GFCSVBS 2 200 Slovenski - Jezuiti · e t on čal k šti ri in dvaj set let ni ge ne - a lat r p. Kol ven ba cha, za če nja pa se do ba, ko bo us mer jal na ša du - hov na po ta

SlovenskiJ E Z U I T I

2 200

ovitek 2007.indd 1 8.3.2007 15:45:34

SJ 6 2010 259 ovitek:SJ 245.qxd 22.12.2010 7:33 Page 1

feb ru ar2008

1

Slo ven ski je zu i tiXLII - 1 (242)

3 Jezuitom: pesem 4 Pri ja te ljem

APOS TO LAT MO LIT VE5 Marec - april

KONSTITUCIJE6 Predgovor6 Uvod7 Kakšen naj bo vrhovni predstojnik

VOLITVE V RIMU9 Prvo pismo p. Kejžarja

11 Drugo pismo p. Kejžarja12 Tiskovno sporočilo13 Generalovi življenjski podatki14 Generalov govor pri zahvalni maši

17 ZGODOVINA GENERALNIH KONGREGACIJ21 Nekaj številk o gen. kongregacijah

22 MARIJA OB POTI

MISIJONI23 Zambija25 Kirgizija

RAZGLED PO PROVINCI26 Ljubljana Dravlje27 Ljubljana Sv. Jakob27 Maribor Sv. Magdalena28 Šmihel pri Pliberku

29 RAZNI DOGODKI

Vse bi na

SJ 242 popravki:SJ 242.qxd 14.2.2008 16:29 Page 1

Slo ven skije zu i ti

2

JEZUITIZA BOGA

ZA ČLOVEKA


februar2008

3

Pre več Vas je, ki ce nim Vas glo bo ko,pre več, da vsa ke mu bi stis nil ro ko, oseb no sre če za že lel obi lo, da vsa ke mu na pi sal bi vo šči lo.

Za to Vam skup no pi šem te vrs ti ce, ki naj zle ti jo k Vam kot bož je pti ce, pri ne se jo Vam ra dost in za hva lo in kar sr ce bo zra ven še do da lo.

O vem, ze lo ste za me se tru di li, v vi no gra du se bož jem ste zno ji li, za to moj sad naj bli zu bo dre ve sa, ki ras te k Bo gu, k Je zu su, v ne be sa!

Za hva la bo ta ko naj bolj po šte na, na pra vem bož jem te me lju zgra je na, le ta ka Vam pri ne sla bo ve se lje, le ta ka do ka za la na še sr čne že lje.

Naj de lo Va še ob ro di sa do ve, naj vži ga sr ca, da je mis li no ve, naj bo uspeš na Vam na lo ga sve ta, da naj de mo vsi ste zo do Oče ta.

O naj pri tem Vam zdrav je do bro slu ži, ko rist no se s pri jet nim ra do dru ži, vse do bro, bla go slo va Vam že li mo, ko no ve ga se le ta ve se li mo.

Vo šči in čes ti ta dru ži na Grič nik iz ljub ljan skih Čr nuč

9. 12. 2007

Slovenskim jezuitom,spoštovanim patrom in bratom,

za srečno novo leto 2008


PR

IJA

TELJE

M

4

Slovenskijezuiti

Dra gi pri ja te lji!

Ta ko Vas je na vad no na eni od pr -vih stra ni na go vo ril ured nik p.Fran ce Kej žar. To pot Vas ta ko na -go var jam nje gov v. d. (vrši lecdolž nos ti), ki sem pod be se di lompod pi san (ta v. d. mi je bolj v ve se -lje ko dolž nost). Fran ce se na mrečkot za stop nik na še pro vin ce na vr -hov nem za se da nju (ge ne ral nikon gre ga ci ji) Druž be dva me se camu di v Ri mu. Po ro či lo o tem, kajse je tam do ga ja lo in se še do ga -ja, in še kaj s tem v zve zi, bo za -vze lo več ji del te pr ve le toš nje šte -vil ke. Tu Vam, dra gi bral ci, le na krat koome nim, da smo se po slo vi li ne leod sta re ga le ta in za če li no vo,tem več tu di da se je za nas je zu i -te kon čal šti ri in dvaj set let ni ge ne -ra lat p. Kol ven ba cha, za če nja pase do ba, ko bo us mer jal na ša du -hov na po ta "no vi" ge ne ral p.Adol fo Ni co las. Ko sem gle dalnje go vo fo to gra fi jo, sem si re kel:Mož je vi de ti pri ja zen, in te li gen -ten, dob ro ho ten in spro ščen. Ene -mu iz med vo liv cev je pad lo v oči,da je no vi ge ne ral pri ena in se -

dem de se tih le tih bolj gib čen odve či ne, ki je de set do tri de set letmlaj ša. Ev rop ski je zu i ti po la go ma iz gub -lja mo v Druž bi ve či no, ras te pašte vi lo čla nov iz Azi je in Juž neAme ri ke. Skle pal sem, da bo dono ve ga ge ne ra la iz bra li ver jet nood tam nek je. Mo je pri ča ko va njese ni čis to ures ni či lo, de lo ma pase je. P. Ni co las, po ro du Špa nec,je na mreč ve či no svo jih re dov niš -kih let po sve til de lo va nju na Dalj -nem vzho du. Na zad njih stra neh bo ne ko li koustre že no tis tim, ki se za ni ma jo zami si jo ne, in onim, ki bi ra di kaj večzve de li, kaj po če nja mo mi tu kajpod Tri gla vom. Za no vo le to sem nek je po bral mi -sel, ki me je na go vo ri la: "Ogre vase ozrač je, ohla ja jo pa se med člo -veš ki od no si." Za var stvo oko lja inza ka ko vost med člo veš kih od no -sov je vsak od nas po svo je so od -go vo ren. Naj tu di Vas, dra gi pri ja -te lji, ta mi sel na go vo ri. Le po Vaspo zdrav ljam

� v. d. ured ni ka p. Ce rar


Sploš ni:...................................................Od pu šča nje inspra va.

Da bi dou me li, ka ko po memb na staod pu šča nje in spra va med po sa mez -ni ki in med na ro di, in da bi Cer kev ssvo jim pri če va njem ši ri la Kri stu so volju be zen, vir no ve člo več nos ti.

Mi si jon ski:................................................... Pre ga nja ni za ra dievan ge li ja.

Da bi krist ja ni, ki jih v to li kih de lihsve ta in na raz ne na či ne pre ga nja joza ra di evan ge li ja, pod pr ti z moč joSve te ga Du ha še na prej po gu mno inod kri to iz pri če va li Bož jo be se do.

Slo ven ski:...................................................Spra va v na šemna ro du.

Da bi tis ti, ki vo di jo dr ža vo in Cer kev,is ka li in naš li pot do spra ve v na šemna ro du.

ma rec

5

februar2008

Sploš ni:...................................................Kri stu so vovsta je nje,vir upa nja in mi ru.

Da bi krist ja ni tu di v te ža vnih in zap -le te nih raz me rah da naš nje druž be ssvo jim ži vlje njem ne ut rud no pri če va -li, da je Kri stu so vo vsta je nje vir upa -nja in mi ru.

Mi si jon ski:...................................................Bo do či du hov ni kimla dih Cer kva.

Da bi bo do či du hov ni ki mla dih Cer -kva bi li de lež ni ved no bolj še iz obraz -be in du hov ne for ma ci je za evan ge li -za ci jo svo je ga na ro da in vse ga sve ta.

Slo ven ski:...................................................Ve li ko noč nikrist ja ni.

Da bi raz ume li in ures ni če va li na ro či -lo kon ci la, naj ži vi mo kot ve li ko noč nikrist ja ni.

APO

S T

O LA

T M

O LIT

VE

april


KonstitucijeR

E D

OV

NIŠ

KO

ŽI V

LJE

JE V

DR

UŽ

BI

6

Slovenskijezuiti

Po vod za ta za pis je dal naš p. pro vin ci al, ki je pos kr bel, da smo pred krat -kim do bi li Druž bi ne Kon sti tu ci je in njim do da ne opom be v no vem pre vo -du. Druž bi ne Kon sti tu ci je je po mno gih mo lit vah in po sve to va njih s so -bra ti se sta vil sv. Ig na cij. Iz raz kon sti tu ci je po me ni v slo ven šči ni usta no veali usta nov ne li sti ne ali krat ko usta va. Iz njih na va ja mo tu kaj tri be se di la.

