Glasba – radio

Oče me je začel voditi na koncerte, ko mi je bilo pet let, tri leta pozneje pa še v operno gledališče. Tako mi je lahko pozneje postalo jasno, da človek uživa glasbo v polni meri le pri poslušanju žive izvedbe. Tedaj namreč sprejema glasbo tudi z očmi, ko sledi izvedbi, naporom, obnaša-nju izvajalcev. Tega ne zaznava in občuti pri poslušanju prenašane in posnete glasbe. Toda pri poslušanju radijskega prenosa lahko doživlja nekaj drugega: lahko vsaj delno prisostvuje daljnim izvedbam. Tako sem že v zrelih letih poslušal po radiu prenos opere Stravinskega The Rakes progress iz beneške-ga gledališča La Fenice, ko bi si težko privoščil navzočnost pri krstni predstavi: doživel sem jo tako v okrnjeni obliki, a to mi je omogočil radio. Ne bom pa pozabil na doživetje veliko let poprej, ki ga spet dolgujem radiu: leta 1942 sem poslušal skupaj z očetom skoraj vsak večer Radio London, da sem pri poročilih sledil vojnim dogodkom. Poleg vojnih novic so brali še druge zanimive novice. Tako sem nekega večera izvedel o Šoštakoviču, da v zasedenem Leningradu piše simfonijo (pozneje so jo imenovali »Leningrajska«). Skladatelju je uspelo poslati partituro v London in tedaj sem po radiu slišal odlomek klavirske priredbe te simfoni-je. To igranje je močno odjeknilo v moji zavesti in se ga še danes spominjam. Radio nam omogoča, da slišimo koli-čino stare in nove glasbe, kakršno bi sicer nihče ne mogel slišati pri živem koncertu. Največkrat pa ob poslušanju sprejema tudi tehtnejše podatke o skladbah.Tretja možnost poslušanja glasbe je posnetek na traku ali plošči, ki si ga danes lahko privoščimo doma, in to kadar-koli, za razmeroma majhen denar. A to služi, vsaj meni in tako številnim drugim, v študijske namene in ne more glasbeniku prinesti zadoščenja in spoznavanja pomemb-nih glasbenih dogodkov, kakor jih lahko živa izvedba in pogosto tudi radio.

Pavel Merkú

2

Torek, 17. julija, od 7.20 do 24.00SLOVENSKI DAN

Vse najboljše, Samo Hubad

Slovenski dirigent Samo Hubad bo letos izpolnil častitljivih devetdeset let. Glasbeni uredniki tretjega programa bodo njegov življenjski jubilej počastili z velikim celodnevnim koncertom. Zvenele bodo skladbe iz dragocenega arhiva Radia Slovenija, pa tudi posnetki tujih radijskih postaj. Pogovor s slavljencem bo razkril širok krog dirigentovega delovanja.

GOVORNOUMETNIŠKE ODDAJE

Nedelje, od 1. julija do 12. avgusta, ob 18.05 na I. programuRADIJSKA NANIZANKA Vinko Moederndorfer Pokličite gospo Milo!

V dveh poletnih mesecih na I. program Radia Slovenija znovaprihaja inšpektorica Mila. V kontaktni radijski nanizanki Pokličite gospo Milo bodo lahko poslušalci v nedeljskih popoldnevih aktivno sodelovali pri iskanju morilcev. Vseh sedem nedelj v juliju in avgustu se bomo družili z avtorjem Vinkom Moederndorferjem in z Lijerko Belak kot inšpektorico Milo. Uroš Smasek je ob premieri zapisal: “... Glavnino

uspeha pa je seveda treba pripisati ustvarjalcem, na primer odlični Ljerki Belak, ki oživlja izkušeno inšpektorico Milo ... Ljerko Belak so poslušalci baje že tako vzeli za svojo, da se sploh ne pogovarjajo z igralko, temveč s pravo inšpektorico ...” Prvi kriminalistični primer “Truplo ob odprtem oknu” bo na sporedu 1. julija ob 18.05. Sledili pa bodo še primeri iz policijskih dosejev: Over dose, Uvertura 1812, Piškoti babice Rozalije, Umor v operi, Usodni padec in Gospodična. Vse primere je režisersko obdelal Gregor Tozon, dramaturško pa Vilma Štritof Čretnik.

Samo Hubad

Ljerka Belak

�

DVE RADIOFONSKI ETUDI SVETOVNO ZNANEGA SRBSKEGA AVTORJA IN REŽISERJA ARSENIJA JOVANOVIĆA

KRATKI RADIJSKI IGRI

Sreda, 25. julija, ob 22.05 na III. programu - programu Ars

Otok umirajočih oslov

Sreda, 26. septembra, ob 22.05 na III. programu- programu Ars

Faunophonia BalcanicaSrbski avtor in gledališki, televizijski in radijski režiser Arsenije Jovanović je bil profesor na Fakulteti dramskih umetnosti v Beogradu, zadnje desetletje pa deluje kot svobodni umetnik. Med izrazite inovativne radiofonske ustvarjalce je stopil že v sedemdesetih letih 20. stoletja in odtlej je za svoja radiofonska dela dobil več jugoslovanskih in mednarodnih nagrad: večkrat zapored na festivalih JRT Teden radia na Ohridu, dvakrat je prejel zlati lovorov venec za režijo na FEM v Sarajevu, za svoje umetniško ustvarjanje

je dobil tudi oktobrsko nagrado Beograda; za dokumentarec Znamenja ob poti so mu podelili prix Italija 71, za glasbeno radiofonsko delo Resavska votlina prix RAI 77 in Premio Ondas 77, Premio Ondas 79 pa za radiofonsko kompozicijo poezije Wolfganga Borcherta Vzdolž dolge, dolge ulice. Velik sloves in uspeh mu je prinesla mednarodna serija zvočnih portretov mest – Pariza, Berlina, Kalkute, New Yorka, Londona, Benetk, Stockholma, Rima in Beograda – ki jo je posnel leta 1988/89 za Radio Beograd in Dramski program zahodnonemškega radia iz Kölna. V našem programu smo že večkrat predstavili delo iz te Jovanovićeve radiofonske serije, ki ga je avtor kot scenarist in režiser posnel s svojima stalnima sodelavcema dramaturginjo Nedo Depolo in tonskim mojstrom Zoranom Jerkovićem in ima naslov Metropola Beograd – Mesto gradila bela vila.Njegova radiofonska dela so predvajali v več kot dvajsetih državah v Evropi, Ameriki, Aziji in Avstraliji. V zadnjem desetletju je za finske in nemške radijske postaje posnel več radiofonskih del in zanje prejel več mednarodnih nagrad, od katerih naj naštejem le nekatere: Acustika International prize v Nemčiji in Bienale radio prize, Mexico, za Archipelago prospero.

Arsenije Jovanović

4

Nedelja, 29. julija in nedelja, 5. avgusta, ob 8.05 na I. programuOTROŠKI RADIJSKI IGRI

100 letnica skavtstvaLetos praznujejo skavti in taborniki 100-letnico skavtstva. Skavtstvo kot organizirano gibanje si je namreč izmislil Anglež, lord Baden-Powell, na začetku prešnjega stoletja, kot način za vzgojo dobrih državljanov. Pod dobrimi državljani si je idealistično predstavljal ljudi, ki bi ljubili Veliko Britanijo, ki bi razvijali svoje sposobnosti kot posamezniki in ne kot delci vojaškega stroja, in ki bi živeli v sožitju z naravo in z drugimi ljudmi ne glede na spol,

poreklo, imetje, veroizpoved. Na splošno vzeto so to seveda same lepe in koristne misli: še danes in celo še vedno bolj govorimo o domoljublju, o vrednosti človeka kot posameznika, o varstvu narave in o strpnosti do drugih in drugačnih. V tem pogledu je bil lord vizionar. Te misli so tudi v slovenski tradiciji skavtstva - po drugi vojni taborništva in zdaj spet skavtstva in taborništva - z legendarnim, že pokojnim naravoslovcem in pedagogom Pavlom Kunaverjem na čelu preživele in bodo živele tudi v tem tisočletju. Zato bomo predvajali dve izmed oddaj , ki jih je po znameniti knjigi slovenskega pedagoga in humorista Frana Milčinskega Skavt Peter in s pomočjo odlomkov iz lorda Baden-Powella priredil Goran Schmidt, govorita pa oddaji o skavtskih zakonih in skavtskih vrlinah.

Kot pripovedovalec nastopa Aleš Valič, lord Baden-Powell je Ivo Ban, Oče Milčinski Polde Bibič, Mati Milčinski Štefka Drolc, Skavt Peter Zvone Hribar, mladi Ježek Juš Milčinski, zaključno pesem z glasbo Urbana Kodra poje Frane Milčinski - Ježek. Skavtsko-taborniške pesmi pojejo skavti stega Ljubljana 4.Režiral je Matija Milčinski, posnela sta jo Staš Janež in Miro Marinšek, glasbeno je opremila Cvetka Bevc, posneto pa je bilo v studiih Radia Slovenija aprila 1996.

Nedelja, 1. julija, ob 11.�0 na III. programu – programu Ars IZBRANA PROZAHector MalotNajdenček

Hector Malot (1830–1907) je eden izmed plodovitejših francoskih romanopiscev – napisal je kakih sedemdeset romanov, ki jih je

Fran Milčinski

5

literarna zgodovina označila za realizem v literaturi. Daleč najbolj znano Malotovo delo je roman Najdenček (Sans Famille), v katerem pripoveduje zgodbo o dečku Rémiju, ki je osem let preživel pri krušni materi Barberin na deželi. Potem ga je kupil potujoči komedijant Vitalis in dečku se je odprl svet, poln dogodivščin in življenjskih izkušenj. Po romanu so nastali številni filmi in celo risana serija. Izbrana proza ponuja odlomek, ki opisuje tragični trenutek ločitve Rémija od krušnega doma. Prevedla ga je Meta Krečič.

