : 80.000.000Sred nja Evro pa splo {ni geo graf ski 1 : 5.000.000 1 : 5.000.000Sre do zem lje po li ti~ ni 1 : 10.000.000 1 : 12.500.000Ita li ja po li ti~ ni 1 : 5.000.000 1 : 5.000.000Fran ci ja po li ti~ ni 1 : 5.000.000 1 : 5.000.000Ve li ka Bri ta ni ja in Irska po li ti~ ni 1 : 5.000.000 1 : 5.000.000Za hod na Nem ~i ja, Nizo zem ska in Bel gi ja po li ti~ ni 1 : 3.000.000 1 : 2.500.000Se ver na Nem ~i ja in Zahod na Polj ska po li ti~ ni 1 : 3.000.000 1 : 2.500.000[ved ska, Nor ve{ ka, Dan ska po li ti~ ni 1 : 8.000.000 1 : 5.000.000Is lan di ja po li ti~ ni 1 : 8.000.000 1 : 5.000.000Ru si ja po li ti~ ni 1 : 16.000.000 1 : 10.000.000Vzhod na Indi ja in Kitaj ska po li ti~ ni 1 : 25.000.000 1 : 12.500.000Se ver na in Sred nja Ame ri ka z Za hod no Indi jo po li ti~ ni 1 : 25.000.000 1 : 25.000.000Alp ske deè le po li ti~ ni 1 : 1.900.000 1 : 2.500.000

Pri mer ja va z dru gi mi atla si iz ~asa prve izda je Koce no ve ga atla sa kaè, da Koce no va meri la takrat{e niso bila zna ~il na, kar {e ved no velja tudi za nje go ve naj no vej {e izda je. Stie ler jev {ol ski atlas iz leta 1854za pri kaz Evro pe upo rab lja meri li 1 :21.700.000 ozi ro ma 1 :31.440.000, za pri kaz Afri ke pa 1 :60.000.000,von Sydo wov {ol ski atlas iz leta 1862 pa za Evro po 1 : 30.600.000 in za Afri ko 1 : 61.800.000. Sodobni

89



Dierc ke jev sve tov ni atlas za avstrij ske {ole, ki ga izda ja nem{ ka zalo` ba Wester mann, upo rab lja zaEvro po meri lo 1 : 16.000.000 in za Afri ko 1 : 36.000.000 (Dierc ke Wel tat las Öster reich 2009).

Med zani mi ve podrob no sti Koce no vih zem lje vi dov spa da jo tudi nje go ve barv ne ozna~ be kolo nial -nih pri sta ni{~ ter na ve~i ni zem lje vi dov celin izris glav nih plov nih poti z na ved ba mi pred vi de nega ~asatra ja nja plov be na njih. S tem je Kocen utrl pot poz nej {im temat skim gos po dar skim zem lje vi dom, ki sose s pri ka zi kolo nial ne trgo vi ne poja vi li {ele na za~et ku 20. sto let ja (Bir sak 2011).

4.4 O ZEM LJE PI SNIH IME NIH

Po kra jin ska, vod na, relief na, uprav na in kra jev na zem lje pi sna ime na, iz kate rih izha ja jo ime na pre -bi val cev, so svo je vr sten duhov ni, kul tur ni, social ni, zgo do vin ski in poli ti~ ni poka za telj. Iz njih je mogo ~eraz bra ti mar si ka te ro narav no, dru` be no in zgo do vin sko zna ~aj sko pote zo dolo ~e ne ga nase lje ne ga alinena se lje ne ga obmo~ ja na na{em pla ne tu (Klad nik 2006).

Ena bis tve nih zna ~il no sti zem lje pi snih imen je nji ho va jezi kov na raz no li kost, ki se pogo sto ne ome -ju je le na raz li~ no pomen sko spo ro ~il nost, ampak jo {e bolj pou dar ja raba raz li~ nih pisav za zapis imenv nji ho vi ori gi nal ni obli ki. Za rabo v at la sih je pisa ve tre ba poe no ti ti, kar v pri me ru izdaj v je zi kih z la ti -ni~ ni mi pisa va mi pome ni, da jih je tre ba pre ve sti v la ti ni co. Pre ved ba se lah ko opra vi bodi si s pre ~r ko va njemali tran sli te ra ci jo, pri kate ri je tre ba izvir no pisa vo ~rko za ~rko natan~ no, tudi z rabo dia kri ti~ nih zna -menj, preob li ko va ti v cilj no pisa vo upo rab ni ka, bodi si s tran skrip ci jo, pri kate ri so gla sov ne prvi ne izvor ne gajezi ka obi ~aj no brez dia kri ti~ nih zna menj zapi sa ne s ~r ka mi cilj ne ga jezi ka, ki so mu lah ko tudi gla sov -no pri la go je ne (Klad nik 2007).

V ~a su mno i~ nej {e ga raz ma ha atla sov v 19. sto let ju tran sli te ra cij ski klju ~i za pre tvar ja nje pisavz iz je mo ciri li~ nih pisav {e niso bili natan~ ne je raz de la ni, zato je bila bolj uve ljav lje na tran skrip ci ja, pri -la go je na izgo var ja vi v cilj nem jezi ku, v pri me ru Koce no ve ga atla sa nem{ ~i ni.

Re dak tor jem atla sov so dela li teà ve tudi pra vil ni zapi si zem lje pi snih imen v je zi kih z la ti ni~ ni mi pisa -va mi, saj mar si ka te ri jezik {e ni imel dokon~ no pra vo pi sno nor mi ra nih ~rkov nih zna menj za zapi se dolo ~e nihgla sov. Tako na pri mer v ro mun{ ~i ni {e niso upo rab lja li ~rk ş in ţ, ki sta ju nado me{ ~a li ~rki { in c. Pravv dru gi polo vi ci 19. sto let ja so nor me za zapi so va nje gla sov v po sa mez nih jezi kih za~e le posta ja ti usta -lje ne, pra vi la so se lah ko spre me ni la celo v ~a su nasta ja nja raz li~ nih zem lje vi dov v at la sih. Zato in tudizara di pomanj klji ve ga zna nja jezi kov z nad pov pre~ no zah tev ni mi pisa va mi so se pojav lja le {te vil ne napa -ke v za pi so va nju zem lje pi snih imen, ki so jih nji ho vi pri re je val ci v vlo gi kri ti kov s pri dom izko ri{ ~a li zakri ti zi ra nje kon ku ren~ nih atla sov, v vlo gi avtor jev pa so se tudi njim kot po pra vi lu doga ja le podob nenerod no sti.

Je zi kov na raz no li kost v Av strij skem cesars tvu je bila veli ka, med jezi ki z la ti ni~ ni mi pisa va mi, ki v pri -mer ja vi z nem{ ~i no upo rab lja jo raz {ir je no abe ce do, pa so bili poleg Koce nu bolj doma ~ih ju` no slo van skihjezikov tudi ~e{ ~i na, polj{ ~i na in s po seb ni mi ~rka mi {e pose bej boga ta madàr{ ~i na. V njej upo rab -lja jo kar 44 raz li~ nih ~rk, ~e izv za me mo ~rke x, y, q in w, ki niso sestav ni del madàr ske ga ~rko pi sa,pa 40 (med mre` je 20). Madàr{ ~i na je tudi sicer povsem dru ga ~en jezik od ger man skih in slo van skih,v ka te rih se je spo ra zu me va la ve~i na govor cev v mo nar hi ji, zato je bila nepri jet na oko li{ ~i na, da so bilizapi si madàr skih zem lje pi snih imen v at la su, ki si je pri za de val pro dre ti na madàr ski trg in je zatonje go va madàr ska raz li ~i ca iz{ la obe nem z nem{ ko, ~e{ ko in polj sko, tako zelo nena tan~ ni. Zago to -vo je prav to odlo ~il no vpli va lo na dejs tvo, da se madàr ski raz li ~i ci ni nik dar uspe lo dejan sko uve lja vi ti.Poleg napak v za pi su madàr skih imen je za to kri va tudi odlo ~i tev avtor ja in zalo` be, da so se v po -sa mez nih jezi kov nih raz li ~i cah raz li ko va li le uvod ni, bese dil ni deli, zem lje vi di v na da lje va nju pa so biliv vseh pri la go je ni pred vsem nem{ ke mu govor ne mu oko lju.

Ob pre ved bah raz li~ nih pisav v la ti ni co je pri ha ja lo tudi do podo ma ~e va nja tujih zem lje pi snih imen.Pre cej, zla sti manj pomemb nih imen, je sicer ohra ni lo sta tus endo ni mov, to je imen v je zi ku (ali enemod jezi kov) na obmo~ ju, kjer je poi me no va ni geo graf ski objekt, mno ga pa so ob podo ma ~e va nju posta -la ekso ni mi ozi ro ma ime na v je zi ku cilj ne ga jezi ka zunaj obmo~ ja, kjer ima ta jezik sta tus urad ne ga jezi ka,

90

91


in se zato raz li ku je jo od imen v urad nem jezi ku ali urad nih jezi kih obmo~ ja, kjer je poi me no va ni geo -graf ski objekt (Klad nik 2007).

Raz mer ja med endo ni mi in ekso ni mi ter tran skrip cij ski siste mi za pre ved bo zapi sov v nem{ ~i no sose z raz vo jem Koce no vih atla sov vse sko zi spre mi nja li. Ves ~as pa so pri ha ja le do izra za »av strij ske«topo nim ske re{i tve, ki so, dru ga ~e od Nem ~i je, upo {te va le poseb no tesne kul tur ne vezi z ju govz hod -no Evro po in dru ga~ no avstrij sko zgo do vin sko tra di ci jo. Ob pri mer ja nju izdaj atla sov avstrij skih in nem{ kihzalo`b so te raz li ke prav dobro opaz ne.

Po drob ne ana li ze zem lje pi snih imen, ki bi bila podob na Klad ni ko vi (2009) ana li zi zem lje pi snih imenv sta rej {ih slo ven skih atla sih sve ta in {e zla sti v Ci ga le to vem Atlan tu (Klad nik 2005b), nam zara di manj -ka jo ~e ga imen ske ga kaza la v pr vem Koce no vem sred nje {ol skem atla su ni uspe lo izve sti. Zato na{aspoz na nja teme lji jo le na podrob nej {ih pre gle dih imen ske ga gra di va na posa mez nih zem lje vi dih in zabe -le` kah, ki smo jih podrob ne je pred sta vi li è pri opi sih posa mez nih zem lje vi dov.

Bla` Kocen se je zelo dobro zave dal vlo ge zem lje pi snih imen in pome na, ki ga ima jo za razu meva -nje pokra jin ske stvar no sti. Tudi zato je to tema ti ko izpo sta vil v po seb nem poglav ju Jezi kov na poja sni lav uvod nem, bese dil nem delu atla sa in jo imel za eno naj ve~ jih odlik svo je ga atla sa. Poglav je je raz delilna dva dela. V pr vem je v ob li ki pre gled ni ce pred stav lje na Auss prac he (Iz go var ja va), dru gi del pa jenaslov ljen z Häufig vor kom men de geo grap hisc he Bezeich nun gen in versc hie de nen Sprac hen (Po gostegeo graf ske ozna ke v raz li~ nih jezi kih). V njem je dodal 181 v zem lje pi snih ime nih naj po go ste je vse bo -va nih ob~ noi men skih izra zov v kar 22 raz li~ nih jezi kih, s ~i mer upo rab ni ku poma ga pro dre ti v glo bi nomno gih izvir nih imen.

Si cer je bil Kocen oster kri tik povr {ne ga zapi so va nja zem lje pi snih imen v dru gih atla sih, {e zla stitistih s po seb ni mi ~rka mi in ~rka mi z dia kri ti~ ni mi zna me nji (Ko cen 1861b). Zave da nje pome na poseb -nih ~rk in ~rkov nih zna menj uteg ne biti pove za no z nje go vim slo ven skim pore klom ali pa eno stav nos pre poz na va njem veli ke jezi kov ne pestro sti in potreb po ena ko prav no sti jezi kov v Av strij skem cesars -tvu. Kot re~e no, so bila tudi v ne nem{ kih izda jah prve ga Koce no ve ga atla sa iz leta 1861 zem lje pi snaime na na podro~ ju monar hi je zapi sa na v nem{ ~i ni. To je mor da celo pou dar je no velja lo tudi za slo venskoetni~ no ozem lje, ven dar poseb no pozor nost vzbu ja spoz na nje, da je Kocen samo zanj dodal pre gled -ni co, v ka te ri so ob nem{ kih ime nih zapi sa ne nji ho ve ustrez ni ce v slo ven{ ~i ni. Ker v ti stem ~asu tudizapi so va nje slo ven skih imen {e ni bilo pra vo pi sno nor mi ra no, so neka te ra ime na zapi sa na v ob li ki, kidan da nes zve ni arhai~ no (preglednica 4).

ê prav natan~ ne ana li ze nismo opra vi li, se zdi, da je v pr vem Koce no vem {ol skem atla su v pri -mer ja vi s Ci ga le to vim Atlan tom nekaj manj poseb nih ~rk z lo ~e val ni mi zna me nji, kjer jih je poleg vsehveli kih in malih ~rk slo ven ske abe ce de kar 42 (Klad nik 2005b). To kaè, da se je pra vo pi sno nor mi ra -nje evrop skih lati ni~ nih pisav prav v tem ~asu pos pe {e no uve ljav lja lo.

Ra zu me va nje pome na zem lje pi snih imen je do dolo ~e ne mere olaj {a no zara di raz li~ ne tipo gra fi jepisav, s ka te ri mi so zapi sa ne posa mez ne sku pi ne poja vov. Tako so z raz li~ ni mi tipi pisav dovolj prepoz -nav no lo~e ni na pri mer raz ni mor ski hidro ni mi, kopen ski hidro ni mi, ime na dràv, pokra jin, nase lij, goro vijin dru gih poj mov. Z upo ra bo veli kih in malih ~rk je pred stav ljen tudi rela ti ven pomen dolo ~e nih poj movzno traj posa mez ne ga zem lje vi da, kar pone kod {e pou dar ja jo raz li~ no ode be lje ne ~rke. @al ~rkov na tipo -gra fi ja med posa mez ni mi zem lje vi di vse bin sko in obli kov no ni povsem sklad na, kar ote u je razum lji vostatla sa. Upo rab nik pogre {a uni ver zal no legen do, ki bi lah ko poja sni la pomen tipo gra fi je upo rab lje nih zapisov.

Ko cen se je pogo sto zate kal k upo ra bi imen skih dvoj nic, pri ~emer so za prvo na ve de ni mi ime ni v ok -le pa jih naj ve~ krat zapi sa na nji ho va sta ro dob na, zla sti latin ska ime na. Nekaj je tudi zapi sov v ma ni risodob ne ga nava ja nja ekso ni mov, ko je pod pou dar je no izpi sa nim ime nom v en do nim ski obli ki v ok le -pa ju z manj krep ki mi ~rka mi nave de na nje go va ekso nim ska, praviloma nem{ ka raz li ~i ca. Ven dar tovrst naraba ni enot na. Pre cej je namre~ tudi pri me rov, ko je naj prej zapi san nem{ ki ekso nim in pod njim v oklepa -ju nje gov ustrez ni endo nim. To seve da spo ro ~il nost atla sa pre cej zmanj {u je, saj je pra vil no razu me va njeomo go ~e no le zelo dobro pod ko va ne mu upo rab ni ku. Nedo sled na raba ekso ni mov in endo ni mov je zaz -nav na tudi pri zapi so va nju neka te rih bolj zna nih zem lje pi snih imen, zla sti kra jev nih, na raz li~ nih zem lje vi dih


92

Pre gled ni ca 4: Nase lja s slo ven ski mi ime ni iz pre gled ni ce v spod njem desnem delu zem lje vi da Alp skedeè le (Ko cen 1861a).

nem{ ko ime slo ven sko ime so dob nov pre gled ni ci v pre gled ni ci slo ven sko ime

Adels berg Po stoj naBlei burg Pli berkCil li Ce ljeDrac hen berg Kos je Koz jeEbern dorf Do bern la ves Do br la vasEgg Ber do Brdo pri Luko vi ciEi snern Ze lez ni ke @e lez ni kiFiu me Rje ka RekaFlitsch Bouc Bo vecFranz Vran skoFranz dorf Ba rov ni ca Bo rov ni caFra slau Bra slov ce Bra slov ~eFrie dau Or mo`Go no bitz Ko nji ce Slo ven ske Konji ceGörz Go ri caGratz Gra decGrif fen Gre bi nje Gre binjGurk feld Ker{ ko Kr{ koHai ni burg Vov breHei densc haft Aj du {i na Aj dov{ ~i naHo he negg Voj nikHo hen mau ten MutaHörberg Pod sre daKirch heim Cirk no Cerk noKla gen furt Ce ljo vec Ce lo vecKrain burg Krajn KranjKro nau Krajn ska go ra Kranj ska GoraLaak Loka [kof ja LokaLaas Lo{ Lo`Lai bach Ljub lja naLand strass Ko sta nje vi ca Ko sta nje vi ca na KrkiLau fen Lub no Ljub no ob Savi njiLa vamünd La bod La botLich ten wald Se ven ca Sev ni caLit tay Li ti jaLut ten berg Lot merg Lju to merSt. Marein [mar jeMont preis Pla ni na Pla ni na pri Sev ni ciMöttling Met li kaNas sen fuss Mo kro nogNeu marktl Ter i~ Tr i~Neu stadtl No vo me sto Novo mestoOber burg Gor ni grad Gor nji Grad

nem{ ko ime slo ven sko ime so dob nov pre gled ni ci v pre gled ni ci slo ven sko ime

Ober lai bach Verh ni ka Vrh ni kaPei len stein Pil {tanjPet tau PtujPölland Po lja ne Po lja ne nad [kof jo

LokoPo nigl Ponk va Po nik vaPo ste rau Sre di{ ~e Sre di{ ~e ob Dra viPöltschach Polj ~a nePräwald Raz der to Raz dr toPras berg Mo zir jePuls gau Pol ska vaRad mans dorf Ra dolj ca Ra dov lji caRann Bre` ce Bre i ceRatsc hach Ra te ~eReif nitz Rib ni caRietz Ro ~i ca Re ~i ca ob Savi njiRo hitsch Ro ga tecSach sen feld @avc @a lecSai rach @i re @i riSa uer brunn Sla ti na Ro ga{ ka Sla ti naSau ritsch Za ver~ Za vr~Sei cen berg @u em berg @u em berkStein Kam nikTref fen Treb no Treb njeTriest TrstTscher nembl êr no melj ^r no meljTüffer La{ koUdi ne Vi demUn ter Drau burg Traj berk Dra vo gradVel des BledVil lach Be lak Be ljakVölker markt Ble kovc Ve li ko vecWei ten stein Vi ta njeVei xel burg Vi {na go ra Vi{ nja GoraWern see Ver e je Ver ejWien Du najWin disch Fei stritz Bi ster ca Slo ven ska Bistri caWin disch grätz Slo ve ni gra dec Slo venj Gra decWin disch Lands berg Pod ~e ter tik Pod ~e tr tekWip bach Vi pa vaWöllan Vo le nje Ve le njeWur zen Podkóren Pod ko ren

v at la su. Na neka te rih so ista ime na zapi sa na v ob li ki ekso ni mov in na dru gih v ob li ki endo ni mov. Opaz -no je, da se stop nja rabe endo ni mov z na ra{ ~a jo ~o podrob nost jo zem lje vi dov zmanj {u je.

Mno ga zem lje pi sna ime na so zapi sa na okraj {a no. To velja {e zla sti za zapi so va nje ve~ be sed nih imen,bodi si tistih z le vim pri last kom (ob~ noi men ska sesta vi na + zem lje pi sno ime; v pri me rih, da je prva sestavinav ime no val ni ku, le-ta ni sestav ni del last ne ga ime na, ampak samo ob~ noi men sko jedro danega zem -lje pi sne ga ime na, s ka te rim se pou da ri pomen ska sku pi na ozi ro ma vrsta topo graf ske ga objek ta; Fur lan,Glo an ~ev in [ivic-Du lar 2001), na pri mer C. (Cap) Guar da fui, Pta. (Pun ta) del Car ne ro, I. (In sel) Hai -nan, H. I. (Halb Insel) York, MB. (Meer bu sen) v. Mar ta ban, Str. (Stras se) v. Ma lac ca, Sra. (Sier ra) Neva da,Ft. (Fort) Hull, Kl. (Klei ne) Antil len, N. (Neu) Cale do nien, S. (San) Sal va dor, bodi si onih z de snim pri -last kom (zem lje pi sno ime + ob~ noi men ska sesta vi na), na pri mer Clip per ton I. (In sel), Ber mu das In. (In seln),Pau mo tu Arch. (Arc hi pel), Schnee B. (Berg), Cas ca den Gb. (Ge bir ge), Sla ti bor Pl. (Pla ni na), Phat ni -tisc he Mdg. (Mündung), Geo grap hen B. (Bucht), Nord S. (See), Karisc hes M. (Meer), tudi Wol kersdf.(Wol kers dorf), Kirchbg. (Kirch berg), Alth. (Alt ho fen). Kraj {a nje do dolo ~e ne mere ote u je nji ho vo razu -me va nje. K sre ~i so na neka te rih mestih deli imen, ki so naj ve~ krat kraj {a ni, izpi sa ni v ce lo ti, tako daje olaj {a no nji ho vo pra vil no razu me va nje.

Na teàv no delo pri sno va nju atla sov v 19. sto let ju, pri ~emer ni bil izje ma niti prvi Koce nov srednje{ol -ski atlas, opo zar ja jo raz me ro ma {te vil ni nee not ni zapi si dolo ~e nih poja vov. Tega sta bila kri va zla sti intui tiv nipri stop in lito graf ska tiskar ska teh ni ka, ki nista omo go ~a la bolj dosled ne rabe in poprav lja nja, ~e pa so èugo to vi li napa ke in pomanj klji vo sti, so jih, razen naj nuj nej {ih, zara di viso kih stro{ kov raje pre zr li, kot odpravili.