Pr vo je vze to iz pred go vo ra v pr voiz da jo Kon sti tu cij le ta 1559. Ni gana pi sal sv. Ig na cij, saj je bil ta kratže 3 le ta v gro bu, mar več nje govso de la vec p. Ped ro de Ri ba de ne i -ra. Bra ti ga je tre ba kot iz raz za čet -ne ga nav du še nja:

"Da z ma lo be se da mi ve li ko po -vem: na še Kon sti tu ci je ho če jo, dasmo ljud je, ki smo kri ža ni za svetin za ka te re je sam svet kri žan; no -vi ljud je, pra vim, ki so od lo ži li svo -je na ve za nos ti, da bi si ob le kli Kri -stu sa; umr li se bi, da bi ži ve li za pra -vi čnost; ljud je, da upo ra bim be se -de apos to la Pa vla (2 Kor 6, 5-8), kiv na po rih, v be de njih, v pos tih, sčis tost jo, s spo zna njem, s po tr pe -ž lji vost jo, z dob ro to, s Sve tim Du -hom, z is kre no lju bez ni jo, z be se -do res ni ce ka že jo, da so Bož ji slu -žab ni ki, in z orož jem pra vi čno s ti vdes ni ci in le vi ci v sla vi in sra mo ti,na sla bem in dob rem gla su, vugod nih raz me rah in ob na spro to -va njih z dol gi mi ko ra ki hi ti jo pro ti

ne beš ki do mo vi ni. To je bi stvo, toje na men na ših Kon sti tu cij."

Dru go be se di lo je Uvod v Kon sti -tu ci je:

"Če prav je naj viš ja mod rost indob ro ta Bo ga, na še ga Stvar ni kain Go spo da, tis ta, ki bo vo di la inspod bu ja la v svo ji sve ti služ bi tonaj manjšo Je zu so vo Druž bo, ka -kor jo je bla go vo li la za če ti, pa boz na še stra ni pri tem bolj ka korvse zu na nje kon sti tu ci je po ma galno tra nji za kon tis te vda ne lju bez -ni, ki ga Sve ti Duh vpi su je in vtis -ku je v sr ca. Ker pa Bož ja pre vid -nost po svo jem mi los tnem skle pupri ča ku je tu di so de lo va nje svo jihstva ri in ker je tu di na mest nik Kri -stu sa, na še ga Go spo da, ta ko od -lo čil, in nas v Gos po du ta ko uči jozgle di svet ni kov ter sa ma pa met,so di mo, da je tre ba na pi sa ti Kon -sti tu ci je, ki naj po ma ga jo, da bo -mo na za če ti po ti slu že nja Bo gubo lje na pre do va li v skla du s svo -jim In sti tu tom."


Tret je be se di lo, vze tos stra ni 210-212, go vo rio da ro vih ali spo sob -nos tih, ki naj jih imaDruž bin vr hov ni pred -stoj nik. Pri mer no je,da ga na ve de mo, kerbo o njem go vor nana sled njih stra neh...

"Med raz lič ni mi da ro -vi, po ka te rih naj bi seod li ko val vr hov nipred stoj nik, bo pr vimed vse mi, da bočim bolj po ve zan inza up ljiv z Bo gom, na -šim Gos po dom, ta kov mo lit vi, ka kor privsem svo jem de lu.Ta ko bo lah ko prinjem kot vi ru vse gadob re ga iz pro sil vse -mu te le su Druž be bo -ga tej ši de lež nje go vihda rov in mi los ti ter ve li ko moč in učin -ko vi tost vse mu, kar upo rab lja pri de luza du še. Dru ga od li ka je, da je mož, ka te re gazgled v kre pos ti vseh vrst bo v po močdru gim čla nom Druž be; zlas ti naj iznje ga ža ri ta lju be zen do vseh bli žnjih,po se bej še do Druž be, in pra va po niž -nost: obe ga bos ta ze lo pri ljubi li Bo gu,na še mu Gos po du, in lju dem. Mo ra bi ti tu di prost vseh ne u re je nihnag njenj, ki jih je po Bož ji mi los ti ukro -til in omrt vi čil, da na zno traj ne bi mo ti -

la pre so je raz uma; pa tu di na zu naj mo -ra bi ti ta ko ure jen in zlas ti v go vor je njuta ko paz ljiv, da ni mo go če za zna ti prinjem ni če sar, ni ti be se di ce, kar ne bi bi -lo v spod bu do bo di si tis tim iz Druž be(tem mo ra bi ti ka kor ogle da lo in zgled),bo di si zu na njim. Nič manj mo ra zna ti ta ko zdru že va tina čel nost in po treb no stro gost z dob -ro to in bla gost jo, da se ne pus ti od vr ni -ti od te ga, kar bo pre so dil, da bo boljvšeč Bo gu, na še mu Gos po du, ven darpa bo znal ime ti tu di so čut je do svo jih

Sv. Ignacij, sestavljalec Konstitucij

7

februar2008


si nov, ka kor je prav. Rav nal bo ta ko, dabo do tu di tis ti, ki jih bo gra jal ali kaz no -val, če prav jim po niž jem člo ve ku to nebo všeč, vsee no pri zna li, da v Gos po duprav in z lju bez ni jo oprav lja svo jo na lo go. Tu di ve li či na in moč du ha sta mu ze lopo treb ni, da pre na ša sla bost mno gih inse v služ bi Bo ga, na še ga Go spo da, lo tive li kih za dev ter v njih ne o maj no vztra -ja, če je tre ba, ne da bi iz gu bil po gumza ra di na spro to vanj, tu di če pri ha ja jood ve li kih in mo goč nih, in ne da bi sepus til z no be no nji ho vo proš njo aligrož njo od vr ni ti od te ga, kar zah te varaz um in slu že nje Bo gu. Konč no naj bovzvi šen nad vsem, kar se lah ko zgo di,ne da bi ga prev ze li uspe hi ali potr le ne -všeč nos ti, in po vsem pri prav ljen umre -ti, če bi bi lo tre ba, za bla gor Druž be vsluž bi Je zu sa Kri stu sa, na še ga Bo ga inGo spo da. Tret ja te melj na last nost je, da se od li ku -je po si jaj nem da ru raz um nos ti in raz -sod nos ti, da mu te ga da ru ne zmanj kane pri te o re tič nih ne pri prak tič nihvpra ša njih, ki se bo do po jav lja la. In če -prav je zna nje ze lo po treb no tis te mu, kibo na če lu to li kim uče nim mo žem, ješe bolj po treb na pre u dar nost, v du hov -nih in no tra njih stva reh pa iz ku še nost,da bo lah ko raz lo če val raz lič ne du ho veter da jal na sve te in zdra vi la to li kim, kibo do tr pe li v du hov nih po tre bah. Spo -sob nost pre so ja nja bo ze lo po tre bo valtu di v zu na njih stva reh ter pri ob rav na -va nju ta ko raz lič nih za dev in v od no sihs ta ko raz lič ni mi vrs ta mi lju di v sa miDruž bi in zu naj nje.

Četr ta last nost, ki je po treb na pred -vsem za to, da se stva ri iz pe lje jo, je bu -dnost in skrb, da se zač ne jo ures ni če -va ti, ter od loč nost, da se za de ve pri ve -de jo do kon ca in do do vr še nos ti, ta koda ne bi za ra di brez briž nos ti in oma hlji -vos ti os ta le za če te in ne do kon ča ne. Pe ta se ti če te le sa. Gle de zdrav ja, zu na -njos ti in sta ros ti je tre ba gle da ti na to,kar je pri mer no in kar zah te va ugled,pa tu di na te les ne mo či, ki jih zah te vanje go va služ ba, da lah ko v njej iz pol -nju je svo je dolž nos ti v sla vo Bo ga, na -še ga Go spo da. Ta ko se vi so ka sta rost ne zdi pri mer na,saj na vad no ne zmo re več na po rov inskrbi ta ke služ be; pa tu di ne pre mla dale ta, ki jih obi čaj no ne sprem lja ta neugled ne ustrez na iz kuš nja. Šes ta se na na ša na zu na nje stva ri. Mednji mi je tre ba da ti pred nost tis tim, ki nata kem po lo ža ju bolj za le že jo v spod bu -do in služ bo Bo ga, na še ga Go spo da.Po na va di so di jo med ta ke spo što va nje,do ber glas in vse, kar še dvi ga ugled prizu na njih in v Druž bi. Konč no mo ra bi ti vr hov ni pred stoj nikkdo iz med naj bolj ših v vseh vrli nah innaj za služ nej ših v Druž bi in s te stra ni žedol go zna nih. Če pa ka te re ga od zgo -raj na ve de nih da rov ne bi imel, naj muni ka kor ne manj ka jo iz red na po šte nostin lju be zen do Druž be ter trez na pre so -ja ob pri mer nem zna nju. Kaj ti v vsemdru gem bo do lah ko z dob rot no Bož jopo moč jo mar si kaj na do mes ti li tis ti, kimu jih je tre ba do lo či ti za po moč."

8

Slovenskijezuiti


Dra gi so brat je!