Ponedeljek, 2. julija, ob 2�.05 na I. programuLITERARNI NOKTURNOAndrej HočevarIzigravanja

Čeprav je Andrej Hočevar predstavnik najmlajše generacije slovenskih pesnikov (rodil se je leta 1980), je svoj pesniški izraz že dodobra prekalil in izbrusil, o tem ne nazadnje pričata pesniški zbirki, ki ju je doslej izdal (tretja pa je tik pred izidom). Na slovensko literarno prizorišče je vstopil umerjeno in suvereno s prvencem Vračanja, ki mu je prinesel tudi nominacijo za najboljši knjižni prvenec. Jezik Andreja Hočevarja je metaforično bogat, pesnikova domišljija pa se nenehno igra z zunanjo stvarnostjo in se hkrati z njo neločljivo prepleta in staplja. V Literarnem nokturnu bomo prisluhnili izboru avtorjevih pesmi iz pesniške

zbirke O ribah in obzornicah, svetovih in mostovih, o usedlinah in o tišinah. Leta 2002 je pri Centru za slovensko književnost v zbirki Aleph izšla zbirka Vračanja, prvenec, s katerim je z zrelo in umerjeno besedo Hočevar stopil na slovensko literarno sceno. Vračanja Andreja Hočevarja so bila nominirana za najboljši prvenec. Njegova tretja zbirka poezije je pred kratkim izšla pri Literarno-umetniškem društvu Literatura.

Andrej Hočevar

6

Torek, �. julija, ob 21.05 na I. programuRADIJSKA IGRA Max GundermannOdpustljivi greh

Ena od zelo popularnih radijskih komedij Odpustljivi greh, polna klasičnega humorja, je okrogla in malce kosmata zgodba. Po Honoreju de Balzacu jo je napisal nemški avtor Max Gundermann, prevedel pa karel Dobida. Igra je zelo stara, posneta je bila leta 1958, režiral jo je starosta slovenskih radijskih in televizijskih režiserjev Fran Žižek, med imenitno zasedbo pa naj omenimo samo legendarnega Staneta Severja. Zgodbo so pripovedovali: Jurij Souček, Boris Kralj, Janez Rohaček, Nace Simončič, Jože Zupan, Mira Bedenk, Bojan Peček, Milan Kalan.

Radijska izvedba: ton in montaža Dušan Mauser, glasba Marjan Vodopivec in režija Fran ŽižekPosneto v studiih Radia Slovenija februarja 1958.

Petek, 6. julija, ob 22.05 na III. programu – programu ArsRADIJSKA IGRAAndej HiengBurleska o Grku

Radijska igra Burleska o Grku slovenskega pisatelja in dramatika Andreja Hienga nam prikazuje nekatere temeljne eksistencialne dileme sodobnega človeka, pa čeprav so zavite v zgodovinsko metaforo, ki si jemlje za izhodišče nekatere biografske podrobnosti iz življenja velikega španskega slikarja grškega rodu Domenica Theotocopulija, imenovanega El Greco. V naši izvedbi, ki je nastala pred

petintridesetimi leti, interpretira naslovno vlogo Vladimir Skrbinšek, z njim pa so igro soustvarili še ti slovenski dramski umetniki: Geronima – Štefka Drolc, Padre Cargana – Rudi Kosmač, Juana – Slavka Glavin, Manusso – Janez Albreht, godec – Janez Hočevar.Radijska izvedba: ton in montaža – Metka Rojc, glasba – Marijan Vodopivec, dramaturgija in režija – Borut Trekman.Igra je bila posneta v studiih Radia Slovenija oktobra 1972.

Andrej Hieng

7

Petek, 6. julija, ob 2�.05 na I. programu LITERARNI NOKTURNOAleksej RemizovSestre v križu

Aleksej Mihailovič Remizov se je rodil v Moskvi 1877 v trgovski družini. 1897 so ga zaradi politike izključili iz univerze in poslali v pregnanstvu. V Sankt Peterburg se je vrnil leta 1904. Bil je navdušen zbiralec staroruskih tekstov, v dvajsetih letih pa je emigriral in se po kratkem bivanju v Berlinu 1924. ustalil v Parizu. Sestre v križu so najznačilnejše delo Remizova v njegovem prvem, ruskem ustvarjalnem obdobju. Roman je skupaj s prizoriščem, hišo in dvoriščem Burkova v Sankt Peterburgu, nekakšen theatrum mundi, katerega dogodki in junaki sestavljajo arhetipsko skupnost trpečega človeštva.

Nedelja, 8. julija, ob 18.05 na III. programu - programu ArsSPOMINI, PISMA IN POTOPISIJohann Wolfgang GoethePoezija in resničnost

Goethejevo delo, znano z nalovom »Dichtung und Wahrheit« (Poezija in resničnost v prevodu Štefana Vevarja) je po zasnovi avtobiografija velikega weimarskega klasika, po razsežnostih pa predvsem Goethejeva velika življenjska in umetniška izpoved.V odlomku, ki ga bomo slišali, nam pesnik iz polstoletne časovne razdalje opisuje vzgibe in okoliščine, ki so pripeljale do znamenitega Wertherja in opiše tudi odmeve ob izidu. Nemara bomo opazili drobno, a pomenljivo okoliščino, namreč – povejmo to v

Goethejevi priljubljeni maniri kontrastnih primer – vzroki za nastanek tega dela niso nič manj raznovrstni, kot se bili odzivi bralstva ob izidu homogeno enoumni.

Urednica oddaje je Tadeja Krečič Scholten.

Johann W. Goethe

8

Torek, 10. julija, ob 21.05 na I. programuRADIJSKA IGRARok VilčnikPavlek

Zgodbo o Pavleku je za Mestno gledališče Ptuj napisal Rok Vilčnik in zanjo dobil Grumovo nagrado za najboljše slovensko dramsko besedilo 2004, malo pozneje pa še zlato komedijsko pero. Pavlek je lahko popolnoma zaživel šele v družbi z igralcem Petrom Ternovškom. Dobil je prvo nagrado na Festivalu monodrame na Ptuju 2004, doslej je doživel že 93

ponovitev in vmes še radijsko izvedbo. Monodrama in zdaj radijska igra Pavlek se dogaja na družbenem dnu, na katerem to, da lahko pohodiš še nižjega od sebe, včasih prinese kanček navidezne sreče. Igralcu Petru Ternovšku pa je uspelo še nekaj, kar se pri upodabljanju umetniške besede te vrste le redko posreči: govorico primestnega okolja je dvignil na raven poezije, ki z ritmom in zvenom izraža vso globoko žalost in

bedo življenjskih stisk. Pohabljena noga, razbita očala, gospodovalna mati, izkoriščevalska družba, neštetokrat zlomljeno srce….. Pavlek pa se kljub vsem udarcem in dvema poskusoma samomora vedno znova vrača v svoj varni notranji dom, v katerem je prostor tudi za druge. V tem je njegova moč, pa tudi podobnost z vsemi velikimi ljudmi, tudi s Sokratom, ki je

za Petra Ternovška igralsko povsem drugačno, človeško pa najbrž zelo podobno igralsko doživetje. Tonski posnetek – Ivo Smogavec, urednica in producentka – Lučka Gruden.Produkcija Radia Maribor 2007.

Nedelja, 15. julija, ob 22.05 na III. programu - programu Ars LITERARNI PORTRET

Andrej Nikolaidis

Andrej Nikolaidis je predstavnik mlajše generacije sodobnih črnogorskih pisateljev. Rodil se je leta 1974, živi in ustvarja pa med Ulcinjem in Sarajevom. S svojim neusmiljenim,

Rok Vilčnik

Peter Ternovšek

9

lucidnim in prodornim analiziranjem družbe, njenih fenomenov in hinavščine tako v svojem žurnalističnem delu kot v literaturi si je nakopal več tožb in sovražnikov, pa tudi pridobil zvestih občudovalcev. V prvi Nikolaidisovi knjigi v slovenščini, romanu Mimesis, s prikazovanjem dvomov, spominov in družinske zgodbe pripoveduje kruto zgodbo črnogorskega vsakdanjika in slika ironično fresko sodobnega Balkana. Njegov najnovejši roman, Sin, nadaljuje še mračnejše, bernhardovsko monomanično obračunavanje s samim sabo in svojim bližnjim okoljem. Oddajo o Andreju Nikolaidisu pripravlja Gorazd Trušnovec.

Torek, 17. julija, ob 20.00 na III. programu – programu Ars LITERARNI VEčER

Robert Stone – ob 70-letnici

Opus sodobnega ameriškega romanopisca Roberta Stona, ki velja za enega najbolj neprizanesljivih portretistov sodobnega ameriškega življenja in politike, so zaznamovali težko otroštvo, sodelovanje v kontrakulturnem gibanju v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, služba vojaškega novinarja in poznejše delo političnega in vojnega poročevalca. Stonovi romani prikazujejo temno plat ameriške družbe skozi izkušnje

neprilagojenih junakov, ki skušajo preživeti v zaostrenih razmerah politične korumpiranosti, nasilja, vojne ali kriminalnega podzemlja ter bežijo pred resničnostjo v odvisnost od alkohola ali drog, psihološke odklone ter svojevrsten misticizem, ki je ena ključnih prvin Stonovega pisateljskega sveta. Stone, ki ga kritiki med drugim primerjajo z Josephom Conradom, Grahamom Greenom, Ernestom Hemingwayjem in celo Fjodorjem M. Dostojevskim, se je najbolj proslavil z romani Dvorana ogledal (1967), Pasji vojaki (1974) in Zastava za sončni vzhod (1981).

Oddajo o Stonu pripravlja Uroš Črnigoj, njen urednik je Marko Golja.

Robert Stone

10

Torek, 17. julija, ob 21.05 na I. programuRADIJSKA IGRAFred DengerMinuta pred dvanajsto

Tudi v juniju smo pripravili radijsko igro iz cikla Veliki govorci. Prisluhnili boste lahko igralki Elviri Kralj v monodrami Minuta pred dvanajsto nemškega avtorja Freda Dengerja v prevodu Bruna Hartmana. Monolog ostarele snažilke, ki podoživlja svoje življenje, je režiral Mile Korun - to je ena njegovih redkih radijskih režij. Igro je davnega leta 1958 posnel Dušan Mauser.