Za dokaz nee not no sti zapi sov imen v Ko ce no vem atla su smo opra vi li kraj {o ana li zo na pri me rihpoi me no vanj Tihe ga ocea na, Kas pij ske ga jeze ra, Soko tre, ^rne gore in Sara je va. Naj bolj raz no vrst noje bilo poi me no va nje Tihe ga ocea na, za kate re ga je v nem{ ~i ni ve~ imen. Ugo to vi li smo nasled nje razli -~i ce poi me no vanj: Stil ler Ocean, Stil les Meer, Gros ser Ocean in Süd See. Pri poi me no va nju Kas pij ske gajeze ra so pri{ le do izra za sistem ske nedo sled no sti, saj se zvr sti jo raz li ~i ce Kas pi See, Cas pi See, Cas -pisc her See in Kas pisc hes Meer. Jemen ski otok Soko tra je poi me no van kot Soco to ra ter Insel Soco to rain Insel Soco tra, ^rna gora kot Mon te ne gro in kot dvoj ni ca Cer na go ra (Mon te ne gro), Sara je vo pa kotSera je wo, Sera je vo ter kot dvoj ni ca Sera je vo (Bo sna-Se raj).

Ome ni mo {e, da je Kocen na neka te rih zem lje vi dih zapi sal tudi ime na naro dov, ljud stev in ple men,med nji mi so na zem lje vi du Alp ske deè le na{ li mesto tudi Slo ven ci. Na neka te re zem lje vi de je vna {altudi zani mi ve zapi se o po se li tvi in narav nih zani mi vo stih. S to vrst ni mi infor ma ci ja mi je {e pose bej bogatzem lje vid Poni lje in Rde ~e mor je.

4.5 DIDAK TI^NI POMEN

Ko ce no vi sred nje {ol ski atla si so za avstrij sko geo graf sko didak ti ko pome ni li »osa mos vo ji tev«. Dot -lej je bila namre~ mo~ no nave za na na bolj raz vi to nem{ ko, od koder je pri ha ja la ve~i na u~il, ki so jihupo rab lja li v {o lah habs bur{ ke monar hi je. Delo ma je to razum lji vo, saj je bila v 19. sto let ju nem{ ka karto -gra fi ja pod vpli vom Rit ter ja in Hum bold ta vodil na v sve tov nem meri lu (Zögner 1984). êprav Koce no viatla si nem{ kih po kako vo sti spr va {e niso pre se gli, so bili dovolj dobri, cenov no dostop ni in upo rab ni,da so se, za raz li ko od svo jih manj uspe {nih pred hod ni kov, obdr a li na trì{ ~u. Zelo pomemb no vlo goje imel tudi ustre zen ~as, v ka te rem so se poja vi li, saj se je Avstri ja za~e la tudi poli ti~ no odda lje va ti od»ve li ko nem{ ke« ide je; pri nje nem ude ja nja nju je vodil no vlo go prev ze ma la Pru si ja.

V dru gi polo vi ci {est de se tih let 19. sto let ja so tudi dràv ni orga ni ~eda lje bolj pou dar ja li »av strij sko«zavest in za~e li vse bolj pod pi ra ti doma ~a u~i la. Poleg tega sta se prav v tem ~asu {ol ska geo gra fi ja innje na didak ti ka za~e li samo stoj no in ~eda lje hitre je raz vi ja ti. Ob sto let ni ci izi da prve ga Koce no ve ga srednje -{ol ske ga atla sa je nje gov nasled nik v za lo` bi Hugo Eckelt zapi sal, da je iz{ lo e »…ne kaj mili jo nov izvo dovKoce no ve ga sred nje {ol ske ga atla sa…«, ~igar avtor ja so neka te ri (ne ko li ko pre ti ra no) ime no va li»…naj bolj znan kar to graf nje go ve ga sto let ja…« (Ec kelt 1961). [te vi lo izdaj vseh atla sov, ki nosi jo Koce -no vo ime, se (s po na ti si vred) e prib li u je {te vil ki tri sto (Bra tec Mrvar 2000; Kretsch mer in Bir sak 2007).

93



Za didak ti~ no ana li zo prve ga Koce no ve ga atla sa iz leta 1861 je pomemb no, kate re in kak {ne atla -se so upo rab lja li pred njim in kaj je bilo v njem tak {ne ga, da je raz me ro ma hitro osvo jil celot no trì{ ~eHabs bur{ ke monar hi je in iz nje ga v ve li ki meri izri nil nem{ ke atla se. Dan da nes vse ga naj br` ni ve~ mogo -~e ugo to vi ti, pomemb no pa je, kako oce nju je mo Koce no vo delo in nje gov vpliv na kako vost geo graf ske gapou ka v na sled njih sto pet de se tih letih. Pri tem so dobro do{ la spoz na nja, kako si je Kocen pred stav ljalkako vo sten geo graf ski pouk, kako je s tem ciljem v mi slih izbi ral zem lje vi de in nji ho vo vse bi no, kate rakar to graf ska meri la je naj ve~ krat izbral, kak {ne kar to graf ske zna ke in pri po mo~ ke je pri tem upo rab -ljal ter kate ri narav ni in dru` be ni poja vi so se mu zde li naj bolj zani mi vi in potreb ni za pouk. Leta 1861je Kocen v let nem poro ~i lu Cesar sko-kra lje ve gim na zi je v Olo mou cu, na kate ri je takrat tudi pou ~e val,v Geo graf skih u~i lih poja snil zanj naj po memb nej {e kri te ri je za dober atlas. Nji hov vpliv je v Ko ce no vihatla sih {e ved no mogo ~e zaz na ti (Ko cen 1861b; Gros ser Kozenn-At las…2011).

Za Koce na je bilo {e zla sti pomemb no poz na va nje temelj nih kar to graf skih prvin atla sa. Poleg v so -dob no sti obi ~aj ne pred sta vi tve kar to graf skih pro jek cij je v uvod nem delu natan~ no raz lo il na~i nepri ka zo va nja raz gi ba no sti povr{ ja, pra vil no izgo var ja vo tujih zem lje pi snih imen in pri pra vil sez nam poi -me no vanj raz li~ nih geo graf skih oblik v ve~ kot dvaj se tih jezi kih. Dalj {i uvod ni del kot pri dru gih atla sihje {e ved no zna ~il nost Koce no vih atla sov. Tako se tudi v ju bi lej ni izda ji atla sa ob nje go vi sto pet de set -let ni ci uvod ni del raz te za prek devet stra ni, ven dar so zdaj v njem pred stav lje ni tudi sodob ni na~i ni izde la vezem lje vi dov, pri ka zi raz li~ nih vrst zem lje vi dov, sate lit ske sli ke ter napot ki za upo ra bo atla sa. V po so -dob lje ni obli ki so leta 2011 v at las ponov no vklju ~i li pra vi la izgo var ja ve, ki jih je vanj uve del e Bla` Kocen(Gros ser Kozenn-At las…2011).

Ve li ki atla si iz 17. in 18. sto let ja so pra vi lo ma pri ka zo va li ozem lja posa mez nih dràv z bolj ali manjto~ ni mi pri ka zi notra njih admi ni stra tiv nih raz me ji tev. To na~e lo so prev ze li tudi {ol ski atla si. Kocen gaje pri dru gih teda njih atla sih mo~ no kri ti zi ral: »…Pri zasno vi ve~i ne zem lje vi dov (v dru gih atla sih, opom -ba avtor jev) je bila odlo ~il na poli ti~ na pers pek ti va in samo izje mo ma narav no geo graf ska vse bi na… Splo {nigeo graf ski zem lje vi di so poli ti~ no pomanj klji vi, s tem pa je one mo go ~en celo vit vpo gled, zla sti pri Sred -nji Evro pi, in ome je no je tudi pra vil no razu me va nje zem lje vi dov…« (Ko cen 1861b, 14). Ven darKoce no va kri ti ka dru gih {ol skih atla sov ni bila povsem na mestu, kaj ti v ta krat nem von Sydo wo vem inStie ler je vem atla su so bili zem lje vi di raz po re je ni tudi po narav no geo graf skih kri te ri jih. Izpo stav lja nje Sred -nje Evro pe kaè na nje gov skri ti namen, da bi teì{ ~e zasno ve atla sa pre ne sel na ~eda lje bolj pomemb nialp sko in obdo nav sko obmo~ je Avstrij ske ga cesars tva in se tako odmak nil od dote da nje zgo do vin skopogo je ne osre do to ~e no sti na nem{ ke drà ve. Zem lje vi da alp skih deèl in Sre do zem lja, ki sta se v {ol -skih atla sih sku paj z zem lje vi dom Sred nje Evro pe prvi~ poja vi la prav v Ko ce no vem izdel ku, sta vklju ~e natudi {e v so dob ne Koce no ve {ol ske atla se. V nas prot ju z nji ma je zem lje vid Sred nje Evro pe doì vel {te -vil ne spre mem be. Do dru ge sve tov ne voj ne je to obmo~ je vklju ~e va lo celo ten Nem{ ki rajh in drà veBene luk sa. Na zaho du se je za~e lo z do li no Rone. Na nje go vem jugu je bil vse lej pri ka zan sever ni Jadran,ne pa nuj no tudi Dal ma ci ja. Raz me ji tev na vzhod u je kole ba la na obmo~ ju med Tiso in celot nim kar -pat skim lokom. V ~a su po pri klju ~i tvi Avstri je Nem ~i ji mar ca 1938 so v iz da ji atla sa iz leta 1943 zem lje vidSred nje Evro pe brez spre mem be izre za prei me no va li v Ve li ka Nem ~i ja, po ponov nem nastan ku Avstri -je leta 1955 pa ponov no v Sred nja Evro pa. Leta 1979, v ~a su hlad ne voj ne, se je pozor nost preu sme ri lapro ti zaho du. Zem lje vid Sred nje Evro pe je nado me stil zem lje vid Zahod na in Sred nja Evro pa, ki je obse -gal obmo~ je od Fran ci je na zaho du do osred nje Madàr ske na vzhod u.

S tem, ko je Kocen v {ol skih atla sih zah te val ve~ zgo do vin skih vse bin, seve da è zara di racio nal -ne izra be pro sto ra ni mislil, da mora jo vse bo va ti poseb ne zgo do vin ske zem lje vi de. Pri za de val si je namre~,da naj se na obsto je ~e zem lje vi de vklju ~i ~im ve~ zgo do vin sko pomemb nih kra jev, po mo` no sti tudi z nji -ho vim anti~ ni mi ime ni, ki jih je zapi so val v ok le pa jih pod nji ho vi mi sodob ni mi ime ni. Ker so geo gra fi jotakrat pra vi lo ma {e ved no pou ~e va li sku paj z zgo do vi no, je tak {na zah te va razum lji va. Ta usme ri tev je{e zla sti opaz na na zem lje vi dih Sre do zem lja, kate re ga nuj nost je Kocen iz~rp no ute me ljil (Ko -cen 1861b), in bib lij ske Sve te deè le, ki ga je Kocen na novo vsta vil v at las leta 1870, ~erav no se muta zem lje vid z du hov ne ga vidi ka spr va ni zdel naj bolj pomem ben. Naved be anti~ nih kra jev {e ved no

94

vse bu je ta sodob ni zem lje vid Sre do zem lja in nje gov nasled nik, zem lje vid Jugo za hod na Azi ja, med temko so na zem lje vi du Sve te deè le bib lij sko-zgo do vin ska ime na kot poseb no sti pri ka za na z rde ~o bar -vo. Po Koce nu se Sve ta deè la ime nu je Pale sti na, dan da nes pa se upo rab lja izraz topo gra fi ja Izrae la.

Za Slo ven ce je zara di sez na ma slo ven skih kra jev nih imen veli ke ga pome na pred vsem zem lje vidAlp ske deè le, na kate rem so po vsem alp skem pro sto ru zari sa ne jezi kov ne meje. S tem ima pri dihtemat ske ga zem lje vi da. Temat skih zem lje vi dov v ta krat nih {ol skih atla sih {e ni bilo. Prvi pra vi temat skizem lje vi di so se v Ko ce no vem atla su poja vi li {ele po nje go vi smr ti, leta 1877. Pri ka zo va li so èlez ni{ -ko omre` je teda nje Avstro-Ogr ske in nje no etni~ no sesta vo (Bir sak 2011).

Pri zbi ra nju podat kov za zaris slo ven ske jezi kov ne meje na zem lje vi du alp skih deèl se je Kocenoprl na podat ke Kar la von Czörni ga (1804–1889), ki je med leto ma 1855 in 1857 v treh zvez kih izdalmono gra fi jo Eth no grap hie der öster reic hisc hen Monarc hie. Nima mo pa doka zov, ali si je Kocen lah kopoma gal tudi z zna me ni tim Koz ler je vim Zem ljo vi dom Slo ven skih deèl in pokra jin, ki je bil v ob dob jupred izi dom Koce no ve ga atla sa pre po ve dan.

O tem raz mer ju je pisal è Val ter Bohi nec (1925, 8–9): »…Na {e poseb no zani ma nje vzbu ja v iz -da ji iz l. 1863 (de jan sko je iz{el è v prvi izda ji atla sa iz leta 1861, ven dar je Bohin cu v roke pri{ la {elenje go va tret ja izda ja; opom ba avtor jev), zem lje vid alp skih deèl, ki pri na {a poleg slo ven ske narod nost -ne meje po Czörni go vi zna ni etno graf ski kar ti v spod njem desnem oglu tudi sez nam slo ven skih kra jev nihimen, do~im Kocén, npr. ~e{ kih in polj skih imen ni spre jel. V tem ozi ru sicer ni tako odlo ~en kakor nje -gov sovrst nik Peter Koz ler, pomi sli ti pa mora mo, da je bil nje gov atlant nem{ ka knji ga; zato je e poiz kusuved be pra vil nih slo ven skih kra jev nih imen v ti sti dobi vre den vse ga priz na nja. Saj vemo, da ured ni{ -tva tujih atlan tov – s ~ast no izje mo Vivien de St. Mar ti na – Schra der ja – {e danes niso pri sta la na upra vi ~e nozah te vo ne le Slo ven cev, saj je narod na ime na tre ba pisa ti v ne po pa ~e ni narod ni obli ki…«.

V ti stem ~asu je bil pri kaz slo ven ske narod nost ne meje pogum no deja nje, o ~e mer pri ~a zaplem -ba in pre po ved raz {ir ja nja Koz ler je ve ga Zem ljo vi da Slo ven skih deèl in pokra jin v me ri lu 1 : 576.000,ki je bil na pobu do dunaj skih Slo ven cev (kro ga Zedi nje ne Slo ve ni je) natis njen novem bra 1852. Urad -no je iz{el leta 1853, ven dar ga je dunaj sko poli cij sko rav na teljs tvo zaple ni lo, ~e{ da »…ru {i zako ni tozve zo avstrij skih deèl e z na slo vom zem lje vi da…« (Ko ro {ec 1978, 218), nje go ve mu avtor ju pa so, sicerneus pe {no, sku {a li napr ti ti celo veleiz da jo drà ve. Koce nov sodob nik Peter Koz ler (1824–1879) je bilpo izo braz bi prav nik, po svo jem delo va nju pa gos po dars tve nik (tudi sou sta no vi telj pivo var ne Union),poli tik in neu tru den borec za slo vens tvo, ~eprav je bil po pore klu Ko~ev ski Nemec! Z geo gra fi jo in karto -gra fi jo se je sez na nil ob izpo pol nje va njih v Ita li ji (Bo hi nec 1925). Na Duna ju je bil sou sta no vi telj slo ven ske gazbo ra z ime nom Slo ve ni ja, dru{ tva, ki je pri pra vi lo poli ti~ ni pro gram Zedi nje na Slo ve ni ja. V njem si jepri za de va lo zdru i ti vse pokra ji ne, kjer so ìve li Slo ven ci, in dose ~i ena ko prav nost slo ven ske ga jezi kav jav no sti. Ven dar je bilo takrat véde nje o raz {ir je no sti slo ven ske ga naro da celo med slo ven ski mi izo -bra en ci pomanj klji vo, saj pro gram ni zaob je mal vseh Slo ven cev v Be ne{ ki Slo ve ni ji, Slo ven cev v Re zi jipa sploh ne, prav tako ni vse bo val pred lo ga za dokon~ no raz me ji tev z Ogr skim kra ljes tvom na obmo~ -ju Prek mur ja. Ob tem se je poro di la potre ba po kar to graf ski pona zo ri tvi slo ven ske ga eti~ ne ga ozem lja(Klad nik 2006).

Zem ljo vid je bil pre po ve dan vse do leta 1860 in je po dona ti su iz{el {ele juni ja 1861 (Kor di{ in [kuf -ca 1996), kar je bilo za pomo~ pri Koce no ve mu delu pre poz no, razen, ~e ni Kocen mor da imel na raz po la gokak skri ven izvod. Med Slo ven ci je Koz ler jev zem lje vid nale tel na zelo ugo den odziv in è ~ez {ti ri letaje doì vel dvoj ni, dopol nje ni pona tis. Leta 1871 je le malen kost no spre me njen {e enkrat iz{el pri Slo -ven ski mati ci. Dve leti po prvi urad ni izda ji je Koz ler zem lje vi du dodal {e Kra tek slo ven ski zem ljo pis inpre gled poli ti~ ne in pra vo sod ne raz de li tve Ilir ske ga kra ljes tva in {ta jer ske ga voj vods tva s pri da nim slo -ven skim in nem{ kim ime ni kom mest, trgov, kra jev, itd., ki pa je bil dodan {ele k dru gi izda ji iz leta 1864(Ko ro {ec 1978).

Tudi Koz ler jev Zem ljo vid je bil, tako kot Koce no vi zem lje vi di, izde lan s pri ka zom raz gi ba no sti povr{ -ja z me to do ~rtk in je imel za izho di{~ ne ga ferr ski pold nev nik. Je ~rno be la lito gra fi ja, kar neko li ko zmanj {u jenje go vo pre gled nost. Meje so ro~ no obar va ne. Koz ler je podat ke zanj s {te vil ni mi sode lav ci (Mur {ec,

95



Kreft, Caf, Majar-Zilj ski, Eins pie ler, Vol ~i~…) zbi ral è leta 1848. Gle de na pred vi de no meri lo je bilopotreb no zbra ti okrog 5000 slo ven skih kra jev nih imen. Edi ni pri po mo ~ek je bil Fre yer jev zem lje vid, kipa je zaje mal le Kranj sko. Z iz de la vo Zem ljo vi da so za~e li è leta 1848 in po mno gih peri pe ti jah je billeta 1851 bakro rez pri prav ljen. Nje gov narod nost no budi telj ski pomen je sko raj povsem zasen ~il Knor -ro vo izde la vo, ki je bila prav tako pomem ben napre dek v ka ko vo sti kar to graf ske ga dela na poti k poz nej {im~rno be lim »spe cial kam« (Ko ro {ec 1978).

Vr ni mo se k zem lje vi du Alp ske deè le v prvi izda ji Koce no ve ga atla sa (Ko cen 1861a). Potek jezi -kov nih meja na slo ven skem eti~ nem ozem lju jasno poka e nem{ ki jezi kov ni otok na Ko~ev skem, polegnje ga pa {e otok jezi kov no me{a ne ga obmo~ ja sever no in ju` no od Celov ca. Pote ka preo sta le mejeslo ven ske ga govor ne ga obmo~ ja zara di nje ne sla be vidlji vo sti in majh ne ga meri la zem lje vi da ni mogo -~e povsem jasno in ned voum no dolo ~i ti, ~etu di si poma ga mo z gra{ ko raz li ~i co atla sa (Ko cen 1861d),kjer so jezi kov ne meje obar va ne s skle nje ni mi svet lo mo dri mi ~rta mi. Meja dvo je zi~ ne ga obmo~ ja naavstrij skem Koro{ kem te~e na zaho du po ju` ni oba li Osoj ske ga jeze ra (Os siac her See), nato ju` no odreke Gli ne (Glan) z raz li~ no odda lje nost jo od nje, ven dar sever no od [en tur{ ke gore (Ulrichs berg), ~ez[ta len sko goro (Mag da lens berg) in Mosti~ (Brückl), kjer se obr ne pro ti seve ro vz ho du v sme ri Svi njepla ni ne (Sa ual pe) in dose e naj se ver nej {o to~ ko seve ro za hod no od nase lja Djek {e (Diex). Od tam pote -ka pro ti jugovz ho du, ju` no od [ent pa vla v La bot ski doli ni (Sankt Paul im Lavan tal) in pri Labo tu (La vamünd)dose e Dra vo. Tam se za~ ne ju` na meja tega dvo je zi~ ne ga ozem lja, ki te~e pro ti zaho du po Dra vi, mimoVeli kov ca (Völker markt). Zatem se dotak ne vzhod ne ga roba hri bov ja Gure (Satt nitz) in te~e po nje go -vi sre di in ju` no od Celov ca pro ti zaho du, kjer dose e to~ ko jugo za hod no od Osoj ske ga jeze ra. Od tamse jezi kov na meja nada lju je ~ez Beljak (Vil lach) in Dobra~ (Vil lac her Alpe) ter po sever nem robu Zilj -ske doli ne (Gail tal), kjer se sever no od [mo hor ja (Her ma gor) obr ne pro ti jugu, pre~ ka Zilj sko doli no,zavi je pro ti jugovz ho du in kma lu zatem pro ti jugo za ho du, kjer pri Mokri nah (Nass feld) dose e ovr{ jeKar nij skih Alp. Od tam se spu sti pro ti jugu in prek Kanal ske doli ne (Val Cana le) na njen ju` ni rob, kjerse obr ne pro ti vzhod u in dose e Nevej sko sed lo (Sel la Nevea). Reklan ska doli na (Val Rac co la na) jezunaj jezi kov ne meje. Na obmo~ ju zahod nih Julij skih Alp in Bene{ ke Slo ve ni je je slo ven ska jezi kov nameja pri ka za na prib li` no tako, kot jo poz na mo {e dan da nes. V slo ven sko jezi kov no obmo~ je je vklju~e -na Rezi ja (Re sia), prav tako Bene{ ka Slo ve ni ja, kjer meja pote ka neka ko po sti ku hri bov ja s Fur lan skimniàv jem. Med êda dom (Ci vi da le del Friu li) in [pe trom Slo ve nov (San Pie tro al Nati so ne) slo ven skajezi kov na meja te~e natan~ no na polo vi ci raz da lje med obe ma kra je ma, zatem zavi je ostro pro ti vzho -du, se na krat ko naslo ni na doli no re~i ce Idri je in se spet obr ne ostro pro ti zaho du, kjer se zno va naslo nina relief no mejo med hri bov jem in niàv jem. Zahod no od Gori ce dose e So~o in po njej pote ka do Gra -di{ ~a (Gra dis ca d'Ison zo), nato pa po zahod nem obrob ju Kra sa do Trì ~a (Mon fal co ne), ki je na zuna njistra ni meje. Med Devi nom (Dui no) in Trstom sega do Jadran ske ga mor ja. Pri Trstu se jezi kov na mejapomak ne neko li ko v no tra njost, tako da so obal na mesta Koper, Izo la in Piran zunaj nje. Sever no odDra go nje se nek je pri Krkav ~ah usme ri pro ti vzhod u ter bolj ali manj natan~ no sle di zdaj{ nji slo ven -sko-hr va{ ki dràv ni meji do Pre zi da in abra, kjer se naslo ni na ko~e var ski nem{ ki jezi kov ni otok. Temusle di v sme ri pro ti seve ro vz ho du sko raj do @uèm ber ka, potem pa se obr ne ostro pro ti jugo za ho du inmimo Dolenj skih Toplic te~e pro ti Beli kra ji ni, kjer se ju` no od ^rnom lja obr ne bolj pro ti vzhod u in priAdle {i ~ih dose e Kol po. Tu se zno va nave e na zdaj{ njo slo ven sko-hr va{ ko dràv no mejo in ji pro ti seve -ro vz ho du zve sto sle di do Peti {ov cev (zu naj je tudi obmo~ je [tri go ve), kjer se obr ne pro ti seve ru, te~ezahod no od Len da ve, zaob ja me Kobi lje, od koder zavi je malen kost no pro ti zaho du in spet sko raj narav -nost pro ti seve ru na obmo~ je Slo ven ske ga Porab ja, kjer dose e Mono {ter (Szent gotthárd). Tam se obr nepro ti jugo za ho du in prek Dobre (Neu haus am Klau sen bach) dose e potok Ku~ ni co, po kate rem zdajte~e dràv na meja med Slo ve ni jo in Avstri jo. Vklju ~u je Rad gon ski kot, nakar se pri Rad go ni preu sme -ri na ju` no stran Mure, tako da je Apa{ ko polje zunaj nje. Pri Cmu re ku (Mu reck) se zno va naslo ni naMuro in od tam dalje te~e po zdaj{ nji dràv ni meji pro ti zaho du, vse do Sve te ga Jer ne ja nad Muto naKoz ja ku. Tam se na obmo~ ju Sobo te (So both) in ju` nih obron kov Goli ce (Ko ral pe) izkli ni pro ti seve ru,a se kaj kma lu spet obr ne pro ti jugo za ho du in se pri Labo tu nave zu je na njen è opi sa ni koro{ ki del.