Bo gu hva la, ima mo no ve ga ge ne ra la,p. Adol fa Ni co la sa! Ime je mar si ko muver jet no ne zna no, tu di me ni je bi lo, to -da v na ših "še pe ta njih" - mur mu ra ti o -nes, se je iz dne va v dan po gos te je po -jav lja lo, z ne dvo mni mi kva li te ta mi člo -ve ka, o ka te rih so pri če va li tis ti, ki gapo zna jo. Mis lim, da je nje go va iz vo li tevtu di v so glas ju z dej stvom, da je ve likdel Druž be Je zu so ve na dru gih kon ti -nen tih, saj je bil p. Ni -co las na zad nje pred -sed nik Kon fe ren ceVzhod ne Azi je in Oce -a ni je. Na kon cu vo lil ne se je,ko smo no ve ga p. ge -ne ra la že po zdra vi li zdol gim aplav zom, muje še vsak oseb no čes ti -tal in se z njim ob jel.Če prav je tra ja lo kardol go, kaj ti po 217elek tor jih so pri šli vdvo ra no še dru gi čla niku ri je, p. Ni co las te gapo zdrav lja nja ni po čel

ru tin sko in na hit ro, am pak člo veš ko to -plo in is kre no. Pr vi del GK je to rej uspeš no za na mi,če prav sle di jo še vo lit ve naj ož jih ge ne -ra lo vih so de lav cev. Te den, ki se iz te ka, se je za čel z od sto -pom p. Kol ven ba cha. Kar ne ver jet no je,ka ko pre pro sto in hit ro je to po te ka lo.P. Kol ven bach je vre den ob ču do va nja,ka ko brez okras kov in uvo dov spre go -vo ri ta koj o stva ri - ta koj gre in me di asres. Tu di svoj od stop je po dal v ne kaj

P. Kolvenbach na obisku pri papežu Janezu Pavlu II.

9

februar2008

Volitve v Rimu

Elek tron sko pis mo p. F. Kej žar ja, dne 19. 01. 2008


jed rna tih stav kih, brez po nav lja nja inod več ne ga po jas nje van ja. Če prav smoo od sto pu gla so va li in ga spre je li z dol -gim plos ka njem, kar je bi lo zna me njehva lež nos ti in pri zna nja Druž be p. Kol -ven ba chu, je on os tal pri vsej tej se ji ta -ko skro men in jed rnat, da bo ne dvo -mno za zgled mar si ko mu. Si cer je bi lopa od vr hov Cer kve (pa pež sam, kar di -nal Ro de) iz re če no pri zna nje za nje go -vo pa met no, mod ro, urav no te že no vo -de nje Druž be Je zu so ve. V to rek (15. 1.) se je za čel je zu it ski kon -kla ve - mur mu ra ti o nes. Kaj bo to? Ka koto gre? sem se spra še val tu di sam. Pr vidan so nam raz lo ži li, ka ko in kaj, po tempa haj de šti ri dni v "še pet". Ti štir je dne -vi so bi li kot ne ke vrs te du hov ne va je, sše pe ta nji, jas no. Dan se je za čel z ma -

šo po je zi kov nih sku pi nah, po tem pa sibil "prost" do ve če ra. V dveh ka pe lah jebi lo ves dan iz po stav lje no Naj sve tej še,kjer si se lah ko po sve čal mo lit vi in raz -lo če va nju o no vem ge ne ra lu, ko li kor siho tel, po tem pa se je člo vek od pra vilpo pro sto rih in ho dni kih ku ri je in kjer jesre čal kak šne ga elek tor ja, ki po zna te -ga in te ga pat ra, mož ne ga kan di da ta zage ne ra la, ga je po cu kal za ro kav in gapro sil za po go vor, da mu po ve dob relast nos ti kan di da ta in nje go ve po manj -klji vos ti. Ta ko se je to "še pe ta lo" šti ridni: po vseh pro sto rih, na vseh sto lihsta se de la po dva in dva in se po go var -ja la. Vam po vem, da si po enem ta kemdne vu kar po šte no utru jen. Za ko si losmo ime li sen dvi če in vo do v ku ri ji, ta -ko da nis mo ni ka mor od ha ja li. Ta ka je bi la ta "avan tu ra", kot se je ne -kdo iz ra zil. In res so bi le te mur mu ra ti -o nes pra va avan tu ra du ha in Du ha. Ka -ko so se po jav lja li kan di da ti in/ali iz gi -nja li; sa mo v po go vo rih v dvo je, no be -nih "po li tič nih" zbo ro vanj! To lah ko sa -mo do ži viš. Po mo jem mne nju je vsepo te ka lo zgled no, z ve ro, ve li ko res -nost jo in od go vor nost jo, brez špe ku la -cij. In ko smo da nes (19. jan.) pri se ji predvo lit va mi ime li še eno uro, naj prej na -go vor, po tem mo li tev v ti ši ni in sem vi -del, da vsa avla mi ži v zbra nos ti in mo -lit vi - pa ne le to, še prej ob last ni od go -vor nos ti in po slan stvu, ki mi je za u pa no- sem do živ ljal, ta ko re koč ti pal, da je tuSv. Duh na de lu in da tu di izid ne mo rebi ti dru ge ga kot de lo Du ha, po tem ko

p. Franc Kejžar

10

Slovenskijezuiti


smo mi "še pe ta je" so de lo va li z Njim inpo člo veš ki stra ni na re di li vse, kar je bi -lo tre ba sto ri ti.

Tak je ta po zdrav iz Ri ma, da ma lo ves -te, ka ko to gre,

� p. Franc Kej žar

Pi še se mi, pa bom do dal še to: Rim, 20. 1. 2008

Do pold ne sem se šel v Rup ni ko vo ka -pe lo v hi ši pi sa te ljev (sv. Pe tra Ka ni zi ja)za hva lit za no ve ga ge ne ra la, saj je bi lotam med mur mu ra ti o nes Naj sve tej še insem v tej ka pe li ve li ko pre mo lil. NaRup ni ko vem mo zai ku dr ži Ma ri ja ma le -ga Je zu sa v na roč ju, zra ven je de kla, ob

Ma ri ji pa, kot ste ber, sv. Jo žef. Ta po do -ba se mi je ži vo vtis ni la v du hov ni spo -min: Ma ri ja nam bo da la no ve ga ge ne -ra la, kot nam da je ma le ga Je zu sa. Še en krat bom ob no vil tis ti ne ver jet niob ču tek mo lit ve tik pred vo lit va mi ge -ne ra la: 217 od go vor nih je zu i tov z vsehkon cev sve ta več kot pol ure v po pol niti ši ni, ta ko re koč ne pre mi čno, z za pr ti -mi oč mi. Vo li ti pred stoj ni ka je zu it ske gare da v Cer kvi ni maj hna stvar, ko pa sitam ude le žen v ti ši ni, ki je vsa eno sa -mo ob ra ča nje k Bo gu in pri sluh nje go -vi Mod ros ti v go vo ri ci Du ha, po tem sina ne kem vr hun cu, kjer si re češ: ta "ne -ka pot k Bo gu" je pra va, ljud je res ve ru -je jo in Bog bo to po tr dil. Ne mo re bi tidru ga če. No vi ge ne ral se je že po ka zal s svo jo

Kurija - generalna jezuitska hiša v Rimu

11

februar2008


člo veš kost jo in spro šče nost jo. Tu di prislo ves ni ma ši v cer kvi del Ge sů je bilne po sre den in spro ščen, da je cer kevza tre nu tek spra vil tu di v smeh. Pri ho -mi li ji, ki ni ho tel bi ti slo ves ni na go vor, jeveč krat ome nil ubo ge.

V ku ri jo se de le ga ti, ki sta nu je mo v dru -gih hi šah, vo zi mo z mest nim av to bu -som ali pa gre mo peš. To mi je všeč: bi -ti z ljud mi na av to bu su, ho di ti po mest -nih uli cah, ho di ti ozi ro ma vo zi ti se "nade lo" z ljud mi, po uli cah sve ta, bi ti vmno ži ci in ta ko z Druž bo Je zu so vo is -ka ti Bož jo vo ljo za vse...

� Lep po zdrav vsem - Franc

12

Slovenskijezuiti

Tis kov no (urad no) spo ro či lo

o iz vo lit vi vr hov ne ga pred stoj ni ka DJ

Rim, 19. ja nu ar ja 2008

Da nes, v so bo to, 19. ja nu ar ja, je 35. ge ne ral na kon gre ga ci ja

Druž be Je zu so ve iz vo li la p. Adol fa Ni co la sa, DJ, za vr hov ne ga

pred stoj ni ka. Pos tal je 29. na sled nik sve te ga Ig na ci ja v vod stvu

Druž be.


Krat ki življenski po dat ki p. Adol fa Ni co las SJ.

29. april 1936: ro jen v Pa len cii, Špa ni ja 15. sep tem ber 1953: vsto pil v no vi ci at v Ara nju ez, pro vin ca To le do (Špa ni ja). 1958-1960: ma gis te rij iz fi lo zo fi je (Al ca la, Ma drid) 1964-1968: te o lo gi ja v To kiu, Ja pon ska 17. ma rec 1967: du hov niš ko po sve če nje v To kiu, Ja pon ska 1968-1971: ma gis te rij iz te o lo gi je na Gre go ri a ni v Ri mu 1971: pro fe sor sis te ma ti čne te o lo gi je na So phia uni ver zi v To kiu,1978-1984: di rek tor pas to ral ne ga in sti tu ta v Ma ni li, Fi li pi ni 1991-1993: rek tor sho las ti ka ta (To kio, Ja pon ska) 1993-1999: pro vin ci al ja pon ske pro vin ce 2004-2007: mo de ra tor Kon fe ren ce je zu i tov Vzhod ne Azi je in Oce a ni je. Je zi ki: špan ski, ja pon ski, an gleš ki, fran cos ki, ita li jan ski.