Petek, 20. julija, ob 22.05 na III. programu – programu ArsRADIJSKA IGRA Svetlana MakarovičKokoška Emilija

Avtorica Svetlana Makarovič je Kokokokoško Emilijo podnaslovila “Radijska igra za piščeta” in s tem ironično opozorila, da njena satirična zgodba iz slovenskega kurnika prinaša poučno sporočilo o tem, da morata biti človek in žival deležna prijaznosti in vljudnosti, drugače je življenje pusto in neprijetno. Komedijski liki so očitno v sorodu z junaki iz slovenske butalske komediografije: gospodovalna gospodinja; njen copatarski mož, pravcati bučman, in vaški gasilci, ki pogasijo spor

med puntarskimi kokošmi in gospodinjo, spotoma pa nas poučijo o tem, da je gospodovalnost močnejšega nad šibkejšim železna srajca, ki jo rad nosi duhovno zanemarjen človek.

Igrajo: Kokokoška Emilija – Polona Vetrih, Kokokoška Kika – Barbara Krajnc, Kokokoška Klotilda – Polona Juh, Kokokoška Korina – Nataša Barbara Gračner, Kokokoška Norina – Jerca Mrzel, Petelin – Janez Hočevar, Gospodinja – Svetlana Makarovič, Njen mož – Zlatko Šugman, Polde, poveljnik gasilcev – Dare Valič, Gasilci – Grega Čušin, Zvone Hribar in Ivo Godnič.

Radijska izvedba: ton in montaža – Jure Culiberg, tehnični asistent –Zmago Frece, asistentka režije – Daša Dovžan, izvirna glasba in korepeticija – Jani Golob, dramaturgija – Pavel Lužan, režija – Aleš Jan.Igra je bila posneta v studiih Radia Slovenija aprila 1996.

Svetlana Makarovič

11

Ponedeljek, 2�. julija, ob 2�.05 na I. programu LITERARNI NOKTURNOViktor Robič-Brko: Jamarski soneti

Ponedeljkovi večeri na I. programu, ko na Radiu Slovenija predvajamo Literarni nokturno, so že od lanske jeseni namenjeni predvsem novemu branju, bodisi del avtorjev, ki imajo svojo literarno pot še pred seboj, bodisi del starejše generacije literatov, ki je pisala in opravljala še kak poklic, pa zato niso še ničesar izdali. Eden takih je tudi Viktor Robič. Prijatelji ga že leta kličejo Brko, zato je vzdevek postal del njegovega uradnega imena. Posebnež pri delu in posebnež v vsakdanjem življenju. Velik ljubitelj

planin oziroma naših vršacev ter obseden s slovenskim kraškim podzemljem. Tako so nastale tudi vse njegove pesmi. Kakih tristo jih je, a nenavadno je, da so prav vse njegove pesmi napisane v popolni sonetni obliki. Čeprav delujejo na trenutke arhaično, pa je prav v tem njihova veličastnost. Avtor je sonete razdelil na cikle: planinske, jubilejne sonete in jamarske sonete. Te bomo poslušali tudi v Literarnem nokturnu.

Torek, 24. julija, ob 21.05 na I. programuRADIJSKA IGRA Honore de BalzacLepa imperija

Ta radijska igra je nastala po eni izmed Okroglih povesti Honoreja de Balzaca z naslovom Lepa imperija, ki jo je prevedel dr. Anton Debeljak, za radio pa priredil Franjo Kumer. Njena zgodba z bravuroznim zapletom sega v leto 1415, ko je zasedal Cerkveni koncil. Balzacovi duhoviti napadi na cerkveno hierarhijo se komedijsko rešijo, celotno igro pa preveva ozračje polnokrvnega veselja do življenja, ki sta ga ustvarila predvsem oba glavna

Viktor Robič-Brko

Honore Balzac

12

protagonista: Maks Bajc kot mladi menih De Malla in Duša Počkaj kot razposajena Lepa imperija. Z njima so nastopili še: Alenka Svetel kot spletična Jeanette, Janez Rohaček kot bordojski nadškof, Dušan Škedl kot nadškofov tajnik, France Presetnik kot kurski škof, Jože Zupan kot kardinal Raguza. Radijska izvedba: ton in montaža – Mladen Fortič, režija – Marjan Marinc.Igra je bila posneta v studiih Radia Slovenija februarja 1963.

Nedelja, 29. julija, ob 22.05 na III. programu - programu ArsLITERARNI PORTRET

Taja Kramberger

Taja Kramberger (1970), pesnica, znanstvenica, prevajalka, esejistka, je objavila šest knjig poezije: štiri v slovenščini (Marcipan, Spregovori morje, Žametni indigo, Vsakdanji pogovori), eno v nemščini (Gegenströmung/Protitok) in eno večjezično (Mobilizacije/Mobilisations/Mobilizations/Mobilitazioni). Objavlja tudi v različnih revijah v Sloveniji in tujini. Redno gostuje na mednarodnih literarnih festivalih po svetu, za svoja literarna dela pa je

prejela več štipendij, med njimi leta 2002 štipendijo Edition Thanhäuser v Ottensheimu in štipendijo ministrstva za kulturo za vrhunske ustvarjalce leta 2005. Bila je umetniška direktorica in koordinatorica več mednarodnih literarnih projektov, med njimi pesniško-prevajalske delavnice »Različni jeziki/Linguaggi di-versi« (1999–2004) in projekta izmenjave pisateljskih rezidenc s povezavo šestih evropskih dvojezičnih pristanišč »Morske linije/Sealines«. Je odgovorna urednica večjezične znanstvene publikacije Monitorja ZSA – Revije za zgodovinsko, socialno in druge antropologije. Prevaja literarne in znanstvene tekste iz francoščine, angleščine, italijanščine in španščine. Polovično je zaposlena na Fakulteti za humanistične študije v Kopru, polovično pa kot pesnica ohranja status samozaposlene v kulturi.

Literarni portret Taje Kramberger je ob izidu njene zadnje zbirke Vsakdanji pogovori pripravil Marjan Strojan.

Taja Kramberger

1�

Nedelja, 29. julija, ob 2�.05 na I. programuLITERARNI NOKTURNOLouis MacNeicePoslovilna beseda

Louis MacNeice se je rodil leta 1907 v Belfastu v Severni Irski in umrl leta 1963. Študiral je v Angliji in tam kot univerzitetni učitelj preživel večino življenja. V tridesetih letih je kot eden vodilnih tedanjih angleških pesnikov z W. Audnom, S. Spenderjem in drugimi pripadal znameniti »oxfordski skupini«. Bolj kot politično angažiran pesnik se je uveljavil kot ljubezenski lirik, a je pisal tudi zelo brane satirične verze. Ves čas je ohranjal stik z irsko

kulturo in na Irskem ga štejejo med svoje najpomembnejše pesnike. Številne njegove pesmi razkrivajo stisko razpetosti med provincializmom in svetovljanstvom, nenehno se zavzeto vrača v svet Irske in k vprašanjem irstva. Temeljna izkušnja njegovega pesnjenja je doživljanje sveta, ki je neukrotljivo pluralen, vprašanje enega in mnogih ostaja nerešljivo. Pesnitev Poslovilna beseda je prevedel Veno Taufer.

Nedelja, 5. avgusta, ob 22.05 na III. programu - programu ArsLITERARNI PORTRET

Gustav Strniša

Slovenski pesnik in pisatelj Gustav Strniša, morda bolj znan kot oče pesnika Gregorja Strniše, se je v slovensko literarno zgodovino zapisal kot avtor različnih zvrsti, najbolj pa z mladinsko liriko in prozo. Znani sta njegovi zbirki pravljic Rak veseljak in Riba feronika, napisal pa je tudi pesniški zbirki Za soncem ter Zvoki in žarki. Gustav Strniša se je rodil 6. avgusta 1887 v Kranju, toda zaradi revščine je moral opustiti šolanje na nižji gimnaziji. Opravljal je zelo različne službe, bil je uradnik in igralec, vendar se je večinoma preživljal s časnikarstvom in literaturo. V Literarnem portretu, ki ga je pripravil Matej Juh, boste slišali odlomke iz nekaterih avtorjevih del, med drugim iz njegove edine zbirke pripovedne proze za odrasle z naslovom Satire.

Louis MacNeice

14

Torek, 14. avgusta, predvidoma ob 22.00 na III. programu LITERARNI VEčERV. S. NaipaulNeposnemljivi glas sodobne literature

Nobelovec za leto 2001, V. S. Naipaul, je bil ovenčan z laskavo oznako “najboljšega živečega avtorja, ki danes piše v angleškem jeziku”. Značilnost njegovega sloga je preplet romaneskne pripovedi s prvinami neleposlovja. Blaga humornost njegovih zgodnjih zapisov se v poznejših delih zaostri v razčlenjujočo družbeno satiro. Pod hudomušnimi opisi se vedno močneje kažejo kritične bodice, usmerjene proti izkoriščevalski politiki samovšečnega Zahoda na eni strani in zadrtemu

tradicionalizmu ter stagnaciji dežel tretjega sveta na drugi. Naipaul, ki se je rodil leta 1932 na Trinidadu staršem indijskega rodu, doštudiral pa na University Collegeu v Oxfordu, je ustvaril več kot dvajset romanov, esejev, potopisov in novel. Kritiki gauvrščajo med avtorje, ki v literarni preobleki tematizirajo dediščino kolonializma ter v novejšem času iz nje izvirajoče medkulturne dileme. Naipaula, ki se opredelitev brani in se preprosto imenuje svobodoljuba – zapisovalca, bo v literarnem večeru ob njegovi 75-letnici predstavila Miriam Drev; urednik oddaje je Marko Golja.

Petek, 17. avgusta, ob 2�.05 na I. programuLITERARNI NOKTURNOFran Saleški FinžgarTriglav

Sloviti avtor popularnih ljudskih iger in še danes brane fantazijske freske Pod svobodnim soncem je bil v mladih letih dvoje: študent in hribolazec. Prištiriindvajsetih je oboje združil vidiličnem epu Triglav. Gre za idilo, ljubezensko zgodbo med lovcem in lepo planšarico, ki jo ogroža pokvarjenost mestnega sveta v podobi vsiljivega Otmarja. V resnici pa je pesnitev zgovoren hvalospev naravnim lepotam. Pesnitev Triglav je nastala leta 1895, odlomek je prebral igralec Boris Juh.