96

ê pri mer ja mo Koce no vo raz me ji tev slo ven ske ga jezi kov ne ga obmo~ ja s to vrst nim obmo~ jem naKoz ler je vem zem lje vi du, je tre ba naj prej pou da ri ti, da je Koz ler jev zem lje vid bis tve no natan~ nej {i in boga -tej {i s slo ven ski mi ime ni. To je razum lji vo, saj je bil izde lan za povsem drug namen in v pre cej ve~ jemmeri lu. Koz ler jev zem lje vid vse bu je sko raj sama slo ven ska ime na, tudi tam, kjer je slo ven ska govo ri canaj br` zamr la è pred 19. sto let jem, na pri mer v Vi so kih Turah, kjer zla sti jugovz hod no od Gross glock -ner ja (Koz ler ga ime nu je Veli ki Zvon) {e ved no lah ko pre poz na va mo ime na slo ven ske ga pore kla. Koz ler jevzem lje vid ima mar si ka te ro ime napi sa no v so dob nej {i obli ki od poi me no vanj na zem lje vi dih v Ko ce novematla su, na pri mer Tri glav name sto Ter glou, Bovec name sto Bouc, Slo ven Gra dec name sto Slo ve ni gradec,Lot merk name sto Lot merg ali Lut ten berg. V obeh delih pa sta zapi sa ni ime ni Radolj ca in Pod ~e ter tik,pa {e kak {no tak {no bi se na{ lo. Koce no va narod nost na meja je Koz ler je vi naj bolj podob na na seve -ru Koro{ ke, pa tudi na zahod ni meji slo ven ske ga etni~ ne ga ozem lja. Neka te re zna ~il ne orien ta cij sketo~ ke, na pri mer potek jezi kov ne meje jugovz hod no od Belja ka ali vzhod no od [mo hor ja v Zilj ski doli -ni, pa med eda dom (Koz ler ga ime nu je Sta ro mesto) in [pe trom Slo ve nov, ali pa na levem bre gu So~eju` no od Gra di{ ~a (Gra dis ca d'Ison zo), pa {e kak {na podob nost bi se na{ la, so tako reko~ iden ti~ ne.Kocen je bil natan~ nej {i le v tem, da je zahod no in vzhod no od Celov ca è takrat ozna ~il obmo~ ja slo -ven sko-nem{ ke dvo je zi~ no sti.

Vpra {a mo se lah ko, ali je imel Koz ler jev Zem ljo vid kot eno naj bolj odmev nih zgo do vin skih narod -no pre bu di tve nih dejanj v prid eman ci pa ci je slo ven ske ga jezi ka in Zedi nje ne Slo ve ni je kak {en vpliv naKoce na in vse bi no nje go ve ga prve ga atla sa? Dom ne va mo lah ko, da si je Kocen mor da prav pod temvpli vom in vti som ob pre gle do va nju Koz ler je ve ga dela upal obja vi ti tako svojs tven sez nam slo ven skihkra jev nih imen kot slo ven sko jezi kov no mejo (res da obe nem z dru gi mi jezi kov ni mi meja mi na obmo~ -ju Alp), ~eprav je ìvel dale~ od domo vi ne in ni bil poli ti~ no akti ven, ter kljub temu, da so bili upo rab ni kinje go ve ga prve ga atla sa ve~i no ma nem{ ko govo re ~i dràv lja ni Avstrij ske ga cesars tva. V tej lu~i se zdinarod na zaved nost Bla a Koce na ve~ ja od tiste, ki smo mu jo bili pri prav lje ni priz na va ti doslej.

Mor da bi to Koce no vo deja nje {e naj bo lje ozna ~i li kot spoz na nje in pre pri ~a nje, da so jezi ki in narodimed seboj ena ko vred ni in ena ko prav ni, tudi slo ven ski. Zakaj? Zato, ker je Kocen, kot è ve~ krat ome -nje no, zav ze to opo zar jal zla sti na pomen pra vil ne izgo var ja ve zem lje pi snih imen, ne gle de na nji hovizvor. Se pa ta nje gov {irok pogled kaè tudi v pri ka zu jezi kov ne raz no li ko sti alp ske ga ozem lja, kjer jena pri mer v na {i nepo sred ni bli i ni ozna ~il tudi ozem lje s pre vla du jo ~im fur lan sko govo re ~im pre bi vals -tvom, le malo dlje od tam nem{ ko govo re ~o Ju` no Tirol sko, jezi kov ne drob ce v Be ne{ kih Pre dal pah,reto ro man ski Graubünden, in {e in {e.

No be ne ga dvo ma ni, da so to dejs tvo mora li kma lu opa zi ti in se vanj zapi ~i ti kri ti~ ni opa zo val ci s po -li ti~ no-na cio na li sti~ nim predz na kom. Izrez iz tega zem lje vi da, ki pri ka zu je obmo~ je zdaj{ nje Slo ve ni jein sosed njih deèl, je objav ljen tudi na {esti stra ni jubi lej ne pub li ka ci je zalo` be Ed. Hölzel (Bir sak 2011).Ured ni{ tvo zalo` be se je tudi s to gesto poklo ni lo usta no vi te lju nji ho ve tr` ne znam ke, Slo ven cu Bla uKoce nu, ki si je, priz naj mo, upal na obstoj svo je ga naro da opo zo ri ti è v svo jem prvem atla su. Ob tempred vi de va mo, da bi se gle de Koce no vih nazo rov in nacio nal nih ~ustev, o ~e mer so bila doslej mne njadelje na, ob teme lji tej {i preu ~i tvi arhiv ske ga gra di va naj br` dalo odkri ti {e mar si kaj zani mi ve ga. Koce -nov zem lje vid alp skih deèl, ki v iz da jah po nje go vi smr ti naj ver jet ne je zara di nas pro to va nja veli ko nem{ kihkro gov nima ve~ ne sez na ma slo ven skih kra jev nih imen ne jezi kov nih mej, je zago to vo pomem ben dose -èk. Ni mogo ~e dvo mi ti, da je z njim izra zil svo jo svo bo do mi sel nost, z izrec no naved bo slo ven skih kra jev nihimen pa tudi povsem jasno narod no pri pad nost.

97



5 POZ NEJ[E IZDA JE SRED NJE ŠOL SKE GA ATLA SA

Od vse ga za~et ka je bil naj bolj uspe {en Koce nov sred nje {ol ski atlas v nem{ ~i ni, ki je izha jal nepre -tr go ma od leta 1861 do leta 1978. Zno va so ga obu di li leta 1996, ko je iz{el z na slo vom Neuer KozennAtlas (Novi Koce nov atlas). Izha jal je do leta 2010, ko so ga teme lji to preob li ko va li in dopol ni li ter gaob sto pet de set let ni ci izi da prve ga atla sa za~e li izda ja ti z ime nom Gros ser Kozenn-At las mit Atlas-CD(Ve li ki Koce nov atlas z at la som na zgo{ ~en ki). Sku paj je zabe le e nih naj manj 113 nem{ kih izdaj in pona -ti sov sred nje {ol ske ga atla sa, ki je urad no iz{el v 104 iz da jah. e k temu doda mo {e 15 iz daj obeh nje go vihnasled ni kov, dobi mo, kot re~e no, samo v nem{ kem jezi ku, veli ~ast no {te vil ko 128 iz daj. Ker je bila dokon ca prve sve tov ne voj ne nem{ ~i na u~ni jezik tudi v ve ~i ni gim na zij na slo ven skem govor nem obmo~ -ju, je nem{ ke izda je upo rab lja la tudi ve~i na slo ven skih dija kov. Tem izda jam lah ko doda mo {e 27 iz dajv ~e{ kem jezi ku, ki so, razen prve, izha ja le med leto ma 1875 in 1909, torej e po Koce no vi smr ti. Sred -nje {ol ski atlas je bil poz ne je uspe {en tudi na polj skem trgu, kjer je doì vel 20 iz daj, ki so po tr` no manjuspe {ni prvi izda ji izha ja le med leto ma 1879 in 1926 (Pia sec ka 1991). Nam ne le pro stor sko, ampaktudi jezi kov no so bile najb li` je hrva{ ke izda je, ki so jih med sve tov ni ma voj na ma {e naj ve~ upo rab lja litudi u~en ci v slo ven skih sred njih {olah. Bilo jih je 20, vse pa so iz{ le po Koce no vi smr ti, natan~ ne jemed leto ma 1887 in 1943. Naj manj uspe {ni sta bili dve izda ji v ma dàr skem jezi ku, ni~ kaj dru ga~ napa ni bila uso da {ti rih izdaj v ita li jan skem jezi ku, name nje nih pred vsem ita li jan skim {olam ob jadran -ski oba li; vse so iz{ le {ele po Koce no vi smr ti.

@e dru ga izda ja atla sa (Ko cen 1862) je bila pre cej poprav lje na, saj je od 27 os ta lo nes pre me nje -nih le 18 zem lje vi dov. V no vej {i izda ji je atlas vse bo val 30 li stov, ene ga uvod ne ga in 29 z zem lje vi di.Zem lje vi da Sre do zem lje in Alp ske deè le sta osta la pre gib na. Sku paj s po mo` ni mi je bilo v dru gi izda jiatla sa 64 zem lje vi dov. Od te izda je dalje se je spre me ni lo tudi urad no ime atla sa, saj je izha jal s Ko ce -no vim ime nom na uvod nem mestu: B. Ko zenn's geo grap hisc her Schul-At las für die Gymna sien, Real-und Han del-Schu len der öster reic hisc hen Monarc hie (Ko ce nov geo graf ski {ol ski atlas za gim na zi je, real -ke in trgov ske {ole Avstrij ske ga cesars tva).

Zelo zani miv in pomen ljiv je Koce nov uvod nik v 2. iz da ji, ki ga objav lja mo v ce lo ti (Ko cen 1862):»Pod krep ljen s spoz na njem, da s tem sogla {a ve li ka ve~i na {ol ni kov, ki so zelo pozi tiv no spre je li prvoizda jo atla sa, je pisec mne nja, da lah ko v ne kaj bese dah pred sta vi bis tve na na~e la pri ~u jo ~e ga dela.Vse bin sko boga ta, jasno poda na, ure je na in natan~ no pred stav lje na u~na snov v vseh oko li{ ~i nah ohra -nja svo jo vred nost in nudi zanes lji vo pod la go za vse meto de pou ~e va nja. Nas prot no pa je u~in ko vi tostmetod pou ~e va nja vse lej rela tiv na in odvi sna od posa mez ni ka, saj lah ko do iste ga cilja vodi veli ko raz -li~ nih poti in vsak misle ~i {ol nik si naj ra je uti ra svo jo. Zara di tega spoz na nja se je avtor potru dil ~im boljjedr na to pred sta vi ti celot no u~no snov pri pou ku geo gra fi je, od prvih kora kov do popol ne, znans tve neizo braz be. U~no sreds tvo, ki è po svo ji nara vi ni name nje no le siste ma ti~ ne mu {tu di ju, ampak je upo -rab no tudi kot geo graf ski lek si kon, mora sicer stre me ti k ob se` no sti, ven dar je tre ba poi ska ti tudi mo` no stiza ~im bolj razum lji vo poda ja nje vse bi ne. S pi~ lo vse bi no obo je ga ni mogo ~e zago to vi ti. La` je mu razu -me va nju in nazor ni pred sta vi tvi prob le ma ti ke so v prvi vrsti name nje ni sten ski zem lje vi di. e eli mo tudiatla su pri pi sa ti izklju~ no to vlo go, potem pri raz me je va nju name na obeh u~nih sred stev tava mo v temi.Atlas naj bi bil name njen poglob lje ne mu in podrob ne mu {tu di ju, ki ga omo go ~a lo~e na pred sta vi tev posa -mez nih kar to graf skih prvin. Zara di tega so pri naj po memb nej {ih zem lje vi dih oro graf ske in hidro lo{ kezna ~il no sti obrav na va ne pose bej. Z na me nom jasne pred sta vi tve mor fo lo{ kih zna ~il no sti, brez kakr {nih -ko li mote ~ih dejav ni kov, je tudi relief pri ka zan na poseb nih listih, vse bo va nih v ve~ ji izda ji atla sa. Zarazu me va nje relief nih zna ~il no sti so osno ve pred stav lje ne v po glav ju Nauk o po vr{ ju. Da se lah ko listiz re lief ni mi zna ~il nost mi upo rab lja jo za raz li~ ne vaje, so natis nje ni na risal ni papir, tako da so na raz -po la go tudi posa mi~ in v tako reko~ poljub nih koli ~i nah. Veli ko upo rab no vred nost ima tudi poli ti~ ni zem lje vidSred nje Evro pe, ne gle de na to, ali ga obrav na va mo z vi di ka rela tiv ne ga pome na posa mez nih dràvin obmo ~ij za biva nje ~lo ve ka ali kot hidro lo{ ki zem lje vid ali le kot pre pro sto sreds tvo za pre ver ja njezna nja. Izha ja jo~ iz prav kar nave de nih na~el èli avtor v enem samem delu zdru i ti vse tiste pred no -

98

99


sti, ki jih sicer sku {a mo dose ~i s po sa mi~ ni mi oro graf ski mi, hidro lo{ ki mi in poli ti~ ni mi {ol ski mi atla si,ter se s tem izog ni ti tako ve~ ji pora bi ~asa kot pre ti ra ne mu drob lje nju denar ja.«

Ko ce nov atlas je {e naprej izha jal v dveh raz li~ nih izda jah (mali in veli ki), ki sta vse bo va li ena kezem lje vi de, le da so bili ti v manj {i izda ji dvostranski. Poleg tega je iz{ la tudi z os mi mi nemi mi kar ta miraz {ir je na izda ja, ki jo hra ni jo tudi v NUK-u.

êz pet let je osta lo v at la su {e 16 pr vot nih zem lje vi dov, kar kaè, da je bilo poz ne je tre ba izve stimanj spre memb. Zelo zani mi va je 8. iz da ja iz leta 1868, zad nja, ki {e vse bu je zna me ni to pre gled ni co s sez -na mom 84 slo ven skih kra jev nih imen, objav lje no na zem lje vi du Alp ske deè le. V na sled nji, 9. iz da ji jenamre~ ne naj de mo ve~, zem lje vid je ohra nil enak naslov in bis tve ne kar to graf ske prvi ne, dobil pa jetudi dol go ve zen pod na slov [vi ca, Savo ja, Sever na Ita li ja, Tirol ska, Sol no gra{ ka, Koro{ ka, Pri mor je, Kranj -ska, [ta jer ska. Zara di izbolj {a ne meto de ~rt ka nja, izra zi tej {e re~ ne in èlez ni{ ke mre e in podob ne gase je izbolj {a la nje go va pre gled nost. Na njem tudi niso ve~ ozna ~e ne jezi kov ne meje. Tovrstne spre -mem be so naj ver jet ne je posle di ca Koce no ve ga prev ze ma stro kov ne ga vode nja zalo` be leta 1869, karje pome ni lo, da je lah ko atla su name njal ~eda lje manj ~asa (Bra tec Mrvar 2000). V osmi izda ji je zadnji~objav lje no tudi poseb no pri po ro ~i lo naju gled nej {ih avstrij skih geo gra fov, vklju~ no s spr va tudi v slo venskemnarod no budi telj skem giba nju zelo aktiv nim Vin kom Fere ri jem Klu nom (Jan {a Zorn 1996), ki je bil poz -ne je eden od klju~ nih mo` pri usmer ja nju avstrij ske geo gra fi je v izra zi to eko nom sko smer (Ko cen 1868):

»Av strij ske {ole so bile do pred krat kim popol no ma odvi sne od tujih atla sov. V znans tve nem, umet -ni{ kem in tudi poslov nem pogle du je bilo tre ba pre ma ga ti veli ke teà ve, da se je ta odvi snost odpravila.S tem izzi vom se je sre~ no in uspe {no spo pad la zalo` ba Ed. Hölzel iz Olomou ca, s tem ko je izda laKocenov atlas. Ta atlas odprav lja sla bo sti ve~i ne dru gih podob nih del, kot sta na pri mer pomanj ka njeznans tve ne pod la ge in nepri mer lji vost upo rab lje nih meril, poleg tega pa je izra zi to domoz nan sko usmer -

Sli ka 41: Notranja naslov ni ca dru ge izda je Koce -no ve ga sred nje {ol ske ga atla sa (Ko cen 1862).N

ARODNA IN

UNIVERZITE

TNA KNJI@N

ICA


jen in vse stran sko skrb no umet ni{ ko pri prav ljen. Zalo` nik pa se to u~i lo neu trud no in ne gle de na stro{ -ke tru di nare di ti ~eda lje bolj upo rab no. Zato to delo zaslu i pri ja zen spre jem avstrij skih u~i te ljev. Pod pi sa nitoplo poz drav lja mo in pri po ro ~a mo to izda jo Koce no ve ga atla sa, ki v teh ni~ nem in znans tve nem pogle -du mo~ no pre ka {a prej{ nje.

dr. H. Brac hel li (Po li teh ni~ ni in{ti tut na Duna ju); dr. F. Breu ning (Schott ner je va gim na zi ja na Dunaju);K. Fe yer feil (di rek tor Joè fin ske gim na zi je na Duna ju); D. Grün (pro fe sor na Aka dem ski gim na zi ji naDuna ju); dr. F. Klun (prof. na Trgov ski aka de mi ji in zaseb ni docent na Dunaj ski uni ver zi); dr. B. Ko pezky(Mest na vi{ ja {ola na Duna ju); J. Ptasch nik (pro fe sor na Tere zi ja neu mu na Duna ju); C. Rot he (pro fesorna Evan ge li ~an ski real ki na Duna ju); A. Schwarz; L. Symony (pro fe sor na Dunaj ski uni ver zi); A. Stein -hau ser (ce sar ski svet nik); K. J. Schröer (di rek tor Zdru e nja evan ge li ~an skih u~i te lji{~ na Duna ju);W.F. War ha nek (ured nik aso pi sa za gim na zi je in real ke na Duna ju); J. Er ben (pro fe sor na e{ ki nadrealkiv Pra gi); J. Krej ~i (pro fe sor na e{ ki nadreal ki v Pra gi); Dr. W. Kögler (di rek tor Nem{ ke nadreal ke v Pra -gi); K.V.C. Zap (pro fe sor na e{ ki nadreal ki v Pra gi); W. Ze lemg (pro fe sor na Aka dem ski gim na zi ji v Pra gi).«

Pri po ro ~i lo je bilo prvi~ objav lje no v tret ji izda ji (Ko cen 1863). Naj ver jet ne je ga po osmi izda ji atlasni ve~ potre bo val.

De se ta izda ja sred nje {ol ske ga atla sa je zad nja, ki je {e ved no v ve li ki meri plod dela Bla a Kocena.Iz{ la je v dveh raz li ~i cah, saj je ena vse bo va la samo neme zem lje vi de. Tovrst ni obi ~aj se je za~el èz dru go izda jo Koce no ve ga atla sa (Ko cen 1862). V ob se` nej {i izda ji je dele` zem lje vi dov dru gih celinostal sko raj enak (28%), tako kot tudi dele` zem lje vi dov Evro pe in nje nih sestav nih delov (60%). Dele`zem lje vi dov avstrij skih deèl in celot ne Avstro-Ogr ske se je zmanj {al, ~etu di je nji ho vo {te vi lo osta loena ko, ven dar se je pove ~a lo {te vi lo zem lje vi dov dru gih evrop skih deèl. Ob Koce no vi smr ti je bilo v at -la su {est naj no vej {ih zem lje vi dov iz dese te izda je (Ko cen 1870), iz prve izda je je osta lo {e pet zem lje vi dov,tri je so bili iz dru ge in deve te izda je, po dva iz tret je in sed me… Vsi zem lje vi di so bili izde la ni v teh nikibarv ne lito gra fi je (Kretsch mer in Dörf lin ger 1995).

Po Koce no vi smr ti je atlas sko raj da nes pre me njen iz{el le {e leta 1871. Izda ji iz leta 1872 so doda likar 16 no vih ali dopol nje nih zem lje vi dov (Kretsch mer in Dörf lin ger 1995). Nasled nje leto je ure ja nje atla -sa prev zel prvi Koce nov nasled nik Konrad Jarc (1842–1909), ki je to delo oprav ljal {ti ri leta. Med nje go vimured ni ko va njem je {ol ski atlas leta 1874 postal obvez no u~i lo v av strij skih me{ ~an skih {olah in ni` jihgim na zi jah (Fuchs 1952). Mor da naj po memb nej {e dopol ni lo, ki ga je Jarc uve del v Ko ce nov atlas, jebila ski ca astro nom ske pred sta vi tve Zem lje, Lune, Son ca in naj po memb nej {ih zvezd iz leta 1876, karje {e okre pi lo zasto pa nost è tako izra zi to pou dar je ne mate ma ti~ ne geo gra fi je (Bir sak 2011).