Novoizvoljeni vrhovni predstojnik Družbe Jezusove

p. Adolfo Nicolas

13

februar2008


Naj prej že lim re či, da to ni spo ro či lo zasvet, am pak je pre pro sta ho mi li ja, mo -lit ve ni po gled na da naš njo Bož jo be se -do. Za je zu i te, ki so tu. Ne kaj mi nut že -lim bi ti pre prost krist jan, ki pre miš lju jeob Sve tem pis mu.

Mis lim, da pr vo be ri lo iz pre ro ka Izai jav ne kem smi slu vsem krist ja -nom od pi ra po gled na na še po -slan stvo v sve tu. Izai ja nam pra -vi, ka ko smo vsi po kli ca ni zaslužab ni ke. Spo ro či lo je jas no,kak šno po slan stvo ima mo kotje zu i ti, kot krist ja ni, kot Bož jeljud stvo. Bog ho če, da smoslužab ni ki, to mu je všeč. Špan -ski pre vod, ki smo ga bra li, pra -vi, da je Bog "po no sen" na svo -je ga služab ni ka. Ita li jan ski pre -vod pra vi: Bog "se ve se li", mu jevšeč, in mis lim, da je bli že te mu,kar že li Sve to pis mo re či. Bolj smoslužab ni ki, bolj je to Bo gu všeč. Mis lim,da je to sli ka, ki jo mo ra mo da nes po -nes ti s se boj.

Dnev ni ki, re vi je te dni po nav lja jo zli za -ne fra ze: "čr ni pa pež", "be li pa pež",moč, sre ča nja, de ba te; to da vse to jepovr šin sko in ne stvar no. To je hra na zatis te, ki ima jo ra di po li ti ko, ne pa za nas.Izai ja nam pra vi: Slu že nje je všeč Bo gu.Slu že nje ve lja. Slu ži ti Cer kvi, slu ži ti sve -

tu, slu ži ti lju dem, slu ži ti evan ge li ju. Tu di Ig na cij nam je na ro čil, kot po vze -tek na še ga ži vlje nja: "V vsem lju bi ti inslu ži ti." In naš pa pež Be ne dikt XVI. namje re kel, da je Bog lju be zen, in nas spo -mnil na bi stvo evan ge li ja.

Ta koj na to nam Izai ja po ve, v čem je

služab ni ko va moč. Pra vi: služab ni ko vamoč je sa mo Bog. Ni ma mo no be nedru ge mo či: ni ti zu na njih mo či po li ti keali de nar ja ali sred stev jav ne ga ob ve -šča nja, ni ti no tra nje mo či kul tur ne garaz is ko va nja, štu di ja, aka dem skih nas -lo vov. Kot ubo gi ima mo sa mo Bo ga.Pred ne kaj dne vi sem se po go var jal zenim iz med vas o ča su, ko sem imel de -lo z mi gran ti. Ze lo me je pri za de la iz -kuš nja ne ke Fi li pin ke, ki je ve li ko tr pe la,ko se je ho te la vklju či ti v Ja pon sko, naj -

Ho mi li ja p. A. Ni co la sa v cer kvi del Ge sův ne de ljo, 20. ja nu ar ja 2008 (2. na vad na) med za hval no ma šo, dan po iz vo lit vi:

14

Slovenskijezuiti


ti pot za svo je ži vlje nje. Sre ča la je dru -go Fi li pin ko, ki jo je pro si la za na svet:"Imam te ža ve s svo jim mo žem. Nevem, ali naj se lo -čim ali naj vztra -jam." In ta ko na -prej z vse mi te miprob le mi, ki so naža lost ta ko po -gos ti. Te daj ji jepr va Fi li pin ka re -kla: "Tre nut no nevem, kaj naj ti re -čem, to da poj di zme noj v cer kev inmo li va, kaj ti namre ve žem po ma gasa mo Bog." To meje ze lo na go vo ri lo, ker je ta ko res nič no.Za re ve že je sa mo Bog moč. Za nas jesa mo Bog moč. Sa mo Bog je moč zane se bič no, brez po goj no slu že nje.

Po tem pre rok go vo ri o od re še nju. Na šespo ro či lo je spo ro či lo od re še nja. In na -da lju je - ta to čka me je da nes naj boljna go vo ri la -: naš Bog, na ša ve ra, na šespo ro či lo, na še od re še nje so ta ko ve li -ke re či, da jih ne mo re mo da ti v ne kikon tej ner, v ne ko de že lo, v ne ko sku pi -no, v ne ko skup nost, ni ti v ne ko ver skoskup nost. To je od re šenj ska vest za vsena ro de. Je ve solj no spo ro či lo. Je spo ro -či lo, ki ga ne mo re mo zves ti na no be nodru go.

Tu kaj da nes pred stav lja mo vse na ro de.Vse. Ves svet je tu nav zoč. To da mor da

se na ro di še na prej od pi ra jo. Vpra še valsem se, kak šni na ro di so za nas da nes,ker ima mo tu kaj vse na ro de - zem lje -

pis no vze to-; mor da ob -sta ja jo dru gina ro di, dru -ge skup nos -ti, ne zem -l j e p i s n e ,a m p a ksploš no člo -veš ke, kipro si jo na šopo moč. Re -ve ži, po tis -nje ni na

rob, iz klju če -ni; v tem glo ba li zi ra nem sve tu je ved noveč tis tih, ki so po pol no ma iz klju če ni.Vsi tis ti, ki so zmanj ša ni, ker ima druž bapro stor le za ve li ke, ne pa za maj hne;vsi tis ti, ki so v slab šem po lo ža ju, ki soma ni pu li ra ni; vsi ti so naj brž za nas no -vi na ro di, na ro di, ki po tre bu je jo pre ro -ka, Bož je spo ro či lo, ki je za vse.

Vče raj, po iz vo lit vi, po pr vem šo ku, jepri šel tre nu tek brat ske po mo či; vsi steme pris rčno po zdra vi li, mi iz ka za li pod -po ro in po moč. Ne kdo mi je še pe ta jere kel: "Ne po za bi ubo gih." Mor da je tapo zdrav naj važ nej ši, kot je sto ril Pa vel znaj bo ga tej ši mi cer kva mi, ko jih je spo -mnil na je ru za lem ske re ve že. "Ne po -za bi ubo gih": to so na ši na ro di. To sona ro di, za ka te re je od re še nje še ved nosa nja, že lja. Mor da je že med nji mi.

Novi in prejšnji vrhovni predstojnik

15

februar2008


Člani Generalne kongregacije(p. Kejžar je spredaj levo svetlih las)

Mis lim, da je že med nji mi, ven dar gaše ne ču ti jo.

In po tem dru gi. Dru gi, to so na ši so de -lav ci, če so de lež ni is te ga gle da nja inima jo is to sr ce, ki ga je Kri stus dal nam.In če ima jo šir ši po gled in več je sr ce,te daj smo mi nji ho vi so de lav ci. Tis tona mreč, kar ve lja, je od re še nje, ve se ljeubo gih. Tis to, kar ve lja, kar je stvar no,je upa nje, od re še nje, in mi že li mo, dase to od re še nje raz ši ri. Da bi bi lo kotek splo zi ja od re še nja: ta ko go vo ri Izai ja.Da bi bi lo od re še nje, ki za de va vse, od -

re še nje po Bož jem sr cu, po nje go vi vo -lji, po nje go vem Du hu.

In ta ko - s tem smo pri šli do evan ge li ja- mo re mo bi ti pra vi učen ci Bož je ga Jag -nje ta, ki nas je za res dvig ni lo iz na šihgre hov, nas po pe lja lo v nov svet.

On, Bož je Jag nje, se je sam pred sta vilkot služab nik, de dič Izai je ve ga nau ka,de dič spo ro či la pre ro kov. Bi ti služab ni -ki. To bo zna čil no zna me nje, žig na še -ga po slan stva, na še po kli ca nos ti, na ka -te ro pos ku ša mo te dni od go vo ri ti.

16

Slovenskijezuiti


Ge ne ral ne kon gre ga ci je so naj viš ji or -gan upra ve v Druž bi Je zu so vi. Pr va(1558), dve le ti po Ig na ci je vi smr ti, jeime la bu ren za če tek, ko še ni bi lo jas -no, kdo bi mo ral vo di ti Druž bo. Ra zen

te ga je bil pa pež Pa vel IV. v voj ni sšpan skim kra ljem Fi li pom II., ki ni do vo -lil, da bi špan ski de le ga ti pri šli v Rim.Ni co la Bo ba dil la, eden pr vih je zu i tov,ni bil za do vo ljen s Kon sti tu ci ja mi, in pa -pež je že lel spre me ni ti ne ka te re vi di ke

in na vo di la Druž be. Kljub vse mu jekon gre ga ci ji uspe lo da ti je zu i tom kon -ti nu i te to in je opra vi la naj po memb nej -šo na lo go, ko je iz bra la no ve ga ge ne -ral ne ga pred stoj ni ka Di e ga Lai ne za.

Na sled nje kon gre ga ci je so bi le ve či no -ma bolj uspeš ne kot pr va. Ob de lo va leso dve po memb ni po droč ji: kaj ohra njain pos pe šu je re dov niš ko ži vlje nje je zu i -tov in kaj bolj po ma ga Druž bi v slu že -nju Gos po du in Cer kvi?