V. S. Naipaul

Fran Saleški Finžgar

15

Sobota, 18. avgusta, ob 2�.�0 na I. programuKRATKA RADIJSKA IGRAMarek Hlasko - Jože ValentičNa črtico

Humorna kratka radijska igra Na črtico pripoveduje o tistih letih minulega stoletja in tistih vzhodnoevropskih deželah pod komunističnim režimom, v katerih se ni govorilo o modnih pričeskah, saj je veljala predvsem zapoved, da je za moške sprejemljiva le ena frizura: kratki lasje, na temenu postriženi v ravni črti, ki mora biti tri prste nad ovratnikom. Takšna frizura je bila strogo obvezna za vojaške osebe, policaje in komunistične funkcionarje. Iz te podrobnosti je poljski pisatelj Marek Hlasko naredil zanimivo zgodboz naslovom »Črta ali vse se je spremenilo«, ki jo je prevedla Katarina Šalamun Biedrzycka, za radio pa jo je priredil in režiral Jože Valentič.Radijska izvedba: dramaturg Pavel Lužan, tonska mojstra Dejan Guzelj in Matjaž Miklič, tehnični asistent Sandi Zgonc, asistentka režije Bernarda Černe, glasbeni opremljevalec Marko Stopar. Igrajo: Davor Herga – novinar, Peter Ternovšek – prometnikin Rado Pavalec – brivec.Radijska igra je bila posneta v studiih Regionalnega RTV centra Maribor in v studiu Radia Slovenija aprila 2007.

Nedelja, 19. avgusta, ob 11.�0 na III. programu – programu ArsIZBRANA PROZACiril KosmačPomladni dan

Roman Pomladni dan, ki je izšel v začetku petdesetih let, je eden izmed vrhov Kosmačevega literarnega ustvarjanja. Kot v večini svojih del je tudi v tem romanu ostal v domačem okolju grap ob Idrijci in Bači, nizal spomine, ki jih je v njem vzbudila vrnitev domov, in slikovito izrisoval ljudi in dogajanje v okolici. Z liričnim pripovedovanjem povabi bralca v svet, obžarjen s posebno lepoto in enkratnostjo.

V izbranem odlomku z začetka romana opisuje tisti nepozabni majski dan pred dvainšestdesetimi leti in svojo vrnitev domov

Ciril Kosmač

16

po dolgem obdobju romanja po svetu, v zaporih, izgnanstvih in vojni. Odlomek je prebral dramski igralec Rudi Kosmač. Oddajo smo posneli leta 1975.

Torek, 21. avgusta, ob 21.05 na I. programuRADIJSKA IGRALeck FischerVečno breme

V avgustu smo v okviru ciklusa radijskih iger z naslovom Veliki govorci pripravili Večno breme danskega pisatelja Lecka Fischerja. V tej igri boste med drugimi lahko slišali tudi Maksa Furijana, ki je s svojimi karakternimi vlogami, neugnano vitalnostjo in humorjem postal in ostal legenda slovenskega igralstva na odrskih deskah in filmskem traku – pa tudi na naših radijskih posnetkih.Igro je leta 1956 režiral Fran Žižek, pionir slovenske radijske in televizijske režije, nastopila pa bo še vrsta nepozabnih slovenskih igralcev. Delo sodi med naše najstarejše ohranjene radijske igre.

Torek, 2�. avgusta, ob 20.00 na I. programu LITERARNI VEčERPavel GoliaLjubiti v smrti, v smrti ljubljen biti

Letos je že 120 let od rojstva pesnika, dramatika, gledališkega direktorja Pavla Golie, ki so ga valovi usode v mladosti popeljali najprej v vojsko (z močnim prepričanjem o vseslovanski vzajemnosti), v stari Jugoslaviji pa v literarni in boemski svet Ljubljane poznih dvajsetih in tridesetih let. Goljeva ustvarjalnost sicer ni obsežna, a je pesniško silovita in zelo različna: pisal je poezijo za odrasle in otroke, drame, prevajal je za gledališče, režiral in kot direktor skrbel za repertoar.

Pomembno se je uveljavil kot pisec mladinske dramatike. Oddaja (pripravlja jo Andrej Koritnik, njen urednik je Marko Golja) bo predstavila prerez umetnikovega literarnega ustvarjanja od najzgodnejših začetkov pa do konca druge svetovne vojne.

Pavel Golia

17

Petek, 24. avgusta, ob 22. 05 na I. programuRADIJSKA IGRA Evald FlisarAngleško poletje

Radijska igra Angleško poletje, ki jo je napisal slovenski pisatelj Evald Flisar, je tragikomedija o moškem srednjih let, ki je pustil študij doma in odšel v London, da bi naredil uspešno kariero in obogatel. Čeprav mu teh načrtov ni uspelo uresničiti, je vsa leta v pismih staršem lagal o svojem uspešnem življenju in tako pri njih ustvaril lažno podobo o sebi kot o uspešnem, bogatem Londončanu. Žrtev lastne

iluzije o sebi je tudi junak sam, saj je ves čas pripravljen bežati pred resnico o tem, da živi ponesrečeno življenje in opravlja prav tisti poklic, pred katerim je zbežal od doma. Toda po desetih letih ga v Angliji obiščejo starši in prav soočenje domačih z junakom ter njegovimi slepili je vsebina dogajanja Flisarjeve domiselno napisane radijske igre Angleško poletje. Nastopajo: Jan – Aleš Valič, Helena – Petra Govc, Soseda – Mojca Ribič, Oče – Polde Bibič, Mati – Iva Zupančič, Sestra – Zvezdana Mlakar, Brat – Ivo Ban, Svak – Boris Ostan, Stranka – Majda Kohek, Receptor – Branko Grubar.Radijska izvedba: ton in montaž – Jure Culiberg, tehnični asistent – Rok Kadak, asistentka režije – Alenka Grajžar, glasbena oprema – Janja Velkavrh, dramaturgija – Pavel Lužan, režija – Igor Likar.Igra je bila posneta v studiih Radia Slovenija novembra 1997.

Torek, 28. avgusta, ob 20.00 na III. programu – programu ArsLITERARNI VEčER

Sodobna kubanska kratka proza

Kuba velja za deželo, kjer kraljujejo pesniki in pisci kratkih zgodb, ki včasih napišejo tudi kakšen roman. Kuba pluje v razsežnostih mita, ki se deli na dva dela: na realnost in fikcijo. In ta mita sta zajeta v kratkih zgodbah, ki jih boste slišali na radijskih valovih. Kube kot otoka umetnosti pa nikakor ne moremo ločiti od Kube – otočka socializma. Ta se je vtihotapil tudi v literaturo, vendar je ni osiromašil, morda ji je dodal le še neko drugo razsežnost, hkrati pa jo je razcepil na dva tokova: kubansko literaturo, ki nastaja na Kubi, in tisto, ki

Evald Flisar

18

nastaja zunaj nje. Avtorica oddaje Veronika Rot bo predstavila oba tokova – nagovorili nas bodo avtorji: Senel Paz, Ena Lucia Portela in Leonardo Padura. Urednica oddaje je Tina Kozin.

Nedelja, 2. septembra, ob 18.05 na III. programu – programu Ars SPOMINI, PISMA IN POTOPISIPete McCarthyMcCarthyjev bar

Pete McCarthy je bil znan britanski pisatelj in televizijski komik. Umrl je nepričakovano pred tremi leti. V literarnem svetu je zaslovel s knjigama McCarthyjev bar in Cesta k McCarthyju, ki sta naleteli na izredno ugoden odmev po vsem svetu. McCarthyjev bar je humoren potopis z avtorjevega šestmesečnega potovanja po Irski, domovini njegove matere, po kateri je tudi prevzel priimek. Pisatelj se je odpravil od mesta Cork na jugu do Donegala na

severu in se med potjo po čudoviti irski pokrajini ves čas ravnal po načelu: “Nikoli ne izpusti bara, ki nosi tvoje ime.” Tako je med drugim naletel na McCarthyjev bar in v njem na zanimive, prijazne in zabavne ljudi, ki pa mu jih je šele ob štirih zjutraj uspelo pregovoriti, da so ga spet spustili na zrak. V oddaji boste slišali odlomek iz tega dela.Urednik oddaje je Matej Juh.

Nedelja, 2. septembra ob 22.05 na III. programu – programu ArsLITERARNI PORTRET

Tamara Doneva

Tamara Doneva je na sodobnem domačem literarnem prizorišču navzoča od leta 1990, ko je presenetila z mistično in na trenutke nadrealistično »Lenorino jahalno šolo«. Pozneje so izhajale prav tako nenavadne knjige, katerih vsebino je težko umestiti med pravljico in resničnostjo. Izdala je še »Dnevnik gospe Angele«, zbirko kratkih zgodb

Pete McCarthy

Tamara Doneva

19

»Jutro, proga in pes«, nazadnje pa slikovit vpogled v gledališko zakulisje v romanu »Igra«. A to je zgolj literatura za odrasle. V zadnjem času je namreč pisateljska pot Tamare Doneve prepletena z zgodbami za mladino – tako je nedavno izšla njena pravljica »Jezerski Sam«. Njene zgodbe so kljub neverjetnim okoliščinam in filmskim zapletom na moč človeške. Po eni izmed njih so posneli tudi televizijski film »Kosilnica«.

Tamaro Donevo bo v literarnem portretu predstavil Tomaž Simon.

četrtek, 6. septembra, ob 21.05 na I. programuLITERARNI VEčER

Goran Stefanovski – nagrajenec Vilenice

Makedonski književnik Goran Stefanovski je prvi vileniški nagrajenec, ki piše skoraj samo dramska besedila. V njih se prepletajo svetovljanski dih in tradicionalna nota, arhetipski spomin in makedonsko ritualno, miselno in kulturno izročilo. Njegove drame so zaradi izvirne poetike, humorja, velikega razpona tem, svežine in prepričljivosti priljubljene tako med ljubitelji gledališča kot med kritiki in člani žirij gledaliških festivalov. Napisal je

več kot dvajset dram, od katerih jih je bilo deset nagrajenih v Makedoniji, nekdanji Jugoslaviji in tudi v Evropi. Pri nas so bile uprizorjene njegove drame Let na mestu, HI-FI in Bakanalije. Literarni večer z odlomki njegovih dram pripravlja Lidija Dimkovska.

Mednarodni literarni festival Vilenica bomo na Radiu Slovenija spremljali tako v informativnem programu kot z literarnimi oddajami na Radiu Slovenija – vsak dan festivala še v Literarnem nokturnu na I. programu, v Literarnem večeru na III. programu pa bo Tina Mahkota predstavila sodobno poezijo, napisano v irščini.