Jar ca je leta 1877 pri 22. iz da ji nado me stil eden naju gled nej {ih avstrij skih geo gra fov Frie drich Umlauft(1844–1923), poz ne je tudi sou sta no vi telj in direk tor dunaj ske Ura nie, ki je vpe ljal prve temat ske zem -lje vi de (Bir sak 2011). Od leta 1880 ozi ro ma 25. iz da je se mu je kot sou red nik pri dru il prav tako ugled niVin zenz von Haardt (1843–1914), ki je bil, tako kot Eduard Hölzel, doma iz Morav ske, in je bil ob kon -cu 19. sto let ja naju gled nej {i avstrij ski kar to graf. Po slu` bo va nju pri Hölzlu se je leta 1896 zapo slil kotvod ja zna me ni te ga dunaj ske ga Voja{ ko geo graf ske ga in{ti tu ta (Bir sak 2011).

Od 37. iz da je, ki je iz{ la leta 1896, je kot tret ji sou red nik in geo graf ski vod ja zalo` be delo val Wil -helm Schmidt (1843–1924). Dodal je prve temat ske zem lje vi de, ki so pri ka zo va li rast lins tvo, jezi ke inpodob no. Po dru gi sve tov ni voj ni je nji ho vo {te vi lo v at la su pre se glo {te vi lo splo{nih geografskih zem -lje vi dov. @e kma lu, na za~et ku 20. sto let ja, je Umlauf ta nado me stil Franz Hei de rich (1863–1926), kise je sicer ukvarjal pred vsem z eko nom sko geo gra fi jo in je leta 1906 v at las dodal prve gos po dar -ske zem lje vi de (Bir sak 2011). Od leta 1905 sta kot avtor ja atla sa nave de na le {e Schmidt in Hei de rich,ki sta to osta la do 49. iz da je.

Po letu 1929 ozi ro ma 50. izda ji je sle di la kore ni ta spre mem ba, ko sta ured ni ko va nje prev ze la deèl -ni {ol ski in{ pek tor Hei nrich Gütten ber ger (1886–1946) in pro fe sor eko nom ske geo gra fi je Her mann Lei ter(1892–1958). V vi har nih ~asih tik pred pri klju ~i tvi jo Avstri je k Nem ~i ji je zalo` ba pre{ la na sodob nej {iofset ni tisk, ven dar je mo~ no ome ji la delo va nje. Izda ja iz leta 1943 je bila gle de na tisto izpred deset -let ja in pol le malen kost no spre me nje na, ostal je celo napis Avstri ja.

100

Po dru gi sve tov ni voj ni je atlas sko raj nes pre me njen izha jal do leta 1951 ozi ro ma 75. iz da je, ko soga teme lji to pre no vi li in raz {i ri li pod vods tvom dunaj ske ga rav na te lja Han sa Sla nar ja sta rej {e ga(1890–1955). Spre me ni li so mu tudi naslov in postal je Öster reic hisc her Mit telsc hu lat las (Ko zenn-At -las) (Av strij ski sred nje {ol ski atlas (Ko ce nov atlas)). Sla nar je vo obdob je je zaz na mo val velik teh ni~ ninapre dek, ki je pris pe val k prvi teme lji ti spre mem bi pub li ka ci je po letu 1929 (Ed. Hölzel 1969).

Po smr ti Sla nar ja sta rej {e ga je ure ja nje atla sa prev zel dunaj ski pro fe sor geo gra fi je Wal ter Strzy -gow ski (1908–1970). Pod nje go vim vods tvom je leta 1961 iz{el jubi lej ni sto let ni Koce nov atlas, kar jebila nje go va 86. iz da ja. Z le tom 1968 in 92. iz da jo so s {ol sko refor mo atla su zno va spre me ni li ime inpostal je Öster reic hisc her Atlas für Höhere Schu len (Ko zenn-At las) (Av strij ski atlas za vi{ je {ole (Ko -ce nov atlas)). Poleg sto let ne ga je bil Strzy gow ski ured nik {e ene viso ko ju bi lej ne izda je. Leta 1973 je,è po nje go vi smr ti, namre~ iz{ la okro gla, sto ta izda ja Koce no ve ga atla sa, ki pa ni bila bis tve no preu -re je na. Leta 1976 je ured ni ko va nje prev zel sin nek da nje ga ured ni ka Han sa Sla nar ja sta rej {e ga in èod leta 1949 stro kov ni vod ja zalo` be Hölzel Hans Sla nar mlaj {i (1924–1999). Pod nje go vim vods tvomje leta 1978 iz{ la zad nja, 104. iz da ja legen dar ne ga Koce no ve ga atla sa, ki je tako nepre tr go ma izha jalpol nih 117 let.

Ker so mora li po novi zako no da ji v na slo vu atla sa zaje ti nje go vo namemb nost, so Koce no vo imeopu sti li. Nasled ni ka sta bila Öster reic hisc hen Unter stu fe nat las (Av strij ski atlas za ni` jo stop njo) in Öster -reic hisc hen Ober stu fe nat las (Av strij ski atlas za vi{ jo stop njo). V obeh so obdr a li ve~i no zem lje vi dovin kon cep tual nih zami sli iz pre te klo sti.

Po uved bi novih u~nih na~r tov za geo gra fi jo in eko no mi jo leta 1996 se je zalo` ba z zdru i tvi jo obehprav kar nave de nih atla sov v Ne uer Kozenn Atlas (Novi Koce nov atlas), ki so ga ure di li Lukas Bir sak,Wil helm Mal cik in Chri stian Son nen berg, odlo ~i la zno va upo ra bi ti uve ljav lje no Koce no vo bla gov no znam -ko. V njem obmo~ je Evro pe pri ka zu je 54% zem lje vi dov, kar je neko li ko manj kot v pr vih izda jah Koce no vihatla sov. Dele` zem lje vi dov, ki pri ka zu je jo avstrij ske deè le, teh je po prvi sve tov ni voj ni seve da bis tve -no manj, je kljub temu ostal podo ben tiste mu izpred sto let ja in pol. Sla bo dese ti no pred stav lja jo zem lje vi diavstrij skih mest, ki jih v sta rej {ih Koce no vih atla sih ni. Dele` zem lje vi dov Nem ~i je se je pre po lo vil, manj -{a pa je tudi zasto pa nost zem lje vi dov dru gih evrop skih deèl. Dele` zem lje vi dov, ki pri ka zu je jo dru geceli ne, je ostal na prib li` no ena ki rav ni. Zara di obi li ce novih podat kov se je naj bolj pove ~al dele` zem -lje vi dov sve ta, med kate ri mi pre vla du je jo temat ski zem lje vi di. Glav na spre mem ba pa je v za sno vi atla sa,kar je raz vid no v dru ga~ nih zem lje vi dih. Med tem, ko so v Ko ce no vem ~asu mo~ no pre vla do va li poli -ti~ni in splo {ni geo graf ski zem lje vi di, bilo jih je kar okrog {ti ri peti ne, je v so dob nem atla su pou da rekna temat skih zem lje vi dih, ki ima jo e sko raj dvo tret jin ski dele`. Tak {na usme ri tev je razum lji va, ~e upo -{te va mo raz voj teh no lo gi je, infor ma ti ke, kar to gra fi je, geo gra fi je in ~lo ve{ tva nas ploh.

Novi Koce nov atlas je izha jal do leta 2010. Leta 2011 ga je nado me stil jubi lej ni Gros ser Kozenn-At -las mit Atlas-CD (Ve li ki Koce nov atlas z atlasom na zgo{~enki). V njem se je dele` zem lje vi dov, kipri ka zu je jo Evro po, zmanj {al pod polo vi co (44%). êtr ti no kar to graf skih pri ka zov obse ga jo zem lje vi -di Avstri je in avstrij skih deèl, kar je neko li ko ve~ kot prej. Rah lo se je pove ~al tudi dele` zem lje vi dovdru gih celin, ki ima jo v naj no vej {em atla su 35-od stot ni dele`. Prib li` no enak dele` (13%) pa {e ved nozav ze ma jo zem lje vi di sve ta. Leta 2007 je za~el izha ja ti tudi neko li ko cenej {i, tanj {i in skraj {a ni KozennSchu lat las (Ko ce nov {ol ski atlas).

101



6 DRU GI KOCE NO VI ATLA SI

Pod ime nom Koce nov atlas je sku paj iz{ lo vsaj 278 raz li~ nih atla sov, od tega je 186 ali dobri dvetret ji ni sred nje {ol skih. Naj ve~, 189 ali 68%, jih je seve da v nem{ kem jezi ku (pre gled ni ca 5).

Pre gled ni ca 5: Sez nam Koce no vih atla sov gle de na {te vi lo izdaj v raz li~ nih jezi kih med leto ma 1861in 2011.

nem{ ki ~e{ ki polj ski ma dàr ski hr va{ ki ita li jan ski sku paj

sred nje {ol ski (1861–1978) 113 27 20 2 20 4 186oro hi dro graf ski (1864–1873) 3 1 – – – – 4mali {ol ski s {e sti mizem lje vi di (1869) 1 2 1 1 – – 5

mali {ol ski z dva naj sti mizem lje vi di (1868–1876) 6 1 2 1 – – 10

mali {ol ski z osem naj sti mizem lje vi di (1868–1874) 3 1 2 1 – – 7

Ko ce nov mali {ol ski z os mi mizem lje vi di (1862) 1 2 – – – – 3

av stro-o gr ski (1870–1882) 6 1 – – – – 7oro hi dro graf ski avstro-o gr ski (1873) 1 – – – – – 1za me{ ~an ske {ole (1876–1896) 5 – – – – – 5Ko cen-Le tosch kov (1889–1896) 5 – – – – – 5Ko cen-Sei ber tov (1885–1910) 4 – – – – – 4Ko cen-Son klar jev (1876–1881) 7 – – – – – 7Ko cen-Gütten ber ger jev (1930–1935) 15 – – – – – 15Novi Koce nov atlas (1996–2010) 14 – – – – – 14Ko ce nov {ol ski atlas (2007–) 4 – – – – – 4Ve li ki Koce nov atlas (2011–) 1 – – – – – 1sku paj 189 35 25 5 20 4 278

Med tem ko je Koce nov sred nje {ol ski atlas v nem{ kem jezi ku zago to vo med vodil ni mi po {te vi lu izdajtudi v sve tov nem meri lu, so v Av stri ji iz{ li {e neka te ri dru gi atla si, pri kate rih je imel Bla` Kocen pomemb -no vlo go ali pa jim je le poso dil svo je ime. To je s~a so ma posta lo tako uve ljav lje na bla gov na znam ka,da je slo ves avstrij skih atla sov segel dale~ po sve tu, zato je zalo` ba Hölzel sode lo va la pri pri pra vi atla -sov v mno gih evrop skih drà vah, Izrae lu, Tur ~i ji in Katar ju, pa tudi v Zdru e nih drà vah Ame ri ke.

6.1 NEM[KE IZDA JE

Kma lu za sred nje {ol skim atla som je leta 1862 iz{el B. Ko zenn's klei ner geo grap hisc her Schul-At -las (Ko ce nov mali geo graf ski {ol ski atlas), ki je bil v bis tvu skraj {a na raz li ~i ca sred nje {ol ske ga atla sana osmih listih, na kate rih so pri ka za ni svet, celi ne in deli Avstrij ske ga cesars tva. Izbra ni zem lje vi di soena ki kot v sred nje {ol skem atla su. Pro daj no ni bil naj bolj uspe {en. Ta in podob ni atla si so bili name -nje ni takrat raz li~ nim osnov nim {olam, ki so bile le tri- do pet let ne. V ta namen so po letu 1868 izha ja li{e tri je raz li~ no obse` ni atla si z na slo vom Klei ner geo grap hisc her Atlas für die Schu len des Kai sert -hums Öster reich von B. Ko zenn (Mali geo graf ski atlas za {ole Avstrij ske ga cesars tva Bla a Koce na):s {e sti mi zem lje vi di 1 nem{ ka izda ja, z dva naj sti mi zem lje vi di 6 nem{ kih izdaj in z osem naj sti mi zem -lje vi di 3 nem{ ke izda je. Vsi tri je so iz{ li tudi v ~e{ kem, polj skem in madàr skem jezi ku. Izha ja li so dokon ca sedem de se tih let 19. sto let ja, ko jih je nado me stil atlas za me{ ~an ske {ole.

102

Tret ji Koce nov atlas je B. Ko zenn's Oro-hydro grap hisc her Atlas (Ko ce nov oro hi dro graf ski atlas), kije prvi~ iz{el leta 1864. Sestav lja ga 8 zem lje vi dov, zem lje vid Alp ske deè le je dvo stran ski. Ti atla si sobili name nje ni pred vsem vajam in so vse bo va li le neme zem lje vi de s pri ka zi relie fa in vodov ja. Spr vaso bili ~rno be li in poz ne je barv ni. Lah ko jih ozna ~i mo za pred hod ni ke delov nih zvez kov. Zara di zna ~a -ja zem lje vi dov je bilo potreb po novih izda jah oro hi dro graf skih atla sov bis tve no manj. Iz{ le so le tri nem{ keizda je, dru ga leta 1870 in zad nja leta 1873. Obe sta v pri mer ja vi s prvo vse bo va li dva dodat na zem lje -vi da.

Pred kon cem ìv lje nja je Kocen leta 1870 ure dil {e regio nal ni Schul-At las der Öster reic hisch-Un -ga risc hen Monarc hie von B. Ko zenn ([ol ski atlas avstro-ogr ske monar hi je B. Ko ce na), ki je iz{el v leeni nem{ ki izda ji. Prvi izda ji je sle di lo {e 5 po smrt nih. Atlas vse bu je zem lje vi de avstrij skih deèl iz sred -nje {ol ske ga atla sa.

Pod Koce no vim ime nom je iz{el tudi B. Ko zenn Oro-hydro grap hisc her Atlas der öster reic hisch-un -ga risc hen Monarc hie (Ko ce nov oro hi dro graf ski atlas avstro-ogr ske monar hi je). Vse bu je 12 zem lje vi dovavstrij skih kron skih deèl. V bis tvu gre za regio nal ni atlas nemih zem lje vi dov, ki je naj ver jet ne je deloKoce no vih nasled ni kov pri zalo` bi, zla sti Konra da Jar ca, saj je iz{el {ele leta 1873, dve leti po Koce -no vi smr ti. Prva izda ja je bila tudi zad nja.

Po dob no velja tudi za B. Ko zenn's Geo grap hisc her Schul-At las für Bürger-schu len (Ko ce nov atlasza me{ ~an ske {ole), ki je prvi~ iz{el leta 1876 in nado me stil Koce nov mali {ol ski atlas. Ta atlas mno -gi viri napa~ no nava ja jo kot Koce nov prvi atlas. Raz log za to je ver jet no dejs tvo, da na naslov ni ci nimanave de ne let ni ce izi da. To se vsee no da raz bra ti iz majh ne tiskar ske ozna ke tiskar ne Car la From mana Duna ju, ki je nati snila uvod ni del atla sa. Data ci ja je raz vid na tudi iz pri mer ja ve zem lje vi dov, v bis tvuena kim tistim v 21. iz da ji Koce no ve ga sred nje {ol ske ga atla sa, ki je iz{ la iste ga leta. S sred nje {ol skimatla som te izda je se uje ma jo celo {te vil ke zem lje vi dov, ki pa so dru ga~ ne kot v ka za lu tega atla sa. Nje -gov edi ni zna ni izvod hra ni dunaj ska uni ver zi tet na knji` ni ca. Izha jal je do leta 1896.

Po leg è ome nje nih je po Koce no vi smr ti iz{ lo {e naj manj 31 iz daj atla sov v nem{ kem jezi ku, kiima jo v na slo vu dva priim ka. Poleg Koce no ve ga, ki so ga obdr a li zara di ohra nja nja ugled ne bla gov -ne znam ke, je nave den {e prii mek dejan ske ga avtor ja atla sa. Tako je med leto ma 1876 in 1881 izha jalB. Ko zenn's geo grap hisc her Schul-At las für die k. k. Mi litär-Bil dungs-An stal ten bear bei tet von C. Son -klar (Ko ce nov geo graf ski {ol ski atlas za voja{ ke {ole, ki ga je ure dil C. Son klar). Iz{el je v {ti rih izda jahin treh pona ti sih. Kocen-Sei ber tov atlas z na slo vom B. Ko zenns geo grap hisc her Atlas (Ko ce nov geo -graf ski atlas) je bil name njen u~i te lji{ ~em in je za~el izha ja ti leta 1885. Do leta 1910 sta iz{ li dve izda jiin {e dva pona ti sa. Kocen-Le tosch kov atlas, ki je nado me stil Kocen-Son klar jev atlas, je bil prav takoname njen voja{ kim izo bra e val nim zavo dom. Prvi~ je iz{el leta 1889 z na slo vom B. Ko zenns geo grap -hisc her Schul-At las für die k.k. Mi litär-Bil dung san stal ten bear bei tet von Emil Letosc hek (Ko ce nov geo graf ski{ol ski atlas za voja{ ke {ole, ki ga je ure dil Emil Letosc hek), doì vel pa je {ti ri izda je in en pona tis. Zad -nji izmed tovrst nih atla sov je bil Kocen-Gütten ber ger jev, ki je prvi~ iz{el {ele leta 1930. Name njen jebil glav nim {olam. Po letu 1932 so za~e le izha ja ti »de el ne« izda je tega atla sa. Leta 1933 so iz{ le koro{ -ka, {ta jer ska in zgor njeav strij ska, leta 1934 spod njeav strij ska in leta 1935 dunaj ska izda ja. Sku paj jeiz{ lo {est izdaj.

6.2 IZDA JE V DRU GIH JEZI KIH IN LICEN^ NE IZDA JE

Po mem ben del iden ti te te zalo` be Ed. Hölzel in nje nih glav nih akter jev je bila è od nje nih za~et -kov med na rod na usmer je nost. @e s prvo izda jo Koce no ve ga sred nje {ol ske ga atla sa v {ti rih jezi kih inpoz ne je s spr va uspe {nej {i mi Koce no vi mi mali mi {ol ski mi atla si v ma dàr{ ~i ni, ~e{ ~i ni in polj{ ~i ni sije zalo` ba na trì{ ~u monar hi je v {est de se tih letih 19. sto let ja ustva ri la vsaj ~etrt sto let ja pred no sti predkon ku ren ti. Prve izda je atla sov v ne nem{ kih jezi kih, ki so bile delo dru gih avstrij skih zalo`b, so se namre~na trì{ ~u poja vi le {ele sre di osem de se tih let. Zgod nja odlo ~i tev zalo` be Hölzel za nenem{ ke izda jeje naj ver jet ne je teme lji la tudi na izku{ njah ve~ je zi~ ne ga oko lja, iz kate re ga sta izha ja la tako v Pra gi rojeni

103



Eduard Hölzel kot Bla` Kocen (Kretsch mer in Bir sak 2007). Usta no vi telj pod jet ja Eduard Hölzel je knji -gar ni{ ko izo braz bo pri do bi val v sre di{ ~ih nem{ ke ga knji go tr{ tva (Ed. Hölzel 1969). [e pre den je leta 1861usta no vil last no lito graf sko usta no vo, je lito graf ska dela odda jal v tisk tudi v tu ji no, na pri mer Loeil lo tuv Ber lin. Zalo` ba Hölzel se je è od sedem de se tih let 19. sto let ja red no pojav lja la kot aktiv na ude le -èn ka na med na rod nih raz sta vah vse do Avstra li je in Ju` ne Ame ri ke, kjer je raz stav lja la zla sti dia gra mein sten ske zem lje vi de (Kretsch mer in Bir sak 2007).

Po mem ben raz log, da nenem{ ki sred nje {ol ski atla si spr va niso bili pre ti ra no uspe {ni na nenem{ -kih trì{ ~ih je bil, da je bila nem{ ~i na izra zi to pri vi le gi ran jezik tudi na gim na zi jah v ma dàr skem, ~e{ kemin polj skem govor nem oko lju. V tam kaj{ njih ni` jih {olah so raje upo rab lja li poe no stav lje ne, cenej {e inzato spr va tr`no bolj uspe {ne male {ol ske atla se.

Po leg nem{ ke ga govor ne ga obmo~ ja so Koce no vi atla si naj ve~ ji uspeh doì ve li na ~e{ kem govor -nem obmo~ ju, kar je razum lji vo, saj je bil zalo` nik Eduard Hölzel po rodu iz Pra ge, nje go va zalo` ba paje ime la sede` v Olo mou cu na Morav skem. V ~e{ ~i ni je iz{ lo vsaj 35 iz daj in pona ti sov Koce no vih atla -sov. Prvi ~e{ ki atlas je imel iste zem lje vi de kot nem{ ki, oprem lje ne v glav nem z nem{ ki mi zem lje pi sni miime ni. Pre ve den je bil le uvod ni del atla sa. Ena ko je velja lo tudi za prvo izda jo v ma dàr skem in polj -skem jezi ku. Zato so lah ko te izda je atla sa le pogoj no obrav na va ne kot ~e{ ka, madàr ska ali polj ska,~eprav se je na posa mez nih zem lje vi dih Kocen potru dil doda ti {te vil ne dvo je zi~ ne zapi se zem lje pi snih,zla sti kra jev nih imen.