Zgodovinage ne ral nih kon gre ga cij

Dvorana v Kuriji, kjer so zborovanja

17

februar2008


Z upo šte va njem raz lič nos ti kul tur inoko li ščin, v ka te rih so je zu i ti ži ve li inde lo va li, so po gos to raz na miš lje nja da -ja la iz vir nost v ži vah nih raz pra vah oraz lič nih te mah. V ča su pr ve kon gre ga -ci je je bi lo že ti soč je zu i tov. Se dem letpo zne je, ko je bi la dru ga, se je šte vi lopov zpe lo na 3.500; in ko je bi la četr ta,jih je bi lo več kot 5.000. Med pr vi mikon gre ga ci ja mi so ve lik na por vlo ži li vor ga ni za ci jo ta ko ve li ke ga pri ho da no -vih čla nov, v re dov niš ko ži vlje nje vsa ke -ga dne va in v apos to lat. Četr ta kon gre ga ci ja (1581) je iz vo li la38 let ne ga Klav di ja Aqua vi va, naj mlaj -še ga ge ne ra la Druž be. Pa pež Gre go rijXI II. je iz ra zil za ču de nje za ra di iz bi rene ko ga, "ki še ni pre iz ku šen v kre pos tihin sta ros ti". Aqua vi va je re kel, da s svo -

je stra ni lah ko sa mo upa, mo li in de la.Os tal je v tej služ bi 34 let (to je naj dalj -ši ge ne ra lat v zgo do vi ni je zu i tov) in jepred se do val trem kon gre ga ci jam. Ne ka te ri špan ski je zu i ti, ne za do volj ni zAqua vi vo, so sku ša li upo ra bi ti ob lastšpan ske ga kra lja, in kvi zi ci jo in pa pe ža,da bi v Druž bo uved li bi stve ne spre -mem be. Spod le te lo jim je, to da uspe lojim je pa pe ža Kle men ta VI II. pre pri ča ti,naj ge ne ra lu za po ve, da skli če no vokon gre ga ci jo. De le ga ti so raz re ši liAqua vi vo, ohra ni li pa so bi stve ne ele -men te Druž be in so iz Re da iz gna li večkot dva du ca ta je zu i tov "kri vih za pe lje -va nja". Tu di šes ta kon gre ga ci ja je mo ra la mi ri -ti ne za do volj ne že, to da obe kon gre ga -ci ji sta opra vi li tu di dru ga po memb na

Cerkev v Kuriji, kjer se zbirajo k molitvi in sv. daritvi.

18

Slovenskijezuiti


de la. Pe ta je, na pri mer, jas no do lo či la,da mo ra jo pro fe sor ji v te o lo gi ji in v fi lo -zo fi ji sle di ti To ma žu Ak vin ske mu inAris to te lu, šes ta pa je vse je zu i te ob ve -za la na uro dnev ne me di ta ci je in navsa ko let ne osem dnev ne du hov ne va je. Aqua vi vo je na sle dil dru gi ge ne ral zdol gim ži vlje njem, Mu zio Vi tel le schi, inso ta ko od 1581 do 1646 bi le šti ri kon -gre ga ci je. 19. kon gre ga ci ja (1758) je bi la zad njapred uki nit vi jo Druž be (v le tu 1773),20. (1820) pa je bi la pr va po nje ni oži -vit vi (v le tu 1814). Čla ni so do se gli, daje Druž ba os ta la is ta, kot je bi la preduki nit vi jo, za to so uved li pred hod no za -ko no da jo.Kon gre ga ci ja le ta 1829, 20 po vrs ti, jeiz bra la p. Ni zo zem ca Ja na Ro ot haa na,ki je bil eden naj več jih ge ne ra lov poAqua vi vi. Sle deč na ro či lom Kon gre ga -ci je je ob no vil Druž bo v tem, da je pri -po ro čil okre pi tev upo ra be Du hov nihvaj, pod pi ral mi si jo nar sko ak tiv nost, sepo nov no lo til šol ske ak tiv nos ti in vztra -jal pri so lid ni du hov ni in aka dem ski pri -pra vi ve li ke ga šte vi la no vih, ki so tr ka lina Druž bi na vra ta. Ro ot haan in nje go vi na sled ni ki so ži ve liv ob dob ju po li tič nih pre tre sov XIX. sto -let ja. Sam Ro ot haan je mo ral za ne kajča sa v iz gnan stvo. V le tu 1870 je bil te -da nji ge ne ral, Pi e ter Beckx, pri si ljen za -čas no pre nes ti ge ne ra lat v Fi e so lo, bli zuFi ren ze, 24. kon gre ga ci ja pa se je za ra -di sov raž nos ti v Ri mu se sta la v Špa ni ji. V ča su 25. kon gre ga ci je 1906 je no tra -nji mir ce lot ne Cer kve ogro ža la kri za

mo der niz ma. Ne ka te ri je zu i ti, sku paj sp. ge ne ra lom, so bi li ob to že ni, da somu bi li na klo nje ni. Ko se je 1915 zbra la 26. kon gre ga ci ja,je div ja la pr va sve tov na voj na. Iz bran jebil Po ljak p. Vla di mir Le do chow ski. KotAqua vi va je pred se do val trem kon gre -ga ci jam. Vse so bi le za pos le ne z vo de -njem hit ro ras to če Druž be, z ure ja njemnje nih za ko nov in s pri la ga ja njem apos -to la ta sve tu v nje go vem vse hit rej šemra zvo ju. Ja nez Bap tist Jans sens, iz vo ljen za ge -ne ra la na 29. kon gre ga ci ji (1946), jepred se do val tu di 30., ki je bi la skli ca napet let pred 2. Va ti kan skim kon ci lom.Po voj na le ta so zah te va la spre mem be vsti lu ži vlje nja Druž be in v iz va ja nju apo -s tol ske ak tiv nos ti, to da ozrač je stro ge -

19

februar2008


februar2008

ga kon zer va ti viz ma Cer kve v tis tem ob -dob ju je do pus ti lo le ne kaj bo je čih ko -ra kov. 31. kon gre ga ci ja je bi la po 2. Va ti kan -skem kon ci lu (1962-65), ki je skrb nopre u čil ži vlje nje v Cer kvi in je po zvalvse re do ve, da po nov no od kri je jo pr -vot no ka ri zmo, se od tod pre no vi jo inte mu pri mer no pri la go di jo svo je apos -tol ske de jav nos ti. Kon gre ga ci ja je iz vo -li la ge ne ra la Bas ka Pe tra Ar ru pe ja, na topa se je bolj skrb no kot kdaj ko li prejukvar ja la z ži vlje njem in de lom je zu i -tov. Uved la je ne kaj spre memb v za ko -no da ji in po so do bi la ta ko te o ri jo kotprak so uboš tva. Po vr ni la se je na ig na -ci jan ske uvi de o mo lit vi, vzpod bu di la kšir ši li tur gi čni ude lež bi in raz ši ri la so ci -al ni apos to lat. V na sled njih le tih so se v Cer kvi inDruž bi do ga ja le po memb ne spre mem -be, za ene od re šil ne, za dru ge vir tes -nob. Za če le so se no ve ak tiv nos ti, ne -ka te re trd ne in traj ne, dru ge ne na vad -ne in krat kot raj ne. Bi lo je ve li ko poh valin tu di očit kov. Le ta 1970 je Ar ru pe skli cal 32. kon gre -ga ci jo, da bi ov red no ti la na po re Druž -be pri iz va ja nju na vo dil kon ci la. Glav nete me so bi le: um ska in du hov na iz -obraz ba, skup nost no in oseb no mo lit -ve no ži vlje nje, ig na ci jan ka po kor šči na,"stop nje" ali ka te go ri je čla nov Druž be,mož nost, da bi se "četr ta za ob lju ba" oraz po lož lji vos ti gle de po seb nih po slan -stev, ki jih da je pa pež, raz te gni la na vseje zu i te. "Služ ba ve ri in de lo za pra vi -čnost", opre de lje ni kot po seb na in naj -

viš ja zna čil nost vseh de jav nos ti je zu i -tov, sta bi li po stav lje ni v sre di šče po zor -nos ti re da. 33. kon gre ga ci ja (1983) je iz vo li la Pe -tra-Han sa Kol ven ba cha. Na sle dil je p.Ar ru pe ja, ki je bil za ra di ka pi ne spo so -ben vo di ti Druž bo. Po tr di la je smer ni ceprej šnih dveh kon gre ga cij. Glav ni na men 34. kon gre ga ci je (1995)je bil po so do bi tev Kon sti tu cij Druž be.V uvod nem na go vo ru je p. Kol ven bachspo mnil, da Ig na cij ni že lel, da bi nje go -vo be se di lo Kon sti tu cij je ma li kot do -kon čno. Po nje go vem pre pri ča nju je p.Di e go Lai nez, Ig na ci jev to va riš in nje -gov pr vi na sled nik kot vr hov ni pred stoj -nik, vi del v Ig na ci je vem ne do kon ča -nem be se di lu va bi lo k ustvar jal ni zves -to bi. Tr do de lo re vi zi je Kon sti tu cij se jekon ča lo 18. mar ca. Po konč nem gla so -va nju je sle dil dolg in to pel aplavz zasku pi no, ki je de la la z ve li ko učin ko vi -tost jo in pre da nost jo. V zna me nje hva -lež nos ti so de set vrt nic, za de set de lovKon sti tu cij in nje nih Do pol ni lih do lo čil,iz ro či li p. Ur ba nu Va le ru, ki je vse na -po re uskla je val, ta pa jih je po lo žil predkip sv. Ig na ci ja.