Urednik oddaj je Vlado Motnikar.

Goran Stefanovski

20

Petek, 7. septembra, ob 22.05 na III. programu - programu ArsRADIJSKA IGRA Goran GluvićBorutovo poletje

V radijski igri Borutovo poletje se njen avtor – slovenski dramatik Goran Gluvić – sprašuje o temeljnih stvareh, ki določajo eksistenco sodobnega človeka. Mladi junak Gluvićeve igre nima identitete, njegova eksistenca se kaže kot poljubno število vlog, ki jih igra. Njegova dramska resničnost je parodija življenske resničnosti, ki je v Gluvićevi igri razkrinkana kot nenehno ponavljajoča se

iluzija in igra. Mladenič je le vrsta simbolnih znakov, pobranih iz množičnih medijev, resničnost eksistence je izpuhtela. Celo takrat ko s svojo noro fašistoidno igro povzroči smrt svoje prijateljice in se zato znajde na zatožni klopi, se mu to pripeti po naključju. Zanj je svet izgubil pomen, čeprav ga ženeta močna volja in nuja, da bi postal nekaj drugega in se sporazumel z neznano naravo sveta, v katerem sanjari in vegetira. Problem mladega junaka v Gluvićevi igri ostane nerešljiv.

Nastopajo: Milena Zupančič v vlogi Ženske in Gojmir Lešnjak, ki je igral Boruta in pel songe. Kot napovedovalec je sodeloval Sašo Hribar.Radijska izvedba: ton in montaža – Miro Marinšek, tehnični asistent – Marko Krebs, glasba – Gojmir Lešnjak, dramaturgija – Pavel Lužan, režija – Igor Likar.Igra je bila posneta v življenjskih okoljih in v studiu Radia Ljubljana septembra 1987.

Petek, 7. septembra, ob 2�.05 na I. programuLITERARNI NOKTURNODavid AlbahariOsem drobnih zgodb o moji ženi

Srbski pisatelj judovskega rodu David Albahari se je rodil leta 1948 v Peći, danes pa živi v Calgaryju v Kanadi. Piše romane in kratke zgodbe, pomembni pa so tudi njegovi eseji in

Goran Gluvić

David Albahari

21

prevodi iz angleščine. Njegova prva knjiga Družinski čas je izšla leta 1973, širšemu literarnemu občinstvu pa je postal znan leta 1982, ko je za zbirko kratke proze z naslovom Opis smrti dobil Andrićevo nagrado. Doslej je objavil devet romanov in deset zbirk kratke proze. V Literarnem nokturnu boste slišali Albaharijevo besedilo z naslovom Osem drobnih zgodb o moji ženi iz najnovejše zbirke z naslovom Sence iz leta 2006. Prevedla ga je Vida Curk.

Nedelja, 9. septembra, ob 11.�0 na III. programu – programu ArsIZBRANA PROZAZadie SmithO lepoti

Britanska romanopiska Zadie Smith se je rodila leta 1975 jamajški materi in angleškemu očetu. Njeni starši so se ločili, ko je bila še najstnica. Živeli so v severozahodnem Londonu, v pretežno delavskem okolju. V romanu O lepoti je veliko odmevov iz njenega nekdanjega družinskega življenja. Pisateljica pripoveduje o mešani britansko-ameriški družini, ki živi v Ameriki, o burnem razmerju med starši, o težavah odraščajočih otrok in o rasnih predsodkih. Nekateri so

knjigo poimenovali čezmorska komična saga, kajti pisateljica se bridke tematike loteva duhovito in humorno. V oddaji boste slišali odlomek iz romana.

Nedelja, 9. septembra, ob 18.05 na I. programuRADIJSKA IGRA Sonja VotolenJanč

Zabavna radijska igra Janč je radijski prvenec mlade slovenske avtorice Sonje Votolen, ki je v javni medijski prostor vstopila leta 1997 z objavami v reviji Mentor in z gledališko uprizoritvijo komedije Janč. Gre za sodobno komedijo o značajih, kajti njena tema in dogajanje prikazujeta slike iz življenja zakonskega para srednjih let, ki si je za vodilo skupnega prebivanja izbral zelo liberalne nazore – od tega, da so tradicionalne vrednote, kakršne so čustvena zvestoba med možem in ženo in trdnost

Zadie Smith

22

njune zveze, postale povsem neobvezujoče, do tega, da sta zakonca enakopravna pri lovu na užitke na vseh življenjskih področjih, predvsem pa v ljubezenskih avanturah. In prav prikaz sprevrženih konvencionalnih odnosov med zakoncema je odlika te komedije. Zgodba o novodobnem zapeljivcu, ki skače čez plot, hkrati pa je tudi jecljavec, pripoveduje o polomu tega ljubezenskega avanturista. Igrajo: Janč (Boris Kerč), Katica (Mirjam Korbar), Inka (Vesna Jevnikar), Anuška (Maja Štromar), Bunkec (Pavle Rakovec). Radijska izvedba: ton in montaža – Miro Marinšek, tehnični asistent – Sandi Zgonc, asistentka režije – Bernarda Černe, glasbena oprema – Darja Hlavka, dramaturgija – Pavel Lužan, režija – Jože Valentič. Igra je bila posneta v studiih Radia Slovenija oktobra 2003.

Nedelja, 9. september, ob 18.05 na III. programu - programu ArsSPOMINI, PISMA IN POTOPISI

Vili Kos-Petrov: 610 dni

Vili Kos je danes upokojen inženir kartografije, še vedno pa je dejaven na svojem področju. Ob koncu devetdesetih let je napisal spomine na vojna leta z naslovom 610 dni. Toliko časa je namreč preživel med drugo svetovno vojno v partizanih, v katere je stopil kot šestnajstleten fant. Dela, ki obsega dobrih sto strani, v knjižni obliki ni nikoli objavil. Kot iskriv pripovedovalec je v njem odkrito in marsikdaj z neverjetnim občutkom za ironijo spregovoril o težkih medvojnih letih. Oddaja, v kateri boste slišali nekaj odlomkov iz Kosovega dela, bo tako sploh prva javna predstavitev avtorjevih spominov.Urednik oddaje je Matej Juh.

Nedelja, 9. septembra, ob 2�.05 na I. programuLITERARNI NOKTURNOMarjan StrojanVreme

Marjan Strojan (roj. 1949) je izdal pet pesniških zbirk in nekaj prevodov angleške in ameriške poezije. Je tudi avtor prve obsežne antologije angleške poezije v slovenskem jeziku. V Literarnem nokturnu boste slišali tri novejše Strojanovi pesmi: Napisal sem pesem, Vreme in V šoli.

Marjan Strojan

2�

Torek, 11. septembra, ob 20.00 na III. programu – programu Ars LITERARNI VEčERAntonio GamonedaKastiljski bluesAntonio Gamoneda, letošnji Cervantesov nagrajenec, je gotovo eden najizjemnejših pesnikov moderne španske poezije. Gre za ustvarjalca, ki ni nikoli posnemal poetike prevladujoče pesniške smeri. Nekateri ga sicer uvrščajo v “generacijo 50”, vendar je to vedno zavračal. Gamoneda in njegovi pesniški tovariši niso doživeli državljanske vojne, a so zrasli na njenih ruševinah in zato zelo hitro dozoreli. Njegova poezija je izjemno sugestivna, zaznamujejo jo ostrina in jasne podobe. O poeziji pravi, da “je po svojem bistvu vrsta spominov. Toda spomin vedno pomeni zavest o izgubi, misel na tisto, česar nimamo več ali pa ne obstaja več … Zavest o postopnem približevanju smrti.” Gamoneda je bil večkrat nominiran za Cervantesovo nagrado, najpomembnejše priznanje za literarno ustvarjanje v španskem jeziku. Ko je prejel novico o nagradi, jo je komentiral z besedami: “Mislil sem že, da imam stalni abonma za drugo mesto. Končno nisem več finalist, zdaj sem profesionist.”Gamoneda se je rodil leta 1931 v Oviedu na severu Španije. Nadarjenost za pisanje je podedoval po očetu, znanem modernističnem pesniku. Njegova prva pesniška zbirka Negibni upor je izšla leta 1960, sledile so Opis laži, Lev v očeh, Kastiljski blues, največji uspeh je dosegel konec osemdesetih let prejšnjega stoletja, ko je za knjigo Starost dobil špansko državno nagrado.

Oddajo o Antoniu Gamonedi pripravlja Ciril Bergles.

Torek, 11. septembra, ob 21.05 na I. programuRADIJSKA IGRA

PREMIERA

Erhard SchmiedMoje sanje - lepo stanovanje

To je prva izvedba nove radijske igre sodobnega nemškega avtorja Erharda Schmieda. Radio Slovenija je doslej uprizoril že dve njegovi igri: Kolikokrat hočejo, zgodbo žigoloja, ki se ne upa zaljubiti, in Žrtvovanje kmeta, politično satiro na birokratsko in brezvsebinsko delovanje Evropske unije. Moje sanje - lepo stanovanje se odvija v urbanem okolju velemesta in govori o bivanjski usodi dveh mladih, socialno Erhard Schmied

24

obstranskih junakih, ki vrednost življenja lahko iščeta le v čustvenem zbližanju. Schmiedovi junaki so ljudje sodobnega odtujenega sveta, novodobni proletarci, dosmrtno obsojeni na životarjenje v svetu, ki ga poganja zgolj denar. S tem je Erhard Schmied eden redkih socialnokritičnih sodobnih evropskih avtorjev. Upamo, da boste njegovi novi igri v prevodu Mojce Kranjc, kjer je reklamni slogan seveda mišljen skrajno ironično, in v režiji Irene Glonar z zanimanjem

prisluhnili.Nastopili bodo: Uroš Smolej, Vesna Pernačič, Brane Šturbej, Željko Hrs, Jurij Zrnec, Marinka Štern in Jožef Ropoša.Tehnični asistent je Zmago Frece, asistentka režije Helena Mugerle, glasbena opremljevalka Darja Hlavka, tonski mojster Jure Culiberg, dramaturg pa Goran Schmidt.