Neob vez na raba {ol skih atla sov, ki je bila v ve lja vi do leta 1874, je bila o~it no pre ve li ka ovi ra za nenem{ -ke atla se v mo nar hi ji, ki so zato le ste` ka na{ li dovolj kup cev. Tako so sred nje {ol ski atla si v ~e{ ~i ni za~e liizha ja ti {ele leta 1875. Do leta 1917 so v za lo` bi Hölzel pri pra vi li 15 iz daj in ve~ pona ti sov, kate rih pri -red ba je bila do leta 1885 delo Josi pa Jire~ ka, potem za pol deset let ja Antonína Bal car ja in po letu 1890Jindricha Metel ke (Kretsch mer in Bir sak 2007). V zad njih deset let jih 19. sto let ja in prvih 20. sto let ja soime li ti atla si na ~e{ kem trgu vodil ni polo aj (Muc ha 1971). Pred tem je zalo` ba ponu ja la pred vsem preve -de ne Koce no ve male {ol ske atla se. V ~e{ ~i ni so jih izda li v le tih 1863, 1869 in 1870, vsa ko krat z eno let nim

104

Sli ka 42: Zalo` nik Eduard Hölzel. ARHIV ZALO

@BE HÖLZ

EL

zami kom za nem{ ki mi izda ja mi. Za raz li ko od nem{ kih izda j je bil v njih zad nji zem lje vid e{ ke, Moravskein [le zi je. Pre ve del jih je Josip Jire ~ek. Oro hi dro graf ski atlas v ~e{ ~i ni je iz{el le enkrat, leta 1865. Koce -nov prii mek se je poleg sred nje {ol skih atla sov poja vil tudi v ~e{ ki izda ji atla sa Avstro-Ogr ske, ki je iz{ laleta 1886, ven dar je v na slo vu Kocen nave den le kot uve ljav lje na bla gov na znam ka (Kretsch mer in Dörf -lin ger 1995).

Prva polj ska izda ja sred nje {ol ske ga atla sa iz leta 1861 je edi na, ki se ver jet no ni ohra ni la (Kretsch -mer in Dörf lin ger 1995). O njej lah ko posred no skle pa mo iz naja ve atla sa, vzpo red nih izdaj v dru gihjezi kih in poz nej {ih izdaj. Tudi na polj skem trì{ ~u atlas spr va ni bil uspe {en, zato so se pri Hölzlu odlo -~i li za izda ja nje manj ambi cioz nih in cenej {ih malih {ol skih atla sov. Raz li ~i ci z dva naj sti mi in osem naj sti mizem lje vi di sta iz{ li leta 1868 in 1869, atlas s {e sti mi zem lje vi di pa samo leta 1870. Sred nje {ol ski atlasje za~el ponov no izha ja ti {ele leta 1879. Doì vel je {est izdaj in ve~ pona ti sov. Polj ske izda je atla sa stapre ved la in pri re di la Bro nisław Gusta wicz in Julian Mazu rek (Kretsch mer in Dörf lin ger 1995; Kretsch -mer in Bir sak 2007). Med tem ko je z raz pa dom Avstro-Ogr ske ob kon cu prve sve tov ne voj ne Koce novsred nje {ol ski atlas v ~e{ ~i ni pre ne hal izha ja ti, je v polj{ ~i ni izha jal vse do leta 1926 (Pia sec ka 1991).

Naj ve~ teàv je zalo` bi in Koce nu pov zro ~a la madàr ska izda ja sred nje {ol ske ga atla sa, ki je bilaver jet no tudi naj manj kako vost na, zla sti kar se ti~e natan~ no sti zapi so va nja zem lje pi snih imen. Ta okoli{~i -na je zago to vo posle di ca nepoz na va nja madàr ske ga jezi ka med vodil nim kadrom zalo` be. V ma dàr{ ~i nije atlas tako kot v nem{ ~i ni, ~e{ ~i ni in polj{ ~i ni iz{el leta 1861, {e iste ga leta pa je è iz{ la tudi nje go -va poprav lje na izda ja, ki se ji prav tako ni uspe lo uve lja vi ti na trì{ ~u. Zato je zalo` ba Hölzel tudi namadàr ski trg sku {a la pro dre ti s Ko ce no vi mi mali mi {ol ski mi atla si, ki so bili, tako kot v nem{ ~i ni in ~e{ -~i ni, natis nje ni v treh raz li ~i cah. Raz li ~i ci z 12 in 18 zem lje vi di sta iz{ li leta 1869, raz li ~i ca s {e sti mi zem lje vi dipa leta 1870. Nji ho va vse bi na je bila sko raj ena ka nem{ ki, le name sto zad nje ga zem lje vi da v nem{ kiraz li ~i ci je bil dodan zem lje vid Ogr ske. Po dua li sti~ nem spo ra zu mu se je izda ja nje didak ti~ nih u~il zaogr ski del monarhi je pre se li lo na Ogr sko, zato je zalo` ba Hölzel izda ja nje v ma dàr{ ~i ni opu sti la(Ed. Hölzel 1969; Kretsch mer in Dörf lin ger 1995).

Ko ce nov sred nje {ol ski atlas je iz{el tudi v hr va{ ~i ni. Prvo izda jo z na slo vom Koze nov geo gra fij skiatlas za sred nje {ko le iz leta 1887 je pri re dil rav na telj kotor ske gim na zi je Augu stin Dobri lo vi}. Atlas jevse bo val 34 zem lje vi dov, kar je malo manj kot nje gov izvir nik, 31. nem{ ka izda ja. Hkra ti je pod naslo -vom Koze nov {kol ski atlas iz{el {e pri re je ni Haard tov atlas. Vseh 12 zem lje vi dov v njem je ena kih kotv hr va{ kem sred nje {ol skem atla su. Prav Haard tov atlas sta nekaj let poz ne je, leta 1899, kot prvi slo -ven ski {ol ski atlas z na slo vom Haard tov zem lje pi sni atlas za ljud ske {ole s slo ven skim u~nim jezi kompri re di la Simon Rutar (1851–1903) in Fran Oro en (1853–1912) (Fridl 1998; Klad nik 2006 in 2009). Dokon ca 19. sto let ja sta iz{ la {e dva pona ti sa hrva{ ke izda je Koce no ve ga atla sa, potem pa je leta 1900sle di la nova pri red ba 38. iz da je nem{ ke ga izvir ni ka, ki jo je pri pra vil Hin ko Hra ni lo vi}. Ob tem se je malen -kost no spre me nil tudi naslov – Kozen nov geo gra fi~ ki atlas za sred nje {ko le. Doì vel je tri pona ti se. Pripri red bi 41. nem{ ke izda je Koce no ve ga atla sa iz leta 1912 je Hra ni lo vi}u poma gal Josip Mode stin (Kretsch -mer in Dörf lin ger 1995). Ta hrva{ ka izda ja je med prvo sve tov no voj no doì ve la kar tri pona ti se in {eene ga leta 1919. Nasled nja izda ja, ki ni bila bis tve no spre me nje na, je pri{ la na trì{ ~e leta 1922. Ve~ -jo spre mem bo je hrva{ ki Koce nov atlas doì vel {ele leta 1934, ko je nje go vo pri re ja nje prev zel Milan[enoa. Poma ga la sta mu Ivo Juras in Slo ve nec Val ter Bohi nec (1898–1984). Atlas je dobil nov naslov –Koce nov geo graf ski atlas. Ta izda ja je iz{ la tudi kot »slo ven ska«, a je bil pre ve den le uvod ni del atla -sa ([e noa, Juras in Bohi nec 1934). Ena ko velja tudi za nje go ve pona ti se v le tih 1938, 1939 in 1940.Zad nji hrva{ ki Koce nov atlas je bil neko li ko skraj {an in tudi sicer spre me njen. Iz{el je sre di dru ge sve -tov ne voj ne leta 1943, med sode lav ci pa ni bilo ve~ Jura sa in Bohin ca (Ro gu lja 1988).

Leta 1904 je Koce nov atlas za~el izha ja ti tudi v ita li jan skem jezi ku. Name njen je bil pred vsem ita -li jan sko govo re ~im {olar jem v av stro-ogr ski monar hi ji, saj so Ita li ja ni pose lje va li oba lo Jadran ske ga mor jain zdaj{ njo Fur la ni jo. Ita li jan sko raz li ~i co atla sa je pri re dil Mic he le Sten ta. Do leta 1917 so iz{ li {e vsajtri je pona ti si, ki so doì ve li le manj {e spre mem be, zla sti pri elez ni{ ki mre i in poli ti~ nih mejah (Kretsch -mer in Dörf lin ger 1995; Kretsch mer in Bir sak 2007).

105



106

Sli ka 43: Naslov ni ce neka te rih Koce no vih atla sov, med kate ri mi ima jo pomemb no mesto nji ho velicen~ ne izda je (Bir sak 2011).

Z iz gu bo veli ke ga dela nek da nje ga trì{ ~a po prvi sve tov ni voj ni je zalo` ba Hölzel za{ la v do takratnaj huj {o kri zo. Ven dar ji je è v ob dob ju med sve tov ni ma voj na ma s pri re je ni mi izda ja mi atla sov uspe -lo pro dre ti na jugo slo van sko, polj sko, bol gar sko in celo tur{ ko trì{ ~e (Ed. Hölzel 1969).

Dru ga sve tov na voj na je usme ri tev v ju govz hod no Evro po pre ki ni la. Po letu 1945 se je pri zalo` biza~el prav ca ti vzpon atla sne lite ra tu re. Z novo sve tov no ure di tvi jo in poz nej {o deko lo ni za ci jo so se potre -be po kar to graf skih infor ma ci jah ob~ut no pove ~a le. Napre dek v iz de la vi zem lje vi dov in tiskar skih teh ni kahje omo go ~il hitrej {e in cenej {e izda je ne le v raz li~ nih jezi kih, ampak tudi v ve~ vse bin skih raz li ~i cah. Podru gi stra ni je bila kar to gra fi ja v ti stih ~asih viso ko spe cia li zi ra na obrt, ki so jo v med na rod nem okvi ruobvla da la le red ka pod jet ja. Hiter raz voj oseb ne ga ra~u nal ni{ tva in ra~u nal ni{ ke kar to gra fi je v de vet -de se tih letih 20. sto let ja ter raz cvet med mre` ja v zad njih letih so se opaz no zare za li v zla to dobo atla sov,zla sti sve tov nih (Kretsch mer in Bir sak 2007).

Po glej mo si pob li e, kje vse so se uve lja vi le licen~ ne izda je Koce no vih atla sov. Drà ve in poseb nizalo` ni{ ki pro jek ti so obrav na va ni po ~asov nem zapo red ju, ko je bilo vzpo stav lje no zalo` ni{ ko sode -lo va nje zalo` be Hölzel z za lo` ni ki v po sa mez nih drà vah:• Izrael: Prve licen~ ne izda je Koce no ve ga atla sa po dru gi sve tov ni voj ni so nelo~ lji vo pove za ne z ime -nom Mos he Bra wer. Nje gov o~e je bil na Duna ju zapo slen kot u~i telj geo gra fi je in se je leta 1920 pre se lilv Je ru za lem. Svo je mu sinu, ki je bil prav tako geo graf, je pri po ve do val o ka ko vo sti avstrij ske ga Koce -no ve ga atla sa; ve~ izvo dov je pri ne sel s se boj z Du na ja. Ko je Mos he sep tem bra 1945 kot bri tan ski voj niporo ~e va lec pri {el na Dunaj, je po za~et nih teà vah nave zal sti ke s ta krat nim poslo vod jo zalo` be Ed. HölzelHugom Eckel tom. Decem bra 1945 je bila skle nje na pogod ba za prvi {ol ski atlas v he brej skem jezi ku,ki ga je z last nim denar jem finan ci ra la dru i na Bra wer. To je zalo` bi omo go ~i lo, da se je po kon ~a ni voj -ni zno va za~e la ukvar ja ti z iz de la vo zem lje vi dov. Prva izda ja izrael ske ga osnov no {ol ske ga atla sa je iz{ lana Duna ju leta 1950, dve leti po usta no vi tvi neod vi sne drà ve Izrael. Do leta 2008 je iz{ lo 48 iz daj. Leta 1952je iz{el {e prvi hebrej ski atlas za vi{ je {ole, ki je do leta 2008 doì vel è 56 po na ti sov. Od leta 1955atla sa izha ja ta v Tel Avi vu. Leta 1974 se jima je pri dru il hebrej ski uni ver zi tet ni atlas, ki je do leta 2008doì vel 41 po na ti sov. Licen~ ne izda je atla sov se v so de lo va nju z za lo` bo Yav neh {e ved no tiska jo v he -brej skem in od leta 1990 tudi arab skem jezi ku (Kretsch mer in Bir sak 2007; Bra wer in Kretsch mer 2008).

• Fran ci ja: Leta 1953 je zalo` ba Ed. Hölzel skle ni la dol go ro~ ni zalo` ni{ ki spo ra zum s pa ri{ ko zalo` boBor das (Sla nar 1984). Rezul tat tega je bilo veli ko {te vi lo raz li~ nih atla sov, name nje nih tako {ol ski kotsplo {ni rabi. Med nji mi je tudi Grand Atlas Bor das, najob se` nej {i atlas, ki je bil kdaj ko li izde lan priHölzlu. Dol go let ni sode la vec je bil Pier re Serryn. Z vklju ~i tvi jo Bor da sa v ve li ko fran co sko zalo` ni{kosku pi no je bilo po prib li` no deset let ju sode lo va nje med fran co sko in avstrij sko zalo` ni{ ko hi{o preki -nje no (Kretsch mer in Bir sak 2007).

• Zvez na repub li ka Nem ~i ja: Od leta 1953 do sedem de se tih let 20. sto let ja se je gra di vo iz Koce no ve -ga atla sa uspe {no upo rab lja lo za tako ime no va ni Lau ten sac hov Atlas zur Erd kun de nem{ ke zalo` beKey ser, ki je bil uspe {en tek mec zna nim nem{ kim {ol skim atla som (Kretsch mer in Bir sak 2007).

• Zdru e no kra ljes tvo: Leta 1955 je iz{ la prva izda ja Faber je ve ga atla sa za lon don sko eko nom sko {olo(School of Eco no mics). Tudi ta atlas je doì vel ve~ pona ti sov (Kretsch mer in Bir sak 2007).

• Zdru e ne drà ve Ame ri ke: Leta 1958 je zalo` bi Ed. Hölzel uspel skok v ZDA. Part ner onstran Atlanti -ka je bila takrat {e neod vi sna zalo` ba Pren ti ce-Hall. Poleg obi ~aj nih pri la go di tev in dopol ni tev Koce no ve gaatla sa z zem lje vi di pomemb nej {ih obmo ~ij je bila v ~a su ana log ne kar to gra fi je pre cej ve~ ji zalo gajpotreb na pri la go di tev pro jek cij sve tov nih zem lje vi dov ame ri{ ke mu trì{ ~u, saj je mora la biti Ame ri kana zem lje vi dih ume{ ~e na v osr~ je sve ta (Kretsch mer in Bir sak 2007).

• Nizo zem ska: Dol go traj nej {e sode lo va nje z ni zo zem ski ma zalo` ba ma De Brug-Djam ba tan in Meu -len hoff je bilo vzpo stav lje no leta 1959. Zno traj nje ga so nasta li tudi novi zem lje vi di nek da nje ga in (ta krat){e obsto je ~e ga nizo zem ske ga kolo nial ne ga impe ri ja (Kretsch mer in Bir sak 2007).

• Tur ~i ja: Leta 1965 je bilo ponov no vzpo stav lje no sode lo va nje s Tur ~i jo, ki se je sicer za~e lo è medsve tov ni ma voj na ma. Kot rezul tat so pri tur{ ki zalo` bi Kanaat iz{ le raz li~ ne izda je Hölzlo vih zem lje -vi dov (Kretsch mer in Bir sak 2007).

107



• Knji` ni klub Donau land: Po dru gi sve tov ni voj ni se je za~e la era raz li~ nih knji` nih klu bov, ki so zadovo -lje va li potre be vse bolj raz slo je ne dru` be po cenov no ugod nih knji gah. Med nji mi so ime li pomemb nomesto tudi tako ime no va ni dru in ski atla si. Za avstrij ski knji` ni klub Donau land so ga leta 1965 nanovo pri pra vi li pri zalo` bi Hölzel (Kretsch mer in Bir sak 2007).

• Bel gi ja: Leta 1968 je bilo vzpo stav lje no sode lo va nje z za lo` ba ma De Sik kel in Ase di, ki je tra ja lo doosem de se tih let 20. sto let ja. Rezul tat tega so bili {ol skih atla si v flam skem in fran co skem jezi ku zabel gij sko trì{ ~e (Kretsch mer in Bir sak 2007).

• Evrop ske {ole: Leta 1975 je bila zalo` ba Hölzel poob la{ ~e na za pri pra vo atla sa za evrop ske {ole takrat -ne Evrop ske gos po dar ske skup no sti, ki jo je sestav lja lo vse ga 6 dr av, Avstri ja pa sploh ni bila nje na~la ni ca. Pri tem pro jek tu je pose ben izziv pred stav ljal ustre zen zapis imen, ki je moral biti pri la go jentako nacio nal nim zah te vam kot med na rod nim na~e lom zapi so va nja zem lje pi snih imen (Kretsch merin Bir sak 2007).

• Ita li ja (Ju` na Tirol ska): Leta 1984 je v so de lo va nju z za lo` bo Athe sia in inns bru{ kim domoz nan skimin{ti tu tom iz{ la prva izda ja atla sa za Ju` no Tirol sko. Do leta 2001 so iz{ le {e {ti ri izda je, pri ~emer jebila vse bi na vse lej pri la go je na naj no vej {i raz li ~i ci avstrij ske ga Koce no ve ga atla sa in dopol nje na z do -moz nan skim delom. Leta 2005 ga je zame njal atlas za geo gra fi jo in zgo do vi no, kate re ga kon cept teme ljina Hölzlo vem splo {no geo graf skem atla su in {e ved no izha ja (Kretsch mer in Bir sak 2007).

• Katar: Zelo zani miv zalo` ni{ ki pro jekt je bila pri pra va tri del ne ga atla sa za emi rat Katar, ki je pote kalav le tih 1994–1995. Zara di zah tev naro~ ni ka so mora li biti {te vil ni zem lje vi di iz Koce no vih atla sov vse -bin sko in gra fi~ no pri re je ni. Napi si so bili ro~ no izpi sa ni v Ka tar ju, nato so bili vstav lje ni na zem lje vi des fo to graf sko repro duk ci jo (Kretsch mer in Bir sak 2007).

• Bol ga ri ja: Februar ja 2009 je zalo` ba Hölzel dobi la dovo lje nje bol gar ske ga mini stra za izo bra e va nje,da izda atlas za 6. in 7. raz red osnov nih {ol v bol gar skem jezi ku. Gre za pri red bo avstrij ske ga Hölzel-At -las für die 5. bis 8. Schul stu fe, v ka te rem so zem lje vi di v pri mer ja vi z dru gi mi atla si neko li ko poe no stav lje ni(Ma ri nov 2010).

108

7 SKLEP

Pub li ka ci ja je nasta la ob 150-let ni ci izi da prve ga Koce no ve ga sred nje {ol ske ga atla sa, ki je pustilglo bo ke sle di v kar to gra fi ji in didak ti ki pou ka. V njej podrob no, na rav ni posa mez nih zem lje vi dov, pred -stav lja mo vse bi no atla sa, pa tudi epo hal no uso do, ki so jo doì ve li nje go vi pona ti si in izpe ljan ke v nem{ kemin neka te rih dru gih jezi kih avstro-ogr ske monar hi je. Atlas je doì vel never jet nih ve~ kot sto izdaj, Koce -no vo ime pa je doma in po sve tu posta lo uve ljav lje na bla gov na znam ka, s ka te ro je zalo` bi Hölzel uspe lopro dre ti tudi na med na rod no trì{ ~e. Zato podrob ne je pred stav lja mo tudi ìv lje nje in dru ga dela Bla aKoce na, ~lo ve ka, ki se je s svo ji mi atla si zapi sal med nesmrt ne veli ka ne evrop ske kar to gra fi je. Mor daga ve~i na upo rab ni kov, ki se sre ~a jo z ime nom Bla sius Kozenn, ne pre poz na va kot Slo ven ca, mi pa sevsee no lah ko s po no som spo mi nja mo nje go ve pokon~ ne drè, saj je è v svo jem prvem atla su z ne -ka te ri mi izvir ni mi in drz ni mi pri je mi posred no doka zal, da se je glo bo ko zave dal svo jih narod nih kore ninin je nanje ostal vse sko zi pono sen.

Bla u Koce nu, skrom ne mu kme~ ke mu sinu s Ho tu nja v bli i ni Ponik ve, je z ve~ stran sko nadar je -nost jo in pred vsem veli ko delav nost jo naj prej uspe lo pri do bi ti teo lo{ ko izo braz bo in zanes lji vo cerk ve noslu` bo. Ven dar se ji je odre kel, ko se je odlo ~il za poklic gim na zij ske ga pro fe sor ja, ki ga je spr va opravljalv na {ih kra jih Celju, Ljub lja ni in Gori ci, poz ne je pa v mo rav skem Olo mou cu.

Kljub pou ~e va nju nara vo slov no-fi zi kal no-ma te ma ti~ nih pred me tov se je naj bolj nav du {il za geo grafi -jo, ki si je takrat {ele uti ra la samo stoj no pot v {o le. Po ve~ letih teme lji te ga {tu di ja dostop ne geo graf skelite ra tu re in razi ska vi gori{ ke ga pod neb ja se je è v Go ri ci lotil pisa nja svo je ga prve ga geo graf ske gau~be ni ka Grundzüge der Geo grap hie für die I. Clas se der Mit tel- und Bürgersc hu len (Os no ve geo gra -fi je za 1. raz re de sred njih in me{ ~an skih {ol), ki so mu poz ne je sle di li {e tri je, pri la go je ni ni` jim in sred njim{olam ter domoz nans tvu.

Po le ti leta 1858 se je pre se lil na Morav sko. Peda go{ ka slu` ba ga je vodi la v na rod nost no me{a ni,a te daj ve~i no ma nem{ ko govo re ~i Olo mouc. Za nje go vo naj plod nej {e obdob je, ki se je za~e lo po dopolnje -nem 40. letu, je bilo odlo ~il no sre ~a nje s pod jet nim zalo` ni kom Eduar dom Hölzlom, s ka te rim sta v pi~ lemdeset let ju posta vi la teme lje {e ved no ene naju gled nej {ih kar to graf skih hi{ v sred njee vrop skem, ~e neè kar sve tov nem meri lu.

Po leg u~be ni kov sta Kocen in Hölzel izda la tudi {te vil ne sten ske in namiz ne zem lje vi de. Tako u~beni -ki kot zem lje vi di so se v {o lah upo rab lja li {e deset let ja po Koce no vi smr ti. Za zelo vpliv ne pa so se poka za litudi nje go vi pogle di na didak ti ko geo gra fi je v raz pra vi Geo grap hisc he Lehr mit tel (Geo graf ska u~i la), kije Koce na, poleg nje go vih odmev nih kar to graf skih del, povz dig ni la v edi ne ga geo gra fa in kar to gra fa,~la na Cesar ske ga {ol ske ga sve ta, in s tem soob li ko val ca refor mi ra ne {ol ske poli ti ke.