Po an gleš kem pred lož ku pri pra vil� p. Jo že Rob lek

20

Slovenskijezuiti


Ne kaj šte vilko ge ne ral nih kon gre ga ci jah

Naj prej vpra ša nje: Ka ko dol go naj tra jakon gre ga ci ja? Do kler ne bo iz pol ni la na -čr ta, ki si ga je za da la. Sa ma si bo do lo či -la tra ja nje. Če ne bo kon ča la del do do -lo če ne ga ter mi na, si lah ko do lo či do dat -no za se da nje. 31. ge ne ral na kon gre ga ci -ja je bi la pr va, ki je po te ka la v dveh za se -da njih.

De le ga ti 35. ge ne ral ne kon gre ga ci je poob dob jih sta ros ti:

sta rost de le ga ti70-79 1060-69 6750-59 9040-49 5830-39 1

De le ga ti po asis ten cah:Af ri ka 18Juž na La tin ska Ame ri ka 22Se ver na La tin ska Ame ri ka 18Juž na Azi ja 43Vzhod na Azi ja - Oce a ni ja 19Cen tral na Ev ro pa 10Juž na Ev ro pa 26Za hod na Ev ro pa 24Vzhod na Ev ro pa 15Se ver na Ame ri ka 30SKU PAJ 225

De le ga ti po ce li nah:Af ri ka 18La tin ska Ame ri ka 40Azi ja in Av stra li ja 64Ev ro pa 69Se ver na Ame ri ka 34SKU PAJ 225

21

februar2008

Za duhovni napredek jezelo koristno, naj imajopredstojnika, kdorkoli že je,za namestnika KristusaNašega Gospoda ter da vsrcu spoštujejo in ljubijo ...Njegovo voljo in sodbo najsi vzamejo za merilo svojivolji in sodbi, da se karnajbolje uskladita s prvim innajvišjim merilom vsakedobre volje in sodbe, zvečno Dobroto inModrostjo.(Konstitucije 284)

Ker Družba ni ustanovljena sčloveškimi sredstvi, se nemore z njimi ohraniti nerasti, temveč le z milostjovsemogočnega Boga innašega Gospoda JezusaKristusa. Samo vanj moramozaupati, da bo on ohranjal inspodbujal to delo, ki smo gahoteli začeti v svojo služboin slavo in v pomoč dušam.(Konstitucije 812)


Ko se je Ig na cij Lo jol ski le ta 1538 s to -va ri ši na po til v Rim z na me nom, da sepo nu di jo pa pe žu za ka kr šno ko li de lona du hov nem po droč ju, jih ni tam nih -če pri ča kal. Ni ko gar ni so po zna li in tu -di njih ni nih če po znal. Na je li so si za -sil na bi va li šča, za sve ti šče pa jim je pa -pež do de lil ka pe lo v mest ni četr ti le vood Ti be re z ime nom Ma don na del laStra da - Ma ri ja ob po ti. Ka pe la je bi la maj hna in te mač na, Ma -ri ji na po do ba v njej pa na če ta od vla -ge. Ig na cij si je pri za de val pri ti do več -je ga bo go služ ne ga pro sto ra, a mu niuspe lo. Še le po nje go vi smr ti so je zu i -ti v Ri mu s pod po ro kar di na la Far ne se -ja zgra di li ve li ko cer kev, ki je do bi laime Al'Ge su - pri Je zu su in je še da nesnaj bolj po zna na je zu it ska cer kev v Ri mu.Ka pe lo, ki je sta la na tis tem mes tu, sopodr li, ohra ni li so le po do bo. Na mes ti liso jo v stran skem ol tar ju no voz gra je necer kve. V ča su pred uki nit vi jo Druž be so predtem ol tar jem pred stoj ni ki spre je ma li za -ob lju be no vih čla nov. Je zu i ti, ki so bi li izRi ma po sla ni na raz na po to va nja in po -slan stva, so pri ha ja li pred to po do bo pro -sit Ma ri jo, naj jih sprem lja s svo jim bla go -slo vom. Tis ti, ki jih je pot pri pe lja la v Rim,so se ji pri ha ja li za hva lje vat za ma te rin skosprem stvo. Po do ba me ri 68 x 75 cm in je iz de la na vfres ko teh ni ki. Dva krat so jo v te ku pe tihsto le tij ob no vi li, tret jič pa je naj bolj stro -kov no ob no vo do ži ve la pred dve ma le to -ma, ko so ji vr ni li pr vot no ob li ko. Pri ka zu -

je se de čo Ma ter, ki dr ži v le vi ro ki Otro -ka. Oba ob ra za iz ra ža ta umir je no res no -bo, po gled pa ima ta uprt v gle dal ca. Je -zu so va des ni ca je pri vzdig nje na v bla go -slov. Obe gla vi sta ob da ni z zla to svet niš -ko glo ri o lo. Pos net ke Ma ri ji ne po do be Ob po ti hra ni -jo je zu i ti v raz nih bo go služ nih in bi val nihpro sto rih po sve tu. Je ne ke vrs te "je zu it -ska" Ma ri ja. Tu di v Ma ri bo ru ji je do de -ljen stran ski ol tar ka pe le v Re zi den ci Sr caJe zu so ve ga. Ko to pi šem, Druž ba z no vim vr hov nimpred stoj ni kom in dves to ti mi za stop ni ki zvse ga sve ta na čr tu je no va po ta svo je gapo slan stva. Ne dvo mim, da so se že šli inse bo do še šli pri po ro čit Ma ri ji ob po ti.Tu di ne dvo mim, da bo do ču ti li nje nosprem stvo.

� Iz le to pi sa DJ 2008 po vzel F. C.

Marija ob Po ti

22

Slovenskijezuiti


Misijoni

V zad njih ča sih zam bij ska Cer kevsla vi ob let ni ce. Naj prej smo ime listo let ni co kr ščan stva (le ta 1992).Sla vi li smo jo že le ta 1989, ker nasje ta krat obis kal pa pež. Po temsmo le ta 2005 in le ta 2006 sla vi lipri hod je zu i tov in s tem za če tekško fij Mon ze in Lu sa ka. Sla vi jo pa tu di žup ni je: Le ta 1997je žup ni ja Chun ga ob ha ja la 25.let ni co pr ve ma še na nje nemozem lju. Da tum jim je ne ka ko os -tal v spo mi nu. Pri pra vi li so le popro sla vo in po va bi li nad ško fa.Me ne ni bi lo zra ven, ker sem bil vSlo ve ni ji. En krat la ni so sla vi li v Li lan di. Nevem kdaj toč no, ker me ni so po -va bi li. Vem le, da so zgre ši li obapo memb na da tu ma: pr ve ma še 6.de cem bra la ni in ob let ni co bla go -slo vi tve cer kve 14. no vem bra le -tos. Ve li ko slav je so pri re di li predkrat kim v žup ni ji Ma te ro. Ime no -va li so ga "zla ti ju bi lej" in jih ni ničmo ti lo, da so se zmo ti li za ce la šti -ri le ta. Iz da li so ce lo slav nost nobro šu ro, v ka te ri pa ni so ome ni lini ti Jo že ta Ko ka lja, ki jim je zgra -

dil se da njo cer kev, ni ti dru gih biv -ših žup ni kov. Da tu di sam ni sembil po vab ljen, sem vzel na zna nje. Po dob no je tu di Mwem bes hipred krat kim sla vil "de set let ni cocer kve in Cen tra". Tu di tam jih nimo ti lo, da se ob čes tvo zbi ra žedvaj set let (od le ta 1986), da pa jebil bla go slov cer kve 28. mar ca1998. Člo vek se ču di, če mu vsepro sla ve ne pre ver je nih zgo do vin -skih do god kov, ko pa pri tem"zgo do vi na si lo tr pi". In Nan go ma? 26. ok tob ra 2005smo se spo mni li 25. ob let ni cebla go slo vi tve žup nij ske cer kveSve te ga Jo že fa. Ta krat smo po va -bi li ne kda nje ga kra jev ne ga žup ni -ka, da je slo ves no ma še val in pri -di gal. Ne sa mo, da je po va bi lospre jel, am pak je tu di pri šel, kar ti -soč km da leč. Ta mož je Stan koRoz man. Ta ko je bi la na ša slo ves -nost le ne ko li ko dru gač na: skrom -na in zgo do vin sko toč na. Vsemlep po zdrav.

� Jo že Gro šelj.

MI S

I JO

NI

23

februar2008

Zambija


Dra gi!