četrtek, 1�. september, ob 21.05 na I. programuLITERARNI VEčER

Sovretov nagrajenec Vasja Bratina

Prevajalec Vasja Bratina se je knjižno prvič predstavil leta 2000: takrat je izšel njegov prevod Mediteranskega brevirja Predraga Matvejeviča. V zgolj sedmih letih se je uveljavil kot odličen prevajalec zahtevne in celostne proze. O tem pričajo zlasti njegovi prevodi Claudia Magrisa in Umberta Eca. Za prevod Ecovih romanov Foucaultovo nihalo in Skrivnostni plamen kraljice Loane je dobil Sovretovo nagrado. V oddaji bomo prisluhnili prevajalcu, pa ne le o prevajanju Eca, ampak tudi Magrisa, o njegovih začetkih in o tem,

kako prevaja … Slišali pa bomo tudi odlomka iz nagrajenih prevodov in še (sveže iz prevajalčevega računalnika, takole za pokušino) odlomek iz Ecovega romana Otok prejšnjega dne. Oddajo pripravlja Marko Golja.

Mojca Kranjc

Vasja Bratina

25

Janez Gradišnik

Torek, 18. septembra, ob 20.00 na III. programu – programu ArsLITERARNI VEčERDavid MaloufIzmišljeno življenje

David Malouf je izjemno ustvarjalen avstralski avtor libanonsko-angleškega rodu. Nekaj časa je predaval kreativno pisanje in angleško književnost na avstralskih in britanskih univerzah, v zadnjih letih pa se posveča predvsem pisanju. Malouf je prejemnik številnih prestižnih literarnih nagrad. Ustvarja tako prozna dela kot poezijo in drame, napisal je tudi operna libreta. V romanu Izmišljeno življenje (1978) avtor zanimivo poseže v antiko, saj je eden izmed glavnih likov prav rimski

pesnik Ovid. Poznejše delo, roman Spominjanje Babilona (1993), je postavljeno v sredino 19. stoletja in govori o dečku, ki se znajde med avstralskimi staroselci. Pripoved zaznamujeta izjemno bogat, pesniški jezik in tudi napeto, emocionalno bogato dogajanje. Malouf se v Avstralijo odpravi tudi v svojem novejšem pisanju; v kratkoprozni zbirki z naslovom Sanjske stvari (2000) bralcu natančno predstavi avstralsko pokrajino, tamkajšnje navade in način življenja. Spomini se domiselno prepletajo s fikcijo in sestavljajo sanjsko pripovedno tkivo. Avtorja bo predstavila Lea Flis. Urednica oddaje: Tina Kozin.

četrtek, 20. septembra, ob 21.05 na I. programuLITERARNI VEčER

Janez Gradišnik - ob 90 letnici

22. septembra slavi častitljiv jubilej – 90 let – pomemben slovenski pisatelj, publicist, predvsem pa prevajalec in neutruden borec za ohranjanje slovenščine v javni rabi Janez Gradišnik. Ob tej priložnosti bomo predvajali Literarni večer, ki ga bo predstavil prav kot prevajalca, katerega prevajalski opus obsega več kakor 300 naslovov. Oddajo so oblikovali igralci Janez Albreht, Stanislava Bonisegna,

Boris Juh in Jurij Souček, zrežirala jo je Mojca Cavazza, o svojem delu pa je v njej spregovoril tudi Janez Gradišnik sam.

David Malouf

26

Torek, 25. septembra, ob 21.05 na I. programuRADIJSKA IGRAPolona Glavan – Irena Glonar Tristo milijonov metrov na sekundo

Radijska igra Tristo miljonov metrov na sekundo je nastala po zgodbi slovenske pisateljice Polone Glavan, za radijsko igro pa jo je priredila režiserka Irena Glonar. Naslov je nenavaden, pove pa, kolikšna je svetlobna hitrost. Junak zgodbe je devetletni Erik, ki živi z nasilno mamo, bolno zaradi alkoholizma. Erik je nadpovprečno bistroumen, nadarjen predvsem za matematiko, ki mu je s svojo trdnostjo in predvidljivostjo v oporo v vsakdanjem

življenju, polnem nereda zaradi materine bolezni. Odšteva dneve do svojega osemnajstega rojstnega dneva, ko bo lahko postal samostojen. Pri premagovanju vsakdanjih težav mu pomaga socialni delavec Pero, ki mu pove tudi za relativnostno teorijo slavnega znanstvenika Alberta Einsteina, po kateri lahko čas teče tudi hitreje. Erik se oprime te misli, saj mu prinese novo upanje. Delo je doseglo velik uspeh na festivalu radijskih iger za otroke in mladino PRIX EX AEQUO 2007 v Bratislavi. Žirija je namreč dodelila režiserki Ireni Glonar nagrado za izjemno priredbo in režijo, naš kulturno-umetniški program pa predstavlja tudi na letošnjem mednarodnem festivalu Prix Italia.

Igrajo: Vitja Čretnik – Erik, Silva Čušin – Mama, Jurij Zrnec – Pero, Marijana Brecelj – Mojca, Sabina Kogovšek – Julija.Radijska izvedba: tehnični asistent Martin Florjančič, asistentka režije Bernarda Černe, glasbena opremljevalka Darja Hlavka, tonski mojster Jure Culiberg, dramaturg Pavel Lužan in režiserka Irena Glonar.Igra je bila posneta v studiu Radia Slovenija februarja 2006.

četrtek, 27. septembra, ob 21.05 na I. programuLITERARNI VEčER

Sovretov nagrajenec Andrej Skubic

Andrej Skubic, eden izmed dveh letošnjih Sovretovih nagrajencev, ni le prevajalec, temveč tudi (ali morda predvsem?) pisatelj. O tem, kako lovi ravnotežje med obema področjema svojega ustvarjanja, se bomo z njim pogovarjali v Literarnem

Irena Glonar

27

večeru, ki bo namenjen njegovemu pomembnemu, neustrašnemu in občudovanja vrednemu prevajalskemu delu. V oddajo bomo vključili odlomke iz lani objavljenih Čitanke Gertrude Stein in romana Jamesa Kelmana Kako pozno, pozno je bilo, za katera mu je Društvo slovenskih književnih prevajalcev namenilo letošnjo Sovretovo nagrado. Urednica oddaje je Staša Grahek.

Petek, 28. septembra, ob 22.05 na III. programu – programu ArsRADIJSKA IGRAMiran Jarc – Luko PaljetakLet z eteroplanom

To igro je napisal hrvaški književnik Luko Paljetak po motivu novele Vaza s tuberozami Mirana Jarca.V njej srečamo štiri pare, ki nam vsak na svoj način razkrivajo različne poglede na ljubezen in njen pomen. Zgodba je povedana na impresionističen način in bolj kot samo dogajanje pridejo v ospredje občutje ljubezni, vprašanje obstoja in meščanska dekadenca. S premišljeno uporabo počasi stopnjujočega se ritma, glasbe in šumov radijska igra pričara tenkočutno atmosfero različnih krajev, odnosov in

oseb, ki se v igri nadgrajujejo, dopolnjujejo in zlijejo v celovito, zaokroženo zvočno sliko.

Igrajo: Gospa – Polona Vetrih, Gospod – Kristjan Muck, Mladenič –Rok Matek, Gospodična – Eva Kraš, Evgenija – Darja Reichman, Miran – Zvone Hribar, Relindis – Polona Juh, dr. Peter Vilinski – Uroš Smolej, Vanda – Iva Krajnc.Improvizatorka na klavirju – Lenka Naber.Radijska izvedba: tonski mojster Staš Janež, tehnični asistent Zmago Frece, glasbena opremljevalka Darja Hlavka, asistentka režije Helena Mugerle, dramaturg Marko Bratuš, režiser Aleš Jan.Igra je bila posneta v studiih Radia Slovenija decembra 2005. Na letošnjem mednarodnem festivalu Prix Italia predstavlja kulturno-umetniški program.

Andrej Skubic

Luko Paljetak

28

GLASBENO UREDNIŠTVO III. PROGRAMA PREDSTAVLJA

PO JUTRU SE ARS POZNA …

GLASBENE JUTRANJICE so v poletnih dneh že tradicionalno ubrane na izbrano temo poletja. Letos bodo jutra posvečena raziskovanju nacionalnih glasbenih kultur na treh celinah, posebna pozornost pa bo namenjena evropski dediščini. Za ognjevitost in norost, vredni pravega poletja, bodo poskrbele sredine

jutranjice. Zadnja skladba bo namreč folía – portugalski ples, ki je stoletja obsedal svetovno znane, pa tudi povsem neznane mojstre. Vonj po poletju bo zavel iz ponedeljkovih jutranjic, saj bodo toni harmonično ubrani z morskimi valovi in prav ti nas bodo privedli do zadnjega poletnega tedna – do Kozinove pesnitve Proti morju. Poletna jutra bodo tudi glasbena vabila k spremljanju prireditev po vsem svetu. V sobotnih jutranjicah bodo pod drobnogledom vsi znani festivali, ob njih pa še glasbene prireditve, ubrane na temo tedna. Glasbene počitnice s programom Ars ne bodo le dejavne, ampak tudi zasanjane, nostalgično uprte z glasbenimi zimzelenčki v dobre stare čase. Glasbene jutranjice na poletno temo lahko poslušate od 2. julija do 31. avgusta, od 7.20 do 10.00 – na programu Ars.

SKLADATELJI TEDNA – OD 10.15 DO 11.00

VEČNA NASPROTJA – SKLADATELJI ANTAGONISTIVsak delovni dan – od ponedeljka do petka – od 2. julija do 31. avgusta. Skladatelji tedna bodo v letošnjem poletju nastopali v parih. In to ne prav harmoničnih. Glavno vodilo plesa dvojic bodo ostra nasprotja, polemike, srditi boji, žolčne razprave, ki so se ostrile

s skladateljskimi peresi in lomile na ramenih poslušalcev. Ali so se časi od privržencev sloga »prima prattica« kaj spremenili? Le kaj bi še imel povedati Rameaujev nečak o francoskih zakulisnih igrah svojega strica? Ali sta se Mozart in Salieri sploh kdaj sovražno spopadla v odkritem boju na dvoru? Komu bi se visokostno z bayreuthskega prestola posmehoval Wagner? Večna nasprotja bodo zaživela v oddajah, posvečenih skladateljem tedna. In kateri so

Igor Krivokapić

29

pari dvojic? Wagner – Brahms, Kogoj – Lajovic, Rameau – Lully; Haendel – Italijani; Debussy – d’Indy; Gluck – Piccini; prima – seconda prattica; Mozart – Salieri ter Čajkovski – ruska peterka. Avtorji oddaj: Domen Marinčič, Igor Krivokapić, Mirjam Žgavec, Luisa Antoni in Brigita Rovšek, ter urednica glasbenega uredništva Veronika Brvar.