Naj po memb nej {e, naj zah tev nej {e in najod mev nej {e delo tako zalo` be Hölzel kot Bla a Koce na jezago to vo Geo grap hisc her Schul-At las für die Gymna sien, Real- und Han dels-Schu len der öster reic hisc -hen Monarc hie von B. Ko zenn (Ko ce nov geo graf ski {ol ski atlas za gim na zi je, real ke in trgov ske {oleAvstrij ske ga cesars tva), ki je leta 1861 iz{el hkra ti v nem{ ~i ni, madàr{ ~i ni, ~e{ ~i ni in polj{ ~i ni, ven darso bili v zad njih treh jezi kih pre ve de ni le uvod ni deli, med tem ko so bili zem lje vi di in ime na na njih v ve -li ki ve~i ni v nem{ ~i ni ali vsaj tran skri bi ra ni v nem{ ki jezik. Ve~ imen nase lij v ne nem{ kih jezi kih je bilole na podrob nej {ih zem lje vi dih oze melj, kjer govo ri jo jezi ke, v ka te rih so pri pra vi li vzpo red ne prve izda -je atla sa, kar velja {e zla sti za madàr ska in polj ska imena, manj pa ~e{ ka. Pri tem si je Kocen pri za de valupo {te va ti tudi poseb ne ~rke v pi sa vah teh jezi kov. Endo ni mi so bili v pre vla di tudi pri pri ka zih anglo -sak son ske ga in roman ske ga oko lja, torej v Se ver ni in Ju` ni Ame ri ki, Avstra li ji, na Bri tan skem oto~ ju,v Skan di na vi ji, Bene luk su, Fran ci ji ter na Pire nej skem in Ape nin skem polo to ku. Ven dar so tudi na teh ob -mo~ jih za pokra jin ska in delo ma vod na ime na upo rab lje ni {te vil ni ekso ni mi. Kljub pri za de va njem za na tan~ nozapi so va nje zem lje pi snih imen so zapi si pre ne ka te rih, ki se pojav lja jo na ve~ zem lje vi dih, neenotni.

Prva nem{ ka izda ja atla sa je ohra nje na v treh ne povsem iden ti~ nih raz li ~i cah. Na nje no izjem notr` no uspe {nost so pomemb no vpli va le tudi zanj ugod ne zuna nje oko li{ ~i ne, zara di kate rih so se nem{ -ki atla si podra i li, po spo rih s Pru si jo pa se je avstrij sko {ols tvo opr lo pred vsem na doma ~a u~i la. To

109



geo po li ti~ no spre mem bo je pri zasno vi atla sa odli~ no izko ri stil tudi Kocen in teì{ ~e izbra nih zem lje vi -dov name sto dot lej obi ~aj ne ga ger man ske ga preu sme ril v alp ski, podo nav ski in sre do zem ski pro stor.

Ko ce nov atlas je brez dvo ma didak ti~ no u~i lo, ki je pome ni lo pre lom ni co v raz vo ju {ol ske kar to gra -fi je. S svo jim izjem nim tr` nim uspe hom je kljub neka te rim za~et nim sla bo stim jasno poka zal, da jeosa mos vo ji tev avstrij ske (v smi slu celot ne nek da nje Habs bur{ ke monar hi je) didak ti ke od do takrat pre -vla du jo ~e ga nem{ ke ga vpli va mogo ~a in zara di narod ne raz no li ko sti teda nje drà ve v mno gih pogle dihtudi nuj na. e so pred hod ni tovrst ni posku si spod le te li, je Koce no vim atla som, zem lje vi dom in tudi u~be -ni kom uspe lo dose ~i rav no ves je med kako vost jo, nazor nost jo, upo rab nost jo, pri la go dlji vost jo in ne nazad njetudi cenov no dostop nost jo.

Ko cen je med klju~ ni mi didak ti~ ni mi cilji pri pou ku geo gra fi je izpo stav ljal nje no nazor nost, ki jo jepo nje go vem mne nju mogo ~e dose ~i s {te vil ni mi ski ca mi, sli ka mi ter nena zad nje z zem lje vi di in atla -si, kate rim je name njal naj ve~ pozor no sti. Pomemb ni so se mu zde li {e pose ben na~in pou ~e va nja,pri la go jen geo gra fi ji (spe cial na didak ti ka), ~im ve~ ja aktiv nost dija kov pri pou ku, raz no vrst ne meto depou ~e va nja in razum sko pom nje nje zem lje vi dov name sto nji ho ve ga gole ga pre ri so va nja. Zelo pomemb -ni so se mu zde li tudi ustre zen izbor, obseg in poraz de li tev u~ne sno vi, ki mora jo biti tak {ni, da u~en cemomo go ~a jo nje no postop no osva ja nje, od bli` nje ga, zna ne ga in lah ke ga k dalj ne mu, nez na ne mu in te` -ke mu.

V svo jem atla su je Kocen elel zdru i ti naj ve~ je odli ke pred hod ni kov in odpra vi ti nji ho ve klju~ ne pomanj -klji vo sti, med kate re je {tel zla sti pomanj klji ve raz la ge kar to graf skih osnov, sla bo vse bin sko zasno voatla sov, neu stre zen izbor zem lje vi dov, nera cio nal no izra bo pro sto ra na zem lje vi dih in povr {en zapisnenem{ kih zem lje pi snih imen. Za naj ve~ je odli ke svo je ga atla sa je imel nje go vo upo rab nost sko zi celotno{ola nje, ki se je kaza la v pre pro sto sti pre gled nih zem lje vi dov in podat kov nem bogas tvu na podrob nihzem lje vi dih, upo rab nost tudi pri pou ~e va nju zgo do vin skih in trgov skih tem, saj je na svo je zem lje vi dedodal na sto ti ne kra jev, ki jih v pri mer lji vih {ol skih atla sih ni bilo, cenov no dostop nost, ki je bila posle -di ca racio nal ne zasno ve atla sa, oprem lje nost ve~i ne zem lje vi dov s {te vil ni mi pomo` ni mi zem lje vi di, upo ra botedaj naj so dob nej {e tiskar ske teh ni ke, to je ve~ barv ne lito gra fi je, trd no kar to graf sko in jezi kov no zasno -vo, ki ju je podal v uvod nem delu s pred sta vi tva mi kar to graf ske ga pri ka zo va nja povr{ ja in jezi kov ni mipoja sni li z iz go var ja vo ter sez na mom v ime nih pogo sto vse bo va nih geo graf skih izra zov v ve~ kot dvaj -se tih raz li~ nih jezi kih, umet ni{ ko v{e~ nost zem lje vi dov, kate rih pre gled nost je v ve li ki meri tudi zaslu ganje go ve ga naj po memb nej {e ga stro kov ne ga sode lav ca, lito gra fa Frie dric ha Kökeja, in seve da pri la go -je nost atla sa potre bam avstrij skih {ol, ki je v nem{ kih atla sih ni bilo.

Po memb na vse bin ska in obli kov na novost so bili zem lje vi di geo graf skih makro re gij, na pri mer Sre -do zem lja, Alp skih deèl in Ogr ske, ki so sega li prek dveh listov, zato so bili pre gib ni. Kocen je veli kopozor no sti name nil upo ra bi ~im bolj enot nih in pri mer lji vih meril zem lje vi dov. Na njih je dodal {te vil nezani mi ve podrob no sti, kot so bili raz ni sez na mi, pre~ ni pre rez Avstrij ske ga cesars tva, ozna~ ba glav nihplov nih poti in naved ba pred vi de nih ~asov plov be med pomemb ni mi sve tov ni mi pri sta ni{ ~i, vi{i ne naj -po memb nej {ih hima laj skih vrhov, mejo pla va jo ~e ga ledu, izo ba te v Sre do zem skem mor ju, zna me ni to stiPari za in Lon do na… Med sicer red ke kar to graf ske novo sti lah ko {te je mo tudi upo ra bo dveh vi{in skihpasov ter {te vil~ ne ga zapi sa upo rab lje nih meril, ki so bila, dru ga ~e kot v ve ~i ni kon ku ren~ nih atla sov,deseti{ko zao kro e na. Pod {te vil~ nim meri lom je obi ~aj no pri ka za no gra fi~ no meri lo, na neka te rih zem -lje vi dih sta kar dve tak {ni meri li, na enem pa kar tri z raz da lja mi v treh raz li~ nih mer skih eno tah.

Ni~ manj pomemb no je bilo neneh no pri za de va nje zalo` ni ka Hölzla in Koce na po vse bin skem, meto -do lo{ kem in teh ni~ nem poso dab lja nju ter izbolj {e va nju atla sa, zato sta nje go ve upo rab ni ke vse sko zispod bu ja la k to vrst nim pred lo gom in ide jam. Pomemb na pred nost tega atla sa je bila tudi nje go va dostop -nost manj pre mo` nim kup cem, saj ga je bilo è od za~et ka mogo ~e kupo va ti v ve li ki in mali izda ji terlo~e ne ga na tri zvez ke, pa celo po posa mez nih zem lje vi dih, ki so bili upo rab ni tudi kot namiz ni zem lje -vi di. V pr vem delu atla sa z de ve ti mi zem lje vi di so pred vsem pre gled ni zem lje vi di celin, tiska ni v barv nilito gra fi ji. Dru gi del s 13 zem lje vi di ima bolj regio nal no vse bi no; v njem pre vla du je jo dvo barv ne lito gra -fi je. Tret ji del vse bu je devet ve~i no ma domoz nan skih zem lje vi dov.

110

Za Slo ven ce je zago to vo naj za ni mi vej {i zem lje vid Alp ske deè le, ki ima ozna ~e ne jezi kov ne meje,v spod njem desnem delu pa ima v ob li ki pre gled ni ce dodan sez nam slo ven skih imen za 84 po memb -nej {ih kra jev na slo ven skem etni~ nem ozem lju. S tem je Kocen jasno izka zal svo je pore klo in nacio nal niponos, saj je bil v delu, name nje nem pred vsem {olam z nem{ kim u~nim jezi kom, to edi ni tak {en pri -kaz. V iz da jah atla sa po Koce no vi smr ti so pre gled ni co s slo ven ski mi ime ni in pri kaz jezi kov nih mej opu sti li.

Prva izda ja atla sa je bila uspe {na zla sti na nem{ kem govor nem podro~ ju, med tem ko je slab {a pro -da ja madàr ske, ~e{ ke in polj ske izda je spod bu di la pri pra vo skr ~e ne in cenej {e izda je z na slo vomB. Ko zenn's klei ner geo grap hisc her Schul-At las (Ko ce nov mali geo graf ski {ol ski atlas) z os mi mi zem -lje vi di, ki je bil name njen ni` jim {olam. Kljub uspe hu prve nem{ ke izda je je bila dru ga, ki je iz{ la letopoz ne je, teme lji to pre de la na in oprem lje na z ve~ kot tret ji no povsem na novo izde la ni mi zem lje vi di. Nauspeh prve izda je in vlo go Koce na kaè tudi spre mem ba naslo va atla sa, saj se je na prvem mestu poja -vi lo avtor je vo ime, na pri mer B. Ko zenn's Geo grap hisc her Schul-At las…

V na sled njih izda jah se je atlas v {o lah z nem{ kim u~nim jezi kom vse bolj uve ljav ljal, k ~e mur sopomemb no pris pe va li tudi poseb no pri po ro ~i lo naju gled nej {ih doma ~ih geo gra fov po letu 1863, podr -àv lje nje ni` jih {ol leta 1868 in od leta 1874 dalje obvez na upo ra ba {ol skih atla sov. V zad njem ~etrt let ju19. sto let ja je bil tr` ni dele` zalo` be Hölzel na podro~ ju {ol ske geo gra fi je v av stro-ogr ski monar hi ji skorajpolo vi ~en. Koce no vo delo so uspe {no nada lje va li nje go vi nasled ni ki, med kate ri mi so naj bolj pre poz -na ven pe~at zapu sti li Konrad Jarc, Frie drich Umlauft, Vin zenz von Haardt, Wal ter Strzy gow ski in HansSla nar sta rej {i.

Med pri la go di tve potre bam trì{ ~a so spa da le tudi {te vil ne dru ge izda je Koce no vih atla sov, ki sobile name nje ne domoz nan ske mu pou ku o av stro-ogr ski monar hi ji, ni` jim in voja{ kim {olam ter vajampri pou ku, s ~i mer so bile neke vrste kar to graf ski delov ni zvez ki. V sto let ju in pol je pod Koce no vim ime -nom iz{ lo 16 raz li~ nih atla sov v vsaj {estih jezi kih (~e ne {te je mo napol slo ven skih in licen~ nih izdaj),ki so sku paj doì ve li vsaj 278 iz daj. Prib li` no dve tret ji ni jih je v nem{ kem jezi ku.

Ko ce nov sred nje {ol ski atlas v nem{ ~i ni je nepre tr go ma izha jal med leto ma 1861 in 1978, ko so iz{ -le 104 iz da je, ~e pa pri {te je mo {e nekaj pona ti sov, dobi mo sku paj sko raj never jet nih 113 iz daj. Zara dispre me nje ne {ol ske zako no da je v Av stri ji so v za lo` bi Hölzel med leto ma 1979 in 1995 upo ra bo Koceno -ve ga ime na v ime nih atla sov opu sti li. Po novih zakon skih spre mem bah so uve ljav lje no bla gov noznam ko obu di li leta 1996, ko je iz{el Neuer Kozenn Atlas. Izha jal je do leta 2010, ko ga je ob bli a jo -~em se pomembnem jubi le ju, 150-let ni ci prve ga Koce no ve ga atla sa, nado me stil popol no ma pre nov lje niGros ser Kozenn-At las mit At las-CD, ki uspe {no nada lju je tra di ci jo Koce no vih atla sov, saj ga je le ta 2011Med na rod na kar to graf ska zve za nagra di la s priz na njem za naj bolj {i {ol ski atlas.

Ko ce nov atlas je s svo jo sto pet de set let no tra di ci jo naj ver jet ne je sve tov ni rekor der med atla si. Imaob~u ten naskok pred Dierc ke je vim atla som zalo` be Wester mann iz nem{ ke ga Braunsch wei ga, ki izha -ja od leta 1883 (Kretsch mer, Dörf lin ger in Wawrik 1986) in je zara di licen~ nih izdaj z za lo` bo Mla din skaknji ga z ve~ kot 350.000 pro da ni mi slo ven ski mi izvo di naj bolj znan atlas pri nas (med mre` je 21). Zeloviso ko na les tvi ci je tudi legen dar ni Stie ler jev atlas zalo` be Justus Pert hes iz Got he v Nem ~i ji, ki je izha -jal v le tih 1816–1944 (Kretsch mer, Dörf lin ger in Wawrik 1986) in je bil Koce nu eden od zgle dov pri zasno vinje go ve ga atla sa. Ven dar je bil vpliv vza je men, saj je poz ne je tudi Stie ler jev atlas od Koce na prev zelneka te re upo rab ne novo sti, na pri mer pri ro~ nej {i for mat in zem lje vi de neka te rih geo graf skih makro re -gij (Stie ler 1865 in 1891).

Kljub jasne mu pou dar ku na »av strij skem« zna ~a ju atla sa je Kocen z v at la su edi no pre gled ni co imenpomemb nej {ih slo ven skih kra jev in pri ka zom jezi kov nih mej na zem lje vi du Alp ske deè le nedvoumnoizka zal svo jo narod no zavest, koli kor je bilo to sploh mogo ~e v delu, ki je bilo name nje no pou ku v sred -njih {olah s tu ji mi jezi ki in je iz{ lo pri tuji zalo` bi. V iz da jah atla sa po Koce no vi smr ti so pre gled ni cos slo ven ski mi ime ni in pri kaz jezi kov nih mej opu sti li.

Si cer so bili Koce no vi vpli vi na Slo ven ce ve~i no ma posred ni, dodo bra pa jih je zaz na mo va la oko -li{ ~i na, da je v zao stre nem slo ven sko-nem{ kem narod nem boju ob kon cu 19. sto let ja nje gov ljub ljan skimen tor Dra go tin De` man obve ljal za pro to tip »na rod ne ga izda jal ca«, ko je kot dunaj ski posla nec leta 1861

111



pre sto pil iz slo ven ske ga v nem{ ki tabor. Stig ma je del no opla zi la tudi Koce na, ki se poli ti~ no ni niko lièlel izpo stav lja ti. Med posred ne vpli ve lah ko {te je mo tudi prvi slo ven ski {ol ski atlas, ki je leta 1899iz{el pod ime nom Haard tov zem lje pi sni atlas za ljud ske {ole s slo ven skim u~nim jezi kom; pri re di la staga Simon Rutar in Fran Oro en. Nem{ ki ori gi nal je bil nepo sred ni dedi~ Koce no vih malih atla sov in deloKoce no ve ga nasled ni ka pri takrat è dunaj ski zalo` bi Hölzel Vin zen za von Haard ta. êz tri leta je iz{ -la nje go va dru ga izda ja, pri kate ri je kot redak tor sode lo val le {e Fran Oro en (Klad nik 2009). Najb li` jeslo ven ske mu Koce no ve mu atla su smo bili po zaslu gi Val ter ja Bohin ca med leto ma 1934 in 1940, koso v Za gre bu izha ja li hrva{ ki Koce no vi {ol ski atla si, ki pa so ime li za rabo v slo ven skih {olah v slo ven{ -~i no pre ve den uvod ni del in v njem celo pos ve ti lo Bla u Koce nu.

Ena od zapu{ ~in Bla a Koce na nasled ni kom, ki {e ved no izda ja jo po njem poi me no va ne atla se, jetudi pre mi{ lje no pre ple ta nje tra di ci je in novo sti. Upo ra ba Koce no ve ga priim ka pri sodob nih Hölzlo vih{ol skih atla sih pome ni ve~ kot le ohra nja nje uve ljav lje ne bla gov ne znam ke s skli ce va njem na dol go inble{ ~e ~o tra di ci jo ter è ljo po nada lje va nju pre te klih uspe hov. @e 150 let lah ko namre~ v {ol skih atla -sih te vodil ne avstrij ske kar to graf ske zalo` be zasle di mo Koce no ve ide je, pa ne ker bi bili atla si zasta re li,ampak, ker so nje go va na~e la in nji ho vi izved be ni pri je mi {e ved no upo rab ni. Seve da ne gre spre gle -da ti novo sti, ki sta jih v 20. sto let ju uved la pred vsem Hans Sla nar sta rej {i ter Wal ter Strzy gow ski in somo~ no zaz na mo va le podo bo sodob nih Hölzlo vih atla sov. ê pa upo {te va mo, da Kocen ni imel for mal -ne kar to graf ske izo braz be in ne zalo` ba ne Eduard Hölzel nista ime la tovrst nih pred hod nih izku {enj,mora mo Koce no ve izvir ne dose` ke {e toli ko bolj ceni ti. Meri la za kako vost ne {ol ske atla se, ki jih je Kocenposta vil v delu Geo grap hisc he Lehr mit tel, so spre je li ne le {te vil ni nje go vi sodob ni ki in nasled ni ki, ampakv ve li ki meri {e ved no velja jo. êprav je svoj izde lek oprl pred vsem na nem{ ke zgle de, mu je uspe loustva ri ti vzor no delo, po kate rem so se poz ne je zgle do va li mno gi {ol ski atla si v av stro-ogr ski monar -hi ji, nje nih nasled ni cah in tuji ni.

S tem atla som in dru gi mi deli lah ko Koce no va pri za de va nja ovred no ti mo tudi kot pomem ben pris -pe vek k na sta ja nju nove, indu strij ske dru` be 19. sto let ja in nena zad nje kot pris pe vek h glo ba li za ci ji sve tav dru gi polo vi ci 20. sto let ja, kar doka zu je med na rod na usmer je nost zalo` be Hölzel. Pre zre ti ne sme -mo niti oko li{ ~i ne, da so Koce no vi atla si zara di dostop ne cene na{ li mesto v mar si ka te rem, tudi slo ven skemdomu, s ~i mer se je nji ho vo poslans tvo z izo bra e val ne vlo ge raz {i ri lo na splo {no infor ma tiv no raven.Ni slu ~aj, da jih je za raz li ko od Ciga le to ve ga Atlan ta, ki je bil pred »po nov nim odkrit jem« e sko raj povsempozab ljen, {e ved no mogo ~e naj ti na mar si ka te rem pod stre{ ju in v zbir kah {te vil nih lju bi te ljev sta rihknjig.

Med na rod na vpe tost zalo` be se kaè v ve~ kot dese tih licen~ nih izda jah, ki so nasta le na pod la giKoce no vih atla sov. Izha ja le so v Izrae lu, Fran ci ji, Zvez ni repub li ki Nem ~i ji, Zdru e nem kra ljes tvu, Nizo -zem ski, Bel gi ji, Ita li ji, Tur ~i ji in Zdru e nih drà vah Ame ri ke. Naj bolj so se uve lja vi le hebrej ska, arab skain ju` no ti rol ska izda ja, ki {e ved no izha ja jo, pri prav lja se tudi Koce nov atlas v bol gar skem jezi ku.

Za na{e nadalj nje delo, pove za no s Ko ce nom in nje go vim prvim atla som, osta ja seve da {e nekajodpr tih izzi vov. Po zgle du sprem ne {tu di je pri fak si mi li ra ni izda ji Ciga le to ve ga Atlan ta (Fridl in dru gi 2005;Klad nik 2005a; Oro en Ada mi~ in Urbanc 2005b) bi se velja lo loti ti izde la ve v ori gi nal nem atla su manj -ka jo ~e ga imen ske ga kaza la. Na pod la gi imen ske ga kaza la bi lah ko pri pra vi li {e pre cej bolj teme lji to ana li zozem lje pi snih imen v njem. More bi ti se bo ure sni ~i la obo je stran ska elja po tesnej {em sode lo va nju s ~e{ -ki mi kole gi, ki bi lah ko pri pe lja la do novih odkri tij o ìv lje nju in delu Bla a Koce na ter novih spoz nanjv hi sto ri~ ni kar to gra fi ji. Zago to vo pa mar si kaj skri va jo tudi slo ven ski arhi vi, zato bo ob nasled njih jubi -le jih tre ba {e bolj teme lji to pobr ska ti po nji ho vih gra di vih. Pose ben izziv pa bi seve da bila pri pra va prve ga,licen~ ne ga slo ven ske ga Koce no ve ga atla sa, ki bi si ga Slo ven ci gle de na vse pove da no nedvomno zasluìli.

112

8 SEZ NAM VIROV IN LITE RA TU RE

An dolj {ek, I. 1986: Osnov na {ola Bla a Koce na Ponik va z ozi rom na {ols tvo seve ro vz hod ne Slo ve nije.Ponik va.