Šest ted nov je, od kar sem se vr nil vZam bi jo. Opro sti te, da se bolj red koogla šam. Pre se lil sem se v no vi kraj,kjer se pri prav ljam na no vo de lo. To da,red no se vas spo mi njam pri ma ši.Upam, da vam gre do bro. Pi šem iz Kit we, ki je tret je naj več jemes to v Zam bi ji. Na ha ja se sko raj 400km se ver no od Lu sa ke. Tre nut no smo vna ši je zu it ski skup nos ti tri je: Joe Hay es,ki je rav na telj Mpe lem be - naj boljugled ne gim na zi je v Zam bi ji; An tho nySa haya, In di jec, ki vo di štu dent sko pas -to ra lo na dr žav ni uni ver zi in uči te lji šču;

jaz pa bom učil re li gi oz no vzgo jo sku -paj z be lim oče tom Be nom in do mi ni -kan ko Ma ri jo na no vi ka to liš ki uni ver zi. Od ja nu ar ja do kon ca ma ja bom pa vso sed nji dr ža vi Zim bab we, kjer bomučil je zu it ske bo go slov ce iz ce le Af ri keos no ve vzgo je. Rad bi do se gel pri njih,da bi se nav du še no tru di li pos ta ti od lič -ni vzgo ji te lji af riš ke mla di ne. To je ve likiz ziv, za to se Vam pri po ro čam v mo li -tev.Moj no vi na slov je: Je su it Com mu ni ty,P.O. Box 20342, Kit we, Zam bia. Naj laž -je me pa se ve da do bi te po sta ri elek -tron ski poš ti: muj dri ca.john@je su its.net

Vsem pris rčen po zdrav iz af riš kih da ljav � Ja nez Muj dri ca

24

Slovenskijezuiti


De cem ber 2007

Dra gi pri ja te lji!

Že lim vam obi lo bo ži čne ga ve se -lja. Naj nas praz ni ki na pol ni jo zres nič nim mi rom, ki naj nassprem lja sko zi vse le to! Zad nje ča se še po se bej raz miš -ljam o mi ru. V za čet ku de cem brasem bil en te den na Ja pon skem,kjer se mi je zde lo, da je tam mirres do ma. Tu kaj v Kir gi zi ji, če pravje tre nut no na zu naj vse pre cejmir no, ni ko li ne veš, kdaj se bokaj zgo di lo, ker je pre več ne re še -nih po li tič nih in go spo dar skihprob le mov. Res nič ni mir pa je ko -nec kon cev vpra ša nje sr ca. Člo -vek je mo ral no bit je, in so stva ri,ki jih sme de la ti, in stva ri, ki jih nebi smel. Na tr plje nju dru gih lju dine mo reš in ne smeš gra di ti svo -je sre če. Ven dar zgle da, da mno -gi ljud je, če prav v te o ri ji spre je -ma jo to pra vi lo, v prak si me ni jo,da to za njih ne ve lja. Zah te va jo,na pri mer, da dru gi spo štu je jonji ho vo last ni no, sa mi pa tu je

last ni ne ne spo štu je jo. Spre me ni -ti ta ko miš lje nje je iz red no tež ko,mor da lju dem sploh ne mo go če.Za to v ta kih oko li šči nah še boljču tim po tre bo po pri ho du Od re -še ni ka.

Dru ga če gre pa pri me ni vse posta rem. Po let ne po čit ni ce do ma,ali pa kak šen obisk Ja pon ske, mekre pi jo, da lah ko na da lju jem tu -kaj šnje de lo. To krat sem šel na Ja -pon sko na praz no va nje 50-let ni -ce Od del ka za ru šči no na uni ver -zi "So phia", kjer sem pred večkot 35 le ti štu di ral, kas ne je pa 17let pre da val ru šči no in lin gvis ti ko.Ob tej pri li ki sem spet sre čal ve li -ko ne kda njih pri ja te ljev. Nek jesem bral, da so pri ja te lji ka kor vi -no, ki s sta rost jo pos ta ne še boljžlah tno...

Še en krat vse do bro v no vem le tu� Ja nez Mi hel čič, S. J.

Kirgizija

25

februar2008


Iz nasih župnij

Ljubljana Dravlje

Župnija je ena največjih vSloveniji. Farani so večinomapriseljeni in se le polagomavraščajo v duhovno skupnost.

Krstov je bilo lani 108, od tega 14odraslih; prvoobhajancev 51, odtega 19 odraslih; birmancev 63,od tega 25 odraslih. Opazen je

premik od otrok k odraslim.Marsikatero delo, ki ga župnik inkaplan ne zmoreta, prevzemajolaiki. Posebna skupina pripravljavsako leto izvirne jaslice, ki priteg-nejo obiskovalce iz vse Slovenije.

Imajo mešani pevskizbor, zbor Stopinje,dva mladinska zbora,zakonske skupine,sku pino ministrantov,karitas, pa še kaj. K poglobitvi duhov -nosti prispevajo občas-ni "Draveljski večeri" spredavanji religiozne,vzgojne in splošno kul-turne vsebine. Na spletnem portaluMultimedijskega cen-tra RTV Slovenije jecerkev Kristusovegaučlovečenja v Drav -ljah izbrana za naj -lepšo ljubljansko arhi -tekturo od sredine 20.stoletja do danes. Za

njo se je odločilo 19 odstotkovvprašanih arhitektov. Vsi drugipredlogi so dobili po manj glasov.

V ozadju stara cerkev Sv. Roka. V sredini trgSv. Roka. Desno nova cerkev Kristusa

Odrešenika (na pol v zemlji).

RA

ZG

LE

DI

PO

PR

OV

INC

I

26

Slovenskijezuiti


Ljubljana Sv. Jakob

Krstili so 6 otrok, poročili pa 3pare. K verouku je vpisanih 45šolarjev. Birmancev je bilo 14.Imajo bogoslovca, ki je na tem,da bo poleti prejel mašniškoposvečenje. Pogrebov je bilo 21.V zvezi z letom Svetega pismaso imeli razne prireditve in pre-davanja. Poleti so pripravilisrečanje misijonarjev, ki so semudili v domovini. V župnijskicerkvi obnavljajo oltar svetegaFrančiška Ksaverja. Na gradu, kispada v njihovo župnijo, soizvedli že utečeno jurjevanje zmašo, v cerkvi svetega Florjanapa imeli razne kulturne prired-itve. Ker upada število naročenihmaš, priporočajo, naj bi vsakadružina vsaj enkrat na letodarovala po eno sveto mašo zasvoje pokojne (in žive). (Pripisurednika: To priporočilo velja zavse vernike katere koli župnije vSloveniji.)

Maribor Sv. Magdalena

Krstov je bilo 23, veroučencev jevpisanih 91, zakrament sv. birme je pre-jelo 27 šolarjev. Poroke ni bilo nobene,pogrebov pa je bilo 59. Imajo novotroški zborček, odraslemu pevskemuzboru pa slabo kaže, ker mu primanjku-

je tenorjev in basov. Leto Svetegapisma jih je spodbudilo, da je vsakaštevilka župnijskih Oznanil prineslaposebno svetopisemsko pričevanje,pripravili pa so tudi dva svetopisemskavečera, kiu sta bila izvedena deloma vcerkvi in deloma v dvorani. V postu sopod vodstvom kaplana p. Jožeta neka-jkrat "igrali" pasijon, za božič pa je isti

Spredaj cerkev Sv. Floriana. Desno župnijskidom, za njim cerkev Sv. Jakoba.

Levo Gruberjeva palača.

27

februar2008


Šmihel nadPliberkom (A)

P. Franček Kramberger, tamkajšnji žup-nik, nas v "Glasu šmihelske fare" sez-nanja, da so tudi letos ponovilipriljubljeno Tri kraljevsko prireditev.Zbere se do dvajset "kraljev"in "kraljic", ki obiščejo vsakodružino v fari in domačimvoščijo srečno novo leto.Letos so bili povabljeni naDunaj in so tam obenem s poeno nemško in po enohrvaško skupino nastopilipred zveznim kanclerjem dr.Heinzem Fisherjem. Ta jih jepohvalil, se jim zahvalil, da spesmijo razveseljujejo ljudi in

obenem zbirajo prispevke za pomočipotrebne. Letos so zbrali 8.156 evrov injih poslali v Brazilijo za tamkajšnjereveže.

Sv. Magdalena - cerkev in župnijski dom.

28

Slovenskijezuiti

ustvaril jaslice, ka -kršnih župnija še niimela. Na Magda len -sko nedeljo je pomo -žni škof dr. PeterŠtumpf blago slovilobnovljeno zunanjšči-no cerkve, obenempa je devetim župl-janom (-kam) izročilpisna priznanja zazgledno dolgoletnosodelovanje v župniji.


29

februar2008

V Mariboru je že utečena navada, da za novo leto povabimo naobisk v Rezidenco Srca Jezusovega tukajšnje škofe in se skupaj znjimi poveselimo praznika Jezusovega imena. Tako je bilo tudi letos.Prišli so vsi trije, in kar je redkost, uspelo nam je, da smo se zbrali tudivsi jezuiti, kar nas je v Mariboru, enajst. Iz Ljubljane je prišel p.provincial. Škofje so izrazili zahvalo za delo, ki ga opravljamo na nji-hovem področju Cerkve na Slovenskem, predstojnik p. Bizant panjim za zaupanje, ki nam ga izkazujejo. Zapeli smo nekaj božičnihpesmi in si voščili blagoslovljeno novo leto.