Glasbeni uredništvi Radia Koper in Radia Maribor bogatita podobo glasbenega programa na Radiu Slovenija.

V redni koncertni sezoni nas uredništvi seznanjata z vsemi pomembnejšimi glasbenimi dogodki svojih regij v oddajah, kot sta GLASBENO KUKALO in GLASBENI UTRIP, pripravljata mesečne oddaje o zborovskem življenju na Primorskem in Štajerskem za oddajo ZBOROVSKI PANOPTIKUM, spremljata in komentirata nove izide opernih plošč v mesečni oddaji NOVE OPERNE PLOŠČE, pripravljata posnetke mladih koncertantov za

glasbeno-mladinske oddaje ter živo komentirata koncertno sezono. Glasbeno življenje bo v poletnih mesecih še posebno živahno tako na Primorskem kot tudi na Štajerskem. O tem se boste lahko prepričali v prispevkih in oddajah glasbenih urednic iz Kopra, Nove Gorice in Maribora. Oddaje že skrbno pripravljajo Urška Čop Šmajgert, Lea Hedžet, Branka Kljun, Tatjana Gregorič in Tjaša Krajnc.

Nedelja, 1. julija, ob 20.00NEDELJSKI KONCERT

Violinistka Anja BukovecV Nedeljskem koncertu ob 20.00 bo nastopila vse bolj uveljavljena violinistka Anja Bukovec, ki je v Mariboru navdušila na koncertu z ukrajinskim pianistom Denisom Maslijukom. Predstavila sta njen portretni cede Gemini in izvajala dinamično glasbo Georgea Gershwina, Sergeja Rahmaninova, Ernesta Brucha, Igorja Stravinskega in Astorja Piazzolle. V oddaji boste slišali tudi pogovor z violinistko Anjo Bukovec. Pripravila ga je avtorica oddaje Tjaša Krajnc. /foto/

Tjaša Kranjc

Anja Bukovec

�0

Torek, �. julija, ob 20.45S SOLISTIčNIH IN KOMORNIH KONCERTOVZ Glasbenega septembra 2006Gerard Caussé in Frank BraleyPredstavljeni bodo posnetki koncerta 13. mednarodnega festivala Glasbeni september 2006. Izbrali smo izvrstna francoska glasbenika: violista Gerarda Causséja in pianista Franka Braleyja. Izvajala sta skladbe avtorjev tako poznega klasicizma kot 20. stoletja.

Torek, 7. avgusta, ob 20.45S SOLISTIčNIH IN KOMORNIH KONCERTOVZ Glasbenega septembra 2006

Milko Lazar in Bojan Gorišek Na festivalu Glasbeni september 2006 sta nastopila tudi priznana slovenska glasbenika: pianist Bojan Gorišek ter skladatelj in pianist Milko Lazar; predstavila sta se z izborom Lazarjeve klavirske glasbe in Ravelovim Bolerom.

Torek, 21. avgusta, ob 20.45S SOLISTIčNIH IN KOMORNIH KONCERTOV

Pianist Stefan Vladar

V dvorani Union v Mariboru je 17. januarja 2007 nastopil ugledni avstrijski pianist Stefan Vladar, profesor klavirja na Univerzi za glasbo in uprizoritvene umetnosti na Dunaju. Izvedel je dela Domenica Scarlattija, Roberta Schumanna in Mauricea Ravela. Oddaje je pripravila Tjaša Krajnc.

V mesečnih oddajah NOVE OPERNE PLOŠČE avtor oddaje Peter Gabrovšek predstavlja operna dela. Urednica oddaj je Urška Čop Šmajgert. Vrstila se bodo takole:

Milko Lazar in Bojan Gorišek

Stefan Vladar

�1

Nedelja, 22. julija ob 20.00 Gioacchino Rossini: Kir v BabilonuHector Berlioz: Benvenuto CelliniRichard Wagner: Siegfried

Nedelja, 19. avgusta ob 20.00 Richard Wagner: Somrak bogovJesus Guredi: El Caserio/DomačijaOsvaldo Golijov: Ainadamar/Studenec solz

Nedelja, 16. septembra ob 20.00 Fredrik Pacius: Lov kralja KarlaGeorg Friedrich Händel: FloridanteAvtor oddaj: Peter GabrovšekUrednica uredništva: Urška Čop Šmajgert

ARSOV ART ATELJE, vsako sredo ob 20.00Vsako poletno sredo bo v Arsovem Art ateljeju predstavljen posnetek zanimivega dogodka sezone 2006/2007. Polovico sredinih večerov bodo zapolnili italijanski koncerti, ki jih je vse leto v studiu 14 pripravljal Italijanski institut, drugo polovico pa prireditve vedno dejavnejše Glasbene Matice Ljubljana.

Urednica oddaje: Luisa Antoni

NEDELJE DOPOLDNE …Poletne nedeljske matineje

Od 1. julija do �0. avgusta ob 11.�0 – osrednja gostja NEWYORŠKA FILHARMONIJA

Newyorška filharmonija je najstarejši orkester na ameriški celini in tretji najstarejši orkester na svetu. Ustanovljen je bil 1842. leta. Z orkestrom so tradicionalno sodelovali svetovno znani dirigenti in skladatelji, med njimi Peter I. Čajkovski, Antonin Dvoržak, Gustav Mahler, Richard Strauss, Aaron Copland, Igor Stravinski in mnogi drugi. Orkester je

že od začetka naročal nova dela in vzgajal mlade poslušalce v razumevanju klasične in tudi sodobne glasbe. Koncerti za mlade/Yougn People’s Concerts/, s katerimi se je proslavil legendarni Leonard Bernstein, so Newyorški filharmoniji

Newyorška filharmonija

�2

ponudili nove možnosti za uveljavitev v tedaj novem televizijskem mediju, v današnjem času pa orkester pridobiva novo občinstvo tudi ob pomoči novih elektronskih medijev. Seveda je že tradicionalno dobro sodelovanje z radijskimi postajami v Združenih državah, za Evropsko zvezo radijskih postaj pa je to leto izjemno. V nizu desetih koncertov se bodo lahko tudi poslušalci programa Ars preselili v samo središče glasbenega sveta.

…. IN NEDELJE POPOLDNE – OD 16.00 DO 18.00

V glasbenih nedeljskih popoldnevih bodo v žarišču svetovno znani dirigenti. Letos praznujejo visoke življenjske jubileje številni glasbeniki in med njimi je, zanimivo, kar veliko dirigentov. Morda pa so letnice s sedmico posebej naklonjene prav dirigentom? Jubileja slovenskega dirigenta Sama Hubada se bomo na programu Ars spomnili s posebnim dnevom, v oddaji MUSICA NOSTER AMOR bomo gostili deset svetovno

znanih dirigentov našega časa. Taktirko bodo v nedeljskih popoldnevih imeli v rokah: Riccardo Chailly, Mariss Jansons, Kurt Masur, Nicolaus Harnocourt,Valerij Gergijev, Neeme Järvi, sir Simon Rattle, Sakari Oramo, Daniel Barenboim in Zubin Mehta. Oddaje bodo delo Helene Gardina, Magde Zaplotnik, Katje Novak in Polone Kovačič.

VROčE SLOVENSKO FESTIVALSKO POLETJE

Vsak petek ob 20.00 posnetek koncerta s slovenskega festivala, ob tem pa številni neposredni prenosi iz različnih krajev Slovenije

Glasbeno uredništvo programa Ars tradicionalno spremlja živahno festivalsko poletje v Sloveniji in tujini. Na prizoriščih so glasbeni uredniki skupaj s snemalno ekipo, z glasbeno ponudbo z evropskih prizorišč pa nas »oskrbujejo« članice Evropske zveze radijskih postaj. Slovensko glasbeno poletje bodo žlahtnili koncerti s festivalov v Brežicah, Ljubljani, Bohinju, Radovljici, prireditve Imago Sloveniae, festivala Tartini in Prekmurskega majskega festivala vsak petek zvečer ob 20. uri, neposredni prenosi pa se bodo začenjali ob različnih urah in dnevih tedna.

Zubin Mehta

��

FESTIVAL BREŽICE

Torek, 10. julija, ob 20.�0 Projekt Gallus 2007

Iubilate Deo omnis terra, OM 3/48, štiriglasniAdoramus te Iesu Christe, OM 2/6, šestglasniMissa super Iam non dicam vos servos,- Kyrie- GloriaV rokopisu ohranjene skladbe, MAMS XXVIII, osemglasna, za dva zboraRepleatur os meum laude tua, OM 1/94, petglasniSancta Trinitas, unus Deus, OM 3/6, šestglasniCantabo Domino Deo meo, OM 3/55, sedemglasniTe Deum laudamus, OM 3/24, štiriglasni

Adoramus te Iesu Christe, OM 2/28, osemglasni za dva zboraIubilate Deo, v rokopisu ohranjene skladbe, MAMS XXVIII, šestglasni

Izreki iz antologije Carmina proverbialiaSi vis laudari, si vis carusque vocari, HM 2/15, štiriglasniO homo, si scires quidnam esses, HM 2/28, štiriglasniSi tibi gratia, si sapientia formaque detur, HM 2/16, štiriglasniQuid sis, quid fueris, HM 3/41, štiriglasni Qui capit uxorem, M 22, šestglasni Cum moritur dives, M 44, petglasni

“Živalski madrigali”

Currit parvus lepulus, HM 1/3, štiriglasni Gallus amat Venerem, cur?, HM 1/6, štiriglasniQuam Gallina suum parit ovum, HM 1/7, štiriglasniDulcis amica, veni, HM 2/21, štiriglasni Linquo coax ranis, HM 3/46, štiriglasni Anseris est giga, HM 3/47, štiriglasniPermultos liceat cuculus, M 27, šestglasniQui cantum corvi cras imitatur, M 26, šestglasni

Jacobus Gallus C.