An dolj {ek, I. 1991: V spo min Bla u Koce nu. Mohor jev kole dar. Celje.Bab ler, O. F. 1972: Dvo ji výro ~i Bla e Koce na. Sbor nik vla stivědné spo le~ no sti muzej ni v Olo mou ci.

Olomouc.Bad ziag, A., Mohs, P., Mei nec ke, W. 1952: Schu lat lan ten in Deutsch land und benach bar ten Ländern

vom 18. Ja hr hun dert bis 1950. Ein bib lio grap hisc hes Ver zeich nis. München.Be lec, B. 1979: Kar to gra fi ja. Mari bor.Bern leit ner, E. 1969: Kozenn Bla sius. Öster reic hisc hes Bib lio grap hisc hes Lexi kon 1815–1950, Öster -

reic hisc he Aka de mie der Wis sensc haf ten, Band 4. Wien, Köln, Graz.Bir sak, L. 2011: Kozenn-At las – Eine kur ze Gesc hich te zum 150. Geburt stag eines Mei len steins der

öster reic hisc hen Schul kar to grap hie. Wien.Bo hi nec, V. 1925: Raz voj geo gra fi je v Slo ven cih. Geo graf ski vest nik 1. Ljub lja na.Bo hi nec, V. 1962: Kocen Bla`. Enci klo pe di ja Jugo sla vi je, 5. knji ga. Zagreb.Bra tec Mrvar, R. 2000: Bla` Kocen (1821–1871): didak tik, kar to graf in geo graf. Diplom ska nalo ga. Oddelek

za geo gra fi jo Filo zof ske fakul te te Uni ver ze v Ljub lja ni. Ljub lja na.Bra tec Mrvar, R. 2002: Bla` Kocen. Zbor nik za zgo do vi no nara vo slov ja in teh ni ke 15–16. Ljub lja na.Bra tec Mrvar, R. 2007: Bla` Kocen: ìv lje nje in delo. [ent jur.Bra tec Mrvar, R. 2009: @iv lje nje in delo Bla a Koce na. Bla` Kocen 1821–1871: @iv lje nje in delo o~e ta

Koce no vih atla sov. Ljub lja na.Bra wer, M., Kretsch mer, I. 2008: Der Kozenn-At las in Nahen Osten. Mit tei lun gen der Öster reic hisc hen

Geo grap hisc hen Gesellsc haft 150. Wien.Cvirn, J. 2009: Zgo do vin ski okvir Koce no ve ga ~asa. Bla` Kocen 1821–1871: @iv lje nje in delo o~e ta Koce -

no vih atla sov. Ljub lja na.Dierc ke Wel tat las Öster reich. Wien, 2009.Dörf lin ger, J. 1984: Öster reic hisc he Kar ten des 18. Ja hr hun derts. Wien.Ec kelt, H. 1961: Vor wort des Ver le gers. Kozenn Atlas für Mit telsc hu len. 100 Jahr Aus ga be. Wien.Ed. Hölzel 1844–1969. Zum 125jähri gen Bestand des Hau ses am 15. Ok to ber 1969. Wien.Fa drus, V. 1948: Öster reic hisc he Schulbücher im Wan del zwe ier Jahr hun der te. Festsc hrift 100 Ja hre

Unter richt smi ni ste rium. Wien.Fridl, J. 1998: Oris raz vo ja kar to gra fi je in geo gra fi je. Geo graf ski atlas Slo ve ni je. Ljub lja na.Fridl, J. 2005: Kar to graf ska podo ba zem lje vi dov 19. sto let ja. Atlant. Ljub lja na.Fridl, J., Klad nik, D., Oro en Ada mi~, M., Per ko, D., Urbanc, M. (ur.) 2005: Atlant. Ljub lja na.Fridl, J. 2009: Didak ti~ na in kar to graf ska dovr {e nost {ol skih atla sov Bla a Koce na. Bla` Kocen 1821–1871:

@iv lje nje in delo o~e ta Koce no vih atla sov. Ljub lja na.Fuchs, H. 1952: Öste reic hisc he Hauptsc hu lat las. Mit tei lun gen der Geo grap hisc hen Gesellsc haft Wien 94.

Wien.Fur lan, M., Glo an ~ev, A., [ivic-Du lar, A. 2001: Pra vo pi sno ustre zen zapis zem lje pi snih in stvar nih lastnih

imen v Re gi stru zem lje pi snih imen in Regi stru pro stor skih enot. Ljub lja na.Go bec, A. 1996: Hotu nje. Pri ro~ ni kra jev ni lek si kon Slo ve ni je. Ljub lja na.Gros ser Kozenn-At las mit Atlas-CD (150 Jahr Aus ga be). Wien, 2011.Haardt, V. 1898: Die Ent wic klung der Kar to grap hie in Öster reich 1848–1898. Festsc hrift der Geo grap -

hisc hen Gesellsc haft Wien. Wien.Ile {i~, S. 1972: Po~a sti tev na{e ga geo gra fa. Delo, 12. 12. 1972. Ljub lja na.Jan {a Zorn, O. 1996: Histo ri~ no dru{ tvo za Kranj sko. Ljub lja na.Ju ven tus caes.-reg. Gymna sii Cele ia ni 1833 in 1838. Celje.

113



Ju` ni~, S., Bra tec Mrvar, R. 2007: Bla` Kocen in za~et ki pou ka geo graf skih vse bin ter geo gra fi je medSlo ven ci. Raz stav ni kata log. Slo ven ski {ol ski muzej. Ljub lja na.

Ju` ni~, S. 2009: Bla` Kocen – meteo ro log, astro nom in fizik. Bla` Kocen 1821–1871: @iv lje nje in deloo~e ta Koce no vih atla sov. Ljub lja na.

Kau ~i~, F. 1906: K {ti ri de se ti izda ji Koce no ve ga atlan ta za sred nje {ole. Slo ven ski narod 276. Ljub ljana.Kau ~i~, F. 1920: Bla sius Kozenn. Mar bur ger Zei tung 3. Mari bor.Klad nik, D. 1991: Ljub ljan ske meta mor fo ze. Ljub lja na.Klad nik, D. 2005a: Imen sko kaza lo. Atlant. Ljub lja na.Klad nik, D. 2005b: Zem lje pi sna ime na v At lan tu in nji hov pomen za sodob no ime no slov je. Atlant. Ljubljana.Klad nik, D. 2006: Tuja zem lje pi sna ime na v slo ven skem jezi ku; raz voj ni vidi ki in prob le ma ti ka nji -

hove rabe. Dok tor ska diser ta ci ja. Odde lek za geo gra fi jo Filo zof ske fakul te te Uni ver ze v Ljub lja ni.Ljubljana.

Klad nik, D. 2007: Pogle di na podo ma ~e va nje tujih zem lje pi snih imen. Geo ri tem 2. Ljub lja na.Klad nik, D. 2009: Zna ~il no sti podo ma ~e va nja tujih zem lje pi snih imen v naj sta rej {ih slo ven skih atla sih

sve ta. Bla` Kocen 1821–1871: @iv lje nje in delo o~e ta Koce no vih atla sov. Ljub lja na.Ko cen, B. 1857: Das Kli ma von Görz. Pro gram des aka de misc hes Gymna siums in Görz. Gori ca.Ko cen, B. 1858: Grundzüge der Geo grap hie für die I. Clas se der Mit tel- und Bürgersc hu len. Wien, Pest.Ko cen, B. 1861a: Geo grap hisc her Schul Atlas für die Gymna sien, Real- und Han delssc hu len der öster -

reic hisc hen Monarc hie von B. Kozenn k. k. Pro fes sor. Wien, Olo mouc.Ko cen, B. 1861b: Geo grap hisc he Lehr mit tel. Jahres be richt über das k. k. Aka de misc hes Gymna sium

zu Olmütz 1861. Olo mouc.Ko cen, B. 1861c: Grundzüge der Geo grap hie. 2. Aus ga be. Wien, Olo mouc.Ko cen, B. 1861d: Geo grap hisc her Schul Atlas für die Gymna sien, Real- und Han delssc hu len der öster -

reic hisc hen Monarc hie von B. Kozenn k. k. Pro fes sor. Wien, Olo mouc. Manj {a izda ja. Med mre` je:http://au stria-le xi kon.at/ebook/wbin/am bro sius.html#pa ge num=35&book=Ko zenn At las&pa geid=0011(12. 1. 2011).

Ko cen, B. 1862: B. Kozenn's Geo grap hisc her Atlas für die Gymna sien, Real- und Han dels-Schu len deröster reic hisc hen Monarc hie. Wien, Olo mouc.

Ko cen, B. 1867: Grundzüge der Geo grap hie. 4. Aus ga be. Wien, Olo mouc.Ko cen, B. 1868a: B. Kozenn's geo grap hisc her Schul-At las für die Gymna sien, Real- und Han del-Schu -

len der öster reic hisc hen Monarc hie. Wien, Olo mouc.Ko cen, B. 1868b: Leit fa den der Geo grap hie für die Schu len in Kai sert hu me Oester reich. Wien, Olo mouc.Ko cen, B. 1869: Erd besc hrei bung für Volkssc hu len. Wien, Olo mouc.Ko cen, B. 1870: B. Kozenn's geo grap hisc her Schul-At las für die Gymna sien, Real- und Han del-Schu -

len der öster reic hisc hen Monarc hie. Wien, Olo mouc.Ko cen, B. 1871: Grundzüge der Geo grap hie. 5. Aus ga be. Wien, Olo mouc.Ko cen, B. 1872: Die öster reic hisch-un ga risc he Monarc hie für den geo grap hisc hen Schu lun ter richt. Wien.Ko cen, B. 1874: B. Kozenn's geo grap hisc her Schul-At las für die Gymna sien, Real- und Han del-Schu -

len der öster reic hisc hen Monarc hie. Wien.Ko cen, B. 1877: Koce nov zem lje pis za narod ne {ole. Poslo ve nil Ivan Lapaj ne. Mari bor.Kor di{, I., [kuf ca, I. 1996: Po hri bih po dolih raz {ir jen njih rod. Peter Koz ler in prvi zem lje vid slo ven ske -

ga ozem lja. Ko~ev je.Ko ro {ec, B. 1979: Na{ pro stor v ~a su in pro jek ci ji. Ljub lja na.Kot nik, J. 1898: Bla` Kocen. Popot nik 324. Ljub lja na.Ko va ~i~, S. 1995a: Bla` Kocen 1821–1871. [ent jur ske novi ce 23. [ent jur.Ko va ~i~, S. 1995b: Bla` Kocen 1821–1871 (na da lje va nje). [ent jur ske novi ce 24. [ent jur.Ko va ~i~, S. 2009: »O~e atla sov« Bla` Kocen in nje go vi kra ji. Bla` Kocen 1821–1871: @iv lje nje in delo

o~e ta Koce no vih atla sov. Ljub lja na.Kretsch mer, I., Dörf lin ger, J., Wawrik, F. 1986: Lexi kon zur Gesc hich te der Kar to grap hie. Wien.

114

Kretsch mer, I. 1990: Höhe punk ten Öster reic hisc her Kar to grap hie gesc hich te (bis zum ersten Welt krieg).Wie ner Schriff ten zur Geo grap hie und Kar to grap hie, Band 4. Wien.

Kretsch mer, I., Dörf lin ger, J. 1995: Atlan tes Austria ci: Öster reic hisc he Atlan ten 1561 bis 1994. Wien.Kretsch mer, I., Bir sak, L. 2007: Der Kozenn Atlas: Ein öster reic hisc her Schu lat las schreibt Kar to grap -

hie gesc hich te. Mit tei lun gen der Öster reic hisc hen Geo grap hisc hen Gesellsc haft 149. Wien.Kretsch mer, I. 2009: Avstrij ski {ol ski atla si od 1791 do 1860 in prva izda ja Koce no ve ga atla sa 1861.

Bla` Kocen 1821–1871: @iv lje nje in delo o~e ta Koce no vih atla sov. Ljub lja na.Ku na ver, J. 2009a: Koce no vi u~be ni ki za geo gra fi jo, poskus didak ti~ ne ana li ze. Bla` Kocen 1821–1871:

@iv lje nje in delo o~e ta Koce no vih atla sov. Ljub lja na.Ku na ver, J. (ur.) 2009b: Bla` Kocen 1821–1871: @iv lje nje in delo o~e ta Koce no vih atla sov. Ljub lja na.Lai bac her Tagb latt. Todes fall. Lai bac her Tagb latt 126. Ljub lja na, 1871.Le ban, A. 1921: U~i telj ski tova ri{ 61-4. Ljub lja na.Le ban, V. 1972: Va` nej {a geo graf ska odkrit ja. Veli ki atlas sve ta. Ljub lja na.Ma ri nov, M. 2010: A car to grap hic analy sis of Korean geo grap hi cal Names in the Bul ga rian lan gua ge

pub li ca tions: a spe ci fic focus on East Sea and Dok to. The 16th Inter na tio nal Semi nar on Sea Names.Seoul.

Med mre` je 1: http://au stria-le xi kon.at/ebook/wbin/am bro sius.html#pa ge num=0&pa geid=&book=Ko zenn -At las (28. 4. 2011).

Med mre` je 2: http://de.wi ki pe dia.org/wiki/1821 (12. 1. 2011).Med mre` je 3: http://nl.ijs.si:8080/fe do ra/get/sbl:4455/VIEW/ (25. 8. 2011).Med mre` je 4: http://www.sa mo stan-ko sta nje vi ca.si/si-bour bo ni-VEC.htm (21. 3. 2011).Med mre` je 5: http://sl.wi ki pe dia.org/wiki/Al bin_Be lar (21. 8. 2011).Med mre` je 6: http://sl.wi ki pe dia.org/wiki/Zgo do vi na_è lez ni ce_v_Slo ve ni ji (11. 8. 2011).Med mre` je 7: http://de.aca de mic.ru/dic.nsf/con ver sa tions/29047/Petsc he li (28. 8. 2011).Med mre` je 8: http://www.vialibri.net/cgi-bin/book_search.php?refer=start&authword=Adami&titleword=

Atlas&wt=20&fr=s&sort=yr&order=asc&lang=sl&act=search&cty=en&hi_lo=hi&curr=USD&y=0836(13. 8. 2011).

Med mre` je 9: http://en.wi ki pe dia.org/wiki/Geo grap hi cal_mile (6. 9. 2011).Med mre` je 10: http://sl.wi ki pe dia.org/wiki/Se%C5%BE enj (6. 9. 2011).Med mre` je 11: http://en.wi ki pe dia.org/wiki/Gulf_of_Lion (6. 9. 2011).Med mre` je 12: http://it.wi ki pe dia.org/wiki/Mi glio_(unit%C3%A0_di_mi su ra) (7. 9. 2011).Med mre` je 13: http://en.wi ki pe dia.org/wiki/Vi ne ta (12. 9. 2011).Med mre` je 14: http://de.wi ki pe dia.org/wiki/Mei le (13. 9. 2011).Med mre` je 15: http://sl.wi ki pe dia.org/wiki/Pre tvor ba_med_eno ta mi (13. 9. 2011).Med mre` je 16: http://hr.wi ki pe dia.org/wiki/Mor la ci (15. 9. 2011).Med mre` je 17: http://hu.wi ki pe dia.org/wiki/M%C3%A9rf%C3%B6ld (15. 9. 2011).Med mre` je 18: http://it.wi ki pe dia.org/wiki/Sme de re vo (21. 9. 2011).Med mre` je 19: http://sh.wi ki pe dia.org/wiki/Kor%C4%8Dula_(grad) (21. 9. 2011).Med mre` je 20: http://sh.wi ki pe dia.org/wiki/Ma%C4%91ar ska_abe ce da (24. 9. 2011).Med mre` je 21: http://www.mla din ska.com/sola/uc be ni ki_mkz/os_tret je_tri let je/at las_sve ta (22. 9. 2011).Med ved, D. 1991: Koce nov geo graf ski atlas je imel osem de set izdaj. Delo, 13. 2. 1991. Ljub lja na.Me lik, A. 1925: Kocen Bla`. Narod na enci klo pe di ja. Zagreb.Mit tei lun gen der Geo grap hisc he Gesellsc haft Wien. Wien, 1898.Me na {e, L. 1994: Bla` Kocen. Sve tov ni bio graf ski lek si kon. Ljub lja na.Mo der, J. 1952: Iz zdra vih kore nin mo~ no dre vo. Iz zgo do vi ne dru` be sv. Mohor ja. Celje.Mo der, J. 1972: O pi sa vi in izre ki geo graf skih imen. Veli ki atlas sve ta. Ljub lja na.Muc ha, L. 1971: êska vydáni Kozen novýh sklo nich zeměpisných atla su. Acta Uni ver si tas Caro li nae

geo grap hi ca 1-2. Pra ha.Na tek, M. 1972: Spo min sko zna me nje kar to gra fu Bla u Koce nu. Roko pis ob otvo ri tvi spo me ni ka.

115



Nie mann, F. A. 1830: Vollständi ges Hand buch der Münzen. Maße und Gewich te aller Länder der Erde.Leip zig.

Nova doba 3, 13. 9. 1921, 106. Celje.Oro en Ada mi~, M. 1991: Kocen Bla`. Enci klo pe di ja Slo ve ni je, 5. knji ga. Ljub lja na.Oro en Ada mi~, M., Urbanc, M. 2005a: Oko li{ ~i ne nastan ka Atlan ta. Atlant. Ljub lja na.Oro en Ada mi~, M., Urbanc, M. 2005b: Odzi vi na Atlant in nje go vo mesto v slo ven ski geo graf ski litera -

tu ri. Atlant. Ljub lja na.Oro en, J. 1958: Utrin ki o ve li kem geo gra fu Koce nu. Celj ski ted nik 32. Celje.Oro en, J. 1974: Zgo do vi na Celja in oko li ce, 2. del. Celj ski zbor nik – poseb na izda ja. Celje.Oseb no sti 2008: Bla` Kocen. Veliki slovenski biografski leksikon. Ljub lja na.Pai dasch, E. 1944: Bla sius Koz zen aus Ponigl, Kreis Cil li. Mar bur ger Zei tung, 25. 1. 1944. Mari bor.Penck, A. 1891: Die Geo grap hie an der Wie ner Uni ver sität. Geo grap hisc he Abhand lun gen. Wien.Per ko, D. 2005: Zem lje vid in atlas, kar to gra fi ja in geo gra fi ja. Atlant. Ljub lja na.Pe ter ca, M., Rado {e vi}, N., Mili sav lje vi}, S. 1974: Kar to gra fi ja. Beo grad.Pe ter mans Mit tei lun gen aus Justus Pert hes geo grap hisc her Anstalt. Got ha, 1861.Pet ta uer, L. 1922: Kar to grap hisc he und Schul geo grap hisc he Zeitsc hrift 10. Wien.Pia sec ka, J. E. 1991: Pol skie przekłady szkolnych map i atla sov geo gra ficznych. Pol ski przegląd karto -

gra ficzny 4. Wars za wa.Pir nat, M. 1898: Bla` Kocen. Dom in svet 11-24. Ljub lja na.Pri lin ger, F. 1959: Das Geo grap hie le hr buch: Sein Inhalt und sei ne Ver wen dung. Mit tei lun gen der Öster -

reic hisc hen Geo grap hisc hen Gesellsc haft 101. Wien.Pri po ve do va nje in zapi si Sla ve Kova ~i~. Ponik va.Pro gram gim na zi je v Go ri ci 1857. Gori ca.Pro gram gim na zi je v Olo mou cu 1871. Olo mouc.Ptuj ski list 1921: Bla` Kocen: Ob sto let ni ci nje go ve ga rojs tva. Ptuj ski list 3–5, 30. 1. 1921. Ptuj.Re ge le, O. 1955: Bei träge zur Gesc hich te der staat lic hen Lan de sauf nah me und Kar to grap hie in Österreich

bis zum Jahre 1918. Wien.Rie ger, F. 1865: Kozenn Bla sius. Würz buch 13. Wien.Rhind, D. 1998: Car to graphy. Micro soft Encar ta 98 Encyc lo pe dia.Ro gu lja, P. (ur.) 1988: Gra|a za hrvat sku retros pek tiv nu bib lio gra fi ju knji ga 1835–1940. Knji ga 11, K}-Kro.

Zagreb.Ro skie wicz, J. 1873a: Zur Gesc hich te der Kar to grap hie in Öster reich. Mit tei lun gen der Geo grap hischen

Gesellsc haft in Wien. Wien.Ro skie wicz, J. 1873b: Kar to grap hie. Bei tra ge zur Gesc hich te der Gewer be und Erfin dun gen Öster reichs

von der Mit te des XVIII. Jahr hun derts bis zur Gegen wart. Zur Wel taus ste lung 1873 in Wien. Wien.Ro skie wicz, J. 1875: Die Kar to grap hie in Öster reich vom Jahre 1750 bis zum Jahre 1873. 2. Aus ga be. Wien.Rot haug, J. 1906: Das öster reic hisc he Schulbüche rap pro ba tions we sen. Päda go gisc hes Jahr buch der

Wie ner Päda go gisc hen Gesellsc haft 28. Wien.Ru tar, S. 1899: Bla` Kocen. Ljub ljan ski zvon 19-7. Ljub lja na.Ru tar, S., Oro en, F. 1899: Haard tov zem lje pi sni atlas za ljud ske {ole s slo ven skim u~nim jezi kom. Dunaj.Ru tar, S. 1921: Bla` Kocen. Jutro 21, 25. 1. 1921. Ljub lja na.Rus, J. 1925: Kocen Bla`. Slo ven ski bib lio graf ski lek si kon, 1. knji ga. Ljub lja na.Schmidt, V. 1966: Zgo do vi na {ols tva in peda go gi ke na Slo ven skem, 3. del. Ljub lja na.Se ver, S.: Pisma Sla vi Kova ~i~. Osebni arhiv.Sev ni ~an 1906: K 40. iz da ji Koce no ve ga atla sa za sred nje {ole. Slo ven ski narod 276. Ljub lja na.Si tar, S. 1987: Sto slo ven skih znans tve ni kov. Ljub lja na.Sit te, C. 1986: Zu Fra gen der Ent wic klung von Schulbüchern aus Geo grap hie (und Wirtsc haft skun de)

in Öster reich. Geo grap hie- und Wirtsc haft skun deun ter richt in Öster reich Mit te der acht zi ger Jahre(Festsc hrift für Wolf gang Sit te). GW-Un ter richt 23. Wien.