Razni dogodki

V pobožičnih dneh se je 40 članov province zbralo v Ljubljani natako imenovanem simpoziju. Eden od namenov tega vsakoletne-ga zbora je bratsko srečanje in globlje medsebojno spoznavanje.Med drugim so se pogovarjali tudi o bližajoči generalni kongre-gaciji, o namembnosti prostorov v nekdanjem domu duhovnihvaj poleg cerkve sv. Jožefa, ki so na tem, da ponovno pripadajoprovinci, in še o čem.

Kaplan pri Sv. Magdaleni v Mariboru p. Jože Poljanšek je naredil jaslice,kakršnih tam še ni bilo - zavzemajo celotno lurško kapelo. Začnejo selevo od vhoda, ko prikazujejo stvarjenje in zemeljski raj, nadaljujejo sev ozadju s temo greha, desno pa prehajajo od svetlobe Jezusovegarojstva, krsta, oznanjevanja in odrešenja vse do mladega para zotrokom v naročju (leto družine). P. Jože je vložil v to delo veliko trudain porabil zanj dosti ur, še več pa vere in ljubezni. Župljani so veselinjega in ponosni na jaslice.

V adventu smo bili nekateri, kot navadno, zaprošeni za raznepomoči na župnijah. Ustregli smo, kolikor je poleg rednega delakdo mogel. Eno od lepših, čeprav napornih del v adventu, jevsakoletno dajanje duhovnih vaj škofijskim bogoslovcem. Večinase odloči za osebno vodene, česar smo veseli.


30

Slovenskijezuiti

Izšel je vsakoletni provincijski Katalog. Iz njega je razvidno, da je članovslovenske jezuitske province 62. V domovini nas živi 40, v Italiji jih je 15,v Ameriki (USA) in v Avstriji sta po dva, po eden pa biva v Angliji,Argentini in Nemčiji. Devet misijonarjev našega rodu je v Zambiji, dvasta v Rimu, po eden pa je na Japonskem, v Kanadi, v Kirgiziji in v Rusiji;vodijo se kot člani tamkajšnjih provinc. Z vsemi smo v ustni in pisnipovezavi. Nekateri se občasno oglasijo tudi v našem dvomesečniku.

P. Peter Lah, ki se je po nekaj letih študija in profesure v Ameriki vrnil vdomovino in postal član skupnosti pri Sv. Jakobu v Ljubljani, se je vključilv delo na TV Slovenija. Tečejo pogovori, da bi tam prevzel skrb za verskeoddaje. Peter, Bog ti daj pri tem odgovornem delu srečno roko innavdih, da ob pravem času na pravem mestu rečeš pravo besedo!

Skupnost pri sv. Jožefu v Ljubljani je raznolika, saj ima vsak člandrugačno delo. Trudijo se za osebno medsebojno povezavo. - P.Silvo poleg uredovanja VZGOJE vodi seminarje za učitelje. - P. Vilivlaga svoje sposobnosti, znanje in ljubezen v področje družine. -P. Damjan povezuje skupnosti SKŽ po vsej Sloveniji. - P. Ivan pre-dava duhovnost na Teološki fakulteti. Na vprašanje sobratov, ali naizpitih koga vrže, odgovarja: Jaz ne vržem nikogar, vsakdo se vržesam, če se želi. - P. Tomažu ne zmanjkuje dela pri študentih, boljmu zmanjkuje časa. - P. Primož pridno vleče mladinski voz, a priz-nava, da mora paziti, da ne bi ta voz povozil njega. - P. Beno bonekaj mesecev v Ameriki na rekonvalescenci. - S. Matej vestnoštudira, a je odprt tudi za kaj drugega: duhovnost, skavte, delo sstarimi, planine...

Na praznik Treh kraljev se je p. Kejžar z vlakom odpravil za dvameseca v Rim kot naš zastopnik na 35. Generalni kongregaciji.P. Milan mu je po končanem somaševanju pred oltarjem podelilblagoslov in mu zaželel srečno pot. V Rimu sta ga na postajipričakala nekdanja sonovinca pp. Cvikl in Rupnik in ga spremilav prostore univerze Gregorijane, kjer bo ta čas bival.


31

februar2008

DRUŽINA je v številki 4 z datumom 27. januarja 2008 na strani 5 dalabralcem priložnost, da kaj več zvejo o naši Družbi. Prinaša (nekolikoskrajšan) govor, ki ga je imel kardinal dr. Franc Rode kot prefektKongregacije ustanov posvečenega življenja, v ponedeljek 7. januarjav cerkvi Jezusovega imena v Rimu članom 35. generalne kongregaci-je jezuitskega reda pred začetkom prvega zasedanja. Predvsem jim jepoložil na srce, naj čutijo s Cerkvijo in jo ljubijo kot Jezusovo nevesto,kot je naročil sv. Ignacij. Dodan je članek p. Toneta Svetelja, v kateremnas seznanja, kako so izvolitev novega vrhovnega predstojnika sprejeliv Ameriki. Naslednja, 5. številka DRUŽINE prinaša foto posnetek induhovni profil novega p. generala.

Naš p. provincial je poskrbel, da smo dobili na novo prevede-no knjigo Družbinih Konstitucij z dodanimi dopolnilnimidoločbami. Vsak od nas naj bi to knjigo ne le imel pri sebi,marveč jo tudi prebiral, ob njej premišljeval in se po njenihnavodilih ravnal. Konstitucije so, kakor je v uvodu zapisalIgnacij, "ena od poti k Bogu v poslanstvu, ki naj ga zgorečnostjo opravljamo v Cerkvi pod rimskim škofom, vvečjo Božjo slavo ter v dobro, rešitev in tolažbo bližnjih, hkaterim smo poslani..." (Več o tem na straneh...).

Iz istega vira tudi zvemo, da imamo letos kar nekaj jubilantov. Starostap. Boehm (*1915) bo 2. julija obhajal železno mašo (posvečen 1938);pp. Šetar in Vider bosta 27. julija obhajala zlato mašo; pp. Cvikl, Kejžarin Lavrič pa 29. junija srebrno mašo. P. Bratina in p. Šef bosta 7. oziro-ma 11. septembra dosegla 50 let, odkar sta v Družbi. Z vsemi se vese-limo ter jim izrekamo čestitke in dobre želje.


Slovenskijezuiti

32

Izdaja: Predstojništvo slovenske province Družbe Jezusove (p. Janez Poljanšek). Izhaja dvomesečno.Vzdržuje se s prostovoljnimi prispevki. Ureja in odgovarja p. Franc Kejžar, Maribor. Vse dopise in plačila pošljite na upravo, Ljubljanska 13, 2000 Maribor, tel (02) 33-12-951 (p. Cerar).Založila: Slomškova družba d.o.o., Slomškov trg 3, Maribor. Prelom Andrej Šauperl.ISSN: 1854-8776

Vsem bralcem našega glasila, ki ste nam poslali prosto-voljni prispevek za kritje stroškov, posebna zahvala.Spomnili se Vas bomo v molitvah in pri oltarju. Naj bo BogVaš plačnik! Če je kdo spremenil naslov ali pridobil noveganaročnika, ali morda želi sporočiti kaj drugega, je našnaslov: Slovenski jezuiti, Ljubljanska 13, 2000 Maribor. Čeželite ime: Franc Cerar ali Franc Kejžar. Naj Vas v letu 2008in vse življenje spremlja Božji blagoslov!

Zavod DRAVLJE je registrirana založba, ki že leta in leta izdaja tehtneknjige za poživitev verskega življenja in zdrave duhovnosti. Nekaj jihje že ponatisnjenih. Pred kratkim sta izšli dve takšni knjigi.Prva je izpod peresa našega rojaka in jezuita p. Jožeta Plevnika, ki žedesetletja živi in deluje v Kanadi kot profesor Svetega pisma. Pred leti

je izšel njegov Evangelij poMarku, po njem življenjepisapostola Pavla, sedaj pa jepred nami njegov Evangelijpo Luku. Pisec ne razgrinjapred nami le strokovneteološke razlage, marvečnam pomaga prodreti tudiv duhovno globino Jezu -sovega odrešenjskega spo -ročila, kakor ga je razumelin nam ga ohranil sv. Luka.Druga knjiga je ponatispred leti izdane Hvalnicevesolja francoskega učenja-

ka in teologa p. Teilharda de Chardina. Glavna misel njegovihrazmišljanj je: Vesolje je usmerjeno v razvoj, njegov izvor, središče incilj pa je Kristus.


SJ 6 2010 259 ovitek:SJ 245.qxd 22.12.2010 7:33 Page 1

SlovenskiJ E Z U I T I

številka 236 - marec 2007

ovitek 2007.indd 1 8.3.2007 15:45:34

Documents

GFCSVBS 2 200 Slovenski - Jezuiti · e t on čal k šti ri in dvaj set let ni ge ne - a lat r p. Kol ven ba cha, za če nja pa se do ba, ko bo us mer jal na ša du - hov na po ta