Sebastjan Vrhovnik

�4

Interpreti: Komorni zbor RTV SlovenijaDirigent Sebastjan VrhovnikDomen Marinčič, violoneTomaž Sevšek, orgelski pozitivNeposredni prenos iz samostanske cerkve v Kostanjevici na Krki Urednica prenosa: Luisa Antoni

Nedelja, 15. julija, ob 21.00 Biblični festival

Prizorišče: Pogačarjev trg (če bo dež, bo koncert v Križankah)Deški pevski zbor M. I. Glinke iz St. PeterburgaDirigent: Vladimir BeglecovProgram: ruska pravoslavna liturgijaIacobus GallusRuske narodne pesmi z biblično vsebinoUradni del otvoritve – slavnostni govorniki: predsednik vlade Janez Janša, akademik prof. dr. Jože Krašovec, akademik prof. dr. Boštjan Žekš itn.

21.55 Trobilni ansambel – slavnostni avizo in pritrkovalci

22.00 združena orkestra: Orkester Slovenske filharmonije in Simfonični orkester RTVS

Dirigent: George Pehlivanianzdruženi zbori (pribl. 300 pevcev):Komorni zbor RTV SlovenijaSlovenski komorni zborConsortium musicumAkademski pevski zbor AVEDeški pevski zbor M. I. Glinke iz St. Peterburga – RusijaThe New Israeli Vocal Ensemble – Izraelzbor iz Italije

Komorni zbor RTB – SrbijaGraški komorni zbor iz Avstrijezbor iz Hrvaškezbor iz MadžarskeProgram: Ludwig van Beethoven. Simfonija št. 9 v d-moluUrednica prenosa: Brigita Rovšek

George Pehlivanian

Ludwig van Beethoven

�5

četrtek, 26. julija, ob 20. 00 Bohinjsko glasbeno poletje Cerkev sv. Martina v Srednji vasi

Program: Amandus Ivančič: Sinfonia v G-duru Johann Georg Albrechtsberger: Koncert za helikon in komorni orkester

Amandus Ivančič: Sinfonija v B-duru Nenad Firšt: Pogledi za godala Tomaž Habe: Mali koncert za sopranski helikon in komorni orkester/krstna izvedba/

Interpret: Komorni orkester Društva slovenskih skladateljevSolist na helikonu - Nenad MarkovićDirigent: Nenad Firšt Urednica neposrednega prenosa: Luisa Antoni

XXV. FESTIVAL RADOVLJICA

Sobota, 11. avgusta, ob 20.00KONCERT OB ODPRTJU –neposredni prenos iz radovljiške graščine SONATORI DE LA GIOIOSA MARCA (Italija) Program: Follie all’Italiana A. Falconiero, B. Storace, G. A. Pandolfi, F. Corbetta, T. Merula, G. B. Vitali, A. Corelli, A. Caldara in A. Vivaldi Urednica prenosa: Gregor Pirš

Torek, 14.avgusta, ob 20.00 Neposredni prenos iz cerkve sv. Petra v Radovljici za program Ars in EBU SINGER PUR (Nemčija)Slovenska sakralna vokalna glasba 16. in 21. stoletja

J. Gallus, G. Prenner, J. Jež, D. Močnik, T. Bajželj (novo delo, prva izvedba) Urednica prenosa: Brigita Rovšek

Bohinj

�6

Petek, 24. avgusta, ob 20.00 Neposredni prenos iz nove dvorane v radovljiški graščini Imate radi Bacha? (Slovenija) Jazzovski koncert priredb del J. S. BachaUrednik prenosa: Nataša Cetinski

EVRORADIJSKO FESTIVALSKO POLETJE

Sreda, 25. julija, ob 15.57Neposredni prenos iz BayreuthaRichard Wagner: Mojstri pevci

Solisti: Franz Hawlata, basbariton (Hans Sachs), Artur Korn, bas (Veit Pogner), Charles Reid, tenor (Kunz Vogelsang), Rainer Zaun, bas (Konrad Nachtigall), Michael Volle, bas (Sixtus Beckmesser), Markus Eiche, bas (Fritz Kothner), Edward Randall, tenor (Balthasar Zorn), Hans-Jürgen Lazar, tenor (Ulrich Eisslinger), Stefan Knispel-Heibach, tenor (Augustin

Moser), Martin Snell, bas (Hermann Ortel), Andreas Macco, bas (Hans Schwarz), Diógenes Randes, bas (Hans Foltz), Robert Dean Smith, tenor (Walther von Stolzing), Norbert Ernst, tenor (David), Amanda Mace, sopran (Eva), Carola Gruber sopran (Magdalena)Zbor in orkester Festivala v Bayreuthu, dirigent Sebastian Weigle

Sobota, 28. julija, ob 19.�0Neposredni prenos iz SalzburgaJoseph Haydn: Armida

Solisti: Annette Dasch, sopran (Armida), Michael Schade, tenor (Rinaldo), Patricia Petibon, sopran (Zelmira), Vito Priante, bariton (Idreno), Richard Croft, tenor (Ubaldo), Bernard Richter, tenor (Clotarco)Orkester Mozarteum iz Salzburga, dirigent Ivor Bolton

Joseph Haydn

EVRORADIJSKI FESTIVALI

Vsak ponedeljek od 2. julija do 27. avgusta ob 20.05 in nepo-sredni prenosi svetovno znanih festivalov

Ponedeljek, 2. julija, ob 20.05Posnetek koncerta festivala glasbe in plesa v Granadi

Program:Camille Saint-Saens: Caprice andalous, op. 122Georges Bizet: Simfonija v C-duruVincent Paulet: Otra nocheEduard Lalo: Španska simfonijaIzvajalci: Renaud Capucon, violina in Jonathan Waleson, klavirOrkester mesta GranadaDirigent: Jean-Jacques Kantorow

Ponedeljek, 9. julija,, ob 20.05Posnetek koncerta s festivala v RheingauuProgram: Gustav Mahler: Simfonija št. 3Izvajalci: Waltraud Meier, mezzosopranZbor nemškega radia iz LeipzigaDeški zbor katedrale v LimburguSimfonični orkester Nemškega radia iz FrankfurtaDirigent: Paavo Järvi

Ponedeljek, 16. julija, ob 20.05Posnetek otvoritvenega koncerta festivala Promenadnih koncertov v londonskem Royal Albert Hallu (PROMS)Program:sir William Walton: Uvertura Portsmouth Point sir Edward Elgar: Koncert za violončelo in orkesterLudwig van Beethoven: Simfonija št. 9 v d-moluIzvajalci: Paul Watkins, violončelo, Maria Haan, soprano Patricia Bardon, mezzo-soprano Paul Groves, tenor René Pape, bas, Zbor Philharmonia, Zbor in Simfonični orkester Britanske radiotelevizijeDirigent: Jirži Belohlavek

Eduard Lalo

�7

�8

Ponedeljek, 2�. julija, ob 20.05Posnetek koncerta s festivala Styriarte v Gradcu

Program:Ludwig van Beethoven: Maša v C-duru, op. 86Ludwig van Beethoven: Simfonija št. 5 v c-molu, op. 67Izvajalci: Julia Kleiter, sopran, Elisabeth von Magnus, kontraalt, Herbert Lippert, tenor, Geert Smits, basZbor Arnolda Schoenberga

Evropski komorni orkesterDirigent: Nikolaus Harnoncourt

Ponedeljek, �0. julija, ob 20.05Posnetek slavnostnega koncerta ob praznovanju 70. rojstnega dne dirigenta Neemeja Järvija v TalinuProgram: Villem Kapp: kantata Severna obalaVeljo Tormis: Nekoč sem poznal tri čudovite besede Jean Sibelius: Finlandia Heino Eller: Tri skladbe za godalni orkester in flavtoCarl Nielsen: Odlomki iz suite Aladin, op. 34Franz Liszt: Faustova simfonijaIzvajalci: Maarika Järvi, flavta, Juhan Tralla, tenorEstonski nacionalni moški zborEstonski nacionalni simfonični orkesterDirigenti: Neeme Järvi, Kristjan Järvi, Paavo Järvi

Ponedeljek, 6. avgusta, ob 20.05Posnetek koncerta s festivala Saint-Michel-en-Thiérache

Program:Antonio Vivaldi: arije in odlomki iz oper Scanderberg, Teuzzone, Tito Manlio, La Candace in La verita in cimentoIzvajalci: Sonia Prina, sopranAnsambel Accademia BizantinaDirigent: Ottavio Dantone

Nikolaus Harnoncourt

Antonio Vivaldi

�9

Ponedeljek, 1�. avgusta, ob 20.05Posnetek koncerta s festivala Styriarte v GradcuProgram: Franz Schubert: Intende voci, D. 963Ludwig van Beethoven: Jezus na Oljski gori, op. 85Izvajalci: Laura Aikin, sopran, Herbert Lippert, tenor, Florian Boesch, basZbor Arnolda SchoenbergaOrkester Concentus MusicusDirigent: Nikolaus Harnoncourt

Ponedeljek, 20. avgusta, ob 20.05Posnetek s festivala PROMS Slavnostni koncert ob praznovanju 80. rojstnega dne dirigenta Kurta Masurja

Program:Peter Iljič Čajkovski: Serenada za godalaAnton Bruckner: Simfonija št. 7 v E-duruIzvajalci: Francoski nacionalni orkesterLondonski filharmonični orkesterDirigent: Kurt Masur

Ponedeljek, 27. avgusta, ob 20.05Posnetek koncerta s festivala PROMS

Program:Frederick Delius: Poletna pesemsir Michael Tippett: Trojni koncertRalph Vaughan Williams: Simfonija št. 5 v D-duruIzvajalci: Daniel Hope, violina, Philip Dukes, viola, Christian Poltéra, violončeloSimfonični orkester BBCDirigent: sir Andrew Davies

Daniel Hope

40

RTV Slovenija - Radio Slovenija, Tavčarjeva 17, LjubljanaIII. programv. d. odgovornega urednika: Vlado SenicaLektoriranje: radijske lektoriceIdejna oblikovna zasnova: Darja Spanring MarčinaPrelom in filmi: Studio DTSTisk: Tiskarna Simpro d.o.o.Naklada: 2000 izvodovLjubljana, 2007