116

Sit te, C. 1987: Bib lio grap hie zur Ent wic klung der Schulbücher aus Geo grap hie (Geo grap hie und Wirtsc -haft skun de) in Öster reich. Mit tei lun gen der Öster reic hisc hen Geo grap hisc hen Gesellsc haft 129. Wien.

Sit te, C. 1992: Ent wic klung des Unte richts ge gen stan des Erd kun de, Geo grap hie und Wirtsc haft skundean all ge mein bil den den Schu len in Öster reich nach 1945. Dis ser ta tion an der Grund- und Inte gra -tiv wis sensc haft lic hen Fakultät der Uni ver sität Wien. Wien.

Sit te, W. 1982a: Das Schul fach Geo grap hie und Wirsc haft skun de in Öster reich. Geo grap hisc he Erzie -hung im inter na tio na len Blick feld 32. Braunsch weig.

Sit te, W. 1982b: Geo graphy and Eco no mic Stu dies in Austrian Schools: Inter na tio nal Focus on Geo -grap hi cal Edu ca tion. Stu dien zur inter na tio na len Schul buch forsc hung 34. Braunsch weig.

Sit te, W. 1996: Zur Erin ne rung an Bla sius Kozenn (1821–1871). GW Unter richt 62. Wien.Sit te, W., Wohlschlägl, H. 1999: Bei tra ge zur Didak tik des Geo grap hie und Wirtsc haft skun de-Un ter richt.

Roko pis. Wien.Sla nar, H. st. 1952: Zur Gesc hich te der öster reic hisc hen Mit telsc hu lat lan ten. Mit tei lun gen der Geo grap -

hisc hen Gesellsc haft in Wien 94. Wien.Sla nar, H. ml. 1984: Das Kar tensc haf fen im Ver lag Ed. Hölzel, Wien. Kar to grap hie der Gegen wart in

Öster reich. Wien.Slo ven ski gos po dar 1929: Par ~rtic o Slom{ ku in Koce nu. Slo ven ski gos po dar 63-37, 11.9.1929. Maribor.Slo ven ski narod 1921: Slo ven ski narod 19. Ljub lja na.Slu kan Alti}, M. 2003: Povi je sna kar to gra fi ja – Kar to graf ski izvo ri o po vi je snim zna no sti ma. Samo bor.Stein hau ser, A. 1858: Grundzüge der Geo grap hie. Zeitsc hrift für öster reic hisc he Gymna sien. Wien.Stein hau ser, A. 1861: Geo grap hisc her Schu lat las für die Gymna sien, Real- und Han delsc hu len der Öster -

reic hisc he Monarc hie. Zeitsc hrift für öster reic hisc he Gymna sien. Wien.Stie ler, E. 1865: Stie ler Hand-At las. Med mre` je: http://no5-geek vault.blogs pot.com/2011/01/alps-e-von-

sydows-school-at las-1865.html (10. 7. 2011).Stie ler, E. 1891: Stie ler Hand-At las. Med mre` je: http://www.ma proom.org/00/09/in dex.php (8. 7. 2011).Strm {ek, P. 1923: Bla` Kocen. Kole dar Dru` be sv. Mohro ja 69. Celo vec.Strm {ek, P. 1924: Kar to graf Bla` Kocen (1821–1871). Zvon ~ek 25-2. Ljub lja na.Sydow, E. 1862: Emil von Sydow's Schu lat las in zwei und vier zig Kar ten. Got ha.[e noa, M., Juras, I., Bohi nec, V. 1934: Koce nov geo graf ski atlas. Zagreb.[e noa, M., Juras, I., Bohi nec, V. 1939: Koce nov geo graf ski atlas. Zagreb.[u mra da, J. 2005: Poli ti~ na in dru be na podo ba dru ge polo vi ce 19. sto let ja. Atlant. Ljub lja na.Teh ni ke v li kov ni umet no sti. Med mre` je: http://www.ff.uni-lj.si/od del ki/umz god/umet nost ne_teh ni ke/gra -

fi ka_plo skov ni tisk.htm (6. 10. 2011).Tr dan, F. 1921/22: Kar to graf Bla` Kocen. Men tor XII.Ve li ki splo {ni lek si kon 1997: Bla` Kocen. 4. knji ga. Ljub lja na.Um lauft, F. 1898: Geo grap hisc her Unter richt in Öster reich-Un garn 1848–1898. Festsc hrift der k. k. Geo -

grap hisc hen Gesellsc haft in Wien aus Anlass des 50-jähri gen Regie rungs ju biläums Kai ser FranzJosef I. Wien.

Ve li ki splo {ni lek si kon. Ljub lja na, 1998.Wa wrik, F. 1986: Atlas. Lexi kon zur Gesc hich te der Kar to grap hie. Wien.Weiss, A. 1904: Die Ent ste hungs gesc hich te des Volkssc hul pla nes von 1804. Graz.Wood ward, D. 1998: History of Car to graphy. Micro soft Encar ta 98 Encyc lo pe dia.Za bu kov {ek, I. 1899: Ilu stro van narod ni kole dar 1899. Ljub lja na.Zögner, L. 1986: Schu lat las. Lexi kon zur Gesc hich te der Kar to grap hie. Wien.@a gar, M. 1971: Ponik va in Bla` Kocen, Geo graf ski obzor nik 18/3-4. Ljub lja na.@a gar, M. 1972a: Ob odkrit ju spo min ske plo{ ~e na mestu, kjer je sta la Koce no va rojst na hi{a. Zapis

govo ra, 29. 10. 1972. Ponik va.@a gar, M. 1972b: Bla` Kocen (1821–1871). Raz gle di. Ljub lja na.@a gar, M. 1973: Bla` Kocen (1821–1871). Geo graf ski vest nik 45. Ljub lja na.

117



9 SEZ NAM SLIK

Sli ka 1: Por tret Bla a Koce na (Pir nat 1898). 11Sli ka 2: Koce no va rojst na hi{a na Hotu nju. 14Sli ka 3: Koce no va spo min ska hi{a na Hotu nju. 14Sli ka 4: Aka de mik Sve to zar Ile {i~ odkri va spo me nik na mestu nek da nje rojst ne hi{e. 15Sli ka 5: Bla` Kocen kot duhov nik (Oro en 1974). 17Sli ka 6: Dra go tin (Ka rel) De` man. 18Sli ka 7: Olo mou{ ka zalo` ba Hölzel v Ko ce no vem ~asu (Ed. Hölzel 1844–1969). 20Sli ka 8: Izrez uvod ne ga dela ~lan ka Das Kli ma von Görz (Pod neb je Gori{ ke). 21Sli ka 9: Naslov ni ca ~lan ka Geo grap hisc he Lehr mit tel (Geo graf ska u~i la). 22Sli ka 10: Ski ca alp ske sle me ni tve v ~lan ku Geo grap hisc he Lehr mit tel (Geo graf ska u~i la). 23Sli ka 11: Naslov ni ca Grundzüge der Geo grap hie (Os no ve geo gra fi je). 26Sli ka 12: Slo ven ska izda ja Koce no ve ga u~be ni ka Erd besc hrei bung für Volkssc hu len

(Zem lje pis za ljudske {ole). 27Sli ka 13: Sten ski zem lje vid Evro pe v madàrskem jeziku. 30–31Sli ka 14: Izrez iz Koce no ve ga namiz ne ga Zem lje vi da Kranj ske, Istre, Gori{ ke,

spod nje Koro{ ke in spod nje [ta jer ske. 32Sli ka 15: »Slo ven ska« izda ja Koce no ve ga atla sa iz leta 1934. 34Sli ka 16: Pred sta vi tev Bla a Koce na v »slo ven ski« izda ji Koce no ve ga atla sa iz leta 1939. 35Sli ka 17: Naslov ni ca prve ga Koce no ve ga sred nje {ol ske ga atla sa iz leta 1861. 37Sli ka 18: Izrez s poli ti~ ne ga zem lje vi da Evro pe (Ko cen 1861a). 41Sli ka 19: Kaza lo iz prve izda je Koce no ve ga sred nje {ol ske ga atla sa (Ko cen 1861a). 43Sli ka 20: Pri kaz kar to graf skih pro jek cij (Ko cen 1861a). 44Sli ka 21: Izrez iz Jezi kov nih pojasnil v uvod nem delu Koce no ve ga atla sa (Ko cen 1861a). 46Sli ka 22: Izrez pri ka zov povr{ ja s prvega lista atlasa (Ko cen 1861a). 48Sli ka 23: Izrez osrednjega dela zem lje vi da Povr{ je Evro pe (Ko cen 1861a). 50Sli ka 24: Izrez ju`ne Azije in Indij ske ga ocea na z na ved ba mi predvidenega ~asa plov be in vi{in

neka te rih hima laj skih vrhov (Ko cen 1861a). 53Sli ka 25: Izrez vzhodnega dela zem lje vi da Afri ka (Ko cen 1861a). 55Sli ki 26 in 27: Pomo` na zem lje vi da obmo~ ja Pana me v pr vem Koce no vem atla su

iz leta 1861 in obmo~ ja Panam ske ga pre ko pa v naj no vej {i izda ji Koce no ve ga atla saiz leta 2011 (Ko cen 1861a in Gros ser Kozenn-At las…2011). 56

Sli ka 28: Izrez Avstrij ske ga cesars tva z zem lje vi da Sred nja Evro pa – poli ti~ ni pre gled(Ko cen 1861a). 60–61

Sli ka 29: Izrez Bal kan ske ga polo to ka z zem lje vi da Sre do zem lje (Ko cen 1861a). 63Sli ka 30: Izrez z zem lje vi da Poni lje in Rde ~e mor je z mno gi mi geo graf ski mi opi si

(Ko cen 1861a). 64Sli ka 31: Izrez sred nje Ita li je in Tirenskega morja z zem lje vi da Ita li ja (Ko cen 1861a). 66Sli ka 32: Pomo` ni zem lje vid o`je ga obmo~ ja Pari za z zem lje vi da Fran ci ja (Ko cen 1861a). 67Sli ka 33: Pomo` ni zem lje vid o`je ga obmo~ ja Lon do na z zem lje vi da Veli ka Bri ta ni ja in Irska

(Ko cen 1861a). 69Sli ka 34: Izrez z zem lje vi da Avstrij sko cesars tvo s sez na mom kron skih deèl in pre~ nim

pre re zom izob li ko va no sti povr{ ja (Ko cen 1861a). 70Sli ka 35: Izrez Hima la je z zem lje vi da Vzhod na Indi ja in Kitaj ska (Ko cen 1861a). 75Sli ka 36: Izrez slo ven ske ga ozem lja in nje go ve oko li ce iz gra{ ke raz li ~i ce (Ko cen 1861d;

med mre` je 1) zem lje vi da Alp ske deè le. Jezi kov ne meje na njem so svet lo mo droobar va ne. V spod njem desnem kotu je del zna me ni te pre gled ni ce s slo ven ski miime ni nase lij, nave de ni mi v pre gled ni ci 4. 78–79

118

Sli ka 37: Izrez z zem lje vi da ê{ ka, Morav ska in [le zi ja, Zgor nja in Spod nja Avstri ja(Ko cen 1861a). 81

Sli ka 38: Izrez z zem lje vi da S Hr va ti in Srbi pose lje ne ju` no slo van ske deè le (Ko cen 1861a). 84Sli ka 39: Sesta va zem lje vi dov v pr vem Koce no vem atla su. 86Sli ka 40: Pri kaz raz dalj v me ri lu 1 : 100.000 za raz li~ ne mer ske eno te na listu {te vil ka 1

(Ko cen 1861a). 88Sli ka 41: Notranja naslov ni ca dru ge izda je Koce no ve ga sred nje {ol ske ga atla sa (Ko cen 1862). 99Sli ka 42: Zalo` nik Eduard Hölzel. 104Sli ka 43: Naslov ni ce neka te rih Koce no vih atla sov, med kate ri mi ima jo pomemb no

mesto nji ho ve licen~ ne izda je (Bir sak 2011). 106

119



10 SEZ NAM PRE GLED NIC

Pre gled ni ca 1: Koce no vi u~be ni ki. 28Pre gled ni ca 2: [te vi lo izdaj Koce no vih atla sov med leto ma 1861 in 1871

(Kretsch mer in Dörf lin ger 1995). 36Pre gled ni ca 3: Pri mer ja va meril pri mer lji vih zem lje vi dov v Ko ce no vih atla sih

iz let 1861 in 2011. 89Pre gled ni ca 4: Nase lja s slo ven ski mi ime ni iz pre gled ni ce v spod njem desnem

delu zem lje vi da Alp ske deè le (Ko cen 1861a). 92Pre gled ni ca 5: Sez nam Koce no vih atla sov gle de na {te vi lo izdaj v raz li~ nih

jezi kih med leto ma 1861 in 2011. 102

120

Geo graf ski in{ti tut Anto na Meli ka ZRC SAZUNa slov: Gos po ska uli ca 13, 1000 Ljub lja na, Slo ve ni jaE-po {ta: gi�zrc-sazu.siMed mre` je: http://giam.zrc-sazu.si

In {ti tut je leta 1946 usta no vi la Slo ven ska aka de mi ja zna no sti in umet nostiin ga leta 1976 poi me no va la po aka de mi ku dr. Anto nu Meli ku (1890–1966).Od leta 1981 je sestav ni del Znans tve no ra zi sko val ne ga cen tra Slo ven skeaka de mi je zna no sti in umet no sti. Leta 2002 sta se in{ti tu tu pri klju ~i la In{titutza geo gra fi jo, ki je bil usta nov ljen leta 1962, in Zem lje pi sni muzej Slo venije,usta nov ljen leta 1946. Ima oddel ke za fizi~ no geo gra fi jo, social no geo grafijo,regio nal no geo gra fi jo, narav ne nesre ~e, vars tvo oko lja, geo graf ski informa -cij ski sistem in temat sko kar to gra fi jo, zem lje pi sno knji` ni co ter zem lje pi snimuzej. V njem je sede` Komi si je za stan dar di za ci jo zem lje pi snih imen VladeRepub li ke Slo ve ni je.Uk var ja se pred vsem z geo graf ski mi razi ska va mi Slo ve ni je in nje nih pokra -jin ter pri prav lja njem temelj nih geo graf skih knjig o Slo ve ni ji. Sode lu je pri{te vil nih doma ~ih in med na rod nih pro jek tih, orga ni zi ra znans tve na sre ~anja,izo bra u je mla de razi sko val ce, izme nju je znans tve ni ke. Izda ja znans tvenorevi jo Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca/Geo graf ski zbor nik ter znans tve ni knji` -ni zbir ki Geo gra fi ja Slo ve ni je in Geo ri tem. V so dih letih izda ja {e knji` no zbir koGeo graf ski infor ma cij ski siste mi v Slo ve ni ji, v li hih letih knji` no zbir ko Regio -nal ni raz voj, vsa ko tret je leto pa knji` no zbir ko Narav ne nesre ~e.

Sez nam knjig iz zbir ke Geo gra fi ja Slo ve ni je

1 Mi lan Na tek, Dra go Per ko: 50 let Geo graf ske ga in {ti tu ta An to na Me li ka ZRC SAZU2 Jer ne ja Fridl: Me to do lo gi ja te mat ske kar to gra fi je na cio nal ne ga at la sa Slo ve ni je3 Dra go Per ko: Ana li za povr{ ja Slo ve ni je s sto me tr skim digi tal nim mode lom relie fa4 Uro{ Horvat: Raz voj in u~in ki turiz ma v Roga{ ki Sla ti ni5 Mimi Urbanc: Kulturne pokrajine v Sloveniji6 Miha Pav{ek: Sne`ni plazovi v Sloveniji7 Maja Topole: Geografija ob~ine Morav~e8 Drago Kladnik, Marjan Ravbar: ^lenitev slovenskega podeèlja9 Damir Josipovi~: Dejavniki rodnostnega obna{anja v Sloveniji10 Irena Rejec Brancelj, Ale{ Smrekar, Drago Kladnik: Podtalnica Ljubljanskega polja11 Franci Petek: Spre mem be rabe tal v slo ven skem alp skem sve tu12 Ale{ Smrekar: Zavest ljudi o pitni vodi13 Bla` Komac: Do lec kot zna ~il na obli ka dolo mit ne ga povr{ ja14 Drago Kladnik: Po do ma ~e na tuja zem lje pi sna ime na v slo ven skih atla sih sve ta15 Bla` Komac, Matija Zorn: Pobo~ni procesi in ~lovek16 Janez Nared: Prostorski vplivi slovenske regionalne politike17 Lu~ka A`man Momirski, Drago Kladnik, Bla` Komac, Franci Petek, Peter Repolusk, Matija Zorn:

Terasirana pokrajina Gori{kih brd18 Mati ja Zorn: Ero zij ski pro ce si v slo ven ski Istri19 David Bole: Eko nom ska preo braz ba slo ven skih mest20 Bla` Komac, Karel Natek, Matija Zorn: Geografski vidiki poplav v Sloveniji21 Bri gi ta Jam nik, Ale{ Smre kar, Borut Vr{ ~aj: Vr ti~ kars tvo v Ljub lja ni22 Ro` le Bra tec Mrvar, Lu kas Bir sak, Jer ne ja Fridl, Dra go Klad nik, Ju rij Kuna ver:



Geo graf ski in{ti tut Anto na Meli ka ZRC SAZUNa slov: Gos po ska uli ca 13, 1000 Ljub lja na, Slo ve ni jaE-po {ta: gi�zrc-sazu.siMed mre` je: http://giam.zrc-sazu.si

In {ti tut je leta 1946 usta no vi la Slo ven ska aka de mi ja zna no sti in umet nostiin ga leta 1976 poi me no va la po aka de mi ku dr. Anto nu Meli ku (1890–1966).Od leta 1981 je sestav ni del Znans tve no ra zi sko val ne ga cen tra Slo ven skeaka de mi je zna no sti in umet no sti. Leta 2002 sta se in{ti tu tu pri klju ~i la In{titutza geo gra fi jo, ki je bil usta nov ljen leta 1962, in Zem lje pi sni muzej Slo venije,usta nov ljen leta 1946. Ima oddel ke za fizi~ no geo gra fi jo, social no geo grafijo,regio nal no geo gra fi jo, narav ne nesre ~e, vars tvo oko lja, geo graf ski informa -cij ski sistem in temat sko kar to gra fi jo, zem lje pi sno knji` ni co ter zem lje pi snimuzej. V njem je sede` Komi si je za stan dar di za ci jo zem lje pi snih imen VladeRepub li ke Slo ve ni je.Uk var ja se pred vsem z geo graf ski mi razi ska va mi Slo ve ni je in nje nih pokra -jin ter pri prav lja njem temelj nih geo graf skih knjig o Slo ve ni ji. Sode lu je pri{te vil nih doma ~ih in med na rod nih pro jek tih, orga ni zi ra znans tve na sre ~anja,izo bra u je mla de razi sko val ce, izme nju je znans tve ni ke. Izda ja znans tvenorevi jo Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca/Geo graf ski zbor nik ter znans tve ni knji` -ni zbir ki Geo gra fi ja Slo ve ni je in Geo ri tem. V so dih letih izda ja {e knji` no zbir koGeo graf ski infor ma cij ski siste mi v Slo ve ni ji, v li hih letih knji` no zbir ko Regio -nal ni raz voj, vsa ko tret je leto pa knji` no zbir ko Narav ne nesre ~e.

Sez nam knjig iz zbir ke Geo gra fi ja Slo ve ni je

1 Mi lan Na tek, Dra go Per ko: 50 let Geo graf ske ga in {ti tu ta An to na Me li ka ZRC SAZU2 Jer ne ja Fridl: Me to do lo gi ja te mat ske kar to gra fi je na cio nal ne ga at la sa Slo ve ni je3 Dra go Per ko: Ana li za povr{ ja Slo ve ni je s sto me tr skim digi tal nim mode lom relie fa4 Uro{ Horvat: Raz voj in u~in ki turiz ma v Roga{ ki Sla ti ni5 Mimi Urbanc: Kulturne pokrajine v Sloveniji6 Miha Pav{ek: Sne`ni plazovi v Sloveniji7 Maja Topole: Geografija ob~ine Morav~e8 Drago Kladnik, Marjan Ravbar: ^lenitev slovenskega podeèlja9 Damir Josipovi~: Dejavniki rodnostnega obna{anja v Sloveniji10 Irena Rejec Brancelj, Ale{ Smrekar, Drago Kladnik: Podtalnica Ljubljanskega polja11 Franci Petek: Spre mem be rabe tal v slo ven skem alp skem sve tu12 Ale{ Smrekar: Zavest ljudi o pitni vodi13 Bla` Komac: Do lec kot zna ~il na obli ka dolo mit ne ga povr{ ja14 Drago Kladnik: Po do ma ~e na tuja zem lje pi sna ime na v slo ven skih atla sih sve ta15 Bla` Komac, Matija Zorn: Pobo~ni procesi in ~lovek16 Janez Nared: Prostorski vplivi slovenske regionalne politike17 Lu~ka A`man Momirski, Drago Kladnik, Bla` Komac, Franci Petek, Peter Repolusk, Matija Zorn:

Terasirana pokrajina Gori{kih brd18 Mati ja Zorn: Ero zij ski pro ce si v slo ven ski Istri19 David Bole: Eko nom ska preo braz ba slo ven skih mest20 Bla` Komac, Karel Natek, Matija Zorn: Geografski vidiki poplav v Sloveniji21 Bri gi ta Jam nik, Ale{ Smre kar, Borut Vr{ ~aj: Vr ti~ kars tvo v Ljub lja ni22 Ro` le Bra tec Mrvar, Lu kas Bir sak, Jer ne ja Fridl, Dra go Klad nik, Ju rij Kuna ver:




8533452169879

ISSN 1580-1594

KO

CE

NO

V S

RE

DN

JE[

OLS

KI A

TLA

S K

OT

DID

AK

TI^

NA

PR

ELO

MN

ICA

RO

@LE

BR

AT

EC

MR

VA

R,

LUK

AS

BIR

SA

K, J

ER

NE

JA F

RID

L,D

RA

GO

KLA

DN

IK, J

UR

IJ K

UN

AV

ER

22


20 €


RO@LE BRATEC MRVARLUKAS BIRSAKJERNEJA FRIDL

DRAGO KLADNIKJURIJ KUNAVER

geo22 OVITEK_geo20 OVITEK.qxd 29.11.2011 14:23 Page 1

Documents

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 22 A N I A D T O K S A L T A I K S L ... · geografija slovenije 22 9 789612 543358 issn 1580-1594 k o c e n o v s r e d n j e [o l s k i a t l a s k o t d i